St. 446.
V Ljubljani, petek dne 26. maja 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO’ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—, :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon številka 303.	:
Našim cenjenim naročnikom.
Od 1. junija 1.1. naprej znaša naročnina na „Jutro“ v Ljubljani z dostavljanjem na dom mesečno K 1’50, četrtletno K 450, polletno K 9-—, celoletno K 18-—; s pošiljanjem po pošti v avstro-ogrski monarhiji ter Bosni in Hercegovini mesečno K 1‘70, četrtletno K 5-—,	polletno	K	10-—, celoletno	K	20-—;
za inozemstvo četrtletno K 7 50, polletno	K 15'—,	celoletno K 30—.
Da ne bo kakih pomot, sporočamo našim cenj. naročnikom tudi to: povišanje naročnine se začenja pri vsakem naročniku od dneva, do katerega ima že plačano naročnino; oni ki so naročnino že plačali do 1. julija, avgusta, ali tudi do konca leta po dosedanji ceni, bodo plačevali povišano naročnino šele od 1. julija, avgusta itd., oziroma od novega leta naprej. In tudi vsem onim ki podaljšajo pred prvim junijem naročnino, ali se pa pred tem dnevom naročijo na »Jutro*, se bo računala naročnina	do dneva,	do katerega jo	plačajo,
po dosedanji ceni; to velja tudi za vse zaostanke.
Ko sporočamo to našim cenj. naročnikom, jih prosimo tudi, da bi redno plačevali naročnino, ker samo na ta način bo »Jutru* zasiguran obstoj.
Politiški bojkot.
»Edina pot“ rešitve, ki jo vidijo klerikalci pri svojem boju za obstanek
—	tako trdi zadnji »Slovenec* — je politični bojkot. Da bo stvar bolj razumljiva: povemo to bolj z domačimi besedami, politični bojkot pomeni: ali pripadaš nam, ali pa te ne poznamo in pogineš.
Klerikalci- so sicer ta bojkot že zdavnaj izvajali, ampak javno so ga proglasili šele sedaj. Treba je namreč precej velike domišljavosti, ako si ena stranka predstavlja, da je vse od nje odvisno in da propadejo vsi, ki jim ona odtegne svojo milost. Tak bojkot je le znamenje strahu in je znak strahovlade po onem starem rimskem geslu, ki ga je proglasil rimski tiran z besedami: Naj me le sovražijo, samo da se me boje.
Toda zgodovina uči, da se da vlada pod takim geslom težko dolgo obdržati, in tako tudi klerikalnemu terorizmu ne moremo prerokovati dolgega življenja, ako je posegel po tem zadnjem sredstvu.
Bodočnost ima le stranka, ki je priljubljena in se ji ljudje iz lastne volje in iz ljubezni do njenih voditeljev podvržejo in se z veseljem bore zanjo. Klerikalna stranka pa ni priljubljena in njeni voditelji še manj.
Ako hočejo klerikalci ljudi z nasiljem spraviti pod se, lahko vedo, kako zavedni in zvesti pristaši ji bodo, posebno ko se to nasilje nanaša posebno na ljudi, ki jim ni treba klerikalnega razsvetljenja, da bi vedeli, kaj je prav in kaj ni prav. In vendar vidi »Slovenec* v tem »edino pot*.
Politični bojkot so proglasili klerikalci takoj po ljubljanskih volitvah proti narodno - napredni stranki — menda zato, ker je bilo izvoljenih premalo Nemcev in klerikalcev. Po Rei-snerjevi zmagi v Ljubljani so se lotili uradništva, očitali so mu, da je nepa-tnjotično, antidinastično, neprevidno in nehvaležno, — menda zato ker je uradništvo volilo svojega naprednega stanovskega tovariša. V zadnji številki pa se je »Slovenec* spravil J. ker je videl, da vse denuncijacije in grožnje nič ne pomagajo — na di-jaštvo.
Uradništvo in dijaštvo — tako misli »Slovenec* — se da z največjim Špehom terorizirati in denuncirati.
, Vse višje in šolske oblasti je £ lcal »Slovenec* na pomoč, ker niso Klerikalci zmagali. Kakor da bi jim
LISTEK.
fedor Gradišnik •
Slovenska farmacevtska terminologija.
O farmaciji se je pri nas doslej Pisalo toliko j<akor nič. Menda sem jaz prvi, ki je pred dobrim mescem slovenskemu občinstvu na tem mestu povedal, kaj je sploh farmacija. jlatanko sem prepričan, da je še danes P°lovica naše inteligence popolnoma cii n®jasnem, kaj je pravzaprav farma-la. kaj je pravzaprav farmacevt. Pride am človek v lekarno, prinese recept, nteva to ali ono stvar, odide in Vad • so us'už^enc‘ lekarne na-utn trf?ovski pomočniki in niti na tako*1111 ne Pr‘^e> Je farmacevt baš kak a'<ademično izobražen človek, kaif°r dolttor medicine, ju st ali pa Sa Pjofesor. In tega sm j krivi mi skem 'n n'M° drugi 1 V ndvem občin-Kran- .v°Mnem redu za vojvodino razdrt ° i"!,0 sicer uvrščeni v drugi je na *n!v ^ol<t?rje profesorje itd. to
homines m^SC’ S'Cer smo Pa še vedn0 mineš mmorum gentium I
a sem sicer že večkrat stokati
mogle višje in šolske oblasti pomagati, ako ljudje ne marajo podpirati njihovega narodnega izdajalstva.
Pri uradnikih »Slovenec* pritiska na patrijotično struno — pri dijaštvu pa se je povspel do laži, da je naša srednja šola svobodomiselna — ko je vsem znano, koliko nezakonitega klerikalizma je danes ravno na srednji šoli. Značilno pa je, da vkljub vsem pridigam in eksercicijam dijaštvo ne izgubi narodnih in kulturnih idealov in da stoji razun par izjem, v boju za napredek svojega naroda, vkljub temu. da je katehetu dovoljena vsaka agitacija, dočiin je pri drugih profesorjih strogo prepovedano dotikati se sploh kakih vprašanj, da, klerikalci so celo mnenja, da profesor — seveda napredni — niti kandidirati ne sme, kaj šele da bi agitiral. In to klerikalce zelo jezi, da imamo Slovenci tako zdravo mladino, ki se zaveda svoje dolžnosti in neče postati štreberska. Ker sama neče to postati, so ji napovedali bojkot.
Kaj se pravi štreber, je vsem znano, v našem jeziku za takega človeka niti imena nimamo, kar je znamenje, da do zadnje dobe niti poznali nismo streberjev. Klerikalci pa jih hočejo s silo vzgajati: Zato so razglasili povelje: študent bodi štrebar, ali pogini, to se pravi: mi imamo dosti služb, dajemo jih samo klerikalcem, postani torej klerikalec, odpovej se vsem narodnim in kulturnim idealom in boš dobil službo. Tako so klerikalci poslali vabilo vsem kori-tarjern — ki je kranjski izraz za štre-barje, to je za take ljudi, ki po hrbtu drugih plezajo navzgor in na videz radi kažejo to ali ono prepričanje — kakor bolj kaže — samo da se jim dobro godi.
Tako hočejo klerikalci izpriditi našo mladino, uničiti značaje in s takimi malovrednimi ljudmi — mislijo
—	jim bo najlažje vladati. Za denar namreč taki ljudje — vsaj na videz — store vse. Kaj so jim ideali, kaj žrtve I Da se le njim dobro godi.?;
Klerikalci so torej nastavili za neznačajne ljudi zelo zapeljivo past.
Tako-le pravijo:
Mi poslej ne bomo poznali nikogar več, ki ni naš. Doslej smo oddajali službe in podpore v deželi in iz deželne blagajne tudi skromno naprednim dijakom, ker smo mislili da se bodo izpreobrnili. Ker pa se vidi, da iz naprednega dijaka postane napreden uradnik, bomo poslej pustili
vse obzire na stran in bomo podpirali samo one, ki se bodo poklerikalili in samo ti bodo dobili v deželi službo.
Ako prav razumemo je stvar taka: doslej klerikalci niso imeli toliko svojih ljudij, da bi mogli vse napolniti, zato je prišel tuintam kak pošten človek do službe in podpore, do česar je imel kot domačin pravico. Po mnenju klerikalcev pa uradnik ne sme imeti svojega prepričanja, ker je človek s svojim prepričanjem značajen človek in tak je za strahovlado nepo-raben. Zato vabijo klerikalci v svoje vrste neznačajneže. Postani klerikalec in dobiš deželno službo, korito, podporo vali kar hočeš.
Človek bi mislil, da imajo ljudje ene dežele v Avstriji iste pravice: toda na Koroškem jih ima Nemec več od Slovenca, na Kranjskem klerikalec več od naprednega človeka. Na Koroškem obsojamo odpadnike in re-negate in obsojamo nasilje, s katerim se pritiska na slovensko narodno prepričanje, v domači deželi pa napovedujemo že mladini najnesramnejši bojkot zaradi njenega slovenskega naprednega mišljenja. Ali niso to skrajno korumpirane razmere!
»Slovenec* imenuje politični bojkot kot »edino pot* in »najboljše sredstvo* ki so si ga mogli klerikalci izmisliti. Nas to le veseli, ker vidimo, da je to tudi zadnja pot. Tako nasilje bo rodilo odpor proti strahovladi — in ta bo prinesel med napredne vrste novih bojevnikov, klerikalna stranka pa bo poginjala na svojih navidez — pristaših, ki jih bo pridobila s tem bojkotom. Bog ji požegnaj na njenih štrebarjih, parazitih in koritarjih. Naj se nažlampajo, da bodo pokali v svojem klerikalnem — prepričanju.
Izstradali niste učiteljev — z bojkotom ne bodete uničili slovenskega narodnega in naprednega mišljenja.
Ogenj ljubezni do naroda in domovine bo svetil na vašo — edino pot — pogube.
Iz slovenskih krajev.
Iz Črnuč. Najbolj potrt radi napredne zmage v Ljubljani je gotovo črnuški župnik Nikolaj Starzinski, kajti sedaj je imel kar dve pridigi samo o ljubljanskih nunah in volitvah. V nedeljo je na shod socijalnih demokratov poslal svojega inteligenta Martinovega Johana. A na svoje začudenje je epažil, da ni vajen tako nesramno lagati kot znajo vsi voditelji »Esele-sovci*. Toda ta je, kakor se spodobi rad prevzel krčansko delo vnetega župnika. V četrtek je prav pridno agitiral za državnozborske volitve in pravil svojim vrlim kristjanom, da na Črnučah za to ne bo nobenega klerikalnega shoda, ker so se poslanci zbali »Jutra* in črnuških liberalnih zverin. Nam je tudi prav! Trdovratno pa Nikolaj molči o svoji lepi Marijini družbi, katere device hodijo ponoči in skovikajo kakor sove po vasi. Ljudje pravijo, da iščejo baje za župnika toli zaželjenih čukov in ne dajo pokoja drugim pametnim ljudem. Ko je župnik prišel na Črnuče, zaželel je novega farovža, dasiravno je stari dovolj velik in lep kot grad, ker se mu pa tej prošnji, oziroma tej zahtevi ni ugo-
o tem tega ali onega tovariša, toda da bi eden ali drugi le z mazincem mignil v izboljšanje razmer — tega ne!
Slovenski farmacevti nimamo niti enega stanovskega društva, razven gremija kranjskih lekarnarjev in predpisanega, od vlade diktiranega »Assi-stenten-Ausschussa*. Prvi ne sprejme v svoj delokrog drugega kot varovati interese lekarniških posestnikov in tu pa tam imenovati kakega častnega člana, drugi pa ima zopet strogo določen delokrog in itak ne more razvijati strogo slovenskega delovanja, ker ga pri tem ovirajo razne zapreke, ki se za enkrat ne morejo odstraniti.
Po tem takem čaka bodoči aka-demični klub slovenskih farmacevtov v Pragi še mnogo, mnogo dela in le želeti je, da se ta klub ustanovi.
Pomislimo za danes le en6, ostala baš tako važna vprašanja si prihranimo za drugo priliko.
Danes hočemo govoriti par besed o naši farmacevtski terminologiji. Omejujem se za enkrat le na droge, to so korenine, cvetje, čaji itd. ter ’ na razne golenične preparate, ki jih zahteva naše preprosto ljudstvo v ročni prodaji.
Nekaj neverjetnega je, kaj vse zahteva naš preprost človek v lekarni in pod kakimi imeni vam zahteva
svoja zdravila. Le za vsakomur znane Hoffmanove kapljice si je izmislila ljudska fantazija nad 50 imen in še več! Toda izmed vseh teh je le eno slovensko, to so srčne kapljice, vsa druga so čudni, spake-drani germanizmi.
Različna mazila, soke, obliže, tinkture itd. zahtevajo ljudje skoraj vse pod najneverjetnejšimi imeni, ki se rekrutirajo večinoma iz samih nem-čizmov.
Vzemimo sedaj, da je v tej ali oni lekarni nastavljen asistent, ki ni Slovenec. Pridejo ljudje in zahtevajo to ali ono, uslužbenec jih ne razume, ne ve, kaj bi dal, pride v zadrego — ljudstvo pa drugič ne pride več, češ, ta človek ničesar ne zna . . . Tako izgube ljudje zaupanje . . .
Avstrijska farmacevtska zveza na Dunaju je sklenila izdati knjigo nemških in čeških ljudskih izrazov za droge in preparate. Zbirka bo služila le uslužbencem v lekarnah kot pri-ročni leksikon. Ko sem čital v naših stanovskih glasilih o tem namenu, sem se naenkrat domislil naših domačih razmer in prišel sem do zaključka, da menda noben narod vsaj za zdaj, ko smo še navezani na tuje delavne moči, ni bolj potreben take zbirke ljudskih izrazov kot baš mi Slovenci. Poskusil sem torej srečo!
Boga se boj — še bolj pa nas, pokoren bod’ nam vsaki čas!
Posebno zdaj, k’ volitve so prišle v državno zbornico.
Voliti naš pristaš ne sme, kakor veleva mu srce.
Tako naj voli, kakor mi smo volit’ zapovedali.
Najboljše je za vsakega, da nam glasovnico odda.
Mi jo izpolnimo tako, da prav za sveto vero bo.
Kdor volil bo nasprotnika, peklenski ogenj čaka ga.
Zato, kristjan preljubi moj, krščansko voli, nas se boj!
Bav-Bav.
dilo, je čakal na občinske volitve, da bi bili izvoljeni župan in odborniki po njegovi volji. Pa tudi tukaj se je osmolil. Čudno se nam zdi, da dandanes fajmoštri kar konkurirajo med seboj, kdo bo post?vil lepše in udobnejše župnišče — na stroške ubogih kmetov. — Bodoči črnuški čuki so pretečeni teden nabirali po fari les za svoje gnezdo (Društveni dom) in niso bili pri tem svojem poslu nič preveč izbirčni. Šli so po stari farški nasilnosti fehtat tudi one ljudi, katere je malo poprej župnik zmerjal z liberalci in barabami. Sedaj pa župnik prav toplo priporoča tlako za društveni dom in obljubuje moškim in ženskam zato večno zveličanje. Prepričani smo, da se trezni kmetje ne bodo usedli na limanice čukom in fajmoštru in denar raje porabili za kaj drugega kakor pa za čukarski dom. Če ima župnik preveč denarja, naj ga raje sam plače.
Iz Poljan nad Škofjo loko. Štirinajst let smo imeli mežnarja. Pijanec je bil res in klerikalec tudi, ampak za delo vseeno dober. Lansko leto mu je naš župnik Ramovš odpovedal To je navsezadnje njegova stvar in nič ne povprašujemo po vzrokih. Ampak povedati hočemo, kaj je vse potem sledilo. Pride letošnji veliki teden in raznese se govorica, da božjega groba ne bo. Fajmošter so enkrat rekli, da je že pregrd, drugič, da je polomljen, potem, da ga novi mežnar ne zna sestaviti itd. In res nismo imeli božjega groba. Na Veliki pondeljek pa stopi fajmošter Ramovš na prižnico in začne nekako takole: Molčal sem dozdaj, zdaj pa ne morem več. Zato nismo imel} božjega groba, ker ga je prejšnji
mežnar nalašč iz jeze polomil. In tako naprej, saj veste, kako znajo naši fajmoštri, ki se Ramovš od njih čisto nič ne razlikuje. Ni minilo dolgo, že pride po prejšnjega mežnarja na podlagi te fajmoštrove pridige orožnik. Tu pa se je izkazalo, da so bile fajmoštrove trditve od konca do kraja zlagane, in sedaj je bivši mežnar faj-moštra tožil, ta pa je, kakor cucek, če ga pisano pogledaš, stisnil rep med noge — in ni prišel k obravnavi, češ da je bolan. Obravnava se je preložila. Med tem pa je neki fajmoštrov podrepnik letal okoli tožitelja, in slednjič se mu je res posrečilo, da je možakarja, ki je, kakor smo že povedali, velik pijanec, upijanil in mu dal podpisati neko stvar.' Mož jo je res podpisal v pijanosti; na listu je bilo zapisano, da odstopa od tožbe proti fajmoštru Ramovšu. Tako .se je naš fajmošter Ramovš z zvijačo rešil obsodbe, ki bi ga bila gotovo doletela. Ampak če se mu bo še kdaj tako srečno izteklo za to ne moremo jamčiti. Zato, gospod fajmočter Ramovš, brzdajte svoj jezik in dvakrat pretehtajte vsako besedo, predno jo izgovorite !
Iz Logatca. Konsumno društvo so sklenili ustanovili logaški klerikalni koritarji. V ta namen se bo prezidala hiša Frana Mačka (Kristana). Sedaj nabirajo deleže po 5 K za napravo polic in miz. Baje so že dobili kakih 50 kalinov na ta lim. Vzrok in nampn konsuma je, spraviti gotove koritarje h koritu. Klerikalni poslanec Drobnič jih je resno svaril in jim odsvetovel napravo konsuma, kazaje jim za zgled krahe enakih klerikalnih podjetij v So-drašici Cerknici itd. — No, kdor ne
Pisal sem na Dunaj, če bi hoteli sprejeti poleg nemških in čeških izrazov tudi slovenske. Dobil sem ugoden odgovor in lotil sem se takoj dela . . . Tako dobimo tudi Slovenci zbirko farmacevtskih imen, kakor jih rabi naše ljudstvo sedaj. Povdarjam še enkrat, kakor jih rabi sedaj, Zbirka ne bo znanstvena, imela pa bo dvojen važen in praktičen pomen:
1. Služila bo onim asistentom, ki niso Slovenci, a so nastavljeni v kaki lekarni na Slovenskem, kot neizogibna priročna knjiga.
2. Nam Slovencem pa bo jasno pričala, kako malo smo v tem oziru doslej storili in koliko imamo še opraviti, predno iztrebimo vse nemčizme in spakedrane germanizme iz naše farmacevtske terminologije ter jih nadomestimo z lepimi, slovenskimi termini.
Zdi se mi, da to ne bo tako težko, kakor si človek v prvem hipu predstavlja. Treba je le malo dobre volje in ljubezni do stvari, pa enotnega, skupnega dela -— in šlo bo lepo gladko! . . .
Kdo je ljudi naučil teh spake-dranih nemčizmov?
Lekarnarji samil •
Na steklenicah za različne kapljice in na zavitkih za čaje itd. so imeli navadno nemške signature. Na
primer: Magentropfen. Kmet kupi in čita. Do prihodnje rabe je že pozabil, kaj je čital, pride v lekarno in zahteva: trahen, trap, magtrak itd. Tako nastajajo naše čudne spakedranke.
Ali bi se temu ne dalo priti v okom? Brez dela in kar čez noč seveda nel
Toda ko bi se sestavili za vse droge lepi, slovenski termini in bi lekarnarji ekspedirali vse opremljeno s slovenskimi etiketami in signaturami ter ljudi tako navajali na pravilne narodne izraze — potem bi v par letih bilo vse bolje in lepše . . . imeli bi potem resnično slovenske lekarne in ljudstvo bi zahtevalo svoja zdravila resnično slovensko.
Dokler pa tega ne bo, tako dolgo ne bomo mogli govoriti o domači farmacevtski terminologiji.
Veda.
Tretja številka „Vede“ prinaša sledečo vsebino:
Hipolit Boczkovvski: Krščanski sociolog pater dr. K- Zimmermann. — Dr. Ivan Žmavc: Uvod v naraven nazor o svetu. — Dr. Ivan Prijatelj: Slovenščina pod Napoleonom. — Dr. Bogumil Vošnjak: Uvod v občna načela državnega nauka. — Dr. Josip
nboga, ga tepe nadloga ! Ta stari slovenski pregovor se bo gotovo uresničil tudi pri nas. Le žal, da se usede gotovim koritarjem na lim toliko ne-razsodnežev, kateri morajo potem žrtvovati vse, kar so z žulji svojih rok pridelali in morajo garati leta in leta, da se odpomorejo od bremen, ki so jim j h naložili na ramena razni kori-tarji. — Res žalostna nam majka!
Gospodarska zveza v Ljubljani je baje tista, ki nagovarja logaške koritarje za otvoritev konsuma. Pravijo, da bi se na ta način rada iznebila vsaj enega dela velikega poflna, ki ga ima s svojih skladiščih. Torej konsumarji „dober tek“. Gospodarska zveza vam bo preskrbela dobro judovsko blago po izredno visokih, pardon,{nizkih cenah.
Maček Fran (Kristanov F r a n c e 1) je dal svojo hišo na razpolago za snujoči se konsum. Seveda hišo bo treba temeljito predelati in prezidati. Na čegave stroške, to je pa drugo vprašanje. Kaj ne g. Kristan. Če je kmet in delavec tako neumen, zakaj pa ne — saj vas to nič ne velja. — Če so vam čuki sezidali klet, toliko lažje vam bodo neumni kmetje hišo. — Znat se mora, kaj ne Francelj !?	»
Urbas Josip, novopečeni farški po dre p nik je glavni agitator za konsum. Brihtna glava tega nekdanjega navdušenega demokrata, poznejšega liberalca sedaj potuhne-nega klerikalca, je že našla, da bi se dalo s pomočjo konsuma vendar enkrat priti do polnega korita. Mastna službica ravnatelja in revizorja bode mastna pečenka, kaj g. Urbas. Farški stranki — kakor jo je značaj Urbas pred nazival — najiskrenejše čestitamo na pridobitvi tega očividnega kori-tarja!
Črna hvaležnost farške stranke se najočividnejše vidi v Logatcu. Velespoštovana trgovska hiša Jos. Bruss je žrtvovala marsikateri tisočak v klerikalne namene. Samo za cerkev je dala ranjka gospa Maguc kot lastnica firme Bruss 29.000 K. Koliko za takozvani Port Artur (čukov dom) naj molčimo. In gospod Josip Lapuh solastnik tvrtke ni li žrtvoval vse svoje moči v prid klerikalizmu. Lahko se reče da bi Dolnje logaške fare, društvenega doma itd., še dolgo, dolgo ne bilo ako bi g. Lapuh s svojo neumorno pridnostjo in požrtvovalnostjo toliko delal, da imajo klerikalni kori tarji polno skledo. Farška hvaležnost pa mu bode v zahvalo postavila konsum in se borila, da uniči svoje največje dobrotnike in vse to v znamenju vere!
Iz Vel. Ubelskega. Tam pod sivolasim Nanosom v kotu, se nahaja vasica Vel. Ubelsko, ki šteje komaj borih 30 hišnih posestnikov. Tekom tega tedna sem se večkrat sprehajal tamkaj in zvedel zelo zanimive stvari, kako se namreč še dandanes kršijo postave, ne oziraje se na paragrafe ali potrebo davkoplačevalcev, nego le na milost veljaka, ki plačuje le majhen del od tega, kar plačujejo drugi občani, Časi postajajo vedno slabejši, le revščina se širi na vse kraje, šole pa rastejo, kakor gobe po dežju ravno tam, kjer jih ni potreba. Na Vel. Ubel-skem je bila šola sezidana že pred 32. leti. Nahaja se še danes v prav dobrem stanju in popolnoma zadostuje naraščaju otrok. A noblesa zahteva, da se sedanja šola, popolnoma v dobrem stanju uniči in na istem mestu sezida nova šola. Za slučaj pa, če bi tega ne dovolil hrenoviški občinski odbor, naj se sezida nova šola zadaj za sedanjo šolo na griču, t. j. na prostoru, ki bi bil pripraven edino-le za kake trapiste.
Vošnjak: Dodatki k spominom. — Albin Ogris: Moderna civilizacija in plodovitost narodov. — Drobno gradivo: Dr. Ozvvald Karol: Donesek k psihologiji velemestnega mladinskega zločinca. —• Prof. M. Murko: Rodoljubna knjiga brez rodoljubja. — F. V. Avstrijske univerze. — Pregledi in referati. — Kultura. — Sevič: Dositej Obradovič. — I. H. Z.: 80 let upo-dobljajoče umetnosti na Slovenskem.
— Jurčič: Zapiski iz berila. — P. Glonar: Slovensko slovstvo. — Filozofija: Dr. Rostohar: .Uvodno v znanstveno mišljenj." — Avstrijske srednje šole. — Ivan Strohal: Priroda in država. — R. K.: Etika. — Država in družba. — Publicistika. — Kulturni boj?
Že iz navedenih rubrik in naslovov je videti, kako važno revijo smo dobili z »Vedo". Založništvo poživlja vse ki niso še plačali naročnine,
— »Veda" stane na leto 8 K, da naj to store do prihodnje številke, ker se jim sicer list ustavi. Prepričani smo, da se bo našlo v naprednih vrstah dovolj naročnikov, ki bodo radi vsaj z borno naročnino 8 K na leto podprli to važno podjetje, da se zagotovi »Vedi" obstoj in ugoden razvoj.
Opozarjamo vse, ki jim je inar slovenskega napredka in kulture in žele, da se povzdigne naše znanstvo na »Vedo*, ki naj dobi mnogo naročnikov in čitateljev.	L.
Ta prostor je popolnoma nemogoč za dovajanje materijala in po mojem mnenju ne odgovarja nobenemu paragrafu ljudskošolskega zakonika. Na eni strani se nahaja vaški potok, kjer se vedno nahajajo živinski odpadki, na drugi strani pa ni gotovo, da bi v kratkem voda ne vzela cele stavbe. Nova stavba je proračunjena na okroglo 40.000 K. Odkod vzeti ta denar, če ne od davkoplačevalcev. K šoli na Vel. Ulbel-skem pripadajo še štiri vasi iz šolskega okoliša, a vendar se bo kljub temu nahajala šola popolnoma na periferiji, Otroci bodo morali za priboljšek hoditi v šolo še čez velik potok, ki je v zimskem času večkrat nepre-stopen. In vse to sta dobro vedela okrajni šolski svet v Postojni in deželni šolski svet v Ljubljani. A vse pritožbe so romalenajbrže naravnost v koš, akoravno bi morala biti šola na vsak način v centrumu šolskega oko liša. Gospodje klerikalci! Kje je pravica, da kršite in leptate paragrafe {in držite samo na posameznike ne meneč se za davkoplačevalce. Ali morda slavni klerikalni deželni šolski svet misli, da so tisočaki navadni groši!
Izpod Stola. V Hrušah se je vršila dne 21. t. m. gledališka igra klerikalnih štndentov. O tem, kdo bo igralec ali igralka, je imela glavno besedo neka bolj debela gospa. Izključena so bila dekleta, ki so rodila brez zakonskih mož, njih hčere, dalje škrbe, pikaste, s predolgimi zobmi — ali nazadnje je bilo vse dobro, bodi baraba ali prešestnik. Koj pri prvi predstavi je terjal predsednik ono posestnico, ki so na njenem podu igrali, za vstopnino, Češ, da ni vstopnine plačala, kar pa je ona gotovo storila. Trije odborniki so pred igro odstopili, ker je hotel prvo besedo imeti neki mlečnozobi fantiček. Prvo igro so igrali fantje in je bil še dosti mir, ko so se vračali zvečer domu od izkušenj. Ko so pa imela izkušnje za drugo igro dekleta, so pa še ob 11. ponoči okolo razgrajala in celo fante na korajžo klicala. To je res lep napredek. Zdaj, ko je konjač pobral vse pse po vasi, ker je pasja steklina, so morala tuliti dekleta, ker ni psov, da bi tulili. — Kadar mačke ni doma, so miši brez skrbi, tako se v Hrušah zdaj godi.
Slovanski jug.
Branitelji drja. Hlnkovlča, Kakor pišejo včerajšnji zagrebški listi se je prijavilo preko 60 advokatov Hrvatov in Srbov in odvetnikov za prostovoljne branitelje preganjanega branitelja srbskih zagrebških »veleizdajalcev" drja. Hinka Hinkoviča. Razun advokatov se je ponudil dr. Hinko-viču tudi odbor hrvaško-srbske »Slo-bodne Misli". »Slobodna Misao" piše, da bo omenjeni odbor vse svoje moči napel, da ne bo le hrvaško-srbska in jugoslovanska, nego tudi obča kulturna javnost točno informirana o hudih silah, ki so se vrgle na Hinkoviča, ki je obtožen samo zato, ker se je bojeval za čistost in neodvisnost pravosodja in pravice ter proti današnjim pravosodnim škandalom na Hrvaškem, kjer so postali sodniki navadni žan-darji korupcijonističnega iu nasilnega režima.
Nova odkritja o pravosodnih škandalih v zagrebškem veleizdaj niškem procesu. Tolikokrat spominjam zagrebški »veleizdajniški" proces bo, kakor se zdi, neizčrpni vir novih in novih odkritij, ki bodo za vselej najjasnejše priče, kako strašno se mora oblatiti svetla boginja pravice, ako se sodniki kot njeni pokrovitelji spustijo v službo političnih anarhistov na vladajočih stolicah. Po odkritju v Vasičevem procesu v Belgradu, po govoru poslanca dr. Srdjana Biidisav-ljeviča, ki je razkril, da je šef zagrebške policije v imenu države plačal glavno pričo Djordja Nastiča, ter je tudi prinesel Nastiču v soglasju s sodnim senatom stenografske zapisnike za ve-leizdajniške obravnave v korekturo, prinašata še včerajšnji »Srbobran" in »Pokret" nova faksimila z novimi odkritji. To sta dva pisana papirja drja, Ise Kršnjavija, vseučiliščnega profesorja, nekdanjega Khuenovega šefa bogoslovja in naukov in sedanjega voditelja franko klerikalne pravaške stranke, sicer zakletega dušmanina srbskega naroda. Kaj ima skupnega s sodnikom, ki iščejo nepristrano resnico in pravico on kot profesor estetike na vseučilišču, se bo vprašal vsak čestit in vesten človek. Toda iz omenjenih fak-simil se vidi, da je, kakor je svoje-časno poročal v saboru starčevičanski pravaš poslanec dr. Mile Starčevič, bil baš lso Kršnjavi ta, ki je Raucho-vemu državnemu pravdniku Accuitiju sestavljal obtožnico, ki je zahtevala, naj se 5 obtoženih Srbov obesi, ostali pa kaznujejo s težko ječo. Iz vseh teh listin je konečno redigiral Accurti svojo obtožnico. Tekst teh Kršnjavije-vih papirjev, katerih je veliko, a omenjeni listi prinašajo samo faksimil številke 18, se popolnoma strinja s tekstom stenografičnega zapisnika str. 5739 in 5732 »veleizdajmške obravnave". Na prvi notici omenjenega pa-
pirja polemizuje Kršnjavi odnosno Accurti z branitelji glede vprašanja, ali sta Bosna in Hercegovina pred aneksijo bila dela monarhije in se kot taka nahajala pod sankcijo zakonov o veleizdaji. V drugi notici pa prikazujeta Kršnjavi in Accurti, kako morejo tudi drugače neznatna dejanja postati v danem trenotku veleizdaja. Ta škandal je odkril že lani v saboru dr. Mile Starčevič. Ban Tomašič je odgovoril s emfazo, da se bo po zakonu nastopalo proti vsem onim, ki so uprizorili veleizdajniško gonjo, na-zivajoč vse te »pokvarjene elemente". Dr. Hinkovič je potem v svoji kritiki abolicije veleizdajniškega procesa citiral te banove besede. In kaj se je zgodilo sedaj ? Dr. Hinkoviča toži danes radi javnego upora oni Rauchov državni pravdnik, ki je odgovoren banu Tomašiču. Tomašič pa koketira s stranko »pokvarjenih elementov", katere voditelj je lso Kršnjavi, ki je odkrit krvolok srbskega naroda. Ne bo dobro, ban Tomašič!
Rojakom!
Ni še potekla doba dveh let, odkar je razprostrl slovenski »Sokol" krila tudi nad ono pokrajino, kjer je slovenstvo najbolj zasužnjeno in zatirano, teptano po neznačajnem rene-gatstvu, ponižano po brezvestnih izdajalcih naroda. Ugnezdil se je na najnevarnejši točki ob narodni meji na Koroškem v Borovljah.
Mala je bila sicer vrsta onih, ki so se povsod in vselej kazali neustrašne Sokole, ne meneči se za šikane, katere so jim prihajale v enomer od strani oblasti — s trdno voljo so prenašali tudi materijalne posledice ter odbijali s ponosom vse napade odpadniških stanovskih tovarišev. Spodbujala jih je zavest, da stoji za njimi ogromna četa vseslovanskega Sokolstva.
Treba je bilo gmotne pomoči — mladi Sokol ^e je obrnil do blagih src slovenskih* in priznati se mora, da so bile prošnje v velikem obsegu uslišane, često žalibog tudi glas vpijočega v puščavi. Tisočera hvala Vam zato, cenjeni rojaki in rojakinje, ki ste na tako blag način dajali ogroženemu »Sokolu* življenskih sil!
»Sokol" tedaj živi ! A da ne začne životariti, treba ga spraviti pod streho! Le ako bo borovski »Sokol" telovadil v Borovljah, se bo moglo zahtevati od njega, kar se pričakuje. Dober kos požrtvovalnosti je, ako morajo člani po trudapolnem dnevnem delu hoditi po eno uro daleč iz Borovelj telovadit. To je tudi vzrok, da je število telovadcev malo. da tudi zanimanje za telovadbo ni tako, kakor bi bilo, ako bi se mogla prihraniti telovadcem enourna pešpot. Velepomembno za nadaljni razvoj »Sokola" je tudi dejstvo, da se telovadba po leti o slabem vremenu, po zimi pa sploh ne more gojiti
Da se te težkoče in ovire odstranijo, sestavil se je na odborovi seji dne 18. t. m. pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Sokolski dom", katero bo prevzelo nalogo, nabirati prispevke za zgradbo lastnega doma v Borovljah, Ta korak se mora neizogibno udejstviti, kajti jasno je, da stojimo pred alternativo: ali naj pustimo »Sokola" pasti, edinega na Koroškem, krepko predstražo, ki naj bi kremenito branila mejo napram nasilnemu sovražu — s tem bi bila sokolska misel na Koroškem za vedno pokopana — ali pa mu damo dom, kateri bi bil ob enem trdnjava in telovadnica.
Kdo bi pri takih razmerah odrekel potapljajočemu se pomoč ter mu ne podal rešilne roke! Up in nada nas še nista zapustila, da se odprejo srca vseh rojakov, katerim je za usodo naše mile domovine. Vsakdo, ki bo nam prihitel na pomoč, naj bo prepričan, da bo položil svoj še tako skromni dar na najhujšo, najbolj skelečo rano slovenske Koroške! Tu so naša tla, tu novo polje, novo delo!
Vsem, ki hočejo pomagati in delati, kličemo iz srca: Na zdar!
Pripravljalni odbor.
Borovlje, dne 25. maja 1911.
DNEVNE VESTI.
Klerikalci in naša mladina. Eno
dejstvo danes lahko z veseljem kon-statiramo:	Da ima naprednjaštvo
v našem srednješolskem dijaštvu toliko dobrega in zdravega naraščaja, da se mu ni treba bati pogina. Naraščaj, zlasti srednješolski naraščaj, je za vsako strujo velikanske, lahko rečemo življenske važnosti. To je predvsem najbolj znano našim klerikalcem. Kljub neizprosnim persekucijam, kljub popolnemu poklerikal jetiju sedanjih kranjskih srednjih šol, kjer se ne gleda ne na zmožnost in sposobnost dijakov, ampak samo na njih politično prepričanje, klerikalci nimajo pokazati nobenega uspeha. In to je, kar jih
najbolj boli. Radi tega napovedujejo sedaj neizprosno bojkotiranje vseh onih dijakov, ki nočejo kloniti svojega tilnika in klečeplaziti pred raznimi Lampeti in Šušteršiči. Napredno dija-štvo je treba popolnoma izstradati, to je bojno geslo naših klerikalcev. Ni čuda, da radi tega marsikateri n dijak zre precej srpo v bodočnost. Če pa »Slovenec" misli, da se napredni naraščaj kaj briga za klerikalni politični bojkot, se strašno moti. Nam tudi prav. Ravno klerikalno dijaštvo živi v Ljubljani v veliki večini od naprednih podpor in če bi hoteli naprednjaki izvajati istotako političen bojkot, si lahko vsakdo misli, kaj bi se zgodilo. Štefe in Terseglav naj se v tem oziru nikar preveč ne repenčita, kajti škodo od političnega bojkota naprednega dijaštva bodo imeli v Ljubljani samo klerikalci in nihče drugi.
Deželnega poslanca dr. Pegana olika. Gospod dr. Pegan že od nekdaj slovi daleč na okoli kot neizrečeno olikan človek. Svojo slavo je včeraj spet pomnožil. Na Rakovniku so včeraj imeli tombolo združeno s procesijo. Ali pa narobe. Tako, da je bilo poskrbljeno za vero in kšeft. In sleparili so tudi prav po katoliško. Veliki plakati so po Ljubljani oznanjevali, da bo toliko in toliko dobitkov, bilo jih je pa v resnici veliko manj. Na procesijo in na tombolo je prišel tudi olikanec dr. Pegan. Ko zapazi tam nekega človeka, ki je napreden, se začne dreti nad njim, češ — čemu si pa prišel, kaj ne veš, da je to kleji* kalna prireditev. Ker dotičnik ni na dr. Peganovo hrulacijo reagiral, ga je dr. Pegan, deželni poslanec in deželni odbornik pred celo družbo trikrat udaril. Taka je olika tega slavnega katoliškega gospoda. Ker ima vsa Ljubljana, ne izvzemši niti ožje klerikalne pristaše, o oliki dr. Pegana itak svoje — seveda skrajno neugodno mnenje, zato o tej stvari ne maramo obširneje pisati. Samo registrirali smo ta najnovejši pojav. Naprednjaki pa naj si iz tega vzamejo nauk: Ne hodite na klerikalne veselice med klerikalne sirovine, saj je povsod naprednih veselic dosti. Kogar pa še do sedaj ni izučilo, naj pa kar samemu sebi pripiše, če se mu zgodi kaj takega, kot se je onemu gospodu zgodilo včeraj na Rakovniku od straui olikanega deželnega poslanca in deželnega odbornika dr. Pegana.
Rešilni voz — pomoč v sili. Iz
Sp. Šiške se nam poroča: Zadnji slučaj s Hrvatom Krtiničem je zopet osvetlil celo mizerijo naših človekoljubnih naprav. Hrvat je v občinskem zaporu rjovel in upil, kot bi bil obseden, radovedno občinstvo pa se je nad revežem pozabavalo, kot je to že žalibog v navadi. Telefonirali so po rešilni voz v Ljubljano, da spravi reveža v bolnico. Toda dobili so odgovor, da rešilpega voza iz Ljubljane ne pošiljajo v Šiško. To se v 20. stoletju nekako tako glasi: V Šiški gori, prosimo za pomoč — Ljubljančani pa pravijo: radi nas naj Šiška le zgori, mi svojih gasilcev ne pošljemo tja. Tako človekoljubje gospoda slavna, naj se niti cucku ne obesi za rep. Takih in še hujših slučajev je pri nas vedno več, pa se nihče ne zgane, da bi se v tem oziru kaj storilo trpečemu človeštvu v pomoč. Ljubljana, ki šteje 40.000 prebivalcev, ima še danes samo en rešilni voz. Tako mesto, toliko vsakdanjih slučajev, pa en sam rešilen voz! Žalostno! Takrat ko je tukajšnji trgovec Dev zblaznel, so gospodje v Ljubljani pustili reveža čakati od 3. popoldne pa do 7. zvečer. Potem šele so poslali rešilni voz v Šiško. Ali se pravi to človekoljubje 20. stoletja? In naša domača gospoda. Ta ni fmela še nikdar za kaj drugega smisla, kot kje se boljše pije in je in kako si pod plaščem občinske avtoritete kaj boljše zasluži. Le tiho gospodje I Če ste že tolikokrat vidili, da Vam Ljubljančani v takih slučajih nočejo pomagati, bi si bili za take slučaje preskrbeli vsaj kak navaden voz, določili voznika in vse preskrbeli, da se takega trpina čim preje spravi, kamor spada. Ja, ja, tiste, ki jih imenujete barabe, pustiti mrtve ležati, potem pa kar tako . . . pokopati, to ne razume vsak. Ampak vsak občanov pa je opravičen zahtevati, da se tudi glede rešilnega voza tako v Ljubljani, kot v Šiški čimpreje kaj bolj človekoljubnega ukrene, kot je bilo dozdaj.
Na naslov mestnega magistrata.
Piše se nam: Novi park v Latter-mannovem drevoredu še zdaj ni urejen. Zakaj ni, ne vemo in zato tudi ne maratno nikomur delati nobenih očitkov, najmanj seveda mestnemu vrtnarju, ki pač sam najbolj težko prenaša, da ne more v red postaviti parka. Opozorili pa bi mestni magistrat na sledeče; Zdaj se podira staro vojaško oskrbovališče in materijala, izvrstnega materijala za nasipanje potov v novem parku je več kot preveč. Materijal bi se dal s prav majhnimi stroški odpeljati tja. Prilika je ugodna, kakor ne bo več. Napravite torej v novem parku vsaj pota in po rabite za to materijal iz starega vojaškega oskrbovališča!
Surovost napram podložnikom
ni nikakor lepa lastnost, to naj bi si zapomnil oni višji mestni polic, uradnik, ki njemu podrejene organe (policijske stražnike itd.) zmerja z barabami in drugimi sličnimi priimki, ki se iz ust izobraženca sploh ne bi smeli slišati, posebej pa jih ne bi smel rabiti uradnik napram njemu podrejenim organom, ki radi službenega razmerja, v katerem se nahajajo napram njemu, ne smejo odgovarjati in braniti svojega tako kruto žaljenega človeškega ponosa. Ljubljanski mestni policijski stražniki so reveži, ki morajo opravljati za majhno plačo zelo naporno in odgovornosti polno službo in potem naj bodo še zmerjani od svojih predpostavljenih z barabami! Ne, to res ne gre in ako se kaj takega ponovi, bomo primorani povedati tudi ime tega brezobzirnega policijskega uradnika, česar za danes še ne storimo.
Od kdaj je dovoljeno kolesarjenje po glavnem Lattermannovem drevoredu? Tako se začudeno vprašujejo šetalci v tivolskem parku v zadnjem času, ko kolesarjev včasih kar mrgoli po drevoredu. Gospoda Lauter in Jančigaj, če imata za druge stvari časa dovolj, ga imata lahko tudi za to, da se malo pobrigata za kolesarjenje po Lattermannovem drevoredu.
Promocija. V soboto 27. t. m. promovira na praški univerzi g. France Toplak za doktorja medicine. Iskreno čestitamo!
Električna razsvltljava v Šiški. Izmed vseh, javne gospodarske interese zadevajočih dosedanjih dopisov iz okoliša naše podružnice, nas je najbolj razveselil zadnji dopis, ki se zavzema za vpeljavo električne razsvetljave v Šiški. Ker ne maramo z ostrim nožem javne kritike samo rezati kar je^ gnilega v tej občini, ampak ker hočemo tudi pomagati, delati za obče ljudske koristi, smo sklenili to akcijo po možnosti podpirati. Da se za to važno vprašanje ugotovi prvi pogoj, namreč, če je sploh upati na tako dobavo iz električne naprave na Savi pri Tacnu, se je včeraj naš urednik o tej zadevi sam „informiral na licu mesta. Gospod Česen, lastnik električne naprave bi bil pripravljen tok iz Št. Vida tudi v Šiško izpeljati. Električne moči za to novo razsvetljavo je več kot dovolj in skoro polovico ceneje, kot jo imajo Ljubljančani. Glavni pogoj bi bil torej podan, treba je le drugi pogoj izvršiti in sicer, da se tudi Šiškarji sami za stvar resno zavzamejo. Dobro bi bilo, če nam vsi, ki bi bili pripravljeni upe-ljati elektriko, bodisi za domačo razsvetljavo, ali za gonilno moč pri obrtu, javijo svoje naslove. Ker je to izključno le gospodarskega javnega pomena, je tudi vsako politično strankarstvo izvzeto. Zato se brez skrbi zglasi osebno ali pismeno vsakdo, kdor se za to vsesplošno važno napravo resno zanima. Več o celi zadevi še poročamo.
Umrla je v sredo v Preddvoru po kratkem bolehanju Neža Ekar, mati znanega slovenskega časnikarja g. Antona Ekarja. N. v m. p.! — Umrl je v sredo na Trnovskem pristanu (Acettova hiša) po dolgi bolezni mit-niški paznik na Radeckega mitnici, gosp. Alojzij Kregel. Pogreb je danes ob 4. uri popoldne od Trnovskega pristana k sv. Križu. Blag spomin pokojniku !
t Šmarnogorskl župnik. Izpod Šmarne gore se nam Por°ca • Škofa torej ni bilo sram javnega SKan-dala. Svojega od starosti onemoglega duhovnega sobrata na Šmarni gori je pustil v največji zanemarjenosti izpiti čašo trpljenja do zadnje kapljice. Prav nič se ni brigal zanj. ^ Je one'. mogli starček v ponedeljek ob p o 2 uri popoldne izdahnil svojo dušo. Pa tudi po smrti se je temu duhovniku nekai zgodiio, kar doslej še nismo doživeli. Umrl je že v ponedeljek popoldne, a danes je četrtek in še ni pokopan; pogreb bo še le v petek ob 10. dopoldne. Leži torej dva dni čez oblastveno dovoljeni čas na mrtvaškem odru. Zakaj to? Duhov: niki se izgovarjajo, da te dni rad; procesij ni bilo časa za pogreb. Kaj pa če bi bil umrl v soboto večer ali v nedeljo zjutraj? Pustili bi ga celi teden ležati nepokopanega. Procesije so torej več kot pogreb in pri nas je tako pomanjkanje duhovnikov, kaj ner Pravijo tudi, da je pokojnik sam želel, da ga puste še 48 ur ležati zunj groba. Ne verjamemo, da bi bil to .
lel in če je tudi, se take želje zdravstvenih ozirov ne morejo UP števati. Njegova soba je bila tako nemarjena, da so ga morali Prcn v gostilno na mrtvaški oder. Ja-hovni brati lepo skrbe za svoje au hovne sobrate.
Pogreb Petra Placentlnlja, sn13 nogorskega župnika se vrši šele dan ob 10. dopoldne. Pri pogrebu bo navzoči vsi duhovniki okrožja Sma _ gore. Pokopan bo na Šmarni gori P ^ leg cerkve ozir. kapele, in sice grobu svojega prednika Antona nika, iz Terboj, ki je bil lb let
wmw
stopiti proti Črni gori, ker stoji na stališču, da se vzdrži na Balkanu popoln mir. Da se Rusija prepriča o upravičenosti turških pritožb proti Črni gori, je ruska vlada odposlala v Črno goro dva svoja emisarja, da se na lastne oči prepričata o postopanju. Črne gore. Toda oba emisarja sta sporočila ruski vladi, da so turškevpri-tožbe popolnoma neosnovane. Črna gora je bila namreč primorana k oboroževanju, ker se nahaja ob njeni meji 34.000 mož turške armade. Ruska vlada je po teh informacijah ukazala svojemu poslaniku pri Porti, naj tozadevno^ pri turški vladi posreduje. Toda vsa Čarikova posredovanja so bila popolnoma brezuspešna. Medtem pa se je turška armada od dne do dne bolj sumljivo obnašala ob črnogorski meji. Črnogorska vlada se je vsled tega obrnila na evropske velevlasti s prošnjo, naj protestirajo proti takemu postopanju Turčije. Toda položaj je postajal od dne do dne bolj kritičen V pondeljek je ruski poslanik na Cetinju obvestil svojo vlado in ruskega poslanika v Carigradu Čarikova, da je konflikt med Turčijo in Črno goro skoro neizogiben in da pride lahko že tekom 48 ur med obema državama do spopada, če ruska vlada ne nastopi odločno proti Turčiji. Rusija je to tudi storila in izročila Turčiji takoj svojo znano noto.
Dunaj, 25. maja. Vsled ruske note Turčiji, ki se smatra radi velike ostrosti in nenavadne energičnosti kot nekak ultimatu m Turčiji, so prišle vse evropske velevlasti v precejšnjo zadrego. Rusija namreč v svoji noti zahteva, da Turčija nemudoma umakne svoje čete od črnogorske meje. A ravno to postane za Turčijo radi albanske vstaje lahko še zelo usode-polno. Velevlasti so bile silno presenečene, ker o noti poprej sploh niso ničesar vedele. Toda včeraj je Rusija o svojem koraku proti Turčiji obvestila vse velevlasti in jim narisala položaj med Črno goro in Turčijo.
Dunaj, 25. maja. V Turčiji vlada radi nepričakovane ruske note velikansko razburjenje. Položaj je silrio resen in skrajno kritičen. Na eni strani mori Porto sedaj ruska nota, na drugi strani pa je prišlo med njo in Bolgarsko radi umora bolgarskega častnika Georgijeva na meji do ostrega konflikta. Bolgarska vlada zahteva od Turčije odločnega zadoščenja, katerega ji pa Turčija dosedaj še ni dala. — Tako je tekom današnjega dne tudi bolgarski poslanik v Carigradu^ izročil Porti ultimatum svoje vlade. Če Turčija Bolgarski nemudoma ne ugodi, zna priti med obema državama do hudega spopada. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih prevladuje sedaj mnenje, pa bo Turčija radi albanske vstaje in spora med Mladoturki popolnoma kapitulirala pred Rusijo in tudi Bolgarsko.
Cetinje, 25. maja. Vsled provo-katorične pisave mladoturških listov proti Črni gori odgovarja črnogorski uradni list »Glas Črnogorca" v daljšem članku sledeče: *Ako se Turčija predrzne, da prestopi s svojo armado črnogorsko mejo, tedaj bo dobila od Črne gore tudi primeren odgovor. Črnogorci se namreč ne boje nobene vojne, ker so vedno na to pripravljeni. Črna gora ne pozna nobenega strahu, najmanj pa turškega."
Stališče ministra Giomblnskega omajano.
Dunaj, 25. maja. Položaj železniškega ministra prof. Glombinskega je z ozirom na dejstvo, da bo vse-poljska stranka pri državnozborskih volitvah v Galiciji popolnoma poražena, precej omajan. Glombinski je namreč v kabinetu zaupnik Poljakov, toda kot tak ne bo mogel dolgo vzdržati, ker ne bo imel za seboj zanesljive večine. Glombinski bo te dni zapustil sanatorij, v katerem se sedaj nahaja in odšel na daljši dopust. Ni še sicer gotovo, če bo še pred sestankom novega kabineta demisijo-niral, vendar pa je gotovo, da poda demisijo še to jesen.
hovnik na Šmarni gori in umrl leta 1854. Piacentini leži v gostilni na mrtvaškem odru že od |ponedeljka. Pokojni je rodom Lah iz Delegne pri Korminu, je bil baje 25. aprila 90 let slar. na Šmarni gori je služboval 13 let. Preje je služboval na Sušici pri Dol. Toplicah in v Orehku na Krasu. Za rajnika se duhovniki niso veliko brigali, pa tudi on ni iskal njih družbe. Značilno je, da je župnik iz Vodic, kamor je rajni pripadal pod faro, bil takoj o smrti obveščen in da je celo „Slovenec“ šele v sredo poročal
o	njegovi smrti. Še bolj značilno pa je, da pokojnika do danes niso mogli ali hoteli pokopati. Prestal je, počival bo kakor je želel, gori v rajski višavi.
Tolstovrška slatina bo lep vir družbenim dohodkom, ako se udomači med nami tako, da se je bo lahko razpečalo, kolikor je da vrelec podnevi in ponoči. Pomniti pa je, da uprava te slatine prilaga poslatvi vsakega zaboja en kupon, za katerega plača, ako jej ga vrneš, v korist kakega narodnega društva 20 vin. Prosimo torej vse gostilničarje in trgovce, ki naročajo Tolstovrško slatino, da pošiljajo Ciril-Metodovi družbi v Ljubljano vse prejete listke-kupone. Cenjene rodoljube, posebno pa Ciril-Me-todove podružnice opozarjamo, da tudi z nabiranjem in vpošiljanjem teh listkov naši družbi vrše rodoljubno delo. Noben kupon Tolstovrške slatine naj se ne izgubiin naj ne pride v napačne roke!
Podružnica sv, Cirila In Metoda za občino Moste priredi 11. junija veliko vrtno veselico pri Novaku po domače „pod Lipo“, na kar opozarjamo že sedaj cenjene prijatelje in podpornike naše prepotrebne družbe. Natančno poročilo o programu sledi.
Jugoslovanska enciklopedija. V
prostorih »Matice Slovenske" bo v soboto 27. maja seja. Razpravljalo se bo o literarnem abecedarju, ki ga je sestavil g. dr, Janko Šlebinger.
Cirkus Schmidt! Danes popoldne ob 4. in zvečer ob 8. velika predstava z izbranim sporedom. Popoldne ob 4. uri predstava za šolsko mladino.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek &0 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur* »vežer.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, gospod
Obleke za gospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni radi pomanjkanja prostora konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo št. 19.	293/10-1
HSa z vrtom na lepem kraju, pripravna za vsako obrt s 4 sobami in kletjo se proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna". 296/3—1
mitniški paznik na Radeckega mitnici,
včeraj popoldne po dolgi, težki bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, v 60. letu starosti mirno preminul.
Pogreb dragega rajnika bo danes v petek, dne 26. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Trnovski pristan (Acettova hiša) na pokopališče k sv. Križu.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 26. maja 1911.
Žalujoči ostali.
Dva krojaška pomočnika sprejme takoj v trajno delo Franjo Pungerčar, Trbovlje. ___________________________________________ 79/4—1
Hiša z Trtom in koneesijo se proda, ali odda v najem. Zelena jama štev. 92 pri Ljub-Ijani.____________________________________297/3-1
Išče se 2—3 slikarske in pleskarske pomočnike za trajno delo proti dobri plači. Nastop takoj. Kje, pote „Prva anončna pisarna".
298 2-1
200 bi Tina ima na prodaj po nizki ceni Vinarska in gospodarska zadruga v Dornbergu, Goriško.	149	5	—	1
Najboljše odgovori „Slovencu vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Izvod samo 6 vinarjev,
Diplomirani krojač
Anton Presker
ljubUana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
3 metre padca, z 19 orali arondiranega sveta z gospodarskim poslopjem in žago, pol ure od železniške postaje Domžale,
se po zelo ugodni ceni proda.
Natančnejše podatke da iz prijaznosti g. Jos. Petrič, tovarnar na Viru, p. Dob.
v Rožu na Koroškem
obstoječe iz hiše in dveh oralov sveta se takoj pod jako ugodnimi pogoji proda. Na hiši je gostilna brez konkurence in že vpeljana mesarija. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon, kegljišče, ledenica in klavnica. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora. Naslov se izve pri upravništvu „Jutra“.
Gg. botrom in botricam birmanska darila,
Nikelnasta moška ura z verižico od . . K 4*50 naprej.
Prava srebrna moška ura z verižico od . K 9’70	„	flT«—
14 karatna zlata moška ura z verižico od	K 44*—	„
Nikelnasta damska ura z verižico od . .	K 8‘50	„
Prava srebrna damska ura z verižico od	K 9*50	„
14 kar. zlata damska ura z verižico od .	K 20*—	»
Uhani zlato na srebro..........................K	l-80	„	ifeMS’'ji'
14 kar. zlati uhani............................K	4-50	„
Mestni trg (2	|*^f|
sproti rotovža).
St. Petra cesta 8.	'E,.
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko‘
H. Suttner
Največja in naj-solidnejša tvrdka
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov ::
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3 in 10
Podružnica: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kle-parskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tu-zemskim škriljem, z
jllnfe Bsbest - cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschok,
z izbočeno in ploščnato opeko, <	lesno - cementno In strešno
opeko
Vsa stavbinska in galanterijska, ‘	kleparska dela v priznano so-
lidni izvršitvi
t	Poprave točno in ceno.
Telefon interurban štev. 129,
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČA R, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadišče: Vegova ulica št 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Slon trg štev. 9,
Proračuni brezplačno in poštnine prosto
, J utro* se prodeua v Trstu
po 6 vinarjev
v naslednjimi.	toToaJsarriaJsL:
Becher ulica Stadion,	Cccllillll nlica deli’ Istra,
Trevisan ulica Fontana,	Bruna, ulica del Rivo,
Pipail, ulica Fabra,	Bubnič, ulica Sette Fontane.
Bevk, trg Goldoni,	Grailiaticopillo, ul. Bandera,
Vovk, ulica Carducci,	§p0der, nlica Barriera,
Stanič, ulica Molinpiccolo,	Lavrenčič, VojaSniČni trg.
Sekovar, VojaSnični trg,	BeilUSi, Greta,
(lrast. Postni trg,	Kichel, Rojan,
HoŽL, ulica Miramar,	Bajc, ulica Geppa,
Macolo, ulica Bel ved ere,	Luzatto, ulica Acquedotto,
Geržina, Rojan,	Seguliil, ulica Industria,
Kaunacher, Čampo Marzio,	Železnik, Sv. Ivan,
Bruna, SS. Martiri,	Lug, ulica S. Lucia,
Ercigoj, ulica Massimiliana,	Zidar, Sv. M. Magdalena,
Boilčelj, ulica S. Marco,	Hreščak, ulica Belvedere.
* Sufragetke na kolenih. Sred dneva se je izvršil v južnoafriškem mestu Jolianesburgu nenavaden in zanimiv prizor. Zjutraj, ko so hodili moški po svojih poslih, opazili so na svoje veliko začudenje na hodniku ene najbolj prometnih ulic par stotin dam iz boljših slojev klečati na tleh. Moški so se temu čudili iz dna duše. Ali so morda popadale na kolena, da jih mogoče prosijo za oproščenje, ker so zahtevale volilno pravico? Niso zato klečale gospe, da bi se ponižno pokorile, temveč za to, ker se niso hotele več pokoriti. Klečaje so namreč risale po tleh velikansko rekiamo za velik ženski skod, ki se je imel vršiti in na katerem so hotele zahtevati za se volilno pravico. Ko so dovršile v eni ulici svoje delo, so odšle v drugo, kjer se je cela stvar pričela iznova.
Najnovejša telefonska ■n brzojavna poročila.
Zgodovina ruske note Turčiji. Dunaj, 25. maja. Ruska nota Tur-♦iil Je vzbudila med vsemi diplomami mi krogi velikansko senzacijo.
poročevalec je zvedel iz najbolj j^nesljivih diplomatičnih krogov na ■p^aju o predzgodovini ruske note
i	^fiji sledeče; Vsled neprestanih pričevanj turške vlade pri ruski vladi ac*i postopanja in obnašanja Črne *0re pri albanski vstaji, je nameravala <Usija najprej z vso odločnostjo na-
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
NajobširnejSe jamstvo. Ilustrovani
ceniki brezplačno.
K. Camerntk
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Špeciat.trgovina s kolesi in pašam. deli. IzpoHojevnnJe kolenu ______
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naročajte in kupujte JUTRO44!
Izvod samo po 6 vinarjev.
JULIJA ŠTOR  Ljubljana
x Prešernova ulica štev. 5. naj večja zaloga moških, damskih in otrošikh čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisscrskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
• V •
I
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako	past	15 do 20 miši, ne	da bi	bilo	treba past znova nastavljati. Cena pasti
za podgane 8 K, za miši K 3 60 do	5’20.	Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
P O Q r>	h	kleparski mojster, Dunaj XVII.,
^	^	Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-‘	vozne	in nagrobne svetilke, itd. ,	::--~rr==r
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
rj seli. -velilsosstl se ceno proda,,
Moje Ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov In trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,
Santergasse 13.
n im m ■■nuni n m •••im m m
Primerna
%
• •III Ulil II ••■••••III Hill II UMIH
•• milit um ii m ikii M •••um m
birmanska darila!!
9 Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz J pike-a, batista in čipk. Naj večja izbera oblek za gospode in damske konfekcije.
Cene priznano nizke!
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
ETERNIT-
Patent HATSCHEK.
Najboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zalcg-a:
T. Korn, Ljubljana.
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
Dunaj XV.,
Ftmfliausgasse štev. 5.
Nova gostilna
v Spodnji Šiški, Gasilska ulica (v lastni novi hiši).
Izborna vsakovrstna domača vina, vedno sveže pivo, gorka In mrzla
jedila, kava, čaj Itd. itd.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
PETER ŠTEPIC, vinotržec.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7- neusledjajllaL toToaJseirz^alb.:
Jnžni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška
Tivoli, na žel prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stlene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ešeničlltk, Židovska ulica. Klelnstein, Jurčičev trg.
Wlsfak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Teneilte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Bizjak, Bohoričeva ulica. Itemžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta
Bezervni zaklad
nad pol miljona
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
vlog dvajset
milijonov kron
registrovana zadruga x neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Dunajska cesta Stev. 18
a
JQ
U
3
h
a>
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po w b^c^po^ogivoiLna amorti'
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
'/rii-V-?
Eskomptuje
trgovske menice.
s~ s«
g 2 c3 1 &S.B
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženj« v letu 1910 K 20,500.000-—
A. feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
99
Ilustrovani
tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1’80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
■ ■ n ■ ■ d ■
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8«
■ ...—	 ■—	registrovana	zadruga z omejenim jamstvom —	-----
priporoča svojo bogato zalogo /lajnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Hieist:n.o založiziižtTro-	IbTa,jancLoderin.ej še črlre-
Is^-CLzilreLlio©-	Llto^ra-^ao©-
T«Iofo:n.»icac šte-v. 118.
Poitna m».aailn.lc« »tov. 76-307.
Bi*
Del. glavnica: K 6,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
StrltarJ ava ulica Artev. SL
Podružnice v Sptjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici.
Kes. fond nad • ■ E 610.000
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloeje po čistih 4