Razne novice. * ,Zveza lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov*' je po.. pravilih že astaaovljeaa; oglasilo ae je že aad 120 adov. I. ob&ni shod ae vrsi dae 5. jaaija t. j. aa biflkoitBi torek t. 1. ob pol 10. y mali dvoraai Narodaega doma v Maribora, s aledečim daevaim redom: 1. Poročilo začasaega odbora; 2. Načrt o brambenem delovanju nZveze"* 3. Sodalitas 88. Cor. I.; 4. Eako staliiče aaj zavzame dušai paatir proti aovemn ačaema reda? 5. 0 katehetičaih metodah; 6. Volitev predseiaika, ajegovega aamestaika, 7 odboraikov ia 3 namestnikov ter 2 raČBBskih pregledovalcev; 7. Določitev člaaariae ia kraja prihodajega občaega zbora; 8. Sprejem aovib udov; 9. Nasveti. Za duhovnike je zborovaaje velevažno; torej na delo bratje! Začasni odbor. * S pošte. Postaa oficijaatiaja Lujiza Šac je dobila posto v Frama. — Postaa odpraviteljica g. Matilda Irgl v Trbovljab je dobilapošto v kopališsča Be'a p-i Žel. Eapli. * Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje. Eer mi od več strafli prihajajo pozivi, Baj letos zopet priredim r. maaje k Mariji Pomagaj, aazaaajam, da bode romaraki vlak vozil proti koncu julija. Nataačao oznaailo se prijavi pravočasao. M. Medved, žapaik. * Proti razdružnosti zakona. Z DaBaja poročajo, da je podpiaalo stiri ia pol milijona oseb izjavo proti razdrnžnosti katoliikega zakoaa. To je aajboljši odgovor katoliskega ljudstva na protikatoliške izzivače, ki so aastopali za razdružaoat katoliskega zakoaa. Lahko bi se bilo pa uabralo ae več milijoaov podpisov, ako bi ae bili odločili tako kratkega roka za aabiranje. * Ciril-Metodova kava. Po obojestraBskem sporaznmetja se razreši zveza med dražbo sv. Crila in Metoda v Ljabljaai ia med tovaraarjem g. Jebačiflom a 30. janijem t. 1. ifl 1. inlijem prevzame založaistvo družbine kave tvrdka Iv&n Perdaa v Ljubljafli, ki je aaši dražbi z vžigalicami bi!a do daaes v tako ogromao koriat. Dvajsettiso^stiristo (20.400) kron imamo namreč v vsem tn treaotje od aje. — Sloveaci! Po pravici so se vam priljabile naše vžigice ia prepričaai smo, da vam prav tako agodao dojde kava, ki vam jo preakrbi vaš atari zaapaik — ta nal aovi podjetaik. Zato pričakujemo aarodae rospodinje, da vaaka vas, ki zaaeti z aatlimi vžigicami, postavi ob eaem aa ognjišče od imeaovaaega dneva aaprej tadi to aaso novo kavo. Vaša omizja naj bodo aaaa; Barodna iskra iz vaae bise bodi Baaemu rodoljabju v plamea. — Vodatvo drnžbe sv. Cirila ia Metoda. * Hamborn na Nemškem. Že zopet smo izročili mmteri zenflji eaega aaaib rojakov aamreč: Afltoaa Šekoraaja, starega 42 let. Doma je bil v Spodnji Susici, žapaija Bizeljsko. Dae 11. t. m. je šel opoldae ?sdrav aa delo v tukajaBJi premogovBik v roy Baeni8ki cesar" št. 4. Ali ob 10. ari zvečer so ga že % razbito glavo vea pripeljali. V jami pri dela mn je kamen padel na glavo ia ma jo razbil tako, da je že aa pota proti bolaisaici zaspal za vedao. Bil je vedao ud alov. draatva, ifl ad dražbe sv. Mohorja, čeravao sam ai brati zaal. Bil je vedao vaet in vrl -atoličaB ia Sloveaec, v vzgled vsem Sloveacem. Na daa ajegovega pogreba dae 23. t. m. se je pokaza,'o, kako je bil pri vaeh priljabljen. Dolg aprevod z dvema zastavama ib skoro Tsi pazaiki rova št. 4, 80 ga spremili k zadnjemn po^itkn. S solzami v odeb smo stali pri odprtem grobn, kamor so položili trnplo blagega rojaka. Zapnsča vdovo 8 štirimi malimi otrcčiči, ki so milo plakali knr jim je vzeto aajdražje aa svetu. Tebi AntoB pa aaj aveti večaa lnč, labka ti bodi tuja zemlja! Ma.riborski okraj. m Porotne obravnave -v Mariboru. Poleg že Bazaaajeaib se bodo v tem zasedanju vrsile se sledeče obravnave: Fraac Fros, zaradi poailstva ia Franz Vrbajak zaradi aboja; 5. jnaija: Fraac Derajač zaradi obrekovaDJa (v ptnjskem BŠtajercna); 6. junija: Jože Janžekovič m Fraac Plohl zaradi požiga, tatvine bi napeljavaaja k amora. m Mariborske porotne obravnave. V ponedeljek 28. t. m. so se pričele v Mariboru porotae obravaave. Prvi daa je stal pred porotaiki 32 letai kleparaki pcmočuik Jožef Grobaer iz Brega pri Ptaja. Giobaer je hotel usmrtiti lastao mater, ker ai hotela oddati posestva ajema ali bratn, ampak ga je rajši prodala znanemu Straschilla. Zatožeaec je sam prizaal, da je imel namea mater usmrtiti, toda jo je samo aevarao raail. Obsojea je bil aa pet let težke ječe. — Isti daa se je vraila obravnava proti 151etnemu kolarskema nčencu Frnacn blaga iz Mote. Faat je iz sviaca aaredil aekaj aovcev za deset vinarjev, toda tako slabo, da se je moralo aa prvi pogled videti, da niso prave denetice. Zato so porotniki zanikali vprašaaja, če je kriv hudodelstva poaarejeaja deaarja, ter je bil oproščeB. — Zaradi Bearavao8ti obtožea 17 letai čevlfarski učeaec Štefan Radolf iz Leskovca jebil oprosčea. — Obravaava proti Jozefi Sersen iz Spod. Boča je bilapreložena, da se zasliaijo aove priČe. Obtožeaa je bila zaradi detomora. m Maribor. Iz Litije so pripeljali v petek 25. t. m. zvečer ključavBičarja takajaBJe tovarae jažae železaice Franca Logarja, ki je pomagal odpravljati ostaake aesrede, pri čemar ma je zmečkalo tri prste n& aogi. — Eal;or amo svoječaaBO poročali, je neznan tat vlomil v ataaovanje bisae posestnice Ane Reicbenberg in v ajeai odsotnosti akradel iz blagajae 400 kroit. Enhiirica je pravila, da je tata zasačila v sobi ia ma je komsj zbeiala. Zaprla je hitro dari za seboj ia začela klicatd na pomoč. Eo so prihiteli dragi ljndje ia odprli sobo, ai bilo o tatu ue daba ae alnha, pač pa je visela vrv od okaa na dvorišče. Po skrbni preiskavi pa je prisla pol'cija do zaključka, da se po vrvi Bihče ai spastil na dvoriače, ia da je torej izpoved kaharice neresaičaa. Nato ao jo zaprli. Dae 24. t. m. ae je vrlila obravaava in je bila kabarica Coleta Mathy iz Edbacha aa Gorajem Štajerskem kazaovaaa zaradi tatviae aa osem meacov težke težke ječe. Torej ji fljena zvijača ai aič pomagiila. m Studenice. V Bedeljo dae 20. maja je imela kmetnska podružaica velezaaimiro predavaaje. Govoril je g. dr. L Poljaaec o kemijskem predmeta: BO čem žive rastliae ?" Takajiaje kmetovalce je ta predmet tem bolj zaaimal, ker so letos deloma umetaih gnoiil kapili, deloma pa, ker jih je več dobilo umetnib gn jil od kalijevega siadikata brezplaČBO za poskase aa BJivah \n travaikih. G. doktor, ki poačnje aaravoslovje aa gimnaziji, tadi ve jako praktičao govoriti pred kmečkimi poslusavci. Priaesel aam je v dveh atekleaicah umetao vzgojeni korazai rastlini, ki sta do 3 dm visoko pogaali ia Bam je dal dotičaih kemikalij, s katerimi jih zdaj v vodi dalje vzgajamo. Poslusavoev je bilo moskib 63, žeaskih 51. Prihodaji mesec dae 24. jnaija bode imel g. Fr. Goričaa poak o perataiaarstva. m Ruše pri Mariboru. Za vaesloveBsko pevsko veselico dae 15. julija se delajo v Rnaab velikaBske priprave. Postavila ae bo cela pohorska vas. V Mariboru ae je sestavil odbor gospej ia gospic, ki bodo na veselici imele tadi svoj sotor. I v dragib bližjih krajih se delajo akrbao priprave za Ruie. Lahko rečemo, da še aobeaa pevska veselica ni bila tako dobro pripravljeaa, kakor bo aedaj rnška. Za to je zaaimanje za njo ae samo po celem Štajerskem, ampak tudi med narodom na Eoroškeml m Pesniška dolina. Zadajo Bedeljo je priredila seatiljska kmetijska podružnica dragokrat podačao zborovaflje v Goraji Sv. Euagoti. Prav takol Toda prav se nam ae zdi, da se predavaaja vraijo vedao le v blaženi nemščini, katere večiaa poslušalcev ae razame. Nam se zdi, da je poglavitni aamea omenjene podružaice poBemčeraaje oadotaega 8loveaskega ljadatva, ae pa ajegov gospodaraki napredek. Emetje, postavite se pnhodnjič na aoge ter odločao zahtevajte, da vam gospodje predavatelji govorijo v domačem sloveBskem jeziau. Saj še veadar Bismo kje tam v »rajhu", da bi ae amel aas jezik tako sramotao prezirati. Ne dajte ae zlorabiti od peščice tamosaj-h posiliaemce? ter pomaite: nEdor zaaičaje se sam, podlaga je tajčevi peti." m Sv. Ilj v Slov. gor. Da raate aarodaa zavest med aašim ljndatvom, da vataja obmejai aloveaski rod, posebao naš kmet, kažejo naše volitre. Nasi vatrajno delajoči aarodai prvoboritelji so z Beamorao delavaostjo pridobili po dolgoletnib težkih bojih lepo občino seatiljsko. Tako bode tadi srce nase sentiljske župnije zdravo, žapaaoval bode tam vrl aloveaski kmet. Nedavao so s\ aasiaci pr> borili polovico obfiiflskega odbora vCirkaici. V začetku tega leta pa so Bloveaski kmetje sijajno zmagali v Dobrenjn v vseb treh razredih, tadi tam žapaaaje aavduiea Sloveaec g. Baamaa. V lepi vaski občiai CeTŠak, ki ležiobMuri, obdaaa od dveh straai od Nemcev, gospodarijo vrli tamosaji zavedai kmetje, aa čelu jim občespoštovani aarodajak g. Toae H a n c. Ta obcina a svojimi miroljnbaimi in akoz ia skoz posteainr, zavedaimi prebivalci laj bo vaem dragim v vzgled! V aoboto 26. maja pa 80 stopili vrli kmetje v Selaici ob Mnri aa voliače ia ao v vseh treh volilaih razredih volili akoraj enoglasao postavljeae aloveaake kaadidate v občiaaki odbor. Razai očitai ia skrivai aaaprotaiki 80 atihaili zapazivsi orgaaiziraBe aaae volilce. Pohvalno moramo omeaiti volilao komisijo, ki je pravilao postopala ia ae je vse le sloveaaki čitalo. Res, maogo se da doaeči potom dobro vpeljane orgaaizacije; se več pa, če vlada sloga ia ediaost, pa lep mir med volilici ia občaai aploh. Zavedai aaši Selaičaai pa so s to volitvijo tadi pokazali, da stoju aa straži za milega aam aloveaakega aaroda svete pravicel Bog ne daj, da bi začel kdo teptati to, kar aam je drago in aveto čez vse: vera katoliška ia aad vse mila beseda materna — sloveaskal Mir ia zastopBost aaj vlada tadi v bodoče med aami! šeatiljčaa. m Sv. Ilj v Slov. gor. Veadar eakrat po dolgib treh letib je c. kr. aamestaija ugodao reaila tndi sloveBsko pritožbo. Drugače itak ni moglo biti. Nemci bo pustill mrtvega voliti; vendar je trajalo celih pet mesecev, predno je slavna nepristranska vlada spoznala, da to ne more biti. Nikakor več ni mogla pomagati svojim ljubčekom — nemskutarčkom; zato jim je pisala, da mrtvi ne morejo voliti ter da se volilna pravica ne more podedovati. Odpadejo toraj krivični nemški glasovi v prvem razredu in Slovenci imajo v odboru 8 svoj.fa mož. Volitev župana se mora izvršiti v 14 dneh — Umrl je g. Franc Popmaier, veleposestnik v Štrihovca, svak g. poslanea Robiča. Bil je Nemec, a tudi Slovenci ga lahko ohrsnimo v dobrem spominu. N. v m. p. 1 m »Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah" slavnemu občrostvu uljudno naznanja, da se bodo od sedaj nadalje vrsile redne seje ravnateljstva vsak drugi torek v mesecu, izredne aeje pa tudi takrat, kadar bi to nujaost zabtevala. Na ta način je toraj omogočeno, da se vsaka zadeva lahko zavrsi v najkrajsem času. m Sv. Trojica v Slov. gor. V Senarski je v nodi od 16. do 17. t. m. ogeaj nničil gospodarsko poBlopje g. Močnika, kateroje kupil pred nekaj tedaom s posestvom vred g. Šiic od Sv. Trojice. Posestvo je z večine razprodal, stanoranja je dal podreti, tako je hotel storiti tadi z ostalim gospodarskim poslopjem. Nastal pa je na neznaa način ogenj in pribranil g. Šiicu vse delo. Poslopje je bilo zavarovano. Prejšnjemu posestniku je zgorela krara, telica, veliko živeža in oprave, a tem je v teku enega leta že v drngič občntno prizadet po ognjn, postbno ker njegove reči niso bile zavarovane. Morebiti bo preiskava dognala vzrok, ker neareča je izključena. — V rČrnem lesu" blizu Sv. Lenarta so našli pretečeni teden čez stirideset let starega, tnjega moža obeienega. m Slov. Bistrica. Dae 23. t. m. so otroei, ki so se igrali z vžigalicami, zanetili hlev Antona Očko, posestnika v Kališab pri Slov. Bistrici. Hlev z žirino je pogorel. — Danes dne 31. t. m. se je poročila tnkaj komtesa Elotilda Attems z g. Filipom pl. Kodoličem, ritmojstrom pri 5. nlanskem polkn. m Vsemogočni Stiger. Na prizadevanje Stigerja je bila na naglo prestavljena naša gpodnještajerska rojakinja gdč. Wester, poštaa ofieiantinja v S ov. Bistrici, na Gornje Štajersko v Kindberg. Na njeno mesto je prišla tujka Nemkinja, ki ne zna besedice slovenski. Razlog je, ker je gdč. Wester Slovenka. Tako delajo cegarske oblasti z naširai Jjudmi! Jemljejo jim doma krnh ter ga dajejo tujcem. Možje, ki ste volili zadnjič Stigerja, zapoitnite si tol m Pragersko. Dne 23. t. m. se je vlegel na Pragerskem pod vlak 211etni Jožef Marinsek. Vziok samomora je bolezen (nervcznost). — Da bi si ce zmočil čevljev je 23. t. m. hotel gnati Bihard Vauhnik, posestnik aa Spodnji Polskavi, kobilo čez ozko brv. Kobila pade raz brvi v vodo in se nbije. Eevež ima sedaj pač večjo škodo, kakor če bi hi bil zmočil čevlje. — Zblazoela je dne 18. t. m. Ro;alija Koprivsek. Prepeljali so jo v Gradec. — Z ve8eljem smo sprejeli vest, da je tukajšnji priljabljeni zdravnik g. dr. Klasinc tako daleč okreval, da je zapnstil mariborsko bolnišnico ter se odpeljal aa jug, okrepčat si zdravja. Upamo, da bo čez kaka dva meseca že zopet pri nas. m Spodnja Polskava. Umrla je tnkaj poseBtaica g. Marija Sivšek. — Ni ga menda kraja, ki bi bil v narodnem ozirn tako nezaveden, kakor naš. Da je to istina, smo povdarjali že večkrat. Dokazali smo, kako nas hočejo Pragerčani speljati na led a svojo nemsko solo, da nam jo vsilijo v plačevanje in Pragersko prestrojiti v samostalao občiao. A vkljnb temn je ostalo nase ljudstvo glubo, ne meneč ee za pretečo nevarnost. Nas dosedaaji župan g. Št.Bndolfje zaradibolezni odložil žnpanatvo Nočemo a tem moža kritikovati, čeravno je bil strogo nemskega mi&ljenja, je bil vendar dober in vesten občinski goBpodar. V ponedeljek 14. t. m. je bila Bova volitev župana. Čakali amo izida volitve a prepričanjem, da nam izrolijo kmeta, moža, ki bo 8tal nevstraseno na Čeln slovenske občiae, ne meneč se za prijazne obraze pragerskih renegatov. A čujte, v splosno nezadovoljnost volilcev je bil voljea žnpanom kramar Engelbert Sicherl, ki se ob vsaki priliki huduje aa minie Slovence. To je sramota zaslovensko občino, da si voli lasprotnika za občinskega predstojnika, ko imamo dovolj zavednih izkušenih možl Ptnjski okraj. p Iz Majšperga. Ker namerava visoko tninistretvo za ak in bogočastje odrediti na vseh ljndskib solah velike počitoice od 16. jnlija do 16. sept., je okrajni šolski svet izdal ukaz na v»e krajne šolske svete, da naj izrečejo pismenim potom svojo zahtevo na podlagi pravilne seje. Zatoraj bi bilo zelo koristno, ako bi se slavni krajni šolski sveti izrekli, da naj se počitnice odredijo iz gcspodarstvenih ozirov od 1. septembra do 1. novembra. Kakor je vsakemn gospodarjn znano, se v jeseni otroci najbolj potrebujejo pri gospodarstvn, ker so jesenski dnevi že itak zelo kratki. Po leta labko otroci napasejo živino pred šolskim ponkon, poaebno tisti, ki niso preveč od šole oddaljeni. Pa tudi po šolskem ponkn ravno tako. V krajib, kjer imajo pa aadonosnike, pa tndi potrebujejo v jeseni otroke za pobiranje sadja. Kadar nim bodo pa v vinogradib amerikanski nasadi bogato obrodili, bi bila pa velika težara za gosp. nčitelje, ki imajo lastne vinograde. Pa todi marsikateri gosp. učitelj ima kakega sorodnika, ki je vinogradnik, ki bi ga rad povabil v trgatev. Trgatev se p* sele meseca oktobra vrši. Iz teh razlogov prosim vse slavne krajne solske svete, naj izjavijo pismeno slavnemu okrajnemn šolskemu svetn, naj ta blagovoli izposlovati pri vis. c. kr. deželnemn solskemu svetu, da ta ukrene vse potrebno, da se odredijo počitnice od 1. septembra do 1. novembra za blagor kmetijstva. Karol Rober, nač. kraj. šol. sveta. p Velikanedelja. V petek 18. m. m. smo pokopali blago žano in vzorno krščansko mater Jožefo Gasparič iz Ključarovec, katero je mučna boiezen — vodenika — v kratkem času iztrgala vrlim otrokom in skrbnemn možn iz naročja ter preselila v boljso večnoBt. N. v m. p! p Ormož. Priziv slovenske stranke proti ob- činskim volitvam je namestnija zavrgla. Ča pa se v kakem kraju nemčnrji pritožijo, jim uamestnija koj ngodi. Dne 21. t. m. se je vrsila vsl6d tega volitev žapana, in so ai izvolili zopet trgovca Kantz- hamerja. Mož je zagrizen nasprotnik Slovencev, zato nočejo več zavedni Slovenci pri njem kupovati, ampak gredo v narodno trgovino g. Šepeca. To inaajo ti ljndje od svojeg* sovraatva do Slovencev. p Iz ormožkega okraja. Iz porodila v BS1. Gosp." izvemo, da so v seji krajn. solskega sveta na Humu sklenili, naj se velike počitnioe na ljudski soli prestavijo tako, da se bode začelo šolsko leto že 16. septembra kakor na mestnib in sredojih solah. Deželni šol. svet želi solske počitnice na vseb štajer- akib šolah zjednačiti. Ali bode ta prememba, če se uveljavi, tudi povsod ngajala kmetijskemu prebival- stvn? Na to vprašanje upamo odločno odgovoriti: ne. Vzroki nezadovoljnoati s to premembo nahajajo se v obilnosti kmetijskih opravil meseca septembra in oktobra in v pomanjkanju delavnih moči ca de- želi. V imenovanib mesecih vrsi se gnojitev polja za zimska, sejanje rži, pšenice, ječmena; žetev haj- dine in mlatitev; spravljanje krompira, koruze, bažola in koreninskih pndelkov; po vinorodmb kra- jih branje v vinogradih. Posebno dosti posla daje spravljanje različnih vrst sadja, pripravljanje pijade iz sadja in sašitev sadja. V nobenim meseca celega leta nima kmet toliko dela, kak r ravno v drngi polovici meseci septembra in celi oktober, in od 16. septembra bile bi mu, z uvedbo šolskega ponka, odvzete potiebne delavne moči. — Za živinorejo, ki danes zavoljo nizkih cen žita vrže največ dobička, treba se je kmetovalcu mnogo brigati in se ta briga tudi izpUča, ker goveja živina, svinje in perotnina imajo «edaj imenitoo ceno, o kateri se pred leti ne bi moglo nikomu niti sanjati. Nekatere cbčine imajo sicer občinske pasnike, ki pa niso dosti vredni in živine ne morejo zadostao hraniti. Po kosnji otave, ko je otavič nekoliko zrastel, zadnemo pasti vsaki po svojih travnikih; 8 tem si govejo živino dobro podhranimo, travnike izkoristimo, dobro snbo pod streho spravljeno krmo pa za zimo in prihodnjo spomlad prihranimo. Že sedaj, ko zamo- remo na jesen travnike popasti, godi se živini mar- sikaterega posestnika po zimi in na spomlad jako slabo zaroljo pomanjkanja krme, kako pomanjkanje bode šo le prišlo, če bode kmet že >a jesen moral t hlevu suho krmo polagati, ker bode pastir moral redno v šolo boditi! Posledica bode tndi ta, da kmet ne bo mogel toliko živine rediti, pa tudi ne bo imel kaj na sejem gnati in ne s čem davkov plačevati. Vsako jesen kmet željno pričakuje tistega dneva, ko se solsko leto koiča, da mn pomagajo lastni otroci, ali pa si najme tujega otroka šolarja, posebno za paso goveje živine po lastnih travnikih. — Deželni solski svet misli skoro gotovo, da bodo uspebi šolskega pouka zdatnejši, če so počitnice od 16. julija do 16. septembra. Temn uagprotno mislimo, da se nada pričakovanih boljsih nspehov šolskega pouka ne bode uresničila. Vsakoletna sknanja uči, da imajo otroci v zimskih mesecih lajboljše rede v solskih naznanilih, ker so in zamorejo biti regaično marljivi; kadar pa pride pomlad in se trata oze- leni, vleče otroke iz sobe; knjige in naloge so po- zabljene. Učni uspebi v mesecu septembra iu oktobru iio aooui na piko in Pod-j iiso zme-1 n, ki je"ne bodo niti toliki kakor do zdaj vjnlijuinavgast ker otroci zavoljo obilnih gospodarskih opravil ne bodo imeli toliko prostega časa za uk. — Mrseca septembra in oktobra bode brez stevila neopravičenih soiskib zamnd; šolske oblasti bodo morale stariše kaznovati, ako bodo botele postavno postopati. Ka< zen pa ne veseli tistega, ki jo mora trpeti, ne tistegaJ ki jo mora naložiti, boli oba dva, tin trpel bodd ša tretji: šola z učiteljstvom vred. Viničarji m ko-j čarji so veseli, 6o kmeti njihove otroke vzetnejo na jesen za pastirje; otroci si zaslnžijo potrebno zimsko obleko, očetom pa se doma pribrani krnh, katerega bo aefoi in svoji deci zaslnzdi po tnjih škednjih, nekateri na Hrvatskem ali v Meijimnrii. — Sedaj nekateri pospgtniki sprejemajo iu celo leto redno v solo posiijaju siromaške otroke, ker imajo edino v jesenskib požitnicah basek od takih otrok zaradi paše Če pa obveljajo nove počitnice, bode pač malo kdo hotel iz same krsčaaske ljnbezni tnjo deco celo leto brez dobička hraniti ia oblačiti. — Deželnemn solskemn svetn v Gradcn toplo priporočamo, naj ae prezira gospodarstvenih razmer ormožkega okraja, temveč aaj se blagohotno na aje ozira. Kmetrnčitelj. Ljntomerski okraj. 1 Ljutomer. Ljatomeraki o'craj so kar preplavili s plakati za g. Rebeka. Pojamezaiki so dobili kar cele ,bale lepakov. Posebno so vzeli na _piko cvensko občino, pa tudi Pristavo, Stroojo vas gradje. Toda vrli in aeustraseni volilci se niso n.li za to. Pameten in ugleden Krapenčan tadi dobil celi zavitek takih lepakov, jih je lepo spravil v peč ter tako pokazal svojo odločaust. Prav tako! Za naše tržaae, nekatere seveda, bi bilo lepse, ko bi agitirali proti Bračknl V nedsljo so bili po Ljutomern nabiti lepaki za Bračka in Rebeka. Plakate za Korošca so strgali raz zida, Bračkovih pa ne! V kaki lepi slogi sta se na marsikaterem zidu bratila ptakata za Bračka in Rebeka! Po sicer narodnih tržkih gostilnah so bili na razpolago samo plakati za Rebeka. Že vejo, kdo največ zapije. Tisti paČJma, pravico v krčmi! Kaj to, Če zmaga Slo7enee ali Štajercijanec, da se le pije in haska! Henl in nazdar! Tudi nas gospod glavar Rainer ee zelo zanima za volitve. On seveda misli, da pride do ožje volitve in da bo Bračko izvoljen. To bi bilo njegovo največje veselje, iaogoče bi potem sam pristopil k BMurskemu sokolu" ? G. Rainer se tako zanima za voliluo gibanje, da celo žandarje pošilja okrog, ki poprašujejo ljudstvo, kdo nabija ali trga lepake posameznih kandidatov. G. Rainer, ali rea mislite, da ste glavar v kakem tnrškem paialikn?! — Na Križevo so aapravila ljatomerska drnštva: nMarski Sokol", Čitalnica in Slov. pevsko druitvo izlet v Hermance. V goutilni Štamperjevi so napravili 8vojo rabuko. Zbralo se je tnkaj tndi nekaj ljudstva iz okolice. To priliko je porabil dični starosta ,,Murskega Sokola", miuaogrede bodi omenjeno, da so do najnovejšega časa drustvo BSokol" podpirali celo nekateri ugkdai dnbovniki, bodi iz strahn pred B8tarosto" bodi iz kakega drugega namena — da je agitiral proti pravilno postavljenemu slovenskemn kandidatu dr. Autonu Koroscu ter priporočal gosp. ključarja Rebeka. Gospod »starosta", ali ste takaj delali za narod ali proti narodu? — Maraikateremn narodnemu Sokolu so se odprle odi ia je spozaal, da ste posredno delali za Borehovskega Bračka". Bolje bi orebovskemu Bračkn ne mogli ustreči, ko pa ravno stem, da ste begali volilce ter jih trgali od Korosca. Mi mislimo in pričaknjemo, da se vam Borehovski Bračko" laskavo zahvali v ptujskem ^Štajercu" za le;>o pomoč! — Gospod doktor, kako hočeto zagovarjati svoje početje?! Vas boj ni naperjen proti nemikutarjem ampak proti duhovništvn. Nasi aarodni slovenski duhovniki so vam na poti, ne pa nemskntarji. Naie slovenske duhovnike hočete potlačiti ter jim vzeti ugled in Bpostovanje pri ljudstvu. Ko bi duhovništvo potlačili, potem bi labko komandirali kakor bi hoteli. Ko bi svojim zvestim zaklicali: Bnaprej za Bračka!" nihče bi vam ae upal ngovarjati, kakor en mož bi šli za vami! Zato pa le proč z dnhovniki, ker ti 80 preveč narodni in si upajo včagih tudi dr. K. Chloupeka, zdravnika itd., malo potipati, kadar ni vse v redu! — Ptujski BŠtajerca in pa rMarburgerzeitnngu delajeta popolnoma v vasem zmisln. Torej proti dnhovsčini ate se našli vai B8okolia: slovenski, nemskutarski in aemiki! — Slovenska mladina! ti pa spoznaj, kam preži ^Morski Sokol"! 1 Ljutomer. Okoli polnoči dne 26. t. m. je nastal ogenj v svinjski kuhiaji trgovca Honigmaaa. Domačim se je posrečilo pogasiti ogenj. 1 Porožil se je g. Svojmir Nemec, podobar, z gospodičao Vekoslavo Eančič v Goraji Radgoni. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Preteklo nedeljo 27. majaika je bralno drustvo priredilo veselico. Poglavitni del je bil igrokaz nNa Marijinem Srcu". To je igra za nase verao slovemko ljndstvo, ima več ganljivih prizorov in nas uči zaupati na Marijino pomoč. Vsa dekleta so svoje nloge izborno igrala. Med posameznimi prizori smo poBlušali tambaraše. Vsa hvala gre narodni gostilničarki gospej Trstenjakovi, ki je doaedaajo uto podaljsala, v tem podaljsanem deln se je postavil za stalno prostorni glediščni oder; uta je z deskami obita in z opeko krita, da se predgtave lahko tndi v deževnem vremenu vršijo; nta je tako obsežna, da ima v njej črez 500 ljudi prostora. Dosti sta se trudila za prireditev te veselice g. kaplan Stuhec in za bralao draštvo vneti Janez Košar; naj njima bo s tem zahvala izrečeaa! — »Bralao društvo" se vsem obiskovaleem zadnjo veselice dne 27. maja — izmed tukajšnjib posebno Bolfenčanom — zahvaljnje za prijazen poset. 1 Gornja Radgona. Dan dnhovnega veselja je bilo spet letoanje Križevo za naao žnpnijo. Lani na Eriževo se je blagoalovila dragocena zastava dekliake Marijine drnžbe, a letos smo dobili krasna kipa: Srca jezuaorega ter Srca Marijinega, katera so vlč. g. dekaa Martin Jnrkovič ob asistenci domačih gg. dnhovnikov na Eriževo slovesno blagoslovili. Eipa sta izvrstno delo g. Lavoslava Perko, podobarja pri Sv. Trojioi v Slov. gor., kateremn delata vseskozi čast. Marsikatero oko se je zarosilo, ko je prvič zazrlo ljnbeznjivost, ki je izražena na kipn Srca Jeznsovega ter milobo, ki odseva iz kipaSrca Marijinega. G. Perko je torej vreden za enaka dela vsega priporočila. 1 Ivanjci. Dne 22. m. m. smo imeli tukaj velik pozar. Zgorelo je gospodarsko poslopje in hisa posestnika Jakoba Mir. Predao smo mislili na gasenje, je bilo že vse v plamenu, ker je bilo celo poslopje leseno in s slamo krito in tudi domačih ni bilo doma. 1 Mala Nedelja. Takajšna čeb. podrnžaica je imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 13. t. m. Zbralo se je nad 40 čebelarjev domačinov in tudi aekaj gostov iz Ljntomera, Sv. Tomaža ia Sv. Lovreaca. Zborovaoje otvori predsednik gosp. Megla z običajnim pozdravom. Iz tajaiskega poročila se povzame, da ima podrnžnica v 2. letn svojega obstanka 21 ndov, kar je za nas kraj zelo ugodno. Seve bi se se to atevilo labko povečalo, ko bi se vsi takajšaji čcbelarji zavedali goipodarske organizaeije. Pa kakor vlada pri nas narodaa mlačnost, tako je razsirjena žalibog brezbrižnost in neko nezaupaaje do zadražnega življenja. Po poročiln povzame besedo potov. učitelj čebeloreje gosp. JnranČič. V kratkih besedab nam je začrtal pot, kako nam je treba gospidariti z drnstrenim imetjem, kdaj in kako se aaj čebelarsko orodje ob priliki nakupi. Odbor se je volil sledeče: Megla Ivan, predsednik, Prelog Jaako, tajaik in blagajnik, Špindler Lovro, Eocbek Franc in Straiša Andraž, odboraiki. Po zborovaaju nam je razkazoval gosp. Jarančič nmetno rojenje pri čebelnjaku g. Rantaša. Tn se mu je nudila prilika, nam marsikaj pojasniti in nas opozoriti na marsikatero napako. Zaaimanje je bilo veliko. Še-le, ko so začele nekoliko razbnrjene živalice brneti okoli ušes, so njo nekateri plaaljivci popihali. Tadi ngovorov ni manjkalo, katere pa je gospod nčitelj kot veščak svoje stroke temeljito zavrnil. Vi pa, dragi malonedeljski čebelarji, okleaite se podrnžnice. Eakor ste slisali, imate smisel za aapredek, a treba voditelja. Ta je pa podružnica, ki vam aa željo prireja strokovna predavanja. Naj se nobenemu ne mili darovati dveh kronic y društvene namene. Da se med Sloveaci čebeloreja razsirja ia napreduje v prid alovenskemn narodu, tq naj r-o stremljenje vsakega slor. čebelarja. Jurančiču pa naj bo na tem meatn izrečena prisrčna zahvala za njegov trnd. Konjiški okraj. k Prihova. Na praznik Kristovega vnebohoda smo imeli tukaj redko slovesnost blagoslovljenja novega križa v naii vasi. Po vežernicah se je vila velika procesija ljudstva iz žnpne cerkve aa kraj slavnosti, kjer so č. g. župnik Enmer blagoslovili križ, nakar so v lepih besedah razložili pomen sv, križa. Celjski okraj. ' c Celje. V opekarai Rotha je delavcu Francu Lenard stroj zmečkal stiri prste leve roke. — Dne 26. m. m. so si volili mestni očetje žnpana. Enoglasno je bil izvoljen trgovec Raknš, ki pa je izjavil, da na noben aačin ne aprejme te časti. Cez en teden bo zopet volitev, kjer bo bržkone nemški odvetnik dr. Jabornegg izvoljeu. Saj je že on sedaj vladal mesto in je bil Rakuš le izvrsevalec njegovih povelj. Ali bo Jabornegg zopet dal poataviti slamnatega moža? c Laško. V aoči od petka aa soboto dne 26. m. m. ee je ttstrelil davčni kontrolor Stibeaegg. Po trgu se airijo različne govorice o vzroku samomora. c Frankolovo. V aedeljo dne 20. maja so pri nas prvič zadoneli mili glaaovi slovenske pesmi. Nasa mladina je sama izprožia to misel v bralnem društvu. Vsa čast ji zato! Pokazala pa je tndi v nedeljo, da zna ceniti narodnost. Naai domači igralci so rešili svoje uloge prav častno, poleg pa je tndi pevski zbor, ženski in meiani, zapel krasno ljnbke pesmi. Govor g. predsednika je bil izvrsten. Videli smo precej domačinov, pa tndi gostov se je veliko zbralo iz bližajih krajev. Frankolčani, le naprej! c Škofja vas pri Celju. Pri nas smo imeli do zadnjega časa gostilničarja, ki se je pisal in imenoval Eožnh. Zdaj mn je pa padlo v glavo, da to ni prav. Začel se je pisati ^Kosuch", ker so mu učeni ljndje tako svetovali. Kri Kožnha, kakor pri vseh gostilnah, je varno pribežališče za vse žejne. Pa to ni aič bndega. Ljudje so bili žejni in bodo. Pride nam aa misel pesmica, ia prosimo, da nam jo prestavite po vaai pisavi. Taka-le je: Sta Joža in Neža bla žejna hndo, pa ni ga drobiža in ni ga zdravila za žejo strasno . . . Jo Joža poboža in pravi tako: ti lepa si roža, dobila si moža. In tako naprej. Eako bi se reklo to po vašem? Morebiti tako: Sta Josa in Neša bla sejna bndo .. pa ni ga drobisa za sejo strasno ... Jo Josa pobosa . . . Ali je prav? To pesmico lahko preberete vsem Bšejnima. c Zgornja Ponikva. Pri nas ae snajebralno društvo. Dne 24. t. m. je bil tukaj jaini shod, na katerem sta govorila g. potovalni učitolj Goričan o goapodarskih rečeh, g. modroslovec Pnsenjak o koristi bralnih druitev. c Sv. Martin y Rožni dolini. Nasa župnija je tako srečna, da nima nobenega izvoda ptujgkega kramarja več. Živelo posteno sloveasko prebivalatvo ! c Licenciranjeinpremiranjebikov. Splosno se naznanja, da ae vrsi licenciranje in premiranje plemenskih bikov za občine: Griže, Gotovlje, 6t. Peter in Št. Pavel, v sredo 6. junija ob 9. uri dopoldne na sejmišču v Št. Pavlu; za drnge občine celjskega sodnega okraja pa v soboto 9. junija ob 8. nri dopoldne na sejmisču poleg mestne klavnice v Celju. Eer je za celjski okraj določeno čisto murodolsko krvno pleme, se bodo v zmisln § 13 zakona z dne 17. aprila 1896 dež. zak. št. 41 liceneirali in premirali le biki te pasme, kateri morajo biti močne rasti, pravilnega telesa in brez dednih napak, ter najmanj 1 7» oziroma 1 Vi 'eta stari. Ako se pokaže nujaa potreba — kar se pa mora od občine potrditi — se bodo licencirali tndi biki polutoiki domačega sivorujavega, nemarogastega plemeaa, križani z mnrodolskim plemenom. Prizuale se bodo naslednje nagrade: 1 državna nagrada v znesku po 60 E — 60 E 50 , — 50 40 . - 40 , B n « ^v I) j> v » **0 ii — 30 n „ „ , 20 , - 60 , „ „ , 15 B — 75 , „ „ „ 10 „ - 80 „ 1 deželaa , 1 , 3 ". 5 okrajnih T5 3 v '• ,. Nagrade razdelile se bodo v jtseni pri splosnem pregledovanju govedi, vriečem se 1. septembra 1906, in sicer le za one bike, ki se bodo prigaali k ogledovanju. Razun tega se bode izplačala iz okrajne blagajue odskoduina za prigoa in sicer za vsakega bika 2 E oziroma 3 E po razmerjn daljave od ene nre ali več. Za prigoa bikov pod postavno staroatjo se ne plača potnina. Bikorejci se nujao pozivajo, da priženejo bike k licenciranja, da tako zadostijo zahtevam zakona ter odvrnejo izvanredno liceaciranje ter s tem zvezane stioške. c Obesila se je v Gradca 56 letna Ana Gajsek, doma iz Šmarja pri Jelsah. Preživljala se je z prorokovanjem iz kart. c rit. Jurij ob juž. žel. Tnkajsnje katolisko bralno draštvo priredilo je v nedeljo dae 27. maja poučno predavanje. G. A. Jehart govoril je o zgodovini Slovencev. Cndno je to, da se ljudstvo takih koristnih predavauj v večjem števila ne adeležnje. Slovensko zgodovino poznati, to bi bila pač dolžnost vsakega Slovenca. Udeležite se toraj pnhodnjega v obilem iteviln. c Vransko. Takaj se je poročil dne 28. t. m. g. Janez Vrabl, davčni oficijal iz Celja, z gdč. Mihaelo Šentak. c Prostovoljna požarna bramba na Polzeli mora radi nepričakovanih ovir preložiti blagoslovljenje nove brizgalne aa nedoločen čas, ki se bo pravočaano objavil. Slovenjegraški okraj. s Nemški strali. Nedolžoo poučiio predavanje, ki ga je napovedalo škalsko braluo drnštvo v Pesjem za rudarje — sočlane, je aavdai ves nemakutaraki Izrael s takim strahom, da ao na kraj shoda zbobnali vse kar nemško — atajercijaasko leze ia gre po saleaki dolini. Vodstvo premogokopa je dalo najmanj 70 kron za pijačo žejnim Družmirčanom, ki ne morejo preboleti, da se je v njihovi vasi uatanovilo prepotrebno kat. izobraže?alno druitvo. Lapp ae je bal, da bi se ne oanovala kaka krač.-soc. delavaka organizaeiija, ki bi se malo bolj potegovala za delavske koriati. Boljae bi bilo, ko bi 8e bilo dalo onih 30 areberaikov ubogi vdovi Miklavžinovi in njenim stradajočim otrokom, tako pa še pokojnine ne dobi, dasi je njen rajnki mož do zadnjega časa delal v jami. Nemčurji iz Velenja pa ao hoteli pokazati svoje pevske in hajlovske zmožnosti. Eer se radi te preimenitne kapitalistične obatrnkcije, kateri so sekundirali tndi naii patentiraui socialisti s petjem BWacht am RheJa", ni moglo vrsiti predavanje, se skliče v kratkem več poučnih ghodov v okrožju bralnega drustva, bomo vsaj videli, če ima Lappov kasir še doati groaev na razpolago za naše narodae nezaačajneže, ki ai ne morejo sami piva kupiti. Prihodajič Drnžmirčani aa Cobalov shod, tndi taro bo gratis pijado dobiti! b -Škale. Naša iolflka mladina napravila je dne 23. maja 1.1. majniški izlet k Sv. Andražu nad Polzelo. Otroci so bili prav dobro pogoščeni. Posebne zaalnge za ta izlet ima naa g. kaplan J. Rabusa, kateri je znan kot prijatelj šolske mladine. Pa tudi vneti kraj. šolski svet z vrlim g. R. Arličem na čelu je opetovano pokazal požrtvovalno avojo ljnbezen do sole ter s tem priznal, da ve ceniti važuost šolske izobrazbe in vzgoje. Ni mogoče tukaj imenoma navesti vseh blagih dobrotnikov, ki ao nam z znatnimi prispevki prihiteli na pomoč, zato se Taem skupaj v imenn šolske mladine prav iakreno zahvaljuje podpiaano šolsko vodatvo. Bog jim povrni stotero! Šolsko vodstvo v Škalah, dna 25. maja 1906. Martin E r a j n č i 6, nadučitelj. 8 Škale. Predavanja ter volilni shodi po okolicah bo bili atevilno obiskani, tudi nasprotniki so se jih udeležili, le da niso znali ugovarjati. Čobal, zakaj ai jo tako bitro odkuril, Drenovec iz Eoprivnice in pa še eden te silno pogresata! Pridi in razsveti jimapamet, saj teTrboveljčani ne marajo več! 8 Belerode. Veliki romarski shod ae bo zopet vršil v romaraki cerkvi Sv. Eriža pri Belih vodah na binkoštni ponedeljek t. j. letos dne 4. junija. Že v predvečer bode cerkveni govor in slov. večernico. Na dan shoda pa bo prvo slov. opravilo ob šestih, drngo pa ob desetih; vmes bodo tndi sv. maše. ^ 8 St. Ilj pri Velenju. Nova raladeniška zveza se j« tnkaj ustanovila. Načelnikom je izvoljen mladenič Verde, namestnikom mladenč Eg. Eos. Mi gremo naprej, mi Šentiljaai. 8 Zavodnje. Po dolgih letib smo zopet enkrat imeli zborovaaje in aicer pončno. Priredila ga je kmečka zadruga sa Šaleško doli^o. Prvi govornik, potovalni učitelj g. Goričan, ja v poljudnem goyoru povedal o vzrokih propacUnja kmečkega stanu. Med vzroki je omenil, da mnovi predrago prevzamejo posestva, preveliko zadolženje, posebno pa pomanjkanjo kmečke izobrazbe. Podal nam je tndi važaa navodila o nmnem sadjarstvn in živinoreji. Tajnik zadrnge je govoril o nekaterih sredatvih, ki bi povzdignile kmečki stan in ta so: izobrazba, zdrnženje in zaaimanje za jamo politično življeaje. Razpravljal je zahtevo kmetov, da ae upelje poldnevni pouk. Priporočal je bralna druUva, kot aredBtva za nadaljno izobrazbo. G. žapnik se nato zahvali govornikom in omenja, da se bo v kratkem U8tanovilo v Zavodnjem braluo drnatvo. a Pesje pri Velenju. Eolodvorskega nradnika nemskega ^Korilna" bi avarili, da ne žali več narodnega čuta slovenskih gospej! Žalostno je itak dovolj, da se t kantiai za slovenske delavce ne dobi niti poitenega slovenskega lista, niti vžigalic sv. Cirila in Metoda, pač pa aemikel Treba bo večkrat v to nenuško gaezdo poevetiti 1 Le ae preoblastaol Delavci, ne pozabite, da ste Slovenci, in ne knpnjte nemskih viigalic! Tako daleo" naj ne sega neznosni trncksistem! Odrinili so vas od konznma, da nimate pri npravi nobene besede, zdaj pa vam se vrivajo nbanernbandarske ziiader-"je. Kako dolgo se bo trajalo to? Nič nismo rekli, ko nas vaako leto izzivate a svojim hajlanjem o kresu — bogve koga takrat čaatite — ali če bodete pa le preosabni, se bomo pa ie večkrat poaenili — z gospcdo Da jami in na kolodvoru. Ta so Blovenaka tla, ki vam utegaejo biti še — prevroča in ne bomo žalovali za vami! Brežiški okraj. b Brežice. Za oskrbnika tukajinje bolnisnice je imenoval deželni odbor oradaika deželnega knjigovodstva Joiefa Schoffenrath. b Brežice. Telovadno društvo ,Brežiiki Sokol" razposilja naslednje oklice: »Bratje Sokoli! Bratje Sloveaci!" Po večmesečnem trdovratnem bojn, t katerem se je v vsi svoji nagoti pokazal nam sovražni dnb nemških birokratov in strastni gnjev aarodnih protivnikov na vsak nas pokret, dovoljeno nam je o binkoštih prazaovati izlet vseslovenske sokolgke Zveze v Brežice in razvitje prapora svojega mladega, a čilega Sokola. V kratkem Vas sprejmemo v Brežicah, ki so bile dosedaj branik ysenemskega napnha, ki pa obetajo v doglednem časn postati svarilno znamenje za naie dnšmane, da Slovenec ncče biti ve6 njih suženj, bodrilno znamenje za nase brate, da vse dosežemo 8 složnim neumoraim delovanjem. Ta narcdni prazaik bode v nase bojne vrste zanesel svež poživljajoči dnh, nam pokazal pot do novih zmag, nase omahujoče protivnike pa bode prepričal, da se ne strasimo njih groznja. Sprejem Vas ne bode sijajen na zvnnaj, pač pa sijajen v nasih in Vaaih srcih. Ta narodni praznik bode prvi vsesloveaaki praznik te vrste, prirejen v znamenju sokolske ideje, pod priBtnim geslom: BV pesti sila, V srcu ¦ odlolnoBt, V mislih domovinal" ki mora postati biser miiljenja vsakega Sloveaca. Slavlje in njega pomen bode povečalo sodelovaaje bratov Hrvatov in Srbov in njih najboljsib sinov: aSokolov". Njih zanimanje za našo avečanost je priča, da nmejo naše težnje, da hočejo s itevilom posvedočiti avojo ljnbav do nas. Neatete množice ljudstva iz treh sosedaih ai pokrajin bodo pričale, da imamo krepko oporo v neomajnih četah naroda. Tedaj na svidjeaje v Brežicah! Sokolaki Na zdar! b Vseslovanska sokolska slavnost v Brežicah vrsi ae na binkoatni ponedeljek v tako velikanakem obsegn, kot podobne se ai videl Spodnji Štajer. Račnna. se na 500 Sokolov in nad 6000 ljndstva. Zlasti v sosednib krajib na Hrvaškem ae poVBod živahno zanimajo. Plakati 80 razpoglani, vspored se razposilja te dni. V nedeljo je petaajst bicikliatov raztrosilo 10.000 letakov po teh okrajih. Nemskutarske obljubovalne slavnosti najbrže ne bo, ker je nemčnrjem pognm upadel; boje se sokolskih pesti. Politična oblast jim je na pomoč obljubila dve stotnije vojakov. Mestno policijo, morda pomnoženo 8 policijo iz raznih nemčnrakih gnezd, bode kontroliralo nad 50 žendarmov, razun tega Slovenci organizirajo lastno civilno policijo t svrho nadzorstva par kričačev. Skrbljeao je tudi za ve<5 fotografov. Dela za slavnoat so se poverila zagrebskim in domačim obrtnikom. Med sloveaskim meščanstvom ae je oanovalo več odborov. Navdnšenje je velikansko; vsakdo se raduje zmage nad birokracijo ia nemčareko občino. Na svidenje v BrežiCab; nikdo naj ne OBtane doma. b Bizeljsko. V rndnikn v Hambornn na Nemikem je ubilo našega rojaka A. Sekovanja. Iz drugih slovanskih dežel. f Dolina pri Trstu. Slavno urednistvo! Valed mojega dopisa, ki ste ga tiskali v Vaaem cenjencm listu, ae je oglasilo prilično naročnikov, tako da bo mogel izhajati časopia redno, ali jaz imam toliko drngega posla — po 30—40 pisem od bolnikov dnevno itd., da se ae morem baviti z razposiljaajem časopisa, z blagajnico itd., zato iičem druga ali drugarico z malim kapitalom, najboljse iz Štirske, ker želim, da bi ae Časopis tiskaf v Mariborn v Cirilovi tiskarni. Denar ostane v rokah in rokovaDJn dotič- nega. Kdor želi vstopiti, naj se oglaai čim prej, ali ic bolje, naj pride k meni na dogovor. Poslednja puitaja je Borst pri Tretu na železnici Divača Herpelje. Moglo bi se tndi mnogo drngega začeti tnkaj z malimi deaarji, ali precej, potem bo dražje. Zemljisče je žt sedaj poskočilo od 2 E 40 v, na 6 kron kTadratai aeženj, odkar sem tukaj. Narodno gospodarstvo. Trgovinska pogodba z Italijo. Za aašega kmeta je vedno dobro, če ve, kam se izvažajo njegovi pridelki in pod kakimi pogoji ae pridelki tnjih držav uvažajo k nam. V Italijo gre posebno veliko nasega lesa, ker Italija potrebnje veliko množiao stavbeaega in rezanega lesa. V zadnjem času se je izvoz lesa še poaebej povzdignil, ker je v Italiji nastala po hudem potreau večja potreba stavbenega lesa, in je uroz raskega leaa vi Odese vsled znanib dogodkov ponehal. Seveda je to le preboden položaj. Občutljivo konkurenco (tekmovanje) dela našemu leau na laskih trgiačih les iz obaežnih boaaaskih imn. Tudi uvoz oglja v Italijo je carine prost. Iz Italije v Avstrijo se nvaža vino. Carina na laško vino se je zoatno povisala in valed tega ae bo več prislo toliko laskega vina v naše kraje. Carina znala namreč 60 kron za 100 kg. Pač pa se je zelo znižala carina vsakovrgtni italijanski opeki ter bodo a tem veliko trpele opekarne na Jngoslovangkem. Krvna uš. Po sadouoanikih se je prikazala zopet letos krvna us, katera bo drevje ngonobila, ako se pravočasno ae pokonča. Ta mrčes se spoziia po belem mahu, ki se znajde aa deblih dreves v razpokani skorji ali tndi na površju odrezanih vej; navadno bo tndi mravlje zraven. Za pokončanje se rabi petrolej z vodo pomesan. Uši se najprej z lesom pokončajo, potem se rana a petrolejem izpere it a trdo krtačo očisti. Dobro je tudi po celem deblu razpokano skorjo odpraviti, da se ne more mrčes zarediti in drevesn skodovati. L. H. Drobtinice. d Po čem se ločijo stara jajca od svežih. Po svoji Iabkoti. Najlaže ae prepričamo o tem, če potopimo jajce v vodi. Sveže jajce se pogrezne na dao, stara jajca pa plavajo. To prihaja od tod, ker 8« starejša jajca nsuse in ker ae poveča vsled tega na debeleJBem koncn jajca tista z zrakom napolnjeua praznota, ki se prav dobro loči in vidi pri trdo kubanih jajcih, kadar jih olnpimo. Ta proatorček je pri avežih jajcih majhen, zato se jajce potopi, pri staiejiih jajcih ae pa poveča in delnje — ker je poln zraka — podobno kakor mehnr; zato taka jajca plavajo. Za to preskušanje jajc je dobro vzeti slano vodo, in sicer 86 vzame za 1 liter vode 125 gramov soli. d Mačica in podgane. Otroci J. Eellhoferfa v Chillicothe 0., so odkrili nekaj ueaavadnega, ko ao se igrali v skednjn; v enem kotn ao namreč aašli gnezdo, v katerem je bilo aknpno deaet mladih podgaa in štiri mlade mačice. Podgane Se nigo izpregledale, toda ležale so v gnezdu ravno tako složno, kot mlade mačice. Eako ae je to zgodilo, ae ne ve, toda sklepa se, da je atara mačka zadavila najprej staro podgano in potem iz usmiljenja prinesla mlade podgane k avojim mladičem. Najnovejše novice. Število glasov pri volitvi V. kurije. Dobili smo ie sledeče poročilo: Rajbenbarg: K. 29, R. 39, V. 3. Armeško: E. 11, R. 41. Senovo: E. 36, R. 25, V. 1. Aaže-Gorica-Raztez: E. 57, V. 1. Mrčauela: E. 44, R. 5. Vel. Eamen: E. 66, R. 2. Radeaoi: E. 28, R. 1, V. 14, (26 neveljav.) Eapela: E. 37, V. 33. Boračeva: E. 33, V. 58. Hrastje-Mota: E. 7, V. 59. Stanetinci: K. 32, V. 7, (12 aeveljar.) Murščak: E. 81, V. 2. Okoalavci: E. 40, V. 24. Sv. Marko: E. 92, R. 1. Bnkovci: E. 99. Prvenci-Borovci: E. 96, (Ornig 1, Simenko 1, 7 neveljav.) Spnhlje: E. 195, V.4. Lahonci: E.78. Dramlje: E. 40, R. 13. Soštanj (trg): E. 46, R. 30, V. 59. Soitanj (okolica): E. 69, R. 4, V. 12. Sv. Lovrenc ia Dragovič: E. 122. V. 5. Sakošak ia Zagorci: E. 115, V. 5. Hlaponci: E. 59, V. 1. Sromlje: E. 68, R. 4, V. 1. Bezovica: E. 55. Ljntomer: E. 52, R. 11, V. 108. Staracesta: E. 61, R. 11, V. 6. Slamnjak: E. 103, V. 3. Pristava: E. 27, R. 14 V. 2. Presika: E. 78, V. 2. Eamensčak: E. 116 ,R. 1. Cezanjevci: E. 97. Oen: E. 154. Skomr«: E. 42, R. 1, V. 4. St. Ilj pri Velenjn: E. 67, R. 2, V. 1. Jnrklošter: E. 46, R 36. V. 2. Andrenci (Župetinci in Smolinci): E. 113, V. 1. Brengova: E. 73, V. 5. Cerkevnjak-Čagoaa: E. 58, R. 4 V. 13. Cogetinci: E. 43, V. 5. Hrastnik: E. 18, R. 126, V. 109, Ros 4. Središče: E. 177, R 5, V. 2. Topoliica: E. 67, V. 17 Sv. Florijan: E.46, V.2, (5ceplj.) ŠtJanž: E.44, R. 1, V. 10. Velidane: E. 67, V. 12. Hajdina: E. 51, R. 1, V. 2, (22 Vračko, 1 neveljaven). Ministrskim predsednikom je določea Bekcijski sef baron Bek, velik prijatelj kmetov! Kostrivnica. Pri tnkajsaih volitvah je dobil g. dr. Eorošec 62 glasov medtem ko ao nemskutarji dobili 40 glasov zato ker večina sloveaskih volilcev ni dobila izkaznic. Štajerčeva stranka na čeln njej obiinaki slnga je agitirala po vseh krajih koatrivniske občine, da se celo ponnjali so slovenskim Tolilcem, da jim zamenjajo glasovnici za g. Eorosca z Vračkovimi, toda naai kmetje ao le temn atanovitno nstavljali. Naš občinski slnga pa n«j prečita natanko vse točke volilnega zskona, da bo vedel, da ae v volilniških proatorih ne sme agitirati. Pribodnjič mn bomo bolj na prate gledali. Tega pa tndi volilna komiaija ne ve, da možje, ki 80 komaj 14 dni pred dneTom volitve prisli iz zapora, nimajo volilne pravice. Slovenakim volilcem pa: Stopajte samostojno na volisče in aikdo Vam nima prarice vgiljevati, katerega naj volite. Novo bralno drnštvo booto natanovili pri Sv. Križu na Slatini. BinkoStni pondeljek popoldne nb 3 nri se vrli ugtanovni sbod v nadžnpniafiu. Križevljani! Če se hočetno otresti nasih uemskutarskih nasilnežev, ae moramo sami narodno probuditi. rBralno drnstvo" naj bo posebno za vas, mladeniči in dekleta, vasa narodna sola. — Zato pridite vsi in se vpiaite v novo druatvo. Na ustanovnem shodu bo go?oril tndi znani mladenič in govornik od Sv. Benedikta v Slov. gor gosp. Fr. Roskar. Sv. Martin na Pohorju. Dne 15. t. m. je ninrla Apolonija Podvrsnik, žena cerkovnika stara 32 let. Zapastila je tri otroke. N. v m. p.! Vransko. Umrla je nanagloma vrla in blaga gospa Marija B r i n o v c. Vse žaluje po njej. Bog ji dal večni mir 1 Društvena naznanila. nProitoToljno gasilno drnštvo Moškanjoi" priredi na binkoštni ponedeljek, dne 4. junija, slovesao blagoslovljanje svoje nove brizgalnice. S tem pa se vrši tudi velika veselica s sledetim vzporedom: 1. BUgoslavrjanje brizgalnice, 2. Pozdrav načelnika, 3. slavnostni govor, 4. v«j» z briBg»lmVo; 5. sre(olov, 6. žaljiva poita, 7. prosta zabava. Pri veselici sodeluje slavna narodna godba gasilnega društva nTrgoviščeu in se vrši v prostorih gostilniCarja Jožefa Bombek v Moškajncih. Začetek točno ob 4. nri popoldan. Vsak rodoljub in rodoljubkinja sta nam dobro došli. Mlado drnštvo se zaupljivo zanaša na avoje somišljenike in priiakuje na mnogobrojni oaisk. Pomozi Bog in sreia junaška! Na svidenje. Sv. Ilj pod Tnrjakom. Na binkofitni ponedeljek priredijo tnkajini diletantje pri g. Ivsna CaB dve prar zanimivi igri. Eakor vsakokrat bode tudi tokrat mnogo zabave. Začetek ob 4. popoldne. Sosedje ia prijatelji, pridite v obilnem številn k pošteni veseliei 1 Bralno drnštvo v St. Ilju pri Velenju priredi na binkoštni ponedeljek po večernicah predavanje o I. zadmžnem sbodu na Dunaju. Badi važnosti predmeta se pričakuje obilna udeležba. 0 d b o r. Škale. Kmet. zadruga za Šaleško dolino s sedežem v Škalah priredi na binkoštni ponedeljek po rani službi božji predavanje o I. zadružnem shodu n» Duoaju. Upati je, da se udeležijo udje in nendje v zelo velikem številu tega predavanja! Odbor.