KRANJ, 14. JULIJA 1962 — LETO II ŠTEVILKA 27 Konferenca razvijajočih se držav v Kairu % V palači Arabske lige v Kairu je predsednik ZAR Naeer imenoval zborovanje 34 udeleženih držav za konferenco »miru in napredka«. — Kairski časopisi obširno pijejo o konferenci. Prinašamo lekaj kratkih izvlečkov: AL AKBAR Dve nevarnosti pretita svetu: mrzlica atomskega oboroževanja in surovost gospodarske zaostalosti. Ce razvijajoče dežele želijo preprečiti izbruh vojne, ker bi vojna zaustavila njihov razvoj, potem Je v enaki meri v korist razvitih držav, da se vzdržijo od vojne, ker bi vojna uničila vse njihove dosežke. Najmanj, kar lahko storijo razvite dežele, je, da vrnejo dolg deželam, ki so bile njihove kolonije. AL GUMHURIJA Naser je rekel na prvem fjestanku, da verujemo v mednarodno sodelovanje. Kairska konferenca zaradi tega ni naperjena proti razvitim državam. ŠOFER, KI OPRAVLJA VOLAN »CESTNIH KRI2ARK«, NIMA MAJHNIH SKRBI IN ODGOVORNOSTI Tovarne, sole in ustanove so ostale prazne las listov Dopust in denaru'ca sta še vedno v tesni odvisnosti - Ker smao Gorenjci precej mrzlo kri, se dobro po*uti£o tudi na severnem Jadranu £ Različni so pogoji, pod katerimi ljudje preživljajo svoje dopuste. Nekateri se zadovoljijo z malo površino zelene trave ali gozdom, v katerem postavijo svoje šotore, drugi,, predvsem tujci pa poiščejo za ■nui!Rnwiiiauwwttwti dopust skrbno izbrane hotele s toplo in hladno ko-peljo ter stopnišče s preprogami. Čeprav so letovišča zadnje dni >*do zadnjega kotička zasedena«, pa kljub temu ni še SREDI ZNAMENITE NEW-VORSKE ČETRTI MANHAT-TANA OPAZUJEJO PEŠCI USODO DVEH DELAVCEV, KI SE JIMA JE NA NAJVEČJI STAVBI NA SVETU PRETRGALA VRV NA KLETKI. VENDAR STA SE DELAVCA ZADRŽALA NA FASADI TAKO DOLGO, DA SO JIH SKOZI OKNA POTEGNILI NA VARNO. VSEKAKOR REDKO JUNAŠTVO! Spet lahko zapišemo, da šport združuje narode. Preteklo sredo zvečer je bil na Jesenicah v prav prijateljskem vzdušju meddržavni namiznoteniški mladinski dvoboj med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Mnogi Jeseničani so prihiteli, da bi si ogledali naše in najboljše sovjetske mladince in mladinke. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so nastopali že na svetovnih prvenstvih in drugih večjih tekmovanjih. Ob tej Živim z reketom priložnosti sem izkoristil čas za razgovor s sovjetsko člansko državno prvakinjo LAJMO BALASHITOVO. £ Vaši osebni podatki? »Rojena sem bila 3. januarja 1948. leta.« <£ Od kdaj igrate namizni tenis? »Od osmega leta starosti.« 0 Vaš največji uspeh? »Letošnji naslov državne prvakinje Sovjetske zveze prt članicah.« O Če bi se odločili še kdaj za kakšen šport, ali bi bil to tudi namizni tenis? »Prav gotovo da.« ® V ekipi v kateri igrate, je evropski prvak, torej na kakšen uspeh računate na Bledu? »Do polfinala se bomo uvrstile, kako bo pa naprej, ne vem.« 0 Kako vam je všeč tu na Gorenjskem? »Videla sem na fotografijah švicarske alpe, vendar ml bo ostal izlet v sredo na Vitranc v Kranjski gori nepozaben. Imate mnogo lepše hribe.« MILAN 2IVKOVIC , milili prave »turistične stiske«. Se vedno velja stara resnica, da večina delavcev in uslužbencev preživlja dopust doma* ne da bi za dalj časa menjali kraj stalnega prebivališča. Težko bi bilo natančno :go>. toviti, kje je v času dopustov za številne Kranjčane, ki pohitijo na morje in v planine, »drugi dom«. Največ družin, posameznikov in počitnKk h družb krene proti jugu na Jadransko morje. Toda te skupine se vzdolž jadranske obale tako razkropijo, da v vsako znano letoviško me«'o pride majhna peščica Gorenjcev. Tisti, ki preživljajo počitnice pod šotorskimi krili, so se usmerili proti istrski obali. Vredno je zapisati, da južno od Splita zapazimo že zelo malo Gorenjcev. DRUGI DOM Zbrani statistični podatki kažejo, da je »počitniška domovina« gorenjskih druž.n severni Jadran. Kranjčani najrajši zahajajo v Ankaran, kjer ima vrsta podjetij svoja počitniška naselja in domove. Pa tudi za ostale je Ankaran zelo privlačen kraj. Prometne zveze so ugodne in potovanje ni preveč naporno. Slaba stran ankaranske obale je precej muhasto vreme, k. se od celinskega podnebja ne razlikuje kdo ve kako. Drugi najbolj obiskani letovišči, ki sta domena Kranjčanov, sta Fiesa in Crikvenica. Večkrat izdajo v Kranju tudi vozovnice za Novigrad in BraČ. Med planinskimi letovišči sta najbolj obiskan Bohinj in Pokljuka. ZDRAVKO TOMAZEJ Q3H ^55555 Krat edeni mesec po zmag Alžirija je v teh poletnih tineli predmet različnih ugibanj. Vsa ta ugibanja se v prvi vrsti nanaša jo na politične potrese, ki v vrl:?'vili nove alžirske oblasti prihajajo đo izraza. Za kaj pravzaprav gre in ki« ima prav, je iz ti o;:ih poročil, Id prihajajo iz ttbch sprtih taborov, precej težko razbrati. Vodstvo alžirskega polatičnepa rU. :-n 'a je razdeljeno v trenutke, Ko bi bila enotnost za koristi Alžirije bolj dobrodošla. Ta zavest je počasi začela tudi prevladovati v razdeljenem alžirskem družinskem krogu. Zgodovinske izkušnje družinskih razprtij v Kongu namreč kažejo, da se v takšne »po«; običajno vea-£ no vmeša tujina. To pa f) bi bolo za usođ« Alžirije f skrajno nevarno. TRIJE ALŽIRSKI VOJAKI Mmnogi so pripravljeni, da povsod za razcep v alžirskih vrstah Isoejo v odpustitvi treh -alžinskih vojakov, vodilnih perveljnikov Križem Na nekem slovesnem kosilu v TVasbingtonu je nekfla-nji predsednik Eisennovver izjavil, da »e trdno prepričan v »razsipnišivo predsednika Kennedvja«, ki *c prišlo najbolj do izraza v stroških za vojsko. S.roo leto dni pred tem je Kenr.e*ly isto izjavil o Eiscn-ho\verju. rii Na dosmrtno ječo obsojeni voditelj sfrritc teroristične organizacije OAS general Raoul Salan pripravlja v pariških zaporih svoje memoare, ki bodo izšli v treh knjigah. V prvi knjigi namerava general Salan opisati indofcttajsko vojno in obširno pisemsko izmenjavo z generalom de Gaullom. alžirske armade. Za svetovno javnost se je »alžirski zaplet« začel z ukazom začasne alžirske vlade, da se vse oborožene sile nagovarjajo na pokorščino vladi. Z istim ukazom so zaradi »zločinske dejavnosti« razrešili tri vodilne vojaške osebnosti al- BEN BELA, K T SE JE ŠELE PRED DVEMA DNEVOMA VRNIL V ALŽIRIJO žirske vojske: načelnika glavnega štaba polkovnika Bu-medijena in še dva vodilna poveljnika — Slimana i'1 MendžHja. Kmalu je svet potreslo sporočilo podpredsednika vlade Ben Bole, ki govori o »nevarnesti tega sklepa, ki pomeni nož v hrbet alžirski vojski«. Ban Bela je hkrati povedal, da nasprotuje sklepu vlado. Tri dni pred t-k!epom vlade sta polkovnik Bumedijem in komandant Ulillllitlfl'1 zapustila moido Gnr-dimaj na alžinsko-f unizijski meji in odpotovala v »neznano smer«. Tretji razrešeni oficir pa jc bil pri priči priprt. Kdo so trije »nesrečni vojaki«? Polkovnik Bumedijen jc eden izmed redkih, ki so dali tako velik deležv alžirski oboroženi vstaji. Uveljavil se je z vojaškimi akcijami na področju Orana, kjer so bili ostanki koloni al istične oblasti najtrdnejši. Vsi se strinjajo, da je njegov ugled v vojski precejšen in nedvo-smiseln. Tudi ostala dva razrešena vojaka sta sodelovala v uporu od prvih začetkov. Major Sliman je bil član alžirske delegacije, ki je podpisala evianski sporazum. Kaj je privedlo Benhedino vlado tako daleč, da je tako težko obtožila ugledne vodi- telje alžirske vojske? Zakaj je Ben Bela prav v tem trenutku izrekel svoje pomisleke glede vlade? Čeprav so sporni razlogi na prvi pogled prcej protuslovni, nihče ne zanika njihove medsebojne vzročne zveze. DVA TABORA \'zroki za razcep v vrstah alžirskega osvobodilnega gibanja so starejši, kot bi na prvi pogled pričakoval. V sedemletni borbi, v katero so vstopili politični voditelji različnih prepričanj in smeri, zaradi poglavitne naloge — Loja proti sovražnikom Alžirije, notranja nasprotja niso prihajala do večjega izraza. Ce se od časa do časa izbruhnila, -žilo k vznožju Leninovega mavzoleja zaplenjene nemške zaistave. VRSTA PRED MAVZOLEJEM Vsak domač ali tuj turist obišče v Moskvi Mavzolej, v katerem sta bila v času našega obiska shranjena v steklenih krstah ša oba umrla sovjetska voditelja Lenin in Stalin. Ker je bila nedelja, je bila vrsta, v kateri so ljudje čakali v parih za obisk Mavzoleja, dolga več kot kilometer. V vrsto si lahko prišel na začetku ulice, ki je bila v ta namen zaprta. — Pred začetkom ulice in vrste,, ki sta jo urejala dva miličnika, je čakalo še nekaj s'o> ljudi. Naša skupina je, kot skupina tujih državljanov^ imela prednost, šli smo naprej in se uvrstili nekje v, sredini. Ljudje so se nam. brez vsakega negodovanja lepo razmaknili. Po Rdečem* trgu je bilo na stotine spre-hajavcev, nikogar pa nisem! videl, da bi nedisciplinirano stopil v vrsto. V približno' polurnem čakanju smo imelil dovolj časa, da smo krmilil golobe im si bolje ogledal* Mavzolej, ki je zgrajen iz ve-^ likih kosov črnega in sivega! marmorja. Ker sva bila s pri-i jaleljem zadnja v-vrsti, sv« imela čas tudi za pomenek H] dvema dekletoma iz Novosi-fj birska, ki sta se za nekaj dn» ustavili v Moskvij potovaMO sta na Krim. Dekleti, sta sat med drugim tudi spomnilij-da sta nekje slišali ali brali';j da je Jugoslavija dežela, k# je iz socialističnega prestopi-? la v tabor kapitalističnih diM žav. Pred Mavzolejem stojita na1 častni straži, nepremično, kakor da sta izklesana iz kanw na, dva vojaka-gardista. Ca*W na straža se točno takrat, koi udari kremeljska ura, menja" vsako uro. V Mavzoleju, kjer sta bili osvetljeni obe krsti, sc j« mimo trupel neslišno pomL<* kala vrsta ljudi. Lenin. skroJ men, kot je bil, leži v krst« v civilni obleki, brez kakršM nega koli odlikovanja. Lev« od njega pa Stalin v mođrK uniformi generalisima, z vid-( niml našivkl in odlikovanjih Kult osebnosti, ki so ga ob4 sodi i šele pred kratkim, jsf viden tudi tu. TONE POLAJNAR t TELEVIZIJA - NAVADA ALI RAZVADA NAJBOLJ NALEZLJIVA BOLEZEN SODOBNOSTI — ČLOVEK URE DOLGO SEDI PRED TELEVIZIJSKIM ZASLONOM, DOKLER NAPOSLED NE DOBI RANE NA ŽELODCU — TELEVIZIJA JE POSTAVILA NA GLAVO VSA PRAVILA O DRUŽINSKI SKUPNOSTI gi Redki so tehnični izumi, ki bi tako spremenili človeka, kot je to storila televizija. Lastniki televizijskih sprejemnikov so postali sužnji tehničnega izuma, ki jih ure dolgo drži v napetosti, da spremljajo dogodke na zaslonu in pri tem pozabljajo živeti, tako kot so bili navajeni njihovi očetje. Vse manj je razvedrila, ki so ga poznali v družinskem krogu še pred vojno. Televizija je postala sredstvo, ki zbira okoli sebe vse družinske člane, jih zaposljuje in preprečuje, da bi se drug drugemu posvečali. V ZATEMNJENIH SOBAH Število televizijskih naročnikov se je v zadnjih letih precej povečalo. Ze leta 1960 jc bilo na svetu okoli 94 milijonov televizijskih naročnikov. Potrebno bi bilo zbrati več značilnih podatkov, da bi lahko spoznali ukus različnih narodnostnih sredin na televizijskem zaslonu. V glavnem pa je odnos med zabavnimi in poučnimi oddajami skoraj povsod v nekem izenačenem razmerju. Televizije, pri katerih so množične izkušnje največje, so v Evropi britanska, švedska in danska, onstran luže pa ameriška in kanadska. Vendar moramo takoj naglasiti, da so med njimi kljub temu precejšnje razlike. Ameriške televizijske sprejemnike napajajo izključno privatne televizijske družbe, medtem ko je v večini evropskih držav televizija državna ustanova. V Veliki Britaniji in Kanadi od neštetih držav poznajo tako imenovani »izmenični sprejem« ali mešane sporede. V Ameriki tudi najbolj * popularne oddaje prekinjajo z reklamnimi vložki, ker je reklama eden izmed viTov dohodkov privatnih televizijskih družb. Za evropske pojme bi bile takšne prekinitve zanimivih oddaj nedopustna predrznost. Televizija se na različne načine trudi, da bi odkrila okus občinstva. Podvzeli so mnogi ukrepi, da bi se spored prilagodil okusu občinstva. Občinstvo si kljub temu še ni zacelilo ran na želodcu. V Ameriki so šli z okusom občinstva tako daleč, da so ukinili vsa dramska dela, na sporedu pa so ostali samo policijski filmi, wcsterni, razni na pol gledališki na pol varietejski vložki, ki so povezani z neko slavno osebnostjo. Na ameriški televiziji je znan tudi neki moralni zakon, ki prepoveduje na zaslonih brezbožnost, nesramež-Ijivost In prostaštvo. V kakšni meri te prepovedi pomagajo iskati boljši spored in v kakšni meri se jih držijo, je težko dognati. POBOŽNA IN BREZBOŽNA EVROPA Britanska in kanadska te-televjzija sta mešanica državne in privatne televizije. Za britansko televizijo je dognano, da je precej vzgojna. Angleži gledajo Hamleta, Kralja Leara, dramska dela ELiota in pre- cej znanstvenih oddaj. »Resne« oddaje preko BBC, ki vsebujejo aktualnost:. reportaže, dokumentarne filme, gledališče, glasbo, šolske in verske oddaje imajo na Angleškem večino. Britanci poznajo tudi svoje moralne zakone. Televiziji je prepovedano, da na zaslonih prikazuje nože, orožja in prizore grdih navad, posebno če se pojavljajo pri simpatičnih osebah. V primerjavi s tem izkušnje Italije in Zahodne Nemčije niso posebno zanimive. Obe državi imata dve mreži, ki izmenično oddajata refine in zabavne programe, kar zadovoljuje njihovo občinstvo. Tudi v Sovjetski zvezi imajo dve mreži. Večina časa je v Sovjetski zvezi odmerjena glasbenim oddajam. — Druga sovjetska mreža pa je veliko bolj resna od prve in prinaša literarne in umetniške oddaje; vsak dan na primer oddajo o slikarstvu. ŠTEVILČNI VPLIV TELEVIZIJE Med vsemi deželami na svetu je bila Nemčija prva, ki je poznala televizijo. Leta 1935 so že začeli s televizijskimi oddajami. Leto dni pozneje se je Nemčiji pridružila Velika Britanija. Naslednje leto je televizija vstopila v Francijo. Leta 1988 pa so začeli z oddajami v Sovjetski zvezi in na Japonskem. Združene države so televizijo uvedle leta 1941, vse ostale države, med njimi tudi Jugoslavija, pa po vojni. Glavne velesile v televiziji po ZDA, ki imajo 54 milijonov televizijskih sprejemnikov, Velika Britanija 12 milijonov. Japonska 8 milijonov ter Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija vsaka po Si : milijonov televizijskih sprejemnikov. Največ televizijskih oddajnikov ima Japonska C91; ZDA 634, Zahodna Nemčija 417 in Sovjetska zveza 300. Zanimivo je, da ima tako velika dežela, kot je Indija, samo en televizijski oddajnik. V Evropi sta edini državi, ki nimata televizije, Grčija in Turčija, v Afriki in Aziji pa so dežele, ki. nimajo televizije zelo številne. Na sploš- no imajo v Afriki samo štiri države televizijo: Alžirija od leta 1956, Nigerija od leta 1959 in Rodezija ter ZAR od leta 1960. V petnajstih letih po vojni je televizija dobesedno osvojila svet. Tako hitro se širi, da statistika zastara, še preden je zapisana na papirju. V začetku letošnjega leta so v 69 državah na svetu našteli 2000 televizijskih oddajnikov in 114 milijonov sprejemnikov. Televizija že zajema rkoraj pol milijarde ljudi. — Dve celini — Amerika in Evropa prednjači ta v televiziji. Na teh dveh celinah je 92 odstotkov vseh televizijskih sprejemnikov na svetu in 2674 oddajnikov. Medcelinski prenosi televizijskih sporedov s pomočjo umetnih satelitov bodo nedvomno še bolj razširili televizijsko mrežo na svetu. Na Ameriko odpade 884 televizijskih sprejemnikov in 65,5 milijonov sprejemnikov, kar pomeni 58 odstotkov celotnega števila televizijskih sprejemnikov na svetu. S Sovjetsko zvezo ima Evropa preko 1790 televizijskih oddajnikov in 38,6 milijonov sprejemnikov (34 odstotkov svetovnega števila). Afrika ima okoli 200.000 sprejemnikov in 16 televizijskih oddajnikov. V primerjavi z Jugoslavijo, ki ima 100 tisoč sprejemnikov in 12 televizijskih oddajnikov, je to številv zelo nizko. RAZSTAVNI STOLP V AMERIŠKEM MESTU SIETLU. STOLP SO ZGRADILI ZA SVETOVNO RAZSTAVO. S TERASE STOLPA SE LEPO VIDIJO BLIŽNJE PLANINE V AMERIŠKIH MESTIH TAKŠNI PRIZORI NISO REDKI. ZRAVEN VISOKIH NEBOTIČNIKOV GRADIJO PRITLIKAVE STAVBE, KAR PA ZELO UČINKOVITO VPLIVA NA IZGLED MESTA. SKLADNOST DVEH SKRAJNOSTI IMA TUDI ARHITEKTONSKE UČINKE ZANIMIVOSTI # NOVI MOST NA RENI V tem letu bodo pričali gradili nov most na reki Reni v bližini Kolna. Most bo dolg 1.300 metrov in širok 33 metrov. Izgradnja mostu bo veljala okoli 109 milijonov DM, delo pa bo trajalo približno 3 leta. Novi most bo razbremenil promet. Kljub temu, da j« preko Rene že osem mostov, jih še vedno primanjkuje, zakaj dnevno zdrvi preko mostov več kot 200.000 av-tomobiloT. # LETALO NA RAKETNI POGON ZA 8 OSEB Velika francoska tovarna letal, ki izdeluje poznana letala »Carawell«, ima v načrtu, da izdela dvomotorno raketno letalo za 8 oseb. Letalo bo namenjeno poslovnim ljudem. Za vzlet bo potrebovalo samo 1000 metrov dol-ffo stezo. Maksimalna hitrost1 835 km na uro. Prihodnje 1«" to ga bodo razstavili na lc' lalski razstavi v Parizu. C LETNO 2 MILIJONA HLADILNIKOV Na Japonskem bodo leto5 izdelali več kot 2 milijon'-1 hladilnikov. Cez tri leta Pa bo hladilnikov za 8 milijonov več. Velika industrijska P°^' jetja delajo poizkuse z n°~ vimi elektronskimi hladilniki' zakaj njihova proizvodnja h bila mnogo enostavnejša °f* dosedanje. Pred minulo voJ~ no je bilo na Japonskem *■ tisoč hladilnikov. Pred 9 f«*J pa so jih na leto izdelali 10 4000. 11 v o I c i c i z zraščenima glavama ¥ pariški boLiici so operirali deklici, ki sta prišli na svet z zraščenima glavama - Primer, ki je zelo rt dek, uspešno ozdravljen ^ V pariški bolnišnici so iz- skim rezom rešiti vas in otro- £ vršili v preteklih dneh ka. Nato je poklical svojega 0 operacijo, ki je izzvala prijatelja, šefa oddelka za 9. senzacijo v javnosti in v otroško kirurgijo. Ta je ta- % medicinskih krogih vsega koj uvidel, da bo operacija % sveta. Operirani sta bili zelo težavna. Slučaj siam- % siamski dvojčici, katerih skih dvojčic ni nov, vendar £ glave so bile zraščene. Z je zclo redek. Kirurški poseg 9 radiografskim pregledom je bil zelo zahteven, s car- # je bilo ugotovljeno, da bo Kkim rezom v osmem mese- % žena siromašnega delavca cu nosečnosti. Deklici sta bili 0 rodila dvojčici, kv.terih popolnoma zdravi. Bili sta 0 glave so zraščene. Bil je položeni v inkubator, še pre- % izreden primer — dr. Ran- ckm se je mati* prebudila. — £ cone se je znašel v nepri- Zdravniki so odločili, da jih ^ jetnem položaju, zakaj to mati ne sme videti, ker bo O je moral povedati bodoči moral biti žrtvovan en otrok, £ materi. Poklical jo je v q svojo pisarno in z blagim O glasom pričel: ledili, boste dvojčici, na da bi se drugi ohranil pri življenju. Izbira je bila težka, vendar se je operacija morala izvršiti, ker tako spojeni dvojčici ne bi mogli več žalost sta otroka med seboj dolgo živeti. Njihovi premiki zrasla in bomo morali s car- bi neizogibno pripeljali do preloma lobanjskih kosti, in to bi pomenilo neizbežno smrt. Da bi se ena deklica ohranila pri življenju, je bilo potrebno odvzeti precejšen del možganske skorje drugi. Katero žrtvovati in obsoditi na smrt, lo je bila težka odločitev. Najprej so preiskali, če nima katera kakšne anomalije, ki bi ji onemogočile normalni razvoj. Tj preizkus: so trajali mesec dni. Hkrati so ju nevrološko pregledovali. Rezultati teh pregledov so- bili zadovoljivi, zdravnikom pa je bil izbor še bolj otežkočen. Operacijo so odlagali dan za dnem. Zdravniki so se dlje posvetovali in so> nazadnje odločili,, da bodo rešili deklieOi ki. je bila na levi strani, če se jih gleda s hrpta. Ta je bila bolj mirna /^rN^a Pr* raziskovanju refleksa'. — Bila je pri njej večja verjet-NA ZUNAJ NI VEC NOBE- n06t> da bo prestala težko NIH ZNAKOV, DA BI BILA operacijo. Razen tega je bila ZA ŽIVLJENJE IN ZA SMRT JE SLO PRI TEH DVEH DVOJČICA*, K! S'iV. FM Ej t ZRAŠČENF. GLAVE. OP L RACIJA JE PO ENOMESEČNEM ODLAGANJU TRAJALA ŠTIRI URE. USPELA JE IN SEDAJ OBE DEKLICI ŽIVITA DEKLICA PRED OPERACIJO ZRA SCENA S SVOJO SE STRO njena lobania zrasla z. drugo z desno stranjo. Leva polovica je bila svobodna, to je bilo velikega pomena, ker je v tej polovici tudi možganski center govora. Odločitev je padla. Mod operacijo pa je zdravnik odkril nekaj, kar ga je osupnilo. Med možgani obeh deklic ni bilo membrane, ki bi ju ločila in je bila vsa masa med seboj zrasla. Takega primera še nikdar ni imel. Zdravnikov sltalpel je hitro prodrl v možgansko maso in znaten del je odsekal proč od možgan na smrt obsojene deklice Francoise. Nato je pokril možgane s tanko membrano, ki jo je vzel odi placente nekega dečka, rojenega dan pred operacij o. Odprtino lobanje je nato pokril s tankim listom iz plastične mase. Operacija je trajala 4 ure. Vsi m pričakovali, da bo Francoi.se umrla še pred končano operr.oijo. Toda preživela je operacijo; pretekla sla 2 dneva in dek! •» je še vedno živela. Dva e.ni po operaciji je zdravnik pre-i gledal Francoise in ugotovil, da se bo morda dalo tudi njo rešiti. Odhitel je k mater* dvojčic in jo vprašal, če b* žrtvovala del svoje kože. da bi z njo pokril dekličino lo-" banjo. Seveda je mati tako} privolila. Najprej je pokril" možgane s tankim slojem coi-derma, ki ga je vzel z vratu' male Francois. Nato je z desnega, stegna odvzel materi zgornjo plast kože dvakrat wr, I, velikosti 30 X 7. To- je prene-, '■SSSSS^^Sjtiii' sel na dcklhlino ioban-°-. ~ 1% Prenesli so jo na oddelelo za. dojenčke. Nemo-goča operacija je po-' PO OPERACIJI REŽITA PREJ polnoma uspela. Dvojčici sno ostalo v spominu? — »O tem bi lahko pisali,. . «, Mimogrede: v italijanski vojaški suknji sem bil v A$i«cv ujetnik tujske legije, Deta sem bil v »Petrovem« od ! ku IX. angleške armade. T*43 smo zvedeli za partizane. ~z Port Saida sem s 40 tovariši priletel z angleškim letalom (Nadaljevanje na 11. strani! 5j Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 12.. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ur: ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 14. julija 14.15 NaŠi poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Trikrat pet 15.30 Mozart in Balakirev 16.00 Humoreska tega tedna 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Tri pesmi o mamici in druge skladbe Mihaela Rožanca 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Zabavni kaleidoskop 9.45 Poje Planinski oktet 10.15 Od tod in ondod 11.00 Joan Hammond in Charles Craig s tremi popularnimi dueti 11.30 Zabavna glasba na valu 327.1 m 12.05 Kvintet bratov Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Saša Kravos: Obiranje breskev in obdelava zemlje po pobiranju pridelkov 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Orkester New-Yorške filharmonije dirigira Leonard Bernstein 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Zabavni orkestri 15.40 Nekaj Aljaževih in Jerebovih zborov 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Ansambel Mojmira Šepeta 18.10 Violina in klavir 18.34 Pojo zabavni zbori 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20. Domači nape vi za sobotni predvečer 20.20 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Ce je že res — potem na ples NEDELJA - 15. julija 8.00 Mladinska radijska igra: Dečki z rdeče obale 8.35 »Jutro« in druge klavirske skladbe za mlade poslušavce izpod peresa Sergeja Prokof-jeva — izvaja pianistka Silva Hrašovec 8.50 Zabavna medigra 9.50 Z zabavno glasbo v novi teden 9.46 Mladostne skladbe 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Promenadni koncert simfoničnega orkestra »Philharmonija« 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Stevan Mokranjac: Kozar in IX. rukovet 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja za soli, zbor in orkester 16.20 17.05 19.05 20.00 20.50 21.00 22.15 23.05 Glrsba za nedeljsko popoldne Športna nedelja Glasbene razglednice Vaša pesem — vaša melodija Športna poročila Zbor v operi Posnetki koncertov III. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 16. julija 8.05 Sever — DIer,k: Med Savco in Dravco 8.25 Tri scene iz Verdijeve Traviate 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Ko se oglasi tisoč piščali hammond orgel 9.40 Samospevi Cirila Preglja z medigrami na violino 10.15 Od tod in ondod 11.00 Naši skladatelji iz preteklosti 11.30 Pol ure pred dvanajsto 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Marko Bcrtoncelj: Križanje govedi na Gorenjskem 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Ludwig van Beethoven: Kvintet za klavir, oboo, klarinet, rog in fagot v Es-duru op. 16 13.56 Walter Giaseking zaigra na klavir dve Schumanovi skladbi 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Glasbena medigra 15.25 Tri Paganinijeve kaprice 15.40 Literarni sprehod — Zmaga 16.00 Vsak dan za vas 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra 21.00 Koncert Zagrebške filharmonije, dirigent Fritz Rieger 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo TOREK - 17. julija 9.45 10.15 11.00 11.20 11.51 12.05 12.15 17.05 Arija skozi stoletja 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — Jože Privšek 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe Nocoj se mi je sanjalo ... Ob zvokih zabavne glasbe Počitniško popotovanje od strani do strani Bogo Leskovec: Domovina — simfonija v enem stavku Nehama Haendel poje izraelske pesmi Od tod in ondod Papandopulova sonata in Hatzejevi samospevi Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox Majhni zabavni ansambli 10 minut z Zadovoljnimi Kranjci Kmetijski- nasveti — Ing. Viktor Repanšek: V juliju odločamo dokončno o kakovosti semenskega krompirja 9.46 Gioacchino Rossini: Kvartet št. 1 v F-duru za flavto, klarinet, rog, fagot 10.15 Od tod in ondod 11.00 Odlomki iz opere »Vaški vedež« Jeana Jacquesa j Rousseauja 11.15 Človek in zdravje 11.23 Zabavni kaleidoskop 12.05 Domače polke igra Vaški kvintet 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Babnik: Kako poceniti čebeljo proizvodnjo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Orkestralni odlomki z odra 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Prizori iz 1- dejanja opere »Seviljski brivec« 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Igra Trio Dorka Skobrneta 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne v orkestralnem studiu 18.10 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Portret v miniaturi 20.15 Majhen koncert hornista Jožeta Falouta z novostmi iz francoske literature za rog 20.30 Radijska igra - Zadeva Pinedus 21.27 Edward Elgar: Serenada za godala v e-molu 21.42 Malo instrumentov — veliko glasbe 22.15 Slavko Osterc in njegovi učenci (vendar ne vsi . . .) 23.05 Vsem tistim, ki nas še poslušajo SREDA - 18. julija M.05 14.30 14.35 15.20 15.40 16.00 17.05 17.50 18.10 18.45 19.05 20.00 21.00 22.15 22.50 23.05 Glasbeni omnibus Prireditve dneva Ljubezen in ljubosumje KZRTVL p. v. Rada Simonitija poje slovenske in dalmatinske narodne Lipovškove in Skerjan-čeve skladbe Vsak dan za vas Šoferjem na pot Bojan Adamič: Plesalka Favn in njegova flavta Ljudski parlament Glasbene razglednice Naš variete Veliki zabavni orkestri tega tedna Pavle Dešpalj: Koncert za violino in orkester, solist Ivan Pinkava Literarni nokturno Ples na valu 327,1 m ČETRTEK - 19. julija 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Po strunah in tipkah V duetu in kvartetu Zabavni kaleidoskop Počitniško popotovanje od strani do strani Vesele počitnice Finale in nekaj prizorov iz Webrove opere »Carostrelec« Od tod in ondod -Kaj slišimo na gorah« — simfonična pesnitev Franca Liszta Zbor Sovjetske armade zapoje tri ruske narodne pesmi Melodije Johanna Straussa in Franca Leharja Trio Modic iz Mengša Kmetijski nasveti — Ing. Silvo Avšič: O sortnih poskusih vrtnin Melodije ob 12.25 Pianist Adam Harasiewicz igra Chopina 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Naši pevci na tujem 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posluša v cev 18.10 50 minut turizma In 8.05 8.30 8.55 9.10 9.25 10.15 11.00 11.30 11.40 12.05 12.15 12.25 13.30 melodij 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Petnajst minut z orkestrom Melachrino 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Mihovil Logar: Concertino simfonico za klarinet in orkester 22.15 Posnetki koncertov III. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu 23.05 Zaplešimo twist in rock'n roll 23.30 Zadnjo besedo ima George Gershwin PETEK - 20. julija 8.05 Arije za koloraturni sopran 8.40 Mali koncert lahke glasbe 8.55 Pionirski tednik 9.25 Josef Havden: Koncert za flavto in orkester v D-duru 9.45 Trio Bardorfer s sekstetom bratov Pleško 10.15 Od tod in ondod 11.00 Stare slovenske skladbe 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox 11.50 Zabavni zvoki 12.05 Igra Kmečka godba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Kako se je izkazal desagardhebicit za vrtnarske kulture 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Dva monologa iz Konjovičeve Ko-Han« 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 V domačem tonu 15.20 Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 1 v D-duru 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Solist tega tedna NEDELJAT^^-, Štiri 17.40 Dvajset plesnih minut 18.10 Mihail Glinka, prvi ruski operni skladatelj 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Antonio Vivaldi - Preizkušnja harmonije in invencije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Zborovske miniature italijanske renesanse 21.00 Hitri prsti 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Romantičnim plesavcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Koncert in simfonija iz sodobne jugoslovanske glasbe Drugi program SOBOTA - 14. julija 20.00 Pianist Nikita Magaloff v Ljubljani 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Plesna glasba 12.00 DvotaW«^^ 14.00 MelodU« ^ » 14.39 Antun ' 20.00 Violi«* i^2"£h G 7& 15 NEDELJA - 15. julija nrk€«t* tajske niharm«^ taktirko 20.40 Ciklu* 1» tel radiji * ^< 21.00 festivV" zvečer festiv«. ^k -22.15 Konceh .cev opernih V PONEDELJg^i^ 20.00 Z melo*^ <*rog sveta ^y 21.00 »Noctun,w1|fto 21.30 Zvoki za TOREK -Jj: noč 20.00 Jugc6l<>v'. v ^ 6kladate»ftk>h 20.30 Veliki P^^fc. van Bee [ž 21.00 Trije 0» e Mas**<» *2?Hm* 21.30 Mednar^ u^»ieka in Starost v2jfl 21.45 Jazz ob 20.00 GiacOtf0 Tosca,^-3 dejanj ^ 21.50 Zaklj^ .ljj% Cetrte#^^^ 20.00 Bard 21.00 Znani **oavni glasbi jZ oj^ 21.40 Odlo^V^eva Had*neV* PETEKj^jV J"^"*-** 20.00 Od P°J^«Wo ^evke 20.30 Izlet» v v 21.00 Sklad^^u , 21.30 Ncn^sSfi znan* V" p3»Je - 21.45 Jaz* RTV Ljubljana 11.00 Evropski mladinski na-miznoteniški kriterij — prenos z Bleda RTV Beograd 17.00 Konjske dirke RTV Ljubljana 18.00 Akcija — slovenski celovečerni igrani film RTV Beograd Z0.00 Sedem dni RTV Ljubljana 20.45 Plesni turnir — prenos z Bleda Italija 22.00 Finale festivala napoli-tanskih pesmi PONEDELJEK - 16. julija JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 20.35 Vladimir Lundgren: Kako bi skril truplo — TV drama TOREK - 17. julija NI SPOREDA! SREDA - 18. julija JTV >K 20.00 TV ff^S RTV u^ lv 20.20 **iP?>*K>>*e. pren^ Italiji■ „ jfij„ 21.05 J* DRUŽINA • MODA Poletje je tu in z njimi čas rož. Niso samo vrtne rože v vazah lepe, tudi poljske rože lahko lepšajo vaše 6obo. Verjetno ste se zamudile, včasih kar dolgo z urejanjem cvetlic v vazah, ni se vam takoj posrečilo, da bi vam bil šopek všeč. Našteli bomo nekaj koristnih pravil pri urejanju cvetlic v vazah. Razporedite cvetje tako. da 60 temnejše barve v sredini šopka kot neko težišče. — Ce imamo več živobarvnih cvetlic, naj temni toni cveti ic prevladujejo, ker je to dosti bolj harmonično. Enobarven šopek je prav lep. Ce je mogoče dobiti isto-barvne cvetlico v različnih tonih da se svetla in tem noj - Pentlje v lase u Pentlje v laseh so v vseh barvah in oblikah moderne v Italiji. Torej jih ne nosijo samo deklice. Lahko si jo naredite iz satena, lampa, žameta ali ripsa. Prišijeie si jo na manjši glavnik. Ce nosite spete lase, si tako ■ pentljo lepo zakrijete sponke v laseh. Za pozno popoldne in za večer so pentlje v laseh zelo primerne. OBEŠALNIK Z VKiSCKO, V KATERO LAHKO SPRAVIMO ROKAVICE, RUTKE IN PODOBNO DROBNO KRAMO. Z NOTRANJE STRANI JE GUMIJAST TRAK. VREČKO POLJUBNE VELIKOSTI SI NAREDITE IN PRI-VF? ••: NA OBEŠALNIK ša dopolnjujeta — bo šopek pestrejši. Pazite, da bo imel šopek, če je še tako pisan, dominantno barvo. Divje cvetlice zelo hitro ovenejo. Zato jih moramo takoj, ko jih odtrgamo, zaviti v moker papir ali v vlažen mah. Doma jih hitro potopimo do glavic za nekaj časa v vodo. KOZA HA KOMOLCIH JE NAVADNO BOLJ GRDA. -KROŽNO MASIRAJTE KOMOLCE VSAKO JUTRO Z MOKRO KRTAČO. NATO JIH NAMAŽITE S POL-MASTNO KREMO. ZVEČER JIH DOBRO UMIJTE S TOPLO VODO IN MASIRAJTE Z OLJEM ALI MASTNO KREMO nasveti $ RADIO V majhnih stanovanjih in v stanovanjih s tankimi stenami postavimo radijski sprejemnik na blazinico iz penasta gume. Blazina zvok dobro ublaži. Sosedje nam bodo zato hvaležni. % VAROVAVKE Pregorele varovavke lahko rabimo za brušenje nožev. & BRITVICE Z rabljenimi britvicami pogosto zelo brezbrižno ravnamo. Dogaja se, da zaidejo otrokom v roke in se pore-žejo. Najbolje je, da rabljene britvice zavijemo v papir in vržemo v posodo za odpadke. Stare britvice ,60 idealen nožič za paranje. Britvico zataknemo v večji zamašek, ki smo po dolgem zarezali vanj globoko brazdo. SVETLA OBLEKA V CHEMISIER STILU ALI SRAJCNEM KROJU VAM BO PRAV GOTOVO PRIŠLA PRAV V POLETNIH DNEH. NE PREOZKO KRILO VAM BO OMOGOČILO UDOBNO GIBANJE OKKAS ŽENSKE GLAVE Las lahko postane 60 do 70 centimetrov dolg in star približno 5 let. Dnevno lahko izgubimo 50 do 60 las, to je normalno. Ce jih izgubimo več kot 100, bodimo pozor-nejši, uporabljajmo lasne vode in lase skrbno masirajmo. Morda ste že slišale, da pričeska bolje leži, če smo si prej lase namočile z limoninim sokom. Las postane močnejši in pričeska je lepša. — Prepogosta uporaba laka za lase je lahko škodljiva. Trikrat tedensko ga lahko uporabljamo. Stekleničko z lakom imejmo kakih 20 cm od glave odmaknjeno, ko si lakiramo lase. Ne smemo večkrat zapovrstjo v enem tednu uporabljati lak. Pred spanjem si vedno razčešimo lase. Lasje nam lahko prično izpadati med boleznijo in po njej. Lahko nam prično tudi izpadati, če dobivamo kake injekcije ali jemljejo zdravila. A ko se zdravstveno stanje izboljša, tudi lasje prenehajo izpadati. Kakšen uživavee ste? TEST: KAKŠEN UŽIVAVEC STE? Verjetno vsakdo od nas misli, da zna uživati. Morda je res, vendar resnično uživati je tudi neke vrste umetnost. Znate res uživati? ZA ŽENO A. Katera žival vam je najljubša? B. Kako se obnašate, da si pridobile simpatijo? C. Kaj bi želeli najraje nositi kot talisman? D. Katera žival vam je najbolj zoprna? E. Kakšne podplate imate najraje? F. Kaj bi vam smela prinesti štorklja, če bi resnično prinašala otroke? ABC slon (4) diplomatsko (3) prstan (2) lev (1) konsekventno (2) verižico (1) orel (2) temperamentno (4) medaljon (3) druge vrste (3) nedolžno (1) zaponka (4) D E F miš (1) usnjene (3) dečka (4) bolha (2) krep (4) deklico (3) pajek (3) gumijaste (I) dvojčka (2) gosenica (4) vam je vseeno (2) nobenega (1) ZA MOŠKEGA A. Kaj vas spravi najhitreje v dobro voljo? B. Kje bi radi imeli lepo stanovanje? C. Kateri državnik vam je najbolj simpatičen? D. V kateri starosti bi se poročili? E. Kakšen kruh jeste najraje k juhi? F. Kakšna naj bo kopel, če ste zelo utrujeni? trpko vino (2) sladko vino (3) sekt (4) liker (1) D 21 iet (2) 30 let (4) 49 let (1) nikdar (3) B C v velemestu (4) Churchill (3) v inajh. mestu (2) Eisenhovver (4) na deželi (1) Adenauer (2) menjaje (3) nekdo drugi (1) E črn kruh (4) bel kruh (2) mešan kruh (3) ne jem (1) vroča (1) topla (2) mrzla (3) menjajoča (4) Pri 11, 14, 17, 21 točkah ste pravi tihi uživavec in če ste kaj lepega doživeli, ste že dolgo srečni. Pri 6, 7, 24 točkah. Na žalost ste malo pozabili na pravilno uživanje. Le zakaj? Test je pokazal, da ste simpatična oseba. To je že vzrok, da se veselite. Uživajte to veselo novico. Pri 9, 12, 19, 22 točkah. Niste morda v svojem uživanju malo pretirani? Vendar to ni noben očitek. Pri 13, 15, 18, 23 točkah. V svojem uživanju ste naravni in pravi premetenec. Pri 8, 10, 16, 20 točkah. Ste zavidanja vredni. Z vso silo svojega temperamenta uživate in se veselite življenja, i MORIVCI so nad nami Mojster Hitchcock zopet snema Vsako srečanje z velikim mojstrom »thrillerja« Alfredom Hitchcockom je presenečenje — in to kar najbolj nenavadno in grozljivo, že sedeminštiri-desetkrat je do konca zapletel in nato v najbolj nepričakovano smer, toda z najpopolnejšo logiko razpletel niti svoje nevsakdanje zgodbe. Ljudje v njegovih filmih so umirali na vse mogoče načine — od bodala, od vrvi, se zastrupljali, utapljali in včasih morda celo naravne smrti. Iz enega njegovih filmov je celo nekdo vzel originalno idejo za atentat na nekega vzhodnega mogotca: z revolverjem — vgrajenim v fotoaparat. Hitchcock se nikoli ne ponavlja, njegova ideja je vedno sveža, izredna, neslutena. Morda nikoli bolj kot tokrat, to je v njegovem najnovejšem filmu. Alfred Hitchock namreč zopet neutrudno snema — in to z najbolj nenavadno igravsko ekipo, v kateri je 700 drasiranih ptičev. Hitchock se je ozrl proti nebu in se zamislil nad njegovimi prebivavci in nad tem, k rasi ljudje mislimo o njih. Za nas so to (z izjemo nekaterih roparic, ki pa jih skorajda nikoli ne srečamo zunaj živalskega vrta) miroljubne živalce, ki se jih človek nima za kaj, bati. Nasprotno, one se boje nas in naših strašil. Tudi v sanjah nas ptiči le redkokdaj strašijo, mnogo redkeje kot podgane ali kače. In še nobeni mamici ni prišlo na misel, da bi porednemu otroku zagrozila: »Ce ne boš priden, bo prišel ptiček, pa . . .«< BOJTE SE PTIČEV Seveda, mamica ni Hitchcock in Hitchcock ni mamica! Pri njem sko- rajda ni mogoče drugače, kot da se mu v takemle razmišljanju porodi najbolj nemogoča ideja: »Zakaj pa se ne bi za spremembo bali ptičev in to pošteno?« In kaj bolj presenetljivega in strašnega si je mogoče misliti kot milijone ptičev^ ki so kot ponoreli in pobijajo ljudi! Ptiči so napovedali ljudem vojno. Zbirajo se v ogromne eskadrilje, ki napadajo povsem iznenada, kot štuke. Toliko jih je, da nebo potemni, da zakrijejo sonce in da noč pade že ob treh popoldne. Ljudje niso varni niti v hišah, pobesneli ptiči razbijajo šipe, spreminjajo polkna in vrata v kupe trsk, se spuščajo skozi dimnike. Neštevilna krila udarjajo v zraku, da je slišati, kot bi divjalo neurje. Galebi, krokarji, kanje napadajo ljudi, jih trdovratno preganjajo in jih ne pustijo prej, da njihova trupla s praznimi očes- E>EKLE S ffANJAVIMI OČMI: NATALIJA FATEJEVA, SOVJETSKA FILMSKA IGRAVKA nimi votlinami strme v po-tcmnelo nebo. Taka je v nekaj besedah vsebina novega Hitchcocko-vega filma, za katerega je dobil navdih v neki noveli Daphne du Maurier in ki mu je dal čisto nedolžen, skoraj očarljiv in torej popolnoma varljiv naslov: »Ptiči«. Mimogrede, Hitchcock pripiisu-je naslovu filma velik pomen za uspeh in je nekoč o tem rekel: *NasHxv filma je kakor ženska: biti mora tak, da sega človek lahko zapomni, biti mora nenavaden, zagoneten, toda nikoli »prozoren«, biti mora topel, osvežujoč, nakazovati mora dogajanje, ne sme pa bili do njega ravnodušen in — končno — dajati mora ključ, ne da bi izdajal vsebino.« TISOČE STATISTOV Razen že omenjenih 700 ujetih in dresiranih ptičev, ki igrajo v filmu, nastopa še na tisoče ptičev, ki so statisti. O ptičih v svojem filmu pravi Hitchcock v šali takole :»Ptiči so odlični bojevniki. Končno pa smo jih stoletja zapirali v kletke, streljali in cvrli. Tako je čisto normalno, da se nam maščujejo. Upam, da bo gledavce resnično strah. Prodaja mačk in strašil pa se bo postoterila.« Snemanje tega filma seveda nikakor ni preprosto in niti najmanj lahko. Skoro vse zunanje prizore so do sedaj posneli v vasici Bodega Bay blizu San Francisca. V studiju so celotno sceno pokrili s streho iz plastične snovi, da se ptiči ne bi zaletavali v žaromete, kamere pa branijo pred njimi z močnimi curki stisnjenega zraka. Kako težavno je snemanje, naj pove primer, da so za sceno, ko se mlado dekle z žepno svetilko brani pred kanjami, ki so jo ponoči napadle in ki bo v filmu trajala eno minuto — porabili šest dni. Prijateljem ptic v pomiritev pa naj povemo, da so k snemanju povabili tudi predstavnike društva za zaščito živali, ki zagotavljajo, da ptičev ne utrujajo preveč. CATHERINE DENEUVE JE NOVA IGRAVKA ROGERA VA-DIMA, KI JI JE ZAUPAL GLAVNO VLOGO V SVOJEM NAJNOVEJŠEM DELU »PREGREHA IN KREPOST« KRVAVA ARENA Hitchcock se v tej areni odlično počuti. Se prav posebno pozornost posveča krvavim scenam. Pravijo, da z lastnimi rokami maže oči igravcev s krvavim, sveže odrezanim mesom. Pravijo tudi, da že zdaj na tihem zadovoljivo računa, koliko ljudi bo pri vsaki predstavi omedlelo in koliko prestrašenih krikov bo slišati. Mogoče tudi že misli na tiste, ki bodo film videli in ki se bodo tako%; na samotnih sprehodih blizu gozda še dolgo potem bali, da se ne bo zapodil kakšen ptič z odprtim kljunom naravnost v njihovo oko. Kdo ve, če ne bo kakšen prenapetež z buj- no domišljijo začel premiš« ljevati, ali se morda ptiči zanalašč in iz maščevanja no zaletavajo v žrela reakcijskih letal, da zaradi tega pride potem do okvar in celo do nesreč. Ker bo tudi ta Hitchcockov film gotovo odličen in bol| napet in grozoten, kot more-' jo prenesti živci marsikaterega gledavca, bodo po njem marsikomu vsaj za nekaj časa ptiči zoprni ali se jih bo celo bal. Zato lahko, čeprav bo snemanje filma trajalo tja do prihodnje jeseni in bo potem preteklo vše nekaj vode, preden bo prišel ki nam, vsem prijateljem ptičev, ki nimajo najboljših' živcev; film »Ptiči« že seda} kar najtopleje odsvetujemo^ DUŠAN OGRIZEK Eden naših najpopularnejših filmskih igralcev — Miha Baloh zopet igra. V filmu STROJ, ki ga za »Jadran film« po scenariju Vitomila Zupana režira Vanja Bjenjaš, igra motorista-dirkača, ki se po dolgi odsotnosti zopet preizkusi v areni železnih, konj. Menda bo Baloh ves čas dirkal sam! Snemajo v Zagrebu in pa na dirkališču in okoli njega v Crikvenici. V ostalih vlogah bomo srečali Ingrid Lotarius, Borisa Dvornika, Hermino Pipinić, Dubravko Gal in Milana Srdoča. Novi »Avalin« film »Saša«, ki ga režira Radenko Ostojić po scenariju Viasta Radovanovlča, je zgodba o majhnem srbskem kraju, ki ga terorizirajo Nemci in Ljotičevcl. Razen treh fantičev igrajo v filmu Se Viktor Starčič, Janez Vrhovec, Bekim Fehuml in Dušica Zegarac. 36 Sel sem naglo, vendar nisem drvel: pol hišnega bloka proti Glavni ulici, se obrnil proti jugu, pol bloka proti javni knjižnici in vos čas sem Čutili kako se obleka suši na mojem telesu, kajti segreti zrak je pil vsako kapljico vlage. Pogledal sem na srajco :n videl majhne sledove izhlape-vajoče pare, vendar tega nihče ni mogel opaziti. Videti je bilo le nekakšne majhne bele, skoraj nevidne oblačke. Stopil sem v knjižnico. Neka dijakinja se je tiho pogovarjala s knjižničarko, pri mizi pa je sedel starejši moški in nekaj prepisoval v zvezek. Molče sem šel preko dvorane do polnih polic v ozadju in izginil za njimi. Na koncu, pri zadnji polici, sem v najtemnejšem kotu vzel knjigo, jo odprl in pričel gledati vanjo. V davjsetih minutah 6e je obleka v tihi knjižnici posušila. Krog pasu in pri žepih sem sicer še občutil hlad in rokavci so bili še malce vlažna. Toda nasploh je bila obleka suha in čevlji prav tako in zato sem odšel iz knjižnice. Zavil sem južno po Glavni ulici in potem na zahod na Virgin i joko. Ni mi preostalo drugega, kakor da grem in upam. Na Virginijski ulici 6em stopil v enega tipičnih rumenih, malih renojskih avtobusov in se odpeljal proti severu. Sel sem preko mootu, s katerega sem skotil pred slabimi petinštiridesetimi minutami. Neki moški, ženska in deček BO ribarili in kakor običajno so preko mostu hodili pešci in vozili avtomobili. Pri Severnovirginijski ulici sem izstopil in odšel na zahod proti Tinini in moji sobi. XXIII. Pol ure kasneje sem opazovaje s sobnega okna Ugledal Tino. ki je odšla poiskat taksi. Vzel sem potno torbo in odšel ven. Imel s-..m Čisto srajco in spodr.jo hlače ter sveže nogavice, toda Mite mać*_ čevlje kakor prej. V avtomobilu mi je Tina dala nov klobuk in cenen suknjič ki ju je kupila. Oboje sem oblekel. »Zapeljite nas do Sparksa, prosim,« sem dejal vozniku, ki je prikimal. Tina je zamrmrala: »Prvi odpelje čez petindvajset minut.-" Velel sem, kaj je hotela povedati. Medtem ko sem astal v sob<, je nakupila obleko ter telefonirala v S parke, naslednje mesto, da bi zvedela, kdaj odpelje cd tam naslednji avtobus v katerokoli smer. Potem je poiskala taksi in se z njim vrnila pome. Zdaj sva sedela zadaj v taksiju in se smehljala drug drugemu ter poskušala ustvariti brezskrben, videz. Sprva je hotela, da bi ostala v sobi in čakala. Jaz bi se skrival p od posteljo, če bi bilo potrebno, ona pa bi mi vsak dan nosila hrano. Toda vedel sem in tudi ona je končno soglašala, da bi bilo to le ; .>. n > umiranje. Cez dan, dva, tri bi policisti preiskali tudi to gOSt! če in to bi pomenilo konec. Edino realno upanje je pomenil beg iz R enoj a, Se preden bi policija povsem blokirala vse izhodne točke. Hotel sem. da bi bila Tina potovala sama, vendar mojega predloga sploh ni hotela poslušali, niti razpravljati o njem. Dejala je, da mora na vsak način ostati z menoj, ker želi, da bi oba skupaj odnesla pete. Premišljeval sem, kako daleč smo že. Vozili smo tri, štiri hišne blok j dalje ravno in potem zavili na jug proti Četrti ulici In 40. deželni cesti, ki vodi proti Sparksu. Na Četrti ulici sem zašepetal Tini v uho laž: »Storil bom, kar sem dejal,-, sem dejal. Poskušal .sem, da bi rni e' . zven« 1 nestrpno in prepričljivo. »Mesto je polno ljudi, ne bodo me viovili. V^e ko v redu. Želel bi, da bi pri naslednji cestni številki izstopila. Telefoniral ti bom, Tina — nocoj ali jutri, brž ko se bom znašel in bo vse v redu. Hitreje lahko potujem brez . . .« Počasi in odločno je odkimala. Kar sem govoril, je bilo brez smisla. Sani nisem verjel v svoj predlog, kaj šele ona. Oba sva vedela, da je stvar drugačna. Na vogalu Četrte in Evansove ulice, kjer sva se prejšnji večer srečala, je avtomobil ostro zavil krog ovinka, voznik se je nagnil nad volan in nenadoma ostro zavrl, tako da sva zletela naprej in se zadela v sprednje sedeže. Tina je hotela zgrabiti za kljuko na vratih, vendar sem jo prijel za rokave in zaustavil. Vedel sem, da bi naju ustrelili ali pa ulovili, še preden bi stekla petdeset jardov daleč. Bil sem utrujen od božanja m vsega iskupa j in tako sem se naslonil na naslonjalo. Tako sva sedela kakšnih devet, deset sekund, dokler se poleg nas ni pojavil policijski avtomobil, ki je čakal v stranski ulici, kjer ga je videl najin voznik. Dvignil sem roke s palci in dlanmi obrnjenimi naprej. Tako sem obsedel, ne da bi se ganil. Policisti so poskakali iz svojega avtomobila in naglo — s pripravljenimi samokresi — obkolili taksi. Gledali so mračno in resno. »Počasi,« sem dejal, »ne bom se premaknil, dokler mi ne ukažete.« Eden policistov je prikimal in odprl vrata 8 prosto roko. »Prav, pridi ven in drži roke v zrak!- Počasi sem stopil ven in se spomnil istega dogodka, ki se mi je pripetil pred nedavnim. Ko bi se tudi zdaj nič ne zgodilo in bi bil študent, ki si privošči potegavščino. »Tudi vi, gospodična,« je dejal policist še dokaj vljudno, potem pa dejal vozniku: »Lepo opravljeno, Eddie.« Voznik taksija je skromno skomignil z rameni. »Dober lov,« je dejal. »Ujel sem ga v pravem času, morda deset minut po pozivu prek radia,« in pokimal je na zvočnik sredi plošče s stikali in urami. Takoj sem vedel, kaj se je pripetilo. Večina renojskih taksijev je opremljena z radijskimi aparati ter imajo sprejemnik in oddajnik. Verjetno je skoraj vsak voznik taksija v mestu opreza 1 za menoj in tako ni bilo težko, da je eden izmed njih staknil prav Tino. Ce slučajno ne bi srečali policijskega avtomobila, bi bržkone poklical katerega prek radia morda celo s kakšnim tajnim znakom. Resno in umirjeno sem — medtem Ido je Tftru stopala iz avtomobila — dejal policistom: „BNnr se ne nw*"'it< z štf« mi »oskiovala pri stvari in ničesar ni vedela o njej. Za vraga,« in pogledal sem jo prezirljivo, »saj niti ne vem, kako ji je ime. Staknil sem jo zjutraj v 'Cal-Nova baru'.« Policisti mi sploh niso odgovorili. Eden izmed njih me je naglo, vendar pomembno pogledal, potem pa pokimal proti patruljnemu avtomobilu. »Oba noter! Ti na sprednji sedež,« mi je dejal. »Ti pa na zadnjega,« je dejal Tini. »Hvala, Eddie.« »Ob vsakem času,« se je zarezal voznik taksija, pognal avtomobil W odpeljal. Mislim, da sem eden tistih ljudi, ki prežive v Renoju kratek čas pa mislijo, da poznajo mesto, v resnici pa vedo le za nekaj hišnih blokov v središču. Poznajo staro, rdeče opečnato stavbo Mapesovega hotela; p» mestno hišo, za katero sem vedno mislil, da je nekje v njej tudi glavna policijska postaja. Poslopje dela miren, starokopiten malomestni videz. Vselej sem si predstavljal, kako sedi v njem policijski predstojnik " nekje v prašni sobi z nogama na pisalni mizi; dobrodušen, debelušen starejši mOžakar z zavihanimi srajčnimi rokavi, ki kadi pipo, nosi podveze za nogavice in si briše naočnike. Odpeljali smo se v južni smeri proti Drugi ulici, zavrli in zavili levo proti vzhodu, ne proti zahodu, kakor som menil. To me je zaskrbelo in vzpel sem se malce na sedežu. To ni bila pot do policijske postaje! Bih smo izven kockarskega in poslovnega ter prometnega središča, zato je avtomobil vozil hitreje. Cez kakšno minuto smo zapeljali preko železniškega mostu, ki ga še nikdar v življenju nisem videl. Potem sem na levi nenadoma zagledal masivno pravokotno kamnito poslopje, ki se je vzpenjalo več nadstropij visoko v nebo. Na vrhu, visoko nad ulico, sem videl z jeklenimi palicami zagrajena okna dolgih prostorov. Pomislil sem, da se tam sprehajajo jetniki. To je bila policijska postaja mesta Renoja: uradno, brezosebno, hladno in moderno poslopje. Streslo me je do kosti, kajti vedel sem, da smo v rokah odločnih in mrtvaško resnih ter sposobnih policistov. Vzpenjali smo se naglo po visokih kamnitih stopnicah in moj polici»t je nosil polno torbo — ter stopili skozi težka, bronasta in steklena vrata 10 ozek, hladen, z linolejem pokrit hodnik. Na levi, za nizko ogrado iz pološčenega lesa, je bila velika stikalna plošča, vgrajen zvonec je v enakih razmakih bnnel in prižigale so 8° drobne žarnice. Zaustavili smo se in počakali, dokler dekle, ki je tam sedelo, ni pogledalo k nam. Moj policist je dejal: »Ujeli smo ga, najavi nas. ali boš?« Dekle je prikimalo in nas pogledalo s poklicno prizadeV-n ost jo. Od U smo naprej in vstopili v hodnik, poln vrat iz mlečnega stekla. Moj policist je odprl neka vrata in, ne da bi se zaustavil, pokimal z glavo, naj vstopimo. V hodniku smo zaslišali ženski glas, ki je govoril prek zvočnika. Vrata so se zaprla za nami in tako nisem mogel razumeti, kaj ie govorila, vendar sem vedel, da gre za nas. Stali smo v veliki sobi neodrejene barve, prekriti z linolejem, ki' Jc bil enake barve kakor hodniki. Na oknih so bile zavese, v sobi pa so stale" štiri pisalne mize z vrtljivimi stoli, poleg njih pa so bili še stoli z ravnimi naslonjali. Vse je bilo videti dobro ohranjeno in neizmerno resno. Za dvema mizama sta sedela moža v enobarvnih oblekah. Eden izmed njU1* je bil možakar prijetnega videza, ki je aretiral Bricka. Drugi je bil večji in mlajši, z navadnim obrazom, kakršne vidite vsepovsod, pa si jih težko zapomnite. Le oči so bile nekaj posebnega: imele so hladen blesk, kakršnega srečamo pri poklicnih policistih. Kazalo je, da nista ničesar delal*« Mlajši si je čistil nohte z dolgo jekleno pilico. Oba sta nas pogledala. Moj policist je pokimal name in dejal: »Ujeli smo ju na vogalu Četrte in Evansove v avtomobilu. Bila sta v avtomobilu Eddieja Quatrella — opozoral nas je. Bežala sta v Sparks s potno torbo,« in pokazal je °* polno torbo, ki je stala .na podu poleg zidu. Potem je z glavo pekim*1 proti Tini in dejal: »Tale je bila z njim.« »Hvala.« se je prijazno nasmehnil mali detektiv. »Ste poročali?« P°" lieist je pokimal, »Prav,« je spet prikimal mali mož in ga odslovil. Ob* policista sta odšla iz sobe. Cez trenutek — medtem ko sva s Tino sta'«* pri vratih — je mali možakar dvignil pogled in nama prijazno, vendar nekako odsotno, kakor da še ni razmislil, kaj bi z nama, dejal: »Sodit* Trajalo bo morda nekaj minut.« Sedla sva na stole poleg miz — Tina pred starejšega, jaz pa pred mlaj' šega detektiva. Potem sva čakala in mlajši detektiv 6i je spet čistil nollt^i Potem se je ozrl name in dejal: »Na vogalu Četrte in Evansove?« Prikim sem. Cez nekaj časa sem pogledal Tino in se ji nasmehnil v upanju, ^* jo bom ohrabril. Vrnila mi je nasmeh, vendar sem opazil, da ima utruj pogled. Vrata so se odprla in vstopil je visok, širokoplečat moški z rtjfT~\ v roki. Imel je suh obraz, ki se je ostro zoževal prot:*_bradi in A nakodrane lase. Bil je mlad in veselih oči. Zdelo se mi je, da še ' poprej v svojem življenju nisem videl tako bistrega in nevarnega "V^JJ' Bil je prekrasno oblečen: nosil je svetlorjavo enovnstno obleko, nar ni hotel priznati vlado v No-uakschottu. Marokanci trdijo, da mavretanska puščava že od nekdaj pripada njim. Samovoljna administrativna razdelitev zapadne Afrike, ki so jo določili Francozi, je po njihovem mnenju razdelila Mavretanijo od Maroka. Dokazi, da Mavretanija pripada njim, je ozka etnična sorodnost in religiozna povezanost med obema državama. P emeaki »b laevu šoferjev 15 (Nadaljevanje s 5. strani) • maja 1943. leta na Vis. -Kmalu sem bil v tankovski ^viziji IV. armade. Tri tanko sem izgubil, .trikrat me je "Otela objeti smrt . . .« »Veste, kaj zapišite,« je pripomnil njegov spremljevavec "* sprevodnik, »da bi lahko °bnovili oziroma asfaltirali •Udi avtobusna Lzogibališča. suhem vremenu se neznansko praši, ob deževnem je blato na obcestnih postajališčih. Neprijetno je nam J* potnikom. Nekateri potni- ki nas pogledajo, kot da bi P*U šoferji in sprevodniki **i*i» V Mlinem so prebivav-p 6 prostovoljnim delom to godili. Menda bi tudi drugod . šlo, saj ne stane preveč,« J* končal 25-letni Nakelčan ' JOOLF LANG, ki se je v dobrem letu že naučil hoje v gneči, pisanja stoje itd. IZBOI JSATI DELOVNE POGOJE AVTOMEHANIKA 1935. leta se je začel spoznavati s skrivnostmi avtomobilskega motorja. Nenehno so skrivnosti rasle in se dopolnjevale. Tako se je moralo širili tudi njegovo znanje. Čeprav se je 44-letni VINKO POLICAH v tem času z njimi dodobra seznanil, tako da zna postaviti diagnozo motorju slehernega vozila, se mora vedno znova seznanjati z novimi skrivnostmi avtomobilske tehnike, ki sila napredtije. Danes je tudi več raznovrstnih avtomobilov kot pred časom. Pa tudi zato se mora strokovno izpopolnjevati, ker je danes vodja avto-mehanične delavnice SGP »Projekt« v Kranju, zakaj ŠOLSKA URA NA DVORIŠČU NOVOZGRAJENE SOLE V NOUAKSCHOTTU. PREI JE OBISKOVALO POUK LE 10%' ŠOLOOBVEZNIH OTROK, VENDAR JE ZANIMANJE VEDNO VEČJE. OTROCI SO INTELIGENTNI IN ZNANJA ŽELJNI Kljub temu je predsednik Mavretanije od I »Cen, da brani neodvisnost svoje dežele. &k h dečkov Skupini dečkov, ki so člani aslronavtičnega društva v Jragi, jc uspelo izstreliti svojo prvo raketo. Raketa je doge gia višino 2500 metrov in »e vrnila. Najmlajši kon-atruktor te rakete je bil Lud-vig Janski. Sam je rešil vprašanje pogona rakete. Najmlajša učiteljica V malem mestu na Kuhi živi 11-lclna deklica, ki je ž« učiteljica. Sedaj poučuje v 5» razredu, prej pa je bila učiteljica tečaja za nepismene.' Ta tečaj so obiskovali ljudje) v starosti od 18 do 50 let. Deklica se je namre č odzvala pozivu Fidel Castra, naj v.si pismeni Kubanci sodc'u.ojo) v akciji proti nepismenosti. »mojster«, kot mu pravijo, mora večkrat prvi zavihati rokave. .. No, tov. Poličarju, ki je hkrati tudi predsednik okrajnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov, smo zastavili nekaj vprašanj. #> Bi povedali, prosim, svoje mnenje o stanovski organizaciji? — »Naša stanovska organizacija je v več kot desetletnem razvoju odigrala dokaj pomembno vlogo. Mimogrede se je treba spomnili samo slabega položaja šoferjev v predapTilski Jugoslaviji. Danes ni tako. K številnim uspehom naše organizacije lahko prištevamo tudi to, da so bili šoferji uvrščeni med kvalificirane in visoko kvalificirane delavce. Kar zadeva avtomehanike^ naj omenim, da še ni vs« storjeno. Delovni pogoji bi se lahko izboljšali. Prostori ne ustrezajo. Delavnice bi morale biti prostorne, zračne^ svetle in pozimi ogrevane«.-Zato v tem smislu vplivamo« na gospodarske organizacijo, V zadnjem času opažamo, da precej mlajših avtomehanikov beži med šoferje, z; i.a j tam so bolje plačani in delo se bistveno razlikuje.« % In delovna doba? — »35 let je res predolga ▼ naši stroki. Na listi za skrajšanje delovne dobe smo za železničarji, piloti itd. Ob koncu naj omenim, da je največje priznanje za "ZŠAM, da je med njenimi rednimi člani tudi TOVARIŠ TITO.« STANE SKRABAR I M vinko policar Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. mesto na Štajerskem; 7., 2. cirkulacija; 8., 3. ostanek posekanega drevesa v gozdu; 9., 14. začetnici slovenskega pisatelja realista (Gadje gnezdo) in prevajavca; 10., 4. ameriški ciklon; 12., 5. začetnici slovenskega naturalista (Kontrolor Škrobar); 13., 11. mesto ob isto imenskem jezeru v Sovjetski zvezi; 14., 9. žene brez mož; 15., 6. gora v Julijcih. Rešitev križanke št. 39 Vodoravno: 1. bordura, 8. akvarel, 9. ra, 10. rani, 11. til, 12. kmet, 14. PD, 16. ribežen, 18. Treviso. Rešitev križanke št. 40 Vodoravno: 1. platana, 7. Loren, 8. ares, 9. PR, 10. tesnilo, 12. an, 13. Iran, 14. plato, 15. agronom. — »Dragi soprog! Zbogom! Vedi, da sem naposled našla pravo ljubezen!« Štednja — Ja, videla sem večjo kopalno obleko, vendar je bila dražja. Če bi mrtvi NAPOLEON: Zaradi svojih neuspelih pohodov po Evropi sem kaznovan z izgnanstvom, če bi to sedaj naredil, bi se lahko izvlekel; enostavno bi dejal, da so bili ti pohodi službena potovanja. CAR DUŠAN: Moj zakon, po katerem so se vsem tatovom sekale roke zaradi kraje, bi danes predstavljal nekak konec sveta: mnogi današnji blagajniki bi morali držati žlico z nogami. BALZAC: Zaradi svojih ko'ljlvih povesti sem bil proglašen za zastrupljevav-ca mladine. Sedi j bi bile te zgodbe hvaležen material za snemanje kakega filma iz današnjega življenja. DON JUAN: Osvajal sem ženska srca s svojo prirojeno očarljivostjo, čas se je v toliko spremenil, da sedaj ta očarljivost ni prirojena, ampak — motorizirana. LJUBEZEN IN DELO plačam 500 din na uro. vstali.. i HAMLET' Ljubila sva se z Ofelijo, nisva se pa poročila, da si ne bi zagrenila življenja. Sedaj vidim, da sem tako postopal kot človek iz 20. stoletja. MARDI, DVORNI NOREC LUDVIKA XIII. Poslušavce sem zabaval s svojimi triki in lažmi in tako sem si služil kruh. Pogrešil sem, ker sem takrat živel. Danes bi s svojimi sposobnostmi zaslužil lepe denarce kot vodja reklame v kakem podjetju. Križanka št. 42 • h * 7 i * 10 11 12 1J 14 h <7 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. kraj na Gorenjskem; 6., 2-resišča; 8., 3. del kolesa; 9., 12. jezero v Afriki; 11., 4. zdravnik; 13., 5. menični porotnik; 14., 16. avtomobilska o/naka Tetova; 15., 7. složen; 17., 10. posredovavec. Osem let sem proučeval odnos trgovcev-prodajavcev do inozemskih kupcev. Omejil sem se na Italijo, Anglijo in Francijo. Naslednje zgodbice so na čistejša resnica. K o pridete v Italiji pred kako trgov'niico, vas vabijo in pozdravljajo kot izgubljenega brata, ki se jc po dolgem času vrnil. »Dobrodošli, signore, dobodošlif Prosim, stopite vendar bliže! Pridite v prodajalnico, tu je prijetno hladno. Ni vam treba nič kupiti, samo oglejte si.* »Želel bi botnbažasta srajco, imate kakšne?* »Ali imamo? Mi sploh nimamo drugega kot bombažaste srajce- To je naša posebnost. Mama, prinest mi najboljše bombažaste srajce za tega simpatičnega gospoda!* Ko mama brska in išče srajce, reče prodajavec: »Ste prišli iz Amerike?* Ko na njegovo vprašanje pritrdite, se prične: »Imam sorodnike v ChicagH. Verjetno jih poznate. Qualliteris. Tukaj je njihova slika. Bratranec ima 7 otrok. Samo poglejte: to jc Rosita, Antonio, Al-fredo, Carlotta, Giuseppe, Bcnve-nuto in Tomaso. Rosita je stara 7 let, Antonio je . . .« itd. Končno so srajce tu. Mož pravi: »Čudoviti egiptovski bombaž. Poglejte samo gumbe! Niso kot biseri? In kako se hrbet lepo zaokroži! Ovratnik, kako mehak in vendar močen. Prosim, samo otipajte! Kje — le kje na tem svetu dobite tako srajco? Vzemite jih ducat. V Ameriki mi boste hvaležni, da sem vam jih prodal,« Njegova prisrčnost vas tako presune, da kupite kar dva ducata. Njegova žena vam podari šopek rož za ženo. Oba vas spremita do vrat. Stisneta vam roko in prosita, da se prav kmalu zopet oglasite. Svetujeta vam, da obiščete cerkev ce z zaprtimi ovratniki. V Ameriki so seveda zelo priljubljene, ampak mi jih imamo za precej — no ia, že veste, kaj mislim. Ne nosim jih, razen pri kaki slabi »ericket igri*. Če pa vi na vsak način -želite srajco z visoko zaprtim ovratnikom, vas bom z največjim veseljem . . . »Za božjo voljo, ne!* mu pade te S rajco prosim sv. Petra in vam navedeta imena svojih prijateljev v Tlorenzi, h katerim se tudi lahko obrnete. Solzna sta, ko zapuščate prodajalnico. Vse je srečno. VAngliji vas ob vstopu v trgovino pozdravi mož v fraku, globoko se prikloni in vpraša, če sme storiti uslugo. Vprašate po oddelku za srajce. Mož v fraku zamahne z roko nekemu pro-dajaven hi takoj pride in spoštljivo posluša ukaz: »Srajce za gospoda/* Prodajavec pravi: »Sledite, prosim.* Pripelje te k prodajalni mizi. »Katero velikost in barvo?* vpraša. Poveste mu, da želite bombaža-sto srajco in če je mogoče z visoko zaprtim ovratnikom. Zbegano gleda v tla, kot da bi ga vprašali, koliko zasluži. Obatavljajoče pravi: »Po pravici povedano, spoštovani gospod, mi Angleži se ne navdušujemo za srdj- v besedo. »Kakšne srajce se potem nosijo?« »Ah, kaj se nosi,« se smeji. »Ta, tukaj je moderna. Lahko opazite, da vojvoda Edinburški nosi samo ta kroj. Vsi gospodje različnih poklicev, ki se cenijo, nosijo ta kroj. Dobro vem, da mož, kot ste vi, zeli samo to nositi, kar se nosi!« Osramoti vas. In vi kupite ducat sra ic. VFranciji je drugače. Vstopite v prodajalnico. Ta je popolnoma prazna. Nato zagledate šest ali sedem brezdelnih proda-javcev. Čakate četrt ure, končo se vam približa prodajavec in vas lepo vpraša: »Želite?« Poveste mu, da želite kupiti srajco. »Velikost?« vpraša s porogljivim smehljajem. »43.« »Ha,« zamrmra. »Vaše velikosti nimamo. Mislite, da imamo lahko prav vse velikosti na zalogi. Kaj pa mislite, da imamo toliko prostora tukaj? 42 je naša največja številka!« Poveste mu, da bi si jo radi ogledali. Razočaranje se mu prikaže na obrazu. »Kakšno barvo?« vpraša. »Belo!« »Ha,« zakriči. »Bele nimamo. Imamo samo barvne. Mislite, da imamo lahko bele in barvne na Zdlegi.* Pride neki drug prodajavec in vpraša v francoščini, kaj se dogaja. Njegov tovariš odvrne: »Ta idiot želi imeti belo srajco. Najprej zahteva velikost 43 in sedaj želi 42. Le za kaj ima našo trgovino?« »Ti Amerikanci imajo vsi svoje muhe.« Nato mu rečete, da boste vzeli barvno srajco. Prodajavec je besen. Pred vami vrže na mizo škatlo iz lepenke s srajcami in reče: »Ne dotikajte se jih, sicer boste morali vse plačati!« Eno izberete in on jo vrže v vrečko. »40 frankov,« pravi. Plač.ite m/j s 50-frankovskim bankovcem. »Nimate drobiža? Mislite, da vsakomur lahko izmenjamo, ki pride v trgovino.« Vsi vas gledajo kot da bi prodajavca ravnokar zlasali- Rečete, da je bankovec trenutno edini francoski denar. Sledi posvetovanje med proda-javci, upravnikom prodajalnice i* blagajnikom. K vam švigajo njihovi pogledi in med seboj šepetajo-Končno izvleče blagajnik desetfran-kovski bankovec. Prodajavec vam nejevoljno izroči zavitek s srajco in vrže denar na rnizo.^ Ko zapuščate trgovino, lahko slišite, ko reče ostalim: »*° je neverjetno.« ART BUCHVVALD J