PROSVETA THE UBRŠRV VI TMt DnMU hi LKTO—TRAEEtt, GLASIJO SLOVEMKE NA8Q,DNC PODPORNE JEDNOTE Z SJZZfŽ+TSZ 1 Chictgo, m., sobota, & septembra (Sept. 8), 1928. N9V S. LewndmJe A v* Offiee of PubUcattoas t«57 South Lewndele A v* T.l.phon«, RoekvraU 4004 STE V.—NUMBER 211 SšTrvoF Pocepljenje rudarske organizacije ki i je Konvencijo j« sklical narodni rudarski konvenčni priprav-jjaini odbor, ki je pod kontrolo komunistov. htlsburjfh, P*. — (Izvirno.) Narodni rudarski konvenčni pripravljalni odbor je razposlal poziv za rudarsko konvencijo, ki prične dne devetega septembra v Pittsburghu, Pa. Vabilo je naslovljeno na vae lokalne unije in progresivne skupine. Mimi-jojrrafirano vabilo spremlja tipkan letak, v katerem so našteti Lewisovi grehi in s pozivom, da se naj ustanovi nova unija. Na J. Watt kot predsednik in Pat H. Toohey kot tajnik. Rudarji, ki so ostali lojalni organizaciji rudarjev United Mine Workers pravijo, da je Lewis Že zdavpej zaslužil da je mesto njega izvoljen drug predsednik. Za str-moglavljenje Lewisa pa ni potrebna nova rudarska organizacija, ampak Lewis se lahko porazi pri volitvah, ako rudarji store svojo dolžnost in glasu jejo proti Lewi8u kot en mož. Nova organizacija bo le oslabila moč rudarjev. I delavske Vtrsko vprašanje v volilni kampanji Luteranaki časnikarji opozarjajo volilce na katoliške doktrine. Columbus, O. — Organizacija luteranskih urednikov v Združenih državah je te dni sprejela in objavila resolucijo, s katero apelira na volilce, naj ne prezrejo ustavnega principa ločitve cerkve od države. V resoluciji ni nobenih priporočil za Hooverja ali katerega drugega kandidata, tem letaku sta podpisana Joh»|n*ti ni rečeno, da ni treba voliti Smitha, pač pa je razloženo stališče, ki ga zavzema katoliška cerkev napram posvetnim vladam in volilci naj sami odločijo. Resolucija se tudi glasi, da imajo luteranaki listi v Ameriki dva milijona čitateljev. Uredniki izjavljajo v resoluciji, da osebno versko prepričanje kateregakoli kandidata ne pride v postev, važno je le to, da katoli&ka cerkev uči nekaj, kar je v nasprotju s fundamen- talnimi principi ameriške usta-Vsako pocepljenje: ve. Ta nauk je v glavnem sle-organizacije zaradi 'deči: Država ne sme trpeti no- oseb, pomeni, da so delavci šibki in brez moči, ako ustanavljajo tiovp organizacijo, mesto da očistijo svojo hišo brez vsakega pocepljenja. Komur je resno na tem, da se Lewis odstrani kot predsednik, naj ostane član rudarske organizacije United Mine Workera in naj pri volj. JkAJ bo zopet IzvoščU avtov v Statik skrajiali delavnik ——— '•» . " * Nova pogodba je bila sklenjena breg stavke. bene druge vere kot rimskokatoliško in posvetna vlada je dolžna ne le ščititi rimsko-katoliško cerkev, temveč mora zadušiti vsako drugo vero tudi s silo, če Seattle, Waah. — Tukajšnji organizirani avtni izvoščeki so iz-vojevali veliko zmago brez vsake stavke. Organizacija je podpisala novo pogodbo, po kateri bodo avtni izvoščeki opravljali službo samo 54 ur v tednu. In sicer bodo i službi samo po devet ur na dan in po šest dni v tednu. To je velika pridobitev in vse kaže, da bodo kmalu imeli osemurni delavnik. - Čezurno delo se plača za prvo uro po petdeset centov, liška cerkev ne priznava svobode vesti in veroizpovedanja. Resolucija1 se dalje glasi, da diran, kjer ga cerkev ne more izvajati, vendar pa je pripoznan ideal in po določbah cerkve je dolžnost vsakega katolika za u- resničenje tega nauka po vsem svet}!. Urednik ožigosal gtratona in Norriaa radi napada - na Smitha. Washington, D. C.—Dr. B. Brummitt, urednik metodistične revije, oetro kritizira newyor-škega John Roach Stratona in Frank Norrisa,- znana baptistlč-na fundamentalista, radi njunih napadov na demokratskega predsedniškega kandidata. V članku, ki ga je Brummitt priobčil v metodistični reviji, imenuje oba pridigarja navadna kričača, ki hlepita, da se njuna imena bliččita na prvih straneh časopisov. Da to dosežeta, ob- m«**- uro p. po1;; ^^vssrsit vato of lav la 111. Aot of Oc*. t. ltlt, aatharlaed aa Jaaa 11. lili. Stoka gaMkif H v teatrih končana "Obe stranki zadovoljni** i novo pogodbo med unijo muzikan-tov in lastniki gledališč v Chi-cagu. Chicago. — Po nepretrganem 24-urnem pogajanju med voditelji Cikaške zveze godbenikov in lastnikov kinogledališč je bila v petek zjutraj sprejeta nova pogodba ln s tem je bila stavka mu-zikantqv v 250 teatrih končana. Prvo poročilo je bilo, da sta "obe stranki zadovoljni" s kompromisom. Kompromis je tak, da veljajo skoro za vsako gledališče posebni pogoji. Lastniki so sprejeli zahtevo unije, da morajo najeti najmanj po štiri godbenike, toda unija je morala privoliti v o-mejitev časa. Dočim bodo nekatera večja gledališča imela orkester 44 tednov v letu, je v dru-gih godba omejena v bodoče na 40, 86, 20, 15 in 10 Jfdnov v letu. DELAVSKI PROVOKATOR IN VOHUN PREJEL SVOJE. Oddali ao ga v opazovalnico za umobolne. Oakland. Cal. — Fred R. Wedge, presbiterijanski duhoven in bivši rokoborec za denur, ki je prišel na glas, ko je delal kot provokator in vohun v delavski organizaciji IWW, se nahaja v opazovalnici za umobolne. Tiralico, da je Wedge na u-mu bolan, je zaprisegel neki dru je treba; nadalje rimsko-kato- gi duhoven, kateremu je pisal »n grozil, da Izvrši samomor. Rav-Vio ob istem času je pisal raznim časnikarjem ln kalifornijski univerzi ravnotako piamo. *Jfe*tjf! nfekaj časa *ian organizacije IWW. Potoval je križem po deželi in odkrival Radikalne" delavske organizacije. Mnogi so bili preganjani zaradi njegovih "razkritij." m sedemdeset centov. Po stari !>ogodbi jim je bilo garantiranih l(' tri dolarje zaslužka na dan ali dvanajst in pol odstotkov in po' «»<1 \ neh prejemkov. I'ri Yellow Cab kompaniji iz-voačeki niso organizirani. To jf edina kompanija, ki obratuje *vte zt neorganiziranimi Izvo-teeki v mestu. Ta kompanija ker je v javnosti odgovarjal Stratonu, mesto da bi ga popolnoma prezrl. Norris je navadni puškar in sliči Stratonu v noto-ričnosti po publiclteti. ' 75,000 čebel aretiranih! Chicago. — Policija v bližnjem Maywoodu je v četrtek do- , bila poziv, da prežene velik roj J* na nepriporočljivi liati. Svoje L^, _ ^^o, ogodbe. Odvetnik Darrow pravi, da je četrta sekcija »odnljske prepovedi, ki pravi, da ne smejo godbeniki ostavlti dela s stavk« ali na drug način brez sporazuma z delodajalci, nerazumljiva, ker MaUka ia vadno braz zaftaaaaga predsednika Vae kaše, da bo civilist izvoljen, član Calleoovega kabineta najnovejši kandidat. Callea noče priporočati nikogar. Mežico Clty, 7. sept. — Emi-lio Portes Oll, bivii governer države Tamaulipas ln sedanji tajnik notranjih zadev v Callesovi vladi, je najnovejši kandidat za provizoričnega predsednika Mehike. Gil ima m|Bogo pristašev med kongresniki in morda bo Izvoljen. Na drugi strani je v kongresu vedno manj navdušenja za generala Perozai Trevina. Znamenje nove dobe v Mehiki je v konfliktu med generali in civilnimi političnimi voditelji in zadnji tmgjo prednost. Predsed-fn* vzhodu nik Calles Je proti vojaškemu predsedniku; on zahteva civilista na čelu republike, ni pa še niti z eno besedico omenil^ kdo bi bil po njegovem mnenju najboljši predsednik. Zaman ga vprašujejo tudi njegovi na jo! j i prijatelji, on noče vplivati v prid nikomur. Včeraj je Calles konferlral Štiri ure i vojaškimi poveljniki, ki zadnje dni agltirajo za generala Trevina. Morda jih je prepričal, da je najboljše, Če so poveljniki nevtralni, kajti danes je Megla agitacija med generali in nekateri izjavljajo, da nrmada bo zvesta motu, ki ga Izvoli kongres, pa naj bo kdor hoče. Gil je eden najzvestejših prijateljev in pristašev Callesa in upanje je, da je on najlažje v stanu sdruftiti rasne Obregonove elemente ln nadaljevati Callesov program izobrazbe in rekonstrukcij«. Kakor danes poro- odločila, da razbije unije. Steg fev je 281. ZIDARJI SO PRIČRU DELATI PET DNI V TEDNU V H AN PRANOISCU. i Zidarjev je leto« veliko brca dela, Han Franclaco, Cal. — Zidarji so pričeli z dnem prvega eeptem« bra t. 1. delati pet dni v tednu, Letos Je izredno veliko število zidarjev brez dela. Tedenski delavski čas se Je skrsjšal kot sredstvo proti brezposelnosti. ves vzhod obhajal delav skl praznik Organizirali i delavci ao ga pro-ilvell v gorovju In ob momki obali, slabo plačani delavci no ga uživali na l'oney lslandu. Itd. New York. N. Y. — Delim i so se pred več ko 35 leti bojevali, da se prvi pondeljek v septembru prizna za delavski praznik. PoaluJMll so se stavk, volilnega listka In drugih sredstev. Ta združena akcija de- lavstva je isvojevala Delavaki praznik, ki so ga letos delavci h« m dežel podpiaalo protivojni praznovali na rasli-čen način v industrijskih središčih kot New York, Boston, Phi-ladelphla In drugih mostih. Strokovno organlslranl delav. cl rasen transportnih so ostavlll New York te v petek zvečer in ae podali s svojimi drutinami vred v gorovje ali pa ob mor»ko obal, da so tam probill dni v svežem In čistem zraku, pro»tem dima in velikomeatnih bacilov. Slabo plgčanl delavci so trosili svoje ntklj« na Coney Islandu, kjer je bilo akoraj milijon ljudi prek prasnikov. Prav malo kdo »e je spominjal onih borcev, ki so »e bojevali za Izvojevanje Delavskega praznika. Newyoršk! voditelji strokovno organiziranega delavstva in mašinski politlčarjl so biH gostje generalnega majorja Elyja V Fort Hamlltonu. John P. Ryan, predsednik NewyorŠke centralne zbornice je hvalisal dokrt mesde In izboljšane dolev»ke razmera. Brigadnt general Je svaril, I tueata dvoranah. Delavske de-legeclje Iz ^sznlh krajev države MsNsachusetts so bile v mestu. fC*s Atlantik v bUlkeljakem čolnu. Hamburg, 7. sept. — Dva nemžka mornarja, Hender ln Hlrschl»erg, sU včeraj odplula'da ojunačljo sUvkarJe, da osU-proti Ameriki v majhnem čol- nejo solidarni v stavki. Vrnili imajo delavci po zakonu pravico gt morata goniti z no- so se domov jkmL vtisom, da Je gaml kakor blcikilj. Vaake štiri treba sUvkarJe "zdatnejšet |Kid-ure »e liosta menjala pri obrs- i>lrsti, eanju* vijaka. ■ i Nemčija pobija alkohol s mle Sovjataka Rnaija pod-pitala KaHaggav pakt I .it vino v podpisal proti vojno pogodbe v Imenu Hovjetake unije, potem ko Je 64 do*el pod-Iplaalo oalroma priglasilo pod- pla. Moskva, 7. sept. — Sovjetska Rusija je včeraj formalno apre-jela Kellogg-Briandovo protivoj-no pogodbo. Maksim Lltvinov, pomotnl komisar zunanjih zadev, je oflcljelno podpisal pakt, ki je bil sovjetski vladi predlo-žen po francoskem poslaniku Herbetteju, kateri v tem slučaju (Hiareduje med Sovjetsko unijo ln Združenimi državami. r VVaahlngton, D. C.—Do danes pakt odnoano priglasilo podpis. iSamo trinajst detel je še, ki se niso oglasile. Is neoflcljelnlh krogov poročajo, da bo predložitev protivojue-mu i »akta senatu v ratifikacijo • >l>t>nem otvoritev nove kampanje za priposnanje sovjetov. Pakt bo v rokah senatorja Boraha, ki je predsednik senatnega odseka za sunanje zadeve, Borah pa Še dolgo časa deluje sa vspostsvljenje diplomatskih stikov med Združenimi drŽavami in sovjetsko vls-do. Ssnator Borsh fmstra, da je povabilo Sovjetske Rusije k podpisu Kellogg - Brlandovega i »akta pripoznanje sovjetov v načelu. < ostavlti delo z namenom, da prisilijo delodajslca, da se z njimi pogodi za sprejemljive pogoje uslužbenjs. , Nekaj dni brez godbe ni bilo tako slabo, ali sčaaoma so gle-dallžča brez godi* poatala dolgočasna in puata, lastniki so ___ želeli, da zvezni iwgajalee pride mora biti'na veeh po- predložita vsak svoj program in izravna spor. Odborniki unl- iUjth dwvo|j mj,kjl ^ pred tekstilne »tavksrje, za ka- je godbenikov pa niso želeli po- go teleznlčarje, ki si hočojo u terlh glasove se pulita, gajalca. Izrabili so »odnljsko Jtj Oprava uči šolnini-1 KeraKlon, Ps, — To mesto, ki " J ^^ ^ je* središče antriultne Induatrl Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, je povsbil Al Hmltha, predsedniškega kandidata demokra-Berlin, 7. sept. — Nemške tlčne strsnke, In Hooverja, kan-vladna želazniška uprava Je od- dldata republikanske stranke, ds Trgavaka ibornlca daje famiarjaM naavata Namen ish nasvetov Je prevoi Washlngton, D. (*. — Stari latinski pregovor "Boj se DanaJ-cev, kadar prinašajo darove velja tudi za nasvete, ki Jih podaja trgovska zbornica Zdruše-nln držav ameriškim farmar-Jkm. TI na»vetl trgovske sbornice niso nič nov^rs, daslravno Jih je aedem. * Ti nasveti odobruje-Jo sadružno postavljanje pridelkov ns trg, ki pa naj bo organizirano" na zdravi ekonomski podlagi", Dalje priporoča odložitev projektov za umetno namakanje zemlje do čaaa, ko se Izkaže, da Je treba povišati produkcijo poljskih pridelkov, zaščitno čolni no za poljske pridelke in izboljšanje kreditnega sls-tema r.s farmarje, Končno trgovska /liornlea sugestlrs, ds se ustanovi farmski odbor z nalogo priporočati kongresu zskone v korist fsrmsrjem. Kako fsrmar lahko Isboljša svoj (Kiložaj 7 Tako vprašuje trgovska zbornica ln odgovarja na Ui vprašanje: "8 »kupno akcijo," Na« vet i imajo namen odvrniti farmarje od izvažsnjs poljskih pridelkov v tujezemstvo, ki Je zapopadeno v McNsrry-Hsuge-novl predlogj, TI nasveti bodo nsjbrž predloženi lokalnim trgovskim zbornicam, da Jih odo- prepoved prav pošteno proti de- d* j«* mleko boljša In zdra- ____________...... ^ . . . lodajalcem. Ko je k nJim prl.lv#/u ktkwr Jc M|| Je Je bilo priča isihoda šest ti- bre, nskar se pcišljejo kongre»u šel pogajalec. *> odborniki po- vj„0 jsoč strokovno orgsnlzlrsnlh dn. Fsrmsrjl niso pooblastili trgov- vedali. da nI stavke, ker je si»d nlk Wllkeraon prepovedal »lav-kati. Menili »o. da se boje, da kršijo sodnijsko prepoved, ako ae udeleže pogajanja. Nato ao se lastniki klnemato- Trije delavci zgoreli. San Frstoclsco, Cgl. — Trije delsvel so v čietrtek zvečer zgo-reli In drugi trije ao ožgani, ko j« ek.plodlral kotni * vrelo »mo-grafičnih gledahžč priče l umi- ^ pomolu v prlatanišču v Kan kati. Rekli so. da ^nljaka pre- Frinc^u poved ne pomeni nlčeaar, so- k Ukor gre sa izravnavo apora. Izravna se pričekuje še U Uden lavcev, Bil Je to prvi shod po|ake žarnice Združenih držav, mestu v teku štirinajst let In v dežlu. Ns fthodu so na»topili razni govimikl. . /aman Iščejo boflnbaAe v da jim pride na pomoč z nasveti za Izboljžanje njih goapodar-akega (toložaja. Farmarji pravijo, da imajo aaml možgane, da mislijo s njimi in ds ne pofra-bujejo kramarjev In tr«ovcev, da jim augestirajo, kaj nJim i Kenoaha, Wla, — Policija po -------- -- roča, da nima najmanjšega sle- korUtl kaj škodi, du za oeebaml, ki so odgovorne Zaplemba opojnih plja^ m.Iu.uUcm Wia -Obrežni ^nn/it bomlmlh eksplozij v Obtožba zarot«' proti Publlzu ^^ ^Unlll ^ -Uvke pMonlnarskih de- in Psrsmountu, ki jo je nspra- vd(ko tšUmo ltpitinlh ^t bi j# lavcev pri Allon A kompenljl. Ko an rui Pariz, 7. »epi I princ pobegnil v Paria. Rumunakl Nesreča v rovu. Taylorville, III—Rene Moskva. 7. sept.-Moskovski vil Jsmes Petrillo nI brez vsaka ^^ na",*arnlk.j v to m««, t o s &»dnja skapli/zlja j^ bila v sre-lprlnc NlMsJ. mlajll Karkiv brat Kanade. Vradnoat pijač ae ca- ni na 110,000. kiifinatograflčnfh - aovjet je včeraj odprl mestni po- podlage. To govore dogodki grebniški savod. ki bo pokopaval ^^ «*nim Mom, ko ao laatnlki ali aežigal mrliče po nitki ceni. ,7.hrali unijo Fau pogrehništvo je bilo eno izmed operatorjev za napad. Izpor le- ke, da ne izmenjavajo filmov z verJue^e" b'u'v četrtek na mestu redkih poalov, ki je revolu- u IW7 nI Ml Izv^ n popolno-' gl-dall^, ki naklonjena unl , wt njegov brat pa je dobil tet- djl dSUlo v priv.tnih n>kah Ko ,„ ntk.teri lastnik Hit ke noškodl»e. ko ae je v»ula pUat pa so se delavci pritoževali, da rtVnall po pogodbi, kamenja in Ju pokopala pod »e- Jih pogMmlkl odirajo. Je »ovJet te so vellks gl*dališ^ na- , | * ^ i prevzel še m delo v avoje roke. ^ij, ^tuk na fllmake tvrd- JI. - l^etoa Imajo klnematograCIČ nI operatorji i»*>g'»dbo z gl^dalU krivce, če hoče, med fcči, pa »o Izbrali godlienilsv. da nlml detektivi Allrn if vedejo nad njimi stari trik. nije. do svačer v atanovanju Chaun- in edrn iamed treh regentov, ki c»y Plttaa, čigar ž»na opravlja vladajo nameeto šeatletnega Ml-»tavkokaško dek» v nogavičarakl • haela. je te dni podbriael iz Bukvami. Z«na je blU tetko ra kanete v Pariš In s aeboj je pri-njena. Voditelil »tavkarjev Iz- peljal neznano rumunako damo. s Javljajo, da policija lahko najde katero p* namerava poročiti, ako prlvat-kompa- še nI poročen. Nikolaj Je bil pred dvema lotoma v Ameriki i materjo In aeatro. rim I P R J . fT E*A P R O S V E GLASILO SLOVENSKE NA KODNI PODPORNE LASTNINA SLOVENSKE NABODNB PODPORNE JBDNOTB JBDNOTB mladina. To bi o kot vsi kazenski paragrafi, policaji in Ječe, vrhtega bi pa bilo da ceneje kot obširen kazenski aparata katerim lovi strupojede in trgovce z narkotičnimi strupi, da jih spravijo za omrežje in zidovje. Cen« ogloeov po dogovor«. Rokopis m no vrotejo. Moroteinn: Zodlnjene drinvo (isven Chlengn) H-00 no loto. $MS ao pol lotos Ohkngo In Olooro |7J0 na loto, SS.7S an pol loto. Is on ' Noolov so vooh kor loio etlk s Notes: -PR08VETA* 9997-49 So. UvodoU Av "THE ENLIGBTENMENf Organ ef tka Klovono Natloaal BonofH godotf. Ornei h, tfce Sjgvono Kn^ fr"™ •Adv« rtiaing rate« on ngreement. asbocrlpUon: United 8totos (oneept Chieofo) and Gnnndo 99M por fonr; Ohkngo 97M. ond focetgn ooontrtoo S»X» por yyr MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Dolom v oklepaju a. pr ds vnmioatom Se a« ram ne^Url Kt. ISS (Aug. 31*1928) poleg valego latu na noolovu Ponovite Jo UŽIVANJE NARKOTIČNIH STRUPOV IN NJIH POSLEDICE. Nikjer na svetu ni umivanje narkotičnih strupov tako razširjeno, kot v Združenih državah. Narkotični strupi ao v Evropi med delavnim ljudstvom skoraj nepoznana stvar. V kolikor je bilo uživanje narkotičnih strupov razširjeno v Evropi, je bilo med takozvanimi boljšimi krogi, med ljudmi, ki ne delajo za svojo prehranitev, am pak so se preživljali s sadovi od dela delavnega ljudstva. Uživanje narkotičnih strupov v Ameriki je tako razširjeno, da povzroči skoraj pet milijard dolarjev ekonomske škode na leto. Tu ao všteti tudi zločini. Veliko denarja gre za vzdržavanje bolnišnic, v katerih zdravijo strupojede, za vzdržavanje jetnišnic,.v katerih imajo za~ prte prodajalce teh strupov in strupojede. Natančnega števila strupojedov v Združenih državah ne, ve nihče povedati. Nekateri zvedenci jih cenijo od enega do dveh milijonov. Newyorški pomožni komis&r v newyorškem državnem departmentu za narkotično kontrolo ceni število strupojedov v državi na 38,000, ki so povprečno Btari nad 26 let To število strupojedov je registriranih. Vseh je po njegovem mnenju okoli sto tisoč. Jetničar zvezne ječe v Leavenworthu, Kans., je poročal, da je sedem odstotkov jetnikov strupojedov, ki so bili poslani v ječo od meseca julija leta 1914 do meseca januarja 1928. Njegovo poročilo dodaja, da je bilo v letu 1921 šestnajst odstotkov strupojedov, leta 1922 se je število v ječo poslanih atrupojednih kaznjencev pomnožilo na štiri in dvajset odstotkov. ^ Neki vladni uradnik je izjavil, da okoli šestnajst odstotkov zveznih kaznjencev uživa narkotične strupe. Temu dodaja, da strupojed potrebuje od pet do sedem do* larjev na dan, da zadosti svoji želji po uživanju nevarnih strupov. o Te vrste degeneriran^ so zmožni vsakega hudodelstva* ako se obudi v njih želja po narkotičnem strupu, da dobe narkotičen strup, ki se prodaja po visoki ceni, ker je prodaja narkotičnih strupov prepovedana v Združenih drfavah in se trgovci s temi strupi strogo kaznujejo, ako ao prijeti. Dokazi so torej na roki, da so tu ljudje, ki uživajo narkotične strupe, dasiravno sta uživanje in prodaja narkotičnih strupov prepovedana. To pa zopet pokazuje, da postoje tudi vzroki za uživanje narkotičnih strupov. Kratkovidni zakonodaje! so mislili, da se uživanje narkotičnih strupov najUglje odpravi s prepovedjo in kaznimi za trgovce in strupojede. Izkušnje so pa dokazale, da kaznovanje trgovcev in strupojedov ravno toliko zaleže, kot kaplja vode na razbeljeni kamen. Odkar sta prodaja in uživanje narkotičnih strupov kaznjivo dejanje, se Število strupojedov množi mesto znižuje. Najuspešnejše sredstvo proti uživanju narkotičnih strupov bi bila preosnova kapitalističnega gospodarskega sistema v socialističnega. Ako človeku ni treba bojevati strašrfega boja za obstanek, kakeršnega vidimo v kapitalistični človeški družbi, nima logično poželjenja po oma* milih in narkotičnih strupih, ki ga saj za trenotno rešija mizerije, v kateri živi Ljudje rajše žive v omotici v peklu, kot pri zdravi in jasni pameti, ako že morajo šiveti v j »oklu. Kapitalistom seveda še na misel ne bo prišlo, da se zaradi strupojedov izpremene v socialiste.' Tudi tako-zvani reformatorji tega ne bodo storili. Oni iive udobno, strupojedi pa naj trpe, ker so po njifi mislih sami grešniki, ki že na tem svetu zaslužijo trpljenje. Ampak vzlietemu bi se lahko število strupojedov že izdatno omejilo in znižalo, ako že ne popolnoma odpravilo, ako bi se merodajni krogi zavedali velike naloge v korist Človeštva v vobče. Danes imamo radio. VESTI IZ NASELBIN Na piknika {Inuitrjev. Colttawood, O. — Devetnajst angleško poalujočih društev Slovenske narodne podporne orfr-nigacije se je udeležilo piknika Strugglerjev v nedeljo dne 2. septembra. Zabavali so se, da je bilo veselje, ker je bilo tudi vreme kakor nalašč za to. Sedli smo se z Zavertnikoviml (4 sinovi in ena hčer), ki so prišli sem, samo Jože, mlajši, je bil odsoten, ki živi v državi N*w York, in pa najmlajši aln Lincoln, ki je sedaj v bolnišnici v Chicagu. Bili so John Zavertnik, zdravnik, Ri-chard, odvetnik, in Frank in Louis ter hči, omožena Heiden-reich, z otroci. Imeli smo tudi priliko videti v svoji sredi gl. tajnika SNPJ, brata Blaž Novaka. Na pikniku je govoril Donald Lotrkh, kar gotovo ni bilo brez uspeha. Kakšno veseUe je videti slovensko mladino, ki pride iz daljnih krajev skupaj, da se spozna in veseli. Kakor se sedaj vozijo z avtobusi, tako se bodo v bodoče z avijoni. Človeštvo napreduje, mi pa skoro ne bomo tega uča-kali, da bo avijatika tako izpopolnjena, da bo splošno v rabi. To bodo naši otroci prav gotovo dočakali. Cas je tako hitro potekal, da so nekateri skoro pozabili, da je treba tudi malo počitka. Bili so zelo trudni, namreč Pijonirji, ko so na Delavski praznik odhajali nazaj proti Chicagu, Bilo nam je zelo žal, da niso mogli Še vsaj par ur ostati med nami, ker pa je razdalja med Clevelandom in Chicagom še precej velika — o-krog 886 milj — smo si še enkrat segli v roke v zadnji pozdrav, nakar je avtobus oddrdral proti 3iicagii, v nadi, da se spet v kratkem snidemo.. Kakor sem že rekla, je bilo ze-o živahno ln mnogo veselja na >ikniku, četudi je bilo vsepolno drugih piknikov in dva semnja ali bazarja. Vseeno pa je bil piknik Strugglerjev dobro obis-tan. Da se pa vedno v veseli družbi najde tudi kakšna zgaga, je^tudi gotovo. Tako se je tudi na pikniku Strugglerjev našel človek, ki je hotel kaliti veaelje naši mladini. Žalostno, toda resnično, bil je to fant slovenskih staršev, ki sploh ne spada k nobenemu podpornemu društvu, ki je priklatil ter začel zabavljati. Sploh ni vredno, da se njegovo Ime omenja. Kdo je temu kriv, da je ta mladenič tako nastopil? Nekateri posetniki so se še tistega večera odpeljali domov, drugi pa naslednjega dne. Blagajna Strugglerjev se je pa spet pomnoiila za par stotakov. Mladim članom želim, da bi še več prijateljev pridobili v Slovensko narodno podp. jednoto in da bi se prihodnje leto spet zglasill v Coll!nwoodu ali sploh/V Cleve-landu zdravi in veseji kakor letos, le da bi se malo delj pomu-dill med nami. Mislila sem napisati la par vrstic, pa Se je atvar nategnila. Podrobnosti bodo itak drugi poročali. Na svidenje v kratkem!—I*na Lokar. Cbaalia F— ■ irmliasaa JlIflKHB M »IfvSUfiiB Kobal predava v CoopemUmnu 12. neptembra. < oopemtown, N. Y. — Društvo Nageljnov cvet št. 593 SNPJ v Cooperstownu, New York, nsznanja okoliškim rojakom, da je najelo dvorano samostojnega farmarskega društva Smrekov vrh, y kateri se bo vršilo predavanje, ki ga bo obdrtaval brat Andrej Kobal v sredo, dne 12. septembra, točno ob 8. zvečer. Predavanje bo gelo zanimivo, zato js priporočljivo, da aa ga vsi udeležita, člani in čianiee. kakor tudi ontalo občinstvo is okolice in tudi članntvo društva Prav lahko bi aa priredila red-,At J®7' mladina. Po no in vsak dan javna predavanja s pomočjo radia v veli- * pro#U " kih industrijskih mestih o škodljivosti uživanja narkotič- Vatopnina je proata za vee. nih strupov. Predavanja bi slišali ljudje vsak dan na do-, N« peaahite priti v omenjeno mu in na javnih proetorih, kjer bi aparat govoril jasno, , , .„ eer.—Antonija Brtnrfi, tajnica glasno in razumljivo. j n, mm snpj___ Starih grešnikov bi seveda na U način ne odpravili JJ ntr pd uživanja narkotičnih atrppov, toda rešila bi se lahko1 'Prsev«to'?^^H Ob priliki avstrijskega kongresa strokovnih organizacij na Dunaju je objavila "Arbelter-Zeitung" članek, ki precizno pojasnjuje pravilno mišljenje o razmerju med socijalističnim in strokovnim delavskim* gibanjem. Članek pravi: "Sešel se je kongres avstrijskih strokovnih organizacij, it ena sama številka priča o pomenu kongresa: 773.000 dela v-cev, nameščencev in uradnikov js zastopanih na kongresu po svojih delegatih! Toda že prva beseda na kongresu je bila posvečena razmerju med strokovnimi organizacijami in stranko. Dunajski župan Seitz, ki je v imenu socijjUnodemokratične stranke pozdravli kongres in tajnik Hueber, ki je v imenu strokovnih organizacij odgovoril govorniku, sta povedala bur-žuaski javnosti: strokovne organizacije in stranka, vsaka avtonomna v svojem delokrogu, ostaneta v borbi na skupnem bojišču združeni v nerazdružlji-vi bojni edinicl. Naši nasprotniki žele, da bi bilo drugače. Venomer nam priporočajo "nepolitične" strokovne organizacije, ki bi delavski položaj izboljševale v prijateljskem sodelovanju s podjetniki — s takimi strokovnimi organizacijami bi oni radi sodelovali. Toda v Avstriji so svobodne strokovne organizacije "sqcialnodemokratične", zaradi-tega se je treba boriti proti njim. To se trdi ob vsakem terorju od strani podjetnikov, pri vsaki špljonaži v podjetju, češ, da so tega krive strokovne organizacije. Odgovor, na vse to so bile prve besede strokovnega kongresa. Strokovne organizacije so gospodi rekle: Zaman vam je trudi Kflikpr je Vilo od prvega početka delavskega gibanja, kakor nam je to Viktor Adler - zapustil kot dragoceno n poznanje, tako bo razmerje med strokovnimi organizacijami in stranko ostalo tudi v bodoče. Dejansko, kje še obstoje "nepolitične" strokovne organizacije, ki naijf bi jih nasprotniki radi priporočali? Resnica je, bili so časi, ko so strokovne organizacije v posameznih deželah odklanjale vsakovršno tajno vez s politično stranko. Tako js še danes v ameriških Ze-dinjenih državah. Tako je bilo nekdaj od početka karlistovske-ga gibanja na Angleškem do o-snovanja delavske stranki. Ali to se je Že zdavnaj izpretmenilo po vseh evropskih deželah in tudi na Angleškem. Povsod in v vseh evropskih deželah je prodrlo spoznanje, da mora delavski razred kombinirati politične in strokovne borba; da ne more priti do svojega razmaha drugače kakor ob živem, tesnem sodelovanju strokovnih organizacij in stranke delavskega razreda. Edina evropnka dežela, v kateri so strokovne organizacije Še razmeroma oddaljene od stran ke ter niso še čvrato združene -njo, je Francija. Ali tam se tega ne more tolmačiti, češ, da smer strokovnih organizacij zaenkrat še ne mara ničesar slišati, da bi ime|p kaj skupnega z revolucionarnim socijalizmom*. Nasprotno 1 Francoske strokovne organizacije ao bile desetletja ognjišče anarhizma; to je ono, kar jih je prvotno odvračalo od socialistična stranke. Iz anarhizma sa ja razvil načelno protidemokratičnl revolucionarni alndlkalisem, ki Je pred vojno vladal v francoskih strokovnih organizacijah. Ta je poatavil nasproti metodi volilne pravice metodo "direktne akcije**, metodam demokracije revolucijo- Podpira mokratičnega socijalizma. Za-raditega niso strokovne organizacije imele nikakršnih stikov a stranko. Ali tudi to se je nedavno izpremenilo. Po vojni so iluzije "revolucijonarnega" sin-dikalizma izumrle tudi v Franciji. Metode francoskih strokovnih organizacij sa ne razločujejo več od metod po drugih deželah. Ali, ker so se strokovne organizacije in stranka razvijale v Franciji desetletja povsem ločeno, vsako gibanje zase, naravnost drugo proti drugemu, je še. vrlo težko, kar se vrši polagoma, dovesti strokovne organizacije in stranke k tesnemu vsakdanjemu sodelovanju. To je en vzrok, zakaj je francoski delavski pokret slab. Toda Francija je tu osamljena. V vseh drugih evropskih deželah so stranka in strokovna organizacija teano druga ob drugi. V nekaterih deželah so strokovne organizscije naravnost priključene stranki. Tako predvsem v Angliji; britanska delavska stranka so združene strokovne organizacije. Delavci ni-ao priključeni delavski stranki individualno, ampak kolektivno kot strokovne zveze. Strokovne organizacije1'' plačujejo članske prispevke s vb jih članov delavski stranki in JtošUjajo «voj-trjuje dejstvenost obstoječih in. duatrijskih in ekonomskih razmer po vseh moderno - industrij, skih, torej kapitalističnih deklah, morda spametuje nekatere idejaliste; vseh ne ozdravi ni-kdar — morajo prej umreti, potem bodo 2dravi. Nova šola, delavska Šola, od. klanja emfatično vsak nauk "dobrega srca, ljubezni in usmilje-nosti" kot ključ do rešitve socialnega vprašanja. Ideja, da je delavec pozvan beraško prositi, in samo prositi, p^tem pa hvaležen biti za poklo^ njeno-mu miloščino v obliki dela, js sramotno ponižanje svobodnega človeka. To j« ideja, ki 8€ šs klati po avetu iz Časov naj. škandaloznejšega hlapčevstva in suženjstva. Delo ni mlioščina! Delo je pravica! Vsak zdrav in sposoben človek iaia naravno pravico za-htevati.ne prositi, dalo in zahtevati pravično plačilo za svoje d?-lo! Moderni človek pozna samo pravice in dolžnosti. Na temelju tega principa mora biti zgrajena socialna organizacija, nova družba. To hell with charity! "Watssumadah, faddah?" Kaj je z bratom Trunkom? Zbezl j al mi je na Kitajsko. Yes, na Kitajsko le šel, da mi dokaže, da so še na svetu svečeniki svete cerkve, ki ne zbirajo zakladov tega sveta. Nepotreben napor. Vsi vemo, da so Kitajci sami večinoma revni in skromni kot cerkvene miši in kako naj osovraženi misijonarji — ki so na Kitajskem tako priljubljeni kot bolhe v pasji dlaki — obogatijo med njimi? 1 Za Boga, pustite Kitajsko in oglejte si zakladnice v Ameriki in Evropi. Na Kitajskem stradajo tudi Kitajci, ne samo nepovabljeni tujci, ki prodajajo sveto vero. Poglejte tja, kjer so centralna skladišča odpustkov! AN*fcKDOTE O ANGLEŠKIH PISATELJIH. Znani angleški pisatelj Jero-me Klapka Jerome je telefoniral nekoč zavarovalnici: — Rad bi zavaroval svojo hišo proti ognju. Ali bi lahko storil to telefonično? — Seveda, takoj vam pošljemo zastopnika. — Ze prav, toda priti mora takoj, kajti hiša že gori. e / Na banketu je vprašal novinar Bernarda Shawa: — Komu se imate zahvaliti, da tako dolgo živite? . Shaw je odgovoril brez pomisleka: . — Svoji visoki starosti, o Znani angleški pisatelj Tem-ple Hurston je srečal na ulici svojega prijatelja, bankirja Smitha. — Kaj ti je, da si tako otoien in potrt? — je vprašal bankir. — Zobje me bole. — Takoj ti povem imeniten recept, je dejal Smith. Tudi me-ne so včeraj boleli zobje, sel sem domov in poljobil ženo, i* so me nehali boleti. Pisatelj je malo pomislil m dejal: . Hvala, dragi prijatelj. » dober nasvet. Kaj praviš, sli bo tvoja žena zdajle dom*:' PREDAL ZA INFORMACIJE. (Odgovori na vprašanja.) St. Lotila, Mo. — Član SN«. — Najprvo morate določiti otroka, katerega želite adoptirst' v kakšni sirotišnici, potem P* vprašajte na okrajnem soditf" za legalne papirje, ki bodo stvar potrdili, da postane otrok v* To je edina in zakonita p<*. želite vzeti otroka za svoje*« Chicafo.—V četrtek zvečer v nastal iz neznanega v/r * ogenj v skladišču »e^Jr 2900 W. 88 St. Ogenj je žal tudi druga poslopja v ni. Skoda se ceni na deset i dolarjev. DBOTA ........ ' nu ni ■ J fHOSVITA Vesti iz Jugoslavije o Un\ vijak po prečanskih krajih. ■ (Irritno.) jubljana, 23. avf. -j- Med nuni in opozicijonalmmi li L Sloveniji ae vrši že nekaj ■ hUd prepir vsled sledeče Tajske brzojavke z dne 16. ista: "Finančni minister je javno naročil finančni del^-i v Ljubljani, da ae morajo I odloga iztirjati v Sloveniji davčni zaostanki ter da naj ■to svrho, kjer je potrebno, janje izvrši ekaekucijskim m. Vsakih deset dni morajo ni uradi poročati, koliko so Etirjali in koliko je še zanka in sicer telefonično ali grafično.' Finančno ministr-opozarja davčne urade na ovo odgovornost ter jim za-I najodlečnejše postopa-| Opozicija dela za ta tele-n odgovornega ministrske*-predsednika dr. Korošca in jminja, da mora Slovenija 1 plačevati največ davkov odino. Davkov na poalovn let so plačali lanf prečansk v znesku 161 milijonov Srbija z bogatim Belgra-pa le 33 milijonov, davka na 0 delo prečani so plačali 31.0 jonov, Srbija z Beogradom le milijona. Vladni listi ugo-ajo temu ter pravijo, da je to le okrožnica, ki bi je v iju točnosti treba ne bilo. feso pa klerikalci tako lani ali davke, dasi je plačevala enija 1. 1927 (lani) za 7 mi iov več davkov kot pa v letu |ln tako dalje. Med tem ekanjem se pa davki izter-jo, ugovori se1 ne rešujejo, je kolnejo in — molijo. Vla-e pa z denarjem zadovoljna, idikalski poslanec dr. Millč topil v KDK. Poslanec N. . dr. Ivo Milič, ki zastopa v &ini subotiško volilno o-je, je z dopisom na bivšega strskega predsednika Veljo ičeviča, sporočil, da izstopa adikalne stranke ter da se ruži KDK, Pravi, da bi se ■ne ijmeli.sprejemati iUfakj i-hrvataki zakoni in odgovo-lasti ne netunskf konvencije 1 kakor je on videl osebno, edanje stanje v naši državi i pa v njenih hrvatskih de obupno, opasno in nevzdrŽ-Zato kot oseba ne more so-vati več z vladno večino. Gre »zicijo. dkrit je spominske plošče »četa Barietš, ustanovitelja rvega staroste Jugoslovanske lske zveze na njegovi rojstni v Cerklah pri Kranju, se rtilo ob veliki udeležbi gasil-in ostalega občinstva v ne-° 19. avgusta t. 1. Na prosla-» govorili nadučitelj Josip »jne iz Cerkelj, Josip Turk, starosta zveze in g. Sa-c. načelnik kranjske gasil-iupe. Pokojni Barle Je res «> napravil, ko je vzbujal kmečkim ljudstvom gasil-kot samopomoč zase in bliž-[a. »Mice ratifikacij netunskih «e vedno bolj in bolj >io zlasti v Dalmaciji. Itali-nameravajo v svojih tovar-odpu.stiti jugoslovansko de-v» na naših tleh ln ga nado-m' 7 italijanskim. Tako so %lasni tovarni cementa v lu odpustili 260 jugoslovan-i delavcev. Delavstvo, nJega kovne organizacije in Delav-»ornica v Splitu so prote-wi in. za enkrat Je to poma-► Tvornica je odpust prekli- ■ italijanske paroplovne dru-namcravajo enako odpustiti ■»vansko delavstvo, ali raz-1 narT"ravajo proge. Delav- ho*e pomagati samo in • delavci v vseh dalmatin-^kah so sklenili, da ne sme n lu*ki delavec pomagati pri italijanskih parnikov, »krcavati ali vkrcavatl bla-» Pijanske parnike. Na U 1 uI*io. da ae Jim bo posre-^1'^iti italijansko naka-g* * otvoritvijo novih prog Fr>n«-jo naš pomorski pro-^Mavci so tudi sklenili, ds noben delavec sprejeti r" "»'"ta na Italijanakih [?• !jrtv Uko pa so tudi od-P' ** vsaka ceno zabr* r**t nastavljanje Italijan tUdI silno razburjeni. Netunske konvencije namreč dovoljujejo, da smejo italijanski ribiči svobodno ribarit i po naših vodah Reciprociteta nam pa nič ne po-, ker v italijanskih vodah, kamor bi mogli oditi naši ribiči — ni rbi. V soboto je prišel cel oddelek lastnih ribiških ladij v bližino otokov Visa in Korčule. Med našimi ribiči in italijanskimi, ki so izzivali, je prišlo najprej do prepira, pozneje pa do krvavega pretepa. Po posredovanju oblasti so italijanski ribiči odpluli. Naši ribiči poročajo, da so italijanski nalovili okrog 27 centov plemenitih in 7 centov drobnih rib. Dalmatinski ribiči zatrjujejo, da bo v naših vodah rib kmalu zmanjkalo, ker love Italijani vse, kar jim pride v mrežo in ne upoštevajo naših ri-barskih predpisov. — pa tudi min. preds. dr. Korošec in nj{-gova vlada nimata miru. Italijanski odpravnik poslov je vložil te dni precej ostro protestno no-to proti dalmatinskim demonstracijam ob ratifikaciji nettun-skih konvencij. Vlada zbira sedaj podatke in ne ve kako bi odgovorila. Doslej so se naše vlade še vedno udajale. Trdi se pa, da italijanska nota je brez podlage, ker italijanski konzul baje ni bil niti inzultiran, kamo-li napaden, O nadaljnem razvoju dogodkov bomo še poročali. Letalski miting v Celju. V svrho propagande letals£va prirejajo naša letalska društva tkzv. letalske mitinge. Lani se je vršil velik miting v Ljubljani, nedavno v Mariboru, v nedeljo 19. avgusta pa v Celju. Na takih mitingih se vrše razni leti, skoki z padalom, letalske a-krobacije, izžrebani posetniki se vozijo z letalom tid.' Mitinga v Celju so se udeležila letalo "Ljubljana", dvpje šolskih letal tipa "Brandenburg" iz Zagreba in troje letal tipa "Potez" iz Zagreba. Ker je bil prostor, kjer so^se poleti vršili pretesen, se "Potezi" nfso mogli spustiti niti •na tla, marveč so se po deset-minutnem manevriranju vrnili zopet v Zagreb. Tudi letali "Brandenburg" sta se kmalu pokvarili in nista mogli nadaljevati a pasažirskiml leti. V splošnem je miting uspel dobro in brez nesreče. Ljudje so imeli zabavo. Letalstvo pa je pridobilo na slovesu. Stavka papirniških delavcev Vevčah začasno končana. Po proglasitvi stavke v četrtek 16. avgusta je začelo delavstvo, kl je stopilo v stavko, potom "Delavske zbornice za Slovenijo" takoj s pogajanji med združenimi papirnicami, in Zvezo in-dustrijcev. Glavni povod stavki je bil faktično krivično preme-ščenje dveh delavcev. V soboto IS. avgusta je komisija Delavske zbornice (s. F. Uratnik) ter Zveze industrijcev (Ing. Suklje) preiskala U slučaja ter ugotovila, da uprava papirnice ozlr. njen ravnatelj, NetnOc Sel-ber, postopata nepravilno. Ker se je obljubilo, da se krivica popravi, je delavstvo sklenilo, da začne v pondeljek zjutraj z delom. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo so se vršila v pondeljek 20. avg. in so se ns-daljevala v petek 24. avg. t. I. Delavstvu se bo treba še boriti, kajti njegovim minimalnim zahtevam papirnice kljub svojemu dobremu gospodarskemu stanju noče ugoditi Klerikalci skušajo stavko izkoristiti ter delajo preko drugih strokovnih organizacij. Apelirajo pa skozi na solidarnost vsega delavstva. Stara zvijača... ns naših parni Rtcašaa nesreča s nožem. V petek 20. avgusta se je pripetila v tukajšnjem ključavničar-skem podjetju Otona Schei-chen&uerja nenameravana nezgoda, ki je žahtevats smrtno t rte v v osebi ključavničarskega vajenca Aterbala, doma iz bližnje vasi Brestje. Odigrala se je naslednja drama: ■Malo pred poldnem si Je kupil ključavničarski pomočnik Kralj v eni tukajšnjih trgovin srednje dolg nož.: podoben stlletu. Prinesel ga Je S aeboj v delsvnl naših lukah. Ribiči so co ln gs začel brusiti, de med brušenjem noža ae mu je slučaj-no približal vajenec Sterbel. In kakor beseda da besedo, je Kralj brez zlega namena . zamahnil proti vajencu Steribalu, rekoč: "Kaj ne, da bi bil sedaj dovolj oster za. . „" Vajenec ae je umaknil, a pomočnik je z nožem v roki za ša lo stopal korak za korakom za njim, dokler vajenec ni zadel s hrbtom v zadaj ae nahajajoči primež. Posledica je bila strašna: fant je padel z licem naprej in po nesreči naletel ravno s srcem na nož v rokah pomočnika Kralja. 2e po par minutah je siromak izkrvavel in izdihnil, še preden je prišla zdravniška pomoč. Pomočnik je brat nesrečne Kraljeve, ki si je pred kratkim končala življenje v valovih Drave, o čemer smo poročali. Tako je zadela poleg Sterbalovih ponovna nesreča tudi družino Kraljevih. Ljudje splošno ,po-miljujejo obe družini. Ženo je zadavil V idilični vasici Brezovici ob vrhniški progi se je v noči 20. avgusta izvršil grozen zločin. Posestnik Janez Anderle (p. d. Cunjar) Je zadavil svojo ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanju že deveti mesec. Kako se je odigrala grozna rodbinska tragedija, Še ni povsem dognano. V petek zjutraj je šel Janez Anderle klicat sosede, Češ, da mu je ponoči umrla žena. Ženo so našli na tleh mrtvo, pogrnjeno, umito in oblečeno v moško srajco. Ljudje so pričeli takoj šepetati, da je žena zadavljena in so javno obdolžili moža kot morilca. Zakon ni bil srečen. V hiši so večkrat vladala nesporazumljenja. Kaj je končno dovedlo do strahovitega Čina, bp ugotovila preiskava. Sodna obdukcija je dognala zadavljenje, radi suma zastrup-Ijenja pa so poslali posamezne dele obduciranke še v Ljubljano. Pod težo obtežilnih okolščin je osumljeni Janez Anderle, orožnikom priznal umor svoje Žene. Seveda je bil takoj nato aretiran in oddan v preiskovalni zapor v Ljubljani. Dogodek je vzbudil v vsej okolici silno razburjenje in nebroj komentarjev. Nesrečna zakonca sta imela tri otroke irt sicer: 2 dečka (mlajši je star šele tri leta) in deklico. Starejši deček in deklica obiskujeta osnovno šolo na Brezovici. Ko so orožniki privedli An-derla na njegov dom, je hotel a-retirani izročiti svoji .materi denar, ki ga je odklonila z besedami: "Od sina-morilca ne sprejmem ničesar!" Huda neareča na ceati. Dne 20. avgusta sta trčila v Studencih na ostrem ovinku pri novi delavnici mestni avtobus in motorno kolo ruškega inženirja g. Vladi-mirja Rudolfa. Inženir Rudolf jc vozil iz mesta ter se je hotel ns ovinku izogniti nekemu kolesarju. Med tem pa je privozil iz Studencev mestni avtobus ter je krenil na desno tik ob plot, da bi preprečil karambol. To se mu ni posrečilo, ker se motorno kolo menda ni dalo uatavltl. Motor se je zaletel v avtobus ter sa.. pre-vrgel. Inženir Rudolf je ostal pri tem nepoškodovan, poškodovan pa je 421etni delavec Alojzij Jug iz Šoštanja, ki Je šel v tistem trenotku mimo ter ga je avtobus podrl na tla. Delavca ao z občutnimi notranjimi poškodbami odpeljali v rešilnem vozu v bolnico. Prisrčen sprejem slov. glasbenika v Bolgariji. G. Emil Adamič, kl se je pred kratkim odpravil na kongres glasbenikov, je povsod v Bolgariji - doživel presrčen sprejem. Iz Beograda se Je odpeljal po Dunavu do Loma in Rulčuka. od tam pa z vlakom na Rivijero ob Cmem morju. Bolgarski glasbeniki so ga povsod z veseljem sprejeli v svo-jo sredo. Listi v Lomu in Vami so prinesli njegovo sliko. Razen tegs se je v Lomu g. Adsmiču na čast vršil poseben koncert In nato banket. Iz Varne je, Adamič odpotovsl v Staro Zagoro, Kazanlik, Sipko, Plovdiv In nato v Sofijo na kongres. Smrtna koaa. V Trbovljah je umrla po dolgi bolezni v 67. letu staroati Krna Floreninijeva. — V Celju Je umri Ivan Bračlč, prokuriat pri caljakl tvrdkl FV. Zanggcr. _____ RAZNE VESTI llllnoiau Produkcija premoga v naraatla. Springfield. 111.—Illinoiski operatorji premogorovov ao dvignili produkcijo premoga, odkar je bila sklenjena nova mezdna pogodba z rudarji. Statistično poročilo rudarskega biroja po-kazuje, da Je bilo v illinoiskih premogorovih nakojjanega 814,-000 ton premoga v mesecu avgustu, nad sto tisoč ton več kot v prejšnjem mesecu. % V premogorovih Zapadne Vir-ginlje in Kentuckyja je produkcija v istem času nazadovala za sto tisoč ton. V drugih drŽavah ni bilo opaziti posebnih sprememb. V vseh premogovnih državah unije se je produciralo devet in četrt milijona ton premoga, sto tisoč ton več kot v isti dobi lanskega leta. V skoro vseh premogorovih so Instalirali nove stroje in moderne naprave, kar je povečalo produkcijo, akoprav je manjše število premogarjev uposlenih v rovih. Merske kačo hoda iakaH. Chicago. — Fieldov muzej pošlje prihodnji mesqc ekspedi-cijo na Tihi ooean, ki bo iskala novih živalskih speelmenov, ki do danes žive večjidel v tradiciji in poeziji, ni pa izključeno, dš ne bi res ekaistirall. Na prvem mestu je sloveča morska kača, ki se tako rada "vleše." Znanstveniki imajo danes sledove mnogih morskih reptilov, ki še niso znani. Ekspedicija ima nalogo, da prepluje ves Paclflčni ocean in obišče vse samotne otoke in koraljne skladove, na katerih jmajo doslej še neznane kuščarice, kače in dvoživke ter ptiči svoja gnezda. Dva ekaekatlrana na tlektličnem atolu. Huntsville, Tex„ 7. sept.— Esqulval Servipa in £lc*nente Rodriguez, kl sta bila obsojena na smrt ra^di napada na tri mla-du dekleta, sta bila dsnes zjutraj usmrčena na dektričnem stolu v tukajšnji državni jetnlš-niči. ^ ' Eden ubit in štirje ranjeni v letalakl nesreči. Rockford, 111., 7. sept.—M. E. Meadly se je včeraj ubil in štirje pasažirji so dobili težke poškodbe, ko je Stinson monoplan padel na zemljo, štiri milje severno od tega mesta. žrtve avtov. ^hicago.—V četrtek so bile tri osebe ubite na čikalkih ulicah v kolizijah z avtomobili, pet pa je>bllo ranjenih. V tem letu do dan|s je bilo že 610 oseb žrtev avtomobilov v okraju Cook. 70-letno mater. Po umoru je Adelalde Izjavila, da mo ji umor narekovali glasovi, "kI so prihajali skozi okno." Promtal preporod tir ehltt Piše Falik Kifki, poslanec angor-skega parlamenta. Sedanje gibanje sa osamosvojitev turškega narpda je delo neznatnega Števila izobražencev. Samo ob sebi se ume, da nadaljevanje republikanskega dela zavisi od tega, kako bo vzgojen bodoči rod. Zato je prosvetna politika turške republike zelo zanimiva za vse, ki bi radi spoznali metode in pogoje novega življenja v vzhodnih deželah. , Kljub vsem preosnovam in poizkusom evropejizacije v poslednjih petdesetih lotih je turško državo slej ko prej obvladoval verski vpliv. Vladar je bil ob istem času cesar ln kalif: v ministrskem svetu ga je zastopal ministrski predsednik, v ka-lifatu pa Šejk-ul-lslam. Vse od najbolj preprostega zakona do vojne napovedi, je za viselo od dovoljenja civilne uprave od e-ne strani in verske uprave s druge strant Sfodnjk ae je vmešavala v vsako civilno zadevo, kl je šla v kompetenco . državnih oblasti. Za prošnje turško cesarstvo je splojLbllo najznačilnejše to, da je bila oblast razdeljena na dvoje, n, pr. državno sodstvo In verska sodišča, državno šolstvo in verske šole. Državna uprava Je, kaj pa, skrbno pazila, da nI zašla v konflikt s cerkvenimi oblastmi. Mladina v petem du šestem letu starosti Je bila razdeljena v dve skupini: ena se je šolala v medresah (bogoslovnih šolah), druga pa v državnih učnih zavodih, ki so vzgajali — dasi nepopolno — po evropskih načelih. Tako sta stali druga nasproti drugi dve vojski, kl sta se mora-U nujno spoprijeti. Kakor so verske šole Izrabile vaa sredstva, da vzdrže množice v fanatizmu, vcepljajo* mladini mržnjo do znanosti In zapadna omike, takp je tudi turško prosvetno ministrstvo vse do revolucije leta 1908, podpiralo na-zadnjaštvo, zabršnjujoč tiskanje in poučevanje: 1; pesništva in literature (Izvzeti so bIH zgolj slavospevi o sultanu); 2. romanov in vseh vrst literarnih publikacij (izvzemši potopise In detektivske romane); 3. zgodovine (izvzemši življenjepise sultanov in inozemskih vladarjev); 4. poučevanje prava (dovoljeno je bilo zgolj staro, dosledno tolmačenje zakonov in svetih knjig). Ob začetku XX. stoletja so bile v Turčiji zabranjenc tako pomembne Iznajdbe kot sta n. Umorila svajo mater. ' pr. avtomobil ln elektrika, kl sta Chicago. - Adelalde Bradle/ fr»v istem času po^vsemsve-je v četrtek večer zadušile svojo ^ Prekucnila dotedanje gospo- Samomor učiteljice. North Branch, N. J.—Marle SUUman, 20 let sUrs učiteljica, se je v četrtek ustrelila v sobi nekega tukajšnjega hotela. Kot vzrok samomora s4 navaja slabo zdravje. Atiiifit« "»'rosvrtow| IZ PINMOJIJA Orožniki težko raalll sloven skega delavca. Po gostilnah stl ksjo orožniki in se približujejo fantom in možem, da bi ujelK ali j?zročili kako besedo, za katero takoj primejo dotlčniks, gs ukle-nejo in odvedejo v zapor. Cesto-krat sl naravnost izmislijo, da Je kdo izpregovoril kaj subverziv-nega, samo da aretirajo enega a-li drugega, kakor jih pač učijo službena povelja. Po brezpomembnem razgovoru so orožniki prijeli delavca Antona Kravan-jo v Bovcu. Ta sd ni mogel na-čuditi aretaciji In se Je'u0rl. O rožniki so dobili še pomoč in so Krsvsnjo prltirsll v svoje pro store, kjer so ga neusmiljeno pretepli in težko ranili. Zlomljenih ima več reber in zdravnik je napovedal dol^p zdravljenje; nevarnost je pa tudi, da pod leže ranam. Ako ozdravi Krava nja, Im |arHtavljen kol državi sovražen čk»vek pn-d laške sodnike In Obsojen na večkHoo ječo. darske razmero. Prav tako se niso smele na turških tleh graditi tovarne in laboratoriji katerekoli vrste. Tiskovna cenzura Je bils, kajpada, Izrednb stroga; tako n. pr. listi niso smeli prinašati sestavkov, v katerih bi se razpravljalo o ljubezni. Ustava I. 1908. Je pač ukinila navedene nevzdržne prepovedi, ni pa odpravila delitve oblasti na civilne ln verske. V turkešm par-Ismentu se je zmerom našla veČina. kl Jo zagovarjala podrejenost državo verski upravi. V revoluciji 1. 190«. se Je rodil turški nacijonalizem, kl Je začel t jezikovnimi vprašanji, a Jo prehajal počasi tudi ,na polj« šolske vzgojo. V verskih Šolah namrsč Turku nI bilo dovoljeno reči, da Je Turek — moral se Jo imenovati musliman. V državnih šolah as Turek takisto ni smel priznati k turški narodnosti, marveč so mu ubijali v glavo, ds Je Otomanec. Mustafa Kemal Je po mogoč nem uspehu revolucije v A nato lijl postal narodni osvoboditelj. Ljudstvo ga obofuje kakor Boge in vstajenje Turčije, kl Je njegovo delo, Je napravilo na mn(/žice tako mogočen vtisk, ka kor nekoč čudeži Mojzesa in Mohameda. • \ Zaradi tega se motijo ljudje, ki ne poznajo akoroda mistične ga značsjs turške revolucije, ko primerjajo Mu«tafa Kemali*4|h tatorju, kl f nasiljem vsiljuje I Slomški Nirodm U.U»ovO«M t. aprtU »eo« Pod|Q(R> Jldfloll | lihim. II M mmrnU iv07 GLAVNI STAN. MF7-SS SO. LAWNDALE AVL, CHICAGO. ILLINOIS UrršeTalnl odbor: " 'fr^al UPRAVNI ODSHtt ' VfcMet Calakart a*Hip..xi.^iaik Aešrev VUrlcfe. K. F. D, t, Bes tU, Johastoes. Ps.j tL UJ^fc %S #0*kj tajali belaišk.f* o44«lka Umne Gradil*i A Magajalk Jaka ▼•grički aretalk glasIM Jote krni lUki aenrltau »UsOa Kili* vrkeval strtvalk Dr. t. J. Kara. Ifttt SL Olok Ave, Oeveloaš. Okle. GOSPODARSKI OUSBgi Fraak kani, »eešiišslk, m B. T4lk StN Ctovetaet Okle) hul Aksk. 1114 I. OnefMŠ Ah, Ckica.., UL. Jaeeb Saaaail«. Nit S. ftlšf* fl| Af*. Cklsag* DL ^ * ** FOMTNI ODSBKi loka Osršsk, >mšmšefc, 414 W. Is? SL, SpHagfloM. IB-i Jeka Trted BOLNIŠKI ODSKKi ^osrkdnjr okrom«, Umu Orsšlšek, iffv-sist Laeašale Av^ VZHODNO OKROtJK: Jostpk Zor ko, R.F.D. t. Ho* ISO, W»st NeetOft, Pa.| Aatea Afcraa* IMS I. VO* Sls Oevelaaš. Okla KAP AON O OtRO&Jli Joosb Blkfc. R. R, t, Bes M, sa|hgesssaši Pieak Khea, Bsa Ni, Ckfcteha, Mkat, i Bsa 144, Reefc Spsflags, Vj^a Nsdsorni odbor: St^Okkafes l\U yv^MRošge Združitveni odbori aiivaui^ wia. Praak VMmar, prešaešalk, illl AsgssU SL, Cklosgo, Ill.t Joka OH» t4N So. Cllftea Park Ave., C hlrsin. III,; PMtr tiesfcel. tU R. Uhitak, Oslo« rado Sprlafs, Golo. POKORI ■srespeadeaea o glsvatel iftmU M šolalo t glivnosi l^—J^K^^HJHjHM,, • . "T "T i ^ " /;vi- S. It. P, I, Nlt-tl So. Uvašslo A^ CSIsoge, lit VSB KADRVR BOLNIŠKI PODPORI SI NASLOVIt iNe S. N. P. JH NIT49 So. Uvašals Ave« CMosgo, IU. ^ WP>A«f POSlUATVim STVARI, M so MoJo gL liTiševUaf ošfcsro la MkoU voMo oo asslevoi Tajalšlvo S. H» P. J., NIT*N So* Lova* šalo Avo^ CkUago, H. Vil KADlVt V KVRKI | BLAGAJNIŠKIMI POSU oo poM|a|e M t MogalaUkvo S. R. P. Nit4l So. Uvašalo Avo^ Oklsago, ItL BMšvl al gL ■sr SL.I Vu h 1, —I - J — mm m m .1 i a — M M — _ .. - J. , —_ — _ — .--— * - ▼oo pmosoe |oei pooMTaojo ▼ fi. iirra»Tii»o oooara so aaj poaiioH |o sgsrsi* oo as| peRIlolo ao asolon Joka Oerkk 414 W. " ----------- Vri šopftd ki 4frig| apM, asirrrnll«. oglasi, asrolltas la splol vso, hsi lo _ v ovosi s tfšami žaNsii, aa| oo poMbo al naslovi ^PIOSVVTV L« vaša le Ave, CSIssgo, ItL svojo voljo ln kl mislijo, da je turško ljudstvo množica brez lastno voljs, kl Je zmožna vse o-dobritl ln zatajiti celo svoju vero pred vsemogočnim aamosll« nlkom. Mustafa Kemal Je izrabil svuj ogromni prestiž med narudom za to, da uraaničl ideal evropskih reformatorjev in poruši do-aedanjo dvojno oblast, zstn je odpravil verske šote ln sodiščs In ne daje nič več za muslimkn-nke versko namene. fttevllo hodžev (duhovnikov) se je izenačilo s številom mošej, hkrati so se strogo določile in omejile njihove pravice in njih verski delokrog. ' ^ Poalhmal ima Turčija dovolj nuprednlh sredstev, da vzgoji ln navduši mladino za napredek in za popolno prenovo svoje domovine. Organiziral se J« lajiškl pouk in sicer razmeroma prav hitro; že dobra štiri leta poučujejo v vseh Šolah Izključno posvetni u-čitelji. Ljudstvo so ni niti malo liptfild MffVTts odredbe, narobe: zahtevalo jo od oblasti več Šol kot kdaj poprej. Danes Je število učencev v šolah Anatoll-je lu Vzhodne Trakije dvakrat večje nego Je bilo število učen* cev v vsem otomanakem cesarstvu, ki je obsegalo tgkrit še Sirijo, Paleatlno, Irak In Rume. lijo. . Posarpezne oblasti (de|iarte. mesti) ždtvujejo — ne glede na državni proračun — skoraj polovico svojih dohodkov za šolstvo. Tako Je n. pr. mesto Carigrad postavilo v s vej proračun 00 milijonov frankov za šolako-prosvetne namene. Današnja turška šola ae v ničemer ne razločuje od evropske šole. ftolska poslopja In učila ao po najnovejših sistemih in izpopolnitvah; pri tem sodelujejo strokovnjaki iz inozemstva. Dve tretjini učffn cev tujih šol v Turčiji tvorijo turški dečki in d«kliee. Mino, v čemer ss pri teh šolah vmešavajo v njihove zadeve, je to, da zahtevajo lajiški pouk. To J* dokaj kočljiva;' zadeva, zakaj mnoge teh ^ol so v posesti |»ro. testantskih In katoliških mirijo-narjev. Toda turška vlada, kl Jo odpravila v svojih Mah tradkl* jonalen pouk v muslimanski ve-ri, težko dopušča, da bi v .tujih šolah na njenem ozemlju vladala druga načela. Turški zdravniki, vaeučillAki profesorji in odvetniki ao zavzeli v družbi tfi<*«ta. kl jim grede. 1-0 njihovi isobrazbi, : Novlnstvo se jo lzborno razvilo. Danoo lahko v vsakem ozi-ru primerjamo turški dnevnik evropskemu dnevniku. Zaradi toga ima turški tisk v vsom bližnjem vzhodu Izredeh položaj. Naposled še to. Pravkar smo na poti, da sprejmemo celo pisavo v latinici. Narodna skupščina je žo v minulem mesecu odobrllu urabake številke, kl oe uporab-Ijsjo po vaej Kvropi in Ameriki Znano je, da ao Madžari, čljlh Jezik je turškega porekla, že davno oprejoli latinske črko, dočim so sl Turki pod vplivom muslimanske vere livollli irabske. Brez dvoma Jo to močno vplivalo na turški jesik in skoraj ne-opaženo izpodkopalo njegovo na« odvisnost, Pred dvajsetimi leti se Je turški Jesik oinaševal ta* kolo; "Jezik, ki so ga tsjec težko nauči, smos arabščino, perslj-ščino in iurščine." Zelo svojevrotna in do neko mero simbolična za turško revolucijo Je reforma slovnice. Po-proj Je imel turški Jesik kar tri slovnico, zakaj besedo, ki Jih Jo povzel Is perzljskegs In arabskega Jezika, so ohranile v turšči-ni svojo prvotnb skladnju. Poalhmal Ima turščina eno aamo slovnico in besedo tujega lovora se morejo prilagodit! turški skladnjl. Ta "Jezikovna nacionalizacija" Jo eden izmed poglavitnih uspehov revolucije, ila Je tako hitro, da sedanji rod s teta vo razume piaatelje prejšnjo generacije, Potemtakem ae je baš na prosvetnem polju odprlo turškemu razvoju najširše polje in republika Je Vzbudila med Turki ogromen umstveni ra*-msh. — ("l/Kurope nouvelle") RAZNO / DoaloJ neznana pred potopna gver. Is Pekinga^ poročajo, da je ameriška ekapodicija v Mongolijo pod vodstvom raziskoval-cev ltoya, Chapmana In An-drewsa odkrila okostje predpo-•opnega zmaja, ki je trii učenjakom doslej (Njpolnoma neznan. Andrenrs Je izjavil, da Je aama glava tega živega nestvors tehtala ISO kg. ftlevlln mohsmedsncev. "An nausire du M orni* musulman" Mlažl, da Je v Aziji 178 milijonov, v srednji Afriki .17 milijonov, v severni Afriki II milijonov. v Arabiji MOO.OOO. na Balkanu S milijone, v Ameriki 140,000 In drugod okrog SO.OOS mtt*Hm*nm, v eeMI tedaj f§7 mil^onm ali <»srnina vsega pra» Mvalstva zemlje. sobota; «. 2* Malim rasna. - je dejalaLk zaškripal ts zajcrsl kakor Jarčs iziv sjoč«, ko ji ni nihče ranjeni bivol te predno Je zopet odgovoril. narsvnsl hrbet ns rsvni progi - —Tkko hiido menda re — j« bfl pred njim io drogi ovinek, je dejal njen fant — To Je ms- i* tako Je šlo vedno hitreje in ' Ione vet nego hszardnost. (hitreje v dolino. A vendar se — Eh, dandanašnji so moški'je zdelo, ds je reka neskončno res strahopetci, — Je dejals Jar- daleč, tam nekje na dno pekla, ča zaničljivo ia vsska njene be-; Strojnik se Je emično smeh-isdn Je rezala razgretim delav- |j*J m gisda! Jan« v oči. Iz nje-cem srce. Njene ustnice so bile nih črnih oči je odsevala greea tisti hip dime. in zdelo aa je, da i vsakim odar- — No torej, pa se paljl — K cem koless ritmično tatko diha. dejsl strojnik smeje. Ja To Je bils ons, Id Je govo- — Saj ae tudi bom. Vprašala rila o strshopetnosti. Boš t sem kdo bi se hotel t ma- tem hipu ni razumel zakaj se noj peljati v dolino. Toda sdsj je vedno uklonil njenim kaprt- vidim. da ae bom morala peUnti cam. .ama. Naenkrat je zazijal pred nji- In pripravila ae Je k odfidn. ai l»jll Odpri se je tik ob V naslednjem hipu Ja bilo aa- vagončkih kakor cinični meh demnajat dedcev pripravljenih stentoi. brc« dna, peljati aa s njo po strmi poti v A vsgončak je drvei se a ve tre^ ^ ^ aa a prvim vagončkom a teboj rtz^ slmlah vbodno.^_ in vso pot ti bosa J^J^T^ da aa ptrt^f", koliko poguma govati. l£akor bi trenil z ocenit mm v njih •o"*. Ja planila nazaj tik ob pre- £u ar polstnfga dne. Hitro so csssdU valček se Je strmel ks ^V^divJam diru Ja driete dol- ga hnča vagončfcov po strmsm T^T w - ^ pobočju hriba. Bliskovito aa ia- * J** pr*p*doi,a-gmjnle pod njimi rjsste tračnice . .. _ in adslo aa Je, da eo po dolgem T^00*0* * df7*? v divjem dfaru za njima. Izbuljene oči ao Jim svetile an poti In praa so aa napenjala od težkega dihanja tako, da ao se vagončki gugalL Hup — je skočil drugi vagon-ček na prvega, cvah, cvah — Je akočil a tira in ia Ja padel v velikem loku na rab prepada. Tu Je za hip obstal kakor ds gs je grona strašnega padca, potem Ja pa trattO v prepad. Is vseh oči Je odsevala toda nihče ni zakričal, nihče ni moti? grome .tišina. Drugemu je sledil tretji in četrti vagon-ček. dokler ni treščilo vseh os?m v prepad. Nista aa še dobro ~r. . sdla, kaj ae Je zgodilo, te jc odmeval is prepada zadiJj. udarec razbitega vsgončks in strašna tiiins Je zavladala nad propadom. Na prvem vagopčku. Id je akočil s tira in obtičal tik ob prepadu, sta sedela Jarčs in njen fant vsa prepadom. Nemo sta zris ns prazne tračnice in bala sta ae spregovoriti da bi ne motila grobne tišina, ki Je bila obenem mrtvaška pesem in molitev , z* duše nesrečnih delavcev. Mladi strojnik Ja sedel kakor vkopan in ša vodno je zri v njene oči — najatrajnejše. kar jih Je kdaj videl. POTOK SLOVUnkl: Dobiti žebnTtoranko .rt starosti, za opravijsnj« domači hišnih dal Plača po dorH0ri Katera reano mlati, naj se o«^ no prigiaai ali pa pišite na ru alov: Joe Krvina, 8ta. B.. R. j Oiiver, Wte. (Adv.) Ako vssi vaši irrd pamožajo ne voznoet, Uko da k nt ljudje on> Ijejo. tedaj Ja l*s Vted>ka: obrazih izmučenih težakov vod --------------»o igral »mshljsj, čim jc pn- rOm _ __ 1 Skakljala iž gosds te polje ve- --asls is razposajena Jsr*a Počne je Ja pripovedoval da Dsn Je dišal po zrelih jago-še nikoli ni vidri atrahotnejših dah, ko ae je pipUfl dogodek oči. o katerem hočem pripovedovati Bils Je gibčna kskor mlada Jarčs Je prinssls mlademu stroj-jelks m vražje rsz posajena. | niku tudi šopek rdaHh, prijetno Vsako opoldne Je hodiis ns hrib dišečih jagod. Ia njene ustnice k mlademu strojniku ia mu ao- ao žarele kot najlepše Jagode. eOs obed. » in. čim Je prišla. Je kar Jih Je bilo tisto leto na soin-oiivelo vse deisvsko taborišče čnih jinaslrak nad raka. Solate kakor ulj, pa naj Je bOo še tako ja pripekalo ia ptlae ao žvrgo-vroče Smejala ae Je vaemn. rti- Me v Jasen poletni dan. jala Je šale. vsi koti&i so bili Jsrči ja iiaite v glavo čudna polni njenega razposajenega misel. smeha, vsa good in širno polje Tam doli ob atrnneh so bile Ja odmevslo od njenega gosto- pofrj««, oake tračnica, ki ao se lenjs. rile nuMk dvoma dolgima knča- Nsjmsnj Ja ime* od nje njen ms msd drevjem. BJn jjh je Ijubček. zagonetno molčeč mla- razjedale in ie tri tadne. odkar denič kodrastih las in srepih oči J j* začelo obratovati dvigalo, ao V trenutkih, ko ms Je ušla. da kiak brez pomsM na pripeka, bi mogla koketirati z dragimi Jočem sobico. Kdor Je pogiadsl je zri mm t Js dskč proti gos- doH čez strmi rob prepada, se da ali pa je ogtedovsl svoj stroj, js hitra umaknil tn stisnil vas ki je gonil dvigalo. prestrašen k skalam, da bi ne Gradili so ogromen nasipi zdrknil t Js doli kjer Je prežais Vsak daa pet ur dopf4itr*» in pet smrt. popoldne Z dvigalom ao vlačili — Vedla bi ae rada. Pojdimo, pesek iz raka, a beton ao spušča- fantje! — ja dejala Jarčs smeli nazaj v dolina. Prijetna ja Jpr - • ■■,.- TRGOVINA NA PRODAJ z kendijem. šarijo, štiri e. Zmerna V NAJEM SE ODDA 5 ali 6 aobno stanovanje (flat), zaprt porč, gorkota na peč z ogljem. Zmerna cena in lepa prilika sa družina Oglasite sa ns: 1648 West 62nd Street, bli-aa Ashland Ave, Chicago, 01. TeL Republic 4945. . (Adv.) vadrtvo, katerega rahle. Ta un. Ifirm Modhm Umika vaa ko sprem, aila. Pobmcs peafcsvi, adatrani « prtja ielodes tar a*fdi vaie ijv« Pri vaah laksrsarjfk. -.(Adv katerega priredi točno ob 8. ari zvečer v Slovenskem Domo, nm 36 Dnnabe Stne«t, Little Falls. N. Y. Uljudno so vnbljeni vsi rojaki in rojakinje, domači io k bližnje okolice, da se udeležite tega koncerta, slišali bo-dete krasne pesmi ki vam bodo ostale v dolgotrajnem spominu. Pokažimo, da nam Je slovenska pesem še vedno pri srcu. Pa k en hm ras koncerta aa vi« plsa in prosta zsbsva. Torej na svidenje vsem v Slov. domu v Little Falls, N. Y. Vabi edber—Pr. Mssle. Njegov glas ja postal zopet nežen in mahajte lu> je pogledal v oči Lucije, ki ja slonela ns njegovih praih, ja videl da ni več oso- Počasi ja izpustil mlad«' duhovnik deklico is svojega objema, toda obdržal je ia njeno roko v svoji Trenutek sanjarenja Je potekel in spet ja gledal v obraz sedaajoeti, ki je ttr-jals od ajega svojo pravico. — Zdaj vss na morem spremiti, ker moram nazaj k župniku, toda še drevi bom v ia Jutri bo vaš brat svoboden. Nikar aa na bojte, da bi me moglo kaj zadržati; jaz vem natančna kaj je moja dolžnost. Ladja mu ni odgovorila, toda ni mu tudi odtegnite roke, za katero jo je drtal ko jo ja pačaai vodil v nižino proti kmetiji, kjer Jo Je čakal njen vodnik. — Ambrož, tanašsm se na vaa. da boste varno privedli gospodično do njenega vosa. — Nobene akrbl častiti, za njeno varnost vam Jamčim. Benedikt ja izpustil njeno roko: — Toraj. Pravijo, da ai pravijo, ds nI bOs flprt tn narnmmd molk. Benedikt je bil kakor aon; Ladja si ga ai upate pogledati, toda zbrala Je še enkrat vae svoje mori. — Zdaj as Ja zs vso stvar zs vzelo sodišča, ki ima na sumu mojega brata, katerega ao včeraj aretirali Zdaj jašek videla, dam je sdrodiaaje-gova roka ss ja krčevito stisnite v pest. — Gun ter Js? Oh! Bfl ja to vzklik, ki Je izražal hkrati ogorčenje ia jam; v dušo mladenke Je šinil ob tem spoanunja žarak upanja. — Kaj niste vadaU tega? —Vated viharjev smo še tri dni odrezani od doline. Jaz nisem niti slutil da imajo sploh koga na sumu. sicar — — - — Sicer bi bili prišli in rešili Bernarda, saj asm vadete? Benedikt Je odstopil zs korak ter Jo osuplo pogisdsl. toda v tem pogledu seje Jasno oči-tovnla groaa. — Jas? Uprija, moj Bog. kdo vam Ja povedal, da ja tekati rešitev pri meni? Mladenka je komaj slišno dahnite: — Jaz — jas aam slutila, da aa bo tukaj aašls pomoč. MoJ brat ja zaprt; njegova Je aopet zdramil mladenko; mladi pst*r je atal adaj poteg a Je. — Ne bom vaa vpraievsl. kdo vsm Je rs-aodsl tajnoat. katero morau v«ktu ds govorite tako z menoj. Tods prišli ste o pravem čnsu. Nikar ae ne bojte zs brsta; ko prvkinem svoj mak. Je tudi njsgovs nevsrnoat pri kraju. Ce bi Ml vadel da Je padel sum ns n^loknega bi bO ie dsvno 1 spregovoril, Zdsj ps nimam ni-komur več prizanašati. Lucija sa Je vzravnala in \ t*rašala: _Vi torej poraste morilca? Skdil Je kratek molk - Hal - j* odvr. ntl končno a veliko muko — Is gs boate imenovali ? — Imenoval gs bom! — Hvala vam! — Obrnila ae je. da bi od. *la toda tedaj Je bite pri koncu a avojuni moč-mi. Omahnite Je in bite bi ae igrudik, da j<-ni Benedikt preatregel v svoje roke — lucija! Ona se je zdrznila ko ae j« Js dotaknila njegova roka kot bi se dotekntk oatfsgs no-ta; vaa hjvna poete va Je trepetate v njer>- vem objemu, in rendsr ae ni tiotzkušsls oavo. >«»diti tega objmui. — Lucijs. sli obsojaA moj molk? To je Mla zsdnjs trtev, ki arm jim >o doprinesel! Ked je ukazal, in jaa aem ubogal, toda zda i i z pregovoril, pa če aem zsto deartkrat p^ gubijen. Zdsj imam pogum is pripravljen M-m izzvati veo Jeso aamoatana tods tegs ne prenearm. ds bi ae ti obrniU od metu ! SPREJEMA /VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO & N. P. J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J.*PRINTERY