Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, 'lu strani Din 125.— Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20
lo lefos?
«Tako težko kot letos, pa še ni bilo«, potarna marsikdo, posebno pa še naš kmet, ki prodaja svoje pridelke skoraj zastonj. In v takih težavnih razmerah stopa danes »Slovenski gospodar« pred svoje prijatelje in naročnike, da jih povabi na novo naročbo. Kaj naj pri tem reče, da bo zalegla njegova beseda?
Katoliški list — moč katoličanov.
Ali smo ali nismo? Po svetu vidimo, kako v posameznih državah kratijo pravice katoličanom. Vedno in povsod je to vzrok, ker niso katoličani bili dovolj delavni in požrtvovalni za svoje katoliške liste, pa so jih nasprotniki nadvladali. Če smo zavedni katoličani, moramo svoje katoliške liste naročati, za nje agitirati. smatrali naročanje katoliškega lista kot legitimacijo zavednega katolika. Katoliški list je brani-telj pravic katoličanov, katoličani pa. naj bodo zato tudi branitelji katoliškega lista, kar je in ostane tudi »Slovenski gospodar«.
»Slovenski gospodar« — moč Slovencev.
Ne bomo spominjali na več kot 601et-no narodno delo »Slovenskega gospodarja«. To je njegova častna zgodovina. Naš list ob tej priliki gleda v bodočnost in odkrito pove, da bo tudi v bodoče stal zvesto na braniku vseh narodnih pravic slovenskega naroda.
Starim prijateljem!
Vi, prijatelji, ki sprejemate list »Slovenski gospodar« že dolgo vrsto let v svojo hišo, povejte sami, če ga niste bili vedno veseli, kadar je prišel. Kakor da govorite z dobrim prijateljem, tako prijetno vam je bilo, ko ste ga čitali. Zvestoba do groba — to je vaša beseda »Slovenskemu gospodarju« in on vas zagotavlja, da vam bo to zvestobo prijateljsko vračeval.	.¿1 •« «
Mlademu rodu!
V naših domovih raste mlad rod, ki Hoče čuvati vero in jezik svojih očetov. Ta mladi rod raste v vzorih in idealih, iki jih ohranja njihovim domovom »Slovenski gospodar«. Z novim letom bode zato »Slovenski gospodar« nudil mlademu rodu »Naš dom« v mikavnejši obliki na 16 straneh mesečno brezplačno. Takih prilog nima noben drug tednik, ki so še poleg tega dražji in se za mladi rod ne zanimajo. Zato bo vsa mladina, moška in ženska, v svojih do-
movih hotela imeti »Slovenski gospodar«.
Slovencem širom sveta!
• 1 «-
Glas iz domovine je kakor solnčni žarek iz temine. Znanci in sorodniki, ki imate svojce po širnem svetu, napravite jim to veselje, pa jim naročite naš »Slovenski gospodar«, ki jih bo tako stalno obveščal o domačih dogodkih.
In zavarovanje!
80.000 Din je »Slovenski gospodar« že izplačal svojim celoletnim naročnikom, ki so bili nesrečni po požaru. Zavarovanje ostane tudi v bodoče. Zaradi izrednih razmer je zavarovalni odsek iz-premenil pravilnik v toliko, da mora oni, ki hoče vživati v prihodnjem letu zavarovanje, imeta plačano vso naročnino za prihodnje leto tekom meseca decembra ali vsr.j tekom meseca januarja. Prečrtajte danes priloženi pravilnik, ki ga potem skrbno shranite!
Agitacija.
Na vse župne urade naše škofije smo poslali te dni seznam dosedanjih naročnikov po stanju začetkcm novembra, plakate, kakor tudi naslovne pole.
Gg. duhovnike in ostale naše prijatelje vljudno prosimo, da plakate razvesijo, da na podlagi poslanih naslovov pregledajo, kdo bi še na vsak način lahko bil naročnik »Slovenskega gospodarja«, da na naslovne pole zberejo naslove novih naročnikov, katerim list s položnica takoj dopošljemo. Zbirati je torej le naslove novih naročnikov! Novim naročnikom, ki že sedaj v decembru plačajo celoletno naročnino 32 Din, dajemo to ugodnost, da jim isto Opišemo za prihodnje letb, v mesecu decembru bodo pa dobivali list brezplačno. Zato hitite s pošiljanjem naslovov! Vse podrobnejše uredite po krajevnih razmerah in močeh. V vsaki številki bomo objavljali, kako kje delujejo, da bodo drugod imeli lep zgled. Katera župnija bo prva? Posameznike kakor tudi društva opozarjamo na ugodnosti, ki jih dobijo za svoj trud. kakor so objavljene v okrožnicah na župne urade.
Položnice.
Te i številki prilagamo tudi položnice. Ne odlagajte jih! Če tudi imate plačano za celo leto, plačajte naročnino že sedaj, že v decembru! Ob novem letu bo toliko drugih izdatkov! Plačujte celoletno, imate vi in mi samo enkrat delo in skrb! Celoletna naročnina znaša 32 Din, polletna 16 Din, četrtletna 9 D. (Za naročnike izven naše države sl^ne
celoletna naročnina 64 D, ker je poštnina tako draga!) Storite pri plačevanju naročnine še eno uslugo: da napišete vsi dosedanji naročniki na srednjem delu položnice besedico: star, — vsi novi naročniki, ki lista že dalje časa ne dobivate, pa besedico: nov.
Nič več besed! — Dejanja!
Samo danes, ko smo priložili položnice in otvorili agitacijo, smo to povda-rili, kar je bilo potrebno. Ne bomo več govorili. Podrobno delo od kraja do kraja, od osebe do osebe se naj sedaj razvije. Naj vidijo oni, ki niso prijatelji katoliških Slovencev, da je naš narod zvest svojim načelom, zvest svoji veri, svojemu jeziku, zato pa tudi zvest svojemu javnemu zagovorniku, svojemu katoliškemu in narodnemu časopisu: »Slovenskemu gospodarju«!
Z Bogom na delo!
Uprava »Slovenskega gospodarja« v Mariboru.
Gospodarski dogovor treh držav. —
Zadnje dni se je mudil v madžarski prestolici v Budimpešti avstrijski drž. kancler dr. Dollfuss. Ob tej priliki so sklenile: Avstrija, Madžarska in Italija pogodbo o medsebojni prednostni zamenjavi blaga brez posebnih carinskih olajšav.
Ne bo odgoditve plačil vojnih dolgov Ameriki, ki zapade dne 15. decembra. Smo že poročali, kako se je obrnilo koj po izvolitvi novega ameriškega predsednika Roosevelta pet evropskih držav v Washington s prošnjo, naj jim dovoli Amerika moratorij ali odgoditev plačila vojnih obveznosti, ki zapadejo 15. decembra. Zunanji ameriški minister Stimson je izročil v dogovoru s predsednikom Hoovrom angleškemu in francoskemu poslaniku odgovor na zgorajno prošnjo, v katerem vztraja Hoover na plačilu in odbija predlog o odgoditvi. Hoover predlaga Franciji in Angliji, naj začasno plačata s svojim lastnim denarjem. O Hooverju je znano, da je bil vedno nasprotnik črtanja vojnih dolgov, vendar je mnenja, da morejo Zedinjene države najti v nekaterih gospodarskih prednostih več koristi, kakor v neposrednih plačilih.
Še vedno vojna med južnoameriškima državama Bolivija in Paragvaj. Da
bi ustavili državi Bolivija in Paragvaj medsebojne sovražnosti radi ozemlja Gran Chaco, se je zastonj trudilo Društvo narodov in več drugih ameriških držav. Paragvajski vojni minister je izjavil, da je po njegovi cenitvi od izbruha vojne med Bolivijo in Paragvajem padlo ali bilo ujetih 1850 paragvajskih in do 3000 bolivijskih vojakov. — Nad 20.000 mož bolivijskih in paragvajskih čet se pripravlja v odseku Sa-vedre na odločilno bitko, ki naj bi dokončala dolgotrajni spor. Bolivijci so začasno ustavili paragvajsko ofenzivo na zapadu. Fronte se na obeh straneh ojačujejo z rezervami. Do odločilne bitke ima priti v najkrajšem času. V zadnjih dneh so s<5 vršili manjši spopadi, ki pa so zahtevali kljub temu mnogo mrtvih in ranjencev. Vsi so skoro obležali na bojišču, ne da bi bilo poskrbljeno za njihovo odstranitev. Bolivijske čete so se zakopale in so odločene zavrniti napad sovražne pehote. ^>dkar so se paragvajske čete polastile pred tedni trdnjave Boqueron, nimajo več zaznamovati posebnih uspehov. Njihovi voditelji so sedaj odločeni, da izvedejo od ločilen napad na sovražne postojanke. Bolivijci hočejo zastaviti vse sile za u-spešen odpor. Boji za Gran Chaco trajajo sedaj že šest mesecev.
$¥• M£ proli IMMMMlm delofsklBi plač,
Ameriški delavci io letos bili v Rimu, kjer so bili sprejeti od sv. Očeta. Časniki v Evropi so o obisku teh delavcev v Rimu dosti poročali. Prinesli so tudi vest o sprejemu zastopnikov ameriškega delavstva pri papežu. O podrobnostih tega sprejema in o besedah, ki jih je pri tej priliki Sv. Oče spregovoril delavcem, pa evropski časniki doslej niso poročali. To so storili sedaj ameriški listi, ko sc se delavci vrnili v Ameriko, in sicer v mestu Denwer in Detroit. Delavci pripovedujejo v listih, da jih je papež Pij XI. sprejel z očetovsko ljubeznivostjo. Pokazal je veliko poznanje socialnih razmer po svetu, posebej v Ameriki. V svojem nagovoru se je tudi dotaknil znižanja delavskih plač. Izjavil se je proti temu, da bi se delavcem znižale plače, ker je vsak delavec vreden plačila, in sicer takega, ki zadostuje za njega in njegovo družino. Ako se ponekod govori, da bi znižanje delavskih plač bilo gospodarstvu v korist, je o tem rekel Sv. Oče, da to ni resnično. Čim bolj se delavcem znižujejo plače, tem bolj pada pri njih kupna zmožnost in tem večji je beg od kupovanja, če pokažejo posedujoči krogi in zlasti katoliški, pripravljenost za žrtve, jim bodo delavci to nagradili, ker delavci, če imajo primerne plače, radi kupujejo ter dajejo svoje prihranke gospodarstvu na razpolago. Sv. Oče je opozcril na to, da vlada v vseh državah ista bolezen: zmanjšana kupna zmožnost širokih množic. Če bi se pla-
če še dalje znižale, bi to imelo katastrofalne učinke. Ljubezen do bližnjega in požrtvovalnost bosta kmalu dovedli do spoznanja, da mnogotera žrtev dobi sčasoma svoje plačilo. Ker ljudje tega ne uvidijo ali nočejo uviditi, se gospodarska kriza tako dolgo ne da rešiti.
Za zedinjenje z Rimom. Angleški list »Daily Express« je prinesel v prvi polovici meseca novembra oklic, podpisan od 50 uglednih mož anglikanskega razumništva, za zedinjenje s katoliško Cerkvijo. Ta oklic je vzbudil v javnosti veliko pozornost, ker z resnobno odkritosrčnostjo graja nedostatke v anglikanski cerkvi, ki je kakor znano protestantovska. Edin izhod iz prepada, Y katerem se sedaj nahaja angleški protestaniizem, je združitev z Rimom. Podpisali so ta oklic možje, ki po večini pripadajo tisti struji v anglikanski cerkvi, ki se imenuje ritualistična, ker uvaja in posnema obrede katoliške Cerkve. Ta struja se je počela v vseučiliškem mestu Oksfordu in zato se imenuje oksfordski pokret, ki je za-počel delovati v tridesetih letih preteklega stoletja. Drugo leto bo stoletnica tega pokreta. To gibanje ima za cilj preosnovo anglikanske cerkve na podlagi naukov in ustanov prakrščanstva. Precejšnje število mož, ki so bili počet-niki tega pokreta, je stopilo v katoliško Cerkev, med njimi slavni kardinal Newman. Drugi pa so ostali v anglikanski cerkvi, kjer so ustanovili stru-jo, ki se približuje katoliški Cerkvi. — Druga, številčno močnejša struja v anglikanski cerkvi pa je napredno-libe-ralna. Zanimivo je,, da so ta oklic za zedinjenje s katoliško Cerkvijo podpisali ne samo laiki (svetne osebe), marveč tudi anglikcnski škof Viktor Seymour in drugi angleški cerkveni dostojanstveniki iz Londona in drugih mest in tudi dva anglikanska redovnika.
Med katoličani vera, med protestanti nevera. Boljševiki širijo iz Rusije brezbožne letake, spise in knjižice med delavstvom v Angliji. Poglavarji boljševizma so si v svesti, da se njihove težnje ne morejo uresničiti med ljudmi, ki še imajo kaj vere, vsaj v svojem srcu. Zfcto jim hočejo zadnjo koreninco vere izrvati iz srca. Voditelji komunizma na Angleškem so pripravljeni, da bodo moskovsko brezbožniško agitacijo med angleškim delavstvom in zlasti med mladino podpirali na vso moč ter z njo sodelovali z vsemi sredstvi. V načrtu imajo prireditev narodnega brez-božniškega kongresa v Londonu. Kolikor se da razbrati iz dosedanjih poročil, ima ta agitacija dosti uspeha med delavci in mladino protestantovske vere. Ta vera se je vprav tako kakor pravoslavna na Ruskem izkazala za ne dovolj odporno zoper brezbožniško agitacijo. Drugačne, in sicer boljše so razmere med angleškimi katoliki. Angleški katolicizem raste po številu članov: leta 1829 je bilo na Angleškem samo 60.000 katoličanov, sedaj jih je pa že preko 2^ milijona. Raste pa tudi po notranjem duhu, ki prešinja katoličane v življenjskem udejstvovanju. Angleški katolicizem je vzrastel v borbi ter
se v njej ojeklenil. Velika je njegove odpornost zoper strupene bacile sedav njega časa: zoper laži-svobodomiselst-vo meščanskega liberalizma in zoper brezboštvo socializma in komunizma. Katolicizem na Angleškem čaka še velika naloga: rešiti vero in krščansko civilizacijo v Angliji.
»Jutro« je v svoji številki dne 25. novembra zajahalo konjička ter meneč, da trdno sedi v sedlu, lomi kopja zoper separatiste, izdajalce itd. Zdi se, da je ta borba podobna borbi proti veternim mlinom. Če pa bi v tej borbi konjičku zmanjkalo hrane, mu je svetovati, da se konjiček vrne v uredništvo »Jutra« ter tamkaj začne brskati po predalih »Jutrovega« letnika 1928. Tamkaj je najti dovolj hraniva in gradiva zoper separatiste itd. Kar je pisalo »Jutro« 1. 1928 in kar piše danes, si je med seboj tako podobno kakor dan in noč. Sedaj pa, konjiček, le pogumno naprej!
Kako so peli naši pradedi pred 400 leti? Razen visoko kulturnih narodov, ki so že v srednjem veku gojili umetno petje in godbo in tako od roda do roda prenašali pesmi iz davnih stoletij, je le malokatero ljudstvo rešilo svoje prastare bodisi posvetne bodisi cerkvene pesmi v novejšo dobo. Tako tudi mi Slovenci. Kdo pa je poznal takrat note, ko še niti grašcaki niso znali brati! Kako stare so naše narodne pesmi in kako daleč nazaj gre njih začetek, ne vemo. Pač pa znamo za nekatere cerkvene pesmi, koliko so stare in kako so se pele. Kako torej? Na to vprašanje bo odgovorila dne 7. decembra, na pred večer Marijinega praznika, Glasbena Matica v Mariboru, ko bo v frančiškanski cerkvi zapela okrog 400 let stare slovenske, češke, poljske in drugona-rodne cerkvene pesmi. Najstarejša je iz leta 1539, druge iz let 1550 do 1678. Nekaj pesmi je tudi mlajših, kakor n. pr.: »Večerna molitev« od Francoza Gounoda in »Te Deum« od Verdija. Čisto nova pa ni nobena. K Verdijevemu »Te Deum«, ki se tudi poje v slovenskem jeziku, naj bo pripomnjeno, da se poje osmeroglasno, ravnotako Kasteli-čeva »češčena si, Marija.« V to svrho je Matičin zbor, ki šteje 98 izvršujočih' članov, razdeljen v dva zbora, ki vsak zase in vendar skupno odpojeta to veličastno in nepopisno lepo cerkveno skladbo. Kdor se iz okolice Maribora, posebno organisti in cerkveni pevci, ta dan mudi v mestu, naj ne zamudi te redke prilike in idi poslušat. Cene so tako nizke, da si pač vsak lahko privošči ta redek koncertni užitek.
Zahvala »Slovenskemu gospodarju«. Podpi« kana Marija Pečar, posestnica v Trnovljah, se javno zahvaljujem upravi »Slovenskega gospodarja« za podporo 1000 Din, katera se ml je izplačala kot pogorelki cele domačije in celoletni naročnici lista »Slovenski gospodar.« — V Trnovljah, dne 19. novembra 1932. Marl-i ja Pečar, posestnica.	^
aSchichtovRadion
Velika vlomilska družba pod ključem mariborskega okrožnega sodišča.
Mariborsko okrožno sodišče vodi preiskavo proti 38 osumljencem, katerim se očita 42 zločinov, ki so bili zagreše-pi po Mariboru in bližnji okolici.
701etnico je slavil pri Sv. Jakobu v Slov. goricah tamošnji ugledni posestnik, občinski odbornik in predsednik konkurenčnega odbora g. Dom. Peklar. Že v zdravju in delu naprej!
Oče ubil sina. V družini Fideršiek v vasi Popovci, občina Zgornja Pristava pri Ptuju, je došlo do pronira med očetom in sinom. Jernej Fideršek je zabodel svojega sina Jakoba z ostrim železom s tako silo, da mu je izbil levo oko in mu poškodoval možgane. Nezavestnega sina so p- peljali v ptujsko bolnico, kjer je podlegel smrtnonovarni poškodbi.
Vlomilci obiskali pri belem dnevu kmeta. Pri belem dnevu je bilo vlomljeno od neznancev v stanovanje posestnika Martina Špraha, Dešna, občina Sv. Trojica v Halozah. Lopovi so prišli v stanovanje skozi podstrešje in odnesli iz razbite omare 300 Din. Vlom je bil mogoč, ker so bili domači zaposleni na polju.
Smrtna žrtev napada. Zadnjič smo beležili žalostno vest napada s sabljo nt> štiri mirno se vračujoče fante na cesti Dolič-Levanjce pri Ptuju. Pri tem napadu je bil najhujše poškodovan Josip Horvat, 351etni posestniški sin iz Levanjcev. Surovina mu je z enim za-bodljajem v trebuh devetkrat prerezal čreva. Horvata so v obupnem stanju prepeljali v bolnico v Ptuj, kjer je u-mrl. Bil je miren kmečki fant, ki bi naj bil po novem letu prevzel domačo posest in se oženil.
Radi uboja šest let robije. 23letni delavec Anton Senger s Plitviškega vrha pri Gornji Radgoni je udaril 2. oktobra Kotnika z nožem za cepljenje v sence, :nu prebil lobanjsko kost in je udarjeni kljub zdravniški pomoči drugi dan za tem umrl. Senger je kuhal na Kotnika jezo, ker ga je spravil slednji iz hiše posestnice Kristine Rajber, kjer je prodajal sitnosti. Senger je pričakal Kotnika zunaj hiše in ga napadel za-vratno. Mariborski senat je prisodil u-bijalcu Sengerju 22. novembra vkljub izgovoru s silobranom 6 let robije, trajno zgubo častnih pravic in plačilo 100 Din mesečno vdovi po ubitem Kotniku.
Smrtna žrtev kolesarske nesreče. — 271etni pekovski pomočnik Alojzij Ko-larič iz Jirsovcev se je peljal na kolesa od &V. Urbana pri Ptuju. Med vožnjo je srečal voz, konji so se pri izogibanju šplašili in planili naravnost v kolesarja. Kolarič se je pri tej priliki tako poškodoval, da je te dni umrl na posledicah poškodbe.
Skrajna drznost ciganskih vlomilcev. V Rogaševcih v Prekmurju je došlo do skrajno drznega poskusa vloma V tamošnjo Rosenbergovo trgovino, ki je v bližini orožniške postaje. Vlomilci, ki so bili skoro gotovo cigani, so postavili s samokresi oborožene straže in eno celo pred vrata hiše, v kateri so nastanjeni žandarji. Ko je bilo vse zastraženo in presenečenje izključeno, so jrlomili v zgoraj omenjeno trgovino, iz
katere so znosili blago na cesto in ga pripravili, da ga odnesejo. Baš v zadnjih trenutkih je opazil tolovajsko početje vaški kovač, ki je poklical orož-niškega narednika, ki stanuje nekoliko proč od postaje, ki je bila zastražena. Narednik je začel pogon za vlomilci, ki so zbežali v noč in krili beg s streli, ki v temi niso zadeli. Vsi, ki so se udeležili lova na lopove, trdijo, da gre za sedemčlansko cigansko tolpo, ki mora biti dobro organizirana. Ako bi bil ta vlom uspel, bi bil Rosenberg o-škodovan za .20.000 Din.
Posrečen vlom v trgovino. Ciganska tolpa je vlomila v noči skozi izložbeno okno v Cipotovo trgovino v Gornji Lendavi. Vlomilci so dnesli raznega .blaga, za dobrih 10.000 Din.
Prijeta vlomilska Ibanda. V zgoraj-nih dveh vesteh poročamo o vlomu v Cipotovo trgovino v Gor. Lendavi in o dobro organiziranem nočnem obisku Rosenbergove prodajalne v Rogaševcih. Kmalu po obeh vlomih sc prijeli orožniki sedemčlansko družbo ciganov iz Vadarcev in Pe oč, ki so priznali oba zgorajna vloma.
Vlomljeno je bilo v viničarijo Adele Košir pri Sv. Barbari v Halozah. Od neznancev povzročena škoda znaša 1 tisoč Din.
Mladinska hudobija. V Ptuju na Lju tomerski cesti so vrgli nerazsodni fan-tini na električni vod žico, vsled tega je žica pregorela, padla na tla in na žico z visoke napetostjo je ¡stopila ob priliki sejma v Ptuju krava posestnika Štefana Peršuha iz Preterja. Tok je kravo ubil, dve drugi kravi so še spravili k zavesti.
Železničar se ponesrečil. Smrt si je izbrala kot svojo žrtev predzadnjo nedeljo v Rogaški Slatini v najlepši mladostni dobi Alojzija Munda, ki je bil rojen pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Rajni je služboval že več let pri železnici v Rogatcu. Ko je usodnega dne v Rogaški Slatini spajal vagone, je odskočil v napačno stran in prišel tako med kolodvorsko rampo in.vagon, ki sta mu y nekaj trenutkih popolnoma zdrobila prsni koš. Nezavestnega so ga tovariši prenesli v čakalnico, kjer je po prejeti injekciji prišel sicer zopet k zavesti, a žp čez nekaj minut s klicem: »Jezus in Marija!« izdihnil. Pokopali so ga v Rogaški Slatini. Počivaj sladko, dragi Lojze!
Hudobija in neprevidnost. Z gasilskega občnega zbora v Št. Janžu na Vinski gori so se vračali odposlanci gasilskih društev Šaleške doline na vozu proti Velenju. Pastirji, ki so pasli ob cesti, so pognali iz hudobije in mladostne neprevidnosti konjem pod noge goreče snope slame. Živali sta se šplašili, voz se je prevrnil in pri padcu ste se poškodovala dva potnika.
Gospodarsko poslopje je pogorele dne 22. novembra posestniku Martinu Ratajcu, po dom. Pograbeju, na Stop-čah v župniji Št. Jurij ob južni žel. Iz gorečega hleva so komaj rešili živino ter svinje iz poleg stoječega svinjaka Zgorelo je vse žito, krma, stroji, en voz in razno drugo orodje. Škoda znaša 3f tisoč uf25»exjn ni niti na pol krita 7 zavarovalnino.
Dvojni vlom. V noči na 22. novem!^?? je bilo vlomljeno od neznancev v trafiko g. Podlunšeka v Hrastniku in od-nešenih tobačnih izdelkov za 1500 Din. Isti zlikovci so odnesli istotam trgovki Jelici Kočevar iz prodajalne manufak-ture za 2000 Din.
Obsodba ponarejevalske družbe. — Ljubljanski senat se je pečal dne 25. t. m. z razsodbo v ponarejevalskem procesu. Obtožnica dolži Ivana Selana, 30-letnega posestnika in župana v Sulia-dolah pri Kamniku, da je ponarejal letos od maja do julija doma 100- in 1000-dinarske bankovce in jih spravljal po sokrivcih v promet. Selan je že bil enkrat obtožen ponarejanja, pa ga je te-dajna porota oprostila. Tokrat je bil obsojen na 14 mesecev robije, 8 njege« vih sokrivcev pa od 5 mesecev do dveh let.
Tesar se ubil. Tesar Ivan Grabner, uslužben pri ljubljanski stavbeni tvrd-ki inženerja Dedeka, je bil zaposlen v noči 24. pri novi stavbi Delavskega doma v Ljubljani. V temi je padel globoko in tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in kmalu nato umrl v bolnici.
Kap je zadela smrtno, ko je jedel za predjužnik gulaš v Petričevi gostilni v Ljubljani, tesarja Jerneja Hočevarja, doma iz Spodnje Hrušice.
Ves vlomilski trud zaman! V noči 23. novembra so obiskali prav izvežba-ni vlomilci pisarno bratovske skladni-ce v Dvoršakovi ulici v Ljubljani. Na-vrtali so s težavo veliko blagajno znam ke »Wertheim«, v 'aferi pa niso dobili nobene gotovine. V blagajni so bile lc
vinkulirane hranilne knjižice, ki so bile za lopove plen brez vsake vrednosti, radi tega se jih tudi niso dotaknili.
Junaška gospa. Dne 24. novembra ob 10. uri dopoldne je bila zaposlena gospa lastnika pražarne v Rožni dolini v Ljubljani Filipa Šibenika pri blagajni. Naenkrat jo je zagrabil od zadej za vrat z desnico gologlav 221etni potepuh in s prosto levico je segel v blagajno. Gospa je tiščala vrata na blagajni, da bi jih zaprla, a se je slednjič le morala udati prehudemu pritisku. Izpustila je vrata, zagrabila steklenico, ki je bila v blagajni in lopnila z vso silo napadalca po glavi. Udarec je tako presenetil lopova, da je urno zbežal — brez plena.
Vlom v trgovino skozi strop. Špecerijskega trgovca Lojzeta Lavrenčiča v Cerknici na Kranjskem so obiskali vlomilci skozi strop na podstrešju. Skozi odprtino na dilah so prišli v prvo nadstropje in od tamkaj v trgovino, iz katere so odnesli nekaj tisočakov in raznega blaga.
Neustrašencst ga je rešila. Lesni trgovec iz kranjske Cerknice se je peljal na vozu proti Kočevju. Ko zavije cesta skozi gozd med vasmi Travnik in Draga, sta skočila proti vozu dva našemljena moška in zahtevala denar. Trgovec je obdržal pri drznem napadu toliko samozavesti, da je potegnil revolver in s streli prepodil lopova.
Požar je povzročil 30.000 Din škode
v strojarni in vodni žagi v Zalogu na ranjskem.	. —
Azil (pribežališče) za tuberkulozne v Mari-
tCIu. Letos je slavila Protituberkulozna liga v Mariboru desetletnico svojega plodonosnega delovanja. Velike so zasluge, ki si jih je pridobila ta važna človekoljubna organizacija v tem razdobju za pobijanje jetike. Za svoje drugo desetletje si je liga nadela veliko ter plemenito nalogo: Radi težkih socialnih in gospodarskih razmer, v katerih žive baš siromašni bolniki, hoče liga zgraditi azil za tuberkulozne in apelirati na najširšo javnost, da po svojih močeh podpre to človekoljubno akcijo, ki bo našemu mestu v čast in ponos. V soglasju in ob podpori društva hišnih posestnikov in društva najemnikov v Mariboru bo liga pobirala od vsakega najemnika eno-dinarski prostovoljni mesečni prispevek, ki ga bodo prevzemali hišni gospodarji ob priliki pobiranja najemnine in seveda tudi sami prispevali k akciji. Tej svrhi bodo služile posebne pole. Protituberkulozna liga se nadeja, da bo vsakdo radevolje podpiral to človekoljubno stremljenje in po svojih močeh prispeval k čim hitrejšemu in lepšemu uspehu akcije.
Skrajna drznost na smrt obsojenega sedemkratnega morilca. V Linzu v Avstriji je imelo tamošnje sodišče precej opravka s 451etnim mesarjem Francem Leitgobom, ki je po lastnem priznanju umoril in oropal sedem žensk. Porotno sodišče je obsodilo popolno propalico dne 23. novembra na dosmrtno ječo. Ko so peljali pazniki po razglašenju obsodbe Leitgoba iz sodne dvorane na hodnik, se jim je orjak iztrgal, odprl okno in skočil s prevega nadstropja na cesto med presenečene ljudske množice. Na tleh se je koj pobral in bežal dalje, Komaj in komaj se je posrečilo stražniku, da je begunca pograbil ter
ga spravil po hudem boju s pomočjo več policistov nazaj v ječo.
Novi zdravnik med. dr. Karol Sabadoš, bivši sekundarij zdravilišča za pljučne bolezni v Hochzirl, je te dni otvoril svojo ordinacijo kot praktični zdravnik v hiši: Maribor, Gosposka ulica 52. Ordinira od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne.	1263
Specialist za kiurugijo dr. černič Mirko, šef kir. odd. drž. bolnice, ordinira od 14.-16. ure (razven nedeljo in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva 10 II, tel. 29—42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, diatermija, tonisator, žarnica »Hala«, enterocleaner, »Radium-emanator«.
Mi vemo, da za Vaše pridelke skoro nič ne dobite. Zato Vam tudi mi damo blago za ceno, ki je primerna Vašim dohodkom. Pridite v Maribor, Gosposka ulica 10, k Antonu Ma-cunu, in se tam prepričajte. Samo eden primer Vam dam in to je: Moška suknena obleka Din 189, moško zimsko suknjo (štucer) D 240. ženski plašč 340 Din iVd.	1110
Revmatiki, kateri vporabljajo za pomirjenje bolečin Fellerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 58 D brez dalnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Moška obleka iz močnega, lepo vzorčastega zimskega ševjota samo Din 240.—. Tovarna oblek, Stermecki.	1195
Sprevodnik dunajskega tramvaja Fr. Sailler je postal doktor prava.
Grozote orftona.
Kakor smo poročali, je divjal 10. novembra t. I. po srednjeameriških otokih in ob obali države Njujork silovit orkan. Vremenska nesreča je zahtevala na tisoče človeških žrtev, porušila družinam hiše ter razdejala domove v tolikem številu, da se materijalna škoda sploh ne da niti preceniti. Od vseh opustošenih otokov in krajev je največ trpel vsled orkana otok Kuba. Vseh posameznosti orkanske nesreče, ki je zadela Kubo, sploh ni mogoče opisati. Eno poročilo podi drugega, vsak opis prekaša naslednjega glede strahote. Najhujše na nesreči niso stotine trupel, ki še danes visijo z vrhov dreves^ ker še niso utegnili vseh žrtev zakopati, tudi ne razvaline pred orkanom tako cvetoče kubanske pokrajine Cama-guei, niti ne številni otroci, ki še danes kakor ob pamet blodijo okrog ter iščejo svoje starše. Smrt je prepotovala o-tok in njenim stopinjam sledi sedaj —■ kuga! Se ne da več prikriti, da je priklicalo toliko nepokopanih trupel, ki gnijejo v veliki vročini na prostem, črno kugo. V očigled tej grozni uničeval-ki so brez moči zdravniki. Rogznaj, če ne bo žetev črne smrti hujša in izdatnejša, nego je bilo vsestransko uničenje orkana.
Tako zgleda na Kubi sedajnost. Kdo se zamore zamisliti v ure razsajanja strahovitega viharja? Dosedaj so našli daleč proč od ohali v notrajnosti otoka 175 trupel, ki so bila grozno razgriže-na, kakor bi jih bil ikedo razcefral z žago. Na morju preizkušeni pomorščaki so spoznali takoj te rane, katere so povzročili morski volkovi. Orkan je dvignil morske valove 6 m visoko, jih vrgel v pokrajino Camaguei 8 km daleč v notrajnost in to je prineslo smrt v dvojni podobi. Trenutno dvignjeno in vrženo valovje je prineslo seboj morske volkove, ki so našli dovolj plena-Dosedaj so našteli 175 žrtev in ostankov požrešnosti teh rib roparic. Morski
Vodja nemških narodnih socijalistov Hitler (zadej stopi pri vratih) na potu k predsedniku Hindenburgu, ki pa ni sprejel Hitlerjevih pogojev za sestavo nove nemške vlade. Hitlerja spremljata stotnik GSring (levo) In A. Rosenberg (desno).
volkovi čisto v notrajnosti! Zveri morskih globin so zopet zginile, kakor so se pojavile. Zadaj za mestom Santa Cruz del Sur so našli med razvalinami samo enega morskega volka, ki ni u-tegnil pobegniti z valovi nazaj v morje. — Ko so pa se umaknili zverinski morski volkovi, pa so se pojavili po razvalinah - in po opustošenih krajih volkovi v človeških podobah. Za to poslednjo trditev naj zadostuje, poročilo ameriškega majorja, ki je poveljeval pomožnim četam in ki pravi, da je do-šlo na več krajih do hudih spopadov med vojaštvom in bandami, ki so ropale in slačile mrliče. 25 oskrunjeval-cev smrtno poškodovanih trupel so u-strelili po prek::odu. Ti zverinski tolovaji niso le razrezali mrličev, da bi se dokopali do prstanov in drugih dragocenosti, ampak so celo pobijali ranjence ter bolnike, da so jih lahko oropali. Grozote na Kubi! Vemo, kedaj so pričele, nikomur pa ni znano, ikedaj bodo končane!
Dopis kmetskega mladeniča izpad južnega Pohorja.
Ako se nekoliko zamislim v sedanje stanje našega kmeta in živinorejca ter njegovo boddčnost, se mi nudi tužna slika. Nemir me obdaja, srce mi začne biti močneje in muči me misel, kako bi se kmetu pomagalo. Pomoč bi se mu mogla dati samo s povrednotenjem predvsem živine in drugih kmetijskih pridelkov, o čemer se je že mnogo govorilo. »Slovenski gospodar« je pravilno poudarjal, da je tukaj vzvod, s katerim se da dvigniti gmotno stanje našega kmeta. Ako kmetijski pridelki nimajo nobene cene, odkod pa naj kmet jemlje denar, da plača davke in kupi vse potrebščine? Kako naj plačuje obresti za dolgove ter začne same dolgove odplačevati?
Novi zakonski načrt o kmetskih dolgovih v naših krajih ne bo povzročil posebne spremembe, ker obrestna' mera pri nas navadno ne presega v novem zakonu določene višine za obresti. Bo torej vedno ostalo odprto vprašanje: odkod dobimo denar, da plačujemo obresti in izplačujemo dolgove? Cenena-
Ako je umivanje krožnikov naporno.. -čistilka Vinn pomaga
Koliko truda Vas je včasih stalo ohraniti kuhinjsko posodo bleščeče čisto in sijajno, a sedaj napravi to z lahkoto VIM. VlM odstrani hitro maščobo in vse ostanke jedil iz krožnikov in skled. VIM vsebuje milo — zato deluje tako hitro in ne pušča nikoli prask. VIM je postal sloveč radi tega, ker čisti hitro in pazljivo.
šim pridelkom se morajo zvišati, drugega sredstva ni. »Slovenski gospodar« je imel prav, ko je naglasil, da odiranje kmeta ne obstoji samo v previsokih obrestih, marveč tudi v prenizkih cenah kmetijskih pridelkov. Preprost ikmet-ski fant sem, ki mnogo premišljam o načinih, po katerih se danes hoče kmetu pomagati. Prišel sem do prepričanja, da naš vrli »Slovenski gospodar« priporoča pravilen način.
II. Dopis iz Prekmurja.
Kakor sem navedel v 46. številki našega »Slovenskega gospodarja«, kmet
Novi panament za severno Irsko je bil otvorjen te dni v Stormcntu pri mestu
Belfast.
zgubi pri 500 kg žive teže živine 2500 D Lahko računamo, da kmeti v eni mali občini imajo na prodaj v enem letu 5G tisoč kg žive teže živine. Če znaša zgu* ba pri 1 kg 5 Din, zgubijo kmetje iz ene male občine v enem letu pri živinoreji 250.000 Din. Lahko torej rečemo, da je pri nas v veliki meri povzročila kmet-, sko bedo in krizo prenizka cena živine. In kako sedaj pomagati kmetu iz te bede? Tovarnarji, oziroma industrijci, imajo svoje inženjerje, ki zračunajo, koliko stane materijal za njihove produkte, koliko stanejo delavci ter ali se kapital, ki je vložen v tako podjetje, oh* vestuje. Potem naredijo takšno cena svojim izdelkom, da se pridelovalni izdatki krijejo ter še ostane zaslužek in dobiček. Tako bi tudi morali računati kmetski inženjerji, oziroma referenti, koliko stane kmeta pridelovanje kmetijskih pridelkov, torej koliko stane kmeta 1 kg mesa. In pod tisto ceno se ne bi smelo kupovati. Ne rečem prodajati, ker kmetje ne delajo cene ne za to, kar prodajo, ne za to, kar kupijo. Oblastva bi morala gledati na to, da trgovci, ki trgujejo s kmetskimi pridelki, ne bi izrabljali položaja siromašnega kmeta ter ga silili, da mora prodajati svoje pridelke s tako veliko zgubo. Sedanje cene kmetskih pridelkov kmete tirajo v propast! /
SLINAVKA IN PARKLJEVKA V MA-RIRORU.
V mariborsko klavnico so zanesli s Hrvaškimi prašiči slinavko in parkljevko. Radi te kužne bolezni so do na-daljnega prepovedani vsi živinjski ter svinjski sejmi v Mariboru. Prepovedan je tudi dohod goveje živine na kolodvor in na trg. Prepovedane so tudi
vse živinske vprege.
*
Cene in seimsiia poročila,
Mariborski živinski sejem dne 22. XI. 1932.
Prignanih je bilo 5 konj, 8 bikov, 79 volov, ¿99 krav in 5 telet, skupaj 396 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na tem sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 3.25 do 4 Din, poldebeli voli 2.50 do 2.75 Din, plemenski voli 2 do 2.25 Din, biki za klanje 2.50 do 3 Din, klavne krave debele 2 do 3 Din, plemenske krave 1.50 do 1.75 Din, krave za klobasarje 1 do 1.25 Din, molzne krave 1.75 do 2.25 Din, breje krave 1.75 do 2.25 Din, mlada živina 5 do 6 Din. Prodanih je bilo 210 komadov.
Mariborski svinjski sejem dne 25. XI. 1932. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 178 svinj in so bile cene sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov 85 do 100 Din, 7—9 tednov 130 do 150 Din, 3—4 mesece 250 do 280 Din, 5—7 me-secev 350 do 450 Din, 8—10 mesecev 480 do 500 Din, 1 leto stari 650 do 800 Din, 1 kg žive teže 6.50 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 9.50 do 10.50 D. Prodanih je bilo 105 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso od bikov, krav in telic 4 do 5 Din, telečje meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, svinjsko meso sveže 10 do 14 Din.
OBČNI ZBOR PROSVETNE ZVEZE.
V četrtek, 24. novembra, je bil občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. Predsednik dr. Hohnjec je imel govor, v katerem je med drugim izvajal naslednje:
Na občnem zboru Prosvetne zveze lansko leto sem izrazil željo: s.Naj bo prosvetno delo med našim narodom v bodočem letu posvečeno proslavi Slomšekovega spomina ter obnovitvi Slomšekovih idej in Slomšekove ljubezni. Tako bomo tudi najlepše služili veliki težnji našega naroda po Slomšekovi beatifika-ciji (proglasitvi za blaženega).« Ta moja želja ni ostal glas vpijočega v puščavi, temveč je našla krepak odmev širom naše slovenske dežele. Katoliška Slovenija je letos poklonila svojemu največjemu sinu velik in pester niz proslav, ki sega preko celega njenega ozemlja. Radi razmer so se te proslave vršile po cerkvah in društvenih dvoranah, zunanje manifestacije z nastopi mož in mladeničev so izostale. Ne bo odveč pripomba, da je Slomšeka slavilo slovensko ljudstvo, sebi in svoji veri zvesto in osobito njegova katoliško-zavedna mladina. V taboru, ki sebe označuje kot kultu rno-naprednega in svobodomiselnega, ni bilo opažati zanimanja za proslavo graditelja naše slovenske.ljudske kulture. Mislim pa, da bi bilo vendar umestno, da bi tisti, ki so proslavljali Tyrševo obletnico, prezrli pa Slomšekovo, resno preudarili in stvarno oce*
nili, kdo je večjega pomena za slovenski narod: Tyrš ali Slomšek.
Slomšek je bil sekularen človek, kakršnih božja previdnost ne daje vsako stoletje kakš-ijemu narodu, osobito ne številčno majhnemu narodu. Kar je Slomšek za naš narod zasnoval v duhu in delu, ni časovno minljivo, marveč ima stalno vrednost, kakor je vekotrajna katoliška verska ideja, ki je v njej bil Slomšek zasidran z vsem svojim bistvom. O11 je bil ter tudi ostaje nedosežno velik, plemenit in vpraV svetniški oznanjevalec katoliškega svetovnega nazora našemu narodu. Ta svetovni nazor mu je bil genij — varuh za narod, ki naj svojo pravico do obstanka v krogu drugih večjih narodov opravda in zasigura z ustvarjanjem in množenjem katoliške-slo-vanske kulture.
K temu velikemu namenu je naš učenik in vodnik vzgajal narod s katoliško-narodno prosveto. Katoliške in slovenske prosvetne ideje so visoke vrednote in velike dobrine, ki jih je Slomšek zajel iz globine narodove duše in ki jih je izročil narodu in njegovim sinom kot svojo dragoceno dedščino. Samo te ideje imajo domovinsko pravico med našim ljudstvom, Kdor njih ceni, čisla nekaj, kar je pristno slovenskega. Kdor se za nje bori, se bojuje za pravo stare tradicije med narodom. Kdor jih izvršuje in v njih dtuge vzgojuje, v njem se preraja Slomšekov duh. Kdor stoji na braniku krščanske in slovenske vzgoje v šoli in mladine izven šole, je Slomšekov sobojevnik ter nadaljuje njegovo delo v narodu.
In vprav to je naloga, h kateri nas kliče čas, ki v njem živimo, in razmere, ki so v njem zavladale. Sedanji čas se čedalje bolj nagiba k monopolizaciji šole in mladinske vzgoje po državni oblasti. Nič ni bilo Slom-šeku bolj zopernega kot takšna monopoliza-cija. Vedno je poudarjal pravico treh vzgojnih činiteljev: družine, šole in Cerkve. Po njegovih besedah mora »pridna šola in vzgoja biti trojna: doma začeti, v učilnici napredovati, v cerkvi se dovrševati; ako ena teh izpodleti, vse^tri kaj ne izdajo.« Med temi či-nitelji mora vladati vladati vzajemnost terse vršiti skupno delo: »Učitelji sadijo v šoli zve-ličanske nauke otrokom v glavo in svete kreposti v srce, polivati in pleti pa jih morajo oskrbniki doma.« Kaj pa če učitelji ne sadijo otrokom zveličanskih naukov v glavo in svetih kreposti v srce? Ali je potem mogoča za-dovoljnost domače hiše in vzajemnost s šolo? Slomšek, največji prijatelj šole in sejalec izobrazbe, sodi o slabi šoli in vzgoji tako: »V taki župniji in srenji, ki nima prave šole, je vedna zima, glava takšnih ljudi je puščava, srce pa led; truplo sicer živi, pa kaj pomaga, ker duša spi večne smrti žalostno spanje.« Njegova jedrnato-izrazita sodba je ponarode-la v ljudski pregovor: »Šola, če prava ni, je boljše, da je ni.« Slomšek je naš prvoboritelj za krščansko šolo, izobrazbo in vzgojo. Sledimo njegovemu klicu!
Ako bi se Slomšekove želje in težnje danes izpolnjevale, bi bilo manj tožbe o slabi mladini. Saj mladina sama ne postane slaba, mar več jo drugi pokvarijo. Slomšek je zapisal v svojih spisih za mladino ta-le opomin: »Ako se mlado drevesce ne požlahtni in se divjaku žlahtna mladika ne vcepi, tudi staro drevo žlahtnega sadja rodilo ne bo.« S čim pa se danes po naših mestih, trgih in žal že tudi po vaseh »požlahtnuje« mladina? Mnogo in prepogosto s slabimi knjigami in časniki, s kino-predstavami, prešinjenimi z duhom in smradom nemorale, z gledališkimi igrami, ki brizgajo strup v mlade duše. Takšne mladike, vcepljene divjaku, ga ne morejo pretvoriti v
sadonosno drevo, marveč v še večjega divjam ka. Našim kulturnim naprednjakarjem ni <1ch volj domačega slabega čtiva, iz tujih gred ga prenašajo v slovensko zemljo. Slomšek opisu-: je v svoji knjižici za mladeniče sedem stru-t penih kač, ki so mladeničem posebno nevar-i ne, ter označuje kot 5. kačo »zapeljive knjige, v katerih se nesramne, škodljive in prepovedane reči bero«, in hkrati svari: »Posebno nemških zapeljivih bukev je silno veliko.« Našd svobodomiselni kulturonosci pa preiy£ šajo nemški gnoj v slovenska gledališča in v domače kine in menijo, da bo ob tem gnoju rastla ter rodila sadove slovenska ali jugoslovanska kultura. Naj se osvestijo ob Slom-šekovem opominu: »Kriva odgoja je slabih časov mati!«	j
Po predsednikovem govoru, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem, so sledila poročila članov odbora, katera so navzoči poslušali z napeto pozornostjo. Iz poročil je bilo razbrati,-da šteje Prosvetna zveza 199 društev. Pisarn niški promet z društvi izkazuje 4746 tekočih' številk; došlih dopisov je bilo 1877, odposlan nih pa 2509. Prav zadovoljiv je napredek! osrednje Zvezine knjižnice v Mariboru, ki ima 823 rednih članov; izposojenih je bilo 15.316 knjig, ki si jih je izposodilo 7872 čita-teljev. Po prosvetnih knjižnicah društev, včlanjenih v Prosvetni zvezi, je bilo izposojenih nad 100.000 knjig. Iz blagajniškega poro-i či!a,"1ti ga je podal g. Malešič, je razvidno, da je znašal v pretekli poslovni dobi skupni proj met 97.856.06 Din, glavni izdatki so bili za Izdajanje »Prosvetne knjižnice« in za osrednjo knjižnico v Mariboru v znesku 27.832.40 Din. Pri volitvah so bili izvoljeni naslednji gospo-: dje: predsednik dr. Josip Hohnjec; odborniki:! dr. Jeraj, dr. Vatover, dr. Sušnik, Marko Kranjc, Jožef Stabej, Joško Malešič, dr. Meš-ko, Franjo Sekolec; namestniki: ravnatelj F, Hrastelj, monsignor Vreže, dekan Gomilšek, tajnik KA Kolenc, dr. Alekšič, prof. Jlichter, Etbin Boje, Mir1.© ^eratič; pregledniki raču-: nov: stolni kanoni'- dr. Mirt, ravnatelj dr. Ko-vačec, prof. Živortnik; člani razsodišča: dr. Leskovar, dr. Juv°n, dr. Veble in ravnatelj Barle.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dekliški krožek Katoliškega prosvetnega društva »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah priredi na Marin jin praznik dne 8. decembra, popoldne po ve^ černicah v društveni dvorani »Narodnega doj ma« pr| Sv. Lenartu v Slov. goricah ljubko marijansko prireditev s sledečim sporedom: Marijanska igra »Roka božja«, deklamacije in pevske točke. Pojejo že dolgo zaželjeni doma* či pevski zbori: moški zbor, ženski zbor ter, mešani zbor. Vsa prijatelji poštene katoliško prosvetne prireditve prav iskreno vabljeni I -s Odbor.	|
Velika Nedelja. Sv. Miklavž pride letos zopet v našo dvorano ir sicer v nedeljo dne 4) decembra, popoldne po večernicah. Za odrasle ima pripravljeno smeha polno igro »Če sta dva«, za pridne otroke pa kup daril, ki jih bo shranil v soboto in nedeljo dopoldne v kapla-niji.
»Slehernik« v Ljutomeru. Pridni igralci in' igralke ljutomerskega katoliškega odra proslavijo praznik Brezmadežne dne 8. decembra" s slovesno akademijo, katere drugi del bo obsegal najnovejšo duhovno igro »Slehernik«. To bo lep zaključek duhovnih vaj za dekleta, ki jih bo tri dni pred praznikom Brezmadežne'' vodil g. ravnatelj dr. Volčič iz Veržeja. »Sle--hernik« nI tradicionalna ljudska igra. Za naš Ljutomer in okolico pomenja nekaj novega.
Naj bo to prvi poskus poduhovljenega teatra na našem odru, ki nam bo v upodobljenem premišljevanju odkril zmisel življenja. Upamo, da bo ta igra, ki se tega dne igra prvič v ljutomerskem okraju, vlila v srca navzočih pravega adventnega razpoloženja. Vabimo vse, od blizu in daleč, vse, ki stremijo za poduhov-Ijenjem življenja, da se na praznik dne 8. decembra udeležijo naše marijanske prireditve v Katoliškem domu. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Zveze z vlaki so ugodne.
Središče. Miklavž pride tudi letos v Društveni dom, čeprav je kriza, in sicer že v nedeljo dne 4. decembra. Prireditev se prične ob 6. uri zvečer. Na sporedu je nagovor, dekla-macije, tamburanje, otroška igrica in nastop Miklavža, ki bo obdaroval pridne. Člani in prijatelji katoliške prosvete, pridite in z Vami naj pridejo Vaši mali, ki se bodo radovali Miklavževih darov in Vi z njimi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Na Miklavžev večer v pondeljek dne 5. decembra priredi Bralno društvo v Pergarjevem domu točno ob 18. uri temu večeru primerno zabavo. Vprizorila se bo kratka igra »Sv. Miklavž«, kateri sledi obdarovanje otrok. Svirajo tamburaši. Vstopnina za odrasle 2 Din, za otroke nič. Starši, privoščite svojim otrokom malo nedolžnega veselja in jih pripeljite s seboj! Pomagajte pa tudi sv. Miklavžu, da jim bo imel kaj dati!
Sv. Križ tik Slatine. Fantovski odsek prosvetnega društva »Slomšek« pri Sv. Križu tik Slatine priredi v nedeljo dne 4. decembra lepo petdejansko igro »Črnošolec«.
»OPISI
Gornje Hoče. Tukaj je zatesnil v Gospodu svoje oči dne 20. novembra v izredni starosti 88 let posestnik Janez Fluher. Blagopokojni je bil prava, krščansko in narodno zavedna slovenska ^;'lnina' Bil je dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja« ter J^^rleV-S družbe in je celi čas svojega živijChja z vso vnemo širil dobro časopisje in knjige. Pokopan je bil ob obilni udeležbi faranov dne 22. novembra. Blagi 3tarosta Janez, počivaj v Gos-
podu, kateremu bI Zvesto služil, preostalim pa naše sožaljet
Bohova pri Hočah. V 14 mesecih smo spremili k večnemu počitku kar tri iz dobre krščanske Sagadinove hiše. «Dne 14. avgusta m. 1. smo pokopali hčerko Treziko Sagadin v 26. letu njene starosti. Pretrgala ji je nit življenja zlobna jetika. Kako je bila priljubljena pri ljudeh, to je pokazal njen veličasten pogreb. Dne 3. decembra m. 1. pa smo pokopali starega očeta Jurija Sagadin v 91. letu njegove-starosti. Dne 11. novembra letošnjega leta, ravno na god njenega soproga, pa smo spremili k večnemu počitku dobro mater in ženo Magdaleno Sagadin. Ze za časa svetovne vojne si je nakopala kal bolezni, katero je skozi 16 let voljno prenašala. Naj bo dobri Bog vsem trem bogat plačnik, domačim pa naše iskreno sožalje! — Poročila se je Micka Reč-nik z Josipom Faričem, posestnikom iz Zr-kovc. Poročil ju je ženinov brat p. Kasijan Farič. Želimo mnogo sreče! — Naša novoustanovljena požarna bramba prav pridno prirejuje razne veselice, da si s tem pridobi potrebni cvenk za nabavo novega gasilnega orodja.
Sv. Lovrenc na Pohorju. V noči od torka na sredo dne 16. t. m. je umrla gospa Alojzija Šiker, posestnica v Recenjaku, po domače Ro-pičeva mati. Bila je priljubljena pri„vseh, zlasti pomoči potrebnih siromakih. Rajnka je bolehala že nekaj časa in zavratna pljučnica ji je pretrgala nit življenja. Bila je res blaga duša. Stopa mi pr i oči ona resna medvojna doba, ko so kar trumoma hodili siromaki živeža prosit, in prav takrat je pokojna pokazala svoje plemenito srce. Rada je podarila vsakemu, če ne drugega, vsaj kos kruha. Prepričani smo lahko, da ji dajati račun pred Bogom pač ni bilo težko. Bila je prava krščanska in tudi slovenska — iti. Pogreb rajnice se je vršil v petek p.-edpoldne. Ob grobu je naš cerkveni zbor zapel poslovilno pesem »Smrtni sen«. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje!
Pameče pri Slovenjgradcu. Nad vse pomenljiv in lep dan je doživela naša mala fara dne 14 T ^•'•ift danVta zakonska Fortunat in Ma-rija Dular, po domače «Mernik, »bhajalared-ko slavlje zlate poroke, to je 50 let SKup..a0 življenja, zvestobe, dela in ljubezni. Ob 10. uri
AU potrebujete čistilno
sredstvo ?
Zgoda| tjutraj doseiete flor-lahkotno iziiščenje, vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-jo se v vseh lekarnah. • Vsebina | škatlice
Din 8-
radostuie za 4 do 6 krat.
Odobreno od Miniatar. «oc. politik« in narodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. ¡uli|a 1932.
sta se zlatoporočenca s povabljenimi svati pripeljala na štirih okinčanih^vozeh, v sprem« stvu godbe in ob pritrkavanju zvonov k naši farni cerkvi sv. Jakoba. V okusno ozaljšani cerkvi je domači g. župnik Trinkaus imel na zlatoporočenca v srce segajoč govor, kjer ja omenjal zakonsko zvestobo slavljencev ter krščansko in vzgledno življenje, s katerim sta vzgojila svoje tri sinove in hčerki za bogabo-ječe kristjani in zavedne Slovence. Nato sta si zlatoporočenca še enkrat kakor dne 13. novembra leta 1882 podala pred altarjem roki, in g. župnik je ob asistenci g. kaplana Poteka iz Šmartna zopet blagoslovil to zvezo. Zlato-poročenec je meseca julija obhajal že svoj 72. god ter je vkljub letom še čil, njegova zakonska družica pa je dne 30. junija vstopila v 70. leto svojega vzglednega življenja in je še danes mladostno sveža. Zlatoporočenca sta vzgojila tri sinove in dve hčerki, najstarejši sin France je sedaj vzoren gospodar in vreden naslednik svojega očeta na domači grudi. Drugi sin Martin pa gospodari na prijaznem Danjelovem pod zvonom sv. Martina, kjer je vzgleden gospodar, marljiv občinski blagajnik ter agilen član-odbornik javnih korporacij; najmlajši sin pa se je priženil na po domača Pšeničnikovo ob naši koroško-avstrijski meji. Za vse dobro vnetima jubilantoma ob tej izredni priliki kličemo: Bog Vaju živi in ohrani še čila in zdrava, da bomo črez 10 let lah ko slavili biserni jubilej, i Sv. Trojica v Slov. goricah. Pred nekaj tedni se je v sC4""1"'' Gočova zgodila težka
»Zcppelin« v številkah.
Nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« je prevozil dosedaj na svojih južnoameriških potovanjih med Rio de Janeiro in Pernambu-;co 500 tisoč km. Za to razdaljo je rabil 4961 ur, ki se razdelijo na 284 voženj. Vozilo se je z zrakoplovom 7500 potnikov in 30krat je preletel »Zeppel! i« O-cean. Kljub »slabim .vremenskim prilikam ni bil ta zračni velikan še nikoli znatnejše poškodovan.
Skrivnostna moč rastline.
Britska vlada je dala angleškim raziskovalcem večjo svoto denarja in celo zemljižče aa razpolago, da bi na
10
Bn&M zgoHUa shopnfta.
(Dalje.)
Podala sta se navzgor po hribu. Kmalu se je modri ustavil.
»Mohamed, na cilju sva. Tukaj ni nikogar, ki bi zamogel omajati mojo moč. In tukaj, Mohamed iz Ivhadaka, ti predam svojo čudotvorno moč. Duhovi te naj poslušajo in čuvajo napram vsem sovražnikom, kakor so branili mene. Sicer pa naj bodo zavrženi, prokleti in uničeni!«
Stisnjenih pesti in jeznega obraza se je obrnil na vse štiri strani in je bruhal iz sebe mogočna prokletstva. Mohameda je popadla sveta groza.
»Dobro si zapomni, kje da si, kako si prišel semkaj! Glej, tamkaj dve palmi! Sta dvojčka, ki rasteta iz ene korenine. Sta edini tukaj. Zapomni si ju! Zelišče je najti samo na enem mestu, katerega je presadil rajski angel iz pekla Medine semkaj za vernike Indije. Utisni si v spomin obe palmi! Od teh greš 47 korakov. Potem stojiš tam-
kaj, kjer sva sedaj. In čas, ob katerem naj prideš? Sme biti le v prvem tednu monsuna, le zjutraj, ko še ni posrkalo solnce vse moči iz rastline.«
Govoril je slovesno in dostojanstveno. Od veselja in razburjenosti ni mogel slediti Mohamed prijateljevim besedam.
»Čas je. Prvi del skrivnosti ti je znan. Tukaj pred najinimi nogami daje Allah rast čudežni rastlini.«
Po teh besedah se je pripognil in odtrgal eno rastlino.
Mohamed ni bil rastlinoslovec in se tudi celo svoje življenje ni zanimal za zelišča. Sedaj pa se je vrgel na tla, pulil je zelenje, ga opazoval, ogledoval od vseh strani, še v sanjah bi ga spoznal.
Mohamed je bil prepričan, da se je med temi rastlinami sprehajal sam veliki prerok. Še le glas spremljevalca ga je vzdramil iz pobožnega premišljevanja.
»Dovolj je!«
Mohamed je natlačil zavrhano vrečo, kolikor je šlo v njo. Po njegovem mnenju bi sploh

nesreča, katere posledica je bil smrtni slučaj, služila razrešitev. Dotičnemu bi povedali sa- Maribora in g. Bezjak, šolski upravitelj v p.
Šolarja Janeza Koren je namreč brcnil konj tako nesrečno v čelo, da je ta padel na tla in tam obležal popolnoma nezavesten. V naglici poklicani duhovnik mu je pogojno podeli! odvezo in ga mazilil s sv. poslednjim oljem. Ni še preteklo po tej hudi nesreči 24 ur, že našega dobrega Janezka ni bilo več med živimi. Skoda velika zanj! Bil je namreč mirnega in skromnega značaja ter lepega, prikupljivega obnašanja. Bil je tudi pri trojiškem Marijinem vrtcu. In Bogu jer tako dopadlo, da si je ravno njega izbral in ga iz Marijinega vrtca kot prvo cvetko presadil k Mariji v nebeški vrt. In četudi je bilo na dan njegovega pogreba slabo vreme, se je vseeno njegovega pogreba udeležilo lepo število naših šolarjev z Marijinimi svetinjicami na prsih. Ob odprtem grobu sta se od pokojnega Janezka z ginlji-vimi besedami poslovila nadučitelj g. Golež .n katehet p. Rupert. Naj uživa rajski mir nad zvezdami pri nebeški Kraljici!
Sv. Boliank v Slov. goricah. Radi nerenta-Dilnosti avtobusne vožnje mestnega podjetja Ptuj je z dnem 16. novembrom odpadel tudi dvakratni dnevni prevzem pošte. V naprej bo topet prihajal postiljon s pokritim vozom, in sicer dnevno po enkrat; za nas popoldne ob enih. — Kupčija z jabolki je polagoma pre-aehala. Naš okraj je letos veliko sadja prodal. Ko bi le bile cene boljše! Tudi gorice so dale mnogo dobrega mošta, tako da se je čutilo veliko pomanjkanje posode. Zrnsko letino smo Imeli bolj srednjo. Bog daj, da bi le bilo dovolj kruha, za žejo je tudi voda dobra. Le žal, ia je mnogi več ne poznajo. Z davščinami in Irugimi bremeni pa smo, kakor menda tudi drugod, zelo obloženi. Izenačenja cen še ved-oo ni. Cene živim in kmetijskim pridelkom se naj dvignejo in kmalu bo konec krize. — Umrli so zadnje čase: Gomzi Konrad, hlapec Iz Trnovske vasi; Matija Kocmut, po domače Vršičov, kmet iz Trno-ske vasi; v soboto dne 19. novembra dopoldne pa je bila pokopana Marija Požegar, ki je trpela že več časa na bolniški postelji, tudi iz Trnovske vasi. Naj v miru počivajo!
Konjice. Zadnjič se je nekdo ob nelti priliki obregnil ob tukajšnja razrešena kateheta g. ^rhidiakona Franca Tovornika in kaplana g. Franca Bohanca, kakor da sta urir«viceno za-
"	J i. -m i. i n........i,. ......... ......
mo to: Kn.-šk. ordinarijat je že davno zahteval za oba disciplinarno preiskavo, ki naj dokaže, kaj sta gospoda zakrivila, a še je da danes ni bilo. Razen tega bo menda dotičnjmu znano, da je odvetnik dr. Ervin Mejak kot starešina sokolskega društva v Konjicah podpisal izjavo, v kateri želi, da se prekliče raz-rešitveni dekret. S tem je sam priznal, da je bila razrešitev neosnovana. Sicer pa o tem že čivkajo vrabci po konjiških strehah in po o-stali Sloveniji. — Še eno novico poročamo: y celjski bolnici se je ustrelil tukajšnji učitelj deške šole g. Alojz Sterguljc. Ob neki priliki se je vozil z motornim kolesom in pri tem je padel ter si poškodoval roko. Prišlo je zraven zastrupljenje, ki pa ni bilo neozdravljivo. Zato je vzrok samomora neznan. — G. urednik! Na mošt vam ni treba več priti. Pošljite nam rajši kupce za vino, sicer se bomo iz obupa zapili.
Sv. Jernej pri Ločah. Pri nas je umrl v 51. letu svoje starosti po dolgi in mučni notranji bolezni g. Gašpe. Pavlič, brat našega vlč. g. Petra Pavlič, kateremu je vsa leta zvesto in skromno vodil gospodarstvo. Dne 14. t. m. smo pokopali pokojnega ob lepi udeležbi prebivalstva. Pred župniščem, v cerkvi in ob grobu je žalujoče tolažil z ganljivimi žalostin-kami cerkveni pevr" i z{)or. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajn;ga z ganljivimi besedami naš g. šoL-ki - -avitelj Franc Friedl. Domače naj tolaži dobri Bog!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Žalostno se je oglasil dne 3. novembra veliki zvon in naznanil tužno vest, da mu je umrla v ormoški bolnici njegova kumica gospa Kristina Škerlec. Truplo pokojne je bilo prepeljano v domačo hišo k Sv. Tomažu, od koder se je dne 5. novembra ob devetih vršil pogreb, katerega se je udeležilo sedem čč. gg. duhovnikov in nešteto prebivalstva. Komaj pa je preteklo teden dni, že ji je sledil dne 11. novembra v grob njen soprog g. Ivan Škerlec, posestnik, poštni upravnik v pokoju, načelnik posojilnice, imetnik reda sv. Save itd. Telesni ostanki pokojnega S Skerleca so bili dne 14, t. m. ob devetih položeni k večnemu počitku na domačem
»/rtu-
■ paiišcu ob spremstvu r^-. i6 gg_ duhovni.
-"I' ..i ogromne množice iaranov. Rajnemu sta govorila ob odprtem grobu g. dr. Lašič iz
Obema je domači pevski zbor pod vodstvom g. organista Žemljica zapel kakor pni hiši žalosti, tako tudi na pokopališču ganljive žalo* stinke. Kako priljubljena sta bila pokojna, pričajo nešteti venci in cvetje hvaležnih sorodnikov, znancev in prijateljev.
Ljutomer. Umrla je pretekli teden v Ljutomeru posestnica gdč. Mima Novakova v 68. letu svoje starosti. Bila je članica naše Marijine družbe od njene ustanovitve leta 1906, do danes, vedno vesela, delavna, vsem prijateljica in svetovalka. Z občudovanja vredno korajžo je prenašala trpljenje zadnjih dni. Ohranimo ji časten spomin!
Banovci pri Ljutomeru. Dne 15. t. m. smo shranili k večnemu počitku g. Franca Kardi-narja, posestnika v Banovcih pri Veržeju. Še le komaj v 56. letu mu je neizprosna smrt u-pihnila luč življenja. Ne bom našteval vrlin in zaslug, katere si je pridobil kot dober družinski oče, vzoren gospodar, član krajevnega šolskega odbora v Veržeju, član obč. odbora v Banovcih, odbornik Kola jahača i vozača v Ljutomeru itd. Dolžnost je v prvi vrsti povda-riti, da je bil kot soustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Veržeju in njen član načelstva od ustanovitve leta 1924. Ni se bal odgovornosti, kljuboval je vsem nasprotsvom z zavestjo, da je delal v obči blagor. Pokojni je bil delaven na vseh poljih in priljubljen pri vseh. Naj počiva v miru!-
Braslovče. Čeravno je sedaj kriza za vse, pa smo le imeli to jesen precej porok. Izmed teh naj omenim vrle bralce »Slovenskega gospodarja«, ki so stopili v zakon: Franc Jošovc, posestnik iz Ločice-Pdlzela, z Marijo Maroto-vo iz Podvrha; F. Povše, mizar iz Orlevasi, z M. Korunovo iz Trnave. Želimo obilo sreče v novem stanu! — Plemeniti čin je izvršil kamnosek Gorgie iz Parižl: napravil je popolnoma brezplačno lep spomenik dvema vojnima ujetnikoma, ki sta tukaj pokopana. Kamnosek Gorgie je begunec iz Goriškega, želeti je, da bi ga vsi podpirali z naročili iz kamnoseške stroke!
Vojnit.	iZ Vojnika o ustanovitvi
novega pevskega društva v predzadnji številki »Slovenskega gospodarja« ¡pripominjamo, da ni to društvo istovetno s pevskim društvom izobraževalnega društva, katerega člani
ilS liiogel nikoli napuliti dovolj tega zelenja, ki je poganjalo le enkrat v letu.
»Nehaj, je že dovolj!« je zapovedal jezno modri.
»Ako sedaj vse populiva, ne bo drugo leto nič več zraslo!«
Svetnik je vzel molilno preprogo z rame, jo razgrnil po tleh ter sezul obuvalo. Mohamed je sledil pobožnemu vzgledu.
»V imenu Allaha . . .!«
Modri je molil prvo in drugo suro, povzdignil je glas in pričel tretjo. Mohameda je že opla-zovala bojazen, da bo moral zmoliti celi koran in bosta zamudila ladjo. Pa modri je prešel iz glasne molitve v mrmranje in izpel po vrsti par arabskih molitvic, katerih Mohamed ni poznal in jih tudi ni razumel. Slednjič je vendarle utihnil. Svetnik se je zgrudil po preprogi in je položil roko na čelo. Tako je vztrajal nekaj časa, Mohamed pa se je dolgočasil.
»Mohamed, čas je, da odrineva. Dosegla bova še ladjo in upam, še danes bomo začeli s slovesnimi obredi, ki so potrebni za zadnji korak.«
Ko sta se vrnila v Mohamedov stan, sta našla oba pridigarja s pipama na verandi. Duhovnik je hotel začeti s pripovedovanjem, modri ga je zavrnil:
»Zdaj mora vladati popolen mir! Dokler ne bo vse končano, ne sme nikdo v celi hiši spregovoriti niti besedice! Vsaka beseda in posebno še vsak klic pokvari vse!«	. v>" -
Voljno se je udal Mohamed.
Tiho je večerjala četvorica.
Po jedi je postalo obnašanje modrega zelo skrivnostno. Vsa okna je zastrl, da ni mogel niti en žarek luči prodreti skozi. Stresel je vrečo z zelenjem v velik čeber in polil z vodo. Molče sledijo ostali njegovemu početju. Mohamedu je postalo nekako strahotno krog srca.
Modri je legel, sledili so mu tudi ostali. Le Mohamed je prebil noč brez spanja, tovariši pa so vstali po izdatnem počitku pokrepčani s svežimi močmi.
V jutro je namignil modri Mohamedu ven in mu je rekel: r
»Gre izborno! Rastline bodo kmalu namo-
otoku Cejlonu proučili sile hidokotila. Že pred časom je neki Kitajec trdil, da je u-čakal 250 let samo po zaslugi te rastline in tudi domačini menijo, da izvirata slonova moč in njegftvo dolgo življenje od te rastline. Neki francoski kemik, ki je preiskal njeno liste, je izjavil, da je našel v njih snov, ki učinkuje izredno ppživljajoče na možgane. Britski raziskovalci bodo sedaj odločili koliko je resnice na vseh teh govoricah.
Tobak, dišeč kakor — med.
Zavod za raziskovanje in križanje tobaka v Forchheimu v Nem^ čiji je že delj časa de*

so ob enem cerkveni pevci. Kakor čujemo, se je priglasilo zadnji čas precej novih pevcev in so že. pričeli z rednimi vajami. Upamo, da bodo ob starejših izurjenih pevcih hitro prijeli tudi novi in bo o Veliki noči zadonel s kora mogočni »aleluja«. Za vojniško cerkev je res potreben močen zbor, ki šteje najmanj 50 pevcev. Obenem pa bo zbor kot odsek izobraževalnega društva vadil narodne in umetne pesmi in bo pozneje tudi pokazal na odru, kaj premorejo vojniški pevci, ki so bili vedno na dobrem glasu.
Kostrivnica. Ob obilni udeležbi smo pokopali dne 18. oktobra dobrega in spoštovanega iarana Janeza Lah. Daleč na okoli je bil znan kot dober gospodar in skrben oče svojim otrokom. Zelo bodo pogrešali svojega ljubega očeta. Ako se bodo po njegovih naukih ravnali, bodo imeli najlepši spomin na rajnega očeta. Blag mu spomin!
Laško. V soboto dne 19. novembra smo spremili k zadnjemu počitku g. Jurija Krajnca, kmeta v Lahomšeku št. 2. Že nenavadno obilna udeležba pri pogrebu ne le domačih ža-ranov, temveč tudi iz sosednih župnij je pričala, da je bil rajni mož velike veljave in velikega ugleda. Tako veljavo si je rajni pridobil kot vzgleden gospodar, ki je umel svoje lepo posestvo ne le s pridnostjo obdelovati, temveč tudi z modrostjo izkoriščati. Ni bil nasproten raznim novim pridobitvan) na gospodarskem polju, pa tudi zaleteti se ni hotel, temveč je prej opazoval, koliko bi kaka stvar res mogla biti v korist njegovemu posestvu. Vodilo ga je načelo: starega ne zavreči, dokler je še koristno, novo1 polagoma preskusiti, kolikor bo boljše od starega. Rajni se ni le obnesel kot gospodar na< svojem posestvu, marveč so mu tudi občani poverili važno mesto v občini Marija Gradec. Nad 40 let je bil občinski odbornik, leta 1894 je bil izvoljen za župana, nato je bil podžupan dp razrešitve 1. 1931. Njegova modra beseda, njegova r^^-nost je prišla tu.kai d« ,7Jup(/me veljave,"možje navadno svoja ugibanja in prevdarjanja končali z izjavo: »Krajnc je govoril, tako bo najboljše.« Posebnih zaslug si je rajni stekel pri tukajšnji Hranilnici in posojilnici. Njo je pomagal ustanoviti v časih, ko je tukaj neomajno vladal nemški kapital, njo je branil proti raznim klevetam, za njo se je žrtvoval z
izredno nesebičnostjo, ko so ji neprilike rušile temelje, njo je dvigal in dvignil do velikega procvita. Točno in zvesto od leta 1899 do zadnjega je vršil vsak četrtek svojo poso-jilniško službo. Takih požrtvovalnih mož je treba pri ljudskih zavodih in njihov napredek je zagotovljen. Jurij Krajnc je bil prava slovenska korenina tudi po svojem kremeni-tem, verskem prepričanju. Njegovo veliko načelo je bilo: Sveta vera je največja in najpotrebnejša naša zadeva, najdražja svetinja, ki smo jo od naših očetov podedovali. Tej vsik-dar zvest biti, bodi naše pravilo. Tako je rajni tudi storil, po veri je živel, z vero sklenil svoje življenje. Zvesto je izpolnjeval verske dolžnosti, bil je eden onih današnje dni že redkih mož, kateremu ni bilo tudi v najhujšem vremenu pretežko dn samo zjutraj se u-deležiti službe božje, temveč tudi večernic vsako nedeljo. Njegov vzgled je vreden vsega posnemanja. Jurija Krajnca ni več med nami, v četrtek dne 17. novembra nam ga je iztrgala smrt. Dočakal je sieer lepo starost, izpolnil je že 70. leto, a želeli smo, da bi nam bil še nekaj let ohranjen. Pred Bogom pa je že bil zrel za večno plačilo, kakor je to lepo povdarjal preč. g. kanonik Franc Časi iz Maribora, kot dolgoletni sodelavec z rajnim pri posojilnici in njegov iskren prijatelj. Naj dobi njegova duša večno plačilo za ves trud, za vse žrtve, za vso kristalno čisto značajnost, a njegov duh ostani med nami, njegov vzgled nas uči prejete darove in talente porabljati Bogu v čast, v blagor svojemu bližnjemu in v pravi napredek slovenskemu ljudstvu!
SV. Lenart nad Laškim, V soboto dne 19. t. m. smo spremljali ob obilni udeležbi ljudstva k večnemu počitku Antona Lapornika, p. d. Marota iz Leskovce. Umrl je v 54. letu svoje starosti. Pred letom se je prehladil ter si nakopal sušico, ki je sedaj- storila krilec njegovemu živH^v;. Si i je skrben gospodar, dober oče svojim otrokom in je stal ob času raznih volitev vedno v krščanskih vrstah. Več let je bil tudi odbornik Hranilnice in posojilnice v Laškem. Za njim žaluje skrbna žena in 14 o-trok. Najstarejša hči se je omožila pred leti v Dol pri Hrstniku, en otrok je umrl, ostali so še doma; najmlajši še izpolni prihodnji mesec komaj štiri leta. Mir in pokoj njegovi duši, zaostalim naše sožalje! — V nedeljo se je bla-
MB.BAHOVEC
Planinha čaj
Bahovec ¡e neobhodno potrebno zdravilo proti zlati žili.
Zavitek Din 20*— v apotekah.	841
goslovila lepa kapela na čast sv. Jožefu, katero je dala postaviti na Površju s pomočjo nekaterih župljanov Marija Šoper, posestnica na Gori. Kapelo je okusno poslikal an kip je naredil g. Anton Paulič, slikar in kipar v Bučah pri Kozjem. Naj izprosi sv. Jožef vsem svojim častilcem obilo božjega blagoslova!
Spremembe ¥ zahono 0 volitvah in poiiticniH strankah.
Notranji minister Živojin Lazič je predložil dne 22. novembra narodni skupščini predlog zakona o izpremembi volilnega reda za volitve narodnih poslancev ? dne 10. novembra 1931. Predložene spremembe se nanašajo na sestavo kandidatnih list. Ostala je določba, da so dovoljene samo kandidatne liste za celo državo, to je za vse okraje v državi. Nove so naslednje določbe:
Dva upravna sreza se morata spojiti v eno volilno enoto, ako je število prebivalcev manjše od 50.000, a samo v mejah iste banovine^ Listo predloži najmanj po 20 delegatov iz vsake voliln« enote od polovice skupnega števila upravnih srezov v državi in tako, da so to volilne enote na ozemlju vsaj dveh tretjin banovin. Do sedaj je bilo potreba po 60 podpisov iz vsakega sreza.
Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj enega kandidata v vsaki volilni enoti, odnosno dva ali tri, kjer se voli več poslancev. Vsak kandidat mora imeti namestnika. V isti volilni enoti more imeti vsaka državna lista tudi več sreskih kandidatov. Vsak kandidat pa sme kandidirati največ v dveh volil-
lal poskuse z medom, kakaom in kavo, ki naj bi odvzeli tobaku topern vonj. Posrečilo Be je vzgojiti tobačno rastlino, ki ima na-mestu svojega vonja vonj po medu. — V nadaljnjem bo skušal raziskovalni zavod odstraniti neprijetnosti smradu, ki ga daje tobak pri zgorevanju. Zadevni poskusi se že vršijo.
Tiho mesto.
Čeprav je švicarska Ženeva na glasu kot sedež- umetnikov ter kot metropola zabavišč, vendar je to mesto radi policijskih odredb po 11. uri ponoči tiho, kot da je izumrlo. Niti kako gledald-Iče ali kabaret ali katerikoli drugi lokali
cene, jutri zjutraj bomo -že gledali pred seboj kup zlata. Moramo pa že imeti nekaj deset kilogramov zlata, da se bo oprijelo nanj novo zlato. Rabim večjo količino, da bo šlo vse naglo izpod rok. To je sedaj moja zadnja zahteva.«
Mohameda je hudo potrla zadnja potrebščina. Solznih oči je prosil in jadikoval. Vse dragulje je razpečal, niti ene rupije ni imel več naložene v banki, dve hiši je prodal in za vse te ogromne izdatke je hranil v žepu tri zlate kroglice.
Modri ni poznal usmiljenja, da, pokazal se je skrajno nevoljnega radi nehvaležnosti in Mohamedove skoposti.
»Takoj prodaj še to hišo, ali pa ne bo skrivnost nikdar tvoja last! Prodaj in prinesi mi zlato! Jutri boš lahko kupil pol Bornbaya.«
Nemilostno in brez vsake nadaljne besede je pustil Mohameda in krenil nazaj v hišo. V največji potrtosti je svečenik odbrzel, da bi ne oviral zlate čarovnije. Za izkupiček je ravno še preskrbel zahtevano zlato in ga je izročil svetniku s hriba.
Naletel je nanj v zatemjeni hiši, v prostoru, ki je dobival luč od majhne oljnate svetiljke.
Modri mu je pokazal z roko, naj iztrese zlato na dno čebra, preko zlata je polil rumenkasto tekočino in je namignil Mohamedu s pogledom na kup čudotvornih rastlin, iz katerih je že kapljal smrdeč in žoltkast sok. Poslal ga je ven. Na cesti je začel s povzdignjenim glasom:
»Kmalu bomo na cilju. Preostane nam še samo eno delo. K zlatu v eber moramo prisipati baker in celo zmes pridno mešati celih 24 ur s tem le jeklenim drogom. To težavno delo si bomo razdelili med seboj. Vsak bo mešal najprej 4 ure, drugič 2 uri, ker bo delo proti koncu vedno bolj utrudljivo. Nobeden ne sme spregovoriti besedice, kaj še le, da bi izustil kak klic! Ako se prekine mešanje le nekoliko, je tudi s čarovnijo pri kraju in celotno delo bi bilo zaman. Jaz bom pričel, eden od pridigarjev me bo zamenil, temu bom sledil zopet jaz. Nikdo ne sme motiti onega, ki bo mešal, samo ob zamenjavi smeta biti dva v čumnati«
nih enotah (dosedaj le v enem srezu), seveda pa vedno na isti c'ržavni listi. Isto velja za namestnike. Tudi kandidat je lahko namestnik v drugem srezu.
Nosilec državne kandidatne liste, na katero se je vezal najmanj po en kandidat iz vsake volilne enote, odnosno po dva ali trije, ako voli dotični volilni okraj po več poslancev, predloži kasačijskemu sodišču v Beogradu v potrditev svojo kandidatno listo.
Državno kandidatno listo mora najmanj 5 predlagateljev predložiti kasačijskemu sodišču v Beogradu.
Državna kandidatna lista, izročena kasačijskemu sodišču v Beogradu, četudi še ni potrjena, se ne more preklicati, niti se ne morejo na njej izvršiti kakršnekoli izpremembe.
če je potrjena od kasacijskega sodišča samo ena državna kandidatna lista, se vrši glasovanje samo za tisto listo. V tem primeru se v spojenih srezih proglasita za narodna poslanca kandidat in njegov namestnik. — Glasovanje se vrši kakor pri zadnjih volitvah v narodno skupščino, z javnim glasovanjem.
Na osnovi izida volitev ugotovi glavni volilni odbor najprej, katera izmed državnih kandidatnih list je dobila največ glasov. Glavni volilni odbor bo potrdil za poslance nosilce vseh onih državnih kandidatnih list, ki so dobile nad 50.000 glasov v vsej državi. Državna kandidatna lista, ki je dobila največje šte-vilo^ glasov v vsej državi, dobd tri petine (dosedaj dve tretjini) skupnega števila narodnih poslancev. Te tri petine se razdele po banovinah sorazmerno pa številu poslancev, ki pripada vsaki banovini, tako da dobi dravska 16, celotno pa dobi dravska banovina 25 poslancev. Mandati se v banovinah razdele po vrsti na one srežS, ki ¿J dobili za dotično listo največje število glasov. Glavni" volilni se-bor bo proglasil za narodne poslance one sre-ske kandidate, ki so c* - bili med vsemi kandidati tega sreza, vezani za to listo, največ glasov.
Število mandatov, ki preostane po odbitku treh petin, dodeljenih najmočnejši državni listi, razdeli glavni volilni odbor na naslednji način:
1. Ako je skupno število glasov, ki so jih dobile vse ostale državne kandidatne liste, manjše od števila glasov najmočnejše držav-
no kandidatne liste, potem se ta ostanek deli med vse državne kandidatne liste, torej tudi on-\ ki je že dob;,fi tri petine mandatov, in to po banovinah v razmerju s številom glasov, ki so ga v dotični banovini prejele posa-menze liste.
2.	Ako je skupno število glasov vseh ostalih državnih kandidatnih list večje ali enako številu glasov najmočnejše kandidatne liste, potem se najmočnejša državna kandidatna lista pri razdelitvi ostanka mandatov ne vzame v poštev, marveč se mandati razdele samo med ostale liste.
3.	Ako kaka državna kandidatna lista v vsej državni ni dobila niti toliko glasov, kolikor je bilo potrebno predlagateljev, potem dotična kandidatna lista sploh ne sodeluje pri razdelitvi mandatov.
Ako bi dve državni kandidatni listi kot najmočnejši dobili enako število glasov, potem se volitve ponove drugo prihodnjo nedeljo, ko ugotovi volilni izid glavni volilni odbor.
Isti dan je notranji minister predložil narodni skupščini predlog zakona o spremembah društvenega ter zborovalnega zakona. — Ako se namerava osnovati politična stranka, mora najmanj 100 osnovateljev predložiti program in pravila stranke z lastnoročno podpisano izjavo notranjemu ministru. Podpisniki te izjave (ustanovitelji) morajo biti navedeni s točnimi imeni z označbo poklicev in krajev stalnih bivališč. Odlok, s katerim se dovoli ali pa ne dovoli osnovanje politične stranke, mora izdati notranji minister v roku meseca dni po sprejemu prijave. Odlok notranjega ministra je končen in proti njemu ni pravnega teka. Odlok notranjega ministra se mora dostaviti enemu podpisnikov prijave. Odlok, s katerim se dopušča osnovanje politične stranke, Cj?iavi v roku 10 dni v »Službenih Novi-nah«. Ko so pog^aifei prijave sprejeli odlok, s katerim se odobrava osnovanje Ctf^ke, lahko začnejo nabirati člane in ustanavljati organizacijo.
Organiziranje politične stranke se mora izvršiti tako, da mora imeti stranka organizacijo z najmanj 30 člani v polovici skupnega števila sreaov v državi in v najmanj dveh tretjinah vseh banovin (do sedaj po 60 članov v vseh srezih).
Pisma „Crnc rohe".
»Halo, Gordon! Kaj pa je to?«
Po teli besedah je pokazal g. Jim Star, kralj konzerv, svojemu tajniku list brez označbe tvrdke, ki se je potikal med njegovimi zasebnimi pismi in so bile ¡zabeležene poleg velike črne roke besede: »Samo še 17 dni.«
»To le?« je rekel jeclaje Gordon in pogledal na papir široko odprtih oči. »To je vendar »črna roka«.«
G. Star je potrepljal svojega sodelavca po rami in mu je razlagal med za-smehom:
»Grom in strela, Gordon, vi pa imate oster pogled. To bi naj bila »Črna roka», pravite vi. Mislite, da sem postal slep za barve in ne znam več ločiti črno od belega?«
Tovariško zaupanje, katerega mu je kazal predstojnik, je tajniku prijalo, a kljub temu se je zavzel z vso odločnostjo za lastno stališče.
»Pazite dobro, g. Star«, je dostavil, »jaz nisem rekel: Gre za črno roko, moja razlaga se je glasila jasno: To je črna roka.«
G. Star še vedno ni razumel, kam da meri njegov tajnik.
»Znam, da ste se v tem smislu izrazili, pri najboljši volji pa ne razberem nobenega razločka. Edino, kar se mi zdi čudno, je to, da me še vedno merite prezirljivo z očmi.«
»Pa vendar, g. Star, mar še li niste slišali ničesar o banditski družbi »Črne roke«, o teh strašnih lopovih, ki —«
»A tako! — Že razumem. Črna roka pomenja, da sem se zameril gotovim osebam in mi je živeti le še 17 dni . * , Ali je tako ali ne?«
O^fdon je zmigal z ramama, kakor oni, ki noče zastopati ¥ tC^ki odločnega stališča, g. Star je še gledal na zmučkani papir in ga pognal v koš.
»Meni se dozdeva, ljubi Gordon, po vaših možganih se podi iznajdljivost, kakor po glavi kakega starega obiskovalca ¡kina«, je še dostavil med smehom in si vtaknil med zobe smodko.
Modri je stopil v hišo in se lotil dela. Ura je bila dvanajst: poldne.----
Rama je imel danes posebno dober dan. Že tudi poprej ni ubijal časa z brezdeljem.
Sicer ga je neprestano nanj prežeče ženšče motilo in radi nje je moral prvotni načrt opustiti. Nameraval je še mokro ilovico in omet iz-kraspati in poskusiti v drugič beg skozi okno. Baš na ta mesta je starka še posebno pazila. Mislil je na vrata na hodnik. Tema, v katero je bila zavita soba po zazidanju edinega okna, bi pospeševala njegove nakane, da bi ga bable natančno nadzorovalo, je bilo izključeno.
V vseh nezastraženih trenutkih je kraspal ln kopal. Delo je šlo počasi od rok. Ropota ni smel povzročati, da ga ne bi starka izsledila. Po dolgem trudu se je dokopal do malega uspeha.
Pa danes je imel posebno dober dan. Najbrž ni bil nikdo doma. V steni so bile le tri lege kamenja, ena poleg druge in položene prav na lahko. Opoldne je že bil izmaknil 16 kamnov in se
je lotil druge lege, dasiravno je že bil precej utrujen. Sita mu je pomagal le tedaj, kadar se je moral nekoliko odpočiti. Za prvi kamen v drugi legi je rabil najdalje, pa zunaj je bil. In za tem je šlo naglo naprej. Rama se je le bal, da bi ne bil gotov pred vrnitvijo zlobnih stražarjev.
Luknja je bila izruvana, prvi solnčni žarek je prodrl v sobo. Baš je bil gotov, ko je spoznal po glasu kačjega moža, Šefkijo in njegovo ženo in še enega drugega moža, ki se je mudil vedno v hiši.
Kaj sedaj?
Danes ni bilo nobenega upanja na pobeg. Luknja je morala ostati odprta za drugi dan. Poti, po kateri je hotel uiti, pa ni smel nikdo opaziti. Z roko je pometal kamenčke in prst s hodnika v sobo, je vse lepo še obrisal z ruto in odpihal zadnje praške.
Četvorica oc je smejala na dvorišču iz pol-» nih grl.
(Dalje sledi.)
niso odprti po tej uri. Vsa vrata so zaprta. Tudi ceste, ki so sicer sijajno razsvetljene, so popolnoma prazne. Žu ve duše ni razen stražarjev. Pa vendar se tam prelepo živi. O naših mestih se seveda ne bi dalo kaj takega reči.
Pregovori.
1.	Hitra pomoč, dvojna pomoč.
2.	Ne reci vsega, kar veš, ali vselej vedi,
kaj rečeš.
3.	Marsikdo bi rad živel in jedel, ali pozabi na delo.
i. Dobro se samopose-bi hvali.
5.	Hitro je storjeno, kar dela pozneje v&-liko skrbi.
6.	Kdor ljubi polje, tega tudi polje ljubi.
Drugo jutro je prejel g. Star zopet črno roko in pod to sc bile zapisane besede: »Samo še 16 dni!«
Gordon je zmajeval ves v skrbeh z glavo in povdaril: »Je le moja razlaga pravilna, g. Star.«
Jim Star ni napravil tokrat nobene opazke, pač pa so se mu tresle roke, ko je zmučkal po'slani mu papir in ga je vrgel v koš.
24 ur pozneje se je zgodilo zopet isto in tako je šlo naprej vse naslednje dni. ! »Le Še 12 dni — le še 11 dni —«
Ko je prejel skrivnostna svarila 10-krat eno za drugim, je razlagal g. Star z nesigurnim glasom:
»Ali ne menite, r. Gordon, da bi že bil čas, da se nekoliko natančneje zanimamo za skrivnostno zadevo? Mar bi li ne kazalo, da ¿oSljem otroke v Evropo? Ob dveh odpelje parnik.«
»G. Star, vaš predlog je vsekakor u-mesten.«
Ko je bila njegova družiia na varnem, se je čutil konzervni kralj veliko bolj pomirjenega. Sedaj mu bo lažje, da bo storil vse potrebno glede osebne ' varnosti. Policijo je že opozoril na ta slučaj in najet je bil najbolj sloveči njujorški zasebni detektiv.
»Imate li sovražnike, ki bi se vas lahko lotili, ki bi vam prežali po življenju?« ga je izpraševala oblast.
Črna roka je nadaljevala svarila: »Samo še 5 dni — samo še 4 dni —«
So razna sredstva oziroma pripomočki, s katerimi se obupanec zopet opomore. Eden od teh je pijača, po kateri segajo v suhi Ameriki1 ravno tako kakor v mokri Evropi: konzervni kralj je izpil že pred obilnim obedom nekaj steklenk najboljše vrste. 1 »Samo še 3 dni — samo še 2 dni!«
Dobri tajnik Gordon je smatral kot umestno, da je ostal doma. G. Star je bil vsaki dan pošteno pijan; tajnik je bil bolan, saj se je bal bomb, ki so bile namenjene njegovemu šefu, strah in groza sta ga trosila pred »Črno roko«, koje strašna obvestila so se vedno bolj bližala . . . Tudi g. Star se ni upal več iz hiše, pred katero je stražil celi kor-don stražnikov. Konzervni kralj je pil, če je bil trezen iz zgoraj omenjenih vzrokov, ako je bil pijan, mu je bilo pozivanje v zabavo.
»Samo še 2 dni —. Samo še 1 dan!«
Slednjič je napočilo usodepolno jutro in z njim vred je dospela kuverta, ki je bila Jimu Staru tako dobro znana, katere pa ni mogla raztolmačiti policija, kuverta, napram kateri so bili smešni vsi varnostni ukrepi in je z vso sigurnostjo vsebovala smrtno obsodbo.
Jim Star, ki je že bil napravil svojo oporoko in tudi ukrenil vse potrebno glede pogreba, je odprl poslani mu poslednji zavitek s tresočo roko.
Običajna pošiljka mu je padla od same groze iz rok in g. Star je še lahko čital naslednje stavke:
»Niti en dan vam ni treba, da bi hodili okrog umazanih rok, odkar je zna-Sel Wiljem M. Brooklin milo »Palmyra«, ki je najboljše čistilno sredstvo in odstrani z lahkoto vsak madež. Sovražnik lastne osebe ste, ako ne poskusite tega mila . .
Ko je preletel kralj kozerv še enkrat zgorajne besede, je še nekoliko pomislil, nato se je pa razpotegnil njegov od strahu nagubani obraz v smeh. Njegovo občudovanje te reklame je trenutno tako zraslo, da je sklenil, da bo zgradil peklenskemu Brooklinu za izvirnost — zlat most.
Po zaklSticku lista tiošle ¥€§ti in novice.
Kako je v Nemčiji po volitvah? Same zmede. Parlamentarna vlada je nemogoča. Predsednik Hindenburg se je odločil, da imenuje predsedniško vlado, kateri bi načeloval sedaj-ni vojni minister general Schleicher. General je postavil kot pogoj za prevzem vodstva: od-goditčv državnega zbora do januarja, ko bo bolj razčiščen položaj.
Evropske vlade pripravljajo nove prošnje na Ameriko, v kateri bodo pojasnile, zakaj ne morejo plačati in zahtevale znova odgodi-tev plačil. Belgija bo proglasila za svoja dne 15. decembra zapadla plačila plačilno nezmož nos t.
Parlamentarne volitve so se vršile v nedeljo dne 27. novembra v Belgiji. Pri teh volitvah so nastopili katoličani enotno in so napredovali. V novi zbornici bo imela katoliška stranka 80 mandatov (dosedaj 76), socijalisti 75 (70), liberalci 23 (28), Flamci 8 (13).
Zagreb je postal dne 28. novembra sedež grško-katoliške škofije. Doslej je bival od leta 1661 naprej grško-katoliški škof v Kri-ževcu.
Domačija je pogorela 26. novembra v noči
posestniku Francu Mlakarju v Novi vasi pri Ptiiju. Škodo cenijo na 80.000 Din.
Neznanega tihotapca je ustrelil graničar ob
naši in-italijanski meji pri Kopičnici pri Ško-fji loki.
Vlom v župnišče. Dne 27. novembra v nedeljo med sv. mašo je obiskal neznan lopov župnišče v Žalni pri Grosupljem in odnesel večjo svoto cerkvenega denarja.
Gospodarska poslopja so pogorela dne 28. novembra posestniku in krčmarju Matiji Roz manu na Zgornji Beli pri Preddvoru blizu Kranja. V okolici Kranja je dne 27. novembra pogorel vDrulovki pod posestnika Tril-lerja.
»Slehernik.«Odbor Omladine v Mariboru obvešča vsa bližnja podeželska društva, da vpri zori na Marijin praznik ob desetih ali v nedeljo dne 11. decembra ob treh popoldne verski misterij »Slehernik« v Omladinskem domu, Cvetlična ulica 28. »Slehernik« je versko-socialna igra, ki je povsod napravila najboljši vtis. Zato se naj vsi, ki se nameravajo u-deležiti predstave, pravočasno pismeno pru-glase odboru Katoliške Omladine vsaj do 4. decembra.
Braslovče. Dne 8. decembra priredi Katoliško prosvetno društvo s sodelovanjem Mariji-
Pri motnjah prebave, želodčnih bole" ¿ah,
zgagi, slabostih, glavobolu mlgljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčici odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Jpse-fove« vode. »Franz Josefova« ;oda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	3
ne družbe in pevskega društva proslavo naj-i lepšega mladinskega praznika v Društvenem domu dn sicer popoldne po večernicah. Na sporedu: petje, skiaptične slike s predava-i njem, deklamacije, živa slika »Mladina sej pokloni Brezmadežni«.
Sv. Bolfenk pri Središča. Dramatični odseli Prosvetnega društva vprdzori v nedeljo zve-! čeir ob 6. uri lepo igro v treh dejanjih »Fer-i nando, strah Asturije, ali: Spreobrnitev rcH parja«. Takoj po Igri bo nastopil Miklavž, j Slivnica pri Mariboru. Pevski odsek KatoL prosvetnega društva nam pripravlja za drugo! adventno nedeljo misterij »Slehernik«. To-! krat bo tudi ponovitev igre »Srce ln denar«* Fantovski odsek se pa uči igro »Deseti brat«< Polzela. Dekliški odsek Kat. prosvetnega društva priredi na praznik dne 8. decembra igro »Prisegam«. Pred igro bodo tudi dekla-! macije. Začetek ob treh popoldne. Vljudno; vabljeni 1	j
vpraSanfa in odgovori.
P. A. v S. Ali lahko začasno odjavim obrt?
— Lahko. Prijavo morate izvršiti na srezko načelstvo. Ako boste prekinili za več kot eno leto, boste morali prositi za novo obrt, sicer ne (glej § 171 novega obrtnega zakona). Na: srezkem načelstvu dobite potrdilo, ki ga po-> kažete davkariji, kjer napravite podobno na-i znanilo, da začasno prekinete obrt.
F. P. v J. Kako izvem za svojega sina v tu« jini, ki je baje zbolel in ne prejmem več no> benega glasu o njem? — Obrnite se na Ra« faelovo družbo, ki ima svojo pisarno v fran-! čiškanskem samostanu v Mariboru. Ta druž-: ba je zato ustanovljena, da skrbi za naše iz-! seljence.
J. N. v Št. J. Ali lahko moj sin, ki je še pri vojakih, prosi za državno službo? — Naj-! preje mora odslužiti vojaški rok, nakar dobi potrdilo in potem še le more prositi.
Raznoterosti, i
Trgovanje s sužnjami na Kitajskem.
Najbrž nikjer na svetu ne cveti trgovanje s sužnji tako, kakor v kitajskem mestu Hongkong. Tamkaj prodajo na tisoče deklic, ki postanejo pravja lastnina onega, ki jih je kupil. Trgovina z živim blagom je začela v omenjenem mestu že pred 100 leti. Tedaj se je naselilo v Hongkongu mnogo Kitajcev, (ki so privedli seboj veliko ženskih sužnjev, katere so pokupili v notrajnosti dežele, kjer so prodali starši deco, da so se rešili z izkupičkom smrti od lakote. Ti prodani otroci niso dobivali
SKRIVALNICA.
Kje je konj?
f Za revmatične
bolečine
a masažo, trganje v členkih, bolečine v križu, obrazu in vsem telesu, imejte stalno v
hiši Fellerjev Elsafluiil. Pravi Fellerjev Elsa-fluid se uporablja že nad 35 let kot domače sredstvo za nego telesa in obrambo pred mnogimi obolenji. Za one, ki so preveč občutljivi ter.se Jahko prehlade, dobi nahod in bolečine v vratu, migreno, slabo spe, je Fellerjev Elsa-fliiid posebno koristen. — Dobi se v vseh le-
karnah in tozadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po pošti najmanj 1 paket (9 po-izkusmih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici) za 58 Din, 4 taki paketi za samo 173 Din, pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-. bica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Odobreno o'd Minist, soc. pol. i nar. zdr. Sp. br. 509 od 2*. III. 193T«
nikaltega plačila za storjena dela, ni-Su posedali nobenih pravic in so jih izrabljali kolikor mogoče. Znani so slučaji, ko so morali opravljati 61etni otroci vsa opravila za celo družino, skrbeli so za perilo in nadzirali v nočeh dojenčke. Ako je uteklo kupljeno dekletce gospodarju, ga je prijela policija in ga privedla nazaj. Še le leta 1930 je prišlo do večjega gibanja, da bi se napravilo tem kupčijam in mučenju nedolžnih otrok enkrat ¡konec. Angleška vlada je prepovedala vsak dovoz nadaljnih suženj v Hongkong. Tista dekletca pa, ki so že bila v mestu, bi naj prejemala mesečno plačo in je bilo strogo zabičano, da se sužnja ne sme prodati drugemu gospodarju. Sužnja pa, ki hoče zapustiti gospodarja, mora postati prosta. S to prepovedjo pa se razmere nikakor niso spremenile, ker so kazni prenizke, da bi vplivale svarilno. V Hongkongu prebiva gotovo 600.000 ljudi, ki pripadajo najnižjim in srednjim slojem. V resnici posedajo družine v tem mestu 20 tisoč suženj, prijavljenih pa je le 4000. Druge pa utihotapljajo kot nečakinje ter sorodnice in je -res težavno, s suženjskimi razmerami temeljito pomesti.
Vajenec za krojaško obrt se takoj sprejme pri Košar Ant., Maribor, Slomšekov trg 5. 1250
Usnjene gamaše za 58 Din, oblačilno blago in :vsa Vaše potrebščine kupite najugodneje v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja in
Ljutomer. Nakup jajc, masla, suhih gob in [vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic in solnčnic za bučno olje.	1199
Posojila brezobrestna za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš, podeljuje: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike.	1221
f
Sulic gone
plačuje po n a j v rš j i ceni
SEVER & ROMP., J ©
Ljubljana.
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne dokaze iškre-sočutja ob priliki prerane izgube naše ljubljene .hčerke in sestre
2CATSCE izrekamo tem potom rtašo najpri-srčnejšo zahvalo! Prav iskrena hvala g. župniku Mihaliču in g. kaplanu Luževiču za pogrebne obrede, Marijini družbi za častno spremstvo, kakor tudi za poklo-njene vence in cvetje, požarni brambi v Ilotinji vasi, pevskemu zboru v Slivnici za žalno petje in sploh vsem od blizu in daleč, ki so jo v tako veličastnem številu spremili na njeni zadnji poti!
Posebej pa "se še zahvalimo gg. zdravnikoma dr. Marinu in dr. Marciusu, ki sta se mnogo trudila, ohranit*.nam jo pri življenju, rav-notako njenim birmslcim botram g. Franc in Ani Brodnjak iz Loke, 'ki sta nam stala ob strani v času njene ločitve»! Vsem skupaj Bog povrni!
Orehova vas, novembra 1932. 1270 žalujoča rodbina Divjak.

I» i!
Jaslice
Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli pri Slatina-Radencih
dobavlja prvovrstno sadno drevje (visokode-helno in pritlično) od jablan, hrušk, črešenj, breskev ter la cepljenke vinske trte na raznih amerikanskih podlagah. Cene zmerne, zahtevajte ponudbo!	1098
in ves božični kras za drevesce, papir za rože in o-kraske, slike in kipe, kupujte v
i^Ni Tiskarni su. Cirila (v 1 0 Mariboru.
Kupim hišico z vrtom v Poljčanah ali v Slov.
Bistrici. Naslov na upravo lista.	1269
Prodam po ugodni ceni motor z žago 4 HP z mlatilnico. Ignac Drašak, Spodnji Gasteraj, p. Sv. Jurij v Slov. goricah.
Peiek in sobota prodaja: več postelj, omar, stolov, nov šivalni stroj, divan, odeje, rjuhe, čevlji, moška in ženska obleka. Maribor,- Strossmajerjeva ulica 5.	1267
Pismeni pouk v stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci, nemškem jeziku itd. Prospekt brezplačno. M. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	1268
Singer šivalni stroj za krojača in šiviljo proda poceni in z garancijo: Mehanična delav« niča Rupert Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11.
PrGdam 1000 kg obranih jabolk: Martin Majcen, Dol pri Hrastniku.	1260
Posmrtninsko zavarovanje, mesečni prispevki od 10 do 70 Din, Sprejem od 20 do 70 let stare osebe. Vvprašate: Zastopstvo »Fe-niks«, Agentura Pichler, Ptuj, Vošnjakova ulica 1.	1265
Za prodati je ena lepa plemenska kobila: Marin, Savoi, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1259
'SSIIISSSSSSBSSSBS®
Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne
fisKariia §w.€irila ¥ litinam
kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli!
S
9 33
BIS
SB1
■ ■
- Zahvala
s katero se podpisana najlepše zahvaljujem Jugoslovenski zavarovalni banki	1257
„Slavlji" v LjubSjani
za kulantno izplačilo zavarovalnine v znesku 40.000.— dinarjev po smrti mojega moža Franca Praznika, posestnika na Prihovi.
Vsakomur najtopleje priporočam ta domač zavarovalni zavod. Marija Pr aznik, Prihova, p. Rečica o S. 15. novembra 1932.
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala. Maribor
v mm novi palači na oglia Oosposfte-Slovenshe ulice.
5C8
t
Podružnica: Cclfc \
nasproti pošle, prej Jnlnošta- ! jersfta hranilnica. '
6	---«-------------—"""	I"«'» BBH	j
t	Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj o
J	varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojiir *
4	premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Vajenca sprejme Potrč Alojz, sodar, Zamar-kova, p. Sv. Lenart v Slov. gor. Hrana in stanovanje v hiši.	1256
Pravo veselje
v teh časih
je poceni in dobra obleka za jesen in zimo za moške in ženske. 1228
Franc Kolerič,
trgovska hiša Apače	Apače
Zimsko blago za obleke, plašče itd. se kupi po-
ceni v
1011
Trpinovem Bazarja
Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Zahvala.
Za številne izraze sočustvovanja povodom težke izgube naše nepozabne žene in matere, gospe
Marije Gril
se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se še iskreno zahvaljujemo g. župniiku, tistim, ki so jo tolažili v bolezni ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat Bog plačaj 1
Bistrica pri Rušah, 22. nov. 1932. 1261	Žalujoči ostali.
Hrastove sode po 200 litrov zo Din 30 do 50 za komad oddajajo Tvornice Zlatorog v Mariboru.	1236
JAVNA ZAHVALA.
Podpisana sem prejela od	1258
Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
po smrti moje v bolnišnici umrle hčerke Neže Grdger točno izplačano celo zavarovano vsoto za življenjsko zavarovanje v znesku
Din 50.000
čeprav je bila ista komaj eno leto zavarovana in je vplačala samo enkratno zavarovalnino. Radi te izredne kulant-nosti se temu domačemu zavodu zahvaljujem in vsakemu, ki se želi dobro zavarovati za življenje, »Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani« najtopleje priporočam. Maribor, dne 16. novembra 1932.
Julie Kokol.
Provandcin
Svinfereici — pozor!
Po celem svetu znan belgijski preparat, ki prepreči bolezni pri svinjah ter jih za 2 do 3 mesece prej zredi. Tovarna tega izvrstnega preparata je navzlic krizi dosegla znižanje cene z željo, da ga uporabljajo vsi svinjerejci. Ako se hočete prepričati o resničnosti našega oglasa, izkoristite priliko in kupite pri Vašem trgovcu takoj 1 originalno škatlo od približno 800 g, ki stane sedaj samo 25 Din. Garancija: V slučaju neuspeha sprejmemo neporabljeno količino ter vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem kraju nimate, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo za uporabo se nahajai v vsgki škatli v hrvatskem jeziku.
Generalni zastopnik za Dravsko banovino: Josip Junc, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5-II.	1178
Knjigarna in trgovina s papirjem
Franc Leskovšek
se nahaja
"v Celju, Glavni trg 1© iis?

Mf* veljaven od 2. oktobra 1932 -^B? je pravkar izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 2-—.
Pozor! Pozor!
Za češčenje presvetega Reš-njega Telesa je izšel nov molitvenik
„Pridite, molimo!"
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupno molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane samo Din 16"— z rdočo obrezo in Din 20'— z zlato obrez,o. Knjiga se. naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Mo| tovariš.
Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din, Po posti 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
Golša — na^i-ekei vrati
je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se cfrugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom o-groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi.	1262 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u-gotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesto: Georg Fnlgner, Beilin-Neukoln,
Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 83.
najboljše in najvar iičjšč pri
1 T-f— | I I—il Mil—1| ......................Mil | !■! BI.....I^M	■■■■lin
Spodnjestajersbi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica r 2 2 n z Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog [C nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost Hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
• • ■ ■
Danijel Defoe:
RoMnson Crusoe.
. (Dalje.)
V ladji sem našel dosti hrane. Ni se bila pokvarila, ker v te prostore voda ni mogla. Nasitil sem se dodobra, potem pa sem začel razgledovati po ladiji. Nato sem se lotil posla ter sem iz desek in vrvi zgradil preprost splav in ga spustil v morje. V tri velike mornarske zaboje sem zložil kruha, riža, posušenega mesa in sira. Vzel sem seboj tudi nekaj obleke, nekoliko orodja, puške in naboje. Pozabil nisem niti na psa niti na mački in v kratkem je bilo vse na splavu. Splav je bil prepoln in bal sem se, da ga ne bom mogel spraviti do obale, ker nisem imel ne vesla in ne ¡krmila. Na srečo je bilo morje mirno, nastopila je plima in od morja sem je začel pihati lahen vetrič. To mi je pomagalo in spravil sem splav do obale. Blizu obale sem našel ugoden kraj, kjer sem mogel postaviti od desek kolibo, katero sem zavaroval od vseh strani dobro s kamenjem. Preden sem legel spat, sem še splezal na sosednji hribček, da vidim, kje se nahajam. Videl sem na svojo veliko žalost, da sem bil na samotnem in malem otočku, na katerem so bile samo divje živali in ptice.

Vrnil sem se v svojo kolibo, kjer sem dobro prespal noč. V jutro sem se zopet podal na ladjo in sem napravil drugi splav, samo da je bil malo lažji pd prvega. M&sj sem .spravil še nekaj pušk In krogei, dva sodčka smodnika. Zbral sem vsa jadra, vrvi in druge stvari, pa S6m Vse srečn? spravil na kopno.
Tako sem edenajst dni hodil na ladjo in vsakokrat vzel s seboj razne reči. Med drugim sem našel v kapetanovi kabiti tri nože ža britje, ene škarje, nekoliko nožev in vilic. V eni škatlici sem našel precej denarja. Nasmejal sem se in si rekel: »Čemu mi bo ta bleda kovina? Zdaj mi več koristi nož, kakor vse to bogastvo!«
Enajstega dne zvečer se je dvignil veter. — Razvil se je v strašen orkan, ki je trajal vso noč, in ko sem se v jutro prebudil — ladje ni bilo več.
IV.
Hiša.
Zdaj sem si moral izbrati kraj, kjer bi se mogel nastaniti. To ni bila lahka stvar. Najprej je moralo biti zemljišče suho; potem je bilo treba, da je blizu reke ali izvirka; da je zavarovano pred močno solnčno vročino; da je varno
pred napadi divjih živali; da je naposled tam, od koder je odprt pogled na morje, da bi mogel videti, če se bliža kaka ladja in bi ji mogel dati znake, naj me osvobodi.
Po dolgem iskanju sem se ustavil pred malo votlino pod visoko skalo. Stena skale je bila ravna kot zid iii nihče ne bi mogel po njej do mene, da bi me napadel. Ob vznožju skale je bila votlina, slična vhodu v podzemske jame. Pred to votlino sem si namenil postaviti šotor. Najprej sem si označil na zemlji polkrog in tam sem zabil v gotovi razdalji kole, ki sem jih iz-sekal v gozdu. Postavil sem jih v zemljo tako, da so gledali iz nje še v dolžini šest stopinj, in od znotraj sem jih podprl z drugimi koli, da so stali čvrstejše. To delo je trajalo nekaj tednov, pa napravil sem res tako čvrsto ograjo, da je niti človek niti žival ne bi mogla podreti. Vrat v ograji nisem pustil, ampak izdelal sem malo lestvico, po kateri sem mogel dospeti v svojo Trdnjavo.
Notri sem razprostrl šotor od voščenega platna, a preko njega sem pokril jadra. V šotor sem spravil vse stvari, ki sem jih bil prinesel z ladje. Da bi imel več prostora, sem začel povečevati ono votlino v skali. Kamen je bil na srečo mehak in nisem imel preveč truda. Ta oddelek sem imenoval kuhinjo.
Da bi imel merilo za čas, ki sem. ga moral prebiti na otoku, sem postavil na kraju, kjer sem bil prvič stopil na kopno, kol v zemljo in sem nanj pritrdil deščico. Na deščico sem napisal te-le besede: »Tu sem stopil na kopno dne 30. septembra 1659. leta.« Vsakega jutra sem pristopil k deščicr in sem napravil na njej zarezo. Sedmega dne sem potem napravil tam križ in to je bilo znamenje za nedeljo. Tako sem imel svoj koledar.
V gozdu sem posekal par dreves, iztesal iz debel deske ter izdelal iz njih mizo ter nekoliko stolov. Tudi par polic sem pripravil in pritrdil ob zidu v kuhinji. To je bilo seveda jako enostavno in surovo izdelano, ali meni je ipak pomagalo.
Vsak dan sem šel s puško na lov ter ubijal ptice, zajce in divje koze. Tako sem imel vselej sveže meso za hrano. Kože ubitih koz sem posušil in shranil.
Nekoč sem ranil kozo v nogo. Nisem je hotel ubiti, ampak nesel sem jo domov ter ji obvezal rano. Čez nekoliko dni je koza ozdravela in se je bila tako udomačila, da mi je jedla iz roke.
Prišla mi je misel, da polovim nekaj ikoz in da jih bom imel zaprte. Tako sem polagoma prišel do svoje črede in sem imel sveže meso tudi tedaj, če se mi ni ljubilo iti na lov.
(Dalje sledi.)
Sv. Peter ln koza.
Kristus in sv. Peter sta hodila po zemljL. Na potu je začel sveti Peter takole:
»Gospod, zdi se ml, da se premalo brigaš za svet. Ti pustiš, da gre vse kakor hoče. Če bi jaz vladal samo eno leto, bi vse uredil drugače. Tedaj bi ščitil vse dobre ljudi in vsi hudobneži bi dobili svojo kazen.«
Kristus se je smejal in je izpregovoril:
»Ti bi torej bolj pazil na svet kakor jaz? Tvoja vlada bi torej bila v vsem boljša?«
Peter je dejal nator »Seveda, kakor sem že rekel.« Kristus je rekel: »Dobro, poskusiva! Za danes bodi vlada sveta v tvojih rokah.«
Ko sta tako hodila, je prišla gtara, revna ženica in je gnala koi zo pred sabo. Na križ« potu je dejala:
»Idi sama in si poišči hrane! Jaz moram domov k otrokom. Tebe naj varuje Bog, da se ti nič ne pripeti in da te zvečer zopet najdem.«
Nato je odšla po eni poti, koza pa po drugi-
»No«, je rekel Kristus sv. Petru, »zdaj pokaži, kaj znaš! Žena je zaupala kozo Bor gu, torej tebi, ker za danes vladaš svet na? mesto mene.«
Sv. Peter je moral za kozo, Kristus pa je šel dalje. Sv. Petru je dala koza ves dan veliko dela. Zdaj je bila tu, zdaj tam. Splezala je na skale, skakala po dolinah, se prerivala skozi grmičje — sv, Peter pa za njo, upe« ban in truden. Popolnoma zbi t je spr avil kozo na večer domovT Kristus je sedel te« daj na klopi pod dre« vesom in je čakal na sv. Petra. Ko je prispel in se zmučen spustil na klop, ga je vprašal, kako je z vlado sveta* Sv. Peter je odgovoril:;
»Vidim, da sem ne« spametno govoril in da niti ene koze ne za-morem obvladovati, => kaj še ves svet. Vzemi, Gospod, vlado zopet v svoje roke in odpusti mi!«
Nafc&icgsi Sn vendar naiftoliši

so povesti s slikami Male knjižnice, ko vsaka povest stane samo Din 2.—. Mala knjižnica je izdala dosedaj sledeče povesti:
1.	povest: Hrabri krojač.
2.	povest: V zemlji pritlikavcev.
3.	povest: Aiadin.
4.	povest: Tone Palčič.
5.	povest: Doživljaji starega zajca.
6.	povest: Dva soseda.
7.	povest: Nesrečni kraljevič.
8.	povest: Čarobna piščalka.
9.	povest: V čarobni zemlji.
10.	povest: Ezopove pravljice.
11.	povest Razne pravljice.
12.	povest: Čarobna roža.
13.	povest: Culiver pri velikanih.
14.	povest: Čarobna lutka.
15.	povest: Medvedek, I. del.
16.	povest: Medvedek, II. del.	»
Vsaka povest ima najmanj 10 slik, nad katerimi otroci in odrasli kar strmijo. Napravite torej veselje za Miklavževo in naročite povest Male knjižnice pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Pri naročilu dopošljite svoto tudi v znamkah in za poštnino za vsakih 5 komadov Din 1.—.
Miklavževo je blizu, naročite kmalu!
P**	POiTRHMA PLAČAMA V QOT(*yiMi
CIPILOVA KNJIŽNICA
V/AKDO /EGA PO KNJIGAH CIRILOVE KNJIŽNICEi
DAJTE NAM ILUSininftNE POVESTI
Lmale knjižnice*!
m tioigin
ziiiišttif? večerih
se zabavaift v domači lusit
Najboljša zabava je dobra, živahna povest, primerna in dostojna smeš-nica itd. Da si boste mogli izbrati
kaj lepega, zahtevajte cenik
Cirllove knjižnice,
ki ga dobite od
lisftarne sv. Cirila v Maribor»
popolnoma zastonj.
!

Žlica in kljukica Din 4.—,
razveselite svoje najljubše s praktičnimi darili. Dobra kva liteta in nizke cene naše obutve so primerne za vsakogar.
Vrsta 7042
Tople copate iz volnene klobučevine, z močnim podplatom in .tozlimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehlajenjem.
Vrsta 1805-01
Praktične gumijaste snežke obvarujejo Vam noge pred vlago in dom pred nesnago. V njih nosite čevlje iz satena za Din 59.—.
Vrsta 3162-00
Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z ne-premočljivim gumijastim podplatom. Vel 27— 34 Din 39.—, vel. 35—38 Din 59.—.
Otroške nogavice:
fine iz sukanca, vel. 2—4 Din 8.—, vel. 5—8 Din 10.—, vel. 9—12 Din 12.—.
Vrsta 7047
Po dnevnem naporu se počutite najbolje v teh udobnih copatah iz volnene tkanine.
""««"•■»""^ Vrsta 9891-60
Nepremočljivi otroški škornji iz lakiranega gumija, v katerih more otrok hoditi tudi po največjem dežju in blatu. Vel. 19—26 D 59.—, 27—34 Din 79.—, 35—38 Din 99.—, moški za štrapac Din 129.—, lakasti Din 149.—.
Vrsfa 3967-22
Udobni čevlji iz črnega boksa z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Zelo prikladni za tiste, ki so v svojem delu prisiljeni, da veliko hodijo. t . ,
^^^^	Vrsta 3945-03
Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Izdržljiv za vsak štrapac. Za dnevno uporabo nenadomestljiv.
Vrsta 3925-03
Za gospodinje, ki jabijo posebno močne čev lje. Iz boksa z nepremočljivim podplatom.
" Vrsta 2945-1 i
Okusni čevlji iz rujavega in črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99.—.
Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najfinejšega baržuna, kombinirani z lakom. Nadome stiili Vam bodo čevlje izjelenje kože in zadovoljili bodo tudi najfinejši okus.
Vrsta 0167-00
Cižme iz mastnega usnja z močnim vulkani-ziranim gumijastim podplatom. Primerni za delo na polju, stavbah, cestah in za vsak drug štrapac. Iste z usnjatim podplatom za D 99.—.
____.______,__,_._._____--___,_
Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. « Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. «
Tzda>atelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.