Torek: Tednikov kopalni dan Aktualno -40 % 25.9.2025 PTUJ no na redno ce top- Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku celodnevne vs sle c âË Víò¿ýæ‰ÂíÓâ ÂœÓýÂÅ¿ò˜ÌÓͳͰϟͱͲϟͲͰͲ͵ϟ;òßÓÌÌ ý Å¿‰Ë œ Ptuj  Oprano nice za odra ali otroke prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì ýæíÓß̳– Ϛ na 90? Ne, samo www.inplan.si ³ĉßʼn˜³ÅÓý«ÓíÓý³Ì³³Ì̉Âòßœ‰â³Å̳°•ÓÌÓý̳æí‰ËÓċ̉ϟJæí‰Å³ ßÓßòæí³ϲœâòċ³ÌæÂ³ϚòßÓÂÓ¿ ÌæÂ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ Ì³³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ rebalans proračuna PROMOCIJSKA CENA; MALICA Pasulj s prekajeno hambuško t:ͰͲͷʹ ͹ʹ͵ͳͰe:c âˉÅ̳V‰âÂVíò¿Ӄæ‰ý‰ϟæ³ slanino ali goveji golaž    Stran 3 û MALICA ZA DOMOV  û TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_3112_24_MG.indd 1 31. 12. 24 13:03 Ptuj, petek, 19. septembra 2025 Letnik LXXVIII  št. 73  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR NOSTALGIČNE RISANKE: Se še spomnite zajca s kockastimi ušesi?! Podravje  Katere občine bodo sploh lahko izvedle že odobrene zelene projekte? ŠT. 38 18. SEPTEMBER 2025 SPORED PET. 19. 9. SOB. 20. 9. NED. 21. 9. PON. 22. 9. TOR. 23. 9. Za sajenje dreves potrebno SRE. 24. 9. ČET. 25. 9. Davor Radolfi »Ljubezen je moj kompas – v glasbi in doma!« gradbeno dovoljenje Jaka Vran: »V dobrem in slabem me še vedno presenetijo ljudje« Precej spodnjepodravskih občin je bilo uspešnih z zelenimi projekti. A kot zdaj ugotavljajo, so zadeve močno zbirokratizirane. Aktualno Za sajenje dreves v novem drevoredu, ki naj bi ga uredili v Kidričevem, potrebujejo med drugim celo gradbeno dovoljenje. Ptuj  139 tisočakov Bodo občine sploh lahko črpale ta denar ali ga bo »pojedla« birokracija? Več na strani 3. za parcelo sredi mesta  Stran 2 Podravje Žetale  Je zgodba Kostanjevega piknika končana?  Stran 5 Kmetijstvo Gorišnica  Pridelovalci Ptujskega lüka prisiljeni v namakanje  Stran 9 Kronika Šolski center Ptuj  Odkup koruze  Majšperk  V Na vpis dijakov Cene boljše kot lani, treh letih se je kolesarska steza vplivajo tudi a kmetje tudi letos že drugič pogreznila resničnostni šovi v rdečem  Stran 12  Strani 6 in 7  Stran 2 , e        Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. petkova izdaja wwwwww..tteeddnik.si Foto: ČG 2 Aktualno petek  19. septembra 2025 Podravje  V prvih dneh odkupa cena koruznega zrnja postavljena pri 140 evrov na tono Cene boljše kot lani, a kmetje tudi letos v rdečem Še pred leti so odkupovalci žit sočasno z objavo obvestila o začetku odkupa javno (na svojih spletnih straneh) objavili tudi cenik. V zadnjih letih kmetje ceno izvedo na odkupnem mestu oz. ob klicu. In kakšna je letošnja odkupna cena? Uradni odgovor smo prejeli zgolj Odkupi so se Odkupna cena sveže koruze v zadnjih treh letih iz KZ Ptuj: »Odkupna cena za svežo koruzo na dan 17. 9. 2025 znaša 140 začeli, cene še Leto Izračun KIS (14 % vlage)* Odkupna cena 25 % vlage evrov/tono (brez ddv oz. pavšala) v oblikovanju 2023 236 €/t 110 €/t pri 25-odstotni vlažnosti zrnja.« Ob Kot v uvodu omenjeno, so edini, 2024 216 €/t 125 €/t tem pa opozarjajo, da je odkupna ki so posredovali višino odkupne 2025 222 €/t 140 €/t cena koruze (kot vsako leto) dnev- cene v KZ Ptuj. O razlogih, zakaj VIR: KIS, lastni podatki ŠT na, kar pomeni, da se lahko nasled- *Izračun je pripravljen ob desetih tonah pridelka, ki je s 30 % vlažnosti Foto: KGZ Ptuj številni odkupovalci molčijo, lah- nji dan spremeni. posušen na 14 % vlažnost. Suša v maju in juniju je pomembno vplivala na letošnji pridelek ko- ko le ugibamo, a vse bolj se zdi, Koruza je nesporno najpomemb- ruze, a ne le pri nas, tudi v Evropi, predvsem v Bolgariji in Romuniji, da se tako kot pri pšenici tudi pri slabši pridelki bodo tudi na Madžarskem in na vzhodu Hrvaške. nejša poljščina pri nas, silažna je koruzi čaka na prvo objavo cene, ruze v naši regiji še ni dokončno Kljub višji odkupni osrednji krmni obrok govedorej- čemur sledi oblikovanje cenikov oblikovana, tako da bo končna ceni kalkulacija skih kmetij, koruza za zrnje pa drugih odkupovalcev. Nenavadno odkupna cena skladna z dejansko Razlika med pridelki tudi do 100 odstotkov pomemben dodatek krmnim ob- je, da kljub obvestilu o začetku re- tržno vrednostjo.« V Žipu Lenart še vedno negativna Suša, škodljivci, toča so povzročili izgubo pridelka predvsem rokom oz. je temeljna komponenta dnega odkupa cena še ni znana. Iz pa cenika v začetku tedna še niso Odkupne cene mokre koruze na lažjih peščenih tleh. »Razlike med posameznimi posevki so krmnim mešanicam. Ob tem je ko- Perutnine Ptuj so namreč na prvi imeli oblikovanega, saj da še niso pri 25-odstotni vlagi se bodo torej izjemne, na primer na težjih tleh okrog Krčevine sem žel tudi ruza pomemben člen v kolobarju. odkupni dan sporočili: »Cena ko- začeli z odkupom. gibale okrog 140 evrov (neto). V po 15 ton po hektarju, na prodnatih tleh okrog šest ton, torej Največji odkupovalec koruze za v povprečju bo letošnja letina okrog 10 ton koruznega zrnja zrnje na našem območju je Perutni- po hektarju s povprečno 25-odstotno vlažnostjo,« pove Stanko na Ptuj, koliko koruze bodo odku- Zupanič s Spodnje Hajdine, ki je letos spravil koruzo z 18 pili letos, niso povedali, odgovorili hektarjev. »Moram biti zadovoljen z letino, kaj drugega mi ne so le: »Naša dnevna sprejemna ka- preostane,« pravi in doda, da ne razmišlja o zamenjavi koruze paciteta je omejena na 1.200 ton. za katero drugo poljščino. »Koruzo potrebujem zaradi kolobarja, Skupna količina odkupne koruze v katerem imam še pšenico in ječmen, predvsem pa zaradi krme. bo odvisna od trajanja žetve.« Lani To tudi pomeni, da koruzo obdržim doma, morda do 20 ton, kar je njihov načrtovani odkup obsegal okrog 25.000 ton. je viška, prodam,« še pojasnjuje rejec prašičev. KZ Ptuj je v letu 2024 odkupila 17.225 ton koruznega zrnja, letos pravijo: »Glede količine spodnje primerjavi z lani so za dobrih deset morala biti odkupna cena tone ko- in zgornje meje za prodajo nima- odstotkov višje. Spodbudna novi- ruznega zrnja s 30-odstotno vlago mo, si pa vsekakor želimo, da bo ca za poljedelce, ki pa ne morejo okrog 170 evrov oz. suhe koruze odkupa čim več. Kot zadruga, last biti zadovoljni s ponujeno ceno. 220 evrov po toni. Kar ob 10 tonah kmetovalcev, nameravamo odku- Ne zaradi tradicije nezadovoljstva pridelka, kolikor naj bi znašalo pov- piti vso koruzo, ki jo bodo kmetje z odkupnimi cenami, temveč za- prečje, prinese izgubo okrog 300 imeli namen prodati.« Kljub temu radi izračunov Kmetijskega inšti- evrov po hektarju. Toda letošnja pa priznavajo, da najverjetneje ne Foto: Pixabay tuta Slovenije. Kmetijski analitiki, izguba je zaradi suše in posledično bodo dosegli lanske ravni odkupa, Koruza za zrnje je zasajena na okrog 40.000 ha od 175.500 ha njiv. Povprečni pridelek zadnjih petih let je bil po ki upoštevajo tudi stroške dela in manjšega pridelka še višja. razlog pa je v slabši letini. podatkih SURS okrog devet ton suhega zrnja po hektarju. amortizacije, so izračunali, da bi Mojca Vtič Ptuj  Nov krog prodaje in oddaje občinskih nepremičnin 139 tisočakov za parcelo sredi mesta Mestna občina (MO) Ptuj v prodajo in oddajo ponuja več nepremičnin. Najzanimivejša ponudba je prav gotovo 20 arov veliko zemljišče pri starem mestnem pokopališču, v bližini ptujske gimnazije. Občina je lastnica polovice zemljišča, preostali lastniki so tri fi zične osebe. Za tri poslovne prostore Zemljišče, na katerem je možna stanovanjska gradnja, bodo v četrtek, 25. septembra, prodajali na javni dražbi. iščejo najemnike Lokacija zemljišč, ki so v prodaji, je atrak- ni dražbi, dražitelji bodo lahko ponujeni s sklenitvijo pogodbe izrecno potrdil, da je ob 10. uri v veliki sejni sobi občine. Tri dni MO Ptuj nekaj svojih nepremičnin tivna iz več vidikov. Od mestnega središča znesek višali po tisoč evrov. Nepremičnini seznanjen z dejanskim in pravnim stanjem pred dražbo je treba vplačati varščino v ponuja v najem. Med drugim 45 m² je oddaljena samo nekaj minut hoje, hkrati bodo prodali kupcu, ki bo ponudil najvišji nepremičnin, zato iz tega naslova zoper znesku 13.902 evra. poslovnega prostora v Jadranski pa dovolj daleč, da omogoča mirno biva- znesek. Občina bo pogodbo s kupcem prodajalko ne bo mogel uveljavljati nobe- ulici za ceno 139 evrov mesečno, 49 nje. Prav tako je v bližini izobraževalnih sklenila v 15 dneh po končani dražbi. Če nih zahtevkov. Za izmere površin niti za Prodali bodo še eno manjše m² poslovnega prostora na Poti v ustanov in ne tako daleč od zdravstvene- dražitelj pogodbe ne bo podpisal, ima namen uporabe nepremičnin ne jamčimo. zemljišče toplice za mesečno najemnino 207 ga doma, bolnišnice in doma upokojencev. prodajalec vplačano varščino pravico Kupec tudi prevzema odgovornost odpra- evrov in 58 m² poslovnega prostora Gre za dve parcelni številki, obe skupaj zadržati. »Nepremičnini prodajamo po ve morebitnih pomanjkljivosti v zvezi s ka- MO Ptuj je v prodajo ponudila tudi 170 na Slovenskem trgu za nekaj manj oblikujeta parcelo pravokotne oblike ve- načelu videno-kupljeno, zato morebitnih kovostjo in obsegom predmeta prodaje,« m² zemljišča na Zadružnem trgu, ob po- kot 500 evrov mesečne najemnine. likosti 37-krat 50 metrov. Lastniki parceli reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec bo so pojasnili na občini. Dražba bo v četrtek toku Studenčnica. Tudi na tem zemljišču Vse tri nepremičnine bodo v najem prodajajo skupaj. V naravi so na zemljišču oddali za obdobje petih let, ponudbe vrtovi, kompleks je ograjen. Uporabniki zbirajo do ponedeljka, 22. septembra. zemljišča, se pravi imetniki vrtov, z lastniki najemnih pogodb nimajo sklenjenih. »Upo- raba vrtov na navedenih nepremičninah ni pravno urejena, s sklenjenimi pogodbami imajo zasebniki urejen vrt. Verjetno so za ne razpolagamo,« so navedli na občini. nakup zainteresirani dosedanji uporabni- Zemljišča, na katerih velja kulturno- ki zemljišča, saj so se na občini odločili za varstveni režim, bo prodajala MO Ptuj. prodajo po metodi neposredne pogodbe. Ostali lastniki so jo pooblastili za prodajo. Zemljišče tudi nima dostopa do javne po- Občina si bo na delu zemljišča pridržala vršine. Izklicna cena za prodajo zemljišča brezplačno služnostno pravico zaradi je 7.450 evrov, ob prodaji se bo prištel vzdrževanja zidu ob spominskem parku. 22-odstotni DDV. Če bo interesentov za Izklicna cena za prodajo 20 arov zazidlji- nakup več, bo občina s ponudniki opravila vega zemljišča na zelo zanimivi lokaciji v pogajanja po načinu javne dražbe. V tem mestu je 139.000 evrov, brez 22-odstotne- primeru bodo zemljišče prodali tistemu, ki ga DDV, ki se bo obračunal za delež, ki ga bo podal najvišjo ponudbo. Nepremičnina prodaja občina, ter dvoodstotnega davka se bo prodala po načelu videno-kupljeno, na promet nepremičnin, ki ga bodo ob- Foto: ČG občina ponudbe za nakup zbira do 1. ok- računali za deleže, ki jih prodajajo fi zični 20 arov zemljišča ob starem mestnem pokopališču, kjer je po prostorskem planu dovoljena stanovanjska gradnja, bo verjetno dobilo tobra. lastniki. Zemljišče bodo prodajali na jav- novega lastnika. Občina bo zemljišče prodajala na javni dražbi, izklicna cena je 139.000 evrov, torej slabih 70 evrov za m². Mojca Zemljarič petek  19. septembra 2025 Aktualno 3 Podravje  Katere občine bodo sploh lahko izvedle že odobrene zelene projekte? Za sajenje dreves potrebujejo gradbeno dovoljenje ... Precej spodnjepodravskih občin je bilo uspešnih z zelenimi projekti, iz tega naslova naj bi se v Spo- dnje Podravje steklo slabih 14 milijonov evrov. A kot zdaj ugotavljajo, so zadeve močno zbirokratizi- Vrednost zelenih projektov občin Spodnjega Podravja rane, pridobivanje dovoljenj pa kompleksno. Občina EU + SLO sredstva Sredstva občin Skupaj Cirkulane 329.545 € 49.755 € 379.300 € Za sajenje dreves v novem drevoredu, Destrnik 735.668 € 1.500 € 737.168 € ki naj bi ga uredili v Kidričevem, potre- Dornava 240.000 € 126.000 € 366.000 € bujejo ogromno dokumentacije, soglasij, Gorišnica 960.000 € 622.354 € 1.582.354 € presojo vplivov na vode, celo gradbeno Hajdina 240.000 € 172.835 € 412.835 € dovoljenje. Bodo občine sploh lahko črpa- le ta denar ali ga bo »pojedla« birokracija? Juršinci 559.980 € 0 € 559.980 € »To je en bolj kompleksnih projektov, Majšperk 687.150 € 190.301 € 877.451 € ki smo ga kadarkoli delali. Ogromno do- Makole 489.546 € 107.700 € 597.246 € kumentacije je potrebne, papirologija bo Ormož 983.606 € 516.394 € 1.500.000 € vzela zelo veliko časa in denarja. Potrebu- Podlehnik 262.295 € 105.480 € 367.775 € jemo veliko mnenj, soglasij, usklajevanj. Naročiti moramo presojo vplivov na vode Slov. Bistrica 706.825 € 768.944 € 1.475.770 € zaradi zasaditve dreves. Ogromno občin Središče ob Dravi 310.665 € 163.100 € 473.765 € bo na tem koraku verjetno obstalo, nato Sveti Andraž 588.000 € 45.634 € 633.634 € pa bo sledila divja delitev preostanka ne- Trnovska vas 326.816 € 40.922 € 367.738 € porabljenih sredstev iz tega naslova,« je Videm 435.189 € 52.811 € 488.000 € jasen Damjan Napast, direktor uprave ob- Foto: ČG Damjan Napast, direktor uprave občine Kidričevo Žetale 385.065 € 59.971 € 445.036 € čine Kidričevo. Kidričevo 859.259 € 189.361 € 1.048.620 € Zbirokratizirano do preostanek je lahko porabljen za opremo Nekateri župani (še) niso Sveta Trojica 0 € 205.955 € 1.059.955 € konca … (klopi, koše ipd.). Ker je skladno z zakono- dajo za zasaditve, večje od 200 m2, treba zaskrbljeni, drugi že Skupaj 9.959.609 € 3.474.760 € 13.428.369 € Vir: DRR Za zeleni projekt naj bi občina dobila imeti gradbeno dovoljenje, oboje skupaj V Cirkulanah, za razliko od Kidričevega, nekaj več kot milijon evrov, iz razvoja regij pomeni, da kidričevski projekt spada v to za zdaj niso preveč zaskrbljeni. Na občini nega parka ter postavitev manjšega objek- vode ter nezahtevno gradbeno dovoljenje bi krili 81 odstotkov vrednosti celotnega kategorijo in potrebujejo za izvedbo tudi so pojasnili, da morajo za izvedbo drevore- ta za druženje, med drugim pridobiti mne- za manjši objekt. Po besedah direktorice projekta, preostalo je delež občinskega ta »papir«. da, ureditev otroškega igrišča in motorič- nje Zavoda za varstvo narave, Direkcije za občinske uprave Marjetke Šibila naj bi vso proračuna. potrebno dokumentacijo pridobili predvi- Ta naložba vključuje urejanje območij doma do aprila prihodnje leto. Nato bodo z novimi zelenimi površinami, vzpostaviti poslali vlogo na ministrstvo, ki mora izved- nameravajo nov drevored od dvorca Ster- bo projekta še dokončno odobriti. Glede nthal do doma upokojencev ter obnoviti časovnih rokov na občini ne pričakujejo obstoječi drevored od osnovne šole do težav, saj morajo biti vsi postopki in izved- železnice. ba zaključeni do leta 2027. Tudi občina Go- Čeprav gre za na videz enostavno inve- rišnica namerava izvesti svoj projekt, ki so sticijo, pa je realnost (na papirju) popol- ga poimenovali Zelena Gorišnica. Zaenkrat noma drugačna. Kot pojasnjuje Napast, ne pričakujejo težav pri pridobivanju pot- so zahteve zbirokratizirane do konca. V rebnih mnenj in soglasij. prvi fazi so bili sicer uspešni, njihova ideja So pa bolj zaskrbljeni nekateri drugi žu- je potrjena, ali bo projekt sploh zaključen, pani Spodnjega Podravja, saj obstaja real- pa je glede na vse zahteve težko napove- na možnost, da vseh potrebnih zahtev ne dati. Tudi pridobivanje gradbenega dovo- bodo mogli izpolniti pravočasno. Slišati je ljenja bo (časovni) izziv. V razpisu je med celo, da so takšni pogoji narejeni načrtno, drugim določeno, da mora biti 70 odstot- Foto: ČG da bi denar ponovno končal v Ljubljani ... kov sredstev porabljenih za zasaditve, Na tej lokaciji nameravajo zasaditi nov drevored. Dženana Kmetec Ptuj  Krčenje prihodkov proračuna mestne občine Oprano na 90? Ne, samo rebalans proračuna. Letošnji prihodki Mestne občine (MO) Ptuj bodo dobre štiri milijone evrov nižji, kot so jih načrtovali ob sprejetju proračuna decembra lani. Občina v proračunu načr- tovane prihodke s 35,6 krči na 31,2 milijona evrov. Rebalans bodo mestni svetniki potrjevali na ponedeljkovi seji. Proračuni največje in osrednje lokalne skupnosti v spodnjepod- ravski regiji zadnja leta ne dose- MO Ptuj je imela rekordni proračun, težak skoraj 40 milijonov gajo zavidljivih vrednosti, kaj šele evrov, leta 2009, ko je z evropskimi sredstvi med drugim gradila rekordnih. Primerljivi so z obdob- ptujsko čistilno napravo in kanalizacijo. Mestu je takrat županoval jem izpred 15 let. Prihodki ptujske Štefan Čelan. Kljub rekordno visokim prihodkom so investicije mestne občine so leta 2010 znašali izvedli površno, saj čistilna naprava ne deluje, kot bi morala, dobrih 31 milijonov evrov, leto kas- pomanjkljivo zgrajena in zastarela kanalizacija pa je še danes v neje 33,5 milijona evrov. Kasnejša mestni občini Ptuj žal bridka realnost. Foto: ČG leta so bili proračuni še nižji, gibali V MO Ptuj letos nad milijon evrov segata samo dve investiciji: obnova in vzdrževanje cest (vsi odseki, ki so jih so se med 22 in 26 milijoni. V 2023 obnavljali) ter gradnja sončnih elektrarn. Za ceste bodo iz proračuna namenili 1,7 milijona evrov, za sončne elek- je MO Ptuj končala leto s prora- trarne pa letos milijon in naslednje leto 900 tisočakov. čunom v višini 34 milijonov evrov, pri upravni enoti (160.000 evrov) V križišču za Žabjak lanski je bil 30-milijonski. Za letos in nižje najemnine za čistilno na- pravo. Z rebalansom so nekoli- bo semafor Za vzdrževanje cest so dodali evrov, z rebalansom je znesek lans vključili 50.000 evrov. za zdaj načrtujejo 31 milijonov 400.000 evrov (skupaj je postav- 1.070.000 evrov. Dodatnih 95.000 evrov bo ob- evrov težak proračun, dejanska ko zvišali nedavčne in kapitalske Novi stroški (300.000 evrov) ka težka pol milijona evrov), za V proračun bodo vključili novo čina z rebalansom zagotovila za realizacija pa bo znana naslednje prihodke, donacije, prihodke od so nastali na zaprtem odlagališču 260.000 evrov zvišujejo postavko postavko, saj je MO Ptuj z repu- delovanje Javnega zavoda Ptuj, leto spomladi, ko bodo sestavili koncesij za vodno pravico, četrt Cero Gajke, saj mora upravljavec za zimsko službo (skupno bo za- bliško Direkcijo za infrastrukturo za splošne obratovalne stroške. zaključni račun. milijona evrov pričakujejo dividen- na zahtevo okoljskega inšpekto- njo letos na voljo 386.000 evrov). sklenila sofi nancerski sporazum 210.000 evrov z rebalansom za- Nižji prihodki letošnjega prora- de iz dobička KP Ptuj. V proračun rata izdelati nove vrtine za vzorče- Za 700.000 evrov so povišali po- za gradnjo manjkajočega dela gotavljajo za načrte o arhitekturni čuna so tudi zaradi zamika 4,7-mi- so vključili 42.000 evrov evropskih nje izcednih vod ter morebitnega stavko investicijskega vzdrževanja pločnika in kolesarske steze v Novi ureditvi Zadružnega trga, doda- lijonske investicije v zdravstveni sredstev, ki jih bodo porabili za na- vpliva na okolje. Krepko so povišali cest. vasi pri Ptuju. Po več letih pobud tnih 100.000 evrov namenjajo za dom v leto 2026, zakasnitve držav- kup vozila za urgentnega zdravni- postavke, namenjene fi nanciranju Ob sprejetju proračuna je bilo bodo v križišču za Žabjak namestili vzdrževanje javnih površin. nega nakazila za urejanje križišča ka v ZD Ptuj. prometne infrastrukture. za ta namen predvidenih 370.000 semaforje, za ta namen so v reba- Mojca Zemljarič 4 Podravje petek  19. septembra 2025 Ptuj  Železniške postaje ne bodo preimenovali Zavrč  29. rojstni dan občine: praznik povezovanja in novih priložnosti Zahtevna logistika in stroški Največje darilo so mladi, ki ostajajo doma Občina Zavrč letos praznuje 29 let od ustanovitve. V skoraj treh desetletjih je kraj dosegel opazen napredek Železniška postaja na Turniščah bo še naprej nosila ime na številnih področjih – od cestne infrastrukture, komunalne opremljenosti do urejenosti vseh naselij. Vse več sosednje občine Hajdina. Po pojasnilu Slovenskih železnic mladih se odloča ostati doma, kar potrjuje tudi naraščajoče število otrok v vrtcu. To je za občino eden najlepših bi preimenovanje postaje prineslo vrsto logističnih izzivov, vse do popravkov voznih redov. dokazov, da Zavrč postaja prostor prijetnega in kakovostnega bivanja. Osrednje praznovanje občin- Lorbe, Punčec–Belski Vrh in Turški skega praznika bo v soboto, 20. Vrh–Korenjak) v skupni vrednosti septembra, ob 19. uri na dvorišču okoli milijon evrov. Letos se je za- dvorca Zavrč. Slovesnost bo po- čela tudi težko pričakovana sana- pestril kulturni program domače- cija plazu pod stanovanjsko hišo ga kulturnega društva in učencev Recek v Hrastovcu, vredna prib- osnovne šole, slavnostni govornik ližno 400.000 evrov, hkrati pa še pa bo župan Slavko Pravdič. Po ureditev ceste Turški Vrh–Nusko podelitvi občinskih priznanj se bo (267.690 evrov) ter modernizacija praznovanje nadaljevalo s pogo- ceste Turški Vrh–Bauman (92.000 stitvijo in zabavo z ansamblom evrov). Zavrč sledi tudi trajnostnim Polkaholiki v prireditvenem šotoru smernicam, saj v občini gradijo dve Športnega parka. Župan Pravdič skupnostni sončni elektrarni za os- ob prazniku poudarja, da so na krbo javnih objektov z električno dosežene rezultate lahko ponos- energijo v vrednosti skoraj 219.000 ni vsi občani, saj je razvoj občine evrov. Med prihajajočimi projekti rezultat skupnih prizadevanj. Tudi je priprava projektne dokumenta- zadnje leto je bilo za občino izje- cije za žarni zid in raztros pepela, mno aktivno. Na področju cestne pa tudi za razširitev vrtca, s kate- infrastrukture jim je uspelo sanirati rim se bodo prijavili na razpis Mini- Foto: ČG tri večje plazove (Pestike–Skok– strstva za vzgojo in izobraževanje. Završki župan Slavko Pravdič je ob 29. prazniku občine izrazil veliko vese- lje nad tem, da mladi ostajajo v domačem kraju in da je vrtec vse bolj poln. Foto: ČG Razvoj turizma je ena evrov. Prav tako so uspešno izvedli Na železniški postaji bo zaenkrat ostal napis »Hajdina«. od prioritet projekt Dravacon, ki krepi sodelo- vanje z občino Cestica na hrvaški »Preimenovanje postajališča Hajdina v Ptuj-Breg-Turnišče pome- Občina je izjemno dejavna tudi strani. ni spremembo dokumentov voznega reda, dokumentov službe na področju turizma. Poleg vključe- vzdrževanja za gradbeno in elektrotehnično dejavnost, dokumen- vanja v program Visit Haloze izva- Pomoč ob rojstvu otroka tov prevoznika v potniškem prometu kot tudi spremembo sistema jajo številne dogodke, kot so spust znaša 500 evrov za obveščanje potnikov ter stebrička za klic v sili – SOS vgrajenega po reki Dravi, izposojo e-koles, mar- na tem postajališču. Za navedeno bi bila potrebna izdelava projek- tinovanje, praznične prireditve ... Občina velik poudarek namenja tne dokumentacije in pridobitev dovoljenj za izvedbo, saj gre za Občina je letos sodelovala tudi na tudi občanom. Gospodinjstvom delujoče telekomunikacijske podsisteme, ki so vgrajeni v javno že- 31. kolesarski Dirki po Sloveniji. subvencionira 95 % omrežnine lezniško infrastrukturo. Vse navedeno je povezano s stroški. Poleg Posebno ponosni so na uspeh na kanalščine (okoli 25.000 evrov tega na železniškem omrežju nimamo trojnega poimenovanja po- razpisu Interreg, kjer sodelujejo v letno), izvaja projekt sofi nancira- stajališč, ime Breg pa se že uporablja pri navedbi postaje na progi projektu Zlatarska pot. Gre za čez- nja malih čistilnih naprav (15.000 med Dobovo in Ljubljano,« so navedli na Slovenskih železnicah. Če mejni projekt, ki povezuje turistič- evrov), staršem ob rojstvu otrok bi lokalna skupnost vztrajala pri preimenovanju postaje, bi bilo to no ponudbo in kulturno dediščino pa podari 500 evrov. Redno podpi- možno izvesti ob spremembi voznih redov, vendar skrbno vnaprej s partnerji iz Slovenije in Hrvaške. V rajo tudi lokalna društva in gasilce. načrtovano, vključno z vsemi predhodnimi postopki, so dodali. okviru projekta bo nastala »kultur- Nedavno so fi nancirali nakup ga- Pobudo za preimenovanje hajdinske železniške postaje je letos na soba pobega«, obiskovalci pa se silskega vozila Toyota, drugo leto na mestnem svetu vložila Renata Debeljak. Poudarila je, da bi bilo bodo lahko preizkusili tudi v izpi- pa načrtujejo njegovo nadgradnjo glede na to, da je postaja na Ptuju, smotrno, da se tako tudi ime- ranju zlata, kolesarski turi ter spu- z moduli za gašenje in tehnično re- nuje. stu po Dravi. Vrednost projekta za ševanje. MZ občino Zavrč znaša skoraj 193.000 Estera Korošec Ptuj  Šolski center Ptuj tudi v obnovo kotlovnice na Vičavi Obnovo bodo fi nancirali z izkupičkom prodaje nekdanje stražarnice Šolski center (ŠC) Ptuj je minuli teden objavil javni razpis za izvajalca prenove glavne kotlovnice na Vičavi, ki na območju nekdanje vojašnice trenutno zagotavlja ogrevanje za stavbo, v kateri domujeta Elektro in računalniška šola ter Višja strokovna šola in še za del zgradbe na naslovu Vičava 5 ter skladišča ptujske upravne enote. Kotlovnica je samostojna stavba Investicija težka okoli bo potekala montaža nove kotlov- na naslovu Vičava 14. Nekoč je bila sicer namenjena ogrevanju celot- četrt milijona evrov nice. Ko bo končana, pa bomo lah- ko le preklopili nanjo.“ nega kompleksa stare vojašnice, Vrednost investicije je ocenjena pa tudi sanitarne vode, a so si sko- na okoli 250.000 evrov, sredstva pa Osnovno vodilo Intere zi leta posamezni lastniki in uprav- bo v celoti zagotovila država, in si- zelenje sredi Ptuja ljavci drugih stavb uredili samos- cer iz izkupička od prodaje objekta tojno ogrevanje. „Stara kotlovnica nekdanje stražarnice na Vičavi 1, ki Stavbo na Vičavi 1, v kateri je je še iz leta 1975, postavila pa jo je je bil v upravljanju ŠC Ptuj. „Uspelo dalj časa del pouka izvajala tudi še nekdanja jugoslovanska vojska. nam je doseči dogovor, da bo drža- Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, V njej so ogromni kotli. Trenutno va, ki je bila sicer lastnica objekta, je po več neuspešnih javnih draž- tako na primer toplo vodo še ogre- ta denar kot investicijo povrnila šol- bah pred nekaj meseci le kupilo vamo s kotlom, ki je bil predviden skemu centru,“ pojasnjuje Mlakar. ptujsko podjetje Intera. Ker so bili Foto: ČG za vse pripadnike vojske, ki so Projekt so že v celoti izdelali, vsa edini dražitelj, so stavbo kupili po Podjetje Intera se je za nakup objekta stare stražarnice odločilo predvsem zaradi parka, ki ga obdaja. takrat bivali na območju nekdanje dela pa naj bi bila glede na razpi- izklicni ceni. Parcela, na kateri stoji vojašnice. Danes pa jo potrebuje- sne pogoje dokončana že do konca objekt, meri 4.410 m2, stavba pa stavbo, ki so jo uredili po vzoru naj- dorekli. Za zdaj sicer želimo ohra- Po besedah Mlakarja se je stanje mo praktično le za umivanje rok,“ novembra. A tamkajšnjih dijakov in ima skupno 188 m2 površine. Gre boljših tehnoloških parkov v tujini. niti park, ki je na parceli. Osnovno stavbe namreč močno poslabšalo trenutno stanje opisuje direktor študentov kljub temu naj nikakor za sosednjo parcelo zemljišča, na „Za nakup smo se odločili, ker gre vodilo je ohraniti nekaj zelenja,“ po potresu leta 2020 v hrvaškem Šolskega Centra Oton Mlakar. Zato ne bi zeblo. Mlakar: „Vse je namreč katerem je omenjeno podjetje ob- za sosednjo parcelo. Želimo si vpli- o razlogih za nakup pravi direktor kraju Petrinje. Ladič tako meni, da bodo zamenjali celotno kotlovni- pripravljeno tako, da bomo lahko, novilo enega od dolgo zapuščenih vati na to, kaj bo na tem območju Intere Peter Ladič. Stavba je sicer, je vprašanje, ali bo stavbo sploh co, pa tudi sistem ogrevanja tople ko bodo temperature padle, začeli objektov vojašnice in se pred tremi nastalo, skušamo mu dati neko še dodaja Ladič, močno dotrajana mogoče obnoviti. sanitarne vode. ogrevati s starimi kotli. Vzporedno leti tudi preselilo v to zgodovinsko vsebino. Kakšna ta bo, pa še nismo in tudi poškodovana. HB petek  19. septembra 2025 Podeželje 5 Sveta Trojica  Sanacija nasipa Trojiškega jezera prinaša težave za ribiče »Ministrstva pri sanacijah ribiči ne zanimajo kaj veliko« Te dni obnovljeni zahodni nasip Trojiškega jezera že kaže več ali manj končno podobo. Kot pojasnjujejo v družbi VGP Drava Ptuj, ki je sanacijo izvajala v sodelovanju s podjetjem Žipo Lenart, je del te podobe sedaj tudi nekaj zemeljskih Nasip se bo še posedal podestov na brežini, ki naj bi ribičem vendarle omogočili ribolov tudi na sedaj precej višjem nasipu. Kot še dodaja Černigoj, je bilo posedanje nasipa verjetno Ribiči so namreč pred koncem v precejšnji meri tudi posledica uporabe manj primernega sanacije, ki se je začela v juliju, materiala za njegovo gradnjo. »Vprašanje je, zakaj se je to zgodilo. opozorili, da saniran nasip v načr- Morda je šlo za vprašanje stroškov, tudi ni bilo toliko možnosti tovani podobi ribičem praktično prevoza. Zato so za nasip uporabili kar material od izkopa. Po ne bo več omogočal dostopa do naših podatkih se je tako v okoli 20 letih posedel za okoli 20 vode. Kot pojasnjuje Branko Vu- centimetrov, torej približno 1 centimeter na leto. Pričakujem pa kan, predsednik RD Pesnica Le- tudi, da se bo z leti znova nekoliko posedel. Po eni strani zato, ker nart, so namreč s sanacijo nasip so že temeljna tla mehkejša, po drugi pa, ker je še osnova nasipa precej povišali, krono pa zožali, iz slabšega materiala in se bo seveda še naprej posedal.« Nasip so zato je dostop do vode in s tem iz- sedaj sanirali z glineno zemljino, za katero so analize pokazale, da vajanje ribolova postalo praktično je material odličen za gradnjo nasipov. nemogoče. Izvajalec del jih je sicer o nameravanih delih obvestili, na- črtovana dela so si tudi ogledali delu, kjer smo ga sedaj zvišali za ni bilo upoštevano. Nasip je zato na sami lokaciji, a očitno ni bilo skoraj meter, pa se je čezenj preli- nastavljen, kot je. Njegovo spre- popolnoma jasno, do kako zelo vi- vala voda in ga tudi del odnesla.« minjanje je zelo zahtevno, pa tudi sokega dviga nasipa bo prišlo. Kot ne več opredeljeno kot sanacija ali pravi Vukan, gre sicer nedvomno Foto: ČG »Izvorni greh« prvotnega za državni objekt, akumulacijsko Ribiči nameravajo na brežini za dostop do vode urediti še stopnice. vzdrževanje, temveč investicijski jezero, ki je namenjeno zadrže- projekta projekt.« Kjer je bilo mogoče, so vanju visokih voda, zato vpliva na Nasip v preteklosti nižji poseg v nasip, pa svojega mnenja Ptuj Gašper Černigoj in dodaja, da zato na brežini ribičem uredili pla- Ribičem so po besedah Černigo- sam projekt in vzdrževalna dela seveda nimajo. A hkrati je za ribi- zaradi posedanja niso imeli možnosti uradno izraziti. je nasip s sanacijo, vredno okoli toje. ja ustregli, kolikor so jim lahko: »V Da s tamkajšnjo ribiško druži- 228.000 evrov, v skladu z osnov- Nasip je sicer zadnjo delno ob- prvotnem projektu, ki je nastal v če pomembno vsako jezero: »Pla- Zato pozdravljajo odločitev VGP no dobro sodelujejo, poudarja nim projektom. Doslej je bil namreč sedemdesetih letih ali celo konec novo doživel pred okoli 20 leti, čujemo koncesijo, obvezani smo Drava Ptuj, da jim uredi podeste, tudi območni inženir VGP Drava nižji, saj se je z leti posedel: »Na šestdesetih, ribištvo namreč sploh ko so zaradi vodne erozije vodno vanje vlagati ribe. Zato je seveda sami pa bodo morali naknadno stran nasipa obložili s kamnom, kar pomembno tudi, da ohranimo lov- še dodatno urediti dostop do njih se je izkazalo za uspešno zaščito na mesta. Financiramo se namreč s stopnicami. »Drugod že imamo pred vodnim valovanjem. Že takrat iz članarine in prodaje turističnih izkušnje z izdelavo stopnic iz be- pa so opozarjali tudi na nižanje na- ribolovnih kart. Brez tega bi naše tonske opeke, kar bo verjetno sipa, kar je lahko težava pri zago- društvo težko delovalo. Prej je bil rešitev tudi za ta nasip. Dogovori tavljanju poplavne varnosti. »Tako lov mogoč na celotnem nasipu, saj z VGP Drava Ptuj pa sicer še pote- se v letu 2023, ker smo ostali zara- je bil lahko dostopen. Zdaj pa je to kajo,« pojasnjuje Vukan in dodaja, di tega posedanja brez varnostne precej oteženo. Vedeti moramo da se s podobnimi težavami ob višine, na nekaterih predelih voda namreč, da je večina našega član- sedanjih sanacijah po preteklih prelila čez nasip ter ga še dodatno stva v povprečju stara od 55 do 60 poplavah srečujejo tudi drugod, površinsko erodirala. Posledica je let. Tu je potekala tudi tekmovalna saj Direkcija RS za vode oziroma bila poplavljanje cest in polj.« Na- trasa za državno ligo.« ministrstvo z izvajalci na te objek- sip so zato s sanacijo v povprečju Tekme bi bilo sedaj težko orga- te gledajo kot na zadrževalnike zvišali od 30 do 50 centimetrov, nizirati tudi zaradi zožanja vrha visokih voda, vprašanje ribičije pa na mestih največjih poškodb, pa nasipa: »Razen, da se dogovorimo jih pri tem ne zanima kdo ve koli- tudi za meter. Končna širina krone z lokalno skupnostjo in takrat pot ko. Pogovori med obojimi, še pravi nasipa je po osnovnem projektu 3 zapremo za sprehajalce. Če ribiči Vukan, sicer potekajo redno, pred- metre. Po besedah Černigoja bi to na vrh nasipa postavijo opremo, vsem pri posegih v vodo, kjer v moralo zadostovati za naslednji bo težko dovolj prostora še za veliki meri upoštevajo tudi njihovo Foto ČG dve ali tri desetletja. sprehajalce s psi in otroki.« mnenje. Ker gre pri sanaciji zgolj za Dokler težav ne uredijo, ribiška tekmovanja na Trojiškem jezeru niso mogoča. Hojka Berlič Žetale  Ne bo piknika z veselico, bodo pa pekli kostanje Je zgodba Kostanjevega piknika končana? Leto 2025 je v Žetalah leto sprememb. Začelo se je z razdvojenostjo občanov, ki so jo povzročile vetrnice Dravskih elektrarn Maribor, nadaljevalo z odstopom prvega in doslej edinega župana Antona Butolena, letos pa bo tudi prvo leto (z izjemo ko- rone) brez tradicionalnega kostanjevega piknika. Zgodovina kostanjevih piknikov v Žetalah ima daljšo tradicijo kot ob- To pa ne pomeni, da ne bo dišalo po pečenih kostanjih. »Za pogostitev čina sama. Med pobudniki tega dogodka je bil Marjan Skok, ki je ob pod- smo se dogovorili z društvom kmečkih žena, organizacijo peke kostanjev pori občine kostanjeve piknike organiziral tudi zadnja leta. »Lanski Kosta- naj bi prevzelo turistično društvo, za kostanje pa bodo poskrbeli šolarji,« njev piknik je bil resnično uspešen, razlog pa predvsem izbira glasbene je na zadnji seji pojasnil Matjaž Kopše, ki je do nadomestnih volitev prev- zasedbe, to so bili Modrijani,« je priznal sin Marko Skok. zel vodenje občine. Letos piknika ne bo, eden izmed osrednjih razlogov pa: šotora na igri- šču ob šoli ni več mogoče postaviti. Športno igrišče je bilo letos deležno Cep spomnil na obisk Kučana pred 35 leti temeljite prenove in nove podlage, ki ne omogoča postavitve šotora oz. Letošnje praznovanje občinskega praznika, ki ima sicer bogat program, tovrstnih oblik druženja, ob tem gre za šolski okoliš. Drugi razlog pa naj se torej ne bo zaključilo z veselico, morda pa bo že prihodnje leto dru- bi bila (z izjemo lanskega leta) tudi vse slabša obiskanost prireditve. gače. »V prihodnje bi lahko razmislili o organizaciji druženja v manjšem Gastrojev kostanjev piknik bo leta 2026 na Ptuju obsegu ali v okviru društev, občina pa bi enako kot doslej pomagala pri soorganizaciji. Zagotovo pa ni primarna naloga občin organizacija vese- Toda Skokovi ideje o nadaljnji organizaciji druženja ob kostanjih niso lic,« meni Kopše. opustili. »Prihodnje leto praznujemo 35-letnico delovanja in sklenili smo, Franc Cep je pozval k razmisleku: »Narod je vajen, da je bila veselica v da priredimo kostanjev piknik na Ptuju,« je oznanil Marko Skok ter dodal: Žetalah, še celo Milan Kučan je bil na eni. Gre za tradicijo.« O obisku takra- »Za nas je zgodba s kostanjevim piknikom v Žetalah končana.« Skokovi tnega predsednika predsedstva Milana Kučana ter predsednikov sloven- pa razmišljajo o zaščiti znamke Kostanjev piknik. »Dali smo vlogo, čaka- skih občin je poročal tudi Tednikov novinar Jože Bračič. O dogodku iz ok- mo na razplet.« Ideja o zaščiti znamke oz. imena prireditve Kostanjev tobra leta 1990 je zapisal, da so Kostanjev piknik pri lovskem domu prip- piknik ni nova, že leta 2017 jo je na urad za intelektualno lastnino pos- ravile vse haloške krajevne skupnosti in se s pogostitvijo predsednikov Foto: Arhiv Št redovala Občina Žetale, a vloga je bila zavrnjena. Takratni župan Anton zahvalile vsem Slovencem, ki so Haložanom pomagali po katastrofalni Leta 2017 je želela Občina Žetale uradu za intelektualno lastnino prijaviti Butolen pravi, da so želeli zaščiti ime prireditve, razlogov za zavrnitev pa ujmi leta 1989. »S tem, da so predstavnikom Slovencev razkazali Haloze znamko Kostanjev piknik Predlog je urad zavrnil, sedaj naj bi znamko sku- se ne spominja. in življenje na njihovih strminah, pa so znova potrkali na vest Slovencev.« šala zaščititi družina Skok. V Žetalah obljubljajo, da bodo pečeni kostanji 33. kostanjevega piknika ob 26. občinskem prazniku v Žetalah ne bo. Mojca Vtič obiskovalcem občinske prireditve, ki bo 11. oktobra, na voljo tudi letos. 6 V središču petek  19. septembra 2025 Ptuj  Zadovoljni z vpisom v srednje šole: 1.600 dijakov ŠC Ptuj in 627 gimnazijcev Na vpis vplivajo tudi priljubljeni resničnostni šovi Foto: Freepik Na Šolskem centru (ŠC) Ptuj bo v šolskem letu 2025/2026 znanje nabiralo okoli 1.600 dijakov. „Računamo, da bo šolo skupno obiskovalo okoli 80 dijakov več kot v pre- teklem šolskem letu,“ ocenjuje direktor zavoda Oton Mlakar. Z vpisom so zadovoljni tudi na Gimnaziji Ptuj, ki jo trenutno obiskuje 637 gimnazijcev. Po besedah ravnatelja Boštja- jo jih na osnovnih šolah in tržnicah tesno sodelovanje šole z dobro na Šeruga se sicer v začetku sep- poklicev. prepoznavno Štajersko hišo kuli- tembra številke vedno nekoliko narike: „Gre za sodelovanje, ki je spreminjajo. Vse do konca meseca Trenutna popularnost pravzaprav vsem v korist. Že pred pa še poteka tudi vpis za maturi- kuharstva leti so se namreč soočali z man- tetni tečaj, tako da končno število kom tega kadra na trgu delovne vpisanih trenutno ni znano. Po drugi strani veliko zanimanje sile, zato so se odločili za nekoliko Tudi vpis študentov v Višjo stro- za smer Gastronom hotelir. Direk- bolj aktiven pristop k izobraževa- kovno šolo Ptuj, ki prav tako deluje tor Mlakar, pa tudi drugi, v veliki nju. Pod njihovim okriljem tako po- pod okriljem ŠC Ptuj, seveda še meri pripisujejo trenutni atraktiv- teka tudi del praktičnega pouka, ki poteka. Ocenjujejo pa, da jo bo to nosti poklica. „Po mojem mnenju nam ga ne uspe pokriti s svojimi leto obiskovalo podobno število je kar veliko povpraševanja po kadri.“ Dijakom pa na šoli zadnja študentov kot v preteklem, od 300 tem poklicu na trgu dela. Gre tudi leta nudijo tudi možnost zanimive do 400. za defi citarni poklic, zato imajo di- izkušnje dolgotrajne izmenjave na jaki možnost, da pridobijo štipen- Tenerife. »Elektrikar je super dije. Zagotovo pa na višji vpis vpli- poklic, a tudi fi zično vajo tudi vsi izjemno priljubljeni Na Strojni šoli Ptuj kar kuharski resničnostni šovi pri nas zahteven« in v tujini. Kuharstvo je trenutno 40 dijakov več Pri vpisu dijakov na ŠC Ptuj je zelo popularno. Ne nazadnje pa Med devetošolci je bila lani zno- bilo največ zanimanja za smer smo, čeprav ta program na Ptuju va priljubljena tudi izbira izobraže- Gastronom hotelir na Šoli za eko- obstaja že dolgo, v zadnjih letih vanja za poklic avtoserviserja. Na Foto: ČG nomijo, turizem in kmetijstvo resnično ogromno delali. Z dijaki Strojni šoli Ptuj se je pred dvema Dijaki s pogostitvami sodelujejo na številnih dogodkih. (ŠETK) ter programu Avtoserviser in vodjem programa Gastronom letoma za ta poklic izobraževalo za na Strojni šoli Ptuj. Že drugo leto hotelir Zlatkom Kekcem se v okvi- dva oddelka dijakov, lani so napol- je,“ poudarja ravnateljica šole Anja tudi ne tako veliko. Ne vem torej, Grašičevo veseli, da je vpisanih tudi pa opažajo trend nižjega zanima- ru praktičnega pouka resnično ve- nili enega, letos znova dva. „Glede Jesenek Grašič. Ob tem dodaja, da kje nastaja ta primanjkljaj. Ali se jih več dijakov na programu Klepar-k- nja za vpis predvsem na progra- liko vključujemo v lokalno okolje na to, da se letos ta poklic uvršča se pravzaprav čudi pomanjkanju toliko zaposluje v tujini ali kje prav- rovec: „Za ta poklic izobražujemo mih Elektrotehnik in Elektrikar na z gastronomskimi dogodki,» pa med defi citarne, menim, da se bo avtoserviserjev na trgu dela, tudi zaprav končajo?“ le še na dveh šolah v državi, poleg Elektro in računalniški šoli. „A te razloge za povečano zanimanje ta trend še nadaljeval. Tu gre v do- na ptujskem območju: „Za ta pok- Na šoli imajo sicer tudi na sploš- nas še v Ljubljani. Lani sta se pri trende spremljamo že vrsto let razčlenjuje ravnateljica Šole za ločeni meri tudi za preračunljivost lic se namreč izšola kar veliko dija- no v tem šolskem letu precej po- nas vpisala le dva dijaka, letos šest. in vedno zaznavamo vzpone in ekonomijo, turizem in kmetijstvo staršev, saj to vendarle pomeni kov, tako pri nas kot v Mariboru. večan vpis, skupno za kar okoli Torej je zanimanje znova nekoliko padce zanimanja za vpis na posa- Darja Harb. Ob tem poudarja še okoli 110 evrov mesečne štipendi- Nekaj jih sicer nadaljuje šolanje, a 40 dijakov. Še posebej pa Jesenek večje.“ mezne smeri. Težko je reči, kaj je vzrok. Morda se trendi pojavljajo Prevelik vpis na Športno tudi na račun razmer na trgu dela. gimnazijo A verjetno so nekaterim pač oči- Z vpisom so na splošno zado- tno določeni poklici pretežki. Saj voljni tudi na Gimnaziji Ptuj. Število vemo, elektrikar je sicer super pok- vpisanih v 1. letnik je sicer podob- lic, a je tudi fi zično zahteven. Delo no kot v zadnjih letih, giblje se med na gradbiščih in tako naprej,“ ob 160 in 168 dijakov. V preteklem šol- manjšem zanimanju za nekatere skem letu je bilo med devetošolci poklice razmišlja Mlakar. Z oceno, še posebej veliko zanimanja za da gre za povsem običajno gibanje vpis na športni oddelek gimnazije, števila vpisanih v posameznih ob- zato so vpis omejili. Kot pojasnjuje dobjih, se strinja tudi ravnatelj Ele- ravnatelj Boštjan Šeruga, je tudi si- ktro in računalniške šole Ptuj Rajko cer v zadnjih letih, čeprav športne Fajt: „Neko obdobje je povečano oddelke ponuja veliko gimnazij, za- zanimanje za ekonomijo, drugo za nimanja redno več, kot je na razpo- strojništvo ali za elektrotehniko. lago mest. V športni oddelek lahko Morda si pri slednjem sedaj res zaradi posebnega načina dela vpi- ravno sledita dve slabši leti. V lan- šejo le 22 dijakov. skem šolskem letu smo imeli 530 „V obdobju med 15 in 19 leti se dijakov, letos jih bo predvidoma pri športnikih zelo povečajo priča- okoli 500. Na dokončno številko še kovanja, zato postane usklajeva- čakamo.“ Po mnenju Fajta gre si- nje šolanja in treningov zelo težko. cer za precej iskane poklice, veliko Vsakodnevni treningi in tekme ob po njihovih besedah delajo tudi na koncih tedna pomenijo toliko manj promociji programov, predstavlja- Foto: ČG časa, ki ga lahko posvečajo šoli. petek  19. septembra 2025 V središču 7 Slovenija  Alarmantna statistika izostankov učencev od pouka Učenec povprečno izpusti 120 ur pouka letno Razredniki opozarjajo, da odsotnosti učencev naraščajo, ministrstvo pa poudarja, da šole ne smejo posegati v zdravniška opravičila. Povprečno slovenski učenec letno izpusti približno 120 ur pouka, kar predstavlja 13,4 odstotka vseh ur. Foto: Freepik Ali je otrokova odsotnost upravičena, od- loča razrednik, ki mora od staršev sprejeti Si nekateri učenci res lahko sami izbirajo opravičilo v petih dneh po vrnitvi otroka v sošolce in razred? šolo. Če razrednik presodi, da opravičilo ni utemeljeno, se lahko odloči, da odsotnosti ne Razporeditev učencev v oddelke je pristojnost ravnatelja opraviči. Zakon o osnovni šoli določa, da mora oziroma posamezne šole. Na nekaterih srednjih šolah šola v primeru ponavljajočih se odsotnosti ali pa dijakom ponudijo neformalno možnost soodločanja. suma zanemarjanja otroka o tem obvestiti Najpogosteje lahko navedejo enega prijatelja, s katerim želijo center za socialno delo. Da so bila opravičila biti v oddelku. Gre za možnost, ki ni zakonsko določena. v šolah vedno prisotna, danes pa so izjemno Razporeditev dijakov v posamezne razrede je sicer pogosta, ugotavlja veliko učiteljev. Po njiho- strokovna in organizacijska naloga šole, ki mora v prvi vrsti vem mnenju je razlogov več: spremenjene upoštevati pedagoška merila, kot so standardi in normativi, družbene okoliščine, drugačen odnos staršev, uravnoteženost po spolu, uspehu, posebnih potrebah ipd. do šole ter vse več obšolskih dejavnosti otrok. Formalno torej možnosti soodločanja dijaki prvih letnikov Opravičila običajno pišejo starši, ki lahko sami nimajo, lahko pa željo povedo ob vpisu svetovalni službi. utemeljijo krajše odsotnosti, do štirih dni. Pri Foto: ČG »Uradni dokumenti za vpis v srednjo šolo so Prijava za daljših izostankih pa je potrebno zdravniško presegajo razumne okvire. Na celjski osnovni starši stojijo pred resnim izzivom. Čeprav ima- vpis in spričevala. Šole lahko o kandidatih in kandidatkah potrdilo. Preverjanje zdravniških opravičil v šoli je bilo lansko leto 12 učencev z več kot 300 jo učitelji možnost, da dvome o odsotnostih pridobijo tudi druge informacije, kot so npr. interesi, zdravstvenih ustanovah je prepovedano po- odsotnimi urami, njihovo povprečje je znaša- posredujejo razredniku ali svetovalni službi, področja aktivnosti, tekmovanja … V ta namen predhodno seganje v zasebnost. lo 452 ur, kar pomeni skoraj polovico vseh ur pogosto ostajajo sami pri soočanju s posle- pošljemo kratek vprašalnik in med vsemi naštetimi področji Alarmantna statistika pouka! dicami. Sistemskih rešitev za obravnavo neu- lahko kandidati zapišejo tudi osebo, za katero si želijo, da bi bili skupaj v razredu. Torej izrazijo željo, ki jo pri Šole nimajo pristojnosti streznih opravičil preprosto ni. Problem, ki se stopnjuje, ni alarmanten Naraščajoče število odsotnosti kaže, da oblikovanju oddelkov lahko upoštevamo, če je kompatibilna zgolj po številu dni, ampak po urah pouka, Ena največjih težav je, da šole nimajo prav- šole in starši stojijo pred resnim izzivom. Na z vsemi ostalimi strokovnimi normami,« pojasnjujejo na ki jih učenec izgubi. Učitelji opažajo, da mar- nih pristojnosti, da bi preverile resničnost eni strani je nujno varovanje zasebnosti in Gimnaziji Ptuj, ki jo vodi ravnatelj Boštjan Šeruga. Želja sikdo manjka »preveč«, da bi to ostala zgolj opravičil. Razredniki lahko pri starših zahte- spoštovanje zdravstvene dokumentacije, na za šolo ni obvezujoča in zgodi se tudi, da je ob vseh drugih statistična izjema. Elektronski sistemi, kot vajo dodatna pojasnila ali zdravniško potrdilo, drugi pa odgovornost za to, da otrok ne izgu- pomembnejših kriterijih ne morejo upoštevati, kar je jasno je e-Asistent, natančno beležijo odsotnosti. a neposrednega preverjanja ni. Če obstajajo blja dragocenih ur pouka. Če se razkorak ne navedeno v vprašalniku. Če je le mogoče, pa predloge Povprečno slovenski učenec letno izpusti dvomi, sicer učitelj lahko zahteva zdravniško bo zmanjšal, bodo posledice čutili predvsem upoštevajo. »Vsekakor pa kandidati ne izbirajo oddelka,« je približno 120 ur pouka, kar predstavlja 13,4 % potrdilo tudi za krajše odsotnosti. Vendar to v učenci, ki veliko manjkajo, saj izgubljajo stik z pojasnila Darja Rokavec iz šolske svetovalne službe Gimnazije vseh ur. Največ učencev se giblje med 8 in 14 praksi pogosto povzroča dodatne napetosti. znanjem in vrstniki. Ptuj. Na tej šoli je praksa izražanja želja dolga vsaj 20 let. % odsotnosti, a obstajajo primeri, kjer številke Naraščajoče število odsotnosti kaže, da šole in A. Sakić Takšna praksa se ni izkazala kot dobra Na drugih ptujskih srednjih šolah so pri tem manj fleksibilni. Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj, pravi, da to pri njih ni praksa in da želje dijakov upoštevajo le izjemoma: »Sami ob oblikovanju oddelkov pogledamo kraj bivanja in šole, ki so jo prej obiskovali, ter skušamo učence razporediti tako, da ostanejo skupaj. Če kaj spregledamo, če so kje težave, posebne želje in imajo utemeljen razlog, to upoštevamo. Je pa tega zelo malo pri nas.« Podobno pravijo tudi na Strojni šoli Ptuj. Ravnateljica Anja Jesenek Grašič je pojasnila, da pri njih oblikovanje oddelkov opravijo izključno svetovalne delavke, ki so v preteklosti devetošolce spraševale tudi po morebitnih željah: »Pa se je to izkazalo kot slabo, imeli smo prestavljanje iz enega v drugi razred in podobno. Sama zagovarjam, da je to delo svetovalnih delavk, ki so za to usposobljene.« Tudi na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo pred vpisom nimajo možnosti, da bi se preko vprašalnika devetošolci med drugim izrekli tudi o tem, s kom želijo biti v razredu. Le izjemoma, če je kakšna posebna želja, jo skušajo upoštevati. POPUST »Včasih smo tudi mi imeli to možnost pri vpisu, da navedejo, s kom želijo biti sošolci, pa smo to opustili. Naredimo po svoje, jih ne spodbujamo k temu,« pravi ravnateljica Darja Harb. Glede na povedano imajo torej le ptujski gimnazijci možnost neformalno predlagati eno osebo, s katero želijo biti v razredu DK Prav temu je namenjen športni od- tniškem oddelku, ki deluje od leta delek. Njegov namen tako ni, da 2020 in v katerega se vpisujejo 30bi vsi postali vrhunski športniki.“ dijaki s precej širšega območja – Predvsem v zadnjih letih po bese- tudi z mariborskega in Prekmurja. AKCIJA VELJA OD 26.9.2025 - 3.10.2025 dah ravnatelja tako dijaki športne Najbližja gimnazija v vzhodni po- LET gimnazije dosegajo visok uspeh lovici države, ki ponuja tudi likov- na maturi in imajo možnost vpisa no smer Umetniške gimnazije, je na želeni študij. Mnogi med njimi namreč v Celju. Smer Gledališče se odločijo tudi za študij medicine, in fi lm pa ponujajo še na gimnazi- drugi nadaljujejo s študijem na po- ji v Ljutomeru. „Vpis v umetniško dročju športa. gimnazijo je tako v nasprotju z ne- V letošnjem šolskem letu so katerimi pomisleki, ki so se pojav- večinoma polni tudi ostali oddelki ljali na začetku, dober. Z vpisom www.iblo.si ./,0$1$35$9( l 723/271(Ă53$/.( ptujske gimnazije, a omejevanje ne posegamo v številčnost vpisa vpisa ni bilo potrebno. Največ v splošne oddelke, prinaša pa tudi dijakov, ki se vpisujejo v ptujsko neko novo dinamiko šoli,“ poja- gimnazijo, prihaja iz Ptuja in oko- snjuje Šeruga. lice. Nekoliko drugače je le v ume- HB IBLO 184x200.indd 1 15. 09. 2025 09:09:02 8 Podravje petek  19. septembra 2025 Apače  V enem letu trikrat zamenjali vložke na jaških Slovenija  Zanimanje za električna vozila se povečuje Kanalizacijski jašek odprl več vprašanj ... Za e-vozila 26 milijonov evrov subvencij Nekatere občane Apač moti hrup, ki ga povzroča vožnja čez kanalizacijske pokrove na cesti Povpraševanje po električnih vozilih tudi v Sloveniji počasi raste. To potrjujejo podatki do Lancove vasi. Gumijaste vložke na teh so samo letos zamenjali že trikrat. Sočasno s tem družbe Borzen, ki je od lanskega aprila do danes izvedla štiri javne pozive za dodeljevanje problemom je bil izpostavljen še očitek o domnevni neodzivnosti občinskega podjetja, ki je nepovratnih fi nančnih sredstev za nakup električnih vozil, peti pa je trenutno v teku. zadolženo za vzdrževanje in urejanje na območju občine Kidričevo. Pristojni delavci podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo so na podlagi svetniške pobude za ureditev problematike, ki jo je po- dal Boris Kmetec, opravili terenski pregled. Preverili so hrup na jašku, na katerem so preventivno zame- njali gumijaste vložke, čeprav so jih na tej relaciji samo v tem letu zamenjali že vsaj dvakrat. »Jašek je na cestišču na takem Foto: ČG mestu, da poteka čezenj večina Največ vlagateljev je zaprosilo za subvencijo v višini 7.200 evrov. prometa iz smeri Lancova vas– Apače. Na tem odseku bomo v Tokrat je za fi zične osebe, prav- Subvencijo je mogoče pridobiti do 5. septembra 2025, je prispelo prihodnje tudi testirali različne ne osebe in samostojne podjetni- za nakup novega ali rabljenega 1.968 vlog, na poziv za samostoj- kakovosti gumijastih podlog ozi- ke skupaj na voljo približno 13 mi- električnega vozila, ki ima vgra- ne podjetnike pa med 4. aprilom roma vložkov. Ena od tehničnih lijonov evrov. Po novem javnem jen izključno električni pogonski in 29. avgustom 2025 še 246 rešitev je tudi, da omenjeni jašek pozivu lahko do 7. oktobra vloge motor. Vozilo mora biti kupljeno vlog. Skupaj so na vseh zaključe- oziroma pokrov zavarimo, a to oddajajo izključno fi zične osebe, po 1. januarju 2025 pri registrira- nih razpisih razdelili 16 milijonov rešitev bomo izvedli v skrajnem od tega datuma naprej pa tudi nem prodajalcu, nakup pa mora evrov fi zičnim, 8,7 milijona evrov primeru in še to takrat, ko bomo izvajalci gospodarskih dejavnosti. biti opravljen pred oddajo vloge. pravnim osebam ter 1,2 milijona na tej relaciji preverili vse kanali- Foto: ČG Kot so pojasnili v družbi »Vlagateljem smo najpogosteje evra samostojnim podjetnikom, zacijske priključke,« so pojasnili v Kanalizacijski pokrovi na cesti Apače–Lancova vas naj bi bili zelo hrupni. Borzen, so dober teden po od- dodelili subvencijo v višini 7.200 kar je skupno nekaj več kot 26 občinskem podjetju. prtju aplikacije za sprejem vlog evrov za novo vozilo v vrednos- milijonov evrov. Odzvali so se tudi na očitek o v konkretni komunikaciji prišlo do preko telefona, elektronske po- fi zičnih oseb prejeli že 474 vlog. ti do 35.000 evrov,« so dodali v »Z odzivom smo bili zelo za- neodzivnosti. Kmetec je namreč napačnega vtisa ali neprimerne šte, osebnega obiska ali občinske Okvirna višina sredstev, name- družbi Borzen. dovoljni. Z možnostjo pridobitve dejal, da naj bi bili občani pri pri- izjave, in zagotavljamo, da takšen uprave: »Napotovanje občanov, njenih sofi nanciranju po tem javi težav deležni neustreznih odnos ni del naše uradne prakse.« naj se obrnejo na občinske svetni- javnem pozivu, znaša 5,2 milijona Prispelo več tisoč vlog subvencije se je namreč močno povečalo zanimanje za električ- komentarjev in napotitev. To V podjetju naj bi občana ob klicu ke, ni praksa podjetja.« Zagotovili evrov za fi zične osebe ter po 4 Na dveh zaključenih javnih na vozila, kar je eden od ključ- so zavrnili: »Spoštujemo vsako na občinsko podjetje napotili na so še, da preverijo vsako pobudo milijone evrov za pravne osebe pozivih za fi zične osebe, obja- nih ciljev Centra za spodbujanje pobudo občanov in si prizadeva- svetnika, češ da bo on to rešil. To na terenu in o njej podajo odziv – in samostojne podjetnike. Višina vljenih med 12. julijem 2024 in 1. alternativnih goriv v prometu, ki mo, da se obravnava strokovno, so zavrnili in zagotovili, da prijave bodisi z izvedbo ukrepa bodisi s subvencije je odvisna od vrste in avgustom 2025, so prejeli 3.366 od lanskega leta deluje v okviru pravočasno in v skladu z našimi napak sprejemajo redno, na več pojasnilom, zakaj ni izvedljiv. vrednosti električnega vozila, gi- vlog. Na poziv za pravne osebe, Borzena,« so pojasnili. pristojnostmi. Obžalujemo, če je načinov, neposredno od občanov Dženana Kmetec blje pa se med 300 in 7.200 evri. ki je potekal od 30. avgusta 2024 Estera Korošec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 1DMYHËMLNDSLWDOLQQDMYHËMHERJDVWYRYQDĄHPSRGMHWMXVROMXGMH ”—⋐•‘’‘†Œ‡–Œ‡ƒ‡• ‹œ–—Œƒ އ- –‘• ‘„‡Ž‡ā—Œ‡ ͹ͻ —•’‡æ‹Š އ–Ǥ ‡–ƒ ͷͿͿͶ•–ƒ‰ƒ—•–ƒ‘˜‹Žƒ ”ƒ…‹ƒ‹…ƒ e‡‰—Žƒǡ‹•–ƒœœƒ’‘•އ‹‹•އ†‹Žƒ˜‹- œ‹Œ‹ǡ†ƒŒ‡’‘†Œ‡–Œ‡‘„•–ƒŽ‘‹‘•–ƒ- –‘”ƒ•Ž‘–‡”拔‹Ž‘•˜‘Œ‡†‡Œƒ˜‘•–‹Ǥ† ‘–ƒā‡ ‰‘”‹Ž‹‘˜ǡ •–‘”‹–‡˜ ƒ ’‘- †”‘«Œ— ‘‰”‡˜ƒŒƒ ‹ ‡Ž‡–”‘‹•–ƒŽƒ…‹Œǡ –”‰‘˜‹‡ ‹ ˜•‡ †‘ ‡–‹Œ•–˜ƒ –‡” ’”‹- †‡Žƒ˜‡Š‡ŽŒƒǡ‰”ƒ†„‡‹æ–˜ƒ‹‡ƒ- œƒ†Œ‡撑”–ƒǥ•‡‘„œƒ˜‡†ƒŒ—ǡ†ƒ •‘‡†‹ƒ•–ƒŽ‹…ƒ•’”‡‡„‡Ǥ „Vizija je bila, da se podjetje, sprva s šti- rimi zaposlenimi, pozicionira, stabilizira ‹‘„•–ƒ‡ƒ’‘†”‘«Œ—•–‘”‹–‡˜‘‰”‡˜ƒ- Œƒ ‹ ‡Ž‡–”‘‹•–ƒŽƒ…‹Œ –‡” †ƒ –”‰‘˜‹ƒ ’‘—Œƒ –‡Š‹«‘ „Žƒ‰‘ ’‘ƒ•‹ƒŽ‘ ‘—”‡«‹Š…‡ƒŠǡDzŒ‡‘œƒ«‡–‹Š˜‡- Foto: Črtomir Goznik ‰‘–‘˜‹Š †‡˜‡–†‡•‡–‹Š ’‘˜‡†ƒŽ ‘„‡”– „—•–ƒ‘˜‹–˜‹ •–ƒ „‹Žƒ œ „”ƒ–‘ 懆‹- ksimalno kakovost, celovite in napredne ‰”ƒ†Œ‘懇‡‰ƒ’‘†‘„‡‰ƒ„Ž‘ƒ•ͼͶ z zaposlenimi postali sinonim za kako- e‡‰—Žƒǡ ‹ ƒ†ƒŽŒ—Œ‡ ’‘†Œ‡–‹æ‘ ’‘– Œƒƒǡ•–ƒ”ƒͷ;‹ͷͻއ–ǡ˜‡†ƒ”‘†˜•‡‰ƒ ”‡æ‹–˜‡ƒ’‘†”‘«Œ—‘‰”‡˜ƒŒƒǡŠŽƒŒ‡Œƒǡ ‘˜‹‹ •–ƒ‘˜ƒŒ‹ ƒ ‡ƒ‹ Ž‘ƒ…‹Œ‹Ǥ œ- ˜‘•–‹–‡Š‹«‘†‘˜”懐‘•–ƒ–‡’‘- •˜‘Œ‹Š•–ƒ”懘ǤǷ«‡Œ‡‹‡Žā‡’”‡†—•–ƒ- œƒ«‡–ƒ ˜’‡–ƒ ˜ ˜•‡ ’”‘…‡•‡ ˜ ’‘†Œ‡- ’”‡œ”ƒ«‡˜ƒŒƒǡ˜‘†‘˜‘†‹Š‹‡Ž‡–”‘‹- ‰”ƒ†Œ‘ „‘‘ ’”‡†˜‹†‘ƒ œƒ«‡Ž‹ އ–‘• †”‘«Œ—ǡDz Œ‡’‘—†ƒ”‹Žǡ’”‡’”‹«ƒǡ†ƒ Œ‡‘„ novitvijo podjetja Tames popoldanski –Œ—Ǥƒ‡•ǡ ’‘ ˜‡« ‘– –”‡Š †‡•‡–އ–Œ‹Šǡ •–ƒŽƒ…‹ŒǡDzŒ‡’‘—†ƒ”‹Ž‘„‡”–e‡‰—ŽƒǤ ’‘œ‘Œ‡•‡‹ǡDzŒ‡ƒ’‘˜‡†ƒŽ‘„‡”–Ǥ skrbi za zaposlene treba storiti še kan- •Ǥ’Ǥ’‘‹•‡ǡ†ƒ‰ƒœ„”ƒ–‘˜œ‹- •‡«ƒ•—˜«ƒ•‹Š‹•˜ƒ˜‹†‡Žƒ‘†‡†‡ŽŒ‡ Œ‡ ‘† •”‘‹Š œƒ«‡–‘˜ Œ‹Š‘˜‘ ’‘†- ”‡†ƒ‹†‡Ž—‹Œƒ•‘œƒ•–ƒ˜ŽŒ‡‹•–”ƒ–‡- «‡˜‡«ǤǷ’‘†Œ‡–Œ—ƒ‡••‘•‡‡† †‘‡†‡ŽŒ‡ǡ‡”Œ‡œƒ”ƒ†‹˜‡Ž‹‡‰ƒ‘„•‡‰ƒ Œ‡–Œ‡ ’”‡”ƒ•Ž‘ ˜ —‰Ž‡†‘ ‹ ˜‘†‹Ž‘ ‰‘- ‰‹Œ‹•‘˜‡•†‘„‹«‡˜Žƒ‰ƒŽ‹˜”ƒœ˜‘Œ‹”ƒ•– ņ=DVWDYOMDPRVL ’”˜‹‹˜Ž‘˜‡‹Œ‹œƒ˜‡†ƒŽ‹†”—ℇ‡‘†- •’‘†ƒ”•‘ †”—ā„‘ ˜ ”‡‰‹Œ‹ ƒ ’‘†”‘«Œ— ’‘†Œ‡–Œƒǡ’‘•–ƒŒƒŽ‹˜‡†‘˜‡«Œ‹‹‘—- GRVHJOMLYHFLOMHŃ ‰‘˜‘”‘•–‹‹–‡‰ƒǡ†ƒ•‡—•’‡æ‘•–’‘†- ’‘’”ƒ˜‹Ž‹‘–ƒā‡††‡Ž‘˜‹‹‘†Šƒ- ŒƒŽǡ’”‡†‡•˜ƒ•‡œ„—†‹Žƒǡ‹•‡˜”ƒ«ƒŽœ •–”‘Œ‹Š ‹ ‡Ž‡–”‘ ‹•–ƒŽƒ…‹Œ –‡” ’‘†Œ‡- ”‡«‡Œæ‹ ’‘—†‹ƒ –”‰—Ǥ„ –‡•‘ Œ‡–Œƒ‡‡”‹އœ˜‹æ‹‘†‘„‹«ƒǡƒ’ƒ ‘„‡”– e‡‰—Žƒ •‡ œƒ˜‡†ƒǡ †ƒ œƒ —•’‡- –Œ‡ •’‘‡„‹‹’‘•Ž‹ ˜‰”ƒ†„‡‹†‡- •‡’”‡—†ƒ”‘Ž‘–‹Ž‹†‹˜‡”œ‹Ƥƒ…‹Œ‡†‡Œƒ˜- „‹•‡—•’‡æ‘•–’‘†Œ‡–Œƒ‘”ƒŽƒ‡”‹–‹œ †‡Žƒǡ‘•˜ƒā‡•’ƒŽƒǤǼ Š‹ •–‘Œ‹Œ‘ œƒ’‘•އ‹Ǥ ǷƒŒ˜‡«Œ‹ ƒ’‹–ƒŽ ‹ Œƒ˜‘•–‹ǡ‡–‹Œ•–˜—‹—†‡Œ•–˜‘˜ƒŒ—ƒ ‘•–‹Ǥ Ƿƒ‘ •‡ †ƒ‡• —˜ƒ”Œƒ‘ –—†‹ • œƒ†‘˜‘ŽŒ•–˜‘ ˜•‡Š †‡Ž‡ā‹‘˜ǣ Žƒ•–‹- ƒŒ˜‡«Œ‡„‘‰ƒ•–˜‘˜ƒæ‡’‘†Œ‡–Œ— •‘ Tames daje delo 70 撑”–‡’‘†”‘«Œ—ǡ‹†ƒŒ‡†‡Ž‘ͽͶœƒ- ‘˜ǡ œƒ’‘•އ‹Šǡ —’…‡˜ǡ †‘„ƒ˜‹–‡ŽŒ‡˜ǡ ‡–‹Œ•–˜‘ǤƒͷͻͶЇ–ƒ”Œ‹Š’”‹†‡Ž—- ŽŒ—†Œ‡ǡ ƒæ‹ œƒ’‘•އ‹ǡ •‘†‡Žƒ˜…‹ • •–”‘- zaposlenim ’‘•އ‹Ǥ †”āƒ˜‡ ‹ –—†‹ Ž‘ƒŽ‡ •—’‘•–‹Ǥ ƒ–‘ Œ‡‘Š‡ŽŒǡƒ”ƒ•’‘˜‡Ž‹‘•–‹—˜”櫃 ‘˜‹œƒŒ‡‹”‡ˆ‡”‡…ƒ‹Ǥ”‡—- ‡”•‡˜ƒ‡•—œ‡Ž‘œƒ˜‡†ƒ‘’‘‡- ǽ«‡ Œ‡ ⇠‘† ‡†ƒŒ †‡Ž‘Бދ ‹ œ 9HVGRELËHNYUD]YRMLQ ƒ†”—‰‘‡•–‘˜Ž‘˜‡‹Œ‹Ǥ‘އ‰ –‡‰ƒ –‘ ƒ• Œ‡ ͽͶ œƒ’‘•އ‹ŠǤ•‹ •—’ƒŒ •‡ ƒ†”—ℇ‡‘†‰‘˜‘”‘•–‹ǡ •‘˜˜•‡Š ƒ‘ǡ‹Œ‡„‹Žƒœƒ’‘•އƒ˜–”‰‘˜•‡ ’ƒ —’”ƒ˜ŽŒƒ‘ ‘™Ž‹‰ …‡–‡” ‹ ‹‰”‹- œƒ˜‡†ƒ‘ǡ†ƒŽƒŠ‘•ƒ‘•–”‘‘˜‘‹œ- UDVWSRGMHWMD –‡Š͹ͻ އ–‹Š’‘ƒ‰ƒŽ‹ 撑”–‹‘ǡ†”—- •‡–‘”Œ—ǡ •–ƒ „‹Žƒ ‘„ƒ œ‡Ž‘ ƒ„‹…‹‘œƒǤ 櫇œƒ‰‘Žˆƒ–—Œ—ǡDzŒ‡”ƒœ’”æ‹–‡˜†‡Œƒ˜- ‘„”ƒā‡ ƒ†‡” • –‡Š‹«‹ œƒŒ‡ ‹ 斘‘ǡ 摎ƒǡ Œƒ˜‹ —•–ƒ‘˜ƒǡ Š—- —†‹‹†˜ƒœ„”ƒ–‘•˜ƒƒœƒŽƒœƒ‹ƒ- ƒ‡•—˜‡”Œƒ‡Œ‘ǡ†ƒ•‘˜‘†‹Ž‘‡- ‘•–‹’‘Œƒ•‹Že‡‰—Žƒ ‹†‘†ƒŽǡ†ƒ•‘•‡ ‡‡Š‹—•’‘•ƒ„ŽŒƒŒ‡‘‘‰‘«ƒ”ƒ- ƒ‹–ƒ”‹ ‘”‰ƒ‹œƒ…‹Œƒ –‡”‘‰‹ Œ‡œƒ‘«‡–‘˜‘‘„”–ǡœƒ–‘Œ‡„‹ŽƒŽ‘‰‹«ƒ •–‘ ‹ —‰Ž‡† –‡” œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‡ …‡Ž‘˜‹–‹Š ‘„†‡Œ•–˜—ǡ†ƒ’‘˜•‘†ǡ‡•ƒ‘ƒ–—- œ˜‘Œ’‘†Œ‡–ŒƒǤ‡—’”‹‡”‡Œ‡–—†‹ƒæ ’‘‘«‹ ’‘–”‡„‹ ’‘•ƒ‡œ‹‘ǡDz Œ‡ ‹ •ƒ‘—‡˜ƒ ‘†Ž‘«‹–‡˜ǡ †ƒ —•–ƒ‘- ”‡æ‹–‡˜ƒ–‡’‘†”‘«Œ——•–˜ƒ”‹Ž‹•–”†‹ Œ—ǡ ’”‹ƒŒ—Œ‡ •–ƒ‘˜ƒŒǡ ’‘†ƒŽ‹ æ‡ ˜ ˜Ž‘ā‡˜‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ‡œƒ’‘•އ‹Š†‘ƒ 懒‘˜‡†ƒŽ‘„‡”–e‡‰—Žƒǡœƒ†‘˜‘ŽŒ‡• ˜‹–ƒ ’‘†Œ‡–Œ‡ǡ ‹ •‡ „‘ ’‘އ‰ ’‘—ŒƒŒƒ †‡Ž‘ǡ œƒŒ‡ǡ ‹œ—搌ƒ‹ –‡”ƒ•‹- ‰”ƒ†„‡‹æ–˜‘ǤǷ އ–—͸Ͷ͸ͷ•‘‘«ƒŽ‹ ‹˜–—Œ‹‹Ǥƒ˜‡†ƒ‘•‡ǡ†ƒƒŒ‡•ƒ‘ ’‘•Ž‘˜ƒŒ‡˜ Žƒ•‡އ–— ‹˜’”˜‡ •–‘”‹–‡˜ —˜ƒ”ŒƒŽ‘ æ‡ œ ƒŽ‘’”‘†ƒŒ‘ ‹ ƒŽ‹ ƒ‰ƒā‹”ƒŒ‡ ˜•‡Š ˜ ’‘†Œ‡–Œ—Ǥ ‰”ƒ†Œ‘•–ƒ‘˜ƒŒ•‡‰ƒ„Ž‘ƒœͺ;•–ƒ- •—’ƒŒœœƒ’‘•އ‹‹—•’‡Ž‘œ”ƒ•–‹˜˜‘- ’‘ŽŽ‡–Œ—އ–‘搌‡‰ƒǤǷƒ•–ƒ˜ŽŒƒ‘•‹”‡ƒŽ- ˜‡Ž‡’”‘†ƒŒ‘ –‡Š‹«‡‰ƒ „Žƒ‰ƒǡ ‘’”‡‡ Ƿ—’ƒŒ•‘”ƒ•Ž‹‹œ‡‡Š‹‹œ‘„”ƒ- ‘˜ƒŒ‹ ˜ ƒ„‡Ž«Œ‹ ˜ƒ•‹ ƒ –—Œ—Ǥ ‡–‘• †‹Ž‡‰ƒ’‘—†‹ƒ•–”‘Œ‹Š‹‡Ž‡–”‘‹- ‘†‘•‡‰ŽŒ‹˜‡…‹ŽŒ‡ǡ‹Œ‹Š’‘–‡–—†‹—”‡- ‹ƒ–‡”‹ƒŽ‘˜ǡDz•‡•’‘‹Œƒ‘„‡”–Ǥ ā‡˜ƒŒ‡ œƒ’‘•އ‹Š œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŽ‹ ƒ- ’ƒ•‘’”‹†‘„‹Ž‹‰”ƒ†„‡‘†‘˜‘ŽŒ‡Œ‡œƒ •–ƒŽƒ…‹Œ ˜ ”‡‰‹Œ‹ ‹ †ƒ •‘ •ƒ‘ •—’ƒŒ •‹«—Œ‡‘ǡDzŒ‡æ‡’‘—†ƒ”‹ŽǤ petek  19. septembra 2025 Kmetijstvo 9 Podravje  Suša in vročinski valovili ponekod prepolovili pridelek buč Kmetje bi višjo odkupno ceno, Zaradi pomanjkanja cene bučnega olja pa so že sedaj visoke vlage zatajila tudi škropiva Tudi pridelovalci buč na Oranžno-rumeno obarvane buče so na večini njiv že postavljene v redi, pripravljene za spravilo, a veselja nad zadnjim dejanjem pri številnih poljedelcih ni. peščenih tleh Dravskega polja Suša, vročinski valovi so pomembno zmanjšali sprva obetajočo letino. »Ne govorimo o katastrofi , bo pa v povprečju za polovico manjši pridelek. Poudarjam z letošnjo letino ne morejo biti – v povprečju, saj so razlike med posameznimi posevki izjemno velike,« ocenjuje Matic Leben, specialist za poljedelstvo s ptujskega kmetijskega zavoda. zadovoljni. »Letošnje leto ni bilo leto za buče,« je preprosto Buče za olje v 98 % rastejo na med končnim kupcem, trgovcem dejal Milan Unuk iz Zg. območju vzhodne Slovenije in in pridelovalcem, vendar menim, Jablan, ki bo buče pospravil z letošnja letina je sprva kazala na da bi morala biti obstoječa odkup- osmih hektarjev njiv. Vzrok dobro. »Nato pa je junijsko po- na cena sprejemljiva. Seveda je ve- za takšno oceno pa je seveda manjkanje padavin zelo zaustavilo liko odvisno od pridelka; če je pri- vreme. Buče sicer potrebujejo rast, še posebej na nenamakanih delek dober, se stroški ob obsto- za rast veliko toplote, tleh. Bilo je prevroče, zaradi po- ječih odkupnih cenah pokrijejo in obsevanja, so precej odporne manjkanja padavin buče niso nas- nekaj še ostane, prav tako menim, proti suši, a potrebujejo tavile pridelka, ob tem sta suša in da glede na odkupne cene žit osta- vlago v tleh, predvsem v vročinski stres pripeljala do tega, ne več kot pri pšenici in ječmenu. začetnem obdobju rasti in da so buče mnogo bolj drobne in Res pa je, da izračune kroji letina, razvoja. »Pomanjkanje vlage verjetno manj polne,« je povedal slednja pa je letos močno odvisna je vplivalo na rast in tudi Leben. od tipa tal in lege njivskih površin. delovanje zaščitnih sredstev Poljedelec Jožef Pignar iz Ga- Imamo pridelovalca buč, ki je z 1,7 proti plevelom. Sredstva niso jevcev pri Gorišnici, ki buče pride- Foto: Mojca Vtič ha njive pripeljal 5.280 kg mokrih delovala, kot bi morala, zato luje na dveh hektarjih, pa je dejal, Površina njiv z oljnimi bučami se je lani v primerjavi z letom 2023 povečala za 27 %. Povprečni pridelek suhega semen, torej več kot tri tone po imamo posevke buč močno da letine ni rešilo niti namakanje: bučnega semena je znašal 0,7 t/ha, kar je za 13 % več od povprečja zadnjih deset let. hektarju, na drugi strani kmeta, ki zapleveljene. Dodatno je letino »Kljub namakanju opažamo, da je na hektarju pridelal vsega tono.« prizadela še suša, tako da bo bo pridelek daleč od tega, kar bi Tip tal in lega njiv krojita Jeruzalem SAT. Cena litra 100 % šnike luksuzna dobrina. Zato je na pridelek za polovico manjši.« moral biti, saj je buče prizadel vro- poljedelsko letino 2025 bučnega olja je že sedaj okrog 20 tehtnici dvig odkupnih cen in konč- Pridelava bučnega olja Unukovi sicer pol pridelka činski šok.« evrov, posledično vsakodnevno ži- nega produkta ter povpraševanje. številnim kmetijam Ob tem je opozoril še na ško- posušijo, polovico prodajo. Odkupne cene mokrih bučnih vilo postaja vsaj za nekatere potro- »Težko je, kot odkupovalci smo do, ki je bila številnim kmetom na dodaten zaslužek semen so letos malenkostno viš- območju Gorišnice prizadejana že je kot lani in se gibljejo med 1,5 in Površine, namenjene pridelavi bo setvi. »Še vedno se borimo z 1,6 evra na kilogram (brez DDV). oljnih buč, iz leta v leto močno niha- pri Gorišnici. »Takrat smo se odlo- vranami. Imamo zvočne topove, »Proti ceni olja je odkupna cena jo. Odvisne so od kolobarja, pa tudi čili za kolobar z bučami in še danes s katerimi skušamo obvarovati slaba, morala bi biti vsaj 1,8 evra,« letin in odkupnih cen. Lani so oljne vztrajamo in bomo. Buče, ki jih pri- posevek, vendar se bojimo, da se je kritičen Unuk. Cena 100 % buč- buče uspevale na 3.760 hektarjih, delamo, tudi predelamo, ustvarili bodo vrane, ki so izjemno inteli- nega olja je okrog 20 evrov, zanj kar je za skoraj tretjino več kot leto smo si trg,« pove Jožef Pignar. Vse gentne živali, navadile na te poke je potrebnih okrog tri kilograme prej. V podobnem obsegu so bile pridelano stisnejo v bučno olje, ki in zvočni topovi ne bodo več učin- suhih semen oz. približno sedem posajene letos. Poljščina je namreč ga v večini prodajo v zahodni Slove- koviti. Želim si in pričakujem, da kilogramov mokrih, k ceni slednjih ekonomsko zanimiva, predvsem, niji. »Na domačem pragu prodamo strokovnjaki ali zagovorniki zaščite je treba prišteti še stroške sušenja. ker se več kmetij poleg pridelave zelo malo, morda tudi zaradi cene, teh živali najdejo ustrezne rešitve, »Zavedamo se želja pridelovalcev, oljnih buč ukvarja tudi s prodajo ki pa jo določajo stroški embalaže, vendar ne na naš račun. Jate vran a žal se višje cene matematično Foto: Mojca Vtič bučnega olja ter drugih izdelkov. ki so se v letu dni povečali za 100 %, nam škodo povzročajo tudi na po- ne izidejo,« pravi Sonja Krabonja, Za liter bučnega olja je potrebnih okrog 33 srednje velikih buč oz. trije Buče so pred desetletjem posejali predvsem pa kakovost.« sevkih koruze, pri ozelenitvah.« direktorica oljarne in mešalnice kilogrami suhih bučnic. tudi na kmetiji Pignar iz Gajevcev Mojca Vtič Gorišnica  Sezona Ptujskega lüka je bila povprečna Pridelovalci Ptujskega lüka prisiljeni v namakanje Pridelovalci Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo so z letošnjim pridelkom nače- loma zadovoljni, predvsem zato, ker ga niso napadle bolezni. Zaradi suše so morali pridelek namakati, kar se je zgodilo prvič v zadnjih desetih letih. Do zdaj je namreč veljalo, da Ptujski lük dodatnega namakanja ne potrebuje. Anja Pignar, predstavnica nefor- trov naprej. »Potrošniki v kuhinji de raznih bolezni, pridelek ustreza malne skupine pridelovalcev Ptu- ne uporabljajo samo debele če- pričakovanjem ob začetku sezone jskega lüka z zaščiteno geografsko bule,« doda sogovornica. in je povprečen. Čebulo so spravili označbo, je pojasnila, da je bila do sredine avgusta. Na Ptujskem dosedanja praksa ob suhi pomla- Za pridelovalce čebule polju je bilo letos zasajenih približ- di takšna, da so v začetku sezone prihajajo težki časi no osem hektarjev Ptujskega lüka, čebulo namakali, da je lepo vzklila: kar je primerljivo s prejšnjimi leti. »Čebulček se je dobro prijel v zem- Pridelovalci Ptujskega lüka z za- »Pridelovalce nas vsako leto kon- ljo, kasneje v sezoni pa dodatno ščiteno geografsko označbo so z trolirajo kontrolne službe, vsako namakanje ni bilo potrebno, saj je letošnjo sezono zadovoljni. Kljub leto obnavljamo certifi kacijo, kar bilo vode načeloma dovolj. Letos različnim izzivom, predvsem gle- je prav,« je povedala Pignarjeva. pa smo bili prisiljeni v namakanje, Foto: ČG drugače bi imeli danes na naših Anja Pignar, predstavnica neformalne skupine pridelovalcev Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo, pove, prebiralnih mizah za pol manjšo da je letošnji pridelek povprečen. čebulo« V celotni rastni sezoni, od marca do konca julija, so površine Povprečen pridelek znaša okoli Pignarjeva. Ob tem opozarja, da so niso poznali vzroka, zelo verjetno namakali trikrat, kar se odraža v 15 ton na hektar, kar je specifi čno na letošnjem posvetu na Fakulteti je šlo za mikroklimatske dejavnike. višjih stroških pridelave. Ob tem za avtohtono sorto, ki v primerja- za kmetijstvo in biosistemske vede Bolezen je povzročila veliko škodo, poudarja, kako pomembna je voda vi s hibridnimi sortami ne dosega v Mariboru, kjer so sodelovali pri- nekateri pridelovalci so prizadeto v kmetijstvu, in pokaže očitno masovnih pridelkov (50 ton po delovalci čebule iz vse Slovenije, čebulo pustili kar na njivah. To se razliko v velikosti namakane in hektarju ali več). »Prav zaradi tega ugotavljali, da se jim v prihodnosti je zgodilo proti koncu poletja, ko nenamakane čebule. Letos je med je cena našega lüka na trgovskih obetajo težki časi. »Evropska unija je čebula tehnološko zrela, bakte- pridelkom več drobne čebule kot policah nekoliko višja, vendar smo namreč umika določena fi tofarma- rije pa so izkoristile ugodne pogoje prejšnja leta, vendar je ne bodo v teh letih dosegli, da potrošniki cevtska sredstva, ki so nam doslej in marsikje povzročile ogromno zavrgli. Ptujski lük z zaščiteno ge- Foto: ČG prepoznavajo naš pridelek kot ka- omogočala obvladovanje plevelov gospodarsko škodo,« je sklenila ografsko označbo namreč lahko Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo lahko prodajajo že od debeline kovosten, za trgovce pa smo eden in bolezni. Lani je čebulo napadla Pignarjeva. prodajajo od debeline 4 centime- štirih centimetrov naprej. izmed resnih dobaviteljev,« doda bolezen, za katero strokovnjaki Estera Korošec 10 Kultura petek  19. septembra 2025 Ptuj  Državno tekmovanje v slam poeziji Knjigarnica SLOVENSKI PESNIKI Zmagal Mišel Amo Ristov O TRTI IN VINU V MKC Stara steklarska je potekalo letošnje državno prvenstvo v slam poeziji. To je že drugo najvišje tovrstno Dragi bralci, te dni sem nekoliko pretiravala tekmovanje, ki ga je gostil Ptuj. z branjem in vam takrat ne morem izraziti navdušenja nad kakšno novo knjigo. Ker Sicer pa so se prvi slam dogodki brala sem, brala, ampak gori, doli, naokoli, v Sloveniji začeli po letu 2000. Prvo sončno in sočno. Zdaj že veste, da nisem državno prvenstvo je leta 2016 potekalo v Mariboru pod okriljem brala knjig, marveč grozdje. takrat novonastale slovenske sla- movske zveze SiSlam. Slam poezija, ki se je razvila z namenom predstavljanja poezi- je v živo, je zelo priljubljena med mladimi. Za oblikovanje slam sce- ne na Ptuju je zaslužen Mišel Amo Ristov, zmagovalec drugega dr- žavnega tekmovanja v slam poeziji leta 2017 in letošnjega državnega tekmovanja, ki se bo tudi udeležil Foto: Črtomir Goznik evropskega prvenstva v Berlinu, ki Na letošnjem državnem prvenstvu v slam poeziji, ki je potekalo v mladinskem kulturnem centru Stara steklarska, se bo začelo 15. oktobra. je slavil Mišel Amo Ristov, slovenski raper, pisatelj, slam pesnik, igralec, socialni delavec s Ptuja, tudi zaslužen za V teh letih se je močno razvila, s oblikovanje ptujske slam poetske scene. Prvič je zmagal že leta 2017. svojo sporočilnostjo pa navdihuje mnoge. To se je pokazalo tudi na Enja Podboj, Mišel Amo Ristov, vstopnice za evropsko prvenstvo, dobro uspela, in sproščeno. Na pr- letošnjem prvenstvu, saj je bila Ema Medved, Leila Bećirović, bila je tretja rezerva. Po odpovedi venstvu pa sta se dobro predstavili velika dvorana Stare steklarske Isabella Ban, Tomaž Lovrenko in dveh sodelujočih držav in nazad- tudi njegovi varovanki: Leila Beći- polno zasedena, občinstvo je vsak Marjan Škoda. Predstavili so se z nje še Portugalske, ki bo državno rović in Isabella Ban. Za priprave nastop slamerja bučno pozdravilo. avtorskimi besedili, ki so obravna- prvenstvo izvedla šele oktobra, so bo imel zelo malo časa, saj je Slo- Predizbori za letošnje državno vala aktualne, teme, družbeno kri- se vrata odprla tudi za nastop naj- venija tudi med zadnjimi izvedla Ja, letos so s trgatvami kar pohiteli in trte so bile oblo- prvenstvo so potekali v Mariboru, tične in tudi osebne teme. Njihove boljšega letošnjega slovenskega tekmovanje, dan pred določenim Novem mestu, Celju in na Ptuju. žene, da že dolgo ne tako. Vsaj na gričih, kjer sem grizla nastope je ocenjevala komija v se- slamerja. rokom, 14. septembrom. Peto prizorišče bi moral biti Kranj, stavi: Igor Kuna, Mateja Mohorko, Mišel Amo Ristov je povedal, Na svojem prvem evropskem v hrib, pa tudi brajde na ravnini so ponujale obilno leti- zaradi premalo prijavljenih so Sabina Tavčar in Liljana Klemenčič. da se je na državnem prvenstvu prvenstvu je nastopil s pesmimi v no. Najprej sem brala na lični, manjši trgatvi častitljive, predtekmovanje pred prvenstvom Pridružili pa so se jim tudi trije na- odvilo vse tako, kot se je moralo. slovenskem jeziku, na letošnjem lepo urejene brajde z gemajem. Sonce je privabilo šte- v soboto izvedli na Ptuju. Na sceno ključno izbrani člani izmed občin- Nastopil je s pravimi pesmimi, z bo nastopil s pesmimi v angleškem vilne ose in glej ga zlomka, a me ni osa kresnila v samo- je v treh krogih stopilo devet tek- stva. aktualno družbeno vsebino in tudi jeziku. obrambi, ko sem segala za grozdom. Ni minilo dvajset movalcev: Alen Harb, Matic Ačko, Slovenija letos prvotno ni imela osebno noto, ta kombinacija je MG minut in zgodba se je ponovila, da mi je dlan otekla in je dajala roka do zapestja videz kravjega vimena. Na srečo je bila leva roka. Hm, dobro smo brali, dobro smo jedli Ptuj  Iztekel se je festival sodobne umetnosti in se veselili žlahtnega pridelka. Druga trgatev je bila na domačem vrtu, brajde z gemajem, kvintonom, jurko, izabelo in bakušem; seveda je bila uspešna, po malem Ptuj med umetniško najbolj razvitimi okolji tudi smešna, saj so bili berači – trgači polni domislic, izboljšav in primerjav, kdo je najbolj vesten in hiter, kdo V Galeriji mesta Ptuj, kjer je bila na ogled osrednja razstava 23. festivala sodobne umetnosti Art Stays pod nas- bo po tleh pobiral, kdo bo na lestvi in kje bodo trgali tisti nižje postave. lovom Prah, je v nedeljo potekalo sklepno dejanje letošnjega festivalskega dogajanja. Letos škorci in podobno zainteresirani niso naredili škode po brajdah, so pa trgači zato bolj čebljali in razsa- jali med starimi trtami. Tretjo in četrto trgatev sem opra- vila, če se temu lahko tako reče, na haloških gričih. To je bilo lepo! Kakšno grozdje! Dišeče in sladko. Kar lepljivo in ja, nekatero od sonca ožgano. Bolj so me presenetile razpoke v zemlji na terasah, nisem pomislila, da je to suša s poletno pripeko. Bila sem še na gričku v Mestnem vrhu, med drugimi belimi sortami smo posebej brali temno, žametno modrikasti do zamolklo rdeči »cvaj- gelt«, krasne trte, ki dajejo prav tako vino. No, da ne dolgovezim preveč, zvečer sem kar brez knjige zaspala, je pa res, da sem na vsaki trgatvi kakšno pesem prebrala in tako prispevala k nagovorom gospodarjev. Za trgatvene priložnosti, ko ni na pretek časa za moto- viljenje s poezijo in kliče delo, je najbolj priročna zbirka »vinskih« pesmi izbranih pesnikov (Slovenski pesniki o trti in vinu, Mladinska knjiga, 1999), ki je že bila pred- stavljena v Knjigarnici. Foto: Črtomir Goznik Umetniški direktor Jernej Forbici je vodil zaključni ogled letošnjega festivala Art Stays Prah. Tokrat sem izbrala pesem Milana Dekleve z naslovom Umetniški direktor in program- cev. Med štiridnevnim otvorit- ski vodja festivala Jernej Forbici venim vikendom so potekali še Tresoči sonet je še zadnjič popeljal po razstavi, koncerti, performansi, delavnice, obenem pa predstavil letošnji ob- okrogle mize, vodeni ogledi, fi lm- Kot nekoč rad bi prekrokal noč, sežen katalog na več kot 330 stra- ske predstave in še veliko druge- ampak danes rabil bi pomoč, neh, kjer je zajeto vse festivalsko ga. Zadnji vikend festivala so si ne mislim za pit – dogajanje in predstavljenih več ljubitelji sodobne umetnosti lahko za zamašek odvit; kot 200 likovnih del. Dodane so ogledali razstave še na sedmih lo- mirna je roka, svet je tresoč! tudi vse bibliografi je umetnikov. kacijah. Art Stays je Ptuj postavil Katalog je v bistvu zahvala na zemljevid enega umetniško naj- vsem, ki so KUD Art Stays poma- bolj razvitih mest. Zadovoljni so, Pesmi v drobni zbirki je izbral Aleš Berger, ilustrirala gali pri letošnjem festivalu. da so lahko izpeljali vse, kar so si pa jih je Ana Košir. V okviru 23. festivala sodobne zastavili. Prijazne jesenske dni še naprej želim. umetnosti Art Stays Prah so odprli Festival Art Stays prehaja v nov kar 14 razstav na 11 razstaviščih. Foto: Črtomir Goznik štiriletni ciklus, temo novega cikla Liljana Klemenčič Vse so bile zelo dobro obiskane, V katalogu 23. festivala sodobne umetnosti je festivalsko dogajanje pred- bodo predstavili v kratkem. veliko je bilo tudi tujih obiskoval- stavljeno na več kot 330 straneh. MG petek  19. septembra 2025 Ljudje in dogodki 11 Majšperk  Z osrednje občinske prireditve Ptuj  Svetovni dan varnosti pacientov Manjše občine niso breme, K zdravniku sedemkrat na leto temveč razvoj Slovenije V ptujskem Zdravstvenem domu letno zabeležijo okrog 300.000 obiskov, kar pomeni, da vsak prebivalec k zdravniku pride v povprečju sedemkrat na leto. Prešeren je v svoji pesmi Slovo od mladosti razmišljal, da je boljši del življenja že za njim, a to zagotovo ne velja za občino Majšperk, ki letos beleži 30 let delovanja. Z osrednjo slove- snostjo so se spomnili izvedenih investicij, obenem je župan Sašo Kodrič predstavil projek- te, ki jih občina že snuje za prihodnja leta. Foto: ČG Opravljali so različne meritve, izvajali delavnice in prebivalcem predstavili svoje delo z drugega zornega kota. Foto: Brbre V sredo so ponovno na stežaj odprli svoja vrata in bivalec, ki pokuka na svet, dobrodošel. Ker se prebi- Prejemnika občinske plakete Cvetko Pepelnik in Ema Rodošek predstavili brezplačne aktivnosti, od telesnih meri- valstvo stara, želimo obenem ljudi spodbuditi tudi k tev do raznih delavnic in preventivnih akcij. zdravemu življenjskemu slogu, da starost preživijo Spodbudna pa je tudi ustvarjal- potreb lahko tudi vzgled večjim. vodja projekta starejši za starejše, Ob Svetovnem dnevu varnosti pacientov je ptu- čim bolj aktivni, zdravi in fi t.« nost in predanost skupnosti, po- Vodja ptujske izpostave JSKD obenem pa z organizacijo miklavž- jski zdravstveni dom ponovno aktivno sodeloval v Izvajali so brezplačne meritve telesne sestave, sameznikov, vidna tudi na osrednji Iva Ferlinc je Občini Majšperk pre- evanja že leta skrbi za veselje sta- vseslovenski kampanji osveščanja, ki vključuje 45 glukoze in holesterola, delavnice na temo tehnik občinski prireditvi. Pred 30 leti so dala srebrnik JSKD kot zahvalo za rostnikov nad 80 let. O priznanju zdravstvenih zavodov po vsej Sloveniji. Letos je sproščanja, zdravo staranje z gibanjem v prostorih takratni občinski veljaki orali ledi- podporo ljubiteljski kulturi, vrhu- je dejala: »Priznanje je potrditev, tema Varna skrb za vsakega novorojenčka in otroka. fi zioterapije, testiranje vida, sluha ... Spregovorili no samostojne občine Majšperk. nec prireditve pa je bila podelitev da mi prostovoljci zaupajo, da »Drugo leto zapored sodelujemo v tem projektu, so o varni nosečnosti, prvih obiskih patronažnih se- »Ne morem soditi, kako zahtevni priznanj občanom. Kot prva sta delam dobro. Pri nas je veliko sta- pridružilo se nam je deset društev iz lokalnega oko- ster, temeljnih postopkih oživljanja otrok. S svojimi so bili prvi koraki, a bili so pravi in bila na oder poklicana zlata matu- rejših, pokojnine so nizke, zato je lja. Posebej veseli smo, da jih je toliko, pomembno aktivnostmi so se dnevu odprtih vrat pridružili tudi ključni, da lahko danes uživamo ranta Iva Grobelšek, maturantka pomembno, da pri reševanju stisk nam je, da smo vključeni v okolje, ne le, ko so ljud- v zobozdravstvu, službi nujne medicinske pomoči sadove dela in razvoj naše obči- II. gimnazije Maribor, ter Marko sodelujemo, se povežemo z insti- je bolni, ampak, da jim skupaj pomagamo, da čim itn. ne,« je dejal župan Sašo Kodrič. Potočnik, maturant Elektro in ra- tucijami, poiščemo pomoč.« dlje ostanejo zdravi,« je povedala direktorica Metka Ambulante Zdravstvenega doma Ptuj, ki ima Poudaril je, da je sedaj osrednja čunalniške šole Ptuj. Priznanje žu- Za delo na področju društvenih Petek Uhan. Letos so posebno pozornost namenili sicer sedež na Potrčevi cesti, delujejo na osmih naloga vodstva občine, da sledi pana sta prejela Miha Žunkovič, ki dejavnosti in lokalne skupnosti je novorojenčkom, ki so jim predali posebne voščilni- lokacijah, na še dveh drugih naslovih je Center za viziji razvoja s pripravo in uresni- niza uspehe v atletiki, ter uspešni plaketo prejel Cvetko Pepelnik, ce s posvetili zaposlenih, šolarjev in pacientov: »To duševno zdravje. čitvijo projektov, ki nagovarjajo mladi glasbenik David Aubel. Za pobudnik ustanovitve ŠD Ptujska je gesta, s katero smo pokazali, da je vsak nov pre- Dženana Kmetec vse generacije. delo na področju ustvarjalnosti, Gora, Nogometnega kluba Maj- Slavnostni govornik ob 29. ob- kulturne dejavnosti in zaščite ter šperk, dolgoletni svetnik in podžu- činskem prazniku (in v predvo- reševanja je občinsko priznanje pan ter prvi predsednik KS Ptujska 3URPRFLMVNRVSRURþLOR lilnem letu) pa je bil predsednik prejela Petra Novak. Občinski Gora. »Pri 33 letih sem se poleg državnega sveta (in predsednik nagrajenec je tudi Albin Lorber, ki službe v Ljubljani spoprijel tudi z nove politične stranke Fokus) Mar- je zaslužen za ponovno obuditev delom v KS, saj sem čutil željo in Qcenter Ptuj, kjer je vsak nakup ko Lotrič, ki je domačinom najprej PD Stoperce, pobudnik obuditve potrebo, da dam neki prispevek geografsko predstavil, kje leži nji- stoperške poti, markacist ... kraju.« In kaj mladim 30-letnikom hova občina (?!), v nadaljevanju pa Ob 29. občinskem prazniku sta sporoča dolgoletni lokalni politik? SRVHEQRGRĜLYHWMH vendarle poudaril, da je Majšperk bili podeljeni tudi dve plaketi. Ema »Mladi, bodite korajžni, vztrajni, 4FHQWHU3WXMQDMYHËMHQDNXSRYDOQRVUHGLŕËHQD3WXMXSROHJQDNXSRYDOQHL]NXŕQMH dokaz, da so male občine razvoj Rodošek je 18 let posvetila vode- delajte v dobro kraja in krajanov, in ne breme Slovenije ter da so nju RK Ptujska Gora, 35 let je vodila saj kjer je volja, je tudi pot.« RELVNRYDOFHPSRQXMDŕHSUDYRNXOLQDULËQRUD]YDMDQMHYRNYLUXNRQFHSWD4FHQWHU manjše občine v reševanju težav, Karitas na Ptujski Gori. Že 15 let je Mojca Vtič 6WUHHW)RRG3ULYRŕËLWHVLUD]QROLNHNXOLQDULËQHGREURWHòSUDYYVDNERQDŕHOQHNDM SRVYRMHPRNXVX †ƒƒƒ‘˜‘•–˜ƒæ‡‰ƒ•’ƒ…ƒƒŒ„‘ŽŒ˜’Ž‹˜ƒ’”ƒ˜ Središče ob Dravi  Simpozij o preteklosti za prihodnost ‹œ„‹”ƒ އ⋿«ƒǫ ’ƒŒ‡ ƒ †‘–”ƒŒƒ‡ǡ ‡—†‘„- ‡ƒŽ‹‡—•–”‡œ‡އ⋿«—ŽƒŠ‘˜‘†‹˜‡‹”- ‡‘«‹ǡ„‘އ«‹‡‹—–”—Œ‡‘•–Ǥ”ƒ˜œƒ–‘Œ‡œ†ƒŒ Od arheoloških najdišč do turizma ’”ƒ˜‹«ƒ•ǡ†ƒ’‘•”„‹–‡œƒ•’”‡‡„‘Ȃ‹–‘’‘ ƒŒ„‘ŽŒæ‹Š …‡ƒŠǨ ”‘†ƒŒƒŽƒ ‹–ƒ’—” ˜ …‡–”— –—Œ’‘—Œƒ’‘•‡„‘ƒ…‹Œ‘ǣ†‘ȂͻͶάή†‘†ƒ–‹Š Simpozij z naslovom Oživljanje preteklosti za prihodnost je potekal v središki Sokolani, na Ȃͷͻܐƒއ⋿«ƒǨ…‹Œƒ‡˜‡ŽŒƒƒއ⋿«‡‹œ’‡‡  ǡ–”ƒŒƒ’ƒ†‘ͻǤ‘–‘„”ƒǤ njem pa so sodelovali ugledni strokovnjaki in predavatelji. Gusto – bistro in klub, kjer se okusi, zabava in dru- „‹æ«‹–‡’ƒæ‡’”‘†ƒŒƒŽ‘OBIǡŒ‡”˜–‡Š†‡Š’‘- ⇐Œ‡•”‡«ƒŒ‘˜’‘’‘ސ‡•‘ā‹–Œ—Ǥ—Š‹Œƒ˜ —•–— –‡ƒŒ‘‡˜‹–ƒŽ‹Š‘„Ž‘‰Ȃ‘„ƒ—’—†‘Ž‘«‡‹Š •‡’‘ƒæƒœ„—”‰‡”Œ‹ǡ’‹…ƒ”‘Ž‹…ƒ‹‹‹–ƒŽ‹Œƒ•‹‹ –ƒŽ‹Š‘„Ž‘‰’”‡Œ‡–‡†‘ͷͶͶ‡˜”‘˜†‘„”‘‹‡–Œƒ Œ‡†‹ǡ‹˜ƒ„‘†‘’‘’‡•–”‹Ž‡˜•ƒ‘†‡˜‡–”‡- ƒ„‹˜”‡†‘•–‘ƒ”–‹…‘Ǥ‘—†„ƒ˜‡ŽŒƒ‘†ͷͻǤ —–‡Ǥ ”‹˜‘æ«‹–‡ •‹ ‡†‹‹ ’”ƒ˜‹ –‡Ž‡«Œ‹ †—ƒŒ•‹ †‘͹ͶǤ•‡’–‡„”ƒǤ œ”‡œ‡ǡ „—”‰‡”Œ‡ ‹ „‘™Ž‡Ǥ ”‡’«‡˜ƒŽ‹…ƒ ƒ āŽ‹…‘ƒ˜†—æ—Œ‡œ†‘ƒ«‘ǡ•”«‘’”‹’”ƒ˜ŽŒ‡‘—- Ž‹ƒ”‹‘Ȃ’”‹˜‘æ«‹–‡•‹‰‘˜‡Œ‹‰‘Žƒāǡ’ƒ•—ŽŒ•”ƒŒ- •‘Ž‘„ƒ•‘ƒŽ‹˜ƒ’‡–‡”‹œŒ‡‹’‘Š‘”•‹Ž‘‡…Ǥ ‘—†„ƒ •’‘‹Œƒ ƒ ‘—• –‹•–‡‰ƒǡ ƒ” ƒŒ”ƒŒ‡ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ƒæ‡„ƒ„‹…‡Ǥ‹œœ‡”‹ƒ ‹撃‰‡–‡”‹Œƒ …‘ƒ ˜ƒ• „‘ ”ƒœ˜ƒŒƒŽƒ • ’‘Šƒ‹’‹æ«ƒ…‡ǡ ƒŒ ’‹œœƒ‹ –—Œƒ ‹ –‡•–‡‹ƒ‹ǡ ”ƒœ˜‡•‡Ž‹Ž‹ ˜ƒ• „‘†‘œƒŒ„‘ŽŒæ‹’‘Šƒ‹’‹æ«ƒ…‡ƒ–—Œ—ǡ ’‡•–”‘ ‹œ„‹”‘ ’‹…ǡ •‘Žƒ–ǡ‘”•‹Š †‘„”‘– ‹ ”‘Ž‹…Ǥ ƒŒ—„ƒ”˜ƒ•„‘ƒ˜†—拎••˜‘Œ‹ ǦƒŒ— Foto: HS ”‹‡† Š‹…‡ –”‹’• ƒ†‹‰•Ǥ ‘ ˜œ‘”— •˜‡- –‘˜‹Š ˜‡”‹‰ •‘ –—†‹ •ƒ‹’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ ˜‡”Œ‡–‘ƒŒ- Predstavili so veliko zanimivosti iz Središča ob Dra- izvedeli več o ljudskih šegah in navadah v teh krajih, „‘ŽŒæ‹’‹æ«ƒ«Œ‹’”‹‰”‹œ‡ǡ˜ƒ–‡”‡ŽƒŠ‘—ā‹˜ƒ–‡ vi – od arheoloških in zgodovinskih do kulturnozgo- dotaknili pa so se tudi turističnega razvoja občine. ˜ƒŒ—„ƒ”—ƒŽ‹’ƒ Œ‹Šƒ”‘«‹–‡ ‹’‘‡•‡–‡†‘- dovinskih. Predavatelji so govorili o najdbah v Grabah Referati bodo objavljeni v zborniku, ki bo izšel v bliž- ‘˜‘œ‹”‘ƒƒ’‘–Ǥƒ’‘•Žƒ†‡•‹’”‹˜‘æ«‹–‡æ‡ od bronaste dobe preko oblikovanja Središča kot nji prihodnosti. •Žƒ•–‡—”–‘æ‡ǡ‹˜ƒ•„‘†‘ƒ˜†—拎‹•文˜‹Ž‹‹ trga do današnje občine. Dotaknili so se tudi vpliva Uvod v dogodek je zaznamoval slovenski trio For- ‘—•‹’‘ސ‹ŽǤ in pomena srediških intelektualcev, zlasti še France- te, za vzdušje pa je poskrbel še vrhunski kitarist Jan ƒŒ˜‡«Œƒ’‘—†„ƒ‡•‡…ƒ Œ‡ –—Ȃ ‹œ‘”‹•–‹–‡’”‹- ta Borka iz Obreža ter Antona Kosija, Martina Kojca Brodnjak, ki je s svojim nastopom navdušil zbrane. ޑ␑•–œƒ’‘’‘ސ•’ƒ‡…˜‹–ƒ’—”Œ—! Ste vedeli, in Dušana Moškona. V nadaljevanju so prisotni lahko Helena Srnec 12 Črna kronika petek  19. septembra 2025 Majšperk  Domačini pričakujejo čimprejšnje ukrepanje Direkcije za infrastrukturo V treh letih se je kolesarska steza že drugič pogreznila Direkcija za infrastrukturo je z Občino Majšperk pred tremi leti na vsaki strani ceste skozi Vrhe (Ptujska Gora) zgradila trimetrsko površino za pešce in kolesarje ter na novo uredila kilometer dolg odsek državne ceste. Investicija, ki je bila že pred tremi leti končana, pa se še vedno sooča s težavami. Ena izmed njih je neutrjen teren kole- sarske steze, ki se je v treh letih pogreznila že drugič. Direkcija za infrastrukturo je ključena avgusta 2022, komisijski Ugreznino je nato izvajalec po leta 2021 začela prenovo državne pregled izvedenih del je bil tri me- naročilu saniral, a kolesarka se je ceste skozi naselje Vrhe oz. pro- sece kasneje, ko so pristojni ugo- pred časom ponovno pogreznila. jekt, težek 1,2 milijona evrov, od tovili pomanjkljivosti. Ena izmed »Kdaj bomo sanirali usad na ko- tega je občina prispevala okrog pomankljivosti v letu izgradnje lesarski stezi skozi Vrhe, ali bomo 170.000 evrov. Dela so bila za- je bil tudi usad kolesarske steze. čakali, da bo kolesarsko stezo s Foto: Mojca Vtič Del pločnika s kolesarsko stezo se je ponovno ugreznil. pločnikom odneslo v Podlože,« vor, ki je presenetil tudi župana, Direkcija RS za infrastrukturo pris- je na zadnji seji vprašal podžupan kajti sami so prejemali zagotovila, topila k izdelavi projektne rešitve Dragomir Murko. Župan Sašo Kod- da direkcija pripravlja geomehan- za sanacijo ter predvidoma v letu rič je odvrnil, da je zadeva v rokah ske raziskave terena. 2026 k izvedbi javnega naročila za direkcije za infrastrukturo. Po ponovnem preverjanju so si gradbena dela.« Direkcijo smo zato vprašali, kdaj na Direkciji vendarle vzeli čas za O sami višini investicije v tej fazi nameravajo usad sanirati ter ali odgovor in potrdili županove be- še niso želeli ugibati, glede uve- gre za sanacijo v okviru garancijske sede: »Trenutno je v pripravi javno ljavljanja garancije na izvedena dobe, prejeli pa presenetljiv odgo- naročilo za izvedbo geomehanskih dela pa so odgovorili: »Morebitna vor, da naj se obrnemo na pristoj- raziskav na območju nastalega odgovornost se bo ugotavljala na Foto: Črtomir Goznik no občino, saj da so kolesarske plazu. Rok izvedbe geoloških vrtin podlagi izdelanega geomehanske- Regionalna cesta Majšperk–apaški križ skozi Ptujsko Goro je bila že leta 2022 deležna celovite prenove, ob pro- steze in pločniki znotraj naselij v in geomehanskega poročila je 30. ga poročila.« metnici pa je bila urejena tudi kolesarska steza s pločnikom na vsaki strani vozišča. domeni lokalnih skupnosti. Odgo- 11. 2025. Po prejemu poročila bo Mojca Vtič Slovenija, Podravje  Črna statistika smrti v traktorjih Kljub loku in kabini traktoristi še vedno umirajo Kabina oziroma vsaj varnostni lok sta na vsakem trak- torju obvezna oprema, a traktoristi v nesrečah še vedno V Sloveniji se letno zgodi okrog 200 nesreč, v katerih so umirajo. Vzrok je neuporaba varnostnega pasu. Kar šest udeleženi traktoristi. V letu 2024 je v kmetijstvu in gozdarstvu v od devetih oseb, ki so lani umrle v nesrečah s traktorjem, nezgodah pri delu s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji umrlo devet oseb. med delom ni uporabljalo varnostnega pasu. Čeprav sta Na območju Policijske uprave Maribor pa so lani zabeležili kabina in varnostni lok ključna zaščita, sta učinkovita le, 28 delovnih in prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi če varnostni pas voznika zadrži v sedežu in prepreči, da bi traktoristi. Število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi padel pod več ton težak stroj. traktoristi, v zadnjih letih ne izstopa, in se giblje med 28 in 35, so pojasnili na Policijski upravi Maribor. Med leti 2020 in 2024 Traktorji, prodani po letu 2004, šek, je po njegovih besedah spre- beležijo šest smrtnih žrtev, vse so se nanašale na delovne nesreče. morajo imeti obvezno nameščen jelo nenavadno odločitev, da bo za varnostni pas. Takšnih je po oce- spremembe poiskalo soglasje pri ni strokovnjaka za kmetijstvo in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slo- akcijo Pripni se in preživi, ki spod- prevračanja. Mladi vozniki bodo gozdarstvo Marjana Dolenška v venije, ki pa ga ta ni podala. buja namestitev in uporabo pasov. tako na lastni koži izkusili sile, ki Sloveniji 41 odstotkov, medtem »Argumenti so bili do skrajnos- Z začetkom prihodnjega leta pa delujejo med prevračanjem, in se ko je starejših traktorjev brez pasu ti bizarni,« se spominja Dolenšek. bo obvezen del usposabljanja za prepričali, kakšno razliko med živ- preostalih 59 odstotkov. Ob tem je Kmetijska zbornica je med drugim varno delo s traktorjem in prido- ljenjem in smrtjo pomeni varnostni Foto: MZ v uporabi še med 10.000 in 15.000 trdila, da gre le za dodatno fi nanč- bitev vozniškega dovoljenja kate- pas. Kar šest od devetih umrlih, ki jih je leta 2024 pod seboj pokopal traktor, pri starejših neregistriranih traktorjev, no bremenitev kmetov, čeprav gorije F tudi preizkus v simulatorju Luka Tetičkovič upravljanju delovnega stroja ni uporabljalo varnostnega pasu. ki prav tako nimajo varnostnega varnostni pasovi stanejo med 50 in pasu. 240 evri, poudarja. »Vsaj 80 odstotkov traktoristov Še bolj nenavaden naj bi bil ar- bi prevračanje traktorja preživelo, gument takratnega predsednika Ako Mavricija (22.) sonce zasije, Danes bo pretežno jasno, zjutraj če bi bili pripeti z varnostnim pa- kmetijske zbornice Romana Žveg- bo po nižinah v notranjosti meg- som,« je prepričan Dolenšek. Po liča, ki naj bi Dolenšku dejal, da ima pozimi huda sapa brije. la. Najnižje jutranje temperatu- njegovih analizah bi v letu 2023 pas sam traktor z varnostnim pasom re bodo od 7 do 12, ob morju preprečil šest od sedmih smrti, leta že 18 let, a ga ni še nikoli uporabil. okoli 14, najvišje dnevne od 25 2024 bi rešil šest od devetih umr- Pri tem strokovnjaki opozarjajo, do 29 °C. lih, v prvi polovici leta 2025 pa pet da novejši varnostni pasovi tipa od sedmih ponesrečenih. ELR (zapahnitev v sili) delujejo OBETI V soboto in nedeljo bo sončno enako kot v avtomobilih – zapah- Kmetijske organizacije in toplo z jutranjo meglo po ni- nejo se le ob nenadni sili, sicer pa žinah. preprečile obvezno se prilagajajo gibanju voznika in ga vgradnjo ne ovirajo pri delu. Dolenšek je pojasnil, da so leta Varnostni pas je 2021 predstavniki kmetijskih orga- treba pred vožnjo Napoved za Podravje nizacij preprečili, da bi ministrstvo za infrastrukturo predpisalo ob- tudi pripeti vezno vgradnjo varnostnih pasov Ker vgradnja pasu ne pomeni tudi v starejše traktorje. nič, če ga vozniki ne uporabljajo, Kmetijsko ministrstvo, ki ga je je Agencija za varnost prometa s takrat vodil minister Jože Podgor- Strojnimi krožki Slovenije začela Vir: ARSO Atletika Namizni tenis Tina svoje naredila, Kristjan se Popolna cirkovška prevlada v še pripravlja moškem delu Stran 14 Stran 15 Strelstvo Tenis Urška Kuharič v pripravah na Planinšek odlično oddelal svetovno prvenstvo svoja dvoboja Stran 14 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL Tekma z Mariborom je v Kidričevem vedno tekma leta V 1. ligi bodo nogometaši odigrali tekme 9. kroga, s Radomir Đalović: »Pred nami je tekma čimer se bo zaključila prva izjemnega pomena« četrtina sezone. Odigrana bosta dva lokalna derbija, V Mariboru so v reprezentančnem premoru opravili Aluminij bo v Kidričevem napovedano zamenjavo trenerja, po odstavljenem gostil sosede iz Maribora, Tugberku Tanrivermisu in začasno nastavljenem Olimpija pa se bo merila z Radomiru Karanoviću je novi trener postal Črnogorec mestnim tekmecem Bravom. Radomir Đalović. Svoje poglavje pri Mariboru je začel pisati z zmago proti Muri. Celjani so na lestvici korak pred vsemi (22 točk), nato pa sledi šest Osrednji branilec Omar Rekik je o tem dejal: „Rad bi čestital trenerju moštev v razmiku zgolj treh točk, in novemu strokovnemu štabu, da so vnesli svež veter in toliko ener- Foto: Črtomir Goznik Foto: NK Maribor med njimi sta tudi Aluminij (13) in Jura Arsić, trener Aluminija Radomir Đalović, trener Maribora gije v pripravo, da smo tekmo dobili. Za celotno ekipo je pomembno, Maribor (14) ter Olimpija (13) in Bra- da nismo prejeli zadetka. To smo v tem trenutku potrebovali in upam, vo (11). da tako nadaljujemo.“ obrambi, v napadu pa smo bili prav to poskušali izkoristiti. Iz tega Nato se je obrnil še na prihajajočo tekmo v Kidričevem: „Verjamem Serija petih tekem, od 1. SNL, 9. krog: preveč sterilni. Tudi zame kot tre- razloga se ukvarjamo predvsem s v ekipo, imamo dobre igralce, česar pa doslej nismo izrazili na ustre- Aluminij – Maribor nerja je bila takšna slaba predstava svojo igro, s svojo energijo in vlož- zen način. Zdaj smo na novem začetku in verjamem, da bomo odslej katerih bodo štiri na (v petek, 19. septembra, presenečenje, saj smo v reprezen- kom, ki ga želimo predstaviti na uspešnejši. Na poti do uresničitve skupnih ciljev je želja vseh nas zma- domačem igrišču tančnem premoru delali z visoko tem srečanju,“ je dejal Arsić. ga proti Aluminiju.“ ob 17.30 v Kidričevem). energijo, ni bilo videti nobenega Strateg Aluminija v petek ne Trener Maribora Radomir Đalović je o prihajajoči tekmi z Alumini- popuščanja. Pričakoval sem vse kaj bo mogel računati na Wisdoma jem dejal: „Premagali smo Muro in dosegli osnovni namen. Zavedamo Tekma med šumarji in Suleja, ki bo počival zaradi karto- vijolicami je za Aluminij mačji kašelj, tudi za Aluminij ne. Če drugega, da bomo željni dokazova- pa se, da v nekaterih situacijah nismo bili dovolj prepričljivi in da nas bodo gostujoči-domači trend uspeli nja, kot smo bili pred premorom, nov. „Vsak igralec, ki nam manjka, čaka še veliko dela. Sedaj je pred nami tekma izrednega pomena. Alu- uvod v serijo petih tekem, je za nas hendikep, a je obenem obrniti v pravo smer, potem bodo a se je zgodilo ravno nasprotno. minij ima mlado in dinamično ekipo. Čaka nas zahtevna preizkušnja od katerih bodo kar štiri priložnost za nekoga drugega. Že do zimskega premora zagotovo Želim si, da se takšni dnevi ne bi proti ekipi s prepoznavnim slogom, dobri so v tranziciji. Imajo nekaj skozi celotno sezono dokazujem, odigrali na svojem igrišču: z obdržali priborjeno razliko do tek- več ponavljali,“ je dejal Arsić in se fantov, ki so igrali v Mariboru in imajo posledično dodatni motiv po da verjamem v vse fante, ki so tu- Mariborom, Kalcerjem (vmes mecev iz spodnjega dela lestvice: 5 ozrl proti petkovi preizkušnji, ki je dokazovanju. Predvsem si ne smemo dovoliti, da bodo oni imeli večji za navijače Aluminija nedvomno kaj – tako sem tudi sedaj na speci- z Olimpijo v gosteh), Muro točk pred Primorjem, 8 pred Muro motiv od nas.“ tekma leta: „Šli bomo ‘na glavo’, a fi čen način vesel za tistega, ki bo in 12 pred Domžalami. Najnevarnejši igralci Maribora so v tem trenutku Ganec Benjamin in Bravom. To je priložnost obenem kontrolirano, preudarno začel od prve minute in bo imel Tetteh, Gabonec Patrick Orphe Mbina in Alžirec s hrvaškim potnim priložnost za dokazovanje na veli- za nadaljevanje rezultatov Jura Arsić: »Verjamem v in z jasnim načrtom. Vložek vsake- listom El Arabi Hilal Soudani, ki so skupaj dosegli 11 od 16 zadetkov ga posameznika mora biti najvišji, ki sceni. Doslej so igralci ponujene Maribora (5+3+3). V Kidričevem bo Mbina manjkal zaradi kartonov, iz začetka sezone, s katero vse fante« zahtevam in iščem igralce, ki bodo priložnosti dobro izkoriščali in ne izven kadra pa sta zaradi poškodb tudi Žiga Repas in Pijus Širvys. so presenetili domala vse na tej tekmi sposobni prikazati ma- vidim razloga, da tudi tokrat ne bi ljubitelje nogometa na Trener Aluminija Jura Arsić ima ksimum. Želim si hrabro in odločno bilo tako. Vsekakor pa ne iščem sončni strani Alp. pred gostovanjem Maribora zah- postavitev na igrišču, z veliko želje izgovorov ali alibijev, na takšne čejo tudi navijači, obeta se namreč vse je pripravljeno za spektakel,“ je tevno nalogo. Vsi v klubu se namreč – v teh elementih moramo biti boljši dogodke moramo ustrezno odrea- velik obisk. „Za takšne tekme se zaključil Arsić. Past v tem razporedu je ta, da so zavedajo, da je bila podoba celot- od tekmecev, ki prihajajo v goste.“ girati,“ je dejal Arsić, Na vprašanje, živi; nekateri je ne doživijo nikoli, V zadnjih treh skupnih sezonah rdeče-beli doslej bistveno več točk ne ekipe v Ajdovščini preskromna Na klop Maribora je sedel novi ali bo to edina sprememba v zače- nekateri pa nanjo čakajo daljše ob- v 1. ligi (Kidričani so vmes dvakrat osvojili na gostovanjih, kar deset, za prvoligaški nivo, posledica je bil trener Đalović, verjetno bo uvedel tni enajsterici, pa je dejal: „Ta od- dobje. Gre za eno največjih tekem izpadli v 2. ligo) so statistično gle- doma le tri. Dejstvo pa je tudi, da visok poraz. Česa takšnega si Kidri- kakšne spremembe v igri. „Gre za ločitev še ni padla, to bo znano tik za naš klub v sezoni, kar moramo dano Mariborčani veliko uspešnejši: so imeli doma bistveno težji razpo- čani na domačem stadionu proti kakovostnega trenerja, ki je na Hr- pred tekmo. Morda bomo poskuša- vzeti kot pozitivni izziv. O motivaciji od zadnjih 12 medsebojnih tekem red, saj so gostili zgolj ekipe iz vrha Mariboru ne bodo smeli privoščiti. vaškem osvojil dve lovoriki z Reko, li s kakšno dodatno spremembo iz tako ni treba izgubljati besed: šlo so jih dobili 7, Aluminij le dve, tri pa lestvice: Olimpijo, Celje in Koper. Tri „Vsekakor si nihče v klubu ne a vsak trener potrebuje za uresniči- ekipe izvleči še kaj več.“ bo za izjemno kuliso, napovedano so se končale z remijem. osvojene točke iz teh srečanj pa za želi ponovitve tekme iz Ajdovšči- tev svojih idej določen čas. Ker tega Nekaj več pa lahko iz ekipe izvle- je odlično vreme, tekmec je odličen, Jože Mohorič vsakega novinca v ligi niso ravno ne, ko smo delali preveč napak v časa doslej še ni imel na voljo, bomo Rok Schaubach: »Na vsaki tekmi prejeti goli. Med sezono se lahko zgodi tudi takšna ‘na polno’, ne glede na tekmeca« tekma, sedaj pa bo pomemben odziv na to. Vsekakor se moramo kot ekipa znati pobrati in izboljšati ter že na naslednji tekmi prikazati naš pravi obraz,“ je dejal V dresu Aluminija bodo proti Mariboru Rok Schaubach, ki bo oktobra dopolnil 21 let. nastopili številni igralci, ki so včasih nosili To bo vsekakor veliko lažje zaradi dobre atmos- dres Maribora. V članski ekipi vijoličastih fere, ki se obeta na stadionu v Kidričevem, ob sta se preizkusila Vid Koderman in gostovanjih vijoličastih se praviloma v šumi zbere Behar Feta, v mlajših kategorijah pa Rok največ gledalcev v posameznem letu: „Doma je vedno lepo igrati, sploh pa v primeru, ko so tribune Schaubach, Marko Simonič, Adriano polne. Vsak nogometaš lahko iz tega črpa dodatno Bloudek, Nal Lan Koren in Domen Zajšek. energijo, kar je lahko na tesnih obračunih včasih tudi Kakšen dodaten naboj več je zaradi tega ključnega pomena. Mi vsekakor upamo na to, da se mogoče pričakovati, a predvsem velja bomo dobro zoperstavili favoritom iz Maribora. Kar nekaj nas je takšnih, ki smo včasih nosili vijoličasti ohraniti „hladno glavo“ ... dres, a sam tega ne vidim kot kakšno veliko dodatno Rok Schaubach je v tej sezoni eden od ključnih prednost, saj sam poskušam na vsaki tekmi, ne glede igralcev rdeče-belih, tako kot številni soigralci pa je na tekmeca, iz sebe iztisniti maksimum – tudi proti imel tudi on v Ajdovščini slab dan. Proti Mariboru nekdanjemu klubu bo tako.“ bo veljalo številne zadeve izboljšati. „Nedvomno Za trenutek se je ozrl še na reprezentančno akcijo nas v petek čaka težka tekma, saj je Maribor v vsa- s selekcijo U-21: „Trenirali smo zelo dobro, skozi to je kem primeru zelo kakovosten tekmec. Zavedamo pa potekalo tudi spoznavanje. Sestava ekipe je nova in se tudi naših možnosti, saj smo v letošnji sezoni že prav pomanjkanje uigranosti vidim kot glavni razlog za dokazali, da poznamo pot do zmage tudi proti moč- visok poraz z Norvežani (0:5, op. a.). Na drugi strani se nim tekmecem, nazadnje nam je to uspelo proti Ko- je tekmecem videlo, da so izjemno povezani kot ekipa, Foto: Črtomir Goznik pru. Kot branilec se zavedam, da v Ajdovščini nismo da so skupaj že nekaj časa in tudi to, da skoraj vsi po Nogometaši Aluminija bodo na tekmi z Mariborom poskusili odigrati podobno tekmo, kot so jo proti bili na ustreznem nivoju, v obrambi se nam je pripeti- vrsti igrajo v dobrih klubih. Prepričan sem, da bomo že Kopru (na fotografi ji). lo nenavadno veliko napak, posledica so bili kar štirje na naslednji akciji tudi mi videti veliko boljše.“ 14 Šport, šport mladih petek  19. septembra 2025 Atletika  SP v Tokiu Tina svoje naredila, Kristjan se še pripravlja Svetovno atletsko Čeh ima s svetovnega prvenstva doseglo v vetrovno zelo specifi čnih prvenstvo v Tokiu je v leta 2022 v ameriškem Eugenu še (beri: izjemno ugodnih) pogojih v sklepni fazi, ljubitelji atletike boljšo izkušnjo, saj se je okitil z ameriški Ramoni, vključno s svetov- naslovom svetovnega prvaka. Tak- iz Spodnjega Podravja pa na nim rekordom Mykolasa Alekne. rat je za 1. mesto zmogel daljavo O favoritih ima Kristjan svoje svoj vrhunec tega elitnega 71,13 m (v tistem trenutku je bil to mnenje: „Litovec Mykolas Alekna, srečanja atletov iz vsega rekord svetovnih prvenstev), za Avstralec Matthew Denny in Šved sveta še čakamo. Govora je njim sta se zvrstila Litovca Mykolas Daniel Stahl ter seveda jaz, to je o nastopu Kristjana Čeha, Alekna (69,27 m) in Andrius Gud- četverica, ki lahko preseže 70 m. Za- člana Atletskega kluba žius (67,55 m). gotovo pa bo tekma na zelo visoki HyperCut Ptuj, ki bo svoj ravni.“ O svojih željah pa je dodal: Četverica realno „Upam, da bo nastop v Tokiu moj nastop v kvalifi kacijah meta diska opravil v soboto med v boj za kolajne, najuspešnejši v sezoni.“ 2.00 in 3.35 zjutraj, fi nale pa ostali čakajo na Tina Šutej do brona ga čaka zadnji dan prvenstva, presenečenje Zagotovo pa je bil nastop v Tokiu v nedeljo ob 13.00. Kakšna V Tokiu našega najboljšega atle- najuspešnejši v sezoni za Tino Šu- „višja sila“ (beri poškodba) Kristjan Čeh se v miru pripravlja na letošnji najpomembnejši nastop. ta zadnjih leta čaka zelo zahtevna tej. Slovenska rekorderka v skoku mu sicer lahko prepreči naloga, saj je konkurenca v metu ob palici je v sredo pokazala, da je nastop, v drugem primeru pa diska precej izenačena in je krog kljub 36 letom še vedno sposobna čakala najdlje. Na prejšnjih dveh SP sem bila četrta, kar je bilo kar malo bi moral v nedeljo zagotovo favoritov širok. Zanimivo: v letoš- za najvišje dosežke. S tretjim mes- Dosedanje slovenske medalje na svetovnih prvenstvih: žalostno. Odličje je izpolnitev mojih braniti srebrno medaljo iz nji sezoni je kar 11 atletov preseglo tom se je sploh prvič na svetovnih sanj. Na prvenstvo sem prišla s sed- zlati: magično mejo 70 metrov! A seznam prvenstvih na prostem okitila z me- mim prijavljenim izidom, potem pa - Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022 zadnjega prvenstva leta 2023 za realno sliko potrebuje dodatno daljo. sem za sedem cm izboljšala svoj izid - Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009 v Budimpešti. pojasnilo: kar osem tekmovalcev „Ta medalja je nekaj neverjetne- srebrni: sezone. Medalja me je razbremeni- Kristjan je omenjeno srebrno je svojo najboljšo letošnjo znamko ga, še posebej zato, ker sem nanjo - Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007 la. Želela sem si jo pred odhodom medaljo v madžarski prestolnici - Kristjan Čeh, disk, Budimpešta (Madžarska) 2023 na Japonsko, vedela pa sem tudi, pred dvema letoma sicer osvojil po Atleti, ki so v letošnji sezoni v metu diska presegli 70 metrov: bronaste: da bom morala za to pokazati nekaj epskem dvoboju s Švedom Danie- - Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999 1. 75.56 Mykolas Alekna Litva Ramona (ZDA) izjemnega. Lep je občutek, da bom lom Stahlom: Podvinčan je s svojim - Marija Šestak, troskok, Osaka (Japonska) 2007 2. 74.78 Matthew Denny Avstralija Ramona (ZDA) z medaljo zaključila sezono,“ je po zadnjim metom in daljavo 70,02 m - Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011 3. 72.36 Kristjan Čeh Slovenija S. Bistrica (Slovenija) tekmi povedala Tina Šutej. prevzel vodstvo, nato pa je Skan- - Tina Šutej, palica, Tokio (Japonska) 2025 4. 72.01 Ralford Mullings Jamajka Ramona (ZDA) Jože Mohorič, sta dinavec s svojim zadnjim metom silovito odgovoril in z novim rekor- 5. 71.27 Sam Mattis ZDA Ramona (ZDA) dom svetovnih prvenstev – 71,46 m 6. 71.01 Clemens Prüfer Nemčija Ramona (ZDA) 7. 70.76 Lawrence Okoye V. Britanija Ramona (ZDA) Strelstvo  ISSF Svetovni pokal Ningbo, Kitajska – odnesel zlato kolajno. Bronasto je v senci tega dvoboja osvojil Litovec 8. 70.25 Lolassonn Djouhan Francija Ales (Francija) Mykolas Alekna z izidom 68,85 m. To 9. 70.19 Daniel Stahl Švedska Turku (Finska) je bil fi nale diska z najvišjimi daljava- 10. 70.17 Roje Stona Jamajka Ramona (ZDA) Urška Kuharič v pripravah na SP mi v zgodovini svetovnih prvenstev. 11. 70.05 Mika Sosna Nemčija Ramona (ZDA) Mednarodna sezona velikih Atletika  Prvenstvo Sloveije za pionirje in pionirke strelskih tekmovanj se je nadaljevala v vzhodno Izjemno številčno in kakovostno kitajskem mestu Ningbo, kjer je od 7. – 15. t. m. potekal ISSF svetovni pokal v streljanju s pionirsko tekmovanje puško in pištolo na razdaljah 10, 25 in 50 m. Na njem sta med 320 nastopajočimi V Velenju je potekalo vsem v šprintih na 100 in 300 metrov trenerji Boštjan Nahberger, Aleš Prvenstvo Slovenije za ter v skokih v daljino – je nastopilo Petrovič in Gorazd Rajher. strelkami in strelci iz 42 držav pionirje in pionirke U-16. tudi po 50 tekmovalk/tekmovalcev, nastopili tudi Urška Kuharič in v teku deklet na 100 metrov pa celo Živa Dvoršak. Četrto letošnjo Gre za eno najmnožičnejših Trije državni rekordi več kot 100 tekmovalk. Vsaka uvrsti- tekmo svetovnega pokala sta tekmovanj v mlajših tev v prvo polovico nastopajočih je V Velenju so bili postavljeni kar kategorijah, saj je v dveh bila tako zelo dober izid. trije državni rekordi, dva v katego- naši najboljši strelki izkoristili dneh nastopilo blizu 500 Med izstopajoče dosežke velja riji pionirk U-14, eden pa v kategoriji za pripravo na novembrski atletov in atletinj iz 51 uvrstiti 11. mesto Tima Toplaka v pionirk U-16. V kategoriji U-14 sta re- vrhunec sezone – svetovno Foto: Strelska zveza Slovenije korda postavili Mimi Zajec (ŽAK) teku na 300 metrov (več kot 50 na- prvenstvo v Egiptu. Ormožanka Urška Kuharič je na ISSF svetovnem pokalu v kitaj- klubov. in Taja Kravanja (Bovec). Mimi stopajočih), njegov izid je bil 38,62 skem Ningboju boljši rezultat dosegla z zračno puško, ko je s 627,2 Zajec je popravila svoj rekord v teku Med njimi je nastopila številčna, s. Sedmo mesto je v manj številčni na 300 metrov, ko je za zmago tekla Napake v ležečem kroga osvojila 44. mesto. kar 18-članska ekipa AK Ptuj Hyper- konkurenci teka na 300 metrov z 39,72 s. Taja Kravanja je rekord pos- Cut. Ptujski klub so zastopali Gašper ovirami osvojil še Bor Pišek (44,16 položaju tavila v teku na 1.000 metrov, kjer pričakovanji. Tam so nam nekaj te- kalu zablestela z dosežkom 637,4 David, Vid Hauptman, Aljaž Kancler, s). Ajda Širovnik je v skoku v daljino je v konkurenci U-16 osvojila dru- Kljub intenzivnim treningom na žav povzročale visoke temperatu- kroga (106,0; 106,3; 106,5; 106,3; Jure Peter, Bor Pišek, Tim Toplak, zasedla 14. mesto (4,96 m). go mesto. Nov rekord zdaj znaša zahtevnem prizorišču svetovnega re, zaradi česar so bili rezultati nižji 105,2 in 107,1), kar je bilo le pol kro- Val Zamuda, Meta Bezjak, Nika Čeh, Izpostaviti velja predvsem na- 2:57,72. Državni rekord za pionirke pokala, Kuharičeva in Dvoršakova kot običajno. Na tekmi sem preveč ga slabše od aktualnega svetovne- Ema Karas, Eva Lobenwein, Pia Ma- predek vsakega posameznika, saj U-16 pa je postavila Gaja Rutar na uvodni tekmi z malokalibrsko napak naredila v ležečem položaju, ga rekorda, ki ga je junija letos v kovec, Stela Novak, Lada Šadl, Ajda so številni izboljšali svoje osebne (Kobarid), in sicer v teku na 80 puško v trojnem položaju na 50 m kar me je stalo boljšega rezultata in Münchnu dosegla njena kolegica Širovnik, Lara Štih, Eva Vrabič in Iva rekorde, v drugi vrsti pa tudi krepi- metrov z ovirami – nova najboljša nista uspeli uresničiti dobrega tek- višje uvrstitve,« je vtise po uvodni Zifei Wang (637,9). Vukovič. tev pozitivnega ekipnega vzdušja. znamka znaša 11,52 s. movalnega potenciala. Ormoška tekmi strnila Kuharičeva. Izmed obeh Slovenk je boljši na- V posameznih disciplinah – pred- Mlade ptujske atlete so spremljali JM državna prvakinja je v kvalifi kacijah Slabše se je odrezala tudi Dvor- stop opravila Kuharičeva, ki se je z vročim vremenom zbrala 577 kro- šakova, ki je s 572 krogi (kleče 192, s 627,2 kroga (103,6; 105,2; 105,1; gov in se uvrstila na 57. mesto. Ku- leže 193 in stoje 187 krogov) pristala 105,3; 104,3; 103,7), uvrstila na 44. haričeva je odlično začela v kleče- na skromnem 62. mestu. Za preboj mesto in za fi nalistkami zaostala čem položaju, s serijama 96 in 100 v fi nale bi Slovenkama zadostoval za slabih pet krogov (632,0). »Zelo krogov, slabše je nadaljevala v leže- rezultat 585 krogov, najboljši rezul- sem bila zadovoljna s tremi serijami, čem položaju, kjer je s serijama po tat v kvalifi kacijah pa je dosegla do- nekaj napak se je zgodilo le na za- 96 krogov zaostala za tekmicami in mačinka Qiongyue Zhang s 592 kro- četku in na koncu tekme, zagotovo bojem za uvrstitvijo med najboljše. gi. Slednja svoje prevlade ni potrdila imam tukaj še kar nekaj rezerve,« V zaključnem stoječem položaju je v fi nalu, ko je izpadla na 7. mestu, nam je povedala Kuharičeva po dru- Kuharičeva začela z dobro serijo 96 zmago je slavila odlična Norvežan- gem nastopu na Kitajskem. krogov, nato pa s serijo 93 krogov ka in druga najboljša kvalifi kantka – Dvoršakova je s 623,9 krogi osvo- slabše zaključila tekmo in bistveno Jeanette Hegg Duestad (589). jila 61. mesto (103,6; 103,5; 104,9; zaostala tudi za svojim dosežkom z 103,8; 104,6 in 103,5). Kitajska 16-le- minulega državnega prvenstva, kjer Z zračno puško pet tnica v fi nalu ni dovolila preseneče- je zablestela s 588 krogi. »Na državnem prvenstvu pred krogov za fi nalistkami nja, bila je prepričljivo najboljša in je zmagala z novim fi nalnim svetov- odhodom na svetovni pokal sem V kvalifi kacijski tekmi z zračno nim rekordom – 255,3 kroga. S tem z malim kalibrom streljala zelo za- puško je najboljši rezultat dosegla je za 0,4 kroga izboljšala dosežek dovoljivo. Treningi so se končno še ena domačinka, 16-letna čudežna Wangove z letošnje aprilske tekme Ptujsko zastopstvo na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirje začeli kazati tudi na tekmah, zato deklica Xinlu Peng, ki je na svojem svetovnega pokala v Limi. sem v Ningbo odšla s pozitivnimi prvem nastopu na svetovnem po- Simeon Gönc petek  19. septembra 2025 Šport, šport mladih 15 Namizni tenis  Odprta turnirja U-13 in U-19 v Kidričevem Popolna cirkovška prevlada v moškem delu V Športni dvorani Kidričevo Končni vrstni red v sta v organizaciji NTK posameznih kategorijah Cirkovce in NTZS potekala 1. in uvrstitve igralcev odprta turnirja v starostnih NTK Cirkovce: kategorijah U-13 in U-19. Na - fantje U-19 (64 tekmovalcev): 1. obeh skupaj je nastopilo Aleks Koren (Cirkovce), 2. Luka Jo- blizu 150 igralcev in igralk iz kič (Mengeš), 3. - 4. Bor Brodnjak in celotne Slovenije. Urban Janc (oba Kajuh-Slovan), 17. - 32.: Vitan Plajnšek (Cirkovce); V močni konkurenci je nastopila - dekleta U-19 (25 tekmovalk): tudi sedmerica igralcev domačega 1. Lana Slatinšek (ŠD SU), 2, Laura Foto: Črtomir Goznik kluba, Pia Kundih, Aleks Koren, Vitan Rahotin Pavič (Vesna), 3. - 4. Ema Plajnšek, Anže Safosnik, Erik Haslin- Anže Safošnik (NTK Cirkovce) Crnkovič (Murexin) in Klara Raho- ger, Martin Kirbiš in Lovro Gošnjak. tin Pavič (Vesna), 5. - 8. Pia Kundih Bili so odlični, z dvema zmagama v (Cirkovce); obeh fantovskih kategorijah so priča- - fantje U-13 (40 tekmovalcev): 1. kovanja celo presegli. Anže Safošnik (Cirkovce), 2. Denis Med mladinci prvi Ribak (Maribor), 3. - 4. Sven Drljača Foto: Črtomir Goznik (B2) in Maj Košir (ŠD SU), 9. do 16.: Koren Aleks Koren (NTK Cirkovce) je v Kidričevem zmagal v mladinski Erik Haslinger in Martin Kirbiš; 21. konkurenci U-19. do 30.: Lovro Gošnjak; Za Aleksa Korena smo se že - dekleta U-13 (14 tekmovalk): 1. večkrat prepričali, da se lahko domači junak in nanizal tri nasled- Med mladinkami se je odlično zna- Ana Božeglav (Arrigoni), 2. Maša povsem enakovredno kosa s sta- nje nize za končno zmago (-4, 8, šla šele 13-letna Pia Kundih. Najprej je Virant (Vesna), 3. - 4. Kaja Horvat rejšimi igralci, to je tokrat potrdil 9, 5). Izgubljeni niz v fi nalu je bil za v skupini premagala vse tri tekmice z (Sobota) in Ema Stojko (Logatec) v mladinski konkurenci. Za končno Aleksa tudi edini na celotnem tur- izidom 3:0 in se uvrstila med 14 naj- slavje je nanizal kar osem zmag, tri nirju. boljših. Tukaj je preskočila še eno ovi- najboljši je bil 2. nosilec Anže Sa- v predtekmovanju in nato še pet v Že v prvem krogu izločilnih bo- ro, dokler je ni v četrtfi nalu ustavila fošnik. Po treh gladkih zmagah izločilnih bojih. Posebej so bili zani- jev sta izjemen dvoboj odigrala Bor kasnejša zmagovalka Lana Slatinšek. v predtekmovanju je odlično na- mivi zaključni dvoboji, v katerih se Brodnjak in Vitan Plajnšek. Slednji daljeval tudi v izločilnih bojih, po je Aleks v polfi nalu srečal z Borom je bil izjemno blizu popolnemu Izid je bil 0:3 (-4, -8, -11). štirih dodatnih zmagah je dvignil Brodnjakom (Kajuh Slovan), zma- presenečenju proti favoriziranemu zmagovalni pokal. V fi nalu je s 3:0 Foto: Črtomir Goznik gal pa je po tesnih treh nizih (9, 10, tekmecu, saj je povedel 2:0 v nizih, Safošnik najboljši v (7, 7, 8) ugnal Mariborčana Denisa Pia Kundih (NTK Cirkovce) 8). V fi nalu je bil njegov tekmec prvi nato pa mu v treh preostalih v ize- kategoriji U-13 Ribaka, ki je pred tem v četrtfi nalu nosilec Luka Jovič (Mengeš), ki je načenih zaključkih ni uspelo zmago- s 3:0 presenetil 1. nosilca Žana Mi- dvoboju ugnal tudi Erika Halsin- izpadel tudi Martin Kirbiš, s 3:2 ga je bolje začel dvoboj in dobil prvi niz, vito dokončati dvoboja – na koncu Cirkovčani so imeli zmagovalca helja (Gorica). gerja, izid je bil 3:2 (5, -6, -13, 5, 9). ugnal Maj Košir (ŠD SU). nato pa je stvari v svoje roke vzel je klonil 2:3 (3, 9, -8, -12, -9). tudi v mlajši fantovski kategoriji, Ribak je v zanimivem izločilnem V istem krogu je v tesnem dvoboju Jože Mohorič Tenis  Davisov pokal Šahovski kotiček Planinšek odlično oddelal dvoboja Pospešeni turnirji MB: Špec 4 (1. med dekleti), oba ŠD Ptuj … Na tokratnem se je zbralo 15 Rezultati do 15 let (31): 1. (2.) mladi Žan Bajde vse bolj šahistov, večinoma mladih med Maksim Krajnc 5,5 točke, 2. (4.) Ale- 10 in 16 let, le štirje so bili nekoliko Slovenska teniška Slovenija je v kvalifi kacijah prve opozarja nase ksander Konopatskyi 5,5, 3. (6.) Le- starejši. Med slednjimi vsekakor reprezentanca se je po skupine Davisovega pokala nazad- onard Červek Šoštarič 5 … 13. (13.) prednjači predsednik društva MM nje igrala februarja 2023 v Carigradu Tami v Italiji Šahovski klub ŽŠK Maribor Poli- dveh letih in pol vrnila v Žan Bajde 4 … 20. (25.) Nika Korez Danilo Polajžer, ki je bil prvi nosilec, proti Turčiji. Tedaj je gladko izgubi- V tem tednu se najboljši re- gram je organiziral dva odprta tur- 3 … 26. (5.) Svit Gomboši 2,5 točke, ob koncu pa je osvojil tretje mesto. prvo svetovno skupino la, poražena in sklonjenih glav pa zultat obeta Tamari Zidanšek, nirja v pospešenem šahu. Prvi dan vsi trije ŠD Ptuj. V petih kolih je trikrat zmagal in Davisovega pokala. Na je zapustila tudi naslednji dvoboj z ki se po prebolelem covidu se je pomerilo 18 mladih do 10. leta dvakrat remiziral in to z eno najper- akademiji Breskvar v Luksemburgom v Ljubljani. meri na challengerju v Italiji. starosti, drugi dan pa kar 31 mladih Društveni turnirji: spektivnejših članic, 10-letno Zarjo Ljubljani je premagala Krivuljo rezultatov je obrnila V mestu Tolentino (približno do 15 let. Obeh so se udeležili tudi Urugvaj in bo februarja navzgor leta 2024 na skupinskem 20.000 prebivalcev), vzhodno nekateri člani Šahovskega društva na prvem turnirju za Gomboši ter s kasnejšim zmagoval- cem Davidom Murkom. Na odlično tekmovanju tretje svetovne skupi- od Siene, se igralke na pešče- Ptuj, med katerimi je bil najboljši sezono 2025/26 zmagal drugo mesto se je uvrstil vse boljši 2026 znova igrala med 53 ne v Ulcinju v Črni gori. Nato je letos ni podlagi borijo za 115.000 Žan Bajde, ki je v konkurenci do 10 najboljšimi ekipami na svetu. pozimi v Velenju premagala Indone- dolarjev nagradnega sklada. V let osvojil bronasto medaljo. MK David Murko 14-letni Tom Crnjakovič, nekoliko slabše pa se je odrezal tretji nosilec Del reprezentance je bil tudi zijo, zdaj pa je bila prepričljiva tudi obeh konkurencah, med posa- Žan Bajde je bil sicer na turnir- Po nekaj letih premora se je Tilen Križanec na devetem mestu. član TK Terme Ptuj Filip Jeff proti Urugvaju. meznicami in med dvojicami z ju do 10 let prvi nosilec, vendar je vodstvo ŠD Ptuj, na čelu s predse- Ti turnirji so dober trening za Bolj kot zmage slovenske ljubite- Arantxo Rus, si je že zagotovi- Planinšek. za sam vrh igral morda nekoliko dnikom MM Danilom Polajžerjem, številne mlade, ki preizkušajo svoje lje tenisa navdušuje odnos igralcev la nastop v četrtfi nalu. preveč previdno. Tako je v sedmih odločilo, da ponovno obudi nekoč šahovsko znanje tako med vrstniki Slovenija je slavila že po treh dvo- do slovenskega dresa. Kapetan kolih kar trikrat remiziral, štirikrat tradicionalne mesečne turnirje v kot nekoliko starejšo generacijo bojih. Potem ko sta Bor Artnak (AS Grega Žemlja, ki je na tej funkciji pa je zabeležil zmago. To mu je ob pospešenem šahu. Na prvem tur- z veliko šahovskimi izkušnjami in Litija) in Filip Jeff Planinšek dobila od januarja 2021, je vzpostavil pravi na turnirjih nižje ravni. Igralec ne koncu prineslo 3. mesto in bronasto nirju za sezono 2025/26 se je zbra- znanjem. Do konca sezone se bo oba petkova obračuna, je kapetan sistem dela in kemijo v ekipi. Igralci sme razmišljati o tem, da ker igra medaljo. Uspešna je bila tudi Žano- lo 15 udeležencev, med katerimi je zvrstilo deset turnirjev. Najboljši tri- Grega Žemlja tudi v igri dvojic sta- poudarjajo, da je užitek igrati v slo- za reprezentanco, žrtvuje oseb- va klubska kolegica Ajda Špec, ki zmagal MK David Murko. je v končnem seštevku bodo prejeli vil na svoja najboljša igralca, ki sta z venskem dresu in da bodo selektor- no kariero. Ti fantje, ki so tukaj, so je v absolutni konkurenci zasedla Zgodovina pospešenih turnirjev pokale, organizator pa bo poskrbel odliko opravila nalogo. Urugvajsko ju vedno na voljo. prišli, ker se počutijo dobro, ker se 7. mesto, med petimi dekleti pa je ŠD Ptuj sega v leto 1993, od leta še za dodatne praktične nagrade. navezo Ignacio Carou/Ariel Behar »Veliko je odvisno od igralca sa- zabavajo in zmagujejo za Slovenijo. bila najboljša. To sta bila tudi edina 2001 do leta 2019 pa so bili neke Končni vrstni red (15): 1. (2.) Da- sta premagala s 6:3 in 6:2. mega, od ekipe, ki ga obdaja, od se- To je čast, ki ne doleti vsakega špor- Ptujčana na tem turnirju. vrste nadomestilo za turnirje v vid Murko 4,5 točke, 2. (4.) Tom Cr- Končni rezultat dvoboja je bil 4:0. lektorja in Teniške zveze Slovenije. tnika, zato sem ponosen, da sem V konkurenci do 15 let sta ob standardnem šahu, ki so dali vsa- njak ovič 4, 3. (1.) Danilo Polajžer 4, Debitant v Davisovem pokalu 17-le- Moje osebno mnenje je, da nastopi njihov kapetan. Verjamem, da ima Žanu Bajdetu nastopila še 10-letni koletnega društvenega prvaka. Na tni Žiga Šeško je v revijalni zadnji 4. (5.) Jan Čurkovič 3, 5. (6.) Maksim za reprezentanco igralcu koristijo v ta reprezentanca pred seboj svetlo Svit Gomboši in 12-letna Nika Ko- posameznem turnirju je bilo priso- partiji po preobratu premagal Fran- vseh pogledih. Tekme v Davisovem prihodnost,“ je dejal Grega Žemlja. Kaiser 3, 6. (14.) Anej Zlatolas 3, 7. rez. Kljub temu da je bil Žan med tnih tudi več kot 40 šahistk in šahis- cisca Llanesa z 1:6, 7:6 in 10:7. pokalu so običajno zahtevnejše kot Artnak in Planinšek sta že v pe- (7.) Svit Gomboši 2,5, 8. (15.) Elias najmlajšimi, je tudi v tej konkurenci tek poudarila, da je zanju teden v tov, največ naslovov v tej šahovski Bender 2,5, 9. (3.) Tilen Križanec dosegel lep uspeh, saj je kot 13. no- slovenski reprezentanci najbolj pri- disciplini pa ima žal pokojni častni 2,5, 10. (12.) Rožle Meglič 2 … 12. silec ob koncu s štirimi osvojenimi jeten v celi sezoni, da komaj čakata član društva Janko Bohak, ki je bil (8.) Zarja Gomboši 2 točki … točkami to pozicijo tudi obdržal. na poziv kapetana in da razen višje najboljši kar šestkrat. Sledijo Danilo Silva Razlag Rezultati do 10 let (18): 1. (2.) Staš sile ni razloga, da bi odpovedala na- Polajžer s tremi naslovi najboljšega, Švab 6,5 točke, 2. (3.) Tevž Koletnik stop v Davisovem pokalu, podobno Igor Iljaž, David Murko in Andraž 6, 3. (1.) Žan Bajde 5,5 … 7. (4.) Ajda pa razmišlja tudi najstnik Šeško, ki Šuta s po dvema ... je tokrat odigral prvi uradni dvoboj za člansko reprezentanco in ki velja za enega največjih talentov sloven- skega tenisa. Davisov pokal, 2. svetovna skupina, rezultat: Slovenija – Urugvaj 4:0 Bor Artnak – Joaquin Aguilar Car- dozo 6:1, 6:4 Filip Jeff Planinšek – Franco Ron- cadelli 6:1, 7:6 (5) Bor Artnak/Filip Jeff Planinšek – Ignacio Carou/Ariel Behar 6:3, 6:2 Foto: arhiv društva Žiga Šeško – Francisco Llanes 1:6, Foto: TZS 7:6 (4), 10:7 Foto: S. O. MK David Murko, zmagovalec Filip Jeff Planinšek sta, JM Najboljši trije v kategoriji do 10 let, prvi z leve je Žan Bajde. 1. turnirja 16 Šport, šport mladih petek  19. septembra 2025 Judo  Pokal Oplotnice JK Gorišnica S petimi tekmovalci je nastopil Športni napovednik tudi JK Gorišnica: Aljaž Horvat in Ptujčani do štirih medalj, Patrik Svit Vinkovič v U-14, Gal Nogomet  1. SNL Ules, Liam Abiola Afuwape Fajfarič RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 17.30: Aluminij – Maribor; V Gorišničani do dveh, Ormožani do ene in Jaka Čuš pa v U-12. SOBOTO OB 17.30: Olimpija Ljubljana – Bravo; OB 20.15: Domžale Najuspešnejši je bil Jaka, ki je – Koper; V NEDELJO OB 15.00: Mura – Kalcer Radomlje; OB 20.15: med mlajšimi dečki s tremi zapored- Primorje – Celje. V Oplotnici je v organizaciji va Ptuj, JK Gorišnica in JK Ormož. prvi mesti, pri čemer sta dosegla nimi zmagami slavil v kategoriji +60 domačega kluba potekala tradi- Dosegli so lepe rezultate, dravaši tri oz. štiri zmage. Na stopničkah kg. Liam je osvojil 2. mesto v kate- 2. SNL cionalni Pokal Oplotnice za mlade so se uvrstili celo med deset najus- sta se znašla tudi Jakob Kozel Jus goriji do 60 kg. RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 19.00: Brinje Grosuplje – Dravi- judoiste in judoistke. Tekmovali so pešnejših klubov na tekmovanju. in Elin Slana. Prvi je med mlajšimi JK Ormož nja; V SOBOTO OB 15.00: Beltinci Klima Tratnjek – Gorica; OB 16.00: v starostnih kategorijah starejših in JK Drava dečki osvojil 2. mesto v kategoriji Bilje – Krško Posavje; OB 18.00: Nafta 1903 – Jesenice, Triglav Kranj mlajših dečkov/deklic ter cicibanov +60 kg, dosegel je dve zmagi in en Ormoški klub je zastopal Sergej – Krka; V NEDELJO OB 16.00: Slovan – Rudar Velenje, Pearlescent Ta- U-10. Skupno se je na blazinah zvrs- Ptujski klub je na tekmovanju poraz. Elin je v kategoriji starejših Kaučič med starejšimi dečki v kat- bor Sežana – Ilirija 1911, Kety Emmi&Impol Bistrica – Jadran Dekani. tilo več kot 170 tekmovalcev iz petih zastopalo pet tekmovalcev Žane deklic v kategoriji do 52 kg osvoji- egoriji +66 kg. Bil je suveren, saj je 3. SNL - vzhod držav: Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Zupan, Elin Slana (oba U-14), Ja- la 3. mesto, po dvakrat je zmagala zmagal v vseh treh dvobojih in je BiH in Italije. kob Kozel Jus (U-12) ter Enej in in izgubila. Žane je med starejšimi zasluženo stopil na najvišjo stop- RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: IBLO Podvinci – ZASE Tekmovanja so se udeležili tudi Rene Šmigoc (oba U-10). Najmla- dečki do 55 kg zasedel 5. mesto ničko zmagovalnega odra. Videm, Zavrč – Rogaška, Rače – Premium Dobrovce; OB 18.00: Bre- žice 1919 Terme Čatež – Drava Ptuj, Korotan Prevalje – Hajdina HIŠA klubi iz našega področja, JK Dra- jša sta v svojih skupinah osvojila (zmaga in dva poraza). JM DARIL; V NEDELJO OB 16.00: Šmartno 1928 – Ljutomer, Čarda Mar- tjanci – Fužinar Ravne. Ženska liga 7. KROG: Kirurgija ESTETICAL Aluminij – Krim Hubat (v nedeljo ob 11.00). Mladinska liga NextGen 7. KROG: Aluminij Energija plus – Vinakoper Jadran Dekani (v so- boto ob 16.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Markovci – Bukovci, Ormož – Makole Bar Miha, Gerečja vas – Rogoznica, Grajena ANpro – Boč; V NEDELJO OB 16.00: Gorišnica – Apače, Stojnci – Središče. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Leskovec – Hajdoše, Tržec – Dornava Digitalpartner.si, Polskava avtop. Grobelnik – Pra- gersko; V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Cirkulane; OB 16.00: Zgornja Polskava – Slovenja vas SMS sanacija. Pokal Slovenije (MNZ Ptuj) Mladi člani JK Drava Ptuj: Rene Šmigoc. Žane Zupanc, Elin Slana. RAZPORED 2. KROGA, V TOREK, 23. 9., OB 16.30: ZASE Videm – Jakob Kozel Jus in Enej Šmigoc Zasedba JK Gorišnica na tekmovanju v Oplotnici Kety Emmi&Impol Bistrica; OB 18.30: Bukovci – Aluminij; V SREDO, 24. 9., ob 16.30: Makole Bar Miha – IBLO Podvinci, Stojnci – Drava Nogomet  Ženska liga Ptuj, Boč Poljčane – Zavrč. Futsal  1. SFL Presenetljivo dober odpor vodilni ekipi lige RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec – THE Nutriti- on Extrem, Sevnica – Siliko Vrhnika, Bronx Škofi je – Mlinše; OB 20.30: PJ Joco Benedikt – Trzin, Oplast Kobarid – NNIKAS Dobrepolje. Kirurgija ESTETICAL 24. minuti povišala Anja Lukežič. Va- Aluminij – Primorje rovanke trenerja Matjaža Železnika Rokomet  NLB liga so bile v nadaljevanju konkurenčne Tosla Nutricosmetics vrsti iz Ajdovščine, a jim ni uspelo RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL Grosist Slovan – Je- 0:2 (0:2) doseči kakšnega zadetka, s katerim ruzalem Ormož; V SOBOTO OB 18.00: Slovenj Gradec – Celje Pivo- bi tekmo zapeljale v svoje vode. varna Laško; OB 18.30: Krka – Frankstahl Radovljica; OB 19.00: Trimo Trebnje – Škofl jica, Ško a Loka – Gorenje Velenje, SVIŠ Cugelj okna STRELKI: 0:1 Saša Dolenšek (14.), REZULTATI 6. KROGA: Mura Ivančna Gorica – Riko Ribnica. 0:2 Anja Lukežič (24.) Nona – Žalec Trbovlje 26:0 (12:0), KIRURGIJA ESTETICAL ALUMI- Kirurgija ESTETICAL Aluminij – Pri- 1. B SRL (m) NIJ: Maša Šibila, Tjaša Jasenc Ja- morje Tosla Nutricosmetics 0:2 2. KROG: DRŠ Sebastjana Soviča – Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). kop, Pia Lozinšek, Tajda Tušek, Lara (0:2), Olimpija Ljubljana – Maribor Zorman (od 46. Rebeka Večerič), 6:0 (3:0), Radomlje Medex – Cerklje Kegljanje  2. SKL – vzhod (m) Nuša Štumberger, Eli Bezjak, Sanja 5:0 (2:0), Gažon Le-Log – Ljubljana Lipič, Anja Lončarič, Lina Wolf (od RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Brežice – Lokomotiva 0:5 (0:3). Prosta je bila ekipa Krim 67. Maša Potočnik), Barbara Krivec. 2, Litija 2001 2 – Radenska; OB 16.00: Zagorje – Fužinar; OB 17.00: Tro Hubat. Trener: Matjaž Železnik. Korotan – Ceršak 2; V NEDELJO OB 18.00: Drava – RCM Špedicija. 1. PRIMORJE TOSLA 5 5 0 0 31:3 15 Nogometašice Aluminija so v 2. LJUBLJANA 6 5 0 1 28:4 15 Karting  Dirke za DP v Slovenji vasi 6. krogu gostile vodilno vrsto Pri- 3. MURA NONA 5 4 1 0 46:1 13 morja. Tekmo si je bilo moč ogle- 4. OLIMPIJA 6 4 0 2 37:4 12 Od petka do nedelje bo v Centru kartinga in motošporta v Slove- dati tudi v prenosu na Planet TV2. 5. RADOMLJE MEDEX 5 3 1 1 26:3 10 nji vasi v organizaciji AMD Ptuj potekalo tekmovanje v kartingu. V Ajdovke so doslej igrale zgolj z Foto: Črtomir Goznik 6. KRIM HUBAT 5 3 0 2 9:14 9 petek in soboto dopoldan bo na sporedu prosti trening, v soboto ekipami iz spodnjega dela lestvice, Nogometašice Aluminija so vodilnemu Primorju nudile dober odpor. 7. MARIBOR 5 2 0 3 11:15 6 popoldan kvalifi kacije, v nedeljo pa med 9. in 15. uro fi nalne dirke zato je popoln izkupiček nekoliko 8. CERKLJE 6 1 0 5 9:28 3 v konkurenci. Na sporedu bodo dirke v mednarodnem tekmovanju lažje razumljiv. Težji razpored jih Gostje so si zmago zagotovile Daša Dolenšek; zanjo je bil to že 9. ALUMINIJ 6 1 0 5 8:27 3 CEZ za državno prvenstvo in pokal Sportstil. čaka v naslednjih krogih, ko se že v prvem polčasu, ko so povedle 12. gol v sezoni. Več sta jih dosegli 10. GAŽON LE-LOG 5 1 0 4 3:29 3 bodo po vrsti merile z Olimpijo, z izidom 0:2. Prvi gol na tekmi je le Ana Milović (Mura, 18) in Mirjan 11. ŽALEC TRBOVLJE 6 0 0 6 1:81 0 31. Športni vikend Ptuja Radomljami in Muro. dosegla najboljša strelka Primorja Kastelec (Ljubljana, 16). Na 0:2 je v JM Med 18. in 23. septembrom bo na različnih lokacijah na Ptuju in v okolici potekal tradicionalni, že 31. Športni vikend Ptuja. Letos pote- Konjeniški šport  Kasaške dirke v Ljutomeru ka s skupnim imenom Gibanje-povezovanje-navdih, pod organizaci- jo pa se podpisujejo Javni zavod Ptuj, Mestna občina Ptuj, Športna zveza MO Ptuj in Fundacija za šport. Državni naslov triletnikov za KK Posavje Krško Glavnina dogajanja bo v petek in soboto med 9. in 13. uro poteka- la na Mestnem stadionu in v njegovi bližnji okolici. Celoten spored lahko najdete na www.sport-ptuj.si. Dve od šestih točk nedeljskih spola (6), ki so jahale 3–14-letne tuje V ponedeljek, 22. 9., bo ob Dnevu slovenskega športa ob 18.00 v kasaških dirk na ljutomerskem kasače. Na 1.600 metrov dolgi stezi MKC Stara steklarska delavnica potekal še posvet Šport na Ptuju in hipodromu sta bili namenjeni pra- je slavila sedemletna kobila itali- v Sloveniji. zniku občine Križevci, katere pokal janskega registra California Poker je na 2.160 metrov dolgi stezi pri- lastnika Aljaža Štamana (KK Ljuto- 9. Lotmerški trail tek padel 6-letnemu žrebcu švedskega mer) in jahalke Staše Kustec. Športna zveza Ljutomer prireja v petek, 19. septembra, 9. Lotmerški registra Diesel BI, lastnice Anemari Državni prvak v nastopu triletnih trail tek, množično rekreativno udejstvovanje, namenjeno vsem sta- Puconja (KK Ljutomer), voznika in kasačev je postal žrebec Frenky rostnim kategorijam – od cicibanov do seniorjev. Osrednja prireditev trenerja Romana Jerovška (kilo- Gaa Ga na vajetih Andreja Simon- bo odvijala v ljutomerskem Parku 1. slovenskega tabora, kjer bodo metrski čas 1:19,7). Zmagovalcu je čiča (KK Posavje Krško). Na 2.100 najmlajši tekli v dolžini 300 oz. 600 metrov, glavni tek absolutne kate- pokal predal župan občine Križevci metrov dolgi stezi je v ciljni ravnini gorije za moške in ženske različnih starostnih skupin pa bo potekal na Branko Slavinec. ugnal domačina Janka Sagaja s ko- relaciji Ljutomer–Cezanjevci–Ljutomer v dolžini 7.500 metrov. Udele- Druga, sicer neuradna dirka se je bilo Mermaid, ki je sicer dominirala ženci bodo deležni nagrad – prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo meda- odvila v spomin križevskemu rejcu večji del dirke, a je končnica pripa- lje, najboljšim trem v absolutni kategoriji med člani in članicami pripada in tekmovalcu Francu Zorku. V pro- dla posavskemu žrebcu z doseže- pokal, spominke pa dobijo vsi udeleženci Cicibanovega teka. Otroški mocijski kasaških dirki pod sedlom nim najboljšim kilometrskim časom teki se bodo začeli ob 16.15, glavni tek pa pol ure kasneje. se je pomerila sedmerica – prevla- dneva – 1:19,0. Staša Kustec, zmagovalka promocijske dirke Franca Zorka Jože Mohorič, NŠ dovale so tekmovalke nežnejšega NŠ petek  19. septembra 2025 Zanimivosti 17 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK enolončnica z čebulna juha s dušene bučke, pire piščanec smetanovi segedin golaž, ocvrt sir, francoska testenine po mesnimi cmočki kruhovimi kockami, krompir, kranjska omaki, njoki, krompir v kockah, solata bolonjsko, zelena iz pečice, bananin vratovina na žaru, klobasa kumarična solata palačinke z solata kruh pečen krompir, zelena marmelado solata, jabolčni zavitek Bananin kruh Enolončnica z mesnimi cmočki iz pečice • 300 g moke • 500 g krompirja • 3 zelo zrele banane • 3 večji korenčki • 4 žlice sladkorja • 1 rdeča paprika • 2 jajci • Sol po okusu • 60 g stopljenega masla • poper po okusu • 2-3 žlice navadnega jogurta • rdeča paprika po okusu • 1 zavitek vaniljevega sladkorja • česen v prahu po okusu • 1/2 zavitka pecilnega praška • 2 pes zmrznjenega graha • 1/2 žličke sode bikarbone • 500 g mletega mesa • ščep soli • 1/2 žličke soli • 100 g čokoladnih kapljic • 1/4 žličke popra Banane s paličnim mešalnikom dobro spa- • 1 žlička rdeče paprike sirajte. Vse suhe sestavine dajte v posodo • 1 jajce in jih dobro zmešajte. Zatem dodajte jajca • 2 žlici krušnih drobn in jogurt in zmešajte z mešalnikom. Med • 720 ml jušne osnove mešanjem dodajte staljeno maslo in spa- • 1 žlica paradižnikove mezge sirane banane. Masa mora bi gladka. V Krompir olupite, operite, narežite maso vmešajte še 3/4 čokoladnih kapljic, jo vlijte v pekač, obložen s papirjem za na manjše kocke in ga dajte v pe- peko, in maso z lopatko enakomerno razporedite. Po vrhu posipajte še preostale kač. Korenček olupite in narežite čokoladne kapljice in bananin kruh pecite 50 minut v že ogre pečici na 180 sto- na tanke kolobarje ter ga dodajte pinj Celzija. Če zgoraj prehitro rjavi, ga pokrijte z alufolijo. krompirju. Papriko operite in na- režite na tanke trakce ter dodajte v pekač. Začinite z malo soli, po- pra, rdeče paprike in česna v pra- hu ter dobro premešajte. Mleto meso v posodi dobro zmešajte z jajcem, drobnami in začimbami. Oblikujte manjše kroglice in jih dodajte v pekač. V jušno osno- vo (ali jušno kocko, raztopljeno v vodi) dodajte paradižnikovo mezgo in dobro premešajte ter vlijte v pekač. Če želite, da bo enolončnica bolj tekoča, lahko date več jušne osnove. Vse skupaj malo premešajte. Pekač pokrijte z alu folijo in ga postavite v peči- co, ogreto na 180 stopinj. Pecite 50 minut, potem pa odstranite alu folijo, dodajte zmrznjen grah, malo premešajte in pecite še 15 minut, da se grah skuha. Slovenija  Personalizirane oziroma registrske tablice po izbiri Lahko se vozite z napisom PO-REDEN Lastniki vozil lahko ob izdaji registrskih tablic sami izberejo del označbe. Na Ptujskem je v povprečju takih deset primerov letno. Največkrat gre za imena, rojstne datume in podobno, nekateri pa si omislijo tudi bolj inovativne in nenavadne črkovne zloženke, kot je denimo LJ-UBITI, KR- -POCASI, KR-VARNO, NM-DIVJAL, KP-PRAVIL, PO-REDEN, GO-MALA ... Namesto navadnih dodeljenih kombina- tako niso dovoljeni. Še najbolj pogosti so cij črk in številk na registrski tablici imamo zabavni, smešni personalizirani napisi in v Sloveniji tudi možnost izbire po lastni že- seveda imena lastnikov vozil. lji, z določenimi omejitvami. Pri oznakah po izbiri je ključno, da ne Malo personaliziranih vsebujejo vulgarnih ali žaljivih, neprimer- tablic Foto: ČG nih izrazov. Očitno pa je pri tem marsikaj Ko gre za registrske tablice po izbiri, z napisi, ki bi lahko bili žaljivi, vulgarni ali neprimerni, se v postopek odobritve vključi celo ministr- odvisno od presoje zaposlenih na uprav- »Letos so bile izdane tri registrske tabli- stvo za infrastrukturo. nih enotah. Kombinacija znakov na regi- ce, ko so si stranke same izbrale del označ- strski tablici mora vsebovati najmanj eno be na registrski tablici. V povprečju je takih ka mora za rezervacijo izbranega dela vsebin na registrskih tablicah: »V primeru, njena. Vse skupaj je bilo morda okoli deset črko, izbrani del označbe pa lahko vsebu- primerov približno deset letno. Upravna označbe plačati pristojbino v znesku 65,26 da so bile zaznane morebitno neprimerne takih primerov.« je največ en pomišljaj, umestitev želene enota Ptuj do sedaj še ni nikoli zavrnila evra ter zraven tega še dvojni znesek re- vsebine, je Agencija te primere posredova- Največkrat so razlogi za zavrnitev regi- kombinacije seveda mora omogočati tudi predlagane označbe registrske tablice iz gistrskih tablic, to je skupaj 44,60 evra. la Ministrstvu za infrastrukturo, ki je prido- strskih oznak z neprimerno vsebino vezani prostor na tablici. razloga neprimernosti, žaljivosti, vulgar- Ko imajo uslužbenci upravnih enot pomi- bilo potrebna mnenja pristojnih institucij. na žaljive, vulgarne ali na kakršen koli na- Izbrani del označbe ne sme vsebovati nosti. Po navadi si stranke izberejo ime sleke okrog vsebine registrskih označb, V letu 2025 ne zaznavamo takih primerov, čin neprimerne izraze. K sreči prevladuje- kratic državnih organov, tujih predstav- ali rojstni datum sebe ali določene osebe, o tem obvestijo Javno agencijo RS za v letu 2024 sta bila znana dva primera jo zabavne in izvirne ideje posameznikov, ništev in mednarodnih organizacij. Žaljivi, nenavadnih želja pa do sedaj ni bilo,« po- varnost prometa, ki sicer neposredno ne vprašljivih vsebin, vendar trenutno nima- katerih namen ni žaljenje, pač pa zabava. vulgarni ali drugi neprimerni izrazi prav jasnjujejo na ptujski upravni enoti. Stran- odloča o primernosti ali neprimernosti mo podatkov, ali sta bila sprejeta ali zavr- Dženana Kmetec 18 Ljudje in dogodki petek  19. septembra 2025 Spodnje Podravje  Je voda iz naših pip res neoporečna? NIJZ ne spodbuja domače fi ltracije vode Usedline in ostanki vodnega kamna so pri vodi iz pip na Ptujskem skorajda popolnoma samoumevni. Kot nitrati in pesticidi, ki jih zaužijemo skupaj z vodo. Nekateri vodo za lastne potrebe fi ltrirajo ali raje kot iz pipe posežejo po vodi iz plastenk. Med Priporočili za ravnanje ob pojavu usedlin vodnega Ali je voda iz pip sploh še ne- vode na vodovodnem sistemu Ptuj kamna, železa in mangana, oporečna? Tako Komunalno pod- odvzeli 54 vzorcev. »Neskladni so ki jih je objavilo Komunalno jetje Ptuj kot Nacionalni inštitut za bili trije (5,6 odstotka), od tega podjetje Ptuj, je zapisano, javno zdravje trdita, da je še vse v dva zaradi prisotnosti koliformnih da iz previdnostnih razlogov mejah dovoljenega. NIJZ domače bakterij ter eden zaradi preseže- odsvetujejo uporabo te vode fi ltracije ne spodbuja, glede more- ne mejne vrednosti pesticida me- za dojenčke do 6 mesecev bitnih škodljivih učinkov na zdravje tolaklor ESA, ki je bila v okviru še starosti, starejše osebe in pa odgovarja, da bi morali izvesti sprejemljivega tveganja za zdravje osebe z obolenji jeter, kar »usmerjene raziskave«, če bi želeli uporabnikov,« so razložili analizira- nedvomno potrjuje domnevo odgovor na to vprašanje. ne vzorce in odstopanja, ki naj ne bi bila škodljiva za zdravje ljudi. o negativnih učinkih vodnega Vodo odsvetujejo O slednjem smo že poročali, kamna na zdravje ljudi. za dojenčke, starejše spomnimo samo, da je Komunalno in obolele na jetrih podjetje Ptuj novembra lani poda- lo vlogo za odstopanje od mejnih za zajetja pitne vode. Na Ptujskem, kjer si politiki in vrednosti parametra metolaklor »Na obstojnost pesticidov v upravljavec, Komunalno podjetje ESA kot relevantnega metabolita okolju vplivajo številni dejavniki, Ptuj, že leta prizadevajo celovi- pesticida S-metolaklora v pitni vodi od lastnosti pripravka do načina to obnoviti dotrajan vodovodni na oskrbovalnem območju občin uporabe, vremenskih razmer, pe- sistem, trdijo, da je voda iz pip še Hajdina, Markovci, Zavrč in Cirku- doloških in geoloških lastnosti tal. vedno neoporečna in primerna za lane, delu mestne občine Ptuj ter Razpolovni čas za posamezno spo- pitje. Neustrezni izvidi so po nji- naselja Zlatoličje. »Kljub vsebnosti jino je lahko od nekaj dni do več hovem v glavnem posledica okvar Foto: S. Švigelj omenjenega pesticida v pitni vodi deset let,« so dodali. na omrežju ali obnovitvenih in je količina in vrsta snovi v vodi od- jo uporabo te vode za dojenčke do gočih snovi, ni nič nenavadnega, je ta še vedno zdravstveno ustre- Zanimalo nas je tudi, ali so za- vzdrževalnih del na cevovodih in visna od področja, kjer voda izvira, 6 mesecev starosti, starejše osebe če se ljudje odločajo za fi ltracijo zna in primerna za uporabo,« so ob radi onesnažene vode morda že vodohranih. »Takšne primere takoj in od kemične sestave podlage, in osebe z obolenji jeter, kar ned- vode v gospodinjstvih. NIJZ upora- tem navedli na ptujski komunali. zaznali posledice na zdravju prebi- saniramo z izpiranjem ali dezinfek- preko katere teče. »S stališča jav- vomno potrjuje domnevo o nega- be hišnih fi ltrov sicer ne spodbuja. valcev v naših krajih. Konkretnega cijo ter ponovnim preverjanjem,« nega zdravja za spreminjanje teh tivnih učinkih vodnega kamna na »Z vidika javnega zdravja le-ti ne Raziskave o vplivu odgovora nismo prejeli, ker takšne zatrjujejo v Komunalnem podjetju. naravnih lastnosti pitne vode ni zdravje ljudi. morejo biti nadomestilo za zago- (onesnažene) vode raziskave očitno še niso bile opra- Dodatne informacije, tudi glede potrebe.« tavljanje zdravstvene ustreznosti na ljudi še ni vljene. »Povezavo med izpostavlje- prisotnega vodnega kamna, kjer Zanimivo je, da je med priporo- Hišni fi ltri ne morejo pitne vode iz javnih sistemov za os- nostjo izbranim onesnaževalom v obstaja bojazen, da se v njem skri- čili za ravnanje ob pojavu usedlin zagotoviti ustreznosti krbo s pitno vodo,« so odgovorili in Povečana koncentracija pesti- pitni vodi in posledicami za zdravje vajo zdravju škodljive kovine, smo vodnega kamna, železa in man- poiskali na Nacionalnem inštitutu gana, ki jih je objavilo Komunalno pitne vode postregli še s podatki o kakovosti cidov in/ali njihovih metabolitov v v Podravju bi pokazale le usmerje- ptujske vode za lansko leto. pitni vodi je po navedbah NIJZ po- ne raziskave,« nam je še pojasnila za javno zdravje (NIJZ). Barbara podjetje Ptuj, moč najti tudi, da iz Ob dejstvu, da je v vodi iz pip že Pojasnili so, da so lani v okvi- vezana z intenzivno kmetijsko de- Barbara Petkovšek. Petkovšek iz NIJZ je pojasnila, da previdnostnih razlogov odsvetuje- povečana koncentracija vseh mo- ru državnega monitoringa pitne javnostjo na prispevnem območju AK =2'12620'2692-,+6723$/.$½(02/-8%(=(1'26$0(*$6(%( ‡‰ƒ•–‘’ƒŽ‹‘Š–‘˜Œ‡ŽŒ—«‡‰ƒ’‘- +LWUDLQXËLQNRYLWDUHĄLWHY ‡ƒœƒ•’Ž‘æ‘†‘„”‘’‘«—–Œ‡Ǥ†”ƒ- va in negovana stopala niso le estetski SULYUDĄËHQHPQRKWX †‘†ƒ–‡ǡ–‡˜‡«–—†‹’‘‡„‡†‡Ž ”ƒæ«ƒŒ‡ ‘Š–ƒ Œ‡ œƒ”ƒ†‹ †ƒƒæŒ‡‰ƒ •”„‹œƒ…‡Ž‘–‘–‡Ž‘Ǥ ƒ«‹ƒ ā‹˜ŽŒ‡Œƒ ’‘•–ƒŽ‘ „‘އ«ƒ ’”‘„އ- ‡–”‹ŠǤ •‘ƒ’‘†Žƒ‰‹˜‡« ƒ–‹ƒœƒŠ‘†‡‰ƒ•˜‡–ƒǤŽƒ„‘•–‹”—”- ‘–ͷͽǤއ–‹Š‹œ—懐Œ‹œ’‘†”‘«Œƒ”‡æ‡- 捋Š ’‘•‡‰‘˜ •‘ †‘މ‘–”ƒŒ‡ „‘އ«‹‡ ˜ƒŒƒ ”ƒœŽ‹«‹Š’”‘„އƒ–‹ƒ •–‘’ƒŽ‹Š ‹’‘ƒ˜ŽŒƒŒ‘«‡•‡–‡āƒ˜‡œ˜”ƒæ«ƒŒ‡ǡ ‹ ‘Š–‹Š ”ƒœ˜‹Ž‹ Žƒ•–‡‡–‘†‡ †‡Žƒǡ • œƒ–‘˜‡–”‹ŠǤ ˜”ƒæ«‡‡‘Š–‡ ƒ–‡”‹‹—«‹‘˜‹–‘”‡æ—Œ‡‘ǣ —•’‡æ‘ ”‡æ—Œ‡‘ œ Žƒ•–‘‡†‹…‹•‘ • ˜”ƒæ«‡‡ ‘Š–‡ ȋǤ ‡†‹…‹- ‘Š–‘ •’‘‘ǡ ‹ Œ‡ ”‡‰‹•–”‹”ƒ ‡†‹- ska nohtna sponka), …‹•‹ ’”‹’‘‘«‡ ‹ ‘•‹ ‘œƒ‘ Ǥ ‰Ž‹˜‹«‡‘Š–‡ǡ‹•‘‘„‘އދ –—†‹ā‡˜‡« • ‰Ž‹˜‹«‡‘Š–‡ǡ ƒæƒ‡–‘†ƒ•ƒƒ…‹Œ‡˜”ƒæ«‡‹Š‘Š–‘˜ އ–ǤǤ  ’‘—†ƒ”Œƒ‘…‡Ž‘•–‹’”‹- • —”Œƒ‘«‡•ƒ‹‘–‹æ«ƒ…‡ǡ Œ‡œ‡Ž‘Š‹–”ƒǡ‡‹˜ƒœ‹˜ƒ ‹—«‹‘˜‹–ƒǤ •–‘’  •ƒƒ…‹Œ‹ ‰Ž‹˜‹«‹Š ‘—ā„ ‘Š–‘˜ǡ • bradavice na stopalih, AN.NIKA medicinsko nohtno sponko œƒ–‘•‘”ƒœ˜‹Ž‹Žƒ•–‡Ǥ ‹œ†‡Ž‡ • –”†‡‹”ƒœ’‘ƒ‡’‡–‡Ǥ ŽƒŠ‘ƒ‡•–‹‘–—†‹’”‹Š—†‹Š’”‹‡- œƒ‡‰‘‘Š–‘˜ ‹•–‘’ƒŽǡ‘– –—†‹’”‡- ƒæ‡’‘•Žƒ•–˜‘Œ‡‘œƒ˜‡æ«ƒ–‹ŽŒ—†‹‘’‘- ”‹ŠŠ‹’‡”‰”ƒ—Žƒ…‹Œ‡ǡ•Žƒ†‘”‹Š„‘ސ‹‹Š Š”ƒ•ƒ †‘’‘ސ‹Žƒǡ • ƒ–‡”‹‹ ’‘†’”‡- ‡„‘•–‹ ‡‰‡ •–‘’ƒŽǡ •ƒŒ ƒ• ‘•‹Œ‘ in otrocih. „”‡‡‹–‡˜‡•–ƒǡŒ‡”•‡˜”ƒæ«ƒ‘Š–Ǥ ‘Š–‹ā‡œ‡Ž‘œƒ†‡„‡ŽŒ‡‹ǡ’”‹†‡†‘”Šƒ- ‘ «‹æ«‡Œ‡ –‡Ž‡•ƒ ‹ –ƒ‘ ’‘ƒ‰ƒ‘ …‡Ž‘ ā‹˜ŽŒ‡Œ‡ ‹ œ†”ƒ˜Œ‡ •–‘’ƒŽ ‘«‘ ”ƒæ«‡‘Š–’”‡’‘œƒ‘’‘„‘އ«‡ ”‹Žƒ‰‘†‹‘ Œ‘ œƒ ˜•ƒ‡‰ƒ ’‘•‡„‡Œ ‹ ŒƒƒŽ‹‘†•–‘’ƒŒƒ‘Š–ƒ‘†‘Š–‡’‘- •–”ƒƒ†‘懊‹–”‡Œæ‹Š‹„‘ŽŒæ‹Š”‡œ—Ž- ˜’Ž‹˜ƒƒ˜ƒŽ‹–‡–‘ƒæ‡‰ƒ˜•ƒ†ƒƒǤ–ƒ ‘„‘Š–Œ—ǡ ‹ ‰ƒ ŽƒŠ‘ •’”‡ŽŒƒ–ƒ –—†‹ –ƒ‘†‘•‡ā‡‘’‘’‘ސ‘’”‹Ž‡‰ƒŒ‡‘Š- •–‡ŽŒ‹…‡Ǥ‘Œƒ˜‹•‡–—†‹•”„‡«‹…ƒ‘⇑„ –ƒ–‘˜’”‹•ƒƒ…‹Œ‹‰Ž‹˜‹…ƒ‘Š–‹ŠǤ ƒ‡•‘”ƒœ˜‹Ž‹ Žƒ•–‘ Ž‹‹Œ‘ ‹œ†‡Ž‘˜ ”†‡«‹ƒ‹˜‡–Œ‡Ǥ‡Ž‘Œ‡’‘‡„‘ǡ†ƒ –—–‡”Š‹–”‘‘†’”ƒ˜‘„‘އ«‹Ǥ ‘Š–—ǡ ‡† ’”•–‹ ƒŽ‹ ƒ ’‘†’Žƒ–‹ŠǤ ƒ- ‘‰‡ œƒ•–˜‡‡ 斗†‹Œ‡ ƒā‡Œ‘ ƒ Ǥ œƒ†‘ƒ«‘‡‰‘”ƒœŽ‹«‹Š’”‘- ’‘‹æ«‡‘•–”‘‘˜‡‰ƒ’‡†‹‡”Œƒ‘„’”- ”ƒ†‹ •’”‡‡„˜•–”—–—”‹‘Š–ƒǡ‹ Œ‹Š ’‘˜‡œƒ˜‘‡† ”ƒœŽ‹«‹‹ „‘އœ‡•‹‹ „އƒ–‹•–‘’ƒŽ ‹‘Š–‘˜Ǥ•‹Ǥ  ˜‹Šœƒ‹Š˜”ƒæ«ƒŒƒǡ•ƒŒ–ƒ‘•”ƒŒæƒ‘ 1DSRPRËLPDPJOLYLFH ’‘˜œ”‘«‹Œ‘‰Ž‹˜‹…‡ǡ•‡ŽƒŠ‘œƒ«‡Œ‘‘Š- •–ƒŒ‹ ‹ ‰Ž‹˜‹…ƒ‹ ƒ ‘Š–‹Šǡ •ƒŒ •’”‘- ‹œ†‡Ž‹•‘”ƒœ˜‹–‹œ‹•Ž‹Œ‘ƒ—’‘”ƒ„‹ƒ …‡Ž‘–‡’‘–‡•ƒƒ…‹Œ‡ǤǤ ‡†‹- QDQRKWLK –‹”‹˜‹–‹ƒ”ƒ†‘މ‹”‘’‘˜œ”‘«‹„‘އ«‡ 櫃Œ‘‰Ž‹˜‹…‡ ˜ƒæ”˜‹‘„–‘ –‘•‹‡Ǥ ‹ –ƒ”«‘ —•‡”Œ‡‹ ˜ ’”‘„އƒ–‹‘ǡ ‹ cinska nohtna sponka Œ‡–ƒƒā‹«ƒ‹œ ˜”ƒæ«ƒŒ‡‘Š–ƒǤ Ž‹˜‹…‡ƒ‘Š–‹Š•‘–”†‘˜”ƒ–ƒ’”‘„އ- ƒ–‘Œ‡œ‡Ž‘’‘‡„‘ǡ†ƒœƒ«‡‘œ Œ‘”‡æ—Œ‡Œ‘ǡ•ƒŒ ‹œ•”…ƒ˜‡”Œƒ‡‘ǡ†ƒ•‹ ‡†‹…‹•‡‰ƒŒ‡Žƒ‹œƒ”ƒ†‹•˜‘Œ‡‡†‹- ƒ–‹ƒ •‘†‘„‡‰ƒ •˜‡–ƒǡ ‹ ’”‹œƒ†‡‡ ‡–”‹ŠǤ ‹ƒ‘”ƒœ˜‹–‡Žƒ•–‡ ‘†’”ƒ˜‘ ‰Ž‹˜‹… –ƒ‘Œǡ ‘ ‘’ƒœ‹‘ •’”‡- ’”ƒ˜˜•ƒœƒ•Ž—ā‹’”‹Œ‡–‡‘”ƒǤ •–˜‡‡ ‘„Ž‹‡ ‘‘‰‘«ƒ –ƒ‘ŒæŒ‘ ”ƒœ- ‘‰”‘‘ ŽŒ—†‹Ǥ ƒŒ’”‡Œ •‡ ’‘Œƒ˜‹Œ‘ ƒ ‡–‘†‡ǡ • ƒ–‡”‹‹ —•’‡æ‘ •ƒ‹”ƒ‘ ‡„‡‘Š–ƒǤ ‘Š–‹’‘•–‡ŽŒ‹…‹‹懎‡ƒ–‘’”‡‹†‡Œ‘ƒ ‘Š–ǡ Œ‡” ’‘˜œ”‘«‹Œ‘ ˜‹†‡ •’”‡‡- „‡˜„ƒ”˜‹ǡ†‡„‡Ž‹‹‹•–”—–—”‹Ǥ Ž‹˜‹«‘ ‘—ā„‘‘Š–‘˜Œ‡˜ͿͶάœ‡Ž‘‡‘•–ƒ˜‘ ’”‡’‘œƒ–‹Ǥ ‘ƒ˜ƒ†‹ •‘ ‰Ž‹˜‹«‹ ‘Š–‹ œƒ†‡„‡ŽŒ‡‹‹”—‡ƒ•–‹Ǥ,‡•‘‰Ž‹˜‹«‹ Ǥ ƒ”‹„‘”ǡ ͶͺͶ͹͸;ͷ;ͷǡ ƒ‹ƒǦƒ”‹„‘”̻ƒ‹ƒǤ•‹ǡ ™™™Ǥƒ‹ƒǤ•‹ǡ   ™™™Ǥƒ‹ƒǤ•‹Ȁ•Š‘’   petek  19. septembra 2025 Ljudje in dogodki 19 Ormož  Na kogovski podružnici letos le tri prvošolke Majhna šola, srce kraja Malo je osnovnih šol, kjer bi prvošolce lahko prešteli na prste ene roke. Ena takih je podružnična šola v majhni vinogra- dniški vasici Kog v občini Ormož, ki diha s krajem in mu daje življenje. Šolski prag je letos prestopilo prvič manj kot 20.000 prvošolcev. Kljub temu pa je le malo takih šol, Foto: MH kjer bi jih lahko prešteli na prste Vodja podružnične šole Sabina Jurkovič pred nedavno pridobitvijo, ene roke. Ena je v vasici Kog. Sodi učilnico na prostem pod OŠ Miklavž pri Ormožu, in kot pravijo domačini, predstavlja srce Po zaslugi domačina učilnica na prostem kraja. Isa, Diana in Kaja so učenke, O tem, kako tamkajšnji prebivalci živijo s šolo, veliko ki so pred dnevi ob spremstvu vseh pove velikodušna gesta domačina, tesarja Jožefa Borka, ki je učencev in učiteljev prvič prestopi- zaslužen za zadnjo pridobitev – učilnico na prostem. Povsem le kogovski šolski prag. brezplačno je izdelal in postavil veliko masivno mizo s klopmi 33 učencev, ter nadstrešek. »Res smo mu hvaležni. Učenci skupaj z učitelji trije oddelki že veselo koristijo novo pridobitev,« je dejala vodja podružnične šole Sabina Jurkovič. »Dobrodošli pri nas. Zelo se ve- selimo, da vam predstavimo našo šolo. Čeprav smo majhni, imamo vse, kar imajo veliki. Bodite samo Učenci samostojnejši »Kraj ne more biti previdni na poti k nam, kajti ta čas Kot je povedala Jurkovičeva, je brez šole in šola brez so trgatve,« nas po telefonu še delo v kombiniranem oddelku pre- kraja ne« pred prihodom prijazno nagovori cej drugačno kot v samostojnem. Sabina Jurkovič, ki na šoli poučuje Ključnega pomena je faza načrto- Gibanje na svežem zraku tukaj ni dve desetletji, drugo leto pa jo tudi Foto: MH vanja. Učitelj mora biti tudi fl eksi- nobena težava. Obdani so z nara- Učenci se med seboj dobro poznajo. vodi. bilen, dober organizator časa, kajti vo. »Enostavno, šola v domačem In res. Na pot se odpravimo na kraju mora biti. Ne morem si dru- ljuje, da se število učencev iz leta v nemalokrat se zgodi, da prilagajajo travnike … Zelo smo povezani ker smo maloštevilni, lahko sleher- sončen torkov popoldan, kma- gače predstavljati. Kraj ne more leto spreminja. Lani so imeli devet oz. spreminjajo urnik v določe- z lokalno skupnostjo, domačimi nemu učencu nudimo možnost na- lu po 12. uri. Že od daleč nas na prvošolčkov, za prihodnje leto pa nih situacijah. »Opažamo, da so biti brez šole in šola ne more brez društvi. Naj povem, da smo v pre- stopati.« vrhu kogovskega hribčka prijazno učenci v razredu, zlasti kjer gre za kraja,« je prepričana Jurkovičeva. prav tako kot letos kaže na manj- teklem šolskem letu 17-krat nasto- Da je prav majhnost prednost, se pozdravlja učilna zidana, ki je v kra- kombinirane oddelke, veliko bolj Čeprav je na šoli malo učencev, še število; predvidoma bodo štirje. pili ob različnih dogodkih. Nismo strinja tudi eden izmed staršev, An- ju že več desetletij. Čeprav je bilo samostojni. Razvijajo tutorstvo, o zaprtju nikoli niso govorili. Pra- »Nekoč so bili oddelki defi nitivno pa povezani samo z domačim kra- drej Štrman: »Otroci so povezani, pouka že konec, je bilo v šoli še kar v osredju je medsebojna pomoč. vilnik o ustanavljanju javnih šol na- številčnejši. Odkar poučujem, smo jem, ampak tudi z občino, ormoš- učitelji imajo več časa za posame- nekaj učencev, ki so gulili klopi v Enkrat tedensko nas obišče knji- vedno imeli kombinacije, le tri od- kim centrom starejših občanov. znika. Šola je izjemnega pomena v mreč predvideva možno ukinitev podaljšanem bivanju. delke. So pa bili pred leti samostoj- Veseli smo prav vsakega povabila. kraju. Predstavlja njegovo življenje, žničarka. Učenci imajo na razpo- šole, kadar število učencev pade Že ob vstopu skozi vhodna vra- lago knjižnico, ponujamo številne ni oddelki.« Kot pravi, starši zelo Nikoli ne rečemo, da nas je za kak- skrbi za dogajanje, zgradba živi, ot- pod 14 oziroma pet, če gre za ob- ta smo začutili pristno domačnost. cenijo, da imajo šolo v kraju. Le šen nastop premalo. In ravno zato, roci so povezani …« interesne dejavnosti, vabimo zu- mejno ali gorsko višinsko območje. Pozdravila sta nas dva panoja – na nanje izvajalce, dneve dejavnosti enem je bila predstavljena ena redko se zgodi, da katerega otroka A pri tem še zdaleč ne velja avto- načrtujemo skupaj z matično šolo. matizem, pojasnjujejo na pristoj- izmed učiteljic, drugega pa so raje vpišejo v drugo šolo. Če že, je Res nočemo, da bi bili prikrajšani krasili pisani portreti prvo- in dru- razlog v logistiki. nem ministrstvu. za katerokoli dejavnost, ki jo izva- gošolcev. »Našo šolo v letošnjem Kot ena družina jajo na matični šoli …,« je razložila Vztrajali bodo pri obstoju šolskem letu skupno obiskuje 33 sogovornica in nadaljevala, da so otrok, pri čemer imamo tri prvo- »Majhnost je prednost. Rada jim zelo naklonjeni tudi starši, s ka- »Absolutno ne razmišljamo, da šolke. Imamo kombiniran oddelek rečem, da iz majhne šole pridejo terimi dobro sodelujejo. bi katero izmed šol zaprli ali kakor- prvega in drugega razreda, kjer jih veliki ljudje. Lepo nam je. Smo kot Na šoli so redno zaposlene štiri koli reorganizirali. Šola diha s kra- je skupaj 12. Najštevilčnejša je kom- ena družina, vsi se med seboj poz- učiteljice, iz centralne šole pa pri- jem, mu daje življenje in ima veliko binacija tretjega in četrtega razre- namo, vsak otrok je pomemben. hajata poučevat učiteljica anglešči- drugih pozitivnih pomenov. Prav da; vseh jih je 14. V petem razredu Seveda se najde tudi kak minus, ne in drugega tujega jezika – nem- gotovo bomo vztrajali pri ohranit- pa imamo sedem učencev. S šestim a prav gotovo je več plusov. Smo ščine, enkrat tedensko je prisotna vi, seveda pa v prihodnje upamo, razredom nadaljujejo šolanje v ma- podeželska šola, obdana z naravo. socialna delavka, prav tako imajo da bo otrok več,« meni tudi župan tični šoli, Miklavžu pri Ormožu,« v Iz šolskih učilnic se razlega čudovit Foto: MH na voljo učiteljice, ki izvajajo do- Danijel Vrbnjak. uvodu pojasni Jurkovičeva in nada- razgled na vinograde, gozdove, Šola ima tudi telovadnico, v spodnjih prostorih je vrtec. datno strokovno pomoč. Monika Horvat Ormož  Ob prazniku veselo v krajevni skupnosti Plaketa dr. Božidarju Radošu skih sosesk, vlaganja v šport, kul- vracijo Center (restavracija Tima) turo ter ohranjanje kulturne de- za dolgoletno delo, vztrajnost in diščine. Med govorniki je bil tudi pomemben prispevek k ohranja- »Naj bo današnji praznik opomnik, da skupnost ni nekaj samoumevnega – je nekaj, kar vsak dan znova gradimo. Z malimi poslanec Andrej Kosi, ki je krajane nju živahnega in gostoljubnega dejanji, vztrajnostjo, odprtostjo in medsebojno podporo. Vsak izmed nas je del te zgodbe in vsak šteje,« je na osrednji slove- spodbudil, naj bodo ponosni na mestnega središča ter Leona An- svoj kraj in hitro rast mesta z oko- toliča za več kot 16 let požrtvo- snosti ob praznovanju krajevnega praznika zbrane nagovorila predsednica KS Ormož Barbara Podgorelec. lico. valnega in nesebičnega delovanja na področju gasilstva in zaščite in Nadaljevala je, da so v zadnjem Letošnji nagrajenci reševanja. Plaketa pa je šla v roke letu naredili pomembne korake, dr. Božidarju Radošu za izjemno kar se kaže v bolj urejenem oko- Vrhunec prireditve je bila podeli- življenjsko pot, predano delu v lju, živahnem kulturnem in špor- tev priznanj in plaket. Letos so po- zdravstveni in kulturni sferi ter za tnem dogajanju, povezanosti med delili pet priznanj s knjižno nagrado literarni prispevek. krajevnimi skupnostmi in skrbi za izjemno uspešnim učencem, ki so Za uvod v proslavo je že tradi- ohranjanje dediščine. Ob tem se je lani zaključili izobraževanje na OŠ cionalno poskrbel Pihalni orkester zahvalila vsem, ki delajo za skupno Ormož, to so: Tia Pevec, Lili Kosec, Glasbene šole Ormož, slavnostni dobro, še posebej občini in preje- Lina Tušek, Vid Kukovec in Anže program sta obogatila priznani mnikom priznanj. Mesarec, ter štirim dijakom Gim- slovenski tenorist Janez Lotrič ter Pridružil se ji je župan Danijel nazije Ormož: Filipu Kiriču, Aneju pevka in violinistka Hermina Matja- Vrbnjak, ki je poudaril pomen so- Žalarju, Matevžu Jurčecu in Ajši šič Veber. Sledila sta pogostitev in delovanja v skupnosti. Po njego- Verbančič. druženje. vih besedah se mesto in okolica S priznanji krajevne skupnosti V sklopu krajevnega praznika so razvijata na številnih področjih, še so nagradili Franca Trstenjaka za sicer pripravili pester in raznolik posebej v gospodarstvu, kjer v pri- dolgoletno delo v skupnosti, Ale- program, ki se bo končal zadnjo hodnjih letih pričakujejo številna ksandro Kociper za dolgoletno in septembrsko soboto s koncertom nova delovna mesta. Spomnil je Foto: arhiv občine vsestransko kulturno udejstvova- Mance Špik. tudi na gradnjo novih stanovanj- S podelitve priznanj nje, POD – GOST, d. o. o., Resta- Monika Horvat 20 Za kratek čas petek  19. septembra 2025 Tedenski horoskop OVEN TEHTNICA (21. 3. – 20. 4.) (23. 9. – 23. 10.) Izvedeli boste prijetno novico. Ugoden čas bo v pogledu denarja. Naklonjena vam bo oseba Na tem področju bo pestro in nasprotnega spola. Življenje vam zanimivo. V veliki meri se boste bo ponudilo mnogo pozitivnih soočili s svetom duhovnosti in izzivov in zadeve se bodo speljale duhovnih energij. To vam bo na pozitiven način. Poslovni svet pokazalo še alternativno možnost. VELIKA MOŠEJA … bo prinesel ugodnosti. V prostem Paziti se bo treba, da ne boste času se boste morali posvetiti tistim spregledali drobnega tiska in Največja blatna zgradba na svetu, ki je mo- rečem, s katerimi odlašate. morebitnih smerokazov. šeja, se nahaja v Maliju. Prvotno mošejo so na istem mestu postavili že v 13. stoletju, zgradbo, ki stoji danes, pa so leta 1906 postavili Francozi in velja za arhitekturno BIK ŠKORPIJON mojstrovino Sahela. Ima tri minarete in meri (21. 4. – 20. 5.) (24. 10. – 22. 11.) v višino 16 m. Leta 1988 jo je Unesco sku- paj s starim mestom Djenné in nekaterimi V vaše življenje bodo prišli zanimivi Delovnih obveznosti se boste okoliškimi arheološkimi najdišči razglasil za ljudje. Osrečili vas bodo pogovori lotili na pionirski način. S svojim svetovno dediščino. in sprostila glasba. Veliko več znanjem boste radi pomagali časa boste preživeli v družbi in se drugim. Ljubezen bo prinesla predajali prijetnim navdihom. Na določeno blagostanje na eni strani delovnem mestu vas bo spremljala ter po drugi neizbežno prilagajanje. delavna in ustvarjalna energija. Iz ozadja vas bo spremljala V ljubezni boste plesali po taktu magnetična energija in tako boste srčnega izvoljenca. kos vsem zadanim obveznostim. DVOJČKA STRELEC (21. 5. – 20. 6.) (23. 11. – 21. 12.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Zvezde so prepričane, da vas bo Delovnih obveznosti se boste lotili sreča spremljala v poslovnem na poglobljen način. Na svoj način življenju. Zdi se, da bo treba boste ujeti v primež preteklosti. dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Pomembno bo, da si izdelate načrt, Počasi se daleč pride. V ljubezni kajti tudi počasi se daleč pride. se boste morali bolj prilagoditi in V ljubezni bo v ospredju strast razvedriti. Prosti čas bo namenjen in prijetnosti v dvoje vam bodo razvajanju v dvoje in raziskovanju podarile krila. neznanih krajev. EGOTRIP - potreba po dokazovanju lastne vrednosti, EASTMAN, George - ameriški izumitelj na področju fotografije, RIO GRANDE - mejna reka med ZDA in Mehiko RAK KOZOROG (21. 6. – 22. 7.) (22. 12. – 20. 1.) Teden bo v znamenju plodnosti Kocke usode se bodo zasukale v Zavrč  Druženje vaščanov pod šotorom Hajdina  Podpis pogodbe za 150.000 evrov in ustvarjalnosti. Čas bo, da boste vašo korist. Sledili boste svojim naredili prerez. S svojim šarmom sanjam in omenjeno po potrebi tudi Društva bogatijo občino Na šoli in vrtcu sončne boste pritegnili partnerjev pogled. vneto zagovarjali. Drzno se soočite Romantična energija vam bo s tistim, kar vam bo podarjeno. koristila v ljubezni. Na delovnem Blesteli boste v pogledu denarja. V Zavrču so minulo soboto izvedli drugi del čezmejnega pro- elektrarne mestu bo treba spiliti diplomacijo in Družinska idila bo tista, ki vam bo jekta Dravacon, dogodek pa povezali tudi s srečanjem vseh štele bodo salomonske rešitve. na skrivnosten način vlivala nove društev v občini. Postavitev novih sončnih elektrarn na dveh javnih objektih moči. na Hajdini bo stala okrog 150 tisočakov. Takšna je vrednost pogodbe, ki jo je župan Stanko Glažar podpisal z direktorjem podjetja Plistor Jernejem Lahom. LEV VODNAR Računajo sicer, da bodo prejeli nepovratna sredstva za velik del te (23. 7. – 22. 8.) (21. 1. – 18. 2.) investicije. Izvajalec je bil izbran na podlagi javnega naročila, njegova naloga pa bo postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih stavb OŠ Obdani boste s kopico novosti in Odkrili in razrešili boste neko Hajdina z enoto Vrtec Hajdina ter na Domu vaščanov Draženci. priložnosti. Sreča se bo lesketala skrivnost. Na delovnem mestu se Za to naložbo pričakujejo nepovratna sredstva v višini 118.785 tako v službi kot v ljubezni. Obdobje bodo zadeve uredile v vašo korist, evrov. Prijavili so se namreč na javni razpis za sofi nanciranje izgradnje bo namenjeno temu, da boste stopili modro bo, da boste premišljeni in da novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na korak naprej. Svoje sanje bo moč ne prehitevate dogodkov. Obdobje javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024 do 2026. Prijava je bila poživljati v okrilju doma. Obstajala bo namenjeno prijetnostim v podana v konzorciju Hoče-Slivnica, v katerega je skupaj vključenih 20 bo povečana možnost izobraževanja ljubezni. Prosti čas bo priložnost za Foto: EK V Zavrču so letos tradicionalni društveni večer izvedli v okviru projekta partnerjev. Sofi nancerska pogodba z ministrstvom zajema izgradnjo in kontaktov s tujino. harmonične pogovore in izmenjavo Dravacon, ki krepi sodelovanje in povezovanje prebivalcev občin Zavrč sončnih elektrarn v skupni moči 4.640 kW in dodelitev nepovratnih mnenj. in Cestica. sredstev v višini 3.387 evrov. Podjetje Plistor je bilo izbrano tudi pred štirimi leti za energetsko Občina Zavrč je ob tej priložnosti Turističnemu društvu predala prenovo treh dupleških šol ter šole in vrtca Hajdina. v uporabo tri rafte, kupljene v okviru projekta. Druženje se je nato Dženana Kmetec DEVICA RIBI nadaljevalo v šotoru v Športnem parku, kjer je potekala tržnica lokal- (23. 8. – 22. 9.) (19. 2. – 20. 3.) nih ponudnikov z domačimi izdelki, kmetijskimi pridelki in turistično ponudbo. Sledila je predstavitev vseh društev ter prijetno druženje Teden, v katerem bo v ospredju Soočili se boste z notranjo ob glasbi in domači kulinariki. Župan Slavko Pravdič je poudaril, da transformacija. Ločiti se boste modrostjo. Vsekakor vas bosta je z obiskom izjemno zadovoljen. Spusta po reki Dravi se je namreč morali od tistih stvari, ki jih ne spremljala sreča in blagostanje. udeležilo okoli 50 ljudi iz občin Cestica in Zavrč: »To je res fantastičen potrebujete, in se soočiti z novim. V Zanimivo bo tako v ljubezni kot na projekt, ki krepi sodelovanje obeh občin. Slednje je pomembno tudi vaše življenje bodo prihajali ljudje, delovnem mestu. Sledilo bo obdobje zaradi številnih mešanih zakonov. Imamo podobne ideje in želje, v ki vas bodo osrečili. Družabno bo prilagajanja. Svoje mnenje boste takšnih projektih pa lahko skupaj uresničujemo naše cilje.« Župan je tudi na delovnem mestu in zaupana povedali na odločen način. Zdravje: ob tem še poudaril, da so društva gonilna sila družabnega življenja v vam bo zelo posebna naloga, ki ji pomembno bo, da bodo vaše misli občini in širše. Foto: arhiv boste v celoti kos. svetle in prijetne. EK Pogodba je bila podpisana minuli teden. petek  19. septembra 2025 Ljudje in dogodki 21 Podravje  NLB podprla TALUM s 16 milijoni evrov Gorišnica  Čoklečova gora privabila ljubitelje teka Denar za projekt Zeleni drog Padalce so zamenjali tekači V Talumu bodo do konca leta 2025 zaključili več kot 55 milijo- nov evrov vredni investicijski cikel v zeleno preobrazbo svoje proizvodnje. Sredstva za dokončanje projekta Zeleni drog, s ka- Športna zveza Gorišnica je letos v sodelovanju s športnimi društvi in občino organizirala več športnih dogodkov, terim bodo v Talumu v svoje drogove vgradili več recikliranega namenjenih predvsem promociji športa. Običajno začnejo z vaško olimpijado v juliju, nato pa se jih do jeseni zvrsti aluminija, je zagotovila tudi NLB. Denar so namenili za nakup še približno deset. Pred dnevi je potekal tretji tek na Čoklečovo goro, ki med ljudmi postaja vse bolj prepoznaven. opreme in strojev ter trajna obratna sredstva. Foto: Stanko Kozel Prva moža Taluma in NLB na ogledu proizvodnje Foto: EK Projekt Zeleni drog po besedah predsednika uprave Taluma Letošnji tek na Čoklečovo goro je povezal vaščane Tibolcev. Marka Drobniča predstavlja mejnik in postavlja nove standarde Prvo leto je na teku sodelovalo mestu. Letos jim je bilo vreme nak- bolcih, tekači pa so se začeli zbirati čev. Aleš Arnuš, predsednik Špor- v trajnostni transformaciji Taluma in aluminijske industrije. Tako bodo namreč bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter iz- le šest tekačev, lani pa ga zaradi lonjeno, dogodek pa so povezali že pol ure pred začetkom. Organi- tnega društva Majolka, je povedal, slabega vremena niso izvedli, saj z družabnim srečanjem vaščanov. zatorji so jih popisali in jim razdelili da so letos prvič tek organizirali v boljšali energetsko učinkovitost. »Ta projekt je primer dolgoročne strateške usmeritve v trajnost, ki odgovarja na globalne izzive pod- je varnost udeležencev na prvem Start je bil pri vaškem domu v Ti- startne številke. Z udeležbo, okoli lastni režiji. Krajša proga je vodila 20 tekačev vseh starosti, so bili za- do jase, ki je vidna iz Moškanjcev nebnih sprememb in zagotavlja dolgoročno industrijsko konkurenč- nost,« pojasnjuje Drobnič, ki se je zahvalil predsedniku uprave NLB dovoljni, vendar si želijo, da bi tek in okolice, kjer se običajno spuš- Brodnjaku in njegovi ekipi za zaupanje ter podporo pri uresničevanju postal tradicionalen in da bi se ga čajo jadralni padalci. Od tam so strateških usmeritev. v prihodnje udeležilo še več teka- tekači nadaljevali pot po gozdu, Blaž Brodnjak pa je povedal: »V NLB verjamemo v moč slovenske- malo pred kmetijo Valenko pa ga gospodarstva. Navdihujejo nas podjetja, ki razmišljajo dolgoroč- zavili nazaj proti vaškemu domu. no, trajnostno in pogumno, tudi v času negotovosti. Talum je zago- »Daljša trasa je bila zahtevnejša, tovo eno izmed takšnih podjetij. Podpora njihovi investiciji ni zgolj saj je vodila čez tibolski vrh, teka- fi nančna. Gre za razvojno partnerstvo, ki Talumu odpira pot do večje či pa so morali dvakrat premagati konkurenčnosti in trajnostne preobrazbe. Ponosni smo, da lahko po 90 metrov višinske razlike,« je skupaj soustvarjamo prihodnost, ki je odgovorna do okolja in prina- še pojasnil Arnuš in dodal, da so ša nove priložnosti za rast.« Predsednika uprav Taluma in NLB sta si za varnost in usmerjanje na trasi z ekipo med drugim ogledala nove livne komplete, nadgradnje peči poskrbeli domači gasilci. Nekate- in potek gradnje dodatnih skladišč za odpadni aluminij, ki so med ri so namesto teka izbrali pohod. drugim sofi nancirani iz sredstev NLB. Najboljšim trem v dveh kategorijah so podelili priznanja glede na spol, Do ogljične nevtralnosti do leta 2030 skupaj štiri sete lesenih medalj. Dodatne nagrade je prispevala Projekt Zelena transformacija drogov in rondelic je vreden več Športna zveza. Po zaključku teka kot 55 milijonov evrov in predstavlja pomemben mejnik intenziv- je sledilo druženje in veselica pri nega prestrukturiranja Talumovih proizvodnih programov v smeri Vaškem domu v Tibolcih. V petek, Foto: EK ogljične nevtralnosti. Še dodatnih 60 milijonov evrov nameravajo v Športni dogodek je podprl tudi do- 26. septembra, bo v Športnem par- Talumu investirati do leta 2030, da bodo lahko dosegli strateški cilj Foto: EK mačin Slavko. Po njegovih besedah ku Gorišnica v organizaciji Športne ogljične nevtralnosti proizvodnih programov. V letu 2026 v Talumu Jasmina in Karmen, ki ljubiteljsko tečeta, sta se prvič udeležili teka na Čo- je treba tovrstne prireditve čim bolj zveze še prireditev Gorišniški veter načrtujejo, da bodo predelali in pretalili že skoraj 60 % različnih vrst klečevo goro. Pred začetkom sta bili dobro razpoloženi in povedali, da bosta spodbujati. Sam se je teka udeležil v laseh, ki je namenjena predvsem sekundarnega aluminija ter ga vgradili v svoje izdelke. tekli na šest kilometrov. Čeprav trase nista poznali, sta bili odločeni, da prvič, a je zagotovil, da je kljub le- osnovnošolcem. űőŃŹő pritečeta do cilja, kar jima je tudi uspelo. tom dobro kondicijsko pripravljen. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Ptuj  Najstarejše mesto z odmevno predstavitvijo v Avstriji Razglednica mesta z avstrijskim podpisom Bralci avstrijskega magazina Alpe Adria so v zadnji številki med drugimi predstavljenimi destinacijami in po- sebnostmi iz Slovenije lahko na šestih straneh spoznali tudi najstarejše slovensko mesto z njegovimi največjimi privlačnostmi. Pod zelo lep zapis o Ptuju z naslovom Razglednica zgodovinskega prvinskega mesta se je podpisal novinar in fotograf Bernd Grosseck. V tem prispevku je v besedi in urnim mehanizmom in najdaljšim Mitrovim vrtom navdiha, tradicijo jo povezal s sodobno kulinarično sliki poudaril skrite zaklade mes- nihalom na svetu, skrite uličice in stare kavarne in pražarne, kjer še ponudbo našega mesta in priredit- ta, predvsem starega mestnega podobe starega mestnega jedra, ki danes postrežejo kavo Kipertz po vami, ki izjemno bogatijo njegovo jedra, kot grajski hrib z gradom in so za mnoge izjemno romantične receptu kot nekoč. V pripoved oz. ponudbo. Prispevek pa je zaključil muzejem, čudovite razglede s ptu- in ohranjajo značilno srednjeveško predstavitev Ptuja je Grosseck zelo z osnovnimi pomembnimi turistič- jskega gradu, bogato zgodovino, arhitekturo med redkimi mesti v lepo vpletel tudi sodobno ponud- nimi informacijami s kontakti in predvsem pa različne zgodbe, ki so Evropi, kot tudi zgodovinski lok bo Ptuja, od Kurentove hiše, izde- naslovi posameznih ponudnikov in povezane s Ptujem in jih še danes našega mesta, od mlajše kamene lave pralinejev v starem mestnem tudi privlačnosti mesta, znameni- mnogi ne poznajo. dobe preko Keltov, antičnega ob- jedru, podjetnikov na tem obmo- tosti mesta. Zagotovo je predsta- Tako omembo naših krajev v dobja, bogatega srednjega veka čju, zanimivo kavarno in doživetje vitev Ptuja Bernda Grossecka ena Epu o vitezu Parzivalu Wolframa do sodobnega časa in meščanske- Muzikafe, Ptujskega jezera do Ptu- tistih, ki se je zelo dotaknila ne von Eschenbacha, Mitrova svetiš- ga obdobja. jske kleti z najstarejšimi vinskimi samo Ptujčanov, temveč tudi tis- ča, ki so posebnost antične zgodo- Izpostavil je tudi zgodovinski letniki. Še posebej pa je izpostavil tih, ki našega mesta do sedaj še vine našega mesta, mestni stolp z hotel Mitra z različnimi razstavami, bogato tradicijo vinske kulture ter niso poznali. ŰŪ Foto: Bernd Grosseck 22 Poslovna in druga sporočila petek  19. septembra 2025 œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ ထ̈ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Ф›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ KOLOFON œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘⇑Б”‹« ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡ⇐ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ Korošec ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ Cena izvoda z darilno embalažo je 35 evrov. ‰Žƒ•‘–”⇐Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ ͙͘ǡˆƒ•ǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•އ†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒ Štajerska budilka! ƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡—•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—Œއ–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡ ‹’‡–‡Ǥ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ‡Ž‘އ–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡ Od ponedeljka do petka ‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ od 5.30 naprej ’”‡Œ‡†‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒ ƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ–‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ , e        ‹•–‡ƒ”‘«‹e–ƒŒ‡”•‡‰ƒ–‡†‹ƒǡ ƒ„‹–‘”ƒ†‹’‘•–ƒŽ‹ǫ ‘–‡Œ‡•‡†ƒŒ’”ƒ˜‹«ƒ•ǡ•ƒŒ•‘œƒ ˜ƒ•’”‹’”ƒ˜‹Ž‹’”‹˜Žƒ«‘ƒ‰”ƒ†‘Ǥ •‹ǡ‹•‡„‘•–‡˜«ƒ•—–”ƒŒƒŒƒƒ…‹Œ‡ ƒ”‘«‹Ž‹ƒe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹ǡ „‘•–‡’”‡Œ‡Ž‹ǣ Ǧ͗އ–‡ƒ‡”‹æ‡„‘”‘˜‹…‡͖‘•ƒ Ǧ‰‘Œ‹Ž‘ ‘‡‘‰ƒ”†‡œƒ‘”‰ƒ•‡ „‘”‘˜‹…‡͕ Ǧ˜‡«ƒ‡•ƒƒŽƒ‘–‹ƒ Ǧ˜‡Ž‹ƒ’”‡‘’ƒŽ‘’ƒ–ƒ ƒ‰”ƒ†‘ŽƒŠ‘’”‡˜œƒ‡–‡˜–”‰‘˜‹‹~‹˜‡šȋƒ”‹„‘”•ƒ…‡•–ƒ ͗ǡ–—ŒȌǤ‘‰‘Œœƒ’”‡˜œ‡ƒ‰”ƒ†‡Œ‡’‘–”†‹Ž‘ǡ‹˜ƒ‰ƒ„‘‘ ’”‹’‘”‘«‡‘’‘•ŽƒŽ‹’‘’‘æ–‹ƒ†‘Ǥ ‡« ‹ˆ‘”ƒ…‹Œǣƒ”ŒƒƒǤ’‹ŠŽ‡”̷”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ǡ ͔͖Ȁ͛͘͝ ͗͘ ͕͚Ǥ ’އ–ƒ’”‹Œƒ˜ƒǣ™™™Ǥ–”ƒƤƒ͖͘Ǥ•‹Ȁƒ”‘…ƒŒ‡Ȁ•–ƒŒ‡”•‹Ǧ–‡†‹ ‘–‘‰”ƒƤŒ‡•‘•‹„‘Ž‹«‡ www.tednik.si petek  19. septembra 2025 Oglasi in objave 23 Mali oglasi PRODAM grozdje na brajdah, ki ga NEPREMIČNINE oberete sami, jurka - kvinton, Pobrež- Vse na svetu mine, je, cena po dogovoru. Tel. 031 238 NA PTUJU dam v najem garsonjero. vse se spremeni, 994. STORITVE Tel. 041 676 994. le spomin na tebe ostaja in živi, PRODAM teličko, plavo belgijsko, PRODAJAMO razcepljena bukova staro 3 tedne. Tel. 02 758 42 01. PRODAMO - 2 sobno stanovanje (2000), ker dom je prazen in molči. drva vseh dimenzij in bukovo hlodo- PRODAM odojke od 25 do 30 kg, Gorišnica, center, popolnoma opremlje- no, 54,5 m2 vino ter zelo kakovostne smrekove možnost dostave. Tel. 031 542 318. , s parkirnim mestom. Cena: 129.000,00 EUR. pelete, brezplačna dostava, ugodna OSMRTNICA cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo- ODKUP, IZPOSOJA in PRODAJA Kontakt: 041 391 003 škanjci 1i. Tel. 051 667 170. INFYTSNभSNMMFWRTSNP ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio UTHJQN8QT[JSNON BUKOVA drva prodam. Razrezana na Sporočamo žalostno vest, da nas je v 61. letu zapustil naš dragi +WFOYTSHJSYJW 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, Mobilna hiška, Pašman (Kamp Taber), 1. vrsta ob LXR e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, morju, 2 spalnici, prostorna terasa, bazen; Cena: MYYUKWFOYTSHJSYJWXN 75.000 EUR z PDV. Tel. 041/633-721; 040/610-722, d. o. o., Mlače 3, Loče. Božo Mislovič ‘ƥ…‡̷•’”‘’‡”–‹‡•Ǥ‘”‰; ‹‰Š”‘’‡”–‹‡•†Ǥ‘Ǥ‘ǤǤ SERVIS gospodinjskih aparatov in ele- Ž‹…ƒ ”ƒŒ‡‡–”ƒ«‹©ƒ͘ǡ͕͔͔͔͔ǡƒ‰”‡„ǡ ”˜ƒ–•ƒǤ IZ DORNAVE, NAZADNJE STANUJOČ V NEMČIJI ktronskih naprav. Storitve na terenu –‹˜ƒǤ ͕͖͔͚͖͙͛͘͜͜͝Ǥ Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Pogreb bo v soboto, 20. 9. 2025, ob 14. uri na dornavskem Markovci. Tel. 041 631 571. pokopališču. Žara bo položena v vežico v petek, 19. 9. 2025, ob ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine 17.30, nakar bo molitev za pokojnika. Svojci sveče in cvetje hva- iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka. Možnost odkupa tudi na pa- www.tednik.si ležno odklanjajo. nju in spravilo lesa. Aleksander Šket, Žalujoči: vsi tvoji najdražji s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, po- stavitev ograj, rezanje žive meje, koš- nje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. ZAHVALA FASADE, izolacijske, stiropor, 12 SEZONA . PROJEKTA volna, zaključni ometi, subven- cije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Poslovili smo se od ljubljenega moža, očeta, deda, brata in Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. prijatelja 041 226 204. “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI prof. dr. Alberta Petra Frasa, KMETIJSTVO POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” dr. med. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, 7XGLYWHPćROVNHPOHWXERGR XËHQFLRVQRYQLK ćRO SUHSHYDOL VORYHQVNH SHVPL LQVH YHVHOLOL 2WURFLSRMHMRVORYHQVNHSHVPL cisterno za gnojevko, krožne brane, LQVHYHVHOLMRMHSURMHNWGUXĚEH5DGLR7HGQLN3WXMNLJDĚHGYDQDMVWROHWR]DSRUHGRUJDQL]LUDPRVNXSDM]REËLQDPL LQ cepilnik za drva in drugo kmetijsko RVQRYQLPLćRODPLL]3RGUDYMD6DYLQMVNHUHJLMHRVUHGQMH6ORYHQLMHLQWXGL3ULPRUVNH9SURMHNWXVRGHOXMHMRWXGL1RYL mehanizacijo. Telefon 041 923 197. WHGQLNLQ5DGLR&HOMHWHU9HVWQLN1DćDĚHOMDLQWXGL]DQLPDQMHRWURNMDYQRVWLLQJODVEHQLKSHGDJRJRYMHGDSURMHNW SRVWDQHYVHVORYHQVNLLQGDVRGHOXMHËLPYHËRVQRYQLKćROL]6ORYHQLMH NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, 9VDNDSULUHGLWHYERYNOMXËHYDODGRSRVDPH]QLNRYDOLVNXSLQXËHQFHYL]WUHKNDWHJRULMSUYDNDWHJRULMD]DMHPD Zahvaljujemo se za vse izkazano sočutje in prejeta sožalja. vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, RWURNHRGGRUD]UHGDGUXJDRGGRUD]UHGDLQWUHWMDRGGRUD]UHGD=PDJRYDOFLL]YVDNHNDWHJRULMH Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 ERGRQDSUHGRYDOLYSROŨQDOQLL]ERUYVLQDVWRSLSDERGRGRVWRSQLQDXUDGQLKSURŨOLK)DFHERRNLQ