22. številka. Ljubljana, nedeljo 28. januarja. .\. leto, I«?7. ■ U sa dum taja vsak dan, izvzema* ponedeljke in dneve po prasnicih, ter velja po pošti prejemati za a v h tr o-o ger s k o deie četrt, leta 4 pld. — Z f. LJubljano breJ pošiljanja na dom za celo leto 13 ^-i«1a ćetrt leta 3 vid, 80 kr., za e m de računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leU. — Za t njo dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gr. le za celo leto 1»5 gld., za pol let« - rld., en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na — Za gospodo iićitelje na ljudskih lofah in za dijake velja znižana cei>u in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ietiriatopne petit-VTftfl ti kr., če se oznanilo enkrat tidka, S kr., će s.) dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi nai se «vo'o tniiik.ratt. — Rokopui se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 3 -gledališka stolna1*. Opranu št vo, na kntero naj m blagOVOUjO pršlliati naročm-m, reklamacije, oznanila, t.J. administrativno rer.i, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiSi. 0 položenji. Iz Peterburga se „Pol. Corr." poroča: „Rusija je trdno pripravljena, sklepe zjedinje-nih oblastij izvršiti, ali meni, da mora prej naravnost z njimi dogovoriti se in zvedeti, ali ima Rusija v imenu Evrope ali le v svojem imenu postopati." To je z družim) besedami ravno tisto, kar je naš dopisnik iz Peteiburga v našej številki od petka rekel: vojska je gotova, samo še vprašanje, ali precej, ali še le spomladi. Dunajski „Tagbl." poroča, da je ruski car boleben, nervozen; da jo car za mir, a njegov naslednik cesarjevič odločno za vojsko, rekoč, da je vojska potrebna za rešenje česti carske rudbine in monarhije. Tako se car ne bode mogel ubraniti vojni, ko bi se tudi na vse zadnje še mislil ali želel. „Pol. Corr." dalje poroča, da ponujajo Turki Crnogorcem mir in so pripravljeni nekoliko zemljišča — menila okraj Nikšič — odstopiti jim. Pred nekaj dnevi je bilo čitati, da je turški poslanik prosil našega ministra vnanjih zadev, da bi pomagal posredovati pri narejanji miru s Srbijo. — Prav radi verujemo, da bi Turkom ljubo bilo, da bi ta dva sovražnika od sebe odpravili in se z vso silo proti Rusiji postavili. Ali ravno tako živo in trdno smo prepričani, da Črnogorci in Srbi ne bodo mčesa storili, kar bi slovansko stvar oškodovalo, temuč bodo poslušali le jedino pravo prijateljico svojo, Rusijo ter to storili, kar jim bode ona svetovala. Le če se bode Rusiji potrebno zdelo, Srbijo neutralizirati in tako svoje desno krilo v Bolgariji zagotoviti si, bode Srbija z njeuo privoljo mir sklenila, drugače nikoli. Ker pa Srbi oborožujcjo in močno utrjujejo Kruševac, kakor se piše v v „A. A. Ztg." iz Belgrada, nij noben mir verjeten. Liže pol-tretji mesec, dela 300O mož nove šance pri Kruševeu. To kaže, da je vse laž, kar magjar-ski viri poročajo o pripravljenosti mir sklepati. O vrlih Crngorcih pa nikoli ne smemo sumniti. Občni zbor „Slovenske Matice". (Konec.) Tudi predsednik dr Hloi \v«*l* pravi kot zadnji govornik o poročilu, da to kar je Jurčič rekel o tiskovinah, da so bile le na videz razpisane, žali odbor, in da je J. le menda bolj „pro domo sua" govoril. Zdi se mu, da kritika nij objektivna, a bi morala biti denes, ko se o slogi rado govori. Poročilo tajnikovo so potem na znanje vzame in preide se k drugej točki dnevnega reda: račun od 1. jati. do konca decembra 1876. Blagajnik g. Vilh.n* poroča. Iz tiskanega poročila je razvidno, da znaša končno premoženje Matice 57.985 gld. in 40 kr. Stroškov je bilo letos 3(J28 gld. 70 kr. Mej stroški vidimo, da se je za „Tomanovo življenje" plačalo honorara 230 gold. Tisk te knjige pa, kakor uže prej omenjeno, stane 042 gld. 35 kr. .Jurčič stavlja predlog, naj se objavi specijalni račun o tisku Tomanove knjige. Potem se bode videlo, ali je imel prej on prav ali odbor po gg. dr. 1'oklukarji in predsedniku. Pri tej priliki odgovarja g. Šolarju, da nij dovolj, če odbor čaka, da mu kdo dober rokopis ponujat pride, ampak odbor mora inicijativo imeti, sam delavce poiskati in animirati. Tako so delali vsi možje, ki so našo literaturo najbolj obogatili, sosebno Anton Ja- než i č je tako delal za družbo sv. Mohorja, ko se je razevetala in za svoj „Glasnik"', za „Cvetje" itd. — Kar se pa tiče očitanja predsednikovega, da je govoril „pro domo sna", odbija ga z vso odločnostjo, ker prvič nema od tiskovin „nar. tiskarne" ni najmanjšega interesa, drugič pa se no umakne v točki pa-trijotizma nikomur pod to streho. Dr. Bleivveis meni, da se da predlog predgovornika sjediniti s peto točko vrste razgovorov; ker se bodo namreč volili trije udje, da pregledajo račune, naj se jim šo to konstatiranje prepusti. J. se sklada s tem BI« nasvetom, Proračun za leto 1877 se brez debate potrdi. V odsek treh preglednikov računov so voljeni gg. prof. Jos. C e 1 e s t i n a, prof. Hafner in kontrolor Drag. Žagar. G. prof. IMcteršiiik govori o predlogu župnika Haiča, naj se ustanovi časnik za znanstvo in umetnost: „Gospod Raič mi je pisal, da jo po uradnih poslih zadržan, da ne more priti v Matičin zbor zagovarjat svojega nasveta ter me je prosil, naj jaz to za njega storim. Gospod Raič meni, da bi se naj na-svetoval odbor treh matičarjev (1 filologa, 1 zgodovinarja in enega prirodoslovca); ta odbor bi naj izdelal črtež časopisu, predložil urednike, razglasil poziv pisateljem, naj bi krat-koma vse pripravil, da bi meseca aprila ali maja začel izhajati znanstven časopis. „Jaz sem tudi tega mnenja da bi bil znanstven Časopis, ako so mu določi našim okolnostim primeren obseg, zelo koristen za našo literaturo. Ne smemo si zdaj še misliti, da bi bil tak, kakoršne imajo veliki narodi, da bi se namreč spuščal v razpravljanje vseh 0 starosti „kraljedvorskega rokopisa". J. pl. K. — Kraljedvorski rokopis, jeden najstarejših spomenikov češkega slovstva, katerega važnost za Čehe in tudi oziroma vse Slovane je zelo velika, vsakemu Slovencu, ki je kolikaj ozrl se po posništvu narodnem, dobro znan in Če ga kdo izmej naših, po omiki hre-penečih še ne pozna, si ga lehko preskrbi, ker ne velja više nego deset bornih novčičev. Za ovi mali donesek, enak ceni — kakor Fr. Jaroslav v letopisu „slov. matice" 1. 1874. dobro poudarja — „malo pratike", ki jo ima do malega vsak ubogi delavec, zadobiš, draga čitalka in čestiti bralec „Slov. Naroda" ovi krasni biser staročeškega pesništva, ovo vlastitost narečja nam sorodnega v lepej sloven-skej prestavi Fr. Le v s tik o vej (t. 185G. Celovec; natisnil J. Leon) tedaj sezi po nji! Kraljedvorski rokopis je tudi prestavljen na vsa ostala slovanska narečja in na italijansko, francosko, angleško, na nemško in celo na magjarsko — in mnogo se je o njegovi veljavi, o vrednosti za Slovane, o njegovi starosti itd. v raznih jezikih, od strani raznih mož pisarilo, in tudi nam Slovencem je v imenovanem letopisu Fr. Jaroslav od str. 341 do 3G0. o zapopadku in zgodovinski vrednosti ovega ostanka staročeškega pesništva mnogo povedal. Skušali so svoje duševne moči v oveni vprašanji uže razni slovanski in nemški učenjaki in vendar doslej še v nobenej stvari nijso dospeli do prave, neovrgljive svrhe. Eden trdi tako, — drugi zopet drugače; nekateri hočejo celo zaslugepolnemu Han k i neko nepoštenost očitavati. Pisatelj ovih vrstic pozna precej natanko ovi rokopis in se je mnogo svoje dni pečal z raznimi okolo njega sukajočimi se vprašanji in uže leta 1870. je moral, ko mu je pri priliki spisovanja kritičnega dela: „der mongolen-einfall, in so weit er sich auf dio karpaten-und sudetenliinder erstreekt" imenovani rokopis mimo drugih kronik v podlago služil, izreči se na strani 2d.: „man muss somit, mindestens bis zu jener zeit, \vo der lebhafte, literarishe streit tiber den historischen inbalt der kiinigiuhofer handschrift zu einem endgiltigen resultato gefilrt sein wird, die mongolische niederlage in Miiren als fraglich hinstellen . . in dandenes še vedno pritrjuje eksegetično in kritično preiskovanje, da nijsmo dospeli v ovej zadevi do temeljito nepremagljive svrhe, kajti učeni Jagie, izdajatelj v Berlinu izhajajočega nArcbiv-a" za slovansko filologijo, piše leta 1877. II. zvez. 1. del, na str. 143.: !„man ist bis jetzt selbst in den vvichtigsteu fragen noch zu keinem befriedigenden resultate gelangt . . .** Temeljit sestavek, kojega je v knjigi, ki jo poti naslovom: ,,Listy filologicke a peda-gogieko" v Pragi izdaje društvo čeških jeziko- in vsakoršnih predmetov, ki se učenjaku ponujajo na sedanji stopinji znanosti; za tak list bi nam manjkalo pisateljev in titateljev. Pač pa bi se lehko pečal le bolj s tistimi predmeti, s katerimi se v resnici mnogo naših učenjakov peča, n. pr. s slovanskim in slovenskim jezikoslovjem, l domačo zgodovino in z prirod o pisnimi vedami, kolikor bolj našo domačijo zadevajo itd. Lista ne bi prejemali vsi udje Matice, ampak le naročniki in Matica bi ga le podpirala in bila porok za njegov obstanek. Tako bi lehko vsi članki, ki so zgo'i znanstveni in le učenjake zanimajo, prišli v časopis, kjer bi jih le tisti brali, katere zanimajo, iz letopisa, ki vsem Matičnim udom dohaja, dasiravno veliko večino taki članki ne zanimajo. Matica bi zadostila tako potrebi tistega dela slovenskega naroda, kateri se z znanostjo peča, in to bi bilo vredno razmerno majhene žrtve, kajti večji del stroškov bi se gotovo z naročnino pobotal. Gosp. prof. Suklje; Slavna gospoda! Meni se zdi potrebno, da takoj v začetku svojega govora prav odločno izrečem, da besede, katere bodem govoril, ne merijo na razdor, temveč da jih govorim „bona hde", v korist nam dragega zavoda, „Slov. Matice". Gosp. Božidar Raić je nasvetoval slavnemu zboru, naj „Slov. Matica" ustanovi strogo znanstveni časopis. Ako bodeni ta predlog podpiral, ter ga živo priporočal zbranej gospodi, bodem to storil, ker imam žalostno prepričanje, da „Matica" propada po lastuej krivdi, da znanstveno gibanje pri nas v obče peša in hira, in da je tedaj skrajni čas, misliti na nova sredstva in pota, ter oteti naš narod velikega zla, namreč duševne apatije! — Da „Matica" hira, gospoda, to je ueovrgljivi faktum! j Vrednost znanstvenega literarnega društva se ne da ceniti po številu društvenikov, niti po stanju blagajnice ali društvene hiše, temveč izkljueljivo po izdanih izvirnih proizvodih. Ali gospoda — kako malo originalnega priobčilo je naše društvo tekom zadnjih pet let?! Ako abstrahiramo od izvrstne Jesenko ve knjige in od posameznih po letopisih stresenih prav dobrih sestavkov — bodemo našli gole prestave ali pa nič vredne od napak mrgoleče kompilacije, kakor je na pr. ranjcega Krsnika „Zgodovina avstro-ogerske monarhije". In kaj smo prejeli letos? Po- daril se je nam letopis, tako skromen, tako malega obsega, kakor še nikoli; prejeli smo tri karte, nadaljevanje onega nesrečnega at-lanta, o katerem sem uže preje trdil — ne da bi bila trditev od kake strani pobita — da je neizrečeno drag, vrhu tega pa popolnem nerabljiv! Izdale so se tudi Tomanove pt sni. se životopisom pisateljevim, ali tudi s tem se ne more ponašati „Matica", kajti, gospoda, v tem tonu se da morebiti otrokom popisavati življenje in smrt kakega b r u m n e g a p u š č n v n i k a, ne pa odraslim izobraženim ljudem delovanje pesnika in politikarja, katerega narod slovenski prišteva svojim najboljšim sinovom ! Ali mi imamo druge žalostne dokaze, da tudi znanstveno življenje sploh pri nas hira in omaguje. To se razvidi zlasti iz prepičlega števila naših pisateljev, iz pomanjkanja pisateljskega naraštaja. Dasiravno se krog slovenske inteligencije tako veselo širi, dasiravno nam leto za letom lepo število strokovnjaško izobraženih mož iz univerz dohaja, vidimo vendar na znanstvenem polji le peščico starih pisateljev, delujočih uže po 10 in 120, ali več let, kateri se trudijo, vsaj nekoliko obogatiti skromno našo znanstveno književnost. Eden mojih predgovornikov (g. Šolar), je po vsej pravici trdil, da „Matici" malo rokopisov dohaja, ter da ona ne more več tiskati, nego se jej ponuja. Kaj pa je uzrok, gospoda, tej žalostnej prikazni, da ravno „Matica" nema pisateljskega zaroda? Slavna gospoda, v veli k e j republiki znanstveno-izobra-ženili vidimo povsod dve stranki, dva taborja; v enem se misli, da je znanost sama sebi sredstvo in namen, ter da ne pripoznava nobenih mej, nego one, katere jej stavlja človeška p a met, zakon našega izpoznanja • v drugem pa — in tam je, hvala Rogu ! manjšina, tam se smatra znanost kot pokorno služabnico veri, ter se trdi, da mora veda imeti konfesijonalno podlogo. (Velik nemir mej navzočnimi duhovniki. Klici: tako mora biti!) Gospoda, jaz ne kritiku jem tega nasprotja, jaz ga le k OIIB tatu jem. Tudi na Slovenskem ga imamo, tudi pri nas nahajamo isti dve stranki. Gotovo bi bilo naj boljše, ako bi te stranki združeno delali v našej „Matici", ter se ena na drugo kolikor mogoče ozirali. „Matica" bi morala spreje- mati znanstvene sestavke, oziraje se izključljivo na znanstveno vrednost, ne pa na stališče pisateljevo, bod i-si liberalno ali konservativno. Tega pa, slavna gospoda, se naša mlada generacija ne nadeja od sedanjega odbora, kateri je po svojoj velikoj večini prekonservativen, pre-en os trans k. Mi se bojimo, da „Matica" ne bi na pr. sprejela lilozofičnega sestavka, kateri nij pisan iz niistično-teologičnega ali šolastičnega stališča, da bi vračala zgodovinski članek navdan svobodomiselnega duha ali pri-rodopisno razpravo, naslanjajočo se na Dar-winovo teorijo. In zarad tega naši mladi pisatelji nemajo zaupanja do „Matice", zarad tega počiva marsikatero spretno pero, zarad tega hira naše znanstveno delovanje. Tako smo zabredli tako daleč, da se važne knjige, na pr. Dimitzeva zgodovina kranjska po naših časopisih niti ne presojajo, dasiravno so jo recenzirali na Dima ji in v Gradci; tako je mogoče, da „Matica" doma izdava literarna „monstra", kakor je atlant in Kisnikovazgodovina, in tako imajo naši nasprotniki navidezno prav, ako nam očitavajo, da se je pred narodnim bojem na Slovenskem v znanstvenem oziru več delalo nego se dela sedaj! Ravno zato pa, gospoda, ker mislim, da bi znanstveni časopis dobro uredovan, ozirajoč se le na znanstveno sposobnost in ne na politično barvo posameznih pisateljev, da bi enak Časopis utegnil nov impuls dati našej oslabelej slovenskej znanstvenoj književ- • nosti, zato živo priporočam Raičev predlog, z onimi potrebnimi garancijami, katere je nasvetoval g. prof. Pleteršnik." Govor Šukljejev je prouzročil več replik, ki se pa nijso držale stvari, znanstvenega časnika, nego principov. Govorili so v kratkih aforizmih za versko stališče g. Flis, ki je dejal da Heckellov, Moleschottov, Schoppen-hauerjev, in tacih filozofov, kakor tudi Dar-winoY, nam nič treba nij, ravno tako gospod Sterbenec in drugi. G. fajmošter Parapat je moral nazadnje opomniti, da smo pri predlogu o znanstvenem časniku, ne pri vprašanji o občnih principih. Predloga Itaič - Pleteršnik - Šukljejevega predsednik nij na glasovanje dal, ker je menil, da iz te debate je odbor mnenje občnega zbora slišal in se bode po tem znal ravnati pri izvrševanji. slovcev, koncem 1. 1876 priobčil pf. Gebauer me je napotil nekoje črtice iz njega slovenskim rojakom podati. Gebauerjeva preiskava je take važnosti, da se je takoj z njegovim dovoljenjem od strani V. JagicSa tudi v nemščini obelodanila v imenovanem „Archivu". Gebauer se opira na opombe \Vocel-a (Pravčk zemč češke) in še posebno odlikuje po objektivni mirnosti in realnem stališču, kojega povsem zaseda. Glavna naloga Gebauerjeve preiskave je rešitev vprašanja po starosti kraljedvorskega rokopisa in baš na ovem polju so bili do sedaj tudi slovanski možje prav raznega mnenja. Fr. Levstik, ki nam je v veliko zahvalo prestavil rokopis, piše v pristavku na str. 54: „Rokopis je po mnenju zvedenih mož pisan mej leti 1290. in 1310." in baš te besede je tudi Fr. Jaroslav sprejel na str. 341. Ivan Trnski (Rukopis kraljodvorski; drugo izdanje. V Zagrebu 1854.) pravi v predgovoru na str. X.: „ . . . pesme, koje je neznani pi- salac Dedje oko god. 1280. - 1290. sabrao i prepisao" in ravno tako Jos. Kori ne k (Rukopis zelenohorskv a krnlodvorskv. V Proze 1M70. itd. Palackega mnenje, verodostojno in po preiskavah dokazano, nam se kaže v hrvatskem prevodu, kjer čitamo: „Nagadja Palacki, da je glasoviti Zaviša Zvjezdogorski, s kojim se je kraljica Kunigunda, udova Premisla Otokara II. vjenčala, pesme te za porabu kraljice sabrati i tako liepo napisati dao ..." Safarik sodi po primeri teh pesni z ostalimi narodnimi pesnimi, da so tudi one na ta način nastale kot druge narodne pesni t j. v in mej narodom in da jih nij nikak naučen urno tvornik gradil; kajti ono stare pesni, ki jih Cehi od starih umotvornikov imajo, kakor n. pr. njih Aleksandreida, se tako ločijo od ro-rokopisa kraljedvorskega, kakor „zemlja od neba", itd. Ovo vprašanje torej, ki se je irže tolikokrat rešetalo, je na novo si ogledal Gebauer ter v svojem spisu: „Prispevsky k vy- kladu rukopisu kraledvoskeko" tudi precej dovoljno rešil; vsaj je svoje mnenje z razlogi dobro podprl. V pesni zelo krasnej: „Jaroslav", koje predmet spada v leto 1241. imamo krasno podobo, kako da skušajo čarodeji prihodnost in osodo vojske odkriti in se nam poje: Kubliij rečo svojim čarodejem, Koiclnikoui, vedežein, zvozdarjem, Da prihodnjost naj bi mu odkrili, Kakšen konec boj imel bi vzeti? Zber-jo se precej čarodeji, Kozolnioi, vedošl, bvedarji, V dve stran i bo kolu nuatopili, Čemi terst po dolsom položili (i na dll trest' čornu položichu) In na (Ivo ga poli razcepilli; Pervi poli Ime Kubl.ij dali; Drugoj puli ime kraljev dali, In nad njima staro pesni peli. ZiČnota so torsta bojevati, Loj in terst je Kublajcv premogel 1 (Konce prihodnjič.) Mej posameznimi predlogi je bil sprejet predlog gosp. (»utmanov. naj Matica izda Jules Verne jeva, v vse evropske jezike u/o prestavljena dela in sicer naj letos začne z delom ..Potovanje okolo svete v 80 dneh/' /a predlog je govoril tu« I i -a Šolar in je bil sprejet. Voljeni so bili, kei mi uijsmo kandidatov stavili, stari kandidati v 100 glasovi. Nov je le g. Klun. ,,Noviceu ta bite postavile tudi prof. šukljeja, ali novieaiji so za hrbtom sami proti njemu agitirali, kar je več kot čudno, da druzega ne ro čejo, naj se popisujejo vojne naredbe še tako slabo, bodočnost bode dokazala, da to vojne ne zavira, in naj se t:i Vi le kakor se hoče, stanja Kusije to ne bode spremenilo. Ako čio vek bere evropske Časnike, — pravi dopisnik pruske „National Zeiiung- - mora se zares čuditi gromadni nevednosti, s katero ti o Itu-siji pišo. Za časnike namreč je gotova reč, da Rusiji finance vojsko prepovedujejo - da jej nje vojna tega ne dopusti. Ilusija je po polnem možna vojno začeti. Rusija bo razvila toliko moči, da bode '.vropa strmela in da bode pisanje Rusom bi vražnih časnikov popolnem na laž postavljeno. Kdo bi bil ke-daj mislil, da bode Rus|ja mobilizirala, kakor Be je v resnici zgodilo ? < 'elo oficijalni krogi strme zaradi tega. Ko so je izdal ukaz o mobilizaciji, je vse gibalo : rameni. A izid tega je vse osupnil, kajti mobilizacija pokaže moč države. Velika severna država si je zadnjih dvajset let miru izvrstno ukorlstila in njena moč tudi od sovražnika zali reva, da jo spoštuje. Vse sodbe o njenih liuancah kažejo le Specijelha pomanjkanju, katerim bi se bilo dalo ogniti, ako bi se sicer ne bilo nič storilo. Zastonj bi bilo primerjati Rusijo z drugimi velesilami; nij je države v zapadu Evrope, ki bi so mogla vštric postaviti se sveto Rusijo glede stalnosti, trgovino in proračuna. Ako ima Nemčija 40 milijonov prebivalcev, hoče to reči, da ima 40 milijonov produeen-tov, a ravno toliko konsunieutov. A Rusija ima 80 milijonov prebivalcev, in ako je od teh, visoko računjeno, 20 milijonov konsumen-tov nelokalnih pridelkov, ostane ipak ravno tistih 80 milijonov producentov; a ti producenti so jako različni. Rusija je za krimske vojske dve leti upirala se orožju Evrope, akopramje imela le puške na kresileu kamen; poleg tega nij imela skoraj nič cest. Navzlic temu je bila, ko se je premagala, toisto, kar pred vojsko. Zapad Evrope je bil leta 1853—1855 uže tako visoko, da je doba za temi leti lehko popravljala, kar je bilo še slabega; v Rusiji pa seje takrat s t varilo, imelo se je priliko ustvarjati, tako da je zdaj njena sila centralizirana, kakor še nikoli poprej. IN>I i firm razgled. TVotruiBj«* tir-kriv. V Ljubljani 27. januarja. V državnem ^lnn'it so govorili 25. jan. poslanci o vinu. Na vrsti je bil predlog, naj se zabranjuje prodajanje ponarejevanega vina kot naturno vino, naj mora vsak '200 gld. kazni plačati, kdor bode ponarejeno vino za naturno prodajal. Mnogo govornikov, mej temi tudi minister za poljedeljstvo, se je izreklo proti takoj postavi, ker se ne da izpeljati, ker bi škodovala umnemu kletarstvu in bi tudi vinska trgovina škodo trpela. Drugi so se oglasili za varstvo naturnejja vina pred spekulativnim narejenim. Denes bode glasovanje o tej reči Na *f't:i:t'ni se te dni volijo v kmetskih okrajih volilni možje za volitve v državni /bor. „Pol." se zopet veseli pasivne politike, svoje. Ali v denašnjera času. ko bi se slovanska beseda bolj slišati imela \/. Avstrije, manjka češkega glasu Cesar je na predlog mimsterstva #*#•«/-trki deželni zbor razpustil in razpisane so nove volitve na Tirolskem. V izviti se ministri glede nagodbe nijso cisto nič bolj zjedinili. Rodeči teden pridejo ogerski ministri na Dunaj in bodo poskušajo nadaljevali. Deputacija /i-«'/# ,,domoljubov" je prišla 24. t. m h Košutu, kateri je je na pragu čakal. Voditelj deputacije, Dobos, je ..minljivo1' nagovoril prognanoga starca in je mej drugim rekel: ,,Prišli smo, da še enkrat vi dinio tvoje obličje, da ti povemo, kako drag si nam. V naši moči je, da damo czegledski poslanski sedež prvemu meščanu ali knezu (sic!) tega sveta. Naš največji zaklad je — tebi naj bo posvečen/' Na to je odgovoril stari eksdiktator: da pod sedanjimi odnošaji ne more misliti na vrnitev v domovino. Ako bi prišel čas, da bi mogel on zamotane odno-šaje domovine urediti, potem bode zapustil svoje samotarstvo, položil bode prisego v roke ogerskega kralja iti bo svojo prisego lojalno držal. Dokler pa bodo te razmere, ne more svoje moči sili poovetiti. On se smatra za predsta-vitelja državniške nezavisnosti ogerskega naroda in kot ohranitelj svete relikvije, katero mora za bodočnost varovati. V Mi** 11»«' «ll'!£taire. Iz Stera/^D«, glavnega mesta Rosne, se poroča, da so Turki dva kristijanska trgovca Sliva in Miloševića posekali. Take so turške reforme. A.n$$te*ikt zakladni kancelar 25. t. m. na banketu v Llverpplu dalje tudi ugovarjal misli, ki trdi, da je bila konferenca v Carigradu brez vspeha. Konferenca je mejnarodno Bumnjivost in nezaupnost potolažila in zdaj je za to več upanja, da bo mir, nego ga jo bilo pred konferenco. Mir se bode pa le potem ohranil, če se ne bode na vojno ščuvalo. Na .1 rtu.ivm se vrše ožje volitve v onih okrajih, kjer izmej treh kandidatov nobeden nij črezpolovične večine imel. Viharne so te volitve in proti socijalnim demokratom in proti katolikom je prusko-neinškej vladi in nemškej stranki vsak pomoček dobor, naj bo pravičen ali ne. Katoliki podpirajo po nekod socijaliste, kjer imajo izbirati ,,mej dvema zlema manjše zlo". DomaČe stvari. — („Slovenske knjižnice") sedmi zvezek pojde s početkom druzega meseca v tisk. Mej tem prosimo one gg. prejemnike, ki so še za prejete prejšnje zvezke na dolgu, da ga poravnajo. — (Umrl) ie dr. Abramič, c. kr. vojaški nadzdravnik, 33 let star, v Gorici. Pokojnik, vrl narodnjak, bil je nam zvest naročnik in narodne literature vnet podpornik, odkar se jo bil izšolal. Lani si je bil mrzlico nakopal v Kninu na hercegovinskej meji, kjer jo bil Stacioniran, in ta mu jo bila rane smrti uzrok. — (Slovensko gledališče.) Ponavljamo poročilo, da se bode vtorek 30. t. m. prvikrat klasična tragedija Schillerjeva ,,Ko-varstvo in ljubezen" predstavljala. — (Dr a m a t i č n e g a d ru št v a o d b o r) je sklenil, da bode vstopnina za dijaški in garuisonski biliet odslej 30 kr., ter da se ob jednem uvedejo biljeti za otroke, cena 25 kr. — (Za prednico v 1 j ubij. nunskem samostanu) bila je 25. t. m. zopet izvoljena dosedanja gospa „mati" Jožefa. — iTepeži in uboji.) Iz Kranja se nam 20. jan. piše: Poročati vam imam neveselo novico: 24. t. ni. je bila neka ženituina v vasi Rašelj, 2 uri od tu. Kakor po navadi, napravili so tudi tu fantje n«rajo;u bilo jih je menda blizu 40. Prišlo je do stranskega tepeža mej fanti in svati. Dva sta bila precej na mestu mrtva, jeden je denes dušo izdihnil in za 1 se ne ve, bodo li okrevali ali ne; kakor slišim ne. Potem je ostmi težko ranjenih, koliko je pa lehko ranjenih, to se še ne \e, gotovo tudi mnogo. — Pristaviti še moram, da so jih uže nokaj pod ključ dejali, mej kojimi so tudi ranjeni. Nekaj se jih je poskrilo, katere žandarmerija išče. — (Tatjo.) S Podbrežja pri Kolpi se piše „S1.U : O božiči so enemu naših župlja-nov dobri prijatelji »kradli dveli starih pra-set meso in še nekoliko za praznike osku-bene kuretine. Dolgoroki so časi kaj pridni in drzoviti tukaj. Razne vesti. * (Zasluženo plačilo.) Študentje z Ogerskega, ki so Abdul-Kerimu tisto častno sabljo nesli, so dobili prošlo sredo vsi med-zidje-red od sultana. Dober tek! * (Turški štabni zdavniki.) Okrožna sodnija v Reichenburgu išče nekega Viljema Schneiderja, nemškega Peraca, ki je bil mehanik v Tanvaldu in dr. filadelfijske univerze, to je, kupil si je diplon za 10 gld. Nazadnje je bil štabni zdravnik v turški vojski, pa je tam kradel in goljufal. Morebiti so mu bili pa vendar Turki še pregrdi, da bi ostal med njimi, akoravno je tudi sam na nizki stopnji nravnosti. * (Strašen plaz) jo bil v Švici. Pod-suta je bila vas Plurs, in 030 osob v 203 hišah je našlo grob. Pa to se nij zgodilo zdaj, nego leto 1618. Ta vas je bila znana zaradi svojega bogastva. Zdaj jo izkopujo celo društvo, ki jo našlo uže zvonove, denarja in druge dragocene reči. Spomladi so bo delo resno nadaljevalo. * (Po zadnjem štetji) je na svetu, kakor Rohmova statistika poroča, 1.423,017.000 duš; od teh pada na Evropo 30!), 178.300, na Azijo 82 1,548.500, na Afriko 100,02l.OOO, na Avstralijo 4,718.000, na Ameriko 85,510.800 prebivalcev. Tri««- cene *■ Ljubljani 27. januarja t. I. Pšenica hektoliter 9 gl, 80 kr.; — rož 6 gold. 70 kr.; — jeimen 5 gld. — kr.; — ovos 4 gld. — — kr.; ajda 6 gld. 85 kr.; — proso 5 gld. 20 kr.; — Koruza 6 goid. — kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter 8 (ld — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mait — gld. 85 kr.; — ftpefa hišen — gld. liti kr.; — spoli povojen — gld. 75 kr.; jajoo po 2 ki.; — mleka lltor 7 kr.; govedniue kilogram 48 kr.; — teior.nitio 50 kr.; — svinjsko m.'.in 48 kr.; — srna 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.; — slamo S gold. 9) kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 *old 50 kr.: — mehka 5 eUL 5!) kr. Dunajska doiza 2 7. januarja. (l/.virno telegrafiste poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 61 gld. 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru 67 40 • J860 drž. posojilo 113 25 Akcije narodne banko 830 . — # Kreditno akcije 144 . 80 4 London 123 — * Napol. 9 , H2'/» m C. k. cokiiii 5 80 Srnhro ilt*. 95 Organizatorja i potovalnega zastopnika, ki bi bil v ntann dati kavcijo, sprejme takoj glavni tatdop banln ..s/, i r/.//•;•• r Ljubljani pod jako ugodnimi pogoji, (13—2) Lepa vila s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, blizu fabrike za tobak, se po ceni prodaje. Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—18) -oh Ti s-1* šil ^IB)l'4AwnA^K:>4Bi:»4mi»43a»4M»«Mt'»M»*Mai F. J. Hafner. | Nainovi»j»i ituliJuiiNki ^otlboni IiinI rumeni ji! otl vseli godheilih avtoritet priznana Ocarina Ocarina na kateri celo vsak nevešč človek užo po nekoliko urah vaje lehko igra najlepšo komade, Neizrečeno melodični in dobro doneči glas dela ocarino za priljubljen godhen salonski instrument, in ker jo tako neznansko po coni, ima vsakdo ugodno priliko, narediti si prijetno zabavo. — ('eno so z n a v 0 d o m vred Št. I II III IV V VI VII gl. 1.—, gl.~l.00, gl. št.—, gl.iJ.no, gl. 8.40, gl. 4.40, gl, 6.4U St. IV. in V. uhrani za spremljevanje z glasovirom. — Dobiva se edino le iz skladišča II lan iV 14 «11111, I mi naj. I., Kabeiibergerstrasse 1. Pošilja so proti povzetji. Itazprodajalccua rabat. (40«> —4) 0 pravem Willie!m4>vem antiartritičnem antirevmatičnem teri či&iilnem vaji imamo več glasov, in priohčujemo jih nekaj tukaj, da 80 morejo bralci orijentirati. Dr. Kust je v javnem zboru o tem zdravilu rokel: ..VVillieltuov kri čistilni raj zasluži ime ljudskega zdravila, kor vsako letu tisoč dokazov svojega srečnega nplivauja pri revmatičnih in protinskih boleznih dajo — zdrav:lo, h katerem se bogatin in revež enako rada zateč' ta, in katero najznamenitejši zdravniki priporočajo." — Dr. Koder je pisal v „MeVilliolinov antiartritični anti-revmatični kri čistilni čaj tudi dobiva pri mojih gospodih jemalcih v LJubljani* Peter Lastnik. v Postojni: .Ins. Kupfersi hmidt, lekar; v Zagrohu: Sig. Mittl-baeh, lekar; v Oelji: Ibiumliaelinva lekarna In Frane Kauseher; v K orni i n u : Hermes 4'odolini, lekar; v Gori ci : A. rranzoni, lekar; v Gradci: ,1. IlurgJeitiier, lekar; v < i u 11 :i r i n g u : S. Vatterl; v H e r m a g o r a i .los. H. Rlchter, i. kar i v Karlovcu: A. K. Katkič, lekar; v 0 e 1 o v c i : Karel Kleinenčič j v Kranj i: Karel Šavnik, lekar; v M ar i b o r u : Alojzi Kvandost; v M o 1.1 i k i i Alfred Matter, lekar; v M o z i r j i: Ivan Tribuč ; v Ptujem: (!. (lirod, lekar ; v K u d o 1 to v o in : Kom. Iliz/.oli, lekar ; v Samoboru: F. Sehnarz, lekar; v Trbižu: Alojzi v. 1'rean, lekar; v Trstu: J. Seravallo, lekar j v Beljaku: Mata, Kiir.st; v Varaždinu: Dr. A. llalter, lekar; v slov Bistrici: Ivan Janos, lekar; v slov. Gradci: %± .los. Kaligarič, lekar. •*» 4-4-4-4-4-4- t *> *> 4-4- t *> *> 4-4-* 4» 4-*t *t + 4-4- Za dame! Prave kite iz zdravih človeških laa od 60 do 100 cent. dolge, polno in debele, brez vlog in brez primešanj.i umeteljnih las, da da so češejo in pen'). Za trajno in trenirano delo se jamči in ceno so jako nizke, samo gld. 2.50 do gld. H. Naročbe na dele! O se proti poprejšnji vpošiljatvi mu na, proti povzetju urno in reelno izvajajo in nedostatno se rado zamenja. Da jo za komoditeto čest. dam priložnojše, ima podpisani tudi veliko /.hirko n|»«'cI j nI iiei nI O I mm vBeh barv in vrst. Dalje se tudi vsakovrstna Iuniiu najcenejše izvršujejo in se stara za nova menjavajo. L. Musili Za ca.st33n.el :-g;«=r K%KKKKKtttt*tt)CKttK*tftXK*K*tt: Največja trgovina z niobilijami. Karel Nell jun., r Olji, graška utira št. 75, piliijalnica sedlarskega, tapecirarslega blaga in mobilij, priporoča p. n. občinstvu svojo veliko in krasno opremljeno trgovino z moliilijaiiii; velika izbirka po Uhanih in tapeciranih mobilij, t. j. postelj, sifonijerov, umi valnih omar, toaletnih in salonskih zrkal; goticnlh surovih in slamnatih stolov, kredenčnlh omar, zastorov za okna itd., kakor tudi tapeciranih mobilij, garnitur, spalnih divanov, baljakov, otomanov, postelj za počitek, posteljnih ulog, blazin iz morske travo in žime itd. po najnižjih venah : lutii 11» obroke, ■■■i Vsa ttii>«'virnrMk» in enaka dela se v hiši in zunaj hiše prevzemajo in najcenejšo in elegantnejše izvajajo. (5—3) Embalaža na lastne stroške računjena. 5 o S9 S S9 Mobilije na obročne plače. učinke Sledeča priznavalna spričevala najbolje dokazujejo izvrstno Wilhelmovega C snežniškega zeliščnega alopa. GoBpodu Francu VVilhelmu, le k ar j u v Neunkirchnu. Kbatelvvald, pošta Kupferberg, 23. aprila 1876. Prosim Vas, da mi pošljete s poštnim povzetjem 2 Maši izvrstnega VVilhclinovega snežniškega zeliščnega alopa. Spoštovanjem Frane Jožef Fieđler, K