t%b ljubljsnsks banka g^S^k"'^^™^ too XXV. — številka 74 V»lanovlleIji: obč. konference SZDL F«*enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka P Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk "^nj. Glavni urednik Anton Miklavčlc Odgovorni urednik Albin Učakar ■0 L A SIL O SOCIA L I S T I Ć N E mrnmm mu ■niiinim KRANJ, sobota, 23. 9. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik« Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah ln sobotah. ZA GORENJSKO modne novosti evropskih središč jesensko - zimske sezone v veleblagovnici globus KRANJ Najnovejši kroji, materiali in dese-ni — obleke, hlače, kostimi, suknjiči, plašči, metersko blago, pletenine, pokrivala, perilo, nogavice. 7. STRAN: V Podvinu bodo jabolka 9. STRAN Prihodnjo soboto OGLEJTE SI ISKRO I ,V soboto, 30. septembra, od 9. do 13. ure bodo vrata , kre Elektromehanike Kranj, obrata stikal v Kranju, denf'a menan,zm°v v Lipnici v radovljiški občini in od-JjJ* telefonije na Blejski Dobravi v jeseniški občini j, prfa za sorodnike delavcev zaposlenih v Iskri, za nji-^ Ve Prijatelje ln vse občane. Vsi si bodo lahko ta dan »k,et!ali tQvarno in obrate. Pokazali vsem, kaj je kranj-K *skra dosegla v 25 letih, je bila že dolga želja vod-^ a tovarne. Ob tej priliki bodo izda'J posebno informa vod ?i/S,iri- Posame7ne skupine bodo vodili po tovarni flvo '* ^ kranjski Iskri pa bodo neprekinjeno vrteli v *em T1 samouPravljanja tudi film To je Iskra. V na I za i °PiSU 28 to Pr,liko na 3- strani objavljamo dalj-đen p 8 ° razvoju in uspehih tega kolektiva. Danes te-kra . ,reJ na svidenje v Iskri. Na sliki: panorama *nJ8ke Iskre. — A. ž. — Foto: F. Perdan Prvi dan dvojezičnih napisov na Koroškem Smrtna nesreča pri Radovljici V petek okrog 4. ure zjutraj sc je zgodila huda prometna nesreča na cesti prvega reda pri Radovljici. Voznik Jože Mokorel z Jesenic je za vozil ob nasip pri cesti in se prevrnil nazaj na cestišče. Med prevozom v jeseniško bolnišnico je poškodbam podlegel. j \x bi le jna m eš a niča . .. k ; .....; Pozableni, a neuničljivi selški skril ©eo® fs) V. JUBILEJNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. OKTOBRA £ V ponedeljek se je sestal sekretariat predsedstva občinske konference ZMS Jesenice. Na seji so se menili o programu dela in o aktualnih nalogah ter podali kritično oceno o udeležbi mladih iz jeseniške občine v Završnici in udeležbi članov predsedstev občinske in tovarniške konference ZMS na zadnji skupni seji. Q V ponedeljek, 25. septembra, bo seja komisije za SLO, obrambno vzgojo mladih in sodelovanje z graničarji. Obravnavali bodo aktualne naloge ZMS na področju obrambne vzgoje mladine, ocenili skupne akcije mladih z graničarji v prvem polletju in sestavili poročila o skupnih akcijah za mesec junij, julij in avgust. ® V ponedeljek, 25. septembra, bo razširjena seja predsedstva občinske konference ZMS, na kateri se bodo pogovarjali o kadrih in kadrovski politiki, o programu dela konference do aprila 1973 in o družbenem dogovoru o izobraževanju odraslih in mladine. D. S. KRANJ x':%>^>:^:->:-: ® V torek je bila v Kranju seja sveta za zadeve borcev NOB in vojaških vojnih invalidov, na kateri so obravnavali predloge komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB, predloge komisije, kateri borci naj bi dobili družbeno pomoč, ter predloge komisije za zdravstvo in rekreacijo. Svet je predloge komisij sprejel. -jk £ V četrtek popoldne se je sestala komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski kon-ferenej zveze komunistov. Na seji so razpravljali o programu razvoja kranjske občine do 1975. leta. Poleg Članov pa so se seje udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine. 0 V ponedeljek dopoldne se bo na razširjeni seji sestal delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in razpravljal o poslovanju in delu podjetja v letošnjem prvem polletju, o programu razvoja občine do 1975. leta, o ukrepih na področju stanovanjskega gospodarstva in o nalogah podjetja pri urejanju stavbnih zemljišč. Q Za torek popoldne je pri občinski konferenci ZK sklicana seja komisije za družbenopolitične odnose in idejna vprašanja prosvete, kulture in znanosti. Na dnevnem redu je razprava o nalogah komunistov na vzgojno-izobraževalnem področju in o delovnem programu komisije v sezoni 1972/73. A. Ž. RADOVLJICA 0 Zaradi obširnega dnevnega reda in živahne razprave pri nekaterih točkah oba zbora radovljiške občinske skupščine na sredini seji nista razpravljala o problematiki ostarelih ljudi v občini. Odborniki so menili, da je to vprašanje tako pomembno, da si bodo na prihodnji seji skupščine vzeli čas za temeljito razpravo. Razen predloženega dnevnega reda za sejo pa so odborniki sprejeli tudi naknadno predloženi odlok o obveznem fluorogratiranju vseh nad 24 let starih prebivalcev občine. Fluorografiranje bo, v občini od 11. do 24. oktobra. O V četrtek popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljal je o nalogah občinske konference SZDL v jesenskem obdobju in o organizacijskih vprašanjih. A. t. £ Za ponedeljek ob 17. uri je sklicana 10. redna seja krajevne skupnosti Škofja Loka. Za dnevni red so predlagali: pregled sklepov zadnje seje in poročilo o dosedanjem delu, poročilo o zborih občanov, na katerih so razpravljali o gradnji novega pokopališča in o krajevni problematiki, in sprememba cenika storitev podjetja Remont Skofja Loka. 9 Ob 13. uri v ponedeljek pa se bodo sestali predsedniki komisij pri občinski konferenci zveze mladine škofja Loka. Pogovarjali se bodo o delu, programu nalog za naprej in sestavu komisij. -lb 0 V škofjeloški občini bo te dni stekla akcija sistematičnega fluorografiranja prebivalstva, ki naj bi zajela vse ljudi nad 24. letom starosti. Fluorografiranje financirata sklad zdravstvenega zavarovanja in občinska skupščina (iz občinskega proračuna). Namen je jasen: pravočasno odkriti zametke obolenj srca, pljuč, velikega ožilja ipd. Najpomembnejši ■in tudi najpogostnejši bolezni te vrste sta tuberkuloza in pljučni rak. Prva je sicer ukročena, vendar ne popolnoma zatrta, druga pa sodi v krog najhujših nadlog sodobnega časa, ki se jo da pozdraviti le, Če ji zdravniki stopijo na prste dovolj zgodaj, še preden zadobi uničujoče razsežnosti. Rentgensko slikanje je obvezno, zato bodo kršilce ustrezno kaznovali. t-ig) Konferenca SZDL o samoprispevku V Tržiču se pripravljajo na prvo zasedanje konference SZDL, na katerem bodo obravnavali gradnjo šol v občini ter otroško varstvo, člani (konference se bodo na zasedanju podrobno seznanili z zbiranjem in trošenjem sredstev za gradnjo šol, ki se zbirajo s samoprispevkom. Na konferenci nameravajo predlagati občinski skupščini, da razpiše referendum o podaljšanju samoprispevka. -jk Ocena dela Na 9. seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice, ki so se je udeležili še člani političnega aktiva, sekretarji stalnih aktivov ZK in pred-sedniki komisij pri občinski konferenci, so razpravljali o prvem delu poročila o aktivnosti ZK v jeseniški občini, ki vsebuje pregled dela organov in organizacij ZK ter ga verificirali. Pogovorili so se tudi o drugem, vsebinskem delu poročila, v katerega bo treba zapisati, katerim problemom v občini bo ZK po. svetila največ pozornosti. Udeleženci so poudarili, da je treba ugotoviti, na katerih področjih in v kateri smeri gre razvoj v občini mimo stališč ZK. Na podlagi take ocene se bodo morali komunisti odločiti, kje bodo s svojim] močmi in sredstvi pravilno usmerjali te tokove. Sklen'li so, da bodo v prihodnje posvetili največ pozornosti kadrovski politiki, uresničevanju ustavnih sprememb, petletnemu načrtu razvoja občine itd. Probleme bodo dosledno reševali in se izognili prepočasnemu' uresničevanju sklepov. D. S. Podpora ZK in *ii difc itu Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL v Tržiču so obravnavali program družbenega razvoja občine do leta 1975. Člani predsedstva so ugotovili, da je program realnejši in konkretnejši kot pretekla leta, pogrešajo pa razvojne programe posameznih delovnih organizacij, na katerih bi moral temeljiti občinski razvojni program. Občinska konferenca ZK in občinski sindikalni svet sta na to vrzel že večkrat opozarjala, vendar se stvari niso premaknile, člani predsedstva so menili, da naj ZK in sindikat še naprej vztrajata pri tej zahtevi. -Jk OBISK V SAVI — Predsednik nacionalnega sveta *°m*$» stične partije Indije S. A. Dange m član izvršnega kon« KP Indije M. Faruki, ki sta v naši državi gosta Predsf. jh, ZKJ, sta v sredo dopoldne obiskala industrijo guniije ^ usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju. SpremU3'3 komi* ogle*1 beno- i ju član sekretariata CK ZKS Franc Šetinc in sekretar teja občinske konference ZK Kranj Franc Rogelj. Po nekaterih obratov sta se s predstavniki podjetja in druž političnih organizacij Save pogovarjala o razvoju podjetja v o samoupravljanju. — A. 2. — Foto: F. Perdan v Gozd-Martuljku minarju, ki se ga bo uJ _J žilo okoli 45 komunistov^ spregovoril tudi član CK * Vinko Hafner o aktualnih J. logah organizacij ZK s s JJ šča kadrovske politike. 1 no-političnega usposablja™ mednarodnih odnosov in gih aktualnih vprašanjih- S tem seminarjem ^^TH jo pri občinski konferenci g na Jesenicah uresnice program idejno-politicn^ usposabljanja, ki ga je se» vila komisija za družben -litična in idejna vprašaj pri občinski konferenci * Jesenice. „ g. 23. in 24. septembra bo v Gozd-Martuljku seminar za člane komiteja občinske konference ZKS Jesenice, za sekretarje osnovnih organizacij, predsednike komisij in člane političnega aktiva. Na seminarju bo o mednarodnem položaju in aktualnih zunanjepolitičnih nalogah govoril Bogdan Osolnik, predsednik komisije za ned-narodne politične stike pri CK ZKS, o organiziranosti ZK ter oblikah dela osnovnih organizacij in aktivov kot pogoj za učinkovitost ZK bo poročal Vlado Janžič, član sekretariata CK ZKS. Ha se- Mladinski seminar v Radovljici Predsedstvo občinske konference zveze mladine v Radovljici je na zadnji seji sklenilo, da bo danes in jutri v hotelu Alpe Adria v Radovljici pripravilo delovni seminar za člane občinske konference Jn predsednike mladinskih aktivov v občini. Po- govorili se bodo o 11 yfl zveze mladine v ]eS?1 Q p in zimskem obdobju ij KiD lovnih programih rnla^0 ^ aktivov. Na seminarju p deloval tudi predseduj« publiške konference mladine Živko Pregl- h %, '^SKIIa)' jskra; .iskra; jskba> dSWfi Jskra; Iskra Elektromehanika Kranj Največja med 18 organizacijami ZP Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnili izdelkov Iskra je največja med 18 organizacijami združenega podjetja, v katerem je prek 18 tisoč zaposlenih. Rojstvo le kranjske tovarne sega v leto 1946, ko so se takratne Strojne tovarne v Kranju preimenovale v tovarno za elektrotehniko in finomehaniko Iskra Kranj. V kolektivu je bilo tedaj 852 delavcev in že prvo leto poslovanja so delali prek 60 različnih izdelkov. Tisti čas se je začela tudi proizvodnja števcev, merilnih inštrumentov, avtoeleklričnih izdelkov, električnih vrtalnih strojev, kinoprojektorjev ln 1948. leta so prišli na trg prvi izdelki s področja telefonije. Tisti, ki so takrat videli Iskro, je danes ne bi več prepoznali. V tej veliki tovarni je bil napravljen tolikšen razvoj, da ga na začetku tudi največji optimisti niso predvidevali. Danes pride v kranjsko Iskro sleherni dan za milijon dinarjev materiala in sleherni dan tovornjaki odpeljejo za skoraj dva in pol milijona dinarjev izdelkov. 2300 števcev, 400 kosov električnega orodja, 3500 različnih stikal, 2300 števcev pogovorov, 600 priključkov telefonskih central in še vrsta drugih izdelkov in naprav gre vsak dan iz montaže v roke potrošnikov. Več kot 25-letno razvojno pot tovarne je danes moč razdeliti na tri obdobja: iskanje proizvodnega programa, zožitev in utrditev programa in uveljavitev na domačem in tujem tržišču. Pri izbiri proizvodnega programa je sodeloval mlad in zelo prizadeven kader. 1947. leta so razvili prvi električni števec, prve električne merilne inštrumente, normalni kinoprojektor, 10-milimctrski električni ročni vrtalni stroj, telefonski aparat in prve telefonske centrale. Pomerili pa so se tudi s proizvodnjo polprevodniških elementov, s stikalno tehniko, malimi elektromotorji in avtoelektričnimi izdelki. Potrebe na trgu po tovrstnih izdelkih so vse bolj naraščale. V Iskri so se morali odločiti: ali uskladiti proizvodne zmogljivosti s tržiščem za vse panoge, ali pa nekatere dejavnosti prenesti zunaj kranjske občine. Odločili so se za drugo. Tako je zrasla samostojna tovarna v Šempetru pri Novi Gorici, v Oto-čah, Novem mestu. Trbovljah. V Kranju oziroma v Elektromehaniki z obratom v Lipnici in na Blejski Dobravi pa je ostal naslednji proizvodni program: telefonija, števci, električno orodje, stikala in mehanizmi. Vseh pet proizvodnih programov ima izdelan jasen okvirni program in začrtan nadaljnji razvoj. Glavne značilnosti vseh proizvodinh področij so velike proizvodne količine, nenehno izboljševanje kvalitete, sodobno oblikovanje izdelkov, prodor na tuje tržišče, uvajanje elektronike in najsodobnejše tehnologije, lastna proizvodnja v tujini in sodelovanje s tujimi partnerji. Ta program pa ni majhen. Skupna proizvodnja Elektromehanike in tovarn, ki so zrasle iz nje, bo letos dosegla prek milijardo dinarjev, kar predstavlja polovico realizacije vseh tovarn v okviru združenega podjetja. Samo v Elektromehaniki pa bo letos vrednost proizvodnje znašala 600 milijonov dinarjev. Tolikšen razmah pa kranjska Iskra v 25 letih ni dosegla le s pridnostjo kolektiva, ki se vsak dan veča. V dobršni meri namreč uspehu botrujejo tudi prizadevanja za uvajanje moderne tehnologije in nabave visoko produktivne proizvodne opreme. Iskra je bila ena prvih tovarn v državi, ki je v montažah uvedla tekoče trakove z delovnimi mesti, urejenimi na podlagi študija dela in časa. Tako danes uporabljajo tekoče trakove pri montaži vseh izdelkov, ki se izdelujejo v večjih količinah (števci, telefonski aparati, ploščati releji, koordinatni stikalniki itd.). Z lastnim razvojem uvajajo nove materiale in tako skušajo poceniti svoje izdelke. Tako je za njihove izdelke značilna vedno večja uporaba umetnih snovi. Zapletene sestavne dele, kot so ohišja, zobniki in podobno, je na sodobnih strojih za brizganje plastičnih snovi moč izdelovati v eni sami operaciji. Takšni sestavni deli niso le cenejš', ampak tudi kvalitetnejši, lepši in bolj odporni proti koroziji. Kljub modernizaciji, tehnologiji, boljši organizaciji itd. pa je v Iskri na prvem mestu vseh uspehov človek — delavec Posebno skrb posvečajo Izboljševanju izobrazbenega sestava zaposlenih. Od 5874 članov kolektiva ima 3,23 odstotka višjo in visoko Izobrazbo, 8,51 odstotka srednjo strokovno izobrazbo in 27,82 odstotka poklicno izobrazbe. Na srednjih, višjih in visokih šolah štipendirajo 480 dijakov in študentov. Vsako leto se za nadaljnje izpopolnjevanje odloči precejšnje število članov kolektiva. Samo lani se je na primer 140 članov kolektiva odločilo za tečaj tujih jezikov. Pa ne le izobraževanje. Nenehno je prisotna tudi skrb za delavca. Organizirana je zdravstvena in socialna služba, družbena prehrana, skrbijo za varno delo in druge pogoje. Lani so ukinili nočno delo za ženske. Vsako leto pridobi tovarna 60 novih stanovanj za člane kolektiva, razen tega pa pomagajo okrog 360 zasebnim graditeljem stanovanj. Z nenehnim povečanjem proizvodnje so pred nedavnim postali proizvodni prostori pretesni. Letos je bila sicer dograjena nova 6-etažna zgradba, v katero se je preselila telefonija. 1970. leta so zgradili nov obrat na Blejski Dobravi v jeseniški občini. Ko pa so se Direktor Iskre Eiek iromehaiiike Kranj dipl. oec. Jože Hujs: »Prepričan sem, da ima delovni kolektiv naše tovarne velike perspektive in vem, da smo sposobni cilje, h katerim se usmerjamo, tudi doseči.« vključili v plan razvoja jugoslovanske PTT službe, so ugotovili, da bodo morali zgraditi nov obrat. Gradijo ga na Laborah, kjer bo že prihodnje leto stekla proizvodnja elektronske telefonije. V tem obratu bo v končni fazi zaposlenih 1500 ljudi. Takrat bo v Iskri delalo prek 7000 ljudi, že letos pa bodo dosegli številko 6000. Vsako leto se v tovarni poveča proizvodnja za 15 do 20 odstotkov. 1952. leto je bilo tisto, ko so prvič izvozili svoje izdelke. Pred petimi leti so izvozili za 2,7 milijona dolarjev, letos pa nameravajo izvoziti že za deset milijonov. Pred petimi leti so od celotnega izvoza izvozili 38 odstotkov na konvertibilno področje, letos bodo izvozili že 85 odstotkov. Danes torej [skrinj izdelki niso več neznani. Postali so enakopravni partnerji v mednarodni trgovini in delitvi dela. Seveda pa je pri tem treba omeniti prodajno organizacijo združenega podjetja Iskra Commerce (prek katere kranjska Iskra prodaja), ki je veliko pripomogla k dobri prodaji in tudi k imenu Iskra v svetu. V prihodnje nameravaj) še bolj povečati proizvodnjo in izvoz. Tako bo celotna proizvodnja naraščala po stopnji 20 odstotkov na leto, proizvodnja telefonije pa se bo vsako leto povečala celo za 30 odstotkov. 0 Takšna je danes v grobem podoba kranj-9 ske Iskre. Tiste Iskre, ki je zrasla na ra-0 menih in prizadevanjih kolektiva. In to £ kolektiva, ki je in še vedno prek samo-0 upravljanja oblikuje slehernega člana V 0 prizadevnega ustvarjalca — delavca. Os Moderna proizvodnja števcev in avtomatskih telefonskih naprav v Iskri ta teden Svečanost v Cerknem Ob 25-letnici priključit ve Primorske k Jugoslaviji je bila v Cerknem velika svečanost, na kateri je govoril sekretar predsedstva zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc Svečanosti se je udeležilo okrog 25 tisoč ljudi. Odprli so tudi ovo šolo. Zborovanje slavistov V Murski Soboti je bito dvodnevno zborovanje slovenskega slavističnega društva. Več kot 300 delegatov je na občnem zboru izvolilo za predsednika društva dr. Jakoba Rigler-ja. Poravnalni sveti Delegati slovenskih občin so razpravljali o po ravnalnih svetih. Opozorili so, da bi kazalo z novim zakonom doseči, da bi bila udeležba strank pred poravnalnimi sveti obvezna. Kakšno vlogo bodo imeli poravnalni sveti, bo jasno šele, ko bo spre jeta druga faza ustavnih sprememb. Proslava jubileja AVNOJ Koordinacijska komisija za proslave SZDLJ je začela razprave o proslavi 30-letnice prvega zasedanja Avnoja. Organizator proslave v Bihaću je zvezna skupščina skupaj s skupščino Bosne in Hercegovine in občinsko skupščino Bihaća. Pristojen je ZIS Koordinacijski odbor poslovnih združenj podjetij za promet in predelavo žit je poudaril, da je zvezni izvršni svet pristojen za zvišanje cen kruha. ZIS je namreč lani sprejel odlok o maksiiniranju cen in ob tem odvzel pravico občinam, da določajo cene. Odbor zahteva, da se odlok spremeni. Niti kaplje Na bližnjem zasedanju vseh zborov slovenske skupščine bodo najbrž razpravljali o predlogu, da bi v bodoče prepovedali uživanje alkohola vsem voznikom motornih vozil, ne samo poklicnim šoferjem. Avto-moto zveza Shvenije se zavzema, da bi uzakonila dovoljeno mejo zaužitega alkohola pri 0J5 promila. Delegacija iz Savone v Kranju V Kranju je na sedemdnev. nem obisku delegacija gradbenih delavcev iz Savone v Italiji. Gostje so pripotovali v sredo zvečer na povabilo občinskega sindikalnega sveta in odbora sindikata grad-benih delavcev Gorenjske. V četrtek dopoldne so se s predstavniki vodstva pod. jetja in osnovne organizaci-cije sindikata SGP Projekt pogovarjali o organizaciji podjetja, samoupravljanju in delu sindikata. Ogledali so si tudi novo naselje pri Vodovodnem stolpu v Kranju. Včeraj pa so si ogledali gradbišče na Planini in so se z delavci pogovarjali o delu in življenju gradbenih delavcev. Danes je petčlanska delegacija iz Savone gost Stanovanjskega podjetja Kranj. Predstavniki podjetja jih bodo seznanili s stanovanjsko gradnjo, urbanizmom, upravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih hiš v Kranju. V ponedeljek bodo predstavniki sindikata iz Savone obiskali SGP Tehnik škofja Loka, naslednji dan GIP Gradiš Jesenice in zadnji dan obiska SGP Sava Jesenice. S predstavniki podjetij se bodo pogovarjali o delu kolektiva, sindikata in samoupravljanju. Gostje iz Savone si bodo v dneh, ko se mudijo na Go. renjskem, ogledali tudi razne kulturne in zgodovinske znamenitosti. -lb Petčlanska delegacija sin dikata gradbenih delavcev iz Savone s predstavnik' SGP Projekt Kranj. "* Foto; F. Perdan Občinska konferenca SZDL in občinski sin^' kalni svet Kranj vabi«« občane na javno razprav0 o osnutku republiški zakona o pokoj ninske^1, in invalidskem zavarov* nju v sredo, 27. sept«"1' bra, ob 16. uri v k<>*»f renčni dvorani delavsk'^3 doma Kranj. Nekateri predlogi dosedanje javne razprave o osnutku republiškega zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju V Kranju Je bilo v četrtek dopoldne regionalno posvetovanje o rezultatih dosedanjih javnih razprav na Gorenjskem o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Posvetovanje sta organizirala zveza sindikatov Slovenije ln republiška konferenca SZDL. Javna razprava o osnutku republiškega predpisa za to področje, ki ga je pripravila skupna komisija treh zborov skupščine SR Slovenije na osnovi javne razprave v letu 1970 in na osnovi prakse dosedanjih zakonskih določb, že nekaj časa poteka tudi na Gorenjskem — tako v delovnih organizacijah ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah. S stališči, ki so se do sedaj izoblikovala na Gorenjskem — javna razprava namreč teče še do konca septembra — je prisotne seznanil predstavnik komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in pa drugi predstavniki gorenjskih občin. Na podlagi zbranih stališč in predlogov bo predlagatelj osnutka zakona lahko dopolnil in dokončno izoblikoval predlog enega najpomembnejših zakonov na področju socialne politike. Javna razprava na Gorenjskem se je kot verjetno tudi drugod sukala okoli določe- nih vprašanj invalidsko pokojninskega zavarovanja. Na Gorenjskem je v' nekaterih razpravah prevladala bojazen, da bo desetletno obdobje, ki ga osnutek zakona predvideva za izračun pokojninske osnove, prikrajšalo zavarovance v tistih delovnih organizacijah, ki so posebno izrazito občutile ukrepe gospodarske reforme v letu 1965. Jeseniški predlog, ki so ga razpravljavci ocenili za zani. mivega in tehtnega, pa se zavzema za možnost določitve najnižjega in najvišjega osebnega dohodka v okviru kvalifikacije delovnega mesta. Po tem načinu bi določili štiri kvalifikacijske skupine, za katere bi v skladu s samoupravnimi sporazumi določen osebni dohodek uporabili za določitev najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove. Tako bi pom-igali zavarovancem tistih delovnih organizacij, ki iz objektivnih razlogov ne morejo ustvariti dogovorjenega osebnega dohod- ka, na drugi strani pa bi omejili tiste, ki iz konjunkturnih razlogov presegajo dogovorjene osebne dohodke. Glede usklajevanja pokojnin pa na Gorenjskem v javnih razpravah prevladuje mnenje, naj bi se pokojnine valorizirale glede na porast osebnega dohodka v enakem odstotku, glede porasta življenjskih stroškov pa v enakem znesku. To tudi ustreza predlaganemu načelu v osnutku zakona, da se morajo pokojnine gibati odvisno od gibanja osebnih dohodkov in odvisno od gibanja življenjskih stroškov. Tudi glede beneficirane dobe se predlogi v javni razpravi ujemajo z osnutkom zakona, ki predvideva beneficirano delovno dobo le za tista delovna mesta, pri katerih so zaradi narave dela delovna sposobnost hitreje zmanjšuje kot na drugih delovnih mestih. Za ostala delovna mesta je predvideno benificiranje le v invalidskem zavarovanju. O vprašanju ponovne zaposlitve upokojenca so na Gorenjskem mnenja, da bi morebitno neupravičeno bogati- tev, ki bi izhajala iz osebne^ dohodka in pokojnine, moraj« obvladovati, in to s pomoti0 davčne službe. Vsekakor Pa naj ne bi imel upokojenec, ki se ponovno zaposli, nikakršnega negativnega pečata. Tudi v javni razpravi J>3 Gorenjskem je bilo načetih Se nekaj nerešenih vprašani/ ki bi, če bi bila sprejeta v zakon, v nasprotju s spl^0 težnjo, razširila pravice iz P°" kojninsko invalidskega zavarovanja. V razpravi so bila izražena povsem neenotna stališča o vštevanju vojaškega roka, študijske in vajeniške dobe v pokojninsko bo. Prav tako so raz'ićna tudi stališča glede be&fi&f" delovne dobe materam 2 otroki. V jav ni razpravi se |fi p!t't,c_ financiranja invalidsko P0' kojninskega zavarovanja K. oblikoval tudi predlog, naj £ se dosedanji edini vir ~ P1 spevek od osebnih dohod ko — dopolnil še s prispevku' od dohodka in celo dobje* delovne organizacije, ne P3^ prispevkom iz osnovnih sre stev. L. Mene"*** POTROŠNIKI Mercator Oglejte si novi razstavni prosto.- kuhinj v blagovnici Mercatorja v Tržiču. Lepa izbira pohištva vseh vrst šivalnih strojev, štedilnikov, hladilnikov ter pralnih strojev Gorenje v II a kvaliteti z 10 9 b popustom. Vse za vaš dom v blagovnici Mercatorja v Tržiču Asfalt na žirovskih cestah V Žireh so tc dni začeli as-faltirati cestne odseke do nekaterih naselij v kraju. Dela, ki -jih izvaja kranjsko Cestno podjetje, financirajo krajevne skupnosti in prebi- valci sami. V nekaj dneh bodo tako dobili asfaltno prevleko cestni odseki na dolžini približno 1 kilometra in 700 metrov. -iz Sklep škofjeloških odbornikov: Domači banki več pooblastil! Ena od najpomembnejših točk precej obsežnega dnev-"ega reda 38. seje občinske »kupščine škofja Loka, prve Po skoraj trimesečnem odmo-ru, Je bilo poročilo o poslovanju loškega denarnega zavoda, sestavne enote kranjske podružnice LB. Odborniki so v celoti sprejeli dokument, obenem pa poudarili, da nova gospodarska določila dopuščajo nekatere spremem-be» ki Jih ne gre zaobiti. Predvsem menijo, da bi škofjeloški banki kazalo priznati sta-tu« podružnice LB (doslej k ekspozitura podružnice Kranj!), kar bi ji dalo večjo samostojnost. Pod »večjo samostojnost« je mišljeno svobodno usmerjanje kapitala v tiste panoge oziroma tovarne, kjer bodo učinki največji. Zbora sta pooblastila odgovorne, da skupaj z bančniki skličejo posvet kominentov ter uresničijo predlagano zamisel. Občinski možje so še pristavili, da naj se izoblikuje poseben odbor strokovnjakov, ki bo v bodoče krojil politiko kreditiranja in gospodarjenja s sredstvi banke. Zdaj je namreč to privilegij ožjega kroga njenih uslužbencev. k pjJjJ[^_vsakdanja razglednica. Ko so ljudje že mislili, da Ureditvn°r Pred b,a8°vn,co Globus v Kranju pred dokončno ^°Pati i .S0 za^eu asfaltno prevleko spet prekopavati in prj»ksa j. Kaže, da je takšna nenačrtnost že postala stalna ti.. /J,7JuaJc pa vseeno menijo, da bo treba z njo preklni-1 u«> - Foto: F. Perdan »Filter« za tristo milijonov Najkasneje v letu dni naj bi Škofja Loka dobila orjaško čistilno napravo, enega prvih tovrstnih objektov v Sloveniji Loška skupščina je pred dnevi potrdila lokacijo za centralno čistilno napravo, katere montaža bo gotova jeseni prihodnje leto. Urbanisti so prvotno predvideli izgradnjo dveh ločenih sistemov — eden naj bi odvajal odplake ožjega krajevnega središča, drugi pa odpadne snovi industrijske cone Trata — toda kasnejša podrobnejša študija je pokazala, da bi bilo ceneje in učinkoviteje projekta združiti. Mesto pod Lubnikom bo tako med prvimi v Sloveniji dobilo zaključeno mrežo kanalov, speljanih v poseben zbiralnik s filtri in nevtrali. zatorji, ki obetajo narediti konec nekontroliranemu one. snaževanju rok, potokov in okolja nasploh. Natančna cena sicer še ni znana, vendar predračun predvideva več kakor 300 starih milijonov stroškov. Projektant zahtev, nega objekta inženir Kos, čigar zamisli so zelo uspešno preizkusili že Švicarji. Izvajalec del bo SGP Tehnik Škofja Loka, investitorji pa Vodno gospodarstvo SRS, domača občinska skupščina in gospodarske organizacije. Z izkopi nameravajo začeti naslednji teden. Ni vzroka, da naprava oktobra 1973 ne bi stekla, pravijo pri Tehniku. Kot najustreznejšo lokaci. jo so izbrali sotočje Sušice in Sore (levi breg). Strokovnjaki zagotavljajo, da smradu po okoliških naseljih, zlasti v vasi Suha, ne bo čutiti, čeprav natančnejših podat, kov o zmogljivosti orjaške aparature nismo mogli dobi. ti, je izračun pokazal, da načrtovana velikost zadostuje najmanj za deset let. Seveda so možne tudi poznejše razši-rltve, ki dovoljujejo do trikratno povečanje sedanjih zmogljivosti. I. G. Za Transport Radovljica ni rešitve Po končanem poročilu prisilnega upravitelja podjetja Transport Radovljica inž. Janka Bračka in po precej dolgi razpravi je radovljiška občinska skupščina na sredini seji obeh zborov sklenila, da se nad podjetjem uvede stečajni postopek. Prisilni upravitelj, ki je v času imenovanja ugotavljal dejanski položaj podjetja in skušal najti rešitev, namreč ni mogel predlagati skupščini nič drugega. Prizadeval si je sicer, da bi prišlo do prisilne poravnave in priključitve podjetja h kakšni delovni organizaciji, vendar nobena od delovnih organizacij ni mogla prevzeti jamstva. Prvi prisilni upravitelj v podjetju Transport Radovljica je skupščini pred meseci predlagal prisilno poravnavo z jamstvom občine. Vendar se skupščina takrat s predlogom ni strinjala in je imenovala novega prisilnega upravitelja z nalogo, da ugotovi, kakšno je dejansko stanje v podjetju. Zdaj pa se je izkazalo, da so vozila tega podjetja (kamioni in prikolice) iztrošeni, da so boljša vozila zarubljena, da tako re. koč ni rezervnega sklada, da številnih terjatev ne bo moč uveljaviti in da nad podjetjem visi okrog 600 upnikov. Ob primerjavi aktive in pasive sicer podjetje ne kaže veliko izgube (63 tisoč dinar-jev), vendar pa je ta izguba le knjižna, medtem ko je de- janska vrednost sredstev veliko manjša. Zato po nepopolnih podatkih (povsem realnih ' zaradi pomanjkanja gradiva prisilni upravitelj niti mogel ugotoviti) znaša do. kaj realna izguba (sicer neuradno) od 5 do 7 milijonov novih dinarjev. Ob. takšni ugotovitvi zato o poravnavi ali drugačni rešitvi razen o stečaju res ni moč govoriti. Res pa je, da pod. jetje še vedno ni dokončno pokopano, saj lahko pride do poravnave tudi med stečajnim postopkom, če bi se za to pokazale realne možnosti. Odborniki so v razpravi iz. razili veliko nezadovoljstvo nad odgovornimi v podjetju in zahtevali, da se temeljilo preuči tudi kazenska odgovornost nekdanjega vodstva in da se proti vsem, ki so delali prekrške, uvede kazenski postopek. Zavzeli so se, da je treba za vse, ki so še v podjetju (teh pa je prek 40) in ki niso nič krivi za nastali položaj, najti ustrezne zapo. si i t ve. Nezadovoljstvo pa so izrazili tudi nad službo družbenega knjigovodstva, ki je tako pozno ukrepala, čeprav je vedela, da položaj v podjetju ni dober. Trdili so, da je podjetje Transport Radovljica, ko je imelo že lep čas blokiran žiro račun, vseeno dobivalo različne kredite in tako vedno bolj lezlo v težave. A. žalar Ogroženi bolniki Ker so bolnišnice v Srbiji doline dobaviteljem živil in zdravil okrog 87 milijonov dinarjev, dobavitelji groze, da bodo ustavili dobave. Ce bo to res, bodo ceho plačali bolniki. Proti napakam Na Kusovem se je začela široka akcija za odpravljanje napak na gospodarskem in družbenopolitičnem področju. Slehernega posameznika, ki bo zaviral uresničevanje proizvodnega načrta, bodo poklicali na odgovornost. Nič na up Proizvajalci umetnih gnojil so sklenili, da tistim, ki še niso plačali prevzetih količin gnojil in tistim, ki ne morejo predložiti poroštev, da bodo kupljena gnojila lahko pravočasno plačali, ne bodo dobavljali blaga na up. Nafta Največje naftno najdi-$čc v Jugoslaviji — Beni-čanci — bo začelo obratovati prve dni oktobra. Iz Lendave pa poročajo, da so prav tako na sledi precejšnjemu viru nafte v Petišovcik. Dražji papir Proizvajalci in odjemalci brezlesnih vrst papirja za šolske zvezke so se z gospodarsko zbornico Jugoslavije sporazumeli, da se bo kilogram brezlesne-ga papirja podražil s sedanjih 3,90 do 4,20 dinarja na 4,60 dinarja. Čakajo še na odgovor proizvajalcev in grafikov o spremembi cen za druge vrste brez-lesnega papirja. Prazne lekarne V zveznem sekretariatu za delo in socialno politiko ugotavljajo, da so lekarne na pol prazne zaradi neurejenega cenika zdravil. Čeprav farmacevtska industrija sodi v visoko akumulativne panoge, noče delati in dobavljati zdravil, dokler se nekatera nc bodo podražila. O ceni živil Ko je zvezni izvršni svet razpravljal o kompenzaciji za moko in cenah nekaterih pomembnejših živil, je sklenil, da je treba najti rešitve, s katerimi bi zavarovali življenjsko raven prebivalstva. Zveza sindikatov Jugoslavije pa je odločno opozorila, da morajo cene kruha, olja in sladkorja ostati nespremenjene do konca leta. KRANJ Ali bi radi spoznali ozadje dogodkov, ki pretresajo svet? Ali vas zanima, od česa je bila odvisna naša usoda v nedavni preteklosti? Berite knjige Zavoda BOREC Sami Al Joundi Židje in Arabci Sirijski zdravnik in politik opisuje odnose med prebivalci Palestine v zadnjih sto letih. Delo je napisano objektivno in podprto s številnimi dokumentarnimi pregledi. Cena je 126 din. W. Burchet Druga vstaja v Vietnamu Ugledni avstralski novinar opisuje vtise z obiska pri južnovietnamskih partizanih. Edinstven prikaz tamkajšnjih razmer. Izšlo leta 1968. Cena 40 din. Roman Bratnv Varšavski uporniki Zgodovinski roman iz varšavske vstaje julija 1944. Cena 136 din. Konstantin Simonov Živi in mrtvi Zgodovinski roman. Iskanje odgo\ :>ra na vprašanje, kdo je zakrivil rusko tragedijo v letu 1941. Cena 135 din. Albert Speer Spomini I. in II. del Spomini Hitlerjevega ministra za oboroževanje. Cena 90 din. Jens Kruuse Zločin v Oradouru Zakaj številni nacistični zločini niso bili kaznovani? Cena 84 din. J. F. Steiner Treblinka Kako so nacisti iztrebljali Žide in zakaj se ti niso uprli. Cena 134 din. Štefanija Podbevšek Sveti Urh Dokumenti o zloglasnem belogardističnem morišču pri Ljubljani. Izpopolnjen ponatis. Cena 182 din. V. Trinkaus Prvi bataljoni Roman iz življenja prvih partizane, v Zasavju in na Štajerskem. Cena 158 din. Vilko Kolar Lačni, toda pogumni Prvo slovensko delo o vojnih ujetnikih v letu 1941. Cena 70 din. Matevž Hace Komandir]eva povest Najnovejše delo priljubljenega partizanskega pisatelja. Cena 82 din. PRED KONCEM LETA BO IZŠLA ŠE KNJIGA Gverila v Latinski Ameriki (cena 162 din). Vse knjige so vezane v platno. Dobite jih lahko tudi na obroke pri Zavodu Borec, Beethovnova 10, Ljubljana. sprejme takoj v delovno razmerje za nedoločen čas 10 delavk za delo v šivalnici. Interesentke naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku kombinata Planika takoj oziroma najkasneje v 15 dneh po objavi. Iskra tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče v Združenem podjetju Iskra Kranj Podjetja in privatniki, ki se bavijo s predelavo bakelita in imajo v letu 1973 proste zmogljivosti, naj se javijo v ISKRI OTOČE zaradi konkretnih pogovorov. Na voljo je izdelava bakelitnih delov za manjše, srednje in večje stiskalnice. Zaželeni so predvsem izvajalci, ki so sposobni z lastnimi ali tujimi orodjarskimi zmogljivostmi vzdrževati obstoječa orodja oziroma organizirati pravočasno izdelavo novih orodij. ALMIRA Alpska modna industrija Radovljica takoj zaposli 1. več delavcev in delavk za priučitev na cotton in motornih pletilnih strojih nadalje razglaša naslednja prosta delovna mesta: 2. analitika Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za razpisna delovna mesta izpolnjevati še: pod 2.: dokončana vsaj 1. stopnja ekonomske fakultete. Praksama delovnem mestu analitika zaželena. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop dela za vsa delovna mesta je možen takoj. Interesenti za zaposlitev naj vložijo pismene prošnje ali se osebno zglasijo v splošno kadrovskem sektorju podjetja. V Podvinu bodo jabolka Bo jih sicer manj kot lani, vendar več kot je kazalo zaradi slabega vremena. — Prodajati jih bodo začeli v sredo, 27. septembra 1 Ne le Gorenjska, marve* tudi dobršen del Slovenije je zaradi slabega vremena (poze. be, toča, obilne padavine), tako rekoč brez jabolk. Za-radi pomanjkanja jesenskih in zimskih vrst jabolk so te dni. tudi maloprodajne cer.e precej visoke. Zanimalo nas je, kako je letošnje vremen, ske neprilike prestal plantaž, mi nasad jablan v Podvinu. »Letina v 12 let starem na-sadu, ki je prav zdaj na vrhu rednosti, je bila lani rekordna. Obrali smo 463 ton različnih vrst kvalitetnih jabolk. V začetku letošnjega cvetenja je nasad deloma pri.. zadela pozeba, ob koncu cve. tenja pa toča. Ker sta bila tudi junij in julij mokra, je kazalo, da letos jabolk tako rekoč ne bo. Razen tega pa smo imeli veliko težav tudi s *°jaml, ki so se zaradi pomanjkanja sadja lotile Jabolk. No del toplega avgusta i« katastrofo omilil in celo Presenetil. Letina ne bo niti tako slaba. Boljša kot sem Pričakoval. Pridelali bomo namreč okrog 230 ton jabolk.« Tako nam je povedal inž. Valentin Bencdičič, zaposlen v kmetijsko živilskem kombinatu Kranj, ki že deset let dela v nasadu. Jabolka bodo začeli obirati v ponedeljek, prodajati pa v sredo, 27. septembra. Prodajali jih bodo vsak dan od 8. do 18. ure, tudi ob nedeljah. In kakšna bo cena? Inž. Valentin Bencdičič »Čeprav na Gorenjskem manjka jabolk in so že zdaj temu primerno precej visoke cene, bomo najboljša ja- bolka najbrž prodajali po 4 dinarje za kilogram, jabolka druge kvalitete in tista za šole pa po 1 dinar. To bo sicer nekaj dražje kot lani, vendar smo imeli letos tudi več stroškov. Škropiti smo morali 18-krat, medtem ko smo prejšnja leta le 12-krat do 13-krat.« »Kakšna pa bo izbira?« »Jonatana ne bo nič manj kot lani, nekaj manj bo koks oranžne renete, precej manj pa zlatega in rdečega delišesa. Sicer pa bodo Jabolka prav tako kvalitetna kot lani.« »Ali lahko ob letošnjih slabih vremenskih prilikah kot inženir agronomije, ki se že vrsto let ukvarja s sadjarstvom, kaj svetujete tudi sadjarjem — amaterjem«? »Letošnje slabo vreme je bilo tudi nekakšna p resku-Šnja za posamezne vrste jabolk. Tako se je na primer priolov delišes brez škropljenja dobro obnese i Tudi starejši vrsti kot sta ontaria in kriVopecelj, ki sicer ne rodita redno vsako leto, sta kar dobro prestali neugodne pogoje. Podobno sta sc držali tudi zgodnji vrslt be fu :iik in grafenštajn, le da ransiuris p o r o C a ► Izkoristite kopanje v ogrevanem bazenu s 50 % popustom za 10-kratno kopanje! (Vsak dan — razen ponedeljka — od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. ure dalje) ) Savna in masaže! i V jeseni nudimo posebno ugodne turistične vikend .in 7-dnevne pakete! ) Vsak petek in soboto ples od 20. do 24. Lire! ► Ob petkih so na voljo specialitete madžarske kuhinje! I Priporočamo naše klubske in sejne prostore za seminarje, tečaje in konference! 1Q *7 Lranslunsl škofja loka je slednji bolj občutljiv na škrlup. Zato bi gorenjskim vrtičkarjem in sadjarjem priporočil, da sadijo predvsem te vrste jablan. Kot že rečeno, so se letos ob res neugodnem vremenu precej dobro držale.« In še nasvet tistim, ki se bodo odločili za nakup ia. bolk v Podvinu: Rezervacij ne bodo sprejemali, pač pa bodo jabolka prodajali vsak dan, dokler ne bodo prodan vseh. In ker xje v zgodnjih dopoldanskih #in popoldanskih urah običajno največ kupcev, priporočajo, da se kupci oglasijo tudi med 11. in 14. uro. Kupci bodo poleg jabolk lahko dobili tudi zabojčke (gajbice) proti pri. merni odškodniri. šo.e lahko manj kvalitetna jabolka rezervirajo. A. 2alar Polni hoteli Medtem ko je v drugi polovici avgusta obisk gostov na Bledu precej padel, so že ves september blejski hoteli polni. Vsak dan je na Bledu okrog 1700 gostov, od tega dve tretjini tujih. Med tujci prevladujejo Nemci in Angle. Ži. Blejski turistični delavci, ki sc bodo v kratkem začeli pripravljati na zimsko turistično sezono, so prepričani, da Bled letos kljub precej muhastemu vremenu ne bo imel nič slabših turističnih g rezultatov kot lani. A. Ž. Zahvala Prejeli smo pismo, katerega pisec je bil pred kratkim s skupino starejših in oslabelih občanov občine Kranj na letovanju v Novigradu in katerega vsebino smo razumeli kot zahvalo organizatorju tega oddiha — občini Kranj in svetu za zdravstvo in socialno varstvo. Takole pravi: «... Imeli smo se prav imenitno, oskrba, postrežba in prehrana, vse je bilo neoporečno. Nekateri so bili prvič na takem oddihu. Spoznavali smo se med seboj, si pripovedovali, kaj vse smo doživeli, ter se nazadnje razšli v upanju, da se.bomo še srečali. Vse te dni od 10. pa do 19. septembra smo se vsi prav dobro razumeli, ves čas ni padla nobena žal beseda. Ob zaključku na pikniku smo se vsi prav pošteno zabavali in nasmejali, kar nam bo vsem ostarelim do smrti ostalo v spominu. Za vso to dobro voljo gre zasluga organizatorjem tega letovanja, saj jih bomo ohranili v hvaležnem spominu.« J. Z., Zg. Jezersko Otroci so menda povsod enaki: prijazni in simpatični, kadar najmanj pričakuješ, ter sitni in lisasti, ko imaš največ dela. Naš mali Špik-Spik ni prav nič boljši. Oni dan sem se ravno spravljal k pisanju zahtevnega članka, kar pokavec prituli iz kuhinje, jecljajoč, da hoče iti v kino. Ježevka ga je najprej zmerjala, potem prosila, nazadnje pa obupano izjavila, naj ga vendar že vlečem gledat kakšno risanko, sicer bo*znorela. Kaj sem hotel? Pograbil sem prvi časnik, ki mi je prišel pod tace, ter jel prebirali rubriko »Kino spored«. Brž odkrijem, da v kranjskem Centru vrtijo »Tajnega agenta 101«. To bo gotovo najnovejši naslednik Jamesa Bonda, zamorni jam in vrsto niže zvem, da že naslednjega popoldneva gledalce vabijo »V pekel mamil«. Brrr! Spik-Špika pa že ne nameravam pehati v nesrečo, ravnišljam, ter prestavim krempelj na rubriko pod naslovom Kranj Storžič. »Jexas je prek reke«, stoji tamkaj. Ja, verjamem, ampak dovolj je, če stopim do najbližje oslarije in brž bom v Texasu. No, pustimo razborite Kranjčane, ki se jim prihodnji teden obeta napeta srh-Ijivka »Oni ubijajo samo enkrat!« V Kamniku so bolj erotični: DOM predvaja »Kamasutra - popolnost ljubezni«. Pri priči bi skočil tja dol, toda kaj, ko je tu nedolžni sinko!? Oh, in Tržičani tudi niso od muh; »Ljubezni Isado-re Duncan« morajo biti presneto žgečkljive. S Škof jo Loko je malce drugače; »Bonnie in Clyde« sem že gledal. Cisto vseeno bo, če paglavca ne vlečem vanj. V mestni klavnici namreč naletiš na docela'sorodne prizore. In ker smo ravno pri mesarjih, naj dodam svoje globoko prepričanje, da najbrž igrajo glavno vlogo tudi v najavljenih »Morilcih v imenu zakona«. Oho, kaj pa Radovljica? Zanimivo: »Okrutno nežne« »Veseli lov za diatnan-ti«, »Od kje vonj po smodniku?«, »Sanje zločina« ... Sadizem, sex, surovosti, streljanje, umori — žive-tu naša množična kultura! Toda ne mislite, da so gornje fraze zrasle na mojem zelniku. Vaš Jež Popotnik Zadnje dejanje v verigi nasilnih akcij ustaških teroristov še ni povsem sklenjeno, toda tisto, kar se je zgodilo, je dcvclj jasno izpričalo neverjetno brezumnost nasilni-kov, ki imajo svoja zatočišča na švedskem. Skupina usla-4ških zločincev je ugrabila švedsko potniško letalo in zahtevala izpustitev iz zapora šestih ustaških teroristov, zaprtih zaradi uboja veleposlanika Roloviča in drugih zločinov. Švedske oblasti so njihovim zahtevam ugodile ln letalo Je nadaljevalo polet v Madrid, kjer so se ugrabitelji vdali policiji. V trenutku ko to pišemo, še vedno ni znano, če bodo španske oblasti izročile ugrabitelje švedski alj ne. Obe deželi sicer nimata pogodbe o medsebojnem izročanju zločincev, vendar to ne bi mogel biti razlog, da se deveterica ne bi vrnila na švedsko. Toda ne glede na razplet najnovejše zločinske akcije ustašev je mogoče in potrebno povedati, da je švedska vlada s tem plačala ceno za svojo popustljivost. To je namreč eno Izmed temeljnih spoznanj, ki se ponuja ob tej najnovejši piratski akciji, če.bi švedske oblasti, kj so vsekakor dovolj dobro seznanjene z delovanjem ustaških skupin na Ustaška teroristična akcija njenem ozemlju, vsaj nekoliko ostreje ukrepale, bi do te ln nekaterih drugih podobnih akcij skoraj gotovo ne moglo priti. Toda hkrati s tem je treba opozoriti, še na nekaj: če se bodo zadeve razpletle tako, da španske oblasti teroristov ne bodo vrnile švedskim pravosodnim organom, ampak jih bodo zadržale v bolj ali manj milih okoliščinah v Madridu, bo to hud udarec nekim osnovnim spoznanjem, ki uravnavajo človeško dražbo. Če se bo to zgodilo, bo namreč malone U7.akonjeno pravilo, da se zločin izplača in da je vredno tvegati, kajt| kazen utegne izostati. To bi bilo nevarno ne samo zaradi tega, ker bi prizadejalo iugoslovanske interese, marveč tudi zato, ker bi bile ogrožene neke temeljne postavke sodobnega civiliziranega sveta. V trenutku, ko svet govori o vse močneje izraženi notrebi po skupnem boju zoper terorizem, bi bilo kaj takega izredno zgovorno zanikanje namenov in želja miroljubnega sveta. Deveterica, ki v tem trenutku čaka v nekem madridskem zaporu na odlo- čitev španskih pristojnih or. ganov, se v nobenem primeru ne more sklicevati na kakršnekoli politične motive — oni so in bodo v očeh sveta zgolj navadni kriminalci in pustolovci, ki izrabljajo teror kot sredstvo za dosego svojih povsem nerealnih ciljev, švedska vlada je napovedala odločnejši boj zoper teroriste na svojem ozemlju, še posebej ustaške, toda obljube in napovedi te vrste žal ne morejo več vzbujati preveč zaupanja. Podobnih obljub smo namreč že precej slišali — na žalost pa jim niso sledila tudi ustrezna dejanja. Če bi jim, potem se bržkone ne bi moglo zgoditi kar se je. Morda bo dejstvo, da so bila to pot v nevarnosti švedska življenja, in da se kaj takega utegne še kdaj zgoditi, če ne bodo resnično ukrepali ostro in odločno, tokrat vendarle prevagalo in pripomoglo, da ne bo ostalo vse zopet le pri izjavah. O tem, kar se je zgodilo in kar sc še dogaja, bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. • • • Medtem pa doživlja Uganda eno tistih dram, ki so postale v tem desetletju skorajda značilnost za afriško celino. Na jugu dežele divja, jo hudi boji in čeprav ni po. vsem jasno, kdo so tisti zoper katere se bojujejo ugandske enote, je dovoljeno domnevati, da gre za uporniške pristaše bivšega predsednika dr. Miltona Oboteja, ki ga je sedanji šef general Idi Amin zrušil s prestola. Ob tem so uradni krogi v Kampali obtožili sosednjo Tanzanijo (skupaj z njo pa tudi Izrael in Veliko Britanijo), da je po. slala svoje redne čete v napad na ugandsko ozemlje — kar so obtoženi gladko zanikali. Spopadi v Ugandi se ujemajo z nekim drugim dogodkom, ki je po svoji tra-gičnosti in možnih posledicah tudi ena izmed neverjetnih reči tega stoletja: začel se je odhod nekaj deset tisoč Azij. cev, ki imajo britansko državljanstvo. Te ljudi je vlada generala Idi Amina preprosto izgnala iz Ugande pod obtožbo, da so sabotirali napore za hitrejši gospodarski razvoj dežele. Menija, da bo moralo deželo zapustiti okoli 50.000 ljudi, ki so na ugandskih tleh živeli več generacij. Kakršnikoli že so bili razlogi, ki so privedli ugandsko vlado do te odločitve, je sklep ena tistih neverjetnih zmot, ki se zlepa ne morejo pozabiti, vsekakor pa Jih je težko opravičevati. Prav dejstvo, da se je to zgodilo (in da se dogaja) v eni izmed dežel, ki so dolgo časa mora. le same trpeti nadoblast druge rase, je še toliko bolj ob-tožujoče in nerazumljivo. Kar pa zadeva boje in spopade ni , moč ničesar napovedati, kaj. ti uspeh ali neuspeh uporni-kov je odvisen predvsem od razmerja sil v Ugandi sami, kjer pa je videti, da je gene-ral Idi Amin, šef vojske, precej trdno na oblasti kljub temu, da Ima skoraj gotovo precej prikritih ali odkritih sovražnikov tako v Ugandi kot zunaj njenih meja. Po nalivu še povoden j Nad južnokorejsko luko Fusan se je utr g H oblak. V povodnji, ki je sledila strahovitemu nalivu, je izgubilo življenje najmanj 52 ljudi. Tri tisoč hiš je zalila voda. Materialna škoda je velikanska. Počasneje naokoli Paleontologi, ki se ukvarjajo z najbolj oddaljeno zemeljsko zgodovino, sso se nedavno tega zbrali na zborovanju v Gradcu. Med ugotovitvami tega srečanja je tudi ta, da je vrtenje Zemlje nekoliko počasnejše kot je bilo pred 300 milijoni leti. Do tega sklepa- so znanstveniki prišli, ko so ugotovili, da je imel lunin mesec pred 300 milijoni leti 410 dni, kar je za 45 dni več od današnjega koledarja. Žeja dreves Med najbolj žejna drevesa sodi vsekakor bukev. To drevo vsak dan posrka iz zemlje sto litrov vode, za brezo pa menijo, da posrka na dan celo 50 litrov več. Posebno poleti potrebujejo drevesa velikanske količine talne vlage. Trideset metrov visoka smreka mora na primer črpati vodo iz globine, ki ustreza višini večnadstropne hiše. Večje pogozdeno področje izsrka iz gozdnih tal v enem samem poletju tudi do 7 milijonov litrov vode. Obsojen bivši poslovodja Veliki senat okrožnega sodišča v Celju je obsodil 36-letnega poslovodjo trgovine tovarne To-per v Celju Branka Andjelkoviča na enajst let strogega zapora. Bivši poslovodja je bil obtožen kraje 128.000 novih din. Za pet let so mu prepovedali tudi upravljati z družbenim denarjem. Potem ko je lani ob novoletni inventuri inšpekcijska služba ugotovila velikanski primanjkljaj, je poslovodja Andjelkovič pobegnil in so -ga šele čez nekaj tednov aretirali v Avstriji. Huda nesreča pri Planini Tragično se je končal izlet skupine avstrijskih turistov, ki so se z avtobusom avstrijskega podjetja Winter reisen peljali proti Postojni. • Zgodaj zjutraj je šofer avtobusa, ki je vozil celo noč\ zapeljal proti sredini ceste, iz nasprotne smeri pa je tedaj privozil madžarski tovornjak. V trčenju je umrlo šest avstrijskih turistov. Šoferja avtobusa so priprli, ker so ga osumili, da je med vožnjo zaspal in tako povzročil nesrečo. Divjanje tajfuna Nad polotokom Kii v,zahodni Japonski je divjat tajfun »Helena«. Med tajfunom je izgubilo Življenje 30 ljudi. Tudi materialna škoda je velika. Tajfun je sprožil številne zemeljske plazove, uničenih pa je tudi na stotine hiš. Brez strehe nad glavo -je ostalo 38.000 ljudi. Smer tajfuna vodi proti severu Japonske. „ Prevarant Avstralski snemalec Russel Yeullet je ob avtomobilski cesti našel dva metra dolgega poginulega krokodila. Stlačil ga je v svoj avto in odpeljal. Zverina pa je med vožnjo oživela. Vozniku ni bilo do tega, da bi ustavil in izpustil neprijetnega potnika, pač pa je v divji vožnji nadaljeval pot do 6 kilometrov oddaljenega živalskega vrta. Najhitreje očiščeni čevlji ' Štirje mladi čistilci čevljev v Melbournu so v 18 urah očistili 1127 parov čevljev in s tem prekosili nekdanji svetovni rekord, ki so ga lani v istem mestu dosegli britanski čistilci čevljev. Sodobna kuga člani mednarodnega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji so naslovili na svetovno javnost prošnjo za več denarja, ki ga potrebujejo pri reševanju problema. narkomanije. Prošnje za pomoč in sodelovanje so poslali vsem mednarodnim organizacijam in vladam.' ' Alkohol na cesti Statistiki so ugotovili, da je vsaj polovico 55.000 smrtnih prometnih nesreč v ZDA lani povzročil alkohol. Zdaj menijo, da bo treba poostriti zakonske predpise, saj ugotavljajp, da v enem od petindvajsetih avtomobilov, ki vozijo ponoči po ameriških cestah sedi vinjen voznik. Vse bolj hladno bo Britanski strokovnjak-za klimatologijo Hubert Lamb trdi, da severna zemeljska polobla postopoma prehaja v ledeno dobo, zato bo vreme do konca tega stoletja vse bolj hladno. Seveda b.) ohlajanje postopno: zime bodo vse dalj- še, sneg bo obležal vsakič nekoliko dlje. Do prave ledene dobe na severni polobli je sevedtt Še daleč, po sodbi tega strokovnjaka morda 10.000 let. Nova ledena doba naj bi se že začela, saj nastajajo v ZDA in v Evropi novi ledeniki. Zdravilna čebula Dva indijska zdravnika sta prepričana, da je surova čebula učinkovito sredstvo proti trombozi, strjevanju krvi. Zdravnika sta opazovala večje število ljudi, ki so se hranili z obilno in mastno hrano, slabe strani take prehrane pa nevtralizirali z uživanjem čebule, .čebula naj bi preprečevala strjevanje krvi in preprečevala trombozo srčnih in možganskih arterij. O podob' nih raziskavah poročajo tudi iz Velikć Britanije. Repriza Marka Pola / Sedem stoletij je preteklo odkar je Marko Polo odšel na Kitajsko. Njegovo pot zdaj nanje-rava prehodili alpinist in ljubitelj pustolovščin Mano Mauri. Pot do Pekinga namerava prejet' diti na konjskem hrbtu, pri tem pa bo kar se da natančno sledil »svilni cesti«, ki jo je prepotoval Marko Polo. Ta je leta 1271 prinesel kitajskemu cesarju paj)eževo poslanico. Mauri pa bo kitajski vladi prinesel zlat posnetek benečanskin levov. Umivanje zob Statistika .je ugotovila, da Francozi niso \j& bitelji umivanja zob. "Leta 1970 so na primer V Franciji, ki ima več kot 50 milijonov prebivalcev, prodali le 11 milijonov zobnih ščetk. Redno vsaK vsak dan si čisti zobe le kakih 10 odstotkov Francozov. Zobje pogosto obolevajo 90 odstot' kom otrok ih 75 odstotkom odraslih. Vlom leta V najkrajšem času so se vlomilci, ki so zagrešili vlom leta, znašli za zapahi. Gre za vl°n* v blagajn: litijske pošte, iz katerih so odnesi 21 starih milijonov din. Podrobnosti še nis znane, tudi imena obeh vlomilcev še ne. Za Z« ' je jasno le, da sta se v pošto splazila skozi f0?* za premog. Kriminalistom so pri odkrivanju Si rilcev pomagali tudi prebivalci Litije. Vlotrnie sta se znašla za zapahi že 24 ur po storjenet dejanju. Prvi dan dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem Po naključju sem potoval Po Režu in Gurah prav na t,a", ko so se prvič pojavili n°vi krajevni napisi z dvoje-5ć"o oznako vasi, kjer žive Slovenci. Bilo je to v četr-kK 21. t. m. Napisne table, to moram rečl. so nove in lepe. Slovenca oznaka kraja je napisana * 'sto velikostjo črk kot nem-?^a- Sam sem videl take ta-Jle na Reki (Miihlbach), v Bil-'?vsu (Ludmannsdorf), v Ho-J'šah (Keutschack), v Slove-*3em Plajberku (Wlndisch «|eiburg) vrhnji Vesel (Oben-tl0r«) in drugod. Govoril sem z nekaterimi J^ačini i* nove table so Jim *Sei, toda boje se, da bodo ^alu popacane ali celo izru- vane. V Bilčovsu so nočni skrunilci to že poizkusili. In to v Bilčovsu, kjer imajo slovenskega župana, ki je hkrati tudi edini slovenski deželni poslanec ... Strupena Kleine Zeitung, ki se ima za največje neodvisno deželno glasilo, je v četrtkovi številki z dne 21. t. m. že trobila na preplah, češ, kar tako, na hitro so postavili te dvojezične napise, ne da bi prej obvestili javnost. Postavljanje napisov je imenovala celo kot nočno akcijo v megli, ki jo je izvedla deželna oblast (»Nacht — und Nebelak-tion der Regierung«). Kleine Zeitung je prav hujskaško še to objavila, kaj vse so morali preslišati od mimoidočih delavci, ki so nove table po- stavljali. In da so očitki le. teli predvsem na naslov deželnega glavarja Simo. No, zdaj je priložnost, da nemško čuteče prebivalstvo na Koroškem napravi izpit iz treznosti in strpnosti. Ker avstrijska policija doslej še nikoli ni izsledila skrunilcev partizanskih spomenikov in slovenskih napisov (»Naša knjiga« v Celovcu idr.), bo sedaj morala najbrž drugače ukrepati. Kajti novi dvojezični napisi so uradno postavljeni, deželna oblast bo svoje ukrepe gotovo znala bolj zaščititi in morebitne nočne mazače izslediti in strogo kaznovati. Prihodnji dnevi nam bodo na vse to prinesli odgovor. CZ. samo motal ima aktivno _moc * aktivna moč premaga vso umazanijo * aktivna moč varuje vaše perilo belemu ba rnSk' biološko razkrojljivi detergent W5anem, daje diSeČ0 Svežino *udi ^6ri'U Vme Pris«™ barve 6 tkanir>e so tako lepo oprane, kol doslej le z zamudnim kuhanjem ^ ■ ^rkoli perete-potrebujete le 11)1X31 Eden prvih dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem, postavljen na predvečer 21. septembra letos Zakaj sem odpovedal Glas? ZLATOROG MARIBOR Ko smo se v uredništvu in v upravi Glasa odločili, da s 1. julijem povečamo letno naročnino od 32 na 60 dinarjev, smo predvidevali, da bo nekaj naših bralcev Glas zaradi tega odpovedalo. Bralcem smo v prvi julijski številki pojasnili, da smo bili prisiljeni podražiti Glas zaradi večjih stroškov izdajanja časopisa. Kljub višji ceni je Glas še vedno najcenejši slovenski časnik. Pri vsakem časopisu so odpovedi. Skoraj vsak teden se dogaja, da nekaj naročnikov odpove Glas. Obenem pa prihajajo novi naročniki. Le-teh je več kakor odpovedi, zato število naših zvestih naročnikov in bralcev vztrajno raste. Čeprav vemo, da ima naše glasilo pomanjkljivosti in da vsak bralec z vsem, kar pišemo, ni zadovoljen, je prejšnja ugotovitev dokaz, da je Glas na Gorenjskem priljubljen in — bran. Presenečenj smo bili, ko smo zvedeli, da je kar 12 naših dolgoletnih naročnikov v Drulovki ta mesec Glas odpovedalo. Presenečeni smo bili tudi zaradi tega, ker take, lahko bi rekli skupinske odpovedi, še nismo imeli. Zanimalo nas je, kje so vzroki za odpovedi: ali previsoka naročnina, nezanimiva vsebina ali kaj tretjega. Ana Pečan iz Drulovke pravi, da je Glas odpovedala zaradi povišane letne naročnine, čeprav je bila pred tem dolgo naš naročnik in bralec. »Sama ga sicer nisem toliko brala,« mi je pripovedovala, »sin pa je vsega prebral. Drugih časnikov za zdaj ne nameravava naročiti.« Drugi, pri katerem sem se oglasil v sredo dopoldne, je Ivan Kržišnik iz Drulovke. Takole je pojasnjeval vzroke odpovedi Glasa: »Glas sem odpovedal zaradi previsoke cene. Nanj sem bil naročen 10 ali 11 let. Všeč mi je bil in sem ga zato težko odpovedal. Vsega sem pre- bral, najprej pa sem vedno pregledal stran, na kateri so opisane nesreče. Glas ml je bil res domač. Za njegovo podražitev ml je povedal pismonoša, ko je prinesel položnico za plačilo naročnine. Drugega obvestila nisem zasledil, če bi prodajali Glas spet po stari ceni, bom prvi, ki ga bom naročil.« Tudi Anica Je rala iz Drulovke jc odpovedala Glas zaradi podražitve. Takole je utemeljila odločitev: »Za branje nimamo preveč časa, razen tega pa se je Glas le preveč podražil in je večkrat tudi nezanimiv. Otroci so sicer odpovedi nasprotovali, ker jim je bila pionirska stran izredno všeč. Mož pa tako in tako najraje bere TT. Pravi, da iz njega največ zve ...« Oglasil sem se tudi pri Amaliji Draksler v Drulovki. Doma sta bila oba z možem. Ko sem jima povedal, zakaj sem prišel, mi je mož odgovoril:. »Vzrok za najino odpoved Glasa je bila podražitev, vendar sva že spoznala, da sva se prenaglila in ga polomila. Že vsa leta sva naročena na Glas in sedaj, ko ga trikrat ni bilo, mi postaja dolgčas. Vsako sredo in soboto nekaj pogrešam. Vsega sem prebral, najbolj pa so me zanimale cene, nesreče in mali oglasi. Naročena sva še na Komunista in Nedeljskega, imava pa tudi radio in televizijo.« Drakslerjeva sta me nato prosila, naj njuno odpoved Glasa preklicem in ju ponovno vpišem med naročnike. »Samo o našem koncu bi morali več pisati,« sta naročila. 2:elimo, da bi čimveč naših nekdanjih naročnikov, ki so Glas v naglici odpovedali, ravnalo tako kot Drakslerjeva. Verjetno nista edina, ki jima je bilo žal, da sta Glas odpovedala.,. J. Košu jek GLAS * 10. STRAN SOBOTA —23. septembra 1972 P* Tržičanke, ali bolje rečeno Tržičani, na Storžiču 36, letos pa le 6 V nedeljo, 17. septembra, je organiziralo PD Tržič že peti pohod tržiških žena na Storžič, ki je z 2132 m najvišji vrh v občini. Za naskok Tržičank na Storžič se je planinsko društvo resno pripravilo in zbralo kar devetnajst vodnikov. Preteklo leto je odšlo na vrh 36 udeleženk in tudi tokrat se jih je pričakovalo vsaj toliko, če ne več. Toda slabo sobotno vreme je napravilo svoje pa tudi nedeljsko jutro ni obeta'o posebno lepega vremena. Je že tako; tradicionalni pohod in tradicionalno vreme. Tako se je v domu pod Storžčem zbralo šest žena, od tega dve deklici, in nestrpno čakale še druge članice pohoda. Toda po enournem čakanju je upanje splahnelo, šest žena v spremstvu osmih vodnikov je krenilo proti vrhu Storžiča. VZPON SKOZI ŽRELO Pot po melišču je hitro minila in nas pripeljala do Žrela. Takoj za Janezom, ki je vodil pohod, so bile vztrajne gornice in se s posebno zagrizenostjo vzpenjale. Tudi najmlajša udeleženka pohoda Alojzija Trstenjak, stara enajst let, ni zaostajala. Nekje v sredini Žrela so stene obvijale vse bolj goste megle. Začele so naletavati redke snežinke. Sneg, ki je pred desetimi dnevi pobelil stene Storžiča, je bil južen in spolzek. Previdno smo iskali stopinje in se počasi bližali vrhu Žrela. V noge je lezla utrujenost, toda vsakdo jo je dobro skrival. Končno smo prispeli iz Zrela in imeli prvi počitek. Pot proti vrhu je bila od tu naprej manj naporna, toda zaradi zmrznjenega snega in Jedu precej nevarna. »STORžIC JE NAŠE KRALJESTVO...« Po treh urah in pol je bil vrh Storžiča osvojen. Namesto lepega razgleda je bilo okoli nas megleno morje in mrzel veter. Kot vedno je bil tudi tokrat na vrsti krst tistih, ki so prvikrat stopili na vrh Storžiča. Nato je predsednik PD Tržič Janko Lončar podelil vsem udeležencem pohoda značke planinskega društva. Začelo je močno sne/iti in čas je bil, da se vrnemo v dolino. Seveda pa smo se morali pred tem še posloviti od Storžiča. Za slovo smo zapeli pesem »Storžič je naše kraljestvo...«. Sledile so priprave za spust. Zaradi spolzke poti so alpinisti navezali štiri članice v navezo in sledil je odhod. Nekje na sredini peti so se snežinke spremenile v dež, izginjale so zadnje krpe snega, nas pa sc je vse bolj polaščala utrujenost. Bili pa smo zadovoljni, da smo uspeli in sc živi ter zdravi vračali. BILO JE PRIJETNO Ko smo se vrnili v dom pod Storžič, je utrujenost kmalu minila. Ko sem vprašal 11-loino Alojzijo Trstenjak, kako ji je ugajal pohod, mi je povedala: »Zelo sem vesela, da sem se danes prvič povzpela na vrh Storžiča. Že pred tem sem rada hodila po planinah ,s starši. Bila sem na Zelenici, Dobrči in Bistriški planini. Ko sem povedala, da bi šla rada na ta pohod, sta mi tudi dovolila. BMo je prijetno in naslednje leto se bom ponovno udeležila pohoda na Storžič.« Najstarejša udeleženka jf bila Mira Ahačič. »Na Storžiču sem bila danes že ž&stic" in če bcm zdrava, pojdem tudi naslednje leto. Rada imam gore. Preplezala sem že Kamniške Alpe, v Julijcih pa sefli bila na Jalovcu, Mojstrovki in kar enajstkrat na Triglavu.« Tudi druge udeleženke Pe" tega tradicionalnega pohoda na Storžič so bile zadovoljne. V domu je zavladalo veselje in pogovore o pohodu je pretrgalo šole kosilo, ki sta ga za gornice in alpiniste pripravila oskrbnik Kola in njegova žena. J. Piškur Tržiškc žene z vodniki na Storžiču. — Foto: J. Piškur |pja2 2!gon DRUGO ROJSTVO Z očmi jo je požiral, osasto postavico, s črnimi brčicami pod noskom, že se je zasukala, vrtavka, in odskakljala, da izpolni naročilo. Kmalu je oboje prinesla, vzel ji je težko porcelanasto skodelo z odbitim ročajem s pladnja in jo sam postavil na mizo pred slavljenca, trdo, da je malo štrenilo čez rob. Ko jo je izpustil in roke še za čas podržal blizu zraven, je Aleš opazil, kako nenavadno velike, debele, trde žulje ima na desni dlani in na prstih levice. Kaj neki je delal, preden ...? se mu je samo od sebe zastavilo vprašanje — a v naslednjem trenutku je nanj že pozabil, naočniki so se mu namreč od kadečega se žganja orosili, da ni skoraj nič videl skoznje, in pozornost je moral ves utrujen osredotočiti na to, da si jih je z robcem za silo izbrisal. Zdaj sta komandant in sekretar Skoja trčila na zdravje. Prvi je svoje izpil eks. drugi pa je nerodno prekladal vročo skodelo in srkal po po-žirkih; lačnemu, saj ni že od prejšnjega večera ničesar zaužil, omaganemu, zaspanemu, pa tudi sicer pijače nevajenemu, je žganje hitro udarilo v glavo. Toda Vanja sam že tudi nekoliko okajen — ob prihodu v sobo naročeni frakcij zanj nikakor ni bil prvi — ni odnehal: — Do dna — do dna — zdaj, ko smo zmagali! je priganjal vojaškega ubogar.ja vajenega Aleša. Le-tcmu se je zafrknjeni nos vse, vse bolj svetlikal od potu, ustnice, tudi sicer debele, so čedalj bolj i/stopale, zgornja je segala malodane do nosu, pa cela soba se je sukala okoli njega, ko je končno le posrkal iz skodele zadnje kaplje — in že se je zavalil na klop; mavzerico, položeno ob steno, je še utegnil stisniti k sebi, usnje ne torbice na jermenu, v kateri je nosil — poleg orožja — vse svoje premoženje in ki mu je drugikrat rabila tudi za blazino, pa ni mogel več vtakniti pod glavo, prej ga je zmanjkalo. — Zdaj, preden jih bom slišal! je zamrmral tedaj sam pri sebi Vanja. Jih bom slišal, o, kot paglavca me bodo ozmerjali, je tuhtal ves nejevoljen in naenkrat prav nič več okrogel — kakšen komandant pa sem: domala noč pa dan, da smo jih ugnali; sedemnajst naših jo je skupilo in pet odšlo v krtovo deželo — povrhu tega eden izmed naših mrtev in štirje ranjeni od našega lastnega minometa, zaradi tistega sakraboiskega vodnika, ki je nameril prekratko — in na kraju nam jo še par švabov tam zadaj pocvirna! Jutri gremo v napad ... glej, kako globoko je nebo ... Melodija te njemu nadvse ljube pesmi je tistega poznega popoldneva vso dolgo pot, znova in znova, sama od sebe prihajala Alešu na uho. Zdelo se mu je, da to pesem škriplje sneg pod nogami težko gazeče kolone, da jo spremljajo akordi z vejevja sc usipajočega snega in žven-ket železnega kopita brzostrelke ob bombo za pasom in pridušeni kašelj borca in trmasto riganje mule — vse to, prav vse se je v Aleševi domišljiji zlivalo v skladje z osnovnim napevom snega pod podplati. In ko se je v somraku ozrl po debelem hribu navzdol, prek jelk v belo sivo-ernih odtenkih in v vijoličasto bele skalne vrhe na obzorju — . mu je celo od tam odmevalo: jutri gremo v napad ... A vendar mu omilcla Borova pesem ta večer ni zvenela spodbudno kakor kdaj drugič, ne, raje otožno — če ne celo zlovešče. Res mu je pred bojem pogostokrat ril po najnižjih plasteh zavesti tegoben občutek negotovosti — toda drugikrat se je na površju vendarle bohotilo zaupanje v srečo in zmago in mu prekrivalo sledi plaho-dušnosti. Ta večer pa ... ne. ta večer mu Borova pesem zares ni vlivala poguma! Toliko, oh toliko hudega je videl zadnje čase, da zdaj ni in ni mogel pregnati zlih slutenj, ki so ga obletavale kakor vešče ponoči obletavajo cestno svetilko na samotnem križišču. Komisar Pavel — razgaljen od pasu navzdol, s krvavim trebuhom, na prašnih tleh za pritlikavo bajto, kjer ga Verica obvezuje — tisto njegovo od muk iznakaženo lice/ tista izgubljenost v motnih očeh, tisti grozdi polnih srag na pepela stem čelu ... se mu je vsiljevalo v spomin. ln tisti njegov nejeveren odmah z roko in brezupen od kim, ko mu je Verica skušala dopovedati, da rana le ni prehuda . . . Ce je sploh še živ? . ■ • Pa če tudi ostane živ — kaj ne bo hudo bolehal do svojega zadnjega dne?... In zadelo je Pavla ko; maj nekaj korakov od mene — prav tako lahko tudi mene ... in potem so ga peljali menda prav po tej cesti, po kateri gremo sedaj v napad — saj, kolikor vem, vse. ranjenec iz tc#a pogorja in obeh dolin, onstran pa pod nami, vozijo nekam v to smer ... Nc, če bi že mene imelo nocoj tako hudo zadeti... bolje — bolje — takoj do kraja! ... Pa Vanja, naš komandant ... so sc Aleseve črne misli, potem ko je zatopljen vanje pichodi kdove kolikšen kos poti, pomešale z drugim, O* manj pretresljivim doživetjem ter se zbrale o^ njem. Drugi dan po zavzetju tiste postojanke šoli — da, mesec dni bo od tedaj — se je bnga' da znašla v obroču! K sreči: lilo je kakor škafa, tema je bila kot v rogu, ko smo se preb1' jali povprek po tisti z mlad jem porasli strmim • ;• na slemenu in v grapi pa Nemcev ko listja J trave; vsaj sodil bi tako po peklenskem ognJP pušk, brzostrelk, strojnic, bomb ... Ko smo j* spet zbrali, v kotlinici na vrhu, pol ure od W — Vanje in še mnogih drugih ni bilo . .. Po treh dneh, ko so se Nemci potegnili v P stojanke in je bilo hajke konec, smo šli P°2 . šane s patruljo iskat — saj, upanja je bilo m, lo... Dež ni več padal, a ledeno mrzel vet_ je gnal nizke oblake, in šele tedaj, podnevi, s«W videl, v kakšni kaši smo bili: strmo, da sc 11 glavi zvrti, če pogledaš dol; tistih sto, sto p. deset metrov globoko — sedaj, ko nc poka, moreš prečkati tistega brega drugače, kot r se loviš od debla do debla, za mlade bukve, »i brc — ko je ropotalo, pa smo drveli ko £a,Twj In kar je najhuje: vsepovsod za več prstov bela plast odpadlega listja, od kdo ve že ko" JjJ let, skoz in skoz premočena od dežja, da sc f podričal naravnost Nemcem v. naročje, korn je spodrsnilo! ... RADIO *°foclk» poslušajte vs.tK dan ]* 4-30, 5. 6, 7, 8, 9, 10 (danes "opoldne), U, 12, 13, 14, 15 JJ>8odki in odmevi), 17, 18, (radijski dnevnik), 22, *3' 24; ob nedeljah pa ob 430, 6> 7> 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, *7, 19.30 (radijski dnevnik), «• 23 in 24. E 23. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro-— 8.10 Jebena matineja — 9.05 Filtrski tednik — 9.35 S Pihal-"'m orkestrom RTV Ljublja- 12 nT 1020 vas doma ~~ pQj0 najj 0pCrnj pevci l?4n kmetijski nasveti — *^ Po domače — 13.30 Pri-J^ajo vam - 14.10 S pe-«. ,JO 'i besedo po Jugoslavi- l6fv7\,1540 Dve uverturi -°U0 Vrtiljak - 16.40 Z orke-g^m Paul Mauriat - 17.10 ,5,° V kino - 17.50 Z angelom Atija Sossa — 18.15 5°blnio sc ob isti uri - 18.45 . knjižnega trga — 19.00 Lah-2 QQt. otroci - 19.15 Minute 20 0nS?,mb,Orn Dobri znanci — V soboto zvečer — 21.29 Uia^Vna radi>ska igra: OUie Oddaj ČUdno ptičko ~~ 2120 23 05 'o Za na^e Jzscljencc — hnw P^mijo in plesom v vi teden fef*| Program Sobo,,Uvotlni akordi - 8-40 *W na valu, 202 - 12.40 0l 'orania zvokov - 14.35 brc ,ni variete - 15.35 Do- ^Pevk V,novi tcd™ ~ 16-05 ^ lka Pesem sko- r 20 4o,er7 20-30 Svet in mi «.3o n uPernj 1 koncert — ^inu^°g0dki dneva - 21.40 nim kvintetom V svet b Jana ~ 2215 0kno tfasba ^" 22 >25 Malo nočna toeštfje ~~ 2355 Iz slovenske 24. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Radijska igra za otroke:. Stroji stavkajo — 8.49 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 1405 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 15.00 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 15.15 Humoreska tes«a tedna — 15.45 Nedeljsko športno popoldne — 17.45 Zabavata vas pevca Nana Mouscouri in Gilbcrt Becaud — 18.00 Radijska igra: Weekend — 18.37 Z zabavnimi orkestri v ritmu bossa nove — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvaki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.0 Opoldanski coek-tail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Dunajski slavnostni tedni 1972 — 2355 Iz slovenske poezije 25. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z revijskim orkestrom Frank Chacksfield — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz opusa Blaža Arniča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.400 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta: pesmi stare Amerike — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe 16.00 Vrtiljak 16.40 Z orkestrom češkoslovaškega Radia — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18 45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka — 20.00 Ste-rcofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala - 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.55 S popevkami po svetu DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Boutique lahke.glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Slovenska violinska glasba — 22.15 Naši znastve-nikl pred mikrofonom — 22.30 Kari Biihm in Mo/artove simfonije — 23.55 Iz slovenske poezije [TJ 26. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Bartokove skladbe po ljudskih plesih za violončelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Richard Wag-ner: odlomek iz 2. dej. opere Tannhauser — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Raphae-le — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 S pevko Ditko Haberl — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra: Mož brez obraza — 21.24 Lahka glasba — 22.15 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.55 Zvočne podobe v eloktroakustični tehniki Drugi program 13.05 Panorama zvokov — , 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 "Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom VViHiam Gardner — 16.05 Glas-, beni bing bang — 16.40 Mel v dije za vsakogar —• 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20 05 Srečama ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.l0 Glasbene konture w* 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lojze Lebič — 23.55 Iz slovenske poezije 27. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) — 9.25 Popevke in zvoki iz studia 14 — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelji Glasbene matice ln Novih akordov — 14.30 Naši poslušalci čestita- jo in pozdravljajo — 1540 Majhen recital violinista Pavleta škrabs^rja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom An-dre Previn — 17.10 Popoldansko glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.20 Lepe melodije — 22-15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Olabeni variete — 15.35 Z orkestrom in zborom Ray Co-niff — 16.03 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mla dina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih kri/pot jih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 2140 Jo-hannes Brahms: Sonata za klarinet in klavir v Es duru, op. 120 2 — 22.00 Cristoph VVillibald Gluck: Orfej in Ev-ridika (odlomki) - 22.24 Glasbeni klasiki našega stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije 28. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8..10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9 35 Pesmi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Minute z Dimitrijem Šostakovičem — 12-30 Kmetijski nasveti — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.45 Mehurčki — 15.40 Poje sopsanistka Pilar Loren-gar - 16.00 Vrtiljak - 16.40 Z orkestrom Henry Mancini — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Klavir V ritmu — 1830 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Silva Štingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Plesni zvoki - 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz opusov Slavka Osterca in Josipa Slavonskega • Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 14.35 Glasbeni variete — 1535 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16 40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soiree t* 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Radia Svobodni Berlin — 21.30 Dogodki dneva <*- 21.40 Iz baročnih dvoran — 22.15 Mednarodna radijska univerza 22.30 Reeital mezzo-sopranistke Eve Novšak-Hou-škove — 23.55 Iz slovenske poezije 29. SEPTEMBRI 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopajo — 9.35 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Igra kitanu Francisco CarbonoU — 12.31) Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Bert Kamp-fert — 17.10 človek in zdravje 17.20 Operni koncert — 18.15 Signa'i — 18.50 Kitara v ritmu — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute s Fanti treh dolin — 20.00 Ljudske pesmi Južne Amerike v priredbah za izbor — 20.30 Top-pops. 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokmmo — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 803 Zvoki z orkestrom Roberta Stolza ~ 8.40 Potok rta valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za niž'0 stopnjo (ponovitev) — 14.35" Glasbeni variete -— 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z g0,a — 19.20 Z ansamblom Chris Barber — 19.35 Priljub ljene popevke Tretji program 20.05 Radijska igra: Pardon, gospod — 20.59 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 22.40 Nočni obisk pri glasbenih ro-mantikih — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja I — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj. Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-M35 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, maloogla-sni in naročniški oddelek 21-194. —- Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 0 o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. TELEVIZIJA, 23. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Za-greb), 15.40 Atletika Jugoslavija : Španija — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 17.50 Po domače z ansamblom Richija Vadnala, 18.15 Obzornik, 18.30 V deželi klobukov — barvni film, 1S.55 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV LjubJjana), "20.35 Zlati delfin — festival zabavne glasbe v Foreču — prenos (RTV Zagreb), 21.35 Pribočnik njegove eiksclence — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 24. SEPTEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Ptujski festival — 1. del (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlakj sveta, 11.50. Mestece Pevton, 12.40 TV kažipot (RTV Ljubljana), 15.00 Motokros v Zaboku — prenos, 15.55 Atletika Jugoslavija : Španija — prenos (RTV Zagreb), 17.30 Bukarešta: košarka Romunija : Jugoslavija (ženske) — prenos II. polčasa (RTV Beograd), 18.15 Močnejše od življenja — ameriški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Lice ob licu — barvna oddaja TV Beograd, 21.20 Kratek film (RTV Ljubljana), 21.30 športni pregled (JRT), 22.00 (RTV Ljubljana) 25. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Glasbeni pouk (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17 50 L. Suhadol-čan: Medvedek na obisku, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45- Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Veliki dan Berte Laube — nemška TV drama, 21.40 Kulturne diagonale, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 26. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Nemščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 M. Kvber: Patentirani krokodili, 18.10 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Glasba in ritem — oddaja TV Skopje, 19.00 Mozaik, 19.05 lz sveta oblikovanja: Osnove, 19.25 Radijske zveze v zdravstveni slpžbi, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Harry Ffun-ter — švedski barvni f.'/lm, 22.10 Likovni nokturno: Jože Tisnikar, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 27. SEPTEMBRA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Vitez Vihar — mladinski serijski film, 18.05 Obzornik, 18.20 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Zagreb, 18.50 Mo/aik, 18.55 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2.30 M. Krleža: Leda — 1. dol predstave SNG Ljubljana, 21.35 Po sledeh napredka, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) 28. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Glasbeni pouk, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 L. Suhodolčan: Zdravnik, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mestece Peyton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.15 Nogomet Ajax : Independiente — barvni prenos iz Amsterdama (EVR), pribl. ob 22.00 TV dnevnik, 22.20 Srečanje s tremi Ipavci (RTV Ljubljana) 29. SEPTEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Nastop zbora iz VVernigeroda — barvna oddaja. 18.10 Obzornik, 18.25 Tri operne arije, 18.45 Gospodinjski pripomočki: Trajnogoreče peči na premog, 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Delitev dohodka. 19.05 Sodobniki: Pablo Neruda, 19.35 Ch. Chavnes: Koncert za trobento in orkester v C-duru, 19.50 Ciikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.35 Strast pod bresti — ameriški film, 22.15 Iran, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 24. septembra, ob 18.15: MOČNEJŠE OD ŽIV LJENJA — ameriški film; režija Nicholas Ray; igrajo: James Mason, Barbara Rush, Walter Matthau; Delo pripoveduje o Usodnem zapletu v življe nju učitelja Edvvarda Ave ryja, ki je za dodatni za služek delal še pri podjetju s taksiji. Zaradi prehu de živčne obremenitve je začel izgubljati zavest. Zdravniki so ugotovili, da ima zelo redko vnetje arterij, ki so ga doslej bolj ali manj zdravili s korti-zonom. Toda če bolnik vzame preveliko dozo tega zdravila, se pokažejo spremembe v njegovem značaju. Kakšno je njegovo, ženino in sinovo življenje ob takih preizkušnjah, lam bo povedal film. Torek, 26. septembra, ob 20.35: HARRY MUNTER — švedski barvni film; režija Kjell Grade; Harry Munter, izredno nadarjen, a svojevrsten fant, je pred nekaj leti izumil elektronski aparat, J katerim je zbudil pozornost v ZDA. Američani ga vabijo, naj se z domačimi preseli čez veliko lužo, da se bo tam čimbolj izpopolnil v svoji stroki. Harry se ne more odločiti. Misli, da ne sme zapustiti svojih prijateljev. Ob srditem prepiru staršem pa spozna, da kljub vsemu mora v Ameriko. Toda... Petek, 29. septembra, ob 20.35: STRAST POD BRESTI -— ameriški film; režija Dolbert Mann; igrajo: Sophja Loren, Antony Per-kins, Buri Ives, Frank Overton, Pernell Robcris; Dramsko delo Eugena 0'Neilla Strast pod bresti so prvič uprizorili leta 1924 v New YorkU. Dogajanje drame je pomaknjeno v leto 1850 na majhno kmetijo v New Hampshi-ru. Opisuje življenje, strasti in pohlep, ki se odigravajo med trikotnikom: starejši mož — mlada žena — poželjivi sin. KINO Kranj CENTER 23. septembra danski barv. film V PEKLU MAMIL (ni primeren za mladino) ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma PLAMEN NAD SMIRNO ob 22. uri 24. septembra amer. barv. CS film JEZDEC-MAŠČEVA. LEC ob 10. uri, danski barv. film V PEKLU MAMIL (ni primeren za mladino) ob 15., 17. in 19. uri, premiera Šved. barv. filma DNEVNIK POL-DEVICE ob 21. uri 25. septembra amer. barv. film PLAMEN NAD SMJRNO ob 16., 18. in 20. uri 26. septembra amer. barv. film PLAMEN NAD SMIRNO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 23r septembra amer. barv. film TEXAS JE PREKO REKE ob 16. in 20. uri, japon. barv. CS film TAJNI AGENT 101 0b 18. uri 24. septembra amer. barv. film TEXAS JE PREK REKE ob 14. in 18. uri, japon. barv. CS film TAJNI AGENT 101 ob 16. uri, premiera amer. barv. filma LJUBEZNI 1SI-DORE DUNCAN ob 20. uri 25. septembra premiera barv. filma ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT ob 16., 18. in 20. uri 26. septembra amer. barv. film ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT ob 16., 18. in 20. uri Tržič 23. septembra premiera angl. barv. filma VELIKA PUSTOLOVŠČINA SCARA-MOUCHEA ob 18. in 20. uri 24. septembra amer.-ital. barv. CS film IMENUJEJO ME TUJEC ob 15. in 19. uri, angl. barv. film VELIKA PUSTOLOVŠČINA SCARAMO-UCHEA ob 17. uri Kamnik DOM 23. septembra angl. barv. CS film ORLI NAD LONDO. NOM ob 20. uri 24. septembra angl. barv. CS film ORLI NAD LONDONOM ob 15. in 19. uri, nem. ški barv. film KAMASUTRA ■ — POPOLNOST LJUBEZNI (ni primeren za mladino) ob 17. uri 25. septembra Hal. barv. film KLOVNI-ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 23. septembra franc. barv. film MORILCI V IMENU ZAKONA ob 18. jr, 20. uri 24. septembra angl. barv, film V AVTOBUSjJ ob 18. in 20. uri 25. septembra amer. tilm OTOK ZAKLADOV ob 19. uri 26. septembra amer. film OTOK ZAKLADOV ob 20. uri Železniki OBZORJE 23. septembra angl. barvni film V AVTOBUSU ob 20. 24. septembra franc. barv. film MORILCI V IMEN0* ZAKONA ob 18. in 20. uri Radovljica ' 23. septembra jtalij.-franc. "barv. film OKRUTNO NEŽNE ob 18. uri, ital. barv. filrO SANJE ZLOČINA ob 20. uri 24. septembra franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 16. uri, amer. barv. film OD KJE VONJ PO SMODNIKU ob 18. uri, ital." franc. barv. film OKRUTNO NEŽNE ob 20. uri 25. septembia špan.-ital. barv. film JEZA VETRA ob 20. uri 26. septembra italij. barvn' film ROB1N IIOOD — 0& NJENI LOKOSTRELEC ob 20. uri Bled 23. septembra franc. barV. film UM KRALJUJE ob 1* in 20.30 24. septembra franc. barv. film UM KRALJUJE ob 1*1 18. in 20 30 ti Jesenice RADIO 23. septembra ital. barv. film CIAKMULL MAŠčEVA-LEC 24. septembra ital. barv. film CIAKMULL MAŠčEVA« LF.C 25. septembra franc- pffl barv. film ŽENA BANDIT 26. septembra franc- itaJi film ŽENA BANDIT Jesenice PLAVŽ 23. septembra franc-itaju« barv. film ŽENA BANDIT 24. septembia franc-iWw* barv. film ŽENA BANDIT 25. septembra ital. barV. film CIAKMULL MAŠčEV* LEC 26. septembra ital. bal* film CIAKMULL MAŠčEV* LEC r Dovje Mojstrana 23. septembra amer. ffiS STAN IN OLIO - VECN* NERODNEŽA 24. septembra franc bar* film LOV NA ŠEFA TOU* Kranjska gora 23. septembra franc. bar* film LOV NA ŠEFA TOL"*3 24. septembra franc bal* tilm BLAZEN MED ŽENAM} Javornik DELAVSKI 23. septembra amer. FRA DIAVOLO 24. septembra amer. * , STAN IN OLIO - VECN* NERODNEŽA DO** fiim fil«? [c Medobčinsko društvo lesnih invalidov, podružnica Kranj vabi vse svoje člane, da sc u4** ležijo razgovora o °sn^. ku invaIidsko-pokojninsK ga zavarovanja v tot*' 26. septembra, ob url v prostorih skUP#*5 občine Kranj, soba ^ Razgovor bo vodil P1' stavnik LVmiunalncga *Z voda za socialno z«va vanje Kranj. •aJ PJPES0BNOV P J GLEDALIŠČ NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. BALKAN, 7. POPLlN, 13. ARIANA, 14. ODRAZI, 15. SKALA, 16. SVETNIK, 17. KASA, 18. KLEJ, 19. ADO, 20. NOVI SAD, 23. IST, 26. SEKT, 27. IZAK, 31. GRANADA, 33. SNAGA, 34. RENOME, 35. SLALOM, 36. AMATER, 37. PARANA IZŽREBANI REŠEVALCI IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 99 rešitev, izžrebani pa so bili naslednji reševalci: L nagrado (30 din) dobi Darja Pintar, Kranj, Na-dižarjeva 5; 2. nagrado (20 din) Dora Tonejc, Lesce, Finž-garjeva 10; 3. nagrado (10 din) pa prejme Slavko Pajntar, Tržič, Ročcvnica 51. Nagrade vam bomo poslali po pošli. VODORAVNO: 1. rimska boginja ljubezni in lepote; 7. »vro-tudi »črni« kontinent, 12. član zaščitnih oddelkov Hitlerjeve vojske, 14. najstarejši židovski prerok, 15. kratica za Slovensko matico, 16. otok in preliv na jugu Bikinov, skupina koralnih otokov, 18. velike pripovedne pesnitve, eposi, 19. ape-tudi športna panoga, 21. kraj pri Domžalah, tudi hrast, dobiček, 22. ime več vladarjev in knezov, predniki Lotaringov, drag kamen rdeče barve, 26. lesena opazna plošča, lesen "'enski opaž, 27. zlasti mladini znana dalmatinska književnica, Pesnica, Vesna, 28. podzemeljski hodnik, jama, 29. ocet, 31. J^klik pri bikoborbah, 32. z obema rokama, 35. Šiško Mcnče-?*e. 36. muslimansko žensko ime (Ed.), 38. opirallšče, postajale, opora, 40. kemična prvina, zelo mehka kovina srebrnka-*to bele barve (znak Na), 41. spodnji del okrovja pri motorjih * notranjim izgorevanjem. vj. AyPlCNO: 1. novica, sporočilo, tudi notranji občutek pra-tahtt!!l 2' c'8anka, oseba iz Notre-Damskega zvonarja, 3. ni-ro'"ICa- 4- vzhod-jugovzhod (East-Souih-Easi), 5 v glasbi mali ton u sltla<'ba veselega značaja, 6. letalo, 7. ime pianista Ber-ratj., ' egiptovski sončni bog, tudi znak za kemično prvino Uje ' Premoženje, imetje, 10. prostor, namenjen za kopa-Ra'* gorato področje na jugozahodu Saudske Arabije ob 11 morju, 13. zaslužen nemški zdravnik, Wilhelm Heim rlchT'V ,1,,orlu' zaslužen nemški zdravnik, Wilhelm Heim Pust A mariborska junakinja, Slava, 20. bajeslovno bitje, 26. gar muk< korant, 23. osebni zaimek, 25. Branko Uzelac, •novanfl1' 27' plJta' ločKa borba, bojevanje, 34. razjeda ali sluznici, 37. ploskovna mera, 39. kratica za številko. % QŠItev pošljite do četrtka, 28. sept. na naslov: % krff' Moše Pijade 1, Kranj, z oznako Nagradna n*anka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. sta|0j JJ' MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled ri°slno-3 °^°^a' kulturnozgodovinska, etnografska in» umet-t^stav u vinska zt,irka« v Galeriji v Mestni hiši je odprta V bar * . shkarja Franca Novinca. mŠFS. ttatybi v T avčaijevi ul. 43 je odprta stalna pokra-Publi\] rka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re-žena v revoluciji, v galerijskih pro-^c Posr^ razstava grafik akad. slikarja Karla G B «aovala Moderna galerija v Ljubljani te V Pnl"anesi'a (1720—1778). Zelenka, ki jo r grafičnih del loterija Poročilo o žrebanju srečk 36. kola, ki je bilo 21. 9. 1972 srečke s so zadele končnicami din 20 20.- 70 20.— 0630 300.- 38490 500.— 7*830 500.— 394520 10.030.— 538410 10.000.— 790410 10.000.— 71 29.— 91 20,- 631 100.- 30391 2.020.— 77061 500 — 000711 10.000.— 02 20.- 12 • 40,- 632 50.— 79002 520.- 696982 10.000.— 3 10.- 26173 510.— 35923 2.010.— 77583 1.010.— 074983 150.010.- 471713 10.010.- 4 . 10.— 14244 1.010.- 84274 510.— 142934 io.cio.- 5 10.— 50035 500.-- 82075 1.010.— 129355 10.010.— 336665 10.010.— 534345 10.010,- 266 50.— 1496 200.— 47666 500.— 033486 . 10:000.— 364426 10.000 — 87 20.— 6197 300,- 33627 500.— 238427 10.000,— 58 20.— 88 - 30.- 398 50.— 31488 2.030.— 38468 500.— 245518 10.000,— 472788 10.030.— 389 100.-— 769 50.— 5439 200.— 01649 . 1.000.- 17039 2.000.- 23969 1.000.- 329589 10.000.- ROKOMET — Kranjska go. ra: Kranjska gora : Jesenice' (ob 16.30), Stražišče: Sava1$ : Alplcs B — ženske (ob 16.30), Sava : Usnjar — ženske (ob 18. uri) Sava : Duplje — moški (ob 19. uri) KOŠARKA — Jesenice: Jesenice : Marles — ženske (ob 18.30), Kranj: Triglav : Kroj (ob 19.30) NOGOMET — Britof: Bri-tof : Lesce, Železniki: Alp'es : Jesenice, Tržič: Tržič : Bohinj, Šenčur: Šenčur : Koro-tan (vse ob 15.45) NEDELJA ROKOMET — Tržič: Tržič : Rudar (oh 10. uri), Selca: Alples B : Besnica (ob 8.30), Aiples : Borec — ženske (ob 10. uri), Križe: Križe B : Sava B (ob 8.30), Križe : Novo mesto (ob 10. uri), Preddvor: Preddvor B : Duplje B (ob 8.45), Preddvor : Kranj (ob 10. uri), Radovljica: Radovi ji-ca B : Šešir B (ob 8.30), Radovljica : Tržič.B ob 10. uri), Kranj: Veterani : Zabnica B (ob 10. uri), Cerklje: Krvavec : Žabnica ob 10. uri) ODBOJKA — Kranj: Tri. glav : Ljubljana (ob 10. uri), Bled: Bled : Mežica (ob 10. uri) -dh Razstava kanarčkov in papig V prostorih Loškega gleda-lišča na Spodnjem1 trgu v Škofji Loki je te dni odprta razstava kanarčkov in papig. Ljubitelj i malih živali si bodo ptice pevke lahko ogledali do • prihodnjega petka. -jg Uspeh gasilske razstave .hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v ga-i stavbi pa razstava del kiparja Lojzeta Campe. ln ^ Vilm muzcjskc zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. • ure. Gasilsko razstavo na Seno-žetih na Jesenicah si je v začetku meseca ogledalo več kot 2500 ljudi. Največ obiskovalcev je bilo z Jesene Lepe prostore gasilskega doma na Jesenicah, sodobno opremo in aparate za gašenje ter stare gasilske črpalke pa si je ogledalo tudi precej članov prostovoljnih gasilsk;h društev .'esemške in radovIjišKe občine Razstavo so obiskali tudi predstavniki treh gasil- skih društev iz zamejstva, predstavniki gasilskih društev iz štor, Raven, Maribora in Celja. Razstava ob 90-let.n'cl industrijskega gasilskega društva Železarne Jesenice je ?.ares lepo uspela, saj so gasilci vsako sk:.ip;oo obiskovalcev vodili m jim tudi prikazali načine gaženja z na j bol, so dobnimi gasilskimi aparati. D. S TOREK, 26. septembra, ob 19.30 za red PREMIERSKI — D. Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEYBOJEV PO II. SVETOVNI VOJNI ali TUJE HOČEMO, SVOJEGA NE DAMO; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. poročili m se V KRANJU Dežman Zdenko in Pogačar Irena, Puhar Boris in Kiepac Cvetka, Zaletel Zlatko in Ber-čič Nada, Zalokar Pavel Stanislav in Markovič Angela, Jenko Franc in Ješe Gabrije-. la, Šober Bogomir in Avse-nek Tatjana V ŠKOFJI LOKI Koščak Marjan in Kemper. le Leonora, Sodnikar Dušan in Oman Majda, Uršič Frančišek in Rešek Florijana, Miže Franc in Pa j nič Milena V TRŽIČU Rožič Božidar Ignacij in Žnidaršič Marinka, Zupan Viljem in Mihelič Frančiška, Pola.nšek Marko in Teran Tatjana V Kranju Faibjan Janez, roj. 1900, Ribnikar Angela, roj. 1901, Kravear Uršula, roj* 1893, Ce. sen Andrej, roj. 1928, Špelak Franc, roj. 1893, Štepic Radovan, roj. J906, Popovič Janko, roj. 1905 V škofji Loki Bergant Frančiška, roj. 1884, Krmelj Pavel, roj. 1899 V Tržiču TRŽNI PREGLED TRŽIČ Solata 6 din, špinaČa 6 din, korenček 5 din, slive 5 din, jabolka 7 do 8 din, limone 15 din, česen 20 din, čebula 5 din, stročji fižol 8 din, pesa 4 din, paradižnik 5 din, fižol 10 din, grozdje 7 do 8 din, jajčka 1,10 din, smetana 15 din, skuta 10 din, sladko zelje 3 din, cvetača 7 din, pa* prika 6 din, krompir 2 din, peteršilj 7 din, zelena 7 din. AMD Kranj organizira tečaj za inštruktorje praktične vožnje. Interesenti naj vložijo prošnjev pisarni AMD Kranj, Koroška 17^ do 5. oktobra. OB TISOCLETNICI Piše dr. Pavle Blaznik (13) Položaj loških podložnikov šperja Lambergerja, svojim se je v drugi polovici 15. stol. odposlancem pa je naročil, poslabšal, in to zlasti v zvezi naj poskrbe za obrambo, s Turki. Ti so Jota 1476 dva- Tajno naj ukrenejo vse po- krat udarili na loška tla, pa tudi sicer je bila turška nevarnost staJrio prisotna. V zvezi z deželno obrambo so se stopnjevali deželni davki, ki bi jih smeli sprva samo izjemno prevaliti na ramena podložnikov, pa so že proti koncu 15. stol. v loškem gospostvu bremenili zemljiškega gospoda in kmete. Obenem še je stopnjevala tudi tlaška obveznost v zvezi z obrambo. Nerazpoložen je kmetov je poglabljal loški oskrbnik Jakob Lamberger, ki je izkoriščal svoj vodilni položaj na račun podložnikov. Razmere so vodile že leta 1484 do uporniškega gibanja, ki se je v naslednjih letih prav močno razplamtelo. Med uporniki je bil mimo kmetskih podložnikov tudi del meščanov. V, nevarnosti je frCisinški škof odstavil osovraženega oskrbnika in pristal celo na zahtevo upornikov, da bi kmetje sami razporejali deželne davke. Ko se je upor nadaljeval, je škof poklical na pomoč deželnega glavarja, ki je leta 1492 uporniško gibanje končno zatrl in kaznoval brez tankovestnosti tudi mnoge ubogljive podložnike. Iskra upora pa je tlela dalje, kajti starim nadlogam so se pridružile nove. Nerazpoložcnje je poglabljala beneška vojna (1508—1516), ki je izredno škodovala tako kmetom kot meščanom, prav tako pa tudi hude davčne obveznosti do dežele, ki so jih gOspoščinski izterjevalci znali pobirali tudi v svojo korist. Spričo vse bolj rastočega nerazpoložen j a so se podlož-niki s colotnega loškega gospostva ob izbruhu vseslovenskega kmetskega upora znašali na strani upornikov; med njimi so bili tudi 2e-leznikarji. Škof Filip je previdno taktiziral; podložnike je miril, jim predlagal celo oseben razgovor in odstavil osovraženega oskrbnika Ga- trebno, da bosta grad in mesto dobro zavarovana ter naj pritegnejo h gradbenim delom tudi meščane. Skrivaj naj zberejo 50—70, po potrebi pa tudi več najemnikov iz Kranjske ali Koroške, pri čemer jim ni treba varčevati s sredstvi; okrepe naj tudi konjeniško posadko. Škofova navodila so bila v redu izpolnjena. Za obrambo škofje Loke in gradu je bilo pritegnjenih v mesto za pol leta 1>X) pešcev in 15 oklepnih konj; sicer pa je loško gospostvo prispevalo izdatno vsoto tudi deželi za akcijo proti puntarskim kmetom. Kmetje so si obetali pomoč pri cesarju v prepričanju, da so bila nova bremena predvsem plod plemiškega pohlepa. Cesar je v začetku upora res kazal naklonjenost do upornikov v težnji, da omeji moč zemljiške gospode. S tega stališča je treba vrednotiti cesarjevo obljubo, da bo po svojih komisarjih preiskal položaj podložnikov in pomagal kmetom do stare pravde. Cesar je res imenoval posebno komisijo, ki ji je postavil za načelnika freisinškega škofa. Komisija, naj bi zaslišala kmete glede njihovih pritožb. Toda še preden je komisija začela delati, je prišlo do krvavega obračunavanja med upornimi kmeti in zastopniki fevdalnega sveta. Medtem ko je po Kranjskem vrsta mest, gradov in samostanov morala kloniti pred uporniki, so loške utrjene postojanke spričo dobro pripravljene obrambe vzdržale uporni pritisk. V štirih mesecih je bil upor krvavo zadušen, saj se je proti upornikom postavil tudi cesar v trenutku, ko je moglo spor med zemljiško gospodo in podložnika rešiti le še orožje. Prišlo je do epiloga. O njem pričajo latinski verzi, ki so se stoletja ohranili v kapeli sv. Trojice na loškem Placu. i zbor muzejskega društva V ponedeljek popoldne ob 16. uri bo v galeriji na škofjeloškem gradu občni zbor muzejskega društva Škofja Loka. Člani društva, ki šteje več kot 500 članov, bodo na njem pregledali delo v preteklem letu. Po končanem občnem zboru bo ing. arch. Peter Pokorn obiskovalcem predvajal barvne diapozitive in filme na temo »Likovni prikaz Škofje Loke in okolice«. Ker jc to zadnji občni zbor pred 1000-letnim jubilejem mesta, jc skoraj gotovo, da se bo v galeriji na gradu zbralo veliko članov gostov in drugih obiskovalcev. -jg Plemiška vojska je del upornikov pobila, druge pobesila, njihove kmetije pa požgala. Sledila je še denarna kazen, glede katere je bilo stališče zemljiškega gospoda milejše od cesarjevih predlogov. Gospoda se je namreč zavedala, da bi imela od gospodarsko propadlega podložnika kaj malo koristi. Tako jc pristala na 1 ogrski goldinar davka; naknadno so odobrili še dodatni davek po pol goldinarja od kmetije, ki naj* bi ga plačali v 8—10 dneh. Pač pa niso imeli pomisleka proti uvedbi dajatve v višini pun-tarskega pfeniga, ki je pripadal gospostvu. S pobiranjem kazenskega davka sc v lošikem gospostvu niso obo-tavljaili. Loški podložniki so bili prisiljeni, da so kazen poravnali v ukazanem terminu, če so sc hoteli izogniti hudi telesini kazni in nevarnosti, da jim opustošijo kmetije. Ta davek so morali poplačati tudi uporniki, ki jim je uspelo dokazati, da so sc uporu prisiljeno priključili. Na to ravnanje merijo loški latinski verzi, ki govore O tem, da so morali loški podložniki odkupiti hiše. Loško gospostvo ni samo pohitelo s pobiranjeip kazni, marveč je le-to tudi krepko stopnjevalo, zasledujoč pač svoje koristi. Iz registrov loškega gospostva je razvidno, da le redki posamezniki niso upali v ta namen nič plačali, sicer pa se je izterjani znesek gibal od 1/2 do 3 goldinarje na gospodarsko enoto — bodisi grunt, bodisi kajžo. Skupna vsota, ki se je kaščarju nabrala v tej zvezi v blagajni, je dosegla 2348 ogrskih goldinarjev. Cc upoštevamo, da jc bilo tedaj v okviru loškega gospostva 1110 gruntarskih gospodarskih enot in 63 kajž ter določeno število samskih hlapcev, ki so bili tudi podvrženi temu davku, je prišlo poprečno na enoto skoraj po 2 goldinarja davka. Dobro polovico pobranega denarja je škof pridržal zase. Ker je hotel cesar varovati kmete pred pretiranim izkoriščanjem, je postavil komisijo, kj naj bi prejezdila vso deželo," popisala grunte in hiše, poklicala predse vse kmete ter jih izprašala koliko je gospostvo posameznike kaznovalo. Loški oskrbnik na to zahtevo nI hotel pristati, ne da bi dobil predhodno dovoljenje od freisinškega škofa, ki je objezde-nje sicer dovolil, toda le ob prisotnosti loškega kaščarja. — Cesar je proti fevdalcem vsekakor znal uveljaviti svoje stališče in tako so se kmetje navzlic slabim izkušnjam tudi po uporu, še naprej z za-, upanjem obračali na cesarjeve zastopnike. Škofjeločani pred težko nalogo Hude obtožbe na račun Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Praznovanje 1000-tetnice Škofje Loke se približuje s hitrimi koraki. Žal pa še zdaleč ni vse tako urejeno kot bi moralo biti, kar so predvidevali načrti. Kdo je kriv? Krivca je resda težko poiskati, vendar pa Škofje ločani trenutno kažejo na Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. Ne, ne gredo obtožbe na račun prekopavanja 1000-lelnega mesta zaradi kanalizacije! Huje boli občane že od lanske jeseni razkopano dvorišče na gradu, ustavitev del na trgovini Veletrgovini Loka na Mestnem trgu, nerazumljivo počasno izstavljanje dovoljenj za obnovo fasad privatnikom, celo tistim, ki so se pripravljeni podrediti vsem zahtevam, ustavitev del na nunski kašči, kamor naj bi se preselil arhiv, čeprav je resda fasada na zunaj zgledno urejena, mnogi pa se sprašujejo tudi, zakaj kašče niso obnavljali delavci iz Škofje Loke .(zaradi cenenosti?). P° podatkih, ki so na voljo, je republiška kulturna skup' nost letos namenila sredstva za loški grad in nunsko kaščo — bodoči arhiv, kulturna skupnost Škofja Loka pa je že lani odobrila denar za čimprejšnjo obnovitev prostorov bodočega arhiva. S tem pa vprašanj še ni konec! Naj jih samo nekai naštejem. Zakaj Ljubljanski regionalni zavod za spo* meniško varstvo še tri mesece pred koncem leta nbn& izdelanih načrtov niti za eno odprto lokacijo, zakaj n odpira nove problematične objekte (zunanje stekleni stopnice ob nunski kašči, most čez »graben« pri občini, sondiranje mestnega obzidja pri kašči)? Zakaj Že °ff leta 1971 obstoječi posnetki fasad na Mestnem in Sp°"' njem trgu še danes ležijo samo kot posnetki, niso P11 opremljeni z elaboratskimi podatki, kjer naj bi s0 položili kabli za elektriko, telefon, kakšna naj bi bila barva fasad? Zakaj Ljubljanski regionalni zavod M spomeniško varstvo zahteva od vseh podjetij, ustanovi in privatnikov načrte, sam jih pa za svoje delo ninui-Mnogi se v tem primeru sprašujejo, ali je zavod spomeniško varstvo projektantska organizacija, sa' zavrne načrte, ki mu niso všeč in predlaga izdelava lastnih načrtov za posege, ki niso v najožjem interesi samega ■ zavoda. Znane so celo ostre, včasih ialjtvtjt besede med predstavniki zavoda in predstavniki podjetij, ustanov in privatnikov, ki dela opravljajo. N& ta račun se govori celo o monopolnem položaju Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvOf ki naj bi bil praktično brez vsake kontrole. Vprašat pa se je tudi treba, kaj so v sedanji situaciji že štoru skupščina obijine Škofja Loka, republiška ktdturtUh skupnost in kulturna skupnost Škofja Loka? Ali je zavod dal izčrpna poročila, obračun finančnih sti°* škov, ali pa se bodo vsi tako kot doslej zadovoU" s prijateljskim prepričevanjem in lepimi slikantij11*' mesto argumentiranih poročil? Zadnja seja skupščin občine Škofja Loka kaže, da ne bo tako! J. Govckar Odborniki sprašujejo Loške občinske može zanima, kako se trosijo sredstva, namenjena ureditvi mesta in restavraciji zgodovinskih znamenitost Škofjeločani se pospešeno pripravljajo na veliki ^ŽjS — lisočletnico mesta. Izredno pomembno vlogo v obsez" ciklusu najrazličnejših ukrepov, ki naj »starki« ob so t" . dveh Sor vtisne pečat prazničnosti, igra tudi Regionalni zav^ za spomeniško varstvo Ljubljana. Naloga slednjega J«* poskrbi za dragocene kulturnozgodovinske spomenike. ReS *j raterji in drugi strokovnjaki pospešeno delajo, vendar ljudje ne vedo natančno, kaj vse imajo v programu. _g minuli seji skupščine so zato občinski možje zahteva^ jih prihodnjič podrobno seznanijo z zamislim! zavoda, * Vf ali zadovoljivo opravlja svoje dolžnosti in z deležem s»'e< ■ ki ga Je in k j ga ie bo prispevala komuna. Odbornike za,\ aH so ukrepi v skladu s splošnim! koristmi občanov smemo pričakovati, da bodo načrti uresničeni pravočasn Pozabljeni, a neuničljivi selški skril Črno-sive kamnite ploščice so debele pol prebivalcem Zalega loga. Bodo še kdaj Selška dolina, zlasti njen zgornji del, slovi kot domovina Številnih zanimivih, etnografsko obarvanih in z narodnostnim značajem povezanih obrti, od katerih so po II. svetovni vojni mnogo prerasle v industrijo, druge pa je čas potisnil v po-*abo. Spomnimo se samo fužinarstva in drvarstva, ki sta botrovala burnemu razvoju Iskre, Nika, Tehtnice in Alplesa, Nadalje luških oglarjev, dražgoških Žagarjev, davških taric, *eleznikarskih čipkaric, usnjarjev, .furmanov', kovačev ... Nekatere panoge so že skoraj docela izumrle in jih obudijo * življenju le enkrat ali dvakrat letno na lokalnih turističnih Prireditvah, še slabše je s tistimi, ki bi glede zahtevnosti in razvejanosti posameznih faz delovnega procesa terjale previ-s°ke stroške; za mlade generacije bodo ostale popolna ne-*nanka, mumificirana v zaprašenih muzejih in v orumenclih *Kodovinskih dokumentih. Ena od davnih posebnosti P'ebivalcev sveta vzdolž sel- *e Sore je tudi pridobivanje fkrila, včasih cenjenega grad. °°nega materiala. Predniki današnjih krovcev bi vam Vcdeli povedati, da mu po rtjnosti in trpežnosti ni para, *a-l ga ne dosega nobena doslej :"ana snov, ki jo uporablja. Pri pokrivanju streh so-^°bnih poslopij. A žal je po- toPek predrag in prezamu-?e"J» da bi lahko kljuboval plevam sodobnega tržišča. ,3 okinčane s črno-sivimi, I 1'jn luskam podobnimi p0°-SČami> so zmeraj redkejši v^av- Nj čudno, če jih je Ža. u 9 za spomeniško varstvo skrSt^ v izbran krog zakonci0, Za^čitenih nacionalnih skladov. • »Zlata jama Pod Bintekom 2aH log, apotili iskat stoletja rezale kruh prišle »v modo«? upokojenec Anton Zupane, eden redkih še živečih mojstrov — ,špollarjcv' (obrezo, valcev, op. p.), čigar mladost je neločljivo povezana z za-liloškimi skrilolomi. »Prvi kop, ,prug' imenovan, so od. Preiitn-*v<5' kamor smo Dodaju0 sob°to napotili iskat dovh ° usodi skrila- ie ču-, sPomenik, posvečen te- rnu slUžknenavadnemu viru za-a očetov in dedov seda. njega selškega, življa. Razen štirih ali petih stavb, ki so v minulih letih postale žrtev rdečega petelina, je vsa vas, celo vsak malo večji kozolec, skrit pod gostim slojem motnih, zašiljenih »diskov«. Prišlek nehote pomisli, da častitljivo reklo o vedno bosi kovačevi kobili pri domačinih ni imelo kaj prida teže, saj so očitno najprej poskr. beli zase. Strmo pobočje nad gručastim naseljem, dobro uro daleč v bregu Bintcka, je namreč znano kot nahajališče bržkone najkvalitetnej. šega skrila v Sloveniji. Debelih pet desetletij je rezalo kruh Založanom in čeprav so jim »knapi« iz sosednje Sori-ce ter nižje ležeče Dolenje vasi skušali odvzeti monopol, jih sreča ni izdala; sorski skril je bil premasiven, pretežak in preveč krhljiv, do-lenjevaškemu pa so kupci očitali pomanjkanje kompaktnosti in pretirano mehkost. »Ja, res, našim ,plošam' niti najhujši Izbirčneži ni mogel oporekati vrhunske kakovosti,« pripoveduje 73-lctni Anton Zupane krili na prelomu stoletij. Podvig je financiral posestnik in veletrgovec Urban Weber. Ker so posli dobro kazali, je VVebrov naslednik Franc Demšar tik pred izbruhom vojne, 1914., rudnik razširil, najel dodatne moči ter odprl novo jamo. Kljub sicer težkemu položaju naročil ni manjkalo. ,Zlati časi' so tra. jali do srede dvajsetih let, ko je splošna gospodarska kriza zadala podjetništvu krepak udarec. Število zaposlenih je naglo upadlo; namesto prejšnjih 72 so v obeh .prugih' obdržali samo 20 najboljših, naj spretne j ših možakarjev ...« In vendar poprečen zalilo-ški kopač ni nikoli stradal. Navzlic sezonskemu načinu dela — 7 mesecev, od aprila do novembra — je bila plača dovolj visoka, da je »zvozil« čez sušno zimo. »Ekipo skrilarjev so tvori. Ic tri strogo specializirane podskupine,« nadaljuje Zupane. »Prvo smo sestavljali, kakor rečemo .špoltarji' (ob-rezovalci). Odkopane plasti smo morali skrbno obklesati, jih prikrojiti enemu od devetih osnovnih modelov plošč ter zvrtati vanje luknjo. V enajstih urah, kolikor je tra-jal delavnik, je, denimo, pokojni Matevž Bencdičič,, ,kralj obrezovalcev', razkosal poprečno okrog tristo kilogramov skrila ter zanj prejemal rekordnih 5,25 din. Za ilustracijo naj navedem, da sem jaz kot začetnik dobival 4,50 din. Znatno manj so ,vlekli' minerji, pa tudi vla-čičem (cigarjem) uprava ni nikdar pravično povrnila truda.« # Do strehe je dolga pot In kaj je počenjal vlačič? S sanmi, težkimi 25—30 kilogramov, je tovoril v dolino po štiri stote kamnitega bremena naenkrat. Garanje brez primere — posebej če upoštevamo, da bi noben konj ne zdržal hoje prek domala na. vpičnih in zaledenclih gozd. nih drč. »Skril se vleče skozi zemljo v vodoravnih ali rahlo nagnjenih slojih, ločenih z vmesnimi nanosi ničvredne prsti in peska. Opisal sem že, kako smo ga — izključno ročno, kajpada! — odkopavali, klesali in spravljali do orjaške tehtnice, kjer je .stopil v akcijo' dežurni furman. Poleg slednjega so na plačil, ni seznam Demšarjev (Franca je kasneje zamenjal Ivan) sodili še krovci. Slednji so plo. šče najprej razporedili v de- vet kupov. Kar brž naj pojasnim, da sia prevladovala dva različna tipa streh. Oba sta terjala podlago iz močnih eolskih desk, kajti zebe)J, s katerim je skril pritrjen nanje, ne sme popustiti. Običajni .špirovci' ne pridejo v po-štev. No, potem so, počasi, skrbno, drugo za drugo, pri. bijali plošče. Pri obeh načinih, navadnem in nemškem, se pokriva od spodaj navz-gor in nikdar obratno. V dna krovec vselej namesti večje, štirioglate ,fuse\ ki polagoma preidejo v ,kapnike' ter nato v majhne in ozke .špice'. Robove zarobi z levimi in desnimi ,glajkači'. Nemški tip je podoben, le da v kap namesto ,fusov' namestiš ,fusštajne', namesto kapnikov in špic .švabske plošče' ter namesto glajkačev ,ekteorte' in ,glajkorte'.« Dolgo je trajalo, preden sem v glavi in v notesu napravil red ter sestavil vsaj približno točno podobo stva. ri, predmetov in ljudi, o katerih mi je govoril Anton. Ampak pot in trud, vložena v zamudno pisanje, sta nedvomno poplačana. Slišal in zabeležil sem zgodbo, ki se zdi zaključena, pa ji dejansko ni videti konca. Zadnje plošče so v Zalem logu iztrgali zemlji leta 1949. Ker ni možnosti, da bi postopek njihovega pridobivanja kdaj koli dovolj pocenili jc storija na pogled zaključena. Toda skril jc večen, je neuničljiv, meni .špoltar' Zupane. Solidno narejena streha utegne zdržati poldrugo stoletje. Potem odpove les, odpove kovi-na — edino kamen izpod Bin. teka nc izgubi niti kanca svojih lastnosti. Ce mu zamenjaš podlago, je spet kakor nov. Nekoč bo nedvomno učakal drugo pomlad, saj posamezniki, ki bi radi domovom nadeli prijazen, starinski, po. krajini soroden zunanji videz, rešen neokusnega mo-dernizma, niso več nikakršna redkost. Besedilo ln foto: I. GuzelJ i i IMA (J6. zapis) Ta gorska deželica med Grintavcem si zares lahko šteje v čast, da se jo je neposredno dotaknila blaga roka škofa Antona Martina Slomška. Kajti nanj ne gleda slovenska zgodovina le kot na svetega moža (že dlje časa se trudijo slovenski cerkveni oblastniki, da bi bila A. M. Slomšek in Friderik Baraga razglašena tudi uradno za blažena in pozneje za svetnika — bila bi prva Slovenca s to gloriolo ...), pač pa tudi, in to predvsem kot na človeka, ki je s prenosom lavantinskega škofijskega sedeža iz ponemčene koroške Labotske doline (šent Andraž) v Maribor preprečil množično raznarodovanje štajerskih Slovencev, ki so bili prej razdeljeni med več tujejezičnih škofij. NESREČNA ZIDAVA Ker sem omenil v enem prejšnjih zapisov, da bomo o novi farni cerkvi sv. Ožbolta še po. kramljali, je za to zdaj prava priložnost. Bilo je to leta }847. Takrat so Jezerjani sklenili, da si sezidajo novo cerkev, bliže hišam v ravnini. Vendar tedanji župnik Ho. bel ni hotel o tem nič slišati in jc prav ihtavo nasprotoval nameravani gradnji. Celo zagrozil je, da ne stopi v nov cerkveni hram, četudi ga pro. ti njegovi volji zgrade. (Res ni stopil, ker je že med gradnjo nove cerkve umrl...) Zato so vso zidavo nove cerkvene stavbe prevzeli žup-ljani sami. Delo so vodili ključarji; ti so tudi organizirali dovoz peska in kamna, les so darovali jezerjanski gozdni posestniki, tudi po- sebne apnenice so hitele, da bi bilo apno čimpreje nared. Zidal pa je Lah Zambola, ki pa jc bil, kot se je pozneje izkazalo, le skaza-mojster. Do konca leta 1849 je izgo-tovil zidove do obokov. Ker jih pa pred zimo ni zavaroval, so se zaradi dežja, snega in zime kar iznenada zrušili. Laški mojster pa je zbežal z Jezerskega na vrat na nos. Jezerjanom je zdaj korajža pošla. Tri leta se zidave niso več lotili. No, potem pa sta šla ključarja Žmitek in Senk v Šent Andraž k škofu Slomšku. Da bi mu potožila o nesreči in malodušju med Jezerjani. Tradicija pravi, da je imel škof Slomšek Jezerjane posebno rad, četudi so bili ena najbolj oddaljenih far koroške lavantinske škofije. SLOMŠKOVO PISMO Res srečno naključje je hotelo, da se je zanimivo 'škofovo pismo, ki ga je takoj po obisku ključarjev poslal Jezerjanom, ohranilo. Pismo je datirano s 3. majem 1851. Naslovljeno pa je takole: »Pošteni Jezerjani! Spoštovani farmani stare jezerske fare! Moje ljube ovčice!« Potem se pismo začne: »Veselil sim se skoraj k Vam priti, ino Vam novo cerkev posvetiti, ktere ste se bili tako serčno prijeli. Žalosten sim pa tudi z Vami bil slišati nesrečo, da se je novo pa slabo zidanje razsulo, poder-lo Vaše in moje upanje .. .« Nato škof Slomšek v pismu ponudi Jezerjanom sto goldinarjev ali pa novo oltar, no podobo svetega Ožbolta, njihovega cerkvenega patrona. Jezerjani so se odločili za podobo. Ob koncu pisma blagi škof takole hrabri svoje ovčice: »Moji ljubi Jezerjani! Od nekdaj slovite, da ste možje in kakor može Vas poznam. Mož pa se ne ostraši nesreče,, ktera ga objišče, ampak gleda, da si nesrečo z božjo pomočjo v svojo srečo spremeni.« Podpisal pa se je Slomšek kot »Vaš škof in prijatel Anton Martin«. NOVA PODOBA Znova, po svojem škofu ohrabreni, so se Jezerjani lotili zidave nove cerkve. Delo sta zdaj vodila ključarja Peter Muri in Jernej Senk-Makek, zidal pa je podjetnik Medved iz Kranja. Do konca leta 1854 je bila cerkev dozidana, notranja dela pa so bila končana v letu 1855. Tega leta — bila je šmihel. ska nedelja — je prišel na Jezersko sam škof Anton Martin Slomšek in posvetil novo cerkev. Nad glavnim oltarjem je tedaj že stala velika oljna podoba sv. Ožbolta. Po Slomškovem naročilu jo je izdelal neki dunajski umetnik, škof pa jo je, zvest svoji obljubi v pismu, poda. ril novi cerkvi. Tako lahko določimo starost umetniške slike — 137 let! Hkrati pa tudi popravljam zmotno trditev v enem prejšnjih zapisov (bil sem napak obveščen), da je podobo daroval ljubljanski Škof. č. Z. »Hudič, tak' cajti noter hodjo, da brez stricu neč ne morš,« mi je pisal sosed Cene, potem ko je uspešno emigrirat v Avstralijo. Kljub samo trem razredom osnovne šole in ne preveč brihtni betici bi mu namreč skoraj uspelo povzpeli se na položaj sekretarja v uglednem podjetju. Trije vplivni strici so delali zanj, »sondirali teren«, sestavljali priporo-. čila, telefonirali prijateljem in vztrajno gradili temelje Ccnetove kariere. Šele v finišu jim jc zmanjkalo sape (beri: zvez). Potrebovali bi četrtega strica, ki bi pometel z razburjenimi člani kolektiva in kadrovnikom omogočil brez tveganja sprejeti medse nadebudno novo moč. Tako pa Cenetu ni ostalo drugega kot pobrati šila in kopita, kajti v javnost so prodrle razne zakulistne intrige, začinjene z vznemirljivimi podatki iz njegove preteklosti. Ja, saj pravim, nesreča nikoli ne počiva. Kdor nima mogočnega zaledja, družbeno močnih sorodnikov, ne pririne nikamor. Lastnih sil ni vredno trošiti, saj so preskromne, da bi človeku omogočile prilesti do vrha. Jaz na primer že sodim v krog ljudi, ki jih je usoda prikrajšala za razvejano družinsko deblo. V krogu še živih prednikov sem sicer skušal odkriti kakšno slavno osebnost, a mi iskanje ni šlo posebno gladko od rok. Najvišji po rangu je stric lane, občinski kurir, ki pa razen peščice nepomembnih referentov ne pozna nikogar. Ko sva Kje so moji strici? Pri Makeku pod Kofno Na levi strani Je letos na novo odprti penzion, na desni pa Je etnografsko znamenita lesena kašča. oni dan kramljala, me je celo prosil, naj svojim kolegom povem, da je pripravljen za skromen ho-norarček komurkoli napisati kakršnokoli vlogo ali pritožbo, na katere se baje spozna mnogo bolje kakor oderuški advokati. Drugi na stanovski lestvici je obrtnik Lojze, materin brat. Dasi smo z njim v dokaj prisrčnih odnosih, mi vseeno ne utegne pomagati, kajti v kratkem bo odšel sedet; davčni upravi je prikril dohodek od prodaje 16 tisoč zobotrebcev z napako. Potem sta tu še stric in teta Plugar, kmeta, ki vsaj trikrat dnevno prekolneta našo agrarno politi' ko. Razložil sem jima svoje ambicije. Oče Plugar je dolgo molčal in mršil čelo, nato pa pribil, da bi bil pripravljen odstopiti gajbico najboljših letošnjih jabolk, s katerimi naj podkupim šefa. Poljubil sem ga na lice, povedal, kako naš »glavni« je samo sadje iz uvoza, ter jo odkuril. Rezerve sorodnikov so s tem malone do kraja izčrpane. No ja, lahko bi omenil tudi očetovega bratranca Lojzeta, cestarja pri Komunali, čigar doslej največji življenjski uspeh predstavlja vreča ukradenega in preprodanega cementa. Vendar se \e možakar potem neprevidno zapil, stegnil jezik m brž so ga odkrili. Zdaj namesto vpadnic pometa stranske ceste. Zadnje ostanke upanja polagam edinole v teto Valerijo, mežnarico v cerkvi svetega Pankracija. Ko sem ji pred tedni s pomočjo oglasa ugodno prodal rabljeno samokolnico, je svečano obljubila, da bo poslej spet molda zame. Baje zadnjih petnajst let tega ni delala, ker sem redno izpuščal nedeljske maše. Morda, tovariši, morda bo pa le omehčala nebesa in izprosila napredovanje vrlega nečaka. Morda, pravim zato, ker drugega izhoda res nc vidim več. •or 377367677^73 Deževnega septembrskega dne smo se odpeljali iz Žirov preko Ljubljane in Dolenjske v Zagreb, kjer smo si ogledali Jesenski zagrebški velesejem. V prvem Paviljonu, kj nas je zaščitil pred hudim zalivom, je razstavljala Nemška demokra-"Čna republika. Nato smo obiskali še Paviljone številnih držav: Zvezne republike Nemčije, ZSSR, ZDA, Demokratične republike Koreje, Češkoslovaške, Švice, Ve-''kc Britanije, Poljske, Romunije, Bolgare, Madžarske, Italije. Vneto smo nabijali zanimive prospekte, da bi lahko doma Se enkrat podoživljali vtise z velesejma. Obisk Jurčičevega rojstnega kraja ■ Po zanimivem triurnem ogledovanju ve-'esejma smo se odpeljali še v središče nrvatske prestolnice, nato pa smo že hiteli Prot •noč 1 naši Dolenjski. Dež je še vedno jj'ocil vetrobranska stekla na avtobusu in pr ».srno se, da nam bo slabo vreme pre-J^'C'lo obisk Jurčičevega rojstnega kraja Muljave. Ko pa smo se bližali Ivančni 8ori 111 in Muljavi, se je na obzorju pokajo,0zahajajoče sonce in zazdelo se mi je, (1 00 pogledu na gručo otrok, ki želijo ^tva'* zirjclko slovenskega pripoved- ka k •v01 da bj se za trenutek pokazalo vzra-. Ccno Jurčičevo obličje in se nasmeh- nie^a ^ll,iavi smo si najprej z zanima-Preu °.gIcdali Jurčičevo rojstno hišo, ki je dve C,ena v ma!i muzel- Sestavljata ga £jč "^jhni, a bogati sobi V prvi je Jur-niu .a zibelka, postelja in peč, na kateri •>e ded pripovedoval pravljice in pri- povedke. V drugi sobi smo videli nekaj pisateljevih rokopisov in več prevodov znanih povesti in romanov. Opazili smo, da je v največ tujih jezikov prevedena povest Jurij Kozjak. Nato smo pičlih sto metrov stran obiskali še leseno, preurejeno in prestavljeno Krjavljevo kočo, o kateri nam pisatelj pripoveduje v prvem slovenskem romanu Deseti brat. V kolibi so še ohranjeni: Krjavljev pograd, skleda, lesena žlica, s katero je jedel, korec za vodo, škornji in samostrine za lov na polhe. Poleg koče je še kozjak, v katerem je Krjavelj imel kozo, ki ji jc spustil nekaj »pregrešne« krvi, ker je žrla sosedovo deteljo. O Jurčiču in vaškem posebnežu Krvaviju nam je pripovedovala Jurčičeva nečakinja, 83 letk stara ženica, ki nam je povedala, da se je rodila osem let po pisateljevi smrti. Nazadnje smo zavili še h gostilni »Pri Obrščaku«, ki jo Jurčič tudi omenja v Desetem bratu. Vendar to ni več tista gostilna, ki jo je opisoval Jurčič, ampak so zgladili novo z istim imenom. Tam je soba, ki je posvečena velikemu umetniku z Muljave. Zidovi so lepo poslikani z motivi iz pisateljevih del. Napočil je čas, ko se je bilo treba ločiti od prelepe muljavske prirode. Kmalu so se vedno bolj oddaljevali mogočni temni gozdovi, pred našimi očmi je izginjal svet, ki ga je Jurčič v svojih delih Deseti brat, Sosedov sin, Domen, Tihotapec, Jurij Kozjak, Doktor Zober, Rokovo jači, Spomini na deda in drugih opisoval z največjo ljubeznijo. Vedel sem, da se bo ta lepa dežela čez mnogo let spremenila, bojim se celo, da jo bo moderni razvoj civilizacije uničil, toda kljub temu ne bo nikoli usahnil spomin na Josipa Jurčiča, zakaj njegova dela bodo dovolj glasno pričala o njem in ne bodo dopustila, da bi njegovo ime utonilo v brezmejni temi pozabe. Janko Demšar. 8.b r. osn. šole padlih prvoborcev, žiri Muha na oknu 7.b je razb St*o ? &. koncc- Kar ir Je * shš,, kajne? Pa ven. P spet iak° hudo' saJ m. uPaj s sošolci, I v dva meseca nismo k slab Pa zave nam bodo de-* * ocene, ki bodo . — kdaj padale izpod eiJevcga peresenika. >Jfsk° poslopje jc zaživelo. loea njega se je čulo otro-U Vp'^c- Prvošolčki so H*0* zbijali, mi, ponosni °«>lci pa smo delili važne tu Uc m bahavo hodili na- Vrata so se kmaJu odprla in kakor čieda sestradanih volkov smo planili vanjo. Okenske šipe so se tresJc in vrata so loputala. Odšli smo v svoj lanskoletni razred in ne , preveč tiho počakali razrednika. Spet smo se srečali: isti na-vihanci, isti sošolci. Le dveh ni bilo, saj sta žalostno končala pod preveliko težo cve-kov. Toda namesto tovariša, sta vstopili dve tovarišici, nas sem v Londonu u Počitnice so bile dol-'ePe, saj sem jih del |L eU( celo v Angliji. L., t* v LonJohu sem nit nekai lopih, zamc kJJ^ib dni. Najbolj se W\ xWm dni, ko smo šli 1 Ol knilJicc Elizabete in Psei vrt- Najbolj vesela bila, ko smo Sli v tr-Kk .s Ploščami, kjer sem K J »zbrati dve plošči. Sc an Popoldne smo šli v park, kjer sem jahala slona in majhnega ponija. Teta me je pri jahanju tudi slikala. V torek me je teta pospremila do londonskega letališča. Vstopila sem v letalo in poletela do Brnikov. Ko sem doma pripovedovala, kaj sem videla, so me radi poslušali in bili veseli kot jaz. Mojca česnik, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj pozdravili in nekoliko potrto dejali: »Ja, veste, delili vas bomo!« Začudeno in jezno hkrati smo se spogledali in se upirali, češ: »Zakaj pa ravno nas?« Nič ni pomagalo. Razdelili smo se. Nekaj jih je šlo v osmi b, nekaj pa v osmi a. Med temi, ki so šli v osmi a, sem bila tudi jaz. Žalostni smo bili, da smo se razšli. Mi, slavni L, 2., 3.,v 4., 5., 6., 7. b, smo se ločili! Mladi navihanci, ki smo skupaj prenašali tepeže cvekov, skupaj žulili šolske klopi, smo zdaj narazen. Pa vendar... Navaditi se bomo morali na druge sošolce. Saj je samo to leto še pred nami! Potem se bomo za vedno razšli in na šolo in sošolce bodo ostali le še lepi spomini. Vsak bo pofem odšel po svoje in lepih uric, ki smo jih preživeli, potem ne bo več, Alenka Sadar, 8. a r. osn. šole Cvetko Golar, Šk. Loka V soboto sem se pol ure mučila, da sem očistila okno moje sobe. Bilo je zelo umazano. Mama je celo rekla, da je tako sivo, da se komaj ven vidi. Seveda je, kakor po navadi, malo pretiravala. Potrebnega je bilo le pol ure trdega dela in steklo je bilo spet podobno očiščenemu steklu. Delo ni bilo prijetno, a na koncu sem bila z uspehom zadovoljna. V ponedeljek pa zagledam na steklu črno piko. Bila je muha. Lahko si mislite, da ne Čistim rada oken, zato sem morala takoj odstraniti muho, ali pa ostanke, ki jih bo pustila na steklu. Nisem se veliko obotavljala. Kar hitro sem zamahnila s pižamo, ki mi je bila najbolj pri roki in namesto velike muhe, je bil na steklu še večji ma* dež: tak, sivkasto rdeč. No, pa saj je bolje, da o tem molčim. Majda Lušina, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Ko sem bila majhna Ko sem bila stara, dve leti in pol, me je mamica dala v vrtec. Doma me ni mogla pustiti niti pol ure, da bi počakala očka, ko je prišel iz službe. Bj!a sem tako živahna, da sem vedno kaj »ušpi-čila«. Na cesti nisem nikomur hotela dati roke; ne mamici, ne očku, še manj pa komu drugemu. Z otroki v vrtcu smo šli večkrat na sprehod. Tovarišice sc nisem hotela dr- žati za roko, pa nobenemu drugemu otroku nisem dala roke. Zato me je tovarišica prelisičila. Dala mi je medvedka. Ko smo šli po cesti, sem držala medvedka za eno roko, tovarišica pa ga je držala za drugo. Tako nisem mogla tekati po cesti sem in tja. Tatjana Mrak, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Dobila sem kužka Počitnice so za nami. Vsak izmed nas je verjetno doživel kaj lepega. Opisala vam bom, kako sem dobila kužka. Ko smo prišli z morja, smo odpotovali' na Štajersko. Veselila sem sc, saj sem vedela, da bom tam dobila kužka. To jc bila moja največja želja. Pripotovali smo k atkovim staišem, kjer smo se najprej najedli, nato pa se odpeljali šc kakih osem kilometrov da- lje. Ko smo prispeli pred neko hišo, sem zagledala dva majhna kužka'. Prvi je bil rjav, drugi pa črn. Bil je psiček. Črnega sem vzela' v naročje in ga pobožala. Takoj sem ga plačala in odšli smo domov. Zdaj pridno skrbim zanj-ia že me spremlja in mu je dolgčas, če me ni. Tanja Geč, 4. a r. osn. Šol« Lucijana Seljaka, Kranj V Lipici Jesen je zopet prišla v de. želo. Drevesom je odpadlo raznobarvno listje, k-i je šumelo kakor potok. Ker je sonce toplo pripekalo, smo se odpeljali z avtom v Lipico. Bilo mi je pet let. Vozili smo se mimo polj, travnikov, skoraj ves Čas pa so nas spremljala obarvana drevesa. Zdelo se mi je kot v pravljici. Vsa zasanjana sem jih ob-čudo vala. Iz sanj me jc predramil mamin vzklik: »Oj, koliko konj!« Ozrla sem se na drugo stran in res sem zagledala konje: bele, rjave, sive in črne. Ko smo po dolgem sprehodu prišli k ogradi, sem hotela jahati. Mami mi je dejala, da bom padla in se potolkla, vendar je bilo vse zaman. Trdila sem svoje. Ko me je ko. njar posadil na konja, me je bilo kar strah. Konj pa, kot nalašč, ni hotel nJftBmor. Spustila sem vajet: in sede- la na njem kot izkušen jahač. Naenkrat pa konj zahrza, vi. soko poskoči in me vrže S hrbta. Vsa objokana sem sedela na tleh in si ogledovala rane na rokah in nogah. Ko so mi starši rekli, da bi šli domov, sem takoj privolila, kajti vedela sem, da imajo starši vedno prav. Od tedaj pa nikoli več ne silim na konja. Tjaša Ankele, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič GLAS * !&. STRAft SOBOTA — 23. septembra tfj Med letošnjimi jesenskimi in zimskimi pokrivali so na prvem mestu tesne grobo pletene čepice s širokim zavihkom Hron Hren je trajna rastlina, ki •aste tako po vrtovih ali pa kar na prostem kot divja rastlina. Najbolj plemenitega okusa je seveda rastlina, ki je gojena v vrtu. Razmnožuje se z deljenjem. V prehrani uporabljamo korenike, in to vse leto. Najlepše so jeseni. Za zimo koremke vzimimo v zasipnicah ali v kleteh zasute v pesek. Korenike so zelo ostrega okusa in vonja. Nariban hren ponudimo k suhi svinjini in govedini, k raznim pečenkam, narezkom, klobasam in hrenovkam. Z njim pripravljamo okusne in pikantne omake. Narezanega na ikocke dodajamo kot kon-servirano sredstvo pri zelenjavi v kisu in ji daje pri tem tudi poseben okus. Hren se dodaja tudi nekaterim vrstam gorčice. Nariban hren na zraku hitro oksidira, zato ga moramo takoj porabiti in do porabe hraniti pokritega. Hren pomaga prebavljati mastne jedi, vsebuje pa tudi veliku vitamina C, kar pa je manj znano. Kotiček za ljubitelje cvetja Spomladanske čebulnice PIŠE: IN2. ANKA BERNARD Spet je tu jesen in spet je čas za sajenje spomladanskih čebulnic: žafranov, tulipanov, narcis, hiacint, anemon, cesarskih tulipanov, eremurusa in še nekaterih manj znanih čebulnic. Nekatere od teh sicer imajc gomolje, vendar pa jih večina ljubiteljev ne loči od pravih čebulnic, ker razlike na prvi pogled niso opazne. Z vsako čebulico držimo v roki košček pomladi. Tu leži skrita v rjavi lupinici, ki obdaja belo čebulico. O tem sc prepričamo, če čebulico prerežemo. V sredini leži že povsem izoblikovan cvet, celo prašniki in pestiči se razločijo, seveda je vse zelo majhno. Sočna čebulica vsebuje dovolj hranljivih snovi, da ob ugodnih pogojih, če le ima dovolj vlage, toplote in svetlobe, odžene in cvete. Ker je že vse pripravljeno za hitro rast, lahko tudi umetno izzovemo cvetenje pri nekaterih čebulnicah že pozimi, celo brez zemlje. Ko čebulico jeseni vsadimo, zaradi jesenske vlage nabrekne, požene koreninice in kal ter se pripravi na spomlad, da pod vplivom toplih sončnih žarkov kar najhitreje odžene liste in zacvete. Cas za cvetenje je spomladanskim čebulnicam pičlo odmerjen. V stepskih krajih so se prilagodile čebulnice na sušo s tem, da so vse svoje življenjske procese opravile do poletne suše, rastline listnatih gozdov pa prav tako cveto preden odvzame listje potrebne sončne žarke. Tako so čebulnice prilagodile svoj ritem rasti okolju in to jim je ostalo tudi sedaj, čeprav v spremenjenih pogojih, v vrtu. Zato spomladi v kratkem času preseneti obilica spomladanskih čebulnic. Vzgoja čebulnic in zdravih krepkih čebulic je v prvem letu vedno uspešna, če jim le pripravimo običajne pogoje za rast. čebulnice posadimo v običajno vrtno zemljo. Tla naj ne bodo pretežka, v vlažnih ilovnatih tleh čebulice rade zgnijejo. Za nadaljnjo vzgojo pa je potrebno vedeti že kaj več o posebnih zahtevah posameznih skupin čebulnic. O tem pa kaj več prihodnjič. Barba iz Kranja ■*• Kako naj imam ukrojeno jopico in pa hlače. Odločila sem se za jopico iz volnenega blaga, ne morem pa' se odločiti za barvo in dolžino. Za hlače bom kupila črno in nekoliko tanj-še blago, le kroja še ne vem. Komplet bi nosila tudi za šolo. Stara sem 17 let, svetlo kostanjevih las, sivih oči in drobne manjše postave. Kakšne barve se mi podajo? Zanima me tudi kakšna dolžina bo moderna jeseni in pozimi. Marta —'Letos je zelo modna kombinacija kariras'tega in enobarvnega blaga. Zato vam svetujem, da za jopico kupite volneno blago v karo vzorcu, kroj jopice pa si oglejte na skici. Jopica ima večje reverje, se enovrstno zapenja, doilžina pa pokriva boke. Zadnja stran naj bo gladka brez razporkov, rokavi pa dolgi in ozki. Jopica ima tudi dva večja žepa. Vaše barve so: vsi odtenki modre, črna, rdeča, siva, zelena, tirkizna in violet. Glede dolžin pa je tako: mlada dekleta še vedno nosijo mini, za vse ostale pa se dolžina suče okoli kolen, centimeter nad ali centimeter pod njim. Nena iz Dupelj — Sem 16-letno dekle. Visoka sem 155 cm, tehtam 50 kg. Oči imam zeleno rjave, lase pa temno rjave. PrHagam vzorec blaga, iz katerega že imam narejene hlače. Zraven pa bi rada nosila še daljšo jopico. Kakšnega kroja naj bo? Ali lahko nosim mini krila? Marta — Jopica za vas je na levi strani risbe. Je daljša, pas ima vstavljen, ovratnik je koničast, zapenja pa se enostavno do pasu. Jopica ima tudi žepe, dva večja in manjšega na prsih. Jopica jc prešita z velikimi šivi. Blago za jopico naj bo temno modro ali črno ali pa tako kot so hlače. Mini krila vsekakor lahko nosite. Dihalne vaje pri zdravljenju astme Večkrat ni pravega uspe ha pri zdravljenju z resP1' ratorno gimnastiko. Vzrokov je več. Astmatični otroci ne izvajajo redno niti dovolj dolgo respiratorne gimnastike. Pri la*T Jih astmatičarjih lahko P*1' čakujemo uspeh šele P" nekaj mesecih, težji »st' matičarji z moteni«" pljučnimi funkcijami 1 ko£> deformacijo prsnega - , pa morajo izvajati di«1^ ne vaje vse življenje-boljšanje je včasih subjektivno, toda t* *" matičnega otroka Je Ž« 5 da ima manj napadov, 1' boljšanja, čeprav Še J popolnoma zdrav. Pri flSh matičnih otrocih Je usP?e respiratorne gum«3" skoraj vedno boljši k° pri odraslih, saj je c'3' stičnost pljučnega tkiv" in prsnega koša ša, še ohranjena. G , . vzrok za različno occw*\ vanje uspeha pri resp'^ torni gimnastiki je * ličnih mišljenjih o ob"* in vrednosti posartie^ dihalnih vaj: večina je vzeta iz pouka Pet^ navadne gimnastike- \ 1*» ui* rahljamo, niso pa ve^[ v skladu z otrokovo leznijo. Zato Je nu.1«0' ^ v dogovoru s pedjrfjj — alergologom ln t"-' \ rapevtom Izberemo ke »vsakdanje« pevsk^ šolske telovadne vaj ko sicer s pridom otroka astma ličarja primernejše vaje, t' lahko določimo le po R iskavi pljučnih funkcij j delavnostnimi meriti3"'' Važno je tudi, da d1^ ne vaje niso prcnnpor^ da so preproste ter število vaj, ki jih °[t. astmatičar izvaja ni preveliko. Velja Prj^ lo: majhno število d» ( nlh vaj je treba i*''3 pravilno, intenzivno^ redno vsak dan. °J # način oziroma Pr0* j vaj odrejata '^fl oziroma lahko diater — alergolog ♦ ki 0 ma terapevt, k» UČi VaJ' „ *P dr. Vojteh KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT K R A N J objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh traktoristov na delovišču Šenčur 2. dveh transportnih delavcev v obratu Oljarica 3. krpalca vreč v obratu Oljarica 4. trgovca v trgovini na Tržnici Kranj 5. treh mesarjev v obratu Klavnica 6. nočnega čuvaja v obratu Mlekarna — za določen čas ^°leg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo naslednji posebni pogoji: p°d tč. L: KV ali PK traktorist ali kmetijski delavec z izpitom za voznika motornih n vozil F kategorije; Pod tČ'2" NK ddavec> starost nad 18 let; _ *Č. 3.: NK delavka, vajena šivanja na šivalnem stroju; priučen delavec. Delovni čas od 8. do 14.30, ob sobotah od 7. do 12. ure. Osebni dohodek po učinku od 1800 do 2000 din; KV mesar, zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki; NK delavec za nadomeščanje čuvanj^ v času dopusta. Osebni dohodek ^ okrog 1450 din. Po HSeh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali Cesta0JLA°2U' Plsmene P°nudbe sPre3ema Splošno kadrovski sektor KžK Kranj, Pod tč. 4*. p°d tč. 5. p0 ženik 14 489« Prodam 3000 nove ceroenfi ne STRESNE OPEKE (foI<* Pšenična Polica 9, Cerklje^ Prodam 2 PRAŠIČA d° 40 kg težka. Cešnjevek 28 ^ Prodam PRAŠIČA, PjS težkega. Zg Brnik 29 Prodam PRAŠIČA za P'jJ nje. Praprotna Polica J Cerklje 4 i Prodam BIKA. Lenart *' Cerklje 4\,3 Prodam KRAVO in SOV * gnojnico. Zg. Brnik 73 4 ' Prodam ELEKTROMOT , 7kw in PUNTE bank"1" »SP1NDEL« za cirkular , enoosno PRIKOLICO za H vornjak. Bobnar Jože, m kije 164 47 Prodam MOPED coliWi KAMIN. Pogačnik, ZvirčeJ Tržič -j. Zelo ugodno prodam =» j DILNIK na olje emo 6 K. ZIMNICI z vložki. Je&P cesta 42 a, Kranj Ugodno prodam skoraj ^ KRZNEN PLAŠČ belo-rJj barve. Dolenc, Kranj, čeva 10, tel. 22432 Prodam kombinirano PALNO PEČ, trivrstno ^4 nično HARMONIKO za gjS din. Britof 13, Kranj Prodam novo STRk OPEKO špičak. Naslov ^2 • lasnem oddelku. rfVn Prodam električni šT& i NIK s pripadajočo PcWj drva. Mokič Nenad, P|a J ] 8, Kranj . ji i Veliki GRM v zaboji«, ponska aukuba, primere dvorane; FIKUS visok % j s 30 listi; asparagus v } , ju ugodno prodam- ,,;J t Alojz, Mandelčeva 10. * M Prodam PUNTE d°fp S 3,5 m. BANKINE, reza« in dolžinski LES za Vevar, Gorice 37, Prodam KRAVO s V&ffi 4 i Pod brez je 31 Prodam SODE za Sprejemam naročila z jpj ZDJE za vino. Cesta „. nec 49, telefon 21-01? » i' Prodam nekaj smrekovih BUTAR ki 3 m DESK. Zalog 10, Golnik 4914 Prodam lutzovo PEČ. Nar-doni Ciril, Ul. 1. avgusta 7, Kranj 4915 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Jenko F., teienčeva 2, Kranj 4932 Predam DESKE. Fabjan, Brode 15, Škofja Loka 4933 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila, TELICO s teletom a'i zamenjam za KONJA ali BlKA. Pevno 3 Škofja Loka 4934 Prodam KRAVO pred telit-viJ0. Pungart 4, Škofja Loka 4935 Ugodno prodam dvodelno štlrikrilno OKNO 160 X 140 z roleto in 30 LETEV za ostrešje 6X5. Frankovo naselje 7, Sk°fja Loka 4936 Prodam SLAMOREZNICO s Puhalnikom. Zg. Brnik 79 4937 p°ceni prodam 250 kosov ^jnentne STREŠNE OPEKE °1 c in 110 kosov nove monta Bukovec Marija, škofja L°ka, Hosta 10 4938 Prodam 1000 kg CEMENTA, "obnikar, Gmajnica 30 d, Komenda 4939 ^ Prodam PSA, nemškega ov-*,ar)a, starega štiri mesece. rartizanska 23, Kranj 4950 KUPIM Kupim rabljen krojaški OVALNI STROJ. Podreča 23 Kranj 4874 Kupim kvaliteten FOTO-APARAT. Borišek Janez, Stritarjeva 5, Kranj 4875 . Kupim takoj EKSCENTRIČNO STISKALNICO, 10 do 20 ton. Čibej, Ceneta Štu-Parja 36, Črnuče pri Ljubljani 4916 Kupim KRAVO za zakol, ttalner Frane, Dorfarje zabnica 4940 Kupim rabljen bencinski električni MEŠALEC. Beril}!1- Pot na Jošta 26, Kranj ah telefon 24 657 M°RNAtOZ(LA IScem GARAŽO v bližini av'obuspe postaje. Ponudbe p05>lati pod »150,00« 4826 Prodam ŠKODO po delih. Vrn°vsek Miran, Gradnikova 3. Kranj 4829 Prodam V\V 1200. Voklo 42 4876 Prodam FIAT 1300. Mam i^n- Staneta Žagarja Kranj 4877 Prodam karamboliran AV-0 DKV F-12, 45 KM, letnik Ogled v popoldanskih Kranj, telefon 24-514 4878 urah prj La§jcu Partizanska -"odam ZASTAVO 600 D. Razišče, Bičkova 3, Kranj 4879 Prosim, če mi lahko kdo ptopi VRSTNI RED za na-^MTNIJA 1000 aR PRINCA Plačam v devizah. Škof-Kioska cesta 28, Kranj 4880 r/rudam AM1 8, letnik 1970. •'n)ar Tone, Vešter 16, Skof-" Uoka 4881 cP.roQam NSU PRINC 1200 j 'etnik 1970. Košir, avtokle-■ Par- Hotemaž^ Prodam avto NSU 1200, let. nik 1968, prevoženih 40.000 km. Rajkovič, telefon 70-053, Bistrica 172, Tržič 4883 Prodam FIAT 750, letnik 1969, prevoženih 35.000 km. Ogled v domu JLA, Nazorje-va 10, Kranj v soboto, 23. 9. od 16. do 19. ure in v nedeljo od 14. do 19. ure ali vsak dan dopoldne v vojašnici ce-sta Staneta Žagarja. Dr. Buda Milanovič 4884 Prodam FIAT 750. Hrastje 110, Kranj '4917 FAP, 5-tonski, letnik 1964 z rezervnimi deli ugodno prodam. Ljubljanska 20, Kranj 49LS Prodam zastavo 750, 1. 1968, ohranjeno, z gumami miehe-lin ZX. Chvatal, M. Pijafe 48/VII, tel. 23-512 4919 Ugodno prodam FIAT 750. Lancovo 21, Radovljica 4920 Prodam trajno žarečo PEČ kiippersbusch. Rozman, Kranj, Staneta Žagarja 23 4921 Prodam skoraj nov puch PONY EKSPRES. Pšenična Polica 4, Cerklje 4922 Prodam FIAT 600 D, letnik 1961, po generalni. Gruden Janko, Vincarje 35, Škofja Loka 4942 STANOVANJA Zakonca brez otrok iščeta opremljeno SOBO v Kranju. Zupančič Marjana, Delavska 19, Kranj 4885 Iščem eno. ali dvosobno ogrevano STANOVANJE ali SOBO s souporabo kopalnice na Bledu ali okolici. Piber-nik, Prešernova 33, Bled 4886 Za dobo 10 do 15 let oddam SOBO in KUHINJO s priti-klinami proti predplačilu (najraje upokojencem). Pa nudbe poslati pod »novo Hrastje« 4887 Fant išče SOEO s souporabo kopalnice na' Bledu ali okolici. Pibernik Milan, Prešernova 3*3, Bled 4888 Zamenjam GARSONJERO z odločbo v Kopru za enako ali podobno stanovanje na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 4889 Fant išče SOBO s souporabo kopalnice v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »miren« 4890 Mlada zakonca brez otrok iščeta SOBO in KUHINJO na Jesenicah ali bližnji okolici. Plačata za dve leti naprej, Milisavac, Kidričeva 33, Jesenice 4923 Mlada zakonca brez otrok iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »do maja« 4943 Oddam dve novi neopremljeni SOBI za več let v lepem kraju, 10 km od Kranja. Sobi imata poseben vhod in možnost kuhanja. Pogoj predplačilo ali večje posojilo, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »vselitev pred zimo« 4948 STRO za preglede tri mesece starega otroka na vsakih 14 dni. Zaželeno je znanje angleščine ali nemščine. Ponudbe poslati pod »bolniška sestra« 4838 Iščem ŽENSKO za varstvo 16 mesecev stare punike na domu. Plačam dobro. Meglic Anica, Linhartov trg 11, Ra. dovljica 4891 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok (1 in 7 let) po 8 ur na dan. Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: Gričar, Lesce na Trati 40 4892 Sprejmem mlado DELAVKO za priučitev v delavnici za lahko delo. Vsa oskrba v hiši. Po urah sprejmem DELAVKO za barvanje. Viktor Konjedič, Delavska 39, Kranj 4893 PLETILJA sprejme delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4924 Nujno iščem DELAVCA za pesek gozda. Ostalo po dogovoru. Bajda-Vodnik, Preba-čevo 71, Kranj 4945 OBVESTILA* RAZSTAVA KANARČKOV in PAPIG bo v gledališču na Sp. trgu v Škofji Loki 22., 23., 24. in 25. septembra. Odprto vsak dan od 9. do 19. ure 4776 ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi laro-čila za PARKET sprejema zastopnik SPILER, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 3497 Sporočam, da sem odprl AVTOMEHANIČNO DELA V. N1CO. Za obisk se priporoča OSELJ JANEZ, Voklo 88 4724 KROVSKA DELA - prekrivanje streh, popravila dimnikov ter barvanje strešnih žlebov jn pločevine opravim takoj, solidno in poceni. Pri. jave sprejemam na telefon Ljubljana 317-020 4725 Takoj prevzamem vsa ZIDARSKA in FASADARSKA DELA po ugodni ceni. Stoilj-kovič Tomislav, Mlekarska 10, Kranj 4946 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Obrtnik Nazim Zaimi, Kokrški breg 1 a, Kranj 4947 OŠTAU KMEČKI FANT, 29, 178, želi spoznati sebi primerno kmečko dekle zaradi poroke. Sem miren in nealkoholik. Ponudbe poslati pod »JESEN PRIHAJA« 4928 VDOVEC, 58 let — 180 cm, želi spoznati dobro GOSPODINJO od 40 do 50 let. Ločenke z otroki izključene! Resne ponudbe poslati pod »SREČANJE V OKTOERU« 4929 Katera upokojenka bi šla v skupno gospodinjstvo k solidnemu moškemu srednjih let v lepo centralno ogreva- ZAPOSLITVE Belgijska družina, ki živi v Kranju išče BOLNIŠKO SE- POSESTI Kupim zazidljivo PARCE. LO v območju Kranja, Brito-fa, Šenčurja. Ponudbe poslati pod »DENAR TAKOJ« 4925 Kupim vseljivo HIŠO od Kranja do Bleda. Ponudbe pod »PLAČAM TAKOJ« 4926 Prodam HIŠO na Gorenjskem, primerno za oddih ali za gostinstvo. Naslov v oglasnem oddelku 4944 IZGUBLJENO Od Predoseli do Gorenj sem' izgubil TABLICO L. Prosim proti nagradi vrniti v Prcdoslje 47, Kranj 4927 no stanovanje. Ponudbe poslati pod »IZLETI« 4930 Podpisani LUŽOVEC jz Po. ženika 22 obžalujem, da sem soseda DOLINARJA VINKA iz Požcnika 24 brez podlage obdolžil tatvine svojega mesečnega zaslužka. 4931 PRIREDITV Spoštovane obiskovalce obveščam, da jc od 23. septembra 1972 odprt NIGHT KLUB (nočni klub) od 22. do 3. ure. Na voljo so specialitete na žaru. Za obisk se priporoča GAMSOV RAJ telefon 74-140 4949 Gorenjska oblačila Kranj prodaja rabljeni furgon TAM 2000, letnik 1967 « , , „ .... „ Ogled avtomobila bo na upravi podjetja v Kranju, Prešernova cesta 6 v tednu od 25. do 29. septembra v dopoldanskem času. Prodaje se lahko udeleže pravne in fizične osebe. Podružnica ČGP Delo zaposli takoj: 1. raznašalca (ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš Tržič — mesto; 2. raznašalca (ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš Kranj — mesto in okoliš; Nudimo izredno dober zaslužek in tudi ostale pogoje. Ponudbe sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21 280. Podjetje Gorenjska oblačila Kranj isce 1. kvalificirano šiviljo oziroma krojača 2. nekvalificirano dela k d Pogoji: pod L: KV šivilja ali KV krojač, enoletna praksa, lahko tudi začetnica, 2-mesečno poskusno delo; pod 2.: uspešno zaključena osemletka, 1-mesečno poskusno delo. Kandidati naj osebno oddajo pismene ponudbe v splošno kadrovsko službo Gorenjskih oblačil v Kranju, Prešernova cesta 6 Jeseniški gasilci ob tednu požarne varnosti Od 24. do 31. septembra je teden požarne varnosti. Jese. miški gasilci so se že pripravili. Posebno po zadnjem občnem zboru se je njihova dejavnost razmahnila. Pripravili so tekmovanje pionirskih ln mladinskih ekip, razen te- ga pa so izvedli tudi dve seik. torski vaji: v Zabreznici in na Srednjem vrhu. Na tekmovanju in obeh sektorskih vajah je sodelovalo več kot 150 aktivnih gasilcev. Na zadnji seji upravnega odbora občinske gasilske zve- nesreče NENADOMA ČEZ CESTO Na Koroški cesti v Kranju je v torek, 19. septembra, pjutraj voznik osebnega avtomobila Viktor Ječnik iz Kranja nadel Katarino Cafuk i/. Kranja. Nesreča se je pripetila, ko je Cafukova nenadoma, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta, stekla čez cesto. Voznik kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Huje ranjeno Katarino Cafuk so prepeljali y ljubljansko bolnišnico. PREHITEVANJE Na cesti prvega reda med Kranjem in Polico je v četrtek, 21. septembra, ob 19. uri voznik osebnega avtomobila Janez Mohar iz Ljubljane prehiteval nekaj avtomobilov. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Rajmund premrl iz Tržiča in avtomobila sta čelno trčila. Oba huje ranjena voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 35.000 din. ze so se tudi domenili, da se bo več desetin gasilcev iz jeseniške občine udeležilo gorenjskega tekmovanja članskih gasilskih ekip, kj bo 1. oktobra v Kranju. Pozitivno so ocenili tudi prizadevanja vseh gasilskih društev, da bi nabavili čimveč nove sodob-ne opreme ter pohvalili zares lepo pripravljeno razstavo v gasilskem domu na Sonože-tih. Ob tednu požarne varnosti bodo gasilska društva uredila okolico svojih domov, pregledala opremo in naprave ter organizirala suhe in mokre vaje. Pri občinski gasilski zvezi bodo tudi letos razpisali nekaj nagrad za najboljše risbe in proste spise učencev osnovnih šol na temo o požarni varnosti. Akcije se bodo udeležili pionirski odredi na vseh osnovnih šolah v jesenišiki občini. Spise in risbe bodo nagradili, najboljšega pa dostavili gasilski zvezi Slovenije. D. S. Na Cesti JLA v Kranju je v četrtek, 21. septembra, dopoldne voznik poltovornega avtomobila (Prane Markun iz Preddvora na prehodu za pešce zadel Marjctko Fende, staro 10 let, iz Britofa. Huje ranjeno deklico so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — L. M. — Foto: F. P. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata Andreja Česna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali na domu in v bolnici. Hvala vsem za poklonjeno cvetje, cerkvenim pevcem iz Stražišča, g. župniku iz Kranja za pogrebni obred in tov. Mihu Kramarju za poslovilne besede. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako številno spremstvo na zadnji poti. Žalujoči domači Kranj, 19. septembra 1972 Tržiška tovarna kos in srpov objavlja naslednja prosta delovna mesta: tajnice za sprejemno pisarno, ki bo 1 obenem telefonistka Pogoj: srednja šola z administrativnim tečajem ali vsaj nižja administrativna šola; referenta za delo na izvozu-uvozu oz. za delo v komerciali Pogoj: najmanj srednja strokovna izobrazba komercialne ali tehniške smeri, po možnosti nekaj let prakse, znanje nemščine in registrirano potrdilo za opravljanje teh poslov. Prijave z dokazilom o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema tajništvo podjetja do 5. oktobra. Lokainvest Škofja Loka razpisuje V. natečaj za oddajo gradbenega zemljišča za gradnjo: a) vrstnih hiš in dvojčka v Podlubniku v Škofji Loki po ceni 38.000 — 46.000 din lokacijo; b) za obrtno stanovanjske hiše (hiša in delavnica) v industrijski coni na Trati pri Škofji Loki po 65,20 din/m? zemljišča; c) ene dograjene kletne plošče za vrstno hišo v naselju Podlubnik škofja Loka, cena 85.000 din. Zemljišče pod a) in c) je popolno, pod b) pa delno komunalno opremljeno. Ustna licitacija bo v sredo. 4. oktobra ob 16.30 v prostorih urbanistične posvetovalnice Lokainvest, Mestni trg 38 — pritličje. Razpisni pogoji so interesentom na voljo na oglasni deski Lokainvest x° Skupščiai občine Škofja Loka. Komisija za razpis delovnih mest Komunalnega podjetja Bled razpisuje prosto delovno mesto vodje vodovoda Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: srednja šolska izobrazba, tehnik strojne smeri s letno prakso ali visoko kvalificiran vodovodni m-later z delovodsko šolo in 5-letno prakso ali viso kvalificiran vodovodni instalater z 8-letno praks°' Kandidati morajo imeti poleg kvalifikacije & oi ' nizacijske sposobnosti vodenja oddelka. Zase; delovnega mesta je 1. novembra ali po dogov ^ •Ponudbe z dokazili razpisnih pogojev je treba staviti podjetju do 15. oktobra. GLAS * 23. STRAN Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Rokometni klub Šešir Škofja Loka Rokometni klub šešir škofja Loka nastopa pod tem imenom približno tri leta. In zlasti v teh treh letih so škofjeloški rokometaši dosegli svoje največje uspehe. Moška in ženska ekipa nastopata v ljubljanski conski rokometni ligi, moška B ekipa pa v II gorenjski ligi. Fantje so se kot gorenjski prvaki v višji tekmovalni rang uvrstili letos. Zaradi močnejše konkurence so se na novo sezono še posebno dobro pripravljali. Pod vodstvom novega trenerja Igorja Stupenška so odšli na petdnevne skupne priprave v Selca. Med trening tekmami še posebno velja omeniti dva. spopada z državno rokometno reprezentanco — miinchenskimi zlatimi fanti — ki so ju rokometaši šeširja vselej izgubili s častnim rezultatom (20:36 in 16:42), mladinska reprezentanca Slovenije pa jih je v Škofji Loki uspela premagati le z devetimi goli razlike. Glavna skrb v letošnji sezoni bo po besedah škofjeloških rokoraetašev borba za obstanek v ligi. Možnosti Za uvrstitev v republiško ligo za zdaj še ni. Morda bo ta Podvig dosegljiv čez leta, saj z igralci moške ekipe ni težav. Drugače je z žensko ekipo, kjer že lep čas primanjkuje kvalitetnih igralk. Trenutno je največja želja Skofjeločanov dobiti lastno igrišče — trenutno si ga delijo s košarkarji Kroja — in urediti razsvetljavo ob njem. Za to pa bo potreben denar! Rokometaši upajo, da bo tovarna Šešir po uvrstitvi v višji tekmovalni rang, ljubljansko consko rokometno ligo, namenila šc kak dinar več. -fe Odbojka rji Triglava spet na igrišču Lokar republiški prvak Hkrati z mednarodno kole. sarsko dirko od Ljubljane do Kočevja, ki jo je organiziral Jeseniški hokejisti na turneji po ZRN S turneje po ZRN so se Vrnili hokejisti Jesenic.1 V Petih dneh so odigrali štiri tekme. Srečali so se z ekipami Prve lige ZRN.. Rezultati: Jesenice : Bad-Nauheim 8:5 Jesenic senice niče i Krefelder 5:6, Je-■; Krefelder 2:9, Jese-Iserlohn 4:4. • bef Rog, se je končalo tudi republiško prvenstvo za člane in mladince. Kranjčan Hvasti se je med člani uvrstil na peto mesto. Večji uspeh so imeli Gorenjci v mladinski konkurenci. Rok Logar z Bleda e osvojil naslov republiškega prvaka, pa tudi ostali blejski kolesarji so se zelo dobro uvrstili. Zaradi izrednih uspehov; ki jih je jme! Mirko Ra-kuš v letošnji sezoni, ga je zvezni kapetan uvrstil v državno mladinsko reprezentanco za dirko po Istri, Al. Hudovernik Obrtno podjetje INSTALACIJE Škofja Loka izpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. strojnega tehnika v pripravi dela 2. KV ključavničarja 3. treh NK delavcev ki bi imeli možnost priučitve za poklic ključavničarja pogoji: pod 1-: dokončana srednja šola strojne stroke ali nedokončana srednja šola z 2-letno prakso Ra* V ključavničarstvu. boi 8 ve,la do zasedbe delovnih mest. Kandidati bon ime11 P°*kusni delovni Čas, nagrajevani pa nih V skladu z določbami Praviln»ka o delitvi oseben .°hodkov v Podjetju. Prijave naj kandidati IJel° na poslovni odbor podjetja. športno društvo Triglav ima v svojih vrstah tudi odbojkarski klub. Ta skromni kolektiv je po odličnih igrah in lepih uvrstitvah nekaj let nazaj le še životaril. Pred dvema letoma pa je peščica odbojkarskih zagrizencev spet prijela za delo. Kljub temu, da so delali v zatišju, so lani osvojili prvo mesto in naslov gorenjskega prvaka. Z osvojitvijo tega naslova so si pridobili pravico, da lotos startajo v drugi sloven. sik odbojkarski ligi. Igralci — Erlah, Soklič, Sa. jovic, Turel, Keše, Bizjak, Koželj, Markovič, Jenko, Boncelj, Jezeršek, Sušnik, Zevnik, Kalan, Žepič in Jan-škovec — so tudi v drugi slovenski ligi odlično startali. Po dveh kolih jesenskega dela prvenstva še niso okusili poraza, saj so s 3:0 brez težav odpravili Kamno gorico in Bohinjsko Bistrico. Tudi oni kot vsi klub; se ubadajo s finančnimi sred- Slovenska košarkarska liga Jesenice Triglav 59 : stvi. S pomočjo sindikalnih organizacij kranjskih tovarn, jim je delno uspelo prebroditi težko finačno krizo. V načrtu imajo, da pridobijo čim več mladega kadra, in da v Kranju organizirajo nekaj kvalitetnih odbojkarskih turnirjev. Cilj jim pa je, da si s prvim mestom v drugi slo- venski ligi pridobijo pravico nastopa v prvi slovenski ligi, in da z dobro igro navdušijo svoje privržence. Uspehi v prvih dveh kolih so lepa spodbuda za nadalj. nje delo. Želimo jim, da bi jih v sezoni 1973,74 videli med elito slovenskih odbojkarskih ekip. D. Humer V sredo je bilo odigrano popolno kolo v prvi A SKL moški in ženski konkurenci. Gorenjski predstavniki so se dobro odrezali. Kroj je v Pu-štalu odpravil Radensko, v gorenjskem derbiju na Jesenicah pa so domačini le s košem . prednosti odpravili kranjski Triglav. V ženski li. gi pa .so Ločanke izgubile z Jeseničankami. Rezultati — moški: Kroj : Radenska 90:?4 (60:32), Jeseni, ce : Triglav 59:58 (32:27); ženske: Kroj : Jesenice 46:52 (15:23). Pari današnjega kola — moški: Triglav : Kroj, IIiri-ja^ Jesenice; ženske: Jeseni, ce : Marles, Maribor : Kroj. -dh Hokejska tekma za alpski pokal Jesenice : Augsburg 6:2 (0:0, 6:1, 0:1) Jeseniški hokejisti so uspešno začeli novo sezono na domačem ledu. V sredo so v ' orbi za tretje mesto lansko, letnega tekmovanja za alpski pokal premagali nemško eki-ko Augsburg in si s tem zelo izboljšali možnosti, da osvo-j i jo ob koncu tretje mesto. Zlasti odlično so zaigrali v drugi tretjini. V devetih minutah so dosegli kar 6 golov. V zadnji tretjini pa je Jeseničanom zmanjkalo moči in gostom je uspelo nekoliko zmanjšati razliko. Strelci za Jesenice: Hafner, M. Jan, Pipan, T. Košir, R. Smolej in Beravs, - bef Kranjčan Franc Peternei dvakratni državni prvak V ponedeljek se je na ljubljanskem strelišču končalo državno prvenstvo v streljanju s pištolami in revolverjem velikega kalibra. Naj. uspešnejši udeleženec prvenstva je bil Franc Peternei (Sava), saj je v petih disciplinah kar dvakrat zmagal in se enkrat uvrstil na drugo mesto. V streljanju s hi-trostrelno pištolo pa je s 585 krogi od 600 možnih postavil še nov državni rekord. Pre-stor je bil v streljanju s hi-trostrelno pištolo deseti, Frelih s standardno pištolo dvanajsti, Poženel pa deveti z revolverjem velikega kali. bra. Peternei pa je v streljanju z MK standardno pištolo dosegel s 551 krogi tudi nov republiški rekord. Uvrstitve Gorenjcev: MK standardna pištola: 1. Peternei (Sava) 551, 9. Poženel (Sa. va) 527, 12. Frelih (Iskra) 516, 13. Prestor (SD S. Kova-čič) 514; MK hitrostrelna pištola: 1. Peternei 585, 10. Pre. stor 551, 32. Poženel 491; MK pištola proste izbire: 27. Prestor, 514, 46. Peternei 503, 56. Poženel 498; MK pištola Drulov: 9. Peternei 515, 45. Prestor 477; revolver vel i kesa t kalibra: 2. Peternei 577, 9. 'Poženel 572. B.Malovrh UPRAVA JAVNE VARNOSTI v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: 2-letna administrativna šola. Prijave sprejema uprava javne varnosti v Kranju do zasedbe delovnega me- Franc Peternei (SD Sava Kranj), državni prvak v stre. ljanju s standardno MK pi-štolo ui hitrostrelno pištolo. — Foro: B. Malovrh Gorenjska rokometna liga Žabnica B : Storžič 6:41 V prvi gorenjski rokometni ligi v tretjem kolu ni bilo presenečenj. Vsi favoriti so brez težav premagali svoje nasprotnike. Tri moštva pa so točke odnesla z gostovanj. Rezultati: Radovljica : Preddvor 15:12 (7:6). Tržič B . Krvavec 16:14 (8:8), Zabnica : Križe B 8:16 (4:7), Sava B : Kranjska gora 16:25 (10:10), Jesenice : Kranj 13:21 (6:9). i ccTvin. 6 4 4 4 4 4 2 2 0 0 V drugi gorenjski ligi je golniški Storžič katastrofalno v gos.teh premagal Zabnico B, Veterani pa so bili uspešni v Škofji Loki. Rezultati: Radovljica B : Preddvor B 16:17 (6:6), Šešir B i Veterani 15:26 (7:13), Zabnica B : Storžič 6:41 (2:18), Besnica i Duplje B 16:10 (6:3). V vodstvu sta Storžič in Veterani s 6 točkami pred Preddvorom B s 4 točkami. -db Kranj 3 3 0 0 86:35 Kranjska gora 3 2 0 1 66:43 Preddvor 3 2 a 1 58:40 Radovljica 3 2 0 1 55:40 Tržič B 3 2 0 1 48:48 Križe B 3 2 0 1 42:44 Krvavec 3 1 0 2 47:52 Jesenice 3 1 0 2 40:58 Sava B 3 0 0 3 37:73 Zabnica 3 0 0 3 27:73 SOBOTA— 23. septembra 1972 Program izgradnje osmov-nih šol v radovljiški občini se bliža kraju. Zgraditi je treba še šok> v Bohinjski Bistrici in v Begunjah. Vendar pa je večina telovadnic ob novih šolah zgrajena le do tretje faze. Zaradi podražitev je zmainjkalo denarja za dokončanje teh objektov. Tri občane (v občini prebivalci plačujejo samoprispevek za gradnjo šol) smo poprašali, kaj menijo, če bi z referendumom plačevanje samoprispevka nekoliko podaljšali in tako zbrali denar za dokončanje telovadnic. FRANC SODJA, (rojen 1920), kmetovalec Iz CeŠ-njice v Bohinju: »Mislim, da bi bilo kakšnih 60 odstotkov občanov prav gotovo za to, da se plačevanje samoprispevka podaljša. Jaz bi bil prav gotovo, čeprav nimam šoloobveznih otrok. Bolje bi namreč bilo, da se telovadnice čimprej dokončajo, kot da bi morali čakati še kakšnih 5 let, da bi dobilj denar in potem nadaljevali z gradnjo. Sicer pa mislim, da se je skupščina že takrat, ko je predlagala izgradnjo šol s pomočjo samoprispevka, pravilno odločila. Ne verjamem, da bi v nokaj letih lahko kako drugače zbrali donar za toliko Sol.« ANGELCA ŠMIT, (1*20), gospodinja z Bleda: »Telovadba sodi v ledni pouk v osnovni šoli, zrlo "J bi morale biti telovadnice gotove čimprej. Če bi predlagali podaljšanje plačevanja samoprispevka, najbrž marsikomu to ne bi bilo prav; predvsem tistim, ki nimajo šoloobveznih otrok. Jaz pa menim, da bi bila tudi ta rešitev dobra, če ne bi bilo moč dobiti boljše. Ne zdi pa se mi prav, da niso že ob začetku gradnje predvidevali tako, da ne bi zmanjkalo denarja.« «4 m \ t ZVONE ŠOLAR, (1949), Študent gozdarstva iz Bohinjske Bistrice: »Z dograditvijo telovadnic ne bi smeli čakati, ker osnovnošolska mladina mora imeti tudi pouk telovadbe. Po moje bi morale biti telovadnice že zgrajene; posebno še, ker jih v občini tako rekoč ni. Ne vem, zakaj se že ob spreminjanju programa niso raje odločili, da se telovadnice povsod dokončajo. Zdaj je, kar je. Zato se strinjam, da se manjkajoči denar dobi tudi s podaljšanjem samoprispevka, če že ne gre drugače. Res je, da me samoprispevek, ker sem študent, ne bi prizadel, toda tudi če bi bil zaposlen, o odločitvi zanj ne bi pomišlja!.« A. žalar Sprejem za tržaške in goriške učitelje član republiškega izvršne, ga sveta in sekretar za prosvetni in kulturo SRS Tomaž Bizajl je v torek zvečer v škofjeloškem hotelu Trans, turist priredil sprejem za učitelje in profesorje s slovenskim učnim jezikom iz Tr. sta in Gorice. Slovenski šolniki se udeležujejo desetdnevnega seminarja slovenskega jezika in kulture v Škofji Lo. ki. Jg i Ravnatelji radovljiških osnovnih šol Ker je vsem ravnateljem osnovnih šol v radovljiški občini potekla mandatna doba, je občinska skupščina na sredini seji razpravljala o ime-novanju novih. Na razpis so se prijavili le dosedanji ravnatelji. Tako so zavod za šolstvo, tomeljna izobraževalna skupnost Radovljica in delovne skupnosti posameznih šol predlagale, da -«e za naslednje obdobje imenujejo dosedanji ravnatelji. Skupščina sc je s predlogi strinjala in imenovala za ravnatelja osnovne Šole Bled Petra Nuka, osnovne šole Bohinjska Bistrica Franca Fistra, osnovne šole Lipnica Dušana Poljska in osnovne šole Radovljica Stanka Muleja. Le za osnovno šolo Gorje skupščina ni ponovno imenovala za ravnatelja Jožeta Bohinca, ker delovna skupnost te šole in temeljna izobraževalna skupnost Radovljica občinski skupščini še nista poslali predloga za ponovno imenovanje. A. Z. Predvčerajšnjim je z ženo, hčerkama in starši praznoval svoj 44. rojstni dan. Osmo leto je že predsednik krajevne skupnosti Trstenik, ki zajema še naselja rOV* Ije, Babni vrt, Čadovlje, Zabije in Pangeršico. Poleg tega je predsednik prostovoljnega gasilskega društva Trstenik, član krajevnega odbora SZDL itd. To je Edo Bečan, zaposlen v kranjski Iskri. V okviru akcij krajevnih skupnosti v kranjski občini je bila krajevna skupnost Trstenik enkrat prva, lani pa tretja-»Če ne bi prebivalci toliko prispevali za razne komunalne akcije, skupnost prav gotovo ne bi sama vseg& zmogla. Uredili smo javno razsvetljavo, most v Trste-niku, požarni bazen v Babnem vrtu, precej kanalizacij itd. Vse s samoprispevkom občanov. Zdaj bi radi asfaltirali cesto od Tenetiš do Trstenika. Prebivalci so spet pripravljeni na prispevek in upam, da nam bodo tudi drugi pomagali. Pravkar se dogovarjamo tudi z* razširitev pokopališča in ureditev gostišča v zadružnem domu, ki je last kmetijske zadruge Naklo.« Kadar je prost, se rad zapelje s fičkom in v gozdu pogleda za gobami. Sicer pa je njegov »prosti čas« delo v krajevni skupnosti in drugih organizacijah. Vendar je zadovoljen, ker delo ni brez haska. A. Ž. Devizni račun, je praktičen Devizni račun je zanesljiv Devizna hranilna knjižica