Ameriška Domovina lMEIIICAi-HOlWIE mZ&m F0RCI6K 7n ■ sorodnikov. Tukaj je biva v Avstrijo, v Spittal, kjer so mnogi že pripravljeni na pot čez morje, drugi pa zaskrbljeni čakajo, da pridejo na^ vrsto ali pa bodo nemara morali ostati tam, kjer so nezaželjeni tujci brezdomci, brez svobode in pravic. Misli gredo dalje v Treffling, v Kellerberg in Bistrico, čez prelaze nizkih Tur na Štajersko v Trofajah in drugam, kjer v begunskih srcih danes dvakrat boleče domotožje žge. In dalje potujejo misli v Kufstein na Tirolsko, v Asten pri Linzu in čez strogo zastraženo in zaprto mejo v Nemčijo ter iščejo posamezne duše s'.ovenske v Muemchenu in v taboriščih sever-no-zapadne Nemčije. Vsakega obišče moja misel, vsakemu pove majhno tolažilno besedo in ji skuša dvigniti po- 42 tet in je Ml zaposlen v Willard Storage battery. Bil je član dr. Waterloo Camip št. 281 WOW. Pogreb bo v ipetek zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi' na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete in mato na pokopališče Kalvarija. gum. Ali čutite, dragi, predragi bratje in sestre v begunstvu moje misli, ki obletavajo Vaše duše? Morda pa Vam Vaši angeli varuhi tiho povedo, da Vas pozdravljam in blagoslavljam, da na Vas mislim in za Vas molim. Pa romanje še ni' končano. Doli na jug hitijo misli: v Bagnoli pri Napoljju in k drugim manjšim skupinam v Italiji, k našim študentom v Gradec, v Paduo, kjer ob grobu velikega čudodelnika študirajo, v Bologno, starodavno uni- (DtiJe n* i strani) Ne odlašajte! ' Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 r ameriških dolarjih. Ameriške Domovine 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. Ameriška mSEESSmli *1» S y 11 'nin -jprtasru. Odpri srce, odpri roke. P. Bernard Ambrožič Japonska -nasprotij w" “■*ou* NAROČNINA Za Zed. države »8.50 na leto; za pol leta »6.00; »a četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele Izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6, za 3 mesece »3.60. _______ SUBSCRIPTION RATES United States »8.60 per 7«» i »6 for < months; »8 for S months. Canada and all other countries outalda United States »10 per year. »8 for 8 months, »8AO for 3 months. ,. Entered •• eecond-clsee milter January 0th. 1908, it the Poet Olflce it Clevelled, Ohio, under the Act of Mirch 3rd, 1179.______________________________ No. 256 Wed., Dec. 29, 1948 Rojstni dan Ljubezni (Nadaljevank ir prve itrinl) verzitetno mesto, pa v Španijo, v Madrid in Barcelono in v Zaragozo k našim dijakinjam. Kako Vi obhajate rojstvo ljubezni? Vem, zunanje bedno, a notranje naj Vam Gospod pomnoži nebeške darove, ko zemeljskih nimate nobenih Odprite mu duše v pobožnem božičnem obhajilu. Misli romajo dalje k našim naseljencem, ki so se že rešili žiga brezpravnega begunstva in so zopet svobodni ljudje v državah, v katere so se mogli vseliti. O vem. kako je lahko srce, ki se zave: svoboden sem in brez strahu; vem pa tudi koliko težav in kolikšne vztrajnosti je treba, da premagate začetne težkoče. Gori čez velika jezera plavajo moje misli k bratom in sestram v Kanadi, v deželo ogromnih razmerij. Po vsej deželi ste razmetani, kakor cvetlice šopka, ki ga je veter raztrgal in raznesel na vse kraje. Doli na jug se; podajo moje misli in grede pozdravijo novonaseljence v Venezueli. Ecuadorju, v čile in posebno v Argentini. Tam jih je največ, tam so tisoči, tam, tam so moji bogoslovci in njihovi profesorji. Zato se tam moje misli pomude malo dalj, da bi vse obiskale in vsakega pozdravile. Preko Avstralije se potem moje misli vračajo čez Francijo, Belgijo, Nizozemsko v Anglijo, kjer je tudi nekaj stotin mojih dragih fantov in slovenskih deklet. Pa se vrnejo sem nazaj v Združene države, da še tukaj obiščejo redke begunce, ki so mogli priti v to obljubljeno deželo svobode in blagostanja. Kako nas je Bog razsejal po vsej zemlji. Ah smo res žejne kkcvavekga naroda ? Alj smo res kapljice slovenske krvi, ki bo izginila pomešana s tujo krvjo? Ne. Mi smo seme. ki ga je Bog razsejal skoro med vse narode sveta, da tam iz rodovitnih in deviških tal črpamo novih sil, obrodimo bo-gato žetev za resnično svobodno in obnovljeno domovino, v katero bomo prinesli novega duha, ki bo napolnil domovino, kakor vonj iz globoke vernosti, heroične ljubezni in pripravljenosti zavoljo Boga služiti skupnosti slovenskega občestva. Če se te naloge, od Boga nam dane zavedamo v dneh razkropljenja, nas bo čas izgnanstva obogatil tako, da bomo mogli i druge duhovno obogatiti. Ko beguncem rečem: Z Bogom, gredo moje misli v domovino — in postanejo žalostne. Romajo v mrzle domove, ki božične potice ne poznajo več, v taborišča prisilnega dela za katera ni nedelj in praznikov, le trdo delo in prepi-čla, slaba hrana, — v ječe in zapore, kjer životarijo itsti, ki so pravo svobodo ljubili in k vsem, ki stradajo in s strahom pred lakoto stopajo v novo leto — in to v državi, ki je bila bogata žitnica, kjer kruha in mleka, masti in mesa nikoli ni manjkalo. Bog jim daj notranjega veselja in moči duha toliko, da jih stiska in beda ne spravita v obup. Tako potujejo in romajo danes moje misli. Mnogo hudega, mnogo težkega, mnogo žalostnega vidijo — a naa vsem’ žari luč iz Betlehema, luč iz revnega hlevca, v katerem je prišlo bogastvo božje ljubezni na svet. In če so. dragi ameriški Slovenci, tudi Vaše misli šle z menoj, potem bodo iz hvaležnosti do božje ljubezni Vaša srca rada pripravljena, da iz miru in svobode Vaših domov pošljete toplo misel sočutja in usmiljenja mojim po svetu razgnanim in doma trpečim vernikom, od svojih božičnih darov pa kakšen darček gmotne pomoči po Ligi katoliških slovenskih Amerikancev. Dar Vaše hvaležnosti Bogu za Vaš prelepi, mirni, sveti Božič, naj bo to, zakaj resnično ste veliko hvaležnost dolžni Bogu, če se primerjate milijonom drugih ljudi. Ista hvaležnost do Boga naj Vam srca odpre, da sprejmete moje sorojake, ki žele priti v Združene države. Saj veste, kaj in kako naj storite. Ne preslišite klicev Lige, da bo Bog tem raje uslišal Vaše prflšnje. Čim več beguncev sprejmete, tem prej bo rešeno to vprašanje, tem manj bo potem treba podpor za nje. Ostanejo samo še bolni, invalidi in starci za delo nesposobni, pa dijaki, dokler ne končajo svojega študija. V domovini pa, odkoder dobivate prošnje, bo stiska vedno hujša. — Pa ne bojte se. da bi morali preveč dajati na vse kraje. Ako Bogu daste, Vam Bog ne bo ostal dolžan. Tudi blagostanje je od Boga odvisno, z njegovim večjim in močnejšim blagosh vom bo Vaše delo tudi bogatejši sad prinašalo. Za vso dosedanjo ljubezen pa naj Vam stotero povrne božja Ljubezen, katere rojstni dan obhajamo. Povrne naj vam tako, da Vaš sr; vžge s svojo/fjuheznijo, da svetla božična luč v Vas nikdar ne ugasne, da se ljubezen božja v Vaših srcih nikdar ne ohladi. Hvalla Vti^ SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV! Da se popolnoma razumemo! Ko pišem in objavljam te reči, ne vrnete dobiti napačnega ivti-Ne objavljam tega, kakor da bi hotel reči: Saj sami vidite, da je vse zastonj. Veliki kupi moke somagrom&deni, toda kruha iz te moke ne bo. Pustite torej vsako nado. Nikakor me! Pri pisanju o teh rečeh imam samo eno reč pred očmi. In ta je, da vam dopovem: POTRPLJENJE! Ne prehitro pričakovati uspehov! Poleg tega pa v isti- sapi še nekaj : STANOVITNOST in VZTRAJNOST! To se pravi, ne odnehati in ne izgubiti volje do deja! Sejmo, sejmo in pripravljajmo! Ob svojem času bomo želi in z nami skupno bodo želi oni, za katere se trudimo, naši težko čakajoči—brezdomci! Zadnjič »em razložil kako skrbno in natančno delujejo razni katoliški uradi, d« se sestavijo prošnje za vselitev beguncev v Ameriko strogo po vladnih predpisih. To res vzame veliko dela in morda še več časa, toda izplača se. Kaj pomaga vlagati prošnje, ki so površno izdelane in so v njih po- korštnosti begunca, ki želi v Ameriko. Če ves ta popis dosti ugodno izgleda, odide vsa vloga iv urad ameriškega konzula, ki edini sme izdati vizo za pot v USA. • •• Zdaj bi človek mislil, da je begunec že takorekoč na varnem. Verjeltno je -to, ampak — na morje še davno ne moto. Konzul namreč začne preiskovanje, če je begunec zadostil vsem predpisom ameriškega vselitvenega zakona. Marsikak konzul bo gotovo našel, da ta ali oni še ni v redu. Take prošnje pa morajo potem romati nazaj — ali so pa morda popolnoma zavržene. . . • • • Ko je begunec “potrjen” tudi na konzulatu, se mu izda viza, toda ne naravnost iv roke. Cela vloga gre zdaj na urad IRO. To je, kakor znano, Mednarodna Organizacija za - Begunce. Ta organizacija ima na skrbi PREVOZ beguncev čez morje. Pre-skrbuje, ladje, zbira begunce na primernem (ali tudi na neprimernem) kraju, določa odhod ladij im istočasno odreja, v katero ameriško pristanišče bodo MS * m____I___ AL' PA NE Letalo, ki je že nad eno uro plavalo nad morjem . oblakov, se je nenadoma pogreznilo. — Sonce je ugasnilo in megla, ki so jo krila rezala, je lahno šumela. In tedaj se je tpod sivo kopreno nizkega neba pokazala zemlja: Tokio. Se veličasten zavoj, s kate- j naj “kolodvora in rekli, naj ča-'tovone. ?£ sum h? “ »d“ “ "■1 “ SZWESSJ*b“ k,“ “l‘*"'“° številk: po sedmih napadih je|:ušel, niib.lo govora Zgnetli so nas na pločnik"zu- denar za vse drugo, za tisto go-'tovo ne. Jožetu, ki nas ne bi kdo j mi je posodil cilinder, ki je bil pa nič Saj si I zato. Saj bomo pri pogrebu ve-... i ‘ razrušena Ini noben upal od družbe v vrvež, činoma odkriti. Za frak sem se ‘a Xftov W je drvel mimo nas. Ljudje pa obrnil do prijatelja Ivana TS„iLk..™„ „™i„ iker ie nadlo so nas zvedavo ogledovali, men- Matičiča, ki je bii moje postave da še niso videli takih. Tudi m je imel tako robo, ker je bil vpili so nekaj v nas, kaj vem član pevskega društva in ki je kaj. še nikolf nisem slišal take moral ob nastopih deti nase ta- govorice. Najbrže so nam izre- ko homatijo. kali dobrodošlico, ker so pri tem delali prav prijazne obraze. Nobel pa so ti Amerikanci, sem si Jokohame gorelo, ker je padlo nanjo 2600 ton vžigalnih bomb. 97,000 prebivalcev je bilo ubitih, 126,000 ranjenih. To se je zgodilo 9. marca 1946. Posledice je še po treh letih videti. Povsod so se razprostirale ruševine umazano rumene barve, v kateri so se komaj odražali sle- mislil, ko sem videl, da ima sko- datki nepopolni. Take prošnje ladje namerile svojo pot. Vrhu bi romale nekaj časa od urada do urada, končno bi se odkrila pomanjkljivost — in bi šle po isti dolgi ipoti nazaj na prvo instanco! Naj pokažem na en primer. ega IRO plača tudi prevozne stroške čez morje. Preden begunec stopi na ladjo, se mora predstaviti še na-daijim preiskavam, med kate- Nekdo je ivložil tako prošnjo in imi je ^ lprav paMbno važna na videz ase podatke tepo po ^ zdraV"NIIŠKA preiskava. Že poprej nekje vmes je bila ta na vrsti napisal. Prošnja je dobila i zahtevane podpise in šla svojo pot. Nekje sredi ipoti je pa ve-' sten (morda preveč vesten) u-radnik zapazil, da je napisano popolnoma v redu, KJE bo do-tični egunec, kadar tptride sem, dobii delomzasiaAfkt ManjfcK la je pa označba dela, to se pravi ni bilo povedano KAKŠNO delo -bo dotični imel tu. In’ je priromala prošnja nazaj in morala iti spet v, roke “sponzorja,” ki je potem napisal, da bo begunec pri tistem podjetju za “janitorja.” Nato je 'začela prošnja svoje romanje vse od kraja in še danes roma ... Zdaj pa sledimo tem prošnjam na n j ijiovi poti čez mor- vrsti, pa je nisem omenil, ker je težko povedati, kdaj pride na vrsto. Pred vstopom na ladjo pa spet! In ves čas med potjo pazijo na beguince ostre oči ameriške zdravniške komisije. Temu ali onemu''begurlciTsTSo zgodilo, da bo zmerom lepo zdrav, zadnji dan na morju ga ho pa nekaj uščipmilo. In ko bodo drugi veselo -odhiteli k svojim “slponsorjem,” ha moral on za kak dan ali več dni na Ellis Island... Tako sem vsaj približno orisa) ta proces z begunci. Beseda “proces" vam morda ni preveč všeč, toda še najbolj zadene i-sto, kar hoče povedati. Saj tudi Amerikanci vse te postaje i-menujejo s skupno besedo “the dovi nekdanjih zgradb. Redki nebotičniki, ki jim je bilo prizaneseno, so vso obupnost le še bolj poudarili. Tokio —mrtvo mesto. V dobri uri kasneje pa je mogel potnik, če je srečno prestal vse preglede in če so mu gomile ruševin to dopuščale, odkriti povsem drug kos Japonske. Iz vsake ulice in iz vsake hiše se je vsipala ipiisana množica, v kateri se je kimono prepletal z običajno obleko in so se sukne-ni klobuki mešali z vojaškimi čepicami, ostanki izgubljene vojne. Množica oblečena v cunje, nenavadno zoprna, toda kipeča, dejavna, prekipevajoča od življenja. Povsod polno o-trok, ki pa so najrazličnejše polti. Zatopljeni v svoje igre, sp se podili od cestnih robov pa do podkolesja vozil in najmočnejše sirene jih ne bi mogle zmotiti. Brezbrižnih obrazov so bili, toda okroglih in žarečih nrttlih' »(i'iitmiga l ro vsak moški na glavi trd klobuk, ali kakor smo rekli v starem kraju: nizek cilinder. V Ljubljani jih je nosila samo gospoda, ali taki, ki so bili od sta-Enkrat samkrat sem imel jaz cilinder na glavi, pa ta visokega, kakšrne 3o nosili samo profesorji tiste čase in _pa leme-natarji. To je bilo takrat, ko so Postavili smo se pri pogrebu, kar je res, je pa res. Podšef našega urada je bil nek Orehek, ki je bil vedno poln raznih muh. a nam je pred pogrebom povedal, da je zvedel od zanesljive strani, da bode na grobu peli in da bodo potem vsi pevci povabljeni na prigrizek in kar spada zraven. Zato, je rekel, da se bomo tudi mi pridružili pevcem in tistemu, ki bo pogrebu sledilo. Za zadnje smo se takoj vsi i 4 »a.u š. ™ strinjali, zastran petja smo pa nam k uradu zapovedali, da mo- ^ močne dvome. ramo vsi za pogrebom bogatega ljubljanskega trgovca Krisperja. Ukazano je tudi bilo, da mora biti vsak v fraku in s cilindrom na glavi. Ker so nam 'dali prosto, smo radi žrtvovali čas in skrb za tako paradno uniformo. Seveda, noben ni premogel kaj takega in začeli smo letati Okrog, da smo dobili stvari na-posodo. Res, da si dobil frak in cilinder lahko na posodo v trgovini, toda treba je bilo plačati nekaj odškodnine. Pa če je bil je. Begunlce je namreč treba processing of the Refugees.” Končno naj omenim, da niti sam ne vem, če sem sploh vse vmesne “postaje” navedel', ali pa katero še izpustil. iskati tam — v Evropi. In tam so ameriški uradi, ki na podlagi Vloženih prošenj begunce poiščejo in jih “rešetajo.” Prva instanca iv Evropi so ta-kozvani ‘koordinatorji.” Ti u-radniki pregledajo prošnje vse od kraja in jih razpošiljajo krajevnim “direktorjem” v bližini taborišča, kjer dotični begunec trenotno živi. Krajevni “direktor” pritisne na prošnje svoj pečat, potem pa pošlje i-mena izbranih beguncev v Washington, če ni kake ovire ali kakega madeža na imenu izbranih beguncev. * * * Odkod zbira naš FBI potrebno informacije in koliko časa vzame, da se zadovoljijo z najdenimi informacijami—o ivsem tem ne sprašujte mene, . . * * * Zdaj pride na vrsto “rešeta-nje” pred “sodnim stolom” a-merrške vojaške oblasti tam v Evropi. Na kratko se ta in-štanča imenuje CIC. Ta preiskuje, če dotični 'begunec ni morda kak “zločinski tip," če ni morda med vojno ali po vojni delal kaj z'1 r Ameriko — in podobne re- Zdaj dobi v roke prošnje vrhovni ameriški zaatqpnik, ki se imenuje “analist.” Ta mož “a-nalizira” vsak slučaj posebej in ugotovi, če je hilo “'rešetanja” že dosti, ali če bo morda treba j od kraja začeti ... V “analieto-ivi" pisarni potem izdelajo popis življenjske ipoti, značaja in stran! Zdaj pa znova tisto staro pesem: POTRPEŽLJIVOST, dragi moji! Nikakor nisem zapisal teh reči zato, da bi vam rekel: Saj sami vidite, da se ne izplača, vrzite od sebe vse upanje. . . NE, NI TAKO! Res je dolga ipot preko Ivseh ;?eh “postaj!’ in mnogi >so že rekli, da Amerika bolj verjame v prelivanje tinte po papirju kot pa v potrebo, da spravi begunce sem. Na drugi strani pa moramo imeti pred očmi, da 'različni “prijatelji” beiguncev očitajo Ameriki: Po večini spravlja v svojo deželo FAŠISTE in KOMUNISTE. . . ali celo VOJNE ZLOČINCE. če boste POTRPELI in stanovitno ČAKALI, boste glede SVOJIH in VSEH beguncev, ki bodo prišli sem, vse take očitke z mirno vestjo “likvidirali” in ftreja-ift brez števila jih je bilo. To nasprotje pa ni prvo niti zadnje, ki jih Japonska prav tako danes kot včeraj nudi obiskovalcu. V slabem stanujejo, toda počutijo se dobro Japonska je nedvomno mnogo trpela in ljudje še vedno žive v neverjetno primitivnih razmerah. Da so okupacijske o-blasii mogle nastaniti svojih 200,000 ljudi, so morale zaseči poslednje nepremičnine in japonske družine so se morale stisniti v hitro zgrajene lesene barake. Obleka je v tej deželi oblačilne industrije na isti višini kot stanovanje; plašči so oguljeni, suknjiči v cvetju in čevlji pošvedrani. . . taka je zunanjost tajnika poslanske zbornice. Tisti človek, ki se je bil kje naselil, poživlja lokalno kroniko s tem, da odžene vsak dan po dvajset kandidatov, ki bi radi stanovali v njegovi revščini. Kljub temu, da nasprotna propaganda drugače trdi, Japonska vendarle ni slabo prehra-njevana. Če se hočete prepričati o tem, vam ni treba drugega kot oči odpreti in videti, kako je Japonska vesela in 'to je najboljši dokaz, da je zdrava. Če se popeljete na deželo, v čudovito lepo japonsko pokrajino, vam bo ta odkrila, da še obstojajo otoki, da so planote o-stale nedotaknjene. Poljedelstvo j® tukaj ostalo nedotaknjeno, in strokovnjaki na tem področju morajo priznati, da bi bilo možno z majhnimi napori deželo napraviti gospodarsko samostojno. Veleposestnike že sedaj vznemirjajo nizke cene poljedelskih proizvodov, ki JI rice gole L Zase sem mu jaz zaupal, da nisem še nikoli pel drugje kot na gmajni, da res znam naperj ali pa počez, če je treba, ampak na note in umetno petje se pa toliko razumem, kot krava na harmoniko, ali pa še manj. Orehek je pa vse take ovire predvidel in nam je zapovedal takim, ki nismo znali, naj se kar vstopimo k pevcem in takim, ki bodo peli, gledamo na usta. Naj svoja u-rta odpiramo in zapiramo, kakor bomo videli pri pevcih. Ljudje ne bodo gledali vsakemu na samo rekli: Dosti—da, skoraj 'j ogrožajo Zed. države. Seveda preveč — so bile ameriške ob- j se je zaenkrat bilo treba zateči lasti previdne. Take in podobne i k uvozu. Pa saj je bila Ame- rika tukaj. Treba je bilo samo znati ceniti njeno hvaležnost; očitke naj kar lepo spravijo v svoje žepe tisti, ki so si jih izmislili. Počasnost pri uvažanju beguncev v Ameriko ima torej tu-1 ''»bati kmetje, ki so o siru, kadi svojo dobro _ zelo dobro jterega so dobili, mislili, da je milo, pa so svojo hvaležnost iz- ki so se za podarjene zavoje zahvalili s tem, da so zložili himno na čast Zed. državam, demokracij i. in kondenziranemu mleku. To bi danes mogla biti sploh japonska himna. Otroci in brezposelni Prebivalstvo Japonske je zopet pričelo vznemirljivo nara< ščati. Vbjaki, ki so se bili’vrnili iz na atotine kilometrov oddaljenih ozeflftlj Mandžurija I Koreje in juga, so prebivalstvi štirih otokov precej povečali. Ozemlje Japonske je danes nekoliko manjše (,d Velike Britanije, šteje pa okrog 80 milijonov ljudi in otroški vrvež dokazuje, da je treba računati z nadaljnim naraščajem. Odstotek rojstev je od 36% sicei; padel na 30%, zato pa je umrljivost tudi padla od 26 odstotkov na 16 odstotkov. Po statističnih napovedih bo Japonska leta 1950 štela 84 milijonov ljudi. Brezposelnost danes ralzme-roma ni velika. Če se bo pa dvignila na predvojno stanje, ko je Japonsqa imela 10 milijonov brezposelnih, tedaj bo mogoče reči, da je vsak peti de-lazmožen Japonec brezposeln. Japonski in z njimi ameriški gospodarstveniki stoje pred težkimi vprašanji, ki jih je treba rešiti. Jedro vsega je seveda industrializacija, kot je to jedro obnove tudi pri Nemčiji. Kapitala seveda ne bo primanj-kr-alo. Razlika od Nemčije pa je v tem, da Japonska nima surovin. Vprašanje časa je spet, kdaj bo azijska celina odprla Japonski vrata k svojim neizčrpnim bogastvom surovin. Pri tem se Japonci z neko bojaznijo in negotovostjo vprašujejo, če bodo zmagovalci dovolili, da bi Japonci spet zasedli svoje mesto v orkestru “velike vzhodne Azije”? Od vojne so minila komaj tri leta in Amerikanci se ne bodo hoteli odreči vsaj’ naj- Japonska je to vedela. Bolj nnjnejšili nadzorstev, občuteno in bolj globoko kot včeraj suženjsko uslužni, jutri nepotrpežljivi Japonci So se znali na vsak (Dalje na 3. strani.) In res, ko so pevci dvignili tisto; Nad zvezdami. . . sem jaz in drugi, ki je nismo znali po notah, lepo odpirali in zapirali usta, kakor smo to videli delati druge. Kaj vem, če nas je kdo pogruntal. Kak veščak je gotovo izračunal, da bi moralo biti iz toliko ust več kričanja, kakor ga pa je. Pa kdo bo po-rajtal za take malenkosti pri pogrebu. Drugi dan je ljubljansko časopisje pisalo o ogromni udeležbi pri pogrebu in o veličastnem petju na pokopališču. Kakopak! No, po obredih na pokopališču nam je naš Orehek ukazal, da gremo vsi skupaj v šiško. On da je dobil denar za naš “pevski zbor.’ Pa smo šli in zelo lepo praznovali zadnj'i sprevod u-glednega ljubljanskega trgovca. Tudi zapeli smo in lahko rečem, da veliko lepše kot je bilo pa tisto petje pri pogrebu. Tedaj je tudi moj lepi glas prišel do veljave. Naše navdušenje je vedno bolj raslo in ginjenost je prikipela do vrhunca, ko je O-rehek predlagal, da bi pričeli piti iz cilindrov. Ukaz je ukaz in slepo smo ga ubogali. Umrii Krisper, ki je zapustil denarja za petje ob svojem pogrebu, je že vedel, da bo šel denar v dobre namene. Zelo dobre! CiliriHrfc-nisem brau Jožetu vrnil. Ni bil ved za na glavo. Samo enkrat je nekaj omenil glede pokrivala, pa sem rahel o-pomin spretno preslišal. Saj je imel Jože dosti takih klobukov, kaj bi porajtal za enega, ki je že itak precej odslužil. Na tisto sem se spomnil, ko sem se čudil ameriškim cilindrom. Ugotovil sem, da kaj takega jaz že ne bom pokril in tudi izračunal, da takle cilinder ne drži toliko kot oni visoki, ki smo jih zmerili v šiški. No, pred kolodvorom v čika-gu nismo dolgo prodajali zijal. Prišlo je povelje, da moramo na vlak, ki nas bo odpeljal proti severu. V Ameriko smo se pripeljali samo na uro pogledat. JANUS GOLEČ: K R U C I Ljudska povest po zgodovijiakih virih Zb okopom je vezla Framčeka od mesečine spremljana noč med gorečimi vzdihi k Pomočnici krisftjanov, ki mu naj nakloni zaščito! Mladega junaka so spremljali vsi z nestrpnimi pogledi v grabo, (kjer je zatonil očem. Vsi so pridržali sapo; ali ne bo zdaj in zdaj počil strel in jih pozvali? Počasi so se oddihali eden za drugim. Vse tiho . . Franček je že moral biti preko obroča obloge in hiteti skozi šumo na Podgradje, kjer se bo odpočil in razgledal za nadaljnjo, veliko manj nevarno pot’ Jarek krog z »kopov se je pričel prazniti. Bramilci so odhajali k počitku v trdni veri, da je premagal neustrašeni junak ovire in bodo sigurno prihodnjo noč rešemii obleke. Jeruzalemski tabor je legel k počitku. Nedolžen mladenič je bil odposlan,/da prinese izza Mure na Jeruzalem oljčno vejico rešitve in zmage nad ipas-jim sovražnikom! Franček se je priplazil srečno po trebuhu s hriba v grabo, ne da bi zadel na kako stražo. V globeli je še čepe pazno gleda! na vse strani, ali se bo zganilo kje kaj sumljivega, kar bi obetalo nevarnost. Spodaj vise tiho in mirno. Briti je začel po 'grabi mrzel zimski veter, po vseh štirih je poskusil naprej. Za dobrih 30 korakov je bij gozd, ki se je vijugal po grebenu in mu nudil pri skakanju od enega drevesa do drugega zadostno kritje. Pokrižal se je, vzdihnil k jeruzalemski Materi žalosti, se vzravnal in s par dolgimi skoki je bil v sumi. Bila je na prvi pogled prazna in fflezatražena. Tukaj je šlo lažje. Treba je bilo iz previdnosti le na lahko stopatj nil, zamahnil z desnico in Madžaru je tičal nož do ročaja v grlu. Zabodeni niti krikniti ni utegnil. S celo težo na dolgo potegnjenega telesa je telebil ritenski po ivozu, iz katerega sta pogledala kar diva konjuha glasnem prepričanju, da se je črka dolgopeta opil na straži in ne more pogoditi v svoj voz. Za po tleh zloženega in domnevenega pijanca bi se niti zmenila ne bila, da ni spodrsnil Franček v naglici pri skoku to oledewelem dračju z obema nogama in zakoldbaril po ileh. Konjarja sta bila uver-jena, da je tudi zamena straže prepirljivec Ištvan pijan, da niti stati ne more. Plamila sta iz voza v sneg v trenutku, ko s je vzravnal ipladec od padca in se hotel izmuzniti naprej. Pobeg nanenkrat iztreznjenega pijanca je opozoril Madžara z debelim sumom na vohunsko presenečenje. ISklonila sta se pod voz in zasledovala ivisak z okovano vozno vago v roki begunca, ki se je umikal iz gozda na desno stran proti grabi. Krnca sta robantila v svojem jeziku, napenjala oči v temo, nikogar------------Ako bi šlo za sotovariša, bi se sigurno odzval in počakal. Nočni kolovraitež je kar naenkrat zginil --------Franček se je sti- skal zravnan liki sveča ob debelejši hrast in »tal priprav-Ije'ff na smrtonosen zaham z nožem. Konjarja nista opustila kar zlepa zasledovanja. Klošturila sta okrog od debla do debla. Ogleduh se je moral nekaim potuhniti. Sukala ter. motala sta se v ivedno večjem krogu, ko je dvignil eden visoko vago VESTI II SLO VEIHUf (Nadaljevan)« ■ 1. etranl.) komunistični zavodi ne potrebujejo oltarjev in kapel. Mndgo jih je sedaj v cerkvi sv. Jožefa, nekaj na Kodeljevem. Oltar iz zavetišča sv. Jožefa je v Vavti vasi, oltar iz bolnišnice je v kapeli Spodnji šiški. Orgle iz Mari-janišča so na Kopanju, kjer so lepo popravili po partizanih hudo poškodovano cerkev. Orgije iz zavetišča sv. Jožefa so v Devici Mariji v Polju, one iz Marijinega doma v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem. VEROUK POUČUJEJO po nekod še vedno v šolskih prostorih. To se zlasti vrši v bolj oddaljenih krajih. Tako jSe sme poučevati župnik iz Zaplane nad Vrhniko v šolah v Zaplani in v Ložanski dolini. Toda župnik v sosednjih Rovtah ne sme prestopiti šolskega praga. V drugih krajih skušajo ovirati pouk veronauka na ta način, da puste porabiti šolo le, kadar je drugi pouk končan in' so otroci že utrujeni in nepazljivi. V tako-imenovani všiji gimnaziji povsod odpravljajo pouk veronauka. 9 BOGOSLOVCEV je sedaj v Ljubljani v semenišču v prvem letniku. Od tega trije za ljubljansko škofijo; drugi so za mariborsko škofijo in za salezijance. Navadno je bilo za ljubljansko škofijo 15-20 bogoslovcev v enem letniku. Sedanje stanje priča, koliko so že dosegli sovražniki Cerkve. V DOMŽALAH je postal župni upravitelj Matija Tomc, znani glasbenik in skladatelj. USTANOVITEV NOVE ŽUPNIJE. — Sl. oktobrom je bila ustanovljena nova župnija Device Marije v Brezju pri Mariboru. K novi župniji pripadajo sledeče vasi: Brezje, Zrkov- kaj ne? Ker ni kaj prodajati. Trgovci so odpravljeni, kmetu pa tako pobero od strani države živino in kar pridela. ENO LETO NIC MILA. — Neko pismo pripoveduje, da v nekem kraju na Gorenjskem že eno leto ni mogoče kupiti nobenega mila v državni prodajalni. (Drugih tako ni več!). Zato pa imajo ljudje zaukazane tedne čistoče. (Kako naj čistijo brez mila?) Včasih so pisali, da je uporaba mila meriio civilizacije in kulture kakega naroda. Vse kaže, da bodo Titovino posekali kmalu tudi afriški zamorci. To je tisti “napredek,”’ ki ga napredni tako slave. PODRŽAVUENJE KMETA. Gornje pismo piše tudi, da so guncev po Avstriji in Nemčiji.. Od blizu 600,000 Nemcev je ostalo torej pri življenju kakih 330,000. (Po drugih poročilih so pobili kakih 200,000). Po nekaterih mestih so se pri pobijanju Nemcev odlikovali zlasti cigani, ki jih je Se mnogo v Banatu. Nemci so bili dobri poljedelci. Odtod je tudi razumljivo, da danes Jugoslavija ni več žitnica, kot je bila pred zadnjo | vojno. Pobitih ljudi in izvežba-nih kmetovalcev ne moreš nadomestiti s cigani. Radi te partizanske politike pobijanja nasprotnikov je sedaj marsikdo v Titovini lačen. Vsak zločin se maščuje. JAPONSKA-—DEŽELA NASPROTIJ Politične ali strokovne manifestacije so v Tokiu na dnevnem redu. Ceaar je avojo vlogo pol božanstva moral hočeš nočeš zamenjati z vlogo očeta naroda. Sploh se sedaj cesar prav po meščanske druži z narodom. Ožji stiki med vladarjem in ljudstvom pa niso nič škodili njegovemu ugledu. Nekatere napake okupacijskih oblasti seveda niso doprinesle k temu, da bi Japonci pozabili svojo preteklost. Procesi proti vojnim zločincem, ki se nadaljujejo, so v mnogih primerih pripomogli le k temu, da so vojni voditelji prejeli muče-nišiko palmo, čeprav jih je ljudstvo že pričelo prezirati. S svojo neuklonljivostjo v obrambi, je na primer Tojo spet pridobil del lavorik, ki jih je (Nadaljevanj* a a. •&*»!> način in v vsakem oziru Ameri-kaneem kar najbolj prilagoditi. __ _ __ Uslužnost in podvrženoat Ame- kmetje prepričani, da jih bodo rikancem je bila videti absolut- komunisti prisilili, da svoja posestva odstopijo obdelovalni zadrugi in se tako odpovedo gospodarjenju s tem, kar je še njihovega. Pritisk komunizma je tako silen, da ne bo mogoče več kljubovati. Obdelovalna zadruga je pot v popolno podržavlje-nje kmeta; konec njegove samostojnosti. Vse ustanovitve takih zadrug bodo seveda proglašene kot “prostovoljne”’ in kot izraz zaupanja in udanosti kmeta do komunističnega režima. In vaši napredni v Ameriki bodo morali na komando od zgoraj vse to verjeti. POSKUSEN IN PONESREČEN SAMOMOR. — Ljudje si pripovedujejo-, kadar so sami med seboj sledečo zgodbo: neki podržavljen kmet je obupal in sklenil, da si vzame življenje. Hotel pa je umreti na nov način. Sklenil je, da gre na zborovanje komunistoy ter razdraži tako, da ga .............' "" k - • .ustavil na Frančekovi glavi. preveč škripat m pdislkatijaa predno je oMindl ,tpd,i les mla-preskoke debelejša drevesa. Na- je ^ Oger 2 ro- ^^vasi*'so"'poprej I dan Titov. Pa gre videz lahko umikanje skozi goščo je bilo za neizkušenega mladca tolikanj naporno, da mu je zalival kljub mrazu pot čel, ko je naletel že precej v gozdiču na pogorišča, iz katerih se je še kadilo. Od napol tlečih ognjev dalje so bili vozovi, k-onji, po tleh raztrošena slama, seno . . Nobene sliraže. Očividno je tukaj taboril kru-cevski pratež, ker je vladala tolika brezskrbnost. Baš je nameraval obiti liki izumrli tabor, pa se je prikotalil iz voza dolg Kruc in momljal v madžarščini: "Ištvan, ne bodi hud, če si stražil dalje. Takoj te zamenjam,” Franček je pritegnil Sapo, stisnil v peslt nož to prestopil naprej brez odgovora. “Strela, se že zopet »rdiš,” je nadaljeval od mraza drgetajoči dotgopetnež. “Vsaj požirek žganja mi daj,” je silil vanj dolgin od zadaj to že je bil tako blizu, da bi ga bil 'lahko otipal. Mladostnega junaka je zapustila na -mah zadnja plahost, ki ga je obletavala pri pojavu Kruca. Z bliskavico -se je okre- 0NEMDAY KM VITAMIN TOUR »ut WORD mm tar ta kami, kriknil obupno iz polnega grla, se vrtel ko ipodsekan hrast, lopnil po tleh na obraz in izpod njega je pordečil sneg — Mesec je postoil izza oblaka. Franček je potegnil pištolo, da bi upihnil drugega zasledovalca, ki je pa ob smrtnem »poteku tovariša obstal in zaklical na pomoč! Naš junak je navil petelina, dvignil orožje in nameril proti Krucu. Sproženi petelin je samo šklesnil po kremenu, užgal iskro — — poka pa ni bilo-------Smlodnik se je strelsel s prašnika pri slp'o-Jirsu to padcu po kupu dračja. Strel v odločilnem trenutku je odrekel. Franček je ebmil orožje, ga zagrabil za cev, za-mahnil, a 'v tem (trenutku se je zalblisnilo tudi po njegovih možganih. Izza hrastovega debla je odjeknil glasen — črep! Neznanec niti zakričal ni. Madžar ga je bil 'lopnil s težko vozno vago s tako močjo preko glave, da ga, je oropal udarec pri priči zavesti to je omahnil po tleh. • Že je bilo celo taborišče na nogah. Konj ithi so kresali plamenice, da bi razmetali, zakaj toliko neobičajnega nočnega hrupa. Pri svitu bakelj so zadeli na prvega tovariša, ki je bil zaboden v vrat in niti hropel ni nveč. Drugi Kruc, ležeč stegnjen vznak kakor' snop, grebel s prsti pa snegu to stresal v zadnjih utripnih noge — — Nož mu je 'tičal v prsih! spadale k nadžupniji Hoče. Za župnega upravitelja je imenovan Jakob Laura, jezuit, za kaplana pa štrubelj Alojz iz istega reda. DVA NOVOMAŠNIKA. — 10, oktobra sta bila posvečena v Mariboru v mašnika Ivan Ifko na. In tukaj ni šlo za jžgolj splošno znano japonsko ljubeznivost, niti ni mišljen pri tem oni orientalski, otroško priliznjeni način družabnega obnašanja. Cesto naletiš v časopisju tudi na šale na račun okupacijskih oblasti, toda to je nekaj sličnega kot presenečeno začuden pogled japonskega pešca na vojaški “jeep” — pri tem pa ni sledu kake sovražnosti, nasprotovanja ali celo mržnje. Narod se je kot celota podvrgel zakonom zmagovitega nasprotnika, katerega občuduje to skuša razvozlati njegove skrivnosti. Nekaj pa je treba pri tem pripomniti: to, kar velja za A-merikance, ne velja oziroma je prenehalo veljati za ostale zaveznike. Japonci tako brezmejno spoštujejo to občudujejo samo Amerikance. Mogoče je to reakcija na propagando Taja, ki jim je med vojno sli-jih tam kai Amerikance kot krvoločne ubijejo, barbare in so že iprvi dnevi o- nešteto legend to zgodb, do katerih pa je on povsem breabri-žen. Saj mu svoje avtoritete v nasprotstvu z njegovimi berlinskimi kolegi pač ni tretja z nikomur deliti. Posledice in u-spehi njegovega vladanja so našli seveda tudi v Ameriki velik odmev in mnogo prfcnanj. Njegova senčna stran pa je, da se je pokazal precej nestrpnega napram nekaterim kritikom iz časnikarskih vrst. Nevarnost za Mac Arthurja bi torej mogla nastati 'kvečjemu le onkraj oceana — doma. Na Japonskem se mu ni ničesar bati. Razlika bi bila le v tem, če bi hotel izpremeniti svojo politiko. Le v tem primeru bi Japonci utegnili izgubiti spoštovanje do njega, če sedaj še s tega stališča pogledamo na vse bil izgubil s porazom v vojni, to, bomo skoraj morali ugoto-Na drugi strani pa politične razprtije in strankarski boji še niso dokalz prave politične demokracije. Čeprav danes v Tokiu politizirajo na vse pretege, viti, da je Mac Arthur sodobni cesar m vladar, postavodajalec in največji zmagovalec nekak ujetnik samega sebe ta svoje politike. In to je tudi eno iz-čeprav je tam središče politič- nenavadnih nasprotij, ki črensovcev in Anton Pme-nak iz župnije Slovenske Konji- CG. IMENOVANJA V MARIBORSKI ŠKOFIJI. — Kotnik Simon, župnik v Podgorju, je imenovan za duhovnega svetovalca. Za dekanijskega pomoč; nika v dekaniji Stari trg je bil imenovan Jakob Soklič, mestni župnik v Slovenjgradcu. Za so-upravitelja župnije sv. Miklavž pri Slovenjgradcu je bil imenovan Kotnik Simon, župnik v Podgorju ... Pač priča o pomanjkanju duhovnikov. SEJMOV NI VEČ. — Pismo z Dolenjske nas spominja, da ni več na Slovenskem sejmov. Za-' vornik najbolj slavi Titove za sluge, se zadere na ves glas. “Proč s Titom.” Prepričan je bil, da ga na mestu ubijejo za tako oskrunjenje Titovega imena. Pa se ni nič zgodilo. Ves začuden znova vpije: “Dol s Titom.” Končno pristopijo k njemu trije in ga peljejo iz dvorane. Zunaj mu pravijo: “Ali si neumen? Pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi te slišal kdo, ki je res za Tita.” — V dvorani so torej enako mislili kot samomorilec, samo nihče ni povedal na glas. O NEMCIH V JUGOSLAVIJI. — V Avstrijo je pribežal nekdanji nemški poslanec v bel-grajskem parlamentu dr. Neu-ner. Ta pripoveduje v listih, ka. ko so portizani likvidirali Nemce pa Vojvodini. Po njegovem (najbrž malo pretiranem poročilu) je bil ubit vsak drugi Nemec v Vojvodini. Kakih 100,-000 se jih še nahaja v Jugoslaviji, kakih 230,000 pa jih je be- a. Ko go-prijetno .presenečenje. Zato da- nes na Japonskem ni sledu o kakih'atentatih ali sabotažah. Kritiki s0 pa pri vsem tem le postali nekoliko drznejši: na neki gimnazijski slikarski razstavi je bilo videti karikaturo hiše nekega generala, Mak Kaše (Mac Arthurja); časopisje se je nadalje na dolgo in široko ralipisavalo o Slabih kakovostih sojine moke. Napadali so seveda japonsko upravo, vedei pa je vendarle vsak, da je ta moka prišla iz Zedinjenih držav. Iz militarizma v demokracijo Ali .pa so se Japonci resnično to notranje prelevili v demokrate? Dozdevna slika se v tem oziru ipirecej razlikuje od resničnosti. nih mahinacij in spletk, vendar je nemogoče verjeti, da se je japonski narod, tudi če. bi bil zares hotel, ločil od svojega starega načina mišljenja, .politične in socialne ureditve, ki je stara petnajst stoletij ter se brez vseh pridržkov prilagodil drugi, prav tako tisočletni, toda povsem drugi civilizaciji. Uprava: kolonizacijska ali misijonarska Težko je reči, kako Amerikanci mislijo 0 svoji vlogi na Japonskem. Na vsak način so prepričani, da vrše civilizacijsko in misijonarsko delo. Na-vezadnje je povsem razumljivo, če tako mislijo, saj je že na zunaj med Amerikanci in Japonci tako ogromna razlika, da je kot na dlani razumljivo, da je razmerje med njimi skoraj podobno slikovitemu odrskemu prizoru. Dve veliki nasprotji in vpijoči raznoličnosti je mogoče ugotoviti: na eni strani so I jih je toliko na Japonskem. malToglasi V najem se oddajo prostori za zdravniški urad v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave, Kjer je več let imel urad Dr. Oman. Ako kateri od naših sloveskih zdravnikov želi imeti dober prostor, naj se zglasi v uradu SND, kjer dobi pojasnila in se prostore pokaže. (257) Iz urada Slov. N. Doma na St. Clair Aye. Naznanjamo vsem onim rojakom, kateri so spremenili svoje prejšne delnice SND na članske certifikate, da pridejo v urad SND, kjer dobijo čeke (Refund Check) kot odplačilo na certifikat. John Tavčar, taj. (256) skem tipično kolonij alno upra-Vladne odredbe segajo to objemajo najmanjše potankosti javnega in privatnega življenja. Razliko med njimi in Japonci pa podčrtuje že fizično nesorazmerje: ameriški vojak je že po postavi velikan napram domačinu. Razliko pa še bolj podčrtuje popolno nerazumevanje jezika. Vtis vsega tega pa je izdaj naslednji: ogromna nadmoč Aunerikanca ta nekako gledanje zviška. Na drugi strani pa je naloga okupacijskih oblasti mišljenja tudi v socialnem ta civilizacijskem pogledu. Tudi ta sega od naj višjih uradov pa prav do prave pajndžjega človeka: imenuje se bratstvo in sporazumevanje. Ugoden kup Naprodaj je hiša za 2 družini, T okolici 14324 St. Clair Ave. 2 garaži, vzidane pritikline. V bližini vseh komoditet. Cena je $11,500. Dajte ponudbo. Eno stanovanje je prazno. Pokličite za informacije GL 9545 ali'GL 2600. Hribar Realty 14324 St. Clair Ave. (257) Soba za dekle Opremljena soba se odda poštenemu dekletu pri vdovi. Si lahko tudi sama kuha. Vprašajte na 1245 Norwood Rd. —(256) Pozor, gospodarji! Pri nas dobite zdaj veliko izbiro kopalnih banj, umivalnih Naj se smatrajo Amerikanci stojal, toiletov, kuhinjskih lija- na Japonskem kot kolonizator- Da so se Japonci naglo pri- jj ali kot misijonarji, dejstvo lagodili parlamentarnemu političnemu sistemu zapada, so zadnje vladne krize dovolj zgovorno pokazale. Tudi japonsko časopisje je to ugotovilo. SEDMAK Moving & Storage ALSO expressing je, da je zanje Japonska vendarle nekako lovišče. Z izredno doslednostjo to načrtnostjo se drže ob strani. V izjemi raznih časnikarjev, .politikov, tolmačev in uradnih oseb ni tesnejših stikov med njimi in Japonci. Vendar je vse to s stvarnostjo preračunano. Kitajski zid, katerega postavljajo okrog Japonske, je v nekem oziru u-pravMen. Dogodki na Kitajskem imajo velik odmev tudi na Japonskem in strogo nadzorstvo, katerega izvajajo A-mierikanci nad javnim življenjem, časopisjem to .sploh v vsakem pogleldu, preprečuje prodiranje komunizma in sproti zmanjšuje možnost, da bi ko- kov, pralnih čebrov, radiatorjev in cevi ter fittings. 5525 Woodland Ave. . (257) Vzamemo v najem garažo ali skedenj za 2 avtomobila, na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj takega, naj pokliče KE 4461 lai SK 6664. (255) Samo eno navodilo o zdravju, materinstvu, gospodinjstvu itd. vam lahko koristi več, kot stane celoletna naročnina za NOVI SVET Poleg tega Novi Svet prinaša poduči,iive članke, lepe povesti, pesmi, zgodovino Slovencev v Ameriki itd. ne Sv “Super leteča bomba." — Znanstveniki «o si nekako takole, kot nam kaže gornja sKka zamislili novo “super letečo bombo," ki bo prekašala celo radar, se bo izmaknila m-otiktahkim topovom-in na daljavo preka šala celo atomsko bombo kot uničevalno sred-stve. Ko bo enkrat završita svojo misijo, se bo sama, unifilu v zraku, s pomočjo posebnih naprav. Pošljite naročnino $3.00 še munistična propaganda mogla danes na naslov: kaliti odnose med Japonci in a-' NOVI SVET meriškimi okupacijskimi obla- j 184S West Cermak Rd. strni. ' - Chicago 8, Ul. Na vsak način je razvoj že j Ako omenite oglas v Ameri-do sedaj potrdil pravilnost a-;^; Domovini, dobite kot na-meriške .poljftike na Japonskem.. grado lepo povest “Ena božjih Ce se danes Mac Arthur obda- j cvetk” popolnoma brezplačno, ja s prav tako skrivnostnostjo in neprodimostjo kot se je nekdaj cesar, potem lahko rečemo, da tudi ne žanje nič manj I Spoštovanja kot ga je nekdajj cesar. Kot o cesarju, tako je. budi o Mac Arthurju nastalo Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio “Veste, le to je hudo, 'ker ne Brž se je napolnila in novo po- dobimo ipoštenega hlapca. Odkar nas je Vid zaipustil, nismo našli nobenega, ki bi bil kaj prida. Ej, takrat bi si moral ogle- zdravljanje je sprejelo Vida. "Jej, Strajharjev Vid je prišel! Pozdravljen, Vid! Arduš, kakšen fant si že! Kar tu osta- dati naš dvor in ‘naše hleve, bi- ni, na Vrhovlju je lepše ko na lo je bolj snažno ko v hiši!” Kresinju!” — Fant jim ni Žele si popral/,lja naočnike utegnil niti sproti odgovarjati, ter skuša red dekletoma zabri- kajti kmalu je bil harmonikar sati gospodarjevo odkritje: “Veste, Strajharjev oče, Vid je bil tu tako rekoč saimo na počitnicah in ivam je hotel malo pokazati, kakšen dvor imajo Poljančevi. A da bi vi zdaj videli Poljančev dvor, izplača se ga pogledati, ej, užitek, vam rečem!” “No, no, ni tako hudo,” se brani Vid. “Ne rečem, nekaj smo res 'izboljšali, a še bomo.” Strajhar posluša in je kar žalosten, da ne more imeti on tako lepega dvora. Ah, kaj bi bili žalosltni, Strajharjev oče, saj, imate lepo blago, svinjake, kozolec in vrt. Ako vas saim Žele pohvali, mora bit že nekaj prida. Toda preljuba ženina, kaj se bomo kar okrog hlevov in svinjakov motali? Smo šli mar zato na izlet tako daleč? Saj vidita, kako se nevesti dolgočasita. No, le ipojdimo v hišo, gopodinja in Katrica pripravljata okusen prigrizek. Spravili so se torej noter in kmalu je pričela nositi Katrica na mizo. Vid jo je z dopade-. njem gledal, saj se je razvila že v kaj brhko dekle. “No, kako ti gre, Katrica?” ji reče. Ona se samo bridko, aflftMWtfr'TO lW taS POT ni videl, kako si je spotoma za gosti, vse jih spremlja do voza. “Zbogom, Vrhovljani! Zbogom, Strajharjevi!” “Zbogom, Strajharjev Vid! Srečno pot! Pridi kmalu izepek^pridi, pridi!" Žele in Vid si prMvigneta klobuka in zavriskata, potem poči Vid z bičem — in koleselj zdrči med mahanjem rok in vpitjem skozi vas. Bilo je že močno mračno. Komaj so prišli iz vasi, se je Julka brž presedla najprej k Vidu in se stisnila k njemu, češ, da ji je hlad- “Take stvari se ne smejo pra- [ec, rekoč: “Glej, Julka, na tem vrti,” se ji moško odreže. .kozolcu sem že nekoč preno- “Veš, nisem mogla razumeti, čil.” zakaj so ti rekli vsi Strajhar-1 “Na tem kozolcu? Sam?” jev Vid, tako da že nisem vede-i “Kajpak sam.” la, si Poljančev ali si rasi Straj-j “Gotovo te je zeblo. Ah, harjev ali kako se že reče.” I Vid 1” Dekle se zagleda vanj, “Niti zdaj še ne veš, pri čem'z roko mu seže za vrat ga pri- sl. Imam dVa doma; če mi tu ne ugaja, grem tja.” “O, vem, čigav si: Poljančev in — moj. . . ’’Tako mu šepne sladko in se še tesneje privije k njemu. “Srajharjevi so le tvoji sorodniki, saj ivem; Straj- no. Fant ji je raztegni] koc har je tvoj stric, Katrica pa je čez kolena, ona ga je vščipni- tvoja sestrična, veš, zato se pa la v roko in mu zažugala s pr-1 zaradi nje nič ne razburjam.” stom: “Ti, ti, dekle imaš na Vrhor/lju, a m-i nisi nikoli nič pravil o tem.’ vijč k sebi in poljubi. “Ah, Vid, misli si, da sva na odru.” Vid je pdčil z bičem, konji so pa tekli po beli cesti, ki se je vila skolzi temoto. BI je lep večer. Ni bilo slišati drugega kck pritrkavanje konjskih kopit, ki ga je zdaj pa zdaj podkrepil pok biča. Hladni jesenski ivetrovi so brili, a v srcu se “Prav imaš.” V tem so prišli je. razcvitala topla pomlad. do Kališča. INla koncu vasi ji pokaže na tisti osamljeni kozo- tu — in Vid se je oklenil Ka-trice, z njo hoče naprej plesali. Žele je pa moral poprijeti tako, da ne bo zopet zamere. Zasukal se je najprej s Slavko, a sredi plesa jo je moral zameniti z Julko, ker se Vid ni I zmenil zanjo. Na rahlo se je sukala Katrica z Vidom. “Joj, Katrica, kako si se razvila, odkar te nisem videl! Če bi te na samem srečal, bi te niti ne spoznal. Si mislila kdaj name?” Katrica se za bilp ustavi in ga živo pogleda: “Si ti kdaj name?” Vid se ji nasmehne: “Včasih sem . . Katrica (vzdihne: “Ah, ti si pozabil name . . ” Potem' mu nasloni glavico na prsi in vsa trepeče. Godec mirno igra dalje, pritrkava, vleče, noče končati. Strajharjeva Katrica in Strajharjev Vid1 plešeta; naj plešeta kar naprej, naj bosta srečna 1 Tako si misli godec, tako si mislijo ljudje, ki od oken in od miz zamaknjeni strmijo vanju. Jej, Katrica in Vid, kako je to zal par! Pri drugem plesu si je Vid ... izvolil Julko. Uh, kako se ga OKiemfaf Vhem nakijulb hoče -and m worst is m to com -In najhujše šele prid« obrisala solzo. Ko se vnovič vrne v hišo, jo Vid vnovič ogovori: “Lepi koruizmi ivenci visijo na mostovžu, Katrica, Videl sem jih. Kdo neki iti jih je letos pomagal spletati? Škoda, da me ni bilo zraven.” Dekle se sramežljivo ozre po gostih, ki si jo z dopadenjem ogledujejo. Zmedemo nekaj blekne in beži zopet ven. “Akramiš, kako je brhko dekle!” reče Žele. V tem se že malce povesi nos Julki in Slavki. Katarica bi najrajši planila v svojo kamrico in se bridko razjokala. Tako ga ima rada, komaj je čakala, da pride, a ti nazadnje pripelje nevesto s sabo! Ali ni Katrici obupati spričo tega? ' Da, najrajši bi se skrila in se nič več- ne prikazala v hišo. Tudi materi je hudo, vendar skuša hčer obo-driti ter jo spravi v hišo. Le vzemite, prosim,” reče gospodinja in ‘gostoljubno streže gostom. Žele in Vid skušata vso hišo spravili v židano voljo s prijaznimi domislicami, vendar Želetova bistra glava kmalu .sprevidi, da se je tu nekaj zataknilo. Žal mu je, da nista prišla rajši z Vidom sama. A kar je, je. Zato po prigrizku predlaga, .naj bi šli malo v krčmo. Da, da, prav je pogodil, tam se bo le morda tisto odmotalo, kar se je tu zamotalo. Medtem se je nabrala zunaj pred hišo kopica ljudi. Ogledovali so s'i kolesij in konje .ter čakali »a-goste. Sam gospodar Strajhar je prišel ven, ponosno potrepljal konja ter jima velel prinesti najboljše ota> ve z deteljo. Komaj se je Vid prikaza] na pragu, so ga ljudje z veselimi pozdravi sprejeli. “Vid! Sira j-harjev Vidi Joj, kako dolgo te ni bilo!” Vid jim je prijazno odzdravijal ter jim po vrsti stiskal roko. Potem so krenili gostje s Strajharjem, Straj-harico in Katarico v krčmo. pokazati, da je ona njegova dekle, ne Kaitrica. Prav z licem se mu pritiska k licu, tako da se gledalci kar spogledujejo. Godec si pa misli: Ne boš ga i-mela! In kar na kratko zakroži ter prekine ples. Julka bi hotela seveda še nadalje plesati z Vidom, toda on ne more, tu je še. polno vrhovljamskih deklet, z vsako se hoče zasukati, ne -samo hoče, saj se mora, z vsemi se pozna. Mimo tega mu pa možje in fantje kar naprej napijajo pri vsaki mizi. Nikar toliko, fanta 'boste opili! Sicer pa izletnikine utegnejo tu viseti kar do trdne noči, Kresinje so daleč, kje so potem še Blače! Zato se le hitro zasukaj te 1 Kaj, Vid hoče plačati vino? Bog ne prizadeni, .Strajharju bi se zameril. Žele zbira fante: še eno za slovo, tiisto dajmo: “Čez tri gore, čez tri vode. Zdaj pa le hitro! Vse dere za SKP,BITP»OfaMnM|BfBAyiM SUPERIOR BODY & PM (0. 6605 ST. CLASH A VENfJE FRANK CVELBAR, lastnik. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E. tl. St JOHN OBLAK HE 2736 Konja sta tekla brez oddiha in objestno dvigala glave, saj sta vozila štiri mlada srca. . . Drveti so mimo Kresinja in krenili navzdol proti Blačam. Zdaj ni šlo več tako (prožno. Vid je moral venomer zavirati in pateiti, da koleseljne zdrkne nizdal. Julka je 'bila razigrana, vpila je in .pela, v svojem navdušenju bi hotela, da bi se zvrnili. Iskra konja sita se plašila in Vid ju je komaj krdbil. Vrh spodnjega klanca je ustavil, od tu nimata dekleti iveč daleč do doma. Izstopili so. Julka se je obesila fantu na vrat, (Dalje prihodnjič) Najmodernejša bolnišnica — Slika nam predstavlja del najmodernejše bolnišnice. To je stavba, ki bo veljala $15,000,000 in bo tako zvani Veterans Hospital v Brook-lynf N. Y. Pričakujejo, dg^bo dogotovljeno jeseni prihodnjega leta. PtostoTa bo za 1,000 bolniških postelj in bodo lahko tukaj oskrbeli do SflOO oseb dnevno. Ml DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE The May Co’s Pobožična čistilna Barracuda torpedni bombnik še 'oripravlja, da pristane n abritskem nosilcu letal Illustrious. Slika je bila posneta na mornariških manevrih nekje na Atlantskem oceanu. RušUecspremljevalec HMS Rapid je videti v ozadju slike. Po proučevanju atomskega bombnega napada na Bikini otoke, je priče la britska morarica z manevri v obrambne svrhe proti atomski bombi. 102 OBLEK ZA DEKLETA, rayon taffets, crepes, gabardines, 2-kosa failles, prej od 17.95 do 22.95 1.................... .....j...........12.85 RAZPRODAJA NA SUKNJAH S KOŽUHOVINO OBROBLJENIH OBLEKE ZA DEKLETA ... 3. NADS: ONTARIO ŠPORTNO BLAGO 512 BLOUSES, rayon crepes, prints, satins; formerly 6.50 to 8.95 ....................4.85 & 5.85 47 BLOUSES, rayon crepes, satins, bead trim; formerly 8.95-12.95 ....................6.85 & 8.83 40 BLOUSES, dressy rayon crepes; formerly 12.95 to 17.95 .......................10.85 & 11.85 6 RAYON LAME BLOUSES, exquisitely tailored; formerly $35 ............................. $17 31 CASHMERE SWEATERS, pullovers; cardigans, formerly 12.95-15.95 ............8.85 & 10.85 44 WOOL SHORTIES, unlined; formerly 8.95 to 10.95 ............................6.85 & 7.83 26 WOOL JACKETS, fine flannel; formerly 17.95 . ....................................... 12.85 32 RAYON BOLERO SETS, gray frost paint and dark colors; formerly 10.95 ........... 6.83 10 DRESSES, rayon gabardine, faille, all wool; formerly 12.95-17.95 ..............7.95-12.85 27 WOOL SKIRTS, Stroock woolens; formerly 15.88 ................................. 8.85 11 SKATING SKIRTS, colorfully lined; formerly 12.95 to 16.95 ............:.............6.85 9 WORSTED GABARDINE DRESSES, formerly 39.93 ....................................$28 55 RAINCOATS, cotton poplin; formerly 17.95 to S35 ............................ 11.85-$22 42 RAINCOATS, wool worsted, gabardines; formerly $35 to 69.95 ...................$26 to $48 53 JUMPERS, rayon faille and gabardine; formerly 8.95 .............................i..y....6.85 8 COATS, all wool in colors, formerly 39.95....$33 153 SKIRTS, wool, rayon crepes; colors; formerly 7.95 to 10.95 .....................3.85 to 5.85 For Misses—Sizes 8 to 18. All-wool fabrics heaped with luxurious furs . . .Mink, Beaver, Silver Fox, Lynx-Dyed White Fox, Persian Lamb. In gray, black or brown. 15 COATS, formerly 89.95 .......................$ 68 12 COATS, formerly $1C0 to $125 ................$ 78 13 COATS, formerly $150 to $198 ................$124 5 COATS, formerly $185 to $250 ................$148 For Women—Sizes 14'/2 to 24 »/2; 36 to 46. Muskrat Squirrel, Gray Bombay Indian Lamb, Leopard trims. 7 COATS, formerly 69.95 to 79.95 ..........$ 48 59 COATS, formerly 89.95 to $139 ............$ 78 25 COATS- formerly $159 to $165 ............$138 FOR JUNIORS—SIZES 9 TO 15. Beautiful wool fabrics with rich fur trims. 14 COATS, formerly $65 to $75 .............$48 11 COATS, formerly 89.95 ..................$68 15 COATS, formerly $98 to $115.............$77 RAZPRODAJA NA NEOBROBUENIH SUKNJAH Including zip-lined 190 DRESSES, rayon gabardine and faille; formerly 8.95 to 12.95 .......................5.85 In casual and dressy styles coats. MISSES’ SIZES 12 TO 20 36 COATS, formerly 49.95 .............. 10 COATS, formerly 69.95 to $85 ....... 7 COATS, formerly $135 to $139.95 .... WOMEN’S SIZES 14'/; to 24'/,; 31 TO 45 35 COATS, formerly 40.95 .............. 14 COATS, formerly 59.95 to 69,95 ..... 17 COATS, formerly 79.95 to 89.95 ..... JUNIOR SIZES 9 TO 15 22 COATS, formerly 39.95 to $45....... 35 COATS, formerly 49.95 to 59.95 ..... 19 COATS, formerly 59.95 to 69.95 ..... .$38 -..$53 --$98 ...$38 ....$48 ...$68 ..-$29 -.$38 $48 SPORTSWEAR . . . THIRD FLOOR ZA MESTO IN DEŽELO ŠPORTNO BLAGO ZA DEKLETA 54 BLOUSES, fine cotton and rayon crepes; formerly $5 to 8.95 ................3.85 to 4.85 149 SKIRTS, wool, cotton corduroy, rayon crepes; formerly 6.50-12.95 ..........2.85 to 7.85 31 DRESSES, rayon gabardine and faille; formerly 10.95 to 14.95 ...............7.85 to 9.85 62 JUMPERS, rayon cord; formerly 10.95..4.99 RAZPRODAJA OBLEK za Jenske, dekleta in deklice AH 100% men’s wear worsted sharkskins, gabardines, glen plaids, stripes and checks. 38 Formerly 39.95 1...................24.92 7» Formerly $45 to $55.................33.00 33 Formerly 50.95 to 70.95 .............49.00 29 Formerly $85 to $98.................58.00 46 BLOUSES, prints, novelty trims; formerly 650 ..................•,................4.85 54 BLOUSES, cottons; sizes 9, formerly 3.95.99c 49 JUMPERS, all woo! and velveteen; sizes 12-18' formerly 17.95 .................................,2.85 195 DRESSES, rayon gabardine; formerly 8.95 to 1495 ...........................................5.85 18 DRESSES, .wool plaids, gabardines; 14 SKIRTS, crepes; 10.95 ...... 33 DRESSES, rayon gabardine; formerly $15..10.85 formerly ....................12.85 flared and straight; formerly ••••'..................... 7.45 20 SKIRTS, rayon crepes; formerly 8.95.............5.85 18 SLACKS, wool gabardines; formerly 8.95....5.45 17 SLACKS, rayon gabardines; formerly 5.95....3.S5 310 CARDIGAN SWEATERS, all wool formerly ....................................«■..............1.99 3.95 STREET FLOOR, ONTARIO