Leto XXI. TRGOVSKI LIST Številka Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'it leta 80 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska v m m m a m m Plača in toži se v Ljubjanl Časopis za trgovino, Industrijo nici v Ljubljani št. 11.953 Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil- Ivliaia vsak ponedeljek, * “ sredo in petek Liubliana. petek 22. iuliia 1938 fnnSk Posamezni 4>C|t %.ena številki din 1 Po lepih besedah — še lepa deiania Vladna »Samouprava« je objavila v torek Sloveniji posvečen uvodnik. Silno lep je ta uvodnik in vsaj nekaj odstavkov naj navedemo iz tega uvodnika. »Slovenija je naša Švica. Ne samo po pokrajini, temveč tudi po ljudeh. Po svojih visokokulturnih kvalitetah in po oni ogromni potenci njene delavnosti, dvignjene do izredno visoke stopnje organizacije, produktivnosti in solidne kakovosti produktov, ki jih Slovenija izdeluje. Švica je v XX. veku definitivno Postala industrijska dežela, vendar Švicarji vedno naglašajo, da niso kvantitativni, temveč kvalitativni proizvodniki. Podoben proces ustvarjanja se opaža tudi v vseli kiajih dravske banovine. Prosveta, promet in drugi temeljni pogoji so v Sloveniji na takšni višini ko nikjer v naši državi. Slovenski človek je te pogoje tako izpopolnil in zavaroval, da mu ne bi mogla niti Holandec ali Švicar na podlagi svoje kulturne izkušnje kaj upravičenega očitati- V lepem skladu materialne in moralne kulture je napredek Slovenije bolj zagotovi Ijen kakor kjer koli drugje v Jugoslaviji. Slovenci so zgodaj spoznali in občutili potrebo po koordiniranju moralnih in materialnih ®*l ter so na tem spoznanju in ob-cutku tudi po načrtu delali dalje, lil brez ozira na to, da sta bila obseg in število delovnih rok omejena, ustvarjeni so bili čudeži...« Nato pravi uvodnik, da je zalo Slovenija danes za vzgled vsem Jugoslovanom,,kaj se more storiti za svoj kraj, če se dela pametno, pošteno in dosledno. Najvažnejše pa je pri tem uravnovešenje ma-teiialne in moralne kulture. Zato dobi človek pri potovanju skozi Slovenijo samo spoštovanje in simpatije za to deželo realističnega in kritičnega pojmovanja življenja in njegove praktične organi zarije. Vsekakor je bil idealizem osnovni podnet za vse velike pridobitve, pozitivistični smisel pravilno pojmovanega rodoljubja pa vogalni kamen tega velikega in za gotovljenega slovenskega napredka. Lepe so te besede in vsak Slo venec je gotovo vesel in tudi ponosen na to priznanje. In v prepričanju, da so bile vse te lepe besede tudi pošteno in iskreno mišljene, smo za nje člankarju in »Samoupravi« tudi hvaležni. Ali prav zato, ker presojamo mi Slovenci vsako stvar kritično in realistično, pa smatramo za potrebno, da tem lepim besedam dostavimo par čislo realnih konstatacij. Slovenija danes še ni Švica, samo naš ideal je, da bi poslala Švica in da bi se vsaj njen tujski promet mogel razviti tako, da bi bil vsaj Pr"neroma podoben onemu v Švi-Cl' ^es je, da ima Slovenija skoraj Vse Pogoje, da postane druga Švi-ca- Toda ti pogoji so se doslej mnogo premalo izkoriščali in ne P° krivdi Slovenije. Tako so bile Pred mnogimi leti ceste v Slove 'U prav tako dobre kakor v Švici, ^striji ali Italiji. Po silnem ražnju avtomobilizma pa so se v vseh eh državah ceste popravile, razkrile in preuredile za moderni avtomobilski promet, ne pa tudi v Sloveniji. Tako je Slovenija glede cest zaostala, in zalo se tudi njen tujski promet ni mogel poživeti. In kakor s cestami, tako je tudi z železnicami. Enaki vagoni kakor pred vojno vozijo tudi danes i>o gorenjski progi. V deželah tujskega prometa pa vozijo motorni vlaki. Tudi glede železnic je Slovenija zaostala. Zaostala pa je tudi glede hotelirstva. Našli so se sicer uvidevni in požrtvovalni posamezniki in postavili na Bledu moderne hotele, da je postal Bled v resnici moderno letovišče, ki nudi tujcem ves potrebni konfor. Toda pustilo se je, da so ti požrtvovalni posamezniki izkrvaveli in ni se jim nudila pomoč. Zato je Slovenija tudi v tem pogledu zaostala. Ni pa zaostala Slovenija glede plačevanja davščin in lepo urejene kmetske hiše so bile vsem dokaz velikega materialnega blagostanja in če je bila v hiši še tako velika revščina. Slovenija lahko plača, Slovenija je urejena, Slovenija je bogata, tako se je govorilo in po tem so se odmerjale Sloveniji davščine. A Slovenija ni bila bogata in zato je čezmerno obda-čenje znižalo njeno gospodarsko silo. Že celo pa je padla vsa materialna sila Slovenije, ko je prenehalo poslovati njeno dobro organi- zirano denarništvo. Tudi pri tem ni bila krivda na strani Slovenije. Nočemo vzbujati še nadaljnjih rekriminaeij, ker nočemo na lepe besede odgovarjati z očitki. Odkritosrčno pa moramo reči: Vesele nas lepe in najbrže tudi iskrene besede priznanja Sloveniji. Želeli pa bi, da bi tem lepim besedam sledila tudi dejanja, da bi se Sloveniji res pomagalo iz njenih stisk in težav. Katere so te stiske, je bilo povedano že dostikrat in ni treba tu ponavljati. In ko bo Slovenija teh lepih dejanj deležna, potem bo v resnici napredovala tako, da bo postala druga Švica. Danes pa to še ni — in zakaj ni — to smo dovolj jasno povedali. Še o davčnih odmerah Mnogo prevelika obremenitev slovenskega gospodarstva Znova smo pregledali letošnje predloge davčne uprave za odmero pridobnine in znova moramo poudariti, da so se te odmere izvedle brez pravega kriterija in mnogo previsoko. Dostaviti pa moramo, da se ni ocenil čisti dobiček previsoko le majhnim in srednjim trgovcem, temveč tudi velikim firmam, in nekaterim prav nepojmljivo visoko. Tako se je zvišala davčna odmera v Kranju neki tekstilni tvornici od 3 800.000 na 8,225.500 din, drugi od 80.000 na 160.000, nekim drugim tvornicam od 910.000 na 1,880.850 din ter od 1,700 000 na 2,871.800 din itd. To so velikanska povišanja, ki bi se morala poznati v številu zaposlenih delavcev in v vsakem drugem oziru. Če bi bili takšni poviški utemeljeni, potem bi bili kar sredi visoke konjunkture. Vsi pa vemo, da baš za tekstilno industrijo to ne drži in da je začel odjem padati. Zato tem manj razumemo, kje je davčna uprava našla razloge za tako velikanski optimizem. Da tu ne gre le za posamezne firme, temveč da se je sumarično ocena tako povišala, nam dokazujejo poleg preje navedenih tudi ocene veletrgovin v Ljubljani. Omejili pa se bomo le na par najbolj drastičnih primerov. Eni firmi je bila ocena zvišana od 45.000 na 194.000, drugi od 60.000 na 105 tisoč, tretji od 48.000 na 05.000 din, četrti od 360.000 na 620.000 din, zopet drugi od 250.000 na 320.000, neki drugi od 236.000 na 380.000, nadalje naj omenimo še poviške od 90.000 na 195.000 in od 456.000 na 720.000 din. To so ogromni poviški, za katere je nemogoče najti pravih argumentov. Zlasti še, ko vendar vsi vemo, da je Slovenija lani preživljala silno težko gospodarsko leto, ko je morala drago plačevati žito iz Vojvodine, sama pa imela katastrofalno slabo sadno letino in je Lil vinski pridelek obupno majhen. Ne glede na to je Slovenija od gospodarske stiske tako izčrpana, ko niti ena druga pokrajina v ™vl‘ drugod se je kmet od višjih žitnih cen opomogel, v Sloveniji pa je nasprotno zaradi tega zvišanja trpel. Saj je celo banska uprava sama naglasila, da je bilo lansko leto za Slovenijo prava katastrofa. Zato nam je tem manj umljivo, kako je mogla davčna uprava za lani ocenjevati čisti dohodek podjetij tako visoko. I Tako visoka ocena čistega dobič- ka pa je za Slovenijo še zlasti hud udarec, ker so v Sloveniji tudi samoupravne doklade tako visoke kakor nikjer v državi. In zaradi šolskega bremena so letos te doklade zopet zvišane, poleg tega pa dobimo še nove davščine v obliki prispevkov za cestni fond. Lok je prenapet in treba je gledati, da ne poči! Branjarije so v Ljubljani skoraj brez izjeme ocenjene z najmanj 2000 din, manjše trgovine z 10 tisoč din, srednje s 30 do 50 tisoč in tudi več, velike pa kar s par slotisoč. Pa kje je vendar v Sloveniji ta živahen kupčijski promet! Baš sedaj so trgovine skoraj prazne, a kljub temu naj zaslužijo vsak mesec tisočake za pridobni-no. Vse, kar je prav, vse, kar je mogoče! Poleg tega pa prihajajo te ocene tako pozno, kar nikakor ni v skladu s predpisi zakona in ne z navodili finančnega ministra. Ali je morda v teh zakasnitvah tudi kakšen smisel? Želimo, da bi bili čim Iroljši od-nošaji med davčno upravo in davkoplačevalci. Zboljšanje odnošajev pa je nemogoče, če davčna uprava čisto po svoje gleda na poslovno življenje in če vidi čiste dobičke tam, kjer jih ni. Samo poglejte sezname dražb v Sloveniji, pa boste videti, kako neupravičen je optimizem davčne uprave! Skrbimo za trgovskega naraščata Po statistiki naših združenj je v Sloveniji nad 500 trgovskih vajencev in vajenk brez vsakega strokovnega pouka. To je težka napaka, ki se bo na vsak način morala odpraviti, ker bomo sicer dobili tudi trgovski naraščaj, ki ne bo strokovno zadosti usposobljen. Posebno v današnjih časih, ko postaja konkurenčna borba vedno hujša in ko se mora vsa naša trgovina boriti s težavami kakor še nikoli, pa je potrebno, da so zaposleni v trgovini le strokovno v vsakem pogledu popolnoma podkovani pomočniki in trgovci. Če tega ne dosežemo, potem tudi ne bo napredovala naša trgovina. A tudi strokovni pouk, ki ga nekateri vajenci dobivajo, je mnogo premajhen. To je na vse zadnje tudi razumljivo. Podeželska združenja so finančno tako slabotna, da je sploh izključeno, da bi vsa mogla vzdrževati tudi le skromne strokovne tečaje. Poleg tega pa v mnogih krajih tudi ni učnih moči, ki bi mogle prevzeti pouk v teh tečajih. Zato je potrebno, da priskočita država in banovina podeželskim združenjem na pomoč, da bodo ta mogla več storiti za izobrazbo vajencev. Danes so subvencije, ki jih dajeta v ta namen država in banovina popolnoma nezadostne. Posebno pomoč države je minimalna. Trgovski slan pa s svojimi davčnimi plačili tudi zasluži, da država nekaj stori za vzgojo trgovskega naraščaja. Ta denar se bo državi tudi dobro obrestoval, kajti strokovno usposobljen naraščaj bo sposoben, da bo dobro vodil trgovino, da 1)0 zaslužil in s tem tudi mogel plačevati davke. Strokovno nesposoben naraščaj pa tega ne bo mogel in bo slej ali prej padel na breme javnosti. Zato je v lastnem interesu države, da posveča strokovnemu šolstvu več pozornosti ko dosedaj. Zlasti še zato, ker je že skrajni čas, da se pri nas neha ta razvada, da vse išče le javno službo. Uradnikov in poduradnikov imamo že preveč in treba je misliti na to, kako bi se našle možnosti, da bi moglo dati zasebno gospodarsko življenje čim več zaslužka ljudem. To pa je le mogoče, če imamo strokovno usposobljen naraščaj, ki bo mogel popolnoma izpolniti svoje mesto. Gledati pa je tudi na to, da pride na deželo čim več učiteljev, ki so usposobljeni za predmete, kateri se uče na trgovskih nadaljevalnih šolah. Potrebe praktičnega gospodarskega življenja in šolski učni načrti na učiteljiščih bi se morali dopolnjevati. Naše sedanje strokovno šolstvo je nujno potrebno dvigniti na višjo stopnjo ter ga razširiti, da ne bo omejeno le na večja mesta. Morda bi bilo dobro, da bi se sklicala posebna anketa, kako odpraviti vse pomanjkljivosti in kako doseči, da 1k> tudi onih 500 vajencev, ki so danes brez vsakega strokovnega pouka, deležnih potrebne naobraz-be. Želeti je, da bi se to vprašanje čim prej rešilo, kajti čim pozneje ga bomo rešili, tem več premalo naobraženega naraščaja bomo imeli Slovenski Javnosti! Zadnja velika povodenj reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih okrajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni, tako da je v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve; uničeni ali močno oškodovani so tudi nešteti domovi. Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu, ter da mu predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenih domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si tudi no more pomagati. Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumevanje za njegovo trpljenje in da je pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo, katero organizira naše društvo, tudi primerne in potrebne žrtve; ne gre le za interese enega kraja, ampak vse Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoče se, da uživa zaslombo vse naše .javnosti. Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric. Zato se obrača društvo na vso slovensko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek za podporno akcijo v korist pomurskim poplavljencetn. Denar naj se nakaže po čekovni položnici našega društva s pripombo ^za poplav-ljence«. Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti bianko-položnico s številko poštno-čekovnega računa »Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, št. 16.463.« Nabiralno akcijo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine, ki Im tudi razdelila nabraue zneske. Društvo prijateljev Slovenskih goric. Belgijski lesni trg Od vseh lesnih uvoznih držav je bila Belgija najbolj vzdržna pri nakupu lesa, kar je razvidno iz či-njenice, da je kupila do 1. junija letos iz držav, ki so članice ETECa samo 11.000 standardov, dočim je lani v istem času kupila 176.000 standardov. Vzrok pa ni v slabi potrošnji, temveč v špekulativnem razpoloženju belgijskih uvoznikov, ki odlašajo z nakupi, dokler ne bo cena lesa dosegla najnižje točke. Vse kaže, da je ta trenutek že prišel, ker je bilo v zadnjih dveh tednih sklenjenih več kupčij ko prej vse leto. Posebno zanimanje je vzbudila kupna imgodba med Eksportlesom in neko veliko belgijsko firmo o o nakupu 3000 standardov lesa, ker je to za Belgijo primeroma zelo velik nakup, hkrati pa je to prva kupčija, ki jo je sklenila Belgija z ruskim lesom. Neto cena za ta les je bila določena na 12.12 funtov, kar primeroma odgovarja ceni lesa na angleškem trgu. Tudi od švedskih in finskih firm je nakupila Belgija precej lesa. Belgija je mnenja, da je zaradi precejšnje izčrpanosti zalo« že prišel čas, ko se bodo začele cene lesu zopet popravljati. Zadnja pot Franca Seršena Kako velik ugled je užival pok. ^Seršen in kako splošno priljubljen jje bil, je najlepše pokazal njegov pogreb. Ljutomer že dolgo ni vi-jdel takšnega pogreba. Predvsem j so prihiteli v Ljutomer stanovski tovariši pokojnika, da mu izkažejo zadnjo čast. Prišli so trgovci iz vsega ljutomerskega okraja, pa tudi iz Prekmurja, zlasti iz Murske Sobote in Dol Lendave. Cerkveni obred je opravil domači g. župnik mons. Lovrec s številno asistenco, nakar je pevski zbor zapel v srce segajočo pesem »Vigred«. Nato je šel pogrebni sprevod skozi mestne ulice, po katerih so svetile s flo-rom zastrte svetilke, proti pokopališču. Na čelu sprevoda je šla mestna godba, Sokoli s štirimi pra-| pori in gasilci. Ob krsti je korakala častna straža Sokolov. Za krsto so šli sorodniki, nato pa velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev. Pogreb je bil tako dolg, da so bili prvi že na pokopališču, ko je zadnji del sprevoda šele zapuščal mesto. Pri odprtem grobu se je najprej poslovil od j (pokojnika dr. Stajnko, nato pa je v globoko občutenih besedah ori-isal pokojnikove zasluge za Ljutomer in zlasti za napredek trgov-islva predsednik združenja trgov-jcev g. VHar. Ko je govoril še nar. ; poslanec Lukačič in so zapeli pevci, je godba zaigrala žalno koračnico j in truplo zaslužnega gospodarskega j človeka je bilo položeno k zadnje-j mu počitku. Šlajmerjev tlom bo povečan Na seji Pokojninskega zavoda je , bilo sklenjeno, da se ugodi prošnji Trgovsko bolniškega in podporne-Iga društva v Ljubljani za posojilo za povečanje Šlajmerjevega donia. Društvo je sicer zaprosilo za 7 milijonov din posojila, a bo Pokojninski zavod dal samo 8 milijonov. Načrti za povečanje sanatorija, ki so že gotovi, se bodo zaradi tega sicer morali nekoliko spremeniti, vendar pa ne bodo te spremembe bistvene. Pokojninski zavod bo tudi imet gradbeno nadzorstvo. V Slajmerjevem domu je bilo dose-daj 25 postelj, z razširjenjem pa bo 90 postelj. Tako ne bo treba upravi Šlajmerjevega doma vedno bolnikov odklanjati zaradi pomanjkanja prostora. Stavka zavarovalnih ‘ nameščencev v Zagrebu 'se še ni popolnoma končala, ker »Jadranska zavarovalnica« in »Internacionale« še vedno nočeta pristati na sporazum, ki so ga druge zavarovalnice že podpisale. Zato uradništvo pri teh dveh zavodih še vedno stavka. Pravijo, da je tudi prestižno vprašanje vzrok, da se ne podpiše nova pogodba. Če za druge zavarovalnice to prestižno vprašanje ni igralo nobene vloge, polem tudi za ti dve zadnji zavarovalnici, ki še nista podpisali nove kolektivne pogodbe, ne more biti tako važno. Sicer pa mislimo, da je mnogo bolj v korist ugledu |>odjetij, če imajo razmerje s svojim nameščen stvom urejeno. Zato tudi pričakujemo, da bosta tudi ti dve zadnji zavarovalnici podpisali pogodim z nameščenci. Udeležba tujega kapitala v bolgarskem gospodarstvu Po podatkih, ki jih je objavil Nemec dr. Leibrock v svoji knjigi »Bolgarska danes in včeraj« so znašale investicije tujega kapitala na Bolgarskem i. 1937. 2.06 milijarde levov proti 2.34 v 1. 1933. in 2.23 milijarde v 1.1931. Največ, tujega kapitala je v industriji in transportnih podjetjih. V odstotkih so udeležene tuje države po 'kapitalu: Belgija s 27.5, Švica s 23,3, Nemčija z 11,4. Združene države Sev. Amerike z 10,9, Italija z 9,9, Češkoslovaška s 5,5 in Anglija s 5.2%. Značilna je zelo slaba udeležba angleškega kapitala. Francoski kapital je največ udeležen v rudarstvu ter v industriji sladkorja, tobaka in mlinskih proizvodov. Nemčija je udeležena v glavnem v denarnih in kreditnih ustanovah. Potrebno je zaupanje v razvoj svetovnega gospodarstva V Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu je bila seja odseka za povečanje blagovne zamenjave. Predsednik dr. van Vlissingcn je uvodoma govoril o splošnem položaju svetovne trgovine ter med drugim dejal: Prvih letošnjih šest mesecev ni bilo za svetovno trgovino ugodnih niti v političnem niti v gospodarskem oziru. Vendar pa zaradi tega ne smejo izgubiti poguma oni, ki delajo za povečanje blagovne trgovine med narodi. Nobenega smisla nima obupavali, češ da je položaj tako slab, da ni mogoče nič storili. Vse vzroke imamo, da se še naprej trudimo za svoj cilj. Vemo vendar, kako hitro se menjajo razmere v svetu. Na oni strani oceana se vidijo znaki, ki kažejo, da pride kmalu zopet dvig gospodarstva in da je sedanje nazadovanje le prehodno. Pa tudi na političnem polju more čisto nena- doma, ko najmanj pričakujemo, nastati zboljšanje. Na ta trenutek moramo biti pripravljeni, kajti politično pomirjenje more biti trajno le, če mu sledi gospodarsko. Tudi ne smemo bili praznih rok, če pride do političnega pomirje-nja. Nasprotno moramo za ta primer pripraviti takojšnji program za zboljšanje položaja svetovnega gospodarstva. Z zaupanjem je treba gledati v bodočnost. — Seje se je udeležilo 24 delegatov iz 10 držav. Delovni program odseka ima zlasti ta cilj, da s postopno odpravo kontiugentnega sistema doseže tudi postopno zniževanje carinskih postavk. Slaba tujska v Primorju Hotelirji v Primorju pravijo, da je letos sezona za 00 odstotkov slabša od lanske, ki tudi ni slovela, da bi bila dobra. Vse naše tujsko-promelne ankete ne pomagajo torej dosti, a tudi uredba o pospeševanju turizma ni prinesla nobenega zboljšanja. Pa ga tudi ni mogla prinesti, ker se zboljšanje tujskega prometa ne more doseči nakrat, temveč je za to potrebno temeljito delo generacij. Že davno danes ue zadostujejo za dvig tujskega prometa le naravne krasote kraja, temveč zahtevajo tujci, da uživajo te krasote v vsem udobju in vrhu vsega še poceni. Celo proti tem osnovnim zahtevam pa se pri nas dostikrat greši in zato tudi ni čuda, če se tujski promet ne razvija tako, kakor bi želeli. Sploh kaže vse na to, da bi pri nas hoteli, da bi se tujski promet kar sam od sebe razvijal in da bi k nam prihajali tujci vsako leto v vedno večjem številu. Ni malo pri nas ljudi, ki mislijo, da je zadosti, če se postavi primeroma ustrezajoč hotel, pa bodo že prišli tujci, da ga napolnijo. A tujci ne bodo prišli sami od sebe, temveč jih je Ireba privabiti in potem jih tudi znati obdržati. Zaradi potovanja angleškega kralja v Dalmacijo je ta nakrat postala velika moda. Takrat je bila velika prilika, da jo izkoristimo, a mi tega nismo znali in ugodna prilika je bila zamujena. Naj-brže bi tudi prihodnjo podobno priliko prav tako zamudili, ker mnogi naši kraji za tujski promet še niso zreli. Imamo prav za prav le malo krajev, ki bi bili čisto usposobljeni za tujski promet. Velik del Gorenjske, zlasti Bled, Rogaška Slatina in nekaj drugih zdravilišč, Dubrovnik, Crikvenica in še nekaj krajev, pa smo skoraj pri koncu. Ti kraji imajo tudi vedno primeroma dobro sezono, če se ta ne pokvari z nepričakovanimi deviznimi ali drugimi predpisi, ker si znajo ti kraji tujce privabiti in tudi ohraniti. Posebno naša zdravilišča so si znala pridobiti stalno publiko, ki jih zvesto obiskuje leto za letom. Ta zdravilišča in lelovi-šča pa so tudi nekaj investirala, hodijo z duhom časa in tudi znajo |>ostreči gostom. Koliko krajev pa je v našem Primorju in tudi drugod, kjer gostom ne znajo postreči! Naša država je bila naravnost razkričana po svetu, da je ni .:ko-raj cenejše dežele na svetu. Res je bila naša dežela ena najcenejših. Ko pa so drugo leto prišli tujci, so bili razočarani, ker so nastale druge razmere in cene so se dvignile. Morda tudi bolj, kakor je bilo potrebno, ker tudi ta razvada še ni izkoreninjena, da se mora tujec odreti! Tudi najbogatejši človek pa se ne mara pustiti odreti in zato se sme tudi pri tujcu zaslužiti le toliko, kolikor je prav. Tudi naše občine mnogo greše proti tujskemu prometu. Ne zadovoljujejo se od indirektnih dobičkov, ki jih prinaša tujski promet, temveč hočejo tudi imeti direkten dobiček od tujca. Mnoge občine prav nič ne nudijo tujcem, a pobirajo od njih takse. In ne čutijo, da to ne gre. , Pri nas se tujski promet ne goji sistematično in zato se ne razvija. Namesto da bi postopoma šli od tega, kar imamo, hočemo, da bo kar jutri vsa Jugoslavija turistična zemlja. A to ne gre, ker se na naglico nič trajnega ustvari. Solidno treba razvijati naš tujski promet, skrbeti najprej za dobre dostope v naše prometne kraje, v teh postaviti dobre hotele in v njih nastaviti sposobno osebje, hkrati pa tudi vzgojiti prebivalstvo, da bo znalo pravilno sprejeti tujca. Nadlegovati tujce s svojimi političnimi ali drugimi nazori, je vse prej ko priporočljivo. Saj smo videli, da celo takšna svetovna letovišča in zdravilišča ko Karlove Vari trpe, ker so se preveč politično eksponirala. Zato smo ponovno predlagali, da je najprej treba storiti vse potrebno, da se razvjje tujski promet v Sloveniji, ki je danes za tujski promet najbolj zrela. Zaman so bili vsi ti opomini, ker vsako sistematično delo je pri nas nepriljubljeno. Sedaj se kažejo posledice te nesistematičnosti in zato tujski promet nazaduje. In še bo nazadoval, dokler ne bomo delali tako ko drugi narodi, da bomo znali tujca privabiti in ga sebi tudi ohraniti. Danes tega ne znamo! Jugoslovansko-italiian- ski trgovinski Nekdaj nad vse živahni italijan-sko-jugoslovanski trgovinski od-nošaji se kar ne morejo popraviti in kljub vsem sporazumom, ki so bili že sklenjeni v svrho povečanja trgovine med obema državama, pada obseg zunanje trgovine neprestano. Tako je Jugoslavija izvozila v prvih petih mesecih 1937 v Italijo blaga za 90 milijonov lir, Italija pa v Jugoslavijo za 92 milijonov, v letošnjih prvih petih mesecih pa je izvozila Italija le še za 86, Jugoslavija pa celo samo za 67 milijonov lir. Se v letih 1934—1937 je uvažala Jugoslavija iz Italije predvsem tekstilno blago, na katerega je odpadlo 70*/« vsega uvoza. Ta uvoz pa je od takrat znatno padel; v prvih štirih mesecih leta 1937. je znašal le še 57°/«. Za tekstilnim blagom je izvažala Italija v Jugoslavijo največ riža in južnega sadja. Ta izvoz je ostal v glavnem na isti višini ko v prejšnjih letih. Dvignil pa se je izvoz italijansko kovinske industrije od 1% vsega našega uvoza iz Italije v letu 1934. na 4% v prvih štirih mesecih leta 1938., da je po vrednosti že dosegel vsoto 4'5 milijona lir. Vse kaže, da se bo mogel tu italijanski uvoz še povečati, zlasti uvoz gotovih izdelkov in avtomobilov. Tudi vagone namerava naročiti Jugoslavija v Italiji, kakor so poročali listi. Zlasti preseneča nazadovanje uvoza italijanske bombažne preje, ki je bila glavni italijanski izvozni predmet v Jugoslavijo. Leta 1937. je znašal uvoz bombaževe preje še 40% vsega uvoza, v zadnjih mesecih pa je ta številka padla na 36*/«. Leta 1934. je Italija izvozila v Jugoslavijo še približno 97.000 stotov bombažne preje, leta 1937. še 72.000, v prvih 4 mesecih leta 1938. pa le 24.000 (v istem času leta 1937. 37.000) stotov. Pri tem pa je treba pripomniti, da je bila italijanska preja znatno cenejša od druge. Tako je bila povprečna cena za prejo iz Italije 20'5 din, iz Češkoslovaške 21'5, iz Avstrije 26 in iz Nemčije 43 din. Pri boljših vrstah pa je bila razlika še večja. Te številke dokazujejo, da bi mogla Italija povečati uvoz tekstilnih in kovinskih izdelkov. Težave pa dela klirinški promet. Mi izvažamo v Italijo predvsem živila in les, sploh blago, ki ga mora izvoznik plačati takoj. Zato ludi izvoznik ne more dolgo čakati na plačilo ali pa postane zanj vsa kupčija nerentabilna. Italijanski izvozni predmeti pa spadajo v vrsto blaga, ki se nakupuje le proti večmesečnemu plačilu. Zato bi bilo potrebno, da bi se te razlike v plačevanju blaga po klirin-gu premostile z diskontiranjem dolgoročnih meničnih terjatev. •> barva, pleakra h> It v 24 orali U * ^ U,UH obleke, klobuk* Itd. škrob) in ovetlolika irajee, »vrat alke Ib maniete. Pere. »oii, munga in Uka domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-4. Selenbnrgova aLB Telefon H. 22-73. Angleška trgovina še nazaduje Ves angleški uvoz je dosegel v juniju 76‘5 milijonov funtov, za 13°/o manj kot lani. Izvoz je v primeri z majem celo padel od 38T7 na 3 čl. 1. te uredbe se morejo baviti: 1. Sodno registrirane (protoko-lirane) firme, ki predlože potrdilo pristojne trgovinske zbornice, da spada po dovoljenju oz. potrdilu, odobritvi prijave obrata po čl. 456. (odst. 3.) obrtnega zakona oz. objavi protokolizacije firme in po trg. registru v obseg njih obratovanja tudi izvoz sadja, 2. zadružne zveze in kmetijske zadruge za proizvode svojih članov, 3. proizvajalci sadja in sadnih izdelkov, ki sami izvažajo svoje proizvode, kar morajo dokazati s potrdilom občine, katero morajo potrditi okrajne oblasti. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (odsek za sadje in povrtnino) vodi register izvoznikov sadja in sadnih izdelkov iz čl. 1. le uredbe ter izdaja prosilcem na podlagi prijav za registracijo in Potrebnih dokumentov pooblastilo za izvažanje sadja in sadnih izdel-ov> in sicer brezplačno. §, ‘“- Prijava za registracijo mora vsebovati naslednje: 1. ime in na-oov prosilca, ki prosi za pooblačilo za izvoz ter izjavo, za katere viste sadja m sadnih izdelkov prosi pooblastilo. 2. označbo obrata po el. .5.3. § 33. — (1) Vsak obrat, ki. izvaža sadje in sadne izdelke mora imeti označbo svojega obrata, ki jo daje na zavoje. (2) Označba obrata more biti iz določenih črk (navadno začetne črke firme) ali iz simboličnih besed ali slik. (3) Označbe obrata morajo biti o kontroli izdelkov, Konec. registrirane pri Zavodu za pospeševanje zun. trgovine, ki mora registrirane označbe naznaniti kontrolnim organom. (4) Dva ali več obratov ne sme imeti istih označb. En obrat more imeti jrosebno označbo za vreče in posebno za zaboje. (5) Zgodnejša prijava ima prednost, v kolikor ni v nasprotju s pridobljeno pravico po zakonu o zaščiti industrijske lastnine. (6) Označbe obratov in kvalitetne stopnje morajo biti na čelni strani, pri sodih pa na zadnji, in sicer v obeh primerih z vžganim žigom ali mastno barvo, dočim morajo biti ua vrečah označbe z mastno barvo na sredi vreče. § 34. — (1) Vsako etiviranje suhega sadja mora imeti dve različni označbi. Ena se uporablja na zavojih lastnega etiviranega blaga, druga pa na zavojih blaga, ki je bilo etivirano na tuj račun. V tem zadnjem primeru mora biti na zavojih tudi označba obrata, za katerega račun se je blago posušilo. (2) Sušilnice morajo ob prijavi svojih označb navesti, katere označbe bodo uporabljale za lastno blago in katere za blago, etivi-rano na tuj račun. (3) Tudi proizvajalci pekmeza morajo imeti svoje označbe. (4) Za izvoz se morejo odpravljati sadje in sadni izdelki z označbo obrata, v katerem je bilo blago kupljeno oz. prodano, toda v tem primeru mora lastnik blaga navesti kontrolnemu organu dokaz o nakupu oziroma prodaji. Kontrola § 35. — (1) Kontrolo kvalitete in pakiranja sadja in sadnih izdelkov izvršujejo po določbah te uredbe v času izvozne sezone posebni kontrolni organi, ki jih postavlja ban za območje svoje banovine. število kontrolorjev določi trg. minister jx> zaslišanju bana. Izven sezone izvršujejo to kontrolo sreski kmetijski referenti. S 36. Delo kontrolorjev revidirajo posebni revizorji, ki jih postavlja trg. minister. Revizorji morejo sklepe kontrolnih organov spremeniti. Njih sklepi so izvršni brez pravice na pritožbo. Način kontrole in revizije izvoza bo predpisal trg. minister s posebnim pravilnikom. § 28. — Kontrolorji se jvostav-ljajo na postajah, kjer se redno odpošiljajo vagonske pošiljke, morejo se pa imenovati tudi na drugih. V enem kraju je lahko tudi več kontrolorjev. Za odgovornega se smatra oni, ki je izdal potrdilo o kakovosti. § 39. — Kontrolorjem in revizorjem določa nagrado, ki se plačuje iz drž. proračuna in posebnega proračuna Zavoda, min. za trg. na predlog strokovnega odbora. Kontrolorji in revizorji se smatrajo kot javni nameščenci. Za brezvestno delo se morejo kaznovati za vsak prekršek z globo do 3000 dinarjev, s tem pa še ni izbrisana njih kazenska odgovornost. § 40. — Sadje in sadni izdelki se ne morejo izvoziti dokler ni pregledano od kontrolnih organov in nima potrdila o kakovosti. To V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. potrdilo pa ne oprošča izvoznika odgovornosti, če se kasneje ugotovi, da pošiljka ne ustreza predpisom uredbe. Carinarnice smejo cariniti samo blago, ki ima potrdilo o kakovosti. Za to potrdilo se ne plačuje taksa po taksnem zakonu. Tudi železnice in ladje ne smejo prevzemati blaga brez tega potrdila. Na železniških jrostajah, kjer ni kontrolnih organov, pregledajo blago kontrolorji najbližje postaje. — Potni strošek kontrolnega organa plača zainteresirana stranka. § 41. Vsa skladišča, v katerih so suhe češplje, pekmez in orehi, podleže poleg kontrole po zakonu o živilih tudi nadzorstvu kontrolorjev in revizorjev, ki sinejo ob vsakem delovnem času pregledati blago. V skladiščih zaposlene osebe morajo biti zdrave. Sanitetno nadzorstvo nad temi osebami opravljajo pristojni sanitetni organi. Stari in novi orehi ter stare in nove češplje morajo biti v skladiščih nameščene ločeno. Izvoz starih češpelj in orehov se mora posebej prijaviti kontrolnemu organu ter deklarirati v tovornem listu. C e kontrolor konstatira v skladišču ali sušilnici nezadostno posušene češplje, naloži njih prebra-nje ter dosušitev, če pa se izkaže, da je blago pokvarjeno in da se ne more jropraviti, potem se dene v kadi in seseka ter prelije z vodo, po 24 urah pa se proda na javni dražbi na račun lastnika. § 42. — V primeru nesporazuma med proizvajalcem in trgovcem glede kakovosti, se more sjtor rešiti z arbitražo. Vsaka stran imenuje svojega zastopnika, ta dva pa tretjega. Sklep tega razsodišča je obvezen, če obe stranki naprej pristaneta na njegov sklep. § 43. — Kontrola pri odpremi za izvoz mora ugotoviti: Če odgovarja kakovost blaga predpisom te uredbe in če so zavoji sposobni za transport, Če blago ustreza, izdajo kontrolni organi potrdilo o kakovosti. Vsebino in obliko tega potrdila bo predpisal trgovinski minister. § 44. Kontrolni organi morajo vsako kršitev javiti Zavodu za pospeševanje zun. trgovine. Če gre tudi za kazensko dejanje, potem tudi pristojni oblasti. § 45. — Pritožbe proti sklepom kontrolnih organov morejo stranke prijaviti trg. ministru v 3 dneh, nakar bo ministrstvo takoj poslalo revizorje po čl. 36. te uredbe. Če revizor tožbo zavrne, padejo stroški prihoda revizorja na pritožnika. Pritožba se vloži pismeno ali brzojavno. § 46. — Vsi uradi morajo pomagati kontrolorjem in revizorjem pri njih delu. § 47. — Vsaka kršitev te uredbe se kaznuje, če uredba sama drugače ne določa, po zakonu o kontroli kmetijskih jn-idelkov za izvoz. § 48. — Zavod za pospeševanje zun. trgovine mora izbrisati po sklepu trg. ministra za tekočo in prihodnjo izvozno dobo iz registra osebe, ki so bile trikrat kaznovane zaradi kršitve te uredbe. § 49. Vse denarne kazni se pošljejo Zavodu in služijo za kritje stroškov kontrole. Zaključna določila Trg. minister se pooblašča, da izda pravilnik o izvozu suhih jabolk in suhih hrušk. Trg. minister more spremeniti na predlog strokovnega odbora ter po potrebi izvoza predpise glede zavojev in nakladanja v vagone. Z objavo te uredbe prenehajo veljati vsa določila zakona o kontroli kmetijskih proizvodov, ki nasprotujejo tem določilom in se nanašajo na proizvode iz čl. 1. te uredbe. Nadalje pravilnik o trgovini s svežimi češpljami z dne 3. junija 1931. Angleški balkanskim državam Po informacijah, ki krožijo v londonskih finančnih krogih bo skoraj vprašanje angleške finančne pomoči balkanskim državam definitivno rešeno. Interministe-rialna konferenca, ki je bila ustanovljena v zvezi z načrtom o kreditiranju balkanskih držav, je končala svoje delo. Niso pa še v podrobnostih znani rezultati njenega dela. Ve se samo to, da je komisija proučila načrte o večstranskih gospodarskih pogodbah med balkanskimi državami. V zvezi s končanim delom komisije se tudi govori, da bo v kratkem sklicana v London konferenca zastopnikov balkanskih držav. Na lej konferenci bi se definitivno uredilo vprašanje finančne pomoči balkanskim državam z dolgoročnimi krediti. Pomembno je, da angleški vladni krogi ne skrivajo svoje želje, da se finančni krediti balkanskim državam omogočijo, da pa hkrati jroudarjajo, da se s temi krediti nikakor noče škodovati gosjmdar-skim interesom Nemčije. Nasprotno želi Anglija, da tudi druge države sodelujejo pri gospodarskem dvigu balkanskih držav, da bi mo- pn Od gle le v večji meri sodelovati mednarodni zamenjavi blaga, lega bi imele korist vse zapadne države Evrope in naravno tudi Nemčija. Dne 18. t. 111. je britanski gornji dom sprejel zakonski predlog o finančni pomoči Turčiji. Značilno je, da se ta predlog ni dal na glasovanje. V debati je lord Tempel-nioor naglasil, da angleško-lurško prijateljstvo ni proti nikomur naperjeno, temveč hočeta obe državi s tem sporazumom samo utrditi mir. Lord Straloklge pa je v svojih izvajanjih naglasil, da bi bilo želeti, da bi se podobni sporazumi sklenili tudi z drugimi državami, zlasti s podonavskimi. Tudi on je zavrnil očitke, kakor da bi Anglija hotela s temi posojili izriniti Nemčijo z Balkana ali Nemčijo gospodarsko blokirati, temveč hoče Anglija samo to. da najde nove trge za angleško blago. V londonskih krogih se nadalje trdi, da bo dala Anglija Jugoslaviji večje posojilo, kj bi bilo dolgoročno in ki bi služilo predvsem za nabavo vojnega materiala. Ta vest pa se v angleških krogih še ne potrjuje. Nove v okolici Živahna delavnost okrajnega cestnega odbora Doeim se vprašanje modernizacije državnih cest, zlasti v severni Sloveniji, skoraj ne premakne z mrtve točke in imamo doslej le obljube brez potrebnih kreditov, razvija okrajni cestni odbor mariborski letošnje poletje precejšnjo živahnost. Zal gre le za krajše ceste več ali manj lokalnega pomena. Prihodnje leto bo končana banovinska cesta od ltuš do Ribnice. Cesta poteka ob desnem bregu Drave in se v svojem srednjem delu vzpenja visoko nad strugo reke. Najtežavnejši del gradbe je nad Falo pri tako zvanih Pečinah, neposredno nad železniškim predorom. Tu je te dni mariborska tvrdka inž. Ferluga dogradila preko strme globeli železobetonski ..most nad graščino Falo. Stroški so znašali okrog 200.000 dinarjev. Od tu se nudi krasen razgled po Dravski dolini in na obmejni Kozjak. Prihodnje dni se začne delati cesta od Ruš do betonskega mostu. Drugo pomlad se bodo dela nadaljevala na drugi strani, tako da bo vsa cesta preko Puščave in Sv. Lovrenca gotova v dobrem letu. Tej cesti pripisujejo velik pomen, zlasti s tujskoprometnega ozira. Te dni se začne v mariborski okolici delati cesta od Sv. Jakoba v Slov. goricah preko Poličke va si do St. lija. Dela so poverjena mariborski tvrdki inž. Zivic. V delu je tudi velika cesta od Sv. Lenarta preko Sv. Benedikta do Gornje Radgone. Ta dela bo iz vršila tvrdka inž. Ferluga. Zaen krat je oddan le prvi del od Sv. Lenarta proti vzhodu. Kakor smo že pred kratkim omenili, lepo napreduje gradba 2 kilometra dolgega cestnega odcepa, ki veže banovinsko cesto Št. Ilj —Cmurek z znanim izletiščem Ma rijo Snežno nad Muro. Tudi ta dela bodo še letos končana. Tudi na desnem bregu Drave napredujejo gradbena dela. Pri Slov. Bistrici se gradi nov most Pišite po prospekte! SOFRA KARTOTEKE predstavljajo vitek preglednosti. praktičnosti in Vam prihranijo mnogo dela, truda, {asa in denarja Zastopniki se sprejemajo SOFRA MARIBOR, GREGORČIČEVA 24 pri Spodnji Novi vasi v lastni režiji občine in cestnega odbora. V pospešenem tempu se nadaljuje gradba ceste Slov. Bistrica—Oplotnica. Največje delo letošnjega poletja pa je vsekakor velika pohorska esta od Reke do Sv. Arha. Delo je oddano že do vrha in ga je prevzela tvrdka inž. Ferluga. Računajo, da bo gradba do začetka prihodnjega poletja končana in izročena prometu. Na novo se bodo uredili tudi odcepi od pohorske ceste do Mariborske koče, Pohorskega doma in cerkve Sv. Arha. Prihodnje leto bo torej izletnik z avtomobilom lahko v dobri pol uri prišel iz Maribora do vrha Pohorja. Na cesti Bresternica— Sv. Križ se bo delo nadaljevalo v najkrajšem času, ker banska uprava še ni potrdila načrtov. Ta cesta bo vezala Dravsko dolino čez S'v. Križ s Pesniško dolino pri Zgornji Kungoti. Prometu bo kmalu izročena cesta Slivnica—Radizel, z delom na cesti Sv. Ana—Sv. Lenart pa se še ni moglo začeti, ker so nastale nekatere ovire krajevnega značaja. S pomočjo cestnega odbora se končuje cestna zveza Duplek—Korena—Sv. Barbara. Končno naj omenimo, da sta se te dni v najbližji okolici Maribora začele preložitev občinske ceste iz Kamnice proti Griču in preureditev ceste na Jelovcu. Ti dve cesti bodo zlasti uporabljali izletniki v nedeljskih popoldnevih. V jeseni je bila končana modernizacija državne ceste od Maribora do Št. lija. Cesta dobiva sedaj asfaltno prevleko. Izkazalo pa se je, da asfalt nikakor ni primeren za precej strmi klanec v Košakiti, par sto metrov za mestno mejo, in da bi ga bilo treba vedno popravljati. Zato je tehnična sekcija predlagala gradbenemu ministrstvu, naj se ta del ceste tlakuje z drobnimi granitnimi kockami. Ministrstvo je tehtne razloge strokovnjakov upoštevalo in sedaj dovolilo naknadni kredit enega mi- lijona dinarjev za tlakovanje košaškega klanca. Dela bodo do jeseni končana. Kakor se zatrjuje, se bodo v najkrajšem Času začela dela za modernizacijo državne ceste od Maribora do Fraina. Krediti so baje že zagotovljeni. Doma in po svetu i VELIKA TRGOVSKA HIŠA manufaktura tn špecerifa, v večjem trgu bttzu Maribora, prvovrstna prometna točka, tik ob železnici, se radi razmer proda. Hiša nanovo renovirana, stanovanje z vsem kom-fortom. Vprašati pod naslovom ..plaCjla sposoben" v upravi Trgovskega lista. t Največji slovenski denarni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Lastne rezerve nad . . . din 26,000.000*— Prirastek novih vlog od 1. januarja do 30. junija 1938 din 51,201.000*— Vse vloge izplačljive brez omejitve! * Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Zaradi smrti romunske kraljice je odrejeno na našem dvoru šest-tedensko žalovanje. Za prve tri tedne velja globoko žalovanje. Vodja mladonemškega gibanja v Vojvodini dr. Haslinger je imel na kongresu svoje stranke govor, v katerem je med drugim dejal: Naša politika je ostala vedno ista: Vse za kralja in domovino. Vojvodinski Nemci hočemo ostati v največ jem prijateljstvu z našo jugoslovansko večino, ker smo trdno prepričani, da je naš napredek mogoč samo v okviru močne Jugoslavije. Izjava Hitlerja, da hoče Nemčija veliko in močno Jugoslavijo. se popolnoma krije z našim stališčem, ker smo prepričani, da nam je le v Jugoslaviji zajamčena lepša bodočnost. Italijanska mornarica obišče naše Primorje. Najprej bo obiskala Boko Kotorsko. Za njen sprejem se delajo velike priprave. Nemški profesor Werner March, ki je strokovnjak za športne stadione, je dobil od jugoslovanske vlade naročilo, da napravi načrte za olimpijski stadion v Beogradu. Poleg stadiona se bo sezidalo tudi poslopje za višjo športno šolo ter vežbališče za vojaške športne prireditve. Kongres vsega učiteljstva Jugoslavije bo od 20. do 23. avgusta v Zagrebu. Fond za zidanje stanovanjskih hiš javnih nameščencev se je ustanovil v donavski banovini ter je ban že podpisal pravilnik o tem fondu. Začetni kapital tega fonda znaša 5 milijonov din, banovina pa bo vsako leto dala fondu še posebno dotacijo. Vsak državni in banovinski uradnik more dobiti za zidanje lastne hiše iz fonda posojilo v višini 120.000 din, ki se bo obrestovalo po 4% in amortiziralo v 20 letih. Wva licitacija za zidanje železniške proge Metkovič — Ploče je razpisana ter bo 20. avgusta v oddelku za gradnjo železnic v prometnem ministrstvu v Beogradu. Licitacije se smejo udeležiti le domači podjetniki. Kavcija znaša 200.000 din. Državne železnice nameravajo baje naročiti v Nemčiji večje količine premoga, ker da ga imajo naši premogovniki premalo. Ta ute- meljitev pa ne drži, temveč je res le to, da naročajo železnice premog prekasno. Licitacija za zgraditev vodovoda v Suhi krajini je razpisana. Dela so preračunana na 2,066.973 din. Licitacija bo 27. avgusta. »Tekstilna trgovina« d. d v Beogradu, pri kateri je koncentrirana prodaja izdelkov tekstilne tovarne v Odžakih, je dosegla lani pri delniški glavnici 1,2 milijona din skoraj 800.000 din čistega dobička in bo mogla zato izplačati 40"', n o dividendo. Najugodnejše kupite v knjigarni učiteljske tiskarne v Ljubljani ali podružnici v Mariboru: nalivna peresa, pisemski papir, vizitke, vsakovrstne pisalne potrebščine, razglednice i. dr. Speditersko podjetje Schenker d. d. poveča svojo glavnico od 3 na 5 milijonov din. Zaradi nalivov je bila železniška proga Kraljevo-Kos. Mitroviča pretrgana na štirih mestih, da se je moral ves promet ustaviti. Odposlanec Hitlerja kap. VViede-mann je govorit z angl. zunanjim ministrom Halifaxom okoli 20 minut. Wiedemann je med drugim izjavil, da ima Hitler čisto konkreten načrt za nemško angleško zbli-žanje. Kakor poročajo listi, bi tudi Nemčija pozdravila, če bi bil v češkoslovaškem vprašanju dosežen sporazum. Wiedemann se je dotaknil tudi vprašanja zmanjšanja oboroževanja. O kolonijah ni govoril. Lord Halifax pa je omenit kapitanu Wiedemannu, da bi bilo zelo dobro, če bi tudi Nemčija sodelovala pri reševanju emigrantskega vprašanja. Vse kaže, da ni bit uspeh kap. Wiedemanna v Londonu posebno velik. Nemški škof dr. Sproll v Roten-burgu, ki pri plebiscitu za priključitev Avstrije k Nemčiji ni glasoval in je moral zaradi tega oditi na dopust, je zopet nastopil svoje mesto. Zahtevo tamkajšnjega drž namestnika, da mora škof odstopiti, je papež odločno odklonil ker pomeni ta zahteva poseganje v pravice cerkve. Papež je zato zahteval od škofa, da se vrne na svoje mesto, ker bi sicer nastal nevaren precedenčni primer in bi mogli nar. socialisti odstaviti vse njim neljube škofe. »Neue Ziircher Zeitung« piše, da je vzrok zadnje kampanje proti Češkoslovaški v tem, ker so v Berlinu spoznali, da je čisto nemogo če doseči izolacijo Češkoslovaške Ta je v sedanjem položaju pokazala ne le veliko odporno silo temveč tudi elastičnost, da se je znala popolnoma prilagoditi Parizu in Londonu in je zato njeno stališče trdno. Stalin je imel dolgo konferenco z Vorošilovim, Litvinovim in Molotovom. Na konferenci so sklenili da Rusija v celoti odbije japonski protest zaradi zasedbe ozemlja na tromeji Mandžurije, Koreje in Rusije, ker je to rusko ozemlje in ne mandžursko. Nadalje je bilo odre-eno, da odidejo novi kontingenti vojske na Daljni vzhod. Japonski guverner Koreje je po svojem odhodu iz Tokia izjavil, da ne veruje, da bi Rusija začela vojno, ker da so njene notranje razmere tako napete, da ne sme tvegati vojne. Ob Jangceju se je začela močna kitajska ofenziva ter se je posrečilo kitajskim četam, da so po dobri artilerijski pripravi predrle japonsko fronto na več mestih. Japonci so skušali ustaviti kitajsko prodiranje s protiofenzivo proti Kiukiangu, a so Kitajci vrgli Japonce nazaj. Kitajci nadalje poročajo, da so njih letalci potopili v zadnjem času 21 japonskih ladij, 19 pa da so jih močno poškodovali. Japonci napovedujejo skorajšnji pričetek njih ofenzive proti Han-kovu. Kitajski četniki delajo Japoncem vedno večje preglavice. Japonska je definitivno odpovedala prireditev olimpiade za 1.1940. v Tokiu. Olimpiada bo zato v glavnem mestu Finske v Helsinku. Irski pilot Corrigan je odletel iz NewYorka z namenom, da pristane v Los Angelosu. Pri odletu pa se je obrnil proti vzhodu, nakar se mu je pokvarila magnetna igla, kar e imelo za posledico, da je naprej letel proti vzhodu in preletel Atlantski ocean ter srečno pristal na Irskem. Letel je v čisto zastarelem, že večkrat zakrpanem letalu, brez vseh pripomočkov in je zato njegovo dejanje športno tem pomembnejše. 15.000 delavcev je začelo stavkati v francoskem rudniku Ancinu v severni Franciji. Pred vhode v rove so postavili rudarji stražo in ne puste nikogar na delo. Močan potres je bil v Grčiji. Najbolj močan je bil v sev. vzhodni Atiki in na otoku Evbeji. Več hiš je potres porušil. Ubitih je bilo nad 50 ljudi. Radio Ljubljana nezlomljivi Vidni prostor za črnilol normalna cena din 180 — Osmi-Indium-konica a 25 letno garancijo! Trgovci! PREŠITE OBEJE nabavite najceneje pri industriji odej F. Dobovicnik • Celje H | V a * d.zo.z. St. Vid nad Ljubljano St. 91 Ljubljana. TyrSeva testa 33 (Javna skladišča) Kolesa, motorji, šivalni stroji na|bol)Ših znamk po najnižjih cenah. Na debela! Na drobnoI Zahtevajte ponudbe! Sobota, dne 23. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Prenos promenadnega koncerta — 18.40: Kaj je in kaj hoče socialno skrbstvo — (gdč. Zlata Pirnatova) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: 501etnica smrti Jaše Ignjatoviča — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisan večer — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Pevski koncert (Drago žagar) — 23.00: Poročilo o pripravah za XX. kongres kat. esperantistov (Peter Golobič). Nedelja, dne 24. julija. 8.00: Duet harmonik, brata Goloba —• 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (ravn. Jože Jagodic) — 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: A. Neffat — 11.30: Otroška ura: Striček Matiček — 12,00: Trboveljski pevski jazz — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 17.00: Ohranimo zemlji rodovitnost (inž. Rado Lah) — 17.20: Tržna poročila — 17.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine — 18.30: Citraške točke (plošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Junaštvo in slava Somborca pri obleganju Dunaja 1. 1683. — 19.50: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) — 20.30: Koncert vojaške godbe — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek, dne 25. julija. 12.00: Kmečki trio — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Glasbene slike (plošče) — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Upor v Mostaru leta 1850, — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.10: Počitniške kolonije za vajence (dr. Albert Trtnik) — 20.30: Prenos koncerta iz Dobrne. Dirigent: .Tosip Ra ha — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Fantje na vasi. Da čimbolj razširi svoje polnilno pero v Jugoslaviji, bo GOLDMICHEL v prihodnjih 4 tednih razpošiljal garnituro 1 originalnega polnilnega peresa Gold-michel s 25 letnim jamstvom in 1 modernega patentiranega svinčnika po povzetju za ceno din 5 5’— Pri naročilu je treba navesti, ali naj bo pisava tanka, srednja ali Airoka. — Izkoristite ugodno priliko, kajti s to ceno so komaj plačani uvozni stroški. — Jugoslov. gen. zastopstvo GOLDMICHELBAUER, MARIBOR, POŠTNI PREDAL ŠTEV. 91 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. *«■ LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nigjcihjseriah: Salda-konte, fitrace, journale. 6 o I a k ej«_vejtk_e. mape, od jemal ne knjižice. risalne bloke itd. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Iva* Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani