TRST, sreda 21. avgusta 1957
Leto XIII - Št. 198 (3733)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI H. 6, II, nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Pojtnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA SL 28 it. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak viiine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po
Laže mu je govoriti kot molčati
Očitna je želja predsednika vlade da se delo poslanske zbornice prej
Zolija
konča
Enrico Mattei je imel tudi s predsednikom vlade razgovor - Desnica hoče izkoristiti vsako priložnost za spreminjanje ustave Saragat pri Rossiju, ki ho imel v gosteh tudi Gaitskella
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — V rimskih krogih je znano, da je od folija mnogo laže doseči, da govori kot da bi molčal. Zato intervju-kramlijanje, ki ga je imel z Zolijem isti Enrico Mattei kot pred dnevi z Gronchijem, ni zbudil tolike pozornosti. Sicer Zoli tudi ni govoril takih reči, da bi bilo treba njegove besede kdove kako natančno navajati. Ponovil je staro obljubo, ki jo je napravil samemu sebi, da Pojde po volitvah iz vlade — če ne bi moral iti že Prej — in obljubil je, da bo v tem času še izboljšal javno upravo. Pohvalil se je, da je že pospešil birokratski aparat predsedstva s tem, da je poslal proč kakih petdeset funkcionarjev in da je že tudi marsikaj prihranil, n. pr. 8 milijonov na leto pri nabavi časopisov in revij, 300.000 z ukinitvijo menze v Viminalu in Podobno. «Z vsotami, ki jih sedaj država izdaja, bi bilo ntogoče doseči 20 ali 30 odstotkov več,» je dejal.
Govoreč o politiki pa je Zo-h' ki se nahaja še na počitnicah, rekel, da mora priti do sklicevanja političnih shodov, ko bo sedanja poslanska zbornica končala svoj ciklus dela, kar približno odgovarja programu dela vlade.
Pozornost političnih opazovalcev se je obrnila na to izjavo. Program sedanje poslan.
®ke zbornice in program vla-“e nista namreč prav nič v skladu, saj se n. pr. Zoli ni koli ni obvezal s svojim programom za ustanovitev dežel ?ii ?-a ustavni referendum, kar J® oboje na dnevnem redu sedanje poslanske zbornice. Zdi se, da je hotel Zoii še enkrat Potipati, če bi se dalo zaklju-jhti delo poslanske zbornice.
“rz ko bi bile izčrpane deba-e o proračunu in zakonu o agrarnih pogodbah. Dejstvo, da se Zoli ni obvezal, da bi Popolnoma spoštoval ustavo Predstavlja po mnenju političen krogov Jevice trdno opo-r® tistim krogom klerofaši-stione desnice, ki bi radi kar sPrernenili ustavo, da bi tako Preprečili njeno popolno rea-Uacijo. Tn v tem bo gotovo a°kaj resnice.
Prav danes zvečer je n. pr.
™isin Michelini podal v zve-
* * polemiko, ki se je razodela okrog pravic državne-?a predsednika, vrsto izjav, o
aterih bi se morali tako ime-pvani demokratični krogi za-•nishti. Poudaril je nujnost, a se točno določijo pravice Predsednika republike in da
* v, ta namen primerno spre-•M ustava. Pri tej priložno-*’ )e dejal, pa naj se spre-
v ®ne še nekatera poglavja, rt. ®. pr. o deželnih avtono-sta	' ^rrdi hi bilo treba u-
; av.° spremeniti zaradi tega, ta	^ se Michelini, ker-je
* ustava plod kompromisa m®d strankami CLN. c eragat se odpravlja v Luc-sii’ -r 00 ®os^ Paola R°a-če?*’ ki bo 'mel v svoji vil: sk neka) dni za gosta britan-n ,fa laburističnega prvaka reš t • 1®. Skupno bodo pre-m ali z vseh strani življe-taJa	italijanskega socializma
kot	prec* bližnjimi volitvami
r Pred možnostjo obnovitve Y*zgovr do teh
sele po volitvah, medtem
zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, in da se italijanski delavci zelo zanimajo, da bi ^e z gospodarskim in kulturnim sodelovanjem vadrževali dobri odnosi z Jugoslavijo. Ostali del svojih izjav posvečuje Di Vittorio notranjepolitičnemu položaju v Italiji.
Bonn za prekinitev pogajanj z Moskvo
BONN, 20. — Zahodnonem-ški veleposlanik Lahr, voditelj nemške delegacije na moskovskih razgovorih, je danes poročal na seji vlade o dosedanjih pogajanjih v Moskvi. V četrtek bo Lahr zopet odpotoval v Moskvo, še prej pa se bo ponovno raz-govarjal z Adenauerjem in von Brentanom.
Po seji vlade je uradni predstavnik izjavil, da bo nemška delegacija vztrajala, naj na dnevnem redu razgovorov ostane vprašanje repatriacije Nemcev iz SZ. predstavnik je dejal, da so se sovjetski delegati v začetku razgovorov strinjali s tem. Nato je dejal, da bi bilo dobro prekiniti pogajanja za daljši ali krajši čas. Dejal je, da bi ((sovjetski delegati s tem zgubili svoje argumente, češ da stališče nemške delegacije narekujejo potrebe volilne propagande«.
V krogih blizu zahodnonem-ške delegacije v Moskvi pa izjavljajo, da je sovjetska delegacija ob začetku pogajanj predlagala sklenitev trgovinskega sporazuma za znesek, ki bi odgovarjal približno tisoč milijardam italijanskih lir. Ce bi nemška delegacija te predloge sprejela, bi se vrednost letne trgovinske izmenjave med obema državama povečala in v kratkem času po-četvorila.
Komentar «Borbe» v zvezi z Madžarsko
do 0yarov za združitev; tada ^ teh razgovorov lahko pri-k0 Sele po volitvah, medtem na S* b.°d° volitve izvedle še Protivnih pozicijah.
A. P.
P° Gronchijevih izjavah
HivpAjRO, 20. — Ce predseduj 'talijanske republike upa iimPm-tiVen rezultat med svo-teti bhžnjim obiskom v neka-,ja n državah Srednjega vzho-„oii thora .z pameti zahodnih he ji .v izbrisati kolonialistič-je v .le 'n jim dopovedati, da odDo*nt.eresu njih samih, da se hja ®do poskusom vmešava-Zad’e,° te8a ali skrivnega, v pribiT? tega področja. Tako »ik Vi0 Piše današnji dnev-
lfc «Alahram»».
Bi Vittorio 0 delavskih svetih v
t»hS?^RA.D. 2Q. — Glavni CJiuJL italijanske zveze dela $>očitn-Pe Vittorio, ki je na ža v ?ah v Dubrovniku, izra-tikj» 'zjavi beograjski «Poli-Vija Pfepričanje, da Jugosla-5kih S SVo)itn sistemom delav-bejšf, sy®tov uresničuje popolne a'0 gl°bljo obliko delav-p°Udar'm°lcraciie- Di Vittorio tazEoV,!®1 da je v zanimivem dobil v»r-U z m!>ršalom Titom 'jeti n va’ da je Tito priprav-'tteDito velik prispevek za hta v v socialističnega siste-t»zv0; svetu ter enotnosti in
8keoa mednarodnega delav-Vek , 8'banja. «Tito je člo-ki Poudaril Di Vittorio, f»alhosti ^redno jasno sliko •ketn bodisi o jugoslovan-ednosihP° “iu kakor tudi o hici,), r,-n? mednarodni pozor-ddarii j	je	dalje	po-
, .n* nobenih razlo-bi lahko preprečili
BEOGRAD. 20.
Razprava
Beogradu menijo, da se ne sme dovoliti, da se s propagandno debato poslabša med narodno ozračje in da se pokvarijo glavni skupščini možnosti za rešitev vprašanj, ki so že dozorela za rešitev.
Nocojšnja «Borba» izreka v zvezi s tem mnenje, da bodo tiste članice Združenih narodov, ki se zavedajo važnosti dejstva, da se zasedanje glavne skupščine začne v dobrem ozračju, na izredni seji o Madžarski delovale v smeri za ublažitev nasprotij in za zmanjšanje negativnih posledic.
 «»
BUENOS AIRES, 20. V Car-
men Patagones, 97Q kilometrov južno od Buenos Airesa, se je
Huda nesreča v sicilskem rudniku
CALTANLSSETTA, 20. — Danes kmalu po 16. uri se je pripetila v rudniku žvepla »Trabia-Tallarita« pri Caltanis-setti huda nesreča, pri kateri je ostalo zasutih v nekem rovu 18 delavcev. Reševalne skupine so najprej prinesle na prosto 2 delavca, ki pa sta bila že mrtva. Po več urah dela so prinesli iz rudnika nadaljnjih 13 rudarj'ev, od katerih je bilo pet mrtvih; kasneje pa so prinesli na dan še enega mrtvega delavca. Tako je naraslo število smrtnih žrtev na osem. Razen tega pa je tudi stanje nekaterih preživelih rudarjev zelo resno. Po dokončnih ugotovitvah so mrtvi:	podravnatelj rudnika
Giuseppe Catalano ter delavci Salvatore Monelli, Felice D’A-lessandro, Ca-logero Volpe, Carl j Ferrig.no, Giuseppe Ron-dinella, Giuseppe Curto in Ignazio Amato. Do nesreče je prišlo, ker je eksplodiral gri-sou.
Na kraj je takoj odpotoval podtajnik za delo Delle Fave, da bi pomagal v imenu vlade prizadetim družinam. Se prej pa so bili tam prefekt iz Cal-tanissette in razni predstavniki oblasti skupno z rudarskimi tehniki.
Sirija	namerava	A
na delovanje članov ambasade ZDA
Pred sestankom sveta bagdadskega pakta? - Sovjetske podmornice za Sirijo ■ Možnost, da Sirija uradno prizna vzhodnonemško republiko
DAMASK, 20. — Šalah Bittar, sirski zunanji minister, je danes sprejel najprej sovjetskega potem jugoslovanskega opravnika poslov. Zunanji minister je z obema diplomatoma razpravljal o vprašanjih skupnega interesa za Sirijo in obe državi.
Sirski zunanji minister je dal delegaciji Sirije v OZN navodila, naj opozori Varnostni svet na konspiracijo, ki so jo zasnovali nekateri člani ameriškega veleposlaništva v Damasku proti sedanjemu režimu v Siriji.
Sirski predstavnik v OZN bo izročil predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem bodo podčrtane hude posledice, ki bi jih lahko po-navij en je takih komplotov dmelo za mir na Srednjem vzhodu. Uradni sirski vir, iz katerega prihaja ta vest, tudi poudarja, da se je Sirija odločila za ta korak, ker je v
stalnega odbora vsekitajske-ga kongresa bo od 13. septem-iztiril potniški vlak. Sedem va- bra do 4. oktobra obiskala Ki-gonov se je prevrnilo, več dru- tajsko jugoslovanska parla-
BEOGRAD, 20. — Na vabilo! skladu z listino OZN in je
no zasedanje glavne skupščine. Razprava, pri kateri se vztraja predvsem iz propagandnih razlogov, po mnenju v Beogradu lahko samo poslabša mednarodno ozračje prav ob začetku razprave o važnih mednarodnih vprašanjih na rednem zasedanju glavne skupščine. Izkušnje namreč kažejo, da je bil- uspeh razprav na dosedanjih zasedanjih glavne skupščine v največji meri odvisen od ozračja v mednarodnih odnosih v začetku samega zasedanja. Na dnevnem redu dvanajstega rednega zasedanja glavne skupščine so številna mednarodna vprašanja, ki so že dozorela za rešitev. Svetovna javnost upravičeno pričakuje, da bo glavna skupščina s pospešenim delom pripomogla k njihovi rešitvi. Zato ni vseeno, v kakšnem razpoloženju bo začela skupščina delati. V
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllirlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilUrilllllllllllllllUlltllllllllliiililllllllMllHliiiinilllUlllllllllllllllllllllllllllllllltllIHtllllllllllllllllliM
Nejasno	stališče	do
izpričuje^	zadrego ameriške
Ob vzdržan ju ZDA je Varnostni svet zavrnil zahtevo za razpravljanje o britanskem napadu - Izjava Tassa poudarja, da pomeni angleški napad izvajanje Eisenhowerjeve doktrine na tem področju
gih pa se je razbilo. Pri nesreči je bilo pet potnikov mrtvih, okoli 20 pa ranjenih.
mentarna delegacija. Delegacijo bo vodil predsednik zvezne skupščine Petar Stambolič.
naravni ukrep proti hladni vojni, proti kateri se bori Sirija. S tem v zvezi je prvi podpredsednik poslanske zbornice izjavil, kot piše list «A1-ka-bas», da «Sirija ni ne z Zahodo-m ne z Vzhodom. Osta-
NEW YORK, 20. — Varnostni svet je danes zavrnil zahtevo desetih arabskih držav za razpravljanje o britanskem napadu na Oman.
Proti sprejemu zadeve na dnevni red so glasovale Avstralija, Kolumbija, Kuba, Francija in Velika Britanija; za sprejem so glasovali Irak, Filipini, švedska in SZ; ameriški delegat se je vzdržal, kuomintanški delegat pa se ni udeležil glasovanja.
V britanskih krogih ne	—
prikrivajo nezadovoljstva, ker so se ZDA vzdržale glasovanja. Presenečeni so tudi nad sklepom švedske delegacije, ki se je izrekla za sprejem zadeve na dnevni red.
Seji je predsedoval kolumbijski delegat Francisco U-rru-tia. Prvi govornik, iraški delegat Nasmin Javad, ki je govoril v imenu arabskih delegacij, je izjavil, da so dogodki zadnjih tednov v Omanu tragičnega značaja in da j® Velika Britanija kršila listino
o poročilu o Madžarski na po-loZN. Poudaril je, da mora sebni seji glavne skupščine Varnostni svet proučiti vpra-
OZN bo po mnenju v Beogradu slab uvod v dvanajsto red-
šanje Omana, ker gre za usodo majhne države, ker je nje-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII
Anglija napoveduje nove jedrske eksplozije
Pripravlja tudi izdelovanje vodikovih bomb Angleške čete na Daljnem vzhodu bodo opremili z atomskim orožjem
LONDON, 20. — Seja raz-orožitvenega pododbora OZN ki bi morala biti danes popoldne, je bila sporazumno z vsemi člani pododbora odložena za 24. ur. Pripominja se. da bodo delegati imeli tako več časa za nadaljevanje neuradnih razgovorov, vključno razgovorov med ameriškimi in sovjetskimi delegati.
V britanskih krogih potrjujejo, da se izmenjava misli med Američani in njihovimi zavezniki zadovoljivo nadaljuje. Vendar pa niso v teh krogih tako optimisti kakor Američani glede nadaljnjih poga-
jani-
Velika Britanija se celo pripravlja za nadaljevanje jedrskih poizkusov. Začeli so obnavljati svoje preizkusno oporišče na Božičnih otokih v Tihem oceanu, zato da bodo lahko napravili nove jedrske poizkuse «s kratkim napovednim rokom«. V uradnih krogih pripominjajo, da sicer sedaj ni nobenih bližnjih programov za eksplozije z vodikovimi bombami na teh otokih, da pa bo oporišče vedno pripravljeno. Iz Adelaide v Avstraliji pa javljajo, da se bodo n<i poizkusnem ozemlju Maralinga začeli 12. septembra angleški jedrski poizkusi. Britanski obrambni minister Sandys, ki je sedaj v Avstraliji, bo jutri z letalom odpotoval iz Canberre v Woome-ro, v četrtek pa v Maralingo V Canberri je Duncan San-dys na tiskovni konferenci Sporočil, da bodio britanske čete na Daljnem vzhodu o-premljene z atomskim orožjem, takoj ko bo to orožje razpoložljivo.
Izjavil je tudi, da Velika Britanija pripravlja posebno raketo z dolgim dometom, ki ho bolj popolna od ameriških. Dejal je tudi, da Velika Britanija in ZDA tesno sodelujeta pri raziskavah o atom
nija izdeluje različne vrste atomskega orožja in pripravlja tudi izdelovanje vodikovih bomb. Ne more pa povedati, kdaj bodo vodikove bombe pripravljene.
31.100 metrov visoko i balonom
C RISB Y, 20.	— Vojaški
zdravnik David Simons, ki se je včeraj v državi Minnesota dvignil v zrak z velikim balonom, je danes srečno pristal, potem ko je ostal v zraku nad 24 ur. posegel je višino 102.000 čevljev (približno 31.100 metrov) in s tem dosegel nov višinski rekord za balone.
Simons je bil ves čas po radiu v stiku z zemljo in je v presledkih poročal o svojih vtisih. Nekaj čez poldne so mu dali ukaz, naj se začne spuščati na zemljo. V zgodnjih jutranjih urah je na področju, nad katerim je balon letel, divjala močna nevihta Simons je v enem od svojih poročil izjavil, da je «res nekaj čudovitega gledati strele od zgoraj« (med divjanjem nevihte je balon letel približno 10.000 metrov nad področjem nevihte).
Simons je pristal brez težav v bližini Ellendale (Severna Dakota) V ladjici ba' Iona je ostal nad 32 ur, ker se je vanjo zaprl mnogo prej, preden se je balon dvignil v zrak. Višina, ki jo je dosegel balon, presega za 1828 metrov rekord, ki ga je junija dosegel kapetan Joseph Kittinger Namen poleta je bil zbrati fotografske podatke o vsem, na kar bodo v bodočnosti naletela letala, ki se bodo dvignila nad • zemeljsko atmosfero Poleg tega so hoteli preizku siti odpor človeškega telesa v
skiih izstrelkih. Velika Brita-1 tesnem prostoru v takt višini
gova neodvisnost ogrožena in ker se je ustvaril položaj, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Izjavil je tudi, da dejstvo, da so angleške čete zasedle prestolnico Omana in da so nekateri voditelji izrekli zvestobo Angliji, še ne pomeni konec borbe za neodvisnost.
Angleški delegat sir Rierson Dixon se je izrekel proti temu, da bi Varnostni svet razpravljal o zadevi. Dejal je, da ni bilo nobenega oboroženega napada na Oman, ker je ta dežela sestavni del sultanata MaSkat. Da bi podprl svojo tezo, je omenil nekatere mednarodne pogodbe, ki priznavajo suverenost sultana iz Masikata nad Omanom. Poleg tega je sultan iz Maskata poslal predsedniku Varnostnega sveta brzojavko, v kateri pravi, da gre za notranje zadeve Omana in da so angleške čete nastopile na njegovo zahtevo, zato da zatrejo upor imana Galeba.
Filipinski delegat Carlos Ro-mulo se je izrekel za sprejem zadeve na dnevni red, zato da «se ugotovi, ali gre za napad na Oman ali ne».
Sovjetski delegat Soboljev je poudaril, da je borba Omana tudi borba vseh arabskih narodov proti napadalnemu imperializmu. Obtožil je Veliko Britanijo vojaških operacij na tem področju, zato da se polasti tamkajšnjih petrolejskih virov. Pozval je Varnostni svet, naj sprejme ukrepe, da se ustavi angleški napad Soboljev je tudi izjavil, da dogodki v Omanu nikakor niso osamljeni dogodki, pač pa so del «vrste napadalnih dejanj Velike Britanije, ki so sledila odkritju petrolejskih ležišč, katera so odkrile angleške in angleško - ameriške družbe«.
Prvi govornik na večerni seji, ameriški delegat Cabot Lodge, je sporočil, da se bo vzdržal glasovanja o sprejemu zadeve na dnevni red. Med drugim je trdil, da položaj «n.i dovolj jasen« in ZDA se zato ne morejo izreči za ali proti sprejemu na dnevni red,
V Moskvi pa je načelnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu Iljišev na tiskovni konferenci prebral časnikarjem izjavo agencije Tass, s katero se obsoja angleški napad na Oman. Izjava pravi, da pomeni oborožen napad angleških čet na tem področju izvajanje Eisenhovverjeve doktrine, ki Ima namen ovirati narodnoosvobodilno gibanje na Arabskem polotoku. Izjava poudarja, da imajo Združeni narodi dolžnost čimprej ustaviti napad. Izjava poudarja tudi, da bi zahodne države hotele končati vojno v Omanu še pred prihodnjim zasedanjem glavne skupščine OZN, zato da se njiih napadalna politika ne bi obsodila pred vsem svetom.
Izjava pravi nato, da so zahodni uradni krogi in buržoazni tisk prikazali dogodke kot notranjo borbo med dvema skupinama v Omanu. »Toda, poudarja izjava, namen borbe omanskega ljudstva je osvoboditi svojo deželo tujega gospostva in doseči popolno neodvisnost. Poseg angleških oboroženih sil v Omanu je groba kršitev temeljnih načel mednarodnega prava in listine Združenih narodov « izjava dodaja, da je v Oma-
nu bilo mnogo mrtvih in ranjenih, med katerimi so ženske, starci in otroci, in da Angleži mečejo eksplozivne in zažigalne bombe na nezavarovane vasi ter da so prisilili prebivalstvo Omana, da se zateče v puščavo in v gorovje.
Fereign Office je nocoj objavil izjavo, v kateri pravi, da je Tassova izjava o Omanu ((podobna romanu, v kolikor se sklicuje na dejstva«.
Iz Bagdada pa javljajo, da e iraški stalna delegat v OZN dobil navodila, naj zahteva takojšnje sklicanje seje Varnostnega sveta, na kateri naj bi razpravljali o jordanskih obtožbah zaradi izraelskega napada na področju Jeruzalema. Iraški predstavnik bo zahteval od Varnostnega sveta, naj takoj sprejme ukrepe, da prepreči m ve napade.
Okvirni zakon za Alžir
PARIZ, 20.	— Predsednik
francoskega ministrskega sveta Bourges-Maunoury je pričel danes popoldne posvetovanja s strankami glede osnutka okvirnega zakona za Alžir, ki bo glavna točka dnevnega reda jutrišnjega sestanka ministrskega sveta. Ministrski predsednik se je najprej posvetoval s predstavniki Socialistične stranke.
Davi so se sodelavci Roberta Lacosteja srečali v Evianu ministrom za Alžir ter ga obvestili o pripravljalnih delih, o katerih so razpravljali včeraj člani ministrovega kabineta in kabineta predsedstva vlade.
Pred sejo ministrskega sve ta se bo jutri sestal odbor za Severno Afriko, v katerem so nekateri ministri, načelniki generalnih štabov in druge politične osebnosti. Na jutriš' njih sejah bodo izdelali splošni okvirni načrt, 0 katerem bo potem ministrski predsednik nadaljeval posvetovanja z drugimi strankami in politič nimi skupinami.
Kasneje bodo besedilo osnutka predložili na novi seji mi nistrskega sveta. Izbira takšnega postopka pa bo povzročila preložitev potovanja pred' sednika ministrskega sveta s Alžir na konec septembra.
Dobi in Kadar
0 Ulil
tem je Kadar obrazložil zunanjo politiko madžarske vlade.
Cene v Franciji
PARIZ, 20. — Francoski radio bo od 26. avgusta dalje vsak dan poročal o sestavi najbolj ugodnih jedilnikov, upoštevajoč dotok zelenjave in sočivja na glavne tržnice v Parizu. Gre za pobudo finančnega ministra in državnega tajnika za gospodarske zadeve, da se prepreči višanje cen raznih jestvin.
Po drugi strani pa no določila vlada maksimalne cene za sočivje, da okrepi svojo ofenzivo proti naraščanju cen. Z novim ukrepom, ki je stopil v veljavo danes, se je povprečna cena mesa znižala za 30 do 50 frankov.
Končno bodo danes na seji ministrskega odbora pripravili preureditev industrijskih cen. Posledice zadnjih finančnih ukrepov naj bi favorizirale in-dustrijce, ki so v poslednjih mesecih nakopičili tudi rezerve, in sicer v špekulacijske namene.
ti hoče zvesta fmlitiki nevtralnosti, ki si jo je zastavila, pa čeprav to ni všeč Zahodu in kljub njegovim grožnjam«. Drugi podpredsednik poslanske zbornice pa je izjavil, kot piše isti list, da Sirija «ne bo nikoli komunistična«. Nadaljevati hoče samo svojo nev-tralnost.no politiko in nihče ji ne more odrekati te pravice ali se vmešavati v njene zadeve.
Sirski minister za pravosodje in nacionalno vzgojo je sporočil, da sirska vlada na svoji zadnji seji ni smatrala za umestno, da bi vzpostavila v Siriji vojaški zakon, ker je mnenja, da so varnostni ukrepi, ki so bili sprejeti, zadostni.
Nazim Kudsi, predsednik parlamenta ter državni predsednik ad interim (za časa odsotnosti predsednika Kuatlyja) je sprejel ministrskega predsednika Sabry Assalija. Tajnik pri predsedstvu sirske republike Fuad Halabi je zatrdil, da se bo predsednik Kuatly vrnil v Damask ob koncu zdravljenja, ki se mu je podvrgel v Aleksandriji v Egiptu.
Kralj Arabije Saud je prejel osebno poslanico sirskega predsednika Kuatlyja po svojem veleposlaniku m je takoj poklical na posvetovanje svoja diplomatska predstavnika v Beirutu in Ammanu. Predsednik Naser pa je takoj zahteval od svojih veleposlanikov vLibanonp in Siriji, da mu prineso osebne informacije o ((ameriškem komplotu«, o čistki v sirski vojski kakor tudi v upiavi. Egiptovsi tisk ne prikriva svoje zaskbljenosti rn piše, da se nad Damaskom pripravlja- nova nevihta. Sirija je v novi borbi, pišejo listi v Egiptu, za arabski nacionalizem proti bagdadskemu paktu in Eisenhowerjemu načrtu.
Egipt in Saudova Arabija sta povezana s Sirijo po dvostranskih pogodbah o skupni obrambi. Če se položaj Sirije poslabša, bo sestanek med Saudom, Nassrjem in Kuatly jem neizogiben. Sicer se ponekod že trdi. da se do kralj Saud odpravil v Kairo, da se tam udeleži razgovorov med Naserjem in Kuatlyjem.
V sirskih uradnih krogih pa ne potrjujejo vesti o bližnjem sestanku Kuatlyja, Sauda ir. Naserja v Kairu pod predsedstvom Sauda. Sabri Assali je v tej zvezi izjavil, da bi, kolikor zadeva sirske odgovorne ljudi, radi sprejeli sestanek arabskih voditeljev, ker so rnnenja, da bo koristen, zlasti v sedanjih kritičnih o-koližčinah, ko se ustvarjajo komploti proti svobodnima 'd-rabskima državama: Egiptu in Siriji.
Generalni tajnik Arabske li-
ge Abdel Khalek Hassouna Je bil po egiptovski vladi nujno poklican v Kairo. Hassouna je bil pravkar na koncu svojega obiska v Jordaniji in bi danes šel v Beirut. Njegova navzočnost v Kairu je posiala potrebna. kot se je izvedelo iz uradnih virov, zaradi sirske krize.
Po drugi strani pa se je iz-vedelb, da je zelo verjetno, da bodo sklicali izredni sestanek bagdadskega pakta, na katerem bi natančno preučili sirski položaj. (Pet držav člar.ic bagdadskega pakta:	Velika
Britanija, Iran, Pakistan, Turčija in Irak.) Eno izmed vprašanj, ki ga bo treba najprej rešiti, je vprašanje, ali naj se ZDA pridružijo državam, ki so članice bagdadskega pakta, pri načrtovanju potrebnih političnih iniciativ, da se prepreči sovjetski vpliv' v Siriji. Amerika je članica vojaškega odbora ter odbora za protipod-talno dejavnost v okviru bagdadskega pakta, vendar se pa dela sveta pakta ne udeležuje.
Predstavnik Foreign Offi-eea je danes izjavil, da mu ni nič znanega o načrtu za sklicanje sveta ministrov bagdadskega pakta, ki naj bi razpravljal o sirskem položaju.
S tem je predstavnik zunanjega ministrstva hotel komentirati izjavo v Washingtonu, da se države članice bagdadskega pakta nameravajo sestati. Vse. kakor pa je poudaril, da se ■namestniki zunanjih ministrov tega pakta stalno sestajajo v Bagdadu in bi se mogli na prihodnjem sestanku pogovoriti o položaju, ki je nastal v Siriji. Bivši iraški ministrski predsednik general Nur Es Said je imel danes na Foreign Officeu z nekaterimi funkcionarji razgovore o Se. riji. General Nuri je odšel v London prejšnji mesec na zdravljenje in se je tamkaj ustavil. Med svojim bivanjem v Angliji se je sestal tudi z zunanjim ministrom Selwy-nom Lloydcm.
Predstavnik ameriškega državnega tajništva ni hotel na svoji dnevni tiskovini konferenci dati niti najmanjšega kometarja o položaju v Siriji. Rekel je samo, da državno tajništvo, in osebno sam Dul-les. natančno sledi razvoju tega položaja. Izjavil je tudi, da glede Sirije ni bilo poslano veleposlanikom ZDA na Srednjem vzhodu in zahodni Evro pi mkako navodilo. Seveda pa je tudi zavrnil sirske obtožbe, da bi Eisenhoiverjeva doktrina imela za cilj uničenje neodvisnosti arabskega sveta ter je zatrdil, da je nasprotno cilj te doktrine ohranitev neodvisnosti arabekih držav.
Na druga vprašanja je predstavnik državnega tajništva izjavil, da ne ve ničesar o tem da bi imela SZ namen postaviti v Siriji podmormško ba zo in da se namerava kralj Saud v kratkem napotiti \ Kairo na razgovore z Naser jem. Končno je na vprašanje kako komentira odločitev vlade v Damasku, da bo opozo
Izjave ministra Carlija v zvezi z razvrednotenjem franku
Nevarnost za znižanje izvoza in poveeanje uvoza iz Francije
rila Varnostni svet na hudo grožnjo za mir na Srednjem vzhodu, ki jo predstavlja taki imenovani ameriški komplot, izjavil, da bo predstavnik ZDA v OZN že znal primerno odgovoriti, če se bo ta odločitev zares izvedla.
V Kairu se je danes izvedelo. da bo Sirija prejela na podlagi pogodbe, podpisane s SZ, dve sovjetski podmornici. Podmornici bodo pripeljali iz Poljske v Sirijo častniki sirske mornarice, ki so izšli iz egiptovske pomorske akademije. V bližnji bodočnosti pa bo Sirija nabavila v SZ še dve podmornici.
Pariški »France Soir« pa piše danes, sklicujoč se na ((dobre vire«, da bo SZ zgradila v Siriji še pred 1. 1960 osem letališč, nadaljnjih osem pa po tem datumu. Gradnja letališč naj bi bila «a izmed glavnih točk tajne pogodbe, ki jo je sirski obrambni minister Kha-led el Azem sklenil s sovjetsko vlado. Isti list ve tudi povedati. da bo SZ izročila Siriji v kratkem 120 letal, med katerimi bodo reakcijski lovci «Mig 15» in «Mig 17». Pozneje pa bo baje Sirija prejela še nekaj reakcijskih lovcev ((Mig 19» najnovejšega tipa.
Predsednik komisije za zunanje zadeve v sirskem parlamentu Sayed Ihsan el Ja-biri je izjavil, da je sirska parlamentarna delegacija sprejela vabilo za obisk SZ. Datum bo določen, ko se bodo sirske delegacije vrnile z obiskov v Bolgariji, Albaniji, Tuniziji in Libiji prihodnji mesec.
Sirski minister javnih de. in prometa Faker Kajali, ki je na uradnem obisku v Vzhodnem Berlinu, je dal v nekem intervjuju razumeti, da bi Sirija lahko vzpostavila diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo. Ce naši državi nimata uradnih diplomatskih stikov, je dejal med drugim, so pa naše vezi bolj prisrčne in bolj odkritosrčne kot stiki, ki jih imamo z mnogimi državami, ki jih uradno priznavamo.
BUDIMPEŠTA. 20. — Pred sednik madžarske republik Dobi in predsednik vlaide Kadar sta danes govorila pred množico sto tisoč kmetov, ki so se zbrali v Kisujszallasu ob osmi obletnici madžarske u-stave.
Dobi je napadel bivšega predsednik vlade Nagyja in dejal, da m res, da je Nagy dal pobudo za razdelitev zemlje kmetom po vojni. Dejal je, da ie to predlagal sovjetski maršal Vorošilov, Nagy pa to bil kot minister za kmetijstvo samo izvrševalec te pobude.
Kadar pa je izrekel priznanje madžarskim kmetom. «ki so razumeli da je hotela kontrarevolucija vrniti zemljo ve. leposestnikom«. Zatem je Kadar ponovil maidžarsko stališče o nezakonitosti anketne komisije OZN in je dodal, da je vabilo glavnemu tajniku Hammarskjoeldu še vedno veljavno. O novem triletnem gospodarskem načrtu, ki se pripravlja, je Kadar izjavil, da bo omogočil 12-odstotno zvišanje kmetijske proizvodnje. Za.
RIM, 20. — Minister za zunanjo trgovino dr. Guido Carli je dal včeraj novinarski agenciji ANSA intervju v zvezi z zadnjimi finančnimi u-krepi francoske vlade.
Predstavnik agencije je najprej vprašal ministra, ali predstavljajo nedavni francoski finančni ukrepi dejansko spremembo paritete francoskega franka v razmerju do drugih tujih valut.
Minister je odgovoril, da morajo po novih ukrepih vsi tisti, ki kupujejo v Franciji tuje valute, dejansko plačati zanje 20 odstotkov več; tisti, ki pa tujo valuto prodajajo, dobe 20 odstotkov nagrade. Spričo tega se je menjaini tečaj dejansko, čeprav ne ju-ridično, spremenil in gre torej tudi za spremembo paritete franka.
Res pa je, da Francija ni imela dogovorjene paritete z mednarodnim denarnim skladom, toda tečaj franka je že več let bil 350 za en dolar ZDA. Ta tečaj velja formalno tudi sedaj, toda dejansko je treba sedaj plačati po 420 frankov za dolar. Isto velja tudi za druge proste valute.
Tečaji evropske plačilne zveze so se zaračunavali na podlagi kvote 350 frankov za dolar in se zaračunavajo tako tudi sedaj, ampak dejansko kvotirajo valute evropske plačilne	zveze	na	francoski	borzi s	poviškom	20 odstotkom.
Med liro in frankom je veljalo do 12, avgusta naslednje razmerje: 56,008 franka za 100 lir ali 178,546 lire za 100 frankov.	Sedaj	pa	je treba	plačati za 100	lir	okrog 67	fran-
kov -ali od 147 do 149 lir za 100 frankov.
Pri tem pa bii lahko prišlo do pravega nesmisla. Za obremenitve in akreditiranja računov v tujini v francoski valuti ni veljal omenjeni predpis 20 odstotkov, ki se je apli ei»al šele v trenutku, ko so se
konvertirali franki v drugo | na mnenja, je sedaj predstav-valuto ali druga	valuta v j nik agencije prosil ministra
franue, Ce bi torej v tujini ne spremenili tečaja za 20 dostotkov, bi moral francoski dolžnik za plačilo 100 lir dolga vplačati okrog 67 frankov, če bi jih zamenjal v Franciji, in le okrog 56 frankov, če oi jih zamenjal v Italiji, Francoski upnik pa bi nasprotno dobil za svoj kredit 67 frankov v Franciji in le 56 frankov v Italiji. Zaradi tega niso mogle druge države smatrati nove finančne ukrepe za francosko notranja zadevo ter so se morale prilagoditi novemu položaju.
Predstavnik agencije ANSA je nato vprašal ministra, ali je bil sklenjen kakšen sporazum glede saldov v francoskih frankih v kompenzacijskih računih, da bi se preprečile izgube osrednjih ustanov, ki imajo aktivne salde v frankih. Minister je odgovoril, da ’e člen 27 sporazuma o evropski plačilni zvezi zavaroval upnike pred to nevarnostjo in francoska osrednja banka je predlagala, naj bi za operacije, k' se tičejo primanjkljajev in kreditov, uporabili omenjeno zaščitno mero, to je zvišali protivrednost v frankih za 20 odstotkov na osnovi dotedanje paritete. Spričo tega so kredite osrednjih ustanov vseh drugih držav revalutira-li na osnovi 420 frankov za dolar. Zato je ostala protivrednost teh kreditov v dolarjih nespremenjena in italijanski urad za menjave ni J11161 ob francoskih monetarnih u-krepih nobenih izgub.	.
Svoj čas je ANSA v ”ekl
noti trdila, da predstavljajo francoski ukrepi napredek v smeri razčiščenja položaja, ker težijo k unifikaciji tečajev Hkrati pa je ANSA poudarila, da so ukrepi za znižanje cen nekaterih surovin v protislovju s politiko ustvarjanja mednarodnega tržišča. Ker so bila glede tega različ-
Eksplozija in požar na petrolejski ladji
GIBRALTAR. 20. — Danes opoldne je prišlo na petrolejski ladji «World Splendour«, last grškega brodarja Niarcho-sa, do silne eksplozije m nato do požara, medtem ko je plula okrog 50 milj daleč od Ceu-te. Na ladji je bilo 87 oseb. 30 ljudi je rešila francoska petrolejska ladja »Kobad« in mnogi imajo opekline. Druge pomorščake so rešila ameriška letala. Na kraj nesreče so odplule razne ladje, pozno popoldne pa je bila v bližini liberijska petrolejska ladja «01ympic Lake«.
Kasneje so sporočili, da so rešili z ladje vse pomorščake razen devetih mornarjev, med katerimi je tudi kapitan, ki so ostali na ladji, da bi gasili požar. Ladja je bila k sreči prazna, ker je iztovorila petrolej v Angliji. Končno so požar pogasili in angleška ladja «Hilay» je vkrcala in odpeljala v Gibraltar še 40 mornarjev, Doslej pogrešajo enega oficirja, en mornar pa j« hudo ranjen.
naj mu pojasni tudi to zadevo
Dejanska sprememba tečaja franka je privedla k poenostavitvi sistema menjave m tudi ni v nasprotju 7. duhom pogodbe o evropski skupnosti Ta pogodba namreč tudi določa, da vsaka člamca izvaja takšno gospodarsko politiko, ki jamči ravnovesje plačilne bilance in ohranja zaupanje v lastno valuto. Zato je zgrešena vsaka trditev, da je Francija ravnala v nasprotju s pogodbo o evropski skupnosti.
Toda pri tem je treba upoštevati poleg valutarnega še en či-nitelj. Francija daje podporo za uvoz bistvenih surovin, kot so petrolej, premog, železarski proizvodi, surovine za tekstil itd., hkrati pa daje tudi nagrado za izvoz. To pa je v nasprotju z duhom in politiko evropske skupnosti. Zato bo treba to izjemo čimprej odpraviti.
Končno je predstavnik AN-SE omenil zaskrbljenost italijanskih gospodarstvenikov glede vpliva, ki ga bodo imeli novi ukrepi na italijanski izvoz v Francijo.
Minister je dejal, da bodo novi ukrepi podražili italijanske izvozne proizvode v frankih v Franciji, hkrati pa znižali ceno v lirah uvoženih francoskih proizvodov. To lahko povzroča povečanje uvoz« iz Francije in zmanjšanje izvoza v Francijo. Toda o tem se je težko jasno izreči, ker je struktura italijansko-francoske plačilne bilance odvisna od strukture francoske plačilne bilance v odnosu do vseh držav. Zaradi tega je odvisna količina italijanskega izvoza v Francijo bolj od količinskih omejitev in od francoske politike kontingentov, kakor pa od ravni tečajev, katerih pomen zato ni prvenstven.
Jugoslovanski izvoz v ZDA
BEOGRAD, 20. — Člani a-meriške trgovinske komisije, ki so te dni prispeli v Jugoslavijo, so danes izjavili da j« namen njihovega obiska seznaniti industrijske in zunanjetrgovinske strokovnjake Jugoslavije s posebnimi značilnostmi ameriškega trga in zahtevami ameriških kupcev gled« kakovosti in pakiranja blaga. Ameriški trgovinski strokovnjaki so ugotovili, da so možnosti za povečanje izvoza Jugoslavije v ZDA. Predvsem pa blaga za široko potrošnjo, kakor so n. pr. prehrambeno blago (sveže in konservirano sadje in zelenjava, meso), galanterija in razni obrtniški izdelki.
Jugov predlaga Grčiji prijateljsko pogodbo
SOFIJA, 20. — Predsednik bolgarske vlade Jugov je dopisniku grškega lista «Athi-naiki«. neodvisnemu poslancu Bremidasu, izjavil, da je ((Bolgarija pripravljena skleniti prijateljsko in nenapadalno pogodbo z Grčijo«. Dodal je, da je bolgarska vladna delegacija pripravljena takoj začeti pogajanja za rešitev vseh nerešenih vprašanj z Grčijo.
Jugov je zatem poudaril, da bi sklenitev dvostranskih pogodb med balkanskimi državami prispevala k zagotovitvi miru na Balkanu, in je trdil, da balkanski pakt ne more izpolniti te naloge, «ker so države članice tega pakta tudi članice atlantskega pakta«.
Kar se tiče odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo, je Jugov poudaril potrebo »strogega spoštovanja načela medsebojnega spoštovanja in ne-vmešavanja v notranje zadeve«.
PRIMORSKI DNEVNIK	—	2	—	21.	avgusta	1957:
Vreme včeraj: Najvišja temperatura ‘21,1, najn.ižja 16, zračni tlak 1016,6, vlaga 55 odst., dežja 1,9 mm, morje miirno, temperatura morja 22,8. * Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami.	f	fržaski	dnevnik	Danes, SREDA, 21. avgusta Ivama, Mirjana Somce vzide ob 5.12 in zato-ne ob 19.04. Dolžina dneva 13.52. Luna vzide ob 0.25 in zatone ob 15.50. Jutri, ČETRTEK, 22. avgusta Timotej, Ostrivoj
Tiskovna konferenca prodajalcev tobaka
Prodaja tobaka in cigaret se je znižala za 70 odst.
Protestni pismi vladnemu generalnemu komisarju in ministru za finance - Prodajalci tobaka grozijo z zaporo
V prostorih Združenja trgovcev v Ul. San Nicolč 7 je bila včeraj popoldne tiskovna konferenca, kateri je predsedoval načelnik skupine prodajalcev tobaka Carmelo Bru-netta in kjer je bilo govora o posledicah raztegnitve vseh določil glede prodaje tobaka v Italiji tudi na naše ozemlje.
Tržaški prodajalci tobaka so o tem vprašanju poslali že jeseni preteklega leta predstavnikom vlade obširnejšo spomenico, v kateri ugotavljajo, da je vedno obstajala rar.lika v cenah in v kvaliteti cigaret, kj so jih prodajali v Trstu v primerjavi s cenami ostalih italijanskih pokrajin. Tako so samo v Trstu prodajali takoj po prvi svetovni vojni cigarete vrste «Sport», od leta 1938 dalje pa še cigarete «Eneo», «Xanthia», »Gloria«, «Eia» in druge vrste, po mnenju prodajalcev tobaka veljajo v sedanjem razdobju še v znatno večji meri razlogi, ki so dovedli državo pred vojno, da je uvedla omenjene posebne vrste cigaret.
V Trstu je zelo lahko najti cigarete tujega izvora, saj se — kot trde predstavniki prodajalcev tobaka — prodajajo cigarete jugoslovanskega izvora od 35 do 60 dinarjev zavojček in cigarete ameriških vrst po 130-18Q lir zavojček. Tihotapstvo s tobakom je bilo občutno že pred povišanjem cen cigaret, je večje pa bo postalo sedaj, ko je razlika v cenah tako zelo občutna. Preprečiti tega pojava ni mogoče, saj je Trst obkrožen z mejo, katero prehaja vsak dan na tisoče ljudi s propustnicami in je nemogoče — pa tudi nesmiselno — uvesti ostrejše nadzorstvo na meji, kot je bilo do sedaj.
V protestnem pismu, katerega so predstavniki prodajalcev tobaka poslali vladnemu generalnemu komisarju in ministru za finance poudarjajo, da je s povišanjem cene tobaka prebivalstvo izgubilo edini privilegij, katerega je uživajo, državne finance pa ne bodo dobile nič več denarja, kot so ga do sedaj. Prodaja tobačnih izdelkov je namreč izredno padla, tako da je dosegel povprečni inkaso prodajalcev tobaka od 12. avgusta dalje le 30 odst. vsote, kot jo je dosegel pred dvigom cen.
To se je delno zgodilo zaradi tega, ker so kadilci omejili kajenje, pričeli kupovati cenejše vrste cigaret, delno pa tudi odraža rastoče drobno tihotapstvo s cigaretami.
Razumljivo je, da so se prodajalci tobačnih izdelkov znašli v izredno težavnem položaju, ki je še toliko bolj kritičen iz nekaterih drugih razlogov. Prodajalci namreč plačujejo davke in ostale pristojbine na osnovi inkasa, ki se ga računa za finančno leto (od junija do junija) 1956-1957, ko je bil inkaso še relativno velik, čeprav so se sedaj prodaje tako občutno znižale, poleg tega so v zadnjem času zelo širokosrčno delili licence za odpi-
ranje novih trafik, katerih je v Trstu okrog 250, medtem ko bi jih po italijanskem povprečju, računajoč število prebivalstva, bilo dovolj 185. V o-stalih italijanskih pokrajinah je prodaja tobačnih izdelkov vedno združena s kako drugo trgovinsko dejavnostjo:	knji-
garno, parfumerijo, barom in podobno, kar pa ne velja za Trst, ker je občina vedno odbila izdajo tovrstnih licenc.
Pred ukrepom vladnega generalnega komisarja so dosegle tržaške prodajalne tobaka letno povprečno okrog 800 do 900 tisoč lir kosmatega dohodka, od katerega je treba odšteti takse, vzdrževanje lokala, luč, eventualno osebje itd. Sedaj se bo ta vsota nedvomno znižala najmanj na polovico, ker se bo najmanj za toliko znižal inkaso.
O vseh teh vprašanjih je pred nekaj dnevi razpravljal izvršni odbor prodajalcev tobačnih izdelkov, ki je sklenil poslati omenjeni protestni pismi. Tako v pismu Palamari kot v pismu ministru za finance zahteva izvršni odbor, da se prekliče ukrep vladnega komisarja in cene ponovno znižajo na staro raven. Odbor bo počakal nekaj časa na odgovor in v primeru, da br bil negativen ali, da ga sploh ne bj bilo, bo kategorija prodajalcev tobaka napovedala zaporo.
V zvezi s protestnimi pismi je med drugim zanimivo, da so predstavniki te kategorije dalj časa pred ukrepom vladnega komisarja iskali stike s predstavniki oblasti, pošiljali raznim predstavnikom obširna pisma, v katerih so navedli vse razloge, ki govore zato. da ne bi smeli povišati cen tobaka. Odgovoril jim je le minister za finance, ki je ic malo časa pred dvigom cen tobaku zagotovil, da se bo za vprašanje zavzel. V začetku junija so se obrnili tudi na tržaškega župana, ki je najprej odgovoril, da jih bo spie-jel' proti koncu junija, notem pa o kakem razgovoru s predstavniki te kategorije ni hotel ničesar več slišati, vse dokler Palamara ni povišal cen cigaret.
Od 1. septembra d« 31. oktobra
Obvezno eepljenje o! rok proti daviti in kozam
Tržaško županstvo sporoča, da bo od 1. septembra do 31. oktobra t. 1. jesensko cepljenje otrok proti kozam in da-vici.
Cepljenje je v smislu čl. 266 enotnega besedila zakonov o zdravstvu in zakona 891 od dne 6. junija 1939 obvezno.
V omenjenem razdobju morajo biti cepljeni vsi otroci, ki so bili rojeni v I. semestru 1956 ali prej, pa še niso bili cepljeni. Cepljenje bo vsak dan med 16: in 17. uro v ambulanti v Ul. Duca d'Aosta št. 1.
Illll lllllllll Hill IIIIIIIIIIIIIHII lllll II IIIHIIIIIIIIIIIIHIIIHItllHIHIttlllltllllltlllllltMllllltllllHIIIIIIII
Izjavi	ob
videmskega sporazuma
Ob drugi obletnici podpisu videmskega sporazuma o o-1 sebnem obmejnem prometu sta dala daljši izjavi tržaškemu radiu jugoslovanski konzul v Trstu Vujanovič in podpredsednik stalne mešane komisije dr, Germ.
Konzul Vujanovič je v svoji izjavi podčrtal, da so doseženi rezultati jasen dokaz o koristnosti sporazuma. Gospodarska zamenjava predstuvlju nedvomno enega izmed elementov, ki dela ta sporazum zanimiv tako za Italijo kot za Jugoslavijo, zaradi česar se je treba truditi, da se ga še razširi. Sporazum pa je imel tudi važen politični pomen tako za Italijo kot za Jugoslavijo, saj je na primer prebivalstvo obmejnega pasu lahko spoznalo položaj na dragi strani meje, kar predstavlja še eno priložnost za obojestransko spoznavanje. Tu u-gbden položaj, ki s® odraža tudi na visokem številu prehodov ustvarja možnost, da se sporazum še bolj liberalizira. Najpomembnejši rezultat sporazuma pa je v tem, da je v znatni meri izpremenil položaj, ki je obstajal na tem področju pred njegovim podpisom in da se je pojavila možnost, da bojfo odnosi, ki obstajajo na tem področju, v bodočnosti vedno bolj pozitivno vplivali na odnose med obema državama.
Dr. Gerin	pa	je	dejal,	da
lahko trdi, da so oblasti tako Jugoslavije kot Italije korektno in s širokimi pogledi izvrševale sporazum tako, da mešana komisija v tej zvezi sko-re ni imela dela.
Mešana	komisija	se je	že
mno.jo ukvarjala z raznimi izboljšavami, nove olajšave pa proučuje	in	bo	o	njih vrav
gotovo razpravljala no prvem zasedanju, ki bo konec septembra v Ljubljani. Med drugim bo mešana komisija v Ljubljani razpravljala o o-krepitvi avtobusnih zve:. .Svoja izvajanja je italijanski predstavnik zaključil z zagotovilom,	da	bo komisija	na
prihodnjih zasedanjih prav gotovo z razumevanjem proučita številne predloge raznih usta
Da ne bi prišlo do gneče, naj matere prinesejo otroke v dneh, ki bodo označeni na vabilih. Starši, ki ne bi zadostili tem predpisom, bodo kaznovani po zakonu.
Za poenotenje plač v krajevnih ustanovah
Včeraj dopoldne je glavni tajnik pokrajinske uprave dr. Leotti sprejel na razgovor predstavnike Pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov pri novi Delavski zbornici CGfL, ki so mu obrazložili razmere in zahteve delavcev te stroke, ki že dalj časa čakajo na ureditev vprašanja poenotenja plač. Glavni pokrajinski tajnik je sindikalnim zastopnikom zagotovil, da bo pokrajinska uprava napravila vse mogoče, da bi že ta teden izplačala akontacijo na račun zaostankov zaradi poenotenja plač, kot je sklenila pred nekaj dnevi pokrajinska uprava in potrdila prefektura.
Danes 12-urna stavka v podjetju Smolars
Kaikor smo že poročali, je podjetje Smolars pred dnevi napovedalo, da bo odpustilo z dela 15 delavcev in to vprav v oddelkih, ki imajo zdaj največ dela, kakor trdijo sindikalni predstavniki. Za ureditev vprašanja je bil predvčerajšnjim sestanek med sindikalnimi zastopniki m predstavniki omenjenega podjetja. Sestanek je bil brez uspeha zaradi trmoglavosti delodajalca; včeraj popoldne pa je bil enotni sestanek vseh delavcev, ki so zaposleni pri podjetju Smolars.
Po poročilu sindikalnih zastopnikov o izidu pogajanj na Zvezi industrijcev so enotno sklenili, da bodo stavkali danes 12 ur z začetkom ob 12.; osebje, ki dela od 6. do 13. pa bo začelo stavkati ob 9.30. Poleg tega poudarjajo delavci omenjenega podjetja, da se bodo vzdržali nadurnega dela za nedoločen čas.
V skupni resoluciji, ki so j < odobrili na včerajšnjem sestanku. je tudi pripomba, da je trmoglavo stališče vodstva podjetja neutemeljeno glede na konkretne predloge sindikalnih predstavnikov za rešitev spora.
Matteotti v Koper
Sinoči se je poslanec Matteotti sestal s tržaškimi predstavniki PSDI, danes pa bo obiskal Koper na vabilo tamkajšnjega konzula. Matteotti je v Trstu na počitnicah.
Zakaj se demokristjani tako branijo sodelovanja pri upravi ustanove ECA
Občinska podporna ustanova izda vsako leto nad 900 milijonov Ur podpor - Kdaj ^odo izvolili nov upravni svet?
Delovanje občinske uprave ni omejeno samo na upravljanje ožjih občinskih zadev. Njeno delovanje se je razširilo celo na industrijsko proizvajalno področje (ACEGAT), na socialno in zdravstveno o-skrbo revnega prebivalstva, ki se izvaja po upravno neodvis-nih občinskih ustanovah. Zato občinska uprava imenuje u-pravne svete, odbore in komisije teh ustanov. Njena dolžnost je, da izbere ljudi, ki jim nato izročijo v upravljanje velike ustanove s sto milijonskimi in milijardnimi dohodki in izdatki.
Te ustanove so v rokah demokristjanov, liberalcev, socialdemokratov in republikancev. Čeprav je njihovo delovanje javno in bi moralo biti nadzorovano po predstavnikih vsega prebivalstva, pa še vedno predstavljajo monopol, zlasti demokristjanov. Zato je bilo po lanskih volitvah, ko je (idemokratični center# zgubil v občinskem svetu absolutno večino, sklenjeno, da bodo pri obnovitvi upravnih svetov občinskih ustanov upoštevali zahteve opozicijskih skupin v občinskem svetu-in jim omogočili, ,da bodo zastopane v vseh upravnih svetih. To je zagotovil tudi Bartoli, ko je bil pred letom dni ponovno iz-
iiiiHiiiiiiiiiiiiMniiMiiiiiiiHiiiiiiiiimtliiMMmiiiiiiliiiliiiiiiMiiiiaiitiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiilliimiiiMitimiiiiimiiiiiiiiimiiliiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiu
Če delodajalci ne bodo popustili
Pred zaostrf tvl j © borbe v obratih ladjedelnic €RUA
Upravičene zahteve tržaških kovinarjev morajo delodajalci upoštevati, posebno še zaradi sedanje ugodne konjunkture
nov po novih olajšavah in razširilo! sporazuma in da bodo na prihodnjih zasedanjih prav gotovo napravljeni koraki naprej v interesu prebivalstva■  «»-----------------
Sindikalna kronika
V četrtek ob 18.30 bo v Ul. Zonta 2 sestanek izvršnega odbora zveze delavcev mizarske stroke, na katerem bodo razpravljali o sedanjih razmerah in razvoju razgovorov za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe.
* * *
Včeraj bi moral biti na uradu za delo sestanek med sindikalnimi zastopniki in predstavniki podjetja Sartori zaradi napovedanih odpustov, toda zaradi letnih dopustov so o-menjeni sestanek preložili na petek ob 11. uri.
Tržaški jamar odkril
človeško okostje
Clan tržaške jamarske skupine «Carlo Debeljak« Alme-rindo Brena je v nedeljo preiskoval neko jamo v občini Sovodnje (Beneška Slovenija), ko je v globini približno 20 metrov odkril človeško okostje. Jamar je o najdbi takoj obvestil pristojne organe, ki bodo poskrbeli za dvig okostja in ga skušali identificirati. Ni izključeno, da gre za kakšnega partizana, kt so ga pokončali Nemci.
 «»-------
Opozorilo županstva
Županstvo sporoča, da so v preteklih dneh ugotovili, da osebe ki nimajo nič opraviti z občinsko upravo, zahtevajo informacije na račun meščanov bodisi po zasebnih stanovanjih bodisi po uradih. Pri tem izjavljajo, da so funkcionarji občinske uprave oz,roma uslužbenci matičnega urada.
Županstvo sporoča, da poizveduje samo po uslužbencih svoje informacijske službe, ki imajo vsi posebno izkaznico,
Zaradi letnih dopustov v obratih CRDA je nastalo te dni nekako zatišje v sindikalni dejavnosti kovinarske stroke, ki je pred dobrima dvema mesecema začela enotno stavko za dosego svojih pravic. Vse kaže, da se bo sindikalna borba tržaških kovinarjev znova začela iri poostrili po končanih dopustih, če delodajalci ne bodo popustili in ne bodo pristali na pogajanja. Kakor smo že poročali, pa je medtem lastnik ladjedelnice Sv. Justa predložit osnutek sporazuma -glede produkcijske nagrffffc in odškodnine za zdravju škodljiva dela. 0 tern predlogu razpravljajo zdaj delavci s svojimi sindikalnimi predstavniki.
Čeprav smo stalno sledili razvoju sindikalne borbe tržaških kovinarjev in o tem sproti poročali, se nam zdi potrebno, da v tem presledku napravimo splošen pregled razmer v tržaških ladjedelnicah in zahtev delavcev, ki so v njih zaposleni. Med obrate CRDA spadajo ladjedelnica Sv. Marka, ladjedelnica Sv. Roka ter Tržaški arzenal, medtem ko spada ladjedelnica Sv, Justa v privatni sektor. Glavni obrat je ladjedelnica Sv. Marku, ki zaposluje 26Ut) delavcev in 500 uradnikov; v vseh obratih CRDA in ladjedelnici Sv. Justa pa je zaposlenih približno 7000 delavcev in uradnikov. Ze zaradi tega številu prizadetih delavcev in njihovih družin je uspeh borbe tržaških kovinarjev pre-cejšnie važnosti za tržaško gospodarstvo in izboljšanje ekonomskih razmer v našem mestu. Poleg tega pa moramo upoštevati, da so z obstojem in razvojem vseh omenjenih obratov tesno povezani interesi drugih manjših podjetij in zasebnikov ter obrtnikov v našem mestu.
Predvsem je treba poudariti, da je v omenjenih ladjedelnicah prišla do izrazu enotnost delavcev, saj sta stavko napovedali obe sindikalni organizaciji. ki sta delodajalcem predložili skoraj enake zahteve. V Tržaškem arzenalu se je začela sindikalna borba 17. junija, v obratih CRDA in v ladjedelnici Sv. Justa pa 17. julija. Enotne stavke se je udeležilo vsakikrat skoraj vse delavstvo in uradništvo. razen redkih izjem, kar potrjuje tipanje v končno zmago, kljub trmoglavosti vodstva obratov CRDA. Omeniti je treba tudi, da sta obe sindikalni organizaciji skrbno pripravili nastop kovinarjev in so sindikalni zustopniki na skupnih in ločenih sestankih razpravljali z delavci o predloženih zahtevah in izvedbi stavke.
Tržaški kovinarji v glavnem zahtevajo ureditev vprašanju akordnega dela, nagrad in raznih odškodnin. V obratih CRDA zahtevajo delavci ureditev vprašanja akordnega dela, večje odstotke za delavce. ki imajo stalne nagrade; zvišanje odškodnine za zdravju škodljiva dela; izboljšanje delavske menze ter začetek pogajanj za znižanje delovnega urnika z enako plačo vsaj za nekatere kategorije delavcev.
V Tržaškem arzenalu, kjer ni akordnega dela, zahtevam povišek stalnih nagrad ter odškodnino za zdravju škodljiva dela; ureditev vprašanja napredovanj in delovnega ur-nika. V ladjedelnici Sv, Justa pa delavci zahtevajo zvišanje nagrad in odškodnino za zdravju škodljiva dela ter izboljšanje menze in delovnih pogojev. Poleg tega zahtevajo delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah investicije za ■/-bolj.šanje in spopolnitev raznih naprav ler zagotovilo naročil, Poudariti je treba, da vsi tržaški industrijski delavci zahtevajo izenačenje plač ’■ industrijskim trikotom Milan-Torino-Genova; delavci v c-
bratih CRDA pa hočejo doseči pogoje, ki jih imajo njihovi delovni tovariši v Genovi, kar bi pomenilo vsaj 8 do 10.000 lir več zaslužka na mesec.
Ce pomislimo, da spadajo obrati CRDA v okvir IRI, ki je poldržavna ustanova, tedaj nam je še bolj očitno, da je ravnanje vodstva obratov CRDA neopravičljivo, ker rajši dopušča dolge stavke, namesto da bi zboljšalo delovne pogoje in mezde svojih delavcev, čeprav imajo ladjedelnice v sedanji konjunkturi ugodne možnosti in zagotovljena naročila za daljšo dObo. Poleg tega pa z raznih strani padajo na račun obratov CRDA ostre kritike, ker je rajši sprejelo naročila za petrolejske ladje kot da bi poskrbelo naročila za uotniške in trgovske ladje, pri čemer bi več zaslužilo in dalo tudi več možnosti zaslužka tržaški mali industriji in obrtnikom.
Gleue na stavko tržaških kovinarjev in zahteve, da se u-redijo razmere v tržaških ladjedelnicah pa je iz raznih strani slišati tudi pripombe, da bi se moralo končno urediti vprašanje zunanjih podjetij, ki delujejo v ladjedelnicah, si kopičijo dobičke in večkrat kršijo predpise tako glede sprejema na delo kot plač. Vse kaže, da bo to vprašanje slej ali prej prišlo na dnevni red, ker ni mogoče, da bi se take krivice še dogajale, ne da bi vmes posegle oblasti in Urad za delo. Tedaj bodo prišle na dan zanimive stvari, o katerih zdaj tržaški kovinarji vedo marsikaj povedati, širša javnost pa o tem še ni dobro obveščena. Mimogrede naj omenimo, da nekatera taka podjetja obstajajo baje le na papirju n imajo poleg lastnika le uradnico aii pa ne, dobivajo pa znatna naročila v ladjedelnici in preskrbijo delovno silo, kateri ne nudijo vseh sindikalnih ugodnosti in ki bi si "jo lahko same ladjedelnice preskrbele, oziroma jo že itak imajo na razpolago.
 «»-------
Usodni padci
Včeraj ob 10. uri so sprejeli na ortopedskem oddelku gospodinjo Caterino Marina« por. /tornada iz Sv. Križa 10 Zdraviti so bo morala 30 do 60 dni. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. Dežurni zdravnik ji je ugotovil hude udarce na hrbtu in verjetne kostne poškodbe. V bolnišnici je izjavila, da je nerodno padla, medtem ko je hotela stopiti iz stranišča v vežo.
Malo kasneje pa so sprejeli na ortopedskem oddelku 50-letno Carlo Visintin iz Ulice Vasari 8. Zdravniki so ji ugotovili verjetni zlom levega kolena. Izjavila je, da je nerodno padla, ko je hotela stopiti iz svojega stanovanja na ulico. V bolnišnici bo morala ostati približno 3 mesece.
Zaradi rane na čelu z verjetnimi kostnimi poškodbami so morali sinoči sprejeti na 1. kirurškem oddelku 65-letn.) Gemmo Zmajevič iz Ul. S. Ca-terina. Ženska se ni spominjala ničesar in tako ni mogia povedati, kaj se ji je pripetilo.
Neki karabinjer, ki jo je z zasebnim avtom spremil v bol. nišnico. pe je izjavil, da je Zmajevičeva med hojo po Ul C.iulia padla na tla. Ker je stanje žen -ke precej resno, so si zdravniki pridržali prognozo.	  »»---
Poziv avtomobilistom
Urad za , avtomobile prefekture poziva lastnike avtomobilov in motociklov s tržaško evidenčno tablico, naj čimprej vložijo prošnje za nadomestitev z evidenčnimi tablicami, ki veljajo za vso državo, in sicer zato, da se v zadnjih mesecih prepreči gneča v ura-
voljen za župana. V resnici pa so bile to samo obljube. Že pri obnovitvi upravne komi-tfije ACEGAT so demokristjani preprečili izvolitev komunističnega kandidata, ki ga je kandidirala celotna leva opozicija, in izvolili nekega socialista, čeprav ga socialisti niso kandidirali. Kljub temu, da je socialistični predstavnik podal oistavko, občinski svet ni še izvolil novega člana upravne komisije ACEGAT, ki ga mora predlagati leva opozicija. Glede izvolitve upravnih svetov v drugih občinskih u-stanovah pa je ostalo še vse po starem, čeprav jim je mandat že zapadel.
Poglejmo samo, kako je z upravnim svetom občinske podporne ustanove ECA. Veljavnost mandata tega upravnega sveta je zapadla 6. maja letos. Do sedaj pa se občinski odbor ni niti zmenil, da bi predlagal občinskemu svetu izvolitev novega upravnega sveta. O tem bi morali odločiti demokristjani, ki so imeli do preteklega junija relativno večino v občinskem odboru, do nedavne ostavke pa so jo sami upravljali. Čeprav je vsa opozicija zahtevala obnovitev tega upravnega sveta, KD ni hotela o tem nič slišati. Podporno ustanovo ECA še vedno upravlja stari upravni svet, dokler «ne bo izvoljen nov u-pravni svetu. Zakaj se demokristjani tako krčevito upirajo, da bi bili izvoljeni v u-pravni svet ECA tudi predstavniki leve opozicije, ni težko uganiti.
Naj omenimo samo, da ima ustanova ECA v rokah vso podporo revežev, onemoglih, sirot, istrskih beguncev; vzdržuje številne zavode, prenočišča, vzgajališča za mladino domove za onemogle itd. Tisoči in tisoči ljudi so dnevno v stiku s to veliko podporno u-stanovo, ki izda letno skoraj eno milijardo lir podpor. Ce pomislimo samo na to številko, potem bomo takoj videli, kakšno ogromno področje političnega vpliva nadzorujejo demokristjani in njihovi prejšnji zavezniki. Da ne govorimo o dobavah živil in ostalega blaga za vzdrževanje vseh o-menjenih zavodov, da ne govorimo o uslužbencih, ki so zaposleni pri tej ustanovi in o vsej tisti klienteii, ki nujno zrase okog tako velike ustanove. Vsa ta podporna dejavnost pa je v lokah strank, ki predstavljajo manjšino prebivalstva.
Po podatkih, ki jih je objavilo demokristjansko glasilo skim državljanom, ki hočejo s ! *Ua Prora», je bilo v zadnjih svojimi motocikli potovati po 1 letih izdanih po ustanovi ECA
letno nad 900 milijonov lir podpor. Lani je bilo v zavetiščih zabeleženih nad 500.000 nočnin, za denarne podpore in krušne doklade je bilo izdanih 78.000 plačilnih nalog, razdeljenih je bilu 1 milijon 650.000 obrokov hrane. poleg tega ECA oskrbuje na svoje stroške zasilna stanovanja za brezdomce, javna prenočišča, dnevna zavetišča, razdeljuje revežem obleko, obutev in druge podpore. ECA izplačuje na račun «Postbellica» denarne podpore istrskim beguncem. Samo leta 1955 je izpla-
du. Urad opozarja prizadete, da je potrebnih za izdelavo in nadomestitev evidenčnih tablic okrog 40 dni. Zato naj prizadeti to upoštevajo in čimprej vložijo prošnjo. Hkrat; se opozarjajo lastniki avtomobilov in motociklov, da ne bodo mogli krožiti po 31. decembru 1957 z vozili, ki ne bodo imela vsedržavne evidenčne tablice, ker jim bodo odvzeli prometne knjižice. #»--------
Obvestilo motociklistom ki potujejo v Jugoslavijo
Urad za motorna vozila v Trstu sporoča vsem italijan-
Jugoslaviji, da si morajo priskrbeti mednarodno šofersko izkaznico.
Podaljšana veljavnost novčanic za 100 in 50 lir
2upanstvo sporoča, da je bila z ministrskim dekretom od 26. junija podaljšana do 30. septembra odnosno do 31. decembra veljavnost papirnatih novčanic za 100 odnosno 00 lir.
čala 59.596 podpor za skupno vrednost 443 milijonov 820.531 lir. Glede tega delovanja se upravni svet ustanove pritožuje proti državnemu podpornemu uradu «Postbellica», ki ne vrača pravočasno izplačani denar za podpore istrskim beguncem, kar zavira redno podporno delovanje ustanove v korist revežev. Poleg tega se ECA ukvarja tudi z zimsko podporo brezposelnim.
Prt tej veliki podporni ustanovi je zaposlenih 300 uslužbencev. Izdatke ECA krijejo z imovinskimi dohodki, raznimi podporami in s stalnimi Jetnimj nakazili občine in države. Zlasti mnogo denarja gre za tako imenovano splošno podporo, ki zajema predvsem denarno podporo rev nim družinam. Okrog 8000 družin letno uživa denarno podporo ECA. Velika brezposelnost, pomanjkanje stanovanj in velika revščina, ki vlada v mestu, obremenjujejo to ustanovo z milijonskimi mesečnimi izdatki. Poleg tega pa ECA upravlja otroško vzga-jališče in zavod za revno de-co, kjer vzgajajo otroke v razne poklice in jih potem, ko zrastejo, zaposlijo; vzdržuje dom za onemogle, javna prenočišča v Ul. Gozzi, Ul. Pa-scoli in Ul. Pondares; v zimskih mesecih pa sta po dnevi dnevi odprti dve ogrevališči, kamor se zatečejo reveži, ki nimajo svojega doma, da ne zmrznejo po cestah.
Vse to ogromno socialno podporno delovanje, ki je v sedanjih razmerah našega mesta tako potrebno, je v rokah političnih strank, ki predstavljajo manjšino prebivalstva. Socialdemokrati in republikanci so sicer že sprejeli predlog za vključitev v upravni svet te in drugih občinskih u-stanov predstavnikov levičarskih in desničarskih strank, da bo lahko vse prebivalstvo zastopano pri upravljanju javnih ustanov. Toda demokristjani zavlačujejo izvolitev novih upravnih svetov, ker nočejo spustiti iz svojih'rok to o-gromno javno imovino, ki jim nedvomno politično mnogo koristi.
Kulturne prireditve
Slovensko Narodno Gledališče iz Trsta DANES, 21. t. m. ob 20. uri v gledališču v Kopru: John Steinbeck — Živi plamen.
C
IZLETI
(IIIIHIIimiHHIIIHHIII IIIIII llllllll IIII lili HIHIIIIIIIIHIIIIIHII lili
Pazite na gobe!
Tržaško županstvo opozarja prebivalstvo, zlasti pa gostinske obrate, da se morajo gobe kupovati izključno na pokritem trgu v Ul. Carducci, kjer &o gobe podvržene strogemu higiensko-zdravstvenemu pregledu. Uživati gobe, kupljene Izven trga, lahko predstavlja nevarnost za zdravje. Zato naj ljudje ne kupujejo gob od ljudi, ki jih ne dajo zdravniško pregledati.
— «»
Prošnje za štipendije
Županstvo sporoča, da poteče 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za dodelitev štipendij. ki jih daje na razpolago Tržaška posojilnica dijakom srednjih šol, ki bivajo v tržaški občini, in sicer ob priliki mednarodnega dne varčevanja
IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Nadaljevanje razprave pred porotnim sodiščem
Sprejeta zahteva zasebne stranke da se zasliši Brandolinova sestra
Na jutrišnji razpravi ho morala povedati, če kaj ve o krznenem plašču, ki nuj hi <ga pokojni Trevisan kupil za hodočo ženo
IZLET K IZVIRU SOCE Prosvetno društvo »Andrej Cok»
priredi v nedeljo 8. septembra enodnevni izlet skozi lepo Soško dolimo k izviru Soče v Trenti. Cena vožnji 1.300 lir. Vpisovanje dnevno o,d 20. do 21. uire v krožku v Konkonelski ulici (Opčine).
Izlet CGIL
Komisija za šport in razvedrilo pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta št. 2 prireja ob priložnosti karnij-sko-koroškega praznika izlet na prelaz «Monte Croce Carni-co» (1363 m nadmorske višine).
Vpisovanje sprejema do 31. avgusta omenjena komisija v Ul. Zonta 2 soba št. 1.
Izlet Del. zbornice v Jugoslavijo in Avstrijo
Športni odsek pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta 2 priredi 20., 21., in 22. septembra večdnevni izlet v Jugoslavijo in Avstrijo ter izlet v Rimini in republiko San Marino. Prijave za izlet sprejemajo na sedežu omenjenega odseka, Ul. Zonta 2, soba št. 1. (telef. 23-675) ter na sedežu Nove, delavske zbornice v Miljah in pri notranjih komisijah v velikih podjetjih.
Izletniki, ki pojdejo v Jugoslavijo in Avstrijo bodo odpotovali iz Trsta 20. septembra ob 5. in se bodo ustavili eno uro v Ljubljani, nato nekaj ur v Mariboru, v Gradcu en dan, od tod odpotujejo čez Celovec k Vrbskemu jezeru in se vrnejo čez Videm v Trst 22. od 23,30.
Izletniki v Rimini in republiko San Marino bodo odpotovali iz Trsta tudi 20. septembra ob 5. uri ter si bodo za nekaj ur ogledali Padovo, Bologno in Rimini. V San Marinu se bodo ustavili en dan, nato pa se bodo čez Ravenno in Ferraro ter Portogruaro vrnili v Trst 22. septemhra ob 22. uri.
LJUDSKA PROSVETAJ
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek, 23. avgusta t. 1. ob II. uri na sedežu.
  «»------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. avgusta se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE:	delavec
Framcesco Prelazzi in gospodinja Ada Bibalo, kmet Giuseppe Mar-su-ra in gospodinja Maria Santa Cattaruzza, šofer Ernrico Malalan m gospodinja Angelica Corbatti, kmet Carlsio Viola in učiteljica Anmina Bacci, delavec Josip Sosič in gospodinja Marija Cač, zastopnik Ilario Lisini in frizerka Malalda Orel, delavec Saverio Ferfoglia in gospodinja Maria Gaggia, dr. Carmelo Grippaldi in goupeainja Luciana Perletti, delavec Ezio Marchio in šivilj- Rina Zanini, slaščičar Marino Sain in prodajalka Bruna Cmelic.
UMRLI SO: 77-letna Ana Milič vd. Durn, 53-letna Sergia Frarn-cescato por. Aloisi, 72-letni Giuseppe Cerquem, 47-letna Nesto-rina Francovich por. Comlni, 81-letna Marija Ferfoglia por. Pahor, 69-let.na Maria Quarantotto vd. Ortolam, 61-letnd Antonio Co-rhelli, 68-letni Umberto Fonda, 83-letni Giovanni PaSsante, 96-letna Anna HavOle vd. Rosso, 5 dni star Luciano Virgilio Pri-betti.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picriola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovliah in Nicoli v Skednju.
farna, za dvojni zbor, bariton in tenor solo ter simif. orkester; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Polke [n valčke Franka Jankoviča igra trio Ostrovška iz Postajne; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.15 ’ Lahka glasba; 19.00 Pojeta Carla Boni in Gino La-tilla; 19.30-23.00 Spored1 iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
"SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212.4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	i3.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00
7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Spored operne in solistične glasbe; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Igra Kmečka godba pod vodstvom Silva Tamšeta; 10.10 Revija pevcev in ansamblov;
11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničič: Mali morski ropar — XXVIII.: 12.00 Zaigrajmo in zapojmo; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Izkušnje S krmljenjem močnih krmil: 12.40 Leoš Janaček: Iz ciklusa «Po zarasli stezici)); 13.15 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; 14.00 Veseli intermezzo; 14.20 Turistična odidaja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Humoreska tega tedna — Daninos:	Major Thompson in Francozi; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.20 Karel Szymafiovsky: My:thes op. 30; 18.40 Narodne peš-m' poje Zenski vokalni kvartet;
19.00 Zabavna glasba; 20.00 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana; 20.30 Simfonični koncert; 22.15 Jazz-cocktail z orkestrom Ervvin Lehn.
-TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 E. Kalmann: «Caf-daška princesa#, opereta v 2 dejanjih; 22.45 Filmska rubrika.
Včeraj je bila pred porotnim sodiščem, ki sodi Miljča-ne, najbolj pusta razprava — brez važnosti in posebnih dogodkov. Začela se je s Vitanjem zapisnika o zasliševanju Silvana Coslovija. katerega so med njegovim pričevanjem v sodni dvorani aretirali in ga poslali pod obtožbo lažnega pričevanja naravnost v zapor. Mladeniča so nekaj dni po aretaciji to je 16. t. m., izpustili na svobodo, a še prej ga je tožilec dr. D® Franco zaslišal.
Coslovi se v zapisniku sklicuje na izjave, zaradi katerih je moral za zamrežena okna, to je, da nj videl Giacomini-ja, Belicha in Fontanota, da bi se zvečer pred tragičnim trojnim umorom v Sentjernej-ski dolini pogovarjali s Trevi-sanovo sostanovalko Lidio Ra-vasini. Videl je sicer tri osebe, a zaradi sončnega zatona ter zaradi razdalje 200 metrov teli ni mogel spoznati. Ce je napisano v zapisniku iz 1946. leta, da je opazil vse tri Milj-čane, je dodal mladenič, potem to ne odgovarja resnici. Možno je tudi, da jih je imenoval, vendar je to storil, ker so ga ustrahovali s samokresom in predvsem zaradi mla-
stvom dr. Grapponeja obtožili Miljčane, da so si prisvojili poleg drugega blaga tudi prometno knjižico. Tožilec je nadalje predlagal obtežilne okol-nosti za nekatere že pied-kaznovane obtožence, dosti ni dosegel, ker so te pripisali le Kapotzu, ki je bil maja 1942. leta obsojen pogojno zaradi tatvine in Mariu Toffaninu, ki je odsoten.
Rapotez jo pojasnil, da je s tatvino hotel pomagati levni družini. V skladišču ladjedelnice Sv. Marka je po odhodu novega parnika ostala majhna zavesa, katero je podaril revni ženski, ki je rodila, da bi imela vsaj nekaj blaga, kamor bi lahko zavila novorojenčka. Zaradi tega so ga odslovili z dela in ga tudi prijavili sodišču.
Končno je sodišče sprejelo zahtevo odvetnika zasebne stranke in bo zaslišalo sestro bivšega tržaškega trgovca Lina Brandolina, ki se je izselil v Argentino. Kakor smo že pisali, je Brandolin poslal pokojnikovemu bratu Gastoneju Trevisanu pismo, v katerem o-menja, da je pokojni Giusto kupil od njega krznen plašč, ki bi ga moral darovati bodo-
K 1 N O
duletnosti. Posledica njegove iči ženi. V pismu omenja Bran
prestrašenosti je bila, da je prvič celo obtožil vse tri brate, češ da so se pogovarjali z Ravasinijevo. Sele kasneje je omenil Giacominija, Belicha in Fontanota iz enostavnega razloga, ker jih je osebno poznal in so mu njihova imena prišla prva na um.
Coslovija so po zasliševanju izpustili na svobodo, vendar kaže, da so ga prijavili sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi obtožbe lažnega pričevanja.
Po prečitanju zapisnika je tožilec predlagal, da bi iz obtožnice izbrisali tatvino prometne knjižice Trevisanovega poltovornika, katero so. kakor je že znano, našli v kuhinji vile, a kljub temu so novi preiskovalni organi pod vod-
dolin, da je 1946. leta pred izselitvijo razprodal po nizkih cenah krznene plašče in o tem je izvedel tudi Giusto, s katerim sta se v nekem baru v Ul. S. Lazzaro domenila za kupčijo.
Na podlagi tega pisma je odvetnik zasebne stranke predlagal zasliševanje Brandolino-ve sestre, ki je sedaj poročena v Gorici Aliče Broglio, ali pa zasliševanje podpisnika pisma s pomočjo italijanskih konzularnih organov v Buenos Airesu. Sodišče je sprejelo prvi predlog, pa čeprav se je o-bramba uprla temu, in določilo, da bodo Brogliovo zasliševali v četrtek zjutraj, ko se bo razpiava nadaljevala.
Preds,; Rossi; tož.: De Franco; zapisn.; Magliacca; odv.
zas. stranke; M. Ferluga; o-bramba: odv. P. Sardos. Ke-zich, Stradella, Amodeo, Mor-gera in Presti.
Padel z lestve ko je popravljal semafor
V zgodnjih jutranjih urah so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico 31-letnega Antona Fontanota iz Ul. E. Toti 10. Ponesrečenca so sprejeli na II. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Anton je v bolnišnici izjavil, da se je predvčerajšnjim zvečer ponesrečil, medtem ko je delal za podjetje ACEGAT. popravljal je neki semafor in je nerodno padel z lestve. Zdravniki so mu ugotovili udarce na desni strani obraza.
Nezgodi na delu
Kmalu po opoldnevu so z rešilnim avtomobilom pripeljali v splošno bolnišnico 59-letnega Karla Turka iz Ulice Solitario 3. Zdravnik mu je ugotovil globoki rani na obrazu, udarce na nosu in na zgornji čeljusti, zaradi česar se bo moral zdraviti približno dva tedna. Turk se je j>onesrečil, kakor je izjavil, med delom v Tržaškem arzenalu. Ko je popravljal neki stroj, so padle nanj deske, ki so bile nedaleč od stroja in ga podrle na tla.
Dve uri kasneje pa so pripeljali v bolnišnico 28-letno delavko Mario Spada por. Sa-bai. Po prvi nudeni pomoči na sprejemnem oddelku so ponesrečenko odposlali domov. Ugotovili so ji namreč le majhno rano na sredincu desne noge. V bolnišnici je povedala, da je delala v Starem pristanišču, kjer je prenašala steklenice, po nerodnosti ji je neka steklenica zdrsnila iz rok in ji padla na nogo. Doma se mo morala zdraviti približno en teden.
K A I> I O
SREDA, 21. avgusta 1957 IBS t POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12 00 O Izvoru In negi okrasnih rastlin: «Qrh.deje»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ritmični orkester Bojan Adanuč.
13.30 Čajkovski:	Indijanski ca-priccio op. 45; 13,45 Orkester Ro-ger Roger; 14.00 Operne arije;
17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Kvartet v Cis-molu, op, 131; 18.40 Lahke melodije; 18.55 Koncert tenorista Janeza Lipuščka 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: kPovtSt o grdih ustih»; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenski oktet; 20.50 Glasba za orgle Hatn. monid; 21.00 Obletnica tedna: »Papin Denis In parni kotel«; 21.15 Donizettl: Izvleček iz opere »La Favorita#:	22.00 Iz Italijanske književnosti in umetnosti: »Nekaj zaključkov o oeorealizmu v italijanskem filmu«; 22,15 Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru, op, 36; 22.45 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč.
I USI I.
14 30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 Alfred de Musset: »Marija-nine muhe«, komedija v 9 slikah;
19.00 Igra pianist Andrč Prevln;
21.00 Gloacchlno Rossini: ((Elizabeta, angleška kraljica«, opera v 2 dejanjih; 23.30 Plesna glasba.
KOPE I«
Poročila v italijanščini:	6 30
12.30. 16.30, 17.30. 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini:	/30
13.30. 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored Iz Ljubljane; 12.00 Glasba P»> željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13 45 Ritmi In pevci od tu m tam; 14 00 Od melodije do me. lodije; 14.30 Kulturna kronika; 14.40 Bela Bartok: Cantata pro-
Exceisior. 16.00; ((Londonska lisica#, D. Niven, G. Page.
Fenice. 16.00: «Vražji», Saj Mi-neo, J. Saxon, L. Patten. Fihh o sodobni mladini.
Nazionale. 16.00:	«Banda	mesta
za ločitve#, J. Lund, D. Singl®-ton.
Filodrammatico. 16.30: «Cilj Tunizija#, L. Geen, K. Moore in M-Medvvin,
Gratiacielo. 15.30: «Nežni spol«-Cinemascope Technicolor. J-Allyson.
Supercinema. 16.00; ((Alibi#, O-E. Hasse, Martin Held.
Arcobaleno. 16.00: «08/15 Kaputt#. Končna zmaga poročnika A-scha. Tretji del istoimenskega romana.
Astra Rojan. 17.00: «11 bidone»>
B. Cravvford, G. Mašina, *• Fabrizi.
Capitol. 16.30: (tSpijonska zavesa«. R. Roman, S. Hayen.
CristaHo. 16.30: «Gusar z Zelenega otoka#. Technicolor. B. La-n-caster, E. Bartok.
Alabarda, 16.30: »Reši svoje življenje#, L. Jourdan, B. Sulliva-n.
Ariston. Glej Kino na prosteml
Aurora. 17.00: «Najlepši trenutek«, G. Ralli, M. Mastroianni. Prepovedano mladoletnim.
Armonia. 15.00:	«Ta naš svet«-
Technicolor, Cinemascope. Nov variete.
Ideale. 16.30:	«Noč terorja#,
Kelily, H. Parks.
Irapero. 16.30: «V središču orkana#, Bette Da-vis.
Italia. 16.30: «Tvoja ženska#, b-Massari, M. Girotti in P. Nea1-
Moderno. 18.00: »Jezdi Vaquero»> R. Taylor, A. Gardner. Technicolor.
Savona. 16.00: «SOS Lutezia#, v Lange, J. Gaven.
Viale. Zaprto za počitnice.
Vitt. Veneto. 16.15:	«Nasilmeži»i
C. Heston, H. Baxter.
Belvedere. 16.30:	«NaskoK '
džungli#. Technicolor.
Massimo. 16.30:	((Materin glas#,
A. Rlbelles in. F. Soler.
Novo cine. 16.00:	«Zadnja DOJ1
Juanova noč#. Technicolor. L-Danova.
Odeon. 16.00:	»Avanture Giaco-
ma Casanove#. Technicolor.
Radio. 16.00: »Dolarji prihajajo«, A. Sordi, N. Taramto,
— «#-------
KINO NA PROSTEM ArlstOn. 20.15:	«Pirati Južnega
križa#, J, Ireland, Y. De CartO-Piratska dogodivščina.
Armonia. 20.00; »Ta naš svet«-Technicolor, Cinemascope.
Arena del fiori. 20.00:	»Zeleh’
ogenj#, S Granger, G. Kellf-Technicolor.	.
Garibaldi. 20.00: «Beg v močvirju#, S, Cochran. Dear film.
Marconi. 16.30, na prostem 20.19-«Tvoja za življenje#.	.
Paradiso. 20.00: «Zverina», Robetv Mitchum.
Ponziana. 20.00: »Udarci na boo-ne», Alan Ladd, Marisa Pavafj' Bitke med Indijanci in P'onjy,.'
Secolo Sv. Ivan. 20.00 in «Cas besa#, E. 0'Brien.	,
Skedenj. 20.00:	«Posebni agenl
Pinkerton#.	-
Strdlo. 20.00: «Dva kapitana#, r’ M. Murray, D. Reed.	,,
Valmaura. 20.15: «Smo možje a kaplarji#, Toto	,
Rojan. 26.00 in 22.00: «Teror Ska'-natih gora#. Technicolor.
OPOZORILO
Na cesti pri Razdrtem najče'1
in
bile
fotoaparat znamke «Kodak» še nekatere druge reči, ki so -_ . zraven, naj sl najditelj obdrzj vendar naj o najdbi z dopisnic ali na kakršenkoli drug način 0 vesti Ljudsko milico, da ne Dl * tako oškodovan lastnik (Tržača-n plačal visoke globe carinskim 0 ” ganom.	.,
SILVIO SERGAS
BALETNA ŠOLA
SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja s septembrom 1957 7. baletno š°' lo za otroke do 10 le-starosti in za mladino od 10. do 14. leta; P<j: seben oddelek bo tudi za mladino od 14. let* naprej. Solo ho voJiJ izkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes.
Vpisovamje do 31. avgusta v Ul. S. Vito tel. 38-236, vsak dan v uradnih urah od 9. do 13. in od 14. do 17. urf'
ZVEZA BORCEV za TOMAJ vabi v nedeljo 25. t. m.
v TOMAJ
na odkritje spomenika padlim v NOB.
Po svečani proslavi sledi ples :.a prostem, igrala bo godba na pihalu.
Postregli vam bomo z domačim vinom, kraškim pršutom im drugimi mrzlimi in toplimi specialitetami. — Vabljeni!
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
21. avgusta 1957,
Med zelenim mahom je zagledal svetei noz, s kakršnim se odpirajo ribe, z rezilom, dolgim dvanajst centimetrov. Kot lunin zarek se je bleščalo srebrno rezilo, na eni strani gladko, na drugi nazobčano. Ročaj, ves svetal, je vabil, oa bi ga kar vzel. Ubogi Jean, Idiot, je dolgo okleval, preden je stegnil roko, gledal je ves prevzet, s poželjivimi očmi.
«Moj,* si je dejal Idiot. Ozrl se je naokrog.
t ♦Moj,* je še enkrat dejal. Nihče ne sme izvedeti, da ga je našel, '•icer bi mu ga še vzeli. Niti Nana ne sme vedeti, ne bo ji ga pustil niti potipati. Vedel jo, kako bi napravila, da bi mu ga vzela. Nastavila bi mu lice kot za poljub, a z rokami bi ga pobožala po obrazu. In on bi ji potem dal noz.
Sklonil se je in gp. pobral, pogladil je ročaj, ga zaprl m vtaknil v žep. Sko ro tak občutek je imel, kot ce bi dobil od Nane poljub.
Krenil je proti vasi, toda se preden je prišel iz gozda do ceste, je začul gla sove svojih mučiteljev. Vedel je, da jih bo našel, ko sedijo pri mostovzu skladi sča, in kar strah ga je por stalo. Vendar se je takoj PomirU.
Vsi so bili tam na stopnicah mostovža. Žvečili so gumi, tekmovali so, kdo bo bolj daleč pljunil in čakali nanj. Jean se je približal s počasnimi koraki, a v žepu je držal v pesti nož. ♦Ej, Jean!*
♦Kje si pil, Jean?*
. Pretvarjal se je, ko da jih ne cuie, ali pa jih sploh ni cul. Preveč napeto Je mislil na Nano in preveč ga je prevzel prijeten občutek, ko je držal nož v Pesti. šel je mimo njih, ne da bi jih pogledal, a se je zdrznil, ko je nekdo vzklik-hil: «E.i. Jean, ka; za vraga pa tako krčevito tišcis v žepu?*
Poskušal je steči, toda e-den se je vstopil predenj: «Stoj, Jean! Kje je tvoja Nana? Kje je tvoja ljubica?*
Sedaj se je Idiot zazrl vanje. Obrisal si je slino, ki mu je prišla iz ust. Ro-^a, v kateri je tiščal nož, ga ie že bolela.
<Doma,» je dejal.
Ploha grdih besed in Psovk se je usula nanj.
♦Doma, ej, butec? Misliš, da je doma, Jean? Toda bi. poglej! Ni, Jean! Vsak dan čaka, da gres po drva, m potem jo pobriše. In veš kam gre? V gozd, na ono stran polja Sackett. Ne sa-baa, ej! Z nekom!*
«Ne — iztisne Idiot — Nana pere. Ji dajo denar.* ♦Pere, eh! Denar ne zasluži s pranjem. Tebi laze. Jean!*
Willy je bil, ki je bil najbolj glasen. Bill ga je poskušal ustaviti. Ni mogel Prenašati Jeanovega pogleda, ki je bil kot preganjala žival, ko so ga tako dražili z Nano.
♦Izgini, Willy — je dejal. ~~ Pusti ga!»
♦Pojdi, pojdi domov!* je *Pet začel Willy in se odmaknil. «a tvoja Nana se ljubi na oni strani gozda!»
«Ne!» je zakričal Idiot. Hotel je steči, a Willy mu Je spodmaknil nogo, da je
""‘"iiiiiiitiiiniimiimtinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Germu nptfo:
spomini
2e skoraj trideset let je, Kar ie v Moskvi prvikrat iz-Ha knjiga spominov Italijan-,Kcgg revolucionarja Germa-netta. Knjipa je takrat vzbudila precejšnjo pozornost, se-dni pa jo, s precejšnjo zamu-dobivajo tudi slovenski bralci Germanetto je bil prel na'?topom fašizma po poklicu s,eer brivec v Piemontu, ven-dar dolgoletni politični dela-Vec, socialist in kasneje ko-^Vnist, V svoji knjigi spomi-n°v je opisal svoje, revolucio-narno delo v Italiji, posebno * Pred nastopom fašizma in prvih letih njegove vlade
0 je bil preganjan in večkrat tndt zaprt. Knjiga spominov
ranimi va zaradi osebnih ♦Potninov avtorja, še pomemo-nejša pa zaradi opisov boja delavskega razreda Italije po Prpi svetovni vojni. Avtor tu-
1 Pojasnjuje, zakaj proletarce revolucija v Italiji ni mo-®1° uspeti in kako sla razcep-lenost znotraj socialistične •irnnlce in vedno bolj prevla-
'*J°4i fašizem preprečila zrna-delavskega razreda, y*8 knjiga je neizprosna r'lika italijanske buržnazije !** Jašizma, prevevata pa jo
1 iskreni revolucionarni "Uh 4*	.
1,1 proletarski mteruaaio• n«H*em.
Hnjip0 jr (zfjaia založba Li-Ptt « Kopra,
padel. Naočniki so zleteli daleč stran. Pobral se je. Bill mu je pobral naočnike in mu jih nataknil. Potem ga je rahlo sunil: «Pojdi domov k Nani! Nič se ne meni zanje!*
Cul je njihov smeh, ko je tekel proti domu. Ko je prišel domov, je začul Na-nin glas iz kuhinje: «Jean! Si se vrnil?*
Torej Nana ni bila v gozdu. Nana je bila njegova. Solze so se mu usule po licu. A Nana ga je začela tolažiti, mu je obrisala solze, ga je pobožala. «Ko bi mene ne bilo ... Ubogi moj norček!*
Ves olajšan se je oddahnil. če bi Nana res šla s kom v gozd, bi jo ubil. In je šel v sobo.
«Jean!* se oglasi Nana iz kuhinje, «si ti kam del moje rumeno krilo?* «Krilo?» cDa, moje rumeno krilo. Niki j er ga ne morem najti. Zunaj se je sušilo, a sedaj ga nikjer ni! Povej mi po pravici, Jean!* «Ne!*-'Pri tem pa je poskušal skriti svoj nož, kar je Nana opazila. «Kaj skrivaš? Pokaži!* «Nič!* In ji pokaže prazne roke.
«Prav, prav! Boš že pokazal!* In je odšla ven. Ko se je naveličal igre z nožem, je šel tudi on ven, iskat Nano.
«Ej, Jean! Kam greš* — «Nana?* je odgovoril.
Vsi hkrati so se mu zasmejali. Popoldne je bilo, pa so fantje že pili ter so bili bolj zlobni.
«Veš, kje je sedaj? Pijana je. Dal ji je piti njen ljubček. Počakaj, kmalu jo boš videl.*
Z očmi je iskal svojega najhujšega mučitelja, Wil-lyja, pa ga ni bilo. Njemu ni verjel, a drugi... «Nana je moja!* je rjovel. Vrtel je oči. Tudi Billa ni videl tam.
«Poglej, tam prihaja!* Sunkoma se je obrnil, toda nekdo mu je brcnil naočnike na tla, a prej je le še utegnil zagledati nekaj rumenega, ki se je pomikalo po sredi ceste, šel je z razširjenimi rokami naproti, čeprav je videl le neko meglo. «Pridi sem, da ti bom tudi jaz dal piti!* Začel je teči proti tisti rumeni megli, vzel je iz zepa nož in ga odprl. Nana je poskušala pobegniti, pa se je spotaknila, a on nanjo.
«Nana!» je kričal in jokal. Cul je vzklike ostalih, ki so hiteli tja. Toda bilo ie prepozno. Rezilo noža je zaril v krilo, v prsi in še v vrat. Vstal je in se obrnil proti zasledovalcem z grozeče odprtim nožem in režečimi usti. «Ne dotikajte se! Nana moja!*
Zadel ga je udarec s pestjo, ,da je padel, nož mu je zletel iz rok. Bil je popolnoma brezbrižen. Sedaj je Nana mrtva, kaj mu mar drugo.
Potem je pritekel Bill. ♦Kaj se je zgodilo?*
«Jean je zaklal Willyja. Hoteli smo se pošaliti in smo Willyja oblekli v rumeno krilo, ki smo ga vzeli z vrvi. Le šaliti smo se hoteli.*
«Pojdi z mano, Jean!* Je rekel Bill in je stegnil roko proti njemu. Toda ta ga je kot besen ugriznil vanjo. Potem pa je zaslišal neki glas, ves preštrašen, zaskrbljen, a tudi v grozi ljubeč:
«Kaj si storil, Jean? Ti moj ubogi revček!* Idiot ni razločil obrazov, le glas je slisal, in roko je čutil, ki ga je božala.
In ko so mu nataknili naočnike, jo je videl. Svojo Nano. Ni imela rumenega krila. Ozrl se je in videl. Willy. Ni občutil kesanja, ne strahu.
«Nana! Tvoje rumeno krilo!* je zakričal.
Luigi Sturzo — ustanovitelj ljudske stranke pred fašizmom in sedaj senator — poskrbi od casa do časa, da se njegovo ime pojavlja v dnevnem časopisju, zlasti v zvezi s polemiko o pristojnosti predsednika republike. Stari senator je namreč mnenja, da so nekatere pobude in celo stališče Gronchija o tem vprašanju v nasprotju z ustavo.
TEKMOVALNI DUH V PROIZVODNJI
SZ skuša doseči in preseči ZDA v proizvodnji	mesa,
Svetovno časopisje in televizijske postaje prinašajo dan za dnem nasvete za razorožitev in mirno koeksistenco med državami — čeprav z različno družbeno in politično ureditvijo. Narodi ubirajo različna pota v socializem in za dosego blagostanja. V borbi za napredek se odlikujejo ponajveč ljudje, ki so v stiski za svoj obstoj. Kajti človek, ki je že ob rojstvu obložen z dobrotami sveta, je navadno brezbrižen in neproduktiven. V časih, ko je gospodarstvo v posameznih deželah preživljalo največjo krizo, je iznajdljivi človeški razum storil največ za napredek. Zato je za vsako krizo sledil prav kmalu znaten napredek tiste dežele.
lUUtlllllllllHIIIIMIflllllllllllllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHaMllllliliuniiliiiiiiiiiiiiiiiiiHlIlllllUlllflllttllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlHIIIIimillllllltnitltllllllllMIIIIIIMIIIIHHIIinilllUIIIIII
OD NEKDAJ PEREČE VPRAŠANJE: TAŠČA
SAMO Z MEDSEBOJNIM RAZUMEVANJEM JE MOGOČE DOSEČI ZNOSNO SOŽITJE
Tašča naj snahi nevsiljivo svetuje in pomaga - Mladi naj si sami pridobivajo izkušenj - Upoštevajo naj nasvete tašče, da bo imela zavest, da je še nekomu koristna
Zelo pomemben je govor, ki ga je imel prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Ni-kita Hruščev letos 22. maja na kmetijski konferenci se-vernozahodnih področij SZ v Leningradu. Izjavil je, da i-ma SZ zdaj dovolj 'možnosti, da v prihodnjih petih letih lahko prehiti ZDA glede proizvodnje živil. V proizvodnji mleka na prebivalca bo do leta 1958 ne le dosegla, pač pa presegla ZDA, v proizvodnji mesa lahko doseže ZDA do leta 1960 ali do 1961, čeprav se bo morala sovjetska proizvodnja do takrat v primerjavi z letom 1956 povečati za trikrat. V letu 1956 je odpadlo v SZ na prebival-
tva za borbo proti alkoholizmu v NR Hrvatski št. 34-56). Maja 1956 je bil ustanovljen v Bombayu «Azijski institut za znanstvene študije za zaščito od alkoholizma«. Na o-tvoritev je bil povabljen tudi predsednik hrvatskega društva za borbo proti alkoholizmu dr. Fedor Mikič, pa se vabilu ni mogel odzvati.
Ce premotrimo stopnje človeškega razvoja ter primerjamo obenem številke vsakokratnega ljudskega štetja, u-vidimo, da se človeški rod vedno bolj in bolj izpopolnjuje in da je ljudi na svetu vedno več in več. Vse človeštvo hrani mati zemlja s svojimi raznovrstnimi proizvodi.
ca 32.6 kg mesa, v ZDA 102 3 Toda. z neko bojaznijo opaža-
Večno živo in večno pereče vprašanje. Redko katera snaha se more pohvaliti, da se s svojo taščo, z materjo svojega moža, dobro razume.
Kje je krivda, da prihaja vedno in vedno do takih sporov? Da se vedno najde neki razlog za nesporazum, za prepiranje?
Vzrok, da se mladi in stari ne razumejo, je docela psihološki.
Kadar pride «mlada« k Hiši, se vanjo obrega' tašča, če kdo.) želi le kaj malega po svoje napraviti, če hoče kaj le za malenkost izpremeniti. So tašče, ki tega ne prenesejo. «Pri nas smo delali to tako, odkar sem jaz pri hiši, in dokler bom jaz živa, se to ne bo prav nič menjalo« Tako pravi ta-
šča. Odločno in zapovedoval-no. In če je nevesta bolj pohlevnega značaja, se bo vdala, se bo skušala prilagoditi hišnim navadam, bo »zaradi ljubega miru« potrpela vse. Na še tako pikre opazke bo molčala in vse bo šlo lepo po starem dalje. Toda sreče v tisti družini ne bo. Pravega veselja, ki ga nudi medsebojno razumevanje, ljubezen in popolno soglasje, ne bosta občutili ne iimlada« ne »stara*.
Kako bi tudi! Ko se je pripravljala na poroko, si je mlada v mislih slikala svoj bodoči dom. Vse natanko si je predstavljala, kako si bo uredila to in ono. Tudi taščo si je predstavljala v tem svojem domu. Zamišljala si jo je kot starejšo žensko, ki ji bo s
Prebivalcem vasi Deurne v Holandiji se kaj rado pripeti, da njihove porodnice povilejo trojčke. Na sliki trojčki Smets, Hook in Mat!ey
iimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiinniiiiitiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitviiiiiiii
MATICA HRVATSK1H ZA SVOJE SOROJAKE
IZSELJENCEV IZ AVSTRIJE
V Opatiji sta se vršila dva seminarja hrvaškega jezika za gradiščanske Hrvate, ki ju je organizirala Matica hrvaških izseljencev. Vsak od teh seminarjev je trajal po 15 dni, obiskovali pa so ju pretežno mladi ljudje. Predavanja iz hrvatskega jezika sta na teh seminarjih imela dva znana filologa, prof. Ante Blaženčič in prof. Ivo Brabec. Poleg hrvatskega književnega jezika so na seminarju 'predavali tudi zgodovino Jugoslavije, njen zemljepis, hkrati pa so mlade gradiščanske Hrvate iz Avstrije seznanili z najnovejšo zgodovino Jugoslavije in njeno folkloro.
Skupina mladih gradiščanskih Hrvatov, ki se je udeležila prvega seminarja, je odšla na krožno potovanje p.> Jugoslaviji. Obiskala je Z i-greb, Beograd, Sarajevo, Du-
brovnik, Split in nekatera druga mesta. Cilj tega potovanja je bil v tem, da se Hrvati iz Avstrije spoznajo z jugoslovanskimi industrijskimi objekti, lepotami dežele in kulturnimi spomeniki.
Druga skupina pa je prepotovala Istro in obiskala Puij, Rovinj, Poreč in Pazin. Zlasti so se mladi gradiščanski Hrvati zanimali za življenje italijanske manjšine v Jugoslaviji in stopili v stik s podpredsednikom Italijanske unije za I-stro in Reko, Andrejem Benus-sijem.
Cilj teh seminarjev je, po besedah prof. Anteja Blažen-čiča, da se mladi gradiščanski Hrvati spoznajo s sodobnim hrvaškim književnim jezikom, ker ga bodo verjetno uvedli kot enakopraven jezik v gimnazije. ki jih obiskujejo gradiščanski Hrvati v Avstriji.
Gradiščanski Hrvati se namreč še vedno poslužujejo svojega okrog 400 let starega narečja in jim je zaradi tega težko vzdrževati stike s hrvat-skim kulturnim življenjem Hrvaška literatura jim je povsem nedostopna. Te seminarje so obiskovali mladi učitelji in uradniki, ki bodo pridobljeno znanje prenašali na druge.
Hoče hiti sama
Znamenita črnska plesalka Joscphine Baker je vložila zahtevo za ločitev zakona. Njen mož je dirigent jazz-orkestra Jo Bouillon. Zg ločitev ne navaja nobenega razloga. Domnevajo pa, da je zanju zakon ovira, ker se ne more v taki meri posvečati svoji «otrošk» vasi«, kot bi rada.
svojimi nasveti pomagala tam, kjer sama ne bo vedela rešitve, kjer ji bo težko. Zamišljala si jo je kot prijazno, dobrohotno ženo, ki jo bo z vso ljubeznijo sprejela in jo uvajala v to in ono skrivnost življenja. Saj je mati njenega moža! Sedaj pa take pikre besede, taka neprijaznost!
Ce pa »mlada« ni pohlevna, je seveda prepiranje na dnevnem redu in je nesloga bolj «glasna» in nejevolja ter za grenjenost, razočaranje v življenju, št* bolj očitno.
Ni dosti bolje, kadar gre taka tašča z mladim parom v popolnoma novo stanovanje. Tam se sicer mati ne čuti tako zelo v svojem »kraljestvu«, vendar pa ni pravega soglasja niti tam. Toliko malenkosti je v vsakdanjem življenju, kjer hočeta obe ženi uveljaviti vsaka svoje nazore. Glede ravnanja z možem, prav posebno pa, kadar pridejo še o-troci.
In zet? Ni toliko priložnosti za nesoglasje, kot pri nevesti. Manj skupnega dela imata tašča in zet. A pride tudi tam in kaj pogosto do nesporazumov in tudi do prepirov.
Vse huje pa pridejo ta nesoglasja do izraza na kmetih. Večje področje ima tam gospodinja, večje dolžnosti in večje pravice. Več ji je prepuščeno, da sama odloča, da sama vodi. Ce je sin gospodar, je za snaho sicer nekoliko bolje. a če je gospodar še vedno oče ali pa celo mati-vdova, potem pa je nevesta navadna dekla pri hiši. Le redkokje je drugače.
Zakaj je tako? Zakaj mati ni bolj popustljiva do mladih, zlasti do svoje snahe?
Ne sme se pozabd,, da je pri večini ljudi najboj grenko spoznanje, da so pravzaprav stari in da se morajo u-makniti mladim. Nočejo priznati, da se je treba umakniti, da niso nikomur več potrebni, da bo tudi brez njih šlo življenje svojo pot, da prihajajo na njih mesto drugi, ki imajo še vse živlienje pred seboj, ki so polni sil In zato se krčevito držijo svojega mesta. Dokazati hočejo svetu in sami sebi. da še niso *a-ko zanič, da bi morali prepustiti mesto drugim, mlajšim. Potem pa je tudi ljubosumnost. Mati je ljubosumna na snaho, ki je zavzela njeno mesto v srcu njenega otroka. Bolj je to pri snahi, kot pri zetu. Manj je mati zaljubljena v hčer, kot v sina. Zato je tudi manj ljubosumna na zeta, kot na snaho.
Težko je živeti v takem neprijaznem. včasih celo sovražnem vzdušju. Tam, kjer se tega zavedajo, kjer jim je to neprijetno, kjer imajo dovolj srčne kulture, poskušajo s prijaznostjo in ljubeznivosti* premostiti vsa nesoglasja. Tašča, ki se vživi v svoj položaj, bo blagohotno svetovala svoji snahi, ji bo iz svojih izku-
ben. Počuti naj se kot starejša prijateljica. Snaha naj ve, da ji tašča rada pomaga in svetuje in da je srečna, če more storiti kaj koristnega in dobrega ženi svojega sina.
Le na ta način je mogoča rešitev tega tako zapletenega in večnega vprašanja. Dosti dobre volje je za to potrebni. In ljubezni. Plemenito čustvo je za složno družinsko življenje pogoj. Kdor išče vedno le samega sebe, ie svojo korist, prav gotovo tega ne bo zmogel. Ne bo znal najti tiste stezice, ki vodi človeka k sreči. —«»-----------------
Humoristično presenečenje humorista
Na mednarodnem festivalu humorja, ki so ga priredili konec prejšnjega meseca v Italiji, je bil nagrajen z «Zlato palmo« — prvo nagrado — za neobjavljeno humoristično zgodbo mladi beograjski humorist in karikaturist Dimitrije Zivadinovič. Avtor pravi, da je nagrajeno zgodbo že prej ponudil trem uglednim domačim redakcijam, ki pa so jo vse tri po vrsti odbile. Avtor je na svojo zgodbico že pozabil, rokopis izgubil, tako da je zdaj, ko so se domače redakcije za stvar pozanimale, delo — prevedel iz italijanščine.
kg, mleka v SZ 245 kg, v ZDA 343 kg, masla v SZ 2.8 kg. v ZDA 38 kg. SZ je sedaj prepričana, da v enem letu lahko stori toliko, kolikor prej niti v sanjah ni mogla misliti, da bi napravila v desetih letih. V tekmovanju z ZDA bomo zmagali in ta zmaga bo bolj učinkovita, kot vodikove bombe, je dejal Hruščev. In dalje, če bi dosegli ZDA v proizvodnji mesa, masla in mleka na prebivalca, bomo zamajali stebre kapitalizma z najmočnejšim torpedom, ki ga je kdajkoli videl svet.
Znano je, da so ZDA napredovale prav posebno v času prohibicije. Ne vemo, kako gleda Hruščev na alkoholno vprašanje. Vemo pa, da se je Lenin držal strogo marksističnega načela in ni dovoljeval proizvodnje alkohola v SZ, marveč se je s prohibicijo boril brezkompromisno proti alkoholizmu v korist svojega naroda, pa tudi ostalih narodov. (Bilten Druš-
mo, da rodovitnost naše zemlje polagoma pojenjuje, čeprav jo skrbneje obdelujemo, kot nekdaj. Vrhu tega postaja narava čedalje bolj nenaklonjena za živa bitja na zemlji. Poleg drugih je tudi pomanjkanje padavin okrutnost prirode, ki more ogrožati življenje na zemlji. Ruski državniki so večkrat poudarjali, da je boj z naravo težji, kot boj s človekom — odprtim nasprotnikom, ali vsaj nič manj težaven (premestitev teka reke Ob).
Zaradi zmeraj večjega pritiska prirode na obstoj človeka, kakor zaradi naraščajočega števila človeških bitij na zemeljski obli, postaja življenje človeka z vsakim dnem težavnejše in boj za obstanek se stalno poostruje. To dokazuje delno tudi izseljevanje ljudi iz obljudenih pokrajin v manj obljudene.
V zadnjem času so izvajali v raznih državah preureditev odnosov človeka do zemlje zaradi dviga življenjske-
Grozdje, Grozdje...
IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillimillllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlllll
Obnova bibliofilskih izdaj
Cankarjeva založba v Ljubljani je prevzela hvaležno pobudo obnoviti publiciranje bibliofilskih izdaj. Prav gotovo so med izdajami zadnjih let mnoge knjige po svoji okusni opremi in izbranem tisku dosegle že skoraj bibliofilski značaj. Toda izduj, ki bi bile po svoji vsebini, zlasti pa po svoji lepoti, posebno skrbni o-premi in zato tudi manjši nakladi, res nekaj enkratnega, res nekaj posebnega v knjižni produkciji, vendarle nisrno imeli. To pa seveda ne pomeni, da pri nas ne bi bilo zanimanja za take knjige. 2’odo nemirno razgibani povojni čas, predvsem pa ogromen porast naše knjižne proizvodnje, težnja dati na trg več in več novih izdaj, je pač nujno potisnila v stran bibliofilske izdaje. Nekaj res posebno skrbno izdanih knjig, ki so kljub temu izšle, pa je bilo deležnih velikega zanimanja od strani ljubiteljev lepe knjige. To zanimanje pa je obenem dokazalo, da našim ljudem že zakoreninjena ljubezen do lepe in okusno opremljene knjige, ni zamrla. In zato je bila prva res bibliofilska izdaja zadnjih let — to je bil Prešer-
,	.	,	,,	....	.	,	,	.nov	Sonetni	venec	v	taki	obli-
Ki Kot je izšel prvikrat - de-
in neprijetnosti, ki bi jih utegnila snaha doživeti spričo neizkušenosti. Vendar pa mora to vsekakor napraviti na nevsiljiv način, da ni videti kot vsiljevanje njene volje. Mladi si morajo sami pridobivati izkušenj šele potem ima življenje pravi mik, pravo vred-nost.
Snaha pa mora razumeti duševno stanje matere. Pomagati ji mora, da bo svojo duševno stisko laže premagala in da se ne bo čutila tako silno odveč v življenju. Pusti naj i. da tudi ona kaj ukaže, da se tudi njena izkušnja kdaj u-veljavi. Občutek naj hi imela, da bo njen rasvet upo.š'.?-van, da je zaželen in potre-
ležna res toplega sprejema. Temu prvemu bibliofilskemu tisku, ki ga je letošnjo spomlad izdala Cankarjeva založba, je sledil kratek čas nato drugi — Prešernove Gazele Nedavno pa smo dobili, prav tako po zaslugi Cankarjeve založbe, tretjo bibliofilsko izdajo, faksimile Trubarjevega spisa «Ta pervi psalm# iz leta 1579.
V tej drobni knjižici malega formata izdani v nakladi 300 izvodov in opremljeni s sprem no besedo Mirka Hupla, je na sedmih straneh objav-
liške duhovnike v domovini, ki so sredi sedemdesetih let Iti. stoletja začeli ostreje nastopati proti protestantom. Kot se bere na koncu, sta delce zložila «Škrjanec in Kukovec, zgurana in dulana Krajnca». Toda za tema psevdonimoma se skriva Primož Trubar. To kaže že ime Škrjanec, ki ga je Trubar uporabil že v svoji prvi knjigi za kritje tiskarja Morharta, predvsem pa način pisave in izražanja. Čeprav po obsegu skromno, pa je to Trubarjevo delo vendarle zanimiv tekst naših protestantskih piscev, posebno še očeta slovenskega pismenstvu. Zbirka slovenskih bibliofilskih izdaj pa je obogatena z novim primerkom, to pot sicer drugačnega značaja. Sicer pa se je ta knjižica s tekstom naših protestantskih piscev pridružila faksimilirani izdaji prve slovenske knjige, Trubarjevemu katekizmu, ki smo ga v izdaji Akademske založbe dobili leta 1935. Obenem pa je ta Trubarjev spis, ki je ohranjen le n unikatu v univerzitetni knjižnici v Tuebingenu, postal vsem dostopen.
Ob nobeni bibliofilski izdaji ne moremo mimo opreme, saj ta predstavlja bistvo izdaje. Knjižico s Trubarjevim psalmom je natisnila tiskarna Ljudske pravice po fotokopijah, ki jih je naša Narodna in univerzitetna knjižnica dobila od tuebingenske univerzitetne biblioteke. Tisk in prema sta vzorna. Toda p ran ob primerjavi z izdajo katekizma pred dvajsetimi leti, ne moremo mimo nečesa. Katekizem je bil natisnjen na antičnem papirju, ki je nekoliko rumenkast. Tisk pa je bil rjav Sedanja izdaja psalma pa je natisnjena sicer na posebnem papirju, toda ta je izredno bel. Skoraj bi rekli, da je
svoje častitljive starosti. Pa čeprav gre samo za faksimile. In zato bi tudi za črke bilo primerneje, da bi bile morda tudi rjave, oz. spričo beline papirja ne tako poudarjeno črne.
Kljub temu pa smemo biti novega bibliofilskega tiska samo veseli. Cankarjeva založba zasluži za take izdaje vso hvalo. In ker smemo v kratkem pričakovali tudi faksi-milirano izdajo našega prvega koledarja, prav tako Trubarjevega, ki bo izšel ob 400-let-nici prvega slovenskega koledarja v domačem jeziku, lahko res govorimo o obnovi bibliofilskih izdaj,	Sl. Ru,
Ijen Trubarjev psalm. Dejan- preveč bel za knjigo, ki naj sko pa je to satira naperjena kot ena prvih slovenskih izdaj zoper nekatere bojevite kalo-1 vzbuja spoštovanje že zuradi
ga standarda. Kjer so rešili vprašanje zemljiško-lastnin-skih odnosov po nepristranskih veščakih objektivno in pravilno, bo v doglednem času opaziti blagodejen vpliv te preureditve. Kjer pa so imeli ta posel v rokah samozvanci, bo prišlo prej ali slej do ponovnega urejevanja tega problema. Sličen pojav o-pažamo pri združitvah ljudi. Prostovoljne združitve navadno uspevajo, nasilne na razpadajo.
V kolikor je trditev o urejeni preskrbi človeka z življenjskimi potrebščinami u-pravičena ali ne, naj pojasnijo v neki meri statistični podatki o predvojni uporabi sladkorja v nekaterih državah. Pravijo, da je uporaba sladkorja nekako merilo blagostanja in napredka neke države. Na osebo je takrat odpadlo sladkorja:	na	Dan-
skem 53.1 kg. v Veliki Britaniji 41.8 kg. v Švici 37.3 kg, na Švedskem 3S.4 kg, na Finskem 32.4 kg, na Irskem 31.9 kg, na Holandskem 31 kg. v Avstriji 30.1 kg, v Češkoslovaški 28.8 kg. na Norveškem
25.5 kg, v Franciji 24.5 kg. v P.elgiji 22 k«, v Nemčiji 21.8 kg, na Madžarskem 10.8 kg, v Španiji 10.8 kg, v Grčiji
10.8 kg, na Portugalskem 10.3 kg, v Poljski 9.9 kg. v Italiji
8.5 kg, v Jugoslaviji 7.2 kg, v Romuniji 6.7 kg, v Rusiji
5.8 kg, v Bolgariji 5.8 kg, v Turčiji 3.6 kg in v Albaniji 3 kg. Povprečna poraba sladkorja na prebivalca je znašala v Evropi 19.8 kg, v Severni Ameriki pa 49.5 kg.
Seve, utegne biti današnja slika porabe sladkorja na o-sebo v posameznih državah nekoliko drugačna. Toda Hruščev smatra najbrž porabo mesa. masla in mleka za merilo blagostanja.
PRI LOŽU SO IZKOPALI GROBIŠČA ILIROV
V bližini Loža. kjer že nekaj časa izkopavajo razne o-stanke iz najstarejše dobe, so izkopali pod Križno goro več grobišč, dvoje okostij in precej raznih posod. Blizu vasi Smartna pa so izkopali zidovje starih rimskih stavb in keramiko iz hallsttatske dobe.
Ugotovili so, da so bile i* tem področju v preteklosti naselbine Ilirov in Keltov ter Rimljanov.
Izkopavanje so za sedaj prekinili, vendar pa ga bodo v doglednem času obnovili, da bodo tako odkrili ostanke kulture in ljudstev, ki so bivala tam .še pred naselitvijo Slovanov. Raziskave vodijo člani Notranjskega muzeja v Postojni.
DVE STO LET STARO SEME JE VZKLILO
Neki zbiratelj zgodovinskih predmetov je našel v žepu moškega suknjiča iz 18. stoletja vrečico semen nageljnov. Iz radovednosti je to seme posejal in je — vzklilo. Zrasli so krasni nageljni, ki jih do sedaj enakih še nihče ni videl.	•
Torej seme, ki je najmanj dve sto let staro, je vzklilo in obrodilo,
KNJIŽNICA
V OBLIKI TRIKOTNIKA
V Tokiu, ki ima 8 in pol milijona prebivalcev, zelo veliko zidajo. Nova knjižnica »Metropolitan« je sezidana v obliki trikotnika, katerega vsaka stranica je dolga 60 metrov. V knjižnici je 300.000 knjig, a v čitalnicah je prostora za tisoč oseb.
ON 80 LET — ONA 20
Slavni čelist Pablo Casales se je popolnoma na tihem in na splošno presenečenje poročil. Za življenjsko družico si je izbral svojo 60 let mlajšo učenko Martito Montanez,
— Prav zares si odvraten; vsaj sedaj, ko se dokončno ločiva, bi mi lahko privoščil kakšno prijazno besedo,,.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ '4 —
21. avgusta 19571
€!ori§ko-beneški dnevnik
Dve leti videmskega sporazuma
V naši pokrajini zabeležili poldrugi milijon prehodov
Ob drugi obletnici podpisa videmskega sporazuma o obmejnem prometu lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so bili uspehi izvajanja sporazuma nadvse dobri. Naše policijske oblasti so izdale in odobrile okoli 70000 propustnic za dobo štirih mesecev: od tega jih je bilo 36.000 jugoslovanskih in 31.000 italijanskih. Obmejne bloke v naši pokrajini je od avgusta 1955 do letošnjega avgusta prešlo skupno 1.027.604 jugoslovanskih in 503.303 italijanskih državljanov. Obmejna policija je v tem času pregledala nad poldrugi milijon dokumentov.
Prvo leto prehajanje oseb čez mejo ni bilo tako številno. Ob prvi obletnici sporazuma so zabeležili 215.582 prehodov italijanskih in 311.000 prehodov jugoslovanskih državljanov z navadnimi in posebnimi dovoljenji.
Od 20. avgusta 1956 do 13. avgusta letos je šlo čez mejo s štirimesečnimi navadnimi in posebnimi propustnica-mi 243.000 italijanskih in 510 tisoč jugoslovanskih državljanov.
Številke kažejo, da se je v zadnjem času promet oseb čez mejo izredno povečal. Izdajanje propustnic normalno napreduje. Želeti je, da bi na prihodnji seji komisije razpravljali še o nekaterih predlogih, ki smo jih v našem listu že navedli in katerih t>-resničitev bi med javnostjo naletela na zelo ugoden odmev.
Seznam kmetovalcem za obvezno oddajo žita
Kot smo že pisati je gori-ška prefektura povišala obvezni kontingent ži>a na vso goriško pok-ajino. Goiiska občina bo morala oddati skupno še 320,55 stotov žita. Navajamo imena pridelovalcev žita iz okolice, k' so poklicani, da oddajo nekaj svojega pšeničnega pridelka:	Rihard Koc-
jančič, Podgora, 7,5 stota; Franc Kuzmin, Standrež, 3 stote; Manja Lasič, Ul. Vitto-rio Veneto, 3 stote; Josip Požar, Locnik 3 stote; Franc Hobam. Standrež, 3 stote; Avgust Komjanc, Števerjan, 3 stote, Karel Srebrnič, Pev-ma, 2 stota, Anton Podberšič Ul. Orzon:, 3 stote, Leopold Franko. Podgora, 2 stota; Silvester Zavadlav. Standrež, 3 stote; Ustanova Tre Venezie v Pevmi, 11S stotov; Herman Nanut, Standrež, 3 stote.
Obvestilo
Vse notranje in zunanje gojence Dijaškega doma, ki imajo popravljalni izpit, pozivamo, da se čimprej zglasijo v Dijaškem domu zaradi ponavljalnih lekcij-.
VODSTVO
Pietro Grassi član tajništva CGIL
Pietro Grassi, predstavnik stranke in njen pokrajinski svetovalec je bil te dni izvoljen v pokrajinsko tajništvo CGIL, v katerem bo imel funkcijo organizacijskega tajnika, obenem pa bo odgovoren tudi za oddelek delavskih pogodb in sindikalnih sporov.
Najdeni predmeti
V uradu mestne policije v Ul. Mazzini imajo usnjeno torbico s sanitarnimi potrebšči-
nami in volneni pulover. Osebe, ki lahko dokažejo, da so lastniki izgubljenih predmetov, naj se zglasijo na sedežu.
Opozorilo živinorejcem
Ne prodajajte plemenske živine!
V zadnjih letih so se kmetje naše pokrajine z velikim uspehom posvetili živinoreji. Pri tem jim je bila v pomoč moderna znanost, ki so jo uporabili na svojih kmetijah z gradnjo boljših hlevov, z racionalnejšim krmljenem, z 'z-biro boljših pasem itd. V zadnjem času pa se je med živinorejci pokazala težnja, da bi prodajali plemensko živino, ki so jo zredili s tolikšnim trudom, ker so ugotovili, da gre v promet za večje denarje kot ostala živina. Vsakdo prizna, da je s predajanjem plemenske živine večji zaslu-
žek, vendar naj živinorejci pomnijo, da si s tem spodkopavajo podlago svoje kmetije.
Pokrajinski poljedelski inšpektorat, ki je zlasti pozimi s konferencami vzgajal živinorejce, gleda z veliko zaskrbljenostjo ta pojav, ker bo imel slabe posledice za kakovost in kolikost naše živinoreje.
Ker je naša živinoreja še precej na tleh, se moramo z vso silo potruditi, da ustvarimo nove pašnike, ki bodo dali več sena, brez katerega ni mogoče povečati števila živine. Vendar pa živinorejci ne smejo pozabiti, -tfla temeljijo vsi dobri nameni predvsem na zadostnem številu mlade plemenske živine.
* * *
Danes dopoldne bo v Škocjanu pri Tržiču pogreb 30-let-nega kmečkega delavca in občinskega svetovale* na list! KPI v tamkajšnjem občinskem svetu Otorina Ustolina, ki se
Med 14. in 18. avgustom v naši pokrajini
Na državnih cestah našteli 400.000	prevoznih
Leteči oddelek je ugotovil samo 11 manjših prometnih nesreč
Od 14. do 18. avgusta letos, to je od četrtka pa do nedelje, ko je bilo na naših cestah ,u-di največ prometa z domačimi in tujimi vozili, je prešlo ceste naše pokrajine 220.000 avtomobilov ter okoli 400.000 vseh prevoznih sredstev. To je nedvomno rekord, ki še ni bil postavljen. Kljub temu pa v nasprotju s predvidevanji ni bilo nobene hujše prometne nesreče. Skupno so v teh dneh zabeležili oddelki leteče policije samo 11 prometnih nesreč. Oddelki leteče policije so nadzorovali državne ceste štev. 14 do Latisane, štev. 55 po Dolu in štev. 56 med Vidmom m Trstom. Ugotovili so 63 prekrškov prometnega pravilnika, obenem pa so nudili pomoč v 15 primerih.
Marsikateri avtomobilist 'n motociklist je mnenja, da je prometna policija na cesti samo zato, da pripisuje globe.
je prejšnji dan smrtno pone- Ne zaveda pa se, da je prav srečil z motociklom.	|	žrtvovanje	teh	ljudi,	če	je	pri
iitiiiiHiiiiiimiliiimiiiliiiillliiiiiiiiiiiiiiiitiuiiniiiititiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMfliiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj na goriškem kazenskem sodišču
22-letnemu tatu iz Tržiča prisodili 2leti strogega zapora
Okradel je dve družini in odnesel pisalni stroj iz podjetja - Obsojen tudi prijatelj, ki je kupil ukradene predmete
Po dolgem premoru je včeraj dopoldne zopet zasedalo goriško kazensko sodišče. Na vrsti je bil proces proti 22-let-nemu Domenicu Oppedisanu iz Catanzara in bivajočemu v Tržiču Ul. Timav 74 ter proti 34-letnemu Albertu Vi-sintinu iz Gorice Ul. sv. Antona 10. Prvi je bil obtožen, da je lanskega avgusta okradel več družin v Tržiču, slednji pa naj bi od njega nakupil blago, za katerega je dobro vedel, da je bilo ukradeno.
Lanskega avgusta so bili tr-žiški agenti javne varnosti opozorjeni, da je neznanec vdrl v upravno poslopje podjetja «Gamma» v Tržiču in iz r jega odnesel skoraj nerabljeni pisalni stroj. Tat je prišel v poslopje kljub visoki ograji, zato se je lastnikom podjetja zdelo, da gre najbrž za veščega tatu, ki zna priti v stanovanje tudi skozi vrata, ne da bi zaradi tega pustil za seboj kakršnekoli sledove. Policija je začela s preiskavo, toda ni imela takojšnjega uspeha.
20. avgusta pa se je na tr-žiški policiji javil Giudo Marši iz Tržiča, ki je izjavil, da so ga 10. avgusta obiskali tatovi, ki so mu odnesli precej vrednostnih predmetov. Omenjenega večera je prišel Marši precej pozno domov. Pričakoval ga je sorodnik, njegov podnajemnik Alfier; Bacci, ki mu je pokazal vhodna vrata, katere je pri njegovem vstopu v stanovanje našel precej pokvarjena. Vse se mu je zdelo sumljivo, zato sta moža takoj pregledala stanovanje ter ugotovila, da je nekdo skozi vrata prišel v stanovanje, kjer je prebrskal več sob in se ustavil v sobi stare gospodinje, kateri je odnesel zlat prstan in zlato zapestnico vredno 80.000 lir, nato iz kuhinje 180 lir in majhen glavnik. Pri delu ga je presenetil prihod Baccija, zato jo je mož pobrisal kar skozi okno.
Nista minila niti dva dneva po Marsijevi prijavi, ko je tržiško policijo obvestil o novi tatvini Milo Forcessini, kateremu je izginilo tudi precej zlatih predmetov in še večja vsota denarja. Ko je 22. avgusta zvečer prišla Forcessi-nijeva žena domov in odklenila glavna vrata, je opazila, da je neka moška oseba
smuknila iz spalnice v salon, ki vodi na teraso.‘Prestrašena je ženska skočila v bližnji bar in poklicala na pomoč; toda preden so ljudje prihiteli v stanovanje, tatu že ni bilo več. Mlada gospa je hitro pregledala vse sobe in posebno spalnico, kjer jo e čakalo neljubo presenečanje. Tat je bil najbrž dobro poučen, kje ženske najraje skrivajo denar in zlatnino, zato je takoj, ne da bi se sploh dotaknil drugih stvari, pogledal v omaro za perilo in našel pod rjuhami zlat prstan, zlato zapestnico, zlato broško posuto z briljanti in 100000 lir.
Tržiška policija je začela poizvedovati po mestu in najprej je zaslišala najbolj znane ljubitelje tujih predmetov. Končno so agenti imeli srečo in naleteli na njim dobro znanega Giuseppa Stabila, ki je pod pretnjami vendar priznal, da je 21. avgusta peljal v Gorico mladega Oppedisana, ki je imel pri sebi precej dobro ohranjen pisalni stroj. V Gorici sta se mladeniča ustavila pri Cisintinu, in tu je zlikovec pustil še zlate predmete, ki jih je ukradel pri Marsiju. Visintin naj bi blago sprejel, pa čeprav je dobro poznal Oppedisana in vedel, da je blago prišlo v njegove roke na nepošten način. Policija je takoj začela iskati prebrisanega tatu, ki se je pred drugo tatvino, izvršeno 22. avgusta, znebil vseh prej ukrede-nih predmetov, toda našla ga je šele čez mesec dni v Neaplju, kamor jo je Oppedisano pobrisal, ko je začutil, da mu gorijo tla pod nogami.
Tat je kmalu romal v zapor in z njim tudi njegov prijatelj Visintini, ki je sprejel u-kradeno blago. Sodišče je oba ponovno zaslišalo in kočno prisodilo Oppedisanu 2 leti :n 3 mesece zapora ter 16.000 lir globe, Visintinu pa 5 mesecev zopora in 8.000 lir globe; oba bosta morala povrniti sodne stroške in plačati tudi sodne takse.
Predsednik sodišča dr. Suich, državni pravdnik dr. Caputi, zapisnikar Omeri.
Aretacija dveh goriških razgrajačev
Goriški agenti javne varnosti so v ponedeljek zvečer v bližini gostilne «Alla luna« v
Ul. Oberdan aretirali dva moža, ki sta v vinjenem stanju vpila in pela na ves glas ter tako motila nočni mir bližnjih prebivalcev. Aretiranca sta 50-letni Anton Lesica iz Ul. M> relli 12 in 29-letni Antonio Doliani iz Svetogorske 99.
Nenadna slabost dveh žensk
Včeraj zjutraj je v Raštelu postalo nenadoma slabo 32-le‘-ni Alojziji Grelič iz Opatjega sela, ki je prišla v Gorico po opravtkih. Prisotni so ‘akoj poklicali rešilni avto ZK, ki je žensko odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so jugoslovanski državljanki nudili potrebno pomoč.
Druga ženska, ki so ji morali v bolnišnici pri Rdeči hiši nuditi pomoč, je bila 23-letna Maria Alessi :z Looni-ka, Ul. Cesare 48, ki je zaposlena v livarni Safog. Včeraj zjutraj ob 9,30 ji je postalo slabo in ni kazalo drugega, kakor mlado delavko odpeljati z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, od koder se je po prejeti pomoči lahko vrnila domov.
Razjarjena ženska pretepla 60-letnega moškega
Včeraj ob 18. uri so z rešilnim avtom ZK pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 60-letnega krojača Ernesta Ar-melinija iz Ul. Diaz 1. Mož je bil ves potolčen po glavi in je imel tudi več manjših poškodb po ‘elesu. Usluzbenemu agentu je izjavil,’ da ga je popoldne, ko je odpiral vrata stanovanja, nenadoma napadla neka ženska, ki ga je začela s palico tepsti po glavi in telesu. Armelini je še izjavil, da žensko sicer pozna, ne ve pa za njen priimek; nadalje se mo dozdeva, da ga je počakala pred vrati in pretepla zaradi nekega starega in neporavnanega spora, ki je trajal med njima ze več let.
tolikšnem porastu motorizacije in pri tako nesodobnih cestah število nesreč na cestah naše pokrajine tako majhno.
V štirih dneh najhujšega prometa je bilo na cestah 80 oddelkov, ki so skupno uporabili 100 motociklov in 30 avtomobilov. Dnevno je bilo na cestah po 17 oddelkov, ki so prevozili skupno 11.000 kilometrov. V tem času so prisodili tudi 320 glob, ki so bile plačane na kraju samem, nadaljnjih 63 primerov pa bo obravnavalo sodišče.
IZ 5T. LENARDA
Zahtevajo napeljavo telefona
Prebivalci St. Lenarda so z zadovoljstvom sprejeli na znanje vest iz uradnega lista, da je ministrstvo za pošte s telefonom povezalo Podbonesec s St. Petrom. Vse stroške napeljave je plačala država. Po drugi strani pa so bili nezadovoljni, ko ista vest sploh ne govori o telefonski povezavi med St. Petrom in St Lenardom, ki ima kar tri župnije in veliko število prebivalcev ter bi prav zaradi številnih potreb telefonsko zvezo nujno potreboval. Vaščani pozivajo svoje občinske može, naj ne zamujajo ugodnih prilik in naj čimprej dosežejo napeljavo telefona.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Ko;-zo Italia 4, tel. 25-76.
- KINO -
COHSO. 17.00:	«Nupad na
Kreto«, Dick Bogarde.
VERDI. 17.00: «Veleposlanrko. va hči«, Adolf Menim, v ci-nemascopu.
VITTORIA. 17.00:	»Dražest-
no bitje«. Eva Bartok.
CENTRALE. 17.00:	»Huzarje-
va prikazen«, J. P. Amount.
MODF.RNO. 17.00:	»Hudičev
general«.
Športni dnevnik
V prvi prijateljski trening tekmi pri Sv. Soboti
Triestina v novi izdaji v soboto proti Udinese
Poškodba vratarja Bandinija - Ugodna ponudba krilca Giovanninija
Triestina se bo v soboto popoldne prvič predstavila tržaškemu nogometnemu občinstvu v svoji novi sestavi m sicer v prijateljski trening tekmi proti enajsterici Udinese. Tekma bc na stadionu pri Sv. Soboti ob 16,45 in razumljivo je, da vlada zanjo pre-čejšnje zanimanje ne glede na to, da se je morala Triestina posloviti od A lige.
Čeprav vodstvo tržaškega li-gaša še ni povsem zaključilo svoje kupo-prodajne kampanje, je vendarle precej verjetno, da se nam bodo v soboto
rezerve. Ti igralci so za sedaj naslednji:
vratarji:	Bandini in Ru-
mich;
branilci: Belloni, Claut, Co-stelli, Castano;
krilci:	Tulissi, Rimbaldo
Merkuzza. Petagna, Varglien;
napadalci:	Olivieri:	Mazze-
ro, Petris, Milani, Szoke, Cle-mente, Puia, Attili.
Možno je, da se bo do zaključka kupo-prodajne kampanje naštetim igralcem priključil še kakšen. Govori se na primer o dokaj ugodni ponudbi, ki naj bi jo predložil Trie-
predstavili skoraj vsi igralci,. stini bivši reprezentativec ki bodo prišli v poštev za Giovannini, kateri bi bil Trie-standardno enajsterico in za I stini, po odhodu Ferraria, po-
Ital, združenje boksarskih novinarjev:
Lestvice najboljših italijanskih boksarjev
Lestvice upoštevajo uspehe v posameznih kategorijah do vključno 10. avgusta letos
MILANO, 20. — Italijansko združenje boksarskih novinarjev je sestavilo lestvico desetih najboljših italijanskih bo-ksarjev-profesionalcev za vse kategorije. Pri tem so upoštevali uspehe boksarjev oo vključno 10, avgusta letos. Lestvice so naslednje:
Težka kat.:
Prvak:	Uber Bacilleri, 1.
Franco Cavicchi, 2. Mario De Persio, 3. Federico Friso. 4. Antonio Ciosia, 5. Mino Boz-zano, 6. Massimo Zanaboni, 7. Bruno Scarabeilin, 8. Giam-battista Alfonsetti, 9. Antonio Lausdei, 10 Angelo Simeoli. Srednjetezka kat.:
Prvak:	Alessandro D’Otta-
vio, 1. Artemio Calzavara, 2. Rocco Mazzola, 3. Ivano Fontana, 4. Sergio Burchi, 5. Ot-tavio Panunzi, 6. Luciano Fi niletti, 7. Bruno Fortilli, 3. Domenico Baccheschi, 9. Angelo Greco, 10. Giulio Rinaldi. Srednja kat.:
Prvak: Guido Mazzinghi, 1. Italo Scortichimi, 2. Luigi Co-luzzi, 3. Fernando Spallotta, 4. Alvaro Strina, 5. Gino Rossi, 6. Angelo Brisci, 7. Lui Male, 8. Remo Čarati, 9. Salvatore Boi, 10. Franco Scisio-ni in Guglielmo Paulon.
|||imilllllllllllM!MlimilltllllllllMllinil|IMHIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIII‘l'llll'llllM!IIIIIIIIIIUIIIIMIIIIII
Košarkarsko prvenstvo Jugoslavije
01ympia iz Ljubljane na vrhu lestvice
Drugi slovenski predstavnik «Ljubljana» s tekmo manj na četrtem mestu
LJUBLJANA, 20. — Z nedeljskimi tekmami se je zaključil prvi del jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Prvič v zgodovini jugoslovanske košarke se je zgodilo, da je na čelu lestvice slovenska ekipa 01ympie iz Ljubljane kar obenem z odličnim plasmajem ekipe »Ljubljane« dokazuje, da je slovenska košarka prevzela vodilno vlogo, ki je vse doslej pripadala srbskim ekipam.
Odločilna tekma za prvo mesto je bila že v soboto v Ljubljani med 01ympio in Ljubljano. Zmagala je 01ym-pia z rezultatom 70:57 (37:26). Za zmago 01ympie sta bila najbolj zaslužna državna re-prezentativca Kristančič ;n Dermastia, pri Ljubljani pa se je odlikoval predvsem Čretnik.
Ljubljana je ostala po porazu na četrtem mestu na lestvici, vendar pa ima eno tekmo manj in to proti Partizanu, ki jo bo zelo verjetno odločila v svojo korist. Ce bi Ljubljana v tej tekmi zmagala z veliko razliko košev bi se lahko povzpela celo na drugo mesto na lestvici, v
najslabšem primeru pa bo tretja.
Rezultati 9. in zadnjega poletnega kola:
Olvmpia — Ljubljana 70:57 (37:26)
Crvena zvezda — Lokomotiva 80:68 (42:23)
BSK — Proleter 81:81 (44:41) Sloboda — 2eljezničar 85:64 (37:30)
Jugomontaža — Partizan 80:70 (34:36)
LESTVICA
9 7 0 2 650:578 14
+72
9 6 12 710:625 13 + 91
Jugomontaža 9 6 0 3 611:612 12 — 1
8 5 12 562:503 11 + 59
9 5 13 554:512 11
-t 42
9 4 0 5 538:541 8
— 3
9 3 15 542:581 7
—39
8 2 15 532:550 5
—18
9 2 0 7 538:622 4 —84
Lokomotiva 0 1 1 7 551:630 3 —79
01ympia
Proleter
Ljubljana
BSK
C. zvezda Sloboda Partizan Zelježničar
VVelters kat.:
Prvak:	Giancarlo Garbelli,
1. Emilio Marconi, 2. Bruno Visintin, 3. Stefano Bellotti, 4. Umberto Vernaglione, 5. Fran-cesco P5nto 6. Giacomo Putti,
7. Gheres Fretzghi. 8. Fortu-nato Manca, 9. Umberto Del Carlo, 10. Jacques Nervi.
Lahka kat.:
Prvak: Marcello Padova-ni, 1. Duilio Loi, 2. Paolo Rossi, 3. Mario Vecchiato. 4. Ger-mano Cavalieri, 5. Annibale Omodei. 6. Franco Rosini, 7. Gaetano De Lucia, 8. Nedo Stampi, 9. Mario Calcaterra, 10. Elio Busetto in Giovanni Pain.
Peresna kat.;
Prvalk:	Sergio Caprari, 1.
Giordano Campari, 2. Altido-ro Polidori, 3. Nelio Barbado-ro, 4. Aldo Pravisani, 5. Sergio Milan. 6. Antonio Borrac-cia. 7. Letterio Petilli, 8. Alberto Serti, 9. Flaviano Cian carelli, 10. Agostino Cossia in Paolo Scoccimaro.
Petelinja kat.:
Prvak: Piero Rollo. 1. Mario D'Aga(a, 2. Federico Scar-poni, 3. Gaetano Annaloro, 4. Gianni Zuddas. 5. Ilario Ta-nelli, 6. Ugo Milan, 7. Gian-carlo Dugini. 8. Roberto Spina, 9. Bertini, 10. Piu in Lel-lo Tieri.
Mušja kat.:
Prvak: Aristide Pozzali, L Salvatore Burrini. 2. Giacomo Spano, 3. Salvatore Pietran-geli, 4. Piero Simonetti, 5. Pompeo Cicognani, 6. Pasqua-le Barle‘ta, 7. Stefano Urbani,
8. Franco Lombardozzi, 9. Mat-teo Scarano, 10. Michele Bo-rone.
PLAVANJE
Rekordni rezultati nizozemskih plavalk
BARCELONA, 20. — Nizozemski plavalki A. Voorbij in Judith De Nieje sta včeraj dosegli v Barceloni v 25-met’’-skem bazenu na 100 m v metuljčkovem slogu in na 1500 m prosto čase izpod svetovnih rekordov. Voorbij je preplavala 100 m v času 1’10” (rekord 1’1Q"1), De Nieje pa 1500 m v času 20’01”2 (rekord 20’03”1) Oba časa ne bosta mogla biti priznana.
ATLETIKA
BUDIMPEŠTA, 20. — Prvi dan madžarskega lahkoatlet-sega prvenstva so bili med drugimi doseženi naslednji rezultati:
5000 m; Iharos 14’05”, 2. Ko-vacs 14’H”,	1500 m: Rosza-
voelgy 3’47"9; 100 m: Jakabfi 10”5; 2. Goldovany 10”5; 400 m; Kovacs 47”3, 2 Csutoras 47”9;	110 m ovire:	Terezar
14"7; 200 m ovire: Botar 23”8 (evropski rekord 2 3 ”2); krogla; Koevesdi 16,16; palica: Horvat 4,00, daljina: Foeldesyi 6,97, kopje; Krasznai 69,98.
sebno dobiodošel kot srednji krilec.
Toda še preden se je začelo prvenstvo, se je Triestina že lotila smola. Na zadnjem treningu se je hudo poškodoval vratar Bandini, katerega so zaradi mišične poškodbe na nogi morali prepeljati v bolnišnico. Verjetno bo morala zaradi tega prve prvenstvene tekme odigrati Triestina z rezervnim vratarjem, kar bo seveda oslabilo njeno obrambno sposobnost, ki je po odhodu Brunazzija itak zelo negotova.
Sobotna prijateljska tekma pa obeta biti zanimiva tudi zaradi nastopa Udinese, ki se nam bo predstavila z na novo importiranim »oriundom« Pen. trellijem ter s svojimi starimi stebri Valentijem, Fonta-nesijem in Lindskogom. V zadnji trening tekmi je Udinese premagala moštvo Vila-chersportvereina iz Beljaka z 8:0, vendar je vrednost tega rezultat le relativna, ker je bil nasprotnik precej slab. Istemu moštvu je namreč pred tremi tedni natresel celo ljubljanski Odred kar 9 golov.
Mladinski nogometni turnir v Sanremu
SANREMO, 20. — V prvih tekmah v okviru tradicionalnega • mladinskega nogometnega turnirja v Sanremu, so bili doseženi naslednji rezultati: Inter - Konstanz (Nemčija) 5:0 (3:0), Lugano (Švica) Carliin Boys’ 1:1 (1:1), Modena-Atalanta 1:0 (0:0), First Wien (Avstrija) - Monza 0:0. V prvi Skupini z Interjem in Kon-stanzom igra tudi split9k; Hajduk.
KOLESARSTVO____________
Nenciniju vendarle priznali 13. mesto
BRUSELJ. 20. — Kot smo poročali včeraj, je bil iz u-radnega vrstnega reda na cilju cestne dirke profesionalcev za svetovno prvenstvo v Waregemu izpuščen Italijan Nencini, čeprav je prišel na cilj v drugi skupini. Po natančnejšem pregledu fotografskih posnetkov pa je komisija naknadno ugotovila, da je bil Nencini na cilju 13. in je v 'em smislu tudi popravila končni vrstni red, ki je naslednji:
1. Van Steenberge-n (Bel.) 7.43T0”,	2. Louison Bobet
(Fr.), 3. Darrigade (Fr.), 4. Van Looy (Bel.), De Bruy-ne (Bel.), 6. Anquetil (Fr.),
7. Van Daele (Bel.) 7.43’22”,
8. Dervcke (Bel.), 9. Schepens (Bel.), 10. Ernzer (Luks.), 11-Janssens (Bel.), 12. Va/n Der Pluym (Kol.),	13. Nencini
(It.), 14. Dejongh (Hol.), 15 Boni (It.), 16. Robinson (V. B.).	17. Wout Wagtmans
(Hol.).	18. Baldini (It.), 19.
Gauthier (Fr.),	20. Impanis
(Bel.). 21. Huot (Fr.), 22. Wim Van Est (Hol.). 23. Forestier (Fr.). 24. Defilippis (It.), 25. Jempy Schmitz (Luks.), 26. Dupont (Fr.), 27. Gaul (Luks.), vsi s časom Van Daela. 28 Mah-n (Hol.) 7.45’56”, 29. Pa-dovan (It.), 30. Baffi (It.), 31^ Junkermann (Zah. Nem.) 7.54’ in 35”, 32. Schellemberg (Šv.), 33. Reitz (Zah. Nem.), 34. Ba-dkat (Zah. Nem.), vsi z istim časom, 35. Botella (šp.).	36.
Bover (Šp.).	37. Friedrich
(Sar.), 38. Christian (Avstr.), 39. Maitland (V.B.) 40. Pusey (V.B.), 41. Ferraz (Šp.).
Vsi ostali so odstopili.
TENIS
BAD - NEUENAHR, >9. — Posamezniki — finale: Drob-ny (Eg.) - Darmon (Fr.) 6:1, 5:6, 6:4.
* * *
MANCHESTER, li*. — ženske posamezno — finale: Gibsson (ZDA) - Brough 9:7, 6:4.
iiiiiiiiimiiiimiiiiumili n iimiiiiiiMiiiiiiMiittimmiiiiiiiiiiiiimmiiiMiHiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiHii Svetovno prvenstvo težke kategorije
Pattersoa favorit z 10:1 v dvoboju z Rademacherjem
Dvoboj bo jutri v Washingtonu - Rademacher je olimpijski prvak iz Melbourna
SEATTLE, 20. — še nobeno boksarsko prvenstvo težke kategerije doslej ni sprožilo toliko polemik in kritik kot jutrišnji dvoboj med svetovnim prvakom težke kategorije Floydom Pattersonom m o-limpijskim zmagovalcem iz Melbourna Petrom Rademacherjem. Glavni razlog za polemike je nedvomno v dejstvu, da bo to prvi Rademacherjev profesionalni dvoboj in obenem prvi, primer v zgodovini boksa, da se neki boksar že v svojem prvem profesionalnem nastopu bori za najvišji naslov proti prvaku.
Kritiki ugotavljajo predvsem. da je Rademacher sicer močan boksar toda brez vsakih profesionalnih izkušenj in da bo zato lahka tarča za Pat-tersonovo pesti. Kvotacije v Renu in Las Vegasu so 10:1 v korist Pattersona.
Rademacher je star 28 let. Doslej je kot diletant imel 81 dvobojev, od katerih jih je odločil v svojo korist 72 in od teg 35 s knock-outom, izgubil pa je 9 dvobojev od katerih enega z k.o. V Melbournu je v finalu jiremagai s k.o. Dana Bekkerja. čeprav je bil med borbo za nekaj sekund zrušen na tla.
Patterson je star 22 let. Kot
profesionalec je imel doslej 33 dvobojev od katerih jih je 22 odločil v svojo korist z k.o. Med profesionalce je stopil po zmagi na olimpiadi v Helsinki.
Mere obeh nasprotnikov:
Patterson: starost 22 let, višina 1,82 m, razpon rok 1,82 m, obseg prsnega koša 106 cm. pas 82 cm, približna teža 84 kg.
Rademacher:	starost	28 let,
višina 1.85 m, razpon rok 1,97; m, obseg prsnega koša 117 cm. pas 88 cm, približna teža 95 kg-
Uiicovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Ttskarsk’ zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 21. t. m.
PINRERTON,
POSEBNI AGENT
pustolovski film v barvah
JtiMMaJhujinah
predvaja danes 21. t. m. i. začetkom ob 19.30 uri NA PROSTEM barvni film:
GIUSEPPE VERDI«
Pojejo: MARIO DEL MONACO in TITO GOBI
LOJZ
KRAIGHER
Roman
kontrolor) ŠKROBAR d
Davkarica si je bila odpočila in vsi skupaj stopamo počasi dalje. Obadva mlajša parčka sta že daleč pred nami in se ne brigata za nas.
Pilipina je ostala ob strani davkarja in meni se je zdelo, da ga je hotela s tem posebno nagraditi za spravljivost... Tu si oglej žensko dušo! Ona je brez dvoma slutila, da se je vršil škandal pri Pomočnici zaradi Milike. In kljub temu — ta ljubeznivost, ta koketnost, ta očividna želja, da bi te čimbolj očarala! Zavzame se zate kakor najodličnejši protektor. — Tu imaš dokaz, kako koristna je pri ženski ljubosumnost. Njena ljubosumnost, kajpada! — Samo; — ta vpliv pri davkarju mi je nekoliko sumljiv. Ce nimata prikritih zvez?.,. Ah, ne! Potem bi se ne ogrevala pred njim tako odkrito zame. A stari joger ima bržkone skomine, ki jih prefriganka z veseljem izkorišča.
Davkarica gleda v tla in stresa z glavo od stopinje do stopinje. Tiha je in neprijazna, na obrazu ji je brati bolezen. Včasih ošvrkne s hudobnim pogledom svojega moža, ko da bi mu zavidala čilost in zdravje.
Davkar me tolaži:
«Nič se ne vznemirjaj! Jaz potlačim stvar. Jutri pišem Ferencu in mu naznanim tvojo grevengo... In popoldne greš ob petih, no, zaradi mene že ob štirih iz pisarne... Najbolje, da greš sam h Košarju! — Haj, ljutomerčan ni kot cviček! To je treba samo srebati, po kapljicah okušati!...«
Prišli smo čez drugi breg iz bukovega gozda ven. Pred nami se razprostira dolina v obliki ogromne lčdvice, obdana z nizkim gričevjem. Nikjer ni videti vinogradov, ker so vrhovi vsi pre-
nizki; zato je vtis jx>krajine nenavadno osvežujoč. Od treh strani jo obrobljajo lesovi, a tudi na severu gledajo izza holmov tu in tam valujoči robovi šum. Travniki so skoraj dozoreli; njih rdečkasto-zeleno barvo izmenjava slikovito sočnata zelen močvirnih lok.
Na mali vzvišini proti jugu se skriva v košatem hrastovju in smrečju starodaven grad z okroglimi stolpovi na vogalih in neštevilom oken. V vznožju majhen potoček s prevelikim mlinom. In poleg njega krčma z obširnim sadovnjakom in lepimi poslopji — Petkov dom.
Za gradom na podolgovatem vrhu tesna vrsta krasnih starih »palm«, ki dajejo pokrajini poseben čar romantike.
Cez travnike hitita obadva parčka. Sormann in Dorca spredaj, držeč se za roke, korakajoč spodobno in dostojno. Zadaj Oplustilov Herman s svojo božanstveno Favstino. Ko sem jo bil videl prvikrat, sem bil popolnoma očaran od njene junonske postave. Tudi ona ljubi reformni kroj, ker se ji prilega prav posebno. Stara je že preko trideset in Herman že čaka celo desetletje. Njen oče je bil zadnji nemški nadučitelj na javni ljudski šoli jedrski. Z vdovelo materjo živita od skromne pokojnine. In to je vzrok, da stari Oplustil ni hotel nikdar slišati o zakonu med njo in svojim Hermanom.
Favstina ima pravilen, lep obraz, kostanjeve lase in jako resne, rjave oči. Njena lica so mlada in čvrsta, a malce resna; nasmeh na ustnih skoraj trpek. In ko sem čul, da ljubi Hermana, sem bil naravnost razočaran. Sicer je lep, postaven mož, s košatimi brki in močnimi udi; a javna tajnost je, da ni prav bistre glave. Z vodenimi očmi te gleda srepo kot zaboden vol. Človeku bi se zdelo, da izziva; jaz pa sem spoznal, da je namen njegovega fiksiranja samo, privezati tvoj pogled nase, da se morda ne izpozabiš z njim k njegovi ljubici. Tako jo straži noč in dan že dolga leta in če se oče ne vda, bo trajala ta pantomima še kako desetletje.
Kakor se mi zdi, ga tudi ona več ne ljubi in se ga samo boji. A pri moji veri: jaz bi se tudi bal, razdražiti prežečo zver. Vrag vedi, kaj se skriva za tem srditim čelom! Zaostala sta za Šormannom in Dorco in meni se je zdelo, da se prepirata. Njena kretnja z levico, s katero je zamahnila v tistem hipu.
je bila na vsak način zaničljiva. Stopala je ponosno, z dvignjeno glavo, naravnost naprej. On pa je hodil malo pošve-drano korak od nlje, se oziral hitro vanjo kot bevskajoča starka in skoraj mi je bilo, da vidim njegove poglede, bliske sipajoče.
Zavili so čez most in izginili za mlinom; mi pa smo pospešili korake.
In kdo sedi pri Petku že na vrtu? — Iskra! Mihael Iskra z dvema svojima paglavcema! Starejši mu je res podoben z debelim udrtim nosom, zevajočimi usti in poniglavim telesom: \ mlajši je brez dvoma kukavičje jajce. Popolnoma drugačen tip, z visokim čelom, ravnim nosom, s pobalinsko predrznostjo na mesnatih ustnih. Slišal sem, da je bila mati ptičica.
S Filipino sva pustila davkarja naprej, da družbo obvesti o mojem sklepu. In res so zdaj bolj prijazni pogledi obeh deklet in njihovih kavalirjev. Iskra pa dela strašno dolg obraz, kri mu sili vanj in veke so mu kar otekle. Presenečen je do skrajnosti, ko me zagleda s Filipino, ki se oklepa moje nadlakti.
Dorca je vesela in razposajena, rada bi že prepevala. Njene noge so nemirne pod mizo, z rokami taktira in bobna po mizi, poskakuje na stolu, se skloni k Sormannovemu ušesu in mu zašepeče besedico, pa mu ponudi svoja tenka usteča — a mu jih hitro zopet umakne — in zaigra z jezičkom: «Figco!>
Proti meni je pa vedno zviška. Ponosna je na svojo kretnjo, s katero me je bila odslovila, ko sem ji bil ponujal krajcar za poljubček. Tudi je preveč zaljubljena v kolego Sormanna, da bi moglo tu še zame kaj vzcveteti. Na glavi ima visok klobuk, predrzne in eksotične oblike, po strani, kot da bi ga bil veter vzdignil. In to ji daje še poseben znak prebrisanega frkolinstva. A njena očesca, ozka in lokava, obljubljajo toliko ognja, da bi človek skopmel pred njimi.
Njeno popolno nasprotje je Favstina Denkova. Mirna je in tiha, v pozi skromne majestete. Njene temne oči so skrivnostne kakor sfingine.
Davkarica je govorila z Iskro o njegovi deci. Žalost njenega življenja je, da ni imela nič otrok. Zato jo že navduši goio dejstvo, da jih ima nekdo celo kopo.
«Gospodinje vam pač manjka — matere!«
Iskra vzdihne prav globoko in se zagleda malce plašno v
Filipino. A hipoma mu blisne zlobnost iz oči; porogljivo me pogleda in zine hinavsko:
«še večji reveži so otroci, ki nimajo — očeta.«
In ko je videl, da ne sedi puščica, kakor je nameraval, se obrne s polnim obrazom proti meni, mežikajoč z očmi;
«Kako pa kaj vaš Nesti, gospod kontrolor? Zdaij pojde že skoraj v šolo?«
Rdečica me oblije; a bolj od jeze kakor od osramočeni a. Napad je prišel kakor blisk iz jasnega.
Pogledam ga sovražno in se ponorčujem:
«Letos napravi maturo.«
»Maturo?« zazija debelo.
Filipina prasne v smeh in drugi vsi za njo.
Vedno sem upal, da je vsaj ta celjski greh neznan ljudem. Zdaj vidim, da so že prebrskali tudi najumazanejši kotiček mojega življenja. Seveda je bil Iskra detektiv! Da te zlomek!.-A kakor kaže, so to že davno vedeli; mogoče hitro potem, ko so	bili slišali o Tinki.	Tudi Filipini je moralo biti znano, ker
je	ni opazka prav nič	presenetila.
Iskra si previdno stisne nos med prsti in pravi s premišljenim prezirom:
«Aha — maturo!...	Jaz sem pa slišal,	da	vas hočejo tudi
iz	Celja tožiti za zaostale alimentacije!«	In	si počasi zaviha
redke brčice.
Moja zadrega je zdaj zares popolna — in da se izrežem, se moram poslužiti tudi sam hudobnosti. Z demonstrativnim pogledom na njegovega mlajšega sina mu odvrnem:
»No — za svojega otroka še človek plača. Ce bi šlo za kukavičje jajce — to bi me bolj bolelo.«
Filipina se udari po ustih, da ne bi bruhnila v smeh; in tudi drugi se namuznejo škodoželjno. Iskra pogleda v stran in kima z glavo — ter ne zine ves čas nobene besede več.
Krčmar je mlad in krepek fant s hunsko glavo in potuhnjenim izrazom. Njegova gospodinja je močna ženska petdesetih let, ki si ga je bila vzela po smrti prvega moža v veselje in zabavo. Ce stojita oba pri mizi, se naslanja ona s celo težo na njegovo ramo, da lahko vsakdo vidi, kako je njen, še vedno
samo njen.	(Nadaljevanje	sledi).