c £ j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: BARCLAY 6189 List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York^N. Y., under Actof Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily an the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. I G J TELEFON: BARCLAY 6189 Stavka v tekstilnih napravah se širi. POSEBNA KOMISIJA BO PREISKALA NEPOSTAVNO DELAVNOST ŠERIFOV Policija v tekstiln*. stavki stoji pred državno preiskavo. — Posebna pore ta je dobila povelje, naj preišče pretepanja v Gastoniji. — Piketi, ki so se nahajali na poti v naprave, so bili napadeni od pomoživh šerifov. GASTONIA, N. C., 24. aprila. — Brutalnost pomožnih šerifov, ki so se poslužili pušk z bajoneti ter gorjač, da razbijejo zborovanje stavkujočih tekstilnih delavcev, bo preiskala v četrtek posebna velika porota, sklicana na povelje governerja Makra Gardnerja iz North Caroline. Governer je v brzojavki na generalnega solici-torja Carpenterja odredil preiskavo vseh nasilnih de janj v zvezi s stavko, vključno domnevano bajo-ne tiranje poročevalca Sharlote Observer ter demo-liranje glavnega stana National Textile Workers unije tekom zadnjega četrtka. Pomožni šerifi, ki so prevzeli kontrolo nad mestom, ko so bili umaknjeni narodni miličarji, so napadli parado stavkarjev z nasajenimi bajoneti. Čeprav so bile taktike iste kot one, katerih so se poslužili v ponedeljek, ko je bilo štirideset delavcev resno ranjenih, ni bil nikdo resno poškodovan. Parada, soglasno z delavci, je bila le dvojna kolona pomožnih piketov, ki so korakali, da zavzamejo svoja mesta v vrstah piketov okrog naprave. Nekako 300 mož je bilo v vrstah korakajoČih, a število pomožnih šerifov je štelo skoro petdeset. Soglasno s povelji, da se ne bo nikogar kazenski zasledovalo, so šerifi aretirali le Ellen Dawson, odločno komunistične^voditeljico, ki je bila izpuščena šele pretekli teden iz Charlote jetnišnice. Oproščena je bila zopet, ko je obljubila, da bo prišla danes k zaslišanju. Število stavkarjev v sekciji se je povečalo včeraj, soglasno s poročili iz Charlotte, kjer je zastav-kalo včeraj opoldne sto uslužbencev Chadwick Hopkins Co. Zastavkali so v protest proti odpustu treh članov unije. Pričakuje se, da bodo še drugi sledili njih vzgledu. ZADNJI NAPORI VSTAŠKEGA GENERALA G. ESC0BARJA Vstaški glavar je odvedel 500 mož proti jugu, da pomaga silam, ki stoje proti prejšnjemu predsedniku Callesu. — General Rabatte je izgubil dvesto mož. — Odločilna bitka pred durmi. MEXICO CITY, Mehika, 24. aprila. — General Gonzalo Escobar, vstaški vrhovni poveljnik, je odšel danes proti jugu, da pomaga svoji armadi z za-padne obali pri Masiaca, kjer se pripravljajo fe-deralci na napad. Mehiški konzulat v E1 Paso je obvestil vlado o odhoddu Escobar ja proti jugu. Vstaški general i-ma seboj 500 mož, kot je sporočil konzulat. ! NOVI NAČELNIK TAMMANY Stranka newyorskega župana Walkerja je diktirala izvolitev voditelja petega okraja. — Znan je radi svoje neodvisne opozicije proti Murphy-ju in Smithu. NEMCI IMAJO OSEM DNI ČASA, DA SE POBOTAJO Z UPNIKI FRANCOSKO OBOROŽEVANJE NA MORJU Francoska križarka Foch, ki je bila pred kratkim splovljena, je baje najhitrejša med vsemi kri žarkami. — Razvila bo lahko več kot 36 vozlje* na uro. Xikakih definitivnih poročil o bojih pri Masiaeo ni še semkaj, a nekati-.ri vladni 'krogi *o prepričani. da je že prišlo do izmenjave strelov. Zadnja definitivna poročila generala CaHpsa *>o dospela v pon-deljek ponori ter so kazala, da je bila Mrka pred durmi. Calks ji' rekel, da j.- dal iztrebiti skupino 200 v sta.še v pod generalom Kabatte. Vstaši >o kora-kali proii ('ovala okraju ter skušali odrezati zadnjo stražo fede-raleev o,l južne- strani. Poroealo m> je -tudi o bombnih napadih na vstaški.' zal^ope. l ~ Frankfurtarice zmagale Špansko vseučilišče pri volitvah. zaprto. PARIZ, Francija. 24. aprila. — Med osmimi novimi francoskimi bojnimi ladjami, ki bodo splov-! Ijene ta mt^ee. se nahaja tudi j 10,000-tonska križarka "Foeli". , katera je bila splovljena včeraj, j Domneva *e. da bo ta najhitrejša med vsemi križarka mi. Tekom svojih poskusnih voženj bo naj- ' brž prekosila križarko Touryille.' Ker je osem splovljenj določenih za en mesec se lahko reče. da je bila francoska mornarica prerojena. Gradilni program je vse preje 'kot dovršen, a ko bodo gotove vse ladje, bo vsebovalo bro-dovje toliko modernih križark,1 rušileev ter podm'crsk:h čolnov kf>t jih ima ameriška mornarica. Križarka Foe h bo posest rimska DALLAS. Texas. 21. aprila. — ,). Wairy Tate, ki je razdelil na tisoče frarikfurtarie \ GAiXADA. Španska. 23. apr. — N" soglasju z navodili vlade, je bilo da •« zaprto Vseučilišče v voji kam- Ateno roja ki, naročajte se na '' t j l a s x a ko'* a največ ji slovenski dnevnik v a m eriki ladja križarke "Tourville7. ki je pred krakim prevedla truplo poslanika Herrieka. — ter "Duques-ne". ki je prva v vrsti hitrih kri- | žark. < »sem turbin te bojne ladje j razvije lahko 132.000 konjskih sil-. . • . ' I Naglica ter zmožnost, da preko-; si druge ladje sličnega razreda, j sta bili 'poudarjeni pri razvoju to- j zadevnega programa. i Križarka "Maršal Foch" bo lahko razvila 36.6 vozi j* v na uro, kot zagotavljajo njeni gradile i. Bojne ladje, ki bodo še prišle na vr-to. Vključujejo tri rušilce, štiri torpedne čolne, deset podmorskih čolnot ter večje število pomožnih ladij. Mogoče je bil slučaj, da bodo osem ladij splovili tekom enega meseca, vendar pa se je s tem obrnilo pozornost celega sveta na gradilno delavnost francoske mornarice. »anji. je bd izvoljen za župana Dallasa ter porazil svojega nasprotnika Morrovva. NEMŠKI VODLJIVI ZRAKOPLOV "GRAF ZEPPELIN" Smrt na poročni dan. John F. Curry, veteranski vaditelj j k* te ga newyoralkega okraja ter odločen politični voditelj stare šole, je -bil izvoljen vrdistcljem Tammany Ilalla kot naslednik George Olvany-ja, voditelja "novega Tammanv-ja", ki je re-signi-ral. Imenovanje Curryja do sile in mesta, katero so imeli Tweed, Cro-ker ter Charles .Murphv, je bilo doseženo le po ostrem sporu, ki se je vršil cele mesece. Z vstopom Curryja, ki je bil neko A trpek sovražnik "bosa"' Mur-phvja ter odločen nasprotnik Alfreda K. Sinit ha, so videli politični opazovalci politični izhod, vsaj za nekaj časa, za prejšnjega go-vernerja Smitha ter zapuščinskega sodnika Foley a. Zmagalec nad vsemi }>a se je pojavil sedanji župan mesta New Yorka, James Walker. Prvo ofieijelno dejanje Curry -ja je bilo 'Ugotovilo njegove zvestobe do Walkerja in njegova obljuba podpore Tammany organizacije za Wa flkerja glede z »petne nominacije. — Ali ste v [>-rilojr drugega termina za župana Walkerja.' — >e je glasilo prvo vprašanje, katero so mu stavili časnikarski poročevalci. — P>reziK)gojno, — se je glasil odgovor. — Kakšne so prilike Walkerja za uspeh .' — Izvrstne, — je odgovoril. Edino glasovanje se je završilo po poldrugi uri "razprave"' za za-kljenimi durmi. Po izvolil vi Curryja, ni hotel noben njegovih nasprotnikov pojasniti teU je sporočil iz Pekinga, da •••' rada |>etdeseta milijonov na Ki-nkem, soglasno z ofleij«elnim ugotovil om S! ga urada. PLYMOUTH. Anglija, 24. apr. Pogreb lorda Revelstoke, slavne-ra angleškega finančnika ter člana pariške reparaeijsk«* konference. se je vršil v majhni vasi Revelstoke, v bližini tukajšnjega mesta. 36 komunistov na Romunskem aretiranih. ki je tekom velikonočnih praznikov letal nad Sveto deželo. BUKAREŠTA. Romunska. 24. aprila. — V Belogen je bilo vče-raj aretiranih 36 komunistov radi zarote proti vladi. V Kičenevu je prLšlo včeraj tekom pogreba nekega komunista do spopadov ' med komunisti ter policijo. Tudi v Turnu Severin je fposegla policija vmes Ob »priliki komainititičnih demeuetracij. Nikakega dogovora se ni doseglo. — Dr. Schacht ni zvišal ponudbe Nemčije. — Konferenca bo sestavila poročilo. — Ponudila je Nemčiji teden dni, da se pogodi s svojimi upniki. PARIZ, Francija, 24. aprila. — Voditelj nemške delegacije, dr. Schacht, je imel včeraj na plenarni seji reparacijskih izvedencev govor, v katerem je na dolgo razlagal položaj, a ni zvišal ponudbe Nemčije glede reparacijskih plačil. Zavezniški delegati so se nato posvetovali med seboj ter pozneje objavili, da ni bil sklenjen nikak dogovor. 0 KADETSKI LADJI NI ŠE SLEDU Raziskovalci so sporečili, da niso našli nobenega sledu o veliki danski šolski jadernici, ki je nenadoma izginila. KODAXJ, Danska, 24. aprila. Strah za pogrešano dansko kadetsko ladjo "KobeirhavnY se je povečal danes, po sprejemu poročila s parnika "Deucalion", da ni našel nobenega sledu o ladji, po dva tedenskem iskanju me.l Cap-skim mestom ter Crozet otoki. Parnik "Deucalion"' je bil najet od lastnikov "Kmbenliavn". East Asiatic Co. ter poslan na iskanje pogrešane ladje. Crozot otoki, v južno-indijskem oceanu, med rtom Dobe nacle ter Kerguelen. so .skalnati ter neob-Ijudeni. vendar pa bi lahko nudili "Kobenhflivn" pomožno zavetišče. Parnik 'Ducalion' pa je sporočil. da ni našel nobenega znaka celo najmanjše vrjetnosfti. Dočim no družine številnih kadetov prenehale skrivati svojo vznemirjenost, so izjavili, nekateri izkušeni mornarji, da se bo velika jadernica še pojavila, z vsemi kadeti na krovu. Poudarili so, da je zadnje jmtovanje "Ko-benhava" iz Buenos Aires a- .Melbourne. trajalo celih 120 dni. Le malo Tieč kot to j*' trajalo izza časa. ko je ladja odjadrala iz Buenos Aires in vcteraiuski mornarji so rekli, da je še vedno nekaj upanja. Pod komite j, kateremu pripada tudi dr. Schacht, je sedaj zaposlen s poročilom glede razprav konference in sestava tega jxtro-•ila bo trajala približno deset dni. To poročilo bo predloženo trajni roparacijski konferenci, izjavilo bo. da >o se izvedenci dogovorili. da naj obstajajo plačila v gotovem denarju ter dobavi blaga,. da pa ni prišla konferenca do nikakega zaključka glede skup-ne s vote ter glede obsega letnih plačil. Medtem pa se bo nadaljevalo s privatnimi pogovori meti izveden-•l. N si člani -komisije so >e drnr<>-vorili, da ostanejo v Parizu, dokler ne bo poročilo končano. Xa mesto zamrlega angleškega delegata, lorda Levelstoke. je dospel semkaj Sim Basil BlacketJ. Xem-čija ima osem dni časa, da >e i>o-bota z upniki. Nova "Vestr's" preiskava. LOXDOX. Anglija, 23. aprila. Angleška preiskava glede potopa parnika "Ve stri s" ob obali Vir-ginije je bila otvorjena danes. Sodišče je zaslišavalo celi dve uri nekega gradiinega inžinirja slede tehničnih točk zgradbe ladje, nakar se je preiskava odgodila do naslednjega dneva. Cunard namerava graditi dva neva parnika. DDXDOX, Aaglija, 24. aprila. Cunard parobrokina črta namerava zgraditi dva ogromna trans-atlaiitLška parnika. ki bosta obsegala po 75.000 ton. Parnika bosta opremljena s stroji po 50,000 konjskih sil. DENARNA NAKAZILA ar- Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 " 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ..;..........$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 t Italijo Lir 100 ......................$ 8.7» " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$18.80 " 500 ............$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t »aitm evezam v stars m kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — 16. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiai t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka. ■ilih priporočamo, da se poprej z nam eporazumete glede načina mhiili. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tedni« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER LJk PRISTO JBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 02 COBTLtANDT STREET, NEW JOSS, !i X, TšUphonši Barclay 0380 ^ V* ■ " I otiAs NARODA, 25/ AFR. 1929 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Sakser, President Loui* Benedik, Treasurer Place of buiwtts of the corporation and addrevea of above officer«: 92 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ea Ameriko in Kanado _______—$6.00 ta pol leta_________%3.C0 tSa četrt leta--------$1.80 Za New York za celo leto 7.00 Za pol leta_________________$3.50 Za inotemstvo ea celo leto —$7.0C Za pol leia_________13.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Affree men t. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan isvzemh nedelj «n praenikov. Dopisi brer podpisa in osebnosti Be ne priobčujejo. Denar naj et blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-kov, prosimo, da s nam tndi prejfajo bivaliiče naznani, da hitre j« najdemo naslovnika. ••GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Barclay 6189. PREDSEDNIK O PROHIBICIJI IN ZLOČINU .Pred kratkim je govoril predsednik Hšoover na banketu članov Associated Press ter je s svojim govorom marsikoga presenetil- < i< tvoril je o valu zloeiustva, ki je zajel vso deželo ter priporočal razna sredstva, s pomočjo kojili bi bilo mogo-<•<' odpraviti te nevzdržne razmere. Povedal pa ni ničesar novega. e Razveseljivo je le to? da je priznal dejstva, ki bi jib marsikateri na njegovem mestu enostavno ne liotel priznati. Predsednik Hoover je dokazal, da pozna razmere, »oda lek, ki ga je priporočil, se ne bo kaj posebno obnese 1. Tako j<* na primer odločno poudaril, da ne smatra prohibieije za edini oziroma za glavni vir zločinov. To njegovo izjavo so vsi suliaei navdušeno pozdravili. Potrdil je nekaj, s furnir skušajo suhači že leta in leta slepiti javnost. Rekel je, da ima le osem odstotkov zločinov, ki so bili storjeni lansko leto, svoj izvor v proliibieiji. Ta trditev bi mogoče soglašala s statističnimi podatki. ki so na razpolago. Morda je prohibieija res povzročila samo osem od-totkov težkih zločinov: umorov, ulKvjev, roparskih napadov in ropov, toda vprašati je treba, kaj je s splošnim vplivom, ki ga izvaja prohibit-i j ska zakonodaja na javnost f J I Ali ni res, da narod zato krši te postave, ker so mu bile vsiljene proti njegovi volji? Ali ni res. da so razmere, ki jih je povzročila prohibieija. rodile splošno omalovaževanje vseh postav. Predsednik Hoovtr je dal izraza bojazni, da gine pri narodu spoštovanje do postav . Ali ni to direktna posledica proliibieijske zakonoda-v, ali n to jm»shnliea prizadevanja, da bi določbe baš teh postav še strožje izvajali. Predsednik je enostavno naprtil krivdo za te obžalovanja vredne razmere odgovornim di-žr.vljanom, ki bi morali skrbeti, da bi bilo postavi zadoščeno. Pretežna večina odgovornih državljanov se pokori postavam v splošnem, dočim se odločno protivi postavi, ki je bila vsiljena narodu proti volji, ki omejuje osebno >vob.Hin ii, k oje izvajanje je dosedaj veljalo že na milijone in milijone dolarjev, toda uspeha ni bilo nobenega, l*redsednik Hoover apelira na državljane, naj se pokore vselil postavam in naj posvečajo posebno pažnjo izvedbi določb osemnajstega ameridmenta. Ta predsednikov poziv ne bo dosti zalegel, kajti splošna zahteva, da morajo biti prohib ijske določbe omiJjene, postaja sleherni dan večja in odločnejša. Novice iz Slovenije. Angleži kodo glasovali 30. maja. LO.VPON. Anglija. 24 aprila. MuiHirnki predsednik Stanley Baldwin je objavil r (»oslanski zbornici, da se bodo vriile voh. tve dne 30. maja. — Parlament bo odgoden ter dne 10. maja. tfomina- Bogcskranstvo mladega objest-neža. Pred velikonočnimi prazniki je pritekel mali Kozinov vnuk v Višnji gori vete spehan in preplašen domov in jwieel v grozi pripovedovati, -kaj je opazil med potjo pri križu. "Tam fcta stala »dva črna hudobca. eden je zelo grdo klel in je metal v Jezusa kamenje ..." X jogo v ded. posestnik Janez Rozina. pa se je takoj odločil, da-gre tudi sam pogledat, kaj neki je dalo |>ovod malemu Ludviku, da se je ta'ko zgrozil in preplašil. Ko je 'stopil možak na plan, je opazil na razpotju, kjer se ce*te obrnejo na tri -shrani, dve neobičajni postavi v svetokrižki okolici. Bila sta to dva dimnikarja iz Višnje gore. Posetnik Rozina je videl, kako je dvignil evfen kamen ter ga je med divjo kletvlno vrgel v razpelo. "Divjafk! Ali te ni sram grdo-bije'-: je'zakričal Rozina in je stekel proti bogtvkruncu. Dimnikarja t.t. sta se ozrla, in ko sta opazila Rozina, sta zbežala. Pozneje 'so se zbrali okoličani okrog križa, na katerem so se poznali sledovi kamenja. Ni čuda, čt je bilo razpelo poškodovano, saj je metal dimnikar vanj iz neposredne bližine debele "kamne. Vr>a okolica se je zgražala nad ostudnim početje-m in so zadevo prijavili tudi orožnikom. Na podlagi poizvedb so ugotovili, da j<~ razuzdanec A^crderber Franc, tlim likar^ki pomočnik iz Višnje gr e Ko je Verderberjev gospodar izvedel, kaj je storil njegov pomočnik. ga je takoj odpustil. Za svoje nepremišljeno dejanj« se bo moral zdaj 'zagovarjati mlaji i Verderber pred sodiščem, kjei ga bodo prijeli še za drugo bogo detstvo. Fant se je zglasila m domu kmeta Kovačiča v Selnem. Tam je bila doma -samo domača hči. Fant je zahteval pijače, dekle je pa trdilo, da mu ne more postreči s prjačo. ker nima klju-"•a od -klati. Verderber -se je raz-ogotil in je začel prav na bogokletni način klicati boga . .. Kovač ičeva hči trdi sploh, da jc črni )0}>ctnik tko preklinjal, da jo je bi'o kar strah. Verderber. ki ima daj -posla z orožniki, priznava nekaj svojih lejanj. skuša jih pa omiliti. Zaradi dogodka na križpotju pri Vini-vrhu, kjer je metal kamenje v razpelo, se izgovarja mladenič tako-le: "Hodil •sem z vajencem po hribih in sva čistila dimnike, kar je treba pred prazniki vsekakor storiti. Pa so se Ijoidje zvijali povsod in niso dali nikakega zaslužka. Skoro brez cverrka sva se vračala domov. Na .križišču pa meje zgrabila taka jeza. da sem za^rra-bil več debelih kamnov in sem jih zalučal iz jeze v razpelo". S kroglo v glavi peš v bolnico. Med potniki, ki -so z mariborskim potniškim vlakom prispeli v Ljubljano, jc vzbujal nekaj ]>o-aarnttito čvrst, zastaven mladenič rdečih lic. a debelo obvezane glave. — Ivam pa. Ludvik? — ga je nagovori znanec. — Kar direkt v apttal! V mo-ganih nosim kroglo!... se je odrezal obvezani UMotni Ludvik F. iz Uradnika po poklicu mesarski l>omočnik. In je kra«tko takole o-pisal svojo nenavadno zgodbo: — V Hrastniku sem živel Že dva meseca brez vsakega zaslužka. Doma smo se nekaj sporekli. Pa so mi med drugim očitali, da i:a*twij jem im to me je tako uža-lo^tilo. da stem si pri prijatelju izposodil revolver. Ko »sem se z o- •SANTO DOMINGO, 2*. aprila. VPttiI <*°moivt ** P°- Komrsija, 'kateri je načeloval ge-jdal v SV»J° ^^ ter ^ nabavil re-neral Oharle« Dawes je odpoto-'volver v ^e&ru> senee. vala pro»ti Združenim drŽavam na Ia ^ ,poC*Uo *"' XezaVeet€n krovu pamika San Lorenzo, po- ^ Prijatelj, ki je slu- tem ko je seatarla na-črt za reor- tl1 netaj ie me ganrracijtf finančne admitaktfra- obvzeatl- °stal sem no6 doma* Dawes odšel domov. ci^e. l>oskr1>el za vae sprejemne dokumente v bolnieo ter se danes odpeljal t vLjnbljatio. Okoli 15.3 je pmspel pogtrmno in samozavetJtno v bolnico, kjer je izrazil željo, naj mu odstranijo kroglo iz glave. Sprejeli so ga na kirurgični oddelek. Potom ront-genovih žarkov bodo naj preje u-gotov/ili mesto, kjer se v možganih nahaja krogla. Razkrita tatvina dolarjev iz ameriških pisem. Ljubljano razburja zopet nova afera, ki popolnoma sliči oni iz leta 1921, znani rjf>od imena "Afera dolarskih prince v".- Xa upravo pošte štev. I. v Ljubljani so že več mesecev prihajale od strani občinstva pritožbe, da ne dobivajo iz Amerike raznih pošiljk, ki so bile avizirane. Poštna uprava je pričela po svojih kontrolnih organih natančno nadzirali poštr>o službo. Obenem je stopila v stik s policijsko direkcijo, ki je pričela i>o detektivih opazovati nekega o-sumljenca. Kontrola je trajala skutpno isko-ro tri mesece, a končno je doved-la do uspeha. S. aprila popoldne se je nahajal v službi v špediciji pisem poštni pripravnik 26-letni Anton Udir. Ko je kmalu po 22. vri zapuščal službo, mu je ■stopil ia stopnicah nenadoma nasproti policijski uradnik in jra pozval v bližnjo sobo. Tu je nadzornik napovedal pripravniku aretacijo in ga takoj osebno preiskal. Nadzornikov nastop je na preplašenega >ripravnika vplival naravnost porazno. Pri takojšnji osebni preiskavi je nadzornik našel okrojr 5 ipoliranih pisem, ki jih je areti-ran.ee nameraval odnesti domov. V njih je bilo še nekaj dolarskih bankovcev. Istočasno, ko je bila 'zvršemi aretacija pripravnika, so prišli na njegov dom v Vodmatu 72 že drugi "kriminalni organi, ki izvršili vpričo osumljenčeve soproge hišno preiskavo. Tuli ta je bila za aretiranea ugodna, kifjšti v nt'ki omari našli o-iropr lft spoliranih pisem iz Amerike. Xa policiji je aretiranee takoj vse priznal in izjavil, da je odprl kakih 160 pisem iz Amerike in da je po>braI rz njih dolarjev za o-kroglih 20.000 Din. Tekom zaslišanja je izjavil, da je v^vnal pri tatvinah tako. da je kot uradnik špedicije pisemske pošte k ar tiral »po več ameriških pisem na eno pošto m zabeležil na kopijo številko pisem, kolikor jih je odposlal, dočim je na originalu, ki je ostal v Ljubljani, pripisal še pisma, ki bi jih bil moral odposlaiti, a jih je pricfcržaJ za sebe. Pošta, ki je prejela zavoj takiih pkem. tako seveda ni ničesar sumila. Enako pa je bila stvar v redu hu>i za ljubljansko pošto. Pripravnikove manipiaci-je pa .so prLšIe slednjič na podlagi pritožb Vendarle na dan in je t:iko mladega uradnika doletela usoda. Aretiranee -se zagovarja, -da je izvrševal nepoštene manipulacije samo zaradi sile. Pred dvema -letoma se je poročil, a je njegovo soprogo, 'kr je bila nekaj časa u-radnica v nekem oblastvenem uradu, zadela redukcija. Pozneje sta dobila še dete. drago je moral plačevati tudi stanovanje in tako r. majhno plačo ni m<*gel izhajati. Da obvaruje ženo in otroka stradanja in bede. je podlegel .skuš-Ujavi in segel i*> tujih dolarjih. AreHarani Udir je »bil izročen »sodišču. ki bo nadaljevalo preiskavo in okušali zlasti dognati višino jjoneverjenih zneskov. Življenje in umiranje v Ljubljani. Meertlni fizakat je izdal ssdrav-svewi izkaz za marec, ki je glede števila porodov in smrtnih primerov posebno zanimiv. Maree je o-ni nesrečni mesec, v katerem u-mirajo v prvd vrsti bolehujoči na tuberkulozi in drugih pljučnih boleizmih. Ta mesec je bilo zabeleženih 169 porodov, od teh 155 živih in 14 mrtvorojenih. Živorojenih je bilo 77 fantkov in 78 prarek, mrtvorojenih faarbkov in 2 pmrckL IT-mrfo pa je 121 ljudi, od teh 55 moikih in 66 žensk. Med pokojni- Zanimivosti iz Jugoslavije. Prenos dragocenih pravoslavnih tembra »z dvorskimi vozovi v (jat- relikvij v Beograd. . "Polit?ka* objavlja razgovor z ruskim m:tro{>oLitoai Antonijem. o katerem so listi poročali, da je prevzel od nedavno preminule ruske carice-matere Marije Fjodo-fovjie volike krščanske relikvije. čino. kjer bile izjwstavljene \ sahorni cerkvi, da se jim je mogel narod poklanjati. Oktobra 11)17 so b?Ie relikvije prenesene v Ko danj ter izročene v varstvo carice-vdove Marije Fjodorovne. Po smrti Marije Fjodorovne sta njeni hčerki Ksenija in Olga Aleksan- M.tropobt Antonij namerava te dro^, sestri ruskega carja Xikola-rrt&vye prenesti v Beograd. Sve- | ja „ ^^ meni ki >em trnje se nahajajo v treh dragoee- letlaj nahajal y Bcrlinu SeJaJ iuh kovčegih. V enem kovčegu sc se llahajaj0 v berlillsiki kaiedra-shranjene kosti desne roke svete- ,.-» ga Ivana Krstnika. v drugem jt del križa, na katerem je bil razpet Krast, a. v tretjem se nahaja soba Device Marije, baje delo sa mega evangelista Luke. Vse U relikvije so v 18. veku prešle v last ruskega carja Petra I. Mhro polit Antonije, ki je danes najstarejši mi t ro pol it ruski, pripoveduje o teh relikvijah: "Še pred prvo križarsko vojno tyc je javil sv. Ivan Krstnik nekemu Križarju in mu pokazal me sto, kjer so ga pokopali njegov; učene i (Luka 6. 29). kakor t ud kraj, kjer so se tedaj nahajale njegove kosti. To mesto se je nahajalo po vsej priliki v Palestini. "Y Beogradu sem bil sprejet v avdijenci od X. Vol. kralja Alek sandra. ki je dal svoj pristanek na to, da se te svetinje prenesejo v dvorski kapelici. Od t »d bod< trikrat letno prenesene ikhI močnim varstvom v rusko cerkev za en dan. Jugoslovanska vlada ji je že iztlala potrebne naredbe svojemu poslaniku v Berlinu, tako da bodo te velike svetinje v kratkem v Beogradu", Smrtna obsodba v Prištini. Muslimani so bili zažgali vse t» Iz Beograda p »ročaj«*, da je pivo*: opno so lišče v Prištini izrekit .smrtno obsodbo nad zločincema ki sta mu jih dolgovala. S Slep čeviča iz Froševca. Razbojnik: kosti razen desne roke. ki je bila Bta tr^Gvca napadla in mu odre že prej ločena od -telesa. To roll- | zaIa „lavo in to za 200u (jhlarjf.v k vi jo so zatem prevzeli malte- ki mu jih dolgovaaL s s|ep ški križarji m jo prenesli na otok xevi£em je namreč sklepal kup^i-Ma-lta. Križevo svetinjo in soho | je twli nekj Halit Ahm,.tc>vi- Ku. Marije Device -^o malteški križarji našli po vsej priliki tekom prve križarske vojne leta 1096. V njihovi .la-sti so se nahajale de f ran coske rev olu-c i j e". "Za časa francoske revolucije so malteški križarji jjobegnili v zapadno Rusijo. Ikjer jim je car Peter I., sam veliki .mojster malteškega reda. poklonil velika po-setstva. V znak hvaležnosti ^ mu darovali gornje relikvije. Zatem so jili hranili v Petrogradu v cerkvi carskega zimskega dvora. Ruski carji .so okrasili kovčege z dragocenimi kamni. Relikvije so prenašali vsako leto na dan 12. sei> mi je 'bilo 28 domačinov in 35 tujcev, ki so umrli po bolnicah. Smrtni vzroki so bili naslednji: škrlatinka 1 (tujec . daviea 1 (tujec), druge nalezljive bolezni (i (domačini 3 in tujci 3), na jeti-ki je unirlo 20 ljudi m sicer 9 domačinov in 11 tujcev, od nos no 13 moških in 7 žensk, dalje na možganski jet.iki 1, .na drugih o-blikali jeitike 3. na raku 16. na krvavitvi 1, na srčni bolezni 6, na akutni 'bronhitidi 1. na kronični bronliiitidi 1. na pljučniei 5, na drugih boleznih v sopilih 1, na vnetju slepiča 1. na ilriski 1, na kili 1, na vnetju ledvic 4. na porodniški mrzlici 1, na prirojeni slabostii 7. na staros-ti 17, na smrtnih neizgodah 4 in končno na drugih bolezni 22. O samomorih pravi poročilo, da jih v marcu ni bilo. Zaradi težkih nezgod pa so v Ljubljani umrle 4 osebe in to 1 domačim in 3 tujci. Izmed nalezljivih bolezni je bilo v marcu prijavljenih 9 primerov in to 2 škrlatinke, 2 ošpic in 4 šena. Xa škrlatinki in šeiiu bo-lehujoč.i .so bili oddani v bolnico. Nobena naJezljiva bolezen ni raiz-šinjena v Ljubljani epklemično. Smrtna kosa. — V Gvoru je umrla Hilda Sehaffusz. rojena OonVbač. soproga poveljnika topničarskega j>ol-ka. Pokojnica ima sorodnike v Ljubljani. I povala in prodajala sta drva. Pri ■ nekem računu sta se pa -*prla zaradi 2000 dinarjev, ki jih je Ah metovič dolgoval Slepčeviču. Ah j metovič je nato izvabil trgovca \ gozd. ga napadel s svojim poma gačem ter ga ubil in mu od reza giavo. Prištinsko sodišče je obsodilo Ahmetoviča in njegovega poma-gača na smrt na veša-lih. Najstarejša žena v Bosni umrla Peter Zgaga Parnik '*LeviathanM ima pijačo samo na povratnem potovanju. Zanimivo bi bilo primerjati številke, koliko jiotnikov >e bo vozilo ž njim iz Amerike v Evropo in iz Evrope v Ameriko. * Ko se je odpravljal rojak iz domovine v Ameriko, so mu rtuli: — Ali veš. da je tam v Ameriki noč, ko je pri nas dan. — He m nekaj takega slišni. — je odvrnil, — pa skoro ne verjamem. — No, če je pa res tako, it* bom skušal privaditi. * V kitajski provinci Kansu je \tslt-tl >uše in poplave izbruhnila lakota, kateri so ^e pridružile še nalezljive bolezni. % V enem samem K tu je umrlo v dotični provinci dva milijona Kitajcev. Z ozirom na to bi človek -koro rekel, da je v sedanjem rasu državljanska vojna na Kitajskem čisto brezpotrebna. * Meseca februarja so izdelali v ameriških pletilnieah osemnajst milijonov parov ženskih volnenih i o pa vie. Osemnajst milijonov parov je '.e precej, toda zaenkrat ni na ženski nogi še no be m1 opaziti. * Kako malo |>oSteiiih ljudi bi bilo na svetu, če bi imel vsak, ki bi kradel, garancijo, da ga ne hudo zalotili. Razorožit vene konference so popolnoma breapot'rebne. Vsjiika vlaor>ui. Tedaj ji je bilo 7 let. Daleč naokrog ni bilo take bistre in nabavne žene. kakoi je bila Mara .Jovj*"-. Znala jc dolg< in prijetno pripovedovati i< svoje mladosti. Imela je nenavadno dobe/ spomin in se je spominjala dogodkov 70 let nazaj. V sj>omi-'.in .je imela težka l« Ta gladu v Bosni, ko ni bilo mogoče dobiti hrane za denar. Rada je tudi pri-po vedo vala, kako so preganjali hercegovskega dobrotnika Alipašo R:zvan-begov':ča. Posadili so ga na gobavo ki j use z glavo navzdol tor ga peljali >'kozi vasi ter s»-norčevali iz nek-danijcga mogočnega poglavarja Tio^ne. Mara j« Knala lepo pripovedovati o zgodbah iz turških časov. Polna ni bi la nikoli. Vedno je bila vesela in zadovoljna ter so jo imeli radi v vsaki družbi. Tudi v v>oki starosti ni bila nrkdai bolna. Štiri dni pred smrtjo se .je slabo počutila in je umrla mirno, kakor bi ugasnila sveča. FWWWWV* KOZA SRBI? Srbenje je večkrat nevarno znamenje. Ne pras-•kajte. Severa's Eskc naj odpravi srbečico ter ustvari čisto, zdravo kožo. — Porabljajte ga pri orvem. poiavu. Vprašajte lekarnarja. [£SKO Nesreča ne počiva! Tudi sriirf ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKT Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, Članova nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph PLshler, Ely, Minnesota. Nekateri .se pritožujejo, ker morajo plafeevati dohodninski davek. Večjega pomilovanja so vredni tisti ljudje, katerim ni treba plačevati nikakega dohodninskega davka. Sf. Nekoč so vprašali starega Car-negija. »kateri faktorji -o najvažnejši v industriji in trgovini. — Delo. kapital in razum. — je odvrnil, — Kateri faktor je pa med temi tremi najvažnejši? Carnegie je pokazal na čevljarski >tol s tremi ^nogami in rekel: — Povejte mi. kaltera noga pri tem stolu je najbolj važna ? ff. To je resnična zgodba. Nekje v Downtownu se je zgivdilo. Zakonski ženici so začeli izpadati zobje te;* so ji izpadli lo zadnjega. Ali je'ibila »kaka huda bolezen ali kaj, sam ne vem. Ker pi dandan* •■; človnk bn-z ztdi ni i obrajtan, posebno pa ženska ne. se je odpravil mož ž njo k zobozdravniku, kateri je vse natan -no pregledal in "jjotrebno mero vzel. Dela jf imel dorsti. kajti mera je bila izr< dno velika. — Nove zobe bom napravil. — rekel zobozdravnik. — zgoraj in spodaj. — ikoštalo bo pa toliko in toliko. Oba >ta bila zadovoljna in sta se poslovila. Na »stopnicah se jc >po on obrnil in z dirjal -k zobozdravniku. — Kaj je? — ga je vprašal. — Al: -.te .kaj pcza'bili ? — Da. jMjzabil -sem vam povedati. da rad plačani par dolarjev več. če usrrežete moji ža se je komisije trikrat pozval. Faši- jrazvedelo, kako stvari stoje, ni bil glasovnica za "proti." Komisija se je vrhu tega posluževala še drugih znakov. Predno je bila glasovnica izročena volilen, sta jo morala podpisati eden ali dva člana komlsijp, in to na zunanji stra-j ni. Komisija se je dogovorila, da j podpiše glasovnice za "za" eden član komisije, glasovnico za "proti" pa drugi član. Vsaka glasovnica je bila nadalje opremljena s pečatom volilne komisije. Na glasovnice za "za" n. pr. je predsednik pritisnil pečat točno v določeni krog na glasovnicah za "proti" pa bolj po strani. Žigosalo se je zatem vodoravno ali posev. Posle-diea vsega tega je bila, da je predsednik že na prvi pogled vede] kako je kdo glasoval. Na ta način je v nekaterih krajih mdi volilcu očital zakaj je neki glasoval proti. V Trstu se je celo pripetilo da je predsednik v volilnem prostoru vprašal znanega trgovca Lustig Bednarca po volitvi, kako .se zove. V Rojanu in pri Sv Ivanu so predsedniki javno opso-vali delavce ki so glasovali proti. "Na Krasu in v Istri volilci vobče n so prejeli glasovnic za 1'proti." Drugod so volilea enostavno vprašali: Ali ste proti vladi? Proti Italiji ? V Klancu v Glenn G1.4 Leach 11 . - ~>iiuimmw 0 ocarujocih ženskah. Kakšne lastnosti so kazale tistejsvojo slavno prednico po spret-ž -tiske, ki so si znale osvojiti mo-|nosti (v športnih zadevah), po ška srca in si jih zasužnjiti, ne samo vsakdanjih moških sre, temveč tudi srca izrednih osebnosti? Še po dolgih tisočletjih sanjarijo moški o njih kot o svojem idealu in njihovi obrazi in dejanja teh žensk so se ohranila, mimo vseh legendarnih okraskov, vendarle jasneje in točneje nego obrazi in dejanja marsikaterega zgodovinskega moža, ki je ob svojem času premikal ves svet in dajal človeškemu razvoju nove smeri. Helena žena Menelajeva, radi katere so ljudstva vodila med sabo desetletno, krvavo vojno, je morda med vsemi ženami še naj-| bolj obdana z glorijolo legende in vendar je že 3000 let ideal pov-IG 1 «■-• „ u^i— + i -, - >Bem življenske lepote in gracije. najboljši svetovalec predsedm- j XT . . „ .... J i tj- , i .. . i-Ne vemo, kakšna je bila nje prava ka Iloovera glede ribolova. j . . . . . (zunanjost, stari jo opisujejo enkrat tako, drugič drugače. Nje pesnik, Homer, pravi, da "je bila podobna boginjam." Grški kipi, ki so se nam ohranili, jo kažejo vedno lepo. toda s ponosno resnim izrazom. Potemtakem bi lahko menili, da ni bila nečimema in nestanovitna, kakor si jo kdo vča-si predstavlja. KRALJICA IZ SABE Če bi hcnkt milieu. ««k dl c- načelnik urada za rrbanstvo, nihče več tako hraber, da bi glasoval "proti": Član komisije je imel nalogo, da zapiše vsakogar, klor glasuje "proti". Komisija je kasneje zapisnik izročila pre-fekturi. To .so kasneje priznali sami člani komisije. Iz t*>ga se zaključuje, da je bil namen plebiscita tudi ta, da prešteje "nasprotnike fašističnega režima." "Protipropagande vobče ni bilo. Izdano je bilo le geslo za ab-t nenco. Razmere pa niso dopuščale sistematične akcije. Po vaseh so bili razširjeni lepaki v narodnem in komunističnem duhu. Govori .se. da so bili komunistični lepaki natisnjeni v Rimu.' "Tržačani so .se javno smejali volitvam. Masa je docela apatična. Kriza je velika. Po Brun-nerju se napovedujejo drugi veliki konkurzi. Za one, ki so glasovali proti, med temi j-^ tudi osem odvetnikov, ve vse mesto. Ljudje se čudijo, kako so je inozemski ti.sk dal prevariti. "Reichspo-šta" je n. pr. pisala, da so Tirol-ei v gomilah odhajali na volišče za fašiste .in . . T zaradi lnteranske pogodbe!'? bi ne bilo nekaj posebnega! - , , . . .... i - r, , • ' egiptsKi prestol na njej, bi modri Salomon, mož stoterih žen, poznavalec ženskega »»veta kakor malokdo in še moder po vrhu, kakor smo že rekli, ne izgubil svoje glave v takšni meri, da "ji je ugodil vsako željo, samo da jo je izrekla," kakor pravi Sv. pismo. Samo v čem je bila ta po-To je vprašanje. V le- neust rasen osti. po zanikavanju 'žensk h lastnosti," po razbori-tosti. Poleg tega se itam močno zdi da je bila rjava in morda celo črna v obraz saj je izvirala od nekod izvroč eArabije ali ka-li. S čim je torej prav za prav premešala ubogemu Salomonu modre možgane? Čim dalje človek premišljuje. tem močneje se mu vsiljuj-ta zaključek: Morda pa baš s tem. ker je bila tako malo podobna "ženski ženski"! In če je to res. ali ne sl^di iz tega morda to, da je t ud i naše dandanašnje vpitje proti "moški ženski" samo pesek v lastne oči in taktika, da zakrijemo svoje prave misli ? CLEOPATRA Zgodovinarji pravijo, da tudi ni bila posebno lepa, svet pa jo je že čestokrat obrekoval. da je bila ne-čimernica in ženska slabše vrste. Drugi so videli v njej seveda utelešenji popolne ženskosti. Ne eno ne drugo ni povsem resnično. I-mela je svoje napake, a če spregledamo te. si jo moramo predstavljati kot žensko visoke kulture in naobrazbe ter predvsem kot žensko velike energije. Že v .svojem 17. letu, ko je zasedla skupno s svojim bratom Ptolomejr/m je govorila sedem i ali osem jezikov in se je odlično izkazala na polju umetnosti in znanosti. Njeni bijografi pravijo, da je imela krasen melodičen prla.s. Kar se pa tiče njene energije, navajajo mnoge primere iz Ko jo je v j njenega življenja, letu politična 19. NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA"! George Sand ova, znana pistate« Ijica, je bila vsej prej nego lepa, da, naravnost grda, temnopolta, z nepravilnimi potezami v obratu. Kadila je debele cigare in pohajkovala najrajši v moških hlačah — sploh ni bilo na njej nič ženskega. Vendar je uč'kovala na moške, in to tudi na duševno izredne moške, naravnost hipnotično. I-menujemo samo Alfreda de Mus-seta, slavnega pesnika, in Chopina. nesmrtnega komponista. V tej zbirki neobičajnih žensk ne smemo pozabiti na Ladv Ham-iltonovo, odlično diplomatko in polit ikarico. Njena ljubezenska afera z lordom NeLsonom bo živela vsaj toliko časa, kolikor bo živel spomin na zmago velikega admirala v pomorski bitki pri Trafal-garju. Hamiltonova je bila lepa ženska, toda še bolj častihlepna. Eden njenih ferekov je ta, "da ni za lepo žensko prav nič potrebno biti neumna gois" — in ta izrek je hotela potrditi z vsemi svojimi dejanji. ŽENSKE NA LASTNIH NOGAH O* hočemo sedaj iz primerov teh žensk izreči sodbo, v čem je obstajal prav za prav njih vpliv, moramo ugotoviti, da gotovo ne v prvi vrsti v njihovi lepoti in tudi ne v kašnem "demonizmu," v "vampirstvu." o katerem pravijo, da učinkuje najbolj na moška srca. Večina izrednih ž"nsk, ki so posegale v človeško zgodovino in zasužnjevale moške, se ne more postavljati z izredno lepoto, a tudi ne spada v kategorijo demonskih zapeljivk z "brezdanjimi očmi" in "neodoljivo ženskostjo." Njih sila je bila, bolj nego v tem. v sili njihovega duha, v nji- , „., rp * - ,r . i if ni pumiena intriga vrgla s pre- sebno^t To je vprašanje. V le- n- ^^ s krijJim3 hov,m po*...™, v njihovi dobro- POU menja ne, vsaj ne v popoln,, ^^ jsrC.nosti (Sandova ;,. «,..,„,„ p0 „ ker popolna njena m bila. L > pomislite: lepotica s kruljavo nogo! Bila je namreč kruljava. In tudi drugače ni bila prav v ničemer podobna temu, kar smatramo za samo ob sebi umevno popolno ženskost. Le spet pomislite: bila je izborila jahaeica, neustrašena po-tovalka. prav nič romantična, u-čenjaška in modra, modra od sile. tako da je še Salomonu dala okusiti nekoliko trdih orehov. Imela je torej vse tiste lastnosti, "ki se za žensko ne spodobijo," vsaj dane vpijemo na te uboge ženske, če se postopijo nevede posnemati to STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki žita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu bo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za C&n&do $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morete posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar ištete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraša* njih. Na ZEMELJEV1DU lahko natančno ujrotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Nad STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno €000 kvadratnih Inčev. Dole Je 88. širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM le pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnefa beeana, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. Ne oziraje se Imeti, ga ne 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU na to, te ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti Ko boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE OA PRI: ra boste SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. } . iflati 'j M temveč .se je hitro podala v Sirijoj"1* na dan» kakor ^ bil° "jnio_ nija nase. Štirinajst let ji je bil,vemu bLstvu Prav* Tf4 vdan suženj. Celo s svojo .smrt jo ( znale, če so le hotele, živeti svojo je dokazala svojo odločnost in po-1samostojno življenje, brez pomo-nos. Ki hotela, da bi jo vlekli drugih ljudi, tudi broz moške Rimljani v verigah po rimskih uli-' pomoči, na lastnih nogah, eali, rajši se je dala usmrtiti s kačjim pikom. Sugestivna sila, ki je izhajala iz te izredne ženske, je bila v tem, da je imela svojo odločno osebnost in da jo je znala tudi izživljati^ Mnogo stoletji pozneje, oh času Ludovika XIII. in kardinala Richelieuja, je živela ženska, čije PERZIJCI NE MARAJO LATINICE. Angleški orijentalist 8ir Deni-son Ross je bi pozvan od perzijske vlade, naj bi se udeležil dela posobne komisije v Teheranu, ki bi morala izdelati predioge za re- vpliv na moške ni bil nič manjši form0 perzijske pisave. Ross je odločen nasprotnik uvajanja lati-niee v orijentalske jezike, češ, da ne zadostuje niti zahtevam evropskih jezikov — in tako je komisija po njegovem nasvetu uvedbo latiniee odklonila. Namesto njo sko pisavo ali pa se povrnejo k staroperzijski pisavi, ki je veljala pred uvedbo arabske abeeede. Morda bi bila perzijska vlada le doibro storila, če bi se potrudila prisluškovati še kakšnemu drugemu zvonu, ne samo Rossovemu. nego vpliv že omenjenih žensk Bila je to Xinon de L'Enclos, čije ime je zvezano s eelim razdobjem človeške zgodovine, 75 let so padali moški prednjo na kolena, ko je bila stara 60 let, se je neki mladenič zaradi nje usmrtil, v njenem 90. letu se ji j« ponudil neki plemenitaš, ki jo je videl samo enkrat, tri dni prej, za moža. Xinon je bila ženska, mimo katere je šla starost brez sledu. Do zadnjih dn Lsvojega živlejnja je združevala v svoji osebi z izredno lepoto svež mladostni temperament. rojaki, naročajte se na ANGLEŠKI VOJVODA IZ GLOUCHESTRA Šfe _______^^mmm:^ i m ne?- r v&m&mku <. 1 \*t 'ki se mu!di v divjinah Afrike ter lovi dh-je zveri. e*'— — ■•-•ti '«»•»* GIiAS NARODA, 25. APR. 1929 EOUCNE KNJIGE MOLTTyENKi A GLAS NARODA SLOVENJC RUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt Street, New York. N. Y« I J IGRE t t RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLIT VENIKI: Marij« \ artunja: v plutiio ZVeZUIlO.......... v fino platni............. v u«nj« vezan«........... v fino usnje vexano....... Kajaki glasovi: v platm* vezano .......... v fino platno vezano....... v usnje viiaiio ........... v fino usiije vezano ....... Skrbi za dušo: v platno vezano ........... v fino platno vezano....... v u^nje vezano............. v fino usnje vezano ....... Sveta 1'ra (z debelimi črkami) v platno vezano ........... v fino platno vezano...... v fino usnje vezano ....... Nekega Na.š Dom: v i »lat no vezano ........... v nsuje .................. v fino usnje vezano ....... Kvišku M*ra mata: v platno vezano ........... v (■»■loki vezano ........... V filiu usnje vtz.......... Slov. italijansk iin italijanski slov. (Križev pot patra Kupljenika I slovar .........................90 Kaj se je izmislil dr. Oks ...... Spretna kuharica, tnlo vezana----1.43 Levstikovi zbrani sipsi ......... ^'Svelo Pismo slare in nove zaveze, j 1 \n) lepo trd« vezana ..............3.— L *v. Pesmi — Ode in elegije — I Sonet je — Romance, balade in _ Sadno vino .....................40. 1.7u lecende — Tolmač (Levstik) .70 .45 .90 ro Slovenska slovnica (Breznik) tnlo vez. .....1.20 1.— 1.10 1.50 j 1.70 Vel ik i vsevedež l'čna knjiga in berilo laškega jezika ......................... .SO 1.20 1.6i 1.S0 •coi .»o; , zv. Otročje igre v pesencah — Različne iwezije — Zahavljice in pušiee — Jeza na Parnas. — Ljudski Gals — Krnijedvorski rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........L— Veliki slovenski spi sov ni k trgovskih in drugih pisem ......... 5. zv. Slika Levstika in kritike in polemike____ njegove .70 -g Ljubljanske slike. Ilišni lastnik. "tO Tr-ovee. Knpčijski stražnik. T~-rarinik. Jezični doktor, Gosti In 1-.1.50 r- Klepetulje, Natakarca, Du. .go ; 1.50 1.00 VoščiIna knjižica .............. 4 Zdravilna zelišča ............. Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva .................. Zbirka domačih zdravil ........ Zgodovina Umetnosti pri Sloven- [Marjetica eih. Hrvatih in Srbih ..........1.90jMladi gozdar] broš. * *!. _ t Moje življenje ......... Mali Lord ............ 1. -J ..VI l.SO .80 1.20 1.50 Hrvatski molitveniki: hovnib. itd. Zdravje mladine ................1.25 - Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zv.......................1.20 RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Agitator (Kersnik.) broš....... Andrej Hofer................... Arsene Lupin ................. Beneška vedcževalka ............ Belgrajski biser ................ ik'li nif-cesen ................... Bele noči (Dostojevski), tnlo vez. Itele noči, mali junak .......... Balkansko.Turška vojska ...... Miljonar brez denarja Mrtvo mesto ......... Malo življenje ...... .00 JiO .50 ,75 .80 .75 .75 .05 Maron. krščnnski iioii.i ....... deček iz Liba- Mladih /auikernežov topiš ............ lastni živo- Utjeha starosti, fina vez. ........1.— najfinejša vez ..............1.G0 Slava Bogu * mir ljudem, fina vez 1.50 Balkanska vojska, s slikami najfinejS -vez ..............1.60 Berač s stopnjic pri sv. Roku .. Zvonce« nebeški, v platno.......80 ] Blagajna Velikega vojvode...... fina vez ....................1.— j Boy, roman .................... Vienac, najfinejša vez ..........J.GO 'Burska vojska .................. Bilke < Mafija Kmeto\a) ...... . 4.1 1.10 .50 ,40 .35 .70 .50 .25 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 v najfinejšo usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 C'al boli c Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ........ 1.10 Beatin dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Križan tema ...... Grešnik Ijenard, broš.. Mimo življenja ...... Cvetke ........................ Cesar Jožef II................. ICvetina Borograjska ............ | Čarovnica .,.................... 'Črni panter, trd. vez. .......... brtJŠ............. Čebelica ........................ Črtice iz življenja na kmetih .... Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Milčinski POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ....... Angleško slovenska berilo .. oIi 2 orožjem ................ Don Kišot iz I^a Manhe.......... Dve sliki, — Njiva, Starka — (Me.škoi .................... Devica Orleanska .............. Angleško-slov. in slov. our!, slovar .90 Duhovni boj ................... Boj nalezljivim boleznim .......75 Dedek je pravil; Marinka in škra- Cerknisko jezero ...................1.20] teljčki ....................... Domači živino/dravnik, trd. vez. ,.L00 Elizabeta ...................... Domači živitiozdraviiik. broš. ....1.25 Fabijota ali cerkev v Katakombah .45 l)oma£l zdravnik po Knaipu: j arovška ukharica ... broširano ....................1.25 Fran Baora Trenit . Govodoreja ......................1.50 Filozofska zgodba ... Gospodinjstvo....................1.—' Fra Diavolo ......... Jugoslavija. Mt iik 1. zvezek ____1JH). Gozdovnik (2 zvezka i 2. z\ez«»k. 1 2 snopič ......1.80. Godeevski katekizem ........... Kubična racunica, — po melerski (Gostilne v stari Ljubljani ..... meri .........................75 Grška Mvtologija .............. Kletarstvo (Skalicky) ..........2.6® j Gusarji ....................... Kratka srbska gramatika........30,lladži .Mural (Tolstoj) ....... Knjiga o lepem vedenju: I Hektorjev meč ................ trdo vezano ................1.— j Hči papr/a, trdo vez............ Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- Hudi časi. Blage duše. veseloigra lov in Srbov .30 Hiša v Strugi ................. Kako se postane državljan Z. D. .25 Ifedvika................... Kako se poslane ameriški državljan .15 Helena (Kmetova) ........... Knjiga o dostojnem vedenju.....50 Hudo Brezdno (II. zv.) ....... Kat. Katekizem .................CO Mati: Materinstvo ..............1.— Humoreske, Groteske in Satire. Nemško-angleski tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, GC8 str. lepo vez. (Kaltnšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Naše gobe. s slikami. Navodila za sposnavanjle užitnih ln strupenih ..........................1-40 : broširano .................. Nemščina brez učitelja: > Igralec 1- . Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti. 55 str., broš. ........ St. 11. (Povel Golili > Peterčkove poslednje sanje, boSična invest v 4 .-likal^, b4 str., broš....... .......35 ......1.— .......30 .......25 tiče ........................ 2.50 dobre- 1-25 Slovenski pisatelji IV. zv. -Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ..-............2.50 L— .30 1.20 .70 .75 .30 Tik za fronto ......... Tatic. (Bevki, trd. vez. Tri indijanske povesti . .90 Tunel. soe. roman................1.20 ,70 Trenutki oddiha ....... Turki pred Dunajem . .70 1'ra z angeli .......... V robstvu (Matičic) .... V gorskem zakotju ___ V oklopnjaku okrog sveta, 1. del 2. del ...................... Veliki inkvizitor ............... J Vera (Wa'.dova), broš......... Veronika Deseniška, trda vea Za križ in svobodo. Igrokaž v 5. dejanjih ...................... Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. Zbirka ljudskih iger: Z naših gora .................. .'J. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža. Sanje ................. 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device. Marijin otrok ........ 14. snopi i". Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ____ 15. snopiC. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ............ 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. PESMI IN POEZIJE: .1.50 .35 .6«) .00 1,— ..G0 .30 .30 .30 .30 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; IX»morodna iskru-a: Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osnvitl jo lioti (mešan zbor) ; Ti osrečiti jo lioti (moški zbor) ; Prijatelji In senca (m*>šan zbori; Stoji, solne i ee .10 .40 Akropolis in Piramide ____ broširano .............. Azazel, trdo voz. .......... Balade in romance, trda vez Bob za mladi zob, trda vez Gregorčičeve poezije ....... ......50 ......30 ......1.20 ......Godec; Pored narodnih pravic .80 . .80 .1.25 .40 .50 stoj; Kmetskl liišl.......... CERKVENE PESMI: Domači ghisi. Cerkvene jn -mi zji mešan zbor ....................1.— 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____ w50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner» ................... ^»0 Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor. s spremljavo or^olj .......... .50 12 Pance Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster> .............50 12 Pange Lingua Talil tint Er«o Ge-nitori (Gcrliič) ...............50 Srce Jezusovo. 21 r^tni na čast sreu Jezus.ivem. (I-'. Kimovei-j ...50 Hvalite (iospo rie .......................... K svetemu Bešnjemu telesu — (Foerster) ................... Sv. Nikolaj ..................... .10 .40 .40 .60 .10 .60 .35 .90 Vrbkera jezeru, i A. Fantek V pustiv je šla. III. zv...... Vrtnar. (Rabindranath Tagore), trdo vezano ............... ........................... Voj>lu» na Balkanu, s slikami . .3: .3.1 .40 .60 Trdo vezano ........... .... .75 Ketejeve poezije .trda vez .. .....1.10 KraKiiljčki ilJtva) ........ .....65 trdo vezano ........... .....80 -Moje obzorje, (Gan^l) ...... .....1.25 Narodna pesmarica ....... .....10 Narics (tiruden». broš...... .....30 Primorske pesmi, < Gruden 1, vez. .35 Slutnc (Albrehti broš...... .....30 Pohorske poti ((ilaseri broš. .....30 .25 ! Pesmi Ivana Zormuna: »d Volk spokomik in druge povesti 1.— | Trdo vezano .................. ' Valetin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu ....... Vodnikova pratika I. 1927..... .251 Vodnikova pratika I. 1928 ..... Vodniki in preporoki ......... Vladka in Metka ............ Zaroka o polneči ............. Zločin in kazen (2 knjigi) .... Zmšsel smrti ................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja Za kruhom, povest ........... Zadnja kmečka vojska ......... .70 Zadnja pravda, broš.......... • Zgodba Napoleonovega Huzarja Zgodovina o nevidnem človeku , Originalne slovenske pesnil in prevodi znanih slovenskih i»esuii v angleščini ...................1.25 .35 ,1.25 . .HO , .25 .50 . .50; .601 .50: .30! j v zarje Vidove, trd. Prešernove poezije Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez. Sto ugank ...... coi Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka i»esiiij za sloven- sko mladino. Trdo vezam..... "-jj Zlatorog, pravljice, trda vez ____ .60 .50 .50 .90 .60 .90 .60 .1.- „r Zmaj iz Bosne Zlatarjevo zlato .90 .90 .65 .80 .45 .30 Palria, povest iz irske junaške do-dobe .........................:{0 Po gorah in dolinah ........... Pod krivo jelko. Povest iz časov kovnjačev na Kranjskem...... i'oslwinji Mehikanec .......... {Pravljice H. M ajar ............ PredlržanL, Prešern in drugi j>vet niki v gramofonu ............ .80 ro-.50 .30 .30 vezano .. broširano Izlet gospoda Broučka ...... Iz tajnosti pri rode ........... Iz modernega vseta, trdo vez. Igračke, trdo vez. „.......... .80 .60 .1.20 .50 1.G0 M\ .75 .30 .30 .75 ... ^0 j r,ro5.........................go ----2.50 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zrezkov, leiH) vezanih..................10.— Sosedov sin, broš................40 C. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovec) L zvezek ...........60 Kako sem se jaz likal (Alešovec) II. zv............ .60 Kako sem se jaz likal (Alešovec) III. zvezek.........C0 Korejska brata, povest iz misijo- nov v Koreji .............. .30 Kmečki punt, trd. vez. 1.20 broš.........................90 -----1.80 ....1.50 ... .75 .65 Prigodbe čebelice Maje, trda vez...l.— Ptice selivke, trda vez...........75 Pikova dama (Puškin) .........30 Pred nevihto ...................35 Pravljice (Milčiaski) ..........1.— Pravljice in pripovedke (Kofutnlk) 1. zvezek .....................40 2. zvezek ...................40 Popotniki .......................60 Poznava Boga ...................30 Pirhi ...........................30 Povodenj ...................... .30 Praški judek ...................25 Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci.............30 .50 .45 Preganjanje indijanskih misjotiar- jev .......................... .30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Robinzon .......................60 Robinson (Crusee) .............L— Rablji, trda vez.................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem ____ .30 Romantične duše (Cankar).......90 Razkrinkani Habsburžani ...... J>0 Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur- zana Rdeča In bela vrtnica, onvest Slovenski šaljive« ........... Slovenski Robinzon, trd. vez. Suneški invalid . i........... Skozi širno Indijo ........... Krvna osveta ...................30 Knhinja pri kraljici gosji nožici .50 J Sanjska knjiga, mala ..... Kaj se je Markam sanjalo .....25 Sanjska kuj ga, nova velika Kazaki .........................80 j Sanjska knjiga Arabska---- Kmetske povest, trda vez. ...... 1.— Spake, humoreske, trda vez 1.50 .30 .40 ...75 .....35 .....50 ---- .60 .....90 .....1.50 ».. .90 Kraljevič berač................. .301 Strahote vojne ................................J»0 Križev pot, roman (Bar) trd. ves. 1,11 Štiri smrti« 4. zv.........................35 i Ssnvnwst Et&jdtaidfiB ........ -50 Smrt pred hišo MEDIUM Stanley v Afriki St. 12. (Fran ililčiuski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš.......... Št. 13. (V. M. Guršin t Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenit U. Zun. 112 t sr., broš......... Št. 14. (I>r. Kari Eugiiš* Denar. narodno-goKpodarski spis. poslovenil dr. Albin < »gris, 2;>t! sir., broš........................ št. 15. Edmund in Jules de Gon- court, Itenee Maui»eriu..........40 Št. 1«!. (.Tanka Sanun-) Življenje, pesmi, lin str., broš......... St. 17. (Prosper Marimeei Verne duše v vicah. povest, prevel Mirko Pretnar, SO str............. Št. 1«. (Jarosl. Vreblieky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. Št. 10. (Gerliart Hauptmam Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra., broš....... Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Kcmurasaki, jaiM>nski roman, iz češeine prevel dr. Fran 15 rada e. 154 str., broš............. Št. 21. (Fridolin Žolna i Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II., 73 str. broš-.........................25 St. 32. (Tolstoj> Kreutzerjeva.... sonata ........................60 Št. 23. (Sopliokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 00 str., broširano .................... Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 355 str., broš.......................... Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... Št. 2G. (L. Andrejev i Črne maske. poslov. Josip Vidmar. S2 str. broš......................... Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš....... št. 20. Tarzan sin opice ...... št. 31. Roka roko.............. Št. 32. Živeti .................. Št. 35. (Gaj Salustij Krispl Voj-«r na z Jugurto. poslov. Ant. Dok ler. 123 strani, broš........... Št. 36. (Ksaver Meško) 144 strani .......... št. 37. Domače živali .. št. 38. Tarzan in svet ..........1.— štev. 39. La Boheme .......... ^0 Št. 4€>. Magda .40 Šr. 47. Misterij duše............1.— štev. 4S. Tarzanove živali.....90 Štev. 40. Tarzanov sin .........90 št. 50. Slika De Graye..........1.20 Slov. balade in romance .80 Sanin .................1.50 .1J>0 .25 .20 .45 .45 Za miljoni .................... ; Zii miljoni .................... .35 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec. 3. zv. skupaj ... Zvesti sin. povest .......... Zlatokopi .................... .30 j Ženini naše Koprnele ...... Zmote in konec gdč. Pavle .. Zlata vas .................. 30 Zbirka narodnih pripovedk: I. del..................... i Zbirka narodnih pripovedk: II. del ................... Znamenje štirih (Doyle) ... Zgodovinske anekdote ...... Z ognjem in mečem......... Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja ........................3.— Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zvestoba do groba ..............1.60 .35[ PESMI Z NOTAMI: .70 j MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum> ____1.10 Slovenski akordi (Adamič) : .. I. zvezek .....................75 IL zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv.. vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Ilolmar) L— NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koralni« a...........25 Slovenski citrar, (Wilfari........... sarafan, ruska ifsem. (Wilfnni.. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za taiubu-ra>ki /i»or in petje, d'.ajuk) ..1.30 Bom šel na planince. Podpurl slov. mir. j—=n»i. ajuk) ..........L— Na Gorenjskem je flelno..........1.— NOTE ZA GOSLI S SPEEMLJEVA-V AN JE M KL.WIli.JA: 1'spavanka .....................70 NOTE ZA KLAVIR: Allium evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ..................L— Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, Uiikli .....................40 Orlovske himne (Vodopiveei moških in mešanih zborov (Adamič) .40 .30 .80 .80 .40 v50 .30 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 2. z v. Hudo brezdno ...........35 3. zv. Vesele povesti.............35 4. vz. Povesti in slike...........35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruli.......................35 SPISI ZA MLADINO: (GANG L) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ........................ J>0 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 13 ik»- vesti .........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti .........................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. JJ0 G. zv. tnlo vezano. Vsebuje 10 povesti ...........................50 Finetniške knjige s slikami za mladino: .35 st, 51. Št 52. Št. 54. Št 55. Št 56. Št 57. 1'epelka: pravljica s slikami ....1.60 Itdeča kapica; pravljica s slikami 1.— Suejruljčiea: pravljica s slikami 1.— Mlada greda ....................1.— 35ITrnoljčiea. pravljica s slikami ..L— Iso) KNJIGE ZA SLIKANJE: .25 Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ....:..........75 .50 Knjige za slikanje dopisnic, popol-Listki, ; na z barvami in navodilom: ...... .65 Mladi umetnik ..................1.20 ______ .30 otroški vrtec ...................1.20 Zaklad za otroka ............... .1.20 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 V metežu.......... Namišljen ibolnik . To in onkraj Sot le Tarzan ova mladost ..1. .60 .50 .30 .30 Stev. 58. Glad (Hamsun) ROJAKI. HA&03AJTK SE HA "0LA9 HABODA", NAJVEČJI SLOVENSKI MIVHtt V XDV .50 Edela, drama v 4.. dej........... Marta, Semenj v Richmosndu, 4 ( dejanja ...................... , Ob vojski. Igrokaz v 6tirih slikah Tončkove sajne na Miklavšev ve-čer .Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ..................'.60 R. U JR. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vez. .......... .45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik rarevine, veseloigra v 2. dejanjih ^0 MOŠKI ZBOR Trije moški /bori y Pavčič) Izdala Glasbena Matica ....... Narodna nagrolmica (Pavčie) . Gorski odmevi (Laharuar> -. zv. .1.20 .45 .40 .35 .15 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič* .........1.25 Šlirji samospevi, izdala Glasl>ena Matica .................... MEŠANI ZBORI: Planinske. II. zv. d^ibarnar) .. Trije mešani zbori, izdala Glasbe na Matica ..............■..... ,15 .15 .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini. ( Foester) .............10 Izdala < Jlasbrna Matins Gorske cvetlice (Laharnar* četvero in p«*tero mzuih glasov .... .45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zb<»r v. bariton sol'mi 111 prire+lbo zii dvospev .......................20 V pepelnični noči J Sattner). kim- tanta za soli. zlmr in orki-ster. izdala Glasbena Matica ....... Dve pesmi (Prelovec), za moški zl»or in bariton solo.............30 Kupleti (Onimi. 1'četii Milice.— »-Kranjske šege in navade, Ne- radovljstvo. 3 zvezki skupaj ..L— Kupleta Kuza Mira (Parma).....10 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hiihad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršiči 1., 2., in 3. zv. skopaj ...................1._ Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ......................4 RAZGLEDNICE: Zabavne.* Različne, ducat ...... Nevv.vorške. Različne, ducat .... Velikonočne, božične in novoletne ducat.......................... lr raznih slovenskih krajev, dueat Narotlna noša. du -ia ............ liosamezno po ................ ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1, Stenski zemljevid Slovenije na m<»e-nim papirju s platneneimi pregibi ............................7. Zemljevid Jugoslav ije ........... Zemljevid: Slovenske dežele in.. Istra ......................... Pregledna Karta Slovenija ...... Pok rajni ročni zemljevidi: Gorenjska .................... Slovenske Gorice, dravsko pluj- sk opolje ...................... Ljubljanske in mariborske oblasti Poliorje, Kozjak .............. Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................. Prekmurje in Medumurje .... Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. Canada ........................ Združenih držav, veliki ........ Mali ......................... Nova Evropa ................f. Alabama. Arkansas. Ari/ona. Colorado. Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washing-,-.tou. Wyoming, vsaki ...... Zmljevidi: ..Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Micliigan. Wisconsin. Virginia. Ohio, New York — vsaki )n» ........................ Velika stenska mapa Evropa ....' .40 .10 .10 .40 .10 ,05 SO 50 30 30 40 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .10 .40 .15 .50 .10 MALE PESMARICE: št. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 šr. la. Sto čutiš, Srbine tužni .. .15 št. 2. Zrinjski Erankopan........15 Št. 10. Na planine ...............15 št. 11. Zvečer .....".............15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži- rovnik) 3 zvezki skupaj ........ ,50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Meri veil) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosil .. .30 Narodne vojaške (FerjanČft?) .. .30 (Pregelj) .....................L_ Lira, srednješolska. 2. zvezka skupaj ...........................2.— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Dinia noč.........40 5. zvezek: Job: V mraku: Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda; Občutki; Gesla ....... .4« Naročilom je pri/.-r iti denar, hn-disi v gotovini, Money Order ali poštne znanilce po 1 ali 2 centa.^e pošljete gotovino, rebnnandirajte pismo. Xe naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortland t Street New York PRAV VSAKDO — kdor kaj išče? kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodajaj prav vsakdo priznava, dai immjn čudovit uspeli — MALI OGLASI ▼ "GIniNtvoR*" ■. . ... ■ GLAS NARODA. 25. APR. 1929 533= C H AS. K. H HO S: TEPEC Mlad ol>ee>tni ki jo j, prahu ; ]M)pot»ik .s** je ustavil v krenit Dolga j»* bila pot. • bil prehidil v solncu in utrujen j« Natakarica — Prišla sem — ali .si dvomil ? Čudno drhte«" je njen gla;-. — Nisem, Nina. Hvala ti. Vrgla mu je bele roke okoli vratu in ga poljubila na usta. — Odhajaš že T Kam se ti mu- PojK>tnik odpravlja. — Kako" ti je ime, zalo deklet — Čemu ti bo ime, t"bi tujcu? bil, gladen in Nina me kličejo. — Nina te kličejo! Ali veš, Ni-jH*4r»*že. fcs na, da m lepa T .-kri.iniin j 11 /. i no, .s i';i.v, vina: siro- Nina to ve — kako ne bi vede- di ■ ni: j. p.j.MniU in dalfč ji š- me- In.' Vedno ji to zatrjujejo. V3i ji — Vidiš. Nina: velika je bila _>!,, 0 tem govor''. j moja želja in veliko plačilo je tvoj L- : natakarica; ko si je ll- — Hekla si, da bi dala poljub, poljub. Ničesar drugega si nisem tešil glad in potolažil žejo, si jo j'1 ki Ivi si ga znal zaslužiti. Vidiš, želel, ničesar, kar T>i mogla skali- šcle utegnil ogledati. Po- Pri i škili mizi p: je gruča IJučni mj in razi-nt- dado miru na- ali imaš fan *Ksednji fantov, prane volje — takariri. — lirhko dekle la t — Na vsak prst po dva, hotela — kaj hi ž njimi! Ponouno je videti ilekle. — Ali bi mi dala poljub! —- Morda, se je zasmejala. Taka je, kakor so vse, je pomi- lil popotn k. — M >r.la. jc ponovila nataka- tujee sem ti. siromak, nikoli več s*? li čistost mojih misli o tebi. ne bova videla — ali za tvoj po- zdravljena bodi, Nina! ljub bi hodil ve.s dan iz daljnega! Nina ne razume, mesta. peš. v pripeki in prahu ni j — Tedaj re?> ne misliš ostati? blatu, dan hi hodil za tvoj po- Zakaj si pa potem prišel.' ljub. Pozdravljena bodi! Da, zakaj je potem prišel? V pekočem solncu se vrača po- Popotnik se odpravlja, bi potnik. Tru len, brez novca je bil — poljub. Nina. ki m mi ga| i prišel v mesto, še bolj izmučen obljubila. Sladek je bil in lep. j in gladen se vrača. Ni mu dalo miru; ko je prijel za citre. da bi .si priigral skromen obed. no mu misli ušle tja v obcestno krčmo, k Nini, in pr.^ti so mu omahnli čez i r;trune. — V Ni ea. Ce bi si ga znali zaslužiti, je »dala na pol za šalo. na pol za zaradi tvojih sladkih ust i Vendar ni taka. kakor so druge pomislil popotnik. Pk aeam. Nc samo . ne samo zaradi obljubljenega poljuba! Vrnem se. ker bi te rad še enkrat vid -I tako nedostopno sredi vaških fantov, ker bi rad še enkrat videl tvoje ponosne oči in v njih odsev tvoje duše! -rabi j« proti a zunaj Bolnim mišicam Revmatičnim bolečinam Lumbago Glavobolom Influenci Izvitiem Odrgam. Dobite original — Tet kot pet« deset let Kar ! ANCHOR trgovska znamka na lev.--ju vas zavaruje. Milijoni steklenic prodani vtalco leto. Knjižica, ki daje polna nivo-Hi i » uporabo PAIN-EXPEL-YKR-ja. pri ha j j z vsako stekleni, ©o. Opisuje tinti njegove številne uporabe v podrobnosti. V vseh lekarnah po 35 in 70 ..čutov a'i napišite direktno na: .A 'rimu r*i, Nina vendar! hvala ti zanj. Pozdravljena bodi,] Nina! ! i Samo po poljub i Ha, ha, samo! po poljub? I — Tepec! Po{>otnik jo pogleda in zdajci ga jirešine: do&le piled njim ni Nina. ki je za njen poljub hodil ve.s dan in pol noči. Ona Nina jej bila druga, drugi je bil njen smeh,* druge oči. druge ustne. Glej. ka--ko nelep je smeli te Nine pred niim! Kako čudno se krive črt*1, i njenega liea! Kako zlovešče ji žare oči! Zaman je bila njegova pot. Tepec, mu je rekla. Morda je imela prav.... Tepec— JUBILEJ PODGAN Tudi podgane imajo svoj juhi-' le j. Te dni je minilo 200 let, od-, j kar se je nekemu astrah a nskemu trgovcu zazdelo kak ir da je Volga j nenadoma oživela. Iz vode so mo- I lele črne glavice in blesteče oči I in kmalu se je nabralo toliko čud-1 nih vodnih prebivalcev z dolgimi gohni repi, da so ponekod zakrili vodo. To so bile po.lgane, ki so s« Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti .v * " 1 -______ .. . /rJ . 52 ■MPW Mj STOJ! NAPREJ!! Regulacija prometa je postala važna občinska naloga v metropoli t an skem okrožju. Naša električna služba je desna roka policije pri tem delu. Brez tega bi armada mož le težko opravila to delo. Naši inženirji sodelujejo z javnimi oblastmi pri načrtih in inštaliran ju kontrolnega sistema. Naša dolžnost je preskrbeti svetilke za opremo prometnih znamenj, ter preskrbeti elektrike za njih obratovanje v našem ozemlju. To je del naše službe javnosti, na katero smo resnično ponosni. President The New York Edison Company Brooklyn F.Uison Company. Inc. The United Electric Eight and New York and Queens Electric Power Company Light and Power Company The Yonkers Electric light and Power Company ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI OOHCIQN LAKOUAQI INFORMATION »CRVICC — JUGOSLAV BURKA«* DEVET TISOČ OTOKOV ZDRUŽENIH DRŽAV in tako vsled pogodb 1. 1!K)0 in 1904 so Združene Države prevzele kontrolo nad vzhodno polovico otočja, ki vsebuje luko Pago Pago, najlepše prL»tanšče v vsem itd., ob jako zmernih šolninah. V nekaterih tečajih, kot na pr. za poljedelstvo. je poduk v splošnem brezplačen. Ali tudi tam, kjer šolnina ni visoka, treba plačevati razne druge pristojbine, na pru mer za laboratorije in druge vr--te poduka. Poleg tega so seveda otroški za vzdrževanje. jrt sir eer. da skora v« i kolegiji in vseučilišča, ki se nahajajo na deželi ali v" manjših mestih, obstojajo spaval>'"a in jedilnice, kjer dijak dobiva hrano in stan ob nizkih cenah. Večinoma s- ameriška vseučilišča ali enakovredne v "soke šole (colleges) vzdržujejo iz privatn h skladov in v njih je šelnina mno-ki fakulteti (College of Physicians and Surg-pon.st Columbia univerze stone r2o0 na leto. Ako dodamo str »-ske za vzdrževanje, dijak potrebuje približno $1400 na leto. Lt tna šolnina na Harward University ali na Massachusetts Institute od Technology znaša $25<* na leto, ne vštevši postranskih m*i>tojl>m. Tudi ako šolnine (tuition fee) si mazirteroma majhne, dijak po-frebuje od *7n0 di *1 na let ', da pokriva sv »j«1 stroška Stipen-lije 'scholarships^. ki znašajo od $150 do *«; na leto. morejo seveda pomatrati le neznatnemu delil dijakov, katerih »lariši niso v stanu plačevati za i/šolanje svojih sinov. Saj teh štipendij ni tniin-iro. Kaj tor'j naj stori ambici-iozni mladenič ali dekle, ki hrepeni iin dovršeni izobrazbi? L. 1!>2S imeli smo v Združenih Državah 10'i8 visok*šlLskih zavo-dov in število vpisanih dijakov je znašalo 878.088. Zvezni prosvetni urad (T. S. Bureau of Education) je ravnokar dovršil nr gled 7f>3 "kolegijev" in univerz, v katerih je vpisanih S4 od-t> vseh visokoaolcev v tej deželi. Preskava je dognala značilno dejstvo, da 44i olsro visokošoleev moškega spola in 23 cdsto ž 'iiskega spela dela pnstra-ni za zadužek in si tem zaslužkom deloma ali popolnoma pokriva troške tekom šolanja. Temu pravimo v Ameriki "earn ng one's wav throuii1'' college" ali. po na- f t- kom vuso- Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik, Mr. John Krečič. Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje., Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, K. T. Okolščina. da je K<;n nitivno sprejel Samoa izselile iz svoje azijske domovine kot del ozemlja Združenih Držav. Rhode Island. Ali najbrž zato, ker jim je začelo pri- dodaje šest otokov več k tLsočicam kako so razprostirijo čez Paeifič-manjkovati hrane, morda pa tu- otokov, ki kih Unija poseduje. j ni ocean, zavzemajo pokrajino, ki' jdi zaradi potresa, ki je zasul vse Združene Države sedaj posedu- je tako dolga od vzhoda do za-j njihove brloge. Podgane .so se se- jejo kakih 9000 "otokov izven onih pada. ko so dolge Združene Drža-jhle v ogromnih množicah proti v mejah aseminštiride.setor:ee ve. ;n tako široka, kot so široke zapadu in severozapadu a pozne- zveznih držav. |združ-ne Države. Wake Island, je so preplavile tudi Evropo. | Ti otoki so raztreseni od južne-'ki še spada k ter i tori nt Hawaii, V Evropi se je njih število ga Pacifika tja do severa čez ark-! rteobljudeni "atoli" (koraLski o- Pacifiku. Kongres je po vseh teh še. vzdrževati se sam letih končno sprejel resolucijo, s košolskih let. Približno petina di- ikinj je za-pokrivanje pri razdalji,1 . , 1 _ _ _r 'ivarjcv. v.-eli stroskov. .. . ! letin Končno sprejel resolucijo, s ko^oLskiji ler. i 11«"*" Longre.s dol i- ai-ki otoki |>ovrsino- on a ko skupni , . - on , . , . . . , - i, a\\. , . i ... 1 kat"ro sprejema 2I> let slan dar jakov m deset na Iuzevala zaaa^ti za I 'M 1 h 1111 1» >••!' I l . . v . 1 . . II. . » , 1 41' * II**? 1 nad j znatno pomnožilo, ker so se jim tični krog. Molijo h morja obeh! t-k), 18 čevljev j pridružile še podgana z zapada, jhemlsfer in razdalje med njimi! približno 3000 milj oddalj ,ki so jih prepeljali angleški parni-(sega 15.000 milj od St. John v!otoka Hawaii, ki iz Indije. In kmalu se je vnel. Virginsklh otokih do otoka Bala-| Ljudem, k morjem, je en od V seznamu ameriških po < .-tev se redkodaj omenja neka .->kit otokov. Raztreseni po fiku so takozvani "gnano" otoki.i Njih število je kakih 70 in . o kra-ljevstvo ptičev, katerih blato — bogato gnojilo — pokriva te otoke. Čegavi so ti otoki, ni povsem jasno. Dijaki, ki si sami pomagajo so ka .skupina ku{)a- zaslllžin približno 3S m'ljo- ve v naj-toki Združenih Držav okrasu jejo | je nekoliko lepih otočičev, kjer boljših ameriških vseučiliščh ? oceane kot mars i kak o zvezdovje na ^ prevladuje mir narave — razon Ni morda re>, da jako vi-oke šol-nebu. kadar se razjezi in spusti strašen 11dejanski ouemogočjb njih Pred vsem tu imamo Filipinsko orkan nad otoke. Poprej omenje- vis.i° izobrazbo, ki radi tega je od-otoeje. To samo vsebuje kakih ni Wake Island nudi vso samoto, l>rta le sinovom bogatih ljudi 8000 posameznih otokov. Vsakdo ki so jo človek želi. Najbližji ko- žna za Luzon, orjaški otok Fili- šček zemlje je 300 milj daleč. pin. ki ima tako površino kot dr-| _ _ , , ^ . ... ... 1 Kose Island otoeie Samoa nuai ,, • , , n - . , .. za v a Ohio. Ali malokdo zna za , (Iiigh school) ni .Nieer obvezna, ah ii-i i-nrtrt i nenavdno vabo za literate, ki hre- tmena kakih /000 manjših otokov čiliščnih |>osHpjih, natakar v jedilnicah. prodajalni agent, pisar, dninar it 1. Skoraj v vseh vseučiliščih nahajajo • posredovalnice dela za dijak«*. Te po>n dovalniee preiskuje v-e mogoče priložnosti za delo in pomagajo dijakom priti v stik z delodajalcem. Postransko delo se nikakor nc smatra k t nekaj poniževalnega. Ljudska izobrazba je brezplač- niti dijakov ugled ne trpi radi na in obvezna širom Združenih , istega, pa naj tudi kol Či-tilce čev- 1 Držav, Srednješolska izobrazba ljev. slncra. vratar, voznik, natakar ali pisar. Narobe, dijak se , konkurz, penijo po zemeljskem raju. Je 80 v Filipinskem otočju, katerih milj daleč od svojega najbližjega površina desetinka kvadratne soseda, podnebje je enakomerno; milje ali več, !sredi mirnega koralskega zaliva se Potem imamo niz Aljutskih o-nahaja otoeie pol kvadratne milje toko\* (Aleutians), ki se raztezajo in -— vse ne stane nič, Prebival-nem redu polomi in ustavitve o-j0^ tja proti Aziji. Zvezni cev ni, rib je polno in mir garan- bratov. Z brezposelnostjo so ra-,obrežni in geodetični urad niti ne,tiran. Literat. ki hrepeni po t^j stla bremena, ki so padla na ra-jve Prav sigurno, koliko je teh A- samoti, lahko dobi nove knjige za me občine, kateri ni končno preo-,^ut' 3n -skuša do^nati to potom čitanje po malem parniku, ki en-stajalo drugega, kakor da napove aeroplanskili poletov. Potem pa krat na leto prihaja tja. da'pusti fob južnem ozkem primorju Ala- zaloge hrane za mornarje, ki bi ske imamo množino otokov, ki slu-'jih brodolom zagnal na ta otok. žijo kot valolom za parnike. ki plu-j Samoanski otoki igrajo precejš-jejo v Alasko skozi takozvani no- njo vlogo v zunanji politiki Zdru-tranji prehod. Drugi otoki so žeuih Držav. Skupni dogovor raztreseni ob obali Alaske. med med Veliko Britanijo, Združenimi temi slovit peščeni otočič. od ko- Državami in Nemčijo, da se vzpo-der sta Wilkins in Eielson zaceli stavi skupini protektorat nad tem svoj polet čez vrh zemlje. 'otočjem .je — kakor nekateri tr- Kako veliko je otočje Hawaii? dijo — predstavljal prvo opusti-Odgovor je odvisen od tega, kako ter tradicijonalne politike Zdru-Odgovor je odvisen od tega, kako ženih Držav, kar se tiče zavezni-m^rifp pokrajino. Po kvadratnih štev z drugimi narodi. Skupni miljah kopne zemlje imajo Haw-1 protektorat pa ni bil kaj uspešen v.S'1!! državah je tudi brezplačna v t u i je. Drugače je z višjo izobrazbo na \*seučilišr"ih. Imamo sicer mnogo državnih vseučilišč in kolegijev, ki nudijo prebivalcem dotične države razne splošn- in strokovne tečaje, vštevši inženirstvo, zdravil i št v o tem rad ponaša in uživa splošno spoštovanje med kolegi. Delavec -dijak stoji, kar se tiče ugleda, na višji stopinji kot dijak ki trosi denar staršev. AOYFKTI8E i v '' <7>n* S, t roda SEMENA V ZALOGI IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA. VRTNA In CVETLIČNA SEMENA Piiite po brai^lainl cenik. MATH. PEZDIR Bok 772, City Hall St«.. New York. N. Y. REVMATIZEM IN BOLEČINE ODPRAVLJENE Tukaj se vam nudi prilika, tla popravite svo?<* zdravih T;> mot- ter preS^npte iz svoieffp; siPt^ma »trup*-, ki vas uničujejo. t'e trpite vsled kuHoršnegakoli rermatizma, iunlbtigu. sciatike, protlna. nt-vritisa. nevralglje, ;ir;)tnbo!a. boleiln v prsih, križu, nogah aii roknli ali drugih de!!h tele.na, Ce imate utekle sklepe, unetja n*»eis-to kri. neprebavo, pline, »e bo -iznebili vseh teh bo'.e*ti. ko boste ize'i nafto SVSOC > ?DRAVUEXJE, ki ga je razkril slavni JtranFtvenik ravnik .^leflne. ki so vam leta in letu povzročale trpUer.j*-% bodo i>opolnoma odstranjene iz vašega sistema. Na tiroče trpinov je dobilo zdravjt; In zadovoljstvo s Sl'NOCO ZDRAV« UENJEM -T.» je posebno uspeSno pri starih in odpornih slučajih ter tudi pri marsikaterih notranjih neredih. Prodre naravnost v boleče dele ter jim vrne naravno in normalno dt-lovanje. Je neškodljivo in ugodno za vzeti. Č"e vam ne bo lK>rrttfcgalo. vam \Tnemo denar. Vse 50 dnevno zdravljenja sestoji iz treh različnih zdravil ter stane samo $2 75. NE POŠILJAJTE DENAJUiA VNAPREJ, samo izrežite ta ogla* in ga nam pr£ljite s 23 centi za pošiljalne stroške. Za zdravilo boste p*ačali $2.75. ko vam bo prineSeno na dom. . MARDOL LABORATORY 1723 N KED2IE AVE., DEPT. 621 CHICAGO, ■ i« i .... ILL. GLAS NARODA, 25. APR. 1929 Rdeče rože. ROMAN. Za Glas Naroda priredil G. P. Na lovu za divjim merjascem. 13 (Nadaljevanje.) liana je veselo prikimala. Vedela ji' zelo dobro, zakaj je bila jrrotica Oerlinda tako do-e volje, ker je dobro poznala vsakovrstne nagibe svoje gospodje. Služabnici ni niti padlo v glavo, da .bi sama nosila take drago-ne obleke. Pošiljala jrh je v Berlin, v neko prodajalno, kjer so ze-radi kupovali take crbt«-ke. Ker pa je bila grofica Gerlitida zelo ckoinA ter ni dojjro ixo.~ila svojih oblek, je imela liana lep poho-k. Ona je dobro vedela, da ne bo mogla njena gospodinja nada-vji r i .s tem razkošjem, če bo morala računati z dohodki odiitavlje-kraljiee v stanovanju vdove. Zaenkrat pa je grof Rajner še vedno smatral za samoposebi levno, da plača on vse račun** grofice. Ničesar ni govoril z grofi-glede izpremenjenih dohodkov in ona je ignorirala to -točko kot kaj «ajnoposebi umevnega. Zakaj bi št* govorila o tem, če je bila trdna v -svojem sklepu, bi ostalo na gradn vse pri starem. Vsi ti načrti, vsa ta upanja in pričakovanja, ki se pečala z ose-grofa, pa so se medtem že razblinila v prazen nič. Grofica GerJinda je t-br. Pohištvo ni seveda prisojalo njeni strogo moderni pri-;«'/.ni. V wanjavem razjH>loženju je držala svojo glavo postrani in »jene oei zrle predse s poželjivim ibles^kom. Njeni n-trik-i wta žareli roče iz njenega obraza in mična ušesa so bila rdeča, — znamenje »otra;njega razburjenja. 4'aka'a je grofa Ka jnerja. /a veT- kot }-ol ure je poteklo izza časa. ko se je vrnil domov ter li še prišel k njej. Vedela je sieer, ■ __ki — Gospodine! tako je povedal Salko. ko se j" na pazarni dan pojavil v moji pisarni. in njegova črnosiva bradica se je tresla od razburjenja. — Turške mi vjere. da ti resireo govorim, gospo.line: evo. kakor june tolikšen je! — Kj". Salko? sem samo vpra-šal. ■1 izostati, k<> je bilo celo njeno bistvo polno hrepene- |H> Ko ira.sio hrtri. :mota ti/eno razburjenje do viška, je konečno slišala elastični korak. Poslušaje se je vzravnala. Ali ni Ne. kajti lakaj je odprl vrata ter naznanil gro- iko telo i z žarečim obrazom napram njej. Ona mu je izteg-»rljivim smehljajem. to si zopet tuem se čutila v teh dneh tvoje od-imotno in zapuščeno, — je rekla na priliznjen način, erega je imela, kadar ise ji je zdelo potrebno. Njegov pogled je razveseljen šinil preko njene postave. — Mene veseli, (ierlinda, videti te zopet v beli obleki, — prvi-it brez žalmga znaka. To hočem smatrati za do-ber omen, — je :el prisrčno ter ji poljubil roko. — Omen, za kaj, bratranec? — je vprašala ter ga merila z ža-im pogledom. — Takoj b<»š slišala. Povej mi, 'kako se j>oeutiš? Ona se je sladko zasmejala. — Odkar si zopet v Nambergu, — ga je dražila. — liila sem ašno vžaloščena, ko si se odpeljal ibrez slovesa ter se.m se strašno gočasila. — Ti mi moraš oprostiti, Oerlinda Jaz sem se šele v jutru od-il za potovanje ter te nisem hotel motiti. — Kje pa si bil? — V rezidesnei. —-O! Jaz sem mislila, da si odpotoval v Berlin, d a obiščeš Hen-iga. Ali ►mel kaj važnega v rezidenci ali jxi si le obisikal svo-a. prijatelja, von Wnkbfa? — Oboje. Oerlinda. Takoj boš slišala vse. Grofu« (»erli-mla je .smehljaje prikimala. Sedaj se ji ni zdelo : tako važno, kakšen opravek je imel v rezidenci. — Sedi vendar, — k<*jti ti imaš vendar nekaj časa za me l Jaz a štela ure do tvojega povratka, ker so bile vendar negotove. lTcihuan, ta zver v človeški jKKlobi, mi ni in k ti javil, da si brzo-no i.a/na nil svoj jrrhod. Le sliuča jno sem čula od njega, ko je el naročiti voz za tvoj prihod, -— se je šalila s porednim smeh-jeiu. Sedel je na stol. Negove dobrohotne oči so zrle gorko in pri-Jio v njen obraz. an paT- ni slutil, da te moj povratek tako zanima, kaj-:a ti gotovo naznanil. — Mogoče pa tudi ne. Heilman je godrnjav, čemeren človek, terrmu je \*sak na|>or odveč, — je rekla jezno. Grof se je veselo zasmejal. — O ne, Gerlinda, tvoja jeza te tira predaleč. Heilman je ne-tiorno zaposlen in nobeno delo mu ni odveč. V tem ga lahko fbolj- presedim kot pa ti. On je le človek, ki je nekoliko nedostopen, pri tem čist kot zlato ter pošten. Ti bi morala le slišati, s kakšno lanctftjo govori o tvojem možu. — Da, Rok ga je goji kot svojega iKisebnega- varovanca. Pa istiva ta pogovor, ker je premalo zanimiv. Orof Rajner se je priklonil pritrjevalno. — Pusti me dati izraza svojemu veselju, da te ravno danes vini v svetli obleki. Jaz vem sicer, da ti je postalo težko odložiti o jo žalno obleko, kajti ti si živela z Rokom v harmoničnem za-►nu ter je bila njegova smrt brez dvoma močen udarec zate. Ti pa še premlada, da bi prežalovala celo svoje življenje in tudi naj-trejša bolečina obledi s časom. Ona je globoko vzdihnrla ter napravila žalostne oči. — Ta domnevana sreča je bila iluzija, moj dTagi Rajner. Cela sreča najinega zakona je obstajala v tem, da sva si bila preveč brezbrižna, da bi se prepirala. Grof Rajner je brez razumevanja zmajal z glavo. ■' i*-. .1. ill bi šume. Od tam je prihajal merju- se j-1 namuznil, kadar smo se raz-sec .tako sem bil ugotovil iz sle- povarjali. češ, vemo mi, bratec, zal dov. Veter je bil ugoden, noč svet- kakim merjascem laziš ti tam jro-j la in tiha. na izsušenih tleh >e je'ri pri Petri, vdoviei mladi™. Zato slišal daleč naokoli vsak korak. 'sem, da za vezem hudobne jezike, vsak najmanjši šum. — boljše pri- VZPj to pot seboj dva lovska tova-like si nisem mogel želeti. Naj le r ša. Xaj S" sama prepričata. Mer-pride, moj bo! sem si rekel v pol- ja.vea sem jima pa tudi privoščil. _ nem zaupanju in potrpežljivo ča-j Konec tega skupnega pohoda, kal vso noč do belega dne. A m r- organiziranega z vso mogočo lov- — G'tri hodi v Petrino koruzo jasee> kakor da bi slut'1' ni hiI° >sko previdnostjo in zvijačnostjo, vse ji bo požrl. Davi je spet bil. ,na izPr<^d- Niti ("utiti ?a je b i ta. da sem po tretji noči re- fnikjer. Tudi nasledilo no<*- ne. Po- kel Petri pri odhodu: — Dobro. Salko moj, sem rekel, tem pa sem moral spet nazaj vi .. i - - - i - c — 1 etra. najpametnei" storiš, — \ soboto zvečer pridem, povej Sarajevo. L . r> . . • T, , » . , ce poberes koruz(» in rešiš, kar se Petri. i — Petra, sem rekei pri slove-L, .. . , _ . , ' . , . ' , rešiti da. Boljše polzreli stoki. Petra me je pozdravila kakor ~ ^ Zapomnil s3 kakop ^^ ^ ang°la rešitelja in me povedla na ^ tvoJ° vatrx . In Petra je še isti dan pobrala vvojo opastošeno njivo, tik za ko- P^ra pa je tlesn, a z jezikom ^^ ^ daR bj ^ imfil;) čo. Ah. ta merjasec je bil pravcat' ~ Jak' ^P<>dine! Dobro sem ^ ^ ^ brezbožnež. Saj je bilo tam naokoli,-^ kak'» - ^ Tako so se nehali merjaščevi in dovolj prostranega potja bo^tih j pr^el. Poznam ga jaz! | begov. — ne. on se je polakomnil ln res v 'sred:>' na P^arili tlan stoprav te edine njivic revne vdo-|ev<> ve Petre, ki ji je pajel mož na1 ~ Gospodine! je razprostrl ro-fronti, in ki je zdaj v njeni ra?- ke Saiko in brad ca mu je zatre-drapani koči. kjer je prebivala sVtala- — Evo. "^reče. Zjutraj svojo malo hčerko Statko :n neko -si zvečer pa je bil spet v b"težuo staro kumo, čepel pri ognji- Petrini korud- Skoro v-so Je lml°-šču noč in dan mrki gost — glad. nul- l><>tra plaka. Takoj sem si vzel dopust in v — Poglej, gospodine! mi je raz- mraku potrkal na Petrina vrata. kazovala Petra. — to malo, kar sem Jn ripot prečepel tam ob njivi eno mogla posejati, saj nisem dobila jf> nf)- več semena, še to mi ne ostane. Ali t t Aasiednjo noc pa sem napravil naj nezrelo pob rem Ono noč je .„ i - t, * - ' . stvar drugače. Petra naj straži j>rišel pozno, nisem več mogla stra- _„„„; ;. „ . V l. . 1 ^ zunaj, jaz pa ostan-m v koči, za- žiti in s<'in lejrla spat. Kar ga -liš-li. gospo.line. da se in? je kaj bal? Šele ko sem vrgla vatro vanj, je odskočil in potem je tainle pr •nem hrastičku gledal nazaj, kakor da se mi roga! Davi je pa prišel. dočim je mojo navzočnost menda 'e vs'-lej kako izvohal, naj sem bil še tako previden. Toda tudi Petra je tisto noč zaman prečula v koruzi. Pa sem nato napravil stvar še x boli zvijačno. Nataknil sem nase ko ie ž' .-olnce vzslo. m sem ga spet . „ . Petrino kosuljo in tako maskiran stal na preži od polnoči, nakar je morala Petra ven na stražo, jaz pa sem se vlegel v koči k ognju. In nisem še dolgo spal, ko me prebudi Petra . — Gospodine! mi j'1 zasopla na uho. — Evo, prišel je! Tam pod njivo stoji, pri vrelcu, uprav tam na kraju.... in čaka. Brž sem si spet nadel Petrino košuljo, nakar sva s Petro prav natiho odrinila vrata in prisluhnila ven. Dolgo je bilo vse tiho. nato pa v njivi prasketal trs in spet.... :n spet. Neslišno sem smuknil iz. koče. Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ? atari kraj, je potrebno, dm je poučen « potnih Ustih, prtljagi ln dragih ■trareh. Vsled naše dolgoletne 1* kufinje Vam mi samoremo dati naj-bolJSa pojasnila in priporočam«^ ▼edno le prvovrstne brzoparxJke. Tndl nedržavljanl ram ore j o potovati t stari kraj. toda preskrbeti it morajo dovoljenje ali permit la Wmshlngtona, bodisi za eno leto ali I mesecev Id se mora delati profinjo ▼saj en mesec pred odpotovanjem la BO naravnost v Washington, D. O., na generalnega naselnl&ega komi aarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. Julij* 1926 se nikomur več ne pošlje i>ennit po pošti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSkl n-rmd aU pa ga dobi ▼ New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na avojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi n* va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dohiti svoje ien* ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje moke s katerimi so bile pred 1. Joni jem 1928. leta poročene, Izven kvot* Jugoslovanska kvota znaša ie v» dno «71 priseljencev letno. Do po lovice te kvote so opravičeni sta riši ameriških državljanov, mož j* ameriških državljank, ki so se pa 1. jnnlja 1928. leta poročili ln po* ljedeld, oziroma žene ln nepora-tenl otroci izpod 21. leta onlh M-državljjtnov, ki so bili postavna pripuščenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., k) spadajo v kvoto brca vsake prednosti v Isti. pa m m sprejema nltesklh proženj aa an* rlkanak* viae je Mesee je dajal le slabo svelobo in zdaj ga je zakril še oblak, vndar so bile moje oči že vjele na temnem ozadju gozda senco, ki je bila še temnejša in se premikala. Počasi sem se plazil tjakaj, ped za pedjo, in čakal, da zgine oblak. Bil sem merjascu tako blizu, da sem slišal njegovo cmakanje in duhal njegov ostri hlap. Ko pa je niesee posvetil, ni bilo črne sence nikjer več. Zadrževaje težki svoj dih, sem z očmi prebadal teino in prisluškaval na vse strani. Čez dolgo časa jf poknila v goščavi vejica, nato votel skok — merjasec je odhajal. A ostal sem nepremično na mestu, dokler se ni začelo daniti. In takrat, še se ni dobro videlo ,zasli-šim za svojim hrbtom korake, in ko se okrenem, je stal za menoj merjasec v vsej svoji ogromnosti. A tisti hip, ko sem se jaz zaobrnil se je zaobrnil tudi on, bliskoma je zasukal na peti takorekoč in skočil nazaj v goščavo, preden sem utegnil dvigniti puško k licu. In ko ga je zagrnila šuma, je še en-dva-krat zatrobil, kakor meni v posmeh. STATE BANK "vr-*. DOMAČA ZDRAVILA V zalegi imam Jedlln« dlSav*. Snajpovo Ječmenovo kavo In Import! rana domaČa zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PlSlte po brezplačni cenik, ▼ katerem Je oakratko popisana vsaka rastlina za kaj ae rabi. V cenike bodete naill As mnogo drugin koristnih stvari. Math. P a x d I r Box me, City Hall Sta. živ. s tem tudi moji obiski pri Petri, mladi vdoviei. Ampak, odkar semi ga videl tedo jutro v njegovi mo-j gočnasti. od takrat nisem im»l več! mru in sem prosil sv. Huberta,! lovskega patrona, samo to: —."Po-j tnagaj mi do tega merjasca, potem j pa magari če nikoli nič vee ne ustrelim!" Ne vprašujte me pa prijatelji, za vs- t ste dni in noči. ki sem jih preblodil za mojim merjascem. ' Sprehajal se je od brda do brda, z doline v dolino, bil danes v tej, jutri v oni njivi. In se debeli, jaz pa sem od dne do dne bolj hujšal.1 V štirindvajs°t:. inči pa sva ga čakala s Salkom v neki dolinici za meloni, kjer je bila na enem koncu ;uma, na drugem reka. Salko je bil tako izračunal, da mora merjasec nocoj s .smrtno gotovostjo priti tod skozi, ker je v zadnjem času rad prehajal č"z to malo. plitvo vodo tja na ono stran v Omer-begovo polje. Bila je pusta noč, temna kot v rogu. malo je tudi rosilo .zato sva se s Salkom usedla pod staro samcato staro hruško, ki je stala sredi doline. Po pravici povedano, meni se zdelo nesmiselno, v taki temi tu zdeti, ker ne bi mogla opaziti merjasca, tudi če bi šel tik mimo naju. A Salko je hotel, da počakava; Salko je imel svoje načrte in Salko je bil zanes- Ijiv. Nedaleč od naju so se pasla goveda, nekaj časa sem jih mogel videti, potem so tudi njih sence utonile v temi. Cez čas pa se j" približala najinemu drevesu neka temotna, ncrazločljiva postava in in obstala. Mene je pogorelo. — Merjasec, Salko! sem zašepe-tal. A Salko me je prijel za roko*. — Nemoj. gospodine, za Boga! Goveda je. Takrat pa je že prhnilo proti nama: lir, lir — in zdirjalo mimo. Bil je merjasec- Nesrečni Salko si j*1 pulil brado, jaz pa se nisem niti najmanj jezil, ampak kakor da se mi je odvalil kamen s srca: Ilvala Bogu! Zdaj sem bil siguren. V drugič sva se srečala, srečala se bova še v tretjič. Takrat se pa pomenimo. Le potrpljenje! Tn res se je tako zgodilo. V tisti zadnji, triintrideseti noči. Takrit sem ga čakal na drugem bregu, v krompirjevi njivi, ker koruza je bila že povsod pohrana. Seboj sem imel čuvaja z železniške postaje doli, ki mi je bil sporočil, kam zdaj zahaja merjasec, in me povedal tu gor. Stal sem na gornjem koncu njive, skrit v grmu, on pa nižje doli v rfbri. Bila je krasna mesečna noč, svetlo kot podnevi. Tn ni še pretekla ura. ko je počila puška mojega tovariša. Na strel sem posluli-nil in slišal, kako je zdolaj v po-j toku nekaj težko plusknilo v vodo .Naglo s°m stekel dol. V poto-, ku se je valjal merjasec, strašno j hropeč in brcajoč okoli sebe. To-i variš je vdrugič pomeril vanj. Ker pa sem vedel, da ima samo še ši-bre v cevi, sem mu zaklical: "Ne streljajte, mu bom jaz dal kroglo v glavo!* In sem skočil k mer jas-1 26. aorlia: Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rot-ter;aDoii. Genova 29. mala: Auuitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland, Cherbourg H.imhurg Dresden, Cherbourg. Bremen 31. maja: He de France. Havre . JI NIJA — 2. AV(3. Ssiluruia in Vnlc-ania pr«-kjiša \ linij«* svetu v razkošju, u«l.»l.n»--ti ju iui-_-ii«-i tt>r ntiiii najboljšo službo \ Kvnvjui. Posfluie ceiie /a tja in nazaj. Vev nov(»sli na tt-li motornih ladjah vkljuC-no jilavaliu bazt-n \ druKem razredu. 1'HKI.I'S llliOS. & C O tU-u A*-ntje _17 Battery Place, New York V JUGOSLAVIJO PO CUNARD PROGI Najhitrejša parobrodri služba na svetu. B dni do Jugoslavije. Parnikl odplujejo iz New Yorka v Cherbourgh vsako sredo. Potujte na enem izmed naslednjih velikanskih parnikov. BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA \ sak petek vozijo tudi novi parnikl na olje v Hav-e. Vozni listki 3. razreda iz New JI. T Yorka do Ljubljane in nazaj $19b. f / V\ j in več. Privatne kabine, prostorni zabavni prostori, izvrstna domača hrana, uljudna postrežba. CUNARD LINE Vprašajte za naSo ilustrirano slovensko knjižico — zaatonj. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zastopnika Cunard proge aH pl-fiite na: 25 BROADWAY. NEW YORK cu dol v potok, ki j«1 imel globoko : struga, ji malo vode. . ! T.^ti hip pa .se je merjasce pobral in — Videl sera .samo »jejjovo .stra-liovito glavo, kako j" .sunila v mojega tovariša, a že .sem «ra l>il z levo rok'> za vrat potegnil nazaj, da je padel vznak in je merjasec o-plazil .s eekani samo njegovo ga-mašo. z drugo roko in s cevjo ob merjaščevi glavi pa .s"m pritiskal na petelina, a puška .se ni dala i/.-prožiti. ker sem. v razburjenosti bil pozabil odpahniti varnostno zaporo. V tem je rnerjaseeva glava že bila vštric mojega trebuha, a na čudo božj^ ni usekal, ampak se je počasi okrenil in že tudi izjrinil med grmovjem, ki je pokrivalo strugo« Nisva ga zasledovala, saj n: 1110-ge] nikamor več daleč .Šla sva k počitku, drugo jutro ob zori pa sva šla L>kat. Krvava sled je vodila še nekaj easa po strugi, potem se je obrnila ven in polagoma je vodila sled vse višje in višje gori v mo, dokler se ni popolnoma izgubila v suhem rjavem listju. Iskala sva ga ves dan in potem še drugega dne, zaman. Enkrat samo sva našla postelj, kamor se je bil bolan vlegel. ne enem kraju je bilo listje ped globoko prepojeno s krvjo. Novost ROŽA KOT PREROK Iz Evrope Pino ravnokar dobili veliko m-navadno iiovo.Ht, ki j«- niste viiinli h>- nikdar v iivljf-nju Nekaj Čudovitega in pn-se-livlijivt-Sii I To j*; lU.>y. \ - tt.ittOMETEi:. 1:1 itpr -minja v tri raz'.Ifrm- banu, rd<-čf> inodio in vi.š/ijt-v:. predno tse izjireiDj^uivreme. Ta ROŽA napove z vsako i»ar»o Iz-premembo \Tern^ua r»eo|»retn»» 1M ur vnaprej Trt je "THldovitti ROŽA v h.n-cu, ki nikdar ne zvene, ampak je vedno živa brez vode. Kamorkoli jr. postavite, bo vedno krasila prostor in zanimala vsakogar. To čudovito rožo vam oo-mo poslali po vnaprej plačani pošti, l;o dobimo od vas 5'» centov v gotovini ali Mon< v Order. Tri rože za ?1.:.•."",. Ztiamk ne sprejemamo. VARIETY SALES CO. 1723 N. Kedzie Ave.. Dfipt. 129 Chicago, III Iz lege in krvi sem sklepal, da je imel prestreljena jetra in želodec. Tn tako je tudi bilo. ]\.-r čez ge.st dni ga je našej Salko daleč v šumi v nekem jarku, že usmrajenejra in načetega ol lisic. Dobil sem njegove silne č 'kane, a ko .s<-m se vozil nazaj v Sarajevo, mi jih je :/. nahrbtnika ukradel dober človek. In tako nimam niti spomina na najtežjega merjasca, ki sem ^a kdaj srečal v svoje lovskem življenju. Josip Fr. Knoflič. ADVERTISE in GLAS NARODA ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DKI GE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. - PIŠITE PO t ZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA. (Agency for Sparton Radio) IVAN PAJK