delav-
zasluž-
pogoji a zelo
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE!
/    	  N
ČESTITKE
CENTRALNEMU KOMITEJU ZKJ OB 40-LETNIC1 KPJ
Beograd, 20. aprila (Tanjug). Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je prejel mnogo ^brzojavk, v katerih mu čestitajo k 40-letnici revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije. Mnogo teh čestitk, ki so jih poslali delovni kolektivi, družbene organizacije, ljudski odbori in posamezniki, je dobil osebno generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz Tito.
Čestitke so poslali tudi jugoslovanski državljani v tujini, predvsem kolektivi v diplomatskih in drugih predstavništvih.
»LJUDSKA PRAVICA* USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVO
BODIL.NO borbo je izhajala KOT 14-DNEVNDC IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO 1. JULIJA 1*51 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK -OD 1. JUNIJA 1053 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
Slavnostno zborovanje ob štiridesetletnici KP Jugoslavije v Ljubljani
KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE
je delovnim množicam nenehno odkrivala pot boja in zmage
iVu zborovanju, ki se ga je udeležilo več kot 100.000 ljudi, je govoril član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Franc Leskošek-Luka
LETO XXV.	Stev.	92
Ljubljana, torek, 21. aprila 1959
IZDAJA IN TISKA CZP -LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR BENO ZUPANČIČ
UREJA UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK IN DIREKTOR LISTA IVAN ŠINKOVEC
List Izhaja vsak dan raien petka - Cena 10 dinarjev
Ljubljana, 20. aprila. — Na Trgu revolucije se je danes popoldne zbralo več kot sto tisoč ljudi iz Ljubljane ter njene bližnje in daljne okolice, ki so na velikem slavnostnem zborovanju počastili 40. obletnico Komunistične partije Jugoslavije. Trg revolucije je bil poln transparentov, * partijskih in državnih zastav, slavnostno vzdušje pa so še poudarili združeni pevski zbori, v katerih je več kot 400 pevcev zapelo več revolucionarnih pesmi, spremljali pa sta jih godbi JLA in Ljudske milice.
Kmalu po 16. uri so prišli na Trg revolucije najvišji republiški partijski in državni voditelji s sekretarjem CK ZKS Miho Marinkom na čelu, predstavniki JLA ter veliko število javnih in kulturnih delavcev Slovenije ter Ljubljane.
Zborovanje se je začelo s »Pesmijo Partije« in »Delavskim pozdravom-«,^ potem pa je stopil na govorniški oder član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ Franc Leskošek-Luka, katerega slavnostni govor so množice večkrat prekinile z odobravanjem. Tovariš Leskošek je imel naslednji govor:
že ostre razredne boje, stavka, de- in povezanih z evropskim giba-
monstrira.	I	njem	proletariata.
,	.	,	...	.	Dimitrije Tucovič, Ivan Can-
Seveda je bilo značilno za to jtar jn	s0 jzredne oseb-
Tovariši in tovarišice!
Ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije se spominjamo njene izredne zgodovine. Na na- obdobje še mnogo nerazčiščenih	socialističnega	gibanja	pred
šem veličastnem mitingu se bomo pojmov in predvsem odstopanj od prv0 svetovno vojno. Imeli so lahko ustavili le ob najznačilnej- marksizma, nepravilnega gleda- ogromen pomen za revolucionar-ših in najodločilnejših momentih nja na vrst0 perečih vprašanj, nejšo usmeritev socialistov v ae-tega obdobja, predvsem tistih, ki ^ot so bila nacionalno in kmečko žel-ah današnje Jugoslavije, saj je so pomenili preokretnicd v boju vprašanje in posebej še na vpra- bila srbska socialdemokratska delovnega ljudstva in narodov šanje revolucije same. To so stranka poleg Leninove boljševi-Jugoslavije za osvoboditev, za bije bolezni avstrijske in dru- ške edina, ki je leta 1914 glaso-zmago socialistične revolucije in socjaidemokratskih partij, ki vala proti vojnim kreditom. Ide-za izgraditev socialističnega druz- gQ gazile v reformizmu, opor- je Ivana Cankarja o povezanosti benega sistema.	| tunizmu in njihovi vrhovi so socialne In narodnostne osvobo-
Na ozemlju današnje Jugosla-' paktirali z buržoazijo. Toda na ditve, o bodočnosti jugoslovan-vije se je začelo razredno delav- področju Jugoslavije je prav v skih narodov v federativni skup-sko gibanje hkrati z rastjo kapi- času ostrega Leninovega boja z nosti, o različnih poteh v sociali-talizma že v drugi polovici 19. sto- reformisti in oportunisti iz Druge zem, postajajo vse dragocenejše letja. V ostrem, čeprav še povsem internacionale pravtako vstajala in aktualnejše tudi v sedanji neorganiziranem boju proti iz- vrsta revolucionarjev, samoniklih dobi. koriščanju so nastajale sindikalne
v! Komunistično partijo so ustanovili
kot v gledanju na pota In sred- ljudje, ki so bili v dolgoletnem boju nov družbeni sistem. <nza| proti kapitalističnemu izkoriščanju
p«v„S{tkub„2ii TSC’	na čelu delavskega razreda
organizirane socialdemokratske)	,,	,	„	,	,	.	,	,,
stranke in, predvsem v Sloveniji,! Po ujedinjenju vseh jugoslo- skega razreda, delovne mteligen-v Trstu, Ljubljani, Mariboru, Ce- vanskih narodov 1918. leta v kra- ce in kmetov samo r>e naprej lju in drugod, proletariat bojuje ljevino SHS, se je položaj delav- slabšal. Nerešeno nacionalno
vprašanje, povezovanje velesrbske buržoazije s tujimi kapitalisti v izkoriščanju in ropanju naših prirodnih bogastev je kmalu razbilo vse iluzije delovnih ljudi v novo državo.
Delavski razred in delovno ljudstvo v Jugoslaviji sta preživljala hude čase. Po vrnitvi z bojišč je bilo devet desetin cev na cesti, brez dela in ka. Zaradi politične zmede v državi in zaradi dogovarjanja buržoazije, kdo bo vladal in vzel večji plen, se je gospodarstvo zelo počasi obnavljalo, delovni so bili težavni, mezde pa
Spričo rastočega revolucionarnega odpora delavskega razreda, kmečkih in narodno zatiranih množic ni naključje, da so revolucionarni potresi po vsej Evropi ob koncu prve svetovne vojne in Oktobrska revolucija imeli tako silen odmev v proletarskem m naprednem gibanju jugoslovanskih narodov in da se je tu hkrati, ko je Lenin obračunaval x II internacionalo in ustvaril TI!., ustanovila ena tedaj relativno najmočnejših delavskih strank.
Dne 20. aprila 1919 so se zbrali na pobudo Srbske socialdemokratske stranke predstavniki ostalih socialdemokratskih strank v Beogradu na ustanovnem kongresu nove revolucionarne organizacije delavskega razreda in ustanovili Socialistično delavsko stranko Jugoslavija (komunistov). Le iz ! Slovenije, kjer je v tem času so-i cialdemokratsko vodstvo pod vpli-I vom avstromarksistov imelo v socialdemokratski stranki močan I vpliv, ni bilo delegatov. Levica v ! stranki v Sloveniji na prvi mah | ni razumela nujnosti razcepa z j oportunističnimi voditelji in je ' sodelovala šele na drugem kongresu.
Komunistično partijo so ustanovili ljudje, ki so bili v dolgo-
letnem boju proti kapitalistične- | mu izkoriščanju na čelu delavskega razreda, ki so se desetletja borili za delavske pravice in ki so se zaradi svoje doslednosti odcepili od raznih omahljivcev, oportunistov in reformistov. Nova revolucionarna stranka delavskega razreda je svoje delovartje temeljila na nauku Marxa, Engelsa in Lenina o nujnosti revolucionar- | nega uničenja buržoazne oblasti; i in o diktaturi proletariata. Kon- j I gres je obsodil reformistične stru- j j je Druge internacionale v delav- I ! skem gibanju in sklenil, da nova j stranka takoj pristopi k Tretji j internacionali, ki je bila ustanovljena komaj poldrugi mesec prej. j
Revolucionarno razpoloženje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ki je prihajalo do izraza v mnogoštevilnih akcijah, stavkah, demonstracijah, kmeč-: kih uporih, v solidarnostnih akcijah z oktobrsko in madžarsko revolucijo, je tako dobilo svojo organizirano avantgardo.
V	burnem letu rojstva KPJ je bil nato še sindikalni kongres, ki je prav tako obsodil reformistična stališča. V jeseni istega leta je bila konferenca mladine, na ka-
teri je bila ustanovljena Zve«;
komunistične mladine Jugo«l** vije — SKOJ.
Drugi kongres v Vukovaru ju« ni j a 1920 je preimenoval stranko v Komunistično partijo Jugosla-vije ter sprejel Program in Statut partije. Novi program je bil sicer pomanjkljiv in deloma protisloven, toda oborožena z njira je Komunistična partija stopil* na čelo množic in začela oster revolucionarni razredni boj.
Z ustanovitvijo avantgarde delavskega razreda, nove komunistične stranke, je članstvo r stranki in v sindikalnem gibanja naglo naraščalo.
Delavstvo pod vodstvom Partije, ki je takrat imela 60.000 članov in ki se je naslanjala na revolucionarne sindikate, ki so v tem času šteli blizu 300.000 članov, ni mirovalo. V letih 1918-20 je na stotisoče delavcev in delavk Jugoslavije stavkalo za ekonomske in politične zahteve. Največje stavke so bile: splošna stavka prometnih in transportnih delavcev, velike stavke rudarjev v Bosni in Sloveniji, generalna stavka železničarjev, ki je trajala celih 14 dni.
V boju z buržoazijo je Partija zrasla v močan politični faktor v državi
Partija je dalje organizirala voluciji. V tej stavki je naš pro-pomembne politične akcije, med letariat pokazal vso svojo revolu-katerimi je treba posebej omeniti cionarno odločnost in izred««n čut generalno stavko proti interven- mednarodne Solidarnosti, ciji imperialistov v madžarski re- (Nadaljevanje na 2. strani)
Motiiočglava množica zborovalcev je do zadnjega kotička napolnila Trs revolucij«
Govor člana Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov
V svojem revolucionarnem boju je Partija ustvarjala temelje nove družbene ureditve
(Nadaljevanje s J. strani)
Buržoaziji je namreč uspelo
Pri občinskih volitvah je KPJ v tem času, po porazu madžarske zmagala skoraj v vseh velikih revolucije s krvavim nasiljem in mestih in v industrijskih sredi- s pomočjo reformističnih vodite-ščih, pri volitvah v ustavotvorno ljev zadušiti revolucionarno vsta-skupščino pa je dobila Partija Jo na Bavarskem in v vsej Evropi 58 poslancev. Čeprav Partija ni zaustaviti ofenzivo revolucionar-imela jasnega marksističnega sta- nega gibanja, stabilizirati kapita-lišča v kmečkem in nacionalnem ližem in preiti v ofenzivo proti vprašanju, je bila osnovna poli- delavstvu in komunistom.
Wo f aVxL ? le fT?! pr0ti Po letu 1921 se je Komuni-v Šovinistični po- stifna partija jugoslavije razvi_
Lnitrvnri t buržoazije, za jala in borila v najbolj težavnih narodov Jugosla- pogojih. Miada partija ni bila kos
(nnla v w	vpra-. tako zapleteni situaciji. Idejne in
!?a V	nni	zra_	politične ter organizacijske slabo-
državl	političen faktor v sti> ki ^ vladale v Partijij pose.
^	.	,|	bej pa iluzije partijskega vodstva
° buržoazni zakonitosti, so vna-? i - ljudskih jale zmed0 med članstv’Q ln med
revolucionarno razpoložene mno-
ustrašila. Zato tudi ona ni mirovala. Vladajoča srbska buržoazi-
žice. Partija ni mogla dati odločnega odpora nastopajoči reakciji,
ja, ki so ji pomagali hrvatska in
slovenska buržoazija, kakor tudi go v vel kTm ddu članTa kar ir,	JU	v.	veuKeiii	ueiu	ciansrva,	Kar
«ocialpatriotski in reformistični voditelji, je z vso hitrostjo gradila aparat nasilja svoje države, ga usposabljali za uspešen odpor proti revolucionarnemu delavskemu gibanju in za njegovo dokončno zadušitev.
Proti delavskim stavkam je buržoazna oblast nastopala z vse
je oslabilo Partijo in razredne sindikate in jih za dlje onesposobilo za večje akcije.
Proces idejnega in organizacijskega razčiščevanja je bil v trdem boju za osvojitev osnovnih načel teorije marksizma-lenini-
vračati z robi je, ki so jo člani KPJ znali spremeniti v šolo marksizma-leninizma.
Precejšnja ovira za boljše delo KPJ pa je bilo dejstvo, da je bilo vodstvo v tujini. Odtrgano od konkretnega boja množic je dajalo navodila, ki so bolj zrcalila politiko sovjetske partije v Kominterni, kot pa ustrezala potrebam revolucionarnega boja v Jugoslaviji.
Zato je bila za nadaljnji razvoj KPJ in za usodo revolucionarnega boja demokratičnih sil najvažnejša odločitev 1936. leta, da se vodstvo Partije preseli v Jugoslavijo in da se tudi materi-
Novo oblikovani Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije z generalnim sekretarjem tovarišem Titom na čelu je bil od 1937. leta naprej nenehno v državi.
Novo vodstvo Centralnega komiteja si je postavilo kot osnovne naloge, da najodločneje očisti Partijo ostankov frakcionašev in grupašev, da neutrudljivo deluje za organizacijsko ureditev in okrepitev Partije, da vztrajno dela za ideološko dviganje partijskega članstva in da vztrajno zbira vse progresivne sile v široko, antifašistično ljudsko fronto — za' boj zoper protiljud-
alno čimbolj osamosvoji. To je bil ske režime in proti grozeči fa-predlog tovariša Tita, ki je nato šistični nevarnosti, za obrambo dobil tudi od Kominterne nalo- države pred to nevarnostjo od go, da to izvede.	1 zunaj.
Ustanovni kongres K P Sloveni je je vlil novo borbenost partijskim organizacijam in množicam
Velik korak v utrjevanju in krepitvi Komunistične partije Jugoslavije in njene vloge v boju za nacionalno enakopravnost
zma in za izdelavo ustrezne stra-
večjo brutaInMtjo“ jka^ala 'je	^	novo*	v6d
streljati na stavkajoče delavce,
ki so se borili za svoje pravice in demokracijo, in tako krvavo zadušila stavko rudarjev v Bosni. Po nalogu takratnega prometnega
šč h V n, fstw uresničilo že prej sprejet
sklep o ustanovitvi Komunistič-sindikalnem m organizacijskem | ne partije Hrvatske in Komuni-vprašanju. Zaradi tega komunisti stične partije Slovenije, takrat niso bili sposobni, pove- TT .	.	,	1
1 Ustanovni kongres Komuni-
ministra katoliškega duhovnika zati močnega kmečkega boja s	“""I™	kongres	Romum-
mimstra, Katoliškega duhovnika	proletarskim	in	so se zasektašiH	stlčne partije	Slovenije 18. aprila
Korošca so orožniki streljali v	P™elarsK'm	ln	s° se zasektasm.	lg3	j	Partiio
množice stavkaiočih želerničariev	Med tem bojem	sta se oblikovali	.	\ , a ],e.	Dli za naso karajo
množice siavKajocin železničarjev vrViri„iD„0	m	slovenski	narod ogromnega
v vrhovih Partije leva in desna	1,1	510Vt™“ nar°a ogromnega
frakcija. Boj okoli načelnih vpra-	p°™OTa- Kongres je vlil novo
šanj se je izrodil v neprincipialno	borbenost partijski organizaciji
frakcionašenje.	ln množicam, ki so bile pod vpli-
_ ,	.	i	vom Partije; politično je končno-
Toda okrepljen pritisk proti	veljavno konsolidiral organizaci-
s katero	je	prepovedala	delovanje	zahtevam delavskih in kmečkih	jQ Komunistične partije v Slove-
Komunistične	partije	Jugoslavije	množic, okrepljeno nacionalno za-	niji in postavil trdne temelje
in razrednih sindikatov. Vidov- *'	4“	—	—XJ‘
danska ustava že sama je pravzaprav ukinila demokracijo, dala
na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je bilo ubitih 15, ranjenih pa okoli 70 ljudi.
Konec leta 1920 Je vlada proglasila tako imenovamo Obznano,
tiranje, sta rodila tudi vse večji njenim bodočim zmagam. Usta-odpor proti terorju in povzročila novni kongres je v svojem ma-stalne Politične krize vlad. Na te- nifestu, ki ga je napisal tov. Kar-vso oblast kralju in njegovi vele- 1 renu pa so rasle nove generacije delj, pozval na mobilizacijo vseh srbski kliki. Leta 1921 pa je za- delavskih borcev-komunistov, pri- demokratičnih sil v Ljudsko kon o zaščiti države še okrepil i tekale so nove sile, ki so ter- fronto za obrambo pred notranjo teror buržoazije. Komunistična Jale od vodstva revolucionarnih in zunanjo fašistično nevarnost-partija Je bila pognana v strogo akcij 1« odklanjale frakciona- j0i za boj za sestavo demokratič-ilegalo.	j	!	ne vlade i«n upostavitev demo-
Delavsko razredno sindikalno v tem boju proti frakcijam se kratidnih svoboščin ljudstva gibanje je bilo oslabljeno in raz-! 3«	izkazala	zagrebška	par-	j	Komunistična	oartiie	le	tem
dvojeno, ker so reformistični vo- tijska organizacija, katere zdravo vse ^boljše svoje siie svo;e <z ditelji tipa Topalovič, Krekič in delavsko jedro je vodil tovariš tetapSta S t drugi ne samo ovirali borbene ak- Tito- Na osnovi dejavnosti te or- organizacije napravila za center cije proletariata, ampak so di- pnizacije je Kominterna 1928. le- antifašističnega, demokratičnega rektno izdajali delavske razredne ta poslala članom Partije odprto jn socialističnega boja. Postala je interese. Mnogi med njimi pa so pismo in jih pozvala na prekini- vodeča sila v nnvom
bili kratkomalo agenti policije in tev notranjih bojev v Partiji, režima. Izdajali so najboljše de-1 To se je res zgodilo na IV. lavske borce, z vsemi sredstvi za- ' kongresu jeseni 1928. v Dresde-virali boj delavskega razreda in nu, kjer je bilo izvoljeno novo, pomagali buržoaziji, ki je Imela pretežno delavsko vodstvo, v ka-tudi vso mednarodno podporo j terem je bil Djuro Djakovid or-reakcije.	I	ganizacijski sekretar.
Monarhofašistična diktatura je na najbolj krut način poskušala obračunati s komunisti
Toda Komunistična partija Jugoslavije se še ni utegnila konsolidirati in uspešno organizirati skrajno naraslo nezadovoljstvo ljudskih množic, ko je kralj Aleksander 0. januarja 1929 ukinil vidovdansko ustavo in parlament ter razglasil odkrito monarhofa-šistično diktaturo. Začelo se je preganjanje vsega, kar je bilo demokratičnega, režim diktature pa je na najbolj zverinski način poskušal obračunati s komunisti. Okrutni umori sto in sto komunistov, med njimi svetlega lika komunista organ, sekretarja CK KPJ Djura Djakoviča in članov CK SKOJ tovarišev Oreškoviča, Mišiča in drugih, pošiljanje tiso-čev komunistov na robijo, emigracija številnih kadrov — vse to je Partijo precej oslabilo.
Toda ne 'glede, da je Partija preživljala najhujše dneve, je v globoki ilegalnosti pritegovala v svoje vrste najodločnejše in naj-požrtvovalnejše borce. Herojski odpor in požrtvovalnost komunistov v boju z diktaturo sta pokazala, da je vzrasel novi lik revolucionarnega borca, do kraja predanega delavskemu razredu v boju za zmago pravične stvari. Zato tudi diktatura ni mogla uničiti Komunistične partije, ampak jo je ojeklenila.
Partija je znala uporabiti vse možnosti ilegalne in pollegalne. ustne in pismene propagande, da je delovnim ljiAlem kazala pot boja. Čeprav ilegalna, se je trdno povezala z delavskim razredom in z vsemi naprednimi, borbenimi in demokratičnimi množicami.
Leta 1933 se začenjajo po vsej državi obnavljati celice Komunistične partije s krajevnimi komiteji in do leta 1934 so bili ob-
novljeni pokrajinski komiteji. Posebno vlogo so pri tem imeli tovariši, ki so se tedaj že začeli
v pravem pomenu besede. Delovnim množicam je odkrivala pot boja in zmage, njeni člani pa so bili ne samo v besedah, marveč tudi v dejanjih najhrabrejši in najpredanejši borci.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji se je fašistična nevarnost pojavila na samih mejah Jugoslavije. KPJ se je pripravila na odločilne spopade.
Proti koncu leta 1940 je Komunistična partija pod vodstvom tovariša Tita in v najbolj težavnih pogojih ilegalnosti organizirala v Zagrebu V. vsedržavno partijsko konferenco, ki se je je udeležilo 105 delegatov.
Vtem, ko je druga svetovna vojna divjala že leto dni in ko je vojna nevarnost neposredno grozila tudi že naši deželi, si je zadala zgodovinska V. vsedržavna konferenca naloge, ki so bile v skladu s političnimi razmerami in jih ni bilo moč izpolniti brez oborožene vstaje, brez boja proti Hitlerjevim in Mussolinijevim osvajalcem, brez boja proti buržoaziji in njeni izdajalski vladi. Komunistična partija je dosledno vztrajala na upostavitvi prijateljskih in diplomatskih stikov s Sovjetsko zvezo, zahtevala pakt o vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo. Opozarjala je na veliko nevarnost, ki je grozila narodom Jugoslavije in kazala je pot, kako bi to nevarnost premagali. Nenehno se je borila za enotnost delavskega razreda in pozivala vse rodoljubne sile, da se zberejo v eno samo protifašistično ljudsko fronto. Že davno pred vojno, to je še pred napadom na Jugoslavijo, ko se je vojna nevarnost bližala, je Partija dala komunistom in komunistični mladini napotilo, naj se učijo ravnati z orožjem in vojnih veščin. Tako je Komunistična partija
Ob govorniškem odru na Trgu revolucije so bili tudi najvišji republiški partijski in državni voditelji
Titom na čelu je v resnici postala avantgarda in voditeljica naših narodov.
Tovariši in tovarišice!
Ko je vlada Cvetkovič—Maček skupaj s princem Pavlom 28. marca 1941 izdala naše narode in pristopila k trojnemu paketu, je bila naša Partija pripravljena. V velikih demonstracijah, ki so bile ta in naslednji dan v Beogradu in drugih večjih mestih, je bila Partija popoln gospodar položaja. Pod pritiskom ljudskih množic je vlada Cvetkovič—Maček padla.
Dne 6. aprila 1941. so nemške. italijanske in druge fašistič-
V imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je včeraj dopoldne položila delegacija, ki so jo sestavljali dr. Jože Potrč, Mira Svetina In Dušan Bravničar, ob itirtdeseteletntcl ustanovitve KPJ venec pred grobnico narodnih herojev
pa popolnoma samostojna v odločanju o specifičnih poteh boja v Jugoslaviji je v teh dneh
bodilnega boja.
pripravljala in pridobivala širo- j ne tolpe napadle in okupirale Ju ke množice. Partija s tovarišem goslavijo.
Po okupaciji Jugoslavije je samo Partija ostala zvesta svojemu ljudstvu
Reakcionarna buržoazija in Simovičeva vlada sta bili nesposobni braniti Jugoslavijo pred fašističnim napadom in zasužnje-njem. Jugoslavijo sta izročili fa-šističnefnu okupatorju, sramotno sta kapitulirali pred njim in izdali jugoslovansko državo in jugoslovanske narode. Simovičeva vlada je s kraljem vred pobegnila z letalom v tujino. V deželi sta ostala samo neoboroženo ljudstvo in Komunistična partija, ki je svojemu ljudstvu ostala zvesta, sposobna in pripravljena na boj proti okupatorju.
Vzroki nagle kapitulacije jugoslovanske vojske in zasužnje-nja naših narodov ležijo v dvajsetletnem zatiranju, zlasti hr-vatskega, makedonskega in slovenskega naroda od peščice velesrbskih hegemonistov, nadalje v nezaslišani korupciji vladajočih krogov doma in v njihovem sodelovanju z najbolj reakcionarnimi krogi v tujini, zlasti z nemškimi in italijanskimi, ki so organizirali pri nas vohunstvo in izdajalstvo v naši vojski, posebej pa v generalnem štabu. Vse to so bili vzroki vojaškega poraza in sramotne kapitulacije stare Jugoslavije. To je bila velika katastrofa za jugoslovanske narode. Jugoslavija je bila razkosana in je postala plen nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih osvajalskih roparjev.
Vzlic okupaciji in razkosanju Jugoslavije, vzlic vsem naporom okupatorja in domačih izdajalcev, da uničijo ln razbijejo našo Partijo, pa je ona zaradi svoje idejne in organizacijske moči ter bogatih izkušenj, zbranih v dolgem ilegalnem delu, ohranila svoje sile in bila sposobna, nadaljevati boj pod drugimi pogoji.
Poklicala je svoje člane in vse narode na oborožen odpor. Komunistična partija ni klonila kakor druge partije in stranke, marveč je visoko dvignila prapor osvobodilne vojne in začela snovati partizanske odrede.
V trdi ilegalni borbi šolana Partija, oborožena z marksistično znanostjo, povezana z mednarodnim delavskim gibanjem,
partije Slovenije takoj po zlomu stare Jugoslavije pobudo za ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda 27. aprila 1941. leta, ki se je že ob svojem nastanku odlikovala kot izraz ljudske vstaje, kot enotno vseljudsko gibanje za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za izgon in uničenje okupatorja, z* upostavitev nove Jugoslavije na temelju nacionalne enakopravnosti in ljudske demokracije.
Hitlerjeve fašistične tolpe so 22. junija 1941 napadle Sovjetsko zvezo.
Se isti dan je zasedal Centralni komite Komunistične partije Slovenije, ki je obravnaval nastali položaj in v duhu v naprej določene obče linije CK KPJ, ustanovil Glavno poveljstvo narodnoosvobodilnih partizanskih odredov in pozval v oborožen upor.
V razglasu, ki ga je 4. julija izdal CK KPJ na naše narode, je bilo med ostalim tudi tole: Vi, ki ječite pod okupatorsko
lahko stopila na čelo boja in i peto, Vi vsi, ki ljubite svojo prevzela zanj vso odgovornost. j svobodo in neodvisnost, ki no-Ta samostojnost KPJ je bila | čete fašističnega suženjstva -posebej značilna in pomembna, | vedite, da je prišla ura borbe za saj je takrat mnoge komunistič- | Vašo osvoboditev izpod fašistične partije v Evropi zmedel pakt nega jarma. Zato prispevajte svoj Hitler—Stalin in niso našle poti, delež v borbi za svobodo pod da v svojih, po fašistih okupira- vodstvom Komunistične partije nih deželah, stopijo na čelo osvo- i Jugoslavije. Borba Sovjetske
! zveze je tudi Vaša borba, kajti
Komunisti Jugoslavije pa so Sovjetska zveza se bije tudi pro-to zmogli.	|	ti Vašim sovražnikom, pod kate-
V skladu z občo linijo In di- rih jarmom ječite. Ne dajte se rektivami CK Komunistične zapeljati od raznih domačih re-partije Jugoslavije je zato‘dal akcionarjev, ki so v službi faši-Centralni komite Komunistične stičnih banditov. •
Partija je zmerom	dokazovala	svojo
visoko internacionalistično zavest
Nadalje se razglas obrača na z vero v zmago, toda tudi z glo-delavce Jugoslavije in pravi boko zavestjo o silnih težavah, med drugim:	»Proletarci Vseh ki so čakale v tem boju našo
krajev Jugoslavije, na svoja me- j Partijo in naše ljudstvo. Komu-sta - v prve bojne vrste! Strni- I nistična partija Jugoslavije je te krepko svoje vrste okoli svoje tudi tokrat, kakor že tolikokrat avantgarde, Komunistične parti- prej, ko je dala svoje najboljše je Jugoslavije. Opravljajte ne- borce v pomoč Španiji, ko so se omahljivo ln disciplinirano svo- ; ob napadu fašističnih tolp na Ce-jo proletarsko dolžnost! Priprav- škoslovaško na pobudo naše Par-*e. hitro na ^dnji in odlo- | tije prijavljali tisoči njenih čilni boj, ne dovolite, da bi se S članov v pomoč Češkoslovaški, brez Vas prelivala dragocena kri i dokazala svojo visoko internacio-junaških sovjetskih narodov.« nalistično zavest.
Nadalje pravi razglas: -Prišel je Kmalu se	j-	\e
tisti najtežji trenutek, ki smo ga j. ,. pokazalo, d< J
v naši borbi pričakovali. Vedeli	^	zaMSUŽ"i?'
smo, kaj pripravljajo fašistični	.	’ in'	tnro
zločinci proti Sovjetski zvezi in . ,	^	0	So1,lmaJ	il
vsemu delovnemu človeštvu. Kr-	partizanski	odredi	nagi
vi žejni fašistični oblastniki, ki faS“.in se razvijali v močne eno-drže v suženjstvu svoje lastne J®’ . s° hrabro borile in um-narode in na*ode podjarmljenih Cevale fašistične tolpe, priboril dežel Evrope, so nam napoveda- s° sl orožje iz sovražnikovih rok, li vojno do Iztrebljenja, napove- zadaJale so sovražniku vedno dali po radiu krvavi pokol ko- ^ocnejše udarce in pokazale, da munistov. Mi to borbo sprej-	^ ^ mogoče«-uničiti.
memo, ker smo jo pričakovali. V	Z odlokom Vrhovnega	koman-
tej borbi ne bomo prizanašali fa- danta tovariša Tita 1942. leta so šističnim voditeljem in njihovim se začele partizanske enote for-hlapeem«	mirati v regularne vojaške enote,
Tovariši in tovarišice!
To je bil bojni klic naše Partije na splošno vstajo, k orožju, odločen in neomahljiv bojni klic
formirale so se brigade, divizije, korpusi, to se pravi, oblikovala se je Narodno-osvobodilna vojska Jugoslavije.
LJUDSKA PRAVICA
3
Jugoslavije lranča Leskoška-Luke na slavnostnem zborovanju v Ljubljani
STOJIMO NA TRDNIH TLEH
IN PRED NAMI JE SVETLA PRIHODNOST
Leta 1942 je naša vojska že Osvobodila velika sklenjena ozemlja.z osvobojenimi mesti v Bosni, Liki, na Kordunu, v Baniji, Dalmaciji, Slavoniji, na Kočevskem m Notranjskem.
Narodnoosvobodilnih odborov kot organov boja in ljudske oblasti niso ustanavljali samo na osvobojenem ozemlju, temveč tudi na polosvobojenem in celo povsod na okupiranem ozemlju.
Razmere so nujno zahtevale enoten centralni politični narodni organ, ki bi združeval vse obstoječe in organiziral nove narodnoosvobodilne odbore.
Na zgodovinski skupščini v Bihaču 1942. leta je bil zato postavljen centralni, politični organ, Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, skupno predstavniško politično središče za vse svobodoljubne in patriotične sile naših narodov.
V oktobru 1943. je zasedal prvi Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ki je bil pomemben zlasti zato, ker je bil to prvi demokratično izvoljeni zbor v naši narodni zgodovini in ker je postavil prvo slovensko ljudsko oblast.
Odposlanci so enodušno izrekli voljo slovenskega naroda, da sprejmejo vse napore in žrtve v boju za osvoboditev in združitev v novi demokratični Jugoslaviji, zahtevali so neizprosen boj proti okupatorjem do končne zmage, obsodili belo in plavo gardo ter zahtevali, da jo slovenska narodna oblast neusmiljeno iztrebi.
'Zbor odposlancev je izrazil globoko zaupanje slovenskega naroda do Vrhovnega komandanta in voditelja jugoslovanskih narodov — tovariša Tita in se z velikim navdušenjem izrekel za novo, demokratično, na narodni enakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo.
in odločnostjo, da vztrajajo na začrtani poti.
Peti kongres Komunistične partije Jugoslavije leta 1948 je bil v tem momentu zgodovinskega pomena. Potrdil je delo in politiko Centralnega komiteja in tovariša Tita, analiziral je razvoj našega delavskega gibanja, razvoj in zmago naše socialistične revolucije in pota naše socialistične izgradnje. Kongres je obsodil in odbil kritiko resolucije Informbiroja kot nepravilno in neupravičeno. ,
Sovjetska zveza s takim svo-
pravem času vse korake za uspešno izgradnjo socializma.
Vse te ukrepe, ki jih je izvajala Komunistična partija, je VI. kongres Komunistične partije 1952. leta odobril in hkrati ugo-
tovil, da sta sistem delavskih deči sili socialističnega tabora SZ,
svetov in samoupravljanje v gospodarskih organizacijah in komunah odločilnega pomena v boju za izgradnjo socialističnih odnosov.
Jugoslavija je zgradila svojo zunanjo politiko na resničnih internacionalističnih načelih
Kongres je ugotovil, da se je zaradi velikih sprememb, ki so
jim ravnanjem ni napravila samo pri nas nastale z uvajanjem si-Jugoslaviji veliko gospodarsko in I stema neposredne socialistične
rektive ali na pomoč od zunaj, ampak dati vse od sebe, da s svojimi silami zmagamo, da s svojimi silami gradimo gospodarsko
Iz krvi in velikega trpljenja jugoslovanskih narodov je zrasla nova, socialistična Jugoslavija
Mesec dni po velikem zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bilo drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve v Jajcu. To zasedanje je potrdilo in uzakonilo demokratično ljudsko oblast, ki je nastala in še razvila iz osvobodilnih naporov naših narodov; izreklo se je za federativno ureditev sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti, v federativni Jugoslaviji; določena so bila osnovna načela za razvoj demokratične oblasti v novi Jugoslaviji in do kraja je bila razkrinkana emigrantska in -notranja protiljudska reakcija, ki se je povezala z okupatorji v boju proti našim narodom.
Begunski vladi je bila tudi formalno odvzeta pravica, da bi še dalje nastopala kot jugoslovanska vlada, kralju pa, ki je bil sokriv za vse storjene zločine, je bil prepovedan povratek v Jugoslavijo. Pomembna sta bila še sklepa zasedanja: imenovanje tovariša Tita za maršala Jugoslavije ter odlok o priključitvi slovenskega in hrvatskega Primorja k Jugoslaviji. Ustanovljen je bil Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasna vlada.
To zasedanje je bilo v resnici novo razdobje v osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov, postavljeni so bili temelji za trdno in močno Jugoslavijo. To je bil odgovor vsem tistim, ki so upali, da se bo po vojni vse obrnilo na staro. Sklepi zasedanja Antifašističnega sveta so odločno vplivali tudi na odnos zunanjega zavezniškega sveta. Naleteli so na pozitiven odgovor v široki javnosti, kakor tudi v vodilnih uradnih krogih velikih zaveznikov Velike Britanije, ZDA in naposled tudi ZSSR.
Tako je rasla in se razvijala med bojem pred našimi očmi, iz krvi, iz velikega trpljenja v krvavih in hudih bojih, z velikimi napori vseh naših narodov veličastna in trdna stavba, nova sociali-
stična federativna ljudska republika'Jugoslavija.
Komunistična partija si je pridobila brezmejno zaupanje vseh narodov Jugoslavije, ker je z dejanji pokazala svobodo svojemu ljudstvu in ker je v najbolj težavnih dneh zgodovine naših narodov organizirala ljudsko vstajo, izbrala pravo pot k organiziranju rednih vojaških enot, to je: ustvarila je narodnoosvobodilno vojsko, že med vojno dala narodom Jugoslavije jasno perspektivo za bodočnost; postavila temelje bodoče oblasti in državne organizacije, ustvarila pravilne odnose med narodi, dala je perspektivo glede reševanja gospodarskih, socialnih in kulturnih ter vseh ostalih problemov.
V revolucionarnem boju v stari Jugoslaviji, v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji se je pokazala neizčrpna življenjska moč Komunistične partije in naših narodov, ki po vojrii svojo nalogo v izgradnji socializma tako revolucionarno nadaljujejo.
Tovariši in tovarišice.
Po končani vojni so Komunistično partijo čakale nove naloge. Treba je bilo uresničiti pridobitve revolucije. Stara oblast je bila uničena, morali smo utrjevati novo, ki je zrasla v osvobodilnem in revolucionarnem boju. Naša dežela je bila v vojni zelo opu-stošena, ljudstvo je trpelo veliko pomanjkanje. Zato smo pognali takoj v tek vse vire proizvodnje, da bi čimprej obnovili naše gospodarstvo iz ruševin ter tako ustvarili bazo za socialistično rekonstrukcijo našega gospodarstva. Izvršili smo vrsto ukrepov, eks-propriirali sodelavce okupatorjev, odvzeli dobiček vsem tistim, ki so si ga pridobili med vojno, izvršili agrarno reformo, likvidirali veleposest in fevdalne ostanke, nacionalizirali vso industrijo, trgovino itd.	»
| :>	>> S	|
J!:«,'	• I	J	m-vm	>:
|	I,
■«	ii*	*	|
KPJ je v duhu marksizma samostojno vodila socialistično izgradnjo v oblikah ki so ustrezale minulosti in sedanjosti Jugoslavije
S temi in raznimi drugimi ukrepi je ljudska oblast dobila v roke vse ključne pozicije v gospodarstvu in si ustvarila trdno bazo, ki je omogočala široko socialistično ofenzivo, industrializacijo in elektrifikacijo, prehod k petletnemu planu, ki je stopil v veljavo 1947. leta.
Petletni plan je pomenil začetek sistematičnega boja za vsestranski razvoj proizvajalnih sil, za spreminjanje naše države v razvito industrijsko deželo. Pri tem se je KPJ oslanjala na najširše množice, na Ljudsko fronto kot organizirano politično silo socialističnih graditeljev, vztrajno •1e gradila ljudsko oblast v smeri utrjevanja neposredne demokracij^- V duhu marksizma je samostojno vodila socialistično izgrad'-njo v oblikah, ki so ustrezale minulosti in sedanjosti Jugoslavije.
V zunanji politiki je socialistična Jugoslavija od samega začetka razvijala vsestransko pri-jateljsko sodelovanje s Sovjetsko *vezo in drugimi socialističnimi
državami na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti ter za konstruktivno rešitev vseh mednarodnih problemov in za sodelovanje v Organizaciji združenih narodov na liniji utr jevanja miru.
S tako našo politiko smo prišli v spor s Stalinovo hegemoni-stično koncepcijo o vodeči vlogi Sovjetske zveze v socialističnem taboru, o nujnosti podreditve socialističnih držav njenemu vodstvu. Zaradi odločnosti Jugoslavije in njenih narodov, da ohranijo svojo neodvisnost in da tem utrjujejo socializem doma in po svetu, je prišlo 1948. leta do odkritega napada na našo Partijo v pismih CK VKP(b) in re^ soluciji Informbiroja.
Na ta siloviti napad, v ka-katerpm Sovjetska zveza in osta le države ljudske demokracije niso izbirali sredstev, so narodi Jugoslavije odgovorili samo še z večjo enotnostjo in strnjenostjo okrog svoje Komunistične parti-k, še z večjo požrtvovalnostjo
demokracije, spremenila vloga Komunistične partije, ki v novem sistemu ne more nadaljevati
starimi metodami neposrednega operativnega vodenja. Zato je Kongres sklenil preimenovati •Komunistično partijo Jugoslavi-e« v »Zvezo komunistov Jugoslavije«. -Hkrati je kongres sklenil, da se »Ljudska fronta«, ki je zrasla v enotno organizacijo borcev za socializem, preimenuje v »Socialistično zvezo delovnega ljudstva«.
Tovariši in tovarišice, naša država se je tako razvijala v težavnem boju za politično neodvisnost in za čimhitrej-’ šo gospodarsko osamosvojitev. Z velikimi žrtvami vseh delovnih ljudi, smo gradili nove tovarne, rudnike, železnice, ceste, centrale in luke. Vsako leto smo dvigali proizvodnjo in osvajali nove proizvode.
Eden izmed najpomembnejših rezultatov našega gospodarskega razvoja Jugoslavije je bil nagel razvoj zaostalih področij. Tu so se razvile nove proizvodne sile in dvignil se je dotlej zelo nizki standard. Gospodarski razvoj, predvsem industrija, je ustvaril pogoje za vedno večjo zamenjavo blaga in razširjenje gospodarskih odnosov z drugimi državami; hitrejši porast industrijske proizvodnje je omogočal spremembe v strukturi industrije v korist lahke; dalje zmanjšanje investicij in dviganje standarda v sorazmerju z dvigom nacionalnega dohodka; ustvarjali smo pogoje za večjo osebno potrošnjo, za razvoj prosvete, šolstva in zdravstva in za vse večjo materialno bazo organov delavskega in družbenega upravljanja. Zdaj ljudski odbori in delavski sveti razpolagajo že s tremi četrtinami narodnega dohodka.
Uspehi Zveze komunistov so bili prav v tem, da je vedno znala vsklajevati razvoj demokratičnih oblik z realnimi materialnimi možnostmi, da je znala najti pravilne ter-najbolj učinkovite oblike in metode v razvijanju gospodarskega sistema in v uresničevanju demokratičnih odnosov v družbi.
To je Zveza komunistov dosegla zaradi svoje organizatorske in politične sposobnosti, svoje enotnosti in doslednosti, svoje povezanosti z delovnim ljudstvom vzlic temu; da je morala premagovati
velik ugled v svetu.
Odnosi, ki smo jih postavili z mnogimi drugimi državami v Evropi, Ameriki, Aziji, Afriki, nam na osnovi enakopravnega sodelovanja omogočajo nadaljnji razvoj izgradnje socializma v naši državi. Iz tega se vidi, da je naša Partija znala podvzeti v
.	"	—...... \ac» jc iuui ttici
ja kot pobornica miru pridobila vrsto gospodarskih in drugih te
žav v odpravljanju nesorazmerij V našem gospodarstvu in v boju za svojo neodvisnost v svetu.
V tem smatramo, da najzve-steje uporabljamo dragocena na
...	“	ujctiin	11»opiictiuricv jvK
potila marksizma-leninizma. Ne tem pa mnoge naše izkušnle
nrpnisovonia Kocorl J«	■'
prepisovanje besed in, šablonsko prenašanje oblik, ki so nastale v drugih pogojih, ne čakanje na di-
osnovo nove družbe in hkrati vztrajno sodelovati z vsemi naprednimi deželami in gibanji po svetu — v tem smo Jugoslovani na čelu s svojo Zvezo komunistov videli in vidimo svojo osnovno socialistično in internacionalistič-no dolžnost.
S tem, seveda, nismo in ne odrekamo priznanja velikemu delu Lenina, Sovjetske boljševiške partije in izrednim naporom in žrtvam sovjetskih ljudi. Toda
Tovariš Tito s starimi revolucionarji, udeleženci prvega In drugega kongresa Partije leta 1919 in 1920
politično Škodo, temveč tudi in predvsem svojemu ugledu v vrstah mednarodnega proletariata, ki je doslej upiral svoje oči v Sovjetsko zvezo, poslej pa začel kritično gledati na postopke politiko Sovjetske zveze nasploh in še posebej do Jugoslavije.
Jugoslavija pa je stalinistične birokratske koncepcije odločno odklonila. V boju proti birokratskim malomeščanskim in anarhističnim težnjam se je Komunistična partija naslonila na najširše delovne množice, s polno vero, da je lahko podlaga gradit-vj socialistične družbe le življenjski interes delovnih množic samih. Zato je Komunistična partija Jugoslavije smelo začela proces ukinjanja administrativnih oblik upravljanja v gospodarstvu, prosveti, kulturi in na drugih sektorjih družbenega življenja in jih zamenjavala z oblikami neposredne socialistične demokracije.
Izvršila se je decentralizacija v gospodarstvu. Tovarne, rudniki in vsa ostala proizvajalna sredstva so bila dana v upravljanje delavcem-proizvajalcem. Uresničilo se je Marxovo geslo: »Tovarne delavcem!«
To je bila ena največjih pridobitev naše socialistične revolucije, ki se je uresničila že pet let po končani vojni, oziroma po nacionalizaciji proizvajalnih sredstev, kar se v Sovjetski zvezi še do danes ni zgodilo, čeprav je od Oktobrske revolucije preteklo že 42 let. Ali ni to dokaz, da prav tako dejanje Partije sloni na znanosti marksizma-leninizma o razvoju socialistične družbe!
Sovjetska zveza in druge dežele »socialističnega tabora« so obratno ovirale tako pot, izdajale blokado, odpovedale so nam vse gQspodarske, politične in kulturne pogodbe in s tem napravile ogromno gospodarsko škodo. Mi smo ta udarec izdržali, poiskali druge vire gospodarskega sodelovanja s tujino, navezali gospodarske stike z mnogimi drugimi državami, ki jih dalje razvijamo.
Naša vlada se je v Organizaciji združenih narodov konstruktivno borila za mir. za sodelovanje med narodi na bazi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. S tem si je socialistična Jugoslavi
je zgradila svojo zunanjo politiko na resnično internacionalističnih principih, na vsestranskem sodelovanju med socialističnimi državami, na bazi enakopravnosti in principu aktivne koeksistence v odnosih med državami z različnimi družbenimi sistemi. Taka politika ima svojo teoretično osnovo in opravičilo v sedanjih 'pogojih boja za mir in socializem, v katerih je treba premagovati blokovsko delitev sveta.
Na takih principih je Jugoslavija poglobila svoje odnose z mnogimi državami in razvila prijateljsko vsestransko sodelovanje zlasti 'z deželami,’ kf vodijo izven-blokovsko politiko.
Zaradi tega je Zveza komuni r stov pozdravila normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami, ki so se začele razvijati po Stalinovi smrti, in storila vse, da so se ti odnosi še dalje razvijali in poglabljali. Beograjska in Moskovska deklaracija o odnosih med vladama in partijama Sovjetske zveze in Jugoslavije sta potrdili principe, ki jih je Zveza komunistov Jugoslavije ves čas zagovarjala. Zato sta ti deklaraciji bili močan prispevek za normalizacijo odnosov med socialističnimi državami na bazi medsebojnega razumevanja, spoštovanja in enakopravnosti, kar je važen pogoj krepitve socializma kot svetovnega sistema.
Toda nadaljnji razvoj je hitro pokazal, da voditelji tabora niso mogli prek svojih prejšnjih stališč o odnosih med socialističnimi državami. Namesto da bi z vero v silno narastle socialistične sile po svetu dosledno odpravili vse ostanke stalinske notranje in zunanje politike, so se ustrašili začetnih težav in se vrnili k idejam, da je moč socializma le v discipliniranem in ubogljivem socialističnem taboru. Iz takih svojih blokovskih stališ« so poizkušali privesti Jugoslavijo v socialistični tabor in zahtevali, da se odrečemo principom resnično notranje .socialistične in zunanje politike.
To je bil smisel Moskovske deklaracije dvanajstih komunističnih partij 1957. leta, ki jr Zveža komunistov Jugoslavije ni podpisala, ker bi s tem priznala kot veljavne vse tiste principe, na ka-
usodo v svoje roke.
Ko je Jugoslavija odbila stalinsko koncepcijo, da je interna-cionalizem v slepi pokorščini vo-
Zaradi tega danes izvajajo na Zvezo komunistov in Jugoslavijo nov pritisk, ki ima oblike odkrite kampanje proti Zvezi komunistov in naši državi.
Sedmi kongres ZKJ ie oblikoval naša načelna gledanja na najvažnejše probleme mednarodnega delavskega
gibanja
Tovariši in tovarišice,
sedmi kongres ZKJ lani v Ljubljani je potrdil delo Izvršnega komiteja CK ZKJ, njegovo politiko in uspehe. V svojih dokumentih, zlasti pa v Programu je kongres analiziral razvoj sedanje družbe in odredil poglede in stališča jugoslovanskih komunistov do splošne problematike družbenih, gospodarskih in političnih odnosov po svetu. Posebej je kongres oblikoval naša načelna gledanja na najvažnejše probleme današnjega mednarodnega delavskega gibanja.
Kongres je analiziral izkušnje naše borbe za socializem in socialistično izgradnjo v drugih državah in formuliral splošne zakonitosti revolucionarnega procesa in socialistični razvoj pri nas in na temelju tega izdelal smernice in naloge našega nadaljnjega boja za izgradnjo socialistične družbe.
Program Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je VII. kongres ZKJ sprejel, pomeni ne samo zgodovinski dokument, ampak je najdragocenejša konkretizacija marksizma-leninizma na naše sedanje razmere, je sijajno napotilo socialističnim silam za delovanje in odpira široka obzorja končne osvoboditve človeka od stihije prirodnah in družbenih sil.
Naš Program je sedaj deležen izrednih napadov voditeljev Sovjetske zveze. Kitajske in drugih članic socialističnega labora. To je neprincipialna klevetniška hajka, ki prikriva izredno ideološko i- slabost njenih inspiratorjev. Med-
gradltvi socializma postajajo nujnost tudi v njihovih deželah in zato prihajajo podobnih ukre-
pov in korakov, kot jih delamo pri nas.
Zveza komunistov Jugoslavije stoji na stališču, da metode, ki jih v teh deželah uporabljajo proti nam, samo škodujejo stvari socializma in mednarodnemu delavskemu gibanju, da se ideološke razlike lahko odklanjajo samo s konstruktivno kritiko in bojem mišljenj v medsebojnem sodelovanju v vseh vprašanjih, na katera imamo enotne poglede. Pritisk, grožnje in zmerjanje pa ne morejo omajati narodov Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije, da bi se odrekli svojih načelnih stališč in svoje samostojne poti, ki jo imamo za pomemben prispevek k napredku socializma po svetu.
Tovariši in tovarišice,
delavski razred in jugoslovanski narodi so pod vodstvom Komunistične partije oziroma Zveze komunistov in tovariša Tita izbojevali zgodovinsko zmago: vzeli smo oblast v svoje roke, ustvarili novo, neodvisno Jugoslavijo — bratsko skupnost naših narodov, s svojim delovnim elanom in velikimi napori dvignili Jugoslavijo iz zaostalosti in ustvarili močno materialno bazo za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov. Stojimo na trdnih tleh in pred nami so svetle perspektive.
Idejne in politične koncepcije, ki so oblikovane v Programu Zveze komunistov, nas bodo vodile v nadaljnjem boju za socializem, z jasno perspektivo novih velikih zmag in za enakopravno sodelovanje z vsemi delavskimi partijami in ostalimi naprednimi gibanji po svetu za zmago socializma.
VSA DOMOVINA
je veličastno proslavila 40-Ietnico KPJ
Slavnostna akademija v čast 40-letnice KPJ v Liubham
Ljubljana, 20. aprila. — V čast 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije je Republiški odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Sloveniji priredil nocoj slavnostno akademijo v veliki dvorani hotela Union. Med drugimi so ji prisostvovali tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka ter naj-višji republiški partijski in državni voditelji s sekretarjem CK ZKS Miho Marinkom na čelu.
Bogat spored akademije je obsegal več revolucionarnih in borbenih pesmi, ki jih je zapel mešani zbor Slovenske filharmonije i<n ljubljanske Opere ter zaigral simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Cirila Cvetka. Recitatorji Mira' Danilova, Slavko Jan, Andrej Kurent, Drago Makuc, Lojze Potokar, Stane Sever, Jože Tiran in Ivica Zupančič pa so vmes recitirali revolucionarne pesmi Toneta Seliškarja, Mileta Klopčiča, Ceneta Vipotnika, Slavka Janevskega, Mateja Bora, Petra Levca in Ivana Minattija. Režija je bila y rokah Franceta Jamnika.
Ljubljana v slavnostnih dneh
Čeprav je deževno in dokaj hladno vreme v zadnjih dneh nekoliko preprečevalo načrte za popolno okrasitev Ljubljane v počastitev 40-letnice ustanovitve in obstoja KPJ, teh načrtov popolnoma ni mogla preprečiti. Ze~ v soboto, zlasti pa v nedeljo je Ljubljana spremenila svojo podobo. Morje rdečih, partijskih, jugoslovanskih in slovenskih zastav je raz pročelij hiš valovilo v vetru.
Ko se je v nedeljo ob deveti uri dopoldne začela v Beogradu slavnostna seja Centralnega komiteja ZKJ in je začel svečani govor tovariš Tito, so tudi z Ljubljanskega gradu zadoneli streli iz desetih topov. Doma so Ljubljančani ob radijskih sprejemnikih z največjim zan ma-njem prisluhnili besedam tovariša Tita, nekateri pa so potek svečane seje gledali na televizijskem platnu.
Proti večeru je Ljubljana zasijala v morju luči. Razsvetljene izložbe ter številni reflektorji, ki so osvetljevali spomenike in stav-
deti na Grad. Točno ob dvajseti uri so namreč švignile z Gradu v nebo prve rakete, takoj za tem pa se je začela prava iluminacija. Resnično: kot bi bilo podnevi, tako so rakete in goreči slap s stolpa Ljubljanskega gradu razsvetlili Ljubljano. Sij raznovrstnih
zborovanju govoril sekretar CK be ter poslopja, so bili le začetek ZK Makedonije Lazar Koliševski. kasnejši iluminaciji. 2e pred Najprej se je dotaknil nekaterih
raket pa je znova in znova rezal temo. Ne samo Ljubljančani, tem več tudi okoličani so gledali t( prekrasno iluminacijo, kakršno so spominjamo lani na predvečc VII. kongresa ZKJ.
Zvečer so Ljubljančani spei prisluhnili radijskim valovom mnogi pa so se zbrali pred televizorji ter poslušali in gledal prenos svečane prireditve »Spomni se, tovariš, kje smo začeli pred 40 leti«, ki je bila v eni izmed dvoran beograjskega sejmišča.
Vrhunec slavnostnega vzdušjf pa je bil Včeraj popoldne, ko je blizu 100.000 ljudi iz Ljubljane Gorenjske in Dolenjske prišlo na slavnostno okrašeni Trg revolucije, kjer je bilo slavnostno zbo rovanje v počastitev 40-letnice KPJ. Trg revolucije je bil popolnoma napolnjen z zborovalci Skoplje, 20. aprila (Tanjug). — tako da jih je mnogo poslušalo Nad 100.000 prebivalcev Skoplja govor člana Izvršnega komiteja in bližnjih krajev se je udeležilo Centralnega komiteja ZKJ Fran-danes velikega mitinga v Skoplju ca Leskoška-Luke v stranskih v počastitev 40-letnice KPJ in ulicah.
SKOJ. Viharno pozdravljen je na
IZ GOVORA LAZARJA KOLISEVSKEGA NA ZBOROVANJU 100.000 PREBIVALCEV SKOPJA
K P J — opora makedonskemu narodu v njegovem narodnem boju
Praznična Ljubljana
dvajseto uro so množice Ljubljančanov hitele na Ljubljanski grad, na tisoče prebivalcev, med katerimi je bilo tudi ' mnogo otrok, pa je prišlo na Trg revolucije, številne ceste in terase hiš, od koder je bilo najlepše vi-
Naša Partija se je rodila
v ognju najsrdittjših razrednih bitk
JE DEJAL BLAŽO JOVANOVIČ NA ZBOROVANJU V TITOGRADU
Titograd, 20. apr. (Tanjug). — Danes je bila v Titogradu republiška proslava 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije. Svečanost se je začela z otvoritvijo razstave, posvečene 40-letnici dela in bojev KPJ in SKOJ v Cmi gori.
Natanko ob 12. uri se je začel
na širnem trgu Ivana Milutinoviča velik miting, na katerem je govoril sekretar CK ZK Cihie gore Blažo Jovanovič. Dejal je, »da je družbeni razvoj naše dežele v celoti potrdil pravilnost politike Zveze komunistov in Centralnega komiteja. Razvoj proizvajalnih sil je dosegel takšno stopnjo, da imamo zdaj čvrsto gmotno
desetkratno. Industrijski razvoj
kraje, ki imajo za svoj nadaljnji razvoj med drugim tudi izredno ugodne naravne pogoje,
momentov iz zgodovine KPJ in Makedonije in pri tem dejal:
»Za delovne množice Makedonije je bil glas Komunistične partije edini glas, ki so ga čutile kot svojega, kot glas, ki govori v njihovem imenu, ki jih jemlje v za-
NAŠ DELAVSKI RAZRED
je izpolnil pomembne strani svetovne zgodovine
SO POUDARILI UDELEŽENCI ZBOROVANJA V drugim rečeno: »Danes slavimo ščito in ki je dramil” njihove re- ZAGREBU V SVOJEM POZDRAVU TOVARIŠU TITL’ °bletn*° organiziranega dela
volucionarne sile ter jih organi-	-	delavskega razreda Jugoslavije,
ziral za odpor proti zatiranju. z „ 20 ok mooo L	Hrvatske	Antun	“
Makedonski narod je videl v Ko- Zagrebčanov se je danes udele_ Z^an izročil prvim nosilcem šta_ nil pomembne strani svetovne mumstičm partiji Jugoslavije po- ŽUo velikega zborovanja v poča- fete pozdrave predsedniku Titu zgodovine. Štirideset let v zgo-litično moč, na katero se je lahko gtitey 40_letnice Komunistične ob njegovem 67 rojstnem dnevu, devinskem razvoju m dolga doba.
parti3e Jugoslavije in SKOJ. Z Dejal je, da je mladina Zagreba Toda y Z1 vi J en ju nase dežele je Partija neposredno in z dejanji mitinga na Trgu republike je od- in Hrvatske srečna, da odhaja P™v v tem razdobju vse naše nastopala proti režimu kolonialne šla hkrati štafeta mladosti, ki le- letos štafeta mladosti iz Zagreba, življenje od suženjstva do svobo-pra™?l	7-K	Mn	tos simbolično nosi pozdrave iz mesta, v katerem je bila pred de. Mlada je še naša skupnost,
,	,	..	•	.. HncrnfiiHh W “^dih ljudi Jugoslavije predsed- 40 leti ustanovljena Zveza komu- njena Komunistična partija pa je
in aosDodarski Dolet sta kmalu so se ^iErali v začetku leta 1941 nik*? L‘tl? iz mesta’ kjer je bila nistične mladine Jugoslavije. edina partija, ki je imela*dovolj J?	1	n	thro	Ti	lonci	mri	leti	ustanovljena	Zveza	Z	veličastnega	zborovanja	so	moči, da veruje v mladost, edina
zajela tudi te stoletno zaostale o kapitulaciji stare Jugoslavij , komunistične mladine Jugosla- Zagrebčani poslali predsedniku partija, ki ni nikoli sprejela ka-
a	vije. Velikanske množice ljudi z Tito pozdrav; v katerem je med pitulacije.«
»Razume se, da	makedonski	neštetimi rdečimi zastavami iri
komunisti niso mogli ostati gluhi	transparenti so napolnile ves trg
Na koncu	je	sekretar CK Cme	“	j®	111 okoliške ulice in so stalno
gore obsodil	sovražno	gonjo	in	naluMdnetti	ta-enutek za	vzWikale Zvezi komunistov Ju-
počil najusodnejši	trenutek za	g0siavije> Centralnemu komiteju,
ZBOROVANJA V SARAJEVU
Zveza komunistov Jugoslavije
propagando, ki jo že deset let makedonskl narod! da ga uničijo
uprizarjajo proti naši deželi in j ali da se borl za obstoj.« Kolišev-	ndidin?	Splavite	O
Zvezi komunistov. »-Dobro bi	skt je poudaril, da je moral ma-	in	hnrw	*	x •	»	..	.	.
bilo,- je rekel	Blažo Jovanovič,	kedonski narod v teh usodnih	zk.t jn	SKOJ	ie	eovoril član I?	C^PH SVOlO II101 j Z tCSIIG DOVCZJUlOSll Z llUdStVOIfl
»da bi ti naši ,kritiki1 nekoliko cJneh izbirati med revolucionarno	"	rv	7KH	Katin	1	a	r
bolje prelistali	sijajne strani re-	potjo naše Partije in politiko bol-	Mrazovič.	Ko	e	poudaril)	da ti Sarajevo, 20. aprila (Tanjug),
volucionarnega	boja naše Partije,	garske Partije, ki si je prizade-	d =	=	samo	Draznik	Zveze	Nad 1 no 000 nrebivalcev Saraieva
d. bi videli, d, im« KPJ svetlo, v,la osamiti ga od oboroienega	.	m™	S
Z ničemer in nikoli omadeževano boja drugih jugoslovanskih naro. minulost. Videli bi, da je
j	1	j	1	•	j	več	vseh	delovnih ljudi naše de- mitinga ob 40-letnici KPJ, na ka-
dov’ Makedonski narod ne bi bil ^ je Karlo Mrazovjč poslal terem je govoril sekretar CK ZKJ
podlago za nadaijnjo krepitev so- vseh 40 let visoko in častno dvi- zdaj enakopraven med drugimi tovariške pozdrave in prisrčne če- BiH in član Izvršnega komiteja cialistične demokracije. Crna gora gala zastavo revolucije m socia-	««	ks
je v zadnjih 15 letih spremenila svojo podobo. V njej so bile grajene in se grade tovarne, elek-
lizma. Videli bi, da je to partija, rojena v ognju najsrditejših razrednih bitk in zrasla iz najglob-
trarne, železniške proge, mesta in ljih korenin delavskega razreda ceste. Število delavcev je naraslo in jugoslovanskih narodov.«
jugoslovanskimi narodi, ne bi imel vseh možnosti, da se svo-
stitke Zvezi komunistov Jugosla- CK ZKJ Djuro Pucar. Prikazal
kor jih je učila in naučila v minulih 40 letih njihova revolucionarna partija — Komunistična partija Jugoslavije oziroma Zveza komunistov Jugoslavije.«
Z mitinga so poslali pozdravni brzojavki CK ZKJ in tovarišu
vije, njenemu Centralnemu ko- je revolucionarno delo KPJ, ka- 1 Titu, v kateri jima prebivalci
bodno razvija, da ni našel v sebi mjteju jn generalnemu sekretarju tere zgodovina je neločljivo po-
dovolj moči, da je kljuboval ne varnosti politike bolgarskega par tijskega vodstva.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE MARIBORČANOV
Uspehi zavračajo vse klevete
Maribor, 20. apr. — Na Trgu svobode so se začeli zbirati ljudje že ob deseti uri. Delovni, šolski in drugi kolektivi so prihajali v velikih skupinah z zastavami in transparenti. Precej časa je trajalo, preden se je velika množica — nad 15.000 ljudi — zgrnila na premajhen trg za tako veliko slovesnost. Zborovalcem je govoril član Centralnega komiteja ZK Slovenije Branko Babič.
Tovariš Babič je na drobno opisal ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije, njen razvoj in revolucionarni boj v predvojni Jugoslaviji. Mimo zgodovinskih dogodkov, pomembnih za vse jugoslovanske narode, je opisal tudi delovanje partijske organizacije in najdelavnejših komunistov v Mariboru in okolici.
Takratni kraljevski režim je divje preganjal člane Komunistične partije in njihove sodelavce. To preganjanje pa je še bolj okrepilo vpliv Partije med ljudstvom, kar so potrjevale mnoge organizacije SKOJ na šolah in drugi dogodki. Dejavnost Komunistične partije se je v Mariboru in njegovi okolici še bolj povečala, ko je postal sekretar Centralnega komiteja KPJ tov. Tito. Komunisti so postajali vse delav-nejši v sindikatih in drugih organizacijah. V splošni tekstilni stavki v Mariboru, ki je trajala 25 dni, je sodelovalo okrog 5000 delavcev. Podpirali so jih tudi drugi delavci in okoliško prebi-! valstvo.
Nato je tov. Babič opisal delovanje organizacij in članov Komunistične partije med okupacijo, ko je dal Maribor mnogo žrtev, med katerimi je bilo okrog BO članov Partije in 100 skojev-
cev. Z ustanovitvijo FLRJ pa so bili postavljeni temelji' za zgraditev socializma. Sistem delavskega in družbenega upravljanja je že pokazal pomembno vlogo. Naši ljudje z delom in uspehi zavračajo vse klevete na račun naše poti v izgradnji socializma Množica je prekinjala govor-
tovarišu Titu z iskrenimi željami,	vezana z zgodovino vseh narodov
da bi Zveza komunistov in tov.	Jugoslavije. »Zveza komunistov,-
Tito še nadalje uspešno vodila de-	je rekel na koncu, »je neločljivo
želo iz zmage k zmagi, h graditvi	povezana z ljudskimi množicami,
socializma in k ohranitvi neodvi-(	je zmerom našla v sebi moč, da
snosti naše domovine. V svojem	se je uprla slehernemu- poskusu,
govoru je tov. Mrazovič pouda-	da bi ovirali našo pravilno pot
ril, da je Komunistična partija	v socializem. Korenine te moči
Jugoslavije v borbi za socialno	so v njeni revolucionarni poti, v
in nacionalno osvoboditev naših	njeni vztrajnosti, v tesni poveza-
narodov izvršila dosledno, kakor	nosti s težnjami naših narodov,
nika	z	vzkliki:	»Tito	—	Partija-,1 nobena druga evropska komuni-	da odločno branijo priborjeno
»Heroj Tito«, »Mi smo Titovi — stična partija, tudi svojo inter- neodvisnost, dosežke socialistične Tito je naš-.	nacionalno proletarsko obveznost, revolucije in svetle perspektive
Ob zaključku so zborovalci	Na ponovne klice navdušene- nadaljnjega socialističnega vzpo-
poslali	Centralnemu	komiteju	ga ljudstva je spregovoril tudi	na. Delovne množice naše dežele
ZKJ	pismo,	v	katerem	zagotav-	sekretar CK ZKH Vladimir Ba-	bodo znale zmerom braniti svoje
ljajo, da se bodo enako vestno karič.	lastno delo s tisto požrtvoval-
kot doslej borili za izgradnjo so-	V imenu, mladine Jugoslavije nostjo in odločnostjo, s katero so
cializma.	P.	1 je sekretar Centralnega komiteja si ga priborile, na tisti način, ka-
V okviru proslav 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije Je bila v nedeljo zvečer na sejmišču v Beogradu slovesna prireditev, katere se je udeležil tudi generalni sekretar Zve»e komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito s soprogo in najbližjimi sodelavci. Prireditev pod naslovom »Spomni se, tovariš, kje smo *ačell pred 40 leti«, na kateri je nastopilo 2000 ljudi, je režiral Minja Dedič, besedilo je napisal Oskar Davičo, glasbena sodelavca pa sta bila Oskar Danon in Nikola Hercigon.ja. Filmski sodelavec Zivojin Zivanovič, scenograf Miomir Denič, številni umetniki, zborni in pevski zbori, orkestri in film so v medsebojnem prepletanju budili spomin na 40-letno revolucionarno delo KPJ. Od slovenskih umetnikov sta sodelovala Stane Sever in Sava Severjeva
Sarajeva čestitajo k temu velikemu ljudskemu prazniku in izražajo svojo hvaležnost za njune napore in trud za zgraditev socializma v naši deželi.
LJUDSKE MANIFESTACIJE NA KOSMETU
Priština, 20. apr. (Tanjug). — Današnja proslava 40-letnice KPJ in SKOJ na Kosovu in v Metohiji se je spremenila v splošne ljudske manifestacije. Nad 100.000 prebivalcev se je zbralo na velikih mitingih v Prištini, Peči, Prizrenu, Kosovski Mitroviči in Gnjilanu, posvečenih proslavi jubileja Partije.
V Prištini, kjer se je zbralo na mitingu kakih 30.000 prebivalcev, sta govorila član sekretariata oblastnega komiteja ZK Stanoje Aksič in ljudski poslanec Zvezne ljudske skupščine Aljuš Zariči. Na mitingu v Kosovski Mitroviči je govoril sekretar Okrajnega komiteja ZK Kadri Reufi, V Peči sekretar Okrajnega komiteja Branko Skembarevič, v Prizrenu organizacijski sekretar Okrajnega komiteja Milan Krtolica, v Gnjilanu pa sekretar Okrajnega komiteja Sinan Hasani.
POZDRAV NOVOSADČANOV SVOJI PARTIJI
Novi Sad, 20. apr. (Tanjug)-Kakih 60.000 prebivalcev novosadskega okraja se je zbralo danes na velikem zborovanju na Trgu svobode v Novem Sadu na proslavi 40-letnice KPJ 1° SKOJ. Po 40 letih boja SKOJ in KPJ je govoril sekretar Pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine Stevan Doronjski. Rekel je> da je današnji zbor prebivalcev samo ena izmed manifestacij velikega pozdrava Partiji revolucije, Partiji zmage in resnice.
Potem je Stevan Doronjski govoril o razvojni poti KPJ v težavnih pogojih ilegalnega boja, o zmagi ljudske demokracije in o socialistični izgradnji.
Napad na Bandung
Formalno deklarativno odo-1 kakor tudi javnosti tistih dežel, ravanje bandunških načel nič ki takšno politiko podpirajo, ne pomeni, če konkretna dejanja Najnovejši članki v kitajskem nasprotujejo Bandungu. Kitajski tiskU; objavljeni ob obletnici
tisk je zabeležil obletnico azijsko-afriške konference s članki, v katerih lepo piše o platformi Bandunga, hkrati pa z žaljivimi izrazi in raznimi izmišljotinami napada nedavni obisk predsednika Tita v prijateljskih azijskih in afriških deželah. S takšnim pisanjem kitajski časniki pravzaprav napadajo azijske in afriške 'dežele, ki so toplo sprejele predstavnike Jugoslavije ter podpisale z njimi več vsebinsko bogatih skupnih dokumentov.
»Zen Min 2i Bao« in »Peking Zi Bao" ponavljata v člankih obrabljene izmišljotine, da Jugosla-yija »sodeluje v splošni zaroti imperializma, da kali prijateljstvo v odnosih med afriškimi in azijskimi deželami in razbija njihovo solidarnost«, da Jugoslavija ‘'Podpira agresivno, ekspanzioni-stično in konspirativno dejavnost ameriških imperialistov v boju Proti narodnoosvobodilnemu gibanju v Aziji in Afriki« itd.
Večji delež v profitu
petrolejskih družb je temeljna zahteva arabske petroiefske konferenca v Kain
aziicko	konferenne so v Kairo, 20' aPrila (Tanjug). Po | čelu 50:50 krivična in nevzdržna, katerih so nekateri delegati za-
splošnem prepričanju v Kairu je | Zahteve po povečanju deleža govarjali nedotakljivost pogodb, ga o vsestranskem enakopravnem 5 vpra^an,]e Pravičnejše raz- arabskih dežel v teh profitih so vsi arabski predstavniki pa so iz-demokratičnem medna^^em^so- ^ P^iejskih prof:^°Y ,med Prišle do izra2a tudi v uvodnem razili mnenje, da je treba urediti
uernoivrdličnem meuimrtAiiiem bu družbami in arahslrirm	arm	o	 x__■~ j„	__
, .	0	družbami	in	arabskimi	deželami	govora
delovanju. S pogrevanjem raznih v —	&
, _	generalnega sekretarja	to vprašanje, da	bi vskladili
i7mi$lif>ti(n o	Titovem	notovaniu	’ središču pozornosti sedanje Arabske lige, ki je pozval družbe,	splošni gospodarski	razvoj arab-
™	prve a.rabske Petrolejske konfe-: naj same revidirajo pogodbe in	skega sveta
koristim ffitkisk^k^usto^a^ ^ence’ ki bo jutri zaključila delo. | ustrežejo zakonitim koristim Enako zanimanje je vzbudila
tim pri državnikih in narodih	°	nar°d°V-	for^la , Venezuele 0 razdelitvi
azijskih in afriških dežel določe- Okovat?’ v	J-	p,ravlčne^SI	razT	petJol®lsk!h Profltov P° ,nacelu
n	o sprfanii nnlitiki	cakovati, v načelnih okvirih brez	delitvi profitov,	čeprav v manj	60 % deželi, ki	ima v zemlji pe-
Kitaiske S takšnim oočetiem oa	yz^rajan3a na zahtevi, naj bi na	ostrem tonu.	trolej, in 40 %	družbi, kar imajo
škoduie tudi koristim boia za ?ern. sestanku storili tudi kon- Posebno zanimanje je vzbudilo v kuloarjih konference v seda-mjr	kretne ukrepe. Arabska liga je stališče delegacije Saudove Ara- njem trenutku za sprejemljivo za
V omenjenih člankih v kitaj-	f organizat.or takoj spočetka	bije, ki je izrazila mnenje,	da	arabske dežele	Libanonska dele-
skih časnikih se jasno kažejo po-	na znansJve-	jmaj° dežele, ki	pridobivajo	pe-	gacija je predlagala, naj bi dale
skusi, da bi spremenili bandu-n- ?	tehničnem	značaju	kon-	trolej, pravico spremeniti pogod- družbe in dežele, ki imajo v zem-
ška načela v blokovske katego- erp!Sc!+ci,rv,-ir- , , .. , . ,	J3.® o. koncesijah in profitih, ko- lji petrolej, po 5% dohodka od
rije, torej v njihovo nasprotje.	Predstavniki arabskih dežel so, likor menijo, da ne ustrezajo več petroleja, kar bi v obliki posojil
Takšna orientaciia nasorotuie se- Prepričam, da je sedanja razde-: splošnim narodnim koristim. To prek ustreznih ustanov dobivale danj^mu ^varnemu^ polo^a^u,	v petr°lejskih profitov po na- je sprožilo živahne razprave, v arabske dežele, kjer ni petroleja.
težnjam in prizadevanju večine neodvisnih azijskih in afriških dežel. Kdor dejansko upošteva koristi boja za mir mora tudi dosledno	spoštovati	položaj neod-
i visnih	azijskih in	afriških dežel.
Te in podobne izmišljotine so i ki so se otresle kolonialnega vla-x"	danja,	ki se zdaj	bore proti im-
perializmu in neokolonializmu, ki se žele razvijati samostojno, ki prispevajo v tej smeri ogromne napore, ki imajo pred očmi po-
zanimive predvsem, če jih presojamo v luči stikov med Kitajsko ter drugimi azijskimi in afriškimi deželami, v luči Bandunga in mednarodnega sodelovanja na
Volitve v Alžiriji
2e prvi dan incidenti - Majhna udeležba
Pariz, 20. apr. (Tanjug). Prvi ležbi, zlasti alžirskega prebival-
rezultati občinskih volitev, ki so se začele včeraj v. Alžiriji, pričajo o izredno majhni volilni ude-
Zatrt upor v Boliviji
La Paz, 20. apr. (AFP). — Bolivijska vlada je sinoči objavila, .,, v. .	,
da je bil zatrt upor, ki ga je Iv večini manjših naselij bodo vo-
stva. V mestu Alžiru, kjer so rok, v katerem bi morali zapreti volišča, podaljšali dvakrat po dve uri, je šlo volit le 58 % volivcev, medtem ko je v nekaterih drugih mestih odstotek še nižji — v Con-stantinu 52 % in v Oranu 54 %.
sploh. Čeprav se kitajski tisk for-	trebe in koristi svojega samo-
malno strinja z načeli Bandunga,	stojnega razvoja, ki niso priprav-
v omenjenih člankih dejansko na-	ljene vključiti se v bloke, ki so
Pada pravico azijskih in afriških kot aktivni subjekti v mednarod- ____________________________   ...	0_
dežel, da uveljavljajo samostojno	nih odnosih odločni zagovorniki j včeraj	dopoldne	začela	Sociali-	iitve	šele	te	dni	in	bodo	trajale
zunanjo politiko, da sprejemajo	svetovnega miru in ki imajo v	stična	falanga,	skrajna	desničar-	i do	konca	tedna.	V	večini	alžir-
tiste državnike, ki jih žele spre- splošnih gibanjih na svetovnem Jeti, in da razvijajo tesno sode- torišču zelo pomembno pozitivno lovanje s tistimi deželami, o ka- vlogo.
terih menijo, da so njihovi re- i Odmikanje Kitajske od Ban-snični prijatelji. Tako Peking za- dunga je še eden izmed izrazov meri državnikom neodvisnih čudnih preobrazb v politiki ki-azijskih in afriških dežel, da raz- tajskega vodstva. Zares, »nekaj vijajo tesno prijateljsko sodelo- gnilega je v državi Danski«, vanje s socialistično Jugoslavijo,	J.	Smole
ska stranka. Poročilo pravi, da skih občin bodo zbirale glasove je med kratkotrajnim uporom volivcev volilne komisije v sprem-
padlo 15, ranjenih pa je bilo 30 ljudi.
V Boliviji je na krmilu koalicijska vlada »nacionalnega revolucionarnega gibanja«, ki je prišla na oblast po volitvah v juliju 1958.
Ali bo Petrinu še nadalie molčal?
stvu vojaških straž. Takšen sistem so v Alžiriji uveljavljali tudi prej zaradi »varnosti na volitvah«.
Poveljnik mesta Alžira general Massu je sinoči v izrednem pozivu prebivalstvu, naj se udeleži volitev, izjavil, da pomeni »volilna abstinenca izdajstvo nasproti vojski«. Zato pričakujejo, da bo udeležba volivcev po vaseh v naslednjih dneh znatno večja.
Na sedanjih volitvah naj bi izvolili 16.000 odbornikov v skoraj 1500 občinah. Toda zaradi »premajhne varnosti« v več ko 150 občinah volitev sploh ne bo, med-
V Kairu pričakujejo, da bodo posamezne dežele, ki imajo v zemlji petrolej, v kratkem zahtevale povečanje deleža v profitu. Kar zadeva vlogo konference v tem oziru, prevladuje prepričanje, da bo pripomogla k dozo-ritvi tega problema.
Zakon o manišinskih šolah na Koroškem je treba spremeniti
Dunaj, 20. apr. (Tanjug). Socialistični tednik »Heute«, ki pod pira vladno politiko, opozarja na nejasnost določb zakona o manjšinskih šolah na Koroškem, ki ga je prejšnji mesec sprejel avstrijskih parlament.
»Dunajski politični krogi pravijo,« piše list, »da mora novi parlament izpopolniti zakon o šolah za slovensko manjšino na Koroškem, ker so posamezne določbe tako nejasne, da lahko zakon izkoriščajo za uklepanje volje slovenskih staršev.«
Naša gospodarska delegacija v Italiji
Beograd, 20. apr. (Tanjug). -Na povabilo italijanske vlade je sinoči odpotovala v Italijo naša državna gospodarska delegacija, i ki jo vodi član Zveznega izvrš
Kitajska vlada še zdaj ni navezala stikov z indijsko vlado v zvezi s prihodom
tibetanskega verskega poglavarja	dalaj	lame na indijska tla	....... ..........
I tem ko so v mnogih drugih posta-	nega	sveta in	predsednik Komite
New	Delhi, 20. apr.	Izjavo,	ki	ni navezala stikov z indijsko	vla-|	položaja, ki se bo zani	odločil	v.xli samo kandidate, ki zahtevajo	ja za	ZUnanjo	trgovino	Ljubo	Ba-
jo je dal	dalaj/lama o	Tibetu	in	do o tem vprašanju.	V New	Del-	dalaj lama je del indijskega	ti-i *ln*?,graC±'|0<< Alžirije s Francijo	bič.
svojem prihodu v Indijo, so spre- hiju - takšnega ravnanja kitajske ska z vsem poudarkom napove- m	°	Dodmrai°	voiaske	ob-
jeli v delhijskih političnih krogih vlade ne ocenjujejo posebno doval možnost, da bi se dalaj la-* zanimanjem. Izjavi dalaj lame ugodno. Tu namreč menijo, da ma vrnil v Tibet in> kakor je re.
Delegacija bo obiskala med narodni milanski velesejem in nekatere industrijske kraje v severni Italiji. Razen tega bo imela z italijanskimi gospodarskim1 funkcionarji razgovore o zboljša nju medsebojne menjave blaga in industrijske kooperacije.
in jih zato podpirajo vojaške oblasti.
Pariški časniki poročajo, da je
Prisojajo v New Delhija nnjvečji bi bilo normalno, da bi se obe v^\\u	-le	,prv,ega	dne	volitev	do
Pomen, ker je to prvi avtentični vladi posvetovali o tako važnem ..	. ,	„	,	.	številnih incidentov in atentatov,
dokument o njegovih glediščih o vprašanju, ki je ko mračna senca >>syeti prestol«. Kongresni stranki V mestu Alziru je eksplodiralo Vsem problemu Tibeta.	obviselo nad sicer prijateljskimi naklonjeni časnik »Tribune« je , več bomb. Podobno je bilo tudi v
V zadnjih treh tednih so v in korektnimi stiki med Indijo in bil dokaj jasen, ko je v uvodniku j drugih mestih.
Pekingu že nekajkrat ponovili Kitajsko.	izrazil prepričanje, da bi bilo moč j
trditev, da so dalaj lamo nasilno Razen tega so vztrajno zatrie- S po§a^an-'i med Indijo in Kitaj-odpeljali in da ga uporniki še van]e KitajfeVj da s0 dalai la^0 dos,?« fastn»™^ dalaj zmerom »prisilno« drže pri sebi. nasilno odpeijaii in da ga upor. lame v Tibet na podlagi sklenitve
daj po dalaj lamovi izjavi, v niki »prisilno« drže pri sebi, spre- ”°yega spora™ma 0 avtonomiji. | g tiradi kanclerjevih izjOV V »POSlOvHnem aOVOrU« kateri je taksno trditev odločno jeij v uradnih delhijskih krogih KltaJsko stališče nasproti dalaj	*	* [luaiuvnucui ijuvuiu
vla™X^6z določenim negodovanjem, ker ^a™'_ pa ko^prej izključuje (Qd dopisnika »Ljudske pravice« |litvami ostro pismo, v katerem je
I zahteval od njega pojasnilo. Škan-
Spopad Adenauer-Heuss
X-1 j >s t-* t • i i	° uuiutciiuu iicguuuvdnjcin,	u	*•	**	   ’	~
Vlade Cu En Laj, kakor poro- so pričakovali, da bo Kitajska po sleherno »posredništvo« in zato ajo indijski časniki, izrazil za- Nghrujevi izjavi, da bodo dalaj v Indiji z velikim zanimanjem
in »Borbe«)
,	«c»h-ujcvi izjavi, ud uuuu uaiaj	• —“ *>-*«»»»»* ™iuu«u.jcm Vladni stranki je zadala hud	dal še ni pri kraju in domnevajo
in	- i	°Sj za varno, dalaj	lame	jamj izkazali dolžno spoštovanje	pričakujejo, na kakšno stališče	moralni udarec nepremišljena iz-'
na Ze ■ ’ t.1 se , ,mpre'1 vrnil jn da je indijska vlada »stoodstot- se bo postavila Kitajska v teh java njenega voditelja Adenauer-svoj	»sveti- prestol«.	no« odgovorna za njegovo var-	spremenjenih okoliščinah po da-	ja, ki je v svojem znanem »poslo-
Ceprav je Indija neutegoma nost, takšne trditve opustila. Ker laj lamovi izjavi. -	Ivilnem	govoru«	ob	sklepu	da	se
uradno obvestila Peking, da je pa v Pekingu še kar naprej po-
- ------.— -	-j"	--	■>-	f« v ircn.inSu oc	tju-	Potem ko je stomlo vDrašanie umaknil s kanclerskega polo-
alaj lama prispel v to deželo ter navijajo obdolžitve, skuša velik Tibeta v ospredje je predsednik žaia> izjavil o svoji bodoči funk-
tud°riiiZai,> i! i a,zll'n	del indijskih časnikov pojasniti Nehru večkrat poudaril tri te- ci^ Predsednika republike, da je
dobil, kitaiska vlada še zdai »-»o a m' etroni imt iVra?	...	_	-i	•	v	,	,	j	„	•____
dobil, kitajska vlada še zdaj na eni strani kot izraz »določene- meijna načela, po katerih se bo
VREMENSKA NAPOVED
z» torek, 21. aprila
ga nezaupanja« nasproti Indiji, ravnala Indija v stikih s Kitaj-na drugi pa kot namen Kitajske, sk0i namreč varnost Indije, željo, da bi pripravila dalaj lamo do da ohrani in nadalje razvija pri-tega, ki bi se vrnil v Tibet brez jateljske stike s Kitajsko, in za-
bila »v nemški javnosti doslej pre-
malo cenjena«. Čeprav je menda hotel dati s tem samo vedeti, da si bo tudi na novem predsedniškem
„___„	    ...	položaju prizadeval nadalje odlo-
Nad zahodno in severno Evropo se posredovanja Indije. V New Del- interesiranost Indije, da se ob- j 4iln° vplivati na državno politiko, zadržuje obširno področje visokega hiju je precej razširjeno mnenje, novi avtonomija Tibeta. Kolikor ie takšna izjava vendarle izzve-nega pritiska, katerega greben da bi radi v Pekingu s ponavlja- je mo5 zvedeti v New Delhiju, ne^a tudi kot odkrita kritika do-Balkanom se Se krepl' v visinah *]-iern trditev napravili vtis, Kitajska še ni uradno reagirala sedanjega predsednika Heussa, in eka nad nase kraje od severoza- da med dalaj lamo in Kitajsko ni na to gledišče Indije. V New Del- sicer v smislu, da je bil »premalo a in severa hladen zrak.	nobenih problemov in da bi bilo hiju upajo, da bo tega molka Ki- sposoben«, da bi v svojem deset-
Precej oblačno, deloma sončno; zat0 povsem normalno, da se tajske bržčas kmalu konec, ker letnem službovanju uporabljal na£njenje h krajevnim ploham. Tem- vrne, brz ko bi se »odkrižal« ne izključujejo tudi možnosti, da predsedniške funkcije, kot bi bi-Peratura ponoči med 2 in 6, v Primorju upornikov.	bi . kitajska vlada rada slišala 10 treba. Heuss je globoko uža-
■ najvišje dnevne med 10 in 15 sto- V teh dneh precejšnje negoto- mnenje dalaj lame, preden bo do- ljen poslal svojemu nasledniku ni c-	(	vosti glede stališča Kitajske in ločila svoje stališče.	Adenauerju neposredno pred vo-
da bo Hejiss, če ne bo dobil zado voljivega odgovora, napadel Ade nauerja v javnem govoru in ga kar bo za Adenauerja še slabše strogo poučil o stvarnih dolžnostih in pravicah predsednika republike v okviru zahodnonemškf ustave.
V tem spopadu so bile simpatije javnosti na Heussovi strani K temu je prispevala tudi vladm Demokrščanska unija sama, ki jr vsekakor v prizadevanju, da b obnovila v svojih vrstah zaupanje omajano spričo bližnjih personalnih sprememb v državnem vod stvu, zagrešila isto napako ko' tudi njen voditelj Adenauer, kc je stopila pred javnost z nepriljubljeno tezo o potrebi »Širšegr tolmačenja« ustavnih določb c pooblastilih predsednika repub like.	M.	Bajec
T^tesna kultura
ODBOJKARSKI TURNIR SLOVENSKIH MOŠTEV
Branik premagal zvezna ligaša
Ljubljana, 20. aprila. — Danes .ie bilo končano na stadionu »Ljubljane« dvodnevno pokalno tekmovanje slovenskih odbojkarjev. Nastopilo je devet moštev, med njimi tudi zvezna ligaša »Partizan« Novo mesto in »Ljubljana«. Presenetljivo je zmagal Branik, kf je v finalu premagal »Ljubljano« s 3:2, »Partizan« Novo mesto 3:1 m »Partizan« Kanal 3:0.
V predtekmovanju je nastopilo •;est moštev ljubljanske podzveze in vrsta ravenskega Fužinarja v dveh skupinah. V prvi je zmagal »Partizan« Novo mesto, v drugi pa ■Ljubljana«. V finalu pa sta se jima oridružila še prvak mariborske podzveze, Branik in prvak goriške pod-Tveze, »Partizan« Kanal. Hladno vreme je oviralo udeležence. Najboljšo cormo je pokazal Branik, ki ima precej upov, da se bo letos spet uvrstil v zvezno ligo.
Najlepša tekma je bila med »Ljubljano« in Branikom. Po prvem nizu ’.5:2 je kazalo, da bodo ljubljančani gladko zmagali, vendar je Branik 'tmalu uredil vrste in odločilni, peti niz osvojil s 15:8 'ter s tem tudi točki.
Rezultati: »Kamnik« — Fužinar 1:3, Ljubljana« — »Kamnik« 3:0, »Ljubljana« — Fužinar 3:2, »Kamnik« —> Olimpija 3:1, »Partizan« NM — »Jesenice« 3:0, »Partizan« NM — »Vrhnika« T:0, »Jesenice« — »Vrhnika« 3:0.
Ostali finalni rezultati: »Ljublja-« _ »partizan« NM 3:0, »Partizan« NM — »Partizan« Kanal 3:0, »Partizan« Kanal — »Ljubljana« 0:3.	D.	P.
DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Stupica pred drugo zmago
Kragujevac, 20. aprila. — V XIII-kolu državnega šahovskega prvenstva so se partije končale takole: Matanovlč — Milič remi (34) Sofrevski — Sokolov 0:1 (13) Djantar — Bertok remi (31) Smederevac — Vukovič remi (20) Gl: goric — Trifunovič remi (22) Stupica — Lukič pono-vno prekinjeno (56)
Ugrinovič — Ivkovič remi (52) Minič — Janoševič ponovno prekinjeno (59)
Matulovič — Udovčič ponovno nrekinjeno (56)
Pričakovati je zmago Stupice, ki ■ma veliko prednost. V partiji Ma-ulovič — Udovčič obeta nejasen po-ožaj remi.
Stanje na lestvici:	Gli-gorič 9.
Matanovič, Trifunovič. Smederevac. Milič 7,5, Matulovič 7 (1), Bertok 7, Lukič. Janoševič 6,5 (1) itd.
Prepričevalen uspeh Parme
Ljubljana, 20. aprila. — Šahovski :lub Olimpija j^ v počastitev 40-let-lice ZKJ priredbi brzopotezni turnir, la katerem je nastopilo 41 šahistov. 7 glavni skupini je med 14 udeležen-i prepričevalno zmagal državni mla-linski prvak Bruno Parma z 11,5 toč-:e. Vrctni red ostalih: Trampuž 10, 'repinšek 9,5, inž. Krivec 9, Guzel 8,5, Draksler 7, Fajfar, Šiška 6,5, ICržin, -lorvat 5 itd.
VATERPOLO	*
Prvenstvo v dveh delih
Split, 20. aprila. — Predstavniki Jlavatnih klubo-v. ki imajo vaterpc-'o moštva v I. zvezni ligi, so se i ogovorili, da bo letošnje vaterpolo prvenstvo v dveh delih; od 22. julija do 19. avgusta in od 8. do 15. sep-‘embra.
Posebnost tega prvenstva je v em, da ne bodo hkrati tudi plavai'.-na tekmovanja, marveč bodo v predigri I. razreda igrala rezervna mo-■ štva ligašev.
Tudi prvenstvo v plavanju bo v dveh delih. Kar pa tiče jugoslovanski pokal, bodo osnovne pavalne dncte v državi tekmovale v desetih "onah. V kvalitetnem jugoslovanskem pokalu pa bo letos sodelovalo osem najbolje plasiranih vrst z lanskega prvenstva. Kvalitetni jugoslovanski pokal je razdeljen v dve sku-oini — severno (Primorje. Triglav. Mladost in Partizan) in južno (Mornar, splitski Jadran. Jug, in Jadran iz Hercegnovega). V fina'u bosta nastopili po dve prvoplasirani vrsti iz obeh skupin, in sicer na turnirskem
(Nadaljevanje in konce)
Značilno je stalno naraščanje uvo-Za- Le iz Danske ga je bilo lani nekaj ^anj (435, 999, 822 milijonov). Po vred-
nos...........................................  —
110 (19t
402). Po strukturi uvoza se uvrščajo na
Malo izkoriščene možnosti
vilih. O tem govore .nihaji, ki na2adnje omajajo sleherni trgovinski stik. Slabost, ki o njej kaj često govorimo. Razen tega pa smo ondotna tržišča premalo poznali
n x ...	-	in tudi nismo poiskali tistih možnosti,
K “t°e“S ; i Finfke	s	skandmovskimii državami, kjer se pravkar mudi naša
10 314, 422) in iz Norveške (85, 151,	(j0sp0darskcwlele(jacija	ljenost,	a	tak	izgovor	nič	ne	hasne. Naš
izvoz hi bil lahko večji in tedaj bi bilo
rriest° P0!; i° končni izdelki, stroji, jo za nas med drugim avtomatske tele- bilo manj iz Danske in Norveške, malo moč tudi uvažati več takih proizvodov, stlj i ^^ktroindustrije in transportna fonske centrale, ki bodo pripomogle k več pa iz Finske in še več iz Švedske ki so nam v naši gospodarski izgradnji
2nn	Iz	9enske..je	prišlo	lani	za	znatnemu	zboljšanju	našega	telefonske-	(21, 30, 51), odkoder smo dobili še enkrat močno potrebni. Nemara bo k temu pre-
milijonov din ladijskih motorjev, ra- ga omrežja.	toliko teh proizvodov kakor iz ostalih cej pripomoglo zastopništvo naše Zvezne
en teh pa še agregati in motorji ter Med dnigim blagom so še pomembna treh dežel. Manj pomembna postavka so zunanje trgovinske zbornice, ki smo ga °rugi izdelki strojne in elektroindustrije živila in surovine. Prvih je bilo več iz bila rastlinska olja. Danska in švedska lani ustanovili v Stockholmu kar za vse 'Predlanskim tudi tanker za 630 milijo- Danske (94, 106, 297 milijonov). Mednje so v zadnjih dveh letih popolnoma izo- severne dežele.
(oTo/ ' Iz Finske Pa 'ie prihajal papir ;e všteti tudi plemensko živino, ki je tržišča, zlasti ne na Danskem in Sved- Se več pričakujemo zdaj od prav-i;.,./o vsega uvoza), razen tega pa še ce- bila naj večja postavka v našem uvozu iz ske za 189 milijonov), več pa jih je bilo karšnje poti naše gospodarske delcga-
Norveške (26, 17, 44 milijonov din). cije. Dognanje novih možnosti večje me-Seštevek vrednosti našega uvoza iz njave blaga bo omogočilo nove poslovne
*oia ni milima nvnua	iiimjuiu/*;.	niuai	ic	UVUA	61-
Močno se je v primerjavi z letom 1957 vil iz Norveške (17, 98, 91), odkoder smo
Zvezna košarkarska liga
Beograd, 20. aprila. — Na stadioni na Kalemegdanu je danes dopoldne •r tekmovanju zvezne košarkarske li-»e »Partizan« premagal Crveno zvez-1o z 90:89 (44:47) in s tem prekinil se-*ijo porazov v medsebojnih dvobojih Crveno zvezdo. Gledalcev je bilo ’000.
Prvo mesto za Groma
Ljubljana, 20. aprfla. Na kegljišču Gradisa se je končalo kegljaško prvenstvo okrajne kegljaške zveze Ljub-jana. V tem tekmovanju je .sodelova-o 234 tekmovalcev iz Ljubljane, Domžal, Kamnika, Vrhnike, Rakeka, Lo-latca, Zagorja, Trbovelj in drugih :rajev.
V finalnem delu prvenstva je osvo-<il prvo mesto Leo Grom iz Rakeka, <i je v dveh nastopih po 200 lučajev oodrl 1718 kegljev (887, 831). Vrstni ed ostalih je tale: Mlalaar (Gradis) 'SD2, Stefe (Zvezda) 1679, Cavlovič (Zvezda) 1669, Likovnik (Ljubljana) '667, itd. Prvih 22 tekmovalcev s tega prvenstva si je pridobilo pravico so-ielovanja na republiškem prvenstvu, ti se je začelo včeraj na Jesenicah n bo končano v nedeljo.
Z avtomobilom med gledalce
Buenos Aires, 20. aprila (AFP). — Na avtomobilskih dirkah v argentin-ki provinci De santa Fe je prišlo do lude nesreče, ko je eden izmed avto-nobilov v polni hitrosti zavozil med gledalce. Po prvih poročilih je deset l,1udi zgubilo življenje, še več pa je 'anjenih. Na tej dirki se je huje poškodoval eden izmed vozačev, ko se ■nu je avtomobil prevrnil i$ obračal.
Predlanskim skorajda sploh ni bilo. moč- bilo v letih 1956 in 1957 tega blaga le 1454, 3153) pa, da smo na tem računu navskih dežel. Spričo popolnoma odortTh no povečala (13	18, 238 mili jonov). Se malo, lani pa je docela izostalo.	zdaj dolžni še 2368 milijonov din.	vrat na skandinavska tržišča kier ob
"olj se j* povečal uvoz teh izdelkov n Prav tako so lani izostale tudi suro- Ce naj navedemo vzroke, je bil prvi velja le boljša kakovost pa bodo konč-'edske (10gS. 1155, 1711). Najpomemb- vine iz Švedske (8. 2, 0 milijonov), le ta, da nismo bili vselej kos zahtevam nega odločilnega pomena samo nrizade neiSi pa je bil vsekakor uvoz strojev za malo je narasel njih uvoz iz Norveške tržišča, zlasti ne na Danskem in Sved- vanja naših kolektivov, solidno noslova-e tuozo in prehrambeno industrijo, in (6, 5t 15) in nazadoval je iz Finske (0. skem. Kakovost našega blaga jima ni nje naše zunanje trgovinske onerative t,ldl uvoz ladijskih motorjev, telefonskih !69, 59), odkoder smo uvažali predvsem zmerom ustrezala, še posebej ne bomba- ter dober izbor naših zastopnikov v teh ®Paratov, papirja ter specialnih izdelkov celulozno volno, povečal pa se je iz Dan- ža. Naši izvozniki so bili togi v cenah deželah.
»	'	I	'	I-J	1	-------- .	    v»-.	  —	rr -------1	-- ----------- ‘	tj lil	V	V.I.UU
crne metalurgije. Na Švedskem izdeluje- ske (28, 14, 40). Kemičnih proizvodov je in nestalni posebno v ponudbah pri ži-
S. S.
W BUDIMPEŠTA, 20. aprila (Reuter). — Namiznoteniška reprezentanca Japonske je sinoči v Budimpešti premoga!* Madžarsko s 510,
lg> KAIRO, 20. aprila (AP). — Odlična igra teniškega dvoboja za Davisov pokal Egipt : Romunija med Romunom Vizirom in Egipčanom Karako je bila sinoči zaradi mraka ob stanju 6:4, 3:1 v korist Romuna prekinjena Stanje dvoboja je 2:2.
• MOSKVA, 20. apr. (Tanjug). — V I. ko:u sovjetskega nogometnega Drvenstva so se srečanja končala takole: Spartak : Dinamo (Tbilisi) 1:1, Lokomotiva :- Kritja sovjetov 1:0, Dinamo (Moskva) : Šahter 2:0, Ze-n t : Dinamo ((Kijev) 2:1, Torpedo : Mcildava 0:1, Armija : CDSA 2:0.
P1P$
M
Pod okriljem svetlih tradicij v bodočnost
Slovenski železničarji v borbi in graditvi
»MED VELIKIM REVOLUCIONARNIM VRENJEM DELAVSKEGA RAZREDA JUGOSLAVIJE SE JE 15. APRILA 1920 ZAČELA SPLOŠNA ŽELEZNIČARSKA STAVKA. LJUBLJANSKO POSTAJO JE TEGA DNE ZASEDEL CENTRALNI STAVKOVNI ODBOR, KI SO GA VODILI KOMUNISTI.« — To je napis na plošči, ki je pritrjena na zidu pred ljubljansko železniško postajo in katero so naši železničarji svečano odkrili ob obletnici na ta revolucionarni dogodek v delavskem gibanju ter v čast 40. obletnice KPJ in SKOJ. Takrat, aprila 1920. leta je v vsej državi stavkalo 14 dni nad 50.000 železničarjev. Dobrih 10 dni za tem so hoteli ljubljanski železničarji manifestirati svojo odločno voljo v borbi za svoje pravice z masovnim pohodom v mesto. Na Zaloški cesti se je tisto jutro, 24. aprila, zbralo nad 4000 železničarjev, delavcev, žena in otrok. Oblast, ki Je zvedela preko svojih ovaduhov za ta pohod, ga je hotela za vsako ceno preprečiti. Na Zaloško cesto je poslala 20 žan-darjev in 5 policajev z nasajenimi bajoneti ter nabitimi puškami. Množica, ki je sodelovala v tem pohodu, je pred Leoniščem trčila ob bajonete.
»Naprej! Hočemo kruha in dela!«
Takrat je zagrmela salva Iz pušk. Na Zaloško cesto se Je razlila kri slovenskih delavcev ...
šilo za investicije in nadomestitve 14.530,000.000 dinarjev, kar so v višini 78 % krili iz amortizacijskega sklada podjetja. V tej vsoti so vštete tudi obnove v vojni porušenih objektov. V petih letih so zgradili 22 postajnih zgradb, 9 tovornih skladišč, 4 bivalnice, 10 železni-
bodo napeljali kontaktno mrežo do Verda, istočasno pa napeljali električni vod iz Kleč do Logatca, kjer bo predvidoma napajalna postaja.
Da bi rešili problem ljubljanskega železniškega vozlišča, bi bila potrebna ogromna sredstva, ki jih pa nimajo. Zato bo-
Kot je bila slavna borba slovenskih železničarjev za pravice delavskega razreda v monarhistični Jugoslaviji, tako je bila njihova borba slavna ter dosledna v času NOB. Okoli 2300 slovenskih železničarjev se je priključilo NOV, drugi so delali za NOV na svojih službenih mestih. Kdo bi mogel zdaj po tolikih letih izračunati, koliko orožja, hrane in sanitetnega materiala so prepeljali naši železničarji v partizane? Koliko preganjanih aktivistov so ilegalno spravili v varno zavetje osvobojenih gozdov? Koliko zvez so držali z borci in aktivisti NOB? Vse to je napisano na straneh zgodovine brezkompromisne borbe slovenskega ljudstva in naših narodov proti okupatorjevemu zasužnjevanju in za boljše življenje nas vseh. Da smo dosegli ta cilj, da smo si priborili svobodo, je prav tako zasluga tudi železničarjev.
Vojna je bila končana in železničarji so z ostalimi borci zamenjali puške za krampe ter lopate. Koliko prog je bilo uničenih, koliko železniških mostov porušenih, koliko zgradb požganih! Vse to je bilo treba zdaj' hitro obnoviti, da je lahko stekel promet nemoteno naprej, da so kolone tovornih vlakov lahko prevažale gradbeni material za požgane domove, tovarne itd. po vsej naši domovini.
•
Direkcija Jugoslovanskih železnic Ljubljana vključuje v svoj sestav 21 različnih železničarskih podjetij s samostojnim finančnim poslovanjem. Poleg direkcije so še: uprava in vse enote Železniškega transportnega podjetja Ljubljana, podjetje za vzdrževanje prog Ljubljana, Celje, Maribor, Novo mesto, Jesenice, Gorica, Postojna in Pula, podjetje, za popravilo strojev Maribor, podjetji za popravilo voz in strojev Sišlsa ter Gorica, podjetji za popravilo voz Dobova in Ptuj, Železničarsko elektro-podjetje Ljubljana, Železničarsko signalno podjetje Ljubljana, podjetje za regeneracijo tirnega materiala Ljubljana, kamnolom Verd, železniško projektivno podjetje Ljubljana, železničarska tiskarna Ljubljana in podjetje za remont prog Ljubljana.
Vsekakor je med najvažnejšimi Železničarsko transportno podjetje, ki je z lanskim letom zaključilo prvo petletko svojega poslovanja kot gospodarska organizacija in ki jo že vodijo organi delavskega upravljanja.
Ce pregledamo uspehe njihovega dela v tem obdobju, tedaj bomo videli, da so skupno naložili 37,206.000 ton tovornega blaga, sprejeli 31,895000 ton blaga in prepeljali 69,101.000 ton tovornega blaga. V ta namen so prevozili v tovornem prometu 9663 milijonov kilometrov V teh petih letih so v potniškem prometu prepeljali 163,4 milijonov potnikov in prevozili pri tem 5339 milijonov kilometrov. Skup-
na dolžina prog na območju Železniške direkcije Ljubljana pa znaša 1480,6 km.
Tudi vsa ostala podjetja v sklopu direkcije JZ Ljubljana so V teh letih zadovoljivo izvršila delovne ter proizvodne naloge, ki so jim bile postavljene z načrtom.
Vsa leta, razen 1954, je podjetje zaključilo poslovanje v transportni dejavnosti z dobičkom. Leta 1954 so imeli 51 milijonov izgube, naslednje leto pa že 1018 milijonov dinarjev dobička. Leta 1956 je bilo dobička 2683 milijonov dinarjev, leta 1957 celo 3325 milijonov dinarjev in lani le 472 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov je razvidna neustaljenost gospodarskega poslpvanja, ki pa nima svojega izvora v podjetju samem, temveč v dinamiki našega celotnega gospodarskega razvoja.
V petih letih pa je Železniško transportno podjetje potro-
ških mostov, 20 masivnih mostov, 3 mostne provizorije, 105,45 km novega remonta, 50,19 km delnega novega remonta in 34,98 km starega remonta. V delu pa so še vozlišča v Ljubljani, na Jesenicah in v Celju.
Največji problem investicijskega oddelka ZTP je vsekakor ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča. Ta ureditev je potrebna že zaradi elektrifikacije proge Postojna—Ljubljana. Elektrifikacija je bila lani dokončana do Logatca. Letos pa
do letos začeli le s prvo fazo del pri reševanju tega problema — preselitev železniških objektov. Podvoz pa bodo zgradili predvidoma do 1961. leta. V naslednjem petletnem planu bi morala biti elektrificirana proga Postojna—Ljubljana—Zalog in proga Ljubljana—Jesenice. Na progi proti Jesenicam bodo še letos začeli z manjšimi pripravljalnimi deli.
Letos bo tudi dokončana proga Lupoglav—Raša in bo izročena prometu. Prav tako tudi
obsoteljska proga od Kumrovca do Stranja ter Grobeljnega.
Železniška podjetja so v petletnem obdobju pričela tudi z gradnjo stanovanjskih hiš, saj jim primanjkuje okoli 1800 stanovanj. Doslej so že zgradili 226 stanovanj, od tega samo lani 130, V gradnji imajo še 168 stanovanj, ki bodo še letos vseljiva. V načrtu pa imajo gradnjo nadaljnjih 225 stanovanj. Veliko zanimanje med železniškimi delavci je tudi za zadružniško gradnjo stanovanj. Tako bodo v okviru stanovanjske zadruge zgradili okoli 80 stanovanj, pri čemer bodo nudila finančno pomoč vsa podjetja JZ.
Istočasno z uvedbo podjetniškega poslovanja pa je bilo uvedeno tudi delavsko upravljanje z določenimi omejitvami v pristojnosti zaradi večstopenjskega sistema samoupravljanja.
Tako sodeluje v vseh enotah ZTP v organih delavskega samoupravljanja okrog 32 % vsega osebja, kar predstavlja učinkovito šolo samostojnih proizvajalcev.
V organih delavskega upravljanja v vseh podjetjih, ki spadajo pod skupnost Direkcije JZ Ljubljana, kakor tudi v upravnem odboru Direkcije ter generalne direkcije JZ v Beogradu pa sodeluje skupno 3498 delavcev ter uslužbencev, kar predstavlja 18,6 % od vsega železničarskega osebja.
Organi delavskega samoupravljanja so bili v teh petih letih voljeni štirikrat. Napredek v načinu in vsebini razprav v teh organih se vidi iz leta v leto, četudi dosedanje poslovanje zaradi neizvedene decentralizacije gospodarskih poslov še ne more biti zadovoljivo.
Pet let poslov|nja podjetij JZ pod delavsko upravo lahko
ZDRAVSTVU NOVE MEDICINSKE APARATE
To nalogo je uspešno opravila »Etektromedicma«
Sodobno zdravstvo bi bilo brez modernih medicinskih aparatov in pripomočkov kot dojenček brez matere. Dandanašnji si že več ne moremo zamišljati bolnišnice brez rentgenskega aparata, da drugih najbolj potrebnih pripomočkov sodobne medicine sploh ne omenjamo. Doslej smo medicinske aparate večinoma uvažali iz inozemstva in zanje plačevali težke devizne dinarje. Zaradi tega je nastala prav občutna in nepopravljiva škoda, če se je kakšen dragocen medicinski aparat pokvaril, saj nismo imeli zanj nadomestnih delov, niti strokovnjakov, ki bi ga znali popraviti, oziroma takšne delavnice, kjer bi popravljali elektromedicin-ske aparate.
In vendar imamo v Jugoslaviji dve takšni podjetji, ki popravljata medicinske aparate In instrumente — celo -več — že izdelujeta nekatere, tudi najzahtevnejše in dragocene.
• Eno takšnih podjetij imamo
• kar v Ljubljani, v Slomškovi
• ulici. To je podjetje »ELEK-
• TROMEDICINA«, kjer izde-
• lujejo in popravljajo elektro-
• medicinske aparate in instru-
• mente.
Podjetje »ELEKTiyD MEDICINA« se je razvilo iz servisne in remontne službe, ki je pričela z delom takoj po osvoboditvi 1945. leta in v kateri so delali v začetku le trije strokovni delavci, ki so imeli poleg
Galexan, elektronska aparatura za
impulzni
galvanski in eksponenclonalno tok
Oscilotern 400 (UKV), aparat za visokofrekvenčno segrevanje
komaj za dobro aktovko orodja tudi ogromno volje in energije, da so lahko vztrajali na tako zahtevnem delovnem področju.
Začetne težave tega podjetja so bile videti skoraj nepremostljive, vendar je takratna servisna in remontna služba z vztrajnostjo ter marljivostjo prvih ljudi le utrla pot k večjemu razvoju delavnice in današnjemu podjetju »ELEKTROMEDICIN A«, ki je postalo samostojno 1954. leta.
Danes zaposluje podjetje »ELEKTROMEDICINA«, ki ima 4 različne oddelke: rentgenskega, elektrotehniškega, kirurgo-mehaniškega in galvanskega, okoli 55 delavcev vseh strok, iz-učuje 10 vajencev, pri strokovnem delu so zaposleni poleg strokovnjakov tudi inženirji in tehniki.
Zaposleni delavci so povečini mlajši ljudje. Zlasti želi podjetje »ELEKTROMEDICINA« usposobiti za svoje potrebe čimveč vajencev, ki bodo nekoč morali stopiti na delovna pnesta, ki jih danes zavzemajo strokovni mojstri.
Glavni namen in glavna dejavnost podjetja »ELEKTROMEDICINA« je Se vedno servisna služba ter remont. Tako popravljajo vse medicinske in elektromedicinske aparate vključno z diagnostičnimi, terapevtskimi in zobnimi rentgenskimi aparati. Dalje popravljajo vse medicinske Instrumente, elektronske in slušne aparate. V nadaljnji perspektivi pa je razširitev servisne službe na
teren in remont v lastnih delavnicah.
Poleg servisne službe in remonta pa izdeluje »ELEKTROMEDICINA« tudi razne medicinske aparate, ki smo jih prej morali sicer uvažati. Tako delajo v elektronskem oddelku razne aparature po naročilu, v elektromehaniškem prav takoj v rentgentskem razne aparate po naročilu, vendar upoštevajo pri tem specifične potrebe zdravstvenih ustanov in v me-haniškem oddelku izdelujejo razne dele za medicinske aparate, ki jih bi morali sicer uvažati, a jih lahko izdelamo sami doma iz domačih surovin. V kirurgo-mehaniškem oddelku popravljajo ter brusijo kirurgo-medicinske instrumente. Prav tako pri »ELEKTROMEDICINI« kromajo ter nikljajo vse vrste medicinskih in elektromedicin-skih aparatov ter instrumentov, kakor tudi vse ostale kovinske predmete za široko potrošnjo.
Področje, do koder nudi svoje usluge podjetje »ELEKTROMEDICINA«, sega izven meja naše ožje domovine, Slovenije. Tako dobivajo naročila tudi iz Istre, Dalmacije in večjega dela Hrvatske. V zadnjem času prihajajo naročila celo Iz Srbije, razen tega pa delajo tudi za JLA.
Neto realizacija proizvodnje je bila ocenjena leta 1956 na 36 milijonov dinarjev, leta 1957 na 60 milijonov dinarjev in leta 1958 na 74 milijonov dinarjev.
Razlogi za takšen dvig prometa so bili izredni zaradi ugodnih dobav materiala iz uvoza, ki so prioritetne važnosti za produkcijo zlasti v rentgenskem oddelku, dalje zaradi razmeroma nizke cene njihovim izdelkom in 6—15-mesečne garancijske dobe, saj njihova servisna služba popravi takoj vse okvare na aparatih, kamorkoli jo pokličejo. Nemajhno zaslugo za dvig prometa pa Ima tudi kvaliteta izdelkov podjetja »ELEKTROMEDICINA«, sal izdeluje vse aparate ter instrumente po najnovejših izsledkih moderne elektromedicine kljub primitivnosti strojev in prostorov, ki jim služijo v ta namen.
In tako smo se seznanili tudi že s težavami, s katerimi se bori podjetje »ELEKTROMEDICI-NA«. V prvi vrsti s(o to neprimerni prostori in deloma zastarel ter <ztrošen strojni park. Sedanji prostori ne ustrezajo niti *n obstoječi obseg dela, niti v higiensko-tehničnem pogledu. Njihovo delo je namreč pre-
v celoti označimo kot uspešna Vendar pa je treba temu razvoju dati nadaljnji polet z nekaterimi reformami v poslovanju. Za ZTP pred vsem naslednja:
• priznati je treba realno prodajno ceno prometno-transportnih uslug, priznati njeno spremembo v zvezi z dinamiko dela in zagotoviti pokritje preko tarifnih dohodkov in eventualnih dotacij,
• Izvesti je treba čimprej organizacijo, prilagojeno dejanskim pogojem, v katerih mora ZTP trenutno poslovati,
• izvesti čimveč j o gospodarsko decentralizacijo,
• okrepiti pomen ter pristojnost organov delavskega upravljanja in
• doseči zmanjšanje proizvodnih stroškov predvsem z doslednim varčevanjem na vseh delovnih mestih in z boljšim izkoriščanjem prevoznih kapacitet.
Da bo železničarski kolektiv izpolnil tudi svoje bodoče in zahtevnejše naloge, ki stojijo pred vsemi delovnimi ljudmi nove, socialistične domovine, nam jamči svetla in slavna tradicija naših železničarjev v času monarhistične Jugoslavije ter med NOB, kakor tudi njihov doprinos ter žrtve za svobodo vseh jugoslovanskih narodov.
pleteno z žarčenjem, varjenjem, uporabo nitro-lakov, olj ter ostalimi škodljivimi hlapi. Podjetje »ELEKTROMEDICINA« bi se zaradi tega moralo nujno preseliti v boljše prostore, ali pa bi. mu jailo treba omogočiti po ugodnih pogojih najem ustreznih kreditov za gradnjo novih prostorov. Predvidena adaptacija sedanjih prostorov pa pride v poštev le v primeru, da se upoštevajo specifične potrebe podjetja in dodeli takšen dolgoročni kredit, ki ne bi ogražal rednega poslovanja in plač z, visokim odplačevanjem anuitet.
V dokončni fazi pri izdelovanju preciznejših aparatur so potrebni še vedno nekateri posamezni deli iz uvoza, za kar pa so potrebne devize in le-teh podjetje nima v dovoljni množini na razpolago. V vprašanju
Aparat za sterilizacijo in pranje pljuvalnikov »Sputex«
deviz sta podjetju priskočila doslej na pomoč republiška obrtna zbornica in republiški svet za zdravstvo. Za nemoten potek dela v produkciji, kakor tudi v servisni službi in remontu so potrebni posamezni deli iz uvoza — in vrednost le-teh dosega približno 30 91 celotne vrednosti prometa podjetja • ELEKTROMEDICINA«.
Impjo pa težave tudi zaradi fluktuacije delovne sile, posebno strokovnjakov, ki )im r.e morejo nuditi takšnih delovnih pogojev, kot bi bilo želeti.
Tudi občutijo pomanjkanje raznega materiala na tržišču, kar zahteva nujno kopičenje zalog v podjetju, da je možna ne-
4-ventilni rentgenski aparat
motena proizvodnja. Seveda Pa takšen način kopičenja zalog znatno obremenjuje obratna sredstva, ki so postala zaradi vse večje proizvodnosti podjetja mnogo premajhna.
In na koncu imajo težave tudi zaradi zastarele mehanizacij® v podjetju, ki bi jo bilo treba čimprej obnoviti in nadomestiti z novimi stroji ter napravami.
In kakšne so želje kolektiva v podjetju glede na obrazložene probleme? Vsekakor trdno upajo, da bodo naleteli na razumevajočo pomoč:
• pri iskanju oziroma dodelitvi primernih prostorov,
• pri nudenju dolgoročnega investicijskega kredita po ugodnih pogojih,
• pri deviznih sredstvih za servisno službo in remont, ker mora podjetje rezervne dele uvažati iz tujine,
• pri nakupu dragih merilnjf1 instrumentov in najnujnejši*1 strojev za mehanizacijo,
• pri upoštevanju tarifnega pravilnika glede na specifi^00 dela kot edine tovrstne stroke v republiki,
• pri nudenju zadostnih obratnih sredstev vse dotlej. dokl?r podjetje ne bi saniralo lastnin finančnih težkoč in odpljia*0 anuitet.
Ob taki pomoči se bo l#'1'*** podjetje »ELFKTROMIODICI-NA« razvilo v kvalitetno P0(i' JetJe, ki bo nudilo nnSer»n zdravstvu nemoteno vse usluge, po katerih le dan n» d®** večje povpraševanje in vefj® potreba.
TO STRAN SMO ODSTOPIL* DIREKCIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC LJUBLJANA IN PODJETJU »ELEKTRO MEDICINA«, LJUBLJANA
IZ MAJHNIH PODJETIJ SO NAREDILI TOVARNO
Podjetje IBI (industrija bombažnih izdelkov) v Kranju je nastalo iz več majhnih nacionaliziranih podjetij z obrtnim načinom proizvodnje. Tak način dela se je ohranil še dalj časa po . nacionalizaciji. Posledica tega je bil razdrobljen in ne-vsklajen način proizvodnje, ki se je odvijal v neprimernih obratnih prostorih. Nizka in nekvalitetna proizvodnja ter slabo vzdrževanje že itak izrabljenega strojnega parka je podjetju,, narekovalo, da nima več daljše življenjske dobe. Nastajalo je že vprašanje ali naj podjetje še obstane, ali naj preneha z delom in bi prostore porabili za druge namene.
Leto 1955 pomeni prelomnico v razvoju in življenju kolektiva. Tedaj se je namreč celoten delovni kolektiv odločil, da bo namesto demontaže in popolne opustitve starih tovarniških zgradb, obdržal podjetje, ga preuredil ln postavil trdnejše temelje za njegov razvoj in napredek proizvodnje. V lastni režiji z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom vsega delovnega kolektiva od delavcev do direktorja se je lotilo izgrajevati zanemarjeno in neurejeno podjetje. Zaprosili so tudi za 140 milijonov kredita. Prostori podjetja so hitro spreminjali svoje lice. Preuredili so prostore tkalnice, predilnice, barvarne, oplemenilnice, delavnic, sindikalne dvorane, kuhinje, skladišč, garaž in poslovnih prostorov. Iz majhnih neprimernih prostorov so nastale prenovljene, svetle in prostorne dvorane, v katerih so smotrno razporedili' obstoječe stroje. Usposobili in montirali so tudi vse tkalske stroje, ki so pokvarjeni in neizkoriščeni ležali
pod lopami in drugje. Skratka ustvarili so pogoje za sodoben industrijski način proizvodnje z urejenim tehnološkim procesom. Vzporedno z obnovo podjetja so se večale tudi vrste kolektiva, ki je do danes narasel na 423 delavcev In delavk. V podjetju je zaposlenih dve tretjini žena in deklet. Najlepši dokaz uspeha podjetja se zrcali v številkah. V letu 1954 je bilo izdelanih 2,213.471 tek. m ali 100 °/o, v letu 1958 pa že 4,576.121 tek. m, ali 198 °/o. Plan za letošnje leto pa predvideva že 5,259.88. tek. m ali 227 %>. Celoten družbeni plan za letošnje leto predvideva 1 milijardo 597 milijonov dinarjev. Izdelki tega kolektiva so zelo iskani, ne samo pri nas, temveč tudi po številnih evropskih in drugih državah, zlasti kvalitetni Jacquard gradi za žimnice.
Kolektiv pa z dosedanjim delom še ni zadovoljen. Podjetje ima namreč, poleg tkalnice in obratov, ki so vezani nanjo tudi lastno predilnico. Njena dosedanja zmogljivost je 1192 vreten, ali 200 ton preje letno. Ta nizka proizvodnja pa povzroča nesorazmerje s tkalnico, ker mora podjetje več kot 2 tretjini svojih potreb preje kriti z nakupom v drugih predilnicah. Odvisnost od tega nakupa pa povzroča čestokrat velike težave. Podjetje je že izdelalo načrte za rekonstrukcijo predilnice. Po tem načrtu predvidevajo razširitev sedanje predilnice tako, da bodo na sedanjem poslopju dvignili še eno nadstropje. Skupno število vreten bo tako naraslo na 4500 vreten. Z izvršitvijo rekonstrukcije predilnice se bo uresničila večletna želja delovnega kolektiva po neodvisnosti in posta-
vitvi na trdnejše gospodarske temelje. Zanimivo je omeniti, da je kolektiv tudi pri tej zadnji gradnji sklenil, pomagati s prostovoljnim delom.
Vzporedno s to gradnjo pa kolektiv ni zanemarjal vprašanja družbenega standarda svojega kolektiva. 2e skoro leto dni v podjetju posluje menza. Poskrbeli so tudi za zdravstveno zaščito, prosvetno in kulturno razvedrilo svojega članstva. Kolektiv si Je kupil stavbo v Strunjanu, ki jo sedaj preureja v počitniški dom. Naj omenimo, da je podjetje že lani pričelo graditi tudi stanovanja za svoje delayce in uslužbence, ki bodo že letos vseljiva.
Novi prostori tkalnice so svetli in prostrani, tako da se delavk« ln delavci dobro počutij«
med delovnim časom
pot*'e,’e za 0S*tp*10 m^e 'Htostai®
Od postaje v Ljubljani nas pot zanese po ulici Moše Pijada (bivša Kolodvorska ulica) mimo novozgrajene moderne poslovne in stanovanjske hiše, ki se drži poslopja Radia-televizije Ljubljana. V pritličju te stavbe ima svoj lokal in poslovne prostore podjetje za oskrbo mlinske ln delno živilske industrije, ki si je nadelo ime »Mlinar«. Trgovina je urejena po sodobnih arhitektonskih načelih in je v ponos temu delu Ljubljane. Za trgovino pa so poslovni prostori, ki pa bodo spričo nenehne rasti podjetja v nekaj letih pretesni. Pa kakor si je kolektiv' podjetja pomagal še lz večjih težav, si bo pomagal tudi iz te.
Podjetje »Mlinar« je bilo
leta 1958	...	128	milijonov	ska Industrija v živilske kom-
leta 1957	...	150	milijonov	binate, se je tudi podjetje »Mli-
leta 1958	...	175	milijonov	nar« moralo prilagoditi tej re-
Ker pa	se je sedaj 'združila	organizaciji ln povečati svoj de-
mlinska, testeninska in pekar- lokrog.
Tretje mesto v izvozu
sadja in zelenjave
Vsako leto večje povr- prskega in goriškega okraja. V žave. »Slovenija Sadje- Ima 140 Sine pomlajenega sadnega nekaterih letih predstavljajo tržni redno zaposlenih, a v mesecu ma-drevja in nove plantaže viški tolike količine, da je možno ju, junije in juliju jih zaposli v breskev, črnega ribeza, ma- izvoziti več kot 1000 ton graha, svojih skladiščih v Mariboru, lin, jagod, jabolk ln hrušk 800 ton fižola v stročju, 1500 ton Volčji dragi, Kanalu in v Hla-nudijo istočasno povečane paradižnika, 1500 ton zgodnjega dilnici v Zalogu tudi do 300, in to možnosti izvoza raznih vrst krompirja in več kot 1000 ton največ žena. Podjetje je zasedlo sadja.	razne druge zelenjave. Predelano lani med velikim številom jugo-
sadje v obliki sadnih pulp in so- slovanskih izvoznih podjetij tre-Iz Slovenije je možno letno kov, zmrznjeno sadje in sušeno je mesto. S tem je kolektiv, pre-izvoziti, a ne da bi okrnili po- povrtnino izvažamo letno okoli magujoč vse težave, katerih je trebnih količin sadja za notranjo 2D00 ton.	polno pri izvozu svežega sadja in
potrošnjo, več kot 1800 ton če- V okviru navedenih možnosti zelenjave, dal skupnosti lep pri-šenj, 300 ton jagod, 200 ton čr- izvoza sadja in zelenjave iz Slo- spevek.
nega ribeza 500 ton malin, 100 venije je vloga podjetja »Slovo- Podjetje »Slovenija Sadje« žeton marelic ‘500 ton breskev, 1500 nija Sadje« vsako leto pomemb- li še tesnejšega sodelovanja s ton borovnic, 500 ton grozdja, nejša. Podjetje, ki je v lanskem proizvajalci, kmetijskimi zadru-1500 ton sliv, 1500 ton hrušk in letu izvozilo več kot */« vseh za gami in zadružnimi poslovnimi 5—io tisoč ton jabolk. Izvoz ze- izvoz sposobnih tržnih viškov ra- zvezami, da bi mogli letos in v lenjave lahko predstavlja prav zen drugih izvoznikov v Slove- bodoče izvoz sadja in zelenjave tako lepe količine. Cenjena je niji, sodeluje pri izvozu sadja in iz Slovenije dvigniti količinsko zlasti zgodnja zelenjava iz ko- zelenjave iz drugih področij dr- in posebno še kakovostno.
Moderno urejen lokal podjetja »Mlinar«
»PRERAD«
VELETRGOVINA NA VELJKO IN MALO ,
»SLOVENIJA-ŽIVINOPROMET«
izvoznik
Po zaslugi našega političnega vodstva je blagovna izmenjava 8 tujino zavzemala po osvoboditvi vedno večji obseg, kajti industrializacija dežele in mehanizacija kmetijstva sta zahtevali poživitev mednarodne bla-Sovne izmenjave blaga. Da pa bi se zajeli čim več razpoložljivih tržnih viškov, so decentralizirali izvoz in ustanovili vrsto specializiranih podjetij za zunanjo trgovino.
Tako je bilo leta 1930 ustanovljeno tudi specializirano izvozno podjetje za izvoz živine in živalskih proizvodov Slovenija-Zivinopromet v Ljubljani, ki je kot prvo podjetje te vrste v Sloveniji pospešeno izvažalo živino, meso in mesne izdelke.
Od 1950. leta dalje je podjetje ustvarilo tesne stfke z domačimi proizvajalci to je s kmetijskimi Zadrugami in kmetijskimi posestvi ter si je z letnimi pogodbami zagotovilo potrebne količine blaga za izvoz. Taka kooperacija pa se ni razvila samo pri nakupu živega blaga, ampak tudi Pri nakupu mesa in mesnih izdelkov. Podjetje ima vrsto po-8odb z raznimi tovarnami mesnih izdelkov v Sloveniji, ki pri-
. '»'W*	'*■	<	»	>*•“■'<	MfKrr	'1
ustanovljeno leta 1952 z name-' nom, da oskrbuje našo mlinsko industrijo z reprodukcijskim materialom in novimi stroji/
Ustanovitev takega specializiranega podjetja je narekovala rekonstrukcija naše mlinske industrije, ki je bila v sila kritičnem stanju. Pred vojno je bilo v Sloveniji le nekaj valjčnih mlinov z majhnimi kapacitetami.
Se ti pa so bili sila zastareli.
Po vojni pa smo pričeli vlagati v mlinsko industrijo znatna sredstva. Mline je bilo treba rekonstruirati ter povečati p j ih zmogljivosti. Gradili smo silose za žito. še danes ni dokončana rekonstrukcija. Vedno so potrebne nove izboljšave.
Z razvojem našega mlinarstva in z 'razvojem obratov za predelavo mlevskih izdelkov je rastlo tudi podjetje »Mlinar«.
Njihov promet se je stalno dvigal in njih dejavnost se je širila. Od prodaje nadomestnih delov za mlinske stroje, raznih mrež in sit so razširili svoj delokrog na mlinske stroje, na birojske usluge itd. Danes se lahko mlinska in predelovalna podjetja obrnejo na »Mlinarja« in pri njem naroče vse potrebno za razširitev ali rekonstrukcijo mlina, za zgraditev nove pekarne, za najrazličnejše transportne naprave, specialne tehtnice za žito, merilne instrumente itd.
Sprva je podjetje delovalo samo v okviru Slovenije. Sedaj pa dobivajo naročila iz vse države. Posebno radi se obračajo na njih podjetja iz Makedonije.
Sedaj so prevzeli gradnjo večjih modernih peči za peko kru-
ha-peclva.	...	*	v Portorož na polotok Seča, kjer zadeva, da bi te trgovine — ob
Najlepše pa si predočimo rast ima ge clanes skladišča in poslov- prevzemu so bil$ pomanjkljivo podjetja in trud devetčlanskega ne prostore v poslopju nekdanje- in slabo opremljene — kar naj* kolektiva s prometom, ki so ga ga skjadiš{a soli	s	bolj sodobno uredil. Mnoge je že
dosegli v teh sedmih letih svo- Podjetje postopoma opušča opremil in bi tudi ostale, Če bi jega obstoja.	grosistično dejavnost in prehaja imel sredstva. Prav bi bilo, da bi
na razširitev maloprodajne mre- prizadevnemu kolektivu — v že. Razen grosističnega skladišča okviru možnosti — nudili pomoč na polotoku Seča ima podjetje še tudi odgovorni pri okraju in občini.	>
Kolektiv se vsa leta bori z velikim težavami. Med prvimi je oddaljenost od železniške postaje — 50 km — dalje neprimerna lokacija skladišča in prav do zadnjih dni tudi prevozni park. Kljub tem težavam pa je podjetje vsa leta aktivno, čeprav ima težave v finančnem poslovanju, ki pa jih ni zakrivilo samo. Te izhajajo iz tega, ker nekatera podjetja, ki imajo do »Prerada« obveznosti in so prešla v likvidacijo že leta 1954, teh obveznosti še niso poravnala. Da bi te težave čimpreje premostil, je kolektiv pokazal zgled požrtvovalnosti in delovfie zavesti s tem, da se je odrekel vsem prejemkom nad tarifnim pravilnikom od 1. januarja 1958 dalje.
S pridnostjo in vztrajnostjo si je kolektiv v večini pridobil strokovno kvalifikacijo. Upravni odbor in delavski svet sproti rešujeta vsa nastala vprašanja in iščeta načinov, kako bi ustrezno izboljšala poslovanje.
Sindikalna podružnica podjetja je v počastitev 40-letnice KPJ prejela obvezo, da bo pri delovnih akcijah prispevala večje število prostovoljnih ur. Zaslužek tega dela bo šel v fond za postavitev spomenik padlim borcem občine Piran,
PORTOROŽ
14 let uspešnega dela
Zc leta 1945, kmalu po osvoboditvi, Je bil v Pivki (takrat Šempeter na Krasu) ustanovljen »PRERAD« — Prehranjevalni urad za Slovensko Primorje. V skrajno neugodnih in težkih pogojih je »PRERAD« prevzel nalogo oskrbovanja prebivalstva Slovenskega Primorja z najosnovnejšimi življenjskimi potrebščinami — živili, tekstilijami, obutvijo in lesom. Čeprav je »PRERAD« začel poslovati dobesedno s praznimi rokami, Je prvi dve leti po osvoboditvi uspeino opravljal nalogo preskrbovalca prebivalstva.
Leta 1947 je »PRERAD« opu- 19 trgovin v Piranu ln okolici, stil nekatere dejavnosti in se prer Te trgovine je podjetje prevzelo selil v Koper. Po dveh letih de- od bivših podjetij in kmetijskih lovanja v Kopru se je preselil zadrug. Kolektiv podjetja si pri-
leta 1953 leta 1954 leta 1955
22 milijonov 48 milijonov 86 milijonov
pravljajo za izvoz potrebne količine mesa, mesnih* Izdelkov in mesnih konzerv.
S tovarno mesnih izdelkov v Murski Soboti je sklenjen dogovor o pripravi specialnega artikla »bekona«, ki se izvaža v Anglijo ter dogovor o pripravi mesa za izvoz v razne države. Prav tako dobavljajo meso in mesne izdelke Tovarna mesnih izdelkov Maribor, podjetje »Rog« Maribor, »Mesarija« Škofja Loka, Tovarna konzerv Ljubljana-Vič in drugi. V kooperaciji s »Crevarno« v Ljubljani pa izvažajo presežke raznih črev v več držav.
S svoj p organizacijo odkupa, z lastnim pitanjem živina in v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami in posestvi ter s tovarnami mesnih izdelkov bo delovni kolektiv podjetja tudi v bodoče z vsemi silami stremel za zajetje razpoložljivih tržnih viškov in njih plasman v tujino. Tako želi prispevati k izravna-nju naše zunanjetrgovinske bilance, ki bo utrdila nadaljnji razvoj socialističnega gospodar-stva pri nas in zboljšala življenje naših delovnih ljudi.
To ctran smo odstopili Industriji bombažnih Udelkov, Kraq|; podjetju za oskrbo mlliuka Industrije »Mlinar«, Ljubljana; valetrgovlnl »prerad«, Portorož] podjetju »Sloveniji* sadje«, Ljubljana, in podjetju »Slovenlja-ž;lvtnopromet«, Ljubljana.
«&«s«ws<
Obisk pri podj etj u
»ŽITO« v Ljubljani
0 Obiskali smo podjetje »Žito- v Ljubljani, ki ima svoj sedež 0 v ulici Moše Pijade.
• Najprej smo se sporazumeli glede imena. Vseh različnih
• »Zito-mok«, »Mok*>, »Mlinskih industrij«, »Žitofondov- itd./ 0 ni več. Obstoja za južni del Slovenije, izvzemši dele 0 Primorske, le eno podjetje z enostavnim imenom »Žito«. 0 Potem smo se sporazumeli glede dejavnosti: pooblaščeno 0 podjetje z žitom in mlevskimi izdelki, torej eno izmed 0 podjetij, ki izpolnjujejo vse pogoje, da jim more skup-0 nost zaupati predelavo žit in trgovanje z mlevskimi iz-0 delkl.
0 Po tem kratkem, lahko bi rekli formalnem obisku nas 0 je vodila pot v nekaj proizvajalnih obratov, pa v skladi-0 šča, v delavnice, k prevoznemu parku.
predelani partiji. V Ljubljani ima podjetje svoj centralni, tudi naj-modemeje opremljeni laboratorij, petem .,pa še tri manjše, nekoliko skromnejše, ki so po poedinih proizvodnih bazenih, ki pa so vendar tehnično taiko opremljeni, da so dorasli vsem nalogam, ki jih postavlja pred njih mlinska industrija. Centralni laboratorij, ki naj preraste s časom iz kontrolnega laboratorija v skoro bi rekli znanstveni laboratorij, tudi že prehaja na to, da bo dajal recepturo za uporabo raznih vrst mok.
Drugi faktor, ki se ravno tako kontrolira, je vsebina vlage v moki, ki po predpisih ne sme presegati 14 •/..
Lepek v moki, to je snov, ki vpliva na pecilnost moke, se tudi kontrolira, vendar njegova vsebina ni odvisna od mlinarjev, temveč od surovine, ki gre med mlinske valčke. Ali Je moka mehka ali
Pravzaprav ne vemo, o čem naj W najprej pisali. Ali o elanu, Id amo ga srečali na vsakem koraku, o zavesti pripadnosti h kolektivu »2ITO« skoro vsakega poedinca, o zavesti, da ne gre le za delovno mesto poedinca, temveč da gre za izpolnjevanje nalog v službi stroke, od katere Je odvisna pravilna preskrba prebivalstva z mlevskimi izdelki.
Dejavnost podjetja »2ITO« se pravzaprav deli v dve veji, ki se tesno Izpopolnjujeta: 'v trgovinsko in v tehnično. Osnova Je vsekakor na tehničnem sektorju, saj Je podjetje »2ITO prvenstveno industrijsko podjetje. V svojem sklopu združuje IS mlinov z večjo in manjšo kapaciteto, od pet ton dnevno predelane pšenice pa do dnevnih treh vagonov.
Podjetje Je nastalo sredi lanskega lete z združitvijo prejšnjih 4 podjetij na tem teritoriju. Čeprav
I Predelava lesa in obrtništvo
I sta odločilnega pomena za tratno zaposlitev delavcev v občini Radije ob Dravi
Področje občine ob Dravi je stisnjeno med dva planinska grebena, Pohorje in Kozjak, kjer je zelo majo ravninskega sveta za poljedelsko obdelavo. V kmetijstvu so najugodnejši pogoji za živinorejo, blizu Radelj pa se uveljavlja tudi hmelj, ki ga -je začelo gojiti kmetijsko gospodarstvo. Za tamkajšnje prebivalce • so največje bogastvo gozdovi, ker dajejo največ dohodkov lastnikom in zaposlitev delavcem, ki spravljajo les iz gozdov ali ga predelujejo. Največji družbeni bruto proizvod pa ustvarjata hidroelektrarni, katerima se bo kmalu pridružila še ena v Ožbaltu.
Radijska občina bo letos ustvarila — kakor določa občinski družbeni plan — več kot pet in pol milijarde din družbenega-bruto produkta in se bo le-ta povečal od lanskega za 8,7 %. Vrednost proizvodnje kmetijstva, obrti in gradbeništva se bo predvidoma povečala za 22 %, industrijska proizvodnja pa bo rahlo nazadovala, in sicer za 1 %. Nazadovanje predvidevajo le v proizvodnji električne energije, ki je močno odvisna od vremenskih razmer, od dravskega vodostaja, in manj od zaposlenih ljudi. Vzlic temu prevladuje v vrednosti proizvodnje električne energije, ker se bo z novo hidroelektrarno v Ožbaldu v prihodnjih letih še povečala.
Hidroelektrarne niso tako velikega pomena za ožje občinsko področje, kot za širšo skupnost, ki prejema iz njih energijo za pogon strojev in gospodinjstva. Zato si želijo ljudje več takšne industrije, ki bi zaposlila znatno več delavcev kot hidroelektrarne, ki jih rabijo le po nekaj 10, in še tiste večinoma strokovnjake. Ostala industrija je v radijski občini premalo zastopana, čeprav so pre-
travništvo naj bi se število zaposlenih ljudi v tej dejavnosti celo zmanjšalo, da bi se bolj povečala storilnost. Tako nastal presežek ljudi v kmetijstvu nameravajo zaposliti v obrtništvu, gostinstvu in trgovini, ki imajo ugodne pogoje za razvoj in bodo morale izkoristiti vse zmogljivosti ter jih celo razširiti.
Letošnja proizvodnja obrtnih obratov se bo po občinskem družbenem planu povečala za 22 %. S tem še ne bodo izrabljene vse možnosti. Obrt ne bodo razvijali samo v smeri zadovoljitve potreb domačega prebivalstva, temveč tudi za proizvodnjo potrošnega blaga, ki ga bodo prodajali v druge kraje. Precej se trudijo, da bi ustanovili usnjarski obrat, ki so ga zaprli takoj po osvoboditvi, stroje pa odpeljali. Za tak obrat imajo namreč strokovni kader.
Turizem nameravajo obnoviti predvsem v Ribnici na Pohorju, Muti in Radljah, pa tudi drugod, saj so skoraj po vsej občini ugodni naravni pogoji. Urediti bo treba, nekje pa tudi zgraditi sobe za tujce in gostinske lokale. Prednost dajejo Ribnici, kjer bodo letos popra-
ta. Nekateri menijo, da ob polnem obratovanju lesnega kombinata v Limbušu pri Mariboru ne bo ostalo lesa za manjše obrate ob Dravi. Številke pa kažejo, da takšno mnenje nima trdne osnove. Po dravski dolini se zbere vsako leto toliko lesa, da ga bo kombinat v Limbušu ob polnem obratovanju lahko predelal le polovico, ostali pa bo še naprej romal na oddaljene žage celo na Hrvaško kot sedaj, če bodo sedanje male žage zaprli, namesto njih pa ne bodo razvili lesno predelovalne industrije. Ker imajo više ob Dravi'in v Mežiški dolini razvito drugo industrijo, bi lesno predelovalne obrate lahko razvili v radijski občini.
V občini Radlje je 22.000 ha gozdov, od tega skoraj polovico družbenih. V teh gozdovih lahko posekajo vsako leto okrog 80.000 prostominskih metrov lesa, ne da bi načenjali osnovne zaloge. Lani so posekali celo več, ker so zasebni lastniki gozdov precej presegli dovoljeno količino. Dobro skrbijo za pogozdovanje in sadijo smreke celo na izsekanih pasovih pod električnimi daljnovodi. Kjer ne sme rasti veliko drevje, bodo gojili drevesca za novoletno jelko.
V radijski občini je 2700 delavcev. Večina jih je zaposlenih pri gradnji hidroelektrarne Ožbald in se bodo morali čez nekaj let seliti drugam, če ne bodo dobili v občini druge zaposlitve. To bi bilo neprijetno predvsem tistim, ki imajo lastne stanovanja in družine, bilo pa
pravili več drugih cest. Stanovanja bodo zgradili za prosvetne delavce v Radljah in Muti, v Vuzenici pa tudi za zdravstvene delavce. V Josipdolu bodo uredili stanovanjske hiše, v Podvelki pa sezidali stanovanjski blok. Letos bodo dobili nova stanovanja strokovni delavci v gozdarstvu.
Iz sklada za kreditiranje stanovanjskih hiš bodo porabili za gradnjo stanovanj 78 milijonov din, 21 milijonov pa so namenili za šole in komunalne ob-
Ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in 1. maju — prazniku dela želijo vsem delovnim ljudem naše domovine, predvsem pa svojim članom in poslovnim tovarišem mnogo uspehov v njihovem delu:
Občinski ljudski odbor Občinski komite .Zveze komunistov Občinski odbor Socialistične zveze Občinski sindikalni svet Občinski odbor Zveze borcev Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Občinski komite Ljudske mladine Rdeči križ
vsi v Radljah ob Dravi
Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta Tovarna lesovine in lepenke Podvelka Granitna industrija Josipdol Hidroelektrarni Vuzenica i° Vuhred Podjetje »Tehnogradnje« v Vuzenici in Ožbaldu Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor« v Radljah ob Dravi Lesno industrijski obrati v Vuhredu, Vuzenici in Podvelki in vse kmetijske zadruge v občini.
Centralni laboratorij v Ljubljani
je vsako od teh podjetij sicer skrbelo za to, da je mline tu in tam rekonstruiralo in moderniziralo, se pa da opaziti pravi razmah v tej dejavnosti Sele v novem podjetju, ki sredstva sicer po malem zbira, vlaga pa velike vsote v modernizacijo mlinov. Pri podjetju »2ITO« vedo, kakšen mora biti končni produkt. Zato pa tudi vedo, da bodo mogli edino modernizirani mlini, opremljeni z vsemi mogočimi stroji od »pralnice »lta« dalje, dati tako blago, ki Je »sposobno za trg«. Ob uradno določenih cenah večine mlevskih izdelkov Je to velik napor.
Skoro bi bili pozabili napisati, da so vsi mlini valjčni milni, da o kamnih, brez katerih si marsikdo mlina ne more predstavljati, sploh ni več govora.
Za predelavo pšenice, to Je za količine poedinih ijrst mok, ki jih mlin mora proizvesti, veljajo strogi zvezni predpisi, na drugi strani pa, kakor izgleda, tudi stroga ekonomska računica, saj smo mimogrede ujeli zanimiv strokovni razgovor. ko so odgovorni ljudje računali. koliko bi podjetje izgubilo, če mlin ne bi dal končnih produktov v taki sestavi, kot se od njega zahteva.
Prišli smo drugje v sredo razgovora o pepelu, vlagi in lepku Pogovor Je tekel o kvaliteti mok. Izvedeli smo, da danes pravzaprav ne poznamo več belih mok in črnih mok, da danes ni več nulario in drugih mok z označbami, ki so si jih svoječasno, v času. ko mlinarstvo še ni bilo postavljeno na znanstveno podlago kot industrija, ampak je bilo več ali manj le obrt obrečnih ali obpotočmh prebivalcev. izmišljali, da bi prodali tvojo moko pod čimbolj zvenečimi naslovi, ki kupcu niso nikdar povedali, kaj je pravzaprav kupil Danes se vrsta moke označuje s številkami, ki pomenijo, koliko tisočink odstotka je v moki pepela, to Je zaostankov negorljive celuloze, ki jih ugotovijo v laboratoriju pri sežiganju moke. Te številke. zapisane v Jugoslovanskih standardih, ki odrejajo poleg kvalitete tudi označbo moke. so 400, 800. 1000 in 1100. Standardi dovoljujejo gotova odstopanja, tako na primer pri moki tip 400 odstopanje do 430 Seveda Je kvaliteto treba kontrolirati in tako smo dospeli do laboratorijev, ki stalno in sproti Ugotavljajo kvaliteto moke v vsaki
ostra, Je odvisno od tega, s kakšnimi valjčki se moka ob koncu predela.
Končno se nam Je kot laikom zdelo, da mora biti mlinar res dober računar, če hoče iz surovine, za katero pozna razen provenience in tako zvane hektolitrske teže, še količino lepka in škroba in količino celuloze v celotnem trnu, proizvesti moko odrejenega tipa. Ko smo govorili z mlinarji, predvsem z obratovodji v nekaterih mlinih, smo videli, da svojo stroko dobro poznajo«, da znajo že v naprej določiti končni produkt in, da Jim Je laboratorijska analiza moke pravzaprav le še potrdilo tega. kar oni že vedo, da so proizvedli.
Ce ostanemo pri 21tu in pri moki, moramo še spregovoriti o trgovinski dejavnosti podjetja. Surovino, več kot 40.000 ton letno, je treba kupiti ali vsaj prevzeti, ker se s samim uvozom pšenice iz prekomorskih držav peča drugo, za to specializirano podjetje v zveznem merilu. K tej količini pšenice, ki Jo predela podjetje v svojih mlinih. Je treba kupiti še znatne količine moke. tudi okrog 20.000 ton, predvsem iz žitorodnlh predelov naše države, m končno je treba vso to moko prodati, prodati pa tako. kot to zahtevajo odjemalci. Pri sorazmerno malem številu delavcev v upravnem aparatu je to veliko delo, posebno če pomislimo, da ima naša maloprodajna mreža žal ponekod še premajhna skladišča, tako, da Je prodaja in dostava dostikrat Izredno razdrobljena in celo nesodobno malenkostna, Ne moremo pa tudi mimo težav, ki Jih stavlja potrošnik sam pred to podjetje. Izvedeli smo, da vse statistike o potrošnji belih in krušnih mok pravzaprav ne drže in potrošnja belih mok — vprašanje Je, aili tudi v zdravje potrošnika — nenehno raste.
Podjetje »2ITO« ima seveda v svojem sklopu še skladišča za surovino in za moko. ki ne sme »topla« iz mlina k potrošniku, ampak se mora vležati. predno Je spoeob-na za prehrano.
Za prevoz surovine in mok ima podjetje Izredno močan prevozni park. Ima tudi še svoje delavnice čistilnice, šivalnice vreč in sploh vse dejavnosti, ki spadajo v tako veliko podjetje.
Ob letošnjem Novem letu se je podjetju »2ITO« pripojila tudi še bivša tovarna testenin v Ljublja-
ni. Podjetje »2ITO« se je takoj spravilo na modernizacijo te dejavnosti in koncentrira vso proizvodnjo v Kotnikovi ulici, med tem ko obrat na Viču postopoma opušča in ga bo v kratkem popolnoma opustilo. Tudi v tem obratu, ki ga podjetje še dalje imenuje z menda že 50 let starim imenom, ki je postalo pojem kvalitete in se imenuje PEKATETE, je borba za prvovrstno kakovost izredna. Za laika, ki gi e v to tovarno radoveden, da bo videl, kako v makarone vrtajo luknje, skoro nepojmljiva. Zajeli smo polno pest zlatorumemih polžkov, opazovali dve rutinirani delavki pri odvzemanju dolgih špagetov iz stroja, opazovali spretna dekleta pri zvijanju tankih fidelinov, obstali pri delavcu, ki je strokovnjaško nadziral in urejal sušenje in malo težje zadihali v vračem zraku v dvorani z ogromnimi sušilniki. Proizvodni stroji uravnavajo tempo produkcije, ki gre, čeprav ne mehanično, pa vendar po nekem nevidnem tekočbm traku vse od zgnetenega testa pa do zlatoru-menih, lično pakiranih testenin, ki so znane ljubljanske »JAJNTNE«.
vili tudi vodovod. Razvit turizem bo prinašal precej dohodkov občini in prebivalstvu. Razvijajo ga v sodelovanju s sosednjima občinama v Dravogradu in Slovenjem Gradcu, da zajamejo zahodno Pohorje kot celoto.	*
Za zaposlitev presežka delavcev — ki se bo pojavil v prihodnjih letih ko bo hidroelektrarna Ožbald zgrajena — je posebno pomembna lesna predelovalna industrija, ki je vzlic velikim gozdovom, bogatim na lesu, slabo in nesmotrno razvt
s cejšnje možnosti za razvoj les-§j no predelovalnih obratov. Med g pomembnejšimi podjetji so To-j§ varna lesovine in lepenke v S Podvelki ter železarna v Muti,
Iki bosta letos izvedli rekonstrukcijo obratov, in granitno podjetje v Josipdolu, ki bb letos z novimi izdelki močno povečalo proizvodnjo.
Kmetijstvo nitna velikih možnosti razvoja in zaposlitve pri-s rastka prebivalcev. Nasprotno S — z mehanizacijo kmetijstva in g preusmerjanjem na živinorejo s ter z njo povezano pašništvo in
jekte. V primerjavi z nekateri' mi občinami bodo porabili mnogo sredstev za šole. To pa }c nujno, kajti dokončati morajo tista poslopja, ki jih je pred leti začel graditi z lastnimi sredstvi okrajni ljudski odbor, P°' zneje pa je skrb za dokončno ureditev bila prenesena na občino.
Omeniti je treba tudi podp°' re delovnih kolektivov, ki Pr! marsikateri stvari priskočijo n11 pomoč. Tako je delovni kolektiv Elektrarne Vuzenica obljub11 da bo letos prispeval za ureditev knjižnice in čitalnice kar tri in pol milijona din.
To stran smo odstopili podjetju »Žito« v Ljubljani, in občinskemu ljudskemu odboru-odborom množičnih organizao J ter podjetjem in kmetijskim *#' drugam občine Radlje ob Drav -
Zlatorumeni ma-
karoni so spolzeli
Radlje ob Dravi
bi tudi negospodarsko, če bi morali za ' takšne družine graditi stanovanja v krajih nove zaposlitve. Zaradi tega na občini mnogo razmišljajo o tem, kako ustvariti za takšne delavce nova delovna mesta.
V občini Radlje skrbijo tudi za komunalno dejavnost in za stanovanja javnih delavcev. Letos bodo zgradili vodovod na Kapli, popravili pa v Ribnici in Josipdolu. Naredili bodo kamionsko cesto Hrastnik—Urbanc— Razpotje, za katero je določenih skoraj 10 milijonov din in po-
iz stroja
Ne bi bili popolni, če bi se zdaj, v času sprejemanje novih'.tarifnih pravilnikov ne bili pozanimali tudi Za to vprašanje. Zaslužek bo tak, kakor sl ga bo vsakdo sam krojil. Vsa mesta v proizvodnji so po določilih osnutka pravilnika normirana. V osnutku pravilnika o normah so tudi določila o odbitkih, če kvaliteta ne bi bila taka, kakršna mora biti. Norme so postavljene na tehnično zmogljivost strojev, pri tem pa vzpodbudne za ti-
stega, ki bo pokazal večjo produktivnost.
Ko smo vprašali za kadre, smo zopet dobili odgovor, ki nam je pokazal, da so vse misli podjetja usmerjene naprej, v bodočnost. Ne skrbi jih, kaj je sedaj, a sedaj Je vprašanje kadra zadovoljivo rešeno. Skrbi jih bodočnost” — ali jih pa ne skrbi, ker so tudi za to že poskrbeli: štipendirajo visokošolce, štipendirajo dijake na mlinarski 9rednji šoli, sprejemajo vajence.
da ne bodo čez leta brez kadra, dobre vajence pošiljajo, ko jim je potekla učna doba, še naprej v šole, da sl zagotovijo tudi za bodočnost dober srednji in višji kader.
Foslovill smo se od kolektiva, ki je raztresen po mlinih, po skladiščih, po testeninskih obratih, ?° delavnicah, po pisarnah, vse od Triglava pa tja do Krasa in do Krke, močan kot celota, saj šteje več kot 400 članov.
Dnevnik DELO bo izhajal vse dni v tednu
DNEVNE NOVICE
RTV LJUBLJANA
Spored za torek, dne 21. aprila 1959
KINO »KOMUNA«
3:(R)—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in obvestila —r 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05
Obvestilo
Uprava za ceste LRS, Ljubljana, •Poroča, da bo v soglasju z Drž sekretariatom za notranje zadeve LRS cestni odsek 1/10 Prevoje—Trojane—Ločica zaprt za ves javni promet od dne “■ aprila do nadaljnjega, predvidoma do 80 septemDra 1959
V Casu zapore se preusmeri promet takole
Promet Celie-LJublJana po cesti «0 Ločica—IIH244 Loflca-Motnlk-Kamnik-II/323 Kamnik-Trzln-I/10 Tr-z‘n obojesmerno brez omejitve,
promet LJubljana-Zagorje po cesti -10 Želodnik pri Prevojah—in/1243 2e-Jprtnik-Mora vče-Izlake—11/336 Izlake-Zagorje obojesmerno z omejitvijo v odseku Moravče— Kandrše—Izlake, kjer °o vozni promet enosmeren v časovnem presledku po dve url, ln sicer "O v tem odseku možen vozni promet v naslednlih časovnih presledkih:
Smer Moravče	Smer Izlake
Proti Izlakam	Proti Moravčam
Vstop v odsek	vstop v odsek
0.00— 0.10	1.00—	1.10
2.00— 2 10	3.00—	3.10
4.00— 4.10	5.00— 5.10
6.00— 6.10	T 00—	1.10
8.00— 8.10	9 00—	9.10
10.00—10.10	11.00—11.10
12.00—12.10	13.00—13 10
14.00—14.10	15 00—15.10
16.00—16.10	17 00—17.10
18.00—18.10	19.00—19 10
20.00—20.10	21.00—21 10
22.00—22.10	23 00—23.10
Zapornice bodo postavljene:
— na cesti 1/10 v Ločici in v Prevojah.
— na cest) 11/336 »a Trojanah pri Priključku na cesto 1/10,
— na cesti 111/12« pri Moravčah ln v Izlakah.
Priporočamo vsem voznikom oprez-no vožnjo na obvoznicah, sicer pa Upoštevanje opozorilnih znakov ln navodil službujočega osebja.
Uprava za ceste LRS Ljubljana
GLEDALIŠČA
O HAMA
Torek, 21. aprila ot> 19.80: Shakespeare:	»Kralj Henrik V.« Abon-
ma B. (Preostale vstopnice so v Prodaji.)
»reda, 22. aprila <vb 19.30: Osborne: »Ozrl se v gnevu!« Abonma U. (Preostale vstopnice bodo v pro „ dajl.)
Četrtek, 23 aprtl« ob 15: Schiller: »Don Karlos« — za Sole v Hrastniku. (Stojišča bodo v prodaji.) ob 19.30 Kozak: »Punčka*. Dija-6kl abonma I. (Preostaie vstopnice bodo v prodaji.)
Petek. 24. aprila ob 15: Cankar: »Za narodo-v blagor«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kočevju. V pro-•lavo 40-letnice KPJ. ob 19.30:	Cankar:	»Za narodov
“lagor«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kočevju. V proalavo „ 40-letnice KPJ.
Sobota, 25. aprila ob 19.80: Schiller: »Don Karlos«. Abonma F (Pre-. ostale vstopnice bodo v prodaji.) Nedelja, 26. aprila ob 15.30: Miller: •Smrt trgovskega potnika«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kopru.
ob 20.30; Osborne: »Ozri se v gne-vul« Gostovanje ljubljanske Dra-me v Kopru.
Ponedeljek. 27 aprila ob 20: Osborne: »ozri se v gnevu!« Gostova-_ nje ljubljanske Drame v Izoli. Torek, 28. apriia ob 20:	Osborne:
< »Ozrl se v gnevu!« Gostovanje ljubljanske Drame v PiTanu.
. Za vedno nas Je zapustil naS do-rrt. ljubi mcž, tatek, dedek, stric, °rat in svak
MATKO ŠTEFIN
p. polkovnik v pokoju
Pogreb nepozabnega. dragega f*am pokojnika bo v sredo. 22. aprili 1959 ob ,16.30 lz Andrejeve mrli-vežice na Zadali
Žalujoča *cna Ada Stefln ln
ostaln snrndctvo
OPERA
Torek, ' 21. apTlla ob 19.30:	Verdi:
»Aida«. Abonma red D. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Sreda. 22. aprila ob 19.30: Offenbach:
• Hoffmannove pripovedke« Abonma TSS (V prodaji priklopni sedeži In stojišča.)
Četrtek, 23 aprila ob 15: Smetana: •Prodana nevesta« Za I. In n. osnovno šolo Novo mesto, ob 20:	Proslava 40-.etn;ce KPJ
sindikalne podružnice SNG in denarnih zavodov. (Zaključena!)
Petek, 24 aprila ob 15.30:	Verdi:
•Aida«. Abonma red Petek popoldanski (V prodaji stojišča.)
Sobota. 25 apriia ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta« Abonma red P (Vstopnice tudi v prodaji.)
Nedelja 26 aprila ob 15: Prokofjev:
• Pepeika« Balet Izven ln za po-deževje (Vstopnice v prodaji od srede, 22. od 17. ure dalje.)
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA
Torek, 21. aprila 1959 lekarna »Melje«, Meljska cesta 2.
Sreda, 22. aprila 1959 lekarna »Planinka«, Glavni trg 20.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 21, aprila ob 19, url: Lieber-mann: »Sof-a za žene«. Sola TAM.
Sreda, 22., aprila ob 20. uri: Lawler: »Poletje sedemnajste punčke«. Gostovanje v Slovenski Bistrici.
KINO
UNION:	amer.	barvni cinemascope
film »7 nevest za 7 bratov«.
PARTIZAN: Jugoslovanska kinoteka: »Viva Vila«.
UDARNIK:	mehiški	film »Mehiška
serenada«.
IZ PTUJA
riTlNft K0NTR0U KVftUTETt
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža
Torek, 21 aprila ob 17 In 20: Torkar: »Delirij*. - Gostovanje v Novem mestu.
Ob 20; Rattigan:	»Ločene mize«.
Abonma TSS I Sreda, 22 apriia ob 20.30: Rattigan: »Ločene mize«. Abonma TSS II. Četrtek. 23. aprila ob 20:	Torkar:
»Delirij«. Abonma Mladinski I. Vstopnice so tudi v prodaji Petek. 24 aprila ob 20:	Rattigan:
»Ločene mize« Abonma red Petek, Vstopnice so tudi v prodaji Sobota, 25 aprila ob 20:	Rattigan:
»Ločene mize«. Abonma Korektivi D. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Torkar: »DeOlrlJ«. Gostovanje v Mengšu.
Nedelja, 26. aprila ob 15:	Držlč:
»Tripče de Utolče«. Izven.
Ob 20: Rattigan: »Ločene mize«. Izven
KINO
»►MESTNI KINO-«:. slovenski film »Kala-«. Predstave ob 16, 18 in 20.
fZ MURSKE SOBOTE
KINO
»PARK«: sovj.-jugosl. barvni film »Aleksa Dundič«. Predstave ob 17.30 in 20.
CELJSKE VESTI
SLOV, LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 24. aprila ob 20: Shakespeare; »Romeo ln Julija«. Premiera. Premierski abonma in lzvetj.
Sobota. 25. aprila ob 20: Shakespeare; »Romeo in Julija«. Sobotni abonma in izven Nedelja, 26. aprila ob 10: Shakespeare; »Romeo in Julija« Nedeljski. dopoldanski abonma in Izven.
Ob 15.30: Shakespeare* Romeo in Julija«. Nedeljski popoldanski abonma m izven.
VESTI IZ TRE0VELJ
KINO
-DELAVSKI DOM«: sovjetski barv. film »Plamen nad stepo«.
IZ B0GAŠKE SLATINE
KINO
»ROGAŠKA SLATINA«: amer. kriminalni film >*Mojih šest kaznjencev«. Predstava ob 19.30.
Igra'pihalni orkester JLA — 8.25 Blagoje Bersa: Sončne poljane — simf. pesnitev iz cikla »Moja domovina« — 8.40 Potopis! in spomini — Prežihov Voranc: Na domačih in tujih tleh — VII 9.00 Parada orglic — 9.15 Ritmični intermezzo
— 9.30 Pol ure s solisti zagrebške Opere
— 10.10 Igra godalni ansambel p. v. Boruta Lesjaka — 10.45 Za dom in žene — 11.00 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 11.30 Oddaja za otroke — Tomo Brejc: Zgodba o učencih s Crneka grabna — Mladinski pevski zbori pojo partizanske pesmi — 12.00 Domače polke in valčki — 12.15 Kmetijski nasveti — Mira Založnik: Ali mora biti pranje vedno težko opravilo? — 12.25 Drobne orkestralne skladbe — 13.15 Zabavna glasba, vraes obvestila — 13.30 Z junaki Thoma-sove ogere »Mignon« — 14.00 Petnajst minut z majhnimi zabavnimi ansambli — 14.t5. Zanimivosti iz znanosti in tehnike
— 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 15.40 Humoreska tega te^na — Karel Capek: Dve prazgodovinski — 16.05 Za glasbene ljubitelje	Dmitrij Suštakovič:	Simfonija
Št. .10 v e-molu — 17.10 Glasbena čajanka — 18.00 Domače aktualnosti — 18.15 Iz partizanske lirike — 18.40 Iz zbornika spominov — Matija Gorenc: Demonstracija mladine leta 1823 — Rudolf Slivnik: Partijska tehnika, javka in pokrajinska partijska konferenca v škofijskih pro-sto>ih — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko
— 20.30 Radijska igra — Nikola J. Vap-carov: Deveti val — 21.30 Nikolaj Mja* skovski: Koncert za violončelo in orkester v C-duru — 22.15 Zabavne melodije
— 23 10 Plesni zvoki — 23.35 Georges Enescu: Godalni kvartet v D-duru —
Lokalni program
14.00 Z našimi solisti in skladatelji ~	14.45—15.00 Ljubljanska kronika in
obvestila
TELEVIZIJA
jr v Torek, 21. aprila:
20.0$ TV dnevnik — Beograd
20.15 Športni pregled — film s tekme
• Jugoslavija : Madžarska — Beograd
20.30 -Mikrofon je vaš« - prenos javne ugankarske oddaje — Zagreb
P U T N I K SLOVENIJA
Z BLEDA
ZAGREB
Prodajalna »-Jugoton«, Ljubljana, Čopova 30 LPY-46	33	obratov
INSTRUMENT-CAROVNIK
Glasbena pravljica za otroke
niitnuiiiijiiiiiiitiiiiitiiiniiiii
VESTI IZ KRANJA
KINO
»STORŽIČ«: ob»16,-18 ln 20 Jugoslovanski tlim »Skozi vejevje nebo«.
-PARTIZAN«; ob 19.30 ameriški barvni film »Ples na vodi«.
-SVOBODA«; ob 19.30 premiera .libanonskega filma -K neznancu«.
Vest) z Jesenic ln okolice
Zdravniška dežurna služba! dr.
Tancar Avgust.
KINO
-RADIO«; franc.-ltalljanski vista-vlslon film -Pustolovščine Arsena Lupina«. Predstave ob 18 in 20.
-PLAV2-: italijanski film -Branim svojo ljubezen«. Predstave ob 18 in 20.
KINO
-BLED«; jugosl. filmska drama -Mali človek«.
PAVLIHOV ; KOMPAS :
ZA 150 DINARJEV
dobite v vseh trafikah ln pri drugih prodajalcih. Pohitite z nakupom, kajti brez »PAVLIHOVEGA KOMPASA- zaidete povsod.
' 'M
•T-
I
, % m
Italijanski film
»KRIK«
Režija Michelangelo Antonioni. Igrajo Steve Cochran, Allda Valil ln Betsy Blair. Film je dobil prvo nagrado na festivalu v Locamu 1957. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KINO -UNION«; francoski barvni film -Parižanka«. Režija: Michel Bois-rond. Igrajo Bngitte Bardot, Charles Boyer in Henri Vidal. Tednik P. N 16 in Otroci z meje. Predstave ob 15, 17, 19 In 21. Ob 10 matineja istega filma.
KINO -VIC-: ameriški barvni cinemascope western -Poslednji lov«. Režija Richard Brooks. Igrajo Robert Taylor, Stewart Granger ln Debra Paget. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KINO -SLOGA«; premiera sovjetske-
ga filma »Dvoboj«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.
KINO -SOČA«; domači film -Milijoni na otoku*. Predstave ob 15, 17, 18 in 21.	/
KINO -SISKA-: amer. vohunski film »Mata Hari«. V naslovni vlogi Greta Garbo. Tednik F. N. 16. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 ln od 14 dalje. KINO -LITOSTROJ«:	dokumentarni
film »Gimnaestrada«. Predstava ob 20. uri. Zadnjikrat.
KINO »TRIGLAV«
.... . . . V ;	j-
Ameriški film
»Demonska žena«
Tednik. V glavnih vlogah: Joan Crawford, Barry Sulllvan in Betsy Palmer. Predstave ob 16. 18 ln 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo danes ln Jutri.
PRVOMAJSKI IZLET
S POSEBNO MOTORNO LADJO »VLADIMIR NAZOR« PO SEVERNEM JADRANU BO POSEBNO DOŽIVETJE ZA VSAKOGAR. UDELEŽENCI IZLETA BODO VIDELI ZGODOVINSKE ZANIMIVOSTI . ..PULJA IN' SE PRIJETNO RAZVEDRILI NA MALfcM LOŠINJU IN NA RABU.
POSEBNA ATRAKCIJA BO IZLET NA PEŠČENI OTOK SUSAK. nedaleč od Mailega Lošinja. Odhod iz Ljubljane 1- maja s posebnim vlakom ob 3. url, povratek v Ljubljano 3. maja.
MED PRIJETNO VOŽNJO PO SEVERNEM JADRANU BO NA LADJI ZABAVAL UDELEŽENCE PRIZNANI ZABAVNI ORKESTER
TOČNE PROGRAME IZLETA ZAHTEVAJTE _V VSEH POSLOVALNICAH »PUTNIKA SLOVENIJA«, ki sprejemalo tudi prijave. NE ZAMUDITE IZREDNE PRILIKE! Izkoristite prvomajske praznike za prijetno potovanje po severnem Jadranu.
BOLNICA VVCOOLTUA PRI K0PRI
razpisuje za takoj ali kasneje delovna mesta za:
2 zdravnika ortopeda — kirurga ali specializanta več otroških negovalk več bolničark več fizioterapevtk
Za zdravnika sta prosti družinski stanovanji, za ostale samske sobe, stanovanje in hrana v bolnici.
Kolkovane ponudbe z življenjepisom sprejema uprava bolnice takoj oziroma do popolnitve mest.	1508
»ARGO« —juha prinaša srečo!
\ •
Prvo žrebanje bo 5. maja, nato pa še S mesecev, vsakokrat petega.
1 Moped Tomos in 10 kolekcij izdelkov Delamaris
Sodeluje lahko vsakdo na ta način, da pošlje na naslov »Delamaris«, žrebanje, Izola — v kuverti 10 zaščitnih znakov, ki jih odreže z vrečk ali kartončkov Argo-juhe. Na zadnji strani kuverte napišite Vaš naslov.
Mesečne nagrade:
IZOLA
K
Ob
ZAKLJUČKU
BRiorn MAXWKi.t
redakcije
Ko sta prišla do hiše, kjer je bil njun tokrat-p Plen Miss Olive Chambers, je bil Stacpoole r>anu že povedal, kar je zvedel o Gudgeonu, a je zaprisegel, da bo molčal Natanko mu je Povedal, kako se je on, Brian, ravno zabaval z l/rs Dickinsonovo o zdravilih proti bronhitisu,
0	le Charley izdihnil , Povzpela sta se v tretje nadstropje in potr-. a*a na skromnih vratih z napisom Miss Cham-
bers.
» ,P0lg° je trajalo, da so se vrata odprla, a le I da je bila njih.veriga napeta Oči, ki jih “5. bilo opaziti v poltemi, so bile očitno vznemirjene
~~ Dober večer, — je Stacpoole začel — Sem rednik s policije. Rad bi govoril z Miss Olive v-nambers
. To sem jaz — se je oglasila s tresočim stasom. Vrata je spet še bolj priprla in nadaije-a‘a skozi špranjo: — Kuj želite prosim?
Stacpoole ji je porinil skozi špranjo izkaznico:
i	,— Bi morda to pogledali! Midva bova tu podala.
jj. Izkaznica je izginila in vrata so se zaprla. *itz01iverju je šlo na smeh.
. — Ali vam nisem pravil? Dva proti eni, da “fca brke? I
Ko je vrata spet odprla, je bila verigo že snela z njih:
— Prosim, stopite bliže! Oprostiti mi morate, da sem tako nezaupljiva, toda kdor bere časopise, ni nikoli dovolj previden.
Stacpoole in Brian sta ji sledila po dolgem tesnem hodniku v majhno sobo, ki je bila očitno zadnje pribežališče poslednje cvetke iz rodu Chambers Bradati obraz papana je grbančil čelo in zrl z zidu po sobi, pa tudi z mize na zid. Mamino nežno, ovelo lepoto je stiskal težak okvir in l srebra, okrog katerega je stalo nekaj majcen* koškov z zimzelenom Pohištvo je očitno potrebovalo mnogo več prostora, kakor ga je bilo najti v tem tretjem nadstropju hiše na Gloucester Roadu. Rdečo preprogo je bilo treba spodvihati na robeh, čeprav je bila že močno oguljena in preluknjana V kaminu je lebdel droben plamen.
Miss Chambers ni hotela sesti, preden nista sedla oba obiskovalca.
— Zal vam ne morem postreči z ničimer žgočim. — je dejala, a če želite skodelico kave?
— Nadvse ljubeznivo, — se je Stacpoole nasmehnil, — a prepovedano nam je, da bi bili v službi pogoščeni. Gotovo boste to razumeli.
Miss Chambers ga je res razumela. Sedla Je na rob stola in si popravila krilo.
— Ne morem si misliti, zakaj ste me obiskali.
— Upam, da mi boste lahko pomagali. — Stacpoolov glas je bil topel in prijazen. — Ste poznali Karla Dickinsona?
— Mr. Dickinson me je nekoč obiskal. Bil je tako prijazen in mi je pomagal v neki moji težavi.
— To ste že omenili v vašem pismu »Budiv-cu«. Mi lahko morda poveste, kakšne težave so to bile?
Zardela je in se v zadregi presedla:
— Malo mučno mi je to, inšpektor.
— Vem, človek ne govori rad o nevšečnih rečeh, a v resnici bi mi lahko pomagali, Miss Chambers Mislim, da je bilo to zaradi vaših slušalk.
Se bolj je zardela:
— Da, Silno mučno. Ne vem, kje na začnem.
—	Malo je pomislila. — Tako neprijeten dogodek. Res nisem vedela, kaj naj bi storila.
Brian je potihoma zastokal, a Stacpoole, ki ga tako početje nepotrebnih prič ni pripravilo ob potrpežljivost, je prijazno vprašal:
— Se je kaj zgodilo z vašimi slušalkami, ki jih zdaj uporabljate?
— O ne. — se je skoraj razsrdila. — Ta je mnogo slabša, državna — Segla je po tanki žici, ki jo je imela napeljano do ušes. — Moje prejšnje so bile zelo dobre in zelo drage Dar ljube tete, ki je že umrla Torej tudi spomin. Dala mi jih je pred leti. ko me je začel sluh zapuščati. Takrat bi mi še na misel ne bilo prišlo, da bi šla k zdravniku po slušalke na državni račun.
Zavzdihnila je.
— In kaj se je z njimi zgodilo?
V	njenih očeh je bilo opaziti nekaj zlobe.
— Da, vsekakor! — je dvignila glas. — Ta nesramni človek! Seveda je bila moja krivda. Bi ne bila smela biti tako neumna in ga poslušati. Toda mlada dama je bila tako prizadevna ...
*— Gotovo mislite na shode čudodelnika Danijela Gudgeona? Bi mi lahko povedali, kaj se je pravzaprav zgodilo?
Strogo je odgovorila:
— Sem ravno na tem! Zborovanje je bilo lani v juniju. Zagotavljam vam, da ni moja navada, hoditi na take shode. Po naključju sem šla tam* mimo in mlada dama pred vhodom je opazila, da Imam slušalke, pa me je povabila, naj vstopim. Tisti večer nisem imela pravzaprav nobenega
posebnega opravka in tako me je žal pregovorila.
Stacpoole se je začel jeziti prat tako kakor ona. Mr. Gudgeon mu od vsega začetka ni ugajal. Ko si je zdaj tako predstavljal, kako se je ta ganljiva ženica tistega toplega večera v juniju sprehajala, »ne da bi ’ imela kakšen poseben opravek«, kako si je pravzaprav želela družbe in so jo potem zvabili na shod — prav speljali!
—	da bi poslušala. Gudgeonove izlive, je Gud-geonovo dobro ime pri njem izgubilo sleherno veljavo.
— Ni Mr. Gudgeon napravil nobenega vtisa na vas, Miss Chambers?
— O da! — se je pošteno odzvala. — Saj to je tisto. Se nikogar nisem slišala govoriti tako lepo in razen tega sem Mr. Gudgeona lahko slišala skoraj brez aparata. Nisem takoj opazila, da je bilo to zaradi njegovega glasu, ki je takp prodoren in visok Tudi kar je povedal, je napravilo močan vtis. O veri, ki gore prestavlja. Imela sem res občutek, da je moja vera slabotna in da si samo domišljam, da težko slišim.
— In potem? — je vprašal Stacpoole.
— Potem je pozval vse, ki se čutijo ozdravljene — kar naprej je govoril o »pomaganju«, a je mislil na -zdravljenje" — naj stopijo naprej Več ljudi je vstalo in ne vem* kaj me je obšlo.	—	Miss Chambers je obmolknila in je
bila videti, kakor da se neznansko čudi svojemu lastnemu ravnanju — Vstala sem in šla proti odru. Stopil je z njega in mi položil roko na uho kakor vsem na njihovo boleče mesto.,: — Malo je zardela, — in tedaj sem snela aparat in ga zagnala na divan, ki je bilo na njem že vse polno bergel in takih reči.
— In ko ste prišli dornr>v, ste opazili, da še zmeraj težko slišite?
Ustnice so se ji tresle. Bilo je, kot da se ji bodo vsak hip ulile solze.
(Nadaljevanje na 10. strani)
tt %
t>rooit«
bhhgi
IVOSTI
ftkr£>fsfcy PODOM IZ NARAVE
POGUMNI
SRNJAK
ob ZAKLJUČKU
redakcije
(Nadaljevanje z 9. strani)
— Da, bilo je strašno. Sploh nisem vedela, da tako slabo slišim. V tistih dneh sem se tega šele dodobra ovedela.
— Ste poskusili dobiti nazaj vaše slušalke?
— Pač! — ga je začudeno pogledala. — Saj sem pravzaprav šele tako spoznala Mr. Dickin-sona. Se tisti večer sem pisala Mr. Gudgeonu in mu pojasnila, kaj se je bilo zgodilo. Prav prn jazno, ne hudo. Pisala sem mu le, da mi je zelo žal, da serrf napravila tako neumno napako, in da bi mu bila zelo hvaležna, če bi mi hotel veniti slušalke. Seveda bi mu poštne stroške poravnala. In da mi je hudo nerodno brez njih — saj je mučno, če ljudje začno takoj kričati, če jih kdo ne razume. Da bi mu bila hvaležna, če bi rpi jih poslal, kar se da naglo.
— A tega ni storil,
— Cel teden sploh ni bilo odgovora. Nisem se hotela odpraviti sama na pot, zaradi prometa postane človek kar nervozen, ko ga ne sliši — a nazadnje sem se le odločila. Dvorana je bila taprta in bi tudi ne imelo nobenega smisla, fla bi bila povpraševala po njegovem naslovu, ko nisem nič slišala.
— Vam ni prišlo na misel, da bi se zglasili na policiji?
— To pa ne! — se je razhudila. — Saj sem bila sama kriva. Teden dni pozneje je prišlo pismo. Ne morem vam ga pokazati, ker sem ga oddala Mr. Dickinsanu. Na kratko je bilo v njem: ko je moje pismo prišlo, je bil aparat že oddan drugim, »ki jim sreča ni bila tako mila.* Bilo mi je strašno. Nič nisem vedela, kaj naj počnem. Vidite ...
V	zadregi je obtičala. Stacpoole ji je pomagal dalje:
— Te reči so drage, kajne? In koliko nas Je, ki se še nismo navadili, da bi se zadovoljili J socialnim zavarovanjem!
Prizadeto je prikimala:
— Vi razumete, kaj mislim. Tudi Mr. Dickin-son me je razumel. Bila sem presenečena, ko se je nekaj tednov pozneje oglasil. Bilo je 11. junija. — V njeni zapuščenosti je moral biti Di-ckinsonov obisk očitno spomina vreden dogodek. — Imel je pri sebi moje pismo nas Danijela Gudgeona. Prišlo je na kakšen način v roke Gudgeonovemu bratu in ta mu ga je dal, saj je Dickinsona stvar neznansko zanimala. Pregovoril me je, da sem šla k zdravniku. Ta mi je predpisal to reč. — Zaničljivo se je dotaknila svojega navsezadnje vendarle koristnega aparata. — Tako lepo mi je pripovedoval, da sem mu nazadnje verjela. Moral je dosti vedeti o politiki.
— Vam je Mr. Dickinson tudi povedal, kako mu je Gudgeonov brat pismo preskrbel? In zakaj ga je stvar tako zelo zanimala?
— Dejal je, da namerava Gudgeona razkrinkati. Imel ga je za mazača. In je zbiral gradivo proti njemu. Menil je. da mojega aparata in vseh tistih drugih reči niso darovali drugim, marveč prodali in da je Gudgeon izkupiček pospravil v svoj žep. Tisto dopoldne je bil pri direktorju šole, v katero je hodil Gudgeon, in je zvedel vse mogoče slabe reči o njem. Ne vem natanko, kaj je bilo, in Mr. Dickinson se ni spu-
ščal v podrobnosti. Seveda veste, da je Gudgeon napisal tudi knjigo, svoj življenjepis. Mlada dama v knjižnici mi jo je posodila. — Miss Cham-bers je bila zdaj spet ogorčena. — Rekla sem ji, da ni prav, da priporoča knjigo, ki jo je napisal slepar.
— Zelo sem vam hvaležen! — je Stacpoole potem pošteno dejal. — Še pojma nimate, koliko ste nam pomagali. In drago nam je, da smo vas videli.	$
— Tudi meni je. bilo prav, gospoda! Nimam dosti obiskov in prebila bi spet prav tih večer, ko bi vaju ne bilo... — za hip je oklevala in se ozrla v Briana, — Vas in vašega kolega. Vam morda vendarle ne bi teknila skodelica kave?
Stacpoole je odkimal z glavo:
— Dolžnost! — je dejal in Miss Chambers se je strinjala.
16
Primer Charlesa Gudgeona je sodnik prav tako naglo odložil kakor Dickinsonov in potem sta se Stacpoole in Thomas vrnila na Scotland Yard.
Inšpektor je bil nemiren. Grbančil je čelo in se oziral po obeh cinastih vojačkih iz Di-ckinsonovega žepa. Listal je po črni beležnici, ki jo bil našel na Dickinsonovi pisalni mizi:
— Ste kontrolirali njegove telefonske številke?
— Pravzaprav ne vseh, Sir, — je priznal Thomas. — Nekaj ljudi sem poklical, advokata, posrednika, zdravnika, druge sem si prihranil, na primer na postajah in postajališčih.
— Na nekaj sem postal pozoren, — je počasi dejal Stacpoole. — Ko smo bili v Dickin-sonovem stanovanju, se mi je nekaj zdelo zelo čudno. A saj je vseeno! — Vendar je listal dalje. Nenadoma pa je vzkliknil: — Tu ga imamo! Zivinozdravnika! Cernu za vraga si je Dickin*-son zabeležil tudi njegovo številko? Sto razlag
bi človek im«l, a nobena bi mu ne posvetila-Nobene živali v hiši in nikogar, ki bi vedel, da je Karel imel kdaj kako nagnjenje do njih-Treba bo zvedeti nekaj več o tem veterinarju, Tommy. Njegova številka je Pinner 2-9-52-4. Poglejte, kaj je moč opraviti!
Thomas je šel iz sobe, a se je kmalu^vrnil z bleskom v očeh.
— Naslov je: The Laurels, Anstey Road, Pinner, veterinar je »ona« — Mrs. Molly Magee-
Stacpoole je pogledal na uro:
— Štirideset minut je v Pinner. Kar stopi' bom tja. — Zazrl se je v vojačka, se ju dotaknil s kazalcem. — Vidva mi dajeta misliti, — in ju vtaknil v žep. — Nemara me ves dan ne bo, Tommy.
Molly Magee mu je ugajala na prvi pogled-Kar dobro je dela očem: kratko ostriženi kodravi, rjavi lasje, sivozelene oči, široka usta, kakor da bi se venomer smejala, in koža, ki j® bila še v decembru zagorela. Dickinson je v izbiri svojih prijateljic qčitno srečno roko.
— Dober dan! — ga je pozdravila. — Niste z revirja?
— Prihajam s Scotland Yarda, — je dejal-Gotovo ste v časopisih brali o umoru Karla Dickinsona.
Zmedeno ga je pogledala in hkrati nekoliko nezaupljivo, a je prikimala.
— V stik skušam priti z vsemi, ki so ga P®' znali. Mislim, da ste bili tudi vi med njimi. Al' imam prav?
Mrs. Magee je premislila njegovo vprašanje.
— Kako vam je to prišlo na misel?
Bil je povsem odkrit:
— Vaša telefonska številka je v njegovi beležnici.
Tedaj se je zasmejala:
— To je preprosto! Seveda, Karla sem P®" znala, prav dobro, a dvomim, da bi vam lohK pomagala. Ze devet let ga nisem videla.
Krmar j ene rakete
V ZDA In Sovjetski zvezi, obeh deželah, ki tekmujeta za prvenstvo v medcelinskih izstrelkih in vesoljskih raketah, je zaposlenih na tisoče znanstvenikov ter na desettisoče tehnikov in delavcev, ki vlagajo velikanska sredstva v raziskave in proizvodnjo najrazličnejših raket in drugih aparatov. Medcelinske rakete in vesoljski izstrelki so najdražje tehnične naprave, kar jih je človek izumil doslej. Ena sama medcelinska raketa »Atlas«, ki jih zdaj serijsko izdelujejo, stane skupno z izstrelitvenim podstavkom in s stranskimi deli 35 milijonov dolarjev.
Sredstva za prvi korak v vesolje so draga: raketa »Atlas« stane 35 milijonov dolarjev
Načrte za »Atlas« so pripravili baje že leta 1945, prvo raketo te vrste pa so izdelali šele deset let kasneje. V tej raketi je 49.000 litrov tekočega kisika in okoli 30.000 litrov goriva, sestavljenega iz naftnih derivatov. Osrednji raketni motor razvija pritisk 30, oba stranska pa 75 ton in se po
Mlečni zobje za atomske raziskave
Mlečnf zboje naj bi pripomogli k zaščiti človeštva pred atomsko nevarnostjo. Tako zatrjujejo znanstveniki na stomatološki fakulteti univerze v St. Louisu. Za laboratorijske raziskave potrebuje ta ustanova okoli 50.000 nedavno izruvanih otroških zob. Z njimi bodo ugotavljali množino radioaktivnega stroncija 90 v človeškem organizmu. Kakor jS znano, nastane ta stroncij pri atomskih eksplozijah.
Devet milijonov slepih
John Wilson, ravnatelj britanskega združenja slepih je nedavno izjavil, da je po najnovejših statističnih podatkih na vs^m svetu okoli 9,5 milijona slepih, od tega dve tretjini v Aziji. Samo v Indiji jih je dva milijona, v Pakistanu pod nad 300.000.
uspešni izstrelitvi čez določen čas ločita od osrednjega dela. Raketa tehta sto ton, njeni trije motorji pa razvijejo skupno 180 ton pritiska. Delovati začnejo vsi hkrati, prav po tem pa se »Atlas« razlikuje od večstopenjskih raket. Rekordni polet je dosegla ta raketa lani novembra: 9050 km.
Poglavitna pomanjkljivost »Atlasa« je to, da jo je treba krmariti postopno z radarskimi napravami, razporejenimi na zemlji nekaj deset kilometrov vsaksebi. Raketa »Titan«, ki so jo izdelali nedavno, je dokaj popolnejša od »Atlasa«. V njej so naprave, ki avtomatično vračajo raketo v pravo smer in popravljajo napake. Za to raketo niso več potrebna velika površinska oporišča. Skrita je pod
VRTNICE ZA ClSTOCO. — New York se spet poteguje za naziv najbolj čistega mesta v ZDA. Z raznimi gesli opozarjajo meščane, naj pazijo na čistočo mestnih ulic, vse tiste, ki skrbno mečejo lupine banan in pomaranč v pripravljene košarice, pa nagrajujejo dekleta z vrtnicami
zemljo, od koder vzleti s silnim hruščem. Nerodno pa je, ker potrebuje mnogo ton nevarnega goriva, polnitev pa traja tudi v najnujnejših primerih vsaj pol ure.
V »Polarisu«, tretji ameriški raketi, je trdno gorivo, sprožijo
pa jo s pritiskom na gumb. To novo gorivo je izdelano v obliki ploščic, na pogled pa je podobno skuti iz kravjega sira.
Vse kaže, da so sovjetski raketni strokovnjaki ubrali enostavnejšo pot Leta 1?50 so po vzorcu Braunovih raket V-2,izde-lali raketo T-l, ki je segla 800 km daleč. Po štiriletnih poskusih je raketa T-2 dosegla daljavo 2000 km, nato pa so izdelali prvo medcelinsko raketo T-3, s katero so predlansko jesen izstrelili svoj prvi umetni satelit. Sovjetske rakete se razlikujejo od medvojnih nemških predvsem po tem, da razvijejo njihovi pogonski motorji mnogo večji pritisk. Prav zaradi tega je sovjetskim strokovnjakom uspelo izstreliti satelit »Sputnik-3«, ki je precej težji od ameriških umetnih satelitov.
Nov radijski teleskop
V ameriškem mestu Goldsto-ne gradijo radijski teleskop, ki bo s svojimi napravami zaznamoval polet rakete, čeprav bo oddajena 650 milijard kilometrov.
SOS iz Sahare
Študentje tehniške visoke šole v Dresdenu so s svojim amaterskim oddajnikom prestregli klic SOS članov nemške odprave, ki potujejo po Sahari. Vodja odprave je potreboval nadomestne dele za svoje vozilo. Odprava je bila takrat 800 km južno od Alžirije. Študentje so obvestili znanca vodje odprave v Stuttgartu. Obljubil je pomoč.
Zasuta vas
Velika gmota zemlje, ki se premika's hitrostjo 10 cm v minuti, bo zasula zaselek Lestan-gue v južni Franciji. Ze pred dnevi je plaz uničil nekaj poslopij in zasul rečno strugo. Prebivalci — v glavnem so rudarji iz premogovnikov — so se pravočasno umaknili. Pravijo, da se je plaz sprožil zaradi hudih nalivov in opuščenih rudniških jam pod gorskim pobočjem.
Najdaljši most v Aziji
V južnem delu Japonske so. začeli graditi doslej največji most na azijski celini. Dolg bo skoraj dva kilometra, cestišče pa bo 38 m nad gladino zaliva Dokaj. Most bo povezal industrijski mesti Tobata in Vakamacu v severnem delu pokrajine Fu-kuoka. Gradili ga bodo skoraj tri leta, porabili pa 19.000 ton jekla in 34.000 ton cementa.
REFORMA ANGLEŠKEGA PRAVOPISA
Mont Folilck. pisatelj ln blvSl laburistični poslanec v britanskem parlamentu. Je nameni'! vsoto nekaj deset tisoč funtov za reformo angleškega pravopisa. Ce ne bo mogoče ustanoviti Jezikoslovne stolice, ki bi na kaki angleSkl univerzi proučila možnosti za le-formo pravopisa. Je dejal Fol-llck, naj za ta denar kupijo nekaj umetniških slik ln jih podarijo državi.
CIPER KOT TURISTIČNO SREDIŠČE
Etn-arh Makaros Je baje pripravil obsežne načrte za razvoj turizma na Cipru, ko bo postal ta otok samostojna republika. Ob udeležbi domačega in tujega kapitala bi zgradili velik hote'. Po teh načrtih naj bi Ciper poeta! ?no največJUj turističnih središč na Bližnjem vzhodu.
SREČA v nesreči
V zahoctnonemikam Frankfurtu Je imela 54-letna ženska zares srečo v nesreči Sla Je po ufldci, 12 pete-ga nadstropja je priletel ved.k kos šipe in padeil na Ua tik pred njo. Ostro steklo ji je odbilo konček nosu. Strokovnjaki so povedal,, da bi ta šipa žensko prav gotovo ubila, če bi padla le nekaj desetink sekunde kasneje.
OGNJENIK NA JAPONSKEM
Pred dnevi je spet začel bruhati Asaima, eden Izmed Japonskih akt.vnih ognjenikov. Zemlja se je tresla osem minut, dim in pope: sta šinila sedem kilometrov visoko.
POPLAVE V BRAZILIJI
V brazilski državi Rio Grand« da Sufi so bile te dni najhujše poplave v minulih osemnajstih letih. Brest strehe Je okoli 7000 ljudi.
ODPRAVA NA GRdNLAJfD
Pred dnevi Je z .letaflom od-potovaia iz Pariza na Groon-landijo odprava 28 francoskih, danskih, švlcarsfch, avstrijskih ln nemških znanstvnikov, ki bodo proučevali ledenite. Odpravo vodd francoski ražlsiko-vaiec Paul Emile Victor.
UČBENIK ZA ASTRONAVTE
V Sovjetski zvezi Je Izšla prejšnji mesec »Astrogeog rafij a«, prvi učbenik za vesoljske potnike. Napisa;, ga je znanstvenik Igor Zabelin, ki analizira prirodne razmere na zemlji, Mars.u in Veneri ter nakazuje osnovne probleme in naloge vesoljskega zemljepisa.
PROHIBICIJA V OKLAHOMI’
Po 52 letih »suSe« so voCiv-ci ameriške zvezne države Oklahome sktenlH odpraviti zakon, po katerem Je v tej državi prepovedano točiti alkoholne pijače. Zdaj Je v ZDA Mississlppi še edina »suha« dežela.
ŽIVI FOSIL
Posadka argentinske oceanografske ladje je ujela v globini 600 m živi organizem, ki so o njem menili, da je izumrl že pred 300 milijoni let. Gre za taiko imenovano neo-pillno.
Malone vse avtomobilske tovarne po svetu so pokazale pred kratkim svoje najnovejše dosežke na razstavi v švicarski Ženevi. Eden naših posnetkov kaže riovi tip Cadillaca z načičkano razpostavljenimi lučmi, na drugem pa vidite posebno naslonjalo, ki ga je treba z jermeni pritrditi na avtomobilski sedež, da je drža telesa v skladu z najnovejšimi medicinskimi dognanji
ZGODI SE, DA Sl INDIJSKI SAM-BAR OD BLIZU OGLEDUJE V i TIGRA.PA VENDAR ODNESE CELO KOŽO. SEVEDA LE TAKRAT, KADAR VELIKA MAČKA lSI-__ TA STRAŽI PRAVKAR UJETI PLEM.
©1039 Walt Disr<*y Production* Worid Rifhfcs Reservc4
MALI JUNAK POGUMNO OVOHLJA NEVARNO ZVEM, TOTEM PA SE ZLAGOMA IZGUBI V GRMOVJU.