Leto m. ▼ OoUi, AmO 30. iNmkn L UM Štev. 36. DOMOVINA k, 1»- lo «k dso «mkm« MM* - stam u| m isvoUjo pošiljati wedn.»tu ta sfc»r rr.nkiraao. - Mili|m m aa vnrfajo. - Sa tasssli m i MihitaMpo M kr od f.naood-TTM VeJJa aa oalo lato t fM., aa pol lata 1 gld s. Mrt leta Ao kr ImUu naj aa pošilja; OpsevsUtve JnMm- v MU »Domovina" koncem leta 1803. Težko je bilo leta IMA), spraviti v Celji na avetlo slovensko časnikarsko podjetje V Celji. rečemo, kjer ni bilo 40 let nikakega slovenskega Hterarnoobrtaega napredka. Naši prijatelji zmiga-vali ao z rameni, misleč, da ne pojde. Nasprotniki pa ao ae kar rogali, ter imeli to za predrznost, da bi v Celji vapevalo slovensko časnikarsko podjetje. Poleg tega pa smo imeli mnogo drugih zaprek, o katerih raje molčimo, ker minolo je. Neplaieči se truda ia bojev, zavisti ia lo kavosti, priporočili smo svoje podjetje Vsegamo gočnemu ter krepko stopili med svet. Celje je veliko let sem nasprotovalo narodnim težnjam in tudi sedaj Se ni mnogo bolje, ker ae Celjani zvesto drže prislovice: .Daje poturica hujii od Turka". Vtakih azmerah. aosebno, ako is oblasti niso naklonjene, |*č ni prijetno naatopati v javnosti. A mi ne gledajoč ne na desno ne na levo, vstanovili smo poleg tiskarskega obita tudi list .Domovino", kateremu smo lani pridejali le prilogi .Slovenski kmetovalec" in .Slovenski obrtnik". Naložili smo si s tem veliko skrbi, dela in odgovornoeti. n delali smo z veseljem, navduienjem in potrpljenjem, ker vspeb. vsaj v narodnem oziru ni iz ostal. Vspeh bil bi seveda mnogo večji, če bi dunajska sapa malo vgodneje pihljala za Slovence. Tako gre bolj počasi, a gre vendar. Korist našega • 'elovanja pokazala se bode le le čez leta. Vender /.e danes lahko trdimo, da smo vzdramili oziroma ohranili precej Slovencev svoji narodnosti. Podpirali so naa mnogi, vrli, avoj rod lju beči narodnjaki. Le tako nam je bilo moč liat poliljati tak med avet, kakoršen je bil. Kolikega napora je potreba pri tako obširnem listu s takimi prilogami, je težko povedati. Pa pri sklepu letošnjega letnika se vendar z zadovoljstvom obračamo nazaj. Res veliko Itevilo sotrudnikov, med katere imamo čast šteti nekaj državnih in deželnih poalancev ter tudi nekaj odbornikov .Slov. političnega drultva za Štajersko*, nam daje poram, dn i nadalje vstrajamo. Tndi s številom naročnikov smo zadovoljni. Vse to je dokaz, kako potreben js bil enak list Prepričani pa smo tudi, da oni gospodje, ki so nas v začetku z neza upnostjo gledali, pač danes drugače sodijo, ker so se lahko uverili, da se borimo le za pravice tako naroda, kakor avete vere. Delovali bodmno tudi v bodoče po programu, ki smo ga objavili v prvi številki .Domovine". Razodeti to našim č. p. n. čitateljem, sma trali smo za dolžnost. Zato pa ae tudi nad jamo, da bodo oni iatotako proti nam spolnjevali svoje dolžnoati. Za dva goldinarja na leto podajali bodemo tudi v prihodnjem letu pa trikrat na me*? kakor do aedaj. važne je dogodke ožje slovenske, kakor tudi širše avatrijake domovine. Prinašali novosti in pojave po širnem sveta in zabavali s kratkočssnim berilom. Velikrat in od mnogih strani izraženi želji, da bi .Domovina" postala tednik še ni mogoče vstreči. Vežejo nas obile druge dolžnosti in drugo delo, tako, da bi ne mogli vspešno posvetiti ae tedniku. Zato prosimo potrpljenja, storili bodemo. ko bode mogoče Zahvaljamo danes vse častite p. n. sotrud-nike, proseč jih ob enem še nadaljne podpore, istotako tudi srčno zahvalo vsem. ki so nam pridobivali naročnike. Zagotovljeni naj bodo, da so se trudili za dobro stvar, kajti odkrito po vemo. da z .Domovino" ne delamo kupčije in da smo zadovoljni, ako so stroški pokriti Zato pa se trdno nadjamo. da bole vsak dosedanji naročnik ostal nam zvest tudi v bodočem leto, ! poleg sebe pa pridobil vsaj še jednega naročnika. Kolikor bode število narastlo. toliko bode lis1 vpKvaeji in toliko več bode lahko deloval. Poslavljajoč ss. želimo vsem p. n. prijateljem, sotrudnikom in podpirateljsm: .Vssols praznike in srilm novo lete r Urriitita ii iprimttT« jMtTiM". Naš politični položaj koncem leta. Naše politično stanje ob konci leta ni kaj ugodno. Tega slovenski narod ni sam zakrivil V bodočnost bi sicer s večjim zaupanjem gledali. ako bi bili vaaj doma popolnoma edini. Nato bilanco politično ao nam letos z Dunaja narekovali. Novega imetja in dobička nam na političnem polji več ne obečajo. Priti pa utegnemo le cek) do zgnbe. V prihodnosti ss nam vtegne le slabše goditi. Mi Slovenci troo z narodnega stališča s Čehi enakega narodnega mišljenja. 1 njun imamo vsi sočutje. Čehi so pa pritli v veliko nemilost pri sedanji vladi. Pri Nemcih in njih strankah so bili pa že od nekdaj. Politični položaj M j« bil pred Božičem v državnem zboru popolnoma razjasnil, ko je bil razgovor o izjemnih naredbah v Pragi in o dovoljevanji začasnega proračuna. Čehi in dragi Slovnni. razven Poljakov so z besedo in glasovanjem izražali sedanji vladi neza upanje. Nemci in Poljaki so jej pa pritrjevati; zato se je vladi vse gladko izteklo. Slovani ao storili, kar so mogli; Čehi so se branili, kakor levi in tudi Jugoslovani so krepko poudarjali svoje slovansko stališče. Izvrstno sta govorila hrvatskosl .venska poslanca dr. L a gin j a in Spinčič, poslanec Klun js tudi poudarjal še slovensko mišljenje, grof Hohenv art pa je raz-jašnjeval svoje stališče kot posredovalec Naj- LISTEK. Na s ve ti večer. (Pripoved is .tijaftkeira iivljsnjai. I-ep je. dragi moji. spomin na sveti večer, lep kakor nobeden v moji duši. To ni spomin gosposkega otroka spomin na visoko razsvetljeno dvorano, bogato obloženo božično drevo, na dragocena darila, ki v prvem trenotju vzbude po hlep. potem pa se vse to zavrže, obrabi in po zabi. Vsikdar na ta večer vzbuja se mi spomin nn naše od ivja in snega pobeljeno pogorje, nn ono lepo pokrajino, ktero sem s toliko ljubeznijo obiskoval leto za letom. To so spomini na srečno slovensko kmetsko bilo. na one ljubeznive domače običaje, na ono mirno srečo svetega večera. Zunaj brije mraz. v peči prasketa debel panjač. krog peči zbira se ljubeča rodbina vse zadovoljno, vas srečno: v tem ko v kotu mirno plapoli luč pred jaslicami, pripoveduje stari, izkušeni ded doli iz zapečnjaka o čudežnih dogodkih tega večera. " veselih in žalih spominih svojega življenja. Ob njegovih nogah sedeči vnuk pa sreblje v se te čudotvorne nauke starčeve in snuje si bajne I »dobe svoje lastne sr»čne bodočnosti . . . In ko se odpravijo k polnočnici. polni sveati 1 o svečanostnem trenotku stopajoči v temno noč; na okoln po gorskih brdih pa se pretničejo vrste bakelj, kakor trepetajoče zvezde, vse navzdol v dolino hiteč, vmes poka slovesen strel . . . tedaj se ti zdi, ko. da res po polnočnem zraku zveni ona bajna pesem — .Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje*" Lep je ta apomin! Nikdar ga nisem bolj živo občutil, kakor na ptujem. Bilo je to prvikrat tam gori ob mrzli, seleni Donavi. Legel je že p' d z< ruljo moj prijatelj Tone. s kterim sva takrat praznovala sveti večer. Bilo je pred svetim dnevom. Doma peč neza kurjena, nn oknih led, sobica mala da ss je človek komaj obrnil notri. In najina blagajna? Vzdržala sva ae dolgo. Zapiaala vsak izdatek, delala črte v hleb kruha, da ga ne bi nn jeden krat preveč pojedla. In vkjjub tej držnvniški modrosti, bližal se je čas, ko bi morala teči zdaj pa ne pojde več. Trgovec v tacem položaji zapre vrata in nese ključe v sodišče. Nama pa je ka zalo zapreti vrata v svoj želodec V jutro preštela sva zadnje novce. Segalo je komaj do večera Tako sva pričakovala božičnih praznikov. Kdo bode torej doma? Stopala sva ob do navakem kanalu proti staremu vseučilišču. Tam i so imeli tako lepo zakurjeno knjigarno, kakor bi i ] .godci godli okrog života." Vzame ae knjiga v roke, človek se zatopi v modre misli in pozabljena je pozeraeljska skrb Nikdar ae človek laglje ne apomni avojcsv in svojega doma. kakor v nadlogi. Kaj čada, da ao tudi nama uhajale misli nekoliko milj daleč na jug. Glad trpeti v tistih časih, ko se ves svet veseli, ko najubožneji kočar živi v nekoliki obil-nosti. to je hoda zavest In spomnila sva se, da ima človek tudi mater. To je tako nekaka pametna naredba na svetu. Keda.- te pozabi vas, kedar nikjer ne najdeš več odprtih vrat. tedaj te materino srce ne pozabi Težko ji je bilo, ko sem odhajal v daljno tuje mesto, neizpolnivli ji gorko Asi jo, dn bi .dobro storil". Udala as js očetovi volji in skušala ravnati s sinom, kakor bi ga pozabila. Ali slabo ao ji jo to poarečilo. Vedela sva oba. da ravno ob bližajočih praznikih spomniti se mora nn naju Pretežka bi ji bila misel, dn njen otrok silo trpi. In upanje jo lo vedno tlelo v nama Proti večera je treba zapustiti dobrodejno. tople prostore Kakotaa pot je to po vriikem Dunaju na sveti večer« Vao as gnjete. dafrihiti čim pr«je domov. Tu prhajo konji Um dere tolpa nusačev. noseč zadnja darila za božično drevo, vse vre. ve- je nekako razburjeno V visocih hišah zasveti se okno za oknom, skozi zagrnjena otekla krepkejši in nam najbolj i r. srca pa je bil govor slovenskega poslanca dr. L. Oregoreoa Zato hočemo jedro tega govora ta priobčiti. Poelanec dr. Gregorec je pravil, da so on ia tovariši njegovi morali iiatopiti it Hohenvvar-tovega klubs. ker sanje ni meeta v koaliciji, s katere miaisterstvom je nemško-liberalna stranka dobila drl upravo v roke. Nova vlada je nemško-liberalna in to pomeni zapostavljanje in preganjanje slovanskih narodov, nedotakljivost liberalnega šolstva in liberalnih konfesijonalnih zakonov, manohestrovstvo in proletarizovsnje srednjega stanu, nove dolgove in nova bremena Take vlade ne morejo jugoslovanski poslanci podpirati. Tetko nam je bilo, ločiti ss od dolgoletnih prijateljev, a kriv je tega na< vkupni vodja ki je brez naše vednosti in zoper naio voljo podrl gnfa Taaffea in ustvaril novo situacijo. Ne Plener z vihrajočo perjanico na šlemu, ampak verni Fridolin, dolgoletni in pogumni vodja konservativcev je vrgel grofa Taaffea in ns na korist svoje stranke, ampak na korist naaprot-nikov. Grof Hohenwnrt je pred Planerjem kapi t utiral in držal streme, ko ae je ta dvignil na sedlo. Ta katastrofa avstrijskega konservatizma, prouzročena po vodji konservativcev, js najbolj presenetila vee svet Taaffeova volilna reforma je imela namen uničiti premoč nemško-liberalne stranke. Da je grof Hohenvvart sam prevzel vlado, ali postavil ministerstvo dva konservativna parlamentarca, potem bi ae Jugoslovani ne spod-tikali tako. kakor sedaj ob vladi. Tako pa je ministerstvo \Vindischgr&tiovo nova izdaja Las aeijevega ministerstva Plener sam pomeni popoln program in sicer program liberalnega man chesterstva Njegovo imenovanje je na borzi obudilo največjo radost. Gospodarski razvoj bo naj-brž tak. kakor za časa Laaseija, tudi krah ne izostane in iz teh narokov nočejo jugoslovanski poslanci »tati v koaliciji, ker nečejo hiti sokrivci tega kar gotovo pride. Vlada zahteva naj mirujejo politična vprašanja To se lahko zahteva od tisih, ki so siti, ne pn od tistih, ki ao lačni. Svojemu vodji sledili smo vsaj v začetku s največjim zaupanjem in z ozirom na njegove zasluge za konservativno in za narodno stvar. Kmalu pa ja nastala vedno rastoča nezaupnoet in naposled je naše zaupanje popolnoma ugasnilo. Narobe-Mozes nas Je vodil štirinajst let po Taaffeovi puščavi, nazadnje nas pa speljal zopet v Egipet, to je, pod nemško-liberalni regime. Znani lonci z mesom so sicer tukaj todi. ali okoli njih stoji toliko narodnih naiih nasprotnikov, da ne moremo do ajih. Zato smo se od njegn ločili in zd ij mislimo kot člani slovanske 1 koalicije čakati, kaj ae primeri. Najbrž pojdejo za nami tndi konservativci in čim ae to zgod . spomnili ae bodo Poljaki svoj« dolžnosti in — konec bode četrti liberslni eri ter čas za obnovitev železnega obroča. Dotlej pa se bomo jugoslovanski poslanci odločno potezali za pravice in tiijatve narodove, delujoč za Boga, oeearja in domovino. (Živahno odobravanja in ploskanje). Celjske novice. (Boftišuioa) pri šolskih sestrah v Cetfi, na pravila je, kakor vaško leto, muogo veselja Otroci predstavljali ao igro .Pred nebeškimi vrati* tako milo, da so marsikomu silile solze v oči. Po raznih dsklnmacijah in odpetjo božičnih peni, bik* je obdarovanih 126 otrok z obleko, pecivom, itd. Zbralo ee je pri veaelici prav obilo število dobrotnikov in prijateljev mladine, da so se prepričali, kako lepo napredke pouk pri čast šolskih aeatrah. Podružnica sv. Cirila ia Metoda v ftkefti vasi) imela bode avoj občni zbor na dan sv. Štefana, 26. dec. 11. popoldne ob 4 ari v občinski hiši v ŠkoQi vasi. Na programu so poročila odbo rova volitev novega odbora, govori, petje in prosta zabava. Upamo, da budijo vai doeedanji udje podružnici zvesti ostali in še novi udje pristopili. (Pod kmlBMU zmrznil) Je Anton Jelen, delavec is Št Petra v savinjski dolini. Zaleaei ! Je namreč v mrzlih dneh začetkom tega mesca ' pod kozolec blizo Celja ter zaspal v koruzni slami. Se le kacih 15 dnij pozneje našla ga je tam mestna policija (Dr. Ore«orec in »miki .vahtariea") Pred kratkim prineeel je tukajšnji nemški liatič notico, ki se Je začela z besedami: .Tihotapec Gregorec in tovariši . .Gospod dr. Gregorec je zato vložil proti odgovornemu vredniku tožbo 1 zaradi taljenja časti. Sodišče je urednika opro-' stik), češ, da ni dokazano, da je bila ta peovka : ravno dru. Gregoreca namenjena. Razsodbe se pri nas ne smejo pretresovati. (V seji oMinsksgu sveta,) ki se je vršila dne 15. decembra obravnavale so se večinoma zadeve mestnih alic. Nas vessli. da se je občinski svet enkrat spravil na to koristno polje, na katero amo ga SKoro v vsakem lista opozarjali. Tukaj naj si naši Jalčeti in Pepeti spletko lo-vorove vence. Vendar doelej niso bili posebno srečni. Popravljanje »vrtnih ulic je ponesiečsao in vzbuja samo nejevoljo pri dotičnih hišnih posestnikih. — Veliko skrb delajo občini tudi šo-torji prodajalcev sadja, katerih je v Celju 21. Ti prodajalci delajo veliko napotje in čodno je, da se na glavnem trgu ie ni zgodila kakova nesreča Tej nezgodi da ae pomagati s tem, da ss prodaja na trgu preloti na prostorni .cesaija Jožefa trg". Enkrat se bode to moralo zgoditi. Ali kaj, če bi tam poleg stalo poaojilniško poslopje? i Nujne poprave) potrebuje Gizelina cesta (Gisela Strassci ki pelje do |>arnega kopališča in deželne bolnišnice, človek bi ae moral, sedaj ko js nastalo mehkeje vreme, skoraj a čolnom voziti, da bi prišel srečno nn mesto in ns ntonil v blatu. vidijo se hičice prižgane na božičnem drevesu Visoko gori v zadnjem nadstropju in pri tleh, vse je veselo. Potem pa hodi v tem morju neznanih Ijndij sam, zapuičen in brez upa. Moj prijatelj pobral jo je pred menoj. Nekaj ga je gnalo na dom. Do večera m bik) nič, nič torej ne bo. Tako aem priiel domov in pričakoval, da pozdravim njega v jednakem duševnem stanju. Toda, kako se začudim, ko odprem vrata Sedel je pred odprtim zabojem. Iz njega valil je hleb kraškega sira. okolu sel« postavljal butelje poštenega terana in kakor solne j sredi zvvzd, žarela je prava pravcata domača potvica In da ne bi manjkalo slovesne razsvitjjave, imel je pred seboj postavljeno smrekovo vejico, na njej pa prižgani dve drobni svečici — pravo božično drevo. — Našel Je to vejico v zaboja. .Le pogum, danes liova praznovala božični večer", vsklikne. In nalila ava temnega terana .Zdaj pridejo pa |osdravi na vrsto", reče in potegne is zaboja debelo pismo. V pismu je stalo: .Ljabi moj Tone! Lepo te pozdravljamo vsi domači in želimo, da z nami vesel praznqješ božične praznike. Priložili smo še jeden petsk za tvoje potrebe. Pa zdrav in srečen bodi!" Ali petaka ni bilo. Pretaknil je ves zaboj, prevzdignil vsako slamico. Ali petaka te najvažnejše listine, te najtrdnejše podh«e bodočnosti, ni bik) nikjer. Važen del botičnega veselja je bil s tem pokvarjen. K temu prišel je še moj obup. Tetko mi je bilo živeti samo na stroške svojega prijatelja. Žgala me ja misel, da je name vss pozabilo. MoJ prijatelj pa mi je še posebno občutljivo dal čutiti, da nissm prejel ničeeu To Je bilo zlobno. In tega nisem bil vajen pri njem. Tem bo|je me je bolelo. Ali molčal sem in za gre bel te v grenko svojo žalost V tem nekdo lahno |x-trka Vstopi pismonoša, ta najvažnejša oseba v dijaškem življenju Jaz nisem imel več upa, zato ga niti |»ogledal nisem. Res vpraša za ime mojega tovariša, in da ga spravi na vrhunec sreče, odšteje željno pričnko-vani petak, ki je posebej pri romal na Dunaj. Kdo ai m re misliti zadovoljnoet mojega tovariša? Toda tadi mene se js spomnil usmiljeni pismonoša in mi naštel lepo svoto novoev. .Tedaj vendar.* zdihnil sem. prižgsvši zopet tačico za upanja v sebe Al« denar Je samo denar, plačana ljubezen; zaboja ni bilo in tako rad bi bil videl zopet enkrat domačo gnjat ali domačo kapljo. Moj prijatelj pa Je poeta! v tem do neznosnosti nagajiv, naenkrat pa se skloni pod posteljo in privleče na dan velik zaboj, z mojim naslovom. Hudobnež ga je prejel nekoliko poprej, skril ga ter se pssel na mojem obupu. Naenkrat je bilo vae pozabljeno; zaboj razbit in njegove dragocenosti razkrite. Tu Je bilo vsega v obilji. Sto- Mestni očetje, ki zahajajo gotovo večkrat v kopelj imajo pač kurja očesa, da ljubijo mehki tisk pod nogami, a dragim talko da to ug^a R*s, brss šala, malo hodnika bi pač as stalo toliko, dn bi mesta ablagajnica ne zmogla take svoto. (OMal zbor .Csljaksga Sokola") vršil *, je dae 21. deoem. a prav mnogobrojno udeletbo Zborovanje vodil Je — ker je bil starosta radi bolmi odsoten - podstarosta brat dr. I. Dečko Po njegovem pozdravu poročata tajnik in bis gajnik o delovanja društva v preteklem leta Zborovanje bilo jo živahno in imalo prav mnogo zan umestnih debat V novi odbor voljsui so: Sta rosta brat dr. J. Vrečko. Odbornikom pn bratje dr. I. Dečko, dr. A. Brsnčič, dr. J. Tominšek, dr F. Majer drd L Glaser, Matija Benčan, dr. A Kapna, drd J. Viraat Natančneje poročilo sledi (Papruvafc.) Plenarna skupščina okrajnega zastopa osljskega se bode vrlila v pate k dae 89. grudna t I. ob 10. uri pradpoldne in ne 28 grudna kakor js bilo čitati v zadnji številki .Domovino*. (Milil Ma.) Občina vita^jska js vkttla prošnjo za ustanovitev čisto nemške ljudske šole Deželni šolski svet je tej prošnji ugodil, daairavno občina nima zadostno število tacih otrok, ki bi hoteli aamo nemško lok) obiskovati. Ta šola naj bi torej zopet imela le namen ponomčevatl okoliške Slovence. No, zadaja beeeda v ti zadevi le ni rečena ia upamo, da nemškntarakim Vitanja čanom ne bode šlo vse tako po volji. Tndi nem ško šolo v Vojniku le nemški listi napovedi^ Tako nstanovjjajo po vseh trgih štajerskih nem šks šole; njihovi otroci pa bodejo telili, da na Slovenskem ne morejo dobivati slnžb, ker Jezika ne znajo. Ni menda trsbn opominjati, da naj rodoljubi povsodi pazijo nn takšna počenjaaja in naj se branijo z vsemi postavnimi pripomočki. i Uradni dnevi a kr. skrajnega glavarstva celjskega i bodo v bodočem leta ob sredah in sabotah v Celji; v Laškem trgn pn 12. marca. 4 junija. 27. avgusta in 19. novembra V Trbov ljah ». februvarja, 90 aprila, 23 julija, 15. okt> brn V Konjicsh SO. jannvurja, 13. mana 24. aprila, 5. junija, 17. julij* 28 avgusta, 9 ok tobru, 2. novembra Na Vranakem 88. februvarja, 18. maja 10. avgnsta ia t. novembra V Šmarji 18. jaauvarja, 15. mana, 10. maja & jn lija 30 avgusta, 25. oktobra in 20. deoem bra V Braslovčah 4. maja 8. septembra V Ljub nem 8. februvarja 14 junija, 18. oktobra V Gornjemgradu 28. marca, 26. julija in 89. novembra (IHitoOako druitvo aa eolski ta laški okrnil je i me lo v tam letu svojo sadijo mesečno zborovanje dne 3. decembra, katero jo bilo dobro obiskovano. Petje je moralo takrat isostati; kajti g. pevovodje ni bilo radi svojega službovanja v gornjegrajskem okraja pričujočega Društveni pevski zbor m mora torej z novim letom pnao- klenics brinovca, pghg potvioe, rodeča jabolka in slastne klobase — vse kar more mater na skrb sa praznike natlačiti v tok zabojček. Pismonoša star izkušen mol, glodal je za čuden počenjaaje teh mladih dveh srečnih ljudij Nama pa je bilo treba dražbe. Izprasnjeni zaboj, dal j>* prav primeren sedež Posadila sva ga nanj. Prepovedano js bilo takrat pismoaolem jemati, kakovo pijačo ali jed od zaeebaikov; nevarno je bilo, da ga kdo omami in potom oropa w teh čaaih, ko so obk.ženi razna tali pošiljat ve Ali nama je žarela poštenoot ras obran. P usedel je Njegova rodbina js biln daleč gori aa češkem lata bol gaje tlačila ko a^o. Napolnili smo čašice ia eae misli trkaili na zdravje svojih poštenih roditeljev, nn zdravjs slovaasks svoje domovine' Po noči pa sva v sanjah hodila po domačih dobravah, spremljala svoje drago k polaotaici. svetile aa nama baklje . . Dn Vnm Bog dade vsem vesele božične praznike' Ogled po iirokem rretu. (MIHI »tkiaa Miirti.) se te vodno dobro dlk. C. Udi nko jedrni i mi, k* spada >/. prebivalcev k protsstsntoa Ia '/. b katohčn nem, vendar imajo v vstm akopaj 12 časopisov v svojsm jsniku, znanetveoo draltvo .Katico* in ia ao apiob v narodnem obalni JedinL Za narodno prorvetc delujejo enakomerno paotoiji, katoliki duhovniki In učitelji Kralje veki biki ao rakaoaaki Slovenci (Wendi) priljubljeni. (Mn flrknkam) aopat vre. ljudstvo in etranko eo neoadovoljne s novo vlado in aploknimi ras-merami. Kraljem rodbina ae boji sa svojo pravice in Uč. baje pri roškem caru pomoči. Žs letno, lin na Srbakem ao morejo priti do miril. (Ha ItnMJansksra) imajo novo nifciateivtvti Predaednik je snanl Crispi. On j. velik prijatelj irojno s vere Vendar ni upati, da bi ee dolgo • likal, ker ao prevelike denarne ametnjnve v kraljeetva (■n ipaaskssn pridno zapiralo aaarhisU. Prijeli ao tndl rogovllein Cotlnn. kateri Je vrgel liombo v gledalitči v Barceloni. — Tetko bode vdnliti anarhistične pojave. Slaba v^oja m pa preveliko iskorihčaajs človelkih mo«. napravilo je ljudstvo bnačatoo ia ntmemde m sn Beljenj. On "- - ril l m mislijo sopet razkriti doli nosi zavarovanja proti nsngnlnm. — Vse lepo, a uboiri delavec In mojster, katerim naetane vsled taga neznosni davek, ki pn vendar nima nobene vrednoeti glede jnvnoetl in drlnvljnnskih pravic. iT Pnrlnn) razsaj^o kose Vae prabivaletvo mesta poeti staviti kose. Tndi po drugih krajih Franoooke dein aitnoeti u hoda boleson. Dopiai. ti Imoga grada 23. decembra. Gospod un doik I Dolgo mo ni bilo nn spregled. Gotovo st« tjt mislili, da eem zmrznil. Ali le livim no-koliko m če Bog dn, le Vam bom ktaro saaoM. Vidite v Jemal sem Isssl toliko dela dn eem moral loviti dnn ra glavo, noč m rop in sn pismo moji teiki roki ni nič Caoa ootnlo Zdej pa, ko aem imel vae lepo pospravljeno, rada,' sam m psč In nastavil svoj daljnogled, pn ni m videlo nič, imsH sto tnko meglo, dn bi jo lahko s tlioo resni. Pn nič m Vam nI trdilo sn menoj Vidite, to eta ml Lojssk In Žandl boljla prijatelja. Priik au ae celo gori na hrib ieknt. ta mo niatn nalla KaUaa Ikoda! Ali bi Jima jaz uro navili Žandl ao jo M potea ieknt celo tje pod Miklavflkl hrib. kjer prebiva dober moj prijatelj in pnaeten gospod In tam m js bodo iszjezil nad tam gospodom. In potom ssm videl, ko je M U goepod nn tinto hudo .numeto 3." In neki drug dnn eem videl, da Jo tndi 2an.ll tja inaliral In tnm ao mu rekli, naj poloti IA gld /n celjske revete, da bo drago pot bolje .manero" /astopil Vidita tako je Žandl zopet enkrat okoU ogla etrelil in ram sebe zadal .Sle verttucbter pnkvnik,- bo zopet Inhko rekel Heni pn Je vae to povedala tieta mleksrica, ki ml toliko novic prinala iz V zlega ljubeznivega Celja Grapod urednik! Sej vsote, kdor v iamo teti, m za robido lovi. In tako eo Vali Celjani, Iiatnvili tudi mojega prijatelja Bohanm-a (pa Js bil vendar) na pcaianlki atol. Vi ne vest«, kako /s milijon zdaj okoli kolovrati. Noč io dan pn-millja, kako bo beoedo postavil, da bo tam gori v Grsdou enkrat Slovence potolkel ia pobil, ka kor tisti Samson v staram teatnmentu. Bog sn Vas takrat namili! Da Vas le pogum ne mine. Veete. Jaz osa čul nekaj, da M Je tnm na Danaji nekaj napačno znsnknlo. Pa nič se ne bojte. Kraajo Je Io en čno Francoza zibal in tudi Vi bote celjsksgn neratku-tnfja enkrat Iz zibeli stresli Ia ne odnehnti. Ka dar pa Vam bo konjla pohajala povabim Vsa nn .fnret' in potem Vam daa dober svet. kako ao bote sa naprej drtali. Prazniki se blitajo. Svoj brlog moram malo * stan pripraviti in ankojo okrtnčHi a cokljo na .bika'. Zato pa ne samerits. ds Vam ia voca poltenim Slovencem putčavnlk kratko Mi veeeie praznike in srečno novo loto' I> •eviajeke dnlian. (Javni, a ne le po ravntni dolgi. Obče Je snnno. da oče lotje pre. I d.aoajet otrok, kakor pn ti sja^ Oče in ta hmeljarstva gospod Jotof Bilger, Jo ssdsj bran oMbe In Uri v prav skromnih razmerah v Petrovčah Če m v poltev JsmlJs, dn v ris hmeljarstvo ljudem vsako loto anogo In anogo tisoč goldinarjev in če 00 posmeh, dn jI U denar vie marsikoga rstil It sadrags k an pomagal do bo|jlsga, tako as mor. Is oda briti, dn m Jo v tekočem Mn v Žalni oaaoval odbor s nalogo, pri p. n. hmeljarjih nabirati da nnrn. prlepevke In Js potsn izročiti gospoda Bil gerju kot čostno darilo V tn naasn priredile ao s. nnhirnln. pok ktere eo m poslala hmeljarjem v razne krajo fieviajakt dolin., ta tah pol leti prad nam in kade skrkč., do mt^ is bdjslsas prispevke: po 100 gld UljeUli m gg. Haaak bicbler, Vinko Jsnlč (Celje), Kak«!, Rohlek, Se-nicn Rudolf In Žigu Jote; po 50 gld.: gg. dr. Itergasns, Lenko Jots <•». Peter) Siren Jok In Wo» Jots (rv. Peter); po 30 gld: g Trtnn Ferdo Iz Psttovč; po K gld: gg. Nidorfer (p. d Gorjnp), Fr 8sybtHt (Celje), Wabič In gespn C Woif (sv. Pstsr); g Fr. Vrsčsr Je bilja«! 16 In g Jut Sndnlk (sv. Pnvel) 10 gld. Biljeteui prispevki dragih pol m bodo poa nejo razglasili Oassijsnl odbor namerava bilja lan. prispovks sedaj pobirati in |e izročiti gosp. Kiigtriu kot novoletno vesllo. Kakor a nam pn is gotovega vira zatrjuje, manjka nn omenjenih polah ie mnogo imen večjih hmeljarjev; taradi tega •e ti nqjno porabijo, dn m Udi vdekljjo plačila čaetneg. dolgi; aoa.bno bodi pn apolovano nn vellkodulnoat in dnr.iljivost p. n vi-socega plemstva velepoeeetnikov in pod-jemnlkov divne Savinjeke doline. Pokionjtni prispevki blagovolijo naj p. n. danteiji upoalati goep iupnno Hanaenhichlor ju v Žalci, kteri bode sprejem dennrjn javno potrdil in gn odvede! po-Uopjenunu namenu Pri .stavi Mi vrst vrinilo ss aaa je na hotč vpmlaak ak bi n. bil. doUnoat slavnega centralnega odbora o. kr.knatljakodralbe v Gradci, dn bi potMraln mole. kteri m ti pridobili nevon Ijivih zaslug ra povzdigo kmetijstva in rartitjanje bUgnetsnja sploh" Radi bi v tej sadni alikll le asnenjo koga druzega Ali pa ai goln ironija, če a svetu poreč, da j. bil Bilger svoj. dni n nokdd priporočen tn denarno dnrilo — n meetc denarja dala ae mo Je - čntn. diploma?' Ko nečno m Io sledil naovet p n hmdjarjem pri-poroča v pretrrsovanje in izvrlevaitje: Goepod Bilger Je vie dokaj hrt atar ia vedno tetje izvr-kije dultnisti svojega stanO Ali bi ahog tega na bilo cmsstao, ako bi Imenovnni odbor vsako IMo nabiral ra gosp Bilgerja- Se boljie bi pa bilo, do bi m p n hmeljarji aed eehoj dogovo. lili in se znvezali, dn plača vsak od vaahe hmelj, tke kupčij, in sicer vsnko loto po Vs" * od sprejetih d -narjev ra hmelj Ta denar nnbiral bi Se v posebno zalogo, iz katere bi g Bilger veeko leto dob-1 primemo pokojnino To zalogo noj bi oskrb.ivaln ialeka občina nii pa jatnoitirako hmeljarsko draltvo. Potem tekem bi stari, oaivsli oče natrga hmeljarstva z veeelia acem lahko gledal v bo dočnost In njegovi otroci, p n bmeljaji. bi pn s poniisom vsklikuiti smeli: .Nshvnl.lnost ni vselej plnčilo t.g. eveta" Peter Skala b ■nrtajnkn dnllas Dn st« ai zdravi gospod urednik! Jat vena, dn Vi Ia davno ielite eiiinti kaj novsga od sssa. Ko au bili ie nali deček, pripovodovai. Vam J. od mene Vata etara mamic ob dolgih siitaih večerih, ko j. prek pri gottki peči sedeč in VI at« njo pr.r pazljivo podulali; le Mj puljivo, kakor ptatalsjo vsilkl celjski otroci svojegn "chs. in JuHska Pravila Vsa Je poveet od večnega popotnika Želeli sta Ms«, kedaj sami videti in eliiali. dn Vna pove svojega iivljatija dogodke No In aedtj aaa takti. V Savinjski dolini ssm a vstavil za nekoliko let. nsj tukaj m Je meni vedno nmbolj ,l..pa,ilo, aed vriiai polt. niai Slovenci P.ivodnli Vaa amn prav anogo snniaivfga kajti jnz ssm k. hodil utaj, ko m Is osljskia nemčurjsa sujalo ni. dn bi bilo od Slovencev ustanovljeno mee*ice Celje kedaj njih trdnjava is katere hočejo kroiti domač ne. vri. Slovence, knkor so krotili Babilonci nekdaj It-,aki. Jan aa prad par leti vrnil a v U pr. krasni, r^ski kraj; pn bil ssm tik Ia aa k opnami po <11 vsatk a. Stiraksm sli js Is tjndvtvo tako, kskt* js bilo prad tkoč dvsao M, ko m jo bojnalo hrabro s izhodnimi sov vramiki Dn, opori! ssm, dn js IJndMvo ie vata isto. čilo, čvrsto, kojs a M da preanknlti . svojs rodne remije Prav ančadil pn ssm m, ko mm zapnzil koliko md^ka. d. je aed sliiim*im Ijodstvom in koliko i. je aed nJim pili.n lilk Nesncev, kateri si hočsjo gospode! vo prisvojiti nud domnAni. To ao Van pravo Mati U IJadja. kakor pnraai m Šopirijo In ravsfago nn (jndstvo, katero jih aed ssb>| mirno trpi In kaUro Jth radi. čalil pn ssm m tadi atsnčiijsm. dn so tnko alopi. da v snomer trdijo, dn motnjo biti svobodni, pn ne pomislijo In a. čntijo te izd^ioe, kako ao pritiskali Vmk priteptačsk. dn k i s>ai tn« v sa mg. mm dsiati k m jim rognti. k oh kor aa drago, ker Ja .tejč" Ko aem pretekli aa sktel, dn bodo vo-litav poelancn an (kita zbor, bil as radovata koliko glasov bork dobil k In ko n prav iz srca Vest. li koliko gksov Je dobil g Woknnn od pritak Nemcev? So borih «0 gksov al dobil; kajti dragi bili ao sani odpndniki od 1 naj le kdo poreče, d. m Nesnci langnH Goa pod Woknnn an. p. tndi poaoatn biti on tnk. Toiikv, kateri zatajijo to, k« mora vsakemu čkv vsku ujdnijs biti, tvoj matemi Jezik in evoj rod. Vidite, goepod urednik, d. Jas tndi nekaj vem, knr drugi ali M vedo nli povedati Mčefo Dana mm Vsa kar tnko povriai ra povodni; do m bodsv. večkrat mM. pn Vna bodoa le va kaj več razodel. Tortj nn svidMlJol TUaajn- Mak kmetje andak ao m Jako ta vtatl. Bili so čari, ko so Usotkovani od seka letnikov m bnh s svo,:m praptičnnjtm nn ta posebno pri kaki roiltvl. Zndnp teta pa 10 m pokarali kot nevvtrailjive a snnč^as mode Pri volitvi nnčsk Js bil Vič. g Jon ŽKkar, 1 narodnjak g Iran Vetčnik Kdor na posnn ailigi krata. ne more a misliti, koliko na« tolarji tip. Prihaj^o it 7 velikih občin v vitanjnku tok; nekteri imajo dobro aro. dragi poldrugo in c*o tadi po dve uri hoda Vrh tegn le ekoro rami gnči m jarki in dostikrat prav akhn pot, ktero naj otrok pn-hodi vanki ta tj. k aazaj še odralčea bi pihal ia stokal llojoč pn Js drngo. Vskd te da IJnve mora obok sgodaj na pot, po simi, ko je I. mračno. Včnmh pa I. konice ni dnkmio ia mamica vrele ko. snhegn ovssnjnkn ter: Kejdi akl v Mo! Želodček m Jame kre^U ia zdiho vati; m na pomoč mora priti koe kruha, kterega tolarček v kratkem dobro poehran. — Ko po velikem trndn primaha v Mo. idej pn jo treba skozi esk tri ura nsprenehomn delati v pota avojept obrata Skrbno nnpenj. svoj. o«, dn vidi dobro vmko črko. vleče vsnko besedo m uho boječ, da mn pri drago, nlren ne ukie S koliko teta tu rravanra avoje prst« nn iniamli dn ga prav vodi; kako oootavlje veliko Itevika e avojiro duhom mora adsj na nsvsr, tdsj nn J.^ pn tndl tj. gori v nebo I Revček je kaj »krnim, č. a njegovemu trpljenju kdo poatauj. — Vendar bije ura dvsnsjst' Hvala Bogu! Po to». kana dolu trebn p. tndi kaj ralotiti. kdor deta tudi je; le vol dobi po tetki votnji ks.j vgri/, niti, drngnC opta — BUnji hitijo domov, gkd Ia pritkkn. a vrčka Jik je ptiik od tkleč, mot^o čnknti v Ml an popoldne. A tadi tea 00 Modac ogUa Nekteri izvkč. k torbice deMi ko. i. g. z veneljea kani Pn oota trop. atopi okoli nJega ga kkvamo ia ototao pogiedajs bo U hra tec etoril delo ntaljenk in randelil eroio jniini. - Uoogoteri ostaa. bran jesti celi dna. m večer v« 11 i 1 t gen toK. proti dossn. skoro ga n-•mv notan noga več. KoamJ ptlisr in vrle a an p*, k Jed an m dm k kank airao mnpi Gotovo Je. dn jih vsled tak. Skbe puetrvibe k V mkdo.li mliko oslabi Z ozirom nn vse to> pnč vm krak vredno akol. ki m js sprotila, da bi m mkk«^im Io laijem. ki ne morejo opoldne domu, dajala kaka topla juiina. Zato. dragi atarili! »aa uljudno povabimo, da po svoji moči darujete od avojih pridelkov, da ae bo mogla pripravljati opoldne topla jed, kar bo valim otrokom pomagalo, da bodo pri krepkem zdravji in ae čvrsto razvijali. Pa tudi vai drugi ljubitelji mladine ate prisrčno proleni. da tu pokatete svojo milosrčnost. Vali darovi vam ne bodo brez plačila ostali! Zi kozjanskega okraja. Žalostnim srcem spominjati se mora vsak pravi rodoljub one dobe. ko je v našem okraju le divjala nemčurska stranka. rod vodstvom zloglasnega Suppanza in Mo-schetta. Stce je moralo krvaveti vsakemu Slovencu. videvSemn. kako je ta dvojica, zlasti ob času volitev terorizirala nevedno naše ljudstvo, oznanovaje mu važnost nemškega jezika Goije istemu, ki jim ni hotel na limance. ali ki se je z možato besed" potegnil za tlačene pravice našega naroda' A naša pravična stvar je konečno le zmagala . pobrati sta morala :a rogovtleža svoja kopita ter se sramotno pomakniti iz javnosti. Sicer so i njiju zapeljani somišljeniki polagoma vtihnili. a vendar ljulika. ki sta )o zasejala omvnjena možiceljna. inej nale slovensko ljudstvo, m bilo možno tako hitro izruvati. Ni se čuditi tedaj, da je narodna zavest in narodna ideja slovensko ljudstvo našega okraja tako malo pre-linila. da smelo trdimo, da je kozjanski okraj, gled-- narodne probujenoati zaostal daleč za drugimi slovenskega štajerja. V tem. ko ae v različnih krajih nale domovine snqjejo čitalnice in druga prepotrebna društva ki budijo slovenski svet iz narodnega spanja ter ga spodbijajo k krepkemu delovanju za na! rod. najde! v nas bore malo zanimanja za narodne težnje. Hudo moramo grajati i to grdo navado, da se v trgih in večjih vaseh nalega okraja le vedno veliko nemiko govoriči in kitari: tako moramo odločno protestirati proti vedenju nalega okrajnega odbora. kateri bi vendar moral biti tako rekoč zrcalo slovenskega milljenja v našem okraju, da se poslužuje v našo sramoto pri sejah in uradu skoraj izključno — nemščine' Te žalostne razmere pa imajo svoj vzrok i v tem. da nismo imeli do sedaj v našem okraju moža ki hi ae bil nesebično in možato potegnil za naše pravice, ki bi bil zbudil nale ljudstvo iz narodne stagnacije ter raziirjal mej njim narodno zavest. Tem radostneje nam je vskipelo srce. ko je priiel v nal okraj vrli rodoljub, velečastiti gosp. dr Lipold. Njegovo rodoljubno delovanje upravi-čaje nas k lepim nadam. da bode tudi pri nas zasijalo solnce narodne samozavesti in narodnega delovanja, da bode i nal okraj delal čast našemu milemu narodu. Ko smo pred nekolikimi dnevi Citali v .gra-iki tetki* dopia od sv. Petra pod sv. gorami, kjer nal mnogozaslužni g. dr. Lipold deluje za blagor našega naroda, čudili amo se predrznosti dopisu-novi. ki trobi mej svet. da bi ual v istem kraju prišla nemčurska stranka pri obč volitvah na krmilo. Kolikor poznamo ondotne razmere in mišljenje novoizvoljenega župana.g. Kuneja. smemo z mimo vestjo trditi, da se je volitev popolnoma v smislu našegs velezaalužuegs g. voditelja dr. Lipolda izvršila Njiju imena so nam porok, da v imenovani občini niso tla za nemčurske in pangermanske težnje. — To a naj zapomni dopisun .gralke tetke* in ostali aomiiljeniki njegovi, da ae slov. ljudstvo nalega okraja hoče in mora otreati tujega jarma in vpljiva da hoče ono samo biti gospodar na avojih tleh. Ne v dajmo ae! In Gradca. Pred letom dnij je bilo in alo- I venski akademiki .Triglavani* pripravljali ao se prvokrat da priredb v Oradci. v sredini tqjega občinstva, koncert • plesnim venčkom, v apomin nalega velikega Prešerna Hojaznost. strah koji je bil čitati iz oči prirediteljev, ni bil opravičen, kakor je avedočil povoljni uspeh te slavn«sti. Obila udeležite;* slovenskega razumništva. oeob to , dičneg* narodneia žen-tva iz slovenskega Sta- | jarjs. kakor tudi prijazn i naklonjenost, ktero so pokazali .Triglavanom* vsi slovenski graški krogi ' in lep. »tov I. pošt-notni»lečih tukajšnjih Nem '•ev. osgurila je slovenske akademike, ds pnrede i letos lanski slavnosti vrstnico. Odbor sd hoc kterega je volil v to svrho .Triglav*, deluje tako živahno, pripravlja se tako vsestranski, da mora opazovalec pričakovati nnjsijsjnejega uspeha Prostorne .Anine dvorane", kjer se je lani vriila slavnost in kjer se prirejajo sploh najodličneje gralke veselice, bodo i letos slulale divnim glasom jugoslovanskih tamburic, na kterih ae vadijo akademiki - strokovnjaki že dolgo časa izbormh točk. po njih se bodo i letos razlegali slovanskih pesnij mili zvoki in kakor je skle|>ati iz dobrih pevskih močij. ktere so akademikom letos na razpolago, iz velikega zanimanja, ki vlada bal letoa med njimi za petje, bodo zadoatovale naj atrožjim umetnilkim terjatvam. Še tebi dična slovenska mladenka ki lx>l. upamo, radoatnega arca prihitela iz domovine aem v tujino, bode za trenotek ob pevskih točkah minila misel na ples. seveda le za trenotek — kajti kmalu m mi vrti! po gladkem parketu v roki slovenskega akademika .. . omamljivi valček se igra ... kako bi tudi mirovala noga tebi in njemu, ko vaju greje cvetoče mladosti vroča kri. 1'verjen. da nas počasti z ozirom na izborne priprave slovensko razumniltvo le v večjem broju od lanskega leta. podvojil bode odbor rad svoj trud. da le ustreže milim gostom, osobito zaved-nim Slovenkam, ktere nas posetijo i letos iz-vestno v naivečem številu. wmttt.tt.tt.f.t.tt Slavnemu občinstvu '' priporočam Jt ZA BOZlČ ^ krasne Jaallee štalice in rojstvo Jezusovo Okraske ss Mliu lnmw m i. daril. nzio giliitirijikt bligo Trgovina Dngotio Hribar t Celji. 1 steklenica velja M kr, <, tuct. X ril, i tucat ' *----------- " 1 t gUL, tucat.,v samo • WTT>III HOtaVAft Cdjt, Grttti MU, S Izvrstna zaloga vsakovrstne knve, slsdkorjs, \ riža, finega olja, JalMga wfyi, nuU, svinjske null, ruma, Čaja, kranjskega brinovca, itd. Itd. e slivovke, Banatska pieniina moka. Radajnska Urolilns* In dolnjalusm le pristno blago — ponuja po primerno niski ceni v posodah ..d 50 litrov vile. Jo* Pavlin '196) H* v Ljubljani, Marijia trg It. 1 „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje v Londonu. FilljiU a Avstrijske: FHIjiU u Ojtnkt: lhm*j. /.. r.imh.Mrnm* /.. BmUmfrMn, r linitrni kUi. hy «C C, r dr*Ur*i kiti. Aktiva drulle dne 81. dec l«tt frk. I2&.805.1&I. -Letni savarovalm dohodki s olc restmi do 31 decembra lww . ii.suiav.— Isplsčanja za savarovanje. za rente in odkupo i dr. odkar posluje drulba . IH4H V sadniem oaemnaustmesečnem poslovsnji prijavil., seje novih zavarovanj za...... tako. da se je prijavilo zavarovanj vešča* odkar drulba poslu je za . I 858,»lii je iz Frankcvakega (aa Nemlksm) k nam. a bil je miren, delaven ia v občinskih stvareh po|K>laoiua nepristraask, eaako skrben ia ljubeznjiv proti Nemcu kakor Slovencu Bil js ranjki tudi sloveč živinski zdravaik ter js aeke-daj. ko ie ai bilo toliko živiaakih sdravaikov, opravljal avoj posel po celi Savinjski dolini ia doli do Rogatca. Sevnice, Konjic ia Gornjsga-grada. A tndi sedaj so ga ie radi klicali v oddaljen« kraje Trika občina bo v asdanjih raz- burjenih časih težko pogrelala tega razumnega ia mirnega moža na čelu svoje oprave! — Tudi svojo otroke je dobro odgojil in preskrbel. Eden sin a pr. je živinski zdravnik na cesarskem dvoru na Dunaju, ena hči je žena znanega rodoljuba A. Gončar ja v Mozirju. — Kako priljubljen je ranjki bil, pokazal je posebno njegov lepi pogreb, katerega se je udeležila ogromna mno-tica ljudstva, lol. mladina itd. Naj v miru počiva! (Koliko »Nemcev" (?) js v Vojniku?) Pri zadnji deželnozboraki volitvi bilo je v Vojniku upiaanih 74 voliloev; izmed teh dobil je dr. Wo-kaun le 29 glasov, akoravno so spravili ti „Nemci", katerih večino pa je rodila slovenska mati vse svoje Ijndi do zadnjega na noge, nekatere prav sa prav le na vose, da so jih tako peljali na voliiče. ker že hoditi ne morejo. Naii pa so ne kateri kar čez noč zboleli, nekateri pa so ae spomnili tako važnih opravil v dragih krajih, da jih je kar jutro odneslo. — Čudili ste se v .Domovini", da je dr. 'ielingsheim iz Šoitanja. g. V. Ruinik pa iz Žreč se pripeljal dr. Wokauna volit; ie bolj pa smo se čudili mi. da se znani .narodni" zidaraki mojster F. G. ai mogel iz Celja v Vojnik pripeljati, da bi bil oddal glas sa natega kandidata. lis Tskarjsvi amo zvedeli, da ae nekateri zelo jeze. da j« slavni okr. iolski avet za celjski okraj, obče spoštovanega veleposestnika g. J. Pečnaka imenoval za k raj nega iolskega nadzornika teharake iole. Posebno pa to imenovanje .gmajakemu Zeplnu' ni čiato nič vleč. Brusi svoj dolgi jezik in od same jeze barvo apreminja. kakor kulčar. To ubogo rovk e, kateremu občina vse da, ter ga le povrh od iiog do glave obleče ia katerega tudi Voglajna z ribami preživi, ae dela, kakor bi bil Bog zna kakimi imenitna oseba na Teharjih, pa je nepotrebnejši, kakor peto kolo pri vosa. če nastane v kateri krčmi prepir, gotovo ni .Zeplna" nikjer, da bi naredil mir, ker nima časa. mora namreč do poznega večera .nuujalat". Poleg tega pa je baje sila .koraj, žen" O Zepel, Zepel! iHsterijat aa Vrassk—) Novoimenovani c. kr. notar gosp. Mihael Jezoviek nastopi svoje mesto z novim letom. (Pilili pri poUttfaik aradaikiki Za mimeatniškegs tajnika imenovani komiaar g. J. Zupančič pL Haberkorn v Ljutomeru, je pride-Ijen namestniji v Gradci. V Ljutomer pride k glavarstvu za koncipista imenovani g. H. pl. RainerHarbaiki, v Brežice praktikant A. pl. Pichler, v Maribor praktitant g. dr. K pL Czet. i Umrl) je g. Fr. C i sej, c. kr. aodnijaki ad-junkt v Konjicah. Pokojnik je bil rodom iz (tamilskega dober uradnik in značajen Slovenec. Škoda za blago dalo! (Zisls. i Letina se je pri nas srednje obnesla Le krompir je prav dobro vspel. Ozimina je bila pa v več knjih čisto pod snegom vničena. Koruza bila je srednja, korenstva malo. ajda tudi slaba Vina malo, pa kdor bi ga želel, za mora dobiti kakih ato starih vedrov, prej se ga je pri naa na tisoče veder pridelalo. Prodaje se po 8—10 gld vedro. Slive ao poaebno obrodile in ae sedaj tadi dosti slivovca žge. Letos sploh na novo vinograde rigolajo in če tudi je trda zima, vendar pridno delajo, knjti upajo, da bo država in štajerska hranilnica dala kaj podpore, ker jih je mnogo prosilo. (Tabila.) V Št. Pavlu v Savinjski dolini priredi .Bralno draitvo" dne 2fi. decembra t L, to je na prasnik sv. Štefana, ob 3. ari popoldne v gostilni goap. Šribarja, avoj občni zbor, h kateremu vabi uljudno odbor. (Takile) k veselici in II. občnemu zboru .Pevskega druitva Braalovče". katero priredi dne 2«. t m. ob 4. uri popoldne v gostilni g Fr. Briinika v Braslovčah V spored 1 Pozdrav 2 Volitev novega odbora. 3. Vpisovanje novih adov. 4. Rani nasveti. 5. Vesela igra .Mntec". ti. Prosta sabava Med posameznimi točkami pojo domači pevci možkega zbora in avira godba. l*red igro ae pobira vatopaina I. 311 kr.. II. »> kr III. 10 kr. K udeležbi vabi aljnlno odbor. iPsvaka draitvo v Gorajstngradai priredi na Silvestrov večer veselico v dvoiani gostilne g. Mikuta Začetek ob 8. ari svečer. Vstopnina prosta. (ČU^aka Šalsiks dolias v Šoitaajii ima dab tU. t m. ob 3. ari popoldne svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom, k kteremu uljudno vabi odbor. ijtmstsks brala« draitvo gornje fialsika doline"i, priredi svoj občni zbor, dne 2tf decembra 1.1. ob 2. uri popoludne, v Korunovi gostilni s sledečim dnevnim .edom: 1. Nagovor predsednika 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika 4. Volitev odbora. 5. Plačevanje letnine in vpiao vanje novih udov. A. Rasni nasveti in predlogi. 7. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. (Okrajai sestop v Sloveajsmgradei) je i* volil za predsednika zopet narodnega mota. g. Iv Rogino, občinskega predstojnika v Podgorji. >0 Julisrsjn", as bsi smagsval as ) Naii nernlkutarski trgi: Ljutomer, Konjice. Vojnik. ki bi radi s groii .šulferajna" dobili svoje nemike Iole, prosijo in prosijo pri tem drultvu podpore. .Šulferajn" jih tolaži in tolaži, obeta ia ob-)ta. a ne verjamemo, da b> mogel tolikim beračem vstreči. (Ka Slatini i ni ie konec iolske borbe. Deželni Iolski svet ni vstregel proinji vseh občin, da bi s« vpeljal poldnevni poduk na ioli pri Sv Križa. Zdaj je ila pritožba aa miniateratvo. Vseh nezadovoljnosti v šolskih zadevah na Slatini je kriv .šolferajn*. ki hoče na vsak način ondot-nim Slovencem avojo zadolženo bajto vsiliti, za nemiko učilnico Mi Slovenci pa ne maramo in nočemo imeti nemških učilnic in mučilnic. (TaMI«) na redni občni zbor bralnega druitva v Veržeji. v nedeljo dne 7. prosinca 1894. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika in knjižničarja, i. Volitev novega odbora in sprejem novih udov. 5. Slučajnosti. Po zborovanju se bode v gostilni g. Gajserjeve predstavljala igra: .Kateri bo?" Po igri prosta zabava. Začetek zbora ob 4. in veselice ob 7. uri zvečer. K vdeležbi uljudno vabi odbor. (Učiteljske plais) na Štajerskem se ravnajo ' zdaj po krajih. V mestih in trgih ter večjih va-».'b imajo učitelji večje plače po «00 gl. (G-adec) 800, 700 in «00 gld), po manjiih trgih in vaaeh navadno le po 650 gld. V bodoče pa žel- učitelji, da ne bi ae delale razlike po kraju, kjer učitelj sluti, ampak po letih, kolikor starejii postane učitelj po slutbi. toliko viljo plačo naj bi dobival. V tem ozira bodo učitelji tudi deželnemu zboru protajo isročili; toda izračunili ao. da bi to deželo pol milijona več stalo Ne moremo reči. da bi te zahteve učiteljev ne bile opravič-ae. i? Piiseahi pri Brežicah so zopet »volili županom narodnjaka in sicer Martina Volav-ieka, dobrega kmetovalca, na mesto umrlega Varlec-a, ki je bil tudi jako spoštovan mož. Bralno draitvo pri Sv Andraži v Slov. gorieak) ima v nedeljo 7. januvarja 1*94. 1. v gostilni g. Jožefa Rola. svoj IV. občni zbor. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor. Msssiki graf podpiraUlj alovsasks iel ak« dražbe sv. Cirila ia Metoda.) Da so nemški plemenitaii naselivši se med slovensko ljudstvo, hili baje vedno njih podpora in zašč.t o tem bi lahko povedal mami kari slovenski kmet . ki je živel pred 1848. letom in vedeli so povedati naii dedje. Ljubezen vitezov do slovenskega seljaka je bila tako velika, da so temu od same .dobrote" stale krvave srage na čeln in se je od njih milosti odebelil tako, da bi mu bil itel lahko kosti, čuditi ss ni. če se je podedoval ta plemeniti čot Pripovedovalo se nam je. da je ob priliki, ko so priredili posla v Ijaj očem u se okr. glavarja gosp. Weigleiaa banket, neki gospod pobiral med gosti za družbo av. Cirila in Metoda Prilel je tako tudi do nemškega grofa ScbCnberga Pojasaivii ma namen tega zbiranja odločil se je v sokorodni grof do selo plemenitega daru v znesku I krajcarja a v. — R~s grofovski dar! — O ti srečni Sloveaci. saj vas bode dobrote konec. ko vas celo nemški plemenitaži tako visokodulao podpirajo' ib Basa pri Onaiia l Vabilo. I čit. dru štvo sa ona. okraj bode imelo 4. januarja 1**4 točno ob 11 uri piedpoldaa avoje glavao zborovanje v šolskem fioslopji ormoškem Vspored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi (spomenica o povila nji učiteljskih plač). 3. Društvena por. .čila 4. črtice iz letošnje razstave v Inomostu Ig. Fr. Vabič). a. Poročilo o glavnem sborovaoji šta. oči t. nrm 6. VoliUr novega odbor« in načel-nlttva 7. .Nasveti. Zaradi vatnoeti glavnega zbora n nala drattvo, prosi [in pričskqje P»v obilne odbor. (▼•Ml* k oMnsara iWn viaorajskega ormoški okrni', ki se priredi dne 29. decembra 1893, ob 2. uri popoldne, v dvorani ormoške Čitalnice Dnevni red: 1. Poročilo prod aednikovo o društvenem delovanji lete 1893. 2. Račun sa leto 1893. 3. Opravilna osnova za leto 1894. 4. Proračun za leto 1894. 5. Odobrenje kopne pogodbe s dne 18. decembra 1898 o nakupu zakupnih goric. 0. Predlog odbora my ss društvenikom brezplačno izroči ameriškega trsja: korenik 10360 kosov, rolja 10.000, vkup 20 350 kosov. To ameriško rotje naj ao drutivenikom dovoli po 100 do 500 kosov različne sorto po vrsti, kakor se zanj pri odboru oglaaijo. 7. Sprejem oglasil za dovoljenje brezplačnih rnzg; pri oglasilu naj ae naznani, aH pride trsje v peenato. ilovno ali laporno zemljo 8. Sprejem novih udov in vplačilo zaostale društvsoine. 9. Slučajnosti. — To društvo imelo je v leto 1893 912 gld. do hodkov in ravno toliko stroškov. Inventar pa znaša 231 gld. ila Oplstaks) Dne 27. novembra t. L, vozil je Franc Regoršek iz Oplotaioe, Franc Lesko-var-ju ia čad ram v Lokanje drva Ko pri pel j« te blizo Oplotnice. zagreane se mu vos v cesto. Nesreča jo hotela da jo Franc Leskovar prišel pod voz in ga je podsalo. Preden »o ljudje dobili ga izpod voza bil jo mrtev. Na tej cesti se jo te več nesreč pripetilo. Tako je v teku dveh let kmet Anton Loskovar te dvakrat spravil konje v jarek, in vodno jednega poškodoval. Želeti bi bilo, da bi se ta cesta na najbolj nevarnih kngih popravila ker se mnogo rabi in je hudo zvoftena (Akad. podmtatoa sv. Cirila ia Mstoda) jo v svojem VII. glavnem zborovanji, dne 14. grudna t. I. izvolila sledeči odbor: predsednik: cand med. Oroelav Kristan, podpredsednik: cand. med Miha Pod lesnik, blagajnik: cand. med. Ferdo Kunej, tajnik: stud. phiL Milan Mencinger, odb. namestnik: stud. i ur. Ferdo Povalej. Drage slovenske novice. (Odkapalma aovoletaim viiHlii v prid drvlbo sv. Cirila in Metoda) Lepa tega jo, da voščimo ob novem lotu svojim prijateljem vaa-koršnega blsgra Hoja od hite do hite pa je nekateremu nemogoča, dragemu manj priročna, tretji zopet nyo vidi, da ga ae motimo v njegovem obilem poslovanji. Naj bi tor^j aa slovensko mladino uneti Slovenci mesto tekih osebnih voščil ob blitajočom so novem leto nye skladali denarnih prispevkov ter bi je n novo leto pošiljali podpisani druibi sv Cirila ia Metoda! U to tako naj bi ravnali oni, ki pismeno sporočajo svoja voščila kar stane mnogo časa ia novosv. — V lani te ss je pričela taka tega v mnogih večjih krajih slo venskih. Kaj, ko bi so hotelo letos mstiriti ia s časoma postati vsoslovsaska aarodaa toga? — V tej ie(ji in s to prošnjo se zgtasn-jsmo letos pri vsem domorodnem slovenstvo, obetajoč, da objavimo — prej kot mogoče — vsa častna imena takih naših požrtvovalnih vošči k«v ob novem leta Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda (Draiha sv. Orila la Metoda) je izdata 7. zvesok svojih . Izveš tij\ v katerih mikavno plodovi to svoj« delovanje v pretekli napreduje in je dobro obiskovano; osobito je hvaljena spevoigra Nemško gledališče pa oči vidno pela, čeravno ga nekateri učni zavodi A ta Mahr proočitno podpirajo. — Cisto naravno' V ljub ljani js 26000 Slovanoov. a le 4000 in morebiti to nekaj Nemcev. (Slovanska ašitonsko dnfcvo) v Ljubljani zboruje 28. t m Na dnevnem redu ima poleg običajnih točk, razgovor o slovenskem učiteljskem domu in o udeležbi slovenskih učiteljev pri delilni razstavi v Ljubljani I. 1895. >) a v Ljubljani, imelo je te v prvem letu obstanka lope vspehe. Zszasmovalo je in s slovenskimi napisi osnačilo mnogo potov ne le po Kranjskem, ampak todi po Štajerskem ia Pri morskem Z neumornim trudom si je popolnoma osvojilo Kamnitke in Savinske planine ter srečno seglo tudi na Koroško. Drugo leto pa bode delo to naporoejše in obsežnejše. Društvo namreč namerava postaviti nekaj koč. in sicer na črni Prsti, v Buhinji. v Kamniških in Savinskih planinah, ter tudi napraviti in udelati nekoliko jako potrebnih potov. Da pa bode društvo moglo častno izvršiti te prav nujne in velevatae naloge, po-trebuje izdatne podpore, članov tteje sicer letos ute 300. ali njih prispevki so premajhni, da bi moglo drattvo uspetneje delovati. Zato se zateka odbor do domoljubne požrtvovalnosti vseh slovenskih domoljubov, slav. posojilnic hranilnic i. t d. (Prva javaa bolnišnica na Dolenjskem, dvorila se bodo z novim letom v Kandiji tik Novega mesta. Vzdrževala jo bode večinoma Kranjska dežela, oskrbovali pa usmiljeni bratje. (Dijaško kakiajo v Kovom mostni bodo napravili v zvezi s hišo rokodelske družbe. (Ia Novega niste) se nam poroča, kako ai hrepeni ondotno prebivalstvo, da se bode otvorita železnica ker pričskuje od večjega prometa tudi večje živahnosti pri obrtu sploh in trgovini pooebej. To radi verjamemo. Vsaj ss je j te na kočevski progi pokazalo, kako se vse po | železnici otivi. in kako železnica aama dobro : »haja i Prometabe pri davkarakih aradaikik aa Kranjske«) Za novo davkarijo v Cerknici sta j imenovana: g. 1. Kotsr za davkarja. g I. Lep , a preglednika, g. J. Jaklič js postal preglednik v Metliki, g. A. Sedlak, pristav v Kostanjevici, j (▼ Žužemberku) je izvoljen županom zopet . Žutemberčan, g. J. Kadunec, tržan in ravnatelj | posojilnice Do zdaj so i moli župana v daljnih | Hinjah. v fari spadajoči pod žutemberško občino. (Bralno draštvo v Mokronoga) je imelo { svoj občni zbor 14 t m. V odbor za leto 1894. | ao bili izvoljeni in sicer Predsednik: Viktor I Rosina. o. kr. notar v Mokronogu; predsednika namestnik: Janez Virant, župnik v Mokronogu; tajnik: Joža Rohrmann, notarski kandidat v Mokronogu; blagajnik: Ivan Splihal, c. kr. davčnega urada adjunkt; arhivar: Jarnej Ravnikar, ! nadučitelj v Mokronogu; odbornika: Edvard Bo-hinec, učitelj v Mokronogu, Joeip Pogačar, c. kr. kancelist v Mokronogu; namestnika: dr. Adolf Pfefferer, c. kr. okrajni sodnik v Mokronoga, Franc Zupančič, župan mokronoški in posestnik v Sv. Križu. (Sttao s davki prscblotoos) je tr.mija pri sv. Duhu nad Krškim. Poleg občinskih doklad, ki znašajo v krški občini I. 1894 do 26- „ pta če vati mora te doktade za cerkev v taki množici, da ima čez 100*, , vseh doklad. To js grozno 1 (Okrajni glavar, U spoštuj« 8lo vence ia ■lniiBao) je g Henrik Weigleia v Krškem Ko so so nedavno od njega poslovili pri mnogo-brojno obiskovani odbodnici uradniki in meščani tega mesta ia okolioe, govorilo je več govornikov slovensko in nemško ali nemško in slovensko; g. H. \Veiglein se je pa vsem edino le v sla venskem jezika zahvalil. Tsko deta nevstrašen, mačajen mot; bU je torej popolnoma zaslutil lopo odbodnico. katera ae mu je bita 14. t m v slovo od hvaležnih Krčaaov priredila (latttiaa aa Itatoajsksp je te edini kraj a sedežem sodišča in davkarije na Kranjskem, Id ima le eno razredno šolo, čeravno js todi mladine a šolo godne dosta čez 300 Zdaj ae pa vendar delajo priprave za trirazre inico; nedavno je bil v tej zadevi ogled litijakega okrajnega šolskega svata na lici mesta (Uretfevaajo sajmov.) Od Save se nam poroča: V naših krajih in sploh v celem sodniškem okraji krškem nameravajo ti vinske sejme na novo urediti Kakor s« namerava, bi imelo v bodoč« 52 krajev tega sodnijskega obsega manjše letne sejme; v Krškem bi bil pa nekako glavni sejem; tu utegnejo prirediti tudi m«sečne sejme ra prešiče, žito i. t. d. (Ognjegaaao draštvo v Loskovd) pri Kr škem je nabralo te blizo 500 gld. darov v nakup ognjegasnega orodja. (Častno msšftanstvo) je podelil krtki ob Čiaski odbor svoji dobrotaici, gospej Joa llo-čevar-jevi. (Ia Kostanjevice) se nam z ozirom na naše zadnje opazke, o društvenih razmerah, v tem mestecu poroča, da so bili pravi in odločni na rodnjaki ondi primorani v resnici, osnovati čitalnico. čeravno je ondi še slovensko bralno društvo, kajU bralnega društva so se polastili ljudje, kateri skoro da po pravici zaslutijo ime nemtku-tarjev. N. pr. predsednik bralnemu druttvu je mož. ki vselej in konsskventno le nemtko govori, kedar javno nastopi. (Trsmsaako spssnvsnja) L«po zimo smo do zdsj imeli. Kar je bilo snega v novembra padlo, ta je bil po nitinah in nizkih bolmih večinoma zginol. Vsaj pa tndi ni čuda, kajti imeli smo nekatere dni v decembru (14. t m.) okoli 10* C nad ničlo, in barometer js stal visoko, kakor nikoli; 783 mu je kssal (lft. t.m.i v Krškem. Zato so ljudje po vinakih krajih delali marljivo po vinogradih in kopali za nove nasade ameriških trt. a po nekod talibog tudi kradli cepljenke drugim marljivim vinogradnikom, ki te imajo nove nasade — Vsled ugodnega vremena so se tivali ta mesec dobro počutile; uekatqra golazen, recimo kače. hrošči ao kar zopet izpod zemlje na dan lezli. Ali koj se bodo zopet skrile, ko pritisne mraz. (▼ OsrM) izhaja italijanski list .11 Rinno i vamento*. ki ima nalogo. Uriti avstrijsko mit-J Ijenj- na skrajni državni meji ter pobijati ire-dentovre. kateri bi »e radi \vstrije otresli Navzlic temu gs c. kr. oblasti zaporedoma /.aple njujejo ter na neverjetni način preganjajo, tako selri. da i« stavilo več »lovenekih, hrvatskih in j nemških poslancev o tej zadevi / državnem zboru vprašanje na vlado, zakaj ae to godi. Zares, čudna so pota avstrijske politike! (V Trota* bodo list .Edinost" pomnožili I tako, da bode trikrat na teden v dveh izdajah na dan jeta izhajati. Potreba, da se ustavi;o lahonskim nameram in obrekovanju silila je on-dotne narodnjake, dn tegs odločnega koraka Mi želimo vrlim tržaškim rodoljubom, da bi imeli mnogo vspeha in se vspešbo borili proti zvitemu nasprotniku. (T Istri) je bil tožen urednik italijanskega časopisa od slovanskega duhovnika D asi ravno j je pripoznal to, da je krivico delal svečeniku, ga vendar niso porotniki obsodili. — To so Drage avstrijske novice. (▼ Iaomosta) osnovali so slovanski vaeuči li&čni dijaki društvo .Velebit*. Društvo gojilo bode. kakor druga enaka društva, vedo. zabavo in narodnost (Ma Daaaji) začel b-de z novim letom iz-i hajati nov časopis z imenom .Sil lftsterreichische ! Post*. Izhajal bode vsaki teden Izdajali ga bodo | kranjski .Nemci*. — No. tndi s tem listom ne bodo zgradili nemškega mostu do Adrije. (Polj.) Križarica .Elizabeta* vrnila se je z svojega potovanja okoli zemlje domu. Kakor znano, volil ae je na tej ladiji prestolonaslednik Franc FerdinandEste. — Moštvo tadije. ki je spremljalo nadvojvodo, bilo je odlikovano. Mod drugimi dobil je naš rojak preč. g. vojni kaplan Ivan Kuralt Fran Josipov red. (Ma Čsttsmi se tudi oglašajo anarhisti. Pretekle dni vrgel je nekdo bombo v veto hiše dr. \Voira v Rakonicah — Ibša je precej poškodovana, k sreči pa nobeden ljudi ranj«o. (▼ avstro egsraki Mavii je ttiri milijone ubožcev; 16 milijonov za delo nesposobnih otrok, starcev ia postopače v; ti milijonov za delo sposobnih otrok; V milijonov oženjenih delavcev in dninarjev s letno plačo du IM) gkL; 2 milijona delavcev z letno ptačo do 300 gld. iSssao ki Butiigsvtosi namerava Avstrija — ako je verjeti ruskim listom - stalao pri spojiti ai. Ob enem pa dostavljajo vprašanje, ali se ne bodo evropske sile takrat mešalo v bo-senske zadeve. Najbrže gotovo pa Ku-tija sama (f Mltjlmaiji) biv.ij. skoro sami Hrvat,«. V polititkein obzirji s;«ds>. Uedjuaurci pod Ogersko, t cerkvenem pod zagrebško aadškofljo. Madjari so hoteli te odtrgati Medjimuijo hrvatski cerkveni oblasti; a ker to ni šlo, tefj^o zdaj. da bi zagrebški nadškof radi Medjimuroev moral — znati madjarski.