m PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevajte za Kulturni dom! Vi . Štev 109 (1797\ Požtnlna plačana — v* K11''/ SnedizionP in ahhr gotovini TRSTf četrtek 10. maja 1951 Spedizione in abbon. post. 1. gr. za dobre odnose 9- — «Oyira za ka v v oe naslov član-‘Bora. 5aterem komentator »adaljevan^1 P'Še v zvezi z ftl&S1' proti jugoslo- u e v Italiji. Ho ^ t Piše, ^ je rimski ra_ Hm. oddai v hrva- del. JL oddajal nekatere Jw»fcTt?ra Vodnika itali• šenetkm De GasPerija v 111 ob tej priliki navora jJj a Predvolilnega go-«o «f5ece izvaja- tdna-t!]r?rn oborožitve zaradi 1 Italije, kar nas obve- tu>e, da ■ztbdalj0 J,ranimo ne Pa da la; >. • o-0 je nedavno mar- Vtkain?utg01nerv aovoril o len m, rnejah Italije je pod »jen,. UTn-el tudi Trst in obe 'WBt coni...*. l^b^er} je sicer ~ Piše ^hodnik ° ie oovorjl o lotjjj mejah svoje države lija ž’. a 7" vsv°ie sosede Ita-IhkfJ.^ti med svojimi k n *• Toda te besede biuTJ^o zdijo kot da bi tdt„ ^nne jj0 ^ jj temu ci-niij' 1 5Tno ga pravkar ome-r«fe vrsti je predsed- 0 ‘Janške vlade govoril *t*bje * da taora Italija zaradi otlrambmi:nosti organizirati ti 0 r(Lvno na svoji vzhod- to se pravi proti Ju-»e ia ‘j “D" se branimo — a hir m aPadanw», je dejal on, da n- u nihče ne bi zameril, i° obrarnibi svoje države tel r>na način, s katerim je kino, ^olovaževati našo dr- Hjf*! Pred seboj imamo še FdjeA govora italijanskega ‘to, l ,idca vlade in sicer ti- 1 iv., r ie govoril o Trstu in SoiLC07Wfl STO• Ka3 so na' rij5 n j(l gospoda De Gaspe-*He«i) vprašanje dejansko lo|'>!ačeai nam P°ve najbolje ^ 8a ^ njegovega govora, 'lii.0*1*!/ v torkovi šte-ltqf^ l°rruile di Trieste», za '% opravičeno lahko re-izraža S?” v precejšnji mnenje palače tiki*’ krščanski list je |a j X izkortstil priložnost, riten« Senjem De Gasperi. S5 .. Oopora zaigra ’lc0°. okateri U tisto __ smo ie * ialj('Cuo,'d‘ katere svrha >h našo armado («obo-5*!» — piše ta list — re se še vedno ne ve H, „ le njihova današnja /Ježita sposobnost in I> <*W. '““s navaja, da poji --rudarimo — piše «Bor-Nl la>!f0' J *aiiv0 , *5°d tuio oblast. Pa rji Slo,.^0' zato. ker je po- ' Son Cev. v Italiti doči ameriški politiki v tej državi. Marshall je odgovoril, da ni nikoli prejel od- predsednika takih navodil. Dalje je Marshall omenil Mac Arthurjevo pismo republikanskemu senatorju Martinu in je pripomnil. da je prepričan. da »e pred Objavo tega pisma kljub prejšnjim Mac Arthurjevim izjavam rd nikoli postavljalo vprašanje, ali naj bj ga odstavili. «Toda, ie nadaljeval Marshall, Mac Arthur je s svojim postopanjem lahko ustvaril položaj, v katerem bi bili mi prisiljeni iti sami naprej. Med našimi zavezniki je povzročil tako hudo reakcijo, ki je ogrožala naše •sodelovanje z njimi in v sedanji krizi je ogrožal® tudi naš položaj v svetu«. Na novp vprašanje je Marshall pojasnil, da so bile ŽIDA v sporu s svojimi zavezniki zaradi tega, ker sta pred svetom dve osebi govorili v imenu ZDA o zunanji politiki. Zanikal je, da bi bila Velika Britanija izvajala kakršen koli pritisk za oetetra-nitev Mac Arthurja, in je pripomni] da stališče Francije in Velike Britanije v OZN praktično ja-mči sprejem ameriške resolucije za sankcije. Glede Mac Arthurjeve zahteve za blokado kitajske celine je Marshall pripomnil, dla bi medinairacJna prepoved- izvoza na Kitajsko napravila vprašanje blokadle manj važno. Na koncu je senator Sation-slali prečita! •Trumanovo : ..: jo Mac Arthurju v preteklem januarju. v katerem se pojasnjuje, čemu se je Truman upiral vajaškim ukrepom, ki bi jih v drugačnih okoliščinah lahko tudi odobril. Pismo pripominja tudi, de junaški odpor na Koreji, čepra-v je otežkočen zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih je imej Mac Arthur, služi predvsem temu, da dokaže, da ne bo napad niikeli dovoljen. Pričanje generala Marshalla se bo nadaljevalo jutri popoldne. Nevjorški tisk razpravlja da-nw,i o sedanjem sporu mied Mac Arthurjem in vlado. «New York Times« poudarja, da so točke, gledie katerih »e general strinja z vlade, mnogo važnejše kakor one, glede katerih se ne strinja. List izraža tudi zadovoljstvo, da nobena Mac Arthurjeva izjava ne podpira nekaterih republikanskih izpla-cionistov, in pravi, da bo sedanja razprava pokazala, glede katerih točk se obe strani strinjat«. «Ntw York Herald Tribune«,, ki je sicer naklonjen republikancem. daje popolnoma prav Trumanovi in Marshallovi tezi. List piše, da je Truman ponovno objasni] politiko svoje vlade. Po mnenjo list® nuora ta politika zmagati »nad sentimentalnimi in protislovnarni napadi generala Mac Arthurja in njegovih zagovornikov«. Skrajno desničarski tisk pa še dalje napada vlado. «Daily News» piše. da Marshall ni povedal, kako bodb ZDA dobile vojno, »Datily Mirror«, ki pripada Hearstovi skupini, pa zatrjuje, da »po Marshallovih in Trumanovih izjavah, se kaže politika vlade bolj nedoločna in negativna kakor kdaj koli«, in obsoja vsako obliko «appea-serrrentai«. V kitajskem tisku pa se začenjajo pojavljati prve kritike na račun Mac Arthurja. Tednik »Orienta! Eccnomist«, ki izraža mnenje poslovnih krogov in vlade, prosi generala Ridgwaya, naj pokaže večje razumevanje' in poznavanje japonskih zaniev, kakor njegov prednik. List očita Mac Arthur- Nov potres v Salvadorju SAN. SALVADOR, 9. — Vče. raj je prišlo do novih potres, nih sunkov, ki so še do kraja porušili mesto Chinemeca, medtem ko so se v mestih Berlin, Santjago, Maria popolnoma porušile hiše, ki so bile prej samo poškodovane. Pri tem ni prišlo do žrtev. Na geološkem institutu v San Salvadoru so izjavili, da potres ni vulkanskega izvora, temveč je posledica premikanj pod zemeljsko površino. Niso namreč ugotovili plinov, ki prihajajo na površino, če pride do vulkanskega potresa. Ob potre, su je razpokala zemlja tudi v globino do tisoč metrov. K?. & se bo 20. a • V r '!bJ>sltega9^e“tFa!5nU 5 pred-*>riavn '. letu 19S2 St?-e bo !sv0* kandidatu-Ž! ti- e demrvH Že*u Kandi-%j-V*mbrskih ts,ke stranke e Ha let^ h volitvah pri- da se P° pote-■V . ‘n roka Zakaj Truman ne bo kandidiral za bi . u- senaj ru£ ne S*1 lahko pre- Venda°i0 namero*“iz-IX, nobena r. Pa ne bo iz-13žsi Vs® j„Ur,adna izjava, d* l»si' dehvv nd*dacijske j K HbT^H stranke ^uradno-javili ». oS].7 Pr; l9, F j1 demokra-X v I1 bi *anju kandidati ini- °ngrpsi, Fedsednikov Snj. Cel6 onem m ,mr>l'da bi V m nas^n?ka80ceno ime- Se l« , “* 8. maja 'A b? uaia v PokmČ6Z dC>b° n^bFdi™ • RklpP’ A rA razne 1 ai meljFe 'MVala 8vmnafln'1. Pred- K *° š il 8Voia leta n H. n°sti, ki ut DruS> zaradi vseh težav, ki nastajajo v državi. Poleg tega ima občutek, da bi treba dati priložnost drugemu človeku s svežimi pogledi na probleme ljudskih odnosov. In končno bi se Truman in njegova žena hotela vrniti k enostavnejšemu življenju. On je sklenil, da se umakne celo prej ko bi 36 držav ratificiralo jzpremembo v ustavi ki omejuje dobo službe bodočim predsednikom. Truman je namreč posebej izvzet od o(|redb tega amandmana. Toda več kot tri četrtine držav je odobrilo omejitev, ki bi ga sicer vrgla s položaja. On ve, da bi to dejstvo uporabili proti njemu če bi drugo leto kandidiral. Trumana utruja tudi neprestano nadzorstvo straž tajne policije, ki so jo ojačili po poskusu atentata lani v novembru. Temu pa je treba dodati še drobna izzivanja. Kongres je vršil na Trumanove prijatelje in na njegovo družino pritisk z vedno večjim hudournikom kritike. On se je branil, toda male intrige so rastle in Truman se je prepričal. da vsa zadeva ne zasluži toliko naporov. Ko je končno sklenil, da se umakne, je odvrgel vse politične ozire. Postal je na-iprotnik kmečkih organizacij. Toda ravno farmerji srednjega Zapada so bili glavni činitelj za njegovo izvolitev leta 1948. Nenadoma je prekinil odnose z voditelji sindikatov železničarjev, ki so b-ili njegova glavfia podpor« v prejšnjih kampanjah ter izjavil, d« se oni niso držali svojih obvez in se obnašali kot »tolpa« Rusov. Truman je odkrito prekinil z vodilnimi delavskimi voditelji, ko je podprl Charlesa R, Wilsona. šefa urada za mobilizacijo v njegovem sporu z njimi. Truman je užalil induvtrljce a svojim stali- ščem glede narodne banke. Levo in desno je prekinil z organiziranimi skupinami. Skleni] je, da ne bo kandidiral in &e čuti »rečnega, da stoji na lastnih nogah. Finančno se Truman lahk^ odreče ne glede, na veliko plačo, ki mu jo daje tai položaj. On ne bo imiel več denarnih težav. V času, ko preneha njegov predsedniški rok, ki je začel 20, januarja 1949, bo imel predsednik prihranjenih najmanj 250.000 dolarjev Njemu ni treba več vzdržavati hčerke Margarete, odkar si je zajamčila svoj lastni dohodek ki je precej velik. Raznašajo se govorice da bi Truman lahko kandidiral v državi M i.s so uri za mesto v senatu. ki ga sedaj drži neki republikanec Kem. n ne taji, da bi bil rad izvoljen v senat in je nedavno neki skupini članov iz senata izjavil; »Hotel bi se trajno vrniti v sredino svojih prejšnjih zloči- nov in prestopkov (rečeno v šali, op. ur.), ki so mi prizadejali več skrbi kakor kateremu koli človeku svetu. Truman j* tnislil na svojo službo v senatu, ki ga je pri-vedda do predsedništva. Nič mu ne bi preprečevalo tudi če bi hotel kandidirati za senat ako želi tudi celo prej ko bi zapusti] Belo hišo. Obstaja, tudi primer povratke v kongres. John Quincy Adams se je vrni] kot poslanec, medtem ko je služil kot predsednik. a Johnson je prav tako ponovno prišel v senat, potem ko je zapustit Belo hišo. Izprememba ustave ima mala ali pa nič skupnega s Trumanovim sklepom, da ne bo kandidiral. On se j* glede tega odločil že za časa, ko ni še kazalo, da bo ustavna ovira sprejeta. Sedaj pa je prav to postalo vzrok več, da ne bo kandidiral. Bodočemu predsednikuj ki bo prišel v Belo hišo in ki bo služil več kot dve leti od njegovega predhodnika, bo z novim amandmanom onemogočeno, da bi bil izvoljen več kakor enkrat. Dejstvo, da so to spremembo odobrile več kot tri četrtine držav, postaja odlično orožje v rokah Trumanovih sovražnikov. Njegovi nasprotniki na jugu pa tudi drugod, bodo dokazovali, da bi predsednik s tem prekršil duh ustave, če bi pondvno kandidiral. Demokrati bi razbili stranko v borbi okrog strankinega kandidata. To bi pomenilo oživeti prav tisto opozicijo na jugu, zaradi katere je Truman izgubil leta 1948 omenjene države. Posledice bi se pozr/ale najbolj v sami kampanji, dosti pa je tudi demokratov, ki se bojijo, da bodo drugo leto zelo težko zmagali. Demokrati bi Trumana lahko imenovali za svojega kandidata toda on bi se za to moral bbritl prav tako kot leta 1948. Ravno opozicija proti Trumanu v njegovi lastni stranki in izven uje je pomagala, da je 22. amandman šel tudi preko zadnjih ovir v skupščini. Po povečanju delavnosti republikancev leta 1947, kateri je hitro sledila odobritev, po. republikancih kontroliranega 80. kongresa in zdelo se je, da bo amandman ostal v blatu. Bila je potrebna akcija držav, da bi ga uvrstile v ustavo ob začetku letošnjega leta. To se je zgodilo v času, ko je bil Truman najmanj popularen. Skupščine držav so sprejele amandman ena za drugo. Trumanovi sovražniki na jugu pa so odobrili zadevo in pri glasovanju prekoračili potrebno večino v petih po demokratih nadzorovanih skupščin tamkajšnjih držav. Toda Truman je že napravil svoj sklep. On je mislil na naslednika. Vrni] je generala Ei-senhowerja v javnost. Poleg tega je ostal v tesni zvezi s sodnikom vrhovnega sodišča Win-sonom. Enega izmed njih bi lahko izbral. (U. S. News - VVorld Report) ju, da je bil med svojim bivanjem na Japonskem zelo malo v stiku z Japonci, Z njim so se lahko sestali samo nekateri privilegiranci. Edr.o .glavnih vzrokov, da Japonci r,e razumejo tujcev in zlasti Američanov, je v tem. da ne znajo govoriti po jaipensko, pravi list in zaključuje z upa n j aro. da bo Ričteway upošteval ta dejstva. ko bodo poveljniki glavnega štaba končal; svoje pričanje. Dalje je Aeheson izjavil, da ZDA proučujejo vprašanje morebitne udeležbe Grčije in Turčije v atlantskem paktu. Izjavil je tudi, da državni departman z zanimanjem sledi informacijam iz Tokia o nasprotjih med .Moskvo in Pekingom glede dobavljanja sovjetskega vojnega materiala. O konferenci namestnikov pa je izjavil, da ima Gromiko verjetno s svojim postopanjem namen zahtevati prekinitev obrambnega programa zahodnih zaveznikov kot prvj pogoj za konferenco štirih velikih. To pa je cena, ki je Zahod ne more plačati. Sovjetska zveza ]n njeni sateliti namreč a svoje strani nadaljujejo politiko pospešenega oboroževanja. Na dolgo je nato govoril o predlogih zahodnih delegatovi na konferenc] in je omenil trojno besedilo, ki so ga predložili. Prvi predlog je zelo podroben v vseh točkah, drugi je tudi natančen izvzemši dveh točk. o katerih ni bil dosežen sporazum, tretji pa je zelo nedoločen in pušča odprta vrata za razgovore, Na vprašanje, ali je v sedanjih pogojih' mnenja, da ne bo prišlo do konference zunanjih ministrov, je Aeheson izjavil, da se pogajanja nadaljujejo in da se zaradi lega o tem ne more izraziti. Ponovil pa ie, da so koncesije zahodnih delegacij skrajna točka, do katere lahko popustijo. Predsednik Truman je dane* govoril skupini ameriških indu-strijcev na notranjem ministrstvu. Poudaril je potrebo novih odločnih naporov za povečanje proizvodnje, ki je potrebna za obrambo, ker tud; mir na Koreji ne bi odvrnil nevarnosti sovjetskega napada. Pripomnil je, da je bil izvršen samo majhen del naročil za oborožitev, ki znašajo 26 milijard dolarjev. V prihodnjih mesecih bodo izvršil] jiova naročila za 58 milijard dolarjev. Truman je dalie izjavil, da je velika napaka misliti, da se bodo v danem trenutku napori lahko zmanjšali, Tudi če bi vojna na Koreji prenehala, ne bi prenehala nevarnost sovjetskega napada. Žaram tega morajo ZDA izvesti 'potrebne priprave za naglo mobilizacijo v primeru, da tv bil Kremelj tako drzen, da bi pahnil svet v novo vojno. Predsednik je nato poudaril, da bo vsaj še dve leti potrebno nadzorovati proizvodnjo in izvajati odločen program prof] inflaciji. Danes je državni departman objavil dokument, ki javlja, da bo Truman verjetno še ta me-' sec predložil nov načrt za vzajemno varnost, ki predvideva tri oblike ameriške pomoči: 1. dobave ameriškega orožja evropskim silam; 2. pomoč pri vojaškem vežba-nju in pri domači proizvodnji orožja; 3. pošiljanj«, surovin in strojev, da se pripomore k evropski proizvodnji za obrambo in da se preprečijo gospodarske krize v evropskih državah. Načrt predvideva dodatna izdatke 11 milijard dolarjev. Velik letalski napad ob reki Jatin Sile OZN se še dalje pomikajo proti severu • Severnokorejske obtožbe proti Mac Arthurju in Ridgwayu TOKIO. 9. — Sill£ OZN so daines zopet pod,vzele akcije globoko na ozemlje, ki dieli obe nasprotni stranki na Koreji Severno pd Seula so zavezniške čete prekoračile mesto Ujingbu. Sedaj so tik pred1 Ka-pijongom. Južnokiorejške čete so si danes zagotovile nadizoa*-stvo nad1 važno cesto, ki veže Hongčon in Inje. Ta cesta je bila doslej prerezana po kitajskih četah jugo-zahodno od Inje. Pr] napredovanju so čete nalete!« le na šibek odpor in južni Koreje] so prekoračili na področju Inju na več krajih 38. vzporednik; vzhodno od mesta so napredujoče južno-korejske čete naletele na kitajski oddelek, ki se je precej branil. Poročilo VIII. armade javlja nocoj, da, so sile OZN nadaljevale s svojimi napadi severno-zahodno od Seula, kjer so napredovale od enega dp pet kilometrov. Poročilo tudi govori o lahnih stikih s Kitajci in >t-veroimi Korejci severno-vzhodno od Seula, medtem ko izvidnice sil OZN niso na srednjem bojišču naletele na sovražnika. Te izvidnice so ponovno prišle v Cunčon. Iz mesta so- pro drle za 4 km proti severu kjer je prišlo db spopada s Kitajci in severnimi Korejci. Poročilo govori tudi o napredovanju sil OZN na vzhodnem bojišču in o spopadu s 400 Kitajci in severnimi Korejci vzhodno od Inje. Letalsko poveljstvo je donos izdalo poročilo o letalskem napadu na mesto in letališče Si-nuiju ob reki Jaiu. Poročilo pravi, dia jie bi] to najVtčji množični napad od začetka korejske voljne, pri katerem je sodelovalo na stotin^ lovcev in lahkih bombnikov. Sevemi-Korejci in Kitajci so v zadnjem času odlično opremili letališče pri Sinuiju. Napad se je pričel ob 14. uri, ko so prve «Leteče zvezde« napadite protiletalsko obraorJbo. V drugem valu so nastopili »Mustangi« ki so vrgli vžigal n e bombe In raketne izstrelke. V tretjem valu pa so »Leteče zvezdle« ob zaščiti «Sa-bre« napadle približno 100 letal. ki so bila na letališču. Med napadom se je z mandžurskega letališča Antung dvignilo približno 50 »Mig 15», ob katerih je samo 13 preletelo reko. Za« enkrat še niso ugotovili izgub niti na eni niti na drugi strani. Prj napadiu je sodelovalo približno 300 ameriških letal. V Washingtonu je danes Iz. dalo ministrstvo za državno obu rambo poročilo, ki pravi, da so ZDA izgubile do 4. maja na korejskem bojišču vsega skupaj 64.055 mož, od tega je bilo 9.765 ubitih, 43.350 ranjenih in 10.940 izgubljenih. Predsednik Truman je imenoval danes uradno generala Matthewa Ridgwaya za nasled. nika Mac Arthurja na Daljnem vzhodu. Pri jem je Ridgway dobi) 4 zvezde in postal armadni general. Zunanji minister Severna Koreje je danes poslal brzojavki predsedstvu Varnostnega sveta in glavne skupščine OZN, v katerih zahteva, da prideta generala Mac Arthur in Rid-gway pred sodišče, ker da sta organizirala bakteriološko vojno na Koreji. Zunanji minister pravi, da so z Japonske prenesli epidemijo koz na Sever, no Korejo, kjer je divjala v decembru in v januarju. Brzojavki trdita, da so ob zadr ierrs zavzetju Seula našli dokumen. te, po katerih naj bi ZDA še pred pričetkom sovražnosti na Koreji pripravljale na Japonskem bakteriološko orožje. ZDA Pa da sK/ dale nalogo južnoko-rejskim četam, da pridno z bakteriološko vojno. Brzojavka končuje, da je uporaba bak. teriološkega orožja nasprotna vsem vojaškim zakonom in po. meni zločin proti človeštvu, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 10. maja 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Četrtek 10. maja Izidor. Dvorna Sonce vzide ob 4.41; zatone od 19.22 Dolžina dneva 14.41. Luna vzide ob 7.06; zatone ob 24.00. Jutri, petek 11. maja Mamert, Ljerka Nočete zvišati plač? Poleni znižajte cene tj Pogoste stavke v Italiji pričajo pač o tem, da se revnejši sloji v tej državi nikakor ne morejo sprijazniti s svojim po ložajem. Včeraj je pošlo potrpljenje delavcem, danes se upro uradniki ir. tako ima oblast stalne preglavice z množicami nezadovoljnežev, ki nikakor ne morejo razumeti, zakaj jih vlada prepušča pomanjkanju v času. ko se nekateri nemoteno ir.' izrabljajoč njihovo strpnost utapljajo v preobilnih zaslužkih. Ves tisk se bolj ali manj resno ukvarja z nerazveseljivim položajem: eni se zavzemajo za trpeče, drugi zagovarjajo in opravičujejo nezrelost gospodarske politike, medtem ko slikajo humoristični listi n. pr. italijanskega državnega uradnika le še kot izžetega mrtvaka, odnosno sestradano. koščeno in izmolzeno kravo. Vsekakor! Ilustracija idocela ustreza trenutni ekonomski podobi stanja državnega uredništva in delavstva v Italiji in na nesrečo — tudi v Trstu. In prav zaradi tega bi se izplačalo napisati nekaj ugotovitev, ker smo pri tej nečloveški ureditvi neposredno prizadeti tudi Tržačani. Nekaj enostavnih, otipljivih ugotovi.tev, s katerimi bi odgovornim in odločujočim lahko postregla vsaka tržaška gospodinja. Kajti, ako si oni na vrhu ne znajo pomagati in jadikujejo, postavimo, v primeru državnih u-radnikov. da jim izpraznjena državna blagajna ne dovoljuje večati doklad na dosedanje plače, bi jih lahko kateri koli človek rešil zadrege s preprostim nasvetom: poskrbite že enkrat za primerno kontrolo nad cenami! Stopite že kor.čno na prste oderuškim pridobitnikom, ki brez prizanašanja lupijo nesrečnega potrošnika in •tekmujejo med seboj, kdo si bo z nagrabljenimi milijoni udobneje uredil življenje, luksuzne-•je preuredil donosni obrat in si dal sezidati markantnejšo zasebno grobnico. Pravcati lov za zlatom, zabavno, plodonosno tekmovanje na račun z odpovedjo in potrpežljivostjo ustrojene potrošnikove kože. Se nikdar menda ni v mir-r.i dobi šarila takšna anarhičnost med cenami v nadrobni .prodaji ,še nikdar si menda te niso privoščile tako drznega plesa kakor dandanes. In ta ples šibi kupno moč denarja in utruja potrošnika do obupa. Naj se obrnejo oni. ki vedrijo in oblačijo nad takšnim stanjem, do skromne gospodinje s poizvedbami ali pa naj sami stopijo skozi mesto in se razgledajo po trgovinah. Našli bodo n,, pr. znanca v oblačilnici, ki bo* takoj pripravljen za tisoč do tisoč pet sto lir poceniti blago pri metru, ne da bi se posvetoval z gospodarjem. Ako ga ne bodo našli.,, no, potem 'bodo pač plačali meter 1500 lir dražje, odnosno 4500 lir pri obleki. Naj pogledajo v dve različni izložbi s kolonialnim blagom in ugotovili bodo. da prodajata dva trgovca er.ak kos mila iste znamke po različni ceni. enak kos čokolade iste znamke in teže, prvi po 295. drugi po 400 lir. A kaj bi naštevali primere, ko vsak Tržačan ve zanje in bi jih lahko našteli na stotine. Poudariti bi hoteli le, da je zašla dobičkarska drznost razpečevalcev vseh vrst blaga že tako daleč, da tega niti ne skušajo več prikrivati: nesramne razlike so na vpogled vsakomur, ne da bi stopil v trgovino, kajti cene so pisane v izložbah in z dobro vidnimi številkami. Po vsem tem bi lahko zaključili: kupuj pač tam. kjer ti nudijo blago ceneje. Ne glede na to. * da skromna plača potrošnika tudi trenutnih najnižjih cen ne, zmore, bi se gospodinja, ki potrebuje najmanj tedensko zalogo, ne mogla okoristiti ne pri tem ne pri onem trgovcu. Zakaj prvi prodaja cenejše milo in dražjo čokolado. drugi pa se ravna po obrat, nem receptu. Cernu potem govoriti o višini plač in o praznih blagajnah! Blaga je danes na pretek. U-vedba resne kontrole nad cenami bi kmalu uravnovesila višino delavske in uradniške plače s potrebno kupno močjo. S primernim primežem stisnjeni dobičkarji 'pa bi pri tem še polnili prazne državne blagajne. Ako se tega ne da izpeljati v Italiji, ril mogoče razumeti, zakaj ši hvalevrednega in koristnega ukrepa ne privošči Vo. jaška uprava Tržaškega ozem- Izpiti za imenovanj v trgovinski mornarici Dne 7-. junija t. 1. se bodo pri-eli na pomorski direkciji v Trstu spiti za dosego imenovanj v trgo-inski mornarici. Prošnje, sestavljene na kolkova. env papirju 24 lip, opremljene 'L 'SEMI predpisanimi listinami lorajo kandidati predložiti do 1. maja t. 1. Z VČERA J S N J E O B Č IN S K E SEJE Zaman le vse razburjanje italijanskih strank Zavezniška uprava je s svojo noto napravila le majhen korak k uresničenju neodvisnosti Tržaškega ozemlja, ki jo predvideva mirovna pogodba Da bo nota Zavezniške vojaške uprave z dne 20. marca 1951 v zvezi z bodočim poslovanjem tukajšnjih sodnih oblasti vzbudila veliko ogorčenje pri eksponentih italijanskih po. litičnih strank, ki še vedno stokajo po «madrepatriji», je pot vsem razumljivo ter smo to tudi pričakovali. Zato nas ni začudilo. da je na včerajšnji občinski seji sprožit to vprašanje predstavnik krščanske demokracije odv. Harabaglia, ki je prečital s tem v zvezi tudi resolucijo. ki zahteva, naj bi Za. vezniška vojaška uprava to «krivično notes preklicala. No. o «krivičnosti» omenjene note prav gotovo niso tako prepričani predstavniki drugih strank, ki so predlagali, naj bi 'se razpravljanje o predloženi resoluciji preložilo n« prihodnjo sejo, na kateri bodo s tem v zvezi podali tudi svoje mne. nje. ZVU je s'to noto naredila le majhen korak na potj k uresničenju določil mirovne pogodbe. Ogorčenje italijanskih strank je znak, da je' ta nota edinole pravilna. Zanima nas le, kako se bodo iz kočljivega položaja izvlekli kominformi. sti. ki govorijo svojim pristašem, da so za Tržaško ozemlje, a vsa njihova dejanja govore prav o nasprotnem. Sedaj bodo imel; priliko pokazati, kaj pravzaprav mislijo, ko govore o «boljši rešitvi* Tržaškega vprašanja. Volitve so pač že precej blizu in treba bo velike previdnosti... Po prečitanju omenjene reso. lucije se je občinska seja zopet povrnila v normalni tek: prišla so na vrsto razna vprašanja upravnega značaja, v katerih ni prišlo do večjih nasprotij. Tako ie na primer predstavnica krščanske demokracije spro. ži'a zopet vprašanje napol .po-rušenih hiš. ki groze zaradi slabega vremena, da se bodo dokončno porušile Odgovoril ii je odbornik Dulci, ki je izra zil mnenje, da bo tudi zgrad-nia 300 zasilnih stanovanj pri. pomogla k rešitvi tega voraša-nja; obenem pa je poudaril, da se bo občinski odbor še nada. lie potegoval za dokončno rešitev tega vprašanja. V zvezi z zgradnjo 300 zasilnih Stanovanj se je oglasil tudi predstavnik krščanske demokracije Cristiani. ki je odločno nastopil proti temu. da bi nova stanovanja gradil odsek za ekonomska dela trža. ške občine, ki bi bil za tako delo neprimeren. Gradnjo no. vih hiš bi morala prevzeti tu. kajšnia gradbena podjetja, ki Dreživljajo hudo krizo ter bi lahko s tem naročilom vsai nekoliko izboljšala svoj položaj. Ker je vprašanje izredne važnosti za vsa tržaška gradbena podjetja, je svetovalec Cristiani s tem v zvezi prečital tudi resolucijo, ki poziva občinski odbor, da skuša prepričati odgovorne oblasti, da sore-mene svoje dosedanje stališče ter nakažejo dela za gradnjo novih stanovanj tržaškim grad. benih podjetjem. Indipendentist Giampiccoli ie med drugim predlagal, naj bi komisija za preimenovanje ulic imenovala kakšno novo ulico, ali po možnosti tudi novo galerijo na Korzu po Josi- pu Reslu. Iz odgovora, ki ga je 1 s tem v zvezi dal prof. Sciolis, ‘ je bilo razvidno, da takšen predlog večini ni povšeči, zato( ga ie kratkomalo prešel. Kominformist Gcmbacci je poudaril, da ne zadostuje samo gradnja 300 zasilnih stanovanj, temveč da bi bilo treba končno rešiti celotno vPrašanje stanovanjske krize, s čimer se tudi mi strinjamo. Vendar mislimo, da je bil vzrok njegovi kritiki ne toliko v tem. da se gradi samo 300 stanovanj, temveč bolj dejstvo, da pobuda za zgradnjo teh stanovanj ni prišla od kominformistov. Prišlo je na vrsto vprašanje odobritve določbe, ki po svoji važnosti pač ni zaslužila tako dolge in obširne polemike, kot se je prav v zvezi z njo razvila. Odbornik Dulci je namreč prečital vsebino določbe, ki predvideva podaljšanje najemninske pogodbe z avtonomnim turističnim in gostinskim pod- jetjem v zvezi z gradom Sv. Justa. Preden je prišlo do gla-sovanja o teji določbi, se je oglasil k besedi kominformist Ferlan, ki bi bil pa storil mno. go bolje, če bi molčal. Pokazal je namreč samo to, da se o tem vprašanju zelo malo razume ter je celo stvar tako za. motal, da je spravil v zadrego sebe in vse svoje piistaše, ki niso ob koncu vedeli, zakaj so pravzaprav glasovali proti do. ločbi. Prav tako zelo površno poznavanje problema sta pokazala tudi odbornika Dulci, Ri-naldini in celo Sciolis. ki so sicer mnogo govorili, a zelo ma. lo povedali. Po odmoru, ki je sledil, se je pričela tajna seja. Prihodnja jzredna občinska seja bo v petek ob 18. Razprav, ljali bodo o noti Zavezniške uprave, katere smo v začetku našega poročila omenili ter po možnosti tudi o proračunu za leto 1951. Prireditev slovenske osnovne šole pri Sv. Ani Učiteljstvo je šolarje skrbno pripravilo, tako da je nastop prav dobro uspel V nedeljo popoldne je imela slovenska osnovna šola pri Sv. Ar.i prireditev, pri kateri so sodelovali vsi razredi s pevskimi točkami, recitacijami ter igrico «Vedež». ki jo je spisal Fr. Šaleški Finžgar. Zaradi nestalnega vremena je morala biti prireditev v šolski obednici, ki je bila že pred napovedano uro do zadnjega kotička napolnjena ter so morali mnogi starši in ljubitelji otrok poslušati mladino pred vrati in z dvorišča. Vse, kar so otroci predvajali, od najkrajše recitacije pa do igrice, je poslušalce navdušilo tako. da je .splošna želja vseh, da vse točke ponove ob stal-nejšem vremenu na obsežnem dvorišču, da bodo lahko vsi videli in slišali. > Vse točke, sporeda so bile res skrbno in temeljito naštudirane. Med recitacijami je najbolj navdušila Prešernova «Zelezna cesta«. Otroci so bili oblečeni v- narodne noše. katere so naše slovenske babice tako ljubosumno- ir.- skrbo skrivale, a so jih rade dale na razpolago, da so v njih nastopili njihovi vnu- IZPRED SODIŠČA Obsojen dolgoprstnež Usnjeni predmeti imajo ved. no svojo vrednost, pa tudi drugače so zlomkovo privlačni, zlasti za žeparje. V glavnem menda zato. ker hrani večina ljudi svoje denarno bogastvo v usnjeni torbici ali usnjeni de. narnici in prinese vrste plen dolgoprstnežu največ dobička. Ker pa ni vse zlato, kar se sveti, tako tudi ni vsak usnjen predmet denarnica, čeprav se tako zdi po obliki. Žrtev takšne zamenjave je postal 31.1etni Eugenio Russich iz Sv. Marije Magdalene spodnje. ki so ga policijski stražni. ki včeraj privedli pred sodnike. Obtožen je bil. da je letos aprila v baru «Alla Borsa« se. gel v žep ameriškemu državljanu Josephu Farellu in mu izmaknil usnjeno tobačnico, misleč, da Je denarnica. Kakor se je izkazalo, pa je lil oni dan za Russicha, dvakrat ne. srečen, kajti niti" malovredne tobačnice ni utegnil neopazno odnesti. Okradenec ie namreč| začutil na sebi tujo roko. zgrabil nepridiprava za rokav in dal poklicati policijske stražni. ke. T; so ga aretirali in odvedli v zapor. Pred sodiščem se ie Russich izgovarjal s pijanostjo in sveto zatrjeval, da ni imel name. na krasti. Ker pa si ni upal trditi. da se mu je to primerilo prvič, so ga sodniki obsodili na šest mesecev zapora in 4500 lir globe. Predsednik Zulmin. tožilec DP Franco, zapisnikar Neri. Zagovornik odv. Pobega. Kamion proti avtu Jug. delegacije Tudi avto «Chevrolet» last Jugoslovanske trgovinske delegacije v Trstu, katerega je vozil Vladimir Sajčič, je postal v.' :tj popoldne žrtev prometne nesreče po krivdi 36-letnega Giorgia FlegO, ki se je s kamionom last tržaške občine hotel umakr.-iti neki luži na cesti in zato zavil preveč na levo, pri čemer se je najprej zaletel v avto Jugoslovanske delegacije in končno zadel še ob cestni kamen, katerega je izruval iz zemlje. K sreči ni bilo človeških žrtev, medtem ko sta vozili nekoliko poškodovani. Poskusi samomora Rahločutnost je dovedla 64-letnega Antonija Vatta iz Ul. Gaspara Stampa št. 6, da si je hotel vzeti življenje. Zaradi majhnega prepira v družinskem krogu, katerega vzrok nastanka ni znan. ker ga Vatta ni hotel povedati, se ie mož ponoči odpravil z doma in iskal utehe v smrti. Vrgel se je namreč s 5 metrov visokega zi. du, jri obležal, dokler ga Policija ni našla .nezavestnega, morda bolj iz strahu kot zaradi ran. 'Policija ga je takoi od. peljala na stražnico v Ul. Her-met kjer ga je zaslišala Vatta je priznal, kar smo že omenili. Po zaslišanju so kandidata smrti peljali v bolnico, kjer bo moral ostati približno 5 do 7 dni, da si opomore od žalosti in še posebno od dobljenih ran na levi strani tilnika in desnem kolenu. Naveličana življenja si je 40-letna Giovanna Zoppolato iz Ul. dellTstria 117 zadala zadnjo nalogo v svojem življenju, ki se k sreči ni posrečila, zaužiti kar 28 tablet Veramona in to sredi pokopališča pri Sv. Ani. Zeno so prepeljali v bolnico in so jo zaradi omotičnega stanj-' obdržali na opazovalnem od-delku, kjer upajo, da bo okrevala v 5 do 7 dneh. 2e 5. t. m. so sprejeli v glav. ni 'bolnici 47-letnega mizarja IZ ISTRSKEGA OKROŽJA POZIV ODBORA ZA ZGRADITEV KULTURNEGA DOMA V TRSTU Pošteni najditelji Predvčerajšnjim popoldne je 31-letni Bercarich Giorgio iz Šalite Promontorio 19 izročil policiji denarnico s 745 lirami, raznimi slikami in dokumenti, med njim Dock Pass in osebno izkaznico na ime 21-letnega Ferruccia Banca iz Ul. Loren-zetti 28. Denarnica je na razpolago lastniku pri policiji na Trgu Dalmazia. Prav vesela je bila Siniga-glia Vanda por Marše, ko ji je policija izročila že 28. aprila izgubljeno zlato zapestnico ki jo je pred dnevi našel Salvato-re Trieste iz Ul. dello Scoglio 2. Predvčerajšnjim so v Kopru ustanovili okrajni odbor za zbiranje prispevkov za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu. 'Novi odbor pod predsedstvom tov. Ernesta Vatovca šteje 15 članov. Odtor je po daljšem razpravljanju izdal naslednji poziv: aStovenci in demokratični Italijani v koprskem okraju, ki čudno sledijo razvoju dogodkov v bližnjem Trstu, so že v mnogih primerih izrekli ostro obsodbo nad zapostavljanjem, slovenske kulture v Trstu, kakor tudi na ozemlju, ki je bilo po sklepih mirovne pogodbe priključeno Italiji. Po prvi svetovni vojni so italijanski imperialisti sprožili nezaslišano gonjo proti slovenski kulturi že v prvih dneh svoje okupacije. Požigi souenskih kulturnih domov so bili na dnevnem redu. Po nekaj letih ni °d njih ter od drugih slovenskih ustanov ostal niti kamen na kamnu. Kar so si Slovenci zgradili v stoletnem težkem boju, so italijanski fašisti tako rekoč čez noč razdejali. Tu se zadnja za slovensko ljudstvo na Primorskem trnova pot, ki je bila ena izmed najtežjih v njegovi zgodovini. Zaradi fašističnega nasilja so se primorski Slovenci odločili, da se bodo z orožjem v rekah borili proti nasilniku vse do dokončne zmage ter osvoboditve. Tržaški Slovenci so zaživeli svobodno življenje le za kratek čas. Z nastopom angloameriške vojaške uprave se je položaj delovnega človeka v Trstu takoj poslabšal. Naki pčšti v Istrskem okrožju Odbor ima svoj sedež v prostorih podzveze SHPZ v Kopru kamor naj se pošiljajo tudi vsi dopisi. Kadar oddajate prispevke, pošljite istočasno odboru tudi prepis seznama darovalcev. Pojasnilo poverjeništva za trgovino o cenah za sveže ribe V zvezi z našo odločbo ŠL TO — 233-2 in 3 odi 18. in 30. aprila o odkupnih cenah za sveže ribe sporočamo naslednje- Cene navedene v omenjeni odločbi je smatrati za orientacijske odkupne cene za tovarne ribarske industrije in za odkupna izvozna podjetja. Cene za sveže ribe v notranjem prometu so popolnoma proste in se tvorijo na. podlagi ponudbe in povpraševanja. Popravek V zvezi z vestjo o preimenovanju koprskega gledališča, objavljeno v našem listu dne 8. maja, javljamo, da ta vest ni točna in da se torej gledališče ne bo imenovalo «France Bevk«. Priprave za sprejem v kolonije Okrajni odbor za priprave otroških kolonij je že začel s pripravami za otvoritev otroških koloni i v koprskem okra. ju. Kolonije bodo v Kopru, Izoli, Portorožu. Piranu in Strunjanu. Največ otrok bo sprejela kolonija v Kopru, ki bo lahko sprejela čez sto otrok iz koprskega okraja. V juliju pa bo čez 760 otrok iz okraja odpotovalo skupaj z vzgojiteljicami na tritedenski oddih na Gorenjsko, v zameno pa bo prišlo 780 otrok" iz Slovenije na počitek v obmorske kolonije koprskega okraja. M. A. Bruna Ferlugo, ki si je hotel vzeti življenje tako, da si je z brivno britvico prerezal žile. Ker je bil Ferluga zelo živčno uničen in so se zanj bali. je primarij bolnice prosil, da bi o tem ne pisali časopisi, da ne bi tako poslabšali položaj bol. nika. Tej prošnji smo ugodili in omenjamo ve;t šele sedaj, ko so Ferlugo premestili v umobolnico. ker stalno misli na sa. momor in je zato nevaren sebi in družbi. Sinova proti očetu Skoraj ne mine dan, da ne bi nastali med starši in njihovimi bojevitimi sinovi prepiri, ki se po navadi končajo z zmago mlajših. Tudi 48-lethi France-sco Abbondanza iz Ul. Battera 22 ima dva nadobudna sinova in sicer 24-letnega Nikolaja in 17-letnega Petra, ki sta se predvčerajšnjim zvečer med prepirom spravila nad očeta in ga prav pošteno pretepla. Nesrečnemu očetu ni ostalo drugega. kakOr da stvar javi policiji. Kor je imel obraz- poln bunk in podplutb, ga ie policija odpeljala v splošm bolnico, kjer so mu jzprali rane na zgornji ustnici in po cbrazu. Okreval bo najbrž v 5 do 6 dneh. Zavžila je preveč aspirina Zobobol je prav nerodna zadeva še posebno če zavžijti nekaj aspirin in stvar neče prenehati. Sita nad trpljenjem je 37-letna Valeria Piccinini por. Filippi iz Ul. della Tesa 16 poskušala na vse načine ublažiti bolečine in v kratkih presledkih vzela kar 10 tablet aspirina. Zobobol je sicer ponehal, vendar je ženi postalo slabo, da je bila prisiljena poklicati Rdeči križ, ki jo je takoj odpeljal v splošno bolnico, kjer bo morala ostati; če bo seveda šlo vse po sreči, najmanj 4 dni zaradi zastrupitve. Aretacija sodelavca pri tihotapstvu kave 8. t. m. je policija aretirala po ukazu sodišča 44-letnega Marija Obersnela iz Ul. Pasco-lj 8, ker je obdolžen sodelovanja pri tihotapstvu kave iz pristanišča. Zopet kokoši 28-letni Natale Stefani iz Ul. S. Andrea je javil policiji, da so mu V noči med torkom in sredo neznani tatovi odnesli iz kurnika kar 6 mladih kokoši v skupni vrednosti 6000 lir. Noga med tramovi Med delom v novem pristanišču ria račun tvrdke Antoni-ni e Fragiacomo sta dva trama naravnost zmečkala desno nogo 31-letnemu težaku Antonu Bolčini iz Ul. dello Scoglio, zaradi česai se je zatekel v bolnico, kjer bo moral ostati najmanj 15 dni. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. i.n 9. maja 1951 re je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 10 umrlo pa Je oseb. Poročili so se: profesor Fau-sto dr. Faraguna in profesorica Elvira dr. Fejiciani. skladiščnik Paclo Baestreri im uradnica Carolina Bcnnes, uradnik Tullio Bovo in gospodinja Gio-ia Poclen, mizar Remigio Vatta in gospodinja Ema Vatovec, poljedelec Carlo Zuppini im gospodinja Emilia Benci. pomorščak Ervimo Boccheri in uradnica Olga Quaranta Locatelli, uradnik Enio Destiadi in gospodinja Eveima Chiaruttini, šofer Josip Zega in gospodinja Abtna Sirk mehanik Alberto SuHmi in gospodinja Ivanka Savi, glasbenik Helmut Niasel in uradnica Romana Satana. Umrli 50; 47-letni Alojz Zen-fagnin, 70-letni Franc Fomasa-ri. 70-letni Ezio Chierego, 33-letna Lucia Asciiku, 72-letni Franc Povh, l-etma Sebastjana Bergamaseo 70-letna Josip i na Znidiarčiič pnr. Ermacora. 51-letni Franc Bani, 76-letni Evgen Borri, 42-lenta Angela Mn-sca por. Ciini, Paitrizia Anriri stara 3 mesece. 66-letn.i Josip Kovačič, 57-letni Andrej Gio-ioso. ki in vnučke. Dvodejanka «Vedež» je žela odobravanje gledalcev celo med izvajanjem. Otroci, čeprav prvič na odru, so podali igrico tako dovršeno in sproščeno, kakor da bi se ne pripravljali, temveč se igrali med seboj in doživljali dogajanje na odru. Tudi njihova izgovorjava je bi. la tako jasna in čista, da so domačini, ki vendar knjižne slovenščine ne obvladajo popolnoma, razumeli vsako besedo. Prav je, da vzgojitelji polagajo toliko pažnje prav na govor, saj s tem goje tudi ljubezen do lepe slovenske govorice, ki jo moramo med našimi ljudmi čuvati in čistiti. Solarji so predvajali tudi ra-jalni nastop ob spremljevanju harmonike, posamezni razredi pa so pori vodstvom svojih razrednih učiteljev nastopili s pevskimi točkami. Šolski pevski zbor pa je nastopil pod vodstvom upravitelja Gerbca. Celotna prireditev je odlično uspela in še danes, štiri dni po nedelji se mamice na Kolon-kovcu, pri Sv. Ani in drugod f pogovarjajo o nastopu šolarjev in si žele, da bi jih skoro zopet videle na odru. Pri pripravah za prireditev je sodelovalo vse učiteljstvo. Ničesar niso imeli na razpolago in vendar so pripravili vse potrebno; oder. kulise, obleke, se vadili z otroki v izvenšol-skem času in ni jim bila žal. ne časa ne truda, ki so ga vložili, v delo. Za to pa so bili tudi obilno poplačani: dosegli so uspeh, zadovoljni so otroci, srečni starši, ker so gledati svoje otroke na odru in ker so videli, da se učiteljstvo zanje briga ne le v šoli. temveč da jih vzgaja tudi v izvenšolskem času, kajti prav tako delo z učenci izven šolskih klopi je med najbolj vzgojnimi. Za to svoje delo in za uspelo prireditev zasluži učitelstvo slovenske osnovne šole pri Sv. Ani vse priznanje Bratje, v kolo se vstopimo Bratje, v kolo se vstopimo, roke, srca k zvezi zdaj! In pri Slavi prisedimo ljubav ši na vekomaj. Ena mati nas redila, ena mati nas redi, da, Slovenija, mamka mila, vse v ljubezni nas goji. Naj je Soča nas zibala, Drave ali Save tok, vendar ie v Slovenji stala zibka vseh je nje otrok! Torej v kolo se vstopimo, roke. srca k zvezi zdaj! Glasno tu si prisezimo ljubav bratsko vekomaj! Uažno predavanje prei.drJiinaKosa Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki bo v soboto 12. maja ob 20.30 v dvorani SNG v Ulici sv. Vida 17. Predaval bo univerzitetni profesor dr. Milko Kos iz področja znanstvene zgodovine v zvezi s Trstom. Vabimo še prav posebno slovenske dijake višjih in srednjih šol. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul Cavana 11; Al Gale-no, Ul. Giulia 144; Alia Minerva, Trg. S. Francesco 1; Ravasini, Trg della Liberta 6; Harabaglia, Bar-kovlje; Nicoli, Skedenj. Na stadionu »Prvi maj» se pripravlja doživljaj: Godba, šale, bar in ples, dobre volje mnogo vmes. V nedelji tej ne zamudite, da se z nami zavrtite. Vsa mladina Sv. Ivana ob 20. uri bo že zbrana, da Vam na 13. maja v noč privede košček raja. Nič ne maraj če si star, tudi ti boš našel par. Za mladinca pa se zna, da bo lušno kar se da. Nabrežinski občinski odbor za gospodarske uolrehe občine Včeraj dopoldne so bili člani nabrezinskega občinskega odbora skupno z županom in tajnikom na predsedstvu cone da tam predložijo in objasnijo nujne potrebe nabrežinske občine. Sprejel jih je predsednik cone prof. Palutan, prisostvovalo pa je tudi več članov conskega u-pravnega odbora. Zastopniki nabrežinske občine so predvsem zaprosili predsednika cone. naj posreduje, da bi ZVD dodelila v okviru osmega gospodarskega načrta za drugo letošnje polletje 32 milijonov lir Za gradnjo stanovanjskih hiš. ker je v rabre-žinski občini zelo občutena stanovanjska kriza. Nadalje so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi delovanja in razmer v kamnolomu «Cave Romane«, kjer je sedaj še zaposlenih 80 delavcev, a je nevarnost, da bodo ostali vsi brez dela in bo ukinjen obrat, ker ni podjetje v prav rožnatih gmotnih razmerah, čeprav je dobilo pred leti 45 milijonov lir iz. fondov ERP. Ce ni več nobene druge pomoči in izhoda. bi bilo umestno, da se. po; stavi upravni komisar, sicqr bo v kratkem v nabrežinski občini en obrat manj in 80 delavcev bo brez zaslužka. Tudi glede počitniških kolonij je bilo govora na včerajšnjem sestanku. Nabrežinski občini so obljubili za letošnje kolonije 2 milijona lir. Upravni občinski odbor je bil mnenja, da bi poslali domače otroke v počitniške kolonije v Avstrijo, v zameno pa sprejeli avstrijske otroke k morju. S tem pa se ne strinja .predsedstvo cone. Poleg vseh teh zadev pa so Se pogovorili tudi o nameravani igralnici v Sesljanu. Nabrežinski odborniki so dopovedali predsedniku cone, da je občinski svet dal svoje ugodno mnenje za postavitev igralnice, ker je nabrežinska občina v slabem finančnem stanju in brez dovol-jnih dohodkov, da bi krila svoje potrebe. Izleti za ogled razstave narodne osvoboditve v Ljubljani ki jih organizira Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje V okviru proslav za počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda organizira Usvod fronta za Tržaško ozemlje v dneh 20.-24. in 27. t. m. ^ ironia za i rzasKo ozeuuje v uum -v. ■ j. izlete članov in somišljenikov za egiea razstave naroone boditve v Ljubljani. 20. t. m. bo izlet za sledeče vasi: OPENSKI OKRAJ: VELIKI REPEN - vpisovanje dnevno o 20. do 21. ure na sedežu OF št. 75. COL - vpisovanje na OF, pri Skarr.perlu Josipu. OPČINE in BRISCKE - ' P''pEv. dnevno na sedežu OF na Opčihah. PROSEK in MALI _ vpisovanje pri tov. Briščku Alojzu. Prosek 199. KOhrl _.,fer vpisovanje dnevno pri tov. Daneu Ivanki, Kontovtl st. pa na sedežu OF. Tp mfiC DOLINSKI OKRAJ: DOLINA - vpisovanje pri . Dori. BOLJUNEC - vpisovanje pri tov. Sancin Vidi. »on v.piscvanje pri tov. Petaroš Meri. RICMANJE - v.pisova. J tov. Kuretu Silvestru. MACKOVLJE - vpisovanje pri tov. niku Rudolfu. PREBENEG - vpisovanje pri tov. Rapotec stini. DOMJO -, vpisovanje pri tov. Sturmanu Slavku, Vpisovanje se zaključi 14. maja 1951. * * * 24. t. m. bo izlet za ., ^ VSE ŠTIRI OKRAJE MESTA, in za vasi Plavje, Škofije Stramar, prijave se sprejemanjo: . ^ I. OKRAJ - na sedežu OF v Ul. R. Manna 29, dnevno 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Za BARKOVLJE - vpisovanje: sedežu Prosvetnega društva, Ul. Bovedo št. 43 od 19. do • ^ II. OKRAJ: Za SEKTOR: Sv. Alojz, Sv. Ivan, Skoljet, f ter mesta in VOM - na okrajnem sedežu (stadion ,,^rv' dnevno od 18. do 20. ure. Za SEKTOR: Sv. Just in s»v. ^ na sedežu Ul. sv. Vida št. 17, dnevno od 18. do 20. u . LONJER in KATINARO: pri tov. Pečarju Antonu. III. OKRAJ: Vpisovanje v gostilni «Speranza» (Ciril) v Sv. Marka št. 21. _ ^ IV. OKRAJ: Vpisovanje na sedežu OF v Skednju, od • 19. ure do vključno 20. t. m. Za KOLONKOVEC: P Pregarcu ob istih* urah. V. OKRAJ VASI: PLAVJE: pri tov. Cvetku, vpisovanje pri tov. Doru Furlaniču. STRAMAR: pri tov. Lazarju. Vpisovanje se zaključi 19. t. m. * * # 27. t. m. bo skupni izlet za sledeče vasi: NABREŽINSKI OKRAJ: GABROVEC - vpisovanje pr> „ SEMPOLAJ - vnisnvanie Dri tov. rui _r| ŠKOFIJ^ vpisovanj' tov. Kralju Ivanu št. 51. SEMPOLAJ - vpisovanje pri «>»■ * . pri Janku. SALEZ - ZGONIK . KOLUDROVCA - vpisovanje ^ tov. Obadu Janku. SV. KRIZ - vpisovanje pri tov. Sva' ^ . rijanu. NABREŽINA - vpisovanje na sedežu OF. SE \"s0va-vpisovanje pri tov. Gorjan Mariji št. 48. VIZOVLJE - vv ^ nje pri tov. Legiši Emilu št. 11. DEVIN - vpisovanje P' y. Legiši Leopoldu. MEDJAVAS - vpisovanje pri tov, L'6 Ijani ali tov. Ferfolji Ivanki. * * * vpj.’ OPENSKI OKRAJ: BAZOVICA - GROCANA - PESE^ * „re sovanje na sedežu OF v Bazovici, dnevno od 20. do_ 2 • ^ PADRICE - vpisovanje dnevno na sedežu OF v Padričan g. do 21. ure'. GROPADA: pri tov. Sosiču Josipu št. 32. nJ CE . BANE - KONKONEL - sprejemajo se prijave dnevn sedežu OF na Opčinah. Vpisovanje se zaključi 21 t. m. - * * * of Na gornjih sedežih in pri imenovanih predstavniki,, bodo prijavljenci prejeli vsa podrobna pojasnila. Kraj ih ura odhoda bosta naknadno objavljena. TAJNIŠTVO SPOMINSKI DNEVI 1876 je bil rojen na Vrhniki Ivan Cankar pesnik Pripovednik in dramatik, ob Prešernu najpomembnejša osebnost slovenske kulture. Umrl je U. decembra 1918 v Ljubljani. V Gabrovcu je v prostorih stare šole razstava narodne osvoboditve. Raz-sttava bo odprta od 17. do 21. ure še danes 10. t. m. Vabimo ljudstvo, da si razstavo v čim večjem številu ogleda. Nato pa bo razstava v Saležu. GORIŠKEGA Makiavelizem šovinistov Cini bolj se bližajo pokrajin, ske volitve toliko bolj raste šovinističnim tiskom zaskrbljen nost zaradi izvolitve kandidata v pokrajinski svet iz gradiške. ga volilnegu okrožja, kamor spada tudi Sovodnje. Znano je namreč, da bodo skoraj vse italijanske stranke nastopile v tem okrožju ločeno in bodo za. radi tega glasovi zelo razcepljeni. To je «Giornale di Trieste» dovedlo do take zaskrbljenosti, da je te dni v članku pod gra. diško kroniko objavil svoje mnenje, češ, da utegnejo v tem volilnem okrožju zmagati «be-Ii» in ardeči« Slovenci ter izvoliti slovenskega kandidata. List v zvezi s tem pravi, da bi v tem primeru vpredstav-Ijal beneško Gradiško v . bodo. čem pokrajinskem svetu slo. venski predstavnik» in to samo zato, ker so na odločujočem kraju vključili Sovodnje v gra-diško volilno okrožje. Kdo bo v gradiškem volilnem okrožju dejansko izvoljen v bodoči pokrajinski svet, o tem nočemo izgubljati besed, ker bi bile vse več ali manj brez utemeljitve. Volitve bodo izrekle zadnjo besedo. Kljub temu pa lahko sklepamo, da so 'talijanske stranke dobro ogledale položaj in nevarnost žabe. ležile. Seveda jim rezultati, ki so jih napravili s svinčnikom v roki, niso p0 valji, ker vidijo v morebitni izvolitvi slovenskega kandidata «ogrožene pravice italijanskega prebivalstva». Zaman je sedaj vsako izgo. v ar jan j e na razdelitev na volil, na okrožja, razdelitev, ki je naklonjena Italijanom in ne Slovencem, Razdelitev je krivična v smislu, ki smo ga mi na. vedli, krivična je za Slovence in nikoli za Italijane. Bolj zanimivo pri vsem pa je drugo dejstvo, in sicer to, da se šovinistični italijanski krogi vznemirjajo pred še tako majhno možnostjo v prid Slovencem, medtem ko bi mi mo. rali smatrati za pravilno, če i pravice Goričanov in tolikih drugih goriških Slovencev v občinskem, svetu zastopajo italijanski svetovalci, ker so bili I izvoljeni v volilnih okrožjih, kjer so tudi državljani sloven. ske narodnosti. Se hujša krivica, ki bi jo Slovenci morali po. žreti Pa je ta, da uzastopa.jo» Pravice goriških Slovencev v italijanskem parlamentu raznj Baresiji, torej Italijani, ki so bili pri državnozborskih volitvah izvoljeni v naši pokrajini. Naravno je, da je bila Slo. vencem krivica že prizadejana, medtem ko obstaja krivica ki naj bi se pripravljala Italijanom v gradiškem volilnem okrožju,samo v domišljiji šovinističnih časnikarjev. In tudi če bi bil v gradiškem volilnem okrožju izvoljen slovenski kandidat, bi s tem pravice Italija, nov niti v Gradiški, niti v Fari niti nikjer drugie ne BILE TOLIKO OGROŽENE, KOT SO OGROŽENE pravice slo. venskega ljudstva s tem, da ga predstavlja v jtalijansk -m par lamentu italijanski poslanec, ki vse doslej niti z besedico ni omenit, da žive poleg italijanskega prebivalstva v naši pokrajini tudi italijanski držav. Ijani slovenske narodnosti. Da se ni Za naše pravice niti potegnil, o lem smo st vsi bolj kot na jasnem. bil Misuri že večkrat obsojen zaradi drugih prestopkov, so ga obsodili na 4 mesece zapora in 18.000 lir globe. Poravnati bo moraij tudi sodne stroške. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta št. 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Navodila za izvedbo podaljšanega trgovinskega sporazuma med Italijo ir.- Avstrijo; navodila za izvajanje podaljšanega trgovinskega sporazuma med Italijo in Norveško, razstava in prodaja italijanskih proizvodov, trgovinske izmenjave s Francijo; izvoz gnijati v B’ran-eijo: izvoz bombažnega prediva; uvoz brezplačnih vzorcev zdravilskih proizvodov. SLOVENSKO NARODNO bledaH* za Tržaško o*®] V petek 11. »"»j* ob 20. uri g°5loV v KOPRU s Cankarjevo koffl'1 idijo Ze narodov Hj Gledališče ief Danes ob 21. koncert Tržaške ‘RU(jolf >a. ki ga bo dirigiral Lilja» ralt. Sodelovala b y0 o raian. Na sporedu * Bugar.ellija «8«*®** MoJ&r vir in mali orkeste . jela koncert v A-dur^vn0va Ut in orkester. Beetho w,eberJe ja simfonija 111 uvertura. DAROVI IN V počastitev spo”T!ad°nl’?Inka sko dobrega vega strička bilvanaadjca daruieta Andric in lir za Kulturni doin. . Namesto cvetja1^ 8' kojne Franje & družina inž. Staica , i Dijaško Matico. Sladkor za brezposelne Trgovinska zbornica sporoča, i da bodo po 20. maju vsi brezposelni goriške pokrajine, razen onih. ki bivajo v mestu Gorica, lahko dvignili po 1 kg sladkorja po ceni proste cone na nakazila, ki jih bodo prehranjevalni uradi izdajali samo na predložitev knjižice o brezposelnosti. IXl>lli:i) SIIIIISIH Skrivili prestopniki meje Na kazenski sodniji so se včeraj vrsrtili številni skrivni prestopniki državne meje med Jugoslavijo in Italijo Med' tema so najprej sodili 41-letnemu Misuriju Radamesu iz Livorna, ki je pred nekaj tedlni brez do. voljenja šel v Jugoslavijo, da bi si tam pois!kail dSla in od koder so ga jugoslovanske oblasti vrni lt v demovinp, Ker je Prijava prometnega davka Finančno ministrstvo je v zvezi z vprašanjem Splošne ita. lijanske trgovinske zveze določilo z okrožnico št. 71038 z dne 20. aprila 1951. da bodo denarne kazr.i (od 1000 do 40.0(jp lir), ki je po zakonu predvidena za one trgovce, ki so z zamudo vložili prijave za prometni davek, oprostili vse one, ki so prijavo vložili pred objavo navedene okrožnice. Zveza trgovcev za gorisko pokrajino opozarja vse trgovce. da morajo na vse blago, bodisi v r.-otranjosti trgovine kot v izložbah, staviti ceno. S H F/ K Danes ob 16. ur' ^ SHPZ f seja glavnega odbora ^ čajnih prostorih. d3 se Frosimo cciborniK » točno udeležijo. Danes 10- t. im ob na seiežu seja *£vJftlK*4*' Enotnega razredneg kovskih delavcev. * * * Zveza ProS.vei"ane na V ERS vabi s.v0,e rfavan.J if njivo in vazno P .ja II1Jz05S’ vcrzitetr.cga P>'ofeS$lka ^ dovinarja orof. dr. m. ob V ki bo v i*'"1; ulici dvoran) aiNu v da 17. ADE* 37. MAJA 11 V ® Dornnero ilirsko Bistrico Lsdini m »5 milim,iiiiiiiii''111"""", Severo in mora zaradi rega 'W- ^OH&KI DNEVNIK fZT' — 3 — 10. maja 1951 NA OBISKU pn partizanski materi Tulipani na Proseku in Kontovelu Zadnji dnevi velikih jadrnie Parniki so kaj kmalu izločili s pomorskih poti nekoč ponosne jadrnice et '" hi"’ se ** Vsa Slovenija pripravljala na proslavo obletnice Osvobodilne fronte, so se naše misli cesto ko j n71 Za deset let nazaj v tiste velike in strašne dni, J* slovensko ljudstvo ustanovilo svojo Osvobodilni v dneh, ko se l£e obletnice C„ za deset (.o Je fronto. nivst-11 la- ‘yraZnice so v Ljubljani prejeli spoli bi° *’isl‘ri° sorodniki padlih žrtev. Res veliko delo Sodli p°Pr ovij eno, ko so bile popisane vse žrtve in vsi 1 tiKh'k-e*m^ tisoč ljudi je sodelovalo v popisnih komi-Ule ’. -° °kiskaie vsako hišo v svojem kraju ter popi- bse žrtve in padle borce v narodnoosvobodilni borbi. iwi(^0 *eni delu so pri posameznih odborih Zveze borcev DrosrhCen‘ drobno popisani listi, kjer so v skopili, pretisne ftauki/i opisana junaštva in nepopisno trpljenje Din ev’ so v najbolj slavnih dneh slovenske zgodo-e umrli za svobodo svoje domovine. ofl brskaš med temi Usti, se ti zdi, kakor da kaplja ktnj71 Vr°oa srčna kri. Ko bereš neznana imena juna-j ln junakinj, jih vidiš pred seboj umirajoče, okrvavite, strašno mučene, toda še v umiranju hrabre, uporne, dnO? Veruf°če v zmago. Res, svoboda, zgrajena na. tako Oocenih temeljih, kako silna, velika in dragocena sil Samo 4= 4= 4= eno ime sem si izpisala izmed neštetih. Ime ^ re, ki je dala domovini tri sinove. Obiščem jo, sem nUq. Prasiln in hnm nul mi nmv. L-n-i n tistih ČOSih. — Prosila jo bom, naj mi pove kaj o Dren’ odpr,a bom težko srčno rano. Toda mati, ki je znala ‘"mesti takšno žrtev, bo pač prenesla tudi to. *ki Ljudmila Gregoričeva stanuje v Ljubljani na Trža- van™sti’ številka 24. To je . jS*n hiša. Po majavih stara enonadstropna stano-vegastih lesenih stopnicah itJP°vzpnem v prvo nadstropje. Prav do konca lesenega ‘utni!Jca —------- moram. Ljudmila Gregoričeva \tna. Na je doma. Drobna, osivela vseh potezah njenega prezgodaj ostarelega obraza Vozna, da je šla skozi nepopisno Irplje/hije. Ko ih Souo '' za,kaf sem prišla, se ji pogled skali. ((Tako težko tSe^nni 0 rečeh«, skoraj zašepeta. Pa se premaga l' tovarišica», reče nato nekam trdo in prisede. " tiW„KCl° .Pbptnjeria postelja in podoba nad njo, živo tije ,a^°^a um na starinskem pisalniku, rumene forsi-Z ,v Uaži na belo pogrnjeni mizi — vse nekam izginja mMmilo Gregoričevo hodim po njenem križevem h^Ula je Primorka. Doma iz Prvačine. Tam je ,£ - » svojim možem, davčnim uslužbencem. Tam so > ' Oui ‘ J.°dili njeni trije fantje; leta 1921 Leopold, leta 1922 in leta 1924 Zdenko. ^Kalco je bilo na Primorskem v tistih dneh? ((Fašist'!«, e blati skozi zobe s sovraštvom in grozo. S to beseda ^dala vse. ašisti... To je bil prvi in največji strah, ki so ga še ko so bili v plenicah. Pridrveli bjeni otroci Hjl»0no^‘ črni, strašni, neusmiljeni. Vse so premetati v,e doienčku niso prizanesli. Iz zibelke so ga vrgli in ko , ce premetali. Komaj leto je imel mali Zdenko, t „0°..odvlekli očetu, ki so ga vse leto strašno trpinčili % zaporih. Obupana mati je hodila po uradih, pro- 'ho1ainokdovala. Prodajala je od skromnega imetja, da je ja a.Preživljati otroke in sebe ter plačevati odvetnike kot vZa' ®e^e P° enem letu se je “lož vrnil — bolj mrtev ZlV' iTu „ ... lahlco °slanem», je rekel ženi, asa j me pojutrišnjem p Ponovno zapron. i^onil je v Jugoslavijo. Naslednje leto mu je sledila Toda tudi v Jugoslaviji takrat življenje ni bilo !j (j0; Gregorič n; dobil zaposlitve. In povrh tega je bil je j.C a>!- Preživljal se je s priložnostnim zaslužkom. Delal zidar, dninar. Mati je ponoči šivala, podnevi prala ‘Judem. Fantje so rasli ob tenkih skorjicah kruha. 1 .at No Ceta >1 1937 je Gregorič izhiral. Bolezen, fc; sj jo je el, v goričkih zaporih, £aJci — ■ S, da so fantje lahko študirali. Bili so pridni štu- rat najstarejši sin. ga je ubila. Dvanajst let je Mati je garala podnevi m Donosna je l?ita nanje. ffljT^opoId si je izbral zdravniški poklic. ((Težko bo«, je .mati, «za zdravnika je treba dolgo študirati«. Ponj a,'!ca, nič ne skrbi«, jo je potolažil, esam s ; bom ,gal z mstrukcijami«. tfjo^‘pb je hodil v trgovsko šolo, Zdenko se je učil v p "• **.na pragu življenja so stali, — Leopold je.imel Pri . bj drugi letnik medicine, Ljubo je bil v prvj službi šč^l^ioi. Zdenko pa je pravkar postal trgovski po-Ppjjlcg ’ ko je po Tržaški cesti prihrumela okupatorska ^‘sti... W‘ta Liubo m Zdenko. Smejal se mi je in me »iVtn P° !ajeh- 0jaica ti moja hrabra mama, kako malo je v tebi Hegu n,lU- da ’e težko umreti za veliko stvar? In če Ce boa, Padem še jaz? Boš mar jokala? Ponosna bodi, Tm, Un‘rl za svobodo in srečo tisoče v!« rat sem ga videla zadnjikrat. V bitki Za Trst sem 5 zadnjega sina...« n Vt i- * * * be|0 -11’0 tiktaka ura na starinskem pisalniku. V vazi Predaj P°orhjeni mizi se smejejo rumene forsitije, pri- Miii ri( J0 o pomladi, o novem življenju. Tudi veseli se igrajo na dvorišču, pripoveduje o novem Hnik ■ Ljudmila Gregoričeva, ki me je spremila na lt‘5niia’ l^,:p bežno ozrla na otroke, potem pa mi je krepko Gregoričeva, ki me je spremila na bežno o roko in se skozi solze nasmehnila. Na Proseku in Kontovelu je cvetličarstvo že lepo razvito. Na sliki vidimo proseško cvetličarko, ki nabira tulipane 2a tržaški trg Mornarji so dobivali v stalni borbi z morjem počasi posebno karakteristično črto — u-piornost. ki je često prehajala v trmoglavost. Tak značaj so imel: vsi stari kapetani, ki so ukazovali na velikih jadrnicah. Ta njihova upornost in trdoglavost se je posebno pokazala v borbi med jadri in stroji, ki se je začela. poja vo prvega parnika 1802. leta in končala šele prav v sedanjih dneh. Ko so zgradili kliper (velika in hitra jadrnica), je ladjedelništvo, ki je gradilo z lesom. doseglo svoj vrhunec. Brbdovi na paro so počasi izrivali jadrnice z vseh važnejših pomorskih poti. Zaman so se lastniki, kapetani in mornarji trudili zmanj sati stroške eksploatacije, da bi lahko tekmovali vedno hujši konkurenci parnikov. NH jim ni pomagalo govorjenje, da parniki niso niti resni konkurenti. V zapisniku letne skupščine neke pomorske družbe 12. avgusta 1880. piše: ((Mi smatramo, da konkurenca parnikov ne vodi naše prelepe mornarice na jadra v kritičen položaj. Parniki so v slabšem položaju, ker morajo sprejeman nižje vozarine in ne morejo uspevati tam, kjer ne dobivajo subvencij. Zato mislimo, da so sicer parniki močan konkurent nikakor pa ne ((požiralci« jadrnic. Konkurenca nikogar ne uničuje, temveč u-stvarja tekmovanje, ki vodi k zmanjšanju stroškov ...» Tri leta pozneje je društvo zapečatilo svoje prostore in na hitro roko razpredalo 30 prekrasnih jadrnic, ki so plovile po vseh morjih in oceanih. Konec preteklega stoletja so prenehali graditi velike jadrnice in druga za drugo izginjajo ponosne ladje z oceaha. Stari izčrpani kapetani se vračajo na svoje domove in s sovraštvom gledajo vedno večje V ameriški soli umetnosti ((Umetnost je prednost, katere smo lahko' deležni vsi, če jo razumemo. Ce jma kdo umetniško žilico -postane ne glede na poklic, ki ga opravlja, sanjač, prodoren, smel, dobro zra izraziti svoje misli ter postane za samega sebe in za druge zanimiv«. Tako je ameriški slikar Robert Henri (1865—1929) označil ((duh umetnosti«. To njegovo mnenje delijo danes mnogi ameriški vzgojniki, ki so prepričani, da je umetniško ustvarjanje dostopno vsem in ne samo peščici tistih, katerim je narava dala posebne sposobnosti. Ena najizvirnejših jnt najraz-širjenejših umetniških ustvarjalnosti je ples, saj je to umetnost, ki jo vsakdo lahko podaja s svojim, telesom. Neki plesni učitelj je nekoč dejal: «Ce lahko hodimo, lahko tudi plešemo«. Ples zahteva notranjo skladnost, če ga izvajamo sami, če nastopamo v skupinj pa sodelovanje z drugimi. Ples je izvrstna vaja, ki prispeva k skladnemu razvoju telesa, daje dobro držo in še bolj kot telovadba vtisne človeku pečat lastne osebnosti in gracije. V Združenih državah zelo cenijo Dlesni pouk in v učnih programih vseh ameriških šol zavzema vedno važnejše 'nesle. Mnoge šole so ga tesno povezale z drugimi predmeti, ker mora dijak, ki se je posvetil plesu, večkrat ustvarjati astno koreografijo vladati osnovne pojme glasbe, književnosti, ■ folklore, domače in tuje kulture, prav tako pa mora znati tudi risati kostume in podajati' čustva ali prikazati dogodke iz vsakdanjega življenja, V otroških' vrtcih plesa ne poučujejo, am.pak ga samo vzpodbujajo z vežbanjem ritma. Otroci se gibljejo v krogu v taktu preprostih pesmic. Mnogi učiteljj so mnenja, da naj otrok pleše, kadar se mil ljubi in da ga torej ni treba siliti k plesu, Ples mora biti za otroka zabava, prijeten način, da izrazi svoje občutke in opazovanja. Razpravljanja v razredu in postopno se razvijajoča zmožnost otroka za dojemanje naravnih lepot ga vzpodbujajo, da ustvarja lastne gibe. s katerimi po svojem' pojmovanju prikazuje «kmete pri delu na polju«, «otroke, ki se igrajo na obali« itd. Bodisi, da dobi otrok navdih iz lastnih opazovanj, bodisi da se mu porodi iz lastne domišljije, sc ti ritmični prikazi pri otroku petih let naravni. Z njimi skuša izraziti svoje začudenje, svoje veselje ali pa žalost, V knjigi «Moč plesa« nam o-pisuje Madeleine Dixon zanimiv poskus za razvoj ustvarjalnega duha pri otrocih s pomočjo plesa. Izvršili so _ga otro. ci osnovnih šol. Učiteljica jim je dala nalogo, da z risbami, glasbo m plesom, prikažejo občutke. ki jim jih vzbuja veliko ameriško mesto. Zamisel je otroke navdušila. Diug za drugim so na ,ta aii oni način skušali prikazati svoje vtise, in uspeh je bil zelo zanimiv. Neka deklica je prikazala ((napredek« z značilno risbo: prevrnjeno piramido obdajajo trije krogi, s katerimi je hotela prikazati ((sončne in senčne strani vsake stvari«. Drugi so hoteli prikazati mip in otožnost, ki sta si včasih podobna. Tretji, zopet so narisali noge oseb, ki hodijo po cestah, delo v mestu, stroje v tovarnah, promet na ulicah. Pozneje so hoteli praktično prikazati tisto, kar se. jih je pri PLES JE IZVRSTNA VAJA, KI PRISPEVA K SKLADNEMU RAZVOJU TELESA IN ŠE BOLJ KOT TELOVADBA VTISNE ČLOVEKU PEČAT LASTNE OSEBNOSTI da prirejajo vsako leto posebne skušnje, pri katerih izbirajo otroke, ki imajo največ sposobnosti za ples. Podobno gledališče So ustanovili tudi v Salt Lake Cityju v Utahu. Najbolj znana pa ie plesna dverana za mladino izpod dvajsetega leta v grofiji Westchester v zvezni državi New York. Obiskuje jo 200 gojencev in uživa sloves, da nudi najboljši primer uspeha, k; ga je mogoče doseči, če se prepusti otroke, da lahko plešejo po svoji mili volji in da izražajo svoja čustva s pomočjo zvokov. Vnema otrok za Ples je bila nalezljiva. Večerne plesne tečaje obiskuje danes mnogo mater, ki so prej prisostvovale ritmični telovadbi svojih hčera, ne manjkajo Pa tudi mlade uradnice, ki so se prepričale, da ples poživlja mišice, ki so otrp^ le zaradi dolgeea pisarniškega dela. Pri šolskih plesnih tečajih lahko odkrijejo skrite talente. Otroci, ki jih je narava obdarila s tem talentom, imajo možnost. da se posvetijo plesnemu študiju, ki jim, bo odprl pot v bodočnost. Drugi, kj niso tako nadarjeni, bbdb' bolje spoznali in bolje razumeli plesno umetnost, ki sega daleč nazaj in ki je bila v svojem izvirnem verskem nagibu morda prva nagonska umetniška govorica človeštva. Ta dva bosta mogoče še zares prava baletnika Jadrnica Pamir Počasi urni- število parmkov. rajo tudi ti. Najzanimivejši izmed takih starih kapetanov je brez dvoma Finec Gustav Erikson. Ko mu je bilo 19 let. to je bilo 1891. . leta' je postal komandant male «Adele», s katero je prevažal les. L. 1913 je kupil svojo prvo veliko jadrnico ((Tieremain, ki je imela 1011 bruto registrskih ton in. je bila zgrajena 1883. leta. Erikson je imel malo denarja, vendar je prav hitro večal svoje brodovje. Ze prihodnje 1914. leto je kupil nemško železno jadrnico s štirimi jambori, ki je imela 2086 ton in jo je krstil za «Alant«. S to jadrnico ni imel sreče ,ker se je še isto leto v strašnem ' viharju potopila. Ogromno volje. energije, štedljivcsti in ljubezni do jadrnic je bilo treba, če je hotel vzdržati s temi poslednjimi ostanki nekdanje ponosne flote proti konkurenci modernih prevoznih sredstev. Erik san je 'imel te lastnosti. Vso o-peemo svojih ladij je kupoval sam sam je krojil jadra. Izkoriščal je celo propad svojih konkurentov in za male denarje kupoval po vseh lukah sveta jadrnice in dele njihove o-preme. Njegovo izkušeno oko je' znalo izbirati ladje. Težko si danes zamis' mo ogromno delo kapetana Erik-sona od 1918. leta naprej. Ze. lo lahko je našel posadko. Na njegove ladje so se vkrcali razgovorih o. življenju v mestu najbolj dojmilo. In pri tem. so prišli otroški vtisi o ljudeh, o raznih plateh meščanskega življenja, o delavcih itd. do izraza v glashi in plesu. Koreografski slog ni bil važen. Važno je bilo zadoščenje, ki ie ožarjalo obraze malčkov, ker so lahko prikazal; svoje občutke in navdihe, ki jih je učiteljeva tema v njih vzbudila. Važen činitelj za razvoj plesnega pouka je veliko število u. niverzitetnih študentov, ki obiskujejo plesne tečaje. Prav iz njihovih vrst prihajajo tisti u-čitelji, kale;im je uspelo, da so postopno uvedli plesni pouk v pretežno večino uradnih šolskih učnih programov. Od leta 1924, ko je visconsinska univerza kot prva uvedla plesni nauk v svoje tečajej. so desetine drugih višjih' zavodov sledile temu zgledu. V mnogih izmed teh zavodov izpopolnjujejo plesni šjudii tečaji anatomije, fiziologije. psihologije in lepih umetnosti. Obiskovalci plesnih tečajev se V Združerfih državah zbirajo v skupine in nastopajo v javnosti. Tako je na primer leta 1940 privedlo v nekem majhnem mestu v državi New Yer-sey veliko ranimanjp mladine za ples starše in mestne oblasti do tega, da so finansirali ustanovitev plesnega gledališča, v katerem naj bi mladina lahko prirejala predstave. Danes je važnost te dvorane tako velika, iaturna telekamera - na dlani K* velik,-. favatl so izdelali miniaturno telekamero, opr emijeno s cevjo katodnih žarkov, ki meri samo eno desetino NekameL 0v' aparat lahko uspešno uporabljajo v laboratorijih, šolah in raznih podjetjih. — Prva slika pred-V s« ra "Vidiconn, ki služi kot televizijski oddajnik na industrijskem in didaktičnem področju; tehta manj kot *en s si ' nto kot z vsakim navadnim fotografskim aparatom. — Na drugi sliki pa je sprejemnik «Vidicon», Ve8a n,.-ron'7ator.lem, ojačevalcem in sprejemnim filmskim platnom v premeru 18centimetrov; to je druga polo-‘»turnega televizijskega aparata. Sprejemnik se lahko namesti do okoli 150 metrov od oddajne telekamere. Večanje davkov v ZDA Finance ZDA so y težavah zaradi- večanja obrambnih -sii. Vejili budžet st je zelo povečal in predsednik Truman je zato predlagal povečanje davkov Za 10 milijard dblarjev, da bi pokrili deficit in »e izognili porastu državnega dolga. Združene države Amerike imajo tri glavne finančne izvore: davek na osebni dohodek. davek na dobiček korporacij in davek na promet pro izvodov. V. sklopu povečanja desetih milijard' celotnih davkov odpade na osebne dohodke 4 milijarde, na dobičke korporacij. 3 milijarde in na davek na promet proizvodov tudi 3 milijar. dolarjev. Tako se bodo dohodki ZDA v tem finančnem letu« dvignili od' 55,1 na 65,1 milijard dblarjev. Davek na osebne dohodke temelji na principu progresivne rasti pri uporabi spremenljive lestvice. Po teh stopnjah se tu. di odreja višina davka. Skupine davčnih obveznikov z majhnimi dohodki dobivajo po. sebne olajšave. Takim skupinam sc od skupnega dohodka osvobodi 600 dolarjev na člana d ružinic. Olajšave da ja jo tudi družinam, ki imajo mnogo otrok. Davek na osebni dohodek se bo povečal od 26,8 milijard na 30,8 milijard dolarjev. Ce pogledamo razdelitev dela narodnega dohodka v ZDA, ki odpade letno na družino, dobimo sledečo sliko: 2000 dolarjev ima 25 odst. družin; 2000 do 3000 dolarjev 20,6 odst. družin; 3000 do 4000 dolarjev 20.7 ottet. družin; 5000 do 6000 dolarjev 8.1 odst. družin; idt. 9000 do 10.000 dolarjev 0,8 odst. družin 10.000 in več dolarjev 2.3 odst družin. Po ameriškem davčnem sistemu plača družina z dohodkom 2000 dolarjev in enim otrokom davek samo na 400 dolarjev; če ima dvoje ali več otrok ne plačuje davka. V tej skupini znaša davek 20 c/dst. V drugi skupini od 3000 do 6000 dolarjev, kjer je 28.8 odst. ljudi, je davčna stopnja višja in se vrti od 22 do 30 odst., olajšav jt pa mnogo manj. Ta skupina sestoji iz. delavcev, farmarjev in majhnih trgovcev. Povečanje davkov na profit korporacij bo prineslo 6 mi lijard dolarjev. Državni davek na promet proizvodov se je v Ameriki doslej plačeval na 50 različnih industrijskih artiklov. To so bili predvsem luksuzni ali polluksuzni predmeti. Povečanje tega davka bo zelo verjetno privedlo do povečanja spiska otdavčen'h proizvodov. Kratke gospodarske vesti iz Jugoslavije Velika rudna bogastva v Hercegovini bodo lahko dovolj izkoriščena šele z gradnjo železniških prog Geološka raziskovanja v nekaterih predelih Hercegovine so pokazala, da je zemlja bogata raznih rud, posebno premoga in boksita in da ta bogastva zaradi oddaljenosti od železniških prog še vedno niso dovolj izkoriščana. Po osvoboditvi so bili odprti številni no-vj rudr.iki premoga, kot n. pr. v Gradnicih pri Mostarju, v Hodovu pri Stolpcu, v okrajih Livno in Duvnb, obsegajo plasti premoga po več kilometrov. Skoraj tretjino celotne proizvodnje boksita v državi ima Hercegovina. Na j večje količine boksita so v okrajih Mostar in Široki Brijeg. Bogata nahajališča boksita pri Širokem Bri-jegu je pred vojno eksploatiral inozemski kapital, predvsem nemški, švicarski in madžarski. Ti so pred vojno izvažali iz Hercegovine letno okrog 100 tisoč ton rude, ki so .jo nato v inozemstvu prodajali ter pridobili iz nje aluminij najboljše kvalitete. Po znanstvenih raziskovanjih je ceniti plasti boksita samo v okraju Široki Brijeg na okoli 1000 milijonov ton. Seveda tu niso računane one plasti, ki jih še ne izkoriščajo zaradi slabe železniške zveze. To bogastvo rud je dalo strokovnjakom idejo, da bi v tem predelu lahko zgradili velik kombinat za predelavo boksita. To je uresničljivo glede na velike količine premoga v bližini in na električno energijo; ki jo bo prihodnje leto pričela proizvajati hidrocentrala v Jablanici. Razen tega se bodo v teh krajih križale mnoge projektirane železniške proge. Tako se je pričela gradnja proge Sarajevo-Kardeljevo, letos pa so pričeli tudi graditi progo Konjic-Jablanica. Hercegovina pa ni bogata samo na premogu in boksitu. V njej so odkrili precej drugih rud: železo, bituman, cementni lapor, granit in mehki kamen — miljevec, ki ga zelo uporabljajo v gradbeništvu. Inozemska mladina bo sodelovala pri gradnji mladinske proge Doboj - Banja Luka Več kot 270 mladincev in mladink iz inozemstva se je prijavilo doslej za sodelovanje pri gradnji mladinske proge Doboj-Banja Luka. Nacionalna zveza študentov v Franciji je prijavila 100 udeležencev, prav toliko pa jih je prijavila tudi Nacionalna zveza študentov Velike Britanije. Dansko-šved-ska študentska organizacija bo poslala 50 študentov, iz Nemčije, Italije, Francije in drugih držav pa je prispela vrsta posameznih prijav. Novi zdravniki v LR Srbiji Letos bo nastopilo svojo službo v LR Srbiji nad 400 mladih zdravnikov, ki • so po dovršenih študijah končali obvezno prakso v raznih bolnišnicah. Novi zdravniki bodo nameščeni v okrajih in industrijskih središčih, kjer je bilo doslej premalo zdravnikov. Z zaposlit, vijo novih zdravnikov bo prišlo v Srbiji na enega praktičnega zdravnika približno 2800 prebivalcev, medtem ko je bil pred nekaj leti en zdravnik na 4000 prebivalcev. Nova železniška proga do zemeljskih bogastev Zahodno od Beograda bodo začeli graditi novo železniško progo, ki bo vezala kraja Resnik in ,Stepojavac. Dolga bo" 45 kilometrov in je potrebna zato, ker so v teh krajih bogata ležišča lignita in drugih rudnin. Največja hladilnica v državi bo v Brčkem v severni Bosni. Imela bo zmogljivost 200 vagonov. Ze lani so opravili vsa gradbena dela. mladeniči z vsega sveta. Mnogo brezposelnih mornarjev je dobilo skromen zaslužek pri njem. Najtežje pa je bilo tc ladje zaposliti. Pred prvo svetovno, vojno je bil eno izmed glavnih področij, kjer so ladje na jadra še vzdržale konkurenco parnikov, prevoz nitrata iz Južne Amerike. Ko pa so našli sintetična gnojila, je bil tej trgovini zadan dokončen udarec. Odslej so se velike jadrnice uporabljale skoraj izključno za prevoz žita iz Avstralije. Ladje so niorale često na poli do mesta, kjer so vkrcali žilo, napolniti svoje prostore z balastom, ker za nje ni bilo tovora. Včasih so pa vseeno našle tovor lesa i-z Skandinavije ali kaj drugega. Vedno pa je ostala nada, da bo vozarina pri povratku pokrila stroške vsega potovanja. Po prvi svetovni vojni je v »žitni dirki« sodelovalo 112 jadrnic iz 11 držav., največ jih je bilo s Finske — 30 in to predvsem Erik-sonove ladje. L. 1921. se je še za 69 krmami pe.nila brazda. Najhitrejši je bil Anglež, ki je prešel pot Avstralija-Anglija v 91 dneh. Prihodnje leto so tekmovale samo tri jadrnice in ena je zni žala rekord- na 89 dni. Švedska jadrnica ((Beatrice« je l. 1924 postavila najnižjf čas 83 dni. Z vsakim, nadaljnjim letom se je manjšalo število jadrnic, ki so sodelovale v ((žitni dirki«. Mnoge so se potopile, a ostale so šle v staro železo. Novih pa ni gradil nihče. OKTOBER 1950 ((Zadnji dve veliki jadrnici, štirijamborni «Pamir» in «Pas-sat», last Eriksona in Smarie-hamna, so odpeljali v neko belgijsko ladjedelnico za staro železo« Tn kratko vest so nedavno prečitali pomorščaki po vsem svetu. Morda se je kdo od njih spomnil besed, ki jih je dejal Erikson: ((Dokler sem živ, bodo živele tudi moje jadrnice. Nikoli ne bom lastnik parnika ...» Gustav Erikson je umrl 1948 leta. Dve leti pozneje sta zginili z oceana tudi dve njegovi •poslednji veliki jadrnici. Tako se je končala zadnja stran zelo važnega in dolgega poglavja pomorske zgodovine. Jadrnica Viking SILNA ZELJA PO LEPIH KNJIGAH Dne 3. tr.aja je Slovenski knjižni zavod odprl v Woifo-vi ulici v Ljubljani svojo novo, moderno opremljeno knjigarno. Ze ob pol sedmih zjutraj, torej poldrugo uro pred začetkom poslovanja, so se začeli nabirati ljudje pred vrati nove knjigarne. Pozneje je bil ves dan tak naval v knjigarno, da so uslužbenci trudoma zadrževali številne ljudi, ki jih je zvabila možnost nakupa nekaterih že razprodanih knjig. Nova knjigarna si je namreč v času, ko so jo predelovali, nabrala neko zalogo- knjig, ki so drugod že pošle, in to je bila prve dni njena poglavitna privlačnost. Zanimivo pa je samo dejstvo da so prvič v zgodovini slovenskega knjigarništva na stale vrste pred vrati neke knjigarne in da so se ljudje tako rekoč pulili za knjige. Te izredne gneče, ki jo Je treba zapisati v kulturno •kroniko, pa niso delali zgolj znani bibliofili. Med občinstvom si videl poleg njih in študentov preproste obrtnike in delavce. Nekateri konzumenti knjig so se pripeljali celo iz bližnje in dalj. ne okolice Ljubljane in tisti, ki so prispeli iz' Kranja ali Celja, so bili hudo razočarani, ko so videli, da so medtem pošle najbolj zaželene knjige. Kaj so ljudje predvsem kupovali? Po ' izjavi, ki jo je dal vodja knjigarne tov. 2argi so kupci zahtevali predvsem '«Ilia. do« in ((Plutarha« v novi izdaji DZS nadalje Goetheja ((Pesmi«, ((Slovenski pravopis«, Prešerna, slovenske in svetovne klasike. Drobni zvezek Li-Tal-Poa v Mali knjižnici SKZ je šel v kup kakor izbrana slaščica. Značilno je, da se je izmed današnjih slovenskih avtorjev bolj: prodajala poezija, kakor pa prc^ za. Umljivo je, da so se na veliko prodajale mladinske knjige, mnogo pa so ljudje povpraševali tudi P° spisih iz teoretičnega in praktičnega kmetijstva. V novi knjigarni se bodo stalno izmenjavale slike in kipi slovenskih umetnikov. Za se. daj razstavljata Sedej in Kalin. nemara pa se bo dalo število slik in skulptur še povečati. Vsekakor je to zgledna in vzpodbudna novost, ki se lepo ujema z estetskim značajem nove knjigarne in s kulturno pomembnostjo knjigotrštva. 1 I ^ riiT Včeraj ob 19. url je bil zrač- V I l\A I ni pritisk 753.0, toplota 15.6 T |\LIV1 L. (najviija med dnevom 19.0, najnižja 11.8), vlaga 84 odst., nebo popolnoma pokrito, morje skoraj mirno, dežja je padlo 1 mm, vidljivost 15 km, toplota morja 17.02. Za danes predvideva vremenska napoved še vedno oblačnost z možnostjo krajevnih padavin in z n i Žan1 j e m temperature. ZADNJA POROČILA W. MAJA 1'951 iilF ii : ll; :t: ::::::::: : i;;-; m i 1 • 1 'iii ' ii 1§ !li,W!„' ffl -Si f, *ij ii ii m I :::: ::il IIP ii .::i| .:::::: i 11:1 :::i j ii | -j; hi ::: lil pfp iiS I RADIO Radio jug. cone Trsta: 13.45 Slovanski zbori; 14.35 Koncert sopranistke Rožice Kozem; 19.00 Iz del dunajskih klasikov. Slo- , venlija: 14.40 Kmečki trio; 18.00 Poje “ _ Gjungjenac; 20.00 Simfonični koncert. Trst •• 20.45 Eddy Nelson in Rise Stevens; 23.00 Beethoven: Sonata štev. 2 Trst I.: 23.30 Zabavni or es e . Nihče ne more ngovar jati nacionaliziran ju perzijske nafte Izjavlja Mossadegh v svojem odgovoru na pismo Morrisona Perzijski ministrski predsednik zatrjuje, da bo obdržal v službi dosedanje strokovnjake in prodal večino nafte Angliji TEHERAN, 9. — Perzijski Zbornici sprejemata z dneva v dan nove odloke, ki bodo počasi privedli do nacionalizacije perzijske industrije nafte in bodo s tem ugasle vse pravice, ki si jih je v Perziji prvi pridobil pustolovec Williatn D’Arcy leta 1901 in jih je prodal leta 1909 Anglo Iranian, ki je leta 1933 sklenila s perzijsko vlado nov sporazum, veljaven za 60 let 'n ki ji je dal pravico izkoriščati ozemlje 100 kvadratnih milj. (15.9 odst. državne površine). Nadaljnji korak k nacionalizaciji pomeni današnja odločitev perzijskega senata, ki je imenoval 5 senatorjev z nalogo, da predstavljajo vlado v mešani komisiji, ki jo predvideva 1. člen zakona o nacionalizaciji petrolejske industrije, ki govori o likvidaciji Anglo-Iranian. Jasno je, da Perzija nima namena. da bi se po nacionalizaciji sama lotila izkoriščanja petrolejske industrije. Sama nima zato mti tehničnih niti potrebnih gospodarskih izkušenj. Treba je vedeti, da ni delo An-glo-Iranian omejeno samo na Perzijo. Diužba ima tudi izven te države direktno ali indirekt. no nadzorstvo nad rezervami nafte, ki so še celo večje, kot tiste v Perziji. Ima na razpolago ogromno petrolejsko ladjevje, rafinerije na raznih kontinentih, po celem svetu pa ima razpleteno svojo trgovsko mrežo. Ko so danes glasovali o zaupnici perzijske vlade je to potrdil novi ministrski predsednik Mossadegh, ki je dejal: «Vlada bo obdržala na svojih položajih tuje strokovnjake v petrolejski industriji še najmanj za tri leta, dokler jih’ne bodo mogli nadomestiti perzijski strokovnjaki. Jasno je. da bo Anglo-Iranian popolnoma izplačana«. Ce je mislil te besede o odškodnini Mossadegh popolnoma resno, se ne vemo. dejstvo pa je. da jih bo težko uresničiti V zadnjih desetletjih je Anglo-Iranian vložila v svojo industrijo 250 do 350 milijonov funtov šterlingov in sicer za vrtanja, graditev apipelines«, rafi-r*erij, izboljšanje pristani«; itd. Vsako leto je prispevala v perzijski državni proračun eno petino (leta 1949 25 milijonov funtov), kar je služilo tudi za finansiranje sedemletnega načrta za dvig perzijskega gospodarstva. Ostala bi še naslonitev na ameriške petrolejske koncerne, ki bi bili pri celi zadevi še bolj zainteresirani če bi se ne bali. da bi izvedba iranskega načrta za nacionalizacijo preveč ne klicala sosednim arabskim državam, naj perzijski primer posnemajo. Dejstvo je namreč, da te države z velikim zanimanjem slede perzijskemu zgledu. Največ jih zanima vprašanje, kako bo iranska vlada rešila svoj spor z Anglo-Iranian oz. angleško vlado in prav tako premišljujejo, če bo morala Perzija plačati kakšno odškodnino, ali ne. Iranski primer torej vleče in bo imel prav gotovo važne posledice na Slednjem vzhodu. Danes je v Teheranu na tiskovni konferenci zunanji minister Kazeni razdelil besedilo pisma perzijskega ministrskega predsednika Mossadegha angleškemu zunanjemu ministru Morrisonu. Ta je napisal, da je za dobre odnose z Londonom, vendar pa ga skrbe mahinacije Anglo-Iranian, zaradi katerih je nejevoljno iransko ljudstvo. To ljudstvo smatra, da je predstavnik angleške vlade odgovoren za mahinacije, pravi v lepi diplomatski obliki Mossadegh. Nadaljuje, da iransko ljudstvo hoče uveljaviti svoje suverene pravce in prevzeti v svoje roke izkoriščanje virov naf- te. Mossadegh je poudaril v tem pismu, kakor je naglasil danes v parlamentu, da člena 2 in 3 zakona o nacionalizaciji puščata odprta vrata za proučitev dopolnil, kj jib je pripravljena sprejeti iranska vlada. Obenem pa je povedal, da bodo Perzijci prodajali nafto še vedno predvsem Angležem in to po veljavnih svetovnih cenah. Nacionalizacija industrij je del izvrševanja suverenih pravic vsake države. Ce so privatniki ali družbe dobili koncesije, ki morejo biti tudi konkretne. to kljub temu ne more biti ovira za izvrševanje suverenih pravic. Nobeno mednarodno sodišče ne more temu ugovarjati. Mossadegh je poudaril v svojem pismu, da bc perzijska vlada izkoristila dobičke, ki jih bo dobila ob prodaji nafte za izboljšanje gospodarstva, omejitev revščine in splošnega nezadovoljstva. Na tiskovni konferenci je iranski zunanji minister. Kazemi razdelil tudi besedilo Morrisonovega pisma Mossadeghu, ki je prijazno pismo. V njem je Morrison naglasil dolgoletno prijateljstvo med obema državama in izrazil mnenje da bi se predstavniki Irana in Anglije zbrali na sestanku, na ks*-terem bi razpravljali o vprašanju nafte. Napadi na Morrisona glede britanskega festivala LONDON, 9. — Danes sta si angleški zunanji minister Morrison in Churchillov namestnik Antony Eden na precej oster način izmenjavala svoja mnenja. Morrison je ravno odgovarjal na nekatera vprašanja o angleškemi festivalu namesto odsotnega ministra za delo Georga Browna. Pri tem je vstal Eden in vprašal, če ni bi bilo bolje, da se vodja zunanjega ministrstva raje zanima za važnejša vprašanja svojega ministrstva. Morrison mu je odvrnil, da je odgovarjal za organizacijo festivala, še preden je bil imenovan za zunanjega ministra. in da mu v odsotnosti ministra za delo nikakor ni prepovedano, da bi odgovarjal v njegovem imenu. Eden je še vedno ostal pri svojem in Morrison mu je odgovoril: »Smatram ta poseg za političen napad«. V političnih krogih so prepričani, da -je to izmenjavanje mnenj pcsledica kampanje konservativnih časopisov, ki so mnettja, da Morrison posveča preveč časa stvarem, ki niso v zvezi z zunanjo politiko. Obvezno delo za mladince v CSR PARIZ, 9, Radio Praga javlja, da je češkoslovaška vlada odobrila predlog ministra za delo Erbana Eugena, po katerem bodo morati vsi mladeniči do 18 leta na obvezno delo. O-proščeni bodo samo mladeniči, bodoči učitelji ali univerzitetni študentje. Radio Praga dodaja, da se todo mladinci na obveznem delu navadili ceniti vrednost diela in postali politično zreli. Pred spremembo japonske ustave TOKIO. 9. - Japonski minister za pravosodje Takeo Oha-ši je danes zjutraj izjavil, pravni parlamentarni komisiji, da njegovo ministrstvo pripravlja revizijo sedanje japonske ustave. To fai po njegovem mnenju najboje napravili, če bi razpisali plebiscit. V dobro obveščenih krogih poudarjajo, da mislijo spremeniti tiste člene ustave, ki se tičejo prepovedi ponovne oborožitve Japonske. Danes ,-o v Parizu na francoskem zunanjem ministrstvu pojasnili glede morebitne sklenitve • mirovne pogodbe z Japonsko, da je Francija v vojni s to državo od 8. decembra 1941, ko je general De Gaule, kot voditelj svobodne Francije napovedal Japonski vojno. Dodajajo, da je začasna francoska vlada po osvoboditvi potrdila to De Gaulovo napoved in da je bila 2. septembra 1945 zastopana pri podpisu brezpogojne predaje japonske vojske. V Karlsruhe spopad med črnimi in belimi Američani KARLSRUHE. 9. — Do ostrega prerekan ja je priilo med: črnimi in ibelimi ameriškimi vojaki zaradi izvršitve smrtne obsodbe nad ameriškim črncem Williem Mac Geejern v neki kavarni v Karlsruhe. Vojaki so se stepli medi seboj in kavarna je bila popolnoma opustošena. Številni vojaki so bili tujčo ranjeni. Ameriška vojaška policija je dobila ojačenja, da je mogla končno urediti spor a tem, da je aretirala približno 50 vojakov-Danes javlja glavno povelj- DtonnsMie » M Prejšnji četrtek je angleški kralj otvoril britanski festival. Organizirali so ga ob stoletnici velike razstave v Londonu leta 1851. Razteza se na, prostoru 100.000 nx2 in bo trajal do 30. septembra. Cilj te razstave je vzbuditi pri Angležih zavest o njih kulturnem in civiiiza+b-ničnem razvoju, obenem pa posredovati celemu svetu predstavo o življenju Angležev in njih uspehov. Na naši sliki vidimo sprevod čolnov, ko je londonski župan ot voril novo festiiml. sko rečno progo za osebna promet na Temzi. stvo angleške armade v Porenju. da, bo v kratkem prišla v Nemčijo šesta angleška o-klopna divizija. S tem se bo povečalo število angleških divizij v Zapadni Nemčiji na štiri. Finančni minister nemške zvezne vlade dir. Shaieffer pa je danes javil v Bonnu, dla se bodlo pričela v juliju v angleški prestolnici pogajanja glede plačila nemških predvojnih dol- gov. Na pogajanjih bodo prisotni ameriški, angleški, francoski in švedski upniki, poleg njih pa seveda tudi nemški strokovnjaki. * * * NEW YORK, 9. — Aretirali so 21 bivših _predstavnikov n.ewyoiršlke policije, ki so sprejemali velike podkupnine od neke skupine «bookermaikar-sov». Nov minister v ZSSR PARIZ, 9, — Radio Moskva javlja, dia je Prezidium Vrhovnega sovjeta odstavil sedanjega ministra za živilsko industrijo Pavlova in je imenoval Ivalaipa za njegovega namestnika. Pavlovu bodo dlali drugo dleio. Predsednik Arias ukinil ustavo iz leta 1946 in jo nadomestil s staro iz leta 1941 * Prišlo je do splošne stavke NEW ,YORK, 9. — 27 poslancev panamskega parlamenta je danes zahtevalo, da vrhovno sodišče naroči poveljniku oplu cije, da takoj aretira predsednika Arnolfa Anasa pod obtožbo, da je Kršil ustavo republike. Po še nepotrjenih vesteh je prišlo danes zvečer do novih neredov po številnih krajih v Panami. Pri tem naj bi bilo ranjenih 40 oseb. PANAMA, 9. — Panamski predsednik Arnolfo Arias je ukinil ustavo iz leta 1946 in jo nadomestil s staro ustavo iz leta 1941. To je povzročilo v državi veliko nezadovoljstvo. Demonstranti so korakali preči stanovanjem poveljnika policije (policija je edina oborožena sila v Panami) in ga povabila naj nastopi proti predsedniku in naj branj ustavo. Poveljnik policije major Remon je najprej prosil demonstrante, naj počbkajo, dokler ne bo vprašanje politično rešeno v pravem času, pozneje pa je izjavil, da more panamsko ljudstvo ((popolnoma računati na podporo policije«. Osemindvajset poslancev je podpisalo manifest, v katerem protestirajo proti odpravi ustave iz leta 1946. Arias, izjavljajb, je postal s tem diktator. Povabili so poli. cijo, naj prisili sodnike in predstavnike vlade, da odrečejo zaupanje temu diktatorju. Položaj se je potem vedno bolj poslabševal. Protestiranje proti samovoljni odločitvi pred. sednika vedno bolj narašča. Danes zjutraj je prebivalstvo glavnega mesta Paname odšlo na ulice, razbilo nekaj trgovin in prevrnilo nekaj avtobusov. Zaprte so trgovine in tovarne počivajo. Kakor je danes zvečer javljal radio New York je v Panami splošna stavka. Skupina Ii I '■ . I' ' -mn ! e. m u m i PRED 100.000 GLEDALCI Anoi-Aroenlina 2:1 (0:1) ANGLIJA: Williams; Ram-sey, Eckersley; Wright, Taylor, Cockburn; Finney,- Mortensen, Milburn, Hassall, Metcalf. ARGENTINA: Rugilo; Alle- gre, Filgueira; Jacono, Faina, Pescia; Boye, Mandez, Bravo, Labruna, Loustau. LONDON, 9. — Nad 100 tisoč gledalcev je prišlo na Wembleyski stadion, da bi gledali mednarodno nogometno tekmo Anglija-Argentir.a. Velika propaganda, ki so jo naredili za ta športni dogodek je pripomogla, da se je kljub delavniku zbralo na igrišču tako visoko število gledalcev, ki predstavlja rekord tudi za An-tglijo. V blagajne je prišlo tako nad 52 milijonov lir vstopnine. t V prvem polčasu so bili gospodarji na igrišču Angleži; tu-dP stanje v kotih govori v njihovo korist: 6:4. Kljub temu pa so že v 17 minuti prvi prišli do gola Argentinci. Levo krilo Loustau je podal žogo na center, kjer jo je vlovil Boye in neubranljivo z glavo streljal. Stanje se potem do konca prvega dela ni menjalo. V drugem polčasu so bili An. gleži še nadmočni in je argentinski vratar moral uporabiti vse svoje sposobnosti pri o-brambi svoje mreže. Kljub svoji premoči pa so Angleži šele v 34 minuti dali svoj prvi gol po zaslugi Mortensena. V nadaljevanju tekme so domači dosegli devet kornerjev, zmagoviti gol pa je prišel v 43. minuti. Dal ga Milburn. Odlični rezultati v Moskvi LONDON. 9. — Sovjetska agencija -sporoča, da so na pla- valnih tekmah, na katerih sodelujejo sovjetski in madžarski plavalci, postavili nekaj novih svetovnih, evropskih, sovjetskih in madžarskih rekordov. Seznam novih rekordov (po sovjetski agenciji); Svetovni na 200 metrov prsno ženske: Eva Novak (Madžarska) 2’48"5. Prejšnji rekord je imela Nelly Van Vliet (Holandska) 2’49”2. Svetovni na 100 metrov moški metuljček: Leonid Meškov (SZ) 1’6”5; prejšnji rekord je imel prav tako Meškov s časom 1’6”8. Evropski v štafeti 4jl00 metrov prosto: SZ (Meškov, Uša-Jcov. Drapi, Libel) 3’53”0. Sovjetski na 200 metrov metuljček: Peter Skripčenko 2’36”7. Sovjetski v štafeti 4xlQ0 .metrov prsno ženske; SZ 5’45”7,- Madžarski na 100 metrov metuljček (ženske); Eva Szekai 1T7”5. Madžarski moški na 100 metrov prosto: Geza Kadas 56”3. Madžarski na 200 metrov prosto: Imre Nyeki 2’8”1. BOKS Madžari na evropskem prvenstvu? BUDIMPEŠTA. 9. -—Madžarske športne oblasti nočejo dajati izjav o tem, ali bodo njihovi boksarji nastopili na evropskem prvenstvu, ki bo kot znano od 14- do 19. maja v Milanu. Odločili bodo v zadnjem trenutku. Zaenkrat se madžarski boksarji vestno pripravljajo na o-toku sredi Donave, Santi Mar-gheriti, da bi jih odločitev zadnje ure ne našla .nepripravljenih. Stanujejo v enem najrazkošnejših hotelov Madžarske in trenirajo pod vodstvom priznanih strokovnjakov. Lahkoatletski troboj v Kopru V nedeljo bo na koprskem stadionu drugi letošnji troboj, ki ga organizira lahkoatletska sekcija ZDTV. Reprezentanca STO bo nastopila proti Zeležni-čarju (Karlovec) in Jesenicam. Poleg moškega dvoboja bodo nekajkrat nastopile izven konkurence tudi ženske. Tekmovalci angloameriškega področja naj bodo ob 7.45 na .pomolu »Pescheria«. Petrucci zopet prvi GROSSETO. 9. — Loretto Petrucci je zmagal na kolesarski dirki, ki je peljala po cestah grossetske okolice. Tekmovanje je bilo zaradi obupnega vremena in mnogih defektov zelo naporno. Mnogi dirkači so odstopili, med njimi tudi-Bar-tali. Coppi ,in Magni sta naredila dober vtis in sta kljub nezgodam prišla le malo za zmagovalcem in njegovo skupino.' » * * Ogromna množica ljudi je spremila danes na poslednji po. ti motociklista Guida in Raf-faela Leonija, ki sta se ubila v nedeljo na dirki «Za veliko nagrado Ferrare«. * * * Včeraj je odpotovala iz Beograda v Belgijo jugoslovanska železničarska nogometna repre. zentanca. Druga ovira HANNOVER. 9. — Baron Gottfried Von Cramm bo kapetan teniške ekipe Zahodne Nemčije, ki bo igrala od 18. do 20. maja v Berlinu proti Danski. V moštvu bodo vsi trije igralci, ki so pred dnevi premagali Jugoslavijo: Von Cramm, Buchholz, Gdepfert ter novinec Gulze. Dansko bodo zastopali: Tor-ben Ulrich, Kurt Nielsen, Mo-gens Tilsby ter Anker Ja-cobsen. Brez posebnih presenečenj PARIZ, 9. — Na evropskem prvenstvu v košarki v Parizu so odigrali danes te tekme: Av-stija : Švica 36:34 (17:20); Finska : Danska 62:35 (33:15); Bolgarija:Belgija 51:41 (26:14); Nemčija : Portugalska 47:39 (38:20); SZ:Grčija 64:42 (35:32); Češkoslovaška ; Italija 66:34 (32:12). * * * HELSINKI, 9. — Finski parlament je glasoval za projekt zakona, ki odpravlja carino na blago, namenjeno olimpijskim igram v Helsinkih. "Sugar" bi boksal za naslov PARIZ, 9- — George Gain-ford, .menažer Ray «Sugar» Robinsona j® izjavil, da je njegov gojenec pripravljen boksati s Francozom Laurentom Daut-huillem že tudi prihodnji mesec. ako bodo seveda pogoji ugodni. Začel se je angleški festival Začele so se nogometne tekme med angleškimi in. evropskimi ekipami, ki so bile povabljene v Veliko Britanijo ob času festivala. P-rvj rezul.»ti: Avstrija-ToUenham' 1:0, Queen Park-Rangers Schiedam (Holandska) 1:1, Walsal-Harlem (Holandska) 1:0. Airdrieonians (Škotska) - Birmingham 5:*, Mansdeld in Stoke sta igrala neodločeno: 1:1- DAVISUV POK Ar. IMorveška-Egipt M prvi igri teni- OSLO, 9. V škega tekmovanja za «Davies cup« med Norveško in Egiptom je Norvežan Johan Haanes premagal Egipčana Marcella Coe-ria s 6:2, 6:2, 6:3, Egipčan El Shape pa Jana Staubo s 6:8, 6:3, 7t5, 6:2, Bolje pozno kot nikdar DUNAJ, 9. — Končalo se je zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja za leta.,1951. Ob začetku zadnje seje so delegati SZ, Poljske, Madžarske in CSR izjavili, da prekličejo svoje včerajšnje pritrdilno glasovanje za priznanje zahodno-nemškega odbora. Dejali so, da niso razumeli smisla debate. Zanimivo je, da so samo vzhodni delegati bili od prvega do zadnjega tako neinteligentni, da niso razumeli smisla. demonstrantov je napadla neko radijsko postajo, ki je podprla politiko predsednika Ariasa. Prišlo je tudi do oboroženih spopadov. Danes je predsednik Paname otvoril zasedanje ameriške trgovske zbornice. Spremljala sta ga je med drugimi tudi mi. n is ter za trgovino in gospodarstvo Norberto, ki ga je Arias sam imenoval. Po zadnjih, vendar še nepo-trjenih poročilih je predsednik Paname Arnolfo Arias javil, skupini svojih pristašev, da bo razpisal plebiscit, po katerem se bo ljudstvo odločilo, ali na) ostane v veljavi ustava iz leta 1946, ali pa iz leta 1941. Danes popoldne so obiskali predsednika predstavniki policije. Arias je ostro zastopal svoje stališče in je odbil, da bi spremenil odločitve, ki jih je podvzel včeraj. Po obisku so predstavniki policije izjavili, da bodo podprli akcijo za veljavo ustave iz leta 1946. Ta odločitev predstavnikov edine oborožene sile v tej državi je na vsak način zelo važna. Doslej policija^ samo gleda na to, da bi obdržala red in se še ni od. krito postavila na stran demonstrantov Tarifni sporazum ZDA s 17 državami Pred novim svetovnim rekordom DUNAJ. 9. — Avstrijski a-krobat Helm u t h Holands se je včerajj zjutraj usedel na vrv razpeto 12 metrov nad glavnim trgom v Stockerau. Tanj bo sedel db petka in namerava s tem postaviti nov svetovni rekord, ko bo ostal na vrvi celih 72 ur. Prebivalstvo mesta ga hodi opazovat zlasti, ko mu žena, ki je tudii akrobatka na vrvi, prinese kosilo in večerjo. V nedeljo sta se na igrišču gostilne Jadran pomerili v ba-lincanju moštvi Vipave in Brkinov, katero je imelo s seboj tudi veliko število navijačev. Kljub temu Pa so zmagali Vipavci z 21:12, POMOTA Včeraj se nam je slučajno vrinila v našem članku: Nekatere napake je treba odpraviti, neljuba pomota. Namesto: Srednji branilec je v WM sistemu (metodo) igral... se stavek pravilno glasi: Srednji branilec je v WW sistemu (metodo) igral... WASHINGTON, 9. — ZDA so dovolile 17 zahodnim državam občutno znižanje uvoznih tarif od: 6. junija dalje. Znižanje tarif znaša v celoti 419.271.000 dolarjev za blago, ki ga ZDA uvažajo; v veljavi bodo ostale zmerne tarife za blago v vrednosti 58.305.000 dolarjev. Države, ki bodo deležne teh olajšav (Zahodna Nemčija, Avstrija Belgija, Brazilija,, Kanada, Danv ska. San Domingo, Francija Indonezija, Italija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Norveška, Južna Koreja, Peru in Turčija), bodo s svoje strani znižale ali pa ne bodb zvišale svojih carin za blago v vrednosti 1.157.000.000 dolarjev, kj ga uvažajo iz ZDA. Ta sporazum je bil sklenjen na zadnji konferenci v Torquayu. Svojevrstna razstava v Splitu BEOGRAD 9. — Na današnjem zasedanju izvišnega odbora mednarodne turistične zveze v Splitu so sklenili, da b>o prihodnje zasedanje te organizacije v oktobru v Atenah. Se prej pa se bo izvršni odbor turistične zveze sestal v Londonu konec avgusta. Jutri bo do člani izvršnega o.1bora odpotovali v Beograd, kjer bodo imeli zadhji sestanek. Ob priliki zasedanja, izvršnega odbora mednarodne turistične zveze so v Splitu odprli zanimivo razstavo. Razstavljenih je približno 5000 jedilnih listov in veliko število kuharskih knjig, starih tudi že nekaj sto let. Obiskovalci razstave morejo videti originalne jedilne liste številnih vladarjev in državnikov v raznih dobah. Nekateri so celo iz lesa ali svile. Tako vidijo tam jedilni list Viljema 11., F ranča Jožefa, Na-poleona 111.. ruskih carjev, nesrečnega Maksimiljana Habsburškega, maroških sultanov, egipčanskih kraljev, perzijskih šaho-v,. indij skih maharadiž in albanskega kralja Zoguja. Prav taiko morejo videti, kaj je jedel Franc Liszt, i-gralka Sahah Bernhardt, Hitler in B:-mark. predsedniki ZDA, papeži in kardinali. Te jedilne liste je zbral neki sarajevski hotelir na svojih števil nih potovanjih po »vetu in je zanje plačal tudi težke denarje. Prav tako je na tej razstavi originalen jedilni list s potop-Ijenega »Titanica« in jedilni list Ferdinanda in njegove žene Zofije od 27. junija 1914. tik KINO V IBSTC Rossetti. 15.30: »Oblegano^®' Montgomery cllf!Lp- Montgomery Excelsior. 16-00: «Zbogomg Miniver», G. Garson. W« NahoSale. 16.30: «Nevesim <*», Bennett, J MaMn. p, Fenice. 16.00: «Na plocniKin»i Andrews, G. Tierney. ^ Filodrammatico. 16.00. «V ^ severa«. D. Foran, G M«,, Alabarda. 15.30: ‘ra». liams. Castro«. Impero. 16.00: P. Armendariz. ltalia”l6.00: (“skrivnostni vrtu, O’ B-rien. v nebe- Kino ob morju. 16.00. «v š-kem kraljestvu«. , l3. Savona. 15.00: «Pinchy, Del“ morka«, J. Crain. p Ar- Viale. 15.30: «Crni gusar«, v-mendariz. »oahliača«, Vittorio Veneto. 16.00. «Pan M. Carroll v„„ko posla«' Azzurro. 16.00: »Veliko P” stvo«, T. Povver. . fn pi- Belvedere. 16.30: notto proti gan8iteJJ,n-rferjova Marconi 16.00: . ljubica«. Virginia Mayo- r S j,, ne pesmi poje ženski gro j, »France Prešeren« 0„cr ‘j3y 19.00: Iz manj zn^am Čajkovskega. 19.45: (ii* ba. 20,00: Prenos jL-fi#'itd1 koncerta orkestra = 22^'u.l5- harmonije iz Uni0Se' ed-1 orkester Russell P.' Naši veliki mentorji t0„ bad, Niko Štritof m A TKS* **2.45, l4' Poročila ob 7.1^. 19.45, 23.15. 12-* k o* 7.3C: Jutranja Vi ledar in druge 12-^'hj _________________ nekaj- Za vsakega mcerta št. 2. D- «uet. pa Suii a glasba. S koncerta št. 2. D. jjuet. r,-narodne poje P^' 13-4»- 1 »s; Grieg. Suita Wplb® gpiesni> ^.P-vajske kitare. l7-jJ,erike- po<^ ba. 18.00: Glas Glasbeno predavanje #>. želska Shsba-.Keit?/^ za Slovence. l9-2V-i(, 20,3°.. 20.00: Operne arije jvan® ^ v svet,-.preday_anje ^ kar ju 20.45: Pojeta ■ ra in Rice Stevens. 2; oder - Ivan Canka^-^ ^ g drama, nato vcc in Rice Stevens, 23.00: Beethoven: 23.35: Polnočna TRST 1 Poročila ob 7.3°, 13.00- 20. 12; :šk» in 23.00. -lašba-, .jli5«; 7.45: Jutranja G(5^vr|C,t Zenska .45: juiranj« -20: vr»r nska fubnKa>.iodična 10 jtjl 6...sba, 13.25: MeloUUjio 14.00: Tretja stran{4 30: J?rr3rl,ii janske folklore. » p. f*Lot modernih ritmov P-. • -»«'i.-<-i» 14.50: ((Lepo in i f, i8.^: upodabljajoči ume 00C- ..... IljT Spored Ena ura glasbe, ^fajne, 9jlfri mja. nasveti." 19.15: od^-. 20.58: Glasbeni Koncert dnaev 22.25: «Okus G. 22.40: Odmevi ^“nimivo^iii lywooda. 23.20. Za AnSel Orkester pesrr.i P- • pred' sarajevskim atentatom!. ^ t, «Ce si tako žejen, Svejk«, je dejal poročnik Dub, satansko se smehljajoč ta hoteč kar najbolj podaljšati tale prizor, v katerem bo Svejk igro gotovo zgubil, «potem se napij, toda pošteno. Vse izpij na dušek!» Poročnik Dub si je že vnaprej »skombiniral, kako ne bo mogel Svejk po malo požirkih veC piti in kako bo on, poročnik Dub, slavno zmagal ta rekel: «Daj steklenico tudi meni, da se malo napijem, sem tudi žejen.« Kako se bo tale lopov Svejk v tem zanj groznem trenutku držal? In potem pride raport ta tako dalje. Svejk je odmašil steklenico ter krepko pil. Porotnik Dub je okamenel. Svejk je pred njegovimi očmi izpil steklenico do dna, ne da bi trenil z obrvmi, zalučal prazno steklenico čez cesto v ribnik, pljunil in rekel, kakor da je izpil kozarec mineralne vode: «Pokomo javljam, gospod lajtnant, da je ta voda imela zares okus po železu. V Kamyku nad Vltavo Je neki krčmar delal za svoje poletne goste železnato vodo tako, da je metal v vodnjak stare podkve.« «Jaz ti dam stare podkve! Pojdi mi pokazat vodnjak, od katerega sl imel to vodo!» «To je košček od tod, gospod lajtnant, takoj za leseno barako.* «Idi naprej, lopov, da bom videl, kako držiš korak!» «Cudno», je pomislil poročnik Dub, «temu nepridipravu se prav nič ne pozna.« Svejk je torej šel naprej, v božjo voljo vdan, toda nenehoma mu je nekaj pravilo, da vodnjak mora tam biti, in ga ni prav nič presenetilo, da je zares bil. Celo črpalka je bila tam in, ko sta prišla do nje in je Svejk začel črpati, je tekla rumen-kasta voda, tako. da je lahko slovesno oglasil: «Tukaj je tista železnata voda, gospod lajtnant.* Prestrašeni žiti se je približal in Svejk mu je rekel po nemško, naj prinese kozarec, ker se hoče gospod lajtnant napiti. Poročnik Dub je bil ves neumen od tega, da je izpil poln kozarec vode in se mu je zdaj valjal po ustih okus po konjski scalnlci in gnojnici. Dal je židu za ta kozarec vode pet kron, se obrnil k Svejku in rekel: «Kaj pa zijaš tukaj, poberi se domovi* Cez pet minut je bil Svejk že v štabnem vagonu pri nad- poročniku Lukašu ter ga s skrivnostno kretnjo izvabil iz vagona, zunaj pa mu je sporočil: «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, čez pet, najdalje oez deset minut bom popolnoma pijan, toda ležal bom v svojem vagonu; prosil bi vas, gospod obrlajtnant, da bi me vsaj tri ure ne klicali, dokler svoje pijanosti ne prespim. Vse je v redu, ampak prijel me je gospod lajtnant Dub, rekel sem mu, da je to voda, in sem moral pred njim izpiti tisto celo steklenico konjaka, da bi mu dokazal, da je voda. Vse je v redu, ničesar nisem izdal, kakor ste želeli, in oprezen sem tudi bil, ampak zdaj pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da ga že Čutim, noge mi nekako drevenijo. Seveda, pokorno javljam, gospod obrlajtnant, navajen sem piti, ker sem z gospodom feldkuratom Katzom.-.» «Idi, beštija!* je zaklical nadporočnik Lukaš, a ni bil jezen, za to pa mu je bil odslej poročnik Dub za petdeset odstotkov bolj nesimpatičen kakor prej. Svejk je previdno zlezel v svoj vagon, legel na plašč in nahrbtnik ter rekel računskemu naredniku in vsem drugim: «Nekoč se vam je neki Človek napil in je prosil, naj ga ne budijo...» Po teh besedah se je prevalil na stran in začel smrčati. Pri sklopni mizi je sedel enoletni prostovoljec Marek, ki je bil sedaj zgodovinopisec bataljona. Zdaj je za zalogo sestavljal junaštva bataljona. Računski narednik Va-njek je z zanimanjem gledal, kako pridno piše enoletni prostovoljec in se pri tem smeje na vsa usta. Zato je vstal ta se nagnil nad enoletnega prostovoljca, ki mu je začel pojasnjevati: «To je strašno zabavno, pisati zgodovino bataljona za zalogo. Glavno je pisati sistematično. V vsem mora biti sistem. Ne^ more ^ tem si povemo, gospod Vanjek, P0®1®"®'. 0 zalogo pripraviti nekaj prizorov, ki pričajo junaštvu.* •o*-, Telefon Jtev 93-808 in 94-638. — PoStnt preda! 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA K “20. — Telefonska tt. 73-3». OGLASI: od 8.30 - 12 in_od J_5_- _18 _- Tel. 73-38. Cene oglasov:JZa vsak rr.m viSlne v Sirim l^stolpca: trgovski 60, finančno- UREDNISTVO: ULICA MONTECCH! št. 6, nh() na^-. unravnl IMLosmrtnice 90 lir. Za FLRjT za viak mm širine 'l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. \ i-. N K O — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 301a-I, Tel 70. Odg. urednik STANISLA\ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, tetrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ- izvod v * “VV, Lv«l LlCUld I * **“ "wuv • VDIld D. l£VOU «3, rt Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki -v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega 'S ^