POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA ■ ni« . TVOTATA Tni^niV rminiKMC » ‘ O K 1 * ; > «4a, Proračun banovine Hrvatske in osebni iz- č"'ki. Proračun banovine Hrvatske znaša 1.45 mih;onov dinarjev, od tega odlpade na osebne izdatke din 782.000, na materijelne pa 668.000 dinarjev. Torej so osebni izdatki večji od ma-terijelnih. Radičev sin, ki je 'pričel izdajati nov list, ker mu je bil prejšnji »Narodni val« ustavljen, pravi, da je tak proračun nenormalen, ker ■bi osebni izdatki ne smeli znašati več kot pa 25 odstotkov proračuna. Kako bi on to napravil, žal ne pove. Tako so namreč govorili tudi . sedanji zagovorniki proračuna banovine Hrvatske, kadar s,o kritizirali osebne izdatke socialnega zavarovanja ... Dr. Maček sprejel nemško odlikovanje. Nemški kancler Hitler je podelil nemško odlikovanje podpredsedniku vlade dr. Mačeku. Med Madžarsko in Italijo se vršijo posvetovanja, kaj naj odgovori Madžarska na nemško zahtevo, da bi Nemčija prevzela nadzorstvo nad vsem rečnim prometom na Donavi. Položaj se je sedaj še poostril, ker so bile dne 10. t. m. na Donavi pognane v zrak tri petrolejske ladje, ki so tovorile petrolej v Nemčijo. mamrnumam Vesti o splošni mobilizaciji v Romuniji, ki so se razširile v tujem tisku', je romunska vlada v iposebnem komunikeju odločno zanikala, — Med drugim tudi pravi, da dogodki v severni Evropi niso spremenili položaja v Romuniji. Romunski zunanji minister Galencu se nahaja v Rimu, kjer se .posvetuje z italijansko vlado o novo nastalem mednarodnem položaju. Znani tržaški slovenski političar dr, Gustav Gregorin, ki biva po vojni v Ljubljani, je praznoval te dni osemdesetletnico rojstva. PenMub v Beogradu ima novega predsednika. Dne 2. aprila je bil na občnem zboru izvoljen ža predsednika Penkluba, sodelavec »Politike« Gligorije Boživič. Poplava v Vojvodini in okrog Beograda je napravila škode za okrog 30 milijonov dinarjev. Na razsežnih zemljiščih, ki jih je poplavila voda, so uničeni vsi posevki. Narasla voda je pri Novem'Sadu zopet predrla nasip in vdrla v mesto. Nasip so sedaj popravili. — Več sto prebivalcev pa je moralo bežati z domov. Izvozna carina. S 1. aprilom' je bila uvedena izvozna carina na celo vrsto blaga, zlasti tudi na živino. Izvozniki zahtevajo, da vlada omili to določbo, da se carina ne bo pobirala od, onega blaga, za katerega je bila dogovorjena cena z inozemskimi kupci pred uveljavljenjem carinske novele. Izvozniki so v teh letih že 1 toliko zaslužili, da bodo za poprej zaključene j kupčije lahko plačali izvozne carine tudi iz . sv ojega. I Prva jugoslovanska tvornica vagonov in lokomotiv v Slavonskem Brodu je dobila od dr- ! žavnih železnic naročil za din 100,500.000. Nekaj naročil dobe tudi Jesenice in še nekatere tvornice. Kako izgleda na hrvaških cestah, O tem piše »Hrvatski dnevnik« iz Gline: »V poslednjem času se lastniki motornih vozil zelo pritožujejo nad postopanjem gotovih oseb, ki ogrožajo promet na naših cestah. Poedini kmetje gonijo živino razkropljeno po cesti in sploh jo nočejo natirati na rob ceste, ako privozi motorno vozilo, vozniki se istotako nočejo umakniti z vozovi in puščajo svoje konje celo brez nadzorstva kar na sredi ceste, paglavci, a na žalost tudi odrasli, obmetavajo avtomobile s kamenjem, da celo streljajo v nje z revolverji, na cestišče trosijo žeblje, da popokajo zračnice in delajo sploh razne nedovoljene stvari, ki imajo lahko za posledico smrtne nesreče. . • Dne 5. aprila je bil napaden nek motociklist na cesti pri Glini. Samo srečnemu slučaju in dlihaprisotnosti je pripisati, da ni prišlo do težke nesreče. Med Čemernicami in Glino so prišli proti motociklistu po cesti: dve kmetici in dva kmeta, držeč drug drugega za roko >n zapirajoč ‘cesto do vsej širini. Motocikli** ie vozil naglo in ni mogel takoj ustaviti moto>rja. Ko je bil vštric te kmečke družbe, ga je eden izmed nje udaril s palico po roki, drugi mu je razbil svetilko in poškodtaval guvemal, neka žena pa je vrgla vanj kamen. Motociklist se je komaj vzdržal na kolesu. Ako bi bil izpustil guvemal, bi bil našel smrt v globokem jarku. V Glini je poiskal zdravnika in potem z orožniki krenil na lice mesta, toda napadači so se bili že razkropili. — Te razmere na hrvatskih cestah niso šele od včeraj, ampak trajajo že precej časa. * . . . • Sardele po 2 dinarja za kilogram so te dni prodajali sušaški ribiči, ker so imeli obilen lov. rii »* *;? i L* 1 i Kongres Zveze ,»Vzajemnosti" odložen Kongres Zveze »Vzajemnosti«, kateri bi se moral vršiti.v nedeljo, dne 14. t. m., je iz razlogov, ki so izven društva, preložen na nedoločen čas, kar naj društva vzamejo na znanje. Zvezni odber »Vzajemnosti« v Ljubljani. Zane Grey: 93 Mož iz ^ozda Odgovornost za upravljanje farme se je izkazala kot težko breme. Stvar se ni dala tako voditi, vsaj ne od nje, kakor bi to Achincloss želel. On je bil star, razdražljiv, nerazsoden in trdoglav. Skoraj vsi sosedje so mu bili nasprotni in zato tudi napram Helen niso bili prijazni. Sicer ni našla niti najmanjšega dokaza za kako stričevo nepoštenje, toda bil je trd delodajalec; poleg tega mu je njegova premetenost in razumska 2možnost, presojati bodoče stvari, pomagala, da je sklepal vedno zanj ugodne kupčije, dejstvo, ki mu v sosedstvu ni pridobivalo mnogo prijateljev. Zadnje čase, ko je Auchincloss že oslabel in ni bil več tako gospodovalen, je Helen mnogokaj odločila po lastnem preudarku s povoljnirni in mnogo obetajočimi rezultati. A one čudežne sreče, ki jo je upala najti na zapadu, še vedno ni našla. Spomin na tajsko livado se ji je zdel le še kakor sanje, vedno bolj ljubke in vedno manj dosegljive, čimbolj je čas potekal in vedno bolj prežete neprijetnega kesanja. Bo ji je bila tolažba, a tudi precejšen vir vseh mogočih skrbi. Bila bi lahko Helen velika pomoč, če se ne bi bila tako hitro prilagodila običajem zapada. Helen je hotela o stvareh na svoj lasten način odločati, na način, ki se je zelo razlikoval od navad zapada. Tako se je čutila Helen vedno bolj omejeno na lastne vire pomoči in cowboy Carmichael je bil edini, ki je prostovoljno ponudil svojo pomoč njenemu delokrogu. Celo uro je sedela Helen sama v sobi in zrla skozi okno, pri tem pa je presojala resni položaj mnogo bolj hladno, resno in pogumno, kakor kdaj koli. Obdržati svoje premoženje, živeti svoje življenje v tej skupnosti po lastnem pojmovanju, poštenja, pravičnosti in zakonitosti, to bi najbrž presegalo njene moči. Danes se je prepričala, da tega ne more, ne da bi se morala boriti in da bi se mogla boriti, mora imeti prijatelje. To prepričanje je ogrelo njeno srce za Car-michaela in natančno presojanje vseh njegovih uslug, ki jih ji je izkazoval, jo je prepričalo, da ga doslej ni dovolj cenila po njegovi vrednosti. A to svojo napako bo popravila. V njeni službi ni bilo nobenega mormona iz enostavnega razloga, ker Auchincloss ni maral mormonov sprejemati v službo. A v enem njegovih jasnejših trenutkov, ko je bil bolj prijazen in dobre volje, čeprav so taki trenutki postajali pri njem vedno redkejši, je priznal, da so mormoni najboljši, najbolj trezni in najbolj zvesti kmečki delavci in da je edini ugovor proti njim samo dejstvo te njihove nadpovprečnosti. Helen je sklenila vse štiri Beemane in vse njihove sorodnike in prijatelje, ki bi na to pristali, sprejeti v službo, in če mogoče tako, da bi stric o tem ne zvedel. Njegovo razpoloženje in njegova sodbo bi bila zdaj samo zapreka učinkovitim ukrepom. Ta sklep glede Beemanovih je Helen spet spomnil na Carmichaelovo vročo željo, da bi Dale prišel in tudi na njeno lastno željo po njem. Kmalu bo pred durmi pomlad s svojimi neštetimi zahtevami napram podjedelcu in živinorejcu. Dale je obljubil priti takoj na pomlad v Pine in Helen je bila prepričana, da bo svojo obljubo držal. Njeno srce je pri tej misli začelo hitreje biti, čeprav so jo mučile gospodarske skrbi. Dale je bival tam gori, na oni strani gorovja s črnimi pobočji in snežnimi vrhovi, odrezan od sveta. Helen ga je skoraj zavidala. Nič čudnega, da je ljubil samoto, prijazno, divjo tišino in lepoto rajske livade. Ampak bil je sebičnež in Helen mu bo to dokazala. Potrebovala je njegovo pomoč. Če se je spomnila njegove telesne hrabrosti napram divjim gozdnim zverem in si predstavljala, kako bi ta njegova hrabrost mogla priti do izraza napram ljudem ji je ožaril obraz lahen smehljaj ob pomisli, kako bi bilo, če bi Beasley hotel njo v Dalejevi navzočnosti pregnati z njenega posestva. Beasleyu bi se pri tem slabo godilo. Nenaden strah jo je prevzel. Ali bi Dale v tem slučaju na isti način reagiral kakor Carmichael? Bilo ji je v veliko olajšanje, da se je mogla prepričati o nasprotnem. Cowboy je izhajal iz rodovine junakov noža in samokresa; lovec pa je bil misleč, mehkosrčen človek resničnega človekoljubja. Ta položaj je spadal k tistim zadevam, ki so ga naučile človeško nizkotnost zaničevati. Helen se je prepričala, da se je v vseh odnošajih življenja, ki jih je imela priliko pri njem opazovati, dokler je bila v njegovi koči, popolnoma drugače obnašal, kakor njen stric ali cowboy. A majhen dvom se je še skrival v njeni duši. Spomnila se je njegove zadržane pripombe k Snaku Ausonu in pri tej misli jo je objela hladna zona, kakor malo prej pri besedah Carmichaela. Ko je ta dvom narasel v slutnjo, da ne bi imela moči Daleja zadržati, si je prizadevala, da ne bi več na to stvar mislila. (Dalj* prihodnjič ) MišiUItccUa/ LJUBLJANA _^a_ prosvetno prireditev »Vzajemnosti« Liubljana-Barje jutri ob 4. uri popoldan pri i Vrbincu na Barju opozarjamo vse Prijatelje j delavske kulture. Udeležite se je! CELJE Plenarna seja Krajevnega medstrokovnega °dbora se bo vršila v ponedeljek, dne 15. t. m. °b 20. uri v društveni sobi št. 5 v (poslopju »Delavske zbornice«. Vabimo vse odbornike in zaupnike Ursovih organizacij, da se seje sigurno in točno udeleže. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. TRBOVLJE Ustavitev izplačevanja pokojnin vdovam, ki žive v skupnem gospodinjstvu. Bratovska skladnica je s i. aprilom ustavila pokojnine vsem onim vdovam, ki žive v skupnem stanovanju ali gospodinjstvu. To je sicer po pravilniku dopustno, vendar pa se do sedaj to ni izvajalo. Pojavili pa so se sedaj bratje belih in zelenih in ovadili tukajšnji Bratovski sklad-nici vse take slučaje s pripombo, da to kvarno vpliva na moralo. Vemo, da takšno skupno življenje ustvarja največ pomanjkanje, Vzemimo na primer vdovo z- din 200 pokojnine in ‘upokojenca; z din 300 pokojnine. Ako ta dva živita vsak zase, imata komaj za stanovanje in kurjavo, ako pa stanujeta skupno, jima pa vsaj polovica ostane za skromno življenje. MARIBOR Pravda za 7 milijonov din pred mariborskim sodillem d Tožena je graška občina za stroške vodovoda. SENOVO PRI RAJHENBURGU Zanimivosti iz našega kraja. Dragi sodrug urednik! Po dolgem času sem se odločil, da Ti zopet napišem par vrst iz našega Zasavja. . _ Napisal Ti bom razne vesele in za nas tudi j vsa delavska kulturna društva. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sta vložila Pongratz Oskar, posestnik v Maruševcu pri Varadižnu in posestnik Gvido Pongratz, posestnik v Dornavi pri Ptuju, iproti mestni občini Graz v bivši Avstriji dve tožbi, prvi za 5,376.000 d'in in drugi za 2,016.000 din, torej skupno za 7,392.000 din. Tožnika sta iztoževala s temi zneski zahtevek njunega pokojnega očeta dr. Oskarja Pongratza, ki je skupno z Ivanom Moore leta 1872. zgradil graški vodovod. Ta vodovod je potem s skupno pogodbo iz leta 1919. kupila graška občina, ki je ipo navedbah tožb glasom sklepnega pisma iz leta 1916. dolžna tožnikoma, kot naslednikoma »Grazer Wasserver-sorgungsgesellschaft« v starih avstrijskih kronah 1,600.000 in 600.000 kron. Graška občina se je hotela tega dolga rešiti na ta način, da je leta 1921. te zneske položila pri okrajnem sodišču na Dunaju v razvrednotenih avstrijskih kronah. Tožnika Pongratza pa pravita, da je sedaj za ta spor veljavno pravo velenemškega rajha, ker je bil posel sklenjen v Grazu, a mariborsko sodišče je za spor pristojno, 'ker ima graška občina tukaj neko premoženje in sicer ima terjati neke davke pri Ptuju. Svojo terjatev sta tožnika preračunila po vrednosti pred vojno v šilinge in marke ter pisarna, v jugoslovanske dinarje in prišla na ta način do vtoženega zneska 7,392.000 din, ker bi morala v smislu pogodbe graška občina plačati dolg na vsakokratnem bivališču upnikov. Graška občina pa je trdila, da velja za ta spor le staro avstrijsko pravo, ki ni poznale valorizacije, to je spremembe predvojnih vrednosti v sedanjo in da je vsled tega upravičeno plačala ves dolg že s tem, da je denar položila pri sodišču leta 1921 v povojnih avstrijskih kronah, kar ibi zneslo namesto 7, mi lijonov 932.000 v sedanji jugoslovanski vrednosti za tožnika le okrog 80.000 din. Toliko pa sta tožnika morala plačati najmanj že na samih kolekovinah in taksah za tožbi, ker je znašala samo razsodnina za sodbo 73.000 din. Mariborsko sodišče je razpravo že sklenilo in bo pribavilo vse potrebne zakone ter na to izdalo sodbo, ki se seve pričakuje z veliko napetostjo ne samo od' prizadetih Pongratzov in graške občine, ampak tudi v naših in nemških pravniških krogih. Oba Pongratza zastopa pri sodišču bivši slovenski advokat na Dunaju1 dr. Friderik Babnik, ki je sicer vpisan v Mariboru, pa ima svojo pisarno iv Zg. Poljskavi, a graško občino zastopa neka mariborska nemška odvetniška LAŠKO Priprave za majsko akademijo, Ivi se bo vršila v soboto, dne 4. maja v »Sokolski dvorani« (prej »Union.«), so v polnem teku. Opozarjamo že sedaj vse sodruge in sodružice na to lepo prireditev, pri kateri bodo sodelovala ®ekaj žalostnih vesti. Ako se bo mogoče ka-‘.“n prizadeti vsled žalostnih vesti čutil uža-benega, naj mi oprosti. Dejstva odgovarjajo resnici! Torej naj začnem s preteklim letom; Meseca decembra 1939 tik pred Miklavžem — torej za Miklavža — se je raznesla bliskovita vest po Senovem, ,da je »Stavbena, konzumna in gostilniška zadruga v Trbovljah« prodala svoj »Delavski dom; na Senovem. To ie bilo Miklavževo darilo senovskim rudarjem! Za Božič je bila podpisana kupna pogodba za ceno 300.000 din (reci: tristotisoč din). Stvar je s tem postala aktualna. V tem »Delavskem domu« so imele svoj sedež; »Zveza rudarjev Jugoslavije«, podružnica Senovo, Delavsko kulturno društvo Vzajemnost« in »Delavska godba« v Senovem. V njem so se vršili razni sho- Tekstilnc surovine na nakaznice. Vsled pomanjkanja surovin so številne tekst, tovarne, kakor smo že zadnjič poročali, zopet znatno omejile obratovanje. Da radi tega najhujše trpijo predvsem prizadeti delavci, je jasno, zlasti ker v nekaterih tovarnah že odkar se je vojna pričela ne obratujejo več polno, temveč samo po par dni na teden. Najbolj trpijo vsled tega seveda oni delavci, ki stanujejo v mestu in so navezani izključno le na zaslužek v tovarni, ki niti pri polni zaposlitvi ni zadošča! Občni zbor delavskega društva »Detc/jub« se bo vršil v soboto, dne 13. t. ni. s pričet kom ob pol 8. uri zvečer v društvenih lokali) na Ruški cesti št. 7. Ker je dnevni red zelo važen, se pozivajo vsi člani in članice, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. Občni zbor »Glasbenega društva žel. del. in uslužbencev« se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila s pričetkom ob pol 3. uri popoldan v spodnji dvorani hotela »Orel«. Občni zbor mariborske podružnice »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije« se 6o vršil v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. dopoldan v dvorani »Delavske zbornice« II. nadstropje. Udeležba je obvezna za vse člane in članice. Storite svojo dolžnost! — Odbor SDSZ.I. Privatni in trgovski nameščenci se vabijo za primerno in človeka dostojno eksistenco, I na sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 16. di sestankiTrJJZ' Z T H1 predivo in d™Se surovine med podjetni di, sestanki, predavania m vse sete delavskih ramor!11,ni, ,, ' t sedaj pa je še zelo občutno narasla draginja, vsled česar je njih gmotni položaj postal še slabši. Tekstilni tovarnarji so si ustanovili poseben odbor, ki se peča z nabavo surovin, zlasti pa bo imel tudi nalogo, da bo pravično de- ke. društev. »Delavski dom« je bil za zgoraj omenjeno zadrugo nerentabilen, to je, imela je več izdatkov nego dohodkov od te stavbe in to skozi celo vrsto let. Nobenemu razredno zavednemu rudarju ne pride na misel, da bi po stopanje načelstva zadruge, katera je iz gospodarskega stališča pravilno postopala, očital nepravilnost. Ne moremo pa preko dejstva da je bil ta dom prodan našemu največjemu nasprotniku. Formelni kupec je bil neki g. Guček iz Zidanega mosta. Dvetretjini vsote ,pa je dal bivši narodni poslanec za srez Brežice. Kje tiči sedaj zajec v grmu? Odgovor nam ie lahek, ako pogledamo malo nazaj in v bodočnost. Pri našem rudniku je bilo pred deset leti zaposlenih nad 2000 delavcev. Leta 1930 do 1932 so bili reducirani vsi do 120. Zadnje dve leti se je začel naš rudnik z neverjetno naglico razvijati, Postal bo eden najmoder-neiših in vsled velikih plasti premoga tudi nairentabilnejših. V tem rudniku je leta 1938. ustanovil Jugoras svojo podružnico. Ta podružnica je na »p a p i r j u« najmočnejša TPD revirjih. Da si zajamčijo še boljše utrdbe, so po svojih predstavnikih kupili svoj dom. rvV?° se. 'e pr' nas ftovor!l°' da ko bo prodan »Delavski dom«, bo tudi izginila Zveza rudar- j6'! n~ Benovem, ker ne bo imela svojega lo kala. lako so mislili gospodje nasprotniki. Toda zmotili so se v računih. ZRJ je tako močno zasidrana med našimi rudarji, da ji še tako močna gonia ne more do živega. Pri volitvah rjo t nlarca s? vnašl rudarji oddali svoj glas za ZRJ in z rdečo glasovnico pokazali svojo razredno zavest. Jugoras je ostal v manjšini. »Delavski dom« pa ie še sedaj zaprt, ker se nihče: od kupca pa do ostalih ne upa odpreti Sostilne, da bi točil mi-i ,. vino iz Sremča. Najbolj zanimivo je, da so do danes še vedno trdili, da ni s kupčijo pri »Delavskem domu« v zvezi g. duhovni svetnik Tratnik Jože, župnik v Rajhenburgu. V četrtek, dne 4. aprila pa je moral najemnik trgovine, sodr. Ko-rinšek Jože, na pogajanja radi najemnine k g. župniku. Tako je sedaj jasno, kdo je lastnik nekdaj najbolj proklete hiše na Senovem, Občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije« se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila ob 10. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru b.o poročal sodr. Jurij Arh, taj-nik centrale. Vsi organizirani in somišljeniki vabljeni. Kje se bo občni zbor vršil, bomo še iavili. PTUJ Gostovanje pevskega zbora pekovskih pomočnikov. V nedeljo, dne K. aprila t. I. bo vršil s pričetkom ob 15. uri v mestnem gledališču v Ptuju koncert pevskega zbora Pekovskih pomočnikov iz Maribora. Delavci 'P delavke, pridite v čim večjem številu. RUSE Podravska podružnica SPD vabi članstvo, a se 'udeleži Jzrednega občnega zbora, ki se ‘v gostilni Črnko ob bo vršil dne 25. aprila uri. Jajc nameravajo v to svrlio izdati posebne nakaznice, da bo tako kontrola olajšana in razdelitev pravilna. »Počakajmo, mogoče bodo Pa ozelenela.« Na bogatem posestvu blizu Mariboru je reven viničar zaprosil gospoda, da bi smel posekati dvoje napol suhih sadnih dreves v zanemarjenem sadovnjaku. Gospod pa je rekel: »Ne, ne, nikar ne posekati, pognojite jim raje, mogoče bosta pa spomladi vendarle še ozeleneli.« Prišla je pomlad in z njo komisija za zatiranje kaparja... in drevesa v dotičnem sadovnjaku so padala pod sekiro, kot bi travo kosil. Tudi skopost včasih gor plača. Nepotrebna občutljivost. ,Nek delavec, ki je tudi karikaturist, je pred kratkim v prostem času narisal karikaturo1 nekega tujega državnika, kakršne često prinašajo tudi razni časopisi in ni to nič žaljivega. Slučajno ipa so to karikaturo videle nekatere ženske, kar jili je tako razburilo, da so od onemoglosti pričele jokati. Grozile pa so tudi omenjenemu delav cu, da bo že čutil posledice, ker se je drznil karikirati tujega državnika. Menimo, da takšna občutljivost ni ravno na mestu in bi bilo vse kakor bolje, da bi se prizadete ženske raiši zanimale za izobrazbo, ki so je po njihovem obnašanju gotovo potrebne, namesto da se razburjajo nad stvarmi, ki so popolnoma nedolžne in se jih ne tičejo. Na starem mestnem pokopališču je še vedno živahno vrvenje. Nekateri delavci prekopavajo grobove in grobnice in zbirajo kosti, ki jih bodo prepeljali v skupni grob na pobrežkem pokopališču. Zbiralci starega železa pa še vedno iščejo železne ograje, spomenike in druge železne nagrobne okraske, katere skušajo nato vnovčiti pri trgovcih s starim že-lezjem. Tudi jajca so se v zadnjem času pri nas podražila. Vzrok podražitve je baje v tem. ker so te dni poslali 35 vagonov jajc v Nemčijo. Na dražbi vojaških konj, ki se je te dni vršila na sejmišču, je bilo prodanih 28 konj in 12 mul za okrog 112.000 din. Največ kupcev je bilo baje iz Zagreba. Stari kovanci bodo prenehali biti plačilno sredstvo in sicer dinarski dne 20. aprila, stari srebrni kovanci ipo din 20 dne 30. aprila,, stari kovanci po din 2 in 0.50 din pa 16. avgusta t. 1. 50 dinarski kovanci, ki so že vzeti iz prometa, se zamenjajo brez odbitka do 16. avgusta sa-mo pri blagajnah Narodne banke in državnih j t.'m. v salonu restavracije »Novi Svet« v Mariboru, Jurčičeva ulica. Na sestanku se bo razpravljalo o razširjenju pokojninskega zavarovanja na trgovske nameščence, o dolžnostih in pravicah teh naprain zavodu ter o minimalnih plačali. Naj nihče ne manjka. Viničarsko predavanje o novi viničarski na-redbi priredi »Zveza viničarjev in poljedelskih delavcev« v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. vi Gornji Kungoti ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Bojana. Govorili bodo o novi uredbi in jo poljudno razložili predsednik organizacije s,. Ulbl ter ss. dr. Avgust Reisman, Viktor Eržen in A. Čeh. Za predavanje vlada do skrajne meje veliko zanimanje med tamošnjimi viničarji. Zborovanje članov železničarskega »Bolni-v K sestavi proračuna občine Laško za leto 1940-41, Oglašam se kot mali trgovec in davkoplačevalec, da povem svoje mnenje v delavskem listu o sestavi letošnjega občinskega proračuna. Živimo v silno resnih časih. Naše mesto in okolico tarejo težki udarci. Nekdaj cvetoča industrija propada, rudnik Drobni dol je zaprt, tujski promet je uničen, ker je Terma le še nakaka bolnišnica OUZD, Huda jama je v popolni demontaži, rudarji kar v večjih skupinah vsak teden odhajajo v Kočevje, Senovo in drugam, neki gospodje v Laškem so preprečili gradnjo več tovaren v Laškem, javnih del pri nas ni nobenih, kupna moč in število konzumentov pada, s tem propadajo mali trgovci in obrtniki, povečana je brezposelnost, draginja je vsak dan večja, dohodki delavcev in nameščencev pa so tako nizki, da so skrajno primorani k štednji. Glede na to dejstvo je sestava letošnjega proračuna silno važna. Nikakor ne morem razumeti, da se iz občinskega proračuna dajejo nekaterim društvom kar po 50 do 1000 cin podpore za zidavo raznih domov. Društva naj bi sania gradila take domove iz sredstev svojih zabav. Sploh naj se v teh resnih časih ukinejo vse podpore društvom, če niso izrazito socialnega značaja, kot n. pr. Blago srce«, šolska kuhinja Celje, kamor zahajajo tudi naši revni dijaki. Večina naših društev pa je bolj zabavnega značaja in ,se lahko sama vzdržujejo. Če seštejemo vse te podpore, dobimo čedno vsoto do 8000 din letno, katero bi bilo bolje uporabiti pri javnih delih. Veliko breme za občino so postavke za najemnino držav, uradnih prostorov, zlasti pa za sresko načelstvo (lani skupno 28.680 din). Ti lokali so v graščini grofa Vetter v on der Lilie in občinski odbori v Laškem sploh niso sklepali z njim nikakih najemninskih pogodb ter so bile dajatve pod vsakim odborom različne, s čimer smo bili davkoplačevalci občutno prizadeti. Velika napaka občinskega odbora je, da ni pravočasno kupil graščine. Pod županom dr. R. smo plačevali kar po 32.000 din najemnine, nekaj časa celo po 40.009 din. Pri tej postavki bo moral odbor napraviti remeduro. Isti slučaj je pri najemnini za stanovanje nekega višjega nameščenca. Za to stanovanje ie morala občina prispevati po 1000 din mesečno milijonarju O. Isto se je plačalo tudi pod županom T., ki je napravil najemninsko pogodbo. Tudi tu bo moral odbor z novim lastnikom doseči znižanje. Prav tako so morali občani plačati blizu 40.000 din za mestni regulacijski načrt, ki je po mnenju sedanjega odbora sploh neraben. Vodovodni upravitelj Majcen je imel letno 2000 din pavšala, ki so ga pa zamenjali s Sipekom z letnim pavšalom 3000 din. Poglejmo prezidave občinskih hiš, ki so stale občane nad 60.000 din. V eni hiši sta 2 najemnika za skupno letno vsoto 3360 din. Prvi 'plača mesečno 130 din, drugi po 150 din. Občinskim nameščencem, ki so v privatnih stanovanjih, pa plačuje občina mesečno 200 din stanarine. Najemniki v občinski hiši so zakonci z otroci, a uprava pravi, da občinski usluž- škega londa« se bo vršilo v soboto, dne 13. j benci ne morejo bivati v teh prostorih, ker ni-aprila s pričetkom ob 5. uri popoldne v dvo- i majo komiforta. Imamo pa 3 uslužbence samce, finančnih ustanov. rani Sodna ulica 9-II. Poročal bo g. inž. Gorše in delegati skupščine fonda iz Maribora. V motorno pVotsko šolo se sprejemajo zdravi mladeniči v starosti od 17. dd 26. leta. Tozadevne prijave sprejema mariborski aeroklub na Aleksandrovi cesti št. 12 od 17. do pol 19. ure, kjer so dobijo tudi podrobna pojasnila. Za koncert »obrednih pesini« Glasbene matice se vstopnice ne bodo raznašale po stanovanjih in pisarnah, temveč se odslej naprej dobe v papirnici g. A. Korena v Gosposki ulici. Težko se je ponesrečil pri kopanju temeljev neke stavbe v Krekovi ulici 40 letni stavbin-ski delavec Peter Lešnik iz Zg. Radvanja. K sreči so tovariši takoj opazili, da ga je' zasulo in so ga še živega rešili, vendar pa je zadobil težke telesne poškodbe in ima poleg zlomljene desne roke tudi nevarno poškodovano hrbtenico. Zdravi se v tukajšnji splošni »bolnišnici. Želimo, da bi ponesrečeni sodrug kmalu zopet okreval. Moško kolo znamke »Prlma Oualifa« z ev. štev. 20.844 je bilo te dni najdeno v Jezdarski ulici. Lastnik ga dobi na policiji. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 14. t. m. g. dr. Zirngast Teobald, Maribor, Kralja Petra trg 3-1. Narodno gledaMšče. V petek, dne 12. aprila: zaprto. V soboto, dne 13. aprila ob 20. uri: »Cigan baron«. Znižane cene. V nedeljo, dne 14. aprila ob 15. uri: »Gejša«: ob 20. uri: »Literarni večer, umetniškega društva iz Ljub-jane«. NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem gospodično, ki bi ob prostem času hotela pomagati pri gospodinjstvu. Dobi prosto stanovanje in še cenejšo hrano. Vprašati v Mlinski I ulici št. 47. POBREŽJE PRI MARIBORU Zaupniški sestanek. V soboto, dne 13. t. m. se l>o vršil v gostilni Pavšič Anton na Gospo-svetski cesti zaupniški sestanek z važnim dnevnim redom. Poročala bosta ss. dr. Reisman in Eržen Viktor iz Maribora. SLOVENSKA BISTRICA Občni zbor podružnice I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva bo dne 21 t. m. ob 9. uri dopoldne. Dnevni red običajen. Za člane je udeležba obvezna, prijatelji šiporta vljudno vabljeni. — Odbor. JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 3. uri pop. in ob 8. uri zvečer veiefilm »Mladina se smeje« z Magdo Schneider v glavni vlogi. V soboto c»b 8. uri zvečer in v nedeljo ob 5. uri popoldne pa predvajamo krasen ekspedicijski film »Divji tovor«. Med dodatki zvočni tednik iti angleški kulturni film »Angleška vojna mornarica«. — Sledi veiefilm »Nesmrtni valček«. i Sto poravnali naroinlno? ki bi pač lahko bivali v občinski hiši. Ti prejmejo letno 7200 din stanarine ter znaša razlika z najemniki letno 3840 din. Stražnika B., ki ima že itak naturalno stanovanje v šoli, .pa so po nepotrebnem silili v občinsko hišo, ker ima preveliko družino. Županska plača znaša 8400 letno. Župan občine Krištof ima letno 4800 din, torej za 3600 din manj. Obe občini pa sta po strukturi, razsežnosti in prebivalstvu skoraj enaki, tudi v industrijskem in letoviškem oziru. Naš župan ima velekmetijo ter je v izvrševanju občinskih dolžnosti neodvisen, dočim je župan druge občine reven rudar, ki je pri teh dolžnostih še vezan na službeni čas v rudniku. Imamo 2 cestarja, ki imata komaj po 600 din mesečno, kar je ob sedanji dragimi res premalo. Prejšnja župana R. in T. sta imela sicer na papirju po 500 din mesečno, toda sta vse plače odstopila v socialne svrhe. Tako naj bi tudi naš župan odstopil vsaj po 200 din mesečno v korist zvišanja iprejemkov obeh cestarjev. Doslej še ni noben stalni -občinski nameščenec imel nižje plače kot župan. Občinski odbor naj odobri sleherno novo industrijo, vsako novo gradnjo, da se povečajo s prihodom delavstva kupna moč, večji dotok trošarine, vodarine, taks, doklad itd. Vsi prejšnji prihranki, kakor tudi rez. razlike po gornjih predlogih naj gredo v sklad za občinske novogradnje (n. pr. prostozračni bazen, ki ibi bil za občino rentabilnega pomena), za javno stranišče, regulacijo Žilovce, gradnjo klavnice itd'. Edina rešitev je še v javnih delih, ker ta denar ostane v občini. Precej denarja bi ostalo ipo ban-t-udi ob regulaciji Savinje v Laškem po banovinski upravi, ki bi zaposlila tu večje število delavstva, kar naj bo prva naloga občinskega odbora. Nižjim občinskim nameščecem radi draginje prav radi priznavamo tudi davkoplačevalci primerno povišanje plač, saj so celo rudarji dosegli v 1 letu 23 odstotkov poviška. Vsa naša javnost bo gotovo odobravala te predloge ter pričakujemo od občinskega odbora, da bo znal ceniti te blagohotne smernice že zaradi resnih časov, ki jih vsah dan bolj čutimo. Trgovec. RAVNA REKA Zahvala. Podpisani se zahvaljujemo zadVu-garjern »Nabavljalne zadruge« iz Ravne reke, ki so pri razdelitvi čistega dobička darovali 5.050 din za zgradbo »Delavskega doma«, ki ga namerava zgraditi podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Odbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije r Ravni reki. Največja Izbira spomladanskega blaga v angleški in češld kvaliteti, po znano najnižjih in še starih cenah za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirske, železnič. in financ, uniforme, dobite samo v Krojaške poirebSCineI Velika odprodaja ostankov! Gešbem magazinu, Maribor pri glavni policiji AngleSka izjava & Balkanu Kakor je predsednik angleške vlade Chamberlain izjavil, Anglija in Francija ne želita razširiti vojno na Balkan. Ni pa mogoče glede nemške politike predvidevati možnosti, če želi zaplesti v vojno jugovzhod. Nemške grožnje ne bodo preprečile zaveznicama, da vodi- ta ono balkansko politiko, ki jo smatrata za pravilno. Ta je v nasprotju z nemško politiko v tem, da zaveznici ne težita za gospodarsko ali politično hegemonijo na Balkanu, ali tudi izključuje tujo hegemonijo t r» s :a Viničarske Socialistični predsedniški kandidat v Zedinjenih driavah Kandidat predsednik stranke Norman Thomas. Socialistična stranka v Zedinjenih državah v Ameriki je sklenila, da kandidira za predsedniško volitev predsednika stranke Normana Thomasa. Thomasov volilni program v teh volitvah bo socializacija najvažnejših industrijskih podjetij in zahteva, da se Amerika ne udeleži evropske vojne. Thomas kandidira sedaj tretjič in dosega vsakokrat prav lepo število glasov. KRANJ Še o poteku skupščine gasilske župe Burna skupščina gasilske župe v Kranju je vzbudila w javnosti veliko zanimanja za razmere, ki vladajo v gasilskih vrstah. G. Mayr je v svojem poročilu najprej osvežil spomin na potek zadnje skupščine, ki je bila vodena od strani negasilcev > i - Nato je podal obširno in stvarno poročilo o 3-letnem delu upravnega odbora, ki je bil izvoljen v tem ozračju na protizakonit postopek. Ugotovil je, da je v tehničnem oziru gasilstvo nazadovalo najmanj za 5 let; saj ni bilo v vsej 3-letni dobi niti ene skutne vaje, ki so potrebne za praktično in teoretično izobrazbo. Enako je bilo s strokovniim tečaji. V zajedniški tečaj v Ljubljano pa je pošiljala uprava le one gasilce, ki so ji ugajali. Tako moram omeniti (g. Mayr), da sem bil pismeno prijavljen v ta tečaj, bil sem pa po predstavniku sreskega načelstva v župni upravi, g. dr. Megušarju, iz prijavne liste črtan. Ravno tako je nazadovalo upravno poslovanje in je župa zadolžena za okoli 10.000 din. Spominjam se (g. Mavi), kako je pred tremi leti nek tednik omenjal prav ironično, da je v: gasilski župni blagajni menda 80 para premoženja. Dotičnemu tedniku bi priporočal. naj objavi sedaj tudi današnje blagajniško stanje. Važne vloge čet na bansko upravo in zajednico so bile namesto odposlane na določeno oblast — vržene v koš. Sedanja župna uprava je pri sklicanju vseh rednih skupščin poslovala protizakonito, ker ni nikdar upoštevala zakonitega termina. Dalje je vprašal g. Mayr, zakaj je uprava razrešila četo v Dupljah in pri tem ni navedla upravičenih razlogov ter prosi tozadevnega odgovora. Kakšne uspehe je dosegla uprava pri slični razrešitvi v Šenčurju... Tri leta je vodil tajniške posle IvaitC Boris, ki je bil negasilec. »K sklicanju skupščine moram omeniti (g. Mayr),.da se je zglasil v moji rasami tov. Japelj ter me v imenu v«eh gasilcev prosil, naj prevzamem v bodoči župni upravi odborniško mesto in sicer kot nekak tehnični vodja. Tov. Japlju sem odgovoril, da mu je znano moje stališče ter ponovno poudarjal, da ne prevzamem nobene funkcije, dokler