144. šterilksL
Izdanja za četrtek daoemb
(▼ Trsim, t iatrtek ajutr^j ine 2. docenta* 1M7.)
Tečaj XXIL
„JBOIl
Soaaja pa trikrat m Mm v ftoettfc U-4ujlk «k tavklk, 4«ti>«klh ta nobalah. Zjatraaja li4n)t i»-aaja ob I. iri ijatraj, rtiim pa ok 7.
ix; Toiar, — Okajao lsdaajo »tam«: It jiinaiiet . f. 1.—, inu ifrtrl)« (. 1.M u tri ■««*. . . I.— . . . m p«l lat«
U »li U te . . . 12,— s ■ .
Maraftalea |a pliiivitl iipral u urith« Hr»s prlležeae aaroioloo M ■prava aa
Mira.
P«t«AMi8u» iterilke «• deki*ajo T pro« 4ajalnlaah tekava v 1 ratu po 9 at*. iKTan Trat« po 4 bt{.
U.—
EDINOST
v
Oflaal a« ralu« po tarifa v petita; ■« aaalavo b dokellaai ftrkaal a« plaia,o proator, kolikor okaofa aavadaik tm ( U Poalana, oaaartaioo ia joto« aokrale, ■ali oflaai it4. ao rsianajo pa ptgad
Tai daplai aaj ■« peliljaje »redalitT . aliaa Caaoraaa it. 13. Viaka p»«m» »« S kiti fraakoTaao, kor aefraakoTana i« .z •prajeaaaje. Itakopiai aa ne vraAaja.
Naroiaiao, raklamaeije \a oglaae apra jasno nprnvniitro aliaa Malian pio-eolo hit. S, II. nadat. Kareiaiao Im oglaai jo plaioTatl loeo Trat. Odprta reklama aijo ao praata pa&taia*.
km.
r i«nuH j* m*4"i
Javni shod
političnega društva „Edinost' t Bazovici dne 97. lovetabi* 1897.
(Zrr5«tek.)
P r a d a e d n i k : Pred govornik je »menil idejo osnutja okrajne?* glavarstva ra okolio. To vprašanje je res važno. Lani že smo hodili po fiej okolici tej ideji v prilog. Traba pa, da tadi letos ae pozabimo na to stvar. Predgovoraik j« omaail že, da nekaj malega smo vendar dosegli. Toila mestni magistrat im» Se Včdno veliko oblasti ? svojih rokab. Ia to nas tišči Se vedno. Mi ne smemo mirovati, dokler ne dosežemo popolne pra« tiče. Ponavljati moramo torsj svoja zahtevo o vsaki priliki. Na shodih pri sv. Ivani in na Pro-sekn se je vaprejela resolucija v tem zmislu, da smo sicer hvaležni za to, kar sbo dobili, da pa vendar ne bodeme zadovoljni, dokler ne dobimo popolnega okrajnega glavarstva. Predlagam torej resolucijo :
„Javni shod, zbran dne 27. novembra t. I. v Bazovici, izjavlja, da naredba, s katero se je varnostna in druStvena policija v gornjem delu tržaike okolice izročila posebnemu delegatu namestništva, nikakor ne odgovarja Se željam, stavljenim na lanskih shodih po okolici za ustrojitev okrajnega glavarstva ter prosi ponovno slavno c. kr. vlado, da čim preje ustreie iskreni želji vse okolice, da se izroči ves preneseni delokrog v tržaški okolici dr-
iavnim organom".
K pi odiuriu seje oglasil dr. Otokai R y b d r: O tem sme prepričani vsi, da bi bilo jako koristno M ekolico, kkc bi se zasnovalo posebno okrajno -glavarstvo. O tem je prepričana tudi vlada. To je pripozaala ta poslednja s ttm, da je že mnogo poslu v odtegaiU magistratu. Ako bi vlada veiela, da magistrat pravilne vrši svojo dolžnost, gotovo ne bi bili storila tega. Deloma ma je odtegnila pobiranje davkov in v mestu ima država policijo v svojih rokf b, Letos je odtegnila magistrati nadzorstvo nad društvi po okolici ia skrb za javni
PODLISTEK
- 2
. Zvonar-topnicar.
Fo ienoi poslovenM Večoslavov.
Ali prav tega vam nočsm povedati, ker sam nežna«. Marica se je zaljubila v teg svojega mladeniča pred tristo leti v Zagrebu, a jaz »era to prepiial iz stare, prašnate kronika, in prav oni list v kroniki, ki pripoveduje, kako sta se poljubila prvikrat, prav ta list je iztrgala naka roka. Najbrže je bilo komu žal, da se ljubijo mladi ljudje. Nič za to. Samo da znamo, ds se aiita mrzila. In to je dovolj. Toda pozabil sem povedati o njem, kdo je bil, kaj je bil in Čegav je bi). Skazi nizka vrata li moral uatepiti, bil bi z glavo butnil ob vratnice, rojen je bil v Šestinah v kmetski hiši pri cerkvi, učil se je čevljarstva v Zagrebu. Po glasu zvona se je znalo, kdaj oa zvoni. Molil je srčno k Bogu, šival je čevlje kakor malokdo, nikdar ni pil vina; drugi so se ma smejali in pravil;, da je sramežljiv, kaker dekle, a jak kakor voaek. Ime tau je pa bilo po krsta in očetu Janko Dobrilovič. Nt znal sama zvoniti, tadi izvrstne streljati na Ustajenje, zs Božič in kadar je bila precesija. Toiiči so grmeli pred cerkvijo kakor tedaj pred 90 leti, ko se je pod Zagrebom tresla aemlja in se pornšil zvonik eerkve sv. Marka. Streljal je tndi drngekrati iz topilev, posebno ko
red in mir. Zakaj je vlada sterila tako ? Gotove le zato, ker magistrat ni vršil prav svoje dolžnesti. Ako je torej vlada prepričan« o tem, potem jej je tndi dolžnost, da stori nadsljnje korake. Toda vlada se izgovarja: to je vso prav in lepo, toda to Hi stalo mnogo denarja. Jaz pa mislim, da ni smeti gledati na par goldinarjev, aVo gre za koristi prebivalstva, sosebno pa, ako se s povspeševanjem teh koristi povspešuje tudi korist države. (Splošno odobravanje.) Kadar treba kupovati pušk, topov ii ladij, takrat ne vprašujejo: od kodi vzameme toliko denarja ? Marveč pravijo : mora biti, ker varnost države zahteva tako! Le ko bi trebalo tro« siti par desettisočakov za izpolajenje Želj& ljudstva, tedsj cincajo in se obotavljajo in premišljujejo: od kodi naj bi vzeli ta denar?
To ni častno za veliko države, ako je tesne-srčns o takih malenkostnih stroških. Meni so vsaj zdi, da je naša tržaška okolica toliko vredna za državo, da bi jej morala vlada iti na roko. (Ploskanje in odobravanje.)
Resoluc!js# predložena po predsedniku, je bila vsprejeta soglasne.
Hrabroslav Raže m je označil drastično, kako postopajo davčni eksekntorji. Žigosat je sosebno dvojno: da eksokntorji pobirajo denar in da se optminski listi tudi za r>kc!ico izdavajo le v nemškem ali lalkem ieziku Niti davkov ae morem« plačevati v svojem jeziku.
Dr. RybAr: Nekoliko so krivi tudi okoli* čani sami. Zakaj se ne pritožujejo na } v i š e o b 1 a s t ? Bi že videli, da bi bilo kmalo drugače, ako bi se pritoževali o vsakem slučaja,
Predsednik: Tudi jaz v Trstu dobivam vedno 1« .monitorio" ali .Mahnzettel". Toda take stvari treba vračati, ali pa se pritoževati narav-nest na ministerstvo. Enkrat dobimo gatovo svojo pravico, samo molčati ne smerne.
C o t i č: Dovolite i mani, da stavim neki predlog. Onim, ki čitajo Časopise, je znano, kaki Škandali se gode sedaj v zbornici na Dnnajn.
je mestna gospoda trgala grozdje po vinogradih. Tedaj so si izpasojevali od meataega župnika cerkvene topiče ter je pokalo, aj, v dabre zdravje, da se je gora zibala. Toda Janke je bil siromak, kmečko dete, ki se je počel dvigati se svojimi ro* kami iz ničesa do nekaj, iu trebalo mu je Se dosti pata in znojB, da postane človek, po katerem povprašujejo drugi. Tega mladega siromaka je ljubila bogata Marica Celinićeva. Ali v svoji ljubezni se je srdila nanj, kar sem vam že rekel, da jo bil plah kakor devica.
Jedenkrat, bila je proti večera pred zdravo Marijo, stala je Marica na stopnicah pred vratmi svoje hiše na Markovem trgu. Čakala je roditelje, ki so bili nekje kumovali na krstu. Ledja je naslanjala na zid, premetavala drobne rožice, dela roki navskriž, nagnila glavico, gledajoča pevaje pred seboj na trg, ki je bil prazei, kakor da si ga pomel z metlo. Todi je šel nekdo proti cerkvi, a mimo njene hiše. Takoj gaje diklica spoznala. Bil je to zvonar Dobrilovič, šel ji v zvonik zvonit zdravo Marija. Dom mu je bil »daleč za cerkvijo, ni mu trebalo lapraviti aego par korakev do zvonika, ni mu trebalo iti mimo Cslinideve hiše. Na, ve ste, moje devioe, premodre ia ni treba, da vam rečem, zakaj je mladi zvonar M po ovinku.
.Dober večer, Marica 1"
„Da Bog da, Janko'.
Možje, ki so zaupniki ia cvet naroda, možje, k pripadajo najizobraženejim slojem naroda, in ki bi sam kakor taki morali dajati najlepših izgledov : ti možje nam dajejo sedaj le pohujšanje, v zbora, ki naj bi izdajal dobrih zakonov, ki naj bi posvečal svoje moči skrbi in dela za splošno blaginjo, se god« sedaj nečuveni škandali. V tem zb«ru je nehalo vsako delo in prišlo je že tako daleč, da so tam pretepajo, da žogajo jeden drugomu z noži in pestmi. (Vskliki nevolje.) Ti škandali so že dolgo. Že shoda pri sv. Ivana in na Prošeku, sta izrekla svoje obžalovanje na takih dogodkih-Ali od takrat se je položaj še shujšal in škandal je dospel na svoj vrhunec. To je vprvo v veliko škodo prebivalstvu, ker državni zbor ne more storiti nič dobrega za javuo blaginjo, a v drugo je tudi velika sramota ne le za izgrednike, ampak tndi za vso državo. Predlagam t«rejt da se tudi današnji zbor pridruži resoluciji, vsprejeti pri sv. Ivanu in na Prošeku, ki se glasi:
.Javni shod, zbran dne 27. novembra 1897. v Bazovici, izreka svojo globoko obžalovanje, na škandalih, ki se d«gajajo v parlamentu avstrijskem v nečast aj«mu samemu in v veliko škodo vaema prebivalstvu".
O stvari je spregovoril Hr. Raže m, rekši, da s« že alehernema kmeta studijo stvari, ki jih nganja tam gori tista .visoka divjačina", (Smeh iS Veselost.) in ta divjačina stane držav«, stane vas kakih 6000 gld. na dan. (Pojavi nevolje.) Pft še nekaj moram omeniti iz teh viharjev. Mi se čndimo tu, da nan nasprotniki zmerjajo s .ščavi*. No, sedaj smo čuli, da so Nemci in socijalni de-mokratje psovali tudi naše zastopnike z ščavi!! In so ti ljudje dali s tem izgled brutalnega narodnega sovražtva proti Slovanom. (Splošno odobravanje.) Tudi o Rusih in rusofilih s« kričali gori. Mi pa nismo nikaki rusofili, ampak v Avstriji smo in v Avstriji hočemo ostati, seveda v Avstriji, ki ne pozna tlačanitva: v Avstriji svobode ia j e d n a k e pravice za vse. (Viharno,
.Ti tu sama?"
.Samcata.*
„Oče in mati ?*
aV predmestju na krstu".
„A ti?«
.To vidiš, pojem in premišljujem, kakove babnice so možje."
„A jaz idem zvonit zdravo Marijo".
„Srečno pot. Dedec zvoni pesmico, da so možje babaiee*.
„To najbrže ne tika mene."
.Koga pak? Prav tebe najprej. Ne snam, sakaj ti je Bog dal brke?"
.Srdiš se ? Kaj sem zakrivil ? Ne znam, duša moja".
.Ne znaš, ne znaš?" se je razsrdila Marica. „Moram-li ti jaz prižgati sveč«, jaz nabrusiti tvoj j«zik ? Baba si, in stokrat si baba. Ti znal, da si ■«j«mu srcu drag".
„Znam, hvala Bogu".
.Znal, znaš, pa misliš, da je to dosti. Ima-va-li se rada zato, da ti hodiš vsaki večer mimo nas zvonit zdravo Marijo ter veliš: „Deber večer, Marica ?]" a jaz tebi: .Da Bog da, Jaakičekl" Ali ne bode temn nikdar kraj ? Nisem vprašala, čegav si in kaj si ? Ti sam ngtj&š meni, ker si drag mojemu očesu in mojemu ircu. Hočem biti tvoja, razumiš mi le, tvoja, Jaako? A ta najin „dober veior" vleče so od Jakoba do Jarija." (Pride ie.)
trajujoče odobravanje in Živio-klici.) Podpiram tarej resolucijo gosptvla CotiC*.
Resolucija se je vs*)rej«la na to soglasno.
Predsednik: Želi če kd) besed«?
Peter Kiižmančič bi hotel čuti menenje, da-li ne bi kazalo ustanoviti tu zavarovalnico za živino ?
Dež. pOe»l. Iv,in Gor in p omenja, da seje svojedobno na Opčinali snovalo »lično društvo, toda vlada takrat ni potrdila prav.]. S»dnj pa je nade, da bi jih potrdila, ker je taki storita tudi nekjo v poroki okolici. Morda bi dobili tudi nekoliko pomoči od strani države. Odbor „Kmetijske družbe" — kateri s-m predsednik jaz — se je že p»s<e-toval o tem, da bi se za vso okolic® ustanovila zavarovalnica. Kolikor sem mogel poizrodeti, so posestniki V. in VI. okraja zadovoljni s to i dej*. Da pa so še bolje izve taenenje o stvari, prire-li „Kmetijska dražba" poseben shod na Opčinah. (Odobravanje.) Težava je v tem, da ne moremo zahtevati velike zavarovalnina za vsako glavo. To pa ntegne spraviti dražbo v veliko zadrego. Ako bi se primerilo začetkom, ko dražba še nima zaklada, da bi poginilo hkratn mnogo živiae, ©d kodi naj bi vzela družba, da poplača vse škode? No, v zadnji čas kaže, da je vlada še precej naklonjena naši družbi, zbok česar se »orda smemo nadejati, da nam i ona privošči kaj pomoči. Ako dobim« tako podporo, potem bi bila družba na trdnih nogah. V prvi vrsti j« tu poklicana .Kmetijska diužbau, da se energično poprime dela in jaz vas zagotavljam kaVer nje predsednik, da ista stori vse, kar je v njeni uioči. (Odobravanje in klici : Hvala ! Hvala!)
Anton Miha bi želel vedeti, kako stoje utvari z verifikacijo dižavnozborskih volitev?
Predsednik je podal potrebnih pojasnil in je zatrdil, da je n/Sa stranka dobra zastopana v verifikacijskem odsrkn. Kedaj pa da pride stvar na dnevni red, o t*m je težko ugibati ob nejasnosti sedanjega položaj«.
Hrabroslav R * ž e m bi želel vedeti, d«-li pojde gospod svetovalec Nabergoj v mestni svet? Gosp. Nabergoj sicer ni zastopnik tega »kraja, ali to vprašanje zanima vso okolico.
Na to vprašanje je odgovoril gosp. svetovalec in poslanec Veko lav G o r i u p : Jaz misli«, da gosp. Nabergoj pojde v mestni svet. Toda še le poten, ko bod« definitivno potrjena njega volitev, to je, ko se nem oficijelno proglasi razsodba državnega sodišča, s katero je bila odbita pritožba mestnega sveta tržaškrgs. (Ta prijava je vzbudila veliko navdušenj«). Zahvaljujem se vam na da* na* nji li prisrčnih d' kazi h zaupanja in izražam nad«, da vam bodem mogel v prih dnje podati ogodne-jega poročila o naših odnošajih. (Ploskanje in iivio-klici.)
Predsednik: Želi še kil« besede? Ker se nikdo ui oglasil več, treba da zaključim današnje zborovanje. Kakor fora vas pozdravil prisrčno ob začetku, tako se vam lahvaljujem prisrčno sedaj za vaše možk« vedenje. Pokazali ste, da razumete resnobo našega položaja. Resen je položaj v Trsta in resen jo ca Duoaiu. Časi so resni. Morda razpuste državni zbor in bode trebalo, da zopet stopite na volišče. Zato moramo biti vedno kakor vojak na straži. Bodite zložni in jedini! Dižite se zvesto svojih voditeljevi Ako smo jeden za druzega, nas ne premore nobena sila.
Iz ust gospoda Ry' ifa sie čuli, kak« je aa« presvetli cesar dvakrat odrekel potrjenje zakonu, ki g& je sklenil deželni zb<>r tržaški za uredbo zemljiške kijige, Ju r naš cesar not«, da bi se komu godila krivica 11 Njomu *meniu torej zaupati, d« dovede tudi nas d« mirnega uživanja pravic in svobode. Njemu smerna zaupati, ki j« oče nas vseh. Prosim vaa torej, da vskliknite z menoj trikratni „živio" presvetlemu cesarja.
Predsednik ni še zaključil svojega poziva, ko je zKgromel mej zborovalci navdašen „živio".
Bil j« to lep shod, dostojen brezuosti in poštenja našega ljudstva.
Politiike vesti.
V TRSTU, Jm« 1. dtcankra 7.
K položaja. Tadi dauašuja poročila so ugla-iena dokaj nizko glede na šaase, ki se kažejo novemu mlnisterstvu Gautschovemu. Čim se je razpršil dim prvega navdušenja, že vidi baron Gautsch te-
žave pred srboj. Včeraj se je posvetoval z zastopnikoma obeh čeških skupin, grofjm Pa!ffyjem in dr. Kraranicia in s* js uveril, da uživa na desni — malo simpatij. Isto tako ni v izjavi parlamentarne komisije večine nijedne dobrohotne besede 78 vlado. Jasno je torej, da bode imel baron Gautsch jako težavn.* stališče. Njegovo ainisterstvo se smatra nemškim. Poiod tega m nisterstva je Nemcem znak njih zmage nad Slovani, Baron Gautsch se mora zahvaliti obitrukciji, da je dobil vajeti v roke, a obstrukcija bede zahtevala tudi plačilo. Ako hoče t<>, m«ra zadeti ob večino. A kako naj re«i nagodbrni provizorij brez sodelovanja večine ? Ni izključeno torej, da se Gautsch izpodfcakne že ob prvem važnem vprašanju. A kake obraze bodo delali njegovi ljubljeni Nemci, ako bode moral vladati pomočjo §. 14 naše ustave?! — Če pride do tega, bodo morali Nemci — ako so le količkaj dosledni — biti Giut*cha z bičem, ki so ga pleli za Badeuija. Ponavljamo torej, da nsm ni povoda, da bi bili malodušai. Avstrijsko slovanstvo je postalo činitelj. Temu činitelja, ako je zložen, se ni malo ni plahti morebitnih viharjev.
Ministerstve Gantschevo. Novo minister-stvo je lorei s^tavljeso nastopno: baron Gautsch pl. Frank$nthurn, predsednik in notranje stvari, grof Z eno Welsersheimb1 dež, brauibo ; dr. H «i n r i h pl. W i t e k, železnice; dr. E v* g«nij pl. Bohm Bawerk, fnaace; Vincenc grof B a i 11 e t de L a t o a r nauk ia bogočastje; dr. Ernst 11. K o r b e r trgovino ; dr l g n a c i j Ruber pravosodje; A r t u r grof B y I * n d t-R h e i d t poljedelstvo.
Več momentov je važnih na tem novem mi« nisterstvu. Šestadieao je iz samih uradnikov. Taka ministerstva ho se smatrala vsikdar do sedaj 1« prehodnjimi in so b Ji dotični ki imeaovaai le voditelji svojih miuiatersrev. Drugi važai moment j« ta, da je sestavljeno iz samih Nemcev ia tretji moment je jako značilen : dolg« že ni bila miui-s ter* U a, v katerem ne bi sedel noben Poljak.
Ministerski predsednik baron Gaatsch.
Najuovejši avstrijski miuiaterski predsednik je razmeroma še mlad človek. Rojen je bil leta 1861, kakor s n necega državnega uradnika. 1873 leta je promoviral hud auspiciis imperatoris doktorjem prava in sicer na dunajskem vseučilišču. Že leto pozneje ga je pozval tedanji naučui minister baron Strem»yr v naučno ministerstvo. V isti Čas je izdal Gaatsch svojo krjigo o verskih zakonih od due 7. in 20. majnika 1874 Za prenstrojo verskih zakonov je že tedaj zalobil zlati križec s krone in je bil zajedno imenovan miniaterijaluim pod« UjuiLom v aaučneu miuisteratvu, kjer je leta 1875 prevzel vodstvo predsedniške pisarne. Leta 1831 je postal vladnim svetnikom in zajeduo ravnateljem Terezijantšča, kjer je bil dovršil tudi svoje aka-demiške študije kakor dijak-gojeuec.
V poslednjem mu je bila zvezda vedno milejša in uenava ino hitrostjo seje popel na ministerski stol in dosfgel raznih visokih časti. Rojenice so ma očevidno bili naklonjeue, sicer bi ue bil mogel biti teli predestmovau po usodi. Seveda ni bila mila usoda onim, proti katerim se je obračala meč njegov« obla ti in to isto je občutil svojedobno kranjski gimnazij.
Dan« je baron Gautsch ministerski pred-seduik. Više menda ni mogoče. Želeti je sumo, da bi ga na tem mestu dičile vse oue lastnosti, katere so vredne zares velikega duha in jedna prvih teh lastnosti je pravičnost in človekoljubnost Ali se bode h tel zavedati novi ministerski predsednik teh lastnin?
Mestni zastop pr&žki o dogodkih. V torak pop. Ia ine |t imel mestni zastop pražki slovesno sejo iu je ua časten način izrekel svojo sodb« o sadaujih dogodkih. Župna Podlipny je v krasnem govoru oosojal vedenje nemških dijakov in — profesorjev. Sezval je to sejo, ker mu od vsah krajev piiluiajo obupni klici in treba da mestui svet odpošlje svoje odposlance k uamestuika Njegovega Veličai»tva prosit varstva ubogemu ljudstvu, ki je brez obrambe.
Mrvica pravice se je pripoznala narodu Češkemu na Češke*a in Mtiravskem, in že je po konci tista siraukt, ki je nekdaj zapisala na svojo zastavo politično ia svobodo narodov. Sedaj bi h«tela ta stranka, da se sopet prekliče ta mrvica pravice. Gospodstvaželinost, ki je vedno značila
tisto stranko, je zmagala nad čutom pravičnosti. Toda gospoda slavna : mogli so pač zmagati jedno minUterstve, toda pravice tega kraljestva, pravice naroda v kraljestvu n i s o o d v i s n e o d n o b e n e g a ministerstva.
Naj pride kar hoče, preko naroda šestih mi« lijonov in njega pravic ne bodo mogli preiti na dnevni red. Ako bodemo stali v trlni falangi, vsi brez razlike stranke, rama ob rami, ako bodemo vsi branili pravice tega kraljestva, potem doživimo tudi, da se uresničijo te pravice. Potrebno je bilo, da smo se uašli v to sejo, da ue bodo mislili, da nam upada pegum, da se morda čutimo premagane v tem trenotku!
Ob viharnimi „Na zdar- in Slava-klici', je mestni zbor odobril to izjavo županovo.
Cesar odstepiviim ministrom. Danes je priobčila ,Wieti«r Zeitung" ročna pisma cesarjeva, katerimi se imenujejo novi ministri in se odpuščajo prejšnji. Poročila trde, da je pism^> Badenijn nenavadno pristčno.
Grof Badeni h češke občine. Iz Prage pišejo, da namernjejo vse češke občine iaenovati grofa Badenija častnim občanom.
Nemčija proti Poljakom. Kakor da naii dogodki odmevajo tudi na Nemškem, pripravljati se je jela Prusija zopet na srdit boj proti Poljakom. Med tem, ko so ie dogajale v avstrijskem parlamentu pravcate gnusne orgije nasproti poljskim zastopnikom, nastopiti hoče tudi Prusija proti svojim Poljakom ponosno, kar najostreje.
V baš otvorjenem zasedanju nemške zbornice se bodo vršili najbrže proti Poljakom stvari po-dobue onim v avstrijski zbornici. Neka črtic« v .Hamburger Nachrichten", torej glasilu Bismarcko-vem, že prinaša nekak preludij ali bolje rečene: poziv na b«j proti Poljakom. List piše, da prvi pegoj državne varnosti je ponemčevanje P«)jakov na Poznanjskem. Celo natančen program prinaia ta list, kako naj se iivrii ponemčenje praških Slovanov.
Taka je ta germanska gonja proti Slovanom, sicer jako zdrava v zmislu probujenja slovanske zavesti, ki se mora pojaviti prej ali alej s elementarno silo.
Nemški državni zbor. Dntf 30. nov. seje etvoril nemški državni zbor prestolnim govorom.
V	tem govora je cesar Viljelm povdarjal potrebo, da s« dopolni vojna mornarica, ki je nedostatne za slučaj vojne. V političnem pogleda, je povdarjal cesar Viljem, da ge nahaja Nemčija v najboljših odnošajih z v na ujmi državami, o čemer pričajo prisrčni sprejemi na Petrovem dveru (?) iu v Budimpešti. Ti vzprejemi da so jamstvo za t«, da bode Nemčiji tudi še za nadalje mogoče delovati v miroljnbivem zmislu v Evropi. Takov je bil povprečno prestolni govor v nemške« državnem zbora dne 30. nov. t. 1.
Glede oduošajev do vnanjih| vlad je cesar Viljem seveda popolnoma prezrl odnošaje do sosedne Francije, katere se ogiblje nemški cesar baje tako rad, kakor onega, fiegar maščevanja s« boji. Tudi naglašaoje .dobrih oduošajev" do Rusije je menda le bolj lepa fraza, nego pa utemeljeno dejstvo.
No, pa lepih besed ima cesar Viljem II. baje vedno na razpolago.
1 tuli rus k i parlament se je sešel zopet
V	prvi seji je sklenila zbornica, da ue vzprejme odstopa Imbrijanijevega. Predsednik je preSital pismo prav soduega ministra v aferi Crispi-jevi, v katerem pismu je uačrtauo vse kazensko post -panje proti Crispiju i a tudi izrek ka*acij«ik*ga dvora, o katerem se ima koaečno izreči zbornica Zajedno je prečital predsednik pismo Crispija, v k*teiem trdi Ie-ta da prosi s čisto vestjo, da se o tej zadevi izreče narodni zastop. Crispi se torej še vedno pere.
Različne
Novomeški dopisnik .Slov. Naroda" je nevoljen aa nas, da nismo mirno molčali k temu, ko nam je on — podtikal to in ono. Čudi se nam, da nismo izgovorili svoj „pater peccavi'. Ali radi česa za božjo voljo P Horda zalo, ker nismo beležili toga, kar dr. Tavčar nI rekel na shoda v Vipavi in nam sedaj še le pripoveduje — novomeški dopisa k „Slovenskega Naroda" ? Morda zato, ker smo mi ž* pred novomeškim dopisnikom r .Slov. Naroda" povedali mnogo tistega o stališču duhov-
nika v javnem življenju, kar pripoveduje sedaj g. dopisnik ? Ali radi tega, ker smo vsikdar zastopali menije, da v javnem življenju ne bodi duhovnik nad dragimi d.žavljani, pod njimi pa tudi ne? Ali zato, ker smo vaikdar držali menenja, da je duhovnik, kakor hitro je stopil na široko c^šte javnega menenja, podvržen javni kritiki istotako kakor vsakdo dragi, da pa bi bila krivica, ako bi duhovniku hoteli zapirati pristop na to javno cesto?! Ali ra*rd* zato, ker si*o v Tavčarjevem govoru videli le grajo postopanja nasprotnikov, torej le negativno atran, a smo obžalovali mi, da nismo čuii ničesar pozitivnega ? !
Seveda utm pravi novomeški dopisnik .SI. Naroda", da kar je rekel dr. Tavčarje veljalo le o kranjski duhovščini, ter nam očita britko, da nočemo uiueti tega, da ta duhovščina ni „taka" kakor je ona po obmejnih pokrajinah. Sploh hoče novomeški dopisnik vzbujati domnevanje, kakor da je ,Edinost" vedno le narodni stranki z gorjačo *a hrbtom, na adreso konservativne stranke pa da si ne upu ziniti niti besedice graje.
Letniki našega lista so odpria knjiga. Poglejte tja notri in videli bodete, kako smo mi — in tu pa tam v člankih, ki so vzbujali cel6 senzacijo — odkrito in po svojem prepričanju grajali greli* konservativne stranke v Ljubljani in v — Gorici 1! Poglejte ciklus člankov, ki smo jih priobčili po splošnih deželnozborskih volitvah na Kranjskmi v letu 1895.! Poglejte in videli bodete, kako smo sodili o izvestnih agitacijskih sredstvih! Poglejte in priznati nam bodete morali, da se nismo nikdar bali povedati svojega prepričanja. Smešno je torej, ako nam novomeški dopisnik »Slov. Naroda" moli pod nos par slučajev, o ka terili nis.ao izrekli svoje graje! Da so nam ljudje pisali o tem, vsprejeli bi bili rad, kakor hitro amo se osvedočili, da se je komu godila krivica. Slučaj učitelja Peraota uam je se danes neznan, o dogodku na Vrabčah sso čitali različne verzije. Želeli bi bili avtent čnega poročila. Vipavci nam niso piHali nlfasar o tem in molčali smo tadi mi. Krivice grajamo radi, toda ne r*di oseb, ampak radi načel«. Tudi o izvestnem slučaju v mestni hranilnici ljubljanski nismo jemali v varstvo nika-kegh „na izbornem glasu stoječega moZa", ampak le načelo svobode v politiškem mišljenju. Mi obsojamo vsaki prestopek proti temu načeta, naj je prišel od liberalne ali pa klerikalne strani.
V n^tevilnih izjavah svojih o domačem prepira na Kranjskem smo dokazali, da se ne plašimo polemike tadi na konservativno a dres«. Gledć oblifee morda ros ni^mo taki rezki .bandegni", kakor je novomeški dopisnik .Slovenskega Naroda", ker sa» tega menenja, da človek bodi močangv stvari! M) ctmmo polemiko, ki ne zastruplja, mi cenuuo grajo, ki vabi in ki ne obavlja pelina na dnu. In ravno zato in z ozirom na očitanje, daje kranjka duhovščina .taka*, bi prosili nekoliko premišljevanje, da-li ni malce kriva tudi tista strupenost v noviaarakih polemikah, da je kranjska duhovščin*, „tak*' ? 1
lu ravno v vaših neprestan h .dihurjih" je izratriin tista strupenost. Po našem mensnju je .dihur* pa-jvaa, nikdar pa argument 1 Z .dihurjem" nam bmi« s« dukacalt ničesar in č« nas še tako tlačite z istim pod jedni in isti „široki klobuk". Izrekom HVuj.m, da pod jednim iu istim širokim klobukom deUnio v družbi z dihurjem na pogubo naredue stranke, poredali ste le, da bolehate na halucinacijah. To pa ni dobro, ni zdravo v po-litištum življenju 1 Ne, ue, gospoda!
Vi zakievai« od periferije, da u »j pošteva odnosaje na Ki tujskem, vi sami p«, na vseh svojih naslonili, ue jcui-jete uikakega ozira na naše od-nosaje. 8 lein postavljate stvari na glav«. V središ, u |» moć >n čim oddaljeneja je vejica, tem alauotueia j«. Vi, v središčni pokrajini, lieeralci in konservativci, bi orali imeti ozirov ua pokrajine pe-rifeiijeio h« — bradati! To Je vaša dolžnost, ako se čutno l n*mi jeden narod. Da je temu tako, to je potrdil tudi Usti „kritik" .Narodnega doma", ki s« je bajt- „spo*oril" v vaši sredi, ki pa nam je pis«l se pred par tedni laskavo priznanje in je iaklic«l: In hoc signo — victorial
Prva in druga atran. Pred nekoliko dnevi ae je čudil jedcu naših sotrudnikov, kako se ita-Iijaunk ia posuuc-m spreminja vid med potom iz Tlita iu Istre na Dunaj. Kar je v Trstu in Poreču elo, to se jim vidi ua Dunaju črno.
Še fenomenalnih sprememb je zmožen naš .Piccolo", List ima 4 strani, a meoemj« iu nazori se mu spreminjajo že na potu od r e do druge strani.
Tak« se mu je dogodilo včeraj.
Na prvi strani govori o izgredih v Pragi.
Tu so bili demonstranti sami vandali in
divjaki in kar so počenjali, so bila sama divjaštva in vandalizmi. Seveda so v Pragi demonstrovali Cehi.
Na drugi strani govori .Piccolo" o izgredih v Gradcu. Tu so demonstrovali Nemci. To pa pri Bogu niso bila divjaštva, ampak .vzvišene narodne demonstracije*, s katerimi goje Italijani najtopleje simpatije.
Sedaj verao torej ! Ako pobijajo šipo v Pragi in se dogajajo spopadi z vojaki, je to — divjaštvo, tako je zapisano na I. strani „Piccola";
ako pa pobijajo šipe v Gradcu in zasramujejo isto avstvijiko vojaštvo, je pa to plemenita narodna demonstracija; tako stoji na II. strani .Piccola".
Kako elastična sti vendar mordla in vest .Piccola" I Kako se natezati ,in krčiti na poti od prve strani do druge.
Na vsem tem pa je dobro le to, da I. stran .Piccolova" ne more škoditi Čehom, II. pa ne ko-ristiti Nemcem. Iu dogodki gredo svojo pot dalje, preko simpatij in sovražtva onih, ki so že davno postali smešni!
Imenovanja na polti. Peitiimi praktikanti so S imenovani: Ivan Golob, G. AcergoniHu-gon R o s s i, I. R i s m o n d e in F. Ogrizek, vsi za Trst.
Imenovanje. Više deželno sodišč« v Trsta je ; imenovalo JosipaZanello, puskarja v dežel-| mobrambenem polku štv. 5, kaucelistom v Pazinu.
, .Patrijotičan pojav". Včeraj sta p«ročala
j .Triester Tagblatt* in „Mattino" — in kar obli-| zovala prste sta si o tem — o nekem baje „patri-jotiškem- pojavu, ki ga je priredilo občinstvo mi-nole nedelje na koncertu v restavraciji ,A1 Giar-dinetto". Viharno da je zahtevalo od vojaške godbe, da naj sv.ra ,0 du aiein Oesterreich*.
Ako pa si malo ogledamo geaesis, vzroke temu pojava, dobim« morda aekako drugačno mene nje o tem „patrijetičuem" pojavu Isti da« je došla vest o pada Badeoijevnm in zvečer so po-I stali Tržafiani straia« .patrijotični". Kdo ne bi j takoj pogodil kavzalne zvezo med politiškimi dogodki in nuim .patrijotifia'm pojavom? Le rado-vedni smo, kaj bi rekel o tem .patrijetičnem" j p«javu isti grof Badeni, ki je šel do skrajne meje ! dobrohotnosti prav za tiste ljudi, ki sedaj denon-atrujejo proti njemu ?! Kaj bi rekel tisti Badeni, ako bi čnl, kako plačujejo iz vestni .patrijotičai" • kr«gi tržaški ?! In kaj bi še le rekel o p«luofi. cijozaih novinah tržaških, ki proslavljajo danes tebe, jutri pa tvoj padec ?! Drugi gospodarji, druge jasli in — druga ljubezen! To je poluofl-; cijozua morila tržaška. Ali pa morda oni .pojav" , ni bil »brnjen proti osebi grofu Badenija, ampak j le proti onim, katerim je dovolil mrvico pravice ? ! j Je že mogoče, da je tako. Atro pa je tako, potem : ni bil oni ,patrijotiški p*jav" nič druzega, nego | grda politiška demonstracija, naperjena proti zvesti j večini prebivalstva v Avstriji ia še posebej proti j slovanskemu avtohtonneaau dela prebivalstva, ži-: večerna na tem ozemlju.
' Ali ni tr> ironija usode? Isti Badeni, ki ni j hotel nikoli hoditi z nami, mora biti sedaj ukupno ] z nami predmetom grde demonstracij« t !
Miklavžev večer „Tržaškega Sokola" se ne bode vršil prihodnjo nedeljo, kakor je bilo naznanjeno, ampak v soboto. Opozarjamo na program, ki ga prinbčujeuio sa drugam mestu. Namenjena darila naj s« izročaj« ćitalniškemu slugi, ulica S. Franee^co št. a.
Hozana! — Križaj ga! Človek je kakor list v vetru, ki se obrača iz jedne na drugo stran, prav kakor vej« sapa. Človek nima več samostojne volj«, k«dar jame prevladovati vikar javne volje. T« se je videlo ob odatopu Badenijev«« na Dunaju. Na tisoče ljudi j« vrelo minolo nedeljo po danajskik cestah okoli in blizu državnega zbora in magistrata. Dunajski župaa se je pripeljal po-poludne okol« jedne ar« iz cesarjevega dv«ra ter j« moral dati parkrat ustaviti voz, ker je množica tiščala vanj. Jsdeikrat js »topil z voza ter zakli-
cal množici : .Ne demonstmjte in iditi? dmovl Vse je v redu, Badeni ja dtmi*ijoniral, cerir je vsprejel njegovo ostavko ter zadostil želji naroda!" Množica je bila kar v jeden h'p v*a izven sebe, kričala je .Hurra ! Hoch I in Heil 1" in drla je za vozom Luegrovim, vib'eča rute in klobuke. A še malo prej je vel.ki del te iste množice zmerjal dr. Luegra, ker ni paktira! v vseh to*kah z na-prot« niki Slovanov! No in sedaj je rečena ta tolpa svojih morečih skrbij.
Ti ljudje se ti zde kakor j udje, ki ao križali Krista. Kričali so oni tako dolgo, da so dojegli, f kar sta j m narekala krvoločnost in hudoba, potem so se oddahnil'. — No, dokler je bil na krmilu ta .strašni Sloran" Badeni, kričala je drubal sbvaa-skih sovražnikov, da si j« raztegnila grlp, ar daj pa, ko je odstopil, sedaj jej je odleglo, se laj je rešeno zopet nemštvo! Poslanci levice so takoj brzojavili svojim volilcem, ki so že nestrpno čakali kakega vspeha od strani svojih .voditeljev", da je Badeni padel, da jo zmagala nemška stvar itd. In to ljudstvo bode povzdigovalo v nebesa svoje .delavne" zastopnike.
Tudi na Koroikem je našio primernega odmeva veselje na odstopu Badenijeveu. Dne 29. m. m. je bil razsvetljen „nemški* Celovec in najeta sodrga je tulila in razgrajala po ulicah že ob 7. uri zvečer. Cel6 dijaki so demonstrovali, šolsko vodstvo jim je kar dovolilo udeležiti se demonstracij. Ti fantalinčki so begali po ulicah v roki in čivkali „Die Wacht am Rhein". Mestni magistrat pa je bil najlepše razsviiljen. Vojaštvo je o-kolo 9. ure razgnalo razsajače in jih zapodilo pod streho.
Posebno mikavno pak je, kar se je zgodilo dne 28 m. m. v Celovcu. .Narodu" se poroča, da je imel priti omenjenega dne »loveuski renegat in državni peslanec Dobernig z Dunaja v Celovec. Da ga dostojno vsprejmejo, vabili so že ves prejšnji dan po me»tu na to »lavlje. Dcbernig seveda za vse to ni v«del, sicer bi se bil pripeljal o pravem času, namreč ob 10. uri dopoluda«. Pripeljal pa Bu je že zjutraj in tedaj je se U izvedel, kaj namerujejo njegovi prijatelji. Ni kazalo torej drugega, aego da so ga nekam skrili iu ga še le pokazali,* ke je pridrdral ob 10. uri vlak tako, da so ljudje mislili: ravaokar »e je pripeljal oni slavni mož, ki ima največjih zaalug v tem, da v zbornci najraje — molči. N« malce blamaže vedno prinaša Nemcem ta ljubi furer teutonicus.
Demonstracije v Pragi Vsakdo mora pri po-zaati, da se je prebivalstvo glavnega mesta kraljestva češkega vedi« uzorno za vso dobo nečuvenih orgij nemškega fanatizma toliko v parlamenta, kolikor izven istega. Sledujič pa je moralo preki-peti, ko je nemška drznost posegnila tako daleč, da so jeli celo v Pragi s»mi prirejati izzivalne sprevode nemških dijakov. Ž^ v nedeljo popeludue : se je ljudstvo liki, valovje valilo po ulicah praž-| kih. Razburjenje je naraščalo Um bolj, ko je bilo ; jasno, da profesorji na vseučilišču nemškem očitno j simpatizujej* z izzivalci ter so dijaki na vseučili-! šča — med instalacijo rektorja na češkem vseučilišču — preperr.H .die Wacht am Rhein" in Bismarckovo pesem. Nemški dijaki so sežgali sliko grofa Badenija.
Ko je bila dovršena instalac;ja na vseučilišča češkem, so «dkorakali češki dijaki pred mestno hiša, kjer j<h je pozdravil mestni župan dr. Pod-lipny. Množica je naraščala vedno na ulicah in ; skupine nemških dijakov m« bile spremljane po \ redarjih. Neki nemški dijak je udaril neki ga če« škega dijaka s palic« tako silno po glavi, da so je siramak zgrudil ves okrvavljen. Ta dogodek je vzbudil toliko ogorčenje, da bi bila množica pobila napadalca, da ga niso rešili redar j. Množica pa je vendar reagovala in je bil« ranjenih nekaj nemških dijakov. Potem je množica hotela aa-| skočiti palačo barona Aerenthala, toda policija je ' preprečila to nakano. Sličnih prizorov se je go-! dilo vse polno minolo nedeljo, a provzročili so jih j — kak«r rečeno — le nemški dijaki se svojim
skrajno arogantnim vedenjem. ' V pon«delj«k je zb«rovalo kakih 2000 čeških j dijakov. V razliko od nemških profesorjev je po-. žival profesor Čelakovski dijake, naj nikar ne t prestopajo meje akonitesti. Dijaki so izbrali po-1 seben odsek, ki naj bi sklepal o nadaljnjem po-; stopanju. Potem je šlo kakih 3000 dijakov proti
Miki tehniki. Ha tisoče in tiaoie ljudi je pele pHej Slovani", in »Kje dom je moj f* Mej tem so je sltherni hip ponavljali spopadi med mnoiico ia redaiji.
Vojaštvo garaizije pražke je bilo konsigni* rano. Mnogo ljadi so saprli, kakih 50 oseb je bilo ranjenih.
V	torek so se ponavljale demonstracije, katerih se je udeležila ogromna množica ljudstva iz vseh slojev. Sosebne je demonstrovalo ljndstvo pred uredništvi nemških listov. Dva bataljona peščev in dve kompaniji lovcev so bili na ulicak. Tudi župan Podlipnj je storil vse mogoče, da bi * pomiril razburjene dahove.
Sodrga v Mariboru. V „Slovencu* Čitamo brzojavko is Maribora z dne 30. m. m.: „Povodom odstopa grofa Badenija so sinoči priredili meščani razsvetljav« mesto in bakljado z godbo. Nahnjskana sedrga je razgrajala po mestu in ob navzočnosti policije pobijala okna knezonadškofu, duhovščini in Slovencem sploh. To je zares krasno I
Skrajna zdivjanosf. Nemški dijaki slovanske Prage so poklonili poslancu Pferschejn, tistemu, ki je vihtel v državnem zboru najradikalniše parlamentarno sredstvo — nož, v spomin na njegovo junaštvo (1!!) srebrn nož. Ali si je možno misliti grjega divjaštva. Crnci v Afriki ljubijo tudi nad vse, kako rezilo. Živio 1
V	pojasnilo. Na zahvali udove po pokojnem gospodu Franu Jakšu je po pomoti izostal datim in kraj, kjer se je vršil pogreb. Popolnjujemo torej, da je bil pokojni JakŠ posestnik in gostilničar v Št. Petru ter da se je pogreb vršil dne 86. min. meseca.
O pogrebu nam poročajo iz Št. Petra, da je bil jak« lep in je pričal o spoštovanju, ki je je nžival pokojnik toliko od strani razumniitva, kolikor tudi od strani priprostega ljudstva. Neprijetno je dirnGlo ljndstvo, da gospod župnik ni hotel posoditi cerkvenih svečnikov. To pa za to, ker je menil, da je bil pokojnik pristaš socijalnih demokratov. Da pa ni bil, je dokaz že to, da je vedno vršil svojo versko dolžnost in je vestno opravil tndi letos velikonočno spoved.
Iz Kamnika se poroča, da se je po noči od sobote na nedeljo treslo dvakrat, v nedeljo pa trikrat. Zadnji potres minoli ponedeljek je napravil po nekaterih hišah — tako tudi v šoli — malih razpok. Ljudje so preplašeni z novo.
Momsenova 80 letnica. Ta v poslednjem 'asu maogvitnenovani nemški učenjak je izpolnil ravnokar svoje 80. leto. O tej priliki je dobil mnogo častitk od strani svojih prijateljev (mej dragimi tudi dr. Balzerjevo vozilo I Stavec.) in berolinski vseučiliščniki se mu poslali krasno spomenico, v kateri mu Čestitajo na njegovi mladeniški žilavosti v besedi in — dejanja. Dunajski vseučiliščniki, čestilci Momsnevi najbrže tudi niso zaostali za svojimi berolinskimi kolegi.
Znak napetosti. Napetost med Čehi in Nemci je postala skrajna vsled demonstracij, ki so jih eprizarjali Nemci te zadaje dni. aPiccola" brzo-javljajo iz Prage, ia je sklenil češki klab, da mo« rajo njega členi pretrgati vsako osebno zvezo s nemškimi poslanci. Če4ki ne bodo več pozdravljali Nemcem ia n« bodo odzdravljali.
Gosp. Mateja Andrejevičn Trnoven,
povodom nneaovanja višega sodišču svetnikom v Trat«.
Slovenska naša domovina Spoštuje vernega Te sina, Ki vedno in povsod Podpiraš, ljubiš bratov rod. Ti čistil milo govorico Slovencem si preziranim In branil vknjiženo pravico Primorcem si zatiranim. Nar6du svojemu iz srca vdan, Iskren, zuačajen si Slovan.
In ko obhajaš častni dan, Ko Te vsprejel je dom krasdn, Kjer viša sodna je oblast Dosegla v Tebi slavo, Čast Slovenska draga domovina, Ki vrlega rodila sina:
„Mnogaja leta zdrav nam bodi, Premnoga leta modro sodi; Resnica sveta in pravica >se dalje bodi Ti vodnica; In Bog ne daj Ti prej umreti, Da bratom lepSi dan prisveti. Gospod Te milostno ohrani, Dokler zagledaš, da Slovani, V Primorji narod starodavni Veseli dan so doživeli, Dosegli to, kar so želeli !u —
Janez Bile.
Najnovmjie veatl.
Dunaj 1. .Wiener Zeitung" objavlja cesarsko ročno pismo do Badenija. V istom povdarja Nj. Veličanstvo, da je grofa Badenija ad prvega začetka pa do njega odstopa navdajala želja, da bi z vsemi svojimi močmi slutil cesarju in blaginji vse države Piamo izreka zahvalo grofu Badeniju za požrtvovalao zvestobo v dosezanju visokega cilja, njega trudapolaega dela. za vztrajno gorečnost v vršenju svoje dolžnosti na korist ukupnosti, kakor tudi za lujalao ulauoit. Cesar zagotovijo Badeniju odkritosrčne neomajljive dobrohotnosti
„Wiener Zeitung" objavlja ročna pisma tudi do vseh drnzih odstopivših ministrov, kakor ročna pisma novo imenovanim ministrom.
Budimpešta 1. Poslanec grof Jnlij 8 s a p a n y je imenovan guvernerjem na Reki in za ogersk«-hrvatsko Pri umrje. Poverjeno mu je tudi predsedstvo pomorske oblasti na Reki.
Atone 1. Vojaška atei«ja poslaništva avstro-egerskega in nemškega sta odšle v Volo, da nadaljujeta delo določanja meie med Turčijo in Grlko. Kako se čuje, bode meja ugodna za Grško. Nobena obljudena vas in nobeno obdelano polje se ne odstopi Tarčiji.
MT Za slabotne
belehave vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede in »la-ilabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskuienega učinka je
ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet palliterskih steklenic 4 gld. 50 kr.
Telovadne drestvo »Tržaški Sokol' v Trstu.
VAAILO
na Miklavžev večer,
katerega priredi
„Tržaški Sokol«
v soboto 4. decembra 1897., ob 8. uri zvečer
v dvorani Mali/, Via lorrente št. 10,
sodelovanjem tamburaškega zbora in „SI. pevskega društva".
Vspored:
1. Tnmburanje. — 2. Petje. 3. Tamburanje. 4. Petje.
5. Nastop Miklavžev. — 6. Prosta zabava.
Vstopnina za Člana 30 kr. Nečlani 1 krono. (Otrocci so vstopnine prosti).
Kdor hoče kako darilo komu nakloniti, blagovoli naj pravočasno donesti v Čitalnico, Via S. Francesco št. 2.
K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR.
Ulica Dnnota Stev. 9.
S
©
G! O
O 8
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Aboneinent za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Do nota fttev. 9.
cd
•C
Rojaki! Spomnite a*
družbe sv. Cirila in Metoda.
>
R. DITMAR
Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi dragi priznani zi-stemi na petrolij, o-lje in električno luč.
Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd.
FABltlKS-MARKE.
TRST
Fiazza Ponterosso
štev. 6.
FABKIKS-MARKE.
M. U. dr. Moi lirtf,
pomočnik na porodih in zdravnik za
ženske.
ulica Carintia štev. 8,
ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za uboge od 8. do 9. ure zjutraj.
Uniforme za jednoletne prostovoljce
vseh orofciiih vivt po najnižji ctui iu vsako vrstne vojaške oprave po originalnih tvorniških cenah, kakor tndi civilne obleke po najnovejftem
kroju in fazonu pri Franu Jivaij zavoit za unifonuiranje Ulica Cnserma štev. 9.
Lastnik konsorui lista „Edinost'. Tzdavateli in •dtrev^m« nrsdnik Fran Godnik
lOO do 300 gld.
zamorejo ai pridobiti ost-b* AS-ikega sttinu v vaa-k^m kraju gotovo iu puateuo, U*ez kapitala in rizika a razpečevanjem zakonito dovoljnih državnih papirjev in s>vnćk. Ponudbe pod na«lov»m Ludwig Oesterreicher HII Deutachegatse 8, v Budimpešti.
£ Hotel Volpioh J
pri črnem orlu6 (Aauilanera)J
S	T R I T	&
A Via S. Spiridione, Corso, Via S. Nieeli, * V	najbolj v središču	V
A popolnoma na novo opravljen.	A
* POPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. J
'V V pritličju .Restavracija Pilsen* 9
A	od F. V o 1 p i c h a.	A
Svečar v I I/ODAH	Solkanska cesta
Gorici J- IVUrMU	it. 9.
priporoma velečastitflmu svečunatru,	cerkvenim upravan, ter slavnemu občinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld 45 nč
Ha bo one svic, koje nosijo pretokolirano tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim se avoto 1000 kron.
Svečo slrbeje vrste za pogrebe in miatrun^ko rai-svetljavo cerkva dobivaj se po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Lacrima naj ti ne j i.......klgr. po gld. 120
• običajni....... „ „ „ 1. -
Orani«............ „ „ „ —.60
Blago po&ilja ae na vse strani avstro-ogerake monarhije pofitnine proBto.
^"zaloga pohištva in ogledal «&
<3> Rafaela Italia <$>
<3>	Via Malcanton St. I.	«£>
<3> Zalega pohištva za jedilnice, spalnice in <3> »prejemnice, žimnic in peresuic, ogledal in ^železnih biaganj, po cenah, da se ni bat^rv s-.	konkurence.	^^
^AAAAaaaaaaAAaa
v?	^^
. — Tiskarna Oalenc v Trstu.