t >	*	; i »	‘
i i
' *• v* r f ; ; % \,\	* \ x j ,► ,f r ; * * » \ /• , > m . \». v' '
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, sreda. S3, maja 1951
LETO XIL, ŠT. 119 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
UDELEŽBA DELAVCEV
NA DOBIČKU PODJETJA
Čestitke slovenskega ljudstva maršalu Titu
Ekonomski ukrepi, ki se že izvajajo v našem gospodarstvu, posebno pa tisti, ki bodo v kratkem uvedeni z novim finančnim sistemom, omogočajo ne le poslovno in finančno osamosvojitev podjetij ter utrditev načela gospodarnosti in rentabilnosti v poslovanju, marveč pomenijo tudi korenito spremembo v odnosih delavcev do podjetij in razširjenje pravic delavskih svetov in upravnih odborov.
Z novim finančnim sistemom bo višina prejemkov delavca odvisna ne samo od njegovega prizadevanja oziroma od doseženega delovnega učinka; njegovi prejemki bodo hkrati odvisni od gospodarsko-finančnih uspehov podjetja. To pomeni, da bo vsak član kolektiva in-teresiran na uspešnem poslovanju podjetja kot celote. Poleg plače za opraidjeno delo bo delavec dobil dopolnilno nagrado oziroma dopolnilno plačo, če bo podjetje bolje uspevalo in bo doseglo večji dobiček. Zato bo vsakemu članu kolektiva do tega, da se v podjetju dobro gospodari, da bo delo vsakega posameznika koristno. Potegoval se bo torej za uspeh vsega podjetja. Borba proti potratnosti, prevelikim upraimim stroškom, birokraciji in neproduktivnemu delu, proti lenuhom in zabušantom bo postala stvar vsega kolektiva in vsakega posameznika.
Svoj vpliv na poslovanje celotnega podjetja bodo člani delovnega kolektiva uresničevali s posredovanjem delavskih svetov in upravnih odborov, ki bodo šele v novih pogojih dobili svoj pravi ekonomski pomen. Tako bo delavec postal zavesten voditelj proizvodnje in gospodarstva. Interes vsakega delavca bo, da se . podjetje razvija, modernizira in izpopolnjuje, da obratuje racionalno in s čim manjšimi stroški, saj bo vsaka pocenitev proizvodnje prinesla kolektivu nove možnosti, da si zboljša življenjske pogoje. Podjetje bo v bodoče samostojno razpolagalo s pretežnim delom dosežene akumulacije, stvar delavskega sveta in upravnega odbora pa bo, kako bo porabil to akumulacijo za investicije, za dvig družbenega standarda kolektiva oziroma za izplačilo do-polnih nagrad ali plač v obliki udeležbe na dobičku. Podjetja bodo tudi sama planirala svoje investicije in svojo proizvodnjo glede na možnosti in potrebe trga, seveda s to omejitvijo, da se bodo morala držati okvira osnovnih planskih proporcev.	■ -
Novi sistem; gospodarjenja nujno sledi iz novega načina upravljanja gospodarstva po delovnih kolektivih, ki kvalitativno spreminja odnos delavca doipodjetja. Dosedanji način nagrajevanja po delovnem učinku je sicer pravilen in ga bomo tudi v bodoče obdržali, vendar se kvalitativno še ni mnogo razlikoval od mezdnega odnosa v kapitalističnem podjetju, ker delavec ni bil neposredno udeležen pri razdelitvi presežka dela — akumulacije, ki je šla skoraj v celoti v korist skupnega fonda, iz' katerega je razpoložljiva sredstva ' razporejala vrhovna državna uprava brez sodelovanja tistih delavcev, ki so akumulacijo ustvarili. Na dosedanji stopnji razvoja v socializem pa je bil ta sistem potreben, čeprav je slabil interes delovnega kolektiva za rentabilno poslovanje. To je prišlo do izraža v enostranski borbi za izpolnitev planskih nalog po količini, pogosto na škodo kvalitete ali brez ozira proizvodnje na stroške oziroma potrebe trga. Tudi sistem avtomatičnega plačevanja v gospodarstvu, po katerem podjetju ni bilo treba skrbeti, kako bo s plačilom faktur, ali bo imelo potrebna sredstva za plače, ali stroški krijejo dohodke itd. je po svoje pripomogel, da podjetja niso kazala dovolj skrbi za finančne rezultate poslovanja. Upravni ukrepi, s katerimi smo skušali odpraviti te slabosti (gotovinski plan, določanje fonda plač itd.) pa so pogosto ovirali pravilen razvoj podjetij.
Po novem sistemu bo višina nagrade za delo v načelu odvisna od
Naše vojno letalstvo je dobilo za svoj praznik novo letališče, ki ga je slovesno izročil v uporabo namestnik ministra za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak. Slavnosti so se udeležili član Politbiroja CK KPJ Franc Leskošek in drugi člani zvezne vlade ter nekateri člani vlade LR Srbije.
V svojem govoru je generalni polkovnik Gošnjak poudaril, da pomenijo taki in podobni objekti v naši državi, ki nima nobenih napadalnih namenov, nov prispevek za mir. To pomenijo sploh vsi naši napori za okrepitev naše armade, ker spoštujemo svobodo in neodvisnost drugih držav.
Ko je opozoril, da so Bolgarija. Romunija in Madžarska prekršile pogodbe o oborožitvi, je naglasil, da je v zelo zaostrenem mednarodnem položaju zvezna vlada sklenila, da bo naša država, če bo potrebno, nabavila v inozemstvu orožje za našo armado. V drugačnem položaju smo prej lahko računali, da bomo imeli dovolj časa,
gospodarsko finančnega rezultata poslovanja. V okviru fonda plač bodo podjetja planirala temeljne plače z raznimi dodatki (za posebne delovne pogoje, za prihranke, za kvaliteto in podobno); kalkulacija lastne cene izdelka, v kateri bodo upoštevane plače na podlagi normativov dela, pa bo po odobritvi pristojnega državnega organa osnova, na podlar: katere bo banka dajala podjetju denarna sredstva za plače v razmerju z doseženo proizvodnjo-Novi plačilni sistem računa tudi z možnostjo, da delavci in nameščenci prejemajo manjšo plačo, če podjetje prekorači lastno ceno po odobreni kalkulaciji. Da ne bodo prehodne težave povzročile znižanja plač, bo imelo podjetje rezervni sklad, v katerega se bo stekal določen odstotek dobička. V vsakem primeru pa bo delavcem in nameščencem zagotovljena minimalna plača ne glede na finančni rezultat poslovanja podjetja.
Druga oblika prejemkov delavcev in nameščencev v podjetju pa bo udeležba na dobičku. Za ta izplačila bo služil določen odstotek doseženega dobička. Taka dodatna plača iz dobička se bo odmerjala članom kolektii-a individualno, se pravi v razmerju z deležem, ki ga je vsak posameznik prispeval k izpolnitvi nalog v času, v katerem je bil dobiček dosežen. Kot merilo za to udeležbo na dobičku bodo služili obračunani prejemki osnovnih plač. zlasti v tistih primerih, kjer se osnovna plača obračuna po delovnem učinku.
Odvisnost plač od gospodarsko finančnega uspeha podjetja se bo torej dosegla po eni strani s tem, da bo izplačilo obračunanih plač odvisno od uresničenja planirane lastne cene, po drugi strani pa z udeležbo delovnega kolektiva pri doseženem dobičku podjetja. Tako bo nastala ekonomska zainteresiranost vsakega člana kolektiva na uspehu in razvoju podjetja. Novi sistem bo imel brez dvoma daljnosežne posledice za ves nadaljnji razvoj naših podjetij in našega gospodarstva v smeri rentabilnosti in gospodarnosti, delovnim kolektivom pa se bodo z udeležbo na dobičku odpirale nove možnosti za povečanje dohodkov in dvigu življenjskega standarda.	S.
Beograd, 22. maja (Tanjug). Na javni seji odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ sta na vprašanja več ljudskih poslancev o mednarodnih odnosih naše države odgovarjala minister za zunanjo trgovino Milentije Popovič in zastopnik ministra za zunanje zadeve Leo Mates-
Odgovarjajoč na vprašanja o pomoči ZDA naši državi se je minister za zunanjo trgovino Milentije Popovič najprej dotaknil nekaterih sodobnih problemov v mednarodnih ekonomskih odnosih in tistih naših glavnih gospodarskih problemov, ki so z njimi v zvezi. Dejal je, da je neenakomerni razvoj ekonomskih sil na svetu, ki je značilen za kapitalistični način proizvodnje, povzročil posebno zaradi druge svetovne vojne velikanske, lahko bi rekli bistvene spremembe v mednarodnih ekonomskih, s tem v zvezi pa tudi političnih odnosih. Izredno narasle proizvodne sile so še bolj poglobile jez med najbolj razvito državo ZDA in gospodarsko zaostalimi, posebno pa kolonialnimi državami.
Ta razlika povzroča velikanske motnje pri delovanju svetovnega gospodarstva. v nadaljnjem razvoju pa je nevarna celotnemu sistemu svetovnega gospodarstva.
Velika zaostalost nekaterih držav in ozemelj prav zelo ovira svetovno
da se oborožimo s svojim lastnim orožjem, danes pa je položaj tak, da ne moremo dovoliti, da bi naši armadi česar koli primanjkovalo.
Ker so v zadnjem času nekateri tuji listi pisali, da bi se naša armada v primeru vojnega -napada umaknila v hribe ter sovražniku prepustila svoje ozemlje, je med drugim dejal:
»Ni potrebno, da bi pobijali take trditve. Morda bi kdo želel, da bi se mi z armado umaknili v hribe, toda mi ne bomo ničesar storili, kar bi napadalcu olajšalo delo. Pač pa bomo storili vse, da bomo sposobni braniti vsako ped naše zemlje, kakor so jo branili naši slavni predniki. Vsak, ki sanja c tem, da bi zasužnjil našo državo in nam vzel svobodo, naj ve, da ga bodo složni narodi Jugoslavije pričakali ne šele v hribih, temveč da ga že pri prvih korakib čez mejo čaka smrt in uničenje.«
Po govoru so piloti vojnega letalstva izvajali razne vaje z letali domače konstrukcije.
Slovesen in prisrčen je bil včeraj sprejem Titove štafete v Ljubljani. Slovesen po zunanji podobi, saj je le redkokdaj na prostoru pred ljubljanskim Narodnim domom tolikšna množica praznično razpoloženega prebivalstva, prisrčen pa zaradi preprostosti in ljubkosti, s katero s0 izbrani odposlanci ljudstva in armade izročali štafetne palice predsedniku vlade Mihi Marinku in predstavniku Jugoslovanske armade generalmajorju Petru Stantetu. ki sta ob navzočnosti članov vlade in Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije ter zastopnikov množičnih in fizkulturnih organizacij sprejemala čestitke k 59. rojstnemu dnevu maršala Tita.
Nič čudnega ni. če je ob tej veliki in nenavadni slovesnosti komu od nosilcev štafetnih palic pred mikrofonom za trenutek zastala beseda, če ni mogel z govorom lepo oblikovati čustev, ki so mu vrela iz srca, saj so vsi vedeli, da je v njih ena sama goreča želja za srečo, blagor in zdravje našega voditelja, maršala Tita. To so v bolj ali manj izbranih besedah povedali učenka fine mehanike Sonja Rozmanova, zastopnica demokratičnega prebivalstva Trsta Lilijana Miškulin. idrijski rudar Ivan
zamenjavo, ki jo nujno zahtevajo današnje razvite proizvodne sile. Te sile potrebujejo, panogo širše svetovno tržišče, prav zaostalost drugih držav pa omejuje to tržišče in postaja ovira za nadaljnji razvoj.
Zaostale države, posebno pa najbolj zaostale in kolonialne, niso gospodarsko sposobne, da bi z investiranjem v ka-ritalno graditev dvignile svojo gospodarsko moč v takem obsegu in tako hitro, kot je najmanj potrebno, da bi se obdržalo ravnotežje in omogočilo kolikor toliko normalno delovanje svetovnih e1- ■ omskih odnosov. Zato je dobil problem mednarodnega finansiranja širši' pomen, doživel je nekatere spremembe v svojem bistvu in spremenil je svoje oblike. Z drugimi besedami, gospodarski razvoj je privedel do položaja, da je postalo finansiranje zaostalih in nerazvitih držav eden izmed najvažnejših sodobnih svetovnih ekonomskih problemov, finansiranje teh držav je postalo mednarodni problem in nujnost.
Razumljivo je. da delujejo tu tudi razni politični činitelji. V vseh drža-. vah, kar pa je posebno važno pri današnjem položaju, v gospodarsko najbolj zaostalih, se razvija in krepi gibanje za osvoboditev in ustanovitev samostojnih narodnih držav. Gospodarska podlaga in smoter teh gibanj je odprava vseh tistih pogojev, ki so ovirali njihov razvoj: starih zaostalih fevdalnih odnosov v teh državah ter s tem v zvezi sistema kolonialnega izkoriščanja — kar naj bi odpravilo bedo in siromaštvo. To še bolj zaostruje celotni problem in ga dela še bolj perečega. Kar pa je treba posebno poudariti, je, da so prav ti politični činitelji najvažnejši in da zahtevajo novih oblik za reševanje teh problemov. Prav ti činitelji izpodkopavajo in večkrat uspešno onemogočajo stari kolonialni sistem.
Najbolj splošno rečeno, prav ti politični činitelji so povzročili, da je postalo vprašanje mednarodnega finansiranja eno izmed najvažnejših mednarodnih političnih problemov. Zahtevajo pa čim bolj demokratično vsebino in obliko za njegovo rešitev.
Toda neenakomerni razvoj, zlasti v zvezi z drugo svetovno vojno z velikanskimi opustošenji, ki jih j’e pretrpel v Evropi in izredno hitrim naraščanjem proizvodnih sil v Ameriki, je privedel do tega, da so vse evropske države, pa tudi najbolj razvite, postale po vojni v primeri z Ameriko gospodarsko deficitne.
Po podatkih Združenih narodov je primanjkljaj Evrope (samo zahodno-
Maver, vrtalec na naftnih poljih Vinko Šlibar, nosilec koroške štafete, kmečko dekle iz Železnih dveri, mali pionir iz Ljubljane, borci in oficirji Jugoslovanske armade in vsi ostali izmed dvajsetorice, ki so imeli častno nalogo spregovoriti v imenu delovnega ljudstva Slovenije in čuvarjev naše varnosti.
»Nič bolj naravnega ni od brezmejne ljubezni našega ljudstva do maršala Tita, saj imamo voditelja, kakršnega ne najdem0 nikjer na svetu. V njem so vtelešeni napori delovnih ljudi in njihovo stremljenje za napredkom. Pod njegovim vodstvom bomo ohranili toliko želeni mir in razvili oblike resnične ljudske demokracije,« je v imenu Izvršnega odbora Osvobodilne-fronte nagovoril zbrano množico pred. sednik vlade Miha Marinko. Vsem je govoril iz srca. ko je tolmačil veliko veselje in zadovoljstvo prebivalstva o srečno prestani bolezni voditelja naših narodov. Tihe želje za njegovo zdravje so se pridruževale čestitkam, ki jih je predsednik vlade v imenu slovenskega ljudstva izročal nosilcem štafetnih palic za maršala. Tudi zagotovilo generalmajorja Stanteta, da borilo kakor doslej neumorno krepili borbeno sposobnost in enotnost naših
evropske države, ki sodelujejo v Marshallovem načrtu) znašal: leta -1938
0.7 milijarde dolarjev, leta 1947 4,8 milijarde dolarjev, leta 1948 3,2 milijarde dolarjev.	1
To novo gospodarsko dejstvo je vneslo nov element v svetovno gospodarstvo, ustvarilo je nove motnje v čisto gospodarskem funkcioniranju svetovnega gospodarstva in seveda ustvarilo tudi nove politične težave in probleme.
Prav tako je novo dejstvo v mednarodnih odnosih tudi brezplačna pomoč Amerike mnogim deficitnim in zaostalim državam. Pojasnilo tega pojava maramo iskati v zgornjih razlogih. Primanjkljaji posameznih držav so tako veliki, da bi bilo njihovo reševanje z . rednimi posojili skoraj nemogoče. Posojila bi namreč tako močno obremenila gospodarstva teh držav v prihodnosti, da jih države ne bi mogle vračati bodisi zato, ker so deficiti veliki, bodisi zato, ker so perspektive njihovega razvoja gospodarstva take, «da ■ v daljšem razdobju niso sposobne uravnovesiti svojih plačil.
•V bistvu ima brezplačna pomoč nalogo, da vsaj deloma ublaži prepad, ki je nastal zaradi neenakomernega razvoja da vsaj deloma reši in odpravi tiste’ najtežje posledice takega razvoja, ki groze obdržanju celotnega sistema ali funkcioniranju gospodarskega stroja posamezne države.
Tov. Milentije Popovič je nato Se razložil, zakaj finansiranje po privatnih bankah ne more biti uspešno.
Seveda je osnova vseh mednarodnih gospodarskih odnosov kapitalistična. Vsi ti problemi so nastali kot posledica kapitalističnega razvoja svetovnih gospodarskih odnosov, trajno pa morejo biti rešeni samo na temelju zares socialističnih odnosov. Toda prav zato. ker se vse to razvija na kapitalistični osnovi, imamo zelo različne težnje — gospodarske in politične na tem področju, od najbolj reakcionarnih do najbolj demokratičnih. Najbolj reakcionarne so tiste, ki odpravljajo gospodarske stike na svetu in ustvarjajo bloke, iz česar izvira neposredna nevarnost vojn, onemogočajo sleherno financiranje in pomoč, izkoriščajo financiranje in pomoč za politično zatiranje in za dušitev gospodarske samostojnosti posameznih narodnih gospodarstev In narodne neodvisnosti posameznih držav, izkoriščajo svoje prednosti, da posamezne države ali skupine držav spravijo popolnoma pod svoje nadzorstvo, izkoriščajo gospodarsko moč svoje državne sile, da ostale države podrede. Na podlagi tega se pojavljajo tudi želje in težnje za ustanovitev neke superdržave. ki. naj bi vse »združila«, to je vse postavila
narodov, je podprl trden sklep navzoč-nih, boriti se z vsemi silami za naš najvišji smoter — za resničen mir in blagostanje delovnih ljudi.
Ljubezen in vdanost slovenskega ljudstya do maršala Tita bosta ob njegovem rojstnem dnevu naše najdražje darilo, ki ga bo gotovo vesel. In to dvoje so poleg prisrčnih čestitk vzeli s seboj na pot nosilci štafetnih palic.
Naš železniški promet se je letos znova povečal
V nedeljo se je v Beogradu sestal plenum centralne uprave Sindikata železničarjev Jugoslavije. Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da so naše železnice v prvem letošnjem četrtletju prepeljale za 14.5% več potnikov in za 6% več blaga kakor v istem razdobju lanskega leta*. V tekmovanju za prevoz težkih vlakov so dosegli povečanje obremenitve vlakov povprečno za 29% in povečanje hitrosti za 3%. Kolektivi železniških kurilnic pa so prihranili mnogo premoga. Potrošnja premoga je bila v prvem letošnjem četrtletju nasproti normi znižana za nad
pod svojo peto. Te težnje se pojavljajo povsod kot sestjavni del reakcionarnih tokov, lastnih kapitalizmu, zlasti na današnji stopnji razvoja, ko postaja v kapitalizmu čedalje bolj odločilna gospodarska moč državni kapitalizem.
Zlasti je tipična politika sovjetske vlade,
Nato je minister za zunanjo trgovino poudaril, da bi bila najbolj demokratična pot in oblika financiranja v današnjih razmerah nedvomno po Združenih narodih ter na načelih, na katerih so Združeni narodi ustanovljeni, kar pa preprečujejo reakcionarne sile, zlasti pa Sovjetska zveza, in se zato praktično mednarodno financiranje in pomoč izvajata predvsem izven Združenih narodov
Naša država spada med zaostale države, če že ne v vrsto najbolj zaostalih, zlasti če njeno gospodarsko moč primerjamo s prirodnimi bogastvi in gospodarskimi možnostmi. Industrializacija ima ta smisel, da z razvijanjem proizvodne sile države dvigne življenjski standard in usposobi narodno gospodarstvo za vsestranske gospodarske odnose z drugimi državami. Toda sama industrializacija angažira velika sredstva, kar se neposredno kaže v našem Izvozu in uvozu in v naših mednarodnih plačilih.
Naša država sodi tudi med tiste evropske države, ki so razmeroma največ trpele zaradi vojne. Tudi suša, in-formbirojska blokada ter politični položaj, v katerem se je znašla naša država pri obrambi svoje neodvisnosti, ko moramo že več let dajati velika sredstva za krepitev naše obrambne sposobnosti, vse to je vplivalo na to, da se je v našem gospodarstvu pojavil primanjkljaj v mednarodnih plačilih, kar je ustvarilo velike težave v gospodarskem življenju glede življenjske ravni ljudstva.
Za primanjkljaj v plačilni bilanci je značilno dejstvo, d~ je izrazito začasen. Vse ekonomske analize in tudi najbolj črnoglede, dokazujejo, da se z izvršitvijo nameravane industrializacije rešuje tudi vprašanje primanjkljaja. Industrializacija bo povečala naš izvoz v mnogih panogah, zmanjšala potrebo po uvozu mnogoštevilnih drugih predmetov, zmanjšala potrebo po uvozu strojev in naprav In, kar Je zlasti važno, zmanjšala bo potrebo po uvozu vseh potrebščin za narodno obrambo, naše gospodarstvo pa bo sposobno, da bo več ali manj samostojno oskrbovalo našo armado. — To pa pomeni — čim-pi j bomo končali kapitalno graditev in sprostili nove kapacitete na podlagi naprav, ki Jih sami izdelujemo in ki Nadaljevanje na 2. strani
PARIŠKA
KONFERENCA
Pariz, 22. maja (AFP) Na današnjem
sestanku so namestniki zunanjih ministrov razpravljali o sovjetskem predlogu za vključitev Atlantskega pakta in ameriških prekomorskih oporišč v dnevni red morebitne konference zunanjih ministrov.
Britanski delegat Ernest Davies je dejal, da tri zahodne velesile ne morejo dovoliti razpravljanja o paktu, ki razen Francije, ZDA in Vel. Britanije obvezuje še 9 drugih držav, medtem ko ZSSR ni njegova članica. Davies je dodal, da bo sestanek zunanjih ministrov možen, če bo Gromiko umaknil svoj predlog o Atlantskem paktu. Predstavnik ZSSR Gromiko je izjavil, da ni nobeden izmed dokazov zahodnih delegatov proti sprejemu Atlantskega pakta na dnevni red prepričljiv pa tudi ne utemeljen. Prihodnja seja bo jutri popoldne.
Kredit za pariško zasedanje Generalne skupščine OZN
Pariz, 22. maja (AFP). Francoska narodna skupščina je odobrila kredit
485.5	milijona frankov, za stroške šestega zasedanja Generalne skupščine OZN. Prihodnje zasedanje Generalne skupščine bo namreč letošnjo jesen v Parizu.
ZDA predlagajo ustanovitev komisije za kontrolo oboroževanja
New York, 22. maja (AFP). Ameriška delegacija v Združenih narodih bo predlagala ta teden, naj bi namesto komisije za atomsko energijo in komisije za konvencionalno oborožitev ustanovili komisijo za kontrolo oboroževanja in oboroženih sil. Poglavitna naloga te komisije bi bila, da pripravi popolne in vskladene načrte za mednarodno nadzorstvo celotne oborožitve in vseh oboroženih sil. da se omeje in zmanjšajo oborožene sile in oborožitev, vštevši notranje sile varnosti in policije. Ta komisija naj bi tudi sestavila načrt za postopno izva-janje sistema nadzorstva in reguliranja oborožitve in oboroženih sil.
Britanska parlamentarna delegacija odpotovala v Makedonijo
Britanska parlamentarna delegacija je včeraj obiskala Ljudsko skupščino FLRT, kjer so se njeni člani pogovarjali z našimi ljudskimi poslanci. Sinoči je bil sprejem v prostorih britanskega veleposlaništva. Sprejema so se udeležili tudi podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj in Aleksander Ranković, zvezni ministri Osman Karabegovič, Rato Dngonjić in Sava Kosanović>t predsednik vlade LR Srbije Peter Stambolič in člani diplomatskega zbora, med katerimi je bil tudi veleposlaniki ZDA g. Allen. — Danes je britanska parlamentarna delegacija odpotovala v LR Makedonijo.
Naša rečna pristanišča dobe 12 električnih žerjavov
Jugoslovanska rečna plovba je letos začela obsežna dela za mehanizacijo nakladanja in razkladanja in za ureditev operativne obale v naših najvažnejših rečnih pristaniščih Rečna pristanišča v Capragu. Sisku, Zabrež-ju, Vukovaru. Smederevu in Brčkem bodo dobila 12 novih električnih žer. javov. nekatera pristanišča pa bodo opremljena tudi z eievatorji za žito in drugimi modernimi napravami za razkladanje in nakladanje. Pristanišče v Capragu pri Sisku, kjer bodo v glav. nem prekladali bosanski les in piritno rudo z Majdanpeka na železniške vagone za nadaljnji prevoz do Reke, bo že letos eno izmed naših najmoderneje opremljenih pristanišč za tovorni promet. ki bo urejeno za letni promet 180 tisoč ton blaga, To pristanišče bo dobilo 2 električna žerjava. Razen tega grade novo operativno obalo za pristajanje rečnih ladij. Tudi v Zabrežju pri Obrenovcu ob Savi naglo napredujejo dela za mehanizacijo pristanišča. Tu že postavljajo podnožje za nov električni žerjav. Hkrati grade novo operativno obalo in nakladalne rampe. Pospešena izvršitev teh del je važen pogoj, da bo letos naša rečna plovba lahko izvršila svojo veliko prevozno nalogo.
Podaljšanje železniške proge do gradbišča hidrocentrale Zvornik
Pred meseci So začeli graditi 3.7 kilometra dolgo normalnotirno železniško progo od železniške postaje Mali Zvornik, kjer se konča proga Sabac-Zvornik. do gradbišča velike hidrocentrale na Drini. Podaljšek proge Sabac—Zvornik bo dovršen do začetka julija, kar bo znatno olajšalo gradnjo hidrocentrale, ker ne bo več treba s kamioni dovažati na gradbišče cementa, železa in drugega materiala.
VREMb
Davi Je bilo v Sloveniji sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo in najnižjo temperaturo S' C na Jezerskem. Ob 7 zjutraj Je bil zračni pritisk v Ljubljani 738.5 mm, temperatura zraka 12 6*' C, naj-nižld temperatura 11.1° C. relativna vlaga 93«,oblačno -v„. vidljivost 6 km.
Napoved za četrtek: Pretežno lepo vreme z Jutranjo meglo po kotlinah. Temperatura med 4" C in ZZ’ C.
Storili bomo VS09 da bomo sposobni braniti vsako ped naše zemlje
21%.
Vlada FLRJ hoče čim bolj okrepiti mednarodni
položaj Jugoslavije
ODGOVORI MINISTRA MILENTI.TA POPOVIČA IN POMOČNIKA ZUNANJEGA MINISTRA LEONA MATES A NA SEJI ZUNANJEPOLITIČNEGA ODBORA LJUDSKE SKUPŠČINE NA RAZNA VPRAŠANJA S PODROČJA MEDNARODNIH ODNOSOV NAŠE DRŽAVE
Kitajska ofenziva se ustavlja na vsej
fronti
Poveljstvo čet OZ\ pričakuje, da bodo Kitajci stnova poskusili nadaljevati ofenzivo
Odgovori ministra Milentija Popoviča
ZASEDANJE DONAVSKE KOMISIJE
Omejevanje pravic donavskih držav v korist Sovjetske zveze
Govor šefa naše delegacije Djuriča na seji delovne skupine
Gaiac, 22. maja, (Tanjug) Na včerajšnji seji delovne skupine, ki je imela nalogo pripraviti dokončni načrt pravilnika za četrto redno zasedanje Donavske komisije, je jugoslovanska delegacija izjavila, da ne more v celoti sprejeti predloga splošnega pravilnika o plovbi na Donavi. Sef jugoslovanske delegacije Dragoje Dju-rič je poudaril, da kaže načrt pravil, nilca jasno težnjo po omejevanju pravic donavskih držav v korist Sovjetske zveze.
»Jugoslovanska delegacija.« je poudaril Djurič, »je že od začetka zahtevala, da bi bilo delo Donavske komisije v skladu z demokratičnimi načeli, t. j., da bo imela vsaka zastopana država vedno možnost enakopravno sodelovati pri njenem delu. Toda že od začetka se je videlo, da notranja organizacija Donavske komisije ne temelji na teh načelih. Pri pripravah za reševanje vseh vprašanj ter v vodstvu komisije ne sodelujejo vse države, marveč si je to pravico pridržala izključno zase delegacija Sovjetske zveze.«
Ob začetku seje je bil na predlog predsednika Donavske komisije Pre-oteasa izvoljen za predsednika delovne skupine šef bolgarske delegacije Ma. nolov. Nato so prebrali pojasnila k osnovnemu pravilniku o plovbi na Donavi ter pravilnik o rečnem nadzorstvu. nakar so začeli razpravljati o načrtu pravilnika v celoti. Zastopniki Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Sovjetske zveze so govorili za načrt, ki ga je izdelalo tajništvo Donavske komisije.
Sef jugoslovanske delegacije Djurič si je pridržal pravico, da bo obrazložil stališče jugoslovanske delegacije obširneje na plenarnem zasedanju Donavske komisije Protestiral Je proti temu, da je dobila jugoslovanska de-
bilo sporočeno madžarski vladi da je zaradi takega njenega ravnanja jugoslovanska vlada prisiljena storiti potrebne ukrepe zaradi varnosti osebja poslaništva FLRJ, in članov njihovih družin na Madžarskem. S tem namenom je bilo ukazano, naj se zadrži izročitev že vidiranih potnih listov uslužbencem madžarskega poslaništva in članom njihovih družin, med drugim tudi soprogi madžarskega odpravnika poslov gi. Hrabec. Hkrati je bilo po našem poslaništvu v Budimpešti 7. aprila sporočeno namestniku načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva Madžarske g. Gutasu, da je jugoslovanska vlada pripravljena vsak čas omogočiti gospej Hrabec, da bi z otrokom zapustila Jugoslavijo, če bo madžarska vlada omogočila, da hkrati zapusti Madžarsko jugoslovanski odpravnik poslov z ženo in otrokom. Na dan 8. aprila je jugoslovanski odpravnik poslov znova obiskal g. Gutasa in ponovil predloge jugoslovanske vlade. Toda madžarska vlada ni dala nikakršnega odgovora na ta predlog.
Jugoslovanski odpravnik v Budimpešti je nato 7. maja sporočil pomočniku zunanjega ministra madžarske vlade, da je jugoslovanska vlada pripravljena gospej Hrabec omogočiti odhod iz Jugoslavije tudi v primeru, če bi dalo madžarsko zunanje ministrstvo izjavo, da bo madžarska vlada izdala odhodno dovoljenje jugoslovanskemu odpravniku poslov in njegovi družini. Teda Madžarska ni odgovorila niti na ta najnovejši predlog jugoslovanske vlade. Iz vsega tega jasno izhaja, da madžarski vladi ni bilo do vrnitve ge. Hrabec in da njen povratek namenoma zavlačuje, da bi umetno skonstruirala razloge za mednarodno napetost v tem delu sveta, za izvajanje pritiska in uresničenje nadaljnjih sovražnih namenov proti Jugoslaviji.
Po javni seji je bila tajna seja odbora za zunanje zadeve.
ZASEDANJE MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANE
Zmanjšanje števila poverjeništev
Tokio, 22. maja (Reuter). Kitajska ofenziv: v Koreji se polagoma ustavlja na vsej fronti. Kitajske in severnokorejske enote so zapustile mostišče južno od Canganga na zahodnem delu fronte. S tem je odpravljena nevarnost, ki je še pred nekaj dnevi grozila desnemu krilu oboroženih sil združenega poveljstva pri Seulu. Na vzhodnem delu fronte, kjer operira druga ameriška divizija, je sovražni pritisk precej popustil. Opazili so tudi, da se kitajske sile umikajo proti severu. V štiri dni trajajočih borbah na tem sektorju so kitajske enote izgubile 37.750 vojakov. Skupne kitajske izgube v tej petdnevni ofenzivi cenijo na 80.000 vojakov. Kitajske in severnokorejske sile se znova zbirajo na vzhodnem delu fronte in deloma na srednjem. Izvid-
Donavska
konferenca
Reka Donava je bila že od nekdaj glavno prometno sredstvo Srednje Evrope. Bila je mrtva priča burni zgodovini Srednje Evrope, videla je najrazličnejše armade, cesarje, trgovce in potnike, do prave veljave pa je prišla šele z nastopom kapitalizma, ko je z nekaterimi izboljšavami postala plovna za sodobne rečne parnike od Črnega morja do Dunaja in dalje. Na pritisk velesil je s pariškim dogovorom Donava postala (1856) mednarodna reka, s čimer so jo lahko pričele neusmiljeno izkoriščati ali bolje, začelo se je izkoriščevanje obalnih držav, ki na žalost do danes še ni prenehalo, ampak je bivše izkoriščevalce Anglijo, Francijo in Italijo zamenjala — Sovjetska zveza.
Po drugi svetovni vojni 30. julija 1948 je bila na konferenci v Beogradu, kjer so sodelovali delegati 11 držav, razglašena donavska konvencija iz l. 1921 za neveljavno in sprejeta nova, ki je sicer obdržala določbo o mednarodnosti Donave in svobodni plovbi, vendar pa je zagotovila suvereniteto obalnim državam. Nova konvencija je uredila vsa vprašanja uprave, tehnična in finančna vprašanja in poslovnik. Kazalo je, da je vprašanje plovbe po Donavi dokončno rešeno. Zgodilo se je drugače. Obalne države (države Informbiroja) so hočeš-no-češ prodale svojo suvereniteto Sovjetski zvezi, s čimer si je le-ta v Podonavski komisiji zagotovila absolutno gospostvo. Edina država, ki se ji je upala na dosedanjih zasedanjih upirati, je bila FLRJ — zaradi brezhibnega glasovalnega stroja seveda brezuspešno. S pomočjo istega stroja je postal sovjetski delegat, sekretar komisije, direktor, ki ni odgovoren za svoja dejanja nikomur. Na lanskem zasedanju ni bil sprejet niti en sam predlog naših delegatov- Zbrani delegati so zato tembolj poslušno sprejemali sovjetske predloge, ki so stremeli za tem, da bi olajšali »trgovino« Sovjetski zvezi, katera je po zaplembi nemških in avstrijskih ladij postala na Donavi najmočnejša glede na plovni park in dobičke, medtem ko so njeni izdatki zaradi kratke obale v njeni posesti in malega števila pristanišč mnogo manjši kot stroški ostalih držav — podpisnic konvencije. Stroške malim državam, dobičke veliki bratski Sovjetski zvezi!
Četrto redno zasedanje Podonavske komisije se bo začelo 23. t. m. v Galcu, kamor je že prispela tudi naša delegacija. Na tem zasedanju bo Jugoslavija sprožila predvsem vprašanje džerdapske ožine, ki je pod jugoslovansko-romunsko upravo. V zadnjem letu so namreč Romuni s preiskovanji, z grožnjami, z zavlačevanjem pri izdajanju legitimacij itd. onemogočili našim predstavnikom delo v upravi. Še več, z neupravičenimi manipulacijami pri pristojbinah skušajo Romuni našo državo oškodovati tudi finančno, pri čemer bi mimogrede pripomnili, da je prispevek FLRJ — 6 milijonov dinarjev — celo znatno večji od našega prispevka OZN. Čeprav imajo naši delegati — po dosedanjih izkušnjah — malo upanja na uspeh, bodo vendarle skušali doseči revizijo začasne ureditve uprave Džerdapa z dne 5. oktobra 1945, kakor tudi odstraniti vse ostale nepravilnosti, ki se godijo. Naša dežela, ki ima močno rečno mornarico (335.806 br. reg. ton), sodobne obalne naprave in pristanišča, ki so med najboljšimi na Donavi, upravičeno pričakuje, da bodo njeni predlogi upoštevani. — V nasprotnem primeru bo pač primorana braniti svoje interese na Donavi in Džerdapu na drug način. A. F.
Truman zahteva nove kredite
Washington, 22- maja (AFP). Predsednik ZDA Truman je zahteval včeraj od kongresa, naj odobri dopolnilne kredite v znesku 1090 milijonov dolarjev za proračunsko leto, ki se začne 1. julija.
Od teh kreditov je 800 milijonov namenjenih za ustvaritev zalog surovin, ostanek pa za financiranje poslovanja ministrstev za trgovino, za notranje zadeve, za pravosodje in finančnega ministrstva ZDA.
Zaprli so italijansko tovarno, ki so jo vodili delavci
Rim, 22. maja (Tanjug). Italijanska vlada je izdala odločbo, s katero odreja, da je treba zapreti tovarno »Reg-giane«, ki jo že 8 mesecev vodijo delavci sami, ker jo je direkcija zapustila. Opozicijsko časopisje z nezadovoljstvom piše o tej odločbi, češ da bo na ta način ostalo 4000 delavcev brez zaposlitve-
niki združenega poveljstva trdijo, da So opazili večje kitajske sile na cestah Vančon—Cunčon, Indže—Handži—Hong-čon in vzhodno od Cunčona.
Štabi posameznih enot združenega poveljstvi pričakujejo, da bodo Kitajci znova poskusili nadaljevati ofenzivo. Kljub temu, da se umikajo na vseh delih fronte, pa Kitajci izvajajo ponekod napade v manjših skupinah po 500 mož.
Težki bombniki so s svojih oporišč
Teheran, 22. maja (Un. Pr.) Perzijsko zunanje ministrstvo je izdalo poročilo. ki graja stališče ZDA v sporu med Perzijo in Veliko Britanijo.
V	zvezi z zadnjo britansko noto so obvtščeni krogi zvedeli, da bo Perzija odklonila britanske predloge za rešitev petrolejskega spora, razen če je Vel. Britanija pripravljena sprejeti nacionalizacijo Anglo-iranske petrolejske družbe kot dejstvo. Perzijski strokovnjaki in drugi visoki državni funkcionarji se posvetujejo o novem odgovoru perzijske vlade Vel. Britaniji,
Agencija France Presse poroča, da je Anglo-iranska petrolejska družba danes popoldne prejela noto, s katero perzijska vlada odklanja ponudbo družbe, da bi spor rešili z arbitražo. Predstavnik družbe je izjavil, da se po tem koraku perzijske vlade ne izključuje možnost, da se bo družba obrnila na mednarodno razsodišče v Haagu.
V	isti noti je perzijska vlada zahtevala, naj družba določi predstavnike, ki bodo po zakonu o nacionalizaciji sodelovali pri likvidaciji Anglo-iranske petrolejske družbe.
Perzijski notranji minister je izročil ameriškemu veleposlaniku v Teheranu noto, s katero perzijska vlada obsoja ZDA zaradi vmešavanja v spor glede vprašanja petroleja. V noti se izraža začudenje, da vlada ZDA, ki do ne-
Nadaljevanje s 1. strani jih bomo dobili z že sklenjenimi krediti in posojili, temprej bomo rešili vprašanje našega primanjkljaja.
Primanjkljaj lahko razdelimo v dve kategoriji. Del, ki je nastal zaradi potreb po uvozu industrijske opreme, znaša približno 225 milijonov dolarjev. Te vsote ne moremo plačati v določenem roku in smo se zato obrnili na tujino, predvsem na Mednarodno banko za dolgoročna posojila. Drugi del je tekoči primanjkljaj in se nanaša na kritje tekočih potreb gospodarstva. Je rezultat predvsem velikih potreb za narodno obrambo in izredno velike suše, ki je lani prizadela našo državo, zaradi česar se je naš izvoz občutno zmanjšal in tudi letos ne bo mogel doseči svoje normalne ravni Iz leta 1949. Ta tekoči primanjkljaj seveda izvira iz dejstva, da želimo, da bi se življenjska raven ljudstva navzlic navedenim dejstvom vzdržala na revni, ki je b'i-> pred veliko sušo, to pa pomeni, da jo glede na sedanje stanje nekoliko popravimo. Tudi zanj je značilno, da Je samo začasen in da bo ostal leta 1951 In 1952. Vse to govori za to, da leta 1953, seveda če ne bodo vplivali nekateri novi, sedaj še nepoznani razlogi in motnje, ne bo več tega primanjkljaja.
Ce ne bi zadovoljivo rešili vprašanja sedanjega primanjkljaja, bi imeli izredno velike težave pri nadaljnji krepitvi obrambne sposobnosti države, določeno zadrževanje v tempu kapitalne graditve in potemtakem tudi podaljšanje roka, ko bo naše gospodarstvo v celoti sposobno odpraviti primanjkljaj v mednarodnih plačilih. Zlasti velike težave pa bi imeli pri varovanju živ-ljeo’ske ravni, ki d> vsekakor paril3. Ža rešitev tega vprašanja v letih 1951 in 1952 se je naša vlada obrnila za pomoč na vlado ZDA. Del pomoči v znesku 29 milijonov dolarjev smo že dobili. Vlada se pogaja tudi z vlado Velike Britanije o istem vprašanju. Toda sedanji tekoči primanjkljaj, čeprav je nastal iz razlogov, ki so bili izven naše moči, se mora vendarle vzeti kot najslabša stran našega gospodarskega življenja tako trenutno, kakor glede na perspektivo našega nadaljnjega razvoja, Le-ta ogroža našo življenjsko raven in tudi tempo nadaljnje graditve, kakor tudi krepitve naše narodne obrambe. Zavoljo tega je poglavitna gospodarska naloga odprava tekočega primanjkljaja v določenem roku t. j. v letu 1953. Zato je potrebno, da se dokončajo začeti industrijski objekti, ki nam morejo dati novo proizvodnjo v letih 1951 in 1952 in za katere lahko trdimo, da imajo zagotovljeno vso opremo. Temu se morajo podrediti vsa druga investicijska dela. Delo na ključnih objektih, če ga gledamo iz tega vidika, dobiva svoj polni značaj. Brez takšne rešitve ne bi mogli odpraviti sedanjega primanjkljaja, marveč bi morali dovoliti, da še vnaprej in dolgo časa ostane ta najslabši in najneugodnejši činitelj našega gospodarskega življenja. Nadalje je potrebno izredno varčevanje s tistimi izdelki, ki jih uvažamo oziroma, ki bi jih lahko izvozili in so potrebni izredni napori, da se po- iča izvoz našega blaga v tujino.
Pri prahtičnem reševanju problemov so nastajale razne težave. Znano je, da so države Zahodne Evrope organizirane v Marshallovem načrtu, da so ustvarile organizacijo za evropsko gospodarska sodelovanje in evropsko plačilno unijo, v katerih rešujejo skupne probleme. Po teh organizacijah tudi dobivajo podporo od ZDA. Poleg tega imaja v ZDA zakone in prakso, po katerih se odločajo in izvajajo ti posli. Toda specifičnost našega položaja na svetu ter naša mednarodna politika je zahtevala tudi nekatere specifičnosti pri reševanju takih vprašanj. Toda do sedaj se je posrečilo premagati tudi
v Okinavi in Iz Japonske izvedli preteklo noč več napadov ter metali težke bombe na objekte vzdolž fronte. Vele-trdnjave »B 29« so napadale hkrati s kopnimi silami ter z topniškim ognjem z ladij.
Spričo embarga proti LR Kitajski je pekinški radio v včerajšnji oddaji navedel, da ti novi ukrepi OZN ne bodo oslabili vojaške zmogljivosti Kitajske. OZN in ZDA, da so s svojim ravnanjem dokazale, da so sovražnik kitaj-I skega naroda.
davn- ni navajala svojega stališča do nacionalizacije petrolejske industrije, priporoča sedaj Perziji, naj bi se spor z Anglo-iransko družbo rešil z arbitražo. Na koncu naglasa perzijska vlada, da mora izvajati sklep parlamenta o nacionalizaciji petrolejske industrije, ker bi lahko sleherna neodločnost samo izzvala ostro nezadovoljstvo pri perzijskem ljudstvu.
AFP poroča, da imajo vladni krogi v Washingtonu obtožbe perzijske vlade o vmešavanju ameriškega zunanjega ministrstva v perzijske notranje zadeve za neosnovane. V Washingtonu še vedno upajo, da bo britanska vlada le priznala zakon o nacionalizaciji petrolejske industrije in da so še možna neposredna pogajanja med Teheranom in Londonom.
London, 22. maja. (Tanjug) Britanska proizvodnja avtomobilov se je v prvem trimesečju t. 1. zmanjšala za 9.6 % v primeri s prejšnjim četrtletjem. Hkrati so opazili tudi nazadovanje izvoza. Medtem ko so od 160.300 avtomobilov, kolikor jih je bilo izdelanih v zadnjem trimesečju minulega leta, izvozili 102.300, so v prvem trimesečju letošnjega leta izdelali 123 tisoč in izvozili 88.800 avtomobilov.
>	t i
take nastale težave In, kakor vam je znano, smo dobili od ZDA pomoč v hrani v vrednosti 70 milijonov dolarjev, pred kratkim pa tudi pomoč v surovinah v vrednosti 29 milijonov dolarjev. Dovolj je, če pogodbo pogledamo, pa bomo videli, da ni ničesar, kar bi ogrožalo, ali vsaj deloma prizadelo katero koli načelo naše mednarodne politike ali katero koli načelo, na katerem temelji delo Združenih narodov.
T0 je nedvomno uspeh naše mednarodne politike na splošno, ekonomske politike pa še posebej, in pozitivni korak naprej v našem boju za neodvisnost in mir. V tem je treba prav tako videti tudi uspeh načel miroljubnega mednarodnega sodelovanja, ker to dejansko dokazuje, da je mogoča ne le tekoča trgovina, marveč tudi širše in globlje gospodarsko sodelovanje kot je dajanje pomoči med državo, v kateri se razvija socialistična družbena ureditev, in kapitalistično državo.
Prav tako so pogajanja z vladama ZDA in Velike Britanije o rešitvi obstoječega deficita. Po obvestilih, ki jih je sprejela naša vlada, se v Londonu pravkar posvetujejo zastopniki vlad ZDA, Velike Britanije in Francije o nadaljnji brezplačni pomoči naši državi, Pomoč 29 milijonov dolarjev je del pomoči, o kateri so sedaj pogajanja. Na podlagi dosedanjega poteka razgovorov, prav tako pa tudi na podlagi načina, kako Je bil rešen prvi del 29 milijonov dolarjev pomoči, upamo, da se bodo ta pogajanja ugodil o končala.
V teku so tudj pogajanja z Mednarodno banko za podelitev posojila ali več posojil naši državi za nabavo Investicijskih dobrin. Prvi stiki in razgovori so bili avgusta 1949, ko je bita prva misija te banke v naši državi. Razgovori so se nadaljevali lani avgusta, ko je obiskal našo državo predsednik Mednarodne banke g. Black. Od tedaj so razgovori stalno v teku in sedaj Jih imajo v Washingtonu, pa še niso končani.
Nato je pomočnik ministra za zul nanje zadeve Leo Mates odgovoril na vprašanja ljudskega poslanca Dobro-sava Tomaševiča glede izjave, ki jo je dal 12. aprila uredniku »Borbe« namestnik ministra za zunanje zadeve Veljko Vlahovič, in v kateri je bilo rečeno, da je naša vlada napravila korake za nabavo nekaterih potrebščin v inozemstvu za našo armado. Ljudski poslanec Tomaševič je prosil za pojasnilo o izidu teh pogajanj.
Tov. Mates je dejal, da o izidu teh pogajanj še ni mogoče povedati ničesar, vlada pa bo poslance in javnost obvestila o tem, brž ko bo to mogoče.
Clan odbora za zunanje zadeve ljud. ski poslanec Ivan Regent je poslal ministru za zunanje zadeve tole vprašanje:
»V nekem tržaškem časopisu je bila objavljena te dni resolucija Sloven-sko-italijanske antifašistične unije, ki zastopa nabiranje, da je treba ustanoviti neodvisno STO. ki bi obsegalo obe sedanji coni. Nekateri časopisi v Trstu in Italiji povezujejo pojav te resolucije z domnevno spremembo stališča naše vlade do rešitve vprašanja STO. Prosim ministra za zunanje zadeve. da pojasni stališče vlade v tem primeru.«
Odgovarjajoč na to vprašanje Je pomočnik ministra Leo Mates dejal:
Sprejetje te resolucije je stvar politične grupacije v Trstu, ki jo Je sprejela. Stališče vlade FLRJ o bodčnosti STO Je dovolj znano ter so ga odgovorni zastopniki naše vlade večkrat obrazložili, zato ni treba, da bi ga sedaj ponavljal. Vendar pa ni dvoma, da dokazuje ta resolucija, da tržaški Slovenci in precej Italijanov ne žele, da bi bilo njihovo mesto priključeno Italiji.
Francozi predlagajo odpravo mednarodne uprave Porurja
Pariz, 22. maja (Reuter). Na včerajšnjem sestanku zastopnikov francoskega, ameriškega in britanskega ministrstva za zunanje zadeve so se sporazumeli, da bodo izmenjali svoja mnenja o francoskem predlogu za odpravo mednarodne uprave Porurja. Pričakujejo, da bosta Velika Britanija in ZDA sporazumni z odpravo tega telesa, brž ko bo začrl Schumanov načrt veljati. Zastopnik francoskega ministrstva za zunanj« zadeve je izrazil up nje, da se bo ne le dosegel sporazum o odpravi mednarodne uprave Porurja, marveč tudi glede pristopa Velike Britanije k Schumanovemu načrtu, ko bo ta začel veljati.
Sestanek strokovnjakov treh zahodnih velesil, ki bo proučil francoski predlog, b-> verjetno čez teden dni. Zahtevo po ukinitvi mednarodne uprave Porurja je najprej postavila Zahod-n- Nemčija in sicer kot pogoj za pristop k Schumanovemu načrtu.
Direkcija za informacije saarske vlade je danes sporočila, da je saarska demokratska stranka razpuščena, premoženje stranke zaplenjeno, njeno tajništvo pa zaprto in zapečateno. Saarska vlada navaja v svoji obrazložitvi, da so prepovedali stranko zaradi njene »protiustavne delavnosti«.
•
Bonn, 22. maja (AFP). Britanski minister za zunanje zadeve Herbert Morrison se je včeraj sestal s predsednikom zahodnonemške socialnodemokratske stranke dr. Schumacherjem. Na sestanku, ki je trajal 3 ure in pol, je Schumacher razložil Morrisonu stališče socialnodemokratske stranke do Schumanovega načrta. Govorili so tudi o morebitni oborožitvi Zahodne Nemčije ter o tem, da se v Spodnji Saksonski zelo množe skrajni desničarski elementi
Britanski minister za zunanje zadeve bo odpotoval danes na Dunaj, kjer bo ostal 2 dni.
Ljudski poslanec in član odbora Mi-lijan Goričič je prosil, da bi obrazložili stališče naše vlade do korejskega spora v zvezi z zadnjo resolucijo Generalne skupščine OZN, ki priporoča ustavitev dobav vojnih potrebščin LR Kitajski.
Pomočnik ministra Leo Mates je dejal, da je delegacija FLRJ dejavno podprla več pobud in predlogov, ki so imeli za smoter, da bi se ustavile vojaške operacije in da bi prišlo do mirne rešitve korejskega spopada. Istočasno pa se je izogibala, da bi podprla katero koli akcijo ali predlog, ki bi ga bilo mogoče razlagati kakor da je usmerjen proti varnosti in nacionalnim koristim Kitajske. To stališče, ki mu naša vlada tudi danes pripisuje največji pomen, temelji na težnji, da bi preprečili razširitev vojne na Koreji na druga področja v Aziji, ker bi to otežkočalo dosego osnovnega cilja, t. j. ustavitev oboroženih operacij in mirno rešitev spora, na drugi strani pa bi spravilo v nevarnost mir na vsem svetu.
Toda kitajska vlada je vztrajno zavračala vse napore, med drugim tudi napore številnih držav, katerih miroljubnosti ni mogoče zanikati, da bi prišlo do razgovorov o ustavitvi operacij v Koreji. Se nadalje je pripravljala in izvajala obsežne ofenzivne vojaške operacije kljub izraženi želji Združenih narodov, da bi se ta spor rešil mirno. S takim stališčem kitajska vlada neposredno prispeva k nadaljevanju vojne na Koreji, čeprav je že delj časa položaj tako v Koreji kakor tudi drugod na svetu tak, da bi do miru lahko prišlo, če bi Kitajska pokazala iskreno voljo po miru in če bi privolila, da ustavi poizkuse svojih oboroženih sil, da prodro na jug čez 38. vzporednik. To stališče kitajske vlade postaja zlasti očitno zadnji čas, ko se je na "ni strani Komisija za dopolnilne ukrepe vzdržala tega, da bi predlagala gospodarske ali druge sankcije proti Kitajski, in ko je zamenjava Mac Arthurja in vojaški položaj na korejskem bojišču dajal nove možnosti za mirno rešitev spora na 33. vzporedniku. Kitajska vlada je zadala z zadnjo splošno ofenzivo svodih čet resen udarec naporom za sporazum.
Vlada FLRJ ni glasovala za ustanovitev Komisije za dopolnilne ukrepe, za razglasitev Kitajske kot napadalke in je odklonila sodelovanje v tej komisiji, ker je smatrala, da je treba nadaljevati poizkuse, da se doseže sporazum.
T0 je tudi danes stališče vlade FLR Jugoslavije. Toda pomanjkanje vsake miroljubne pobude kitajske vlade in nadaljevanje njene nepomirljive politike je vsililo potrebo, da Združeni narodi zavzamejo stališče do vojaške pomoči tretjih držav, ki jo Kitajska izkorišča za nadaljevanje vojne v Koreji in ki pomeni stalno nevarnost za razširitev vojne na Daljnjem vzhodu. Na podlagi tega je jugoslovanska delegacija v Generalni skupščini Združenih narodov za resolucijo, ki tem državam priporoča, naj prenehajo dobavljati vojni material Kitajski. Ta ukrep ni naperjen proti narodnim koristim Kitajske. Dejansko je naperjen proti razširitvi in nadaljevanju vojne v Koreji.
Članica odbora Ljnbinka Milosavljevič je vprašala, liaj je naša vlada storila v zvezi z zadrževanjem jugoslovanskega odpravnika v Budimpešti, ki mu je onemogočeno, da bi se vrnil v Beograd na poročanje naši vladi.
Pomočnik ministra Leo Mates je odgovoril. da je naša vlada z noto 7. aprila protestirala pri madžarski vladi proti takemu ravnanju, ki nima primera v zgodovini odnosov med državami, pri čemer je poudarila, da se za takim ravnanjem vsekakor skrivajo določeni nameni madžarske vlade. S to noto je
Včeraj popoldne se je Mestni ljudski odbor Ljubljane zbral k svojemu tretjemu rednemu zasedanju, ki mu je predsedoval tov. Vlado Krivic. Po zaprisegi dodatno izvoljenih 10 odbornikov Mestnega odbora so prešli na dnevni red, na razpravo o reorganizaciji Izvršilnega odbora in upravnega aparata, __ v tej zvezi bodo izvolili nov Izvršilni odbor; o poteku preteklih zborov volivcev in o poročilih komisij, izvoljenih na prejšnjem zasedanju za proučitev stanja preskrbe z mlekom in z gorivom, obrtne dejavnosti in drugih.
Tovariš Matija Maležič je nato utemeljeval predlog za reorganizacijo izvršilnega odbora, skliceval se je na nedavno reorganizacijo zvezne in republiških vlad ter s tem povezano osamosvojitev zveznih in republiških podjetij, na .elike sprostitve v planu, nove finančne predpise in na dosedanjo diskusijo o organizaciji ljudskih odborov. Glede na vse to je potrebno, da se tudi v Ljubljani gospodarska podjetja in družbene ustanove postavijo na lastne noge in da se ljudski odbor preneha administrativno vmešavati v njihovo tekoče upravljanje. V samem ljudskem odboru pa je treba poživeti delo tako, da bodo sčasoma (ponekod v rajonih že lahko takoj) odbori ljudskih odbornikov za posamezne panoge uprave ob sodelovanju državljanov nadomestili plačane poverjenike oz. izvršilni odbor, kot vmesni člen med plenumom in aparatom ljudskega odbora, sploh. Nadaljnja demokratizacija je možna le, če na drugi «rani razvijamo udeležbo državljanov v oblasti. To se pravi, da moramo izredno skrbeti za zboljšanje dela svetov in komisij državljanov ter zborov volivcev. Upravni aparat ljudskega
legacija besedilo načrta pravilnika samo en dn pred začetkom razprave, obrazložitev šele pred začetkom današnje seje m da pripomb Jugoslovan, ske delegacije sploh niso upoštevali.
Ko je omenil določbe o plovbi na Donavi, ki neposredno zadenejo koristi Jugoslavije in drugih podonavskih držav, je šef jugoslovanske delegacije navedel prepoved prostega splavarjenja po Donavi, kjer je Jugoslavija po. sebno prizadeta, ker ima zelo razpre, deno rečno mrežo in razvito splavarjenje, Načrt pravilnika določa samo dolžnosti obrežnih držav do plovbe, manjkajo pa dolžnosti in obveznosti za ploveče ladje. To očitno koristi samo Sovjetski zvezi, drugim državam pa škoduje.
Sekretar Donavske komisije Morozov ter zastopniki Češkoslovaške, Romunije in Bolgarije so skušali dokazati, da so bili tudi jugoslovanski predlogi upoštevani pri izdelavi načrta za pravilnik o plovbi na Donavi in da je pravilnik baje sad enakopravne udeležbe vseh delegacij.
Sef jugoslovanske delegacije Djurič je nato na drobno pojasnil, v čem je nedemokratičnost dela v Donavski komisiji. Dejal je, da se skuša z navi. dežno formalno udeležbo vseh delegacij prikriti gospostvo sovjetske delegacije, ki hoče zagotoviti politične in gospodarske koristi ZSSR v do. navskem bazenu na škodo suverenih pravic in gospodarskih koristi drugih obrežnih držav. Jugoslovanska delegacija — je dejal na konyu Djurič — se je prav od začetka ustanavljanja Donavske komisije bojevala proti takemu načinu dela in težnjam sovjetske delegacije ter si tudi sedaj pri. zadeva, da bi bilo delo komisije skladno z demokratičnimi načeli mednarodnih organizacij, da bi bila zagotov-ljena enakopravna udeležba vseh članic ob popolnem spoštovanju njihovih suverenih pravic ter zavarovanje njihovih koristi v skladu z načeli svobodne plovbe na Donavi.
Na včerajšnji seji delovne skupine je namestnik šefa delegacije Jovan Paunovič zahteval, naj se iz načrta splošnih pravil plovbe -odstrani člen, v katerem bi prednost prehoda ob izlivih manjših rek dali ladjam na Donavi v škodo ladij, ki prihajajo po pritokih. Jugoslovanska delegacija je prav tako zahtevala, naj bi v osnovnih pravilih plovbe ne govorili o posebni upravi za odsek Genye-Rajka, temveč samo o upravi na odseku Gapčikovo-Genye, kot to določa donavska konvencija.
Večina je sklenila, naj se člena, glede katerih sta bila stavljena dodatna predloga, sprejmeta ali zavrneta na prihodnji seji.
F nekaj vrstah
London, 22. maja. (Tanjug) V Britaniji se je začela množična proizvodnja nove sr rije letal na raketni pogon, ki so najmoderneje .opremljena in preskrbljena z radarjem. Letala bodo imela dva člana posadke in so nova verzija nočnega lovca tipa »Venon«, ki je pokazal odlične uspehe,
Madrid, 21. maja (Un. Pr.) Najmanj 5C ", oseb, ki so bile aretirane pri nedavnih stavkah v Španiji, bodo postavili pred sodišče. Vlada je nadalje izdala tiralico za voditelji stavke, da bi preprečila protestno stavko v Madridu, ki naj bi bila v četrtek. Vlada je ukazala policiji, naj uporabi strelno orožje, če bi kljub temu prišlo do stavke.
London, 21. maja. (Reuter) Admiral sir Rhoderick Mc Grigor je imenovan za prvega lorda admiralitete in za. načelnika generalštaba severnega brodovja. Sir Rhoderick Mc Grigor, ki je sedaj star 58 let. je poveljeval v zadnji vojni ladji »Renown«, ko je bila potopljena nemška bojna ladja »Bismarck«.
odbora pa je treba strokovno izpopolniti in mu dati več prostosti, da bo lahko samostojno izvrševal vse one posle, ki so s predpisi dovolj opredeljeni, in da ga tudi sicer ne bo nič oviralo v boljšemin hitrejšem poslovanju. Tajnik, pravni strokovnjak, naj bi bil najvišji uslužbenec in obenem administrativni šef aparata, ki ga politično vodijo in kontrolirajo odborniki ljudskega odbora.
Na ta način se bo izvršilni odbor lahko takoj zmanjšal za 7 poverjenikov in se bo tudi upravni aparat se nadalje krčil. Po ukinitvi ali združitvi nekaterih poverjeništev in svetov bi v okviru Mestnega ljudskega odbora ostala naslednja poverjeništva in sveti: gospodarski svet, v katerem bi bili poleg poverjenikov za gospodarske resore tudi predstavniki podjetij in gospodarski strokovnjaki (v okviru gospodarskega sveta bi bila tudi uprava za plan); poverjeništvo za fin nce, poverjeništvo za notranje zadeve in poverjeništvo za delo s posredovalnico za delo; poverjeništvo za trgovino in gostinstvo; svet za komunalne zadeve in gradnje; poverjeništvo za stanovanjske zadeve; svet za zdravstvo in socialno skrbstvo; svet za prosveto in kulturo; poverjeništvo za obrt in industrijo.
Razprava je pokazala, da je pri krčenju aparata in poslov ljudskega odbora potrebno poleg preudarnosti tudi polno zaupanje v upravne odbore in delavske svete podjetij, ki so že doslej pokazali toliko več sposobnosti, kolikor bolj so bili samostojni in odgovorni za svoje delo.
Ob koncu včerajšnje seje so izvolili klub poslancev.
Zasedanje se danes nadaljuje.
Perzija očita ZDA vmešavanje
v petrolejski spor
8T. n»/33. maja 1951 / SC0VENSE1 POROČEVALEC . Str. 8
Počitnice bodo	ta!
Le komu bi privoščili več užitka ln radosti v sončnem poletju, kakor ravno otrokom, od najmlajših do velikih in že odraslih! Solar, ki je vse leto presedel ob knjigi, pa ima nedvomno največjo pravico do tega. da se meri počitnicami odpočije, razigra in svoji starosti primerno razgleda po prirodi-krajih in ljudeh, blizu in daleč po domovini 13 starodavni zakon se je bil n*koč tako toplo in naravno prilegel tudi vsem nam. ki smo za zmerom zapustili šolsko klop in postavo.
Pretekla vojna in povojne težave — zlasti prehrambene in stanovanjske v mestih — so naši sodobni mladini odrekle marsikaj, kar potrebuje za svojo rast: od nje pa družba ogromno terja, mnogo več. kot bo nekoč, ko bomo bolj bogati predvsem pa brij varni. In. kar koli danes ustvarjamo in jro-trpimo. vsega je vreden le značajen, plemenit in razgledan človek, v kakršnega naj dozori naša mladina. Zato ni vseeno, kako naši otroci žive in se razvijajo in prav zato skrb za otroke ne more biti postranska stvar družbe, marveč njena najbolj odgovorna naloJ ga. Med počitnicami, ko šolska vzgoja za nekaj časa preneha, pa je tem bolj važno, kako otrok živi izven šole
Kakor prejšnja leta. so se naš; prosvetni in zdravstveni delavci ter delavci iz množičnih organizacij — posebno ženske in mladinske — tudi letos prizadevno lotili priprav za počitniške koionije. taborenja in letovanja Po starih izkušnjah tudi letos, združeni v posebne komisije pri republiškem Svetu za znanost in kulturo in pr; okrajnih _ svetih za prosveto, po skifdnem načrtu pripravljajo vse potrebno Le še .nekateri okraji -— prireditelji kolonij — se morajo pravdati za streho, ostali so si prostor in hišo že izgovorili. Obsežne priprave organizatorji kolonij že kar z večjo lahkoto zmagujejo, saj so si v preteklih letih nabrali izdatnih izkušenj. Le to ni prav, da se za delo v kolonijah odzivajo po večini le mladi pripravniki ali celo učiteljiščniki, katerim bi bile brez pomoči starejših pedagogov vzgojne naloge v kolonijah le pretežke Tu in tam je prenekatera druga težava, vendar na naše letošnje uspehe najbolj odločilno lahko vpliva — denar. Mnogo milijonov. 11 samo za tako imenovane centralne, to je republiške kolonije, je že zagotovljenih v proračunu, toda vse to je še premalo za 30.000 otrok, kolikor smo jih
skupaj z gosti lz Trsta ta Kopra, Beneške Slovenije ta Koroške ter Iz Hrvatske in Vojvodine namenili poslati na morje, v višinske kolonije, na taborenja in dnevna letovanja Res je. da bodo naši odgovorni voditelji še natančno pogledali v državno blagajno. toda ali bomo čakali samo na to, kar bo padlo iz proračuna? Tudi starši bodo prispevali po svojih dohodkih, a upoštevati moramo da bo večji de! otrok iz socialno šibkih družin. Kje torej vzeti? Na Vrhniki — in verjetno še kje —• so nekatera podjetja sklenila priložiti nekaj iz svojih skladov tudi za kolonije V Guslanju. Velenju, okraju Poljčane in še v vrsti drugih so žene zasejale zelenjavo za dnevna letovanja svojih otrok. Ponekod imajo na sporedu prireditve Nabiranje prostovoljnih prispevkov pa se je — kakor kaže — izživelo ta ga je naš
teren sam v praksi opustil. Toda. našteli smo le posamezne vzpodbudne primere, o katerih bi veljalo, da organizacije in podjetja več poročajo; o neki splošni skrbi ljudskih odborov, podjetij m zadrug pa z^l še ne moremo govoriti. Prav nič ne bi škodilo, če bi ljudski odbor »prizadel samostojnost« prosvete v toliko, da bi se ves nekoliko več ta bolj vneto zanimal za p-rovetne probleme kakor So na primer prav počitniške kolonije. Ko se bo premaknilo v naših ljudskih odborih. verjetno tudi v podjetjih, ne bodo več začudeno gledali, odkod neki kolo. niie naenkrat »ogražajo« njih sklade za nagrade Nič ne bo lepšega, kot kadar bedo naši ljudski odbori, podjetja ta zadruge, skladno z njihovo rastočo samostojnostjo in močjo, za starši in šolo prvi ta nesebično skrbeli tudi za — otroke!	ab.
Revizija prejemkov vojaških
vojnih invalidov za leto 1951
JUNIJA
1 NA STADIONU DOGODEK ZA LJUBLJANO
SODELUJE
Fric Lupša kot Don Kihot
Letošnja revizija invalidskih prejemkov bo opravljena s pomočjo podatkov, prejetih v letnih priglasitvah za leto 1951. Obrazci za priglasitev so bili že razposlani v dvojniku preko okrajnih (mestnih, rajonskih) Svetov za socialno skrbstvo vsem krajevnim ljudskim odborom. in sicer le za one invalidske upravičence, ki prejemajo polne invalidske prejemke (razen za osebne invalide I. do IV. skupine).
Dolžnost krajevnih ljudskih odborov je, da s pomočjo množičnih organizacij, predvsem Zveze vojaških vojnih invalidov in Zveze borcev oh sodelovanju ljudskih inšpektorjev čimpreje natančno in pravilno izpolnijo vse rubrike na letnih priglasitvah, jih nato potrdijo in dostavijo okrajnim svetom za socialno skrbstvo, ki jih morajo najkasneje do 1. julija 1951 dostaviti Invalidski upravi Sveta	za	ljudsko	zdravstvo	in	socialno
skrbstvo LRS. Le na ta način bo mogoče odmeriti prizadetim tiste prejemke, ki Jim po zakonskih predpisih dejansko pripadajo.
Za invalidske upravičence, ki prejemajo polovične invalidske prejemke, priglasitve za leto 1951 niso bile poslane. Zato naj sami javijo nastale spremembe. zaradi katerih smatrajo, da jim v smislu obstoječih predpisov pripadajo polni	invalidski	prejemki,	bodisi pristojnemu	okrajnemu Svetu	za	socialno
skrbstvo ali pa neposredno Invalidski upravi.
Opozarjamo, da bodo tudi letos vsi oni, ki bi dali ali potrdili neresnične podatke in s tem oškodovali skupnost, pozvani na odgovornost.
Vse invalidske upravičence, ki že imajo invalidske izplačilne knjižice, oziroma, ki jih bodo prejeli do 1. junija t. 1-, opozarjamo, da morajo na izrecni nalog Sveta	za	ljudsko	zdravstvo	in	socialno
politiko vlade FLRJ te knjižice bodisi po pošti ali osebno predložiti pristojnemu okrajnemu (mestnemu, rajonskemu) svetu za socialno skrbstvo zaradi vpisa naslednjih klavzul na- hrbtni strani obvestila o obremenitvi za julij 1951:
»Priglasitev za leto 1951 je vložena« oziroma: »Oproščen priglasitve za leto
Živahna delavnost Zveze borcev v Beli Krajini
Po II. kongresu Zveze borcev Slovenije Je Zveza tudi v črnomeljskem okraju postala precej delovna. Člani Zveze borcev so sklenili, da bodo letos popravili in obnovili vseh 153 požganih in porušenih domov. S tem bo obnova v črnomeljskem okraju skoraj zaključena.
Okrajni odbor Zveze je doslej podelil svojcem padlih 1235 spomenic, razdelil pa jih bo še 648. Zaslužnim borcem in aktivistom iz narodnoosvobodilne vojne bodo podelili zaslužena odlikovanja. Organizacija Zveze borcev pripravlja »Zbornik«, ki bo vseboval vs« važnejše dogodke v Beli krajini med narodnoosvobodilno vojno.
V Gradacu so koncem aprila odkrili spomenik padlim borcem in uredili park. V Vinici je Zveza borcev najbolj delovna pri pripravah za odkritje spomenika in muzeja svojemu rojaku pesniku Otonu Zupančiču.
Okrajni odbor Zveze borcev se pripravlja na odkritje spomenika vsem padlim borcem in žrtvam v narodnoosvobodilni vojni, ki so padli v Beli krajini. Spomenik bodo odkrili v Črnomlju.	J. V.
1951«. Prvo klavzulo bodo okrajni (mest. ni, rajonski) invalidski referenti vpisali v invalidske izplačilne knjižice onih invalidskih upravičencev, ki prejemajo polne invalidske prejemke in so dolžni izpolniti letno priglasitev za leto 1951, toda šele, ko bo priglasitev okrajnemu svetu za socialno skrbstvo dejansko dostavljena. Drugo klavzulo pa vpišejo v knjižice onih, ki prejemajo polovične invalidske prejemke in v knjižice invalidov I. do IV. skupine. Invalidski referenti lahko takoj začnejo z vpisovanjem teh klavzul, toda prve le, kot že rečeno, čim so prejeli pravilno izpolnjeno letno priglasitev za leto 1951. Invalidski upravičenec, ki ne bo imel vpisane v invalidski izplačilni knjižici ene izmed teh klavzul, ne bo mogel dvigniti invalidnine za mesec julij in nadalje.
O vsem tem so Narodna banka, njene podružnice in izplačilne pošte že obveščene. Zato naj vsi invalidski upravičenci v lastnem Interesu poskrbijo, da bodo njihove prijave pravočasno, to je najkasneje do srede Julija izpolnjene in njihove* izplačilne knjižice predložene okrajnim svetom za socialno skrbstvo zaradi vpisa zgoraj navedenih klavzul.
Nove turistične letalske proge
Tudi letos bo jugoslovanski aerotransport (.JAT) omogočil v poletni sezoni delovnim ljudem nagel in udoben prevoz v lepe turistične kraje na riri-mor;u. Nove letalske linije bodo odprte 1. junija in bodo ooratovale do konca septenmrä. Število novih letalskih prog do znatno veCje kakor prejšnja leta, tako da lb$do imeli delovni ljudje iz k#aičy dr
vseh kfajef države čim hitrejšo zvezo z morjem.' Turisti in letoviščarji iz vseh republik bodo lahko v nekaj urah na Jadranu.	.	.......
Poleg lanskih turističnih letalskih linij (Beograd-DuDrovnik, Beograd-liercegnovi. Sarajevo-Dutorovmik. Beo-grad-Šarajevo-Split in obratno) bodo letos vzpostavljene še nove letalske proge in i sicer Zagreb-Split-Dubrov-nik. Zagreb-Reka, direktna zveza Beo-grad-Split in posebne proge Sarajevo-Split, Skoplje-Titograd-Dubrovnik ta Beograd-Titograd.
Člani sindikatov, pripadniki JA ta Ljudske mi-iice. člani kmečkih delovnih zadrug in ' člani njihovih družin ter člani odvetniških zbornic in njihovi družinski člani imajo tudi letos na vseh teh letalskih progah 50% popust. Razen teh bodo imeli letos na teh progah popust tudi študenti člani Zveze univerzitetnih študentov in študentov visokih šol.
Vozni red na letalskih progah le takšen. da omogoča neposredno zvezo z drugimi, letalskmi.progami v državi in z' inozemskimi progami. Nova tarifa, ki je v bistvu takšna kot lanska, ve-11 n od 1. junija dalje.
Ples na šolskem telovadišču
V Zagorju na Pivki so imeli v ponedeljek proščenje. Gasilsko društvo je priredilo ples na šolskem telovadišču, četudi se upraviteljica šole s tem ni strinjala. Ples v neposredni bližini šole je prav gotovo zelo neprimeren, z-lasti še, ker je dvorana zadružnega doma dovolj velika za podobno prireditev. K. A.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 23. maja: Janez. 2eljko, Milorad. Četrtek, 24. maja: Marija, Mara.
SPOMINSKI DNEVI
23.	V. 1937. — Umrl v Ljubljani slavist
dr. Ivan Prijatelj.
23.	V. 1941.	— Umri skladatelj Slavko
Osterc.
23.	V. 1944. — 6GO Nemcev napravi ofenzivo na Zahodnokoroški odred.
Obramba disertacije. V petek 25. maja bo ob 9.. v zbornični dvorani univerze branil Alojzij Benac. kustos muzeja v Sarajevu. svojo doktorsko disertacijo »Predzgodovinsko naselje Nebo in problem butmirske kulture«. Vstop prost. Dekanat filozofske fakultete.	1433-n
Promenadni koncert bo v petek ' 25. maja ob 19. v Trubarjevem parku pred Moderno galerijo. Koncert bo izvajala godba Jugoslovanske armade pod vodstvom dirigenta tov. po roč. Stjepana Dleska.
Obvezno cepljenje proti kozam v Ljubljani bo od 29. maja do l. junija 1951. Točen razpored po kraju in po uri cepljenja bo priobčen 26. maja 1951.
Za knjižničarje in bibliotekarske tehnike bo od 29. maja do 1. junija vsak dan od 16. do 19. v Narodni in univerzitetni knjižnici seminar kot priprava ^za strokovne izpite.	1438-n
Dne 25. maja 1951 bo »Dan učencev v gospodarstvu«. Ta dan je za učence v gospodarstvu vseh strok in poklicev dela prost in plačan dan.
Obratovalni čas železniških prodajaln v Ljubljani. Z odobrenjem poverjeništva za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obratujejo v Ljubljani vse prodajalne Podjetja za preskrbo železničarjev popoldne izjemoma od 16. do 18.
Planinsko društvo LjublJ ina-matica bo priredilo v nedeljo 27. maja kolesarski izlet Polhovgradec — Sv. Lovrenc—Cmi vrh—Poljanska dolina—Škofja Loka. Odhod izpred Grafike ob 7. zjutraj. Cena izleta 25 din. Prijave se sprejemajo do sobote do 10. zjutraj.	1437-n
Obveščamo kino-obiskovalce. da se dobe vstopnice v predprodaji od 9. do 11. pri blagajni kino »Moskva« od 23. maja dalje za premiero ameriškega filma: »Morski volk« za dne 25. in 26. maja t. 1. za predstave ob 15.. 17.. 19. in 21.	1436-n
Zadružni skladi, trgovska in industrijska podjetja! Zaradi prodaje vaših proizvodov in nabave živil v Vojvodini se j obrnite na Predstavništvo Kikinda. E. i Kardelja br. 10 (Banat).	1431-n	!
Artističko preduzeče N. R. Srbije »Cirkus* iz Beograda gostuje v Ljubija-» ni v Tivolskem parku od 17. t. m. na-j prej. Predstave vsak dan ob 20. uri. Ob četrtkih, sobotah in nedeljah pa ob 1R.30 ln 20 uri.	1428-n
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Četrtek 24. maja ob 20.: Kozak: Profesor Klepec. Red dramski G.
Petek 25 mala ob 20.: Finžgar: Razvalina življenja. Zaklj. predstava za sindikat TVS in MVS.
OPERA
Petek 25. maja ob 20.: Lhotka: Srednjeveška ljubezen Zaključena predstava za LSM. TVS in MVS.'
Bodo ta 26. maja ob 20.:	Charpentler:
Luiza. Premic..
Henriku Schreinerju T spomin
V	nedeljo 19. maj« wo r Ljutomeru
odkrili spominsko ploščo slovenskemu pedagogu Henriku Schreinerju. Pri tej slovesnosti so bUi navzoči poleg pokojnikovih sorodnikov in velikega števila prosvetnih delavcev tudi sekretar Pre-zidlja Ljudske skupščine France Lubej, pomočnik ministra za prosveto Miloš Ledinek, zastopnik Hrvatskega pedagoškega književnega zbora, slovenskih pedagogov, mestnega in okrajnega ljudskega odbora ter številna množica. Na proslavi sta sodelovala pevska zbora mariborskega učiteljišča pod vodstvom tov. Šegule ln pevski zbor učiteljišča iz Murske Sobote pod vodstvom tov. Močana, zraven pa še orkester sindikalnega KUD »Janeza Kavčiča« iz Ljutomera. Predsednik pripravljalnega odbora Jan Baukart je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da z odkritjem spominske plošče Henriku Schreinerju dajemo priznanje tudi vsem požrtvovalnim vzgojiteljem, ki se trudijo, da bi zboljšali kakovost našega vzgojnega dela. Govorili so še pomočnik ministra Miloš Ledinek v imenu ministra za prosveto in kulturo Borisa Ziherla, dr. Vlado Schmidt v imenu Pedagoškega društva Slovenije, hrvatski zastopnik tov Demarln v imetnu Hrvatskega pedagoškega književnega zbora (ustanovljen 1. 1871), ki je že leta 1905 imenovalo Schreinerja za svojega častnega člana. O življenju in delu Schreinerja je govoril prof. Gustav Šilih. Po prigodni deklamaciji Je pokojnikov sin Hinko Schreiner izrekel prirediteljem zahvalo v imenu pokojnikove rodbine in pri tem dejal: »Moj oče Je imel tri odlike:	visoko in strogo pojmovanje
svojega vzgojiteljskega poklica, pristno povezanost s svojim ljudstvom ln slovensko domovino ter Izredno ljubezen do mladine. Tl trije ideali so izpolnjevali njegovo življenje.« Na koncu Je predsednik sindikata učiteljev in profesorjev ljutomerskega okraja Janko Belec odkril spominsko ploščo na Schrei-nerjevi rojstni hiši. Svojmlr Jamšek.
V radgonskem okraju rastejo zadružni domovi
V	tekmovanju za 10. obletnico Fron-
te so nekatera gradbišča zadružnih domov v radgonskem okraju oživela V Lutvercih so začeli graditi zadružni dom že pred dvema letoma, letos pa äo sklenili, da mora biti zgrajen. NaJ-večji zadružni dom v okraju je v Gornji. Radgoni, ki je že polovico pod streho in bo letos dograjen V Žepovcih in v Vidmu urejajo veliko dvorano. Na Velki so se leta 1948. z graditvijo zadružnega doma precej zaleteli. Zadružni dom so začeli graditi, a so prišit do prepričanja da ta žaradi bližine šole ne bi mogel služiti pravemu namenu. Zato so odločili, da bodo z gradnjo nadaljevali in zgradili šolo^ Zai družni dom pa nameravajo graditi na primernejšem mestu. V Podgorju je zadružni dom zgrajen le do polovice; kmečka delovna zadruga ki je ena najboljših in najmočnejših v okraju, bi sj lahko v domu uredila poslofnfc prostore, ki il primanjkujejo. Tudi v Stogovcih. Črncih. Segovcih, Crešnjgv-cin in drugih krajih, bi se fro-ntovci lahko resno zavzeli za dokončno zara-is ditev zadružnih domov.	-J»..
1 5 Kako je z zdravniki / ! 1.' v tolminskem okraja .	,
Tolmin le nedavno dobil svojeg«: zdravnika. S tem se Je vprašanje zdravniškega kadra znatno zboljšalo, ker so sedaj v okraju trije zdravniki ta to‘V Tolminu, Kobaridu ln Sv. Luciji. Z ozirom na število prebivalstva, razsežnost ozemlja ta številnih hribovitih, težko dostopnih krajev, M tolminski okraj potreboval najmanj štiri zdravnike. 8e vedno so vasi, ki Imajo do najbližjega zdravnika po 30 in več kilometrov. S prihodom novega zdravnika v Tolmin pa so se razmere vendarle malce zboljšale.
Ali je to prav? ____________
V	Bohinju stoji že dalj časa žaga, ki
spada v delokrog Lesnega podjetja Bled. Bohinjska kmetijska zadruga je prosila za uporabo žage, da bi kmetje lahko popravili škodo, ki jo je naredila letošnja huda zima na planinskih pašnikih. Direktor podjetja Je prošnjo odklonil, ker Bohinjci niso izpolnili niti plana sečnje niti plana spravila lesa. Zadruga se je nato ponudila, da bi sama prevzela žago, kjer bi pa žagali samo kmetje, ki so svoje plane Izpolnili. Direktor podjetja Je tudi to prošnjo odklonil.	:F<
■
ALI NAJ El
ZID DO KRAJA RAZPADE?
Ljubljana stoji na zgodovinsko zelo pomembnem ozemlju. Med drugim so pri raznih izkopavanjih odkrili vrsto zanimivih ostankov iz časov rimsko Emone. Viden spomenik te dobe je rimski zid na Mirju. Precej zapuščeni zid, ki Je del nekdanjega južnega zidu rimske vojaške postojanke Emone, so Še pred zadnjo vojno po načrtih arh. Plečnika slikovito obnovili in jo Ljubljana pridobila lep kutlurni spomenik. Medtem ko so obnovitev zidu lepotno zadovoljivo rešili, pa so to znamenitost tehnično pomanjkljivo zavarovali. Ze kmalu po obnovitvi so pričele razpadati nekatere travnato piramide na zidovju, tako da so jih morali popravljati. Danes pa se je zo velik del zidu zrušil na zelene grede pod njim. Tudi velika železna mrežna vrata pred obokom v zidu za Tehnično srednjo šolo leže prevrnjena na tleh. Nikakor nam ne more biti v čast, da pustimo razpadati tako star m znamenit kulturni spomenik. Zato moramo podrti del takoj popraviti, ve« zid pa dobro zavarovati pred razpadanjem!	»• N.
Mariborski živilski trg
in gibanje cen
Po ukinitvi obvezne oddaje se je znatno povečal dovoz krompirja na mariborski trg. Kmetijska zadruga pri Miklavžu ga Je odkupila en vagon, za-idruga v Remšniku 2 vagona in zadruga Iv Hočah nekaj ton. Krompir iz Hoč so poslali graditeljem proge Dobo j—Banja Luka, ostalega pa so prodali v svojih mariborskih prodajalnah. Kmetje na Dravskem polju so kar čez noč nehali tarnati nad »pomanjkanjem« semenskega krompirja. Nekaterim ga je sicer res primanjkovalo, zato pa ga je bilo pri drugih toliko, da so ga lahko prodali.
Kmečke delovne zadruge in državna posestva vztrajno znižujejo cene, toda zaradi nezadostnih količin ne morejo doseči trajnega, zadovoljivega uspeha. Kadar Imajo živila, jih kmalu razpro-
dajo tisti, ki prej pridejo, tako da se čutijo prikrajšane vpi* drugi, ki zamudijo nakup cenejšeg# blaga. Tu ni dru
ge pomoči, kakor da dajo zadruge in posestva v svoje prodajalne več in več živil.	,$
Na zelenjadnem trgu Je danes pravo izobilje. Večkrat vsega piti ne prodajo. Zadružniki-vrtnarji prodajajo prvovrstno zelenjavo za 10 do-15*/o ceneje kakor privatniki. »Povrtnina« je dobila iz Dalmacije večje količine solate, ki jo prodaja po 25 do 30 dih. S tem se je cena solati na spdošno znižala od prejšnjih 100 na 40 din. Grah v stročju Je pri pri-
SENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Četrtek.	20.	maja	ob	20:	J.	Nestroy:
»To smo tiči«, veseloigra z godbo in petjem.
Sobota	26.	maja	ob	20:	J.	Nestroy:
»To smo tiči«, veseloigra z godbo in petjem.
Nedelja	27.	maja	ob	20:	J.	Nestroy:
»To smo tiči«, veseloigra z godbo in petjem.
Predprodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu.
ŠENTVIŠKO GLEDALIŠČE
K.	D. M. MAJCEN
Četrtek	24.	maja	ob	20.:	Fran 2ižek:
»Miklova Zala«.	1434-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sreda 23. maja ob 20.:	Tavčar-Sest:
»Cvetje v jeseni«.
Četrtek 24 maja ob 20.: Nušič: »Narodni poslanec«.
Petek 25 maja ob 20.: Mrak: »Rdeči logan«. Gostovanje SKUD Ivan Rob iz Ljubljane. _
Sobota 26. maja ob 18.: Prežihov Vo-ranc: »Pemjakovi«. Zaključena predstava.
Nedelja 27. maja ob 16.: Nušič: »Narodni poslanec«. Izven in za podeželje. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE St. Jakobski trg
Četrtek 24. maja ob 18.: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«.
Petek 25. maja ob 17: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«. Zaključena predstava za šolo Bežigrad.
Sobota 26. maja ob 18.: dr. Jan Malik: »2ogica Marogica«.
Prodaja vstopnic za predstave ob delavnikih vsak dan od 11. do 12. in pol ure pred predstavo pri blagajni MLG na Šentjakobskem trgu.
KINO
LJUBLJANA — UNION: amer. barvani film: »Tisoč in ena noč«. Kratki film: Borba s strmino. Predstave ob 15., 17.. 1P. in 21. — MOSKVA: jug. film: »Ba-konja Fra-Bme«. Kratki film:	Film-
ske novosti 18. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — SLOGA: amer. film: »Draga Ruth«. Kratki film: Mesečnik JA. Predstave ob 36.15, 18.15 in 20.15. — TIVOLI: amer. barvani film: »Tisoč in ena noč«. Kratki film: Pod svobodnim nebom. Predstava ob 20. — TRIGLAV: ameriški film »Dobri Sam*. Predstavi ob 18. in 20. SISKA: ameriški film: »Dobri Sam«. Predstavi ob 18. in 20. MARIBOR — PARTIZAN: ameriški film: »Nevesta naprodaj«. Filmske novosti. — UDARNIK: ameriški film: »Ples na vodi«. Filmske novosti 4.
CELJE — METROPOL: italijanski film: »Sanje s ceste«. Kratki film: »Mladost na progi«. — DOM: avstrijski film: »Dolga pot«. Tednik.
KRANJ — STOR2IC:	ameriški film:
»Nepozabna pesem«. Filmske nov. 12. DOMŽALE: ameriški film »Kako zelena je bila moja dolina«. Filmske nov. 11. RADOVLJICA: ameriški film: »Guliver-ievo potovanje«. Kratki film: »Bombaž«.
BLrD: avstrijski film: »Katica«. Obzornik 46.
JESENICE: angleški film:	»Karneval«.
Filmske novosti 40.
ŠOŠTANJ: avstrijski film: »Otroci Fratra«. Filmske novosti 15.
ROGAŠKA SLATINA:	angleški film:
».Tony Francoz«. Bosanski mesečnik 29. PTUJ:	poljski film:	»Jeklena srca«.
Kratki film: »Inozemske brigade na Avto-cesti«.	_ j
NOVO MESTO: ameriški film: »Straža na Renu«. ‘Filmske novosti 3. KOČEVJE: hmeriški film: »Mister SmLt v senatu*.
IDRIJA: švedski film »Ko cvetijo livade«. Črnogorski mesečnik 13.
MURSKA SOBOTA:	avstrijski film:
»Kvartet Schramel«. Filmske nov. 7.
KONCERTI
Damjana Bratuž, mlada pianistka lz
Gorice, bQ na svojem solističnem koncertu v petek 25. maja igrala v prvem delu programa Bachovo Toccato, dve Scarlatti jevi sonati, Mozartovo fantazijo. Schumannove Papillons In 6 Chopinovih mazurk. Vstopnice v knjigami muzikali j.	1439-n
Večer samospevov Marjane Kalanove, absolventke Akademije za glasbo, bo drevi ob 20; v Filharmoniji. Sporedi kot vstopnice po 20 din, dijaški 10 din v knjigami muzikalij.	1440-n
PREDAVANJA
V okviru Društva visokošolskih profesorjev in c znanstvenih sodelavcev v Ljubljani bosta predavala v petek 25. maj» ob 17. v fizikalni predavalnici univerze izredni profesor tov. dr. Božo Škerlj o načinu pisanja znanstvenih publikacij in izredni profesor tov. dr. ing. Drago Matanovič o pomenu in pripravi znanstvenih strokovnih publikacij. Vabljeni člani društva in nečlani.	1435-n
Centralna ljudska univerza. V četrtek 24 maja predava ob 20. univ. profesor
ing. arh. Marjan Mušič o lepotah arhitekture Slovenije. Predavanje, spremljano s slikami (epidiaskop), bo v predavalnici fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice). Vabljeni!	1361-n
Društvo ekonomistov Slovenije obvešča, da bo v četrtek 24. maja ob 20. predaval minister tov. Zoran Polič »O predvidenih spremembah v finančnem sistemu« v Mariboru v dvorani Kazine. Vabljeni!	144I-n
OBVESTILA
Pri poverjeništvu za notranje zadeve v Kamniku se nahajajo naslednji najdeni dvokolesi;
1.	kompletno moško dvokolo, tov. St. 18138, znamke »Standard«, svetlomodre barve, z lučjo na zadnjem kolesu,
2.	kompletno moško dvokolo tov. St. 037997, neznane znamke, give barve.
Lastniki se morajo zglasiti v roku enega leta po objavi v časopisu z dokazi o lastništvu pri poverjeništvu za notranje zadeve v Kamniku. V kolikor se v tem roku ne bi zglasili, postanejo dvokolesa last obče ljudske Imovine. 1569-a
OBJAVA
Gradbeni tehnikum LRS v Ljubljani, Gorupova ul. 10/IIL naznanja, da bo vpisovanje v prve letnike arhitektonskega, gradbenega, geometrskega in industrijskega odseka v dneh od 12. do 15. Junija, ko boao tudi sprejemni izpiti. Kandidati. ki imajo veselje <’o strojne široke, v ' zvezi z industrijo gradbenega materiala, naj se vpišejo na industrijski odsek gradbenega materiala. Za sprejemni izpit se učenci prijavijo s kolkovano prošnjo, kateri prilože spričevala d dovršeni nižji gimnaziji in rojstni list. Rok za prijavo Je 7. junij. Sprejemni izpit bo iz slovenščine, matematike s fiziko ln prostoročnega risanja. — Ravnateljstvo Gradbenega tehnikuma v Ljubljani.	_j_,
MALI OGLASI
GOSPODINJSKO POMOČNICO k trem osebam, dobra plača, sprejmem. Bbgi-šiOeva 5, Ljubljana.	>:
PAR DAMSKIH PLAŠČEV ta Oble (skoro novo) gumijast steznik ln drug p rod am. Parmova 22. priti.
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Hra-deckega	cesta 34.	J315
ZLATO MOŠKO VERIŽICO 14-karatao, 26 gramov, prodam. Naslov v ogl. odd. ŽIČNI VLOŽEK je bil izgubljen 14. maja' med Bledom in Ljubljano. Javiti za nkgrado	Jelovac,	Čopova	19.	2251
PRODAM	novo avtom, tehtnico »Ber-
kel«. 20 kg nosilnosti. Informacije: Kar» lovska cesta 3, pritličje, levo, Ljubljana.	3250
PRODAM	hladilno	omaro	za led, zelo
ekpnomično, malo rabljeno, predvojna Izdelava. Ogled; Gradišče 14/1., desno, ViPvken.	3272
KUHINJO, novo moderno, krem pleska^ no. prodam. Naslov v ogl. odd. 3849 IZĆUBLJENA JE BILA denarnica z nekaj denarja in več dokumenti. Najditelj naj odda: Janez Dolinšek, vaa Laze št 21, p. Šmartno pri Tuhinju. 324» IZUČENE PLETILJE navijalke in šivilje sprejmemo. Mestno podjetje »Angora«, tovarna vrhnjih pletenin, Ljubljana. Emonska cesta 2.	3247
BENCINSKI KUHALNIK švedski patent »Pan« z enim gorilnikom, prodam. Dolničar, Ljubljana, Usnjarska ulica 2.	3246
KAUC lep, skoraj nov, ugodno prodam.
Ogled od 12. do 15. Naslov v ogl. odd. ZAMENJAM sončno pritlično enosobno stanovanje s kabinetom In pritiklinami! 10 minut od Kongresnega trga, za dvosobno ali vsaj za enako, lahko tudi na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. pod »Primemo«.	3244
PRODAM gramofon »Voce del padrone«, skoraj nov, z 31 ploščami. Platnene rjuhe, surova svila, svetlo in temnomodro Naslov v ogl. odd.	3243
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ v dobrem stanju »Singer« ali »Pfaff« kupi Franc Zupan, Loke 27, Zagorje ob Savi. 3242 POZABIL SEM 2. maja moški dežnik v vlaku, ki pelje ob 5.40 iz Zagorja proti Mariboru. Sporočiti na naslov: Ivan Tomažin, Selo št. 39, Zagorje Ob Savi.	3241
LIVARJE in delavce težake za delo v livarni sprejme Mestno kovinsko podjetje »Unltas«, Ljubljana, Draveljsko polje.	3240
KUPIMO dobro ohranjen in brezhiben salonski radioaparat, po možnosti z dvema zvočnikoma. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Novo mesto. 3239 OBLEKO iz čiste svile, vzorčasto in modro svilo prodam. Naslov v ogl. odd. ZAMENJAM opremljeno sobo v strogem Centru s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice za prazno ali opremljeno v centru. Ponudbe na ogl. odd. pod »Center«.	3316
SVILENA RUTA Zel en O rožasta je bila Izgubljena 21. maja na poti od Narodne banke. Tivolija. Živalskega vrta. Poštenega najditelja naprošam, da Jo vme v ogl. odd.	3317
IZGUBILA SEM črne glaze rokavice na tramvaju št. 2 20. maja. Prosim poštenega najditelja, da vmt rokavice za nagrado v ogi. odd.	3318
MESTO SNAŽILKE na šoB na deželi dobi takoj samska ali upokojen par. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v ogl. odd.	3319
ELEKTROVARELNI AGREGAT kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Varenje«.
3323
V Hrvatski so že odprli prva otroška letovišča
Tanjug je poročal, da so prve skupine z okrog 800 otrok iz vse Hrvatske ze odšle v letovišča: Malinsko Medu-lin Selce, Baško, Nečujam in Podgoro.
V Hrvatski bo "letos na počitnicah okrog-80.000'Otrok-ta -mladincev. V--tej sezoni. bodo pridobili otroci dve novi letovišči ta sicer v Crikvenici in Selcu. Ker je število potrebnih stavb še premajhno, bodo v mestih in večj.ih krajih organizirali dnevne ekskurzije. Vsak dan bodo vodili otroke v okolico mest pedagogi, člani društva »Naša djeca« (podobno kot starešinski pionir-
so zaceli po ----- ...---- —. _ _ __
Zagrebu, kier bodo otroke vodili v Samobor Podsused, na Sljeme in v druge bližnje kraje.
Dobro so začpli
Vaški frontni odbor v Šmartnem ob Paki je sklenil prirediti vrsto predavani, ki bi zanimala vaščane. Za prvo predavanje so izbrali temo o hmeljarstvu, o katerem je predaval hmeljarski strokovniak iz Žalca. Predavanja se je udeležilo okrog 60 kmečkih gospodarjev, ki so bili s predavanjem zadovoljni. V., velikem številu so se udeležili tudi drugega predavanja o živinoreji, ki ga je imel veterinar Tomšič iz Šoštanja.	L. F.
I .
Lep razvoj se jim obeta
Invalidsko podjetje šaleške lesne galanterije v Šoštanju se ie v marcu in aprilu ukvarjalo predvsem z izdelovanjem raznih vzorcev, kakor so n. pr. .leseni gumbi vseh vrst. skodelice za 'denar, lesene sklede za sadje, servisne mizice in drugo. Za te predmete se zanimajo zlasti v Ameriki. Avstriji in v Italiji. V Ameriko so vzorce že poslali in čakajo na prvo naročilo.
Zaradi izdelovanja kakovostnih vzorcev je invalidsko podjetje v Šoštanju doseglo plan v marcu le 69%. v aprilu pa 83%, plan v prvem tromesečju pa so dosegli delavci že 96 odstotno.
vatnikih po 100 din, pri »Povrtnini« pa po 75 do 90 din. Tudi cena češenj je padla že na 50 din. Surovo maslo je v mlekarnah po 520. pri »Povrtnini« po 570 in pri privatnikih na trgu po 550 do 600 din za kilogram. Nova čebula stane 100 do 120 din. Špinačo prodaja zadružni sklad enkrat ceneje kakor privatniki, namreč- po 20 din. Olje je še vedno razmeroma drago (600 do 700 din), prav tako razne vrste moke (bela 190 din, krušna 140 din. ržena 120 do 130 din). Jajca so po 8 do 10 din.
Mleka je v Mariboru dovolj. V mlekarnah ga ostane vsak dan do 2000 1 za predelavo. Po stopnji maščobe je najslabše mleko, ki prihaja iz radgonskega in ptujskega okraja. Zato ga mora »Mlekopromet« mešati z mlekom iz okraja Marihor-okolica, odkoder prihaja T tem oziru najboljše mleko.
V zadnjem tednu so prodali V 'mariborskih mesnicah 11.000 kg mesaz Dokler je bilo meso na karte, so ga-, prodali tudi do 35.000 kg. Svinjskega mesa je dovolj, 'manjka pa govedine. ' öbilica svinjine Je posledica visoke cena {290 dinarjev)- Govedine primanjkuje v glavnem zato, ker kmetje ne prodajajo radi žlviAe' Prvič želijo, da bi se jinri stanje živine čim prej povečalo, drugič pa čakajo na to, da se cene zvišajo*. Ze v kratkem se je namreč cena kilogram žive- teže dvignila od 45 na 75f din. Za izboljšanje preskrbe z mesom bodo državna podjetja kupovala živine^ za Maribor tudi v drugih bratskih republikah.
Prejela bosta, kolikor sta zaslužila
, Nezaposleni mesarski pomočnik Alojz Hladin iz Celja je bil zaradi nepoštenosti že kaznovan. To ga ni izpameto-valo,' delati ni hotel, pač. pa preživljati se na lahek način z vlomi in tatvinami. Nedavno so ga organi poverjeništva za notranje zadeve v Celju prijeli, ko j€ izvršil dva vloma.' Pri prvem je ukradel več kokoši, pri drugem pa 42 kg svinjskega mesa. Pri prodaji ukradenega blaga je zaslužil približno 15.000 dinarjev, nekaj pa mu bo n vrglo sodišče.
Eflake vrste zmikavt je 29-letnl S veto zai Ristanovič, doma iz okraja Ljig v Srbiji, ki je vlomil v skladišče., medi.-eihske menze v Ljubljani in , Ukradel živil :in raznega drugega blaga 146.326 dinarjev. Priznal je tudi, da je - v gostilni »Stari Tišler« v Kolodvorski ulici vlöihil v tujsko sobo ter odnesel poln kovčeg volne angora in več metrov tekstilnega blaga v vrednosti 20.350 'dinarjev. Nekaj blaga, nakradenega v. medicinski menzi, so pri preiskavi Še našli, blago, ki si ga je prisvojil prt »Starem Tišler ju« pa je prodal neznanim: osebam za 7000 dinarjev.
Nepoboljšljiva tatic* .
Marija Piki je bila rojena v .Belgiji, odkoder, so jo Izgnali zaradi tatvin ta nemoralnega življenja. Ko Je prišla v Jugoslavijo, se je zaposlila v rtovaml barv »Aero« v Celju. Tudi tu se je kmalu »znašla«: odnašala je iz tovarne barvo, v paketih po 19 gTamov. Odnesla Je 440 kg barve za par sto tisoč dinarjev. Pri tem sta ji največ pomagala Angela“ Zelič, ki je na ta način zaslužila
150.000	dinarjev, in Vinko Semec, ki sl je pridobil s prodajo ukradenega blaga
56.000	dinarjev. Vsi skupaj so »zaslužili« 452 000 din. Barvo so pošiljali v Beograd v paketih po 3 do 5 kg, na katerih so označili kot vsebino »hrano«. Marija Piki, ki Je bila že prej kaznovana zaradi tatvine barv v tej tovarni z mesecem dni zapora, bo sedaj prejela občutnejšo kazen pred sodiščem.
PRODAM lep rdeč športni voziček in otroško košarico. Marmontova ul. 57. pritličje, Hribar.	3320
PRODAM železno posteljo z žimnicami, stensko uro, nizko omaro s 4 predali ta četrt metra orehovih desk. Vprašati: Krekov trg 11TI., levo 3325 ZAMENJAM sobo v Kranju za enako v Ljubljani. Marica Mihelin, Gasilski trg i. Kranj.	3309
SVARIM VSAKOGAR pred nakupom mojih premičnin od mojega sina, za katere osebno ne pristanem in izjavljam, da nisem plačnica nobenih njegovih dolgov/ ki jih osebno ne prevzamem. Albina Tonejc, Jezersko 105. ISCEM vsako fizično ali drugo zaposlitev za dve moški osebi za popoldne, zvečer in ob nedeljah v Ljubljani ali v bližnji okolici. Delo prevzamem tudi na dom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Cas po dogovoru«.	3314
KUHARICO, spretno ta pošteno, za ca 40 oseh, sprejme takoj pension ob morju v coni B. Pismene ponudbe na ogl odd. pod »Cona B«.	3336
FRIZERSKA POMOČNICA z večletno prakso išče zaposlitve, najraje v Dalmaciji ali na Bledu. Naslov v ogl odd.	3311
PRODAM ali zamenjam en kompleten menjalnik za tovorni avto »Chevrolet« ta menjalnik 3 brzlne za osebni avto »Chevrolet«, za kompleten menjalnik »Mercede* 170«. Trstenjak, avto-taksi. Ormož.	3312
PRODAM novo otomano ln dobro ohranjeno posteljo Iz trdega lesa z vložkom Naslov: Mihevc, Frankopan ska 23/m.	3313
KOTEL brzoparilnlk 120—130 litrov kupim. Naslov v ogl. odd.	3305
ISCEM gospodinjsko pomočnico k dvočlanski družini. Dobra hrana ta plača. Leopold Pustlšek, Podsreda št. 62. 3308 AZl, WE14 ln 2 elektrolita, vse novo. prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Slučaj 7«.	3330
POSTRE2NICO, trikrat tedenhko, za dopoldanske ure sprejme: Jaklič, Mestni trg 17/n.	3327
ŠPORTNI VOZIČEK, košarica za dojenčka na kolescih, naprodaj. Smar-
I tinska 30.	3328
ROČNI VOZIČEK, nov, pTOdam. Ježica aam v u*i. vua.	—.	St. 35.	3328
TOVARIŠ, ki mi je vzel aktovko v gneči večernega vlaka v Polju pri Ljubljani, oddaj vsaj legitimacije, spomine in ključe v ogl. odd. pod »Zelo hvaležna«.	3331
UMRLI
Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo. da smo našli 19. dec. 1950 ponesrečenega mojega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta ta strica ERNESTA DERGANCA, oskrbnika doma na Korošici. Pogreb bo v četrtek 24. maja ob 15.30 iz mrliške veže Sv. Nikolaja na Zglah — Žalujoča žena Lojzka, hčerki: Sonja. Meta. por. Gorazd: vnukinja: Nestica. sestra Jul«, vd. Miklavc; bratje Karel, Albret, Stane: zet Borut ter družini Vogel, Normali. Prosimo tihega sožalja!	1572-a
Umrla Je naša ljubljena sestrica JULCI BERLAN. učiteljica v pokoju. Vsem, ki ste jo obiskovali, tolažili in darovali vence. Iskrena hvala. — Žalujoče sestre.
Vse sorodnike, znance ta prijatelja obveščamo, da Je umrl naš dobri mož, oče. stari oče, brat ta stric FRANC SESEK, železniški upokojenec. Pogreb bo v sredo 23. maja ob 17. lz hiše žalosti Spodnji Kašelj št. 46 na farno pokopališče v Polju. — Žalujoča družina ta ostali sorodniki.	1571-a
Umrl Je naš dobri oče, dedek, tast ta stric ANTON KLEMENC, orožnik v pokoju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 24. maja ob 16 na mestno pokopališče v Kranju. Žalujoča žena Antonija. otroka Vida ln Tone ter ostalo sorodstvo.	1573-a
■ Po dolgem trpljenja Je umrla moja draga žena. mama, stara mama, tašča ROZI MAVER. Pogreb bo v četrtek 24. maja ob 16 iz Zal, kapele sv. Andreja. Žalujoči mož Anton, hčerka Rota, por. Glavač, zet Drago, vnuka Metka ta Dingo. Ljubljena 23. maja 1951.
O rej a a red milo odbor Odg. urednik Sergej v očnjak O radništvo In uprava. Ljubljana. Knafljeva ulica št L telefon 55-2J do st-2« Tlakama »Slo. venskega poročevalca« v Ljubljani. Pcotnina plačana v gotovini.
STOLETNICA SMRTI STANKA VRAZA
Slovenski In hrvatski narod proslavljata 24. odnosno 27. maja stoletnico smrti pesnika Starka Vraza. Spominske slavnosti bodo deioma skupne: kulturni zastopniki obeh bratskih narodov se srudejo na slovenskih tleh. v Vrazovem domačem kraju Cerovcu, enem izmed številnih bregov idilično lepih Ljutomerskih goric. Tam so se že večkrat sešli kulturniki obeh narodov. zadnjič leta 1910. na proslavi stoletnice Vrazovega rojstva. Od tega časa dalje je Vrazovo življenje m delo nudilo snov za razna slovstveno-zgodovinska proučevanja. Ze na pragu stoletnice rojstva šta Matica Hrvatska in Matica Slovenska skupaj izdali dr. Branka Drechsleria - Vodnike obsežno študijo »Stanko Vraz«, mariborski Časopis za zgodovino in narodopisje je posvetil Vrazu vzorno urejeno številko, v razdobju med dvema vojnama se je z njim ukvarjal dr. France Petre v knjigi »Poizkus ilirizma pri Slovencih« (1939). da ne omenjam številnih krajših razprav in življeniepisnih doneskov. Vrazove izbrane pesmi Sr> izhajale v takih izdajah. kakor ie bila 1. 1924 knjižica Narodne knjižnice v Zagrebu (Izabrane pjesme, v redakciji dr. D. Grdeniča).
Ce lahko trdimo o hrvatski slovstveni zgodovini, da nikdar ni zanemarjala Stanka Vraza, ne moremo reči. da mu ie bila slovenska vsekdar naklonjena ali vsaj pravična. Na njo je padala s Prešernove olimpske visine senca, epigrama, v katerem je Prešeren obsodil svojega vrstnika in prijatelja zlasti z verzom »Stanko Slovencev uskok. Vraz si narobe Ra-
ten.« Ta sodba in obsodba je veljala malone brez priziva in če je kdo. n. pr. pokojni profesor Ilešič, terjal revizijo obsodbe, je njegov pozni priziv naletel na gluha ušesa, to pa iz razumljivega razloga, ker je tako imenovani novoilirizem. ki je imel za cilj odpravo slovenske narodne individualnosti, lahko samo še bolj kompromitiral Vrazovo ime in delo. Tudi v poznejših časih, ko je zdravo kulturno zbliževanje Slovencev in Hrvatov motil beograjski upravni in politični centralizem, združen ne le z gospodarsko, marveč do neke mere tudi jezikovno hegemonijo srbske in hrvatske buržoazije nad Slovenci. — tud.! v teh letih ni bilo mogoče poseči globlje in povsem objektivno v problem Vrazovega »uskoštva«. Sele rešitev narodnostnega vprašanja v novi Jugoslaviji je pripravila pota tej reviziji.
Cenrav vprašanje še vedno ni osvetljeno z vseh strani in dognano s stvarno razčlembo prav do svojih korenin, so zadnja leta pred stoletnico Vrazove smrti prinesla na slovenski strani znatno slovstvenozgodo-vinsko revizijo Vrazovega vprašanja. Prof. dr. Anton Slodnjak je v času. ko je predaval slovensko književnost na zagrebškem vseučilišču, temeljiteje kot njegovi predhodniki raziskal Vrazovo slovstveno zapuščino in. priobčil izsledke najprej na predavanju v Sla: vističnem društvu v Ljubljani, (glej SP. 18. januarja 1950). nato pa v razpravi » O Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku.« (Slavistična revija
III.	letnik, št. 1-2. 1950.) Po ugotovitvah na oodlagi Vrazove še neobjavljene zapuščine — in vedno znova se vrrašuierro. kako neki je mogel prav ta pomembni del zapuščine ostati toliko časa neizkoriščen? — sklepa dr. Slodni'.k. da Vraz »ni nikoli utonil kot Slovenec v ilirstvu.« Nad tri sto Vrazovih slovenskih pesniških tekstov, »ki so različnega obsega in različne vrednosti«, ie »ne samo dragocena izpopolnitev podobe našega slovstva v tridesetih letih prejšnjega stoletja, tem-teč tudi nad vse zanimiva predpodoba Vrazovih hrvaških pesmi.«
Vrazova slovenska pesniška ostalina bo natisnjena v prvi knjigi izbranega dela ki ga pripravlja v kritični izdaji Jugoslovanska akademija v Zagrebu. Sele tedai bo mogoča dokončna beseda o Vrazu kot slovenskem pes-
niku. A že sama razprava dr. Slodnjaka je dozdevnega »uskoka« pripeljala nazaj v slovensko literaturo in pokazala, da ie bil Stanko Vraz v tridesetih letih 19. stoletja poleg Franceta Prešerna najbolj nadarjen in najbolj razgledan slovenski pesnik in da ga je brezpogojno treba vkliučiti v zgodovino slovenskega slovstva.
Tako se ie naposled rešilo vprašanje, čigav je Vraz: slovenski ali hrvatski? Prišlo je do tega, kar je povedal te 1. 1880 hrvatski pesnik in pisatelj Avgust Senoa:
Je 1’vaš. je 1’ naš, kom danas kriješ
se pali.
Pjesništva plodnog divnome junaku?
Za oba nas je bilo srce vruće,
Za oba jednak plamtio mu plamen...
I vaš 1 naš!
Da. Vraz je slovenski in hrvatski. S-tvarna razčlemba tedanjih socialnih in kulturnih razmer, objektivno presojanje odločitve, pred katero ie stal v tridesetih letih ta Slovenec z obodnega ozemlja, ki se je s svojimi narečnimi posebnostmi precej oddaljevalo jezikovnemu krogu Prešerna in drugih Gorenjcev, vse to nam kaže, da Vraz ni bil »narobe Katon«. četudi ie sprejel in praktično uresničil narodnopolitično tezo ilirizma Po vsem svojem čustvova-niu je bil in ostal Slovenec. Ce kljub skorai desetletnemu prizadevaniu ni mogel uresničiti svo-iega literarnega programa v slovenščini ni kriva »lakota slave, blaga*, marveč so b'le po sreči i obiektlvne okolnosti, ki iih dandanes lože razu-
■>	II.
Stanko Vraz je bil do zadnjega, tudi tedaj, ko je po oblakih pošiljal s slovenskih tal pozdrave svoji Hrvatski in dragemu Zagrebu, presrčno spojen z domačimi Ljutomerskimi goricami. Rodil se je — 30. junija 1810 — tako rekoč pod trto. Njegov rodni Cerovec obdajajo vinogradi, samo v dolini šumi »dubrava žerovinska«. Ne daleč od Cerovca na poti v Ljutomer leži Radomerščak, kjer se je tri leta pozneje r.)dil Vrazov poznejši tovariš na mariborski gimnaziji in graški univerzi, jezikoslovec Franc Miklošič. Vraz je vroče ljubil svojo domačo zemlio. V svoji pesniški zbirki »Dju-labüe« ie posvetil Jeruzalemskim gorica! pravi slavospev (»Ajdmo, pjesmo moja. gor’ u Jeruzalim«), ki zdru-žu’e z opisom pejsaža in s poveličevanjem domačega ljudstva, zlasti še deklet, pesnikov politični program, njegovo vero v slovensko-nrvatsko bratstvo, v slovanstvo, v svobodo. Pred razgledom ki ima malo enakih.
\

Portret Stanka Vraga lz 1. 1841, delo slikarja S. Leroixa
> ><•>-.. /C-a.
/$■ 'Mak.
'S
1
>■% 1
1 j >
memo. Z druge strani ne smemo kljub i ne pogledu na daljno panonsko ravan, vsemu upravičenemu kultu Prešer-1 »koj ne stižu kraja nit sokolske :oči«, novega genija vzeti Prešernu možno- vstaja pred njim privid naše zgodo-
sti, da je imel tudi človeške slabosti in zmote: Vrazu, ki mu je bil s Perspektive njegovega Jeruzalema Zagreb bližji od Ljubljane in zvok domače besede soroden kajkavski govorici sosednih Zagorcev, pa ne smemo vzeti pravice do svobodne odločitve, četudi ie bila s stališča poznejšega razvoja zmotna.
vrne in se mu spreminja v svetlo vizijo bodoče nardnoosvobodilne vojne zatiranih slovanskih narodov. Vraz je tudi iz Zagreba večkrat prihajal v domači Cerovec, po domačem kraju le imenoval eno svojih pesniških zbirk (»Glasi iz duorave žerovinsKe«),: v daljši epicni pesmi, ki ima za motto Gunduliceve verze, je opeval zname-

• /cr
r.

Na obeh poteh, ki sta se Vrazu od- nm »Babji klanec« pri Jeruzalemu, pirali ga ie čakala trda borba za kjer so zenske s kamenjem m kropom jezikovni izraz in to je za lirika, ki ?prejele umikajoče se turske vojake, mu je beseda najobcutljivejsa stvar-jalna snov, kaj huda zadeva. Prešernov genij je vendarle imel lažjo pot: njegov narečni govor je bil bližji oblikujočemu književnemu jeziku ko-kor Vrazov. »Iliru iz Štajerske« je bilo dano. da po brezuspešnih poizkusih pesniškega razvoja v slovenščini nadaljuje v »ilirskem« govoru ta svoj, v intimnosti duše kar dramatični boi za jezik in izraz. Nedvomno ie bil v zagrebškem krogu ta boj mladega pesnika za jezikovno formo nekoliko lažji vsekakor pa
------------odločno upešnejši.
kakor trideseta leta v slovenskem krogu. Ne toliko »lakota slave, blaga«, kolikor pri vsakem umetniku povsem realna potreba iz-živetja in uspeha je v objektivno danih družbenih okolno-stih omogočila Vrazovo preusmeritev, ne da bi izruvala v njem slovenstvo. V Vrazovem življenju in delu ne najdemo psiholoških značilnosti renegatstva:
Vraz je bil tudi kot »ilirski« pesnik neomajno zvest rodni slovenski zemlji in io je opeval s toploto. ki trdno pričuje o njegovem prvinsko močnem slovenstvu.
Fotografija originalnega rokopisa Stanka Vraza. Naslovna stran za Izdajo Djula-bij v Ljubljani
pesnikov pogled je segal tudi tja na severno mejo, k Placu (Ti Placu, ti krajnja — slavska stražarnice...«!, kakor se je pozneje razširil še na ostalo slovensko zemljo, saj je v pesmi »iNosi. vilo moja«, toplo opeval Gorenjsko z njenim Triglavom in povzdigoval lepoto gorenjskih deklet. Z domačim krajem ga je vezal tudi spomin na prvo ljubezen, na kmečko dekle iz ilovcev. ki mu je posvetil 1. 1833 mea drugim eno svojih najlepših elegij .kot nekak epitaf tej prvi ljubezni, iz domačega Cerovca je stalno dobival vino pristnega jeruzalemčana, s katerim je gostil svoje prijatelje in ki ga je verjetno užival tudi Prešeren, ko je Vraz obiskoval svoje ljubljanske prijatelje.
Med Vrazovimi živimi vezmi s slovenstvom je treba omeniti tudi njegovo, za romantika tako značilno skrb za ohranitev ljudske poezije. Zapiso-
izdati več knjig ljudskih pesmi, inoka-kor poudarja Drechsler, »je bil prvi med južnimi Slovani, ki je začel zapisovati tudi ljudske napeve.« To gradivo je ohranjeno v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici.
Zakoreninjenost v domačem kraju je značilna poteza tega Jakoba Frasaj ki je zaslovel pod imenom Stanko Vpaz. Ko je dovršil mariborsko gimnazijo, ie 1. 1830 odpotoval v Gradec in študiral tam osem let. ne da bi dovršil pravne študije. Ukvarjal se je predvsem s slovanskimi in romanskimi jeziki in z angleščino prizadevajoč si, dfa prodre kar se da globoko v literature teh narodov. Njegova slovenska poezija tridesetih let razodeva široko slovstveno razgledanost, s katero nekam čudno kontrastirajo jezikovno okorni, vendar pa pesniško tehtni popoln
hrvatskih in slovenskih krajih In obiskoval prijatelje ilirizma. V Samoboru je živela Ljubica Cantily. Vrazova Lavra ali Julija, ki se je pozneje poročila z ljubljanskim trgovcem Engler-jem a je umrla že i. 1842. Ljubici Cantily je Vršz posvetil mladostno cvetje svoje erotične lirike, zbirko »Djulabije«. ki ima najlepše izrazito lirične stihe, kar jih je nastalo v ilirskem razdobju hrvatskega slovstva. V Zagrebu je Vraz kot poklicni književnik samo životaril — že s tem ie ovrgel Prešernovo trditev — in šele 1. 1846. je dobil svojo edino plačano službo, tajništvo Matice Ilirske. Urejeval je književni časopis »Kolo«. L. 1848 se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi: bil ie celo njegov podpredsednik. Leto dni pozneje ga je resneje napadla jetika in tej. zahrbtni bolezni je .podlegel dne 24. maja 1. 1851. Pokopali so ga na Jurjevem pokopališču 26 maja ob devetih zvečer. Sedaj počiva pod ilirskimi arkadami na Miro-goju
Zunanji potek Vrazovega življenja ni v ničemer izreden. To ie biografija književnika malega naroda, ki ie — kakor nekoč Gogolj — uporabljal soroden jezik in ki niti v novem, politično ugodnejšem okolju ni našel trdnih tal za urejeno meščansko življenje.
Več mladine v fizkulturno delo
Inž. Stanko Bloudek odlikovan z redom dela
Hrvatska buržoazija, če izvzamemo široki krog njegovih prijateljev in častilcev. je gledala nanj zviška, saj ni
šktisi v domačem jeziku, L. 1838 je polnoma opustil vseučiliščne študi; se naselil v Zagrebu kot kniižei nik. Mčnda je bil v slovenskem in hi mt-skem krogu prvi. ki si je že na začetku književnega razvoja izbral literarno delo za poklic. Njegova frva tiskana Desem le izšla že septembra 1885 v Gaievi »Danici«. V svoje prve »ilirske« pesmi je orelival sloveiiske pesniške prvence. Od I. 1838. je bilo vse Vrazovo življenje združeno z Zagrebom; od tod je rad popotoval po
bil človek, ki bi bil lahko »napravil kariero«. Vraz je nosil v sebi svetel romantičen sen o poetu, ki navdihuje narodu njegove ideale. Tudi on je — kakor bi dejal Prešeren — trpel brez miru za ta svoj neumevani poklic, v katerem ie videl poslanstvo. Tako’ že potek Vrazovega življenja izpodbija moč puščice, ki jo je izstrelil nani Prešeren. Vraz si zares ni nagrabil blaga in tudi' slava je le pozno obsinila njegovo mrtvo glavo.
III	i ■
Delo Stanka Vraza je dokaj obsežno, vendar v Celoti ni bilo še niKdar zbrano. Sele stoletnica smrti je .izpodbu-dila načrt za že omenjeno kritično izdajo, ki bo obsegala vse njegove natisnjene in nenatisnjene spise; torej poleg poezij, in pesnisKih prevodov tudi dokaj obilno literarno-kritično delo. Slednje je bilo za njegovo dobo kar nenavadno živo in ODsezno. tako da je bil naš rojak ne samo najpristnejši lirik, marveč tudi najboljši m najbolj kulturni kritik ilirskega kroga. To njegovo delo je doseglo priznanje šele v novejšem času, ko so zaceli Hrvatje proučevati idejni razvoj in metodologijo svoje slovstvene kritiKe, Ce se je Vrazova poezija razvijala vi dobršni men pod vplivom slovansKih pesniKov — med njimi je prevladoval nie kaj ugodni vpliv Kollärja. čutimo pa tudi vpliv Prešernove poezije, — je Vraz v svojih kritičnih razpravah in člankih pokazal, da pozna napredne evropske literarne in filozofske smeri.: Poznal je Hegla in Feuerbacha prav kakor Balzaca jn Lamartina. V Vrazu, se je pesniški duh Prešerna družil >z lučenostjo Matije Čopa, in če rezultat ni bil izredno velik, so krive tudi' nekatere vnanje okoliščine, predvsem že omenjena trda borba za obvladovanje jezika. Stanko Vraz je bil kot kritik razgledan poznavalec vseh pomembnejših književnih pojavov na > slovanskem jugu in o njegovi prozi sodi,dr. Barac. da je bil po kvaliteti prvi hrvatski prozaist svojega časa; to svojo proza-lstično višino je pokazal ne-ie v literarno—kritičnem in referativnem delu, marveč tudi v svojih pismih. Med njegovimi dopisovalci sta bila. Prešeren in Petar Petrovič Njegoš.
Kot lirik je imel Stanko Vraz vprav izredne sposobnosti: tenkočutnost emocij. gibčnost in lepoto pesniških podob in vzlic vsem napakam, ki označujejo njegov jezik (napačni akcenti, slovnični spodrsljaji, slabo izbrane besede itd.) krasno melodijo liričnega stiha-Bil je erotik razpoloženjski pesnik, pejsažist. rodoljubni poet. pa tudi značilen epik (balade in romance) in duhovit epigramatik. V svoji satirični poeziji je tedanje socialne in politične razmere, posebej še madžarski pritisk na Hrvate, bičal s smelostjo, ki je v tistem času malone brez primere. Zaradi tega mnogi Vrazovi epigrami niso mogli iziti še dolgo po pesi^kovi smrti. Ze to pričuje, da je vzlic očitnim romantičnim navdihom, ki ga označujejo zlasti kot erotika in nacionalnega pevca, imel živi čut za družbeno stvarnost. Poezija ni bila zaiti samo izraz osebnih bolečin, nadej. zanosov in strasti. marveč tudi odziv kolektivnim bojem za narodno in družbeno svobodo-To stran Vrazove poezije posebno poudarjajo prav najnovejše ocene njegovega dela in pomena. •-
Vraz je bil v prvi polovici. 19. stoletja eden redkih pesnikov «lovanske-ga juga. ki so se po umetniški moči svojih pesniških izpovedi in vizii približevali največjim slovanskim in romanskim pesnikom tedanjega časa. Da le-teh ni dosegel, je nemalo kriv njegov boj za jezikovno formo in v drugi vrsti ves njegov položaj v takratnih provincialnih razmerah Ljubljane in Zagreba slovenstva in hrvatstva. V Vrazovem delu pa ie ostalo (toliko živega. da tudi sto let- po njegovi smrti utriplje pred naimi pesnikovo ljubeče, sanjavo in široko srce. Tudi sto let po smrti slavimo v tem »Iliru iz Stajera« enega najbolj slovanskih in’hkrati najbolj evropskih intelektualcev kar smo iih imeli Slovenci in Hrvati v prvi polovici prejšnjega stoletja Tudi on bi lahko — kakor Puškin — z zadoščenjem ponavljal Horacovo misel da ne bo ves umrl. Zdi se celo. da ie oživelo marsikaj, kar se je zdelo pri Stanku Vrazu mrtvo: čas mu postaja pravičnejši in stvamejši sodnik.
Božidar Borko
Minulo soboto ln nedeljo Je v Ljubljani zasedal plenum Fizkultume zveze Slovenile pod predsedstvom ministra Zorana Poliča. Od vabljenih predstavnikov zvez in vodilnih društev jih je prišio nekaj manj kot polovica, ined njimi v veliki večini stari, znani športni delavci, dočim mladine pravzaprav ni bilo z izjemo redkih delegatov, ki pa tudi niso vsi vztrajali oba dneva. Dvodnevni spored dela je obsegal tri referate in izpopolnitev Izvršnega odbora ter razgovor, iz katerega je prevevala želja. da bi čimprej uspešno prebrodili krizo, ki jo trenutno preživlja naša fiz-kultura zaradi padajočega udejstvovanja mladine v športih in telesni vzgoji na splošno. Ob pričetku plenuma je predsednik Polič po nalogu Prezidija FLRJ izročil našemu najbolj znanemu športnemu delavcu in strokovnjaku mednarodnega ugleda inž. Stanku Bloudku odlikovanje — red dela III. stopnje, kar so vsi navzoči pozdravili s prisrčnim odobravanjem.
V referatu Je tov Serpan prikazal stante športa in telesne vzgoje v Sloveniji v vseh 20 včlanjenih športnih zve zah. Konec leta 1950 1e bilo 1086 osnovnih organizacij in 117.040 članov. Število organizacij ie v primeru z minulim letom padlo, število članstva pa je na raslo. Številčno najmočnejša so planin ska, telovadna in strelska društva, od športnih pa nogomet, kegljanje in konjski šport Nekatere športne panoge so po statistiki sodeč v znatnem opadanju tako n pr. atletika, veslanje in hokej na travi. Od 270.000 slovenskih otrok obiskuje telovadbo le okoli 1500. kar je nekaj nad 5J/«, torej znatno manj kot bi želeli. Objektivna notranja težava organizacije je večkratno, sorazmerno vi-
soko plačevanje članarine za Iste tekmovalce v različnih vrstah športov, dalje znatno porasle cene športnih rekvizitov in občutno pomanjkanje primernih športnih igrišč. Vse te težave pa prerašča velika skrb — vidno odtegovanje naše mladine od fizkutturnega dela. Plenum je temu vprašanju posvetil dobršen del svolega razgovora, v katerem pa, žal, ni sodeloval tudi zastopnik mladine, ker je prišel le na otvoritev plenuma v soboto.
O izvenarmadnl vzgoji v fizkulturl je poročal tov. Zori, o finančno-matenal-nem delu, gradbeni aktivnosti in upravi podjetij FZS pa tov Osole.
Zastopnik sindikatov je dejal, naj bi močni tovarniški kolektivi in podjetja v bodove namesto ustanavljanja samostojnih sindikalnih organizacij, raje materialno podpirala močne vodilne športne organizacije, kamor bi vključevali delavce dotičnih podjetij.
Delegati so v glavnem poudarjali objektivne težave, med katerimi so zlasti nesorazmerno visoke cene športnih rekvizitov, ki jih športniki že skoraj ne morejo več nabavljati. Padel je umesten predlog, naj bi FZS čimprej uredila nabave najnujnejših rekvizitov za razne panoge po ugodnejših cenah.
Ker tudi odnosi naših športnih zvez in zvez v Beogradu niso bili vselej pravilni. je bilo" sklenjeno, da le-te pripravijo v tem pogledu podrobno gradivo. da se bodo ta vprašanja v celoti razčistila.
Plenum Je bil ob zaključku izpopolnjen s 13 novimi člani. V Izvršnem odboru so predsedniki vseh 20 včlanjenih zvez, od močnejših središč pa še predstavniki Maribora, Kranja, Jesenic in Trbovelj.	Inž. M. SI.
Nove plavalne šole v Sloveniji
Pred nekal dnevi Je Plavalna zveza Slovcniie sklicala plenum, ki so se ga udeležili zastopniki plavalnih klubov in sekcij Slovenije. Po otvoritvenem nagovoru predsednika dr. Linharta so delegati sprejeli propozicije za letošnja prvenstvena tekmovanja. Slovenska liga, ki bc. »azdeljena teritorialno, bo zajela 9 slovenskih plavalnih enot. in sicer Ilirijo in Polet z drugim moštvom, ljubljanskega Železničarja, ki bo sodeloval z dvema moštvoma ter Bled. Ze-lezničai (Kranj), Prešeren (Radovljica). Gregorčič (Jesenice). Rudar (Trbovlje) in Sobota (Murska Sobota). Med drugim je bila izražena želja, da bi še en slovenski klub zastopal našo republiko v zvezni ligi. O t^m bo razpravljal še plenarni sestanek komisije za plavanje pri PLISAJ nakar bo dal dokončno odločitev IO PLISAJ. Za širši razmah plavanja po Sloveniji bo letos zopet izvedeno prvenstvo drugorazrednih klubov
in sekcij, tako da bodo mlade, kvalitetno slabše sekcije tekmovale med seboj v izenačeni konkurenci.
Dobi Šen del plenuma je zavzel referat in debata o plavalnih šolah. Dr. Skabeme je v izčrpnem referatu podal organizacijsko sliko plavalne šole. ki je že pred vojno z velikim uspehom delovala v Ljubljani. Delegati so sprejeli sklep da bodo plavalne šole delovale v L]ubljani, Mariboru. Kranju. Radovljici in kolikor bodo možnosti dovoljevale tudi v Trbovljah, na Bledu, v Soboti ln Kamniku.
Kot posebno točko dnevnega reda so delegati obravnavali izvenarmadno vzgojo v plavalnih sekejah. Poleg osnovne naloge, ki jo imajo plavalni kolektivi, da uče neplavalce plavanja, se bodo člani udeleževali streljanja, spoznavali z orientacijo na terenu, na plavališčih pa vežbali v specifičnih plavalnih nalogah vojaškega značaja.
Liubiianske telovadke v Kopru
Minulo nedeljo je bil v Kopru telovadni dvoboj med ženskima reprezentancama Zavoda za fizkulturo iz Ljubljane in Trsta. Zmagale so zasluženo Ljubljančanke z rezultatom 183.75:170.15.
Med vsemi se je najbolj odlikovala znana mednarodna telovadka Rožmano-va iz Ljubljane, ki je dosegla na vseh orodjih najvišjo oceno. Presenetljiv je uspeh mladih Ljubljančank, ki so s pre_ cejšnjo razliko v točkah premagale rutinirane Tržačanke. Za Trst so nastopale Misculinova, Dolganova, Lavrenčičeva. La pa j nova, Lisjakova, za Zavod za fizkulturo pa Rožmanova, Uršičeva, Hočevarjeva, Kajfeževa, Nestorova in Grže-Ijeva
Prvo mesto Je zasedla Rožmanova 39 točk od 4*» dosegljivih) 2. Misculin (Trst) 37,80, 3. Uršičeva (Lj) 36.45, 4. Hočevarjeva (Lj) 36,40, 5. Dolganova (Trst) 36.
6.	Kajfeževa (Lj) 35,60, 7. Nestorova (Lj)
Akademija na Jesenicah
Prea dnevi je bila na Jesenicah telovadna akademija gorenjskega okrožja. Sodeloval«* so telovadna društva Javornik, Jesenice, Tržič in Škofja Loka.
Čeprav je bil tekmovalni spored zelo lep in pester, ni pokazal dejanske sposobnosti društev iz večjih krajev, ki Imajo za seboj že staro telovadno tradicijo.
Številno občinstvo 90 navduševale baletne točke pionirk z Jesenic, kombinirani preskoki mladincev, mladink in članov Javornika, nastop mladink z Jesenic ln Javornika na gredi in dvo-višinski bradlji.
Uspel telovadni nastop v Starem trgu
Orugo najboljše telovadno društvo v Sloveniji Stari trg pri Rakeku, je z nedeljskim uspelim letnim telovadnim nastopom potrdilo svoj sloves. Na lepo urejenem telovadišču, ki so ga z udarniškim delom zgradili člani društva in dijaki, se je zbralo okoli 250 tekmovalcev. V pozdravnem govoru se je predsednik društva zahvalil vsem najzaslužnejšim sodelavcem, ki so kakor koli pri-
B O K S
Hrvatska : Slovenija 17:3
Minuto nedeljo je bil v- Zagrebu povratni boksarski dvoboj med reprezentancama Hrvatske in Slovenije. Gostje so nastopili brez tekmovalcev v pol-težki m težki kategoriji, zaradi česar ie dobila Hrvatska štiri točke brez borbe. Edino zmago je priboril Sloveniji Kajzer v mušji Kategoriji, najlepši boks pa je pokazal Vivod. Rezultati so tile: mušja kategorija: Kajzer : Pavliša 2:0: bantam: Kos : Burič 0:2; peresnolahka: Borušak : Tkalčič 0:2; lahka: Rihert : Banovec 0:2 t. k. o.; pol welter: Vivod : Brenčič 1:1: welter: Pulašič : Majcen 0:2; polsrednja: Apelič : Slivanje 0:2; srednja: Volčič : Vojnovič 0:2 t. k. o. Frvoimenovanl so boksarji Slovenije.
spevall k uspešnemu razvoju telovadb« v Loški dolini.
Med 17 točkami tekmovalnega sporeda, je številne gledalce najbolj navdušil nastop pionirk tamkajšnje nižje gimnazije, ki so se odlikovale v vajah na drogu. Tudi vaje članic na dvovišinski bradlji in proste vaje so spremljali z veliko pozornostjo. Vse vaje je‘ spremljala na klavirju Marta Jenkova.
Po končani telovadbi so se pomerili odbojkarji domačega društva in garnizije iz Blok. Zmagali so domačini z rezultatom 2:1.
V šahovskem dvoboju je reprezentanca Starega trga premagala moštvo Garnizije iz Blok 7:1.
35,45.
Pregled tekmovanja alpinističnih odsekov
V	tekmovanju na čast 10. obletnice OF so alpinisti v Sloveniji dosegli pomembne uspehe. V tekmovanju so sodelovali skoraj vsi alpinistični odseki Planinske zveze Slovenije na podlagi prostovoljno sprejetih obveznosti. Tekmovanje je trajalo pet mesecev. Uspeh je bil naslednji:
1. Alpinistični odsek Hrastnik, 2. Prevalje. 3. Ti bovl je, 4. Maribor, 5 .Tržič,
6.	Iskra Kranj. 7. Kamnik. 8. Železničar Ljubljana, 9 Slovenska Bistrica, 10. Mojstrana, 11. Nova Gorica.
Drohne zanimivosti
Prvenstvo Evrope v atletiki bo v Švici. Tako .ie sklenila Mednarodna atletska federacija na svojem zasedanju v Rimu. Prvenstvo bo konec avgusta 1954 v Ztirichu. Program bo izpopolnjen tudi s tekom na 800 m za ženske.
Naši gorski reševalci se bodo udeležili pomladanskega reševalnega tečaja na Hochschwabu od 20. do 27. t. m. Na tečaj so odpotovali načelnik Gorske reševalne služoe Uroš Zupančič, inž. Daro Dolar in Andrej More.
Nogometna reprezentanca Škotske Je v Bruslju Dremagala Belgijo 5:0 (2:0).
Kolesarska sekcija Krima bo priredila v nedeljo 3. junija medklubsko kolesarsko dirko na nrogi Ljubljana—Novo mesto—Ljubljana. Start bo ob 10. na Dolenjski cesti pred igriščem Krima. Sodelovali bodo tudi tekmovalci iz Za-g>eba. Kopra m Nove Gorice.
Smuča?ji-skakalci Enotnosti imajo drevi oh iß sestanek. Jutri pa imajo sestanek alpski smučarji (ob 18.). tekači pa ob 19 uri v društvenih prostorih.
Odbojkarji Ilirije so v tekmi za prvenstvo Slovenije premagali Prešerna* z rezultatom 3:2
V	prijateljski nogometni tekmi v čast dneva letalstva ie moštvo Avijatičar. del. bat. premagalo mladince Razlaga 2:1 (1.0)
Sveto vni boksarski prvak v srednji kategoriji Ray Robinson je na gostovanju po Evropi v Parizu premagal Francoza Marcela s tehničnim knock-outom v peti rundi.


Papirnati bakrorezi pa so za dušni blagor «podložnikov« prevnetim oblastem že deset let pred tem delali sive lase. V svojem poročilu za mesec julij 1787 Je magistrat poročal kresijskemu uradu, da Je Rafaelu Lossu dovolil bivati in v Javnem lokalu prodajati bakroreze. Kresijski glavar Je brž opozoril občinske očete, da more postati ta trgovina zaradi neprimerno lahkega razširjanja še dosti bolj nevarna kakor pa knjigotrštvo- Zato Je treba vestno paziti, da se ne bodo v prodajo podtaknile slike, ki bi vodile bodisi v nravstveno pokvarjenost ali pa bi mogle biti vir praznoverja in bi zopet oživljala mnoga že odpravljena, temeljem vere nasprotujoča svetohlinstva pobožnjaška nagnjenja.
Človeku te dobe Je bilo, kakor rečeno, življenje teatralično in narejeno. Bilo mu Je kakor priučena igra, — že v krvi mu Je tako rekoč plala strast za gledališče. To nagnjenje je tako v plemiških kot tudi v meščanskih domovih postavilo lutkovno gledališče v središče vsega družinskega ln družabnega življenja. Ze izza sredine 16. stoletja so se začeli pojavljati francoski ln italijanski potujoči igralci po JužnonennšSdh mestih; v času protireformacije se je ta umetniški pritok silno povečal.
y i7. stoletju Je prišlo iz Italije k nam igranje S
senčnimi podobami. To gledališče s ten jami Je po svojem Jedru doma na daljnem vzhodu, našlo pa je v Evropi ln pri nas presrečne In občudujoče gledalce. Z gledališčem Je bila združena tudi glasba, ki Je bila bistven del /ba. ročne kulture. Gcdbo in petje so cenili v palači kot jv meščanskih hiš in cerkvi; ljubljanska stolnica Je nastavka za drugega goslača Ceha iz mladoboleslavskega okraja. Kakor drugod tako se tudi pri nas dajali v tem časa prednost italijanski godbi, razveseljevali pa so se tudi ob domačih ljudskih napevih. Kakor v umetnosti tako
Na soboto v brivnici U. stol.; bakrores)
io tudi v gledališču iskali predvsem razvedrila, zabave in čutne naslade.
V lontovškl dvorani Je L 1733. cel predpust igrala italijanska družba; tedaj Je v Ljubljani umrla tudi njena primadona Genovčanka Barbara Biancbi. Pet let pozneje je taka potujoča družina igrala na rotovžu. V štiridesetih letih Je nastopala ng 1na Minottijeva družina (srečamo Jo še pozneje 1.-1763.), ki Je polagala posebno skrb na sijajno opremo in Je izdajala, tiskane librete. V gledališki magl. »tratni dvorani (II. nadstropje) so L 1747. izvajali 8 oper. Podobno tudi v naslednjih letih, 1753 Je igralo na rotovžu (Comödiehaus) marionetno gledališče 9 komedij. V na. slednjih dveh letih so na lontovžu takoj po novem letu predvajali nekaj veseloiger s produkcijami na vrvi, a tudi na pravo opero niso pozabili. L. 1756- Je nastopal ekvllibrist na vrvi, naslednjega leta so imeli Ljubljančani 4 ln 7 tedensko operno sezono ter tiskane librete, kar dokazuje veliko zanimanje občinstva. L. 1760. srečamo v Ljubljani tudi francoskega igralca pantomim; takrat so bile predstave tudi pri bidlmonu (gostilni poleg rotovža). Pozimi 1760/61 so italijanski igralci od decembra do začetka februarja dali na rotovžu 22 predstav. Takrat so igrali tudi v poletnih mesecih (74 krat) ln sicer v stanovski Jahalnici, Id so Jo 1. 1765. prezidali v stanovsko gledališče ob priliki nameravanega obiska moža cesarice Marije Terezije. V časa prezidave so preigrali v lontovški dvorani 13 oper In I veseloiger (komedij).
Novo gledališče Je vzbudilo pozornost pri potujočih igralskih družinah (zlasti italijanskih, n. pr. Bustelli, Bartottni, Ptovaol, Papini, Dorelll). V 80. let», 18. stoletja seje mudila v Ljubljani nemila Schikaneder Jeva
in Zöllnerjeva igralska družina. L. 1787. je imel direktor Friedel dovoljenje za tedenske tri predstave v postnem času pod pogojem, da Je tretjino dohodkov od predstav oddal Ubožnemu institutu. Prihajali pa so seve tudi italijanski impresariji s svojimi igralci. Mestni magistrat je izdai meseca maja 1791 potrdilo, da so se Jožef Landini, njegova žena Batina, dalje Franc Landini ter sploh vsa družba vedli za čas svojega bivanja v Ljubljani popol. noma neoporečno in so se po pričevanju gledalcev producirali v stanovskem gledališču z vso spretnostjo in ročnostjo v svojih umetnostih s plesi na vrvi in žici. Saj so tudi drugod mlade ln stare poklicne plesalke spravile občintvo v pravo zamaknjenost, tako razširjena Je bila takrat ta strast.
Istega dne (9. maja 1791) Je izdal magistrat podobno potrdilo za Jakoba Chiarinija, veščaka v kitajski senčni igri, za njegovo ženo Lucijo in za vso družbo. Tam beremo, da so se vedli neoporečno, s svojo umetnostjo, tako s plesom na vrvi kakor tudi s silhuetno (senčno) igro ter s pantomimo v stanovskem gledališču, so zaslužili z dobro spretnostjo in ročnostjo popolno zadovoljstvo gledalcev. — Poleti (avgusta) tega leta se je mudil v Ljubljani tudi nemški igralec in plesalec Janez Zigel.
L. 1794. (konec marca) Je prosil Igralec ln Impresarij dr. Albonico Rolland, da se izda njemu ln njegovi družbi nravstveno spričevalo. Magistrat ga je napotil na policij, sko ravnateljstvo. V oktobru 1795 je pa magistrat sam dal nravstveno potrdilo lutkovnemu (marionetnemu) igral, cu Jož. Puhlerju, njegovi ženi in trem otrokom, da se Je za svojega osemdnevnega bivanja in igranja v Ljubljani neoporečno obnašal,	i