EGOIZEM

Konflikti prehodne dobe

La Escuela de Aviacion Milifar cumple iu 42 ?  aniversario

Za tujko egoizem imamo slovensko
besedo samoljublje, pa vendar raje ra¬
bimo tujko, menda zato, da s tem naka¬
žemo, kako tuja bi morala biti ta nele¬
pa. poteza v našem značaju slehernemu
izmed' nas. Egoizem je pretirana ljube¬
zen do samega sebe, ki povzroči, da mi¬
slimo in delamo le za lastne koristi, ne
oziraje se na bližnjega. Je ena social¬
nih pregreh, ki v današnjem zmateriali-
ziranem svetu povzročajo toliko gorja.

Egoizem je skupek cele vrste napak,
ki jim pravimo po katekizmu poglavit¬
ni grehi: Ima nekaj od napuha, kajti
egoist se rad porajta, če nekaj ima, če¬
sar drugi nimajo, če nekaj doseže, kar
se drugim ni posrečilo. Ima mnogo od
požrešnosti in lakomnosti, kajti hoče
imeti več in boljših stvari, kakor drugi.
Ima doberšen del nevoščljivosti, čeprav
jo rad zakriva v frazo, da mu zadeve
drugih niso mar. Egoist je dostikrat le¬
nuh, ki išče pretvez, da bi se izognil
dolžnostim do bližnjega, je pa neverjet¬
no zahteven napram bližnjemu, kadar je
on sam v stiski in potrebi.

Kljub temu, da smo egoizem tako grdo
opisali, pa ima vsak človek pravico, da
je nekoliko egoista. V kraljestvu ljubez¬
ni velja prvo mesto Bogu, drugo nam,
tretje bližnjemu. Sebe smemo torej za
Bogom najraje imeti, potem pride naš
bližnji na vrsto. Ni torej egoizem, če
najprej sebi sezidam hišo, potem pa
jo pomagam graditi svojemu sosedu,
da najprej zase dobim primemo službo,
potem pa še za prijatelja, da najprej
sam skočim iz goreče hiše, nato pa po¬
magam reševati ostale. Prav tako je na¬
ravno, da so nii bolj pri srcu člani lastne
družine, kakor pa tujci, da z večjo vne¬
mo pomagam prijatelju, kakor pa nez¬
nancu, da raje potrpim s slabostmi ro¬
jaka, kakor pa drugorodca.

V življenjepisih velikih ljudi beremo,
da so ti znali prostovoljno preobrniti ta
za nas, navadne zemljane naravni red.
Po zgledu Kristusovem, ki je svet na¬
polnil z dobrotami, sam pa ni imel, ka¬
mor bi položil svojo glavo, smo imeli v
zgodovini in imamo danes mnogo ljudi,
ki, popolni in ponižni, pozabijo sami na¬
se in vse posvetijo Bogu in bližnjemu,
od Pavla apostola, ki sam opisuje, kaj
vse je moral pretrpeti na svojih apostol¬
skih potih, preko Frančiška Ksaverija,
ki je umrl na zapuščenem otoku in Ba¬
rage, ki je pustil graščino in udobje in
odšel prezebat, stradat in umirat v in¬
dijansko divjino, pa do modernih člove¬
koljubov, ki sredi bogastva umirajo
revni kot berači, ki po težkem delu gre¬
do obiskat reveže po predmestjih in bol¬
nike po bolnišnicah, in končno ne sme¬
mo pozabiti tistih, ki kljub utrujenosti,
mrazu, vročini ali daljavi dan za dnem
žrtvujejo dragocene ure za zborovanja,
študijske večere, pevske in igralske
skušnje, seje in podobno, s čimer pod¬
pirajo moralni, gospodarski in kulturni
dvig celote. So to ljudje, na čijih ramah
sloni danes peza dela za našo boljšo bo¬
dočnost.

Kakor ima vsak človek pravico biti
nekoliko egoista, tako pa mora biti tu¬
di nekoliko altruista. Zgledi velikanov
morajo v slehernem izmed nas vzbudi¬
ti vest, češ kaj si pa ti storil za druge,
od katerih toliko zahtevaš. Samo z vajo
v egoizmu nasprotni čednosti se bomo
obvarovali, da ne zapademo tudi mi tej
grdi napaki, ki našega bližnjega tako
boli in žali. Boli! V neki bolnišnici je
žena z vso ljubeznijo stregla svojemu
teško bolnemu možu. Ostali bolniki so
trpeli prav tako, le brez postrežbe, sa¬
mi, kakor kamen na cesti. Ko so to “go¬
spo” prosili, naj od časa do časa z vo¬
do pomoči izžgane ustnice ostalih tr¬
pečih, je odgovorila: Jaz se brigam za
mojega starega, drugi mi niso nič mar!
Da bi videli solzne oči in izraze teh re¬
vežev!

Ta nesrečni “Meni nič mar”, s kate¬
rim egoist tolikokrat žali svojega bliž¬
njega! Jaz že imam svojo hišo, naj si
jo še drugi narede; jaz sem si že po¬
magal naprej, drugi pa, kakor vedo in
znajo; jaz sem že napravil svoj šiht za
danes potem naj me puste pri miru; moj
denar je prislužen z mojimi žulji, za

Ko so se lansko leto v Moskvi odloča¬
li za hitro likvidacijo najnevarnejših vi¬
sečih mednarodnih konfliktov (Koreja,
Nemčija, Indokina), so pogosto navajali,
da te spremembe v sovjetski zunanji po¬
litiki ni pospešila samo Stalinova smrt,
ampak tudi dejstvo, da so bila sovjetska
skladišča prazna; prevelik zagon v indu¬
strializaciji Sovjetske zveze je tako za¬
vrl poljedelstvo, da je postajala oskrba
mest s prehrano poseben problem. Ker
bi v tretji svetovni vojni sovjeti ne mo¬
gli več računati z dovozom iz ZDA, bi
sovjetska vojska kmalu ostala brez za¬
dostne prehrane, ako bi se vojska pre¬
dolgo zavlekla. Še večje pa je v Sovjet¬
ski zvezi pomanjkanje goveje živine. Za¬
to je novi tajnik partije Kruščev spro¬
žil lani veliko gonjo za povečanje polje¬
delske produkcije in za pomnožitev sta¬
nja živine. Letos je bilo prvo leto, ki bi
moglo pokazati, ali je prebivalstvo v
Rusiji temu pozivu partije sledilo. Ka¬
kor poročajo ameriški dopisniki iz Mo¬
skve, se je ta kampanja na celi črti po¬
srečila. Daši je bila skozi velik del leta
v vsej Rusiji velika suša, so vendar dru¬
gi predeli, kjer ni moglo biti zaradi te¬
ga tolikšnih posledic, posejali toliko, da
je bila letošnja žetev naravnost rekord¬
na. V prvem letu se bo tako velik del
zalog napolnil, ostaja samo še govedore¬
ja, ki pa more v nekaj letih šele doseči
isti uspeh.

Ta dogodek iz ruskega gospodarstva
je Izzval povsod precejšnjo pozornost.
Sovjetske priprave se bodo torej lahko
pospešile in kakor se za novo pomeritev
sil zapadni blok po svoje pripravlja, ta¬
ko se isto godi v sovjetskem bloku. Bol¬
garija, Romunija, Madžarska so prejele
iz Moskve navodila, da morajo zmanj¬
šati svojo industrijsko proizvodnjo, po¬
večati pa poljedelsko; Poljska se sme
samo polovično koncentrirati na indu¬
strijo, dočim sme češkoslovaška indu¬
strija ostati še nadalje na svoji doseda¬
nji višini.

Zahodni blok, ki je prepričan, da je
konec ženevske konference dejansko za¬
nje poraz, se skuša utrjevati predvsem
na svojem južnem krilu. Uredil se je
spor med Anglijo in Egiptom, odpravil
konflikt okoli iranskega petroleja, na
Bledu pa so prav te dni Turčija, Grčija
in Jugoslavija podpisale zavezniško vo¬
jaško pogodbo. Vse to spremlja vzpo¬
redno delovanje sovjetske diplomacije, ki
skuša prav tako utrditi svojo južno
fronto. Tako so zlasti v Pakistanu, ki
ima posebno zavezniško pogodbo z ZDA,
opazili, da je sosedni Afganistan že pre¬
šel pod sovjetsko kontrolo. Med Afgani¬
stanom in Moskvo je bil podpisan pose¬
ben dogovor o “tehnični pomoči”, ki jo
bo Afganistan prejemal od Rusov. Go¬
spodarska in tehnična pomoč bo dejan¬
sko majhna (okrog 50 milj. dolarjev),
vendar pa je moral za to ceno Afgani¬
stan pristati na to, da so sovjeti prejeli
pravico, da zgrade tam svoja oporišča.
Z letališč, ki jih imajo sedaj sovjeti v
Turkestanu, Tibetu in Afganistanu mo-

članarine, podpore in naročnine ga ni¬
mam; jaz kupujem angleške, nemške,
laške časopise, revije in knjige, saj slo¬
venska roba ni nič prida... Kajne, če
se malo bolj zares počohamo, bomo na¬
šli v vsakomur izmed nas nekaj tega
egoizma, ali pa vsaj nagnenja do njega.

Sv. Oče pravi v svoji encikliki “Ble¬
steča krona”, da svet ne bo mogel vsta¬
ti iz nesreče bogoodtujenosti, v kateri
se nahaja, če vsak posameznik ne bo
postal zgled čednosti za druge. V Mari¬
jinem letu, ki doseže svoj višek s praz¬
nikom Vnebovzete, imamo prav vsi pri¬
liko, da pregledamo, če ne tiči tudi v
nas nevarna kal egoizma, ki se utegne
izmaličiti v strast, ki bo uničevala nas
in razjedala družbo, v kateri živimo.

rejo sovjetska letala v poletu, ki bi tra¬
jal komaj poldrugo uro, prileteti nad
New Delhi. Še večja je nevarnost za
glavno mesto Pakistana — Karachi, ki
je tem sovjetskim bazam še bližji in še
bolj izpostavljen.

SPOR INDIJE S PORTUGALSKO

Če so v Evropi in ZDA prepričani, da
pomeni kompromis o Indokini dejansko
samo uvod za nov konflikt, tedaj je ta
preplah v tem delu Azije, ki ga nekate¬
ri celo nazivajo subkontinent, če ne ce¬
lo kontinent zase (saj živi tam nad 450
miljonov ljudi), še tem večji, ker žive v
tem predelu sveta države (Indija, Pa¬
kistan, Cejlon, Birmanija, Indonezija,
Siam in sedaj Vietnam, Laos in Cam-
bodja), ki so vse komaj stopile na pot
svoje svobode in jim zlasti manjka or¬
ganiziranih lastnih oboroženih sil. Naj¬
močnejša med vsemi je Indija, pa ravno
ta je sedaj še na tolikih točkah ranljiva
(notranji spori o jezikovni razdelitvi, te¬
žave s komunisti), da bi rabila vsaj še
nekaj desetletij, da bi se mogla za mo¬
derno vojskovanje pripraviti. Njen pred¬
sednik Nehru se je sicer i do Kitajske,
i do Moskve tako uslužno obnašal, da bi
zaslužil, da bi tam verjeli njegovim za¬
trdilom, da hoče ostati v bodočem kon¬
fliktu za vsako ceno nevtralen. Toda v
Indiji poleg vseh tendenc, ki mu tako
politiko ovirajo, ni sam, ki lahko o tem
odloča. Na robovih Indije imata Franci¬
ja (glavna naselbina Pondieherry) in
Portugalska (Goa), kolonije, ki so sicer
nepomembne in dejansko res samo sim¬
bolični madeži na tem velikem kontinen¬
tu, a so sposobne preprečiti, da bi Indi¬
ja mogla v slučaju vojne ostati nevtral¬
na. Portugalska in Francija sta članici
Atlantske obrambne zveze in imata v
tem okviru vojaške obveze, ki se nana¬
šajo tudi na ta posestva v Indiji. Spo¬
pad s sovjeti v Evropi in na severu Azi¬
je bi bil lahko tako oddaljen od Indije,
da bi ta lahko ostala nevtralna. Toda
francoske in portugalske kolonije v In¬
diji bi mogle postati oporišča zaveznikov
v konfliktu proti komunističnemu bloku.

Zato je sedaj ta spor med Indijo in
Portugalsko priveden do tolike napeto¬
sti, ker se zdi, da se Nehruju mudi. Obe
koloniji, francoska in portugalska, nista
Indiji v nikakšno breme ali madež —
ostrina konflikta pa, ki dozoreva, terja,
da bi se morali obe evropski velesili iz
Indije čimprej umakniti.

Zlasti v Londonu skušajo pomirjeva¬
ti Indijo, ki je članica imperija, in Por¬
tugalsko, ki ima z Anglijo skoraj tri sto
let staro zavezniško in obrambno po¬
godbo. Portugalsko podpirajo tudi dru¬
ge uplivne velesile — saj gre verjetno
samo za čas in postopek, kako bi se mo¬
gli obe evropski velesili iz tega področja
umakniti, da bi pri tem njun ugled in s
tem ugled Evrope ne bil preveč omajan.
Toda v tej borbi Nehru ni brez opore, ki
jo sedaj prejema še celo od tam, kjer so
mu v njegovi politiki nevtralnosti za ta
del sveta zelo malo verjeli, ali pa so mu
varjenje takega bloka celo preprečeva¬
li. Daši je Pakistan že ves čas samostoj¬
nosti glavni nasprotnik Nehruja v tem
bloku — in to zaradi nerešenega spora
o Kašmirju — se sedaj vlada v Kara-
chiju pridružuje Indiji v tej borbi proti
Portugalski in Franciji. Sovjeti so pre¬
blizu, ameriška pomoč pa prihaja poča¬
si.

V Portugalski in v vseh ostalih deže¬
lah latinskega bloka v Južni Ameriki se
sicer zbirajo sile za odpor proti samo¬
volji, ki jo skuša tokrat uveljaviti tudi
Nehru, toda v Franciji ta odpor proti
ni tolikšen, če ni samo simboličen. V
Franciji se nova vlada skuša prilagodi¬
ti tej politiki, ki terja nevtralnost za ta
del sveta — in med vladama v Parizu in
New Delhiju so v teku pogajanja, ki da

Se cumplieron el martes pasado 42
anos de la creacion de la Escuela de
Aviacion Militar, instituto que, enclava-
do al pie de las seranias cordobesas, for¬
ma el material humano con que nutre
sus cuadros de oficiales le Fuerza Ae-
rea Argentina.

La escuela fue creada el 10 de agosto
de 1912, por decreto que firmaron el en-
tonces presidente de la Nacion, doetor
Roque Saenz Pena y el titular de la car-
tera de Guerra, general Gregorio Velez,
funcionando la mišma por espacio de 25
anos en los viejos campos de El Palo-
mar, para trasladar luego su asiento a
Cordoba.

Para celebrar el acontecimiento se ban
preparado una serie de aetos, que dieron
comienzo a las 8 con la presentacion de
los efectivos de la escuela al direetor de
la mišma, brigadier Mario Emilio Dane-

Vojaška letalska akademija v Cordobi
je minuli torek slavila 42. obletnico svo¬
je ustanovitve.

Letalska akademija je bila ustanovlje¬
na z dekretom dne 10. avgusta 1912, ki
sta ga podpisala tedanji predsednik re¬
publike dr. Roque Saenz Pena in teda¬
nji vojni minister general Gregorio Ve¬
lez. 25 let je bila letalska akademija v
svojih starih prostorih v Palomarju, na¬
to so jo pa premestili v Cordobo.

Za proslavo te obletnice je bilo več
prireditev, ki so se začele ob 8. uri zju¬
traj, ko so vsi gojenci akademije pozdra¬
vili ravnatelja akademije brigadirja Ma¬
rio Emilio Daneri-ja, nato so pa dvigni¬
li narodno zastavo na drog na trgu gre¬
di akademije. Takoj nato so prečitali

bodo baje kmalu ugodno zaključena.
Francija bo kmalu odstopila Pondieherry
Indiji.

BOJI V MAROKU

Tak korak bo končno v skladu z no¬
vo politiko Francije, ki se je po ženev¬
ski konferenci začela izvajati v Aziji.
Kolonializem umira — pokopavata ga
Indija in to politiko odpravljanja kolo¬
nializma je dolgo podpirala tudi ZDA.
Kakor poročajo nekateri ameriški listi,
pa misli ameriška vlada še bolj podpreti
vsa taka gibanja povsod — nazadnje se
bo tako stališče uveljavilo predvsem
proti Moskvi, ki ima zasužnjenih toliko
narodov in imajo tam narodi ponekod še
mnogo manj pravic kot pa jih imajo do¬
mačini sedaj v deželah, ki da so še kolo¬
nije.

V Tuniziji že imajo vlado, ki bo tej
deželi pod francoskim protektoratom
dala najprej avtonomijo, ki bo uvod v
popolno samostojnost. Isto avtonomijo',
to je samostojnost terjajo sedaj tudi v
Maroku. Nacionalisti, ki so pristaši
Istaqlala, so začeli s terorjem, ki je
terjal že na stotine žrtev in uničil ogrom¬
no imetja. Ko so v Tuniziji Francozi po¬
pustili, so v Maroku krenili nacionalisti
v boj in najprej terjali povratek sultana,
ki so ga Francozi lansko leto poslali v
izgnanstvo na Madagaskar, v Maroku pa
postavili na prestol novega sultana —
Arafa. Nanj so nacionalisti izvedli že
več atentatov. Sedanje nemire pa v ve¬
liki meri podpirajo tudi komunisti.

Toda v Maroku se morejo francoske
oblasti opirati na čudno zavezništvo —
na njih strani so berberski poglavarji
in pa pripadniki nižjih slojev. Istaqlal
je predvsem nastal s podporo arabskih
veleposestnikov in, mahomedanskih ari¬
stokratov, ki jih je vodil bivši sultan.
Ko so Francozi začeli dajati Maroku
večje pravice v obliki reform, so pri tem
zlasti hoteli z agrarno reformo pomaga¬
ti nižjim slojem. Toda temu so se uprli
veleposestniki, muslimanski verski po¬
glavarji in ljudje iz sultanove okolice.
Istaqlal je bil v veliki meri izrabljan za¬
to, da pribori deželi tako svobodo, ki
bi staro posestno stanje zemlje zavaro¬
vala. Ko se je Istaqlal najbolj dvigal
proti francoskim oblastem, so bili po¬
gosto njih glavni zavezniki komunisti, ki

ri, izandose luego la ensena patria en el
mastil de la plaza de armas del insti¬
tute.

Se leyo despues la nomina de los ca-
detes ascerididos y el brigadier Daneri
pronuncio una alocucion patriotka.

A las 9.30 realizaron vuelos sin ins-
truetor los cadetes del primer eseuadron
del Grupo Aereo Escuela y despues se
efectuo el bautismo a los cadetes parti-
cipantes.

Se colocaron, ademas, ofrendas flora-
les ante el busto que perpetua la memo-
ria del general Gregorio Velez y a me-
diodia se sirvio un almuerzo de camara-
deria.

Por la tarde hubo juegos deportivos y
a las 21, en el casino de oficiales, se
desarrollo una reunion social con asis-
tencia de jefes y oficiales de la guarni-
cion aerea e invitados especiales.

imena vseh tistih kadetov, ki so napre¬
dovali v višji čin. Ravnatelj akademije
je imel na vse rodoljuben nagovor.

Ob pol deseti uri so začeli z leti ka¬
det j e prvega eskvadrona šolske letalske
skupine in to brez inštruktorjev, nato je
pa bil letalski krst vseh ostalih kadetov.

Ob proslavi 42. obletnice obstoja te
akademije so položili tudi vence pred
doprsni kip biv. vojnega ministra Gre¬
gorija Velez-a, pod katerim je bila aka¬
demija ustanovljena, opoldne je bilo
skupno kosilo častnikov in kadetov. Po¬
poldne so bile razne športne prireditve,
zvečer pa v častniškem kazinu družabna
prireditev, na katero so bili povabljeni
častniki letalske garnizije in drugi šte¬
vilni gostje.

so iz Moskve prejemali navodila, kako
morajo povzročati težave v področju,
kjer imajo Amerikanci tako važna in po¬
membna oporišča.

Agrarna reforma, določbe o strokov¬
nih organizacijah in socialnem zavaro¬
vanju — to so bile reforme, ki so jih
francoske oblasti počasi že uvajale kot
uvod v modernizacijo Maroka. Toda te
reforme so dvignile del prebivalstva bolj
v upor kot pa nacionalistične formule —
okoli berberskih poglavarjev pa so zbra¬
le drug del prebivalstva, ki v francoske
reforme skuša dajati nekaj vere. In ti
domačinski berberski poglavarji, ki ži¬
ve v svojih gorah, imajo še vsak svojo
osebno oboroženo silo. In okoli glavnih
mestnih središč sedaj ta berberska krde-
da čakajo na pohod proti nacionalistom,
ki v mestih pripravljajo svojo obliko bo¬
ja za svobodo. Če se je borba v Tuniziji
približala zaključku konflikta za popol¬
no svobodo, tedaj grozi v Maroku naj¬
prej še prehodna doba — posebne vrste
državljanska vojna, ki naj odloči, kdo bo
končno fazo osvoboditve oblikoval.

Podpis balkanske obrambne
vojaške pogodbe

Na Bledu v Sloveniji je bila v pone¬
deljek dne 9. avgusta podpisana obramb¬
na vojaška pogodba med Jugoslavijo,
Grčijo in Turčijo. Pogodba določa, da bo¬
do vlade teh držav napad na katerikoli
del državnega področja ene od podpisnic
te pogodbe smatrale za napad na vse tri
države in bodo napadeni državi ostali
dve priskočili takoj na pomoč z vsemi
sredstvi in z vsemi svojimi oboroženimi
silami. Drugi člen pogodbe pa pravi, da
ta balkanska vojaška obrambna pogod¬
ba v ničemer ne omejuje pravic in dolž-
noti, ki jih imata Grčija in Turčija vsled
svoje udeležbe v Atlantski obrambni vo¬
jaški skupnosti.

Veljavnost Balkanske vojaške obramb¬
ne pogodbe je določena na 20 let.

Naročnina Svobodne Slovenije za
leto 1954 je pri enkratnem vplačilu
za vse leto $ 70.—

Pri plačevanju v obrokih je za
pol leta $ 38.— in za za četrt leta

$ 20—

Zaradi občutnega zvišanja tiskarskih stroškov naj vsak naročnik po¬
leg naročnine za leto 1954 prispeva še DESET PESOV ZA TISKOVNI
SKLAD. Tisti, ki so za letos naročnino že poravnali naj plačajo še 10 pe¬
sov v tiskovni sklad posebej in to čimprej. Tisti naročniki pa, ki za letos
naročnine še nimajo poravnane, naj plačajo 10 pesov za tiskovni sklad
skupno z naročnino za leto 1954.

42. obletnica ustanovitve vojaške letalske akademije

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 12. VIIL 1954

M.M.

Kulturni program SLS

IZ TEDNA V TEDEN

USA: V USA bo s 1. septembrom t. 1.
stopil v veljavo odlok, s katerim je ame¬
riška vlada ustanovila enotno vrhovno
poveljstvo za vse vrste ameriškega o-
rožja za kontinentalno obrambo. Prven¬
stvo v tem poveljstvu bo imela ameri¬
ška letalska sila. — Ameriška FBI je
aretirala in zaprla sedem vodij ameri¬
ške KP v zahodnih državah USA. Od
sedmih aretiranih so štirje judje.

KANADA: V Montrealu je v samo¬
stanski celici umrla Emilija Dionne, ena
od slavnih kanadskih petorčk, v staro¬
sti 20 let. Emilija je bila dvojčka Ma¬
rije, ki je pred meseci od. la v samostan,
pa ga je morala zaradi zdravja zapusti¬
ti. Emilija samote brez Marije ni mogla
prenašati in se je tudi ona odločila za
samostan. Sedaj, ko se je Marija vrnila,
pa je Emilijo doletela smrt.

BRAZILIJA: V skrivnost je zavit po¬
litični zločin, katerega žrtev bi bil po¬
stal znani brazilski opozicionalni časni¬
kar Carlos Lacerda, če bi napadalčeva
krogla iz revolverja zadela bolj točno.
Lacerdo je neznanec napadel sredi noči
pred njegovim stanovanjem v Copaca¬
bani v Rio de Janeiro ter je bil pri spo¬
padu ubit letalski major Rubens F. Vaz,
medtem ko je Lacerda dobil kroglo v
nogo, Vazov sin pa je ostal nepoškodo¬
van. Neznancu je uspelo zbežati. Brazil¬
sko časopisje je zaradi incidenta zagna¬
lo velik hrup in se je vsa stvar zapletla
tako daleč, da je podal ostavko šef po¬
licije v Rio, zlasti ko se je izvedelo, da
je v zločin zapletena tudi neka osebnost
v brazilski vladi. Vojska zahteva pre¬
iskavo in kaznovanje zločinca tudi v
najvišjih krogih. Policija je morala ob¬
ljubiti, da bo preiskavo izvedla in zlo¬
činca kaznovala, naj ga najde kjer koli
v brazilski visoki družbi.

ANGLIJA: Attlee, vodja britanskih
laboristov, je na čelu osemčlanske dele¬
gacije odpotoval iz Londona na obisk v
rdečo Kitajsko, ZSSR in Japonsko. Med
člani delegacije je tudi Bevan, skrajni
levičar v laboristični stranki. Na svo¬
jem potovanju po ZSSR in rdeči Kitaj¬
ski namerava Attlee razpravljati z rde¬
čimi diktatorji o raznih svetovnih poli¬
tičnih prašanjih in o vprašanju trgovi¬
ne med ZSSR ter Kitajsko in Anglijo, ob
vrnitvi pa v Londonu na strankinem za¬
sedanju podati poročilo o kulturnem,
gospodarskem, vzgojnem in političnem
položaju na Kitajskem in v ZSSR.

ZAH. NEMČA: Po vsej zahodni

Nemčiji so se pričele velike stavke de¬
lavstva v vseh gospodarskih strokah.
Delavstvo zahteva zvišanje plač od 10 do
50% Prve stavke so izbruhnile v Ham¬
burgu, največjem mestu zahodne Nem¬
čije in ga popolnoma paralizirale. V
vprašanje stavk in plač Adenauerjeva
vlada zaenkrat še ni posegla. — Ade¬
nauer je objavil, da “vprašanje izginot¬
ja Johna v vzhodno cono ni velikega po¬
mena”, ker John ni poznal nobenih vo¬
jaških tajnosti. Obljubil pa je nagrado
500.000 nemških mark osebi, ki pojasni
izginotje Johna.

FRANCIJA: V Parizu je umrla ena
najboljših francoskih pisateljic od časov
znane George Sandove, Sidonie Gabriel-
le Colette, stara 81 let.

NEPAL: V Katmanduju, glavnem

mestu himalajske države Nepala, koder
je hodila tudi argentinska ekspedicija
na Daulaghiri in z njo naš Dinko, je ko¬
munistična partija pred dnevi uprizorila
velike demonstracije proti “tujim ekspe¬
dicijam na himalajske vrhove, ki niso
nič drugega, kakor ekspedicije vohunov
in saboterjev zapadnih kapitalistov.”

INDIJA: Italijanska plezalna odpra¬
va je zavzela 8610 metrov visoko goro
K-2 v Himalaji. Gora, ki jo imenujejo
tudi Mount Godwin Austen, je druga
najvišja gora na svetu. Po vsej Italiji
so bile velike slovesnosti zaradi uspeha
ekspedicije. Podvig je zahteval eno
smrtno žrtev.

ZSSR: Rdeča vlada v Kremlju je po¬
slala USA, Angliji in Franciji novo no¬
to, v kateri predlaga sklicanje štiričlan¬
ske konference v avgustu ali septembru
glede vprašanja evropske varnosti. Za¬
hodni zavezniki na noto še niso odgovo¬
rili, smatrajo pa jo kot nov poskus za
preprečitev glasovanja v francoskem
parlamentu o evropski obrambni pogod¬
bi.

Severna Amerika bn x
orožjem branila
Formozo

Rdeči kitajski generali, med njimi zla¬
sti vrh. poveljnik ču Teh, so imeli pred
dnevi izredno bojevite govore proti
Čangkajšku in njegovi trdnjavi na For-
mozi, ki da “jo bo treba osvoboditi čim
prej, kajti dokler Formoza ne bo svo-

Program Slovenske ljudske stranke,
ki je bil objavljen v letošnjem maju, ni
po izraženih načelih enoten. Nekatere
točke programa so res le načelni stavki,
smernice; kar dolgi odstavki so že prav¬
ne formulacije bodočih zakonov, zlasti
ustave; v tretjo vrsto bi lahko vstavili
točke odprtih vrat: o tem šele odloči bo¬
dočnost. Definicij se program izogiba.
Vse to pa niso hibe; prej bi rekel, da
so to potrdila politične modrosti, ki ni¬
kjer dobri misli vrat ne zapira, razen
tam, kjer je dognana do kraja.

Tudi o kulturi govori program na raz¬
lične načine in pojma ne definira. Kot
je to pri tako problematični besedi, kot
je kultura, razumljivo, je tudi v pro¬
gramu obseg pojma včasih ožji, včasih
širši. Zožen je zlasti v prvem odstavku
prvega člena, kjer stoji ne samo poleg
rodu in narodne zavesti, ampak tudi po¬
leg jezika, običajev in izročil. Takoj v
naslednjem odstavku ima izraz “narod¬
na kultura” že širši obseg in prav tako
v drugem členu, kjer pa so spet vzgoja,
pouk in tisk posebej poudarjeni. Ta lo¬
čitev zadobi svoj smisel v četrtem čle¬
nu, ki mu je naslov: “Kultura, vzgoja,
izobrazba, skrb za mladino”. Ta člen je
za pričujoči članek najvažnejši.

O vzgoji otrok v družini in šoli je
program normativen. Opredeljena sta
obsega družinske in šolske vzgoje, še
pametni —• pač poznejši — podrobni u-
reditvi je prepuščeno nižje strokovno
šolstvo. Določbe o izobraževalnih orga¬
nizacijah so omejene (brez potrebnosti)
na mladino, le glede vzgoje k politični
strpnosti in vzajemnosti omejitve ni. Ze¬
lo jasna je zahteva prepovedi umazane¬
ga berila, nedostojnih prireditev in fil¬
mov. Da je omenjena pri mladinski
vzgoji, to gotovo ne pomeni omejitve
prepovedi na mladino. Veljati bo mora¬
la za vse.

Vsak kulturni delavec mora to za¬
htevo pozdraviti. Vse te umazanije se
sicer rade poslužujejo kulturnih prido¬
bitev, recimo forme, ki ji potem podtak¬
nejo nekulturno vsebino; s tem je vred¬
nota oskrunjena in ni več prava vredno¬
ta. Takšna cenzura ni v nobenem na¬
sprotju z 2. členom, ki govori o svobodi
in demokraciji ter jamči svobodo kultur¬
nega uveljavljanja. Jamči svobodo kul¬
turnega uveljavljanja, ne pa svobode
kulturnega izrabljanja. Gotovo pri tem
ne bo prišlo do načelnih nasprotstev z
drugimi strankami, čeprav cenzorji in
ocenjevalci pri obrobnih primerih ne bo¬
do vedno istega mnenja.

V enem zadnjih osnutkov programa
je bil poudarek na folklori. To je izzve¬
nelo skoraj tako, kot naj bi se načrtno
podpiralo obnavljanje vrednot stare
ljudske kulture. Takšno delo ne more bi¬
ti vodilo za dosego kulturnega napred¬
ka. Dostikrat služi samo tujskemu pro¬
metu (avstrijske Alpe) ali celo ovira
razvoj (“Heimatkunst”). V končni re¬
dakciji programa je dosti lepša in v ce¬
loti sprejemljiva formula, da je sloven¬
ski kmet nosilec duhovnih prvin v naro¬
du.

Najvažnejši pa je prvi odstavek
četrtega člena. Je sicer splošnega zna¬
čaja, toda moral bo postati ne le vodite¬
ljem, ampak vsem pristašem eden glav¬
nih odgovorov v njihovem strankinem
katekizmu. “Kulturni razvoj naroda je
pospeševati z vsemi sredstvi na vseh
področjih narodove kulturne dejavnosti,
Država naj podpira vzgojne, kulturne in
znanstvene ustanove ter naj skrbi, da se
kultura in umetnost širita med ljudske
množice.”

Spet pojm kulture ni točno opredeljen
in je postavljen ob razne, tudi kulturne
panoge, recimo kot dopolnilo posebej
naštetih. Toda smisel je jasen. Svoboda
pravega kulturnega dela je zajamčena;
garantirata jo pripadnost stranki in pač
tudi državna oblast, pri kateri bo stran¬
ka sodelovala. Ta državna oblast, h ka¬
teri spadajo tudi avtonomne edinice: de¬
žela, občine, podobčine, morda okraji,
pa ne sme nikoli skopariti; mora upora¬
biti vsa sredstva, ki so potrebna za
kulturni razvoj naroda. Vsako res vzgoj¬
no, kulturno in znanstveno ustanovo
mora podpreti, obenem pa skrbeti, to se

bodna, ne moremo smatrati za končano
našo borbo za osvoboditev Kitajske.”

Na te grožnje je odgovoril takoj Du-
lles, ki je ponovil amer. obljubo iz 1950,
da bo USA branila Formozo pred sle¬
hernim napadom z rdeče kitajske celine.
Napad na Formozo bo izzval ameriško
voja ko intervencijo in lahko povzročil
tretjo svetovno vojno, so izjavili v Wa-
shingtonu. Krivdo za to bodo v tem slu¬
čaju nosili rdeči Kitajci.

pravi: iniciativno vmes poseči, da se vsa
ta kultura in posebej umetnost razširita
med ljudske množice.

Človeka nehote napadejo skušnjave,
da bi se razpisal o razmerju slovenskih
političnih strank do sodobne rasti in so¬
dobnih zastankov slovenske kulture. Še
prav posebno, da bi se razpisal o tem
razmerju pri SLS. O Lampetovi eksklu¬
zivnosti, o šušteršičevi nebrižnosti ob
aktivnosti drugod, o Krekovi zgolj ljud¬
skosti, Kalanovi širokogrudnosti (vkljub
morda manjšim talentom, kot so bili
Lampetovi), o ozkosrčnosti pri nekate¬
rih manjših glavah. Lahko pa rečemo,
da je ta odstavek strankinega progra¬
ma nastop kulturne dediščine Antona
Korošca in njegovega, v kulturni politi¬
ki vernega učenca Marka Natlačena, ki
sta tudi že v praksi, in to v politični
praksi pokazala, kako se more in mora
tak kulturni program izvajati.

Še eno je v tem programu zelo sim¬
patično in vodi že v delovni načrt: naj¬
prej pravi program, da je treba Sloven¬
cem posvečati trajno skrb, da bodo de¬
ležni pridobitev narodne kulture, potem
pa, da je potrebna tesnejša povezanost
med narodi za pospeševanje kulturne
rasti.

Ko prebiramo socialni del strankine¬
ga programa, moramo dati posebno pri¬
znanje socialnim delavcem v begunstvu
in izseljenstvu. Praktično niso mogli iz¬

vesti nič splošno, zakonito veljavnega.
S teoretskim študijem pa so omogočili
stranki izdelavo najpopolnejšega social¬
nega programa. S kulturnimi delavci je
narobe. Ustvarili so mnogo kulturnih
dobrin, niso pa dali stranki teoretskih
napotkov za boljšo bodočnost. Najbrž
pa bi naši kulturni delavci poleg stva¬
ritev zmogli tudi program za prihodnost.
Pri vedno točnejšem poznavanju raz¬
mer v domovini, pri lastnih izkušnjah in
pri opazovanju tujine, se vedno bolj toč¬
no kažejo perspektive v čase, ki jih u-
pamo doživeti ali jih vsaj pripraviti na¬
slednji generaciji.

Ima pa kulturni program spet pred¬
nost pred socialnim in drugim. Izved¬
ljiv je v veliki meri že v tujini, samo
vsak strankin pristaš naj se zaveda, da
je danes on aktiven član občestva, ki bi
se imenovalo doma občina, država in pri
kateri bi soodločal. Člani tega občestva
so tudi brezbrižni Slovenci. Politični člo¬
vek: agitator, župan, poslanec bo u-
stvarjal narodno in državno politiko do¬
ma tudi v korist brezbrižnih; prav tako
naj potegne zdaj za seboj vse omahljiv¬
ce v delo za tisti del strankinega progra¬
ma, ki je že v tujini izvedljiv.

Končno bi si želeli, naj bi tudi druge
stranke in pokreti izdelali in objavili
svoje programe. Če jih bodo izdelali z
resnostjo, čutom odgovornosti in brez
bombastičnih fraz, potem se bodo mora¬
li v svojih o kulturi govorečih poglav¬
jih ujemati vsaj v bistvenih točkah s
programom SLS. Tako bi se najlepše
manifestirala resnica, da smo Slovenci
strnjena kulturna narodna enota.

AMGEN TIN A

Predsednik republike Venezuela
polkovnik Marcos Perez Jimenes je
podelil predsedniku republike genera¬
lu Peronu najvišje venezuelsko odli¬
kovanje Ogrlico Reda Osvoboditelja.
Generalu Peronu je izročil odlikova¬
nje venezuelski veleposlanik Rafael
Gallegos Medina, ki je v svojem na¬
govoru naglašal, da general Peron u-
trjuje geslo, da je “naša domovina
Amerika”.

Argentinska rušilca King in Mura-
ture sta odplula iz Buenos Airesa
proti Asuncionu s paraguajskimi vo¬
jaškimi trofejami, ki jih bo vrnil no¬
vemu paragvajskemu predsedniku ge¬
neralu Stroessnerju predsednik gene¬
ral Peron.

V Buenos Aires so prejšnji četrtek
prepeljali krsto s posmrtnimi ostanki
mladega argentinskega avtomobilista
Onofre Marimona, ki se je smrtno po¬
nesrečil pri poskusnih avtomobilskih
dirkah v Nuerburgringu. Z letališča
so krsto prepeljali v Dom argentin¬
skih športnikov, kjer so jo položili na
mrtvaški oder. Ponesrečenega avto¬
mobilista je prišel kropit tudi pred¬
sednik republike general Peron. V
petek se je s športnega doma razvil
žalni sprevod iz Buenos Airesa v
Cosquin pri Cordobi.

Državni sekretar za tisk in radio
Sr. Raul Apold je na povabilo itali¬
janske, francoske in zahodnonemške
vlade odpotoval v Evropo. Poleg Ita¬
lije, Francije in Zahodne Nemčije bo
obiskal tudi Anglijo.

Argentinsko vojno letalstvo bo od
15. avgusta naprej priredilo več letal¬
skih vaj v različnih provincah.

Na postaji Villa Devoto v Bs. Aire¬
su so v nedeljo blagoslovili in posta¬
vili kip Lujanske Matere božje. Pri
slavnosti je bil boter prometni mini¬
ster ing. Maggi z gospo. Navzoč je
bil tudi buenosaireški nadškof kardi¬
nal Copello.

V Buenos Aires se je te dni sestalo
več znanih specialistov za raka. Raz¬
pravljali so o novih izsledkih za
zdravljenje te hude bolezni, zraven te¬
ga pa vršili tudi operacije. Med zna¬
nimi inozemskimi Specialisti je bil tu¬
di severnoameriški caneerolog dr.
George Pack, od katerega se je na
letališču poslovil tudi predsednik ge¬
neral Peron.

• Sladkorne tovarne v Tucumanu so
v juliju pridelale nad 233 milijonov
kg sladkorja.

Po štirimesečnem bivanju v Vati¬
kanu in Italiji se je vrnil v Buenos
Aires apostolski nuncij dr. Mario Za-
nin.

Prejšnji teden je temperatura v
Argentini znova občutno padla ter je
skoro povsod zavladalo mx - zlo vreme.
V planinskih predelih republike je
močno snežilo, tako v provincah Men-
doza, Cordoba pa tudi v provinci
Santa Fe. Sneg je nekaj časa padal
tudi v Rosario, kar se je zgodilo zopet
po 40 letih.

Vlada je izdala odredbo o graditvi
več podzemskih silosov za žito v pro¬
vinci Buenos Aires, Santa Fe in Cor¬
doba.

V Buenos Airesu se bodo oktobra
meseca zbrali svetovni strokovnjaki
za izdelovanje papirja. Zborovanje bo
pod okriljem Gospodarske komisije
Združenih Narodov za latinsko Ame¬
riko, vršilo se bo pa od 18. oktobra
do 2. novembra.

Za dekana fakultete za gospodar¬
ske vede na buenosaireški univerzi je
bil imenovan biv. minister dr. Ra-
mon A. Cereijo.

Veliko severnoameriško industrij¬
sko podjetje The Sandy Hilt Iron and
Bross l Work iz Hudsona namerava
zgraditi v Tucumanu veliko tovarno
za izdelovanje časnikarskega papirja.
Podjetje bi dalo v ta namen znesek
100 milijonov pesov ter bi v Argen¬
tini obstojalo kot Papelera Tueumana
S. A. Tovarna bi imela zmogljivost
100 ton dnevno časopisnega papirja.
Zgrajena bi pa bila v 18 mesecih od
dneva, ko bi jo začeli graditi. Strojne
naprave bi prišle iz Severne Amerike,
pravko tako tudi strokovnjaki za pa¬
pirno industrijo.

Ministrstvo za letalstvo je objavilo
sporočilo, da v letalskih industrijskih
obratih v Cordobi, ki spadajo pod to
ministrstvo izdelujejo nov tip letala
na reakcijski pogon.

Papagaji so v severnem delu pro¬
vince Santa Fe postali tako vel>ki
škodljivci za poljedeljstvo, da je pro-
vincijska vlada razpisala nagrade za
njihovo pokončevanje.

SLOVESEN POGREB Msgra IVANA TRINKA-ZAMEJSKEGA

Ob novici, da je umrl 92. letni Msgr.
Ivan Trinko-Zamejski na svojem domu
v prijaznem Trčmunu, je žalost legla
nad vso Beneško Slovenijo. Saj so Be¬
neški Slovenci izgubili svojega učitelja,
vodnika, očeta. Moža velike avtoritete,
pesnika, pisatelja, slikarja, glasbenika,
filozofa, umetnostnega kritika, vzgoji¬
telja celih generacij mladih duhovnikov,
moža, ki je odločno stal vzravnano na
zahodni slovenski meji ter bdel nad
svojim ljudstvom. Zanj se boril, z njim
trpel in z njim upal v svobodo. Za njo
se je boril še v zadnjih letih ter se ju¬
naško postavil na čelo akciji za posta¬
vitev slovenskega 1  katoliškega doma v
Gorici. Ko je prevzel častno predsedstvo
v odboru za postavitev tega doma, je
zapisal: “Bratje Slovenci! Jaz sem že
star, 90 let imam, a to bi Še rad doča¬
kal, da bi videl v Gorici naš skupni dom.
Tedaj se bom veselil z Vami, kakor sem
z Vami žaloval zaradi krivic, ki jih je
naš narod trpel in jih še vedno trpi.”

Pred svojo smrtjo je še doživel to sre¬
čo, ker je akcija za postavitev slov. kat.
doma v Gorici že toliko nepredovala, da
so tak dom že kupili.

Pogreb Msgra Ivana Trinka-Zamej-
skeka je bil 30. junija t. 1. v Trčmunu.
K zadnjemu počitku je starosto sloven¬
skih duhovnikov spremljalo 76 njegovih
duhovnih sobratov. 70 iz Beneške Slo¬
venije ter 16 iz Gorice in Trsta. Na. po¬
greb je prhel videmski pomožni škof

GORIŠKA IN

Dr. Agneletto je imel na seji tržaške¬
ga občinskega sveta, na kateri so raz¬
pravljali o bodoči osodi STO, daljši go¬
vor, v katerem je dejal med drugim:

Govorim kot predstavnik slovenske¬
ga demokratskega gibanja. To gibanje s
Slovensko demokratsko zvezo na čelu je
bilo od vseh začetkov brezpogojno za
STO v smislu mirovne pogodbe z Itali¬
jo. In temu načelu smo zvesti še sedaj,
ker smo globoko prepričani, da je STO
še najboljša rešitev tega ozemeljskega
vprašanja, ker gre za narodnostno me¬
šano ozemlje; pa tudi zato, ker mora
STO tvoriti most zbližanja med italijan¬
skim in jugoslovanskimi narodi. Zato
smo bili proti predlogu treh velesil od
20. marca 1948, da se STO odstopi Ita¬
liji. Gospodje svetovalci, razumeli bo¬
ste, da kot Slovenci nismo mogli biti za
to, da se STO vrne pod Italijo, kakor
ne bi mogli biti vi, kot Italijani, za to,
da se to ozemlje priključi Jugoslaviji.
Iz tega razloga smo bili proti predlogu
od 8. oktobra 1953.

Danes je razkosanje STO, kakor pi¬
še časopisje in kar izhaja tudi iz poga¬
janj zadnjih tednov, pred vrati.

Prepričan sem, da smo si vsi složni v
tem, da taka delitev ne bo zadovoljila
niti slovanskega, niti italijanskega pre¬
bivalstva. Tako razkosanje ne bo od¬
stranilo nesoglasij med Jugoslavijo in
Italijo, ampak jih bo še poglobilo. Zato
nosi ono od vsega začetka v sebi kal no¬
vih vojnih zapletljajev.

Ne udajajmo se, gospodje svetovalci,
utvaram! Bodimo stvarni in presojajmo

Msgr. Cicuttini, zastopniki videmskega
in čedadskega kapitlja, med njimi bene¬
ški rojak 83. letni kanonik Msgr. Petri-
čič. Beneški Slovenci so Msgru Trinku
izkazali zadnjo čast v ogromnem števi¬
lu. Po blagoslovitvi krste na pokojniko¬
vem domu, so pred hišo zapeli žalostin-
ko pevci iz Gorice. Isti pevci so peli na¬
to tudi v cerkvi ter so se od narodnega
buditelja Msgra Trinka poslovili z ža-
lostinko tudi pred odprtim grobom.

Pogrebni sprevod Msgra Trinka je bil
veličasten. Izpred Trinkovega doma se
je pomikal proti cerkvi. Spredaj so sto¬
pali v dolgi vrsti pogrebci od vseh
strani. Beneški Slovenci in Furlani.
Njim so sledili nosilci številnih vencev,
nato pa zopet dolga vrsta duhovnikov,
ki so tudi nosili krsto. V cerkvi sta go¬
vorila Msgr. Venturini in č. g. Mirko
Mazora iz Gorice. Prvi se je od pok.
dolgoletnega vzgojitelja duhovščine v
Beneški Sloveniji poslovil kot rektor vi¬
demskega semenišča v imenu vse videm¬
ske duhovščine, č. g. Mazora je pa imel
spominski govor v imenu Slovencev.

V slovo pok. Msgru Trinku je govo¬
rilo več govornikov tudi na pokopali¬
šču.

Tako so Beneški Slovenci položili k
zadnjemu počitku v rodno zemljo svo¬
jega voditelja, zaslužnega duhovnika, u-
čitelja in zaščitnika ter borca za svo¬
bodo tega najzahodnejšega dela sloven¬
ske domačije.

PRIMORSKA

stvari ne iz čustvenega, ampak s stvar¬
nega stališča. Zavedati se moramo vsi,
in za to je skrajni čas, da je priključi¬
tev celotnega STO Italiji absolutno ne¬
mogoča stvar. Zato je danes zahteva po
uresničenju tristranskega predloga od
20. marca 1948 zgolj slepilo samega
sebe. Danes je mogoče samo: ali razko¬
sanje STO med Italijo in Jugoslavijo ali
pa ostvaritev STO. Tretje rešitve ni! S
tem moramo računati! Zavedati se mo¬
ramo, da danes ni več Jugoslavija pri-
prežnica Sovjetske zveze, kot je bila le¬
ta 1948, ko je padel predlog, da se vrne
vse STO Italiji. Danes je tudi Jugosla¬
vija med državami, ki imajo braniti Ev¬
ropo pred napadom od vzhoda.

Najmanj, kar mora v tem odločilnem
trenutku tržaški občinski svet storiti,
je odločen protest proti razkosanju
ozemlja. To pa ni vse. Kdor glasuje
proti delitvi ozemlja, moral bi pri se¬
danjem stanju stvari napraviti korak
naprej in glasovati — za ostvaritev
STO.

Predgovorniki večine so izjavili, da si¬
cer sprejemajo plebiscit, ali da je za
njih vrnitev vsega ozemlja k Italiji
končni cilj. Zato je treba točnejše opre¬
deliti, kakšen naj bo ta plebiscit.

Moje mnenje je, da če že do plebisci¬
ta pride, se ne sme glasovati le o dveh
alternativah — Italija ali Jugoslavija
— ampak prebivalstvu je treba dati
možnost, da se izreče za STO ali za Ita¬
lijo ali za Jugoslavijo.

Omejiti vnaprej glasovanje le na dve
(Nadaljevanje na 3. strani)

Buenos Aires, 12. VIII. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice it

Na majskem III. kongresu Zveze ko¬
munistov Slovenije so bili izvoljeni v
Centralni komite ZKS naslednji komu¬
nistični prvaki: Avbelj Viktor, 'Babič
Branko, Bole Du an, Borštnar Jože,
Brecelj Marjan, Brejc Tomo, Černe
Franc, Dermastja Marijan, Ganziti Ru¬
dolf, Goršič Milko, Hočevar Frane- Ci¬
ril, Hočevar dr. Franc, Hribar Janez,
Jakopič Albert, Kardelj Edvard, Kardelj
Pepca, Kavčič Stane, Kidrič Zdenka,
Kimovec Franc, Kozak Vlado, Kraigher
Boris, Kraigher Sergej, Krivic Vlado,
Krivic Ada, Krmelj Maks, Kveder Du¬
šan. Leskošek Franc, Maček Ivan, Ma¬
rinko Miha, Majhen Vlado, Novak Ivan,
Ocepek Angelca, Perovšek Franc, Po¬
pit Franc, Potrč Jože, Regent Ivan,
Remškar Tine, Ribičič Mitja, Rudolf
Janko, Simonič Franc, Šentjurc Lidija,
Šilih Niko, Šušteršič Tone, Tomšič Mi¬
ra, Tomšič Vida, Vilfan Jože, Vipotnik
Janez, Vrabič Olga, Zlatnar Mirko, Zi¬
herl Boris, Žaucar Pavle. V revizijsko
komisijo: Apih Milan, Dolgan Ervin,

Draksler Marjana, Jančar Mica, Kavčič
Viktor, Kovačič Fedor, Kumar Andrej,
Kumše Franc, Levstik Jože, Maček Pol¬
de, Maležič Matija, Ocepek Alojzij, Pir¬
kovič Vilma, Primožič Jože, Stegnar
Andrej.

Na prvi seji CK ZKS je bil znova iz¬
voljen za tajnika Miha Marinko. Za čla¬
ne Izvršnega komiteja CK ZKS pa so
bili izvoljeni: Ivan Maček, Boris Kraig¬
her, Ivan Regent, Jože Potrč, Stane
Kavčič, Viktor Avbelj, Janez Hribar,
Vlado Krivic in Vida Tomšič. Za pred¬
sednika kontrolne komisije je bil dolo¬
čen Ivan Novak-Očka.

(Nadaljevanje z 2. strani)
alternativi — Italija ali Jugoslavija —
bi pomenilo že od vsega začetka omeji¬
ti svobodno izražanje ljudske volje, ker
bi bila izključena odločitev STO. Ali po¬
leg tega moramo imeti pred očmi, da
plebiscita o dvojni alternativi: Italija ali
Jugoslavija ne bi Jugoslavija nikoli
sprejela.

Iz vsega tega sledi, da svoboden ple¬
biscit mora dati prebivalstvu možnost,
da se izreče za STO ali za Italijo ali za
Jugoslavijo.”

K temu govoru dr. Agneletta je tre¬
ba pripomniti samo to, da je svetovalec
italijanske novofašistične stranke dr.
Morelli na isti seji dejal, da gredo poli¬
tične težnje Italije za tem, da dobe Trst
kot prvo stopnjo in potem Snežnik in
Dinarske Alpe kot drugo stopnjo.

To izjavo naj si dobro zapomnijo zla¬
sti oni, ki danes v domovini odločajo o
bodočnosti Trsta, prav tako pa vsi ti¬
sti, ki jim v Trstu samem na vsak na¬
mig ploskajo.

Komunisti so mojstri v iznajdljivosti
obdavčevanja ljudi. To so dokazali na
celjski mestni občini, kjer so določili,
da znaša najemnima za vrtove pri hišah
od 2 do 4 din za 1 kv. meter, za urejene
parke pri hišah od 1 do 3 dinarje za
isto površino, najemnino za sadna dre¬
vesa bodo pa izračunali po njihovi do¬
nosnosti.

V Ljubljani se je 29. junija začel II.
ljubljanski festival. Začetek festivala
je bil združen z njegovo prvo prireditvi¬
jo, z otvoritvijo razstave slovenskega
klasicizma in romantike v Narodni ga¬
leriji. Slovesnost je začel s pesmijo Slo¬
venski oktet, zatem je govorila predsed¬
nica Sveta za prosveto in kulturo pri
mestni občini Anka Pernuševa. Razsta¬
vo klasicizma in romantike na Sloven¬
skem je odprl ravnatelj Narodne gale¬
rije dr. Karel Dobida. Razstava je obse¬
gala 160 del slovenskih slikarjev vseh
generacij od leta 1800 do 1870.

Dr. Miha Potočnik je bil določen za
novega tajnika ljudske skupščine LRS.
Dosedanji tajnik Albert Jakopič je za¬
radi “prezaposlenosti” prosil za razre-
š itev.

Za člane vrhovnega sodišča LR Slo¬
venije so bili potrjeni: Stanko Hribar,

Jože Baričevič, Henrik Kužnik in dr.
Ivan Bele.

Prvaka ljubljanske drame Ančka Le¬
varjeva in Stane Sever sta nedavno go¬
stovala v Beogradu v vlogah Lojzke in
Jermana v tamkajšnji uprizoritvi Can¬
karjevih Hlapcev.

V Ljubljani so pred kratkim odprli
prvo moderno mlečno restavracijo. Tej
bodo sledile še druge.

Umrli so. V Ljubljani: Pavla Kolman,
roj. Zdešar, Ela Jefimov, roj. Kočina
(pokopana v Stični), Rozalija Šetir.a,
roj. Kobal, Ernest Lusner, zlatarski
mojster, Olga Wilkinson, roj. Seemann,
Katarina Kregar, roj. Jezeršek, Josip
Gartner, upokojenec Mestne plinarne,
Katarina Gjud, roj. Satošek, Julijan Ko-
valjski, predmetni učitelj, v p., Elizabe¬
ta Gorišek, upok. Tobačne tov., Pavla
Vrhovec, Branko Snoj, študent ekonom¬
ske fakultete (se smrtno ponesrečil v
planinah), Jože Korošec, poštni usluž¬
benec v p., Albin Kržišnik, zidar, Ivan
Korenčan, biv. trgovec in soustanovi¬
telj Slov. planinske organizacije, Hele¬
na Repovš, Marija Petrovčič, Jožefina
Škrbe, Bohumil Kocovsky, godbenik v
p. in Frančiška Kacin, biv. trgovka iz
Sovodenj, Amalija Marovt iz Obramelj
pri Braslovčah, Franc Vanovšek, upoko¬
jenec in biv. gostilničar na Paškem Koz¬
jaku (zasul ga plaz pri junijskih popla¬
vah), Berta Drašler, roj. Cesar v Borov¬
nici in Janez Snoj v Dragomlju.

Slovenci v

Muc si »s Aires

SLOVENSKI FANTJE
ŠKOFU ROŽMANU

V časih turških vpadov v slovenske
zemlje so se na vrhovih dvigali svarilni
ognji, ki so s svojo svetlobo združili lju¬
di okrog taborov za obrambo. Zgodo¬
vinski, krik “Turki gredo” se je v le¬
tu 1941 spremenil v še groznejšega
“Rdeči gredo”. Tedaj nam je Bog sam
prižgal nov svarilni ogenj, to pot v živi
podobi slovenskega škofa dr. Gregorija
Rožmana. Bil je naš . kof grmada, ki je
zagorela in vedeli smo, da je treba strni¬
ti vrste za obrambo krščanstva. Morda
je bilo to največje dejanje njegovega
škofovstva.

Letos slavi 25 letnico škofovskega po¬
svečenja. Nihče bolj kot slovenski fant¬
je so dolžni, da ta jubilej proslave, saj
je večino svojega življenja posvetil prav
njim. Storili so to v Slovenski Fantov¬
ski Zvezi v nedeljo 8. avgusta na svo¬
jem rednem sestanku. G. Marjan Marolt
je bil govornik, ki je s svojo prikupno
besedo razložil fantom veličino sloven¬
skega vladike, kakor nam je dr. Rož¬
man. Duhovni voditelj SFZ poddirektor
g. Jože Jurak pa jim je postavil štiri
ikofove poteze v vzgled: Trdnost v na¬
čelih, ponižen sprejem odgovornosti in

Argentini

nato dosledna izpolnitev, moč v veri ter
junaštvo v trpljenju. Tri lepe Igorjeve
pesmi posvečene “slovenskemu Mojze¬
su” pa so vžgale navdušenje za moža,
ki dela za slovenski narod in ne neha
moliti zanj.

Na tečaju za državnopravna vpra¬
šanja bo v nedeljo 15. t. m. ob pol de¬
veti uri dopoldne na Viktor Martinez 50
g. Valentin Markež nadaljeval svoje
predavanje o občinski upravi. Fantje in
možje iskreno vabljeni.

OSEBNE NOVICE

Poroka. V župni cerkvi v Floridi sta
se poročila v soboto dne 7. t, m. g. Bran¬
ko Vrčon iz Dobravelj pri Sv. Križu v
Vipavski dolini in gdč. Slavka Cerar iz
Doba pri Domžalah. Mlademu paru ob
vstopu v novo življenje iskreno čestita¬
mo in želimo vso srečo!

Družinska sreča. V družini g. Slavo-
mirja Batagelja in njegove žene ge
Marije, roj. Kovač se je 5. avgusta t. 1.
rodila hčerka, ki bo krščena na ime Ma-
rija-Ana. Srečnim staršem naše iskrene
čestitke.

f Jože Škulj. V Ponikvah pri Dobre-
poljah je 18. julija t. 1. umrl g. Jože
Škulj, brat č. g. svetnika Karla Škulja,
kateremu izrekamo globoko sožalje.

Msgr. Dr. Avguštin Juretic

Radiogram iz Švice je prejšnji petek
odsekano sporočil, da je v četrtek, 5. av¬
gusta umrl v kantonalni bolnišnici v Fri-
bourgu Msgr. dr. Avguštin Juretic,
znana osebnost v jugoslovanskem cer-
kvenopolitičnem življenju, po svojem de¬
lu v emigraciji pa tudi znana in čislana
osebnost v vseh zahodno evropskih ka¬
toliških političnih centrih.

Pok. dr. Juretic je bil rojen 3. avgu¬
sta 1890 v Spodnjem Jelenju pri Suša-
ku. V družini je bilo 13 otrok. Po kon-
čami gimnaziji je vstopil v senjsko bo¬
goslovje. Novo mašo je pel leta 1914 in
odšel nato nadaljevat bogoslovne študi¬
je v Avguštinej na Dunaj. Tja je prišel
že od doma ves prežet idej enciklike pa¬
peža Leona XIII in kot borbeni član
mlade hrvatske kat. inteligence, ki je
pod vodstvom krškega škofa dr. Mahni¬
ča polagala temelje hrvatski katoliški
prosveti ter vsemu javnemu življenju.
Zato ga je pot na Dunaju takoj privedla
k dr. Kreku in dr. Korošcu, ki sta mu
še bolj razplamtela ljubezen do malega
človeka. Že v tedanjih letih je z dr. Ko¬
rošcem navezal tesne stike ter je z njim
sodeloval vse do njegove smrti.

Po doktoratu leta 1917 se je vrnil do¬
mov. Kaplansko službo je dobil v stol¬
nici na Reki. Tu je mladi Juretic začel
svoje javno udejstvovanje na vseh po¬
dročjih. Kot velik hrvatski rodoljub je
bil leta 1918 tajnik reškega Narodnega
odbora ter je v veliki meri njegova za¬
sluga, da so hrvatske čete zasedle to
mesto. Ko so Reko zasedli zopet Itali¬
jani, je dr. Juretic moral zapustiti svo¬
je mesto. Podal se je v Belgijo ter je v.
Louvainu dve leti študiral sociologijo,
zadružništvo in delavske sindikalne or¬
ganizacije.

Po vrnitvi v domovino je nekaj časa
predaval sociologijo na teološki fakulte¬
ti zagrebške univerze, nato pa prevzel
župnijo v Ladjevcu v Kordunu. Pa tudi
na tem mestu ga cerkveni predstojniki
niso pustili dalj časa. Namenili so mu
odgovornejše mesto v Beogradu, kamor
so ga poslali kot zastopnika jugoslo¬
vanskih kat. škofov. V Beogradu je dr.
Juretic postal tudi konzultor tam. nad¬
škofije.

V beograjskih letih je Msgr. dr. Jure-
tic razvijal izredno delavnost. Bil je v
pravem pomenu katoliški javni delavec.
Svojemu narodu je moral biti vse. Bil
je človek, na katerega se je iz Hrvatske
obračalo vse in ga prosilo pomoči ter za
intervencije, ker so bile znane njegove
dobre zveze s pok. dr. Korošcem, ki je
potem popravljal krivice, nastavljal

SANTOS LUGARES
Po težji operaciji v sanatoriju Seguro-
la v Buenos Airesu se je te dni vrnil na
svoj dom g. inž. Jože Brodnik, katere¬
mu želimo skorajšnjo popolno ozdravi¬
tev.

mlade hrvatske inteligente, delil podpo¬
re hrv. ustanovam, posebno katoliškim,
preko Juretiča opozarjal tudi na ne
nevarnosti, ki so se dostikrat priprav¬
ljale, da so jih nato z hrvaške strani
pravočasno preprečili. Kat. škofom je
Juretic redno pošiljal važna cerkveno-
politična poročila. Zaradi enega takega
poročila je moral presedeti tudi 15 dni
v beograjski glavnjači. Ves čas je bil
tudi navdušen delavec v zadružnih orga¬
nizacijah ter je v Beogradu zastopal hr-
vatsko kat. zadružništvo. L. 1934 je bil
imenovan tudi za glavnega tajnika
Glavne zadr. zveze. Bil je pa tudi stalno
aktivni časnikar. Že prej je na Hrvat-
skem urejeval “Seljačke novine”, iz
Beograda je pa stalno pošiljal poročila
“Hrvatski Straži” v Zagreb. Politično
se je v letih pred 1. 1929 udejstvoval
v Hrvatski pučki stranki ter je bil njen
glavni tajnik. Ko stranka po razpustu
vseh strank ni več obnovila svojega de¬
la, je kot odločen demokrat podpii'al po¬
litična prizadevanja Dr. Mačkove Hr¬
vatske seljačke stranke.

Pred izbruhom druge svetovne vojne
se je preselil v Zagreb, kjer je postal
konzultor pri predsedstvu škofijskih
konferenc. Po nasvetu sed. zagrebškega
nadškofa kardinala dr. Stepinca se je le¬
ta 1942 podal v emigracijo. Najprej v
Rim, nato pa v Švico, kjer ga je sedaj
zatekla tudi smrt.

V Švici je ustanovil in organiziral svo¬
jo informaticno službo ter je izdajal tu¬
di svoj informativni bilten, ki se je odli¬
koval po svežih novicah, ki jih je imel
iz domovine. Iz Švice je pok. dr. Jure-
tic obveščal zahodni demokratski svet o
vseh krivicah, ki jih je doma prizade¬
val komunizem narodom v Jugoslaviji.
Vse demokratske liste je zalagal tudi s
točnimi podatki. To mu je bilo laže, ker
je bil v zahodnoevropskih informativ¬
nih centrih znana osebnost, saj je bil že
pred, kakor tudi med vojno sodelavec
pri kat. časnikarski agenciji KIPA v
Fribourgu. V zadnjem času je bil tudi
član odbora v novoustanovljenem komi¬
teju “De 1’eglise du silence”.

Na bolniški postelji se je dr. Juretic
26. julija tudi spominjal 40. letnice svo¬
jega mašniškega posvečenja, v krogu
svojih prijateljev, ki so nekateri prihi¬
teli k njemu tudi iz Italije.

Dne 5. avgusta ga je Bog poklical k
sebi, da ga nagradi za vse njegovo nese¬
bično delo, ki je bilo vse življenje posve¬
čeno Cerkvi in narodu. Pok. dr. Juretic
je bil vedno tudi iskren prijatelj Sloven¬
cev. Vedno je bil v njihovi družbi in se
je v njej odlično počutil.

Sedaj se je pridružil starim znancem
in prijateljem pok. dr. Korošcu, dr. Ku¬
lovcu, dr. Natlačenu, Smodeju in Ga¬
brovšku ter bo z njimi prosil Božjo Do¬
broto za varstvo nad našimi narodi.

Slovenci bomo Msgra dr. Juretiča
ohranili v hvaležnem spominu.

MAR DEL PLATA V NAČRTIH

Mar del Plata, koncem julija 1954.

že nekaj tednov je Mar del Plata pre¬
cej veselo in živahno razgibana. Skoraj
ne mine teden, da nas ne bi tukajšnje
časopisje seznanilo s kakim novim na¬
črtom, katerega predmet je naše mesto.
Povsod, kjer se v večjem številu shaja¬
jo mardelplačani, se živahno razpravlja
o teh načrtih. Medtem, ko eni že vidijo
uresničene te in -e mnogo nenapoveda¬
nih načrtov, drugi neverjetno zmajuje¬
jo z glavami, češ načrti so res lepi in
bi Mar del Plata mnogo pridobila z njih
uresničitvijo, a kje se bo našel denar,
katerega lepe vsote zahtevajo ti načrti?
Sodeč po časopisnih vesteh se obeta Mar
del Plati “zlata doba” v njenem nadalj¬
njem razvoju in napredku.

Življenje v Mar del Plati zasleduje
tudi “Svobodna Slovenija”, zato je prav,
da tudi ona seznani svoje bralce o teh
načrtih.

Kot pivo novico je prineslo tukajšnje
časopisje vest o načrtu zakona o usta¬
novitvi novih sodnih okrožij v buenos-
aireški provinci. Ta načrt zakona, ki je
bil že predložen po izvršilni oblasti pro¬
vince njenemu zakonodajnemu telesu v
pristojno razpravljanje in sklepanje,
predvideva med drugimi tudi ustanovi¬
tev sodnega okrožja s sedežem v Mar
del Plati.

V njegovo področje bi spadala po na¬
črtu zakona upravna okrožja Gral. Puey-
rredon (Mar del Plata), General Alva-
rado (Miramar), Necochea, Balcarce,
Mar Chiquita in Loberia. Vsa ta uprav¬
na okrožja spadajo sedaj pod sodno o-
krožje juga s sedežem v Doloresu, ki le¬
ži nekako sredi pota med Buenos Aire¬

som in Mar del Plato. Mar del Plata sa¬
ma ima namreč samo Mirovno sodišče
ter Delavsko sodišče št. 2, pred par me¬
seci pa je dobila tudi federalno sodi¬
šče.

Razlog za ustanovitev novega sodne
ga okrožja s sedežem v Mar del Plati je
pač ta, ker odpade približno 70% vseh
sodnih postopkov (civilnih, kazenskih
in trgovinskih) na Mar del Plato samo.
Z ustanovitvijo tega sodnega okrožja, ki
r,aj bi začelo poslovati 1. januarja 1955,
se bo sodno postopanje ne samo poce¬
nilo, pač pa tudi močno pospešilo, ker,
bodo odpadla različna potovanja sodnih
organov, pravdnih strank in pravnih za¬
stopnikov iz Doloresa v Mar del Plato
in narobe. Letni prdračun za novo sod.-
no okrožje je predviden v znesku
$ 3.700.000. Prebivalci Doloresa, ki so,
pred par meseci poslavljali 100-letnico
ustanovitve “sodnega okrožja juga”, so
se odločili sicer boriti se proti omenje¬
nemu zakonskemu načrtu, a zdi se, da
bo vsa njih borba brezuspešna, ker je
dal guverner buenosaireške province za¬
stopnikom Mar del Plate že trdna zago¬
tovila glede ustanovitve okrožnega so¬
dišča s sedežem v našem mestu.

Drug načrt, ki je močno razveselil
prebivalce Mar del Plate, pa je načrt že¬
lezniške uprave General Roča o presta¬
vitvi sedanjega tovornega kolodvora iz¬
ven strjenega mestnega okoliša in zgra¬
ditev nove končne postaje v pristanišču
Mar del Plate ter več vmesnih postaj za
0 'ebni promet. In v zvezi s tem načr¬
tom se predvideva zgraditev podzemske
železnice, ki bi vezala prvo železniško
postajo na severu Mar del Plata s konč¬
no postajo v pristani ču. Poleg te glav¬

ne linije, ki bi tekla od severa proti ju¬
gu, pa bi se zgradila še stranska linija,,
ki bi vezala glavno linijo in središče
mesta z zapadnim delom mesta ter bi
tekla pod sedanjo Avenido Eva Paron.

Z uresničenjem teh načrtov bi se do¬
segla razbremenitev osebnega prometa
zlasti v poletnih mesecih, ko prihaja
vsako leto že nad 1 miljon turistov v to
največje argentinsko letovišče in mor¬
sko kopališče.

S sedanjo železniško postajo, ki je še
ista kot ob času, ko je Mar del Plata
dobila železniško zvezo z Buenos Aire¬
som, se mesto nikakor ne more posta¬
viti pred tujci, saj sliči komaj kaki po¬
stajici v naši Sloveniji.

Razumljivo je' zato, da z največjo te¬
žavo osebje postaje ureja ves osebni
in tovorni promet. Ker pa je uresniči¬
tev načrta železniške uprave predviden
v več “etapah”, je v načrtu najprej
prestavitev tovornega kolodvora in ku¬
rilnice na zapadni rob mesta, to je ob
progi, ki veže Mar del Plato s sosed¬
nim Miramarjem ter kraji Balcarce, Lo¬
beria in Necochea. S to prestavitvijo to¬
vornega kolodvora, za kar je predvide¬
nih 5 miljonov pesov, bo podana mož¬
nost večjega razmaha osebnemu prome¬
tu, ki postaja v sedanjih razmerah že
skoraj nemogoč, da niti ne omenjam
različnih ugodnosti, ki jih zahteva mo¬
derni tujski promet za potujoče občin¬
stvo in katerih sedanja postaja ni v sta¬
nju nuditi niti v najmanjši meri.

V drugi “etapi” bi se zgradila nova
proga, ki bi se izognila mestu in konča¬
la v pristani ču z zgraditvijo velike
končne postaje in več vmesnih postaj
za osebni promet. V končni etapi pa bi
se zgradila podzemska železnica. Za u-
resničitev vseh teh načrtov je predvide¬

nih že v II. petletnem načrtu 80 miljo¬
nov pesov.

Omenjeni načrt železniške uprave pa
je v zvezi z drugim, za razvoj Mar del
Plate še bolj važnim načrtom, ki pred¬
videva zgraditev novega pristanišča, ki
naj bi bilo glavno pristanišče za vso Ar¬
gentino. Pristanišče v Mar del Plati je
namreč najbolj globoko pristanišče ob
vsej argentinski obali. Med tem ko zna¬
ša globočina pristanišča v Buenos Ai¬
resu 30 čevljev ali 9.14 m, v Eva Pe¬
ron 28 čevljev (8.53 m), v Necochea 21
čevljev (6.40 m) in v Bahia Blanca 25
čevljev (7.62 m), znaša globočina se¬
danjega pristanišča v Mar del Plati 21
čevljev (6.40 m), a takoj za sedanjim
pristaniščem znaša globočina 35 čevljev
(10.66 m) in na nekaterih mestih celo
40 čevljev ali 12.19 m.

Z zgraditvijo novega pristanišča bodo
lahko pripluli v Argentino tudi vsi tisti
veliki prekooceanski parniki, ki danes
vozijo iz severne Amerike v Evropo in
obratno in ki radi prevelikega ladijske¬
ga vgreza ne morejo pripluti v Rio de
la Plata.

V zvezi z zgraditvijo novega pristani¬
šča v Mar del Plati pa so v načrtu tudi
nove prometne zveze z Buenos Airesom.
Poleg- zgraditve nove končne železniške
postaje in končne postaje za avtobuse v
pristanišču ter podzemske železnice, ki
bo vezala pristani-če in omenjene kon¬
čne postaje s središčem mesta, pa se bo
povečalo tudi sedanje letališče ter se bo
zgradila nova moderna avtomobilska
cesta za izključno osebni promet, ki bo
vezala to glavno pristanišče Argentine
z velikim Buenos Airesom.

Je pa in bo ostala Mar del Plata pred¬
vsem letovišče in morsko kopališče, ki
nudi svojim obiskovalcem in gostom ne

samo oddih in odpočitek, pač pa tudi za¬
bavo in vsestransko razvedrilo. In. da
bo Mar del Plata sličila drugim znanim
inozemskim letoviščem,, bo dobila tudi
svoje moderno konjsko dirkališče, kate¬
rega namerava zgraditi, kakor so poro¬
čali časniki, vodstvo Joekey Gluha iz
mesta Eva Peron. V kratkem se bodo že
odločili za prostor. Obstojata namreč
dve možnosti: Park Camet, ki leži 7 km
severno od Mar del Plate in kjer se že
nahajajo igrišča za golf in .polo, in pa
Laguna de los Padres, ki leži 16 km se-
verozapadno od mesta. Ko bo zgrajeno
to konjsko dirkališče, kar je predvideno
že v kratkem času, namerava organizi¬
rati omenjeni Jockey Club velike dirke
mednarodnega značaja, kot se vrše v
Ciudad Jardin v San Pablu v Braziliji in
v Maronas pri Montevideo v Uruguaju.

Z uresničenjem teh načrtov bo Mar
del Plata imela ogromne koristi, zlasti
še, ker ni izključeno, da se bo omenje¬
nim načrtom priključilo še nebroj dru¬
gih načrtov. Tako že govore najbolj
navdušeni pristaši različnih načrtov o
ustanovitvi univerze in škofije in ne
manjka celo takih, ki so mnenja, da bi
bilo pametno že sedaj obnoviti prošnjo,
da bi Mar del Plata postala iz skromne¬
ga sedeža upravnega okrožja celo sedež
in s tem glavno mesto buenosaireške
province.

Naj bo že kakorkoli! Do leta 1974, ko
bo Mar del Plata obhajala 100-letnico
svojega obstoja, bodo vsi ti in Še mnogi
drugi načrti prav gotovo že uresničeni,
čeprav ne morda v obliki, kakor jih se¬
daj predvidevajo, in Mar del Plata bo
postala velemesto, ki bo resno tekmo¬
vala s samim Buenos Airesom. Bodoč¬
nost bo pokazala, če in v koliko se bodo
te napovedi uresničile. -r.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 12. VIII. 1954

SLOVENCI

VSA

REKRUT “STRICA SAMA”

(Pismo iz Amerike)

Kakor morete že iz naslova tegale
mojega pisma razbrati, sem postal re¬
krut. Sicer sem šele malo časa v Army,
pa. se mi vendar zdi že cela večnost.
Joj, kako je to življenje različno od mo¬
jega prejšnjega. Vstajamo ob pol 5 zju¬
traj. Ali si morete kaj takega sploh
predstavljati?! Ob pol 5! Ne gre mi in
ne gre v glavo, kaj more biti tako silno
važnega, da nas je treba že ob pol 5
metati iz postelje. Čez dan nato zabija¬
mo čas, kot ga znajo le vojaki. Čakamo,
letamo na zbore; ker nismo dovolj hitro
zunaj, gremo spet nazaj in ajde, Jovo
na novo! Res, božanska bi se dalo tu
živeti, saj človek ne ve, kje bi začel
z zabavljanjem, da bi si vsaj malo o-
hladil jezo. Najhujže pa je to, da vsa je¬
za in zabavljanje nič ne pomagata. Ka¬
ko lep” je tak občutek nemoči! Kako
to “dobro dene.” Včasih me prime, da
bi vodil dnevnik, ter se tako na stara
leta smejal samemu sebi. Včasih tudi,
da bi bil že komandant in bi se znašal
nad rekruti, pa to le za hip, kajti že
spet zadoni zbor in v hipu postaneš po¬
hleven bacek...

Ko sem prišel semkaj, so nam najprej
dali uniforme, nato so nas cepili proti
vsem mogočim boleznim. Bilo je tako ne¬
kako kakor svoj čas v taborišču, kjer
sem se sam sebi zdel neke vrste pose¬
ben “zamorec” iz Afrike, kakor sem jih
še kot “nežno detece” videval na različ¬
nih podobah iz misijonskega življenja.
Zatem je prhlo na vrsto preizkuševanje
“bistrosti” vsakega posameznega rekru¬
ta. Niso me sicer vprašali, zakaj ne
vdre voda v podmornico, kadar iz pod¬
mornice izstrelijo torpedo, prav daleč
od take vrste vprašanj pa tudi nismo bi¬
li. In zadnje, pa najvažnejše — priče¬
lo se je obdobje “obuke”, kakor so temu
strokovno rekali menda v starih časih.

Sicer je pa dnevni red kar simpati¬
čen: po zajtrku — zbor, pospravimo
barake — zbor, čiščenje okolice okrog
campa — zbor, “predavanja”, vsako¬
vrstno delo od kuhinje do skladišča, pa
spet zbor... in tako gre pesem naprej.
“Ne boste šli prej spat, dokler ne bo
vse počiščeno, ne boste šli na prost iz¬
hod, dokler se vse na vas ne bo sveti¬
lo,” poje narednik iz vsakega kota.

“Army” je res vojska, toda ne tak¬
šna, kakor jih poznamo mi še iz Evro¬
pe. Prav gotovo ni taka, kakor so jo
poznali na Balkanu. Pa ima vendarle
svoje posebnosti. Že v tem je precejšnja
posebnost, da ne stanujemo n. pr. v ve¬
likih zidanih vojašnicah, kjer se pod
okni sprehaja do zob oborožena straža.
Smo v enonadstropnih barakah, lesenih,
malo boljših, kot so bile “ta nove” v
Špittalu. V baraki imaš vse — od stra¬
nišč do lepih umivalnic s prhami, s top¬
lo vodo tudi, le luč je bolj slaba. Za u-

P O SVETU

uniformo so nam dali eno lepo, takšno
kot jo poznate še iz Evrope; “ta lepa”,
bi ji lahko rekli; tri trenirke, zeleno,
nekako delavno uniformo, dvoje polškor-
njev — “za zašnirat”, pravimo tukaj,
en par rjavih nizkih čevljev. Plašč, dež¬
ni plašč, šest kosov perila vsake vrste in
nogavic in povrhu vsega še veliko vre¬
čo, v katero vse to stlačimo, kadar se
gremo “pohodov”. Puško, posteljno o-
premo, šotomo krilo ter menaško ti dajo
šele na tistem kraju, kamor si dodeljen.
Pod kaznijo pa ne smeš nikoli imeti
pri sebi municije, razen če te pošljejo
na strelišče vežbat. Od treh vrst pokri¬
val — kučme, trenirske čepice in one
lepe rjave — v vseh amer. zonah v Ev¬
ropi jih je bilo dovolj — nosimo tisto,
katero nam vsak dan sproti predpišejo.

Naš “fort” je po površini precejšen,
14x16 milj, in na njem odn. v njem ži¬
vi 30.000 vojakov. Nikjer ni nič zidane¬
ga, pač pa je pokrajina zelo lepa, pose¬
jana s samimi grički in zaraščena z le¬
pimi gozdovi.

Trenirajo me na teh vežbah za “in-

ženirja-kopalca jarkov.” To smo kopali
že dosedaj, koliko le še bomo v bližnji
bodočnosti, dokler mi rok vaj ne pote¬
če! Pa vsaka reč prav pride ob svojem
času. Tako sem se n. pr. naučil, kako po¬
staviš most za najtežje tanke čez tak¬
šno vodo, kot je Ljubljanica, v dveh li¬
rah, kako postaviš čez isto vodo most
samo za pešce v 11 minutah. Zraven je
treba računati, da v teh dveh urah odn.
11 minutah most tudi spet podereš in
odneseš drugam. To je tehnika! In glav¬
no je, da most drži.

Sedaj me bodo poslali na nadaljne va¬
je v izpopolnitvi. Potem pa, kdo ve. Ne¬
kateri odhajajo v Nemčijo kot vojaki
drugi na Daljni vzhod, spet nekateri
ostajamo še tukaj. Do kdaj, ne ve nihče.
Smo pa v vednem in stalnem pokretu.

Poverjeniki SLS v Clevelandu prire¬
jajo redno politična predavanja, ki so
vedno dobrq obiskana. V zadnjem času
sta predavala g. Ivan Avsenek o možno¬
stih slovenskega narodnega gospodar¬
stva in g. Vinko Lipovec o geopolitiki
Slovenije. Po predavanjih je vedno ži¬
vahna debata.

NEKAJ SZ ©O^FOBAKSKEtSA ŽIVLJENJA

SREDIŠČE SLOVENSKIH PROTI¬
KOMUNISTIČNIH IZSELJENCEV V
ARGENTINI bodi Slovenska hiša.

Sprejmi nabiralca darov dobrohot¬
no. Če le zmoreš, prispevaj znesek
za katerega Te bo prosil.

Produkcija pšenice v Južni Ameriki
je po statistiki gospodarske komisije
Združenih narodov dosegla v letih 1952-
53 višek s celotnim pridelkom 11.100.000
ton, kar je skoraj dva milijona več kot
leta 1948 ter poprečno 8 milijonov več
kakor v letih pred zadnjo vojno. Prav ta¬
ko so južnoameriški izvozi pšenice za
300% presegli izvoz v letu 1952 in s
tem spet dosegli višino iz leta 1951.
Istočasno je leta 1953. znašal pridelek
koruze 13.600.000 ton, kar je 20,5% več
kot pred vojno. Narastel je tudi pridelek
riža, in sicer od 4 in pol mil. ton leta
1952 na 4,73 mil. ton. Pri tem je zlasti
pomemben porast produkcije na Kubi,
kjer so pridelano količino dvignili od
69.000 na 135.000 ton. Pridelek sladkor¬
ja je znašal 10.460.000 mil ton. Porastel
je zlasti v tistih deželah, ki so doslej
sladkor v precejšnji meri uvažale, tako
v Uruguayu, Boliviji in Čilu. Zanimivo
pa je, da porast pridelka ni kaj pose¬
ben v onih deželah, ki so doslej veljale
kot najmočnejše izvoznice sladkorja, ta¬
ko n. pr. Kuba, Haiti, Peru in Domini¬
kanska republika. Narastla je končno
tudi produkcija volne, in sicer za 5%,
tako da je dosegla 326.000 ton. Argen¬
tinska produkcija se je povečala za
6,4%, medtem ko je uruguajska pora*
stla samo 1,5%.

V svrho pravilnega razmeščanja o-
snovnih živilskih produktov na svetov¬
nem trgu je arg. gosp. ataše na amba¬
sadi v N. Yorku dr. Cesar Bunge predlo¬
žil Mednarodnemu prehranjevalnemu in
poljedelskemu uradu (Food-Agricultu-
re-Organization-FAO) nekaj smernic,
po katerih bi se moral svet ravnati. Med
te smernice je šteti naslednje Bungeje-
ve predloge: 1) Dogovoriti se je treba
o politiki cen tako, da sedanje cene ne
bi padle nižje, kakor so določene sedaj;
2) urediti je treba politiko razpečavan¬
je odvišnih poljedelskih produktov in 3)
določiti je treba posebna pravila, velja¬
joča za vse primere darovanja poljedel¬
skih produktov posameznim državam.
Pri navedbi teh točk je dr. Bunge iz¬
rečno poudaril, da silno kvarno vpliva

na svetovno trgovino najosnovnejših živ¬
ljenjskih potrebščih prav pomanjkanje v
naprej dogovorjene politike.

Sicer pa bo po cenitvah severnoame¬
riških ministrstev letošnja produkcija
bombaža v Argentini boljia kot lanska
ter bo znašala predvidoma 620.000 vreč.
Od teh jih je okrog 160.000 namenjenih
za izvoz. Že v naprej pa napovedujejo,
da bo Argentina z lahkoto prodala na
svetovnem trgu vso količino domače vol¬
ne.

Centralna banka je zadnje čase izdala
celo vrsto dovoljenj za uvoz iz inozem¬
stva. Tako je bilo 37 mil. pesov namenje¬
nih za uvoz podjedelskih strojev za o-
zemlje južno od 42. vzporednika, 33 mil.
pa za uvoz fotografskega materiala,
sukanca in šivank, električnega materia¬
la, kirurgičnih instrumentov in nado¬
mestnih delov za stroje iz naslednjih
držav; Italije, Japonske, Avstrije ter iz
področja, na katerem sta merodajna va¬
luta angleški funt šterling ter francoski
frank.

Produkcija zlata k  preteklem letu je
znašala na vsem svetu, ne vključujoč
ZSSR, 24.600.000 unč (1 unča je 31 gr).
Je za 100.000 unč manjša kot leta 1952
ter za 1.600.000 unč večja kot produkci¬
ja leta 1948. Kot prva dežela, prideloval¬
ka zlata, je še vedno :  Južnoafriška unija,
njej pa slede Kanada, ki s svojimi 4 mil.
unčami pridela trikrat manj kot Južno¬
afriška unija, U,SA z 2 mil. ter Avstra¬
lija z 1 milijonom unč.

V preteklih dneh je Mednarodna ribo-
lovska komisija prepovedala lov na ki¬
te v Severnem Atlantiku, ker se je bati,
da bo kit iz tega področja sploh izginil.
Proti prepovedi sta glasovala edinole
zastopnika ZSSR in Japonske. Obe ti
dve državi sta med seboj podpisali tudi
dogovor o zamenjavi japonskih ladij,
jeklenih kablov, žic in dieselmotorjev v
vrednosti skupno 40 mil. dolarjev za so¬
vjetske surovine. Čilenci pa namerava¬
jo kupiti v Jugoslaviji celotno industrij¬
sko napravo za rafiniranje bakra.

Podražitev papirja im
tiskarskih Straškov
v USA

Cene tiskarniškemu papirju in plače
tiskarniškemu osebju v USA so se v
zadnjih mesecih tako dvignile, da je bi¬
la vrsta velikih ameriških dnevnikov
prisiljena ali zvišati naročnino ali pa
zmanjšati obseg. Cena papirju se je zvi¬
šala od 50 dolarjev na 126 dolarjev za
1000 kg, plače tiskarniškim uslužbencem
pa za 140% v zadnjih treh letih. Čas
velikih dobičkov v tiskarni stroki je v
USA s tem prenehal. Lastniki velikih
dnevnikov, ki so se prej bavili resnično
samo z vprašanji izboljšanja svojega
časopisa, sedaj trošijo vedno več časa za
gospodarsko reševanje svojih podjetij.
Težko so prizadeta tudi taka tiskarska
podjetja, kakor je n. pr. “New York
Times”, ki ima na svojem plačilnem se¬
znamu 7400 časnikarjev, fotografov,
stavcev, tiskarjev, uradnikov, raznašal-
cev itd. Nedavno je moral samo zunanje
politične novice zmanjšati za 10%.
Lansko leto je v USA prenehalo izha¬
jati ali pa se je spojilo 22 dnevnikov,
tako da je 82% ameriških mest ostalo
samo z enim dnevnikom. Novega veli¬
kega dnevnika v USA danes brez tež¬
kih milijonov ni mogoče več začeti. V
zadnjih desetih letih je pričel na novo
izhajati samo en velik dnevnik “Los
Angeles Mirror”. Ta dnevnik, ki je iz¬
dajatelja Chandlerja stal že milijone do¬
larjev, ima mesečno še vedno od 20 do
30.000 dolarjev izgube. Pred nekaj tedni
je zato moral dvigniti prodajno ceno od
7 na 10 centov. Danes samo še dva ame¬
riška dnevnika izhajata za 2 centa in
samo 22 dnevnikov za 3 cente. Da se
rešijo iz finančne zagate, so nekateri
dnevniki zmanjšali tudi površino lista,
tako n pr. New York Herald Tribune za
3 cm na vseh straneh, s čimer je pri¬
hranil v enem letu na tiskarniškem pa¬
pirju 400.000 dolarjev. Mnogi dnevniki
pa so si pričeli iskati potrebna denar¬
na sredstva s prostovoljnimi prispevki
(denarni skladi) in z ustanavljanjem te¬
levizijskih in radijskih postaj, ki jih po¬
tem dajejo v najem. Vsa zadeva s cena¬
mi in stroški pa se ne bo rešila druga¬
če, kakor da “se bo vsako mesto, ki ima
pol milijona prebivalcev ali manj, mora¬
lo zadovoljiti z enim samim dnevnikom”,
izjavljajo poznavalci časopisnih razmer
v USA.

E U R O F* A K

CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires

Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča

v Trstu vse vrste živil.

Paketi prispejo v roku približa« 25  etui

Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete,
ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam
navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV:

Paket štev. 2. $ 67.—

4.50 kg sladkorja

Paket štev. 4A $ 80.—

4.50 kg riža

Paket štev 32. $ 382.—

3 kg kave Santos la

2.50 kg riža

2 kg sladkorja

0.50 kg mlečne čokolade

0.50 kg holandskega kakaa

0.25 kg Ceylon čaja la
0.25 kg popra v zrnih Singap.

Paket štev. 9. $ 127.—

1 kg kave Santos la

2 kg riža

1.50 kg sladkorja

Paket štev. 15.

2 kg kave
1.50 kg riža
1 kg sladkorja

$ 169.-

Pošiljamo tudi moko v vrečah,po $ 300.— in svinjsko mast v kantah.

Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom
in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od-
škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬
mi z odpošiljatvijo takega paketa.

Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 19. ure pop. razen ob
sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12.30 ure dop.

Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬
na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK, Cangallo 439, Bs. Aires.

Stopnice Niagarskih
slapov se rušijo

Pred dnevi je zgrmel v prepad veli¬
kanski kos “stopnice”, čez katero se bu¬
če, prelivajo Niagarski slapovi na meji
med USA in Kanado. Razpoko v “stop¬
nici” so ugotovili dopoldne, ki se je ved¬
no bolj širila in se je popoldne končno
ogromna množina skalovja in zemlje od¬
trgala v globino. Ameriška in kanadska
vlada nameravati preprečiti razpadanje
skalnatih sten s tem, da bosta dali dali
na skupne stroške speljati rečno strugo
v drugo smer, med tem pa bodo z žele-
zobetonom zalili mogočne previse, čez
katere grmijo niagarski slapovi. Ta iz¬
reden arhitektonski podvig, s katerim
bodo rešili to naravno lepoto, ki letno
privablja na tisoče turistov in z njimi tu¬
di na stotisoče dolarjev, bo stal obe dr¬
žavi več milijonov dolarjev.

Marsikdo še ne ve ...

.. .da je letošnji pridelek riža na
vsem svetu  — razen Sev. Koreje
in ZSSR  — predviden na 130 mi¬
lijard kg,

.. .da ima Kanada po zadnjih
statističnih podatkih 15 milijonov
ljudi. L. 1867, ko je bila Kanada
oklicana kot zvezna država, je steb¬
la sam,o 3 milijone prebivalcev,
1901 jih je pa imela že 5 milijonov
in 300 tisoč. V zadnjem polstolet¬
no se je prebivalstvo Komade torej
skoraj potrojilo, v nekaj manj kot
enem stoletju pa se povečalo sko-
ro petkratno.

Pr. LOJZE KEKCE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavni trakt in jetra, ordinira
vsak torek in četrtek od 2. do 4,
ure popoldne v kliniki Once,

RIVADAVIA 3434. CAPITAL

Roengten in laboratorij

Telefon ordinacije G2-5004,

Telefon za nujne slučaje 71-0171

hnprenta, Dorrego 11G2. T. E. 54-4644. Bs. Aire

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Katoliški misijoni. Avgust 1954. Vse¬
bina: Mislimo in molimo: Misli ob 15.
in 22. avgustu; Molitveni namen za av¬
gust: Molimo za misijonskega duha v
dijakih (Prof. Lojze Geržinič); Nekrist¬
janom (Giovanni Papini —); Iz Indoki-
ne (Iz pisem salezijanca Andreja Maj¬
cena) ; Misijon v Khariju (o. Stanko Po-
deržaj); Igoroti (L. K.); Kitajski pre¬
govori o učenju (Janez Kopač, C. M.);
Drobne novice o slovenskih misijonar¬
jih (o. Jože Cukale); Po misijonskem
svetu; Baragovi in Prešernovi skupni
znanci (Prof. dr. Franc Jaklič); Slo¬
venska veja Baragove zveze v USA; No¬
vi letnik argentinskega “Baragovega
vestnika”; Ksaverij i^eustrašeni (Paul,
Piron, S. J. — Miklavž Trpotec).

Cerkveni oglasnik

V nedeljo 22. avgusta bo za Slovence:
na področju Velikega Buenos Airesa ro¬
manje v Lourdes. Ob 15.30 začetek po¬
božnosti z rožnim vencem, ob 16. proce¬
sija, takoj nato govor č. g. svetnika
Alojzija Košmerlja. Po petih litanijah
obnova posvetitive Brezm. Srcu Mari¬
jinemu.

Tridnevne duhovne vaje za žene bodo
3., 4. in 5. septembra v Domu duhovnih
vaj v San Miguelu. Oskrbnina 35 pesov.
Prijave do 29. avgusta v Dušnopastir-
ski pisarni.

Mladinski dom prireja za svoje člane
Marijanski dan, katerega spored je na¬
slednji: V soboto 14. avgusta na Vigili-
jo Vnebovzetja božje Matere bo ob pol
8 zvečer duhovna obnova, ki jo vodi č.
g. župnik France Novak. Na praznik
Vnebovzetja bo ob 10 sveta maša s skup¬
nim svetim obhajilom v kapeli Vernih
duš. Ob 11 bo v klubskih prostorih aka¬
demija Mariji na čast in posvetitev Mla¬
dinskega doma brezmadežnemu Srcu
Marijinemu. Ob 7ih zvečer bo prav tako
v klubskih prostorih zabavni večer s ča¬
janko. Udeležba je častna dolžnost vsa¬
kega člana.

Svete maše za slov. žrtve druge sve¬
tovne vojne in revolucije. Mladinski dom
je na svojem zadnjem sestanku sklenil,
da se bo oddolžil žrtvam, ki so jih naši
bratje po krvi doprinesli v drugi sve¬
tovni vojni in revoluciji s tem, da bo
zbral fond, iz katerega se bodo brale sve¬
te maše za te pokojne. Poseben odbor
za ta fond je že pri prvem sestanku
zbral toliko, da se bodo odslej naprej
skozi vse leto vsako soboto ob pol 9 pri
Don Boscu brale svete maše za vse te
pokojne žrtve s posebnim namenom za
tiste, katerih se nihče ne spomni v mo¬
litvi.

Predsednik tega odbora je g. Milan.
Zajc, tajnik pa g. Maks Skalovnik. Od¬
bor si bo še nadalje prizadeval, da se
te žrtve ne bodo pozabile.

OBVESTILA

ČLANOM SLOV. KAT. AKAD. STA¬
REŠINSTVA — Odbor SKAS — a ob¬
vešča vse svoje člane, da bo letos štu¬
dijski dan dne 29. avgusta in sicer v •
prostorih pri čč, šolskih sestrah na Pa-
ternalu, kjer se bo začel ob 9. uri do¬
poldne. Prav lepo prosimo vse člane, da
svojo udeležbo sporoče tajniku odbora
vsaj do 20. avgusta tl.

Romanje Družabne Pravde se vrši to
nedeljo, 15. avgusta k Mariji Vedne Po¬
moči na Avda. Calchaqui, km, 22,5, Flo-
rencio Varela. Ob 10 sv. maša ob petju
pevskega zbora “Soča” iz San Fernan-
da. Ob 11 romarski shod, nato skupno
kosilo. Ob 15 zaključna pobožnost. Na
to romanje vabimo vse rojake, zlasti pa
še one iz južnega dela Velikega Buenos
Airesa. Iz Plaza Once vozi omnibus “Rio
de la Plata” vsakih 10 minut. Iz Plaza
Constitucion pa omnibus Expreso Bue¬
nos Aires, ki odhaja tudi vsakih 10 mi¬
nut (stoji v ulici Garay — vzeti via Sa-
randi). Odbor.

Fantovski odsek SFZ v Lanusu bo
imel v Lanusu družabno prireditev s
srečolovom dne 19. septembra t. 1. po¬
poldne.

Prva dvojna številka “Meddobja”, re¬
vije Slovenske kulturne akcije, je izšla.
Dobi se na Granaderosu 61 in pri po¬
verjenikih po 12.— $.

Razstava slovenske izseljenske grafi¬
ke, ki bi se morala pričeti kot XVI. pri¬
reditev Slovenske kulturne akcije 19. t.
m., je za nekaj dni preložena. Pač pa se
vrši v četrtek 19. t. m. ob pol osmih zve¬
čer na Granaderosu 61 diskusija o prvi
dvojni številki “Meddobja”. Vstop prost.

POIZVEDBA

Kdor ve za naslov Martina Kramarja
naj ga sporoči upravi našega lista. Za
njim poizveduje njegova hčerka.

Dr. doze lErmene
Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

uranm m

zlatarna

Tel. 76 - 9160

"ČASA B©YIJ” -

OLAZABAL 2336

pol kvadre od Cabilda 2300

URE vodilnih švicarskih znamk;

BUDILKE zelo' trpežne in zanesljive;

DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno
vrednost in spomin;

NAKIT moderne izdelave in oblike.

Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih
potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo
Zaradi predelave trgovskih prostorov bo trgovina zaprta od 17.-20. avgusta.
(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)