Razgofori z na$imi naročnžM Posojilo brez poroka. R. T. Radi bi si dali zidati novo hiSo ter iščete posojilo brez poroka. — Ako posedujete nepremičnine ali drugo primerno varno imovino, lahko dobite posojilo tudi brez poroka, sicer pa ne, odnosno vsaj nam ni znano, da bi obstojal kak denarni zavod, ki bi Vam ga dal. Iraovina mora biti neobremenjena, odnoano merate nuditi zavarovanje na prvem mestu. Plačilo odvetniških stroškov za nedoletnega sina. S. M. Nedoletnik je tožil potom odvetmka, pravdo :zgubil ter mora sam plačati svojega odvetnika. Ta odvetnik toži sedaj nedoletnikovo mater na plačilo stroškov. — Mati ni dolžna plačati navedenih odvetniških stroSkov, ako ae ni k temu izrečno zavezala, odnosno sopodpisala pravdno pooblastilo. V kolikor omenjate, da odvetnik baje toži mater kot »tretjedolžnico«, bi bilo to možno le v primeru, ako bi bil odvetnik zoper nedoletnika že dosegel izvršilni naslov, zarubil kako terjatev nedoletnika zoper mater in mati ne bi bila te terjatve plačala. Zarubljeno ter odvetniku v poteg preodkazano terjatev bi seve mati morala plačati, ako jo res dolguje nedoletnemu sinu. — Za slučaj, ako bi mati plačala za sina omenjene stroške, ima seve pravico zahtevati njih povračilo od sina ter poseči na sinovo doto. Slatl zahteva plačilo za delo na slnovem posestvu. F. T. Pred tremi leti ste prevzeli domate posestvo. Mati je ostala na posestvu ter opravlja vsa dela kot gospodinja in kot dekla. Sedaj zahteva, da jo oskrbite z obleko in obutvijo kot nagrado za opravljeno delo, ali pa da plačate nagrado v gotovini, kcr Vas bo sicer tožila. Mati ima poleg sebe dva doletna otroka, ki pomagata delati. — Ako se mati v pogodbi, s katero Vam je predala posestvo, ni obvezala, da bo opravljala na posestvu kaka dela, tedaj ste Vi v 3lučaju, ako ste jo prosili, naj Vam pomaga na posestvu, ali pa, ako je pomagala z Vašo vedncstjo in voljo, dolžni, da ji plačate toliko, koiikor znaša povprečno, prinierno plačilo za enaka dela v Vašem kraju. Ako jc to delo vredno hrano, stanovanje, obleko in obutev, boste pač morali vse to materi oskrbeti. Ako pa je mati delala brez Vašega izre&nega ali tlhega soglasja, tedaj lahko zahteva mati le toliko, kolikor ste Vi z njenim delom prihranili (obogateli), odnosno je prišlo njeno deio posestvu v prid. — Isto velja za delo, ki ga opravljata otroka Vaše matere, ker nista dolžna zastonj delati za Vas, čcprav ste morda njun brat. Pravice, bivati na Vašem posestvu, imenovana otroka nimata, ako ni bila izrečno dogovorjena. ¦\rišina stroakov zastopanja nezakonskega o6eta, J. A. Neka ženska Vas je tožila na priznanje nezakonskega očetovstva njenega otroka ter plačila preživnine. Čeprav v resnici Vi niste oče njenega otroka ter je ženska po krivem prisegla, ste bili od sodišča priznani za očeta ter obsoje- ni na plačilo vzdrževalnine, tn to v vseh treh inštancah. Svojemu odvetniku ste plačali že 1050 din, poleg tega vso kolkovino, sedaj pa zahteva še nadaljnjih 1400 din ter Vam grozi s tožbo. — Ne moremo Vam točno odgovoriti, v koliko je odvetnikov zahtevek upravičen, ker niste navedli, kako visoko vzdrževalnlno je zahtevala tožnica. Nagrada odvetnikova se namreč odmerja po višini spornega predmeta. V sporih na priznanje nezakonskega očetovstva se ocenjuje sporni predmet na 4000 din. Pri zahtevkih na dajatev vzdrževalnine pa se vzame kot vrednost spornega predmeta dveletni znesek. Ako je tožnica zahtevala 200 din mesečno, bi znašal sporni predraet 4800 din in 4000 din. Za -udeležbo pri razpravi do 1 ure bi šla odvetniku nagrada 385 din. ZS vsako nadaljno uro 192.50 din. Za sest^vo priziva gre odvetniku nagrada 369.60 din, za udeležbo pri prizivni razpravi mu gre nagrada 431 din, ako ne traja več kot eno uro. Dokler cdvetnik ni vložil tožbe zaradi plačila s>voje nagrade, lahko Vi sami zahtevate liepravdmm potom pri sodišču, pri katerem je bila stvar rešena na prvi stopnji, odmero odvetnikove nagrade in eventualnih stroškov. Na sodno odmero ae lariko zane3fcte in dotični znesek hitro plačajte, da Vam ne bo odvetnik z iztoževanjem nagrade povzročii se nadaljnih za Vas nepotrebnih stroškov. — A]io ste z nezakonsko materjo enkrat spolno občevali v 6asu, od katerega ni preteklo več kot 300 dni in ne manj kot 180 dni od poroda, tedaj velja zakonita domneva, da ste Vi otroka zaplodili in Vam ne pomaga ugovor, da je nezakonska mati tudi z drugimi moškimi v navedenem času spolno občevala, čim mati trdi, da ste otroka zaplodili Vi. Edino krvna preizkušnja bi utegnila tvoriti protidokaz, a je le redko razvrstitev krvnih skupin taka, da se da izključiti očetovstvo gotovega moškega. Razdclitev dedščine brez posrcdovanja sodišča? P. M. Umrl je Vaš tast, zapustil nekaj imetja ter v testamentu določil dediče ter dedne deleže. Vprašate, ali bi si mogli dediči sami brez pcsredovanja sodišča dedščino med seboj razdeliti in zadevo le prijaviti davkariji v svrho odmere desetka? — Zakon sicer predvideva, Ja dediči sami izvedejo zapuščinsko razpravo, a to le pod pogojem, ako se med dediCi nahaja vsaj en diplomiran jurist in če to zahtevajo vsi sporazumno pri sodišču v 15 dneh, ko jih obvestita sodiSče ali iavni notar o zapustnikovi smrti. Zahtevek na plažilo odpravnine in denarnega nadomestka za užitck. G. J. Mati je izročila posestvo zetu pod pogojem, da se vknjiži Vam v prid pravica izvrševanja gostilniške obrti v izročeni hiši po smrti Vaše tete z uporabo lokalov in inventarja. Teta je že sedaj izjavila, da je ne more več izvrševati. Vprašate, ali in na kakšen način bi zamogli zahtevati cd zeta-prevzemmkS izpla-iilo odpravnine, ker bi no raje odselili in na bi' izvrševali izgovorjene gostilniške obrti, oit^ uporabljali lokalov ter inventarja. — Ako v pogodbi ni bilo določeno, da imate pravlco v slučaju, ako gostilniške obrti ne bi hoteli izvrševati, zahtevati odpravnino, tedaj je od svobodne volje prevzemnika-zeta odvisno, ali Vam hoče in kolikšno odpravnino izplačati. Kaj drugega bi bilo, ako bi se prevzemnik tako obnašal, da bi Vam bilo izvrševanje obrti ali bivanje v hiši bistveno otežkočeno. V eventualni pravdi bi o višini odpravnine, odnosno odškodnine bili zaslišaiii izvedenci in bi sodišče pri določitvi višine upoštevalo njih mnenje. Ako bi iztoževali odpravnino ali odškodnino v znesku preko 12.000 din, bi bilo za razsojo pristojno okrožno sodLšče ter bi morali za pravdo pooblastiti odvetnika. — Kar se tlče zahtevka na plačilo nadomestka v denarju za hasek ali užitek ostalega posestva, velja isto. Izjema bi bila le glede pristojnosti sodišča v primeru, ako Vam je bil hasek določen kot preživnina (preživitek) in bi Vam prevzemnik haska ne dovoljeval; v zadržani preživnini odločajo namreč izključno le okrajna sodišča, ne glede na višino denarne vrednosti, odnosno vredno3ti spornega predmeta. — Ako so bile v izročilni pogodbi Vaše pravice točno določene, mati ni bila upravičena jih enostransko s testamentom spremeniti v Vašo škodo. Učinek izvensodnega preklica pričine izpovedbe pred sodišdem. V. F. Izgubili ste pravdo, ker je mati pričala v korist tožnice-sestre. Po razpravi je mati izjavila in podpisala, da preklicuje svojo izjjovedbo, katero je podala pred sodiščem, priznala, da so bile Vaše trditve resnične in obžaloVaia, da je po krivem pričala po nagovarjaniu od strani sestre. Predlagali ste uvedbo kazenskega postopka zoper mater in sestro radi krivega pričevanja. Cim je mati za to zvedela, je začela trditi, da je bila prisiljena podati in podpisati gori navedeno izjavo. — Kak bo uspeh kazenskega postopanja in pravde, ne moremo prorokovati. Vsekakor je bolj merodajno to, kar prifta izpove pred sodiščem pod sankcijo, to se pravi ob zapretitvi kazni petih let strogega zapora, odnosno robije, kakor pa pričine izjave izV©n sodisča napram zasebnikom. Zato obnova civilnega pravdnega postopanja najbrž ne bo dovoljena, ako Vam ne bo mogoče doseči obaodbe matere radi krivega pričevanja. Pred kazenskim sodlščem bo pač treba dokazati, da je sestra res mater nagovarjala h krivemu pričevanju, da je mati res pred sodiščem po krivem pričala in da je omenjene izjave izven sodišča podala brez sile povsem prostovoljno in resnično. Sodišča sodijo po svobodnem prepričanju, pri čemer seve skrbno upoštevajo uspeh celokupne razprave in izvedetiih dokazov. -Frodajalec posestva dolguje »stare davke«. F. B. Kupili ste posestvo, pri čemer je bilo v kupni pogodbi določeno, da imate plačati davke od dneva sklenitve kupoprodajne pogodbe naprej. Prodajalec ni ničesar omenil o tem, da dolguje davke, ki so že prej zapadli v plačilo, marveč Ste Vi to šele naknadno zvedeli, ko Vas je začela tirjati davkarija na njih plačilo. — Za slučaj, ako boste Vi plačali davke, ki so zapadli v plačilo pred sklepom kupoprodajne pogodbe — m k temu Vas davčna uprava lahko prisili, ker ima zakonito zastavno pravico na nepremičninah za triletne davčne zaostanke — imate seve pravioo, zahtevati od prodajalca povračilo. Lahko tudi takoj pozovete prodajalca, naj sam davke plača; izsiliti pa tega zaenkrat od njega ne morete, marveč šele potem, ko bi bili sami plačali zaostale davke. Bazveljava poravnave, sklenjene z upnikom, kat«remu ne gre kmetska zaščita. B. F. Pred letom 1931 ste posodili večji denarni zneaek nekemu kmetu, kateremu pa ne gre zaščita, ker ie oddal večino svoje kmetije v najem brez zakonite potrebe. Razen tega ste Vi v slabšem gmotnem položaju nego Vaš dolžnik. Občina je sicer izstavila dolžniku potrdilo, da je kmet, Vi pa ste pri sodišču predlagali, naj se to potrdilo razveljavi, in razen tega, naj sodišče izreče, da je dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego Vi. Se preden je sodišče izdalo zadevni odločbi, ste se pa po posredovanju župana z dolžnikom poravnali tako, da ste mu popustili del dolga in obresti in se zadovoljili s tem, da Vam odplačuje vsako leto določen znesek. Naknadno pa ste zadevo bolje premislili in bi radi dosegli razveljavo te poravnave ter da bi sodišče izdalo gori omenjeni od Vas predlagani odločbi. — Ker ste se z dolžnikom poravnali, čeprav Vam je bil dejanski položaj znan, ne boste mogli več doseči razveljave poravnave. Okolnost, da je župan vedel, da pastopek pri sodišču še ni rešen, ni merodajna. Tudi ni merodajno, da j« dolžnik naknadno prižmil nekaj denarja. Le tistl dogovori, odnosno poravnave se razveljavijo, kl so sklenjeni v škodo kmeta-dolžnika. Bazkopavanje tujega sveta v svrho bdjšega dovoza. M. J. Odgovor na tako vprašanje najdete v »Slov. gospodarju« z dne 23. avgusta t. 1. Zdravljenje bolezni, nakopane v voja&ki službi. M. B. Ko ste služili pri vojakih, ste si nakopali bolezen, na kateri še danea bolujete. Vprašate, ali obstoji kak sklad, da bi se mogli zdraviti na državne stroške ali da bi se Vam iz tega sklada povrnili stroški zasebnega zdravljenja. — Tak sklad žal ne obstoja, niti nimate pravice do zdravljenja na državne stroške. Predpostavljamo pa, da Vas niso odpustili v bolnem stanju, marveč, da ste ob odhodu iz vojaške službe bili vsaj prilično zdravi, odnosno takrat niste potrebovali zdravniške pomoči. Prestavitev od konjeiiice k pešcem. P. S. Ob priliki nabora so Vas dodelili h konjenici, Vi bi pa radi dosegli, da bi služili pri pešcih, ker nameravate po odsluženju kadrskega roka zaprositi za sprejem h graničarjem. — Ako so Vas dodelili h konjenici iz razloga, ker plačate Vi, odnosno Vaši starši toliko davka, da Vas zadene doižnost vzdrževati si lastnega konja, tedaj Vas ne bodo premestili k pešcem. Ako pa so Vas h konjenici dodelili le, ker je zmanjkalo »bogatih« regrutov, bo Vaši prošnji najbrž ustreženo. Naslovite jo na poveljnika pristojnega vojaškega okrožja. Plačilo pridobnine od žaganja in prodaje lastnega lesa. M. C. Ste mala posestnica, zgradili ste si domačo žago venecijanko ter režete v manjšem obsegu domači les. Nekaj lesa tudi prodate, a nikoli ne več kot za 4000 din na leto. Tujega lesa ne režete in tudi sicer z lesom ne trgujete. Davčna oblast Vam predpisuje prometn; davek, pridobnino in vodni doprinos. — Plačilo vodnega doprinosa je bilo uvedeno s finančnim zakonom za leto 1938/39. Ta vodni doprinos tvori dohodek melioracijskega sklada, ki je bil vpeljan za izvajanje del radi melioracije zemljišč, zavarovanj ob povodnjih, asanacije zemljišč in preskrbe naselij z vodo. Znaža pa ta doprinos pri žagah po 30 din za vsako rezilo. — Plačanje pridobnine se nam v Vašem primeru ne zdi utemeljeno, ker lesa ne prodajate obrtoma, marveč le malenkostno množino. Proti predpisu pridobnine bi se morali v 30 dneh pritožiti. Poizvejte pri davčni upravi, na podlagi kakšnih podatkov so Vam odmerili pridobnino. Ako bi Vaši pritožbi ne bilo ugodeno ter bi blla davčna uprava, odnosno reklamacijski odbor izdala svojo odločbo brez zadostnih podatkov, bi morali v 30 dneh po spre- jemu odločbe reklamacijskega odbora vložlti t«žbo na upravno sodišče v Celju, naj razveljavi odločbo radi nedostatnosti postopka. Seve morato Vi dati davCni upravi na razpolago vse potrebne podatke, odnosno čim verjetneje izkazatl svoj« nizke dohodke, odnosno majhni promet. —- Kratice na davčnih položnicah pomenijo: osnova špecialnega doprbiosa; gre za vplačilo v narodnl obrambni sklad, ki je bll uveden z letošnjim finančnim zakonom. Prodaja lastnlh prldelkov in plačilo davka na poslovni promet. M. L. V »Slov. gospodarju« ste čitali, da kmetom ni treba plačevati davka na poslovni promet, ako prodajajo pridelke lz lastnega posestva. Vzlic temu pa Vam davčna uprava že več let predpisuje tudi davek na poslovnl promet, ker prodajate lasten les, razžagan na lastni žagi. — članek, ki ste ga čitali v našem listu, odgovarja zakonitim predpisom, morate pa zadevne predpise razlagati v najožjem smislu, odnosno jih davčna uprava razlaga v najožjein smislu. Prodaja lastnih pridelkov je tedaj neobdavčena, ako se prodajajo v obliki, kakor ae jih pridela. Neobdavčena je le prodaja lesa za kurjavo in okroglega lesa. <5im pa les razžagate ter prodajate rezan les, pa morate že plačati davak na poslovni promet. Nerešena prošnja za odpis davkov radi toče. A. M. S. Na podobno vprašanje smo objavili odgovor v »Slov. gospodarju« dne 30. avgusta t. 1. Zdravljenje kratkovidnosti. S. L. Sv. B. Trditev, da se radi zavživanja česna in čebule pokvarijo očesni živci ter postane človek kratkoviden, ne drži. V Mariboru ata špecialista za očesne bolezni dr. Koklič Ivan, ki ordinira v Gosposki 36, ter dr. Drnovšek Janko na Aleksandrovi cesti. Skrajšan rok nezakonskega sina, T. R. Imate majhno posestvo, moža, ki pa ne dela na domačem posestvu, marveč je kot deiavec drugje zaposlen, nadalje dva mala otroka ter nezakonskega sina, ki ga nlste dali prepisati na moževo Ime in ki je sedaj potrjen k vojakom ter bl raoral odslužiti polni rok. Tega sina bi nujno potrebovali na domačem posestvu, zlasti, ker ste dostikrat bolni. Vprašate, ali bi lahko dossgli, da bi dobil priznan skrajšan rok. — Ni merodajno, ali je sin zakonski ali nezakonski. Nerodno je le to, da ste poročeni in da mož rajft dela drugod nego na domačem posestvu. Vsekakor pa vložite prošnjo, in sicer na poveljnika ipristojnega vojnega okrožja, naj se alnu kot prvencu dovoli skrajšan rok, ker na posestvu nl razen očeta (Vašega moža) drugega moškega, ki bi bil star najmanj 17 let.