.102. v Gorici, v soboto dne 7. septembra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . • 15 K . % „ . . 10 „ l/» 59 • • S 5J Za Nfen^jorlC^jeO^^^^J Ameriko in inozemstvo R'«Mt"****J ^2k porabijo za prospevanje svojih listov. Klerikalci širijo svoje liste neprestano v vse hiše. — Doslej se je na Goriškem mnogo premalo storilo za »Sočo« m »Primorca«. Naj bo odslej bolje. Kdor čuti z nami, kdor odobrava pot, katero si je začrtala z listoma družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«, naj bo naš naročnik in agitator za naša lista. Beležimo, da je programni članek »Naši smotri« našel povsodi obilo "odobravanja. Da smo krenili na pravo pot, v tem nas potrjujejo tudi časnikarski glasovi naših nasprotnikov. 'Kdor tako piše, kakor ti listi, sodi: »Soča« ima prav; ali ker ima prav, moramo poskusiti izbrisati v javnosti dober utis, katerega je napravila njena prva številka, izdana od družbe za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Da smo krenili na pravo pot, v tem nas potrjuje tudi glas iz laškega tabora. Uvodni članek je napisal »Corriere«, glasilo laških šovinistov in irredentovcev v Gorici in dal mu je naslov »Simcerita slove-na« — slovenska odkritosrčnost. [Pravi, da smo priobčili bleščeč program in govorili odkritosrčno, kaj (hočemo. >V srce so jih .zadele besede: da se hočemo borit; za zmago slovenstva v Gorici, za popolno narodno jednakopravnost v deželi in naša napoved borbe na nož tore-dentski katnori primorskega lažiitalijan-stva. »Corrirere« roti laške meščane v Gorici, naj bodo pozorni ... Goriški Slovenci! Na Goriškem je neobhodno potreben list s takim programom, kakoršen je začrtan v članku »Naši smotri«. Dela na vse strani ;«* potreba, dobrega dela v korist našega ljudstva. V tem ozir>; more storiti obilo uspešnega ravno dobro podprt list. Zato vabimo na naročbo. V vsaki vasi naj naraste število naročnikov »Soče« in »Primorca«! Vi vsi, ki čutite z nami, pomagajte, širite lista. Ni se treba bati nasprotnih glasov, marveč naprej, v borbo za širjenje naših listov! Lista bosta nudila obilo čtiva; da Pa bosta rastla in se spopolnjevala, je odvisno od naročnikov. Čim več n a-r oč n i k o v, ti m boljša, obse ž-nejša bosta lista. Nadejamo se, da oni, ki so prijeli prvo številko od torka, jo obdržijo in se naročijo; pričakujemo pa tudi še no v i h naročnikov. — Nekaj nov iti se je od torka dalje že oglasilo. Naj jim sledi še izdatno število! Telefon št. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v l. nadstr. na " Upravništvo se. nahaja v Gosposki utici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V Gorici, dne 6./9. 1912. Narodna zavest pada. To je žalostno dejstvo, ki ga moramo s krvavečim sicem Priznati. Pred 10 leti je narod Ibil bolj pre-" bujen in zaveden, nego je danes. iKriva je Pa temu mestna in podeželna inteligenca. Na Primorskem se to še ne pozna tako hudo, izvzemši severno (Koroško) mejo. Drugače je pa na Štajarskem in Kranjskem. Sedaj, ko so se izletniki vrnili iz raznih koncev domovine, bo marsikateri ' znal povedati o žalostnih dojniih, ki jrh je 1 sprejel na svojem potovanju. V lepem . Kamniku sem n. pr. -opazoval mnogo lir- ] vatskih letoviščarjev, ki so med seboj go- j voiili čisto Sirvaščino in se navduševali i zoper Madjare, natakarici pa so plačevali .• v nemščini. To v boljši čisto slovenski restavraciji. Natakarica je nemščino sicer dobro razumela, pa bi hrvaščino bila ra- , zumela najmanj tudi tako dobro, če ne ( bolje. V gorenjskem vlaku so se drugi Hrvatje (lepi spol je bil ikaj močno zasto- j pan) navduševali za naš krasni Veldes, za tisti mirni Kronair in za industrijski Ass-ling. Da, eden izmed njih je bil pred nekaj dnevi celo kcd Gorza po vohanjski želez-' niči! Bil sem gin jen. Še bolj ginjen sem bil, ko sem slišal slovenske narodne dame in njihove frajle govoriti blaženi dajč. Tako v Ljubljani, Kamniku, Celju, Mozirju, Jesenicah, Žalcu. Potem seveda ni čuda, če vzame njihova dekla štrik, pa o-hesi veš na dahpodnu, če čita njen soprog cajtnge, četudi nima cajta, včasih si pa znpali cigaro. Raufnkerar pride, in da more v raufnk, vzame iz zidu par ciglov. V kuhinji stoji tačas soldat s šaelnoni. Po cesti spanci rajo gospodje becirbainkmari, rešpektar, lerar, šribar, pa gospodje lajk-mant in kaukman, rih+ar in prezident so tudi v družbi. Milostiva morajo vsak dan mal na Iuft, gredo navadno na Šlosperk ali kaistel, če si malo krogle prešvicajo, to je vse glih, saj se lahko vsedejo na pank in si nategnejo kiklo, da se vidijo zidani štumfi, da jih durhcug abkila. S šlosperka se vidi pajnguf z mnogimi mašinami, za njim pa stoji majerhof z blicablajtarjem m dalje za njim se beli britof. Pezicar tiste stale in majrhola gre pravkar po farkarto, potlej se bo odifuru; poprej pa še skoči na en firkle, kvartin ali pa na glaž pira. Morda si privošči tudi kak prigrizek, ki ga dobi na talarju, pa beštek zraven, seveda. Če vjame kelnarco za firtoh, je samo bolj kratek cajt. Drugi gostje pa zahtevajo tačas Srnici, telerflajs, nudlee, knedlce, aj-mohts, štrudlne ali pa eanštoharje. Nekdo piše anzihtskarte, pa zahteva tudi prif-popir pa tederštil, ali pa plajbezen. Birt pride in malo šraja is svojimi gosti, gospod frboltar pa, kateremu se že mudi k njegovim holcarjem,- vzame svoj rukzak, vtakne v usta še štikle kruha, si popravi edelvajs na klobuku in gre ablezvat pod-frboltarja. Pri šrangi še pa mora malo počakat, da gre culi čez iberzecngo. Na ajznponarje pač moramo imeti riksiht. V zadnjih petih letih opazujemo še prav posebno, da se taka spakedrana slovenščina, kateri se tujci po pravici smejejo, širi bolj in bolj. Strankarski boj na Kranjskem je dosegel že tisto obliko, ko postaja narodu škodljiv tudi na iznotraj. Klerikalna stranka je najbolj kriva na tem upadu narodne zavesti, ker se ne upa radikalno nastopiti. Uradništvo, podjetništvo, napisi na občinskih tablah in kažipotih, — to mora biti na Kranjskem nemško ali pa dvojezično. Državnozborska politika veže klerikalni stranki roke. — Na Primorskem, to povdarjam, smo še precej prosti te .jezikovne kuge. Toda že se tudi pri nas pozna ta pogubni vpliv. Slovenski železničarji zlasti kvarijo jezik. Pa tudi na Bovškem se to močno pozna. Edino sredstvo proti temu je — ipoleg energične politične agitacije — čitanje slovenskih, knjig. Dijaštvo bi moralo tu delati, delati in zopet delati. K. S turške meje. Vse balkansko časopisje se obširno bavi z znanim predlogom našega zunanjega ministra grofa Berchtolda. Debatira se • vsestransko in. vsebina- teh debat ni posebno laskava za našo monarhijo ter spričuje, da smo si na Balkanu docela zaigrali zaupanje. Cinično in absurdno imenujejo to, da ravno avstrijski zunanji minister, po vsem tem, kar je bilo z anek-sijo vred, jemlje iniciativo, da izvojuje narodom Macedonije in Albanije svobodo in samostalnost. Dalje so proti avtonomiji Albanije vse nearnavfcske narodnosti, a proti oni Ma cedonije vsi nebolgarski narodi. Posebno Srbi se protivijo avtonomiji Macedonije, ker ravno tu je ona preporna točka, ki ovira medsebojen sporazum teh dveh slovanskih narodov v škodo njim samim, celemu Balkanu in Jugoslovanstvu. Kakor poročajo iz Skoplja, bi vest o nekakšni samostainosti Albanije izzvala tam občno veselost, ako ne bi zbudila velike skrbi pri vseh nearnavtskih narodih. Avtonomna Albanija pod upravo Arnav-tov., najprimitivnejšega in najmanj civiliziranega naroda na Baikanu, navajenega na nered in nedelavno življenje, razbojniškega in z zavestjo: da njihova in vsakega pravica je le v puški in samokresu — in tak narod naj vodi avtonomno u-pravo pravično nasproti svojim sodeže-lanom drugih narodnosti! — V primero: Po zapuščeni poljani vozi železniški vlak. Naenkrat priskoči par sto-oboroženih Ar-navtov in ga vstavijo, zvežejo strojevodjo, izženo potnike s pretvezo, da vlak-dela škodo na lastnini nekega Arnavta in do--tični zahteva odškodnino (sicer pa v re snici. nima oni niti pedi zemlje). Izjavi pa, ker nima časa hoditi okoli železniške u-prave, zaplenjuje vlak in potnike. V resnici pridejo turške oblasti, vmešajo se konzuli, vlada plača Arnavtu škodo in vlak po dolgem čakanju vozi naprej. Za letošnje ustaje so se vozili Arnavti po železnici, kolikor so hoteli, plačal ni nobeden nič, in tudi nihče se ni upal jih vprašati za vozne listke — napolnili s<> vlak, zasedli celo streho, izgnali potnike in vsak se je štel srečnega, da je ostal živ. Drug primer: Razdelitev ie orožja. Arnavt ogleduje dobljeno puško in se ozira okoli, ob kaj bi poskusil, če je »za kaj« — opazi na trgu živino — pomeri in ubije po dve ali tri kinečka živinčeta.in gre; a nihče se mu ne upa reči besedice ali ga zadržati. Zgodi se tudi, da dva pasti rčeta na planini streljata za stavo, kateri zna boljše, na mimoidoče potnike ... Taki so Arnavti — pa dati jim je treba avtonomijo, ker se dandanes kakor vedno, sankcijonira moč in sila, a ne pravica. Sicer bi pa nihče ne imel nič proti čemu, ako bi dobili Arnavti avtonomijo v obsegu naravnih mej Albanije; ali strah nas je, če pomislimo, da bi ji imeli pripadati vilajeti; bitoljski, kosovski in janjin-ski ,ker v teh imajo večino nearnavtske narodnosti. Jn pa: nova Albanija naj- požre Staro Srbijo in izbriše popolnoma sta-rosrbsko vprašanje in pomore -iztrebiti Srbe v Turčiji. To je tudi edini cilj, Jn v dosego istega se forsira vstanovitev Velike avtonomne Albanije pod vodstvom Arnavtov. Ali ta nova avtonomna zemlja ne bode in iie more biti jamstvo miru in reda, ker nekdo mora biti tu, da vzdržuje Arnavte; a raja ne bode vzdržala dolgo — in kedo bode potem -obdeloval polja in redil ljubljence velesili Sicer pa na najvažnejšo stvar pozabljajo zagovorniki in vstauovljalci nove Albanije, in ta je: da Arnavti dobro vedo, da se-jim ne bode nikjer tako dobro godilo kakor pod Turčijo, in sicer pod neurejeno Turčijo — polno kaosa. Zato so bili tudi Arnavti silni nasprotniki in sovražniki Mladoturkov in njih režima. Motijo se oni, kateri mislijo, da bodo Arnavti kedaj želeli odtrgati se od Olsmanskega cesarstva. Da, oni vedno rogovilijo, a bi bili med prvimi, ako bi bilo treba zgrabiti za orožje v obrambo Turčije. Zmešnjava, ki vlada danes na Turškem, se ne more odstraniti z albansko avtonomijo, posebno ne v nameravanem obsegu. Drugače bi bilo, ako bi se podelila nacijonalna avtonomija po narodnostno zastraženih okrajih. — Med Bulgari in Srbi v Stari Srbiji ie nastalo nekako premirje in najbolje bi bilo, da se ta dva brata zaradi mej Macedonije in .Stare Srbije pogodita, a velesile naj skrbijo Albanijo, ker le tako bi se moglo govoriti o vspešni decentralizaciji. (Konec.) Z denarnega trga. Na borzi računajo razmeroma ugodno o političnem položaju. V finančnih kro- . gih upajo zatrdno, da ne pride do oboroženega komlikta na Balkanu vzlic cesto vznemirjajočim vestem. Velesile pritiskajo pomirjevalno na balkanske države. Prošli teden je vzbudila splošno por zornost vest, da je a.nigleska banka zvišala obresti od d{/o n a 4y'o. Ta korak je prišel precej nepričakovano. Stanje angleške banke namreč je zelo ugodno, a dejstvo, da je šla-velika množina zlata prejšnji teden v Nemčijo, je napotilo angleško banko do tega izjem/« nega koraka še pred običajno kritično jesensko dobo. '. ;' Kar se a v s t r o r o g r s k e banke tiče, je splošno znano, da bo imela jeseni jako težko stališče z oziromna veliko pasivno stanje trgovskih bilanc. Vendar se j e upalo, da dobi • A, O. banka tekočega in poceni denarja iz inozemstva. Sedaj je pa skoro gotovo, da A. O. banka na kako zunanjo podporo ne more računa ti in da bo; morala obrestno mero zelo visoko nastaviti, če bo hotela dobiti novega denarja iz inozemstva, oziroma, bolje rečeno, če bo hotela tuj denar, ki se nahaja v Avstriji sploh ohraniti čez jesen doma. Za sedaj niti nemška državna banka, niti avstro-ogrska banka ne nameravati povišati obresti. Seveda prav dolgo niti prva z 4V2c/o nni druga z 5% ne bosta mogli izhajali. iD a n e s ali j u t r i b o-sta sledili ¦ dzgledu angleške banke. Veliko preglavico dela finančnim krogom vprašanje ruskega posojila. Rusija rabi za preustroj svojega bojnega brodovja in za železnice, ki naj jizagotove'' vpliv v Mongoliji in Perziji, ogromno svoto denarja. Francozi računajo, da bo vnašalo to posojilo- 4 milijarde frankov. tZnabiti da je ta svota pretirana; dovolj jpa bi bila tudi ledna miljarda. Fran c o z i b O d o p o t e m . š e bo bj t r>d.n o zve zal ii m o š n j ič -i ke napram n em-škemti in a'«v- • sll^pkir%|^rii« denarnemu tr* *l&ajmo v#na to, da se posodilo tafoo hitio^^lene; vsaj še Jfcekom tega ¦ letans/vT;-:'.'. '''¦ '¦-•" -V '¦-' ¦"¦¦''¦ '-. -' ', ; Ugodnih pdsledic na-denarni trg utegne pa,, imeti; y oJb-6 e Lob r a žetev. Seveda bo^o ta vpliv občutili pozneie. Ponekod v Avstriji seje žetev nekotiko zakesiitla. Zfeene strani pa je bolje, da pride do počasneje prodaje, ker Ibo -tako tudi denarni trg boli redno poslovai in ne bo prizadet naenkrat in skokoma, kakor običajno ob dobrih letinah „ Dobra žetevfe v telh razmerah ve-1 i k e-g a po m e n a-ne le za Avstro* Ogrsko, ampak za vso Evropo, izvzemši [talijo in Španijo, kjer je nepovoljna. Kar se najbližje bodočnosti tiče, je torej precej n e ug o d h a. Finančni krogi .. s Skrbjo, gledajo jesenski dobi nasproti, :" Navsezadnje jim je že vseeno, če bo dena,f mnogo dražji. S 10 mislijo se so že špoprijaznili. Glavna skrb jim je sedaj to, da bo sploh zadostnega denarja! IHub/riiM i Gorici ' V svrho vlaganja reklamacij za občinske volitve v Gorici se poživlja vse one volilce, ki so izpuščeni v volilni imenikih, naj se zglasijo jutri, t. j. v nedeljo predp. od 10—12 in prihodnje dni popoldne od 2—4 v prostorih »Trgovskega in obrtnega društva« v Gorici, ulica sv. Ivana št. 7. in prinesejo s seboj potrebne listine, kakor davčne izkaze, domovnice, krstne liste in potrdila, da bivajo stalno v Gorici. Rok za vlaganje reklamacij poteče s 13. i, m. Slovenci, davkoplačevalci, storite vsi svojo narodno dolsžnost! Narodni odbor v Gorici. mP Politični pregled. BiH ^JT Avstro-Ogrska. Ud Sitiirgkh, ministerški predsednik, prevzame svoje posle na (Dunaju, kakor se poroča, ko se vrne tje cesar. ^^ Nov načrt za prodiranje nemštva. — ^P .Pred \ nedavnim so koroške »Freie Stirnsrrien« objavile nov način germaniza- cije. Pozvale so nemške penzioniste. ¦¦¦ Nemce„ ki se živijo od obresti svojega p premoženja, vrtnarje in zasebnike vseh ¦¦ vrst, da se naj iz nemških mest začnejo W^KŠ naseljevati v južnih alpskih deželaih ali Sob obrežju Jadranskega morja. S par tisoč kronami si je mogoče kupiti lasten m^ dom z vrtom, pa tudi najemnina je na de-^^m želi manjša kakor v mestih, kjer tožijo vsled draginje stanovanj. In število takih ljudi, Ki bi lahko šH na deželo, trdijo »Fr. i, Stirnansn«., ni majhno. Kakšnega pomena j^L bi bilo to za nemštvo, dokazuje sledeče: ^^R »S tem bi bilo, kar je za nas Nemce ¦t največje važnosti, tudi ojačeno nemštvo LSb na jugu Avstrije, kjer ima izvršiti še ago-... JfSm dovjnskp nalogo, predvsem prodiranje do Adrtje.« Tako naj bi tujski promet zanesel ob Adrrjo četo Nemcev, da bi se tu raizšo-pirili in tu gospodovali! Poljsko-rusinska pogajanja. — V kratkem se sestanejo v Lvovu zastopniki Poljakov in Rusinov, da se pogajajo za medsebojni sporazum v deželi, v kateri ' živita skupno Oba naroda. 'Govorilo se bo o socialnih m kulturnih potrebah, o demokratizaciji! volilne pravice in o vseučiliščih. Če pride do sporaBoma, le pridobita obilo oba nahoda doma v deželnem zboru in v dunajskem parlamentu, da se bo neovirano vršilo kulturno in gospodarsko dviganje Galicije. . Gosposka zbornica. — Pododšek posebnega odseka gosp. zbornice za službe-¦r no pragmatiko je imel sejo. Oglasile so se V zbornici uradniške deputacije, katerim se je od strani pododseka zagotovilo, da ne bodo delali težav za uresničenje uradnikih zahtev. Reklo pa se je uradnikom, naj vpjjvajo na poslance, da rešijo v zbor^ niči finančni načrt . Naiš zunanji minister Berchtold je odpotoval včeraj z nem&mt -poslanikom Tschirskyjem v BuoMau, kamor dospe danes neanSki kancelar Beiihnian, ki ostane tam do jutri zvečer. Gre za važne politične razgovore. Sekcijski Sel Seidler trgovski minister? -i. V poljedelskem ntinisterstvu službujoči sekcijtski M Seidder ie med kandidati za mesto trgovskega ministra. Proti njemu pa se je dvignil industrijski ^svet in predsednik zveze avstrijskih in-"dttstrijcev Velber je šel h Heinoldu protestirat proti event. imenovanju Seidlerja za trgovskega ministra, Češ, da je imel pred kratkim govor, ki je bil tako agraren, da prav nič r.e piij;i Industrijalcem. Delegacije bode sklicane najbrže-na dan 27. t. vi Ministerska konferenca na Dunaju se po vršila najlbrže dnč 16. t. m. V razgovor pride vprašanje o kanonih in eventualno nov rnomarični program. V vojaškihkrag:h se govori; da "ne dobi novih topov vsa artilerija, marveč le gorska in trdnjavska. Čuvaj se je vrnil v Zagreb nepričakovano, naravnost z Dunaja, /ne da bi bil šel poprej v Budimpešto. Zopet se čiije glas, da pride v kratkem do spremembe na Hrvaškem ter da bo komisarijat, ta škandal za Avstro-Ogrsko, odpravljen, imenujejo se razni kandidatje za bansko mesto, ali vlada hoče imenovati za bana szopet Čuvaja, da se ta kot ban poslovi s političnega torišča. Glede perspektiv za saborske volitve se je dognalo na seji Cuvajevih zvestih ljudi, da so slabe za vlado. Civilni guverner za Bosno in Hercegovino. — Sabor je zahteval svoj čas, da •se deželna upTava Ilerceg-Bosne izroči civilnemu guvernerju. Takrat niso hoteli nič slišati o tem, sedaj pa utegne biti imenovan za guvernerja baron Drag. Pitt-ner. Mož je Nemec in tak zvitež, da bi bil prava nesreča za Bosno. Inozemstvo. Nevarnost vojne na Balkanu. — V Bulgariji raste vojno razpoloženje. Sodi se, da Bulgarija, Srbija in Grčija, ki je tudi imela zadnje čase konflikte s Turčijo, bi koncem konca utegnile napovedati Turčiji vojno. V Turčiji ni miru, Bulgari in Srbi so izročeni krutosti Turkov, vele-vlasti pa le držijo Turško pokonci in ta dela, kar hoče. V Stari Srbiji je bilo v zadnjem času umorjenih 90 Srbov, ranjenih 130, oropa-ni.h 170. Požigi so napravili škode pol mi-ljona dinarjev. Politične aretacija v Sibiriji. — V Tjumenu v Sibiriji se aretir?V mnogo in-teligentov, zdravnikov in časnikarjev in odkrili so tudi tajno tiskarno. Kitajsko posojilo. — Kitajska vlada se je obrnila do skupine peti>h velevlasti glede posojila 1200 milijonov mark. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. General Caneva se nahaja v Italiji. ¦Poveljnik v Tripolisu je sedaj general Ragni, v Cirena:ki Brrccola. Nova poveljnika imata dolžnost zasesti notranjo deželo. — Iz Turčije izgnani laški podaniki se vračajo v Turčijo in vlada gleda to mirno. — 570 ranjenih italijanskih vojakov je bilo .baje pripeljanih zadnje dni na otok Rodos. — Glede" pogajanj za mir se čuje več vesti; celo, da bi bila pogajanja že ugodno zaključena, kar pa najbrže ni res. Tudi v Rimu se je raznesla taka vest, ali vlada je na vprašanje, kaj "je resnice na tem. odgovorila, da vest ne odgovarja resnici. — Darovi. Za Dijaško kuhinjo sta poslala gg. Šubič in Kutin 10 K kot I. obrok ob priliki neke poravnave. , Za Cfril-Metodovo družbo pošilja neimenovan 80 vin. Domače vesti. Smrtna kosa. — Danes ob 8. zjutraj je umrl v Dolenjem Cerovem veleposestnik g. Josip Cotič, star 69 let. Bolehal je že osem mesecev. — Pokojnik je bil znana markantna osebnost v naših Brdih, večletni podžupan za -Cerovo, županije St. Ferjan. Edina njegova hči je poročena z višjim dež. sod. svetnikom g. M. Rutar-jem v Gorici. Uspehf prireditve vseslovenskega cvetličnega dneva se kanejo na vseh straneh-. Ne samo, da je centralno vodstvo že prejeto iz Velikih Lašč 100 K, iz Ormoža | 128, iz Tržiča na Gorenjskem 163 K, iz Metlike 30 D. v A j d o v 'š č i n i in 5 e I u na Vipavskem in Sokol cvetlični dan v A j d o v š č i n i, podružnica C. M. D., Sokol in akademiki cvetlični dan v Spodnji Šiški, ' Sokol cvetlični dan na Proseku, moška in ženska podružnica C. M. D. in akademiki cvetlični dan v Ribnici, moška in ženska podružnica C. M. D. in Sokol cvetlični dan v Gabrskem pri Trbovljah in moška in ženska podružnica C. M. D. cvetlični dan v Radovljici. Ljubljanski cvetlični dan se bo vršil 14. in 15. septembra. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da prične redno vpisovanje v društveno šolo dne 16. t. m. in traija vse dni do vštetega 21. t. m. od 10. do 1. ure pop. Na poznejše priglasitve se bo oziralo, kolikor bo dopuščal prostor in Čas učnih moči. Vpisnina znaša za učenca K 1, dru-štvenina starišev K 1 na mesec; učnina za posamezne predmete: teorija za semester K 2, učnina za klavir ali gosli po K 4 mesečno, za solopetje K 8 na mesec. Za eventualne druge predmete se določi učnina po dogovoru* — Pri sprejemu učencev odloči šolski vodja takoj, kateri učenci bodo obvezani obiskovati pouk v splošni glasbeni teoriji. Ti učenci imajo zraven vpisnine K 1 plačati tudi K 2 učnine za teorijo v naprej za L semester. Vpisovalo se bo v društveni šoli Via S. Gio-vanni št. 7.. I. nadstropje. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) vabi vse p. n. pevke in pevce, da se pismeno ali ustno čimprej ipriglase na naslov društva ali pri g,čni Cirili Medvedovi, Corso Verdi št. 38, g. Viktorju Črnko-iu, tajniku Goriške ljudske posojilnice ali pri g. Arturju Jalkšetu, uradniku podružnice Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Dan prve vaje se določi in naznani potom I okrožnice pozneje. Okrajna bolniška blagajna v Gorici razglaSa: Z razpisom c. kr. namestništva v Trstu z dne 22. avgusta 1912. štev. vers. 111-638/3-11 je bila odobrena prememlba 6 35. pravil blagajne, sklenjena na izrednem Občnem zboru dne 21. julija 1.1., vsled katere preide nadzorov al na oblast od goriškega magistrata c. k r. okrajnemu igl a v a r s t v u v G o r .i c i. V smislu navedenega namest-niškega razpisa in odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici z dne 31. avgusta 1912. štev. 22651. opozarja se s tem prizadete (delavce in gospodarje), da pritožbe proti sklepom, plačilnim poveljem blagajne itd. naši se odsedaj vlagajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ooricr, pritožbe pa glede zahtev za podpore ali proti naloženim globam radi prestopka zdravniških ukrepov bolnim članom naj se vlagajo kakor dosedaij pri blagajni v svriho dostavitve raizsodišcu na podlagi §32. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici (v S. Gregorčičevem Domu) ibo vpisovanje za pripravnico v ponedeljiek, dne 16., in v torek, dne 17. septembra, obakrat od 9,—12. ure dopoldne. — Pogoji za sprejem so: a) dovoljna telesna razvitost in nravna neprikornost; b) primerna predizobrazba; c) starost 14 let, od 'katere more deželna šolska oblast te-pregledati do .šest mesecev. V prvi tečaj se ne bodo sprejemali novi gojenci, ker jih je bilo že dovoH (40) sprejetjih meseca julija. — Ponavijakii in naknadni izpiti se obavijo dne 16. in 17. septembra. V sredo, dne 18. septembra, bo za celi zavod otvoritvena služba božja, v četrtek, dne 19. septembra, pa se prične na celem zavodu redni pouk. Začetek šolskega leta na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. — Dne 16. in i7. septembra od 8.—12. predpoldne bo vpisovanje za gojenke učiteljišča, za deško in žensko vadnico. Ponavljam! in naknadni izpiti ibodo 16. in 17. sept, od 3.--6. popoldne. Učenci in učenke za I. razred vadnice naj prineso: krstni ali rojstni list, zdravniško spričevalo, da so zdravi na očeh, o oepljenjiu koz .in ubažnj list. Vpisovanje se vrši: za M. in IV. razred slovenske deške vadnice v S. Gregorčičevem " Domu (ulica Vetturini), za 111,—VIM. razr. dekliške vadnice v Malem Domu (ulica Bertolini), za vse druge razrede pa na učiteljišču (Korso Q. Verdi št. 3.) Slovesna islužba božja bo dne 19. ¦sept. ob 8 uri v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku. V petek,, dne 20. sept., se >začne redni pouk. Ponavljam! izpiti za otroške vrtnarice in učiteljice ročnilh del se obavijo dne 22. sept. od 8.—12. in 3.-—6. Ravnateljstvo. Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Proseku se prične šol leto z upisova-njem novo došlih učencev dne 16. septembra. Kedaj bode šol. sveta maša se določi kasneje. Hitro za. sveto mašo prične redni poduk. Ker se zaradi pretesnega prostora mora vsako leto dosti učencem vstop zavrniti, zaradi tega se bode sprejemalo le take učence, ki so obiskovali ljudsko šolo, na podlagi ljudiskošolskega spričevala, s prav dobrim ali z dobrim uspehom, na komaj zadosten se ne 'bode oziralo. Učenci se imajo javiti v spremstvu starišev ali namestnikov; prinesti morajo: šol. spričevalo, rojstni krstni list, spričevalo zdravih očij, in o cepljenju kožic. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole. Na Proseku, dne 5. septembra 1912. . Realka v Gorici. — Vpisovanje v prvi razred bo 16. t. m. od 9-42; izpiti 17. t. m. — Dijaki, 'ki že pripadajo zavodu, se imajo zglasiti 17. t. m. ob 8. dop. Ponav-ijalni izpiti bodo 17. in 18. t. m. Rijavčev koncert v Idriji, ki se je imel vršiti danes, se ne bo vršil, kakor se poroča, radi nepremagljivih, ovir. Mestne šole v Gorici se otvorijo 16. t. m. Tako naznanja mestni šolski svet. Ta dan se otvorita torej tudi slovenski, mestni šoli Podturnom in v Rožni dolini. Kdaj pa se otvorijo vse. za Slovence potrebne mestne ljudske šole, katere je magistrat dolžan otvoriti?! Za planince, pMnke In izletnike. — Mnogokrat sem že opazil in bil tudi od drugih opozorjen na to, da naša inteligenca dosledno napačno nazivlja ono. lepo gorsko cvetlico, ki ijej Nemec pravi »Edelweiss«. iNekaterniLi jo imenujejo kar s tem nemškim imenom, drugi pa, ki so kedaj slišali slovenski imeni planika' ali očniča, imenujejo to cvetlico, pla-ninka. Ta naziv je jezikovna spakaV Cvetlica se zove, kakor rečeno, planika, ali pa očniea, planinka je pa tisto dekle, ki gre s planincem na goro. Spako radi rabijo Štajarei, Gorenjci, iKorošci in — iGoričani in Tržačani. Dobro bi pa bilo, da bi še navadili pravilnega lepega slovenskega naziva, ker se naše ljudstvo uči teh. imen od turistov. Planinike, poizor na planike! Sicer je pa goriški domači izraz »očniea« še najbolji in ga priporočamo v izključno rabo. Naj se razširi tudi po ostalem Slovenskem, da ne bo toliko jezikovnega pa-čenja. — X. Vojaki se vračajo. — Vrnili so se dngonci m 47. pešpolk. 2- kompaniji 47. pešp. sta odšli v Kojsko. Z voza je padel nabornik Jos. Sulic: ter si zlomil desno roko. Popravljajo mu jo usmiljeni bratje. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Pon-toni. V teh dveh lekarnah ibo tudi ponočna služba od 8. do 15. t. m. Kanalski fantje priredijo v nedeljo. dne 15. t. m., javni ples v občinskem vrtu. Začetek ob 3. uri pop. Otvorjeno Je v Gorici: Narodna P ros ve ta: ob sredah od 6—7 zvečer; ob nedeljah i>d 10—12. Deželni muzej: v palači Attem-sovi na Kornii, vsako nedeljo od 10—12 brezplačno; druge dni se treba obrniti do čuvaja, plača se vstopnine 20 v. Okrajno glavarstvo: uradne ure od 9—12; od 3—6. Okrožna sodni j a: uradne ure od 8—12; od 3—6. Deželni odbor: uradtie ure od 8.30—12.45; od 4-6. — Deželna blatna oč* 9—1 pop. ^^r^v^^^^^i^^^^Jj.^f^^a.mnmfgf^ Domača politika. | Deželna uprava — Troški za deželno upravo-so v zadnjih letih nenavadno narasli. Mala je naša dežela, ali uprava jo stane sedaj na leto skoro 250.000 K. Naravnost bajna svota aa ta'ko malo, revno deželo. Leta 1899. je stala deželna .uprava 52.800 K, leta 1902. j'e stala 93.700 K, leta 1905. pa že 129.900 K, leta 1910, torej za pet let že 233.W^.v^ur^i9;^vP^, 243.100 K. Kam pridemo, čeVdelo šteVfŠte* deželne uprave tako napredovale? Trositi za urade in uradnike so torej dandanašnji petkrat večji kot v letu 1899. — In komu v prid g.re v glavnem ta dgn,ar? po 90% v lašKeižepe. Ogromna večina deželnih uradnikov je laška in deželni odbor naroča uradne potrebščine skoro vse pri laSkih trgovcih >in obrtnikih. Samo »Narodna tiskarna« tiska nekaj reči deželnega odbora. — Deželna uprava tako prav. lepo pomaga — italijanstvu v Gorici. Laški deželni uradniki podpirajo laško obrt in trgovino in dajejo močan kontingent, umetnemu italijanstvu Gorice, Ko bi bil že ta denar le denar laških davkoplačevalcev, naj bi že bilo, ali v istim je to denar tudi našega slovenskega kmeta. In tako se z našim slovenskim denarjem indirektno pomaga do nadvladja laškemu elementu v Gorici toliko politično kolikor gospodarsko. — To so reči, razanišljevanja« vredne!' Deželni zbor. — Leta 1899. je bilo za zasedanje deželnega zbora troškov '2900 K, leta 1902. je bilo troškov 15.300 K, leta 1905. troškov 15.400, leta 1910. trošlkov 17.900 K, leta 191L že 16.000 K, leta 191& pa celo 27.900 K! Zakaj toliko? Kaj tako drago je bilo letošnje brezplodno zasedanje deželnega zbora?! Koliko plače Uma prvi deželni uradnik? -— Prvi deželni uradnik deželni svetnik dr. Pettarin ima tako-le plačo: kot uradnik 8.700 K; kot deželni odbornik 4000 K; dijete iz zasedanja deželnega zbora daje na leto okoli 1000 K. To je plača dvornega svetnika z dvema petlet-ninama. Ker pa mora deželni svetnik tudi na komisije ali na primer na Dunaj kot odposlanec deželnega odbora, se mu nabere zaslužka na leto še nad 3000 *K, tako da ima skupnega letnega dohodka okroglo 17.000 K; to je plača ministerialnega sek-cijskega šefa. — Ni čuda, če deželna uprava izkazuje letnih troškov okoli 250.000 K. — Ker se današnje Čase toliko in tako rado govori o gospodarstvu, je prav, da naše ljudstvo razmišlja tudi o številkah dežel n ega gospo da rstva! Scarmlgnan — Strojni stavec Scar-mignan, ki je izgnan iz Avstrije, je bil član črkostavske organizacije. Odbor te organizacije je :mel sejo, v kateri se je razpravljal^ o Scarmignanovem slučaju. Sklenili so: izključiti ga iiz društva, Izktju-čenje se mu je že naznanilo. Ven z regnikoli! — Vse polno re-gtiikolov je po naših deželah. V Trst jih kar vabijo, zlasti magistrat ima mnogo zaslug zato, da je tisoče in tisoče regni-kolov v Trstu. Regnikoli v naših deželah, zlasti v Trstu, so v veliko oviro s 1 o-venskemu življu. Temu jedo kruh izpred ust. Po večeni so ti privandranci tudi sumljivi ljudje: svedrovci, razbojniki, sleparji. Zato kličemo ponovno: ven ž njimi, ven s to zalego, ki je v škodo in nadlego primorskim Slovanom ter tudi v kvar Avstriji! »II Corriere Agricolo«. — Včeraj je izšel namesto navadnega Corriere Friu-Iano list H Corriere Agricolo, namenjen furlanskim kmetom. — Ta list je rodil strah pred Vrtojbo! Zadruga okdličan-skiti kmetov je spravila Gorrierove »gor-iane« do tega, da so začeli »skrbeti« za kmeta! In s čim so postregli furlanskim kmetom? Z zabavljanjem na Slovence in ua Vrtojbo in na »Sočo«. Od tega zabavljanja bodo siti furlanski 'kmetje! Mislimo Pa, da so talko pametni, da vržejo nestvor »H Corriere Agrieolo« na gnoj! Na laški zrak v Italijo pošiljajo laške otroke iz Gorice. V Benečiji obstoji Co-•onia alpina Friulana. in tej v oskrbo za več dni pošiljajo iz Oorice otroke. »Corriere« poroča, ida je laški zrak vplival na laške dečke jafco dobro. Verjamemo. Pa tudi starejši laški politikoni v Gorici so Potrebni malo dobrega laškega zraka; naj se gredo še ti osvežit v Italijo. V Gorici lih duši slovenski zralk. Kdor drugemu jamo kopije, sam va- ^ združen z veliko ljudsko veselico. Ker je njo pade. — G. K. in njegovi znanci so .namenjen Čisti dobiček prireditve naibavi imeli pretekle dni priliko, nasmejati se ' prav iz srca nad uredništvom »Oorice«. To uredništvo je namreč "zasledilo v »Narodovem« poročilu o celjski skupščini zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« med govorniki nekega g. Knafliča iz Gorice. Ta je seveda, tako so pri »Gorici« mislili, naš K. Lop po njem!- Ta da re-Jj^?^r->t#i^U!eite4}Stvo iteh-aaj se ne mesa'vi-to, ikar ga ne skrbi itd. '»Gorica« si je pa: enkrat opekla prste. Prinesti je iiamrefe morala popravek in ker še vedno ni razumela, da-niina pravega pred. seboj, -aa_&voj uredniški dostavek še enkrat popravek. »Gorci« .pa še sedaj ne gre orodja, računa na »gotovo podporo vseh svojih prijateljev. Društvo je -še mlado in se ubranja le s silnimi napori sovražnih. mu sil. Natančen vspored, iki jamči, da bode ta prireditev poseben užitek, priobčimo pozneje. — rfu nad trgovcem s smodSkami Lindeit po imenu; dva osumljenca so prijdi. — Nesreča se je pripetila na progi Trebnje-Št. Janž na Kranjskem. Železniški stroj je zadel v voz Janeza Povšeta, raizmesaril bednega konja, hlapca in pasan-te pa zmetal z voza. — Nesreča v rudniku Leus na Francoskem je zahtevala 71 žrtev. — V Šmohorju na (Koroškem je vlak zmečkal železniškega uslužbenca iPetaverja. — Pogorela je papirnica v Wilzhausu, škode 300.000 K. — Ubil se je v Celenki v Hercegovini vojak Eppstein, 60 m globoko je padel. — V Bukovini so napravile povodci .zadnjih dni velikansko škodo. — 17 oseb je zgorelo olb Nevi v Petrogradu; zgorela je velika kopica sena in ž njo 17 delavcev, ki so tam prenočevali. — O strupenah gobah se čnje dan na dan; sedaj poročajo, da je .pri Berolinu zbolela družina nekega voznika, ki je jedla gobe; 3 osebe so umrle. — loobrtniškiih obratih. Največkrat se je preveril, da morajo spati obrtniški pomožni delavci v prostorih, ki se ne morejo ne prezračiti, ne kuriti. Ali pa so bile spalnice v odprtih, proti ognju nezavarovanih prostorih v podstrešju. V spalnicah je bilo ali premalo postelj, aiii so bile ena vrh druge, ali so bile nesnažne. Ti nedo-statki so posebno pogosti v mestih, kjer vlada vedno večja stanovanjska beda. V neki veliki parni opekarni je obrtno nad-zorništvo prepovedalo uporabljati še nadalje stanovanjsko barako, ker so bile stene popolnoma gnile. V zidanih barakah je bilo pa. tudi toliko nedostatkov, da je moralo nadzorništvo določiti tvrdki rok, v katerem je morala zgraditi nova stanovanja. V poslovni dobi je dobilo nadzorništvo 443 naznanil o nezgoda^ v obrtnih obratih, od teh je bilo 14 nezgod s smrt- \ nim izidom. Nezgode in smrtni slučaji se * razdele pc posameznih industrijskih strokah sledeče: Industrije za kamen, izemlfo, glino in \ steklo 44 nezgod, 2 smrtna slučaja. Kovinarske industrije 57 nezgod, 1 smrtni < slučaj. Izdelovanje strojev, aparatov in , transportnih sredstev 24 nezgod. Indu- ' strije za les, pletarstvo, strugarstvo in rezljarstvo 97 nezgod, 1 smrtni slučaj. I Tekstilna industrija 21 nezgod. Industrije za usnje, strojarstvo, Ščetine, lase, peresa 8 nezgod. Industrije za izdelovanje oblek in lišpa 3 nezgode. Industrija za papir 13 nezgod. 2 smrtna slučaja. Industrije za živila in nasladila 21 nezgod. Kemična industrija 8 nezgod. Stavbinska obrt 110 nezgod, 7 smrtnih, slučajev. Grafična obrt 2 nezgodi. Naprave za dobavanje sile. kurjave in razsvetljave 1 nezgoda. Trgovine 19 nezgod, 1 smrtni slučaj. (Promet 3 nezgode. (Pride še.) Eleganten in trpežen |e pristal Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J Fabčičl. Zalaga: Družba za izdajanje listov =Soča« in •Primorce«. Mali oglasi. lajnaijla pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obseto«t|ll se raCnna za vsako besedo 3 vin. Sajprtpravnejse inserlranje sa trgovce in obrtnike. Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov t Gorici, katerih a» delali (is celo t mesta) nihče ne pozna, ker nikjer ne is«erirajo. Skoda ni majhni. Maha hi&ji na prodaj, nasproti drž. kolo- l niilu illou dvora, Kopitarjeva eosta št. f>2 občine Solkan, enonadstropna cluguiluo zidana. Obsega 4.mala stanovanja, pi'ostorno podstrešje in klet, voda v hiši, pralnica 800 m sveta. Lastnik Joh. Steiskal. j dobe jako dobro stanovanje in hrano „ '* pri družini v bližini šol. Govori se slovensko in nemško. Naslov pri upravništvu. • vYlneiraY7oY i^j~». 12, II. nadstr. Ako kdo želi, dobi tudi hrano 2 meblevani sobi Naslov pove upravništvo. QlnVDIKl/3 Civilta se Pr»P°roca cenjenim % ulUICIlolva Ollllju damam in gospicam. — ; Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi * Josipina Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad. I Sprejmejo se ličelke l^StJ: S dini mesta. Kje, pove upravništvo „Soče . ! DijakT sei sprejmejo'%. sciiii,gv„ , je tudi klavir. — Kje, pove upravništvo „Soee-'. kaučukov podpetnik. DoMua se o oseb o to strel*!! spadaiočlh irgooinah. Zobozdravniški in zo&otehniški atelje Dr. I. Eržen GOR1CH Jos. -Verdi tefealiSte Steo. 3?« Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrste. Ordinira o soojem afeliein od 9. are dop. do 5. ore pop. Oduetnlk DrJvanKimovec je otvoril pisarno TRST Jca tarnati A. v.!. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste fiajbaljiib tvrdfc iz Istre, Dalmacije, MalfetMarf in Niče s prodajo na drobno in debelo. Proda]a na drobno: Kron —'9S, 104, 112 120, 1-28, 1-36, H4, 1'60, 1'80, 2*-, 240 za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ___— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe ojja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sv**. Cene zmerne. j ._• • • •;•;• • Redka prilika. Velika, moderno urejena inanufakturna in modna trgovina se na najboljšem kraju nekega mesta Kranjske, radi družinskih razmer, pod prav ugodnimi pogoji odda v najem, event. z hišo vred proda. Vprašanja je pošiljati na posredovalno pisarno: Peter MateliČ, Ljubljana, Škofja ul. 10, telef. 155. ! i j« «rwj§ Dr. Ernest Brani, , zdravnik za oči, uho, nos * in grlo zdra^j zope^ pediio Gorica, Stolni trg 9. Od 1878 f Povsod priznano slovito in priljubljeno domače zdravilo, naročilih izdaten popnst. Pri večjih Lekarnarja H. THIERRY-ia BHLSHm ¦mm Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko, mi "r ««<— Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. JNedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali G/1 1 vel. posebna steklenica K ">-6 Lekarnarja H. THIERRY-JH samo pravo CEKTIFOLJHO M A 'L SLO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, otekloaii, ponesrečenju in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 360. ZALOGA: lekarna pri Rngeiju varhu A. Thierry-ja Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. - Na debelo po med. mirodilnicah. JLTUNTjriiPrcerate Išče se spretne agente in razprodajalc«, seveda le marljive osebe, za prodajo neke brezkonkurenčne novosti. — Prednost imajo kolesarji. — Ni treba nikakih * shramb in tudi ne kapitala. Obrtni nadzornik za Kranjsko je izdal Velikanska palent-novost, ki se jo rabi poročilo, iz katerega je razvidno, da Je Povsod- — Natančneje se izve v teh- dobil skrajno slab utts pri pregledovanju mtoipisarni g. Friderika Kientz, stanovanjskih in spalnih prostorov v ma~ Gorica — Via Ascoli št. 20. Sianovanjski in spalni prostori v malooMiUb obratih. Kupujte samo dvokolesa „fllfLna", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šiva)' , stroji Origifiial IfiCfOria so najprak-ličnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezimno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk (HM, m Stoli« trn it 1. MM