Št. 177 (14.573) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 PONEDELJEK, 5. JULIJA 1993 50-LETNICA PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Ljudsko slavje na Vrhu Proslava je potrdila dejsfvo, da ideali Partizanskega dnevnika še živijo - Kulturni program z orkestrom Kras in TPPZ Tomažič - Slavnostni govori Pelhana, Palčiča in Devetaka Sandor Tence Doberdob - Res ve- ika množica ljudi se je vCeraj popoldne na Vrhu na doberdobskem Krasu udeležila 50-letnice ustanovitve Partizanskega dnevnika. Prišli so z oriskega, s Tržaškega, a udi z Laškega in iz Benečije ter iz obmejnih «ajev Slovenije, ki so . vedno zelo tesno življenjsko povezani z našim zamejstvom. Bil je jo res velik in sproščen ljudski praznik, na katerem so se udeleženci spomnili slavne preteklosti in potrdili, da so ideali Partizanskega dnevnika še kako živi in aktualni v teh na splošno zelo razburkanih časih. Praznik na Vrhu se je začel s krajšo spominsko svečanostjo pred spomenikom padlim, na kateri so predstavniki borčevskih in vaških organiza-oij, SKGZ in drugih združenj položili vence. Na krajši slovesnosti je sodeloval tudi pihalni orkester Kras, ki je polsni, z borbenimi koračnicami, odprl mimohod do kulturno-športnega društva Danica, kjer je nil ljudski praznik. Prireditev je v imenu vaških organizacij odprl Predsednik SKGZ za Goriško pokrajino Karlo Devetak, ki je omenil velik pomen te obletnice za utrditev narodnostne zavesti Slovencev v Ita-iji. Posebno je omenil današnjo nenadomestljivo vlogo Primorskega dnevnika, javnih občil m novinarstva na sploh. Slavnostna govornika na 50-letnici Partizanskega dnevnika sta bila minister za kulturo Republike Slovenije Sergij Pelhan in predsednik SKGZ Klavdij Palčič (njuna govora objavljamo na 2. strani), kulturni program sta nato oblikovala pihalni orkester Kras in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je pod taktirko Oskarja Kjudra ponosno zapel borbene pesmi iz slovenske, italijanske in jugoslovanske partizanske zakladnice. Devetak je v svojem govoru poudaril, da je 50-letnica Partizanskega dnevnika praznik vsega slovenskega novinarstva. Pri tem se je spomnil tudi na epopejo sarajevskega dnevnika Oslo-bodenje, ki redno izhaja pod bombami v sestradanem in obleganem Sarajevu. Praznik na Vrhu je torej izredno dobro uspel. Ob vhodu na prireditev so predstavniki domačega društva in taborniki Rodu modrega vala razdeljevali Primorski dnevnik in tudi številko Partizanskega dnevnika, ki je naletela na veliko zanimanje obiskovalcev. 50-letnica Partizanskega dnevnika bo ostala v lepem spominu kot ljudski praznik in tudi kot opomin, da je treba zgodovino spoštovati in ceniti, ne pa jo sramotiti in omalovaževati. Zgodovina ne sme na nobem način postati predmet političnih iger. RIM /VČERAJ SE JE NA TISOČE DRŽAVLJANOV POKLONILO NJIHOVEMU SPOMINU NEMČIJA / AFERA Tri padle vojake v Somaliji bodo pokopali danes z dtiavnimi častmi RIM - Na tisoče ljudi, ne samo predstavniki vojaških sil, države in Cerkve, temveč navadni državljani so se včeraj v žalni vežici vojaške bolnišnice Celio poklonili spominu treh italijanskih vojakov, ki so jih v Petek ubili v Somaliji. Pred preprostimi krsta-nu, ki so bile ovite v italijansko trobojnico, se je vila naskoncna vrsta ljudi, ki so tako želeli izraziti svojo neizmerno žalost zaradi smrti treh niladih italijanskih fantov, ki so odšli v Somalijo v preprjcanju, da bodo pripomogli k pomiritvi položaja v tej državi. Tragičen epilog »njihovih sanj«, kot so dejali prijatelji podporočnika Andrea Millevoia, pa ne srne pomeniti tudi zatona italijanske misije, vendar pa ne bi smeli mladih vojakov tako izpostavljati. Pred krstami Podporočnika Andrea Millivoia, narednika Ste-tana Paolicchia in padalca Pasqualeja Baccara pa so se včeraj kratko za- držali tudi visoki predstavniki italijanskih vojaških sil, ki so zagotovili, da tragični petkovi dogodki ne bodo spremenili italijanskega zadržanja in obvez v okviru OZN. Najbolj ganljivo in na trenutke izredno presunljivo pa je bilo slovo svojcev. Ko so prihajali družinski elani, zaročenke in prijatelji treh padlih fantov, se je množica navadnih državljanov, ki so mirno in potrpežljivo stali v dolgi vrsti, spoštljivo odmikala. Najprej so okoli 10. ure-prišli svojci Andrea Millivoia: mati, oCe, brat in mlada zaročenka, ki je dolgo presunljivo jokala pred krsto svojega nesojenega ženina. Nato je prišla družina Pasqua-leja Baccara, zadnji so v vojaško bolnišnico Celio prišli svojci Stefana Paolicchia. Danes bodo z državnimi Častmi pokopali padle italijanske vojake, pogreb pa bo neposredno prenašala prva televizijska mreža RAI. Žalno vežo za tri italijanske vojake umrle v Somaliji so uredili v vojaški bolnišnici Celio ; I . jt/jr" .. t r 1 D J mi * mtm Notranji minister Seiters je odstopil Nejasnosti glede policijskega ravnanja v akciji proti teroristoma RAF razburile javnost BONN - Včeraj je nepričakovano odstopil nemški notranji minister Rudolf Seiters. Kot je povedal se je za to odločil zaradi številnih kritik medijev in javnosti glede primera, ki je Nemce precej razburil. V nedeljo, 28. junija so pripadniki posebnih enot za boj proti terorizmu ob Schvverinskem jezeru po dolgotrajnem iskanju izsledili vodilna elana Frakcije rdečih armad (RAF) VVolfganga Gramsa in Brigit Hogefeld. Vendar pa je pri tem prišlo do streljanja, v katerem sta bila ubita eden od specialcev in terorist Grams. V prvem poročilu je policija zapisala, da so terorista ubili v samoobrambi, poznejša obdukcija pa je pokazala, da je bil Grams štirikrat zadet in da je umrl zaradi strela v glavo iz neposredne bližine. Ena od prič, ki je incident videla, je dejala, da je na ranjenega Gramsa streljal uslužbenec v civilu. Minister Seiters se je zato odločil, da bo zaradi policijske neodgovornosti sam prevzel odgovornost in odstopil. »Kdo naj, Ce ne Rudolf Seiters (Telefoto: AR) notranji minister, v tem primeru prevzame odgovornost,« je dejal notranji minister Seiters. »Glede svojega minulega dela pa nimam slabe vesti. Kanclerju Helmutu Kohlu se zahvaljujem za zaupanje, vendar pa nisem pripravljen na pogovore o tem, kdo mora v tem primeru prevzeti odgovornost in kdo je še upravičen ostati na svojem mestu,« je poudaril. (2. P. in agencije) Dl CREDITO Dl TRIESTE SKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Različne reakcije na dogovor o ceni dela Dogovor o ceni dela, ki so ga sklenili sindikati in delodajalci v soboto z odločilnim posredovanjem vlade, je bil tudi včeraj v središču številnih komentarjev. Sindikalisti CGIL, CISL in UIL so v glavnem zadovoljni, čeprav bodo sporazum dokončno podpisali šele 22. julija, potem ko se bodo o njem izrekli delavci. Nekoliko hladnejše so ocene v krogih delodajalcev, medtem ko je vlada še najbolj zadovoljna, saj je močno okrepila svojo avtoriteto. Odločno negativne ocene pa prihajajo iz vrst SKPinMSI. .....................stran 3... Poletne kolone na mejnih prehodih Poletje za Furlanijo-Julijsko krajino pomeni tudi vrste avtomobilov na raznih mejnih prehodih s Slovenijo, še posebej na tistih, preko katerih vodi pot v znana obmorska središča v slovenski ali hrvaški Istri. Včerajšnja prva julijska nedelja, ki jo je označevalo čudovito poletno vreme, je prinesla tudi prve daljše kolone, vendar večjih zastojev ni bilo. .....................stran 3... Openski jusarji vložili priziv Predsednik openskega jusarskega odbora Pavel Milič je v teh dneh vložil priziv na pokrajinski nadzorni odbor. V prizivu je postavljena zahteva, naj nadzorni odbor prekliče odlok, s katerim je razveljavil sklep openskega jusarskega odbora, da da v najem neko zemljišče. Gre za pomembno zadevo, saj so dejansko pod vprašajem pristojnosti jusarskih odborov. Pete Sampras kralj VVimbledona Američan Pete Sampras je svoji rastoči beri lovorik z zmago v Wlmbledonu dodal doslej najbolj dragoceno. V finalu je rojaka Jima Courierja premagal po štirih setih igre. .................stran 8. H BOSNA IN HERCEGOVINA h Bosanskim mestom grozijo epidemije Maglaj pred padcem SARAJEVO - Hudi boji so se v Bosni z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali tudi danes. Združene srb-sko-hrvaške enote so menda le še streljaj od Maglaja, v katerem je ujetih najmanj sto tisoč prebivalcev in beguncev, ki so pred prodirajočo hrvaško in srbsko vojsko pribežali iz okoliških vasi. Kakšne so tam razmere, si je le težko predstavljati. 2e v Sarajevu, ki ga vsak dan oskrbujejo s pošiljkami humanitarne pomoči, sta lakota in pomanjkanje vse hujša. Sarajevski župan v pozivu vsemu svetu piše, da s hrano, ki jo dovažajo letala zahodnih držav, vsakemu prebivalcu mesta lahko zagotovijo le 43 gramov največkrat neustreznih živil na dan. Pa še to le v primeru, Ce bi bila hrana enakomerno in pravično razdeljena med vse Sarajevčane. V mestu ni elek- trike in zato tudi vode ne. Prebivalcem poleg srbskih granat, lakote in žeje zato zdaj grozijo še epidemije nalezljivih bolezni. Bati se je, da bi teh vročih dneh lahko izbruhnila kolera. »Sarajevo umira pred našimi očmi,« je obupano izjavila neka predstavnica Unicefa. Profesor Muhamed KreševljakoviC, sarajevski župan, in uredništvo Časopisa Oslobodjenje sta zato v svet poslala obupan klic na pomoč, za katerega pa se je bati, da bo tako kot vsi dosedanji pozivi na pomoč naletel le na gluha ušesa in nemočno zmigovanje z rameni, češ saj smo naredili vse, kar je bilo v naših moCeh, toda Ce se prebivalce Bosne in Hercegovine sami ne morejo zmeniti, potem tudi mi na nori Balkan ne bomo pošiljali umirat svojih fantov. (M.E. in agencije) 50-LETNICA PARTIZANSKEGA DNEVNIKA 2 Ponedeljek, 5. julija 1993 GOVOR MINISTRA ZA KULTURO SERGIJA PELHANA Čas je za uravnoteženje pogledov v zgodovino V izvlečku objavljamo govor ministra za kulturo R. Slovenije Sergija Pelhana: Letos mineva pol stoletja od takrat, ko je tako nenadejano nastala ena od primorskih legend med NOB: Partizanski dnevnik. Odločitev zanj je padla leta 1943, ko je komandant takratne Triglavske divizije Danilo Švara - Dule odločil, da je borcu ob orožju potrebno dajati tudi dnevne novice in s tem osveščati njihov boj za svobodo. Zgodilo se je to v Zakrižu nad Cerknem, na področju, kjer imajo tudi drugo legendo partizanskega boja na Primorskem, in sicer znano Bolnico Franjo. Novinar Jože Koren takole opisuje okoliščine, v katerih je nastajala prva ciklosti-lirana številka Partizanskega dnevnika: »Okoliške planjave je pokrival sneg in pritiskal je strupen mraz. V želodcih je bila pajčevina, sovražnikove horde so z besom preganjale naše ljudi in sejale smrt po slovenski zemlji, v skupini partizanskih propagandistov in časnikarjev pa je bilo toplo in navdušujoče.« 50 let od navedenega dogodka je dovolj velik časovni odmik, da danes lahko mirno in trezno ocenimo vlogo in pomen Partizanskega dnevnika. Danes vemo, da je Partizanski dnevnik vso vojno obdobje osveščal primorsko in širše partizansko gibanje ter da je svobodno vlival zavest in samozavest primorskemu narodu. Najzaslužnejši novinarji, zgodovinarji in drugi oblikovalci in sodelavci Partizanskega dnevnika so si skupnega mnenja, da je bil dnevnik odraz dobre organiziranosti antifašističnega boja na eni najbolj občutljivih točk v takratni Evropi. Nastal je na samem robu takratne fašistične države in dal ljudem samozavest, da je mogoče premagati sovražnika. Vsi odpori, upori in prizadevanja Slovencev za svobodo so v teh časih temeljili na besedah in na člankih, ki so izhajali v Partizanskem dnevniku. Partizanski dnevnik je tako postal prvi tiskani časopis odporništva v času, ko je Evropa še globoko ječala pod okupatorskim jarmom. Zato ni njegov pomen velik samo za Primorce in za Slovence, temveč za celotno odporniško gibanje v zasužnjeni Evropi. Kot tak je Partizanski dnevnik prispeval pomemben delež k zmagi protifašističnih sil v drugi svetovni vojni. Zato smo lahko ponosni Primorci na obeh straneh državne meje in zato lahko s ponosom ocenjujemo vlogo in pomen Partizanskega dnevnika. Bil je glasnik naših hotenj in naših idej o svobodi in o skupnem življenju v teh krajih. To kaže jasno poudariti tudi ob tej priliki, ko se v Sloveniji, kot kaže, pojavlja stara bolezen. Bolezen, ki se kaže v tem, da ponovno poudarjamo samo določene praznike in določene dogodke iz naše zgodovine, druge pa zanikamo, skrivamo ali pa jih skušamo celo ponarediti. In tako se je dogajalo, da nekateri beležijo samo ene praznike, drugi pa druge: eni praznujejo Trubarja, Cankarja in narodnood-vobodilno borbo, drugi samo boje proti Turkom, Balantiča in vojno leta 1991 za samostojno Slovenijo. Ob tem se človek sprašuje ali ni nastopil čas, da se iz naše zgodovine česa naučimo. Predvsem tega, da je zgodovina z dobrimi in slabimi stvarmi vendarle zgodovina in da jo je treba ocenjevati kot tako. Naši so Brižinski spomeniki, Trubar, kmečku upori, borbe proti Turkom, naša je zgodovina v prvi in v drugi Jugoslaviji, naši so Cankar, Balantič, Kajuh, Pahor, Bevk. Naša je narodnoosvobodilna borba in naš je boj za samostojno Slovenijo. Cas je za uravnoteženje pogledov v zgodovino. Cas pa je predvsem zato, da strnemo vrste in da storimo kaj več za naš današnji in predvsem za naš jutrišnji dan. In to moramo narediti vsi sku-paj. Tudi o tem govori sporočilo Partizanskega dnevnika. Zato borcem narodnoosvobodilne borbe čestitamo. Partizanski dnevnik je dobil naslednika v Primorskem dnevniku, ki je vsa povojna leta stal ob strani primorskega ljudstva in posebno Slovencev v Italiji in jim posredoval objektivne vesti in informacije o dogajanjih na obeh straneh meje. Imel je in ima vlogo informatorja in povezovalca in povezuje tudi Slovence in Italijane. Skupaj z Republiko danes, bolj kot kdajkoli prej, povezuje Slovence v zamejstvu in na obeh straneh meje. Tudi zato lahko rečemo, da Partizanski dnevnik ni odigral pomembne vloge le med drugo svetovno vojno in med antifašističnim bojem, ampak to vlogo odigrava naprej v današnji novi obliki. To vidimo vsak dan, ko dobimo v roke novi Primorski dnevnik in Republiko. Brez Partizanskega dnevnika in njegovega naslednika bi bila naša zgodovina gotovo revnejša. Zato lahko z gotovostjo zaključim, da se je Primorski dnevnik ponosno vpisal v zgodovinsko zakladnico slovenskega naroda. VELIKO SLAVJE NA VRHU Množična udeležba primorskega ljudstva na proslavi SOtetnice PD Pozdrav udeležencem izrekel predsednik pokrajinskega odbora SKGZ K Devetak Prizor s proslave na Vrhu med govorom Klavdija Palčiča (foto Ferrari/KROMA) DOBERDOB - Ogromna množica ljudi iz vseh krajev Primorske se je včeraj udeležila mogočne proslave 50-letnice Partizanskega dnevnika na Vrhu. Prisotni so bili predstavniki domala vseh slovenskih organizacij iz zamejstva, slovenski župani in izvoljeni predstavniki. Veliko pa jih je prišlo tudi iz matične domovine. Slavje je odprl predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Karlo Devetak, ki je nato predal besedo predsedniku SKGZ Palčiču in ministru za kulturo Republike Slovenije Sergiju Pelhanu. Devetak je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim poudaril, »da praznujemo Slovenci trdno željo in prepri- čanje, da na tej zemlji slovenska beseda ne bo zamrla. Po letih kulturnega genocida, v vojni vihri, so se naši ljudje odločili, da bodo ponovno obudili slovensko besedo na najbolj vsakdanji in obenem najbolj plemenit način: s tiskanjem svojega dnevnika. Slovenska tiskana beseda je tako postala najostrejše orožje naših ljudi v borbi, skupaj z vsemi svobodoljubnimi narodi v svetu proti teptanju osnovnih človekovih pravic, pravici do lastnega jezika in kulturne samobitnosti«. Potem ko je poudril, da je šlo Slovencem za preživetje tudi ped dvema letoma, ko so gradili temelje osamosvojitvi in samostojni državi in so pri tem znali odstraniti medsebojne sporazume, je Devetak dejal, da žal ni bilo vsem narodom bivše Jugoslavije dano, da bi šli po isti poti. »Danes bi morali pozdraviti med nami tudi predstavnike časopisa Oslobodenje iz Sarajeva, ki pa jim ni bilo dano, da bi se prebili iz bosanskega pekla. Zato jim z današnje proslave izražamo solidarnost in spoštovanje.« Devetak je na koncu omenil tudi preizkušnje, ki sedaj čakajo Slovence v Italiji, ko bo treba delati dokončne obračune volilnih izidov in ocenjevati skupni neuspeh. Nekaj bi moralo biti pri tem jasno, je dejal Devetak, in sicer, da rešitve prav gotovo ne bomo našli z medsebojnim obračunavanjem in pričkanjem. PROTESTNA IZJAVA Sramotna stališča do šolespomenika v Cerknem Partizanski dnevnik se je rodil na Cerkljanskem v osrčju partizanske Primorske in prav od tam je prišel v teh dneh nizkoten napad na partizanstvo in na tam padle borce narodnoosvobodilne vojske Slovenije. V spomin na te žrtve je bila na novo zgrajena šola v Cerknem posvečena tem padlim in poimenovana »Spomenik NOB«. Lani je nova oblast idrijske občine šoli to ime odvzela, te dni pa so v skupščini idrijske občine razpravljali o predlogu naj bi šoli to častno ime vrnili, saj je hotelo biti vzgled mladim, kako se je treba žrtvovati za svobodo. Zdaj z zaprepašče-nostjo beremo v Primorskih novicah, da je eden od odbornikov idrijske skupščine, po imenu Viktor Rupnik, med razpravo izjavil: »Zakaj bi delali izjemo pri cerkljanski osnovni Soh. Ce so že zbirali in prispevali denar zanjo borci, so vse tisto premoženje prej pokradli ljudem.« Bivši udeleženci narodnoosvobodilnega boja in današnji mladi rod zamejskih Slovencev, zbrani na Vrhu na proslavljanju 50-letnice ustanovitve Partizanskega dnev- nika, smo ogorčeni nad tako izjavo, ki globoko žali ne samo spomin na žrtve boja za svobodo, marveč tudi vse živeče borce in druge udeležence NOB pa tudi vse poštene ljudi na obeh straneh meje. Za šolo v Cerknem - Spomenik NOB so zbirali sredstva preprosti ljudje po svojih močeh in prav te razglaša zdaj odbornik Rupnik za kradljivce. Sredstva za zgraditev šole - spomenika NOB smo na pobudo Primorskega dnevnika zbirali tudi v zamejstvu, torej njegove besede žalijo tudi nas. Človek, ki je te besede izrekel, zasluži ne le obsodbo pač pa zaničevanje vseh poštenih narodnozavednih ljudi. Obenem dokazujejo, do kakšne podlosti pripelje sovraštvo do idealov, za katere smo se primorski Slovenci borih pod fašizmom in med NOB. Pozivamo skupščino občine Idrija, pod katero spada Cerkno, da izolira v svojih vrstah take sramotne pojave in vrne šoli v Cerknem častno ime »Spomenik NOB«. Udeleženci proslave 50-letnice ustanovitve Partizanskega dnevnika na Vrhu, 4. julija 1993 GOVOR PREDSEDNIKA SKGZ KLAVDIJA PALČIČA / Zasidrani na močno izhodišče O Partizanskem dnevniku je velika večina med nami vedela v glavnem le to, kar je mogoče prebrati v glavi Primorskega dnevnika, in sicer, da je začel izhajati 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, da so ga razmnoževali na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja pa v osvobojenem' Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski dnevnik v zasužnjeni Evropi. Sest dni kasneje je njegovo mesto prevzel Primorski dnevnik. Gotovo nam ti skopi podatki nudijo le skromno znanje o Partizanskem dnevniku in med nami ni več mnogo takih, ki so ga brali v času njegovega izhajanja - pa tudi takih, ki bi s študijem poglabljali svoje znanje o njem, ne more biti veliko, kot je logično in normalno. Kljub temu pa so omenjeni podatki za našo zavest - zavest primorskih (predvsem zamejskih) Slovencev nekako povsem zadostni zato, da se z njimi počutimo zasidrani na močno in pravično izhodišče in smo zaradi tega bolje utrjeni, bolje opremljeni za naše življenje danes. Za danes, kajti kontinuiteta, na katero se tako jasno in odločno sklicujemo, zadeva ravno vsakodnevno obravnavanje vseh aspektov našega življenja in življenja okrog nas. Gre torej za opredelitev - za oznako tiste dejavnosti - informiranja, ki se mora že po definiciji, že po svojem bistvu odzivati predvsem na aktualnost: jo posredovati, analizirati, pojasnjevati. Naš časopis Primorski dnevnik torej s ponosom kaže na svoj začetek, na čas, ko se je slovenski narod spustil v boj z okupatorjem in tistimi, ki so se spaj-dašili z njim. To je bilo treba takrat storiti zato, da se je naš narod ohranil, da je mogel sploh gojiti upanje v svoj obstoj in na nadaljevanje svoje poti skozi čas. Vsaka drugačna opcija je postavljala hipoteko na preživetje slovenstva, kaj šele na možnost obstoja Slovenije kot svobodne domovine Slovencev. To prepričanje smo si mogli dovolj utrditi še posebno Primorci v 20 letih fašizma. Kdor danes pozablja na to, potvarja zgodovino in skuša našemu narodu odvzeti zasluge in ugled, ki si jih je priboril z ogromnimi žrtvami v skupnem boju z zavezniki proti nacifašiz-mu. Samo jasno zavedanje, kateri so temeljni momenti naše zgodovine in njihova medsebojna povezava, nam lahko osvetli glavno pot in s tem tudi naredi stranpoti bolje razvidne. Teh je v zgodovini vsakega naroda več kot dovolj in tudi Slovenci se jim nismo mogli ogniti. Cas nam pa s svojim neizprosnim minevanjem le ceh rane in blaži bolečine ter zbližuje človeške usode v njihovi tragičnosti ne glede na kateri strani so bile. Pieteta do vseh, ki so preminuli nasilno zaradi vojnih in ideoloških strasti, pa nikakor ne more izenačiti agresorja z žrtvijo, izdajalca z domoljubom, kolaboracionista z borcem za svobodo. Ker so pač takšne črno-bele, kategorične razmejitve iz vojnih časov dostikrat že same po sebi nasilje nad človekom kot posameznikom, ki se lahko usodno znajde na napačni strani tudi proti svoji volji ah zaradi neštetih okoliščin, ki jih zna splesti življenje, recimo raje, da nikakor ne more biti sprejemljivo (tudi iz zgodovinske-časovno tako oddaljene perspektive) izenačevanje ah celo sprevračanje »pravilne« in »napačne« strani, ki sta se v vojni spoprijeli. Ravno to pa skušajo danes nekateri nepomirjeni duhovi v Sloveniji vsiliti zaradi svoje ideološke nepopustljive protipartizanske militantnosti. Tudi tu pri nas se - tu pa tam -zazna kakšen podoben poskus v sinhroniji in v sozvočju s poskusi v Sloveniji, a zdi se nam, da vendar dokaj resignirano v neu- speh, kajti za takšna zgodovinska potvarjanja pri nas očitno ni kaj dosti naklonjenosti. Primorci smo namreč spoznali in okusili fašizem pred vsemi drugimi. Nam so zažigali domove in se nas hoteli znebiti - se nas etično očistiti - dovolj zgodaj, da je bilo vsem dovolj jasno, da pomeni fašizem za nas nacionalno smrt. Zato tudi pajdaštva z njimi pri nas ni moglo biti - niti ne z zbujanjem strahu pred komunizmom ah v imenu krščanstva, kajti tudi avtentično krščansko usmiljenje je našlo svoj prostor in svoj smisel v vrstah ljud-skega-narodnega odpora in ne med izdajalci. Kdor danes misli, da bo poskus revidiranja teh temeljnih zgodovinskih dejstev uspel zaradi stečaja realsocializma in njegovih povojnih revolucionarnih metod in voluntarističnih ekscesov, je očitno vsaj tu pri nas, zgrešil svoje račune. Borba za narodni obstoj in narodno emancipacijo se je na tem koncu slovenstva, v stiku z velikim italijanskim narodom, začela sočasno z vsesplošnim slovenskim narodnobuditeljskim gibanjem in dosegla že pred prvo svetovno vojno velike in pomembne uspehe na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih; nato so prišli črni časi z zaničevanjem vsega, kar je bilo slovenskega, in njegovim načrtnim uničevanjem, kar je zbudilo odpor - nato vključitev naših ljudi v NOB: oblikovanje partizanskih enot, partizanskih šol, partizanskega gledališča... spodbudilo slovensko petje, molitev, poezijo... proizvedlo Partizanski dnevnik! Iz te velike ljudske volje, ki so jo udejanjali predvsem mladi ljudje - ob opori in spodbudi ter trepetu svojih staršev in mlajših sester in bratov na vaseh in v mestih, so se končno z osvoboditvijo Primorske, v večji meri uresničile želje po združitvi celotnega slovenskega naroda - česar ne bi bili mogli doseči na nikakršen drugačen način, kajti tega nam ni bil pripravljen pokloniti nihče! Kar tragikomično izzveni zato stališče nekaterih piscev v zadnjih časih, s katerim opozarjajo slovenstvo - menda tisto z »zajamčenim« poreklom - pred nevarnostjo odtujevanja svojim avtentičnim prvinam, ki bi se znalo pretihotapiti iz zapadne -italijanske strani - ravno preko Primorske. Ta naj bi bila namreč jezikovno kulturno, politično-strankarsko, gospodarsko-podjet-niško, in bogsigavedi kakšno še, že močno onesnažena in načeta. Kako napačna, krivična in kako zavajajoča trditev! Kakšna zmotna vizija za naš mah in na vseh straneh obmejni narod! Kdor misli, da se bomo mogli Slovenci ohraniti z zapiranjem v svojo malo lupino v namišljeni popolni in neomadeževani »čistosti«, zapisuje naš narod gotovemu in mizernemu polomu. In tudi zelo pospešenemu, kajti nikoli nismo imeli Slovenci kot narod toliko samostojnosti in možnosti kot ravno danes, da lahko sami sebe oškodujemo. In mi Slovenci v zamejstvu? Kakšna vloga bi nam bila dodeljena v takšnem scenariju? Kakšno mesto bi si lahko v takšnem »čistem slovenstvu« zagotovili mi, ki nam že naš jezik predstavlja velike težave povsod tam, kjer nam niso hoteli dah - kot v videmski pokrajini 1 slovenskih šol, ah kjer so naša narečja ohranila le osnovno strukturo našega jezika, besede pa so v velikem številu italijanske (kot v Reziji). Tu že sama naša imena in priimki dostikrat ne zvenijo ravno slovensko in so v velikem številu zaznamovani od zgodovine in okolja, v katerem živimo... Ah nismo več dovolj dobri Slovenci? Ali bi bilo morda potrebno tu med nami opraviti čistko in od-brati dobre od slabih in slabših? Očitno je nekaj takšnih ljudi, ki bi želeli dokazati, da je potrebno prav to! Nekaj jih je v Sloveniji in kakšen se najde tudi tu pri nas. Mi pa mislimo, da smo tudi mi, kar nas je Slovencev v Italiji, za svoj narod koristni, že zaradi tega, ker smo njegov del, in se ne moremo, kljub vsem težavam (če hočemo biti zvesti samim sebi in ohraniti svoje dostojanstvo), odpovedati svoji lastni identiteti. Imamo pa ob tej tudi svojo povsem specialno vlogo, ki je res samo naša, in sicer ta, da se z nami slovenski narod lahko na širok in razčlenjen način povezuje z italijanskim, da tudi preko nas premaguje svojo potencialno za-plankanost in se po tej pori povezuje s svetom, kajti kakšen turistični polet ah ministrski obisk v Ameriki ali kje drugje nam še ne more zagotoviti, da smo svetovni. Primorski dnevnik je vsa povojna leta, v zelo različnih okoliščinah, ob mednarodnih, strateških, političnih, socialnih spremembah, ki jih je oblikoval čas, sproti vnašal novosti, nove pouarke, ki so bili sad razmišljanja in hotenja generacij, ki so se zvrstile v njegovi redakciji in v naši skupnoti, vse do današnjih dni, kot se okolju prilagaja vsak živ organizem. Ohranjal pa je svoje bistveno poslanstvo: s svojim pisanjem je vključeval našo skupnost v tok življenja celega naroda in širšega sveta. Bil je vseskozi borec za naše nacionalne pravice in za naše enakopravno vključevanje v skupnost enakopravnih in svobodnih ljudi - kot njegov prednik Partizanski dnevnik, ki je nastal iz istih temeljnih želja, v najhujšem času, ko so bile te želje še sen, za katerega je bilo potrebno zastaviti svoja življenja. Primorski dnevnik ima danes svojega dvojčka Republiko. V novih razmerah, ki so se izoblikovale z osamosvojitvijo Slovenije in njenim prehodom v pluralistični politični sistem in tržno gospodarstvo, se mora to poslanstvo uresničevati po meri sedanjega časa. Ce je smer, v katero moramo iti, tista, ki vodi v vedno večjo medsebojno povezanost v tem delu Evrope, potem to pomeni tudi za nas, da moramo biti za to usposobljeni, ker bo naša enakopravnost slonela predvsem na naši enakovrednosti. Ta je pa odvisna od kvalitete našega dela od naše sposobnosti biti normalno vključeni v normalno življenje v tem razvitem delu sveta. Povsem jasno je, da je za nas, slovensko narodnostno skupnost v Italiji, načrt slovenske države, da se vključi v Evropsko skupnost, tudi naš načrt! ... Da vidimo v tej integraciji tudi mi svoj zgodovinski cilj, ker bo tedaj, ko ga bomo dosegli, zbrisana vsaka črta ločnica med nami in jedrom našega naroda... in ker se bodo edino v oblikovanju takšne perspektive lahko hitreje uresničevala tudi naša pričakovanja, da bi na tej zemlji, kjer smo doma, mogli živeti kot priznana in v vseh pravicah spoštovana skupnost. Da bo ta naša »zgodba« uspešna, moramo biti kreativni in učinkoviti. Naše možnosti morajo biti predvsem tiste, ki jih ponuja naš prostor, pri čemer smatramo, da je ta naš prostor prvenstveno tisti, kjer prebivamo Slovenci. Ce gremo v evropsko integracijo, potem moramo imeti pred očmi najprej kulturno, gospodarsko in vsakršno drugo povezovanje vseh narodovih komponent: jedra in manjšinskih delov slovenskega naroda v sosednjih državah. Tako nam bo lažje tudi povezovanje s svetom, začenši s sosedi. Najbolj viden korak, ki smo ga bili Slovenci v Italiji sposobni storiti do sedaj v tem smislu (čeprav ni edini!), je ravno projekt Primorski dnevnik - Republika. Ta naš dvojni časopis mora biti danes predvsem dober in uspešen časopis, kajti le takšen bo lahko pomemben in vpliven med Slovenci, da nam bo v spodbudo in pomoč pri vsej nadaljnji demokratični in civilizacijski rasti. Le tako bo lahko v našem času ostal, v svoji tehnološki modernosti in z odločno vizijo prihodnosti, tudi dosledno zavezan hrepenenju tistih naših pogumnih ljudi, ki so pred petdesetimi leti pognali skozi ciklostil Partizanski dnevnik, da bi z njim pomagali osvobajati naš narod. ITALIJA - FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Ponedeljek, 5. julija 1993 RIM / VELIKO ZADOVOLJSTVO MINISTRA ZA DELO GINA GIUGNIJA SPOR / OPENSKI JUSARJI VLOŽILI PRIZIV NOVICE Različni odmevi na dogovor o ceni dela Ob širokem odobravanju negativni oceni SKP in MSI Kdo naj upravlja jusarsko imovino Pristanska stališča nadzornega odbora Predsednik openskega jusarskega odbora Pavel Milič RIM - Dogovor o cepi dela, ki so ga v soboto dosegli sindikati in delodajalci z odločilnim posredovanjem vlade, je bil tudi včeraj v središču Številnih komentarjev. Posebno zadovoljen je z njim minister za delo Gi-no Giugni, čigar ime je tesno povezano s Statutom delavcev iz začetka sedemdesetih let in ki je seveda tudi tokrat bistveno prispeval k oblikovanju vladnega dokumenta. »Gre za pravo ustavo sindikalnih odnosov. Nočem pretiravati, vendar v njem je vse, kar mora biti,« je povedal v daljšem pogovoru s časnikarji. Giugni je poudaril, da gre za sporazum o načelih in postopkih, ki zadevajo vse gospodarske sektorje in ki ima tudi velik politični pomen. Najprej zato, ker je bil dosežen v politično zelo zahtevnem času, ko so politične stranke v razsulu, potem pa tudi zato, ker njegova sklenitev dokazuje, da dejansko obstaja nek reformistični pol v italijanskem političnem življenju. Po ministrovem mneju je dogovor važen, ker dejansko ohranja temelje socialne države, in to proti toku današnjega časa. »Prav zato ga še bolj cenim,« je pristavil minister. Predstavniki sindika- tov CGIL, CISL in UIL so včeraj potrdili globalno pozitivno oceno o sporazumu, ki ga bodo sicer dokočno podpisali šele 22. junija, potem ko se bodo o njem neposredno izrekli delavci. Nekoliko bolj hladne pa so ocene v krogih delodajalcev. Glavni direktor Confin-dustrie Innocenzo Cipol-letta je včeraj dejal, da je največja pridobitev sporazuma v tem, da je odpravil avtomatično povezavo med poviški plač in stopnjo inflacije. Sicer pa je poudaril, da je sporazum pravzaprav »bela stran, na kateri bo treba šele napisati konkretne pogodbe«.S tem v zvezi naj omenimo, da bodo prvo delovno pogodbo na osnovi novih pravil sklenili po vsej verjetnosti v kemijski industriji. Delovna pogodba za 250 delavcev tega sektorja namreč zapade 30. novembra in področni sindikati CGIL, CISL in UIL so že začeli razmišljati, kako oblikovati platformo zahtev. Sicer pa je v soboto doseženi dogovor zlasti med političnimi strankami vzbudil zelo različne reakcije. SKP ga je odločno negativno ocenila, prav tako, čeprav z nasprotnega brega, glavni tajnik MSI Fini, ki je dejal, da gre za »zmeden kompromis«. Predstavniki vladnih strank pa so sporazum pozdravili. Tako vsedržavni tajnik PSI Otta-viano Del Turco, ki se je udeležil prvega dela pogajanj o cehi dela kot pridruženi tajnik sindikata CGIL. Z zadovoljstvom je podčrtal, da so se tokrat izognili napakam, ki so jih napravili ob sklenitvi sporazuma o ukinitvi premične lestvice 31. julija lani. Povolj-no oceno sta nadalje izrazila tajnik PLI Raffaele Costa ter član vodstva PRI Gianni Ravaglia, ki je poudaril, da je dogovor okrepil Ciampijevo vlado, in to na predvečer pomembnega vrha sedmih najrazvitejših držav G7 v Tokiu. TRST - Predsednik openskega jusarskega odbora Pavel Milič je pretekli petek vložil priziv na pokrajinski nadzorni odbor proti odloku, s katerim je taisti nadzorni odbor 26. maja letos razveljavil sklep openskega jusarskega odbora, da da v najem neko zemljišče. Openski jusarji so namreč prepričani, da so člani nadzornega odbora ukrepali napak in da so enostransko tolmačili norme, ki zadevajo jusar-ske pravice. Naj nekoliko natančneje pojasnimo, za kaj gre. Openski jusarski odbor je 13. aprila letos soglasno sprejel sklep, da da v najem nekemu zasebniku za štiri leta 280 kvadratnih metrov v kraju, ki mu domačini pravijo Stajbce blizu openske železniške postaje. Pokrajinski nadzorni odbor pa je, kot rečeno, 26. maja sklep razveljavil, češ da je zemljišče v resnici občinska last, pa čeprav je podvrženo jusarskim pravicam, in da openski jusarski odbor tako in tako »nima pristojnosti, da bi sprejemal juridično rel-vantnih aktov, ki bi lahko spreminjali obstojnost ali namembnost« taksnih terenov, to pa zato, ker »nima juridične osebnosti«, kot jih nimajo posamezni zaselki neke občine. Skratka, po mnenju pokrajinskega nadzornega odbora naj bi jusarski odbori imeli le pristojnost izražanja predlogov in mnenj. Openski jusarji v svojem prizivu spodbijajo točko za točko navedena izvajanja pokrajinskega nadzornega odbora. Najprej poudarjajo, da je na zadevni teren v zemljiški knjigi vknjižena openska srenja, dobesedno »la Comune di Optschina«, in torej ne Občina Trst. Gre očitno za skupno in nedeljivo lastnino Opencev, za upravljanje katere bi moral skrbeti odbor, ki so ga Openci za to izvolili na osnovi zakona 278 iz leta 1957. Openski jusarji poudarjajo, da za- kon ne postavlja nikakih meja temu »ločenemu upravljanju«, pa tudi, da je zgrešeno sklepati, da jusarski odbori nimajo juridične osebnosti, ker jih nimajo zaselki, saj so vendar izvoljeni na osnovi podobne zakonodaje kot občinski sveti. Zaradi vsega tega openski jusarji zahtevajo, naj pokrajinski nadzorni odbor razveljavi svoj odlok z dne 26. maja. Ni treba posebej poudarjati, da gre vse prej kot za spor o »oslovi senci«. Gre dejansko za načelni spor o pristojnosti jusarskih odborov, katerim tržaška občinska uprava sistematično krati pravice. ŠKOFIJE / VRSTE NA MEJI MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE / V DVORANAH CRISTALLO IN TRIPCOVICH Začel se je množični poletni beg iz mesta Veliko Tržačanov se je napotilo v Istro Pri Škofijah so bile včeraj zjutraj dolge vrste avtomobilov namenjenih v Slovenijo (Foto Ferrari) MIGRACIJA / SREČANJE V ZURICHU Stališče izseljencev FJK o manjšinski problematiki »Sanjski« utrinki iz operet nato pa recital Ute Lemper Izbor operetnih arij bo na sporedu še v četrtek in petek Stara znanca festivala Daniela Mazzucato in Max Rene Cosotti na starem vlaku VIDEM - Izseljenci po svetu ne smejo več biti obravnavani kot problem za matično domovino, še manj kot folklora, temveč kot možnost vzpostavljanja tvornih stikov med dvema »domovinama«: takšno stališče zastopa Deželna ustanova za vprašanja migracije, ki je konec junija v Zurichu pripravila prvo od šestih srečanj v vidu septembrske konference, ki bi se je morali udeležiti tudi predstavniki deželnega političnega, gospodarskega in kulturnega Življenja. V Švici je 45 delegatov zastopalo organizacije izseljencev iz FJK, med temi so bili tudi predstavniki Zveze slovenskih izseljencev. Predsednik Zveze Pio Cencigh je predvsem naglasil pomen manjšinske problematike, ki bi jo morali predvsem brati kot element sožitja in sodelovanja med državami. Na njegov predlog so v sklepni dokument uvrstili tudi točko, v kateri se zavrača vsak poskus nestrpnosti in zapostavljanja manjšin, istočasno pa se poudarja nujo po ovrednotenju furlanske kulture in slovenske v Nediških dolinah in vseh drugih manjšin, ki živijo na območju FJK. TRST - Z julijem se je začelo pravo poletno razpoloženje, ko ljudje začnejo odhajati na dopust ali pa gredo vsaj na dnevno kopanje v bližnjo Istro. Zato so bile zjutraj na mejnih prehodih s Slovenijo, seveda predvsem na »južni« strani, dolge vrste avtomobilov. Številni nedeljski kopalci so nadaljevali potovanje proti priljubljenim turističnim krajem na Hrvaškem, tako da so morali še preko ene državne meje. Cez dan je bilo mesto prazno, saj so se ostrili, ki niso mogli ali si niso poželeli kopanja in sončenja, podali vsaj na bližnji Kras ali pa kam drugam v osvežilno senco. Veliki val dopustov se še ni pričel, zato so jutranjim vrstam sledile večerne, ko so se kopalci in drugi izletniki vračali domov. Vendar pa večjih zastojev včeraj še ni bilo. • Breda Pahor TRST - Letošnji Mednarodni festival operete, ki bi zaradi finančnih težav gledališča Verdi lahko tudi bil zadnji, nadaljuje svojo pot »s polno paro«. Prispodoba je povsem umestna, saj druga predstava letošnjega programa nosi naslov »Ljubezen je kot vlak«. Prireditelji so si ga sposodili iz operete Jeana Gilberta, s katero se začenja izbor arij iz bolj ali manj znanih operet, ki jih izvajata stalna gosta tržaške operetne sezone priljubljena Daniela Mazzucato in Max Rene Cosotti. »Sanjski sprehod« je koprodukcija gledališča Verdi'in skupine La Contrada, po petkovi premieri v gledališču Cristallo pa bo na sporedu samo še dvakrat, in sicer v četrtek zvečer in v petek popoldne. V soboto, 10. t.m., pa bo na odru dvorane Tripcovich zablestela zvezda mednarodnega ozvezdja Ute Lemper. Najprej na kratko o o-peretnem »vlaku«, ki bo še dvakrat zavozil iz dvorane Cristallo: režiser Francesco Macedonio je celotni predstavi želel dati nekakšen sanjski prizvok, saj pravi, da opereta lahko sodi le v sanjski svet ali pa v preteklost, seveda ne v doživetja vsakega posameznika. Zato jo je treba tudi dandanes še tako doživljati in vedeti, da gre za lahkotno igro. Tako je zastavljena tudi predstava, v kateri poleg sopranistke in tenorista, na- stopajo še Orazio Bobbio kot povezovalec, plesalca Giorgia Cappelli in Luciano Pasini, pianist Livio Cecchelin in violinist Antonio Kozina. Za glasbeno priredbo oziroma povezavo arij je poskrbel Livio Cecchelin, za kostume Fabio Bergamo, za koreografijo pa Corrado Canulli. Operetni vlak v gledališču Cristallo ima kar 24 postaj, na katerih nas napev spomni na opereto, ki je imela več ali manj uspeha. Izbrali so seveda najlepše arije, tako da je bežen utrinek iz posamezne operete vselej pri- jeten. Nekatere operete in avtorji pridejo večkrat na vrsto, v tokratno potovanje je bil največkrat uvrščen Imre Kalman, še posebej z »Grofico Marico«, potovanje pa se zaključi z Lebarjevo »Veselo vdovo«. V dvorani Tripcovich pa bo po odličnem Caba-retu spet na vrsti musi-cal, tokrat z recitalom slavne nemške interpretke Ute Lemper. Med drugim je za vlogo Sally Bowles v nemški postavitvi musicala Cabaret, ki ga je režiral Jerome Savary, prejela nagrado Moliere. V Trstu bo Ute Lemper predstavila »Iluzije« (Illusions): gre za izbor slovitih pesmi dveh velikih zvezd preteklosti, in sicer Edith Piaf in Merlene Dietrich. Kot je povedala Ute Lemper, ki je sama sestavila in oblikovala recital, je rabila veliko poguma, da se je spopadla s pesmimi, katerim sta svetovni sloves in večno slavo dali genialni interpretki. Glede na prodajni uspeh videa s posnetki recitala bi lahko trdili, da ji je tvegani podvig uspel. Vsekakor pa ima Trst samo eno priložnost, da se o tem prepriča. Del Turco: »Occhetto nam dolguje pojasnila« LYON - »Lider DSL Achille Occhetto nam dolguje pojasnila. Ne more trditi, da je DSL edini predstavnik italijanskega socializma. Ne more eno govoriti v Milanu, kjer obstaja zavezništvo s SKP, drugo pa v Lyonu«. Tako je v Lyonu, kjer se je včeraj zaključil kongres prenove francoskih socialistov, dejal tajnik PSI Ottaviano Del Turco, ki se je srečal z italijanskimi novinarji. Z izjemo te izjave (Occhetto je dejal, da »smo bili in smo glavna sila italijanskega socializma« ter da je DSL »edina leva sila, ki je še ostala na nogah« v Italiji), je del Turco zelo pozitivno ocenil Occhettov govor: »Njegove besede so nam všeč, manj so nam všeč njegove izbire,« je še pristavil socialistični tajnik.Tako predsednik Socialistične internacionale Mauroy kot Del Turco sta zanikala, da bi bila PSI v karanteni: »Bilo je 90 tujih delegacij,« je pojasnil Mauroy, »in izbira DSL nima nobenega pomena za italijanski notranji položaj, v katerega se nočemo vmešavati. Occhetto predstavlja bivšo komunistično stranko, v kateri je prišlo do pozitivnega razvoja in ki je od oktobra v Socialistični internacionali. Ce bi bila govorila tako Occhetto kot Del Turco, bi si bili lahko zastavili kakšno vprašanje.« Umri kipar Carla Paganini MILAN - V petek je v Milanu, kjer se je tudi rodil leta 1917, umrl kipar Carlo Paganini. Kiparstvu se je posvetil od mladih nog, na Akademiji Brera pa je diplomiral leta 1941. V tistem obdobju je aktivno sodeloval pri beneškem bienalu, pri trienalu v Milanu in kvadrienalu v Rimu. Leta 1976, ob 200-letnici neodvisnosti, so ga povabili v ZDA, kjer je v Pfiladelphii razstavil nekaj risb in skulptur. Paganini ni nikoli zanemaril risanja, s pomočjo katerega je tudi razvil in ohranil stik z literaturo (Galvino, Vittorini, Kafka). Od leta 1974, po prezgodnji smrti edinega sina, se je poskusil tudi z gledališčem (med drugim je bil scenograf pri RAI v Milanu). Otroci iz Černobila v Reggio Calabrii REGGIO CALABRIA - V Reggio Calabrio je včeraj dopotovalo 27'otrok iz Belorusije, in sicer z okuženega področja okrog Černobila. Otroci bodo mesec dni gostje pri družinah, ki so se odzvale na pobudo ustanove »Pomagajmo jim živeti« iz Temija. Ustanova je v tiskovnem sporočilu poudarila, da število otrok, ki so najbolj podvrženi posledicam radioaktivne kontaminacije, presega 600 tisoč: tvegajo razna obolenja, kot raka na ščitnici in levkemijo. Bombni atentat na šolo v Kalabriji ARENA (CATANZARO) - Neznanci so prejšnjo noč izvedli bombni atentat na poslopje osnovne šole, ki ga gradijo v Areni. Skoda znaša okrog 70 milijonov lir. Pouk v poslopju, ki ga gradi podjetje 61-letnega Giuseppa Setteja, bi se moral pričeti v prihodnjem šolskem letu. Settejevo podjetje je pred dvema letoma že utrpelo bombni atentat, kateremu so sledile telefonske grožnje. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da gre za izsiljevanje. Po poskusu samomora dekle podleglo poškodbam RIM - Potem ko se je zaprla v kopalnico, je 16-letna G.D.P. poklicala sestro in ji dejala, da ima rada vso družino. Sestri in bratu (starši so odšli zdoma s prijatelji) se je njeno početje zazdelo sumljivo, vstopila sta v kopalnico in opazila odprto okno. Bilo je že prepozno: dve nadstropji niže je na pločniku ležalo negibno truplo. Zaman je bil ves trud zdravnikov, poškodbe na glavi so bile prehude in včeraj ponoči je G.D.P. izdihnila. Svojci si ne znajo razložiti, kaj jo je privedlo do usodne odločitve. Letos ji sicer v šoli ni šlo najbolje (obiskovala je prvi razred nekega inštituta za usoposabljanje in zaostala), vendar je to, kot je dejala sestra, ni niti najmanj pretreslo. Kaže tudi, da ni doživela nobenega ljubezenskega razočaranja. Francesco Pisano za rešetkami REGGIO CALABRIA - Milanska policija je aretirala 38-letnega zobozdravnika Francesca Pisana, bolj znanega kot »u diavulu«. Pisano ni nikoli opravljal svojega poklica, zato pa je bil osumljen poskusa umora, združevanja v zločinske namene, posesti orožja, poškodb in kraje. Policija meni, da gre za vidnega člana istoimenske družine iz Rosama, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo orožja in mamil ter z izsiljevanjem. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene Oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvafe in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST - GORICA Ponedeljek, 5. julija 1993 SSK / POKRAJINSKI IZVRŠNI ODBOR KMEČKA ZVEZA / POKUŠNJA KRAŠKIH VIN Z novimi prijemi k tvornemu iskanju skupnega jezika O povolilnih perspektivah bodo razpravljali na deželnem zasedanju Vinska proizvodnja na Krasu se izboljšuje Pozitivno mnenje izvedenca Mirana Vodopivca »V trenutku, ki je za slovensko manjšino v Italiji posebno težek in ko se v Trstu povzpenja na oblast skrajna desnica, bi morali Slovenci iskati skupen jezik za Cim uspešnejšo obrambo svojih pravic in interesov, tudi v okviru demokratičnih prizadevanj. Zato bi morale slovenske organizacije in organizirane politične skupine konCno enkrat odgovorno opustiti svoje ozke partikularizme oziroma svoje nezgodovinske monopole in hegemonizme ter se odpreti k tvornemu medsebojnemu dialogu za dograjevanje skupnega demokratičnega prostora, v katerem bi se vsak pripadnik naše narodnostne skupnosti Čutil svobodnega in enakopravnega ter s tem tudi bolje ovrednotenega. To je potrebno, tudi s pomočjo novih organizacijskih prijemov.« Tako je razmišljal tržaški pokrajinski izvršni odbor stranke Slovenske skupnosti na svoji zadnji redni tedenski seji, na kateri je z zaskrbljenostjo zabeležil zaostrovanje odnosov med nekaterimi komponentami naše manjšine, ki smo mu priča v zadnjih Časih. Gre za probleme, je reCeno v tiskovnem sporočilu SSk, ki jih bo tržaški del stranke poglobil v petek, 9. t.m„ na seji pokrajinskega sveta, na katerem bo sicer govor predvsem o perspektivah po zadnjih volitvah, celotna stranka pa na deželnem zasedanju, ki bo 12. t.m. v Doberdobu. Na to zasedanje so poleg elanov strankinega deželnega sveta vabljeni tudi vsi kandidati SSk na zadnjih deželnih in pokrajinskih volitvah na Goriškem in Tržaškem. Begunci iz Bosne preko Trsta Pri Rabojezu je včeraj prekoračilo mejo 45 beguncev iz raznih krajev Bosne in Hercegovine, ki jim je bilo omogočeno v okviru operacije »Poženi kolesa miru«, pri kateri sodelujejo razne organizacije tudi s Tržaškega, da se zatečejo pred vojno vihro v gostoljubno zavetje sicilskih družin. Na mejo so prispeli dobre pol ure pred napovedanim Časom, nakar je konvoj nadaljeval svojo pot proti ronskemu letališču, kjer so se begunci'vkrcali na letalo, ki jih je odpeljalo proti jugu. Jože Koren Kakšen je bil vinski pridelek na tržaškem Krasu-letnika 1992? O tem je bila beseda v petek zveCer v Ušajevi domačiji v Nabrežini, kjer je Kmečka zveza s svojo strokovno službo priredila pokušnjo kraških vin tega letnika tistih vinogradnikov, ki so upoštevali in se ravnali po navodilih strokovne službe Kmečke zveze. Gost za to priložnost je bil mag. inž. Miran Vodopivec, izvede-nec-svetovalec iz Veterinarskega in kmetijskega zavoda v Novi Gorici, ki spada pod ministrstvo za kmetijstvo vlade Republike Slovenije, pokušnje pa so se udeležili tudi predstavniki vseh treh slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem, ki že leta podpirajo delovanje strokovne službe Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu podpredsednika KZ Silvana Ferluge, je o delovanju strokovne službe Kmečke zveze in o pomembnih dosežkih, ki jih je služba dosegla na področju izbčljševanja našega vinskega pridelka, spregovoril njen vodja dr. Mario Gregorič, nato pa je inž. Vodopivec strokovno analiziral in opi- Med pokušnjo - debato v Ušajevi domačiji (f. KROMA) sno predstavil vsak primerek vina na pokušnji. Najprej so bili na vrsti vzorci Vitovske garganje, najbolj avtohtone kraške sorte belih vin, vinogradnikov Ušaja, Lupinca in Kanteja. Sledili so trije primerki Malvazije vinogradnikov Skerka, Ote in Kanteja, en primefek riz-vanca Mueller-Turgau vinogradnika Ušaja, en primerek Sauvignona vinogradnika Ferluge, en primerek Chardonaya vinogradnika Colje in dva primerka kraškega terana vinogradnikov Rada Miliča in Pepija Milica. Po izčrpni ne le analizi vsakega primerka marveC obenem tudi »zgodovinski« predstavitvi vsake sorte in njenih značilnosti, je inž. Vodopivec poudaril ugotovitev, da se vinska proizvodnja na tržaškem Krasu vidno izboljšuje po zaslugi uvajanja novih proizvodnih postopkov, pri Čemer pa je tudi dejal, da nikakor ni treba zaradi tega opuščati tistega, kar je bilo v proizvodnji naših prednikov dobrega, paC pa dobro nadgrajevati s boljšim. Pri tem je treba tudi upoštevati zahteve sodobnega okuša in skratka tržišCa, saj si kraška vina zaslužijo, da na ta tržišča tudi prodrejo in se na njih uveljavijo. Povzel je tudi splošno ugotovitev, da so med kraškimi vini letnika 1992 bele sorte vsekakor boljše, medtem ko teran ni dosegel visokih kvalitet in spominja bolj na matično trto refošk. Po predstavitvi oz. pokušnji se je razvila še razprava, v katero so posegli tajnik KZ Edi Buka-vec, ki je poudaril pomen strokovnega sodelovanja inž. Vodopivca s strokovno službo KZ in prizadevanja Kmečke zveze za izboljševanje naše vinske proizvodnje, kakor tudi kmetijstva v celoti; predsednik Tržaške kreditne banke Egon Kraus, ki je poudaril predvsem važnost uveljavitve kraških vin na kakovostnih tržiščih in ugotavljal, da med našimi gostinci, z nekaterimi izjemami, še vedno ni dovolj odzivnosti za ponujanje kraških vin svojim gostom. O svojem delu in izkušnjah so kaj povedali tildi nekateri prisotni vinogradniki, predvsem Edi Kante, tako dr. Gregorič kot Edi Bukavec pa sta še posebej pohvalila vzorno delo in priljubljenost vinskega tehnika strokovne službe Kmečke zveze Stefana Rosatija na terenu. SOLIDARNOST / GORICA - OSIJEK GORICA / ZAČENJA SE 32. REVIJA SEGHIZZI Prizadevanje Caritasa za letovanje dijakov Trenutek miru, daleč od krvave vojne V soboto popoldne je na mejo prispela skupina dijakov iz Osijeka in njihovih spremljevalcev. Odpeljali so se naprej proti Gradežu, kjer bodo letovali v kampingu Tenuta Primero. Letovanje jim je omogočila nadškofijska Caritas, v sodelovanju z nekaterimi drugimi ustanovami in zasebniki, ki bodo na različne načine, tudi z nu- denjem oskrbe, pomagali dijakom iz Osijeka. Za včeraj smo napovedali tudi drugo solidarnostno pobudo, vendar se ni uresničila. Iz Sarajeva namreč nista prispela - zelo verjetno zaradi ponovne zaostritve bojev - ravnatelj in novinar dnevnika Oslobodjenje. Na sliki - foto Studio Reportage - gosti iz Osijeka ob prihodu v Gorico. Poslanica $ sporočilom o miru med narodi V tekmovalnem delu sodeluje 17 zborov Zborovsko petje - sinonim prijateljstva in miru. Pod tem geslom se danes v Gorici začenjajo prireditve ob 32. mednarodnem pevskem natečaju C.A. Seghizzi, ki se bodo odvijale do konca tedna. Od danes do 7. t.m. bo potekalo mednarodno zborovanje, od 7. do 10. julija pa bo tekmovalni del prireditve, na kateri bo sodelovalo sedemnajst zborov iz devetih evropskih držav. Mednarodna pevska prireditev se odvija v sodelovanju in prijateljstvu, nenaklonjenem obdobju, pa tudi v težavnih gmotnih okoliščinah. Vojna divja samo nekaj sto kilometrov daleč od Gorice... Prav zato so prireditelji ob začetku manifestacije, ki ima za sabo več kakor tri desetletja, izdali poslanico, s katero potrjujejo vrednote miru in prijateljstva, ki so bile glavni cilj pobudnikov pevske revije, seveda poleg visoko zastavljenih umetniških ciljev. Prav s prirejanjem mednarodnega pevskega srečanja si je Gorica v Evropi inna drugih celinah pridobila na tisoče prijateljev, ki jih prav gotovo navdajajo podobni občutki in želje. Bil je to velik doprinos k zbliževanju narodov. Žal nas stvarnost, ki je tako blizu nas, opozarja, da se temne strani zgodovine tudi ponavljajo. Kljub temu pa je treba po začrtani poti nadaljevati s še trdnejšo zavestjo.Torej sporočilo letošnje manifestacije ostaja mir in prijateljstvo med narodi. Tako poslanica prirediteljev, ki imajo pred sabo naporen teden. Simpozij o zborovskem petju bo v konferenčni dvorani razstavišča, medtem ko bo tekmovalni del prireditve v veliki dvorani telovadnega društva na Battistijevem trgu. 98-letna upokojenka Italia Montena, 89-let-na upokojenka Maria Giuseppa Termini, 63-letni upokojenec Delfine Caucig, 91-letna upokojenka Maria Tom-ba, 93-letna upokojenka Cesira Marchig vdova Specogna, 19-letni Alessandro Leban, 61-letni upokojenec Gio-vanni Zotti, 86-letni Al-do Giugni ter 67-letna upokojenka Clelia Trombini vdova Bocca-ti. KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Lezioni di piano«. Režija Jane Cam-pion. Zlata palma na festivalu Cannes 93. CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00 »Dracula«. : : LEKARNE ____________V PRVIH JUTRANJIH URAH____________ V nesreči na avtocesti pri Gonarsu je umri 1 Metni Mattia Mastroianni, tri osebe pa so bile ranjene Na avtocesti, v bližini kraja San Giorgio di Nogaro, je v prvih jutranjih urah ugasnilo življenje 18-letnega Mattia Mastroiannija iz Gorice, Ul. Garzarolli 132. V isti nesreči so bile ranjene tri druge osebe, 21-letni delavec, zaposlen v elektroinš-talaterskem 'podjetju Paolo Černič iz Sovodenj, Ul. Slataper, 7, 19-letna Florinda Ma- stroianni iz Gorice, Ul. Garzarolli 132 in 18-letna Elisabetta Sellan, prav tako iz Gorice, Ul. Garzarolli 132. Černič se bo moral zdraviti 20 dni, 7 oziroma 15 dni pa Florinda Mastroianni in Elisabetta Sellan. NesreCa se je zgodila nekaj po tretji uri zjutraj, na južnem pasu avtoceste, to je v smeri proti Trstu. Golf, ki ga je vozil Paolo Černič, je trčil v železno ograjo ter se prevrnil. Pri tem je Mattia Mastroianni zadobil zelo hude telesne poškodbe in je umrl med prevozom v bolnišnico. Menda se je skupina vračala domov po zabavi na plesišču. Ranjenci so na zdravljenju v Palmanovi. Včeraj smo poročali o težki nesreči dveh mladeničev, 21-letnega Giulia Neriottija in 22-letnega Marca Gella iz okolice Verone, ki sta prišla v Gradež na letovanje. Zdravita se v bolnišnici na Katinari, njuno stanje je še zmeraj zelo kritično, medtem ko bo 24-letni An-drea De Iuri, ki se je z avtomobilom zagozdil v tovornjak za pobiranje smeti v Škocjanu, ozdravel v enem mesecu. VCERAJ-DANES Iz matičnega urada goriške občine v tednu od 27.junija do 3. julija . RODILI SO SE: Sabrina Rigonat, Diletta De-marchi, Simone Bavosa, Andrea Visintin, Loren-zo del Torre in Michele Vidoz. UMRLI SO: 67-letni upokojenec Oscar Malic, 69-letna upokojenka Ga-briella Meduedi, 83-let-na upokojenka Lidia Pizzul vdova Simsig, 70-letni upokojenec Hilarij Jeretic, 66-letni upokojenec Achille Pahor, 88-letna upokojenka Vio-landa Colja vdova Figelj, DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117., tel. 711315 POGREBI Danes, ob 8.30, Ga-briella Meduedi, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10. uri, Angelo brumat, iz bolnišnice Janeza od Boga, ob 11.30 Oskar Malic, iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi na tradicionalno vaško ŠAGRO danes, 5. julija ples z ansamblom POMLAD in nastop baletne skupine »Club diamante« iz Turjaka. ,-A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Trstu naslednje teCaje: - za dodeljeno uradniškemu delu -1. letnik (1.200 ur). - za uradnike uvozno-izvoznega podjetja -.2. letnik (1.200 ur) - za kuharje -1. in 2. letnik (1.200 ur letno.) -osnove informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur) - elektronske razpredelnice (60 ur) - urejevanje besedil (60 ur) - urejevanje datotek (60 ur) - začetniški teCaj ruščine (70 ur.) - izpopolnjevalni tečaj za gostince (30 ur) - strojepis z videotipkanjem (150 ur) - osnovna informatika za prizadete (50 ur) - gledališka šola (150 ur) - splošno kmetijstvo (150 ur) - za animatorje (40 ur) Vpisovanaje in podrobnejše informacije do 30. julija t. 1. na začasnem sedežu Zavoda, Ul. Re-voltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen sobote od 9.00 do 13.00 ure. Za teCaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Ci-cerone 8, tel. 362941. KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Arri-va la bufera«, r. Daniele Lu-chetti, i. Diego Abatantuono. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Hol-ly Hunter, Harvey Keitel. EXCELSIOR AZZURRA -18.100, 20.05, 22.00 »Luna Park«, r. Pavel Longuine. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »La gatta e la volpe«, i. Jack Nichol-son, Ellen Barkin. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Trauma«. EDEN - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 20.00, 22.00 »In mezzo scorre il fiume«, r. Robert Redford. LUMIERE - 20.00, 22.00 »La bionda«, r. S. Rubini, i. N. Kinski. GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov -Jutri: 21.15 »Mio cugino Vincenzo«. RADIO - 15.30, 21.30 »Una moglie molto infede-le« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 5. julija 1993 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 21.40 in zatone ob 6.55. Jutri, TOREK, 6. julija 1993 BOGOMILA CJ LEKARNE Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. julija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije . ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. M PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi v petek, 9.t.m., ob 20.30 celovečerni koncert pred cerkvijo sv. Martina na Proseku. Vabljeni. □ OBVESTILA SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289). SKLAD »M. Cuk« prireja KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289) ZSKD OBVEŠČA, da bo od danes dalje urad v Trstu odprt po sledečem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8.30 do 14.; torek in Četrtek od 8.30 do 17. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi danes, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje s pisateljem Zorkom SimCiCem. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV je začela nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju U. Vrabcu. Prosimo, da morebitne zadevne prispevke nakažete na t.r. št. 01/7401/22 pri TKB in na t.r. št. 11385 pri HPO. S_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 15. julija izlet na SvišCake z možnostjo vzpona na Snežnik. Vpisovanje bo jutri, 6. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicero-ne 8. HI solske vesti GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29. MALI OGLASI OSMICO odprejo v ponedeljek v Zgoniku št. 4 pri Igorju Miliču. Postrežba z domačim prigrizkom. OSMICO so odprli na Opčinah pri KvrtiCevih. Točijo belo in Črno s prigrizkom. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samatorci. Vabljeni. OSMICO ima Branko Slavec v MaCkoljah št. 133 (cesta za Prebeneg). OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. ■ OSMICO ima v Zgoniku Janko Kocman do 4. julija. OSMICA je odprta pri Ušaju v Nabrežini. NUDIM lekcije iz slovenščine. Interesenti naj telefonirajo na št. 220726. LANCIA DELTA 1300 LX, letnik 86, sivo metalizi-rane barve, v odličnem stanju prodam zaradi nakupa avta višje kubature. Cena po dogovoru. Tel.St. 040-200377. PRODAM zaradi selitve leseno kotno kuhinjo 3,4m x l,35m s hladilnikom in zmr-zovalnikom, štedilnikom, z dvojnim pomivalnim koritom, visečo ocejevalno omarico, mizo s štirimi stoli, v dobrem stanju. Telefon št. 228778. PRODAMO pet lesenih oken z dvojnim steklom in navojnicami (rolete). Te-* lefon 0481-78080 ob kosilu ali večernih urah. PRISPEVKI Ob rojstnem dnevu mame Lojzke darujeta Pepka in Bernard Skerlavaj z družinama 100.000 lir za Sklad za popravilo orgel na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Karla Calzi darujejo Li-via SosiC 20.000 lir ter jušta, Armida in Danci 100.000 lir za Sklad za popravilo orgel na Opčinah. V spomin na očeta Genjo-ta in svaka Egona ter ob 1. obletnici smrti svaka Ladija (28.6.) daruje Sonja z družino 100.000 lir za FC Primorje, 100.000 lir za FC Primorec in 100.000 lir za Patronat MAC. V počastitev spomina pok. Serafa Hrovatina in Ivanke SosiC daruje Irma Kraus 50.000 lir za Sklad za popravilo orgel na Opčinah. Ob življenjskem .jubileju darujejo 60-letniki z Opčin, od Banov in s Ferlugov 150.000 lir za Sklad za popravilo orgel na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Ivanke SosiC in Karla Grgiča darujet Pepka Skerlavaj in Berta Vremec 60.000 lir za Misijon patra Kosa. V počastitev spomina Karla Kalca daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za SKD Skala - Gropada. V spomin na pok. Karla Calzi darujejo Anica, Adi, Eda, Julka, Mila, Marcela, Renata in VVilma 115.000 lir za PZ Vesela pomlad. V drag spomin na strica Ninija darujejo nečakinje Carmen, Livia, Meri in Nadja 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kon-tovelu in 50.000 lir za KD Kontovel. Ob obletnici smrti drage mame Marije Sancin in tete Pepke daruje hčerka Sida 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Kalca darujejo so-vašCanke Zofka (št. 93), Angelca (št. 23), Marija (št. 6), Zofija (št. 71), Milka (št. 99), Rožina SosiC, Vera in Marija (št. 29) in Štefanija iz Bazovice 160.000 lir za SKD Skala - Gropada. V spomin na Nado Stoka darujeta Dimitrij in' Sonja 100.000 lir za Dijaško mati- V spomin na strica Karla Starca daruje Vekoslav Rupel 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na dragega Glauka Turka daruje družina 100.000 lir za PZ Jacobus Gallus, 100.000 lir za spomenik Ubaldu Vrabcu, 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 100.000 lir za SKD Barkovlje in 100.000 lir za KK Cicibona. V spomin na ljubega zeta Glauka daruje Mara Debelli 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 50.000 lir za Društvo prijateljev - Ul. Donizetti 3. Namesto cvetja na grob g. Selme Mauri daruje delovni kolektiv vrtca Boljunec 210.000 lir za onkološki oddelek otroške bolnišnice Burlo Garofolo. NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. sVccaVe/nVa \^^mSV/7/i/zcate sVtti DRUGAČNE POČITNICE Z IZKUŠNJAMI IMPRESIONISTOV NA POLETNEM TEČAJU SLIKARSTVA od 8. do 15. avgusta ob bregovih Tilmenta Informacije: Ul. Rossini 12 - TRST - Tel. 040/639273 SVET Ponedeljek, 5. julija 1993 G7 / PRED TOKIJSKIM VRHOM NOVICE Očitki in obtoževanja Zahod bi Japonsko rod prisilil do bi bolj no široko odprlo vrata zo njhove izdelke - Koko se znebiti rekordnega trgovinskega presežka? - Samo ZDA dolgujejo Japonski 46 milijard dolarjev Podatki, ki so jih stati- nico z neprijetno zave-stiki objavili tik pred vr- stjo, da se je junija neza-hom najbogatejših držav poslenost v ZDA povečana svetu, ne obetajo na la za desetino odstotka in tokijskih pogajanjih nič zdaj dosega sedem odsto-dobrega. Ameriški pred- tkov za delo sposobnih sednik Bill Clinton bo šel Američanov, naročila na pot v japonsko prestol- ameriškim podjetjem, ki Barbara Kramzar morda najbolj realistično novi svetovalci svojemu napovedujejo bližnjo go- predsedniku zanesljivo spodarsko prihodnost, pa predložili dokaze o naj-padajo že tretji mesec za- novejšem skoku že tako povrstjo. Hkrati so Clinto- velikanskega japonskega Japonci so pred začetkom srečanja najbogatejših dobro poskrbeli za varnost (Jelefoto: AP) presežka, ki je v letu do 31. marca dosegel rekordno višino 126 milijard dolarjev. Samo Američani dolgujejo deželi vzhajajočega sonca nekaj veC kot 46 milijard. Zato lahko v Tokiu pričakujemo nove salve obtožb na japonski raCun, naj tako kot leta 1986 z razvpitim sporazumom o polprevodnikih odprejo svojo proizvodnjo za ameriške in evropske proizvajalce, trgovine pa za izdelke iz držav, ki z japonsko tekmujejo za gospodarsko zmago v 21. stoletju. Tudi nadaljevanje tokijskega scenarija je lahko napovedovati: japonski politiki in finančniki se bodo ameriških in evropskih obtoževanj branili s podatkom Mednarodnega denarnega sklada o tako rekoč ena-'kem uvozu na prebivalca - v letu 1991 naj bi povprečen Japonec uvozil za 1900 dolarjev tujih dobrin, American za 2000, Evropejec pa za 1800. Japonski voditelji bodo Ameriko povprašali, zakaj ne poskrbi za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, saj so sami za reševanje svoje gospodarske krize lani v zadnji injekciji namenili kar 116 milijard dolarjev. In Ce še to ne bo pomagalo za utišanje Clintona in njego- vih svetovalcev, ki vneto zagovarjajo »usmerjeno trgovino« tudi za Ameriko, Ce že vplivno japonsko ministrstvo za industrijo in tehnologijo (MITI) premeteno nagaja vsemu svetu, se bodo Japon-•ci sklicevali na svojo najhujšo politično krizo po drugi svetovni vojni. Res je, v Tokiu pada zaradi korupcije in podkupovanj ena ministrska glava za drugo, za 18. julij napovedane volitve pa prinašajo veliko negotovosti. Napovedujejo, da bo morala Liberalno-de-mokratska stranka, ki je 38 let po drugi svetovni vojni suvereno vodila gospodarsko, finančno in politično življenje v državi, po volitvah deliti oblast z opozicijo. Zaradi tega se bo morda zamajal enkratni japonski korporacijski sistem, ki ga v zadnjih letih sicer pretresajo hude finančne borzne in politične krize. Toda japonski tekmeci upajo, da bo država po volitvah ranljivejša in manj sposobna nasprotovati zahtevam tekmecev. Japonske politične težave pa lahko ugajajo samo tistim ekonomistom, ki so prepričani, da je prav dežela vzhajajočega sonca kriva za sedanjo gospodarsko krizo v razvitem svetu, za negotovo usodo urugvajskega kroga mednarodnih pogajanj o liberalizaciji in 36. milijo- nov brezposelnih v razvitih državah. Ideološki nasledniki Adama Smitha, oCeta teorije svobodne trgovine, ne soglašajo z njimi. Ko opozarjajo na velikanske prednosti, ki jih je liberalizacija trgovine po drugi svetovni vojni prinesla vsemu svetu, trdijo, da so sedanjega zastoja krivi vsi. Evropske države s protekcionizmom, ki ga celo same med seboj odpravljajo le z velikimi težavami, ščitijo svoj predragi socialni sistem in v zadnjih letih rade ali nerade pomagajo graditi združeno Nemčijo. Združene države Amerike pa so med reaganizmom pozabile, da morajo namesto v najvišji sloj in v spopad s Sovjetsko zvezo vlagati v vse svoje ljudi. Seveda ima v oCeh zagovornikov svobodne trgovine tudi vase zaprta Japonska veliko Črno piko, ni pa edini krivec za njen zastoj. Sedanje besedne trgovinske vojne razlagajo s preprostim dejstvom, da je hladnovojne ureditve konec, zato si skuša vsaka od velikih sil izbojevati boljše izhodišče za 21. stoletje. Zato tudi bližnji vrh najbolj razvitih držav v Tokiu še ne bo tista prelomnica, ki bo svetovne voditelje izučila, da potrebuje nova izhodišča za novo stoletje ves svet - in ne samo posamezne države ali območja. Opazovalci ZN zapuščajo Bagdad BAGDAD - Vojaški inšpektorji Združenih narodov bodo danes zapustili Bagdad, ker jim, kot je povedal predstavnik misije ZN Niki ta Smidovich, niso dovolili snemanja objektov, kjer naj bi IraCani delali vojaške poskuse. Varnostni svet ZN je Iraku že zagrozil s protiukrepi, Ce ne bo spoštoval odločitve in pogojev, ki jih je mednarodna skupnost sprejela po porazu Iraka v zalivski vojni. Skupina vojaških strokovnjakov je v Bagdadu že od 4. junija, v tem Času pa ni dobila dovoljenja za postavitev kamer. (Reuter) Neredi na Severnem Irskem BELFAST - V Belfastu v Severni Irski so se v noCi s sobote na nedeljo nadaljevali veliki neredi protestantov, ki so napadli enote policije. Trije pripadniki varnostnih sil so bili ranjeni, policija pa je priprla štirinajst demonstrantov. Protesti so sledili petkovemu pogrebu pripadnika skrajne protestantske organizacije Ulsterske prostovoljne sile. Irske oblasti nove nemire pričakujejo 12. julija, ko bodo protestanti praznovali obletnico zmage sil VVilliama Orangea, ki so v bitki pri Boyneu leta 1690 porazile sile katoliškega kralja Jamesa. (Reuter) Haiti na poti v demokracijo FORT - AU-PRINCE - Po dolgotrajnih pogajanjih sta voditelj uporniške vojske, ki je pred dvema letoma izvedla prevrat, Raoul Cedras in demokratično izvoljeni predsednik Jean Bertrand Aristide podpisala sporazum, na podlagi katerega naj bi v državi ponovno zavladala civilna vlada. Šestdnevna pogajanja so potekala pod vodstvom predstavnika ZN Danteja Caputa, kmalu pa naj bi se v VVashingtonu sestali še predstavniki posameznih parlamentarnih političnih strank Haitija. (Reuter, Telefoto: AP) Dubrovniške poletne igre bodo DUBROVNIK - Letošnje Dubrovniške poletne igre, prireditev, na kateri sodelujejo številni domači in tuji kulturni ustvarjalci, bodo kljub zaostrenim razmeram na Hrvaškem potekale od 10. julija do 25. avgusta. FRANCIJA / KONGRES SOCIALISTOV »Francije ne smemo prepustiti desničarjem!« Novi predsednik stranke je Michel Rocard PARIZ - Po katastrofalnem rod. »Socialisti smo se vmi-porazu na parlamentarnih li,« je dejal njihov novi vodi-volitvah marca letos so fran- telj Michel Rocard. Na konfe-coski socialisti na tridne- renči je večina delegatov - le vnem kongresu stranke, ki se pet od 145 jih je glasovalo je končal včeraj, slavili prepo- proti - podprla kritično poro- Sto neodločnih dni Balladurjeve vlade PARIZ - V torek bo minilo prvih sto dni delovanja nove francoske vlade, ki jo vodi premier Edouard Balla-dur. Čeprav je vlada zapisala, da se bo zavzemala za zmanjšanje proračuna in obresti ter pripravila pot za privatizacijo državnih podjetij, je še vedno odprto vprašanje, ali se ji bo dejansko posrečilo državo potegniti iz gospodarske recesije. Premiera Balladurja še vedno podpira 68 odstotkov volilcev, vendar pa jih je še veliko skeptičnih glede gospodarske prihodnosti države. Trenutno je brez dela že veC kot tri milijone Francozov, kar pomeni 11, 4 odstotka, strokovnjaki pa napovedujejo, da bo stopnja,nezaposlenosti do leta 1994 še naraščala. Balladur je pozval delodajalce k ustvarjanju novih delovnih mest, medtem ko ga opozicija nenehno obtožuje, da je na tem področju še vedno storil premalo. (Reuter) Čilo o delu stranke pod Frangoisom Mitterrandom, ki ga je predstavil Jean Paul Huchon. »Socialisti imamo pravico kritično oceniti svoje delovanje, nimamo pa pravice pustiti, da se Francija pomakne na desno,« je poudaril Rocard. Poslanci niso razpravljali o morebitnem povezovanju z drugimi strankami, so pa zavrnili možnosti preimenovanja stranke in se zavzeli za nadaljnje izključevanje vere iz šol, za odločen boj proti nezaposlenosti in neomejenemu podeljevanju francoskega državljanstva tujim državljanom. Vodja italijanske Demokratske stranke levice Achile Occhetto, ki se je udeležil kongresa, je pozval k oblikovanju »nove evropske levice« in poudaril, da bi morali Socialistično internacionalo hitro in korenito reformirati. (Reuter, STA) AMERIČANI PRIHAJAJO Predhodnica je že na poti V Makedonijo prihajajo vojaki ‘iz tako imenovanega berlinskega bataljona BONN - Manjša skupina ameriških vojakov, ki bodo v Makedoniji pripravili vse potrebno za prihod tristo-clanske enote, se je danes odpravila v to najjužnejšo republiko nekdanje Jugoslavije, je novinarjem sporočil predstavnik ameriškega vojaškega letalstva. V Skopje bodo najverjetneje poleteli iz oporišča Tegel v Nemčiji. Omenjena tristoclanska skupina ameriških vojakov se bo v Makedoniji pridružila približno sedemsto Skandinavcem, ki tam pod zastavo ZN že nadzorujejo mejo med Makedonijo in Srbijo, da severna soseda ne bi skušala izzvati spopadov tudi v tej republiki. Seveda imajo pri vrsto problemov, najhujši med njimi je ta, da meja med državama ni označena, saj Srbija meje nekdanjih republik obra- vnava kot interne, ne pa kot mednarodno priznane. Srbske zahteve po severnem delu Makedonije so seveda dobro znane, vendar pa Beograd za zdaj ni dal odločnejše podpore poskusom v Makedoniji živečim Srbom, da bi izvedli »revolucijo« po znanih scenarijih s Kosova, Vojvodine, Hrvaške ali Bosne. VVashington je s svojo odločitvijo o pošiljanju majhne skupine vojakov v Makedonijo ubil vsaj dve muhi na en mah. Svet mu ne more veC očitati, da ni pripravljen posredovati v nekdanji Jugoslaviji tudi vojaško, domača javnost ga ne more obtožiti za nepotrebno izpostavljanje življenj mladih Američanov, Srbom pa je tako namignil, da najbrž ne bi bil pripravljen sprejeti še nadaljnjega širjenja vojne. (M. E. in agencije) ' REPUBLIKE NEKDANJE SZ / KOMUNISTI SE VRAČAJO Moskva je pretkano vrnila na oblast nekdanje kadre Ševardnadze, Alijev in Rahmanov so nekdaj služili veliki SZ Vanora Bennett / Reuter GAND2A, AZERBAJDŽAN - Sovjetski imperij je mrtev. Živel sovjetski imperij! Demokratično izvoljenim predsednikom nekdanjih sovjetskih republik, ki so z nacionalistično politiko pomagali razdreti SZ, se dogajajo prav neprijetne stvari. Pred osemnajstimi meseci je moral pred jeznimi množicami iz države pobegniti gruzijski predsednik Zviad Gamsahurdija, pred šestnajstimi dnevi je predsedniški stolček na skoraj enak način zapustil azerbajdžanski predsednik Abulfaz Ecilbej. Med tema dvema dogodkoma se je zvrstila množica nekdaj Moskvi zvestih komunistov, ki so bili v zadnjem obdobju njenega obstoja zamenjani, zdaj pa so se spet vrnili na nekdanje položaje. Zadnji med njimi, ki se je vrnil na oblast, ne da bi ga za to pooblastil kateri od državnih organov ali izvolilo ljudstvo, je sedemdesetletni nekdanji partijski funkcionar iz Azerbajdžana Gaj dar Alijev. V Gruziji je podoben primer nekdanji sovjetski zunanji minister Edvard Sevadnadze, ki je bil izvoljen za predsednika države, potem ko je ta položaj dejansko že zasedel. V Tadžikistanu je oblast po krvavi državljanski vojni lani prevzel nekdanji sovjetski funkcionar Imamali Rahmanov. V vseh primerih je »novemu« voditelju grozil voditelj dobro oborožene milice in vsakič so prihod »novega« voditelja ljudje pozdravili z izrazi olajšanja. Ko so tuji investitorji obljubili, da lahko dobro sodelujejo tudi z »novimi« oblastmi«, so bile začetne skrbi o morebitnem izničenju demokratičnih prizadevanj vsakokrat pozabljene. »V vsakem primeru pride na oblast bojevnik,« meni neki tuji diplomat, »toda po očitnem boju za oblast in glasno izrečenih bojaznih, da bi spopadi utegnili prerasti v popolno državljansko vojno, oblast pride v roke človeka stare šole. Razmere postanejo jasnejše, Ce vmesno obdobje opazujemo le kot pripravo na prihod »novih« starih oblastnikov. V vseh opisanih primerih so Rusi z brezplačnimi dobavami orožja »pomagali« upornikom. In vsakič je Moskva take obtožbe odločno zanikala. Petintridesetletni Suret Guseinov, vodja upornikov in milijonar, ki je obogatel s trgovino z volno, je zdaj azerbajdžanski premier. Toda preden se preda slastem krvavo priborjene oblasti, bi moral dobro premisliti. Tadžikistanski vodja uporniške milice, ki je bil pred tem bančni ropar Sangak Safarov, je že mrtev. Ustrelili so ga na eni cestnih pregrad prav ob zaključku državljanske vojne. Samo osem mesecev po izvolitvi Edvarda Sevar-dnadzeja so razorožili in onemogočili poveljnike uporniških milic. Vsi ti pa so se borili z ramo ob rami z Rusi, dokler so se upirali nacionalističnim državnim voditeljem, ki Moskvi niso ustrezali. FELJTON Nove države ■ stare pregrade ( 2 ) Mejni prehod Cop lezi na pragu zakarpatske Rusije. To je del današnje Ukrajine, kijev obdobju med obema svetovnima vojnama spadal pod Češkoslovaško in je še danes etnično močno heterogen. Vozimo se skozi nekaj madžarskih naselij, potem pa cesta kmalu zavije Cez Karpate. Čeprav je to glavna cestna povezava med Budimpešto in Kijevom, je cesta naravnost škandalozna. Cestišče ni utrjeno, zato so v asfaltu strahotne luknje. Potovalna hitrost je neznatna. Te ceste niti v sanjah ne moremo primerjati s cestami v pribaltskih državah, ki so Cisto nekaj drugega in se povečini lahko mimo merijo vsaj s slovenskimi. Vse več Ukrajincev govori - ukrajinščino Prva stvar, ki jo lahko ob cesti vseskozi opazujemo, pa je »ukrajinjenje« vseh krajevnih tabel in kažipotov. Ta zahodni uniatski del Ukrajine je namreč bistveno bolj obdržal ukrajinski jezik v javni rabi kot preostali deli države. Ukrajinjenje se kaže v nadomeščanju ru- skih končnic z ukrajinskimi in predvsem v dodajanju posebne ukrajinske končnice i. Marsikje so to opravili precej po domače, kar z razpršilcem. V Lvovu na železniški postaji so tako že vsi napisi samo še ukrajinski. To omenjam zato, ker na vožnji skozi ravno tako »neodvisno« Belomsijo na nobeni postaji nisem mogel zaslediti kakršnegakoli napisa v belorušCini. Belorusija je pac kulturno že skoraj povsem msificirana, kar velja tudi za vzhodne ukrajinske industrijske pokrajine. Od Ukrajinke, ki je bila pred dnevi v Kijevu, pa zvem, da je na ulicah prestolnice že slišati veC ukrajinšCine kot pred letom ah dvema. V Ukrajini ukrajinščino vračajo v javno življenje za marsikoga kar preveč na silo oziroma prehitro. Gotovo pa bodo rezultati tega tukaj bistveno hitrejši in večji kot v jezikovno tako msificirani Belorusiji. Tam zdaj sicer uvajajo pouk v belorušCini v prve razrede osnovnih šol, vendar imajo silne težave s pomanjkanjem učbenikov in tudi ustreznega učiteljskega kadra. Sicer pa mi je neka Belorusinja na poti razlagala, da pravzaprav ne ve Cisto dobro, zakaj se je morala Belorusija osamosvojiti. Ob peripetijah, ki jih Jelcin doživlja na domačem političnem prizorišču, so oCi vse svetovne javnosti uprte samo v Rusijo. Utrujeni ruski medved ima pac še vedno močno sapo. Tako nas mediji naravnost bombardirajo s poročili o stiskah tamkajšnjega prebivalstva in velikanski inflaciji, ki duši gospodarski razvoj. Nihče pa svetu jasno ne pove, da je petdesetmilijon-ska Ukrajina morda še bolj potrebna zahodne pomoči in da so tu nekateri problemi še teže rešljivi. Tako kot druge nemške republike je tudi Ukrajina uvedla novo začasno valuto, ki bo sčasoma postala pravi ukrajinski denar - karbovanec. Zaenkrat so ti papirnati boni precej neuglednega videza. Ta valuta ima še bistveno višjo inflacijo kot ruski mbelj. Ker je nismo imeli, so nam branjevke na železniških postajah z veseljem sprejemale ruski mbelj kot očitno »solidno tujo valu- to«. Sicer pa se v vsakem lokalu hitro najde kdo, ki ti je pripravljen zamenjati trdno valuto. Standard prebivalstva v Lvovu je v primerjavi s pribaltskim zelo boren. Ker primanjkuje bencina, lahko na cesti opaziš le malo osebnih avtomobilov. Za trdno valuto bencin seveda dobiš brez težav. Na železniški postaji nas oblegajo umazani in bedno oblečeni otroci, ki prosjačijo. Za vlak je meja še odprta Z vlakom Lvov-Riga se končno odpravimo na nočno vožnjo Cez Belomsijo v Litvo, med katero nas kljub dvema državnima mejama ne zmoti noben obmejni organ. Zanimivo je, da se domačinom zdi popolnoma normalno, da na vlaku še ni meje, na cestnih prehodih pa ta že obstaja. Sprašujem jih, ah tega ne izrabljajo tihotapci. Ob tem se vsi veselo režijo in potrdijo, da je to natančno tako. V Vilniusu nas je pričakala prava vojska turističnih Piše: Jure Senegačnik delavcev, ki je potem skrbela za nas. Najprej je bil to mladi in silno simpatičen ruski podjetnik Valerij iz Sankt Peterburga, ki je »na terenu« vse organiziral in rezerviral. Z dopisi in faksi se tu pac še ne da organizirati vsega. Poleg njega je bila ravno tako simpatična prevajalka v srbohrvaščino. Teh imajo v Rusiji dovolj, vendar zaradi pomanjkanja srbsko in hrvaško govorečih turistov ostajajo brez dela. Oba sta se na vsej poti res izkazala. Poleg njiju so prišli še lokalna vodička za Vilnius, šofer, lokalni litovski koordinator dela in še neki dodatni koordinator. Zanj mi ni bilo povsem jasno, zakaj je z nami, Čeprav smo se ves čas nekaj »dogovarjali«. Čutiti je, da so vsa delovna mesta »na prepihu«, saj so v preteklosti ljudi Cez mero zaposlovali. Nelogično je, da si delo, ki bi ga na zahodu opravljal en turistični delavec, tu deli pet ljudi, po drugi strani pa nas je en sam šofer vozil brez posebnega počitka tudi od osmih zjutraj ves dan in vso noC do štirih zjutraj naslednjega dne. LJUDJE IN DOGODKI Ponedeljek, 5. julija 1993 NOVICE Požar v turškem hotelu podtaknil sam lastnik ANKARA - Necip Yeniggun, lastnik hotela v kraju Van na jugovzhodu Turčije, je preiskovalcem priznal, da je sam podtaknil požar, v katerem je izgubilo življenje 11 gostov, 27 pa jih je bilo ranjenih. Vennigun je želel od zavarovalnice izterjati premijo, s katero bi lahko poravnal svoje dolgove, ki znašajo tri milijarde turških lir (okrog 450 milijonov v našem denarju). V hotelu je polil bencin, nakar je zažgal še parkirani avtomobil, da bi zgledalo, da gre za teroristično dejanje. PoCetje pa se je -tragično končalo: kot je lastnik še povedal, ni nameraval uničiti vsega poslopja, še manj pa povzročiti smrtne žrtve. Spopad med kubansko obalno stražo in prebivalstvom HAVANA - Med neredi, ki so izbruhnili v četrtek v Cojimaru blizu Havane, je izgubilo življenje vsaj šest ljudi, med katerimi je bil tudi 4-letni otrok, štirje drugi pa so biti huje ranjeni. Kubansko notranje ministrstvo sicer govori o incidentu, do katerega naj bi prišlo, ko je neko ameriško plovilo hotelo odpeljati veC domačinov. Obalna straža naj bi uporabila strelno orožje, pri Čemer so tri osebe izgubile življenje, nekaj pa jih je bilo ranjenih, med njimi tudi poveljnik ameriškega Čolna. Tamkajšnji očividci pa trdijo, da se je med kubansko obalno stražo in prebivalci, ki so prišli na obalo, potem ko so slišali streljanje, vnel pravi boj: domačini so metati kamenje in vzklikali proti vladi, neki 16-letni fant pa naj bi padel pod streti, ker je kričal »morilci«. Dve uri zatem so štirje tovornjaki pripeljali posebne agente, ki naj bi aretirali 500 prebivalcev Cojimara. Egipt zahteva ekstradikcijo šejka Abdela Rahmana KAIRO - Egipt je vCeraj od ameriških oblasti tudi uradno zahteval ekstradikcijo Omara Abdela Rahmana, duhovnega vodjo egiptovskih integrati-stov, ki so ga aretirati v petek v New Yorku. Abdela Rahmana in 47 njegovih pristašev v Egiptu obtožujejo, da so leta 1989 pred mošejo v Fayyu-mu, okrog 90 km jugozahodno od Kaira, raniti nekega agenta in hujskali množico k nasilju. Ameriške oblasti so že pred Časom odredile izgon Abdela Rahmana, potem ko je ob vstopu v ZDA, kamor je prišel iz Sudana, dal lažne izjave. V pričakovanju na prizivno razpravo pa je šejk ostal v ZDA, kjer so te dni v vseh večjih mestih poostriti varnostne ukrepe, da bi preprečili morebitne atentate integralistov. V ZDA sumijo, da je Abdel Rahman odigral pomembno vlogo (Čeprav uradno ni bil ničesar obtožen) v atentatu, ki je 26. februarja v VVorld Tra-de Centru terjal 6 smrtnih žrtev in veC kot tisoC ranjenih, ter v načrtu (ki ga je FBI sicer zadnji trenutek odkril), po katerem naj bi pognati v zrak Stekleno palaCo in druge objekte v Manhattnu. Doslej so aretirali vsaj dvanajst ljudi, ki so povezane z egiptovskim šejkom. Nov škandal pretresa anglleško kraljevo družino LONDON - Samo pred mesecem dni se je Serena Stanhope, zaročenka sina princese Margaret, prvič pokazala v javnosti s kraljevo družino, ko jo že skušajo moralno linčati. Tednik The People je »poiskal« nekega bivšega Sereninega zaročenca, Alexandra Slacka, ki ni štedil s podrobnostmi. Dekle naj bi se ne ustavila pred ničemer, izstopale pa naj bi zlasti njene atletske sposobnosti in erotična domišljija: neke noCi naj bi preplezalo tri metre visoko ograjo, da bi ga lahko dohitelo pod šotorom v nekem ekskluzivnem teniškem klubu. Postelja jima ni preveč dišala, raje sta obiskovala javne parke. Neke noCi naj bi dekle pijano in s strganimi nogavicami zapustilo stavbo v Chelsei. Da bi še bolj »popopral« svoje pisanje, je The People objavil ogromno fotografijo blondinke, ki s strganimi nogavicami leži na tleh. Upor proti kliniki za pedofile LONDON - V kraju Upton-upon-Sevem na jugu Anglije ni veC miru: med materami je zavladal alarm, otroci so terorizirani, policija je v pripravnem stanju, občinski svetovalci so se mobilizirati: napovedan je prihod 26 pedofilov, ki naj bi se zdraviti v Čudoviti zgradbi, ki jo je ob robu mesteca kupila neka dobrodelna ustanova. V vasi je nastal pravi upor: »Ti pokvarjenci ne bodo pod ključem,« pravijo. Doslej niso prav nic zalegle pomirjevalne besede nekega funkcionarja vsedržavnega združenja za varstvo otroštva, Ceš da za otroke ni nobene nevarnosti. RUSHDIE / IZGREDI V TURČIJI Iran: Kriv je Zahod Satanski stihi žaljivi za vse muslimane TEHERAN - Nasilne demonstracije proti tinskemu prevodu Satanskih stihov Salmana Rushdieja, ki so v preteklih dneh v turškem mestu Šivaš zahtevale 40 mrtvih in okrog 150 ranjenih, so moCno odjeknile v iranskem tisku. Najbolj razširjeni tukajšnji dnevnik Islamska republika je včeraj v svojem uvodniku zapisal, da odgovornost za žrtve nosijo vsi tisti, ki so »hoteli žaliti vero nekega ljudstva«, in še zlasti islamski odpadniki. Podobno stališče je zavzel tudi Teheren Times, teheranski dnevnik v angleščini, ki se sicer na splošno drži zmernejše linije, saj ga berejo v glavnem tujci. Po pisanju tega časopisa naj bi odgovornost za žrtve nosil Zahod, ki brezpogojno podpira Rushdieja, katerega je imam Homeini 14. februarja 1989 obsodil na smrt. Časopis poudarja, da dogodki v Sivasu dokazujejo, kako so Satanski stihi globoko žaljivi ne le za Islamsko republiko, temveč za celotno islamsko skupnost. Prav tako naj bi bila Rushdiejeva obsodba na smrt stvar vseh muslimanov. SOMALIJA / POLP2AJ JE ZELO NAPET V zbirnem centru umrli trije pribežniki iz Etiopije Včeraj zjutraj je prišlo do ponovnega spopada med oboroženimi Somalci in italijanskimi mirovnimi enotami MOGADIS - V Somaliji se nadaljujejo najrazličnejši spopadi in po ocenah številnih opazovalcev se je položaj v toliko poslabšal, da je že blizu situaciji izpred nekaj mesecev. V soboto se je število mrtvih v tej strahoviti vojni zvišalo še za tri (nekateri viri govorijo o štirih mrtvih): v centru za Somalce, ki so pribežali iz Etiopije, so umrle tri osebe, se- dem pa je bilo ranjenih. Tudi verzije o dogodkih so še precej nasprotujoče, saj nekateri vidi govorijo o spopadih med oboroženimi so-malskimi silami in enotami OZN, drugi pa o napadu Somalcev, ki je * bil uperjen proti letališču, vendar pa so jo skupili pribežniki iz Etiopije. Zbirni center je namreč v prostorih bivše visoke tehnične šole in se nahaja med »Četrtim kilometrom« in letališčem. Včeraj zjutraj so trenutni uporabniki centra novinarjem razkazovali veliko luknjo na stropu poslopja, ki bi jo lahko povzročila raketa ati granata iz havbice, vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti, kdo in od kod naj bi ju izstrelil. Sorodniki žrtev pa so zagotavljati, da je na center padla še Arabski vojak Združenih narodov nadzoruje skupino beguncev v Mogadišu druga raketa, ki je poškodovala zid, ki je obrnjen proti letališču, kjer so nameščene pakistanske enote v okviru sil OZN. Ostaja torej odprto vprašanje, kdo je pravzaprav ubil tri (ali štiri) civiliste. VCeraj zjutraj pa je prišlo do ponovnega spopada med italijanskimi vojaki in skupino oboroženih Somalcev, ki so se peljali na tovornjaku. Do spopada je prišlo na podeželski cesti približno 15 kilometrov severno od Moga-diša, po kateri se je italijanska kolona pomikala proti Baladu, kjer so nastanjene nekatere operativne enote Italijanov. Po izjava poveljstva Italfora je tovornjak z oboroženimi Somalci prestregel italijansko kolono, ji zaprl pot, s tem da se je postavil prečno in začel streljati proti italijanskim vozilom. S tovornjaka proti italijanskim vojakom so streljati s puškami, italijanska stran pa je enkrat izstrelila s topom. Takoj nato so Somalci poskakali s tovornjaka in zbežali proti bližnjim poljem. Ko so italijanski vojaki prišli do tovornjaka, niso našli nikogar, Po kratkotrajnem brezuspešnem zasledovanju pobeglih so italijanske enote z vozili nadaljevale pot proti Baludu. Tanki in vojaki so vsakdanji prizor za somalske otroke ŠVEDSKA / SVARILO FILIPINI / V PETEK JE NA REKI BOCAUE UMRLO VSAJ 300 OSEB Luknja v plasti ozona sedaj tudi nad arktiko KIRUNA (ŠVEDSKA) - Grožnja luknje v plasti ozona nad severnim tečajem postaja vse večja; politični predstavniki v kratkem ne bodo mogli več zapirati očesa nad to bridko realnostjo, temveč se bodo morati resno spoprijeti z vprašanjem, ki je življenjskega pomena za preživetje v tretjem tisočletju. Tako v skopem trdi najbolj ugledni raziskovalec ozona v atmosferi, profesor Jan Eglund, ravnatelj švedskega študijskega središča Esran-ge nedaleč od mesta Ki-runa. »Politiki radi pozabljajo na hude probleme, kakršnega na primer predstavlja redčenje ozonske plasti, ki ščiti planet pred ultravijoličnimi žarki, ki prihajajo predvsem s sonca. Kljub dosedanjim ukrepom o zmanjšanju uporabe sprejev, ki sodijo med najhujše krivce sedanje ozonske katastrofe, je Eglund prepričan, da bi se morali resneje in temeljiteje lotiti vprašanja redčenja ozona. Doslej je bil govor pretežno o redčenju te plasti nad južnim teCajem, sedaj se podoben fenomen pojavlja tudi nad severnim. Studijski center v Esrangeju je postavljen onkraj severnega tečajnika in je posebno opremljen za raziskovanje ozonske plasti. Njegove strukture razpolagajo z najbolj modernimi rekviziti in napravami, med katere spadajo tudi naprave za izstrelitev raket v vrhnje predele atmosfere in balonov za zbiranje in primerjanje podatkov, ki jih pošiljajo na zemljo sateliti. Znanstveniki v švedskem raziskovalnem središči so tudi projektirali in zgradili prvi umetni satelit za raziskovanje ozonske plasti. Ta satelit naj bi Cez dve ali tri leta izstreliti z norveške baze An-doya. Jan Englund se je še posebno zavzel za vprašanje redčenja ozonske plasti po raziskavi, ki jo je objavila znanstvena revija Nature. Revija je med glavne krivce za »ozonsko agonijo« prištela ogljikovodike, ki se zbirajo nad Antarktiko zaradi hladnejših temperatur v stratosferi (to je v višini od 10 do 50 kilometrov). Ta fenomen pa se je v zadnjih Časih nevarno povečal tudi nad severnim tečajem, kar naj bi lahko v teku pol stoletja privedlo do pravcate ozonske luknje tudi nad tem teCajem. Po mnenju švedskega znanstvenika se bodo morali Evropska skupnost in druge države v prihodnjih letih temeljito spoprijeti s tem problemom, nameniti bodo morali mnogo sredstev, da se fenomen zajezi, sicer bo prihodnost planeta nepredvidljiva. Prav zato se je Eglund odločil, da sproži v letih 1994/95 obsežno informativno akcijo, da bi osvestil svet o nevarnosti. Kljub nesreči se praznovanja ob Svetem križu nadaljujejo Predsednik države Fidel Ramos je včeraj obiskal svojce žrtev nesreče in obljubil denarno pomoč (Telefoto AP) FRANKFURT / DIMNIKARJI ZAHTEVAJO VIŠJE PLAČE Protest ljudi v črnih oblekah Dimnikarji v Frankfurtu te dni protestirajo: oblekli so se v svoje tradicionalne črne obleke in se podali na ulice, da bi zahtevali boiljše delovne pogoje in višje plače. Fotograf jih je posnel pred glavno frankfurtsko železniško postajo BOCAUE (Filipini) -Predsedstvo države govori o 326 umrlih, civilna zaščita pa trdi, da je v nesreči umrlo 271 oseb, pogrešajo jih pa 36: ne glede na nesoglasja glede števila mrtvih pa lahko trdimo, da se je petek zvečer na reki Bo-caue med praznovanjem Svetega križa pripetila velika tragedija. Na dan je med drugim prišlo, da se je na treh splavih, na katere je bila postavljena »plavajoča« cerkev, peljalo namesto 300 vsaj 500 oseb, kar je seveda predstavljalo veliko nevarnost za vse. Zato je notranji minister Rafael Aluman v javni izjavi govoril o »nemarnosti« organizatorjev. Vendar pa nadaljevanja praznovanj niso prekinili, kakor je kazalo takoj po tragediji. Guverner pokrajine Bucalan, v katero sodi območje, kjer se je odigrala tragedija, Roberto Pagdanganan je namreč izjavil, da praznika ni mogoCe preklicati, vendar pa da pozivajo prebivalce, naj omejijo slovesnosti. Tudi prizadeti, se pravi prebivalci, ki so v nesreči izgubili kakšnega izmed svojih najdražjih, so mnenja, da se praznik mora nadaljevati, ker gre za starodavno tradicijo. Včeraj pa so začeli sežigati trupla prvih oseb, ki so umrle, ko se je potopila »plavajoča« cerkev. Med ponesrečenci je še zlasti veliko žensk in otrok. Včeraj je sorodnike žrtev obiskal tudi predsednik Fidel Ramos in odredil finančno pomoC prizadetim družinam v višini 96 tisoč dolarjev. ELEKTRONSKI MEDIJI Ponedeljek, 5. julija 1993 ČEŠKA / PRVA KOMERCIALNA TELEVIZIJA Bo Zahod pokupil Vzhod? Na Češkem so te dni izdali pivo vsedržavno licenco zasebni televizijski družbi, kar je prvi primer v nekdanji vzhodni Evropi Dovoljenje za oddajanje TV programa so dodelili češko-ameriski družbi, kar je naletelo na mešan in polemičen odmev v javnosti. Češki primer orje ledino v vzhodni Evropi, ki je doslej poznala samo zasebne postaje na lokalni in regionalni ravni, pa še te so zvečine delovale z začasnimi dovoljenji ali celo brez njih. Primer je enako sporen doma in v soseščini. Številne vzhodnoevropske vlade, ki so se v pre-kucniskem obdobju na prehodu iz enopartijskega sistema v pluralizem hotele tako ali drugače polastiti radiotelevizije, se očitno le stežka sprijaznijo z dejstvom, da bi bile izpostavljene kritiki, ki jo financirajo tuji lastniki. Polemika na Češkem traja že vse od 30. januarja, ko so ustanovili nekakšen neodvisni svet za radiotelevizijo, ki ga je sicer imenoval parlament, vendar pa deluje bolj ali manj neodvisno od njega. Pristojnost tega telesa je predvsem razdelitev radiotelevizijskih frekvenc. Za Češko neodvisno televizijsko družbo iz Prage, ki si je, poleg javne in naročninske RTV, izbojevala prvo vsedržavno frekvenco, stoji šest ustanoviteljev, ki jih imajo za privržence predsednika Vaclava Havla in jih prištevajo med sredinske in levosredinske politične struje. Se bolj od tega pa priteguje pozornost dejstvo, da je tri četrtine kapitala (okoli 45 milijonov ameriških dolarjev) iz tujine in pripada Central European Development Corp., družbi pod nadzorstvom Američana Ronalda S. Lauderja, potomca znamenite Estee Lau-der, nesojene kraljice kozmetike. Omenjena družba je v boju za edino vsedržavno frekvenco premagala vseh petindvajsetih, kapitalno bolj domačih tekmecev - med drugimi tudi družbo, za katero je stal Turnerjev CNN. Neodvisni svet se je izrekel celo proti ponudnikom, ki so izrazito blizu desničarski stranki premierja Vaclava Klausa. Nasprotniki odločitve trdijo, da je prenagljena in da ponudnik programa ne zagotavlja varovanja »Čeških interesov«. Pod splošnim pritiskom je Daniel Korte, predsedujoči svetu, ki je podeljeval frekvence, 27. maja že objavil svoj odstop, vendar je obenem razglasil, da je bil pod močnim pritiskom vlade. Razvoj dogodkov na Češkem seveda ni osamljen primer, Čeravno so v Pragi doslej šli najdlje. Na Madžarskem si že dve leti neuspešno prizadevajo sprejeti novi zakon o radioteleviziji, ki bi urejal tako javno sfero kot komercialno. Zaradi nesporazumov v parlamentu, ki so sprožili celo odstavitev vodstva javnega radia in televizije, je kaj malo možnosti za skorajšnjo ureditev problemov. Pričakujejo, da se bo premaknilo šele po novih volitvah, ki naj bi bile letos jeseni. Podoben je položaj na Poljskem, kjer so v zadnjih dveh letih zamenjali kar tri vodilne garniture v javni RTV in kjer se zaradi lukenj v zakonodaji spopadajo s popolnim radiotelevizijskim brezpravjem: samozvane radijske in televizijske postaje vznikajo kot gobe po dežju, vendar pa druga drugo frekvenčno motijo in si odžirajo že tako ali tako skromen prihodek. Seveda je povsod poglavitna težava pomanjkanje razpoložljivih frekvenc. Na Češkem so za vsedržavno oddajanje na voljo le trije kanali, dva zaseda javna televizija. Licenca, ki jo je dobila zasebna družba za tretjo, je precej' rigorozna. Od najemnika zahteva, da kar 40 odstotkov programa ustvari doma, obseg reklamnega Časa pa omejuje na 13 odstotkov, Čeravno naj bi postaja živela izključno od reklam. Vendar pa ima zasebni ponudnik, ki začenja z oddajanjem v Pragi, daljnosežnejše načrte. Američani, na katere se opirajo podjetni Cehi in ki imajo svojo evropsko bazo v Berlinu, pričakujejo, da je postaja v Pragi šele zametek širšega vzhodnoevropskega omrežja, v katerega naj bi povezali več neodvisnih televizijskih postaj. Družba, ki si je že pridobila regionalno licenco v Berlinu, upa, da si bo lahko kmalu izbojevala tudi frekvenco na Slovaškem. Skupina ameriških poslovnežev, ki se ukvarja z medijskim prodorom v vzhodno Evropo, je bila ustanovljena leta 1990. Njeno delo koordinira Mark Palmer, ki je bil med letoma 1985-1990 ameriški veleposlanik na Madžarskem in je dolgoletni sodelavec ameriškega zunanjega ministrstva. Mediji so le del njihovih operacij. Predlani so ustanovili na Madžarskem tudi banCniško družbo z vložkom v znesku 10 milijonov ameriških dolarjev. Na področju medijev si Američani v vzhodni Evropi zlasti prizadevajo prehiteti evropske tekmece, še posebno nemške. Vendar izkušnja na Češkem vse bolj oživlja prepričanje - tako v Pragi kot tudi v drugih vzhodnoevropskih prestolnicah -da bi kazalo zakonsko omejiti obseg tujih naložb v elektronske medije. Takšno omejitev poznajo celo na zahodu, kjer tuja vlaganja zvečine omejujejo na 50-odstotni delež. !W?=r*?lrtSX>W>>. mt wcato s leamr 15 ttiouirr scjsastv s ... .....................iti liW9toTCm* H«w Wuk 1 m ,Pvf*i |iy BRISTOL / O CENZURI Gre za koristno izmenjavo mnenj in primerjanje televizijskih stvaritev, ki vselej izzove polemike. Letošnjega srečanja v angleškem Bristolu se je udeležilo skoraj tisoC dvesto televizijskih ust- varjalcev. Med drugim, Četudi povečini, so razpravljali o cenzuri. Gre predvsem za razširjeno prakso omejevanja objavljanja določenih tem, pri Čemer se - po mnenju udeležencev - javna RTV v ničemer ne razlikuje od komercialne. Drugačna naj bi bila le sredstva in prijemi. Predstavnica ameriške javne televizijske mreže PBS se je najodločneje upirala podmeni, da v Ozadja Zalivske vojne so na mnogih tv zamolčali - zelo razširjena je zlasti prikrita cenzura ZDA obstaja cenzura. Vendar je naposled le priznala, da je bilo mogoče objaviti dokumentarec o ameriški intervenciji v Panami samo na nekaterih območnih oddajnikih njene javne televizijske mreže, nikakor pa ne na celotnem ozemlju ZDA, medtem ko so najvecje in komercialne televizijske postaje o tem molčale kot grob. Dokumentarec The Panama Deception, ki razkriva podtalno delovanje predsednikov Reagana in Busha v Latinski Ameriki, so avtorji ponujali na vse strani, vendar je zagledal luč sveta samo na delu PBS. Podobno usodo je doživela tudi produkcija Izkušnje iz teme, ki so jo avtorji posneli v zvezi z Zalivsko vojno in ki med drugim razkriva, da so zavezniki v vojni z Irakom sami zažgali marsikakšno od kuvajstkih naftnih vrtin, krivdo za ekološko katastrofo pa v celoti naprtili Iračanom. Dokumentarec so sicer prika- zali na francoskem Cana-lu plus in BBC, ne pa tudi v ZDA in v nekaterih drugih zahodnoevropskih državah. Podobno usodo je doživela tudi kanadska dokumentarna drama, ki je obdelala zgodbo kanadskih pilotov, ki so med drugo svetovno vojno iz Anglije bombardirali nemška mesta. Pilote prikazuje v nenehnem stresu in strahu, kar je še danes v nasprotju z uradnimi prikazi zgodovinskih dogodkov. Marsikje dokumentarca niso prikazali samo zato, ker so v njem predstavili tudi spravo med nekdanjimi sovražniki - piloti zavezniških in nacističnih sil ter trpljenje prizadetega civilnega prebivalstva. V Kanadi je polemika o dokumentarcu dosegla celo parlament in televizija se je morala opravičiti za objavo, Ceš da je pomotoma izenačila storilce in žrtve. Kritikom nikakor ni šlo v račun, da so zavezniške vojake prikazali v običajni Človeški podo- bi: kot ljudi, ki so nagnjeni k strahopetnosti in bojazni pred sovražnikom. Kanadski dokumentarec sicer ni doživel usode osamitve - zavrteli so ga celo večkrat - vendar pa bo polemika, ki je sledila predvajanjem, marsikakšnega avtorja odvrnila od prikazovanja podobnih, Četudi izrazito človeških tem. Med razpravami na In-putu so se dotaknili tudi žgečkljivih dilem obravnavanja dogodkov o zadevah, ki so v sodnem postopku. Navedli so veC primerov očitnih zločinov in gospodarskih prestopkov, ki jih je dokumentirala kamera, pa so jih storilci še pred objavo uspešno onemogočili -Ceš da bi prikazovanje vplivalo na sodno odločitev. Avtorji so prepričani, da je šlo v vseh primerih za cenzuro. Objava raziskovalnega dokumentarca - šele po razsodbi sodišča - se jim ne zdi le Sizifov posel, marveč tudi razvrednotenje publicistične neodvisnosti. PODPORA Spodbuda za HDTV Po številnih polemikah se je Komisija Evropske skupnosti, torej nekakšna vlada dvanajstih držav članic zahodnoevropske integracije vendarle odločila podpreti razvoj televizije visoke ločljivosti (HDTV). Po sklepu, ki so ga medtem objavili tudi v uradnem listu dvanajsterice, bodo v prihodnjih Štirih letih samo za pripravo programov v novi tehnologiji namenili 228 milijonov ekujev (okoli 445 milijonov nemških mark). Med proizvajalci programov, najsi gre za javne ali komercialne televizijske postaje in ponudnike programov, ni kakšnega posebnega navdušenja nad HDTV. Na dlani je, da bodo morali nekaj let proizvajati programe hkrati v obstoječi in bodoči tehnologiji. Vzporedna produkcija pa zahteva seveda dodatne stroške, ki se bodo le poCasi obrestovali. Zaradi zadržanosti je vskočila Komisija ES, ki skuša s svojo finančno injekcijo pospešiti zanimanje za novo tehnologijo. Vendar pa so v Bruslju postavili pogoje: financiranje produkcij v novi tehnologiji bodo podprli le v višini 50 odstotkov produkcijskih stroškov. Sprva so nameravati razvoj tehnologije visoke ločljivosti podpreti s precej večjim zneskom - 1, 5 milijarde mark. Toda namero je preprečila Velika Britanija, ki se nasploh upira finančni podpori nove tehnologije, ki je predvsem domena francoskih, nemških in nizozemskih ponudnikov. V nasprotju s pričakovanji se je Komisija ES izrekla izključno za sofinanciranje programov (softvera) in ne tudi opreme (hardvera). Proizvodnja televizorjev za format 16x9 seje začela. Vendar pa so sprejemniki še precej dragi (okoli 15.000 DEM), zato bodo do nadaljnjega pritegovali bolj redke kupce. AVSTRIJA / NOVI POGOJI OGLAŠEVANJA Več reklame na RTV Dogovor med založniki in javno radiotelevizijo naj bi ostal nespremenjen do leta 2000 Mučno sporazumevanje o deregulaciji radia in televizije v Avstriji, ki je predvsem odvisno od dogovora o razdelitvi oglaševalskega kolaCa med elektronskimi mediji in tiskom, se je končalo s kompromisom. Kljub temu da se nekatera največja Časopisna podjetja s predlogom niso strinjala (Kronen Zeitung je glasoval proti, Kurier in VVirtschaftsvvoche pa sta se vzdržala), so se založniki in avstrijska radiotelevizija ( ORF) vendarle sporazumeli o naslednjem: od 1. januarja 1995 bodo dolžino reklamnih oddaj na RTV razširili na 25 minut na dan (doslej 20 minut). Leta 1997 pa naj bi skupno dolžino ekonomske propagande prek elektronskih medijev vnovič podaljšali - na 30 minut na dan. Tako bi zmanjšali pritisk na zvišanje RTV naročnine, kar bi bilo spričo povečanih stroškov sicer neogibno dejanje, Čeravno skrajno nepopularno. Seveda je mišljena skupna dolžina vseh radiotelevizijskih programov ORF. RaCun pokaže, da so se tekmeci dogovorili, da privolijo v oglaševanje v skupnem trajanju komaj pet odstotkov oddajnega Časa posameznih programov (izhajajoč iz povprečne dolžine 14 ur na dan). Dogovor med založniki in javno radiotelevizijo naj bi ostal nespremenjen do leta 2000. Seveda pa je bil potreben kompromis: medtem ko so nekoliko popustili lastniki nadregionalnih občil, so si lastniki manj donosnih regionalnih Časnikov izborili monopol. Avstrijska radiotelevizija bo smela še naprej objavljati samo tako imenovano vsedržavno reklamo. Zbiranje in objavljanje regionalnih in lokalnih reklam z nižjimi tarifami bo še naprej domena Časnikov. Sele z letom 1995 naj bi ORF smel oddajati tudi cenejšo lokalno reklamo, vendar bodo to dopustili samo regionalnim studiem in Se to v omejeni dolžini -do 5 minut na dan. Na osrednjii avstrijski radioteleviziji ORF, ki se bojuje z vsiljivo nemško komercialno konkurenco, sicer trdijo, da gre za gnil kompromis, ki doslej monopolni javni zavod komajda rešuje pred finančnim zlomom. Vendar pristavljajo, da je omenjena rešitev boljša kot nic. V združenju Časopisnih založnikov pa so prepričani, da je dogovor zadostno izhodišče za sprostitev monopola ORF na področju komercialnega radia, za katerega se časopisni založniki že dlje zavzemajo. ____ZDRUŽITEV_ Iz treh-ena Po sklepu ameriškega predsednika Billa Clintona so zavoljo varčevanja združiti nekoč ločene propagandne radijske postaje za tujino: Radio svobodna Evropa (Radio Free Europe), Radio Svoboda (Radio Liberty) in Glas Amerike (Voice of America). Hkrati je predsednik sklenil, da ameriški agenciji za informiranje (USIA) »prepusti oblikovanje programov v skladu s Časom po hladni vojni«. Združitev propagandnih oddajnikov bo v prihodnjih štirih letih, tako trdi Bela hiša, omogočila prihranek v višini 250 milijonov dolarjev. Naštete radijske postaje so ustanovili pred veC kot štiridesetimi leti, na vrhuncu hladne vojne. Kratkovalovni oddajniki, ki so jih ojacevali v Nemčiji, Turčiji in pozneje tudi na Finskem, naj bi bili bojevniki proti komunizmu in so jih predvsem usmerjali proti nekdanji Sovjetski zvezi in njenim političnim satelitom. Uradno so bili namenjeni alternativnemu informiranju tamkajšnjih javnosti, za katere se je predpostavljalo, da so obveščene enostransko in pristransko. Po razpadu Sovjetske zveze in postopni demokratični preobrazbi v vzhodni Evropi so v ameriški javnosti nenehno postavljali vprašanje delovanja in stro- škov omenjenih radijskih postaj. Tako v VVashingtonu kot tudi v številnih vzhodnoevropskih državah, kjer so omenjene postaje nekoč veljale za orodje vohunstva in diverzije, so se pojavili zagovorniki kontinuitete - Ceš da gre za pomembno pomoč pri zagotavljanju svobodnega pretoka informacij. Ruski predsednik Jelcin je celo dopustil, da radio Liberty, ki so ga pred desetletji ustanovili predvsem za prodor na sovjetska ozemlja, odpre uradno dopisništvo v Moskvi. Zdaj, ko je hladne vojne konec, se skuša ameriška vlada otresti nepotrebnega stroška in ga prenesti na zasebne mecene. WORlJDN€T I VV0RLDNET (M& ~v."! EUTEL13,0'E V 11.163GHZ ŠPORT 8 Ponedeljek, 5. julija 1993 TENIS / FINALE Wl MB LE DONSKEGA TURNIRJA Pete Sampras po štirih setih Zmaga v Wimbledonu je za Samprasa doslej najdragocenejša VVIMBLEDON - Pete Sampras je svoji rastoči zbirki lovorik z zmago v VVimbledonu dodal doslej najdragocenejšo. V ameriškem finalu je prvi nosilec turnirja in številka ena svetovnega tenisa premagal Jima Cou-rierja s 7:6, 7:6, 3:6 in 6:3, kar je njegova druga zmaga na turnirjih za Grand Siam. Courier je že drugič zapored izgubil v finalu Grand Slama, v Parizu ga je namreč prejšnji mesec premagal Sergi Bruguera, toda še zmeraj ostaja drugi na lestvici ATP. »Res je hudo izgubiti dvakrat zapored,« je dejal Courier. Tretji nosilec ni našel pravega orožja, da bi se uprl svojemu rojaku doma s Floride, ki je serviral 22 asov v primerjavi z njegovimi devetimi. Samprasu je dolgo Časa grozilo, da zaradi poškodbe ne bo mogel igrati v VVimbledonu, vendar pa se 21-letnik ni preveč obremenjeval s tem. Sampras je tako v desetih dvobojih že osmič premagal svojega tekmeca, od tega v vseh štirih finalnih dvobojih, za nagrado pa si je prislužil 305.000 funtov (461.300 dolarjev). Zmaga je tem bolj pomembna, ker je z njo ubranil prvo mesto na lestvici ATP, ki bi si jo sicer v primeru zmage znova priboril Jim Courier. Prvi ameriški finale po letu 1984, ko sta se pomerila John McEnroe in Jimmy Connors, se je ves Cas bolj nagibal v korist temnolasega Samprasa, ki je dobil prvi niz po hudem boju šele v podaljšani igri. Courier je dvoboj začel samozavestno. Dobro je serviral, močno udarjal, celo tekel na mrežo, kar zanj sicer ni značilno, in dobil prvo igro brez izgubljene točke. Sampras je bi uspešnejši v drugi igri, tudi naslednje štiri pa sta serverja dobila. Courier je v sedmi igri naredil dve dvojni napaki, ven- dar je vseeno igro dobil. V podaljšani igri je Sampras povedel s 3:0, nato vodil s 5:2 in v 49 minutah zmagal s 7:3. V drugem nizu sta tekmeca zopet dobivala igre na svoj servis. Sampras je že imel zaključno žogo v 12. igri, vendar je ni izkoristil, do vodstva z 2:0 v nizih pa je prišel po podaljšani igri z 8:6. Courier je prišel na svoj račun v drugi igri tretjega niza, ko je Sampras naredil dve dvojni napaki, in povedel z 2:0, vendar je Sampras vrnil udarec. Courierju je v osmi igri znova uspel break, kar mu je zadostovalo, da je v 34 minutah dobil niz s 6:3. Do odločitve o zmagovalcu je prišlo v šesti igri Četrtega niza, ko je Sampras povedel s 4:2 in nato s pametno igro prisilil tekmeca k vdaji. Rezultati: moški - posamezno: Sampras (ZDA, 1) - Courier (ZDA, 3) 7:6 (7:3), 7:6 (8:6), 3:6, 6:3; moške dvojice: VVoodfor-de (Avstralija) / Navratilova (ZDA, 3) - Nijssen / Bollegraf (Niz, 12) 6:3, 6:4; ženske dvojice: G. Fernandez (ZDA) / Zve-reva (Belorus, 1) - Nei-land (Latvija) / Novotna (Ceš, 2) 6:4, 6:7 (4:7) 6:4. AVTOMOBILIZEM / VELIKA NAGRADA FRANCIJE V FORMULI 1 Francoz Prost za las pred kolegom Hillom MAGNV-COURS - Z zmago na veliki nagradi Francije je Alain Prost še povečal prednost v skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo. Francoz je na dirkališču Nevers Magny-Co-urs po 72 krogih prvi pripeljal skozi cilj samo tri desetinke sekunde pred mošte-vnim kolegom Damonom Hillom. Tretje mesto je zasedel Michael Schumacher in Četrto Ayrton Senna, ki tako zaostaja za Proštom za 12 točk. Francoz je po prvi polovici dirk za svetovno prvenstvo namreč že zbral 57 točk. NajveCja poraženca sta bila Ligierova voznika, ki jima ni uspelo vnovčiti tretjega in četrtega štartnega položaja. Martin Brundle je še zasedel peto mesto, šesti pa je bil Michael Andretti, kar je za Američana lep uspeh, saj štartal šele s 16. mesta. Ob Startu dirke ie bila kot na tekočem traku ustavljali v boksih zaradi menjave gum. Hill, ki je prvič v svoji karieri štartal z najboljšega položaja, je brez težav speljal pred Proštom in bil v vodstvu vse do postanka v boksu po 27. krogu. Francoz, ki je gume zamenjal dva kroga pozneje, je ves Cas vodil in požel že svojo 49. zmago, tako da sta VVilliamsova voznika znova potrdila svojo premoč. Znova sta razočarala Ferrarijeva voznika. Gerhard Berger je zasedel šele 14. mesto, Jean Aleši pa je v 47. krogu odstopil. Včerajšnji dan je bil nesrečen tudi za Rubensa Barrichella. Ko je že vse kazalo na to, da bo mladi Brazilec osvojil svojo prvo točko za SP, ga je v predzadnjem krogu prehitel Andretti. Rezultati: 1. Prost (Fra, VVilliams) 1; 38:35.241 (72 krogov 306 km - povprečna hitrost 186.231 km/h), 2. Hill (VB, VVilliams) zaostanek 0.342, 3. Schumacher (-Nem, Benetton) 21.209, 4. Senna (Bra, McLaren) 32.405, 5. Brundle (VB, Li-gier) 33.795, 6. Andretti (-ZDA, McLaren), 7. Baric-hello (Bra, Jordan), 8. Fitti-paldi (Bra, Minardi) vsi 1 krog, 9. Alliot (Fra, Larrous-se), 10. Patrese (Ita, Benetton), 11. Boutsen (Bel, Jordan), -12, Suzuki (Jap, Footwork), 13. Warwick (VB, Footvvork), 14. Berger (Av, Ferrari) vsi 2 kroga, 15. De Cesaris (Ita, Tyrrell) 4 kroge, 16. Comas (Fra, Lar-rousse) 6 krogov. Skupna razvrstitev za svetovno prvenstvo - kon-struktoiji: 1. VVilliams 85, 2. McLaren 48, 3. Benetton 29, 4. Ligier 15, 5. Ferrari 9, 6. Lotus in Minardi po 7, 8. Sauber 6, 9. Larrousse 2. Alain Prost je le za tri desetinke prehitel Damona Hilla temperatura 40 stopinj Celzija in najvecja zanimivost pa je bila, da so se vozniki Južna Afrika Brazilija Evropa 1 C/j Španija Monte Carlo Kanada Francija Velika Britanija Nemčija Madžarska Belgija 1 Portugalska Japonska Avtralija SKUPNO SVETOVNO PRVENSTVO VRSTNI RED DIRKAČEV Alain PROŠT (FRA) 10 - 4 10 10 3 10 10 57 Avrton SENNA (BRA) 6 10 10 - 6 10 - 3 - - - - - - - 45 Damon HILL (VB) - 6 6 - - 6 4 6 - - - - - - - _ 28 Michael SHUMACHER (D) - 4 - 6 4 - 6 4 24 Martin BRUNDLE (VB) - - - 4 - 1 2 2 - • - - - - - - - 9 Johnnv HERBERT (VB) - 3 3 - - 6 Mark BLUNDELL (VB) 4 2 6 Jirkv Jarvi LETHO (FIN) 2 - - 3 5 Riccardo PATRESE(ITA) - - 2 - 3 5 Gerhard BERGER (AVT) 1 - - - 1 - 3 5 NOVICE Generalni direktor Olympiquea Jean Pierre Bernes aretiran PARIZ - Po nalogu preiskovalnega sodnika iz Valenciennesa Bernarda Beffyja so aretirali generalnega direktorja nogometne ekipe 01ympi-que iz Marseilla. Aretacija je v zvezi z domnevnim poskusom podkupovanja igralcev Valenciennesa s strani nekaterih funkcionarjev OM. Zaporni nalog so Bemesu izročili po 48-umem priporu. Trenutno je v marseillskem zaporu, sredi tega tedna pa naj bi ga odvedli v Valen-ciennes, kjer ga bo zaslišal sodnik Beffy. Ameriški pokal: tretje mesto Kolumbiji PORTOVIEJO - V srečanju za 3. oziroma 4. mesto v ameriškem nogometnem prvenstvu je v soboto ponoči Kolumbija premagala Ekvador z 1:0 (0:0). Edini zadetek je 6 minut pred koncem srečanja dosegel Adolfo Valencia. V finalu za 1. mesto sta v noči z nedelje na ponedeljek igrali Argentina in Mehika. Pokal Pele: Nemčija boljša od Urugvaja, azzuiri drugič uspešni CELOVEC - V prvi tekmi izločilne celovške skupine na nogometnem SP za igralce nad 34 let je Nemčija premagala Urugvaj z 2:0 (1:0), medtem ko sta Avstrija in Argentina igrah neodločeno 1:1 (0:1). Včeraj so v Trstu odigrali še dve tekmi: Anglija -Brazilija 0:0, Italija - Nizozemska 3:2. Prvakinje so Norvežanke CESENA - V finalu evropskega nogometnega prvenstva za ženske je Norveška z 1:0 (0:0) premagala Italijo.Odločilni zadetek je padel v 81. minuti. Conway preskočil 2,38 metra EBERSTADT - Američan Hollis Conway je na sobotnem mitingu skakalcev v višino v Eber-stadtu zmagal z odličnim rezulatatom 238 centimetrov pred svetovnim rekorderjem Kubancem Javierjem Sotomayorjem, ki je preskočil dva centimetra manj. Na tretje mesto se je uvrstil Poljak Artur Patyko, ki je preskočil letvico na isti višini kot Kubanec in s tem postavil tudi nov poljski rekord. Od šestnajstih že znanih osem udeležencev MUNCHEN - Leto dni pred 12. svetovnim prvenstvom v košarki, ki bo od 4. do 14. avgusta v Kanadi, je že znano osem udeležencev. Na prvenstvo so se že uvrstili domačini Kanadčani, olimpijski prvak reprezentanca ZDA, prvak Oceanije Avstralija in prva peterica z letošnjega evropskega prvenstva v Nemčiji, Rusija, Nemčija, Hrvaška, Grčija in Španija. Omenjene ekipe bodo večino tekem odigrale v dvorani Sky Dome v Torontu, ki sprejme kar 32.000 gledalcev. Ostalih osem reprezentanc bodo sestavljala štiri najboljša moštva iz Srednje in Južne Amerike, ter po dve najboljši moštvi iz Azije in Afrike. EURO'93 BASKETBALL BERLIN KARLSRUHE MUNCHEN 22.JUNI - 4. JULI 1993 MUNCHEN - V predtekmovanju zelo bleda Nemčija je novi evropski košarkarski prvak. V finalu za naslov je s točko prednosti premagala Rusijo. Tako kot proti Španiji v podaljšku Četrtfinalne tekme je odločilni koš, prosti met tri sekunde pred koncem, dosegel Christian Welp. Nemci so bili v vodstvu vse do 29. minute, ko je Rusija izenačila 52:52, nato pa imela tudi šest točk prednosti (68:63), ki jih v zelo razburljivi konCnici, polni napak na obeh straneh, ni znala ohraniti, čeprav je 16 sekund pred koncem s točkama Babko-va še vodila 70:68. Finale za 1. mesto: Nemčija - Rusija 71:70 (38:35), za 7. mesto: Francija - BiH 83:75 (41:34) KonCni vrstni red: 1. Rusija, 2, Nemčija, 3, Hrvaška, 4. Grčija, 5. Španija, 6. Estinija, 7. Francija, 8. BiH. Skupine za EP 95 V glavnem bavarskem mestu so včeraj izžrebali skupine kvalifikacij za nastop na prihodnjem EP. Skupina A: Hrvaška, Belgija, Švedska in Slovaška. Skupina B: Estonija, Latvija, Slovenija in Litva. Skupina C: Rusija ali Nemčija, BiH, Ukrajina in Finska. Skupina D: Španija, Turčija, Izrael, Češka. Skupina E: Francija, Italija, Bolgarija in Madžarska. Iz vsake skupine se v sklepno fazo uvrstitva prvi dve uvrščeni moštvi. Prve tekme bodo novembra letos. Grčija kot organizator in zmagovalec v Miinchnu kot prvak, sta že finalista. FINALE / PORAZ RUSIJE KOLESARSTVO / PRVA ETAPA NA DIRKI PO FRANCIJI Prvak je Nemčija! Zabijanje Vrankoviča na tekmi proti Grčiji za bron (AP) Kralj sprinta Mario Cipollini slavil prvo zmago na Toura Indurain ohranil rumeno majico - Množični padec LES SABLES - Kralj sprinterjev Mario Cipollini je nizu zmag na ostalih dirkah vCeraj dodal še zmago v 1. etapi kolesarske dirke po Franciji. Cipollini ima sloves najhitrejšega sprinterja na kolesu, doslej je bil najhitrejši že v 24 sprintih na najrazličnejših dirkah, toda do vCeraj je bil Tour de France zanj kot zaklet. V Les Sables d*01onne se je po 215 km rešil tudi tega prekletstva in v zaključnem sprintu ugnal Belgijca VVilfrieda Nelissena in Francoza Laurenta Ja-laberta. Zmagovalec prologa, Spanec Miguel Indurain, je uspel ubraniti rumeno majico, zasledovalcem pa je odšcipnil še 4 sekunde, tako da ima zdaj 12 sekund naskoka pred Švicarjem Alexom Zullejem. »Bila je izredno hitra etapa, tako da je bilo ekipam zelo težko skladno ukrepati in v zaključnem sprintu se je moral vsak znajti, kot je vedel in znal,« je na cilju pove- dal zmagovalec in dodal, da je v zadnjem levem ovinku pred ciljno ravnino tvegal grd padec, vendar se mu je uspelo rešiti v zadnjem trenutku. Dobrih 300 m pred ciljem je namreč prišlo do spektakularnega padca več kolesarjev, Francoz Je-an-Cyril Robin si je pri padcu poškodoval stegno, njegov rojak Thierry Marie si je raztrgal majico, veliki Cipollinijev tekmec v sprintih, Uzbekistanec Abdužaparov pa je bil prav tako med tistimi, ki so grdo padli. Cipollini je lani prišel na Tour z 10 etapnimi zmagami v sezoni in bil velik favorit tudi na Touru. Toda smola in slaba forma sta ga prisilili k odstopu brez etapne zmage. V letošnji sezoni je Cipollini, vključno z včerajšnjo, dobil že devet etap, od katerih tri na dirki Pariz - Nica in dve na dirki po Sredozemlju. Danes bodo kolesarji vozili 2. etapo Les Sables - Vannes, ki je dolga 227. Etapa ni posebno zahtevna, edino neugodnost za kolesarje pa zna predstavljati precej neugoden zahodni veter. Rezultati: 1. Mario Cipollini (-Ita), ki je 215 km od Lucona do Les Sablesa prevozil v 4 urah, 52 minutah in 29 sekundah; 2. VVilfried Nelissen (Bel); 3. Laurent Jalabert (Fra); 4. Olaf Ludvvig (Nem); 5. Johan Capiot (Bel); 6. Jan Kirsipuu (-Est); 7. Jean-Saul van Poppel (Niz); Jan Svorada (Sik); 9. Andrea Ferri-gato (Ita); 10. Max Sciandri (Ita) vsi v Času zmagovalca itd. Skupni vrstni red; 1. Miguel Indurain (Spa) 5:00, 41; 2. Alex Zii-lle (Svi) +12 sekund; 3. Laurent Jalabert (Fra) +13; 4. Gianni Bugno (-Ita) +15; 5. VVilfried Nelissen (Bel) +17; 6. Thierry Mari (Fra) isti Cas; 7. Tony Rominger (Svi) +18; 8. Mario Cipollini (Ita) +20; 9. Rolf Sorensen (Dan) +22; 10. Raul Alca-la (Mehika) isti Cas itd. _______________________MOTOCIKLIZEM / VN EVROPE V BARCELONI _________________________ Prvak Wayne Rainey je vodil od prvega do zadnjega metra V četrtlitrskem razredu Italijan Biaggi drugič na najvišji stopnički zmagovalnega odra - Japonec Ueda se ima za zmago zahvaliti padcu Gira BARCELONA - Na motociklistični VN Evrope, osmi preizkušnji za svetovno prvenstvo, je v pollitrskem razredu prepričljivo zmagal American Wayne Rainey, ki je vodil od prvega do zadnjega metra Zivahneje je bilo v cetrtli-trskem razredu. Drugič na dirkag za SP je zmagal Italijan Massimiliano Biaggi, ki je vodstvo prevzel tri kroge pred koncem. V razredu do 125 ccm je Spanec Carlos Giro s padcem tri kroge pred ciljem podaril zmago Japoncu Uedi. Rezultati 125 ccm; 1. Noboru Ueda (Jap) honda 43:33, 091 s pov- prečno hitrostjo 143 km na uro; 2. Ralf VValdmann (Nem) aprilia +0,061; 3. Aki-ra Saito (Jap) honda +0, 085; 4. Henri Torrontegui (Spa) aprilia +0, 224; 5. Dirk Rau-dies (Nem) honda +1,571. Vrstni red za SP: Raudies (Nem) 152 točk, Sakata (Jap) 145, Tsujimura (Jap) 103, VValdmann (Nem) 79, Ueda (Jap) 73, Gianola (Ita) 40, Gre-sini (Ita) 37. 250 ccm 1. Massimiliano Biaggi (Ita) honda 43:09, 388 s povprečno hitrostjo 151 km na uro; 2. Tadajuki Okada (Jap) honda +2,601; 3. Alberto Puig (Spa) honda +3, 458; 4. Nobuatsu Aoki (Jap) honda +3, 655; 5. Jean Philippe Ruggia (Fra) aprilia +3,814. Vrstni red za SP: Harada (Jap) 135 točk, Romboni (Ita) 96, Bradi (Nem) honda 87, Biaggi (Ita) 85, Capirossi (Ita) honda. 500 ccm: 1. Wayne Rai-ney (ZDA) yamaha 45:58, 314 s povprečno hitrostjo 154 km na uro; 2. Micharel Doohan (Avs) honda +3, 898; 3. Kevin Schvvantz (ZDA) suzuki +18, 992; 4. Daryl Beattie (Avs) honda +46, 625; 5. Alexander Bar-ros (Bra) suzuki +55, 799. Vrstni red za SP: Schwantz (ZDA) 172 točk, Rainey (ZDA) 153, Beattie (Avs) 106, Doohan (Avs) 95, Criville (Spa) 77. Italijan Laris Capirossi je odstopil v osmem krogu dirke v razredu do 250 ccm (AP) ŠPORT Ponedeljek, 5. julija 1993 ODBOJKA / MEMORIAL »BRATOV VIAN« V TRŽIČU SREČANJE TRST - GORICA / V ORGANIZACIJI ZSŠDl Valprapor na em mestu Napad Valpraporja med finalno tekmo v Tržiču (Fot Studio Reportage) Zmagovalec letošnjega članskega odbojkarskega »memoriala bratov Vian«, ki ga vsako leto prireja tržiško društvo Fincantieri, je tržaški drugoligaš Rum Baker. V finalni tekmi, ki se je odvijala pod zvezdnatnim nebom na Trgu Republike v samem središču mesta, je Rum baker s 3:1 premagal šesterko Valpraporja Imse in se ji s tem oddolžil za poraz v kvalifikacijskem delu, drugo mesto pred videmskim VBU in tržiškim Cremcaffejem Pa predstavlja za Goričane vsekakor prestižno uvrstitev. Letošnji turnir je bil še posebej zanimiv, ker so na njem sodelovale praktično vse najboljše članske moške ekipe iz naše dežele, razen Roja-leseja, ki pa ga je solidno nadomestila ambiciozna šesterka gostitelja. Čeprav je šlo torej za posezonski turnir, je zanj med poznavalci vladala precejšnja radovednost, sobotno finalno srečanje pa si je na montažnih stopniščih ob igrišCu ogledalo tudi precej gledalcev in mimoidočih, ki se jim je po vročem, dnevu nekoliko bolj sveži večerni zrak še kako prilegel. Začetek srečanja ni bil najbolj kakovosten. Očitno je bilo, da šesterici nista vajeni igranja na odprtem igrišCu, verjetno pa je negotovi igri na obeh straneh mreže botrovala tudi slabša vidljivost ob sončnem zatonu. Treba je tudi reci, da so tako eni kot drugi igrali v dokaj okrnjenih postavah, saj pri Tržačanih nista igrala Cola in Aiz-za, pri Goričanih pa so od protagonistov zadnje blešCeCe sezone v C-l ligi manjkali Lutman, brata Feri in Paoletti. Bolje so se vsekakor znašli valpraporovci, ki so uvodni set tudi tesno osvojili. Izenačen je bil tudi drugi set, v katerem pa so bili Tržačani bolj prisebni, v nadaljevanju pa je Valprapor povsem popustil in Rum baker je s precej boljšo igro ob mreži brez težav osvojil zadnja dva niza. Posebno uspešni so bili Tržačani v bloku, s katerim so večkrat zaustavili napade Goričanov, sploh pa je Rum baker zapustil soliden vtis moštva, ki si pod vodstvom novega trenerja Teschionija veliko pričakuje od prihodnje sezone. Sobotni nastop je za igralce Valpraporja Imse pomenil konec sezone. Igralci odhajajo zdaj na zaslužene počitnice, spet pa se bodo zbrali v drugi polovici avgusta, ko se bodo za briško-štandreško društvo začele priprave za novo veliko pustolovščino - krstni nastop v drugoligaški konkurenci. Rezultati finalni tekem Za 3. mesto: VBU - Cremcaffb 3:1 (15:12, 16:14, 14:16, 15:11) ; za 1. mesto: Rum baker Trst - Valprapor Imsa 3:1 (14:16, 15:13, 15:5, 15:8). Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran val-praporovec Maurzio Sta-bile. Utrjevanje stikov pred tekmovalnim aspektom Tokrat so se pomerili le v odbojki, medtem ko je nogomet odpadel Posnetek (F. Križmančič/KROMA) s tekme deklet in priložnostne obdaritve V petek je bilo na odprtem igrišCu na Padricah 2. srečanje Trst - Gorica, ki ga organizira Zdfruženje slovenskih športnih društev v Italiji in ki je pred veC kot desetimi leti že predstavljalo tradicionalen konec športne sezone na Tržaškem in Goriškem. Pobudo so obudili spet lani s srečanjem v So-vodnjah, letos pa so bili gostitelji Tržačani. Program je poleg odbojkarskih tekem med selekcijama mladincev in mladink iz slovenskih društev v obeh pokrajinah predvideval tudi srečanje nogometašev v kategoriji začetnikov in najmlajšib. Zaradi objektivnih in kot kaže tudi nekaterih drugih vzrokov do nogometnih tekme tokrat ni prišlo. Samo srečanje nima zgolj športnega pomena, pa Čeprav ne moremo mimo tradicionalnega tekmovalnega duha med Trstom in Gorico. Zato sam rezultat niti ni toliko pomemben. Za kroniko povejmo, da sta tako pri mladinkah kot pri mladincih slavili ekipi iz Trsta z 2:0 (15; 5 in 15:9 pri mladinkah in 15:9 ter 15:6 pri mladincih), toda pomembnejša od tega je navezava in utrjevanje prijateljskih stikov med športniki slovenskih društev iz Trsta in Gorice. Ta duh prireditve sta potrdila tudi predsednika pokrajinskih odborov ZSSDI, Marko Lutman za Gorico in Livio Valencie za Trst, ki sta pomen srečanja ocenila takole: Lutman: »Gre za logično nadaljevanje srečanj, ki so nekdaj že obstajala in tudi imela precejšen uspeh. Lani smo pobudo obnovili, pri Čemer ne gre toliko za samo tekmovanje kot za utrjevanje stikov med športniki. Do teh stikov pa prihaja v okviru krajevnih praznikov, kar daje še dodatni pomen tem srečanjem.« Valentič: »Tekmovalni aspekt je drugotnega pomena, saj gre predvsem za spoznavanje mladih med seboj. Žal je bil letos program, tudi zaradi premajhne zagnanosti nekaterih, okrnjen, vendar smo se vsi obvezali, da se nogometna srečanja izvedejo septembra.« (rg) POSTAVE EKIP DEKLETA TRST: .Ažman, Pitacco, Vodopivec, Gregori, Bene-vol, Guštini, Flego, Cioc-chi, Spacal, Fonda, Milic, Brišnik. GORICA: TomsiC, Bulfoni, Pellegrin, M. in V. Cemic, Prinčič, Brisco, Pinello, Brajnik. FANTJE TRST: Kralj, Miot, Volčič, Micalessi, Strajn, Tabemi, Šušteršič, Glavi-na, Cuk. GORICA: Makuc, M. in S. Cemic, Plesničar, Pele-grin, Devetak, Radetti. TENIS / ITALIJANSKI POKAL Nastop V 1 /4 finalu pomeni za gajevke lep uspeh Pot Gajinih igralk v sklepni fazi deželnega ekipnega tekmovanja za italijanski pokal (na njem lahko nastopajo samo neklasificirane igralke) se je končala včeraj v Gorici. V tekmi Četrtfinala z moCno vrsto go-riškega društva AT Campagnuzza so namreč dekleta vzhodnokraškega društva, ki jih vodi Cirila Devetti, izgubila z gladkim 3:0. Poraz ima nekoliko grenak priokus, saj se je pokazalo, da nasprotnice niso bile nepremagljive, žal pa gajevke tokrat niso igrale najbolje. Rezultati: Peppe - D. Grgič 6:3, 6:1, Papagna -Rossman 7:5, 6:2, Peppe/Papagna - Grgič/Rossmann 7:5,6:4. Že sama uvrstitev v drugo fazo tekmovanja, to pomeni med 16 najboljših ekip v deželi, predstavlja vsekakor za gajevke lep uspeh. Ne le to: v prvem kolu sklepne faze (osmina finala) so gajevke pred dnevi z 2:0 premagale predstavnice TV Bermuda iz kraja San Quirino pri Pordenonu. V srečanjih posameznic je Daša Grgič zmagala s 6:4 in 6:4, Chantal Rossmann pa s 6:2, 6:2, dvoboja dvojic pa niso odigrali. Skratka, rezultat, ki so ga na tem teko vanju dosegle gajveke krepko presega pričakovanja društva. Na sliki z leve: Cirila Devetti, kapetan ekipe in igralke Daša Grgič, Tjaša Kalc ter Chantal Rossmann POGOVOR S TRENERJEM Marko Kalc: Poklicno kariero bom nadaljeval Marko Kalc sodi med mlajše zamejske trenerje, ki je svoje športno srce zapisal odbojki. Čeprav vrste naših trenerjev, ki se ukvarjajo s to panogo, niso ravno skromne, pa je Marko le edini, ki se je posvetil temu poslu tudi povsem poklicno. Po svojem igralskem stažu in šolanju na ISEF v Rimu se je mladi profesor udejstvoval najprej v zamejski odbojki, nato pa je kot profesionalec prebil leto in pol kot trener ženske ekipe Fiorentina Volley v A-2 ligi. Zanimalo nas je, kje tiče vzroki, da se amaterski trener odločil za profesionalno pot. »Menim, da je v tem primeru v ospredju predvsem želja po strokovnem napredovanju. Pri amaterskem delu je trener, kar se tega tiCe, precej omejen. Kot profesionalec pa prideš v stik z višjo kakovostno ravnijo svojega dela in imaš možnosti za dopolnitev svojega znanja. Je bilo to tudi v vašem osebnem primeru? »Vsekakor je bilo tudi to, bile so pa še druge stvari, ki so pripomogle k moji odločitvi. Tako je k tej precej doprineslo tudi dejstvo, da v Trstu kot profesor telesne vzgoje nisem dobil službe, pa tudi sicer je v našem mestu z delom težko.« Povratek v Trst..? »Sam sem se odločil za povratek v svoje rodno mesto, Čeprav mi je bilo na določen naCin težko oditi iz okolja, ki me je dobro sprejelo in sem se v njem tudi dobro počutil. Dobil sem sicer nekaj ponudb za nadaljevanje profesionalne kariere, toda odločil sem se za povratek v Trst.« Tudi kot trener? »Tudi kot trener!« Zdaj že imate določene izkušnje. Ocenite nam razliko med italijanskim poklicnim in nepoklicnim trenerjem. »Razlika je velika. Poklicnega trenerja si lahko privošči le dobro organizirano društvo, z močno klubsko strukturo in zanesljivimi denarnimi sredstvi. Pri amaterskih klubih je društvena struktura na-davno slabša in delo v takem okolju je zato težje.« Boste po "premoru” v Trstu poklicno kariero nadaljevati? »Vsekakor, Ce bo le mogoče. Imam namreč mnogo stikov z raznimi prvoligaškimi kljubi, zato mislim, da z nadaljevanjem poklicne kariere ne bo posebnih težav.« Kako ste doživljali svoje delo v Firencah? »Kot sem že prej omenil je bilo to delo zelo prijetno, ker je potekalo v urejenem okolju. Vadili smo v dobrih objektih, večjih denarnih težav za ekipo ni bilo, predvsem pa je bilo zame prijetno presenečenje, ko sem zaznal v svojih igralkah izredno visoko motivacijo.« Denar pač... »Nikakor ne! Starejše igralke so sicer dobivale določeno odškodnino za svoje igranje, toda mladinke, n.pr. niso prejemale niti lire. Kljub temu so se vse potegovale, da bi prišle v ekipo in igrale. Motivacija igralk je bila res izredna.« Česa v Firencah ni bilo, ker ste opazili pri naših zamejskih klubih? »Predvsem bi izpostavil izredno mobilizacijsko moč zamejskega športa. V Firencah šport še daleč ni tako razširjen med mladino, kot med zamejskimi Slovenci. Druga značilnost pa je v tem, da v Firencah klubi skorajda ne razpolagajo z lastnimi objekti, kot je to. n.pr. pri Boru v Trstu. Žal, je Borov center preobljuden, preveč zaseden, nekakovosten in nam zato izredno slabi možnosti za dosego boljših rezultatov. Klubi v Firencah sicer nimajo lastnih objektov, kjer si lahko sarnu urejujejo umike vadbe in takem, vendar pa so telovadnice, kjer so aktivni, boljše od naših.« Kakšno je vaše mnenje o zemej-skih trenerjih odbojke? »Čeprav so naši trenerji v celoti amaterji pa bi morali vsekakor imeti do svojega dela tudi v nižjih ligah bolj profesionalen pristop. Razen svetlih izjem, seveda, ki že imajo tak pristop. Menim, da bi morali ustanoviti pravo zamejsko šolo za odbojkarske tenerje. Brez te bo še najprej preveč diletantizma v naših vrstah.« Kakšen je vaš odnos do tujih trenerjev in igalcev v naših klubih? »Zdi se mi, da si tega vprašanja še nismo povsem razjasnili. Popoln odgovor na to vprašanje je težko dati. Razumljivo je, da če ni dovolj domačih trenerjev, da se ozreš po tujih. Kar se igralcev in igralk tiče pa bi prišli tujci v poštev le, če nam narodnostno ne škodujejo in Ce se dobro vžive v naše razmere. Konec koncev le živimo v mešanem ambientu. Vsekakor pa bi morale ostati mladinske ekipe le z domačimi igralci.« V kratkem odhajate v Ameriko. Zasebno ah poklicno? »V glavnem grem na strokovno izpopolnjevanje, nekaj časa pa bo tudi za oddih.« Kam? »Namenil sem se v center odbojke v ZDA. Pretežno bom v San Diegu v Kaliforniji, nato pa tudi v San Franciscu.« Namen? »Bliže želim spoznazi ameriško odbojko, ki je že vrsto let v samem svetovnem kakovostnem vrhu. Američani so edini v zadnjh desetih letih prinesli v ta šport veC inovacij. Prepričan sem, da se bom od njih mnogo naučil.« Skleniva ta pogovor še s tem osebnim vprašanjem: med zamejskimi trenerji je vrsta takih, ki so si svojo življenjsko družico izbrali prav iz odbojkarskih vrst. Menite, da je taka odločitev za skupno življenje dobra? »Vsekakor ima tudi pozitivne plati. Tu so predvsem skupni interesi, več je razumevanja za delo. Vendar pa osebno menim, da taka življenjska odločitev kot je poroka, ne more biti pogojena le s športom, s katerim se ukvarjaš. To je zelo postranski problem. Osebno bi se poročil tudi s popolno nešportnim, vendar pa bi morala biti vmes ljubezen in vse tisto, kar pač mlade mesebojno privlači.« ODBOJKA / DRŽAVNI FINALE GIOCAVOLLEV Slovenske četverice dosegle lep uspeh Sočani že drugo leto zapored najboljši Na državni fazi tekmovanja UISP za miniod-bojkarje »Giocavolley« v kraju Salsomaggiore v Emilii Romagni so slovenske četverke (vsi na sliki) dosegle prodoren uspeh.V moškem finalu letošnje, že 7. izvedbe tega tekmovanja, sta se namreč za naslov državnega zmagovalca 1993 v kategoriji superminivol-ley potegovali Četverki sovodenjske Soče in tržaškega Bora. Že drugo, leto zapored so ši konCno prvo mesto priigrali soca-ni (lani so zmagali v Toskani) v postavi Igor Carli, Andrej Černič, Mitja Černič, Manuel Demori in Bojan Kovic s trenerjem Dušanom Car-lijem. Borovce Danila Bo-sarija, Marka Mikolja, Matjaža PeCarja in Dimitrija Smilovica (trener Tamara Vidali) so premagali v dveh setih (15:10, 15:8). Obe naši Četverki sta v svoji kvalifikacijski skupini osvojili prvo mesto s sedmimi zmaganimi seti na osem. Slovenske barve je na turnirju zastopala tudi Sloga, ki je zmagala na deželni fazi v Trstu. Varovanci Maria Caca - Aleš Berce, Jaš Gregori, Mitja Malalan, Tomaž Špacapan in Marjan Stopar - so se uvrstili v drugi krog tekmovanja za uvrstitve od 5. do 8. mesta. V ženski konkurenci so našo deželo v kategoriji superminivolley zastopale soCanke (Vesna Devetakm Maja klede, Neva Petejan; Sara Tuniz in Federica Visintin, trener Dušan Carli), v kategoriji minivolley pa tržaški rikreatorij Brun-ner. Obe šesterki sta se v StevilnCni konkurenci uvrstili nekje na sredini končnega neuradnega vr-stega reda. V treh dneh so otroci od 8. do 12. leta starosti odigrali kar 208 tekem, 15 tekem pa so med sabo odigrali tudi starši, ki so jih spremljali na pot! Turnirja »Giocavolley« se je udeležilo 30 skupin su-perminivolleya (22 ženskih in 8 moških) in 12 skupin minivolleya, skupno torej okrog 250 otrok z 80 trenerji in odborniki ter preko 100 starši. Najbolj številčna je bila udeležba iz Emilie Roma-gne, Toskane in Lombardije, sodelovala pa so še moštva iz Ligurije, Kam-panije in FJK. Nastopile so tudi tri francoske skupine zveze »Federation sportive et gymnique du Travail«. Na igriščih na odprtem v Salsomaggioreju je torej v treh dneh zavladal pravi živžav. To je bilo za skupno okrog 500 udeležencev veliko doživetje. Drugačno je žal stanje v naši deželi, saj - Ce se omejimo samo na tržaško pokrajino -moramo žal zapisati, da je bilo zavzemanje FIPAV za miniod-bojko enako ničli. (Adriana Janežič) TENIS / TURNIR V VVIMBLEDONU SE JE IZTEKEL ODBOJKA NA MIVKI / POLETNA LIGA Pisano, živahno in razburijivo Največji cirkus okoli Andreja Agassija LONDON - VVimbledon v soncu z nepretrganimi tekmovanji je posebna nagrada narave tako za organizatorje kot za igralce in gledalce. Prav zaradi lepega vremena je VVimbledon letos obiskalo na dan kakšnih 3000 gledalcev veC kot lani. Suho vreme pa je tudi poskrbelo, da so bila vvimbledonska travnata igrišča hitrejša (Čeprav so travo vsak veCer pridno zalivali). Odboj žoge je bil kljub »zguljenim« delom precej enakomeren. Letošnji VVimbledon je bil pisan, živahen in razburljiv. Precej je k temu prispeval tudi lanskoletni zmagovalec Andre Agassi s svojim spremstvom, oboževalkami in »posebno prijateljico« Barbro Strei-sand, ki je na Centre Cour-tu spremljala Četrtfinalno tekmovanje med Agassijem in Samprasom. Njene izraze navdušenja in skru-šenosti ob Agassijevi igri pa so ulovili fotografi in britanski Časopisi, saj so te slike objavili kar na prvih straneh. Nobeni tekmovalki se sicer ni posrečilo napraviti okrog sebe takšnega cirkusa, kot ga napravi Agassi, toda novinarji so poskušali dokazovati, da je za gledalce ženski tenis privlačnejši od moškega. Eden od novinarjev je ujel Jima Couriera in Steffi Graf, ko sta vsak s svojim trenerjem trenirala na sosednjih igriščih. Novinar je preštel Alja Košak gledalce in ugotovil, da je Courierov trening spremljalo 72, trening Grafove pa 207 gledalcev. To naj bi dokazovalo privlačnost moškega in ženskega tenisa, seveda pa novinar ni povedal, koliko je bilo med gledalci moških in žensk. Številni komentatorji že nekaj Časa napovedujejo, da bo zaradi dominantnega servisa tenis za gledalce izgubil privlačnost. Toda letošnji VVimbledon je dokazal, da priljubljenost tenisa med gledalci ni nic manjša. Komentatorji sicer pravijo, da gledalce privlači »nekaj veC« kot tenis sam, kajti Ce bi bil tehnični tenis tisti, ki privlači, potem bi veC ljudi gledalo tekmovanja v parih. Vendar temu ni tako. NajveC gledalcev namreč še vedno privlačijo tekmovanja posameznikov, ker gre ne le za mojstrstvo tenisa ter fizično in psihično vzdržljivost, ampak predvsem za dramatični dvoboj, ki se pred gledalčevimi oCmi razvija iz niza v niz. Kot piše komentator Simon Bames, tenis ni le zadeva »forehandov«. in »backhandov«. Tekmovanja med posamezniki in posameznicami privlačijo svetovno pozornost zato, ker gre za dvoboje in spopade med osebnostmi, ki jih kot gledalci neposredno spremljamo. Tenis, meni Bames, je »naraven« šport za gledalce, ker med občinstvom in igralci obstaja stalni intimen, katali-tiCen odnos. In ker je televizija z odličnimi prenosi tudi tenis mojstrsko izrabila, je tenis postal bogatejši in vplivnejši. Staro pravilo pa je, piše Bames, da šport ne ustvarja osebnosti, ampak jo le odkriva. Pod pritiski tekmovanj se atlet namreč odkrije takšen, kakršen je v resnici. In ko se pred množico teniški igralci tako odkrivajo, narašča in pada njihova priljubljenost. Zato nekatere igralce igranje pred množico spodbuja in krepi, drugi bi raje igrah za zaprtimi vrati, tretjim pa je vseeno, ah igrajo pred množico ah ne. Med te zadnje, ugotavljajo v VVimbledonu, sodita Cou-rier in Sampras, med prve, ki Črpajo moc iz množice, pa Leconte in Agassi. Agassijevo ime pa vzbudi še komentar, da tenis navdušuje množice tudi zato, ker je spolno privlačen. S tem se strinjajo tudi tisti, ki obožujejo noge Steffi Graf. »Tenis hkrati omogoča, da lahko vse svoje navdušenje usmerimo na enega igralca ali igralko - na enega heroja. Seveda je tenis privlačen kot igra, poleg tega pa privlačita še energija te igre in navdušenje nad pogumom in izrednimi dosežki tistih, ki jih obožujemo.« Igra rekreativcev in profesionalcev »Beach volley« je prišel z druge strani oceana - Šest turnirjev mednarodne slovenske lige LJUBLJANA - Odbojka na mivki, »beach volley« v izvirniku, je eden najpri-vlačnejših mladih športov. Čeprav ne povsem na novo izumljen, saj je le izpeljanka iz klasične odbojke. V Združenih državah Amerike, kjer je tudi doma, je najbolj priljubljena, z njo pa se ukvarjajo tako najmlajši kot olimpijski prvaki. Prav to, da so klasični odbojkarji ta šport vzljubili in v njem dosegli lepe uspehe, je eden od razlogov za množičnost te igre. Kiraly, Timmons, Buck, Stork, Dvorak, Cvrtlyk in Povvers so igralci, ki so pisali zgodovino odbojke na plaži. V Evropi so v ameriški šport prvi ugriznih odlični odbojkarji Italijani. V Sloveniji so ledino zaorali Izolani, ki imajo v Simonovem zalivu idealne možnosti za prirejanje takšnih turnirjev. Podobne možnosti nudijo tudi Portorož, Bled, Sobec, Kanal ter mariborski Otok. Odbojkarska zveza Slovenije, za katero odbojka na plaži ni pastorek, temveč privlačno sredstvo za promocijo odbojke, pa si želi ta simpatični šport razširiti na še širši slovenski prostor. S tem namenom so ustanovili »Beach volley mednarodno ligo«, ki bo letos potekala že tretjič zapored. Združuje šest turnirjev v petih slovenskih mestih, začela pa se je ta vikend na igriščih v lju- Andrej Dekleva bljanskem Polju. V hgi bodo nastopali tudi slovenski reprezentanti in nekateri tuji igralci, denarni nagradni sklad pa bo na vsakem turnirju med 2000 in 3000 nemškimi markami. Na finalnem turnirju v Portorožu se bo za naslov prvaka pomerilo šestnajst najboljših moških in osem najboljših ženskih ekip. Turnirji bodo dvodnevni, spremljali pa jih bosta Televizija Slovenija in Televizija Koper. Glavni pokrovitelj hge je West, posebne žoge za odbojko na mivki znamke Spalding, ki so zelo drage, pa je priskrbel uvoznik Dassa šport. Izvleček pravil odbojke na mivki in pravila državnega prvenstva Slovenije ter mednarodne beach volley hge Tekmovalna ekipa je sestavljena iz največ treh igralcev in štirih igralk. Na igrišču sočasno nastopata dva igralca in tri igralke. Teren meri najmanj 12 x 22 metrov, podlaga je iz mivke, debela pa mora biti 50 centimetrov. Igrišče je pravokotnik, velik 18x9 metrov z mrežo, ki ga deli na dva enaka kvadrata. Linije igrišCa morajo biti jasno začrtane z barvastim plastičnim trakom širine pet centimetrov. Mreža je dolga deset in široka en meter in mora imeti »antene«. Za moške je višina 243, za ženske pa 224 centimetrov. Igralca v polju sta lahko poljubno postavljena. Servis se izvaja po sistemu rotacije s poljubnega mesta iza osnovne linije. Zakrivanje servisa ni dovoljeno. Vsaka ekipa ima v enem nizu pravico do dveh time outov po 30 sekund, na željo kapetana ekipe pa lahko sodnik dovoli 30-se-kundno prekinitev zaradi brisanja mivke z obraza ah drugih težav. Varanje s prsti v bližini mreže ni dovoljeno, prav tako ne napad z obema rokama (zgornji odboj). Igralec lahko prestopi v nasprotno polje pod mrežo le, Ce s tem ne ovira nasprotnika. Dotik v bloku se šteje kot prvi odboj, nato ima ekipa še dva odboja. Igralec, ki se je v bloku žoge prvič dotaknil, jo lahko odbije tudi dragic, kar se ne šteje za napako. Dovoljeni so odboji z odprto dlanjo. Pravico do nastopa v poletni hgi imajo vsi igralci in igralke, ki se prijavijo najkasneje tri dni pred vsakim turnirjem. Prestopi med posameznimi ekipami so med hgo dovoljeni, dopolnjevanje ali spreminjanje ekip med posameznim turnirjem pa ne. Na turnirjih, ki bodo šteli za naslov državnega prvaka, lahko v konkurenci VEGARD ULVANG / NAJVECJI PUSTOLOVEC MED TEKAČI NA SMUČEH Počitnice v Mongoli ji Trikratni olimpijski zmagovalec se za novo sezono pripravlja doma v Kirkenesu LJUBLJANA - Smučarski svet nikoli ni imel bolj zanimivega smučarja kot je Vegard Ulvang. Tekač na smučeh iz mesteca Kirkenes na skrajnem severa Norveške je veliki pustolovec in to ne samo v smučini. Seznam svojih podvigov in pustolovščin je letos dopolnil s potovanjem v Mongolijo. Tako kot lani na 400 kilometrov dolgi vožnji s kajakom po sibirskih rekah ga je tudi tokrat spremljal veliki tekmec v tekaških progah, izven njih pa veliki prijatelj Vladimir Smirnov. Do začetka olimpijske sezone je še daleč in človek bi si mislil, da trikratni olimpijski zmagovalec v domaCem okolju v miru trenira. Pa ni tako. Sele ob tretjem telefonskem klicu, je imel šampion malo prostega Časa. »Poleg Vladimirja Smirnova so bili v naši odpravi Norvežana Ste-in P. Aasheim in Odd Eliasen in Francoz Pier-re Gay-Perret. Norveško smo zapustili 10. maja in se vrnili 1. junija. Preživeli smo tri čudovite tedne. Utaborili smo se na višini 2800 metrov v gorovju Altaj na zahodu Mongolije, na delu, kjer se stikajo Rusija, Kitajska in Mongolija. Najbližje mesto je Bajan Olgij,« je začel svojo pripoved Vegard Ulvang. Kaj ste počeli v Mongoliji? »Iz osnovnega tabora smo hodili na smučarske in plezalne ture, ki niso bile naporne in sem se spočil. V bistvu so bile to zame počitni- Jasna Milinkovič ce. Imeli smo zelo dobre vremenske razmere.« Kaj je bilo najzanimivejše na vašem potovanju? »V sami Mongoliji so najzanimivejši prebivalci, Mongoli. Ta dežela je zelo privlačna za ljudi iz zahodnega dela Evrope, še posebej pa za nas Norvežane, kajti pred nami še nihče ni bil tam. Mongoli živijo zelo preprosto, nomadsko življenje, s svojimi Čredami ovac se selijio iz kraja v kraj. Zelo zanimivo je videti, kako ti ljudje živijo.« Tudi letos ste morali odpovedati vožnjo s kajakom z Janezom Reberšakom, Boste morda prišli k nam jeseni? »Ne, letos gotovo ne, ker je preveč naporno in tudi Časa mi vse bolj primanjkuje. Morda prihodnje leto. Sedaj sem zelo zaposlen. Pri meni so novinarji avstrijske televizije, ameriška CBS bo prišla v Četrtek. Imam veliko opravkov.« Torej ste zelo popularni. »Ne, ne jaz. To zanimanje zame gre pripisati olimpijskim igram.« Kaj boste počeli do začetka tekmovanj v decembru? »Do sredine avgusta bom treniral tukaj v Kirkenesu, nato bom vadil skupaj z reprezentanco v taboru v Sognefjallu. V začetku septembra se bomo odpravili na trening v Italijo, v Val Se-nales pa bomo odšli še enkrat v zaCetku oktobra.« Imate kak poseben način poletnih priprav? »Moj poletni trening je tek, rolkanje, vožnja s kajakom in kolesarstvo. Dnevi se med sabo zelo razlikujejo. Danes z j ur a j sem na primer tekel skoraj dve uri in 45 minut in pretekel približno 35 kilometrov, celo popoldne sem snemal z avstrijsko televizijo in opravil samo pičel trening. Jutri zjutraj bom naredil dolgo turo na rolkah in zvečer vozil kajak.« Kakšni so vaši cilji v bodoče, v športnem življenju in življenju nasploh? »Prihodnji cilj so seveda olimpijske igre v Lillehammerju in cim boljše uvrstitve. Ce bi ponovil uspeh z olimpijskih iger v Albertvillu, bi bil prav zadovoljen. Tekel bom morda še dve ali tri leta, po tem pa imam veliko načrtov in ne vem, koliko jih bom lahko uresničil. Morda bom nadaljeval študij, vendar po vsej verjetnosti ne matematike in fizike. V desetih letih sem veliko pozabil in bi moral začeti z ničle. V vsakem primeru se še nisem dokončno odločil.« Po svetovnem prvenstvu v Falunu je prišlo nekaj različnih informacij. Kdaj se boste vendarle povzpeli tudi na najvišji vrh sveta, Mt. Everest? »Trenutno še ne vem. Rad imam izzive in res sem načrtoval, da bi se prihodnje leto odpravil v Himalajo. Norveška odprava me je povabila, naj se ji pridružim. Veli- ko sem razmišljal o tem zavrnil v začetku apri- mivega v njegovem ži- podvigu, kajti plezanje la.« vljenju«. »,Tudi poročil v težavnih razmerah v Po vseh pustolovšči- se še nisem,« je prav na visokih gorstvih me je nah je Ulvang še kar na- koncu pogovora prista- zmeraj privlačilo, ponu- prej zagotavljal, »da se vil sloviti samotar iz dbo pa sem dokončno sicer ne dogaja nic zani- Kirkenesa. Vegard Ulvang v svojem tipičnem okolju Prvi turnir je bil v Ljubljani (Foto: Tomi Lombar/TRIO) nastopijo tudi tuje ekipe, vendar se njihovi dosežki ne bodo šteli v tekmovanju za državno prvenstvo. Ce je v posamezni ekipi prijavljen en tuj igralec, se njeni rezultati upoštevajo tudi v državnem prvenstvu. Koledar Beach volley mednarodne lige 3. - 4. 7. Ljubljana 10. -11. 7. Maribor 17. -18. 7. Portorož/Zustema 24. - 25. 7. Murska Sobota 31. 7. -1. 8. Sobec 13. -14. 8. Portorož (finale) KOŠARKA / NBA Bullsi in Jordan trikrat zapovrstjo najboljši Drugo leto sanjska naveza Jordan - Kukoč- Pippen CHICAGO - »Threepeat!!!« je postalo kljub začetnemu negativnemu izidu 0:2 giarao geslo NBA finala med Chicagom prvič v zgodovini krasil vitrine Phoenix m Phoenixom, beseda pa označuje nov Sunsov. V napeti in izenačeni tekmi pa se rekord Jordanovega moštva, ki je s tremi je vse odločilo v zadnji minuti igre: zaporednimi uspehi v zadnjih treh sezo- Phoenix je pri izidu 98:94 zapravil prve nah še enkrat potrdilo, da je res najboljša napade, Jordan je znižal razliko na dve to-košarkarska ekipa na svetu. cki, Majerle je zgrešil met petnajst sekund ... s j?8, ^ lzre(Jno igro v kvali- pred koncem, igralci Chicaga pa so kljub ikacijskem delu sezone so si Phoenix psihičnemu pritisku in agresivni obrambi Suns zagotovili najboljši izhodiščni polo- Sunsov lepo izpeljali zadnji napad in žo- žaj v končnici prvenstva m tudi v finalni ga je prišla do hladnokrvnega play- tekmi so Barkley in ostali imeli prednost makerja Bullsov, ki je imel obe nogi za čr-eventualne odločilne tekme na domačem to treh točk. John Paxson je zadel trojko in igrišču. Prvi dve tekmi sta torej bili v Chicago Bulls so tako skoraj ob zaklju- America West Arena v Arizoni, kjer je ta- enem zvoku sirene šeste tekme osvojili le- to) stopil v ospredje Michael Jordan, ki je tošnji naslov NBA. popeljal peterko Chicaga do dvojnega MVP konCnice: Kdor se ni strinjal z uspeha z izidoma 100:92 in 11:108 (Jor- izbiro Charlesa Barkleyja za najboljšega dan 31 in 42, Pippen 27, Grant 24). Pri posameznika letošnje sezone, je prišel na Phoenboi je slabo delovala obramba, v pr- svoj račun v končnici, saj je Jordan (pov- vi tekmi pa je odpovedal Barkley, H pa je prečno je dosegel prek 40 točk na tekmo) bil izreden v drugem srečanju (rekordnih igral v slogu marsovca in je zato povsem 42 točk), solidno pa je igral le še Ainge upravičeno že tretje leto zapored prejel (20 točk v drugi tekmi). nagrado MVP končnice. Z dvojno prednostjo so se Bullsi pred- Rajši v gosteh? Prvič v zgodovini finala stavili pred domačim občinstvom, prepri- NBA sta ekipi kar petkrat v šestih tekmah Gani, da je delo že opravljeno, Barkley pa zmagali v gosteh... je z zagrizenostjo in odločnostjo prepričal Barkley na kosilo k... Jordanu: Po tre-soigralce, da dvoboja še ni konec. In res, tji tekmi je Barkley vstopil v elegantno re- Phoennc je v tretji tekmi prisilil Jordana, stavracijo v Chicagu. Poleg njega so si prida je zgrešil kar 24 metov iz igre, le en voščili jastoge tudi Magic Johnson in dru- zgrešem met manj pa je imel Pippen. Z gi. Restavracija je last Michaela Jordana, druge s tram so Majerle (28 točk in rekor- ki je povabil prijatelje na praznovanje roj- dnih šest trojk za finalne tekme), K. John- stnega dneva svoje žene. son (25 točk in devet asistenc) ter Barkley Pri NBC veseli: Televizijska mreža (24 točk in 19 skokov) po treh podaljških NBC, M je prenašala finalne tekme NBA, [63 minut igre, K. Johnson kar 61 minut je z reklamnimi vložki zaslužila kar Cena igrišču) strli odpor nasprotnikov in ta- dno vsoto: 15 miljonov dolarjev, ko znižali izid na 1:2. V Četrti tekmi je v Kaj pa Kukoč? Tudi najboljše ekipe spe,t ,st0Pl1 ki je z metom morajo prej ali slej poskrbeti za kakšno 21:37 dosegel kar 55 točk in Chicago je z svežo okrepitev, Chicago se že dalj Časa izidom 111:105 spet vzpostavil razliko zanima za Tonija Kukoča, ki se je letos le dveh zmag in bil tako le še korak pred tre- odločil, da se preizkusi z najboljšimi ko- tjun zaporednim naslovom. Pri Phoenixu sarkarji na svetu. Kukoc je že dalj Časa v je najboljše spet igral Barkley (32 točk, 12 Chicagu, po zdravniških pregledih pa so s okov m 10 asistenc). Pred peto tekmo mu »odsvetovali« nastop na evropskem m več nihče verjel v nov podvig Sunsov, prvenstvu v Nemčiji. Hrvaški as sedaj miki pa so spet zaustavili vse igralce Chica- raje, saj »si v zadnjih sedmih letih ni pri- ga, razen Jordana (četrtič zaporedoma vošdl trenutka odmora« so poudarili pri prek 40 točk). K. Johnson, Dumas in Chicagu, kjer vsi že sanjajo, s koliko poda- Barklev so skupaj dali kar 74 točk in jami bo Toni osrečil soigralce in kakšne Phoemx se je spet uveljavil v gosteh, to- spektakularne kombinacije bo izpeljala krat z izidom 108:98. trojka Jordan - KukoC - Pippen, Čeprav tu- V Arizoni je nato prišlo do novega ne- di tistih, ki se sprašujejo, ce bo Kukoc res predvidenega izida. V Phoenixu so že vsi na višini ali pa bo moral vsaj na začetku proslavljali preobrat Sunsov in vse bolj se plačati davek prevelikega skoka, ni malo je krepilo prepričanje, da bo naslov NBA Vanja Jogan ŠPORT Ponedeljek, 5. julija 1993 NOGOMET / PRESTOPNI ROK Maribor brez Židana in Bloudka V NK Koper se »burja« počasi umirja MARIBOR - Maribor Branik Čaka v prihodnji sezoni nastop v pokalu UEFA, kljub temu pa bodo vijoličasti najverjetneje nastopilli v slabši postavi kot prejšnjo sezono. To je soditi po prestopnem roku, ki buri duhove nogometne javnosti v mestu pod Pohorjem. Veliko se govori o prestopih, ki presegajo še tako bujno domišljijo, nekaj zadev pa je jasnih. Klub zapuščata trener Marin Bloudek, ki ga bo zamenjal Branko Horjak, in Grega Zidan, ki je upravi postavil nesprejemljive pogoje, k vijoličastim pa bo pristopil elan mladinske reprezentance, Velenjčan Amir Karič. Iz kluba ne moremo dobiti prav veliko informacij, saj je prestopni rok negotov, ker so mnogim igralcem potekle pogodbe, vijoličaste pa npj bi zapustila kopica igralcev iz prve postave,-saj uprava ni pripravljena odšteti prav veliko denarja za podaljšanje pogodb. Ob štirih tujcih, Bakuli, Biča-keiCu, Tarani, Sušiču, svoj odhod nepoveduje tudi kapetan Igor Poznič. Najboljši vijoličasti strelec je za podaljšanje »zvestobe«. pričakoval več, vendar v klubu niso imeli posluha za njegove zahteve in so mu ponudili le °sem tisoč nemških mark. P° govoricah sodeč, bosta Poznič in Bakula svojo pot nadaljevala pri Muri, ki je bila v prejšnji sezoni glavni tekmec vijoličastim za vstop v evropski pokal. Prestopni rok se bo končal v ponedeljek opolnoči, takrat bo tudi jasno v kakšni postavi bo nastopil Maribor Branik in kaj lahko pričakujejo mariborski ljubitelji nogometa. Maribor Branik je resda drugi najmočnejši klub v Sloveniji in v mestu pod Pohorjem so ljudje vajeni spremljati kakovosten nogomet, uprava pa še vedno vztraja pri forsiranju igralcev iz lastnih vrst in smotrno porabljenih sredstev, ob tem pa igra na karto klubske pripadnosti in lokalpatriotizma, kot da bi pozabili, da so nogometaši pri nas profesionalci in da se vse bolj uveljavlja zakon trga. (M. L.) Razmere v Kopru se izboljšujejo KOPER - Nogometne strasti se na Bonifiki počasi umirjajo, razplet medsebojnih odnosov med NK Koper, ki ima zdaj nov izvršni odbor pod vodstvom Karla Emeršiča, in NK Koper, d.o.o., podjetjem, ki ga vodi nekdanji predsednik NK Koper Bogdan Brus, pa se seli v sodne dvorane. Se vedno pa je čas, da prevladata razum in sporazumen dogovor. Ni skrivnost, da je Bogdan Brus, preden je novo vodstvo prevzelo klubske prostore, iz njih odnesel veliko pomembnih dokumentov in opreme. Izginile so članske knjižice, dresi, žoge, trenerke, bunde itd. Vse to pa novega vodstva ne skrbi preveč, saj se je znašlo v vrtincu veliko pomembnejših dogodkov, ki se zgrinjajo nad koprski nogomet. Klubska pisarna je bila zadnje dni odprta noč in dan, z vsemi igralci je klubsko vodstvo že opravilo pogovore, in če sodimo po ozračju, uradnih izjav pa še ni, bodo skoraj vsi igralci ostali na Bonifiki. Izjema so le Boško Boško vid, ki se je dokončno dogovoril z Muro in se z družino seli v prekmursko prestolnico, Alfred Jermaniš, ki se bo po vsej verjetnosti pridružil Bo-škovidu, in Marinko Galič, ki ga vleCe v Ljudski vrt. Od reprezentančne Četverice ostaja tako le kapetan Andrej Poljšak, ki se mu bo morda pridružil Mladen Rudonja, skoraj zanesljivo pa se na Bonifi-ko vračata dva Roberta, vratar Volk in Voljč, ki je dalj Časa igral v tujini. Prizadevanja novega vodstva omogoča s sponzorstvom mladi podjetnik Edvin Pejovič s svojo firmo Pejo, d.o.o., ki je nekaj akontacije že navrgel, sponzorsko pogodbo pa bo podpisal, ko bodo v klubu razčistili finančno stanje. Q. K.) TRIATLON / DRŽAVNO PRVENSTVO Tomšič in Nakrstova Na kratkem triatlonu je bila letos udeležba nekoliko manjša, saj je bil to prvi pravi triatlon v Sloveniji BOHINJ - V soboto se je ob Bohinjskem ježem zbralo 70 najboljših slovenskih triationcev, ki so se potegovali za naslov državnega prvaka v kratkem triatlonu. Med moškimi si je ta naslov priboril Jani Tomšič (Mega-milk - De Palma), med ženskami pa je slavila Nataša Nakrst-Kosmac (Hit Sports Team). Bohinjski triatlon je bil prvi pravi triatlon letos v Slovenij, zato je bila udeležba nekoliko manjša kot ponavadi. Vendar so bili na startu vsi najboljši: Igor Kogoj, lanski državni prvak, Jani Tomšič, pred tremi tedni odličen 21. na svetovnem pokalu v Nici, in Damjan Cepič, ki ima letos nekaj dobrih rezultatov s tekom v Italiji. Najprej je bilo na vrsti 1500 metrov plavanja. Vreme je bilo sončno, a vetrovno, tako da je bila gladina jezera precej razburkana, plavanje pa zahtevno. Tekmovalci so se pogumno zagnali v valove in skupina se je kmalu raztegnila. Na cilj plavanja je najprej prišla skupina šestih tekmovalcev: vodil jo je Matija Medvešek, nato je priplaval Tomšič, takoj za njim Zepic, potem pa še Uroš Pikec, Grega Hočevar in Gregor Kravos. Kogoj je na plavanju zaostal dobri dve minuti. Kolesarska proga je vodila do Bohinjske Bele in nazaj. Vodstvo je najprej prevzel ZepiC, nato pa je šel naprej Tomšič. Žepič ni zdržal njegovega ritma in je poCasi zaostajal, tako da je na cilj prišel z zaostankom 1 min 45. Kogoj je pripeljal skupaj z Medveškom in Kravosom, Zaostajali pa so že več kot tri minute. Tudi na teku okrog jezera je šlo Tomšiču odlično, tako da je prednost pred Žepičem samo še povečal. Kogoj, ki je znan kot izvrsten tekač, je na teku pridobil dobro minuto, vendar je to zadostovalo le za tretje mesto. Nakrstova je bila celo tekmo med najboljšimi in se je na koncu uvrstila na 11. mesto v absolutni konkurenci. Druga ženska, Italijanka Paola Šanson, je za njo zaostala več kot 15 minut. Oba nova državna prvaka sta bila po tekmi zadovoljna. Tomšič je izjavil: »Vesel sem, ker sem kljub utrujenosti zaradi težke dirke pred tremi tedni v Nici uspel zadržati formo in brez maksimalnega napora zmagati na današnjem prvenstvu. Naslednji teden me namreč Čaka izredno težka dirka - Ironman v Rothu.« Slovenske triationce Čaka še državno prvesntvo v srednjem triatlonu, ki bo 1. avgusta v Novem mestu in ki bo štelo tudi za Evropski pokal. Rezultati - absolutno: 1. Tomšič 1:59:45 (22:28, 58:42, 38:35), 2. Žepič 2:01:34 (22:31, 1:00:24, 38, 39), 3. Kogoj 2:02:10 (24:34, 1:00:13, 37:23); Zenske: 1. Nakrst 2:15:16 (26:48, 1:05:52,42:36) Danuša Škapin VETERPOLO / DRŽAVNO PRVENSTVO Začel se je finalni del Koprčani[ z izvrstnim Štromajerjem in Kranjčani so torpedirali nasprotnike CELJE - S tekmo Ne-ptun-Triglav se je začel finalni del državnega prvenstva v vaterpolu. V drugem srečanju, ki je bilo v petek, sta prikazala dobro igro Ilirija in Meggitours Kranj 90, v tretji tekmi istega dne pa je v Celju Micom Koper slavil visoko zmago. Neptun-Triglav 5:21 (0:6,1:6,1:5, 3:4) CELJE - Bazen pri hotelu Merx, gledalcev: 20, sodnika Pičulin in Marinček iz Kranja. STRELCI:, Planinšek 3, Glavan in Škerl po 1 za Neptun ter Troppen 8, Štirn in Peranovič po 3, Hajdinjak, Balderman in Košir po 2, Bukovec 1 za Triglav Izkušeni igralci so si prednost petih zadetkov pridobili po prvi Četrti- ni in v prvi polovici druge četrtine. Tako so gostiteljem pokazali, kdo je gospodar na igrišču. Z vstopom mlajših igralcev pri Triglavu so Celjani nekoliko omilili visok poraz. Ilirija - Meggitours Kranj 90 9:9 (1:1, 2:2, 3:3, 3:3) LJUBLJANA - Bazen Kolezija, gledalcev: 80, sodnika Jerman iz Kopra in Marinček iz Kranja. STRELCI: Stanišič 3, Jocič 2, Naglic, Ogrizek, Stojanovič in Galič po 1 za Ilirijo, ter Kociper 3, Čadež 2, Zupanič, Pičulin, Jerman in Celar po 1 za Meggitours Kranj Začetek igre je bil izredno zanimiv, saj sta obe ekipi nekajkrat ne- verjetno napadli, zadetka pa ni bilo. Najprej so povedli domači vaterpolisti, ki so izkoristili igralca več v igrišCu. Gostujoči igralci so kmalu zatem izenačili in prevzeli pobudo. Neprenehoma so vodili za gol, tako da so se morali domačini dodobra potruditi, da so izid izenačevali. V zadnji Četrtini so domači zaradi večjega Števila igralcev (moči) ušli gostom za dva gola (9:7), vendar to ni bilo dovolj, saj je najboljši igralec na igrišču Kociper pet sekund pred koncem izenačil izid. Neptun - Micom Koper 2:21 (0:6, 2:5, 0:5, 0:5) CELJE - Bazen pri hotelu Merx, gledalcev: 20, sodnika Ceklič iz Kopra in Pičulin iz Kranja. STRELCI: Glavar 2 za Neptun, ter Štromajer 7, Bolčič 5, Strkelj 3, Rukavina in Stopar 2, Cetin in Lovrečič po 1 za Micom Koper Igralci Micoma Kopra, ki so se v letošnji sezoni okrepili s Kranjčanom Krištofom Štromajerjem so že v prvi četrtini napovedali visoko zmago. Domači vaterpolisti so bili precej enakovreden nasprotnik le v drugi četrtini, v kateri so dosegli edine zadetke. V nadaljevanju so ponovno blesteli gosti in si do konca priigrali prednost 19 zadetkov. NOGOMET / POKAL PELE Zvezde, ki nikoli ne ugasnejo TRST, CELOVEC - Legende nogometa sodijo med zvezde, ki nikoli ne ugasnejo. Njihove večnosti ne zagotavljajo samo knjige z rezultati ali posnetki iger iz preteklosti. Ljudje, željni njihove čarobnosti, njihovega duha v igri, ki si navsezadnje želijo vsaj za trenutek zaustaviti cas, so si domislili svojevrstno tekmovanje ali bolje druženje nekdanjih prvakov med prvaki in ga poimenovali Pele cup. Letošnje tekmovanje poteka v Trstu ™ Celovcu, cilj te manifestacije pa ni zgolj nekakšna repriza nogometnih dogodkov izpred desetih ali več let. Današnja nogome- tna igra je utonila v nekakšno monotonost, le maloštevilne predstave zares navdušujejo. Veterani pa vračajo igri tisto navdih, ki so ga v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih združevali z vse večjo dinamiko. Smisel za nadigravanje je precej čistejši, v njihovi zavesti tudi ni astronomskih vsot denarja. Sami so sicer zaslužili dovolj, vendar pa so tudi prispevali veliko, predvsem pa so uživali v dejavnosti, ki se pravzaprav zaradi manifestacije zabave imenuje igra. Spominov na stare čase ne obujajo samo ljubitelji nogometa, v preteklost se radi vračajo tudi igralci sami, ki so resda na travnikih po vsem svetu bojevali težke nogometne bitke, vendar pa so ostali bratje po poklicu za vekomaj. Zal so zasebne obveznosti tistih, ki so prenehali z aktivnim igranjem, velike, tako da na omenjenem letošnjem pokalu ne bo vseh najboljših. Se največ kakovostnih imen so zbrali domačini Avstrijci, Italijani ter ob njih Nemci. Beckenbauer, Schumacher, Rummenigge, Foerster, Bre-itner, Hrubesch pri Nemcih, pa Gentile, Altobelli, Grazi-ani, Rossi in drugi pri Italijanih so tako svetovni kot evropski prvaki iz bližnje preteklosti. Nekoliko starejše moštvo imajo Južnoame-ričani. Pri Brazilcih sta najbolj znani imeni Rivellino in Edinho, v Argentini Kempes ter Giusti. Končno so zelo močni tudi Nizozemci, ki resda nikoli niso bili svetovni prvaki, vseeno pa so bili dvakrat temu cilju zelo blizu. Iz slavne generacije tulipanov prihajajo Ne-skens, Krol, Kerkhof, Rep, po nekaterih vesteh naj bi igral tudi Rensenbrink, zagotovo pa ne bo Crujjffa, ki ima za seboj že nekaj težkih operacij in si ne more vec privoščiti tekanja za žogo. Se najbolj oslabljeni so Angleži. V njihovih vrstah so res nekateri velikani in nosilci klubskih uspehov iz časov znamenite angleške prevlade v evropskih pokalih, kot so Allan Kennedy, Tony VVoodcock in Kenny Sansom, vendar pa kljub kvalitenemu izboru igralcev pogrešamo Keegana, Francisa, Hoddlea, Robsona, Mari-nerja, Charltona, Shiltona. Z njimi ali brez njih pa bo srečanje legend nogome-■ ta ne samo zabavno in privlačno, ampak bo nudilo dober nogomet brez taktiziranja, hkrati pa omogočilo ponoven spopad dveh globalnih šol nogometa, evropske in južnoameriške. Iztok Golob Jani Tomšič (na sliki) je na prestolu zamenjal Igorja Kogoja NOVICE Visoki zmagi Golovca LJUBLJANA - Izidi 9. kola državnega prvenstva v baseballu: Golovec - Gunclje 23:1 in 17:1, Bemaco U. S. Zajčki - Ježica Candy 6:4 in 15:17. Vrstni red: Golovec 14, Kranjski Lisjaki 11, ježica Candy 11, bemaco U. S. Zajčki 8, Liyona Ježica 6, Gunclje 2 točki. (M. U.) V finalu ZTK Maribor in Triglav MARIBOR - V finalu ekipnega državnega prvenstva v tenisu se bosta pomerili ekipi ZTK Maribora in kranjskega Triglava. Mariborčani so v polfinalu premagali TK Partizan iz Medvod, Kranjčani pa so bili boljši od drugega mariborskega predstavnika Branika. V tej tekmi je odločila zadnja igra dvojic. Vse igre so bile razburljive in kakovostne, saj so vse ekipe nastopile v najmočnejših postavah. (M. L.) Vodita Igor Jelen in Orel LJUBLJANA - Pomembnejši izidi 6. kola polfinalnega šahovskega turnirja za DP: Orel - Pavasovič 1:0, Igor Jelen - Praznik 1:0, Tratar - Tmta remi, Slak - Furlan remi, Ivačič - Plesec 1:0, Mikac - Cirkvenčič remi, Sol-majer - Kecič, 0:1, Kodrič - Sušnik remi, Muri - Marinšek 0:1, Petek - Srebrnic 0:1, Soln -Jeras 1:0. Vrstni red po 6.kolu: Igor Jelen in Orel 5, Tratar, Tmta in Furlan 4.5, Ivačič, Pavasovič, Praznik, Kecič, Marinšek, Srebrnic in Slak po 4 točke (A. P.) Krimovkam prvi naslov LJUBLJANA - S 14. kolom se je končalo prvenstvo v slovenski nogometni ligi za ženske. V derbiju kola je Krim kar s 5:0 premagal drugouvrščeno Vrhniko in s tem le potrdil že osvojeni naslov prvih državnih prvakinj. Vrhnika je trenutno še droga, kajti Skale iz Velenja, ki morajo odigrati še zaostalo tekmo s Koprom, imajo možnost, da jih prehitijo in postanejo podprva-kinje. Končni vrstni red: 1. Krim 25. točk, 2. Vrhnika 20, 3. Skale 19, 4. Idrija 15, 5. DoliC 10, 6. SRC Polževo 8, 7. Domžale/Kamnik 8,8. Koper 5 točk. (I. S.) 24 ur košarke na Ježici LJUBLJANA - Na tradicionalnem 18. košarkarskem maratonu Ježice, so se v Savljah pomerili funkcionarji in igralci nekdanjih in sedanjih rodov KK Ježice, razdeljeni v zeleno in modro skupino. Z rezultatom 1901:1829 so prepričljivo zmagali zeleni. (I. S.) Micom Koper - Meggitours Kranj 15:4 (4:1, 3:0, 4:1, 4:2) KOPER - Bazen v 2u-sterni, 50 gledalcev, sodnika GekliC iz Kopra in Marinček (Kranj). STRELCI: Bolčič, Goljuf, Štromajer po 3, Vidakovič in Rukavina po 2, Strkalj in Stopar po 1 za Micom Koper, ter Hajdinjak 2, Čadež in Kociper po 1 za Meggitours. Koprčani, okrepljeni z najboljšim slovenskim vaterpolistom Štromajerjem in Zagrebčanom Rukavino na predstavitveni tekmi pred domačim občinstvom niso blesteli, saj so s polovično močjo visoko premagali drugo najboljšo kranjsko ekipo, pri kateri je bil najboljši vratar Dejak. (J. M./ J. K.) SOLA POD NAPETIMI JADRI Profesionalni inštruktorji “Adriatic Nautical Academy”, pod vodstvom Damirja Miloša, krmarja hrvaške maxi jadrnice ACY No 1, s katero so lani, po prejadranih 16.000 miljah, osvojili četrto mesto na svetovnem prvenstvu v svoji kategoriji, so letos za vas pripravili pet različnih tečajev jadranja: od “Začetniškega” do “Skipperskega”. Tečaji trajajo od 7 do 14 dni, cena je izredno ugodna (1000 do 1200 DEM na osebo, plačljivo v SIT). Poleg učenja je v ceno vključen tudi polni penzion. Vaša “učilnica” bo ACY marina Žut v srcu Komatov. Odhod je organiziran iz ACY marine Opatija in ACY marine Rab. Tečaji se pričnejo 19.6.1993 in trajajo do konca septembra letos! Nazaj k morju Informacije in prijave: Adriatic Nautical Academy, c/-ACY Opatija, M. Tita 221, telefon: 051/271 288, fax: 051/271 824 SLOVENIJA Ponedeljek, 5. julija 1993 SLOVENSKA VARNOSTNO - OBVEŠČEVALNA AGENCIJA TERJATVE DO IRAKA Vse Sovine skrivnosti Reorganizacija tajne službe - Milijarda iz proračuna - Kadrovske spremembe - Sodelovanje s podobnimi službami na slovenskem le teorija? - Nič več iskanja »notranjih sovražnikov« Državne obveznice Državne obveznice bo mogoče dvigniti od 12. julija Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Do imena Sova so se menda dokopali Cisto na koncu. Pred tem pa so Sle ure in ure za pisanje predlogov za reorganizacijo takratnega Visa v neko sodobnejšo in na novih temeljih zasnovano slovensko tajno službo. Pri tem je sicer malo stvari ostalo tajnih, zato v vrhu današnje Sove štejejo za precejšen dosežek že to, da se je snovalcem njene prenove posrečilo menda kar poldrugi mesec obdržati v strogi tajnosti končno verzijo tega reorgani-zacijskega koncepta, ki ga je pred štirinajstimi dnevi potrdila tudi vlada. Navzven teh sprememb ni mogoče zaznati zlahka. Sovin vrh namreč še vedno domuje na istem naslovu,- v prostorih slovenskega notranjega ministrstva sredi Ljubljane, na vprašanje, kam bodo odšli, pa dobimo zelo nedoločen odgovor, da »novo lokacijo iščemo na različnih koncih slovenske prestolnice«. In teh menda ni malo. Ena od možnih je celo nekdanja vojaška bol7 nišnica Mladika. A težko, da se bodo zanjo odločili, saj bi prenova te stavbe stala celo premoženje, ki ga ta hip ni nikjer. V Sovi pa pravijo, da fizična ločitev od policijskega ministrstva navsezadnje sploh ni prioritetna naloga. V ospredju je predvsem organizacijska prenova slovenske obveščevalne službe. V. d. direktorja Janez Širše je pred nedavnim dejal, da bodo zavoljo tega administrativno in redno upokojili skupno 75 ljudi, govorice, da jih s Sove odhaja (nekaj po sili razmer, drugi na lastno željo) vsaj še enkrat ah celo dvakrat toliko, pa odločno zanika. »Govorice paC,« pravi. Hkrati pojasnjuje, da preusmeritev službe na mednarodno kompatibilen koncept terja prilagajanje obstoječih kadrov tem novim tehnologijam in metodam dela ter uspešno uvajanje novih ljudi na ta področja. Predvsem pa se mora služba pomladiti, pravi, kajti Čaka jo tudi nekaj vsebinsko novih nalog, zlasti s področja analitike, gospodarstva, tajne diplomacije, pa obveščevalne in kon-traobvešCevalne dejavnosti. Nekaj teh je povsem novih (zlasti področje gospodarstva, ki terja urejanje in obvladovanje specifičnih znanj za opravljanje industrijske špijonaže), druge imajo redefinirane cilje, do katerih so prišli na podlagi posvetovanj s strokovnjaki znotraj in zunaj dovCerajšnje varnos-tno-informativne službe ter upoštevaje tuje izkušnje. To pomeni, da se bodo v prihodnje bistveno bolj posluževali tudi javnih virov, gradili pa naj bi tudi na večjem pretoku informacij in na mednarodnem sodelovanju ter na, kot temu sami pravijo, »legendiranem razvoju« sodelavske mreže. Celoten reorganizacijski program njene tajne službe so naslonili na ocene možne ogroženosti države. Ta hip smo menda najbolj zanimivi za Balkan, pa za smeri Italija, Avstrija, Nemčija. Odtod tudi prioritete, ki se zrcalijo v rede-finiranih cilji Sove, ki naj bi s tem naredila - tako njeni snovalci - velikanski korak od tiste službe državne varnosti, ki je imela nenehno pred očmi iska- nje predvsem notranjih sovražnikov partije na oblasti in sistema v celoti, takoj zatem pa jih je iskala onstran meja, zlasti v VVashingotnu in Moskvi. Sova postaja tudi krovna obveščevalna in varnostna organizacija, a ne v smislu združevanja tudi z, denimo, vojaško obveščevalno službo obrambnega ministrstva (Vomo). Gre zgolj za koordinirano delo med vsemi podobnimi službami na Slovenskem (menda jih je že šest), da bo jasno, kam in kako se naj se stekajo informacije, pomembne za nacionalno varnost. Tako vsaj pravijo v Sovi. Kako se bo zadeva obnesla v praksi, pa je povsem drugo vprašanje, ki vključuje tudi parlamentarni (ne) nadzor nad vsemi tistimi, ki se danes že ukvarjajo z enakimi ah podobnimi tajnimi posli (Vomo, obveščevalni uradi pri različnih ministrstvih, zasebniki ipd). Zaenkrat namreč še ni zakona, ki bi zaukazal takšno sodelovanje. Sova danes zaposluje nekaj Cez petsto ljudi, večinoma z višjo in visoko izobrazbo. Odločanje znotraj službe naj bi bili poslej dejansko centralizirali, prav tako tudi mrežo sodelavcev. Slednja je sicer zgodba zase, velja pa zapisati, naj bi Sovine sodelavce sicer dejansko poznali le operativci, dostop do njihovih psevdonimov pa bi kljub temu moral imeti tudi nekdo od višjih ali celo najvišjih funkcionarjev v službi. Pri tem naj bi bilo vse strogo zakonsko sankcionirano, da ne bi kdaj prišlo do zlorab in podobnih »nečednosti«. Reorganizacija naj bi zajela tudi uporabo posebnih metod in sredstev dela dovCerajšnje vamos-tno-informativne službe. Tega zaenkrat še niso dorekli, obstaja pa veC idej, in sicer, da bi to področje (gre zlasti za prisluškovanja telefonom) poslej izločili iz Sove in ga zaupali bodisi pravosodju ah celo neodvisni organizaciji v okviru PTT. Strokovnjaki pravijo, da to tehnično ni nerešljiv problem, opozarjajo pa, da je Sovina uporaba posebnih metod in sredstev zaradi afer, ki pretresajo slovensko javnost, pravzaprav vsem na očeh ter da je spolemi-zirana do absurdov. Hkrati pa se nihče ne vtika v iste metode, ki jih denimo uporabljajo policija pa vojaška obveščevalna služba in celo zasebniki. Vsi skupaj to počnejo brez parlamentarnega ah kakršnegakoli drugega nadzora. Ob tem vsekakor velja omeniti, da bo delo Slovenske obvešCevalno-var-nostne agencije, za katero bodo davkoplačevalci letos uradno odšteh do milijarde tolarjev, temeljilo na vrsti zakonskih in podzakonskih aktov in predpisov. Reorganizacija Visa je namreč zajela tudi pravno sfero, ki naj bi jo v prihodnjih mesecih potrdili tudi slovenski parlamentarci. Da bomo ob tem priče vroCim razpravam, pa že zdaj sploh ne kaže dvomiti. LJUBLJANA - Državljani, ki imajo v bankah zamrznjene devizne vloge, so se lahko po zakonu o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog odločili za štiri načine izplačila deviz, Ce jim banka ni sposobna omogočiti takojšnjega dviga deviz. Tisti, ki so se do 30. aprila prijavili za državne obveznice v zameno za devize, naj bi do konca julija letos obveznice - preko bank -tudi dobili. Vlada je v četrtek sicer sprejela uredbo o izdaji in uporabi obveznic Republike Slovenije, obveznic pa še ni, Čeprav bi jih bila država po zakonu dolžna izdati do 30. junija. Na ministrstvu za finance so povedali, da bodo lastniki deviznih vlog in prejemniki (začasnih) potrdil o stanju devizne vloge lahko dobili svoje obveznice od 12. julija do 12. avgusta v bankah, kjer so se prijavili zanje. Za državne obveznice se je odločilo 5.658 lastnikov deviznih vlog v vrednosti nekaj veC kot 94 milijonov mark. Ker pa se bodo ob izdaji obveznic pripisale tudi obresti za prvo polovico letošnjega leta, bodo obveznice izdane v skupni vrednosti 96 milijonov 533 tisoč nemških mark. Država bo izdala 25.330 obveznic po 100 nemških mark, 8.000 obveznic po 500 mark, 60.000 po tisoč mark in 3.000 obveznic po 10.000 nemških mark. Obveznice lahko državljani uporabijo za nakup delnic po določilih lastninskega zakona, za dokup pokojninske dobe, za plačilo obveznosti iz poračuna dohodnine in za poravnavo 30 odstotkov carinskih obveznosti. Največ državljanov in njihovih ožjih družinskih elanov pa se je verjetno prijavilo za obveznice zato, ker jih lahko uporabijo tudi za odkup družbenih in vojaških stanovanj. Pisali smo že, da bi morala država izdati tudi obveznice podjetjem, ki so upravičeno prijavila svoje terjatve do Iraka, Kube, Angole in zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena, za katere se je Slovenija odločila, da jih bo odkupila. Podjetja so, kot so nam pred Časom povedali v Banki Slovenije, prijavila za 307 milijonov dolarjev terjatev. Vlada je v Četrtek na osnovi informacije Banke Slovenije ugotovila, da po pregledu terjatev ni mogoCe toCno določiti zneska za izdajo obveznic. Sklenila je, da bo izdala samo začasna potrdila (do izdaje obveznic) tistim podjetjem, ki so imela vsa potrdila glede na zahteve BS, in sicer v višini 41, 3 milijona dolarjev. S temi podjetji bo ministrstvo za finance sklenilo pogodbe, s katerimi se bodo morala podjetja zavezati, da bodo državi povrnila neupravičeno prejete obveznice za terjatve, ki so bile že poravnane ali pobotane, Vlada je še sklenila, da se izdajo obveznice, ne pa začasnih potrdil, tudi tistim podjetjem, ki niso imela vseh potrdil, in sicer v višini nekaj veC kot 266 milijonov dolarjev. (A .R.) STARI OBIČAJI / NEDELJA NA DEŽELI Ljubezen skozi domači želodec Slovenijo ob nedeljah živi no deželi - Moriji Bezovnik iz Luč so priznali, do izdeluje najboljši savinjski želodec - Od lipe do prongerjo - Zo rejo godni pujsi brez težav najdejo kupca MOZIRJE, ŠMARJE PRI JELŠAH - Daleč od nedeljskih opustelih ulic praznih slovenskih mest živi Slovenija svoje pravo, manj zdolgočaseno življenje. Cerkveni prazniki in sončni Gospodovi dnevi so najprej priložnost za oblačenje boljših gvantov, potem pa tudi možnost za druženje mladih in starih iz sosednjih vasi in za podjetnejše celo dan, ko je treba dobro prodati ah počeni kupiti kravo ali pujs.a. V Rečici ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini so že v soboto zvečer Mariji Bezovnik iz LuC priznali, da izdeluje najboljši savinjski želodec. Med 61 želodci, ki so jih v ocenjevanje prispevali okoliški kmetje, se ji je to posrečilo s harmonično kombinacijo najboljših kosov svinji- ne, slanine, soh, popra in Česna. Kako so včasih jedli na deželi in kako zadovoljni so domači tistih gospodinj, ki se starih jedi še spominjajo, so kmečke že- Brane Piano niče prikazale na razstavi bolj všeč firoš, juha iz v osnovni šoli. Tistim, ki svinjskega mesa s cmoki so poskusih, sta bila naj- iz ajdove moke in krvi, pa Na deželi še vedno radi kupujejo reprodukcije (ne) znanih slik (Foto: Brane Piano) na star način peCen domač kruh. Ogledali pa so si lahko tudi prikaz običajev ob krstu, predenje in trenje žita. Nato pa so se poveselili na pravi kmečki veselici. Ta je med Slovenci na deželi še vedno pojem izvrstne zabave. Morda celo bolj od včerajšnje šaljive kmečke igre z naslovom Od lipe do prangerja. Drugače so se ob tako imenovani lepi nedelji včeraj pozabavali ob cerkvici Sv. Tomaža na Brecljevem, od koder je tudi objavljena fotografija. Ko so Zenske pomolzle krave in odšle k maši, so možje živino zdrgnili s senom, si zavezali Cist moder predpasnik in jo odvedli na živinski semenj. Velikih kupčij je bilo bolj malo, zato pa veliko šaljivega baran- tanja, spefpa so kupce najhitreje našli številni, za rejo godni pujsi, ki so se gnetli na avtomobilskih prikolicah. Mladež se je sladkala z domačimi keksi in se vrtela na vrtiljaku. Gospodinje pa so so na poti od maše najraje ogledovale nabožne in druge podobice, ki se tako lepo podajo na kakšno z rožastim vzorcem pobarvano steno domaCe hiše. Ob nedeljah Slovenija ne živi po avtomobilskih sejmih in tržnicah z južnim sadjem, njeno dušo najdemo takrat na deželi. Mestnim svojo izkušnjo priporočamo; Ce se ne bodo takoj sentimentalno ovedeh svojih korenin, pa naj preizkusijo letošnje geslo Rečičanov, ki pravi, da gre ljubezen tudi skozi savinjski želodec... MNENJA ... POLEMIKE ... PISMA ... ODMEVI ... Petdeset let pozneje Petdeset let! 2e?... Ne gre brez nostalgije. Od takrat do danes se je svet, tudi naš slovenski, kar nekajkrat usodno prelomil, da ni mogoče o ničemer, kar je nekoč bilo in je še danes spomina vredno, napisati zaokrožene, harmonične zgodbe. Nisem preverjal, verjamem ugotovitvam drugih: pred petdesetimi leti ustanovljeni Partizanski dnevnik je bil edini dnevnik v okupirani, uporni Evropi. Je naključje, da je po vojni samo »zamenjal« prilastek in postal Primorski? Na prvi pogled je vojno, idejno, doktrinarsko, ah kakorkoli jo že imenujemo, označitev zamenjal za regionalno. In vendar je v tem globoka vez in še kaj veC, najbrž že kar vsebinska kontinuiteta: na Primorskem se je boj za našo zahodno mejo vlekel, na diplomatski fronti še kar nekaj Časa, politični boj za narodne pravice na Tržaškem in drugod pa je ostal stalnica, ki se deduje iz roda v rod in ji tudi v bližnji prihodnosti ni videti konca. V misel se mi vriva še druga asociacija: zagotovo ni naključje, tudi v smislu pravkar zapisanega, da je bil edini slovenski partizanski dnevnik med vojno primorski, kar marsikaj pove, tudi v naših zdajšnjih političnih zdrahah, o naravi in ciljih NOB na Primor- skem. Tudi ob misli na to petdesetletnico bi lahko zapisali: prav na Primorskem je bilo partizanstvo politično in nacionalno najbolj živo in v vsakem pogledu najbolj utemeljeno, zato je bil tudi prehod dnevnika iz vojnega v političnega po vojni (iz Partizanskega in Primorskega) povsem nevsiljiv, logičen, harmonično razvojen v pravem pomenu besede. Te resnice najbrž ne spodjeda niti sedanje, pogosto nevrotično iskanje nove, spremenjenim razmeram ustrezne identitete Primorskega. Med vojno sem bil nekaj Časa tudi kurir, v nahrbtniku sem med drugo pošto večkrat »tovoril« tudi zajetne zavoje Partizanskega dnevnika. Marsikdo je pod takim nahrbtnikom obležal za zmerom. Občutek, da prav na Primorskem izhaja tak Časopis, jč bil naravnost veličasten. Pomenjal je, med vsem drugim, tudi zmagoslavje slovenske besede... Vem: Časi, ki jih sami ustvarjamo, se spreminjajo hitreje od nas samih, da jih lahkomiselno dolžimo za marsikatero svojo nebogljenost tudi ob tem jubileju, ob petdesetletnici Partizanskega-Primorskega dnevnika. Ob skrbi, kako naprej, v kakšni obliki, s kakšnimi cilji in možnostmi, ne gre pozabiti na uspešno transformacijo v preteklosti, iz Partizanskega v Primorski dnevnik. Sprememba imena je lahko pomem- bna in zanimiva, saj nas lahko simbolno opozarja na usmerjenost in cilje Časnika, ni pa ime bistveno, pomembnejša je prožnost lista, njegovo plodno, ustvarjalno prilagajanje Času, predvsem pa občutek bralcev, da imajo svoje glasilo v izvornem pomenu besede. In ker je Primorski predvsem glasilo zamejstva, ob tem pa še njegova vez in povezava z matično domovino, pretok informacij v obeh smereh, sta obstoj in odzivnost lista med bralci v usodni soodvisnosti z narodno zavestjo, saj so razlogi zanjo pozitivni in negativni - bodimo realni! - prav v trdnosti ali šibkosti reprezentativnih slovenskih institucij v zamejstvu. In med take ustanove, kot so šole, gledališče, založništvo, knjižničarstvo in še kaj, nedvomno sodi tudi politični dnevnik. Se zlasti ker ga že imamo, ker je tradicija, ker je barometer zamejske ustvarjalnosti, skratka: izgubiti nekaj, kar že je, pomeni veC: pretres, kot ne imeti tistega, cesar nismo še nikoli imeli. Zato moje iskreno voščilo ob petdesetletnici: ne malodušje, razhajanja in prepiri ob imenu in obliki, slej ko prej gre tudi danes za duha, ki naj ga tak dnevnik ohranja, širi in poglablja. Torej: Primorskemu dnevniku, njegovim Časnikarjem in bralcem želim tudi v prihodnje vse dobro! Ciril Zlobec ZGODILO SE BO TA TEDEN V parlamentu bo soparno Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - Medtem ko se v tednu, ki je pred nami, precejšnje število Slovenk in Slovencev odpravlja na letovanje, Čaka poslance obilica dela. Po skoraj desetdnevnem premoru, ki so si ga poslanci »privoščili« predvsgm zaradi odsotnosti (delno službene, delno zasebne narave) precejšnjega števila svojih kolegov, bodo danes nadaljevali s prekinjeno junijsko sejo državnega zbora. V naslednjih dveh ali treh dneh (odvisno od temperaturnih gibanj; višje temerature lahko delo poslancev nekoliko upočasnijo) naj bi »predihali« skoraj 35 toCk dnevnega reda. Med tokratnim nadaljevanjem seje se bodo sestala tudi številna delovna telesa državnega zbora, med njimi tudi komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. To pot se bodo njeni elani lotih gradiva znamenite »prisluškovalne afere«. Spričo zmede, ki sicer spremlja delo te komisije (vsi elani si namreč niso povsem na jasnem, kakšne sklepe in ugotovitve je komisija sploh sprejela), pa je mogoče pričakovati, da bo razprava imela tudi »širše« razsežnosti. Jutri, v torek torej, pa bodo poslanci zasedanje zaceli z glasovanjem o tem, ali bo Miha Kozinc ostal še naprej na mestu pravosodnega ministra ah ne. V Četrtek bo parlanjen-tama preiskovalna komisija zaslišala prvega preiskovanca pri preiskovanju »afere Hit«. To je nekdanji minister za turizem in sedanji v. d. direktorja Sove (Slovenske obveščevalne varnostne službe) Janez Širše. Povabili so tudi dve priči: Darka Makuca in Dušana Luina. Skupaj naj bi pojasnila znameniti telefonski pogovor, ki ga je posnela Vis in v katerem se omenjena vodilna delavca Hita pogovarjata o denarju, ki naj bi ga nakazala na račun zasebnega podjetja, v katerem je imel svoj ustanovitveni delež tudi takratni minister za turizem Širše. V Četrtek bo upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije med drugim obravnaval tudi majsko analizo gospodarskih gibanj v Sloveniji in perspektive do leta 1997, ki jo je minuli teden javnosti predstavila slovenska vlada. Med vročimi točkami bo tudi splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki naj bi jo po mnenju vlade podpisali v enem mesecu, med drugim tudi zato, ker se je iztekla velja- vnost zakona o omejevanju plač. S stavko pa so pred kratkim zagrozile tudi bele halje. Ce namreč oblast ne bo uslišala njihovih zahtev (kar pomeni primemo vrednotenje dela), bodo v jesenskih mesecih zdravniki izpeljali splošno stavko. Kako daleč so v pogovorih z ministrom za zdravstvo,. bodo povedali še ta teden. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa bo v začetku tedna predstavil enega izmed svojih najpomembnejših splošnih aktov, ki v veliki meri zadeva nas državljane, to je pravilnik o pravicah in obveznostih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo šel takoj zatem v javno razpravo. Hkrati bomo tudi izvedeli, kdo bo generalni direktor te ustanove, ki je bila skoraj leto dni pod taktirko »vedejev-stva«. Kolektivna pogodba bo vroča tema (Foto: J. S./TRIO) NAPOVEDI PRIREDITEV Ponedeljek, 5. julija 1993 SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, Vilharjeva 11 (061/310-610) Vrhunski dramski tekst Vena Tauferja: ODISEJ IN SIN ALI SVET IN DOM, režija: Vito Taufer. RAZPRODANO! (torek, 6. 7. ob 19.30) TOMAŽ PENGOV - glasbeni recital (Četrtek, 8. 7. ob 20.30). KRIŽANKE Andrej Anabaptist Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer. Igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko Gorsic, Ivan Sikora, Stefan MarCec, Sandi Mikluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietrasanta (torek, 24. 8. ob 20.30, 900 SIT). CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332) Anton Novačan: HERMAN CELJSKI (torek, 6. 7. - izven). Predstava je ob 21. uri na celjskem Starem gradu. Prevoz z avtobusom je organiziran s parkirišča Glazija pol ure pred predstavo! V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in ponovno odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato JenCek (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Dese-niska, Friderikova žena) in drugi. LAŠKO GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE: Bernard Slade: OB LETU OSOREJ, Polona Vetrih (Doris) in Ivo Ban (George), režiser: Boris Kobal. Doris in George sta ljubimca, ki se srečata enkrat na leto za en vikend. Tako se srečujeta že dvajset let. V vseh teh letih se zgodi veliko stvari - veselih in žalostnih, (petek, 9. 7.). MARIBOR DRAMA M. Vezovisek: JERMANOVO SEME, Rock'ri-. roli drama, režija: Marko Vezovisek, scenografija: Mirjana Košen, nastopajo: Davor Her-ga, Jure Ivanušič, Vlado Kreslin, Alenka Tetičkovič, Marko Vezovisek. (Premiera in repriza v Četrtek, 8. 7., in petek, 9. 7. ob 21. uri v Minoritski cerkvi na Lentu). SANCE NA GRAJSKEM HRIBU MEDNARODNI GLEDALIŠKI PROJEKT: POT V DELFE. Nastopajo: Teatr 77 (Lodz), Husa na provazku (Brno), Moricz Zsigmond Szinhaz (Nyiregyhaza), Von Krahli Teater (Tallin) Kammertheater (Neuubrandenburg), E.A.S.T. (Edinburgh) Teatr snow (Gdansk), Den Blaa Hest (Aarhus), Les epis noirs (Ženeva) in Gledališče Ane Monro (Ljubljana) bo v torek, 6. 7. ob 20. uri. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST dvorana TRJPCOVICH Festival Operete V soboto, 10. julija, ob 21. uri koncert »Illu-sions» pevke UTE LEMPER. Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21. gledališče cristallo la contrada V Četrtek, 8. t.m., ob 20.30 in 9. t.m. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore e un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renež. Cosot-tijem. Rezija Francesco Macedonio. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo. grad SV. JUSTA Straordinario Estivo V četrtek, 8. julija,ob 21. uri bo nastopila francoska skupina FFF (Federation Francaise du Funk). V soboto, 17. in 21. julija bosta na sporedu koncerta jazz glasbe . Nastopili bosta angleški skupini Izit in Incognito .V četrtek, 22, julija, bo nastopil Paolo Rossi. LIGNANO ( VIDEM) ARENA ALPE ADRIA V sredo, 7. t.m., ob 21. predvajanje risanega filma za otroke »Pantera rosa». V Četrtek, 8. t.m., ob 21. uri bo na sporedu klavirski recital Roberta Radassaa. Na sporedu Bach, Beethoven, Scarlatti, Chopin . Vstop prost. V petek, 9.t.m., ob 21. uri nastop folklorne skupine »Balarins di Buie». V soboto, 10. t.m., ob 21. uri koncert skupine VVitz Orkestra. ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1 Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: DVA POTEPUHA (petek, 9. 7. ob 15. uri pred Kreditno banko v TyrSevi ulici). Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane; TOBIJA (petek, 9. 7. ob 19. uri v atriju gradu). Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: KAM PA KAM RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 15. uri pred PRO Banko v Gosposki ulici). Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 19. uri v atriju gradu). Lutkovna skupina US iz Ljubljane: ČRVIVA ZGODBA (nedelja, 11. 7. ob 19. uri v atriju gradu). Lutkovno gledališče BAVASTEL iz Avstrije: KASPERL IN ČAROVNIK (ponedeljek, 12. 7. ob 19. uri v atriju gradu). LIKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE: Lutkovna delavnica s skupino FRU FRU: SANJSKO GLEDALIŠČE (sobota, 10. 7. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (sreda, 25. 8. ob 11. uri v atriju gradu) Lutkovna delavnica z Bredo Varl: PLOSKA LUTKA (Četrtek, 26. 8. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (petek, 27. 8 ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica s kamniškimi lutkami (sobota, 28. 8. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica z Branetom in Majo Sol-ce: LUTKE IZ PAPIRJA (nedelja, 29. 8. ob 11. uri v atriju gradu). Vse predstave, ki bodo v atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, se v primeru dežja izvajajo v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Rotovški trg 2, in Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu. V Galeriji Vodnikova domačija si lahko ogledate razstavo slik Seada Čerkeza. Sead Čerkez sodi' med redke bosanskohercegovske slikarje, ki so se opredelili predvsem za akvarel in vztrajajo pri preizkušanju njegovih možnosti. Ob upoštevanju bogate zapuščine tovrstnega slikarstva in ob osredotočenju predvsem na slikanje pejsažev in iz njih vzetih detajlov poskuša in uspeva znotraj zadanega in sprejetega ustvariti ne radikalne, vendar opazne novosti. Prav zaradi subtilne nadgradnje motivov in načinov akvarelnega prezentiranja je njegova avtopoetika posebna in prepoznavna. Čerkez včasih izbira motive, ki niso lepi oziroma estetski sami zase, ampak to postanejo pod mimo roko mojstra rafinirane risbe in zaljubljenca v čarovnijo, ki jo po svoje omogočata samo pastelnost in prozornost akvarela. Danes imajo posebno dokumentarno in umetniško vrednost njegovi sarajevski akvareli. Ne samo zato, ker je to edino, kar je iz svojega bogatega slikarskega opusa uspel odnesti s seboj, ko seje pred vojnim viharjem v Bosni zatekel v Slovenijo, ampak tudi zato, ker je iz njih nemara celo najbolj razvidno, s kakšno spretnostjo uporablja, zanj ne samo že tipično koloristično paleto, ampak tudi samo podlago. Belina papirja na njegovih akvarelnih zimskih pravljicah postane belina snega, oblakov, razpenjene vode pod slapom. Zaradi uspele optične prevare postane tisto," kar je oddaljeno, bližje, tisto kar je pod, je nad... Na akvarelih so opazno odtisnjene sledi njegovih veščih prstov. Iz njih pulzira ritem utripanja njegovega srca. Predvsem pa njegovi akvareli potrjujejo, da je narava, naj slika bosanske ali slovenske motive, brez meja. Josip Osti RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA i LJUBLJANA KRIŽANKE Bojan Adamič: SNEGULJČICA, musical, ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE (ponedeljek, 19. 7., torek, 20. 7.‘sobota, 24. 7., in nedelja 25. 7. ob 21. uri, premiera: 1800, 1200 SIT, ponovitve 1500, 1000 SIT). NEW SVVING QUARTET in ALENKA GODEC (sreda, 21. 7. ob 21. uri, 1000 SIT). BILL VOUNG & DANCERS, sodobni ples (Četrtek, 29. 7. ob 21. uri, 600 SIT). Georg Friderich Handel: MESIJA, oratorij. LITVANSKI KOMORNI ORKESTER IN DRŽAVNI ZBOR IZ KAUNASA, dirigent: Sir Jehudi Menuhin (ponedeljek, 26. 7. ob 21. uri, 2000, 1500 SIT). KAMNIK Slovesnost ob stoletnici prvega zasebnega muzeja v Sloveniji, zbirke JOSIPA NIKOLAJA SADNIKARJA. Program: odprtje razstave slik NIKICE SADNIKAR-PLETERSKI, razstavo bo odprl Aleksander Bassin, slavnostni govor: akademik dr. EMILIJAN CEVC, glasbeni program: DUO TUMMERS, STEFANIE KELLER-MANN - oboa, JAN TUMMERS - klarinet, skupni ogled zbirke. V 19. stoletju se je x Evropi pojavila zbirateljska strast, ki je spodbudila pravo tekmovanje v zbiranju umetniških in starinskih predmetov. Razmah zbirateljstva je zajel tudi območje današnje Slovenije in eden prvih zbiralcev pri nas je bil prav J. N. Sadnikar. Po študiju veterine na Dunaju se je najprej zaposlil pri deželni vladi, zatem v Radovljici, nakar je postal okrajni veterinar v Črnomlju. Tam je skupaj s slikarjem Ferdom Veselom zaCel zbirati befokrajnske narodne noše, vezenine in drugo narodno blago. Leta 1889 se je preselil v Kamnik. V Koširjevi hiši, kjer je stanoval, je vse sobe opremil z zbrani- ’ mi umetninami in starinami, leta 1893 pa zbirko v stanovanju-muzeju odprl tudi za javnost. Kamniški tiskar Slatnar mu je tedaj poklonil v usnje vezano spominsko knjigo, kjer so med obiskovalci muzeja vpisane mnoge ugledne osebnosti, kot npr. kralj Peter II, knez Pavle, bratranec cesarja Franca Jožefa I. in drugi. Leta 1964 je del Sadnikarjeve muzejske zbirke na zahtevo kamniške občine odkupil novo ustanovljeni Muzej na Zapricah. Večji del prve zasebne muzejske zbirke na Slovenskem pa je vendarle vse do danes v družinski lasti Sadnikarjevih (petek, 9. 7. ob 20. uri v Sadnikarjevi hiši, Kidričeva 33). FURV\NIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST »La valse de Pariš«. Prodaja vstopnic, uro pred pričetkom predstave. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 31. decembra so na voljo vsako soboto Danes, 5. t. m., ob 18. uri bodo v sklopu Fe- ob 10.30 brezplačni vodeni obiski v Muzej stivala operete predvajali film M. Acharda Revoltella. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA KRIŽANKE OTVORITEV 41. MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA: SIMFONIČNI ORKESTER RTL LUKSEMBURG, dirigent: Leopold Hager (sobota, 17. 7. ob 21. uri, 1800 SIT). CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Koncert: NATAŠA PAKLAR - flavta, ALEKSANDER MILOŠEV - viola, ZORAN MARKOVIČ - kontrabas; program: Bach, W. A. Mozart, I. Petrič, N. First, E. Schulhoff (torek, 6. 7. ob 20. uri). POSTOJNA IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS CIKLUS KLAVIRSKIH RECITALOV SLOVENSKI PIANISTI: Koncert ACIJA BERTONCLJA, program: Beethoven, Chopin, Srebotnjak, Debussy. (četrtek, 8. 7. ob 20.30). PORTOROŽ AVDITORIJ PIRANSKI GLASBENI VEČERI 1993: OBALNI KOMORNI ORKESTER, dirigent: Borut Logar, solisti: Peter Filipčič -violončelo, Tanja Petrej - oboa, Sidonija Lebar - violina, program: SorkoCeviC, Vivaldi, Marcello, Bach, Tartini (petek, 9. 7. ob 21. uri, Križni hodnik Piran). IRENA GRAFENAUER - flavta, ELIOT FISK - kitara; program: Haendel, Scarlatti, Bach, Haydn, Giuliani, Rodrigo, Piaz-zola (petek, 16. 7. ob 21. uri, Križni hodnik Piran). TRŽIČ STEFAN KORDES, Nemčija, program: F. M. Bartholdy, O. Lindberg, J. Brahms, (sobota, 10. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču). MATJAŽ MEGLIC, program: J. S. Bach, J. Pachelbel (sobota, 17. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču). RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava SLOVENSKI Mm IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija. Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija). KRIŽANKE Razstava MALE PLASTIKE BOŠTJANA PUTRIHA od 12. do 25. julija. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 Ponovno odprtje razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta). MESTNA GALERIJA Do 11. 7. je na ogled mednarodna grafična razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Z mapami in grafičnimi listi se predstavljajo znani evropski umetniki: ALBERS, ARP, BILL, HERBIN, KELLER, LE PARC, LOHSE, MUNARI, PICELJ, PIENE, SEUPHOR, MON-DRIAN, ŠOTO, VASARELV in drugi. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska - jedkanica, akvatinta, sulra igra (do 14. julija). MODERNA GALERIJA Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava kiparja IVA GOISNIKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa. Razstava 1. EXTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav Gnamuš, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tadej Pogačar. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV* IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra. GALERIJA KOMPAS Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvest Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik FRANCETA GRUDNA. GALERIJA LALA, Židovska 5 Razstava slik tržaškega slikarja in grafika ALDA FAMA- JA GALERIJA LEK Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške In Andreja HOVNUCA. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODZAGA. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza. GALERIJA TIVOLI Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A.R. PENOK, DIMCE NIKOLOV). GALERIJA GEMA, Gornji trg 24 Razstava ARHITEKTURNE RISBE - DEKORATIVNI ELEMENTI iz arhiva Studia Jannone, Milano, do 8. julija. GALERIJA POLJE, Studenec 48 Razstava ASEMBLAZI FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik slikarja SEADA ČERKEZA bo na ogled do 15. julija. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava kseroksnega kopiranja fotoelektrografije 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Razstava slik igralke METE VRANIC. ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, Trg francoske revolucije 7 Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava kiparskih del DRAGICE CADEZ, danes (do 25. 7. ). KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava TONETA LAPAJNETA v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993. LAMUTOV LIKOVNI SALON Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA, in FERDO VESEL (do 31. 8. J. Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana g. Ferdinand Serbelj. MARIBOR NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR. MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4 V galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALVA. LAŠKO Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine Laško. PIRAN V Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov SREČANJE DVEH SVETOV. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA VVULZA je na ogled do 13. julija. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA Do 27. julija je na ogled je pregledna razstava IVANA VARLA. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Razstava slik SANDRE PEČENKO. GALERIJA FARA Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR VELENJE GALERIJA VELENJE Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA. F U R V\N IJ A-J U Ll J S KA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni Soli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet. TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih razstavlja od danes dalje svoja najnovejsa materiCna dela Deziderij Švara. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Žorži. ART GALLERV Do 20. julija je na ogled je razstava ArtEstate '93 -1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljali bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomini, Barbara Ius, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART LIGHT HALL . Do 27. julija bo razstavljala svoja dela Erna Ferjančič Fric. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik rob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. TURISTIČNA USTANOVA (Ul. S. Nicold 20) Od danes do 22. t. m. bo na ogled razstava slikarke Annamarie Asselti Frausin. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. REPNIC V občinski galeriji je vsak dan od 18. do 21. ure odprta razstava 2. slikarskega ex tempore »Poletni solsticij«. Ob koncu razstave, 10. julija, bo javna razprodaja slik, katerih izkupiček bo namenjen Karitas - za pomoč BiH. MILJE V prostorih Letoviscarske ustanove je na ogled razstava školjk. Urnik: 9-13,16-19, ob sobotah 9-13. GORICA GORIŠKI GRAD V galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Umik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah y Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN • PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letni-ci Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. SPETER Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempore »Podobe iz Nediskih dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Miserere« G. Herolda in W. Biittnerja. ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. GALERIJA FREUND Do lO.julija je na ogled razstava Franza Motschniga. PLIBERK GALERIJA FALKE-KUHN Do 10. julija razstavlja Gustav Januš. ROŽEK GALERIJA SIKORONJA Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki« -Markuš Orsini-Rosenberg. RADIO TV Ponedeljek, 5. julija 1993 SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Batman, 31. epizoda ameriške nanizanke, ponovitev Divji svet živali, 9/25 del angleške pzn. serije, pon. Znanje za znanje: Učite se z nami, pon., VPS 1140 Svet morskih psov in barakud, ameriška pzn. oddaja, VPS 1210 Poročila Alpe-Donava-Jadran Športni pregled Formula 1, posnetek iz Magny Coursa Homo Turisticus, ponovitev Radovedni Taček: Par Otroci širnega sveta, 8/26 del ameriške dok. nanizanke . Dnevnik 1 Dober dan, Koroška Univerzitetni razgledi Risanka TV nocoj TV dnevnik 2 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Omizje TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova So leta minila, 5/13 del angleške nanizanke, VPS 2245 Gospodična Marple: 8., zadnji del angleške nanizanke, VPS 2315 Video strani IT SLOVENIJA 2 15.00 15.15 15.30 15.45 16.00 17.00 17.30 Forum, ponovitev TV mernik, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Nedeljskih 60, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev 18.25 19.30 Ljubezen do Lidije, 1/13 del angleške nadaljevanke Gospodična Marple, 7/8 del angleške nanizanke TV dnevnik 2 19.55 Šport 20.10 Sedma steza 20.30 21.30 22.00 S. Undset: V tujem perju, norveška drama Marikultura - pridobivanje hrane iz morja Michel Legrand v Zagrebu Koncert enega največjih skladateljev, ki se lahko pohvali s tremi oskarji za filmsko glasbo in nesmrtnimi melodijami... 22.50 Video strani KANAL A A - Shop MCM MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini James Dean, ponovitev ameriškega filma Drugačen svet, ponovitev 195. dela ameriške nadaljevanke Upravljanje, ponovitev 12. dela oddaje MCM Poročila Buddyjeva pesem, angleški barvni film Igrajo: Roger Daltrey, Sharon Duce, Chesney Hawkes in drugi, režija: Claude VVhatham Film, v katerem igra glavno vlogo Roger Daltrey, pevec legendarne skupine WHO in junak rock opere Tommy, je prav gotovo vreden ogleda že zaradi obilice dobre glasbe. Upravljanje, 13. del dokumentarne serije o poslovanju Poglobljena študija kadrovanja pri Reader's Digest v Pleasantvilleu v državi New York. Na konkretnem primeru bodo strokovnjaki pojasnili vlogo managerja v procesu kadrovanja... Pet minut Poročila Drugačen svet, 196. del ameriške nadaljevanke MCM Video strani © RAI 1 Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes(7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: 11 cocchiere di ferro (pust., Nem. ’58) Ulili Dnevnik 1 Dok.: Amerindia Nan.: Cuori senza etti' Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: In viaggio nel tempo (i. S. Bakula) Dnevnik in Tri minute Film: Ercole contro Roma (zgod., It. ’64) Film:La mia spia di mezzanotte (dram.) 7 dni v Parlamentu Dnevnik 1, nato nan. Cose delTaltro mondo Dok.: Yves Montand Vreme, dnevnik, šport Film: Addio al re (pust., ZDA ’89, i. Nick Nolte, N. Havers) Dnevnik in Emporion Dok.: 1943 - Za kaj se borimo, nato odd: Le cugine, 24.00 dnevnik * | RAI 2 Film in otroška oddaja Zidovska kultura Rubrika o vrtnarstvu Nan.: Al di qua del pa-radiso, 11.45 La fami-glia Drombush, vmes (11.40) dnevnik Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara TV film: Traffik (dram., VB ’89) Ristorante Italia Dnevnik Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Vremenska napoved Dnevnik 2 in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Tibbs Proza: La locandiera , vmes (23.15) dnevnik SP v sabljanju Film: 11 colore deli’ odio (dram., It. ’89) 4 k RAI 3 Laltrarete, vmes aktualna odd. Parlato semplice SP v skokih z višine Dnevnik 3 iz Milana Pogled na gledališče Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Kolesarstvo: Tour de France, 2. etapa * Drobci in dokumenti Šport in vreme Dnevnik, 19.30 Deželne vesti Šport: Večerni Tour V kraljestvu živali Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Nan.: Perry Mason Dnevnik in vreme Fuori orario TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.30 V tujem perju Norveška drama po noveli norveške pisateljice Gospodična Gra-f. num je šivilja, ki si je v kratkem času ustvarila ugled med najboljšimi gospemi v mestu. Veliko dela in vse življenje posveča le svojemu poklicu. Nekega dne dobi Granumova nepričakovan obisk. Obišče jo študent, ki se hoCe pozabavati na raCun vztrajne delavke, toda ona se ne da. Mladenič v gospodični Granumovi počasi odkriva osebnost, ki ga prisili k temu, da zaCne spreminjati svoj pogled na svet in svoj odnos do življenja in bivanja. Drama je nastala po noveli znane norveške pisateljice Si-grid Undset, dobitnice Nobelove nagrade za literaturo 1928. leta. Scenarij za dramo je napisal Ase Vi-kene, ki je delo tudi režiral. RETE 4 y Nanizanke M Nad.: Marilena, Ines, 110.50 Soledad, vesti ilM Nan.: Avvocati Los Angeles Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad. Celeste Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 15.00 Quando arriva l’amo-re, 15.30 Anche i ric-chi piangono Aktualno: C’ eravamo tanto amati, 16.30 Lui lei Taltro Kviz: La verita, vesti Rubrika o lepoti Nad.: Grecia, 19.30 Micaela, 20.30 Mila-gros, vmes vesti Film: Butch Cassidy (vestern, ZDA ’69) vmes (23.30) vesti |3l CANALE5 Na prvi strani Nan. in film Lp moglie del p rete (kom., ’70) Nan.: Sposati con figli Kviz: Si o no (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Azzurro profon-do (dram., It. ’92) Nan.: Nonno Felice Variete: Maurizio Co-stanzo, vmes vesti - ITALIA 1 Pregled tiska Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Poliziotto a 4 zampe, 14.15 Riptide, 15.15 Professione va-canze Variete: Unomania Nan.: Ultraman, 18.00 T.J. Hooker, 19.00 I ra-gazzi della prateria, vmes (17.55) Studio šport Kviz: Campionissimo (vodi Gerry Scotti) Film: VVeekend ali’interno (pust., ZDA '89,1 i. Betsy Russell) Film: Vacanze in bikini 2 (kom., ZDA ’90) Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 Lastne oddaje Kronika in komentar Dogodki in odmevi 13.30 19.30 S Koper Košarka, evropsko prvenstvo, ponovitev finalne tekme Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Fantazoo, risanke Slovenski magazin Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nad. Otroški program Dokumentarec Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, nanizanka Ko trčijo svetovi, ameriški zf film, 1951 TV dnevnik V ospredju, avtor Bruno Agrimi Trillo jazz, posnetek koncerta jazzovske skupine Roberto Ma-gris Jazz Quartet Crime Story, ameriška tv nanizanka EKIP Avstrija 1 Cas v sliki Angel na zemlji, pon. fijma Doogie Hovvser: Ne brez padala VValtonovi: Stara hiša Frankie in Johnny, ameriški glasbeni film Comedy Capers Jaz in ti, otroški spored Summertime Ramona, 1/10 del nadaljevanke po knjigah Beverly Cleary Doktor Trapper John: Ne prelomi obljube Cas v sliki Športna arena Kuharski mojstri Triinosemdeset ur strahu, ameriški tv film Gorila, 3/7 del francoske serije Poročila Tisoč mojstrovin DMF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Zakladnica Zemlja Lipova ulica: Ledeni čas Ora et Labora: Vonj po svetovi, zadnji del Ljubimkanje, igra Regionalna poročila Kultura Gozdarska hiša Falke-nau: Bielerjevo odposlanstvo Novo v kinu, filmi in njihove zvezde Monty Python’s Flying Circus, hum. serija Obrazi življenja ali sla ljudi po nesmrtnosti Freaks, ameriški film Hrvaška 1 TV koledar Poročila Jaz lutkar: Mojmir Mihatov Srečni ljudje, ponovitev 3. dela otroške serije 1001. Amerika, ponovitev 5. dela Poročila Poletni šolski spored Doseči nebo, 1/12 del Poročila Luč svetlobe (Guiding Light), 1. del ameriške nanizanke Monofon Zgodbe iz Monticella, 162. del Poročila Dobri fantje, slabi fantje, ameriški film . Dragi John, 7/22 del ameriške hum. nan. Ebba in Didrik, 2/9 del norveške nanizanke Pod sončnikom Poročila Santa Barbara 446. del Dnevnik Nepodkupljivi, ameriški film TV razstava Dnevnik 2 Slika na sliko Sanje brez meja 0*0 Hrvaška 2 TV koledar Prvenstvo Hrvaške v cestnem motociklizmu, reportaža Dnevnik ‘Alo, ‘Alo, 4/7 angleške humoristične nanizanke Smrtonosni strel, 1/4 del angleške nad. Casomer, 5/49 del Vrtinec, 2/13 del južnoafriške nadaljevanke Janiče Armstrong hoče zvedeti, zakaj se je njen stric John, ki že dolgo živi v ZDA, vrnil.. @ Madžarska Dobro jutro, magazin Financial Times Cez dan Disney, za otroke Igra Opoldanski saldo Dnevnik Strast in oblast, 20. del avstralske serije Oscar Junior, dok. film Igra Svet denarja 23 Narava iz sedla, 1. del 122 Večerna pravljica O veri, za otroke Dnevnik 24 ur Saksofon, tv komedija SP v sabljanju, posnetek Razgovor z režiserjem Vilgotom Sjomanom Dnevnik Dnevnik BBC gs HRVAŠKA TV 1 12.05 LUČ SVETLOBE, ameriška nadaljevanka .l/s PRO 7 20.15 PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU, ameriški film, 1981 Guldlng Ught je najstarejša ameriška »žajfarica«, kise je leta 1937začela kot 15-minutni radio show. Leta 1952 se je iz radia preselila na tv. Posebnost serije je Chari-ta Bauer (na sliki), ki je lik Bert Bauer igrala od 1950 do 1984. leta. V seriji so začeli kariero Kevin Bea-con, Sandy Dennis, J. F. Jones in drugi. RADIO 1 23.05 LITERARNI NOKTURNO, pesmi Cirila Berglesa Deček s pomarančo Deček se zateče v pravljico Zasledoval je skrivnost gozda in se je izgubil Hudo so ga prestrašile mrzle sence. Potem je razmišljal takole: izgubil sem se in kaj naj zdaj naredim: ko pride noč, kam naj ležem; nobenega angela ni tu, da bi mi postlal posteljo kot majhna žival sem; kam naj se skrijem, ko bodo prišle na ulice gozda velike živali. Prijetna ameriška komedija, v kateri igra Walter Matt-hau (na sliki) liberalnega sodnika Dana Snowa, ki mu gre zelo na živce konzervativne kolegica, zagovornica starih vrednot in morale. Igrajo še JU Clayburgh, Barnard Hughes in drugi. HRVAŠKA TV 1 21.05 NEPODKUPUIVI, ameriški čb film V prometni nesreči umre lastnik gradbenega podjetja, ki je gradilo avtocesto. Po njegovi smrti se začnejo širiti govorice o skorumpiranosti celega podjetja. Vse skupaj pa je le ozadje skrivnostnih umorov, ki jih raziskuje nepodkupljivi odvetnik (igra ga Pat OBrien, igralec, ki se je po prvi svetovni vojni proslavil kot pevec in plesalec na Broadwayu. Igral je v 90 filmih, na primer v Nekateri so za vroče B. Wilderja in v Ragtime Miloša Formana. Umrl je 15. 10. 1983). Rezultat njegove preiskave je presenetljiv in nepričakovan... Film je režiral Tay Garnett, igrajo še Edvvard Arnold, Ruth Terry in drugi. RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 14.05 Poslovne informacije; 15,00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja in glasba; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergri-nov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Ameriška country lestvica, popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 15.00 Pihalne godbe na koncertnem odru; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.33 Operni koncert; 20.30 Holland festival 1993; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar. 6.30 Osmrtnice, 7.00 Kronika in pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.45 Souvenir d'ltaly; 11.00 Souvenir d'ltaly; 11.30 V podaljšku; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Na vročem pesku, vmes (17.30) osmrtnice; 16.45 Kulturni koledar, zanimivosti ; 18.00 Na vročem pe- sku - Na zvezi s poslušalci; 19.30 prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15,12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan; 7.45 Prišlo je poletje; 7.50 Rek dneva; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous z RK; 11.15 Nemogoči intervjuji; 11.30 Iz arhiva; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Back zto the future; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Bouti-que Gallus; 16.45 Zvoki iz spominov; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Avtorska glasba; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 8.55 20 minut z...; 9.15 Otroški knjižni sejem (Lučka Susič); 9.35 Operetna glasba; 10.00 Poročila; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (Ivan Tavčar, režija Marko Sosič); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.20 Re-vival; 12.40 Slovenski zbori: APZ France Prešeren iz Kranja (vodi Tomaž Faganel); 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Orkestralna glasba; 13.30 Znaš ta zadnjo?; 13.45 Poletne melodije; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filmi na ekranih; 14.25 Potpuri; 15.00 Poletni mozaik: Ljubi ne ljubi (napisala Mirna Kapelj), Razmišljanja (napisal Jurij Paljk), Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johan-nesa Brahmsa; 18.00 Moji prijatelji za boljši svet; 18.20 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše ljude: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 "Suša" v žepih - Praznina v turističnih krajih. . IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 Hit List Uk, vodi Paul King; 20.00 Tears for Fears - The Hrti; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, ponovitev; 23.15 MTV v kinu; 00.00 Rock Block, vodi Pip Dann; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.40 Lamb Chop’s Play-cHong; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.00 Games VVorld; 20.00 Rescue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Sever in Jug, 2/6, del ameriške nadaljevanke; 23.00 Star Trek: The Next Generationi; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 05.30 Serije; 10.00 Črni morski vrag, pon. italijanskega filma; 12.05 Roseanne, ponovitev; 13.45 Operacija spodnjicg, ponovitev ameriškega filma, 17.09 Risanke; 19.25 Roseanne, 19. del; 20.15 Prvi ponedeljek v oktobru, ameriška komedija; 22.20 Afera VVashinton, ameriški film; 00.25 Tenis, loparji in pištole; 01.25 Navigator, pon. novozelandskega filma; 02.55 Mancu-so FBI, ponovitev PREMIERE y07.00 Addams Family; 14.15 Dennis Hopper, portret; 15.15 My private Idaho, ameriški film; 16.55 Igra z ognjem, ameriška erotična srhljivka; 20.15 Asi jeklenih kril, ameriški akcijski film; 21.50 London Kili Me, britanska komedija; 23.35 Deadly DurveiF lance, ameriški triler EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Golf, PGA Tour Irish Opem; 110.00 Kolesarstvo, Tour de France, vrhunci 1. etape; 11.00 Nogomet, ponovitev finalne tekme ameriškega pokala, 15,00 Kolesarstvo, Tour de France, prenos 2. etape; 18.30 Športne novice; 19.00 Atletika, miting v Stockholmu; 22.00 Kolesarstvo, vrhunci 2. etape Tour de France; 23.00 Sabljanje, SP iz Essna; 01.00 Športne novice 3 SAT 15.00 Praznični koncert 1988, berlinski filharmoniki pod taktirko Herberta von Karajana; 20.00 Bal Poussiere, film Slonokoščene obale; 21.25 Filmski napovednik SATI 09,15 Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 121. del; 13.20 Doktor John Trapper, 21. del; 14.15 Sosedi, 256. del; 14.45 Bonanza, • 21. del; 20.15 Heintje, nekoč bo spet sijalo sonce, nemški film; 00.40 Ura filmskih ustvarjalcev RTL 06.00 Jutranji spored; 09.00 Serije, ponovitve; 20.15 Colombo: Simfonija smrti, am. tv kriminalka SUPER CHANNEL 23.00 Creature from the Haun- ted Sea, am. grozljivka ) RUBRIKE - ZNANJE Ponedeljek, 5. julija 1993 6. julija 6. julija 1845 se je v zavetju Smame gore rodil znameniti Slovenec, narodni buditelj in triglavski župnik Jakob Aljaž. Cas, ko je deloval Jakob Aljaž, je bil čas silnega nemškega nacionalističnega in gospodarskega pritiska. Arzenal veliko-nemštva je bil pester: posojila, ki so povzročala obubožanje slovenskega kmeta in beg v Ameriko, društvo Schulverein, ki je s pomočjo denatja uveljavljalo nemško šolstvo, zlasti pa nemška planinska društva, ki so zavzemala čedalje več planinskega prostora, udelavala in označevala planinske poti ter gradila planinske postojanke. Slovenski planinski svet je postajal nemški. Vsestranski Aljaž se je odločil temu upreti. Ni mogel dopustiti, da bi se tuji alpinizem ugnezdil v čudovitih Julijcih. Spodbujal je slovensko planinarjenje, udelavanje poti in gradnjo planinskih domov. Kot župnik v Dovjem je odkupil svet na vrhu Triglava, simbolu slovenstva, in postavil prav na vrh stolp, ki ga še danes imenujemo Aljažev stolp. Delo Jakoba Aljaža ni bilo omejeno samo na planinstvo. Poleg dušnega pastirstva je deloval tudi z besedo, zlasti pa kot komponist. Njegova je znamenita, narodnobuditeljska in domovinska pesem Oj, Triglav, moj dom. Plodno življenje klenega Slovenca Aljaža seje izteklo leta 1927. Na pobočju v Dovjem, pod svojo župnijsko cerkvijo, v bron odlit strmi proti svojemu očaku. Razcep je popoln, kadar se svojih sanj niti ne spominjamo. Posameznik, ki se ne spominja svojih sanj, se ponavadi ne spominja niti trenutkov “odsotnosti", v katerih se odtujuje podnevi. Tak Človek ponavadi tudi trdi, da je podnevi enakomerno buden in zavesten, kar je razumljivo, saj povezuje zgolj trenutke budnosti, ostale pa v celoti pozablja. Skratka, med globljimi in vrhnjimi plastmi obstaja drastičen rez, nepremostljiv prepad. Prva stopnja “sanjsko dnevne” integracije je spominjanje nočnih doživetij. Posameznik, ki se spominja svojih sanj, se ponavadi spominja tudi psihičnih vsebin, ki mu “kradejo” pozornost podnevi; Čeprav jih doživlja kot tuje in “nekoristne”, jih torej vendarle ne potiska v podzavest in se ne ograjuje od njih z nekakšno fiksno, togo, obrambno predstavo o sebi in svetu. Druga stopnja je analiziranje sanj. Z analizo svoje sanje razčlenjujemo na njihove sestavine, s Čimer ojačujemo svojo pozornost na posamezne psihične vsebine, hkrati pa spoznavamo doživljajsko bogastvo, ki ga skrivajo globlje, zgodnejše plasti nase duševnosti. Ko v tretji stopnji skušamo svoje sanje Se raztolmačiti - torej pojasniti njihovo skrivno govorico - in razkriti njihova sporočila, naredimo Se temeljitejši integracijski korak. Tedaj namreč raziskujemo dnevni izvor naših sanjskih doživetij, pa tudi naCin in obliko vključevanja sanj v naše dnevno življenje; razmišljamo tudi o razlogu za tolikšno “samovoljnost” in izkrivljenost sanjskih podob in zgodb, iščemo pa tudi primeren kljuC za dešifriranje sanjskih sporočil. Skratka, na tej stopnji se spominski odmevi globljih plasti nase duševnosti ne le priključu- jejo dnevnim, marveč se z njimi prepletajo, konstruktivno dopolnjujejo in osvetljujejo z zrelejšimi, racionalnejšimi plastmi naše duševnosti. V naslednji, Četrti stopnji sanjsko dnevne integracije storimo potezo v nasprotni smeri: svojo običajno budnost, svojo običajno zavest pričnemo vključevati neposredno v sanje. S posebnimi vajami dosežemo, da se v sanjah “prebudimo”, nato pa pričnemo opazovati sanjske scene s stališča budne zavesti, razmišljati o pomenu videnega -v okviru naših običajnih pojmov ter raziskovati globine in lepote sanjskega kraljestva, kajpak s stalno navzočo zavestjo, da vse skupaj “samo” sanjamo. Take sanje imenujemo budne ali lucidne sanje. V peti stopnji pridružimo budni zavesti Se voljo in ustvarjalnost. Svojih sanj ne opazujemo zgolj pasivno, temveč v sanjsko dogajanje posežemo Se aktivno in kreativno. Po vnaprej zamišljenem scenariju na primer spremenimo določen sanjski objekt ali celotno sceno ter si tudi določimo vlogo, kakršno želimo igrati. Take sanje imenujemo kontrolirane ali kreativne sanje. Stopnja sanjsko dnevne integracije je v kreativnih sanjah že zelo visoka, kajti v njih so že vsi bistveni aspekti naše duševnosti: budnost, razum, Čustva in volja. V Sesti stopnji lahko svojo osebnostno integracijo bistveno pospešimo: v sanjah lahko namreč pričnemo izvajati tako imenovano sanjsko avto-terapijo. Bistvo psihične integracije ni nekakšno strukturalno povezovanje in združevanje psihičnih plasti, marveč njihova konstruktivna, terapevtska obdelava. Dezintegracija naravno enovite duševnosti se namreC zgodi prav zaradi odtujitve oziroma potlačitve psihičnih vsebin, ki so obremenjene z bolečino in travmami. Ponovna integracija je torej možna samo kot proces zdravljenja oziroma (avto)terapije. Avtoterapija v stanju kontroliranih sanj pa je zaradi svojih lastnosti veliko uspešnejša od dnevne... Sedmo stopnjo si lahko privoščimo tedaj, ko je naša integracija že zelo visoka in stabilna. Tedaj so budne kontrolirane sanje odlična vrata za vstop v Čudoviti svet paranormalnih fenomenov. Lahko razvijemo svojega sanjskega dvojnika in z njim potujemo po času in prostoru, lahko pošiljamo in sprejemamo telepatske sugestije, lahko skupaj z drugo osebo sanjamo iste sanje, lahko obiščemo nekoga v njegovih sanjah... Plodovi vesolja COLORADO SPRINGS - V dneh, ko je predsednik Clinton oklestil proračun za vesoljske raziskave in zahteval od agencije Nasa, da zmanjša velikost mednarodne (vendar večinoma ameriške) orbitalne postaje Freedom, so v Coloradu Springsu priredili prvo Komercialno vesoljsko razstavo, v bistvu simpozij o komercialnem izkoriščanju vesoljske tehnologije. Bojijo se, da bi zmanjšanje postaje (po Clintonovem naročilu preučujejo tri različice - pet, sedem oziroma devet milijard dolarjev v naslednjih petih letih) pravzaprav utegnilo pomeniti konec tega pomembnega načrta. Zadeva je toliko nerodnejša, ker sta Zahodna Evropa in Japonska že daleC v pripravi svojih modulov, ki bosta sestavni del te postaje. Simpozij v Coloradu Springsu je bil priložnost pregleda komercialnih koristi vesoljskih raziskav. Poudarili so, denimo, da so razne družbe samo z »zemeljsko« uporabo 250 »vesoljskih« tehnoloških inovacij agencije Nasa prihranile 22 milijard dolarjev. V proizvodnjo in storitve za potrebe astronavtike so vključene številne industrijske zmogljivosti s področij elektronike, računalništva, mehanike, metalurgije, optike, merilne tehnike, kemije, robotike, avtomatizacije, vede o materialih itd. Tehnološke »plodove vesolja«, ki bi še veliko hitreje zoreli, Ce bi uresničili načrt Freedom, uporabljajo tako rekoč na vseh področjih. Odkritja s področja komunikacij, recimo, pridejo prav za izmenjavo podatkov, telefonference, daljinsko lokalizacijo in navigacijo, daljinsko izobraževanje, mobilne in fiksne komunikacije, radio in televizijo. Odkritja s področja tehnologije uporabljajo v elektroniki, robotiki, računalniških sistemih, metalurgiji, proizvodnji in skladiščenju energije, izdelavi instrumentov za potrebe medicine in še drugod. Novosti s področja mik-rogravitacije na Zemlji uporabljajo v dinamiki flui-dov, tehnikah separacije in v proizvodnji kovin, legur, sestavljenih materialov, keramike, stekla, proteinskih kristalov, elektronskih materialov. Opazovanje Zemlje in njene okolice so s pridom uporabili za napovedovanje vremena, v kmetijstvu, gozdarstvu, boju proti ujmam in nesrečam, nadzoru nad življenjskim okoljem, urejanju prometa, urbanizmu, geografskih informacijskih sistemih. Zato bi opustitev gradnje postaje Freedom pomenila veliko izgubo, vendar ne le v znanstveno-tehnološkem pomenu, temveč predvsem v komercialnem. »Mišnice« za vlomilce LONDON - Policija v britanski prestolnici preskuša samodejni sistem, ki naj bi zastrašil nepridiprave, vlamljajoče v avtomobile. »Mišnice« so po pisanju Daily Telegrapha posebno prirejeni avtomobili cenjene znamke in parkirani na takšnih krajih, kjer privlačijo vlomilce. Ko zlikovec vlomi ključavnico in sede v avto, se ojačena vrata samodejno zaklenejo, alarmni sistem pa pošlje signal policiji. Zaklenjena vrata lahko odklene samo strokovnjak z zunanje strani. Sistem, ki ga zdaj preučujejo, so finančno podprle predvsem zavarovalnice. KRIŽANKA Vodoravno: 1. začetnici slovenskega slikarja Kralja, 3. sumerski bog modrosti, 7. pijača iz ruma z vroCo vodo in sladkorjem, 9. Čebelji samec, 10. obširnejše Časnikarsko poročilo, 12. planota v osrednjem delu ZDA (iz črk kožar), 13. ime srbskega prosvetitelja in jezikoslovca Karadžica, 14. rusko letovišče ob Črnem morju, 15. ime slovenskega slikarja in grafika Maleša, 16. ime ozemlja, na katerem se je raztezala prvotna Srbija, 18. temnopolti prebivalec Afrike južno od Sahare, 21. morske rastline, 24. telovadno oblačilo, 26. dvojica, 27. prijeten vonj ali okus, 28. prenehanje aktivnosti v zvezi z načrti, 30. danski pesnik (Helge) (iz Crk oder), 31. odprtina v zidu, 32. lesen podporni gradbeni element, 33. različni Črki. Navpično: 1. posebej zavarovan prostor v banki, kjer hranijo denar, 2. orodje za kopanje, 3. nemški skladatelj (Ka-spar) (iz Crk tet), 4. značaj, etos, 5. koža z mehko, gosto dlako, 6. Odisejeva domovina, 7. vodja slovenske liberalne stranke in kranjski Zupan (Vitomir), 8. fokus, 11. začetnici slovenskega jezikoslovca Kolariča, 15. gvinejska opica iz družine zamorskih mačk, ima veliko glavo z nabreklimi in modrimi lici, 17. avtomobilska oznaka Kranja, 19. ljubezenski pesnik, 20. gradbeni material, vezivo za pripravo malte ali betona, 21. prinos imetja v zakon, dota, 22. surovina za izdelavo gradbenega materiala pod 20. navpično, 23. sprijet kos zemlje, 25. najdaljša slovenska reka, 27. arabski žrebec, 29. praoče semitov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 e 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 e 27 28 29 30 31 32 33 1 •p{ ‘men ‘euij ‘apog; ‘Aatpsndo ‘eui -oib ‘red ‘sarp ‘a8|e ‘oarao ‘e^sey ‘eipjAj ‘pog ‘>[ny\ ‘>[jezo ‘eze^iodaj ‘ion ‘8018 ‘ppig ‘}[x :ouABiopoyv A3JJS3H Apple Computer prodaja, montaža in servis PELLEGRINI integrirani sistemi za urade Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Software - Oprema Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460 MESTRE: 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688 EVROPA / SPREMENLJIVO Z NEVIHTAMI ALPE JADRAN / VROČE IN SOPARNO Vremenska slika Območje visokega zračnega pritiska nad Alpami slabi. Vremenska fronta bo ponoči zajela Slovenijo. V višinah priteka nad naše kraje topel in bolj vlažen zrak. 00 0 topla hladna okluzija fronta fronta C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOST] DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 A** *** 30-50% | 10-30 9Vv§ T ® : 30-60 *** *** AAA *** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 19/30 TRST............ 22/- CELOVEC....... 19/30 BRNIK...... 18/29 MARIBOR...... 22/31 CELJE...... 21/30 NOVO MESTO.... 18/30 NOVA GORICA.. 19/29 MUR. SOBOTA... 20/32 PORTOROŽ..... 20/28 POSTOJNA..... 14/- IURSKA BISTRICA. 13/- KOČEVJE...... 16/28 CRNOMEU......- 21/31 SLOV. GRADEC.. 19/29 BOVEC..... 18/28 RATEČE....... 15/- VOGEL........- 18/19 KREDARICA.... 10/11 VIDEM..... 2.1/- GRADEC....... 19/30 MONOŠTER..... 21/30 ZAGREB....... 23/30 REKA...... 23/30 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI 13/22 STOCKHOLM 10/17 K0BENHAVN 15/18 MOSKVA 12/23 BERLIN 18/25 VARŠAVA 15/27 LONDON J 5/28 AMSTERDAM 15/22 BRUSELJ 15/27 PARIZ 15/27 DUNAJ 16/31 MUNCHEN -/- Z0RICH 14/27 ŽENEVA 15/27 RIM 20/34 MILAN 17/30 BEOGRAD 17/32 BARCELONA 23/26 ISTAMBUL 19/26 MADRID 10/28 LIZBONA 22/32 ATENE -/31 TUNIS 24/32 MALTA 23/- KAIRO 22/31 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.18 in zašlo ob 20.55. Dan bo dolg 15 ur in 37 minut. Luna bo vzšla ob 21.38 in zašla ob 06.51. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Vodnarja, elementa zraka. Dan je primeren za zgodnje kisanje zelja, nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč ter nego okrasnega cvetja. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 22.6°C, Bohinjsko 21°C. jadransko morie: Portorož NP, Koper 24,2°C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 23,8°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22,9°C, Hvar 22,7°C, Vis 24,3°C, Opatija NP, Bar NP. Reke: Mura (G. Radgona) 18,8°C, Sava (Radovljica) 14,4°C, Sava (Šentjakob) 16,7°C, Sava (Radeče) 21,6°C, Savinja (Laško) 20°C, Ljubljanica (Moste) 18°C, Bistrica (Sodražica) 15,7°C, Sora (Suha) 17,9°C, Iška 16,1°C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.36 najnižje -67 cm, ob 11.21 najvišje 38 cm, ob 16.42 najnižje -12 cm, ob 22.15 najvišje 45 cm. Tutri: ob5.06 najnižje -66 cm, ob 11.52 najvišje 39 cm, ob 17.18 najnižje -12 cm, ob 22.47 najvišje 41 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Danes bo vroCe in soparno. V sosednjih pokrajinah bo Najnižje jutranje tempera- večinoma sončno in vroče, ture bodo od 12 do 17°C, le v Alpah bodo krajevne najvišje dnevne od 28 do plohe in nevihte. 33°C. V Sloveniji: V torek bo Obeti: V sredo bo veci-sprva pretežno oblačno z noma sončno. Proti ve-občasnimi padavinami, po- Ceru se bo od severoza-poldne pa se bo delno razja- hoda prehodno poobla-snilo. Ohladilo se bo. Čilo. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste v Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče. ____________ZVEZDE__________ Kefeide • pulzirajoče zvezde Maruan Prosen Naše sonce je po vesoljskih merilih povsem navadna zvezda. Ni velika, pa tudi ne majhna. V prostor oddaja svetlobo, ki se s časom praktično ne spreminja. Sveti torej enakomerno. Sij se mu ne spreminja. V vesolju pa je veliko takšnih zvezd, za katere lahko po pravici rečemo, da so nenavadne. Znanih je približno 30.000 zvezd, ki spreminjajo sij iz različnih vzrokov. (Spreminjanja sija zvezde ne smemo zamenjati z utripanjem zvezde, to je s scintilacijo, ki je optični pojav in nastane zaradi prehoda sve- tlobe z zvezde skozi nemirno Zemljino ozračje.) Med njimi so tudi kefeide, ki imajo lastnost zvezde Delta v ozadju Kefeja. (Lego zvezde kaže puSCica na skici.) Sij te zvezde se neprestano spreminja, nekaj Časa se veCa in nekaj časa manjša, pri čemer nekoliko hitreje naraSCa, kot po višku (maksimu) pada. Oblika krivulje, ki kaže, kako se sij spreminja s Časom, se ponavlja. Sij zvezde periodično niha. To pomeni, da je zvezda Delta Kefeja periodična spremenljivka. Perioda spreminjanja njenega sija traja kakšnih pet dni in pol. Odkrili so kefeide, pri katerih niha sij s periodo nekaj ur, in tudi take, pri katerih je perioda nihanja sija veC deset dni. Kefeide so zvezde, ki pulzirajo - se periodično napihujejo in krčijo. Spreminjajo svojo velikost, hkrati s tem pa površinsko temperaturo oziroma oddano svetlobo in zato tudi sij, ki ga zaznamo z oCmi ali kakim drugim svetlobnim sprejemnikom. Kefeide pripadajo zvezdam orjakinjam in oddajajo v prostor ogromno svetlobe. Zato so vidne z velikanskih razdalj. Ker jim sij značilno niha, jih z daljnogledi z lahkoto izsledijo v oddaljenih zvezdnih sestavih (na primer zvezdnih kopicah, galaksijah) in tako določijo razdaljo do njih. Zaradi svojih posebnih lastnosti kefeide delujejo kot nekakšni svetilniki vesolja. C A Horoskop piSe Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Res je, da so se stroški nakopičili in povišali, toda nakup je bi vreden vsakega tolarja, in o tem ne smete dvomiti. Se naprej upajte, da boste dobili denarno presenečenje. BIK 21-4/20-5: Vsi nerešeni problemi v vaši zvezi se bodo v tem tednu tako ali drugače morali razrešiti. Ne glede na rezultat se boste potem počutili mnogo bolje. DVOJČKA 21-5/21-6: Zadržite vsakršen impulz, ki vam bo narekoval finančno tveganje, saj vas goli optimizem ne bo pripeljal do uspeha. Posvetite se raje bolj prijetnim trenutkom. RAK 22-6/22-7: Ne poskušajte si izboljšati trenutnega finančnega stanja s prodajo nečesa, kar se vam v tem trenutku zdi nepotrebno. Kmalu se bo pokazala boljša priložnost LEV 23-7/23-8: Končno je tudi vaš napor rodil sadove, pa čeprav ste precej postavili na kocko. Ne mislite, da bo tako tudi naslednjič, saj vas je tokrat spremljala gola sreča. DEVICA 24-8/22* Nevezane device se bodo resno lotile iskanja pravega partnerja, s katerim bi delile radosti tega življenja. Zaradi preresnega pristopa so vaše možnosti bolj pičle. TEHTNICA 23-9/22-10: Skladnost, ki sta jo s partnerjem dosegla na nekaterih področjih življenja, je velik korak naprej, morala pa bosta še naprej izrabiti vsak prosti trenutek zase. ŠKORPIJON 23-10/22-11: Čeprav se nove poslovne ideje niso rodile v vaših mislih; ste vi prava oseba za njihovo uresničitev. Potrebovali pa boste nekaj zagonskega kapitala. STRELEC 23-11/21-12: Kakršnakoli ekstravagantnost na domači fronti ne more biti nadomestilo in rešitev spora s partnerjem, zato boste po nepotrebnem razmetavali z denarjem. KOZOROG 22-12/20-1: S partnerjem veli-ko razmišljate in se dogovarjate o nakupu ab prodaji nepremičnine. Pred tem pa bosta morala dokončno urediti vajin odnos. VODNAR 21-1/19-2: Zavedajte se, da je vse, kar ste si prislužil, rezultat vašega truda in vloženih prizadevanj, čemur se tudi vnaprej ne boste mogb izogniti. Zato ne izzivajte sporov. RIBI 20-2/203: Izognite se priložnosti, da si v službi nakopljete še dodatne odgovornosti, koli-kor ne prinaša bistvenega izboljšanja vašega položaja ali pa finančno nagrado. ZDA / HOLLYWOOD Hiše zvezdnikov ne privlačijo petičnih kupcev HOLLYWOOD - Kaj imajo skupnega zvezdniki Michael J. Fox, Cher in Pia Zadora? To, da so s prodajo svoje hiše izgubili, ali pa bodo v kratkem izgubili milijone dolarjev. Zaradi krize tržišča nepremičnin mora, kdor skuša prodati hiše, vile in zemljišča v Beverly Hillsih in okolici, to se pravi četrti, kjer v Hol-lywoodu, v Kaliforniji, prebivajo filmske zvezde, upoštevati, kot so to že naredili prej omenjeni igralci, da bo prodajna cena veliko nižja od pričakovanj. , En primer velja za vse. Pred nedavnim so Zsa Zsa Gabor ponudili 9 milijonov dolarjev za vilo v Bel Airu. Znana igralka madžarskega porekla je navidezno vrtoglavo vsoto sprejela kot pravo Žalitev, saj je računala, da bo za vilo dobila vsaj 15 milijonov dolarjev. Zsa Zsa hiše ne prodaja zato, da bi zaslužila, pač pa iz ljubezni do narave (s svojima nemškima ovčarjema se bo namreč preselila na ranč z 58 konji in 14 hektari zemlje). Igralka se že vsaj štiri leta noče sprijazniti s stvarnostjo, da cene vile ne pogojuje več dejstvo, da pripada temu ali onemu igralcu. Točneje povedano, vrednost hiš v Beverly Hillsih je padla za 40 odstotkov, kar je čisto dovolj, da bi se zjokal tudi največji bogataš. Mike Silverman, nepremičninski posrednik strank kot sta Kirk Douglas ali Cary Grant, je obrazložil, da je veliko igralcev vložilo večji del svojega denarja v nepremičnine, zato je zanje padec cen res resna zadeva. Zaradi krize je tako rekoč skopnelo na milijone dolarjev. David VVolper, producent filma »Roots« (Korenine) je za svojo vilo odštel skoraj štiri milijone dolarjev, danes pa mu zanjo ponujajo največ isto vsoto. Zvezdnici Cher je slo še slabše: svojo vilo v Malibuju je prodala za 4 milijone in 950 tisoč dolarjev, medtem ko je sama zanjo plačala 6 milijonov in 200 tisoč dolarjev. Eddy Murphy prodaja svojo hišo v Beverly Hillsu, za katero je plačal 6 milijonov dolarjev, za 5 milijonov in 900 tisoč dolarjev, čeprav je zanjo začetno zahteval 8 milijonov. Potem ko so kupčije celih 20 let cvetele, je položaj danes videti obupen, obstajajo pa možnosti za dober nakup. Nepremičninska posrednica Elaine Young je naglasila, da je v zadnjih petih tednih prodala sedem his in pri tem zaslužila vsoto, za katero se je morala lani truditi Sest mesecev. Med tistimi, ki so sklenili izkoristiti ugodni trenutek, pretežno so to tuji vlagatelji, so tudi pripadniki mlajše generacije zvezdnikov in bogatašev. Cindy Crawford in Richard Gere sta si komaj kupila »gnezdece« za skromno ceno 4 in pol milijonov dolarjev. »MIGRACIJA / TE2AK PROBLEM Revni Jug trka na vrata ZDA Ilegalni kitajski priseljenci Število ilegalnih kitajskih priseljencev, ki jih je prestregla ameriška obalna straža. 1.666 NEW YORK - Ilegalna in legalna imigracija postajata iz leta v leto bolj pereča problema za wa-shingtonske administracije, kar zgovorno ponazarjata priložena grafikona. V zadnjih mesecih so tiskovne agencije na široko poročale o odisejadah kitajskih priseljencev, a to je le kaplja v morju v primerjavi z latinskoameriško ilegalno imigracijo. Ta navadno ni zanimiva za tiskovne agencije, ker se poskusi prebega preko meje med ZDA in Mehiko ponavljajo vsako noč, tako da jim agencije odmerijo nekaj prostora le v primerih, ko se ti prebegi tragično končajo v vodah Ria Grande. ZDA so namesto železne ali bambusove zavese na svoji južni meji postavile pravo elektronsko zaveso, da bi zaustavila tok obupancev. Južne zvezne države ZDA, ki jih je VVashington iztrgal Spancem postajajo zaradi imigracije ponovno špansko govoreče, tako da se že pojavljajo napisi na javnih lokalih in trgovinah, da v njih poslujejo s strankami »tudi v angleščini«. ZDA so prenehale biti »kotel«, v katerem so vsi postali Američani, novi priseljenci se ne integrirajo, kar velja predvsem za ilegalne, ki živijo na robu družbe. Prav to najbolj skrbi ameriške migracijske oblasti, saj ilegalni priseljenci kaj kmalu padejo v roke podzemlja in se začnejo ukrvarjati z nezakonitimi posli. To velja predvsem za »nelatinske« pri- seljence, ki se težje vživijo v novo stvarnost. Prav zato oblasti budno sledijo predvsem kitajski in ruski imigraciji, v katero je skoraj gotovo vpletena ruska in kitajska mafija. Da bi bila mera polna, so napovedi zelo črnoglede. Leta 1988 se je v ZDA izselijo le 3 tisoč državljanov iz nekdanje Sovjetske zveze, leta 1991 pa se jih je preselilo samo iz Ruske federacije kar 57 tisoč. V VVashingtonu se bojijo, da bodo kaj kmalu ob legalnih priseljencih začeli v ZDA pronicati tudi ilegalni ruski priseljenci. Trenutno se to dogaja predvsem s Ki- tajci. Leta 1991 je ameriška obalna straža prestregla le 20 kitajskih ilegalnih priseljencev, lani 613, v prvih letošnjih šestih mesecih pa kar 1.666, tako da bi se lahko do konca leta to Število podvojilo. Wa-shingtonska administracija ima s temi ilegalnimi priseljenci izredne stroške, ker se večina žilavo upira povratku v domovino. Bržkone se bodo sedaj odločili za bolj drastične ukrepe, tako da bi vse zajete ilegalne priseljence obsodili na zaporne kazni, a kaj ko je tudi to vezano na stroške. Ljudem, ki bežijo iz bede in lakote, pa je malo mar za zapor. 20 1991 AP/Carl Fox 1992 Od jan. 1993 Mehika SZ - Rusija Kitajska Vir: U.S. Immigration and Naturalization Service __________ Indija Filipini Dominik, rep. Vietnam Haiti El Salvador Gvatemala AP/Kart Gode