384 No v i car iz domačih in ptujib dežel. Presvitli cesar je 8. dne t. m. prišel iz Pariza na Dunaj nazaj, kjer so ga z veliko slavo sprejeli. Na ogovor županov se je zahvalil za srčni sprejem in zagotovil, da bode na poti, ktero je nastopil, srčno naprej šel, in da o tem se zanaša na podporo vseh domoljubnih Avstrijanov. — Zbornica gosposka državnega zbora je volila odbor, ki se ima posvetovati o zakonski in šolski postavi, predno pridete v razpravo občnega zbora. „Volksfr." meni, da v tem odboru bodo kardinalu Rauscherju, škofu Litvinoviču , knezu San-guszku in grofu Blome-u gotovo nasproti stali grofa Auersperg, grof Hartig, vitez Schmerling, vitez Hasner, vitez Miklošič in grof Vrbna; zarad druzih (grofa Mor-zina, grofa Merana, barona Lichtenfelsa, grofa Mens-dorfa) se še ne ve, kam se bojo vstopili. — V zbornici poslancev se je posvetovala unidan postava, po kteri naj taki, kteri si svoja zemljišča z lože (aron-dirajo), bodo navadnih prepisnih davščin in štempeljna prosti. Al, ker se je mnogo ugovarjalo tej osnovi, je šla še enkrat v prevdarek odboru nazaj. Včeraj je imela zopet stvar priti v zbornico, o kteri dunajski časniki pisarijo že cel mesec dni, namreč ta: kako naj se volijo iz državnega zbora poslanci, ki se bodo z ogerskimi poslanci zbirali v skupščino, ktera bode obravnavala skupne zadeve obeh polovic (oger-ske in naše druge, za ktero še nimamo pravega imena). Vladni predlog je zato, da zastopniki vsake dežele volijo nji odločeno število poslancev izmed sebe v to skupščino, nemški liberalci pa zahtevajo volitev iz vse zbornice skupaj. Ker so Poljaki žugali zapustiti državni zbor, ako se to poslednje zgodi, bojo menda liberalci naredili „aus der Noth eine Tugend." — Govori se, da se državni zbor razpusti 20. decembra, in da se po novem letu začno deželni zbori. — Deželni zbor hrvaški je preložen na 2. januarja prihodnjega leta. Bog daj, da se volitve deželnih poslancev srečno izvršijo in ne bode izdajnikov domovine vmes! — „Sidro" razglaša, da po preteku celih 3 let se je dovolila eskomptna banka za Hrvaško in Slavonijo v Zagrebu. — „Novi Pozor" piše, da pre-uzvišeni biškup Strossmajerje — brez vštetih druzih velicih darov — samo za cerkvene, znanstvene in milodarne naprave od leta 1850., kar je vladika v Dja-kovu, daroval 654.050 gold. in to brez odškodovanja svoje grajščine. Blagoslov Božji je razlit čez mecena jugoslavenskega. — Občespoštovani župan v Pragi g. dr. Belskv se je odpovedal županstvu zato, ker gaje žalilo, da mu je deželna vlada očitala nepostavno postopanje v tem, da je dopustil glasovanje mestnih gre-nadirjev o tem, da ima komandni jezik biti češki. Odpoved župana, ki je v lanskem viharnem času za red in varstvo glavnega češkega mesta več storil kakor vsi vladini uradniki skupaj , je izbudilo po vsej deželi in tudi zunaj dežele veliko senzacijo. Ako vlada misli, da ne potrebuje mož, ki vživajo zaupanje po vsej deželi, grozno se moti! — Na Ogerskem se po Ko-šutovcih čedalje bolj kaže, da bode dvalizem rodil sad, pri kterem bode mrzli pot stopal po Deakovcih. — Garibaldovce je papeževa armada združena z fran-cozko popolnoma potolkla v krvavi bitki pri Mentani. Garibaldi-a je laška vlada zaprla v terdnjavo Barignano; francozka vlada poseda papeževa mesta — Lahi pa, ki po vsej sili hočejo Rim, škripljejo se zobmi in črtijo kralja in Napoleona. V Milani in Pavii je bila 6. dne t. m. velika prekucija; kričali so ,,proč s kraljem! živila republika!" dokler niso vojaki zatrli punta. Vojaška sila je sicer storila svojo dolžnost; al kaj pa zdaj? Vse strune so si silno napete. — T ur k se hudo pripravlja na vojsko; naročil si je 60.000 novih pušek, in ker je zavrgel zahteve srbske, potiskuje svojo armado proti meji srbski. Srbski junaški narod pa, ki je eno srce z knezom svojim, že tudi komaj čaka ure, da bode popihnil luč turškemu polomesecu. Spomlad prihodnja bode res osodepolna.