številka 14 leto XXXIX mecena W din___________________ _______________________________________________ ______________________CelJe,11^pNla 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Celiska
tržnica
bo
obnovllena
Letos mineva 25 let, kar
smo v Celju dobili zadnjo trž-
nico, pred tem pa smo imeli že
dve in sicer na Tomšičevem
trgu in na prostoru, kjer stoji
danes zgradba celjskega so-
dišča. Za takratne čase je bila
sedanja tržnica sodobna in tu-
di dovolj velika, žal pa zdaj ni
več tako. Število prodajalcev
se iz leta v leto veča, kar še
posebej velja za glavno sezo-
no, ko se na prostoru tržnice
zbere tudi po več kot 200 pro-
dajalcev.
Današ^a tržnica tudi več ne
odgovarja higienski prodaji
mlečnih izdelkov, ki zahtevno
pokrit in čist prostor.
Nekaj sprememb bo celjska
tržnica doživela v naslednjih
dveh mesecih, s^ so jo včeraj
(10. aprila) začeli obnavljati de-
lavci Ingrada, ki mor^o z deli
končati najkasneje do 10. juni-
ja. Ob Linhartovi cesti v širini
petih in v dolžini 65 metrov
bodo postavili prizidek, ki bo s
treh strani zaprt. Zgr^en bo iz
kovinske konstrukcije ter obit
z lesom, tako da ne bo kvaril
izgleda celotnega trga. V pri-
zidku bo 25 boksov s prodani-
mi pulti in miniaturnim skla-
diščem. Del boksov bodo upo-
rabljah bižuteristi, galanteristi,
lončaiji in cvetličarji, drugi del
pa prodajalci sadja in zelenja-
ve. V prostoru, kjer je bila vča-
sih pekarna in prodajalna Vrt-
narstva, bodo porušili notranjo
steno ter prostor uredili za pro-
dajo mlečnih izdelkov. V pro-
storu bodo tudi hladilne ko-
more, tako da bo zadoščeno
vsem higienskim in drugim
predpisom. Prodanih mest bo
predvidoma osem.
Obnova celjske tržnice bo
veljala 12 milijonov dinaijev.
10 milijonov je pod ugodnimi
pogoji posodil sklad za inter-
vencije v kmetijstvu, milijon je
prispeval investitor - Komu-
nalno podjetje Ce^je, milijon
pa še občinska komunalna
skupnost. Med obnovo bodo
vsi zunanji prod^alci ob Lin-
hartovi cesti prodajali na pro-
storu, kije sicer namenjen pro-
dni paprike, paradižnika,
čebule in zelja.
TONE VRABL
Z deli na polju, še posebej na hmeljiščih, se mudi, zato so polja vse bolj živahna. Na
pomoč pa so priskočili tudi številni sezonski delavci.	eDI MASNEC
Niti toliko sreče, Ha bi JI
pllunll v obraz
Alojzu Plavčaku iz Tlak je požar
uničil hlev. Zdaj ga dolžijo mučenja
živali. Stran 12.
Spoštujelo aogovor, a mudi se Hm ne
REK T. Velenje mora za gradnjo nove klasirnice in depo-
nije v Pesjem izpolniti 20 pogojev KS. Stran 5.
Cenejše počitnice bodo kmalu
razprodali
Cene so višje kot lani, a povpraševanje pri turističnih
agencijah na Celjskem je veliko. Stran 9._
Vrtec bo dražji
Za mesec maj bodo starši,
ki imajo otroke v vrtcih, že
plačevali vrtcu po izračunu,
ki ga določa nov samouprav-
ni sporazum o enotni evidenci
socialno varstvenih pravic.
Po novem bodo izračunani tu-
di otroški dodatki, ki jih bodo
funkcionalno usmerili naj-
prej kot subvencijo za kritje
stroškov varstva v vrtcih za
predšolske otroke, medtem
ko bodo funkcionalne oblike
denarnih pomoči ostalim
otrokom pričeli nakazovati
septembra kot subvencijo za
šolske malice ali za bivanje v
dijaških in študentskih do-
movih.
Tako so se dogovorili pred-
stavniki centrov za socialno
delo in vzgojno varstvenih or-
ganizacij Ceha in petih občin:
Laškega, Žalca, Šentjuija,
Smaija pri Jelšah in Sloven-
skih Koryic.
V teh občinah imajo tudi pri-
pravljene predloge o prispev-
ku staršev k ceni vzgojnine v
vrtcih, o njih bodo do konca
meseca dokončno razpravljah
še delegati skupščin skupnosti
otroškega varstva. Večinoma
so se odločili za postopen pre-
hod na uresničevanje določila
iz samoupravnega sporazuma,
po katerem, naj bi delež sta-
ršev obsegal 35 odstotkov od
stvarnega mesečnega osebne-
ga dohodka na družinskega
člana v preteklem letu, le v
Šmaiju pri Jelšah, Laškem in
v Slovenskih Konjicah bodo to
določilo pričeli uresničevati že
z majem, v Celju bodo do ja-
nuarja prihodnjega leta starši
plačevali 25 odstotkov od
stvarnega osebnega dohodka
na družinskega člana v prete-
klem letu, potem pa 35 odstot-
kov. V Žalcu predlaga o, da bi
Mčeli z 32 ah 30 odstotki, v
Šentjurju pa bodo do 1. sep-
tembra izračunavali delež sta-
ršev v višini 27 odstotkov od
stvarnega dohodka na družin-
skega člana, potem 30 odstot-
kov, s prvim decembrom letos
pa n£o bi prešli na 35 odstotni
delež staršev.
Največja vsota, ki jo bodo
starši lahko plačevali, je ome-
jena z ekonomsko ceno var-
stvenega dela, ki pa je različna
od občine do občine, kot je ra-
zlično tudi razmerje med var-
stvenim delom in vzgojnim de-
lom, slednji je za vse predšol-
ske otroke zastorg.
Tako bodo starši z višjimi
dohodki v Celju lahko plačeva-
li n^več 5350 dinaijev za pred-
šolskega otroka in 7295 za do-
jenčka, v Žalcu 5533 dinaijev,
v Konjicah 6866 dinaijev za
predšolske otroke in 7627 di-
naijev za dojenčke, v Šmaiju
je n^višji prispevek 6700 di-
naijev, v Šentjurju pa 5947 di-
naijev.
V. V. EINSPIELER
Znova kros NT - RC
, Tudi letos bosta ZTKO Celje
ifi AD Kladivar pod pokrovi-
teljstvom Novega tednika -
Radia Celje pripravila spomla-
danski kros, kjer se bodo po-
frierili vsi tekači od osnov-
fiošolcev do dijakov, predstav-
nikov delovnih Organizacij,
Krajevnih skupnosti in druš-
tev Partizana do vojakov. Kros
bo v torek, 23. aprila, ob neu-
godnem vremenu pa je razerv-
datum četrtek, 25. aprila ob
uri na travniku pri osnovni
^oli Veljko Vlahovič v Ce^ju.
Letos bo nekaj sprememb
Pri podeljevanju pokalov, ki
Jih bo več kot prejšnja leta, kar
^e posebej ve^a za osnovne in
^•"edr^e šole. Pri osnovnih šo-
'^h bodo podelili tri pokale:
boljši ženski ekipi, n^boljši
moški in skupnemu zmagoval-
cu. Za vse tri bo pokale prispe-
val pokrovitelj NT - RC. ^
Slovenci-narod samomorilcev?
Da smo Slovenci res narod
samomorilcev je potrdil tudi
dr. Lev Miličinski v knjigi
»Samomor in Slovenci«, ki
je pravkar izšla.
Zapisal je: »Soočiti se z
vprašanjem samomora po-
meni soočiti se z vprašanji
bivanja in smrti, s človekovo
stisko, z njegovimi močmi in
slabostmi. In kadar je samo-
mor tako pomembno vpet v
bivanje nekega naoda, kot je
pri Slovencih, omeni sooče-
nje s tem pojavom soočenje s
stisko, z močmi in slabostmi
tega naroda.«
Samomorilni proces, do- ■
gajanje, ki pripelje do uso-
dne odločitve, je na eni stra-
ni skrajno intimen in ose-
ben, prepleten z raznolikimi
zunanjimi dejavniki, ki v
svoji zapleteni soigri z inti-
mnostjo oblikujejo vsako
življenjsko usodo drugače.
In vendar se takrat, ko vre-
dnotimo zaključek velikega
števila posamičnih usod, po-
kažejo neke določene skup-
ne značilnosti in zakonitosti.
S temi se srečujejo tudi
strokovnjaki na celjskem ob-
močju. Za primerjavo vza-
memo celotno Slovenijo,
kjer konča vsako leto žiljenje
s samomorom okrog petsto
ljudi. Pogostost samomorov
pri nas je med smrtnimi
vzroki na sedmem mestu.
Celjsko območje še pose-
bej izstopa. Raziskave, na-
pravljene leta 1982 so poka-
zale, da je koeficient samo-
morilnosti na Celjskem
znašal v tem letu 38,55, repu-
bliško povprečje pa je takrat
bilo 29,5. Razčlenitev po
občinah daje različne rezul-
tate, nanizali pa smo Jih v
današnji temi tedna.
Nekaj pa lahko dorečemo
že na samam eačetku, nekaj,
kar Je skupno našemu naro-
du in območju in Je dgvolj
zgovorno opozorilo, da ne za-
služi samo znanstvene obde-
lave, ampak tudi družbene.
Pa vendar-ob življenjskih
zgodbah, ki smo jih srečeva-
li, ko smo zbirali podatke, se
Je pred nami razgrnil spek-
ter, sestavljen iz različnih
psihosocialnih dejavnikov,
dogajanj v družini bodočega
samomorilca, dedne obre-
menjenosti, alkohola, doživ-
ljanje svojcev in bremena, ki
ga po tem dejaiyu nosijo le-ti
v sebi za vselej.
Samomorilnost Je vpraša-
nje našega narodnega znača-
ja, za tega pa vemo, da se
duri v njegovo »kamrico«
težko odpro. Da bi to občut-
ljivost skušah zmanjšati, da
bi pomagali ljudem, ki se
znajdejo v stiski (teh pa je
vedno več), skuša skupina
zdravstvenih delavcev preko
specializiranih ambulant in
»klica v sili* vsaj omiliti člo-
vekovo duševno krizo, ki ga
pripelje do samomorilnega
poskusa.
ZDENKA STOPAR
Danes smo na
Stranicah!
Straničani in okoličani,
ne pozabite, da se nocoj ob
pol osmih dobimo v
osnovni šoli na Stranicah,
kjer naše uredništvo pri-
pravlja ustni časopis z za-
bavnim programom. Novi-
narji Novega tednika in
Radia Celje bomo ipamreč
v vaši krajevni skupnosti
ves dan, da bi izvedeli, vi-
deli, posneli in fotografi-
rali čimveč zanimivosti,
znamenitosti, tegob in te-
žav, ki vas tarejo. Nekaj
drobcev že vemo: da je v
kraju veliko ljudskih god-
cev, 57 zaščitenih kmetij,
prva celodnevna šola v
občini, kjer delajo pridni
dopisniki, skrivnostni
opuščeni stari rudnik, pra-
va črna kuhinja in... Z
vašo pomočjo bomo videli
in izvedeli še več. Morda
bomo potrkali prav na
vaša vrata in se zvečer
skupaj poveselili ob zvo-
kih ansambla Ad hoc, pe-
smih okteta Lokvanj, za-
ploskali članom domače-
ga prosvetnega društva,
učencem in. harmoni-
karjem.
MP
2. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Dohodek trgovine je najprej
ustvarjen v proizvodnji
France Popit na obisku ¥ Celju
Minuli petek je bil na de-
lovnem obisku v Celju
predsednik predsedstva SR
Slovenije France Popit. Do-
poldne je bil na pogovorih
in ogledu delovne organiza-
cije Kovinotehna, kjer se je
seznanil z zaokrožitvijo na-
ložbenih del na Hudinji,
kjer je celjska Kovinotehna
zgradila poleg skladišča za
izdelke črne metalurgije in
prodajnega centra še novo
regalno skladišče, pa tudi s
prizadevanji za oblikovanje
sodobnega poslovno-infor-
macijskega sistema. Popol-
dne pa se je Popit sestal še z
razširjenim družbenopoliti-
čnim aktivom celjskega ob-
močja.
Kovinotehna je danes na
lestvici po uspešnosti v Ju-
goslaviji 29., kar je relativno
ugledno mesto, vendar pa so
Franceta Popita zlasti zani-
male možnosti tesnejšega so-
delovanja in povezovanja
vseh velikih tehnično-trgov-
skih delovnih organizacij v
Sloveniji (Metalka, Merkur,
Jeklotehna in Kovinotehna).
Posebej je v pogovorih pod-
črtal pomen sovlaganja trgo-
vine v proizvodnjo, kjer se
najprej s presežno vred-
nostjo ustvarja tudi dohodek
trgovine.
Na pogovoru z družbeno-
političnim aktivom celjske-
ga območja - uvodno razpra-
vo je imel dr. Emil Roje - so
prevladovala politična in go-
spodarska vprašanja. Pred-
stavniki LB, Splošne banke
Celje, železarne Štore ter
sozdov Gorenje in Merx so
ga seznanili s temeljnimi po-
slovnimi iskanji učinkovitej-
šega gospodarjenja ter s po-
vezovanjem na območju in
»podiranjem« občinskih plo-
tov. Pri tem je Popit duhovi-
to pripomnil, da po podira-
nju občinskih plotov ni treba
zgraditi kakšnega regij-
skega.
V glavnem pa se je razpra-
va dotikala političnih skle-
pov 16. seje CK ZKJ, ki jih je
treba sedaj, pred kongre-
som, spraviti v življenje,
odnosov med republikami,
zlasti pri občutljivih temah o
razvitosti in nerazvitosti, pa
predvsem že o birokratsko-
etatističnih težnjah, ki se
nam lahko na zvit način vri-
nejo tudi v predvideno si-
stemsko zakonodajo. Prav te
težnje za našo gospodarsko
neučinkovitost krivijo samo-
upravljanje in delegatski si-
stem, čeprav je resnica ta, da
prav zato, ker samoupravlja-
nje ni zaživelo in je delavec-
samoupravljalec še vedno
odtujen od vseh mogočih
ravni odločanja, še vedno ne
znamo ustvarjati in deliti do-
hodek oziroma družbeni
proizvod narodnega gospo-
darstva.
Preveč močne so admini-
strativno-strokovne službe v
sisih, v združenem delu in
izven njega, še zlasti na pod-
ročju splošne in skupne po-
rabe.
»Disciplina in red nista
nezdružljiva s samoupravlja-
njem,« je poudaril Popit, zra-
ven pa morajo zlasti vodstva
v ozdih imeti jasne razvojne
in poslovne koncepte. Če
takšne razvojne koncepte
uresničujejo še s spodbu-
dnim sistemom nagrajeva-
nja, kar delavci zelo prepro-
sto lahko vidijo v svojih ko-
vertah ob koncu meseca, po-
tem za takšne delovne orga-
nizacije ni bojazni, da ne bi
izpeljale gospodarske stabi-
lizacije v kratkoročnem in
dolgoročnem smislu.
MITJA UMNIK
Celje v
pričakovanju
borcev in mladine
Jugoslavije
v Celju bo od 2. do 5.
julija devetnajsto sreča-
nje borcev in mladine Ju-
gosalvije. Po trije borci in
po trije mladinci ter člani
posebne mladinske delov-
ne brigade bodo prišli iz 26
jugoslovanskih občin. Ude-
ležili se bodo akademije ob
40-letnici svobode, ki bo v
celjskem Narodnem domu
3. julija, naslednji dan pa se
bodo pridružili udeležen-
cem srečanja ob 50-letnici
zleta Svobod. Posebna
mladinska delovna brigada
bo pričela z delom v celjski
občini, nato pa se bo
vključila v zvezno mladin-
sko delovno akcijo Kozjan-
sko 85.
MBP
Evidentirajo delegate
v prihodnjem mandatu naj
bi imeli združene konference
delegacij za tiste delovne or-
ganizacije v občini Laško, ki
imajo manj kot 150 zaposle-
nih, predlaga družbeni svet za
vprašanja družbenopolitične-
ga sistema in samoupravne
odnose. Tudi ostale predloge
sveta so podprli delegati na
ponedeljkovi seji občinske
konference socialistične zve-
ze v Laškem.
Tako so se odločih, da bodo
v družbenopolitični zbor izvo-
lili več delegatov, kot je po-
trebno. Ti bi bili nekakšna re-
zerva v primeru, da nek dele-
gat tega zbora iz objektivnih
razlogov, ne bi mogel več
opravljati te funkcije. To je
nujno, ker se dogaja, daje rav-
no v tem zboru največji osip
delegatov.
Nadalje se zavzemajo za
spremembo odloka in določila
statuta občine po katerem bi
imele večje krajevne skup-
nosti in delovne organizacije
več delegatskih mest, zato pri-
de večkrat do preglasovanja.
Zavzem^o se za eno delegat-
sko mesto za vse kr^evne
skupnosti in delovne organiza-
cije in bi tako lahko lažje ure-
sničili načelo odločanja na
osnovi argumentov. Zavzema-
jo se nadalje tudi za skupna
zasedanja samoupravnih inte-
resnih skupnosti, če se proble-
matika, o kateri se razpravlja,
prepleta in navezuje in predla-
gajo še nekaj manjših spre-
memb.
Sicer pa so vse družbenopo-
litične organizacije v občini že
izdelale akcijske programe za
predvolilne aktivnosti, v veči-
ni krajevnih skupnosti so že
bile razšiijene seje kr^evnih
konferenc socialistične zveze,
v uličnih in vaških odborih pa
že poteka evidentiranje in do
sedaj im^o v občini že zbranih
300 imen kandidatov,
VVE
Sisi spet
po svoje
Obsežni dnevni redi sku-
pščin samoupravnih intere-
snih skupnosti občine Laš-
ko, ki bodo prihodnji teden,
vsebujejo še točko pod kate-
ro bodo delegati obeh zbo-
rov odločali o predlogu sa-
moupravnega sporazuma o
ustanovitvi skupne službe
SIS občine Laško.
Gre za pomemben doku-
ment, ki pomeni prvi korak
k reorganizaciji strokovnih
služb interesnih skupnosti z
namenom, da bodo te bolje
organizirane in bolj učinko-
vite. Akcija poteka že več
kot leto, spremljajo pa jo tihi
odpori v nekaterih intere-
snih skupnostih, ki se nena-
zadnje kažejo tudi v predlo-
ženem materialu za delegat-
sko skupščino. Ta, lahko bi
rekli, vsebinsko n^važnejša
točka, je postavljena proti
koncu dnevnega reda, dele-
gati pa se na razpravo o tem
samoupravnem sporazumu,
ne bodo mogli r>^ipraviti, saj
predloga med materiali ni,
čeprav je že napisan in ga je
na seji 2. aprila obravnaval in
podprl izvršni svet.
Postavimo retorično vpra-
šanje, kot ga je na ponedelj-
kovi seji OK SZDL, sekretar
občinske organizacije ZK
Andrej Mavri, ko je opozoril
na skupščinske materiale:
»Mar se tistih, recimo 50 lju-
di v skupnih službah samo-
upravnih interesnih skup-
nostih, norca dela iz 5000 lju-
di, katerih interese naj bi za-
stopali in jim bili odgo-
vorni!«
VIOLETA V. EINSPIELER
V novem srednjeročnem oKidobju
bo največji sicoic v turizmu
v Mozirju sprejeli smernice razvoja tio leta 1990
v občini Mozirje do leta
1990 ne načrtujejo večjega
prestrukturiranja gospo-
darstva, zato bodo nadaljno
družbeno rast povečali
predvsem z rastjo proizvod-
nje. Ta naj bi se do konca
srednjeročnega obdobja let-
no povečevala za 5 odstot-
kov, kasneje pa bi se ta, po
ocenah občinskih gospodar
stvenikov in načrtovalcev
zmerna rast, še povečevala.
Takšna usmeritev je uskla-
jena tudi z dolgoročnimi
načrti.
Temeljni cilji usmeritev so
predvsem v razvoju znanja
in tehnološkega napredka, v
razvoju informacijskega si-
stema, skladnem prostor-
skem razvoju ter delno tudi
kvalitativnem spreminjanju
gospodarstva. Plan bo moral
postati mehanizem za druž-
beno usmeijeno življenje, ob
tem pa bodo takšni cilji hi-
treje, če bo vzpostavljeno
ravnotežje med delovno
uspešnostjo in socialno var-
nostjo.
Največji skok naj bi v tem
času dosegli v turizmu, saj
naj bi prav turistično gospo-
darstvo prispevalo bistveno
več k družbeno ekonomske-
mu razvoju občine. Pri tem
ne gre toliko za investiranje
v nove zmogljivosti, do kon-
ca obdobja naj bi sicer imeli
800 novih postelj, temveč
predvsem za boljše vnovče-
nje kmetijskih, industrijskih
in obrtniških proizvodov, pa
tudi za boljšo ostalo izven-
penzionsko ponudbo.
Takšne smernice družbe-
nega plana so že sprejeli na
izvršnem svetu, v nekaj te-
dnih, ko bodo o njih razprav-
ljale tudi družbeno politične
organizacije, pa bodo tudi na
dnevnem redu skupščine.
Sedanja mnenja, ki jih je čuti
v občini so, da 5 odstotna
rast proizvodnje z letno dvo
odstotno rastjo zaposlova-
nja, ter povečanjem letnega
deleža izvoza v celotnem pri-
hodku od sedanjih 8 na 15
odstotkov ni nedosegljiva.
To potrjujejo tudi lanski re-
zultati ter sprotno preverja-
nje dosežene proizvodnje. V
letošnjih prvih treh mesecih
namreč dosegajo, ter pone-
kod tudi presegajo letošnji
načrt, 8 odstotno povečanje
proizvodnje. R. PANTELIČ
Sicupni probiemi še niso dovoij
za še boij enotno reševanje
IHHIHHHi^Hl^^H^HHHIHII^SfliHil^HI^Hi^^^HHHHII^^^^^^^^HIHBaBHIH^IHHBSSI^^B
Občine na Celjskem probleme še vedno rešujejo vsaka zase
Republiški komite za
družbeno planiranje se je
tokrat odločil za drugačno
obliko dolgoročnega načr-
tovanja. Z anketami, ki so
še v pripravi, in s posveti bo
skušal preprečiti, da bi se
posamezni specifični pro-
blemi območij in občin, po-
javili prvič šele na repu-
bliški skupščini. Eden pr-
vih posvetov je bil prejšnji
teden tudi v Celju, kjer je
svet občin celjskega obmo-
čja seznanil republiški ko-
mite z nekaterimi skupnimi
problemi.
Gre za oskrbo s pitno vodo
v Celju, Žalcu in Šentjurju,
oskrbo s kakovostnim pre-
mogom, ki lahko, ob preho-
du na ogrevanje s trdimi go-
rivi, vsaj delno zmanjša one-
snaženost na Celjskem, ki je
prav tako eden izmed večjih
skupnih problemov celjske-
ga območja. L.e-teh je še veli-
ko več, med njimi še zlasti
izstopajo cestni problemi,
vendar to že dolgo ni skriv-
nost. Skupna ugotovitev po-
sveta je bila, da je probleme
možno rešiti le z regijskim
pristopom, kar pa je gotovo
eden večjih problemov, ker
se občine še vedno najbolj
zavzemajo za rešitev lastnih
težav. Zaradi tega tudi ne-
enotno nastopajo pred repu-
bliškimi organi, kar zmanj-
šuje možnosti za uspeh.
Da je temu tako, priča tudi
srednjeročno in dolgoročno
načrtovanje, ki se ga v obči-
nah lotevajo nepovezano.
Družbenoekonomski del
načrtov izdelujejo v glavnem
občinske raziskovalne skup-
nosti, ker skušajo na ta način
v posameznih občinah priva-
rčevati kakšen dinar. Finan-
ciranje načrtovanja je na-
mreč eden izmed bistvenih
problemov, ker na vseh rav-
neh. od občin do repubUke,
primanjkuje denarja. Zato so
posveti, kot je bil v Celju, še
toliko pomembnejši, ker
očitno ne bo šlo drugače, kot
da, tako v občinah kot v re-
publiki, izdelajo prednostno
listo nalog.
Ob tem pa je treba zapisati,
da bi lahko v posameznih
občinah privarčevali še več
denaija, če bi k izdelavi načr-
tov pristopali bolj razumno.
Nemalokrat se namreč zgo-
di, da se v občinah vedejo,
kot da doslej ni bilo še nič
narejenega na področju
načrtovanja in raziskujejo,
kar je bilo že raziskano.
Omeniti še velja, da na
Celjskem s pripravami za iz-
delavo dolgoročnih načrtov
najbolj kasnijo Velenjčani,
kar pomeni, da se ne bodo
mogli enakopravno vključiti
v oblikovanje območnega in
republiškega dolgoročnega
družbenega načrta.
V.E.
Skrčena dostava pošte ob
sobotah
Na celjski pošti so se odločili, da v nekatere okoliške
-taselke ob sobotah ne bodo več dostavljali poštnih
pošiljk. Gre za varčevalni ukrep, zagotavljajo na pošti,
hkrati pa tudi zato, da bi si poštarji (raznašalci) lahko
privoščili kakšno prosto soboto.
Pretekli dve soboti raznašalci niso dostavili pošte v šest
okoUških rajonov (skupaj jih je 22) v celjski občini. Izpadli
so vsi zaselki v teh rajonih, ker je bilo preveč pošte (izšel je
»indok«, bili pa so tudi velikonočni prazniki). Reorganiza-
cija, ki so jo pripravili na pošti, pa predvideva, da bodo v
prihodnje izpadli iz dostave le tisti deli teh rajonov, kjer ni
uličnega sistema. Tako bo lahko imelo vsako soboto pet
pismonoš prosti dan, pravi vodja ptt službe Anton To-
rinek.
Sklep, ki so ga sprejeh na celjski pošti, je povsem v
skladu z zakonom o ptt storitvah (ta zahteva najmanj
trikrat tedensko dostavo pošte) in povsem v skladu s
samoupravnim sporazumom o delovnih časih pošt, ki je
bil v naši republiki sprejet pred tremi leti in objavljen v
Uradnem listu SRS. Ta sporazum predvideva, da tam, Iger
so pošte odprte tudi v soboto, dostavljajo poštne pošiljke
na dom samo v ožjem okobšu. V drugih občinah na celj-
skem je to doslej že veljalo, pravi Anton Torinek, celjska
pošta pa je ta sistem vpeljala zadnja na območju. 'Ridi
zaradi varčevar\ja, s^ na primer za dostavo pošiljk vsak
dan porabijo pribUžno 1000 Utrov goriva, ta del poštne
služil pa je tudi v precejšnji izgubi, ki jo pokrivajo z
dohodki od telefonije.
Še najbolj bi pri vsem tem lahko zamerili celjskim poš-
tarjem, ker prej niso obvestili prizadetih krajanov. »Nismo
hoteli razburjati krajanov«, pravi Anton Torinek. Očitno
pa so na ta način nekatere še bolj razburili.
S. ŠROT
Zdravstvo zaliteva preveč?
Prevelik razkorak med Izhodišči In zahtevki
v zdravstvu bo letos tež-
ko doseči sporazum o me-
njavi dela, saj je očitno, da
razkoraka med zahtevki
izvajalcev zdravstvenega
varstva in možnostmi
občinskih zdravstvenih
skupnosti na celjskem ob-
močju ne bo mogoče pre-
seči. Zdravstveni center Ce-
lje zahteva 685 milijonov
dinarjev več kot omogočajo
resolucijska izhodišča. V
Zdravstvenem centru so na-
mreč ovrednostili progra-
me na 5,2 milijardi dinar-
jev, po resolucijskih izho-
diščih pa bi jih lahko le na
4,5 milijarde dinarjev.
Večji zahtevek utemeljuje-
jo v Zdravstvenem centru z
razmerami, ki so odraz
vztrajnega upadanja sred-
stev za zdravstvo. Zanj smo
še pred leti namenjali 6 od-
stotkov družbenega proiz-
voda, sedaj pa le še 4,7 od-
stotkov, ob tem pa se je po-
večal krog upravičencev in
pravic iz zdravstvenega var-
stva. Občinske zdravstvene
skupnosti že leta zaradi ome-
jenih možnosti vnaprej do-
govorijo višino sredstev, ki
jih lahko namenijo izvajal-
cem, če pa ti opravijo več de-
la, zanj ne dobijo plačila -
kljub nastalim stroškom. Po-
leg tega so bili zadnja leta
praviloma materialni stroški
višji, kot so jih ob dogovorih
menjave dela dogovorili, ra-
zliko pa so pokrivali s sred-
stvi za osebne dohodke. Rav-
no osebni dohodki igrajo v
letošnjem povečanem za-
htevku osrednjo vlogo.
Ker so lani v Zdravstve-
nem centru štirikrat povišali
osebne dohodke - vedno za
naprej, bi jih lahko letos le še
za 13 odstotkov, pa bi že do-
segli po resoluciji predvide-
no povečanje. Resolucija
omogoča 44 odstotkov več za
osebne dohodke, Zdravstve-
ni center pa zahteva kar 85
odstotkov več kot lani. Ta za-
htevek predvideva tudi po-
večanje števila zaposlenih za
50 delavcev. Na ta način bi že
letos presegli večino zaosta-
janja osebnih dohodkov^
zdravstvenih delavcev za de-
lavci v gospdarstvu.
Vsi, ki so doslej razpravlja-
li o zahtevkih zdravstva (celj-
ski izvršni svet, koordinacij-
ski odbor za skupne naloge
in svobodno menjavo dela
pri Medobčinski zdravstveni
skupnosti) so jih ocenili za
pretirane. Zaostajanje oseb-
nih dohodkov naj bi odpra-
vili postopno v treh letih in
še enkrat premislili o predla-
ganem številu novo zaposle-
nih. Tudi združevanje dodat-
nih sredstev za zdravstveno
informacijski sistem bi bilo
treba bolje utemeljiti. Če bi
zahtevke sprejeli, bi bilo po-
trebno povečati prispevne
stopnje za zdravstvo (s 1. ju-
lijem v Celju za 1,76 odstot-
ka) Kakorkoli veik že je se-
daj razkorak, dogovoriti se
bo treba. Brez izsiljevanj.
MILENA B. POKLIC:
11. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Delegacija sindikata kovinarjev IG Metali je obiskala tudi delovno organizacijo LIK
Savinja.	•
Čvrsteje v korak z mladimi
PožMil delo ¥ mladinskih vrsiah ie piva skrb
Kako oživiti delo mladih
v osnovnih organizacijah
Zveze socialistične mladi-
ne? To vprašanje se je kot
rdeča nit vleklo skozi pro-
gramsko konferenco občin-
ske konference ZSMS Slo-
venske Konjice, ki je bila
minuli četrtek.
Na problem je opozoril de-
legat iz Lipa, pa srednje Ko-
vinarske šole iz Zreč, prezrli
ga niso tudi v aktivu mladih
zadružnikov in drugod, kjer
čutijo, da mladinski aktivi-
zem presiha. Da bi se izmota-
li iz krize, so se mladi na kon-
ferenci dogovorili, da bodo v
prihodnje v njihovih osnov-
nih organizacijah, bolj pri-
sotni člani predsedstva
občinske konference. Zato
pa je bilo potrebno oživiti tu-
di predsedstvo. IzvoUli so
šest novih članov, ki so za-
menjali dosedanje neaktivne
člane.
Ta korak se zdi izredno po-
memben tudi ob dejstvu, da
so mladi poudarjali, kako
pomembna za njihovo nada-
ljnje delo bo tudi pomoč
ostalih družbeno-političnih
organizacij, zlasti socialisti-
čne zveze. Mladi po krajev-
nih skupnostih so namreč še
vedno preveč prepuščeni sa-
mi sebi in svoji lastni iznajd-
ljivosti. Tam, kjer do sodelo-
vanja že pride, je odnos do
mladinske organizacije pre-
več pokroviteljski. Jedro 21
osnovnih organizacij zveZe
socialistične mladine v obči-
ni sestavljajo v glavnem
srednješolci, ki se kot oseb-
nosti še oblikujejo in jim
manjka izkušenj, a zaradi teh
svojih lastnosti često naletijo
na probleme.
MATEJA PODJED
Nemški sindikalisti v Celju
Delegacija nemških sindi-
katov kovinarjev Ki Metali
iz okraja Konstanz-Singen,
ki združuje preko dva in pol
milijona članov, je prejšnji
teden obiskala celjsko obči-
no, s katero je povezana že
11 let.
Ogledali so si delovne or-
ganizacije Žično, LIK Savi-
nja, Novi tednik in ŠRC Go-
lovec ter se pogovarjali z di-
rektorji večjih celjskih de-
lovnih organizacij. Najbolj
jih je zanimalo, kako rešuje-
mo težave prevelikih proiz-
vodnih zmogljivosti na posa-
meznih področjih ter kako
se borimo proti nelojalni
konkurenci. Njihova železar-
ska industrija namreč posta-
vi na cesto vsak mesec 1000
ljudi zaradi prevelikih zmog-
ljivosti in velike konkurence
v Evropski gospodarski
skupnosti. Naraščajoči brez-
poselnosti namenjajo njiho-
vi sindikati veliko pozor-
nost, rešitev pa vidijo v
zmanjševanju tedenskega
števila delovnih ur. Ravno
sindikat IG Metali je skupno
s sindikatom grafičnih de-
lavcev dosegel zmanjšanje
števila delovnih ur na 38,5,
njihov naslednji cilj pa je 35
urni delovni teden.
Dosedanje sodelovanje s
celjskimi sindikati se odraža
na strokovnem področju,
kjer so zaživele izmenjave in-
ženirjev med Železarno Što-
re m tovarno Fahr, kjer prav
tako izdelujejo traktorje in
druge kmetijske stroje.
Izmenjave so se razširile tudi
na učence v gospodarstvu.
Tesne so že vezi na kultur-
nem področju, v bodoče pa
bi se naj okrepile še na šport-
nem. Tako žele nemški
športniki sodelovati na Sko-
kovem memorialu, celjski pa
bi se naj predstavili pri njih.
Ponudili so tudi pomoč pri
razreševanju komunalnih te-
žav, še zlasti pri čiščenju vo-
da, kjer imajo tako v Kon-
stanzu kot v Singenu dobre
izkušnje. O nadaljnem go-
spodarskem sodelovanju se
bosta več dogovorila pred-
sednika gospodarskih zbor-
nic obeh območij.
M. B. POKLIČ
Uspešno uresničene
raziskovalne naloge
¥ Mozirju razpisali no¥e razlska¥e
Raziskovalna dejavnost
mora biti vgrajena v vse
oblike gospodarskega in
družbenega življenja v
občini, ter povezana tudi
navzven, v regiji in republi-
ki, so poudarili na skupšči-
ni Raziskovalne skupnosti
občine Mozirje, potem ko so
sprejeli plan za letos, v
občini bodo za uresničitev
letošnjega programa potre-
bovali pet milijonov dinar-
jev, od tega pa bodo največ,
milijon in pol, namenili za
uresničitev raziskovalnega
programa.
Več kot lani bodo namenili
tudi za pospeševanje raz-
iskovalne in inovacijske de-
javnosti, prvič pa bodo po-
magali tudi šolam pri naku-
pu računalnikov. Tudi letos
bo raziskovalna skupnost fi-
nančno pomagala pri izvedbi
Študentskega raziskovalne-
ga tabora, ki ga gibanje Zna-
nost mladini iz Ljubljane in
Zgornjesavinjski študentski
klub organizirata že tretjič.
Iz Luč, kjer so bili lani, se
bodo preselili v Gornji grad
in Bočno, kjer bodo obdelali
11 tematskih področij.
Občinska raziskovalna
skupnost Mozirje je bila
ustanovljena leta 1978, ven-
dar je njeno delo zaživelo še-
le v tem srednjeročnem ob-
dobju. Večino nalog, ki so jih
sprejeli leta 1983 in lani, so
uresničili. Tako je Geološki
zavod iz Ljubljane zaključil
raziskave mineralnih suro-
vin na območju občine, ter
na pobočjih Mozirske plani-
ne našel boksit. V razisko-
valni skupnosti sedaj iščejo
investitorja, ki bi financiral
nadaljne raziskave, s kateri-
mi naj bi ugotovili količine
železove rude, ter proučili
morebitne možnosti za njeno
izkoriščanje.
Zaključena je tudi raziska-
va Savinjsko šaleške veteri-
narske postaje in Biotehni-
čne fakultete o vplivu krme
na kakovost mleka. Ugotovi-
li so, da trava v Gornjesavinj-
ski dolini vsebuje premalo
ali preveč določenih kemika-
lij. Kmetje rezultate raziska-
ve že uspešno upoštevajo v
praksi, pri gnojenju travni-
kov in krmljenju govedi, ta-
ko da so tudi rezultati pride-
lave že boljši. Podobne bolj-
še rezultate pri pridelavi
mleka so dosegli z uvaja-
njem novih molznih naprav,
s katerimi je bistveno boljši
tudi izkoristek energije.
Zaključeni sta tudi razi-
skavi Gornja Glin in DO Ra-
ziskave in razvoj Gorenje, ki
sta proučili in tudi že izdelali
investicijski program za glo-
binsko zaščito lesa. Podobno
tehnologijo, kot naj bi jo
vpeljali v Glinu, sedaj v Slo-
veniji uporabljajo le še na
Otiškem vrhu.
Ker je večina preteklih na-
log že zaključena, so v raz-
iskovalni skupnosti razpisali
pogoje za nove raziskovalne
naloge. O teh bodo razprav-
ljali na prihodnji skupščini.
R. PANTELIČ
Premalo o inovaoijaii
Uspela akcija o zaključnih računih
Občinski sindikalni svet
Slovenske Konjice, ki je vo-
dil akcijo zaključnih raču-
nov o gospodarjenju za leto
1984, je le-to ocenil za uspeš-
no. Zbrane zaključke in pri-
pombe pa je pred dnevi po-
sredoval republiškemu sve-
tu ZSS.
Iz njih je razvidno, da so
bila poročila iz vseh delov-
nih okolij skrbno pripravlje-
na in da so bile organizirane
razprave v vseh osnovnih or-
ganizacijah ZSS. Delavci so
najpogosteje razpravljali o
osebnih dohodkih, o gmot-
nih stroških, o izvozni pro-
blematiki, deviznih sred-
stvih in prodaji le-teh, o na-
bavnih cenah surovin in re-
promateriala.
Premalo pozornosti pa so
namenili inovacijski dejav-
nosti in prikazu dohodka kot
rezultata inventivnih dosež-
kov, ugotavljajo pri občin-
skem sindikalnem svetu in
pristavljajo, da povsod še ve-
dno ne oblikujejo stališč do
posamezne problematike in
gradiva za razpravo dovolj
vsebinsko. Zaradi čestokrat
preskopega zapisa razprave
pa iz zapisnikov izvršnih od-
borov osnovnih organizacij
sindikata in zborov delovnih
ljudi ni bil dovolj razviden
razkorak med gradivom za
razpravo in dejansko vsebi-
no in kakovostjo razprave.
V večini primerov so de-
lavci ob pregledu gospodar-
jenja za minulo leto nakazali
tudi osnovne smernice po-
slovanja za letos in pri tem
upoštevali morebitne mot-
nje v poslovanju. V ospredju
razprav so bili tudi stabiliza-
cijski programi, njihovo ure-
sničevanje in odločitve, da
se je programov varčevanja
potrebno dosledno držati tu-
di v tem poslovnem letu.
MATEJA PODJED
Se štirinajstletnik
lahko prav odločil
o težavah mladih je na
programski konferenci OK
ZKS v Žalcu razprvljal An-
drej Šporin iz 'Žalca in ni
naključje, da je uvodoma
govoril o izobraževanju. Se-
danji sistem srednjega šol-
stva, je poudaril Andrej
Šporin, zahteva od štiri-
najstletnih ljudi, še skoraj
»otrok, dokončno odločitev o
bodočem poklicu. Kasnejše
spremembe so skoraj nemo-
goče, ali pa so vsiljene.
»Odločitev pri štirinajstih
letih je nemalokrat napačna,
posledice pa so hude. Nihče
mladih ne vpraša, kaj mislijo
o sedanji obliki srednjega
izobraževanja, ki zaradi niz-
ke ravni podpira lenuhe, na-
darjenim in pridnim pa ne
nudi možnosti kakovostne-
jšega izobraževanja. S siste-
mom nagrajevanja, ki ne-
ustrezno nagrajuje visoko
izobražene kadre, odvrača-
mo mlade od nadaljnjega šo-
lanja. Zaradi relativno do-
> brih zaslužkov v proizvodnji,
mladi vse opgosteje zapušča-
jo šolske klopi še pred začet-
kom srednje šole, saj lahko v
proizvodnji zaslužijo ravno
toliko ali pa več kot njihovi
kolegi, ki so se šolali deset
ali več let. Raziskovalna na-
loga Slovenija 2000 predvi-
deva zakonec tega stoletja 25
odstotkov zaposlenih z viso-
ko ali višjo izobrazbo, kar bi
bilo nujno, da bi obdržali ko-
rak s svetom. Glede na seda-
njo prakso pa bo leta 2000 v
Sloveniji samo 6 odstotkov
Zaposlenih z visoko ali višjo
izobrazbo.«
. V nadaljevanju je Andrej
šporin ugotavljal, da se teža-
ve mladih po šolanju nada-
ljujejo, saj so za prvo zaposli-
tev nemalokrat potrebne
zveze ali celo podkupnine.
Visoki življenjski stroški bo-
trujejo temu, da se vse več
mladih družin odloča le za
enega otroka. Zaradi zmanj-
šane natalitete v zadnjih le-
tih je lani končalo osnovno
šolo prvič manj mladih kot
prejšnja leta.
Posebno poglavje je delo
mladinskih organizacij, ki
jih spremljajo mačehovski
odnos drugih družbenopoli-
tičnih organizacij, vse preo-
stre kritike in minimalne do-
tacije, ki niso omembne vre-
dne. Mladinske organizacije
se preživljajo z organizira-
njem veselic in pobiranjem
nenormalno visoke članari-
ne v Žalcu denimo 1200 di-
narjev letno. Posledice so ja-
sne. 60 odstotkov slovenske
mladine obiskuje cerkev, ki
mladim organizira prijetna
srečanja, plese in poceni izle-
te v tujino. V mladinskih or-
ganizacijah pa dela manj kot
desetina mladih. Nobena
redkost tudi ni, je dejal Špo-
rin, v mladinski organizaciji
najti vernega mladinca med
najbolj aktivnimi, veliko te-
že pa mladega komunista.
Posebno poglavje pa je to, da
birokracija etiketira kritiko
sedanjih razmer, ki prihaja s
strani mladih, ko obsojajo
nepravilnosti v naši družbi,
za antikomunizem.
JANEZ VEDENIK
Praznik v
Rogatcu
Občani šmarske občine
bodo letos svoj občinski
praznik, 9. julij, praznovali v
krajevni skupnosti Rogatec.
Bržčas je letošnje praznova-
nje 700-letnice Rogatca pri-
pomoglo k odločitvi o kraju
praznovanja. Ob jubileju Ro-
gatca bo izšel tudi poseben
zbornik, ki je trenutno še v
pripravi in bo natisnjen do
septembra.	M. A.
POGLED V SVET S icovinotehno
Afrika je po svoje drugačna
Morda je nekoliko pretirano, a vseeno
je treba reči, da je Afrika od konca mi-
nulega tedna nekoliko drugačna. K te-
mu je prispeval Sudan, prevrat v tej
veliki afriški državi, ki ga voditelji
udara označujejo kot revolucijo. Naj je
že bil prevrat ali je šlo za začetek glob-
ljih družbenih sprememb, dogodek je
vsekakor pomemben. Zaradi velikosti
Sudana, števila njegovega prebivalstva
in nikakor ne nazadnje zaradi strateš-
kega položaja na tej celini.
Sudan meri dva in pol milijona kva-
dratnih kilometrov, kar je nekako de-
setkrat več, kot meri Jugoslavija. Prebi-
valcev je okoli 22 milijonov. S tem je
Sudan po ozemlju največja, po številu
prebivalstva pa ena največjih afriških
držav. Leži na obalah Rdečega morja,
skozenj teče Nil, sicer pa meji na Egipt,
Libijo, Čad, Ceniralnoafriško republi-
ko, Zair, Ugando, Kenijo in Etiopijo. S
takšnim položajem igra ključno strateš-
ko vlogo na črni celini, po pomenu celo
večjo kot Zair.
Sudan je bil od 1889. leta britansko-
egiptovski protektorat, od 1956. leta pa
je neodvisna država. Obenem je dežela
državnih prevratov. Že dve leti po neo-
dvisnosti je s prevratom prišel na krmi-
lo države general Abud, tega so potem
nasilno odstranili 1964. leta, pet let je
vladalo petčlansko kolektivno telo, na-
to pa je 1969 uprizoril udar general Dža-
far el Nimeiri in vladal vse do konca
minulega tedna. Med njegovim obiskom
v ZDA so se zbrali nasprotniki pod vod-
stvom obrambnega ministra Abdurah-
mana Dahaba. Nimeiri je iz Washingto-
na prispel samo do Kaira, tam je ostal
kot odstavljeni predsednik in kmalu za-
tem ga je zadel infarkt.
S tem je po vsem videzu končano šest-
najstletno Nimeirijevo obdobje v zgo-
dovini sodobnega Sudana. Njegov pa-
dec je naravna posledica, če se tako
izrazimo, spleta neugodnih vnanjih
okoliščin, predvsem pa silovitega priti-
ska nezadovoljnih ljudskih množic, in
sicer raznorodne opozicije, ki je dolgo
vrsto let živela v ilegali ali pollegalno-
sti in čakala na pravi trenutek. S politi-
ko -islamizacije« si je Nimeiri začel do-
končno kopati svoj lastni politični
grob. Predvsem pa je bilo odločilno od-
tujevanje vojske, točneje rečeno častni-
kov od Nimeirija, feldmaršala, vrhov-
nega poveljnika. In častniki so ravno
izvedli državni udar, pri čemer zdaj za-
gotavljajo, da bo vojaška oblast trajala
samo pol leta, nato pa da bodo omogoči-
li večstrankarski sistem civilne vlada-
vine.
Džafar Nimeiri je od 1969. leta pri oz-
načevanju svojega političnega nazora
prehodil dolgo pot. Najprej je bil za
»znanstveni socializem« (ko je imel za
zaveznika še Sovjetsko zvezo), nato za
»arabski socializem«, zatem za »sudan-
ski socializem«, dokler se ni ogrel za
islamizacijo in proti koncu svoje politi-
čne kariere sebe dal celo oklicati za
»imama« (vrhovnega verskega vodi-
telja).
Na tej svoji poti na oblasti se je
obračunaval s komunisti, nacionalisti,
pristaši islamske poti in pristaši avto-
nomije juga Sudana. Tako je julija 1971
obtožil KP Sudana, da pripravlja držav-
ni udar, prepovedal je partijo, vse njene
voditelje pa so usmrtili. Z uporniki na
jugu države je 1972. leta sklenil premir-
je, toda predlanskim ga je dejansko pre-
kršil. Tudi to je bistveno prispevalo k
njegovemu končnemu padcu.
Ko se je temu še pridružila katastro-
falna gospodarska kriza je podražitev
kruha bila zadnja iskra, ki je zanetila
požar. Tako živi zdaj Sudan brez Nimei-
rija. In .Afrika je vsaj malce drugačna.
Piše Jože Širceli
4. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Živa vez z združenim delom
Težave obrtnikov pod streho obrtne zadruge
Malo gospodarstvo v ko-
n,iiški občini mora postati
živa vez z združenim delom,
so minuli četretek poudar-
jali v Slovenskih Konjicah,
na posvetu o vlogi in raz-
voju samostojnega osebne-
ga dela v občini. To delovno
srečanje je bilo hkrati tudi
priložnost za otvoritev
obrtne zadruge Malgos, ki
so jo v občini ustanovili
pred dvema mesecema.
Številne probleme, ki tare-
jo obrtnike, bo poslej skuša-
la reševati zadruga kot nosil-
ka razvoja malega gospodar-
stva v občini. Težav ni'malo.
Često se zatika pri reproma-
terialu, ki ga na tržišču pri-
manjkuje, organizacija zdru-
ženega dela pa zahtevajo de-
vizno soudeležbo ali pa di-
narsko vplačilo v naprej.
Čeprav je sodelovanje z
Ljubljansko banko dobro, je
•bilo slišati na posvetu, si
večina obrtnikov ne upa vze-
ti posojila, ker je rok za
vračilo eno leto. Po zakonu
dana možnost, da lahko obrt-
nik repromaterial tudi uvozi,
sili posameznike k nezakoni-
temu kupovanju deviz.
Velik problem so v konjiš-
ki občini poslovni prostori
za proizvodne in uslužnost-
ne obrtne dejavnosti. V sta-
rem mestnem jedru Sloven-
skih Konjic je obnova zelo
draga, novogradnja delavnic
pa tudi.
Tudi na sistem usmerjene-
ga izobraževanja so imeli
obrtniki pripombe, češ, da v
sedanji obliki zapostavlja
nosilce samostojnega oseb-
nega dela, zato v bodoče ni
pričakovati usposobljenih
kadrov za opravjanje stori-
tvenih in poklicnih dejavno-
sti. Po drugi strani pa je zna-
no, da je konjiška občina po
številu nezaposlenih v sa-
mem vrhu v slovenskem
prostoru. In prav na podro-
čju malega gospodarstva, so
se strinjali na posvetu, ostaja
še veliko možnosti za zapo-
slitev v že obstoječih obrato-
valnicah in tudi za v prihod-
nje. Z novimi programi in
dobro povezavo z združenim
delom, bi lahko v letu, dveh,
pri obrtnikih zaposlili naj-
manj sto delavcev.
V obrtnem združenju je
povezanih 215 samostojnih
obrtnikov, pri katerih i^e za-
poslenih 270 delavcev. Števi-
lo ni majhno, a v primerjavi z
drugimi občinami še pre-
majhno.
Vse te pomanjkljivosti bo
odslej skušala reševati obrt-
na zadruga Malgos ob pod-
pori združenega dela in obči-
ne, ki so se odzvali na pomoč
že pri urejanju prostorov,
kjer je bilo potrebno zagoto-
viti precejšnja finančna sred-
stva.
MATEJA PODJED
Aoros izvaža
v Španijo
v sozdu Agros so že ne-
k^ časa raziskovali mož-
nosti za izvoz kmetijskih
strojev v Španijo. Razisko-
vanje tega tržišča se je iz-
plačalo, saj bodo letos tja
izvozili 250 tračnih obračal-
nikov, 50 rotacijskih kosil-
nikov ter večje število vr-
tavkastih zgrabljalnikov in
samonakladalnih prikolic.
Skupna vrednost tega izvo-
za znaša 150 000 dolarjev,
vendar je treba poudariti,
da se Španci zanimajo tudi
za druge stroje, ki jih proiz-
v^^o v Agrosu in da bo
skupna vrednost izvoza v
Španijo še narastla.
J. V.
V KORS gre siednlič ie na hoije
Urejeni odnosi prispevajo k boljšim proizvodnim dosežkom. Že tudi pomemben
Izvoz
Na nedavni letni konferenci občinske
organizacije ZKS Šmarje pri Jelšah je
delegat Korsa iz Rogaške Slatine zado-
voljno dejal, da so se po nekaj letih
delovni in samoupravni odnosi v tem
kolektivu izboljšali in da so zato tudi
prognoze za prihodnost spodbudne.
Pred dobrim letom dni smo tudi v
našem tredniku pisali o slabostih v tem
delovnem kolektivu.
Kaj in zakaj se je danes marsikaj obr-
nilo na bolje?
Seveda še ni vse tako, kot bi moralo
biti. Marsikje še škriplje, vsega slabega
se ne da čez noč odpraviti. Najvidnejša in
sploh najobetavnejša je sprememba v de-
lovnem razpoloženju, v drugačnem
odnosu do dela. Delavci se vse bolj zave-
dlo, da so rezultati odvisni od njihove
volje. Drobne, vsakodnevne probleme
sproti rešujejo, odkrivajo dobre in azkri-
vajo slabe strani obnašanja in gospodar-
jenja. Lani je bilo v tovarni nič koliko
razgovorov med delavci, sestankov, da bi
bila pripravljenost za odrekanje, v prid
rezultatom gospodaijenja, večja. Veliko
je terjal povečan izvoz na konvertibilni
trg. Lotili so se kadrovskih sprememb,
izvedh nekaj organizacijskih posegov v
proizvodnji. Veliko več pozornosti po-
svečajo sprotnemu informiranju delav-
cev o dnevnih in mesečnih nalogah in
rezultatih, o naročilih, rokih, skratka, de-
lavci neposredno sodelujejo pri uresniče-
vanju planov. Razpoloženje v kolektivu
so dvignili tudi boljši osebni dohodki, ki
pa še vedno niso dosegli poprečja med
slovenskimi konfekcionaiji. Je pa po-
memben občutek, da delavka z dobrim
delom lahko tudi dvakrat več zasluži kot
tista, ki manj in slabo dela. Skrbno so se
lotili nagrajevanja po delu, čeprav se da
na tem področju še marsikco narediti, zla-
sti bolje obdelati kakovostni vidik.
V Korsu je danes zaposlenih 520 delav-
cev, večina žensk, planirana proizvodnja
pa teija še najmanj štirideset delavcev. S
štipendiranjem želijo dobiti sposobne
moči, računajo pa še na priučevanje.
V primerjavi z letom 1983 je delovna
organizacija lani povečala celotni priho-
dek za 58 odstotkov, dohodek pa kar za
92 odstotkov. Sredstva za akumulacijo so
povečah za skoraj dva in pol krat. Po-
memben je tudi izvoz na konvertibilni
trg, kije bil s 17. milijoni deviznih dinar-
jev za 45 odstotkov višji od predlanskega.
Letos so v prvih treh mesecih izvozili za
60 odstotkov več kot lani v tem času.
Problem so obratna sredstva. Zaveda-
joč se pogojev gospodaijenja, so veliko
več sredstev namenjah za akumulacijo
kot pa so si jih razdelili v obliki osebnih
dohodkov. S tem si zagotavljajo lasten
kapital za obratna sredstva oziroma sred-
stva za razšiijeno reprodukcijo. Na vidi-
ku je modernizacija dela proizvodnje, ki
mora v korak s sodobno tehnologijo.
Konkurenca je doma in zlasti na tujem
velika.
MARJELA AGREŽ
Cenejša proizvodnja
in zmanjšan uvoz
Sejem kooperacije, ki se
je zaključil konec prejšnje-
ga tedna, je obiskalo več
kot 11.000 obiskovalcev. Or-
ganizatorji, Zavod RŠC Go-
lovec in medobčinska go-
spodarska zbornica iz Celja
ocenjujejo, da je sejem
uspel, vendar je med raz-
stavljale! še vedno premalo
večjih organizacij združe-
nega dela. Razstavljalo je
18 samostojnih razstavjal-
cev, če upoštevamo, .da so
posamezne delovne organi-
zacije predstavile izdelke
več tozdov.
Osnovni namen sejma je,
omogočiti združenemu delu,
da poceni proizvodnjo in
zmanjša uvoz, česar pa se v
večini večjih delovnih orga-
nizacij še ne zavedajo dovolj.
Na sejmu so se sicer pred-
stavniki združenega dela le
pogovarjali z zasebnimi obrt-
niki, v naslednjih dneh bodo
njihove službe za kooperaci-
jo sklenile številne pogodbe.
Tako je na primej: IMV iz
Novega mesta na sejmu
opravil kar 99 razgovorov z
raznimi domačimi zasebni-
mi proizvajalci. Tovarna no-
gavic iz Polzele pa je doslej,
letos je bil že tretji sejem
kooperacije, pridobila kar
trideset novih kooperantov.
Sejem je bil uspešen tudi za
štorsko železarno, kajti to-
varna traktorjev ocenjuje, da
bo s pomočjo kooperantov
zmanjšala uvoz za 5 odstot-
kov, trenutno je v traktorjih
še 10 odstotkov uvoznih de-
lov. Prve kooperante je pri-
dobila tudi delovna organi-
zacija Comet iz Zreč, v ko-
perski tovarni Tomos pa
prav tako kot v štorski žele-
zarni pričakujejo, da bodo
zmanjšali uvoz.
Sejem kooperacije je sicer
še vedno bolj celjski in slo-
venski kot pa jugoslovanski,
kar bi nedvomno moral biti.
Vladislav Nedeljkovič, pred-
sednik poslovodnega odbora
delovne organizacije Krušik
- Precizni liv iz Mionice je v
zvezi s tem pripomnil: »V ju-
goslovanskem poslovnem
prostoru je vse premalo celj-
ske sejemske propagande.«
V.E.
Se Pivovarni Lašico odpirajo
nove razvojne možnosti?
Nekaj let bo finančno breme sodelovanja s Tallsom veliko
S podpisom samouprav-
nega sporazuma o poslovno
tehničnem sodelovanju
med Pivovarno Laško in de-
lovno organizacijo Tališ
Maribor je postala Pivovar-
na Laško druga največja
proizvajalka piva v Jugo-
slaviji. Letno bo proizvedla
od devetsto do devetsto pet-
deset tisoč hektolitrov pi-
va, kar je za petino več kot
do sedaj.
S podpisom samoupravne-
ga sporazuma, 28. aprila, se
je zaključilo obdobje inten-
zivnih razgovorov med Tali-
som. Pivovarno Lj^aško, sozdi
HP in TIMA ter izvršnima
svetoma mesta Maribor in
občine Laško.
Delovna prganizacija Tališ
Maribor je imela že vrsto let
težave. Za rešitev teh so
sprejeli tudi sanacijski pro-
gram, ki je vključeval varo-
vanje domačega trga. To pa
je za Pivovarno Laško pome-
nilo, da svojega piva ne bo
več mogla prodajati tako
uspešno na mariborskem
območju. Da bi le ohranili to
tržišče, so stopili v stik z Ma-.
riborčani in končno sprejeli
omenjeni sporazum. Tako se
je Pivovarna Laško pravza-
prav vključila v sanacijo Ta-
lisa in prestrukturiranje Tali-
sovega sadnega proizvodne-
ga programa. O vsebini spo-
razuma in pričakovnjih Pi-
vovarne Laško smo se pogo-
varjali z direktorjem te de-
lovne organizacije, Tonetom
Turnškom.
Kakšne so obveznosti
obeh podpisnic sporazuma?
Turnšek: »Najprej želim
poudariti to, da čakajo obe
delovni organizaciji, kot tudi
njuna sozda, v bodoče velike
naloge, da ne bi prišlo ^do še
hujših problemov in težav
Talisa kot jih ima -sedaj, če
ne bo pravočasno nadome-
stil programa proizvodnje
piva.
Pivovarna Laško zagotav-
lja nabavo surovin in repro-
materialov in prodaja pivo,
pivovarna Tališ pa proizvaja
in polni pivo. Pivovarna Ta-
lisu plačuje po steklenici
proizvedenega piva 6,24 di-
narjev. V Mariboru se preki-
ne proizvodnja in polnjenje
vseh njihovih blagovnih
znamk piva, razen interna-
cionalnega piva Scol, in se
po recepturi in tehnologiji
pivovarne Laško prične pro-
izvodnja piva Zlatorog.«
Katera nova tržišča pre-
vzema s tem sporazumom
laška pivovarna?
Turnšek:- »Prevzemamo
Talisove poslovne enote v
Mariboru, Sarajevu, Beogra-
du, Bilju, Splitu, Izoli in na
Matuljih. Prevzemamo tudi
pogodbene obveznosti, ki jih
je imel Tališ s kupci v Avstrji
in na Madžarskem.«
Kako je časovno zastav-
ljen program sodelovanja s
Talisom?
Turnšek: »Po tem spora-
zumu naj bi pivovarna Laš-
ko proizvajala pivo v Talisu
tri leta, potem naj bi pričela s
proizvodnjo v Laškem, ker
bo imela do takrat zagotov-
ljene svoje proizvodne
zmogljivosti, polnilne zmog-
ljivosti pa bi ostale v Talisu
še deset let. Do takrat mora
imeti Tališ že zagotovljen
svoj sadni program, katerega
tudi pivovarna Laško sofi-
nancira za dobo petih let po
150 milionov dinaijev letno.«
Omenili ste prispevek na
steklenico piva in finančno
pomoč za nadomestni pro-
gram. Gre za precej sred-
stev. Kakšne so še obvezno-
sti Pivovarne Laško po tem
sporazumu?
Turnšek: »Odkrito moram
povedati, da za Pivovarno
Laško pomeni realizacija te-
ga samoupravnega sporazu-
ma, kratkokročno gledano,
veliko finančno obremeni-
tev, da pa je dolgoročno to
sodelovanje zanimivo. Poleg
omenjenih sredstev imamo
dodatne kadrovske obvezno-
sti, saj bomo imeli okoli 80
delavcev več na plačilni listi,
predvsem ljudi po poslovnih
enotah v Jugoslaviji.«
Bo prišlo tudi do spre-
memb v samoupravni orga-
niziranosti pivovarne?
Turnšek: »Samoupravni
sporazum smo sprejemali na
zborih delavcev v Laškem in
v Talisu in sta ga dokončno
podprla tudi delavska sveta.
Ostali pa bomo tudi vnaprej
enovita delovna organiza-
cija.«
Ali razširitev proizvodnje
pogojuje tudi nove investi-
cije?
Turnšek: V okviru seda-
njega srednjeročnega plana
smo si zastavili plan investi-
cij. Tu bi omenil našo stra-
teško investicijo, izgradnjo
varilnih kapacitet in silosov
pa raznih manjših obratov,
ki so že v teku in se zato
investicijski plani, zaradi po-
slovno tehničnega sodelova-
nja s Talisom, ne bodo bi-
stveni spremenili.«
VIOLETA V. EINSPIELEB
11. APRIL 1985
NOVI TEONIK - STRAN 5
Spoštujejo dogovor, a mudi se jim ne
ItEK T. Velenje mara za gradnja nave klasirnice In depanlje ¥ Pesjem Izpalniil 20
pogaJe¥ kraje¥ne skupnasil
Velenjski Rudarsko ener-
getski kombinat je lani no-
vembra začel z gradnjo no-
ve klasirnice, letos pa na-
merava zgraditi tudi novo
deponijo premoga, ker se
sedanja pogreza in ne za-
došča potrebam šoštanjske
termoelektrarne. Krajani
Pesja so že pred leti posta-
vili vrsto zahtev, letos pa so
jih dopolnili z novimi, tako
da mora kombinat izpolniti
že 20 pogojev. REK je neka-
terim zahtevam krajanov že
ugodil, vseh pa, kot zaen-
krat kaže, ne bo mogel upo-
števati, vsaj ne tako hitro,
kot bi to želeli krajani.
Kar zadeva gradnjo klasir-
nice, še vedno uh^a prah iz
že obstoječe drobilnice, ker
most še ni protiprašno zašči-
ten, čeprav so krajani Pesja
to zahtevali že pred leti. V
zvezi s tem so v REK zagoto-
vili, da so že začeli s prepro-
jektiranjem mostu. Naročili
so že tudi študijo o zaščiti
okolja, tako da bo v kratkem
izpolnjena tudi zahteva o za-
saditvi zaščitnega pasu drev-
ja med klasirnico in nase-
ljem.
V Reku pravijo, da bodo
skušali kar se le da upošteva-
ti tudi ostale zahteve kraja-
nov, ker so le-te v razumnih
mejah in upravičene. Izvedli
so že meritve hrupa in klasir-
nico gradijo tako, da bo -pro-
pustnost zvoka minimalna.
V REK so tudi zagotoviU, da
višina depoja premoga ne bo
višja kot 10 metrov. Začeli
pa so tudi projektirati trako-
ve za transport premoga, ki
morajo biti na zahtevo kraja-
nov zaprti, da se prepreči
dviganje prahu. Poleg tega
bodow klasirnici delali de-
lavci le v eni izmeni, tako da
v popoldanskem času ne bo
dodatnega hrupa. Prav tako
je tudi že izdelana barvna
študija, ker so krajani zahte-
vali, da morajo biti vsi novi
betonski objekti ustrezno
prebarvani.
Neuresničena bo ostala za-
hteva krajanov, da morajo
biti prevozi železniških va-
gonov pod klasirnico in v ob-
močju ranžirne postgje na
električno vleko. V REK na-
mreč pravijo, da bi bilo vse
preveč nefunkcionalno, če bi
elektrificirali le ta del proge,
v načrtu pa imajo elektrifika-
cijo celotne proge, kar pa še
nekaj časa ne bo uresničlji-
vo. Poleg tega projektov
REK še ni potrdil ustrezen
republiški organ za varstvo
okolja, kar je gotovo ena bi-
stvenejših zahtevov kraja-
nov, ker mora le-ta projekte
tudi strokovno oceniti.
Krajani nameravajo usta-
noviti tudi posebno komisi-
jo, ki bo spremljala potek na-
ložb in uresničevanje zahtev,
čemur v REK ne nasprotuje-
jo. Zahteve krajai)ov je pod-
prl tudi velenjski izvršni svet
in ker je REK doslej zadovo-
ljivo izpolnjeval pogoje,
računajo, da tudi v bodoče
ne bodo imeli večjih proble-
mov. Le-to ni nepomembno,
ker krajani ne verjamejo, da
bi lahko karkoli dosegli, če
REK ne bi pokazal razume-
vanja za njihove težave in za-
hteve.
V primeru Pesja gre le še
za preprečevanje posledic,
zato so krajani upravičeno
nejevoljni in Ferdo Kuko-
vec, predsednik skupščine
kr^evne skupnosti, pravi:
»Ko se je naselje gradilo, ni
nihče od krajanov predvide-
val, da bo moral stanovati ta-
ko blizu rudniških objektov.
Vsi smo gradili z gradbenimi
dovoljenji, ki se izdajajo na
podlagi urbanističnih načr-
tov, tako da se krajani upra-
vičeno sprašujemo, kaj so ta-
krat razmišljali načrtovalci
in odgovorne službe. Gotovo
so vedeli, da se bosta rudnik
in termoelektrarna še širila.«
VILI EINSPIELER
Dobro zasedeni programi
Da 26. aprila se lahka učenci prlja¥lja na druga šala
V kovinarskih in metalur-
ških usmeritvah srednjega
usmerjenega izobraževanja
se je prijavilo za vpis, prvič
po dolgih letih, načrtovano
število učencev in so tako
po podatkih ob koncu prve-
ga prijavnega roka, 26. mar-
ca, zasedeni oddelki v sred-
nji tehnični šoli in v srednji
kovinarsko strojni in meta-
lurški šoli v Štorah. Tu je v
skrajšanem programu kovi-
narstvo in strojništvo celo
22 prijav več, za polovico
manj pa je učencev le v
skrajšanem programu pri-
delava in predelava kovin.
Po dobrem vpisu v prete-
klem šolskem letu pa bo več
problemov letos v srednji
kmetijski in živilski šoli v
Celju, s^ imajo za oddelek
manj prijav za program kme-
tovanje in za program kme-
tijec.
Na srednji tehnični šoli je
še vedno velik upad na grad-
beni usmeritvi in to za pro-
gram gradbinec II, kjer so
razpisani trije oddelki, pri-
javljenih pa je le okoli 30
učencev. Tudi v srednjem
programu kemik je učencev
premalo za tretji oddelek.
Kot so pričakovali, je ponov-
no naval na elektroniko, kjer
je za oddelek preveč prijav.
istočasno pa je za program
elektroenergetike še 46 vpi-
snih mest prostih. Podobno
je tudi v elektrotehniški
usmeritvi na srednji elektro,
kovinarski in računalniški
šoli v Titovem Velenju. Ver-
jetno pa bi se učenci z ene
(elektronike) lahko preu-
smerili v drug program
(elektroenergetika), ker sta
si oba predmetnika zelo po-
dobna in imajo učenci enake
možnosti za nadaljevanje
študija.
Preveč prijav je tudi na na-
ravoslovno matematični šoli
tako srednji tehnični šoH v
Celju kot tudi v Titovem Ve-
lenju. Nekoliko več prijav je
tudi v družboslovno jezikov-
ni v Celju in Titovem Vele-
nju, vendar ne pretirano, in
se bo nekaj učencev od tu
dalo preusmeriti v splošni
kulturni program, kjer je de-
set prijav premalo za cel od-
delek.
Te^a pa bo razporeditev
učencev, ki so se odločili za
program tekstilni konfekcio-
nar na srednji šoU Boris Ki-
drič v Celju, kjer je kar za
dva oddelka preveč prijav-
ljenih. Upadlo pa je zanima-
nje za frizerstvo, kjer je še 13
vpisnih mest prostih. Izredni
upad prijav je v srednjem
programu za trgovinsko de-
javnost na srednji šoli za tr-
govinsko dejavnost, kjer je
še 43 prostih vpisnih mest.
Istočasno pa je za več kot
dva oddelka preveč prijav-
ljenih v srednjo šolo za eko-
nomsko usmeritev. Učenci,
ki so se odločili za poslovno
finančno dejavnost bi se
morda lahko prepisali v
srednji program trgovinske
usmeritve, ker imata obe šoli
enake pogoje za prehodnost
na višji (VEKŠ) in visoki
(ekonomija) program.
Premalo je prijavljenih tu-
di v srednji pedagoški šoli za
program učitelj in v srednji
zdravstveni. Kaže, da bodo
ponovno imeli probleme tu-
di v rudarski šoli v Titovem
Velenju, kjer je za dva oddel-
ka premalo prijav, za odde-
lek manj prijav je tudi v pro-
gramih pomočnik steklaija
in steklar v srednji steklarski
šoli v Rogaški Slatini.
VIOLETA V. EINSPIELER
Učenci se do 26. aprila
lahko prijavijo na kateriko-
li drug program, če so se
premislili. Vendar jim bo
šola to upoštevala le ob ve-
dnosti in s potrdilom sta-
ršev.
TEDNIKOV INTERVJU
Na stopnišču je
daiiniia vanj Taiija
»Bilo je nekoč, davno,
davno, ko so bili še čarovni-
ki in čarovnice. Takrat je,
mnogo lepša od svoje mače-
he, živela tudi Sneguljčica.
Da bi utekla zli usodi, je za-
šla v temni gozd in našla
majhno, majceno hišico, bi-
la je na moč utrujena in le-
gla kar povprek čez sedem
majhnih posteljic in trdno
zaspala. Potem so se vrnili
pritlikavi lastniki hišic in
sklenili, da vzamejo lepo
deklico pod svojo streho...«
Zdravko Ivačič iz Zreč, le-
tošnji občinski ngrajanec
kulturne skupnosti Sloven-
ske Konjice, predsednik de-
lavsko prosvetnega društva
Svoboda Zreče, in predsed-
nik skupščine kulturne
skupnosti občine in vodja
enega izmed tozdov Comet v
Zrečah, se še vedno rad spo-
minja, kako je na odru v do-
mačih Štorah uspešno opra-
vil avdicijo. Dobil je vlogo
šestega palčka v Sneguljčici.
Talija ga je zastrupila.
A In potem?
»Pred tem sem, kot pet,
šest letni fantič že organizi-
ral igralsko bratovščino na
kletnem stopnišču bloka v
železarskih Štorah. Kaj vem,
kaj me je gnalo, ampak hotel
sem igrati, režirati, kaj orga-
nizirati.«
Kako pa ste se kot
otrok znašli na pravem
odru?
»Cel razred prvošolcev so
nas povabili na avdicijo za
palčke v igrici Sneguljčica.
Bil sem med tistimi, ki jim je
branje šlo bolj slabo. Trudil
sem se in trudil, da bi gladko
bral. Pa ni šlo. Vmes sem
kašljal, se sprenevedal in
počel vse mogoče. Morda
sem prav s tem osvojil žirijo.
Sprejela me je za šestega
palčka.«
Ta vas je zastrupil kot
hudobna mačeha lepo
Sneguljčico. Vrstili so se
uspehi, dobre vloge, novi
prijemi v gledališču v
Storah in ko vas je živ-
ljenjska pot zanesla v
Zreče, je tisti »šesti
škrat« moral začeti
znova.
»Res je. V marsičem je bilo
potrebno ledino še zorati. In
jo bo še potrebno, tega se do-
bro zavedam.«
V kraju in v občini ste
se močno uveljavili za-
voljo svojih režiserskih
in organizacijskih spo-
sobnosti. Ste se morali
znova potrjevati?
»Človek se potrjuje z
vztrajnim, večletnim delom.
Če naletiš na ljudi, ki jim
kultura in srčna kultura kaj
pomenijo, potem dobiš po-
let. Ni ti težko biti razsvetij e-
valec, režiser, igralec ali or-
ganizator. Kadar je potreb-
no, in če ni drugega izhoda,
znam iz lastnih izkušenj pri-
stopiti k vsemu. Ko sem
pred leti prišel v Zreče, sem
najprej skušal n^ti vez z lju-
di. Ker sem bil pripravljen
delati, so me srčno sprejeli.
Tedaj je bila v Zrečah bistve-
no bolj razvita pevska kultu-
ra, zato sem skušal oživiti še
odersko dejavnost.«
Drevo raste iz ko-
renin ,..
».. .mladi rod pa iz pionir-
sko kulturnega društva na
šoli v kraju, kjer je bilo po-
trebno začeti z načrtnim de-
lom. To pa ni vselej lahko.
Kadar šola ni ogrevana, vadi-
mo kar pri nas doma, v dnev-
ni sobi. Potem pa gremo na
oderske deske v stari kultur-
ni dom. Letos smo mladež
razveseljevali z Medvedkom
na obisku.«
Med kulturnimi delav-
ci v konjiški občini ste
znani tudi po tem, da ste
veliko svojih moči vpre-
gli v opremo in izgrad-
njo kulturnih domov.
»Imel sem pač to srečo, da
sem videl in po funkcional-
nosti spoznal opremo prene-
katere dvorane, odra. Če se
vrnem nazaj, k tistemu šeste-
mu palčku, če hočete, in pot-
lej dlje, še vedno mislim, da
je po gledaliških pravilih in
normativih dobro zgrajen
štorski oder. Povsod, žal, ni
tako. In vendar; kjerkoli so
kakšno dvorano obnavljali
ali gradili, sem skušal prene-
sti svoje izkušnje in znanja.
Včasih je potreben samo
drobec in če naletiš na odpr-
ta ušesa, se zna kasneje obre-
stovati. Tako je bilo pri iz-
gradnji kulturnega doma v
Ločah, pa pri konjiškem kul-
turnem dofnu. Po svojih
močeh sem skušal predlaga-
ti, kako naj bo opremljena
tudi nova dvorana v Zrečah,
ki je večnamenska. Zato pa
je bilo pri gradnji in opremi
toliko težje združiti vse inte-
rese.«
Menda vam gre pripi-
sati, da ste v kraju uspeli
povezati vso kulturno
dejavnost pod eno stre-
ho. To se zdi pomembno.
Prav gotovo tudi v vaših
očeh?
»Ko sem prišel v Zreče in
še tudi kasneje, mi ni bilo
všeč, da smo imeli samostoj-
no gledališče, mladinsko
skupino, zbore. Začel sem z
akcijo združevanja ljubitelj-
ske umetnosti. Danes lahko
trdim, da nam je, s skupnimi
napori, to uspelo.«
Povsem?
»Izven delavsko prosvet-
nega društva Svoboda Zreče
pač ostaja kulturna dejav-
nost, ki jo izvaja delovna or-
ganizacija Unior. In vendar
se že najdevamo in usklaju-
jemo.«
Kako vam je, kulturni-
kom, odrezana finančna
pogača?
»To že moram priznati:
brez podpore Uniorja in Co-
meta, delovnih organizacij v
kraju, bi tenko piskali. Lju-
biteljstvo samo po sebi je na-
mreč premalo. Brez denarja
ne more delovati. Dva odra-
sla zbora, mladinski in otroš-
ki na šoli, kulturno umetniš-
ko društvo v kovinarski šoli,
gledališka dejavnost... so
pri svojem delu odvisni od
dobre volje in razumevanje
obeh kolektivov. Samo z re-
zino iz sredstev kulturne
skupnosti pa želje po kultur-
nih prireditvah v kraju ne bi
mogli pogasiti.«
MATEJA PODJED
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU
Letos že štiri
in pol
milijonov
dinarjev
prispevkov
v prvih treh letošnjih
mesecih so posmezniki in
organizacije združenega
dela s celjskega območja
prispevali že štiri in pol
milijonov dinarjev za mo-
dernizacijo bolnišnice v
Celju.
Skoraj polovico tako
zbranih sredstev je pri-
speval instalater Franjo
Kravanja iz Celja. O dogo-
voru, ki so ga v celjski
občini sprejeli že konec
preteklega leta, že raz-
pravljajo obrtniki, izvršni
sveti in uprave za družbe-
ne prihodke tudi.v ostalih
občinah.
Pričakujejo, da se bodo
tudi v njih dogovorili, da
se prispevki obrtnikov za
modernizacijo bolnišnice
ne bodo šteli v osnovo za
davek.
Prostovoljni prispevki za modernizacijo bolnišnice,
vplačani v mesecu marcu:
Iršič Fanika, Vitanje	1.000,00
OOS delav. na področ. samostojn. oseb-
nega dela Celje	20.000,00
Šket Leopold Celje	10.000,00
OOS SKŽŠ Celje	3.000,00
Delavska univerza Slov. Konjice	1.410,00
Brečko Valburga, Šentjur	8.000,00
ZSS Občinski svet Šmarje	8.000,00
Kravanja Franjo, instalater Celje 2,000.000,00
RC Celje - prisp. namesto venca pok.
F. Korelca Trebnje	3.000,00
OOZS SB Celje - prispev. namesto ven-
ca pok. E. Antolinc, Šmartno pri Litiji	3.500,00
Intertrede TOZD Trgovina Ljubljana,
prispevek namesto cvetja pok. Tičar L.	3.000,00
Završnik Fr., Dolenja vas, Prebold	5.000,00
2,065.910,00
Prispevki organizacij združenega dela:
FERALIT ŽALEC	250.000,00
MIK PREBOLD	100.000,00
HMEZAD ŽALEC____58.838,00
'408.838,00
J^amesto Čestitk mQdernižaWjo
- v • .	■ .jm:-' ■ ■ ■ ^ r-/ ' -
^klad za modernizacijo bolnišnice e,
ŽR 50700-640-100084
Jože Horvat-Jaki: »Vsi
potrebujemo urejeno bol-
nišnico in njenemu poso-
dabljanju bi morali dati
prednost pred športnimi
dvoranami, smučišči,
kulturnimi domovi. Veči-
na ljudi pa kot da se tega
ne zaveda. V vsaki krajev-
ni skupnosti hočejo imeti
in gradijo vse. Za te drob-
ne potrebe jim ni žal de-
narja, čeprav je večkrat
vržen proč kot pametno
uporabljen. Pričakujem
in želim, da bodo sedaj,
ko so potrebe za ureditev
bolnišnice v Celju najve-
čje, spoznali, da so od nje
odvisni in po svojih
močeh pomagali.«
6. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Nalveč požarov zakrivi malomarnost
Gasilci svetujejo previdnost pri sežiganju suhljadi In navlake	_
Lani je bilo v SloVeniji
1684 požarov, kjer je nasta-
o za več kot 965 milijonov
dinarjev škode. 830 požarov
je bilo na družbenih objek-
.h, 848 na zasebnih ter šest
.akoimenovanih inozem-
.-,kih požarov, ki so nastali
pri nas na tujih objektih -
ladjah, prikolicah ali v
kampih.
»Na celjskem območju
smo imeli lani 155 požarov,
pripoveduje načelnik Gasil-
ke zveze Slovenije Tone
Sentočnik. »Od tega jih je bi-
io v družbeni lasti 64 in v
zasebni 91. Največ požarov
te bilo v celiski občini -
(družbena last 53, zasebna
32), sledijo pa Šmarje 17 (3 -
14), Žalec 16 (2 - 14), Sloven-
ske Konjice 10 (1 - 9), Šent-
jur 10 (2 - 8), Velenje 10 (2 -
8), Laško 5 (1 - 4) in Mozirje 2
(O - 2). Škode je bilo v celjski
regiji za 68 milijonov dinarja,
od tega na družbenih objek-
tih 30 in na zasebnih 38 mili-
jonov.«
Kje je bilo največ po-
žarov?
T. Sentočnik: Prevladuje-
jo požari na objektih, precej
pa jih je bilo tudi na tako-
imenovanih odprtih površi-
nah, v gozdovih in na travni-
kih. Najbolj sta obremenjena
stanovanjsko in komunalno
podrpčje. Število požarov v
organizacijah združenega
dela se je lani v primerjavi z
letom 83 povečalo za dobrih
enajst odstotkov, v primerja-
vi z letom 82 pa za kar 82
odstotkov. Zanimiv je tudi
podatek, da je bilo izven de-
lovnega časa kar 65, odstot-
kov vseh požarov, kar pa je
dokaz, kako malo smo bu-
dni, ko zapuščamo delovno
mesto in objekt. Največ ško-
de je bilo v industriji in ru-
darstvu, kar je tudi razumlji-
vo glede na visoko vrednost
objekta s stroji.«
Omenili ste požare na od-
prtih površinah. Koliko jih
je bilo lani?
T. Sentočnik: »Na celj-
skem območju 34 od tega 47
odstotkov na travnikih in 22
v gozdovih, do vseh pa je
pretežno prišlo spomladi ali
jeseni zaradi nepravilnega
kurjenja. Imeli smo tudi 115
požarov na gradbenih objek-
tih ter smo na tretjem mestu
za Ljubljano-mestom in Ma-
riborom
Bi omenili glavne vzroke
za nastale požare?
T. Sentočnik: »Žal je še ve-
dno na prvem mestu človeš-
ki faktor oz. njegova malo-
marnost, s^j se je na ta način
zgodilo kar ^ 67 odstotkov
vseh požarov. Na drugem
mestu so naravni pojavi, kjer
pa bi se dalo s strokovnim
izboljšanjem zlasti strelovo-
dov, marsikaj popraviti. Na
tretjem mestu so takoimeno-
vani neznani vzroki, že na
četrtem pa otroške igre (5
odstotkov).«
So bili gasilci v vseh in-
tervencijah uspešni?
T. Sentočnik: »Skoraj v
vseh, kjer pa ni bilo tako, so
bili za neuspeh krivi nepri-
merni dostopi do ogroženih
objektov (pred bloki avto-
mobili in cvetlični lončki),
prepozno in nepravilno ob-
veščanje gasilcev o požaru,
pomanjkanje vode in nena-
zadnje tudi premalo opreme.
To še posebej velja za tako-
imenovana kombinirana vo-
zila in osebno zaščitno opre-
mo. Tako nas prav na podro-
čju preventive in vzgoje ljudi
čaka veliko dela, če hočemo,
da se bo število požarov, zla-
sti tistih iz malomarnosti in
po odhodu z dela ter pri kur-
jenju v naravi, zmanjšalo.«
TONE VRABL
V celjski občini so letos
zabeležili že pet požarov na
odprtih površinah. Sedaj,
ko ljudje čistijo travnike in
obrobja gozdov ter to zaži-
gajo, je nevarnost izredno
velika. Požar lahko zajame
večje površine in povzroči
veliko škodo. Gasilci pripo-
ročajo vsem, ki želijo navla-
ko skuriti, da o tem obvesti-
jo njih ali gasilce v svojem
kraju, da jim bodo prišli po-
magat in to delo opravili
strokovno. Sicer pa je var-
nostni pas 50 metrov od
vseh površin, ki jih lahko
zajame požar. Paziti je tre-
ba tudi pri odmetavanju
ogorkov, ki v suhljadi lahko
povzročijo požar._
Ko se zaljubiš v računainilc
Mladi računalnikarji v Šentjurju združeni v klubu
Na osnovni šoli v Šentjurju
se je zbralo približno 15 ljudi,
mladih in malo starejših, su-
hih in debelih, moškega in
ženskega spola. Vse pa druži
ljubezen do istega, ki jim te
ljubezni ne bo nikoli vračal.
Ubogljivo bo izpolnjeval nji-
hove želje in ukaze, jim ukra-
del premnoge ure prostega
časa, jim odigral kakšno me-
lodijo, več pa od njega res ne
morejo pričakovati.
V eni izmed učilnic so se
zbrali kakor okrog oltarja, za-
grnih so zavese na oknih in
seansa seje pričela. Prva kase-
ta - na televizijskem zaslonu se
prikaže zgradba računalnika.
N^mlajši strmijo, malo starej-
ši pa se začnejo dolgočasiti. To
lekcijo so že zdavn^ obvladali.
sedaj bi radi počeli kaj bolj za-
htevnega. Nekdo užaljeno za-
pusti prizorišče. S^ ni več v
vrtcu, da mu bodo razlagali,
kako je računalnik sestavljen!
Dogovorijo se, da bodo nek-
je stakniU še en televizor, raču-
nalnike pa bodo potem lahko
prinesli s seboj. Ta, ki ga im^o
sedaj na razpolago, je šolski, z
njim pa je menda tudi mate-
matika postala čisto nek^ dru-
gega, pravi užitek. Še posebej,
ko ugotoviš, da je rešitev nalo-
ge pravilna, da se torej raču-
nalnik ni »zmotil«.
Spoznajo, da bo treba delati
v sekcijah, ena bo za osnov-
nošolce, druga pa za tiste, ki že
veliko znajo. Z igricami pa ne
bodo izgubljali časa, Scg potem
kar pozabiš, da ima računalnik
vse drugačne sposobnosti.
Ko smo si upali zmotiti slo-
vesno vzdušje, smo nekatere
izmed zaljubljenih Vprašali, ali
je bila to ljubezen na prvi po-
gled in kaj mislijo o trajnosti
takšne zveze.
Igor Podgoršek: »Obisku-
jem tretji letnik strojne tehni-
čne šole. Računalnik sem pr-
vič videl v Italiji, kjer sem tudi
poskusil, kako se z njim dela.
Več pa me je naučil prijatelj.
Sedaj imam naročen računal-
nik Commodore 64 preko kon-
signacije in zanj bom moral
odšteti več kot 800 mark. Ude-
ležil sem se radijskega kviza o
računalništvu, da sem prislužil
nekaj denarja.«
Simona Zlof in Marjana
Mastnak: »Obiskujeva osmi
razred osnovne šole in sva čla-
nici računalniškega krožka na
šoli. Radi bi se vpisali na sred-
njo računalniško šolo, zato že-
hva že sedaj izkoristiti vsako
priložnost za spoznavanje
računalnika.«
Takšni so torej mladi raču-
nalniški navdušenci, ki se ob
četrtkih zbirajo na sestanku
računalniškega kluba. Z de-
lom so šele dobro začeli, po
njihovi zagnanosti pa sklepa-
mo, da je pred klubom še dol-
go in uspešno delovanje.
TATJANA CVIRN
Juiiiiej velenjsiciii gasilcev
I^tna konferenca občinske
Gasilske zveze Velenje, ki je
bila pred kratkim, je bila še
pobno slavnostna, saj praznu-
je gasilska zveza že 30-letnico
delovanja. Med priznanji in
odlikovanji, ki so iih podelili
ob tej priložnosii, je treba iz-
postaviti državno odlikova-
nje, gasilsko medaljo I. stop-
nje, ki jo je dobil Jože Pogo-
revc, ker je lani marca iz go-
rečega stanovanja na Karde-
ljevem trgu rešil dva otroka.
Poleg tega, da so preprečili
in pogasih številne požare, so
velenjski gasilci namenili veli-
ko časa tudi za izobraževanje
svojih članov, tako da imajo
zd^ v svojih vrstah že 119 čast-
nikov, od tega 11 višjih gasil-
skih častnikov. Udeležili pa so
se tudi številnih tekmovanj na
vseh ravneh, od društvenih do
državnega prvenstva. V velenj-
ski gasilski zvezi je vključenih
že štirinajst društev, ki imajo
skupno nek^ manj kot 1800
članov.
Ob 30-letnici so velenjski ga-
silci izdali tudi brošuro, kjer so
predstavljena vsa občinska ga-
silska društva. Udeleženci let-
ne konference pa so lahko vi-
deli tudi film o lanski veliki
združeni gasilski vaji, ki so ga
posneli člani kino kluba Gore-
nje. Na slovesnosti so podelili
tudi 39 občinskih in 17 repu-
bliških priznanj.
Republiško gasilsko odliko-
vanje 11. stopnje so dobili: Iyo
Gorogranc, Ivo Novak, Anton
Berložnik in Jože Skok, III.
stopnje pa: Boris Polak, Bran-
ko Rednak, Herman Arlič, Ci-
ril Kajba, Anton Mežnar in
občinska Gasilska zveza Vele-
nje. Gasilsko plamenico II.
stopnje je prejel Mirko Melan-
šek, gasilsko plamenico III.
stopnje pa so prejeh: Roman
Koren, Štefan Suman, Martin
Pečečnik, Branko Uranjek, Jo-
že Škrbot, Danilo Čebul in
Ivan Žohar.
L. OJSTERŠEK
Pred pomladanskim čiščenjem Celja
Po besedah večine predstavnikov krajevnih skupnosti, koordinacijskega
odbora za prostorsko načrtovanje in hortikulturo pri občinski konferenci SZDL
Celje in za odvoz odpadkov zadolženih Javnih naprav, je za spomladansko
očiščevalno akcijo v občini vse pripravljeno.
V posameznih krajevnih skupnostih se bodo očiščenja ter urejanja zelenic, nasa-
dov, obrežij rek in potokov, lotili v času od 13. do 26. aprila. Ponekod, tako kot na
primer v Novi vasi, pa so se del že lotili. V soboto so pripravili akcijo srenja dreves
v soseski, na pomoč pa so jim priskočili tudi člani celjske ekipe, ki je pred kratkim
sodelovala v televizijski odd^i Srečke. Naredili so vse, kar je bilo potrebno - le
dreves niso posadili, ker ni bilo obljubljene zemlje od nikoder. Še v ponedeljek
dopoldan ne. Tudi to je lahko opozorilo, da lahko še tako skrbno pripravljena akcija
propade, če zataji samo en člen v verigi.
To soboto bodo imeli očiščevalno akcijo tudi celjski ribiči, ki bodo čistili okolje
Šmartinskega jezera. Zbor bo ob 7. uri pri Gradu, pri ribiški koči in pri Žlavsu v
Ločah.
Kurirčkova pošta po šentjurski
občini
Pionirji šmarske občine bodo danes predali kurir-
čkovo torbico vrstnikom iz Osnovne šole Ponikva.
Osnovnošolci šentjurske občine bodo kurirčkovo
torbico nosili po skrivnih partizanskih in kurirskih
poteh vse do ponedeljka, ko jo bodo pri spomeniku
na Marofu predali vrstnikom iz Laškega.
Šentjurski pionirji bodo kurirčkovo torbico danes
ponesli iz Ponikve še do Dramelj, mimo partizanske
bolnišnice Zime do podružnične osnovne šole Bla-
govna in naprej v Šentjur, kjer bo kurirčkova torbica
tudi prenočila. Šentjurski pionirji pripravlj^o osred-
njo prireditev ob kurirčkovi pošti v občini v Šentjurju,
kjer bodo skupaj z borci in mladino pripravili krajši
kulturni program. Jutri bodo pionirji ponesli kurir-
čkovo torbico na Kalobje, v Slivnici in Loko pri
Žusmu, kjer jo bodo tamkajšnji osnovnošolci predah
pod Volčjo jamo prevorškim osnovnošolcem. Na Pre-
vorju bo kurirčkova torbica ostala vse do ponedeljka,
ko jo bodo v Planinski vasi prevzeli planinski pionirji
in jo ponesli še do osnovnošolcev iz Dobja.
V Šentjurski občini pripravljajo pionirji na vseh
osnovnih šolah kurirčkovi torbici slovesne sprejeme s
kulturnimi programi, v pripravo prehoda kurirčkove
torbice pa so vključili tudi borce in mladino.
IVANA FIDLER
Majske Športne Igre v Šentjuriu
že nekaj let zapored pripravljajo šentjurski mladinci v
počastitev meseca mladosti »Majske športne igre«, na katerih
sodeluje vseh devetintrideset osnovnih organizacij mladih iz
občine.
Letos bodo igre pričeli ob prihodu zvezne štafete mladosti v
občino, v soboto 20. aprila. Mladi se bodo najprej pomerili v
košarki, streljanju z zračno puško in metanju pikada, sledila pa
bodo še tekmovarya v rokometu, nogometu, odbojki, namiznem
tenisu, šahu, nekaterih atletskih panogah in ob zaključku še v
šaljivih igrah. V športnih tekmovanjih sicer sodelujejo vse
osnovne organizacije mladih, vendar je v zadnjih letih vse manj
zanimanja in odziva med mladimi v delovnih organizacijah.
I. F.
Pogozdovanje na Resevnl
v šentjurski občini so že pričeli s prvimi pripravami na
praznovanje občinskega praznika »18. avgust«, ki bo letos na
Resevni.
Mladinci, zvečine brigadirji, bodo skup^ z osnovnošolci
konec tega tedna pripravili trodnevno akcijo pogozdovanja in
urejaiya okoUce pri spomeniku na Resevni. To pa je tudi že prva
IZ vrste lokalnih delovnih akcij, ki jih je šentjurski klub brigadir-
jev organiziral kot priprave mladinske delovne brigade Miloš
Zidanšek za odhod na ZMDA Buje 85.
I. F.
Seminar vzgojiteljev v Topolšlcl
Od torka 7. aprila pa do jutri poteka v hotelu Vesna v
Topolšici seminar za vzgojitelje predšolske vzgoje in dopol-
nilnega pouka otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini.
Hkrati s tem je seminar, ki ga organizirata Zavod SRS za šol-
stvoin ZKO Slovenije, namenjen tudi društvenim delvcem. Med
50 udeleženci, ki delujejo v tujini, je n^več slušateljev iz ZRN,
Anglije in Švedske. Med tednom so organizatorji za udeležence
seminarja pripravili tudi bogat kulturni spored.
RP
Voda v Dramijah
Okrog 200 gospodinjstev v Dramijah bo letos dobilo vodo-
vod, ki ga gradi šentjurska komunalna skupnost, del sredstev
pa bodo prispevali tudi krajani. Pred časom so z delovno
akcyo skup^ z vojaki celjske gamizije skopali 200 metrov dolgi
jarek za cevovod, ki ga strojno ni bilo mogoče skopati. Celotna
trasa je dolga en kilometer, nared pa je tudi že prostor za
rezervoar.
T. C.
S Petkovim mozaikom
na piknik y Logarsko dolino
V prejšnji oddaji smo izžrebali dva nagra-
jenca. Nova potnika v našem avtobusu sta
Marko Gradišnik iz Laškega in Slavko Kamenik
iz Celja.
Vprašanje: Navedite nadmorsko višino slapa
Rinka
Odgovor:____
Ime in priimek:___
Naslov:_::_
Odgovore pošljite do četrtka, 18. aprila na
Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, CELJE.
11. APRIL 1985
NOVI TEONIK - STRAN 7
Referendum v
Libojah
Vse je pripravljeno za
nedeljski referendum
(14, aprila), ko se bodo
krajani Liboj in zaselkov
odločali na dveh vo-
liščih o tem ali bodo v
naslednjih letih s krajev-
nim samoprispevkom
zbrali toliko denarja, da
bodo lahko odpravili pe-
reče težave v svoji kra-
jevni skupnosti.
Že pred tem so po kra-
jevni skupnosti in zasel-
kih opravili javne razpra-
ve, kjer so se krajani v
glavnem strinjali s pri-
pravljenim programom,
ki ga bodo poskušali ure-
sničiti v naslednjih petih
letih. Gradili ne bodo zi-
dov, ampak poskrbeli za
izboljšanje cest, kanahza-
cije, razsvetljave, napelja-
ve telefona.
Krajevna skupnost Li-
boje je v zadnjih desetih
letih dosegla velik napre-
dek, vendar je ostalo še
precej nerešenih proble-
mov, kar še posebej velja
za zaselke Zagreben, Sr-
nica, Zabukovica in Po-
rance.
Stopnja samoprispevka
za zaposlene bo 2 odstot-
na, za upokojence pa po-
lovico manj. 79 odstotkov
tako zbranih sredstev bo-
do porabili za skupne po-
trebe krajevne skupnosti,
21 pa za potrebe vaških
zaselkov. Pripravljajo
dve volilni mesti in sicer
v prostorih KS Liboje in
v liboj ski ambulanti.
TV
Zbiralnik odplak dograjen
Člsillna naprava zaenkrat prezahteven zalogaj
Gradnja 2.210 metrov dol-
gega celjskega glavnega
zbiralnika, v katerega se
zlivajo komunalne odplake,
se bliža; delavci Nivoja naj
bi do konca tega meseca do-
gradili še zadnjo, peto etapo
do mostu čez Savinjo v ulici
XIV. divizije.
Prav pri gradnji zadnje
etape - stala bo nekaj več kot
33 milijonov dinarjev - pa so
imeli delavci Nivoja največ
težav; letos so zabeležili že
sedem visokih vod, kar je tu-
di za Savinjo, ki je hudour-
niška reka, neobičajno.
V glavni zbiralnik - do mo-
stu v Liscah so cevi s preme-
rom 1 meter, naprej pa s pre-
merom 1,2 metra - se stekajo
vse celjske komunalne od-
plake, razen iz Medloga in
Levca: približno 1000 litrov
na sekundo, ocenjujejo stro-
kovnjaki, čeprav je kanal
predviden za zmogljivost
2650 litrov na sekundo.
Gradnja zbiralnika pome-
ni za Celje vsekakor veliko
pridobitev, še posebej, ker je
nad cevovodom urejeno
sprehajališče, za Nivo pa
predstavlja tudi pomemben
gradbeni uspeh. Tudi Savi-
nja je do Brega precej bolj
čista oziroma je že v drugem
kakovostnem razredu.
Ostane pa še čistilna na-
prava, ki pa ne bo tohko
gradbeni, kot finančni pod-
vig. Zaenkrat je ostalo pri lo-
kaciji ob sotočju Savinje in
Voglajne s tem, da bi skopali
predor pod železniško progo
in ppdaljšali glavni zbi-
ralnik.
Letos naj bi opravili loka-
cijski preiskus - krajani
Aljaževega hriba so nekak-
šen pristanek za to lokacijo
že dali pod pogojem, da se iz
čistilne naprave ne bi širil
smrad - do leta 1990 pa naj bi
izdelali načrte in dobili grad-
beno dovoljenje.
Investicija - 1,4 milijarde
dinarjev - je za celjsko obči-
no zaenkrat prevelik zalogaj,
zato naj bi gradnjo čistilne
naprave vnesli tudi v repu-
bliški družbeni plan.
S. ŠROT
Na Ponikvi za samoprispevek
v nedeljo se bodo krajani Ponikve pri Žalcu na referendumu
odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka. V petih letih
naj bi v tem kraju zbrali denar za izgradnjo manjšega doma
krajanov z dvorano, mrliške vežice ter nekaterih cestnih od-
sekov.
Krajani naj bi plačevali po dva odstotka od neto osebnih
dohodkov. Na ponikvi poudaijajo daje plan, ki so si ga zastavih,
realen - tem bolj zato, ker bodo pri gradr\ii obeh objektov še
dodatno pomagali s prostovoljnim delom in z materialom.
Denar v kraju nujno potrebujejo tudi zato, ker na Ponikvi ni
nikakršne industrije, od tako imenovane glavarine pa dobijo
tudi zelo minimalna sredstva, saj se veUka večina krajanov vozi
na delo v velenjsko občino, od koder praviloma ne dobe pri-
JANEZ VEDENIK
OBRTNIKI! Obiščite vam namenjeno bančno
enoto na Mariborski 7 v Celju v okviru Kovino-
tehninega centra za drobno gospodarstvo. Na
to bančno enoto lahko prenesete poslovanje z
žiro računi, ki ste jih doslej imeli v preobreme-
njeni Celjski mestni hranilnici.
VP 3868 MARIBOR
OBJAVUA
PROSTA DELA IN NALOGE PRI
VP 2420 CELJE
1. Avtomehaniški delovodja
2. Upravljalec VKV avtomehanik - 1
Lahkih gradbenih strojev
-	VKV upravljalec lahkih gradbenih strojev ali VKV
avtomehanik - 1
3. KLJUČAVNIČAR
-	VKV ključavničar ali VKV strojni ključavničar - 1
K prošnji je treba kot prilogo priložiti:
-	kratek življenjepis
-	izpisek iz rojstne matične knjige
-	potrdilo o nekaznovanju
-	spričevalo o ustrezni izobrazbi
Prošnjo in prilogo je treba poslati na naslov:
VP 3868 MARIBOR
Rok prijave: 15 dni
Rok obvestila: 30 dni
Cilj zavarovalnice je še razširiti zavarovanje goveje živine
Zaradi zimske pozebe bodo v zavarovalnici preuredili vsa zavarovanja v vinogradih In pri sadju
v okviru Zavarovalne skup-
nosti Triglav, območne skup-
nosti Celje ocenjujejo, da so
kmetijska zavarovanja v stal-
nem pcrastu, še posebno uspeš-
no poteka družbeno usmerjena
akcija zavarovanja plemenske
goveje živine, v katerega je na
Celjskem v osmih občinah že
vključena več kot polovica
osnovne goveje črede.
N^več k porastu tega zavaro-
vanja so pripomogli občinski in
regijski sklad za pospeševanje
osnovne kmetijske pridelave, saj
občine po svojih zmožnostih veli-
ko prispevcgo k zavarovalnim
premijam, stopnje za zavarovanje
živine pa Triglav poskuša držati
na nižji ravni, povečuje se le zne-
sek za večjo vrednost zavarovane
živali.
Živinorejci na Celjskem se si-
cer zavzemajo za poenoten »druž-
beni znesek oziroma delež« pri
zavarovalnih premijah, kar bi od-
govaijalo tudi zavarovalni skup-
nosti, vendar občine glede na
pretežno kmetijski značaj ali po-
sebej živinorejskega ter material-
ne možnosti zaenkrat še ne more-
jo skleniti takšnega dogovora, ki
bi zravnal družbeni delež pri re-
gresiranju zavarovala plemen-
ske goveje črede, niti zaenkrat še
niso zreli pogoji za zavarovanje
pitane govedi.
Sicer pa poglejmo, kako po
občinah na Celjskem prispevno
za zavarovanje plemenske živine
letos:
Celje 1.500 din/po glavi
Šentjur 1.000
Laško	800
81. Konjice 1.000
Moziije 600 din
Velenje 1.000
Šmarje 750 din
Žalec 800 din
(plus zavarovanje svinj in konj)
K tem zneskom regresa za za-
varovanje pa prispeva regijski sis
za pospeševanje kmetijske proiz-
vodnje in za preskrbo še po 200
din po glavi zavarovane živali,
čeprav že obstoji predlog, da se ta
delež regijskega sisa poveča na
300 dinaijev.
Na Celjskem pa so zanimiva še
druga kmetijska zavarovanja, zla-
sti posevkov, vinogradov, sadja.
Hmelj je v celoti zavarovan, sadje
v zasebnem sektorju manj, pač
pa so dobro zavarovane sadne
plantaže družbenega sektorja. V
celjskem Triglavu je še 250 skle-
njenih zavarovanj za ribez in
1.500 vinogradniških zavarovanj.
Rok za zavarovanje proti spo-
mladanski pozebi je potekel sicer
28. februarja, vendar je potrebno
pri tem pojasniti to, da letošnja
zimska zmrzal (zadnjo tako mo-
čno pomnijo iz leta 1929) sploh ni
predmet zavarovanja, da pa bo
zavarovalnica preurejala pri za-
« varovanjih vinogradov vse zava-
rovalne pogodbe, saj se morajo
glasiti na nižje, realne vrednosti
pričakovanega pridelka. Pomeni,
da bodo odvisno od poškodb za-
radi zimske pozebe in ria primer
rodnih očes trte, še v tem mesecu
začeli s preurejanjem zavaroval-
nih pogodb.
Res je torej, da se zavarovanje
plemenske goveje črede na Celj-
skem uspešno širi, različno sicer
po občinah, vendar bi bilo mo-
goče še z večjim družbenim pri-
zadevanjem v povprečju na ob-
močju doseči 75 do 80 odstotkov
zavarovanih živali oziroma go-
vedi, saj takšne visoke odstotke
zavarovanja živine že dosegajo
na primer na Gore^skem, ki v
zavarovanju prednjači v Slove-
niji. Za razliko od Gorenjske, je
slabše na mariborskem obmo-
čju, kjer za zavarovanje družba
posebej nič ne prispeva, pa je
temu primeren tudi odziv kme-
tov živinorejcev na kmetijska
zavarovala, še posebej zavaro-
vanja živine.
8. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Zahtevneiše pesmi
Skupina Terca prepeva že peto leto
želja po nadaljevanju skup-
nega prepevanje iz gimnazij-
skega zbora je združila skupi-
no mladih pevcev, da so se
zbrali v vokalno skupino Ter-
ca, ki letos slavi peto obletni-
co skupnega dela. To obletni-
co bodo proslavili v petek, 12.
aprila s samostojnim koncer-
tom v dvorani Narodnega do-
ma v Celju.
Ta skupina pevcev je že v
njihovih gimnazijskih letih kaj
rada skupaj zapela kakšno po-
doknico v manjši zasedbi. Ka-
sneje so se jim pridružili še
drugi pevci, tako da jih je v
skupini prepevalo dvanajst.
Danes poje v Terci osem
pevcev.
V začetku so prepevali pred-
vsem narodne pesmi, ker je
teh priredb veliko in so čutili
še posebno ljubezen do teh pe-
smi. Sčasoma so svoj program
bogatili tudi z umetnimi sklad-
bami domačih kot tudi tujih
avtorjev, hkrati pa so študirali
tudi narodne pesmi drugih ju-
goslovanskih narodnosti. Ra-
zen tega pa prepevajo tudi
črnske duhovne pesmi in ru-
ske romance.
Tudi v bodoče n^ bi bil nji-
hov program takšen, s tem da
bodo precej poudarka dali te-
matskim pesmim, kot so na
primer Gallusove pesmi, na-
pitnice, koroške narodne, pe-
smi posvečene ljubezni in po-
dobno. Tako naj bi v prihodnje
njihovi koncerti vsebovali naj-
prej tematsko zaokroženo ce-
loto, v drugem delu pa bi pre-
pevali najboljše pesmi iz stare-
ga repertoarja.
Vokalna skupina Terca je po
prvem koncertu leta 1981 v Na-
rodnem domu precej nastopa-
la na raznih proslavah, v delov-
nih organizacijah, ob otvori-
tvah likovnih razstav, pa na
Dobrni in drugod. Sodelovali
so tudi v odd^ah Radia Celje,
kjer so posneli tudi nekaj
pesmi.
Za v bodoče bi želeli svoje
petje zabeležiti tudi na plošči
ali kaseti, radi pa bi se povezali
še s kakšno podobno skupino
ali manjšim zborom v zamej-
stvu.
Program za koncert, ki ga
pripravljajo konec tedna je za-
hteven in hkrati zanimiv, saj
vsebuje pesmi Jacobussa Gal-
lusa, Stevana Mokranjca, Ka-
rola Pahorja, Emila Adamiča,
Slavka Mihelčiča in vrsto naro-
dnih pesmi nekaterih jugoslo-
vanskih pokr^in.
F. P.
MPP pred vrati
Letošnji Mladinski pev-
ski festival v Celju, ki bo od
30. m^a do 2. junija ponov-
no združil mlade pevce iz
skor^ vse Evrope in domo-
vine. Tako bo v zveznem
tekmovanju nastopilo 21
domačih zborov, v medna-
rodnem delu tekmovanja
pa bodo nastopili zbori iz
Avstrije, ZRN, CSSR, Mad-
žarske, Romunije, Bolgari-
je, Poljsko ter verjetno Špa-
nije in SZ.
Razen tekmovalnega de-
la bo ta prireditev prinesla
še vrsto zanimivih nasto-
pov, od otvoritvenega kon-
certa otroških zborov, med-
narodnih koncertov in za-
ključne prireditve v Mest-
nem parku, do posvetova-
nja in razstave mladinske
zborovske hterature.
FP
Rdeča nit iVIuzela revolucije
Spominska soba Francu Leskošku - Luki
Misel o funkcionalni raz-
širitvi Muzeja revolucije
Celje je vznikla že pred leti,
s preureditvijo objekta v
Zagati 3 pa so delavci In-
grada začeli konec marca.
Dela naj bi bila zaključena
do 4. julija, do dneva borca.
To bo priložnost za slove-
sno obeležitev 50-letnice
zleta svobod in 40-letnice
zaključnih bojev na Štajer-
skem.
Muzej revolucije je lani
obiskalo 40 tisoč ljudi in
prav toliko si jih je ogledalo
razstavljeno gradivo na po-
tujočih razstavah. Ko bo mu-
zej obnovljen in v novih pro-
storih zbrano še gradivo iz
novejše povojne zgodovine,
bo obiskovalcev brez dvoma
še več. Še posebej, ker bo
ena izmed sob namenjena
dokumentarnemu gradivu,
ki ga je Muzeju revolucije v
Celju podaril Franc Le-
skošek-Luka. Delavci Muze-
ja pa pripravljajo tudi gradi-
vo o Dušanu Kvedru - To-
mažu in Petru Stantetu-
Skali.
Na nekaj več kot 400 kva-
dratnih metrih površine se
bo zbrano gradivo nadaljeva-
lo kot rdeča nit iz medvojne-
ga v povojni čas. Bogato gra-
divo, s katerim se lahko poh-
valijo v Muzeju revolucije,
pa bo dokončno selekcioni-
rano in urejeno predvidoma
do leta 1988.
Z razširitvijo bo muzej pri-
dobil 11 prostorov in 3 kabi-
nete za znanstveno razisko-
valno delo. Še posebej skrb-
no je bil načrtovan večna-
menski prostor, kjer bo ure-
jena razstava, ob njej pa bo-
do postavili 35 sedežev za
obiskovalce, ki si bodo prek
video rekorderja lahko ogle-
dali dokumentarne filme. Na
tak način bodo v Muzeju re-
volucije svojo dejavnost še
popestrili, privlačna pa bo
zlasti za mlade iz šol, ki so
najbolj zvesti obiskovalci
Muzeja revolucije.
MATEJA PODJED
Zbirlia, Ici je olino v svet
m^mmmmmtmmammmmmmKmmmmmmm^mmmmmmi^
15 let meanaroane likovne grupe Junll
V Jakopičevem razstavišču
v Ljubljani bo do 20. aprila na
ogled razstava mednarodne
likovne zbirke Junij, ki pred-
stavlja poseben pojav v svetu
likovne ustvarjalnosti.
Grupa Junij je bila ustanov-
ljena 1970 leta, njen pobudnik
je bil akademski slikar Stane
Jagodič, rojen 1943 v Celju, se-
stavljali pa so jo še akademski
slikar Enver Kaljanac po rodu
iz Sarajeva, Hari Draušbaher,
akademski sHkar po rodu iz
Mute ob Dravi in akademski
kipar Viktor Gojkovič, po rodu
iz Ptiya. Vsi so končali likovni
študij na ljubljanski Akademi-
ji in vsi so bili rojeni meseca
junija - od tod tudi ime grupe.
Začela je na ekspresionističnih
osnovah, prva razstava pa je
bila v Muzeju revolucije v Ce-
lju pod pokroviteljstvom lite-
rarne revirje Obrazi. To je bilo
1971. leta in že leto zatem sta se
grupi pridružila še dva kiparja
in sicer Milomir Jevtič in Bošt-
jan Putrih, še leto za tem pa še
trije slikarji in sicer Božo
Grabnar, Jure Cihlaf in Peter
Vernik. Leto 1976 je za grupo
prelomno, saj je tedaj svoje de-
lovanje in sodelovanje z umet-
niki razširila v mednarodni
prostor, predvsem zaradi tega,
da bi idejna izhodišča iz jugo-
slovanskih meja razširila in da-
la svojemu hkovnemu gibanju
občečloveški značaj. Grupi so
se pridružili kipar Kazuo Kita-
djima iz Japonske, grafik Alan
Sundberg iz ZDA, karikaturist
Vlasta Zabransky iz ČSSR. V
tem letu je razstava del Junij-
cev tudi v Celju. Leta 1977 se
grupa poveže z Lorenzom Mer-
lom, fotografom, organizator-
jem in direktorjem galerije Ca-
non v Amsterdamu, ki postane
zunanji sodelavec grupe. K
skupini pristopita še kipar To-
ne Demšar in slikar Ratimir
Pušelja. Tega leta Cihlaf, Gra-
bar in Jevtič z grupo ne sode-
lujejo več. Od tega leta dalje
ima grupa vedno več sodelav-
cev, oziroma gostov na razsta-
vah. Druga prelomnica v delo-
vanju grupe je leto 1980, kjer
da Stane Jagodič pobudo za
ustanovitev mednarodne li-
kovne zbirke Junij. Do leta
1984 ima grupa številne razsta-
ve v največjih jugoslovanskih
mestih, krog sodelujočih se je
razširil na umetnike vsega sve-
ta. Leta 1984 so pričeli sistema-
tično delati na zbirki, ki je zdaj
predstavljena na razstavi v
ljubljanskem Jakopičevem
razstavišču.
V zbirki sodeluje preko 100
razstavljalcev s preko 400 deli.
Med tem časom so izšli številni
veliki katalogi in temeljita do-
kumentacija. Zadnji katalog
predstavlja celotno zbirko in je
na nek način potujoča razsta-
va.
Vsa dela so likovniki domala
s celega sveta poklonili grupi
oziroma Sloveniji zaradi skup-
nega imenovalca pri umetniš-
kem ustvarjanju: brezmejna in
kozmična narava vsakršne
umetnosti in kulture, iskanje
novih medijev in potijevaje že
znanih (fotografija, risba, grafi-
ka, kolaž, skulptura in druge
tehnike), iskanje skupnega
sporočila po različnih poteh,
merilo pa je za vse enako: spo-
ročilni in estetski moto mora
biti nedvoumen, sodoben, hu-
manističen!
Z zbirko bo treba zdaj nekaj
početi, ko je tu. Na vsak način
bi jo morali ohraniti kot celoto,
saj predstavlja svojstveno
izvedbo vsebinske zasnove mi-
selnega in idejnega ter umet-
niškega koncepta sodobno in
raziskovalno usmerjene med-
narodne likovne grupe Junij,
ki že petnajst let sistematično
dela. S to zbirko grupa Junij
ne postaja institucija, ampak
nadaljuje svojo pot utrjevanja
in razvoja novih medijev. V
času svojega delovanja je gru-
pa pridobila številne strokov-
ne sodelavce med njimi Stane-
ta Bernika, Janeza Mesesnela,'
dr. Petra Krečiča, Francija Za-
larja, dr. Ivana Sedeja, stro-
kovno skrb za zbirko pa je lani
prevzel dr. Lev Menaše. Kata-
log in plakat sta opremljena z
motivom Javacheffa Christa iz
ZDA. Za vse skupaj pa ima ne-
dvomno n^več zaslug ustano-
vitelj grupe in njen že petnajst
let delujoči spiritus agens Sta-
ne Jagodič.
DRAGO MEDVED
Izvirni gobelini
Razstava Adlešičevih res
vredna ogleda
Na razstavi v Rogaški Slatini - kraju,
kjer deluje cela vrsta zavzetih izdelovalk
različnih ročnih vezenin, je prikazanih 39
izvirnih, unikatnih izdelkov dveh avtor-
jev in sicer prof. Miroslava Adlešiča, ki je
ustvaril predloge, osnutke podob, ki jih je
z vezenjem, kakršno zahteva mojstrski
način izdelave gobelinov, uresničila nje-
gova soproga Zora.
Izdelovalka razstavljenih gobelinov, Zora
Adlešičeva iz Žalca, je spi-\'a delala gobeline
po kupljenih, serijskih predlogah. Ko pa si
je pridobila izkušnje v tehniki tega vezenja
je spoznala, da ji izdelki narejeni po množi-
čnih, že neštetokrat kopiranih predlogah,
ne prinašajo pravega zadovoljstva in je po-
mislila, da bi lahko izvezla kaj drugega, bolj
zanimivega, enkratnega. Pri tem razmišlja-
nju jo je spodbui^l in usmerjal njen soprog,
znani srednješolski profesor in fakultetni
predavatelj, slovenski strokovnjak, kije ob-
javil veliko število znanstveno raziskova-
lnih izsledkov, med katerimi je bistvenega
pomena 600 strani obsegajoča, zlasti marsi-
kateremu slikarju znana knjiga, ki obravna-
va svet svetlobe in barve. Prof Adlešič ne
obravnava problematike svetlobe in barve
le kot teoretik, ampak svoje znanje o tem
prenaša v likovno ustvarjalnost - saj je zani-
miv in uspešen slikar, ki je doslej naredil
veliko število oljnatih podob, akvarelov in
še na tisoče različnih risb in skic.
V Žalcu je naredil prvi barvni osnutek za
gobelin, ki gaje v risbi prenesla na enopasni
stramin njegova soproga, ki je motiv potem
z veliko mero natančnosti izvezla s polkrižci
z večbarvnimi muline bombažnimi nitmi
ter samostojno dodala spremljajoče barvno
ozadje. Že ob uresničitvi prvega, skupno
izdelanega gobelina, sta avtorja spoznala, da
se lahko oddaljita od tipiziranih gobelinov
in da lahko ustvarjata svoje gobeline, ki
bodo nakazovali nove možnosti v izdelavi
tovrstnih vezenin pri nas.
Nadaljevala sta s sistematičnim, vztraj-
nim delom in v nekaj letih ustvarila že pra-
vo zbirko svojih gobelinov, ki so namenjeni
likovni dekoraciji stanovanjskih prostorov
na stenah. Pri tem je treba omeniti še to, da
Adlešičeva vse gobeline okvirjata sama, saj
je vsak okvir prilagojen barv-nim vredno-
tam, ki se pojavljajo na izvezenih površinah.
Motivika, ki jo uresničujeta Zora in Miro-
slav Adlešič je zamišljena, izvirna, indivi-
dualna, abstraktna, s pesniško oplemenite-
no vsebino. Vodilni elementi njunega umet-
niškega 5veta se kažejo predvsem v barvni
izraznosti in ritmičnih učinkih, v svojevrst-
ni oblikovnosti in čutni intuitivnosti. Gre za
pretehtano izbiro barv in tonov, ki dajejo
značilni strukturi polkrižnega vezenja har-
monične, z velikim poznavanjem in smi-
slom za lepoto uresničene vrednote. Nena-
vadne, kot notranje vizije spontano nastale
oblike odražajo izredno intenzivnost lirične-
ga navdiha in artikulirajo učinkovitost
kompozicije kot pomembnega estetskega
dosežka.
Gobelini Adlešičevih predstavljajo pravo
simbiozo duha in materije ter tvorijo ubra-
nost lepega in koristnega. Njuno delo je
ustvarjalnost, ki se oddaljuje od ustaljenih
načinov vezenja gobelinov, ki ne potrebuje-
jo novih idej in žive fantazije in ki nastajajo
brez ustrezne likovne kulture. Vsekakor sta
si avtorja s svojo avtodidaktično umetnost-
jo in samobitnim izrazom priborila v vrstah
izdelovalcev gobelinov povsem samosvoj
položaj - mesto, katerega preveva tista tiha
melodičnost, ki lahko učinkuje na gledalca
kot >prelepa koloraturna arija za oči«.
MILENA MOŠKON
igra alctuainega sporočila
Ob premieri farse Odena ven Horvatha v Vojnlku
Mladi ljubiteljski gledališ-
čniki iz Vojnika so si to pot
izbrali dokaj zahtevno bese-
dilo Odena von Horvatha
»SEM PA TJA«. Če smo v
naslovu zapisali, da je spo-
ročilo iz te farse aktualno
(kljub odmaknjenemu na-
stanku), smo mislili pred-
vsem na še vedno pereče so-
sedske odnose, lahko tudi
državne (depozit, posebna
davčna obveza); pa tudi na
mejaštvo med Slovenci je
še vedno prisotno.
Franci Korošec, režiser
skupine, je izšel iz vrst do-
mačih igralcev in jo prevzel z
velikim čutom odgovorno-
sti. Menimo, da je tak zače-
tek dober, kajti le na tak
način lahko pričakujemo še
več njegove ustvarjalnosti.
Pri tem so mu nedvomno ve-
liko pomagali igralci sami, ki
so ponovno postali prava
gledališka družina. Tako de-
lo je potrebno negovati in ga
tudi ustrezno strokovno
usmerjati.
Avtor besedila je postavil
dogajanje na mejo med deže-
lo X in Y; torej se je odrekel
konkretnosti, ki pa sploh ni
bistvena za njegovo sporoči-
lo. Medčloveški odnosi »na
meji« sploh niso pomembni,
pomembna je birokracija,
pomembna je »puška« in
»oblast«. Kdor ima oblast,
poizkuša olajšati svoje delo z
vzgojo »podanikov« v mario-
nete - ljudi na vrvici, sicer
nevidni, vendar vrvici, kije v
prenesenem pomenu celo
veriga ali pa morda berlinski
zid z minskim poljem. Igra
naključij se spremeni v far-
so, ki meji na burko, čimbolj
je resna Morda bi ob tej pre-
mieri lahko spregovorili o
groteski - kot načinu gleda-
liškega izraza - in njenega
podajanja, kajti realistična
igra lahko v tem prirneru
škoduje in izloči tiste prave
poudarke, s katerimi je želel
avtor ožigosali pokvarjene
medsosedske odnose. Upri-
zoritev tega besedila pomeni
prav gotovo velik in nov za-
logaj večinoma mladih igral-
cev iz Vojnika, ki so ga glede
na vse možnosti relativno
dobro opravili. Scenska
osnova: dvobarvni most,
dvobarvni stražarnici, grba s
»te« in »one« strani, je bila
simbolična in je podpirala
avtorjevo in režiserjevo spo-
ročilo predstave in je v glav-
nem pomagala realistični
igri nekaterih posamez-
nikov.
Gledalci so predstavo zelo
dobro sprejeli in po daljšem
času je bila dvorana polna -
seveda po zaslugi domačih
izvajalcev. »Novost« v izbiri
besedila, sceni in nekoliko
drugačnemu načinu igranja
so gledalci takoj spoznali in
jo tudi toplo sprejeli. Tako
zastavljeno delo je potrebno
nadaljevati!
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Lil(ovna kolonija v Šoštanju
v Šoštanju bo v »Majerjevi vili« do konca junija likovna
kolonija, ki jo je organiziralo društvo šaleških likovnikov iz
velenjske občine. Stroške šolanja je prevzela velenjska Zveza
kulturnih organizacij, tako da bodo morali likovniki pri Vpisu v
hkovno kolonijo plačati le 2.000 din. V likovno kolonijo, ki bo
vsako soboto od 12. do 18. ure. seje zaenkrat vpisalo 21 likovni-
kov. Malo likovno akademijo vodita akademska slikarja Alojz
Zavolovšek in Jože Muhovič, oba iz ljubljanske Likovne akade-
mije.	L. OJSTERŠEK
11. APRIL 1985
NOVI TEONIK - STRAN 9
Cenejše počitnice bodo kmaiu razprodali
Cene ¥ agencijski ponudbi tudi do dvakrat ¥lšje kot lani
Veliko zanimanje za letovanje na
morju, dobra prodaja cenejših počit-
niških paketov predvsem v Istri,
Kvarnerju in na nekaterih otokih, ter
tudi dvakrat višje cene nekaterih pa-
ketov, to so osnovne značilnosti po-
nudbe in povpraševanja v turističnih
agencijah na celjskem območju. Po
trditvah agencijskih turističnih de-
lavcev bo postelj kljub povečanemu
povpraševanju za domače goste do-
volj, vendar ne za vsakogar. Cenejši
programi bodo namreč kmalu raz-
prodani, vprašanje pa je, kako bo s
prodajo dražjih.
Še nekaj je značilno za letošnjo po-
nudbo. Z uvajanjem nekaterih novosti
ter z raznolikostjo ponudbe skušajo v
agencijah dokazati, da še računajo na
domače goste, medtem ko tega ne mo-
remo trditi za hotelsko turistične hiše
in lastnike zasebnih sob, ki imajo pred
očmi predvsem zelene dolarske ban-
kovce. Velika izjema so organizacije v
Istri ter hoteli na nekaterih otokih, ki
so veliko cenejši kot drugod. Je to raz-
prodaja? Ni, saj v Istri z nižjimi cenami
bolje poslujejo kot drugod, boljši je
ostanek dohodka, boljša akumulacija,
dobro je tudi nagrajevanje. Torej gre le
za boljšo organiziranost in povezova-
nje, ki ob geslu »veliko postelj - nizka
cena Č veliko gostov«, daje dobre re-
zultate.
Kakšne so torej cene? Ker smo
»Počitnice za vsak žep« že predstavili,
smo tokrat za izhodišče in boljšo pri-
merjavo vzeli 7-dnevni polni penzion v
dvoposteljni sobi v hotelu B katego-
rije.
Nam najbližja slovenska obala sodi
med dražje, saj bo tak penzion v pred-
sezoni stal od 12 do 17 tisoč dinarjev, v"
glavni sezoni pa od 18 do 25 tisoč din
(na osebo seveda). Da res sodi med
dražje, takoj pokaže primerjava z du-
brovniškim Park hotelom, kjer je cena
v predsezoni za depandanse 13.800, v
glavni sezoni pa 23.100 din, ali pa s
hotelom A kategorije na Brionih, kjer
so cene približno enake. Istra je, kot
rečeno, sploh najcenejša, saj bo tam
naš primerjalni penzion mogoče v
predsezoni dobiti že za 6500 din, v
glavni sezoni pa tudi za 12 tisoč dinar-
jev, torej skoraj ali kar dvakrat ceneje
kot drugod. V katalogih je takšne cene
mogoče najti le še na nekaterih otokih,
predvsem na Visu in Lastovu, medtem
ko so povsod drugod za 30 do 100 od-
stotkov višje.
Podobno velja za najem apartmajev,
kjer je z 10 tisoč din v predsezoni in
približno 21 tisoč v glavni sezoni (velja
za tri osebe) najcenejši Poreč, nekje v
srednji Dalmaciji pa je cena v glavni
sezoni med 36 in 43 tisoč din.
Pri zasebnih sobah (7-dnevni polni
penzion, dvoposteljna) v glavni sezoni
ne bo takšnih razlik, saj bo ob celotni
obali za penzion treba odšteti med 12
in 15 tisoč dinarji.
Letos bodo verjetno bolj privlačne
tudi počitnice na kmetih, posebno za-
to, ker ob cenah od 7.900 do 8.600 din
(7-dnevni polni penzion) ne bomo veli-
ko porabili za izvenpenzionsko ponud-
bo. Sladoleda, pijače ter še česa druge-
ga pa na morju že dolgo ne moremo
več uvrščati med žepnino. Da bo po-
nudba kompletnejša, ne moremo mi-
mo kontinentalnega dela in zdravilišč,
kjer pa bodo cene med 12 in 19 tisoč
dinarji.
Primerjalne cene smo vzeli iz Kom
pasovega kataloga, predvsem zato, ker
je v njem ponudba najbolj raznolika,
ob tem pa Kompas ponuja domačemu
gostu največ, približno 9000 postelj.
Ostale agencije ponujajo zato za ka-
kšen odstotek cenejše programe. Ob
tem se lahko v Globtouru, kjer so si s
kvalitetnimi uslugami pridobili že pre-
cej stalnih strank, ponovno pohvalijo z
dokaj pestro ponudbo. Novost pri
Izletniku je, da letos ne ponujajo le
Istre in Kvarnerja, temveč vso obalo,
med najprivlačnejšimi pa so 8 dnevni
paketi (tudi s prevozom) na otokih Vis
in Lastovo.
Tudi pri TTG-ju razen Istre ponujajo
tudi počitnice v ostalih predelih Jadra-
na. Prav v vseh agencijah je zanimanje
za letovanje boljše kot lani in tudi pro-
daja, predvsem cenejših paketov, je
zelo dobra. Vzrok je znan. Motiv za
tistega, ki bi si rad letos pridobil svoj
košček obale in žarek sonca na Jadra-
nu, je predvsem cena in dejstvo, da mu
je na naši obali letos odmerjeno le 10
odstotkov postelj. Pohiteti je torej tre-
ba in se uvrstiti v manjšino, ki se ji bo
letos na naši obali reklo »jugoslovan-
ski turist«. Naj zato zaključim infor-
macijo o letošnjih cenah in ponudbi za
domačega gosta s šalo na račun do-
mačega turista.
V recepcijo hotela nekje na naši
obali priteče ves zadihan kopališki
mojster in pove receptorju: »Gost iz
sobe št. 207 je utonil!« »Ali je domači
ali tuji gost?« povpraša receptor.
»Domači,« odvrne mojster. »Ah, po-
tem je v redu,« si oddahne receptor,
vesel, da bo lahko sobo oddal tujcu.
Res je šala, vendar ne daleč od resni-
ce, domači gost se namreč res utaplja.
RADO PANTELIČ
Med letošnjimi zanimivimi novostmi
najbolj izstopa Kompasova ustanovitev
prvega pravega domačega počitniškega
kluba v Sutivanu, prijaznemu mestecu
na severovzhodni obali otoka Brač.
Počitniški klub poleg zanesljivega pre-
voza pomeni tudi bogat spored z brez-
plačno plavalno šolo za otroke, izlete,
piknike in zabavne potepe, brezplačne
napitke, organizirano rekreacijo, brez-
plačno najemnino športnih rekvizitov,
večerne zabavne prireditve ob zvokih
Kompasovega ansambla in še vrsto pre-
senečenj. Natančni programi bodo ob-
javljeni te dni, orientacijska cena pa je
14 tisoč brez ter med 18 in 23 tisočakov s
prevozom.
V Topolšici gre na boljše
CIIJ Je d¥OtretJlnska zasedenost zmoglJl¥Ostl
v zdravilišču Topolšica se
lani, ko so v okviru temeljne
organizacije Bolnišnica pri-
poslovali 17 milijonov dinar-
jev izgube, niso mogli pohva-
liti z dobro zasedenostjo, saj
je bila ta s 36 odstotki še daleč
pod povprečjem, ki ga imajo
ostala slovenska naravna
zdravilišča. Prvi letošnji re-
zultati-so že boljši, klimatsko
termalno zdravilišče pa od 1.
januarja letos deluje kot sa-
mostojen tozd, združen v de-
lovno organizacijo Zdrav-
stveni center Titovo Velenje.
Tu so tudi že prvi tujci, ki jih
lani še niso vabili organizira-
no, saj se za to še niso čutili
sposobne.
Prednost Topolšice je v tem,
da ima poleg bogatega vrelca
zdravilne akratoizotermne vo-
de (50 1/sek) tudi izredne kli-
matske pogoje, ter kljub mo-
čni bližnji industriji šaleškega
bazena tudi neokrnjeno nara-
vo. Ob osnovnem zdraviliškem
turizmu so v tem kraju s sred-
njegorskim podnebjem tudi
dobri pogoji za poslovni ter
izletniški turizem. Žal načrto-
valci (del resnice je tudi v tem,
da je zmanjkalo denarja) niso
dovolj mislili na infrastruktu-
ro, na dovoz do term ter na
zunanje športno rekreacijske
objekte, kar bo treba v nekaj
letih rešiti.
Delavci zdravilišča, ki ga se-
stavljata novozgrajeni hotel vi-
soke B kategorije Vesna ter
hotel B kategorije Mladika se
zavedajo, da samo narava, pa
nekaj kulturnozgodovinskih
znamenitosti, med katerimi je
najpomembnejša spominska
soba, v kateri je bila 9. maja
1945 podpisana kapitulacija za
jugovzhodno Evropo, ni do-
volj. Zato so ob zdraviliških
programih pripravili še vrsto
preventivno rekreativnih, do-
pustniških in vikend paketov
ter novost v naši turistični po-
nudbi, seminarje slovenske šo-
le joge. Že prvi seminarji so, ne
toliko po udeležbi kot po dose-
ženih rezultatih, ki pa so naj-
boljša propaganda, pokazali
pravilno usmeritev.
Bistveno je tudi, da so v
zdravilišču spoznali nujnost
povezave s turističnim in kul-
turnim društvom v kraju, z
društvom šaleških likovnih
amaterjev, pomagajo pa tudi
domačim jamarjem, saj bodo
le tako obogatili izvenpenzion-
sko ponudbo. Za slednjo še po-
sebej velja, da je ni nikoli do-
volj in da je pogosto tisti mo-
ment, ki gosta ponovno pripe-
lje v isti kraj. Izleti, prireditve,
zabave, razstave ter še nekate-
re novosti, o katerih sicer še
molčijo, so tisto, kar pestri
ostalo ponudbo. Po besedah
komercialistke Jasne Zupan
gostje v anketi, ki jo na svojo
željo izpolnijo ob odhodu, naj-
bolj hvalijo mir, pa učinke ter-
malne vode, nezadovoljni pa
so z infrastrukturo. Pomanjka-
nje te morajo torej nadoknaditi
z drugo ponudbo, za katero se
bodo morali še bolj kadrovsko
usposobiti. Pomanjkanje ka-
dra je napaka načrtovalcev, ki
so v svojih elaboratih zagotav-
ljali dovolj gostinsko-turisti-
čnih delavcev. Žal položaj v
Topolšici ni nič drugačen kot
drugje v Sloveniji. Kot je pove-
dal direktor zdravilišča
Edvard Fenko, so nekatera
stanovanja, ki jih imajo pri-
pravljena za te kadre, še
prazna.
Dobre rezultate, s tem pa po-
goje za boljše nagrajevanje in
pridobitev novih delavcev, bo-
do morali ustvariti sami.
Sreča, da za razliko od nekate-
rih drugih zdravilišč nimajo
problemov z visoko usposob-
ljenim medicinskim kadrom,
ki je z svojo strokovnostjo v
tem kratkem času zdravilišču
že ustvaril potreben ugled. Ta-
kšna reklama pa je dober po-
rok, da bodo letos postelje v
Topolšici že zasedene 65 od-
stotno, s čimer bi se približali
ostalim zdraviliščem. Končno
je motiv, ki naj bi letos v doli-
no pod pobočjem Loma pripe-
ljal več domačih gostov tudi
cena, ki je z 12.500 dinarji za
sedemdnevni polni penzion
enaka najnižjim na obalah
našega Jadrana.
RADO PANTELIČ
V zdravilišču Topolšica
uspešno zdravijo stanja po
poškodbah in operacijah na
lokomotornem aparatu, dege-
nerativne bolezni hrbtenice
ter spondilogeni sindrom, de-
generativne bolezni perifer-
nih sklepov, izvensklepni rev-
matizem, lažje oblike bolezni
srca in ožilja ter nervoze s te-
lesno simptomatiko.
Svet potrošnikov o
gostinski ponudbi
Šempeter v Savinjski doli-
ni in njegove znamenitosti je
lani obiskalo blizu 40 tisoč
obiskovalcev, ki pa so v Šem-
petru pustili le denar, s kate-
.rim so kupili vstopnico za
ogled nekropole in jame Pe-
kel in morda kupili še kakšen
spominek. Izletniške skupine,
teh pa je bilo največ, so denar
za kaj drugega, predvsem pa
za hrano, puščale drugod, saj
zanje v kraju ni bilo prave po-
nudbe. Zdaj je stvar v svoje
roke prevzel šempeterski svet
potrošnikov.
Res je nevsakdanja ideja čla-
nov sveta potrošnikov, ki so
sklicali vse zasebne in družbe-
ne gostince, s katerimi so se
pogovorili o gostinski ponudbi
v kržOu, saj ta po njihovem
mnenju do sedaj ni bila dobra.
»Turisti so sedaj malicali ali
kosili v Preboldu, Žalcu, ali ce-
lo na Trojanah, v Šempetru pa
nismo imeli gostišča, kjer bi
lahko kadarkoli izletnikom po-
stregli s toplo hrano. Sedaj
smo to dosegli, z gostinci pa
smo se tudi dogovorili o tem,
kaj bo kdo ponujal, tako da bo-
do lahko turisti ali izletniki
izbirali med toplim in hladnim
obrokom,« je povedal Edi Ma-
snec (starejši), kije predsednik
Sveta potrošnikov in tudi or-
ganizator prireditev pri turisti-
čnem društvu. Svet potrošni-
kov tako dobiva vlogo, ki bi jo
naj v naši družbi imel. V Šem-
petru jo gotovo ima. saj se bo-
rijo tudi za drugačno in boljšo
trgovsko ponudbo ter tudi za
drugačne odpiralne čase loka-
lov in trgovin. Če je kraj turi-
stičen, naj bosta temu podreje-
na tudi gostinstvo in trgovina.
Tako niso zadovoljni z odpiral-
nim časom v cvetličarni, z že
omenjeno slabo dosedanjo go-
stinsko ponudbo, radi pa bi, da
bi tudi trgovci ob številnih tu-
ristih tudi zaslužili kakšen di-
nar. Prizadevanja sveta potroš-
nikov iz Šempetra so pohvalna
a hkrati tudi žalostna. Osnovni
interes gostincev in trgovcev
bi mora biti zaslužek, ne pa, da
jih je k temu treba priganjati.
Ali pa mogoče že dovolj zaslu-
žijo? RADO PANTELIČ
10. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Pomladanska setev po načrtih
Na nilvah bo nalbolj kraljevala koruza
Spomladanska in setvena
opravila so se začela tudi v
laški občini, vendar zaradi
vremena še niso posejali ko-
ruze, medtem ko so z gnoje-
njem travnikov in dognoje-
vanjem pšenice že končali.
Letos bo na njivah laških
kooperantov koruza rastla
na 540 hektarih, kar je za
tričetrt površin več kot lani.
Semen je dovolj, čeprav
pravijo v Laškem, da so
predraga, pa se zato veliko
kmetov odloča za lastno se-
me in pričakovati je slabši
pridelek. Mineralnih gnojil
je dovolj, vendar se zanje
kmetje vse manj odločajo
(podobno kot v konjiški
občini), po zadnjih podraži-
tvah pa je sploh vprašanje,
kako mislimo uresničiti veli-
ke načrte okrog intenzifika-
cije pridelave, tako na njivah
kot travnikih.
• Pšenice so v laški občini
jeseni posejali za tržno pride-
lavo na 48 hektarih, prezimi-
la je dobro, sedaj jo dognoju-
jejo.
V Gornji Savinjski dolini
niso sejali pšenice za tržno
pridelavo, saj je dolina inten-
zivno živinorejsko usmerje-
na, razen, koUkor jo bodo po-
sejali kmetje za lastno oskr-
bo. Pač pa bo koruzi name-
njenih 180 hektarov, kar je
enaka površina kot lani. Se-
men je dovolj, gnojil tudi, če
ne celo preveč, pravijo na za-
drugi, kjer bi se radi čimprej
znebili zalog. Zaradi dobrega
združevanja v strojnih skup-
nostih, tudi problemov z me-
hanizacijo in rezervnimi deli
v glavnem ni in kmetje so se
na spomladansko setev pra-
vočasno pripravili.
Večina velenjskih kmetov
bo začela s setvijo v drugi
polovici aprila, kasneje,
okrog 1. maja pa bodo s temi
opravili začeli še kmetje na
višjih nadmorskih legah, kot
na primer v Zavodnjah,
Plešivcu, Cerkovcah, Šentvi-
du in v drugih vaseh.
Skupno bodo posejali ko-
ruzo v velenjski občini na
330 hektarih, za zrnje od tega
kooperanti na 231 hektarih
za zrnje in za silažo na 173
hektarih, od skupno za silaž-
no koruzo predvidenih 248
hektarov.
V	velenjski občini so se za
tržno pridelavo pšenice od-
ločili na 61 hektarih in tako
celo za 11 hektarov presegli
»republiški ključ« setve.
V	občini Žalec so v zaseb-
nem sektorju posejali 433
hektarov pšenice, kar je ne-
koliko več kot leto poprej, v
družbenem sektorju pa so
površine namenjene pšenici
nekoliko skrčili in so jo po-
sejali na 115 hektarih. Pravi-
jo, da so površine manjše na
račun koruze, ki pa je še niso
posejali zaradi slabega vre-
mena in tudi točnih poda
tkov za površino koruze še v
Žalcu nimajo. Tako kot v
mnogih drugih občinah, tudi
v žalski pravijo, da je umet-
nih gnojil dovolj, da pa je
povpraševanje zaradi prece-
jšnjih podražitev vedno
manjše, kar bo prav gotovo
vplivalo na manjšo intenzifi-
kacijo proizvodnje, oziroma
pridelave.
Široka razprava o kmetilstvu
¥ ŠenUurlu o problemih vsi, ki Jih to zadeva
Sedanja zakonodaja na
področju kmetijstva ni ovi-
ra za njegov razvoj, vendar
pa ekonomska politika ne
upošteva dolgoročnega raz-
voja kmetijstva in deluje
povsem ločeno od zakono-
daje.
To so ugotovili v skupnem
rt/.govoru šentjurski delega-
ti za republiško skupščino in
d lavci na področju kmetij-
i./a v občini. Hkrati so opo-
zorili, da so številne težave v
kmetijstvu nerešen status
• meta pogojene s tem, da se
. i mlja še vedno obravnava
kot lastning in ne kot proiz-
vodno sredstvo.
Ti zaključki pa so le del
zelo široke razprave v občini,
ki so jo sprožili delegati pred
obravnavo uresničevanja po-
htike razvoja kmetijstva,
gozdarstva in živilske indu-
strije ter paketa zakonov v
republiški skupščini. Nalete-
la je na velik odmev, saj
obravnava probleme, ki so v
občini stalno prisotni.
V ponedeljek bodo vse
sklepe in mnenja predstavili
na skupnem zasedanju s sve-
tom za kmetijstvo pri OK
SZDL, na podlagi tega pa
bodo lahko delegati v repu-
bliški skupščini predlagali
konkretne ukrepe na podro-
čju kmetijstva in končno
pretrgali z načelnimi ugoto-
vitvami v številnih doku-
mentih in razpravah. S tako
široko razpravo pa so v obči-
ni tudi dokazali, da le ne dr-
žijo vse negativne ocene de-
legatskega sistema, saj so se
tokrat v razpravo vključili
vsi, ki jih zadeva problemati-
ka kmetijstva.	t. C.
le močvirje, plodna zemlja!
z melioracijami in koma-
sacijami želijo v koi^iški
občini čim bolj izkoristiti
zemljišča za intenzivno pri-
delavo poljščin. Lani so z
melioracijami iztrgali mo-
čvirjem 342 hektarjev zem-
ljišč na vzhodnem delu Slo-
venskih Konjic. Na izsuše-
nih zemljiščih so hkrati
opravili komasacije, in
čeprav ne brez težav, so bila
dela do konca minulega leta
opravljena.
Pri Kmetijski zadrugi Slo-
venske Konjice bodo letos
nadaljevali melioracijska de-
la v Tepanju in Sp. Grušov-
ju, in sicer na 226 hektarjih.
Dela pri osnovni odvodnji
reke Oplotnišice bodo velja-
la 13 milijonov dinarjev, ko-
likor so jih predvideli za le-
tos in prav toliko še za pri-
hodnje leto. Prihovski po-
tok, ki je tudi osnovni odvo-
dnik na tem melioracijskem
področju, so uredili že lani.
Dela so veljala 6 milijonov
dinarjev. Projekti za to pod-
ročje so narejeni, prav zdaj
pa tečejo tudi pogovori z
lastniki zemljišč in udeležen-
ci melioracij in komasacij. V
sodelovanju s predstavniki
krajevne skupnosti Tepanje
in Sp. Grušovje bodo zaklju-
čeni do konca meseca. Sicer
pa sta nosilca akcij poleg
obeh krajevnih skupnosti še
Kmetijska zadruga in Kme-
tijska zemljiška skupnost.
Izvedbena dela so predvi-
dena za letošnjo zgodnjo
jesen.	MP
Slovenski
zadružniki in
Cankarjev dom
V torek je naš repre-
zentančni kulturni hram
v Ljubljani, Cankarjev
dom, odprl vrata sloven-
skim zadružnikom, ki so
se zbrali na svojem ob-
čnem zboru. Ali je v tem
kaj simbolike, je težko
reči, in o njej najbrž za-
družniki niso raz-
mišljali, saj so trli pred-
vsem štiri sklope trdih
orehov.
Najprej je bilo treba
ugotoviti, kako je z repro-
dukcijskimi povezavami
ali še bolje nepovezanimi,
kdo si želi naročeno pro-
izvodnjo in kdo ne, pa to
skriva, in še predvsem,
koliko in česa dolgoročno
z zelene fronte kmetijstva
potrebujemo danes, jutri
in pojutrišnjem.
Naslednja vprašanja za-
devajo uganko, kaj in ka-
ko z dogodkom zadruž-
nih organizacij, ki ob po-
večanju pridelave in pri-
reje, ustvarjajo namesto
dohodka izgube. Če , bo-
mo spali še kar naprej na
kmetijskih lovorikah za-
dnjih nekaj let, pa nič ne
vlagali v zemljo, bomo
kaj kmalu obstali ob po-
sušenih lovorjevih ven-
cih, ki bodo komaj zado-
stovali za začimbo kakš-
nemu golažu ali obari.
Intenzifikacije pridela-
ve nikjer na svetu ni brez
večje uporabe mineralnih
gnojil, naši kmetje pa iz
dneva v dan bolj lekarniš-
ko »dozir^o« gnojila, ce-
lo tisti, ki so doslej pri
gnojilih zdržali bitko s ce-
nami.
In, nenazadnje, sloven-
skemu zadružništvu ne
more biti vnemar, kako
bodo kmetijstvo razvijali
mladi rodovi, ki sedaj ko-
maj vidijo kaj prida svet-
lih perspektiv. Mladi
kmečki rod bo moral
povzdigniti svoj glas in
povedati, kako bo na svo-
jih plečih nosil kmetijski
razvoj ter kaj zato terja od
družbe in njene gospo-
darske politike.
MITJA UMNIK
Kmetijci v Laškem
opozarjajo na težave
»Tisti, ki že dolgo delajo v
kmetijstvu, pravijo, da tako
težkih časov kot so sedaj v
kmetijstvu razen takoj po
vojni še ni bilo,« je uvodo-
ma v svoji razpravi na pro-
gramski konferenci občin-
ske organizacije ZK dejal
Jože Rajh, direktor kmetij-
ske zadruge Laško.
Sprašuje pa se, ali je kme-
tijstvo edirio dolžno reševati
socialno problematiko pre-
bivalstva, ki se vse bolj zao-
struje. Temu verjetno niso
krive zgolj cene kmetijskih
izdelkov, ki so sicer visoke,
vendar so podražitve dosti
manjše kot na ostalih podro-
čjih proizvodnje. Z reproma-
teriali in osnovnimi sredstvi
za potrebe kmetijstva, pa je
ravno nasprotno. Gnojila so
se podražila za sto odstot-
kov, ravno toliko semena,
traktorji za skoraj dvakrat,
samonakladalka za 150 od-
stotkov in še bi lahko našte-
vali.
Obresti, ki so bile lani za
kmetijsko zadrugo Laško tri-
krat višje, pobirajo od 80 do
95 odstotkov dohodka.
Obrestne mere so sicer v
kmetijstvu za pet do deset
odstotkov nižje kot v gospo-
darstvu, vendar ta razmerja
niso realna. Kajti v gospo-
darstvu je možno kapital
obrniti tudi večkrat na leto, v
kmetijstvu pa enkrat ali celo
enkrat v dveh letih.
Če bi hoteli iti v korak s
stroški, bi moral biti danes
kilogram mesa 900 dinarjev,
kar pa je nemogoče, saj seje
prodaja mesa že prepolovila.
V kmetijski zadrugi Laško
vidijo rešitev v različnih
oblikah subvencij. Predlaga-
jo naprimer, da bi se povečal
delež bank od obratnega ka-
pitala. Kmetijstvo namreč
od tega dobi sedaj le 3 od-
stotke, ostalo gospodarstvo
pa preostalih 97 odstotkov.
Jože Rajh je svojo razpra-
vo zaključil z vprašanjem:
»Kaj je bolj pametno: uvaža-
ti ali pa takoj najti sredstva s
katerimi bi podprli živinore-
jo za normalno gospodarje-
nje. Delegat v republiški
skupščini naj zahteva, da
rešitve najdejo nemudoma
in jih posredujejo kmetij-
stvu. Jutri je lahko že pre-
pozno.«
WE
Prodajam specialne jagode
Humelove špalirke, vzpenjal-
ke, ki rastejo tudi do 2 metra v
višino in ki rodijo od maja do
novembra. Jagode uspevajo na
vseh nadmorskih višinah, goji-
jo pa se lahko tudi v lončkih.
Plod je velik 5 cm, okus in vonj
ima kot gozdne jagode, ena
sadika pa letno rodi tudi do
5 kg jagod.
Cena sadike je 30 dinarjev,
sadike pa dobavljam po pov-
zetju ob naročilu najmanj 20
komadov. Ob tem obvezno
pošljem tudi navodilo za nego-
vanje jagod.
Prodam tudi maline vrste
Amerikan, izredne kakovosti,
po ceni 40 dinarjev, ob naroči-
lu najmanj 20 komadov.
Nada Jevdjič, Car Laza-
ra 3/2, 37240 Trstenik, te-
lefon (037) 711-351 ali 713-
729.
Naročila po telefonu spreje-
mam ves dan.
11. APRIL 1985
NOVI TEONIK - STRAN 11
Zapoznelo
praznovanje
Konec marca so nas v Do-
mu upokojencev v Celju obi-
skali učenci Celodnevne
osnovne šole Frana Roša in
nam pripravili »zapoznelo«
praznovanje Dneva žena.
Dvakrat so nastopili folklori-
sti, ki so nastop izvedli na-
tančno, neumorno, živahno,
četudi je bil program nekoli-
ko daljši. Z zanimanjem smo
jih občudovali. S tremi to-
čkami so nastopile tudi ba-
letke in svoje nastope izved-
le zelo lepo. V presledkih so
nam učenci deklamirali in
pokazali kratek skeč.
Učiteljicam, ki so se trudi-
le z izvajalci, gre vsa pohva-
la, saj je program zelo lepo
uspel. Takšnih nastopov si
še žeUmo.
Naj povem še, da so nas na
sam Dan žena razveselili
ljubki cicibančki iz otroške-
ga vrtca, ki jim gre pohvala
za izvedene deklamacije in
zapete pesmi.
PAVLINA KLANČNIK,
Dom upokojencev Celje
Zakasnelo
pojasnilo
Decembra smo v pismih
bralcev v NT prebrali pod
naslovom »Grozljivo deja-
nje« resnično grozljiv čla-
nek, ki je pripovedoval o gr-
dem in brutalnem ravnanju
delavcev kolektiva Celjske
mesne industrije s teličkom,
namenjenim za zakol. To pi-
smo je naletelo na velik od-
mev, saj se po dveh mesecih
še vedno pojavljajo zahteve
po javnem pojasnilu.
Obžalujemo, da nismo
očitno potrebne informacije
dali takoj po objavi pisma,
saj smo primer nemudoma
raziskaU in ugotovili, kaj je
res. Napako popravljamo in
ponujamo	pojasnilo
bralcem.
11. decembra 1984 seje vršil
odkup goveje živine v KZ
Celje, kjer je med ostalimi
dal v klanje tri goveda tudi
kmet Franc Novak iz Arcli-
na. Med nalaganjem govedi
na avtomobil se je delavcem
izmuznil in ušel eden izmed
bikov, ki so ga nato skupaj z
lastnikom lovili okoli do-
mačije, ga ujeli in slednjič
naložili na kamion. Po razi-
skavi in zaslišanju, ki smo ga
opravili takoj po izidu pisma
z vsemi, ki so sodelovali pri
nalaganju (zaslišali smo naše
delavce - šoferje in nakupo-
valca, zastopnika KZ Celje -
pospeševalca in lastnika ži-
vali), smo si ogledali mesto
nalaganja in ugotovili, da je
bilo lovljenje in natovarjanje
pobegle živali v okviru zmer-
nosti in norm, ki jih do-
puščajo take in podobne
okoliščine, pri čemer morajo
prisotni delavci opraviti da-
no nalogo.
Naši delavci so opremlje-
nimi z električnimi gonjači,
ki so jih uporabljali tudi v
tem primeru.
Pripominjamo, da se stri-
njamo z vsemi stališči, ki go-
vore o tem, da je potrebno z
živino, tudi s tisto, ki gre v
klavnico, ravnati lepo, z
občutkom in humano. Tako
bomo ob sicer težkem opra-
vilu nakladanja in razklada-
nja govedi oziroma živine
sploh, zahtevali od naših de-
lavcev še naprej humano
ravnanje, če tega ne bo, bo-
mo tudi primerno ostro po-
stopali.
ANDREJ GORŠEK,
Celjska mesna industrija
Pedagog -
učitelj
v 10. štev. NT sem prebra-
la članek o razširjenosti alko-
holizma med mladimi.
Vzrok mojega pisanja pa je
vse pogosteje ponavljajoča
se strokovna napaka sloven-
skih novinarjev. Ker sem jo
ponovno opazila pri vas, bi
vas rada nanjo opozorila. V
enem od podnaslovov in od-
stavku piše novinar o »peda-
gogih«, ki posedajo in pijejo
v bifejih skupaj s svojimi
učenci. Menim, da je napa-
čno rabljen termin »peda-
gog«. Na osnovnih šolah z
zakonom določeno poučuje-
jo učitelji razrednega pouka,
predmetni učitelji, vsi z višjo
stopnjo izobrazbe, lahko pa
tudi profesorji, magistri, itd.
Ne glede na naziv, pridob-
ljen z izobrazbo in stopnjo
izobrazbe, pa delajo vsi na
delovnem mestu osnov-
nošolskega učitelja.
Za razliko od osnovnošol-
skih poučujejo na srednjih
šolah usmerjenega izobraže-
vanja predvsem učitelji z vi-
soko izobrazbo in z nazivom
profesor, lahko tudi magi-
ster ali doktor ter le v izje-
mnih primerih z višjo izobra-
zbo. Vsi delajo na delovnem
mestu srednješolskega uči-
telja. Vsi učiteji na-osnovnih
in srednjih šolah tvorijo uči-
teljski zbor.
Rada bi še pojasnila, kdo
so pedagogi. Diplomirani pe-
dagog oziroma profesor pe-
dagogike je naziv, ki ga dobi
le diplomant oddelka za pe-
dagogiko Filozofske fakulte-
te. Glede na smer študija:
šolska, domska ali andragoš-
ka, pa lahko kasneje dela:
šolski pedagog na šolah kot
svetovalni delavec, domski
pedagog v domovih ah peno-
loških ustanovah kot vzgoji-
telj in diplomant andragoške
smeri kot andragog v delov-
nih organizacijah, delavskih
univerzah, centrih za social-
no delo, itd. Ohranja naziv
pedagog, ne glede na mesto
zaposlitve.
Res je, da pedagoško funk-
cijo v širšem smislu oprav-
ljajo tudi učitelji, starši, psi-
hologi, zdravniki in še mnogi
drugi. Pa vendar staršem še
vedno pravimo starši, psiho-
logom psihologi in zdravni-
kom zdravniki in ne vidim
nobene ovire, da bi učiteji ne
obdržali svojega naziva uči-
telj.
V kolikor ste dejansko mi-
slili na pedagoge, ko ugotav-
ljate, da le-ti popivajo skupaj
s svojimi učenci, potem bi
vas prosila za določnejše ar-
gumente kot je naziv bifeja.
Ce pa se stvar tiče učiteljev,
potem vas naprošam, da v
bodoče uporabljate njihov
uradni naziv - učitelji. Ob
koncu bi rada dodala še to: v
Celju je zaposlenih tako ma-
lo pedagogov, da resno dvo-
mim, da bi prav pedagogi po
bifejih popivah s svojimi
učenci.
V. LONČARIČ,
Celje
Hitra pomoč
Pred desetimi leti sem se v
svoji delovni organizaciji Ni-
vo poškodoval in že med
pregledom na poškodbenem
oddelku sem dobil epilep-
tičen napad. Od takrat na-
prej me epilepsija stalno
spremlja. Lani novembra
sem odšel v markebna Ljub-
ljanski cesti po mleko in Ra-
densko. Nenadoma sem do-
bil v trgovini napad epilepsi-
je. To je opazil Janez Luskar,
me zgrabil in pridržal, da ni-
sem udaril z vso močjo ob
tla. Na pomoč so priskočile
še prodajalke Irena Kopitar,
Berta Emeršič, Sonja Brus
in Vera Plonk, ki je organizi-
rala, da so me spravili v
osebni avto in odpeljali do-
mov ter me položili na kavč.
Že v trgovini so mi dali ob-
kladek na omrtvičeno roko.
Napad je bil hud, desne stra-
ni telesa še štiri ure zatem
nisem čutil.
Za humano pomoč v trgo-
vini se vsem omenjenim
iskreno zahvaljujem in ni-
mam besed, s katerimi bi
lahko izrazil hvaležnost.
VID MAJSTOROVIČ,
Celje
Potrgana ograja
Na Muzejskem trgu štev. 3
je velika dvonadstropna sta-
novanjska zgradba, v kateri
je bila mnogo let celjska niž-
ja slovenska gimnazija, usta-
novljena 1895, za katero so
takratni slovenski politiki
bili dolgotrajni boj v dunaj-
skem parlamentu.
Tod zdaj prebivajo številni
občani, ki imajo spodaj, v
prizemlju na zunanji strani
hiše ob cesti svoje kleti. Ker
so dostop do teh večkrat
onemogočili avtomobili, par-
kirani brez dovoljenja, so si
stanovalci pustili napraviti
pred hišo ograjo z železnimi
stebri in nanje napeljali veri-
go. To ograjo je nedavno, kot
kaže iz objestnosti, podrl
nek voznik in sedaj v veliko
nejevoljo stanujočih spet
vozniki puščajo na tem pro-
storu svoja vozila. Kaže, da
naša občinska straža ne pri-
haja v ta kot mesta.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Prvi pacienti kozjanskih partizan-
skih bolnišnic 1944. leta so bili ranjen-
ci 14. divizije. Na Pustih Ložicah je
Štirinajsta 10. februarja 1944 izročila
Kozjanskemu bataljonu 16 ranjencev.
Marca 1944 je pršel na Kozjansko me-
dicinec Adolf Drolc. Kot sanitetni re-
ferent Kozjanskega odreda je organizi-
ral gradnjo bolnišnice v Žajselah in
nato R 7. Z razmahom bojev na Koz-
janskem in nastankom osvobojenega
ozemlja je gradbena ekipa kozjanske-
ga vojnega področja, ki jo je vodil
Branko Defar-Striček oktobra-no-
vembra 1944 zgradila vehki, dobro
opremljeni bolnišnici R 8 in R 9. Vse
partizanske bolnišnice so bile premiš-
ljeno zgreuene na težje dostopnih kra-
jih, skrbno in premeteno zakamuflira-
ne in tudi v času največjega razmaha
osvobojenega ozemlja prikrite. Zaradi
tega in ker jih je prebivalstvo varovalo
s skrbjo in ljubeznijo, niso bile v času
decembrske ofenzive odkrite in
uničene.
Za potrebe kozjanske partizanske
sanitete je od avgusta 1944. delovala
nad Volušem partizanska terenska le-
karna »SKALA«. Vodil jo je laborant
sevniške lekarne FeUks Preskar, sani-
tetni rnatcrial pa je prih^al po raznih
poteh iz okupiranih mest, veliko pa so
ga zbrah sami prebivalci.
Zelo je primanjkovalo strokovnega
kadra. Bila sta samo dva zdravnika, dr.
Stanko Pogrujc ter dr. Franc Repič in
medicinec Adolf Drolc. Sanitetni refe-
rent kozjanskega področja je, da je
vsaj malo omilil pomanjkanje, organi-
ziral številne tečaje za priučitev bol-
ničarjev v bolnišnicah, ambulantah in
enotah.
Pri komandah mest Planina, Jur-
klošter, Kozje in Podčetrtek so bile
ambulante za potrebe civilnega prebi-
valstva in delovnih enot kozjanskega
vojnega področja. Za prehrano ranjen-
cev so skrbele gospodarske komisije
odborov OF in gospodarski referenti
KNOO. Prehrana ranjencev v kozjan-
skih bolnišnicah je bila dobra. 1944.
leta se je v kozjanskih partizanskih
bolnišnicah zdravilo okrog 120 težkih
ranjencev.
KUNI (Komisija za upravo narodne
imovine je upravljala splošno ljudsko
imovino v katero je spadala: javna last-
nina (državna lastnina, lastnina usta-
nov); razlaščena imovina (premoženje
pripadnikov okupatorja in njegovih
sodelavcev in opuščena imovina) last-
nina talcev, internirancev, vojnih ujet-
nikov in vsa lastnina izseljencev iz iz-
seljeniškega pasu ob Savi in Sotli in jo
sedaj uživajo nemški naseljenci.
Novembra 1944 je KUNI imela v
upravi 69 kmečkih posesti in 10 vele-
posesti v skupni izmeri 5000 ha polj,
travnikov in gozdov. Upravljanje z na-
rodno imovino so vršili pooblaščenci
KUNI, vodil pa jo je Ivan Doberšek-
Janko, okrožni referent KUNI.
Pomembno delo za prihodnost je
opravljala komisija za ugotavljanje
zločinov okupatorjev in njihovih sode-
lavcev. Pooblaščenci komisije pri
okrajnih odborih OF, KO OF in KNOO
so zbirali podatke o zločinih ter evi-
dentirali okupatorske sodelavce.
Veliko nalogo v krepitvi narodno-
osvobodilnega boja in v življenju osvo-
bojenega ozemlja je imela mladina. Or-
ganizirana je bila v SKOJ-u, ZSM in
Zvezi pionirjev. Od septembra 1944 je
vodil okrožni komite SKOJ in ZSM
Okrožni komite SKOJ Kozje: sekretar:
Hinko Kamnikar-Rok; člani: Milana-
Knifrc-Milena, sekretar OK ZSM;
Slavko Lindič; Slavica C^jnko; Karel
Kos-Karl; Rudi Sajko-Gorki; Vlado
Godler-Sine; Dora Čepeljnik-Dora;
Cvetka Jerin-Cvetka.
Okrožni komite SKOJ in ZSM sta
vodila okržgna komiteja SKOJ in
ZSM, ti pa skojevske grupe, mladin-
ske organizacije ter pionirske grupe
pri KO OF in KNOO. Za čim bolj ak-
tivno vključitev mladine v politično-
organizacijsko, kulturno in gospodar-
sko delo so bili številni posveti mladi-
ne. Mladina je izvolila tudi svoj ple-
num. Prvo posvetovanje mladincev
kozjanskega področja je bilo na Plani-
ni 25. oktobra 1944, ko se je formiral
tudi okrožni plenum.
Okrožni komite SKOJ Kozje je 21.
oktobra 1944 porpčal oblastnemu ko-
miteju SKOJ za Štajersko o organizi-
ranju mladine v okrajih kozjanskega
okrožja in navedel:
»Jurklošter: okraj ima 97 vasi - 67
odborov ZMS - 330 čl. ZMS; 2 pionir-
ski grupi - 26 članov - okrajni plenum
20 članov, 4 SKOJ-evske grupe - 28 čl.
PRIREDITV^E
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Ponedeljek, 15. aprila ob 12. uri: Ivan Cankar: ZA NARO-
DOV BLAGOR. Za obonma 3. mladinski in izven.
Torek, 16. aprila ob 16. uri: ITS A SMALL WORLD. Gostuje
English Teaching Theatre. Zaključena predstava za Društvo za
tuje jezije.
Ob 19. uri: ITS SMALL WORLD. Gostuje English Teaching
Theatre. Za izven.
Petek, 19. aprila ob 19.30 uri: Alenka Goljevšček: ZELENA
JE MOJA DOLINA. Gostuje Prešernovo gledališče iz KraAja.
Za izven.
Naša beseda 85 Celje
četrtek, 11. aprila: ob 10.50 - Plesna skupina Igen - Glasbeni
plesi in plesne koračnice. Ob 11.10 - Plesno gledališče Celje -
Maček Muri. Ob 11.25 - PD gledališka skupina - Prodajalna
lectovo srce.
Ob 17.: - Zdravstveni center Celje - Self controle, 17.20: PD
Cvetke Jerin - Classics ob 45, ob 17.25: Plesno gledališče Ce^e
- Enigma, 17.35: Plesna skupina Igen - solo ples I. Tabakovič,
17.40: Plesna skupina AKT - Trye obešalniki ali chercher
rhomme, 18.00: Plesno gledališče Celje - Odsevi v razbitem
ogledalu, 18.45: Plesna skupina Igen - Tretje oko.
Drugi dan prireditev naše besede je razdeljen na tri dele,
pričel pa se bo v petek, 12. aprila ob 10. uri: Srednja zdrav-
stvena šola - Naša ustvarjaiya, 10.25: Srednja tehniška šola
Celje - Srečko Kosovel - recital, 10.45: Srednja družboslovna
šola Celje - Podpuri (rdeče in črno), 11.10: Srednja tehniška
šola Celje - Roža.
Ob 16.00: Srednja tehniška šola - Gledališka delavnica -
Nekjg o vevericah in življenju, 16.45: Srednja družboslovna
šola Celje - Fahrenheit 451, 17.10: Srednja družboslovna šola
Celje - Cezar & company.
Ob 18.00: Srednja tehniška šola Celje - Nasvidenje na zvez-
dani. ob 19.00: KUD F. Prešeren Vojnik - Tišina, govori mo-
rala.
Dom kulture Titovo Velenje
Jutri ob 20. uri bo v domu kulture koncert Komornega zbora
iz Esslingena, ki ga vodi Wener Schrade. Izvagali bodo rene-
sančne, baročne, romantične in ljudske pesmi.
V	nedeljo, 14. aprila bo v domu kulture nastopil narodnoza-
bavni ansambel Henček. Na dveh koncertih, ob 18. in 20. uri bo
ansambel predstavil svojo zadr^jo ploščo, v programu pa bo s
svojim nastopom sodeloval tudi Toni Gašperšič.
V	sredo, 17. aprila ob 20. uri bo v domu kulture gostoval
dramski igralec Zlatko Šugman. Predstavil se bo s satirično
monodramo Miloša Mikelna Fraklova vrnitev.
Kristalna dvorana Rogaška Slatina
V	Kristalni dvorani bo jutri ob 20. uri koncert Moškega
pevskega zbora Lira iz Kamnika.
Zadružni dom Ljubečna
v soboto, 13. aprila ob 20. uri bo kulturno umetniško društvo
Ljubečna pripravilo društveno prireditev Predstavljamo se.
Na i^ej bodo nastopili moški in ženski pevski zbor, harmoni-
karji, tamburaši, trio Šabac, kvintet kulturnega društva in
Joteta Fidleija ter godba na pihala. Vse sekcije se bodo pred-
stavile z novim programom.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
V	klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar bo danes ob 18. uri
predavanje O modi s poudarkom na etnološkem in sociološ-
kem vidiku. Predaval bo dr.Angelos Baš, znanstveni svetnik
na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU.
Likovni salon relje
V	Likovnem salonu je odprta razstava slikarskih del Borisa
Zaplatila. Razstava bo odprta do 21. aprila.
Savinov razstavni salon Žalec
V	Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je odprta razstava
fotografij Ljuba Korbeija. Razstavo, ki nosi naslov Moja
dolina, si boste lahko ogledali do konca tega tedna vsak dan od
14. do 18. ure.
Hotel Vesna Topolšica
V	avli hotela Vesna je odprta razstava slik Mira Skomška.
Razstava bo odprta do 27. aprila.
12. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Samomori na celjskem območju
Bo klic ¥ slih ki ga načrtujejo celjski strokovnjaki, omilil visok odstotek samomorov
Poskušnja samomora je korak po pomoči in sodobni psihiater, ki
pozna samomorilska nagnjenja svojega pacienta, ne bo postavljal
vprašanje sebi in njemu - zakaj je hotel umreti, ampak, kaj je s tem
pravzaprav hotel?
Morda je to smrt, morda je tudi življenje. Nikakor pa to ni
reakcija v trenutnem konfliktu, ampak traja dalj časa. Včasih ima
korenine že v rani mladosti. Predvsem je važno življenjsko okolje,
socialno in kulturno, v katerem človek odrašča.
Naenkrat se je znašel v praznini...
Pomoč v sili po svetu
Kriznih situacij je v svetu vedno
več, zato je tudi več konfliktov v
katerih se znajde posameznik.
Raziskovanja v tej smeri potekajo
v svetu zelo različno, pa tudi pristop
za preprečevanje samomorov je ze-
lo raznolik.
»Živeti, na koncu koncev pome-
ni: biti odgovoren za dajanje pra-
vih odgovorov na vprašanja živ-
ljenja«	(Viktor E. Franki)
Intenzivna skrb za preprečevanje
seje pričela pred tridesetimi leti. Na
Dunaju so ustanovili Ligo za pre-
prečevanje samomorov v okviru
psihiatrične klinike. Ustanovitelj te
službe E. Ringel je osebno pripmo-
gel k ustvarjanju jugoslovanskega
programa na prvem jugoslovan-
skem simpoziju o preprečevanju sa-
momorov v letu 1972.
Praktična dognanja v zadnjih treh
desetletjih za pomoč v sili so se izo-
blikovala v Centrih za intervenco v
krizi, službah s pomočjo telefona in
centralah za preprečitev samo-
morov
V	različnih državah se odločajo za
pomoč v stiski različno, največkrat
za telefonično službo ali takoimeno-
vano »vročo linijo«. Odpirajo jih
bolnišnice, združenja za mentalno
zdravje prebivalcev, prostovoljne
organizacije ter različne veroizpove-
di. V njih delajo profesionalci in
prostovoljci.
Telefonski klic omogoča ljudem,
ki "doživljajo emocionalno krizo, da
takoj najdejo kontakt s simpatično
osebo.
V	Ameriki so že leta 1958 v Los
Angelesu ustanovili telefonično
službo. Ta je potem postala model
za več kot sto podobnih služb v sve-
tu. Samo v Ameriki je bilo leta 1972
več kot 500 »vročih linij«.
Najbolj osupljiv primer aktivnih
neprofesionalcev so Samaritani -
prostovoljna dobrodelna organiza-
cija v Veliki Britaniji. S pomočjo
stalne telefonske službe in vedno
pripravljeni za osebni kontakt v
vsakem času, so dosegli nekaj, kar
je bilo na tem področju dela utopija:
- znižali so stopnjo samomorilcev v
Veliki Britaniji od trinajst na
sedem.
Kako Je s pomočjo v
stiski pri nas?
Vsak republiški center išče svoj
model preprečevanja človeških
stisk, vendar naj bi se po nekaterih
izkušnjah že izoblikoval jugoslo-
vanski model - Center za pomoč v
krizi.
Ti centri naj bi se organizirali v
vseh večjih medicinskih centrih v
Jugoslaviji in sicer v okviru zdrav-
stvenih centrov.
»Ni duševne krize brez primar-
nega strahu. Nekaj se je moralo
spremeniti, kar je gnalo posamez-
nika, da je zgubil kontrolo nad se-
boj. Takšno stanje je že prvi oz-
načil Freud. On trdi, da je primar-
ni strah že v nas samih, odvisen od
naših nagonov. Kaže se že v
otroštvu.
Duševna kriza je lahko koristna
iz več razlogov: da človek spozna
samega sebe in da spozna svet
okoli sebe.« (Milorad Čurčič)
Za začetek pa naj bi v teh ustano-
vah uvedli telefonske klice v sili.
Leta 1970 je bil v Ljubljani usta-
novljen Center za prevencijo samo-
morov. Ta je uvedel leta 1980 »klic v
sili«. Od takrat deluje vsak dan od
19. do 7. ure.
Tudi pobuda celjskih psihiatrov,
naj se organizira ta klic za celjsko
območje, sega v leto 1980. Deset
slušateljev je opravilo celo tečaj,
vendar je ta inciativa takrat naletela
v Celju na gluha ušesa.
V teh dneh poteka v Ljubljani po-
novno tečaj za strokovnjake, ki bi
odgovarjal v »klicu v sili«. Iz Celja
se jih je tokrat nekaj že udeležilo,
zato lahko v bližnji bodočnosti pri-
čakujemo tudi v Celju organizirano
pomoč preko telefona.
Samomori na celjskem
območju
Na psihiatričnem oddelku celj-
ske bolnišnice, na katerem skoraj
vsakodnevno sprejemajo bolnike
po neuspelem poskusu samomora,
je skupina strokovnjakov že leta
1981 na podlagi večletne prakse
napravila program ustanovitve
službe za preprečevanje samo-
morov.
Ugotovitve, ki so jih spremljali
vrsto let, so bile namreč osupljive
in katastrofalne: celjsko območje
se je znašlo v samem svetovnem
vrhu po koeflcientu samomorilno-
sti. (Koeficient samomorov je števi-
lo samomorilcev na sto tisoč ljudi).
Za Jugoslavijo velja število 13,9,
Slovenija pa močno izstopa s pov-
prečjem 29,5. Celjsko območje je vi-
soko nad republiškim povprečjem.
Ko so o tem poročali na prvem
jugoslovanskem kongresu o pre-
prečevanju samomorov na Ohridu
aprila lani, dodani pa so bili še po-
datki raziskave iz leta 1982, so stro-
kovnjaki ob njih osupnili.
Samomori po občinah
Raziskave v zvezi s samomori iz
leta 1982 so bile narejene v občinah
celjskega območja. Tega leta je na-
pravilo samomor 94 ljudi, od tega 72
moških in 22 žensk. Če te rezultate
izrazimo v koeficientu saomorilno-
sti,.je znašal v tem letu 38,55 (repu-
bliško povprečje je 29,5). Razčleni-
tev po občinah daje različne rezul-
tate.
Poseben fenomen je mala laška
občina, kjer znaša koeficient sa-
momorov 69 in ostaja tako visok
tudi več let zapovrstjo.
Po številu saomorov sledi šmar-
ska občina s koeficientom 67, in ,
mozirska občina s koeficientom 51.
Najmanj samomorov je v velenjski
občini, tu znaša koeficient 21. V Ko-
njiški, celjski, šentjurski in žalski
občini za malenkost odstopajo od
splošnega povprečja.
Najpogosteje delajo samomore
ljudje med 40 in 70 letom starosti.
Moški presegajo ženske v razmerju
3:1 ali celo 4:1.
Po socialni strukturi prevladujejo
delavci z 51 odstotki, sledijo upoko-
jenci s 17 in kmetje s 16 odstotki.
Največ samomorilcev je z nedo-
končano osnovno šolo, najmanj pa
intelektualcev. Emocionalno in in-
telektualno siromašnejše prebival-
stvo hitreje zapada v duševne krize,
ker je prežeto z intenzivnimi občut-
ki zgrešenosti svojega življenja in
brezizhodnostjo trenutne situacije.
Med samomorilci je veliko mla-
dih, izstopajo pa alkoholiki, ki v 43
odstotkih končajo s samomorom.
Po večini so miljejski pivci, kajti
navade krajev igrajo tu odločilno
vlogo.
Samomorilci v 91 odstotkih opra-
vijo dejanje doma ali v bližnji okoli-
ci in največkrat podnevi, med 9. in
15. uro. To je dragocen podatek za
telefonski klic, ko se bo oblikoval za
celjsko območje.
Pomlad je za samomorilce najhuj-
še letno obdobje, sledi mu poletje,
predvsem mesec avgust. Največ lju-
di opravi samomor z obešanjem,
sledijo zastrupitve in utopitve.
Na celjskem območju napravijo v
95 odstotkih samomor Slovenci,
preostali so doseljenci iz bratskih
republik. Med njimi je bil samo
eden, ki je prišel v Slovenijo zato,
da je napravil samomor pri hčerki.
Komunalna psihiatrija po
občinah
Izrazito visok odstotek samomo-
rov na celjskem območju, ki je na
samem vrhu svetovne lestvice ter
prav tako stvaren podatek o razšir-
jenosti alkoholizma na Celjskem,
opozarja ne samo strokovnjake
temveč tudi ostale službe, ki jim ni
vseeno, kako se uničuje naše prebi-
valstvo na območju, da nekaj ukre-
nejo. Razmišljajo v smeri, da je po-
trebno psihiatrično službo za obole-
le ljudi uvesti tam, kjer živijo in de-
lajo. Pri tem aktivna udeležba poli-
tične skupnosti ne bi smela biti izv-
zeta. Nujna je koordinacija ukrepov
vseh psihiatričnih služb z ostalimi,
kot so socialistična zveza. Center za
socialno delo ter krajevne skup-
nosti. Odgovornost za uspešnost pa
se porazdeli na vse.
Naj kot primer navedemo, da so v
Ameriki že uzakonili takšen način
dela, v Franciji imajo podobnega, v
SSSR pa ga že izvajajo preko 60 let.
Na območju osmih občin bi lahko
razvijali ekstrahospitalno psihiatri-
čno službo po principih komunalne
psihiatrične službe tako, da bi bih v
Celju: Psihiatrični dispanzer. Di-
spanzer za bolezni odvisnosti in
Center za pomoč v krizi
V posameznih občinah celjskega
območja pa ekipe, ki bi jih sestav-
ljali: psihiater, psiholog in socialni
delavec, skrbele pa bi za celotno
psihično zdravje bolnika.
Življenje starejših zakoncev, ka-
terima so otroci že zleteli z gnez-
da, je potekalo vzorno. Vezi, stka-
ne iz težav vsakdana, več let zapo-
vrstjo, so postale še močnejše, ko
je eden od zakoncev zbolel za ra-
kom. Moževe bolečine so bile la-
jšane z ljubeznijo žene, ki je vede-
la za bolezen in odštevala dneve,
ure...
Po moževi smrti se je zlomila,
poskušala je napraviti samomor.
Zdelo se ji je, da je otroci ne
marajo, celo, da se ji zoperstavlja-
jo, čeprav so ji hoteli v stiski po-
magati.
Jezna na ves svet je odšla na
obisk k sorodnikom v Nemčijo, od
koder se ni vrnila z nič boljšimi
občutki.
Nekakšen egoizem se je naselil v
njej. Hotela je, da jo otroci tako
negujejo kot je ona prej negovala
moža.
V razgovoru v ambulanti za po-
moč v duševni stiski, kamor je
zdravnica poklicala njeno hčerko,
je ta osvetlila materino odvisnost,
željo, da hoče imeti ob sebi vse tri
otroke, čeprav imajo ti svoje dru-
žine.
Petinšestdesetletna mati je po-
stala nasilna, strgati je hotela am-
bulantni popis. Hospitalizirali so
jo.
Po nekaj mesecih zdravljenja
ter počitka v sanatoriju, je našla
notranji mir in se sprijaznila z živ-
ljenjem, ki ga bo morala zdaj obo-
gateti z nečim, kar ji bo prineslo
zadovoljstvo.
Že od rane mladosti, pravzaprav
že v otroštvu, se šestnajstletna
srednješolka spopada sama s se-
boj. Otrok ločenih staršev je. Mati
je po ločitvi odšla v Nemčijo, ma-
lo hčerkico pa je prepustila svoji
materi v vzgojo in skrb. A stara in
bolehna babica ji ni bila več kos,
zato jo je oddala v domsko oskrbo.
Za dekletce so nastopile nove
težave, treba se je bilo prilagoditi
skupnemu življenju s sovrstnica-
mi. Tudi klic ljubezni se je vzdra-
mil v njej in ko sta prišla s prijate-
ljem v konflikt, ga je skušala reši-
ti tako, da si je hotela vzeti živ-
ljenje ...
Rešili so jo, napotili v ambulan-
to za pomoč v duševni stiski in že
po štirih razgovorih s strokovnja-
kinjo je deklica našla pot iz stiske
sama.
Pri zadnjem pregledu je bil njen
pogled že svetal, kljub temu, da še
slabo spi. Ni je več strah...
Lik boga Janusa je emblem za
mednarodno organizacijo pre-
prečevanja samomorilstva.
Bog Janus je s temno stranjo
obraza obrnjen k smrti, s svetlo
stranjo pa se obrača v okolico, da
mu pomaga živeti, ali drugače -
bolje živeti.
Ambulanta za
pomoč v
duševni stiski
Zaradi velikega števila
socialno psihiatrične obo-
lelosti na celjskem obmo-
čju se je v okviru psihia-
tričnega dispanzerja v Ce-
lju ustanovila ambulanta
za pomoč v duševni
stiski.
Stanje duševne krize ni
nujno bolezensko in ga
zato v življenju večkrat
preživljamo. Občasno pa
notranja stiska človeka
povzroča psihične nape-
tosti do stopnje, da je
ogroženo njegovo psihi-
čno ravnovesje. V taki si-
tuaciji potrebujemo po-
moč in prav ambulanta v
Celju je namenjena za hi-
tro reševanje v takih pri-
merih. Pri svojem delu je
redno v stikih s službami
na terenu.
Terapija v ambulanti se
omeji na reševanje krizne
situacije človeka (največ
4 do 5 kontaktov). Če pa
bi kriza še trajala, ga bo
zdravnik osebno napotil
v ustrezno drugo ambu-
lanto ali oddelek. Prav ta-
ko je neizogibna družin-
ska teirapija. Verjetno bo
potrebno vpeljati tudi
skupinsko terapijo pri
določenih skupinah ogro-
ženih oseb, predvsem s
samomorilskimi nag-
nenji.
Ambulanta za pomoč v
duševni stiski je odprta
vsak dan v dopoldan-
skem času. Vodi jo psi-
hiater dr. Cvijeta Pahlji-
na. Z željami se lahko
oglasite osebno ali po te-
lefonu 26-113, int. 307.
Slinasta bas
Zmagati v teku kjer si že vn
obsojen gledati sotekmovalcu
bet je popolna iluzija. A ne v^
Nekoč so polži, globoko pre;
ni v svoje »dirkalne« sposob
napovedali tekmo zajcem. Zaj
polži so bili namreč zaposleni
delovni sredini, kjer je bil U
vsakdanjega dognanja najM
popolnosti. Le tisti z pismenil
trdilom, da so resnično najhil
so lahko zasedli boljše polt
Marsikdo se bo vprašal, kal
sploh mogoče, da so polži (zna
svoji počasnosti) sploh priš
misel napovedati tekmo za
znanim po svojih brzinskih la
stih.
Odgovor je za vsakogar, ki
stvar pozna, nadvse enosU
Važnejše od brzine same je bil
smeno potrdilo o brzini. Nap«
dan tekmovanja. Zajci upravi i
prepričani v svoje tekmovali}«;
sobnosti, so si celo nadeli spri®
ce in nataknili štartne štet |
Polži pa so v vsej svoji pot
slinasti pojavi takoj po znal
pričetek tekme počasi odslinjl
lju nasproti. Pravzaprav niti
startali ampak so oddrseli 1
tribuni za zmagovalce.
Ko so zajci pridrveli z vii
dvignjenimi ušesi zmagoslavij
cilja, so onemeli. Vsi polžji te*
valci so že imeli medalje znia^
cev. Naj so zajci še tako prot^
li, vse je bilo zaman.
Glavni sodnik in obenero
predsednik komisije za pritoi®
še samo formalno razglasil ^
valce in zajce požrl...
Nauk: Tudi, če si prvi še nisli
govalec, če se ne znaš prislin'
AMADEO DO^
ilOSS
NOVI TEDNIK - STRAN 13
li toliko sreče, da hi Jim pljunil v obraz
mčaku Iz Tlak Je požar uničil hlev. Zdaj ga dolžijo mučenja živali
1 Plavčaku, kmetu iz
Šrnarski krajevni skup-
jjiačka ffora, je sreča za-
lila hrbet. Zadnje čase
flliko ne pogleda več, da
^o pljunil V obraz. Pa
^mak po sreči pljuval,
^k dan upa, da le pride
l^pec povasovat.
Borci za zaščito
živali
Zopet nas je obiskala Joži-
ca Vrhnjakova in društva za
varstvo živali v Celju. Kaj
nam bo tokrat povedala?
Kam nas bo usmerila? S
kratkim pisemcem, ki ji ga je
poslal Slavko Jerič, miličnik
iz Rogaške Slatine, je prišla.
Da bi zaščitila živino, ki trpi
od lakote. Odločili smo se,
da poj demo skupaj v Tlake,
kjer naj bi kmet Plavčak tr-
pinčil živino. Se bo zopet po-
kazalo, da je žival na bolj-
šem, ker ima društvo, ki se
zanjo pobriga? In kakorkoli
se že to bogokletno sliši, bi
bilo takšno društvo včasih
potrebno tudi za človeka. V
primeru Plavčak so nas takš-
ne misli, hočeš, nočeš, vse-
skozi spremljale.
Raje ne v hišo
Štiije smo prišli tisto do-
poldne k Alojzu Plavčaku v
Tlake: Alojz Bornšek, pred-
sednik društva za varstvo ži-
vali iz Celja, Jožica Vrhnjak,
članica društva, miličnik
Slavko Jerič, vodja varnost-
nega okoliša za krajevni
skupnosti Stojno selo in Do-
načka gora in jaz. Spoznati
smo želeli človeka, čigar živi-
na trpi zaradi lakote. Da živi-
no trpinči, ga niti v mislih
nismo hoteli vnaprej obso-
diti.
Z ženo Jožefo sta bila do-
ma. Pelje nas v prostor, ki to
hlev ni. Prvzaprav je to nek-
danji svinjak v sestrini hiši.
V	poltemi vidimo štiri krave,
katerih skelet je jasno viden.
V	kotu se gnetejo trije puj-
ski. Dileme ni. Živina trpi la-
koto. Jasno je tudi, da je ta
živina čista.
Predlagam, da sedemo v
hišo in se pogovorimo. Alojz
Plavčak je v zadregi. »Naša
hiša je v slabem, kaj če kaj
pade po vas.« Vprašam ga,
kjer potem živi s svojo druži-
no. »Malo v naši hiši, največ
pa pri sestri tule zraven. Sem
imel lani vse pripravljeno, da
našo hišo popravim, ojačam
temelje in jo prekrijem z no-
vo streho, pa je vse pogore-
lo«, se opravičuje, potem pa
sedeva na desko, ki jo je od
tal dvignil z dvema grčama.
Tudi tako ^e dobro.
Zgodha Alojza
Sirotnika
Alojzu Plavčaku, njegovi
ženi Jožefi in trem otrokom
ni nikoli prav dobro šlo. Pa
so bili vseeno za silo zado-
voljni. Z nekaj zemlje in živi-
no se je dalo shajati. Pred
tremi leti se je Alojz odločil,
da najprej poskrbi za živino.
Hlev je bil star, streha je že
puščala, marsikaj je bilo tre-
ba popraviti, izboljšati. Ves
prigarani denarje hranil, ku-
poval gradbeni material, les
je nasekal v domači hosti. Pa
je ratalo. Živina je imela tako
rekoč novo štalo. Najprej ži-
vina, potem mi, si je rekel,
ko je ugibal, česa se najprej
lotiti: ali propadajoče hiše ali
gospodarskega poslopja s
hlevom. Vse je kazalo, kot da
se bo življenje Plavčakovih
obrnilo na bolje.
Zopet je začel garati, mate-
rial in les vkup spravljati. To
pot za hišo. Da jih ne bo več
strah živeti pod trhlim tra-
movjem. Material za gradnjo
je varno spravljal v obnovlje-
nem^ gospodarskem poslop-
ju. Že je kazalo, da ga bo
kmalu dovolj za pričetek
gradnje. Gospodarski objekt
je bil tako velik, da je vanj
spravil vse, kar je bilo kaj
vredno. Lepo je bila sprav-
ljena kmetijška mehanizaci-
ja, kolikor jo je premogel, pa
delovno orodje. Na suhem je
bila lepo spravljena krma za
živino. V novih hrastovih
skrinjah je počivala pšenica,
koruza, ajda, ječmen. Ni bilo
veliko, a dovolj za družino in
za živinče.
Pa je prišel deseti julij. Te-
ga . lanskega datuma se bo
Alojz Plavčak z družino spo-
minjal vse življenje. Takrat
se je vse grdo zasukalo.
Na nekoliko oddaljeni nji-
vi so bili vsi, ko se je nad
domačijo pričel valiti dim.
Še predno je bilo mogoče kaj
ukreniti, je pogorelo gospo-
darsko poslopje s hlevom.
Zgorela je stiskalnica, sadni
mlin, mešalec, cirkularka,
okoli dvajset kubikov hra-
stovega lesa za ostrešje, na-
menjeno obnovi stare do-
mače hiše. Zgorele so hrasto-
ve skrinje s pšenico, ajdo, je-
čmenom. Zgorela je koruza.
Zgorela je vsa krma za živi-
no. Alojz Plavčak ni imel
ničesar več, razen žene, treh
doraščajočih otrok in živine.
»Otroci so še
kar...«
Krompir in fižol mlatijo, za
praznike si privoščijo meso
od domačega prašičjega za-
kola. Krave nimajo kaj jesti,
mleka je komajda^dovolj za
domače potrebe. Še lani so
živeli od oddaje mleka in do-
mačih pridelkov. Vsi trije
otroci hodijo v šolo. Tinika,
najstarejša, hodi v osmi raz-
red, Simon je leto dni mlajši,
Štefan pa je prvošolček.
»Kako pa kaj otroci, se do-
bro učijo?«, vprašam. »No ja,
še kar so«, je kratek. Pomi-
slim, da se težko učijo, da ih
kmečko delo preveč odvrača
od učenja. Pa izbezam iz nje-
ga, da je Tinika odličnjaki-
nja, da lepo riše in daje dobi-
la v Mariboru lepo priznanje.
Da je bila med najboljšimi
tremi v Jugoslaviji v risanju.
Kakšno priznanje je to bilo,
Alojz ne ve povedati. Tinika
bi šla rada v srednjo medi-
cinsko šolo v Celje. Za šti-
pendijo se boji, če jo bo dobi-
la. Obraz se mu očitno razve-
dri, ko mu rečem, da štipen-
dijo Tinika mora dobiti, da
bi bilo sila narobe, če bi v
občini njeno prošnjo odbili.
Simon bi bil rad kmetova-
lec. Dober je, prav dober, ka-
kor nanese. »V skrajšan pro-
gram ga bomo dah, da bo
čim prej gotov«, računa
Alojz. Najmlajši, Štefan, ki
se prav tako lahko pohvali z
lepimi šolskimi ocenami, pa
bi bil rad zdaj elektrikar,
zdaj šofer, pa za peka bi šel
in mehanika.
Trije Plavčakovi otroci ni-
majo časa za učenje. Ko so
doma, delajo. Za vsako delo
je treba prijeti. Še dobro, da
imajo v šoli dobro in zastonj
malico. Sploh so v osnovni
šoli Edvarda Kardelja v Ro-
gatcu pozorni in skrbni do
Plavčakovih otrok.
Kravo odri, potem pa
Jo zakopal
Plavčak vije roke, ne vidi
izhoda. Hrane za živino je že
davno zmanjkalo. Druga
košnja je hitro pošla. S
košem jo je nosil k sosedom
spravit. Ko je krme zmanjka-
lo, je začel prositi. Zima je
bila huda, dolga, sosedje vse
manj darežljivi. So pomaga-
li! Nekateri toliko, kolikor so
zmogli, drugi le toliko, koli-
kor so hoteli. Ganilo je le naj-
bližje sosede, bolj oddaljenih
ni več skrbelo. Alojz Plavčak
je skroinen, vsakomur je
hvaležen, za vsak koš slame,
za koruznico, tudi gnilo, ki jo
mora posušiti, da utiša krav-
je mukanje.
Ni še dolgo tega, kar se mu
je ena krava odvezala. Prišla
je do gmote perlita in ga
načela. V treh dneh je v hu-
dih mukah poginila. Da bi
dobil kakšen dinar, je kravo
odri, potem pa jo kar sam
zakopal na domačem zem-
ljišču. Da je s tem storil kaz-
nivo dejanje, se mu bržčas
niti sanjalo ni.
Miličnik Je
opozoril...
Slavko Jerič se na terenu
često srečuje s takšnimi in
podobnimi prizori. Takšne
stvari ga prizadenejo. Opozo-
ril je celjsko društvo za var-
stvo živali. Postaja milice.
oddelek Rogaška Slatina,
pa je poslala poročilo šmar-
skemu občinskemu inšpek-
toratu. Veterinarski inšpek-
tor je odgovoril: »Zavračam
vam poročilo z ugotovitvijo,
da mučenje živali ni v pri-
stojnosti veterinarskega inš-
pektoija, ampak organov mi-
lice. Zadeva se rešuje po za-
konu o javnem redu in miru.
V pristojnosti veterinaskega
inšpektorja pa je zakopava-
nje poginule živah na nedo-
voljenem mestu, zaradi tega
bo za to zadevo proti ome-
njeni stranki uveden posto-
pek.« Kratko, jedrnato, ne-
življenjsko, administrativno.
Ta odgovor je miličnik
Slavko Jerič takole komenti-
ral: »Precej hodim okoli lju-
di, in če vidim, da so ljudje v
stiski, jim žehm pomagati.
Moja dolžnost je bila, da o
stanju pri Plavčakovih na-
pišem poročilo, seveda pa
sem pričakoval drugačno
reakcijo. Kaj bomo s tem na-
redih, če Plavčaka zaradi
mučenja živine prijavimo so-
dniku za prekrške? Da za ži-
vino ne skrbi, tega ne more-
mo reči. Ni sam kriv, če nima
dovolj hrane zanjo, če ga je
doletela nesreča. Pristojna
inšepkcijska služba bi se
morala bolje pozanimati, za
kaj gre. Človeku je treba po-
magati, ne pa ga spraviti
pred sodnika.«
Dileme, dileme...
Smo Alojzu Plavčaku in
njegovi družini res vsi dovolj
pomagali? Krajevna skup-
nost Donačka gora je prva
priskočila na pomoč s tremi
starimi milijoni, Hmezadov
KK Šmaije pri Jelšah je pri-
skrbel načrte za novo gospo-
darsko poslopje in prispeval
40 milijonov razmeroma
ugodnega posojila. Občina
Šmarje mu je za gradnjo po-
darila 25 starih milijonov. Ne
bi mogli reči, da v občini in v
krajevni skupnosti niso po-
magali.
Plavčakova živina je že
dolgo lačna, že dolgo hira,
Plavčakov novi hlev se je
ustavil, gradnja se ne prema-
kne več, ker ni denarja, v hi-
pu ga je zmanjkalo za nada
Ijevanje gradnje. Alojz Pla-
včak tarna, solze mu polzc
po obrazu, ker se mu lačna
živina smili,., ker ni mleka,
ker ni denaija za življenje.
»Pri sosedih že kaj dobim,
pa ni tista kvaliteta, kot bi
morala biti. Vsak le gleda
najprej na svojo živino. Ne
morem kar naprej prosjačiti.
Včasih zmeljem koruzo, pa
otrobe dodam, kar mi je
ostalo od zadnje letine, zato,
da živina pride malo k sebi.
Ta mesec bo treba še zdržati,
potem pa bo detelja.«
Plavčakovi niso edini, ki
so pogoreh. Za veliko podo-
bnih primerov smo že slišali.
Takrat smo pisali o sosedih,
ki so kot eden stopili v akci-
jo, zidali, prinašali potrebno,
živeli z nesrečo prizadetih.
Nova hiša je kmalu zrasla,
tudi hlev. Pisali so o pravem
odnosu človeka, ki je v sti-
ski. Za Plavčakovo sosed-
stvo, bližnje in zlasti daljno,
žal, to ne moremo reči.
Zakaj ni dal Alojz Plavčak
svoje živine v rejo? Njegov
odgovor je lahko razumeti.
»Nisem si upal dati živine od
sebe, ker sem se bal, da je ne
dobim več nazaj. Če pa bi jo
prodal le s čim bi si potem
lahko kupil drugo?«
Poslovimo se od Alojza
Plavčaka in njegove družine,
ker smo za koga morda že
preveč povedali. V tem tre-
nutku upamo samo to, da bo
detelja čimprej pogledala iz
zemlje, da si bo Plavčak od-
dahnil in da mu zaradi muče-
nja svoje živine, ki jo ima
rad, ne bo treba pred sodni-
ka za prekrške.
MARJELA AGREŽ
Alojz Plavčak je koope-
rant Kmetijskega kombina-
ta Šmarje pri Jelšah. Člo-
vek skoraj ne more verjeti,
da njegova živina hira od
lakote. Če bi se bil kmetij-
ski pospeševalec vsaj en-
krat oglasil pri Plačakovih,
bi akcija morala steči, po-
moč, hrana za živino bi mo-
rala priti!
9 novega hleva obupuje. Potrebuje pomoč, z lastnimi rokami ne zmore več, začelo se bo delo
ludi, sosedov ne bo več blizu. Bo vsaj detelja pravi čas zrasla?
Alojz Plavčak: »Sosedje so pomagali,
kolikor so mogli, kar naprej pa jih ne
morem nadlegovati in prositi... Živi-
ni pa se ne morem odreči. Le kako bi
kasneje kupil drugo!*
Sosed Jože Plavčak: »Sosedje so poma-
gali za prvo silo. Ljudje tod okoli niso
premožni. Pomagali so z delom pri
gradnji. Nekateri, ki bi lahko, pa niso
hoteli...*
Alojz Bomšek, predsednik društva za
varstvo živali Celje: »Mislim, da je
potrebna široka akcija. Marsikdo bi
lahko Plavčakovim kaj podaril.*
14. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Moj prosti čas
Ko opravim vse potrebno za
šolo in dom, imam nekaj časa sa-
mo zase. Grem v devno sobo, se-
dem na fotelj in berem knjigo.
Ko se naveličam, grem ven in se
malo sprehodim. Dolgo hodim
po gozdu. Nato se obrnem in
grem nazaj domov. Pripravim si
malico, jo pojem in grem k sta-
rim mami. Tam se učim igrat har-
moniko. Vadim eno uro. Nato
grem domov in gledam televizi-
jo. Ko je čas, grem spat, naslednji
dan pa se vse začne znova.
Ob sredah obiskujem folklorni
krožek. Žal mi je, da ga nismo
imeli že prej in sem ga pričela
obiskovati šele v osmem razredu,
ko zapuščam šolo. Morda bom
nadaljevala s tem krožkom tudi
potem, ko bom že v službi.
BRANKA RAZGORŠEK, 8.a
OŠ XIV. divizije
TITOVO VELENJE
MoJa soba
Tri leta sem bila stara, ko smo
Se iz Celja preselili v novo hišo.
Končana je bila le ena otroška
^oba, ki sva si jo delila z bratom
Vitom. Nato sem dobila še sestri-
co in bratca. Ati se je odločil, da
bomo v zgornjem delu hiše do-
gradili sobe in kopalnico za otro-
ke. Z Vitom sva bila tega zelo
vesela, saj sva vedela, da bova
dobila vsak svoj prostor. Težko
sem dočak£ila dan, ko so bile so-
be gotove. Najlepšo, z balkonom
in čudovitim razgledom, je seve-
da dobil Vito, ker je najstarejši.
Meni pa je bila dodeljena najve-
čja soba v drugem delu hiše.
Vse se mi je zdelo tako čudovi-
to, da sem od veselja v svoji sobi
obsedela kar za nek£g časa. Dobi-
la sem svoj kotiček - svoje kralje-
stvo.!
Na stenah visijo slike, ki sem
jih narisala od prvega do petega
razreda. Pri oknu imam pisalno
mizo. V njej je mnogo predalov
in v njih je marsikaj. Ob mizi
imam posteljo. Na njej premiš-
ljujem in preibram knjige, pa tu-
di spim - se razume.
Posebnost moje sobe so zebra-
sti škijančki, ki jih imam v klet-
ki. Dobila sem jih iz Nemčije,
samca.in samico. Najbolj vesela
sem bila, ko sta dobila štiri mla-
dičke. Skrbno jih hranim in jim
čistim kletko. Imago tudi banjo, v
kateri se zelo radi kopajo. Ve-
čkrat jih izpustim iz kletke, da
prosto letžgo po sobi.
Moja soba je tudi skrivališče. V
njej se najde marsikaj, za kar ne
ve nihče drug, kot samo jaz. Ka-
dar sem žalostna, se rada za-
tečem v mojo sobo in premišlju-
jem o vsem mogočem. Tudi ko se
vesela in praznujem svoj rojstni
dan, povabim prijateljice v svoje
malo kraljestvo. Srečna sem, da
imam svoj kotiček, ki ga večkrat
delim s sestrico in ml^šim
bratcem.
VESNA ZALOŽNIK, 6.c
OŠ VOJNIK
Kazen
Krasno! Zopet moram napisati spis za kazen. Da-
nes namreč zaradi pretepa. In vse to po Frančkovi
krivdi. No, takole je bilo.
Bilo je pri slovenščini. Tovarišica nam je razlaga-
la, po katerem sklanjatvenem vzorcu sklanjamo
smostalnik pljuča in nas pri tem seveda, srdito
gledala. Zakaj? Zato pač, ker smo ta samostalnik in
še cel kup drugih sklanjali že v šestem razredu in bi
to v naših pametnih glavah, da ne napišem bučah,
moralo ostati. Da vam ne bi preveč razlagala, kako-
pametne glave imamo, gremo naprej. No, in med-
tem ko nam je tovarišica strastno razlagala, je Fra-
nček, moj znanec, saj sedi za menoj, rinil na moj
stol svoje prašne copate in seveda tudi noge zraven.
Pa saj nič ne rečem, če bi imel vs^ čiste! Ko sem se
obrnila nazaj, se mi je pa še režal na vse pretege!
Joj, kako bi ga počila! To pa seveda ni šlo, kajti če bi
me tovarišica videla, potem mi ne bi kazalo nič
dobrega. No, zvezek bi mu pa vseeno lahko poče-
čkala. In ko sem končno narisala na njegov zvezek
majhno, mikroskopsko pikico, se je tovarišica obr-
nila od table. In sedaj čisto nič kriva pišem tale spis.
Vam še povem, kaj mi je rekla tovarišica: »Bože-
na, če bi bila jaz na tvojem mestu, bi ga po pouku
prebunkala.« Tako je rekla. Tovarišica je torej le
vedela, da nisem vsega kriva jaz. Tolaži me vsaj to,
da mora tudi Franček napisati spis o tem pripet-
li^u.
O prebunkanju bom še premislila.
BOŽENA SADAR, 7.c
OŠ Primož Trubar, Laško
Hrček
Dobil sem hrčka. Ime sem mu
dal Miki. Ima zelo mehko dlako.
Zjutraj me zbudi, ko lušči orehe.
Zbudim se in ga pobožam. Sam
ga hranim.
DARKO BOMBEK, 1. c
OŠ ZREČE
strelovod
Pri nas bomo naredili strelo-
vod. Ker smo bolj na hribu, je
bolj nevarno, da pride do udara
strele in s tem do požara. Za stre-
lovod smo najprej skopali 360
metrov dolg, 60 centimetrov glo-
bok in 50 centimetrov širok ja-
rek. Delo je bilo zelo naporno,
prišli so nam pomagat sorodniki.
Kupili smo valjenec, ki nam gaje
položil tovariš iz Radio centra.
Potem smo ta jarek zasuli z zem-
ljo. Spomladi pa bomo delali na-
peljavo po strehi. To bo precej
stalo. Samo 90 odstotkov je mož-
nosti, da nas strelovod obvaruje
strele, pa oče pravi, da je tudi to
veliko.
Poleti bomo ponoči, kadar bo
nevihta, bolj mirno spali. Poseb-
no si bo oddahnila mama, ker jo
je tako strah strele.
PAVEL UNGAR, 4. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Mucek Miki
Mucek Miki,
kje si bil?
Pri sosedi
mleko pil.
Kaj soseda
rekla je?
Lop po hrbtu
dala je.
Kaj boš pa
sedaj storil?
Na rebra mavec
bom dobil.
ZINKA STEGNE, 6.b
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Pioniril fotografirajo
Nekaj več kot meso dni imate še časa, da nam pokažete
kako in kaj ste letos fotografirali, kaj ste se naučili v naši
mali šoli fotografije.
Komisija sestavljena iz fotografskih delavcev foto kino
kluba Celje, Fotolika in Novega Tednika bo izbrala najboljše
(fotoaparat za nagrado je že pripravljen) in izbrala posnetke
za zaključno razstavo. V okviru otroškega vrtiljka se bomo
potem tudi dobili na zaključni prireditvi (snemal jo bo tudi
Radio Celje) in razdelili priznanja.
Manj časa pa imate za sodelovanje v razpisu za fotografsko
razstavo, ki bo organizirana v času tedna starejših občanov.
Fotografije, ki prikazujejo življenje in delo starejših, spreje-
mamo do konca tega meseca, občinska zveza prijateljev
mladine pa bo pet najboljših nagradila. V času tedna starej-
ših bodo razstavo odprli v Muzeju revolucije v Celju.
Fotografijo, ki jo danes objavljamo, nam je poslal Janez
Zalar iz osnovne šole Edvarda Kardelja v Slovenskih
Konjicah. Slikal je z potegom, kar mu je lepo izrisalo motor,
malce je tudi postavil aparat postrani, kar daje občutek
precejšnjega naklona travnika. Sicer pa bi priporočal izrez,
kakršnega smo mi narisali. Posnetek smo s tem »napolnili«.
Janeza prosimo, da nam takšnega še enkrat izdela, če želi da
pride v izbor za zaključno razstavo.
Urednik fotografije
Atkina zanka
Atka, Beba in Caci urejajo okolje. Sadijo dre-
vesca. Atka posadi v eni uri 4 drevesca, Beba 3,
Caci pa 5 drevesc. V koliko urah bodo posadili 60
drevesc?
Odgovor napiši na dopisnico in jo poš^i na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Pri žrebu za
nagrado AERA bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki
bodo prispele na naš naslov do torka, 16. aprila 1985.
Rešitev iz prejšr^je številke pa je takšna: če ste pravilno
premešah črke, ste dobih besede PEPELNIK, MAREC,
DANES, PERO, MAJ, APRIL. Iz teh besed ste morali
izbrati IvlAREC, APRIL, MAJ, ker so to trije pomladni
meseci.
Nagrado dobi: Marko Vovk, Planina 63, Planina pri
Sevnici, 63225
DO »VRVICA«
TOVARNA TRAKOV IN
OKRASKOV
CELJE
Komisija za medsebojna razmerja in družbeni
standard
objavlja
prosta dela in naloge:
Potnik-koordinator
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	srednja strokovna izobrazba ekonomske ali ko-
mercialne smeri
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B kategorije.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Delo združujemo za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in z opisom
dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v roku 8 dni
po objavi na naslov: DO »VRVICA« tovarna trakov in
okraskov, Kosova ulica 14, Celje. Kandidate bomo o
izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
OGP »REMONT« Celje, p. o.
Oblakova 32
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju in
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Opravljanje zidarskih del
(več delavcev VK, KV, PK in NK)
Pogoj: poklicna šola ali priučitev v stroki ter zdrav-
stvena sposobnost.
2.	Opravljanje tesarskih del
(1 KV delavec)
Pogoj: poklicna šola ali priučitev z delovnimi izkuš-
njami.
3.	Opravljanje ključavničarskih del
(1 Kv delavec)
Pogoj: poklicna šola, zaželene delovne izkušnje.
4.	Opravljanje slikopleskarskih del
(3 KV delavci)
Pogoj: poklicna šola, zaželene delovne izkušnje.
5.	Opravljanje del z gradbeno
mehanizacijo
(4 delavci)
Pogoj: opravljen izpit za strojnika kompresorista in
bagerista.
Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim
časom s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela.
S stanovanji ne razpolagamo!
Prijave sprejema ustno ali pismeno tajništvo podjetja
do zasedbe omenjenih opravil.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
HMEZAD AGRINA
TOZD MALOPRODAJA
Po sklepu Delavskega sveta TOZD-a se
objavlja
licitacija
naslednja osnovna sredstva:
-	licitacija bo dne 13. 4. 1985 ob 9" v blagovnici Hmezad
v Žalcu,
-	pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse družbeno-
pravne in polnoletne fizične osebe,
-	interesenti morajo na licitaciji prisostvovati osebno, v
nasprotnem primeru morajo predložiti overjeno pisno
pooblastilo,
-	udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije
plačati 20% kavcijo od začetne cene,
-	izlicitirani znesek mora kupec plačati v roku 10. dni po
licitaciji,
-	licitacija bo potekala po načelu »Videno - kupljeno« in
kasnejših reklamacij ne upoštevamo,
-	vse začetne cene so brez prometnega davka, na kon-
čno ceno kupec plača prometni davek,
-	ogled osnovnih sredstev je možen v petek od 7-19^ in v
soboto od 7-9^!
HMEZAD AGRINA«
TOZD MALOPRODAJA
11. APRIL 1985
NOVI TEONIK - STRAN 15
• Štefan M. je sprva mi-
lil, da je sklenil dober po-
el, ko je ukradel osebni av-
jrnobil Štefanu G. in po-
jrn prodal za nekaj več kot
est starih milijonov. Ven-
ar pa so ga miličniki kaj
itro odkrili; Štefan G. je
obil nazaj svoj avtomobil,
ihkoverni kupec je zaen-
rat ob avto in denar, Šte-
in M. pa čaka na poziv za
odno obravnavo.
• Friderik L. in Dušan J.
ečkrat prespita na kakš-
lem kozolcu. Prejšnji te-
len sta prenočila na kozol-
u na Hudinji. Izkazala pa
ta se za precej nevljudna
ostača, saj sta lastniku ko-
jlca mimogrede izmakni-
3 še polnilec za akumula-
cije in ga takoj »pretopila«
denar. Miličniki so polni-
jo že vrnili lastniku, za Fri-
lerika in Dušana pa sreča-
ije s sodnikom ne bo nič
lovega.
• V petek zvečer se je iz-
azcl Nedeljko L., varnost-
ik V Kovinotehni. Zalotil
t Miroslava M. z Ljubljan-
ice ceste v Celju, ko je po-
kušal ukrasti pohištveno
lelezo. Nedeljko je prijel ta-
u in ga izročil miličnikom.
•	Neznani ljubitelj rož je
rejšnji petek zvečer s ho-
nika v Pohorski ulici 4
dnesel približno dvajset
mčnic. Neznanec očitno
ilja na eno vidnejših na-
[rad na letošnjem tekmo-
laju za najlepše urejeno
kolje, stanovalci bloka v
fohorski 4 pa še vedno
ipajo, da bodo miličniki
dkrili neznanega tatu in
ia bodo dobili svoje lon-
nice, na katere so bili tako
lonosni, kmalu nazaj.
•	Jugoslav T. se je v so-
oto zvečer prepiral z ženo,
otem pa se mu je zdelo, da
z besedami ne more vse-
a dopovedati. V pretepu je
eno lažje ranil, pri tem pa
ovzročil tudi precej hru-
a, ki je motil sosede,
'mes so posegli miličniki,
ugoslav pa bo moral vzro-
e svojega hrupnega počet-
i razlagati sodniku za pre-
rške.
S.Š.
Vse več nesreč s traktorji
smmammMmmmmam^mmmmmm^mK^mtmmmmmmmmmmmm
Miličniki opozarjajo, da bi vsi, tudi neregistrirani traktorji
morali Imeti vgrajene varnostne loke
Nesreč s traktorji na
našem območju je vsako le-
to več. Samo lani so mili-
čniki na cestah zabeležili 24
prometnih nesreč traktori-
stov (leto poprej le 12), še
več pa je delovnih nesreč s
traktorji.
Zadnja hujša delovna nez-
goda s traktorjem je, bila
prejšnjo soboto v Bodriši va-
si v šmarski občini. Tam je
24-letni Franc Pepelnik po-
magal kopati jarke pri vino-
gradu Vinku Zoganu. Po ko-
nčanem delu je Pepelnik ho-
tel odpeljati traktor, vendar
pa je na preveč nagnjenem
terenu vozilo začelo drseti:
Pepelnik je dodal plin, trak-
tor pa se je prevrnil na vozni-
ka. Dobil je tako hude po-
škodbe, daje še isti dan umrl
v celjski bolnišnici.
Podobnih manjših nesreč
pri delu s traktorji je bilo te
dni na našem območju še ne-
kaj, zato miličniki opozarjajo
na večjo previdnost, še pose-
bej pri delu na nagnjenih te-
renih, kjer voznik ne bi smel
precenjevati svojih sposob-
nosti in pa sposobnosti vozi-
la. Prav tako naj bi traktori-
sti upoštevali, da se poleg
njih na vozilu in na prikolici
ne smejo voziti drugi ljudje,
še predvsem otroci, saj je bi-
lo nekaj nesreč tudi že zaradi
takšnih neprevidnosti.
Medtem, ko morajo imeti
vsi traktoiji, ki so registrira-
ni, kabino ali pa varnostni
lok, pa seveda nihče nima
nadzora nad tem, kako je z
neregistriranimi traktorji.
Miličniki opozarjajo, da ne
gre za kakšno papirnato do-
ločilo, ampak pomeni lok
predvsem večjo varnost
traktoristov, zato bi ga mora-
li imeti tudi na neregistrira-
nih traktorjih, saj lahko ob
morebitni nesreči voznika
obvaruje hujših poškodb.
S. ŠROT
PROMETNE
NESREČE ;
Umrl v bolnišnici
Po lokalni cesti iz Sp.
Rečice je zapeljal na regio-
nalno cesto voznik kolesa na
pomožni motor MAKS
BANKO, 77, iz Rečice. Iz
smeri ljubnega je pripeljal z
osebnim avtomobilom JO-
ŽE KRUMPAČNIK, 30, iz
Varpolja, ki je Banka zbil.
Prepeljali so ga v celjsko bol-
nišnico, kjer je kmalu umrl.
s kolesom v
prikolico
Po makedamski cesti z av-
tobusne postaje v Celju je
kolesar FRANC ŽUMER, 31,
iz Celja zapeljal na Maribor-
sko cesto pri hotelu Celeia in
se zaletel v prikohco tovor-
njaka, ki gaje mimo pripeljal
STANISLAV OSTERMAN,
37, iz Celja, Kolesar se je pri
padcu huje ranil.
Nepazljiv voznik
v Zidanem mostu je voz-
nik osebnega avtomobila
JANKO KROPŠE, 61, iz Ma-
ribora dohitel pešakinjo PA-
VLINO PLAZNIK, 55, iz Zi-
danega mosta in ker je opa-
zoval oster ovinek in most
pred seboj, je pešakinjo
spregledal in jo zbil. Zaradi
odrgnin po glavi in nogah in
zaradi pretresa možgan so
Plaznikovo prepeljali v bol-
nišnico
Deklica umrla v
bolnišnici
Kmalu po prevozu v celj-
sko bolnišnico je umrla 9-let-
na NATAŠA OBERŽAN iz
Prožinske vasi. Deklica je
stekla čez cesto blizu avto-
busnega postajahšča v Pro-
žinski vasi, ko je mimo z ne-
primerno hitrostjo pripeljal
voznik osebnega avtomobila
MARJAN TADIN, 27, iz
Gornjega Gabernika. Čeprav
je Tadin močno zaviral, je
deklico zbil.
Ogenj pustoši
po travnilfih
Tudi v preteklem te-
dnu je bilo na Celjskem
več manjših travniških
požarov, največ škode pa
je ogenj naredil v Logu
pri Terličnem v šmarski
občini prejšnji petek.
Gorelo je na 30 hektar-
jev velikem gozdu. Požar
je uspelo omejiti 324 ga-
silcev iz 34 gasilskih druš-
tev (na pomoč so prišU tu-
di gasilci s sosednje Hr-
vaške), pri gašenju pa so
sodelovali tudi pripadni-
ki civilne zaščite in drugi
občani ter 210 vojakov iz
Celja. Ogenj je naredil
največ škode na novih na-
sadih iglavcev, pri gaše-
nju pa se je ranil tudi
•eden izmed gasilcev.
Gasilci in pa delavci
UNZ Celje opozaijajo, da
je v teh dneh nevarnost
požarov še vedno zelo ve-
lika, zato naj občani spoš-
tujejo določilo, ki prepo-
veduje kuijenje v bližini
gozdov.
S.Š.
Eksplozija plina v
stanovanju
Prejšnji petek je 58-let-
na Jelka Pejovnik iz Tito-
vega Velenja zamenjala
plinsko jeklenko v stano-
vanju, ko pa je poskušala
prižgati štedilnik, je plin
eksplodiral. Hudo opeče-
no Pejovnikovo so odpe-
ljali v bolnišnico, škode
pa je za približno 500.000
dinaijev.
UDI MALO ALKOHOLA
IE LAHKO PREVEČ -
Vrnitev alkoholika z zdravljenia v
bolnišnici
Zdaj že vemo, da bivši alkoholik po dopustu iz bolniš-
nice ni prepuščen sam sebi; Skupaj s svojcem se mora
vključiti v klub zdravljenih alkoholikov, kjer bo nadalje-
val z že začeto rehabilitacijo.
Po končanem zdravljenju v bolnišnici se zdravljeni
alkoholik vrne domov v svojo družino, med sodelavce,
sosede in znance. Poln je novih doživetij in spoznanj,
vesel in žalosten hkrati. Vesel, ker se je vrnil k svoji
družini, ki muje ves čas zdravljenja stala ob strani in
žalosten, ker ji je prizadeval toliko gorja v času alko-
holne bolezni.
Iz bolnišnice se vrne telesno zdrav in poln moči,
duševno pa je pogosto še premalo pripravljen na življe-
nje izven varnih zidov psihiatrične ustanove. Namesto
mirnih in srečnih dni v krogu družine ga čakajo številna
neprijetna srečanja in problemi, ki so nastali še v času
pred zdravljenjem. Res je, z družino se je zbližal že med
zdravljenjem, znanci, prijatelji in sosedi pa ne morejo
(ali nočejo) verjeti, da je zdaj pred njimi drugačen
človek. Tudi na delovnem mestu mora začeti znova,
kajti zdravljenje samo ne more povrniti zaupanja sode-
lavcev. Na vseh področjih življenja mora zdravljeni alko-
holik napeti vse sile in pokazati svoje resnične sposob-
nosti, če se hoče enakopravno vključiti v svoje družin-
sko in delovno okolje.
Kako doživlj^o »vrnitev« zdravljenega alkoholika
zdravljenci in njihovi svojci, bomo zvedeli iz naslednjih
odstavkov.
Žena zdravljenca upa, da bo družina po moževeni
zdravljenju živela srečno, brez hujših problemov. Vsi
skušajo pozabiti na preteklost, ki ni bila lepa. Žena pa se
skupnega življenja z možem tudi boji. V treh mesecih
njegove odsotnosti zaradi zdravljenja si je odpočila in
živela bolj svobodno, brez strahu pred posledicami alko-
holizma. Pogosto ne ve, kako bi se možu pribhžala, kaj
naj bi naredila, da bi njuna družina postala res srečna.
Ko spozna, daje mož postal drugačen, mu začne zaupati.
Sledijo pogovori, za katere v času alkoholne bolezni ni
bilo priložnosti. Za oba so taki pogovori vznemirljivi in
polni novih spoznanj, obenem pa zanesljiv znak za
naraščajoče razumevanje med zakoncema. Otroci hitro
sprejmejo treznega očeta in od njega vehko pričakujejo.
»Vrnitev« na delo je odvisna predvsem od delovnega
okolja samega. Osveščeni sodelavci in predpostavljeni
bodo zdravljencu dali dovolj priložnosti, da se izkaže.
Alkoholu vdano delovno okolje pa ga bo izločilo ali ga
celo znova pripravilo do pitja. Zdravljenec bo največ
razumevanja našel pri sodelavcih, ki so abstinenti (po
zdravljenju).
Glede starih prijateljev in znancev je zdravljencu naj-
teže, kajti pravih prijateljev (razen pivskih) ni imel.
Družba, v katero je prej zahval, še naprej uživa alkohol,
poseda v brezdelju in zapravlja. Zdravljencu mora biti
takšno obnašanje tuje; ker pa je obremenjen s prete-
klostjo, težko navezuje stike z drugačnimi ljudmi. Reši-
tev te situacije predstavlja klub zdravljenih alkoholikov,
kjer je obilo možnosti za vzpostavljanje pristnih odno-
sov z ljudmi, ki jih družijo enaki problemi.
Spoznali smo, da je tudi življenje po zdravljenju alko-
holizma polno negotovosti. Od zdravljenca in njegove
družine zahteva nadpoprečno prizadevanje za izvedbo
življenjskih ciljev. Z vsem tem se sicer zdravljenec v
času zdravljenja sicer seznani, izkušnje pa kažejo, da
samo poznavanje problemov ni dovolj za njihovo
uspešno rešitev.
Družinsko skupinsko zdravljenje alkoholizma ob delu
- to je izven bolnišnice - omogoča zdravljencu, da sproti
rešuje svoje težave, zato ga priporočamo vedno večjemu
številu alkoholikov in alkoholičark. Več o tovrstnem
zdravljenju smo že objaviU v naši rubriki 21. februarja
letos.
DR. ZDENKA ČEBAŠEK-TRAVNIK
Mladoletnica N.N. je prvič stopila pred sodnike s 16 leti,
leta 1980, ko je vzela nekaj zlatnine, katero je prijatelj prodal
zlataiju, denar pa sta nato skup^ zapravila za hrano in
pijačo. V postopku se je pokazalo, da je deklica zadnji dve
leti staršem povzročala vzgojne težave, zato so se povezali že
s šolsko svetovalno službo. Po 8-letki se je N. želela izučiti
pokhca, vendar je kmalu pustila šolo in se začela potepati,
izost^ala je z doma in z dela. Starši so postali nemočni,
iskali so pomoč pri socialni službi, psihiatrih in končno
izjavili, da želijo, n^ gre mladoletnica v vzgojni zavod.
N.N. je bila s sklepom sodišča nameščena v dekliško
vzg^ahšče Višja gora že med pripravljalnim postopkom z
namenom, da bi začel intenzivni prevzgojni proces potekati
takoj. Vključena je bila v poklicno šolo, kjer je v začetku
pokazala primerne uspehe. V zavodu je ostala 2 leti in pol in
zaključno poročilo je bilo pozitivno, mladoletnica je bila v
času bivanja med boljšimi gojenkami, saj je končala
poklicno šolo, se ustrezno osebnostno uredila, postala redo-
ljubna, tovariška, kritična do sebe in do drugih, vzpostavila
je tudi ustrezen odnos do staršev. Skratka - pričakovati je
bilo, da je potekal proces prevzgoje nadvse uspešno, razen
tega je bila tudi perspektiva ugodna, ker je imela mladolet-
nica zagotovljeno bivanje in zaposlitev v domačem okolju.
Avgusta 1983 je bilo zato izvaganje vzgojnega ukrepa s skle-
pom sodišča ustavljeno.
V letu 1984 smo na tožilstvu prejeli nekzg ovadb zaradi
kaznivih dejanj tatvin zoper sedaj že polnoletno N.N. V
msircu 1985 je sodišče izreklo N.N. nepogojno zaporno
kazen, saj je zopet zašla v staro družbo izpred nekaj let, živi
popolnoma neurejeno, ni redno zaposlena in tako je prak-
tično ves trud nek^ let, ki so jo v njeno prevzgojo vložili
starši, socialna služba, vzgojitelji in drugo osebje vzgaja-
lišča, zaman, saj si je N. N. sama izbrala drugo pot.
Hmezad Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina
Žalec TOK Mega
ponovno objavlja
prosta dela in naloge
-	obračunavanje proizvodnje
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje: - srednješolsl<a izobrazba ei<onom-
ske ali telmične (strojne) smeri
-	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
-	poskusno delo 2 meseca
in objavlja prosta dela in naloge
-	Ilkvidiranje faktur
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
■ - srednješolska izobrazba ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
-	poskusno delo 2 meseca
-	strojepisna dela
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
-	srednješolska izobrazba upravno-administrativne
smeri
-	eno leto ustreznih delovnih izkušenj pri opravlja-
nju strojepisno-administrativnih del
-	poskusno delo 2 meseca
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina Ža-
lec TOZD Transport
objavlja
prosta dela in naloge	'
1.	avtomehanik
2.	voznik tovornih motornih vozil
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
pod 1.
-	poklicna šola za avtomehanike
-	vozniški izpit B kategorije
-	1 leto izkušenj na delih s tovornimi motornimi
vozili
-	poskusno delo 2 meseca
pod 2.
-	poklicna šola za avtomehanike
-	šola za voznika motornih vozil
-	vozniški izpit B, C in E kategorije
-	poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov:
Hmezad Agrina Žalec
Kadrovska služba
Celjska cesta 7
63310 ŽALEC
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
16. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Tesna, vendar dragocena zmaga
Rokoinetaši Aera Celje bo-
do v tej sezoni verjetno svojim
ljubiteljem pripravili še več
podobnih stresov, kot so ga tu-
di zadnjo soboto, ko so sicer
komaj, vendar dokaj zasluženo
premagali močno ekipo Iskre
iz Bugojna 20:19.
Razgor je postal prvi strelec
ekipe in je dodobra napolnil
mreže nasprotnika, saj je dal
kar 12 golov, od tega osem iz
igre. Aero je trenutno na 7.
mestu.
II. zvezna liga ženske: Vele-
njčankam ne gre m ne gre, sjy
so doma komaj iztržile točko
proti Bane Sekuliču 21:21. Če
bodo igrale tudi tako v bodoče,
se bodo kaj kmalu znašle v re-
publiški ligi. V prihodnjem ko-
lu igrajo znova doma proti Za-
metu.
Republiška liga moški: Šoš-
tanj niza zmage. Tokrat je do-
ma z nekaj težavami premagal
DVZ Ponikve 27:25, Puc pa je
dal kar 14 golov. Minerva je po
vseh zadnjih slabih igrah pre-
senetila v Krškem, kjer je zma-
gala 27:28, Voglar pa je dal 9
golov. Vodi Šoštanj, Minerva
je osma, v 15. kolu igra Miner-
va doma z Ormožem, Šoštanj
pa mora na težko pot k direkt-
nemu tekmecu za osvojitev na-
slova prvaka Inlesu v Ribnico.
To bo pravi derbi in zmjigova-
lec dvoboja bo tudi skoraj go-
tovo postal prvak lige, kar po-
meni napredovanje v II. zvez-
no ligo. Po zadnji formi sodeč
bi to lahko bil tudi Šoštanj.
Republiška liga ženske:
Šmartno je doma igralo neod-
ločeno z Burjo 24:24 (Blatnik
7), na lestvici je predzadnje, v
prihodnjem kolu pa gostuje
pri Alplesu (3).	TV
Rokometaše Aera čakata v
prihodnjih dneh dve težki
preizkušnji. V soboto, 13.
aprila se bodo ob 18. uri v hali
Golovec pomerili v osmini fi-
nala kot pokalni prvaki Slo-
venije z RK Vojvodina iz No-
vega Sada, ki je član tamkajš-
nje republiške lige. Zmagova-
lec se bo uvrstil v četrtfinale.
Zaradi tega bodo tekn)o re-
dnega kola v II. zvezni ligi
preložili in jo odigrali v sre-
do, 17. aprila tudi ob 18. uri v
hali Golovec, ko jim bo na-
sprotnik Zamet z Reke.
ŽOGA JE OKROGLA
Republiška liga: vse tri ekipe s celjskega območja so
igrale doma, vendar je bila končna bera slaba - dva
poraza in ena zmaga. Kladivar je po dobrem rezultatu v
Ljubljani proti favoriziranemu Slovanu v prejšnjem kolu
doma klonil proti Rudaiju iz Trbovelj, ki je bil boljši
nasprotnik, domačini pa so se poskušali reševati z namiš-
henimi prekrški gostov nad njimi. Rezultat 0:1 za Rudar.
Šmartno je doma izgubilo z Izolo 2:3. Gostje so vodih že z
0:2, domačini so z goloma Kopušaija in Laznika izenačili,
nato pa vseeno izgubili dragoceni točki, ki jim bosta prav
gotovo še narobe hodili v borbi za obstanek v ligi, kjer so
bili pred leti še repubhški prvaki. Velenjski Rudarje doma
s tremi goli Boškoviča in enim Miklavčiča premagal s 4:3
ljubljansko Ilirijo ter si vsaj začasno popravil nič kaj rož-
nati položaj na lestvici. Rudar je 8., Kladivar 10. in
Šmartno 12. 17. kolo: Rudar (TV) bo znova igral doma
proti mariboskemu Železničaiju, Kladivar in Šmartno pa
bosta gotovala v Brežicah oz. pri Kovinarju v Mariboru.
Vzhodna liga: v 13. kolu je bil derbi v Slov. Konjicah, ki
ga je dobil Steklar proti Dravinji 1:2 (strelci Valek in
Jutriča avtogol za goste ter Prevolšek za domačine) ter
tako zadržal vodeče mesto. Elkroj je dobil z 1:2 srečanje na
Ptuju proti Dravi (Hren, Žunter) ter obdržal tretje mesto z
dvema točkama manj kot vodeči Steklar. 14. kolo: Fužinar
- DRAVINJA, STEKLAR - Pekre in Proleterec - EL-
KROJ.
Še nekaj kol in letošnje zimsko prvenstvo Celja v malem
nogometu bo končano. Dosedanji rezultati!
L liga: Gabeije 50 19 točk. Klima - Skavti 18, Aškerčeva
13, Vitezi 12, Zelezar in Penal 11, Aero in IGM po 10,
Grofija 8, Kovinotehna 4, Mehanizacija 3 in Gabeije 39 1
točka. Najboljši strelec Zukič 24.
II. liga: Umetniki 17, Bohor 16, Obrtniki 13, Gadje 12,
Istok 10, Podgoije 9, Lisce 8, Dramlje 7, Elektra 5, Cestno
pojetje in Teharje 4 ter Libela 1 točka. Strelci: Vrbovšek in
Petkovič 15.
IV.	liga: Metalna 15, Šmartno 14, Aero AC 14. Sušil de
Brazil 13, Cakani 12, KS Nova Vas 11, BC Ledo, 8, Občina
7, Center 5, Mlekarne 4, Zvezda-3 in Žična brez točk.
Strelci: Režen 22.
V.	liga: AD Saluti 15, Železarna 13, Dravinja 13, Začet-
niki in Povše po 8, Pelikani 6, Meteor 5, IFA, 5, SD Kom-
pole 4 in Tratna 3 točke. Strelci: Jovič 19.
VI.	liga: Dobrna in GD Lokrovec 13, Borac JLA 12,
Amaterji 11, TT Štore 9, Okrogarjeva in URH po 8, PC
Hudinja 4, Vučko 3 in Mestinje 1 točka, Strelci: Lukavac
16. '	TV - JK
Razpisna komisija pri
Hmezadu, Kmetijstvo Žalec -
TOZD Petrovče
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
bivše hmeljske sušilnice v Veliki
Pirešici z zemljiščem,
ki predstavljata parceli številka
615/4 gospodarsko poslopje v izmeri 265 m^
615/6 travnik 5 v izmeri 1534 m^
v skupni izmeri 1799 m^ vpisane pri vi. št. 256 k. o.
Vel »»[rešica.
Izklicna cena znaša 2,011.533 din, to je 1,661.833 din
za hmeljsko sušilnico z 800 m^ zemljišča ter preosta-
nek zemljišča v izmeri 999 m^, po ceni 350 din za m^,
kar znese 349.650 din.
V tem objektu stanuje stranka, ki ima predkupno
pravico in Hmezad Žalec ne prevzame odgovornosti
glede izpraznitve tega objekta.
Javna licitacija bo v petek, dne 26. 4.1985 ob 9. uri.
na upravi Hmezada v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1,
sejna soba - I. nadstropje.
Ogled objekta je možen vsak dan od 22. 4. 1985 do
26. 4. 1985 od 7. do 8. ure. Interesenti naj se zglasijo
radi ogleda pri upravniku delovne enote Kmetijstvo
Arja vas, Arja vas 69.
Dražitelj je dolžan pred pričetkom dražbe položiti
varščino v znesku 10% od izklicne cene. Po opravlje-
ni dražbi bo s kupcem v roku 30 dni sklenjena kupna
pogodba. Kupec je dolžan kupnino poravnati proda-
'jalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor v navede-
nem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali
ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroš-
ke ponovnega razpisa in nadomestiti razliko pri po-
novno doseženi kupnini.
Kupec je dolžan poleg kupnine plačati vse stroške, ki
bi nastali pri sklenitvi pogodbe, kot tudi prometni
davek.
Vse informacije lahko interesenti dobijo v zemljiš-
kem oddelku Hmezada v Žlacu, Hmeljarska ulica 3 -
II. nadstropje (nasproti železniške postaje).
Bo Kovinar
zaigral v 1.
ligi?
Kolo pred koncem
play offa za vstop v enot-
no republiško košarkar-
sko ligo, ima največ mož-
nosti za končni uspeh
Kovinar Štore, ki vodi z
dvema točkama predno-
sti pred Bistrico in že s
štirimi pred Polzelo.
Pravi derbi bo v Celju
med Kovinarjem in Bi-
strico, torej ekipama, ki
imata največ možnosti za
1. mesto. Domače igrišče
je vsekakor prednost,
vendar bo vseeno treba
zaigrati zbrano, da Kovi-
narja ne bi tudi Bistrica
presenetila tako, kot pred
tedni Polzela, kajti potem
s končnim uspehom ne
bo nič, to pa bi bila velika
škoda.
V tem kolu so bili dose-
ženi naslednji rezultati:
Kovinar je zmagal v Ro-
gaški 71:72 (Ramskugler
28, Kramperšek 18, Plan-
ko 13, Šlatau 6, Lamut 3,
Martič 2v Zlatorog:Bistri-
ca 98:92 in Mirna:Polzela
101:90.
Podvig v Kranju
v nadaljevanju republiške
moške in ženske kegljaške li-
ge je prišlo do prijetnega pre-
senečen,ia, saj so vse štiri eki-
pe zmagale. Hmezad je že
pred dnevi doma dosegel pr-
vo zmago v moški ligi, ko je
premagal Tekstino iz Ajdo-
vščine, Celje pa je v Kranju
premagalo Triglav z 31 keglji
razlike, pri tem pa je bil naj-
boljši Stanko Nareks, ki je po-
drl 926 kegljev, kar je drugi
najboljši dosežek na tem tež-
kem in nehvaležnem keg-
ljišču. Kegljali so še Šrot,
Cagalj, Urh, Kačič in Sivka.
Celjani so tako obdržali dru-
go mesto, Hmezad pa kljub
zmagi zadnje.
V ženski ligi Celje 11 izvrstno
pomaga Celju I, saj so že med
tednom v Ljubljani pripravile
senzacijo m premagale STC
Ljubljana s sedmimi keglji ra-
zlike. Celje 1 je v gosteh ugnalo
Triglav s 34 keglji razlike, edi-
na kije presegla 400 kegljev pa
je bila Gobčeva - 407. S pred-
nostjo šestih točk vodi Celje I
pred STC Ljubljana, med obe-
ma ekipama pa bo nov točkov-
ni dvoboj v četrtek, 11. aprila
ob 14. uri na kegljišču Golov-
ca. Dve uri kasneje (ob 16.) se
bosta za točke pomerili še Ce-
lje II in Konstruktor Maribor.
Ce bi tudi ta dvoboj Celjanb
dobile, se lahko zgodi, da bi ok
koncu prvenstva bili na prvih
dveh mestih v republiški Ijpj
dve ekipi istega kluba, to pa k
bil izjemen in enkraten dos^.
žek, kajti imeti v klubu 12 do.
mala enakovrednih kegljav^
ni kar tako.	'
V	moški ligi bo derbi v sobo.
to, 13. aprila ob 16. uri na keg.
Ijišču Golovca med Celjem iij
Hrnezadom.
Žensko kolo bo prestavljeno
zato, ker bodo tri celjske keg.
Ijavke Mira Grobelnik, Tanja
Gobec in Tončka Pečovnik od.
potovale v petek na mednarod.
no tekmovanje - »trofejo Jugo,
slavije« v parih in za posamez.
nike na Rabu.
V	II. republiški ženski ligi 59
v zadnjem kolu kegljavk?
Hmezada iz Žalca premagale
Rudarja z enajstimi keglji ra.
zlike in osvojile 2. mesto, kar je
za novinke v tej ligi lepo. V
zadnjem dvoboju so nastopile;
Lidija Krofi, Slavica Milošiji
(419 najboljša), Nada Birsa,
Angela Cilenšek, Tončka Vre.
čko in Vera Naprudnik.
V	II. repubhški hgi moški
vzhod je Tekstilna iz Prebolda
izgubila proti Braniku v Mari.
boru za 156 kegljev.
TV-JK
NA KRATKO
Znova izgubljen
dvoboj za zeleno
mizo
čeprav je letošnje državno pr-
venstvo v hokeju na ledu že
zdavnaj končano, pa vse kaže,
da bo še dolgo burilo duhove.
Cinkarna Celje je osvojila 7. in
Medveščak Zagreb 8. mesto. To-
rej mesti, ki naj bi vodili v nižji
tekmovalni rang. Pa je prišlo do
novega zapleta med tema dvema
moštvoma. Že tretjič so »medve-
di« dobili dvoboj s Cinkarnarji za
zeleno mizo, tako da niso sedmi,
ampak zadnji. Prednost za Me,
dveščak pa je v tem, da se bo
verjetno lahko v kvalifikacijah
boril za ponoven vstop med naj-
boljše!
Celjani so izgubili dvoboj zara-
di malomarnosti, ker ni bila ka-
zen Tomaža Lepše vpisana v tek-
movalno knjižico. In če gre za
malomarnost, je takšna odločitev
pravilna.
J.K.
Strelske novice
v Zagrebu je bil turnir jugo-
slovanskih ekip v streljanju z
zračno puško. Nastopilo je 20
moških in 14 ženskih ekip, med
njimi obe celjski in moška Ko-
vinarja Štore. Celjanke so osvo-
jile 5. mesto (D.Kačnik, A. in
B. Jager), med posameznicami
pa sta bili B. Jagrova in Čučkova
9. oz. 10. Med moškimi je Kovi-
nar Štore osvojil 8., Celje pa 9.
mesto, med posamezniki pa je bil
znova najboljši Branko Malec iz
Štor na devetem mestu.
V Šentjurju so nastopili šport-
niki invalidi z zračno puško.
Zmagali so strelci Titovega Vele-
nja pred Šentjurjem, Laškim,
Mozirjem in Celjem. Med posa-
mezniki so osvojili najboljša tri
mesta predstavniki T. Velenja
Hinko Bola, Dragutin Šafarič in
Silvester Pešak.
Na mednarodnem tekmovanju
»Memorial Frenja Rifata« v Mo-
starju so nastopile domala vse
najboljše strelke Evrope in tudi
Kitajke. Velenjčanka Denis Bola
je v močni konkurenci z zračno
puško osvojila 16. mesto - 374
krogov od 400 možnih.
T. JAGER
Tri zmage za
karateiste Celja
Društvo za karate Celje je or-
ganiziralo regijsko člansko pr-
venstvo za vse kategorije. Po
pričakovanju so imeli največ
uspeha predstavniki organiza-
torja, saj so osvojili tri prva me-
sta. Rezultati: lahka kategorija
Boro Nedič, polsrednja Stane
Čretnik, srednja Ali Farlin (vsi
DK Celje), poltežka Danilo
Krajnc (Slov. Konjice) in težka
kategorija Ferdinand Šorli (Ža-
lec). Iz vsake kategorije bosta po
dva najboljša nastopila na repu-
bliškem prvenstvu za člane v Ma-
riboru.
70 tekmovalcev v
Logarski dolini
v organizaciji sekcije za
smučarski tek pri SD Toper je
na tekmovanju v Logarski doli-
ni nastopilo 70 tekmovalcev,
med njimi največ pionirjev in
pionirk, kar je vsekakor razve-
seljivo. Tekmovanje je kljub te-
žavnim pogojem dobro uspelo.
Rezultati: najmlajši do 10 let Ma-
tej Bezgošek, Gorazd Selih, Alen
Topolovčan, pionirke do 15 let
Nataša Lačen, Simona Srebot,
Ana Slivnik, pionirji do 15 let Ja-
nez Pumpas, Andrej Pole, Janez
Ocepek, ženske do 40 let Martina
Rednjak, Nataša Lačen, Simona
Srebot, moški do 40 let Branko
Slivnik, Viki Urankar, Srečko
Škvorc, moški nad 40 let Matija
Kavčič, Franc Pumpas, Stane
Osovnikar, ekipno ženske Črna
na Koroškem, Združena srednja
usmerjena šola Celje, Metalna
Maribor, ekipno moški Črna na
Koroškem, Partizan Medvode in
SD Gozdnik Žalec (V. Urankar,
V. Zupane in I. Cilenšek).
RUDI SKAPIN
Najboljše Braslovče
-	Andraž
SK Braslovče Andraž je pri-
pravilo na Dobrovljah pod po-
kroviteljstvom krajevne bo-
rčevske organizacije tekmova-
nje v smučarskih skokih, kjer je
nastopilo 86 tekmovalcev iz de-
vetih klubov. Pokal so osvojili
domačini pred T.Velenjem in
Toprom Celje. Med posamezniki
so zmagali med cicibani Zager-
nik Fužinar, st. cicibani Oblak (B
-	A), ml. pionirji Pogorelčnik, st.
pionirji Dolar (oba TV), ml, mla-
dinci Kegler, st. mladinci Jager
in člani Kralj (vsi B - A).
30 ekip v odbojki
Na občinskem sindikalnem
prvenstvu Žalca je nastopilo 30
ekip, zmagali pa so pri članicah
VIO Žalec, mlajših članih SIP
Šempeter, st. članih Garant Pol-
zela in veteranih SIP Šempeter.
T.TAVČAR
Mali nogomet v
Šentjurju
v šentjurski občini so začeli s
spomladanskim delom v ligi
mali nogomet, kjer nastopa de-
set ekip. V 1. spomladanskem
kolu so Veterani, Magnum, Pan-
terji in Tratna premagali Grobel-
no, Dramlje A, Prijatelje in Po-
nikvo, medtem ko se je srečanje
med Aero Loka in Cosmosom
končalo neodločeno. V 2. kolu so
Stopče premagale Prijatelje,
Dramlje A Aero, Blagovna Vete-
rane, SD Cevarna Hazarderje,
Dramlje B so izgubile s Cosmo-
som, Panterji in Jakob pa so ug-
nali Šentjur oz. Tratno.
3. kolo bo na sporedu v soboto,
13. aprila. Vodijo Panterji.
Comet izgubil v
Domžalah
v predzadnjem kolu moške re-
publiške košarkarske lige je Co-
met iz Slov. Konjic izgubil v
Domžalah s Heliosom 118:100
Šmid je bil znova najuspešnejši
saj je dal 35 košev. Comet je S
vedno na 9. mestu, v zadnjem k(
lu pa bo igral doma z Ijubljansk
Ilirijo, ki je na drugem mestu. '
V nedeljo startajo <
dvigalci uteži
v nedeljo, 14. aprila se bo n
čelo prvenstvo v novoustanov
Ijeni 11. zvezni ligi dviganja ute
ži. Nastopila bo tudi ekipa Part
zan Celje mesto, ki je lani osvoji
la naslov republiškega prvaka. 1
1. kolu se bo doma pomerila:
lanskim članom 1. zvezne W
Reko, tako da bo dvoboj izredni
težak. Prvi mož Celjanov bo pra(
gotovo mladi in perspektivi!
Marko Urankar, ob njem pa h
možno videti še celo vrsto odt
čnih dvigalcev
Sredi morja črna
jadra...
je gusarski napev, ki ustreza
tudi objavljeni pesmici v na-
gradni igri Partizan št. 13 in
verjetno je res, da ni strokov-
njaka, ki bi znal bolj slikovito
opisati zakaj pri smučarskih
skokih pravzaprav gre, kot
ravno omenjena pesmica.
Dobili smo rekordnih 209
odgovorov. V boben za žreba-
nje pa gredo samo tisti, ki so
napi.sani na kuponu in nalep-
ljeni na dopisnico. Žrebanje bo
7. junija v telovadnici Patizan
Gaberje ob akademiji ob 40 let-
nici osvoboditve.
Nagrajenci: 1. Bernarda Zi-
danšek, Bukovžlak 103, Celje,
2. Malčka Kresnik, Vojkova 10;
Celje in 3. Marija Golež, Dram-
lje 27, Dramlje.
METOD TREBICNIK
Nagradna igra Partizan 14
Jubilejna in rekordna Planica nas tudi
ob 50-letnici ni razočarala. Udeleženci
so ponesli njeno ime v svet, dobili pa
smo tudi novega državnega rekorderja,
ki je naše »regijske« gore list. Kdo je?
JOŽE VERDEV
MATJAŽ DEBELAK
JOŽE OBLAK
Pravilne odgovore pričakujemo na kupo-
nih in dopisnicah do 19. aprila v ure(jni-
štvu NT - RC!
Preberite...
Pri ZTKO Celje je začel ponovno
delovati na novo sestavljen stro-
kovni svet za športno rekreacijo.
Prva njegova naloga je razširiti
mrežo partizanskih društev v celj-
ski občini^ kot v Novi vasi, na Hu-
dinji, KS Slander itd. Partizan No-
va vas bodo ustanovili 23. aprila!
Partizan Štore bo 23. in 24. maja
pripravil tradicionalno srečanje
celjskih društev Partizan ^
Štorah.
^t. APRIL 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Sport v AMD
ilander
»Kljub težavam v pri-
pravljalnem obdobju pri-
čakujemo od naših tekmo-
valcev vsaj ponovitev lan-
jKih uspehov, to pa je, da
bil štirikratni državni
prvak Jože Mesarec po-
novno najboljši v svoji ka-
tegoriji in da bi članska
ekipa osvojila v republiki
tretje mesto,« je povedal
sekretar AMD Slander
Martin Andrejaš.
Sezona se bo začela že v
nedeljo, tekmovalci pa so v
pripravljalnem obdobju
imeli veliko težav pri tre-
ningu in s stroji. Letos se
bodo prvič predstavili tudi
pioniiji in sicer v kategoriji
do 60 ccm. To bo sicer »tan-
ko« klubsko blagajno še
bolj izpraznilo, vendar za-
četi je treba pri mladih, če
hočeš kasneje imeti dobre
tekmovalce v višjih katego-
rijah.
V letošnji tekmovalni se-
zoni bodo na tekmovanjih
AMD Šlander zastopali: ka-
tegorija nacional do 90 ccm
Jože Mesarec, do 60 ccm Iz-
tok Križan, med člani do
100 ccm Alojz Prek, Jure
Bitenc, Maijan Livk, Darko
in Peter Krajnc, Bojan Ma-
nenica^ Branko Jelenko in
Boris Šket.
Prvo letošnje tekmova-
nje v kartingu bo že v sobo-
to, 13. aprila na avtopoligo-
nu pri Šempetru v Savinj-
ski dolini, kjer se bodo
predstavili vsi najboljši slo-
venski tekmovalci. Organi-
zatorjih pričakuje okoli 60.
PETER MILOVAC
Za 600 strelov dve uri stanja
Branko Malec se počasi, to-
da vztrajno prebija med naj-
boljše mlade celjske športni-
ke. Doma je na Teharjih med
Celjem in Štorami. Na začet-
ku svoje športne poti leta
1973 se ni odločil za večje m
zanimivejše Celje, temveč za
Štore, kjer je še danes član SD
Kovinar Štore, ki je lani dobi-
la Bloudkovo priznaje.
Branko je zaljubljen v strel-
ski šport. Seveda ob tem še
vestno opravlja delo v Konusu
v Celju kot trgovec, vendar mu
je pr\'o le ukvarjanje s strel-
stvom in »uničevanje- tarče.
Branko, naštej nekaj tvojih
uspehov?
»Osvojil sem pet naslovov
republiškega prvaka v razli-
čnih kategorijah, bil večkrat
drugi, tretji, zmagovalec razli-
čnih dvobojev, priložnostnih
in memorialnih tekmovanj,k-
do bi za vse vedel.«
Doslej največi uspeh?
»Letos osvojitev naslova re-
publiškega prvaka med vso
člansko elito z zračno puško.
Poleg tega sem nastreljal nov
republiški rekord 379 krogov
od 400 možnih. Ta rezultat je za
krog boljši tudi od državnega
rekorda, žal pa se da le tega
postaviti samo na uradnih dr-
žavnih prvenstvih.«
Zato bo možnost že v soboto
in nedeljo na državnem pr-
venstvu v Nišu...
»Možnost že, vendar samo v
Sloveniji nas je najmanj deset,
ki smo to v danem trenutku
sposobni doseči. K temu je tre-
ba prišteti še ostale odlične
strelce pa vidiš, da te včasih
krog ah dva lahko porineta od
prvega krepko nazaj proti
dvajsetemu mestu.«
Vendar, ti si še mlad...
»V tem je moja prednost, ker
ob vestnem delu moj čas šele
prihaja. Odlični strelci so da-
nes stari okoli 30, celo 40 in več
let,meni pa je šele 23.«
Treniraš dvakrat na teden,
pred tekmovanji tudi več in
to po uro in pol do dve uri.
Kakšen je trening strelca?
»Z orožjem treniram dvojno:
na rezultat kot na tekmovanju
ali pa odpravljam napake pri
postavljanju, drži, merjenju...
Ugotoviti moraš, kaj delaš na-
robe in to odpraviti.«
Za takšno pomoč je potre-
ben tudi trener?
»Vsekakor. Meni je od vsega
začetka veliko pomagal naš Vi-
U Dečman. Sploh bi vsi mladi
strelci morali imeti ob sebi
strokovnjaka, da bi se lahko
uspešno razvijali in nado-
meščali starejše.«
Je veliko mladih talentov
za strelstvo na celjskem ob-
močju?
»Mladih ne. Pri Kovinaiju je
Ravnikar, pri Celju Hostnik,
dobro delajo v Žalcu, pa je že
kar konec. Inieti bi morali sku-
pino stotih strelcev, izbrati
morda pet najboljših in z njimi
delati. Drugače bomo z redki-
mi izjemami in svetlimi prebli-
ski še vedno vedrih na istem
mestu, to pa ni dobro.«
Oprema, orožje, municija,
strelišča...
»Problemi in znova proble-
mi. Praktično nič kvalitetnega
ne dobimo doma. Nek^ male-
ga pomaga strelska zveza Slo-
venije, drugo pa gre po načelu
znajdi se sam... Strelišča? Tre-
nutno imamo tri avtomatizira-
na z menda po osmimi ali dese-
timi strelnimi mesti v Celju,
Žalcu in Štorah, vendar je to
dovolj samo za trening, za ve-
čja tekmovanja ne. Za takšna
potrebuješ najmanj 20 mest.
To bi na celjskem območju
glede na razvoj strelstva mora-
h imeti."
Za zlato puščico moraš iz-
streliti 600 metkov. Koliko
časa to traja?
»Dve polni uri. Niti prema-
kniti se ne smeš, kajti že lahko
pokvariš tisto, kar želiš. Okoli
tebe je množica strelcev, pred
tabo tarča. Tišina. Pa seveda
pokanje. Dve uri!«
Kdo je popolni strelec?
»Verjetno bi bil, če bi uspel
združiti osebno vrhunsko psi-
hično stabilnost, vse skupaj
dopolniti z mukotrpnim tre-
ningom in mirno roko ter zdra-
vimi očmi. Zraven pa vsaj
osebno še vadim košarko, ro-
komet, namizni tenis... Vse
pride v tistih dveh urah! Koli-
kokrat moraš sam sebe pre-
pričati, da moraš uspeti! Težko
je, vendar pri našem športu
drugače ne gre.«
Branko glede na sezono stre-
lja s tremi orožji - zračno stan-
darno puško, malokalibersko
in vojaško V vseh je že dose-
gel veliko, v nobeni pa še ni
rekel zadnje besede. »Za to je
še čas, saj sem star 23 let, ostali
mnogo več,« še enkrat potrdil
prednost svoje nadarjene mla-
dosti.
TONE VRABL
Občinski oddelek za občo upravo .
občine Celje
objavlja
v skladu s 13. členom zakona o postopku z najdenimi
predmeti (Uradni list SRS št. 31/76)
javno dražbo
najdenih koles in koles z motorjem.
Seznam predmetov je objavljen na oglasni deski skupšči-
ne občine Celje, Trg svobode 9.
Pojasnila o najdenih stvareh in v zvezi z javno dražbo
lahko občani dobijo v času uradnih ur upravnega organa
v sobi št. 16/1 ali po telefonu 28-822, 23-911 - int. 97.
Javna dražba bo na dvorišču upravne zgradbe Trg svobo-
de 9, Celje, v soboto, 20. aprila 1985 s pričetkom ob 9.00
uri. V primeru dežja bo dražba 11. maja 1985 ob isti uri.
MLADINSKA KNJIGA
TOZD
VELETRGOVINA,
Trgovina na veliko
CELJE, Stanetova 3
OBJAVUA
po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD
VELETRGOVINE
dela in naloge
Delavca za delo v skladišču
pogoji za zasedbo: - končana osnovna šola
- starost nad 18 let
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s
trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge najkasneje v 8
dneh od dneva objave v časopisu na naslov: Mladin-
ska knjiga TOZD VELETRGOVINA, Trgovina na veli-
ko, Celje, Stanetova 3.
O odločitvi Komisije za delovna razmerja bomo kan-
didate pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni
izbiri.
Ivan je moral sam sebi priznati, da njegove misli res
niso pri angelcih v nebesih. Najrajši so se motale tam
okrog Zalike in kar odtrgati jih ni mogel stran, tako lepo
Jim je bilo. Ampak, da bi svoje sladke misli obsodil za
greh, ne, ne, to pa je bilo že preveč! Bilje na tem, da se
^pre gospodinji. Toda... kako bi potlej živel skupaj z
njimi? To vprašanje gaje preganjalo nekaj dni, potem se
h vdal v usodo.
»Pripeljite tistega župnika, pripravljen sem,« je dejal,
^ri sebi pa je mislil: komaj sem se navadil na novo
družino, pa se naj zopet selim drugam in to zaradi par
^pufanih grehov, ki niso omembe vredni. Ne, tega Ivan
ni hotel tvegati. Bo že nekako... seje tolažil.
Priprava na spoved je trajala nekaj dni. Gospodinja je
^zidne omaice vzela katekizem in ga začela poučevati o
sveti veri. Ivan je bil bistre glave in si je hitro vse
Opomnil.
Na cvetno sredo je bil napovedan gospod župnik,
^iriečka izba se je spremenila v kapelo. Tudi Ivan je bil
'^po napravljen, čisto mašno obleko je imel na sebi.
Podoben je bil ženinu, ki čaka na trenutek, ko mu bodo
^!'očili nevesto, da jo popelje pred oltar. Tudi nekaj
Sosedov se je že zbralo pri Koprivčevih, kot je bila
"avada v takih primerih. »Boga je treba sprejeti,« je
Govorila gospodinja in še zadnji trenutek pogledala po
^^bi, če je vse na svojem mestu. Ko se je v rebri pod hišo
^Slasil zvonec, so se vsi, razen Ivana, zapodili iz hiše,
^^pniku naproti. Pokleknili so na zemljo, da jih je blago-
siovii.
Ivan je s tesnobo v srcu čakal, kdaj se bo na pragu
Pojavii župnik. Kako pa je bil presenečen potem, se ne
''a povedati. Duhovnik se je prijateljsko pogovarjal z
''Jim, ga tolažil in vzpodbujal. Grehov mu je bilo malo
"^^r, le svojo življenjsko zgodbo mu je moral pripovedo-
^ati.
Tako se je za Ivana končala skrb, ki ga je žulila in
^^^ganjala ves teden.
Pomlad se je prevesila v poletje. Ivan je med tem
pSom, kar seje nastanil pri Koprivčevih, spoznal veliko
j^di. Nekateri so mu bili všeč in so ga priznavali za
'^na družine, drugi pa so gledali nanj zviška in mu dali
—_
čutiti, daje nezaželen v njihovi družbi. Eden od teh je bil
sosed Strehar. Sam ni vedel zakaj, ampak Ivan ga je
zasovražil prvi dan njunega poznanstva. Kadar seje ta
dolgin oglasil pri Koprivčevih, jih je gnavil vse po vrsti.
Gospodinji je poočital, če slučajno ni katerega člana
videl v cerkvi, da slabo vzgaja svoje otroke. Uboga žena
je trepetala pred njim. Kako bi lahko njej kaj takega
očital, ko jo je bila sama poštenost in vdanost v božjo
voljo.
Ivan je kmalu opazil, da ga tudi otroci ne marajo.
Posebno Julčka, drobno suhljato dekletce, se mu je
poskušalo postaviti po robu in je večkrat govorila
materi: »Kaj briga dedca kako mi živimo; briga naj se
zase in za svoje otroke, dovolj jih ima! Nas pa naj pusti
pri miru.«
Matijo je pokarala, češ, da to dela zato, ker se boji, da
bi kdo zašel na kriva pota.
»Oh, mama, dajte no!« je dejala, »ste že pozabili, kako
nam je izropal gozd?«
»Julčka, pozabimo na to; vera nas uči, da moramo
svojim sovražnikom odpuščati. Res ni bilo prav, kar je
storil, in gotovo seje že pokesal za storjeno krivico.«
Ivan še ni vedel za sosedske odnose in marsikaj ni
razumel. Globoko v sebi pa je čutil in bil prepričan, daje
Strehar svetohlinec, ki mu ni zaupati. Sicer pa to ni
zadevalo njega in imel je svojih skrbi čez glavo. Od
matere je dobil pismo, da so očeta zaprli in zaradi rovar-
jenja proti novemu režimu izgnali na otok ob Italiji. Ta
vest ga je hudo potrla. Oče je že bil prileten in gotovo ne
bo preživel. Tudi od bratov ni prejel nobenih vesti. Le
mati muje še ostala; pošiljala muje težko prigarane lire,
da jih je imel za cigarete. Tu in tam muje poslala tudi
paket s perilom. Seveda je vsaka malenkost dobrodošla,
saj mu občina doslej ni kupila niti komada obleke.
Vedno so godrnjali, kadar so Koprivčevi prišli po denar.
Kot da bi ga občinski možje dali iz svojega žepa. Pa so
ga Koprivčevi tako krvavo zaslužili. Mati, ki sije največ
dala opravka z njim, je včasih že ubupavala in mislila: če
še to leto zdržim, potem ga odpovem. Tudi otroci so bili
deležni strežbe pri njemu; pitali so ga in ga dvigovali, če
ni bilo matere kje v bližini. Počasi se jih je tako privadil,
daje postal oblasten in hudoben in nemalokrat je udaril
katero od deklic, čemu ni takoj prinesla, kar je zahteval.
Potem muje bilo žal in prosil je gospodinjo odpuščanja.
Bilje nesrečen. Dneve in dneve je presedel v senci za
hišo; sam s svojo vero in željami, ki so ostale neizpol-
njene. Divja italijanska kri mu je butala po žilah in ga
spravljala v brezumje. Leto dni je že bil v Sloveniji, pa se
mu še ni ponudila prilika, da bi si pridobil kakšno
žensko; vse so se mu odmikale, kot bi bil garjava ovca. A
' vedŠlje, da dolgo ne bo šlo tako naprej, sicer bo znorel.
V Trstu je bilo to vse drugače in za ženske ni bila stiska.
Toda tukaj ...je bila še misel grešna.
Po kozjanskih gričih so zapele kose. Ljudje so izkori-
stili sončno vreme in hiteli spravljati seno. Koprivčevi
so prvič zarezali na kresni dan. Na pomoč so jim pri-
skočili sosedi, pa tudi Zalika ni manjkala med njimi.
Tega dneva seje Ivan najbolj veselil. Upal je, da se bo
med vsem tistim direndajem in spravljanjem sena našla
prilika zanj. In res se ni zmotil. Medtem, ko je napet kot
struna oprezal za kozolcem, kdaj se bodo kosci vračali s
travnika, je predenj stopila Zalika; prevrnila ga je na
kopico sena in se nagajivo smejala.
Zdaj je moj čas, se je utrnilo Ivanu. Sedaj ali nikoli!
Zaprosil jo je, naj mu pomaga iz sena in ji pomolil
roko... Dekle, nič hudega sluteč, jo je prijela, tedaj pa...
Znašla seje v senu; Ivan jo je v navalu strasti stiskal, da
ji je pošla sapa. Potrebovala je nekaj minut, daje prišla
k sebi in spoznala, kaj hoče Ivan od nje. Uprla seje: »Ne,
to pa nikoli!« je zakričala in se osvobodila železnega
prijema »Umazanec nesramni, le kaj si domišljaš! Tako
daleč nisem padla, da bi se s takim spečala, kot si ti!
Konec je z najinim prijatejstvom, da veš!«
Ivan je molčal. Pravzaprav ni imel kaj povedati, opra-
vičevati se pa ni nameraval. Dobro seje zavedal, daje
pri Zaliki pogorel, pa tudi prijateljico je izgubil. Malo ga
je pa vseeno zaskrbelo, kaj bo rekla gospodinja, če ji
Zalika to počveka. Ni se bal zastonj. Kmalu seje prika-
zal njen shujšani obraz. »Sram te bodi Ivan!« je oštevala
nesrečnika, medtem ko ga je vlekla iz senene kopice.
»Le kako moreš biti takšen! Zbij si ženske enkrat za
vselej iz glave, saj veš, da si neozdravljivo bolan in še
občinska sirota povrhu!«
Koprivčevka ga je zadela v živo. Tako še ni govorila z
njim.
»Gospa,« je v spravljivem tonu začel Ivan. »Tudi jaz
sem človek, pa me vsi zavračate. Mladost kipi v mojih
žilah. Mlad sem, 28 let imam, pa se naj sprijažnim s tem,
da bom smel ženske le od daleč gledati! Bolje, da me
mati ni rodila ali da bi me takoj vrgla v morje!«
»Hudič ferdaman, pa si res uboga para,« seje oglasil
Mežnaričev Maks. »Jaz na tvojem mestu bi se kar fental!
Kaj pa imaš od takega življenja?!«
»No, zdaj pa še ti!« seje zgrozila Koprivčevka. »Trplje-
nje moramo voljno prenašati, s^j nam ga pošilja sam oče
nebeški; preizkuša nas. Kolikor večje je trpljenje na tem
svetu, toliko večje bo veselje v nebesih!«
18. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Gasilska druStva v celjski občini
: 35;
Piše: Franfo Mauer
Industrijsko gasilsko društvo Železarna
Štore - nadaljevanje iz prejšnje številke.
Gasilsko društvo dosega na tekmovanjih
n^višja mesta. Na mednarodnem tekmovaryu
CTIF, komiteja za gasilstvo, ki je bilo v Kar-
lovcu so pionirji osvojili srebrno in mladinci
bronasto kolajno.
Društvo je štelo leta 1987 že 107 članov, med
njimi pretežno mladih. Od tega je 63% članov
starih od 18 do 35 let.
Leta 1968 so prevzeli novo motorno brizgal-
no Rosenbauer s kapaciteto 800 lit.
V	letu 1969 je društvo štelo 114 članov in
imelo zelo uspešen ženski oddelek. ImeU so 36
začetnih požarov. Gasili so na 4 požarih izven
tovarne. Poklicni oddelek je med drugim
opravil'44 črpanj vode v obratih, 115 preven-
tivnih spremstev na vzdrževalnih delih pUn-
skih naprav, 90 kontrol koncentracije plina,
424 pregledov in polnjen gasilnih aparatov in
druge iialoge.
Na občnem zboru 17. 1. 1970 so ugotovih
težko finančno stanje v društvu. Reševali so
ga s prirejai^em veselic in opravjanjem raznih
uslug. Imeli so 50 predavanj za člane kolekti-
va, katere je ooiskalo 700 oseb. Imeh so 24
začetnih požarov, 18 zastrupitev s plinom,
opravili 900 preventivnih posegov in 225
črparu vode.
V	letu 1971 je gasilsko društvo imelo težko
nalogo. Začela je poskusno obratovati nova
valjarna II, ki je zahtevala od gasilcev, zaradi
karakterja opreme in tehnologije, še več stro-
kovnosti in aktivnosti.
Leto 1970 in 1971 lahko štejemo kot prelo-
mno na področju tako požarnega varstva kot
aktivnosti društva. Zavedah so se, da potrebu-
jejo več denarja za nabavo orodja in opreme,
da bi zadostili potrebam požarne varnosti v
novih sodobno opremljenih in dragih obratih.
Analizirali so vse možne vzroke za nastanek
požara v novih obratih in predvideli ukrepe in
način obrambe ter potrebe po orodjih in opre-
mi. Ugotovili so, da ni več nobenega dela v
tovarni, l^er bi bila ogrožena požarna varnost
brez navzočnosti vsaj enega gasilca. Poklicna
gasilska služba je postala prešibka. Gasilska
služba je opravila kar 289 spremstev pri delu
vzdrževalcev, kjer je obstajala nevarnost na-
stanka požara ali zastrupitev. Pregledali so
štirikrat vseh 384 ročnih gasilnih aparatov in
neštetokrat črpali vodo. Za člane kolektiva so
imeli 35 predavarxj s požarnovarnostnega pod-
ročja. Člani društva so opraviU osnovni in na-
daljevalni tečaj, kije bil prilagojervnovim raz-
meram in tehnologiji v tovarni. V tem času je
društvo imelo naslednji kadrovski sestav: 2
gasilska tehnika, enega višjega častnika, 7
častnikov, 19 podčastnikov, 35 gasilcev in 51
pripravnikov.
Na občnem zboru društva 22. 1. 1972 se je
glavni direktor Železarne tov. Voga Tugomir
zahvalil gasilcem za vestno opravljene naloge.
V letu 1972 so črpali talno vodo v obratih kar
198-krat. Posebno hudo je bilo v dneh od
10.-24. 7., ko je močno deževje povzročilo pre-
cejšnjo škodo. Hudournik Toplice in Bojanski
potok sta zaprla kanal, ki gre pod tovarno in
voda je vdrla v tovarno preko podpornega
zidu pri aglomeraciji. Gasilci in delavci so vlo-
žili vse napore, da preprečijo škodo in zavaru-
jejo stroje in naprave. Ogroženi so bili obrati
plavž, jeklarna in valjarna.
Funkcionarji IGD Železarna Štore
Predsedniki: Franc Mežek (1950-1953,
1960-1963), Anton Klinar (1953-1960),Slav-
ko Plevnik, dipl. inž. (1963-).
Poveljniki: Alojz Herič, dipL inž.
(1945-1947), Kari Kumer (1947-1948) Jakob
Rezar (194^1951), Mirko Zdešar
(1951-1955), Štefan Krumpak (1955-1984),
Janez Klakočar (1984-).
Tajniki: Andrej Srebotnjak (1951), Jože
Benko (1951), Friderik Jernejšek
(1951-1953), Lado Seme (1953), Anton Vi-
dic (1953-1954), Anton Mackošek
(1954-1968, 1980-1984), Ladi Kaluža
(1968-1976), Albin Deržan (1976-1980),
Darja Užmah (1984-).
Iz operativnega poročila na občnem zboru
24. 2. W73 je razbrati, daje poteklo že 20 let od
uvedbe stalne dežurne gasilske službe, ki šteje
11 gasilcev. Če hočejo zadostiti potrebam
obrata Štore II, bi morali zaposUti še 2 gasilca.
Dežurna gasilska služba je opravičila svoj ob-
stoj. Gasilci so preprečili in pogasih veliko
požarov in opravili vsa dela pri vzdrževanju
orodja in opreme ter nudili usluge posamez-
nim obratom. Pri razvijanju samozaščite de-
lavcev in občanov je društvo pomagalo krajev-
ni skupnosti in tovarni s predavanji in demon-
stracijami gašerya.
Na občnem zboru leta 1974 so ugotovili, da
ima Železarna že izdelan požarnovarnostni
pravilnik, katerega bodo prilagodili potrebam
v posameznih TOZD. V tem letu je dobila
Elektro jeklarna avtomatično CO2 napravo za
zaščito pečnega transformatorja. Pričeli so z
zamergavo starih dotr^anih dihalnih apara-
tov, nabavili nek^ orodja in opreme. Iz povelj-
niškega poročila je razvidno, da so opravili 370
spremstev pri požarno nevarnih dehh, 312
črpanj vode, 64 začetnih požarov, 5 intervencij
izven tovarne. Gasili so požar v TIM Laško,
Cinkarni in drugod.
Na občnem zboru leta 1975 so poročali, daje
ciktivnost članstva na zavidljivi višini in temu
primerni tudi doseženi uspehi. Na raznih tek-
movanjih so gasilci, kot že leta nazcO, imeli
odlične uspehe tako člani, čleinice, mladinci in
pionirji. Posebno so se izkazah mlajši člani do
30 let na mednarodnem gasilskem tekmova-
,ryu v Kapfenbergu (Avstriji), kjer so zasedli
med tekmovalci iz Jugoslavije I. mesto. Dru-
štvo je s svojimi enotami sodelovalo in nasto-
pilo v Kozjem, Podčetrtku, Velenju, Celju,
Mengšu in drugod.
Svečani 30. občni zbor društva 21. 2. 1976 je
bila tudi 30. obletnica organiziranega požarne-
ga varstva v Železarni Štore. Na tem zboru so
poudarili, da se je vzporedno z rekonstrukcijo
in razširitvijo tovarne, zlasti pa z izgradnjo
novih objektov v Štorah II, sodobno, tehnično
opremljala tudi gasilska služba. Razširjena je
bila poklicna gasilska služba, članstvo pa seje
izobraževalo in vežbalo za nove zahtevnejše
naloge. Dobro opremljena služba je dobila
svoje stalno mesto v gasilskem domu, v Što-
rah II pa so imeli dodatno potrebno orodje in
opremo, za najnujnejši in hitri nastop za pri-
mer potrebe.
Društvo je štelo 72 članov sposobnih za
gašenje in še 36 pionirjev ter mladine. Izvaja-
nje požarnega varstva v tovarni je predvsem
poklicno službo močno obremenjevalo. Opra-
vli so 38 gasilskih spremstev pri delu varilcev,
96 pri delu na phnskih napravah, 148 kontrol
plina, 190 pretakanj kisika, 411 črparg vode in
1240 polnjenj oziroma kontrol ročnih gasilnih
aparatov.
V	naslednjem letu so za potrebe gasilske
službe nabavih: ročni in prevozni gasilni apa-
rat za tovarno traktorjev, 2 prikolici za prah, 2
nizkotlačni črpalki, 3 zaščitne obleke odporne
proti ognju, eno garnituro za gašenje s srednjo
gasilsko peno in drugo orodje.
V	tem letu je ponovno začela delovati žen-
ska desetina. Strokovni vzgoji so posvetili vso
pozornost, vaje in predavanja so imela uspehe
pri nastopih, akcijah in tekmovanjih. Člani so
osvojiU prvo mesto v Sloveniji, pionirji so po-
stali republiški prvaki, na državnem prven-
stvu v Makarski pa so ošvojili tretje mesto. To
je bil tudi razlog, da je bilo deseto jubilejno
srečar\je gasilskih pionirjev iz Slovenije in Hr-
vatske 29. 5.1977 v Štorah, Iger seje zbralo kar
1300 pionirjev in veliko gasilcev z obeh strani
Sotle.
V	letu 1977 je dobila gasilska služba prvo
UKV zvezo in komandni pult, kar je omogoča-
lo lažje in učinkovitejše obveščanje in vodenje
akcij.
Izvajanje srednjeročnega programa razvoja
požarnega varstva, sprejetega leta 1975, se je
začel izvajati skupaj s SIS za požarno varnost
občine Celje. Za potrebe društva so dobili:
avtocisterno TAM 5000, moštveno vozilo, na-
pravo za reševanje ljudi iz višjih nadstropij,
motorno črpalko 800 lit, vodni top za gašenje
in drugo, štab za civilno zaščito pa je društvu
dodeUl prikolično raztegljivo lestev (22 me-
trov).
Na slavnostnem 35. rednem občnem zboru
17. 1. 1981 so ocenili prehojeno pot gasilskega
društva in organizirane požarne zaščite v Žele-
zarni Štore. Gasilsko društvo je posvetilo vso
. skrb predvsem zavarovanju delovne organiza-
cije, objektov, strojev in naprav, kakor tudi
objektov družbenega standarda in stanovary-
skega fonda pred ognjem. Društvo ne moremo
ocenjevati samo po tekmovalnih nastopih in
vajahr temveč predvsem po delu, ki ga oprav-
lja za varnost v okolju v katerem deluje, je na
občnem zboru poudaril dolgoletni predsednik
društva.
Leta 1984 je poteklo 30 let, odkar je bil zgra-
jen gasilski dom, ki je zbirališče gasilcev in
center za razne izobraževalne akcije tako de;
lavcev Železarne kot kr^anov Štor. Ob tej
priložnosti je bilo izvedeno v Štorah tudi gasil-
sko tekmovanje veteranov.
V	društvu je 153 članov, od tega 79 moških,
26 žensk, 11 mladincev in 37 pionirjev. P"
strokovnosti so 4 višji častniki, 10 gasilskih
'častnikov, 10 ni^ih častnikov in 59 gasilcev,
od tega 10 gasilskih strojnikov in 10 šoferjev.
Industrijsko gasilsko društov Železarna
Štore je edino v Sloveniji, ki ima v svojem
sestavu tudi pionirje ter tako vsestransko skr-
bi za razvoj gasilske organizacije.
11. APRIL 1985
NOVI TEONIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Slog »fluid«
Slog, ki izrazito poudar-
ja žensko linijo, se imenu-
je »fluid«. Osnovna sil-
hueta je mehka, ohlapna
oblačila se drapirajo ob
vratu in po dolžini telesa.
Poudarek je na širših ra-
menih ter poglobljenih
rokavih.
MateriaU so mehki in
tudi prosojni: volneni ga-
bardin, volneni voile,
krep saten, veliko je svile,
mešanice svile z bomba-
žem, platna in volne. Bar-
ve mehkega sloga so:
svetlo siva, svetlo beige,
svetlo roza, svetlo turkiz-
no modra, umazano ru-
mena, umazano roza,
umazano svetlo vijolična.
siva, močno roza, živo
modra in živo zelena.
Jopiči so ravni, dolgi in
ohlapno krojeni s poudar-
jenimi rameni; najve-
čkrat brez ovratnikov in z
velikimi našitimi žepi.
Krila so ravna in dolga,
imajo različno vrezane že-
pe, ^jogosto so drapirana
in ozka krila, ki se pod
koleni močno, razširijo ter
krila z zvišanim pasom.
Hlače so ohlapne in širo-
ko krojene, včasih se v
gležnjih zožijo ali pa ima-
jo zelo široke hlačnice, ki
se morajo »usesti na čev-
lje«. Obleke so enako
ohlapne, s poudarkom na
ramenih in se nosijo sa-
mostojno, čez hlače ali pa
čez dolga ozka krila.
ZDRAVILNE RASTLINE
Konoplja
Rod Cannabis ima eno samo vrsto in sicer Canabis
sativa L ali navadno konopljo. To je več kot dva metra
visoka grmičasta zelnata enoletnica, ki raste v vzhodni
Aziji in v Indiji in jo lahko gojijo v zmerno toplih prede-
lih. Rastlina je dvodomna, v zemlji ima belo, koželjasto
korenino ter s ščetinami poraslo steblo. Pecljati, dlana-
stodelni suličasti stebelni listi so debelo napiljeni in
srhkodlakavi ter 5 do 9 delni. Zgornji listi so troprsti ali
celi. Prašni cvetovi so zbrani v rumeno zelenih pazdu-
hah listov ali na koncih vej v visečih grozdih. Zeleni ali
neznatni pestični cvetovi pa so zbrani v pazdušnih kla-
sastih razcvetjih.
Konopljo gojijo že več kot 30 stoletij in ima močna,
odporna vlakna, ki se razvijejo pod povrhnico in jih prido-
bivajo s trenjem, kot pri lanu. Iz njih delajo vrvi, ki so
najboljše, saj ne poznamo gradiva, ki bi jih lahko nado-
meščal po kakovosti. Glede kakovosti so vlakna boljša pri
moških rastlinah, ženske pa dajejo plodove, ki so dobra
ptičja krma in jo povsod po svetu uporabljajo za hrano
perutnini. Delno dozorele plodove uporabljajo pri izdelavi
barv.
Cveti od julija do avgusta. Nabiramo dozorelo seme v
septembru. Seme vsebuje veliko maščobnega olja, betain
trigonellin, precej beljakovin, smole, sladkor. Tudi konop-
Ijino olje ima zanimivo sestavo in vsebuje linolno kislino
in se uporablja ponekod tudi kot jedilno olje, drugače pa
kot sestavni del raznih firnežev. Seme vsebuje tudi gliko-
zid kanabino in vitamin K.
Konopljo uporablja v glavnem ljudsko zdravilstvo in
sicer še tu in tam pripravljajo iz semena in listov čaj (5 g
semena na skodelico mleka) in ga priporočajo pri boleči-
nah in krču v mehuiju, kamnih v ledvicah, pri revmi in
protinu, pa tudi pri pljučnici, suhem kašlju in raznih kož-
nih boleznih. Iz zmečkanih listov in semen pripravljajo
obkladke, ki jih polagajo na otekline in vnete žleze. Gliko-
zid kanabin verjetno vpliva na presnavljanje v telesu in če
si pripravimo alkoholni izvleček iz semena, zmanjšuje
količino sladkorja v krvi. Vendar so to še samo raziskave,
ki še niso dale končnega rezultata. Ljudska modrost sve-
tuje konopljin čaj tudi kot zdravilo zoper hudo zaprtje in
za težave z žolčem. Če pogledamo stare knjige, lahko
preberemo, daje konopljino seme zdravilno za zdravljenje
raznih kožnih obolenj kot so encimi, lišaji, plesnoba kože,
mozoljavost. V ta namen seme zdrobimo in ga prekuhamo
v kisu. Moramo si pripraviti gosto pasto, s katero si nama-
žemo obrciz, oziroma oboleli predel kože. Zraven lahko
damo še malo medu in žlico kvasa in pustimo tople obloge
nekaj minut, nato kožo speremo z mlačnim kamiličnim
čajem, kožo posušimo ter namažemo s hranilno vlažno
kremo.
BORIS JAGODIČ
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	do they know it's christmas - band aid
2.	sexcrime-eurvthmics
3.	zora je svanula - neda ukraden
4.	se m'innamoro- ricchi e poweri
5.	andreja-regata
6.	tina i marina - daniel
7.	loverbov - billy ocean
8.	purple rain- prince
9.	i know him 80 well- elaine paige in
barbara dickson
10. vonj poletja - plamen
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15.
DomaČe melodije:
1.	polka, valček in ročk in roll - henček
2.	mamica - matija slak
3.	na sprehod-gorenjci
4.	prav fletno se imamo - avsenik
5.	ah, ta tvoj dežnik - štirje kovači
6.	dekle povej - slak
7.	orlek kraški - franc korbar
8.	danes na vasi - rž
9.	savinjčani - savinjskih 7
10. najin svet želja - slavček
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Mojca Bučar. Čopova 16, Celje
Janko Hohkraut, Jagoče 15, Laško
Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
' Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
BRALCI f
SVETUJEJO
•	Če se želite znebiti pod-
gan, pa ne dobite strupa, jih
boste odpravili tako, da jim
pripravite zmes iz koruznega
zdroba in suhega mavca.
Zmešajte ju skupaj in posta-
vite v posodi v prostor, kjer
ste opazili podgane. Zraven
postavite še posodo z vodo,
saj podgane po jedi zelo rade
pijejo. Ko sem to sama po-
skusila, sem se znebila
podgan.
M. K. Laško
•	Zelo učinkovit hlevski
gnoj dobimo, če ga prekida-
mo na drugo stran gnojišča,
vmes pa ga polivamo z vodo
in dobro pretlačimo. Tak
hlevski gnoj ne potrebuje
dodatkov umetnih gnojil.
•	Ko si nabavimo železno
ali aluminijasto posodo za
rabo v gospodinjstvu, bo dalj
časa trajala, če v njej prvič
prevremo slano vodo, ohlaje-
no posodo pa dobro ope-
remo.
ANICA JAGODIČ,
Grliče
Vrt v aprilu
Aprila vzcveti toliko n^razhčnejših vrt-
nih rastlin, da bi vse težko našteli. Nežno
zelenje prekrije vse lesnate rastline v vrtu
in na planem, sadno dre\^e pa že daje sluti-
ti, kaj bomo obirali jeseni. Pa ne samo drev-
je, tudi drugo rastje se prebudi - zlasti ple-
vel. Marsikatero kapljo znoja si bomo pri-
hranih, če plevel pravočasno zatremo. To
seveda ni tako preprosto, kakor se zdi. Do-
volj bo že, če s potmi ne bomo imeh težav,
zato jih v tem času z največjim uspehom
poškropimo s kakšnim kemičnim sred-
stvom, ki ga imenujemo herbicid. Tudi v
trati zdaj lahko zatremo ves plevel, razen
trave. Razlika v uporabi sredstev je velika.
Medtem, ko za poti vzamemo enega od to-
talnih herbicidov (sredstvo, ki uniči vse
rastline brez izjeme), pa smemo za trato
uporabiti le tistega, ki uniči širokolistne
plevele, travi pa ne škoduje. O natančni
uporabi sredstva se moramo vselej informi-
rati tam, kjer ga kupimo.
Na gredah pa je vsa umetnost zatiranja
plevela v tem, da ga ne pustimo zrasti in
dozoreti. Zdaj uredimo tudi trato. Ko se
dovolj osuši, jo temeljito pregrabimo in po
potrebi pognojimo s kakšnim popolnim
gnojilom, npr. nitrofoskalom 5 kg na 100
kv. metrov zadostuje. Trata potrebuje pred-
vsem dušik, z apnenjem pa bodimo previ-
dni. Apno pospešuje razvoj plevelov (detelj
in širokolistnih rastlin), ki v lepi trati niso
zaželeni. Z vsakovrstnimi škroplje^i pa bo-
dimo previdni, da si ne uničimo pridelka na -
gredah in na sadnem drevju. V cvetje ne
škropimo s sredstvi, ki so čebelam nevarna,
saj si tako hitro uničimo pridelek.
Na zelenjavnih gredah bo vsak dan bolj
živahno. Aprila sadimo že skoraj vse zele-
njadnice razen poznih sort in tistih vrst, ki
za mraz niso dovolj odporne. Danes je na
razpolago dovolj pripomočkov, da tudi na
mraz občutljive rastline lahko prej sadimo
in po potrebi zavarujemo. Poleti, ko je pov-
sod dovolj zelenjave, nam domač pridelek
ni tako zanimiv kot takrat, ko je zeleryava
draga.
Proti koncu aprila posadimo dalije, gla-
diole in kane. Tudi večino poletnih cvetic
lahko sejemo v zaprto gredo, če te nimamo
pa na sončno gredo na planem.
Delo v društvu
Medtem, so se že februarja končala vsa pre-
davanja (5), so bile marca strokovne de-
monstracije. Vtem, ko se je predavanj ude-
ležilo 550 ljudi, seje na strokovnih prikazih
obrezovarOa sadnega drevja in vinske trte
zbralo okoli 400 ljudi. Sicer pa je zdaj vsa
pozornost usmerjena v osnovne in druge
šole, ki so se prijavile za tekmovanje pod
geslom očistimo in uredimo okolje.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež.
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev . Individualna letna
naročnina je 1.880 dinaijev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
RECEPT TEDNA
Ajdovi štruklji s preifajenim mesom
Potrebujemo: tričetrt kg ajdove moke, četrt pšenične
moke, pol zavitka kvasa, pol kg suhega prekajenega mesa
ali domačo klobaso.
Najprej skuhamo meso. S še vročo juho, v kateri se je
kuhalo meso, poparimo ajdovo moko, da nastane masa,
podobna suhim žgancem. Ajdovo maso ohladimo, ohlajeni
primesimo pšenično moko in vzhajan kvas ter vse skupaj
ugnetemo v gladko testo. V testo vmešamo na drobne
koščke zrezano meso in vse skupaj oblikujemo v svaljek,
debel približno kot zavitek. Od velikega svaljka režemo
decimeter dolge manjše svaljke in jih kuhamo v slani vodi.
Kuhane štruklje polovimo s penovko, jih položimo na pri-
meren pladenj in zabelimo s staljenim maslom. Zraven
ponudimo zeleno solato.	«
RADIO CELJE
ČETRTEK, 11. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga pročila, 9.30 Esperanto,
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Kako
varujemo družbeno premoženje, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 12.4.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, lO.oo
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Šport ob
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45
Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 13. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski
kotiček, 9.16 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, lO.oo
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, vmes zabavni globus, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00
Zaključek sporeda.
NEDELJA, 14. 4.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30
Onkraj srebrne črte, 10.45 Vedno' lepe meldoije, 11.00 Žve-
plometer, (ponovitev) 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00
Poročila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov,
13.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 15.00
Zaključek sporeda.
PONEDEIJEK, 15. 2.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek
sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke i"
pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove
§lošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45
portni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 16. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda^
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
vmes Zabavni globus, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronik^
17.15 Iz arihva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij'
18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 17. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Pokličite in vprašajte^
O stanovanjskem zavarovanju, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00
Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek
sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke
pozdravi, vrneš Zabavni globus, 16.30 Iz krajevnih skup-
nosti, 16.45 iz zakladnice zborovske glasbe, 17.10 Kronika-
17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.0^
Zaključek sporeda.
11. APRIL 1985
NOVI TEONIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
11. APRIL

NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEONIK
11. APRIL 1985
Obešenjaški humor
imajo naše vrle prodajal-
ke, pa naj gre za trgovine
s prehrambenimi izdelki
ali tekstilom, usnjem, me-
terskim blagom, konfek-
cijo ali tehničnim bla-
gom, ko skušajo pritegni-
ti pozornost kupca: Ve-
ste, tole je pa še po stari
ceni! In, kupec, ki ni nor,
da ne bi zagriznil v vabo,
nasede ceni, ki je morda
stara nekaj ur, dni, kve-
čjemu tri tedne, kajti vse
kar je po »stari« ceni, pa
da drži več kot mesec ah
dva, je v bistvu že po pra-
prapraprapraprastari ce-
ni! In v tem je bistvo
obešenjaškega humorja,
ki je svoj viden obraz
našel v blagajnah, oble-
plenih z vsemi mogočimi
»švingel« cegelci z naved-
bami prehitro se menja-
jočih cen prodajnih arti-
klov, ki jim še tako bistre
glavice naših prodajalk
ne morejo slediti, kaj šele
zapomniti si jih.
In kolikokrat smo kupi-
li izdelek, misleč, da drži
cena na njem, pa smo ko-
rekturo navzgor doživeli
šele pri blagajni. Še naj-
več, kar si ti prijetnega
pri tem zgodi, je blagaj-
ničin sočuten nasmešek.
Toda, če je človek skro-
men, tudi tako gre. Zato
le kupujte po »stari ceni,«
čeprav gre za praprapra-
pra in tako dalje - ceno.
MITJA UMNIK
Prireditev za državnega reicorderla
v telovadnici osnovnošol-
skega centra v Žalcu se je
pretekli petek sicer zbralo
kar precej ljudi, ki so hoteli
pozdraviti državnega re-
korderja v smučarskih po-
letih, Matjaža Debelaka, to-
da resnici na ljubo so si or-
ganizatorji prireditve obe-
tali še boljši obisk.
Kljub temu pa nikomur, ki
je prišel na prireditev, tega
ni bilo žal. Nastopajoči so se
odrekli honorarju za postavi-
tev plastične prevleke na 80
metrski smučarski skakalni-
ci v Braslovčah. Nastopili so
Veseli hmeljarji, humorist
Celjski Poldek, plesna sku-
pina z Gomilskega in Mito
Trefalt. Večina pa je seveda
nestrpno pričakovala razgo-
vore s smučarskimi skakalci
kluba Braslovče-Andraž ter
z junakom Planice, Matja-
žem Debelakom. Obiskoval-
cem v dvorani so se predsta-
vih tudi najml^ši smučarski
skakalci, pogovor pa je ste-
kel tudi z vnetim smučar-
skim delavcem iz Braslovč,
Jožetom Oblakom, ki je na
kratko orisal razvoj skakal-
nega športa v Braslovčah in
načrte, ki jih imajo v klubu.
Državni rekorder Matjaž De-
belak je seveda požel najve-
čji aplavz in fant, ki trenutno
služi vojaški rok, je obljubil,
da bo tudi v bodoče storil
vse, da ne bo razočaral jiavi-
jačev.
V celotno prireditev pa je
kanil tudi drobec razočara-
nja. Še v petek dopoldne so
organizatoijem obljubljali,
da se bosta prireditve udele-
žila tudi zvezni trener Danilo
Pudgar in Miran Tepeš ali
Primož Ulaga. Tik pred pri-
reditvijo so povedali, da ne
morejo v Žalec. Kdo ve, če
ob tem ne gre za omalovažu-
joč odnos do vsega skakalne-
ga športa na območju, za ka-
terega nekateri menijo, da se
pač ne more kosati z Ljublja-
no in Gorenjsko. Zadnji re-
zultati kažejo, da se še kako
lahko.
JANEZ VEDENIK
Slika: EDI MASNEC
Če se zvezde obnašajo »zvezdniško^, jih
naženemo. Če pa se tako obnašajo pov-
prečneži, jih kujemo v zvezde.
Življenje je kot smučarska skakalnica}
Vsi imamo skoraj enake možnosti, daleč
pa skočijo le nekateri.
Pri nas tudi obrtniki niso več pravi.
Posebej ne tisti, ki rabijo socialno
pomoč.
Obrtnik, ki ne more plačati davka, ne
bo živel slabo.
Mnogih, ki dobro živijo, ni sram prositi
za socialne pomoči. Sramujejo se je le
tisti, ki živijo slabše.
Smo pa res narod revežev, če že obrtni-
kom dajemo družbene pomoči.	|
OBAD
J. Tanko načrtuje
nov plavalni podvig
čeprav lani javnosti ni ra-
zburjal s posebnimi podvigi
v plavalnih maratonih pa to
še ne pomeni, da se jim je
Jože Tanko, član PK Klima
Neptun, tudi za vselej odpo-
vedal. Nasprotno, za letos s
svojimi številnimi sodelavci,
ki so mu obljubili pomot
načrtuje svoj doslej največji
podvig, kajti predvidoma 24.
avgusta (če bo vreme ugo-
dno) naj bi plaval od Liliana.
turističnega centra blizu tt;
sta v Italiji, do Portoroža, ki
letos slavi 100 letnico organi-
ziranega turizma, 42 kilome-
trov bi bila njegova doslej
najdaljša uradno preplavana
razdalja.
Ker pa ni kar tako plavati
po odprtem morju, bo Jože
Tanko potreboval močno
spremstvo. Najprej bo ob
njem čoln z vsem potrebnim-
kar rabi za takšno plavanja
(zdravnik, napitki, reševal-
ci), najmanj dve ladjici za va-
rovanje in tudi prevoz tistih-
ki bodo Tanka spremlja"'
vse skupaj pa bodo »zabeh-
h« še mojstri surfanja (šes'
jih bo), ki so s to modernj
desko opravili dolgo pot ov
celotni jadranski obali.
Jože se je že vso zimo te-
meljito pripravljal na ta po"'
vig, kajti noče razočarati
Smučal je, plaval, tekal, dvi-
gal uteži, skratka počenjal J^
vse mogoče, kar sodi k pr'"
pravi dobre kondicije za
kšen podvig. Startal naj P'
okoli šeste ure zjutr^, v
četku plaval okoli 4 km ^^
uro, kasneje nekoliko ma"^'
ter tako prispel na cilj v Po^'
torož v večernih urah oko''
sedmih. Pri podvigu mu
pomagalo mnogo sodela^'
cev, tako da bi akcija morali
uspeti.	,
T. VRAB^
Smrkci In gumbi
v dvorani Golovec
Dvorana Golovec v Celju pričenja letošnjo koncertno
sezono kar z dvema prireditvama v štirih dneh. Danes
bosta namreč kar dva nastopa ansambla 7 mladih, ki so
celotno prireditev pripravili v stilu popularnih televizij-
skih junakov Smrkcev. V nedeljo zvečer pa bo v tej dvo-
rani koncet skupine Bijelo dugme.
Ansamblu 7 mladih je verjetno že zmanjkalo idej za nji-
hove številne koncertne turneje, zato so se oprijeli te televi-
zijske teme in jo priredili za svoj koncertni nastop. Razen
članov tega ansambla nastopa še imitatorka Biljana Krstič
kot Smrketa. Verjetno bo ta prireditev bolj zanimiva za male
in velike otroke, kot pa za resne ljubitelje glasbe.
Ko so že vsi mislili, da je, po odhodu Željka Bebeka,
ansamblu Bijelo dugme odklenkalo, pa je Goran Bregovič
ponovno sestavil ansambel, z novim pevcem Mladenom
Vojičičem-Tifom, posnel veliko ploščo in pričel s turnejo.
Mišljenja o vrednosti sedanjih belih gumbov so dokaj
deljena, zato se bodo njihovi kvaliteti lahko ljubitelji te
skupine sami prepričali na koncertu v nedeljo, v dvorani
Golovec.
Ni treba biti slalomski tekmovalec,
in niti ne poseben intelektualec,
vsakdo res lahko je zmagovalec!
Voziti se po razcvetenih luknjah ni šala
- zato nagrado bo dodelila komunalal
Mizar Mavric ie založil tri
razglednice Gornjega grada
Del naše turistične ponud-
be so tudi razglednice, na ka-
tere žal prepogosto pozablja-
mo. Dovolj je le, da pogleda-
mo posnetke nekaterih
naših krajev in ugotovimo,
da so to ponatisi ponatisov,
da je med nekaterimi profe-
sionalnimi posnetki še pre-
cej kiča in da, četudi gre za
dobre posnetke, ti ne ustre-
zajo več podobi nekega kra-
ja. Založniški podvig Janeza
Mavriča iz Gornjega grada
zato zasluži še posebno po-
zornost.
Janez Mavrič je namreč iz-
dal v samozaložbi tri razgle-
dnice Gornjega grada, podo-
be svojega kraja, kakršne so
se ohranile v bakrorezih in
litografijah. Prva prikazuje
Gornji grad, kakršnega je
ohranil Vischer v Topografiji
vojvodine Štajerske iz leta
1680. Na drugi je Wachtlova
litografija iz leta 1832, tretja
pa predstavlja Gornji grad v
letu 1866. Vse tri razglednice
so enotno oblikovane, z na-
pisom, grbi in letnicami na
spodnjem robu. Kot je zapi-
sal Janez Bogataj, glavni
urednik slovenske turistične
revije Lipov list, je založniš-
ki podvig Janeza Mavriča
lahko v opomin številnim
večjim slovenskim krajem,
ki tudi s profesionalnimi ka-
dri še niso poskrbeli za to-
vrstno ponudbo.
R. PANTELIČ