ŠTEV. 68. LJUBLJANA, dne 9. julija 1921 Strokovna izobrazba. Po prevratu je bilo pri nas iz narodnostnih ozirov mno*o tujih strokovnih mači odpuščenih. Že Narodna vlada je izdala poziv, da naj se pri industrijskih podjetjih v tuzemstvu namesto odpuščenih tujcev nastavijo domačini; železnica, carinarne so potrebovale mnogo strokovno naobraženega osobja. Mitro se razvijajoča bančna podjetja so rabila stotine rutiniranega bančnega Uradniškega naraščaja. Enako novoustanovljena velika trgovska in špedi-cijska podjetja. Medtem ko si je železnica a praktičnimi tečaji precej hitro opomogla, se v carinski stroki ni ukrenilo ničesar in so novo sprejeti pripravniki strokovno še danes zelo slabo kvalificirani. Tudi za mesta v bankah in v trgovskih velepodjetjih je primanjkovalo strokovno kvalificiranih ljudij, vendar najbolj občutno je bilo pomanjkanje tehnično in komercijelno specializiranih ljudij v industriji in sicer, kakor pri takozvanih nacijonalizacijah, tako tudi pri snovanju novih industrij. Posledica tega je bila, da se je v industrijskih podjetjih pridržalo mnogo tujcev, češ da so nenadomestljivi in v novoustanovljena podjetja pa se je importiralo strokovne špecijaliste, tujce. Znano je, koliko podjetij se je obračalo na vlado in konečno dobilo dovoljenje, da smejo kvalificirani tuji delovodje in poslovodje vsaj začasno priti in se naseliti v deželi. Sedaj je od nas samih in edino od nas odvisno, ali bo ta naselitev trajna, ali se bodo tuja podjetja nacijonalizirala tudi glede uradništva, ali pa bo ta cela akcija neslavno zaspala, kot ena onih mnogih prenagljenosti, ki se vedno dogajajo pri malem narodu z velikimi strastmi. Od mnogih strani se prigovarja, kakšna podjetja in katere stroke nam manjkajo, kakšne ideje bi se dale izpeljati, vendar vse to ni samo vprašanje osnovnega in obratnega kapitala, ni samo vprašanje koncesij in zaščitne carine, marveč v glavnem vprašanje strokovne inteligence in špecljalizacije naraščaja. Kapital in kredit je pri nas prilično dobro organiziran v vseh stopinjah in smereh, tudi Ra zaščitno carino je vlada kljub težkim gospodarskim razmeram pristala, le v strokovni naobrazbi nismo še izvedli potrebne reforme. Največji kontingent naše inteligence frekventira še vedno gimnazije, institucijo, ki je za naše razmere luksus in katere frekvenco je treba brezpogojno omejiti. Nedopustno je, da bi tako ogromen odstotek uaraščaja izgubljal vso energijo in tvorno silo, ubijal si voljo in inicijativnost ob grških gramatikah. Cilj našega učnega sistema mora biti: vzgajati samostojne praktično podjetne ljudi, tehnično in komerci-jalno naobražene, ki imajo zmisel In stik z gospodarskim življenjem, jekleno energijo in nevpogljlvo voljo ustvarjati, delati in organizirati. Ta sistem pa mora biti tak, da postavi samostojnega delavca in podjetnika čimpreje v praktično življenje in da on ne zapravi polovico svojega veka na šolskih klopeh in ne pride senilen v prakso. Od bivše Avstrije, ki so jo po pravici imenovali »uradniško državo«, smo podedovali naučni sistem, katerega namen je vzgajati uradnike, ljudi brez stika s praktičnim življenjem, katerih glavni življenjski smoter je zasigurati si od države rento v obliki plače in automatičnega avanziranja. Vzgajalo se je ljudi abstraktne, razpoložene za sanjavo filozofiranje in nekonkretno prerekanje, ki, so pri vsakem dotiku z realnostjo ptebolell ‘kfizo in razočaranje. — Avstrija'je/ bolehala na prevelikem dotoku upravnega uradniškega naraščaja in zato je vedno bolj komplicirala pogoje za kvalifikacijo. Po njej nam je ostala hipertrofija, ki je izražena v Sloveniji v naučnem sistemu in v državnem aparatu. In ako nočemo zapasti zopet stari bolezni uradniške države, moramo nujno reformirati naučni sistem tako, da bo vzgajal gospodarsko produktivne ljudi, ki niso balast države in ki v državi ne vidijo penzijske zavarovalnice. Mejita si tu dva sveta in nedvomno je, da moramo prelomiti znekatedmi tradicijami in se nanovo orijentirati po potrebah, ki jih imamo v naši državi. Naša slovenska trgovina, naše siovensko obrtništvo in naša slovenska industrija je — priznavajmo odkrito — še zelo primitivna. Ona potrebuje agilnih ljudij s Širokim tehničnim znanjem, z organizacijskim talentom in komercijelno naobrazbo, da se razvije iz sedanjih piototipičnih razmer. Za to delo nam ni mnogo časa na razpolago. Mi vsi vemo, da bodo prevzeli pri nas vodilno vlogo’tujci, ako sami ne bomo pravočasno skrbeli za lastno strokovno inteligenco, ki bi dogradila in razširila organizacijo našega gospodarstva. Naše stanovske organizacije ne smejo mirovati popreje, dokler se ne izvede tu popolna reforma in dokler se dosedanja mentaliteta ne izpremeni. Vse naše strokovno šolstvo je danes še v povojih in prav nezadostno. Sam proračun je najboljši doka«, da se mu ne posveča zadostnega razumevanja niti od strani države, niti od interesentov. Dosegli smo sicer trgovsko akademijo in tehnično srednjo šolo, toda obe le bolj po imenu, kot pa v oni opremi in v onem obsegu, ki ga potrebujemo. Naša trgovska akademija nima za bodoče leto še nobenih prostorov zasi-guranih. Letos je morala kot popoldanski gost hospitirati na gimnaziji. Pri tehniki si moramo pomagati s primitivno barako, dasi so drugače milijoni državnega denarja za manj produktivne namene na razpolago. Za obrtniški in trgovski naraščaj nimamo nobenega internata, ki bi nudil mladini oni milieu, ki ustvarja in vzpodbuja v mladem človeku veselje do dela. Obrtne delavnice na srednji tehnični šoli je treba izpopolniti z vsemi onimi oddelki, ki v našem obrtništvu še niso zastopani, predvsem z grafičnim, kemičnim, tekstilnim, gal-vanoplastičnim itd. Obenem pa je treba, da naše trgovstvo in obrtništvo mlajšo generacijo navaja k razumevanju pomena strokovnega šolanja in nastopi odločno proti pošiljanju slovenskega naraščaja v humanistične šole, iz katerih se rekrutira sam duševni proletarijat, ki je balast državi in sebi. Konečno moramo omeniti še eno stvar. Za vso praktično vzgojo obrtnega, trgovskega in industrijskega naraščaja je izredne važnosti potovanje in praksa v inozemstvu. To je treba omogočiti s posebnimi državnimi in privatnimi štipen- dijami našemu strokovnemu naraščaju. Mala Srbija je dobro ocenila pomen takih investicij in je od svojega skromnega proračuna letno žrtvovala velike svote za pošiljanje dijakov v inozemstvo. Upamo, da bo bogatejša Jugoslavija sledila terr.u vzoru in da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost, da bomo Slovenci v tem oziru prav posebno vpo-števani. Izseljevanje, ki je zavzelo silen razmah v naših pasivnih krajih, se ne da omejiti z visokimi potnalistnimi pristojbinami. Tu je treba, da da vlada po naših strokovnih učiteljih, katerih je cele tucate in katerih nalega ne sme biti samo pouk v obrtni šoli, proučiti krajevne razmere in na podlagi teh študij vpeljati kako najprimernejšo panogo domače industrije v teh dolinah. Potem bo vsakdo raje ostal doma. Upamo, da te želje nismo izrazili zaman in da bo ministrstvo za trgovino in industrijo v Ljubljani podpiralo naše težnja. Nove takse. (Nadaljevanje.) Takse iz obrtne stroke so sledečo: Za odobritev pravil delniških družb se ima po tarifni postavki 274 plačati za vsakih 1000 din. delniškega kapitala po 1 dinar. Za odobrenje izpremembe pravil se plača ena četrtina gornje takse. Ako se z novimi emisijami kapital povišuje, se mora plačati za povišani kapital cela postavka takse. Po tarifni postavki 275 je bila z« industrijsko podjetje predvidena taksa 50 din. Protipredlog članov finančnega sveta se je glasil na 20 din. T. p. 276 za privilegij industrijskega podjetja je določena taksa 500 dinarjev. Za industrijske privilegije se bo izdal, kakor predvideva v § 117 ustava poseben zakon, kakor je od leta 1891 obstojal za podpiranje domače industrije v Srbiji. Taki privilegiji obsegajo davčne oprostitve na daljšo dobo let, železniško tarifne ugodnosti, oprostitve od plačanja carin za surovine, dobavo lesa iz erarnih gozdov po režijskih cenah. Statistika rudarstva v Sloveniji za ieto 1920. (Kone«.) Na enega izmed 11.552 delavcev produktivnih premogovnikov odpade od cele produkcije povprečno 1053 q rujavega premoga v vrednosti 39.668 kron. Od skupne pridobitve je 1,565.900 q lignita in 10,579.861 q rujavega premoga. Nad 50.000 q se je pridobilo v premogovnikih: 1 Trbovlje, Trboveljske premo-gokopne družbe 4,928.400 q. 2. Zagorje, Trboveljske premo-gokopne družbe 1,726.400 q. 3. Velenje, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1,565.900 q. 4. Hrastnik, Trboveljske premo-gokopne družbe 1,087.300 q. 5. Kočevje, Trboveljske premo-gokopne družbe 1,000.000. 6. Ostro, Trboveljske premogo-kopne družbe 596.200 q. 7. Šentjanž, Andreja Jakila 441 tisoč 199 q. 8. Zabukovca, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 220.911 q. 9. Leše, grofov Henckel Donners-mark 168.091 q. 10. Brezovica, Ugljenokopnega dioničkega društva Mirna 109.818 q. 11. Rajhenburg, Trboveljske pre-mogokopne družbe 56.043 q. 12. Hrastovec, Akcijske družbe za lesno trgovino in izvoz v Šopronju 55.601 q. Ostali manjši premogovniki 207 tisoč 898 q. Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo v tuzem-stvo in sicer v Slovenijo 6,208.361 q, v Hrvaško 1,814.993 q, v Srbijo 532 tisoč 539 q. Skupaj 8,555.893 q ali 70.34% skupne produkcije v inozemstvo in sicer Nemško Avstrijo 1.300 q, v Italijo 100 q, skupaj 1.400 q ali 0.01 % skupne produkcije. 3,554.706 q ali 29.22% se je oddalo deloma državni in južni železnici v Jugoslaviji, deloma se je porabilo pri lastnih obratih in industrijah in za deputate lastnih uradnikov in delavcev. 51.762 q ali 0.43 % je ostalo koncem leta na premogovnikih v zalogi. 13. Crni premog. Edini premogovnik na Orlah pri Ljubljani je bil izven obrata. B. Razmere in uspehi skupne rudarske produkcije. Skupna vrednost rudniške produkcije je znašala 467,790.547 kron (+ 333,120.208 K ali 247.35%), vrednost produkcije topilnice pa 58,548 tisoč 947 K (+ 25,340.027 K ali 76.30 %)■ ~ Če se odtegne od skupne vrednosti produkcije vrednost rud in drugih v topilnicah predelanih topnin v znesku 43,786.954 K, ostane čista vrednost rudniške in plavžarske produkcije v znesku 482,552.540 K (+ 319 milijonov, 132.335 K ali 195.28 %). Materijala se je pri vseh rudnikih porabilo: 66.715 m3 in 1,338.712 komadov jamskega, gradbenega in drugega rudniškega lesa v skupni vrednosti 33,733.840 K; 2,569.744 kg železnega in jeklenega materijala v vrednosti 23,365.370 K; drugega gradbenega materijala kakor: opeke, apna, cementa, peska, gramoza, strešne lepenke, glinastih in cementnih cevi i. p. v skupni vrednosti 14,107.282 K; 21.540 kg dinamita I, 1.229 kg dinamita II, 175 kg dinamita III, 70.878 kg dinamona, 47.604 kg astralita, 12.553 kg roksita, 1610 kg kloratita, 384 kg panonita, 13.750 kg smodnika, in 31 tisoč 757 1 tekočega zraka, torej skupaj 169.723 kg in 31.757 1 razstreliv v vrednosti 11,486.224 K; 460.159 komadov kapic, 135.430 komadov zamikov, 249.325 komadov vrvic v svitkih, torej skupaj 844.934 komadov vžigal v vrednosti 1,710.138 K; razsvetljevanih in mašilnih sredstev 367.590 kg v vrednosti 9,088.928 K in slednjič 1,289.737 q in 554 m3 pri rudniških obratih porabljenega kuriva v vrednosti 48,311.377 K. Skupna vrednost vsega pri rudnikih porabljenega materijala je znašala 141,803.259 K. V topilnicah se je porabilo 7.434 q črnega premoga, 396.272 q rujavega premoga, 52.8 q surovega olja, 17.452 q koksa in 761 q oglja v skupni vrednosti 13,317.681 K. Po 6 mesecih potem, ko je potekel zamujeni rok, ni več dopuščen predlog za vpostavltev v prejšnji stan. O predlogu odločuje ono oblastvo, katero je pristojno za rešitev zamujenega pravnega sredstva. Izvršilna naredba k § 286. navaja kot zadržke, na podlagi katerih je možno predlagati vpostavitev v prejšnje n. pr. bolezen, prometne ovire itd. Roka 6 mesecev, ki velja kakor zgoraj omenjeno, za vložitev prošnje za restitutio in integrum, pa po točki 5. izvršilnega predpisa (člen 13. k VI. poglavju zak. o osebnih davkih) ni možno na nikak način podaljšati. M. Nadaljna postavka 277 določa takso za prenos povlastice na 500 din. in t. post. 278 pa takso za izpremem-bo povlastice 100 din. Nerazumljivo pa je, da je ministrstvo šum in rud zahtevalo, da se kot postavka 278 vpelje taksa za dovoljenje stružnice (žage) na privatnem, občinskem, vaškem ali cerkvenem zemljišču in sicer za vsak list, odnosno okroglo žago letno a) za potočne žage 20 dinarjev; b) za umetne žage (parne, etc. električne, turbinske itd.) pa 30 din. Po postavki 280 je za prijavo sekanja gozda v svrho podelanja lesa in prodaje drv ter uporabe lesa za zgradbe, ki so bili na javni dražbi prevzete a) v privatnem gozdu za vsako sečnjo 10 din.; b) v državnih, občinskih, cerkvenih in vaških za vsak gozd 12 din. Proti naslednji postavki tarifni 284, ki predlaga za vsako hranilno knjižico takso 2 din. so zastopniki denarnih zavodov protestirali in zahtevali, da se ukine. Nadaljne tarifne postavke od 303 do 308, obsegajo takse za registriranje plovnih objektov, katerih pa ne navajamo v vseh podrobnostih, ker detajli naše čitatelje ne zanimajo. Za vpis parnika je določena taksa za vsak kubični meter bruto prostornine za potniške in mešane parnike po 1 dinar, za remorkerje po 5 din., za ja-dernice 3 din., za ostale 1 do 2 din. Za dovoljenje plovbe je določena letna taksa za potniške parnike do 200 potnikov 200 din., do 500 potnikov 300 din., preko 500 potnikov pa 500 dinarjev. Za tovorne parobrode-remorkerje je določena taksa po konjskih silah do 100 HP 200 din., preko 100 HP do vštevši 250 HP 250 dinarjev, preko 250 HP do vštevši 500 HP 300 din., preko 500 HP 400 dinarjev; za šlepe do 150 ton netto prostornine 50 din., preko 150 ton do 400 ton prostornine 100 din., preko 400 ton prostornine 150 din., in za motorne čolne 150 din. Za naše razmere pridejo vpoštev takse za splave po vodi, ker se je plavljenje lesa po Savinji, Savi in Dravi zadnji čas zelo razvilo, za vsaki splav brez razlike velikosti po 50 dinarjev. Z ozirom na to, da se naš les plove v gornjem teku rek v popolnoma malih splavih, ki se šele pozneje formirajo v prave splave, bi bilo treba doseči, da se ta taksa plačuje le od pravilnih za plovno reko formiranih splavov. Za prevoz z brodom letno 100 dinarjev. Za vse plovne objekte, ki prihajajo v kako naše pristanišče ali na našo obalo, da tam krcajo, se mora pri pristojni luški kapetaniji plačati a) za parnike po kubičnem metru čiste prostornine 0.40 din., b) za remorkerje 0.60 din., c) vsi drugi plovni objekti 0.70 din., za prvo in drugo potovanje. Za nadaljna potovanja je taksa znižana na 0.30, 0.40 odnosno 0.30 din. V čisto naših vodah, ki niso in-temacijonalizirane, morajo tuji paro-brodi plačati dvojno takso. Za prezimovanje v državnih zimovnikih je določena taksa po vrsti in veličini plovnega objekta od 20 dinarjev za spla-.ve do 500 dinarjev za dolge paro-brode. Razen tega obstojajo še takse za sanitetno dovoljenje za parobrod 25 dinarjev, za prijavo prihoda broda 5 dinarjev, za odjavo odhoda 2 din., za odobrenje vožnje ob obali 2 din. Takse za prekoračenje razkladalnega roka, za izdajanje listine v premeru broda itd., predpisuje prometni minister potom »Službenih Novin«. Fr. Zelenik. Naš izvoz. Radi skoraj popolnega zastoja našega izvoza se je morala vlada odločiti za znižanje izvozne carine. Odslej se bo plačevalo na pr. za svinje 100 (300), zaklane svinje in sveže ali osoljeno slanino 50 (100), osolje-svinjsko meso 50 (100), za prekajeno no meso 40 (120), rogato živino 250 (500), klavno živino 200 (300) dinar- jev. Številke v oklepajih označujejo dosedanjo carino. To znižanje bo gotovo poživilo naš izvoz. Prej ali slej pa bo morala vlada popolnoma odpraviti izvozno carino, ki je bila pred vojno v nekaterih državah za kak predmet neka posebna izjema. Veliko pomanjkanje vsega blaga po vojni je rodilo izvozno carino, s katero je hotela država se vdeležiti na dobičku izvoznika. Pomanjkanje blaga pa ponehuje in danes je tujina vedno manj vezana na naše pridelke. Na račun pomanjkanja v tujini se pri nas veliko greši. Naše cene so pretirano visoke. To je mnogo krivo, da naš izvoz pada in z njim tudi naša valuta. Konkurenca že nastopa v tujini in če se ne bomo začeli ravnati po svetovnih cenah, bomo imeli mi visoke cene, pa tudi blago, ne pa izvoza. Izkoriščanje konzuma po producentu se bo moralo nehati, kakor se bo moralo nehati navijanje mezd, stanarine itd. Čudno je, da je ostala carina na jajca neizpremenjena. Radi nepravilne carinske in izvozne politike smo izgubili na jajcih stotine milijonov. Iz pretrpele Škode in prejšnjih napak bi se morali naučiti boljšega postopanja v bodočnosti. Povdarjam pa, da teh izgub in napak je bila kriva osrednja vlada toliko, da je preveč poslušala nekatere pokrajinske vlade. Pri nas je vpil birokratizem na vse pretege proti izvozu jajec in je res dosegel, da smo izgubili milijone. Kadar birokratizem odloča o gospodarskih in trgovskih zadevah, takrat navadno slabo gre. Izpremembe potrebna je tudi devizna politika. Zavarovanje tuje valute veže velike zneske, dviga povpraševanje po devizah in iz tega sledi padanje naše valute. Državna devizna politika se je ponesrečila v Nemčiji, v Avstriji in tudi pri nas ni imela od vlade zaželjenega vspeha. To je uvidela tudi vlada in je svoje predpise ponovno popravila in izpremenila. Vlada naj da izvozni trgovini tisto svobodo, ki je potrebna za zdrav in koristen razvoj te trgovine. Restitutio in integrum pri priredbi neposrednih davkov. Zanimivo je, da davčni sistem neposrednih davkov (zakon z dne 25. 10. 1896, drž. zak. štev. 220) takozvane »vpostavitve v prejšnje stanje« (restitutio in integrum) prvotno ni poznal. Zadevne določbe smo dobili šele leta 1914, in sicer z davčno novelo z dne 23 1. 1914, drž. zak št. 13. Določbe te novele se naslanjajo precej na analogni institut civilno pravdnega reda (§§ 146 do 154 leg. cit.) V zakonu o neposrednih davkih so določbe o vpostavitvi v prejšnje stanje našle svoje mesto v (novem) § 286. Bivše finančno ministrstvo je izdalo k navedenemu § še obširnejša pojasnila Glej člen 13. izvršilne" naredbe k-VI. poglavju zakona o osebnih davkih, razglašene z odlokom fin. ministrstva z dne 18 3. 1914, drž. zak. št. 64.) Zadevni § 286 se glasi: Če je bil davčni zavezanec po kakem naravnem dogodku ali pa po kakem drugem nepreračunljivem ali neodvratno nastopivšem dogodku zadržan, da bi mogel izpolniti kak rok v priredbenem, prizivnem ali pritožbenem postopanju, ali če davčni zavezanec ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde n i zvedel za kak tak rok, tedaj more davčna stranka predlagati vpostavitev v prejšnji stan. Tak predlog se ne more vteme-ljevati z okolnostjo, ki se je že popreje spoznala kot v to nezadostna, da bi se na njeni podlagi davčni stranki podaljšal zamujeni rok. Vpostavitev v prejšnje stanje je predlagati tekom dveh tednov po odstranitvi zadržka pri onem oblastvu, ki je pristojno za vložitev (zamujenega) priziva. V predlogu je navesti okolnost, na katero se opira prošnja za vpostavitev v prešnje stanje, dalje je navesti dokazila, s katerimi dokažemo istimtost naših zadevnih navedb in konečno priložiti tudi še sam priziv. Sestavljanje dohodninske napovedi. Sestava napovedi za odmero dohodnine povzroča ne samo obrtnikom ampak tudi vsem drugim davčnim strankam obilo preglavice. Prvič, že sestava napovedi sama na sebi ni ravno lahka. Imamo namreč celo kopico zakonov in naredb, ki to vprašanje obravnavajo. Drugič se vsaka stranka boji posledic. Misli si, ako premalo fatiram, se mi dela težkoče in sitnosti. Vrhu tega se me lahko še kaznuje. Ako pravilno fatiram, me bo davčna oblast prijela, češ, koliko dohodkov sem moral imeti, ako sam fatiram tak donos. V predmetnem članku nameravam dati smernice, ki naj obrtnike in trgovce vodijo, ko napovedujejo svoje dohodke. Izrečno omenjamo, da bomo tu obravnavali le dohodke iz samostojnih obrtov in opravil. Ostale donose, t. j. donose iz drugih dohodnih virov bomo omenjali le v toliko, kolikor bode to radi razumevanja neobhodno potrebno. Pri sestavi napovedi nam je odgovoriti na sledeča temeljna vprašanja: 1. Kdaj je vložiti napovedi? 2. Kje jo je vložiti? 3. Kako jo je sestaviti? K prvemu vprašanju omenjamo tole. Vakega davčnega zavezanca se mora po dosedanjih davčnih predpisih dvakratno pozvati, predno se ga more kontumacirati. Kontumaci-ranje obstoji v tem, da se dohodninska odmerna podlaga in dohodnina ugotovi brez sodelovanja stranke, t. j. le na podlagi uradnih ugotovitev in poizvedb. Kdor je praviloma kontumaci-ran, ta tudi potom pritožb, prizivov itd. ne more omajati odmere, ako je slednja sicer, t. j. formelno pravilna. Da se izognemo kontumacu nam je torej dohodninsko napoved oddati pravočasno, to je v onem roku, katerega nam da davčna oblast. Tu razlikujemo 2 slučaja. Ako imam dohodke nad 16.000 K, moram predložiti napoved, če me tudi davčna oblast k temu ne pozove. Ako imam pa dohodke pod 16.000 K (letno) sem pa primoran le tedaj, ako me davčna oblast pozove k temu. S tem pa ni rečeno, da ne bi smel predložiti napovedi za odmero dohodnine, ako so moji letni dohodki nižji od 16.000 K. Tudi v tem slučaju lahko vložim in jo bom tudi vložil, ako želim, da davčna oblast odmeri dohodnino na podlagi mojega sodelovanja. Zgoraj smo omenili, da se davčno stranko dvakratno pozove k predložitvi dohodninske napovedi. Prvikrat se to zgodi v -Uradnem listin koncem vsacega leta. Za davčno leto 1921. se je to zgodilo z razglasom delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 6. decembra 1920, st. A I. 2080 ex 1920, razglašeno v 149 št. »Uradnega lista« z dne 27. decembra 1920. Razglas se glasi, da morajo davčni zavezanci, ne da bi še čakali na poseben poziv davčnih oblasti, v zmislu § 202. zak. z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, predložiti napoved za dohodnino za davčno leto 1921. najkasneje do dne 31. januarja 1921. Ako davčni zavezanec v tem roku (običajno do 31. januarja vsacega leta) ne prinese dohodninske napovedi, tedaj se odmeri dohodnina brez sodelovanja stranke. Vendar je pa to možno redoma le pri dohodkih pod 16.000 K. Ako gre za odntero dohodnine od dohodkov nad 16.000 K, mora davčna oblast pozvati še enkrat davčnega zavezanca k napovedi dohodnine. Ob enem je davčni stranki dati primeren rok. Slednji ne sme znašati manj kot 14 dni. Tako določa § 205, zak. o osebnih davkih, z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 v besedilu novele z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13. To je drugi poziv, katerega smo že zgoraj omenili. V pozivu mora biti na vsak način navedeno, da se bode stranko kontuma-ciralo v zmislu § 205. leg. cit., ako ne Opozarjamo trgovce, da se teh rokov strogo drže. Posledice prekoračenja roka so neprijetne in tudi spojene redoma z malerijelnimi žrtvami. Davčna oblast more v takih slučajih prirediti dohodnino le na podlagi uradnih ugotovitev in poizvedb. Trgovec tedaj lahko riskira, da se ga preobdači. Prizivi proti taki preob-dačbi so le problematične narave. (Dalje prihodnjič.) Franjo Souvan: Problem draginje. Vse vprek zabavlja zaradi draginje, in demagoška pšenica gre v klasje. Vredno je torej, da posvetimo s lučjo resnice in z žarkom logike v ta najtemnejši kot naše narodnogospodarske politike, ki jasno priča, da do- f-bršen del našega ljudstva še ni zrel za preveliko tiskovno in govorniško svobodo, in da bi bilo treba osobito čvičkarskim politikom, ki za gostilniško mizo razvijajo svoje Radicevske ali boljševiške nazore, nekoliko pristriči preveliko svobodo. In vendar ljudstvo že spregleduje, ne dolgo in gospodje demagogi bodo morali svojo snetljivo pšenico sami omlatiti, zmleti in pojesti. Vsakemu razsodnemu človeku je jasno, da je draginja z vsemi spremljajočimi jo pojavi (verižništvo), neizogibna posledica svetovne vojske, da ječi pod njo cel svet, in da ni na svetu človeka, ki bi bil v stanu, jo odpraviti na mah. Samo jugoslovanska draginja pa je špecijaliteta; te so krivi: centralna beogradska vlada, gospodje ministri, poklicna trgovina in — risum teneatis — ljubljanski hišni posestniki. Logično, kajne? Pa poglejmo malo v zgodovino tridesetletne vojske, francoske revolucije in zjedinjenja ItalijeI Po vsaki vojski in po vsakem prevratu se opaža: pomanjkanje sirovin, zastoj industrije in trgovine, pomanjkanje prometnih sredstev, draginja, verižništvo; pri vsakem prevratu pridejo poleg res zmožnih ljudij na površje tudi plehki in nezmožni, koristolovci. To je čisto naraven proces. Ko se je Italija zjedi-nila, so tudi upili o nezmožnih ministrih, o korupciji, in so prorokovali skorajšnji razpad Italije — in vendar stoji Italija danes čvrstejša nego pred 50 leti. Podobno je pri nas sedaj, samo s to razliko, da je morda pri nas manj povoda za kričanje, da pa se zato tem več kriči. Pa mlada Jugoslavija bo premagala vse to, šla bo z lahkotno gesto preko kričačev, in s konsolidiranjem razmer bo izginila tudi korupcija, kolikor je danes v resnici še nahajamo, in v kolikor ne obstoja morda samo v domišljiji gospodov komunistov, ki so komunisti samo zato, ker pri prevratu niso prišli na svoj račun in so v svojem samoljubju užaljeni. Draginja je danes svetovni problem, kakor je tudi komunistični program svetovnega pomena. Proti svetovnemu zlu pa je treba skupnega svetovnega odpora; zato mala Jugoslavija pri najboljši volji ne more odpraviti draginje, dokler vlada draginja pri sosedih. Tudi mi ne bomo reševali komunističnega^ problema, ampak bomo rajši še počakali, da bomo po par letih videli, kako se je obnesel praktičen eksperiment v veliki Rusiji. Edino sredstvo proti draginji pa je: delo in zopet delo! Delo pri po- samezniku, delo v državi. S tem se bodo zboljšale vse prilike, promet se bode zopet razvil, trgovina in industrija bosta oživeli, v državno gospodarstvo bode prišlo ravnotežje, nasa valuta se bode dvignila, in draginja bode izginila ali pa vsaj tako močno nazadovala, da o njej ne bomo več govorili. • Sploh je draginja relativen pojem: nesoglasje med dohodki in izdatki, provzročeno po dviganju cen. Za zasebnika izgine draginja v momentu, ko izjednaei dohodke z izdatki v prejšnjem razmerju. Odpomoči se da na dva načina: ali si zvišam dohodke — ali pa si znižam izdatke. Prva pot je za državo nevarna, in dosledno tudi za posameznika ne priporočljiva. Zvišanje dohodkov, bodisi da zahtevam večjo plačo ali mezdo, bodisi da prevalim stroške na druge rame, vsebuje namreč v sebi potrebo po večji množini denarnih sredstev, stroji pri emisijski banki prično tiskati in tiskati, valuta se poslabša, draginja spet naraste, in pojavijo se nove zahteve po večjih plačah in mezdah. Circulus vitiosus. Treba torej znižati izdatke, kar pa moremo storiti le s štedenjem in z delom. Samo z delom si pridobimo novih vrednot, in te vrednote, vržene na trg, zboljšajo valuto, in pritiskajo na cene. Tega pa noben minister ne more dekretirati. Treba je ljudstvo poučevati in vzgajati: opusti naj povojne razvade, pijančevanje, zabave naj se zmanjšajo in skrajšajo, in začne naj se z delom. Vzgled nam je lahko nemški narod ... (Dalje prihodnjič.) Izvoz in uvoz. Svoboden izvoz v Madžarsko. Minister zn poljedelstvo je dovolil, da se sme do preklica izvažati brez posebnega dovoljenja sledeče produkte: sveže grozdje in drugo sveže ali predelano sadje, sveža in predelana zelenjava razven krompirja, vino in šampanjec. Cehoslovaški izvoz lesa, Kakor poročajo češki časopisi je izvoz čehoslo-vaškega lesa skoraj popolnoma zastal, fudi domača potreba pada konstantno. Korake, katere namerava napraviti vlada, da izboljša razmere, ki vladajo v lesni trgovini, smatrajo strokovnjaki za zakasnele. Horodno sopdnrsKe zadeve. Trgovina. Produktna borza za eelo državo v Beogradu. Beograjski listi poročajo, da bo v Beogradu osnovana produktna borza za celo državo, da se na ta način omogoči določanje cen poljskih pridelkov. Nova trgovinska agencija v Miin-chenu. Kakor smo že poročali, se je osnovala v Miinchenu nova trgovinska agencija. Njen šef, Aleksander Branko Pečanac je potoval 6. t. m. skozi Ljubljano in jo pri tej priliki posetil naše uredništvo. Meso za našo vojsko v Beogradu. 1. t. m. se je vršila v ministrstvu za vojno in mornarico licitacija za nabavo mesa za našo vojsko po Srbiji in Ma-cedoniji. V Beogradu bodo mesarji dobavljali vojski goveje meso I. vrste po K 13.20, po drugih krajih Srbije in Ma-cedonije pa po 12 K. Te cene pač niso visoke! Zeleni grah v Beogradu. V Beogradu stane kg zelenega graha 80 K. S to ceno je draginja dosegla rekord če pomislimo, da stane 1 kg zrnate kave iz Brazilije 72 K. Znižanje cen železu v Čehoslovaški. S 1. junijem t. 1. je več čehoslovaških tovarn znižalo cene železu in železnim izdelkom. Tovarne niso znižale ceue jed-nako, povprečno se more računati s Belgijska zunanja trgovina v prvem Četrtletju 1921. Belgija je v teku prvih treh mesecev tega leta uvozila blaga v vrednosti 2 milijardi, 744,557.000 frank. V primeru z lanskim letom je Belgija znižala svoj uvoz za 328,687.000 fr., izvoz pa povišala za 215,252.000 frankov. Največ belgijskega blaga je tudi letos kupila Francija. Svetovni lesni trg. V Angliji so vsa tržišča preuačrpana z dragim blagom lanskega leta. Angleški trgovci si no nabavljajo novih zalog, dokler se ne znebe lanskoletnih. Kadi tega je zavladala na švedskem trgu polna tišina. Industrija. Kolomaz črn ali rumen najfinejšo kakovosti, plavajoče blago je pričela po daljšem presledku zopet izdelovali tvrdka Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov, Vič pri Ljubljani. — Dobi se v sodih po okoli 200 kg in v škatljicah po 1, % in % kg. Cena 11 kron za 1 kilogram za blago v sodih brutto za netto banko postaja Ljubljana. Ceno za blago v škatljicah blagovolite zatitevti od tovarne. Statistika naše industrije. Po ini-cijativi ministrstva za trgovino in industrijo bo v Beogradu v kratkem osnovana komisija, v kateri bodo zastopana ministrstva za zgradbe, za promet, za poijedcljstvo iu ministrstvo za trgovino in industrijo. Ta komisija bi imela nalogo, da zbira statistične podatke naše industrije. Industrija šip za okna pri Zaječar-ju. Neka skupina ruskih industrijalcev namerava ustanoviti v okolici Zaječarja veliko tvornico slekla. Okolica Zaječarja je za to panogo jako ugodna, ker ima dovolj premoga in ker se nahaja v Bogatini potreben materijal za fabrikacijo stekla. Veliki Graški Semenj. Med 24. septembrom in 2. oktobrom tega leta se bo vršil v Grazu prvi vzorkarski semenj, na katerem bodo razstavljeni poljedelski stroji in orodje, elektrotehnični predmeti, papir, kartonaža, pohištvo, kuhinjske oprave, kovinski izdelki, tkanine, usnje, umetnine, dragocenosti, lončeni, stekleni izdelki in izdelki iz porcelana, motorji, avtomobili itd. Tujcem bodo preskrbljena stanovanja. Urad semnja se nahaja v Grazu, Burggasse 13. Denarstvo., Izplačevanje 20% odbitka. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva prične v kratkem zbirati podatke glede odtegnjenih 20% o priliki zadnje izmenjave denarja. Približno črez mesec dni se prične izplačevanje. Tvornica za dušik d. d. Ruše izplača za lansko leto 30 K dividende na delnice. Iz bančnili krogov. Ravnateljstvo Centralne Bauke v Zagrebu je imenovalo g. Ljubomira St. Kosiera, dosedanjega upravnika Hrv. sveopče kreditne banke d. d. Karlovac, našega sotrud-nika, ravnateljem svojega zavoda. Istočasno mu je poverila novo filijalo Centralne banke v Karlovcu. Zamenjava čehoslovaških novčanie po 5000 K. Generalna direkcija carin naznanja, da se z naredbo čehoslova-ške vlade z dne 14. marca 1921, novča-nice po 5000 K z datumom od 15. aprila 1919, izdane z naredbo z dne 2. julija 1919, vzamejo iz prometa in po 15. aprilu 1921 prenehajo kot plačilno sredstvo. — Po 15. aprilu 1921 pa do 31. ja nuarja 1923 se morejo te novčanice zamenjati le še pri bančnem uradu ministrstva financ in njegovih podružnicah. (št. 5480). Csrlna. Nova carinska tarifa v Italiji. Italijanski Uradni list objavlja naredbo, s katero se izpremene carinske tarife s 1. julijem. Nove tarife bodo v splošnem notificirane s pogodbo. Davki. Pobiranje občinske užitninske doklade na vino, kanalske pristojbino itd. Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. štaj. št. 41, se sporazumno z delegacijo finančnega ministrstva dovoljuje mestni občini mariborski, da sme v letu 1921. pobirati nastopne davščine: 1. 500% doklado na državno trošarino od vina; 2. 4%no kanalsko pristojbino od najemninskega donosa ob pogojih, ki so določeni v na-redbi deželne vlade za Slovenijo z dne 15. septembra 1919., št. 693, Ur. 1.; — 3. 12% no vodovodno naklado od najemninskega donosa; pri zaračunavanju večje porabo vode se dovoljuje za tekoče leto pobirati zvišano pristojbino po 3 krone za ma vode, pri čemer naj se m* one množine vode, ki je na podstavi vodovodnih predpisov dovoljena, zaračunava po 1 krono; 4. pasji davek po 400 kron za vsakega psa, razen za pse čuvaje, ki rib na verigi; 5. 20%no go-slaščino od najemščine. Doklada, navedena pod točko 1., se sme pobirati od dne 27. junija. Promet. Uporaba investicijskega posojila. Minister za promet je izdelal načrt, po katerem se bodo vršila investicijska dela s pomočjo dovoljenih 2 milijard K. Dela so razdeljena v 4 skupine in sicer: popravila obstoječih prog in izboljšanje proge Zagreb-Beograd-Caribrod-Djevdjelija; trasiranje novih in dovrše-.nje začetih prog, zveza in popravila pristanišč in potreba centralne prometne uprave. V te svrhe je določeno 1780 milijonov kron, ostalo pa se bode porabilo za izboljšanje cest. liozolucije jgsl. inženirjev in arhitektov glede novih železniških prog. Jugoslovanski inženirji iu arhitekti so na svojem kongresu sprejeli sledečo resolucijo: I. Da se tekom treh do štirih let zgradi vse železniške zveze, ki so se nameravale in začele graditi že pred vojno ali po vojni, in sicer: Vardište-Užice; nedovršen del ličke železnice v zvezi z uusko (Bihač-Knin); Kragujevac-Kra-Ijevo-Raška-Mitrovica; Titel-Orlovat; Niš -Knjaževac in Beograd-Mala Krona. II. Da se zgrade proge, ki še nteo začete, toda jih je treba graditi sočasno z gori navedenimi, tekom osem do deset let, iu sicer: Zveza Ljubljane z reško in lisko progo; zveza postaje Baker z novo luko na Kvarneru; Ormož-Ljutomer-Murska Subota; Bogateč - Krapina - Go-bovec; pregradba zobčaste proge na Ivan planino; zveza Splita z železnico v dolini Neretve; Kosovska proga preko Metohije na Podgorico-Virpazar z odcepki na Bar in Kotor. III. V drugi časovni periodi priporoča kongres zgradbo sledečih zvez z Jadranskim morjem: Vinkovci-Šabac-Sarajevo-Doli-na Neretve; Zemun-Tuzla-Za vidovič; Zemun - Višegrad - Dolina Lima - Podgorica; Banjaluka - Jajce - Prozor - Rama; Niš - Priština - Djakovica - Skader; Požarevac - Donji Dunav (kot del mednarodne proge Bordo - Odesa); Skoplje - Bitolj - Ohrid - Elbasan - Drač; Vr-hovine - Senj, kot ozkotirna proga Višegrad - Gačko z odcepki na Nikšič - Tre-binje in Boko. Nadalje govori resolucija o izhodu na Jadransko morje in priporoča sedanje manjše jugoslovanske luke in nastopi končno proti vsaki zvezi z Zadrom, dokler bo slednji italijanska luka. Železniški materijal. Naši delegati pri reparacijski komisiji in delegati antante so sklenili, da mora Nemčija izročiti naši državi železniškega materijala v vrednosti 60 milijonov zlatih kron. Železniška zveza Reka-Zagreb. 5. t. m. je odpotoval v Trst pomočnik generalnega ravnateljstva v ministrstvu za promet Deročo, da vodi pogajanja z italijanskimi zastopniki glede ureditve železniške zvezo Beka - Bakar - Zagreb. Pogajanja bodo trajala več dni. Otvoritev poštne nabiralnice Jevnica. Dne 16. julija 1921 se otvori v Jevnici (občina Kresnice) poštna nabiral-nica z uradnim nazivom Jevnica (Kresnice). Nabiralnica spada v okraj poštnega urada Kresnice, kateremu je tudi podrejena in s katerim bo imela zvezo Škrat na teden in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah, vsakokrat po sel-skem pismonoši imenovanega poštnega urada po sledečem redu: 5 km odhod Kresnice 16.30, prihod v Jevnico 18.—, odhod Jevnica 18.10, prihod v Kresnice 19.25. Na poti v Jevnico bo sel dostavljal v kraju Kresniške poljane. V okoliš nabiralnice spadajo sledeči kraji in selišča: Jevnica, Mala Dolga Noga in Goliške, vsi iz občine Kresnice. Tri nove ladije. Minister za promet je naročil v Šlik-Nikolsonovi tvornici v Budimpešti tri nove ladije za Donavo. Kmetijstvo. Na državni vinarski In sadjarski šoli v Mariboru se prično šolsko leto 1921/22 dne 16. septembra t. 1. Sola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Kolkovane prošnje (kolek 26 kron) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu državne vinarske hi sadjarske šole v Mariboru do dne 31. julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: krstni list, domovnica, odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričeva- lo, spričevalo o nravnosti pri onih pro- silcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjava staršev, odnosno varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja, končno obvezna izjava staršev ali varuha, ki re-flektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bi njih sin ah varovanec ostal pozneje na domačem domu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena, najmanj ljudska šola. Sprejme se tudi nekaj ekstermistov (izven zavoda stanujočih učencev). Oskrbovalniua znaša do preklica mesečno 125 dinarjev in se ima vplačevati vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Učenci iz drugih pokrajin izven Slovenije imajo plačati šolnino letnih 125 dinarjev vnaprej. Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice državna prosta mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim uboz-nim spričevalom. Vsa podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne vinarske in sadjerejske šole v Mariboru. Iz naiiH organizacij. G remi j trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na vzorčni sejm, ki se bo vršil od 13. avgusta do 24. avgusta t, 1. v Ljubljani in bo za razvoj cele naše trgovine izrednega pomena. Poživljajo se torej vse veletvrdke iz Ljubljane, osobito pa one, ki se bavijo s kak-šnjim posebnim komerčnim predmetom, da se udeleže v polnem številu vzorčnega sejma. Gremij trgovcev prosi vse one svoje člane, ki se nameravajo udeležiti sejma, da mu to javijo potom dopisnice vsaj do 12. t. m. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Seznam industrijskih podjetij. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu je poslala tukajšnji zbornici seznam vseh industrijskih podjetij, v področju trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. Seznam je v pisarni tukajšnje zbornice interesentom na vpogled, (štev. 4943). Trgovske zveze se iščejo. Tvrdka A. Vinci & Son Catania-Mesina naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da želi stopiti v kupčijske zveze z našimi trgovci eksporterji, ki bi uvažali : žveplo, sumach, mano, sladke koreninice, citrone, vinski kamen, vinsko kislino, bimstein itd. Tvrdke, ki se za to zanimajo, naj stopijo z navedeno tvrdko v neposredno zvezo. (Št. 5096). Dobava, prodaja. Razpis dobave materijala za vezanje tobaka. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 20. julija t. 1. ofertno licitacijo za nabavo materijala za vezanje tobaka in sicer: a) za Srbijo in Crno goro: kartone za označbo bal, 300.000 komadov; plombe iz pločevine (300.000 komadov); 10 decimalnih tehtnic, franc, sistem s 500 kg kapacitete; amerikausko platno (600 metrov), klešč za plombe (20 kosov). b) za Dalmacijo: platno za ovijanje bal, (60.000 metrov); 10.000 kosov vrvi po 6 metrov dolgih; 5.000 kg vrvic za šivanje bal, 40.000 plomb iz pločevine, c) za Vojvodino, Ilrvatsko, Slovenijo: 60.000 vrvic po 3.80 m, 40.000 kosov sukanca po 4 m dolgih; 20.000 kosov sukanca po 4.50 m dolgih; d) 600 kg vrvi za zšivanje bal. — Navedeno blago bo oddati v raznih množinah skladiščem v Nišu, Skop-lju, Splitu. Razpisano blago bo oddati do konca septembra 1921. Kavcija znaša za naše državljane 10%, za inozem-ce 20%. En Izvod dobavnega razpisa in pogojev z vzorci vred je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročiti. Ponudbe je poslati do navedenega dne na upravo državnih monopolov kraljevine SHS ekonomno odelenje v Beogradu, kjer se dobe tudi podrobni pogoji in vzorci. Dobava strojnega in drugega materijala. Ravnateljstvo Požarevačkih Okružnih Železnic bo nabavilo dne 15. t. m. v svoji pisarni v Požarevcu potom ofertne licitacije večje količine strojnega in drugega materijala. Materijal, ki pride v poštev, se deli v sledeče skupine: mazila, gorivo, železni izdelki, kovine in zlitnine, barve, gradbeni les in razno. Natančneje podatke dajo »SluŽ-bene Novine« št. 145, z dne 2. julija l. L, ki so interesentom v upravništvu li-sta na vpogled. Kavcija 10%. Nabava benzina in drugega a v torno -bilucga materija!«. 20. julija t. I. se bo vršila ob 11. uri v Artilerijskem Tehničnem Oddelku Ministrstva Vojne in Mornarice ofertna licitacija za nabavo 400.000 kg benzina, 40.000 kg gostega avtomobilnega olja, 4000 kg rumene konzistentne masti in 5000 kg petroleja. Ponudbe, kolekovane z 10 din., naj se vpošljejo navedenemu oddelku v zapečateni kuverti z vzorci ponudenega ma-terijala in z rezultatom analize drž. ke-iničn. laboratorija. Na zaviku naj bo napis: »Ponuda bencina.« Podrobneje podatke daje Artiler. Tehnični Oddelek. Razno. Uredbo o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev razglaša »Uradni lisk deželne vlade za Slovenijo št. 76 z dne 5. julija t. 1. Centralizacija financ. V ministrstvu za finance se vršijo priprave za koncentracijo vse finančne uprave v državi, da bi se na ta način poenotilo delo finančnih delegacij v pokrajinah. Novo stanovanjske naredbe. Št. 77 Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo z dne 6. t. m. objavlja naredbo o stanovanjih in najemnih zgradbah vobče. V 78. št. objavi Uradni list pravilnik, s katerim predpisuje pokrajinska vlada natančna določila za izvrševanje te naredbe. Pravilnik bo izdan kasneje kot posebna brošura. III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o rasti hmelja. Žalec, Savinjska dolina, koncem junija 1921. — Šele zadnje fini meseca junija nastalo je dolgozaželjeno poletno vreme, katerega je iuneljska rastlina tako nujno potrebna. V obče se lahko reče, da se je upanje na dobro letino zmanjšalo; pridelali bodemo sicer več hmelja nego v minulem letu, pa ne mnogo več, dasi se je ploskev, s hmeljem zasajena, nekoliko povečala. Rastlina je zdrava in brez mrčesa, vendar je videti nekako bolj vitica in njen pogled se je nekoliko spremenil. Toplo vreme in nekaj mokrote bi zopet pomagalo rastlini. Kupčija je popolnoma ukinjena in se za neprodane ostanke nikdo ne zanima. — Društveno vodstvo/— Izvoz naših vin. Radi nujnega službenega opravila in ker moram odpotovali h konferenci vinarskih strokovnjakov, katera se vrši v Negotinu v Srbiji, mi ni mogoče takoj odgovoriti na izvajanja gosgada Kosarja v 66. štev. >Trg. Usta«, storim pa to takoj, kakorhitro se vrnem s potovanja. Za danes naj 1 e omenim, da sem svoje poročilo pisal iz stališča cele države in ne samo Slovenije in da danes Avstrijci našega dragega vina s svojim slabim denarjem sploh kupovati ne morejo. B. Skalickv. Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru. Vpisala se je firma: Slovenska rudo- in premogokopua družba z o. z. s sedežem v Ljubljani. — Obratni predmet: družba 1. poiskuje rudnine in premogovna ležišča, pridobiva in obratuje rudnike in premogovnike; 2. financira rudnike in premogovnike, da s tem zvišuje produkcijo; 3. nabavlja obratni materijal vseh vrst, osobito tudi razstreljivo; 4. izkorišča in industrijsko predeluje vsakovrstne rude in premog v dragocenejše produkte, osobito premog v plin, plinovo olje, bencol itd.; 5. razpečava razne rude in premog, nadalje rudnine in produkte premoga; 6 priglaša in pridobiva prostoslede; 7. obratuje vse predmete sploh, ki se tičejo pridobivanja in izkoriščanja vsakovrstnih rud in premoga, ter posluje z njimi. — Osnovna glavnica znaša 100.000 K in je v gotovini plačana. Poslovodji sta družbenika: dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani in Ivan Goričnik, uradnik »Jadranske montanske družbe z o. v Ljubljani. V zadružni register so je vpisala: Obrtno hranilno in posojilno društvo r. z. z o. /,., s sedežem na Hledu. Namen zadrugi je, da pospešuje gospodarstvo svojih članov; zn to jim preskrbuje kredit, potreben v njih gospodarstvu. Člani prvega načelstva so: Franc Jemc na Bledu, Ivan Triller v Zagorici in Urban Plemelj v Gradu. Izbrisalo so so firmo: \sled končane likvidacije: Kreditno društvo v Kranju, r. z. /. o. z. v likvidaciji, s sedežem v Kranju; vsled predaje vsega podjetja: J. lilaznikovi nasledniki, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: tiskarsko in litografsko podjetje. Vsled opustitve obrata: Marija Mayr, s sedežem v Kranju, obratni predmet: elektrarna. Vpis javne trgovske družbe: Petek & Pečovnik, č sedežem v Celju, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, javna trgovska družba izza dne 1. januarja 19zl; družbeniKa: Ludo-vik Petek, trgovec v Celju, Stanko Pečovnik, trgovec v Celju. Izpremembe pri vpisanih firmah: pri firmi Maks Osvvatitsch, veletrgovina z mešanim blagom, s sedežem v Celju, se je vpisala nastopna izpremem-ba: Prokura Franca Jindre se je preklicala. Vpis družbeno firme: Puncer in drug s sedežem v Laškem, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, lesom, usnjem in deželnimi pridelki, javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1921; osebno zavezana družbenika: Josip Puncer in Franc. Fass\vald, trgovca v Laškem. Vpis firmo posameznega trgovca: Karol Pajk, s sedežem v Celju, obratni predmet: manufaktura in modna trgovina, imetnik: Karol Pajk, trgovec v Celju. I. Vpisale so se izpremembe pri firmah: Junez Zorman, s sedežem v Spodnji Šiški, uastopna izpremenibn: predmet obrata odslej tudi: trgovina z vinom, žitom in mešanim blagom. Tržna poročila. Meso. Praga: Volovje meso prednji del 10—14 č. K, zadnji del 14—17 č. K, bikovo meso 10—13 č. K, kravje, prednji del 12—16 č. K, svinjsko meso 22—23 č. K, meso mladih volov in junic 10—12 č. K. ^ Kolonijalno blago. Kava. Amsterdam. Java Robusta W I B f. a. g. 27 c cif Holandija. Robusta, . loko, 27V* —28 zelenkasto zrnje fob. Pavlang Robusta neprana 27 fob. Holandija. Palembang Robusta neprana 25—27 fob. Holandija. Prana kava: Costa Ricas, loko 52—54 fob Guatemala, srednja kvaliteta 46—48, bolja kvaliteta 50—53 c. fob. rumenkasta Timor. loko. 85 c. fob. Čaj. London po Ib.: lndian, common leaf 4 d. Poljski pridelki. Praga: Bob 220—240 č. K, rumeni grah 260—300, zeleni grah 300—350, Viktoria 360 —400, rudeča detelja 500— 1200, švedska detelja 600—1200, inkai--nat 250—350, esparzeta 150—210, suhe sljive 700—800, seno 120—130, prešano 145—150, slama 70—75, prešana in zvezana 47—50, koruza 265—270. Hmelj. Niirnberg, dne 27. VI. 1921. Lepo in toplo vreme je nastopilo. Včeraj se je zrak ogrel do 31» C; preteklo noč toplota ni padla pod 220 C. Hmelj dobro napreduje v rasti in dobiva obilo stranskih panog. Pri nepremenjenem, čvrstem razpoloženju se je danes dovozilo 50 in tudi prodalo 50 bal hmelja po 1400—2000 mark za 50 kg. Alost (Belgija), dne 25. VI. 1921. V preteku zadnjega tedna ni bilo izpremembe na tukajšnjem trgu. Hmelj iz leta 1920 se je prodajal po 215—225 fran- kov, med tem, ko se že za letošnje ob-ljubuje 260—265 frankov za 50 kg. — Vkljub suši so škropljeni nasadi še lepi, v neškropljenih se pa že vidi škodljiv vpliv mrčesa. Nasadi bi nujno rabili mokrote. Kovine. Berlin dne 27. junija po 100 kg: električni baker M 2191, svinec M 640 do 650, sirov cink M 750 do 785, ploče-vinski cink M 520 do 530, aluminij M 2G75, banka-cin M 487, straits-cin M 4775, austral-cin M 4(500, nikelj M 4200, antimon M 725, srebro v palicah (okoli 900) za kg 1370 mark. Berza. 7 julija. Zagreb, devize: Berlin 203.50 do 204, Milan 740 do 741, London izplačilo 565.50, Newyork kabel 152.25 do 153, ček 149.25 do 150.50, Praga 203 Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Sprejema: 1. Vsa požarna zavarovanja. 2. Življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Opozoritev. Podpisani opozarjani p. n. občinstvo In denarne zavode, predvsem pa Se svoje trgovske prijatelje, da ne zamenjujejo moje firme z drugimi, ki nosijo ime Kajfež in niso ne moji sorodniki in ne moji družabniki Predvsem prosim, da se naslove vse pismene in druge pošiljatve namenjene meni, točno - z imenom: A. Kajfež, Kočevje, ker nimam z drugo firmo imenom I. Kajfež nobenega stika in za njo tudi nobene odgovornosti. A. Kajfež lesni industrijalec in vinski trgovec v Kočevju. Slikane reklame na ograji »Ljubljanskega velikega semnja« izvršuje tudi po umetniški predlogi črkoslikar Filip Pristov, Ljubljana Hotel pri Maliču. Prostovoljna javna na piciinin. Prostovoljna javna dražba premičnin se vrSi v Škofji Loki št. 26, dne 10. julija ob 10. uri dopoldne ter se nadaljuje popoldne. Razprodajalo se bo različno blago, deželni prideltci, več vrst vinogradnih strojev, raznih avtomobilnih svetilk, zračnic ter krog-nih ležišč, različnih koles za avtomobile, jeklena vozna peresa, 1 gig, 1 voz, 1 dvokolica, 2 železna voza v trgovske svrhe, vreč do 600, nov 100 l čeber, posode, 3 stiskalnice, 160 kg firneža, 400 kg olj. barve, 1 sod firneževega nadomestila, 1 sod petrol. nafte, 2 sodčka modre galice, več zabojev steklenic, 501 slivovke. Mnogo hišne oprave in perila, čevljev ter usnja, 31 novih škafov pleskanih itd. — Nadaljne dneve se razprodaja prične ob 9. uri in nadaljuje do 5. ure popoldan. Jurij Jenko trgovec z deželnimi pridelki v Škofji Loki. Vsakovrstne slamnike in Klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno Izbiro najnovejSih modelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. do 2.03.25, Švica 2550 do 2575, Dunaj 20.65 do 20.80, Pariz 1214 do 1220, Budimpešta 56 do 56.50. Valute: dolar 148.25 do 148.75, avstrijske krone 22.50 do 23.50, češke krone 206, 20 K v zlatu 507 do 515, franki 1185 do 1200, napoleoni 498 do 508, marke 208 do 212, leji 226 do 232, souvereign 605 do 630, lili! 732. Beograd. Borza je bila radi pravoslavnega praznika Ivanova danes zaprta. Dunaj. Zagreb 487 do 489, Beograd 1938 do 1958, Berlin 985 do 991.5, Bukarešta 1085 do 1095, London 2750 do 2770. Milan 3555 do 3575, Pariz 5890 do 5930, Praga 981.5 do 987.5, Sofija 575 do 585, Varšava 40.5, ZUrich 12495 do 12545. Zii ich. Berlin 7.875, Ne\vyork 596,--. London 22.12, Pariz 47.30, Milan 28.75, Praga 7.80, Budimpešte 2.20, Zagreb 3.95, Dukarešta 8.80, Varšava 0.32, Dunaj 0 92. ha lieiselo in drob id siajeenele kupile trgovski in kandijski gladek, črtan, kariran in kvadriran, pismeni v mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetni in ovojni razne zvezke za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, Sipke za stelaže ozke in v polali, krede, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniške in Sciske potreb* Siine pri L PEUfllEK, Židovska ulica 4. Ojfljjgjlte u,framskem listu* i lili) plclcDli in lliiiii Josii Kitat i Kip. Ljubljano, Poljanski nasip 40 (cukrarna) opozarja cenjene trgovce na razstavo svojih izdelkov o priliki velik, sejma vršečega se od 13. do 24. avgusta 1.1. Tuan Jelačin Ljubljana. j Veletrgovina s špecerijskim S in kolonijalnim blagom. ^ Točna in solidna postrežba. Priporoča se tvrdka Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 3 tovarniška naloga Šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih stiojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke I postrežba točna l MmM zadruga u Tacnu p. Št. Vid nad Ljubljano, nudi vsakovrstne hramne in trans-poitne, po najnižjih dnevnih cenah. sode, Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in Inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. OBRTNA BANKA LjiibUiinfl, Kongresni trg 4. - Telefon 508. Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet — Hrani in oskrbuje vrednosrne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij. '« rt., Barve za obleko O Brila.n.tol vseh vrst (nians) 100 komadov 50 dinarjev ponuja Karol Loiiiner, Celje. Gosposka ulica št. 38. Telefon fnterurb. 389. nudi v nakup najboljši nemški proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapier, Fllntpapier), ŠM1RKOV PAPIR (Schmirgelpapir), ŠMIRKOVO PLATNO (Schinlrge! lelnen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (SchlelftUchei), posuto s steklom ali šmirkom za trgovino In industrijo. Zahtevajte cenike I O Erjavec & Turk PRI »ZLATI LOPATI“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschtnidt (Miihleisen) nasproti Križanske cerkve. Veletrgovina Veletrgovina in anufakt urnega in z modnega blaga manufakturo J. TV. Šošt si. r- i <”• ,, IVI Ih: S« K I.J R“ Maribor MARIBOR j se v najkrajšem času Cankarjeva ulica 1. D O p i* e s e 1 i • iz Gosposke ulice na Velika zaloga ma nu fakture, Aleksandrovo češki, francoski cesto štev. 13 in angleški izdelek. na kar opozarja že a □ sedaj svoje cenjene odjemalce. Samo na debelo. •VMVtiVMfMfMviavoiVUVtfVlfVVfVV L e s na indiiHtrij n mMESN A“ Bratje Tavčar (lastniki Bratje Tavčar) Centrala Maribor Družba z 0. z. za Izvoz v Inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov. Telefon št. 245. Marit»or Podružnica Vuzenica Kopališka ulica štev. 11. Telefon št. 1. Interurban telefon št. 245. Ponuja vsakorstni rezan i P Kupuje po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene) In teesnni les. svinje, govedo itd. ************ ::::»8SR»;:::K»;::s:sssssK3:u»SBs^s;:£:^;s:!ts^^:^s;::sss?^;;3$ss:ss^ m U9 IS IS »s oajboljil amsrikanski pisalni stiaj sedanjosti sc s« *s t um ss •e s« »K ss as :: SS ss as ss Usnjarska industrija, d. d. na Bregu pri Ptuju 99 PETOVIA s; s: ss mm razmnoževalni nparaf, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom nelzrotte steklene plošče Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20—20 The Rex Co. Ljubljana, Gradis«« 10. Moderno urejeno popraulliiica vseh pisalnih stroje«. s«BBSsns<»Ba«soeessMu«a A. Šarabon < y v Ljubljani ^ prlporoCa / ^ Špecerijsko blago ^ ✓ > N / \ / \ S \ S raznovrstno iganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna praiarna za kavo In mlin za dliave s električnim obratom. \ ✓ \ S ✓ \ ✓ v / \ t Zahtevajte prospekte. \m\ 151 Zahtevajte prospekte. Zavarovalna zadruga Ustanovljena leta 1884. od mestne občine Zagreba. % 0 »VI RORTI r Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg 11. - Telefon št. 336. Zavarovalni oddelki: požar, vlom, t® W a* nezgode, življenje, transport. -n-i,. tuwaraa Makso Hrovati« v Liabliani.