NO. 155
Ameriška Domovina
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 15, 1960
ŠTEV. LIX - VOL LIX
Herler bi rad podprl Latinsko Ameriko s 600 milijoni dolarjev
Združene države hočejo podreti močnejše delo za gospodarski in socialni napredek Latinske Amerike.
v Washington, d. c. — pr-
Zavni tajnik Herter je skušal Pridobiti senatni odbor za zu-Ilan.io politiko za idejo, naj A-^rika podpre države Latinske aierika s posebnim zneskom ?600 milijonov.
Od te;ga zneska naj bi dobila ^Publika čile $100 milijonov >ot Podporo za potresno nesre-p°’ ki jo je spomladi doletela. °t bilijona dolarjev naj bi pa obile posamezne države v juž-Ameriki za take investicije, i bi od njih imeli koristi rev-ni ljudje.
v ^ senatnem odboru niso na-'-'etno oporekali Herterjevi za-^'sli, toda hoteli so vedeti, kak-Sna jamstva misli administracija zahtevati od koristnikov, da ° denar res šel v korist rev-ljudem. Senatni odbor je sklenil, da bo ta teden začel z Zasliševanjem interesentov.
^ odboru so se ob tej priliki 2oPet sporekli o naši “sladkorni” P°btiki. Kot je znano, ne bomo kuPili od Kube okoli 700,000 ton s adkorja. Zakon pa nalaga administraciji dolžnost, da kupi od orninikanske republike nekaj |Jad 300,000 ton. Amerika je ta-0 v neprijetnim položaju. Od 'k ta tor j a Castra ne bo kupova-a sladkorja, od diktatorja Tru-L'Lla ga b0 pa morala, ker tako zahteva zakon.
Trujillo je toliko na boljšem, 3 v njegovo koristi ne govori samo zakon, ampak tudi par °nservativnih senatorjev. Med njihovimi politični prijatelji je namreč nekaj lastnikov ameri-s 'h sladkornih tovarn, ki bi radi poceni prišli do dominikan-ega sladkorja.
stal
izziva Hruščeva
, Cleveland, o. — Mr. cas je trgovec z avtomobili. Pc p Je znan s svojo pogodbo Usi> da bo namreč uvozil i ^r°dal prj nas iQ ooo ruskih av j°Ila0h^0v marke “Moskvič.” T vj iio spomladi. Potem je pr: C°2 zacLeve z našim letalor fe	poloma pariške kor
tak*31106 na vrhovih.. Vse to j ° Presunilo trgovsko srce Mi asria, da je prgkiicai naloj
500 ^ Moskva za iunii P°Š1L ge ™oskvičev.” Nekaj jih im
naibi Preje na zalogi’ ?a m
iQ . Ze ne gredo v prodajo. Z{ Pr °Znanil, da je ustavil ra; lOn a^° zaL°§e — menda oko bo r)V°Z — “dokler Hruščev n
ersd°VOlil pilotu letala U‘2 Pov n, da se pripelje v ruskei
^ mmobilu v Ameriko.” Upa vs°’. ^a bi to izzivanje rodil aL naalo uspeha.


Vremensk
prerok
pravi:
°hLačnb in hladnejše. Uijj^lsLa temperatura 72, naj-
Novi grobovi
Edward Krečič
V	soboto je nenadoma preminul na domu svoje hčere 81 let stari Edward Krečič z 28895 Lorain Rd., North Olmsted, preje z 18304 Rosecliff Rd., doma v vasi Goce na Vipavskem. Zapustil je ženo Ano Krečič, poprej Philips, sinova Edwarda in Franka, hčer Ano Holiday, 17 vnukov in vnukinj ter brata Maksa (v starem kraju). Pokojni je bil član-ustanovnik društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v sredo ob 9:15 iz Corrigan pogreb, zavoda na W. 148 St. in Lorain Ave. v cerkev sv. Riharda ob desetih, nato na pokopališče sv. Križa.
Frank J. Blachowski
V	soboto je umrl v Woman’s bolnišnici 60 let stari Frank J. Blachowski z 989 E. 74 St., roj. v Clevelandu. V bolnišnici je bil od 1. julija. Preje je živel na 4212 St. Clair Ave. Zapustil je ženo Ano, roj. Duchnowski, brata Petra in Louisa. Zaposlen je bil preko 27 let pri Thompson Products Co. Pogreb bo v sredo ob 8:45 iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob devetih, nato na Kalvarijo.
Louis Kalin
V	petek je padel na svojem domu na 19450 Ormiston Ave. in se ubil 62 let stari Louis Kalin doma pri Šv. Križu na Vipavskem. Tu je zapustil ženo Mary, roj. Jerkič, sina Louisa Stanleya (oficir v Charlestonu, S. C.), hčer Valerijo Cekada in dva vnuka, v starem kraju pa sestro Matildo Kravas. Pokojni je bil član Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz M. A. Svetek pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Pomočnice ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Andrej Rebec
V	petek je preminul na svojem domu na 1200 E. 167 St. 70 let stari Andrej Rebec, rojen v Sloveniji. Zapustil je ženo Heleno, hčer Elsie Sullivan in dva vnuka. Bil je član Društva V boj št. 53 SNPJ in Društva sv. Ivana št. 71 ABZ. Pogreb bo jutri zj. ob 8:30 iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Richard Rutkowski
V	soboto zjutraj je bil po nesreči ustreljen v želodec in je pet ur nato umrl v Mt. Sinai bolnišnici 18 let stari Richard Rutkowski s 6902 St. Clair Ave. Zapustil je očeta Josepha, mater Elsie Griswold, roj. Makse, brate Jerrya, Roberta, Donalda ter sestri Patricio Martz in Betty Jones. Pogreb bo jutri ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. k Sv. Vidu ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anna Marie
Dve uri po porodu je umrla Anna Marie, prvorojenka zakoncev Roberta in Patricije Bran-cely s 115 E. 220 St. v Euclidu. Pogreb je bil iz Želetovega pogreb. zavoda na Kalvarijo.
-----o-----
ZDA izgnale sovjetskega diplomata zaradi vohunstva
WASHINGTON, D. C.—Združene države so izgnale prvega tajnika sovjetskega poslaništva Valentina Ivanova, ker je bil odkrit pri vohunskem poslu. ------------o------
— Gasolin je najpomembnejši proizvod surovega olja.
Belgijski vladi grozi zaradi Konga - kriza
Opozicija zahteva odstop vlade češ, da se ne zna rešiti iz težav v Kongu.
BRUXELLES, Belg. — Belgijska javnost je že od junija naprej zelo razburjena nad dolgo vrsto neuspehov sedanje vlade pod predsedstvom Mr. Eysken-sa. Razburjenje je izrabila soci-jalistična stranka, ki je v opoziciji. Zahteva, da vlada odstopi, ker je popolnoma nesposobna, da bi se izkopala iz krize, ki jo je rodile njena politika v Kongu.
Belgijska javnost ima sledeče pritožbe proti vladi: zanemarila je usodo belgijskega kapitala v Kongu. Ni se dosti brigala za usodo belgijskih državljanov v Kongu. Doživela je nekaj porazov v varnostnem svetu ZN. Zgubila je tudi mednarodni u-gled, kajti svet jo dolži tudi za take dogodke, ki jih Belgija ni zakrivila. Končno je treba pomisliti tudi na to, da je Belgija izgubila s Kongom veliko svojih dohodkov, ker se bo poznalo v vseh javnih proračunih.
Javnost se nagiba k stališču, da je treba na novo regulirati odnose med Belgijo in NATO. Belgija bi morala zmajšati število čet, ki jih drži na razpolago NATO. Morala bi tudi znižati vojaški proračun, ki je tako visok ravno radi belgijske udeležbe pri NATO.
Vlada sama že čuti, da nima več moralne opore med narodom. Verjetno bo zato kmalu sklican belgijski parlament, ki bo odločil o njeni usodi.
------o-----
Castro spravil Ameriko v zadrego, toda fie vse!
NEW YORK, N. Y. — Zveza amerišških tobačnih tovarn je objavila poročilo o tem, da jo zelo skrbi, kaj bo s proizvodnjo cigar boljše vrste. Za take cigare je namreč potreben tobak s Kube.
Amerika je uvozila letno okoli 15,000 ton kubanskega tobaka samo za cigare boljše vrste in plačala zanj okoli $28 milijonov. Poleg tega smo uvozili z Kube še kakih 23 milijonov cigar. Zveza se boji, da bo Castro ustavil izvoz tobaka v Ameriko in tako onemogočil našim tobač-ni(m tovarnam proizvodnjo cigar boljše vrste.
Strah je upravičen, toda ne popolnolma: Castru bo morda več za ameriške dolarje kot za njegov tobak.
------o-----
Segregacija odmira na jugu hitrejše, kot mislimo
WASHINGTON, D. C. — Federalni generalni pravnik Rogers je izjavil, da so na jugu zadnje čase ukinile segregacijo vse veletrgovine s podružnicami v 69 občinah. Ta proces se hitro širi po vseh južnih državah.
Naj hitrejše napreduje dese-gregacija v takih slučajih, kjer se v to stvar ne vmešavajo črnci in ki o njih časopisje nič ne poroča.
V 27 južnih mestih je jenjala segregacija v gostilnah in barih, kakor hitro so črnci opustili posedanje v njih. Celo na morski obali v Floridi segregacija hitro izginja iz raznih kopališč. Upajo, da je o kopališčih ne bo več že v par letih.
Mati “spečih lepotic” priznala, da je dajala deklicama - uspavala
CLEVELAND, O. — Zdravnike in javnost po vsej deželi je močno zainteresiralo v zadnjih mesecih vprašanje dveh deklic, ki sta imeli neke vrste skrivnostno 1 spalno bolezen. Venito, pet let staro hčerko' Mr. in Mrs. Vincent Fratantonio, so imeli v najrazličnejših bolnišnicah, pa niso mogli na njej odkriti nobenega 'znaka bolezni.
Pred kakim mesecem je dobila isto skrivnostno bolezen tudi njena sestra tri leta stara Bernadette.
V Mt. Sinai bolnišnici so se trudili na vse načine, da bi skrivnost “spečih lepotic” rešili. Končno jim je postala vsa reč sumljiva in obe dekleti so postavili pod stalno stražo. V nekaj dneh sta se zbudili in začeli normalno življenje. Natančna preiskava je dognala v krvi o-beh močno uspavalno sredstvo. Mati, ki je pred nekaj dnevi rodila v bolnišnici sv. Ane tretjo hčerko, je priznala, da je starejšima hčerkama dajala uspavalno sredstvo.
Revolucija v Turčifi zadela tudi generale
ANKARA, Tur.—Vojaška zarota je v maju prekucnila režim ministrskega predsednika Men-dersa, ki je bil obenem tudi nredsednik demokratske stranke. Kar je bilo v upravi demokratskega, je moralo počasi izginiti s površja. Precej demokratskih voditeljev je bilo po-zaprtih, nekaj interniranih, največ jih je izgubilo svoje službe. Revolucija je torej ta svoj cilj dosegla.
Za demokrati so prišli na vrsto generali. Dasiravno je sedanji režim v rokah vojakov, je vseeno upokojil kar 235 generalov. Uradni razlog je želja po “pomladitvi” vojaških komand. Resničen razlog je drugi: revolucijo so delali polkovniki in polkovniki nimajo radi generalov, dokler sami ne dosežejo te časti.
Na Ellis Island v New Yorku pride univerza
CLEVELAND, O. — Otok Ellis Island v New Yorku je dobro v spominu marsikateremu našemu bralcu, saj je tam čakal, kdaj bo dobil dovoljenje za vselitev v našo deželo. Otok ne služi že več let svojemu nekdanjemu namenu. Na njem živi samo še hišni upravitelj s pomožnim osobjem.
Med tem se New York in Washington — otok je federalna last — prepirata, kaj naj se zgodi z otokom. Sedaj so prišli na misel, da bi tam ustanovili poseben učni zavod, podoben univerzi. Idejo so vsi pozdravili, toda nastal je spor o-koli vpraašnja, kakšne vrste u-čni zavod naj pride tja.
Angležinje znajo boljše šofirati kot Angleži
LONDON, Ang. — Neka angleška zavarovalna družba je na podlagi statistik prišla do prepričanja, da znajo Angležinje tako dobro šofirati, da jim je treba zavarovalne premije, veljavne za moške, znižati za 10%, seveda samo takim, ki so stare od 21 do 50 let.
Sklep angleške zavarovalnice je vzbudil veliko zanimanja tudi v ameriških zavarovalnih krogih, toda ni rodil pri nas še nobenih praktičnih posledic.
FINANČNI ODBOR SENATA PROTI NAČRTU KENNEDYA
Zvezi južnih demokratov in republikancev se je posrečilo v finančnem odboru zmagati nad zagovorniki predloga za bolniško zavarovanje ostarelih, kot ga je med drugimi predložil sen. Kennedy, demokratski predsedniški kandidat. -Sen. Douglas je napovedal borbo za predlog pred celim senatom.
WASHINGTON, D. C. — Borba med demokrati in republikanci v Kongresu se nadaljuje v nakazani smeri. Obe strani skušata izbiti za svojo politično propagando čim več. Trenutno je najhujši boj okoli predloga za bolniško zavarovanje starih. Predstavniški dom je o tem razpravo že končal in sprejel precej skromen predlog, ki deli stroške za kritje med zvezno vlado in posameznimi državami. Demokrati so v svojem volivnem programu predložili obsežnejše zavarovanje, ki naj bi bilo vključeno v Social Security. To stališče je zavzel že precej davno tudi republikanski guverner New Yorka Rockefeller. V tej smeri sestavljen predlog je prišel pred finančni odbor senata, ki pa ga je gladko zavrnil in se zavzel za načrt, ki je zelo sličen onemu Predstavniškega doma.	~
Načelnik odbora Harry F. Byrd, demokrat iz Virginije, je objavil, da se je šest demokratskih in šest republikanskih članov odbora domenilo za načrt, po katerem naj bi zvezna vlada in posamezne države delile izdatke za kritje stroškov bolniške pomoči upokojenim in drugim ostarelim, ki sami nimajo sredstev. S tem je v odboru propadel predlog, ki ga je stavil z nekaterimi drugimi senatorji predsedniški kandidat J. Kennedy in za katerega se je zavzel tudi podpredsedniški kandidat na demokrattski listi sen. Johnson, vodja demokratske večine v senatu.
Douglas napovedal nadaljevanje boja
Še predno je načelnik odbora s smehom na obrazu utegnil končati razlago načrta, o katerem so se domenili južni demokrati in republikanci, je sen. Douglas, demokrat iz Illinoisa, napovedal, da bodo zagovorniki načrta, ki predvideva bolniško zavarovanje v zvezi s Social Security, nadaljevali boj zanj v senatu.
“Zveza je dobila bitko, toda še ni dobila vojne,” je izjavil sen. Douglas.
Morilec ugrabljenke se je javil oblastem
Umor pretekli teden ugrabljene eno leto stare Joanne Starcher iz Akrona je raz-ilcšen. Morilec se je javil sam.
AKRON, O. — Ronald Fenton, 27 let stari oče dve leti stare hčerke, je prišel v soboto na policijo in .po 'kratkem razgovoru med jokom priznal, da je on ugrabil eno leto staro Joanne Starcher v Akronu, jo spolno zlorabil, nato pa ubil in vrgel njeno trupelce v vodo, kjer so ga dva dni kasneje odkrili.
“Zaslužil sem kazen,” je dejal zločinec, pri tem pa trdil, da ne ve, kako se je vse to zgodilo in zakaj.
Fenton je bil poročen, pa nato ločen. Ima dve leti staro hčerko. Priznal je, da je skušal spolno zlorabiti pred enim mesecem tudi neko 14 let staro dekle. Leta 1956 je bil obsojen zaradi roparskega napada na dve ženski.
Sen. Kennedy priboril novo zmago v Louisiani
WASHINGTON, D. C. — Južne države, ki so vse v demokratskih rokah, niso nič kaj zadovoljne s kandidaturo senatorja Kennedy a. To so pokazale že i demokratski konvenciji v Los Angeles.
Demokratje nekaterih južnih držav so šli še celo tako daleč, da so napovedali, da se bodo njihovi volivni možje odločili šele po volitvah, ali naj volijo Ken-nedya ali Nixona. Tako izbiro jim namreč omogočajo državni volivni zakoni. Med take države spada tudi Louisiana. Zato so tam napeli Kennedyevi pristaši vse sile, da bodoče voliv-ne može že sedaj vežejo na Ken-nedyevo listo. Dosegli so, da se je sestal centralni odbor demokratske stranke v Louisiani in da je z večino glasov sklenil, da so volivni možje obvezani, da glasujejo za senatorja Kenne-dya.
Politični poraz je pri tem doživel guverner Louisiane Davis, ki je zastopal stališče, da naj imajo volivni možje proste roke. Kennedyevim nasprotnikom v vrstah južnih demokratov je na ta način zadan hud udarec.
Nov nenavaden dokaz za gospodarski zašlo!!
NEW YORK, N. Y. — Ameriška bankarska zveza poroča, da se je letošnje poletje pripetilo prvič po dolgem času, da dolžniki ne plačujejo več obrokov za najeta posojila. Dočim je preteklo leto v juniju zaostalo s pačili le 1.29% dolžnikov, je letos v istem mesecu zaostalo 1.57% dolžnikov.
Zamudniki so porazdeljeni precej enakomerno po vseh državah. Skušnja zgovori, da so zaostankarji prečen siguren napovedovalec slabih časov v gospodarskem razvoju.
-----n	■-
Država Aljaska noče me-niati prestolice
ANCHORAGE, Aljaska.—Ko je Aljaska postala ravnopravna ameriška država, je mesto Anchorage z okolico vred mislilo, da je treba prenesti prestolico iz Juneaua, ker je ta kraj primeroma majhen in daleč od prometnih zvez.
Predlog je bil predmet plebiscita, ki je pokazal, da prebivalstvo Aljaske noče nove prestolice in da je kar zadovoljno s staro. Dokončni rezultati plebiscita sicer še niso znani, toda dosedanje številke povedo, da je kakih 20% več glasov za staro prestolico kot za novo.
Iz Clevelanda in okolice
i
Veliki Šmaren—
Danes je Veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, zapovedan praznik.
Razprodaja—
Pri Anžlovarju bodo razprodajali blago po nižjih cenah do konca meseca avgusta.
Kdo je našel ključe—
Kdor je našel šop ključev na Norwood Rd. od trgovine Cimperman pa do Edna Ave., je prošen, da jih izroči v uradu lista. Velika razprodaja—
Danes se prične pri Standard Supervalu Food Market na 854 E. 185 St. velika razprodaja. V današnjem oglasu so posebni vrednostni kuponi!
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. asesment v šoli sv. Vida.
Na konvenciji—
Tajnica društva Napredek št. 132 ABZ Adalyne Cecelic, 33595 Morris Dr., Eastlake, je odpotovala na konvencijo ABZ v Indianapolis, Ind. V slučaju potrebe naj se člani obrnejo na zapisnikarico Rose Kužnik, 294 E. 222 St., RE 1-4257.
Dan enega sveta—
V Grcjinovem amfiteatru Jugoslovanskega kulturnega vrta se je zbralo včeraj popoldne kakih tisoč oseb, da proslave Dan enega sveta. Glavni govornik je bil župan A. Celebrezze. Go-' vorila pa sta tudi kong. M. Feighan in dr. M. Krek, vodja Lige slov. kat. Amerikancev. Nastopile so- narodne skupine s plesom in petjem.
-----------
Zadnie vest!
HAVANA, Kuba. — Vlada le prevzela pod svoje nadzorstvo Moa Bay Mining Co., ameriško družbo na vzhodnem delu otoka, katere sredstva in
imetje so cenjena na okoli 75 milijonov dolarjev. CLEVELAND, O. — Policija je ustrelila 15 let starega Octa-viusa Council s 1412 E. 112 St., ko je skušal pobegniti, potem ko je bil zasačen pri vlomu v trgovino s čevlji.
ELIZABETHVILLE, Kongo. — Belgijske čete so izročile odgovornost za vzdrževanje reda in miru v Katangi četam Združenih narodov, ki jih je pripeljal sem sam gl. tajnik ZN Hammarskjoeld.
SAIGON, Viet. — Vodja upornega vojaštva v Laosu Kong Lee je objavil, da je vlada Samsonitha v soboto odstopila in da je kralj imenoval za novega ministrskega predsednika Phoumo, dosedanjega predsednika pari amenta, ki zagovarja nevtralno politiko.
BEOGRAD, FLRJ. — Po vesteh iz Peipinga zapuščajo sovjetski tehniki in strokovnjaki v množicami rdečo Kitajsko. Istočasno odhajajo iz Sovje-tije kitajski tehniki in študentje, Hi s® I’ii* riini na šolanju. Uradno trdijo, da je vzrok temu v poteku zadevnih dogovorov med obema državama, privatne vesti pa pravijo, da je vzrok v ideološkem sporu med kitajsko in sovjetsko partijo, ki je začel segati tudi na področje odnosov med obema državama.
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week la July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
K* Zedinjeae države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za I mašeče ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meeece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for S months Panada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 155 Mon., Aug. 15, 1960
Nixon in Tito
Za uvod moramo najpreje opozoriti bralce na veliko razliko v pojmih neodvisnost in svoboda. Ameriška javnost je navajena, da meša ta dva pojma, da misli, da ni svobode brez neodvisnosti in da ni neodvisnosti brez svobode. Odkar je Amerika to, kar je, je svobodna in neodvisna, vse obenem. Zato ni čudno, da mešamo oba pojma, dasiravno je na svetu zelo malo držav, ki so obenem svobodne in neodvisne, več pa takih, ki so neodvisne, toda ne svobodne. V celi Aziji ne dobimo države, ki bi bila vse obenem, skoraj v vsaki državi vlada diktatura, milejša ali strožja, toda država je radi tega vendarle še zmeraj neodvisna. Azijski državni poglavarji kot Nasser v Egiptu in Siriji, Ayub v Pakistanu, Kasem v Iraku, Sukarno v Indoneziji, so diktatorji, vsak svoje vrste, toda njihove države so neodvisne: se lahko naslonijo na Ameriko ali Rusijo, so pa lahko tudi nevtralne.
Naša zunanja politika pripisuje več važnosti pojmu neodvisnosti kot pojmu svobode. Neodvisnost je pri nas v časteh iposebno takrat, kadar se kaka država noče nasloniti na komunistični blok. Neodvisnost cenimo tako visoko, da podpiramo celo tiste države, ki so nevtralne, se torej nočejo nasloniti ne na Ameriko ne na komuniste. Taka je stvarnost v naši zunanji politiki, v besedah in na papirju je pa nekoliko drugačna. Smatramo za potrebno, da prepevamo slavo svobodi, da si izmišljujemo celo križarske pohode v obrambo svobode. Politiki se kar cedijo od simpatij do svobode, o neodvisnosti govorijo le takrat, kadar se jim zareče, da pridejo na dan s tem, kar res mislijo. Zaletijo se posebno radi kandidatje; reveži morajo veliko govoriti in ne pazijo vedno, kaj govorijo. To se je'pripetilo sedaj podpredsedniku Nixonu.
Znani časnikar Sulzberger je imel pred nedavnim razgovor s podpredsednikom Nixonom o tem, kako si Nixon zamišlja našo zunanjo politiko. Sulzberger je dobil od Nix-ona dovoljenje, da pogovor objavi v N. Y. Times, kar je storil pretekli teden. Nixon je v tem pogovoru razodel, kako si zamišlja ameriško zunanjo politiko. Med drugim je izrekel v tem pogovoru tudi sledeče misli;
“Mi moramo skrbeti za našo varnost in podpirati tiste narode, ki stojijo na naši strani. Naš gospodarski program mora podpirati neodvisnost drugih držav. Države morajo z ameriško gospodarsko pomočjo postati gospodarsko tako močne, da se bodo lahko upirale politični in gospodarski infiltraciji od strani tistih sil, ki jih skušajo obvladati.
Mislim dalje, da moramo podpirati brez ozira na ideologijo vsak neodvisen narod — kot na primer Špnijo ali Jugoslavijo.”
Nixon ni povedal v svoji izjavi ničesar novega. V zu-nanj politiki bi rad hodil po izhojenih potih Achesona in pokojnega Dullesa. Značilna je samo odkritosrčnost, ki je z njo povedal svoje ideje o ameriški zunanji politiki. Tu ni nobenega slepomišenja več o slavospevih v čast svobodi. Vsaka država je za Ameriko toliko vredna, kolikor njena zunanja politika ali podpira ameriško ali nagaja ruski. Ali je dotična država svobodna, ali v njej ječi narod pod diktaturo, vse to politike Nixonovega kova nič ne briga.
Pri tem se Nixon ne odpoveduje koristi propagande, ki jo ima od nje lahko ameriška zunanja politika. Trdi, da ameriška propaganda ni bila ravno posrečena. Misli, da je propaganda preveč povdarjala samo ameriško stališče v mednarodni politiki in se ni oziral na želje in potrebe narodov, ki jim je bila namenjena. Nixon pravi na primer kar naravnost: “Glas Amerike bi moral biti bolj glas drugih narodov.” S temi besedami je zadel žebelj na glavo, je pa obenem povedal, kako malo razume razpoloženje narodov, ki so poddiktatorji. Zasužnjeni narodi si želijo predvsem svobode, na neodvisnost navadno niti ne mislijo ne. To bi bilo državno tajništvo že lahko razložilo Nixonu, saj ima zveze z njim že več kot sedem let. Ako bi “Glas Amerike” hotel biti glas zasužnjenih narodov, potem bi moral igrati vlogo tiste politične opozicije proti diktatorjem, ki je v diktatorskih državah prepovedana. Tega pa ne bo nikoli. Plačuje ga Amerika, naj bo torej “Glas Amerike” in ne glas zasužnjenih narodov. Taka je amberiška dolarska miselnost.
Vsekako smo lahko hvaležni za odkritosrčne besede sedanjega republikanskega kandidata za predsednika. So prekrižale vsako bodoče slepomišenje s takimi gesli kot je na primer “osvobojenje zasužnjenih narodov.” Kakšno osvo-bojenje! Ameriki je potrebna samo njihova neodvisnost od Moskve, vse drugo Amerike ne briga!
Opozoriti moramo, da republikanska platforma govori čisto drugače o zunanji politiki, toda to ne sme nikogar zapeljati. Še predno je bila platforma sprejeta, je Nixon rekel v Chicagu pred javnostjo, da si pridržuje pravico, da razlaga platformo tako, kot se mu bo zdelo prav. Moramo torej smatrati Nixonove odkrite besede za realnejše kot republikansko platformo.
Kako bodo reagirali volivci na Nixonove besede, je njihova stvar. Vsekako bo marsjkdo od njih stavil Nixonu precej kočljiva vprašanja, preden ga bo šel volit. Taka vpraša-
nja bodo prišla največ od tistih volivcev, ki imajo še rodne zveze z zasužnjenimi narodi.
Druga ironija bo v tem, da bodo morali biti za republikance vsi tisti ameriški volivci, ki obožujejo tega ali onega diktatorja, na primer naši titovci. Saj vedo, da bo Nixon dajal denar njihovim političnim simpatijam. Lahko si predstavljamo, kako bodo razni ameriški napredneži slovenskega porekla v veliki zadregi, ali naj hvalijo republikansko staro gardo, ki so jo do sedaj s tako vnemo napadali Pravzaprav bi to morali storiti, kajti Titova družba se bo močno oddanila, ko bo zvedela, da ji Nixon ne bo odrekel pomoči, ko bo izvoljen za predsednika. In ti naipredneži vendar drvijo čez drn in strn s Titovim režimom. Radovedni smo, ali bomo doživeli to zabavo, da bo Titovo časopisje začelo hvaliti ameriške republikance.
Nixonova izjava ;postavja v posebno luč tudi Titove na|pore, da bi iz Amerike čim preje iztisnili tistih par sto milijonov dolarjev, ki so mu ipotrebni, da zakrpa luknje v svojem pogrešenem gospodarstvu. Seveda se mu mora muditi. Do novembra ni več daleč in takrat se kolo sreče lahko tako zasuče, da Nixon ne bo izvoljen. Ako bo pa Nixon izvoljen, potem bi bilo najpametnejše, da federalna administracija vstavi v vskoletni proračun znesek 200 do 250 milijonov dol. kot redno podporo za Titovo gospodarsko eksperimentiranje. V uradnem jeziku to lahko imenujejo “podpiranje neodvisnosti Jugoslavije, ’ saj to ne bo nikogar zapeljalo da ne bi vedel, zakaj gre.	’
I Lasallski glasovi in odmevi I
a	(PH« Matevž iz “Sunny Spot Clty-a”)	|
La Salle, 111. — Te dni je naša ameriška javnost še vedno poc valovi vplivov demokratske in republikanske narodne konvencije. Bilo je veliko hrupa in krika. Mnogo obetanj in sugestij. Če bo od vsega tega prišlo le nekaj do veljave, bo že veliko. Upajmo, da ni bilo vse le prazen grom in da bo po volitvah iz vsega tega nekaj sadu za nas in tudi za vse tiste cilje in namene, ki jih usoda odmerja naši demokratični deželi.
Ni tako enostavno pri gledanju in ugotavljanju na razmere, ki tu in tam prevladujejo, potem pa delati zaključke češ, prav takole bo pa nič drugače. Tako se malokdaj dogodi. Rajši vse drugače, kakor pričakujemo. Kaj torej?
Če se čitatelji spominjajo, sem svoj čas zapisal, da bo imel prihodnji predsednik Z.D. zelo težavno nalogo, voditi deželo po nekih takih potih, da bo vsem ustrezalo. To ni le skoro nemogoča, mpak popolnoma nemogoča naloga. Prav zato čakajo prihodnjo administracijo zelo težke naloge. V telv nalogah ni več samo skrb za domače blagostanje in neki red, ampak so vključene v to številne mednarodne obligacije, katerim se je naša dežela zavezala ostati zvesta. Te obligacije so v številnih raznih pogodbah, gospodarskih, političnih in vojaških. Te zahteve so na vseh koncih našega sveta in kot neka velesila, neka zaščitnica demokracije in svobode se naša Amerika tem odgovornostim ne more izogniti, — pa naj si to še tako želi.
Večina ljudi se dosti za široki svet ne zanima. Gledajo le zase. To je sicer prva dolžnost. Toda od tega, če gre prav meni in tebi, so odvisni v gotovi meri tudi drugi. In to sega na vsa polja našega življenja. Kdor se kaj na socialno politiko razume, mi bo v tem pritrdil. Komur je mar pa le, da lasje na njegovi glavi rastejo, ta bo prej ali slej na potih neke nejasnosti. Vsled tehničnega napredka, ki je pospešil hitrost v potovanjih in prevozih in v vseh raznih občevanjih med ljudmi na svetu, postaja svet sleherni dan bolj majhen in ozek. Postaja skoro ena sama hiša in v tej obsežni hiši je na stotine in stotine raznih rodov in narodov, ki zdaj štejejo, če zadnja ljudska štetja prav kažejo, skoro malo manj kakor tri milijarde ljudi vseh raznih barv in rodov. V številkah povedano je to 3,000,-000,000 (tri tisoč milijonov).
Visoke številke so to! In če pomislimo, da več ali manj vsaka človeška glava nekaj in nekoliko po svoje misli, ali se imamo za čuditi, da je na svetu toliko nesoglasij v vseh raznih problemih. Saj mnogokrat kjer sta samo dva ali trije, se med^,
seboj prepirajo. Pa naj bi pri treh tisočih milijonih vsi enako mislili? Med nami Slovenci pravimo, kjer sta dva Slovenca, so že “tri politične stranke”. Kaj za ena zmes mora biti šele pri vseh raznokrvnih in raznobarvnih rodovih in narodih treh milijard glav na vsem svetu? O tem ni nobenih statističnih podatkov, lahko si pa mislimo, kakšna godlja to mora biti. Pa naj bi šlo na svetu vse gladko? Zaenkrat še ne in še dolgo ne bo šlo vse gladko! Nekoč pa zna, ker mogoče je vse in celo sv. pismo nekaj o tem govori.
* AMERIŠKI POLITIKI SO SVOJE VRSTE LJUDJE... Na ameriškem kontinentu so zrastli in rastejo. Včasih od sile temperamentni, pa se čez noč ohla-de za to ali ono stran in prepustijo vse času in pa razmeram v rešitev po receptu: bo že nekako in nekako potem tudi res gre.
Bivši ameriški politični voditelji, mnogi zdaj že pokojni, so bili v svojih izrazih in izjavah prav zanimivi. Znane so izjave Washingtona, Jeffersona, Lincolna, Wilsona in pozneje drugih. Pred kratkim Roosevelta, senatorja in podpredsednika Barkleya, predsednika Trumana, in celo letošnji borci za prva in glavna politična mesta v tej ali oni politični stranki, so zanimivi v svojih izrazih in izjavah.
V volilnih kampanjah so nekateri kandidati, ki se bore za izvolitev v razne urade, prav zanimivi. Pokojni predsednik Roosevelt, ki se ga ameriška javnost premalo spominja (njegova filozofija in gospodarska politika je pred 28 leti res gospodarsko in socialno rešila deželo iz velike gospodarske in socialne krize), je bil velik socialni mislec svoje vrste. Bil je pošten in pravičen do vseh, a pri tem mnogim preveč zaupljiv. A pošteni ljudje so večinoma taki. Ko je bila gospodarska kriza v deželi zelo kritična (starejši se jo gotovo spominjajo), je napočil čas za nove volitve. Ko so leta 1932 na demokratski konvenciji v Chicagu izbrali kandidate za demokratsko stranko, so izbrali in nominirali za demokratskega p r e d s edniškega kandidata pokojnega Franklina D. Roosevelta. Ko je ta z letalom prispel v Chicago in uradno sprejel nominacijo, je izjavil in dejal:
“I pledge you, I pledge myself, to a new deal for the American people!”
Roosevelt, je bil poštenjak. To obljubo je izvršil. Da ni bilo Roosevelta v tistem kritičnem času, bi naj hrže danes kakih 17 milijonov postaranih in onemoglih ljudi ne prejemalo mesečnih čekov iz sklada “Social Security”. Hvaležni smo mu pa
r-
VESTI
malo zato in slabo se ga spo-j minjamo. Menda zato, ker smo ljudje!
In bivši še živeči predsednik in preje podpredsednik Harry Truman, kateri se ima menda rts kot nekak “srečni” Missour-čan zahvaliti za svojo srečo le okoliščinam in razmeram, kakršne so bile v tistih “srečnih” njegovih časih, da se je iz na-< vadnega vaškega politika dvignil do senatorja, podpredsednika in predsednika na predsedniški stol v Beli hiši, je pa, ko je kandidiral leta 1948 za predsednika Z.D. v zelo vroči volilni kampanji ravno pred zaključkom kampanje pred volitvami, ko je bila javnost skoro večinoma prepričana, da po 16 letih bo zopet zmagala republikanska stranka, je dejal in povdaril v njegovem zaključnem kampanjskem govoru:
”1 tell you my dear Americans, we Democrats will win this election, and will make the Republicans like it!”
Javnost se je ob izjavi zabavala in smejala, a tako je res bilo. Demokrati so zmagali, Truman je bil izvoljen in se je smejal r e p u b 1 iik ancem kot “srečni” Missourčan.
Kako bo letos?'Prerokovati je težko. Kakor zdaj zgleda, bo šlo nekako “glih za glih”. Zna se pa tudi sreča prekucniti sem ali tja.
Nekaj bi pa le omenil in to je, da pri demokratih in republikancih odločajo v glavnem vidni in nevidni politični voditelji na Vzhodu Z.D. Tam okrog tempelja “zlatega teleta” na Wall Streetu se določajo smernice našemu gospodarskemu in političnemu življenju. Zato bi jaz rekel o tem, kdo bo v Beli hiši, takole:	Republikanec Ni-
xon, maybe! Sigurnosti še ni. Kennedy ima precej možnosti, če ga ne bodo ovirale:in zavrle razne okoliščine, ki so še vedno močne in strupene!
Tako smo v volilnem cirkusu, v katerem je vse mogoče, tudi nekaj, kar najmanj pričakujemo.
* “RECESIJA” ALI PRESLEDEK V OBRATOVANJU nastaja v več krajih, tako pravijo nekatera poročila. Lansko leto je bilo nekaj neke recesije”, a se je nato popravilo. Tudi stavke v jeklarski industriji so imele svoje posledice. Kako bo zdaj? Ali ni pri “recesiji” nekaj politične špekulacije? Pa še veliko jo je! Kadar je ob volitvah nejasno, kako bodo izpadle, tedaj tisti, ki so pri “veliki mošnji” na Wall Streetu niso preveč navdušeni, da bi pustili demokratom preveč polne mošnje. Imajo pač svoje načrte, če ne zmagamo, naj bodoča administracija skrbi za gospodarstvo in vse, da bo kaj za v lonec. Kaj bi mi sadili bob in fižol za druge!
Taka vidite je politična “ljubezen” med demokrati in republikanci in kdor hoče priti do nekega razumevanja trenja med demokrati in republikanci, mora to “ljubezen” med njimi u-poštevati.
Če bomo imeli te prihodnje mesece kako “recesijo”, bo to zato, ker republikanska stranka ni prav sigurna glede izida volitev.
— Dosti za danes, drugič pa o čem drugem. Čitateljem pa iskren pozdrav in vse najboljše!
Matevž
Važen nažrt Halijanskega zakona o državljanstvu
Oakland, .Calif. — Predsedstvu italijanske republike je bil predložen dne 25. junija I960 načrt zakona o državljanstvu, ki direktno zadeva Slovence, bivše italijanske državljane.
Referent načrta je senator Pelizzo, znan prijatelj Slovencev. Isti je vnesel V načrt do-
Odlomki iz pisma
Lij ubij ana, FLRJ. — “Včeraj popoldne smo tudi pričakali pred Narodnim domom v Ljubljani udeležence prve jugoslovanske himalajske odprave — skoro same Ljubljančane — ki so se po štiri in pol mesečnem potovanju, planinarjenju in plezanju vsi zdravi vrnili domov. Kar se tiče alpinističnih uspeho) niso ravno posebno zavidljivi, ker so prišli le 6,600 m naj višje, če primerjamo uspehe alpinistov iz drugih držav, iki zavzemajo v hi-
ločbe, ki se izključno nanašajo in so v korist Slovencem, dasiravno jih nikjer v zakonskem načrtu ne imenuje-
Po mirovni pogodbi 10. februarja 1947, člen 19, so vsi italijanski državljani, ki so bili dne 10. junija 1940 pristojni na ozemlju, odstopljenem po mirovni pogodbi Jugoslaviji, postali jugoslovanski državljani. Samo osebam, čigar občevalni jezik je italijanski, je bila dana možnost, da so v določenem roku optirali za italijansko državljanstvo; Tega določila so se po-služili tudi mnogi begunci Slovenci češ, da imajo dva občevalna jezika — slovenskega in italijanskega.
Prošnje so se po zelo dolgi proceduri, ki je trajala v več slučajih skoraj 10 let, reševale precej širokogrudno, vendar pa italijanske oblasti smatrajo vse optante kot Italijane in so tako n. pr. otrokom optantov prepovedale hoditi v slovenske šole v Gorici in Trstu češ, da so bile te šole ustanovljene izključno za Slovence.
Novi projekt skuša popraviti trde določbe mirovne pogodbe. Načrt daje možnost vsem bivšim državljanom, brez razlike narodnosti, da zaprosijo za italijansko državljanstvo, bodisi da niso optirali ali pa tudi, če jim je bila opcija zavrnjena. Prošnja mora biti narejena v teku enega leta potem, ko stopi zakon v veljavo in prositelji se morajo stalno naseliti v Italiji v teku enega leta po datumu, katerega so naredili prošnjo za državljanstvo. Zakon daje državi pravico, da se posamezni prošnji upre.
Novi načrt daje tudi po preteku tega roka posebne olajšave za osebe italijanske narodnosti, ki pa nimajo italijanskega državljanstva, za pridobitev istega. Po členu 17. načrta so Italijanom popolnoma izenačeni vsi bivši italijanski državljani, ki so izgubili državljanstvo po gori navedeni mirovni pogodbi-S tem zakonskim osnutkom so vsi begunci, ki se bodo poslužili novega zakona, deležni ugodnosti, ki jih je Italija dala s posebnimi zakonskimi določbami svojim beguncem.
Tako bodo n. pr. oni, ki so pravočasno vložili prošnjo za vojno škodo ali za odškodnino za podržavljena premoženja v Jugoslaviji, lahko prišli do odškodnine, javni nameščenci in privatni uradniki, ki so plačevali v pokojninski sklad, do pokojnine.
Senator Pelizzo je znan, da se je vedno potegoval, da bi zaostalo in zapuščeno deželico, beneških Slovencev gospodarsko dvignil in je v ta namen izposloval od centralne vlade precejšnje podpore.
Z novim osnutkom splošnega značaja je dokazal, da je zaslužil ime “Prottetore degli Slavi — Zaščitnik Slovencev”, pod katerim imenom ga v Italiji poznajo. Upamo, da bodo podrejeni organi duh in besedilo zakona tudi v praksi izvajali.
Dr. Lojze Vogrič.
malajskem pogorju sedem in osemtisočake. Sicer pa je- za našo prvo odpravo to tudi kar zadovoljiv uspeh, ker še niso imeli kakšnih posebnih izkušenj glede opreme, najemanja nosačev itd. Kot sem slišala sinoči po radiju, nameravajo zbrati sedaj vse zapiske s tega potovanja in nato izdati knjigo.”
m
“22. julija na drž. praznik je v dolini močno deževalo, v planinah pa snežilo, tako da je v Kamniškim (planinah neka Ljubljančanka zmrznila, ker je med potjo obnemogla. — V planine smo letos napravili še le malo izletov, ker so se zasnežene in je bilo v kratkem času že par smrtnih nesreč na zasneženih lediščih.
“Konec junija sem bila na javni televizijski oddaji “Pokaži, kaj znaš’' v filharmonični dvorani na Kongresnem trgu, pa je med drugimi domačimi nastopajočimi pevci in recitatorji nastopila tudi rojakinja iz Clevelanda Cilka Valenčič, in sicer je zapela v slovenski narodni “Gor čez izaro” in “Vsi so prihajali.” Zasedla je prvo mesto in žela navdušen aplavz. Tudi po zunanjosti je zelo simpatično dekle. Na obisk v staro domovino je prišla s svojo mamico, ki je doma nekje na Notranjskem. — Letos je prišlo sploh zelo veliko rojakov iz Amerike in so imeli 4- pr. m. v Polhovem gradcu zelo uspel piknik.”
• • •
Otroci pod tujo streho
V Ljubljani so razpravljali pred časom o položaju otrok, ki morajo iz raznih vzrokov živeti pri tujih ljudeh, največkrat na večjih kmetijah kot pastirji in hlapčki. Ugotovili so, da je treba za te otroke bolj poskrbeti in jim posvečati več pozornosti, ker so često ne samo čustveno, ampak tudi zdravstveno in gmotno prizadeti ter v šolah slabše uspevajo. Po u-radnih podatkih je v Sloveniji 1828 otrok, ki žive pri tujih družinah. Največ jih je v mariborskem okraju, v nekaterih delih Haloz, v občinah Ptuj) Ormož in Novo mesto.
Zanimiva je ugotovitev, da ima 69 odstotkov teh otrok živa očeta in mater, 28 vsaj enega od roditeljev in le 3 odstotki teh otrok so popolnoma brez staršev.
Preveč klavnic, premalo mesa
Okrajni ljudski odbor Novo mesto je ugotovil, da je preskrba z mesom pomanjkljiva. Meso se je zadnje čase precej podražilo, v redni preskrbi Pa je tudi precejšnja zmeda. Teleta je na splošno prepovedano klati) v kolikor niso primerna za rejo( naj bi jih klali samo v klavnicah v Novem mestu in Brežicah-Tega določila se ne drže. Odbor je ugotovil, da je v okraju klavnic preveč, mesa pa premalo-Vseh klavnic je 31, od tega 6 pri' vatnih, 11 pa zadružnih. Odbor je mnenja, da naj bi to število znižali na štiri večje klavnice, v Novem mestu, Brežicah, Črnomlju in Sevnici, začasno morda Še v Mirni.
Za stanovanja
Oblasti trdijo, da bo letos v Jugoslaviji porabljenega za nova stanovanja skupno 140 bili' jonov dinarjev. S temi sredstvi bodo baje zgradili okoli 100,000 novih stanovanj. Lani so zgra' dili v vsej državi 68,000 novih stanovanj, pretežno v velikih mestih in industrijskih sredi' ščih.
Nista več potrebni
Na podlagi ugotovitve, da Ya' jeniška šola v Križevcih Pr* Ljutomeru in Nižja gozdarska v Idriji nista več potrebni, je iz' vrini svet LRS obe ukinil.
FRANCE BEVK:
STRAŽNI OGNJI
“Aha!” si je Andrejon mel oči “Če nam Bog ne bo pomagal,
in zehal. Zrl je v Lukeža, ki je polagal drva na ogenj.
“Ali se ti ne zdi, da je hlad-no?” je vprašal Lukež.
“Hladno je, v dolini se pa potijo. Lahko bi oba spala; saj Turkov ne bo.”
“Kako veš, da jih ne bo?”
‘Če jih snoči ni bilo, jih tudi nocoj ne bo,” je Andrejon razlagal iz svoje zaspanosti.
“Ti pa znaš!” se je Lukež rogal. “Ljudi bi spravil v nesrečo.
Le glej, da ne zaspiš.”
“Saj ne bom. Zato pa sem tu. Le tako pravim.”
“Eh, nič ne veš,” si je Lukež postiljal in se zavijal v kožuh, da bi udobneje počival. “Kako moreš vedeti, če ti pa rečem, da sem zadnjič slišal v dolini.”
“Kaj si slišal?”
“Govoril sem z imenitnim gospodom; tistim od Svetega Križa, ki se ne sramuje, ustaviti se na cesti s takim kot sem jaz in ki zna po naše pa tudi po beneško in po latinsko. ‘Kaj pa ti?’ mi pravi. ‘Kaj delaš? Ali si potepuh? Grehov se spovej in pokoro delaj!’ — Jaz pa mu pravim: ‘Na Čavnu sem, le po živež sem prišel, ker od samih jagod in od sladkih koreninic ne rr^orem živeti.’ — ‘Dobro straži,’ mi pravi. ‘Če pride Turek in ne bomo tri dni prej obveščeni, te obesimo.’ — Pa se je smejal. Jaz pa: Kako boste tri dni prej obveščeni? Saj vem, kako je bilo lani. Ko so kresovi zagoreli, je trajalo eno noč tn pol dne in malo več, pa so bili že tu. Pa sem se še drznil in ga vprašal: Pa pridejo letos Turki, ko so bili že lani tu?’ ‘Mogoče je,’ mi reče dalje, ‘da jim bo zmanjkalo jedače, pa bodo prišli kar oa lepem.’ — Vidiš, tako je s Turki.”
“Saj ne rečem, da lahko ne pridejo,” je zatrjeval Andrejon. “Pa prav nocoj lahko pridejo. Še luna jim sveti po vrhu.”
“To ti rečem, tisto mesto oblagajo ... Če ga bodo vzeli, bodo iz veselja prišli, če ga ne dobijo, pridivjajo iz jeze in bo še huje.
“Pa kaj praviš ti, ali niso neki čarovnice krive, da prihaja la turška nadloga!”
“Vse je mogoče in ne dejal bi dvakrat, da ni res. Če nare-de točo, vzamejo kravam telička in mleko, uročijo male otroke in delajo še hujše stvari, čemu bi tega ne storile! Le čudno Se mi zdi, da so lani Turki ubili Pri Vipavi tako čarovnico; če ki bila njihova, bi jo bili v mi-ru pustili.”
‘Je že niso spoznali,” je rekel Andrejon. “Posluhni, kar ti po-Vem. Čarovnice so s hudičem v Zvezi in ali niso Turki pravi hudiči, ki pehajo ljudi v turški pekel?”
“Prav praviš!” je pritrdil Lukež, ki se je bil že ves zavil v kožuh in je le nos gledal proti žerjavici.
“Čudno se mi pa nekaj zdi,” 5e zamomljal Andrejon predse.
^Kaj se ti čudno zdi?”
' Glej, da ne boš dejal, da sem kako neumno izustil in je ne maram povedati. Čemu se pa grofi, kralji, cesar in druga taka golazen ne postavi proti Turkom. Ali ni sramotno, če so pravi kristjani?”
“He, ti pa tega ne razumeš,” je pihal Lukež iz kožuha. “Le, da nas trpinčijo. Bolj ko rob irpi, bolje se gospodom godi. Turki po polju, po hišah, po skednjih, gospodje pa v grado-Ve, kdo more do njih? Ej, da bi Turki mogli v gradove, bi videl, kako bi se gospoda klala z nji-mi. Tako pa nič. Vsi nam po grbi, prvo gospod, nato še Turek.”
“Eh — Bog nas preloži in Mail božja!”
drugi nam ne bo.”
“Glej,” se je Andrejon sede stežka branil spanca, “da sem včasih mislil — dejal boš, da je neumna —, zakaj Bog ne pobije te ajdovske zalege Turkov.” “Saj tudi je neumna,” se je Lukež obrnil na hrbet, da je gledal napol proti vzhodu. “Ti hočeš, da bi ti Bog odprl usta in ti vlival hrano vanje in te še nagradil za grehe. Zanič smo, vsi, grofi pa najbolj!”
Moža sta umolknila-Bila sta dolgo tiha. Lukež je že zadremal, ko se je odgrnil po eni strani, da ga je zazeblo.
Ni mogoče več zaspati. Ždel je mirno in gledal proti temni progi gora na vzhodu, kot bi pričakoval, kdaj sine zarja.
Mahoma se mu je zazdelo, da je na naj višjem grebenu sinila luč, tako velika ko največja zvezda, ki je rdeča vstala izza temnega roba. Ta luč se je razširila, dobila podolgovato obliko ko plamen in se zdebelila. Nastal je svit, kakor da vstaja mesec izza dreves. A mesec je Dil na zapadu skrit za meglami. Polagoma je svetloba postala jasnejša, vidno se je premikala kakor ogromen zubelj in razsvetljevala okolico.
Bil je ogenj.
Lukež se je zgenil. Ozrl se je bolj proti jugovzhodu. V neznani daljavi se je pogreznjen v temo nalahko odražal daljen odsvit ognja. Zdajci se je stražnik ozrl po tovarišu; ta je slonel na komolcu, se zibal in zaspal.
“Vidiš, da si zaspal!” je vzkliknil Lukež.
Andrejon se je prebudil iz lahkega spanja-
“Kaj je? Saj ne spim.”
“Alf nič ne vidiš?”
Andrejon je odprl oči proti vzhodu.
“Ogenj.”
“Turki!” je planil Lukež kvišku:	tudi Andrejon je pozabil
na spanje. V tistem hipu je pričel goreti tudi kres na pobočju Nanosa; s Krasa so se svetili ognji.
Lukež in Andrejon sta popadla vsak po en ogorek in skočila h grmadi. Ta je kot ogromna, počivajoča starka stala pred njima; bila je že zdavnaj naložena, čakala je ugodnega trenutka. V svojem osrčju je skrivala suho drobno dračje, ki je v hipu zagorelo, pokazal se je dim. Plamen je lizal navzgor, dim je izginil, visoki plameni so švignili po obeh straneh in se s šumom poljubili na vrhu, sikali, se vzpenjali in drgetali. Ogromna svetloba je planila po vsem pobočju in klicala v dolino kakor plat zvona.
Kres na Čavnu je gorel- Ognji, ki so prišli z Učke gore preko Šilentabra, so se razširili čez Senožeče in Postojno, čez Nanos in Čaven, drhteli proti Gorici, v Brda, se plazili s Svete Gendre na Matajur in Miijo, na Mrzli vrh, Porezen in Črno prst, se pretočili ko ognjena lava čez Blegaš ...
Ti ognji so bili kakor živo božje oko, kakor plameneča vest, klic v opomin- Goreli so v srca in v duše, svetili v domove in na ceste.
Sli, ki so stali na vrhu prelazov dolin, so zagledali ognje in planili na konje. Peketanje je šlo skozi vasi, spenjeni konji so divjali, klic: “Turki!” je odmeval kot udarec na kovino, v zvo' nikih je bilo plat zvona.
(Dalje prihodnjič)
AUGUST
s ■ r ■ i i < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
18., 19., 20., 21. — Svetovidski Katoliški veterani, Post 1655, priredijo letni karnival in bazar na šolskem zemljišču.
29.—KOROTAN priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
SEPTEMBER
3.—Pod pokroviteljstvom Slov. akad. v Ameriki (SAVA) podajo torontski igralci v novi šolski dvorani Sv. Vida dramo VEST. Pričetek ob 7:30 zv.
OKTOBER
2.—Banket državne konvencije SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd.
15.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. plesni večer.
15.	—Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev priredi letni ph*s v maskah pri Sv. Vidu. I
16.	—Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva > Mir št. 10 SDZ. Začetek ob štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester.
16.—Društvo Marijin Dvor št.
1640 Kat. borštnarjev praznu* je 45-letnico obstoja z banketom v Slov. domu na Holmes Ave. * v
22.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih.
23.	— Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj jesenski koncert.
28.	—Demokratski klub 23. var-
de priredi predvolivno “card party” v SND na St. Clair Ave.
29.	—Zveza Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. jesensko zabavo.
30.	—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA praznuje s prireditvijo v cerkveni dvorani pri Mariji Vnebovzeti 35-letnico svojega obstoja.
30.—Pevski zbor PLANINA priredi v SND na 5050 Stanley Ave. na Maple Heights ob štirih popoldne svoj jesenski koncert.
NOVEMBER
6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
27.__Moški pevski zbor Slovan
poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne.
Milijarde na morskem dnu
Francoska mornarica je pred dragulje, ampak prežijo na po-
kraitkim zgradila potapljaško gondolo, ki omogoča potapljanje
v morske globine do1 4000 metrov pod morsko gladino. Ameriška mornarica pa je kupila potapljaško gondolo prof. Pic-carda. Tekma zal raziskavanjem sveta, ki je vse doslej ljubosumno prikrival svoje skrivnosti, je spet v polnem razmahu.
Oceanske globine segajo komaj kakih 11,000 do 12,000 metrov pod vodno gladino in vendar nam je morsko dno prav tako malo znano kot površine naših planetov. Mnoge uganke so še nerešene. Gotovo je, da bodo bodoči raziskovalci odkrili potopljena mest®, o katerih danes pripovedujejo samo legende. Verjetno bodo drzni potapljači naleteli na še neznane globočinske prebivalce.
Že pred dvajsetimi leti so radovedneži pričeli s sistematičnim raziskovanjem morskega dna. Brez jeklenih oklepov so tvegali pogumni potapljači obiske morskih globin, opremljeni 2golj z masko In s steklenico kisika. S svojimi primitivnimi pripomočki se jim je posrečilo odkriti potopljene ladje z nepreglednimi zakladi. Ladijski trupi, pogreznjeni v morsko blato, ne hranijo samo zlato in
tapljače tudi najrazličnejše nevarnosti. Strah in čudovitost ležita večkrat tesno drug ob dru-
gem.
Častnik ameriške mornarice, Harry Rieseberg, se je specializiral v odkrivanju pogoltnjenih milijard. Po natančnem študiju
ČISTILNA
RAZPRODAJA
se bo nadaljevala do konca meseca avgusta. Cene vsemu blagu znižane za najmanj 20%. Več spe cialno ugodnih kupov.
Posebna razprodaja znanih Berkshire nogavic in Exquisite Form prsni-kov.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. . . . Dvojne znamke ob torkih.
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 St. Clair Ave.
(15, 19, 22 avg.)
je ocenil vrednost potopljenih zakladov La kakih bilijon dolarjev. Dolgai leta je stikal po vseh mogočih mornariških arhivih in končno se mu je posrečilo ugotoviti točno lego 463 ladijskih razbitin najrazličnejših narodov, raztresenih po morskem dnu vseh oceanov naše zemlje. Pri tem se je dokopal od normanske igjalere, ki se je leta 852 potopila v Temzi, pa do ponosnegai francoskega luksuznega parnika, ki je zgorel 16. maja 1932 v valovih Rdečega morja. Glede zakladov pa so posebno zanimive galione španske kraljevske dvojice Ferdinanda II. in Izabele z zvenečimi imeni “Lai nuestra senora Concepcion” ali “Santissima Trinidad” itd., ki so se težko obložene z zlatom vračale v Španijo, pa so jih napadali morski roparji. Tudi uničenje ladjevja pod imenom “Flota Plat”, srebrne flo-tilje leta 1643, in samopotopitev galione “Vigo” 1. 1702 so za iskalce morskih zakladov zanimive nesreče.
Kako ogromni so zakladi na morskem dnu, nam povedo statistike, ki so samo v zadnjih 100 letih zabeležile 217,000 ladijskih potopitev.
Harry Rieseberg pa se ni zadovoljil zgolj z nameščanjem križcev na morskih zemljevidih. Sam je obiskal nekaj ladijskih razbitin na dnu morja. Pri tem je preživel težke minute strahu in groze. Njegov najtežji doživljaj se mu je pripetil pri raziskovanju francoske fregate, ki so jo leta 1782 potopili Angleži na obalah Guadeloupa. Na potopljeni fregati je bilo naloženih dva milijona zlatih frankov. Rieseberg se je odločil, da resničnost teh navedb osebno ugotovi. S potapljaško ladjo je odšel na kraj potopitve. O svoji pustolovščini pripoveduje takole:
“Pritrdili so mi šlem in po-lagomai so me spučali v globino. Ko sem se pogrezal skozi zlalo-rumeno morsko plast, se mi je bližala morska tema. Po dvajsetih potapljaških sunkih sem dosegel morsko dno, in se z električno svetilko razgledoval na vse strani. Res, tu je ležala potopljena ladja. Na morskem dnu se človek ne sme razburjati. Prva zapoved je tu popolna mirnost pa narj se zgodi že karkoli. Bil sem izkušen potapljač in sem se zavedal, da človek v teh globinah lahko naleti na najneprijetnejša srečanja. Saj sem že več kot enkrat naletel na grozotne morske pajke in orjaške morske klobuke, ki z enim samim udarcem zlomijo človeku hrbtenico. Slišal sern tudi o pošastnem barracudasu, ki je že mnoge potapljače zgrizel do smrti.	■
Počasi sem se pomikal dalje. Vse je bilo mirno. Na desni strani sem med gmotami koral in skalovja1, razločil temen kot Prav taki temačni prostori zaslužijo povečano pozornost, kajti nevarnost prihaja! često prav iz takih zaklonov Z vso previd-
nostjo sem pretipaval morsko dno, preden sem položil drugo nogo, Obloženo s svincem, naprej. Če ste radovedni, kako so človek počuti nai morskem dnu, potem si prosim predstavljajte, da stopicate po temni hiši brez luči. Nekje zasumi in prepričati se želite, kdo povzroča nemir. Polagoma se tipljete proti kraju nemira, pa vas nenadoma nekdo potreplje po rami. Sekundo dolgo ne veste, kaj bi počeli, ker vas stresa strah. Potem se opogumite.
Potegnil sem nož in se obrnil. Nato sem večkrat krepko zamahnil. Rezilo je udarjalo na nekaj mehkega, črnega, želatinastega. Zavedel sem se koga imam pred seboj, saj se je proti meni stegovalo kair osem tipalk orjaškega osmonožca. Izgledalo mi je, da prihajajo tipalke z vseh strani, da bi me zajele. Ena tipalka me je zagrabila za levo roko, druga je iskala mojo desnico. Ena sama misel me je navdajala: udarjaj z vso silo na vse strani, preden me tipalke ne ohromijo. Razjarjen sem udarjal z nožem na vse, kar se mi je približevalo. Odrezana tipalka se je zvijala proti dnu kot kača. Tri tipalke se mi je posrečilo odrezati, ali ostalo jih je še dovolj drugih, ki so se do-tipavale mojega telesa. Ena se mi je ovila okrog gležnjev in me spodnesla. Orjaško moč te živali si težko predstavljamo. Dvajset minut je tfajal boj, štirideset metrov pod vodno gladino. Neprestano sem udarjal z nožem, ali moč pošasti je iz-gledala: neizčrpna. Sam pa sem čutil; kako mi vidno pešajo moči. Ali naj nje v resnici zaduši ta polžast? Iz obupa sem štirikrat potegnil za signalno vrvico, nato sem se onesvestil.
MALI OGLASI
Naprodaj
Dobičkanosna kmetija. Vsa poslopja v dobrem stanju. V hiši mestna naprava. Lep vinograd, vsakovrstno sadje, lep gozd, travniki, polje in pašnik obsega 84 akrov. Na glavni cesti v Madison. Kličite HO 6-3488. J|5?t	*	—(155)
Hiša naprodaj
Na 1070 E. 69 St., EX 1-4055, je naprodaj hiša s štirimi spalnicami.	(158)
Sobe se odda
3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226.	(X)
Lot naprodaj
Severno od bulevarda na E. 216 St., 40x135, privilegij do obrežja. Kličite IV 1-7381.
(155)
Orton Court
7-sobna hiša naprodaj v fari sv. Vida. Plinski fumez, preproge, garaža. Kličite LA 4-7669 ali po 6. uri LA 4-2427.	(155)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja posestvo z dohodkom, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2 stanovanja in 2 sobi, vse opremljeno. Samo $13,-500. Kličite MU 1-5046. —(157)
Kasneje so mi sodelavci pripovedovali, kaj se je pripetilo. Seveda so takoj razumeli, da se v globini dogaja nekaj izrednega, in so pohiteli, da me kljub močnemu valovanju morja; čim-prej potegnejo na površino. Ko so me imeli že na morski gladini, je osmonoiec zadnjič napel vse svoje moči, da bi me potegnil nazaj v globino. Eden izmed posadke po imenu Tano je zagnal v vodo dolgo vrv v obliki lasa z namenom, da bi me pomagal potegniti na krov. Nato pa je z bodalom v roki planil v vodo in se vrgel na pošast, ki se je še vedno oklepala mojega omedlelega trupla. Dvoboj ja trajal še nekaj časa, nato so končno preostale tipalke popustile in pošast se je v valovih Dotopila.
Ko so mi sneli šlem in mi vlili nekaj poštenih zalogajev konjaka v usta, sem prišel k sebi. Ostal sem zdrav in nepoškodovan. Naša ekspedicija je bila s tem zaključena, kajti nihče si ni želel k ladijski razbitini.
MI PEČEMO SLASCICE VSEH VRST, torte, ki morajo biti naročene vnaprej, vsakovrstni evropski kruh, kot rženi, z rozinami in “dunajski”. Cene so nižje kot kjerkoli drugje. Kupujte v naši pekarni. Po želji tudi dostavimo.	1
BALTIC BAKERY
UL 1-7117
632 E. 162 St. (155)
Prijaters Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 SL
MREŽE — Ribiči v Baltiškem jezeru v Zah. Nemčiji love z mrežami, ki jih vidimo na sliki pri sušenju, jegulje.
Naprodaj
Lepo in dobro ohranjeno pohištvo za jedilnico in lepotična mizica (vanity). Vprašajte pri Srečko Eržen, 1140 E. 72 St. EX 1-7968.	—(156)
Hiša v najem
Na Norwood Rd. se odda enodružinska 6-sobna hiša, kopalnica, plinski furnez in vse udobnosti. Kličite UT 1-0378.
-(9, 12, 1» avg)
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo ncrvoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
SIN IN AVTO
Policijski predstojnik iz Lue-beka je prijavil, da so mu u sradli avto. Seveda ni vedel, da si je voz “izposodil” njegov sedemnajstletni sin, ki še nima vozniškega dovoljenja.
Fant je peljal sošolca na sprehod, naslednje jutro pa je dobil oče sporočilo, naj si pride po razbit avto v 120 km oddaljeno vas. Sin je bil medtem že spet v šoli.
V najem
4 sobe s kopalnico se oddajo. 2 porča. Oglasite se na 6708 Edna Ave.	(159)
Velika dvodružinska
8 sob vsako stanovanje, moderne kuhinje in kopalnice, plinski fur-nezi, lep lot, dvojna garaža, posamezni dovozi. Blizu W. 112 in Clifton Blvd.
M E. DANIELS REALTOR AC 1-2471
(159)
Naprodaj
8 kosov pohištva za jedilnico, Apex sesalec prahu. IZelo zmerna cena. Kličite EV 1-3311.
(157)
MALI OGLASI
Soba se odda
Soba se odda starejšemu moškemu na 1139 Addison Rd. spodaj. Kličite HE 2-0174.
—(15,17,avg)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti po*o*tvo ali trgovino, obrnita •« da na*
. m euftUKAR
»96 E. 74th »L HE
Stanovanje oddajo
Trisobno neopremljeno stanovanje s kurjavo na plin, pritlično, z garažo oddajo na 1086 E. 71 St. Kličite po peti popoldne UT 1-5839.	(x>
Stanovanje iščeta
Mlajša zakonca iščeta tri ali štiri čiste sobe v mirni hiši, po možnosti z garažo, od E. 62 St.
do 70 St. Kličite GL 1-1436.
-(157)
Stanovanje se odda
Dvosobno opremljeno stanovanje s kopalnico in gorkoto se odda samcu na 1193 E. 60 St. Vprašajte v stanovanju št. 2.
(159)
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
| Očetov greh |
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Nekaj dni potem je poklical stari Zvonik Marto v kamrico, da sta bila sama. Dolgo ni črhnil besede, česal si je košato brado, iznenada pa je vprašal:
"Marta, kako je 2 DvomS-kom?”
“Kakor lani,” je zaječala hči in zardela. “Čakava, da vam bo prav.”
“Ali si zadnje čase kdaj govo'-rila z njim?”
“Ne več od velike noči, in tudi tedaj le nekaj besed mimogrede.”
“Le povej, Marta! Povedala si mu pravi vzrok, zakaj sem si izgovoril dve leti, kajne?”
“Niti z besedico ne, oče — verjemite mi!”
“Kaj je potem tega človeka prijelo?”
“Oče, mislila sem, da je morda vam kdaj pred kom ušla kaka beseda zaradi njegove zapravljivosti. In Tevž jo je izvedel in si jo je tako k srcu vzel.”
“Nikoli nisem kaj takega črhnil, to vem gotovo. Ne govorim mnogo in kaj odveč tudi ne.”
“Morda je Tevž sam čutil . . . Meni se pač tako zdi, da je zaradi nas postal tak, kakršen je.”
Zamišljeno se je pogladil stari zdaj s to, zdaj z drugo roko po čelu. Potem je dejal:
“Ne vem, kam bi tega človeka dejal. Po volji mi je in ni mi po volji.”
“Tevž je značajen, oče, to lahko verjamete.”
“Hm, hm. To isto pravijo gospod kaplan. Včeraj so prišli za meno in mi napravili celo pridigo. Pravijo, da nič drugega ni narobe, kakor da je tako sam. Če bi dobil pridno in pametno ženo, bi bilo vse prav.”
Marta je znovič zardela in molčala.
“Iznebiti se le ne morem svojih misli,” ’.je rekel stari počasi. “Če je človek danes tak, jutri drugačen, ni prava z njim. Lakomnost je huda reč; včasih pride pozno, pa tem huje.’”
CHICAGO, ILL
HELP WANTED—FEMALE
PEDIATRIC
NURSES
Enjoy your work! Give love and care to youngsters at
CHILDREN’S
HOSPITAL
Excellent opportunities for advancement, the best in salaries and fringe benefits.
Near beach, mountains and educational facilities.
Apply, write or wire complete resu'me to
Dept. B
Miss Louise C. Woermbke Director of Nursing 4614 Sunset Blvd.
Los Angeles 27, Calif,
NO 3-3341
(155)
“Tevž ni lakomen — nikakor ne, oče.”
“Vsa fara ve tako povedati.”’
“Ker se jim ne pusti tako kakor oče. Meni zaupa, jaz ga bom že spravila na pravo pot.”
“Ti — ti si še premalo izkušena in ne poznaš sveta. — Ako prime koga strast po denarju, ga nič na svetu ne spravi na pravo pot, najmanj še žena. Po poroki se taka reč še pohujša.— Marta, smilila bi se mi, če bi bila nesrečna.”
“Srečna bom, oče, gotovo bom srečna”’
Nekaj časa je pomolčal, potem je vprašal:
“Torej; ti ga ne pustiš?”
“Ne, ne!” je rekla odločno; “ali vzamem Tevža, ali pa nobenega.”
“Dobro. Svoje sem ti povedal. Nočem ti pa biti na poti. Zaradi mene ga lahko vzameš.”
“Oče!” jo je prevzelo. “Vzeti ga smem? Ni nama treba več čakati?”
“Ne. Kaplan' pravijo, da odlaganje ne bi bilo dobro. Če bo Mojcka Zefi pridno pomagala, te bomo že pogrešili. Želim le in Boga prosim, da bi ti tudi na novem domu bilo tako dobro kakor doma.”
Zdaj se je Marta skoraj na glas zajokala. Odhitela je ven, ne da bi kaj rekla.
Naslednje dni je iskala priložnost, da bi Tevža na samem srečala. Toda šele v nedeljo popoldne ga je pričakala na poti v cerkev. Ko jo je tako nenadoma in samo zagledal, se je skoraj prestrašil.
“Dober dan, Marta! Da tebe zopet vidim!” je vzkliknil.
“Da, danes ti imam nekaj veselega povedati.”’
“Veselega? To bi mi prišlo
prav.”
“Pomisli: najino čakanje je pri kraju! Oče me pustijo od doma.”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE ^
ST. FRANCIS DE SALES
For sale by owner. New 3 bdrm. brk. ranch. Plastered walls. Full bsmt. Tile bath. Thermopane picture windows. Oak trim, oak cabinets. Open house Sun. 10555 Avenue E. SA. 1-7444._______________055)
BEST BUY IN CHICAGO
West of GARFIELD PARK — Orig. 4-room apts.; built-in tubs. Selffeeding stoker. 4 apts. unfurn, 6 apts. fnrnishea. 5 car brck garage. $13,000 yrly. inc. COrnelia 7-6094.
(157)
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE West side location. Includes bar service. Long established.
For sale by owner.
LU 2-4559
___________________________(155)
TAVERN - RESTAURANT Excellent going, business. Established 26 years. Ar-conditioned. Heavy traffic area. For sale by owner. LI 9-9605.	(155)
“Ali res? Pustijo te? Kdaj že?”
“Kadar ti je prav.”
Zardel je, ko j nato pa strahovito prebledel in se jel tresti. Dolgo ni spregovoril. Začudeno ga je Marta gledala.
“Kaj ti je, Tevž? ’” je vprašala. “Ali se nič ne veseliš?” Ulovil je sapo in zajecljal: “Pač, pač ... To bi bila sreča — nebeška sreča! — Pa ne morem je zdaj še prijeti. Prenaglo je prišla — prenaglo. Nisem se še pripravil.”
Iznenadilo jo je, sram jo je postalo, užalilo jo je.
“Tevž, premislil si si. Le kar povej, da ti je žal besede, ki si mi jo dal. Ne držim te; če hočeš, jo razderiva,” je dejala hladno in ponosno.
“Ne, ne, Marta! Malo, le malo potrpi,” je prosil prisrčno kakor otrok. “Ostani mi zvesta, ne otemaj mj svoje ljubezni! Ako tebe izgubim, nimam ničesar več.”
“Ne bom ti prinesla denarja, to sem ti že prej povedala. Morda bi rajši kako bogato.”
“Torej tudi ti verjameš hudobnim jezikom? Marta, to boli.”
“Do danes nisem verjela in sem bila zmirom na tvoji strani; ali . . .”
“Ostani na moji strani, prosim te.”
“Bi že ... Če pa ti je denar ljubši kakor jaz . .
“Ne — ne,” ji je vneto presekal besedo. “Domačijo in vse. kar imam, bi dal zate. Ko bi mi le mogla videti v srce, kako na tebi visi — le na tebi!”
Zdaj se je tudi njej omehčalo.
“Tudi meni si najljubša misel ti,” je rekla, “toda rajši bi tel imela takšnega, kakršen si bil prej.”
“Za tebe sem tak kakor prej.” “Zakaj ne tudi nasproti drugim ljudem?”
“Jaz se nisem spredelal; razmere so se spremenile.” “Razmere? Kakšne? Ali te kaki dolgovi tarejo?”
“Dolgovi? Dolgovi?” se je u-strašil. “Ne, res ne. Toda urediti moram še to in ono. Ko bo vse v redu, se vzameva.”
“Zaradi mene ti ni treba ničesar urediti; saj je pri vas itak tako lepo.”
“Ne. Še marsičesa je treba, zunaj in notri. Posli tudi niso zanesljivi. Smilila bi se nii, če bi morala s takimi neposlušnimi posli delati.”
V blag spomin
24. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA IN IN NEZABNEGA OČETA
JOHN BECK
ki je Bogu vdan za vedno preminil dne 15. ovgusta 1946
Dragi in ljubljeni oče! Ob tužni obletnici klečimo ob Tvojem grobu in ob grobu naše prezgodaj umrle mamice, in močno žalostni kičemo:
Mir Vama bodi na božji ujivi!
Žaliljoči:
OTROCI
Cleveland, Ohio, 15. avg. 1960.
THE OBLATES OF ST. JOSEPH
Consecrated Women In the World
Living the Life of Total Dedication, According to the Principles of St. Francis de Sales Planned Particularly for Nurses
School Teachers Business Women Professional Women
A Potential Secular Institute Offering Both Resident and Non-Resident Membership
HEADQUARTERS AT MARYDAWN, PITTSFORD, VERMONT Approved by
THE MOST REV. ROBERT F. JOYCE, D.D.
Bishop of Burlington
INQUIRE OF: REV. JOHN A. LYNCH, Director Write for Literature, Dept. P.
P. O. BOX 123	PITTSFORD, VERMONT
_____	______________________ ________________(159)
“S temi bom že prišla na kraj, tega se ne strašim.”
“Da, da, ti že. Dobra si . . . Mislim pa, da bi s teboj vred trpel. — Ko se vseh skrbi iznebim, šele tedaj moreva biti srečna.”’
“Ali te kaj skrbi, Tevž? Povej mi! Obema nama bo laže kakor tebi samemu.”
“Ne. Preveč te imam rad, da bi ti kaj hudega mogel naložiti, ko ni treba. Pusti me, da opravim sam — vse bo še prav. Le zaupaj mi!”
“Prav tako bi lahko jaz rekla. Ali misliš, da te imam jaz kaj manj- rada kakor ti mene? Ti pa meni ne zaupaš.”
“Ne zameri mi, Marta! So stvari, ki jih le moški zmore.”
“Kaj naj pa očetu rečem, če me vprašajo?”
“A tako, očetu? — Da, očetu. — Povej jim, da moram pode nove napraviti. Ko jih napravim, pridem in jih poprosim zate.”’
“Kdaj bo to?”
Zatrepetal je, nekoliko pomislil in rekel:
V blag spomin
PRVE OBLTTNICE SMRTI MOJE DRAGE, NEPOZABNE MAME
MARY KRALL
ki je preminula 15. avgusta 1951
Minilo je že leto dni, kar Tebe od nikoder ni!
Kje si, moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki za me skrbela je vsak čas?
Moja mamica predraga, šla si proč od mene,, črna zemlja Te pokriva, kako jaz pogrešam Tebe!
Žalujoča:
MARY ADAMITCH, hčerka Cleveland, Ohio, 15. avg. 1960.
“Jeseni — morda kak mesec pozneje ... Nikar ne glej tako resno, bodi zopet moja dobra, modra Marta! Ostani mi zvesta!”
“Jaz ti bom že ostala; saj sem ti dala besedo. — Ali ti . . .’”
“Ali moji besedi ne verjameš? Tedaj ti prisegam na. Boga in svoje zveličanje, da ti ostanem zvest do groba.”
Toplo jo je pogledal, nežno ji je stisnil roko, potem pa sta šlo vsak po svoji poti: oba otožna in s težkim srcem.
Naslednje tedne je bil Dvornik večkrat zdoma v mestu ali kje; večkrat je prišel k njemu neki tujec, za katerega je Dvornik dejal, da sta skupaj služila vojake.
V.
Bilo je na neko nedeljo sredi avgusta. Skozi Podkraj je korakal kapucinar, prijazno pozdravljal na levo in desno, nagovoril zdaj tega, zdaj onega, tu pa tam obstal in otrokom, ki so mu hiteli roko poljubljati, delil podobice, moškim pa ponujal tobačnico, da malo ponos-Ijajo.
(Dalje prihodrjič )
Oglašajte v “Amer nomovmi”
DR. ŽUPNIK”
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. CLir Avenue
vhod na E. 62 St.
Uradne tire: 9:30 zi. do 7 zv.
'	Prijave nepotrebne
SLAMNIKI! — V Acapulco v Mehiki ne prodajajo slamnikov samo v trgovinah, ampak tudi va cestah. Možak, ki ga vidimo na sliki ima seboj zalogo vseh vrst in velikosti.
rS
Od 15. avgusta do 20. avgusta
Velika RAZPRODAJA
SPECIALNE CENE
Kurja bedra 39c funt
OKROGLI ali ŠVICARSKI STEJK	funt
ZAVITA KRIŽNA GOVEDINA (Rump Roast)	funt
U.STšl. I KROMPIR—10 funtov za 29c Prihranite 20c
L
KOPOM
Northern beli TOALETNI PAPIR
4 zvitki za I9c
prihranite 18c s tem kuponom
Samo ta teden!
I [
I
ii
KUPON
MAXWELL HOUSE KAVA
I funt konzerva 59c
prihranite 17c s tem kuponom
Samo ta teden!
J •
Izstrežite te kupone in prinesite jih v našo trgovino
DEL MONTE SADNI KOKTEJL št. 303 konzerva
g za ^j-00 — prihranite 18c
SILVER BAR GRAH št. 303 konzerva—Q za <£|
prihranite 24c
SUNSWEET ČEŠPLJEVI SOK-prihranite 10c CHLOROX BELILO, 1 galona——prihranite 10c
39c kvari
Primerjajte ceno in kvaliteto!
Poleg teh specialnih predmetov imamo še vse vrste mesa, klobase, želodce ter raznovrstno drugo grocerijo. PREDNO PRIDETE KUPOVATI, IZREŽITE SUPER VALU KUPONE, KI SO OGLAŠANI VSAKO SREDO V CLEVELAND PRESS in VSAK ČETRTEK V CLEVELAND PLAIN DEALER IN JIH PRINESITE S SEBOJ. NAPRAVILI BOSTE DOBRO KUPČIJO!
Imamo tudi PIJAČE VSEH VRST — posebno importirana SLOVENSKA VINA — LAHKO VZAMETE VEN!
EDWARD PLANISEK, lastnik
STANDARD SUPER VALU FOOD MARKET
, 854 East 185 St.	IV 1-5686
H
M
N
9*
M
M
H
M
H
H
H
Se priporočamo
7A rOPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
SVARILO — Dve leti staremu slonu so v živalskem vrtu v Stockholmu na Švedskem napisali na čelo svarilo obiskovalcem, naj mu ne dajejo nobenih slaščič, ker bi mu utegnile skodo'vati.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Naročite »e na dnevnik "AmeriSka Domovina”

%
*
vas
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair A v e.	Cleveland 8, Oklo
HI 1-0628
S
%
s
5
k
5
i

PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE l