froflnTfta gTffggtra t gSTgvrm -
fif
MarUtonM
Ččna 1 Din
Maribor, četrtek 1. avgusta 1929
Leto III. (X.), štev. 172
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob, 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljeni it 11.409 Velja mesečno, prsjeman v upravi ali po poiti 10 Din, doelavljan na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta IL19
Oglasi pe tarifu
Oglase sprejema tsdl oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova tlies SL 4
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Mirni 1. avgust
PONOČI IN DANES DOPOLDNE V EVROPI ŠE NIKJER RESNEJŠIH INCIDENTOV. _ PRIČAKUJEJO PA SE DEMONSTRACIJE TEKOM VEČERA.
NI PRIŠLO DO KOMUNISTIČNE
Zlati jubilej
mašništva zagrebškega metropolita dr. Baueriai ki ga je v nedeljo slavil Zagreb in ves hrvatski narod na tako slovesen način, da se je zdela proslava kakor velika narodna manifestacija, nam je dokaz, kako narod, ki je v političnem pogledu skoro v svoji celoti odklonil tu-torstvo duhovščine, zna spoštovati resnične naslednike Kristusovih apostolov. Tem večjo važnost zadobe nedeljske manifestacije v čast hrvatskega metropolita, ako vemo, da je Zagreb po svoji ogromni večini svobodoumno mesto, v katerem kakor pravi »Obzor« — »klerikalna pretiranost ni nikdar cvela. Baš to dejstvo pa daje pravi pomen nedeljski spontani manifestaciji zagrebškega meščanstva. Zakaj to dokazuje, da Zagreb zna ločiti katoliško cerkev, njene zasluge in njeno misijo v hrvatskem narodu od izvestnih ultramontanskih pokretov, ki so baš radi tega svojega izvora neprestano perhorescirali splošne narodne interese v korist svojih malih ciljev, ‘n ki so bili tem bolj nesimpatični, ker so prihajali iz drugih centrov. Nedeljska manifestacija je nedvomno pokazala, kaj narodni sloji pričakujejo od katoliške cerkve in njenih predstavnikov v bodoče. Oni zahtevajo, da katoliška cerkev In njeni predstavniki korakajo sporedno s splošnimi narodnimi interesi.«
Zagrebški metropolit dr. Bauer je bil cerkveni knez v polnem pomenu besede. Neizprosen v obrambi interesov vere, pa vendar ni nikdar vezal vere s politike-. Nikdar ni pustil svoji duhovščini, da bi se izpostavljala v divji politično-struu-karski borbi, nikdar ni dal izpostavljati Svetega Rešnjega telesa za zmago ene s*rai}ke, nikdar ni dal po cerkvah hujskati proti onim, ki bi ne volili gotove stranke. Vsikdar poln ljubezni do vsega svojega naroda je neprestano sejal novo seme ljubezni. Sam osebno ce je udeležil na ce,u duhovne impozantnih pogrebnih svečanosti lansko leto, ko je hrvatski narod pol*gaj v gro5 SVOje žrtve od 20. junija. Celo življenje je brez skrupu-lov sodeloval z zastopniki vseh svetovnih naziranj v raznih gospodarskih in kulturnih institucijah. Bil je med hrvatsko duhovščino vr®den naslednik velikega Strossmajerja, širokih vidikov, močne vere, pa tudi velike ljubezni do vseh delov svojega naroda.
Baš te dni, 29. julija, je papež Pij XI. sprejel 70 nadškofov in Škofov in v nagovoru nanje med drugim dejal: »Treba je skrbno paziti, da mora biti katoliška akcija, ki nam je toliko na srcu, zunaj fn nad vsako politično stranko, kajti ena sama stranka je naša, stranka apostolov, koje poklic Je reševat! duše.« Po teh načelih je vedno ravnal zagrebški metropolit, zato ga ves narod spoštuje m Hubi. Ko bi bilo tako tudi pri nas v Sloveniji vsaj v bodoče, ako smo že v preteklosti doživeli nešteto bridkih razočaranj! Svetlemu zgledu zagrebškega jubilanta naj bi sledili predstavniki cerkve tudi pri nasl
BERLIN, 1. avgusta. Razen nekaj manjših spopadov med socialnimi demokrati in komunisti, pri čemur pa je z vojaštvom ojačena policija s krepkim nastopom takoj ločila oba tabora, se niso danes pripetili nobeni incidenti težjega značaja. Policija je aretirala tekom noči še okrog 200 komunističnih agitatorjev, ki so bili zasačeni pri razdeljevanju prepovedanih letakov.
Po ulicah državnega glavnega mesta patrulirajo policijske skupine na konjih, po večjih cestah drve oklopni avtomobili in tovorni avtomobili prevažajo strojnice v razne mestne dele. Zelo verjetno pa je, da bo prišlo šele popoldne in proti večeru do resnejših nemirov, ker je komunistična agitacija silno žilavo na delu in se bodo vršila popoldne velika socljalistična in komunistična zborovanja. Danes so bili zaplenjeni sploh vsi komunistični listi,
*
PARIZ, 1. avgusta. Obsežne varnostne odredbe notranjega ministrstva so se popolnoma obnesle. V noči na 1. avgust je bilo izvršenih še na daljnih 40 aretacij, nakar so bili vsi
aretiranci odpeljani iz mestnega območja. Danes dopoldne so poizkušali komunisti v posameznih tvornicah izvajati sabotažo, kar pa se jim je večinoma ponesrečilo. Noč in dopoldne sta potekla popolnoma mirno. Komu-nistčni organ »Humanite« je bil dvakrat zaplenjen.
DUNAJ, 1. avgusta. Policijska direkcija je povodom današnjega »Rdečega dneva« zasedla vsa javna poslopja in zvezna ministrstva. Z energičnimi ukrepi je bila tako že vnaprej onemogočena vsaka komunistična de monstraclja. Ulična križišča so zasedena s strojnicami. Le manjše skupine so poizkusile demonstrirati, a jih je policija kmalu razgnala. Za popoldne in ponoči pa pričakuje policija večje
komunistične nemire.
*
LJUBLJANA, 1 avgusta. Povodom komunističnega dneva je izdala policija primerne odredbe. Več agitatorjev je skušalo razdeljevati iz inozemstva vtihotapljene brošure In letake, vendar jim je bila policija vedno za petami. Noč in dopoldne sta bila brez incidentov.
Poroka kapitana fTlariana
Znani korvetni kapitan Mariano, ki se je o priliki Nobilovega poleta na Severni tečaj težko ponesrečil in so mu morali na »Krasinu« potem odrezati eno nogo, se je poročil v nedeljo v Bologni z grofico Francesco Bian-concini. Kot priči sta fungirala: za ženina vojvoda apuljski, za nevesto pa bivši finančni minister grof Volpi. Kapitan Mariano se je na potu pred oltar opiral na svoje berglje. Mati profesorja Malmgreena, ki je, kakor znano, na potovanju z Marianom In Zappijem po ledenih gorah podlegel silnim naporom, je poslala Marianu poročno darilo in vrh tega prisrčne čestitke.
„Grof Zeppelin*' na potu v
Ameriko
ZRAKOPLOV JE ODPLUL DANES PONOČI Z 39 POTNIKI IN ZNATNIM TOVOROM IZ FRIEDRICH SHAFNA PROTI NEWYORKU.
FRIEDRICHSHAFEN, 1. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je davi, ob 3.30 zjutraj, startal k poletu v Zedinjene države. Start se Je zakasnil za 10 minut, ker so tik pred odhodom zrakoplov še enkrat natančno preiskali, ako ni morda v njem kak nepovabljen potnik. Siart je bil določen včeraj zvečer na podlagi po-
ročil o vremenskem položaju. Posadka znaša 39 mož in potnikov, večinoma sa mlh Amerlkancev. Dovozne ceste so močno razsvetljevali reflektorji več tisoč nemških in švicarskih avtomobilov. Zrakoplov ima s seboj 1.500 kg pošte in drugega blaga, med drugim tudi Hfinefel-dov kip, dve opici in 500 kanarčkov.
Koliko je Slovanov na Dunaju?
Po najnovejši statistiki, ki je izšla na Dunaju glede prebivalstva tega mesta, šteje Dunaj danes 1,865.780 prebivalcev. Od teh je.po narodnosti 79.278 Čehov, 2066 Slovakov, 4850 Poljakov, 9357 Jugoslovenov, skupaj torej 95.581 Slovanov.
Poincare na priuatni kliniki
PARIZ, 1. avgusta. Bivšega ministrskega predsednika Poincareja so prepeljali na neko privatno, kliniko, kjer ga bodo operirali.
Rusija in Kitajska
ŠANGAJ, 1. avgusta. Včeraj so se pričela med ruskimi in kitajskimi delegati pogajanja za mirno likvidacijo konflikta ki je izzval ukinjenje diplomatičnih od-nošajev med obema državama.
„Bremen“ zopet u Europi
HAMBURG, 1. avgusta. Po poročilih iz P!ymoutha je novi nemški parniški kolos »Bremen« prispel sinoči v tamkajšnje pristanišče, kjer so ga oblasti spre jele z velikim navdušenjem. Parnik »Bremen« je rabil od Newyorka do Ply moutha le 4 dni in 13 in pol ure in je postavil torej zopet nov rekord. Za jutri med 5. in 6. uro pričakujejo prihod pomorskega kolosa v pristanišču Bremen. Povodom povratka se bodo vršile v Bre menu velike svečanosti.
Soujetska zastaua na Franc ložefoui deželi
MOSKVA, 1. avgusta. Sovjetsko-ru-ska ekspedicija je na Franc Jožefovi deželi v Severnem ledenem morju, ki je poprej pripadala avstro-ogrski monarhiji, razobesila sedaj sovjetsko zastavo, da na ta način javno dokumentira odlok sovjetske Unije od 15. avgusta 1926., s katerim je bila proglašena aneksija tega etoka. Kakor znano, je že tudi bivša carska vlada takoj po izbruhu svetovne vojne anektirala Franc Jožefovo deželo.
Obvestilo.
Neka neznana oseba je razdelila po Mariboru ponoči tajno in brez podpisa za mene žaljive in lažnjive letake.
Hvaležen bom vsakemu, ki mi pomaga izslediti storilca, da ga predam sodišču, ker gre očlvidno za neko izsiljevanje ali osveto!
Ing. Viktor Accetto,
oblastveno pooblaščeni gradbeni 1825	inženjer,
Vlom v magdalensko župnišče.
Neznani svedrovci so si prošlo noč privoščili magdalensko župnišče, ki jo bilo že parkrat deležno obiskov nepovabljenih nočnih gostov. Pod okriljem mirne noči so nemoteno sneli omrežje z o-kna shrambe, kjer so slutili bogato kulinarično zalogo. Vendar niso našli bogve-kakih čudežev. Ker so svedrovci že večkrat poskušali na župnišču in cerkvi svojo srečo in je eden že moral delati pokoro, ne bo policiji težko v doglednem času izslediti prijateljev župniških in cerkvenih dobrin. —
Nujna prošnja!
Prebivalci ulice »Ob brodu« v meljskem predmestju prosijo mestno občino, da pošlje svoj škropilnik v to ulico. Prah, ki se pod številnimi vozovi, ki pri brodu prevažajo težke tovore gramoza in pod tovornimi ter osebnimi avtomobili, katerih je radi klavnice in velikih tvomic tod vse polno — dviga na okna, v oči in nos, je postal že naravnost neznosen. --Prebivalci imenovane ulice prosijo zato, da obavi mestna občina izdatno škropljenje. —
V potoku najdeno dvokolo!
Včeraj je našel Maks Beli, ki služi S svojim očetom pri posestniku Antonu Šantlu v Jareninskem dolu — pod nekim grmom nad strugo Pesniškega potoka dobro ohranjeno, črno pleskano dvo kolo znamke »Puch« št. 33.627. Prednji plašč je bel, zadnji pa rjav. Ker je verjetno, da je bilo predmetno dvokolo komu ukradeno, se naj oškodovanec oglasi pri policijskem komisarijatu, kjer je kolo shranjego. —
Današnje policijsko poročilo
izkazuje 4 aretacije, med temi dve radi hazardne igre; nadalje je bila aretirana 231etna Ilonka Rus iz Melja, ki je v sporu s svojim fantom radi nezakonskega otroka pobila istega s kamnom na tla. Radi splošnega suma so prijeli tudi nekega Rusa. Zanimivo je dejstvo, da je izmed II vloženih prijav samo ena sama radi avtopredpisov in ena radi cestno-policijskega reda. Ostale prijave se tičejo 2 telesnih poškodb in 2 pasjih prestopkov ter raznih malenkosti. Zadnjič najdena krava je bila še-le sinoči izročena lastniku, nekemu kmetu iz ptujske okolice,
stran ?•
EEHg
V Marjhoru. dn® !. VIII. 1929
Problemi otroških igrišč
PARKI ZA ODRASLE IN PARKI ZA’ OTROKE. — REŠITEV PROBLEM* NA ANGLEŠKEM. — POTREBE PRI NAS.
Da so mesta, posebno večja in velika, prava mučilišča za mladino v prvih letih, ie splošno znana stvar. DoČim je o-troku na deželi na razpolago vsa prostrana prosta narava, da se lahko nate-ka, razveseli ob cvetlicah, metuljih, pticah in drugih živalih ter navžije čistega zraka in solnca, je otrok v mestu v o-gromni večini slučajev po ves dan zaprt v stanovanju, kjer ne vidi drugega kakor mračne stene in zaprašene ulice. Brez dvoma je tedaj, da je telesne zaostalosti, rahlega zdravja in prerane telesne in du ševne utrujenosti ter nervoznosti mestnega prebivalstva v prvi vrsti kriva ta neprirodna utesnjenost v rani mladosti, ko je mlademu bitju bivanje v prirodi, letanje, kričanje in igranje prav tako potrebno kakor ribi voda.
To vse je gotovo tako znano, da ne potrebuje nobenega posebnega utemeljevanja in razlaganja in je bilo že predmet neštetih javnih in privatnih razprav, anket in zborovanj. Največji človekoljubi sveta so si že prizadevali, da bi od!pomogli temu zlu, a uspehi njihovega dela še daleč niso taki, da bi mogli ta problem spraviti z dnevnega reda. Posebno daleč od idealne rešitve smo pri nas, v naših slovenskih in jugoslovanskih mestih. Edino, kar se je v tem oziru pri nas ukrenilo, je bilo to, da so se v naših mestnih parkih odkazali posebni prostori kot otroška igrišča, a po svojem bistvu je to samo prvi korak k cilju, ki je in mo-, ra biti vse drugačen.
Ako pogledamo n. pr. v naš mariborski mestni park na takozvana otroška igrišča, vidimo, da so to prostori pod visokim drevjem, ograjeni od nasadov in zelenih trat ter brez vsakega rastlinstva, posuti samo s peskom in prahom. Taka igrišča ne zaslužijo svojega namena, so včasih zdravju otrok bolj škodljiva kakor koristna in otroci jih nikdar ne morejo izljubiti. Otrok si želi v zelenje, hoče na prijazno solnčno trato in ne more razumeti, zakaj bi bilo zanj določeno samo tam, kjer je najbolj pusto, žalostno in dolgočasno. Otrok hoče skratka preko ograje na gredice, a oko paznika pazi
io
na vsako izpolnjevanje prepovedane Zelje, da ga prepreči in povrh če kaznuje uboge roditelje.
h teh in podobnih vzrokov so v velikih mestih zapada v zadnjem času prišli do sklepa, da je treba javne mestne parke, ki služijo samo za sprehajanje in odpo čivanje odrastlih in so zasajeni z umetnimi gredicami, grmovjem in lepotičnim drevjem, strogo ločiti od otroških igrišč, vprašanje teh poslednjih pa rešiti na moderen način, ki bo kolikor mogoče odgovarjal dejanskemu namenu in potre bam. Do izvajanja teh sklepov so prišli prvi seveda Angleži, ki so pričeli v svojih mestih ali v njihovih okolicah ustanavljati javne otroške parke, kjer ni niti ograj niti kakšnih neumestnih prepovedi. V takih parkih, ki so veliki kompleksi, posejani s travo in zasajeni z navadnim grmovjem in drevjem, se otroci lahko po mili volji igrajo, tekajo in valjajo po travi, nabirajo divje cvetlice itd. Po njih so napeljani mali potočki, kjer si otroci lahko postavljajo mlinčke, spuščiio barke itd., zraven pa so še otroška kopališča in javna zabavišča brez vsake odškodnine, kakor gugalnice in drugo.
Mi smo gotovo še zelo daleč od tega da bi mogli misliti na tako popolno o premljena otroška igrišča, toda angleškemu vzgledu bi pa vseeno mogli sledili vsaj v toliko, da bi si občina nabav*ia kje v predmestju večji ali manjši kom pleks sveta, ki bi bil določen za javno otroško igrišče. Tak prostor bi Maribor (lahko imel tudi že davno, ko bi ne bil prej lepega Ljudskega vrta spremenil v .športna igrišča. Danes bivši Ljudski vrt ni več za to, zato pa bo treba poiskali drug prostor, saj jih je povsod dovolj na razpolago. To vprašanje pa je nujno in silno važno, gotovo pa še bolj važno kakor so važni športni prostori za odrastle in zato apeliramo na merodajne činitelje pri vodstvu našega mesta, da ga ne prezrejo. Z uresničenjem te ustanove si bo-dt> postavili najlepši spomenik in Maribor bo lahko postal zgled za vsa ostala naša slovenska in jugoslovanska mesta.
mednarodni šahousfci ueletumir u Karlouih uarih
Prvi dan turnirja.
Včeraj je bil otvorjen v Karlovih varih nedvomno eden najmočnejših šahovskih turnirjev, kar jih je bilo po svetovni voh ni. 22 velemojstrov in mojstrov bo vo-jevalo na 64 poljih gigantski boj in je z ozirom na izredne sposobnosti večine u-deležencev zelo težko prorokovati, kdo bo zmagovalec.
Turnirja se udeležujejo: bivši svetovni šahovski prvak Jose Capablanca, Bogoljubov, dr. Milan Vidmar, Spieltnau (zmagovalec na šahovskem turnirju na Semeringu 1. 1927), Madžar Maroc.jy, dr. Tartakovver, ki zastopa topot francoske barve, Poljak Rubinstein, genijaini Niemcovič, Amerikanec Marshall, du najski amaterski mojster dr. Becker, Grtlnfeld (Dunaj), dr. Treybal in Gllg (Češkoslovaška), Saemisch (Nemčija), Colle (Nizozemska), mladi nizozemski velemojster Euwe, Mattison (Riga), Jo-hner (Švica), Canal (Peru), Yates in Thomas (London) ter Rusinja Vera Men-šikova.
Svetovni šahovski prvak dr. Aljehin i« radi bližajočega se njegovega matclia za svetovno šahovsko prvenstvo z Bo-goljubovom, ki se bo pričel mcseca septembra v VVlesbadnu, aktivno udeležbo na turnirju odpovedal in fungira samo kot poročevalec velikih ameriških listov. Manjka dalje tudi nekdanji dolgoletni svetovni Šahovski prvak dr. Emanuel Lasker, ki je odklonil povabilo, češ da se sploh ne misli več udeležiti javnih fur nirjev.
Z* turnir ^Pisana cela vrsta na-5	nagrada znaša 20.000 Kč,
Kč* tretja 10.000 Kč in pet ”ai«ra(1 v skupnem zneska 26.000 Kč. Določene so dalje Še posebne nagrade za najlepše partije ter nagrade
za najboljše rezultate nenagrajenih proti nagrajenim.	a
Žreb je določil sledeči vrstni red: 1. Oilg, 2. Colle, 3. dr. Vidmar, 4. Spie!-mann, 5. Maroczy, 6. dr. Tart&kower, 7. Thomas, 8. Rubinstein, 9. Bogoljubov, 10. Canal, 11. Yates, 12. Vera Menšiko-va, 13. dr. Becker, 14. dr. Euwe, 15. dr. Treybal, 16. Niemcovič, 17. Capablanca, 18. Mattison. 19. Grunfeld, 20. Marshall, 21. Saemisch, 22. John.
Včeraj je bila odigrana prva partiji. Najbolj interesantni pa so bili pari: Tar-takower - Capablanca, dr. Vidmar - Marshall, Bogoljubov - Euwe in Spielmann -Grunfeld. Partiji Bogoljubov - Euwe in Tartakovver - Capablanca sta končali re-mis. Peruanec Canal je porazil dunajskega prvaka dr. Beckerja, vse ostale pir-tije pa so bile prekinjene.
Zbor delničarjev Privilegirane Agrarne banke
se bo vršil v Beogradu dne 15. avgusta v dvorani univerze. Udeleže se ga lahko vsi delničarji, ki deponirajo najkesneje do 7. avgusta svoje delnice, oziroma začasne priznanice pri poštni hranilnici. Državni Hipotekarni banki ali Narodni banki. 10 delnic daje pravico do 1 glasu. Delničarji, ki imajo manj kot 10 delnic, lahko pooblastijo koga drugega, da jih zastopa s številom glasom, ki odpade na skupno število njihovih akcij. Vendar mora ta pooblaščenec tudi sam biti delničar PAB in deponirati svoje delnico.
Dobava mesa za mariborsko garnizijo.
Komanda mariborskega vojnega okru-ga razglaša, da se bo vršila dne 3. avgusta ob 11. dop. v pisarni vojnega okruga direktna pogodba za nabavo mesa za čas 1. X. 1929 do 31. III. 1930 za mariborsko garnizijo. Količina nabavljenega mesa bo znašala približno 750 kg na dan. Natančnejši pogoji so interesentom na vpogled v pisariji mariborskega vojnega okruga. —
Mariborski in dnevni drobiž
Nove prometne zveze.
V pondeljek, 29. tm. je pričela Avto-prometna družba v Ljutomeru obratovati na progah Sv. Jurij ob Ščavnici - Ivanjci -Orehovci - Gor. Radgona na eno ter Sv. Jurij ob Ščavnici - Zihlava - Boleh -neci - Berkovci - Logarovci - Lukavci ■ Noršinci - Ljutomer na drugo stran. Na obeh progah vozi avtobus dnevno dvakrat sem in tja. Avtobusi so srednje velikosti za prilično 20 oseb. V slučaju potrebe bo družba promet še pomnožila. Prebivalstvo krajev, skozi katere vodi novi avtobusni promet in ki co bili do-zdaj vkljub svoji precejšnji imovitosti zelo oddaljeni od naglih prevoznih možnosti z veseljem pozdravlja novi avtobusni promet, ki bo v korist i obema centralama ljutomerskega sreza, Ljutomeru in Gor. Radgoni, i Vsem ob novih prometnih progah ležečim krajem. —
Razstava perutnine v Ljutomeru.
Kakor smo že. poročali, bo v sredo, dne 14. avgusta v Ljutomeru splošna živinska razstava. Poleg drugih vrst doma čih živali bo zastopana tudi perutnina, ki bo razstavljena v posebnem oddelku v ličnih železnih gajbah. Prijavljenih je že okoli 20 družinic štajerske kokoši. Vsaka družina sestoji iz enega petelina in treh kur, katere je posebna komisija že odbrala po vaseh. Perutnina se pripelje na razstavo že dan poprej, nakar bo takoj ocenjena; tako bodo obiskovalci že takoj ob otvoritvi razstave našli na vsaki gajbi poleg ostalih podatkov tudi u-speh strokovne ocene. Na to prireditev se opozarjajo vsi ljubitelji perutnine, predvsem tudi vse kmečke gospodinje. Potrebno' je, da posvečamo tej važni in dobičkanosni panogi našega gospodarstva odslej več pozornosti.
Deško ferijalno kolonijo Podmladka Rdečega križa v Kaštel Lukšiču je obiskala večja družba Mariborčanov, ki so v Kaštelih na letovišču, ravno ob času obeda. Družba se je o prehrani, kakor o vsem prav laskavo izrazila. Slivenska pesem naših malčkov je g. Jakliča, carinskega posrednika, tako ganila, da je blagovolil darovati v prid kolonije 300 Din, za kar mu vsi mladi oz. mali letoviščarji izrekamo najtoplejšo zahvalo! CIrll-Metodova prireditev na Mu!i. Mlada, komaj poldrugo leto stara podružnica Ciril-Metodove družbe na Muti je priredila nedavno na vrtu nekdanje Ciril-Metodove šole svojo prvo veselico. Na povabilo je prihitelo toliko družbinih prijateljev od blizu in daleč, da bi res ne bilo prav, če bi ne bilo nikjer poročila o tej prireditvi. V velikem številu so se pripeljali gostje iz Slovenjgradca, GuŠta-nja, Marenberga in Vuzenice; a nad vse častno je bil zastopan naš Maribor, kajti prišlo je na priporočilo mariborske podružnice toliko mariborskih Ciril-Meto-darjev, da bi jih komaj toliko nabral za prireditev v Mariboru. Vsi tuji gostje so si z zanimanjem ogledovali poslopje nekdanje šole, ki so jo pač vsi že poznali z nekdanjih kolkov Ciril-Metodovih; sedaj pa so se mogli veseliti in zabavati na prostranem vrtu tega poslopja. Za zabavo je bilo lepo oskrbljeno. Salonski orkester upravitelja Šerbeca je neutrud-jivo igral ves popoldne in dolgo v noč, sedaj koncertne točke, sedaj zopet plesne comade, po šotorih so gospodarile rodo-jubne dame z gospo Perkovo in Golobovo na čelu, v posebej postavljeni hišici iz ljubja so točili okrepčila za posebne slabosti itd. Mladina pa se je vrtela in zabavala, da redko tako. Posebej pa je treba omeniti, da so sodelovale tudi dame nemških rodbin, da se je veselice u-deležilo res vse domače občinstvo ne-fflede na narodnost in tako pokazalo, da hoče najti pot v nove razmere, da hoče v miru živeti v naši državi. Prebitek prireditve je bil namenjen otroškemu vrtcu, ki ga hoče Ciril-Metodova družba že s prihodnjim šolskim letom ustanoviti na Muti. Kakor čujemo, je znašal čisti prebitek te prireditve 6.000 Din. Gospod ravnatelj Perko, ki se je kot predsednik podružnice CMD za vse najbolj trudil, 'e imel veselo zadoščenje, ko .ie veselica tako lepo uspela in dala še toliko lepe In plodonosne koristi. Kmalu j.opet kaj! — •». St.
Radio koncert v tnagdalenskem parku
bo v nedeljo, 4. avgusta, od 11. do 11.30 dopoldne.
Veliko zanimanje za ekspedicijo k Hudnl luknji!
Iz vseh krajev in koncev so se priglasili udeleženci različnih slojev. Med pri-glašenci je tudi prosvetni šef g. profesor dr. Kotnik, g. dr. Drobnjakovič, ravnatelj beograjskega muzeja iri še mnogo drugih gospodov visokih položajev. Torej bo prihodnjo nedeljo pri Hudi luknji prav živahno in zanimivo. — Pajtler. —
OJ Doberdob, slovenskih fantov grob!
Neštetokrat odmeva ta klic po naši Slo veniji in vzbuja težke spomina. Ne moremo, ne smemo na tiste vroče skale kra-ške, pa mesto tega pohitimo v bratski slogi 11. avgusta na Brezje, da prisluhnemo v svetem miru, tem glasovom iz Doberdoba in da naša duša zastrmi za hip v pieteti do padlih in spet'sc dviga v neumorni volji do dela, da spozna, da je sladko in častno živeti in delati za dom otet in zedinjen. Tovariši, pridite 11. avgu sta! Ob pol 10. pozdravi predsednik — ZSV — Martin Colarič, nato spregovori tajnik F. Bonač in se med govorom zatopite v par minutah na težke dneve groze, nato služba božja na prostem, običajne pevske točke in mrtvaška: molitev. Nastopijo še razni poznani govorniki in borec iz umika preko albanskih gora. Vsak govornik naj preje predloži napisati osnutek in vsebino govora predsednika Colariču. Cel dan svira priznano naši »Sloga« iz Ljubljane. Opozarjamo še, da bo vozil dne 11. avgusta posebni Vlak iz Ljubljane do Otoč in sicer ob 7.40.in nazaj z Otoč ob 15.45. Na ta nači:i bo redua zveza za vse jutranje in Večerne vlake cele Slovenije. Prednost polovične vožnje imajo vsi, tudi žene. Izkaznice dobite na Brezjah. Tovariši 11. avgusta ob vsakem vremenu na Brezje! — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
Borba za svetovno prvenstvo 1929 v kolesarjenju.
Dne 17. avgusta se bo vršila velika kolesarska dirka na progi Ztirich - Alt-matt - Luzern - Aarau - Brugg - Baden -Ztirich, ki je dolga 200 km. Na dirko so pozvani najboljši dirkači vse Evrope, da tekmujejo za svetovno prvenstvo 1929. Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast je določila dva priznana dir-* kača Ivana Vesenjaka In Valentina Šibenika, oba člana »Peruna«, ki sta dose-daj dosegla največ točk in imata sedaj častno, velepomembno nalogo zastopstva jugoslovanskih barv. Ker je udeležba slovenskih barv zelo važna za naš sloves v tujini in je kajpak zvezana s stroški, prosimo imovitejše prijatelje »Peruna«, da gredo nabiralcem prispevkov za prvo kolesarsko olimpijado na roko. Truplo utopljenega Leopolda Droblnca, ki je utonil v petek v prostem kopališču pri Katri v Studencih, so potegnili včeraj iz Drave. Pokojniku, ki je bil ^elo simpatičen in priljubljen mladenič ter eden najboljših pevcev studenške »Enakosti«, prirede njegovi tovariši zelo dostojen pogreb. Pokopan bo na pokopališču v Studencih.
Dve žrtvi težkih nezgod.:
V oblastni splošni bolnici v Mariboru sta podlegli te dni dve žrtvi težkih nezgod. Včeraj je preminula 78 letna starka Marija Murm, ki jo je v pondeljek na Državni cesti povozil posestnik Alojzij Nekrep, pri čemer si je pretresla možgane ter dobila težke poškodbe na glavi. V noči od torka na sredo pa je podlegel poškodbam, ki jih je dobil dno 22. julija pri padcu z motornega kolesa pri Betnav skem ribniku, trgovec in poštar v SV’. Tomažu pri Ormožu, Milko Škrlec. —
V past Je prišel.
Svojčas smo poročali, da je 9. junija oropal v Kapli pri Breznem ISletni delavec Karl Farič nekega gluhonemega pastirja. Vzel mu je uro in nekaj denarja ter po bližnjici smuknil v — Avstrijo. Včeraj pa so orožniki na Špičniku pri Gornji Sv. Kungoti ustavili Karla Fariča, ker ni imel pravilnih potnih listin-Fanta so zaprli radi prepovedanega prekoračenja meje ter v zaporu jgotovili, da je zasledovani velik malopridnež.
Davi je bil Farič predan policijskemu Icj-misarijatu, ki ga je oddal v zapore okrožnega sodišča. —
Otvoritev gostilne.
Danes je bila otvorjena v Vetrinjski ulici gostilna »Š1 b e n i k«. Glej današnji oglas. —
V HsrlBorti, fftie i. tm. 1919.
ECTssaniFiaM
M a rlhorskiV P C F P V | K Tufr*
BB SSaCHKaKsn
Ffran 9.
Slovaške slavnosti v Baškem
Petrovcu
NEKAJ IZ ZGODOVINE SLOVAŠKEGA NACIONALNEGA
TURNEGA RAZVOJA.
IN KUL-
Dne 28. t. m. so se — kakor vsako leto — sestali Slovaki iz Jugoslavije na trodnevno zborovanje v Bačkem Petrovcu, kjer so bile 28. julija velike sokolske slavnosti, okrajna kmetijska razstava, predavanje profesorja teologije iz Bratislave Jana Kva-čala, odlikovanje češkoslovaških legionarjev in gledališka predstava; 29. julija predavanje o hmeljarstvu, banket, športske tekme in gledališka predstava; 30. julija razne razprave. Vse tri dni je bila tudi otvorjena razstava slik pokojnega Slovaka iz Pe-trovca, Karola Lehotzkega, in razstava ženskih ročnih del v narodnem stilu.
Zgodovina teh vsakoletnih sestankov Slovakov je zanimiva; Po letu 1848. se je, kakor pri ostalih narodih bivše monarhije, tudi pri Slovakih za čela naglo razvijati narodna zavest, i v Karpatih in Tatrah i v nižinah Bačke, Banata in Srema. L. 18SC so slovaški intelektualci v Turčanskem Sv. Martinu skušali ustanoviti Slovaško Matico. Šele po triletni žilavi borbi z madžarsko vlado se jim je to posrečilo, in za 4. avgust 1863 so v imenu odobrene Slovaške Matice skli cali prvi zbor v Turčanski Sv. Martin. Ob tej priliki so se znašli na zbo-rovališču vsi napredni slovaški ljudje, literati, narodni in kulturni delavci, da določijo pravec narodnemu delu in da ukrenejo vse potrebno proti poskusom nasilne madžarizaclje. Prvim predsednikom Slovaške Matice je bil izvoljen katoliški škof iz Banske Bistrice, Mojzes, ki ga imenujejo slovaškega Stroiimajerja. V spomin na ta zgodovinski dan naj bi se — tako je bilo sklenjeno na prvi seji Slovaške Matice — Slovaki vsako leto enkrat In sicer na dan ustanovitve Matice, zbrali v Turčanskem
Sv. Martinu, da pretresejo vsa narodna, socialna, kulturna in gospodarska vprašanja.
Matica, ki je kmalu dvignila narodno zavest med Slovaki, je seveda padla v nemilost pri peštanski vladi. Nasprotstvo Madžarov do Matice je bilo tako veliko, da je že leta 1875. Koloman Tisza ukinil nadaljno delo Matice in zaplenil gotovino 100 tisoč goldinarjev, s kojim denarjem so potem ustanovili celo vrsto ma-džaronskih listov v slovaškem jeziku. Toda slovaški narodni in kulturni delavci so tudi še naprej ostali v stikih, delokrog Matice je prevzelo slovaško žensko društvo »Živena«, tako da v narodnem in kulturnem delu Slovakov ni bilo presledka. L. 1895. je Matica že zopet delovala, in v Turčanskem Sv. Martinu se je ustanovil slovaški muzej, v katerem je spravljeno vse. kar se nanaša na narodno, kulturno in gospodarsko življenje Slo vakov. Baš nedavno je češkoslovaška vlada za novo zgradbo muzeja odobrila tri milijone Kč.
Vsakoletna zborovanja v Turčanskem Sv. Martinu so imela torej značaj narodnega parlamenta.
Po prevratu 1. 1918. so se bivši av-stro-ogrski Slovaki znašli v dveh državah: večina v ČSR, krog 80.000 Slovakov pa v Jugoslaviji. Slovaki v Jugoslaviji so že 1. 1919. sklenili, da se bodo — zvesti tradicijam iz leta 1863. — sestajali letno enkrat, da pretresejo vsa vprašanja, ki so jih tudi poprej zanimala. Na prvem zboru 1. 1919. v Bačkem Petrovcu je bila izven debate o kulturnih, socialnih in gospodarskili vprašanjih tudi še ostra politična debata. Od 1. 1920. naprej so politične debate izključene. Tega leta se je tudi ustanovila Zveza Cehoslovakov v Jugoslaviji.
Novo tehnično čudo Amerike
OGROMNI MOST ČEZ HUDSON MED NEWYORKOM IN NEVV-JER-
SEYEM.
Leta 1810. so čez Merrlmac v Penn sylvaniji zgradili prvi viseči most s svobodnim razponom 73 m. Od takrat je rasla dolžina mostov te vrste stalno. L. 1926. je bil zgrajen t. zv. Delaware-most s srednjim svobodnim razponom 354 m. Toda Amerikanci bi ne ostali zvesti sami sebi, ako bi ne obdarili sveta z novim čudom svoje gradbene podjetnosti in tehnične gi-gantičnosti. V treh letih hočejo zgraditi novi most čez Hudson med New-?™0m in New Jerseyem, kojega svobodni razpon od obale do obale bo 1q67 m. Most bo zgrajen na »nadstropij«: v prvem bo lahko tnmTvkl!10 vzPoredno vozilo osem av-niem naJšlr&h dimenzij, v spod-pa Štirje pari železniških
oSce S?& ?tr.aneh pa preljocI1 za SSSLr fbri’ ki bodo nosili to težko
bodo 5trele?l
20 mnvr[danihb- dolit"1 64 m 5irokiil kamen. Za kon^J «^lah v živi
treba 400 ton	t!hvZ, 5°
dveh Parih žičnih vrTvsaka zmed njih bo imela 91 cm v premeru in bo sestajala iz 61 paralelnih konopcev. vsak konopec iz 434 pocinkanih jeklenih žic s premerom 5 mm. Vsaka žična vrv bo torej sestojala jz 26 747 žic, tako da bo nosilo most 10c!000 žic. Lastna teža mostu bo znašala 4 do 5krat več nego največja prometna teža, ki more priti nanj.	'	3
Značilno je, da bodo na new-jer-seyški strani, kjer kamen ob obali ne seže do površine zemlje, morali za temelje stebrov kopati 23 m globoke Jame. da pridejo do kamna, in da bodo porabili pri tem krog 30.000 m* betona in 1200 ms granita. Tudi zanimivo je< ja so bili koncem 1. 1926. p^breni načrti za zgradbo, 1. 1927. Je bila sklenjena pogodba za zgradbo
stebrov, I. 1932. pa mora biti most že izročen prometu.
Za prevoz je določena tarifa, ki bi naj letno vrgla 3 milijone dolarjev čistega dobička do 1. 1954., ko bodo stroški izplačani, pozneje pa letno 12 milijonov dolarjev. Zgradba mostu je proračunana na 75 Vnilijonov dolarjev.
Računajo, da se bo promet razvijal tako-le: vozil bo v 1. 1932. šlo čez most 8,148.000, 1. 1943. 13,236.000, 1. 1960. 16,310,000, omnibusov 497.000,
812.000, 1,616.000; oseb v vozilih
18.898.000, 31,039.000, 50 milijonov; pešcev 1,413.000, 2,392.000, 5,196.000.
Ponarejevalci denarja
Celo med domačini na otokih v avstralskih vodah, katerih denar jc še na najnižji stopnji gospodarskega raz voja, se dobe ponarejevalci; boje se jih tamkaj ravno tako, kakor v naših krajih in jih po tamkajšnjih surovih običajih često nenavadno strogo kaznujejo. Školjke, tobak in podobni predmeti tvorijo glavno —denarja. Temu primerna je tudi denarnica. Kdor hoče kupčevati s tamka^njimi domačini. ...ora denarnico izpremeniti v kovčeg.
Vse mogoče slona rije se poizkušajo, kakor pri nas. Tako je mlad domačin hotel kupiti od nekega poglavarja slikovit naglavni okrasek. Obljubil mu je. da mu bo dal zato tako veliko zapestnico, da jo bo lahko nosil celo okrog kolen. Poglavar je res privolil v to zameno. Toda mladenič je prinesel kasneje č^to navadno zapestnico in je izjavil, da je menil poprej koleno — otroka ter da ni nikdar rekel, da gre za moško koleno. To jc no"' "Pria tako razkačilo, da mu je vrgel zapestnico pod noge, njegovi vojaki pa so ga celo hoteli ubiti in si Je komaj rešil življenje.
šahovski prvak Rljehin o sebi, o Rmeriki in svojih načrtih
Pariški ruski list »Vozroždenije« je objavil nedavno izjave svetovnega šahovskega prvaka Aljehina na vprašanja sotrudnika lista, ki mu jih je stavil v »Klubu šahistov« v »Palais Royal«. Aljehin se pripravlja za svoj turnir z Bogoljtibovom. Po svoji poti po Ameriki je očividno slabši.
»Tri mesece« — pripoveduje — »nisem jedel ničesar drugega nego zelje, salato in sadje, nisem popil niti kaplje vina in pri jedi vobče nisem pil. Izgubil sem 12 kil.«
»V Ameriki sem bil po srečanju s Capablanco prvič. S potom sem zadovoljen. Odigral sem mnogo iger, v katerih sem zelo lahko zmagoval. Bil sem v Ne\vyorku, Chicagu, Cincinnatiju in Millwaukeju. Chicago se pripravlja za mednarodno razstavo 1.
1933.,	ki bo zasenčila vse dosedanje podobne razstave. Michigansko jezero se vsaki mesec vedno bolj oddaljuje od Chicaga. Je to gigantsko delo, ki ga vrše s premeščanjem jezera, da se more meSto širiti. V Chicagu sem podpisal pogodbo, da igram 28 simultanih partij z zaprtimi očmi in potolčcm svoj svetovni rekord. Igral bom drugo leto na spomlad. Predlagalo se mi je tudi, naj igram v filmu »Zločin črnega oficirja«. Pristal sem na to in bom igral vlogo šahovskega prvaka. Film bo ton-film. Ker je ša-hist v Ban-Dainovem romanu tujec, mi vprašanje jezika ne bo delalo težav. Sedaj bom imel šahovski dvoboj v aeroplanu: letel bom iz Los Angelesa v Sati Francisco tri in polj ure in v tem času bom potom radija igral šah s sedmimi partnerji, katerih ne-koji bodo v Los Angelesu, drugi pa v San Franciscu.
V Mehiki so mi predlagali, naj v slučaju, če premagam Bogoljubova, prihodnje leto igram s Capablanco. Na predlog sem rad,pristal«.
»Bogoljubovu je sedaj 40 let. Leta 1914. se je z menoj vred udeležil med narodne šahovske tekme v Mannhei-mu, kjer nas je zalotila vojna. Meni se je še posrečilo, se vrniti v Rusijo, Bogoljubova pa so Nemci ujeli in ostal je ves čas vojne v Nemčiji kot ujetnik. Oženil se je z Nemko in sedaj stalno živi v Triebergu. Bogoljubov je v šahu dosegel izreden uspeh. Na mednarodnem turnirju v Moskvi 1. 1925. je premagal dva svetovna šampijona: Laskerja in Capablanco. Bogoljubov je zelo dober igralec, silen talent in spada med štiri najboljše šahiste sveta. Igra z njim je nedvomno zelo zanimiva. Vendar uparili da ga bom v najinem dvoboju premagal šele po težki borbi. Igrala bova cela dva meseca. Začela in končala bova v Wiesbadenu. vmes pa bova igrala tudi v Holandiji in Berlinu. Pogoji najinega matcha so: zmagovalec bo oni, ki bo v 30 partijah imel večje število točk, pri čemur re-mis-partije štejejo pol točke. Imeti pa mora najmanj 6 dobljenih partij.«
»Izven tega« — je končal Aljehin svoje izjave — »mi je dano pravo, da izdam zbornik partij svojega matcha z Bogoljubovom«
Strašno maščevanje žene
Osnovnošolski učitelj Ladislav Na-dasdy v Kcdedu na Madžarskem je živel že več let s svojo ženo v zelo nesrečnem zakonu. Žena se je čutila prevarano in je izvršila te dni strašno maščevanje. Ko je mož zvečer zaspal, ie prišla na tihem v njegovo sobo, zbudila otroke in jih odnesla na prosto. Nato je zaklenila hišna vrata od zunaj in znotraj zažgala poslopja. Obupni klici učitelja so zbudili sosede, ki so mu hoteli pomagati, a je bilo že prepozno. Ker so bila tudi okna zamrežena, se učitelj ni mogel rešiti. Se predno so sosedi razbili mreže, na oknih, se je udrl strop in pokopal nesrečneža pod seboj, hjiegovo truplo so našH popolnoma zogljenelo. Učiteljevo ženo so seveda takoj aretirali in je pri zaslišaniu izjavila, da je izvrr šila svoje strašno dejanje samo radi tega, Jcer ji je postalo življenje z možem že neznosno.
&puiT
5portni dogodki
Ljubljanski klub »Jadran« je vložil na sobotno skupščino LNP samostojen predlog, v katerem predlaga: 1. Izvoli sc naj poseben odsek, ki bo razčisti nejasna pravila, nanašajoča se na odnoša-je med JNS in LNP; 2. LNP naj priredi skupne vaditeljske tečaje pod strokovnim vodstvom in poskrbi za lastno igrišče, ki bi bilo na razpolago vsem klubom v Ljubljani, zlasti onim, ki ne razpolagajo s svojim prostorom; 3. prvenstvenih tekem naj ne sodijo sodniki, ki so člani enega izmed sodelujočih klubov; 4. važnejše funkcije podsaveza naj he bodo v rokah članov samo enega kluba; 5. klubov, ki ne sodelujejo v mladinskem prvenstvu, se naj ne kaznuje; 6. kazen z globo 800 Din v slučaju nenastopa I. moštva naj se po pravilih spremeni v za-brano; 7. klubom se naj kazni sporoče pismeno, ne pa v časopisju, ker škoduje to njihovemu ugledu; 8. takse na prijavnice se naj znižajo od 10 Din na polovico; 9. ljubljanski klubi se naj razdele v dva razreda: v prvem bi jih bilo pet, v drugem pa šest.
JNS je na zadnji seji sklenil, da bo preprečil kapranje naših najboljših igralcev po francoskih klubih.
BSK je zaprosil savez, da mu dovoli odigranje anuliranih tekem šele V jeseni, da se igralci malo odpočijejo. Prošnja BSK je utemeljena in ji bo savez ugodil,
V Montevideu se je odigrala revanžna tekma med Uruguayem in Ferencvaro-šem. Zmagali so domačini 3:0, DO po odprti igri.
V Splitu se vrše prvenstvene plavalna tekme. Nastopil je samo prvak SK 'Jadran. Ostalih pet klubov se je abstiniralo. Junijorke so na 4x50 m prosti stil zboljšale jugoslovanski rekord od 2:52, ki ga je branil »Jug« iz Dubrovnika, na 2:49:3. Senjanovid Ante je na 100 m prosti stil zboljšal svoj jugoslovanski rekord za tri petine sek. od 1:04:4 na 1:04:1. V splošnem so bili doseženi jako dobri rezultati.
V Ljubljani bo avgusta v borbi za 3r* žavno prvenstvo borba zelo ostra, ker se pričakuje močna konkurenca in bodo gotovo izboljšani dosedanji rezultati.
31 mili|onou automobflau na suetu
Kje so najlepše avtomobilske ceste?
Mednarodna trgovska zbornica je ob priliki svoje ankete ugotovila, da vozi po vsej zemlji 31 milijonov avtomobilov po 11 milijonih kilometrih' cest. Ugotovljeno je tudi, da. tri če“ trtine vseh avtomobilov, 23 milijonov, odpada na Ameriko. Dolžina Vseh av» tomobilskih cest znaša 10,622.937 km in je v svrlio vzdrževanja teh cest v proračune raznih držav (izvzpmši A-meriko) vnešenih krog 54 milijard dinarjev. (Amerika sama pa izda v te svrhe nad 88 milijard Din). Poročilo mednarodne trgqvske zbornice nagla-ša. da bi bili izdatki v te svrhe v taki višini pred 20 leti skoro nemogoči ali pa vsaj sigurno izpostavljeni silni kritiki in napadom. Danes pa je problem samo še v tem, kako ceste čim hitreje prilagoditi zahtevam modernegaprevoznega sredstva. Splošno veljavna merila in načelo v tem pogledu še ni, zlasti tudi še ne glede finansiranja. Gotovo je, da veljajo za dežele z le redko nasejaniml naselbinami druga načela nego za gosto naseljene dežele z intenzivnim prometom. Tudi je gotovo, da si mora vsaka dežela te-meljitvo premisliti, predno bo začela s prehudim obdavčenjem vozil odnosno njih lastnikov povzročati zmanjševanje prometa odnosno zviševanj'* prevoznih stroškov.
NajkrasnejŠe avtomobilske ceste so seveda v Ameriki. Jih je dvoje vrst: velike, ki vo^Ho od države do države, in lokalne. Vsaka izmed 48 zveznih' držav ima svoj posebni gradbeni u-rad, kojih zvezna centrala ima samo nalogo, da kontrolira uporabo od vlade posameznim državam za ceste danih podnnr, odnosno da gradi ceste na zemljiščih ki so last Zveze, oziroma v državah, ki bi morebiti svojo dolžnost glede cestnih zgradb, in njili vzdrževanja zanemarjale.
“Šifra« ?.
WsHKeS!t! V E C P V N T K Mfs
V M a r Ih' o r a, 'dne T. VIR 1929.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk
131
On, ki se je vojskoval doslej kar tako, slepo semintja, je zagledal zdaj mogočen cilj za krvavo Igro bitk in bojev, ki je bila edina strast njegovega
srca.
»Izvrstno!... Prekrasna misel!... Vredna me je!.. •«
Naslonil se je bil na hrbet svojega stola in je z napol odprtimi očmi opazoval Rolanda v drobnim, ironičnim in trdim pogledom.
»Torej,« je povzel Roland, »vi sprejmete njegovo ponudbo? Brez premišljanja, brez obotavljanja jo sprejmete na prvi mah?«
»Kaj pa je treba toliko premišljati!« je vzkliknil Veliki Vrag. »Misel je izborna, zato vam pravim, da jo sprejmem.«
»Preostaja mi torej le še par ugovorov, ki bi vam jih rad zaupal.«
»Ker prihajajo od tako smelega in preudarnega človeka, kakor ste vi, Kandiano, mi bodo dobrodošli.«
»Začnem s prvim,« je dejal Roland še vedno miren kakor prej. »Tiče se vas osebno. Vi ste po mojem mnenju predvsem vojak. Moje resnično prepričanje je, da vas bo diplomacija pogubila. Res da morete, ako združite svojo armado in svoj napor s Foskarijem, podjarmiti Italijo, dasi je podjetje že samo po sebi težavnejše, nego si predstavljate. Milan, Florencija, Piza, Mantova so mogočne renu-blike. ki bodo takoj sklenile mogočno zavezo med seboj. Toda recimo, da se vam po desetletnem in morda še daljšem krvavem vojskovanju posreči in vas premagana Italija naposled sprejme za svojega gospodarja. Recimo celo, da se zgodi nemogoče: da papež prizna vaše kraljestvo, ali če ga ne prizna in zakliče na pomoč, da se ne dvigne vsa Evropa, ko zasliši njegov klic... Dopustimo vse to. Toda vi si stojite nasproti s Foskarijem. Vaša vloga je doigrana! Zdaj «•* začne njegova. Vojščak je opravil, zdaj stopi diplomat na okrvavljeno pozorišče, iki ste mu ga vi pripravili... Kaj menite, da se zgodi potem?«
Ivan de Medičis je z veliko pozornostjo poslušal Rolandove besede.
Ironična guba na njegovih ustnicah je izginila.
Izraz neomejenega zaupanja pa, ki je prej sijalo na licu tega srečnega bojevnika, se je Izgubil. Ro-
land je zapazil ta učinek svojih besed in je nadaljeval naglo:
»O gotovem in morda celo zmagovitem odporu Benetk samih niti ne govorim — o odporu Benetk samih, ki jim kaže usoda pot v svobodno bodočnost. Benetk, ki se ozirajo proti morju, ne proti kopni zemlji, Benetk, ki streme za mirom in goje trgovino in slavo umetnosti — tistih Benetk, ki se bodo gotove prve dvignile proti vajinemu načrtu. Toda vrnem se k svojemu vprašanju. Ko zmagate, kaj namerjate storiti potem?«
»Pri hudiču, ki je moj patron! Vladal bom v Na-polju, ako ne v Rimu samem! Kdo mi bo mogel braniti?«
»Kdo, Ivan de Medičis? Vaš zaveznik vam bo branil — da ne rečem, vaš sokrivec. Poorledal sem mu v dno srca. Kadar zavojujete Italijo, bo tvorila vsa samo eno, nerazdeljeno kraljestvo, in kralj tega kraljestva .,.«
»Bom jaz!« je zarenčal Ivan de Medičis in udaril s pestjo po mizi, da so zacinglali kozarci, ki jih je stalo vse polno po njej.
Toda kmalu se je pomiril, kakor da bi se bil zbal, da je izdal svojo misel.
»Foskari bo že lojalen. Ako se ne bo drage volje držal dogovora, ga bom primoral.«
»Naj bo,« je dejal Roland. »Zdaj ko sem vam navedel vse ugovore, ki se tičejo vas, vam hočem navesti še tiste, ki se tičejo mene. Povedal sem vam, odkod izvira sovraštvo, ki me navdaja do Foska-rija. Ako postanete njegov zaveznik, postanete zapreka temu. kar sem sklenil storiti. Ivan de Medičis, pri svoji materi, ki je umrla od trpljenja in žalosti, pri glavi svojega oslepljenega očeta vam prisegam. da nič na svetu ne more oteti Foskarija, od kar sem ga jaz obsodil. Lojalno vas obveščam, da bom podrl vsako zapreko, ki nastane med dožem in med kaznijo, ki sem mu jo namenil.«
Roland je vstal in dodal:
»Premislite dobro, Ivan de Medičis.«
»Zdi se, da mi grozite!« je dejal Veliki Vrag in vstal istotako.
»Samo svarim vas, nič drugega. Foskari je zločinec, a jaz sem maščevalec. Izberite si eno ali drugo, Ivan de Mtedičis!«
»Izbral sem si!« je zarjul Velik Vrag. »Halo, semkaj!«
Tucat častnikov je planilo v šator.
»Medičis.« je dejal hladno, »dal sem vam na izbiro: zločin ali pravico! Pazite! Se je čas, da se premislite!«
»Odvedite ga!« je ukazal Veliki Vrag.
»Dobro. Sami ste krivi...«
Roland je rekel to besedo brez vidne jeze.
Ni je še bil dogovoril, ko sta mu najbližja dva častnika položila roke na rame.
Bralci že poznajo Rolandovo herkulsko moč.
V trenotku, ko je zadnjikrat zagrozil Velikemu Vragu, je zbral svoje sile; njegov obraz, ki je bil dotlej tako hladen in miren, se je izpremenil ter vzplamenel.
Z bliskovito gesto je razmahnil z rokami.
Častnika sta zletela po tleh kakor ubita.
Roland je planil proti izhodu šatora.
»Primite ga! Primite ga!« je rjul Veliki Vrag.
»Izdaja! Primite ga! Primite ga!« je zarjulo tudi ostalih osem ali deset častnikov, ki so napravili med Rolandom in izhodom steno, štrlečo od bodal.
Obenem je prihitla k šatoru truma vojakov, privabljenih po kričanju, dočim so sklenili stražnl konjeniki polukrog in dvignili svoje pištole.
Roland je potegnil težki bojni meč, od katerega se ni ločil nikoli.
Naslonil se je v kot šatora. Z besno gesto in orjaškim naporom je potegnil k sebi veliko mizo. tako da mu je tvorila mogočen prsobran.
»Primite ga! Primite ga!« je. rjul Veliki Vrag, dočim se je taborišče vznemirjalo in segalo po orožju.
»Medičis!« je zarohnel Roland, »spominjaj se, da si zavrgel mojo pravico in da te moja pravica zategadelj obsoja! . . .«
XL1,
Spopad strasti.
V palači Imeprije, čisto tam zadaj, v stanovanju, ki ga je bila kurtizana pripravila za Bianko in ga opremila z deviško eleganco...
Mati in hči sta sedeli druga poleg druge ih kram ljali, držeči se za roke. Bianka je bila povedala materi, kaj se ji je pripetilo na potovanju v Mestre, kako je živela pri Juani in kako se je nenadoma pojavil Sandrigo.
Rolanda je komaj da omenila. Toda v tistih par besedah, ki jih je izpregovorila o njem, je Imperija čutila odmev gorkega spoštovanja, občudovanja in neomejenega zaupanja. Z mračnim nemirom je poslušala besede svoje hčere.
»Torej sva vendar enkrat zopet združeni, dete moje,« je izpregovorila naposled. »Vsa nevarnost je minila, in zato se imava zahvaliti pogumu tega vrlega častnika... gospoda Sandriga.«'
  ...........
M*H oglati, kl »fuJNjov po*r*. dovaln* In Mtljtln« n*m*n» •bSInitra: vsaka bttadaSOp, Mjmanjil snMek Dl* 5w
Mali oglasi
ŽtnMv*. dopteovMj« in ogla* ai trgovskega ali raktamnaga »naisja: vsaka baaada 50 p, Mjmanjll tnaaak Dia 10'—
Čitaj In povej sosedu!
Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično čisti in strojno barva čevlje In vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami.
Obširno klet
v sredini mesta oddam s 1. septembrom v najem. Cenj. ponudbe pod »Klet 500« poslati na upravo »Večer-nika«.	1796
Gospod išče popolanske službe
od 15. do 20. ure, najraje kot pisarniški sluga, ali kaj sličnega. Naslov v upravi lista.	1S23
Slovenci,
ki potujete v ali skozi Crikvenico, ste najbolje, najceneje postreženi v Pen-sionu »Triglav«. Elegantne sobe, prvovrstna kuhinja in vina po nizkih cenah. Priporoča se restavrater Makso Reš.	1623
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VECERNIKA“
MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 13
(Dunalski velese]m)
od 1. do 7. septembra 1920
(Rotund* de S. aeptombra)
Posebne prireditve:
Mednarodni semeni ta radio I Razstava za hranili In živila. Razstava potiebščin za hotelske obrite. Italijanska posebna razstava. Razstava U. d. S. S. R. Rizstava Južno afriške Unije. Tehnične novosti In Iznajdoe. Semenj za zgradbe in gradbo cest. (Avstrijsko rudarstvo. Razstava francoske umetne obrti in luksuznega biaga. Salon dunajske kožuhovinske mode. Pisarniški razstava.) Reklimni semenj! Kmetijski in vzorčna rizstava.
IV. avatrljeka razstava JoCmona. Razstava vrtnarstva. Reja matih živili. Zvezna po zkulnji vina.
II. avatrljskl llvalakl semenj. (Od 5. do 8. sept.)
Plemenska živina. (Pitana živina). Konji. Brez vizuma I S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se s predložitvijo sej inske Izkaznice dobi na meji. Precejšnje vozne udobnosti ni jugoslovanskih, ogrskih In avstrijskih železnicah, na Donivi, Jidnnskem morju in v zračaetn prometu,
Pojasnila vseh vrst in sejmske Izkaznice (po 55 Din) pri Wienermesse A. G. Wiea VII. ter za čisa tipskega jesenskega sejma pri poslovalnici v Leipzigu, Oster. Mess-haus ter pri častnih zastopnikih v Maiiboru: Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Prvi jugosl. Transport A. O., Schenker & Co. Meljska c. 16 la Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast.	18	2
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni sin ozir. brat in svak gospod
Milko /kerlec
trgovec pri Sv. Tomažu
v torek dne 30. julija 1929 ob 23. uri po kratki mučni bolezni in spreviden s tolažili sv. vere, v 24. letu svoje dobe bogu-vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 1. avgusta 1929 ob V\ 17. iz mrtvašnice splošne bolnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. avgusta 1929 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, Sv. Tomaž, Ormož, 1. avgusta.
Rodbina Škeriec in Dr. Koniek.
1821
Zahtevajte, oovsorl Večemik‘
ee—eeeweeeeeeeee»
Najbolj trpežne, desantne In nalcenelfte
ČEVLJE
za gospode, dame in otroke izdeluje v svoji lastni delavnici
FRANC MIKL
Zaloga in izdelovanje čevljev Maribor« Vodnikov trg 9
Tudi na obroke 1487
eeeeeww»e»eeeM—
ZLATO
je nale
KAVA
ZATO
Ima tud«
ZLATO
KOLAJNO
»EDO
Glavni trs 21
n
!
Otvoritevgostilnej
t avg. t I sem otvoril v Vetrinjski »lld S gostilno
„SlBINIK“. — Točil bom pristno dalmatinsko vino. črno po Din 12*—, čez ulico po Din 11‘—, belo in opolo-ružico po Din 13‘— čez ulico Din 12*— liter. Imel bom vsak čas mrzla in topli jedili po nizkih cenah. Vsak din sveže morske libe, porcija po Din 2’—, sardele z oljem ln kruhom Din 1 —, dalmatinski sir, dalmatinsko šunko in glavino, porcija Din J'—. Prodajal bora tudi izvrstno olivno olje ln tropinovec. Za obilen obisk se priporoča
1824 Jakob Kapitanovih, gostilničar.
Izdaj; Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: Pran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.t predstavnik S t a n’k o Detela v Maribor