Prihodnje leto iz Gorice v Ljubljano po avtocesti /5 Prepričljiv nastop sklenil prvo šolsko leto igralske šole SSG . AHt-ktJ Sinoči se je v Kraški hiši začel praznik občine Repentabor Primorski SOBOTA, 26. MAJA 2007_ št. 124 (18.907) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Vrnimo normalnost Devinu Nabrežini Bojan Brezigar Ko je bil prvič v povojni zgodovini pred približno tremi desetletji v devinsko-nabrežinski občinski svet izvoljen predstavnik takratne neofašistične stranke MSI, je to dejstvo vzbudilo val protestov, ne samo med levičarji in Slovenci, ampak tudi v Krščanski demokraciji, ki je bila trakrat Slovencem vse prej kot naklonjena. Dejstvo, da danes vidni predstavniki postfašistične stranke zasedajo ključna mesta v občinskem odboru in režejo tanek kruh našim ljudem, pa nekateri že sprejemajo kot normalnost. Pa daleč od tega: to ni normalno. V občini, ki je bila nekoč slovenska in je z vrsto nasilnih posegov postala dvojezična, je bilo potrebnih kar nekaj desetletij dela, da je bilo med Slovenci in Italijani vzpostavljeno sožitje, ki morda še ni doseglo idealne ravni, vendar je bilo sprejemljivo in ni oviralo rednega delovanja občine in dela občanov. Desno krilo sedanje občinske uprave pa je v zadnjih letih napelo vse sile, da bi potenciralo razlike in bi občino prilagodilo svojemu okusu: tako, da je postala italijanska občina, v kateri ima slovenska manjšina tudi nekaj zajamčenih pravic. Zadostuje, da človek pokuka v občinsko hišo in se skuša v slovenščini pogovarjati z uslužbenci, pa mu to postane jasno. In tak je bil, kljub osebnim prizadevanjem župana Reta, tudi odnos do slovenskega dela prebivalstva. Seznam kulturnih ustanov v občini seje podaljšal, daje ostalo za slovenska društva manj denarja, nastale so nove zadruge in novi subjekti, ki so prejeli v zakup razne storitve, vključno z oblikovanjem občinskega vest-nika. In še bi lahko naštevali. Res, bilo j e tudi nekaj dobrih obljub, še zlasti v zadnjem času mandata. Obljube pred volitvami so značilne za tiste uprave, ki v svojem mandatu niso veliko pokazale. Tiste, ki bodo ugovarjali tej trditvi, velja opozoriti na veliko pozornost, ki je bila v zadnjih letih namenjena spodnjemu delu občine, od Sesljana do meje s tržiško občino, in na stanje občinskih storitev v slovenskih vaseh. Očitno je, da je ta uprava gojila svoj volilni gaj in zapostavljala ostale. Za velike poletne in zimske prireditve je bilo vselej dovolj sredstev, v kraških vaseh pa že leta niso videli občinskega smetarja. Jutrišnje volitve so priložnost, da se stanje normalizira; da bodo vsi državljani enako obravnavani in da bo imela slovenščina zopet domovinsko pravico v občini. Gre za enostaven, a obenem ambiciozen projekt; leva sredina s kandidatom Mas-simom Veronesejem na čelu, ga je sposobna izvesti. Zaupanje njemu in njegovi koaliciji bo glas za normalni razvoj te občine. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) BANKE - ZKB je včeraj odprla svojo deveto podružnico Kraška banka prišla vse do Milj V istrskem mestecu so slovensko banko toplo sprejeli Mladi pevci COS Albina Bubniča pred novo podružnico Zadružne kraške banke v Miljah, kjer je bil včeraj poleg uradne slovesnosti tudi pravi družabni praznik kroma MILJE - Zadružna kraška banka je včeraj slovesno odprla svojo deveto podružnico, in sicer v središču Milj ob centru Millo. Slovensko banko so v mestecu toplo sprejeli, iz besed njenega predsednika Stancicha in direktorja Brajnika pa je bilo razbrati, da je bil korak premišljen, saj si banka prizadeva razširiti svojo mrežo po vsej pokrajini. Dobrodošlico so banki izrekli mi-ljski župan Nesladek, podpredsednik Pokrajine Trst Godina, predsednik deželne zveze zadružnih bank Del Negro in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Paoletti, med udeleženci pa so bili še drugi predstavniki oblasti, organizacij in podjetniških krogov. Slovesnost sta popestrila pevski zbor COS Albina Bubniča in miljska godba na pihala. Na 4. strani S polemiko o demokratski stranki Illy v ospredju državnega tiska Na 3. strani Peterle v DSI o koncu obdobja obrambnega slovenstva Na 9. strani V baziliki sv. Silvestra je bila predsmocnjim zaključna akademija učencev Glasbene matice Na 11. strani TRST - Že četrti v nekaj dneh Ofenziva ropov Prišteti jim je treba številne tatvine ali poskuse tatvin TRST - Odrinil je uslužbenko pri blagajni, bliskovito stegnil roko in pograbil denar, okrog 400 evrov. Nov rop pri belem dnevu, tokrat v trgovini s proizvodi za živali »L'isola dei tesori« v Ul. Giulia, je že četrti v nekaj dneh, da ne omenjamo tatvin. Ljudje imajo občutek, da je v teku nekakšna »ofenziva«, čeprav gole številke pravijo, da smo v našem mestu še vedno pod državnim poprečjem. Kot je včeraj spomnil načelnik letečega oddelka kvesture Mario Bo, pa ljudj e večkrat tudi kmalu pozabijo, da so nekatere od zlikov-cev kmalu prijeli in zaprli. Tistih, ki so imeli tatove v hiši ali roparje pred sabo, pa podatek verjetno ne bo pomiril ali posebno potolažil, še zlasti, če so utr pe li pre cej šnjo ško do. Na policiji tudi pravijo, da v Trstu sedanji primeri zgledajo povsem nevsakdanji, ker tega nismo vajeni. Po mnenju Maria Boja se za rope pri belem dnevu v glavnem odločajo zasvojenci, ki si morajo nujno pris krbe ti de nar za na kup ma mi la. Za tatvinami pa se skriva drugačna vrsta ljudi, previdni so in spretni, skrbno pazijo, da jih kdo sploh ne opazi, kaj šele ujame. Na 7. strani Börse & Börse G.D,SodiHeNoceral.(SA) Torbe€5-€7 RJ.P. G.D. Sodišče bernia MODA IN G.D. Sodišče Nocera Majce € 9 Kratke hlače € 9 Obleke« 9 Krila «14 gLgS.bena <ïrl malica GLAMEHI5H.F1I m I OPEMVÎHRIH0EJAWIH -SPERMI J ■!■ 11L TI L E -I H IN MUVUfl SMlrthlllMlfLIVtVHL V "l-ijfc 4JJ4IH t ICVJ DANES 26S.1QÙ7 QB2Û.3G KULTURNI DOM TRST IHFfl. 3HJ14H} fti1pr::-bri pirtifrtfr Ftapiu viri RiiTïmi* i^jwâÉwhLWv 15 2 Sobota, 26. maja 2007 MNANJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Slovenski narodni značaj Boštjan Lajovic f Če kdaj, potem se slovenski narodni značaj v teh dneh kaže v vseh mogočih razsežnostih. Ob vse bolj globalnem svetu in premešanem prebivalstvu je sicer težko govoriti o značaju posameznega naroda, a nekatere značilnosti vseeno ostajajo. Pri Slovencih to velja za prepirljivost in tožljivost, saj se po številu sodnih pravd in različnih sporov gotovo uvrščamo v svetovni vrh. Ta naša žalostna pomanjkljivost prav zdaj doživlja enega od vrhuncev v politiki: že dolgo se ni zgodilo, da bi se politična kultura v državi spustila na tako nizko raven. Premier Janez Janša tolče po predsedniku republike, zdajšnjem in prejšnjem, kot v svojih najboljših opozicijskih časih, njegovi maratonski nastopi pred televizijskimi kamerami pa po dolžini in včasih tudi po retoriki spominjajo na drugo polovico 80. let prejšnjega stoletja, ko se je lomil socialistični režim. Takrat so padale težke besede in obtožbe kar vsepovprek, republiški liderji so tekmovali, kdo bo bolj mobiliziral javnost, pri čemer je najbolj trpela resnica. A to so bili neki drugi časi, ko so bile takšne metode razumljive, saj so bile v igri usodne stvari. Kaj pa se v Sloveniji danes dogaja tako pomembnega, da se je premier odločil uporabiti najtežje topniško orožje? To je vprašanje, na katerega ta trenutek nihče ne ve prepričljivega odgovora, bržkone pa so najbližji tisti, ki brskajo v območju značajskih lastnosti glavnega igralca. Prav zanimivo je primerjati javne nastope premiera Janše in pravosodnega ministra Lovra Šturma, predsednika vladne komisije, ki raziskuje domnevne zlorabe v tajni službi Sova pod prejšnjimi vladami. Premier navaja zelo konkretne podatke, govori o 100 odstotni dokazljivosti in kaže s prstom na tiste, ki so po njegovem mnenju odgovorni. Če je vse tako enostavno, potem v Sloveniji ne potrebujemo policije, tožilstva, sodstva in dolgotrajnih postopkov. Minister Šturm se medtem zadržano drži dejstev, kot jih ugotavlja komisija in se ne spušča v interpretacije. Tako agresivni drži Janeza Janše si v njegovih krogih ta hip nihče ne upa javno oporekati, kot je slišati, pa je vse več takšnih, ki se samo še čudijo in po malem ozirajo naokrog za rešilnimi pasovi. Res, prav nobenega razloga ni za tako rekoč izredno stanje v državi, ki ima zgledno gospodarsko kondicijo in se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji. Sova žal ni edina zgodba, ki prob-lematizira ravnanje premiera in vlada- joče koalicije. Tu je še Banka Slovenije. Ta je brez guvernerja že skoraj dva meseca, predsednik Drnovšek pa je po neuspešni kandidaturi Mitje Gasparija in Andreja Ranta zdaj povabil Dušana Mramorja, nekdanjega finančnega ministra v Ropovi vladi in po splošni oceni enega od ključnih ljudi, zaslužnih za prevzem evra. Prav Mramor je bil tisti, ki je obrzdal inflacijo, ker je uspel uveljaviti dobro sodelovanje z drugimi vladnimi resorji in centralno banko. Teh zaslug mu nihče ne more oporekati, a takoj, ko se je Mramor pojavil v igri za guvernerja, so v nekaterih vladnih strankah začeli navajati njegovo politično odvisnost in tudi nekatere strokovne napake, predvsem davčno reformo. V trenutku ko to pišem, Dušan Mramor še ni dokončno sporočil svoje odločitve, ob odzivih vladnih strank pa ne bo presenečenje, če bo Drnovškovo ponudbo odklonil. Komedija slovenskih političnih zmešnjav bo tako dobila še eno neslavno poglavje. Najbrž na svetu ni prav veliko držav, ki bi se s tako lahkoto odrekale vrhunskim strokovnjakom. V zgodbi z guvernerjem je sicer vprašljiva tudi vloga predsednika Drnovška, o čemer sem že pisal. Drnovšek bi z več politične modrosti lahko uveljavil že svoj prvi predlog, Mitjo Gasparija, a tu spet prihajamo v območje značajskih posebnosti, ki sem jih omenil uvodoma. Slovensko prepirljivost, pravzaprav kar zaplankanost, ob opisanih političnih sporih odlično ilustrirajo tudi neslavni zapleti ob plesnem rekordu maturantov, ki so plesali četvorko. Pred leti se je rodila simpatična ideja, da bi maturanti na ulicah slovenskih mest plesali četvorko. Ideja je prerasla v velik projekt, ki je vsako leto zbral toliko plesalcev, da so organizatorji število prijavili v Guinnessovo knjigo rekordov. Vse lepo in prav, dokler ni nastopila prepirljiva slovenska duša. Organizatorji so se sprli med seboj in zdaj drug drugemu oporekajo število plesalcev, češ da so goljufali. Pri očitkih uporabljajo tudi zelo eksaktne metode. Pripravili so natančen izračun, simulacijo, po kateri lahko na 480 metrih Slovenske ceste v Ljubljani pleše največ 6 tisoč maturantov, ne pa 10116, kolikor jih je prijavil ljubljanski organizator. Namenoma se ne spuščam v druge podrobnosti, saj so preveč bizarne. In kaj je bistvo zapleta: pravila Guinnessove knjige rekordov dovoljujejo le enega organizatorja, ki pobere »slavo« rekorderja, vtem primeru pa sta bila organizatorja dva. Saj poznate tisti pregovor: dva Slovenca, tri stranke? SKLAD MITJA CUK SVETUJE Ob koncu pouka Konec maja pomeni skorajšnji konec šolskega leta. Bolj kot se konec pouka bliža, bolj se nekatere učne težave večajo in hujša je skrb, ali bo otrok uspešno in zadovoljno zaključil šolsko leto. Ustanove kot je Sklad Mitja Čuk se tega zavejo, če žene drugače, zaradi spomladanskega nenadnega porasta otrok, ki iščejo pri šolskem delu nujno pomoč. Popoldanske inštrukcije dosežejo v zadnjem obdobju pouka svoj višek. Vzroke za nedelavnost, nepazljivost, nemarljivost in sploh nepozornost iščejo tisti, ki so vpleteni v šolski pouk, navadno vsepovsod. Zanimiva je tudi neka nova teorija, ki meni, da so dečki v šoli manj uspešni, ker je po šolah v službi večinoma žensko osebje. To pa fantov ne razume tako, kakor bi ga sicer moško učiteljstvo. Drugi pa so prepričani, da so dekleta uspešnejša, ker so že po naravi bolj bistra. Novejše raziskave, ki so jih izvedli v Nemčiji, kažejo, da so že v obvezni šoli dekleta uspešnejša od fantov. Šolsko leto se za dekleta v pretežni meri zaključi uspešno, medtem ko vsaj 13% vseh dečkov ostane brez zaključne ocene. Poleg tega so ugotovili, da se fantje vse bolj oddaljujejo od primernega načina vedenja in zabredejo pogosteje v nasilno obnašanje. Ker je tega pojava vse več, so ga poimenovali »fantovska kriza« in »fantovska katastrofa«. Ob iskanju vzrokov zanjo so mnogi menili, da je - kot rečeno - šolski sistem neuravnotežen, ker večinoma po šolah poučujejo ženske, in to seveda počnejo z ženskim kriterijem. Morebiti prav zaradi tega lahko lažje utišajo dekleta kot pa živahnejše fante. Poleg tega pa dekleta že ob všolanju večinoma prekašajo fante v razvoju vsaj za eno leto. To se največkrat najbolje vidi pri branju in pisanju, ki dekletom bolj ležita. Zdi se, da omenjena raziskava potrjuje domnevo, da naj bi si fantje že od prvega dne v šoli raje želeli biti kje drugje. Tako narašča v njih agresivnost zaradi vsega, kar se dogaja (po njihovem prepričanju) proti njihovi volji. Tega počutja, tako menijo nekateri raziskovalci, žensko učno osebje ne more v celoti razumeti. V šoli primanjkuje moška učna moč in to je slabo. Drugi pa nasprotujejo temu prepričanju in zatrjujejo, da je šolski učni uspeh diametralno različen po spolu predvsem v razredih višjih šol, tam pa navadno ni ženske profesorske prevlade. Zaradi tega trdijo, da ne more biti krivda za slabši fantovski uspeh učiteljev spol oziroma učiteljica. Tudi ni nobenega znanstvenega dokazila, da opravlja pri fantih moški učitelj boljše delo kot pa njegova ženska kolegica. Neki muenchenski psiholog in raziskovalec otroške psihe meni, da so učitelji uspešnejši s fanti, ker iz lastne izkušnje dodobra poznajo njihove muke in vedenjsko strategijo. V primeru moškega učitelja, pa naj bi bil pouk slabši za dekleta. Ta so v nasprotju s fanti, ki so večinoma glasnejši in zato opaznejši, navadno mirnejša in manj opazna. Svoje probleme premlevajo v sebi in iščejo potešitev v izobraževanju. Včasih jih tak način doživljanja privede v depresijo ali v motnje pri prehranjevanju. Zdi se, da gre, kadar je pristop fantov in deklet do šole različen v osnovi za problem socializacije. Že pri zelo zgodnjem uvajanju v družbo, ko se odrasli z deklicami veliko več pogovarjajo že z malega in jim veliko berejo kot pa s fanti, s katerimi se navado več igrajo in razgrajajo, ustvari osnovo za razlikovanje. Tudi zgodnja, predšolska jezikovna vzgoja je pogostejša pri dekletih. Te se dečki navadno navzamejo kasneje, denimo takrat, ko jih pritegnejo računalniške igre, s katerimi se fantje veliko bolj ukvarjajo kot pa dekleta. Za tem se tudi pri fantih razvije govorna komunikacija. Vsekakor pa specialisti za učne težave menijo, da nikakor ne moremo trditi, da bi bil trenutni šolski sistem kriv na splošno za razliko med fantovskim in dekliškim pridobivanjem znanja; že zaradi enostavnega dejstva, da dejansko nimajo vsi fantje slabšega uspeha kot dekleta in obratno, da niso vsa dekleta v šoli uspešnejša kot fantje. Kasneje pa lahko vpliva na to, da recimo deček, ne posluša svoje učiteljice in je ne spoštuje, morebiti napačen pristop njegovega okolja do ženske nasploh. Če se dečku že z malega vceplja ali prikazuje z zgledom prepričanje, da spadajo ženske samo k štedilniku in da nimajo svojega mesta v svetu, ki naj bi bil v moški domeni, potem je jasno, da bo otrok kasneje odklanjal tudi učitel-jičino vlogo. Če poleg tega člani njegove družine niso dokončali nobene šole, tudi sam ne bo preveč motiviran, da bi šolo uspešno zaključil. Manjka mu namreč motivacija. Toliko bolj se vse to dogaja sedaj, ko se prebivalstvo spreminja in meša ter ni tiste homogenosti, katero smo pri nas poznali kar nekaj desetletij. Zdi se, da je dovolj »pisano« okolje v izvorni družini lahko velika pomoč za sprejemanje drugačnih situacij. Čim bolj je družina raznolika, tem bolj se lahko njeni najmlajši člani učijo iz izkušnje. To pa, kar se uči iz izkušnje, se človeku najbolj vtisne v spomin in mu narekuje način vedenja. Seveda ne gre le za vrsto vzgoje, ki jo otrok prejema v družini, gre tudi za širšo vzgojo pri kateri je v prvi vrsti soudeležena šola. Te pa ne moremo zmanjšati le na problem: učiteljica ali učitelj za boljše osvajanje znanja. Danes gre predvsem za problematiko nezadostnega gibanja otrok, ki je vzrok za mnoge druge neuspešnosti. Otroci so zaradi tesnosti stanovanja in masovnega »lepljenja« na televizijo ali druge medije prikrajšani za velik del primernega gibanja. Prav ta pri-krajšanost je eden izmed glavnih vzrokov za nelagodje in probleme v razredu. Mnogi šolski problemi bi se rešili ne toliko z zamenjavo spola učiteljev pač pa z zagotavljanjem vsaj ene ure prostega gibanja za vse otroke, saj ga potrebujejo tudi deklice. Zdi se tudi, da je pomanjkanje motivacije pri učencih treba iskati v nepovezanosti učne snovi z resničnim življenjem. Ko ima pouk trdno navezavo z življenjem, potem učenci sami odkrijejo razlog, zakaj naj bi se učili. Seveda je za primerno usmerjanje in motivacijo ter učni uspeh nujno, da je tudi povezava med starši in učitelji zgledna povezava med partnerji pri vzgoji. To pa se žal dogaja poredkoma. Še vedno prevečkrat prihaja med njimi do konfliktov. Čeprav bi pravzaprav oboji morali biti na isti strani-na strani otrok! Otrokovo nagnjenje k nasilnemu vedenju, ki smo ga omenili na začetku kot posledico neprimernega uvajanja v družbo in nepoznavanje družbenih veščin, je največkrat le klic otroka, ki zahteva zase pozornost. Če želimo otroku pomagati, moramo pokazati starši in vzgojitelji naše iskreno zanimanje za otrokove probleme, še posebej ko gre za težavno situacijo, v katero je zabredel. Še posebej takrat se moramo starši vprašati, kako naš sin (ali hči) razmišlja o samem sebi. Kaj ga (ali jo) bega? Kaj ga (ali jo) žalosti in vznemirja, da to žalost in nemir prenaša celo v šolo? Kako naj njegova (njena) pozitivna nagnjena in njegove (njene) sposobnosti krepimo? S pomočjo iskrenega odzivanja na ta vprašanja bomo verjetno najbolje pomagali svojemu otroku in se z njim veselili tudi šolskega uspeha. (jec) PISMA UREDNIŠTVU Čestitam gledališki šoli Studio art Ko sem se prejšnji petek odpravljal v gledališče na premiero Gozzi-jevih binomov, o predstavi nisem znal skoraj nič in sem bil kar radoveden. Najprej me je prijetno presenetilo, da je bilo precej publike. Seveda mama, oče, bratje, sestre in še par prijateljev in je parter poln. Pa vendar, da s temi, recimo, napolniš KD, je potrebnih veliko nastopajočih. In prav njihova številčnost je bila prva lepa ugotovitev, ki je bila ob koncu predstave tudi primerno zabeležena. Ob vrstenju prizorov (binomov) sem se ob lepi govorici spomnil na nastop Lučke Počkaj pred številnimi leti na »trgovski«. Pred svojimi »sošolci« je tedaj ob prikazu svojega znanja in talenta doživela neuspeh. Izpadla je za naše mlade neobičajno, za nekatere očitno smešno. Pri taki množici tečajnikov, ki prihajajo verjetno predvsem iz naših višjih šol, upam, da bi bilo danes bolje. Kakovost predstave jasno kaže, da so se v tem projektu vsi izredno po- trudili. Pohvala gre seveda tečajnikom, njihovim mentorjem in vsem, ki so pri tem odigrali svojo vlogo. Pri tem so pomenljive predvsem besede avtorja Luigija Gozzija, ki je kljub nerazumevanju jezika začutil poln in popoln pristop do svojega teksta. Ob zaključku sem pomislil, da je stvar (mislim na celoten projekt in ne samo na predstavo) tako zelo uspela, da je prav čudno, da se ni zgodila že prej. Gledališču in udeležencem tečaja želim, da bi se gledališka šola seveda nadaljevala in (predvsem kot šolnik) da bi nastopajoči predstavo z enakim navdušenjem odigrali tudi za dijake višjih srednjih šol v naslednjem šolskem letu. Willj Mikac BENEČIJA Na Kolovratu jutri Skok v zgodovino ČEDAD - Jutri, v nedeljo, 27. maja, od 10. do 17. ure se bo ponovil na Kolovratu »skok« za 90 let nazaj v zgodovino. Zgodovinsko ponovitev je organizirala Pro loco Nediške doline. Gre za sprehode v muzeju na odprtem, kjer se bodo obiskovalci seznanjali z vojnimi dogodki in s tragično človeško platjo zgodovine prve svetovne vojne. Odhod vodenih obiskov bo v Solarjah, skupine bodo prišle do pro sto ra » Na gra du«. Na Ko lo vra -tu bodo tudi fantje in možje skupine iz Ronk (Grigioverdi del Carso), Solkana in Gorenjega Tarbija (Fi-am me ver di), v iz vir nih uni for mah in opremah ustvarili takratno klimo. Gre vse ka kor za ze lo za ni miv in dopadljiv prikaz dogajanj v prvi svetovni vojni, ki bo zaradi učinkovitosti všeč predvsem najmlajšim. Za več informacij: www. ne-diskedoline.it ČEDAD - Razstavlja Riccardo Toffoletti Razstava fotografij izpred štirih desetletij ČEDAD - Študijski center Nedi-ža prireja v sodelovanju s KD Ivan Trin ko fo to graf sko raz sta vo Ric car da Toffolettija, ki bo v cerkvi S. Maria dei Battuti ob Hudičevem mostu v Čedadu. Otvoritev razstave bo danes, v soboto, 26. maja letos ob 18. uri. Že sam naslov razstave priznanega moj stra je zgo vo ren: » V va seh Na -diške doline 1968«. Gre za fotografije, ki so na sta le pred šti ri de se ti mi le -ti. Pomenijo torej dokument, še vedno ak tu al no vpra ša nje in obe nem in umetniški akt. Toffoletti je pred štiridesetimi leti obkrožil vasi Nadiških dolin. Njegov pohod ni bil izlet turista, ampak iskalca in pri če val ca. Bi li so to ča si, ko so vojaške služnosti prepovedovale uporabo fotografskega aparata. Slike so to rej narejene v vaseh in v hišah, očitno malce na skrivaj. Fotografu pa je uspelo izostreno zabeležiti tedanjo be-neš ko dvoj nost. Ograde in polja so bila v dolini in na gričih še vedno urejena in obde- lana. Dovolj ljudi je še bilo, da so lahko skrbeli za svoj e skromno imetj e. Danes so ti kraji pretežno pogozdeni. Istočasno pa je fotograf zabeležil dramo, ki se je odvijala. Ljudje so zapuščali vasi in se izseljevali v razne evropske in druge države. Zapuščali so hiše, doma so ostajali stari in nekaj otrok. Mladi so šli »posojat« svoje roke gospodarjem na tuje. Razni razvojni načrti so ostali v predalih kot papirnati zapisi. Toffoletti je tako učinkovito zabeležil dramo ljudi, ki gledajo, kako odhajajo sinovi, kako se praznijo vasi in kako v hiše in srca leze mo re ča sa mo ta. Fotografije je takrat Riccardo Toffoletti razstavil v videmski Galleria del centro arti plastiche. Razstava je vzbu di la po zor nost in de lo va la kot slaba vest krajevnih upraviteljev. Ponovitev razstave pa noče izzveneti kot spomin, ampak želi ponovno izpostaviti nerešena vprašanja in seveda dilemo, kaj se lahko naredi v teh »novih časih«. (ma) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 26. maja 2007 3 POLITIKA - Stališča predsednika FJK Illyja Demokratska stranka ne sme zapostavljati »neuvrščenih« »Pri sedemdesetih letih je človek lahko še agilen« TRST - Riccardo Illy za sedaj ne misli pristopiti v novo Demokratsko stranko, bo pa pazljivo spremljal njeno nastajanje. Predsednik Furlanije-Julijske krajine je v intervju dnevniku Repubblica pojasnil, da je odklonil vabilo za pristop v ustanovno skupščino nove stranke, žal pa mu je, da vanjo niso pristopili župana Turina in Benetk Sergio Chi-amparino in Massimo Cacciari ter predsednica Piemonta Mercedes Bresso. Turinski župan je v ponedeljek v Stampi izrazil prepričanje, da se nova levosredinska stranka rojeva brez jasnih političnih perspektiv, v ustanovnem odboru pa so severne dežele zelo slabo zastopane. Dan prej je obrambni minister Arturo Parisi polemično očital Marjetici-i in Levim demokratom, da pri novi stranki zapostavljajo mlade, povprečna starost ustanoviteljev pa je previsoka. »Upam, da bodo člani ustanovne skupščine vsaj modri, če že niso mladi,« je pikro dejal Parisi, sicer član vodstva Marjetice. Predsednika FJK za razliko od obrambnega ministra ne kdovekako skrbi povprečna starost ustanoviteljev DS, ker so po njegovem lahko ljudje ne samo modri, temveč tudi agil-ni pri sedemdesetih letih. Illyju se ne zdi prav, da se v politiki za vsako ceno išče mlade ljudi. »Če si želimo modrih politikov je normalno, da so nekoliko starejši,« je v Repubbli-ci ugotovil Illy. Predsednika deželnega odbora skrbi bolj dejstvo, da v postopkih za nastajanje nove stranke ne bo prostora za neuvrščene osebnosti, to se pravi za ljudi, ki se ne prepoznavajo ne v Marjetici in niti v Levih demokratih. Zanj je vsekakor bistveno, da se ustanovna skupščina opredeli za jasna in prozorna pravila za delovanje stranke, ki bo morala biti čimbolj odprta do vseh družbenih komponent. Illy se vsekakor še vedno ima za podjetnika, »izposojenega« politiki oziroma javni upravi. Tudi zaradi tega ne vidi nobene potrebe po sodelovanju v neke vrste severni levosredinski stranki, o kateri večkrat namigujeta župana Turina in Benetk Chiamparino in Cacciari. Illy v intervjuju milanskemu dnevniku ni pojasnil, če se bo prihodnje leto spet potegoval za mesto predsednika Furlanije-Julijske krajine. Iz njegovih besed in razmišljanj pa zelo jasno izhaja, da ga politično delo še kako zanima in da mu ni vseeno kaj se dogaja v italijanski politiki, zlasti pa v levosredinskem zavezništvu. Na deželni politični sceni pa odmevajo besede Silvia Berlusconija, ki je izrazil prepričanje, da bo Renzo Tondo prihodnje leto kandidat Doma svoboščin za predsednika FJK. Tondo je po Berlusconijevem prepričanju lahko človek, ki premaga Illyja, če bo seveda slednji sploh kandidiral. Zanimivo, da so Berlusconijevo »kronanje« Tonda za predsedniškega kandidata prvi pozdravili v Nacionalnem zavezništvu, ki očitno se boji ponesrečene izkušnje izpred štirih let, ko je Umberto Bossi dobesedno vsilil desni sredini kandidaturo Alessandre Guerre. Dosti bolj previdni glede Tonda so v njegovi stranki Forza Italia, da ne govorimo o Ligi, ki ne mara Tonda prav zaradi dogajanj z zadnjih deželnih volitev. Da bo Tondo zelo težko premagal Illyja je prepričan nekdanji predsednik FJK Adriano Biasutti. Berlusconiejeve besede puščajo vtis, da so Tonda izbrali v Arcoreju in ne na deželni ravni, kot bi bilo pravilno. Tondo, ki je doma iz Kar-nije, je zelo vraščen v svojem okolju, drugod po deželi pa ni tako poznan kot aktualni predsednik. Riccardo Illy pozorno spremlja nastajanje nove Demokratske stranke kroma ZDRAVSTVO Dežela ukinila tiket TRST - Deželna uprava je ukinila dodatni tiket 10 evrov za sprejem v bolnišnice in za specialistične zdravstvene preglede, ki ga je Prodijeva vlada uvedla v začetku tega leta, parlament pa ga je pred kratkem ukinil. Računsko sodišče je bilo mnenja, da je dodatna pristojbina obvezna za vse italijanske dežele, vlada FJK pa je takšno tolmačenje postavila pod vprašaj in na koncu prevladala. Deželni odbor je včeraj na predlog odbornika za zdravstvo Ezia Belt-rameja torej ukinila tiket, ki je bil obvezen za vse storitve nad 36 evrov. Odlok velja od 20. maj a, tako da bodo pris toj na te le sa vr ni la ob ča nom 10 evrov, ki so jih bili primorani plačati zdravniku ali bolnišnici v tem obdobju. Beltrame je potrdil, da je Dežela takoj po odobritvi državnega finančnega za ko na nas to pi la pro ti uved bi te takse, postopek za njeno ukinitev je bil si cer dolg in zap le ten, na kon cu pa ven dar le us pe šen. De žel na vla da je na pred log od -bornika Roberta Antonaza tudi odobri la vrs to fi nanč nih ukre pov v ko rist kulturnih prireditev in večjih manifestacij. Posebno pozornost so namenili zlasti filmskim festivalom in pobudam na tem področju. Tržaški krožek Cappella Underground bo tako od Dežele letos dobil 220 tisoč evrov, festival Alpe Adria Cinema (Trst) 310 tisoč evrov, filmska pobuda Anno Uno 100 tisoč evrov ter tržaški festival Ma-remetraggio 50 tisoč evrov. Deželna vlada je nadalje financirala izvedbo tržaškega festivala filmov iz Latinske Amerike (105 tisoč evrov), Občina Gorica pa bo za svoje filmske prireditve dobila prispevek v višini 105 tisoč evrov. Videmsko združenje Cen tro espres si o ni ci ne ma to gra fi che bo od FJK dobilo v tekočem letu 490 tisoč evrov, prireditelji festivala nemega filma Iz Humina pa 390 tisoč ev-rov. V sklopu podpor, ki jih deželna uprava nudi za promocijo filma in filmske kulture, je vlada FJK včeraj tudi formalno priznala nekatere pobude kot eminentne deželne pobude, ki so vredne posebne pozornosti. Na Tržaškem so mednje uvrstili Festival latinsko ameriškega filma, ki ga vsako leto prirejajo v gledališču Miela, v Gorici festival nagrade Sergio Amidei, v videmski pokrajini pa že omenjeni hu-minski festival nemega filma, ki je znan po vsem svetu. LJUBLJANA - Obisk avstrijskega podkanclerja Moltererja Za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov brez veta LJUBLJANA - Sedanja avstrijska vlada bo storila vse, da bo prišlo do rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, je včeraj v Ljubljani zagotovil avstrijski podkancler in finančni minister Wilhelm Molterer. Na novinarski konferenci s slovenskim finančnim ministrom Andrejem Bajukom je še poudaril, da gredo sedanja prizadevanja v dosego čim širšega konsenza. Hkrati je opozoril, da ne bodo dopustili veta kake posamezne ustanove ali organi-zacije.V odzivu na četrtkovo izjavo deželnega glavarja avstrijske Koroške Joerga Haiderja, da bo rešitev dvojezičnih topografskih napisov dosežena tudi brez koroških Slovencev, je Molterer dejal, da gredo prizadevanja v smeri, da bi dosegli čim širši konsenz, »vendar ne bomo dopustili, da bi vse propadlo zaradi kake posamezne ustanove ali organizacije«. »Na vseh ravneh, z vsemi skupinami, silami in političnimi silami si trenutno prizadevamo, da bi dosegli rešitev,« je še zatrdil. »Gre za skupno življenje ljudi. Želimo prispevati, da bi bilo skupno življe- nje večine in manjšine obogatitev in da olajšamo skupno življenje. Veta v tem procesu ne more imeti nihče. Ker to bi potem pomenilo blokado in ta v demokraciji načeloma ni predvidena,« je še poudaril. Glede lani v zadnjem trenutku v avstrijskem parlamentu propadlih pogajanj o ustavnem zakonu o dvojezičnih napisih je Molterer dejal, da so lani poskušali »storiti vse, da bi dosegli dogovor«. Lanski predlog je temeljil na predlogu Karnerjeve komisije o postavitvi 141 dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem, razširitveni klavzuli in obveznem soglasju deželne vlade avstrijske Koroške za postavitev dodatnih dvojezičnih napisov. Vodil jih je prav Molterer kot takratni vodja poslanske skupine koalicijske OeVP. »Pri pozitivnih silah je takrat obstajalo veliko hrepenenje, da bi končno dosegli rezultat. Lahko vam zelo odkrito povem, da j e bila to ena izmed moj ih manj razveseljivih noči kot politika, da po dolgih urah in ko smo bili tik pred rešitvijo žal ni prišlo do rešitve,« je še dejal Mol- terer in ocenil, da je bilo »več političnih kot stvarnih razlogov, da so pogajanja propadla«. Podrobnosti, kakšna bo sedanja rešitev, Molterer včeraj v Ljubljani ni želel razkriti, ker bi bilo to, kot je dejal, kontra-produktivno in bi bolj škodovalo kot koristilo sedanjim pogovorom. Tudi avstrijski kancler, vodja socialdemokratov (SPO-e) Alfred Gusenbauer, med obiskom v Sloveniji pred natanko tednom dni ni želel govoriti o podrobnostih rešitve, je pa izrazil optimizem, da bodo v Avstriji dosegli rešitev glede dvojezičnih krajevnih napisov do poletja. Sicer pa sta se Molterer in Bajuk pogovarjala predvsem o pripravah Slovenije v času predsedovanja Evropski uniji in o odprtih zadevah, ki se bodo reševale na prihodnjem srečanju finančnih ministrov unije v Luksemburgu (ECOFIN). Kot je dejal Bajuk, je dejstvo, da na področju javnih financ obstaja zelo veliko odprtih vprašanj, ki se bodo zelo mogoče reševala tudi v obdobju slovenskega predsedovanja povezavi v prvi polovici leta 2008. (STA) SVET EVROPE - Obisk V pripravi poročilo o manjšinah v Avstriji DUNAJ - Svet Evrope (SE) si v teh dneh ustvarja celovito sliko o stanju človekovih pravic v Avstriji, seveda tudi o položaju manjšin. Komisar SE o človekovih pravicah Thomas Hammarberg je med svojim obiskom ta teden v Avstriji obiskal tudi Center avstrijskih narodnosti (CAN) ter druge pomembne nevladne organizacije na Dunaju, sestal pa se je seveda tudi s predstavniki avstrijske zvezne vlade, s člani parlamentarnega odbora za človekove pravice avstrijskega državnega zbora, zastopniki ustavnega sodišča ter z vsemi tremi državnimi ombudsmani. Predsednik CAN, koroški Slovenec Marjan Pipp, je v zvezi z obiskom komisarja SE poudaril, da si po objavi poročila, ki ga bo Hammarberg s svojimi sodelavci sestavil po obisku v Avstriji še pred koncem leta, pričakuje večji pritisk an avstrijsko politiko in pristojne ustanove tako iz Strasbourga kot tudi iz Bruslja. Konec koncev ni nerešeno le vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel, temveč je treba odpraviti očitne pomanjkljivosti tudi pri uradnem jeziku ter v šolstvu oz. izobraževanju. Pipp je nadalje poudaril, daje obisk komisarja SE za človekove pravice na sedežu Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju dokaz več, da je CAN za Strasbourg »pomembna ustanova«, ko gre za oceno, kako kaže človekovim pravicam v Avstriji. Pri Centru avstrijskih narodnosti (CAN) so ob srečanju s Hammar-bergom poudarili predvsem nerešeno vprašanje dvojezične topografije na južnem Koroškem, komisarja pa so opozorili, da tudi druga področja človekovih pravic in manjšinske zaščite v Avstriji niso urejena v smislu ustave, zakonov in mednarodnih listin, ki jih je Avstrija ratificirala. Predsednik CAN Marijan Pipp je še ugotovil, da je bil komisar Hammarberg s problematiko avstrijskih manjšin, posebej koroških Slovencev, »zelo dobro seznanjen, čeprav je srečanje z njim bilo na samem začetku poizvedovanja«. Ivan Lukan 4 Sobota, 26. maja 2007 GOSPODARSTVO / BANKE - Zadružna banka je včeraj odprla svojo deveto podružnico Slovenska banka od včeraj v središču Milj Simbolični trak na vhodu v poslovalnico je prerezal miljski župan Nesladek MILJE - Ljudje, ki so včeraj pozno popoldne hodili po središčni Ul. Roma v Miljah, so se radovedno ustavljali in opazovali dogajanje na ploščadi pred centrom Millo, kjer je bilo slišati zvenke glasove majhnih pevcev in takte godbe na pihala. Očitno je bilo, da se pripravlja pomemben dogodek, za kakšnega gre, pa je razkril velik napis na sosednji stavbi - Zadružna kraška banka (-ZKB). Šlo je torej za slovesno odprtje nove podružnice te slovenske banke, ki je prišla v Milje, kjer so jo zelo lepo sprejeli. O tem priča udeležba župana Nesladka, pevskega zbora Celodnevne osnovne šole Albina Bubniča, miljske pihalne godbe Amici della musica pod taktirko Erika Žerjala in še vrste drugih predstavnikov oblasti, organizacij, podjetniških krogov, slovenskih in italijanskih strank in prijateljev banke. »Danes je za našo banko res pomemben dan, saj smo končno prebrodili pripravljalno fazo in odpiramo našo deveto podružnico. Z današnjim dnem kronamo zelo pomembno točko našega razvojnega načrta, ki predvideva kritje celotnega območja naše pokrajine, od Milj do devinsko-na-brežinske občine. To je tudi naš teritorij, to so naši ljudje,« je v nagovoru poudaril predsednik banke Sergio Stancich. Po njegovih besedah ZKB kot edina lokalna banka v pokrajini prinaša v okolje kulturo zadružnega bančništva, sicer pa veliko pozornost posveča gospodarskemu razvoju ozemlja, na katerem deluje, kar dokazuje tudi kreditna podpora, ki jo je ban ka zago tovila za gradnjo obrtnih con v Dolini in Zgoniku. » Za nas stran ka ne predstavlja le gole šte -vilke, na bazi katere si moramo obvezno graditi mastne zaslužke, saj nismo delniška družba. Klienta mora prepričati naše delovanje, naša volja po reševanju problemov družin in podjetnikov,« je povedal Stancich, za katerega ima v poslan stvu kraške ban -ke zelo pomembno mesto tudi socialna dejavnost. »Odprtje nove podružnice je za podjetje primerljivo z rojstvom otroka v družini in je še toliko bolj zaželjeno, če do tega pride na območju, ki ga neposredno še ne pokrivamo, kot je primer miljske občine,« je povedal direktor ZKB Claudio Braj-nik, ki je orisal odprtje podružnice s tehničnega in strokovnega vidika. Miljska podružnica, ki jo bo vodil Aleš Roncelli z namestnikom Goranom Krizmancicem in sodelavcema Natascio Doglia in Robertom Lombardom, bo ponujala vse bančne storitve, vključno z zavarovalniškimi, z menjalnico in službo notranjih in mednarodnih plačil. Brajnik se je posebej zahvalil projektantom in podjetjem, ki so realizirala ob- Miljski župan Nerio Nesladek in predsednik Zadružne kraške banke Sergio Stancich pri rezanju simboličnega traku kroma jekt tako z gradbenega kot inštalacijskega in tehnološkega vidika, in seveda tudi uslužbencem banke, ki so se pri tem projektu posebej angažirali (Valter Sossi, Stefano Per-si, Sergio Carli, Alessandro Podobnik, Igor Luxa, Stefan Tomsic in Sabina Citter). Tajnica direkcije banke Sabina Citter, ki je slovesnost povezovala, je nato za mikrofon povabila goste, prvega seveda mi-ljskega župana Neria Nesladka. »Tako kot rojstvo otroka v družini, je tudi odprtje nove podružnice velik izraz zaupanja v prihodnost in razvoj,« je dejal župan in se banki zahvalil, da se je odločila za odprtje poslovalnice v Miljah. »Tudi to je dokaz vitalnosti in dinamike slovenske skupnosti, dodana vrednost te banke pa je njena deklarirana bližina domačemu okolju in ljudem v smislu načela subsidiarnosti,« je dodal Nesladek. V imenu deželnega združenja zadružnih bank je zbrane pozdravil in kraški banki čestital njegov dolgoletni predsednik Italo Del Negro, ki je poudaril, da je zadružna banka »drugačna banka, ki se od ostalih ločuje po starodavnih vrednotah, ki jih je znala povezati z modernostjo«. Podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina je izrazil veliko zadovoljstvo za prihod ZKB v Milje, in to iz treh razlogov: ker gre za zadružno banko, ki deluje v interesu ljudi, ker se je odločila ravno za Milje in ker je slovenska banka, s kulturo, ki je del našega zgodovinsko multietničnega območja. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je uradni del dogodka sklenil s pozdravom v imenu ustanove, ki jo vodi in v kateri imajo slovenski gospodarstveniki pomembno vlogo. Odprtje dveh bank v enem samem tednu v Miljah in še ene podružnice zadružne banke pri Sv. Jakobu v Trstu je dokaz, da je v tej pokrajini veliko denarja, primanjkuje pa podjetnikov, je menil Paoletti in dodal, da je prav skrb za razvoj podjetništva njegova misija, pri čemer morajo pomagati tudi banke z naložbami in reševanjem problemov podjetij. Preden je župan Nesladek s predsednikom Stancichem prerezal simbolični trak na vhodu v novo, lepo in moderno urejeno poslovalnico, ki jo je blagoslovil dolinski župnik Maks Suard, so se spet oglasili nežni glasovi zborčka COS Albina Bubniča pod vodstvom učiteljice Nede Sancin in ob glasbeni spremljavi Beatrice Zonta. Nato pa so se gostje zadržali v pogovoru ob obloženih stojnicah s prigrizkom. Vlasta Bernard SDGZ - Ervin Mezgec pred občnim zborom sekcije za trgovino na drobno Tržaška trgovina ostaja v krizi Za dolgoletnega predsednika sekcije trgovcev tudi v prihodnosti ni pričakovati bistvenega izboljšanja TRST - Pred ponedeljkovim občnim zborom sekcije SDGZ za trgovino na drobno, ki bo v ponedeljek (ob 18.30) v zgoniški obrtni coni, smo se z njenim predsednikom Ervinom Mezge-cem pogovorili o razmerah v tržaškem trgovskem sektorju in o njegovem upanju, da bi se z novim odborom in torej z novimi ljudmi lotili čimbolj učinkovitih projektov v korist naših trgovcev. Kakšen je trenuten položaj v trgovskem sektorju v Trstu? Je morda opaziti kak pozitiven signal? Ne, žal je tržaški trgovski sektor še vedno v krizi, stagniral pa bo tudi v prihodnje. Tej krizi ni videti konca, še huje pa je, da nimamo pravega recepta, s katerim bi lahko omilili posledice konstantne krize. Taki situaciji botruje več faktorjev, med katerimi velja izpostaviti predvsem splošno znano dejstvo, da ima Trst preveč trgovin, ki ne ustrezajo realnemu povpraševanju. Izpostavil bi tudi dejstvo, da se vse več ljudi seli na obrobje mesta, kar pomeni, da osrednje mestne Ervin Mezgec kroma ulice samevajo. Pomemben segment krize pa predstavlja tudi današnji stil življenja, ki nam med tednom skoraj ne pušča časa za "shopping" Pozabiti ne smemo tudi udarca, ki ga je kupcem zadal prehod na evro. Od takrat je življenje dražje tako za potrošnike kot za trgovce, ki se za nameček morajo prilagajati velikim trgovskim središčem, ki so vse prej kot obzirni do lokalnih manjših trgovcev. Ali obstajajo kaki čezmejni projekti v trgovskem sektorju? Sodelovanje v komercialnem sek- torju ni tako pogosto. Čezmejno sodelovanje je bolj smiselno v gostinskem sektorju. Sicer so na obzorju nekatere novosti, ki bodo vključile tudi nas trgovce. Priljubljena pobuda Okusi Krasa naj bi namreč v prihodnje v svojo formulo vključila tudi trgovce. Mi bi sodelovali z nekaterimi tipičnimi izdelki naših kmetov, z vinom, oljem in medom, kraški sir pa trgovci žal ne moremo prodajati. Katere akcije ima sekcija v teku in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Povedal bi, da mi že 12 let sodelujemo v odboru Trieste City Club, v katerem sem sam podpredsednik. Večino naših pobud izvajamo v sklopu tega odbora, v katerem je zastopanih pet različnih združenj. Poudaril bi, da je bilo sodelovanje v vsem tem obdobju vedno zelo zgledno in uspešno, v tej optiki pa pripravljamo tudi zanimivo prireditev, ki bo na sporedu konec junija. Sodelovali bomo pri pobudi Golf Challenge, ki bo potekala na Trgu Ponterosso. Trgovine, ki bodo pristopile k pobudi, bodo pripravi- le nekakšno celovito izložbo ponudbe na Tržaškem, program pa bo popestrila še brošura v nakladi 20 tisoč izvodov, v kateri bo seznam vseh sodelujočih trgovin. To pa je tudi zadnja pobuda, ki jo pripravlja odbor Trieste City Club. Ali to pomeni, da bo tudi ta odbor prenehal delovati in da se bo ustavilo sodelovanje med člani kluba? Trieste City Club j e v celoti odvisen od Trgovinske zbornice, ki tej organizaciji po novem ne bo več namenjala finančnih sredstev. Formalno naj bi klub obstajal do 30. junija letos, potem pa se bo spustil zastor nad dvanajstletnimi poskusi promoviranja trgovskega sektorja prek zanimivih in simpatičnih pobud. Trgovinska zbornica je dala prednost projektu Morski park, ki bo zahteval velik finančni zalogaj. Ampak jaz se vseeno nadejam, da bomo skupaj z zbornico, s katero - mimogrede - mi kot SDGZ odlično sodelujemo, našli rešitev in lansirali nove projekte. (sč) Evropska centralna banka 25. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 25.5 24.5 ameriški dolar 1,3441 1,3448 japonski jen 163,50 163,20 kitajski yua 10,286 10,2903 ruski rubel 34,812 34,8270 danska krona 7,4518 7,4514 britanski funt 0,6775 0,6767 švedska krona 9,1912 9,1957 norveška krona 8,0945 8,1055 češka krona 28,308 28,252 švicarski frank 1,6499 1,6508 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,83 249,47 poljski zlot 3,8105 3,800 kanadski dolar 1,457 1,4552 avstralski dolar 1,6399 1,6351 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2724 3,2725 slovaška krona 34,025 33,787 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6961 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 83,47 83,62 turška lira 1,7885 1,7915 hrvaška kuna 7,3128 7,3160 Zadružna Kraška banka 25. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36046 1,33252 britanski funt 0,68445 0,66869 švicarski frank 1,67209 1,63136 japonski jen 168,672 158,452 švedska krona 9,42099 8,97041 avstralski dolar 1,67936 1,60851 kanadski dolar 1,48497 1,42844 danska krona 7,59447 7,30833 norveška krona 8,29112 7,91988 madžarski florint 299,364 234,502 češka krona 32,4898 25,4268 slovaška krona hrvaška kuna 38,8551 7,83544 30,4083 6,98678 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 25. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3629 1,3294 britanski funt 0,6861 0,6692 danska krona 7,563 7,377 kanadski dolar 1,4770 1,4406 japonski jen 165,47 161,39 švicarski frank 1,6743 1,6331 norveška krona 8,227 8,024 švedska krona 9,341 9,111 avstralski dolar 1,6641 1,6231 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 25. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,21 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,06 +0,82 ATLANTIA 25,24 -0,47 BANCA ITALEASE 40,7 -0,39 BMPS 5,09 -0,57 BPI 12,05 -0,13 BPM 11,63 -0,22 BPVN 23,12 -0,43 CAPITALIA 7,74 +1,34 ENEL 8,42 -0,61 ENI 26,3 +0,23 FIAT 20,41 -0,97 FINMECCANICA 23,02 +0,83 GENERALI 33,9 +0,41 IFIL 8,11 -0,65 INTESA 5,66 -0,63 LOTTOMATICA 32,1 +0,53 LUXOTTICA 24,88 -0,76 MEDIASET 7,905 -0,49 MEDIOBANCA 17,52 -0,25 MEDIOLANUM 6,325 +4,58 PARMALAT 3,2675 -1,01 PIRELLI 0,883 -0,67 SAIPEM 23,29 +1,30 SNAM 4,58 -0,52 STMICROELEC 14,51 -0,32 TELECOM ITA 2,16 -0,83 TENARIS 17,66 +1,21 TERNA 2,8125 +0,05 UBI BANCA 21,23 -0,61 UNICREDITO 7,005 +1,13 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d. d., Ljubljana / SLOVENIJA Sobota, 26. maja 2007 PROMETNE POVEZAVE - Predsednik Autovie Venete Santuz se je srečal s predsednikom DARS-a Siročičem Hitra cesta Vrtojba-Razdrto bo dokončana v teku leta 2008 Slovensko-italijanski projekt za zmanjšanje prometne gneče na obmejnih avtocestnih odsekih PODNANOS - Hitra cesta, ki teče po Vipavski dolini in povezuje Gorico od mejnega prehoda pri Vrtojbi in Razdrto, bo dokončana v teku leta 2008. To izhaja iz včerajšnjega srečanja med predsednikom družbe Autovie Venete Giorgiom Santuzem in predsednikom Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) Raj-kom Siročičem, ki je potekalo v Podnano-su (vodstvi obeh družb sta se že dogovorili, da bo naslednje srečanje potekalo na meji z Madžarsko). Družba Autovie Venete namreč nadzoruje gradnjo hitre ceste, predvidene na podlagi Osimskih sporazumov, ki jo 25-odstotno finančno krije italijanska država s 47 milijoni evrov na skupnih dvesto. Potek del nadzoruje šestčlanski odbor, ki ga sestavljajo po trije slovenski oz. italijanski tehniki, vodi pa ga izmenično slovenski oz. italijanski predsednik. V teku je namreč gradnja zadnjega in obenem najbolj težavnega odseka, tistega, ki pelje na pobočju Nanosa čez Re-bernice (drugače je večji del hitre ceste že odprt za promet). Začela se je leta 2002, pri čemer je treba premagati 500 metrov višinske razlike, 45 odstotkov ceste pa bo potekalo po predorih in viaduktih. Ko bo hitra cesta končno nared, bodo vozniki porabili veliko manj časa kot doslej, da bodo prišli v Ljubljano. Po besedah predsednika Autovie Venete Santuza bosta italijanski in slovenski avtocestni sistem končno povezana in bosta tako oblikovala cestno omrežje, ki bo ključnega pomena za povezavo med severom in jugom Evrope. Kot so sporočili iz tiskovnega urada družbe Autovie Venete, je bil na včerajšnjem srečanju govor tudi o projektu za povečanje in izboljšanje storitev ter sistemov za urejanje prometa na avtocestnih odsekih na slovensko-italijanski meji. Cilj je zmanjšati prometno gnečo zlasti v tistih obdobjih, ko je promet posebej gost, dalje povečati varnost na cestah in udobje za voznike ter zagotoviti usklajenost obeh sistemov in kontinuiteto storitev na mednarodnih avtocestnih povezavah. Pri projektu, ki bo trajal dve leti, sodelujeta slovensko ministrstvo za prevoze in italijansko ministrstvo za infrastrukture. V prvem letu bodo ugotovili ukrepe na koridorju Pal-manova-Vileš,Gorica in Nova Gorica-Ljubljana ter integrirali delovanje nadzornih centrov v Palmanovi in na Kozini. Celoten strošek bo znašal tri milijone in pol evrov. Približno polovico te vsote bo krila Evropska unija (Evropska komisija je projekt odobrila konec lanskega leta), preostale stroške v višini 1.750.000 evrov pa si bosta v enaki meri razdelili Italija in Slovenija. 5 Gradnja zadnjega odseka avtoceste, ki bo povezovala Gorico z Ljubljano, naglo napreduje BANKA SLOVENIJA - Imenovanje Guvernerja Dušan Mramor včeraj zavrnil kandidaturo LJUBLJANA - Ekonomist in nekdanji finančni minister Dušan Mramor, ki mu je predsednik države Janez Drnovšek ponudil kandidaturo za guvernerja Banke Slovenije, je sporočil, da se za mesto guvernerja ne bo potegoval. Ocenil je, da bi bila odločitev za kandidaturo v tem trenutku neodgovorna do ljubljanske ekonomske fakultete. Finančni minister Andrej Bajuk je, tako kot nekateri vodje poslanskih skupin, odločitev ocenil kot osebno, Drnovšek pa bo še naprej iskal ustreznega kandi-data.»Ponudba mi je v veliko čast, predvsem pa mi predstavlja strokovni izziv,« je v izjavi, v kateri je zavrnil kandidaturo, navedel Mramor. Vendar je ne glede na to in na njegove možnosti za izvolitev v državnem zboru ocenil, da bi bila odločitev za kandidaturo v tem trenutku neodgovorna do fakultete. V uradu predsednika države odločitve niso želeli komentirati, so pa povedali, da bo Drnovšek nadaljeval z iskanjem primernega kandidata. Ko- Dušan Mramor mentar so zavrnili tudi v Banki Slovenije. Bajuk je dejal, da je Mramorjeva odločitev osebna in dodal, da svojega predhodnika spoštuje. Zavrnil je tudi, da bi bila zaradi neizbire guvernerja Banke Slovenije ogrožena finančna stabilnost Slovenije. »banka Slovenije ima trenutno svojega predstavnika in to je vršilec dolžnosti. Ta sedež ni prazen,« je dejal in izrazil pričakovanje, da bosta Drnovšek in parlament čim prej našla reši tev. Glede zahteve treh največjih vladnih strank predsedniku države, da državnemu zboru posreduje mnenje o imenovanju guvernerja centralne banke, pa so v SD in LDS danes ocenili, da je predlog nepopoln in ne izpolnjuje pogojev za obravnavo na seji. LDS napoveduje, da bo v ponedeljek zahtevala, naj poslanci točko umaknejo z dnevnega reda seje. Tanko je sicer povedal, da vprašanje ocenjujejo kot dovolj jasno, o morebitni njegovi dopolnitvi pa še niso razpravljali. Banka Slovenije je brez guvernerja od aprila. DZ ni potrdil dveh Drnovškovih izbir: dotedanjega guvernerja Mitje Gasparija ter prej viceguvernerja, sedaj namestnika guvernerja Andreja Ranta. Drnovšek je kandidaturo ponudil tudi ekonomistu Jožetu Mencingerju, ki jo je sprejel, a ga Drnovšek po posvetovanju s premierom Janezom Janšo na to mesto nato ni predlagal, ter ekonomistoma Velimirju Boletu in Mojmir-ju Mraku, ki stajo zavrnila. (STA) STRANKE - Svet LDS se pripravlja na strankin kongres Kacin do kongresa v.d. predsednika Katarina Kresal napovedala kandidaturo LJUBLJANA - Po tem, ko je predsednik LDS Jelko Kacin na četrtkovi seji sveta stranke odstopil s položaja predsednika, ga je svet LDS imenoval za vršilca dolžnosti. To funkcijo bo opravljal do volilnega kongresa, ki bo 30. junija in na katerem bo ta opozicijska stranka dobila novo vodstvo. Pravnica Katarina Kresal, ki se je predstavila članom sveta, je po seji povedala, da se je odločila kandidirati za položaj predsednice LDS. Z odstopom smo zadostili formalnostim, ki omogočajo pravočasni sklic kongresa stranke, izvolitev novega vodstva in konsolidacijo stranke, je po seji sveta povedal Kacin. »Mislim, daje napočil čas rasti LDS,« je dejal in dodal, da je LDS danes začela postopek zapiranja svoje prve knjige. In da bo se bo od 30. junij a dalje pisala nova knjiga o LDS i n njeni vlogi v slovenskem političnem prostoru, je še dodal. Kresalova je po predstavitvi na seji sveta povedala, daje zelo zadovoljna z odzivi članov sveta. »Glede na to, sem se sedaj odločila, da svojo kandidaturo tudi uradno vložim,« je pojasnila. Za vstop v stranko in s tem v politiko se je Kresalova odločila, ker želi sodelovati pri temu, kam gre Slovenija. »Zato, ker me moti, kako se stvari v Sloveniji urejajo sedaj,« je še povedala. Po njenih besedah vstopa v stranko, v kateri je »moč argumenta vedno prevladala nad argumentom moči. In vstopam v stranko, ki je dala najbolj kompetentne vlade v Slovenijo«, je dodala. Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je ocenil, da so člani sveta Kresalo-vo »sprejeli z velikim olajšanjem«. V javnosti se je sicer v zadnjih dneh kot možnega kandidata za predsednika LDS omenjalo tudi nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki je po seji dejal, da si bo vzel še nekaj dni za razmislek. »Skoraj mislim, da je to dokončni ne,« je dejal Keber. »Danes sem slutil večinsko podporo kandidatki in vsekakor ne bom tisti, ki bi morda bil razlog za nestabilnost stranke,« je še dodal Keber. Kacin je sicer že pred sejo sveta napovedal kadrovske okrepitve stranke. Tako je svet imenoval »trojčka, ki bo vodil odbor za gospodarstvo in podjetništvo«. Na čelu tega odbora bo Matjaž Gantar (KD Group), ob njem pa bosta nekdanji direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek in Boštjan Horvat, je povedal Kacin. Matjaž Gantar je v včerajšnji izjavi za javnost izrazil veselje, da se je pravnica Katarina Kresal odločila stopiti na slovensko politično prizorišče. Meni namreč, da so na tem področju potrebni novi obrazi in nova energija. Obenem je poudaril, da v tem trenutku ne vstopa ali izstopa v noben klub ali stranko in s tem zavrnil govorice, da ima politične načrte z LDS.Gantar osebno tako nima političnih ambicij. Poudarja pa, da je vedno pripravljen deliti podjetniške izkušnje in znanje z vsemi, ki jih to zanima. Ne glede na to, s katerega političnega pola prihajajo. Prav tako je prepričan, daje potrebno slovensko gospodarstvo narediti bistveno bolj dinamično. »Zato sem sem se odzval prošnji ljudi, ki jih poznam in ki si želijo isto. Enako velja tudi za preseganje delitve na naše in vaše,« pojasnjuje Gantar. Gantar ob tem meni, da so špekulacije glede nadaljnjega razvoja dogodkov nesmiselne, »saj še nismo začeli z delom, tako da se bo kompatibilnost posameznikov, tudi moja, pokazala skozi čas«. (STA) Pri Kozini aretirali tri tihotapce s prebežniki KOZINA - Pri naselju Hotična, na območju občine Hrpelje-Kozina, so policisti v noči na torek prijeli tri moške, ki so sodelovali pri tihotapljenju ilegalnih pre-bežnikov. V dveh kombiniranih vozilih so prevažali skupaj 42 državljanov Srbije, Albanije, Turčije in Makedonije, ki za vstop in bivanje v Sloveniji niso imeli ustreznih listin. Ti naj bi za vodenje in prevoz do Italije plačali vsak 2500 do 3000 evrov, so sporočili s koprske policijske uprave.Kozinski policisti so že daljši čas v okolici naselja Hotična opažali odvržena oblačila, ki so jih na tistem mestu očitno puščali ilegalni pre-bežniki, z zbiranjem obvestil pa so koprski kriminalisti prišli do podatka, da neznani storilci vsakodnevno na območju Brkinov ponoči prevažajo ilegalne prebežnike od državne meje s Hrvaško proti Divači oz. državni meji z Italijo. Tako so v noči na torek, ko so na širšem območju Hotične izvajali zasede, v bližini športnega igrišča pri naselju najprej opazili več ilegalnih prebežnikov, čez nekaj časa pa so na kraj pripeljali še osebni avtomobil in nato dve kombinirani vozili, vsi z ljubljanskega registrskega območja. Ilegalne prebežnike so odpeljali s kombiniranima voziloma, voznik osebnega avtomobila pa je vozil pred njima. Ko je ena od policijskih patrulj poskušala vozila ustaviti, so vsi trije vozniki poskušali pobegniti, vendar so jih policisti prijeli. Ugotovili so, da sta prebežnike s kombiniranima voziloma prevažala Ljubljančana, stara 22 oz. 23 let. Leto dni starejši voznik osebnega vozila je bil t.i. predhodnica, ki naj bi ostala dva sproti obveščal o prisotnosti policije. Vse tri so privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je po opravljenem zaslišanju zoper vse tri odredil pripor. Dva od njih sta bila že prej v ovadena za takšno kaznivo dejanje. Policisti so hrvaškim varnostnim organom predali 33 tujcev, devet pa so jih nastanili v Center za tujce v Postojni. (STA) Steklarna Rogaška izdelala kipec za Miss Universe ROGAŠKA SLATINA - Steklarna Rogaška je za svetovni izbor za Miss Universe 2007, ki bo v ponedeljek potekal v mehiški prestolnici, na njem pa se bodo pomerila dekleta iz 77 držav, izdelala kristalni kipec. Ta kipec tako predstavlja uradni logo organizatorja prireditve Miss Universe Organization. Kristalne kipce je Steklarne Rogaška letos izdelala tudi za Miss ZDA, so sporočili iz rogaške steklarne. (STA) 6 Sobota, 26. maja 2007 PRIMORSKA / ŠKOCJAN - Ob svetovnem dnevu parkov Opozorili na problem zaraščanja kraških travnikov Učenci iz Ilirske bistrice sovključeni v projekt Biodiverziteta domačega kraja ŠKOCJAN - V Matavunu, v prečudovitem parku Škocjanske jame, ki že dve desetletji sodi na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine, so obeležili dan biodi-verzitete in evropski dan parkov. Prireditev se je pričela z ogledom cerkve Sv. Kancijana v Škocjanu, nakar so učenci predstavili projekt Biodiverziteta med naravo in kulturo, ki je nastal pod vodstvom mentoric Nade Šircelj in Nežice Celin Dovgan. Učenci bistriške šole pa so pod vodstvom prof. Jožeta Knafelca se predstavili še z gledališko predstavo Bistr'ška Romeo in Julija, nakar pa je v cerkvi sledil koncert italijanskega kitarista Massima Gatta Murgia, trenutno bivajočega v Mehiki. Škocjanske jame pa je v tem času obiskala tudi Unescova delavnica, v kateri so bili predstavniki številnih držav od Slovenije, Italije, Albanije, Hrvaške, Švice, Albanije in celo Koreje s strokovnjaki Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) s predstavnico Marijo Zupančič Vičar. Delavnica je potekala pod okriljem Urada Unesco iz Pariza pod vodstvom go. Kerstin Mainz. Gre že za drugo Unescovo delavnico s študenti iz Pensilvanije v sodelovanju z Bellagio forumom inštitutom za trajnostni razvoj. Udeleženci delavnice so se iz Italije za tri dni preselili v Škocjanske jame, nakar se bodo podali na Hrvaško, na Plitvička jezera. Učenci osmih razredov OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ki so že vrsto let vključeni v projekt Biodiverziteta domačega kraja in so obdelali že različne tematske sklope, »rdeča nit« pa je tematski sklop Suhi kraški travniki, pa so pripravili tudi razstavo fotografij o svojem delu in ugotovitvah. Direktor Parka Škocjanske jame Albin De-bevec pa je podelil priznanja in zahvale za sodelovanje v projektu Šege in navade nekoč in danes na temo rojstvo, ki se je zaključil s prijetno prireditvijo ob 8. marcu. »Področje suhih travnikov se začenja nad našo šolo in zajema JZ pobočja pod Snežnikom. Predstavljajo zelo bogate biotope, ki gostijo veliko število živalskih in rastlinskih vrst. Iz naše krajine počasi, a vztrajni izginjajo. Suhi travniki so najpogostejši na prisojnih pobočjih, kjer geološko podlago gradijo apnenci in dolomiti. Botaniki ocenjujejo, da v različnih združbah iz skupine suhih travnikov, uspeva pri nas med 500 in 600 rastlinskih vrst. Tla so plitva in revna, vendar malopovršinsko pestra, kar zagotavlja pestro rastlinsko sestavo. Če jih kmetje kosijo le enkrat letno, imajo zelnate rastline možnost, da odcvetijo in semenijo. Košnja je pomembna tudi zato, ker preprečuje, da bi ena vrsta ali skupina rastlin prevladala na račun drugih. Rastlinsko bogastvo nudi življenjski prostor mnogim drobnim ži- Albin Debevec izroča zahvale učencem foto olga knez valim. Suhi travniki so zaradi opuščanja košnje in paše v intenzivnem zaraščanju. Opuščene travnate površine hitro zaraščata rdeči in črni bor. K izboljšanju stanja bo lahko prispevala edino naravovarstvena ozaveščenost kmetov in vseh, ki vplivajo na gospodarjenje s temi edinstvenimi biseri naravne in kamnite dediščine,« so poudarili mladi Bistričani. S tem projektom želijo na to tudi opozoriti, tako da že desetletje fotografirajo floro in favno suhih travnikov. Z razstavami in predstavitvami problematike želijo opozoriti širšo javnost o problemu zaraščanja in izginjanja tega edinstvenega ekosistema. Njihove fotografije so razstavili na različnih krajih širom Slovenije, ko se je šola predstavila tudi kot Ekošola. Pred leti so dobili celo vabilo iz Državnega sveta RS in so v avli Državnega zbora pripravili razstavo Rastlinstvo suhih travnikov nad Ilirsko Bistrico. Letošnji skupni projekt nosi naslov Biodiverziteta med naravo in kulturo - Življenje skozi objektiv. Ob mednarodnem dnevu biodiver-zitete so v Parku projekt zaključili s fotografsko razstavo, ki zajema kamnito dediščino in botanično bogastvo suhih kraških travnikov. Opozoriti so želeli tudi na problem zaraščanja. To nedeljo pa bodo prvič proslavili Dan Parka Škocjanske jame, ko prirejajo pester program ob jamskem prazniku ali Be-lajtngi in bo mogoč prost vstop v osvetljeno podzemlje. Olga Knez SOCERB - Jutri popoldne Maša v sveti jami Prvič bodo uporabili naprave za osvetlitev jame z led-diodami SOCERB - Jutri, v nedeljo, 27. maja ob 17. uri bo maša v jami na Socerbu. Somaševala bosta koprski škof Metod Pirih in tržaški škof Ev-gen Ravignani. Ob tej priložnosti bodo tudi prvič uporabili naprave za osvetlitev jame z led-diodami. Sveta jama, edina podzemna cerkev v Sloveniji, tudi verjetno prva jama, katere ime je bilo zapisano v slovenskem jeziku, se nahaja pri razglednem gradu Socerb. Z jamo že 22 let upravlja krajevno društvo. V tem času so obnovili vrata in poti, izvajajo redna nedeljska vodenja, omogočajo obiske ljubiteljev narave po predhodni najavi. Posebno zanimivi so tudi obiski šolskih otrok v okviru naravoslovnih dnevov. Kot soorganizatorji sodelujejo pri pripravi maš, koncertov (nastopali so že Shirley Roden, zbori Obala, Alpes, Gallus), porok in tudi gledaliških predstav. S tem je »svetniko-vo zavetišče«, kot jami tudi pravijo, ponovno zaživelo v kulturno stičišče prebivalcev z obeh strani meje. V soglasju s pristojnimi zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine in ob finančni pomoči Mestne občine Koper, so izpeljali projekt premične razsvetljave jame z led diodami (več na: http://www.cavelighting.com/en/te-chnologies.html), kar omogoča najbolj ekološko, trajno in energetsko ceneno rešitev brez posegov v prostor, kar so potrdili tako predstavniki Prirodoslovnega muzeja iz Ljubljane, predstavnik Gospodarskega interesnega združenja turističnih jam Slovenije, kot tudi številni upravljavci slovenskih jam, med ostalimi tudi tehnični direktor Postojnske jame na lanski demonstraciji. Brezplačen voden ogled jame je možen ob 16. uri in po maši. Prispevki bodo namenjeni obnovi cerkve sv. Socerba v vasi. STRUNJAN - Mednarodni projekt ob sodelovanju SDGZ in KRUT Termalizem v duhu zdravja in medsebojnega spoznavanja STRUNJAN - V sejni dvorani Hotela Svoboda Terme Krka - Strunjan d.o.o je bil včeraj zaključni posvet s predstavitvijo rezultatov mednarodnega projekta v okviru programa Interreg IIIA »Termalizem v duhu ohranjanja zdravja in medsebojnega spoznavanja«. Projekt je predstavil projekt v sodelovanju s partnerji projekta, ki so: KRUT - Krožek za kulturno, športno in podporno udejstvovanje, Občina Piran, Zveza invalidov, Podporno društvo v Roja-nu, SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje, Pokrajinska zveza društev upokojencev Severne Primorske, Pokrajinska zveza društev upokojencev Južno Primorske in Kulturno društvo »Beseda slovenske Istre«. Udeležence je prva pozdravila predsednica krožka KRUT Nevenka Pečar, pozdrav pa so prinesli še direktor Krkinega zdravilišča v Strunjanu Miran Gaspari, podžupan občine Piran Denis Fakin in vi-cekonzul Generalnega konzulata Italije v Kopru Antonio Silvi, ki je pozdravil tudi v imenu Italijanske ambasade iz Ljubljane. Agencijo Adriatic Srl je predstavil teh- nični direktor Edoardo Filipcic, v imenu upravnega odbora Euroservisa paje pozdrav prinesla dr. Martina Malalan. Pozdrav SDGZ je prinesel dr. Davorin Devetak. O možnostih čezmejnega in mednarodnega sodelovanja v pogramskem obdobju 2007-2013 je spregovorila predstavnica oddelka za evropske zadeve in za evropsko integracijo Direkcije za mednarodne odnose in lokalno samoupravo AD FJK dr. Laura Comelli, rezultate projekta »Termalizem v duhu ohranjanja zdravja in medsebojnega spoznavanja« pa je predstavila Pierina Furlan. Nositelj pojekta je »Adriatic srl«, ki deluje pod oznako Adriatic Yachting na področju organizacije in promocije turističnih dejavnosti v Italiji, Hrvaški, Avstriji in predvsem v Sloveniji. Glede na nove družbene trende in na povpraševanje po specifičnih programih je agencija osredotočila svoje delovanje na področje tretje življenjske dobe s posebnim ozirom na ohranjanje zdravja in dobrega počutja ob vzporedni kulturni ponudbi. V tem smislu se je izoblikovala ideja o projektu, usmerjenem v promocijo turizma na čezmejnem območju, z oblikovanjem in pripravo skladnih turističnih paketov, namenjenih predvsem osebam v tretjem življenjskem obdobju. Za večjo pestrost, izdelani turistični paketi vsebujejo dva osnovna tipa turistične ponudbe: termalno in kulturno. Specifični cilj projekta je namreč razvoj in promocija turizma, s poudarkom na zdravju, socializaciji, rekreaciji in kulturi. Projekt se je odvijal v Tržaški in Goriški pokrajini v Furlaniji Julijski krajini in v Goriški in Obalno-kraški regiji v Sloveniji. Izdelani turistični paketi so bili nakazani v glavnih obrisih, prav tako je bilo poudarjeno, da je bila aktivirana dvojezična spletna stran www.adriatic.ts.it, kjer je strnjena vsa ponudba in si je možno ogledati posamezne pakete. Prav tako je bila v sklopu projekta natiskana dvojezična zgibanka, v zaključni fazi projekta pa nazorno in privlačno oblikovana dvojezična brošura. Devetak se je pohvalno izrazil o opravljenem delu in poudaril, da tudi manjši projekti imajo na čezmejnem področju svojo težo. KOMEN KD Brce potuje v Nemčijo KOMEN - Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu se te dni podaja na tridnevno gostovanje v Zvezno republiko Nemčijo, kjer bo danes v Slovenskem domu v Berlinu uprizorila svojo letošnjo uspešnico, glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Sergeja Verča »Veselica«. S to komedijo, za katero je izvirno glasbo napisal Tom Hmeljak, režiral pa Sergej Verč, so gledališč-niki iz Gabrovice pri Komnu nastopili že več kot dvajsetkrat, tudi v našem zamejstvu, udeležili pa so se tako področnega srečanja gledaliških skupin Slovenije v Sežani kot Regionalnega srečanja v Kopru. Koprska predstava jim je prinesla celo dve nagradi za najboljšo stransko žensko (Branka Guštin) in najboljšo stransko moško vlogo (Edo Škrlj), pričakujejo pa, da bodo izbrani tudi za zaključno srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki bo jeseni v Postojni. Obletnica požiga na Črnem kalu KOPER - Združenje protifašistov, borcev in udeležencev nob ter veteranov mestne občine Koper in krajevna skupnost Črni kal vabita na spominsko svečanost, posvečeno tragičnemu dogodku požiga vasi Ga-brovica pri Črnem kalu, dne 28. maja 1944 in devetim nedolžnim umorjenim domačinom. Spominska svečanost sovpada s praznikom Krajevne skupnosti Črni kal. Svečanost bo danes, v soboto, 26. maja 2007 ob 16.00 uri na domačem pokopališču v Gabrovici. V imenu KS Črni kal bo navzoče pozdravil predsednik KS Bogdan Mar-kočič, v imenu ZZB NOV MO Koper bo pozdravil in spregovoril o pomenu spominske svečanosti podpredsednik občinskega združenja borcev NOV MOK Jože Sedmak.Slavnostni govornik bo bivši predsednik Republike Slovenije, g. Milan Kučan. V kulturnem programu bodo sodelovali: moški pevski zbor Lopar, godba na pihala Mužika Sv. Lazar iz Boršta in kulturno društvo »Domovina Osp«. Praznik vrtnic v Valdoltri ANKARAN - Društvo prijateljev vrtnic Slovenije vabi tudi zamejske člane in ostale privržence vrtnic v zamejstvu na praznovanje 10 letnice zbirke rožnih grmov v rožnem vrtu parka Ortopedske bolnišnice Valdoltra v Ankaranu. Proslava bo danes ob 17. uri v dvorani Ortopedske bolnišnice. Na sporedu je svečana seja Društva prijateljev vrtnic Slovenije s predavanjem predsednika Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, dr.Geralda Meylana, predstavitev rožnega vrta v sliki in v besedi s strani snovalca zbirke dr.Vla-dimirja Vremca, sprehod med vrtnicami, glasbeni intermezzo gojencev Glasbene šole v Kopru. Po proslavi bo družabno srečanje med vrtnicami. Dobrodelni koncert koprskega Karitasa KOPER - Istrska območna Karitas in Župnijska Karitas Bertoki vabita danes, v soboto, 26. maja 2007 ob 20. uri na dobrodelni koncert v Zadružni dom v Bertoke. Nastopil bo Portoroški zbor pod vodstvom Oskarja Trebca. Vstopnine ne bo, prostovoljni prispevki bodo namenjeni Hiši karitas v Bertokih. V Bertokih, Markova cesta 38, ima Karitas v dolgoročnem najemu zgradbo, ki je v lasti župnije Bertoki. Del hiše je že obnovljen in je bil sredi marca letos predan namenu. V njem se izvaja pomoč brezdomcem in pomoč zasvojenim in njihovim svojcem ter programi Istrske območne karitas. Zaradi velike prostorske stiske je Karitas že pristopila k urejanju drugega dela hiše. Del sredstev za obnovo je za to letos odobrila tudi Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij. Veliko je v obnovo vloženega tudi prostovoljnega dela, pri zbiranju sredstev so sodelavcem Karitas na pomoč priskočile tudi nekatere pevske skupine, ki bodo izvedle niz dobrodelnih koncertov, prvi med njimi je že v soboto 26.5. Pohod po Pliskini poti ob tednu gozdov PLISKOVICA- Razvojno društvo Pli-ska iz Pliskovice se je priključilo akciji Dan odprtih poti in sicer s pohodom in predstavitvijo Pliskine poti. Z letošnjim dnevom odprtih poti začenjajo s tradicionalno akcijo Turistične zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in drugih zainteresiranih, ki bo potekala vsako leto, na zadnjo soboto v maju v okviru Tedna gozdov. Pohodništvo je vse bolj in bolj razvijajoča se oblika turizma, kakovostnega spoznavanja okolja in narave. V naši državi imamo mnogo označenih tematskih, učnih ter drugih poti. Zato Pliskovljani vabijo vse ljubitelje po-hodništva, da se udeležite danes ob 9. uri vodenega pohoda po učni Pliski-ni poti. Na pot se bodo podali iz pod latnika evropskega prijateljstva v Pli-skovici. (OK) IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Slovesno odprli tridnevni občinski praznik Ob prisotnosti krajevnih upraviteljev, gostov in predstavnikov sil javnega reda so sinoči v Kraški hiši v Repnu slovesno odprli že tradicionalni občinski praznik, ki poteka vsako leto ob Binkoš-tih. Spored je popestrilo petje domačega Moškega pevskega zbora Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin, povezovala pa ga je občinska odbornica Nives Guštin. O tem, da je praznik res občuten tudi v širši okolici, nam je sinoči pričalo dejstvo, da sta se slovesne otvoritve udeležila tudi župana bližnjih občin Mirko Sardoč iz Zgonika ter Davorin Terčon iz Sežane, s svojo prisotnostjo pa je prireditelje počastila tudi predsednica Pokrajine Trst, Maria Teresa Bassa Poropat. Prisotna je bila tudi delegacija iz pobratene občine Logatec. Guštinova je v svojem nagovoru poudarila dejstvo, da se v Občini Repen-tabor med občani uspešno širi občinsko glasilo, ki so ga začeli izdajati pred kratkim. Listje seveda namenjen predvsem delovanju društev in organizacij. Odbornica je nato prisotne spomnila na nedavno pobratenje Repentabra z dvojezično občino Bilčovs-Ludmannsdorf v Podju-ni na avstijskem Koroškem. Slovesnosti ob pobratenju sta bili res nepozabni, je zaključila Nives Guštin. Sledili so pozdravni nagovori župana Aleksija Križ-mana ter drugih uradnih predstavnikov. Predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je spomnila, daje bogastvo pokrajine ne le v mestu, ampak tudi in predvsem v okoliških občinah, ki na svojem ozemlju hranijo in gojijo bogato in žlahtno ljudsko dediščino. Zato je Pokrajina tudi sklenila, da sprejme pod svoje pokroviteljstvo to in druge po dob ne po bu de. Sinočnji večer je kulturno obogatilo odprtje razstave kamnarskih izdelkov mladega umetnika, 17-letnega Leona Mahniča iz sosednjih Vogelj. Mladi kamnosek je seveda odraščal v okolju, ki je že tradicionalno zaznamovano s kraškim kamnom in kamnoseštvom, svoje zanimanje je izpopolnjeval najprej v kamnoseških krožkih in delavnicah na Krasu, trenutno pa se na srednji šoli za gradbeništvo v Ljubljani izobražuje za kamnoseškega mojstra. Mladega umetnika je predstavila likovna kritičarka Jasna Merku. (ps) Občina Repentabor je pred par leti uspešno obnovila tradicijo občinskega praznika, ki so ga od nekdaj prirejali v času Binkošti kroma 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / APrimorski ~ dnevnik Utajili veliko denarja Finančni stražniki so med kontrolo neke družbe, ki posluje na področju mednarodnih prevozov, odkrili utajo prihodkov v znesku 700 tisoč evrov. Odkritje je omogočila informatska monitoraža bančnih in poštnih tekočih računov. Doslej je finančna straža odkrila preko dva milijona evrov neprijavljenih dohodkov ter deset popolnih ali delnih davčnih utaje-valcev. Poleg tega so opravili na stotine kontrol računov in davčnih potrdil, v poletnih mesecih bodo kontrole še poostrili. Jutri v Boljuncu koncert godbe od Korošcev Rotary club iz Milj, v sodelovanju z območjem 1.3 občin Milje in Dolina ter pokrajino Trst, organizira v nedeljo, 27. maja ob 11. uri v gledališču »France Prešeren« v Bol-juncu koncert pihalnega orkestra »Filarmonica di Santa Barbara«. Koncert se uokvirja v projekt pobud v korist ostarelih, ki je bil predstavljen na tiskovni konferenci dne 24.5.2007 v hotelu Lido v Miljah. Posegu predsednika Rotary cluba iz Milj Maura Stenerja, ki je podčrtal pomen pobude, ki se uokvirja v omrežje sodelovanja med različnimi stvarnostmi prisotnih na teritoriju - k pobudi so pristopili tudi Rdeči križ in Dom za ostarele iz Milj - so sledili pozdravi odbornice pokrajine Trst Marine Guglielmi, odbornice občine Milje Cristine Tul in podžupana občine Dolina Mauri-zia Sigonija. Na koncert so seveda vabljeni vsi občani in je predviden tudi posebni avtobus, ki bo odpotoval iz Milj ob 10. uri in bo zainteresirane, ki se ne morejo poslužiti osebnega prevoznega sredstva, pripeljal v Boljunec. Popravek V članku o natečaju knjižnice Pier Antonio Quarantotti Gambini, ki je bil objavljen v predvčerajšnji številki, je prišlo do neljube napake, saj smo napisali, da je v kategoriji starejših osnovnošolcev zasedla prvo mesto Lara Giacomello. V resnici je prvo mesto zasedla Linda Cappellini iz četrtega razreda Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare. Naslov njenega spisa pa je pravilen, in sicer Mica facile parlare di Trieste (Ni ravno lahko govoriti o Trstu). Lindi in bralcem se za napako opravičujemo. UL. GIULIA - Pri belem dnevu v trgovini s proizvodi za domače živali Mlad ropar najprej prišel na ogled, se vrnil, zagrabil denar in odnesel okrog 400 evrov Kljub nekakšni »ofenzivi« roparjev in tatov v zadnjem času je naše mesto po tovrstnih zločinih še vedno pod državnim povprečjem kroma V trgovini s proizvodi za živali »L'isola dei tesori« v Ul. Gi-ulia 20 so ga opazili že popoldne, gotovo je prišel na ogled. Kasneje se je vrnil. Tudi tokrat ni zbudil pozornosti, s polic je vzel tri manjše konfekcije, dve škatlici in pločevinko, ter stopil k blagajni. Ko je uslužbenka odprla blagajno, pa jo je odrinil, bliskovito stegnil roko, zagrabil denar, stekel iz trgovine in izginil za vogalom. Kot naj bi povedali uslužbenki, je imel na obrazu piercing, v bližini pa niso videli nobenega pajdaša. Trgovina »L'isola dei tesori« je last neke italijanske družbe, v Trstu jih ima pet, po vsej Italiji pa okrog 50. Občutek, da je v teku nekakšna »ofenziva« roparjev in tatov, je včerajšnji rop še bolj podkrepil: prišteti ga je treba trem, do katerih je prišlo v sredo, v lekarni v Ul. Costalunga, trgovini s kozmetičnimi proizvodi CAD v Ul. Baiamonti ter v trafiki v Ul. Madonnina. Lastnica tafike pa je dogodek prijavila šele dan kasneje, morda iz bojazni, potem ko ji je ropar zagrozil, naj ne obvesti policije. V četrtek so neznanci vlomili tudi v lekarno na Al-turi, plen je znašal okrog 200 evrov, da ne omenimo zadnjih tatvin v Sesljanu in na Opčinah. Gledano na gole številke pa ne bi mogli govoriti o nekakšni »ofenzivi« roparjev in tatov, naše mesto je še vedno pod državnim poprečjem. Tistih, ki so imeli nezaželene goste v hiši ali so se jim s pištolo v roki ali nožem predstavili na delovnem mestu, podatek verjetno ne bo pomiril ali posebno potolažil, še zlasti, če so utrpeli precejšnjo škodo. Na policiji tudi pravijo, da v Trstu sedanji primeri zgledajo nevsakdanji, ker tega nismo vajeni, v dru- gih mestih po Italiji pa je podobno dogajanje na dnevnem redu: ponekod na jugu brez železnih rešetk niso varni niti do četrtega, petega nadstropja. Kot je včeraj spomnil načelnik letečega oddelka kvesture Mario Bo, pa ljudje večkrat tudi kmalu pozabijo, da so nekatere od zlikovcev kmalu prijeli in zaprli. Po mnenju Maria Boja se za rope pri belem dnevu, brez kakšne posebne priprave, v glavnem odločajo zasvojenci, ki si morajo nujno priskrbeti denar za nakup mamila. Zaenkrat pa ni mogoče trditi, da so zasvojenci res krivi tudi za zadnje rope. Za tatvinami pa se skriva drugačna vrsta ljudi, je menil načelnik Mario Bo, previdni so in spretni, skrbno pazijo, da jih kdo sploh ne opazi, kaj šele ujamee: čim se prižge luč v stanovanju, pobegnejo. Pri vlamljanju se poslužujejo enostavne, a preizkušene in učinkovite tehnike, na oknu ali vratih naredijo majhno luknjo in skoznjo z žico ali tankim železom obrnejo kljuko z notranje strani. Na »delo« gredo sredi noči, ko ljudje še trdno spijo. Maria Boja smo tudi vprašali, kako je s tistimi, ki so zapor zapustili pred nekaj meseci, po pomilostitvi. Odgovor ni bil spodbuden, lep del jih je spet v preiskavi, kar pomeni, da so krenili po starih poteh. Na vprašanje o razlogih (pomanjkanje perspektiv, pomanjkanje zaposlitve, težave pri ponovnem vključevanju v družbo itd.) pa je Bo odvrnil, da so to socialni problemi, o katerih ni podkovan. Dal je razumeti, da so za taka vprašanja pristojni drugi izvedenci, kar je povsem razumljivo, saj ima že svojega dela nad glavo. 8 Nedelja, 27. maja 2007 TRST / NABREŽINA - Zadnji poziv levosredinske koalicije Enotno z Veronesejem Ret: Uprava si zaslužii zaupanje - Apela SSk in SKP V devinsko-nabrežinski občini se je opolnoči končala kampanja za nedeljske in ponedeljkove občinske volitve. Danes bo tradicionalni dan razmisleka in molka, jutri in pojutrišnjem pa bodo imeli besedo vo-lilke in volilci. Leva sredina županskega kandidata Massima Veroneseja je volilno kampanjo zaključila sinoči z družabnostjo na igrišču Sokola v Nabrežini. Igrišče je v četrtek zvečer gostovalo koncert "Pesem za Devin-Na-brežino" na katerem so imeli glavno besedo mladi. Veronese in somišljeniki so prepričani, da Devin-Nabrežina nujno rabi uprav-no-politični zasuk, delo župana Giorgia Reta in njegove uprave pa ocenjujejo zelo negativno. Pet let po razkolu, ki je omogočil zmago Retu in desni sredini, se je Unija ze-dinila ob županskem kandidatu in njegovem programu, ki temelji na uveljavitvi sožitja in na uravnovešenemu razvoju celotnega devinsko-nabrežinskega ozemlja. »Obstajajo vsi pogoji za zmago in mi smo optimisti,« je sinoči v Nabrežini dejal Vero ne se. Optimizem je prevladoval tudi na sklepnih prireditvah župana Reta in njegovega zavezništva. Ret poziva občane, naj presodijo delo občinske uprave in njene uspehe, ki jih je bilo kar precej. Nacionalno zavezništvo pa v zadnjem predvolilnem sporočilu očita Veroneseju, da se laže, ko pravi, daje Finijeva stranka nastrojena proti slovenski narodnostni skupnosti. Slovenska skupnost vabi vse volivke in volivce, da se v nedeljo in ponedeljek udeležijo občinskih volitev, saj je treba vrniti upravo občine v roke domačih ljudi, ki ne bodo odgovarjali tržaškim strankam in bodo prijazni ter spoštljivi do vseh občanov. Dosedanja uprava ni poskrbela za razvojne izbire, ki bi bile v korist domačim ljudem, saj so v glavnem koristile posameznim zasebnikom brez nobenega splošnega razvoja, piše v izjavi SSk. »Slovenščina in slovenske pravice so iz občinskih uradov dejansko izginile, na hitro odprta telovadnica je dejansko neuporabna in naše vasi niso videle nobenega javnega posega. Podpora domačim društvom je izostala. Zato moramo obrniti stran in vabimo vse, da podprejo domačega župana Massima Veroneseja ter tri kandidate SSk na listi Skupaj-Insieme, Edvina Forči-ča, Danijela Šuligoja in Sidonjo Radetič.« Adriano Ferfolja, nosilec kandidatne liste SKP za občinski svet ter kandidatka Elena Legiša v volilnem pozivu pravita, da je glas za Veroneseja in za SKP glas za zaščito okolja in za uravnovešen razvoj ob- Massimo Veronese s skupino kandidatov leve sredine na igrišču Sokola v Nabrežini kroma DEVIN-NABREŽINA - Apel za občinske volitve SKGZ: Množično na volišča Podpora Veroneseju in slovenskim kandidatom za občinski svet Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza poziva k množični udeležbi na upravnih volitvah za izvoli tev žu pa na in ob čin ske ga sve ta občine Devin-Nabrežina, ki bodo v nedeljo, 27. maja, ves dan in v ponedeljek, 28. maja, do 15. ure. Na volišča se odpravimo z oseb nim do ku men tom in ob vez no vo lil no iz ka zni co. Kdor je iz ka zni -co iz gu bil lah ko brez plač no za pro -si za duplikat, ki ga izdajo na županstvu tudi na isti dan in z enakim ur ni kom vo li tev. Prihodnje obdobje, ko bodo že z no vim le tom po pol no ma od - pravljene vse mejne zapornice s Slovenijo, bo zelo pomembno za razvoj znova poenotenega območja, ki gre od morja in zaobjema ves Kras. De vin sko-na bre žin ska ob či -na je obe nem pred po memb ni mi raz voj ni mi iz zi vi. Po se bej gre ome ni ti ve lik po -tencial obrtniških dejavnosti in gostinstva, ki skupaj z vrhunskim kmetijstvom predstavlja bodoči sis tem ski go spo dar ski raz voj ob či -ne. K te mu gre še do da ti vpra ša nje in hkrati izziv načrtov v sesljan-skem za li vu ter dru ge tu ris tič no zanimive točke, ki jih gre ovredno- ti v korist celotnega teritorija. Velika so pričakovanja naših ljudi v va seh, ki ni so bi le ved no de lež ne pri ča ko va ne po zor nos ti. Ve li ka je tudi zaskrbljenost številnih družin zaradi cikličnih kriz, ki jih doživlja štivanska papirnica kot zaposlitveno velik industrijski obrat. Tudi po zadnjih izjavah vidnih desničarskih veljakov, ki so odkrito nestrpni do Slovenije in Slovencev, je našega zaupanja vredna še vedno le levosredinska koalicija z županskim kandidatom Massi-mom Veronesejem. Pri vseh navedenih vpraša- njih, načrtih in izzivih morajo biti domačini aktivno soudeleženi. Slo ven ska kul tur no-go spo dar ska zve za za to od loč no po zi va vse vo -liv ce, da se pol noš te vil no ude le ži -jo volitev in ob glasovanju za županskega kandidata Massima Veroneseja oddajo svoj preferenčni glas tudi za slovenske kandidate za občinski svet (možna je le ena preferenca,) ki so se že izkazali s svojim de lom tu di v druš tvih, or ga ni -zacijah in ustanovah slovenske manjšine. Slovenska kulturno-gospodarska DEVIN-NABREŽINA - Izvolitev župana in občinskega sveta Volitve jutri in v ponedeljek Volik in volilcev je vsega skupaj 7.620, volišč pa dvanajst - Jutri se lahko voli do 22. ure, v ponedeljek do 15. ure V devinsko-nabrežinski občini bodo volitve jutri do 22. ure ter v ponedeljek do 15. ure. Na volišče je treba priti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima ali je že na si če na z vo lil ni mi ži gi jo mo ra dvigniti na volilnem uradu na županstvu, ki bo odprt sočasno z volišči. Volilk in volilcev je vsega skupaj 7.620 (3.968 žensk in 3.652 moških), volišč pa je dvanajst, isto kot pred petimi leti. Štetje glasov se bo začelo takoj po zaprtju volišč, tako da bodo rezultati znani že v ponedeljek pod večer. Na volišču bo na razpolago samo ena glasovnica. Volilec lahko prekriža le ime in priimek županskega kandidata ali pa stranko ali gibanje. V tem primeru gre glas tudi kandidatu za župana. Če volilec prekriža simbol stranke lahko odda tudi eno preferenco s priimkom izbranega kandidata ali kandidatke za občinski svet. Pisanje številk je prepovedano. Če se porajajo dvomi je najboljše, da volilec pregleda seznam kandidatov na volišču, tako da pravilno napiše priimek kandidata-kandidatke za občinsko skupščino. Za župansko mesto se potegujejo trije kandidati in sicer aktualni župan Giorgio Ret, za- stopnik leve sredine Massimo Veronese in Romano Vlahov, ki ima za seboj stranko Udeur, javno pa se proglaša za desničarja. Reta podpirajo štiri stranke oziroma gibanja in sicer Lista Ret, Severna liga, Nacionalno zavezništvo ter gibanje za Devin-Nabrežiino. Veroneseja podpira vsa levosredinska koalicija in sicer gibanje Skupaj-Insieme, Stranka komunistične prenove in občanska lista, ki se sklicuje na tržaško občansko listo Riccarda Illyja. Devinsko-nabrežin-ski občinski svet šteje šestnajst članov in župana. Slednji bo avtomatično dobil deset občinskih svetnikov, opozicija pa bo štela šest predstavnikov. Volilna kampanja, ki se jej končala sinoči opolnoči, je bila na splošno precej korektna, v smislu, da ni padla na raven osebnih obračunavanj ali žalitev. Ret, Veronese in Vlahov so se med kampanjo enkrat javno soočili in sicer v dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini. Na srečanju so izpostavili svoje programe in predstavili svoje volilne obveze. Med volilno kampanjo se je po pričakovanjih dosti govorilo o Sesljanu, precej pozornosti pa so kandidati in stranke posvetili tudi občinskemu regulacijskemu na čr tu. / TRST Nedelja, 27. maja 2007 9 DSI - Nastop Lojzeta Peterleta v okviru projekta Od Bruslja do skupne Evrope Zaključuje se čas obrambnega slovenstva Evropski poslanec o položaju Slovenije v Evropi, o stanju duha in o manjšini Z vstopom v Evropo se zaključuje čas obrambnega slovenstva in se začenja obdobje evropskega slovenstva, česar pa se še premalo zavedamo. Slovenska različnost, ki je v prete klos ti mo ti la dru ge, da nes ne mo ti nikogar, nasprotno, Slovenci so iskani, Slovenija pa se je od preglasovane province spremenila v državo, ki tudi s pravico do veta soodloča o pol-milijardni skupnosti. To je le nekaj misli, ki jih je evropski poslanec Nove Slovenije in Evropske ljudske stranke Lojze Peterle izrekel na pred-sinočnjem večeru v Peterlinovi dvorani v Trstu v okviru evropskega projekta Od Bruslja do skupne Evrope vseh občanov in občank. Resnici na ljubo so se morali udeleženci večera oborožiti z veliko mero potrpežljivosti, saj je ugledni gost pri šel v Pe ter li no vo dvo ra no s približno enourno zamudo zaradi predhodnega zadržanja v Gorici, kjer se je ude le žil sve ča nos ti v spo min na Lojzeta Bratuža na prefekturi. Po Peterletovem opravičilu pa je večer stekel v obliki pogovora, ki ga je vodil predsednik DSI Sergij Pahor in ki se je dotaknil številnih tematik, vezanih na položaj in vlogo Slovenije v Evropi, na Evropo samo, na Slovence zunaj Slovenije in na stanje duha v slovenski državi. Kot predstavnik majhne države v evropski skupnosti Lojze Peterle nima manjvrednostnih kompleksov. Majhnost ni nobena hiba, je opozoril evroposlanec, pravzaprav je lahko prednost, saj je v majhnih državah gospodarstvo bolj gibčno, med evropskimi državami pa se Slovenija razvija hitreje kot drugi in je npr. prekosila Portugalsko in Grčijo. Slovenska država se je suverenosti odpovedala le v tolikšni meri, kot so se ostale članice Evropske unije, gre namreč za to, da se določene stvari delajo skupaj. Slovenci so danes tudi iskani, Janez Potočnik (evropski komisar za znanost, op.p.) je npr. eden najbolj iskanih članov Evropske komisije, sam Peterle pa je pred časom prejel pismo štirih strank iz Furlanije Julijske krajine s prošnjo, naj kot najbližji ev-rop ski po sla nec za sto pa tu di to ob -močje. Slovenija ima v Evropi tudi pravico do veta, vendar se po Peterletovem prepričanju s tem ne bo na veliko igralo, saj bo EU šla na pot večjega odločanja s kvalificirano večino. Vedno glede Evrope je gost menil, da Lojze Peterle se je na večeru v Peterlinovi dvorani pogovarjal s Sergijem Pahorjem kroma možnost t.i. dvojne hitrosti obstaja, vendar bi bila to škoda, kot bi bila škoda, da bi drugi državni parlamenti ne ratificirali evropske ustave. Kljub laskavim ocenam in občudovanju Slovenije pa ni vse rožnato: pri Slovencih je prisoten nek osnovni pe si mi zem, za ka te re ga je Pe ter le dejal, da se moramo zares vprašati, kaj je z nami, pri čemer se je zaustavil zlasti pri vprašanju demografskega nazadovanja Slovencev, vprašanja, ki ga je tre ba re ši ti ide o loš kih spon. Manjka neko generalno občutje, ki bi bilo naklonjeno življenju, je prepričan Peterle, zato je treba izrazito delati za drugačno stanje duha, drugače pa se v zadnjem času vidi veliko več zavesti, da ljudje ta problem doživljajo kot narodno vprašanje. Zadrtost v slo- venskih medijih, v politiki in med ljudmi pa je za Peterleta posledica časov, ko sta bila dovoljena le ena resnica oz. eno stališče, vendar počasi prihaja nova generacija, ki s tem ni ob re me nje na. Glede odnosov med Slovenijo in njenimi manjšinami slovenskega ev-roposlanca skrbi, da ni zavesti o novih možnosti na tem področju, pa tudi novih groženj, pri čemer j e omenil kupovanje zemljišč na slovenskem Štajerskem s strani avstrijskih kupcev, medtem ko Slovenci na avstrijski strani ne kupujejo. Na tržaškem večeru so ga tudi opozorili, da se na slo-vensko-italijanski meji dogaja nekaj podobnega, čeprav Peterle ne verjame, da bo zaradi tega začela prevladovati italijanščina. Ključne sloven- ske institucije bi se morale zmeniti, kaj storiti, zato je po Peterletovem prepričanju zedinjena Slovenija, seveda v modernem smislu, še vedno vodilo. Manjšina naj znova krepi lastnega duha in ohranja voljo »biti po slovensko«, v zaledju pa naj si pridobi čimveč podpornikov in zagovornikov. Lojze Peterle se je predsinočnjim se-zna nil tu di z mo re bit no proš njo stranke Nacionalnega zavezništva za sprejem v Evropsko ljudsko stranko: kolikor ve, AN za to še ni zaprosila, tri slovenske stranke, ki so vključene v ELS (SDS, SLS in NSi) pa na to ne bodo nepozorne. AN, je dejal Peterle, bo morala tudi na manjšinskem področju jasno predstaviti svoja stališ ča. Ivan Žerjal Zmagovalec natečaja je Trio Mondrian Sinoči je žirija 10. mednarodnega glasbenega tekmovanja Trio di Trieste po krajši razpravi razglasila in posredovala javnosti odločitev o treh prvih nagradah. Prvo nagrado je žirija podelila Triu Mondrian iz Izraela. Nagrada obsega vsoto 20 tisoč evrov, serijo pomembnih koncertov in izid zgoščenke. Druga nagrada je šla Duu Ohno - Sugimura iz Japonske, ki prejme 10 tisoč evrov, medtem ko je tretja nagrada z zneskom 7 tisoč evrov pripadla francoskemu Triu Vitaud - Dieude-gard - Boutin. Podeljenih je bilo tudi nekaj posebnih nagrad. Tako je Eridan Trio iz Rusije in Beloru-sije prejel nagrado Rotary kluba, poljski Frant Duo pa je prejel nagrado ustanove INCE. Trio Mon-drian jeprejel tudi posebno nagrado Amedeo Baldovino za najboljšo izvedbo Brahmsove skladbe, poleg tega pa še nagrado Young Award, ki jo je podelila žirija gojencev tržaškega konservato-rija G. Tartini. Drevi ob 20.30 bo v dvorani Trip-covich na sporedu koncert nagrajenih skupin, v ponedeljek ob 18. uri pa bo zmagoviti Trio Mon-drian nastopil v palači tržaške pre-fekture. Na sporedu so skladbe Brahmsa in Ravela, izkupiček koncerta (enotna vstopnica stane 15 evrov) pa bo namenjen ženski sekciji tržaškega Rdečega križa. Izkupiček drevišnjega koncerta v Pa-latripcovich pa bo namenjen skladu Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hro-vatin za otroke, žrtve vojne. Natečaj Trio di Trieste je v njegovi deseti izvedbi po splošnih ocenah povsem uspel, potrjena pa je bila tudi izredno visoka kakovost udeležencev, ki so prišli iz 22 držav. Seja izvršnega odbora Kmečke zveze V ponedeljek, 28. maja t.l. ob 12. uri se bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, v ul. Ricreatorio št.2 sestal izvršni odbor Kmečke zveze. Na dnevnem redu so, poleg organizacijskih vprašanj, pobude za ublažitev škode po suši ter posegi organizacije v zvezi z določitvijo nadaljnjih zaščitenih območij (SIC) s strani deželne uprave. Jutri voden ogled Dorflesove razstave Jutri ob 11. uri bo gospa Vanessa de Renzi na razpolago publiki za voden ogled razstave o Gillu Dor-flesu 1935-2007. TUJI DEKLE Zbežali od doma Našla ju je mestna policija Bili sta precej zbegani, kar so agenti mestne policije opazili in se ustavili. Kmalu so ugotovili, da so pametno ravnali, dekleti sta namreč bili v Italiji brez kakršnekoli vednosti staršev, v ponedeljek sta pobegnili od doma. Tujki, E.D. in H.J., stari šestnajst let, sta prisotnost mestne policije pritegnili predsinočnjim okrog 20. ure, na Mi ra mar skem dre vo re du. Zbe ga no sta se ozi ra li na o krog in agen ti so pre ve ri -li njuno istovetnost. Dom v Koelnu sta za pus ti li v po ne de ljek, na pot sta kr e -nili s štopanjem.V varstvo ju je prevzelo osebje sodne policije in glede na to, da je bilo že pozno, so ju odpeljali v hotel v sre diš ču mes ta, kjer sta pre no či li. Zatem je mestna policija preko nemških kolegov in nemškega generalnega konzulata v Italiji stopila v stik z družinama mladoletnic, katerih izginotje so že prijavili nemškim oblastem. Istočasno so tržaški agenti s primerom seznanili tudi državno tožilstvo za mladoletne, ki je odredilo, da dekleti izročijo staršem. ŠOLA - V Kulturnem domu druga prireditev v okviru podelitve Bralne značke Kviz Svetoivančanom Sodelovali so učenci šentjakobskega in svetoivanskega ravnateljstva - Primoža Suhadolčana nadomestil Slavko Pregl Podelitev Bralne značke je včeraj dopoldne v Kulturnem domu v Trstu doživela ponovitev, tokrat pa so bili na vrsti učenci petih razredov osnovnih šol šentjakobskega in svetoivanskega didaktičnega ravnatelj -stva (na sliki KROMA). Program je bil v marsičem enak četrtkovemu, o katerem smo obširno poročali, le da se zaradi bolezni prireditve ni mogel udeležiti častni gost Primož Suha-dolčan. Uspešno ga je nadomestil kar predsednik društva Bralna značka Slovenije Slavko Pregl, kije tudi sam predsedoval žiriji kviza (ostali člani so bili pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni, Valentina Re-pini za SSG ter učiteljici Alenka Dobrila in Erika Kraljič za šentjakobsko oz. svetoivansko ravnateljstvo). Pregl, tudi sam otroški pisatelj, je podal svojo pravljico, temu primerno pa je bil delno prirejen tudi kviz, ki so ga na koncu zmagali učenci svetoivanskega ravnateljstva. 10 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / POKRAJINSKI SVET - Rebalans proračuna Vrsta posegov na šolskih poslopjih Sandy Klun (LD) o pozornosti do slovenskih višjih srednjih šol Tržaški pokrajinski svet je včeraj izglasoval odlok o rebalansu proračuna, ki bo omogočil celo vrsto del na šolskih poslopjih in posegov na pokrajinskih cestah, predvideva pa tudi prispevke na kulturnem področju. Odlok je podprla le-vosredinska večina, desnosredinska opozicija pa je glasovala proti. Pokrajinska uprava bo večino predvidenih del na šolskih poslopjih krila z dolgoročnim posojilom. Med raznimi deli je predvideno izredno vzdrževanje električne naprave v poslopju poklicnega zavoda Jožefa Stefana in oddelka za geometre na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu (predvideni strošek znaša 310 tisoč evrov), zatem ureditev telovadnice in bazena na tehničnem zavodu da Vinci (852 tisoč evrov), preureditev šolskega polsopja v Ul. Can-tu (milijon 550 tisoč evrov), izredno vzdrževanje in ureditev novih učilnic na zavodu Volta (718 tisoč evrov), izredno vzdrževanje električne naprave na zavodu da Vinci (180 tisoč evrov), prilagoditev varnostnim normam poslopja zavoda Carli (146 tisoč evrov), izredno vzdrževanje v zavodih Nordio (23 tisoč evrov), Volta (45 tisoč evrov) in na licej u Petrarca (25 tisoč evrov). Zajetna bo tudi prilagoditev varnostnim normam drugih šolskih poslopij (skupno nekaj manj kot 2 milijona evrov in pol). Odbornik za javna dela Mauro Tommasini je nakazal še vrsto drugih del. V prvi vrsti posege na pokrajinskih cestah, ki jih je omogočil programski sporazum z deželno vlado. Letošnji posegi bodo stali skupno nekaj več kot milijon evrov, v prihodnjem letu pa nadaljnjih 300 tisoč evrov. Odbornik j e med posegi izrecno omenil ponovno asfaltiranje cest in križišča v bližini zgoniške obrtne cone pri Proseku (nedavno asfaltiranje ni bilo dobro opravljeno, zato bo moralo podjetje ceste tega območja nanovo tlakovati, brez dodatnih stroškov za pokrajinsko upravo, ker tako pač predvideva pogodba) in ureditev pokrajinske ceste pri Božjem polju in križišča za Ga-brovec. Med posegi na kulturnem področju gre omeniti povišek prispevka za prireditev Castelteatro festival (20 tisoč evrov) in povišek članarine za gledališče Verdi (2.500 evrov). Pokrajinski svetnik Levih demokratov in predsednik pokrajinske komisije za šolstvo Sandy Klun je pozitivno ocenil najem posojila za poravilo in ureditev šolskih poslopij. Pokrajinska uprava je s tem izkazala naklonjenost šolskim dejavnostim. Klun je tudi ugodno ocenil nedavne obiske pokrajinske komisije za šolska vprašanja na vseh štirih sl-voenskih višjih srednjih šolah. Svetniki večine in opozicije so se tako lahko po-bliže seznanili s stanjem teh šol. Med vsemi je najbolj zaskrbljujoč položaj poslopja poklicnega zavoda Jožefa Stefana in oddelka za geometre pri Sv. Ivanu: za preureditev te stavbe je potreben korenit poseg. Rebalans proračuna predvideva med drugimi tudi prispevek načrtu Pol-licino-Palček, in sicer v višini tisoč evrov. Svetniki so morali izglasovati popravek, ker je bil prispevek prvotno napačno namenjen miljski občini, kar je izzvalo poseg nekaterih svetnikov desnosre-dinske opozicije. Claudio Grizon (For-za Italia) in Massimo Romita (Nacionalno zavezništvo) sta podčrtala, da izvaja načrt devinsko-nabrežinska občina. Svetnica Levih demokratov Mariza Škerk ju je popravila, saj sodelujeta pri načrtu Pollicino-Palček, ob devinsko-na-brežinski tudi zgoniška in repentabrska občina. Na kritike opozicije, češ, da naj bi levosredinska uprava zamudila celo leto preden je izdelala načrt za posege na šolskem področju, je Škerkova odgovorila, da bo ta uprava polagala račune čez štiri leta, to je ob izteku mandata, lahko pa že sedaj poda obračun poprejšnje Scoccimarrove uprave, ki ni - kar se upravljanja šolskih poslopij tiče - prav nič zadovoljiv. Pokrajinski svetnik Levih demokratov in predsednik pokrajinske komisije za šolstvo Sandy Klun. kroma VZHODNI KRAS - Prodajalna ob tračnicah na Opčinah Zoran Sosič: Dve negativni mnenji rajonskega sveta Zgoraj: Zoran Sosič, desno: nevarni vhod v parkirišče čez tračnice openskega tramvaja. kroma POKRAJINA Proslave svetnika Artura Governe Arturo Governa je najmlajši pokrajinski svetnik Nacionalnega zavezništva. Pred tem je bil že rajonski svetnik na zahodnem Krasu in je med vodilnimi v univerzitetni organizaciji in v mladinski organizaciji Finijeve stranke Azione giovani. V pokrajinsko skupščino ni bil izvoljen neposredno: mesto je pridobil, potem ko so pokrajinski svet zapustili Paris Lippi, Alessia Rosolen in Fulvio Sluga. Kljub temu, da je - tudi po stažu - najmlajši svetnik, pa redno posega v razprave. Tako je posegel tudi na četrtkovi slavnostni seji pokrajinskega sveta ob 50-letnici Evropske unije. Kot ostali svetniki desnosredinske opozicije je iznesel marsikatero kritično pripombo na Evropsko unijo, obregnil pa se je tudi ob ne-delovanje pokrajinske uprave. Po njegovem mnenju bi morala le-ta poseči na področju zaščite okolja (izrecno je omenil plinske terminale) in cestnih prevozov, česar pa ni še storila. Zato je ob zaključku v prihodnje zaželel »manj proslav in komemoracij in več konkretnega dela.« Predsednica pokrajinskega odbora Maria Teresa Bassa Poro-pat mu je v zaključnem posegu posredno odgovorila. Svetnika Nacionalnega zavezništva pa gre - ob takem posegu - spomniti vsaj dvoje. Prvič: pred levosredinsko upravo je pokrajino vodil odbor Fa-bia Scoccimarra, ki ni v petih letih storil »nič konkretnega« v zadevah, ki jih je Governa omenil. Drugič: res presenetljivo je, da se predstavnik Nacionalnega zavezništva zgraža nad komemora-cijami in proslavami, ko pa je bil Trst pred tremi leti - ob 50-letnici vrnitve mesta Italiji - celo leto ena sama proslava in komemoracija. Vsedržavna vlada je obletnici namenila čednih 5 milijonov evrov, ki so izgoreli v vsakovrstnih trikolornih slovesnostih in plapo-lajočih zastavicah. O »konkretnem delu«, ki je svetniku Governi tako pri srcu, pa ni bilo ne duha ne sluha. Kajti z državnimi sredstvi prenovljeni spo-menikpri bazovski fojbi služi prav komemoracijam, ki jih svetnik Nacionalnega zavezništva odklanja. Tržaški župan Roberto Dipiazza ga je »izzval« med zadnjo sejo mestne skupščine, pokrajinski svetnik Zoran Sosič mu je včeraj »vrnil« milo za drago. V ponedeljek je občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab vprašal župana, zakaj je bilo izdano gradbeno dovoljenje za prodajalno ob openskem krožišču, ko pa vodi v parkirišče nevaren vhod čez tračnice proge openskega tramvaja. Dipiazza mu je odgovoril, da je gradbeno dovoljenje izdala Illyjeva občinska uprava ter mu »svetoval«, naj vpraša za podrobnosti takratnega predsednika vzhodnokraške-ga rajonskega sveta Zorana Sosiča. Švab mu je že na seji odvrnil, da je rajonski svet dvakrat izrekel negativno mnenje o gradbenem načrtu, včeraj pa se je oglasil tudi Zoran Sosič, sedanji pokrajinski svetnik SSk. Potrdil je, da je vzhodnokraški rajonski svet izdal dve negativni mnenji o načrtu. Ampak: prvo je izdal 7. oktobra 1999, to je za časa Illyje-ve občinske uprave, drugo pa slabi dve leti kasneje, to je 4. septembra 2001. Takrat pa ni več vodila tržaške občine levosredinska uprava, temveč desnosredinski odbor pod vodstvom župana Roberta Dipiazze. Gradbeno dovoljenje za prodajalno ob tračnicah openskega tramvaja je bilo izdano po negativnem mnenju vzhodno-kraškega rajonskega sveta. Izdala ga je Di-piazzova uprava. Tako pričajo dokumenti, na katere je očitno župan... pozabil, je ocenil svetnik Zoran Sosič. POKRAJINSKI SVET - podaljšana konvencija z ustanovo Enpa Godina: Gozdni čuvaji »rešili« galebe, kose in krokarje. Ustanova za zaščito živali Enpa vsaj do konca leta ne bo ostala brez sredstev za pomoč divjim živali. Tržaški pokrajinski odbor je odobril sklep za podaljšanje konvencije z ustanovo do 31. decembra letos. Ob pripravi proračuna za prihodnje leto pa bo uprava preverila postopek za morebitno novo konvencijo. Tako je med včerajšnjo pokrajinsko sejo poudaril podpredsednik odbora in odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Walter Godina. Zadeva je dvignila v mestni javnosti mnogo polemičnega prahu, predvsem v pismih v italijanskem dnevniku. Mnogi bralci so se zgražali, ker naj bi bili pokrajinski gozdni čuvaji, ki bi morali prevzeti delo prostovoljcev ustanove Enpa, »nedosegljivi«, ko bi morali poseči v pomoč divjim živalim. Godina je z močjo zbranih podatkov zavrnil očitke. V dneh od 7. maja do 16. maja so pokrajinski gozdni čuvaji posegli 13-krat. Podpredsednik pokrajine je posege podrobno naštel. 7. maja so nudili pomoč ranjenemu galebu; 8. maja so odstranili poginulo raco in iz kopališča Lanterna odstranili crknjenega galeba; 9. maja so prenesli na zdravljenje na sedež ustanove Enpa ranjenega kosa (v Ul. Galleria) in ranjenega krokarja, istega dne pa so s pokrajinske ceste odstranili poginulo srno. Nadalje: 10. maja so »osvobodili« galeba ter prenesli na sedež Enpa ranjena krokarja in galeba. V dneh od 11. do 13. maja je bilo osebje gozdnih čuvajev zaposleno pri slavnostnih obredih in pri pregledih v sežigalnici, te dni pa niso zabeležili klicev na pomoč. 14. maja so »osvobodili« dva goloba, enega v Ul. Diacono, drugega pri Sv. Jakobu; 15. maja so sodelovali pri »iskanju« veverice v Ljudskem vrtu, dan kasneje pa so »osvobodili« srnico z območja italijanske šole Galileo Galilei. Poleg tega so prejeli gozdni čuvaji pokrajine še 30 klicev za pomoč vrabcem, ki so padli iz gnezd. Svetovali so, naj klicatelji pazijo, da se vrabčkom ne približajo druge živali, kot pač to določajo norme o tovrstnih posegih, ki jih predvideva vsedržavni zavod za divjačino. / KULTURA Sobota, 26. maja 2007 155 GLASBENA MATICA - predsinočnjim v baziliki sv. Silvestra Začetna akademija s parado mladih pianistov V sredo 30. maja drugi koncert z učenci različnih oddelkov Glasbena matica je v četrtek odprla niz letošnjih zaključnih akademij v komornem okviru bazilike sv.Silvestra v Trstu, v kateri se že vrsto let odvijajo nastopi najbolj nadarjenih učencev šole. Akademije predstavljajo nagrado za vse, ki s svojim talentom in vestnim delom lahko postanejo na javni produkciji živ dokaz kvalitetnega delovanja ustanove. Pri selekciji možnih kandidatov je klavirski oddelek izstopal zaradi številčnosti zaslužnih učencev, zato se je zastopstvo oddelka spremenilo v zastopstvo posameznih razredov na otvoritvenem, klavirskem večeru. Kot je pojasnil v svojem uvodnem pozdravu ravnatelj šole Bogdan Kralj, je revija pianistov šole omogočila vsakemu profesorju klavirskega oddelka, da je lahko prispeval k programu akademije z vsaj enim učencem, vključno s profesorji iz špetrskega in goriškega sedeža šole. Prisotnost na akademiji je za vsakega posameznega učenca veliko priznanje; niti roka v mavcu ni morala ustaviti na primer Roka Dolenca, ki je kljub poškodbi uspel zaigrati štiriročno z Jeleno Ilič skladbo, s katero se je prijeten večer pričel. Občinstvo je potem lahko prisluhnilo znanim skladbam za različne stopnje: drobne, sa-njave, čustvene, melanholične, zahtevne, vsaka na svoj način izziv v okviru, ki zahteva od izvajalca velik trud. Za to priliko so svoje učence pripravili Tamara Ražem, Vesna Zuppin, Claudia Sedmach, Mojca Šiš-kovič, Verenka Terčelj, Xenja Brass, Aleksander Rojc, Davide Clodig in Beatrice Zonta. Pri izvedbah je bilo čutiti malo treme, a še večjo in bolj izrazito solidnost suverenih pristopov in nastopov, ki so jasno kazali skrbno vežbo. Nastopajoči so izbrali klasike mladinskega repertoarja iz opusov Schumanna, Debussyja in Chopina, a tudi melanholične sugestije variacij na slovanske ljudske teme. Pisano revijo pianistov so oblikovali Nikolas Merku, Nika Klobas, Sara Tence, Stefania Strain, tankočutna Rebecca Jark, Martina Jazbec, Samantha Gruden, veder Matjaž Zobec, zbrana Marta Čermelj, Claudio Nardin, Alenka Cergol, energičen Matija Dolenc, Jana Zupančič, Tamara Podveršič kot predstavnica goriške Glasbene matice in Davide Tomasetig iz Špetra. Za barviti finale v duhu ognjevitega madžarskega plesa pa sta poskrbeli Petra in Veronika Grassi z izvedbo na klavir štiriročno. Akademije Glasbene matice se bodo nadaljevale v sredo, 30. maja, z drugim koncertom niza, na katerem bodo nastopili učenci iz različnih oddelkov šole. (ROP) Za vsakega učenca je nastop na akademiji veliko priznanje in nagrada za vse, ki s svojim talentom in vestnim delom postanejo živ dokaz kakovostnega delovanja ustanove kroma TRST - tskovna konferenca na sedežu sindikata kovinarjev Fiom Napovedana stavka proti privatizaciji družbe Fincantieri Celodnevna stavka, zbiranje podpisov in demonstracija v Rimu so oblike protesta, s katerimi bo področni sindikat kovinarjev Fiom-Cgil izrazil odločno nasprotovanje privatizaciji grupacije Fincantieri. Vse kaže namreč, daje za njeno kotacijo na borzi vse nared, na trg pa bodo postavili 49% kapitala grupacije. Fiom je zato oklical za 15. junij celodnevno stavko v ladjedelnicah Fincantieri in vseh povezanih dejavnostih, med delavci zbrane podpise pa bodo med demonstracijo pred palačo Chigi posredovali ministrskemu predsedniku Romanu Prodiju. Sicer Fiom bolj kot kotaciji na borzi nasprotuje industrijskemu načrtu, ki ga je Fincantieri predstavil pred kratkim, sta povedala včeraj na tiskovni konferenci pokrajinski predsednik Cgil Franco Belci in predstavnik Rsu Fiom Riccardo Zolia. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi drugi področni sindikalni zastopniki in voditelji, med njimi Renato Kneipp, so predstavili belo knjigo o zgodovini Fincantierija in ostro obsodili industrijski načrt, ki je po mnenju Fiom brez vsake strategije. Toda Fincantieri je edino državno podjetje, ki je uspešno in konkurenčno v svetu, je poudaril Belci. Zato ga ne sme doleteti ista usoda drugih družb, kot so Olivetti, Alitalia ali Telecom. Predsednik italijanskih industrijcev Montezemolo je pohvalil italijanska podjetja za preporod gospodarstva, pravi Belci, toda sploh ni omenil bančnega in finančnega sistema, v katerega je zabredel Telecom in v katerega ne sme končati tudi Fincantieri. Fiom je zato v začetku maja začel zbirati podpise proti privatizaciji Fincantierija. Podpise zbirajo med delavci, uslužbenci in kadri grupacije, pa tudi izven nje, je povedal Zolia. Doslej je ustrezno peticijo na državni ravni podpisalo že 65% ljudi. V Trstu, kjer so člani Fiom v manjšini (ne gre prezreti, da ostala področna sindikata Uilm-Uil in Fim-Cisl podpirata vlado), pa so že presegli 50% odvisnih delavcev. Zolia je v tem smislu še zlasti ožigosal početje vodstva družbe. Njen pooblaščeni upravitelj Giuseppe Bono se od nekdaj zavzema za kotacijo na borzi in je sprva celo predlagal, da bi Fincantieri postavil na borzo kar 75 odstotkov kapitala. Dejstvo, da bo ostalo v državni lasti 51% grupacije problema ne reši, pravi Zolia. Sindikate namreč skrbi še zlasti tveganje, da se bo Rim še dodatno odtujil in tako ošibil industrijski sektor. (A.G.) Sindikat kovinarjev Fiom odločno nasprotuje industrijskemu načrtu, v katerem vidi tudi nevarnost krčenja delovnih mest kroma Včeraj danes Danes, SOBOTA, 26. maja 2007 ZDENKO Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.41 -Dolžina dneva 15.17 - luna vzide ob 15.18 in zatone ob 02.41. Jutri, NEDELJA, 24. maja 2007 JANEZ, BINKOŠTI temperatura zraka 25,4 stopinje C, zračni tlak 1009,6 mb PADA, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,6 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 21. maja, do sobote, 26. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Oriani 2 (tel. 040-764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 040410928). Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re-cep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re-cep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.30,19.15, 21.00, 22.45 »Mio fratello e figlio unico«. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. ARISTON - 19.00, 20.30, 22.15 »Frank Gehry creatore di sogni«. CINECITY - 14.50, 15.15, 15.40, 17.00, 18.00, 18.45, 18.50, 20.30, 21.20, 22.00, 22.15, 0.05 »- I pirati dei caraibi: Ai confini del mon-do«; 14.30, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00, 23.30 »Zodiac; 15.15, 17.25 »Prey-La caccia e aperta«; 14.50, 16.15, 19.10, 22.00, 0.30 »Spider-man 3«. EXCELSIOR - 17.00 »La Vie en Rose«; 20.00, 22.00 »Breach - L'infiltrato«. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Quattro minuti (Vier minuten)«. FELLINI -17.00 »Io l'altro«; 18.30, 20.15 »Notturno bus«; 22.00 »L'ombra del po-tere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La citta proibita«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 16.00 »Mister Bean»; 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ -11.50,15.10,18.30, 21.50 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00, 23.50 »Gasniki zla«; 21.10, 23.40 »Favnov labirint«; 16.20, 15.20, 17.20, 19.20 »Dr-kajva skupaj«. NAZIONALE - Dvorana 1:15.30, 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi«; Dvorana 2: 15.20 »Epic movie«; 16.40, 19.20, 22.10 »Zodiac«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 20.00, 22.15 »Spider-man 3«; Dvorana 4: 15.20, 17.10 »La tela di Carlotta«; 18.40, 20.30, 22.20 »L'uomo dell'anno«. SUPER - prepovedano mladini pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - dvorana 1: 17.30, 20.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 18.45, 22.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; dvorana 3: 17.40, 20.30 »Spider man 3«; dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La cit-ta proibita«; dvorana 5: 18.30, 22.00 »Zodiac«. 12 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / Državni otroški vrtec v Križu vljudno vabi NA SLOVESNO POIMENOVANJE PO JUSTU KOŠUTI VANES, 26. MAJA 2007, Od 10.30 V VRTCU V KRIŽU Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja 45. PRAZNIK ČEŠENJ Danes, 26. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Malibu Jutri, 27. maja: ob 15.00 odprtje kioskov od 17.30 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000 od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet Ponedeljek, 28. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Sonce Prisrčno vabljeni v Mačkolje! Danes se poročita Elena in Davide Naj vaju ljubezen, zdravje in sreča spremljajo skozi vse življenje vama želijo mama, tata, Sara in Roberto M Izleti Ü Čestitke Draga MARTA in LUCIO ob tako lepi in pomembni obletnici vama iskreno čestitamo in voščimo vse najboljše za vajino bodoče skupno življenje. Družini Milič in Buz-zai. Danes praznujeta zlato poroko MARTA in LUCIANO VERSA. Še mnogo srečnih in zdravih let jima želita Norma z družino in Marina s Katjo. Pred 25. leti smo delali k'luno v dulnjem konci. Še Anica in Berto sta do jutra bla pokonci. Blafešta je velika in ohcet ku se šika. So vsi rekli »ku lep par«, ko je učitelj Mar-jopeljal Patriziopred oltar. Ob srebrnem jubileju vama danes kličemo na zdravje. Mariju in Patrizi čestitke za veliko slavje. To so želje »takratne mularije« in vse praprotske kompanije. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ricma-njih. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, daje še ne- OBČINA REPENTABOR OBČINSKI PRAZNIK - BINKOŠTI REPEN Danes, 26. maja 2007 18.00 odprtje kioskov 19.00 v Kraški hiši v Repnu: predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem osnovne šole Alojza Gradnika z Repentabra, glasbena točka »Mali kraški muzikanti« 20.30 - 00.30 PLES z ansamblom »Sonce« Jutri, 27. maja 2007 OBUDITEV PRAZNOVANJA BINKOŠTI 10.30 slovesna sv. maša na Tabru 17.00 odprtje kioskov 20.00 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina 20.30 - 00.00 PLES z ansamblom »Mi« Pokrajina Trst kaj mest za angleški tabor »Jezikaj-te« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libe-ro.it. SPDT prireja v nedeljo, 27. maja 2007, v sodelovanju z Občino Dolina in v okviru pobude »Odprta meja v novem času« že tradicionalni planinski pohod od Doline do So-cerba. Zbirališče bo ob 9. uri, v Dolini pri izviru na Zgurnci. Od tu se bodo podali, v spremstvu vodiča Slavka Slavec, do nekdanjega Turškega stolpa nad Črnim Kalom, od koder je krasen razgled na Istro in morje. Vrnili se bodo na Socerb, kjer bo ob 17. uri v Socerbski jami sv. Maša, kasneje pa kulturni program in družabnost. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Ra-dence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 3488011601. Vabljeni! KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, Bolnice Franja in Bevkove domačije v Zakojci. Podrobnejše informacije in vpisovanja na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija, na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Bo-ljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel - FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 evrov, vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040-362941. PD SLOVENEC obvešča, da je prostih še nekaj mest za izlet, ki bo od 22. do 25. junija v Budimpešto, ob priliki gostovanja MePZ Slovenec-Sla-vec. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-228629 (Sonja). KRO ŽEK KRUT sporoča, da je nekaj prostih mest za Mali Lošinj. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). 0 Prireditve GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 danes, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabuc-co, opera v 4 dejanjih. Informacije GM 040-418605. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN CPZ SV. JERNEJ vabita na slovesen sklep Šmarnic v župnijsko cerkev sv. Jerneja na Opčinah: ob 19.30 bo sv. maša s šmarničnim branjem, sledi tradicionalni KONCERT MARIJINIH PESMI. Koncert oblikujejo MlMPS Vesela pomlad - vodi Mira Fab-jan,spremljava Iris Risegari, MoPS Sv. Jernej - vodi Aleksandra Pertot, CPZ Sv. Jernej - vodi Aleksandra Pertot, orgelska spremljava Vinko Sker-lavaj in MePZHrast iz Doberdoba -vodi Hilarij Lavrenčič.Priložnostno misel bo podala Alenka Hrovatin. Prisrčno vabljeni! OBČINA DOLINA V SODELOVANJU Z MESTNO OBČINO KOPER v okviru pobude »odprta meja v novem času« prireja tradicionalno srečanje na Socerbu v nedeljo, 27. maja. Ob 9. uri zbirališče pri izviru na Zgurn-ci in vodeni pohod do Socerba in okolice s člani SPDT. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami. Ob 18.30 pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, nastop žrnske pevske skupine »Dekleta s Škofiji «-pod vodstvom Marjetke Popovski in »Tamburaškega ansambla KD Prešeren« iz Boljunca pod vodstvom Ervina Žerjala. Udeleženci naj imajo pri sebi veljavno osebno izkaznico ali maloobmejno prepustnico. SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju v sredo, 30. maja, ob 20.30 na vrt Gospodarske zadruge Bazovica na ogled veseloigre v nareč- ju T. Micheluzzi »Kratek stik« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj, prevod, priredba in režija Ingrid Verk; v sredo, 6. junija, na prireditev »Otroci se predstavljajo« ob 19.30 v Bazovski dom na odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Trubar Kajuh in otrok vrtca U. Vrabec, ter ob 20.30 na M'zarju nastop učencev osnovne šole in vrtca, otroške folklorne skupine Stu ledi in ansambla Mladi kraški muzikanti; v petek, 15. junija, ob 20.30 na M'zar-ju zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Prosek. KD TOMAJ, SKD VIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA IN O.Š. DU-TOVLJE-PODDRUŽNICA TOMAJ VABIJO na Kosovelov večer v sredo, 30. maja 20.30 v kulturni dom v Tomaju. Sodelujejo otroci o.š Dutovlje poddružnice Tomaj, članice dramskega oddseka SKD Vigred in ansamble Maldi kraški muzikan-ti. SDDJAKA ŠTOKA- OTROŠKA SKUPI NA vabi na premiero igre L. Suhodolčana »Narobe stvari v mestu Petpedi« (režije Nicole Starc, kostumi Betty Starc, glasba Peter Klobas) v petek, 1. junija, ob 20. uri v kulturnem domu A. Sirka v Križu. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tamburaškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Pela bo Marjet-ka Popovski. Začetek ob 20.30. B Mali oglasi OBRTNA CONA DOLINA V najem dajemo 3 urade po 90 kv.m, tudi skupaj, novi, s klimo, primerni tudi za laboratorij. Tel 0402282643357129924 Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »mizar«. NA KATINARI, v bližini bolnice prodamo malo hišico, primerno za urade ali ambulanto. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228382 ali 3356067594. NUDIM dolgoletno prakso pri oskrbi ostarelih. Tel. na št.: 348-6041138 ali 00386-40328223. OPČINE -malopisarnodajemovna-jem. Informacije vsaki dan na tel. št. 040-772545 od 8. do 10. ure. PEKARNA LEGIŠA iz Sesljana išče slaščičarja. Tel. na št.: 040-299147. PODARIM kopalno emailjirano kad 170x70 primerno za nabiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989. PRODAJAM ČEBELNJAKE D.B. z me-diščem za takojšnje nabiranje. Evro 200,00. Tel. na št. 040-416866. PRODAJAM avto Citroen Saxo Van Diezel,letnik 12/02, prevozenih 115.000 km, edini lastnik,redno servisiran, kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. na št.: 335-387517. PRODAM DIATONIČNA HARMONIKA diatonično harmoniko melodija za 1250 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišca, med Opcinami in Rep-nom, dostop z avtom. Cena 30.000 evrov. Tel. 347-6145807. PRODAM hišo z vrtom v Doberdobu, potrebno popravil. Tel. na št. 335-254896. PRO DAM kompletno spalno sobo, moderno z ogledali, primerno za mlade pare, temno sive barve. Tel. na št. 334-3539564. PRODAM volkswagen polo 1.4 TDI, 80 konjskih moči, sportline, junij 2006, 13.000 km, črno metalizirane barve, tri vrata, full optional. Tel. na št. 347-3452051. RAZNOVRSTNO rabljeno pohištvo prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 040-54390 ali 348-2801144. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855. Id Osmice GOSTILNA NA KRASU išče gospo za pomoč v kuhinji. Tel. na št. 3201922872. AGRITU RI ZEM NA KRA SU išče mesarja vajenca z voljo do dela. Tel. 333-5342832. AGRITU RI ZEM NA KRA SU išče pomočnico za delo v kuhinji in v strežbi. Tel. na št. 333-5342832. DAJEM V NAJEM pisarno na mejnem prehodu Fernetiči. Zainteresirani naj pokličejo na tel št. 040-213341. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IŠČEM DELO kot prodajalka ali šivilja. Tel. 335-252573. IŠČEM DELO kot vrtnar. Tel. na št. 320-9564298. IŠČEM ZAZIDLJIVO zemljišče s pogledom na morje. Tel. na št. 3290217218. IŠČE MO pridno, prijazno dekle za delo v baru. Tel. na št.: 338-8042407. KIOSK na nabrežinskem bregu išče kuharja za poletni čas. Tel. na št.: 335-6943528. MIZAR z obrtniško izkušnjo ter žena, kot hišna pomočnica dobita zaposlitev v Trstu. Poskrbljeno je stanovanje za družino, ostalo po dogovoru. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. DARJO IN JELKA stav Ricmanjih odprla osmico. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Savron. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfo-glia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprla družina Pertot (-Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040299450. Toplo vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040229224. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst / KULTURA Sobota, 26. maja 2007 13 □ Obvestila KRUT vabi vse tiste, ki so zainteresirani za počitnice v zdravilišču v Strunjanu v juniju, juliju in avgustu, da se čimprej prijavijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. NK FC KRAS pod pokroviteljstvom Občine Repentabor vabi na nogometni kamp za dečke in deklice letnikov 1996 - 2000 od ponedeljka 11. junija 2007 do sobote 16. junija 2007 na nogometnem igrišču v Repnu. Prijava in informacije: Maurizio 328/9518440, Roberta 333/2939977. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da otroke prijavite najkasneje do 6. junija 2007. OBČINA REPENTABOR vabinaobčin-ski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški mu-zikanti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja, ob 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru, ob 17. uri odprtje kioskov, 20. uri povorka re-pentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 335-8186940. POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DRUŽIN DUŠEVNO PRIZADETZIH OSEB prireja danes, 25. maja, ob 15. uri na sedežu v ul. Madonnina 15/B predavanje »Družine med psihičnim nelagod-jem in odvisnostjo« (dr. Bernardo Spazapan). Jutri, 26. maja ob 9. uri bo predavanje »Družinske problematike sprejemanja in varstva v posvetovalnicah« (dr. Paolo Bruni in prof. Paolo Cendon). SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v Lampari do danes, 26. maja 2007. Pojasnila: 040220155 ali 340-7235369 (Sara Se-mec). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 45. PRAZNIK ČEŠENJ od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. maja, v Mačko-ljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat; v soboto, 26. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 27. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sonce. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17.00, v nedeljo ob 15.00. Prisrčno vabljeni! SOC. SKRBSTVO OBČIN DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR TER ZAD. LA QUERCIA organizirajo danes, 26. maja 2007, ob 20. uri, predvajanje filma v ital. jeziku »Mi presenti i tuoi?«. Predvajanje se bo odvijalo v veliki dvorani športne strukture v Vižovljah in je namenjeno vsem najstnikom, ki obiskujejo srednje in višje šole, bivajoče v teh občinah. Prost vstop. KD RDEČA ZVEZDA IN ZDRUŽENJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prirejata danes, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirični metodi«. V nedeljo, 27. maja, od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori. Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 340-7719694 (Sara). ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil danes, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 3475292058. Toplo vabljeni! JUS TREBČE organizira v nedeljo, 27. maja 2007, četrti sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA Vas prisrčno vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ric-manjih. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina in Pokrajino Trst organizira v nedeljo, 27. maja 2007, ob 11. uri koncert Pihalnega orkestra »Filar-monica di S. Barbara«, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Ob 12. uri kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: trg Republike v Miljah ob 10.00, Ul. Flavia pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.10, Žavlje ob 10.20 (avtobusna postaja), Domjo ob 10.30 (avtobusna postaja), Boljunec ob 10.45. Povratek je predviden po zaključku družabnosti. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo dokumentarna razstava Branke Sulčič »Sto let Bohinjske proge in njen pomen za Nabrežino« odprta z naslednjim zunikom: nedelja, 27.05 in 3.06 od 10. do 12. ure, sreda 3.05 ter petek 01.06 od 17. do 19. ure. Po dogovoru tel. št. 040-220680. SKD VALENTIN VODNIK IN MAJENCA vabita vaščane in prijatelje na predvajanje televizijske dokumentarne oddaje RAI 3 o letošnji Majenci v nedeljo, 27. maja ob 20.45 v društveni dvorani. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 28. maja 2007, govoril celjski škof Anton Stres. Predstavil bo svoje razmišljanje o Evropi, ki se otepa svoje krščanske preteklosti. Ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. DEŽELNA KMEČKA ZVEZA IN OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI vabita na delavnico o evropski zakonodaji s področja kakovostnih proizvodov in prizvodov z zaščitenim poreklom, ki bo v torek, 29. maja, ob 20. uri na sedežu Zadružne kraške banke. Predaval bo dr. Stane Renčelj. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. maja ob 20.45 redna pevska vaja. DEŽELNA KMEČKA ZVEZA IN OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI vabita na delavnico o okolju prijazni in ekološki proizvodnji, ki bo v sredo, 30. maja, ob 20. uri na sedežu Zadružne Kraške banke. predavala bosta Anka Poženel in Irena Vrhovnik. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČI-NAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s ŠD Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek, 1. junija, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. PD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZA-BREŽCA vabi na 37. praznik vina, ki bo 1., 2. in 3. junija v parku Hriben-ca v Zabrežcu. Spored: petek, 1. junija, ob 20. uri ples z ansambloom Ro-xie, v soboto, 2. junija, ob 19. uri nastop folklorne skupine Stiski biseri iz Požarevca, sledi ples z ansamblom Mega Mix. Nedelja, 3. junija, ob 18.30 koncert pihalnega orkestra Breg in nastop folklorne skupine KUD Srbska Sloga iz Vicenze. Sledi ples z ansamblom Happy day. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi na predstavitev knjige Vladimira Bartola »ROMANTIKA IN PLATONIKA SREDI VOJNE« (tretji del Mladosti pri Sv. Ivanu). Ob prisotnosti pisateljevega sina Bojana bodo o delu govorili založnik Rok Zavrtanik, pisateljica Tjaša Koprivec, pisatelj Dušan Jelinčič in teatrologinja Bogomila Kra-vos,v petek, 1. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na posvet »Vloga italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenske skupnosti v Italiji v bodoči Evroregiji, v procesih evropske integracije in v čezmej-nem sodelovanju« v sklopu Projekta Sapeva, ki bo v Kopru v petek, 1. junija 2007, ob 10.30 na sedežu Skupnosti Italijanov »Santorio Santorio« Koper, Salone nobile - Ul. OF 10. ORGANIZACIJSKI ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva, ki nameravajo ob priliki tega praznika imeti osmico, na informativni sestanek v ponedeljek, 4. junija 2007, ob 20.30, v Bubničev dom, v Repnu. AŠZ SLOGA pripravlja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka 11. do srede 20. junija 2007 in je namenjen deklicam in dečkom letnikov '95 in mlajšim. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. na telefonsko številko 040-635627 do 5. junija 2007. NK FC KRAS pod pokroviteljstvom OBČINE REPENTABOR vabi na NOGOMETNI KAMP za dečke in deklice letnikov 1996 - 2000 od ponedeljka 11. junija 2007 do sobote 16. junija 2007 na nogometnem igrišču v Re-pnu. Prijava in informacije: Maurizi-o 328-9518440, Roberta 333-2939977. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da otroke prijavite najkasneje do 06. junija. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo mnenj dne 6.junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martin-ščica v soboto, 9. junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040299220, Clara 347-1632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do danes, 26. maja 2007. POHITI!!! ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira poletne tabore: »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčinski@libero.it ŠKTD ZVEZA OCIZLA vabi v nedeljo, 10. junija na 7. pohod po tigrovski spominski krožni poti. Začetek ob 9. uri pred komunsko hišo v Ocisli. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040422696. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. Prispevki 75-letniki iz Proseka in Kontovela darujejo 80,00 evrov za KD Prosek -Kon tovel. V spomin na dragega prijatelja Sergija Sancina, darujejo družini Milco-vich in Taučer 50,00 evrov za ljudski dom Zore Perello v Škednju in 50,00 evrov za KD Ivan Gr bec. V is ti na -men darujeta Sava 20,00 evrov in Luciana Zotti 10,00 evrov za KD Ivan Gr bec. V spomin na dragega Ladij a, daruje Boris z dru žino 50,00 evrov za bali -narski odsek AŠK Kras in 50,00 ev-rov za MePZ Rdeča Zvezda. V spomin na dragega svaka Ladija Mi-liča, darujejo Sander, Stana, Ivanka in Zma go z dru žina mi 50,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras, 50,00 ev-rov za MoPZ Rdeča Zvezda, 50,00 evrov za ok tet Odme vi in 50,00 ev-rov za MePZ Rdeča zvezda. Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, de di in pra de di Avgust Korošec Žalujoči žena Zinka, brat Zdravko, sestra Lojzka, vnukinja Daša, vnuk Simon z družino ter ostalo sorodstvo Na zadnjo pot k večnemu počitku ga bomo pospre mi li v pone de ljek, 28. maja ob 15. uri na pokopališču v Kopru. Koper, Boljunec, 26. maja 2007 Pogrebno podjetje Alabarda 26.5.1993 26.5.2007 Boris Tavčar Boris, naš zla ti an gel. 14 let ... ti tam ... mi tu, a veže nas vedno nevidna, močna nit ljubezni in spomina. Tvoji najdražji Sv. maša za Borisa bo danes ob 18. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu Trst, 26. maja 2007 Ob boleči izgubi drage Edvine izrekamo odborniku in prijatelju Edu ter družini iskreno sožalje odborniki Jusa Kontovel 1 4 Sobota, 26. maja 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH Omejevati zgodovino Milan Rakovac 3 á¿m Poslije Trsta i Rijeke, sveuči-lište je otvoreno u Kopru, a zatim i u Puli. Pulsko sveučilište u osni-vanju nosi naziv »Juraj Dobrila«, po negdanjem tršcanksom bisku-pu, i zastupniku Hrvata i Slovena-ca u Carevinskom vijecu. Dobar razlog za baš to ime novog sveuči-lišta, zacijelo je vec to što je Juraj Dobrila iz vlastitih prihoda stipen-dirao nadarenu i siromašnu djecu, mahom hrvatskih istarskih težaka. Univerziteti u Kopru i Puli, to je zacijelo najbolji moguci način za »susret s Europom«, za sučeljenje s globalizacijom, traumama pro-šlosti, izazovima buducnosti. O tome je nedavno držao predavanje na Univerzi na Primorskem dr. Jože Pirjevec, ključno povijesno svjed-oče nje za sve nas, za na še ptom ke zasebno. Uzimam ovdje nekoliko ci tata iz tog pre da vanja, pouč nog, rekao bih oso bi tog i na da sve teme -ljitog kao sinteze naše pogranične stvarnosti: »Postaje križevega pota, ki so ga ljudje obeh narodnosti prehodili v preteklem stoletju. Rane, ki so jih pri tem do bi li ali si jih med se-bojno prizadejali, še danes močno skelijo v zavesti mnogih. Vprašljivo je, kako jih bomo zaceli li, če ne bomo zna li gle da ti na zgo do vino kot na celo to, iz katere ni mo go če izbi ra ti sa mo tis tih epizod, ki poudarjajo trpljenje in krivice, storjene eni strani, pozabljajo pa na krivice in trpljenje, ki ga je morala pre sta ti dru ga stran. Dokler ne bomo do segli takšne stop nje zre -los ti, da bomo zmožni ob ra čuna ti in se pošte no soo čati z last no zgo -do vino, je vsakr šno pri seganje na evropske vrednote medsebojnega spo što vanja in sode lo vanja, ki naj oblikujejo našo sodobnost, samo retorič na vaja brez pra ve vse bi ne. »Omejevati lastno zgodovino«, zaključuje French (američki histori-čar - M.R.) »na to, kar te emotiv-no in ideološko zadovoljuje, pomeni ob soja ti svoj na rod na naj bolj provincialno usodo. In kadar države, katerih pre teklost je tes no povezana, vztrajajo v takšnem početju, no vi spo padi ne mo rejo bi ti da -leč.« »Značilen JE prav primer slo-vensko-italijanskih odnosov na Pri mor skem, o katerih je pokoj ni prijatelj, zgodovinar Angelo Ara, v enem svojih zadnjih člankov zapisal, da jih je zaznamovala »eksas- peracija in degeneracija narodne zavesti«. »Prenovljena pretorska palača, ki je sedež rektorata, in nova zgradba za njo, kjer od februarja dalje domuje Fakulteta za humanistične študije, so skupaj z drugimi fakultetami in oddelki, posejanimi na Obali, zgovoren znak veli ke ga vzpona, ki smo ga podo živ -ljali in sooblikovali v zadnjem poldrugem desetletju. Še bolj zgovoren pokazatelj us peha, o katerem po pra vici lah ko go vo rimo, so na -ši študentje: mladi ljudje iz Primorske in iz vse Slovenije, ki so se vpisa li na na šo uni ver zo, pre pri čani, da jim bo da la tis to in telek tual no formacijo, ki naj jim zagotovi uveljavitev v nadaljnjem življenju. S sabo so pri nes li mno go sve že ga ela -na in inteligence, delovne vneme in men tal ne pro žnosti, kar je vtis ni -lo Kopru novo, prej nepoznano razsežnost, kakršne dajejo lahko samo univerzitetna središča«. »Naša naloga je, da oblikujemo osebnos ti, ki bodo zna le sa mo -stoj no in drz no mis li ti. Osebnos ti, ki jim bo univerzitetna izkušnja kot popotnico v življenje dala tisto notranjo svobodo, brez katere ne mo re bi ti di na mič ne in v raz voj vpe te družbe. Predpostavka za to pa je seveda politična in duhovna klima, ki podpira tak način univer-zitet ne ga in vsakr šne ga izobra že -vanja in mu ne postavlja ideoloških omejitev in pregrad. Naj sklenem s stavkom iz avstrij ske ustave, ki jo je dunajski parlament sprejel sredi devetnajstega stoletja, a se mi zdi še kako ak tua len tudi v sodobni Sloveniji: »Wissenschaft und ihre Lehre ist frei.« - Znanost in njen pouk sta svobodna«. Ča se je sve dogodilo kad je došla Slobuoda; mi, težački, delavski i ribarski sini (i šceri, se kapi!) na uven teritoriju, na bot smo se ustali, uze li li bar u ša ke, i sa da se more libero reci da smo načinili veliki korak naprid; imati tri slavin-ska univerziteta, u Kopru, Riki i Puli, to je finalna naša realizacija: U europskoj zajednici naroda, ne mo remo kon ku rira ti ako ni kva li -tete, kulture, znanja. Reka bin i to; ako ni ljudi kako ča je Pirjevec, ča su pokusili sol znanja, i su kapaci je prinesti na mlajže generacije, ne-ce nan pomoci ni sve škole svita. I zato, još jedan bot na uvih padin, že lin sva ku sri cu na šin no vin uni -verzitetima. GLASBENI SPLETI - Ljubljanska opera z Verdijevim Nabuccom V tržaškem Kulturnem domu bo pevce in orkester vodil dirigent Igor Švara Po letu dni se ponovno vrača v tržaški Kulturni dom SNG Opera in balet iz Ljubljane v okviru koncertne sezone Glasbene matice »Glasbeni spleti«. Za slavnostni zaključek niza so organizatorji izbrali opero Nabucco Giuseppa Verdija, ki jo bo vodil dirigent Igor Švara, sin znamenitega tržaškega skladatelja Danila Švare. Ogledali si bomo po režiji posodobljeno uprizoritev opere. Produkcija v režiji Guntherja Loh-seja je le posodobljena uprizoritev. V tem ni nič šokantnega, čeprav ne gre za čisto tradicionalno postavitev. Načelno se strinjam s tovrstnimi prijemi, s pogojem, da ohranijo prvotno sporočilo in so razumljivi vsem gledalcem, ki opero poznajo. Ne bi privolil namreč v sodelovanje pri uprizoritvi, ki ne spoštuje izvirnih sporočil in govorice skladatelja. Pevska zasedba šteje več znanih imen slovenske operne scene, med katerimi Marka Kobala, Ano Pusar Jerič, Juana Vasleja, ob zboru in orkestru ljubljanske Opere. Nedvomno gre za vodilne pevce slovenske scene in velja poudariti, da so vsi člani stalnega ansambla ljubljanske Opere; v zasedbi ni namreč gostov. Kakšno vlogo ima Verdijev operni opus v vaši dirigentski karieri? Verdi mi je poleg Puccinija zelo blizu. Silno rad dirigiram Verdijeve opere, ker imajo v sebi izjemno glasbeno dramatiko. Ni dirigenta, ki ne bi užival ob dirigiranju takih del. Osebno lahko naštejem preko 40 ponovitev Nabucca. V 35. letnem umetniškem delovanju sem vodil vse najbolj znane Verdijeve opere; Trubadur, Traviata, Falstaff, Otello, Moč usode, Don Carlos. Verjetno je skladatelj, katerega dela sem najbolj pogosto dirigiral v svoji karieri. Kakšne so vaše vezi s Trstom, mestom, kjer so tudi vaše korenine? V Trstu še nisem dirigiral. Vsa naša družina je povezana s Trstom zaradi očeta. Stalno smo hodili na obisk k sorodnikom. Pred leti pa so me vodile v Trst tudi delovne obveznosti, saj sem sodeloval kot korepetitor z Janezom Mejačem pri baletni šoli Slovenskega stalnega gledališča. Občasno se vračam v očetov rojstni kraj, na primer z Ljubljanskim oktetom, ki ga vodim in s katerim smo pred leti počastili postavitev spominske plošče v Ricmanjih. Z velikim veseljem bom dirigiral nocoj v tržaškem slovenskem gledališču. (ROP) Prizor iz Verdijevega Nabucca v interpretaciji SNG Opere in baleta Ljubljana SESTRI LEVANTE - Mednarodno tekmovanje Rebecca Jark, GM zasedla 2. mesto Občina Sestri Levante in Glasbeno društvo Ars Antiqua sta od 10. do 13. maja priredila 22. izvedbo uglednega državnega tekmovanja J.S.Bach. Tekmovanje je namenjeno mladim pianistom z državnega teritorija, ki so v majskih dneh preplavili le po li gurij sko mes to s poseb no dobrim odzivom, saj se je selekcij udeležilo preko 100 tekmovalcev, ki so nastopili v prostorih samostana dell'Annunziata. Pianisti do enaindvajsetega leta starosti so tekmovali v dvanajstih starostnih kategorijah v dveh sekcijah, ki so namenjene solistom in izvajalcem na klavir štiriročno. Značilnost tekmovanja je v programu, ki mora v vseh kategorijah obvezno obsegati skladbe Johanna Sebastiana Bacha. Organizatorji se vsako leto lahko ponašajo s prestižno žirijo, ki jo sestavljajo priznani koncertanti, docenti in ravnatelji italijanskih konser-vatorijev. Žiriji je letos predsedova- Rebecca Jark la ena od najbolj znamenitih prota-gonistk italijanske koncertne scene, pianistka Marcella Crudeli. V tem prestižnem okviru se je odlično odrezala tudi učenka Glasbene matice, dvanajstletna Rebecca Jark, kateri je žirija podelila 92 točk in drugo nagrado v kategoriji C, v kateri je nastopilo dvanajst pianistov. Člani žirije so čestitali Rebecci za dober zvok pri izvajanju Bachovih in Schuman no vih skladb, nje ni men to-rici, prof. Mojci Šiškovič pa za skrbno delo. (ROP) GORICA - V okviru Snovanj 2007 nastop mladih pianistov Devet pianistov, mlajših in nekoliko zrelejših, je razkrilo sadove klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva V avditoriju furlanske kulture v Gorici so v četrtek, 10. maja, na tretjem koncertu iz niza letošnjih Snovanj, nastopili učenci iz klavirskega razreda profesorja Sijavuša Gadžijeva. Devet »malih« in nekoliko bolj »velikih« pianistov iz Italije in Slovenije se je zbralo na tisti večer v Gorici, da bi poslušalcem pokazali, kaj so v tekočem šolskem letu naredili in koliko so dozoreli za nastop na koncertnem odru. Vsak nadebudni pianist lahko pove svojo zanimivo zgodbo, kako je prišel v razred profesorja Sijavuša Gadžijeva, ki je v očeh teh otrok, mladenk in mlade-ničev ne samo profesor, ampak idejni vodja in vzornik. Devet zgodb se je odvilo na odru, vsaka je odmevala s svojo barvo in s svojim tonom. Vsem pianistom pa je skupna izčiščena tehnika, dovršena igra in doživeta interpretacija kot je značilna za »prave« koncertne glasbenike. Čeprav so se nekaterim najmlajšim zaradi treme, velikih pričakovanj ali vpliva prostrane dvorane zgodili tudi tisti »usodni« spodrsljaji, ko so se jim »pomešali« prsti, a vendarle je koncert izzvenel v prelepi klavirski glasbi od baroka do 50. let prejšnjega stoletja. Iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel sta se predstavila Matej Hlede, ki je vehementno zaigral Šos-takovičev »Valzer-Scherzo« in Alexandra Tofful z nežnim, umirjenim Griegovim »Nokturnom, op. 54, št. 4«, ki j e poln nočnih »odzvenov«. Prijetno je presenetil komaj osemletni Alessandro Villalva iz Trevisa, ki je k profesorju Gadžijevu prišel pred pol leta. Z igro in intenziteto poustvarjanja se je že zelo približeval moči odraslega pianista. Fluidna in prosojna je bila interpretacija Saint-Saensove-ga »Allegro-Appassionato« Zarje Vato-vec iz Kopra, učenke 3. letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Iz iste šole je nastopil tudi Novogoričan An-že Vrabec, ki je zablestel z virtuozno Pro-kofjevo »Toccato, op. 11«. Prav tako je umetniško dovršeno nastopila Neva Klanjšček iz Števerjana, ki poučuje in opravlja tudi podiplomski tečaj na Cen- tru Emil Komel. Skladbe »Anakaprijski griči«, »Prekinjena serenada« in »Veseli otok« Clauda Debussyja je podala s pre-finjenim občutkom impresionističnega razpršenega glasbenega niansiranja in delom intuitivno udahnila smisel in globino. Aleksander Gadžijev, sin profesorja Gadžijeva in edini iz kroga nastopajočih, ki ga profesor poučuje že od samega začetka, je v velikem slogu zaigral znamenito burleskno koračnico iz opere »Zaljubljen v tri oranže« Sergeja Prokofjeva. To delo je tudi nekoliko popestrilo program in pretrgalo, siceršnji niz skladb, ki je temeljil na biserih klavirske literature. Ena izmed zanimiv zgodb profesorjevih učencev je tudi tista o Giuseppeju Guar-reri s Sicilije, ki je v krog Gadžijevih učencev stopil pred tremi leti. Med njima se je pred tremi leti stkala trdna prijateljska in profesionalna naveza, ki bi si jo petnajstletni pianist želel še bolj utrditi. Po tihem si želi preseliti v Gorico, da bi lahko nemoteno in pogosteje obiskoval ure pri slovitem ruskem profesorju. Tudi Gadžijevu je žal, da talentirani glasbenik ne zmore obiskovati redno njegovih ur: Giuseppe Guarerra nam je zaigral celoten Schumannov »Karneval, op. 9«. 21 kratkih značajskih skladb je izvedel duhovito, igrivo, na trenutke otožno in mra-kobno kot so lahko podobe barvitih obrazov maškerade. Najstarejši med nastopajočimi v Avditoriju v Gorici je bil Simone Peraz iz Porcie, ki se pedagoško udejstvuje v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, kjer tudi obiskuje podiplomski tečaj. Predstavil se je s »Francosko uverturo« Johanna Sebastiana Bacha in »Chasse neige« Franza Liszta, slednjo je izvedel prepričljivo in poglobljeno, veliko bolj intenzivno in do-gnano kot pa Bachovo »Francosko uverturo«. Že tradicionalno so poslušalci učence profesorja Sijavuša Gadžijeva toplo sprejeli, z veliko mero občudovanja in naklonjenosti. In vendar profesor sprejema te mlade talente povsem drugače kot poslušalci. Z mladimi pianisti je vedno veliko dela, nadarjenost sama po sebi ne obrodi sadov, da postaneš pravi pianist, moraš glasbi posvetiti življenje, trdo delati in dihati z njo: »Vse mlade, razen mojega sina, so poučevali klavir najprej drugi profesorji. Ti učenci so kasneje prišli k meni. Ko prihajajo k meni je vedno prva težava postavitev rok. To ni enostavno, ker je treba korenito spremeniti tudi zastavljeno znanje. Dejstvo je, da hitro ne narediš nič. Odvisno je od psihofizičnih sposobnosti učenca, koliko lahko vplivaš nanj in koliko se tudi sam prilagodi klavirju. Če je inteligenten in ima muzikalne sposobnosti, lahko kaj narediš, a ne hitro, hitro ne narediš nič. Vse drugo so samo pravljice.« Misel pa nadaljuje: »Človek študira celo življenje, odvisno pa s kom študira. Pametni študirajo sami s sabo, osebno po 25 letu nisem imel več ene lekcije, a sem imel do takrat zelo dobrega profesorja. A žal vsi nimajo te možnosti, dobiti in imeti dober študij.« Metka Sulic / KULTURA Sobota, 26. maja 2007 15 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Pretekli petek v Trstu, v nedeljo pa v Gorici Navdušujoč nastop mladih gojencev igralske šole StudioArt Režiserjema s sodelavci je uspel »čudež« - Predstavo bodo ponovili jutri dopoldne ob 10. uri v čedajskem gledališču Ristori Morda si je kdo, poln predsodkov, predstavljal zaključno produkcijo ob koncu prvega leta igralske šole SSG-ja kot »zaključno prireditev za mamice in nonice«. Pa tudi med ostalimi verjetno nihče ni pričakoval, da bi komu uspelo kar šestdeset mladih gojencev iz vseh treh pokrajin našega zamejstva uskladiti tako, da bo iz tega nastala enotna in učinkovita predstava. In vendar je ta čudež režiserjema Sergeju Verču in Borisu Kobalu uspel. Gledalci, ki so prejšnji petek napolnili dvorano tržaškega Kulturnega doma (predstavo so nato v nedeljo ponovili v Gorici), so prisostvovali prijetni, sveži in originalni predstavi. Od prve učinkovite in usklajene koreografije, ki je nastala po zamisli in pod vodstvom Raffaelle Petronio, sicer gojen-ke Studia Art, obenem pa diplomirane plesalke modernega plesa, preko dolgega spleta prizorov-dialogov z naslovom Binom italijanskega dramatika in režiserja Luigija Gozzija, ki ga je nekje na polovici prekinila zanimiva koreografija, ki si jo je zamislil in jo vodil plesalec in mentor Gabriel Agavriloaei, pa do delno kar akrobatične koreografije Nikol Križmančič in Lise Meriggioli in zaključne duhovite mimične in zvočne »sestavljenke - Lokomotive« ( kot za končno spominsko fotografijo jo je oblikovalo vseh šestdeset tečajnikov), je celotni spored tekel kot po olju, brez prekinitev in negotovosti, prav nič utrujajoče. Občinstvo je več kot dve uri z zanimanjem in odobravanjem sledilo dogajanju na odru in izražalo svoje zadovoljstvo s številnimi aplavzi mladim obetavnim gojencem. Nekateri od teh so se bolj izkazali v plesu, drugi v govoru, tretji v mimiki, nekateri pa tudi v vseh treh spretnostih, vsakemu pa je bil odmerjen prostorček, v katerem je lahko najbolj zablestel. Ko je jeseni prišlo do uresničitve zamisli o igralski šoli našega gledališča in ko se je izkazalo, da je zanimanje zanjo izjemno, smo vsi izrazili mnenje, da bo ta šola odigrala nadvse pomembno vlogo v naši slovenski zamejski skupnosti. Vsi se namreč zavedamo, da je jezikovno znanje naših mladih (in ne samo mladih) pomanjkljivo, zborna izreka včasih dobesedno slaba. Poleg tega vemo, kako odrski nastop pomaga odstranjevati psihološke pregrade in večkrat pripomore k večanju osebne samozavesti, sposobnosti koncentracije, memorizacije besedil in avtodiscipline, obenem pa k vzpostavljanju medsebojnih stikov in prijateljstev. Čeprav imamo pri nas kar precej amaterskih igralskih skupin, pričakuje- V zaključni predstavi so se mladi izkazali v solističnih in skupnih prizorih kroma mo, da bodo te s pomočjo izšolanih mladih igralcev kvalitetno obogatele. Tudi na raznih drugih področjih javnega življenja bodo ti mladi imeli več možnosti za boljšo uveljavitev. Nekateri bodo pridob- ČEDAD - Mittelfest mladih Tudi tokrat špetrska ■ • • V V ■ dvojezična šola V čedajskem gledališču Ristori bo od 28. maj a do 1. junija potekal Mittelfest mladih oziroma Mitteltea-tro otrok za otroke, mladih za mlade. Prireditev bo letos doživela svojo dvanajsto edicijo. Zamisel za pobudo, kjer bi nastopili mladi in najmlajši ter se poisku-šali v igri, glasbi, plesu in z video posnetki, je nastala v šolskem letu 1995/96. Zanjo so dali pobudo navdušeni ravnateljica in profesorji bivše nižje srednje šole "I. Nievo" iz Čedada. Omenjena šola deluje danes v sklopu srednje šole "Elvira e Amalia Piccoli" Niso pa opustili zamisli, ki je z leti zrastla v večjo mednarodno prireditev, ki traja pet dni. Prvič se je vse dogodilo v enem večeru. Mednarodno raven pa je večeru dal nastop učencev osnovne šole France Bevk iz Tolmina. Današnja prireditev se povezuje z Mittelfestom. Zjutraj so predstave namenjene samo šolam, zvečer pa so odprte tudi za ostalo občinstvo. Več je spremnih prireditev z razstavami, srečanji in z izobraževalnimi tečaji. Program je tudi letos izrazito pester. Največ sodelujočih šol je seveda iz videmske pokrajine. Med gosti pa naj omenimo glasbeno šolo iz Budimpešte in gledališko skupino iz bližnje Avstrije. Redni gost festivala je tudi dvojezična šola iz Špetra. Letos se bo predstavila v torek, 29. maja v sodelovanju s šolo iz Kobarida. Ob 20.30 bodo učenci obeh šol predstavili Slovencem znano povest oziroma igro Peter Klepec. V predstavi nastopajo izbrani "igralci'. V petek, 1. junija pa bodo ob 18.uri nastopili s posebnim programom vsi otroci dvojezične šole. Vsekakor je špetrski šoli, gojencem in učnemu osebju treba priznati, da vežejo vrsto stikov v vse smeri: v slovenski, italijanski, furlanski in avstrijski prostor. (ma) ljene sposobnosti uporabili za osebno zadoščenje; morda pa bo tudi kdo od njih našel pot v poklicno gledališče. Na zaključni prireditvi se je izkazalo, da se gojenci tem ciljem že uspešno približujejo, in vsi upamo, da jih bodo z nadaljnjim šolanjem v celoti dosegli. Za to pa je potrebno »garanje, garanje in spet garanje«, kot je poudaril v svojem zaključnem posegu upravni ravnatelj SSG-ja Tomaž Ban, kije gojencem čestital in jim voščil, da bi prodrli v svet poklicnega gledališča. Prav tako pohvalno so se o zaključni akademiji izrazili tudi drugi ugledni gostje. To so bili predsednik ZSKD Marino Marsič, predsednik SSO-ja dr. Drago Štoka ter častni gost večera, avtor izvajanega besedila, dramatik Luigi Gozzi. Vsi so poudarili tudi neprecenljivo vlogo, ki jo je pri načrtovanju šole ter njeni uresničitvi izvedla ko-ordinatorka celotnega projekta, Maja La-pornik. Ona sama pa se je javno zahvalila vsem, ki so šolo podprli, še posebej pa vsem mentorjem-strokovnjakom, ki so z večmesečnim trudom dvignili raven znanja in sposobnosti vseh gojencev. To so bili: za govorno tehniko in umetniško besedo Matejka Peterlin, Anton Petje, Ana Facchini in Alida Bevk; za koreografijo Gabriel Agavriloaei, Raffaella Petronio, Nikol Križmančič in Lisa Meriggioli, za odrski nastop pa Boris Kobal, Sergej Verč in Marjan Bevk. Ob priložnosti se je Studio Art predstavil tudi z lično brošurico, polno fotografij, pričevanj in zanimivih podatkov. Uredila jo je Maja Lapornik, fotografije pa so prispevali Biserka Cesar, Erik Kuret in Žiga Rustja. Lučka Susič 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it DOBERDOB - Peric o Zadružni banki Doberdob-Sovodnje pred današnjim občnim zborom Poskus kraje v Tržiču Dobiček se približuje enemu milijonu evrov »Poslovanje v lanskem letu je bilo uspešno«- Ronško in doberdobsko podružnico bodo prenovili 15-letnika ostajata v priporu Vlomili so v bar, ukradli pa niso ničesar. Pri vstopu v lokal niso vzeli alarmnega sistema, ki je takoj priklical agente podjetja Si-curGlob iz Štarancana. Do poskusa kraje je včeraj ponoči prišlo v baru Lionella De Grassija na ulici Gorizia v mestni četrti Panzano v Tržiču. Neznanci so vlomili skozi vrata, predno jim je uspelo kaj ukrasti pa se je sprožil alarm, zaradi katerega so zbežali praznih rok. Poslovanje Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je bilo v lanskem letu po besedah predsednika njenega upravnega sveta Daria Perica uspešno. »Čisti dobiček poslovnega leta znaša 955.000 evrov, kar pomeni, da se približujemo rekordnemu enemu milijonu evrov, ob tem imamo za 14,5 milijonov evrov premoženja,« je včeraj pojasnil Peric, danes pa bo podatke o poslovanju v lanskem letu predstavil na občnem zboru Zadružne banke, ki se bo začel ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Po Peričevih navedbah je lani do-berdobsko-sovodenjska Zadružna banka preselila svojo goriško podružnico v nov sedež, ki so ga odprli 15. decembra. Selitev se je obrestovala; nov sedež dobro posluje, sicer pa predsednik upravnega sveta poudarja, da je uspešnih vseh pet podružnic Zadružne banke. »V prihodnosti ne nameravamo odpirati no vih po družnic, vse ka kor pa že li mo okrepiti delovanje že obstoječih,« je razložil Peric in napovedal, da bodo opravili prenovitveni poseg v Doberdobu in Ronkah. Na doberdobskem sedežu bodo prerazporedili notranje prostore, ronško podružnico pa bodo širili. Predsednik je ob tem pojasnil, da ronška banka poleg Slovencem iz Laškega nudi svoje usluge tudi številnim tržiškim podjetjem. Na da naš njem ob čnem zbo ru bo Peric spregovoril tudi o poslovnih stikih s Hranilnico in Posojilnico Vipava. Zadružna banka Doberdob in Sovodnje je namreč v sodelovanju z Zadružno kraško banko kupila nove deleže vipavskega bančnega zavoda, tako da imata danes zamejski banki v lasti skupno deset odstotkov deležev. »Letošnji obračun smo pripravili pod novimi računovodskimi standardi IAS,« je še povedal Peric in pojasnil, da so zaradi tega morali predelati lanske in predlanske podatke o poslovanju. Ker je bila priprava proračuna zahtevnejša, je po Peričevih besedah nekoliko kasneje tudi letošnji občni zbor, na katerem bodo izvolili eno tretjino članov upravnega sveta. Ob tem so na dnevnem redu današnjega zasedanja tudi poročili upravnega in nadzornega sveta ter razprava in odobritev novega pravilnika za volitve zadružnih organov. (dr) Dario Peric in (desno) novi sedež zadružne banke v goriškem središču bumbaca MOSCENICE Z avtom v smrt Med prevozom v tržiško bolnišnico je včeraj umrl 68-letni Onelio Cumin iz Rude, ki je ob 14.20 doživel prometno nesrečo na avtocesti A4, tristo metrov pred cestninsko postajo pri Moščenicah. Moški je s svojim avtomobilom tipa lancia prisma vozil v smeri proti Trstu, ko je iz še nepojasnjenih razlogov silovito trčil v tovornjak, ki je bil ustavljen, saj je njegov voznik v vrsti čakal na plačilo cestnine. Na kraju so posredovali policisti, osebje službe 118 in gasilci, ki so s težavo potegnili skrotovičeni avtomobil izpod tovornjaka. Voznika so na kraju nesreče oživljali in ga nemudoma odpeljali proti Tržiču, vendar je zadobil tako hude telesne poškodbe, daje njegovo srce nehalo biti na poti v bolnišnico. Zaradi nesreče je prišlo na avtocesti do zastojev; ustvarila se je petkilo-metrska kolona, v kateri so vozniki čakali dve uri. GORICA - Včerajšnji sklep mestne uprave Zelena luč jaslim Deželnemu prispevku občina dodala sto tisoč evrov Občinski odbor župana Vittoria Brancatija je na svojem zadnjem zasedanju včeraj izpolnil še eno obvezo do slovenske narodnostne skupnosti. Odobril je preliminarni načrt za uresničitev slovenskih otroških jasli v ulici Rocca v Gorici, v severni mestni četrti. Zanje je namenil 360 tisoč evrov; od tega je 260 tisoč evrov izrednega deželnega prispevka, dodatnih sto tisoč evrov pa je priložila občina, ki jih bo zagotovila z najetjem posojila. Z včerajšnjim sklepom je Brancatijeva uprava prižgala zeleno luč jaslim, po katerih so goriški Slovenci dolga leta hrepeneli. »Odobritev sklepa je jamstvo, da bo do uresničitve jasli prišlo,« je včeraj pojasnil občinski odbornik Silvan Pri-mosig in dodal: »Na tej osnovi in z odmerjenim denarjem bosta izdelana dokončni in izvršni načrt, nakar bo objavljen razpis za izvajalca in bodo dela stekla. Računam, da bo do tega prišlo v najkrajšem času, kar bo odvisno od nove občinske uprave.« Zadovoljstvo je vče- raj izrazil predsednik slovenske konzul-te pri goriški občini Igor Komel, saj gre za odgovor na dolgoletna pričakovanja - je poudaril -, ki so jim oprijemljivo obliko poleg občinskih upraviteljev dale deželni svetnici Tamara Blažina in Bruna Zorzini Spetič, občinska svetnica Nataša Paulin in ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez. Včerajšnji sklep navaja, daje uresničitev slovenskih jasli vključena v triletni program javnih del 2007-2009 in v seznam letošnjih posegov. Preliminarni načrt je izdelal občinski geometer Roberto Peteani; od skupne naložbe bo 200 tisoč evrov namenjenih zidarskim delom, 50 tisoč evrov tehničnim stroškom, 35 tisoč evrov protipotresnim ukrepom, 15 tisoč evrov ureditvi zunanjščine, dodatnih 15.500 evrov pa selitvi in notranji opremi. Preliminarni načrt in priloženi finančni plan bo občina poslala na pokrajinsko direkcijo za javna dela (rok bo zapadel 6. junija letos), ki bo dodelila deželni prispevek. 15-letnika, ki sta obtožena posilstva 16-let-ne sošolke iz Tržiča, bosta ostala v priporu v dveh terapevtskih skupnostih v Abruzzu in v Vicenzi. Tržaško sodišče je včeraj zavrnilo zahtevo po preklicu trimesečnega kazenskega ukrepa, ki jo je postavil odvetnik enega od dveh mladoletnikov Dario Obizzi. Prejšnji teden je sodnik že zavrnil isto zahtevo, ki jo je postavil odvetnik drugega mladeniča. Likof v Števerjanu Danes z začetkom ob 17. uri bo na trgu pred cerkvijo v Števerjanu potekal Likof, praznik, ki ga prirejajo Vinoteka Štever-janski griči ter društvi Briški grič in F.B. Se-dej. Ponujali bodo jedi in vina domačih proizvajalcev, na ogled pa bodo fotografije, izdelki obrtnikov in stari kmečki stroji; izpeljali bodo tudi slikarsko delavnico za osnovnošolce. Slovesnost za Butkoviča Jutri bo na sovodenjskem pokopališču potekala slovesnost ob obnovljenem grobu družine Butkovič. Po maši ob 11. uri se bodo ob grobu zbrali pevci domačega cerkvenega zbora, otroci sovodenjske osnovne šole in predstavniki občinske uprave. Župnik Vojko Makuc bo blagoslovil obnovljen nagrobnik, govoril bo župan Igor Petejan. Akord za Bratuža Na četrtkovem poklonu Lojzetu Bratužu, ki je potekal na goriški prefekturi in je zato bil zgodovinski dogodek, je pesem, ki jo je Bratuž uglasbil, zapela vokalna skupina Akord iz Podgore pod vodstvom Mirka Špacapana. Ker je omemba pevcev izpadla iz poročila o dogodku, se jim opravičujemo. Ajdovščina v maju Pod velikim šotorom ob grajskem obzidju v Ajdovščini potekajo koncerti, predstave za otroke, sejmi, čarodeji, športna tekmovanja in drugo. Nocoj ob 20. uri bo nastopila skupina Mambo Kings, pripravili pa so tudi tekmovanje v surfanju na umetnih valovih; vstopnina 2 evra. Jutri od 9. do 20. ure bo sejem obrti in kmetijskih izdelkov. ROMJAN - Združenje staršev šole in vrtca V načrtih imajo vroče glasbeno poletje Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu se po intenzivni zimski sezoni, ki so jo zaznamovali koncerti, tečaji in srečanja, marljivo pripravlja na poletje. V prihodnjih tednih bo kar šest večerov, v katerih se bodo na različnih prizoriščih predstavili z glasbo in petjem. Poletna sezona se bo odprla jutri s koncertom v cerkvi Sv. Trojice v Ronkah. Ob 11. uri bosta zaigrala violinistka Annalisa Clemente in kitarist Pierluigi Corona, člana Združenja staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu; v programu bo najprej na vrsti Paganinijeva Sonata concertata, nato Mert-zova Fantasie Hongroise in Albenizova Asturias, za zaključek pa bosta glasbenika zaigrala Giulianijevo Gran duo concertante. Zbor Starši Ensemble in Mali romjanski muzikanti bodo 11. junija ob 20.30 nastopili na prireditvi v Šempolaju, 15. junija ob 19. uri pa na prazniku v mestni četrti San Vito v Ronkah. Dva dni kasneje bo od 18. ure dalje na prireditvenem prostoru v Sel-cah potekala prireditev Lahkih nog v svetu not, na kateri se bodo poleg zbora staršev in malih spremljevalcev predstavili tudi go- Damiana Kobal altran jenci tečaja lahke glasbe Glesbene matice, ki jih vodi Andrejka Možina. Starši Ensemble in Mali romjanski muzikanti bodo na oder ponovno stopili 21. junija ob koncertu za UNICEF v goriškem Kulturnem domu, 23. junija pa se bodo v okolici Velenja udeležili Srečanja vasi Selo Sela Sele. »Ob vsaki priložnosti se predstavimo z različnim programom, zlata nit pa je slovenska narodna pesem. Pesmi pojemo tudi v italijanščini, nemščini, angleščini in narečju, posebno pozornost pa namenjamo širjenju slovenske kulture,« je povedala predsednica Združenja staršev Damiana Kobal. (Ale) GORICA - Gherghetta o odločitvah teritorialnega okraja AATO Tarife za dobavo vode zvišali, a manj od predvidenega Tarife za dobavo vode so zvišali, a manj od predvidenega. Po besedah predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette so v načrtih posoškega optimalnega teritorialnega okraja AATO (»Autorità d'ambito territoriale otti-male«, pravna oseba, ki je poverjena za organizacijo integrirane vodne službe ter skrbi za programiranje in nadzor nad upravljanjem vodnih služb) predvidevali 6,7 odstotni povišek, naposled pa so se odločili, da bo tarifa višja za 5 odstotkov. »Družine bodo kubični meter zelo kvalitetne pitne vode plačevale manj kot en evro, kar je najnižja cena v Italiji,« je poudaril Gherghetta in pojasnil, da v nekaterih občinah južne Italije stane en kubični meter vode tudi do 15 evrov. Predsednik pokrajine je ob tem pojasnil, da bo štiričlanska družina, ki na leto porabi 180 kubičnih metrov vode, letos plačala 147 evrov, medtem ko je morala lani za isto količino odšteti 143 evrov. »Na mesec znaša povišek komaj 0,33 ev-rov,« je povedal Gherghetta in pojasnil, da bo letos AATO namenil 50.000 ev- Enrico Gherghetta bumbaca rov za monitoriranje Soče in Tržiškega zaliva, 20.000 evrov pa za vzgojne projekte po šolah. »V kratkem bo AATO odprl urad v ulici Rossini, ob tem pa bo z enoletno terminsko pogodbo zaposlil tri osebe,« je še povedal Gherghetta in poudaril, da bo AATO namenil en cent, ki ga bo dobil za vsak kubični meter vode, solidarnostnim projektom. Za izgradnjo vodnjakov v Burkini faso bo tako šlo 120.000 evrov, za namakanje nasadov malin ob reki Drini 15.000 evrov, za monitoriranje Neretve v Mostarju pa 5.000 evrov. (dr) Odprava fotokamer Fotokameram na goriških križiščih so dnevi šteti. Brancatijev odbor je namreč včeraj sprejel sklep o predčasni prekinitvi pogodbe s podjetjem Ci.T i.Esse iz kraja Rovellasca (Como), ki je naprave namestilo in prejemalo odstotek na vplačanih kaznih. Kot je pojasnil odbornik Giuseppe De Martino, je podjetje izrazilo pripravljenost za predčasno prekinitev pogodbe; le-ta velja od zadnjega prevzema posnetkov (7. maja letos). Občina bo izplačala podjetju to, kar mu do tega datuma pri-tiče, po županovih navedbah pa podjetje ne bo zahtevalo dodatnih odškodnin. Število kazni zaradi vožnje skozi rdeče na nadzorovanih križiščih je iz meseca upadalo, zaradi česar je rezultat večje varnosti dosežen in prekinitev pogodbe utemeljena, je še povedal odbornik. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. maja 2007 VOLITVE - Jutri in v ponedeljek v Gorici, Krminu, Zagraju, Gradežu in Škocjanu 17 Volivci izbirajo župana in obnavljajo občinski svet Za goriškega župana se poteguje sedem kandidatov, ki jih podpira dvajset list VOLITVE - Krmin Pet jih tekmuje V Krminu se bodo jutri in v ponedeljek za župansko mesto potegovali Danilo Canesin (Ulivo per Cromons), Luciano Patat (Uniti per Cormons), Luciano Biasutto (Severna Liga), Riccardo Leone (Nacionalno zavezništvo), Mario Riz (Terra cormonese, UDC-FI) in Renato Fi-orelli (Par Morar par Cormons). V Krminu bodo volitve potekale po sistemu, ki velja za občine z manj kot 15 tisoč prebivalci, kjer ni predvidena balotaža. Volivec lahko prekriža simbol ene liste in odda eno preferenco, tako da napiše priimek izbranega kandidata za občinski svet. V tem primeru velja njegov glas tudi za županskega kandidata. Ob tem lahko volivec prekriža le priimek in ime županskega kandidata. V tem primeru gre glas samo županskemu kandidatu. V Krminu ni predvideno ločeno glasovanje. Občani, ki morajo imeti spremljevalca tudi v volilni kabini, lahko vprašajo za zdravniško potrdilo danes in jutri med 10.30 in 13.30 v uradu zdravstvenega podjetja v ulici Fleming. VOLITVE - Občine Brez balotaže Sočasno z Gorico in Krmi-nom bodo jutri in v ponedeljek po istem urniku volitve še v treh občinah goriške pokrajine. V Gradežu županski kandidatje so Gualberto Niccolini (L'isola), Gabriele Varot-to (SKP), Fiorenzo Facchinetti (NZ, FI, PRI, Sull'onda dei venti, UDC) in Silvana Olivotto (Forza Grado, Lista Silvana Olivotto, Severna liga, Progetto democratico per Grado, Democratici riformisti, Grado dei valori); v Zagraju tekmujejo Armando Calligaris (Per Sagrado), Elisabet-ta Pian (Orizzonti comuni, SKP), Pierina Zulian (Sagrado libera) in Be-niamino Visintin (Rinnovamento, Ponte, Noi cittadini), v Škocjanu pa bodo občani izbirali med Maurizi-om Valentijem (Progresso democratico), Silvio Caruso (SIK, Oljka, SKP) in Ondino Godas (Liberi cittadini, Centrodestra, Upokojenci). Ker vse tri občine štejejo manj kot 15 tisoč prebivalcev, ni predvidena balotaža. Župan bo zato postal kandidat, ki bo v prvem krogu zbral relativno večino glasov. Volilna kampanja se je iztekla. Besedo imajo sedaj volivci, ki bodo izbirali župana in člane občinskega sveta. V Gorici - istočasno tudi v Krminu, Zagraju, Gradežu in Škocjanu - bodo namreč jutri in v ponedeljek potekale volitve za obnovo občinskih uprav; volišča bodo jutri odprta med 8. in 22. uro, v ponedeljek pa med 7. in 15. uro. Vsak volivec bo moral s sabo prinesti veljaven osebni dokument in volilno izkaznico. Kdor je nima ali je že »izrabil« vse razpoložljive žige, jo mora dvigniti na pristojnem občinskem volilnem uradu. V Gorici bo danes volilni urad odprt med 8.45 in 19. uro, jutri med 8. in 22. uro, v ponedeljek pa med 7. in 15. uro. Danes in jutri bo med 8.30 in 13.30 odprt tudi matični urad goriške občine, ki bo izdajal osebne izkaznice. Za invalide in druge občane, ki se s težavo premikajo, bo zagotovljen prevoz; interesenti naj telefonirajo na goriški volilni urad. Občani, ki morajo imeti spremljevalca tudi v volilni kabini, bodo morali prikazati zdravniško potrdilo zdravstvenega podjetja. V Gorici si ga lahko priskrbijo na oddelku za preven-cijo v ulici Mazzini danes in jutri med 12. in 13. uro. Volivci bodo v Gorici dobili dve glasovnici, in sicer oranžno za občinski svet in rožnato za rajonske svete. Na oranžni glasovnici bodo lahko prekrižali ime in priimek županskega kandidata-kandi-datke, lahko pa tudi le simbol liste. Če bodo izbrali to možnost, lahko napišejo eno preferenco s priimkom kandidata ali kandidatke za občinski svet, ki mora biti zapisana v uradni obliki (seznami imen bodo na razpolago na voliščih). Ob tem je možno tudi ločeno glasovanje (t.i. »vo-to disgiunto«); v tem primeru volivec lahko prekriža ime in priimek enega županskega kandidata, obenem pa prekriža tudi simbol liste, ki podpira drugega županskega kandidata. Tudi v primeru ločenega glasovanja lahko ob simbolu liste volivec izrazi eno preferenco s priimkom kandidata ali kandidatke za občinski svet. Na rožnatih glasovnicah za obnovo rajonskih svetov pa volivec prekriža simbol ene liste, ob katerem lahko napiše priimek enega kandidata; na voliščih bodo na vidnih mestih razobešeni seznami z imeni. V Gorici se za mesto župana poteguje sedem kandidatov. To so Andrea Bel-lavite (Progetto Gorizia, Lista rosa, Forum Guriza Gorizia Gorica, Gorizia democratica, Stranka komunistične prenove -Evropska levica), Luigi Ferone (Upokojenci), Donatella Gironcoli de Steinbrun (Cittadini per Gorizia), Giovanni Glessi (Progetto Nordest), Giulio Mosetti (L'Ulivo Oljka Ulîf), Ettore Romoli (Nacionalno zavezništvo, Forza Italia, Gorizia Tricolore Cosma, Italijanski republikanci, De-mocrazia Cristiana Per le autonomie, UDC, Socialisti Uniti, Severna liga) in Er-minio Tuzzi (L'Italia di Mezzo, Občanska lista Per Gorizia, UDEUR per Gorizia). Če noben županski kandidat ne bo prejel več kot 50 odstotkov glasov, bodo Goričani izbrali svojega župana na balotaži, ki bo 10. in 11. junija in v katero se bosta uvrstila kandidata z najvišjim odstotkom glasov, zbranih v prvem krogu. VOLITVE - Pozivi županskih kandidatov Mosettija in Bellaviteja ter njunih koalicij Glas slovenskim kandidatom »Samo leva sredina zagotavlja evropsko perspektivo Gorici in enakopravno vlogo slovenske narodne skupnosti« Levosredinska županska kandidata Giulio Mosetti in Andrea Bellavite ter koaliciji, ki ju podpirata, pozivajo volivce k množični udeležbi na upravnih volitvah. Gospodarski razvoj je glavna tema poziva kandidata Oljke Mosettija. »Oljka, ki jo sestavljajo Marjetica, Levi demokrati, Slovenska skupnost, Evropski republikanci in Demokratični socialisti, je opravila hrabro izbiro. Podprla je mlado ekipo, ki meri k prenovitvi,« pravi Mosetti in nadaljuje: »Stranke so se strnile okrog stvarnega programa, v katerega verjamejo. Leva sredina lahko zmaga. Menim, da je ravno Oljka politična sila, ki lahko kljubuje desnici. Zato pozivam volivce, naj glasujejo na koristen način, da bodo Gorica in Goričani lahko ohranili upanje v koalicijo, ki bo sposobna upravljati mesto z izkušnjo in obenem željo po obnovi.« Na volivce je naslovil poziv tudi levo-sredinski kandidat Bellavite, ki ga podpirajo liste Forum za Gorico, SKP, Progetto Go-rizia, Gorizia democratica in Lista rosa. »Izraziti glas za enega ali drugega kandidata ni isto. Naša koalicija se močno zaveda pomena, ki ga za mesto ima današnji zgodovinski trenutek,« pravi Bellavite in nadaljuje: »Naš projekt vlaga v kulturo, saj se iz nje rojeva blagostanje. Kakovost življenja občanov bo v središču našega upravnega programa, ki ga bomo gradili za njih in v sodelovanju z njimi. Da ovrednotimo strateški položaj Gorice v Evropi, moramo gledati v svet: zato se bomo zavzeli, da ne bo Gorica postala ujetnica neuresničljivih lo-kalističnih ambicij tistih, ki ne razlikujejo med odprtostjo in izgubo lastne identitete.« Kandidati stranke Slovenske skupnosti Mirjam Bratina, Marilka Koršič, Božidar Tabaj in Silvan Primožič, ki na volitvah nastopajo na listi Oljke, pozivajo slovenske volivce, naj se udeležijo volitev. »Le številčen nastop je jamstvo, da bo desnica premagana in bo Gorici zagotovljen vsestranski razvoj, kakršen se je začel pred petimi leti,« pišejo kandidati SSk in nadaljujejo: »SSk je v Brancatijevi upravi uspešno sodelovala in pripomogla, da smo Slovenci v Gorici dobili to, za kar si toliko let prizadevamo. Nadaljevanje po začrtani poti danes zagotavlja Oljka, ki je že večkrat jamčila priznanje pravic Slovencev. Gorici bo zagotovila povezave z deželno in državno vlado ter z evropskimi institucijami. Zato je pomembno, da na glasovnici prekrižamo simbolj Oljke in napišemo preferenco kandidatu SSk.« Slovenskim volivcem je namenjen tudi apel Foruma za Gorico. »Jutri in v ponedeljek lahko podpremo osebo, ki je Slovencem zelo blizu: to je Andrea Bellavite. Po odprtosti, razgledanosti, pripravljenosti na sodelovanje ni kandidata, v katerem bi se lahko bolje prepoznavali. Bellavite ima elan, ki lahko v drugem krogu poveže vse sile leve sredine in premaga Romolija. Za to se aktivno zavzema lista Forum za Gorico, na kateri kandidirata tudi dosedanji občinski svetnik Aleš Waltritsch in pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Gorica mora nadaljevati svojo pot z odprto levosredinsko upravo, ki bo lahko vodila mesto ob odprtju evropskega prostora. Za Slovence bi to pomenilo potrditev enakopravne vloge, ki smo jo dosegli v zadnjih petih letih. V prihodnje nas čakajo izvajanje zaščitnega zakona, tesnejše upravno sodelovanje s sosednjimi občinami, mednarodna uveljavitev celotnega goriškega prostora. Zato je pomembno, da bodo v občinskem svetu sodelovali predstavniki naprednih, levih in reformi-stičnih sil. S preferenčnim glasom gre podpreti Aleša Waltritscha, Marka Marinčiča, Silvano Brandolin, Majdo Bratina, Andreja Fajta, Edija Maligoja in Nevo Tommasi.« Tudi koordinator kulturno-politične-ga krožka Sožitje - Za Bellaviteja Igor Ko-mel poziva vse goriške levosredinske volivce, naj gredo množično na volišča. »Nedopustno bi bilo, da bi prepustili naše mesto nazadnjaški goriški desnici, ki bi nas prav gotovo pahnila v preteklost z Romolijem, Cosmo in drugimi (beri bivšimi misovci) skrajnodesničarskimi veljaki načelu. Krožek Sožitje poziva slovenske volivce, naj glasujejo za Andrea Bellaviteja in obenem oddajo preferenco že omenjenim slovenskim kandidatom na listi Foruma, na listi »Progetto Gorizia« (Mila Bratina in Kazimir Černic), na listi SKP (Marjan Sosol, Boris Morel, Srečko Musig, Boris Pintar, Tomaž Sosol, Teresa Valentincic in Paolo Nanut) ali na listi Oljke (David Peterin). VOLILNA TRIBUNA SSk s Peterletom Evropski poslanec in kandidat za predsednika Republike Slovenije Lojze Peterle je v četrtek obiskal Gorico in se v galeriji Ars na Travniku udeležil srečanja s stranko Slovenska skupnost in kandidatom Oljke Giuliom Moset-tijem. Gosta sta nagovorila deželni tajnik SSk Damijan Terpin in deželni svetnik SSk Mirko Špacapan, ki je Pe-terletu orisal stanje v Gorici, korenite spremembe, ki jih je uvedla petletna Brancatijeva uprava, pri kateri je SSk uspešno sodelovala, in pa sedanjo volilno kampanjo, cilj katere je premagati desničarskega kandidata Romolija in nadaljevati po poti, ki je leta 2002 Gorici odprla nove perspektive. Peterle je podčrtal pomen kontinuitete, čestital tako Mosettiju kot kandidatom Slovenske skupnosti na listi Oljke ter jim zaželel uspeh. Obenem je izrazil veselje nad utemeljenim pričakovanjem, da bo Italija podelila Lojzetu Bratužu državno odlikovanje. »Izvedeli smo, da je županski kandidat Ettore Romoli obiskal novogo-riškega župana Mirka Brulca. Srečanje, kot bo Brulc lahko potrdil, je potekalo pred približno dvema tednoma v največji tajnosti,« je povedal kandidat Foruma za Gorico Edi Bobiz in dodal: »Veseli smo, da je Romoli, ki ga podpirajo tudi ultranacionalistične sile ek-stremne desnice, razumel potrebo po vzpostavitvi dialoga med Gorico in Novo Gorico že med volilno kampanjo. Vendar zakaj je srečanje skrival pred javnostjo? Se ga je sramoval? Ro-moli naj se sramuje svoje preteklosti v stranki MSI, ne pa rokovanja z Brul-cem. Morda njegova volilna baza ne bi odobravala. Mogoče je razlog sramu tudi okoliščina, da je Romolija spremljal vidni predstavnik Slovenske skupnosti Hadrijan Corsi. Kateri je politični pomen njune naveze? Ali kdo v desni in levi sredini volivcem nekaj obljublja, potem pa se ravna drugače ali celo obratno?« Kje so bili veljaki V Gorici kar mrgoli obiskov deželnih veljakov Oljke. Člani Foruma za Gorico se sprašujejo, »kje so veljaki, ki se danes fotografirajo z raznimi kandidati, bili še mesec dni od tega, ko je huda politična kriza privedla goriško levo sredino do razkola? Danes govorijo o pomembni vlogi Brancatijeve uprave prav tisti, ki so Brancatija odrezali? Kje so bili veljaki iz Trsta in Vidma, ko so predstavniki Foruma in civilne družbe zahtevali primarne volitve? Pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v potrebi... in ne na fotografskih posnetkih. Na navedena vprašanja pri vseh obiskih nismo še dobili odgovora. Bosta mar odgovorila državna tajnika Levih demokratov Fassino in Marjetice Rutelli? Žal ne. Odločila sta se, da tokrat ne bosta obiskala Gorice«. Nacini poziva Kandidat Levih demokratov na listi Oljke Damjan Nacini poziva volivce, naj mu zaupajo glas, sicer pa naj v Gorici podprejo županskega kandidata Giu-lia Mosettija. Waltritschev poziv Dosedanji načelnik svetniške skupine Demokratske levice za evropsko Gorico in kandidat Foruma za Gorico Aleš Waltritsch poziva volivce, naj se množično udeležijo občinskih volitev in naj glasujejo za Andreo Belliviteja. »Nujno potrebno je, da se politika odpiranja in sodelovanja nadaljuje, Bel-lavite pa je najprimernejša opcija za vodenje moderne in evropske Gorice. Pomembna pa je vsekakor konkretna, aktivna in napredna slovenska prisotnost, zato vabim volivce naj mi zaupanje potrdijo tudi letos in ob znaku Foruma pripišejo priimek Waltritsch,« poziva dosedanji svetnik. Republikanka Na listi Republikancev, ki podpirajo de-snosredinskega kandidata Ettoreja Ro-molija, kandidira arh. Barbara Forna-sir, ki se je pred dnevi srečala z novo-goriškim županom Mirkom Brulcem. Izrazila mu je pripravljenost na sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. 13213479 1 2 Nedelja, 27. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR VOLITVE - Zaključni shodi županskih kandidatov pred jutrišnjimi in ponedeljkovimi volitvami Mosetti z ministrom za delo, za Bellaviteja ljudski praznik Na Romolijevem shodu na trgu Sv. Antona somišljeniki in desničarski veljaki iz Trsta in dežele / Mosetti z ministrom Damianom bumbaca Z včerajšnjmi shodi seje zaključila volilna kampanja goriških županskih kandidatov. Volilni boj se bije predvsem med tremi kandidati: med Andreo Bellavitejem, Giuli-om Mosettijem - oba pripadata levi sredini - in Ettorejem Romolijem iz desne sredine. Romoli je konec volilne kampanje priredil na trgu Sv. Antona, kjer so se mu množično pridružili kandidati osmih list, ki ga podpirajo, ob njih pa še nekdanji podpredsednik senata Francesco Moro, senatorja Roberto Anto-nione in Ferruccio Saro, poslanec Robeto Menia in tržaški župan Roberto Di Piazza. Ob pogostitvi so ljudje prisluhnili nagovorom, prežetim z občutkom gotove zmage in uper-jenim proti »zablodam« dosedanje uprave. Bellavite je priredil pravi ljudski praznik, ki je zaobjel mestno središče. Sprevod njegovih somišljenikov je startal s Travnika in med potjo do ljudskega vrta na Verdijevem korzu naraščal, saj so se veseli druščini z godbeniki in mirovniškimi zastavami pridružili mnogi mimoidoči ljudje. Oder za govornike so zavestno namestili sredi parka, v bližino kipov uglednih goriških mož, med katerimi izstopa Simon Gregorčič. Tu so spre- govorili predstavniki vseh političnih sil, ki Bellaviteja podpirajo - v slovenščini je posegel Marko Marinčič -, županski kandidat pa je poudaril, da se njegov vstop v politiko napaja iz vrednot in idealov, da je kultura podlaga za prihodnost in razvoj, da nam padec meje ponuja izredne priložnosti, da pa mora dobra uprava sloneti na ljudeh, na skrbi za socialno ogrožene, in da je vsakdo soodgovoren za soseda. Praznik je trajal do poznih ur. Mosettija je sinoči prišel podpret italijanski minister za delo Cesare Damiano; polno dvorano goriškega sejmišča so najprej nagovorili tajniki strank Oljke, med njimi Mirko Špacapan v imenu Slovenske skupnosti. Mosetti je poudaril, da verjame v politiko, stranke, konkretno delo in spoštovanje pravil, aplavz pa je požel s trditvijo, da je razlika med desno in levo sredino v pristopu do sočloveka: »Če med kolesarsko dirko kolesar pade, se bo ustavil in mu pomagal le pripadnik leve sredine.« Minister Damiano je pohvalil njegov poudarek konkretnemu delu: »Politika se mora spremeniti, za to pa mora izhajati iz idej in mladine.« Bellavitejev sprevod po mestu bumbaca VSovodnjah ob Soči praznujeta 50 let skupnega življenja Sonja in Milan V pričakovanju diamantnega jubileja se z njima veseli vsa žlahta Dvorana 3:17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 4:17.30 - 20.00 - 22.10 »La cit-ta proibita«. Dvorana 5:18.30 - 22.00 »Zodiac«. NOVA GORICA: 19.00 »Glasba in besedilo«; 21.00 »As v rokavu«. S Izleti JJ Obvestila Danes bosta Tamara in Demitrij na skupno pot stopila. Veliko sreče in veselja jima želi KD Danica-Vrh Čestitke Naš DAMJAN in njegova izvoljen-ka MICHELA bosta danes postala mož in žena. Vse najboljše v novem življenju jima kličejo mama Ana in tata Nevio. Danes stopata na novo življenjsko pot DAMJAN NACINI in MICHELA GREATTI. Vse najboljše jima želijo teta Marica, stric Anton, bratranec Marko z ženo Romino, Carlotta in Nikola. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1:17.00 - 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 15.30 - 18.45 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«; 22.10 »L'u-omo dell'anno«. Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »Zodiac«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »History Boys«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1:17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 18.45 - 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. GLASBENA MATICA GORICA vabistar-še in člane na zaključne nastope učencev: Doberdob, 28. maja, ob 18. uri na sedežu društva Jezero; Doberdob, 29. maja, ob 18.30 na sedežu društva Jezero; Gorica, 4. junija, ob 18. uri v Dvorani KB Centra;Doberdob, 7. junija, ob 18. uri na sedežu društva Jezero; Sovodnje, 11. junija, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma. Osrednja akademija bo v Kulturnem domu v Gorici 5. junija ob 18. uri. V RENČAH bo v kulturni dvorani v nedeljo, 27. maja, ob 14.30 proslava ob 30. obletnici pobratenja med občinama Renče in Štarancan. Podeljevali bodo priznanja občanom iz Štarancana, ki so se najbolj trudili in prizadevali za pobratenje. ŠZ DOM in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2007 v nedeljo, 27. maja, na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihemberku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers; informacije: www.kulturnidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice tel. 3201423712 (Andrej). H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta na Koroško, da bo prvi avtobus odpeljal v soboto, 2. junija, ob 5.50 izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri izpred gostilne Primožič v Gorici, nato izpred Vage pri mostu in v Podgori pri spomeniku ter pri športni palači. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico. Priporočajo točnost! MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). H Šolske vesti GLAS BE NA MATI CA GO RI CA sporoča, da potekajo brezplačne poskusne lekcije za razna glasbila. Prijave sprejemaJo na tajništvu v Gorici na tel. 0481-531508. 13 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v petek, 1. junija, ob 20. uri na sedež društva Jadro v Romjanu na kramljanje s predstavniki albanske skupnosti v Laškem. KD DANICA vabi na večer, posvečen 30-letnici ustanovitve in 10-letnici obnovitve dekliškega pevskega zbora Danica z Vrha, v petek, 1. junija, ob 20.30 v ŠKC Danica na Vrhu. Oa/KOUKUP« Zadružna Danka Dobentob ■n SovuJnprl Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Sooc. Coop. - Zadruga Člane vljudno vabimo na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu danes, sobota, 26. maja 2007 ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ulica I. Brass st. 20 s sledečim dnevnim redom: Poročila ter odobritev bilance za leto 2006; volitve v zadružne organe; pravilnik za občne zbore in volitve. Upravni Svet Pogrebi DANESVGORICI: 11.00, Carlo Aguzzo-ni z glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in v Trst za upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Marcello Bonora (ob 10.45 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Štefana v Romjanu in na ron-ško pokopališče; 11.00, Severino Peressini na pokopališču. ' KULTURNO DRUŠTVd m SKALA GABRJE vabi na s X Srečanje zborov in vokalnih skupin PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2007 25., 26., 27. maja - 2., 3. junija v Štandrežu - v župnijskem parku med lipami Danes, 26. maja 2007 ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo Šport ob 20. uri ples z ansamblom SOUVENIR danes, 26. maja 2007 ob 20.30 na društvenem sedežu v Gabrjah ^ Jutri, 27. maja 2007 ob 19. uri Štandreški otroški zbor in plesna skupina Urška ples z ansamblom KALAMARI Sobota, 2. junija 2007 ob 20. uri ples z ansamblom MALIBU' Nedelja, 3. junija 2007 ob 19. uri nagrajevanje natečaja ex-tempore nastop MePZ Čepovan in dramskega odseka PD Štandrež s komedijo GREMO V TEATER ples z ansamblom KALAMARI Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. Bogat srečelov / ITALIJA Sobota, 26. maja 2007 19 RIM - Upravne volitve v 7 pokrajinah in 826 občinah V nedeljo in ponedeljek 10 milijonov ljudi na voliščih Berlusconija in Unije MONTEZEMOLO Kritični odzivi Uprave bodo obnovili v 26 pokrajinskih glavnih mestih Zaradi obilice strank, ki sodelujejo na tokratnih volitvah, bo v Genovi glasovnica dolga kar 80 centimetrov ansa RIM - Od včeraj opolnoči je v Italiji predvolilni molk v pričakovanju jutrišnjih in ponedeljkovih upravnih volitev. Obnovljene bodo uprave in sveti sedmih pokrajin in 862 občin, med katerimi je 26 pokrajinskih glavnih mest. V občinah in pokrajinah, kjer bo potreben drugih krog, bodo volivci zopet poklicani na volišča 10. in 11. junija. Skupaj je več kot 10 milijonov volilnih upravičencev, katerim je treba dodati še upravičence tistih občin na Siciliji, kjer je potreben drugi krog. Volišča bodo dejansko v vseh deželah. Župane in občinske svete bodo obnovili v 26 pokrajinskih glavnih mestih, od katerih jih je doslej 14 upravljala desna sredina, 12 pa leva sredina. Med najpomembnejšimi bodo volilni dvoboji v Alessandri- i (leva sredina podpira dosedanjo županjo Maro Scagni, desna sredina pa je kandidirala Piercarla Fabia), Cuneu, kjer meri moči pet kandidatov, v Veroni (leva sredina podpira dosedanjega župana Paola Zanotta, desna pa spornega ligaša Flavia Tosija). V Genovi se za nasledstvo sedanjega župana Giuseppeja Pericuja poteguje evropska poslanka Hrasta Marta Vincenzi, kandidat desne sredine pa je univerzitetni profesor Enrico Musso. Zanimiv bo tudi volilni dvoboj v Parmi, edinemu mesti v Emiliji, ki ga upravlja desna sredina (leva sredina kandidira Alfreda Perija, medtem ko je kandidatov desne sredine več). V Tarantu pa je slika ravno obratna: tu se je razbila leva sredina in ima več kandidatov, medtem ko je kandidat desne sredine Eugenio Introcaso. Občin z več kot 15.000 prebivalci, v katerih bodo obnavljali uprave in v katerih sta predvidena dva kroga, je 119. Leva sredina jih je doslej upravljala 65, desna sredina 43, Severna liga 1, medtem ko preostale 4 občine upravljajo občasnke liste. Zanimiva bosta predvsem zaradi števila prebivalcev dvoboja v Torre del Greco v Kampaniji (90.000 prebivalcev) in Sestu San Giovanni pri Milanu (80.000 prebivalcev). Pokrajin, kjer bodo potekale volitve, je 7 in so vse v srednji in severni Italiji. Desna sredina je doslej upravljala pokrajine Varese, Como, Vercelli in Vicen-za, leva sredina pa pokrajine Genova, La Spezia in Ancona. Še najbolj neodločen je videti izid v Vicenzi, ki jo je dva mandata upravljala predstavnica Severne lige Manuela Dal Lago. Desna sredina sedaj kandidira predstavnika Lige Attilia Schne-ka, medtem ko je kandidat leve sredine Pi-etro Collaredo. Jeziček na tehtnici naj bi bilo Gibanje za PPE, ki gaje ustanovil nekdanji pripadnik FI Giorgio Carollo, ki je sedaj v sporu z Berlusconijevo stranko. Na Siciliji pa bo v nedeljo drugi krog upravnih volitev. Med občinami, ki morajo še izbrati župana, sta največji Agri-gento in Marsala. PRIMER VISCO Tožilstvo začelo preiskavo RIM - Rimsko državno tožilstvo je včeraj začelo preiskavo o domnevnih pritiskih podministra za ekonomijo Vincenza Visca na poveljnika finančnih stražnikov Roberta Specialeja. Po zapisniku, ki ga je objavil dnevnik Il Giornale, je Speciale potožil, da je Visco zahteval premestitev štirih častnikov, ki so preiskovali poskus zavarovalne družbe Unipol, da bi prevzela banko BNL. Preiskavo bo vodil šef tožilstva Giovanni Ferrara skupaj s tožilcem Angelom Antoniom Racanellijem. Trenutno ni nihče preiskovan, tožilca sta zbrala samo časopisne članke o dogodku, šefa milanskega glavnega tožilstva Maria Blandinija pa sta prosila za gradivo, kije bilo zbrano v Milanu. Blandini je že dejal, da ni zasledil nobenih kaznivih dejanj. EVROPSKA KOMISIJA - Opozorilo Rimu Bruselj: Italija mora rešiti problem odpadkov BRUSELJ - Nerešen problem odpadkov v Neaplju je samo vršiček ledene gore, saj problem odlagališč zadeva dejansko vso Italijo. Zadah smeti, v katerih se duši mesto pod Vezuvom, je segel vse do Bruslja. Evropska komisija je namreč včeraj sporočila, da »zelo pozorno« sledi dogajanju v Neaplju in poziva pristojne oblasti, naj napnejo vse sile, da bi hitro rešile problem, predvsem pa zaprle ilegalna odlagališča, ker sežiganje odpadkov na prostem in ilegalno odlaganje strupenih snovi ogrožata zdravje ljudi. Evropsko sodišče, poudarjajo v Bruslju, je Italijo že obsodilo zaradi nespoštova-nja določil EU o odpadkih, ki so zbrane v treh uredbah. Sodišče je zamerilo Italiji predvsem na tisoče ilegalnih odlagališč. S tem, kar se dogaja v Neaplju, Italija tvega zopetno obsodbo. »Kar se dogaja v Neaplju ni nekaj osamljenega, ampak je del zelo zaskrbljujočih državnih razmer,« je povedala tiskovna predstavnika evropskega komisarja za oko- lje Stavrosa Dimasa Barbara Helfferich.. »Vemo, da ni lahko rešiti teh problemov, vendar smo tudi prepričani, da to vprašanje ne zadeva samo Neaplja in Kampanije, ampak ima veliko večje razsežnosti. Zato je potreben globalen pristop,« je povedala Helfferi-chova. Pred enim mesecem je evropsko sodišče v Luxembourgu obsodilo Italijo zaradi kršitve evropskih uredb o odpadkih. Sodniki so ugotovili, da je v Italiji 4866 ilegalnih in nenadzorovanih odlagališč v 15 deželah. »V okoli 700 odlagališčih so strupeni odpadki, ki ogrožajo zdravje ljudi. Komisija zato sledi dogajanju, saj je treba hitro ukrepanje, da bo Italija udejanjila evropska pravila. Po obsodbi sodišča je potreben na tem področju korenit zasuk,« je poudarila Helfferichova. Italija tvega tudi tožbo v zvezi s sredstvi iz namenstkih skladov, ki so jih dobile dežele, da bi zgradila 12 sežigalnic in povečala količino recikliranih odpadkov, doslej pa sta bila uresničena dva ali največ trije projekti,. RIM - Četrtkove kritike predsednika Confindustrie Luce Cordera di Montezemola italijanski politiki, še vedno močno odmevajo na italijanski sceni. Še posebej oster na račun predsednika italijanskih industrijcev je bil voditelj opozicije Silvio Berlusconi, a tudi predstavniki leve sredine niso skoparili s kritičnimi pripombami. »Končno je le dojel, kaj je treba narediti zato, da se Italija zopet vrne na pot razvoja in visokega standarda. Do spoznanja se je sicer dokopal pozno, vendar je le razumel,« je dejal Berlusconi. Popoldne, ko je prišel na neko volilno zborovanje brez kravate, pa je še zlobno pripomnil: »Bil sem pred razpot'em: s kravato ali brez. Ker ne ukazuje Confindustria, ampak ljudje, sem se odločil: brez kravate.« Romano Prodi pa je zavrnil očitek, da vlada ni dovolj pogumna in je izpostavil, da je politika njegove vlade izrazito reformistična. Kritike Montezemola so se mu zdele nepravične, predvsem pa nehvaležne do politične povezave, ki je s finančnim zakonom priznala podjetnikom precej olajšav in si je kot cilj postavila reforme in inovacijo. Te pripombe na račun Monte-zmola, ki so bile izrečene v zaprtih krogih, naj bi pri predsedstvu vlade včeraj dopolnili tudi v luči napadov desne sredine proti predsedniku Confindustrie. V bistvu naj bi šlo za merjenje moči med Montezemolom in desno sredino, čeprav je Dom svoboščin reagiral z enodnevno zamudo. Montezemolo, pravijo pri predsedstvu vlade, je pozabil pogledati, kaj se dogaja pri njemu doma. Namesto obračuna ob koncu mandata, je napadel politiko. Dejstvo, da je desna sredina tako ostro reagirala pa naj bi bil do kaz, da gre predvsem za spo pad z Domom svoboščin. Po oceni leve sredine ni še gotovo, ali je četrtkov Montezelomolov govor znanilec nekega novega političnega projekta. Vehementnost nastopa pa nedvomno odraža željo po veliki vidnosti in odmevnosti, da bi se predsednik industrijcev v še dokaj negotovih in nejasnih političnih razmerah lahko prikazal tudi kot »novi človek«. Od te analize se je ogradil sekretar LD Piero Fassino, po katerem je dolžnost vodilnih ljudi prisluhniti kritikam, pa čeprav besede niso prijetne za uho. PERUGIA - V noči na petek v vasi nedaleč od Perugie Ubili nosečo žensko in iz varnostne blagajne odnesli 1500 evrov PERUGIA - Umorili so jo, da bi lahko izpraznili sejf na njenem domu. Tako je bilo v četrtek zvečer nasilno presekano življenje matere dveh otrok, ki je pričakovala še tretjega potomca. Prizorišče krutega zločina pa je bil dom nesrečni-ce, manjša vila v občini Campignano nedaleč od Perugie. Truplo nesrečnice je odkril mož, ki se je vrnil domov pol ure po polnoči. Barbara Cicconi je ležala mrtva na tleh. Bila je v nočni halji, v bližnji sobi sta spala druga dva otroka, ki sta stara 4 in 8 let in ki nista slišala ničesar, čeprav je bilo razdejanje v hiši precejšnje. Mož Cicconijeve je lastnik pralnice, v varnostni blagajni, ki so ga roparji pustili odprtega, je bilo 1500 evrov, ki jih je kasiral v prejšnjih dneh. Tatovi so vilo obiskali pred dvema mesecema in takrat odnesli 8000 evrov. Dom Cicconijeve in njega moža je manjša vila sredi podeželja. V bližini so stanovali sorodniki para, vendar nihče se ni zavedal, kaj se dogaja v sosedovem vrtu. Roparji so prišli v hišo po stranskih vratih, ki jih je ženska pustila odprta, da bi nekoliko omilila sopari teh dni. Po mnenju preiskovalcev sta bila vsaj v dveh. Varnostno blagajno, iz katere sta odnesla 1500 evrov, sta odprla s ključem, ki je bil skrit med perilom. Kako je bila umorjena Cicconijeva še ni znano. Govori se, da je bila zadušena, morda potem ko so jo udarili. Karabinjerji so dolgo zasliševali moža, sorodnike in uslužbence pralnice. V umoru je veliko še nepojasnjenih plati, gotovo pa je, da so morilci ravnali zelo okrutno. Zgoraj žrtev Barbara Cicioni, desno pa vhod v vilo, kjer so jo roparji umorili 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / KIJEV - POLITIČNA KRIZA V UKRAJINI SE JE ZOPET NEVARNO ZAOSTRILA Proevropski Juščenko in proruski Janukovič sta si zopet v laseh Predsednik prevzel nadzor nad policijo, premier ukrep označil za neustaven KIJEV - Politična kriza v Ukrajini je v petek dobila nove razsežnosti. Proevropski predsednik Viktor Juščenko je namreč izdal odlok, s katerim je prevzel nadzor nad policijo, ki je sicer pod pristojnostjo notranjega ministrstva. Njegov tekmec, proruski premier Viktor Janukovič je ukrep označil za neustaven. Mednarodna skupnost je medtem izrazila zaskrbljenost nad naj no vej šim zap le tom v Ukrajini.Ukrajinski predsednik si je policijo podredil, ker so policijske enote v četrtek na ukaz notranjega ministra Vasilija Cuška priskočile na pomoč generalnemu tožilcu Svjatoslavu Piskunu, ki ga je Juščenko pred tem odstavil. Z odlokom »želimo prepreči ti zlo ra bo enot no tra nje ga mi nis tr -stva s strani političnih sil, ki so grožnja ukrajinski državni varnosti«, so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Juščenko se je za odstavitev Pis-kuna odločil, ker naj bi kršil ustavo, ko se ni hotel odpovedati svojemu sedežu v par la men tu, ki je bil raz pu ščen. Ven dar ge ne ral ni to ži lec me ni, da ga predsednik postavlja na cesto, ker se je uprl njegovemu ukazu, naj pravno ukrepa proti trem ustavnim sodnikom, ki kljub razrešitvi s strani Juščen-ka aprila niso hoteli odstopiti s položaja. Cuško, zvest predsednikovemu tekmecu, proruskemu premieru Viktorju Janukoviču, je odstavitev Pisku-na označil za »poskus državnega udara«, medtem ko je Ja nu ko vič Juš čen -ka po sva ril, da s to po te zo tve ga dr -žavljansko vojno. Policisti, ki so obkolili generalno tožilstvo, so se spopadli z maskirani-mi enotami. Po poročanju lokalnih medijev naj bi se za maskami skrivala elitna protiteroristična enota Juš-čen ko ve taj ne služ be, ki pa je vple te -nost zanikala. Obrambni minister Anatolij Hricenko je varnostne sile javno posvaril, naj ne stopnjujejo konflikta ter poudaril, da je treba spor rešiti z mirnimi sredstvi. Ja nu ko vič je Juš čen kov ukrep, s katerim si je podredil policijo, zavrnil, češ da je v nasprotju z ustavo. »Gre za kršitev ustave in vmešavanje v dejavnosti izvršne veje oblasti,« je izjavil proruski premier. Juščenkov odlok je za neustaven označilo tudi notranje ministrstvo. Odlok je »v nasprotju z ukrajinsko ustavo in ukrajinskim zakonom o silah notranjega ministrstva«, so sporočili. Tožilstvo je sicer medtem uvedlo pre is ka vo pro ti no tra nje mu mi nis -tru Vasiliju Cušku zaradi domnevne zlorabe položaja. Preiskava naj bi osvetlila četrtkovo dogajanje v uradu generalnega tožilca. Med na rod na skup nost je za ra di zadnjega dogajanja v Ukrajini izrazila zaskrbljenost. Evropska unija je sprta po li tič na ta bo ra po zva la, naj spor rešita s pogajanji. Vse sprte strani v Kijevu se morajo izogniti dodatnemu stopnjevanju napetosti, še posebej pa uporabi oboroženih varnostnih sil, je sporočilo nemško predsedstvo EU. Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti v sosednji dr žavi in po zva la ob las ti, naj spo -štujejo zakone. »Dogajanje v Ukrajini spremljamo z določeno mero zaskrbljenosti zaradi možnega stopnjevanja napetosti v družbi,« je v Jalti iz-ja vil rus ki pre mi er Mi hai -l Fradkov. Bela hiša je vpletene strani pozvala, naj boj za oblast rešijo brez nasilja in naj spoštujejo demokratične norme. »Od Ukrajincev pričakujemo, da bodo spoštovali ustavne in pravne procese in živeli v skladu s svojimi odgovornostmi v demokraciji,« je izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše za na ci o nal no var nost Gor don Johndro -e. »Vse ka kor bi po zva li vse stra ni, naj spore rešujejo nenasilno,« je dodal. Ukrajinska policija je v nasprotju z zahtevo predsednika Juščenka priskočila na pomoč odstavljenemu generalnemu tožilcu Piskunu ansa Titov grob obiskalo več sto ljudi BEOGRAD - Ob včerajšnji obletnici rojstva nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita je njegov grob v Hiši cvetja v Beogradu obiskalo več sto ljudi. Med obiskovalci, ki so na Titov grob položili cvetje, so bili tudi predstavniki različnih delegacij. Vrata Hiše cvetja so bila včeraj odprta, dokler so prihajali obiskovalci. Kot prvega so na Titov grob položili venes soproge Jovanke. V spomin na Titov rojstni dan in nekdanji dan mladosti bo vsakoletna prireditev potekala danes v Kumrovcu. Udeležili se je bodo tudi predstavniki Mladega foruma Socialnih demokratov iz Ljubljane. Izraelski napad zahteval dve žrtvi JERUZALEM - V izraelskem zračnem napadu na avtomobil v mestu Gaza sta bila včeraj ubita dva človeka, sedem je bilo ranjenih, so sporočili palestinski viri. Izraelska vojska je potrdila napad, katerega cilj so bili domnevni skrajneži v vozilu, palestinsko gibanje Hamas pa je sporočilo, da so bili v avtomobilu njegovi pripadniki. Pred tem so bile v izraelskem zračnem napadu prav tako na območje Gaze ranjene štiri osebe, med njimi dojenček. Izraelska vojska je potrdila tudi ta napad, njegov cilj pa naj bi bile Hamasove varnostne sile. Medtem se nadaljujejo pogajanja o premirju med gibanjema Fatah in Hamas. Delegaciji rivalskih gibanj se bosta v soboto odpravili v Kairo, kjer se bosta ločeno sestali z egiptovskimi posredniki. BRNO - Na vrhu srednjeevropskih predsednikov na Slovaškem Napolitano in Mesič zgladila spor Včeraj so govorili o razmerah v regiji, danes bo v ospredju prihodnost Evropske unije BRNO - Predsednika Češke in Hrvaške, Vaclav Klaus in Stipe Mesič, sta včeraj v češkem mestu Brno odprla 14. vrh srednjeevropskih predsednikov. Letošnjega vrha se udeležuje 15 od 18 predsednikov držav, med katerimi ni slovenskega predsednika Janeza Drnovška. V Brnu tudi ni nemškega predsednika Horsta Kohlerja in predsednika Ukrajine Viktorja Juščenka. Slednji je udeležbo odpovedal v zadnjem trenutku zaradi zaostritve politične krize v domovini, poročajo tuje tiskovne agencije.»Da naša regija ni enostavna, občutimo vsi tudi iz tega, da smo ponoči dobili vest o izrednih razmerah v Ukrajini, zaradi katerih je prihod odpovedal predsednik Juščenko,« je ob odprtju vrha dejal češki predsednik. Klaus se je zavzel za rešitev prihodnjega statusa Kosova, ki bo ustrezala lokalnemu prebivalstvu. »Češka podpira pogajanja pod vodstvom ZN o prihodnjem statusu Kosova. Toda na podlagi lastne zgodovinske izkušnje se zavedamo, da je nujno treba najti rešitev, ki jo bo sprejelo lokalno prebivalstvo,« je poudaril. »Politična stabilnost in gospodarska blaginja ne prideta od zunaj. Stabilne in življenjske rešitve prihajajo samo z lokalne ravni,« je dejal Klaus. Predsedniki Albanije, Avstrije, BiH, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Makedonije, Madžarske, Moldavije, Slovaške, Srbije, Poljske in Romunije so sicer včeraj večinoma govorili o trenutnih težavah in izzivih v regiji. Danes, zadnji dan vrha, pa bodo govorili o prihodnosti Evrope in o pomoči tistih držav, ki so že članice povezave. Predsedniki so govorili tudi o načrtih ZDA za postavitev delov protiraket-nega ščita v Evropi. Češki premier Mirek Topolanek je pri tem poudaril, daje ameriški načrt ključen za evropsko varnost. »Obramba Evrope pred raketami določenih državi in organizacij je nujen korak, ki bo bistveno povečal varnost Češke, pa tudi naših zaveznikov in evropskih sosed,« je dejal. Srečanje predsednikov je priložnost za številna dvostranska srečanja. Na enem od njih sta predsednika Hrvaške in Slovaški gostitelj Vaclav Klaus je prisrčno segel v roko italijanskemu gostu Giorgiu Napolitanu ansa Italije, Stipe Mesič in Giorgio Napolitano, zgladila spor, povezan s fojbami, ki ga je zakuhal Napolitano, zaostril pa mesič z nediplomatskim odzivom. »Nesoglasja izpred nekaj mesecev so povsem zglajena,« je izjavil Napolitano. To je potrdil tudi Mesič, ki je dodal, da je treba poglavje druge svetovne vojne zapreti. Napolitano je v začetku februarja razburil slovensko in hrvaško javnost z izjavo, v kateri je fojbe označil za »barbarstvo stoletja«, »slovansko krvoločno sovraštvo« in težnje po prilaščanju ozemlja. Mesič-pa je na te besede reagira z ostrino, ki v meddržavnih odnosih ni običajna. Do pobude za redna srečanja predsednikov srednjeevropskih držav je prišlo leta 1993 ob odprtju poletnih iger v Salzburgu, ki so se jih ob avstrijskem predsedniku Thomasu Klestilu udeležili še predsedniki Češke, Madžarske in Nemčije. Aprila 1994 se je sedem predsednikov - Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske, Avstrije, Nemčije in Slovenije -sešlo prvič, in sicer v češkem mestecu Li-tomyšl. (STA) IRSKA - Po neuradnih podatkih Ahern znova v irskem parlamentu in verjetno tudi za krmilom vlade DUBLIN - Irski premier Bertie Ahern je bil na četrtkovih volitvah v svoji volilni enoti brez težav ponovno izvoljen v parlament, so pokazali prvi delni rezultati volitev. Ti so tudi pokazali, daje Ahernova stranka Fianna Fail (FF) trdno na poti, da zabeleži že šesto zaporedno volilno zmago in sestavi novo irsko vlado. Ahern, ki ima sedež v parlamentu vse od leta 1977, irsko vlado pa vodi že od leta 1997, je v svojem volilnem okrožju v središču Dublina brez težav premagal vse tekmece, saj je zbral kar dvakrat več glasov, kot bi jih potreboval za izvolitev. Politični analitiki se tudi strinjajo, da bo Ahernov FF, ki za večino v 166-član- skem irskem parlamentu potrebuje glasove vsaj 83 poslancev, na tokratnih volitvah prejel dovolj glasov, da bo imel v novem parlamentu okoli 80 sedežev, kar pomeni, da bo lahko koalicijo oblikoval že tudi z veliko manjšo stranko ali celo neodvisnimi poslanci. Voditelj opozicijskih laburistov Pat Rabbitte je že priznal verjetni poraz in dejal, da bo Ahern, kot kaže, znova postal premier. Voditelj glavne opozicijske stranke Fine Gael (FG) Enda Kenny pa nasprotno zaenkrat ni želel priznati poraza. Zaradi zapletenega volilnega sistema končna razdelitev poslanskih sedežev verjetno ne bo znana še nekaj dni. / SVET Sobota, 26. maja 2007 21 WASHINGTON - Po dolgem merjenju moči glede vojne v Iraku Demokrati popustilu Bushu, kongres odobril sredstva za vojno V zakonu tudi ni več datuma umika - Nancy Pelosi zagotavlja, da ne bo vrgla puške v koruzo WASHINGTON - Demokrati so se nazadnje morali podrediti predsedniku Georgeu Bushu. Predstavniški dom ameriškega kongresa in senat sta v četrtek potrdila predlog zakona o izrednem financiranju vojne v Iraku in Afganistanu do 30. septembra letos, pri čemer je predsednik George Bush dosegel taktično zmago, saj predlog ne vsebuje datumov umika ameriške vojske iz omenjenih držav. Demokrati so po drugi strani dosegli povišanje minimalne plače, a se bodo morali kljub temu soočiti z jezo svojih volivcev, ki nasprotujejo vojni. Poleg datumom umika ameriške vojske iz Iraka so se demokrati v tem svojem prvem večjem porazu v zvezi z Irakom pred Belo hišo odpovedali tudi zahtevi po določilu, da mora Pentagon strogo upoštevati pravila o času počitka in urjenja vojakov doma, preden jih pošljejo nazaj na vojno območje. V predlogu zakona pa so ostali določeni cilji, ki jih mora izpolniti iraška vlada, če želi nadaljevanje ameriške pomoči za obnovo. Vendar lahko predsednik Bush odloči, da se bo pomoč nadaljevala ne glede na uresničevanje omenjenih ciljev. Predlog zakona daje predsedniku do novega proračunskega leta, ki se prične s 1. oktobrom, na voljo okoli 95 milijard dolarjev za nadaljevanje vojn v Iraku in Afganistanu. Predvideva pa tudi za 17 milijard dolarjev dodatne porabe, ki je Bush ni zahteval, od tega 8 milijard dolarjev za različne domače potrebe, kot je pomoč pri odpravljanju naravnih nesreč in povišanje minimalne plače s sedanjih 5,15 dolarja na 7,25 dolarja v treh le tih. Kongres je Bushu že v začetku maja poslal podoben predlog, ki pa ga je predsed nik z ve tom zavrnil, ker je bil v njem določen datum umika ameriških bojnih enot iz Iraka. Demokrati so se nato vdali, ker se niso hoteli izpostaviti obtožbam, da puščajo vojake na cedilu. V predstavniš kem do mu so de mo kratski voditelji glasovanje o predlogu razdelili v dva dela. Za prvi del, ki zadeva vojno, je glasovalo 280 kongresnikov, proti pa 140, večinoma demokratov, ki nasprotujejo vojni v Iraku. Drugi del, ki zadeva domačo porabo, je podprlo 348 članov kongresa, 73 pa jih je glasovalo pro ti. Predlog so na to posla li v senat, ki je glasoval o celotnem paketu in ga potrdil z 80 glasovi proti 14. Med senatorji, ki so glasovali proti, sta bila vodilna demokratska predsedniška kandidata Hillary Clinton iz New Yorka in Barack Ameriški predsednik George Bush je v boju z demokrati v kongresu izboril pomembno zmago, saj je dosegel odobritev sredstev za nadaljevanje vojne v Iraku ansa Obama iz Illinoisa, ki menita, da v tem trenutku bolj potrebujeta podporo demokratske strankarske baze. Tokratna zmaga je za Busha in republikance sicer le taktična, strateški poraz pa omenjajo tudi republikanski komentatorji, kot je Charles Krauthammer. Komentator Washington Posta je za televizijo Fox dejal, da demokratom Busheva zmaga pravzaprav ustreza, ker se bo debata glede Iraka nadaljevala, z vsakim dnevom debate pa republikanci vse bolj izgubljajo podporo med volivci, ki so sedaj že večinsko proti nadaljevanju voj ne. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije in vodja demokratske večine v senatu Harry Reid sta obljubljala, da se bo debata nadaljevala, dokler se jim ne pridruži dovolj republikancev, da lahko z zadostno večino presežejo grožnjo predsednikovega veta. V Iraku je doslej umrlo že 3400 Američanov, sam Bush pa je opozoril, da bodo teroris ti v na slednjih me secih povečali nasilje. (STA) WASHINGTON - Javnomnenjske razsikave Podpora vojni v Iraku v ZDA najnižja doslej WAS HING TON - Gle de na rezultate javnomnenjske raziskave, ki sta jih v četrtek objavila ameriška CBS News in New York Times, je največje število Američanov doslej prepričanih, da se bo vojna v Iraku kon čala sla bo in da je bi la odlo -čitev za vstop v vojno napaka. 76 odstotkov Američanov je tako meni lo, da voj na v Ira ku poteka ze lo slabo, kar je skoraj deset odstotkov več kot mesec prej, le 20 odstotkov vprašanih pa je menilo, da bodo dodatne ameriške enote spremenile dosedanji potek vojne. Da je bila odločitev za vojno napaka, je bilo pre- pričanih 61 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je 35 odstotkov odločitev za invazijo označilo za pravilno. 72 odstotkov Američanov je tudi pre pri čanih, da gre Ame rika v »napačno smer«, kar je največje število, odkar CBS News in New York Times ob le ta 1983 v an ke tah postavljata to vprašanje. Pod pora ame riš kemu predsedniku Georgeu Bushu je od januarja letos, ko ga je podpiralo le 28 odstotkov Američanov, kar je najmanj odkar je v Beli hiši, sicer narasla za dva odstotka. (STA) KENNEDY Naboji • v ■ • prišli iz več pušk HOUSTON - Profesor statistike na teksaški univerzi A&M Cliff Spiegelman je v četrtek objavil rezultate testiranja nabojev, podobnih tistim, ki so jih našli v truplu leta 1963 umorjenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Med drugim je ugotovil, da ni nujno, da so naboji prišli le iz ene puške. Uradna Warrenova komisija je leta 1964 zagotovila, da je na Kennedyja streljal le Lee Harvey Oswald, vendar njeno poročilo ni nikoli razčistilo vseh okoliščin Kennedyjeve smrti. Zaradi tega se nadaljujejo preiskave in tisti, ki zagovarjajo tezo, da je bil mladi predsednik žrtev zarote, so prepričani, da je bilo strelcev več. Profesor Spiegelman je dejal, da njegova študija nujno ne podpira teorije zarote, ki pravi, da je na Kennedy-ja streljalo več ljudi, ampak le ugotavlja, da dokazi, ki so bili pred-stavlje ni v ko rist teo rije le ene ga strelca niso tako trdni, kot trdijo urad ni viri. Warrenova komisija je leta 1964 zagotovila, da je na Kennedyja s tremi naboji, od katerih sta dva zadela v polno, streljal Lee Harvey Oswald in to tezo je leta 1979 potrdil tudi posebni odbor predstavniškega doma kongresa o atentatu, vendar je bilo v obeh poročilih veliko neprepričljivih plati. Med dokazi Warrenove komisije je bilo tudi pričanje Vincen-ta Guinna, ki je trdil, da na podlagi delčkov odkritih nabojev velja, da je Oswald uporabljal posebne naboje Western-Winchester Cartridge Co. Mannlicher-Car-cano. Ti naj bi bili tako edinstveni, da bi bilo delčke možno zlahka prepoznati in ugotoviti, da prihajajo iz dveh nabojev. Spiegelman je testiral omenjene naboje in ugotovil, da delčki nabojev niso tako ze lo poseb ni in pre poznavni. Sklenil je, da so lahko delčki nabojev prišli iz treh ali več nabojev in če j e to res, potem j e zelo mo go če, da je bil vme šan še kdo drug poleg Oswalda. Nasprotniki teorije zarote pravijo, da je to morda res, vendar pa Spiegelman ni testiral originalnih delčkov nabojev, zato prave resnice na podlagi tega ne bo mo go če izve de ti. YANGON - Kršitev pravic Mjanmarska hunta podaljšala pripor Aung San Suu Kyi YANGON - Vladajoča vojaška hunta v Mjanmaru je včeraj podaljšala hišni pripor voditeljici mjanmarske opozicije in Nobelovi nagrajenki za mir Aung San Suu Kyi. Hunta naj bi ji pripor podaljšala za eno leto, vendar pa uslužbenec policije tega ni potrdil. Zadnje obdobje hišnega pripora 61-letne Suu Kyi seje pričelo maja 2003, izteklo pa naj bi se ta konec tedna. Suu Kyi je sicer edina Nobelova nagrajenka na svetu, ki je trenutno v priporu. Večji del zadnjih 17 let je preživela v hišnem priporu na svojem domu ob jezeru Yangon, kjer je skoraj popolnoma odrezana od sveta. Edini stik z zunanjim dogajanjem sta njena hišna pomočnica in zdravnik, svojo hišo pa je zadnjič zapustila novembra lani, ko ji je hunta dopustila enourno srečanje z odposlancem ZN Ibrahimom Gambarijem. Podaljšanje njenega pripora je bilo sicer pričakovano, saj se vojaška hunta boji njene velike priljubljenosti med ljudmi, ki bi lahko ogrozila vojaško diktaturo. Stranka Suu Kyijeve Narodna liga za demokracijo (NLD) je namreč na volitvah leta 1990 osvojila veliko večino glasov, vendar pa ni nikoli prevzela oblasti. Zaradi kršenja človekovih pravic v Mjanmaru so ZDA prejšnji teden za leto dni podaljšale sankcije proti tej državi, podobno pa je aprila storila tudi EU. Amnesty International je medtem v sredo sporočil, da se je stanje na področju človekovih pravic v Mjanmaru v zadnjem letu še poslabšalo in da hunta stopnjuje pritisk na politične nasprotnike. (STA) TOKIO - Po poročanju japonske agencije Kjodo Severna Koreja proti Japonski izstrelila več raket kratkega dosega TOKIO - Severna Koreja je v smeri Japonskega morja včeraj izstrelila več raket kratkega dosega, je poročanje japonske tiskovne agencije Kjodo povzela ameriška tiskovna agencija AP. Predstavniki japonskega obrambnega ministrstva navedb niso komentirali, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Norijuki Šikata pa je dejal, da »trditev zaenkrat še ni mogoče potrditi«. Razvoj raketnega orožja v Severni Koreji je sicer vir stalne zaskrbljenosti v regiji. Tako je Severna Koreja maja na paradi v Pjong-jangu predstavila tri nove tipe balističnih raket z dosegom od 2500 do 4000 kilometrov, je takrat poročal južnokorejski časopis Čo-sun Ilbo, ki se je skliceval na trditve neimenovanega južnokorejskega strokovnjaka za analizo ameriških satelitskih posnetkov. Julija lani je severnokorejski režim testiral svoj najboljši model rakete dolgega dosega - Tae podong 2 - ki lah ko po oce nah strokovnjakov doseže tudi nekatere dele ZDA, oktobra pa je opravil tudi prvi jedrski poskus, ki je povzročil veliko razburjenje mednarodne skupnosti. (STA) Arhivski posnetek severnokorejskega voditelja Kima Jonga Ila iz časa, ko je Severna Koreja napovedala, da je razstrelila svojo prvo jedrsko bombo 22 Sobota, 26. maja 2007 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Cankarjev dom Predstavili program prestižnih ciklov naslednje koncertne sezone Čeprav se koncertno dogajanje tekoče sezone šele približuje h koncu, je Cankarjev dom (CD) že naznanil velike simfonične orkestre in glasbenike, ki bodo pričarali intimnejše vzdušje, ki bodo prihodnjo sezono gostovali v Ljubljani za obe najprestižnejši ciklični ponudbi - zlati in srebrni abonma. Med svetovnimi orkestri bo tudi tokrat nekaj proslavljenih institucij različnih glasbenih tradicij, kot solisti pa bodo med drugim nastopili pianista Nikolaj Demidenko in Je-fim Bronfman ter orglar Gunnar Iden-stam. Zlati abonma bo oktobra odprl Simfonični orkester Zahodnonemškega radia (WDR) iz Koelna z dirigentom Semjonom Bičkovom in solistom vio-lončelistom Gautierjem Capuconom. Sledili bodo: Filharmonični orkester iz Luksemburga, ki mu bo dirigiral Emmanuel Krivine, solist bo pianist Jean-Yves Thibaudet; Filharmonični orkester iz Monte Carla pod taktirko Emmanuela Krivine in s solistom na klavirju Nikolajem Luganskim; Simfonični orkester Severnonemškega radia (NDR) iz Hamburga z dirigentom Alanom Gilbertom in violinistko Liso Batiashvili; Avstralski komorni orkester pod vodstvom Richar-da Tognettija skupaj s tenoristom Markom Padmorejem in solistom violinistom Richardom Tognettijem; za konec sezone pa še Filharmonični orkester Romanske Švice z dirigentom Marekom Ja- nowskim in solistko na violini Julio Fischer. Cikel vrhunskih solistov in komornih glasbenikov se bo prav tako oktobra začel z nastopom godalnega kvarteta Janaček s kontrabasistom Miloslavom Jelinekom. Nato bodo nastopili pianist Nikolaj Demidenko, glasbeni trio v sestavi Jorma Hynninen (bariton), Riikka Hakola (sopran) in Ilkka Paananen (klavir), posebej se bo predstavila tudi skupina, ki jo sestavljajo violinist Benjamin Schmid, violončelist Clemens Hagen, pianist Dejan Lazič ter tolkalca Martin Grubinger in Leonhard Schmidinger. Drugo koncertno polovico bo uvedel godalni kvartet Guarnieri, sledila bosta solo nastopa orglarja Gunnarja Idenstama ter pianista Jefima Bronfmana, abonma pa bosta sklenila Christian Poltera na violončelu in pianist Kathryn Stott. V CD že vabijo k vpisu, oziroma podaljšanju abonmajev, v ljubljanskem kulturnem hramu pa so za zveste abonente v novi sezoni pripravili posebno ponudbo, ki vključuje nakup vstopnice za koncert dunajskega Pierrot Lunaire Ensemble po znižani ceni. (STA) Ljubljana: Plakatna afera V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so odprli razstavo Plakatna afera, 20 let potem. Razstava tematizira pla- katno afero ob dnevu mladosti leta 1987, ki je izbruhnila ob plakatu članov Novega kolektivizma. Utrip tistega časa so v muzeju poustvarili z arhivskim filmskim in fotografskim gradivom ter predstavitvijo plakatov, narejenih ob dnevu mladosti. Odprtje je pospremil poskus rekonstrukcije t.i. štafete absurda na ploščadi pred muzejem.Leta 1986 so 10. decembra študentje likovne akademije v organizaciji Univerzitetne konference ZSMS na Plečnikovem trgu iz okrog 300 kilogramov težkega ter 3,5 m dolgega debla ustvarili t.i. štafeto absurda. Ustvarjanje je spremljalo zbiranje podpisov proti štafeti. Naslednje leto je 57. številki Nove revije konec februarja sledila še plakatna afera. V središču postavitve, ki bo odprta do 25. avgusta, je dogajanje okoli spornega plakata. Razstavljen je plakat v izvorni obliki in različnih verzijah, kot se je pojavljal na razstavah Novega kolektivizma v tujini. Ob tem je na ogled še Razglas! Novega kolektivizma z datumom 21. marec 1987, ki odgovarja na vprašanje, kaj je politični plakat, ter plakat Očiščenje in pomlajenje. Precej prostora je namenjenega časopisnim odzivom na plakatno afero v marcu 1987. Razstava je plod sodelovanja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Mednarodnega grafičnega likovnega centra in Mestnega muzeja Ljubljana. (STA) junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 29. maja ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. junija ob 11.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 18.00 Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 2. junija ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 4. junija ob 11.00 in 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT, premiera. V torek, 5. junija ob 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT. V sredo, 6. junija ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. Mala drama Od danes, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. V ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 1. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 2. junija ob 20.000 / Yasmi-na Reza: »Art«. V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 5. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière«. Gostuje Muzeum Ljubljana. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 28. maja, ob 18.00, v petek, 1., v soboto, 2. in v ponedeljek, 4. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Nabuccom. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 28. maja ob 18.00 / "Glasbeni popoldnevi v Rossettiju", »In-dossare una voce«, recital Davida Ca-labreseja. Corrado Gulin - klavir. Dvorana Bartoli Danes, 26. in jutri, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. / V okviru operne in baletne sezone 2006/07. Urnik: v soboto, 9. junija ob 20.30, v nedeljo, 10. junija ob 16.00, v torek, 12., v sredo, 13., v četrtek, 14. in v petek, 15. ob 20.30 ter v soboto, 16. junija ob 17.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 4. junija ob 20.30 / Gio-acchino Rossini: »Sevilski brivec«. Opera v dveh dejanjih po režijski zasnovi Cirila Debevca - v slovenščini. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Točka ZKD Nova Gorica V soboto, 2. junija ob 20.30 / Zaključni koncert Novogoriške tolkalske šole KOMBO Zlatka Kaučiča. PORTOROŽ Avditorij Jutri, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg »Folklorijada« - napovedana za 31. maja je prestavljena na kasnejši datum. LJUBLJANA Do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA Danes, 26. maja, Križanke / Astorpia; gostja večera: Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska). V ponedeljek, 28. maja, Cankarjev dom / Ernst Reijseger/Mola Sylla/Cun-cordu E Tenore De Orosei: Requiem For A Dying Planet (Nizozemska/Senegal/Italija). Cankarjev dom Danes, 26. maja ob 20.00, dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert APZ Tone Tomšič ŠOU v Ljubljani. Dirigentka: Urša Lah. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / "Zvoki šestih strun", Žarko Ignjatovic in Jer-ko Novak - kitarski duo. Od srede, 30. do četrtka, 31. maja ob 21.00, dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od srede, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V četrtek, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. V torek, 5. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Cankarjev jazz '07«, Peter Brötzmann Chicago Tentet "10th Anniversary Tour«. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju do 30. maja - Galerija Zavarovalnice Triglav, d.d Slike, kipi - 1. junij - 30. julij 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - 1. junij - 30. julij 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - 6. junij - 31. avgust 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elektra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - 8. junij - 31. avgust 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - 10. junij - Cerkev sv. Lovrenca ŠTANJEL OSREDNJA SLOVESNOST - 15. junij - Grad Štanjel Grafike - 15. junij - december 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - 15. junij - 15. oktober - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - 16. junij -15. september - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Foyer gledališča Rossetti: / na ogled je fotografska razstava Fulvia Rubesa »Aequilibrium«. Javno kopališče »Bagno Ausonia«, (Riva Traiana 1): do 28. maja je na ogled potujoča razstava »Lebdeče krajine« krajinskih arhitektov Romane Kačič in Mattiasa Lidna. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Galerija Kraška hiša: do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mah-niča »Kras in kamen«. Urnik: danes, 26. maja od 18.00 do 22.00, jutri, 27. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v nedeljo, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provin-cia.gorizia.it). Deželni avditorij: v priredbi AGESCI in Slovenske zamejske skavtske organizacije, je še danes, 26. maja na ogled fotografska razstava ob 100-letnici skav-tizma. Urnik: od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 19.00. Pokrajinski muzeji v grajskem naselju: do 1. junija vsak dan od 10.00 do 13.00 ter od 14.00 do 19.00 (zaprto ob ponedeljkih), je na ogled fotografska razstava »Virtualgart«. Razstavljajo En-zo Tedeschi iz Krmina, Federico Beb-ber iz Spilimberga, Francesco Sambo iz Mester, Giuseppe Orsini iz Lodija in Rajko Žbogar iz Nove Gorice. Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 27. maja je na ogled razstava »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi« odprto vsak dan od 20.00 do 23.00. ČEDAD Cerkev S. Maria dei Battuti: od danes, 26. maja (otvoritev ob 18.00), bo na ogled fotografska razstava Riccarda Toffolettija »Znotraj vasi. Nediške doline 1968«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od srede, 30. maja (otvoritev ob 18.30), bo na ogled razstava kipov Milenka Kočevarja. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija: do 31. maja je na ogled razstava Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: danes, 26. maja ob 11.00 odprtje mednarodne slovensko-češke razstave »Soška fronta 19151917«. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: na ogled je razstava Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). w / KULTURA Sobota, 26. maja 2007 167 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARTVO - Trinajsta etapa (gorski kronometer) italijanskega »Gira« Bruseghinu etapa, Di Luca ostaja v rožnatem Conijevo tožilstvo je za Ivana Bassa predlagalo 21 mesečno diskvalifikacijo Marzio Bruseghin (Lampre) je zmagovalec 13. etape letošnje kolesarske dirke po Italiji. Na 12,6 kilometra dolgi vožnji na čas od Bielle do Sanctuaria d'Orope je za sekundo premagal rojaka Leonarda Piepolija (Saunier Duval), tretji pa je bil z osmimi sekundami zaostanka nosilec rožnate majice vodilnega Danilo di Luca (Liquigas). V skupnem seštevku ima zdaj di Luca 55 sekund naskoka pred Bruseghinom.Edini slovenski predstavnik na letošnji italijanski pentlji, Gorazd Štan-gelj (Lampre), je za zmagovalcem zaostal dobre tri minute, s čimer je med 158 tekmovalci, kolikor jih še ostaja na Giru, pri-kolesaril do 54. mesta. Skupno je Novomeščan tik pod mejo stotega mesta, saj kot 98. zaostaja za rožnato majico 1:08:08 ure. Kolesarje je po zahtevni četrtkovi gorski preizkušnji, ki je na vrh skupnega seštevka potisnila di Luco, čakala še ena gorska etapa. Tokrat so se merili na gorskem kronometru, v 12,5 kilometra dolgi vožnji pa so morali s starta na 415 metrih v Bielli priti do Santuaria d'Orope, 1142 metrov visoko. Najboljši so za to razdaljo in klanec potrebovali slabih 29 minut. Najhitrejši je bil Marzio Bruseghin, pred začetkom etape za di Luco drugi v skupnem seštevku, ki je skušal zmanjšati minuto zaostanka. Toda nosilec rožnate majice se ni dal, brez težav je sledil ritmu rojaka in na koncu zaostal le osem sekund. Tako je skupno njegova prednost le za malenkost splahnela, ostal je pri skoraj minuti plusa, saj današnji zmagovalec za njim zdaj zaostaja 55 sekund. Za povsem domač vrh etape je z drugim mestom poskrbel še Leonardo Piepoli. Skupno je zdaj na vrhu precejšen razmak med najboljšimi. Še minuto za drugouvrščenim je tretji, Luksemburžan Andy Schleck (+1:57), podobno pa je nato tudi na četrtem mestu, saj Damiano Cunego (na včerajšnji vožnji na čas je bil deveti), za vodilnim rojakom zaostaja dve minuti in 40 sekund. Danes bodo kolesarji startali na 192 kilometrov dolgi etapi od Cantuja do Bergama, na kateri jih čakata dva gorska cilja, tudi vzpon na skoraj 2000 metrov visoki prelaz San Marco. Včeraj popoldne pa se je oglasilo tudi protidopinško tožilstvo CONI-ja, ki je disciplinski komisiji italijanske kolesarske zveze predlagalo 21 mesečno diskvalifikacijo za Ivana Bassa. Sedaj bo na potezi državna zveza. Tudi Danec Riis je priznal, da je jemal EPO KOEBENHAVN - Danski kolesar Bjarne Riis, zmagovalec dirke po Franciji leta 1996, je včeraj priznal, da si je do uspehov pomagal s prepovedanim sredstvom ertitropoietinom (EPO). »Jemal sem doping. Naredil sem napako in bi se rad opravičil,« je dejal Riis na novinarski konferenci v Koebenhavnu in pojasnil, da je doping jemal med leti 1993 in 1998, tudi v sezoni, ko je bil najhitrejši na francoskem Touru. Riis je dodal, da se ne čuti več upravičenega do prestižne lovorike izpred 11 let. »Moja majica je v kartonski škatli v garaži. Če jo želijo imeti, jo lahko dobijo. Ostali mi bodo spomini.« Oglasila se je tudi mednarodna kolesarska zveza, ki vabi Riisa naj simbolično vrne rumeno majico. Marzio Bruseghin iz Veneta, član ekipe Lampre Fondital, je bil za sekundo boljši od Piepolija ansa NOGOMET - Danes (ob 16.00) v 40. krogu B lige S točko do obstanka Triestina bo gostovala v Modeni - Tudi domača ekipa se bori za obstanek - Trener Franco Varrella nima težav spostavo TENIS - Go'n'Go Hit Star »Čezmejnemu« slovensko-italijanskemu paru ni uspel veliki podvig Na mednarodnem teniškem goriško-novogoriškem turnirju Go'n'Go Hit Stars Tennis Cup so odigrali vse če-trtfinalne dvoboje. Poljakinja Ana Korzeniakova (št. 324 na lestvici Itf) je izgubila proti Čehinji Hradečki (št 273). Končni rezultat je bil 7:6, 0:6, 6:3. Prizorišče čezmejnega turnirja je zapustila tudi slovaška tenisačica Tvaroška, ki je izgubila proti Belorusinji Martinovičevi (6:2,2:6,6:1). Podobna usoda je doletela tudi Bolgarko Evtimovo, kije proti Compostizio-De Andres zaradi nenadne slabosti (v Gorici je bilo zelo vroče) predčasno zapustila igrišče. Danes (od 14. ure dalje) bodo na sporedu polfinalna srečanja. Pri dvojicah sta za veliki podvig poskrbeli Italijanki Giulia Gabba in Stefania Chieppa, ki sta osvojili končno prvo mesto. V finalu sta premagali »čezmejno« dvojico Italijanko Denise Macherini in Slovenko Anjo Prislan (6:3, 6:0). Triestina se podaja v Modeno prepričana, da si lahko zagotovi obstanek v ligi dva kroga pred koncem. Z zmago bi bil namreč obstanek nadvse verjetno matematično gotov, s točko pa bi le neverjeten splet rezultatov prisilil Triestino na dodatne tekme za obstanek. A gostovati v Modeni (pričetek ob 16.-uri) v tem trenutku je kot se neoboroženi podati v rimski Kolosej v boj proti levom, saj domača enajste-rica krvavo potrebuje točke oziroma Triestinin skalp. Najprej treba poudariti, da je v Trstu slavila tržaška enajsterica, tako da bi si Allegretti in soigralci s točko izborili tudi prednost v medsebojnih srečanjih, kar je poglavitnega pomena v primeru, da bi ekipi zaključili prvenstvo z enakim številom točk. Trener Triestine Varrella je imel tokrat manj skrbi s postavo, saj v tržaških vrstah ni diskvalificiranih igralcev. Le Gorgone mora znova počivati zaradi poškodbe. V postavo pa se vračajo Testini, Rossetti in Pivot-to. Zaradi teh povratkov bo trener nekoliko spremenil postavo, ki je brez večjih težav odpravila skromni Crotone. V obrambi bo seveda Pivotto zamenjal Peano, na sredini pa bi moral počivati Kyriazis. V vezni vrsti bo znova zaigrala standardna trojica Rosset-ti-Allegretti-Briano, Urugvajec Silva Ceron pa bo sedel na klop za rezerve. Največ dvomov je Varrella imel za določitev špice ekipe. Ker smo v obdobju volitev je tudi pri Triestini prišlo do balotaže; na koncu pa je zadnje čase razpoloženi Eliakwu prevladal nad Pi-ovaccarijem. V drugem polčasu pa bosta nekaj prostora imela še mladi napadalec v lasti Interja in povratnik Graffiedi, ki bi želel po dokaj sivi sezoni prispevati svoje v teh zadnjih prvenstvenih nastopih. Trener Modene Bortolo Mutti je v nekoliko večjih težavah, saj mu je športni sodnik precej oklestil ekipo. Diskvalificirani so Campedelli, Gilioli in Rossi, medtem ko sta Baldo in Bentivoglio poškodovana, čeprav Bentivoglio bi lahko le okreval. Pri Modeni so upali, da bodo lahko razpolagali tudi s Cam-pedellijem, a prizivno sodišče ni sprejelo priziva emi-lijanskega moštva. Vsekakor je za Modeno tekma izrednega pomena, saj lahko le z zmago še upa, da bi se izognila končnici za obstanek. Mutti se bo verjetno odločil za postavitev z enim samim pravim napadalcem, Brunom, kateremu bo priskočil na pomoč še izkušeni Colacone. Seveda pa bosta obe ekipi pozorno sledili tudi rezultatom nekaterih tekem tega kroga in upali v poraze Arezza, Verone, Spezie in Barija. Verjetna postava Triestine: Rossi; Pivotto, Lima, Abruzzese, Pesaresi; Rossetti, Allegretti, Briano; Testini, Eliakwu, Marchesetti. Sodil bo Giannocca-ro iz Lecceja. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik Košarkarka: play-off A1 liga Sinočnji izid: Milan - Varese 88:77 (Milano v polfinalu) Slovenci v evropski ligi Ta konec tedna se bo za 12 evropskih ekip začela evropska liga, v kateri bo prvič v zgodovini nastopila tudi slovenska odbojkarska reprezentanca. Slovenski odbojkarji bodo nastopili v skupini B, skupaj s Portugalci, Čehi in Grki, na prvih dveh srečanjih pa se bodo pomerili ta konec tedna na Portugalskem proti domači izbrani vrsti. Petkovšek v finalu Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je v Moskvi v včerajšnjih kvalifikacijah na zadnji tekmi svetovnega pokala pred daljšim premorom vnovič potolkel konkurenco na bradlji. Z visoko oceno 16,1 točke si je namreč kot najboljši pritelovadil današnji finale, v katerem bo lovil še četrto letošnjo zaporedno zmago. Pariz: ruska ovira za Katarino Srebotnik Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik bo v prvem krogu teniškega turnirja za grand slam v Parizu igrala z Rusinjo Anastazijo Rodionovo. Srebotni-kova, ki je 17. nosilka, se bo v primeru zmage v drugem krogu pomerila z boljšo iz dvoboja med Rusinjo Vero Duševino in Francozinjo Camille Pin, ki sta neposta-vljeni igralki. Tenis: Šarapova out Rusinja Jelena Dementjeva in Francozinja Aravane Rezai sta finalistki WTA teniškega turnirja v Carigradu z nagradnim skladom 200.000 dolarjev. Dementjeva, druga nosilka, je v polfinalu ugnala peto nosilko Ukrajinko Alono Bondarenko s 7:6 (7:5), 6:2, nepostavljena francoska igralka pa je nekoliko presenetljivo odpravila prvo nosilko, Rusinjo Marijo Šarapovo s 6:2, 6:4. Ekipno teniško SP: finale Češka - Argentina V finalu 30. ekipnega svetovnega pokala v tenisu v Duesseldorfu se bosta danes pomerili Češka in Argentina. Medtem ko so si Argentinci vstopnico za zmago s prvim mestom v rdeči skupini priborili že v četrtek, je bila Češka v rdeči uspešna včeraj z zmago proti gostiteljici Nemčiji. Čehi so zmagali s 3:0. »Ordegno« 2. v Gdansku Tržaško dvosedežno plovilo »Ordegno« je na evropskem univerzitetnem prvenstvu v Gdansku na Poljskem zmagalo dve zlati medalji. Vaterpolska Liga prvakov: Pro Recco proti Grkom Znana sta polfinalna para za zaključni turnir najboljše četverice v evropski vaterpolski ligi prvakov, ki bo potekal v Milanu V prvem srečanju 22. junija se bosta pomerila grški Olympiakos in italijanski Pro Recco, v drugem pa beograjski Partizan Raiffeisen, za katerega igrata brata Matej in Jure Nastran, ter Croatia osiguranje Jug iz Dubrovnika. Kegljačice v finalu Slovenske kegljačice so na ekipnem svetovnem prvenstvu v Košicah na Slovaškem v polfinalu premagale Nemke s 6:2 (3619:3593) in se uvrstile v veliki finale. Njihove tekmice za naslov svetovnih prvakinj bodo v soboto Romunke, ki so bile v pol-finalu boljše od Slovakinj z 8:0. Tudi Kranj v koledarju FIS V okviru konference so pri FIS sprejeli koledar tekmovanj za prihajajočo sezono in tako potrdili, da bo Slovenija poleg Planice, Vitranca in Zlate Lisice v novi sezoni gostila še eno tekmo svetovnega pokala, tekmo v smučarskih skokih v Kranju, ki bo 16. decembra. 24 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / ODBOJKA - Druga tekma finala končnice moške D lige Slogaši bodo skušali izsiliti tretjo tekmo Potreben bo boljši in učinkovitejši servis - Ob 18. uri v telovadnici Monte Cengio NOGOMET Juventina ima novega trenerja Štandreška Juventina, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v najvišji deželni elitni ligi, ima novega trenerja. To je Dante Portelli, doma iz Rude, ki je v zadnjih petih sezonah treniral Aquileio. Portelli je pred leti treniral tudi profesionalne ekipe v C2 in D ligi v Južni Italiji. »Je zelo ambiciozen in strokovno podkovan trener,« je dejal športni vodja Juventine Gino Vinti. Štandreško društvo se obenem zahvaljuje dosedanjemu trenerju Armandu Trentinu, ki je bil glavni akter obstanka rdeče-belih v elitni ligi. Slogaši so v četrtek na Opčinah v boju za napredovanje v C ligo izgubili bitko, vojna pa se nadaljuje. Drugi dvoboj proti tržaškemu CUS bo namreč danes v telovadnici vse-učiliščne športne organizacije Monte Cengio, s pričetkom ob 18. uri. Kljub temu, da so slogaši na Opčinah izgubili s 3:0, razlika med ekipama še zdaleč ni velika. Trener sloga-šev Ivan Peterlin je pred finalnim nastopom svaril svoje igralce pred nasprotniki in dejansko je imel prav, saj se je pokazalo, da je CUS solidna ekipa. Toda vtis je, da je tržaško moštvo pokazalo na Opčinah bolj ali manj vse kar zmore, medtem ko so slogaši zagotovo sposobni igrati boljše. Če jim bo danes uspelo servirati bolj učinkovito in onesposobiti bolj organiziran napad CUS-a, bodo boljše lahko igrali v polju, njihov protinapad pa se zdi potencialno boljši, če bodo seveda tolkači napadali z večjo učinkovitostjo in če bo tudi po-dalajec Veljak bil bolj natančen kot v četrtek. Predvsem pa morajo slogaši igrati hkrati požrtvovalno, ampak tudi bolj preudarno. »Pred četrtkovo tekmo smo se natančno dogovorili o tem, kako se moramo postaviti nasprotniku po robu, med tekmo pa se fantje dogovorov niso držali,« je namreč poudaril Peterlin po prvi tekmi. Po zelo uspešnem rednem delu prvenstva, v katerem so na končni lestvici zaostali le za zmagovalcem Cordenon-som, bi bilo res škoda, če bi se slogaši poslovili od play-of-fa že po dveh tekmah. Verjamemo, da se to ne bo zgodilo. (ak) Denis Iozza je v četrtek na Opčinah zbral pet točk kroma MLADINSKI NOGOMET - Razni turnirji Naši nogometaši nastopajo na več frontah KONGRES - V vodi v zgodnjem otroštvu Koristni napotki za starše in vaditelje Mladinska prvenstva z izjemo začetnikov so že zdavnaj končala. Maj in junij sta torej čas tradicionalnih turnirjev. Moštva Pomladi nastopajo na več frontah. NARAŠČAJNIKI - Varovanci trenerja Marina Kraglja so so na turnirju »Il Giulia« pri Svetem Ivanu nerodno izgubili proti Ponziani. Pomlad, ki je nastopala z letniki 1991 in 92 (na pomoč sta priskočila tudi Jarc in Candotti, ki sta letos igrala pri Monfalconu v deželni ligi), je veliko napadala, toda na koncu je nasprotnik slavil z 1:0. Na turnirju na Opčinah pa je Pomlad dvakrat zmagala: 4:2 proti Ronkam in 3:0 proti Opicini. Danes (20.30) bodo Kragljevi varovanci igrali v Ogleju. NAJMLAJŠI - Pomlad je pod taktirko Evgena Ferfoglie v Ogleju igrala neodločeno 1:1 proti ekipi Fiumicello. Edini zadetek je deset minut pred koncem tekme dosegel Radavčič. Tik zatem je Kuret zgrešil soodstotno priložnost za zmagoviti gol. ZAČETNIKI - Pomlad A je v Ogleju visoko premagala Azzurro (6:1). Trije zadetke je dosegel Ridolfi, po enega pa Vratar in kapetan naraščajniške ekipe Pomladi Giovanni Dedenaro kroma D'Oronzio, Krasniqui in Paoletti. Pomlad B pa je pri Svetem Ivanu visoko odpravila sežanski Tabor (6:2). REPREZENTANCE - Aljoša Čok in Giovanni Dedenaro sta se s tržaško izbrano vrsto naraščajnikov uvrstila v finale Trofeje pokrajin, ki bo 2. junija v Karniji. V finale se je uvrstila tudi selekcija najmlajših, pri katerih igrajo Madotto, Purič in Zup-pin (vsi igralci Pomladi). Thomas Zuppin se bo 7. junija preizkusil tudi z deželno selekcijo. CICIBANI - Na drugi tekmi turnirja društva Gallery za cicibane je Kras doživel tesen poraz (1:2). Staranzano je napadal manj, a zadel enkrat več. Igralce Krasa čakajo zdaj v Vižovljah tekme med tretje uvrščenimi po skupinah, prva bo prihodnji ponedeljek ob 17.30 proti Alturi. KRAS: Gregori, Perelli, Cherin (1 gol), B. in R. Samsa, Vidali, Kocman, M. in T. Leghissa, Udovič. TURNIR V. IN D. DANIELIS - Danes se bo v Štandrežu zaključil turnir za cicibane, ki ga organizira Juventina: 18.00 Juventina - Nova Gorica, 19.00 Bilje - Itala. 5. in 6. maja se je odvijal v Turi-nu prvi kongres "Dejavnosti v vodi v zgodnjem otroštvu". Priredili so ga z namenom, da bi predstavili operaterjem informacije iz prve roke glede različnih teoretskih in metodoloških usmeritev in da bi spoznali učitelje, ki imajo zaslugo pri razvoju te dejavnosti preko strokovnega gradiva (knjige, članki ipd.). Drugi cilj je bila sestava »Listine pravic otroka in svoje družine pri dejavnostih v bazenu«. Izvedenci so ustvarili naslednji dokument, nekak etični kodeks za operaterje, ki ga je kongres soglasno odobril. Otrok v vodi ima naslednje pravice: moramo ga sprejeti, spoštovati, poslušati in zaščititi glede na svoje individualne značilnosti, omogočiti, da se igra z užitkom in veseljem kot sam ve brez prisile, raziskovati vodo skupaj z družino oz. druge vzgojne figure dokler to potrebuje, doseči samostojnost upoštevajoč ritme, ki jih otrok zmore, ne da bi postal suženj pričakovanj odraslega, dejavnosti se morajo odvijati v primernem okolju. Starši imajo naslednje pravice: operater je dolžan posredovati staršem informacije in razlage pedagoškega in didaktičnega značaja, starši morajo poznati poklicno izobrazbo vaditelja/operaterja, starše moramo spoštovati v njihovi vlogi roditeljev, starše je treba poučiti v zvezi s preprečevanjem nezgod. Ko govorimo o dejavnostih v vodi v zgodnjem otroštvu ne moremo govoriti o plavanju, kajti plavanje je športna tekmovalna zvrst, ki jo gojimo v športnem društvu in ki je pod okriljem plavalne federacije. Predpostavlja, da usvojimo različne plavalne tehnike, s tem da sledimo določenemu procesu treniranja, ki ima namen, da pripravi plavalca na izboljšanje osebnih rezultatov in torej čimboljše uvrstitve na tekmovanjih. Ta proces vodijo plavalni trenerji oz. inštruktorji, ki imajo za to potrebno izobrazbo v okviru plavalne zveze.. Dejavnosti v vodi za dojenčke in male otroke pa terjajo vzgojni oz. psihomotorični pristop, glede na specifične potrebe v tej dobi, Predavatelji, ki obenem vodijo skupine otrok, so po izobrazbi psihologi, profesorji športne vzgoje, fizioterapevti, psihomotricisti, pedagogi, zdravniki porodničarji ipd. Z otroki mora delati oseba , ki je visoko kvalificirana, kajti delo z otroki in njihovimi starši predpostavlja obvladanje vedenj, ki zaobjemajo več razsežno- sti. Rus Boris Guinzbourg ki že 13 let vodi center Aquananda v Toskani je po formaciji celo matematik in kibernetik. Sodeloval in raziskoval je z znanim zdravnikom Igorjem Čarkovskim z Akademije znanosti v Moskvi, kije omogočal porode v vodi oz. morju. Po uvodnem pozdravu organizatorja so otvorili kongres tudi povabljeni politični in drugi predstavniki npr. reda zdravnikov, kije poudaril pomen sodelovanja pediatrov glede na izjemno učinkovitost dejavnosti v vodi iz zdravstvenega vidika. Videli smo različne pristope, od najbolj »mehkih«, do »trdih« kot je npr. metoda Manuele Giletto osnovana na principih nevrofiziološke-ga spodbujanja arhaičnega refleksa potapljanja. Videli smo tudi prelepe barvano opremljene strukture s prekrasnimi didaktičnimi materiali, tako da so ti bazeni prave vodne igralnice, ki jih vodijo privatniki z moderno in ino-vativno vizijo dela v bazenu. Predaval je tudi ikona tega področja v Italiji, prof. Giuseppe Bovi, docent na univerzi v Urbinu, publicist in odličen »vodni« pegagog, ki je s svojim nastopom in z anekdotami iz svoje prakse izpostavil dejansko potrebo otroka po igri in ironično ter komično prikazal odraslega, ki po vsej sili želi, da bi otrok postal čimprej majhen šampion... Predvideno je bilo tudi zasedanje posvečeno lepakom, med katerim je uradno predstavila svojo dejavnost tudi pisec tega poročila. Ta poteka v Nabrežini in sicer v bazenu Pineta del Carso. V sodelovanju z vodstvom, katere zdravstveni direktor dr. Giampaolo Canciani je po izobrazbi pediater, potekajo tečaji prilagajanja na vodo za dojenčke od 3. meseca dalje do3 letnih otrok skupaj s starši, za predšolske otroke od 3 do 5 let in za šolarčke stare 6-7 let. Manjši bazen je zelo primeren za tovrstno dejavnost, saj poteka vadba v popoldanskem času in v sobotah zjutraj v popolnem miru in v čisti vodi, ki niha okrog 3334° C. Tudi pedagoški pristop je v skladu z listino, ki ga je odobril kongres, zato je tečaj namenjen staršem, ki želijo ponuditi otroku, to kar dejansko rabi glede na starostno stopnjo. Na kongresu sva bila uradno zastopana le dva centra iz. FJK, poleg Pinete del Carso še Gymnasium iz Pordenona. Kongres je bil res lepa priložnost za spoznavanje, izobraževanje, konfrontacijo in potrditev pravilnosti izbrane poti. Loredana Kralj sonce@inwind.it □ Obvestila GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo letošnja sklepna akademija na sporedu danes v Borovem športnem centru. Začetek ob 17. uri. NK ZARJA GAJA 1997 - vabi vse najmlajše ljubitelje nogometa (letnike 97, 98, 99, 2000) na enotedenski nogometni kamp, ki se bo začel 11. junija v novem športnem objektu Zarje v Bazovici. Za informacije pokličite: 040226608 (Vojko) ali 3407286859 (Walter). KOŠARKARKI ODSEK IN ŠPORTNA ŠOLA ŠD POLET pod pokroviteljstvom ZSŠDI vabita na košarkarki kamp 2007, ki bo v dveh izmenah: 1. od 18. do 22. in 2. od 25. do 29. junija na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah od 9. do 17. ure. Vpisnina po e-mailu an-drej@vremec.it ali SMS 338-5889958. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11 let. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih (za tiste, ki so med tednom zaposleni). Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. E-mail info@ccu-pa.org, in na spletnih straneh www.yc-cupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist za otroke letnikov 1994-2001. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F. I. V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 11. do 23. junija; drugi tečaj od 18. do 29. junija; tretji tečaj od 2. do 13. julija in četrti tečaj od 16. do 27. julija 2007. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 347-5292058. Toplo vabljeni! ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠD SOKOL prireja v petek 1. junija ob 18.00 uri v telovadnici v Na-brežini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice,mali košarkarji in baletke.Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. / ŠPORT Sobota, 26. maja 2007 25 KOŠARKA - Trenerja naših D ligašev Šušteršič: Dober kolektiv Vremec: Zaključil se je ciklus Kontovel: nekateri mladi so napredovali - Sokol: soočali so se s številnimi poškodbami Kontovel in Sokol Ca d'Oro sta pred kratkim zaključila letošnje prvenstvo D lige, medtem ko bo Breg v končnici nastopal še prihodnji teden. Po končanem prvenstvu smo trenerjema ekip kraško-goriškega pola postavili nekaj kratkih vprašanj o letošnji sezoni. 1. Je ekipa dosegla cilje, ki si jih je zadala pred pričetkom sezone? 2. O svoji ekipi: pozitivno in negativno presenečenje 3. Kdo se je v odločilnih trenutkih izkazal kot pravi lider ekipe? 4. Kaj pa prihodnjo sezono? Danijel Šušteršič (Kontovel) 1. Mislim, da je. NCilj je bil obstanek, sem pa upal, da ga bomo lažje dosegli. Zahvaliti pa se moram športnemu društvu Kon-tovel, ker mi je dalo možnost, da treniram člansko vrsto, in Claudiu Starcu, ki nas je skozi celo sezono spremljal in dajal dobre nasvete. 2. Pozitivno presenečenje je kolektiv, ki je na začetku prvenstva malo manjkal. Proti koncu, ko so se fantje točno zavedeli, da lahko iz dneva v dan izpademo iz lige, je ekipa strnila svoje vrste, tako da smo uspešno izpeljali sezono do konca. Pozitiven je bil tudi napredek nekaterih mlajših igralcev, žal pa so prav nekateri mladi tudi negativno presenetili. 3. Kot pravi lider, kapetan ekipe se je skozi celo sezono izkazal Jan Godnič, ki je tudi najstarejši član postave. Njegovi nasveti so bili marsikdaj zelo koristni. Na igrišču pa je bil proti koncu sezone odločilen Marko Švab. 4. Najprej bo moralo vodstvo društva odločiti kaj in kako. Nato se bomo morali pomeniti z vsakim igralcem posebej. Morda bi si kateri izmed starejših igralcev zaželel malo več počitka in svoje mesto prepustil mlajšemu. Prva postavka za vse nadaljnje delo pa je, da je ekipa že pred pričetkom treningov točno določena. Letošnja sezona nam je bila za to dobra šola: če se postava na treningih vselej spreminja je tudi težko ustvariti in obdržati pravo vzdušje v slačilnici in izven nje. Andrej Vremec (Sokol) 1. Ne. Za to je več razlogov: najprej poškodbe. Specifične atletske priprave letos ni bilo, večina (tudi starejših) igralcev pa čez poletje ni mirovala. Trenirali pa smo pogosto po dve uri, tudi dve uri in pol. V določenih trenutkih, ko je bilo treba malo stisniti zobe na treningih in na tekmah, pa nismo bili dovolj čvrsti in odločni. Potencialno smo bili med boljšimi, zato sem malo razočaran tudi nad samim sabo. Verjel sem, da bo širok izbor igralcev in t.i. »turnover« tudi v tekmi prinesel določene rezultate, dejansko pa je šlo bolje Bregu s šestimi, sedmimi igralci. Igralcev nisem hotel preveč izčrpati, tudi zaradi poškodb. Dejansko smo več kot polovico sezone igrali brez Grbca in Vidalija, ki sta bila, s Hmeljakom in Umkom, med najbolj učinkovitimi v ekipi. Nabrežinska publika ni sprejela izbire, da igramo domače tekme ob petkih. 2. Negativno je bilo to, da nekateri igralci niso sprejeli minutaže 20., 25. ali 30. minut: v določenih trenutkih so bolj mislili na to, kdaj bodo spet sedli na klop, kot pa na to, da bi dali vse od sebe, ko so na igrišču. Pozitivno in negativno je presenetil Gregor Budin, ki je odlično začel sezono, nato zginil za štiri mesece in nato zaigral spet dobro. Žal pa se je prav takrat poškodoval in miroval nekaj pomembnih tekem. Zadovoljen pa sem z igro vseh tridesetletnikov, več pa sem si pričakoval od mladih. Ti se morajo zavedati, da so starejši igralci bolj izkušeni, in da bodo lahko igrali odločilne tekme le, če utegnejo starejše »zasenčiti« že na treningih. 3. Lider ekipe je vedno bil Marko Hmeljak, ki je tudi večkrat nastopil kljub stalnim poškodbam. Pogosto je več časa preživljal pri fizioterapevtu kot pa na treningih 4. Ne vem. Letos smo poskusili v taki zasedbi, nismo pa bili konkurenčni. Ta ciklus se je verjetno zaključil, ne vem pa, kako se bo stvar nadaljevala. Društveni načrti niso še dokončni, saj sodelujemo tudi z drugimi kraškimi društvi, in ker se nekatera prvenstva niso še zaključila. Menim, da si lahko trenutno iz anagrafskih in kvalitetnih razlogov na Krasu privoščimo le eno ekipo na določenem nivoju z določenimi rezultati. Mitja Oblak Sokolov košarkar Marko Hmeljak in Kontovelov center Jan Godnič (spodaj) sta bila med sezono prava »liderja« kroma BALINANJE - Žensko deželno prvenstvo Solidno četrto mesto Gajevk Lazarjeve in Tencicheve Tudi v ženskem taboru Gaje so tokrat lahko zadovoljni. Po lepem društvenem uspehu pred dvemi tedni, kjer sta gajini dvojici pristali na tretjem oziroma četrtem mestu se tokrat Ondina Tencich in Sonja Lazar vračata iz Por-denona (turnir je organiziralo društvo Sant'Antonio iz Porcie) z odličnim četrtim mestom. V hudi konkurenci 34 deželnih dvojic sta gajevki pokazali vso njuno vrednost, saj sta klonili šele v pol-finalu z 8:11 in čeprav sta se vse srečanje enakovredno kosali z domačinkama, bi na koncu, s kancem športne sreče, srečanje vendar le zaključili v lastno korist. V četrtkovem poročilu o moški balinarski dejavnosti je prišlo do pomote, saj se je neljubi dogodek, ko je sodnik Ul-cigra- i prepovedal gajinima balinarjema, da se med finalnim srečanjem pogovarjata v materinem jeziku, pripetil na turnirju Duineseja, kjer sta nastopila Žagar in Skupek, ne pa na pokrajinskem prvenstvu, katerega sta osvojila Smid in Cal-zi. ( Z.S.) Repenka Sonja Lazar (na sliki) in njena soigralka Ondina Tencich sta klonili šele v polfinalu kroma KOŠARKA - D liga Še zadnja možnost za Breg Minimax Po dveh porazih v končnici prvenstva košarkarske D lige ima dolinski Breg Minimax res minimalne možnosti za napredovanje v C2 ligo. Vse ostale ekipe (CUS Videm, Goriziana in Aviano) so doslej zbrale dve zmagi. Do konca bi morali torej varovanci trenerja Davida Pregar-ca zmagati tri tekme in obenem upati na ugodne razplete na ostalih igriščih (vsaj trije porazi ene izmed ostalih ekip). Edino tako bi se lahko še uvrstili na drugo mesto z boljšo koš razliko v medsebojni spopadih. Najbolje bi torej bilo, če bi se na koncu znašli z istim številom točk kot Cus (trenutno -2) ali Aviano (-3). Seveda mora Breg najprej premagati nocojšnjega nasprotnika Goriziano (ob 20.30 v Dolini). Brežan Mitja Jevnikar Pri Briščikih kakovostna predavanja o košarki Danes bo v večnamenskem centru Ervatti pri Briščikih na sporedu izjemno kakovostni niz predavanj - organizira jih košarkarska komisija ZSŠDI - namenjenih košarkarskim trenerjem mladinskih kategorij. Ob 9. uri bo trener in menadžer Massimo Raseni predaval na temo »Motivacija in odnosi v mladinski košarki«. Ob 11. uri bo sledilo predavanje Janeza Drvariča, odgovornega za mladinski sektopr pri Unionu Olimpiji, bivšega trenerja jugoslovanskih in slovenskih mladinskih ter članskih reprezentanc, trenerja zagrebške Cibone in videmskega Snaidera. Govoril bo o »Metu na koš (kako, kdaj in zakaj?). Ob 15. uri (po kosilu) bo na vrsti predavanje trenerja italijanskih mladinskih reprezentanc Gaetana Gebbie na temo »Didaktika učenja podaje in njen razvoj v igri«, ob 17. uri pa bo tržaški kondicijski trener italijanskih mladinskih selekcij Tiziano Vi-doni (dolgo let pri Benettonu) govoril o Atletski pripravi za mladinske ekipe. Na zanimiva predavanja so vabljeni tako obmejni trenerji iz Italije kot iz Slovenije. Za prevajanje bosta skrbela Peter Senizza in Martin Vidali. Domači šport Danes Sobota, 26. maja 2007 ODBOJKA MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS TS - Sloga Televita (Play-off) 2. ŽENSKA DIVIZIJA 19.00 na Proseku: Kontovel - OMA KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Dolini, športni center Kla-bian: Breg Minimax - Goriziana (Play-off) PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Gorici, telovadnica UGG: Dinamo - Dom (Play-off) RITMIČNA GIMNASTIKA 17.00 v Trstu, na 1. maju: Borova zaključna akademija Jutri Nedelja, 27. maja 2007 NOGOMET ZAČETNIKI 7:7 9.00 v Trstu, pri šoli Galvani pri Cam-panellah: Trifoglio - Pomlad B 26 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je v tem tednu prejela pismo nekega bralca, ki se zgraža nad nedavnim do god kom: »Ne moremo! Sem šel v poštni urad na stari mitnici, hoteč vložiti vsoto denarja v poštno hranilnico. Dotičnemu uradniku (bilo je zjutraj) sem na njegovo laško vprašanje odgovoril v slovenskem jeziku. Zato je zaroh nel nad me noj: » Qua se par la Ita li -an o tedes co, mi no so sla vo« ( Tu se mo ra go vo riti laš ko ali nem ško, jaz ne znam slo -ven ski!) Ko sem ogor čeno pro tes ti ral pro ti takemu nastopu c. kr. Uradnika, mi je isti za-gro zil z redar stvom. Cesar-kraljevo poštno ravnateljstvo je s tem opozorjeno in pričakujem, da ustre-že do tič ne mu zagri zen cu s tem, da ga poš -lje tja, kjer ne bo imel posla s Slovani. Mene je pa do tič ni Lahon opo zo ril na mo jo na - rodno dolžnost. Sedaj bom namreč vlagal svoje prihranke v »Trgovsko-obrtno zadrugo«, kjer obrestujemo s štirimi odstotki (pošta daje le tri) in kjer se mi ni bati, da bi me žali li v mo jem na rod nem čus tvo vanju«. Nedavni občni zbor Trgovskega-iz-obra že val ne ga druš tva je do živel do bro udeležbo. Vsi navzoči so pokazali veliko zanimanja za društvo. Predsednik Ulčakar je v svo jem uvod nem go vo ru ome nil vztraj -nost društvenega odbora, ki skuša po svojih močeh, s sodelovanjem členov in prijateljev društva, nuditi posebno mlajšim členom pri li ko, da se v druš tve nih pro sto rih kaj novega naučijo. Delovanje društva je bilo v teku mi nule ga le ta plod no, saj so stal -no pri reja li pre da vanja, temat ske ve čere, plesne vaje in še marsikaj. Po končanem uradnem delu se je pogovor nadaljeval ob kapljici domačega vina. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI V tem tednu se je v Trstu odvijala stavka železarjev, ki je spadala v okvir vsedržavnega gibanja za znižanje delovnega urnika in izboljšanje delovnih pogojev v železarski industriji. Stavka je bi la enot na, ker sta jo kot v ostalih pokrajinah Italije napovedali obe sindikalni organizaciji. Po podatkih sindikalne organizacije je v že le zar ni IL VA stavkalo de ve tin de vet -de set odstot kov de lav cev in šest de set odstot -kov uradnikov, v podjetju FASEF pa so se stavke ude le žili prav vsi de lav ci; prav tako v podjetju AFA, v katerem so pred stavko organizira li referen dum med de lav stvom. Pokrajinska zveza kovinarjev FIOM izraža pohvalo vsem tržaškim železarjem, ki so tako kompaktno stavkali z železarji Italije. Med drugim poudarja, da je popoln uspeh te prve sindikalne akcije za znižanje delovnega urnika in ohranjanje enake plače izredno pomemben in ima še poseben pomen za že le zar no v Škednju, v kateri ni bilo že veliko let take stavke, ki bi zaustavila vso produkcijo. Prav gotovo si pohvalo zaslužijo tudi delavci zunanjih podjetij, ki so v znak soli dar nos ti stavkali skup -no z delavci železarne ILVA. »Težnja po enot-nos ti, ki je spodbu ja la vse de lav ce že le zar ne, mora biti podlaga za priprave na volitve notranjih komisij, ki bodo v juniju. Sindikalno enotnost pa je treba vedno bolj utrjevati, ker je to pogoj za na dalj njo bor bo in do sego upra viče-nih zahtev delavstva,« - meni PD. Ob stavki v že le zar ni IL VA je bi lo v dvo ra ni v Uli ci Vecel -li o zbo rovanje, ki se ga je ude le žilo ve li ko de -lavcev omenjenega podjetja. FILMI PO TV Sobota, 26. maja, La 7, ob 01.40 Il postino suona sempre due volte Režija: Bob Rafelson Igrata: Jack Nicholson in Jesssica Lange »udaški Frank se je spoprijateljil z avtocestnim črpalkarjem. Ta se je nanj zanesel, Frank pa ni zamudil priložnosti in mu brez oklevanja pobral ženo. V resnici je režiserka skoka čez plot ravno črpal-karjeva žena: že dalj časa je namreč načrtovala možev umor. Nedelja, 27. maja, italia 1, ob 02.30 Assassini nati - Natural born killers Režija: Oliver Stone Igrajo: Woody Harrelson, Juliette Lewis, Robert Downey in Tommy Lee Jones Film Oliverja Stona, ki so ga v ZDA prepovedali, je zaradi krutosti zgodbe dvignil kar nekaj prahu. Mickey in Mallory zaznamuje burna preteklost, ki je potekala v znamenju revščine in nasilja. Preplet nesrečnih okoliščin, ki so zaznamovale njuni življenji se prelevi v vzorec, po katerem se ravnata, ko se odzivata na to kar jih obdaja in rezultat je sseveda tragičen. ©ele občutek obžalovanja, ko Mickey po nesreči ubije indijanskega šamana, ki jima ponudi prenočišče, jima omogoči, da razumeta, da umor ni edina možna rešitev življenjskih težav. Leto zatem, ko ju zaprejo, si novinar Gale izbori dovoljenje za intervju z Mickeyem. Mickey prizna, da je nasilje vtkano v njegovo bistvo, saj je nasilje \\uFB02demon«, ki ga lahko utiša samo ljubezen. Ponedeljek, 28. maja, rete 4, ob 23.05 Minority report Režija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Cruise, Colin Farrell in Max von Sy-dow Srečanje med Stevenom Spielbergom in Tomom Cruisom je omogočilo prepričljivo izpeljavo domiselnega znanstvenofantastičnega filma, ki ga je avtor istoimenske povesti Philip K. Dick, postavil v leto 2054. Newyorška policija je namreč že tako napredovala pri izsleditvi krivcev posameznih zločinov, da ji uspe aretirati odgovorne, predno bi sploh zagrešili ^^ — umor. že ustaljena /jL i i rutina pa se zatakne, ko osumijo umora ravno vodjo uspešnega policijskega oddelka, Johna Andertona. Ponedeljek, 28. maja, rete 4,, ob 02.20 Medea Režija: Pier Paolo Pasolini Igrajo: Maria Callas, Massimo Girotti in Giuseppe Gentile Pier Paolo Pasolini se je leta 1970 preizkusil tudi s filmsko režijo gledališke drame, pri čemer je vlogo protagonistke zaupal Mariji Callas. Filmskemu platnu prirejena zgodba pripoveduje o kraljici barbarskega plemena, ki si ne more kaj, da bi se ne maščevala varanju svojega moža. Ko se zave, da jo je le-ta zapustil se smrtno znese nad mladima otrokoma. Pasolinijev celovečerec, ki ga je furlanski režiser posnel tudi na gradeškem otoku Mota Safon, se seveda navezuje na Evripidovo tragedijo, ki ji je v filmski postavitvi, furlanski pesnik in pisatelj posebej naglasil razlike in protislovja med kmečkim in mestnim doživljanjem sveta. Torek, 29. maja, rete 4, ob 02.25 Sbatti il mostro in prima pagina Režija: Marco Bellocchio Igra: Gian Maria Volonté V Milanu posilijo in ubijejo prikupno gimnazijko. Glavni urednik pomembnega neodvisnega časopisa zaneti ogenj proti skrajno levičarskemu parlamentarcu in ga osumi dekletovega umora. Urednikovo natolcevanje, ob pomoči bivše ljubimke, doseže dober uspeh, saj mu bralci in oblasti verjamejo, a nenadoma se nekaj zaplete. Od realizacije Bellocchiovega filma, ki je ob izidu naletel na zelo različne kritike in mnenja, je preteklo že petintrideset let, delo pa je kljub vsemu še vedno nadvse aktualno. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV BELORUSKI POSVETITELJ (OEORGJ) VERDIJEVA OPERA GODALNI INSTRUMENT IME PREBIVALCA PO KRAJU REKA V ROMUNIJI, LEVI PRITOK DONAVE OSEBNI DOHODEK NJORKA PISEMSKI NASLOV SERGEJ EISENSTEIN IZBRANA DRUŽBA HRVAŠKI SUKAR (ALBERT) AMERIŠKA PISATELJICA NIN OČKA UVIO BOGATEC SKRIVNOSTNA POSODA VITAMIN B NEZVESTOBA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ORGANIZEM S PRIROJENO TELESNO NAPAKO STROKOV. ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI LEV IVANOV VELIKA ... RUSKA CARICA ANGLEŠKI PEVEC GORDON SUNMER SOSEDA FRANCIJE AM. KITARIST HENDRIX ZAČETNA POSTAVA KOŠARKARSKE EKIPE NAJVIŠJA GORA V TURČIJI MESTO V SRBIJI VEČJE NASELJE ČEHOV ANTON ŽENSKO IME PRIPRAVA ZA POLNJENJE ZRAČNIC MESTO V NIGERIJI IN NA NIZOZEMSKEM GERMANSKI BOGOVI DEL TENIŠKE IGRE AM. IGRALfC (BUKT) REVEŽ, SIROMAK IVAN LENDL BEG, UMIKANJE SLOVENSKI PISATELJ LOKAR CHARLES TALLEYRAND ABRAHAMOV IN SARIN SIN / JUŽNOAMERIŠKA DRŽAVA ŠPANSKI NARODNI JUNAK FRANCOSKI FILOZOF IN PISATELJ (ERNEST) ROMAN IVANA CANKARJA SLOVENSKA IGRALKA (MARIJA) NEKD. RUSKA STRANKA ŠP. IGRALKA SASTRE DIVJI KOZEL ZRNAT, ZMRZEL SNEG VAŠTE ILKA POSTAVA, RAST NAŠA NIKALNICA AM. IGRALKA GARDNER AM. IGRALEC WALLACH FINSKO JEZERO LUDOLFOVO ŠTEVILO ALKALOID V ČAJU SMER AMERIŠKA PEVKA FITZGERALD ISAAC ASIMOV DALMATINSKO ŽENSKO IME REKA V GRUZIJI SLOVARČEK - ARAKS = reka v Turčiji • EPE = mesto v Nigeriji in na Nizozemskem • JIU = reka v Romuniji • KINERT = hrvaški slikar • LOJK = slovenska igralka * RION = reka v Gruziji • SKARINA=beloruski posvetitelj (tudi Skorina) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 26. maja 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ Zgonik 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 9.30 10.00 10.20 10.30 10.40 11.30 12.00 13.30 14.05 14.35 15.05 15.55 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.30 20.35 21.20 0.05 0.10 0.35 1.15 1.55 Nan.: Stan Hopper župan (i. Norm MacDonald, Brian Howe, Penelope Ann Miller) Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) Sedem dni v parlamentu Aktualno: Dnevi Evrope Aktualno: ApriRai Gremo v kino Aktualno: Tuttobenessere - Odd. o dobrem počutju Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pie-tro) Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualna odd.: Easy Driver (vodi Ilaria Moscato) Dok.: Stella del Sud - Trinidad in Tobago Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Line blu - Stromboli Aktualna odd.: Italia che vai Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest Kviz: L' eredita Dnevnik Rai šport Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) Variete: Apocalypse Show (vodi Gianfranco Funari) Dnevnik Glasbena odd.: Music 2007 Nočni dnevnik/Zmenek Kratki Around Midnight Izžrebanje lota Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.45 10.30 11.00 11.10 11.20 13.00 13.25 13.45 14.00 15.15 17.10 18.00 18.10 18.30 20.10 20.20 Rainews Odvetnik odgovarja Dobre novice Razvedrilni variete: Jutro v družini, (7.00) Dnevnik Dnevnik Na poti v Damask Euro-zone Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Šport: Dribbling Šport: Pit Lane Avtomobilizem F1: VN Monaca Glasbena odd.: CD Live Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Vsi sovražijo Chrisa Film: Rusty cane coraggioso (kom., ZDA, '97, i. Hal Halbrook) Hum. nan.: Piloti Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 TV film: Il gioco della paura (thriller, Kan., '06, r. Don Terry, i. Teri Polo, Zachary Bennett) 22.35 Nan.: The Practice ('i. Michael Ba- dalucco, Kevin Dunn) 23.25 Športna sobota 0.35 Dnevnik Tg2 0.45 Tg2 Dosje - Zgodbe 1.30 Gledališče: Vergine madre (Cristina Comencini, i. Margherita Buy) V" Rai Tre 7.00 7.25 9.00 10.00 10.30 11.15 11.30 12.00 12.25 12.55 13.20 14.00 14.50 15.20 18.10 19.00 20.00 20.15 20.20 21.00 23.10 23.30 0.35 1.00 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 17.25 17.50 18.55 19.35 21.00 23.30 0.55 1.50 Risanke Variete zanajmlajše Aktualno: TV Talk Art News Tgr Gospodarstvo in Delo/10.45 EstOvest/Tgr Levante Tgr Kmetijstvo Šport: Si gira Tg3 - Šport - Meteo Tgr Tednik Tgr Bellitalia Tgr Sredozemlje Deželne vesti, dnevnik Sobotni šport: Magazine Champions League Kolesarstvo: 90. Giro d' Italia (14. etapa), Proces etapi Šport: 90. minuta Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Šport: TGiro Variete: Blob Dok.: Mini portreti - Renato Ca-rosone Dok.: Ulisse Dnevnik, deželne vesti Dok.: Ombre sul giallo - Umor zakoncev Gabriele (vodi Franca Leosini) Tg3/Zapisnik sveta Šport: Giro ponoči \ Rete 4 Pregled tiska Hiša Mediashopping Nan.: Trije vnuki, 8.20 Murder Call, 9.20 Skrivnosti hiše Vianello Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Film: Poirot in truplo (krim., VB, '04, i. David Suchet) Včeraj in danes na TV Aktualno: Solaris Dnevnik, vreme Nan.: Colombo(i. Peter Falk) Film: Ufficiale e gentiluomo (dram., ZDA, '81, i. Richard Gere, Debra Winger, Lou Gossett jr.) Aktualno: Tempi moderni Nan.: Criminal Intent - Čast družine (i. Vincent D' Onofrio) Pregeld tiska Canale S 9.10 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 15.05 16.00 18.15 18.45 20.00 20.30 21.10 0.10 1.00 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Glasb. oddaja o resni glasbi: Log- gione (vodi Vittorio Testa) Film: Cercasi papa' (kom., ZDA, '84, i. Richard Dreyfuss) Tg com/Meteo5 Nan.: Doc Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Belli dentro - Pismo (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) TV film: L' estate della nostra vita - Twelve Mile Road (dram., ZDA, '03, r. R. Friedenberg, i. Tom Sel-leck, Anna Gunn) Tg com/Meteo 5 Kronika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Nan.: Il mammo (i. Enzo Iacchet- ti, Natalia Estrada) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia (vodita Ficarra in Picone) Variete: La corrida - Diletanti na prizorišču (vodi Gerry Scotti) Film: La prossima vittima (thriller, ZDA, '96, i. Sally Field, Ed Harris) Nočni dnevnik, vreme C/ Italia 1 6.00 Šport studio, 6.15 Odprti studio 6.25 Nan.: Arnold 6.55 Variete za najmlajše 10.05 Nan.: Dvojčici, 11.15 Na Franinem domu - Darila za Valentinovo 10.50 Wrestling SmackDown! 11.50 Nan.: Lepotica v knjižnici 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Variete: Candid camera 13.55 Film: American School (kom., ZDA, '00, i. Jason Biggs) 15.55 TV film: Eddie e la gara di cucina (kom., i. Taylor Ball) 16.55 Tg com/Meteo 4 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 Film: Dragonheart (fant., ZDA, '96, i. Dennis Quaid) 21.00 Film: Shrek (anim., ZDA, '01) 22.00 Tg com/Meteo 22.50 Film: Panico nel vuoto (pust., ZDa, '01, i. Kristanna Loken) 23.50 Tg com/Meteo 0.50 Šport studio ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Horoskop, vreme, pregovor 9.40 Pisma Don Mazziju 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time 15.00 Plesna trofeja FJK 16.10 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o glasbi 19.55 Športne novice 20.50 Film: I predatori della vena d' oro, 23.35 Che fai rubi? (pust., '94, r. Woody Allen) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 9.55 Film: I Tromboni di Fra' Diavolo (kom., It.-Šp., '62) 12.30 Šport 7 13.00 Dok.: Living famously 14.00 Film: Primer Thomas Crown (krim., ZDA, '68) 17.00 SP v motociklizmu 18.05 Film: Casa mia casa mia... (kom., It., '98, r. Neri Parenti) 21.30 Film: Pacco, doppio pacco e con- tropacco (kom., It., '03) 23.35 Nan.: Angels in America (i. Al Pa-cino, M. Streep, E. Thompson) 1.10 Aktualno: M.O.D.A. (T Slovenija 1 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.35 Kviz: Male sive celice 8.20 Mlad. nan.: Odprava zelenega zmaja (4. del) 8.50 Odd. za mlade: Mi znamo 9.15 Kino Kekec - Film: Prismuknjena Avguština 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Umkovizija - Veliki finale 14.05 Film: Hercul Poirot: Nema priča (krim., VB, '96, i. David Suchet, Hugh Fraser) 15.55 Vrtiljak 16.00 Družina, to smo mi 16.15 Turistika 16.25 Glasbeni gost 16.30 O živalih in ljudeh 16.45 Igra ABC z gledalci 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare, 17.20 Vrtiljak 17.25 Turistika 17.35 Mladoporočenci 17.45 Na vrtu/Karaoke 18.20 Nan.: Absolutno 18.30 Asociacije 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.45 Eutrinki 19.55 Film: Vesna (kom., Slo, 1953, r. František Čap, i. Metka Gabri-jelčič, Franek Trefalt) 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Hri-bar 23.40 Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) 0.30 Film: Heremakono: Čakajoč na srečo (Fr., '02, r. Abderrahmane Sis-sako, i. Khatra Ould Abder Kader) 2.00 Dnevnik, vreme, šport (T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.05 11.45 TV prodaja 8.35 Skozi čas 8.45 Primorski mozaik 9.15 Študentska 9.35 Vroči stol 10.25 Debatna odd. za mlade: Tekma -Najstniški tisk izobražuje mladino 11.15 Z glavo na zabavo 12.15 Dok.: Peta dimenzija 13.15 Film: Le kdo je poljubil legvana? (Nem.) 15.05 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 15.30 Pred odprtim prvenstvom Francije v tenisu 15.55 Košarka: 1. tekma končnice državnega prvenstva 17.55 Nogomet: Domžale - Drava (liga Telekom, prenos) 20.00 Globus 20.30 Alpe-Donava-Jadran 21.00 Dobrodelni koncert: Za novo upanje Vrtiljak Nad.: Blackpool (5. del) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Ciak Junior 16.10 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Vzhod - Zahod 20.00 Histra jazz 21.30 Alter ECO 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Film: Broad Street (glasb., '84, i. P. McCartney, Ringo Starr) 23.55 Vsedanes aktualnost 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 0.40 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Intervju s predsednikom Janezom Janšo 18.00 Mala potepanja 18.40 Goriška in Vipavska 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Tedenski pregled 20.40 Ne prezrite 20.55 Kultura: Ljubezen v glasbi Zorana Predina 21.30 Okusi Vipavske doline 22.30 Polka i n majolka 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Harfistka Jasna Corrado Merlak; 11.15 Glasbeni listi: 50.-60. leta; 12.00 Ta ro-zajanski, sledijo Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Vinko Ošlak: Plačičlni odrezek (r. M. Peterlin); Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 11.00 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček E. Pavlič; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Du jes?! 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-20.00 Oglašanja s tekem nogometnega prvenstva; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 21.00 Zvok in čas z B. Bradačem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in pro- met; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer z Juretom Ivanušicem; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Srednjeevropski obzornik; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Glasbeni ciklus; 18.00 V podvečer; 19.30 Koncert APZ T. Tomšič (prenos); 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 2 0 Sobota, 26. maja 2007 SVET / jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan lÜ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA tolmeč o 14/22 celovec O 14/29 trbiž o 13/21 O 10/24 kranjska g. < „a videm o tgi* 16/30 o pordenon o gradec 15/29 .0 u0 12/27 s. gradec čedad o 17/29 O tržič 13/26 O kranj celje 14/29 O maribor 015/28 ptuj O / m. sobota O 15/29 o n. gorica ?jubljana j-j ¿y 16/29 ¿ín. mest016/28 zagreb 16/30 O 17/29 O 13/25 kočevje K0 čno črnomelj ^NAPOVED ZA DANES V gorah bo povečini oblačno, predvsem sredi dneva se bodo pojavljale tudi močne nevihte. V nižinah bo spremenljivo z možnostjo neviht, ki bodo predvsem v predgorju lahko močne. Ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo, niso izključene posamezne nevihte. Pihal bo zmeren južni veter. Večinoma sončno bo, več oblačnosti bo v popoldanskem času, ko se bodo pojavljale tudi krajevne nevihte. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. J Proti nam bodo v prihodnjih dneh pritekali jugozahodni tokovi, ki bodo postopno bolj vlažni in nestanovitni. Nad južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Od jugozahoda priteka k nam topel in razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 05.24 in zatone ob 20.41 Dolžina dneva 15.17 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.18 in zatone ob 02.41 A O-' BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo v drugi polovici sobote imeli z vremenom povezane težave, po nekaterih nižinah bo počutje poslabšal občutek soparnosti. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. MORJE Morje mirno, temperatura morja 21,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.25 najnižje -35 cm, ob 8.10 najvišje 7 cm, ob 13.08 najvišje -20 cm, ob 19.48 najvišje 47 cm. Jutri: ob 2.50 najnižje -44 cm, ob 8.49 najvišje 13 cm, ob 13.46 najvišje -19 cm, ob 20.13 najvišje 49 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........26 2000 m...........11 1000 m...........19 2500 m............8 1500 m...........15 2864 m............6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER DAIMDND Izberem, ker vem. Posebna ponudba od 24.5. do'7.6.07 * dnevne sobe kuhinje s kuhinjskim pultom iz kerrocka (corian) spalnice in garderobe sedežne garniture jedilnice otroške in mladinske sobe MEGA CENTER SEŽANA (pri Tušu), 8 - 19h, sob. 8 - 12h