ktobra o\ •biž biž biž tetke Im Pr“ na) sobotah 11 Inchen i era Dunaj ' 'idern ledel)*^ h J A$ ID radec ubljaPf ?ka grad 1 agreb ttene reb ■ idec PRIMORSKI DNEVNIK »"‘°ss?v;%sr - Cena 35 lir Leto XVin. - Št. 243 (5327) 1 fRST, torek 30. oktobra 1962 SVET SE JE KONČNO ODDAHNIL PO VEČ DNEH VELIKE NEVARNOSTI fo zagotovilo Kennedtfa, da ZDA ne bodo napadle Kube je Hruščov odredil nmik raketnih oporišč z otoka Umik bo izvršen pod nadzorstvom opazovalcev OZN - U Tant odpotuje danes na Kubo na vabilo Castra - Kuznjecov in posebna ameriška skupina bosta vodila razgovore z U fantom za konkretizacijo sporazuma •'•081«*^' YORiK, 29. — Po izredno nevarni zaostritvi na pod-fienarf°koli Kube je v noči od sobote na nedeljo prišlo do Šem?^ega Preokreta takoj zatem, ko je ameriški predsednik ŽDa slovesno zagotovil v svojem odgovoru Hruščovu, da - A ne bodo napadle Kube ter da ne bodo ne ZDA ne dru- 8e h • uuuo napačne rvuue cer aa ne ooao ne ZDA nrzave Latinske Amerike izvršile invazije Kube. to poslanico je Hruščov odgovoril v zelo spravljivem to-di ^ Poudaril, da je s tem zagotovilom odpadel vzrok, zaradi ,lerega je Sovjetska vlada pošiljala Kubi orožje, in da je b&m-iraz sovietskim strokovnjakom, naj pospravijo raketne in naj jih odpeljejo zopet v Sovjetsko zvezo. ka-Z.1 Oprave fevA.Pndaijevanje pogajanj o 6tvn Dl EPorazuma pod nadzor-po-.JP OZN je sovjetska vlada al” lupa • v New York pomočnika • aipega ministra Kuznjeco- 8ovn 1 imel danes Prvi raz-t0rn°r s tajnikom OZN U Tan-«"•, Z njim sta bila tudi po- vor izjavil, da je bil razgo-pn7,e*o zanimiv in koristen. dj(jf;l'eie so javili, da je švedska 8zPol Ba P°z'v U Tanta dala na boa„ la8° skupino opazovalcev, ki nv imenu OZN odšli na Ku-Gre za «8 i lik." , ,za sedem švedskih čast-'on ’ id so že v službi OZN v iktiain’ ®az' in na Koreji. Baje bo »ov "a opazovalcev štela 50 čla- Ljublj*11 iv0:ra 'isednik Kennedy pa je s ine iegj s'rani določil svojega biv-Op4in Johna s^etovalca za razorožitev 0 bistra Cloya, da predseduje W 64bor^ls*ce.mu koordinacijskemu Varjpri’ k' se i*0 ukvarjal z reše-vodiini sedanje krize. Odbor bo D — Bi1 Bajal razKovore v OZN in se po- __ pota*ži a |? vprašanjih, ki sta jih spro- iih /'ehnedy in Hruščov v svo-Ostal* anicah- iv-|ala dva člana odbora sta dr-t>°rn0s Podtajnik George Bali in 'Veli xJ.it tajnika za obrambo Ros-v jfjjjjupatric. Oba sta že prišla Cloy . zork, medtem ko je Mac delei,.2? tam kot član ameriške fiefcye v OZN. Sp i"ša sporoča, da bodo čla-sa odbora nastopali pod nad-'ftavn^ treh Py*stoii?ih ministrov «ili«t. ga tajnika Deana Ruska, stza za obrambo MacNamare iv\°alanika Stevensona), toda 0d-(j bodo predsedniku, ubo n«' bo. iutri odpotoval ha aišnie viVjbil° Predsednika tam- .“Kut™ OZN if °vi oJi; spr,emljali nekateri nje-ili n,i. sot*eJavci, ki bodo oce-hdzn.,. n lzva.ianja sporazuma o :*tnih on p?d odstranitvijo ra-fo Elan p°nsč- u Tant upa, da p0razum t6ga Sklenil s Castrom Poslanica Hruščova biU*'*n)ia poslanica Hruščova je HnUS^ijtma včeraj. ii-onuaeov pozdravlja Kennedyjevo »vanje, da na Kubo ne bo iz-str‘PaPad, niti invazija, ne samo 1 rin, .vZDA> temveč tudi s stra-detn “ držav, zaradi česar od-vzroki, ki so vodili ZSSR ščoJaniu take pomoči Kubi. Jtvui Pravi, da je zato sovjet-so „ ukazala svojim oficirjem, Iti ».J® Kubi, naj prenehajo gra-■»viici11!1® ter demontirajo že po-K)411p|Po orožje, ga pospravijo in L »Strin - nazaJ v Sovjetsko zvezo. Uv-amo se s tem,» je dejal £ki premier, «da se predstav-5juruženih narodov na mestu ? Prepričajo o demontiranju . „ni°rožja.» Hruščov je tudi po-B n j,’.da so zagotovila ameriške-, 5!% ,sednika, da ne bo napadal ln sovjetski ukaz o demon-^epr^oporišč ustvarila položaj za lt,dWor eials*1 laaKI na ec. itev spopada. ' 2 Bri’^0v J° izrazil zadovoljstvo aZC%J % "vnanje ameriškemu predsed-otro*; Bost! j?, občutek mere in odgovor-se P° v'vai'r,„ ka je pokazal v sedanjem položaju. — «Popolnoma plK Fn VaJ11. občutek vznemirjenosti -idu ^»i^ii-orni1? pri ameriškem narodu, L0ile’ kl ga imenujete ofen-3 ol»O »k^ Je res strašno orožje. Sovjet-:a S >? e us?a ,Je Poleg prejšnjega uka-« izsbS^tvi del pri graditvi ramp nna, Je »'a rin. JevanJe raket na Kubi iz-Nja b?Y ukaz o demontiranju o-v' tiarn ga vi imenujete ofenziv-t^ejo .S6’ naJ ga pospravijo in r čin,\i?° Gotsko zvezo, da bi ta-?»varel. bitreje končali zaplet, ki je IJjza ndr in pomirili vse na- ja izjavil, da ni govora o ukinitvi tega oporišča, češ da ((ameriške pravice izhajajo iz veljavne pogodbe«. Dodal je, da je «prvi smoter ZDA odprava raketnih oporišč na Kubi, ki jih je postavila sovjetska vlada, in ki so pod nadzorstvom sovjetskih tehnikov«. Ameriški državni tajnik Dean dkril ■ava j' ieju U ov oDn islil. i sefi1 m kof ________ . bi h« s.m° .Uh posleli zato, da da vj Izvršen napad na Kubo 1 aleJ: bi prišlo do nepremišlje- ni1 ck bi t„m.°l-da nuditi pomoč °.| J^arnhr? lzit'-iučno s sredstvi hi®1- «Mi prRvi Hruščov v poslana kj Mi sm„ uv, —„i„n rin td, SČP> za pomoč kubanskemu narodu. Ko omenja vpade ameriških obveščevalnih letal maja 1960 in avgusta 1962 nad ozemlje Sovjetske zveze, Hruščov sporoča, da je 28. oktobra ponovno prišlo da poleta ameriškega obveščevalnega letala nad sovjetskim ozemljem pri polotoku Cukotki. Poudarja, da mora sovjetska vlada oceniti take vpade kot izzivanje in da so ti poleti posebno nevarni v sedanjem trenutku, ko so sovjetske čete v bojni pripravljenosti. Hruščov prav tako opozarja ameriškega predsednika, da prevzema nase veliko odgovornost, če bi se nadaljevale take a-meriške akcije. Poziva Kennedyja, naj sprejme ustrezne ukrepe za ustavitev takih izzivanj, ker bi lahko privedla do vojne. Hruščov dalje navaja, da je sovjetska vlada obveščena, da ameriška letala krožijo tudi nad Kubo. V tej zvezi opozarja, da bi kršenje kubanskega zračnega prostora s strani ameriškin letal prav tako lahko imelo nevarne posledice, ter poziva ameriškega predsednika, naj vpliva na to, da ne bi nastajal tako nevaren položaj. «Biti moramo zelo previdni — poudarja Hruščov — in ne smemo storiti ničesar, kar bi lahko izzvalo spopad. Pokazati moramo treznost in razumnost.« Predsednik sovjetske vlade tudi poudarja, da se ZSSR ne bo pustila izzvati, hkrati pa opozarja, da «izzivač ne bo pobegnil pred odgovornostjo in hudimi posledicami, ki bi mu jih prinesla vojna, če bi jo začel.« Hruščov izraža prepričanje, da bo zmagal razum, da se ne bo začela vojna in da bosta zagotovljena mir in varnost narodov. Hruščov poziva ameriškega predsednika, naj bi obe državi, ki imata naj večjo odgovornost, ne dopustili ,da se zaostruje položaj in da morata likvidirati žarišča, kjer je bil ustvarjen nevaren položaj, poln nevarnosti za mir. Odgovor Kennedyja Wrtoiij.j.vcjiON, 29. — A.ennedy je včeraj izjavil, da je sklep Hruščova o demontiranju sovjetskih oporišč na Kubi pomemben in konstruktiven prispevek miru. V izjavi, ki jo je dal ob zadnjem pismu Hruščovu, ki so ga včeraj prejeli v Beli hiši, je predsednik Kennedy dejal: • Pozdravljam državniški sklep predsednika Hruščova, da ustavi graditev oporišč na Kubi, demontira ofenzivno oborožitev in jo vrne v Sovjetsko zvezo ob preverjanju OZN». V izjavi, ki jo je prebral predstavnik Bele hiše, je rečeno, da bodo ZDA v stiku z vršilcem dolžnosti tajnika OZN zaradi izvajanja vzajemnih ukrepov za zagotovitev miru na karibskem področju. • iskreno upam, je izjavil Kem nedy, da bi vlade sveta po rešitvi kubanske krize lahko posvetile svojo pozornost nujni potrebi, da se konča oboroževalna tekma in zmanjša napetost na svetu«. • To se nanaša na nasprotja med državami varšavskega in severnoatlantskega pakta, kakor tudi na druge dogodke v raznih delih sveta. kjer napetost vodi do nekoristnega razmetavanja sredstev za vojno oboroževanje«, je poudarjeno ob zaključku izjave predsednika Kennedyja. V svojem odgovoru Hruščovu pa pravi Kennedy, da so se ZDA in Sovjetska zveza »izognile nevarnosti« v sedanji krizi. Dalje pravi predsednik, da sklep Hruščova za odstranitev oporišč s Kube pomeni »važen prispevek k miru«, in dodaja, da »sedaj bo s posredovanjem Združenih narodov moč sprejeti potrebne ukrepe, da bodo ZDA lahko ukinile blokado. • Mislim, nadaljuje odgovor Kenne-dyja, da sva se tako vi kakor jaz zaradi najne velike odgovornosti za ohranitev miru, zavedala, da se stanje bliža točki, ko ne bi bilo mogoče dogodkov več obvladati«. Kennedy pravi zatem, da J® • pripravljen nujno proučiti vprg' šanje razorožitve v konstruktivnem duliu v Ženevi ali drugje«, in obžaluje incident ko je ameriško letalo 28. oktobra «zaradi velike napake pri letenju« letelo nad sovjetskim ozemljem pri Cu-kotsku. Kennedy pravi, da je pilot »napravil veliko napako pri letenju«, toda takoj je po radiu zaprosil za pomoč, in usmerili so ga k bazi, s katere je odletel. »Obžalujem ta incident in skušal bom storiti, da se sprejmejo vsi ukrepi, da se taki incidenti ne bodo ponovili«, zagotavlja Kennedy. »Morda sedaj, ko smo se oddaljili »d nevarnosti, lahko skupno dejansko napredujemo glede razorožitve«, zaključuje Kennedy. Ameriški departma za obrambo je sporočil, da bo ameriško bro-dovje, ki izvaja blokado okoli Kube, ostalo na svojem mestu, dokler ne bo dosežen sporazum o dejanski inšpekciji OZN. V zvezi z zahtevo Fidela Castra o ukinitvi ameriškega oporišča v Guantanamu na Kubi, je Prevzema odgovornost i predstavnik državnega departma- Rusk je sinoči poročal diplomatskim predstavnikom držav Latinske Amerike o razvoju dogodkov. Zatrjuje se, da je izjavil, da sporazum med Washingtonom in Moskvo ne bo v ničemer menjal ameriškega stališča proti Castrovemu režimu. Baje so nekatere latinskoameriške države izrekle ((zaskrbljenost« zaradi besed, ki jih vsebuje Kennedyjeva poslanica Hruščovu: «Zaupam, da bodo druge države zahodne poloble pripravljene storiti isto«. Zatrjuje se, da je Rusk zagotovil, da odstranitev raketnih oporišč s Kube ne pomeni, da bodo prepovedani novi skupni ukrepi proti Castru. Kakor piše ameriški list ((Miami News», je ameriški državni departma med sedanjo krizo že pozval tako imenovani revolucionarni svet kubanskih beguncev, naj pripravijo začasno vlado v primeru, da bi bil zrušen Castrov režim. Predsednik omenjenega sveta Jose Miro Cadorna pa je danes izjayil, da bo ta svet nadaljeval svojo borbo proti Castru, in da računajo kubanski begunci na ustanovitev »kubanske osvobodilne vojske, ki bi jo sestavljali Kubanci, ki so se vključili v ameriško vojsko«. Ukinjena blokada za dva dni VVASHINGTON, 29. — Bela hiša javlja, da je predsednik Kennedy odredil nocoj ameriškim silam, ki izvajajo blokado okoli Kube, naj ukinejo blokado za dva dni od torka zjutraj dalje, in to na zahtevo TRAGIČNI INCIDENT V MILANU PRED PARLAMENTOM Policijske sile na zatožni klopi v razpravi o notranji politiki Taviani zagotavlja «strogo preiskavo»-Lajolo (KPI) zahteval premestitev milanskega kvestorja in razorožitev policije RIM, 29. — Danes opoldne je krajevna Delavska zbornica proglasila splošno stavko v znak protesta proti zadržanju policije preteklo soboto v Milanu, zaradi česar je mladi študent Ardizzone (ki se je bil udeležil solidarnostne manifestacije za Kubo) izgubil življenje, tri druge osebe, pa so bile ranjene. V zvezi s tem tragičnim incidentom, je notranji minister odredil preiskavo, razne politične skupine poslancev pa so mu zastavile vprašanja glede odgovornosti policije za ta incident. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o proračunu notranjega ministrstva, med katero se je Carrassi (KPI) zadržal na vprašanjih javne varnosti, v zvezi s smrtnim incidentom v Milanu je zahteval, naj notranji minister poroča po možnosti še danes, kako se je moglo to dogoditi, na koncu pa je ponovno zahteval razorožitev policije, ko gre za politične ali sindikalne manifestacije. Na popoldanskem zasedanju poslanske zbornice je minister Taviani poročal o tragičnem dogod- J v y Žil pvžžžllllli »ac na. prcf S?r°di, ,želi.io mir, tudi ameriški «n Podarjeno v poslanici te opozarja ameriškega n , da je ZSSR nudila vo-Jtern Kubi zato, ker je kuhi bevar ljudstvu nenehno grozi-*.i rn°st oboroženega napada ozemlje. «Mi nismo 'u ravnodušni. Sovjetska ' Ku- vii ska Predsednika, da je so- • - * f ^tka P,aili Kube’ Pri?la d0 za' kmel T* Vodi,, da so odpadli vzroki, ki jbiočj Kubi5811 Prl dajanju take h?®riškptla Prepričanje v iskrenost A {CbigUlfS3, Predsednika, Hruščov, __Tf"agona na kroge ameriškega n' strani ’ 0Pozaria, da so na dru-Cbje, u. Prav tako neodgovorni juAZijo M hoteli sedaj uresničiti v' Voj,,1? Kubo in s tem spro-tl iS6dnh,’ Gpozarja ameriškega i 'diban«?’ da ie ZSSR na stra-"Sdalm naroda in da tudi tajnika OZN cb priliki njegovega obiska na Kubi. llinilliitiMiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„i, iiiiiin iiiimiii illllllllii(>iiitii(iiiilHiililiiliiiMiinillll(lllilil(i,iiiil|||||||||||,umni,,,,liHll||l|llll„ ltliiilBilii«iiiiai«ill iii(imiiiiii(IM(1Iiiiiihi iiiitmi(iiiili(iillillllll>',|> (i(M(ini(iiimiii Zboljšuje se vojaški položaj Indije v odpora proti kitajskemu napadu Predsednik sirske vlade predlaga posredovanje skupine šestih držav bandunške skupine ; Napadi kitajskega tisku na Jugoslavijo v zvezi z Indijo NOVI DELHI, 29. — Ameriško poslaništvo v Novem Delhiju je javilo, da bodo ZDA poslale vojaško pomoč Indiji. Predstavnik poslaništva je izjavil, da je Nehru zaprosil ZDA za vojaško pomoč in da je takoj dobil zagotovilo, da mu bo pomoč poslana. Pomoč bo začela prihajati proti koncu tedna. Na seji vodstva kongresne stranke je minister za obram- državi in se vrnil z letalom v Rangun. Kakor poročajo iz Damaska, je predsednik sirske vlade Azem predlagal, naj bi šest članov afri-ško-azijskih držav bandunške konference začelo pogajanja med Indijo in Kitajsko. Azem je povabil na razgovor indijskega in kitajskega poslanika in predlagal, naj ena in druga stran imenujeta vsaka tri člane od 29 afriško-azij-skih držav, ki so sodelovale na bandunški konferenci. Ti bi sku šali najprej posredovati. Ce posredovanje ne bi uspelo, naj bi se Indija in Kitajska podredili razsodišču komisije, ki bi jo se stavljalo vseh šest predstavnikov omenjenih držav. Pekinški »Ljudski dnevnik« objavlja članek, v katerem skuša dokazati, da je sedanji kitajsko-indijski spopad posledica »ambicij« Nehruja, češ da hoče Nehru ustvariti »velik indijski imperij« od Srednjega vzhoda do Jugovzhodne Azije, »ki bi bil obsežnejši od bivšega britanskega imperija«. Kakor običajno, napada list tudi Jugoslavijo in dodaja, da bi morale Sovjetska zveza in druge socialistične države brezpogojno podpreti Kitajsko »Proti reakcionarni buržoaziji v Indiji«. List očita Jugoslaviji, da je »v celoti podprla protikitajsko politiko« Nehruja. Zelo majhna večina za de Ganila pri nedeljskem referendumu Kljub temu pa general ne bo odstopil, kakor je bil zagrozil - Predsednik senata Monnerville napoveduje pritožbo pri ustavnem svetu bo Krišna Menon izjavil, da je Indija že dobila nekaj orožja iz tujine in ga še dalje dobiva. Dodal je, da Kitajci nimajo več svojih prvotnih vojaških prednosti in da so indijske čete v celoti pripravljene, da odbijejo napade nasprotnika. Dalje je Menon izjavil, da umiki indijskih čet ne smejo nikogar zaskrbljati, in da je do njih prišlo iz strateških razlogov. Minister je sporočil, da je bilo v zadnjih desetih dneh med indijskimi vojaki od 2.000 do 2.500 mrtvih in pogrešanih. Dodal je, da so kitajske izgube mnogo večje. Zaradi novih kitajskih napadov so se indijske čete umaknile iz dveh krajev na južnem delu področja Ladak. Načelnik glavnega štaba indij, ske vojske general Tapar izjavlja v dnevnem povelju, da indijska vojska zadržuje sovražnika na vseh frontah, in izraža zaupanje, da se bo to zgodilo tudi v prihodnje čeprav ni na vidiku konec borbe. General dodaja: »Sto- rili bomo vse mogoče, da bo vojska dobivala vse potrebno in da lahko začne ofenzivo proti sovražniku.« Predsednik indijske vlade Nehru pa je na seji vodstva kongresne stranke izjavil, da je Indija že sprejela ukrepe za civilno obrambo, med katere spada o-bramba mostov, cest in oporišč strateške važnosti. Dalje je Nehru izjavil, da indijska vlada ne misli za sedaj prekiniti diplomatskih odnosov s Kitajsko. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je Nehru dobil ponudbo za vojaško pomoč tudi od Mac Millana. Prebral je za-tem izjavo, ki poudarja, da je prvi pogoj za začetek pogajanj s Kitajci umik kitajskih čet do črte, ki so jo bili zasedli 8. septembra. Zvedelo Se je, da je Nehru dobil pisma od predsednika Gane Nkrumaha in od ministrskih predsednikov Etiopije in Malija. Dalje javljajo, da je predsednik burmanskega revolucionarnega sveta general Ne Vin dobil pismo od Nehruja, Naserja in Cuenlaja. Ne Vin je prekinil svoje potovanje po ku v Milanu tako, kot je ta dogodek orisala policija: Policija je dovolila solidarnostno manifestacijo CGIL za Kubo; ta manifestacija se je končala brez incidentov, nato pa so manifestanti odšli v razne smeri, le skupina kakih 500 demonstrantov je nadaljevala pot proti Trgu Duo-mo, pri tem pa ovirala promet. Ko so prišli do trga, jih je policijski funkcionar ustavil in zahteval, naj se razidejo; demonstranti so začeli postavljati barikado, policija pa je to preprečila in vzpostavila promet brez hujših posledic. Neka druga skupina kakih sto demonstrantov pa je odšla v bližnjo Ulico Mengo-ni, kjer je skušala blokirati promet. Tu je imela policija težji posel, ker so se demonstranti u-mikali iz ulice v ulico, hkrati pa metali kamenje proti policiji, tako da so vzpostavili red šele o-krog 19. ure. Pri tem je policija hudo ranila študenta Ardizzone-ja in tri druge osebe; Ardizzone pa je pozneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Med policijo je bilo šest laže ranjenih. Sodna o-blast je uvedla preiskavo, da bi ugotovili vzrok smrti študenta Ardlzzoneja in odgovornost policije. Ministru je odgovoril Lajolo (KPI). ki je dejal, da je bil priča dogodkov in da odgovornost zanje pade, po njegovem mnenju, na milanskega kvestorja, ker ni hotel dovoliti povorke demonstrantov, kakor je bila v Rimu, in tudi kljub vztrajnim prošnjam poslanca Bassa in drugih voditeljev delavske zbornice. Lajolo je hkra. t: vprašal ministra, čemu so poklicali v Milan bataljon ((Padova« in dejal, da so študenta pregazili z jeepom v neki slepi ulici. Tudi on je zahteval razoroži- Kar se tiče spora v indijski komunistični stranki, katere vodstvo je po trditvah lista razdeljeno na »filokitajce« in »antikitajce«, trdi list, da je za to odgovorna »reakcionarna politika Nehrujeve vlade, ki izvaja močan pritisk na napredne sile in na indijsko komunistično stranko«. iiiuniiin«iinni»Hnm(niii(i«iiiiiiii"iii(ii(**«iiitiii«iiiii(ininiiniiniii(iiiMmMiimmmiumiiiimHii(» Številne čestitke obema državnikoma LONDON, 29. — Angleški fi-ihanska časopisna agencija Prensa lozof Bertrand Russel je poslal Latina objavila danes popoldne Hruščovu brzojavko s čestitkami. | izjavo Fidela Castra. PARIZ, 29. — Danes so uradno objavili izid včerajšnjega referenduma o spremembi ustave. Vpisanih volivcev je bilo 27 milijonov 579.424, od katerih jih je volilo 21.306.123. Vzdržalo se je 22.75 odstotka volivcev. Veljavnih glasov je bilo 20 milijonov 740.649. ________ «Da» je odgovorilo 12.808.196; «Ne» 7.932.453; neveljavnih glasov, nic 565.474. Odstotki v odnosu do vpisanih volivcev- «Da» 46,44 odst.; «Ne» 28.76 odst. Neveljavnih glasovnic 2,05 odst. , . V odnosu do veljavnih glasov: «Da» 61,75 odst.; «Ne» 38,25 odst. Notranje ministrstvo je zatem objavilo naslednje rezultate, ki vsebujejo tudi štiri prekomorske departmaje (Guadalupa, Gvajana, Martinica in Rčunion): vpisanih volivcev 28 059.124. Volilo je 21 milijonov 598.591 (76,90 odst.). Odgovorilo z «Da» 13.053.234, z »Ne« 7.964.478 V odnosu z izraženimi glasovi: «Da» 62,10 odst., «Ne» 37,90 odst. Prvikrat v celi vrsti referendumov v peti republiki so celi departmaji rekli de Gaullu «Ne«, in sicer 11 departmajev od skupnih 76. Razen tega je. tudi število, vzdržanih zelo visoko. Toda v go-lističnih krogih poudarjajo, da vzdržavi glasovi se li« morejo šte- ti med nasprotne glasove. Notranji minister Roger Prey je izjavili da bo predsednik ostal na svojem mestu. Pripomnil je, da spričo tesne koalicije strank proti de Gaullu, je predsednik bil mnenja, da bi 60 odstotkov pozitivnih glasov pomenilo uspeh, 65 odstotkov pa triumf. Na vprašanje, ali je de Gaulle zadovoljen, je Frey odgovoril, da bi bil on presenečen, če bi sedanje rezultate označili za «srednje in negotove«. «Ne vidim čemu, bi moral de Gaulle oditi s tolikšno večino,« je dodal minister in pripomnil: »Ce bi se to zgodilo, bi se morali umakniti tudi Mollet, Reynaud, Bertrande, Motte, Ma“; rice, Simonet in drugi, ki so bili tudi poraženi v svojih okrožjih a-)i mestih. Mislim, da to, kar velja v demokraciji, je večina, in ta večina je bila v veliki meri dosežena«. Frey je izjavil, da je prva u-gotovitev sedaj, da je ((francosko ljudstvo odobrilo načrt za* kona, ki mu je bil predložen«. Druga ugotovitev pa. je: če se od 38 odstotkov «Ne» odšteje število komunističnih glasov, tj. °-koli 20 odst,, ao koalizirane sttan* ke vplivale približno' samo z l8 odst. glasov na volivce Dalje je minister izjavil';' da ■ ni- mnenja, da je treba videti samo političen pomen v dejstvu, da je prišlo do jasne razmejitve med področji južno od Loire (kjer prevladujejo «ne») in področji na severu (večina »da«). Toda prav ta razmejitev je e-den glavnih argumentov pristašev «ne», ki pravijo, da je de Gaullova politika pripeljala do razdelitve Francije. To je ugotovil zlasti socialistični senator in marsejski župan Gaston Deffer-re, ki je med drugim izjavil, da se bodo «na visokem mestu upo-števala opozorila, ki jih ta refe-, rendum vsebuje«. Pariški tisk je praktično soglasen v tem, da je de Gaullov u-speh zelo majhen. Zatrjuje se, da je de Gaulle precej zadovoljen z odstotkom «da». 'rfPrav . Je pričakoval večje število. Baje je zelo presenečen zaradi visokega odstotka vzdržanih volivcev. Na vsak način je z referendumom odobrena sprememba u-stave za izvolitev prihodnjih republiških predsednikov na neposrednih splošnih volitvah. V torek bo ustavni svet uradno razglasil rezultate referenduma. I-stega dne bo predsednik senata Mopnerville predložil omenjene-ihu svetu jlritožbo zaradi raz-‘nih neredriosti pri referendumu. «Nikoli nisem poznal državnika, ki bi ravnal tako velikodušno in pokazal tako veliko dejapje, kakor ste ga pokazali v zvezi s Kubo. Lahko trdim, da vsak pošten 'in iskren človek pozdravlja vaš pogum«. BAGDAD, 29. — Predsednik sirske vlade Azem pravi v svoji brzojavki Hruščovu: »Vaše po- gumno in plemenito stališče je rešilo človeštvo gotovega uničenja, Nudili ste sijajen dokaz hladnokrvnosti pri rešitvi krize, ki je ogrožala svetovno varnost«. AKRA, 29. — Predsednik Gane Nkrumah je brzojavno čestital Hruščovu in Kennedyju žara. di njunega sporazuma. NOVI DELHI, 29. — Tudi indijski predsednik vlade Nehru je čestital Kennedyju in Hruščovu in izrazil zadovoljstvo zaradi u-godnega razvoja krize. BRUSELJ, 29. — Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da je #zelo razumna« izjava Ken-nedyja, da je pripravljen diskutirati o celotnem svetovnem položaju. Spaak je nato pohvalil Hruščova, ki je izrekel enako pripravljenost. TOKIO, 29. — Predstavnik japonske vlade je izrazil zadovoljstvo zaradi omilitve napetosti. Ker pa je mednarodni položaj še vedno poln nevarnosti, bo japonska vlada podvojila svoje napore v korist miroljubnih pobud tako v OZN kakor drugje. OTTAWA, 29. — Predsednik kanadske vlade Diefenbacker je izjavil med drugim, da zaslužijo Združeni narodi še posebno zahvalo zaradi konstruktivnega dela. Pripomnil je: #Ce bo sedanji sporazum res izveden, bo ta prvikrat, da se sporazumni ukrepi o razorožitvi izvedejo pod mednarodnim nadzorstvom«, Diefenbaker je predlagal, naj razorožitvena konferenca obnovi delo v čim krajšem času, da se izkoristi ugodno ozračje, ki se je sedaj ustvarilo. Sporočil je tudi, da ie Kanada pripravljena dati y*a razpolago OZN osebje za inšpekcijske skupine OZN na Kubi. Castrovi pogoji Havana, 29. — ob cigovoru ameriškega predsednika Kennedy-'dali pravicam, ki J® na-poslanico Hruščova jo ku- vereni državi. Norstad ostane Ko omenja besede predsednika Kennedyja, da ZDA ne bodo izvedle invazije na Kubo, če bo Sovjetska zveza umaknila svoje la-ketne instalacije z otoka, Castro izjavlja, da ta jamstva ne bodo dovolj, če se ne ukine pomorska blokada Kube in med drugim ne store naslednje: 1. Ustavitev gospodarske blokade in vseh drugih prisilnih ukrepov gospodarskega in trgovinskega značaja, ki jih ZDA po vsem svetu izvajajo proti Kubi. 2. Prekinitev vsake subverzivne dejavnosti, oskrbovanja upornikov z orožjem in organiziranja plačanih intervencionistov in vohunov — kar delajo v ZDA in nekaterih drugih državah. 3. Ustavitev piratskih napadov iz oporišč v ZDA in Portoriku. 4. Prenehanje kršenja zračnega prostora m teritorialnih voda Kube s strani ZDA. 5..Vrniti Kubi pomorsko oporišče Guantanamo. Na pismo U Tanta od 26. oktobra pa je Castro odgovoril, da je Kuba pripravljena temeljito diskutirati o svojih sporih z ZDA in storiti vse, kar more, ob sodelovanju Združenih narodov, za te-šitev krize. Toda Kuba odločno zavrača kršitev svoje suverenosti, ki jo predstavlja pomorska blokada. Prav tako oporeka zahtevi ZDA, da določajo ukrepe, ki naj jih Kuba sprejme glede svoje obrambe ter glede odnosov s Sovjetsko zvezo in glede mednarodne politike, ki naj jo vodi. Zatem poudarja Castro, da Kuba ne grozi nikomur in ni prekršila nobenega mednarodnega zakona. Nasprotno, postala je žrtev napadalnih dejanj ZDA. Kubanska vlada je pripravljena prevzeti obveznosti, ki jih predlaga U Tant v korist miru, s pogojem, da se ZDA med pogajanji odpovedo grožnjam in napadalnim dejanjem proti Kubi, vštevši pomorski blokadi. Castro pravi, da je pripravljen takoj proučiti vse druge predloge U Tanta ter ga vabi naj pride v Havano za začetek razgovorov, če se mu to zdi koristno za mir. Za sodelovanje pa postavlja Kuba prvi pogoj, da se absolutno spoštuje njena suverenost. Kuba lahko stori vse, kar bi od nje zahtevali, ne more pa dopustiti, da bi bila žrtev in da bi se odpove-! gredo vsaki su- tev policije in podrobno preiskavo o dogodku; pripomnil je, da ni prišlo do hujših posledic, ker so prisotni parlamentarci in voditelji delavske zbornice brzdali mno. žico, ki jo je razjarilo ravnanje policije. Zahteval je premestitev milanskega kvestorja. Socialistični poslanec Greppi je kritiziral metodo notranjega ministrstva, da poda pred parlamentom verzijo policije o dogodkih, v katere je sama zapletena, ker je ta verzija nujno pristranska. V Milanu, kjer so množice že od nekdaj prosvetljene in niso povzročile v vsem povojnem času nobenega tako tragičnega incidenta, je tako ravnanje policije še neprimerno manj upravičeno. Zahteval je strogo preiskavo in sprejem ustreznih preventivnih ukrepov, da bi se podobni tragični dogodki več ne ponovili. V senatu so najprej počastili spomin predsednika ENI inž. Erv rica Matteia, ki se je sinoči smrtno ponesrečil z letalom, nato pa zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino: jutri bo na kritike odgovoril minister Colombo. Tudi glavni urednik socialističnega glasila »Avanti!« Pieracc ni komentira dogodke okrog Kube in pravi, da je razum prevladal in da pouk, ki nam ga dajejo ti dogodki, dokzuje, kako težko je danes za vsakogar, ki skuša sprejeti enostranske ukrepe, in kako mora tudi blokovska politika računati z naraščajočim pritiskom svetovnega javnega mnenja, ki zahteva, da se vsakršen spor rešuje s pogajanji. Ta kriza je o-krepila prestiž in vlogo ZN. Potem ko se je dotaknil berlinske krize, Kitajskega napada na Indijo — zopet enostransko dejanje! — tekmovanja v oborožitvi in nadaljevanja atomskih eksplozij, Pieraccini zaključuje, da poslanici Kennedyja in Hruščova vsebujeta perspektivo razprave o obsežnejših in splošnejših vprašanjih, ker mir nima drugih alternativ: treba se je pogajati in začeti končno reševati vsa še odprta vprašanja s trdno voljo, da se jih reši in da se tako podamo na pot razorožitve in m:ru, pa četudi postopno, previdno in s potrebno kontrolo. WASHINGTON, 29. — V glavnem štabu NATO so uradno javiti, da so sklenili odložiti do 1. januarja prihodnjega leja nadomestitev poveljnica atlantskih sil Nor-stada, ki bi ga moral 31. oktobra nadomestiti general Lemnitzer. Vse miroljubno človeštvo je z velikim olajšanjem sprejelo sklep predsednika sovjetske vlade o umiku raketnega orožja s Kube. Saj je ta sklep pripomogel k odstranitvi neposredne nevarnosti izbruha oboroženega spopada med dvema vojaško najmočnejšima državama na svetu. Ko bo neposredna nevarnost minila, je nujno potrebno takoj in brez oklevanja začeti z odstranjevanjem vzrokov, ki so povzročili krizo. Takoj za tem pa bo potrebno posvetiti glavno pozornost reševanju najvažnejših vprašanj, ki jih omenjata Hruščov in Kcnnedjr v svojih pismih. Ne glede na dejstvo, da je rešitev mnogih važnih mednarodnih vprašanj v precejšnji meri odvisna od problemov in stališč ZSSR in ZDA, t. j. od rezultata neposrednih stikov obeh državnikov, dramatični potek in razvoj dogodkov dokazujeta važnost vloge OZN in njenih organov in da je OZN najprikiadnejši forum za vsklaje-vanje pogledov in za reševanje sporov v duhu listine OZN, ki so jo kot načelo svoje politike sprejele vse države na svetu. Spričo koristnih pobud in podpore, ki so jo izvenblokovske države nudile začasnemu tajniku OZN U Tantu pri njegovi naporni in odgovorni akciji, je pričakovati,. da bodo voditelji neodvisnih in nevezanih držav dali pobudo in podprli /se morebitne predloge, da se na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN ustvari ustrezno vzdušje in utre pot bb začetek reševanja glavnih mednarodnih vprašanj, ki sta: prepoved jedrskih poizkusov in razorožitev. PRIMORSKI DNEVNIK 2 30. oktobra Mnenje treznega Američana o politiki ZDA do Kube PariSki Zi»t »France Obserua-teur» je ponatisnil (tanek, ki ga je napisal Samuel Shapiro, profesor na neki ameriški univ er-si. Ta se je avgusta vrnil s Kube, kjer je imel stike s raznimi ljudmi — od Castra do kmetov močvirij Zapata. Shapiro opisuje dobre in slabe strani režima na Kubi in pojasnjuje, da se je Kuba pač obrnila za pomoč na vzhodni blok, ko so ji ZDA in zahodni blok pomoč odrekli. Poleg drugega pravi Shapiro v svojem članku: Namesto da bi pošteno upoštevali vse to, pa smo priče grotesknim potvorbam in katastrofalnim napakam, za katere nosijo odgovornost vsi: tako Eisen-hovver kot Kennedy, tako State Department kot Kongres in pa seveda tisk. Eni kot drugi so izkrivljeno informirali javno mnenje. Pod Eisenhovverjevo administracijo se je ameriško iavno mnenje razburjalo zaradi obsodb, ki so jih na Kubi izrekali proti kriminalcem bivšeaa Batistovega režima (za žrtve tega režima se ni nikoli nihče zmenil) in pa zaradi izjav, ki so jih pobegli predstavniki tega režima dajali pred senatno komisijo. Potem so ameriško javnost vzburkali še drugi dogodki: »privatni« avioni, ki so vzletavali z letališč na Floridi, so zažigali sladkorne plantaže na Kubi, Američani so zahtevali, naj Kuba takoj izplača odškodnino za nacionalizirano ameriško pre-možehje itd. Treba je samo poznati Castra, pa bo takoj jasno, da bo na taka izzivanja odgovoril silovito. Imel je na izbiro dvoje: da ostro in neusmiljeno nastopi proti saboterjem ali pa, da pusti, da ga odnese val ameriškega pritiska, kakor se je zgodilo 1933 z Gren San Martinom na Kubi ali 1955 z Arbenzom v Gvatemali. Tako je prišlo do tega, da se je obrnil k Rusom in h kubanskim komunistom. Eden izmed njih mi je dejal: «Glede nas je gotovo, da ne bomo v 4,8 urah pobegnili v Miami...« Danes, leto in pol potem, ko Je odbil invazijo, je Castro sposoben kljubovati komurkoli. Med bivanjem na Kubi sem prehodil podolgem in počez tri kubanske province: povsod sem srečaval oborožene moške, ženske in otroke. Pri vseh uradih, hotelih, poštah, postajah, skratka povsod so na straži prostovoljci miličniki, oboroženi s puško ali brzostrelko in na obrazu se jim bere, da znajo svoje orožje tudi uporabiti. Srečal sem neko staro mater, oboroženo s starinsko puško, ki jo je Batista nekoč kupil pri svojem dominikanskem vrstniku Trujillu. Govoril sem tudi s kmeti z moč-, virij Zapata, ki so mi govorili: • Povejte tistim na Miamiju (kubanskim emigrantom) da se prihodnjič sploh ne bodo izkrcali, da se ne bodo obdržali na obaii r.iti 72 ur, kot so se zadnjikrat in da ne bomo jemali ujetnikov, če še enkrat pridejo...*. Kuba ima 80.000 do 100.000 dobro oboroženih vojakov in 50 Mig (če verjamemo New Yorku Timesu); kubanski emigranti torej ne morejo začeti invazije, pa pa če se angažirajo vsi, od prvega do zadnjega. Taka operacija bi zahtevala kakih 250.000 ljudi, povečini Američanov. ZDA pa sedaj nimajo na razpolago sil za tako avanturo, Invazija na Kubo bi sprožila tudi val protestov po vsem svetu; v Latinski Ameriki bi demonstranti napadali ameriško premoženje, popolna neznanka pa je, db kam bi šli Sovjeti v svoji reakciji. Castro je torej varen pred vojaško intervencijo vsaj za sedaj. Toda za usodo njegovega režima ne bodo odločilne niti njegova vojaška moč niti njegove govorniške sposobnosti, marveč čisto prozaično — gospodarski položaj. Kuba že dve leti životari izključno ob sovjetski pomoči in ob pomoči nekaterih držav vzhodnega bloka. Kot je opozoril Guevara (minister za gospodarstvo na Kubi), proizvaja ZSSR dovolj sladkorja za domače potrebe; če bi se njene potrebe povečale, pa bi ji nedvomno bolj ustrezalo povečati domačo proizvodnjo, kot pa kupovati drag kubanski sladkor. Sovjetska nafta, zdravila in konzerve iz ZSSR, kitajski riž, romunske petrolejske naprave, avtomobili iz CSSR, vse je kup-ljeno na kredit. Nihče ne ve, kako bo Castro to plačal; po drugi strani pa ima tudi darežlji-vost Hruščova svoje meje. Vendar pa je treba priznati, kljub temu da ameriški novinarji to zanikajo, da se je Castro lotil v-s te reform, ki jih utegne uspešno izpeljati in ki odpirajo upanje na uspeh. Leta 1957 je Kuba uvažala iz ZDA za 700 milijonov dolarjev blaga — ali za sto dolarjev na enega prebivalca, kar je absolutno nenormalno za državo, v kateri znaša letni nacionalni dohodek 330 dolarjev na prebivalca. Leta 1961 pa je ta uvoz padel na 14 milijonov dolarjev. Tako hud udarec je moral povzročiti določen premik tudi v nacionalni ekonomiji Kube. Reg je sicer, da je Kuba uvažala veliko potrošniškega blaga — od britvic za britje do Coca-Cole in žvečilnega gumija — ki bi ga Kubanci brez škode pogrešili. Toda Kuba, ki ima najbolj razvito nacionalno gospodarstvo v Latinski Ameriki, je bila odvisna od ZDA tudi pri uvozu tovornjakov, buldozerov, električnih naprav, zdravil, detergentov, krompirja, konserv, perutnine; iz ZDA so Kubanci uvažali tudi osnovne prehranske artikle, riž in fižol. Ko se je Kuba čez noč znašla prepuščena sama sebi, ni bila odrezana samo od živil, surovin in strojev, ki jih je dobivala iz ZDA, marveč je bila tudi.ob tehnično osebje in veliko večino specializiranih delavcev. Ameriške družbe, ki so delovale na Kubi, so dobro plačevale tehnike in specializirane delavce in jih navajale k temu, da so se imeli za člane »velike in bogate družine«. Ko so nacionalizirali ameriške družbe, se je velik del tehnikov in specializiranih delavcev zatekel na Florido, kar ni nič presenetljivega: hoteli so se izogniti negotovosti. Med 160.000 kubanskimi begunci na Floridi je bilo 1300 zdravnikov, (5000 jih ima Kuba), 320 agronomov od 700, kolikor jih je na Kubi, 200 inženirjev od 520 itd. Krvavitev traja še naprej... Sovjetska pomoč pa ne more Y celoti nadomestiti prejšnji uvoz i/ ZDA. Po sovjetskih podatkih j.; ZSSR lani. dobavila Kubi., za . 275 milijonov dolarjev blaga; pravijo, da se bo ta številka letos podvojila. Sovjetska zveza je z 81 odstotki udeležena v kubanskem uvozu, medtem ko je uvoz iz ZDA leta 1959 znašal 65 odst. vsega kubanskega uvoza. Toda del sovjetskih dobav odpade na orožje, tako da uvoz iz ZSSR na kubansko gospodarstvo nima tistega direktnega vplivp, kot bi sodili po številkah. ZDA bodo imele verjetno za dolgo pred svojim pragom državo, ki je zaveznica ZSSR; razen seveda, če se ne bodo bedasto odločile, da pahnejo v plamene spopada karibsko področje in morda ves svet. Kako se ravnati v odnosu na tako neprijetno sosedo? Kennedy je izjavil, da Ku-da kljub svojetski pomoči nima nobenega ofenzivnega orožja in da bi bilo torej absurdno napasti Kubo. Ne pozabimo na te izjave, Smrt glavnega urednika turinske «Stampc» TURIN, 29. — Po dolgi bolezni je umrl glavni urednik turinske »Stampe« časnikar ing. Riccardo Giordano. Imel je 54 let. Bil je antifašist in je sodeloval v odporniškem gibanju. Po osvoboditvi je bil glavni urednik turinske-ga dnevnika akcijske stranke, L 1946 je postal pri »Stampi« namestnik glavnega urednika, sedem let pozneje pa glavni urednik. ko bo predvolilna kampanja za novembrske volitve dosegla vrhunec! Ali pretiravamo, če želimo, naj bi senatorji ublažili svojo bojevitost, pa četudi vedo, da to godi njihovim volivcem? V vseh člankih, ki sem ih napisal od takrat, ko sem bil pred dvema letoma prvič na Kubi, sem izrazil upanje in željo, «da bi potrpežljiva in umirjena politika pustila odprta vrata za gospodarske in diplomatske stike*. Čeprav nisem vojaški strokovnjak, sem 1961. leta napovedoval, da se bo invazija končala neuspešno, čeprav so strokovnjaki CIA vložili ves trud vanjo. Nihče me ni poslušal. V vseh člankih, ki sem jih nanaša politika do Kube neumna iu sterilna. Eisenhower je odšel, toda Kennedy ni spremenil ameriške politike. Zakaj? Po mojem je treba za to obtožiti pritisk konservativcev na Kongres, vpliv naših vojakov na našo notranjo in zunanjo pblitiko, skratka, manjka levičarska opozicija. Ali nasprotja med Kennedyjem in Rockef-felerjtm lahko sprožijo vsebinsko razpravo. Nel Največ, kar lahko pride iz tega, je monolog pred odmevom... Demokrati in republikanci ne zagovarjajo nacionalnih interesov, marveč profite nekaj velikih družb. Ce se vznemirjam zaradi kubanskih težav in zaradi prihodnosti Kube, pa si moram zastaviti več vprašanj tudi glede Združenih držav. Kaj bo, če bomo v odnosu na socialne revolucije, ki so že zaznavne v Čilu, v Argentini in v Braziliji, ponovili napake, ki smo jih zagrešili v odnosu do Kube? PO SMRTNI NESREČI PREDSEDNIKA EN! Pogreb pok. inž. Enrica Matteia bo danes v Rimu na državne stroške Pogreba se bo udeležil predsednik republike z vsemi člani vlade ter parlamentarci • Vzrok nesreče še ni ugotovljen ■ Odmev v vsem svetu RIM, 29. — Posmrtne ostanke tragično preminulega inž. Enrica Matteia so pripeljali danes v Rim, kjer bo jutri pogreb ob navzočno- sti predsednika republike, vseh nika izločeno na mrtvaškem odru članov vlade m parlamentarcev. Po-gleb bo na državne stroške. Do da nes dopoldne je bilo truplo pokoj' Razbitine letala, med> katerimi dva bolničarja iščeta ostanke inž. Matteia ter ameriškega časnikarja Mcllala iifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii V ZNAMENJU SVOBODE OBVEŠČANJA Iz NATO je prišla zahteva za ukrepe proti «Spieglu» V protislovju podtajnik Von Hase in zvezno državno tožilstvo v Karlsruhe - Včeraj je «Spiegel» kot vsak ponedeljek redno izšel BONN, 29. —■ Od svojega pariškega dt>Pl)9tiJka je nemška tiskovna agencija prejela sledeče obvesti^; V pr^tojnih uradih NA TO se zatrjuje, da je zvezna nemška vlada prejela od aamih teh krogov zahtevo, da nastopi proti hamburški reviji »Der Spiegel«. V dobro obveščenih krogih francoske prestolnice pa so sporočili, da določeni uradi atlantskega pakta stalno analizirajo objave, ki se nanašajo na NATO. V primerih, ko se zdi, da je kršena vojaška tajnost, tedaj se ti uradi sami obrnejo na posamezne vlade, da začno delovati mehanizmi za preprečevanje ali morebiti za o-strejše ukrepe. Podtajnik von Hase ni niti zanikal niti potrdil te vesti, ko so ga vprašali, če je res, kar je izvedel dopisnik agencije iz Pariza. Založništvo revije »Der Spiegel« je vložilo priziv na zvezno tožilstvo v Karlsruhe ter zahtevalo, naj se odstrani pečat, s katerim je policija v soboto zvečer zapečatila prostore uredništva. V prizivu je poudarjeno, da uredništvo potrebuje vsaj telefonsko centralo, fotografski laboratorij ter nekatere urade, da lahko pripravi naslednjo številko. »Der Spiegel« pa prejema medtem z vseh strani izraze solidarnosti in simpatije tako iz političnega kot iz kulturnega sveta. Podpredsednik socialdemokratske stranke Herbert Wehner je v neki izjavi dejal, da je treba kar najhitreje razpoditi sence, ki jih je policijska akcija proti listu »Der Spiegel« vrgla na nemško politično življenje. Verjetno so o kočljivi zadevi razpravljali tudi na današnji izredni seji vlade, ki se je sestala predvsem za pretres mednarodnega političnega položaja spričo odločitev Hruščova glede Kube. Na to sejo so bili izjemoma povabljeni tudi načelniki parlamentarnih skupin, in to tako vladnih kot opozicijskih. Danes je »Der Spiegel« redno izšel kot vsak ponedeljek, toda akcija policije proti njemu se nadaljuje. Uradi v Hamburgu so še vedno zapečateni, v uredništvu in v stanovanjih nekaterih uradnikov pa nadaljujejo preiskave. Izdajatelj ter ravnatelj lista Augstein ter glavni urednik Claus Jakobi sta še vedno aretirana. U-rednik revije Konrad Ahlers, avtor inkriminiranega Članka, pa je bil aretiran v Frankfurtu, ko se je vrnil iz Španije, kjer je bil na počitnicah. Ahlers je obtožen zločinov državnega izdajstva in podkupovanja. Izpustili pa so dru. gega glavnega urednika Johanne-sa K. Engela ter voditelja dopisnega urada iz Bonna. Preiskovalne oblasti pa sedaj čakajo Se, da se urednik Schmelz vrne z Madžarske, da tudi njega aretirajo. O zadevi lista «Der Spiegel« se je danes govorilo na treh tiskovnih konferencah: na obrambnem miriistrstvu, na podtajniš-tvu za informacije ter na zveznem tožilstvu v Karlsruhe. Glasnik obrambnega ministrstva polkovnik Schmiickle je zavrnil domneve, da je državno tožilstvo v Karlsruhe začelo svojo akcijo po sklepu obrambnega ministrstva iz maščevanja zaradi nekaterih kritik proti ministru ter nekaterim visokim oficirjem bun-deswehra. Vladni glasnik von Hase pa je potrdil, da se je izredna vladna seja do podrobnosti ukvarjala tudi s sodno akcijo proti reviji «Der Spiegel«. Rekel je tudi, da je tožilstvo v Karlsruhe začelo preiskavo takoj, ko je izšla številka, v kateri so bila odkritja o manevrih NATO «Fallex 62». Tako organi Varnosti kot zadevna ministrstva ter NATO so zahtevali, naj pri preiskavi sodelujejo strokovnjaki, ki bi presodili, ali so dokumenti, ki jih je list objavil, državne tajnosti ali ne. Ni pa hotel von Hase zavzeti nikakega stališča. Zvezna vlada je poudarila nujnost, da je treba vestno osvetliti vso zadevo ter potem ukrepati brez vsakega obzira proti vsem, ki so osumljeni. Von Hase je še dejal, da je minister Strauss ponudil pomoč svojega ministrstva proti mo. rebitnim pripadnikom obrambe ali bundesvvehra. Na tiskovni konferenci v Karlsruhe pa so trdili, da so pri preiskavi v uredništvu »Der Spiegel« našli tajne dokumente, ki pripadajo obrambni komisiji bun-destaga, ter tajne beležke, ki si jih je revija pridobila iz obrambnega ministrstva. Potem so še poudarili, da je prišla ovadba proti reviji iz zasebnih oseb (kar pa je v protislovju z izjavo von Haseja, da je tožilstvo začelo akcijo na lastno pobudo). v San Donato Mllanese. Poleg Matteia sta bili tudi trupli pilota Iri-neria Bertuzzija in ameriškega novinarja Willlarna Mac Hala, ki sta se ponesrečila r istim letalom. Sožalne brzojavke ne prihajajo samo iz vse države, temveč tudi iz inozemstva, zlasti pa iz Francije, Švice, Poljske, Anglije, Maroka, Nemčije, Sovjetske zveze itd., kjer ves tisk objavlja pokojnikov življenjepis in njegove zasluge. Podobne članke posveča pokojnemu predsedniku ENI tudi Jugoslovanski tisk. «Borba» piše med drugim, da je užival Enrlco Mattel v Jugoslovanskih gospodarskih krogih veliko spoštovanja. Zadnji njegov obisk v Jugoslaviji je bil v letošnji spomladi. «Polltlka», pa poudarja, da so bili njegovi odnosi z jugoslovanskimi gospodarstveniki ne samo korektni, temveč tudi prisrčni, ker Je bil pokojnik pristaš vedno večjega razvoja gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je v svoji brzojavki, ki Jo je poslal vdovi pokojnega Matteia, med drugim poudaril: iclnž. Matteia se bomo vedno spominjali kot velikega prijatelja moje države, ki Je dal svoj osebni prispevek za nadaljnji razvoj italijansko-ju-goslovanskih odnosov v duhu prijateljskega sodelovanja«. Medtem pa posebna komisija, ki Jo Je imenovalo obrambno ministrstvo, nadaljuje s preiskavo. Toda vzrokov letalske nesreče še ni ugotovila. knjige ^ gledult&ee glubbu ^ blihabbtvr* '/W Schneider vztraja da je nedolžen LIVORNO, 29. - Mladi Nemec Heinz Schneider, ki so ga pretekli teden aretirali, ko so pri njem našli pištolo in drugo orožje, vztraja pri svoji trditvi, da je nedolžen ter popolnoma brez zveze z atentati na Južnem Tirolskem. Zdi pa se, da je Schneider vendar priznal, da bi se moral pri Livornu sestati z neko osebo, ki bi ji moral Izročiti vse, kar Je imel s seboj. Kaže tudi, da je pištolo kupil nekje v Venetu. Neki prodajalec orožja je namreč po fotografijah, ki so bile objavljene v listih, spoznal »priložnostnega turista«, ki mu je prodal pištolo. Holandci prvi na vrhu Nilgirl KATMANDU, 29. - Vest, ki je prispela v Katmandu, sporoča, da je holandska odprava dosegla vrh gore Nilglrl, na katerega doslej še ni stopila človeška noga, Vrh je v himalajski verigi in je visok okrog 7.000 m. NEAPELJ, 29. — Ugotovili so, da je napravil požar, ki je v soboto izbruhnil v skladiščih suhega sadja v Massaria Giove, za 360 milijonov škode. Stelio Mattioli iz Trsta j je prejel literarno nagrad L°IoSai ; j* vi 6 »am b< !*-treba , jK skl zbor aVinko Vodopivec* pdstvom aKoroški akademski oktete, ?rava °vanske deseti« MESTRE, 29. — Aldo Palazze-schi je kot predsednik žirije za literarno nagrado »Leonilde Ca-stellani Settembrini» objavil, da prejme nagrado tržaški pisatelj Stelio Mattioli. Slavnost je bila v nekem hotelu ob navzočnosti predstavnikov kulturnega življenja, časnikarjev in številnih o-blasti. Mogoče v »Perspektivah* kaj več o Lipovcu S št. 20 je revija «Perspektive» zaključila svoj drugi letnik, ki so ga urejali Janko Kos in Dominik Smole (11.—18. št.) ter Primož Kozak in Veljko Rus (19. in 20. št.). Vita l Klabus priobčuje nadaljevanje svojega spisa Slovenska književnost 1951 (3), ki se bo nadaljeval še v prihodnjem letniku. Med avtorji del, ki so izšla 1961., omenja Klabus tudi Milana Lipovca, potem pa napoveduje, v katerem zaporedju bo obravnaval avtorje krajših pripovednih oblik, tipajmo, da bo obravnaval tudi avtorje romanov in povesti, torej tudi Milana Lipovca. — V letniku 1961-62 so 'Perspektive* objavile prispevke 85 avtorjev, mid katerimi pa jih je precej v prevodu. Pesmi je prispeval tudi Miroslav Košuta. (slovenski akademiki na turneji v ZAR LJUBLJANA, 29. — Slovensko umetniško kulturno društvo tnan< danes otvoritev razstave k>r »Mško skih del letošnjega nagraj1* Ja g[e na beneški bienali Huberta wooda. Razstava bo odprti nis0 13. novembra. Posredoval 1°, ( 9 *eflC The British Council BeogU* ?0dobn< lr&jo s\ Leningrajski orkester . ' toplo sprejet v WashingtoiH1 it WASHINGTON, 29. — ^ j10 vlog' sprejem je doživel leninpf*J 'tvečje’I orkester ob svojem prvem > da Se , certu v Washingtonu. ki se. p0 je udeležilo 3.000 oseb. MoP^ Predvs' plavži so pozdravili orkestef > »loven dirigenta Evgenija MraviM* a»skani po izvedbi V. simfonije CH 1 Do skega. Leningrajski orkest^, »elih. os na turneji po ZDA v 0*, '. 'a ojjjj programa kulturnih zamP' ' delu med SZ in ZDA. bi»ktivr . tl BOLOGNA, 29. — Slikar i> ’ ;k Sleda logne Giorgio Morandi ie *, dn.n?ve ročil, da je nagrado ‘Ru^lM\ '*te % h ‘«te ki mu jo je podelilo mestoj ija^alce gen v Nemčiji in ki zn<**-, v tisoč mark, določil za sklad Sledi IEP (združenje invalidov 1 mijeVa'1! di posledic poliomielitisa)• PJ5TOIA, 29. — Pier k* LU Gazzetti iz Rima je osvoji1 , *a gledališko nagrado «VaRe.c0.[ »-0Val» z delom b Jetna domneva je, da sta ^ >) . zagledala oborožene bandite ™ Uk; sta hotela pobegniti, tl pa ^ Skora) gotovo je v - bi turibta izropali. d a. c hlačah in puloverju, j! ^ okaj to, da je bil v so mu verjetno odnesli h1(3 misleč da bo ram listnica in * se Sicer sta imeli obe žrtvi t|H-,8anr še zlati uri ln žena tudi l0nd< stan, vendar p« je zelo v«r^ 4 0. . Pf da se Je roparjem zelo *1’; ir «lo p — ™ Je roparjem zelo - . bali so se, da bi mogli str«1 klicati kako orožniško patrulj h, ^iei V avtomobilu, ki se Je ^ 'lih nj Jej ob čil tie »It P čej Stovori »tsto OOv ’■ ?&3 ki je h blag v bližini, pa je bila torba, teri je bilo rjw 40.000 lir; parji niso odnesli. Vso svojof ^tiD 1 sk*ei e*ali Llljrto lo prtljago sta turista p*51 hotelu. Turista sta imela angleška ia , lista, toda bila sta iz Kenija- j š p « je imela na potnem listu 'fr *c ga tudi sina. ’ 'ta.-1* t Tank v otroke lov. bubi < PH ne!t| °!* leti in pol prisilnega dela, raznim osebam pomagal be P11 zahodni Berlin. Lučam in Vidaubanom zaie^jj **anJDrfr Ilir DRAGUIGNAN (Francija), V* «01 Danes zjutraj st. Je na cestj ,1' jm, lik avto, na katerem je P°>jl by osebo' sedem ciganov, -■ težak tov*1 j(; t'QjCK/[ MB ,n'ke Pri tem so se vsi cigani ^ V)|j'' moški, dve ženski in dva otJ-0 trn'9 no- r) k .11 ubili. CAGLIARI, 29. - Dva br*^/Cj,Vt*p* 1 čez 40 le', sta se veljnli, lenost, spo, ko ju Jo na nekem ovillis K»iti gnalo s ceste, tako da sta rA J, k' bost -------.........~°y ~ co, drugi pa nekaj ur pe»**f letela v neki telegrafski drogyJ V aLste je umrl med prevozom v b V leže Pred a*«a Mt 7 »»Vic, tobra IDRSKI DNEVNIK 3 — 30. oktobra 1962 S SEJE IZVRŠNEGA SVETA SGKZ id ' ® treba ločevati med objektiv-ln subjektivnimi činitelji h d !u ^ .v SIovenskem gledali-L/Cb e „3e v'det' precej resen. Da i ?!?,bo. vsai Jasen, je po mo- ,J»i L Cl»-1 /»N?1 težav. Med objektivni-tez n je^t Pripada častno mesto opi»«»hdstv^oma Pičlim finančnim e tet,. »r,v, ^:’1..k/terTim.i razp°laga a gledališča. Letna podpora lo j e skuPn°sti je že skoro . »n, ,esetletje vedno enaka, med-ska ,°. je kupna moč lire v istem Ivu flj0biu stalno . lij »taino padala. Najvid-itniku , , Posledica tega stanja je ta, i 1« V le8a 5lanJa je la, * dokto aanes povprečna plača čla-i dokt^ , MO iir mesečno (in tu ve-™pomniti, da imajo nekate- niverzu lavljl lliiča !!radi tega vodstv° 8'e-Pudii#l [| * mora prvenstveno ukvar- S f 1 IS f| .. .X_? __? V “ * da'1 estn ,^nančnimi vprašanji, napadu ‘Je „.da, bi vse svoje najboljše toval 4;"Sred0‘°čn° v umetniško de- živi ,J JlOst. * 2*lo irigeni 1J(. Važen objektivni činitelj lel kol'11 n„Je, P° mojem tudi dejstvo derni “! ask!ldaIišža P°doben jugoslo-im» ir ™fi zgledom. Hočem namreč ?• da EjosIafiiTttri**.se stalnost prav tako u- in ^ega osebja kot tehnične-ijn “Pravnega pojmuje dobe-lif}. ' ^iani so angažirani za uoron. Ut ..enajst mesecev v letu, •ibija*. L ‘‘bančno zelo obremenjuje ave -It Ivu. 0 hiagajno in hkrati po-nagral gledališkemu vodstvu ce- sto socialnih vprašanj, ki. nag berta odprt^ j^niso rešljiva spričo kronič- U1 oual J5,! deficita bilance. Znano je, zan>‘ tisa)- mo; ;ta Med tržaško kroniko poročamo (na 4. strani) o zasedanju izvršnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze, kjer je tajnik Slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar oožirno poročal o sedanjem položaju gledališča. To poročilo objavljamo v obširnem izvlečku, saj so v njem navedene zanimive ugotovitve, ki nedvomno zanimajo širšo slovensko javnost. člani Po 40 let službovanja) in o tem sploh da je ustroj naše- Beogr“ 1^. obne ustanove v Italiji an ^,1° svoje člane le za sezo-lineton’1 it ' običajno ne traja več kot M »o nfem & ■ daVe^*mu tri mesece. Jasno jc- se n0 se Slovensko gledališče iz Moč«1 pr?!? sebi umevnih razlogov rkestef'* slr.aVsem zaradi Pomanjka-ar.*, ov®nskih igralcev na ita- ntesecev, ali celo za sku-kar pomeni za dva ravin*1 igralcev je Caj^jt* n„ *rgu' ne more preure- ekonomskih iVke»t*'#lih° a? strogo gtf1 i ta jTstane pa le dejstvo, da ruj i dein *'ka ustr°ia zel° ovira 'otij^^Vni činitelj krize je ne- • it'i 7, tud‘ dejstvo, da so se 'k“r.' ,|lih “edalci v teh šestnajstih J* J* a dn0 ?Vel*čali gledati na odru • RllO , k . l»te obraze Želiio si no- , h " ‘St mesto s t, «ral. znal™ ei“ obraze. Želijo si no-eev in novih igralskih j vu V preteklosti je vod- sklad R gledališča večkrat uspelo, idov kakega gosta iz Slo- i;r*F za p j vsakokrat je taka po-p *tela na zelo ugoden od-■iei 'v«je , abžano finančno stanje svojU * hit., zadnjih letih vedno bolj Valijo« ,‘°Valo podobne iniciative in e v kr« -»v g0tovo v škodo umetni-jlijontt “ užitku obiskovalcev naših redsed’1* 0 “■ ite?f,v*da če drugi objektivni tel3 s kr‘ae in bi j‘h tu lahk0 i« ,Pt le nri n?ll0 Vrst0- Ne bomo zdaja ‘ : ^‘b mudili ker posred- ni d««-"nejf defieHeP°Sredno izhajajo vsi no "z- bilance- Zaustavili rajši prj repertoarni po-.. le Po mojem v glavnem i,,,...«« ^ tiven činitelj krize in naj rjam". zamerijo vsi tisti, ki še br0 , ,° v staro geslo, da se I sP, a®° samo prodaja. Lan- zeio' T !e bi,a v lem pogle-šlej P°učna. Da bi enkrat za ^i0ir80t0vil°- kakčni so pre-i dVn 1 okusi obiskovalcev na-lp n.ran- ie vodstvo gledališča . sP°red najrazličnejša de-š sod r‘minalke (»Mišnica«) mi-8eii ?bne satirične farse («Arh-. ip ln avtomati») pa do res-3čin l l btatniško zahtevne angle najhdllj it.) ?adiJe (»Uvidevni ljubi-stfl 'klasične tragedije (»Ham-liki ? slovanske drame (»Na Pok8Cesti*). Statistični podatki ‘i v Zali« da je ob(jinstvo spre-a dela na isti način in H j , u®ia na H,“okaj negativno, ker je bil ?°d Povprečjem. Niti »Miš-;a in djPkk, 1 se že preko dvanajst let tv‘ n‘\£Vl "° lgra v nekem zakot-idi %Al, °ndonskem gledališču ni o vetr. 1« o. Pritegniti večjega štelo P!?i * b *ak°yalcev. »Hamlet, je si-str^, * Avditorij prav tako patrdlL H, 5,Ihleri kot na prvih repri-je d® *lih F Pa je v škodo vseh o-jrba, 'lih n 1 - Predati liri svojoj *b0‘*b dejstev je skoraj “klepati, da i pd ar"* 0 itirr*'1 ' s:.., aličke predstave padlo lešK» Ijf °a lzbiro predvajanih enl)e-Jpajakovost predstav. Podo-it.ii ^i ,,i,aec obiska ie zabeležil nek' nek‘ d F' dn?3°Ži Pomen c v f ii!0?bro blago re v dobi, ko ik v i7‘u blag° res sam0 Pr0‘ bili .M nuj bi potrebovalo, kot da-|e bil,1!,, Potrebuje, velikega udi uCI' 8a, naga aparata in kapilar-'■ Jn dzavestnega prepričeva-Ph. , “aj tu mimogrede orne- jen nK>.... ela. ,1 be: It’ deželi. av ki smo jih ime- lo- je zanimanje — obiska je zabeležil da ,eatro Nuovo«, kar pome- ‘reba iskati vzroke tre- i e8a 'kia Negativnega odnosa tr- H nr?.*ike d° gledališča na-,eD<>rt 8'e gl°bie in ne samo °dloč??fni politiki, ki je ime- ujoči leričk' , *o’h hda mi tržaški Slovenci ip 1 J6 . J * I * 2namo prodajati svojih uh tir«; j _ Proizvodov Se zlasti subjektiven činitelj krize se mi zdi danes zelo razširjeno mnenje, da je kakovost predstav zelo padla, odkar so zapustili ansambel nekateri člani, ki se zdaj uveljavljajo v jugoslovanskem filmskem svetu in še drugod. Ni dvoma, da je izguba teh članov prizadejala precej občuten udarec umetniškim zmožnostim ansambla. Toda prav tako ne more biti dvoma o tem, da so v ansamblu ostali člani, ki lahko še zelo dostojno predstavljajo slovensko odrsko umetnost ne samo v Trstu, temveč tudi marsikje drugje. Pred kratkim je v Trstu gostovala Gassmanova skupina «Teatro po-polare itallano«, ki velja, kdt je znano, kot ena najboljših v Italiji. Na predstavi je bilo tudi nekaj Slovencev. V odmorih sem se z njimi pogovarjal in mnogi so mi izjavili, da se jim naš ansambel zdi v marsičem boljši od Gassmanovega. In to so mi mogli izjaviti, ker je «Teatro popolare italianoi) izvajal, med drugim, tudi nekaj odlomkov iz «Hamleta», ki jim je bil še svež v spominu in so zato mogli primerjeti obe izvedbi. Iz tega lahko sklepamo, da so naši gledalci povečini nezanesljivi v svojih estetskih sodbah, zakaj Slovensko gledališče jih je privadilo na umetniško zelo kvalitetne predstave, ki pa jih po tolikih letih ne znajo več primerno ceniti, ker nimajo priložnosti, da bi jih primerjali z drugimi. S tem nočem seveda reči, da nekatere predstave v lanski sezoni niso bile slabše od povprečja iz prejšnjih let. Po mojem pa vendarle niso bile tako slabe, da bi mogle odvrniti gledalce že samo zaradi umetniške kakovosti. In končno še nekaj o statističnih podatkih, ki beležijo padec števila predstav. Tudi ta pojav je bil v resnici subjektiven činitelj krize, pa čeprav so številke po navadi simbol objektivnosti. Dejstvo je, da v pretekli sezoni gledališče ni moglo gostovati ne na Opčinah (zaradi pomanjkanja primerne dvorane) ne v Gorici (zaradi pomanjkanja dovoljenja za nastopanje). To pomeni, da se število lanskih predstav nanaša v glavnem le na dvorane v Trstu in Sv. Križu in ga je zato treba tolmačiti pozitivneje kot sicer kaže. Spričo vseh objektivnih in subjektivnih činiteljev krize, ki sem jih tu navedel,. in drugih, ki jih v tem- okviru ne-kaže navajati, se je vprašanje neka temeljite reorganizacije vsega gledališkega ustroja vsililo skoraj povsem naravno. Ni bilo namreŽ moč več nadaljevati po poti, ki je očitno vodila v pravi in pravcati finančni zlom. Vodstvo gledališča je tako sklenilo, da že v teku letošnje sezone pripravi načrt za preosnovo gledališkega ustroja, ki naj bi bil konč- no v skladu s finančno zmogljivostjo ustanove. Kakšen bo ta novi ustroj, je zdaj še prerano omenjati, kajti prav v teh dneh so priprave za njegovo izoblikovanje dosegle zelo delikatno točko. Vsekakor lahko že zdaj izjavim, da se gledahšče ne bo likvidiralo, kot nekateri neodgovorno govorijo. Upam si celo reči, da bo zadobilo zanimivejšo obliko, pa čeprav bo od vsakega člana moralo zahtevati še več požrtvovalnosti, prizadevnosti in pridnosti kot v preteklosti. In še nekaj o letošnji sezoni. Začela se je, kot je znano, z dvema Pirandellovima deloma. Nadaljevala se bo z otroško in nato bo prišla na vrsto Roussi-noya komedija «Kadar se štorklja zasarava«. Repertoar je v glavnih obrisih določen tudi za ostali del sezone. Nismo pa ga mogli objaviti, ker nam reorganizacija vsega ustroja lahko prekriža marsikateri račun. Vsekakor pa bo prišlo na spored vsaj šest del. Upati je, da bodo pritegnila večje število obiskovalcev kot lani, zakaj samo tako bomo lahko rešili gledališče. Gledališče namreč lahko živi in u-speva samo pod pogojem, da ljudje čutijo potrebo po njem. In da bi tržaški Slovenci morali čutiti potrebo po tem skoraj edinem viru lepe, čiste in plemenite domače besede, se mi zdi skoraj samo po sebi u-mevno. JOSIP TAVČAR -K I Catherine se uveljavlja j Catherine Spaak, nečakinja znanega državnika Spuaka, se vedno bolj uveljavlja. Na sliki z Ninom Manfredijem v filmu «La Farmigiana*, ki so ga pred dnevi začeli snemati IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Robert Hlavaty v prostorih Slovenskega kluba Slikarske razstave Roberta H ln. vatyja so za nas, tržaške Slovence, posebne prste kulturni dogodek. A tega se točneje zavedajo le oni, ki skozi vsa povojna leta pazno slede marljivi dejavnosti tega kulturnega delavca na raznih odsekih prosvetnega življenja. Tako je povsem naravno, če mora spet Hlavatyjeva spod-bujevalnost poživljati tudi novoustanovljeni Slovenski klub, ki ima svoje prostore v Ulici Gep-pa št. 9. V! njegovih prostorih sedaj visijo Hlavatp jeve najnovejše u- stvaritve: beli listi, na katere je vodenimi barvami pričaral z trpko lepoto skromnejših strani svojega okolja. Čeprav smo napovedovali pred letom dni, da bo Hlavatg krenil, verjetno, v bolj nepredmetno slikanje, kar so zlasti nakazovale njegove tempere, se pa to ni zgodilo. Zaustavil se je nekje v sredini in se nato povrnil na zmernejše poustvarjanje vizi j Krasa, stavbnih skupin in prizorov iz luke, ki jih zdaj tu-le prikazuje. Ampak to vse bolj sproščeno kot prej, bolj dinamično razmaknjeno, kar u-činkuje sedaj bolj neposredno in morda tudi sugestivnejše. Ti akvareli se v splošnem še vedno kažejo v zmerni ubranosti barv. Nikjer ne izstopajo živahnejši poudarki, razen v sliki plavžev. V tej doseže Hlavaty izreden tehniški višek, ko pona-zoruje v temačje posegajoči soj razžarjene litine. Na slično barvno zasnovo se opirata le še dve sliki. Ostale pa so vse svetlejše izvedene, s široko in gladko razlivajočimi ploskvami. Sta pa tu dve izjemi. To sta sliki, v katerih je barva razpršena v neštete zrnato učinkujoče otočke. Izjemni sta ti podobi tudi po toplejši barvi in bogastva detajlnega prepleta oblik, ki, kot v ostalih slikah, a tu še močneje, izraža lirično podoživljanje njegovih pokrajin. Hla-vaty, torej, tudi na tej razstavi v ničemer ne izgublja svojega, občinstvu tako priljubljenega pesniškega nastrojenja, saj ume vnesti v najubornejšo kraško goloto, zapuščena dvorišča in zamazano morsko vodo pristanišča toliko pristne ljubezni do trpečega stvarstva, do ponižanih, ki je pač značilna poteza njegove osebnosti same. V naši nemirni dobi,, ko vsak dan prinaša nova presenečenja, ko večina umetnikov skuša za vsako ceno obračati svoja platna po novih tokovih umetniških struj, ostaja Hla-vatyjcva umerjeno slikarsko u-stvarjanje morda malo preveč neopaženo. Toda zato raste kot kristal, počasi a vztrajno v kakovostno dovršenega akvarelista, ki je do sedaj manjkal v vrstah slovenskih zamejskih slikarjev. uuiiiiiiiiniiin>iMiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiii'ii'iiii<>n>>nimiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin)ni>niiiiiiiHniiiiiiHiiniiiiiMiiiiiiiiiiiinniiMiii»miii>i#iiiiiiMuiHiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMi ZNANSTVENIK NIKOLAJ POPOV GA JE DELAL PETNAJST LET Bo novi mikroskop omogočil dokončno H. Zimmermann v «La Cavana> POBUDA, KI OBETA USPEH Košček Italije v hladnem Hamburgu odkritje bistva raka? Italijanska proizvodnja si utira pot v severno Nemčijo Ogromna naprava, ki je velika kot 2-nadstropna hiša - Namen: opazovati dejavnost in življenje celic v normalnih razmerah Jeseh je v Hamburgu najlepši letni čas. V drugi polovici septembra in v oktobru deževje preneha in se preseli gor na Škotsko. Ce pa v Hamburgu ni več dežja, se zg^i^g, hladno, vreme, ko jutranje in večerne megle ne manjka. V takem Vzdušju Nemec kaj rad, pa čeprav z otožnostjo, obuja spomine na poletne počitnice, ki jih je, kot mnogo Zahodne Nemčije sodržavljanov preživel tudi letos pod vročim italijanskim soncem. Košček Italije pa je bil letos prenesen kar med same Hambur- Motiv iz starega, mrzlega Hamburga (Foto M. Magajna) !)w, '“"""iiiiiiiiiHnmniHHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinimiilmnuiiuiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim VEN b** 21.3. do 20. 4. Neki po-nj utrdil vaše poslovne mož- Ija), SIJ* Co*blte Stadh PrlJatelJeV- ce,stil' d0 20.5.) Bodite pre- zal® 2?«»Tv agla odločitev bi vam ie bvr,0sebo°'1it,!- Sreine ure 1 ljUb' t a«0 'tj JCkA Z(iravJe dobro ni I* »ek, tod 21.5. do 22.6.) Pod-ntr0»» J Ua nn Zel° vplivne osebe vam felen e8a Poguma. Rešili boste h (rvrf nJsP°razum. Nervoznost. a,1 boiž?-6- a° 22-7-) Trenutck br® , i »ut ite v fe‘e oove sodelavce. Ne 3ljal®^ liJ^tost, *a. kar vam zaupajo. “/.JV. IN. 'bi, 23•L do 22.8.) Kljub te. dr0g. V®t st7. sv°i načrt prej uresni- 1 Ste J ,idcrl PreJ urcsin* nov^lUI. Prejeli boste prl- V jogi* •ugotovili, da jim ta elektronska naprava o-mogoča določanje specifičnih značilnosti in tudi razpok v strukturah kristalov, ko proučujejo sedimentarne sloje kamenja. ' , Sam konstruktor elektronskega mikroskopa prof. Nikolaj Ropov je zatrdil, da njegova naprava omogoča proučevanje ne le nukleinskih kislin pač pa tudi primerjavo osnovnih značilnosti v strukturi različnih molekul teh kislin, kar da bo, morda, omogočilo odkrivanje osnovnih elementov dednosti. S to napravo, pravi prof. Popov, se bo morda moglo načeti tudi proučevanje bistva kanceroznih bolezni. To se pravi, da bo ta mikroskop omogočil proučevanje kanceroznih celic in kancerozne. ga tkiva v območju proučevanja vsega dogajanja v teh celicah in tkivih, kar bi nas, logično, moglo privesti do kakega novega spoznanja v zvezi tudi s strahotno boleznijo — rakom — proti kateri je znanost ostala doslej precej brez moči. J. Galerija »La Cavanas nas zopet preseneča z razstavo neobičajnega slikarja. Predstavlja nam osemintridesetletnega, na Češkem rojenega Helmuta Zimmermanna. Po izvlečkih iz njegovega dnevnika in navajanjem misli drugih, ki jih beremo v katalogih iz njegovih prejšnjih razstav, ustvarja Zimmermann vtis resnega ras. iskovalca temeljev likovne umetnosti na dušeslovni podlagi. Njegovo dopisovanje s prof. Jungom, švicarskim psihologom freudovske veličine, nam to v mnogem potrjuje. Toda oglejmo si, kaj v treh velikih oljih in žti-inindvajsetih miniaturah ter še n dveh zbirkah sličic pod steklom, ki se zdita kot risbe živčnih sistemov neznanih bitij. Pri ogledu razstave vzbuja pozornost predvsem stroga simetričnost, pikčasto a vendar mo-nolitsko izvršenih podob. Slikar pričenja slikati iz sredine platna ter zasnovo razvija hkrati navpično in vodoravno, tako da vsaka barvno točko z desne prenese na enako mesto leve strani nastajajoče podobe. Rezultat tega je slika, ki je podobna radio-grafijam hrbtenic nekakih žužeU kastih lažnih vretenčarjev izven-zemskeoa izvora. To je pa le videz, ker so v resnici to le grafični poizkusi, odgovoriti na zamotano vprašanje, odkod se sprošča v njegovi, v slikarjevi duševnosti oblikovno-ustvarjalni gon, ki je življenje samo. Tem vijugastim potem notranje poglobitve sledi Zimmermann z barvo in zvinčnikom, ko poustvarja očesom nevidne privide, ki zalebde od časa do časa nad svinčeno gladino podzavesti pač pri nas vseh. Ti prividi se pojavljajo skoro vedno simetrično izoblikovani. Prof. Jung jih imenuje «Mandalas. Beseda »Mandala* pomeni v sanskrtu krog, ki predstavlja pri orientalcih mistični diagram duševnega razglabljanja. In priznati moramo, da uspe Zimmermann, zla- sti v večjih oljih s temnim ozadjem, tajinstveno razgibati našo dušo in jo za trenutek odmakniti vplivu hrupne sodobnosti jeklenih robotov. Guido Persi v «Rossoni» •4»") i t'rli Po poldrugo leto trajajočem presledku razstavlja zopet v domačem mestu Guido Persi bogato zbirko reliefnih ustvaritev na bakreni pločevini. Medtem je Persi sicer tudi drugod razstavljal in doživel svoj trenutek slave z reliefnima portretoma princa Rajnerja in njegove lepe soproge Grace of Montecarlo. In morda vprav tja pelje vez nastanka sedanjih res uspelih ponazoritev podmorskega življenja rastlin in rib, ki jih tu vidimo v mnogih inačicah. V teh delih prihaja do popolne veljave pesniško zamišljena narav Persija, njegova velika ljubezen do učinka-vito prepletajočih se živih in neživih oblik, ki ustvarjajo prijetno dekorativnost in očesno u-god je. Odlična sta tudi boreča se petelina. To so vse najnovejša dela in vsa na nadpovprečni višL ni, ki pa nekoliko upada v starejših delih razstavljenih tu le v dopolnitev rastavne površine, MILKO BAMBIČ t (=)■? mmmp Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glas. ba ln koledar; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45; Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30; Glasba po željah; 17.00; Igra ansambel »I Musiči del Frlull*; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Orkester v preteklih stoletjih; 19 00: Radijski tednik za naJmlaJSe; nato Ameriški motivi; 20.00: Šport; 20.30; Izbor domačih in tujih motivov; 21.00; Ivan Pregelj »Tolminci*; I. oddaja; 21.30: Koncert kitarista Bruna Tonazzlja; 22,00: »Ob stoletnici rojstva Augusta Lu-miera*: 22.15: V tričetrtinskem taktu; 23.00; Vibrafonist Terry Gibbs. TOREK, 30. OKTOBRA 1962 Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.3O: Sola; 11.00: Nadaljevanje Omnibusa; 12,00: Jih pojemo danes; 13.30: Nekdanji uspeli motivi; 14,55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30; Nove plošče; 15.45; Ital. pesmi ln plesi; 16.00; Program za najmlajse; 16.30: Komorna glasba s plošč; 17.25: Komemorativnl koncert za Francesca Gemlnianija; 18.35: Orkester P. v. Michela Le-granda In Tita Puenta; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: VVagnerJeva opera «Tanhaeuser». II. program 8.(Xk Jutranja glasba; 8.35: Poje 12.00: Plošče: 12.25; Tretja stran; 13.15: Kot Juke-box; 13.35; G. Pac. chiori In njegov orkester; 14.55: Francesco DalPOngaro: «11 Forna-retto* (II. nad.). Koper 6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro ju. (ro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Operni baleti; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkestri ln ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Deški tam-buraškl zbor lz Splita; 14.45; Mladinski zbor iz Ravna; 15.30: Češke PolJke in valčki; 16.00: Melodije iz filmov; 16.30; Tretja stran; 17,40: Glasbene sanje ln želje; 18.00; Pre-nos RL; !9.oO: Poje Jula De Pal-r13: 19.30: Prenos RL; 22.15; Or. kester Billy May; 22.40; Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. ---glBJva , kj.usj . rujC Corrado Lojacomo; 9,35: Dobrodošli pred mikrofonom; 10.35 Pesmi; 11. Glasba za vas, ki delate; 14.05: Nastopajo pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Operni pevci; 15.35: Pisan popoldanski spored; 16.35; Glasbeni ko-tlkek; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00: Filmske novosti; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Vaš juke-box; 20.35: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazz v Italiji. basista Zdravka Kovača; 8.35: V ritmu Latinske Amerike; 8.55: Radijska šola; 9.25: Popevke se vrstijo; 9,45: Narodne za glas ln har. moniko; 10.15: Bjelinski: Koncert za klarinet ln orkester; 10.40; Napredujte v angleščini; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; 12,15: Zadovoljni Kranjci; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.15: Obvestila; 13.30: Kaj slišimo n« gorah; 14.05; Radijska šola; 14.35: Od Triglava do Ohrida; 15.15: Rei-zensteln: Kvintet za flavto, oboo, klarinet, rog In fagot; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17,05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma In v svetu; 18.10: Stoglavl virtuozi; 18.45: S knjižnega trga; 19.00; Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20 00: Portret v miniaturi; 20,15: Radijska igra; 21.15: Hubeau: Sonata za trobento in klavir; 21.28: Naš glasbeni avtomat; 22.15: Igramo za vas; 23.05: Za vaš oddih; 23.20: Studio za novo glasbo. Ital. televizija III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18 40: Tuji periodični tisk; 19,00: Na pro. gramu Haendlove skladbe; 19 15: Švedsko slovstvo; 19.30: Vsakove-černi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Robert Schumann: Sonata, o-pus 22; 21.20: Dela Igorja Stra- J.30, 8.55, 12.15 in 15.00: Sola; 16.15: Neposreden prenos Športnega dogodka; 17.30: Program za naj-mlajše; 18,30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film: »Nihče ne ostane sam*; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL vinskega; 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Na programu skladbe Van 21.05: Rossinijeva opera »U con-te Ory»; 22.45: Dnevnik. Baarena in Van der Horsta. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Iz vlog Jug. televizija Ljubljana približno ob 10.00: Pr»-nos zasedanja ljudske skupščine Slovenije o osnutku republike ustav«. •",'1 fKIMORSKI DNEVNIK — 3 - jO. oktobra IDRSKI Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,8, najnižja 8,1, ob 19. uri 10,8, vlage 58 odst., zračni tlak 1007,6 redno narašča, veter 37 km vzhodnik-severovzhodnik, sunki 77 km, nebo oblačno, morje razgibano, temper, morja 16 stop., padavine 15,6 mm. Tržaški dnevnik REDNA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KUL TURN0-C0SP0DARSKE ZVEZE aJlORSKl 3« « Danes, TOREK, 30. oktobri n Sonja t Sonce vzide ob 6,41 in zatonej 16.56. Dolžina dneva 10.15. vzide ob 8.14 in zatone ob - .. . _ Jutri, SREDA, 31. oktobra gj IfJ Bolfenk one— ■ U\ » -ali NADALJEVANJE BORBE DELAVCEV V ORIONU Povečali je treba napore za dosego'Nezadovoljstvo kovinarjev FIOM narodno obrambne enotnosti Slovencev S skupnimi napori je treba poživiti tudi prosvetno in kulturno delovanje Dragocena pomoč vsedržavnih strank, ki branijo naše narodne koristi in pravice V nedeljo dopoldne se je sestal nu redni seji izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Seji je predsedoval prvi podpredsednik Peter Sancin, ki vodi Zvezo namesto obolelega predsednika dr. Jožeta Dekleve, kateremu je odbor poslal s seje prisrčne pozdrave in želje za skorajšnje okrevanje. Izvršni odbor je obravnaval poročilo o izvršenem delu v zvezi s sklepom zadnjega zasedanja glavnega sveta, naj se povabijo vse slovenske kulturne, prosvetne, gospodarske, telesnovzgojne in podobne organizacije, da tesno sodelujejo, al’ se celo združijo, v skupno neodvisno in izvenstrankarsko organizacijo. To poročilo je obsegalo tudi nekatera opažanja v zvezi z volitvami v Trstu. Nadalje je od' bor razpravljal o poročilih nekaterih članic. Tako je prof. Josip Tavčar, tajnik Slovenskega gledališča, poročal o stanju Slovenskega gledališča in njegovo poročilo objavljamo posebej v daljšem izvlečku na tretji strani. Tajnik Prosvetne zveze Gorazd Vesel je poročal o Prosvetni zvezi, Drago Pahor pa o Dijaški Matici. Prvo poročilo je podal član predsedstva Boris Race, ki je v prvern delu izvajanj poročal o stikih, ki jih je imela posebej zato imenovana tročlanska komisija z različnimi predstavniki kulturnih organizacij. Razmeroma dobre rezultate teh stikov je zasenčilo volilno vzdušje, ki je vse prej kot primerno za uspeh pobud za sodelovanje. Ko je poročevalec omenil aktivno vlogo, ki jo je imela SK GZ v pripravah za volitve, je ugotovil podobnost volilnih programov treh list, za katere bodo volili Slovenci: KP1, PSI in SSL v pogledu zahtev glede slovenske manjšine. Dalj časa se je govornik zadržal pri analizi programov in predvsem volilne agitacije. Pri volilni agitaciji se mnogokrat preveč z lahkoto uporabljajo določene besede in trditve. Danes je na vrsti trditev »enotnost Slovencev* z vsemi odtenki in variantami. Vsaka lista vidi »enotnost Slovencev* v tem, da bi vsi glasovali zanjo. Ker pa vemo, da bodo Slovenci glasovali najmanj za tri liste, bo po volitvah zopet dokazano, da je »enotnost* razdeljena na več de- Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze med nedeljskim zasedanjem z zadnjimi predlogi Intersinda Delavci se ne morejo zadovoljiti samo s predujmi na bodoče poviške, marveč zahtevajo uresničenje vseh zahtev vena pomoč za seznanjanje s problemi in zahtevami manjšine, da se bodo pravočasno in učinkovito zavzele na različnih stopnjah za ugodno ' rešitev. Pri' tem mislimo, da bi bilo naravnost Samomorilno odpovedati se borbenosti in pomoči vsedržavnih strank, ki so pripravljene braniti interese manjšine Prav tako je nam Slovencem v škodo ih se brez potrebe dajejo' nrAlt cl Alrnnclri m T_ — -- _ , - raznim oblikam sodelovanja, ki bo poudarjena konkretna vprašania temeljilo na konkretni narAHnA. niiaJlro IVI olinn I-: _____ i___j: i • protislovenskim krogom argumenti nil je tudi popolno pomanjkanje v roke, če se trdi, da bodo šteli, športne dejavnosti na. Goriškem, po glasovih ene same POČASTITEV SPOMINA PADLIH Zveza partizanov in Zveza političnih antifašističnih preganjancev Tržaškega ozemlja vabita svoje člane in prijatelje, da se udeležijo polaganja vencev in cvetja pri spomeniku padlih partizanov in antifašistov v RIŽARNI in na POKOPALIŠČU PRI SV. ANI Spominska svečanost bo v ČETRTEK. 1. NOVEMBRA OB 10.15 V RIŽARNI IN OB 10.43 NA POKOPALIŠČU lov. SKGZ ne zanika vloge, ki jo igrajo v naši državni ureditvi po. litične stranke, zato jim nihče ne mara ničesar odvzeti, kar bi bilo tudi nerealno. Spričo takega realnega stanja zveza predlaga tesno sodelovanje — tudi združevanje, ko pogoji dozorijo — na tistih področjih, kjer ni sporov med pripadniki raznih strank: obramba slovenskega jezika in šole, zahteve po izpolnjevanju ustave in mednarodnih obveznosti glede naše narodne skupnosti, sodelovanje in. medsebojna poipoč na prosvetnem in kulturnim področju, skupna obramba gospodarskih interesov Slovencev v Italiji itd. Tako sodelovanje — in recimo tudi' združevanje — bo izključevalo prestižno občutljivost raznih strank in ne bo žrtev volilnih viharjev. Ljudje, ki delajo v narodnoobrambnih, prosvetnih, kulturnih, gospodarskih in športnih organizacijah vseh barv, ki bodo hkrati pripadniki različnih strank, brez kakršnega koli vnaprejšnjega izključevanja, se bodo dogovarjali, kaj bodo skupnega storili v korist slovenske manjšine v Italiji. Na dlani je, da bo tako nastopanje najbolj učinkovito, ker ne bodo imeli tisti, ki nam nimajo volje kaj dati, izgovorov, češ ca postavljajo razne zahteve skupine, ki predstavljajo samo del Slovencev. Tako sodelovanje bo olajšalo skupne nastope posameznih strank ali izvoljerfih predstavnikov v primerih, ko bo to potrebno. Pripadniki vsedržavnih strank bodo bist- Slovence liste. Končno pa problem enotnosti, sodelovanja in združevanja, ne teži samo za tem, da se s skupnimi zahtevami nekaj doseže, temveč tudi, da s skupnimi napori poživimo prosvetno in kulturno delovanje, ker vemo, da bo poleg slovenske šole, tiska itd., to delovanje obvarovalo veliko število Slovencev pred asimilacijo. Slovenska gospodarsko-kulturna zveza mora po volitvah s podvojeno silo nadaljevati začeto akcijo, v prepričanju, da je ta pot pravilna in da mora prinesti sadove. Kato je treba že sedaj skupaj z včlanjenimi organizacijami napraviti razne ukrepe in izvršiti pobude, ki bodo olajšale pot do u-speha. V diskusiji so številni člani izvršnega odbora razpravljali o vrsti vprašanj, ki so sedaj tesno povezana z združevanjem in učinkovitejšim skupnim nastopom Slovencev. Tako je Vesel poročal o stikih, ki so bili s predstavniki različnih skupin na Goriškem. Samsa je podčrtal, da se zveza ne sme omejiti samo na razgovore in pogajanja in da je treba ust- variti dejansko delovno enotnost tudi na terenu, kjer imajo zlasti pomembno vlogo prosvetna društva. Inž. Pečenko je pozitivno ocenil rezultate dosedanjih stikov, trenutno pa je delo težavnejše, saj se pred volitvami vsi trudijo, kako bi se diferencirali. Kosmina je ugotovil, da je bil storjen prvi korak, ne smemo pa pričakovati čudežev. Izkušnje dokazujejo, da so bili skupni nastopi vseh Slovencev vedno učinkoviti, da pa so se ob takih primerih pričele sovražne akcije, da bi tako enotnost razbile. Tedoldi je obširno govoril o položaj« Slovencev v Beneški Sloveniji in navedel nekaj konkretnih predlogov, o katerih bo razpravljala Ustrezna komisija. Končno je Dušan Košuta izrazil mnenje, da se sedaj pred nami odpirajo pomembna vprašanja, saj je zaradi politične opredeljenosti nemogoče ustvariti enotno politično telo, ki bi združevalo vse Slovence in lahko težimo k temeljilo, na konkretnih narodnoobrambnih naporih. V nadaljevanju seje je bilo govora o konkretnih vprašanjih raznih članic. Omenili smo že porb-ičilo o gledališču. O prosvetnem ,delovanju •_na Tržaškem in Goriškem pa je poročal Gorazd Vesel, ki se je dotaknil predvsem raznih pomanjkljivosti tega dela. Orne- V Čedadu bo kmalu otvorjen nov sedež društva »Ivan Trinko*. Prostor je precej velik in bo ' lahko služil, za ra; lične dejavnosti. V poročilu Draga Pahorja so bila Dijaške Matice, ki se trudi, da bi zbrala potrebna sredstva za učin- kovito pomoč slovenskim dijakom, za kar je nujna še nadaljnja in učinkovitejša pomoč vse slovenske javnosti. V diskusiji o delovanju omenjenih članic SGKZ so navzoči razpravljali o raznih vprašanjih. Predvsem pa so podčrtali velik pomen Slovenskega gledališča, ki nikakor ni gledališče samo enega dela Slovencev, temveč vse slovenske skupnosti, ki živi v Italiji in je zato skrb za gledališče, njegovo umetniško rast in razvoj dolžnost vseh Slovencev. Stavkovni odbor delavcev podjetja Orion, ki stavkajo že 27 delovni dni, sporoča, da se je danes začelo nabiranje denarnih prispevkov in živil za nadaljnji odpor. Zato sc odbor obrača na prebivalstvo, naj prispeva po svoji moči. V nedeljo dopoldne so se stavkajoči delavci in njihovi svojci zbrali na Trgu Unitk s transparenti ter po krajši manifestaciji odšli po Korzu do Trga Garibaldi, kjer so se razšli. Včeraj so se sestali na skupščini in razpravljali o položaju. Nadalje je odšla delegacija delavcev k vladnemu generalnemu komisarju dr Mazzi, kateremu je orisala spor. Dr. Mazza je zagotovil delavcem, da dobro pozna položaj in spor in njegove besede so vzbudile vtis, da kaže razumevanje za njihovo stališče v sporu. Vsekakor jim je obljubil, da se bo zanimal, da se spor reši. V nedeljo je predstavnik delavcev na zboiovanju KPI na Trgu Perugino seznanil udeležence s sporom v podjetju, pri čemer so žele njegove besede burno odobravanje. Včeraj je biia delegacija delavcev, ki obiskuje razne stranke, pri liberalcih, kjer pa niso pokazali nobenega razumevanja in so zagovarjali stališče delodajalcev. Včeraj je HOM seznanila delavce s pogajanji, ki so jih vodili sindikati s predstavniki podjetij z državno udeležbo (Intersind in ASAP). Po dolgotrajnih razgovorih o kvalifikacijan v strojni industriji, glede česar ni bil mogoč sporazum, ker bi se po predlogih Intersinda položaj delavcev še poslabšal z nji- hovim deklasiranjem, so sindikati zahtevali, naj jim nasprotna stranka odgovori skupno na vse predložene mezdne in normativne zahteve. Intersind in ASAP sta odgovorila na to zahtevo sindikatov ter orisala svoje stališče do raznih točk. Glede nagrad pristajata na možnost skupne proučitve, ko namerava kako podjetje ustanoviti proizvodno nagrado, ter na možnost spopolnit.ve obstoječih nagrad. Združenji pristajata v zvezi s sindikalnimi pravicami na to, da se dajo sindikalistom kratki neplačani dopusti za izvajanje sindikalne dejavnosti; da se prizna sindikalistom pravico do največ šestmesečne dobe na razpoloženju ter se v podjetju odtegnejo sindikalne članarine. Delovni urnik se skrajša za pol ure na teden od 1. januarja 1963 in za druge pol ure od 1. januarja 1964. Prizna se le rahlo zvišanje odstotkov za nadurno delo, nič za delavce v izmenah ter zaokroženih 7 odstotkov za ure dela med 44. in 48. urami na teden. Pogodbene mezde se zvišajo za železarski in avtomobilski sektor na 6,5 odstotka, za elektromehani-ko in mehaniko 4,5 odstotka, za ladjedelstvo 3 odstotke. Ti poviški pa ne bodo veljali takoj, ker bodo odvisni od poteka proizvodnje podjetij. Uvede se pet kategorij za delavce, za katere velja naslednja plačilna lestvica (to je razlike v plačah v odstotkih): težaki 100 odstotkov (osnova), navadni delavci 2. razreda 104.5, navadni delavci 1. razreda 108 (sedanji specializirani ..................."""""''I........iiilliillmiMii.......i.....................................................................umni.............................................................................................. težaki, ki bi bili uvrščeni v to ka tegorijo, dobivajo 106.6), kvalificirani delavci 116 (sedaj 112.6), specializirani delavci 130 (sedaj 125.4). Za posebne kategorije bi se uvedlo izenačenje z uradniki za nekatere postavke. Vendar se jim ne prizna popolno izenačenje, kot zahtevajo sindikati. Delavcem se priznava dva starost. ia poviška po 1,5 odstotka vsaka štiri leta od 1. januarja 1963. Glede bolezni in nezgod se ne prizna plačilo hranarine za prve tri dni; pač pa se delavcem priznajo morebitna dopolnila k hranarini, če trajajo posledice ne zgode ali bolezen dalj časa. Glede odpravnine se delavcem zviša v višini 8 ur plače za vsako skupino; ne prizna pa se jim noben povišek v primeru demisije. Za starostno dobo se priznajo delavcem tudi leta vojaške službe, če so bili v služ- bi, preden so bili poklicani v vojsko. Podjetja so pripravljena upo- števati zahtevo po podaljšanju že-nitovanjskega dopusta. Odbijajo pa zahtevo po izenačenju plač mladim delavcem med 18. in 20. letom. Po teh nezadovoljivih ponudbah v zvezi z zahtevami za obnovitev pogodbe sta Intersind in ASAP predlagala, naj se pogajanja zopet pričnejo 5. novembra ter da se določi da bo nova pogodba veljala NEDELJSKA PREDVOLILNA ZBOROVANJA V TRSTU IN OKOLICI Svetovni položaj, levi center, dežela: glavne teme nedeljskih govornikov Dušan Furlan (KPI) in Dušan Hreščak (PSI) sta govorila o pravicah Slovencev Predzadnja nedelja pred volit- 1 ovirala dosledno izvajanje london-vami je bila dokaj živahna, saj so skega sporazuma, znana imena vsedržavnih vodite. Nato je povzel besedo sen. Ter- ____i j • i_ i____ ljev raznih strank pritegnila v kijio dvorane in na trge številnejše poslušalce. Tržaška federacija KPI je pri-redila uspelo zborovanje na Trgu Perugino ,kjer sta govorila bivši župan devbi^ko-oabrežinske občine Dušan -Pflflan ih sen. Terraci; 'ni. Uvodoma je spregovoril 1 zastopnik delavcev podjetja ORION, ki se že skoraj mesec dni borijo proti krivičnemu odpustu štirih delavcev. Dušan Furlan je ostro kritiziral sklep oblasti, da se prepovedo volilna zborovanja na Trgu Unitk. Ta sklep — je dejal govornik — je dvakrat krivičen, in sicer zato, ker se ne dopusti slovenskemu življu na Tržaškem ozemlju, da svobodno izrazi svoje mnenje na katerem koli trgu ali ulici in dru. gič, ker krati demokratične pravice in svoboščine vseh političnih strank na splošno. Glavni del svojega govora pa je govornik posvetil vprašanju slovenske manjšine na Tržaškem ozemlju. V tej zvezi je ostro kritiziral politiko vladajoče demo-kristjanske stranke, ki se ni zavzela za zaščito slovenskih narodnostnih pravic ter je vedno racini. Bivši predsednik ustavodajne skupščine .je zelo na dolgo obravnaval 'mednarodna vprašanja posebno v zvezi s kubansko krizo. Pri tem je ostro napadel politiko vlade ZDA' ter zahteval naj vsi spoštujejo neodvisnost katere-ktrt?1%ežel*"'»TS svetu. - . > svetu.^*! V drugem delu svojega govora je sen. Terracini kritiziral politiko levega centra. V tej zvezj ,je zatrdil, da se ne more govoriti o politiki leve**- centra, dokler se iz levice izločajo komunisti, ki jih podpira večina delavskega razreda. Spričo tega je politika levega centra — je dejal govornik — dejansko še vedno politika de-mokristjanskega konservativnega centra, ki ne dopušča, da bi prišlo do konkretne rešitve številnih temeljnih vprašanj, ki tarejo italijansko družbo. Za socialiste je govoril v kinu «Supercinema» član osrednjega vodstva Luciano De Pascalis. ki ga je predstavil občinstvu tajnik tržaške federacije Pittoni. V začetku je omenil krizo, ki je naT stala na svetu zaradi spora o Kubi in ki jo je treba povezati s krizo v Berlinu, s kitajskim napadom na Indijo, z doslej neuspeli- ŽALOSTNA VERICA SMRTNIH NESREČ NA NAŠIH CESTAH V nedeljo pri dveh nesrečah dve osebi izgubili življenje Z motornim dvokolesom treščil v avto in si prebil lobanjo Na mokri cesti z avtom ob zid: en mrtev, trije ranjeni V nedeljo sta bili na našem področju kar dve smrtni prometni nesreči. Tako je število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč v nekaj dneh naraslo na pet. V sru do je namreč v Ul. Giulia 18-letni Giorgio Gagliardo smrtno povozil z avtofurgonom 18-letno Mario Grazio Ceselin, v petek se je na cesti Mačkovlje-Domio smrtno ponesrečil z avtom 22-letni Lucio Strain, v soboto se je smrtno ponesrečil z ihotoskuterjem na Trgu Baiamonti 16-letni Riccardo Gian-santi, v nedeljo pa sta zaradi prometne nesreče zgubila življenje 40-letni Guido Pettirosso, po rodu iz Strunjana, ki je živel v ezulskem naselju na Opčinah, tkr 36-letna Emilia Casciani, po rodu iz Viži-nade, ki je stanovala v novem naselju INA-Casa pod Skednjem. Pettirosso 'se je ponesrečil v nedeljo okrog 11.30. Peljal se je z motornim dvokolesom z doma proti središču Opčin, blizu policijske vojašnice pa je treščil z vso silo v avto, ki ga je tedaj privozil z njegove desne strani 26-letni Angel Skerlavaj iz Padrič 42. Nesrečni motociklist je z glavo prebil srednje steklo avtomobila in je zaradi močnega sunka zletel s ceste ter obležal na mestu mrtev. Verjetno si je mislil, da ima pred- nost in da bo lahko pravočasno krenil na levo. V ta namen je še pospešil brzino, a to je bilo zanj usodno. Avtomobilist je močno pritisnil na zavore a ni mogel pre- je še tako imenovani »Foglio ro- sa* in je šofirala avto, v katere; so se peljali njen 36-letni mož Gi m _ ... . _ __ Gio- vanni, 4-letna hčerka Ornella in 34-letni Giovanni Meriggioli. Vračali so se z nedeljskega izleta po Krasu, na križišču ,v Ključu pa je ženska zgubila nadzorstvo nad vozilom, ki je na mokri cesti zdrselo .in treščilo v obcestni zid. Takrat je močno deževalo in še neizkušena šoferka se verjetno ni pravočasno zavedla, da prihaja na križišče, kjer bi morala kreniti ra drugo cesto. Pritisnila je na zavore in jo je na mokri cesti zaneslo. Zaradi hudega sunka je s prsnim košom močno udarila v krmilo in se je pobila po glavi, zlomila si je koleno dešne noge in polo- rvs i|r% ~_J : Y__.. _ I . i _ ' i mila rebra, zaradi česar je izdihnila že med prevozom v bolnišnico Z istim rešilnim avtom so odpeljali v bolnišnico tudi moža in otroka, ki so ju sprejeli na 2. kirurški oddelek. Mož se je pobil in ranil po čelu ter se bo moral zdraviti dober teden, mala Ornella se bo morala zdraviti 10 dni, ker se je pobila po čelu in je dobila rahel pretres možgan, medtem ko se je Meriggioli le nekoliko opraskal po rokah in kolenih ter bo okreval v nekaj dneh. iiiiiiiiiiiinmiiim,.................................. ZOPET HUDA NESREČA V UL. GIULIA Pridržana prognoza za pešca katerega je povozil avto m; pogajanji za razorožitev itd Izrazil je solidarnost s kubanskim ljudstvom, ki ima popolno pravico, da uredi po svoje lastno politi: tiko, ki je absurdna in nevarna Zato se je treba z vso močjo oslo-niti na OZN, da se reši spor pogajanji. V tej smeri se mora gibati italijanska politika, kajti zvestoba Italije vojaškim zavezništvom ne sme predpostavljati avtomatične in nekritične solidarnosti z enostranskimi dejanji ZDA. Govornik je nato obravnaval notranjo politiko v zvezi z vlado levega centra in dejal, da gre za to politiko glavna zasluga PSI Nova vlada je pokazala svojo demokratično učinkovitost ter je uresničila prvi del programa v določenem roku, kar se tiče nacionalizacije električne energije in avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Sedaj mora vlada uresničiti še drugi del programa z ukrepi za^ kmetijstvo in za ustanovitev dežel z navadnim statutom. v Krščanska demokracija se mora tudi v Trstu izreči za levi center in se prilagoditi politiki v vsedržavnem obsegu. Zato pa se mora PSI v Trstu na tej, volitvah uveljaviti. Govornik 'je na koncu omenil tudi pristop skupine Slovencev k PSI, kar da je dokaz demokratičnosti. Na Opčinah in Proseku je govoril kandidat na listi PSI Dušan Hreščak, ki je orisal 'program stranke zlasti v zvezi z levim centrom in temeljitim preokretom, kt je z novo orientacijo že narejen v vsedržavnem okviru. Tak pre-okret je nujen tudi na našem področju, saj pri nas že dolgo ni nobenega stvarnega napredka. Prav tu pa se odpirajo Slovencem pomembne možnosti, saj pomeni pre. okret na levo tudi drugačno obravnavanje naših narodnostnih pravic m imamo prvikrat mož-nost, da učinkovito posežemo v javno in upravno življenje. Nato I« TTtiiatl HrociSiilf ___i je Dušan Hreščak orisal prbgram -tr-anke ki se dosledno bori za narodnostnih Nesrečnež si je prebil lobanjo in zlomil obe roki Podobna nesreča tudi pred avtobusno postajo Ulica Giulia je zelo nevarna za šla čez cesto pred avtobusno po-ra^nelM k*1" prj3ka^° ces'°- Vče- stajo na Trgu Liberta, jo je z av- _ _ je nam- reč v omenjeni ulici spet pripetila resna prometna nesreča, Katere žrtev je postal 71-letni Fran- prečiti nesreče. Čeprav so mu cesco Stefani iz Ul. Pisoni 4. gej tom povozil 32-letni Luciano Boi* si iz Ul, Bonomea 48. Luciana se je pobila po čelu in levi nogi, av temobilist pa ji je takoj priskočil na pomoč in jo sam odpeljal v drobci razbite šipe porezali čelo in jr- čez cesto, pa ga je z avtom bolnišnico, kjer so jo sprejeli na obraz, je takoj priskočil na pomoč povozil 30-letni Rino Gambnrdel-: opazovalni oddelek. Zdraviti se ponesrečencu, iz bližnje vojašnice la, ki se mu je mudilo v središče bo morala dva tedna so pohiteli agenti policije, in po-1 mesta. Avtomobilist je s tako si-1 klicali rešilni avto ter obvestili i lo treščil v Štefanija, da ga je prometno policijo, toda za nesreč-1 vrglo nekaj metrov vstian. Zadel j Med telovadno uro v telovadnici neža ni bi(o več pomoči, ker si je1J - J glavo ob rob pločnika in si strokovne šole v Ul. Sv. Franči- prebi! lobanjo in dobil notranje ■ prebil lobanjo, zlomil si je 0be ška se je včeraj popoldne pone- poškodbe. |nogi ;n dobil živčni pretres žara- srečila 15-letna Loriana Milocco iz Zaradi spolzke ceste in nespret- di česar so ga sprejeli na I. ki Ul. Gianelli 15. Pri skoku v viši. nosil pa se je z avtom v nedeljo rurški oddelek s pridržano pirog-1 ru je nerodno padla in si zlomila zvečer ponesrečila v Ključu med nrzo. , . . ! zapestje desne roke, zaradi česar Bazovico in Katinaro 36-letna Emi-i Ko je včeraj dopoldne 17-letna so jo z zasebnim avtom takoj od- lia Casciani por. Maraston. Imela 1 Luciana Perti iz Istrske uute (ji peljali v bolnišnico stranke zaščito slovenskih interesov. V kinematografski dvorani «Grattacielo» je za demokristjane govoru minister za reformo birokracije Medici. Najprej je počastil spomin nedavno tragično pre. minulega predsednika državne u-stanove ENI inž. Matteia in na kratko orisal njegovo življenje kot partizanskega borca in kot nenadomestljivega ((kapitana industrije«. Nato je minister prešel na o-srednjo točko napovedanega govo-ra ,in sicer na vprašanje Trsta in njegove vloge v okviru avtonomne dežele. Medici je poudaril, da je sedaj bodočnost Trsta odvisna od razvoja v deželi, v državi in od razvoja mednarodnih odnosov zlasti z zalednimi državami. Glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine pa je odgovoril desničarskim na-sprotnikom deželne ureditve države z ugotovitvijo, .da bodo deželne uprave samo utrdile upravno neodvisnost krajevnih ustanov, kar pomeni, da bodo še bolj okrepile nacionalno enotnost države Osrednja državna oblast mora imeti v rokah samo zunanjo poli-tiko, obrambo, vsedržavno gospodarstvo in finance. V kino dvorani »Nazionale« je za liberalce govoril vsedržavni lagodi ni pri tem navedel naravnega zaledja, kot so Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, pač $a Furlanijo. Volilna zborovanja: KPI: 10.00 Ul. S. Maurizio — Tonel; U.0Q Trg Sv. Jakoba — Burlo; 17.00 Ul. Kandler z— Burlo; 18.00 Sv. Jakob (v primeru slabega vremena na sedežu v Ul. S. Zenone) — poslanec Vidali; 19.30 Ul. Cesare deIlAAcqua ■— Tonel; 18.00 Ul. Vigiietti — Radič; 20.00 Istrska cesta št. 1 — poslanec Vi-dali. PSI: 17.30 Trg Garibaldi — dr. Pincherle, odv. Senigaglia in dr. Teiner; 17.00 Ul. Perarolo — Pines in Dušan Hreščak; 16.15 Barkov-lje — Pines. FSOI: 17.00 Trg Garibaldi — Lonza in Cesare; 17.00 Rumena hiša na Furlanski cesti — Pe-tronio; 18.30 Trg tra i Rivi — Cesare in Lonza. Danes stavka gradbincev Danes stavkajo vsi delavci gradbene stroke, katerim so delodajalci odklonili posebno doklado in druge manjše zahteve. Ob 10. uri se bodo delavci sestali na enotni skupščini v prostorih Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta št. 12. od 23. oktobra 1962. Od tega dne bodo podjetja z državno udeležbo plačevala delavcem predujem na bodoče poviške, in sicer v višino 10 odstotkov pogodbenih plač. pridružil Confindustrii, ki je prav toliko ponudila, namesto da bi bil pred njo, ko vendar združuje podjetja z državno udeležbo. Delavci se ne morejo zadovoljiti samo s tem predujmom ter zahtevajo, da menja Intersind svoje stališče glede raznih mezdnih in normativnih postavk. FIOM poziva delavce, naj razpravljajo o novem položaju ter naj jasno poudarjajo svoje zahteve m se pripravijo, če bo treba, tudi na borbo. Openski tramvaj trčil v avtobus Nekoliko po 23. uri je openski tramvaj, ki ga je upravljal 53-letni Danijel Ferluga iz Ul Bella-vista 71, prihajal iz škorklje po Ul. Martin della libertk proti Trgu Oberdan. Ulica je tam ozka, parkirajo pa tudi vozila, tako da je prav tesno in nerodno, če se srečata tramvaj in avtobus. Ko je šofer avtobusa, 23-letni Mario Dussi s Trga Ponzianino 5, zagledal tramvaj, ki je prihajal z nasprotne strani, je ustavil vozilo. Prav tako je hotel Ferluga ustaviti tramvaj, toda voz je zdrsel kakšnih 5 m in s sprednjim delom trčil ob sprednji desni del avtobusa. Tako v avtobusu, kakor tudi v tramvaju je bilo malo potnikov,_ ki so se sicer nekoliko prestrašili; poškodoval pa še ni nihče. Člani prozvetnega druStva «Slovan» iz Padrič čestitajo ---- V'*...,, 14, X UU11L bCJtlliUjU in želijo obilo sreče novo-poročenima članoma A&I in ADRIJANU KALC Čestitkam se pridružujeta uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. Meti , ,z,f* ^RDT na Pohorje, v soboto nainet?D,^° dne 3- ,n 4- nov- u- Poredi SPOT izlet na Pohorje. Povratek skozi Ptuj. Obvestila v Ul. Geppa 9'1’- Opisovanje m sedežni listki kot običajno, po vplačilu. .....-........*..................-................. SESTANEK NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE Premalo športnih naprav v mestu in v okolici Predlog za ustanovitev občinskega resorja za mladino in šport Zagotovilo o skorajšnji rešitvi vprašanja Športne palače tajnik stranke poslanec Malagodi, ki je ponavljal svoje znane teze proti levemu centru, gospodarske, mu načrtovanju jn avtonomnim deželam. Govoril }e kot bi šlo za vsedržavne politične volitve, ne pa za upravne občinske volitve. Pereče tržaške probleme je le mimogrede omenil in to v polemiki s sedanjo vlado, češ da nima svojega načrta in da ni ničesar storila za gospodarski razvoj Trsta, ki bi moral dobiti boljše prometne zveze s svojim sedanjim zaledjem. Zanimivo je bilo, da Ma- V dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolč so se sestali predstavniki vsen tržaških športnih združenj s predstavniki občinske uprave. Na sestanku so razpravljali o nujnih vprašanjih, ki se tičejo športnih dejavnosti in zlasti športnih naprav v tržaški občini. Na predlog predsednika conske veslaške federacije je bila sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja da ima šport veliko socialno vlogo in da so doslej zlasti težave birokratskega značaja ovirale bolj tesno sodelovanje med občinsko upravo in športnimi združenji. Nato poudarja vetrno pomanjkanje zaprtih in odprtih športnih naprav v našem mestu. V resoluciji je tudi izražena želja, naj bi nova občinska uprav?., ki bo izvoljena 11. novembra, vzela resno v pretres vsa športna vprašanja meščanov, in sicer tako, da ustanovi poseben resor za mladino in šport. Ta resor, naj bi reševal vsa športna vprašanja in naj bi za to svoje delovanje imel nr. razpolago strokovno osebje, kakor tudi ustrezna gmotna sredstva. Bodoča občinska uprava bi se morala najprej nujno zavzeti za gradnjo športnih naprav in še posebno za gradnjo športne palače ter za gradnjo športnih igrišč v okolici. Hkrati naj bi se občinska uprava zanimala za začasno rešitev vseh vprašanj, ki izhajajo iz pomanjkanja športnih naprav, dokler ne bodo uresničene vsaj minimalne zahteve na tem področju. Zborovanja sta se udeležila tudi podžupan prof. Cumbat in odbornik za šport in turizem prof. Fa-raguna. Podžupan je na zborovanju poudaril zlasti finančne težave. izražena zaskrbljenost zaradi načr-!0V “ rčer‘i6 igrišča «Ponziana» in igrišča za kotalkanje v Mira-marskem drevoredu, čeprav je tržaška ekipa hokeja na kotalkah zmagala na italijanskem prvenstvu. S< Nazionale 15.00 «In veter Je meglo« (E til vento disperse bia), Eva Marie Satnt, Karl M Prepovedano mladini. Fenke 15.00 ((Operacija nasilje* razione terrore), Glenn Fon* id/.iunc ici luicj, vjirii-ii Remick. Prepovedano mlad#‘ »del, Excelsior 15.00 «Oddajalka sob* flttacamere), Klm Novak, S* 1 J* zai mon, Fred Astalre. .... Grattacielo 16.00 «Crna duša« ( • Verge nera), Vittorio Gasman, Nad' ai j ler. Prepovedano mladini, * To Iz * kazei Stripp (Solo sotto le ste Ilc), Kirk D° 0 Capitol. 15.30 ((Trije proti vsemi ^..r1 contro tuttl). Teehnicolor, Fr» 1) g * n u,t t*? Hn*! A An n : k **• natra, Dean Martin t >D Impero 16.30 »Tajni otok« (L’isO naniTr®-steriosa). bsti fia Massimo 16.00 «Drakut mašfe] [ ^ (Drakut 11 vendioatore). Te« i joui;{ lor. Burt Nelson, Moira Or9 Vtra * Moderno 16.30 - 22.00 Od dat" ,t četrtka Aldo Ceccherini H* P pnv Ferrari v reviji ((Pripovedke j, ’, •] A * O Na I (Raccontini in rosa«. ((Tote prevara 62». L J* ,ok Astorla 16.30 ((Sijaj v travi (SP re nelTerba). Teohniicoior. b *r*jll VVood. Prepovedalo mladini , I'aWrt Astra 16.00 »Čudovita četvor"" ,sP0mi magnifici quattro). Uiagii-IIIA.1' Jp sic Vittorio Veneto 15.30 «Nekaj kaj ‘"1 pri (Qualcosa che Scotta). Tech!" T boin Trhoy Donahue, Connie Štev« ' Sj Abbazia 16.30 «Angeli z revolt* ) (Angeli con la pištola). TetfMft Se •tl, 1 ICjAtVCUdllU llUdUIlll, - *»HOS Arcobaleno 16.00 «Beg iz Za" 'Je stav (Fuga da Zahrain). Technicok ”0.000 ] Brynner, Sal Mineo. 1 8i je Supercinema 16.00 ((Dnevne s* ko je ve« (Tentazionl quotidiane), “dne s Ferrer, Fernandel, Prepovedat1 v Ul. dinl petnici Alabarda 16.00 »Sladke noči« (I" ™8raci( notti). Teehnicolor. P repo* °tovllei mladini. . t* p, Filodrammatico 16.00 «Pesmi, I *»1 la; pesmi« (Canzoni, canzoni, ca< 1» v l Sordi, Rascel, Celentano, M' lrri iz Teehnicolor. Prepovedano mW t De Aurora 15.30 »Mister Cobb gre l ril, da žitnice« (Mister Cobb va in ’ tlepkov za)- , t>e s. Garibaldi 16.00 «Sedemi naglavni |fjs . hov« (I 7 peccati capitall), ' no na Vlady. Prepovedano mladini. iprVa Cristalio 16.00 »Sam pod zvel da halej lor. Hope Lange, Glenn Fo®e^i. B Marconi 16.00 «Podvig Z« (OP* ^Orm ne Z), Robert Mitchum, Ann i 'h na Ideale 16.00 «Gospodovalec s' "bravni morij« (II domlnatore dei set" Moral ri). Teehnicolor. f-ODO jjr $mos; ® tajil« Prosvetno društvo «Ivain & °be. jv! obvešča, da za nekaj časa ne ' 'er So društvenih prostorih predvajani t. rja mov v sobotah in nedeljah. d r®zne 0 hodnjem predvajanju filmov bcW "Sli n vočasno obvestili. * ne I 4 C J Ljudska prosveta Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POB® DA in '>Q Alčinhro Ki S« 28. ta 29. oktobra 1962 sefcfV Se Trstu rodilo 14 otrok, umrlo TSi. ,'gi 22 oseb. ■hh.24- UMRLI SO: 69-letnl Domenk« lm»'*?il hto, 60-letni Antonio Zadnl!! letni Giuseppe Crotta, 67-letn» j nia Čarmel por. Dalla Stella, jf jj, h» na Amelia Dav.fni, 6l-i»*e»“r ».| Slo Stara., vd. Canziani, 76-letpa Gjf,.1 zam Pina Štolfa vd. Lorenzutt', 7 L.*! Sle Lorenzo Gionorl, 66-letm liUj*1 Ii,1'1*, s ca, 66.1 etni Giovanni VeTtoveG' a let letna Olga Kizler vd. Herketj «a■ za letni Anenln- Vrnili »»-talni ™~ka letni Angelo' Emili, 53-letni Marionetah, 75-letni Oreste D* j 77-letna Luigia Modenese vd. Mc vich, 82-letni Sante Girardi, 8* *' Mo Giuseppina Apollonlo vd. Pa*' eKen 86-letna Etana Iacuzzi vd. Perc<" letna Argla Pagani vd. Tarnat* letna Mattea Vosilla por. Gerbi" jns. . letna Anna Logher, 89-letna £" za,i.„ Cumin vd. Coverlizza ) So °p NOČNA SLUŽBA LEKA«111 nienl Dr. Codermatz, Ul. Tor S. P'* GnjVf Marchlo. Ul. Glnnastica 44; v v i.r“ gher. Ul. S. Giusto l; Alla Maj »o M fipl T H POy\ O i »Im •>. l«L ***] del Mare, Largo Piave 2; Žane'1 Ukradi sta d’oro. Ul. Mazzini 43. Hf—nas V n št. 4 A < e< (blizu Trga Ganbaio > A*, Je * nudi: torb.ee raznovrstne tet 1 n 31 ne, namizne prte (cerade). ct posodo, bb*zirie, žimnice ‘Ji ,,t'aj |e, vreče za perilo n, obl**! lCer ] za mjrje, vreče za perilo iM . vse iz plastike in gume po ^ cenan Obiščite i*asl ANGLEŠČINE - NEMŠČINE pf ,ni poznavalec daje lekcije, razi? lijanski in slovenski tudi v jii skem Primorju. Naslov na upra*'! DVA VAJENCA od 15-16 let L Kovina jestvin MORETTI, KoH ribaldi št. 4. udarfl/df-16 -Pr°*r'.C0-mbatti P°- I X bo gradnja športne pa- lače omilila pomanjkanje športnih naprav samo, če bodo v tej palači omogočili atletom redni trening Darovi in prispevki PLASTIKA za pokrivanje tal lir kv m preproge vseh vrst be in hodnike pode iz gume, Ja, cevi iz plastike za vrtove hišno uporabo torbice, zavese ostale predmete u gume m r dobite pri 1TALPLAST. Trst* Ospedale St 6. SOŽALJE VOJNIH INVAf ZVEZA NOV izreka, ob bridki izgub' i ALOJZA ZLOBCA, globoko njegovi hčerki, sinovom in mu sorodstvu. ve, ki jih ima občinska uprava pri reševanju teh vprašanj. Glede grad- nje športne palače pa je pripomnil, da se bo dalo to vprašanje v bližnji bodočnosti skoraj gotovo rešiti. V glavnem poročilu, ki ga je imel pokrajinski pooblaščenec ustanove CONI prof. Cornbatti, je bila tudi t. m. je preminil nas dragi ANGEL MILIČ (Truger) Pogreb bo danes, 30. t. m. ob ib. uri na Proseku Karmei?Stta° trf1 sP0r0čaJ0: sestra Lucija, nečakinje Danic9’ ivarmen in Vilma ter ostalo sorodstvo. 1 Prosek, 30. okt. 1962. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dr«®1 mož, oče in ded LOVRENC GIN0RI Pogreb dragega pokojnika bo danes 30. t. m. ob 16. iz bolnišnice pri Sv. M. Magdaleni. uf* ŽALUJOČA DRUŽINA oktobra 50RSKI DNEVNIK oktobra^ 0. oktobri in zatone | 10.15. U| >ne ob l*«v . oktobre H 30. oktobra 1962 iz TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN lepki športne stave „totocalcio“ ggj so izginili z uslužbencem vred eter Je disperse 1 it. Karl Mi li. Toda razprava je bila prekinjena zaradi dodatnih poizvedb iz ribnika v miramarskem parku je pobiral drobiž a nasilje*u len,n Ford Kazenskim sodiščem (predlo m!adW "del, tožilec Visalli, zapis-alka sob* otnppoii, obramba Sblatte-lovak, le začela včeraj obravnava "-letnemu Lucianu Banu iz a du5a>’ m LV*?*erio 18, ki je bil obto-nan, Na« » rt je prisvojil večje šte-adini' hikno nostnih nalepko v za no-8 'z „ «nn^tave «totocalcio» v vred-rechnicfi ».OOO lir. Obtožnica je trdi-je Ban prisvojil te na-»nevne * ko je delal v spreiemnici lotidiane); °rtne stave, ki je v baru A-repovedal* » Ul. del Toro 18 in kate-lca Luigia Bologna nočni k» (L’is0 „ mladini. y po sto lir. Pregled Kirk Doto",,'T bil° v baru izgubljeni vsem* ,ba epkov, toda kmalu na-•oior Frar n* *®*u sumiti, da se jih je 0 r' ‘ Ban. Slednjena so 13. fe-*Pr*jeli v umobolnico pri >srUnZaradi ^ude iivčne izit maš«'1 ^ Ban je pozneje trdil,, da >rei Ted i Psihiatrično bolnišnico, oira orft v»r0UŽil 10 Pomirjevalnih ta-Od dan1 itn,*1?.0"*- Zaradi precej hu-lerini I" i “PUv* so ga najprej pre-ipovedke j, , »Plošno bolnišnico i». Na , Sv- Ivanu. . iuf . okoliščine vsaj deloma travi t>otelc nreiškavp in četvof# *P°mirija zaslišanj na po- " SlOOr iak»yl Ira«. {n ^ Q ko elek-se zasli- iravi Potek preiskave in itcoior. o 'rajJnje obravnave. Obto-aWreč vseskozi trdi, da ,j»nt *cer zato, ker je Nekaj k* 1 .Prišlo takoj potem, ). TecM :oboln>šnici zdravili z e nie Stevt *o. Spominja pa se z z revolv j p*«d javnim tožilcem ter ila). Te® Je šele ob tisti priliki pri-enn Fon . bi. Ban je vsakrš- z» (C>pi !thk°rnost glede izginotja o-im, Ann > "»h nalepkov ?va*fcJ mnaV?avi Je zvedelo Še, 0«,°r,al Da Serri plačati CO j . nr odškodnine, medtem -i-Ostsli del izgube na ra-f*1., samega. * Ozilee je zahteval za Ba- ilvan cAbe nev zaPora ter 45000 ilsa ne *r „D° razsodbe pa ni pri- redvajanH d» sSndnik,5 i!,lel.i za F0' deiiah 0 ?e natančneje pojas- mov bon** »ali1® "koiiščine ter so zato ie naJ prizadeta stranka jae sodišče odgovarjajoče 1 'za dokumente. Proces so kazati, da ni nameraval krasti ter da se je hotel polastiti le nekaj kovancev, ki bi jih odnesel za spomin v svojo domovino. Sodniki so ga včeraj oprostili, ker njegovo dejanje ni kaznivo. liki je Roiazeva zvedela, kam ženska spravlja denar. 7. oktobra lani pa je prišlo do ostrega prepira med Cechovo in Gasperinijem, ki je zagrozil ženski, da jo bo spravil na boben, če bo še obtoževala njegovo zaročenko. Na včerajšnji razpravi je Roia-zevo zanikala vsakršno krivdo. Do razsodbe pa ni prišlo, ker so sodniki odložili razpravo. * * * Nemški državljan Albert New-mann, star 41 let iz Esslingerja, se je moral zagovarjati pred kazenskimi sodniki, ker so ga obto-želi, da je 18. avgusta letos pobral 385 grošev, 11 pfeningov, 1 šiling in dva dinarja iz ribnika v miramarskem parku. Obtožencu se je posrečilo do- iiniiiiniumiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliifiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiij S kuhinjskim nožem si je porezal roko Na I. kirurški oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 58-letnega Roberta Pischmachta iz Ul Geppa 8. ki se bo moral zdraviti od 8 do 15 dni. Pri sprejemu v bolnišnico je izjavil, da je s kuhinjskim nožem rezal drva in si prerezal zapestje leve roke. Bil je takrat sam doma, ko pa so se vrnili njegovi svojci, so takoj poklicali rešilni avto. ZASKRBLJUJOČ MOLK OBLASTI V Živinorejci potrebujejo nujno in učinkovito pomoč Doslej nabranih pet milijonov lir naj bi izročili Občinskim podpornim ustanovam nedoločen čas. N POR0 sodiščem (obramba ,e i se ie zagovarial tudi li**si*i Širiani iz Ul. della zavojč-so 1962 se »n j" se umrlo a‘gi omam i/. Ul, učna 'hotoJ. Je hil obtožen, da Domenil® •lu,..?0 v državo 70 -------- > Zadni»k0 klikih cigaret. Sodi 67-letna.ljjj a|l za krivega ter so ga Stella. ■jl n» 16 dni zapora ih 64 n-iMoir »f globe. Javni 'tožilec je -letna Sli. zaai 1 mesec zapora' ter izutti. • I t globe. n| L«'81 Bi,1-la, so financarji ustavili Vertovec. la ietos zvečer v Ul. Bo’-. HerKe« ‘ Zaslišanju je izpovedal, i-letni CJ ak*ar®te kupil od nekega po-este Da**1 , • J?' dela na ladji «VuI-»se vd. rrd.9r, P° 180 lir za vsak rardb « ne”melhPa ^ih i« Prepro-vd. Pa®* Kem baru v Ul. Machia-d. Percu1 Tamar* * * * letna F*1 zaMn^m.niki (obramba Mu-) So°P.nk zasebne stranke J S>ol“dl.M »udi 25-letni Anni LEKA^, t ni az 'Z Ul. Pietraferrata or b. P*1 Guid"®"^ 34-'etnemu zaro-a 44; 0 V mdu Gasperiniju, ki sta-Alla M® lo Poslopju. t Žane'1 u),”a.r,10 Roiaz so obtožili, 43. =echradla 250 000 Ur neki Ma-. ^itm Por,- Antonazzi iz Ul. kl Je branila denar SP f,a v nStjl Skat,i’ ki J« ie 'ei. „nočno omarico v svoji •- ,, M >echova je začela su-nbaio i | t(r le vsoto ukradla Roiaze-,,e , Wiii e dekle nekaj časa lde)’ CV* nu ^ a-. 50 000 l'r ‘er jo ............... ziinice i s. *J ji shrani denar, ker I la v temeljih 1,1 00 ;roi Porabila. Ob tisti pri-1 kmeta v polo: e do Zima se bliža naglih korakov in kmetovalci, zlasti pa še živinorejci, zaskrbljujoče gledajo v prihodnost. Zaloge krme se z dneva v dan manjšajo, tako da bodo kmalu prišli pred vprašanje, na katerega ne bodo ziahka odgovorili: kaj z živino, ko pa ni krme? Govoriti o suši v času, ko dež namaka zemljo, je nenavadno — vsaj za človeka, ki ni kmet in ni občutil posledic suše v letošnjem poletju. In vendar je vprašanje suše sedaj bolj pereče, kot kdajkoli prej in bo vse bolj prihajalo do izraza — če se oblasti ne bodo zganile ter poskrbele, da bodo kmetje deležni one pomoči, ki je bila obljubljena. Ce se povrnemo nekoliko nazaj, tedaj se lahko spomnimo, da j« o škodi, ki jo je letos povzročila suša, razpravljalo več kmečkih organizacij in ustanov ter da je bilo o tem vprašanju govora tako na občini kot na pokrajini. Na trgovinski zbornici je bil celo sestanek, na katerem so predstavniki raznih ustanov razpravljali o tem, kako bi kmetom pomagali iz za-eate in so se na koncu zmenili, da bodo o zadevi še razpravljali. Brali smo poročila, ki so ugotavljala, da je letošnja suša oškodovala kmetovalce za kakih 50 odst. povprečnega pridelka ter da je zlasti v nevarnosti obstoj živinoreje, ki se je ob pomoči oblasti prav v zadnjih letih z nemalo truda dvignila na zadovoljivo raven. A vse je ostalo pri sestankih, ugotovitvah, nozivih in obljubah. Sedaj ie minilo že nekaj časa, ko se o škodi zaradi suše snloh ne govori več. Vemo le to, da je bilo nabranih 5 milijonov lir v okviru nekaterih ustanov in da je Tržaška hranilnica razpisala posojilo, ki se ga kmetovalci lahko poslužijo. Nabranih pet miliio-nov naj bi po zadnjih vesteh dodelili vsem občinskim nodnornim ustanovam nodroč.ia, ki naj bi denar razdelile najpotrebnejšim. Toda kmetje se upravičeno sprašujejo, kje je pomoč, ki bi jo morala nuditi država? V sosedni goriški pokrajini so manj diskutirali in obljubljali, zato pa je bila prva pomoč takoj priznana in dodeljena. Pri nas pa kmetje niso bili deležni niti vinarja in vse kaže, da bo ostalo pri tem. Menimo, da je treba vprašanje pomoči našim kmetov spet vzeti v roke in ga tudi rešiti. Tudi oblastem ne more biti vseeno, če se bo živinoreja, ki je osnova kmečkega gospodarstva, zrahlja-—“eljih in tako postavila položaj, iz katerega se Ameriški generali so si ogledali mejo Včeraj v prvih popoldanskih urah so ljudje opaziii na nekaterih mestih ob italijansko - jugoslovanski meji skupino visokih ameriških o-ficirjev, ki so v družbi z nekaterimi italijanskimi oficirji pregledovali neke zemljevide. V skupini je bilo pet generalov in nekaj drugih ameriških častnikov, ki so se vozili v treh amerl-ških avtomoDilih, medtem ko je ired in za njimi vozil po en Jeep talijanske vojske. Kaže, da so visoki oficirji obiskali nekatere obmejne bloke, kjer so jim italijanski oficirji nekaj kazali na zemljevidih. Prihod ameriških generalov Je vzbudil nemalo pozornosti in komentarjev ter seveda najrazličnejša ugibanja, toda vse kaže, da so si ameriški oficirji le hoteli ogledati italijansko-jugoslovansko mejo. Informirali smo se na ameriškem konzulatu, če o tem obisku kaj vedo. Načelnik tiskovnega urada nam je odgovoril, oa njih urad ne ve nič vendar menijo, da gre za običajen obisk v vrsti drugih podobnih obiskov v preteklosti. POLITIČNI VANDALIZEM Neofašisii poškodovali propagandna napisa KPI Tiskovni urad tržaške federacije KPI Je izdal poročilo v katerem pravi da sta bila v nedeljo zvečer poškodovana svetlobna propagandna napisa, ki ju je namesma tržaška komunistična stranka na Trgu Oberdan in na stopnišču, ki vodi M ne Pn je, raži« J-di v fL la upravi 16 let ijL ri, KoF| aiitD na v»Ja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. url film: amoslanska ulica (Via Convento) Igrajo: STANLIO In OLIO v «ARC0BALEN0» NAGRADI NA XXIII. MEDNARODNEM FILMSKEM FESTIVALU V BENETKAH: POKAL VOLPI ZA NAJBOLJŠO MOŠKO VLOGO — NAGRADA SAN OIORGIO ZA NAJBOLJŠI VSEBINSKI FILM .novadl9 Dani«9' dr««1 [NA burt , lancaster lovek ^atraza 'MAIBBI RUTERI UMOM —auvracffl KUSKf—JOHN FRANK£NH0MB ~«.SniAimUR.aWTR03PlR P° 14. LETOM PREPOVEDANO ne bo izkopal leta in leta. Kmetje, zlasti živinorejci, potrebujejo nujne in učinkovite pomoči, da bodo lahko prehranili živino skozi zimo in da jim je ne bo treba prodajati po cenah, ki so prav zaradi velike ponudbe izredno nizke. Zato v imenu vseh prizadetih živinorejcev pozivamo oblasti in ustanove, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, da ponovno proučijo vprašanje pomoči tako hudo prizadetim kmetom ter dosežejo, da je bodo tudi v najkrajšem času deležni I proti gradu Sv. Justa in ki so ju postavili na osnovi zakona, ki ureja volilno kampanjo. Poleg svetlob- nega napisa na stopnišču so takoj po poškodovanju našli Oagan rubeč, stekleničko bencina, ki se uporablja za vžigalnike, škatlice vžigalic in kamenje. Kmalu po tem vandalskem dejanju — je rečeno v poročilu — so zasačili na stopnišču znanega Francesca Neamija, ki je bil že obsojen zaradi fašističnih protislovenskih divjanj in pred kratkim zaradi dinamitnih napadov na sedež KPI pri Sv. Jakobu ter na stanovanje prof. Schiffrerja in izpuščen na svobodo. Neami je bil predan kvesturi, ki ga je pridržala. Proti njemu je tržaška federacija vložila prijavo. Vandalski akt, s katerim se krši zakon o volilni propagandi, Je kazniv z zaporom do enega leta. poleg plačila stroškov. Poročilo tržaške federacije KPI podčrtuje, da gre za vandalizem tipično fašistične vrste in da je za to odgovoren tudi določeni tisk, ki je zakričal o «nrovokaciji», ker so svetlobni napisi tudi v slovenščini in ki je pri tem hujskal. Očitna e tudi odgovornost lokalnih neofa-Sistov in zlasti neke znane mladinske organizacije, kateri je pridržani Neami pripadal. Tržaška federacija KPI poziva vse tovariše in delavce, naj bodo budni in naj preprečijo provokacije. Istočasno opozarja oblasti, ki so odgovorne za javni red, paj poskrbe za resno policijsko varstvo, da se preprečijo vandalski akti proti volilnim lepakom in svetlobnim napisom. Obenem pa bo federacija storila primerne korake tudi na drugih primernih mestih, da se zagotovi svoboden potek volilne kampanje. NAGRADE GORIŠKIM ŽIVINOREJCEM Razdelili so 28 nagrad za skupno 800.000 lir Prvo nagrado za perutninarstvo je dobil Vincenc Tomšič iz Sovodenj . Med nagrajenci za živinorejo v so tudi kmetje iz Steverjana, Krmina in Dolenj Na sedežu neposrednih obdelovalcev v Gorici v Ul. Boccaccio št. 2, je bila v nedeljo dopoldne uradna podelitev nagrad zmago-valcem natečaja za dvig živinoreje. Ob prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti so razdelili za 800.000 lir nagrad med 28 zmagovalcev. Nagrade so bile razdeljene na tri skupine. V prvi skupini za pitanje mlade živine je dobil prvo nagrado 40.000 lir Aurelio Fross iz Villess. Tretjo nagrado 30.000 lir pa je dobil med drugimi Izidor Polenčič iz Krmina, nagrado 20.000 lir pa tudi Rihard Terpin iz Steverjana. V drugi skupini, za dobro rejo živine, je bil med drugimi nagrajen z 20.000 lirami Alojz Stekar iz Steverjana, dalje Karel Kom. janc iz Steverjana in Alvise Bo-digoj iz Dolenj. V tretji skupini so razdelili nagrade med najboljše perutninarje. V tej skupini je dobil prvo nagrado 45.000 lir Vincenc Tomšič iz Sovodenj. V celoti je v vseh treh skupi-nah tekmovalo 44 malih posestnikov, od katerih jih je bilo kot rečeno nagrajenih 28. Interpelacije svetovalcev KPI Občinska svetovalca KPI dr. Ne-reo Battello in Fulvio Bergomas sta poslala goriškemu županu več vprašanj. V prvem predlagata, naj se župan in občinski odbor ob-vežeta, da se bo občinski svet sestal vsaj enkrat na mesec, da bi se lahko nemudoma obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo potreb prebivalstva. Predlog utemeljujeta z dolgo dobo, v kateri občinski svet ni zasedal. Vrhu tega zavračata birokratsko tolmačenje zakona, po katerem je dovolj, da se za administrativne zadeve svet sestane dvakrat na leto. Svetovalca pozivata nadalje žu. pana, naj se znova obravnava zadeva mestnega avtobusnega prometa in doseže njegova municipa-lizacija. Predlog zagovarjata s poslabšanjem usluge v zadnjem času: odpravili so povratno vozovnico za pokopališče ter prekršili določila sporazuma, ki govori o petem vozu, obnovi voznega parka itd. V resoluciji, k; sta jo svetovalca predložila, pa predlagata okrepitev naporov za mirno rešitev spornih mednarodnih vprašanj ter pozivata vlado, naj podvzame pogumne in avtonomne pobude za dosego tega cilja. KINO problemih krajevnega in svetovnega značaja, posebno pozornost pa so posvetili vprašanju vzgoje mladine in šolstvu. Govorili so podrobneje o deželni avtonomiji. Zimski urnik za javne lokale Pokrajinska zveza trgovcev javlja, da bo z odlokom goriškega kve-storja stopil l. novembra v veljavo zimski umik za gostilne in druge javne lokale, ki bo veljal do 14. maja 1983. Odpiranje: V Gorici in po drugih občinah na Goriškem za vse Javne lokale ob 6. url zjjtraj. Zapiranje: 1. Restavracije, gostilne, kavarne ln prodajalne brezalkoholnih pijač v Gorici in v vseh drugih občinah ob 24. url. 2. Krčme * kuhinjo ali brez po vseh občinah vstevSi Gorico se zapirajo ob 3J. uri. 3. Osmice se zapirajo po vseh občinah vključno z Gorico ob 21. uri. Točilnice ENAL in podobne bodo odprte v Gorici, Gradežu in Tržiču do 24. ure. po vseh drugih krajih pa do 23. ure. (V teh zadnjih imajo lahko odprto do 24. ure ob sobotah m praznikih). Padec po stopnicah ženice iz Skrljevega Včeraj 0b 11.20 so pripeljali v 8° riško civilno bolnišnico 60-letno Finska ladja nasedla na sipino ob izlivu Soče Ob izlivu Seče je včeraj nasedla na sipino 6500-tonska finska tovorna ladja «Atlas», ki prevaža les in ki Je hotela zapluti v tržiško pristanišče. Ladjo so pognali na sipino močni sunki burje. Najprej se Je ladja, ki se je zaustavila kako miljo od obale, skušala sama rešiti iz zagate, kar pa ji ni uspelo. Prav tako sta ji zaman priskočila na pomoč dva vlačilca, ki sta priplula iz Tržiča. Poskus reševanja bodo ponovili pozno ponoči, ko bo nastopila plima in ko se bo tržiški-ma vlačilcema pridružil še en močnejši, katerega so poklicali iz Trsta. peramentni igralci violine, harmo-nike in kitare, ki so posedli na voz ter pošteno zaigrali. Na obsežnem prostoru nad kletjo se je zbralo poleg kolonov tudi precej mladih, ki so se dolgo časa vrteli in se zabavali. Tako so tudi letos za zaključek najvažnejših del pri trgatvi na Dvoru priredili veselico. Poseben ples je bil za oskrbnika g. Peri-na, ki ima tudi dovolj razlogov za to, da se veseli nad opravl;e-nim delom: tudi zanj so se prenehale skrbi, ki se vsako leto sproti pojavljajo s trgatvijo. Prejšnja leta je bila udeležba na veselici precej večja. Se pred dvema letoma je bila na plesišču kar precejšnja gneča. Zares škoda, da upada zanimanje za star obi-čaj, na katerega imajo števerjan-ski prebivalci tako lepe spomine. Smrt zavedne goriške Slovenke Včeraj ob 7.30 zjutraj je po kratki in mučni bolezni umrla na svojem domu v Gorici, Ul. Duca d’Aosta št'. 6 komaj M-let-na Edvina Kosovel. Pogreb bo danes popoldne ob 15.30 iz hiše žalosti v stolnico in od tam na glavno mestno pokopališče ob Tržaški cesti. Pokojnico so med zadnjo vojno skupaj z družino Ignacija Plahu-te odpeljali v Nemčijo, kjer je bila od maja 1944 pa do konca vojne v zloglasnih taboriščih Belsen in Auschwitz, kjer je skupaj z nečakinjo Janko Plahuta le po naključju ušla smrti v krematoriju. Po vojni je vodila trgovino Ignacija Plahuta v Ulici Duca d'Aosta, kjer je delala še dva dni pred svojo smrtjg. Bila je splošno znana kot zavedna slovenska žena in kot tako jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Ob tej nenadni in hudi izgubi izrekamo svojcem iskreno sožalje uredništva in uprave našega lista. Urnik trgovin za 1. november Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo za praznik 1. novembra veljal za trgovine na Goriškem naslednji umik: V sredo 31. oktobra bodo lahko ostale vse trgpv^ne odprte do 19.30 ure. Mesnice bodo odprte tudi popoldne do 20. ure. V četrtek 1. novembra bodo dopoldne odprte prodajalne kruha in mlekarne dokler ne bodo zaključile z razdeljevanjem kruha in mleka. Cvetličarne bodo odprte tudi popoldne. Vse ostale trgovine, vključno mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo pa bodo o-stale ves dan zaprte. VERDI. Zaprto CORSO. 17.00: «Ne ubijaj« (Non uccidere), L. Terzieff, S. Floh. Jugoslovansko - francoski čmobeli film v cinemascopu. VITTORIA. 16.30: ((Bengalski strelci« (I fucilieri del Bengala), R. Hudson in A. Uršula. Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.15: «Novi angeli* (I nuovi angeli). Cmobeli Ital. film v režiji Uga Gregoruttija. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,6 stopinje ob 16. uri, najnižjo 9,2 stopinje ob 17. url. Povprečne dnevne vlage je bilo 79 odstotkov. Dežja Je padlo 47,6 mm. M mm Očitno je, da na tej fotografiji, nekaj ni v redu: manjka napis vasi, v kateri je prepovedana br-zina nad 50 km na uro in pa uporaba zvočnih signalov. Vsiljuje se nam vprašanje, kdo je kriv za to pomanjkljivost. Odgovor je pre-1 prost; za takšno stanje je kriva goriška prefektura, ki noče odobriti in izvesti sklepa doberdob-ske občinske uprave, da se na ce-stah, ki peljejo v vas, namestijo dvojezični, se pravi slovenski in italijanski napisi. Zares žalostno, da vladni organ noče odobriti ta* ko logičnega sklepa. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 30. olttoM *) * tn BOLOGNA BREZ RESNIH TEKMECEV Roma in Inter poražena Spodrsljaj Milana v Genovi Slaba nedelja za «ase» italijanskega nogometa. Posebno za Milan in Inter, ki sta morala prepustiti kar obe točki tekmecem. Milančane lahko delno opravičimo, ker so pač igrali na tujih tleh, za Inter pa opravičila ni. Herrerovo moštvo je nastopilo pred lastnimi navijači in pred njimi moralo kloniti v korist vztrajne Atalante. Največje presenečenje prišlo — i-i-_ -i pa je prišlo iz Rima, kjer si je provincialni Lanerossi zi Vicenze privoščil Romo in jo z golom Puie prisilil na kolena. Iz Bologne pa je prišel nov dokaz, da domačini trenutno nimajo resnih nasprotnikov. Igralci iz Ferrare, ki so do nedelje čepeli na drugem mestu lestvice, so izšli iz borbe v emilijanskem der-byju s polomljenimi kostmi. Posledica je bila, da so zdrknili nekoliko niže in prepustili drugi stolček presenetljivi Catanii, ki si je privoščila gostujočo Ge-reoo. 132, turinski derby med Juven-tusom in Torinom se je končal več ali manj po predvidevanju. Juventus je po zaslugi Mirande »pravil eno samo žogo v mrežo nasprotnikov; ta pa je zadosto- za pičlo, a zasluženo zrna- vala go. Nedeljsko kolo ni bilo skopo z goli. Bologna jih je spravila v mrežo Spala 4, Catania 3, Fioren-tina jih je zadala gostujočemu Palermu prav tako tri* medtem ko je Venezia odpravila goste iz Mo-dene s štirimi. V ostalih tekmah jih je bilo manj, vendar nobena se ni končala brez zgo-ditka. Po sedmem kolu je Bologna sama na vrhu lestvice. Catania ji sledi z dvema točkama razlike, medtem ko si tretje mesto delita Lanerossi in Spal. Enajsterice, katerim so prerokovali vodilno vlogo, so precej niže. Samo Juventus je prodrl do zavidljivega mesta, ki mu bo služilo kot odskočna deska za vzpon proti boljšim položajem. * IZIDI •Bologna-Spal •Catania-Genoa •Fiorentina-Palcrmo Atalanta-Mnter •Mantova-Napoli LR Vicetiza-*Roma •Sampdoria-Milan Juventus-*Torino •Venezia-Modena 4-1 3-1 3- 1 2-1 2-1 1-0 2-1 1-0 4- 1 LESTVICA Bologna 7 6 0 1 24 7 12 Catania 7 3 4 0 11 7 10 Vicenza 7 4 12 8 3 9 Spal 7 4 1 2 13 10 9 Juventus 7 3 2 2 10 6 8 Genoa 7 3 2 2 7 6 8 Inter 7 2 3 2 5 5 7 Atalanta 7 232 9 11 7 Fiorentina 7 3 13 7 6 7 Torino 7 3 13 5 5 7 Mantova 7 2 3 2 4 6 7 Venezia 7 2 2 3 15 15 6 Modena 7 2 2 3 6 15 6 Roma 7 2 2 3 6 6 6 Milan 7 1 4 2 10 9 6 Sampdoria 7 214 5 11 5 Napoli 7 2 0 5 7 15 4 Palermo 7 025 3 12 2 Prihodnje tekme (1. novembra) LR Vicenza-Juventus, Atalan-ta-Mantova, Genoa-Inter, Milan-Bologna, Medena - Sampdoria, Napoli-Catania, Palermo-Roma, Spal-Fiorentina, Torino-Venezia. 5. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN V dežju in poln zagonetk planinsko-orientacijski pohod Zmaga (zaradi pritožbe še v dvomu) deklet Dijaškega doma v igri med dvema ognjema Nedelja ni bila mila s prireditelji 5. slovenskega športnega tedna. Orientacijski pohod je namreč potekal v dežju, ki je še otežkočil že tako težko pot, ki so jo morali udeleženci na podlagi vprašanj in zapletenih nalog sami najti. Pet ur so imele ekipe na razpolago, da uspešno izvedejo nalogo, a za marsikoga ta čas ni zadostoval. Ekipe, 15 po številu, so startale s stadiona pri Sv. Ivanu in so jo ubra- le preko Bošketa, Katinare in Glinščice, odkoder so morale mimo Jezera do bazoviške mitnice in dalje preko Razklanega hriba po najbližji poti do stadiona. Vmes so bile Javke In na podlagi rešitve raznih nalog in rebusov so morali premočeni udeleženci pohoda naprej skoraj vedno v dvomu, da so ubrali napačno smer. Sele pri naslednji javki so dobili potrdilo, da so na pravi poti, a tu jih je ponovno čakalo kako zagonetno vprašanje ali naloga. Te naloge združene z dolgo potjo in predvsem nadležni dež so razredčile ekipe, ki zaradi omaga-nja kakega člana niso uspele. Na B ^5 ^=£=5 Mm IZIDI •Alessandvia-Cosenza •Bari-Lecco •Catanzaro-Lazio Padova-‘Como •Lucchcse-Cagliari •Mcssina-Simmonza •Parma-Brescia •P. Patria Sambened. Verona-‘IRIESTINA Foggia-*Udinese 0-0 1-1 1-1 2-1 1-0 1-0 1-1 1-0 2-1 1-2 LESTVICA Foggia 7 5 1 1 19 12 11 Messina 7 4 2 1 9 6 10 Lazio 7 2 5 0 8 4 9 P. Patria 7 3 3 1 10 6 9 Lecco 7 2 4 1 7 6 8 Verona 7 2 4 1 8 6 B Brescia 7 3 2 2 9 8 8 Padova 7 3 2 2 8 8 8 Cosenza 7 3 2 2 9 11 8 Cagliarl 7 2 4 1 8 4 8 Bari 7 2 4 1 9 6 8 Alessandna 7 3 2 2 9 7 8 Lucehese 7 3 13 8 7 7 Slmmonza 7 14 2 6 7 e Sambened. 7 13 3 5 7 s Triestina 7 0 4 3 10 14 4 Como 7 1 S 4 7 10 4 Catanzaro 7 0 4 3 5 9 4 Parma 7 12 4 5 12 4 Udinese 7 0 3 4 8 17 3 Prihodnje tekme (4. novembra) Alessandria-Messina, Brescia-Pro Patria, Cosenza-Lazio, Fog-gia-Catanze.ro, Lecco-Lucchese, Padova-Udinese, Sambenedette-se-Cagliari, Simmenthal Monza-Como, TRIESTINA-Parma, Ve-rona-Bari. Bologna-Spal (4-1) 1 Catania-Gcnoa (3-1) 1 Fiorentina-Palermo (3-1) 1 Inter-Ataianta (1-2) 2 Mantova-Napoli (2-1) 1 Roma-Vicenza (0-1) 2 Sampdoria-Milan (2-1) 1 Torino-Juventus (0-1) 2 Venezia-Modena (4-1) 1 Catanzaro-Lazio (M) X Lucehese-Cagliari (1-0) 1 Sarom. Kav.-Rimini (1-2) 2 Avellino-Salemitana (1-1) X KVOTE: 13 12 — 18.812.000 lir — 846.700 Ur STADION «VALMAURA» NI VIC NEPREMAGLJIV Zaslužen poraz Triestine proti znatno boljši Veroni Mantovani strelec za domače - Neupravičena 11-metrovka ■ Ferrara ni prepričal STRELCI: v prvem polčasu v 26’ Mantovani (T), v 32’ Pirovano iz 11-metrovke, v 45’ Ciccolo (oba Verona). TRIESTINA: Toros; Brach, Vitali; Dalio, Frigeri, Sadar; Mantovani, Trevisan, Secchi, Ferrara, Risos. VERONA: Ciceri; BasiUani, Fasselta; Pirovano, Zannier, Cicocchetti; Savoia, Cera, Fantini, Maioli, Ciccolo. SODNIK: Di Tonno. Koti: 13:1 za Triestino. Gledalcev 5.000. Triestina je po dveh letih doži- vela prvi poraz na domačem igrišču in to povsefn zasluzeno, ne glede na to, da proti njej dosojena enajstmetrovka ni bila upravičena. Verona jo je nadigrala tako v kolektivnem kot v individualnem pogledu vsako izgovarjanje na smolo, sodnika in kdo ve na kaj še, je povsem odveč. Treba je pogledati resnici v oči: Triestina ni pripravljena za tako težko in resno prvenstvo kot je B liga in zato so in bodo zaman vsi eksperimenti trenerja. Kvalitetna raven igralcev se ne more dvigniti čez noč in zamenjava nekaterih mest še ne more biti zdravilni lek. Edino kar preostaja je — okrepitev moštva z novimi elementi, predvsem z novim vratarjem (za kar je že poskrbljeno) in z vsaj dvema napadalcema, prvenstveno s srednjim napadalcem, iiiiiii»ii»HiHiiiiiiiHiiiiiiliiii»iiiiiiiiimiiitoi«««iiiiiiii V PETELINJI KATEGORIJI Piero Rollo osvojil evropski naslov CAGLIARI, 29. — V nedeljo popoldne je Italijan Piero Rollo že tretjič osvojil naslov evropskega prvaka v petelinji kategoriji. Italijan, ki je imel za tekmeca Francoza Halimija je prepustil samo eno rundo nasprot niku, štiri je zaključil z neodločenim rezultatom, deset rund pa je končal v svojo korist. Rol-lo ni nikoli dopustil, da bi njegov tekmec diktiral tempo m ko je samo nakazal poskus ga je onemogočil k vrvem. napada, ga stisnil v kolikor se je prav tokrat jasno pokazalo, da je Seccbi za to vlogo že prestar. Iskati individualno krivdo za poraz bi ne bilo korektno. Zanj so krivi vsi,: tudi tisti, ki so se trudili za las bolj od ostalih. Kriva je ožja obramba, v kateri Brach m pomenil izboljšanje; kriva je krilska., vrsta, v kateri je Frigeri le Slabo zamenjal Mer-kuzq . in , v . kgteri je Sadar igral izpod svojega običajnega nivoja; kriv je napad, v katerem je Ferrara bil mrtva točka, Risos pretiran individualist, vsi ostali z delno izjemo Mantovanija, pa vse preveč abulični. Nasprotno so pri Veroni bili vsi zaslužni za zmago, tako v prvem polčasu kot še posebno v drugem, ko so z urejeno obrambo in nevarnimi protinapadi znali brez posebnega napora zadržati neurejeno ofenzivo domačih. Kratek potek igre. V prvih 20’ se je žoga zadrževala v glavnem na sredini igrišča, toda že z očitno prevladujočo taktiko gostov. V 18’ je Ciceri zaustavil Manto-vanijev strel, minuto kasneje pa je isti Mantovani streljal na pred-ložek Ferrare visoko čez vrata. Triestina je napadala v glavnem po desni strani in v 25’ je Man1 tovani končno zadel v črno, čeprav je bil pri tem oviran. Domači niso znali vztrajati v napadu in v enem izmed številnih protinapadov je sodnik kljub predhodnemu offsidu nasprotnikov, zaradi banalnega prekrška Frige-rija, odredil 11-metrovko, katero je Pirovano realiziral z ostrim prizemnim strelom tik ob drogu. V zadnji minuti igre je Verona iz edinega kota, ki ga je streljala v vseh 90’ igre, dosegla gol zaradi premajhne pozornosti in preslabega krivanja. Visoko žogo je namreč z glavo prestregel popolnoma prosti Ciccolo in jo poslal v mrežo poleg negibnega To- rosa, ki bi moral žogo že prej izboksati. Ves drugi polčas je potekel v raztrganih napadih Triestine (13 kotov!), ki pa ni znala ustvariti skoraj nobene stoodstotne priložnosti za gol. Sodnik Di Tonno je bil slab, predvsem na škbdo domačih. cilj jih je vseeno prišlo nekaj, a točnega razporeda danes še ni mogoče objaviti, ker so računi v zvezi s točnimi odgovori in z doseženim časom precej komplicirani. Neuradno so prireditelji sporočili, da je začasna lestvica za prve tri ekipe sledeča: 1. ŠKAMPERLE A (Niebrandt, Fisher I., Jurkič) 328 točk 2. Rod modrega vala D (Renko, Žerjal, Hreščak) 317 3. Rod modrega vala B (Debeljak, Hrovatin, Lipovec) 263 Tudi pri igri med dvema ognjema je bilo precej zmešnjave. V dekliški konkurenci so predstavnice Dijaškega doma premagale s 6:0 Sentjakobčanke I. Cankarja, to da slednje so vložile priziv češ, da je v ekipi dijakinj nastopila igralka, ki za to igro ni bila prijavljena. Razsodišče se še ni izreklo, zaradi česar bo treba potrpeti še nekaj časa, da bomo izvedeli za ime zmagovalne ekipe. Pri fantih, kjer je kazalo, da bo turnir v tej igri zelo živahen, pa je šlo še slaoše. Zaradi odsotnosti nekaterih igralcev ni mogla niti ena od petih prijavljenih ekip Cankarja na igrišče. Ista usoda je doletela nepopolno ekipo Roda modrega vala, zaradi česar moštvo Dijaškega doma ni moglo pokazati svojega znanja. Jasno je, da dijaki zahtevajo zmage p. t, toda o tem bo moralo spregovoriti razsodišče. Opozorilo udeležencem strelskega tekmovanja Tekmovalo se bo z zračno puško na razdaljo 10 m Lahko se nastopa z lastnim orožjem, Vsak udeleženec ima pravico do 3 poskusnih in 10 veljavnln strelov. Stav je stoječi. Morebitne pritožbe, ki morajo biti pismene, sprejema prireditelj najkasneje 1 uro po zaključenem tekmovanju s priloženo kavcijo 1000 lir. V primeru negativne rešitve se kavcija ne vrne. Tekmovalci so dolžni obnašati se Športno. V nasprotnem primeru jih [lahko prired’.teii po predhodnem Zopet prvi na cilju 1 TTlIUjii r« j, - Atleti športnega združenja so hoteli biti prisotni tudi na zaključni prireditvi v Vidmu, kjer so častno zastopali barve slovenskega športa. Prvi med temi je bil Stojan Sancin, 1200 m dolgo progo je pretekel v 3’29”8 in tako zasedel pred članom tržiške C.RDA Baccijcm prvo mesto. Tudi Fučka se je izkazal v metu krogle za mladince, kjer je zasedel tretje mesto, medtem ko se je Bruno Križman uvrstil v metu kopja na 7. mesto. Več o zadnji deželni atletski prireditvi letošnje sezone bomo pisali v prihodnjih dneh opominu črta iz seznama udeležencev. Prireditelj si pridružuje pravico, da po potrebi ta pravila spremeni. Spored tedna DANES 30. t. m. ob 20.30: šahovski brzotumir JUTRI, 31. t. m. ob 20.30: streljanje ČETRTEK, 1. novembra Atletika PETEK, 2. novembra ob 20.30: streljanje SOBOTA, 3. novembra ob 20.30: odbojka NEDELJA, 4. novembra ob 9.00: tek čez drn in 9.00: namizni tenis 15.00: odbojka (finale) strn Ekipa Roda modrega vala A v postavi Cupin, Drasič, Fischer pot skozi gozdiček M ■V z Pinto *hec r Im’ da flo pr Stikt okc iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiniiimiiiiiimiiiiiiiiinnnnmiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiHiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiuiiiii^^ ^ku gy JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V Beogradu katastrofaln poraz Crvene zvezde V slovenski conski ligi Delamaris prinesel točko doiB( u Vam ^jecov. Partizan je v nedeljskem kolu jugoslovanske I. lige prvič pokazal izredno igro in seveda dosegel letošnjo najbolj prepričevalno zmago. Njegov nasprotnik ni bil kak klub brez zvenečega imena, temveč nič manj kot Crvena zvezda. In Beograjčani so zabeležili v nedeljo pravo katastrofo. Igralci Partizana so bili zelo živahni in hitri, medtem ko je bila igra Crvene zvezde statična in brez nevarnih potez. Nič čudnega torej, če so morali nogometaši Crvene zvezde z igrišča poraženi s 5:0. Tudi druga tekma, ki pa so jo odigrali v Beogradu že v soboto, je bila zelo zanimiva in borbena. Ta je bila med Beogradom in zagrebškim Dinamom, ki sta si po 3 golih na vsaki strani razdelila točki. Točko sta prinesla z gostovanja v Sarajevu in Titogradu tudi Hajduk in Velež, medtem ko je Rijeka nrišla do zmage, katero sta dosegla tudi Slo-boda nad Vojvodino in Novi Sad nad Radničkim. * # * V II. zvezni ligi sta predstavnika slovenskega nogometa ostala praznih rok. Mariborčani so se morali predati kakanjskemu Rudarju, ljubljanska Olimpija pa je še z večjo razliko prepustila obe točki močnejši Slavoniji. Rudar-Maribor 2:1 Slavonija-Olimpija (1:1) 2:0 (0:0) # * * V slovenski conski ligi je tudi tokrat izolski Delamaris prijetno presenetil. Izolani so gostovali na nevarnem igrišču ljubljanske Ilirije, kjer so domačine prisilili na delitev točk. Slabše pa se je godilo Novogoričanom, ki so morali v brlog drugoplasiranega mariborskega Železničarja. Kljub temu so klonili le za en gol razlike, katerega pa kljub požrtvovalni igri niso mogli | izenačiti. I. ZVEZNA LIGA IZIDI: C. zvezda-Partizan Sarajevo-Hajduk Sloboda-Vojvodina Rijeka-Zeljezničar Novi Sad-Radnički Budučnost-Velež Beograd-Dinamo LESTVICA 0:5 (0:2) 2:2 (1:2) 3:1 (1:1) 1:0 (0:0) 2:1 (1:1) 3:3 (2:2) 3:3 (2:1) Partizan Dinamo Beograd Sarajevo C. zvezda Radnički (N) Zeljezničar BudUčnost Novi Sad Hajduk Velež Rijeka Vojvodina Sloboda 24:9 20:12 17:13 12:11 7:11 14:11 10:9 10:12 11:14 8:12 10:14 7:13 13:16 9:15 SLOVENSKA CONSKA IZIDI: Ljubljana-Triglav Slovan-Celje Sobota-Rudar (V) Svoboda-Kladivar Rudar (T)-O.Krim Ilirija-Delamaris Zelezničar-Gorica LESTVICA 3 Triglav 2 Železničar 1 Rudar (T) 0 Celje 9 Kladivar 8 Sobota 7 O. Krim Delšmaris Slovan Gorica Ljubljana Svoboda Ilirija Rudar (V) k' samo tjnt i*i* A - naglc te »Lta ?dh< s se "•Ulil llllimi.lllllllllll lllllllll lllllllll lili ..HHHHIHIIlHHHHHIHIlmHIHHIIIII■ll|,l V NEDELJO V BUDIMPjjfe Zmaga Madžarst aad Avstrijo |£: Nen k »ca 2p®ug°' Gordcs in Sandor strelca za domačo' reprezent« BUDIMPEŠTA, 29. — Nedeljska nogometna tekma me' j-»■ džarsko in Avstrijo, ki je bila pred 70.000 gledalci, je bil*,j u0\Pa i razburljiva in zanimiva. Madžari so zaigrali zelo dobro, ®' Poua — zaradi čeS* ici]adfril zad" te spravili obrambo zagato. Nasprotno, so taktika je bila polna fines in duhovitih potez, prišli gladko do zmage z 2:0 (1:0). Avstrijci so lahko ni z današnjim rezultatom, ker bi jim Madžari z malo več sreče lahko še večkrat pretresli njihovo mrežo. Ze v prvem polčasu so se gostje s težavo branili pred madžarskimi napadi, med katerimi je Gordcs v 22’ prvič zadel mrežo. V drugem delu igre so skušali Avstrijci izenačiti, vendar so .bili prepočasni, da bi peli vse sile, da rezulta_ jo, kar se jim je posreči dorjem nekaj sekund P nim žvižgom. # # # CSSR — Poljska 2:1 Švedska — Danska 4:* &IM, ; hinistr lernies ath jnt< ,*e na< ftle teg£ uPanj način >«rš, 9 Pa t ,nevai rešii dom*^1 ,l*|oraPr* Masteča)! idSn | IVAN CANKAR L- Hlapec Jernei »Proti Ljubljani!» »Prisedi do Goščevja!» Jernej je prisedel. »Po kakšnih opravkih v Ljubljano?* cPravice Kmet, zavaljen, čokat človek, je pogledal Jerneja z aezaup-nim očesom. »Kdo pa si?* «Jernej z Betajnove.* Kmet je pomislil. , _ . , _ »Ne poznam Jerneja z Betajnove. Kateri Jernej?* »Hlapec Jernej. Pri Sitarjevih sem bil do včerajšnjega dne.» »Pa ga greš tožit?* . »To se pravi... ne maram ga spraviti na vislice, tudi v ječo nt. Ampak razsodijo naj po pravici.* «Kaj ti je storil?* . . . , , ... »Štirideset let sem delal tam. In ko sem dodelal je prišel in je rekel: pojdi!* Kmet je pogledal mrko in švrknil po konju. »Tako. Pa ga greš tožit?* »Kaj se to pravi: tožit? Svojo pravdo grem razložit, naj razsodijo! Pravico hočem sebi to drugim in vsem — krivice nikomur!* »Ali boš kaj opravil?* «Bom. Veliko je sodnikov na svetu, postava pa je samo ena!» »Prav nič ne boš opravil!* Kmet se je tako močno okrenil proti Jerneju, da Je nategnil vajeti in se je koleselj skoraj ustavil. »če hočeš poslušati pametno besedo, hlapec poslušaj: skoči takoj s koleslja in se napoti, od koder si prišel! Zakaj hlapec proti gospodarju še nikoli ni nič opravil, kaj šele, če je pravica in postava na gospodarjevi strani! Star si, lahko bi to vedel! Ampak veš, kaj bi storil jaz, če bi me hodil hlapec tožarit, po krivem ali nekrivem? Dal bi šimnu in dal bi Jakcu vsakemu en cepec v roke in bi rekel: zdaj pa mlatita po njem, dokler vama roke ne omahnejo, zato da bo drugikrat razločil, kdo je gospodar in kdo je hlapec! Tako bi jima rekel, glej! — Tam, ali vidiš, tam je krčma, tam bom ustavil!* Kmet je pokazal z bičem na polje, krčme pa nikjer ni bilo. Zato je Jernej vzel culo in je vzel škornje, pa je skočil z voza in se opotekel proti jarku. Kmet je švrknil po konju, vzdignil se je prah. Jernej je gledal žalosten za njim. «Kakor otrok je: dobro potico je jedel, dobro vino je pil, pa ne pozna lakoti. Krivice ni občutil, pa ne pozna pravice. Bog mu bo sodil po svojih postavah in po svojem usmiljenju!* Hitro se je vzdignilo sonce, kmalu je pripekalo, kmalu je bil Jernej truden od vročine. Hodil je eno uro, hodil dve uri, • noge so otrpnile; pa je od daleč, s hriba, zazvonilo poldne; in Jernej je bil lačen. Ni več dolgo romal, ni več dolgo čakal, bela krčma se je zasvetila ob cesti. Samo dvoje gostov je bilo v krčmi: mlad kmet, ki je Bogu dan kradel in je bil že opoldne pijan; in pa droben, siv in prihuljen starec, v obnošene cunje oblečen, ki je igral na harmoniko in prepeval kvante. Reč je bila taka, da je Jernej najprej pozdravil, nato pa pljunil. »Le sem, le sem!* je vabil mladi kmet. Jernej ga ni pogledal in ga ni maral poslušati in Je sedel za drugo mizo. «Kaj smo razbojniki?* se je razjezil kmet in je skušal, da bi naredil trezen to pameten obraz. »Kam ta po kakšnih potih očka?* »V Ljubljano!* «Tak v Ljubljano? Pa ne tožit?* «Tožit!» «Bog daj sreče! Koga tožit?* »Gospodarja.* «A?» »Gospodar moj, pravijo, da je! Tisti kmet je rekel, ki me je spodil z voza; in tudi župan je rekel.* «Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla navzkriž?* je hitel kmet in je bil tako vesel, da se je Jernej ves začudil. »Kako? Delal sem, pa sem dodelal; mlad sem bil nekoč, zdaj sem star. Pa je rekel: pojdi!* «Ho, ho, ho!» se je zasmejal kmet krohotoma in je udaril starega godca po rami. «Ali si slišal Andrejec? Ali si slišal? Hlapec gre tožit gospodarja!* Godec je stisnil harmoniko med kolena, da le zacvilila in se zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz o.ii. «No, ti hlapec, ki greš tožit gospodarja, gle j *» Oddahnil si je kmet od smeha, odkašljal sp je in je pokazal s prstem na godca. »Glej, temu ni prišlo na misel, da bi tožil; zakaj pameten je in pozna pravico. Zdaj bo že dobrih nekaj let, da sem ga spodil, prav na lepem sem ga spodil, ker se mi je tako zazdelo. Pa je K i am ',Ame Sa te’ mi storil ta moj otrok Bogu, Materi božji in svetnikom? : i^hore,01 storil, da nikoli ne bo videl matere ne očeta? Posušila JJ. da ki ga je udarila s slepoto, sina mojega, nedolžnega, ., prekletega! — Povejte, človek, ali je pravica na svetu 11 „.n dl i Desih?* ~ " b u u Objela je otroka s trepetajočo močjo, zajokala je *v0l™ • in je šla dalje. , “o 0 Jernej je povesil glavo. ; *tii °v°r AL ' * |a v,Jdrž Veliko mesto je Ljubljana. Hiše so visoke, stoje f ti’;*0«!: druga tik druge, nič plotov ni vmes. Vse ceste so polj’i g]a -vsak dan velika maša in procesija. Duhovnikov je tol®; °v* držal človek klobuk kar v roki. Od. jutra do veiera zvoO’ ^n0 trkava. Kakor po semnju hodi človek, ne Ve, kam bi P |j)ega ” kako bi se prestopil in koga bi vprašal. x v, unis 4 .Se •u ui se prestopu m Koga di vprasai. ,e Dolgo je romal Jernej križem po ulicah In je ogle vesel, pa se mu nič ne zdi, pa se mu lahko smejem, pa ga lahko ščipljem!* Vščipnil ga je v laket, godec se je po otročje nakremžil, zaječal je tenko in je visoko vzdignil kolena. Nato sta se obadva zasmejala. Jernej je popil vino, kozarec se mu je tresel v roki. »Tako si se opljuval, nevernik, tako si oskrunil božjo podobo!* In je vstal nespočit, zadel je culo in je šel. Skozi okno ga je še pozdravljal prešerni smeh kmetov in godčev. Cesta se je širila, v daljavi je ugledal Jernej sivi prah nad — --- -- tJ................................ mestom. Pa mu je prišla naproti ženska, otroka je držala v naročju, opotekala se je kakor pijana in je jokala na glas. Tudi otrok je ječal in se je ovijal matere z obema rokama, okoli vratu. In ko je ugledala Jerneja, je vzdignila zabuhli objokani obraz in je vzkliknila. «Ali je to pravica, povejte mi, človek, kdor ste!* Prijela je otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala Jerneju. Lep otrok je bil, oči pa je imel rdeče in tope. <Človek, tudi pri Bogu ni pravice, ni je v nebesih! Kaj Je - — , jv, V GCIKCV, pVJIVICIVi.lil J C UTOU1 [1 in je globoko molil. Vse tiho in mračno je bilo v cerKv’ 4, ®°n se je človek tam pogovarjal z Bogom! . Ko je Jernej odmolil, je bilo veliko ta trdno nj®* >■ Upanje’ . -.'V* e ,1 govor »Morda je še dolga 'cesta, morda so še težka’ pota, ^ ,>tu 0c njem posuta, z robidovjem zastražena!* je pomislil. , in koč bo že ceste konec, nekoč se bodo že odprle duri! BotS. 1, ftbo pravice kakor skopuh svoje srebrnike! Na sto vrattWr j .*Va1?.r' stoprva pa se mi odpro na stežaj!» a '“n Tako se je vrnil na cesto ta je vprašal gosposke?® ki je prišel mimo: «Kje so sodniki, da bi se jim pritožil in da bi ji111 4*„razg svojo pravdo?* . j D Najprej se je gosposki človek začudil, nato se je z®f t vinaA>^l «Oče, poiščete in izberite jezičnega dohtarja, pa se ?lU 0j9,r tožil in bo razložil pravdo!* - a; »Pa kaj je potreba jezičnega dohtarja, če je, prte ih. da bi Jo slepec pregledal in gluhec razložil? Ne pravd®y < r»o maram iilraniH ____ /lomil O* JI h ** Ra mejo ne za pot,'nikogar ne maram ukaniti — čemu ?’ ,!f .......................... - išče11' v7»>oin (Nadaljevanje sledi) t ,^0l°ža sleparjem, jezičnim dohtarjem? Ne pravde, pravice UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-U. TELEFON 93-808 IN 94-638 — P°$tM Predaj 559 — PODHU2N1CA GORICA: UJica S. Pellico 1-11, Tel. 33.152 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. letna 1800 Itr, polletna 3500 Ur. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst osmrtnice 120 Ur. — Ma,i oglasi 30 Hr beseda. — Vsi oglas) se naročajo pr) - VnaPrf|l 1?“ st^vk DZS, *jfi * »i^i