Stey. 143.
Maribor, dne 15. decembra 1913.
Letnik V.
Naročnina listu:
K 12'—
3-—
Celo leto .
Pol leta Četrt leta .
Mesečno .	.	„	1*—
Zunaj Avstrije : =====
Celo leto .	. K 17-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserati ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. ltX
Boj za balkanski trg.
Lanskih in letošnjih vojsk na, Balkanu se Avstrija sicer ni udeležila, vendar smo izgubili v tem času težko in veliko vojsko: vojsko za balkanski trg. Že po svoji naravni legi je naša monarhija kakor v-stvarjena, da gospoduje na balkanskih tržiščih. — Zvezani z Balkanom s tisoči ‘in tisoči vezi smo kot najbližji sosed v stanu premagati vsakega konkurenta in si zasigurati neomahljivo pozicijo. Naša nesrečna , nemško-mažarska imperialistična politika pa je povzročila, da; smo si balkanske narode vedno bolj odtujili in si tako zapirali vrata na jug. Kar smo pa še imeli simpatij, te smo zaigrali v zadnjem » letu in sedaj ni na Balkanu bolj osovražene države, kot je Avstrija. In kar je najhujše : (to neprijateljstvo ni zgolj platonične, moralne narave, temveč zelo materialističnega značaja. Radi tega neprijateljstva smo zadali naši trgovini in industriji težke, skoro smrtonosne udarce, kajti spravili smo jo ob balkanski trg, v prvi vrsti ob , srbski. Napeto razmerje med monarhijo in Srbijo je znala izkoristiti sebi Sv pr.ilog zlasti Nemčija. V mnogih trgovskih in industrijskih panogah, kjer je Avstrija preje zavzemala takorekoč do-minujoč vpliv, je stopila sedaj na njeno mesto Nemčija. Toda Nemčija se ni zadovoljila samo s tem.
Znano je, da je Francija glavni dobavitelj srbske armade. Francosko orožje j,e bilo, kateremu se je poleg lastne pripravljenosti imela Srbija zahvaliti za svoje vspehe v vojni proti Turčiji. Ravno tako je znano, da 1 je bilo vprašanje dobave orožja za srbsko armado neposreden povod za spor med monarhijo in Srbijo. Saj nam je vsem še v živem spominu, da je grof Goluchowski zahteval od Srbije, da mora kupiti Škodove topove, ali pa se zapre meja, monarhije za njeno živino. Srbija pa se je vzlic temu odločila za francoske topove Schneider-Creuzot. Posledica; tega je bila carinska vojna in vse drugo, kar je potem 'še prišlo.
Toda Nemčija si misli: Ce mi se je posrečilo, izriniti Avstrijo, zakaj ne bi se mi posrečilo izriniti tudi Francijo. In zato dela s polno paro na to, das bi dobila nemška industrija; — v prvi vrsti seveda Krupp — bodoče dobave za srbsko armado. JV; ta namen so nemške orožarne že stavile Srbiji zelo ugodne ponudbe. Za nekatere dobave so jim dovolile še celo 121etni plačilni rok, kar ni drugega, kakor indirektno posojilo. Kakor hitro je francosko časopisje doznalo o tem, je že tudi zahtevalo od vlade, da mora varovati interese francoske industrije ter dovoliti
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
srbska posojila na francoskem denarnem trgu , le, a-ko bodo popolnoma čuvani interesi te industrije.
Sedaj je zopet na dnevnem redu važna indu-strijsko-komereielna zadeva* Srbske državne železnice so razpisale dobavo železniških tračnic., za kar so vložile tudi avstrijske in ogrske železarne svojo ponudbo. Avstrijske in ogrske železarne so se namreč zedinile ter napravile skupno ponudbo. »Kakor poročajo, je avstro-ogrska. ponudba najcenejša. Ravnatelj Alpino-montane družbe, Oiskar Rothballer, je v ta namen odpotoval v Belgrad, kjer se bo osebno pogajal z merodajnimi krogi. V 1 interesu dobrega razmerja med monarhijo in Srbijo bi bilo vsekakor želeti, da potovanje ravnatelja Alpine ne bi ostalo bpezvspešno, ker je jasno, da je gospodarsko zbli-žanje prvi predpogoj za politično zbližan je med obema državama.
Upanja za to je pa malo. !Že zopet smo v povem, ostrem sporu s sosedno Srbijo,. iTiokrat je nastal spor radi orijentskih železnic. Kakor že znano, je pokupil neki avstrijski bančni konzorcij večino delnic orijentskih železnic. 'S item si je hotela Avstrija., zasigurati pot proti Solunu in Carigradu. Ko je izbruhnila balkanska vojska, so prevzele balkan-ske države upravo orijentskih železnic v svoje roke. Med tem pa, ko so sedaj druge države železnice že prepustile prejšnji upravi nazaj, ter so tudi plačale primerno odškodnino za vporabo ■ med Vojsko, tega Srbija noče storiti. Srbija izjavlja, da so bile železnice prej turška posest in da so zato sedaj srbska, ker je Srbija stopila v vse turške pravice, ter hoče plačati samo odškodnino. , Akcionarji pa tega dokazovanja 1 nočejo akceptirati in ker je tudi naš transit-ni promet s Solunom otežkočen, je zapletena v konflikt že tudi naša vlada. Na obeh straneh se že stiskajo pesb in že se nam ' obljubljal nova kriza. Nesrečno leto 13 ne obeta nič lepšega konca,, kot je i-melo začetek.
naša! je knjige baje v svoji torbici za akte. Zadeva, ki štajerskemu strankinemu in obrambnojdruštvene-mu življenju hudo škoduje, bi se bila, lahko potlačila, če bi ne bil dr. Mravlag iz 'Maribora — kjer je, kakor znano, Wastian ne le državni in deželjni poslanec, ampak tudi podžupan *— napravil napak in če bi ne bil tako osorno nastopil pri Leuschnerju in Lubenskiju. Südmarldno glavno vodstvo — poslanec Wastian je njen načelnik — je že pred nekaj časom sporočilo časopisju , vest, da je poslanec Wastian o-bolel na živcih, da bi ga na, ta način pripravilo k — odstopu. Njegovega najboljšega prijatelja geometra Rauterja so poslali v Maribor, da bi se z njim pogajal. Dejanski je vendar ljeta edini izhod, da posl. Wastian odloži vsa svoja mesta in vsaj za nekaj Časa gre v kako zdravilišče. Samo s tajenjem se ta nesreča ne bo spravila iz sveta.“
„Reichspost“ dostavlja k temu poročilju med drugim naslednje opazke:
„V izpopolnitev spominjamo, da je bil ravno poslanec Wastian oni mož, ki je hotel pred leti v Ino-mostu povodom neke Sonnehwendfeier v svojem slavnostnem govoru temu slavlju pritisniti pečat proti-demonstracije proti slovesnemu praznovanju praznika sv, Rešnjega telesa, kar je po celem Tirolskem vzbudilo silno ogorčenje.“'
Današnja .„Grazer Montagszeitung“ piše:	Po-
slanec Henrik Wastian je odložil' mesto načelnika društva Südmark in glavno društveno vodstvo je ta korak odobrilo za toliko časai, dokler se ne pojasni cela zadeva v Wastianovi aferi, 'Slej kot prej smo mnenja, da se zamore izvršiti razjasnitev v tej aferi le v javni sodni dvorani, eventuelno pred kakim Častnim svetovalstvom, 'čegar obravnave bi morale biti javne. Zavlačevati to zadevo ni mogoče, ker je navezana na gotov rok, osobito pa ne sedaj po poročilu „Alldeutsches Tagblatta.“
JI fern Wastian,
Dunàjsai „Alldeutsches Tagblatt“ ' piše k Wa-stianovi zadevi:
Nobenega pomena nima več, da bi se zamolča-lo, kar je že itak preveč znano. Poslanca Wastiana so ovadili ne (zaradi tega, da bi bil poneveril Südmarkin denar, ali pa da bi se bil spozabil na otrocih, o tem ne govori nihče drugi, kakor on sam v svoji izjavi, marveč so ga ovadili, da je kradel — knjige iz knjigarne Leuschnerja in Lubenskija. Od-
Politični pregled.
Važne cesarjeve, izjave.
Pri delegacijskem dineju, katerega je dal v četrtek, dne 11. t. m., cesar delegatom, 'je pri cerklu nagovoril cesar ,več delegatov. Napram Cehom in Rusinom se je izrekel zelo jasno, da želi spravo na Češkem in v Galiciji. Dr. Laginji 1 je dejal cesar: Vaš deželni zbor ne deluje. Dr. Laginja: Žal, tudi ne bo. Cesar: Skoda! Dr. Laginja: Po mojem mnenju bo treba tudi v Istri 1 upravne komisije' z ena-
PODLrlSTEK.
Staroj@ors.ki:
V žaru juga . . •
(Konec.)
Zunaj je rumenelo listje divjih kostanjev in zdaj pa zdaj se je utrgal kak rumeni list1 in padal v polkrogih na tla. Solnčni žarki jesenskega solnca so ga poljubljali, kakor v slovo.
Pavel Pavlovič je pokimal z glavo, kakor da je pokimal v slovo odpadlemu listu, vzel klobuk in odšel domov.
Doma ga je že pričakala« njegova soproga z vedrim licem.
„UMsk imamo, Pavel!“
Lahek usmev ji je igral na ustnicah.
„Vem.“
„Povedala mi je, da je bila pri tebi. — Zlatko hočeta. Pavel — Zlatka ga ljubi — Na tvojo prvo ljubezen je padla slana že v prvem cvetu. Bil je u-kaz, usode, Pavel moj! — Vzljubil sa 'Zofijo, — Hrvat Slovenko — a ona je šla od tebe. Zgodaj zamorjen cvet tvoje prve ljubezni pa ni zamrl s korenino vred
—	otroci so se našli! 'Se vzljubili, /.otroci drugega moža in druge žene sicer, a istega očeta in iste matere, ki sta nekdaj, v mladostnih dneh sanjala, pod oleandrom in lovoriko sen ljubezni . . . ITi s,i ostal na jugu, ona je šla na sever ... In sedaj si pa podajte roke v spravo — Slovenec je vzljubil Hrvatico
—	Pavel, ali hočeš preprečiti to ?“ I
Jelki je trepetal nekoliko glas pri teh zadnjih besedah in oko se ji je zasvetilo z nekakim bolestnim leskom. A takoj nato je dobil njen : glas že zopet prejšnjo sigurnost in mehkobo, Ikjol je ' nadaljevala ginjeno:
„Ukaz usode je strl tvojo prvo ljubezen, Pavel
—	prvo ljubezen tvoje, naše Zlatke hočeš pa streti ti? Ne, Pavel, tega ne moreš, poznam te, in tega ne storiš! Tvoja beseda naj jima bo, kakor angelj-sko zvonjenje v božični noči, — naj bo glas veselja obeh mater ! — Tvoje roke naj blagoslovijo 'vez dveh duš, dveh src, — naj vodijo k sreči tvoje in moje dete ! “
Pavel Pavlovič je gledal ženo, — in poslušal. Strmel je in se čudil. Ali je to njegova žena? Ali je to tista tiha, skromna Jelka, s katero je živel v zakonu toliko dobo. let, ki mu je rodila Zlatko, radost in uteho v dveh skrbi in nevolje?
Duša mu je vstrepetala vzhičjena in sladko,
—	nepopisno čustvo sreče mu je polnilo srce.
Z obema rokama je"objel Jelko in šepetal v pretrganih stavkih:
i,jJhlka, — za Boga, večnega — Jelka — kako pride vse to?“
In jel je poljubljati njene oči.
(..Sed:ij še le te spoznavam. k_ Trebalo mi je bilo iti v Opatijo -- Veliko srce bije v tvojih prsih, Jelka!“
Jelka pa je slonela na njegovih prsih in se smehljala vsa srečna.
„Cesar nisem doživela v mladih dneh, doživim sedai, v poznih letih. Pavel, sedaj sem srečna in — hvaležna sem ti. Po lastni hčerki mi je zasijala ljubezen tvojih mladih let, prerojena na novo. — Pavel moj ! “
*
* *
V čolnu z belim jadrom sedi mlada žena. Vešča roka soprogova ga vodi. 'Oči mlade žene spremljajo njegove kretnje, žare sreče.
Solnce pada, v morje, poljublja kapljice, padajoče iz vesel, da bleste, kakor solze.
Glasovi mandoline zvene iz nekega čolna, — ljubeče in božajoče, polni hrepenenja. Ali pevajo li
ljubljenki večerno pesem, ali pevajo domovini labod-nico, domovini hrvaški in slovenski, tej mili in nad vse dragi rodni grudi.
Oboje, da — oboje, domovini in ljubljenki. — V objem kličejo njo, ki jo je vzljubila duša, v krilo domovine kličejo one, ki so zablodili, zakaj ljubezen je ona. V pogledu device je odsev ljubezni domovinske ...
In stisnili sta se na obrežju roki dveh šetal-cev in pogleda sta vsplula v čolnič k mladi ženi in mlademu, veslarju.------------
Za smeh.
Iz sodne (dvorane.
Sodnik (k malemu šolarčku): ' „Kaj pa hočeš, mali?“
Solarcele: „Jaz bi se rad ločil od.starišev, ker me vedno pretepavajo.“
Višji krogi.
Milijonarjeva hči:	„’Papa, tena struna mi je
počila,“
Milijonar:	„Kaj za to? Ti bom ,pa kupil nov
glasovir.“
Advokat.
Mlad odvetnik:	„-Slabi časi, slabi časi! Veš
kaj, ženica, napravi kako spletko pri našemu notarju, da bosta vložila tožbo za ločitev — našega zakona.
Take s o !
Prva gospa: „O, če me moj soprog razjezi, mu kar zagrozim, da pojdem k materi nazaj, pa imam takoj mir!“
Druga gospa: „O, Če me pa moj soprog razjezi, mu zagrozim, da pride moja mati k meni za 14 dni, pa je tak, kakor bi ga bila z gorkim maslom pomazala.“'
kim številom članov obeh narodnosti in. nepristranskim funkcionarjem na čelu. Večina nima poguma izvesti enakopravnost obeh narodnosti. Le s komisijo se bo dala enakopravnost uveljaviti. Cesar se je še nato informiral glede žetve. Dr. Laginja je odgovoril, da je ponekod dobra, ponekod slaba. Zahvalil se je, da je vlada pazinskemu okraju dovolila, 60.000 K podpore.
Delegat Srb Baljak je cesarja zahvalil za priznanje, izrečeno lojalnosti dalmatinskega prebivalstva in je ces<j,r to zahvalo ponovil.
Kranjskega deželnega glavarja dr. Šušteršiča je cesar tudi nagovoril. Tema so tvorile izvršene de-želnozborske volitve 1 na Kranjskem in osuševalna dela na barju.
Delegacije.
V	petek in soboto je imela aystxjijafka delegacija plenarne seje. lOba dni je izpolnila debata o proračunu zunanjega ministrstva. V petek so govorili: delegat Klofač, ki je nadaljeval svoj v četrtek pričeti govor ! ter povdarjal, da je Rusija še le potem pričela z mobilizacijo, ko je bila po Redlu obveščena. o avstrijski; delegat Bugatto, ki se je zavzemal za italijansko univerzo, delegat Neumann,, ki je tožil o razpčaranju industrije; delegat Poljak Rosner, ki je naglašal, da obstoja trozveza v prvi vrsti zaradi Nemčije; delegat dr. Waldner, ki je priporočal spravljivost napram Srbiji; delegat baron Fuchs, ki se je izjavil zadovoljnega z Bercljtoldovo politiko; delegat Lewicky, ki je povdarjal potrebo jasnega razmerja med Avstrijo in Rusijo; delegat baron Parish, ki je v splošnem z Berchtoldom zadovoljen; delegat Kramar, ki je trdil, da je radost nad razbitjem Balkanske zveze prezgodnja in zlasti obsojal izzivajočo Tiszovo politiko.
V	soboto je najprvo govoril 'delegat baron Pi-ninski, ki je pozival Rusine k spravljivosti. Za njim je delegat Udržal naglašal dinastično udanost Cehov ter zahteval enakopravnost za vse narode. Delegat vitez Jedrzejevfiicz je izražal upanje, da se bo posrečilo grofu Berchtoldu odstraniti še zadnje diference. Delegat Vanek (separatist) je napadal one, ki so hujskali na vojsko*. rOb koncu je delegat Nemec (separatist) stavil predlog, da se izreka Berchtoldu najostrejšo grajo. Predlog pa ni bil zadostno podpiran in ni prišel na glasovanje.
Prihodnja seja je danes dne T5. t. m. Danes bo grof Berchtold bržčas odgovarjal raznim govornikom. Jutri bo debata o proračunu zunanjega ministrstva končana. Do 20. t* ra. upajo delegacijsko zasedanje končati.
Bosanski sabor.
Bosanski sabor je sklican za dne 16. decembra t. 1.
Hrvaško.
Z ozirom na dva slučaja, glede katerih se listi pritožujejo, da vlada ne respektuje volilne svobode, izjavljajo službene „Narodne Novine“ sledeče: Ban hoče, da se volitve izvedejo popolnoma po zakonu. Njihov rezultat ' naj bo izraz pravega narodovega razpoloženja, iZato vlada strogo pazi na to, da se volilna svoboda brezpogojno respektuje:. Ako bi se bile zgodile od posameznih organov kake temu nasprotujoče odredbe, ali kaj podobnega, bo- vlada takoj Storila korake, da se to popravi in vsaka nadalnja protizakonitost prepreči.
Italija in Angleška.
Iz Rima poročajo:
Tie dni so se mudili tu* italijanski poslaniki iz Berolina, Carigrada, Petrograda, Londona in Pariza ter so imeli konference z zunanjim ministrom S. Giulianom. V političnih krogih domnevajo, da se nekaj pripravlja, morda sporazum med Angleško in I-talijo v vprašanju Sredozemskega morja. Te, dni dospe tudi angleško brodovje v Neapelj*
Albanija.
Iz Rima poročajo: Južnoalbanska komisija je končala svoja dela. Iz Argyrokastra bo odšla na Krf ali pa v Italijo.
Iz Dunaja poročajo:	'Vse velesile so priznale
angleško stališče glede Espira. Grška se bo uklonila. Najbrže pošljejo velesile tja mednarodno vojaštvo, da napravijo mir in red, ker se boje izgredov vsled tega. ker bo pripadlo kakih 140.000 Grkov Albaniji.
Usoda, carja Ferdinanda.
Iz Sofije poročajo:
Upanje, agrarno in socijalistj'öno stranko v-preči v vladno večino, se je izjalovilo. Eksekutivni odbor antidinastičnih strank: agrarne, socialistične in, radikalno-demokratske je sklenil, da bodo, ako bo car dal prestolni govor v sobranju prebrati od :Ra-doslavova, onozicionalne stranke to skušale preprečiti, ker carjeva odsotnost pomenja1 razžaljenje za deželo. Ako bo pa prestolni govor prebral car sam, bo poslanec Stankow povzel besedo in carja pozval, nai odstopi kot vzrok vse nesreče bolgarskega naroda, Ako bo krali to ignoriral zapusti vsa opozicija demonstrativno zbornico.
M e id no gibanje v tiskarnah.
Iz Dunaja poročajo z dne 12. t. m. : Tiskarsko osobje je sklenilo, da dne 13. t. m. v tiskarnah, kjer se novi tarif neJpripozna, odpove in dne 27. t. m. — stopi v štrajk. V Pragi se pasivna rezistenca zelo čuti. Listi izhajajo neredno in v manjši obliki. Iz
Ostrave in Ustja se poroča, da so stavci baje že dogotovljene forme pustili pasti na tla.
Iz Gorice poročajo:	Kakor po celi Avstriji —
pri nas na Štajerskem ne, op. ur. - — so tudi v Gorici vsi stavci dobdi 14dnevno odpoved v soboto, dne
6.	t. m. Stavci so v Gorici odgovorili na to s pasivno rezistenco, ki so jo začeli dne 9i, t. ms. Gospodarji tiskarn so dva dni potrpeli. Nekateri listi so ižšli na dveh straneh. Edini krščansko-socijalni list „L Eco“ je izhajal redno in v celi obliki. Zato pa je — kakor poročajo — organizacija stavcev izključila iz organizacije strojnika „Hilarijanske tiskarne“, ker pri „L’Ecu“ ni delal pasivne rezistence. Vi1 'četrtek opoldne so po vseh tiskarnah odpovedali stavcem na stroj. Ob 3. uri popoldne so stavci vseh tiskarn zar pustili delo. V četrtek zvečer so bile zaprte že vse tiskarne. List ne izide noben.
Nasprotja med zahtevami delodajalcev in delojemalcev se tičejo razen zvišanja mezde, kjer pa, diference niso ravno velike, delovnega časa, preuie'đ-be posredovalnice za delo, določb za delo na stavnih in tiskovnih strojih, mezdnih doklad za ta dela, u-redijtve Števila učencev, opredelitve raznih krajev v mezdne razrede in drugih vprašanj notranje organizacije.
Ker so v tiskarski stroki dobro organizirani ne samo delojemalci, temveč tudi delodajalci, se položaj skoro gotovo še poostri.
*
* *
V smislu dunajskega sklepa, ki ga navajamo zgoraj, so zadnjo soboto po vseh tiskarnah, ki niso sprejele od tiskarskega osobja predlaganega, tarifa, stavci in strojniki, odpovedali na 14 dni. Tehničnemu osobju se je pridružilo ' tudi pomožno delavstvo, kojega tarif tudi letos poteče. Zgodilo se je to tudi v naši tiskarni. Po 14 dneh, to je dne 27. t. m., bodo tedaj v {tiskarnah prenehali z delom, seveda če med tem ne pride do kake sporavnave, in naši listi bodo za nekaj časa prenehali izhajali. Do dne 27. t. m. se bo pa vršilo redno delo in ne bo pasivtne rezistence, kakor je na primer na Goriškem in v <Trstu, kjer ne izhaja že noben list več.
Izseljevanje v Združene države.
.,/Amerikanski Slovenec“ poroča iz Washing-
tona:
Kakor Niagara se nezmanjšano nadaljuje naval priseljevanja v Združene države. Najznamenitejše je dejstvo, da se južni Italijani priseljujejo v vedno večjem' številu. Med mesecem septembrom so se izkrcali v 'ameriških lukah 31.804 južni Italijani. Tesno so sledili hebrejci s 18.141. Na tretjem mestu so Poljaki s 14.319. Potem pridejo Nemci s 8102, Hrvatje in Slovenci 6011, Angleži (5679, severni Italijani 4586, Irci 4524, Skandinavci 4384, Rusi 3963,. Mar lorusi 3578; ostanek pa je raztresen med 27 različnih narodnosti, z malim '.številom neoznačenim glede narodnosti. Skupno Število priseljencev za mesec september je bilo 136.247. Prirastek Čez prejšnji mesec avgust je bil 10.067 priseljencev.
Po njihovih opravilih je bilo med septembrskimi priseljenci:	poljedelcev 30.345, delavcev 24.421,
hlapcev 17.103. Med onimi, ki so se označili kot o-brtnike, je bilo 3647 krojačev, 1748 mizarjev, 1636 šivilj, 1266 lepotinaric, ini vse znatne obrti so bile zastopane v ostalem številu priseljencev, vštetih v to razvrstitev.
Razdelitev teh priseljencev tvori drugo zanimivo poglavje v tem poročilu. Izmed ' septemberskih priseljencev jih je bilo namenjenih v državo: New-York 40.535, Pennsylvania 22.646, ' Illinois ’ 12.132, Massachusetts 9949, Ohio7768;, New-Jersey 6531, Michigan 5265, Connecticut 3983; dočim je bil ostanek razdeljen v razne , druge države.
Nazaj poslanih med mesecem septembrom je pa bilo 2337 novodošlecev ; večinoma so bili izključeni vsled bojazni, da postanejo javnosti v nadlego. V mesecih juliju, avgustu in septembru je bilo prepuščenih v luke Združenih držav 400.671 tujih priseljencev. Med mesecem septembrom je odpotovalo iz dežele 19.241 tujih priseljencev, in v mesecih juliju, avgustu ' in septembru je odpotovalo 68.917 izseljencev.
Ce se bo priseljevanje nadaljevalo med ostankom fiskalnega leta v istem Številu, kakor v pravkar omenjenih treh mesecih juliju, avgustu in septembru. bo znašalo skupno 'Število priseljencev v tekočem fiskalnem letu 1,602.684, kar bo rekordno < Število priseljencev v zgodovini te dežele. Največje število priseljencev, pripuŠčenih v kakem fiskalnem letu dosedaj, je bilo leta 1907, ; ko jih je bilo pripuŠčenih v to deželo 1,285.349,
Raznoterosti.
Pozor, izseljenci! V zadnjem času so bile v Združenih državah na več krajih stavke v raznih rudnikih; na primer v rudnikih na južnem delu Colorado v bližini mesta Trinidad, ki so trajale več tednov. Prišlo je do hudih bojev, - ki so povzročile več žrtev, posebno mnogo ranjencev. Iz Denverja v Coloradi poročajo : Ker so se ponesrečili vsi poskusi, da bi se dosegla sprava med 'stavkujočimi pre-mogarji rovov, je izjavil guvener Amons, da bo u-porabil vsa sredstva, da prisili delavce, da se uklo
nejo ter odnehajo od stavke. Ravno tako na se »eni blizu mesta CaŽUmet, Michigan, pri .QUiincy-premo-gokopih, kjer je prišlo med stavkujočimi s pomožnimi šerifi do hudih spopadov. Obe stranki sta ■ streljan z revolverji,, bilo je več hudo ranjenih, Ko so štraj-karji šli po cesti in srečali oddelek stavkokazov, ki so se hoteli podati na delo, so stavkarji takoj navalili nanje, toda šerifi so jim še pravočasno priskočili na pomoč. Pri tej priliki je bilo ranjenih Šest oseb. V, Mehiki se pripravljajo na naskok raznih mest in sel. ’ „Glas Naroda“ poroča, da je vojno ministrstvo dobilo poročilo, da divjajo okoli jVictorije, glavnega mesta države Tamanlipas, hudi boji ter da mora to mesto vsak čas pasti. Tujci zapuščajo deželo in hue do onih pristanišč, ki so jim bliže, da se morejo odpeljati v svojo staro domovino. V deželah in državah, kjer se stavka, ali celo kjer so taki napadi Kakor v Mehiki vstaških čet, je stanje naseljencev zelo obupno in žalostno, ker , so lahko več tednov ali mesecev brez dela in naravno tudi brez zaslužka. U-bogo ljudstvo v takih krajih! Koliko strahu, lakote in groze mora prestati vsak posameznik. Izseljenci, dobro premislite, kaj vas Čaka v Ameriki! Ob takih časih je v vseh bližnjih in tudi bolj oddaljenih, deželah slabše, kakor 1 ob mirnem času. Torej, ako hočete sami sebi dobro, ostanite doma in ne prenaglite se z odhodom v Ameriko! Bolje je, da ste doma ob suhem kruhu in sveži vodi, kakor pa, da se podajate v take nevarnosti v tujino! — Rafaelova družba. —
Proti žganjetočem. Pri zadnjem ljudskem štetju se je pokazalo, da je pri nas na Sp. Štajerskem na deželi število prebivalstva šlo nazaj. To je žalostno znamenje za naš obstoj. To nazadovanje se pripisuje navadno izseljevanju v mesta,1 in v Ameriko, a svoječasno bomo _s številkami dokazali, 'da vzrok — vsaj v nekaterih krajih — tiči še drugod: v veliki umrljivosti otrok in odraslih v predčasni dobi, to je pa posledica pijančevanja, zlasti žganjepitja. In dejstvo je, da prebivalstvo na deželi pada, pričakovali bi torej, da bo šlo nazaj tudi šjtevilo krčem in žganjetočev. A ravno nasprotno! Kakor gobe se množijo šnopsarne -, in u radništvo1 ! pri okrajnih glavarstvih naravnost pospešuje to kugo. Pa tudi obč. zastopi v tem oziru mnogo grešijo, ker le redko , se zgodi, da se izrečejo zoper otvoritev 1 nove gostilne ali žganjetoča in če se to zgodi enkrat, drugič je že večina za to, ker dotični sebičnež, ki hoče obogateti na račun ljudstva,, že zna obdelati občinske, očete. Kličemo torej brez razlike strank ' vsem občinskim zastopom, pa tudi gospodarjem in ženam: Postavite se po robu zoper ž gjifa n j! e to č e ! Dovolj je že kuge med nami. Povsod protestirajte pravočasno pri občini in , pri glavarstvu zoper nove krčme in žganjetoče. Vsak tak slučaj z natančnimi podatki naznanite tudi protialkoholnemu društvu „{Sv. vojska“ v Mariboru, ki se bo protestu pridružilo in storilo, potrebne korake tudi na višje mesto. Obenem se bo vsako dovoljenje brezobzirno ' razkrinkalo v svetovnem protialkoholnem časopisju, naj širni svet zve, kako brezvestno se ravna z našim ljudstvom. Na ves glas torej kličemo našim oblastem: Nobene Šnopsarne več, ker vsaka šnopsarna je gnezdo hudodelstev, zdravstvenega, gmotnega in moralnega propada prebivalstva.
Slovenci v Srbiji. Poročaise'nam: V Belgradu se snuje od tamkajšnjih Slovenčevi („(Slovensko društvo.“ Namen tega društva bo pred vsem, organizirati Slovence po Srbiji in dajati ? informacije vsem Slovencem, ki nameravajo priti v Srbijo. Občni zbor se skliče takoj, ko bodo urejene predpriprave.
Javna zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se iskreno zahvaljuje Slovenski Straži v Ljubljani za velikodušen dar v znesku 100 K za božičnico šolske mladine. — Šolsko vodstvo Vuzenica. S* Viher, Šol. vodja.
Orli In abstinenca. Na občnem zboru zveze Orlov je o alkoholnem vprašanju referirai sam predsednik, dr. Pogačnik. Po izvrstnem referatu, v katerem je z živimi barvami naslikal potrebo protialkoholnega boja, so se soglasno In ž velikim odobravanjem sprejeli sledeči sklepi:	1. Zveza Orlov na-
roča vsem odsekom, naj podpirajo akcijo i„)Sv. vojske“ ter naj prirejajo večkrat predavanja o treznost-nem gibanju. 2. Odsekom se priporoča, naj prepove svojim Članom uživanje žganja, ker ni častno za Orla, piti žganje. 3. Zveza Orlov priporočaj, naj kolikor mogoče veliko Orlov pristopi v organizacijo kot popolni abstinenti ter naj vodijo odseki o tem posebno Statistiko. V ^Mladosti“ naj ima treznost, svoj poseben, privilegiran kotiček.
Slovenski delavci — ne v JAfriko! C. , kr* trg. ministrstvo je izvedelo, dal nameravajo v južini Afriki posestniki rudnikov, povabiti slovanske delavce iz Avstro-Ogrške:. 'Z našimi delavci bi nadomestili prejšnje delavce, ki so stopili v Štrajk ter jih nastavili z manjšo plačo. Ta zamena 'delavcev bi pa povzročila med štrajkujočimi velik upor, ter bi se izpostavili naši delavci neprestanim resnim spopadom. Ce bi izbruhnili kaki resni nemiri v iteh pokrajinah, bi bilo celo življenje v veliki nevarnosti. Razen tega bi bilo za naše ljudi pri pogodbah tudi zelo težko, ker ne znajo jezika in tudi ni «zaupati tem brezvestnim rudniškim posestnikom in njih agentom. Izročeni bi bili ti siromaki popolnoma v njihove roke, ter bi se ne mogli nikjer pritožiti. Končno moramo še o-pozoriti, da si v teh rudnikih delavštvo nakoplje že
vsled slabe klime in slabega zraka jetiko in v kratkem zanjo umre. Ako torej pride do slovenskih in hrvaških delavcev glas, ki jih vabi v i Afriko, naj ga ne poslušajo, če hočejo sebi dobro. — Rafaelova družba. —
Iz justične službe. 'Prestavljeni' so:	okrajni
sodnik in sodnijski predstojnik dr. Franc Goršič iz Kostanjevice v Kamnik; sodniki dr. Anton Kajfež v Radovljici in Anton pl. Olmi-Januschowsky v Kranjski gori v Ljubljano; dr* Vladimir Golia v Mokronogu v Radovljico in Stanislav Jenčič; v Ložu v Kranjsko goro. Sodnika Alojzij Mendl in dr. Adolf Lenart sta imenovana prvi za sodnika v 'Mokronogu, drugi za sodnika v Ribnici. 'Okrajni ’ sodnik 1 v Celju dr. Oton Vidic je imenovan , za sodnega svetovalca in predstojnika sodnije v Litiji. Za sodne svetovalce so imenovani okrajni sodniki Anton Mladič v Šmarju, dr. Artur Dolezell v Ptuju in Anton Bulovec v Ljubljani. Sodnik dr. Ivan Vuk v Ribnici je imenovan za okrajnega sodnika v Kostanjevci. /Za, okr. sodnike so imenovani: .okrajni sodnik in predstojnik sodnije dr. Anton ; 'Mulej v Gornjemgradu za ' Maribor, sodnik dr. Franc Ziher v Celju in dr. Arnold Mally v Ptuju, prvi za Celje in drugi za Ptuj. AvL skultanta Avgust Munda in Ernest Merala sta imenovana sodnikom graškega višjega sodnega pkrožja, avskultant dr. Artur Likar je imenovan za sodnika v Ložu.
Monna Liza se je našla- V Florenci so našli svetovno-znano Leonardo da Vijncijevoi sliko1 Monna Liza, ki je svoj Čas izginila1 iz pariškega Louvra. Ukradel jo je neki takrat vi Parizu bivajoči Italijan Peruggio, ki jo je ponudil sedaj nekomu trgovcu antikvitet v Florenci. Trgovec je /sliko spoznal in o tem obvestil vlado in policijo, Peruggio je bil aretiran. Sliko vrnejo v Pariz,/kjer bo na (slovesen način postavljena na staro mesto.
Nase prireditve.
Laporje.
Naša Marijina družba slavi letos lßleitnico svojega obstanka. Prav vspešno je delovala za duševno izobrazbo in pravi napredek tukajšnje moške in ženske mladine. Od 131etnici si je dekliška Mar. družba priskrbela novo društveno zastavo, ker je ona- iz leta 1903 postala nerabna in ker se tudi mladeniška Marijina družba ponaša s prav lepo zastavo. Včerajšnjo nedeljo je bila nova zastava dekliške Marijine družbe slovesno blagoslovljena. Blagoslovitev je izvršil gospod slovenjebistriški dekan , Fr. Bohak.
Nato je profesor dr,. Ro h n j e c pridigal o vzvišenem namenu in pravem načinu Marijinega češ-čenja. Med slovesno sv. mašo, ki jo je daroval, gospod dr. H o h n j e c, je bilo skupno obhajilo Marijinih družbenim
Popoldne pa je ■ naše izobraževalno društvo i-melo svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik Peter Pivec, Gospod župnik Medved je poročal o zgodovini in delovanju društva. Gospod dr. H o h n j e c je razpravljal o načinu, kako se naj poživi društveno delovanje in posebno poživljal mladino, naj pristopi k društvu 1 ter tako porablja velevažna mlada leta za pouk in pravo izobrazbo. Bodrilne besede je govoril tudi Janez Pivec.
Izvolil se je končno ta-le odbor: Martin Medved, župnik; Janez Pivec, posestnik; jPeter ‘iPivec, posestnik; Urlep Štefan, mladenič; ’Zbrine Alojzij, organist; Medved Katika, Kavkler Terezija, Leskovar Marija, Sagadin Lenčka, mladenke.
'	Hoče. •
Včeraj je imel naš Orel svoje mesečno zborovanje. Clan mariborskega Orla, brat Ž e ?b o 4 je govoril o glavnih ciljih naših Orlov. Med drugimi je posebno bičal prazen strah pred ljudmi. Govorili so še: predsednik brat Šeško, brat Mulec in dva druga mladeniča. Hočki Orel je ponos mariborske okolice.
Štajerska.
Maribor. Zadnjo soboto je slavili) tehnično o-sobje naše tiskarne izredno slavnost. Dva stavca, gospod faktor Edvard Jona s in gospod Boštjan Ferk sta obhajala 401etnico, odkar/ vršita tiskarsko obrt. Skoro celo dolgo dobo sta uslužbena v naši tiskarni in sta še sedaj krepka in čvrsta. Še mnogo let!
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. V nedeljo, dne 28, t. m., po rani maši, ob 8. uri, se vriši v veliki Arnuševi dvorani okrožni zadružni shod za št.-lenartski okraj. Možje in mladeniči, kateri se zanimate za zadružništvo, za gospodarstvo, Za svoj kmečki stan: pridite v obilnem številu!
Dobje. Miklavževa prireditev se je tu dne 7. t. m. dobro obnesla. Kljub slabemu vremenu je bila šolska soba natlačeno polna. Miklavž, angelja, dvorna strežnika in nagajivi Škrat so s svojimi okusnimi oblekami vrlo ugajali. Učenci so bili vprašani: veronauk, računanje, deklamacije, o Slovencih in o Slovanih, petje. Hudobni Škrat je ponujal otrokom svalčice ali cigarete, kvarte in žganje. Miklavž ga je vselej mogočno zavrnil ter poučil pričujoče o veliki škodljivosti1 teh vražjih ponudb. Okrog 280 otrok je bilo obdarovanih s Šolskimi potrebščinami in slaščicami. odrasli pa so dobili na dom šibe za otroke. Novo ustanovljeni orkester je pod vodstvom učitelja
gospoda Ličarja pokazal, da je na svojem mestu, a pevski zbor pa (radi nastalega mraka ni mogel nastopiti. Radi velike oddaljenosti otrok se je moral spored v občno obžalovanje skrajšati. Vse se je ' razšlo z željo, naj bi nas veličastni Miklajvž s svojim spremstvom tudi prihodnje leto obiskal.
Gradec. Skupina J. S. Z. v Gradcu ima svoj mesečni sestanek v nedeljo, dne 21. t. m., ob 5. uri popoldne, v prostorih slovenskega katoliškega akad. društva „[Zarja“, Prokopigasse 12. Na sestanku govori tovariš predsednik. Prosimo vse zavedno graško delavstvo, da se ga gotovo udeleži. — Odbor.
Pleterje. Včeraj v nedeljo zvečer so pogoreli pri nas trije kmetje: Jožef Belca, Franc lOsel in Fr. Peršuh.
Celje. '(Rop.) Janez Cilenšek, ' delavec v cinkarni v Gaberju pri1 Celju, je v sredo, dne 10. t. m;., popival v krčmi Koserja v Celju. Pridružil se mu je neki neznani mož. Ko je proti 10. uri zvečer zapustil Cilenšek Koserjevo gostilno, ga je neznani tujec zvabil proti Laškemu trgu. Kake pol ure od mesta Celja je zagrabil neznani tujec Cilenšeka in ga vrgel ob tla, nakar mu. je zadal, več hudih udarcev po glavi in mu je končno vzel ves denar, kojega je imel pri sebi, približno 14 K. Predrzen ropar jo je nato pobrisal proti Košnici.
Marija Nazaret. jKatoliško slovensko izobraž. društvo priredi v nedeljo, dne 28. t. m., ob tretji uri popoldne, veliko Konšitantinovo slavnost z jako zanimivim sporedom. K tej slavnosti se vabijo vsi prijatelju društva, domači in sosednji. .
Rajhenburg. Umrla je odlična tržanka Uršula Flis, posestnica starega grada. j Umrla je vsled poškodb, katere, je dobila dne 22. novembra, ko jo je vsled ! neprevidnosti povozil hlapec Mihael Senice, posestnika na, Senovem. 'Velike bolečine je udano prenašala ter mirno zaspala v Gospodu dne 10. dec. ob 11. uri zvečer. Bodi ji zemljica lahka!
Iz ormoškega okraja. Letošnjo jesen so naši štajerski delavci ob meji Medmurja med seboj govorili, da živita blizu naše meje v Medmurju dva trda Mažara. Eden je učitelj na Presiki, to je v župniji Mihaljevci. Presika je pol ure od Središča, ali tri-četrt ure od cerkve Sv., Bolifenka. Drugi trd Mažar je učitelj v Nedelišču, tudi v Medmurju, to je druga župnija od Središča. Na 'Središče mejijo Macinci in potem dalje je Nedelišče-. 'Znano je, da sta Presika in Nedelišče trdo slovanska kraja. Saj je tudi celo Medmurje slovansko, k j eh govori ljudstvo v med-murskem narečju. Medmursko narečje ' spada pa k hrvaščini, ali kajkavščini, ter je zelo sorodno tudi slovenščini. In tukaj nastavljajo trde Mažare kot učitelje, da bi ubogo ljudstvo pomažarili. Gotovo pa tudi duhovniki pomagajo1 mažariti ljudstvo. 'Očiten dokaz je en otrok, ki je prišel letos v šolo k Sv. Bolfenku. Ko so se otroci pri molitvi pred 'šolo križali, je gospod katehet takoj opazil, da se otrok ne zna križati. Ko ga je nato učil delati 'križ, mu je rekel: /Ti si se menda križal v Nedelišču tako: U ime otca . . . , A otrok je odgovorili: Ne, po mažarsko so me učili, dalje pa ni vedel. Tako se je videlo, da v Nedelišču res tudi duhovnik Širi mažariščino in da se otroci vsled tega ne naučijo ničesar:	ne križati
se, ne spovedovati se, siploh nič. Ni čudo, da stari, bolj 'zavedni ljudje trdijo, da jih Mažari imajo za bedake, ali kakor pravi medmursko in tudi naše obmejno ljudstvo — za hurmake. Naj Še to omenim: V Medmurju, na Hrvaškem in tudi na Prekmurskem, to je med ogrskimi Slovenci, ' imajo julijanske Šole, ki imajo nalogo, dotične Slovane pomažariti, kakor pri nas šulvereinske šole našo I deco ponemčujejo. Apeliramo na merodajne kroge, na vlado, da odpravi ta hudodelstva raznarodovanja. Naj se da ravnopravnost ' ih sicer itako, da se bo pri nas in med vsakim narodom uradovalo v tistem jeziku, katerega govori ljudstvo, da bodo tudi uradniki iz 'dotičnoga ljudstva in da bodo tudi z njim Čustvovali, na prim. pri nas, da bodo vsi uradniki rojeni Slovenci'. Mi ne maramo takih uradnikov, ki bi sicer bili vešči našega jezika, a bi nam bili tujci po rojstvu in po duhu, ker mi hočemo, da dotične službe opravljajo naši ljudje, da gredo dohodki med' naš narod. Edino to je prava ravnopravnost.
Sv. Frančišek Ksaverij. Gospod urednik, naznaniti vam moram, da se je zdaj razvnel 'tudi' tukajšnji gospod nadučitelj Trčak. V predzadnji Štev. „Narodnega Lista“ sta kar dva dopisa, ’ ki ' kažeta, da sta se kovala po receptu zaslužnega gosp. Trča-ka. Sicer je ta gospod lansko leto v „jNarodnem Listu“ izjavil, da na .„Strazine“ dopise ne bo več Odgovarjal, zdaj pa na enkrat ta sprememba. V zadnjem dopisu iz Radmirja se je dopisnik s prozornim namenom zaletel v tukajšnjega fanta. jPušnakovega Janeza, kateremu očita njegovo telesno napako, ker je eno oko po nesreči izgubil, pa ne zna biti kje v gostilni, kakor mu predbaciva ,Narodni List.“ No, vi, gospod Trčak, mogoče ste ‘ že pozabili,; kako je bilo pred nekaj peti, ko se je v vaši navzočnosti pobilo steklenic od piva več zabojev in je ravno tedaj tudi prišel neki fant ob oko. No, gospod, ki imate tako dober spomin, kdo je bil kriv; tistega nesrečnega boja? Morda zopet „,poneumnjeni klerikalci?“ Ne predbacivali bi tega, pa ker ravno „Narodni List" piše o nekakih. kupicah PuŠnakovega Janeza, moramo tudi mi vrniti milo za drago. Vprašamo pa vas, mnogozaslužni gospod Trčak, ki vidite 1 razne hibe na človeku, zakaj se ni odgovorilo na druge dopise, saj bi to tudi ( kratkočasilo < bralce („Narodnega Lista.“ Ja, ja, gospod. Trčak, to menda vas peče, da
vam je tukajšnje ljudstvo pokazalo hrbet in je vaši komandi pri Sv. Frančišku že odklenkalo!. Povemo vam, gospod Trčak, da bomo še marsikaj Ipovedali o vas kot mnogozaslužnemu možu in izdelovatelju diplom. Tudi mi se bomo smejali, kakor se smeji liberalec v zadnjem „Narodnem Listu“: hi, hi, hi!
Koroško.
Duhovniške vesti. Častiti gospod Rok Tojnko, provizor v Lipi, je prestavljen za župnega upravitelja v Sveče. — Župnijo Lipo bo oskrboval častiti g. župnik Valentin Morti na Strmcu.
Pobegli umetnik na biljardu. V nekem boljšem hotelu v Celovcu je bival deset dni odličen umetnik na biljardu, Hermann Bock iz Dunaja, in se je res vsak večer odlikoval v svoji umetnosti. Enajsti dan je mož izginil in pustil hotelirju na biljardu račun za hrano in stanovanje v znesku 72 K|.
Velika tatvina na tržaški pošti.
V četrtek zvečer se je zgodila na tržaški pošti velikanska tatvina. Nekako proti pol osmi uri zvečer so na poštnem uradu štev. 7 v ulici Stadion v Trstu dali ondotni poštni uradniki omot, v katerem je bilo 116.900 K zavitih, v poštno vrečico, ki je • bila nato popolnoma po predpisih plombirana in zapečatena., kakor se , je to redno vsak večer godilo. 'To poštno vrečico z označeno vsebino so nato shranili V poštni voz, ki se je odpeljal, spremljan od nekega sluge, proti glavni pošti, da tamkaj izroči vse poštne pošilja,tve. V rokah je imel sluga 1 natančni seznam vseh poštnih predmetov, ki so bili shranjeni v poštnem vozu. PoŠitni sluga je oddal na glavni pošti popolnoma v redu vse poštne pošjljatve, med katerimi se je nahajala tudi ona poštna vrečica z označeno vsebino. Na glavnem poštnem uradu. so nato shranili poštno vrečico v tamošnjo železno blagajno.
Ko so v petek zjutraj odprli vrečico, da bi odposlali denarno pismo s 116.900 K, ki je bilo naslovljeno ma ondotno podružnico avstro-ogrske banke, so našli v označeni poštni vrečici namesto 116.800 kron, le zavitek praznega in razcefranega papirja, o denarju ni bilo ■ ne sluha in ne duha. IO tatvini so takoj obvestili poštno in policijsko ravnateljstvo.
Kdaj in na kak način je bila ta velikanska in zelo rafinirana tatvina izvršena, še ' niso' i dognali. Oblasti, preiskujejo ta slučaj z vso vnemo ' in Še tistega dne so pozaprli več oseb. Glede zaprtih oseb oblasti še strogo molčijo.
Konec slovitega zločinca.
Iz Peterburga se poroča, da je končno zadela usoda glasovitega roparja Selim Chana, ki je bil mnogo let strah in trepet tereškega ozemljap ' padel je v boju s svojimi zasledovalci. [Selim Chan je bil preje kmet v vedenskem okrožju; tù je ubil nekega Človeka in bil obsojen na pregnanstvo v [Sibirijo. Od tu je pa kmalu ušel in se vrnil v svoj domači kraj, kjer je zbral okrog sebe Četo drznih in v orožju dobro izvežbanih ljudi ter začel pravo roparsko življenje. Leta 1909 je pisal tereškemu gubernatorju^, generalu Mihejevinu, pismo, v katerem izvaja, da so ga le krivičnost in preganjanja od strani oblasti s-pravila na krivo pot; sedaj se kesa in je pripravljen s prisego se zavezati, da bo V naprej pošteno živel, ako se mu zagotovi popolno pomiloščenje, General mu je odgovoril, da ako se mu je zgodila krivica, bi se bil moral pritožiti, ne pa sam > igrati sodnika. Pomilostiti se ga radi njegovih številnih zločinov ne more; naj pokaže pogum, se izroči oblastem in prestane prisojeno kazen.
Selim Chan je odgovoril na to pismo s podvojenimi zločinskimi napadi in roparskimi umori. Tedaj so proti njemu osnovali posebno [kazensko ekspedicijo pod vodstvom častnika Verbickega/, Verbic-ki je najprej v vladikavkašem dnevniku „ITierek“’ naslovil na Selim Chana odprto pismo, v katerem mu očita strahopetnost, češ, da svoje žrtve vedno napar da iz zasede in jih zavratno moru Pozivlje ga na — odkrit boj.
Roparski glavar je nato odgovoril v. obliki neke spomenice in izvajal, da se pač nikdar ni hvalil z junaštvom, da je pa pripravljen biti se z Verbic-kijevimi četami. Znal bo braniti svojo kožo, izid hoja pa se seveda ne da predvideti, kajti življenje in smrt je v božjih .rokah.
Do boja pa vendar ni prišlo, a Selim Chan je s svojo Četo divjal, kakor dotlej. Pomorili ßOi mnogo policajev, enega vaškega načelnika in več policijskih častnikov. Nekoč so napadli [ poštni1 in osebni vlak, ■ ga oropali in ubili nad 30 potnikov. Veliko železniških vlakov so vrgli iz tira in jih oropali. Napadli in oropali so več vaških denarnih zavodov in trgovin in Vselej je tekla kri. Oropali so mnogo železniških postaj. Ovčjerejca Mjjesjazeva so vjeli in ga izpustili še le, ko so dobili na roko 18.000 rubi. odkupnine. Umorili so tudi vedenskega1 okrožnega načelnika polkovnika Galajeva. Napadli so neko vojaško patruljo in jo poklali.. Oropali so cele vasi in pomorili vse, kar jim je prišlo pod roke.
Oblasti so odposlale proti Selimu Chanu in pa njegovi druhali mnogo ekspedicij, a vsaka se je vrnila s krvavimi glavami. Selim Chan je bil drugi Rozsa Sandor ali Grasel, le da je b'il Še bolj krvoločen.
Letošnja jesen je lepa in Je, (enim v 'Škodo, drugim
pa v korist. Škodo imajo trgovci, ki so si nabavili veliko jesenskega in zimskega blaga in ga ne morejo vsled toplega vremena razprodati. Korist pa bodo imeli vsi, kateri bodo kupovali zdaj pri našem domačem trgovcu J. ,N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica štev. 5. Gospod Šoštarič se je odločil, da radi prevelike zaloge proda vso jesensko in zimsko blago 20 odstotkov ceneje. Vsaka stranka dobi pri naikupu 20 odstotkov popusta. Zimske srajce se dobijo že po K 1.20, 1.40, 1.00, 2.—. Pelerine' za dečke po K 4.—, 5.—, 6.—. Pelerine za odrasle ’ po K 9.—, 10.—, 11.—. Blago za obleke, zimski robci, odeje, koce itd. po zelo nizki ceni. Paziti pa je, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ’ ker! dobro blago po nizki ceni rima samo Šoštarič v Gosposki ulici. Vzorci se razpošiljajo brezplačno.
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v noni po« sojiinščnš hiši na Hingis
Somišljeniki! Naročajte koledar S. K. Z.
Golšča in debeli vrat
se odstranita na prav zanesljiv način brez joda, brez medicine že v nek* ter>h dneh. Pišite na: ,Parscesns‘ kem. labor. Šternberg Moravsko. Pismu prdožite dve znamki po 10 vin.	228
Kdor je zoper
prolio io revma-
bže vsa poskusil brez uspeha, naj poskusi še nsš rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje P?je se kakor ruski čaj. Zsmtek 5 K, pol zavitka 3 K 50 v. Karel Jilek Sternberg, Moravsko.
Mala biblioteka
za bogoslovce se proda, dogmatični in morslični a uk-torji, med drugim tudi „Vo ditelj“ od 1902-1909 let., za vt č kot polov čae cene 10% č ste kupnine je določa nih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v upravnlšt?o tega lesta	226
Zahtevajte v go« stilnah list Straža!
Na Najvišje dovolilo Njegovegi ces. gjg in kralj, apostolskega Velie rta
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov
v gotovini v sftupnem znesku 6*25.000 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
22.	a 1914. Gena srečk© 4 krone
Dobe se stečke v oddeku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vord re Zollamts-strasse 5, v loterijskih kolektarah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavmh in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. gener&ln® r vnateljstto xa drž&vne S©tsrvje
(oddelek za dobrodelne loterje).

najcene!ii'n klobultf 4SI
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PM*
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna Solidna postrežba.	95
Belilnica voska, obrt medu in vošcenin
FE Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča precast, duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v vsaki velikosti.
94
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
d* R. Diehl.
Pozor !
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici uljudno naznanjam, da sem prevzel prejšnjo Alojz Šnmen-jakovo špecerijsko trgovino v Mariboru, Tegethof-fova cesta 57, nasproti južnemu kolodvoru.
Trgovino sem popolnoma na novo preuredil in založil z najboljšim špecerijskim blagom.
Imam v zalogi pristno najboljšo moko Majdičevih mlinov v Celju ter vso blago, ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in v korist Slov. Straže v Ljubljani kakor: vžigalice, Kolinsko kavino primes, milo, kremo itd. Ker se bodem potrudil da zadovoljim svoje cenj. odjemalce z dobrim blagom po najnižjih cenah, se prav uljudno priporočam in upam, da me bode slavno občinstvo kot domačina izdatno podpiralo. Nakupljeno blago bodem po celem mestu brezplačno dostavljal na dom.
Nakupujem tudi vsakovrstne dežflne pridelke kakor: fižol, oves, pšenico, vinski kamen suhe gobe, smrekove storže po najvišjih dnevnih cenah,
_	9 X	špecerijska trgovina v
Josip Sudete® Mariboru, TcpttloMca.57
Sprejmem tudi dva učenca, prednost imajo tisti, ki so se že kje učili in ki stanujejo v Mariboru.	1415
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, MUfihOf» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Strokovna izpeljava Stf@lQVQCSO%f P° najnižjih cenah.
Karol Tratnik
se priporoča kot
šp@$šaiš$f v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode» kot monštranc, kelihov Itd.
Pfarrhof -gasse 3.
Maribor,
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	RjgskfSir Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kas&rnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, ko montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnie tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprav v bakru in železu
Periini kotli in kotli *a žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalmco lastnega izdelka Kupniem p « najviäji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste toočno m zelo po ceni. 98
Darujte za Slov. Stražo !
«nniiawHaMliwnnM
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
registrov, utap
4s/*%- Obresti se
Hrnnilnp nlnnp 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: nav*d«e m> 4%%, proti trimesečni odpovedi po 111 miliUG Vluyn pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsace8,* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. pmož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pn'niüa W rfajpjfl le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5%%, na vknjižbo in lUuuJIlu uh UUJujU p0rogtvo po 5*/»% ‘n na osebji kredit po 6%. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UPürillP HPP 80 vsak° sredo in četrtek od 9. do 12. are dopoldne ra vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemsi praznike. Ul DU lin Ul n njenih arah ge sprejema in izplačuje den«.
Pojasnila se dajejo	lin» M n razpolago ta»č8 hranilne nabiralniki.
ritt»
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža.”
Odgovorni urednik: L. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.