0,p\ VIDUS! MOJA BANKA FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / St. 42 (785) • Čedad, Četrtek, 2. novembra 1995 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir novi tednik Slovencev videmske pokrajine BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi %■ 8,75% netto importo min. 20.000.000 MOJA BANKA hobles Liepa an vesela nedielja na iniciativo Planinske družine Benečije Bumjak... an je ratu živ ku Ustanovili so poseben odbor Za bodočnost Mittelfesta Prvo srečanje je bilo na Deželi v Vidmu Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. V nedieljo se je podilo po naših dolinah na taužente ljudi an že zagoda zjutra se je “gatilo” dol Par muostu. Puno od njih je sparjelo vabilo na kosilo an je paršlo pokušat beneške dobruote, puno je bluo tud takih, ki ni-eso tiel zamudit zadnje okto-berske nedielje an se sprehajat pod toplim soncam, kupit no malo jabuk an kostanja... al pa jih iti sami “pobierat”. Turistov ni manjkalo, vprašanje je, ki dost nam tuole pamesè, ki dost nam daje zaslužit. Pa o tem drugi krat. Popunoma druge sorte pa so bli “turisti”, ki so se zbral v Carnemvarhu na Bumjaku, ki ga je parpravla že druge lieto Planinska družina Benečije. Vsi so bli planinci, ljudje, ki radi hodijo po gorah, jih ljubijo an spoštujejo, an so veliki prijatelji Benečije, ki jo radi spoznavajo tudi an predvsem na vabilo domačih planincu. Ze zjutra v Carnemvarhu so se zbrali številni člani planinskih društev iz Kobarida, Tolmina, Kanala, Goriških Brd, Trsta, Gorice an Nove Gorice an tudi iz avstrijske Koroške. Popudan je paršlo blizu še puno naših ljudi iz vsieh dolin an srečanje je ratalo pravi senjam. Pod tendonam se je hitro oglasila ramonika an potlè se je vzdignu še glas slovienskih planincu, ki so vsi dobri pieuci. Dobrò so parpomal an Carnoveršanj, ki imajo take glasuove, de jih riedko kje čuješ take. V adni besiedi biu je senjam za parjatelje, med parjatelji, ki imajo puno skupnega, začenši z isto ljubeznijo do slovi-enske piesmi. beri na strani 4 Cedajski Mittelfest bo odslej vodil poseben organizem, ki bo povezan tako z javnimi kot privatnimi ustanovami, njegovo delo pa bo povsem avtonomno. Za takšno rešitev se je izrekla deželna uprava, ki je že avgusta sprejela poseben sklep, v katerem so navedeni cilji in naloge novega organizma. Da bi se podrobno dogovorili o bodočih nalogah te organizacijsko-upravne ustanove so se na videmskem sedežu Dežele srečali predstavniki videmske Pokrajine, Občine Čedad, videmske Trgovinske zbornice, same deželne uprave in Ljudske banke iz Čedada, ki je že v prejšnjih letih konkretno pomagala k realizaciji Mittelfesta. Na videmskem sestanku so pregledali predvsem osnutek statuta novega organa, ki ga bo verjetno treba uskladiti s statuti zainteresiranih ustanov. Za sedaj pa so se na sestanku zastopane ustanove združile v iniciativni odbor, ki bo v pričakovanju rojstva novega organizma lahko sprejel najbolj nujne in potrebne sklepe v zvezi s prihodnjo izvedbo Mittelfesta. Tako so predstavniki go-raj omenjenih ustanov začeli razgovore okoli datuma prihodnjega mednarodnega festivala, glede navezave stikov z drugimi festivalskimi in kulturnimi ustanovami in v zvezi z iskanjem primernih sponsorjev, da bi prireditvi zagotovili primerno finančno kritje. Specogna rinviato a giudizio da Tito Le accuse sono di corruzione e abuso d ufficio Il pm di Pordenone Raffaele Tito ha presentato la richiesta di rinvio a giudizio per l’inchiesta sulla società Autovie venete. Secondo l’accusa l’ammontare complessivo delle tangenti sarebbe di oltre un miliardo 200 milioni. Tra gli accusati in prima fila c’é l’ex presidente delle Autovie venete Giuseppe Romano Specogna, già sindaco di Pulfero, attraverso cui le tangenti, versate da imprenditori, sarebbero state “girate” a e-sponenti della De regionale. Specogna é accusato, ol- tre che di corruzione, anche di abuso d’ufficio. Secondo il pm avrebbe infatti fatto compiere nella sua abitazione alcuni lavori elettrici ad un prezzo di favore rispetto ai 20 milioni fatturati alla Elettrica Ducale di Civida-le. Assieme all’allora direttore amministrativo delle Autovie venete avrebbe i-noltre impiegato 14 miliardi della società presso aziende del gruppo Fideuram, dove tra l'altro lavorava la figlia Francesca Specogna, a cui venne assegnata una provvigione di 30 milioni. V ponedeljek je bilo polaganje vencev pred spomenike padlim V spomin in zahvalo Osrednje slovesnosti v Čedadu se je udeležil tudi poslanec Pahor Svečanost ob dnevu mrtvih na trgu Rezistence v Čedadu, ki se je je udeležil slovenski poslanec Borut Pahor beri na strani 4 HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 četrtek, 2. novembra 1995 2 Comunità montana: rinvio sullo statuto Bocciati (tranne uno) gli emendamenti dell’ opposizione E’ rinviata a giovedì prossimo l’approvazione definitiva dello statuto della Comunità montana Valli del Natisone. L’assemblea, riunitasi mercoledì 25 ottobre, ha approvato (26 i voti favorevoli della maggioranza formata dalle liste civiche, dalla Lega Nord e dal gruppo di Torreano, 12 quelli contrari dei tre gruppi del centro) il documento in via provvisoria, visto che non é stata raggiunta la maggioranza qualificata dei 2/3 del consiglio. Nella discussione non sono mancati gli spunti polemici. L’opposizione per bocca di Sergio Mattelig ha presentato 16 emendamenti sulla proposta della maggioranza. Buona parte delle eccezioni prendeva di mira l’aspetto linguistico, a partire dalla definizione di Comunità montana Valli del Natisone - Nediške doline - Valadis dal Nadison contenuta nella bozza. Un emendamento, in cui si riteneva non equo il finanziamento ai territori non classificati montani, ha fatto infuriare il sindaco di Cividale Bernardi e l’assessore Barbiani. La maggioranza ha bocciato tutte le richieste dell’opposizione (compresa la richiesta dell’istituzione di un difensore civico, argomento che però non é stato scartato dal direttivo), esclusa una di piccolo conto. Per il resto niente di nuovo: nemmeno il clima all’interno dell’assemblea, che se all’inizio é stato sereno, si é poi via via acceso, fino a raggiungere i toni duri già sentiti nelle precedenti riunioni. Nel corso del dibattito gli assessori Fabio Bonini, Nino Ciccone e Beppino Crisetig hanno difeso la proposta di statuto. Sulla questione linguistica Bonini ha rilevato che “il problema della valorizzazione delle lingue slovena e friulana va inquadrato nella gestione dei propri interessi” mentre per Crisetig “o-gni volta che si vuole fare un salto di qualità qualcuno mette i bastoni tra le ruote”. Ciccone ha criticato la prima parte degli emendamenti della minoranza perché “vanno verso il mascheramento della nostra realtà, ci riporta ai tempi in cui ci si doveva vergognare di essere abitanti delle Valli del Natisone”. Sull’altra sponda dure le considerazioni di Mario Zufferli, Camillo Melissa e Giuseppe Chiudi, quest’ultimo sempre più immedesimato nel ruolo di spina nel fianco della maggioranza. Chiuch ha punzecchiato il presidente Giuseppe Mari-nig sottolineando la valenza politica delle scelte della maggioranza e aggiungendo che “si vuole trasformare l’assemblea in un circolo culturale”. “Non accetto che alla difesa della nostra realtà - ha risposto Marinig - venga da,ta valenza politica. Ha al contrario una valenza culturale. Ciascuno sia ciò che vuole, noi siamo favorevoli a tutte le esigenze culturali”. Puntuale, prima del voto finale, la richiesta di Chiuch di ridiscutere tutto lo statuto “perché si é parlato solo degli emendamenti”. Ma Marinig ha ribattuto che la parola era stata già data a tutti, sullo statuto nel suo complesso. L’esito del voto di mercoledì fa rinviare l’approvazione del documento a giovedì 9 novembre. Si accettano scommesse su: a) il presidente Marinig proporrà ad inizio seduta il voto; b) la minoranza chiederà di ridiscutere, prima del voto, tutto lo statuto. Michele Obit Beljak: manjšine in pravice v Evropi Dežela KoroSka in zastopstvo Evropske komisije v Avstriji bosta v petek in soboto, 3. in 4. novembra, v Beljaskih toplicah organizirali kongres narodnih skupnosti v Evropi na temo “Evropska dimenzija manjšinskega prava”. Na kongresu bodo obravnavana aktualna vprašanja evropske dimenzije manjšinskega prava. Kongres se bo začel v petek ob 17. uri s posegom Marije Novak-Trampusch, vodje Biroja za slovensko narodno skupnost. Sledila bo okrogla miza, na kateri bosta sodelovala tudi predsednica deželne vlade Alessandra Guerra in državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Peter Vencelj. Sobotni del kongresa pa bo namenjen novim iniciativam za varstvo in krepitev mnogojezičnosti v Evropi, varstvu pravic manjšin z vidika OZN in značilnim etapam v novejšem razvoju evropskega manjšinskega prava iz mednarodnopravnega vidika. Kučan interviene su Limes Il presidente della Repubblica slovena Milan Kučan ha rilasciato una lunga intervista al periodico di geopolitica Limes in cui si sofferma sul problema dei rapporti tra la Slovenia e l'Italia. II presidente Kučan sostiene che è stata l'Italia, con il suo atteggiamento, a spingere la Slovenia nelle braccia della Germania. Riguardo l’attuale impasse nei rapporti il presidente sloveno ha evidenziato come in Italia si cerchi di guardare più al passato (problema dei beni abbandonati dagli esuli) piuttosto che al futuro ed alla possibilità di trovare accordi e-conomici e di altro genere nell’interesse dei due Paesi e dell’Europa stessa. Volilna preizkušnja na Hrvaškem Predsedniška “kraljevina” V Istri prevladala avtonomistična stranka Zaradi časovne stiske ne razpolagamo z dokončnimi rezultati volitev na Hrvaškem, kjer se je obnavljal parlament (sabor). Prvi podatki sicer kažejo, da se uresničujejo napovedi, ki so zagotavljale stranki predsednika Franja Tudjmana, HDZ, veliko večino. Tudjmanovi HDZ naj bi Slo 44 odstotkov glasov, združena opozicija (v njej je tudi istrska “dieta”) naj bi dobila 20 %, liberalci 11 %, bivSi komunisti pa 9 odstotkov. Istrska avtonomistična stranka naj bi v Zagreb poslala 4 parlamentarce (HDZ le enega). Kar zadeva italijanski manjšinski sedež, naj bi bil v prednosti dosedanji poslanec Furio Radin. Mimo rezultatov samih pa bi radi izpostavili način, kako je bila organizirana volilna preizkušnja. V hrvaškem parlamentu bo sedelo 127 poslancev, za veliko večino katerih lahko upravičeno trdimo, da niso bili izvoljeni demokratično. Težko je namreč povedati, da je Slo za svobodne in demokratične volitve, potem ko je Tudjmanova vladajoča stranka izvedla toliko nepravilnosti in si zagotovila privilegirane pozicije, da je že vnaprej vedela, da bo končni zmagovalec. Spričo taksnega manevriranega načina vodenja igre je že danes jasno, da je Tudjman končni zmagovalec. Za vse, ki jim je pri srcu demokracija, pa ostaja Se upanje, da bi HDZ v saboru ne dobila dve tretjini parlamentarcev, s čimer bi si zagotovila taksno večino, s katero bi lahko nemoteno spreminjala ustavne zakone. V vrstah Tudj-manove stranke, v primeru dvotretjinske večine, že razmišljajo, kako bi “Franja Velikega” imenovali za dosmrtnega predsednika in s tem v bistvu uvedli predsedniško monarhijo, kakršnih v Evropi ne poznamo. Poglavje zase pa predstavlja naravnost brutalen odnos, ki ga je Tudjmanov tabor pokazal do manjšin, predvsem do srbske, kateri je v bistvu odvzel vsako možnost, da bi bila primer- no predstavljena v parlamentu. Parlamentarni zasuk na Hrvaškem pa postavlja vrsto vprašanj zunanjepolitične narave. V prvi vrsti zadeva bodočnost odnosov z ostalimi republikami bivSe Jugoslavije. Volilna preizkušnja pa od blizu zanima tudi Slovenijo, saj je znano, da med Zagrebom in Ljubljano obstaja Se vrsta nerešenih vprašanj, predvsem kar zadeva meje. Nevarnost zaostritve odnosov torej obstaja, saj se bo morala Slovenija odslej pogovarjati s predsednikom, ki si je zagotovil veliko politično moč in ki bo moral tudi vnaprej “jahati” konja nacionalizma, da bo utiSal notranje nezadovoljstvo. Taksna politika pa bi se znala negativno odražati tudi v odnosih do Slovenije, Se posebno v primeru, da bi se tudi tu na prihodnjih parlamentarnih volitvah, uveljavile tiste sile, ki veliko stavijo na nacionalni ponos, ki večkrat meji na nacionalizem. Res je, da Hrvaška si ne bo morala tudi vnaprej dovoliti določenih potez, ki bi postavljale v še večjo krizo to območje. Pričakovati je, da se bodo velesile in sama evropska skupnost aktivirale, da bi delno ublažile Tudjmanovo premoč in Franju Velikemu prepustile proste roke v notranjepolitičnih vprašanjih, manj pa se bo lahko avtonomno premikal na področju mednarodne politike. Ne smemo namreč pozabiti, da nekajletno vojno stanje je tudi HrvaSki odvzelo potrebnega gospodarskega kisika, v prvi vrsti velja to za turistično gospodarstvo, ki je zagotavljalo velik devizni priliv. Predsednik Hrvaške Franjo Tudjman bo s svojo trdo roko Se nekaj časa lahko kontroliral notranje nezadovoljstvo, priSel pa bo čas, ko mu bodo Številni izmed tistih, ki so ga danes volili, obrnili hrbet. Takrat se bo končala “kraljevina” Franja Velikega in Hrvaška bo lahko ubrala pot demokracije. Rudi Pavšič La De slovena critica Thaler La parola alla Corte Sarà la Corte Costituzionale a decidere sull’ammis-sibilità del referendum popolare sulla cittadinanza slovena agli ex jugoslavi a-bitanti da più anni in Slovenia. Lo ha deciso, a grande maggioranza, il parlamento che ha inflitto la prima sconfitta alla destra che si è fatta promotrice della richiesta di referendum. Su questo problema il quotidiano "Republika” ha svolto un sondaggio dal quale risulta che il 45 per cento degli interrogati si è detto contrario al referendum, a favore, invece, si è espresso un terzo degli interrogati. Il “pizzo” sui parcheggi I giornali sloveni sono in questi giorni ricchi di notizie riguardanti un nuovo capitolo della tangentopoli slovena. Si tratta del “pizzo” sui parcheggi che il direttore dell’aeroporto internazionale di Brnik Vinko Može avrebbe preteso dalla società Porok che gestisce i parcheggi. Secondo i responsabili di questa società il direttore dell’aeroporto a- vrebbe intascato circa mezzo miliardo di lire. Quest’ultimo ha smentito o-gni addebito. Critiche a Thaler La commissione esteri della DC slovena ha emesso un comunicato nel quale critica l’operato del ministro degli esteri Zoran Thaler. I democristiani sloveni sono dell’opinione che nell'ultimo anno non si sono fatti passi avanti nei rapporti tra la Slovenia e l’Italia. Secondo la commissione esteri della De alcuni interventi del ministro Thaler incrinano l’immagine della Slovenia all’estero. Attenti al populismo A Ribno, nelle vicinanze del lago di Bled, si è svolto un seminario internazionale al quale hanno preso parte i partiti della sinistra di Alpe Adria. Durante i lavori che erano incentrati sul ruolo della sinistra in Europa e sull’esigenza di evidenziare la soli- darietà sociale, si è parlato anche del problema della postindustrializzazione che rappresenta un terreno fertile per l’affermarsi della demagogia politica e del populismo. Esempi di questo tipo sono rappresentati da Heider in Carinzia, da Janša in Slovenia e da Fini in Italia. L’anello alla Me2an A Ivanka MeZan, l’attrice del teatro di Lubiana “Drama”, è stato consegnato l'anello di Borštnik, la più alta onorificenza nel campo teatrale in Slovenia. Nella categoria dedicata ai teatri sloveni il primo premio è stato vinto dal teatro “Drama” di Lubiana con l’opera “Grmače” di Dane Zajc e per la regia di Mile Korun. Monumento comune Secondo un sondaggio il 53,5 degli sloveni è d’accordo sulla proposta di erigere un monumento in onore di tutti i morti della seconda guerra modiale, siano essi stati nelle file partigia-ne come pure quelli che o-perarono a fianco degli invasori. Irfop di S. Pietro: sì alla convenzione Firmato il rinnovo da Comune e Regione E’ stata firmata di recente la convenzione tra il Comune di S. Pietro al Natisone e l’Istituto regionale di formazione professionale (Irfop) per la cessione in comodato della struttura dell’ex Casa dello Studente di proprietà comunale per altri 4 anni rinnovabili all’istituto alberghiero regionale. Il rinnovo della convenzione ha soddisfatto la Regione - si legge in un comunicato del Comune di S. Pietro - che può uti- lizzare la sede destinata alla scuola professionale per addetti di sala e di cucina mentre trova la piena adesione del Comune che garantisce continuità occupazionale ai propri dipendenti. Il mantenimento dell’istituto alberghiero viene considerato un ulteriore tassello per lo sviluppo e la preparazione professionale di operatori nel settore del turismo, della ristorazione e della ricettività nelle Valli del Natisone. — Kultura —----------— Pozornost medijev do simpozija o večjezičnosti Pohvalne besede za trbiški posvet četrtek, 2. novembra 1995 Lubiana: suggestiva immagine del fiume Ljubljanica con il Ponte dei ciabattini L’architetto Simonitti e l’agorà degli Sloveni Salvo rare eccezioni, la conoscenza della cultura slovena “alta” non ha avuto grande diffusione presso di noi e presso l’intellettualità friulana, anche a causa del pregiudizio politico unito a quello nei confronti di un popolo poco numeroso e con una storia autonoma recente. Alcune personalità tuttavia sono emerse con un meritato rilievo nel panorama internazionale. Una di queste è l’architetto Edvard Ravnikar (1907-1933), la cui opera più importante è il complesso del “Trg revolucije” (Piazza della Rivoluzione, oggi della Liberazione) nel centro di Lubiana. V sredstvih informiranja, tako v zamejstvu kot v Sloveniji, je bil mednarodni posvet o večjezičnosti v Kanalski dolini deležen posebne pozornosti, kar potrjuje pomen pobude, ki sta jo izpeljala kulturno društvo Planika in kanalski sedež Slorija. O posvetu samem pa smo Vladimir Klemenčič zbrali ocene nekaterih nastopajočih predavateljev in organizatorjev. Vladimir Klemenčič (ljubljanska univerza): “Ta posvet bo veliko prispeval k spoznanju problematike, saj gre za eno od prvih posvetovanj, ki je zastavljeno interdisciplinarno in metodološko tako, da se išče potrditev v praksi. Čeprav se tega dobro še ne zavedamo, obstaja dejstvo, da prav tu odprta meja nudi ljudem izbiro, da se poslužujejo jezika, kakršnega pač obvladajo in da se bolj sproščeno premikajo v tem tromejnem prostoru in istočasno spoznavajo značilnosti sorodnega naroda. Vse to pa bo spremenilo mišljenje ljudi in prispevalo, da se odpravijo določeni tabuji. Izredno pomembno pa je tudi to, da slovenski manjšini v Italiji in Avstriji imata svoje raziskovalce, ki znajo drugače zastaviti raziskovalno delo na tem področju, kot bi ga lahko mi iz matične “Trinko” vabi na srečanje Kulturno društvo Ivan Trinko vabi vse svoje člane sodelavce in prijatelje na sejo, ki bo v petek 3. novembra ob 18.30 v Čedadu. V središču pozornosti bosta dve temi: Trinkov koledar za leto 1996 in proslava ob 40-letnici ustanovitve društva. V obeh primerih računa na široko sodelovanje, saj gre za pobudi, ki zaobjemata vso našo stvarnost. KD Trinko TEČAJA SLOVENŠČINE začetniki: v ponedeljek 13. nov. od 19. do 21. ure; nadaljevalni: v torek 14. nov. od 19. do 21. ure Rudi Bartoloth domovine. Treba je pač doživljati prostor, ki ga stroko-vno-raziskovalno obravnavaš”. Rudi Bartoloth (KD Planika): “Ocena je nad pričakovanji. Menim, da je bil posvet na kakovostni ravni in tudi odziv strokovnjakov, predstavnikov manjšinskih organizacij in sploh vseh, ki se zanimajo za specifiko Kanalske doline, je bil izredno visok. Prisotnost dijakov tr-biških višjih šol dokazuje, da tudi med mladimi (in tudi s strani profesorjev) vlada za-nimaje za te problematike. Posvet je ponudil celovito sliko večjezičnosti v naši do- Salvatore Venosi lini. Nekatera poglavja gotovo potrebujejo še dodatnih analiz, kar je izziv za pripravo podobnih posvetov. Z naše strani pa se bomo potrudili, da bomo čimprej izdali 125Q anniversario La Šomsi festeggia La Società operaia di Mutuo soccorso ed istruzione di Cividale si appresta a festeggiare i suoi 125 anni di attività. Lo farà a partire da sabato 11 novembre, quando alle 17 presso il Centro civico di Cividale sarà inaugurata la mostra “Percorsi fotografici”. Domenica 12 alle 10.30, nella sede della Somsi in Foro Giulio Cesare verrà celebrato il 125® anniversario con l’apertura di una mostra storica. Infine domenica 19, sempre nella sede della Società operaia, si terrà il convegno “Mutualità e assistenza della società operaie, passato e presente”. knjigo o dvodnevnem posvetu”. Salvatore Venosi (urad Slori v Ukvah): “Lepo gesto so naredile šole, ki so na posvet poslale dijake zadnjih razredov, kar gre posebej podčrtati. Dejstvo, da smo v obeh dneh zabeležili povprečno prisotnost 75 ljudi pomeni, da smo dosegli zastavljeni cilj in da se je vloženi trud izplačal. Kar zadeva organizacijo, lahko rečem, da je zahtevala veliko energij, saj je bilo treba skrbeti za večjo skupino predavateljev, ki so prišli iz različnih držav Evrope. Posebej pa bi rad izpostavil po- Emidij Sussi moč, ki nam jo je nudila tr-biška občinska uprava in v prvi osebi sam župan Carlo Toniutti, ki je pokazal veliko zanimanje za naš posvet in pri njem aktivno sodeloval”. Emidij Sussi ( ravnatelj Slorija): “Važno je, da se je posvet organiziral v tem prostoru, kar daje manjšinam, ki so tu prisotne, določen status. Kanalska dolina predstavlja zelo važen teren za raziskave. Menim, da tudi s pomočjo sosednjih dežel in držav (znanstvenih inštitucij in samih vladnih organov) obstajajo pogoji, da bi se na tej poti nadaljevalo in da bi se razvilo preučevanje večjezičnosti na tromeji”. Rudi Pavšič Beneške knjige v Pordenonu Na letošnjem knjižnem sejmu Edit Expo v Pordenonu so bile razstavljene tudi knjige manjšinskih založb. Na razstavi je bilo tako moč videti tudi knjižna dela, ki so jih izdale založbe v Trstu, Gorici, Čedadu, Reziji in Kanalski dolini. Na Edit Expoju so bile prisotne knjige, ki so jih izdale številne manjšinske skupnosti v Evropi. Zanje sta poskrbela Alessandro d’Osu-aldo in Romano Toffoletti, ki sta se povedala z evropskim uradom za manj razvite jezike iz Bruslja. Iz Benečije so bile v Pordenonu knjige, ki so jih izdali zadruga Lipa, Zveza slovenskih izseljencev, Studenci, Dom. Razstavljene so bile tudi kasete Sejma beneške pesmi. Fra i qualificati estimatori della sua opera ci fu il nostro Valentino Z. Simonitti (1918-1989), il quale ebbe modo di conoscere e studiare l’opera dell'architetto di Lubiana già nel lontano 1964, quando la costruzione del complesso progettato da Ravnikar era all’inizio. Simonitti e Ravnikar si incontrarono e fecero conoscenza personale nel 1974, nel corso di un’escursione di docenti e studenti della Facoltà di Architettura di Lubiana nelle Valli del Natiso-ne, Cividale, le Valli del Torre e Resia. Il successivo incontro avvenne a Lubiana durante il Seminario di Lingua e Letteratura Slovena. Il rapporto di amicizia e di reciproca stima fra le due personalità non si fermò qui, ma ebbe importanti sviluppi di ordine culturale, professionale e pratico. Basti pensare all’ impegno di Simonitti per imprimere alla ricostruzione dei paesi terremotati uno sbocco che fosse in armonia con i caratteri dell’architettura spontanea della Slavia e la promozione dell’intervento sloveno nelle tecniche antisismiche. Quest’anno a Lubiana è uscita una grande monografia riccamente illustrata, con il titolo “Hommage à Edvard Ravnikar 1907-1993”, edito da France IvanSek, che si è avvalso della collaborazione di una sessantina di intellettuali di diverse nazionalità e di un gruppo di traduttori dal tedesco, dall’italiano, dal croato, dal serbo, dal macedone e in inglese. Ognuna di queste personalità di spicco della cultura internazionale nel campo dell’architettura, della critica, della storia dell’arte, della grafica, del design e dell’arte in generale, ha contribuito con uno scritto biografico, uno studio critico, un inquadramento stori- co-artistico, una riflessione sull’opera del grande architetto sloveno. Fra i pochi scritti provenienti dall’Italia, pubblicati nella monografia, c’è un documento inedito di Valentino Simonitti con il titolo “Trg revolucije - l’agorà degli Sloveni”, “pagine del diario” raccolte da Graziella Dagna Simonitti, in cui il marito annotò per 25 anni le sue riflessioni personali sull’arte, la società, la politica, la cultura e la scienza, insieme ai fatti più quotidiani, ma non per questo meno significativi, di una personalità eccezionale per profondità e modernità di pensiero ed ampiezza di orizzonti culturali. Simonitti ha occasione di seguire gli sviluppi del complesso del “Trg revolucije” nelle diverse fasi costruttive fino ad opera ultimata. Dal contatto con quest’opera e dal personale rapporto di amicizia con Ravnikar ed altri esponenti dell’arte e della cultura, Simonitti sviluppa un rapporto costante con la vita, le personalità eminenti e le sedi della cultura “alta” della Slovenia e se ne fa interprete e tramite al di qua del confine; mette in evidenza i caratteri, le risorse e le difficoltà di un paese giovane, sensibile e dotato di raffinati strumenti culturali, come le università, le biblioteche, le gallerie, i musei, i teatri, le sale di musica, ed infine come il moderno “Cankarjev dom”. Grande interesse suscita in Simonitti l’opera di restauro dei monumenti architettonici e dei beni culturali realizzata in Slovenia. Come annota il 31 dicembre 1975 durante una vacanza a Bled e l'escursione in barca sull’isola del lago, osserva un “lavoro di restauro eccezionale che solo la Slovenia poteva intraprendere" ed a questo lavoro accosta il suo, attuato con lo stesso spirito conservativo e rispettoso dell’opera del passato, nella Grotta di S. Giovanni d’Antro (Sv. Ivan v Cele). Con la stessa attenzione possiamo accostarci al restauro di Sv. Jernej di Vernasso attuato sotto la direzione di Simonitti dopo il terremoto. Nel 1986 Simonitti presenta a Lubiana la “Mostra degli Sloveni della Provincia di Udine" proprio nel “Cankarjev dom” (una grande struttura culturale veramente degna di una moderna capitale). La mostra è realizzata sotto la sua direzione ed è intesa ad offrire un panorama sintetico della comunità slovena del Friuli. Qui Simonitti rivede il complesso di Edvard Ravnikar portato a termine dopo oltre venti anni di lavoro e scrive nel diario: “Lo spazio davanti al Dom, fra le due torri, con il monumento a Cankar mi pare un punto unico in Slovenia”. Cioè quello che per gli ateniesi antichi fu l’agorà, il luogo della discussione, delle arti e della democrazia. Il rispetto, direi l’amore, di Simonitti per la Slovenia - con i suoi dolci paesaggi, i suoi siti raccolti ed intimi, la sua storia di vita vissuta, la sua sommessa razionalità - ha fatto di lui, presso la cultura friulana, un messaggero qualificato ed appassionato della cultura slovena e dei simboli che riuniscono questo popolo entro uno spazio culturale comune. Si pensi all’evocazione del “kozolec" come monumento della civiltà contadina e della slovenità. Il documento pubblicato nella monografìa “Hommage à Edvard Ravnikar” è, purtroppo, l’unico ricordo pubblico di Valentino Simonitti degno di lui, dopo la sua morte. Alcune incomprensioni hanno fatto naufragare una mostra, nella a lui cara Lubiana, sugli aspetti più innovativi dell'opera di Simonitti architetto, restauratore e urbanista; un promiscuo convegno di un circolo friulano è stato poi molto al di sotto del rispetto che il personaggio merita. Paolo Petricig Nel prossimo numero pubblicheremo il documento di Simonitti četrtek, 2. novembra 1995 4 Burnjak je parnesu puno parjatelju an dobre volje V Carnemvarhu v nedieljo na pobudo Planinske družine Benečije In difesa della lingua catalana L’esempio di Alghero Il sindaco di Alghero Carlo Sechi “D’una banda l’alcalde de l’Ajuntament de l’Al-guer Senyor Carles Sechi”. Sono le prime parole della convenzione che il Comune di Alghero (cittadina catalana della Sardegna) attraverso il sindaco Carlo Sechi ha firmato con l’università di Palma di Maiorca. L’accordo - probabilmente il primo siglato da un’amministrazione italiana in lingua catalana -contempla che l’ateneo metterà a disposizione del Comune un lettore per la lingua catalana, che sarà a disposizione dell’amministrazione e dei suoi cittadini per qualsiasi bisogno. Il sindaco Sechi, eletto lo scorso anno in una coalizione di sinistra, aveva già nel corso della sua campagna elettorale annunciato una serie di iniziative a favore del catalano, lingua minoritaria: nella cittadina é visibile in molti luoghi la segnaletica bilingue, l'amministrazione si é attivata per una serie di lezioni di catalano nelle scuole, esistono rapporti di tipo culturale con le principali città catalane in Spagna. Per Sechi - che é attivo anche nel Confemili, il Comitato nazionale federativo delle minoranze linguistiche - l’accordo non rappresenta l’istituzione di u-na nuova struttura burocratica, ma la creazione di un servizio ai cittadini, non solo quelli di origine catalana (c’é già interesse da parte di chi é addetto alla segnaletica bilingue, dei ristoratori che vogliono predisporre un menù bilingue, dei circoli culturali che intendono inserire, nei propri programmi, anche il catalano). La convenzione tra Comune e ateneo - stilata in nove punti - é stata firmata in febbraio. Il 15 ottobre ad Alghero é arrivato il lettore di catalano. E’ a disposizione per trenta ore alla settimana. Lo stipendio gli verrà pagato dall’amministrazione comunale, mentre l’università penserà alle spese di viaggio. L’accordo, come si legge nell’ottavo articolo, vale per tre anni e si può automaticamente rinnovare. Ob spominu še skrb za mir in sodelovanje Oh dnevu mrtvih polaganje vencev Vrednote za katere so se demokrati in antifašisti borili v osvobodilnem gibanju so Se danes Žive in aktualne in jih je treba varovati ter prenašati na mlade rodove. Preživljamo hude čase, spet se je pojavila v Evropi vojna in zato je potrebno, da si vsi skupaj prizadevamo za mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi in da obenem skušamo'preseči nesporazume in težave, ki nas včasih delijo. Te so samo nekatere misli, ki smo jih poslušali v ponedeljek pred spomenikom padlih na trgu Rezistence v Čedadu, kjer se je ob dnevu mrtvih odvijala osrednja slovesnost v počastitev padlih partizanov. Prvi je spregovoril čedaj-ski župan Giuseppe Bernar- di, ki se je tudi sam boril med partizani proti fašizmu, nato so spregovorili poslanec slovenskega parlamenta Borut Pahor, slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič in predstavnik ANPI Luciano Ra-potez. Kot po navadi sta na slovesnosti sodelovala tudi pevska zbora, ki sta zapela po italijansko in slovensko. Naj povemo, da so se slovesnosti, ki jo prirejajo slovenski konzulat, občine Tolmin in Kobarid ter Zveza borcev, udeležili številni Zupani, predstavniki borčevskih organizacij ter predstavniki slovenskih organizacij videmske pokrajine. Pred in po čedajski slovesnosti so položili vence pred vse spomenike, ki so posejani v obmejnem pasu Furlanije. Seja Glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze Za jasnejše odnose Predsednik Palčič kritičen do tistih, ki gredo na pot uničevanja V Trstu se je v ponedeljek zvečer sestal Glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je pod predsedstvom Viljema Cerna obravnaval aktualna vprašanja naše narodnostne skupnosti. O tem je uvodoma poročal predsednik SKGZ K-lavdij Palčič (na sliki), ki je ugotovil, da tudi znotraj naše manjšinske skupnosti si je treba naliti čistega vina in začeti z jasnim preverjanjem, da ne bo dvomov in da se bo znalo, v interesu koga kdo dela. Spričo vse večjih napadov, ki jih je v zadnjih mesecih utrpela naša manjšina tako na gospodarskem, kot tudi na šolskem in kulturnem področju, SKGZ ne misli nadaljevati na poti polovičnih korakov in i-skanja sodelovanja s tistim delom manjšine (Sloven- ska skupnost in Svet slovenskih organizacij), ki si takšnega sodelovanja ne želi. Slovenska kulturno gospodarska zveza mora zato strniti svoje vrste, ki niso majhne, in uresničiti svojo strategijo odnosa znotraj manjšine ter v odnosu do Slovenije in Italije. Tudi v razpravi, ki je sledila Palčičevemu poročilu, je bilo zaznati, da se članstvo SKGZ strinja s temi izhodišči in da ne bo več pristajalo za vsako ceno na kompromise, na politiko “fifti-fifti”, če pri zamejskih sogovornikih ni zaznati volje po konstruktivnem dialogu v korist celotne manjšinske skupnosti. Veltroni govoril v Vidmu Walter Veltroni, eden najvidnejših italijanskih politikov in najtesnejši sodelavec Romana Prodija v gibanju Oljke, je bil včeraj z-večer v Vidmu, potem ko je v Pordenonu predstavil svojo zadnjo knjigo na sejmu Edit Expo. Za Veltronijev nastop je v furlanskem centru vladalo veliko zanimanje, saj je z-dajšnja politična situacija v Italiji izredno zapletena in nobenega dvoma ni več, da bomo kmalu šli na volitve, da bi obnovili parlament. Gibanje Oljke bo kot izraz levo-sredinske opcije tekmovalo proti desno-sre-dinskemu polu svoboščin, ki je ze v teh dneh pokazal, kako misli nastaviti predvolilno kampanjo. dost ljudi se je zbralo? Naj povemo samuo, de so beneški planinci skuhal 33 kilu pašte an spekli 1 kuintal kostanja. Nič ni ostalo an od vsieh sort slaščic, ki so jih nardile beneške žene za narest lieuš praznik an le grede tudi za zbierat sude za kočo, ki jo želi Planinska družina Benečije zgradit. Pomislita, de se je v tolo akcijo vključilo parbližno 50 žen an vic ku kajšna je parnesla blizu an po dvie torte. Poskarbjeno je bluo tudi za kulturni program: na ogled je bila majhana pa lie- pa razstava o domačih ku-metuških posodah (buče, pi-nje, grabje, kolovrat...), z beneško nošo, z oblieko blu-marja... Paršle so v njih lie-pih nošah an žene od kulturnega društva Grad pri Banih (Trst), ki so je veselo zaplesale. Ble so tudi igre za te velike. Trieba je reč, de je puno ljudi dielalo za uspeh iniciative an vsem se je predsednik PDB Igor Tuli lepuo zahvalu. Se je pa zaries splačalo zak je atmosfera bla vesela, vsi so se imiel dobro an smo prepričani, de se hlietu spet srečamo. “Bluo je zaries lepuo an živuo. 2e puno cajta nismo videl tarkaj ljudi tle v naši vasi. So pru ljudje veseli, glih za fešte!” so pravi izvi-čer ljudje v Carnemvarhu. “Spoznavamo kraje an vasi, ki niesmo še viedel zanje” nam je jala zjutra prijateljica iz Trsta. V telih mislih, se more reč, je zaobjet namien Bumjaka, ki je’na dobra iniciativa, uriedna podpuore tudi po besiedah predsednika Gorske skupnosti Firmi-na Mariniga. Burnjak se je začeu s pohodom iz vasi na Vogu, pru-zapru do kraja, ki se kliče Kripje, po stazi, ki so jo očedli nekateri planinci an Camovaršanji. Potle je senjam šu napriej Z desne predsednik PDB Igor Tuli, predsednik društva Grad an noše. Dol zdol počitek na Kripjah, začetek pohoda an pokušnja slaščic v vasi, kjer so postavli an tendon an ponudb vsiem pa-stošuto an pečen kostanj. Ki Kronaka ''/v/A? ^ rave... SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI tecrio adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI Tomažin je biu an liep puob, pa brez ne cinka ne ujnka an ta-kuo nadužan, de so ga klical “tontonel”. Pa takuo, ki prave pregovor: “vsak človek ušafa njega gliho”, tudi mladi Tomažin je ušafu murozo, sevie-da, tudi ona “tontone-la”. Ku vsi puobi je hodu uas dvakrat na tie-dan: tu četartak an tu saboto. An če je biu kajšan senjam, tudi tu nediejo. Po vsi pot je veselo pieu: “Preuo-zke so stazice, predu-ge so poti... Prekleta je ljubezan...” četudi nista viedela ne adan ne ta druga, ka’ je ljubezan an kuo se snu-be! Takuo je šlo napri vič ku tri lieta. To če-tarto lieto, kadar sta bla začela že se pogu-arjat gor mez žembo, se je zgodila ’na čudna stvar. ’No vičer Tomažin se j’ parkazu h muroz vas arskačen an ji je jati jezno: - Naco jo čem videt, drugače te na nikdar vič oženim! - Ne, ne - je hitro odguorila muroza -zdaj nič, kadar me oženeš jo boš videu an imeu takuo, ki mi je jala moja mama! - Sem ti lepuo povi-edu, jo čem videt su-bit, drugače se poberem pruot duomu an me na boš vič videla! Buoga čičica se je nomalo prestrašla an mu jala: - Ben nu, če je sa-muo za jo pogledat... pa pogledi! Tomažin je takuo debelo pogledu, de glih tarkaj de mu niso oči uon z glave veleti-ele an veselo zaueku: - A videš, ki jo imaš, an du vasi pa vsi pravejo, de si jo proč dala!!! Tar par Tine tih velik senjam za nono Angelino Sladke nedieje na jesenskem targu Iniciativa domače Caritas je šla dobro tudi lietos An Marko seje “podau”! Adele Ruccin - Drečino- Je bluo 5. otuberja kar v Marsine, v Maškovičovi družini je zabarleu telefon za oznant veselo novico, de se je rodiu Davide. An takuo so bli vsi veseli v družini, de nona Rina an “tetà” Chiara niesta jale ne štier ne pet, ku pobrale sta se an šle daj do Stokarde za parjet v naruoče, za pozibat. telega njih parvega navuoda. Davide je po prejmku Rasi, njega tata je Claudio taz Bologne, prejmak od mame Genni (Gelmina) pa je buj naš, je buj domač, je Fantig, sa’ je Maškovičove družine iz Marsina. Davide se je rodiu v Sto-kardi, kjer mama an tata živta že osam liet, pogostu pa ga bomo vidli tudi v Marsine, kjer živta noni Rina an Toni, bižnona Marija (ki ima 92 liet!), an tetà Chiara. “Barba” Marino živi v Londri, kjer se suola, an odkar je zaviedu, de se je rodiu Davide, na vide ure zapustit njega študje, manj-ku za kajšan dat, za iti do S-tokarde an spoznat od blizu njega navuoda. Davide je močan pobe-rin, sc je biu kunti rodiu, Vsako lieto čakajo, de pride 2. otuber za se zbrat vsi kupe, an jih je zaries puno, okuole njih mame, none an bižnone, ki tisti dan praznuje rojstni dan. Lietos jih je dopunla 93! Obedan neče zamudit fešte, ki ji jo napravejo tan doma. Duo je tela srečna nona? Se kliče Angela, rodila se je v Tonicovi družini par Marsine. Za neviesto je šla v Matajur v Pačejkino družino. Na žalost je imiela malo cajta moža ta par sebe: Bepo, takuo se je klicu, jo je pustu uduovo zlo mlado. Nie bluo ki se jokat. Angela je zavihnila rokave an veredila tiste tri otročiče, adan puobič, Bepo, ku tata, an dvie čičice, Nadalja an Veronika. Deštin je teu, de Angela se je spet- varnila živet v rojstne kraje, v Marsine, par Medvežih, ta par Tineh tih, kamar se je poročila nje hči Veronica. An pru tle so se vsi zbral, še ankrat, za praznovat nje rojstni dan. So par-šli pru vsi, nje otroc, navu-odi an pranavuodi, sa’ nona Angela je ratala tudi bižnona an nje pranavuodi so Veronica an Jakopo, Stefano, Barbara, Deborah, Lara, Nicola an Gabriele. Je srečna tela nuna, ki ima tako veliko družino okuole sebè, ki jo takuo lepuo gleda, ki za praznovat kupe z njo pusti par kraj opravila, dielo an težave vsakdanjega življenja. An nona Angela je za tuo zlo vesela. Kontenta je tudi kar v hiši barli telefon an iz druge pride kajšan domači glas, glas parjatelju an druge žlahte, ki ji uošči vse nar-buojše. “Zatuo - nam je jala nje hči Veronica - skuo-ze Novi Matajur moja mama želi zahvalit vse tiste, ki so se tisti dan zmisnili na njo an ji telefonai za ji nardit augurje. Bohloni vsi-em! Buohloni an vasnja-nom, ki so jo paršli gledat!” Nona Angela, tudi mi, čeglih z zamudo vam žel-mo vse narbuojše: še donas lieto zdravo an veselo! Pod velikim tendonam, ki je biu nastavjen go par Muo-ste za jesenski targ, obedne-mu se nie stragalo vetegnit kako palankico za Ion za tist koščič torte al strudelna, ki so žene iz Nediških dolin ponujale. Pa s tisto palankico se je tudi lietos paršlo do velikega čudeža: se je dalo možnost osam otrokam ostat na njih nasrečni zemlji, v Bosni, z upanjam, de an dan bojo imiel normalno življenje, takuo, ki se spodobi vsakemu otroku telega sveta. Se ankrat se muormo zahvalit našim ženam, ki so spa-rjele vabilo od Caritas špietar-ske foranije. Ze vesta, de kar je jesenski targ, vsako nediejo je an kotiček za domače po-guojke. Kajšan pa jih muore napravt an pamest na targ, jih muore tudi “predajat” brez diet tu gajufo, kar se potegne, sa’ gre vse v buogime. S tolo iniciativo smo nardil “adozione a distanza” osam otruok v Bosni, ki so nomalo “naši” že vič liet an proget more iti še napri pru zavojo tele inicjative par kateri parskočejo na po-muoč vse fare Nediških dolin (od Camegavarha do Mata-jura od svetega Pavelna do Topoluovega, od Podutane do Klenja an takuo napri). An lietos so zbral vič sudu. “Vsako nediejo - takuo ki nam je jala Luisa Zanini iz Petjaga, ki je adna med tistimi, ki narvič skarbi za telo stvar - smo zaslužile (pa nie ta prava besie-da) s sladčinam parbližno an milion an pu, kajšan krat kiek manj, kajšan krat kiek vič. Se muormo zahvalit vsiem našim ljudem, našim ženam ki še ankrat so sparjele naše vabilo. Nie korlo potiskat obednega, spekle al pa skuhale so po- guojke, se pomagale dna z drugo, paršle dol h Muostu, riezale na kose an ponujale... Ki reč še? De naš judje, kar je za dat, kar je za pomagat se na nikdar potegnejo nazaj. S tem kar smo “zaslužil” puoj-mo napri s progetam “adozione a distanza” tistih osam otruok -njih imena jih moreta ušafat par vašim gaspuode, v vaši fari- kiek puode tudi za proget, ki ga peje napri don Larice: napravt ’no hišo tistim mladim, ki imajo težave zaradi droge.” Muormo še reč, de vsaka fara ima nje specjalitò: tu kajšni znajo runat buj dobre štrukje, tu drugi štrudelne, tu te trecji sladčine s kosta-njam... na koncu smo zaštiel na stuojke an stuojke raznih sladčin, an te furešti, ki so jih pokušal an “kupil“ so imiel tudi možnost spoznat našo kulturo “na mizi”. va iz Lombaja an Izidor Predan (pru on, naš an vaš Dorič) sta pru vesela: telo zadnjo lieto sta imiela dva velika šenka: njih “te velik”, Vladi, s pomočjo ne-vieste Antonelle jim je šenku njih parvega navuoda, poberina, ki se kliče Nicola an “te mal”, Marko, jim je parpeju pa neviesto, pridno an šimpatik čečo taz Spietra, ki se kliče Adriana Bevilacqua. Ce na poznata novičace, vam jih predstavimo s telo fotografijo, ki nam jih kaže pru tisti dan, ki sta se uzela. Bluo je 23. setemberja. Novico smo bli že napisal, se zmisleta? Za njih poroko so imiel tako veliko fešto, de kar sta se Adriana an Marco varnila damu, v njih “gniez-do” v Dolenji Miersi se je že dielu dan. An de bi bluo njih skupno življenje le napri na lie-pa “festa” jim vsi mi iz sar-ca želmo. Tisti, ki jih poznajo pravejo, de bi ne tnuor- lo bit težkuo tuo, saj Adriana an Marko sta obad va veselega karakterja. Vse narbuojše jim želi tudi Beneško gledališče: Marko, te čakamo, na stuoj uganjat komedije samuo tam doma! kar so mu nardil telo fotografijo, pa se je znu že par-stavt pred fotografsko maki-no. Dragi Davide, de bi ti ra-su srečan an zdrav ti vsi želmo, posebno, sevieda, toji noni iz Marsina, pa tudi tisti tam v Bologni, Nardino an Angela. An fantič m dru CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Minimatajur Ecco com’era la Russia nel 1942 durante la guerra - 8 Olga Klevdarjova Previsioni molto ottimistiche sulla situazione militare "Riposo dopo la battaglia". Quadro di Ju. Neprince Per concludere questa rievocazione dell’avventura di guerra di Giorgio Venuti in Russia, seguiamo alcune cronache con le sue osservazioni dal vivo sull’ambiente, sulle condizioni di vita e su alcuni aspetti, peraltro visti assai ottimisticamente, della guerra e sulle sue aspettative di vittoria. In questa cronaca lasciamo spazio ad alcune lettere, che possono dare un quadro complessivo del pensiero di Venuti e scoprire gli errori di giudizio sulla situazione militare dell’ARMIR, cioè l’Armata Italiana in Russia, costituita nel 1942 in seguito al potenziamento del CSIR, il Corpo di Spedizione Italiano in Russia. Il potenziamento riguardò anzitutto il corpo d’armata alpino con tre divisioni, la “Tridentina”, la “Cuneense” e la “Julia”. “Siamo giunti ieri alla nostra prima destinazione, nel luogo dove si riunirà la Divisione per proseguire a piedi. Qui rimarremo almeno una decina di giorni prima che giungano tutti i reparti. E’ un posto industriale nel bacino del Do-nez e siamo accampati vicino a un bosco di quercie e frassini. Il viaggio è passato bene, senza incidenti sebbene noioso, special-mente dopo aver lasciata la Germania. Per otto giorni, abbiamo viaggiato in una pianura immensa, coltivata a grano, segala e patate, sembrava quasi di essere in mare. Ogni tanto un gruppo di misere capanne coperte di stoppie. Sulle soglie donne e bimbi sporchi e cenciosi. Ora mi sono reso conto di quello che e-ra il famoso “paradiso sovietico”. Poveri contadini affamati costretti a lavorare come bestie per poi versare il raccolto che veniva incamerato negli immensi silos costruiti a tale scopo dal governo. In tanti gior- ni di viaggio, non abbiamo veduto una strada degna di tale nome, ma solo piste fra i campi che con la pioggia diventano torrenti di fango. Nei rari grossi centri abitati è una immensa miseria e tutti gli o-pifici sono stati distrutti dai sovietici in ritirata quando è stato loro possibile. Si vedono girare solo donne e ragazzi perchè gli uomini sono al fronte o prigionieri. Di pittoresco ho visto solo i mulini a vento che ogni tanto stendono le loro lunghe braccia immote sulla interminabile pianura. Le colline più grandi che ho veduto, non sono più alte di quella che c’è alla dolina. La zona che abbiamo attraversato è ricchissima di boschi, di pini e abeti”. (18.8.1942) “Ti ho già scritto che il viaggio è stato buono e senza incidenti di sorta. Ieri per la prima volta sono andato fuori per servizio. Abbiamo fatto una sgroppata di circa 40 km sempre in mezzo a un bosco di pini. Siamo passati nei punti dove poco più di un mese fa si sono battuti forte i nostri del CSIR. Cigni tanto si vede, oltre a molti materiali bellici, anche cadaveri di russi insepolti, e la popolazione del luogo non si cura di seppellirli. Con una mina anticarro sovietica, abbiamo preso parecchio pesce che mangeremo oggi a mensa... Molto probabilmente passerà ancora un mese prima di essere impiegati, perciò ora essendo a molte decine di km dal fronte, ci possiamo considerare sicuri... Ho ricominciato di nuovo la mia vecchia vita. Ti sto scrivendo, seduto sulle coperte ripiegate, nella mia villa di tela. La zona passata Tino qui è ricchissima di grano e di minerali, qui invece, dato che c’è stata la guerra, fino a poco fa, è quasi tutto incolto e c’è molta miseria fra la popolazione, composta di donne, bambini e vecchi. Le donne sono tutte grosse e con le facce rotonde da patata cotta, come quelle russe che stanno ad Azzida. Essendo abituate a stare sempre sotto padrone sembra che non se la prendano per nulla pur essendo sotto la dominazione straniera...” (24.8.1942) Qui la lettera fa una an- notazione linguistica che non ci deve sfuggire, ma ci proponiamo di posticiparne la discussione più avanti, per interrompere questa “cronaca” dalla Russia: “Quasi tutti i giorni qualche disertore si presenta alle nostre linee. Perciò speriamo bene”. (3.10.1942) “Il lavoro non è molto e fino a che non comincia il freddo non si sta male. I russi finora sono stati calmi. Speriamo che continuino almeno per tutto l’inverno”. “Qui sempre la solita calma. Oggi non si è sentito nemmeno un colpo forse perchè la notte scorsa i nostri apparecchi sono andati sulle linee russe a portare i pacchi dono, forse poco graditi perchè troppo rumorosi”. (2.11.1942) “Vorrei andare fino a Rossosch e potrei chiedere un permesso. Ma è una cosa problematica perchè in questa stagione tra andare e tornare, ci vuole una licenza anziché un permesso, senza calcolare il disagio del viaggio. Se è vero che a fine gennaio avremo il cambio, sarà più facile perchè andremo a riposo a pochi km dalla suddetta stazione... La lunga lettera che avevo promesso a (...) l’ha già ricevuta e mi dice che la sbatterà sul muso a tutti quelli che ancora credono al paradiso sovietico”. (2.12.1942) “I russi si sono rotti le corna davanti agli alpini della Julia, figurati che u-na sola delle nostre compagnie ha fatto oltre 500 morti in un attacco di sorpresa ben riuscito. Tanto Natale come Capodanno sono passati abbastanza bene. Capodanno meglio perchè i russi si erano già sfibrati e non hanno più attaccato... Due volte i Tedeschi erano stati costretti a lasciare delle quote e il Gemona e l’Aquila le hanno riprese all’arma bianca facendo meravigliare i nostri alleati. Le nostre perdite non sono gravi e dovute per due terzi al freddo intenso dei giorni scorsi. Quelle del nemico invece sono molto forti, davanti alle posizioni di uno solo dei nostri battaglioni vi sono circa duemila morti e sei carri armati squarciati dai nostri anticarro. Anche questa volta gli alpini si sono battuti meglio che mai. Immagino che i giornali e specialmente il Gazzettino e il Popolo del Friuli saranno di nuovo pieni della Julia che anche in terra russa e in terreno non adatto al suo attrezzamento si è di nuovo fatta onore. Da alcuni prigionieri abbiamo saputo che i rossi non si aspettavano tanto valore e che nell’ultimo attacco hanno dovuto mandare in linea anche i cucinieri e gli scritturali. Credo che ora per qualche tempo ne avranno abbastanza”. (2.1.1943) In molte lettere i soldati che scrivono dal fronte russo mantengono un simile distacco e un senso di sicurezza e fiducia nella conclusione dell’avventura di cui sono protagonisti. Invece, in grande maggioranza, denunciano un diverso stato d’animo, che trapela a dispetto della censura. Nei diari, nella corrispondenza, genuina, di migliaia di soldati, sottufficiali ed ufficiali italiani, sia pure spesso tra le righe, traspare una palpabile inquietudine ed una profonda preoccupazione per quello che può accadere. (segue) M.P. Pravca od kumeta an od njega ušenice spravjene v kašti Al vesta, zakaj se mačka an pas gledata postrani? Al vesta otroci, zakaj se maCka an pas takuo postrani gledata? Puno puno liet nazaj je biu an kumet, ki je par-dielu vsako lieto puno ušenice. Pospravju jo je v velike žaklje an potle jih zluožu v kašto. Adno jutro je stopu v kašto za pogledat, ki dost ušenice mu je ostalo an na njega veliko čudo je vidu, de so bli žaklji ušenice dost majši od tistega kar so bli. Začel se je jezit an godernjat pruot gar-demu tatu, ki mu je kradu ušenico. Da rieč pa na puode takuo še napri je zvičer pelju v kašto njega pisa, de mu bo ahtu Žaklje. “Gledi, de mi boš lepuo varvu ušenico an de mi uloviš tatu. Za Ion ti bom dau an liep kos prasecjega mesa an še no dobro kuost”. Pas ga je llepuo poslušu an sam par sebe pa je mislu: “Nič na skarbi, gaspodar, za toje žito. Pripeljem ti tatu, de mu lepuo utegneš uha”: Gaspodar je le napri go-dernju an se jezu, pas pa je sam s sabo objubju, de mu bo pomagu. Paršla je vičer an pas je ratu trudan. Ker ni nič čudnega ču je lepuo zaspau an začeu sanjat o tistem kosu mesa, ki mu ga je biu kumet obeču. Takuo dobro an slad-kuo je bluo tiste mesuo, de se mu v sne sline cedile an le naprej je memuo spau. Drugo jutro se je kumet to parvo rieč podau v kašto. An., joj kaj ga je tam čakalo! Pas je sladkuo spau an sanju, žaklji ušenice pa so bli spet na pu prazni. “O ti mrha mrhasta. Takuo ahtaš moje zito“” se je začel kumet jezit. “Figo ti bom deu ne kuost an mesuo. Namest mi varvat moje par-dielo si spau. Nič se na morem zanašat na te an bom muoru sam ga ahtat tle v kašti”. Jezno je vepodiu pisa uon s kašte an nič ga ni brigalo, če je bila žvina zaries žalostna. Zvičer je sam šu v kašto ahtat njega ušenico. Malo- manj je biu zaspau, kadar je ču an rahu šum. Skoču je pokonci an zagledu, de je v njega ušenici margolielo drobnih miš. “Miši so tatice! Ki imam narest?” Aha, se je pomislu: “Po mačko grem, ona ja jih bo pregnala”. Stopu je uon s kašte, šu v hišo an zagrabu velikega mačka, ki se je greu blizu peči. “Tristuo hudičev, kuo si lien. V kašti je vse puno miš, ti pa tle spiš an počivaš. Gledi, de mi jih hitro poloviš!”. Zagrabu ga je an nesu v kašto. Ko je drugo jutro stopu tja notar je ušafu mačka, ki je vas veseu an ponosen predu, blizu njega je biu pa an kup martvih miš. Od tenčas je gaspodar ni-mar dajau mački šalco mlie-ka, ubuog pas je pa le napri samuo sanju od tistega kosa prašičjega mesa an o tisti kosti, ki mu jo je biu gaspodar objubu. Sada vidite, otroci, zakaj se je začelo sovraštvo med psom in mačko. Na sprehodu po sanožetih: kaj ni liepa taka sort suole? Te mali iz dvojezičnega vrtca iz Spietra se na učijo samuo v vrtcu Na liepem travniku v jasnem an sončnem dnevu Parkazala se je jesen z nje magio an deževnimi dnevi, ki nam zakrivajo armene, ardeče an ruse farbe naših hosti. Paršle so Vaht an z njimi smo že pozabil na tople an jasne dneve telega liepega oktobra. Pamesu nam je puno sonca, tistega ki je pannanjkalo avgusta an setemberja, an takuo se je nomalo podaljšalo tole čudno polietje. Vsi smo užival an še posebno otroci, ki hodijo v špietarski dvojezični vartac. Ze zadnjič smo bli pisal, kuo so šli gledat vinjau v Prapotno. Na naši sliki vi-dmo lepo skupinico te malih kupe z učiteljico Antonello. So na liepem travniku pa nieso šli samuo na sprehod. Tu so blizu Hrastovijega, kamer so šli gledat ilovco. Sa’ vesta, de se te mali radi igrajo, radi “packajo” an imajo puno fantazije, takuo, de z ilovco znajo narest pru lepe reči. Pride že parložnost za pokazat, kaj runajo. četrtek, 2. novembra 1995 La squadra dei Pulcini dell’Audace incontrastata protagonista nel girone L Risultati Promozione Maniago - Valnatisone 0-0 Manzano - Juventina 2-1 Ajello - Sovodnje 2-1 3. Categoria Natisone - Pulfero 3-0 Savognese - Lumignacco 1-2 JUNIORES Valnatisone - Natisone 0-0 Sovodnje - Lucinico 0-4 Giovanissimi Pozzuolo - Audace 0-4 Esordienti Fortissimi - Audace 0-7 Pulcini Audace - Fortissimi 3-0 Amatori Chiasiellis - Reai Pulfero 0-4 Remanzacco - Bergnach 2-3 Rodeano - Valli Natisone n.p. Poi. Valnatisone: riposo PV Bar Campanile - Feletto 90 3-1 Prossimo turno Promozione Valnatisone - 7 Spighe Juventina - Ponziana Sovodnje - Cussignacco 3. Categoria Pulfero - Ciseriis Comunale Faedis - Savognese JUNIORES Lucinico - Valnatisone Bearzicolugna - Sovodnje Giovanissimi Majanese - Audace Esordienti Audace - Gaglianese Pulcini Gaglianese - Audace Amatori Invillino - Reai Pulfero Collerumiz - Bergnach Valli Natisone - Ziracco Poi. Valnatisone S. Lorenzo Es. Mantova - PV Bar Campanile Classifiche Promozione Pro Aviano 16; Tamai 14; Fanna Cavasso 13; Tolmezzo, Cordenons 11; Porcia 10; Tricesimo, Azzanese 8; Caneva, Fontanafredda 7; Maniago 6; Zoppola 5; Juniors 4; Bearzicolugna, 7 Spighe 3; Valnatisone 2. 3. Categoria Savognese, Ciseriis 12; Stella Azzurra, Natisone, Rangers, Nimis 11; Paviese 10; Moimacco 7; Lumignacco 6; Comunale Faedis 5; Gaglianese 4; Fulgor 3; Pulfero, Cormor 2; Buttrio 1 ; Fortissimi 0. JUNIORES Union 91 10; Valnatisone, Bearzicolugna, Cividalese Natisone 9; Buonacquisto 7; Serenissima 5; Chiavris, Sovodnje 4; Tur-riaco, Lucinico 3; Torreanese, Corno 2; Pieris 1. Giovanissimi Cividalese 10; Savorgnanese 8; Buonacquisto, Cussignacco 7; Tavagnacco, Astra 92, Majanese 6; Audace. Bressa, Rive d’Arcano 5; S. Gottardo, Pagnacco 4; Ba-saldella 1 ; Pozzuolo 0. Amatori (Eccellenza) Pantianicco, Invillino 5; Chiopris 4; Reai Pulfero, Vacile 3; Mereto, Warriors, S. Daniele, Tolmezzo 2; Montegnacco, Chiasiel- lis 1. Amatori (2. Categoria) Anni 80, Remanzacco 6; Rodeano 5; Termotecnica Bergnach, Valli del Natisone, Piaino, Collerumiz 3; Savorgnano, Ziracco 2; Pasian di Prato 1; S. Margherita, Marti-gnacco 0. Amatori (3. Categoria) Ziracco, Cavalicco, S. Lorenzo, Rojalese 4 Cargnacco, Povoletto, Xavier Udine 3 Real S. Domenico, Vides 2; Ghana star 1 Polisportiva Valnatisone 0. Le classifiche di giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. PRODUZIONE mobili S>u Reai come ai bei tempi I rossoneri con due reti per tempo liquidano il Chiasiellis - Punto di speranza per la Valnatisone contro il Maniago - Tre vittorie per i giovani dell’Audace Secondo pareggio esterno della Valnatisone che, dopo Tamai, si é ripetuta a Maniago. I ragazzi allenati da Ezio Castagnaviz hanno controllato le iniziative dei biancoverdi riuscendo a mantenere inviolata la propria rete. Per domenica é in programma a S. Pietro una gara determinante con la 7 Spighe, che precede gli azzurri di un punto in classifica. E’ andata male al Pulfero impegnato a S. Giovanni al Natisone contro la locale formazione del Natisone. I ragazzi allenati da Luciano Bellida non sono riusciti a frenare i padroni di casa che sono, assieme a Savognese, Ciseriis e Stella Azzurra, i favoriti per la vittoria finale. Si é ricostruito l’ambiente ideale attorno agli Junio-res della Valnatisone, che stanno pian piano risalendo verso posizioni di vertice del girone C. La squadra allestita dal responsabile Giancarlo Pittioni é molto unita, i ragazzi frequentano assiduamente gli allenamenti cancellando così il “black-out” registrato nelle passate stagioni. Sabato nell’incontro casalingo con il Natisone sono stati co- stretti al pareggio. Non ha accontentato nessuno la direzione arbitrale del signor Loszach, nativo delle Valli. Con quattro reti i Giovanissimi dell’Audace sono tornati vittoriosi dalla trasferta di Pozzuolo. Autori delle segnature sono stati I-van Duriavig, Almer Tiro, Alessandro Massera ed O-scar Podorieszach. Ieri mattina si é disputata a Scrutto la gara con il Tavagnacco. In attesa del derby di sabato con la Gaglianese gli Esordienti tornano vittoriosi dalla trasferta di Udine con i Fortissimi. I ragazzi allenati da Ivano Martinig e Corrado Buonasera hanno sbaragliato il campo a forza sette: tre centri di Cristian Trusgnach, due di Federico Crast ed una a testa di Filippo Rucchin e Mattia Cen-dou. Continua senza battute d’arresto la trionfale marcia dei Pulcini che hanno centrato l’ennesimo successo o-spitando i Fortissimi. L’impresa é stata realizzata grazie alle tre reti messe a segno da Gabriele Miano, Fabio Valentinuzzi e Luca Trusgnach. Ottima prestazione del Reai Pulfero nel campiona- to di Eccellenza del Friuli collinare. Con due reti per tempo i rossoneri hanno liquidato i padroni di casa del Chiasiellis. Stefano Dugaro, Roberto Claric, Carlo Liberale (su rigore) e Valter Pe-tricig hanno contribuito a portare a casa la seconda vittoria in campionato. La Valli del Natisone é stata impegnata lunedì sera a Rodeano. Infine gli Over 35 del bar Campanile di Cividale hanno ottenuto una meritata vittoria ai danni degli amatori di Feletto Umberto. Drenchia fuori casa ci sa fare... REMANZACCO BERGNACH 2 3 Termo Tecnici* Bergnach Termotecnica Bergnach: Tomasetig, Luigi Chiabai, Pio Chiabai, Marco Marinig, Cornolò, Fabrizio Qualla, Gianni Qualla, Stefano Scuderin, Predan, Gianni Trusgnach, Crainich. Allenatore: Paolo Bordon. Dopo l’immeritata sconfitta subita sabato scorso a Scrutto, gli amatori di Drenchia sono tornati alla vittoria espugnando il campo della capolista con una prova maiuscola. I violanero sono ancora privi del loro uomo faro Adriano Stulin e dell’infortunato Beniamino lussa ma si stanno impegnando con abnegazione e spirito di sacrificio sotto la guida tecnica di Paolo Bordon, chiamato a sostituire dall’inizio della stagione Marco Clodig. Sul campo di Orzano i ragazzi di Lodovico Bergnach hanno iniziato alla grande andando a segno due volte con Gianni (Edi) Qualla. Il Remanzacco ha accorciato le distanze grazie alla trasformazione di un calcio di rigore contestato dai valligiani. All’inizio della ripresa veniva espulso Luigi Chiabai. A questo punto Bordon toglieva dal campo l’autore delle due reti Qualla sostituendolo con Luca Gariup per rinforzare il reparto arretrato. L’azzeccata mossa del tecnico del Drenchia consentiva alla squadra di allungare il passo con la rete messa a segno da Stefano Predan. A metà del secondo tempo i padroni di casa riuscivano ad andare in gol riducendo il passivo. Anche loro venivano costretti a giocare in dieci in seguito all’espulsione del portiere, che fermava fallosamente un violanero lanciato a rete. Il risultato non cambiava fino alla fine grazie all’attenta guardia del Drenchia che provava anzi, in contropiede, ad impensierire la squadra locale. Al triplice fischio grande gioia dei ragazzi valligiani e dei loro sostenitori. P.C. Stefano Predan, autore di un gol per il Drenchia Sconfitta in casa dal Lumignacco Arbitraggio choc e Savogna va k.o. SAVOGNESE - LUMIGNACCO 1-2 Savognese: Pigani, Drecogna, Florean-cig, Caucig, Chiacig, Oviszach, Cernotta (Stulin), Meneghin, Podorieszach, Terli-cher, Dorbolò (Rot). Savogna, 29 ottobre - Prima battuta d’arresto per la Savognese, che non pregiudica il primo posto in classifica vista la concomitante sconfitta del Ciseriis. E’ stato un incontro equilibrato anche se il pubblico ed i dirigenti locali hanno duramente contestato la direzione arbitrale. Dopo un primo tempo giocato a buon ritmo ma con conclusioni blande la Savognese é stata colpita in contropiede al 3’ della ripresa. I gialloblù hanno cercato di recuperare, ma al 12’ un autorete di Drecogna ha consentito il raddoppio degli ospiti. Per un fallo di mano in area al 14" la Savognese ha ottenuto un rigore trasformato da Chiacig. Un minuto più tardi Terlicher impegnava il portiere o-spite. Un fallaccio su Oviszach determinava un parapiglia ma l’arbitro non decretava neppure un’ammonizione. La gara si concludeva con l’attacco tambureggiante della Savognese, che però non dava i suoi frutti. Nogometna tekma v uničenem Sarajevu Tokratno športni pregled iz slovenske oziroma zamejske stvarnosti prepušča mesto dogodku, ki je obkrožil vso svetovno javnost. Slika prikazuje trenutek z nogometnega srečanja, ki so ga prejšnjo soboto odigrali v Sarajevu med ekipama Travnika in Sarajeva. V tem primeru ni važno, kdo je zmagal in kakšna je bila igra na igrišču. Važno je, da se je sredi Sarajeva, ki je bilo žrtev večletne bratomorne vojne, odigrala nogometna tekma. Gre v bistvu za droben, a vendar pomemben znak, da se v glavnem mestu Bosne počasi vrača normalno življenje. Za kroniko lahko povemo, da se je tekme udeležilo veliko število gledalcev, ki so za dve uri pozabili na vsakdanje težave in na ničkoliko težav, ki jih še čakajo. Ob koncu še par besed o zamejski tekmovalni stvarnosti. V nogometni promocijski ligi gre zabeležiti poraz Sovodenj in Ju ventine, v odbojarski B-2 ligi pa je štandreški Val z zmago začel prvenstveni trud. Košarkarji Jadrana (B-2 liga) pa so doživeli ponoven neuspeh in so zadnji na lestvici. (R.P.) Četrtek, 2. novembra 1995 SVET LENART Kozca Zbuogam Bepic Je pretresla vse vasnja-ne, pa tudi vse tiste, ki so ga poznali, žalostna novica, de Bepic Gomatu nie vic med nami. Umaru je v videmskem Spitale v pan-diejak 23. otuberja popu-dan. Imeu je samuo 62 liet. Giuseppe Tomasetig za anagrafe, Bepic Gomatu za vasnjane an parjatelje, ni imeu puno sreCe za kar se tiče zdravja. Že vic liet se je zdravu, vse težave pa jih je prenašu z veliko kuražo an potarpežljivostjo. Obe-dan pa bi ne biu jau, de nas zapusti takuo na naglim. V veliki žalost je pustu ženo Pio, sina Marca an hci Te-reso, neviesto Nives an zeta Andrea, majhanega navuoda Simone, bratra Renza an sestro Elso an vso drugo žlahto an parjatelje. Bepic Gomatu je biu zlo poznan, doma imajo kime-tijo an so med tistimi ried-kimi tle par nas, ki Sele re-. dijo žvino. Biu je tudi vic liet na podutanskem kamu- nu kot aministrator, ka-munski mož. Ki dost je biu spoštovan se je videlo na njega pogrebu, ki je biu v sriedo 25. otuberja v Kozci. Naj v mieru poCiva. SPETER Spietar-Moggio Udinese Zapustila nas je Laura Dalmasson V Moggio Udinese je biu pogreb Laure Dalmasson, poročena Lorigiola. I-miela 70 liet. Pišemo telo novico zak Laura, Ceglih je živiela že puno puno liet gor v Kami-ji, je bla iz Spietra an vic ku kajšan jo je lepuo po-znu, kot so vsi lepuo poznal njega tata, ki se je klicu Riccardo an je dielu kot bidel puno liet v špietarski sriednji šuoli. Otroc so ga imiel zlo radi, takuo de se ga šele spominjajo Ceglih je že puno liet, ki nas je zapustu. Kar Laura se je poročila je šla živet v Moggio Udinese. Bla je pridna žena an pridna mama, vsiem je rada pomagala, predvsem te nasreCnim ljudem, tistim, ki niemajo obednega, naj so bli stari al buni, hodila jih je varvat po špitalih an na duomu. Pogostu je parhajala v Spietar, kjer so podkopani nje mama an tata an tudi tle iz tele vasi so šli na nje pogreb, za ji dat zadnji pozdrav. PODBONESEC Carnivarh - Pradamano Smart mlade Cete Prezagoda nas je zapustila mlada CeCa, Sara Spe-cogna, ki je živiela z nje mamo dol v Pradamane, pa je imiela nje koranine v podbonieškem kamunu, v Carnimvarhu. Nje mama je Rina Mekinčua, nje tata, ki nas je zapustu že vic liet od tega, je biu pa Pietro - Perin Uolcu. Sara je imiela samuo 34 liet. Huda boliezan, ki jo je maltrala že vic liet jo je ukradla mami Rini an vsi Zlahti. Nje pogreb je biu v Pradamane v saboto 28. otuberja popudan. Marsin 30.10:84-30.10.95 Žalostna oblietinca Danajst liet od tegà, bluo je 30. otuberja lieta 1984 nas je za venCno zapustu Giuseppe Medveš. Živeu je v Manzane, pa njega mama an njega tata sta bla iz Marsina, tata je biu Sinku, mama pa Kran-cove družine. V telim Casu, ko se vsi spominjamo na naše te rance an hodimo po britofah, se Bepcja spominjajo z veliko ljubeznijo an žalostjo mama, bratje, sestre an vsa druga žlahta. Tiedenski targ v Podboniescu PODBONESEC Al bomo imiel targ tudi tle par nas? Kamunski svet je na zadnji seji sklenu, da v Podboniescu odprejo tiedenski sejem (mercato settimanale), kjer bojo predajal oblieke, vse tuo kar se nuca za hišo, kakuoša, pardi-elke iz mlieka, an takuo napri. Cejo odpriet tel targ za zbuojšat življenje v telim kamune, zaki posebno tele zadnje lieta je postala velika mizerija. Ljudje na morejo ušafat diela tle doma an zavojo tega muorejo hodit po cielim svietu za zasluzit kruh. Studio immobiliare BRAIDOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubets 19. Cividale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Folostavek: GRAPHART Tiska: F.DIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Ce bojo zaries odparli tel tiedenski targ se bo v Podboniescu nieki spremenilo. Vsi vemo, ki ljudi iz Kobarida an Bovca hodi vsaki dan v Cedad kupavat blaguo. Potlè se bojo ustavljal v Podboniescu, ki je buj blizu, saj je delec od konfina samuo pet kilometru, Cedad pa petnajst. Vemo tudi, de na Kobariškem an Bovškem življenje je buojš, ku tle par nas, tam so vsi doma, ki dielajo an zavojo tega smo Sigurni, de bojo tisti ljudje hodil pogostu tle h nam, na naš targ kupavat blaguo. Takuo hvala našim sosedom se bo zbuojšalo tudi naše življenje, naša slava ekonomija. Tiedenski targ bi muoru bit vsak pandiejak, sevieda, Ce bojo oblasti dale per-meš, zak smo Cul pravt, da je Cedad pruot temu an de senator Pelizzo je “kuazu” pri “Cameni di commercio”, de naj na pusti odpriet tel targ v Podboniescu, zaki bi bli Cedajci oškodovani. Naši ljudje so 90 par stuo votai za demokristi-janskega senatorja Pelizza s troštam, de jim bo poma-gu, de bo dielu njih interese takuo, ki je biu objubu. Paš al ga bojo še votai? Poštudierita lepuo, seda ki se spet bližajo volitve, e-lecjoni. (Matajur, 1.7.1960) Ruonac Praznik brieskvi Zadnjo nediejo je bluo po naših bregieh vse živuo zaki je paršlo puno ljudi iz Čedada, Vidma, iz Gorice an Tarstà na naš praznik brieskvi. Lietos smo ga parvikrat organizal, de pokažemo in prodamo naše pardielke -brieskve, ki so poznane na deleC okuole za njih aroma an lepoto. Lietos so naše brieskve obrodile posebno debele sadove, nekatere so pezale od 400 do 500 gramu an so tudi lepe ardeCe farbe. Tud kup ni biu slap, v vasi smo jih prodajali kar po 100 lir na kilo. Postavli smo kiosk in tam so' ljudje lahko kupovali brieskve po kile al pa ciele kište (kasete). V mlekarni, ki smo jo za to par-ložnost trasformai v gostilno smo mogli judem nudit ’no dobruoto z vinam an z brieskvami, poskarbiel smo za orkester an za tiste, ki jih sarbijo pete, smo par-pravli brejar na odpartem. Vse je teklo dobro, le tisti, ki so paršli v Ruonac z automobili so se buj slave volje vraCali zavojo slave cieste. Ries je, de par nekaterih prostorih se na morejo srecati dva avtomobila. Troštamo se, de bo naš senjam brieskvi vsake lie- to, da postane tradicionalen, kot so po laških vaseh tradicionalni prazniki od vina, peršuta, Ceriešnji an takuo napri. Na to vižo bojo naše brieskve nimar buj poznane an se bojo še buojš prodajale. SPETER Cibeta an zajci na ogled V nediejo 4. setemberja je provincialna aministra-cjon kupe z agrarnim in-spektoratam odparla v Spi-etre ’no mostro cibet an domačih zajcu. Bluo je vic sort perutin an vse parprave, ki se nu-cajo par kokošjereji, racionalni kokošnjaki an tabele, ki uCijo kakuo kor runat an kakuošmi, da ne oboliejejo. Lietošnjo pomlad je inšpektorat za agrikolturo razedeliu v vic kraju Nedi-ških dolin cibeta, da bi se zbuojšala raca. Ljudje so dobro sparjel to iniciativo an vic ku kajšan je spet ušafu veselje do kokošje-reje. Nimar se študiera, kakuo zbuojšat lokalno ekonomijo, a je težkuo. Doma se na sme redit puno zvine, zak so ostali samuo otroc, žene an te stari. Redit kakuoša an zajce pa ni puno truda an z njim je tudi dobar zaslužek. Naj se na tuo poštudiera. (Matajur, 16.9.1960) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vilo Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.30 v torak od 8.30 do 10.00 v sredo od 8.30 do 10.00 anod 18.00 do 19.00 v petak od 8.30 do 10.00 an od 18.00 do 19.00 Crnivarh: v Cetartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30. do 9.30 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v Cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. NOVEMBERJA Podboniesac tel. 726150 - Mojmag tel. 722381 Manzan (Brusititi) tel. 740032 OD 4. DO 10. NOVEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejali in pra/nikah so odpaite .samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. CAMB1-MENJALN1CA: martedì-torek 30.10.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,80 13,60 Ameriški dolar USD 1563,00 1676,00 NemSka marka DEM 1109,00 1153,00 Francoski frank FRF 320,00 333,00 Flolandski florint NLG 989,00 1079,00 Belgijski frank BEF 53,90 56,10 Funt Sterling GBP 2461,00 2562,00 Kanadski dolar CAD 1145,00 1192,00 Japonski jen JPY 15,30 15,90 Švicarski frank CHF 1371,00 1427,00 Avstrijski Šiling ATS 157,40 163,80 Španska peseta ESP 12,80 13,40 Avstralski dolar AUD 1186,00 1241,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 280,00 310,00 BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V CEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telcf. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CERTIFICATI DI DEPOSITO La Banca di Credito di Trieste ha realizzato dei CD/Certi-ficati di Deposito in lire con cedola trimestrale indicizzata di durata 24 o 36 mesi. Ut cedola in corso porta un tasso: nominale annuo del 9,500% annuo effettivo netto dell’ 8,364% altri CD in Dollari e Marchi Li trovate alla Filiale di Cividale in via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 LAPIDI E MONUMENTI