Iz ra^nih držarv Sprememba vlade na Madžarskem. Ma- džarska hoče napovedati gospodarsko petletko, za katero je določen izreden kredit ene milijarde pengov. V resnici bo pa odpadlo od te vsote na poljedelske preureditve samo 200.000 pengov, ostalo bo šlo za oborožitev. Za oborožitev pod naslovom petletke izdani denar bo zbran potom posojila. Da bi rodilo to posojilo uspeh, je hotel ministrski predsednik Darany pritegniti v vlado vse one politične skupine, ki so za uporabo zgoraj omenjenega posojila za oboroževalne svrhe. Iz opisanega razloga je Daranyjeva vlada 9. marca odstopila. Regent Horthy je ostavko vlade sprejel in je obenem poveril nalogo za sestavo nove vlade Daranyju. Nova Daranyjeva vlada je bila 10. marca od regenta potrjena. V novi vladi je ostal prejšnji zunanji minister Kanya. Najvažnejša sprememba v novi vladi je poleg podpore stranke malih ikmetov vladi imenovanje dosedanjega guvernerja Narodne banke dr. Imredyja za ministra brez listnice. Imredy bo prevzel vlogo finančnega gospodarskega diktatorja. Francoska vlada ljudske fronte v težkem položaju. Na seji ministrskega sveta 8. marca je sporočil francoski ministrski predsednik Chautemps, da bo stopil pred zbornico z zahtevo širokih in dalekosežnih pooblastil za vlado. Predsednik je obrazložil to svojo zahtevo s tem, da je potreben v teku letošnjega leta za narodno obrambo izdatek 15 milijard frankov, poleg tega bo treba še za kritje nujnih državnih potreb dobiti vsoto 20 milijard, česar ni mogoče kriti z rednimi proračunskimi dohodki. Chautemps se je postavil na stališče razpisa notranjega obrambnega posojdla v višini 15 milijard. Za ozdravljenje državnih financ bo treba iskati sredstva v inozemstvu. Za izvedbo našte- tih finančnih načrtov, ki služijo državni obrambi in pospeševanju gospodarstva, bo treba dati desničarjem take ugodnosti, ki bi potolažile kapitaliste. Kakor hitro je iznesel predsednik svoje zahteve po izrednih pooblastiiih vladi in glede popuščanja desničarjem, je zadel na hud odpor socialistov in komunistov, ki nočejo ničesar slišati, da bi se vladi, ki izigrava program ljudske fronte, dala tako dalekosežna ter izredna pooblastila. Kriza franeoske vlade. Radi zgoraj omenjenih neprernostljivih težkoč je predsednik francoske vlade podal ostavko. Mandat za sestavo nove vlade je prejel vodja socialistov Leon Blum. Anglija in Irska sta se Ie delno pobotali. Pogajanja med samostojno Irsko in Anglijo za sklenitev političnega, obrambnega in trgovinskega sporazuma so končala dne 8. marca v Londonu z delnim uspehom. Med obema državama bo sklenjena trgovinska in finančna pogodba, ki bo uredila izvrševanje plačilnih obveznosti med Angleško in Irsko. Angleški državniki se pa niso hoteli vdati irski zahtevi, da bi pred omenjenim delnim .porazumom razpravljali o združitvi severne Irske (protestantske pokrajine Ulster) z ostalo svobodno in samostojno Irsko. To združitev so postavili Irci kct pogoj za nadaljnja pogajanja. Potek razgovorov je dokazal, da Angleži nikakor niso pripravljeni, da bi takoj pristali na to temeljno zahtevo Irske. Pač pa so prejeli zastopniki Irska zagotovilo, da bo Anglija za združitev vseh Ircev, ako sklene Irska z Anglijo poleg trgovske in finančne pogodbe še pogodbo o enotni ureditvi državne brambe. Pogajanja za zvezo petih držav. Poročali smo že, da se je postavil angleški ministrski predsednik Chamberlain na stališče, da se je treba pogoditi z Nemčijo ter Italijo in so Angleži že pričeli pogajanja. Zgledu Anglije bi naj sledila tudi Francija. Kakor znano, se je mudil v minulem tednu v Rimu poljski zunanji minister Beck. Poljska hoče, da bi bila s posredovanjem Italije pritegnjena v peterozvezo: Anglija, Prancija, Nemčija, Poljska in Italija. Omenjena peterozveza bi bila najbolj zanesljiv porok evropskega miru, vendar je pot do te zveze dolga in bo treba odstraniti težke ovire z ozironi na prevelike zahteve na vseh straneh.