Primorski St. 97 (14.843) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 LIR P0šnwu HACANA V GOTOVN SPffi. IN ABS. POST. GR. 1 /50% PONEDELJEK, 11 ■_____BOSNA IN HERCEGOVINA / ZA ZAŠČITO PREBIVALSTVA GORAZDA Letali nad srbske tanke Lovca F-16 vzletela z oporišča vAvianu in uničila dva tanka v zaledju Goražda Zločin in včasih kazen Miloš Ekar Natova letala so v Bosni udarila drugič. Najbrž prepozno za nesrečne prebivalce Goražda in okoliških vasi, saj je novica o letalskem napadu na srbske tanke obšla svet takoj za novico o tem, da v muslimanski enklavi, ki naj bi jo SCitil lanskoletni sklep Varnostnega sveta o varovanih območjih, že potekajo poulični boji, veC tisoC ljudi pa pred napadalci brezglavo beži. ^ Zakaj je moral general Rose, ki je bil ob nastopu funkcije v Sarajevu videti tako odloCen in učinkovit, zdaj z načelno že davno dogovorjenim ukrepom Čakati do srbske zasedbe južnega dela Goražda? Sta se tako dogovorila VVashington in Moskva, ali pa je to del Clinton - Galijeve spravljive taktike do Rusov, ki jih s »prenagljenimi« napadi na Srbe nikakor ne bi želeli razjariti bolj, kot je nujno in vsekakor ne toliko, da bi Se poslabšali že tako majavi Jelcinov predsedniški položaj. Na Balkanu je paC treba biti previden, tu so se že pričenjale svetovne vojne. Kakršnakoli že je resnica, dejstvo je, da je | nesrečno bosansko ljudstvo, ne glede na to, kakšne narodnosti je, najveCja in najbolj nemočna žrtev političnih igric velikih in malih bogov, v katerih so Človeška življenja vredna le toliko, kolikor jih je mogoče vključiti v katero od pogajalskih postavk. Bosancem je le malo mar za vso svetovno politiko in odnose med velesilami, tudi Ce hi jutri nad njihovimi glava-I mi zaCele leteti rakete z jedrskimi konicami, se jim življenje ne bi zdelo I niC hujSe. Zanje se je svetovna vojna zaCela že pred dvemi leti. GORAZDE - V nedeljo ob osemnajsti uri in 28 minut sta dve letali F-16 zveze Nato na zahtevo ZN napadli srbske položaje pred Goraždem in pri tem uničili vsaj dva srbska tanka, so sporočili predstavniki modrih Čelad v Sarajevu. Novico so potrdili tudi na sedežu Severnoatlantske zveze v Bruslju, kjer pa niso želeli povedati, kateri cilji so bili napadeni. Novico so potrdili tudi v Beogradu, kjer pa je Tanjug poročilu dodal trditev, da sta letali obstreljevali srbske civilne cilje, daleC od bojne Črte, in da gre »za očitno agresijo Nata na srbsko ljudstvo«. Po omenjenem posredovanju dveh Natovih letal je srbsko orožje potihnilo, sta sporočila predstavnika Visokega komisariata za begunce in organizacije Zdravniki brez meja. Letali sta menda vzleteli iz oporišča v Avianu v severni Italiji, je sporočila zasebna televizijska postala Canale 5. Poročila o razmerah v muslimanski enklavi ob Drini, ki bi jo morali vojaki modrih Čelad varovati v skladu z lanskoletno resolucijo Varnostnega sveta o varovanih območjih v BiH, so bila dramatična. Radioamaterji so že poročali o uličnih spopadih v predmestju in begu veC tisoC ljudi, ko se je tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu spopadal še z novinarskimi vprašanji o domnevni srbski uporabi bojnih strupov. Po trditvah tiskovnega predstavnika ZN je šlo le za dimne bombe. Pred sporočilom o letalskem napadu je svet obšla vest, da so Srbi že zasedli južni del mesta, v katerem je tudi bolnišnica, ter da s topovi in ostrostrelnim orožjem ogrožajo severni del mesta. Srbi naj bi najbolj srdito obstreljevali del mesta, v katerem so nastanjeni predstavniki ZN. Trditev je potrdil tudi predstavnik Unproforja v Sarajevu Dacre Halloway. Beograd je omenjeno trditev takoj zanikal. Le nekaj ur pred napadom Natovih letal na Srbe v okolici Goražda je ameriški državni sekretar Christopher v oddaji televizijske mreže NBC dejal, da bi bilo premirje med Muslimani in Srbi možno doseči, da pa Srbi napadajo, ker si pred pogajanji želijo izboriti Cim bolj ugoden položaj. (AFP, Reuter) Danes na športnih straneh Zarja in Sovodnje še v vodstvu Nogometaši Zarje in Sovodenj še naprej vodijo v 1. oziroma 2. amaterski ligi. Važno zmago v boju za obstanek pa je vCeraj dosegla Gaja. Stran 9 Jadran slavil po izenačeni tekmi Košarkarji Jadrana so si po zelo izenačeni tekmi in razburljivih zadnjih sekundah proti Eltorju iz Gradišča zagotovili novi točki v boju za 2. mesto v C ligi. Stran 11 Stefanel tretji, Burghy izpadel Po zmagi v Trstu proti beneški Lori je Stefanel sklenil regularni del prvenstva na 3. mestu Strani 11 in 14 Doohanovo slavje v Maleziji Na Veliki nagradi Malezije je v pollitrskem razredu osvojil prvo measto Avstralec Michael Doohan, v Ce-trtlitrskem pa Italijan Massimiliano Biaggi. Stran 13 _____ITALIJA / IMPONENTNO ZBOROVANJE LIGAŽEV_ Iz Pontide prebiscit za vstop Lige v Beriusconijevo vlado Berlusconi zagotovijo sredinski znočoj svojega kartela in vabi v vlado Pannello, Fini po v ozadju čoka no svojo uro RIM - S privoljenjem ligaškega ljudstva je Bossi s Pontide končno pristal na vstop v novo vlado, seveda s prejudi-cialo federalizma in li-berizma, povrhu pa še z zahtevo po novem zakonu proti trustom. Uspe- lo mu je strniti mogočno množico privržencev in tako dokazati Berlusconiju, da bo prav Liga porok za preobrazbo države. Iz Rima, kjer se je udeležil zborovanja Pannellovih reformistov, mu je Berlusconi Včeraj dež sneg in mraz RIM - Kakor je bilo napovedano, sta vCeraj zajela ves Apeninski polotok dež in splošna ohladitev, v planinah pa je tudi snežilo. Sneg je na primer pobelil vzpetine v Dolini Aosta, Venetu in Fur-laniji-Julijski krajini, a tudi v Umbriji in Laciju ter celo na Sardiniji, kar je prava redkost. Ponekod je bila snežna odeja debela celo kakšnih 20 centimetrov. Vreme naj bi se zboljšalo šele v današnjih večernih urah. FIUMICELLO / SMRTNA NESREČA Žrtve sobotne noči Sobotna noC. Štirje mladeniči v moCni alfi 75, veselje, hitrost, mokra cesta, morda nespretnost za volanom. Silovit tresk ob drevo po blagem ovinku. Tako sta vCeraj ob zori pri Fiumicellu umrla 22-letna Sabina Tremante iz Mester in 21-letni Massi- miliano Savron iz Fossalona pri Gradežu, 20-letna Valentina Smilovich iz Fossalona pa je v komi v oddelku za intenzivno nego v Vidmu. Na sliki (foto Nadia) razbitine avtomobila, v katerem so se peljali. Na 4. strani odgovoril kot bodoči premier, ki že razmišlja, kako naj reši problem nezdružljivosti svojega ekonomskega imperija z vladno funkcijo. Rimsko zborovanje je lider gibanja Forza Italia izrabil tudi za oznanilo, da je spremenil mnenje glede spremembe volilnega zakona in se odločil za en sam krog volitev (za Pannello zgodovinski dogodek), sicer pa je največ Časa posvetil skrbi, da bi izbrisal desničarski pečat Kartela svoboščin in utemeljil njegovo dosledno sredinsko naravo. Pri tem pa ni naletel na odobravanje Pinija, ki je Berlusconija nemudoma popravil, Ceš da je kartel desnosredinska sila, medtem ko je Bossiju se enkrat svetoval, naj o kakem preimenovanju in delitvi Italije na tri. makro dežele niti ne sanja. Na oltar federalizma je vodja Nacionalnega zavezništva pripravljen žrtvovati samo morebitno skrčenje števila dežel od sedanjih 20 na 12, sicer pa zvito Čaka na nadaljevanje pogajanj za sestavo vlade. Na 2. strani Vse zadnje novosti pri =!ll EDI MOBIL! - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 ■ Tel. (040) 820766 Kuhinje: fcfcfr monzluzzo MINOTTI fantoni GRATTAROLA ITALIJA - FJK Ponedeljek, 11. aprila 1994 SEVERNA LIGA / OGROMNA MNOŽICA PRIČAKALA BOSSIJA NA PONTIDI — RIM / BERLUSCONI — Bossi včeraj prejel »ljudski mandat za vstop v vlado Prejudiciali ostajata federalizem in liberizem - Nov zakon antitrust Umberto Bossi med včerajšnjim govorom v Pontidi (Telefoto AP) PONTIDA - Pričakovanje, da bo s Pontide prišel dokoCni odgovor na vprašanje, ali naj Severna liga stopi v vlado, je bilo v celoti izpolnjeno. Ligaški narod je rekel »da«, z vzklikanjem je pritrdil Bossiju, ko je predlagal, da se gibanje iz opozicijske spremeni v vladno silo, vendar pod neodpovedljivim pogojem uresničitve »federalizma« in »liberizma«. In ligaški narod je še enkrat dvignil roke in zakričal »Da!«. Kdor je mislil, da je Liga izgubila svoj zanos in z njim marsikaterega privrženca, ki naj bi ji ga bil mimogrede pobral Berlusconi, je moral včeraj to oceno vsaj ublažiti, če že ne spremeniti. Na Pontidi, v pokrajini Bergamo, Kako slovenska manjšina ocenjuje zmago desnice na volitvah v Italiji TRST - Na vprašanje, kaj pomeni zmaga desnice na nedavnih političnih volitvah za slovensko manjšino v Italiji in kaj se nam obeta so včeraj med oddajo koprske televizije »Kam vodijo naše stezice« poskušali odgovoriti senator Darko Bratina, deželni svetovalec Miloš Budin, sindikalist Renato Kneipp in elan vodstva SSk Bernard Špacapan. Ob splošni zaskrbljenosti zaradi Črnih oblakov in ker so po Bratinovih besedah volitve dale legitimnost bivšim fašistom, pa je treba omeniti, da ocene niso bile tako Črnoglede, kot bi jih pričakovali. Senator Bratina je bil celo mnenja, da volilci ne bi smeli rezultata ocenjevati kot poraz. Navsezadnje je tako imenovani desničarski blok prejel 42% glasov, tako da bi demokratične sile lahko tudi zmagale, ce bi bile enotne. Za Špacapana, ki se v celoti ni strinjal z Bratinovim optimizmom, se je kljub vsej zapletenosti položaj nekoliko razčistil. Nekdanja KD je imela v svoji sredi ljudi, ki so se sedaj opredelili za konservativni tabor. Zasuk na desno po njegovem ni naključen, je rezultat dolgega procesa, ki ga zasledimo tudi v drugih državah. Miloš Budin je bil mnenja, da so zaskrbljeni zaradi zmage desnice predvsem v tujini in le v manjši meri v Italiji. Po njegovem se zgodovina ne ponavlja do potankosti, v njeni cikličnosti pa je precej podobnosti s položajem po 1. svetovni vojni, bodri pa ugotovitev, da se sedanji položaj v marciCem razlikuje od tedanjega. Podobno kot drugi je tudi Renato Kneipp poudarjal nujo po programski enotnosti vseh demokratičnih sil. Mnenja je bil tudi, da večina volilcev, ki je volila desničarski blok, ni desničarska, omamile so jih Berlusconijeve obljube, tako da se marsikdo že kesa, ker je nasedel na laži. Glede domneve, da je marsikateri slovenski volilec podprl Berlusconijev blok, pa so bili vsi mnenja, da bi bilo zgrešeno misliti. da smo Slovenci nekaj posebnega. Miloš Budin je ta problem nekoliko razčlenil in glede mladih navedel, da je med našo mladino zbledel zgodovinski spomin na fašizem, tako da je lahko marsikdo volil »uspešnega podjetnika«. se je namreč zbralo kakih 25 tisoC ligašev, tako da so opazovalci ocenili, da je šlo za eno najimpo-nentnejših zborovanj, ki jih je bila Liga priredila na tem, zanjo svetem kraju. GneCa na državni cesti proti Pontidi je bila tolikšna, da je prišlo do velikih zastojev, med registrskimi tablicami severnih dežel pa je bilo opaziti tudi nemalo vozil z »južnjaškimi« registracijami. Umberto Bossi je torej včeraj, malo pred 14. uro, ko je s svojim nastopom zaključil skoraj šti-riumo zborovanje, prejel »ljudski« mandat za vstop v vlado. Toda to ne bo ponižna podreditev ostalim koalicijskim partnerjem, kajti Liga se postavlja za »garanta upravljivosti in demokratične trdnosti države«. »Prihodnja vlada,« je obljubil Bossi, »bo ustavodajna, ali pa bomo izgubili še zadnjo priložnost za demokratično preobrazbo države. Ce do spremembe ne pride v najkrajšem Času, bomo tako, kot se danes izrekamo za vlado, Cez šest mesecev, potem ko bomo vlado pokopali, spet tukaj, da si povemo, da ni veC možnosti za spre-menitev. In takrat bo Sever odšel...« Toda ligaški narod se bo na Pontidi zbral še prej, saj ga je Bossi povabil že junija za evropske volitve, na katerih se bo Liga predstavila sama. Nic veC z Berlusconijem torej, kateremu je namenil še zadnji pogoj: nov antitrustni zakon, saj ligaši ne pozabljajo, da je Fininvest sestavni del duopola. »Kartel svoboščin ni desničarska, ampak trdno sredinska sila« RIM - Silvio Berlusconi (na sliki - foto AP) je včerajšnjo udeležbo na Pannellovem zborovanju »reformistov« izkoristil za uveljavitev opredelitve svojega zavezništva kot sredinskega in ne desničarskega. Res je, je v svojem nepoboljšljivo mirnem tonu dejal lider gibanja Forza Itaha, da Nacionalno zavezništvo prihaja z desne, a se je prepričljivo spreobrnilo k liberizmu, medtem ko je za Severno ligo sicer težko ugotoviti njeno resnično prepričanje, a je gotovo ni mogoče opredeliti za desničarsko silo. Takšno zavezništvo torej za Berlusconija ne more biti drugega kot popolnoma sredinsko, brez vsakršnih omahovanj ah odklonov, za kar je pripravljen zastaviti svojo hesedo. Se veC, Pannelh je Berlusconi naložil nalogo, da skrbi za povezavo z Ljudsko stranko in Segnijem na eni in z odprtim in liberalnim delom progesistiCnega zavezništva na drugi strani. Povabil ga je tudi v vlado, kot njen bodoči predsednik pa se ni izognil niti problemu svojega imetja. Shinjal se je, da je treba loCiti med javnim in zasebnim interesom, vendar je potožil, da Česa talega ni mogoče storiti Cez noC. V veliko veselje Pan-nelle pa je lider Forza Itahe na koncu oznanil, da je spremenil svoje mnenje o spremembi volilnega zakona in se prepričal v pravilnost enega samega volilnega kroga, ki da jamči bolj homogena zavezništva in preprečuje razmnoževanje strank. Kako je Ingo Paš »promoviral« Sbvenijo na italijanski televiziji RIM - Ura je bila Ze pozna, kar pomeni, da gledalcev pred televizijskimi ekrani ni bilo veliko. To pa je tudi edina pozitivna nota pogovora z bivšim slovenskim ministrom za turizem Ingom Pašem, ki ga je tretja mreža RAI predvajala v petek zvečer v oddaji, Id jo vodi nekdanji dopisnik iz Londona Sandro Patemostro. Tema pogovora so bili bordeli v Sloveniji na meji z Italijo, bivši minister za turizem pa je bil sogovornik zato, ker so ga nekateri italijanski Časopisi označili za solastnika teh javnih hiš, demantijev pa ni bilo. Tudi tokrat Ingo Pas ni demantiral ničesar. V italijanščini, ki je še zdaleč ne obvlada, je samo zatrjeval, da gre za »kabaret« in ne za bordele in to je kar nekajkrat ponovil. V drugi polovici svojega intervjuja pa je, ne glede na vprašanja, ki so mu bili zastavljena (in pri katerih je imel gledalec vtis, da jih Sploh ni razumel) vabil sogovornike na ogled tega »kabareta«. Sogovorniki so se mu režali v obraz, Paš, katerega so dosledno nazivali »minister«, pa seje neprizadeto smehljal. Tudi tedaj, ko so mu podarili hišico s Sneguljčico in sedmimi palčki, seveda s spalnico v zgornjem nadstropju. Vsak komentar je odveC. Morda le pripomba, da je Pas seveda sam gospodar svojega ugleda, tokrat pa je zastavil tudi ugled države, ki jo je nekoč zastopal. JJ-N. VATIKAN / OB ZAČETKU AFRIŠKE SINODE, KI BO TRAJALA TEDEN DNI Papež zaželel, da bi na afriški celini končno zavladala mir in pravičnost Kritika na račun »progresistične družbe«, ki da deluje proti življenju VATIKAN - »V Kristusovem imenu vas rotim, da položite orožje,« je privrelo iz srca papežu Janezu Pavlu II., ko se je ob včerajšnjem angelovem CešCenju obrnil na mednarodno občestvo, naj vendarle poseže za pomiritev v Ruandi-Burundiju, ki ju pretresajo tragična dogajanja. »Mir in pravico vsemu afriškemu prebivalstvu, začenši z ruandskim, dovolj je nasilja in bratomornih pokolov,« je pribil sv. oCe po slovesni maši v baziliki sv. Petra v okviru afriške sinode, ki bo trajala teden dni. Pri tem je ožigosal »proti življenju naravnano prakso«, ki da jo hoče vsiliti afriški celini »tako imenovana pro-gresistiCna družba«. Pred in po maši je zazvenela v baziliki afriška prvobitnost s plesom, petjem in bobnanjem mladinskih skupin, ki so vpričo resnobnih švicarskih stražarjev ter radovednih nun in duhovnikov delile navzočim sadje, kruh in vino. Navzočih je bilo skoraj dvesto škofov, nadškofov in kardinalov, med njimi pa ni bilo njihovih ruandskih kolegov, ki imajo opraviti v domovini s krvavimi medplemenskimi obračuni. Papež se je zavzel za to, da bi postala Afrika območje miru in ljubezni do življenja v nasprotju z zdajšnjim vzajemnim sovraštvom, katerega žrtve so tudi duhovniki, za to pa mora drastično nastopiti tudi sama katoliška Cerkev. Janez Pavel II. je v svoji dolgi homiliji opozoril na hude krivice, ki so jih utrpeli Afričani zaradi lovcev na sužnje, v isti sapi pa poudaril afriške korenike katoliške Cerkve, se poklonil ustreznim obrednim tradicijam ter pozval vernike k dialogu z Muslimani in vsemi drugimi kristjani. »Svet premaga tisti, ki veruje, da je Jezus sin božji, nad svetom prevlada tisto, kar je rojeno iz Boga; to je naša vera in ta vera prevladuje,« je poudaril sv. oče, medtem ko so bile misli udeležencev sinode že namenjene današnjemu zboru afriške sinode, ki se ga bo udeležilo poleg zastopnikov rimske kurije 14 afriških kardinalov, 161 škofov in lepo število strokovnjakov v zastopstvu 88 milijonov afriških katoličanov. KRIZA / DANES SESTANEK S1ND1KATI-FINCANT1ER1 Usodni trenutki za ladjedelnico Če arzenala že ni mogoče rešiti, naj se delovni sili zajamči drugačna zaposlitev Danes zjutraj ob desetih bo na tržaškem sedežu In-tersinda v Ul. Pešce 4 skorajda odločilni sestanek med pokrajinskimi tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter poverjenim upravnikom Fincantierija Corra-dom Antoninijem v zvezi s holdingovo odločitvijo, da odslovi iz Tržaškega arzenala sv. Marka, Tovarne velikih motorjev in Pomorske palače 658 delavcev ter uradnikov. Sindikalisti ga bodo pozvali, naj ukrep zamrzne v pričakovanju splošne razrešitve vprašanja o prihodnosti državnih udeležb na Tržaškem. Medtem pa bo v tovarniški menzi ladjedelnice zborovalo delavstvo, ki namerava na negativen odgovor Fincantierija odgovoriti z javnimi protesti. Ladja »Dalmacija« se je včeraj vrnila v Trst z izletniki Primorskega dnevnika TRST - Sinoči je okoli 20. ure priplula v tržaško pristanišče motorna ladja »Dalmacija«, ki je 5. aprila odplula na križarjenje po Jadranu v okviru že tradicionalnih izletov, ki jih vsako leto prireja Primorski dnevnik. Ob izkrcanju v Trstu je prišlo do manjšega zapleta s prtljago, kar pa je bila tudi edina nevšečnost med petdnevnim križarjenjem. Tudi vreme je bilo izletnikom v glavneih naklonjeno, saj jim je le en dan nekoliko ponagajal dež. Vse je potekalo po programu, tako da so si po Korčuli ogledali DraC, Tirano in Bari. Vsem, ki je niso še videli, pa bo nedvomno ostala v trajnem spominu korculanska moreška. -[krožek VIRGIL ŠČEK / JUTRI PREDSTAVITEV Nove publikacije Krožek za družbena vprašanja Vir-gil Scek bo na tiskovni konferenci jutri ob 11. uri v Časnikarskem krožku v Trstu (na Korzu št. 13) predstavil italijanskemu in slovenskemu tisku ter drugim interesentom svoje štiri zadnje publikacije iz niza priročnikov z značilno belo platnico, ki štejejo tako že enajst zvezkov, deloma v slovenščini deloma v italijanščini. Zadnje štiri knjige, ki so izšle ob koncu 1993, štejejo skupaj kakih 740 strani. Dve je Krožek Virgil Scek že predstavil slovenki javnosti. Gre za študij o tržaškem vprašanju in samostojnih slovenskih političnih skupinah izpod peresa profesorjev Adrijana Pahorja (obdobje 1952-54) in Brune Ciani (1954-56). Nato je izšla knjiga NarodnopohtiC- ni seizmograf. Dokumenti o samostojnem političnem nastopanju Slovencev v Italiji 1975-92, ki jo je uredil Ivo Jevnikar in prinaša tajniška in predsedniška poročila dosedanjih sedmih deželnih kongresov Slovenske skupnosti, drugo gradivo in fotografski material. V italijanščini pa je izšel prvi del zbirke mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin Varstvo manjšin in mednarodni standardi. V tem delu so dokumenti o manjšinah, ki so nastali v okviru Konference o evropski varnosti in sodelovanju. \ Krožek je izdal publikacije s finančnim prispevkom deželne uprave in hranilnice in posojilnice na Opčinah. O njih bodo spregovorili avtorji in predsednik krožka dr. Rafko Dolhar. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, H. aprila 1994 STANISLAV Sonce vzide ob 6.27 in Zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.18 - Luna vzide °b 6.22 in zatone ob 20.30. Jutri, TOREK, 12. aprila 1994 LAZAR D LEKARNE Od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. aprila 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 - Barkovlje del. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po te- lefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.-tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. Rl« O^XcAR RABUIEZ VILIČARJI novi - diesel - elektronski - rabljeni z garancijo Tel. 040/232680 - fax 040/231417 Telefon v Kopru: 066/25970 (gospod Gani) do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 18.05, 21.40 »Schindleris list«, r. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 17.30, 20.30, 22.15 »Maniaci sentimentali«, i. Ricky Tognazzi, Barbara De Rossi. EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Philadelphia«, i. Tom Hanks, Denzel Wa-shington. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ra-pa-Nui«, r. Kevin Kost-ner. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Della morte delPamore«, i. Rupert Everett. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »II rapporto Pelican«, r. Alan J. Pacula, i. Julia Roberts, Denzel Wa-shington. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II giardino segreto«, r. F. F. Coppola. GRATTACIELO - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Beethoven 2«, i. Charles Grodin. MIGNON - 15.30, 17.00, »Biancaneve e i 7 nani«, risanka, 18.30, SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere ZDRAVNIK PO SILI Režija: Zvone Šedlbauer Danes, 11. t. m., ob 16 uri Abonma red H 20.20, 22.15 »Sfida tra i ghiacci«, r.-i. Števen Sea-gal, i. Joan Chen, Michael Caine. EDEN - 15.30 - 22.00 »Coppia riservata cerca partner di sex« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.05,20.10, 22.15 »Si-ster Act 2: piu svitata che mai«, i. Vvhoopi Gold-berg. ALCIONE - 17.00, 19.30,22.00 »Nel nome del padre«, r. Jim Sheri-dan, i. Daniel Day-Lewis, Emma Thompson. LUMIERE - 17.00, 19.30,22.00 »Quel che resta del giorno«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson. RADIO - 15.30 - 21.30 »Pioggia di sesso«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom, mladinska skupina vabi jutri, 12. t.m., ob 17. uri na zadnjo uprizoritev uspešnice S. Pregel - E. Frančeškin “Geniji v kratkih hlaCah" režija E. Frančeškin, glasba N. Miklavčič, scena M. TavCar. Zadnjic. GLASBENA MATICA - Trst - Solidarnostna abonmajska koncertna sezona 93/94. V Četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GODALNI KVARTET GM in Miran Devetak, klavir. Na sporedu: So-fianopulo, Viozzi, Dvo- KD ROVTE-KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi v soboto, 16. t.m., ob 20. uri na večer z dramsko skupino KUD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju Toneta PartlijiCa “Slikar v tolmunu". Skd TABOR - Openska glasbena srečanja - V nedeljo, 17. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 10.30 bo na sporedu tretji koncert pomladanskega niza. Nastopajo Tom Hmeljak (vibrafon, marimba), Pietro Spon-ton (vibrafon, marimba) in Beatrice Zonta (klavir). Na sporedu P. Cre-ston, B. Mohlenhoff, S. Jordan in B. Bartok. Preživite z nami prijetno glasbeno matinejo. GODBA NA PIHALA iz Ricmanj vabi v nedeljo, 17. t.m., ob 18.30 v Babno hišo-Ricamnje na KONCERT dua flavta-harfa, Nastopa Ettore Mi-chelazzi, uCitelj flavte na glasbeni šoli v Ric-manjih in Tatjana Doniš, farfa. Na sporedu: Zec-chi, Berthomieu, Bon-don, Spohr in Hilse. Vabljeni ! SLOVENSKI KLUB in Krožek Istria prirejata v sodelovanju s klubom ISTRA iz Kopra srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem. Sodelujejo Jasna Cebron, Milan Gregorič, Ace Mermolja in Marino Vocci. V petek, 15. t.m., ob 18. uri v dvorani ACLI (Trst, Ul.sv. Frančiška 4). NSK - Ciklus predavanj o sodobni slovenski književnosti. V petek, 15. t.m., ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 predaval Boris Paternu "Pogled na sodobno slovensko poezijo". KD IVAN GRBEC vabi na predstavitev pesniških zbirk Marija Cuka in Borisa Pangerca, ki bo v društveni dvorani v petek, 15. aprila, ob 20. uri. Nastopil bo 2PZ Ivan Grbec. Vljudno vabljeni! a ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - Tajništva Trst in Gorica obveščata, da je šolsko skrbništvo v Trstu ponovno razpisalo redni natečaj za vstop v stalež učiteljev v tržaški pokrajini. Rok za vložitev prošenj zapade 26. aprila. Kandidatom, ki so se prijavili k natečaju s prot.štev. 10183-bl2, z dne 7.7.1993, prošnej ni treba vložiti. Pisna naloga bo v ponedeljek, 2. maja, ob 8. uri na pedagoškem liceju A.M.Slomšek, ul. Caravaggio 4, v Trstu. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništva Trst in Gorica obveščata, da so razpisane nove pokrajinske lestvice za začasno namestitev upravnega, tehničnega in pomožnega osebja na šolah, veljavne za triletno obdobje (š.l. 1994/95, 1995/96 in 1996/97) Rok za vložitev prošenj zapade 23.aprila. Obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. št. 370301, vsak ponedeljek 17.30-18.30, torek 11.30-13.00, sredo 15.30- 17.00 in Četrtek, 9.30- 11.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini in nižja srednja šola S. Gregorčič, vabita na predavanje dr. SCuke na temo: "Problem zasvojenosti z dovoljenimi mamili v razvojni dobi”, ki bo, 12. t.m., ob 20. uri v dvorani A. Ukmar - KD F. Ventmini pri Domju. RAVNATELJSTVO DTTZ "Žiga Zois” z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v torek, 12. 4., na podružnici v paviljonu B v ul. S. Cilmo 16: ob 17. uri l.A, 2.B, 3. geom., 4. geom., 5. geom.; ob 18.30 2.A, l.B, 1. geom., 2. geom. V Četrtek, 14.4., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2: ob 17. uri 3.A, 4.B, 5.B; ob 18.30 4.A, 5.A, 3.B, 5.C. J OBVESTItA ZADRUGA "NAS KRAS” vabi elane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju dne 17. aprila, ob 20. uri, v drugem sklicanju pa v ponedeljek, dne 18. aprila 1994 v Kraški hiši v Re-pnu. SPDT vabi ob 90-LET-NICI OBSTOJA na ELITNI PLANINSKI PLES, ki bo v Hotelu Jolly v Trstu, Korzo Cavour 7, v soboto, 16. aprila, z začetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel Adria kvintet, na sporedu kul-turno-humoristicni program in večerja. Vstop samo z vabili. Rezervacija miz in informacije vsak delavnik od 17.00 do 20.30 na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20/III - tel. 368094 do vključno 11. aprila 1994. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL (tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE v Trstu, za letovanje na PTUJU (do 31. maja), letovanje v PORTOROŽU (do 11. junija) in v ZELENEM CENTRU v Vrhpoljah. TRŽAŠKA KNJIGARNA in SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠT- VO vabita v petek, 15. t. m., ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige dr. Antona Prijatelja »Pijem, torej sem«. O avtorju in knjigi bo spregovoril dr. Bernard Špacapan. PD SLOVENEC vabi v sredo, 13. t.m., ob 20.30 v srenjsko hišo v Borštu na redni občni zbor. Dnevni red: poročila, pozdravi, razprava* volitve, razno. S_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST organizira 20. aprila izlet v Cerknico in Ribnico, kjer bo obisk etnološkega muzeja, lončarja m izdelovalca suhe robe, nato skozi neokrnjeno naravo mimo Gotenice, Kočevske reke v cerkev na Trati. Vpisovanje, 12. t. m. na sedeCu društva, Ul. Cice-rone 8, tel. št. 360324. MALI OGLASI OSMICO je odprl Skerk Boris v Praprotu. Nudi točena in vstekle-nicena vina. OSMICO je odprl Maksi Komar v Logu. Toči belo in Črno vino, vitovsko in malvazijo. OSMICO je odprl Maks v Samatorci. OSMICO sta prvič odprla Milko in Nevenka v Saležu - Bajti. Vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO ima odprto FrandoliC - Slivno. OSMICO ima odprto Alojz Milic, Repen št. 49. OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO bo imel odprto do 17. aprila Milic v Zagradcu. OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO odpre Lorenzi Zvonimir - Lonjer. ToCi belo in Črno vino. PRODAM malo rabljeno jadralno padalo v odličnem stanju. Tel. št. (0481) 20764 samo po 20. PRODAM dve motorni kolesi znamke piaggio 50 kk po ugodni ceni. Tel. št. 229404. IŠČEMO vajenca, ki je končal srednjo šolo . Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 229122 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure od ponedeljka do petka. ZAPOSLIMO vajenca/ko vpisano na seznamu za delo (lista mobi- lita). Tel. št. 228530. 53-LETNA, brez obveznosti, išCe kakršnokoli delo z bivanjem. Informacije od 9. uo 14. ure, na tel. št. (040) 299161. KUPIM rabljeni 30 metrski zidarski oder. Tel. (0481) 882016. PRODAM avtomobil Volvo 740 - 16 V, v dobrem stanju, letnik 89. Telefon (0481) 535375. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Telefon DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz knjigovodstva, trgovinstva, matematike, prava, ekonomije, blagoznanstva in angleščine za vse stopnje po zmerni ceni. Telefon (040)232101. TISKARSKO podjetje išCe operaterje za offset stroj. Pismene ponudbe na: PUBLIEST - Ul. dei Montecchi 6 , 34137 TRST pod šifro ”Offset“. PRODAM avtomobil Panda 750 CL, letnik 88, bele barve, prevoženih 24.000 km. telefon 567751 ali 396502. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz francoščine in angleščine. Telefon 200051 v večernih urah. PRISPEVKI V spomin na Santo Žerjal darujeta Lidija in Miro Žerjal 20.000 lir za Glasilo Iskra. V spomin na Gigio Cijak m Josipa Daneua daruje Pepho Cilen (Kontovel) 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob pok. Francesce Cerkvenik vd. Carli darujeta družini Renato Kralj in Nerina Kralj 50.000 lir za Godbeno društvo V. Parma, 50.000 lir za SD Primorec, 50.000 lir za KD Primorec, 50.000 lir za sekcijo DSL Z. Kralj, 50.000 lir za cerkev sv. Andreja - Trebče in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob pok. Francesce Cerkvenik vd. Carli darujejo družina Renato in Silvana Carli, Emilio Carli ter Giordano in Fe-derica Dagostini 30.000 lir za Godbo V. Parma -Trebče in 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. Namesto cvetja na grob Francesce Cerkvenik vd. Carli darujeta Miro in Lina Košuta 25.000 lir za cerkev v Trebčah in 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Primorski dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, UL Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NESREČE / TRČENJE VČERAJ OB ZORI Še dva mlada umria na cesti Tretje dekle na intenzivni negi v Vidmu Fant in dekle sta umrla v strahovitem trčenju včeraj ob zori pri Fiumi-cellu. Žrtvi sta 21-letni Massimiliano Savron iz Fossalona pri Gradežu in 22-letna Sabina Treman-te iz Benetk, v oddelku za intenzivno nego v videmski bolnišnici pa si zdravniki prizadevajo, da bi rešib življenje 20-letni Valentini Smilovich iz Fossalona. Skupina Štirih komaj dvajsetletnih prijateljev se je po plesu in zabavi sobotnega večera peljala v alfi 75 na pokrajinski cesti iz Fiumicella proti San Lorenzu. Avto je bil last 22-letnega Simoneja Ferrazza iz Fiumicella, ki je edini ostal skoraj nepoškodovan (okreval bo v 7 dneh), za volanom pa je sedela Sabina Treman-te. Hitrost, morda nespretnost za volanom močnega vozila in spolzko cestišče so med razlogi, da se je alfa po blagem ovinku z levim bokom raztreščila ob drevo na levi strani ceste. Voznica in Savron, ki je sedel za njo, sta umrla. Ferrazzo, ki je bil privezan na prednjem sedežu na desni, je kot rečeno bil lažje ranjen, Valentina Smilovich, ki je tudi sedela zadaj, pa se s strogo pridržano prognozo zdravi v Vidmu. Ranjan-ca in trupli umrlih prijateljev so iz razbitin uničenecega avtomobila morali potegniti gasilci. Ponovna tragedija je močno odjeknila v Gradežu in zlasti v malem Fossalonu, odkoder so bili trije med ponesrečenci. Prav ta kraj se je ■v zadnjih dneh že dvakrat pojavil v kroniki tra- Sabina Tremante gičnih dogodkov. Pred dobrim tednom je tam v kanalu umrla 24-letna Monica Mazzolini iz Gra-deža, njen prijatelj pa je kasneje poskusil samo- Massimiliano Savron mor, v soboto ponoči pa je spet pri Fossalonu umrl 28-letni Gradežan Andrea Regolin, ki se je tudi z avtom razstreščil ob drevo. KRONIKA / PO SOBOTNI NESREČI Mali Moreno še v komi 9-letni deček iz Zagrajo se zdravi v Trstu V tržaški bolnišnici na Katinari je včeraj bil Se v komi 9-letni Moreno Fa-nolla iz Zagraja, Ul. Mucchiut 2, ki še je težko ponesrečil v soboto dopoldne. Kot smo poročali, se je deček peljal z gorskim kolesom, ko je vanj trčil avto, ki ga je upravljala 46-let-na Rosalia Gerebizza iz Zagraja. O vzrokih nesreče karabinjerji ne dajejo izjav. Mali Moreno je pri padcu silovito udaril z glavo ob asfalt in ostal v nezavesti. Zdravniki si prizadevajo, da bi mu rešili življenje, a do Moreno Fonollo sinoči Se ni prišel k sebi. ________GLASBA / MEDNARODNI NATEČAJ ALPE JADRAN____________________ Praznični koncert sklenil teden mladih violinistov Avstrijci potrdili premoč v zadnji starostni skupini - Jutri v Benetkah začetek turneje z orkestrom mladih Alpe Jadran V nabito polni dvorani Fogarjevega avditorija je sinoči padel zastor nad letošnji 12. mednarodni natečaj za mlade violiniste z območja skupnosti Alpe Jadran, ki ga je priredilo goriško glasbeno združenje “Musiča senza Frontiere”. Poleg violinskega natečaja so priredili tudi drugo izvedbo natečaja za mlade violončeliste. Obe tekmovanji sta bili odprti gojencem glasbenih Sol iz dežel Alpe Jadran do 24. leta starosti. Obračun enotedenskega tekmovanja je več kot zadovoljiv, kot je ob včerajšnjem slovesnem nagrajevanju in koncertu zmagovalcev podčrtal glavni organizator, prof. Alfredo Marcosig. Tekmovanja se je udeležilo kar 150 mladih tekmovalcev, od teh sta bili približno dve tretjini violinistov in tretjina čelistov. Nastope je ocenjevala mednarodna komisija glabenikov pod predsedstvom prof. Nina Guardija iz Vidma, ki je ugotovila visoko povprečno kakostno raven v kateri so seveda izstopali nekateri posamezniki, ki se jim obeta zanimiva bodočnost na mednarodnih glasbenih prizoriščih. V prejšnih dneh smo že objavili imena dobitnikov nagrad v posameznih starostnih skupinah za violončeliste in za prve tri skupine violinistov. Našim bralcem dolgujemo še navedbo najboljših v četrti kategoriji za violiniste, ki so jih razglasili v soboto zvečer. V tej skupini so nastopali najstarejši, od Skupina nagrajencev z organizatorji natečaja (foto Studio Reportage) 19. do 24. leta starosti. Največ lovorik so prejeli gojenci avstrijskih šol. Prvo nagrado je prejel 20- letni Oreada Celo iz Gradca, drugo si delita 21- letni Apollon Gram-matikoupulos prav tako iz Gradca in 19-letna Paula Poklepovič iz Zagreba. 19-letni Celovčan Harald Winkler je prejel tretjo nagrado, četrta je šla 24-letnemu VVolfgan-gu Zippeliusu iz Salzburga, peto pa si spet delita dva violinista: 20-letna Manja Czjzek iz Salzburga in 22-letni Jo-sue Esau lovane iz Bočna. Posebno diplomo so podelili tudi 21-letni Sari Micheletto iz Benetk. Tako kot že pri violončelu so torej tudi med violinisti v starejših starostnih skupinah gojenci iz Avstrije potrdili visoko kakovost tamkajšnjih glasbenih šol, medtem ko so se pri mlajših, tja do 15. leta, najbolje izkazali slovenski in hrvaški glasbeni pedagogi in seveda njihovi gojenci. Vsi najboljši so se včeraj predstavili na koncertu zmagovalcev ob spremljavi mladinskega orkestra skupnosti Alpe Jadran pod vodstvom dirigentov Aloisa Sallerja in Luigina Pistoreja. Najboljši solisti in orkester so s tem nastopom začeli turnejo, ki jih bo v prihodnjih dneh peljala v nekatere med najznamenitejšimi koncertnimi dvoranami na območju dežel Alpe Jadran. Ze jutri bodo igrali v Benetkah, naslednji dan v Ljubljani, nato v Padovi 14. aprila, v Portorožu 15., v Čedadu 16., v Salzburgu 18., v Celovcu 19., v Gradcu 20. in v Zagrebu 21. NOVICE Srečanje s senatorjem Bratino V Kulturnem domu v Gorici bo nocoj ob 20.30 družabno-delovno srečanje, ki ga prireja pokrajinski odbor SKGZ za Goriško. Na srečanju bodo čestitali senatorju Darku Bratini on ponovni izvolitvi v senat. Srečanje, na katerega so vabljeni tudi predstavniki novogoriškega političnega življenja in vse komponente naše politične razvejanosti, pa bo od družabnem trenutku ponudilo tudi priložnost za razgovor o političnem položaju v FJk in o bližnjih občinskih volitvah v Gorici. Sejma bosta prihodnjo nedeljo Slabo vreme je včeraj preprečilo izvedbo bolšjega sejma na Placuti in sejma likovnih izdelkov ter umetniške obrti v ulicah Ascoli in sv. Ivana. Stojnice je v jutranjih urah postavilo na Placuti le kakih dvajset med napovedanimi okrog sto raz-stavljalci in prodajalci, pa še ti so se mrolai nato umakniti dežju in mrazu. Oba sejma bodo zato ponovili prihodnjo nedeljo v upanju seveda, da bo vreme bolj naklonjeno. Srečanje za mir v Krminu V Krminu se je včeraj sklenilo srečanje za mir in pomoč žrtvam vojne v bivši Jugoslaviji. Po petkovi bakladi in sobotnem rock koncertu so včeraj v okviru tridnevnega srečanja priredili javno razpravo, ki sta jo uvedla direktor škofijske Caritas Ruggero Dipiazza in predsednik mirovniškega združenja “Int di Pas” Guglielmo Pitzalis. Srečanje se je nadaljevalo do večera z ogledom razstav slik z ex-temporeja in foltografij o vojnem opustošenju, z gledališkimi nastopi, glasbo, lutkami in drugim. Izkupiček manifestacij bo šel za pomoč beguncem v Savudriji. ŠTANDREŽ / JUBILEJNO 10. TEKMOVANJE Najboljše domače salame so letos pripravili v Biljah Sodelovalo je kar 42 proizvajalcev z obeh strani meje Želite okusiti res izvrstno salamo? Potem pojdite v Bilje in vprašajte po Vanki in Antonu Fornazariču. Včeraj sta namreč v Standrežu odnesla prvo in drugo nagrado na 10. jubilejnem tekmovanju za izbiro najboljše domače salame. Tekmovanja v domu Andreja Budala se je udeležilo 42 tekmovalcev, ki so salame ponudili v pokušnjo žiriji 12 uradnih ocenjevalcev in kaki stotini neuradnih. Vsakdo je namreč lahko pokušal okusne rezine in še sam izrekel sodbo o videzu, vonju in okusu -treh elementih, na osnovi katerih so ocenjevalci opravili rpvo selekcijo. Po izločilnem delu se je v finale ovrsitlo' 13 najboljših in med njimi je 8-članska žirija sesat-vila sledečo lestvico: 1. Vanka Fornazarič, Bilje -60 točk; 2. Anton Fornazarič, Bilje - 58; 3. Aldo Sošol, Gorica (Podturn) - 57; 4. Rado Buzin, Rupa - 55; 5. Silvano (brez priimka), Gorica - 54; 6. Salomon Tomšič, Rupa -51; 7. Lojzko Paškulin, Standrež - 48. Navedeni so prejeli pokale in priznanja, ki so jih podelile razne tvrdke. Na sliki (foto Studio Reportage): nagrajevanje zmagovalcev KINO GORICA VITTORIA 18.00-21.30 »Schindler’s list«. Rež. Števen Spielberg, igrajo Liam Neeson, Ben King-sley, Beatrice Maccola. Dobitnik 7 Oskarjev. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Nel nome del pa-dre«. ^3 OBVESTILA SPD GORICA prireja v nedeljo, 24. t.m., planin-sko-kulturni izlet na Dolenjsko, kjer bodo prehodili Trubarjevo pot. Druga skupina pa se bo z avtobusom odpeljala v Stično in na Muljavo. Smučarski odsek pa prireja 24. t.m-vožnjo z gorskimi kolesi na relaciji Gorica, Vrhovlje, Korada, Plave, Gorica (50 km). Postanek (in paštašuta) pri koči na Koradi. Prijave za obe pobudi na sedežu društva v sredo med 11. in 12. uro in četrtek od 19. do 20-ure. Avtobusni izlet na Dolenjsko bo, če bo dovolj prijav, drugače bo prevoz z lastnimi sredstvi. SKD KREMENJAK iz Jamelj organizira dne 25. aprila v Jamljah orientacijski pohod. KD OTON ZUPANČIČ obvešča odbornike in prijatelje, da bo nocoj ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu seja za pripravo šagre Vržot 94. DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL iz Trsta organizira letovanje v Portorožu od 1. do 11. avgusta in na Ptuju od 1. do 15. julija. Možnost vpisa in informacije na upravi Dijaškega doma v Gorici, tel. 533495. L J LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ubca tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul Cosulich 117, tel. 711315 i 4 f [ BLIŽNJI VZHOD / POGAJANJA SE NADALJUJEJO, PALESTINCI SE NE SMEJO V IZRAEL Strah pred še hujšim nasiljem Palestinci trdijo, da izraelski pogajalci »držijo fige v žepu« KAIRO, JERUZALEM - Izraelska in palestinska delegacija sta po enem tednu nasilja na zasedenih ozemljih v nedeljo sicer nadaljevali pogajanja, vendar so se pogovori zaceli v vzdušju sumničenj in malo verjetno je, da bi dogovor o palestinski avtonomiji sklenili do srede, kot so zahtevali Palestinci. Vodja palestinske delegacije' Nabil Shaath je obtožil Izraelce, da skušajo Se vedno pridobiti Cas. »Izraelci delajo vse, da do 13. aprila ne bi podpisali sporazuma o podrobnostih umika izraelske vojske iz Gaze in Jeriha ter o delni palestinski avtonomiji na teh območjih,« je dejal Shaath. Povedal je Se, da so na pogovorih v Kairu pretekli teden Izraelci spet sprožili vprašanje pravne jurisdi-kcije v Gazi in Jerihu, ko naj bi nadzor nad temi območji prevzeli Palestinci. Izraelska vlada pa je v nedeljo sklenila podaljšati zaporo zasedenih ozemelj za Palestince kljub opozorilom nekaterih ministrov, da bo to še povečalo revščino Palestincev in zavrlo mirovna pogajanja s PLO. Izrael bo za šest mesecev zaposlil 18 tisoC tujcev, ki bodo zamenjali palestinske delavce. Minister za stike z javnostjo Aloni je dejal, da je morda za Izraelce tak ukrep videti koristen, vendar gredo na raCun dveh milijonov Palestincev, ki bodo ostali lačni in zaradi tega še bolj nagnjeni k nasilju. Izraelska vlada bo o morebitnem podaljšanju zapore razpravljala prihodnji teden. Jeruzalem je v nedeljo obiskal tudi ameriški Črnski borec za Človekove pravice Jes-se Jackson, ki je bil pred tem v bolnišnici v Afuli, kjer ležijo ranjenci zadnjega napada pripadnikov Hamasa. Jackson je obiskal Zid objokovanja, kjer je pustil sporočilo, v katerem boga prosi, naj na na tem obmoCj zagotovi mir. (Reuter) Islamski skrajneži imajo svoje vohune KAIRO - Islamski skrajneži so v soboto zvečer v predmestju Kaira ubili generala Raoufa Khairata, ki je hil eden od poveljnikov tajne službe za boj proti islamskim skrajnežem. Profesionalno izvedeni napad daje slutiti, da imajo islamski skrajneži svoje ljudi tudi v nekaterih obveščevalnih službah. Islamski skrajneži v Egiptu so doslej ubili že pet policijskih generalov in lani uprizorili tri poskuse atentata na ministre, vendar so bile to javne osebnosti, ki so jih varovali telesni stražarji. General Khairat pa je bil tajni operativec, oblečen v civilista in brez telesnih stražarjev, da ne bi pritegoval pozornosti. Se vedno namreč ni znano, kako so ga skrajneži izsledili. Atentat kaže tudi nato, da skrajneži ne napadajo veC samo v južni egiptovski pr-vinci Asiut, kjer so kljub Številnim vojaškim procesom in usmrtitvam islamisti največ napadali. (Reuter) UKRAJINA, ARGENTINA / VOLITVE Izidi glasovanja v obeh državah so predvidljivi KIJEV, BUENOS AIRES - V Ukrajini in na drugem koncu sveta, v južnoameriški državi Argentini, so bile vce-raj volitve, katerih izidi so v °beh primerih predvidljivi. Argentinske volitve naj bi le potrdile sporazume vodilnih Peronistov in desnosredinskega Državljanskega radikalnega združenja o osnutku nove ustave. Sedanja je v veljavi že skoraj poldrugo stoletje (141 let). Morda bi bilo edino presenečenje, Ce bi v prestolnici zmagala moCna zveza levičarskih strank, nezadovolj-tnh zaradi korupcije v drža-vnem vrhu in po njihovem ttuienju slabega vodenja gospodarstva, vendar tudi to za Poznavalce razmer v državi ne bi bilo nič nenavadnega. Kdo je povzročil eksplozijo v središču Buenos Airesa, v kateri je bil hudo ranjen policist, ki je skušal razstaviti ®no od treh podtaknjenih oomb, za zdaj še ni jasno. Na eno od njih se je »podpisala« Ljudska revolucionarna stranka, ki pa policiji še ni Slana. Tudi v Ukrajini se v dru-8em krogu volitev - prvega so opravili 27. marca - najbrž ne bo zgodilo nic posebnega. V prvem krogu so od 450 poslancev, kolikor bi jih morali izvoliti za novi parlament, izbrali le 49. Predstavnik volilne komisije je povedal, da je tokratna udeležba nekoliko višja kot v prejšnjem krogu. Opazovalci menijo, da se bo ohranila razdelitev Ukrajine na dva tabora, in sicer na nacionalističnega in komunističnega, ki se je potrdila že v prvem krogu volitev, poznavalcem razmer v državi pa je bila znana že prej. Ukrajinski predsednik KravCuk je komuniste že opozoril, naj ne skušajo Ukrajine znova vrniti v objem Rusije. Vse kaže, da bodo kljub skromni volilni udeležbi volitve izvedli, saj bi se morala za njihovo razveljavitev na voliščih pojaviti manj kot polovica volilnih upravičenčev. 2e delni podatki o udeležbi pa kažejo, da se je volitev udeležilo zadostno število ljudi. Kot so pokazale zadnje raziskave javnega mnenja, objavljene le dan pred volitvami, je bilo Se v soboto 34 odstotkov volilcev neodločenih. (AFP, Reuter) Jackson je v bolnici v Afuli obiskal eno od žrtev napada skrajnežev (Telefoto: AP) Spopadi, v katerih je moralo diplomacijo zamenjati orožje RIM - Organizacija združenih narodov je bila. v zadnjem obdobju večkrat prisiljena preiti od diplomacije k vojaškim akcijam, da bi uveljavila resolucije Varnostnega sveta. Med temi je nedvomno najbolj znan vojaški poseg PuSCavski vihar, s katerim je Organizacija združenih narodov odgovorila na iraško zasedbo Kuvajta pred Štirimi leti. Tudi lani je bilo veC vojaških povračilnih ukrepov. Prvi tovrsten je bil 13. januarja, ko je 116 ameriških, britanskih in francoskih letal napadlo iraška oporišča in protiletalske raketna oporišča južno od 37. vzporednika. Štiri dni prej so iranski vojaki namreč že CetrtiC zapored in kljub opozorilom ZN in zahodnih držav vdrli na kuvajtsko ozemlje in poskušali odnesti svoje med Puščavskim viharjem zaplenjeno orožje, Bagdad pa se za resolucije Varnostnega sveta ni zmenil. Drugi tak poseg je bil 17. januarja 1993. Potem ko je iraška izvidnica prodrla na kuvajtsko ozemlje in streljala na kuvajtske vojake, so z ameriških vojnih ladij v Rdečem morju izstrelili 40 manevrirnih raket tomahavvk. Njihov cilj je bil jedrski laboratorij v Zaafaranjanu, kjer naj bi Iračani izdelovali jedrsko orožje. Ena od raket pa je zgrešila cilj in zadela 20 kilometrov oddaljeni bagdadski hotel Rasid, postojanko tujih novinarjev. Manevrima raketa je v hotelu ubila neko žensko, ranila pa 15 oseb. Med operacijo Vrnimo upanje v Somaliji, s katero naj bi v državi vzpostavili vsaj najosnovnejši red, je 12. junija, teden dni po uboju 23 pakistanskih modrih. Čelad, generalni tajnik OZN Butros Gali ukazal napad na oporišča somatskega generala Mohameda Farah a Aidida, ki so ga krivili za uboj Pakistancev. Ameriški predsednik Bill Clinton je podprl povračilni ukrep, tako da sta dve »leteči topnjači« AC-130 bombardirali mogadisko radijsko postajo in Aididova skladišča orožja. V naslednjih petih dneh je ameriško letalstvo izvedlo Se tri podobne povračilne napade, ki so terjali veC kot sto mrtvih. (Reuter) ŠPANIJA / PRVI OBISK PREDSEDNIKA RUSIJE Boris Jelcin med Španci ne bo nikoli tako priljubljen kot je bil Mihail Gorbačov MADRID - Ruski predsednik Boris Jelcin bo danes začel uradni dvodnevni obisk v Španiji, za katerega Spanci upajo, da bo izboljšal dosedanje nekoliko zadržane odnose med državama. Jelcin se bo v Madridu med prvim obiskom v kakšni zahodni državi po zadušitvi oktobrskega upora srečal z vsemi najvišjimi predstavniki španske države, neformalno pa bo obiskal tudi Barcelono. Zahod bo Jelcinovo potovanje budno opazoval predvsem zaradi številnih govoric o njegovem negotovem zdravstvenem stanju in zaradi njegove popustljivosti do konzervativne opozicije. V Madridu ga bosta slovesno sprejela Španski kralj Juan Carlos in kraljica Sofija, nato naj bi položil venec ob spomeniku žrtvam Španske vojne, spregovoril pa bo tudi poslancem parla- menta. S premierom Fe-lipejem Gonzalesom se bo Jelcin sestal dvakrat, in sicer danes ter nato Se jutri, ko so predvideni daljši pogovori, po katerih bosta imela državnika tudi tiskovno konferenco. Španski komentatorji ocenjujejo, da Gonzales in Jelcin, ki sta se v preteklosti že nekajkrat sestala, ne bosta nikoli dosegla ravni odnosov, kakršne je španski premier imel s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Jelcina spremlja zunanji minister Andrej Kozirjev, ki se bo pogovarjal s svojim kolegom Javierjem Solano. Državi naj bi sklenili sedem sporazumov, ki naj bi poglobili odnose, ki jih Spanci sicer ugodno ocenjujejo, vendar naj bi bila njihova vsebina pomanjkljiva. Španija je že leta 1990 Moskvi ponudila 1, 5 milijarde dolarjev posojila, ki je po razpadu Sovjetske zveze pripadel Rusiji, vendar ga je Rusija zaradi finančni težav izkoristila le tretjino. Trgovinska menjava med državama je v zadnjih treh letih znatno upadla. Pričakujejo, da bo Jelcin Gonzalesa povprašal o mirnem prehodu iz Francove diktature v sedanjo stabilno demokratično ureditev. Državnika se bosta pogovarjala tudi o razmerah na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, krizi v Bosni in zapletih na. Bližnjem vzhodu. V Barceloni se bo Jelcin sestal s tamkajšnjim županom Maragallom in pokrajinskim premierom Pujolom. Jelcin na bi obiskal tudi zdravnike, ki so ga pred Štirimi leti operirali na hrbtenici. Ker bo njegov tokratni obisk v katalonski prestolnici trajal le pet ur, je za zdravniški pregled zelo malo možnosti. Marjorie Olster/Reuter O čem pišejo drugje po svetu Francois de Grossouvre, tesni prijatelj francoskega predsednika, je naredil samomor. (...) Zdi se, da se nevidni obroč okoli Francoisa Mitteranda neusmiljeno oži. Zdaj, le leto dni pred iztekom njegovega drugega mandata, predsednik tudi fizično spominja na zelo osamljenega človeka: ostal je brez prijateljev in zdi se, da ga popolnoma obvladujejo neznane sile, katerih moč prav tako pojenjuje iz dneva v dan. Videti je, da je stari lev izgubil vso voljo za bojevanje - kot da se je sprijaznil z dolgočasnim vsakdanom brez nekdanje slave. Mitterandovo osamljenost kažejo tudi druga znamenja. Socialisti so se že davno tega pozabili na njegovo karizmo in premier Eduard Balladur mu dolžno spoštovanje izkazuje le Se zato, ker tako predvidevata ustava in zakon. Nekdanja moč in pomen Elizejske palače sta okrnjena na raven simbolične rezidence. (Corriere della Sera, Milano) Morihiro Hosokawa je odšel, novega japonskega premiera Se ni. (...) Osem strank sedanje vladne koalicije se je doslej vedno skušalo dogovarjati in predsednika vlade imenovati ob soglasju vseh vladnih strank. Tako je lahko obstala tudi koalicija. (...) Ce bodo takšna načela obveljala tudi tokrat, potem se japonska zunanja politika - vsaj kar zadeva Južno Korejo - bržkone ne bo bistveno spremenila. Ce se bo sedanja večstrankarska koalicija obdržala in bo na njenem čelu predstavnik najmočnejše koalicijske partnerice, stranke socialistov, z njenim tradicionalnim odnosom do Severne Koreje, potem se utegne zelo povečati skrb vzbujajopa možnost, da bi japonska vlada spremenila svoje stališče do vprašanja severnokorejskega atomskega orožja. (The Korea Times, Seul) NOVICE »Bosna gori, Muslimani spijo« CARIGRAD - Približno 15 tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo v središču turističnega dela mesta in protestiralo zaradi najnovejših dogodkov v Bosni in Hercegovini. Protestniki so nosili zelene zastave, barvo islama, in zastave nekaterih turskih islamskih strank. Vzklikali so gesla proti Združenim narodom in nositi napise: Srbi morilci, Bosna gori, Muslimani spijo, Armada mora v Bosno in OZN - teroristična organizacija. Demonstracije so organizirati zaradi novic, da so Srbi v Goraždu uporabiti kemično orožje. (AFP) V Krajini je sto tisoč min KNIN - Na frontni črti med Hrvati in Srbi je nameščenih približno sto tisoč min in za njihovo uničenje bo potrebno najmanj eno leto, je novinarju francoske agencije povedal polkovnik Paul Stuart Southwell, poveljnik vojaških opazovalcev v južnem sektorju s sedežem v Kninu. Novozelandski častnik je pokazal zaupne zemljevide, na katerih je označeno več kot 500 minskih polj, ki se razprostirajo na 150 kilometrov dolgem območju med Dmi-šem in Maslenico. Sporazum, ki so ga nedavno podpisati Hrvati in krajinski Srbi, predvideva uničenje minskih polj, za kar pa nobena od sprtih strani nima dovolj tehničnega osebja. Za nekatera minska polja, ki jih je zapustila nekdanja JLA,- nihče nima zemljevidov. »V prihodnjih petih letih bodo te mine ranile še precej ljudi, pri tem pa sploh ne štejemo živali,« je dejal neki kanadski častnik Unproforja. (AFP) Slovesnost ob 53. obletnici NDH ZAGREB - V zagrebškem hotelu Esplanade je bila v nedeljo slovesnost ob 53. obletnici ustanovitve Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki jo je pripravila Hrvaiska stranka prava (HSP). Ob tej priložnosti sta HSP in Hrvaška demokratična stranka prava podpisati sporazum o združitvi obeh strank v HSP. Slovesnosti se je udeležil tudi poslanec v parlamentu Bosne in Hercegovine Mesudin Sabanovič, ki je, kot je povedal predsednik HSP Boris Kadare, v nedeljo postal član HSP. S tem je stranka dobila svojega zastopnika tudi v parlamentu BiH. (STA) DAMIE8IPO 8¥im ATENE - Sestanek predsednikov parlamentov držav Evropske unije VARŠAVA, BRATISLAVA - Obisk namestnika ameriškega državnega sekretarja Stroba Talbotta ZAGREB - Ponoven obisk posebnega Jelcinovega odposlanca za Balkan Vitalija Curkina ŽENEVA - Predstavniki ZN, Gruzije in Abhazije se pogajajo o namestitvi »sil za vzdrževanje miru« MARAKES - Začetek štiridnevne ministrske konference članic Gatta TOKIO - Pogovori južnokorejskega ministra za zunanje zadeve s predsednikom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Ponedeljek, 11. aprila 1994 SLOVENIJA KOMENTAR Množice iščejo velikega rešitelja Aritmetični neuspeh protikorupcijskega zborovanja - organizatorji so si kot mejo uspeha zastavili deset tisoC udeležencev, po policijskih ocenah jih je bilo na zborovanju okoli 5000 - ima resne politične vsebinske posledice. Ze res, da je bila koreografija povsem enaka kot na srbskih »zborovanjih resnice«. Množica udarnih govorov, nastopi vrhunskih igralcev, ki naj pogrnejo rdeCo preprogo navdušenja slavnemu govorcu -odrešitelju. Maloštevilna, zato pa udarna gesla, uperjena proti sovražnikom". Tudi veliki rešitelj govori malo, udarno in preprosto. Pripravljalna kampanja je bila medijsko kar se da udarna. Toda rezultat niso milijoni ljudi kot na ustju Save in Donave in nato razbitje Jugoslavije, v našem primeru pa nasilna sprememba sistema. Ljudje se niso odzvali v zadostnem številu, slovenska demokracija je v nasprotju s srbsko resna zadeva, organi oblasti delujejo normalno, noben represivni aparat ni veC v rokah posameznika. To je prva ugotovitev, ki sledi iz sobotnega zborovanja. Naslednje pa za slovensko desnico niso nic ugodnejše, predvsem za krščanske demokrate ne. Peterleta je množica sprejela s huronskim žvižganjem in celo z nekaj jajci brez ve-likonoCno-mirovniške in posvečene vsebine. To je logično in tudi ni moglo biti drugače. Peterle zagovarja parlamentarni sistem, spoštovanje volitev, njegovo resnično volilno bazo predstavlja pošten, katoliško usmerjen, umirjen in premišljen slovenski človek. 2e res, da se Čuti preganjanega in tudi žrtev preteklega režima, toda v življenju je bil uspešen, mnogo naredil, ustvaril si je trdno družino. Zakaj, za kakšne spremembe bo vse to postavil na kocko dvomljive ulične na-silniške politike? Za Slovenske krščanske demokrate bo moralo biti sobotno zborovanje razlog za temeljit premislek. Bolje, toda ne veliko bolje, se je godilo Podobniku. Množica ga ni izžvižgala, po vljudnostnem ploskanju pa je sledilo živCno skandiranje Janša, Janša... Tudi tu je razlika logična in nujna. Ze res, da skuša biti Podobnik ljudski tribun, velika karizmatična osebnost, da se mu včasih to celo posreči. Toda tudi on je vpet v par lamentarni sistem, njegova volilna baza je sorodna kr-šCanskodemokratski, vendar ima poudarjeno ruralno miselnost. Ta je lahko polemična, ni pa krvavo revolucionarna, lahko je populistična, ljudska in domovinska, ni pa do kraja šovinistična, predvsem pa ni brezkompromisna. Torej, opozicija da, toda opozicija znotraj sistema. Glede Janše smo pred njegovim govorom slišali napovedi, da je spremenil svoj cilj in da zato ne namerava biti demagoški, ker se zaveda nujnosti izkoriščanja socialnega naboja - zato da bo skušal nekoliko umiriti žogo. Janša je sicer bister politik, spreten in sposoben, toliko pa vseeno ne, da ne bi bil usklajen s svojo množico, ki mu vzklika »živel«. Nastopil je skrajno demagoško, njegovi ljudje so se povsem identificirali z njim. Nekateri zlobno dodajajo, da je to množica, ki je ustvarila nacistično SA (nikakor ne SS). Primerjava je groba in žaljiva za tistih pet tisoC poštenih Slovencev, ki so predvsem razočarani in razžaljeni. Svoje človeške stiske in težave z muko prestajajo, velika večina jih ima veC kot petdeset let, krivdo za življenjske neuspehe išCejo v preteklem režimu. Prevrat in spremembe niso v njihove stiske prinesle nic novega, sedaj pa si iščejo velikega rešitelja. Velike razlike v treh osnovnih usmeritvah slovenske desnice torej niso slučajne in še zdaleč niso samo odraz treh velikih petelinov, ki naj bi se borili za isto kokoš. Osebne razlike, li-derstvo, prestiž in podobne zadeve seveda obstajajo. Toda protikomunizem na najnižji in najpreprostejši ravni je zdaleč prešibek vezni člen, da bi lahko skoval v trdno celoto raznorodne politične, ideološke, ekonomske in socialne interese. Vse to bi morda zadoščalo v primeru res ostre politične in socialne krize. Toda skoraj soCasno z mitingom je predsednik Drnovšek napovedal, da se bo slovenski narodni dohodek letos po dolgem Času povečal za dva odstotka, brezposelnost nekoliko umirila, realne plače pa so že tako previsoke. Slovenija ni v veliki gospodarski krizi, podobni tisti iz leta 1928, tudi ne v krizi jugoslovanskega sistema. To je resna, urejena država, s stvarnimi možnostmi za napredek. Sobotno zborovanje se je tako nepričakovano in pričakovanjem organizatorjev navzlic sprevrglo v pomemben uspeh v bitki za uravnovešen, miren in demokratičen napredek. Je dobljena bitka, ni pa še dobljena vojna. Bogo Samsa _______VKLJUČEVANJE V GATT__ Zapleta se zaradi kmetijstva Kračun pričakuje napredek pri pogajanjih ŠPANIJA / SODELOVANJE Menjava se povečuje Noše gospodarstvo ima primanjkljaj v trgovini s španskim LJUBLJANA - »Slovenija si je v dosedanjih pogajanjih prizadevala, da bi postala ustanovna Članica Svetovne trgovinske organizacije, ki bo zaživela prihodnje leto,« je pred odhodom na ministrsko konferenco Gatt povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun. »Do začetka bilateralnih pogajanj z zainteresiranimi državami je bilo videti, da ne bo večjih problemov, ker je Slovenija že dovolj liberalizirala svojo trgovino. Pri bilateralnih pogajanjih pa se je zapletlo, predvsem zato, ker je tako imenovani urugvajski krog pogajanj takrat doživel vrhunec. Osnovni problem je postalo vprašanje kmetijske zaščite, zato se je Slovenija zn-ašla v precepu dveh različnih pristopov.« Necarinska zaščita kmetijstva, kot je razložil Kračun, v tako imenovanem starem Gattu pred zaključkom urugvajskega kroga ni bila predmet urejanja, zato so jo države urejale svobodno. »Urugvajski krog pa vključuje tudi kmetijstvo, zato je Slovenija pri sprejemanju obveznosti previdna. V pogajanjih se je znašla v precepu med obveznostmi, ki jih na eni strani nalaga Evropska unija, na drugi pa ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, ki kot pogoj za pristop h Gattu postavljajo močne omejitve pri kmetijski zaščiti. S temi vladami je Slovenija navezala neposredne stike in tako pogajanja premaknila z mrtve točke.« Po Kračunovem mnenju so zahteve evropske in ameriške strani kontroverzne. Ker pa si Slovenija prizadeva tudi za vstop v Evropsko unijo (EU), ne bi bilo primerno, da ima bistveno drugačno zaščito kmetijstva kot EU. »Osnovni razlog za zaostritev pogajanj prav pri Sloveniji je, da bo Slovenija med prvimi od skupaj 22 držav, ki pristopajo h Gattu po urugvajskemu krogu pogajanj,« je dejal KraCun. Slovenija bo tako neke vrste »precedens« za druge države, med njimi tudi Rusijo in Kitajsko, 'ki lahko s svojim kmetijstvom moCno vplivata na kmetijstvo v svetu. Zadnja pogajanja z Gat-tom, na katerih so »slovenske pogajalske pozicije« naletele na razumevanje pri partnerjih, je ocenil kot zadovoljiva. V petek je Slovenija prejela tudi naj- novejši predlog ZDA, ki je po ministrovi oceni »zelo blizu našim zadnjim predlogom, tako da lahko pričakujemo napredek takoj po konferenci v Marakešu tudi na formalni ravni«. Napovedal je tudi, da bo Marakeš priložnost za izmenjavo slovenskih stališč z najbolj odločilnimi pogajalci, kot sta ZDA in Kanada. Slovenija na konferenci v Marakešu ne bo podpisala pristopne izjave k Svetovni trgovinski organizaciji, ker še ni polnopravna Članica. Pričakuje pa, da bo kmalu podpisala dvostranske sporazume o carinskih koncesijah. Za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji pa mora Slovenija uskladiti še koncesije na področju storitev. (STA) LJUBLJANA - Delegacija slovenske vlade pod vodstvom državne sekretarke iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Vojke Ravbar je včeraj odpotovala na petdnevni obisk v Španijo. Delegacija se bo sestala s predstavniki ministrstev za zunanje zadeve, za trgovino in industrijo ter z gospodarstveniki ter se udeležila poslovnih konferenc s predstavitvijo slovenskega gospodarstva. Slovenija ima s Španijo veC kot skromno blagovno menjavo in neuravnovešeno bilanco, saj iz te države evropske dvanajsterice uvaža približno dvakrat veC blaga, kot ga tja izvozi. Kljub nizkemu obsegu menjave ta v zadnjih letih narašča. Po LJUBLJANA - Iz tajništva Slovenske ljudske stranke so včeraj sporočili, da se je poslanec samostojne poslanske skupine Ivo Verzolak iz Velenja vključil v njihovo stranko. Ivo Verzolak je bil v državni zbor izvoljen na listi Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, ki ga je na izredni seji, na kateri so razrešili tedanjega obrambnega ministra Janeza Janšo, izključili iz stranke. Samostojna poslanska skupina tako z nedavnim odhodom Irene Oman in Braneta Eržena (ki sta bila prav tako izvoljena na listi SNS) v Socialdemokratsko stranko Slovenije šteje le še tri po- podatkih Banke Slovenije je bila leta 1992 sklenjena le ena pogodba o dolgoročni proizvodni kooperaciji, in sicer med Bayer Pharmo iz Ljubljane ter podjetjem Quimica far-maceutica Bayer iz Barce- \ Ione. NajveCji slovenski izvozniki v Španijo so Ju-gotekstil, Metalflex, Iskra, Planika, ABC Pomurka in Sava Kranj, naj večji uvozniki pa Revoz, Gorenje, Krka, Kolinska in Lek. Slovenska delegacija namerava v pogovorih preučiti možnosti za intenzivnejše gospodarsko sodelovanje med državama, predvsem za prehod na višje oblike, ki še niso razvite. Obravnavali bodo tudi sporazum o zaščiti, promociji in spodbujanju investicij med državama. (STA) slance. Kot so sporočili iz SLS, bo Ivo Verzolak ustanovil ustanovni odbor za mestno podružnico SLS v Velenju in sodeloval v nacionalni zvezi SLS pri pripravah referenduma o vprašanjih državljanstva. (MIG) STRANKE / SPREMEMBE Ivo Veizolok prestopil k Slovenski ljudski stranki SLS / OBČNI ZBOR Proti korupciji in za novo koalicijo Podobnik je predlagal, da na lokalnih volitvah volijo ljudi, v katere verjamejo POLANA - V Polani pri Murski Soboti se je letnega občnega zbora SLS udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik, ki je opozoril, da ni države na svetu, ki bi, Ce želi gospodarsko uspevati, zanemarila težave kmetijstva. Podobnik je ocenil, da za napake vlade ne smemo obtoževati vseh, temveč je treba opredeliti, kdo je za kaj dejansko kriv. Povedal je, da bo SLS 19. aprila v Cankarjevem domu predstavila alternativni gospodarski program za Slovenijo. Program bo temeljil na reviziji javnega dolga v višini štiri milijarde dolarjev oziroma ocenitvi, do katere mere' naj ta dolg bremeni vse občane in koliko ga je treba naprtiti na ramena tistih, ki so veliko kapitala iz Slo- venije v svojem interesu prenesli v tujino. Znova je opozoril na pranje denarja in Črne privatizacije, pa tudi na dokaj nenavadno reševanje (sanacij) bank. Poudaril je, da SLS ne podpira pavšalnih sprememb zakona o pokojninah. Zbranih 250 pripadnikov stranke je Podobnik seznanil, da se bo SLS zavzemala za notranji odkup podjetij, ki naj jih delavci odkupijo po 50-odstotnem popustu - menedžerji in drugi s polnimi denarnicami pa po polni ceni. Zbranim je predlagal, da na lokalnih volitvah volijo ljudi, v katere verjamejo. Omenil je še, da bodo novo trdno koalicijo sestavljali SLS, SDSS, Zeleni Slovenije in najverjetneje tudi SKD. Boris Hegeduš Tretji tek Vivicitta je potekal tudi v slovenskih mestih LJUBLJANA - Kljub hladnemu vre- predstavnik pa se je pridružil Ijubljan-menu se je vCeraj dopoldne pred Magi- skim tekačem. Ljubljančani so tekli po stratom zbralo precej tekaških navdu- dveh progah, na 3 in 12 kilometrov, šencev, ki so se udeležili tradicionalne- obe pa sta se končali pred mestno hišo. ga teka Vivicitta. Spomladanski tek po Mariborskega teka se je, kljub muhaste-ulicah približno 50 velikih svetovnih mu vremenu, udeležilo veC kot 400 te- mest, med katerimi sta letos tudi Lju- kaCev, ki so tekli na razdaljah 4 in 12 bljana in Maribor, že nekaj let organizi- kilometrov. ra italijanska zveza Šport za vse, njihov (A. Z., M. L., foto S. Plavevski B+D) SENATOR ROBERTO VISINTIN, SEVERNA LIGA Deželni tajnik Severne lige Roberto Visintin se je rodil v Spilim-bergu 30. oktobra 1953. leta, sedaj živi v Gradišči pri Spilimber-gu. Je poročen, pred kratkim se mu je rodil sin Stefano. Končal je realno gimnazijo in je po poklicu zavarovalni agent. Njegov konjiček so stari motorji. Vedno je ukvarjal z uveljavljanjem lokalne avtonomije in dolgo je sodeloval v Furlanskem gibanju, kjer je skrbel za povezavo z evropskimi avtonomosticnimi gibanji. Bil je med prvimi pobudniki in organizatorji Severne lige v Furlaniji. ' Je generalni tajnik Severne Uge Furlanije od njene ustanovitve. Leta 1992 je bil izvoljen v rimski parlament, kjer je sodeloval v komisiji za zunanje zadeve. Poleti 1993. leta je sodeloval v parlamentarni misiji za reševanje italijanskih talcev v Kurdistanu. Med drugim je kot prvi podpisnik predstavil zakonski predlog za spremembo statuta dežele Furlanije-Julijske krajine o volilnem sistemu, tako da bi bile tudi deželne volitve na osnovi večinskega sistema. Na kongresu januarja 1994. leta je bil ponovno izvoljen za tajnika stranke. Koalicija je zmagala, na papirju je večina podana, Vendar pa se zaostrujejo odnosi med tremi partnerji, tako da se govori tudi o možnosti novih italijanskih volitev. 2e je kazalo, da se odnosi umirjajo, da bo Italija dobila trdno vlado za dolgo razdobje, govorilo se je o zasuku celotnega volilnega telesa oa desno. Nenadoma pa je vse pod velikim vprašajem. Zakaj? Zato, ker so znotraj volilne koalicije obstajali različni načrti. MSI je zagovarjala in mora Zagovarjati centralizirano državo in konec regionalne deželne avtonomije, v nasprotju s tem pa Severna liga odločno vztraja ne samo pri avtonomiji, temveč tudi pri federalizmu. Ce pogledamo Volilne izide, vidimo, da je na Jugu MSI zamenjala krščansko demokracijo. Ni zamejala samo ljudi in simbole, temveč odraža potrebe teh ljudi. Jug Se vedno potrebuje državo, kISI pa se zato zavzema za trdno državo. Ne bi želel ocenjevati, Ce je to prav ali napa-Cno, tako se je paC namerilo. Naprej Italija je zbrala pomembno moC v dveh mesecih, kar je trgovsko marketinško zelo uspel projekt. Niso zbrali protesta, temveč zelo splošno in megleno voljo, da se nekaj spremeni. To je družba bogatih, tistih, ki noCejo Večje spremembe. To je paC neko gibanje, ki so ga dobro prodajali, niso pa ga ustvarjali. Ustvarili so zunanji znak, niso se potrudili za vsebino, temveč za prodajo zunanje podobe nekega uspešnega po- Liga je imela velike težave. V politiki se izbira med manj slabim, saj najboljše ne obstaja. Dobro smo vedeli, da bi sami izginili, takšen je nov volilni zakon, proti nam bi bilo šest televizij, tri državne in tri Berlusconijeve ter tudi vsi Časniki. Bili bi sami proti vsem. Seveda smo vedeli, kaj je Naprej Italija, toda v politiki se izbere manj slabo pot. To pa je pot, ki vseeno vodi k spremembam. Kakšna je politična ocena in kakšne so konkretne poti? Obstajajo resne programske razlike, vendar te niso tako vidne, resnejše so razlike glede rokov uresničevanja, kar pa ima že odločilen političen pomen. Berlusconi je za decen- Vaša stranka je že imela veC stikov preko meje z liberalnimi demokrati. Senator Bossi je prešel mejo med slovensko osamosvojitveno vojno. Kakšna je bila vsebina teh razgovorov? Do sedaj smo bili opozicijska stranka in vsi ti stiki so težili k medsebojnemu poznavanju. Hoteb smo poznati in razumeti vse, kar se dogaja preko meje in to ne samo s pomočjo Časopisnih poročil. Hkrati pa smo želeli opozoriti na naSa avtentična staliSCa. Toda za vsem tem je tudi interes, prav brutalen interes naših ljudi, katerim smo morali ta interes obrazložiti. Treba je povedati Furlanom, predvsem pa celotni Italiji, da je Slovenija znotraj Evrope, je v Evropi, toda zunaj vojne. Vojna je daleč od nas prav zaradi obstoja te države in zaradi sposobnosti Slovenije, da se je iz vojne izvlekla. Mnogi so to že razumeb, nekateri pa še niso. Naš neposredni interes je dosledna, Cim tesnejša povezava Slovenije z Evropo. Sedaj se v Evropo vključuje Avstrija, nekateri trdijo, da za Slovenijo vključevanje še ni primemo in da je potreben Cas. Morda letos stvari še niso zrele, morda še ne bodo prihodnje leto, toda leta 1996 so pa že lahko. Bistvena pa je odločitev in stališče: naš interes, interes Furlanov, prebivalcev dežele Furla-nije-Juhjske krajine in celotne Itabje je, da se Slovenija kot samostojna država vključi kot polnopravna Članica v Evropsko unijo. To je interes mini in sodelovanja na obmejnem in na širšem evropskem prostoru. djetnika. To je paC bila uspešna trgovska kupčija. Ta kontejner je treba sedaj napolniti s programi in ljudmi. Do sedaj smo videli številne že znane obraze. tralizacijo Italije, toda meni, da za to še ni primeren trenutek, da bodo to delali Cez leto ali dve. Federalizem »da« pravi, da toda govorili bomo o njem leta 1995 ali 1996. Treba se je spoprijeti z milijon in pol invalidnih pokojnin, ki bi jih lahko zmanjšali. On pravi »da«, toda v prihodnosti. To pa pomeni, da mora plačati posledice svojega uspeha, potrebno mu je leto in pol demo-kršCanske metode, da upravlja svoj uspeh. Toda Italija in italijanska država ne moreta prenašati takih sistemov, to je država, ki drvi v pogubo. Potrebne so stvarne spremembe, takoj je treba pregledati javne izdatke. Dejstvo pa je, da so državne strukture podprle na Jugu MSI, poldržavni parazitski krogi na Severu pa gibanje Naprej Italija. Kaj pa Bossi in njegova zmerjanja? Bossi samo govori »federalizem takoj«. Mi kot Liga ne bomo podprli vlade, ki naj samo normalno upravlja, v Rim bomo šli s političnimi odločitvami. Ne pristajamo v dogovor o naslonjačih, o vsebini pa naj bi govorili kasneje. To je odnos med stranko in volilci: zaupali so nam mandat, da naredimo nekatere stvari. Boste sestavili vlado? Obstajajo dobre možnosti, da se vlada sestavi. Treba pa je konkretizirati vprašanja, o katerih je treba odločati takoj. Prvih štirinajst dni! Kaj bomo naredili? Bomo spremenili državo? Nas ne zanimajo toliko mesta predsednikov in ministrov, temveč nas zanimajo spremembe. Lahko bi že podpisali sporazum z Berlusconijem, ohranili bi stabilnost in dvajset let nic ne naredili. Samo zamenjali bi krščansko demokracijo, vse pa bi ostalo pri starem. V deželi Furlaniji-Julijski krajini je Liga moCna, je zmagovita, kakšen je obseg in posledica uspeha? Deset je bilo naših kandidatov za parlament, vse smo neposredno izvolili iznad naših pričakovanj. V vseh volilnih okrožjih, kjer so kandidirali predstavniki Lige, povsod so zmagali. Od dvajsetih parlamentarcev bo točno polovica poslancev Lige zastopala deželo v rimskem parlamentu. To je naša zmaga. Toda pri proporcionalnih volitvah smo se slabše odrezali, ker so odraz starega sistema in ker je pri zmešnjavi simbolov težko pojasniti volilcem, koga naj volijo. Vendar pa smo potrdili in povečali število glasov, ki smo jih prejeli na prejšnjih političnih volitvah. Kakšne bodo volilne posledice na razmere v deželni vladi Furlanije-Julijske krajine? Odločilne so številke. Liga nima absolutne večine glasov oziroma deželnih poslancev. Večino imajo politične stranke, ki jih ni veC in jih ne bo nikoli več. Čutili se bodo ogrožene in se bodo strnili. Vsi dobro vedo, da so predstavniki strank, ki jih ni veC in na novih volitvah bodo izginili. Prišlo bo do absurdnega položaja, da se bo deželni odbor utrdil in da v kratkih rokih ne bo možnosti, da se razmerje sil spremeni. Kaj pa vaše sodelovanje v osrednji vladi, ste dobili mi- Roberto Visintin nistre, podtajnike? odražajo pa gospodarske teža- Mislim da, na vsak način ve, ki naraščajo. Vedno je laže bomo vladna stranka in predv- najti krivca v sosedu, kot po-sem si bomo prizadevali, da gledati v oci lastnim napakam bodo naši predlogi vključeni v in razlogom, ki so običajno v vladni program. Rimu. Rešitev je v resnih načr- tih razvoja teh področij in s Tu pa smo v osrčju proble- tem bomo ustvarili zaupanje, ma, ki izredno zanima sosednjo Slovenijo. Vlada bo torej Na tem področju živita dve tristranska: Fini je zahteval manjšini, slovenska in itali-spremembo meje s sloven- janska. Kakšen je vaš odnos skim sosedom, Berlusconi ni do slovenske manjšine? mnogo povedal, vaše stališče To je problem spoštovanja pa ste jasno povedali v pogo- Človekovih pravic in njene za-vorih s slovenskimi politični- ščite. Je pa tudi problem urami sobesedniki. Kaj se bo vnovešenja nekaterih prime-zgodilo? rov, ko gre za določene finan- Fini je bil zelo prebrisan. ene odnose. Določen govor je imel v Trstu, drugega v Gorici, tretjega v Vi- Toda logično je, da je slo-dmu in povsem drugačnega venska manjšina v doloCe-drugje. To je Človek za vse vre- nem primeru »privilegira-menske razmere in za vsako na«. Moji otroci so hodili v deželo. Postal je liberalni de- šolo, bilo jih je v razredu sa- mokrat na Severu, demokri- mo po pet. Logično je taka stjan na Jugu in misovec v Tr- šola dvakrat, trikrat dražja, stu in v Gorici. Znotraj MSI kot bo šola vaših otrok, kjer bodo morali še zelo mnogo bo v razredu po dvajset uCen-pojasniti in razčistiti. Za njega cev. Ta razlika in to naCelo bi morda bilo primerno, da se pa velja za vse slovenske ustvari nova klasična misov- ustanove. Če se hoCe »ura-ska stranka, podobno kot je pri vnovesiti«, jih je treba dejan-komunistih stranka komuni- sko ukiniti, stične prenove. Ne govorim ne o likvidaciji Politika mora biti sposobna ali ukinjenju niti o siromaše-upoštevati zgodovino, toda nju slovenskih ustanov, tem-ustvarjati projekte prihodno- veC o dodatnih mehanizmih sti. Naša naloga je združevati za obmejna področja in o ob-in ne ločevati, združevanje pa Cutljivem odnosu, da se ne ni mogoče, kadar se napove- ustvarijo neugodna stanja. O duje bojne pohode, s katerimi teh vprašanjih se bo razgovor naj bi osvajali ozemlja. pričel in nadaljeval. Mi razpolagamo z velikansko možnostjo, ki pa jo lahko Se bodo odnosi s sloven-zapravimo, lahko smo zgled skimi političnimi strankami jutrišnje Evrope. Ker preveč nadaljevali in na kakšni ra-gledamo v preteklost, lahko vni? izgubimo možnost ustvarjanja 2e smo načrtovali in (vse je odprte Evrope. Morda je to ne- že bilo nared) za obisk senato-koliko težje z obrazložiti v Tr- rja Bossija v Sloveniji, vendar stu in Gorici, zelo lahko pa v je zapleten italijanski predvo-Pordenonu, Prihodnji razvoj lilni položaj obisk preprečil, bo šel v takšno odprto smer. Sedaj predvidevamo v kratkem obisk predstavnikov LDS Presenetila so nekatera v Vidmu, kasneje pa pogovore stališča Goričanov, tam je že na vsedržavni ravni. Na obeh obstajalo dobro gospodarsko straneh meje pa smo zlasti in drugo sodelovanje preko parlamentarci izredno zapo-meje, ki je bilo vzorno in ko- sleni z zapletenimi politični-ristno. mi odnosi in notranjimi pre- Po mojem so napetosti v tresi v obeh državali. Gorici in v Trstu stvarne, Bogo Samsa PULMOLOGIJA Slovo »starega prijatelja« teofilina Milan Kotnik jr. Leta 1937 je bil uveden aminofilin kot sredstvo za zdravljenje astme. Čeprav Se niso bili opravljeni poskusi, kakršni so danes v navadi pred uvedbo kakega novega zdravila, se je aminofilin pokazal kot zelo učinkovit in pogosto je že en sam velik intravenozni odmerek končal astmatični napad. Metilksanteni so sčasoma postali prva zdravila izbora, tako za akutne napade kot za vzdrževalno terapijo. Pred leti je bilo moC zaznati spremembe v doktrini in teofilin se ne priporoča vec za akutne napade, priporoča pa se kot zdravilo drugega reda za hospitalizirane bolnike ali pa kot vzdrževalna terapija. Zaton teofilina se je zaCel v sedemdesetih, t.j. prav v Času, ko so ga najbolj na široko uporabljali. Takrat je bilo opravljeno mnogo raziskav s področja farmakologije in far-makokinetike teofilina. Ugotavljala se je meja terapevtskega razpona zdravila, kako se izogniti toksičnosti in podobno. Absorbcija teofilina je odvisna od prehrane in farmakološke oblike, klirens pa od interakcije z drugimi zdravili. Opisanih je bilo vec toksičnih učinkov, najpogosteje slabost, veliko redkeje pa aritmije, medtem ko so redki epileptični napadi lahko tudi smrtno nevarni. Vsi ti stranski učinki se kljub strogemu spremljanju bolnika ne dajo preprečiti. Vse to je nekako skalilo navdušenje nad teofi-linom. Sledile so Se študije, ki so dokazovale, da metilksanteni v akutnih primerih niso tako učinkoviti, kot se je sprva domnevalo. Ce se uporabljajo sami, so mnogo manj učinkoviti od beta agonistov, ob hkratni uporabi obeh zdravil pa metilksanteni vplivajo le na toksičnost, ne pa tudi na učinek terapije. Mnogi zdravniki so zato popolnoma odsvetovali uporabo teofilina. V zadnjem Času pa sta se pojavili dve novi Študiji. Prva ugotavlja učinkovitost intravenoznega ami-nofilina, druga pa da so ob njegovi uporabi bolj ogroženi starejši bolniki, verjetno zaradi zmanjšanja eliminacije zdravila, interakcij z drugimi zdravili in zaradi raznih bolezni srca in jeter. Nasprotniki teofilina poudarjajo, da je na voljo terapija s kortikosteroidi in beta agonisti, zagovorniki pa poudarjajo, da teofilin vzpodbuja diafragmalno kontraktilnost, vzpodbuja muko-ciliarni klirens, krepi srčno funkcijo in zmanjšuje pritisk v pljučni arteriji. Vedno bolj jasno je protivnetno delovanje aminofilina in pri morskih prašičkih je bilo celo ugotovljeno, da deluje zaščitno na endotelijsko bariero. Pri ljudeh zavira reakcije na antigene - za ta učinek so zadostne že male doze. Ni torej jasnih dokazov za in proti, Čeprav se vseeno zdi, da se aminofilin počasi umika. Problematiziranje tradicije pa že presega našo temo. ZGODBA 42 / KRIK IZ DOBE BREZŠTETJA Benjaminov prehod v onostranstvo Bojan Rauter Kosič Izpoved, namenjena vnukovemu brezčasnemu umu, je Benjaminu resnično dobro dela. Sele med razlaganjem se je prav zavedel, da je tokrat prvikrat odkrito spregovoril o podrobnostih Preloma. Ko so evakuiranci iz pekla norosti potovali Novemu domu naproti, se namreč nihče ni ukvarjal s tem problemom; nikomur ni bilo do obnavljanja spominov in do pripovedovanja o vzrokih in poteku resnice nujnega odhoda. Vsi so vedeli, da odhajajo, vsi so vedeli, Cernu odhajajo in vsi so vedeli, da je odhod edini izhod. A nihče ni vedel, kam gredo in nihče ni vedel, kako je do odhoda pravzaprav prišlo - razen Benjamina in nekaj najtesnejših sodelavcev. Nekaj malega so seveda že slutili: namreč to, da gredo na stotine, morda celo tisoCe Zemeljskih let dolgo potovanje v Novi dom. »Med potovanjem smo se intenzivno spopadali s svojimi osebnimi problemi,« je Benjamin pojasnjeval svojemu potomcu dogodke v ladji. »Potovali smo osem let in pol. V tem Času smo se očistili notranje navlake do poslednjega prahu.« »Zakaj te Zerska posadka ni vzela k sebi? Mar niso poznali tvoje vloge v obdobju Preloma!?« je zanimalo vnuka. »Seveda so vedeli!« je odvrnil Benjamin. »Vendar je bila moja naloga med potovanjem drugačna; potnike, ki so bili umsko in psihično zelo napredni Zemljani, sem vodil v njihovem osebnostnem razvoju; nismo si namreč smeli dovoliti, da bi v Novem domu nadaljevali s taistimi slabostmi in norostmi, s katerimi smo si uničili stari dom; osvoboditev izpod jarma negativnih plati primordialne anomalije je bila namreč eden izmed temeljnih pogojev za naselitev. Zerci bi nas vlačili po vesolju tako dolgo, dokler nam ne uspe; in po osmih letih in pol nam je uspelo. Ko smo pristali na Novem domu, ni bilo v nas veC nobenih večjih osebnih problemov in med nami ni bilo vec nobenih usodnih medosebnih konfliktov. Vsakdo se je v prvi vrsti ukvarjal s seboj in svojim življenjem, vsakdo je zaCel uresničevati svoje višje osebnostne razvojne možnosti. 2e kmalu po naselitvi so se rodili prvi no-vodomni otroci, nic posebej vzgajani, nic posebej prilagajam; vključevali so se v življenje z lastnim opažanjem, spoznavanjem in izkustvom ter z lastnim Čutom za osebno in socialno odgovornost -za katero se je že po prvi generaciji pokazalo, da je milijonkrat bolj človeška kot najbolj socialen zemeljski etični kodeks. Vidiš, stari Zemljani bi porekli nekako takole: ušli smo peklu in prispeli smo v raj - uživajmo torej do nebes. Ampak nihče ni izjavil Česa podobnega. Se oddahnil se ni nihče. ZaCetek bivanja v Novem domu so sprejeli kot nekaj povsem normalnega. Ko so vstopali v transporter, povem ti, jokali so kot nori.« »Kaj je to jokanje?« je vprašal vnuk naivno. »Neke vrste smejanje, ki ga spremlja bolečina,« mu je odvrnil Benjamin suho. »Ne vprašaj, kaj je bolečina, ker te bom s palico.« In je zažvižgal s palico nad vnukovo mirno glavo. »Tako je torej bilo,« je zavzdihnil Benjamin potem, ko sta uro ali dve molče ležala na travi in s pogledi spremljala bele oblake. »Najbrž je bilo hudo. Najbrž...« Benjamin se je spominjal, kako je po pristanku narekoval svoje spomine računalniku Arhiva - Čeprav je predobro vedel, da ne bodo nikogar zanimali. Bil je pac dosleden in je vestno dopolnil borne Zemeljske podatke z novicami, ki jih je poleg njega poznala samo peščica Zemljanov, med njimi seveda tudi Psiholog in njegov klan. »Sploh ne vem veC, zakaj sem ti pripovedoval o Prelomu...« je zašepetal Benjamin. »Ah, se že spominjam. Racionalni razlog, emocionalni razlog, razvojni razlog. Dokončni opravek s spomini, realizacija mojega starega projekta. Zlitje s Kozmosom. Ah, kdo bi se Še peCal s tem. Zvezde so to in to, daleč in tu, blizu in vmes, vse do nebes. Slika, slikica, prostor. Cas je vrvenje v morju prahu. Se kuha, obraCa, sprevrača, združuje, razločuje, proža in sproža, vrti in šCemi. Vse to, pa še vec. Hej, mali, ti povem svoj najbolj posrečen filozofem iz obdobja Štetja?« Vnuk je leno prikimal; njegove ustnice so se razlezle v nasmeh nagajivega pričakovanja. Morda bo slišal kaj takega, Čemur se bo lahko izdatno nasmejal. »Nek prijatelj me je vprašal, kaj je to neizrekljivo. Pa sem rekel: neizrekljivo je zadnje izrekljivo. Ha-ha-ha... Drugikrat pa je trdil, da ni konca. Jaz pa sem trdil, da je. Je rekel, pokaži ga. Sem rekel: Konec. Ha-ha-ha...« Vnuk ni niti trenil z očmi. Cernu tudi bi, saj ni dojel poante. Njegov um ni bil nikdar postavljen pred kvazi probleme, zato nikdar ni Čutil olajšanja, ko bi jim našel kvazi odgovore. »To so zate pregloboke stvari,« je zavpil Benjamin ter hip zatem planil v krohot, ki je odmeval Cez dolino, vraCajoC se kot glas zrcalnega Benjamina. Fenomen odmeva ga je pritegnil tako močno, da je povsem pozabil na vnuka in na namen njunega srečanja - kot da bi v njem obudil nekaj starega, prvinskega. Saj res, od njegovega daljnega otroštva je. bil to njegov prvi krik. Prvi krik v dobi Brezštetja. ZaCel je na ves glas razpredati nekakšne filozofske misli, nakar je umolknil in prisluhnil odmevom, ki mu jih je nosil neobcuteni veter, tako zelo spremenjene, kot da bi pripadali nevidnemu sogovorniku na sosednjem hribu. Smešno, le kdo bi tako papagajsko ponavljal njegove neumnosti! Nekega lepega trenutka pa je starec obmolčal-Glas z druge strani ni bil le drugačen, prinašal je besede, ki jih Benjamin ni nikdar ni niti mislil, kaj šele izrekel. Privzdignil se je in prisluhnil. Bil je glas njegovega dedka. Z domačije na sosednjem hribu ga je klical na večerjo. Benjamin mu ni odgovoril; zamahnil je z roko in se znova posvetil svoji igri. Jasno mu je bilo, da ni noben tujec na tujem planetu; bil je domačin stare dobre Zemlje, njegov dom se je imenoval Središče vesolja. Ni mu prišlo na misel, da bi se ozrl po vnuku; legel je na trato in radostnega srca spolzel v objem onstranstva. Konec Tomografska podoba notranjih organov (N) GERONTOLOGIJA / NEZAVEST OB NENADNIH SPREMEMBAH POLOŽAJA TELESA Pomladanska opravila in sinkopa ali nenadna izguba zavesti »Izogibajte se hitrim zasukom vratu, ne zapenjajte si tesnih ovratnikov; dobro prežvečite hrano, uživajte mnogo sadja in zelenjave...« Pomladanska dela na vrtu so se že začela in potrebno se je velikokrat skloniti in dvigniti, upogibati in vrteti vrat na vse strani. Marsikomu se ob takih gibih malo zavrti, morda malo zaslabi, postane toplo in malo Čudno v glavi, malo zašu-mi, potem pa je vse v redu. Pri nakaterih pa se te težave končajo s kratkotrajno izgubo zavesti in padcem. Zakaj pride do teh izgub zavesti ob spremembah položaja telesa? Pri mlajših je najpogosteje v ozadju stalno nizki krvni pritisk (hipotenzi-jaj. Ob dvigu telesa v stoječi položaj je pritok krvi in kisika v možgane premajhen in pride do nenadne izgube zavesti (sinkope). To se zgodi tudi starejšim osebam, ki imajo sicer normalen ali celo povečan pritisk. Vzrok je prepočasno delovanje posebnih Cutnic (barorece-ptorjev). To so Cutnice, ki so občutljive na nateg žilne stene in so nameščene v vratni arteriji. Skupek teh Cutnic se imenuje ka-rotidni sinus. Ko se Človek dvigne, krvni pritisk v žili pade, nateg v žilni stenj je manjši, Cutnice to sporočijo v center in različni mehanizmi hitro prilagodijo krvni pritisk novim razmeram. Medtem, ko se ta prilagoditev pri večini oseb zgodi v hipu, gre pri starejši osebi počasneje. Posebej opazno je to, ko se starejši človek hitro dvigne iz ležečega položaja v stoječega. Ce je padec sistoliCne-ga pritiska 25 mmHg in veC, diastolicnega pa oko- li 10 mmHg, potem govorimo o položajni (orto-statski) hipotenziji, izgubi zavesti in ob tem o orto-statski sinkopi. Pri vrtenju vratu včasih pride do natega baro-receptorjev v žilni steni in ti sporočijo v center, da je nateg oziroma pritisk prevelik. Na žalost ni možnosti natančnih sporočil, kaj je nateg povzročilo. Center sporočilo napačno beleži kot prevelik krvni pritisk in ne kot zunanji pritisk na Cutnice in pošlje povelje za znižanje krvnega pritiska. Posledica je nezadostna prekrvavitev možgan in nezavest. To je sinkopa zaradi preobčutljivosti karotidnega sinusa. Pri nekaterih osebah pride do izgube zavesti po uriniranju, po izloča- nju blata, ob kašljanju, požiranju. Mehanizem m Cisto poznan, je pa verjetno povezan z napenjanjem. Zdravil, ki bi odpravile zgoraj omenjene vzroke izgube zavesti, na žalost ni. Preventivni ukrepi Pa so možni. Jutranje vstajanje naj bo poCasno, z vmesnim sedenjem na robu postelje. Ob delu na na vrtu je bolje klecati na podlagi, se pred dvigom malo vzravnati in počakati, šele potem vstati-Izogniti se je treba hitrim zasukom vratu, ne zapey njati ozkih ovratnikov ali pa si tesno zavezovati kravate. Hrano je potrebno dobro zgristi in naj bo bogata s sadjem in zelenjavo, da bo odvajanje manj naporno. Meta Pentek C LIGA / GLEDALCI NA ROCCU IZ2V12GALI OBE EKIPI IN SODNIKA Triesfini samo točka proti Carrareseju Gostje so se predstavil kot zelo skromna ekipa Igor Pavletič Triestina - Cararese 1:1 (1:0) STRELCI: v 25’ Caruso, v 57’ Superbi TRIESTINA: Facciolo, Ballan-ti, Sottili, Conca, Cerone, Zatta-rin (v 75’ Rizzioli), Terracciano, Romano, Labardi, Pasqualini, Caruso. CARARESE: Ramon, Sora, Donat, Ferrario, Compagnon, Superbi, Bizzari, Gobbo, Laghi (v 82’ Salvalaggio), Ratti (v 90’ Pagani), Vergasola. SODNIK: Pin iz Conegliana Triestina je s povprečnim Carraresejem igrala le neodločeno. Tržačani so zaigrali brez prave volje do zmage in vse bolj oCitno postaja, da v prvenstvu nimajo veC pravili ciljev. Cararese je moštvo, ki se bori za obstanek v ligi, v Trstu pa je prišel po treh zaporednih porazih in s trdnim namenom, da osvoji vsaj točko. Gostje so dosegli svoj cilj, predvsem po zaslugi dobro postavljene conske obrambe, ki je z off-side taktiko neštetokrat presenetila neorganizirane tržaške napadalce. Kljub vsemu pa je Triestini povedla že v 25. minuti, ko je izvedla prvi resen napad. Najprej je Zattarin po solo akciji vratarja gostov prisilil, da je žogo odbil v kot, ki ga je zvedel Pasqualini. Podajo je z glavo Cerone podaljšal do Carusa, ki je iz neposredne bližine prav tako z glavo žogo preusmeril za hrbet vratarja gostov. Do konca polčasa je Triestina še naprej imela pobudo in kazalo je, da bo zlahka utrdila svoje vodstvo in opravila s zbeganimi nasprotniki. Prilike za zadetek so se vrstile, toda ne toliko zaradi spretnosti Tržačanov, kolikor zaradi številnih na- pak nasprotnikov. Toda tudi Tržačani so grešili kot za stavo. Slika se v drugem polčasu ni bistveno spremenila. Do edine spremembe je prišlo v 57. minuti, ko je vezni igralec gostov Superbi z lepim strelom izven kazenskega prostora izenačil. Triestina je vse do konca napadala, toda brez prave prodornosti in zaupanja v lastne moCi. Za zabavo pa je z napakami poskrbel tudi sodnik Pin iz Conegliana, ki je s svojimi odločitvami sprva razburil, nato pa spravil v smeh publiko. Kljub tej zabavi pa so maloštevilni gledalci na koncu tekme vse akterje nagradili z burnim žvižganjem. IZIDI: Alessandria - Empoli 1:0, Como - Spezia 5:0, Mantova - Chievo 2:0, Massese - Fioren-zuola 1:1, Palazzolo - Leffe 1:2, Prato - Bologna 1:1, Pro Šesto - Carpi 0:0, Spal - Pistoiese 0:1, Triestina - Carrarese 1:1. VRSTNI RED: Mantova 50, Chievo 49, Spal 47, Como 44, Bologna 43, Fiorenzuola 40, Pistoiese 38, Pro Šesto 36, Prato in Triestina 34, Leffe 33, Carpi 32, Carrarese 30, Alessandria 29, Empoli in Massese 27, Spezia 25, Palazzolo 15. Na sliki (f. KROMA): trener Tržačanov Buffoni NA GOSTOVANJU V MILJAH / V 26. KOLU PROMOCIJSKE LIGE I ! Juventina verjetno naredila odločilen korak v težkem boju za obstanek Zanesljivo in zasluženo je premagala Forfitudo z izrednim golom Gandina Juventina je iz Milj odnesla važni točki (Foto križmančič/KROMA) Fortitudo - Juventina 0:1 (0:0) STRELEC: Gandin v 66’ JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Candutti, Can-aiani, Pizzi, Kavs, Bastia-fti, Gandin (v 85’ D. Ger-golet), Tabaj, Braida, Ko-Uc (v 78’ P. Gergolet). Po treh zaporednih relijih so Standrežci ponovno zmagali. Igralci Predsednika Marchija so Zasluženo odnesli cel izkupiček z gostovanja v Biljah. Izkazala se je Predvsem obramba z od-Jicnim Capotortom na Ce-iu in solidnim liberom pancianijem. V napadu je irnel Kovic večkrat žogo, vendar je bil preveč °samljen. Tekma v celoti ni bila Prevec privlačna, igralci so bili večkrat brez pravih idej, podaje so bile Predolge, igra pa se je Nekoliko bolj odvijala na Edvin Bevk domači polovici terena. Po uvodnih minutah študija so gostje nekoliko bolj vodili žogo. Napadalec Kovic se je v 13. minuti znašel v ugodnem položaju, a je streljal izven terena. Potem ko se je domačemu vratarju žoga izmuznila iz rok, se je Koviču ponovila nova zrela priložnost, vendar je njegov strel branilec Fortituda odbil. V 35. minuti je Gandin s prostega strela resno zaposlil vratarja. Na drugi strani je bil Pascolat le dvaktrat zaposlen, ob drugi poskusih domačih je žohga končala izven igrišča ali pa so jo igralci Juventine odbili. V zadnjih minutah polčasa sta imela Gandin in Kavs dve lepi priložnosti, a vratar se je rešil s pomočjo branilcev. Standrežci so tudi po odmoru nadaljevali z bolj napadalno igro in Gandin je s prostega strela ogrozil nasprotnikova vrata. Nato so imeli domačini dve lepi priložnosti: najprej je strel napadalca končal meter mimo vrat, nato je Canciani meter pred vrati odbil nevarno žogo. Odločilni zadetek je padel v 66. minuti: Gandin je na desnem robu kazenskega prostora odlično ubranil žogo, preigral tri nasprotnike in neubranljivo zatresel mrežo. Tekma je bila nato nezanimiva, Standrežci so se mirno branili in prav v zadnjih minutah bi lahko dosegli še drugi zadetek: Pizzi in Kavs sta bila v protinapadu netočna, medtem ko je domači branilec po kotu Bastianija z glavo poslal žoga na lastno prečko. Primorje se je moralo kljub velikemu trudu zadovoljiti s točko Primorje - Ruda 0:0 PRIMORJE: Attruia, Trampuš, Savarin, Digo-vich, Auber, Mislej (v 80’ Vodopivec), A. Pre-stifilippo, Legiša, M. Preshfihppo, Favento (v 46’ Padoan), Štolfa Primorje je bilo stalno v napadu in glede na priložnosti ter prikazano igro z rezultatom gotovo ne more biti zadovoljno: tekma se je namreč v glavnem odvijala na nasprotnikovi polovici terena. Kot so menili v proseškem taboru, igralcem ni kaj očitati, prizadevali so si, dali vse od sebe, pokazali voljo do zmage, a kaj, ko žoga nikakor ni končala v mrežo. Kot glavni vzrok, da niso izkoristili terenske premoči, navajajo premajhno prodornost, slabosti pri zaključevanju. Trener Tul je menil, da so brez primernih napadalcev. Poleg tega njihova igra ni tako zrela, da bi bolj silovito napadali preko kril ah izvajah kombinacije, pri katerih bi sodelovalo veC igralcev. Dejansko ne dajejo primerne pomoči sprednji vrsti, v kateri pravzaprav ni pravih napadalcev. Kot smo dejali, so domači stalno napadah in bi v nekaterih primerih lahko tudi spravili na- sprotnikovega vratarja na kolena, vendar bodisi zaradi netoCnosh, bodisi zaradi posegov zadnjega moža Rude rezultata niso spremenih. Tudi nekaj sreCe jim gotovo ne bi škodilo. Se kratka kronika. Iz prvega polčasa velja omeniti akcijo Štolfe, ki je preigral svojega »Čuvaja«, prodrl v kazenski prostor, vendar mu je vratar žogo odbil v kot. V zadnjih minutah je Trampuš dobro izvedel prosti strel, a je žoga za las šla mimo vrat. Takoj zatem je bila na vrsti Ruda, ki je imela na razpolago prosti strel, toda Attruia je žogo odbil nad prečko. Najlepše priložnosti je Primorje vsekakor imelo v drugem polčasu. V ugodnem položaju se je najprej znašel Legiša, toda v zadnjem trenutku je dobro posegel nasprotni branilec. Zatem se je pred skoraj povsem nezavarovanimi vrati znašel Padoan, a žal je streljal mimo mreže. Proti koncu tekme so se vsi podali v napad, tako da so gostje imeli dovoolj manevrskega prostora za protinapade in v dveh priložnostih so bili nevarni (enkrat je izid rešila obramba, drugič sam Attruia). izidi in lestvice Elitna amaterska liga IZIDI 26. KOLA Sacilese - Cussignacco 5:1, San Luigi - Fonta-nafredda 2:1, San Canzian - Gemonese 3:2, Sanvitese - Itala San Marco 2:1, Aquileia -Ronchi 1:3, Palmanova - San Sergio 2:0, Por-cia - San Daniele 0:2, Gradese - Tamai 2:1. VRSTNI RED: Sanvitese in Tamai 37, Ronchi 33, Palmanova 32, Fontanafredda 29, Gradese 28, Aquileia in Sacilese 27, Gemonese 26, Itala San Marco in Porcia 25, San Sergio 24, San Canzian in San Luigi 18, San Daniele 16, Cussignacco 14. PRIHODNJE KOLO (17.04.94): Fontanafredda - Aquileia; San Sergio - Gradese; Ronchi -Palmanova; Sacilese - Ronchi; Itala San Marco - San Canzian; Gemonese - San Luigi; San Daniele - Sanvitese; Cussignacco - Tamai. Promocijska liga IZIDI 26. KOLA Trivignano - Cormonese 0:3, Pro Cervignano -Flumignano 2:1, Staranzano - Gonars 1:1, Fortitudo - Juventina 0:1, Monfalcone - Mara-nese 0:0, Lucinico - Ponziana 1:3, San Giovanni - Pro Fiumicello 2:1, Primorje -Ruda 0:0. VRSTNI RED: Cormonese 38, Maranese 33, Flumignano 32, Ponziana 30, Ruda 29, San Giovanni 27, Lucinico in Trivignano 26, Juventina, Pro Cervignano, Pro Fiumicello in Staranzano 25, Monfalcone 22, Fortitudo in Primorje 18, Gonars 17. PRIHODNJE KOLO (17.04.94): Ruda - Staranzano; Gonars - Fortitudo; Flumignano - Lucinico; Cormonese -.Maranese; Pro Fiumicello -Monfalcone; Trivignano - Primorje; Juventina : - Pro Cervignano; Ponziana - San Giovanni. 1. Amaterska liga IZIDI 26. KOLA Bressa - Buiesel:!, Basaldella - Manzano 1:1, Donatello - Opicina 1:0, Reanese - Portuale 0:0, Risanese - Pozzuolo 0:2, Pasianese -Union 0:5, Torreanese - Vesna 1:1, Bearzi -Zarja 0:1. VRSTNI RED: Zarja 42, Pozzuolo 40, Manzano 38, Bearzi 35, Vesna 31, Donatello 30, Basaldella 29, Buiese 28, Union 25, Torreanese 24, Reanese in Portuale 20, Bressa 19, Opicina 18, Risanese 15, Pasianese 2. PRIHODNJE KOLO (17.04.94.): Buiese - Basaldella; Vesna - Bearzi; Pozzuolo - Bressa; Portuale - Donatello; Pasianese - Reanese; Opicina - Risanese; Manzano - Torreanese; Union - Zarja. 2. amaterska liga SKUPINA D IZIDI 26. KOLA Talmassons - Junior 0:0, Brian - Lavarianese 0:2, Romans - Lignano 1:1, Kras - Mereto 0:1, Palazzolo - Morsano 1:0, Primorec - Ronchis 4:0, Bertiolo - San Marco 3:1, Castionese -Teor 2:0. VRSTNI RED: Palazzolo 40, Mereto 39, Junior in Lavarianese 32, Teor 30, Bertiolo in Primorec 29, Lignano 28, Castionese 26, San Marco 25, Talmassons 24, Morsano 23, Kras in Romans 21, Ronchis 10, Brian 7. PRIHODNJE KOLO (17.04.94.): Junior - Bertiolo; Lignano - Castionese; Morsano - Kras; Lavarianese - Mereto; San Marco - Palazzolo; Brian - Primorec; Ronchis - Romans; Teor -Talmassons. SKUPINA F IZIDI 2 6. KOL A Roianese - Campanelle 2:0, San Lorenzo - Ca-priva 1:1, Poggio - Fincantieri 2:3, Gaja - Mo-raro 1:0, Piedimonte - Pro Farra 4:1, Sovodnje - Romana 1:1, Domio - Sagrado 0:0, prost Fo-gliano. VRSTNI RED: Sovodnje 37, Capriva 36, San Lorenzo in Piedimonte 29, Fincantieri 27, Pro Farra 26, Domio in Roianese 25, Fogliano 22, Moraro 21, Campanelle 20, Gaja in Sagrado 18, Poggio 17, Romana 14. PRIHODNJE KOLO (17.04.94.): Pro Farra -Domio; Capriva - Gaja; Fogliano - Moraro; Romana - Piedimonte; Campanelle - Poggio; Sagrado - Roianese; Fincantieri - San Lorenzo; prosto Sovodnje. 3. amaterska liga IZIDI 26. KOLA Union - Dolina 1:0, Servola - Stock 1:0, Mont.Don Bosco - Breg 0:1, Lelio - Grado 2:3, Cgs - San Vito 2:4, Begliano - San Giacomo 1:0, Vermegliano - Pieris 1:0. VRSTNI RED: Stock 41, Begliano 37, Cgs 36, Breg in Mont. Don Bosco 34, Grado in San Vito 26,.Pieris 23, Servola in Vermegliano 19, Lelio 15, Dolina in Union 13, San Giacomo 12. PRIHODNJE KOLO (17.04.94.): Pieris - Begliano; San Giacomo - Cgs; San Vito - Lelio; Grado - Mont.D.Bosco; Breg - Servola; Stock -Union; Dolina - Vermegliano. V 1. AMATERSKI UGI / ŠTIRI KOLA PRED KONCEM V 2. AMATERSKI LIGI / PO NOVEM PORAZU Zarja še utrdila vodstvo Vesna bi zaslužila zmago Zarja je dosegla izredno pomemben uspeh v gosteh Križani žal niso izkoristili nekaterih ugodnih priložnosti Bearzi - Zarja 0:1 (0:1) STRELEC: Ispiro v 35’. ZARJA: Cocevari, Štrukelj, Ferluga, Kalc, D. Fonda, Tognetti, Antonie, Sclaunich (v 30’ Dizdarevič), Ispiro, Gregorič, Ravalico (v 85’ E. Fonda). Na neugodnem gostovanju v Furlaniji so Ba-zovci dosegli zelo pomembno zmago in tako utrdili mesto na vrhu lestvice. Srečanje je bilo izenačeno, domačini so stopili na teren odločni, saj se skušajo povzpeti Cim višje na lestvici. Tudi majhno igrišče, katerega so bolj navajeni, jim je razumljivo bolj odbgo-varjalo. Toda zarjani se niso pustili presenetiti. Tekma se je odvijala pretežno na sredini terena, večjih priložnost pa ni bilo vse do zadetka v 35. minuti, ko si je Ispiro priboril žogo na domači polovici terena in z roba kazenskega prostora neubranljivo udaril v vrata. Domačini so nato reagirali in zagospodarili na sredini. Bazovci so strnili vrste v obrambi tako da je bil vratar Cocevari le dvakrat resneje ogrožen. Proti koncu tekme, ko so domačinom pošle moči, pa so se igralci Zarje pokazali v napadu in ustvarili nekaj zrelih priložnosti, predvsem z Gregoričem in Ra-valicom. Z včerajšnjo zmago ostajajo zarjani še vedno sami na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti pred Pozzuolom, ki je tokrat odpravil ekipo Ri-saneseja. TretjeuvršCeni Manzano, ki je izenačil, pa zaostaja za vodilnimi Bazovci že za štiri točke. Do konca prvenstva manjkajo še štiri kola, vse tri ekipe, ki se potegujejo za vrh (Zarja, Poz-zuolo in Manzano) morajo odigrati dve tekmi na domačih tleh, dve pa na tujem in prav v zadnjem kolu je na sporedu srečanje, ki bi lahko odločilo prvenstvo: v Manzanu se bosta namreč srečali domača enajsterica in Zarja. Torreanese - Vesna 1:1 (0:0) STRELEC za Vesno: Bertoli v 80’ VESNA: Zemanek, Ricci, N. Sedmak, Kri-sejak (v 70’ Košuta), Bertoli, Maracich, Laco-seljac, Malusa, Sigur, Naldi, Leonardi (v 80’ Soavi) Srečanje je bilo zanimivo, izredno borbeno, s številnimi priložnostmi. Križani bi si tudi zaslužili zmago, a v ključnih trenutkih niso bili dovolj spretni. Vendar treba tudi povedati, da je Torreanese solidna postava in je tudi prva prišla v vodstvo. V prvem polčasu je Vesna imela tri ugodne priložnosti: najprej je Naldi po podaji Kri-sejaka streljal mimo vrat, zatem je Lacoseljac z dobrega položaja poslal žogo nad prečko, Leonar-dijev udarec pa so domačini odbili skoraj na gol Črti. Zemanek pa je zanesljivo branil kriška vrata, saj je bil dvakrat resno zaposlen. Vesan je odloCno zaCela v 2. polčasu in v 10. minuti je imela tri priložnosti, eno za drugo. Najprej je poskusil Lacoseljac, vendar je vratar Torreaneseje moCan udarec preusme- ril nad prečko. Sledil je kot, po katerem se je izkazal leonardi, toda domači Čuvaj mreže je bil spet na mestu in se je znova rešil v kot. V ugodnem položaju se je znašel Naldi, njegov udarec pa je bil prešibak. Torreanese je povedel v 60. minuti, nakar so se KrižCani odločno podali v napad. 2e po nekaj minutah so sicer ostali bez N. Sedmaka, ki ga je sodnik zaradi ugovarjanja izključil (odločitev pa je bila dokaj dvomljiva in verjetno prenagljena), a so kljub temu nadaljevali ofenzivno in s prostega strela naposled izenačili: Bertoli je namreč izredno spretno ter natančno izvedel udarec in žogo usmeril naravnost v zgornji kot vrat. Vesna bi lahko tudi povedla, toda Sigur je po podaji Košute šibko streljal. Kras v velikih težavah Primorec si je z zmago zagotovil obstanek Trebenci so tokrat prikazali izvrstno igro Primorec - Ronchis 4:0 (0:0) STRELCI: Pertan v 55’ in 73’; Benet v 65’ Frasson v 86’ PRIMOREC: Savarin, Frasson, Finessi, Fachin, Apuzzo, Birsa, Milkovič, Buhe, Benet, Pertan, Bura-nello (v 75’ Santi) Primorec je pokazal odlično, dinamično igro, v kateri ni manjkalo zaključkov, tako da je nasprotnika (sicer skromno ekipo) prav v vsem prekašal. O premoči Tre-bencev še najbolj zgovorno govori podatek, da so samo v prvem polčasu imeli kar enajst (!) priložnosti, vendar je vratar Ronchisa verjetno prekosil samega sebe, saj ni niti enkrat samkrat klonil. Se zlasti prodoren je bil Pertan, morda najboljši mož na igrišču, a tudi njemu v tem delu tekme ni uspelo zatresti mreže. Povsem drugače je bilo v drugem polčasu, potem ko je Primorec končno prišel do zadetka. Najprej je Pertan z nizkim strelom prevaral vratarja gostov, nakar ga je posnemal še Benet, prav tako z udarcem ob tleh. S tem je bilo srečanja dejansko konec: Benet je izid sicer še povišal, konCni rezultat pa je postavil Frasson. Ronchis ni bil dejansko nikoli nevaren, poleg tega je precej demotiviran, saj je predzadnji na lestvici. Treba pa tudi povedati, da je Primorec nastopil s precej spremenjeno postavo, ki pa se je kljub temu dobro ujela (pod silo razmer je na primer napadalec Apuzzo igral na mestu libera, vratar Buranello pa v vezni vrsti). S tem uspehom so si Trebenci tudi matematično zagotovih obstanek. Do konca jim manjkajo še štiri srečanja in bodo gotovo skušah svoje mesto na lestvici še popraviti. Kras - Mereto 0:1 (0:0) KRAS: Martellani, Zac-chigna, Procentese, Maio-rano, Castro, Suc, Rotta, Lacalamita, Padovan (v 65’ Spazapan), Cucarich, Kele-men Lahko reCemo, da je Krasu v zadnjem obdobju sreCa res obrnila hrbet. Tudi tokrat je namreč prikazal dober nogomet, posebno v prvem polčasu, ko je bil povsem enakovreden ali celo boljši od nasprotnika, ki je celo na drugem mestu lestvice, a tako visoke uvrstitve tokrat z igro ni upravičil. Poleg tega so domaCe znova oškodovale nekatere sodnikove odločitve (ali bolje, ne-od-loCitve, saj v treh dokaj dvomljivih akcijah ni posegel, ena od teh opa bi si zaslužila 11-metrovko, po- tem ko je eden od gostov žogo zaustavil z roko v kazenskem prostoru). Kras bi mrežo skoraj zatresel po samih desetih sekundah, vendar je vratar po strelu Rotte prekosil samega sebe. Zatem je bil na vrsti Kelemen, a tudi njemu žoga ni hotela v mrežo. 2e po treh minufah drugega polčasa je sodnik Mere-tu dosodil 11-metrovko, Čeprav so bili njegovi igralci v off-sideu, a tudi sam prekršek si verjetno ni zaslužil najstrožje kazni. Martellani pa je strel zaustavil. Gostje so povedli v 52. minuti, gol in še en strel vrata pa je bilo vse,. kar so pokazali v vsej tekmi: skoraj 40 minut 2. polčasa niso prišli Cez svojo polovico terena, žoge so odbijali na tribuno, ves napor Krasa pa ni obrodil sadov. Krasu vse bolj grozi selitev.v nižjo ligo (Foto KROMA) ______ V 3. AMATERSKI LIGI__________ Bregu zmaga... ne pomaga Dolini nikakor ne gre od rok Breg nima prav nobene možnosti za napredovanje Union - Dolina 1:0 (0:0) DOLINA: Segnani, Scibilia, Marko Ota, Lovriha, Laurica, Kozina, Bozzi, Udovicich, Mauri, Sancin, Babudri. IZKLJUČENA: Bozzi in Sancin. Proti Unionu so DolinCani doživeli že tretji zaporedni poraz. Srečanje je bilo izenačeno, plavi so v prvem polčasu igrali nekoliko bolje, vendar so le enkrat s Kozino streljali na nasprotnikova vrata. Povedli pa bi lahko že v deseti minuti: sodnik je namreč zaradi prekrška nad Bozzijem dosodil enajstmetrovko, žal pa je Laurica poslal žogo nad vrata. V drugem polčasu so domačini bolje nadaljevali, tako da je vratar Segnani imel priložnost, da se nekajkrat lepo izkaže. V 65. minuti pa so imeli tudi igralci Uniona na razpolago enajstmetrovko zaradi prekrška Segnanija nad nasprotnikovim napadalcem. Tudi tokrat pa ni prišlo do zadetka, saj je Segnani najstrožjo kazen ubranil. Kmalu nato je zaradi dvojnega opomina odšel v slačilnice Bozzi. Osem minut pred koncem pa so domačini v protinapadu realizirali zmagoviti zadetek. Do konca (z izjemo izključitve Sancina zaradi grde reakcije po prekršku) ni bilo drugih važnejših dogodkov. Mont. Don Bosco - Breg 0:1 STRELEC: Olenik v 30’. BREG: Cecchini, Pečar, Camassa, Paoletti, Diminich, Prašel, Olenik, Švab, Maggi, Kompara, Šircelj. Brežani so se z včerajšnjo zmago oddolžili za pekoč poraz v prvem delu prvenstva, ko so na domačih tleh izgubili kar 3:0. Tokrat pa so plavi igrali zelo dobro in niso dopustili domačinom, da bi se približali vratarju Cec-chiniju, ki je v vsem srečanju le dvakrat posegel. Na drugi strani pa so imeli varovanci trenerja Valdevita vec priložnosti za zadetek: Kompara je z lepim strelom zadel prečko, Paoletti je zgrešil lepo priložnost, medtem ko je imel Šircelj precej smole, saj sta dva njegova strela za las koCala mimo vrat. 2magoviti zadetek pa je dosegel Olenik: akcijo je priCel Maggi na sredini terena, podal je na krilo do Širclja, ki je nato centriral do Olenika, ta je žogo v akrobaciji zelo lepo zadel in realiziral svoj Četrti letošnji zadetek. V drugem polčasu so plavi pazljivo nadzorovali rezultat in tako dosegli štirinajsto letošnjo zmago. 2. AMATERSKA LIGA / NA DVEH DOMAČIH TEKMAH Sovodnje neprodome Gaja ponovno uspešna A^rvra-rv-* 1 »n fn.flT ^ ^1 —, l: • __ e~- • .1 i • ti. Gaja - Moraro 1:0 (0:0) STRELEC: Čermelj v 60’ GAJA: Vesnaver, Parovel, Masa-la, A. Majcen, Capolino (v 80' Pu-gliese), Di Pace, Vengust, Manueli, Musolino, Subelli, Čermelj. RDEČI KARTON: Di Pace v 47’ Gajevci nadaljujejo pozitivno serijo rezultatov. Tokrat so na pa-driškem pravokotniku premagali ekipo Morara, ki se bori za obstanek v ligi. Vsekakor so »zeleno-ru-meni« igrali borbeno in hitro. V njihovih vrstah je manjkal le kapetan Gabrielli, ki je bil lažje poškod-van, sicer so bili ostali dobro razpoloženi. 2e od vsega začetka je bilo razvidno, da bodo igrah napadalno. in to skozi vseh devetdeset minut Prvi polčas scer ni bil preveč zanimiv in tudi večjih priložnosti za gol nismo zabeležili. Gaja pa je v drugem polčasu pokazala svoj pravi obraz, čeprav je sodnik v 47. minuti zaradi »slabega obnašanja« izključil njenega veznega igralca Di Paceja. To pa našiih ni potrlo. Za pravo presenečenje je poskrbel napadalec Čermelj, ki je v 60. minuti po lepi akciji žogo z glavo preusmeril v mrežo. V 70. minuti bi gajevci lahko rezultat še povišali, a se je strel Capolina odbil od droga. Manjkalo je še nekaj minut do konca, ko so gostje zaceli pritiskati na vrata »zeleno-rumenih«, vendar je bilo že prepozno, da bi lahko nadoknadili zamujeno. Tako je bilo v taboru Gaje znova praznično vzdušje in to upajmo, da bo trajalo vse do konca prvenstva, le še ostale štiri tekme morajo takole odigratiu. (Kalc) Sovodnje - Romana 1:1 (0:1) STRELEC za Sovodnje: Fajt v 87’ SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Grillo, Hmeljak, Devetak (v 46’ Doria), Zotti, Interbartolo, Casagrande, Fajt, Caporale Sovodenjci so prikazali dober nogomet, žal pa so zapravili res veliko priložnosti, sicer bi lahko zmagali, in to s precejšnjo razliko (imeli so na razpolago tudi dve 11-metrovki). Gostje so po napaki Devetaka v obrambi povedli že v 6. minuti, kar je domače še bolj spodbudilo, da so se podali v napad. V 38. minuti so po prekršku nad Fajtom imeli na razpolago tudi 11-metrovko, vendar je strel Interbartola nasprotni vratar ubranil. Pred koncem polčasa se je resnično solidni vratar Romane še dvakrat izkazal. Seznam priložnosti, ki so se So-vodenjcem ponudile v drugem polčasu, je res bogat. Navedimo le nekaj najznačilnejših. Potem ko je zadnji mož gostov posegel v 50. minuti, je izid rešil še v 57. (po akciji Dorie in Casagrandeja) ter v 60. po podaji Zottija, ko je Fajt udaril z glavo). Druga 11-metrovka se je domačim ponudila v 65. minuti po prekršku nad Casagran-dejem, vendar je Fajt žogo poslal mimo mreže. Do gola bi lahko zatem prišli Doria (v 69’), Caporale (v 72’), pa Tomšič in spet Caporale (v 72’), Grillo. Naposled je le padel toliko zaželjeni zadetek: Fajt je v 87. minuti izvedel prosti strel in žogo usmeril naravnost v zgornji kot vrat. ŠPORT, KOŠARKA Ponedeljek, 11. aprila 1994 C LIGA / VČERAJ V 21. KOLU izidi in° lestvice Jadranovci z veliko težavo premagali ekipo iz Gradišča D. Pregare (31 točk) najboljši na igrišču - Odločitev v zadnji minuti Jadran TKB - Eltor 76:70 (45:37) JADRAN TKB: Arena 15 (6:10 met za 2, - met za 3, 3:3 prosti meti), Ober-dan 2 (1:2, -), Cuk 12 (5:11, -, 2:2), Pregare 31 (7:13,4:5, 5:7), Starc 6 (1:2, 0:2, 4:6), Rebula 2 (1:2, -, -), Kojanec, Rauber 8 (1:3, 2:8, -), Hmeljak (-, -, 0:1), trener Vatovec. Met za 2: 22:43, met za 3: 6:15, skupno 28:58; pm: 14:19. 3t: Pregare 4, Rauber 2. SON: 17. ELTOR GRADIŠČE: Blasini, Corsi 6 (0.1), Merljak 22 (2:2), Paduan 4, Castelli 2, Sartori 23 (3:3), Sansa 6 (0:1), ursi 3, Zor-ba, Podbersig 4, trener Asti. SON: 23. 3t: Merljak 2, Urši 1. Jadranovci so se morali včeraj v 27. kolu C lige pošteno namučiti, da so ugnali trdožive košarkarje Eltorja iz Gradišča, ki se niso predali do zadnjih sekund. Pet minut pred koncem srebanja so Gra-dišCani z odličnim Merljakom na Čelu (22 točk in 2 »trojki«) celo vo-ddi s petimi točkami razlike (65:60), nakar je našim le uspelo zaustaviti nasprotnikove strelce in minuto pred koncem povesti s prostima metoma Klavdija Starca za točko razlike (71:70). Zadnja minuta je bila skoraj dramatična: »Tolo« je uspešno izvedel dva prosta meta iz kombinacije 1 + 1 (73:70). Da bi izenačili je gostom v zadnjih 30 sekundah preostal le met za 3 točke. Odlični Pregare, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču (dal je kar 31 točk z odličnimi odstotki pri metu), pa je v zadnjih sekundah prestre- gel žogo in s sredine igrišča dosegel svojo 31. točko. Po uvodnem delu pa ni kazalo, da bo včerajšnje srečanje tako izenačeno in razburljivo, saj so jadranovci zanesljivo vodili vse do 17. min. (v 6. min. s 17:6, v 10. min. s 25:13, v 15. min. s 34:26 in v 17. min. s 37:26). V drugem polčasu pa so gostje igrali kot prerojeni. Corsi je spretno vodil igro svojih, Merljak in Sartori sta »zadevala« kot za stavo, visoki igralci Podbersig, Paduan in Sansa so se pod košema borili kot levi in tako je prednost naših košarkarjev počasi splahnela. Na srečo pa so jadranovci v zadnjih potezah le uredili svoje vrste in dosegli prepotrebno zmago. (Kal) _______BLOCK NOTES / 27. KOLO V C IN D LIGI______ »Gala« predstava Davida Pregarca Solidno je zaigral tudi Arena - Borovci kljub porazu zadovoljili zaradi borbenosti Cliga NA ROBU PREPADA: 2e tesna zmaga Italmon-falconeja v Castelfrancu je bila za jadranovce zelo slaba vest, saj so TržiCani tako obdržali prednost dveh točk na lestvici (in tudi z boljšim medsebojnim obračunom) pred našo združeno ekipo. Kmalu pa bi jadranovci zapraviti še vsako nadalj-no možnost za osvojitev vsaj drugega mesta, saj je Eltor iz GradišCa odlično igral v drugem polčasu in precej Časa je bil tudi v vodstvu (5 točk v 36’), k sreCi pa je trener Vatovec pravočasno predramil svoje igralce. David Pregare je iz Čarovniškega klobuka potegnil na dan izredno pomembno trojko, dosegel skupaj kar 31 točk in v zadnjih sekundah najprej prestregel nasprotnikom žogo pri stanju 73:70 ter ob zvoku sirene še zadel z metom iz polovice igrišča, Vato pa se je medtem krepko potil in prav gotovo zgubil tudi kakšen kilogram... CORSIJEV ... KRATEK TEK: V uvodnih minutah tekme so jadranovci odlično igrali ter si s koši Pregarca (13 točk v 12’) kmalu priboriti zanesljivo prednost (17:6 in 25:13), pri gostih pa Merljaku in Sartoriju ni šlo od rok. Pobudo je zato prevzel bivši jadranovec Marko Corsi, ki je z dvema trojkama znižal zaostanek, k sreCi pa je bil Corsijev Sprint prekratek za Gradisco. Dliga BOR...BENOST: Kljub porazu s Portogruarom, smo bili po koncu tekme zadovoljni z Borovo predstavo, saj smo po daljšem Času videti (vsaj v zadnjih petih minutah) izredno voljo do zmage in željo, da bi nadoknadili zamujeno. David Barini, Robi Smotlak, Stefan Per-si in Umberto Merlin so izničiti zaostanek 15 toCk, »Danes sem kljub vsem napakam in porazu res zadovoljen, ker smo v zadnjih petih minutah igrali z izredno požrtvovalnostjo, brez j.... pa ne moreš igrati košarke« je po tekmi pametno komentiral Borov pomožni trener Gorazd PuCnik. Trener Sancin pa si najbrž že nekaj Časa skrbno zapisuje podatke in imena kandidatov za naslednjo sezono. (VJ) Elitna liga IZIDI 26. KOLA: C. Rurali - Pop. Ragusa 96:103, Ciem-me - Firenze 90:83, Miglioti - Gaverina 82:74, Moneta -Serapide 81:92, Pop. Faenza - Fanti Imola 68:76, Sarvin - Mercatone 108:72, Sidis - Sige 112:106, Victors - Cer-via 83:82. VRSTNI RED: Ciemme, Firenze, Pop. Ragusa 36, Cer-via, Pop. Faenza 34, Fanti Imola 30, Gaverina, Mercatone, Serapide, Sidis 28, Sige 24, C. Rurali 22, Victors 20, Miglioti 18, Moneta Pesaro, Sarvin 14. Cliga IZIDI 27. KOLA: Castelfranco - Italmonfalcone 74:76; Caorle - Montebelluna 71:63; Cittadella - Don Bosco 71:95; San Daniele - Latte Carso 93:77; Edilenzo - Mo-gliano 102:93; Jadran Tkb - Gradišča 76:70; Sacile - Fan-tuzzi Pn 88:84; Frigora Pn - Cividale 84:87. VRSTNI RED: Cividale, Frigora Pn in Italmonfalcone 40, Jadran Tkb 38, Don Bosco 36, San Daniele 34, Fan-tuzzi Pn 30, Latte Carso in Castelfranco 28, Sacile 26, Cittadella 24, Eltor 20, Caorle 18, Montebelluna 14, Edi-lenzo 8, Mogliano 6. PRIHODNJE KOLO (16. in 17.04.94): Fantuzzi Pn - Castelfranco; Cividale - Caorle; Montebelluna - Cittadella; Don Bosco - San Daniele; Latte Carso - Edilenzo; Mogliano - Jadran Tkb; Gradišča - Sacile; Italmonfalcone -Frigora Pn. Dliga IZIDI 27. KOLA: Porcia - Villorba 72:67; Bot Radenska -Portogruaro 86:88; Conegliano - Intermuggia 75:74; Martignacco - Roncade 67:77; Virtus Ud - Barcolana 70:103; Arte Go - Spresiano 79:72; Manzano - Sgt 110:91; Senators Go - Gemona 69:93. VRSTNI RED: Gemona 42, Intermuggia in Manzano 38, Martignacco 36, Roncade*, Portogmaro 32, Barcolana, Spresiano in Arte Go 30, Bor Radenska 28, Conegliano 26, Villorba* 20, Sgt 18, Porcia 16, Virtus Ud 8, Senators Go 4. (*s tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (16. in 17.04.94): Sgt - Porcia; Gemona - Bor Radenska (v sob. ob 20.30); Portogmaro -Conegliano; Intermuggia - Martignacco; Roncade - Virtus Ud; Barcolana - Arte Go; Spresiano - Manzano; Villorba - Senators Go. Promocijska Liga NA TRŽAŠKEM IZIDI 22. KOLA: Lega Nazionale - StAzzurra 98:117; Santos - Gabona Mingot 77:68; Ferroviario - Lav.Porto 77:61; Cus Ts - Fincantieri 67:65; Kontovel - Agip 88:72; Sco-glietto - Inter 1904 75:65; prost Sokol Warm. VRSTNI RED: Ferroviario 32, Santos 30, Scoglietto* 28, Inter 1904 24, Gdbona Mingot 22, Sokol Wann, Kanto-vel*, Lega Nazionale in Cus Ts* 20, Fincantieri in St Az-zurra* 14, LavPorto 12, Agip 10. (‘ekipe, Id niso bile še proste) PRIHODNJE KOLO (16. in 17.04.94): Lega Nazionale -Agip; Fincantieri - Santos; Inter 1904 - StAzzurra; Ferroviario - Kontovel (v sob. ob 20.00); LavPorto - Cus Ts; G-dbona Mingot - Sokol Wann (v pon. 25.4. ob 20.30); prost Scoglietto. NA GORIŠKEM IZIDI 22. KOLA: Isontina - Staranzano 90:122; Dom La Goriziana - Laigo Isonzo 92:78; Villesse - Breg 82:84 Ardi-ta Go - Grado 70:73; Alba Cormons - Adi Ronchi 0:2(?); libertas - Pom Tržič 80:93; prosta Petrolifera Go. VRSTNI RED: Staranzano 34, Dom La Goriziana 30, Pom TržiC in Ardita Go* 28, Grado 26, Libertas Ts in Laigo Isonzo* 20, Ronchi* 18, Petrolifera 16, Villesse* in Isontina* 14, Breg 12, Alba 4. (*eldpe, ki niso bile še proste) PRIHODNJE KOLO (15. in 16.04.94): Laigo Isonzo - Isontina; Staranzano - Libertas; Dom La Goriziana - Villesse (v sob. ob 18.00); Breg - Alba Cormons (v sob. ob 17.00); Petrolifera Go - Pom Ronchi - Grado; prosta Ardita Go. IDEALNI PETERKI PO IZBORU PRIMORSKEGA DNEVNIKA M. Salvi (Breg, 4x) V. Jarc (Dom, 6x) D. Pregare (Jadran, 9x) S. Turk (Kontovel, 6x) S. Persi (Bor, 3x) e Giacomini (Cicibona 2x) D. Barini (Bor, 3x) U. Merlin (Bor, 7x) M. Bordon (Dom, 2x) C. Arena (Jadran, 6x) REZERVNA PETERKA: I. Bajc (Cicibona, 2x), I. Civar-(Kontovel, 6x), P. Furlan(Cicibona, lx), M. Bandi (°[eg, 2x), B, Kneipp (Breg, 5x)________________ 27. KOLO D LIGE / PORTOGRUARO ZMAGAL V TRSTU S KOŽEM TRI SEKUNDE PRED KONCEM Zadnje sekunde tokrar usodne za Bor Radensko Bor Radenska - Portogruaro 86:88 (41:43) BOR: Ažman 12 (4:7 za 2, 0:4 za 3, 4:5 pm); PerCiC; Persi 14 (3:8, 2:4, 2:2); Barini 12 (6:8, -, -); Smotlak 9 (3:7, 0:1, 3:3); Carbonara (0:1, 0:1, -); Merlin 24 (3:5, 5:9, 3:4); Rasman 5 (2:2, -, 1:3); Crisma 6 (3:4, 0:2, -); Pettirosso 4 (2:4, -, -); trener Sancin. Met za 2: 26/46, met za 3: 7/21, skupno: 33/67, pm: 13/17. SON: 27. PON: Smotlak (38). 3T: Merlin 5, Persi 2. PORTOGRUARO: Scaggiante 10 (1:1), Del Tedesco 20 (6:6), Zulianel-lo nv, Moretto 2 (0:2), Ros 22 (11:17), Assaloni 12 (4:5), Buffon nv, Adami 12 (1:2), Labelli 2, Franco 8 (2:2); trener Moretto. PM: 21/35. SON: 18. 3T: Scaggiante 1, Ros 1, Adami 1. S košem tri sekunde Vanja Jogan pred koncem tekme je Portogruaro premagal borovce, potem ko so ti z izredno borbeno igro v zadnjih petih minutah igre nadoknadili zaostanek 15 toCk. Toda začetek ni obetal takega konca. Z razpoloženim Ažmanom, dobro igro Crisme in dvema trojkama Merlina so borovci v prvem delu tekme dalj Časa vodili (15:11, 25:20, 31:26 in 41:36), prav v zadnjih dveh minutah prvega polčasa pa je spretni Ros dosegel 5 zaporednih toCk in povedel goste v vodstvo. V drugem delu sta si biti ekipi dalj Časa enakovredni, obramba Bora pa je iz minute v minuto delovala slabše in tudi v napadu proti kombiniranim obrambnim variantam go- stov so imeli belozeleni veliko težav. Tako si je Portogruaro s koši Del Te-desca in presenetljivega Franca priigral najprej 6 (59:53), nato pa kar 13 toCk prednosti v 32’. Borovci so biti skrajno netočni pri metu na koš in hitre nasprotnike so večkrat ‘ zaustavili s prekrški, s prostimi meti pa je Portogruaro v 14’ povišal prednost na kar 15 toCk: 77:62. Borovci so nato prešli na conski pressing, s koši Ba-rinija, Persija in z dvema novima trojkama Merilna pa so tri minute pred koncem zaostanek zmanjšali na 7 toCk (76:83), v zadnjih trenutkih pa s košem Persija stanje izenačili. V zadnji akciji so gostje najprej zgrešiti met, Assaloni pa je ujel odbito žogo in na srečen način tudi dosegel odločilni koš. S. Persi je 15 sekund pred koncem zaman izenačil (f. KROMA) ŠPORT 12 Ponedeljek, 11. aprila 1994 H KOŠARKA / TRŽAČANI KONČALI LIGO NA 3. MESTU Stefane! »popil« beneško Loio Pred končnico priprave v Folgarii Marko Oblak Stefanel-Acqua Lora 89:61 (46:21) STEFANEL: Bodiroga 15 (p.m.6:6, za 2 točki 3:7, za tri točke 1:2), Gentile 12 (2:2, 2:3, 2:4), Pi-lutti 8 (-, 1:7, 2:6), Pucka, De Pol 17 (8:8, 3:5, 1:1), Budin 4 (-, 2:3, 0:1), Lampley 13 (5:5, 4:10, -), Pol Bo-detto 10 (-, 5:8, -), Cantarello 6 (-, 3:6, -), Calavita 4 (0:1, 2:6, -). ACQUA LORA: Binotto, Ceccari-ni 3 (-, 0:1, 1:4), Herich (-, 0:1, -), Lulli 12 (1:1, 4:6, 1:1), Guerra 15 (4:4, 4:12, 1:2), Zamberlan 2 (2:2, 0:3, -), Coppari 2 (2:2, 0:2, -), Pietri-ni (0:1, -, -), Reddick 14 (2:3, 6:8, -), Naglič 13 (3:4, 5:8, -). Sodnika: Grossi iz Rima in Pa-scucci iz Gualda Tadina (PG) Delni izidi: 10:2 (5), 22:11 (10), 33:17 (15), 56:31 (25), 69:40 (30), 79:46 (35) 50N: nihče Kot predvideno je Stefanel z veliko lahkoto odpravil zadnjeu-vrSčeno Acquo Loro iz Benetk. Marsikateri navijač pa je preko tranzistorja z večjim zanimanjem kot za tekmo tžaške ekipe sledil Sandro De Pol včeraj med najboljšimi tekmama v Reggio Emilii, kjer je igral Glaxo, in Pešam: in medtem ko je Stefanel odigral v bistvu le trening tekmo proti že izpadlemu nasprotniku, sta bili tekmi neposrednih tekmecev veliko bolj izenačenih. Končna sodba je tako padla šele v poslednji minuti obeh srečanj: Scavolini drugi, Stefanel tretji, Glaxo četrti. Tržačani bodo torej v četrtfinalu igrali proti zmagovalcu dvoboja med Filodorom in Cagivo. V primeru zmage bi v polfinalu naleteli predvidoma na Scavolini in se torej izognili prvou-vrščenemu Bucklerju. Včerajšnja tekma je bila, kot sam izid kaže, enosmerna: skromni nasprotniki, pri katerih, poleg drugega, najboljši igralec Binotto sploh ni stopil na igrišče, niso bili enakovredni Tžačanom niti v uvodnih minutah. Prednost domače ekipe se je tako stalno večala in sredi drugega polčasa dosegla celih 37 točk (77:40). Tanjevič je tako lahko pustil na klopi Gregorja Fučko, ki ima rahlo vnetje ahilove tetive. Priložnost, da se izkažejo, so torej imeli vsi igralci. Najbolj sta se izkazala De Pol, ki je bil zelo točen pri izvajanju metov, kot običajno borben, ob tem pa ni izgubil niti ene žoge (kar pa je neobičajno), in Pol Bodetto, ki je ujel veliko odbitih žog in tudi v napadu pokazal nekaj lepih potez. V zadnjih minutah je igral tudi Jan Budin, ki je dosegel dva lepa koša v protinapadu, ukradel eno žogo in dvakrat lepo asistiral soigralca. Edino pri metu izza črte je popolnoma zgrešil cilj. Tržaški ekipi so torej dobro dele priprave v Folgarii na Tridentinskem, kamor so se vrnili že sinoči. Dvotedenski premor pred boji v končnici bo bržkone dobrodošel za ekipo, ki je v zadnjih dveh mesecih igrala povprečno dve tekmi na teden. VIVICITTA’ / VECDESET TISOČ NASTOPAJOČIH V 43 MESTIH Skupni zmagovalec Kenijec Shem Korona V Trstu zmagala Michele Gamba in Daniela Spiiotti TRST - Večdeset tisoč tekačev je včeraj v 34 ita-lijanskih in 9 tujih mestih' sodelovalo na 11. ponovitvi teka Vivicitta, ki ga je organiziral UISP v sodelovanju z Amnesty International. Letošnja prireditev je bila posvečena človekovim pravicam, v Trstu pa so ob tem tudi zbirali sredstav za Sklad Luc-chetta - Ota - D'Angelo, s katerimi naj bi zgradili vrtec za otroke žrtve vojne. Skupni zmagovalec vseh teh tekov je med moškimi Kenijec Shem Kororia (deveti s svetovnega prvenstva v krosu v Budimpešti), ki je skupaj s približno 8 tisoč tekači in tekačicami sodeloval na teku v Reggiu Emilii. Drugo mesto je osvojil Italijan Stefane Baldini, ki je prav tako tekel v Reggiu Emihi, tretji pa je bil Tanzanijec Salum Ikaji, ki je nastopil v Bocnu. Pri ženskah je bila najboljša Italijanka Silvia Sommaggio, ki je zmagala na teku v Milanu, pred rojakinjama Mario Guido, ki je prav tako nastopila v Milanu in Emmo Scaunich, ki je bila zmagovalka teka v Bologni. V Trstu se je tekmovalnega dela udeležilo 347 tekačev in tekačic, v ne-tekmovalnem delu pa je sodelovalo 220 oseb. Med udeleženci je bilo precej nastopajočih tudi iz Slovenije in Hrvaške, pri moških pa je nastopil tudi tekač iz Dublina Roy Doo-ney, ki je osvojil končno tretje mesto. Zmagal je Michele Gamba iz Trsta, pri ženskah pa je bila najhitrejša Daniela Spiiotti. Med netekmovalci je pri ženskah prva prišla skozi cilj Elena Villanovi- , u m PROMOCIJSKO PRVENSTVO Z zadnjim na lestvici Kontovelci niso imeli nikakršnih težav Kontovel - Agip 88:72 (50:28) KONTOVEL: Ban 2 (0:2), Spadoni 9 (2:3), W.Daneu 4, Kralj 11 (1:1), Turk 22 (6:8), Civardi 16 (0:2), A.Daneu 2, Jori 3 (1:4), Vodopivec 11 (5:7), Godnič 8 (4:6); trener Furlan. PM: 19/33. SON: 26. 3T: Kralj 2, Spadoni 1. Proti zadnjeuvrščenemu Agipu so Kontovelci brez težav zmagali in z novima točkama na lestvici ujeli Sokol ter Lego Nazionale. O tekmi ni mogoče veliko povedati, saj so si plavobeli zagotovih uspeh že v prvih desetih minutah, ko so Turk, Civardi in Kralj Kontovelu kmalu priborili zanesljivo prednost (16:4, 26:13 ter 36:21) in jo do konca prvega polčasa neprestano večali. Gostje niso zdržali visokega ritma igre, ki so ga narekovah Kontovelci, tako da sta VValter Daneu in Angelo Spadoni lahko večkrat asistirala soigralce v protinapadih in tudi odsotnost poškodovanih Skerla-vaja, Starca in Guliča niso vplivale na potek tekme. V drugem polčasu sta ekipi igrah le še »pro forma«, saj se je razlika sukala od 16 do 25 točk (77:52 v 35’) in nikoli ni bilo dvoma o končnem zmagovalcu. Trener Furlan je izkoristil priložnost in tudi tisti, ki običajno manj igrajo, so lahko pokazali, kaj znajo. V zadnjih petih minutah je v članskem moštvu debitiral tudi mladi Erik Jori (krilo, letnik 77), ki se je z lepim prodorom in enim prostim metom tudi vpisal med strelce. V zadnjem delu prvenstva imajo Kontovelci težak razpored tekem (v gosteh proti Ferroviariu, Interju 1904 in Legi Nazionale), kljub temu pa bodo skušali bistveno popraviti dosedanjo bilanco, ki je pod pričakovanji. (VJ) PROMONEWS / V 22 KOLU Dom sam na 2. mestu Kontovelci ujeli Sokol Breg prvič slovit v gosteh - Cicibono le s 7 igrolci Nadaljuje se dokaj uspešna bera zmag naših ekip v promocijski ligi, saj so v 22. kolu zmagali domovci, Brežani in Kontovelci, praznih rok pa so ostali le cicibo-naši, medtem ko so bili sokolovci v tem kolu prosti. BO RES DOM - BOR? Po zadnjih vesteh (uradnih podatkov o sestavi prvenstev v prihodnji sezoni Se ni) bodo v 02 ligo napredovale vse prvouvrščene ekipe treh skupin promocijske lige (tržaške, go-riske in videmsko-pordenonske), pravico do dvojnega skoka pa naj bi si priskrbela tudi najboljša med drugouvrščenimi, med katerimi je zaenkrat tudi Dom, ki si je z zmago proti Largu Isonzo in novim porazom Ardite, skoraj že zagotovil končno drugo mesto (2 točki prednosti, lažji spored in Se tekmo več). Pri goriškem društvu so seveda izredno zadovoljni in kdo morda že čaka, kdaj bo v prihodnji sezoni na sporedu derbi z Borom Radensko... VIŠINSKA PREMOG: Dvoboj z Largo Isonzom je bil za domovce izredno težek, saj so gostje vodili vse do 35’. K sreči pa sta se tudi tokrat izkazala najvišja domova igralca, ki sta bila za nasprotnike nesu-tavljiva. Vasja Jarc je zbral 20 točk (7:10 za 2 in 6:6 v pm) ter 14 skokov, Marko Bor- don pa 18 točk (8:10 pri metu). LEP IZLET: Bregu je. letos prvič uspelo zmagati tudi v gosteh, za zmago Cancia-nijeve ekipe pa je bil najzaslužnejši Marko Salvi, ki je bil z dobrimi odstotki pri metu (12:19 za 2 in 8:11 v pm), skoki in blokadami, nerešljiva uganka za domače. Ob njem je kot običajno solidno igral še Bruno Kneipp (17 točk), ponovno pa je ugodno presenetil Mamo Bandi. AGIP BREZ ... PLINA: Kontovelci so s Turkom in Civardijem brez vsakršnih težav spraznili še zadnje kaplje bencina, ki jih je Agip še imel v rezervoarju, trener Furlan pa je na igrišče poslal še enega 77 letnika, Erika Jorija, ki se je takoj tudi vpisal med strelce. RDEČI KRIZ: Trener Cicibone Adriano Kovačič je onemel, ko se je playmaker Borut Pertot že po dveh minutah spet poškodoval. Borut, ki je ravno okreval po poškodbi gležnja, si je tokrat poškodoval Se drugega, na tribuni pa je poškodovani Viktor Tomšič zaman bodril soigralce. Medtem je Stefen Semen praznoval svojo poroko, na poročnem slavju se je z njim veselil tudi Andrej Cupin, tako da so bili odsotni kar 4 igralci prve peterke. (VJ) KOLESARSTVO 28. Pokal Lonjerja kolesarjem Krke Novo mesto Kolesarski delavci KK Adria iz Lonjerja so včeraj uspešno organizirali še eno kolesarsko prireditev. Tokrat je bil na vrsti 28. Pokal Lonjerja, najstarejša lonjerska dirka. Slabemu vremenu navkljub je nastopilo kar 125 mladih kolesarjev. Dirka je bila namenjena mlajšim mladincem (kolesarji stari 15/16 let) iz Triveneta in Slovenije. Start je bil na Opčinah in čeprav je prvi del dirke motil šibkejši dež, je bila dirka precej borbena. Ekipno so se izkazali predvsem kolesarji italijanske ekipe Ganeva in pa mladinci Roga iz Ljubljane, v posamični konkurenci pa se niso uvrstili med peterico najboljših. Velja omeniti, da so predvsem kolesarji iz Slovenije dokazali, da so dobro pripravljeni in da se jim ni treba bati za prihodnost. Na cilj, ki je bil prav tam, kjer se je pred dobrim mesecem zaključila mednarodna dirka amaterjev za 18. trofejo ZSSDI, so kolesarji prišli v večji skupini, v sprintu pa je bil najmočnejši Uroš Gramš (KK Perutnina Ptuj), medtem ko je 28. pokal Lonjerja med društvi odnesla ekipa Krke iz Novega mesta. Vrstni red: 1. U. Gramš (KK Perutnina - Ptuj), 2. A. Filip (KK Krka - Novo mesto), 3. F. Marian (SC Pedale Sanvitese Del Mei), 4. L. Kruh (KK Hit Casino), 5. U. Plankar (KK Krka -Novo mesto), 6. D. Zamu-ner (GS Record cucine Ganeva), 7. P. Ribič (KK Krka - Novo mesto), 8. E. Passut (SC Pedale Sanvitese Del Mei), 9. J. Sprohar (KD Rog - Ljubljana), 10. M. Misvelj .(KD Rog - Ljubljana). (J.PC) ROKOMET Skoraj šeststo tekačev je včeraj nastopilo na teku v Trstu (Foto Križmančič/KROMA) ch, pri moških pa Corrado Chiarelh. REZULTATI TRŽAŠKEGA TEKMOVANJA Moški: 1. Michele Gamba (Cus TS) 37:26, 09; 2. Roberto Cafagna (Batiča del Friuli) 37:39, 07; 3. Roy Dooney (Irska) 38:50, 01; 4. Roberto Furlanic (Marathon TS) 39:43, 4; 5. Roberto Pozzari (Cus TS) 39:45, 5 itd. Zenske: 1. Daniela Spiiotti (GS Piccinato) 45:39, 5; 2. Cinzia Barbo (Cus TS) 48:03, 1; 3. Kristina Karčovič (AK Slavonija Osijek) 50:20, 4; 4. Aman-da Tasella (Staranzano) 51:04, 4; 5. Deborah Zidarič (Crals TS) 51:29, 3 itd. Vrstni red društev: 1. Amici del tram di Opicina (41 udeležencev), 2. Cral Act (30 udeležencev), 3. Cral Fincantieri (29 udeležencev) itd. Poraz Krasa Trimac V Meranu bili brez vratarja Merano - Kras Trimac 29:21 (13:10) KRAS: Purič, Raze-ni 5, Pertot 6, Iztok Colja 1, Vremec 4, Mitič 3, Oberdan 2, Vinci, Bidovec; trener: Bojan Mahnič Iz Merana se tokrat rokometaši Krasa Trimac vračajo brez točk. Odsotnost vratarja Granzotta je precej vplivala na izid tekme, čeprav je požrtvovalni Purič pogumno branil naša vrata. Naši rokometaši so se do 15 minute uspešno upirali tridentinski ekipi, toda brez vratarja in levega beka to seveda ni moglo dolgo trajati. Tudi uspešne akcije Rase-. nija in navodila trenerja Mahniča niso mogli zaustaviti protinapadov nasprotnikov, ki so prvi del dobili s 13:10. V drugem polčasu pa je Krasova ekipa zaradi nekaj uspešnih napadov domačinov in pristranskega sojenja popolnoma popustila. Živčnost Krasa Trimaca je v drugem polčasu stalno naraščala, medtem ko je nasprotnik igral vedno bolj sproščeno in si do konca tekme priigral osem golov prednosti. Pohvala gre trenerju Mahniču, ki je tudi v hudih trenutkih kljub grobi igri nasprotnika in slabemu sojenju s pametnimi nasveti in bodrenjem skušal spremeniti potek tekme. (Alan) ZENSKA GUGA Piave - Kras 21:15 (13:9) MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA MALEZIJE V pollitrskem razredu prvi Avstralec Doohan \/ razredu 250 kub. zmagal Italijan Biaggi na aprilii SHAH ALAM - Avstralec Michael Doohan je prvi pripeljal na cilj motociklističnega tekmovanja za Veliko nagrado Malezije v Shah Alamu in v kraljevskem razredu pustil za sabo tudi favorita Johna Ko-cinskega. »Bilo je zelo vroče, vendar o tem nisem razmišljal,« je po zmagi dejal Doohan. »Imeli smo nekaj težav z obesami in kombinacijo gum, vendar smo jih zjutraj odpravili, tako da je bil motocikel v zelo dobrem stanju,« je nadaljeval Avstralec, ki je za zmago s hondo potreboval 47 minut in 36.874 sekunde, Kocinski, zmagovalec prve dirke za svetovno prvenstvo v Avstraliji, je zasedel drugo mesto s 47:42.099, tretji pa je bil Japonec Shinchi Itoh s 47:44.852. Doohan je Kocinskega prehitel že v sedmem krogu in vodstvo obdržal do konca. Dooha-na so v zadnjih dvajsetih mesecih pestile Številne poškodbe, zmaga v Shah Alamu pa mu je vlila novih moči za nadaljevanje sezone. Kocinski je po dirki uspešno skrival svoje razočaranje: »Ne moreš vedno zmagovati. Tudi z drugim mestom sem zadovoljen. Proti koncu dirke, ko so se gume že obrabile, sem imel težave s pospeševanjem.« Italijan Luca Cadalora, drugi na treningih, je bil četrti s 47:45.789. V točkovanju za svetovno prvenstvo po dveh dirkah vodi Kocinski s 45 točkami pred Dooha-nom, ki jih je zbral 41. V četrtlitrskem razredu je že drugič zmagal Italijan Massimiliano Biaggi, v 125-kubičnem razredu pa je bil najhi-trejsi Japonec Noburo Ueda. Rezultati - 125 ccm (101.645 kilometra = 29 krogov): 1. Noburo Ueda (Jap, honda) 45:09.031, 2. Kazuto Sakata (Jap, aprilia) 45:10.388, 3. Jor-ge Martinez (Spa, ya-maha) 45:13.806, 4. Dirk Raudies (Nem, honda) Doohan je Kocinskega prehitel v 7. krogu in potem ohranil vodstvo (Telefoto AP) 45:16.766, S.Takeshi Tsujimura (Jap, honda) 45:23.038, 6. Fausto Gresini (Ita, honda) 45:33.256, 7. Oliver Pe-trucciani (Svi, aprilia) 45:36.836, 8. Akira Saito (Jap, honda) 45:41.564, 9. Herri Torrontegui (Spa, aprilia) 45:41.751, 10. Haruchik Aoki (Jap, honda) 45:41.918; 250 ccm: 1. Massimiliano Biaggi (Ita, aprilia) 45:26.300, 2. Tadayuki Okada (Jap, honda) 45:32.108, 3. Loris Capi-rossi (Ita, honda) 45:35.477, 4. J.P. Ruggia (Fra, aprilia) 45:40.272, 5. Doriano Romboni (Ita, honda) 45:56.083, 6. Ralf VValdmann (Nem, honda) 45:57.337, 7. Jean-Michel Bayle (Fra, aprilia) 46:04.252, 8. Luis L‘Dantin (Spa, honda) 45:16.418, 9. Wilco Zeelen-berg (Niz, honda) 46:19.684, 10. Alessandro Gra-migni (Ita, aprilia) 46:28.624; 500 ccm (115.665kilo-metra = 33 krogov): 1. Michael Doohan (Avs, honda) 47:36.874, 2. John Kocinski (ZDA, cagiva) 47:42.099, 3. Shi-nichi Itoh (Jap, honda) 47:44.852, 4. Luca Cadalora (Ita, yamaha) 47:45.789, 5. Alberto Puig (Spa, honda) 47:56.688, 6. Kevin Schwantz (ZDA, suzuki) 48:00.219, 7. Alexandre Barros (Bra, suzuki) 48:01.928, 8. Alex Avstralec Doohan je po zmagi Kocinskega oblil s Šampanjcem (Telefoto AP) Criville (Spa, honda) 48:10.218, 9. Doug Chandler (ZDA, cagiva) 48:17.105, 10. Daryl Beattie (Avs, yamaha) 48:45.473. Vrstni red za svetovno prvenstvo - 125 ccm: 1. Sakata 45, 2. Ueda-34, 3. Gresini 23, 4. Peter Otti 20, 5. Garry McCoy 20, 6. Petruccianni 20, 7. Raudies 19, 8. Saito 18, 9. Martinez 16, 10. Torrontegui 15; 250 ccm: 1. Biaggi 50, 2. Ca-pirossi 32, 3. Romboni 31, 4. Okada 31, 5. Ruggia 26, 6. VValdmann 19, 7. L‘Dantin 16, 8. Bayle 15, 9. Zeelenberg 14, 10. Nobuatsu Aoki 10; 500 ccm: 1. Kocinski 45, 2. Doohan 41, 3. Cadalora 33, 4. Itoh 27, 5. Schwantz 23, 6. Puig 20, 7. Criville 18, 8. Barros 17, 9. Chandler 14, 10. Reynolds (VB) 10. TENIS / TOKIJSKI TURNIR Pete Sampras premagal Michaela Changa KONJSKE DIRKE / LASTNIK ZMAGOVITEGA KONJA KASIRAL 130 TISOČ DOLARJEV Grand National letos brez zapletov LIVERPOOL - Slavno konjsko dirko Aintree Grand National je dobil Richard Dunwoody s konjem Miinnehoma. Njegov lastnik je angleški komik Freddie Star, ki si je dirko ogledal na televiziji, za zmago pa je prejel 130 tisoč dolarjev. Za Dun-woodyja je to že druga zmaga na tej dirki, saj je bil prvi tudi leta 1986. Dirka se je tokrat začela brez zapletov, ki bi spominjali na lanske, ko so po pravi zmedi na startu rezultate razglasili za neveljavne. Tudi demonstracij društev za boj proti mučenju živali letos ni bilo. Zmaga Miin-nehome je rahlo presenečenje, saj je bilo razmerje na stavnicah pred startom kar 16:1. Prvi favorit za zmago Moorcroft Boy z Adrianom Magui-rom se je še na zadnji Rosemary Henderson je s konjem Rddler's Pike osvojila 5. Tako se je Richard Dunwoody veselil zmage (Telefoto AP) mesto, ki je doslej najboljša ženska uvrstitev (Telefoto AP) oviri boril za prvo mesto, vendar mu je v ciljni ravnini zmanjkalo sape, tako da je na koncu zaostal za približno 50 metrov. Drugi je bil Just So s Simonom Burroughom, ki je zaostal za dolžino konja. 7, 2 kilometra dolgo dirko s 30 ovirami je končalo le šest od 36 konjev, kolikor jih je startalo, kar je vseeno več kot leta 1928, ko sta na cilj prišla le dva, a bistveno manj kot v zadnjih nekaj letih, ko so ovire nekoliko znižali. Proga je bila težka in razmočena, zato je čas zmagovalca deset minut in 18 sekund za slabo minuto slabSi od povprečja. S petim mestom je bila več kot zadovoljna 51-letna »galopirajoča babica« Rosemary Henderson s konjem Fiddler‘s Pike, ki je dosegla najboljšo žensko uvrstitev, odkar so pred 17 leti dovolili tekmovati tudi ženskam. TOKIO - Američan Pete Sampras (na sliki) je zmagal v finalu teniškega turnirja v Tokiu in tako potrdil, da je trenutno najboljši teniski igralec na svetu. V finalnem srečanju je premagal rojaka Changa 6:4, 6:2. Saampras se je prebil v finale z gladko zmago nad Švedom Henrikom Holmom, medtem ko se je Michael Chang moral nekoliko bolj potruditi, da je ugnal Nemca Borisa Beckerja. Regata Wmtbread PUNTA DEL ESTE -Italijanska jadrnica Brooksfield, ki se udeležuje regate, okoli sveta, zaseda trenutno drugo mesto za japonsko Yamaha, ki je prva z 12 miljami prednosti. Do te etape je Brooksfield bil na prvem mestu. V sedanji 5. etapi regate morajo jadrnice doseči Fort Lauderdale na Floridi. NOVICE NOGOMET / 31. KOLO ITALIJANSKE A LIGE Italijanska nogometna A liga IZIDI 31. KOLA: Lazio - Atalanta 3:1, Piacenza -Cremonesel:!, Udinese - Foggia 3:0, Sampdoria -Genoa 1:1, Napoli - Juventus 0:0, Inter - Lecce 4:1 (odigrana v petek), Torino - Milan 0:0 (odigrana v soboto), Cagliari - Reggiana 3:0 (odigrana v soboto), Parma - Roma 0:2 (odigrana v soboto). VRSTNI RED: Milan 48, Juventus 42, Sampdoria 41, Lazio 40, Parma 38, Torino 33, Napoli 31, Inter in Roma 30, Cremonese, Foggia, Genoa in Cagliari 29, Piancenza 28, Reggiana in Udinese 26, Atalanta 18, Lecce 11. PRIHODNJE KOLO (17.04.): Parma - Cagliari, Foggia - Genoa, Sampdoria - Inter, Juventus - Lazio, Atalanta - Napoli, Roma - Piacenza, Lecce -Reggiana, Cremonese - Torino, Milan - Udinese. Italijanska nogometna B liga IZIDI 30. KOLA: Cosenza - Acireale 0:0, Andria -Ancona 0:0, Brescia - Bari 1:1 (odigrana v soboto), Padova - Lucchese 1:1, Fiorentina - Modena 0:0, Verona - Monza 2:0, Venezia - Palermo 1:0, Asco-li - Pescara 1:0, Cesena - Ravenna 0:2, Piša - Vi-cenza 1:0. VRSTNI RED: Fiorentina 41, Bari 38, Padova 36, Brescia in Cesena 34, Ascoli in Venezia 33, Ancona 32, Andria 31, Verona 30, Lucchese in Cosenza 29, Palermo 28, Piša 27, Ravenna in Vicenza 26, Modena 25, Pescara in Acireale 24, Monza 17. PRIHODNJE KOLO (17.04.): Monza - Ascoli, Bari - Cesena, Modena - Cosenza, Acireale - Andria, Ravenna - Fiorentina, Brescia - Padova, Vicenza -Palermo, Ancona - Piša, Pescara - Venezia, Lucchese - Verona. Italijanska košarkarska Al liga IZIDI 30. KOLA: Bialetti - Buckler 66:62, Benet-ton - Clear 74:78, Scavolini- Recoaro 88:86, Baker - Kleenex 96:87, Campeginese - Glaxo 99:93, Pfizer - Burghy 114:110, Stefanel - Acqualora 89:61, Filodoro - Onyx 87:63. VRSTNI RED: Buckler 48, Scavolini 42, Stefanel in Gaxo 40, Recoaro 36, Filodoro in Pfizer 32, Be-netton 30, Kleenex 28, Bialetti in Campeginese 24, Clear in Onyx 22, Baker 21, Burghy 20, Ac-qualora 12. Italijanska košarkarska A2 liga IZIDI 30. KOLA: Floor - Oliomonini 96:90, New-print - Teamsystem 90:86, Pavia - Francorosso 82:87, Cagiva - Telemarket 93:82, Olitaha - Elecon 88:86, Auriga - Goccia di Camia 93:83, Banco di Sardegna - Carife 108:94, Teorematour - Pulitalia 119:106. VRSTNI RED: Cagiva 50, Elecon 44, Oliomonini 42, Teamsistem 38, Francorosso 36, Telemarket 34, Olitalia in Banco di Sardegna 32, Floor 30, Newprint 26, Auriga 24, Pavia in Teorematour 22, Goccia di Camia 19, Pulitalia 14, Carife 12. Totocalcio ZMAGOVITT STOLPEC: 1XX Xll XXX111X. DOBITKI: skupni znesek zadetkov Športne napovedi je dosegel 25.585.102.376 lir; trinajstice (1.267) prejmejo 10.096.000 lir; dvanajstice (35.294) prejmejo 361.000 lir. Totip ZMAGOVITI STOLPEC: 1X1 22X 111 Xll. Juventusu le točka v Neaplju Visoka zmaga Udineseja Milanu manjka le točka do končnega slavja - Signori trikrat uspešen GENOVA - Včerajšnji spored 31. kola italijanske nogometne A lige je bil zaradi nastopa italijanskih ekip v evropskih pokalih dokaj okrnjen, saj so tri tekme igrali že v soboto, hiter pa je svojo odigral že v petek. V mestnem derbiju sta se Genoa in Sampdoria razšli pri neodločenem izidu. Oba zadetka sta padla že v prvih 15 minutah. Povedla je Genoa s krasnim golom Vinka v 13. min., že dve minuti pozneje pa je stanje izenačil Jugovič. Igra je bila v prvem polčasu gotovo kakovostnejša kot v drugem delu, pa tudi razburljivejša. Zaradi ostrih protestov je sodnik Pairet-to v 40. min. izključil trenerja Genoe Scoglia. S točko sta tudi verjetno oba tekmeca zadovoljna: Sampdoria je še naprej tretja na lestvici, za Genoo pa je točka zlata vredna v boju za obstanek. Prepotrebno zmago za »rešitev« pa je osvojil Udinese, ki je doma suvereno odpravil Foggio. Vi-demcani so že v 9. min. povedli z enajstmetrovko, ki jo je sodnik Cinciripini dosodil, ker so gostujoči branilci zrušili Borgonova v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Pizzi. Foggia je že po 30 sekundah drugega polčasa ostala z desetimi nogometaši, ker je sodnik izključil Brescianija. Naloga VidemCanov je bila še olajšana. Helveg je v 55. min. dosegel drugi gol, tretjega pa je dal Gelsi v 68. min. Videmsko moštvo po včerajšnji zmagi lahko še upa na obstanek v ligi, Čeprav ostaja njegov položaj na lestvici zelo kritičen. Veliki derbi za obstanek v figi v Piacenzi med domačim moštvom in Cremonesejem se je končal brez zmagovalca (1:1). Piacenza, ki je tudi prva povedla z De Viti-som v 40. min., je dejansko zamudila izredno ugodno priložnost za osvojitev obeh točk. Kot je bilo pričakovati, je bila igra na tej tekmi dokaj živCna. V drugem polčasu je bil v 30. min. izključen domači nogometaš Polo-nia, dve minuti pozneje pa so gostje z Gualcom izenačili. Naj omenimo, da se je igra Cremoneseje v drugem polčasu razživela tudi po zaslugi slovenskega reprezentanta Florjančiča, ki je v drugem del tekem zamenjal Cristianija. Srečanje v Neaplju med domačo ekipo in Juventu-som se je končalo brez zadetkov. VeC priložnosti, predvsem proti koncu tekme, so imeli gostitelji, ki so s Fonseco tudi zadeli vratnico. V Rimu je blestel predvsem reprezentant Signori, ki je proti Atalan-ti dosegel vse tri gole svojega moštva (v 22., 32. in 46. drugega polCasa).Prvi pa so povedli igralci Atalante z Valen-tinijem v 50. min. Ce je boj na dnu lestvice še naprej izredno ogorčen, pa je na vrhu že vse (ali skoraj) odločeno. Od letošnjega »scudetta« loCi Milan še pičla točka, ki jo bo najverjetneje osvojil že v nedeljo, ko se bo doma pomeril z Udine-sejem. Signori je bil včeraj trikrat uspešen (Telefoto AP) r KOŠARKA TRIDESETO KOLO ITALIJANSKE Al IN A2 LIGE n Prav v zadnjem kolu več presenečenj Glaxo zdrknil na 4. mesto za tržaškim Stefanelom - Rimski Burghy izpadel iz lige BOLOGNA - Prav zadnje kolo regularnega dela italijanske košarkarske Al lige je navrglo nekaj prese-nedjivih rezultatov. Ce verjetno ne preseneča spodrsljaj vodilnega Bucklerja v Montecatiniju proti Bia-lettiju (BolonjCani so si že nekaj kol pred koncem prislužiti prvo mesto na lestvici), pa je spodrsljaj Glaxa iz Verone v Reggio Emilii dokaj boleč. Moštvo iz Verone je tako zdrknilo na Četrto mesto. Scavolini iz Pesara je po ogorčenem boju doma premagal milanski Recoaro in osvojil drugo mesto, tržaški Stefanel, ki je brez težav odpravil zadnjeuvršCeno Lo-ro, pa je pristal na tretjem mestu, kar je za TajeviCevo ekipo, glede na zadnje bolj blede nastope, vsekakor uspeh. Te ekipe se bodo neposredno uvrstile v Cetrfinale končnice pr- venstva. Za velik podvig je vCeraj poskrbel Clear iz Čantuja, ki si je z zmago v Trevisu proti Benettonu prislužil nastop v »play-outu« in tako možnost, da ostane v Al ligi. Tak podvig pa ni uspel rimskemu Burghyju, ki je po ogorčenem boju s 110:114 izgubil v Reggio Calabrii proti Pfi-zerju. To je prvič, da rimski klub, ki je leta 1983 celo osvojil naslov državnega prvaka ter v letih 1986 in 1992 KoraCev pokal, izpade v A-2 ligo. Z odhodom Radje med ameriške profesionalce pa je rimsko društvo zabredlo v hudo krizo, ki ji tudi sedaj ni videti rešitve. Veliko presenečenje predstavlja tudi uvrstitev v play-offs Bialettija iz Monte-catinija, ki si je zagotovil 10. mesto na lestvici, Čeprav je veCji del pr- venstva ostal brez svojega najboljšega košarkarja in strelca Maria Bo-nija, ki je zaradi dopinga izključen za dve leti. V konCnici prvenstva bosta nastopiti tudi prvouvršCeni ekipi A-2 lige Cagiva iz Vareseja, ki uvršča daleC najuspešnejšega igralca in strelca A2 lige Ariana Komazca, in Desio. Za pravi podvig je v tej ligi poskrbela tudi videmska Goccia di Carnia, ki je sicer vCeraj izgubila v Trapaniju proti Aurigi, pri kateri igra tudi Slovenec Marko Lokar, rešila pa se je pred izpadom. Se pred kratkim so biti prav videmski košarkarji najveCji kandidati za selitev v nižjo ligo, s prihodom trenerja Mellile pa so dosegli vrsto nepričakovanih zmag in tudi ostali v ligi. Koroška nogometna liga: SAK ni nastopil zaradi snega CELOVEC - Vrnitev zime na Koroškem je vCeraj preprečila nekaj tekem 20. kola v koroški nogometni ligi. Medtem ko so vse sobotne tekme odigrali, so vse včerajšnje zaradi snega morali odpovedati. SAK zaradi 20 centimetrov debele snežne odeje na igrišču ni mogel odigrati tekmo proti VVietersdorfu in je tako zdrsnil na Četrto mesto, saj je Treibach v soboto remiziral s celovško Au-strio (1:1). Se naprej je v vodstvu WAC (1:0 proti Trgu), na drugem mestu mu sledi beljaški VSV (2:0 proti Brežam). SAK s tekmo manj zaostaja pet točk za prvim in štiri za drugouvrščenim. Nov termin za tekmo proti VVietersdorfu je v sredo ob 17. uri v Tmji vasi. (I.L.) Rezultati 20. kola: SAK - VVietersdorf preloženo, VSV/Beljak - Breže 2:0, Velikovec - Rapid Lienz 1:0, Trg - WAC 0:1, Treibach - Austria Celovec 1:1. Lestvica po 20. kolu: 1. WAC 31/20, 2. VSV/Beljak 30/20, 3. Treibach 27/20, 4. SAK Celovec 26/19, 5. Breže 25/20, 6. Lienz 22/20, 7. Trg 22/20, 8. Vernberk 18/19, 9. Austria Celovec 18/20,10. VVietersdorf 17/19 itd. Šahovska ekipa Slovenske gimnazije tretja na Koroškem CELOVEC - V finalu koroškega šahovskega prvenstva za višje šole na Koroškem je ekipa Slovenske gimnazije v Celovcu dosegla lep uspeh. Mladi slovenski šahisti (Dunja Lukan, Boris in Marko Gallob in Marko VVarum) so v tekmovanju šestih najboljših ekip osvojiti odlično tretje mesto. Prvak je postala ekipa celovške gimnazije MSsingerstratie, druga pa je ekipa Višje tehniške šole HTL Beljak, v kateri je igral šahist SSK Obir Harald VVolte. (I.L.) KOLESARSTVO / PO PAVEJU IN V DEŽJU IN SNEGU Mddovec Tchmil ugnal vse favorite in osvojil prvo mesto na cilju v Roubabui Kljub posebnemu kolesu je favorizirani Museeuw končal na 13. mestu Tchmil je bil prvi na cilju (Telefoto AP) ROUBAIX - Andej Tchmil je podaril Moldovi prvo veliko mednarodno kolesarsko zmago, saj je osvojil prvo mesto na klasični dirki Pariz-Roubaix in premagal favorizirana Italijana Franca Ballerinija, ki je bil na cilju le tretji in Belgijca Johana Museeuvva, ki pa je zasedel 13. mesto. Andrej Tchmil se je odlepil od glavnine približno 60 kilometrov od cilja, potem ko so kolesarji že prevozili veC kot 210 kilometrov. 31-letni Moldovec se je prebil na cilj po obupnem paveju, ki je ugonobil marsikaterega slavnejšega kolesarja. Na poti so se morali tekmovalci boriti z dežjem in ponekod tudi s snegom. Johan Museeuvv se je moral predati 22 kilometrov od cilja zaradi problemov s svojim kolesom. Belgijec je vozil posebno kolo z okrepljenim okvirjem in z blažilnikom na zadnjem kolesu. Ko je slednje preluknjal in moral presedlati na normalno kolo, se je moral tudi odreci upanju na zmago. Francoz Gilbert Duclos-Las-salle, ki je osvojil zadnji dve izvedbi te slavne enodnevne kolesarske dirke, je zaradi padca moral opustiti misel na tretjo zaporedno zmago po 115 kilometrih. Pa tudi Tchmilu ni šlo vse gladko: tudi on je imel probleme s kolesom in ga je moral zamenjati 30 kilometrov pred ciljem. Na cilju je Tchmil izjavil, da vCeraj prazaprav ni premagal Museeuvva, temveč je le osvojil prvo mesto na dirki. Dirka je bila veljavna tudi za svetovni pokal, kjer trenutno vodi prav tako Tchmil. Vrstni red na cilju 92. izvedbe dirke Pariz-Roubaix, 270 kilometrov: 1. Andrej Tchmil (Mol) 7.28’02” s poprečno hitrostjo 36.160 km na uro; 2. Baldato (Ita) zaostanek 1’13”; 3. Bal-lerini (Ita); 4. Ludvvig (Nem); 5. Vates (VB); 6. Capiot (Bel); 7. Duclos-Lassal-le (Fra); 8. Willems (Bel); 9. Andreu (ZDA); 10. Verhoeven (Niz). Vrstni red za svetovni pokal: 1. Tchmil (Mol) 85 točk; 2. Baldato (Ita) 67; 3. Bugno (Ita) in Furlan (Ita) 50; 5. Bal-lerini (Ita) 45; 6. Museeuvv (Bel) 40; 7. Cipollini (Ita) 35; 8. Capiot (Bel) 34; 9. Baffi (Ita) 25. ŠPORT Ponedeljek, 11. aprila 1994 FORMULA 1 / DVOBOJ ZVEZDNIKOV Sovražna ljubezen Hladni odnosi niso nič novega: Monsell je bil idiot Piguet smrdečo ribo in Senno homoseksualec Po uvodni dirki svetovnega prvenstva voznikov formule 1 je jasno, da bo dvoboj med Schumacherjem in Senno letos bolj napet in težji, kot je bilo pričakovati. Voznika za vrhunske rezultate potrebujeta drug drugega. Kp je vstopil Ayrton Senna, se je mimika Michaela Schumacherja na mah spremenila. Prisotni so začutili, da med možema slovita kemija ne deluje. Bežnega stiska rok pri pozdravu nista potrdila pogleda. Brazilec in Nemec nista tekmeca samo na 16 dirkališčih po vsem svetu. Oba trenutno najboljša voznika v cirkusu formule 1 povezuje sovražna ljubezen, ki ju vodi k vrhunskim Športnim dosežkom. Čeprav je Senna na uvodni tekmi sezone v rojstem Sao Paulu zaradi svoje napake ostal na stezi in je dirko dobil Schumacher, »ostaja Brazilec favorit za naslov svetovnega prvaka in je tisti, po katerem se ravnam,« pravi Schumacher. S to uradno izjavo je dokazal določeno veličino, vseeno pa se v boju za naslov med obema voznikoma dviga ledena stena. Vzrok za to je naslednji: Schumacher upravičeno Čuti, da mu pripada prihodnost formule 1. »Toda ta se bo zaCela Sele takrat, ko se bo Senna umaknil,« pravi Ferrari-jev voznik Gerhard Berger, ki ni Schumacherjev prijatelj. Berger ima tri argumente, ki pričajo v korist njegovega nekdanjega moštvenega kolega Serme: »Prvič - v Interla-gosu se je videlo, da je Senna močan po zaslugi svoje izjemne sposobnosti koncentracije, ki mu pomaga, da lahko celo s slabšim avtomobilom doseže najboljši Cas treninga. Torej bo na vseh nadaljnjih 15 dirkah imel boljSe startno mesto kot Schumacher. Drugič -Sennov Williams-Rena-ult bo na nekaterih naslednjih dirkah bolje ležal na progi kot Schumache-rjev Benetton-Ford. In tretjič - Senna bo zaradi večje moCi svojega motorja zagotovo zmagoval, kajti 40 konjskih sil razlike ne more izničiti niti Schumacher, naj še tako dobro vozi.« Seveda tudi Schumacher pozna te argumente, pri tem pa ga najbolj jezi, da Senna namerava tekmovati v formuli- 1 še najmanj pet let. Do simpatije med velikima tekmecema sploh ne more priti. Tudi zaradi dosedanjih dogodkov ne. Medtem ko je Senna pred zaCetkom sezone poudarjal, da je Schumacher njegov najhujši tekmec predvsem zaradi vozniških sposobnosti, je Schumacher priznal le to, da je Senna favorit zaradi izvrstnega avtomobila, medtem ko Brazilcu ni priznaval, da je vrhunski voznik. Ko je Senna na Japonskem s pestmi obračunal z Eddiejem Irvinom, je Schumacher v nekem intervjuju zahteval ostrejšo kazen za Brazilca - ne le Šestmesečne pogojne. Dejal je: »Sedaj se dobro vidi, kako se zna obvladovati.« Pri tem je seveda mislil, da se sploh ne zna... Kadar mora Schumacher uradno govoriti o Sen-ni, kar se mu opazno upira, je največkrat slišati besedi »on« in »njemu«. To je pravi dokaz, da Nemec tudi Sennin priimek le s težavo spravi iz ust. Schumacherju je bilo gotovo težko pri srcu, ko mu je neki brazilski Časopis po zmagi v Sao Paulu pripisal ime »Ayrton Schumacher«. Vsekakor je treba izhajati iz tega, da se Schumacherju njegova nenaklonjenost vraCa. Ko Senna pove svoje mnenje o Schumacherju, je največ, kar izreCe: »Manjka mu samozaupanja.« Senna se pravzaprav s to temo sploh noCe ukvarjati in nadaljuje: »Ne govorim rad o njem.« Nekaj je tudi na tem, da se trikratni svetovni prvak pogosto sporeče s kolegi, s katerimi se bori za vodilni položaj. Na primer z Alainom Proštom, ki se je končno upokojil. Toda Sennin javni odklonilni odnos do Schumacherja je očitno prišel prepozno. Najprej je s svojimi vzgojnimi in hkrati depri-mirajoCimi merili, s katerimi je leta 1992 zaviral novinca, tega le nahujskal proti sebi, Čeprav je bil v daljni preteklosti v kartin-gu Senna za Schumache- V letošnji sezoni bomo verjetno še večkrat videli tudi obraten vrstni red RALLV / VARNOST OB PROGI Smrtna žrtev med gledalci je bliže, kat kdajkoli prej Portugalski rolly so prestavil do bi si go ogledalo manj gledalcev LONDON - Pred osmimi leti je na rallyju za SP na Portugalskem eden od voznikov izgubil oblast nad vozilom, zletel med gledalce ter pri tem štiri ubil, 33 pa jih je ranil. Gledalci na britanskem rallyju kar tekmujejo, kdo si upa bliže mimo vozečega avtomobila, ali se ga celo dotakniti! Na letošnjem rallyju Monte Carlo smo videli prizore, ko so tekmovalci z veliko hitrostjo drveb skozi koridorje gledalcev. NihCe ni bil ranjen, vsi pa so se strinjati, da je nova smrtna žrtev med gledalci blizu, Ce svetovna avtomobilistična zveza (-PIA) in organizatorji rallyjev ne bodo sprejeti nobenih ukrepov. FIA je sprejela odločitev, da bo na rallyjih pred vsako hi- trostno preizkušnjo na progo poslala vozilo z opazovalci, ki bodo oceniti, ali so varnostne razmere zadovoljive ati ne. Ce organizatorji ne bodo poskrbeli za nedisciplinirane gledalce, bo rally izključen iz koledarja za SP. Predsednik zveze FIA Max Mosley trdi, da ne bo nobenih izjem, Četudi bi šlo za tako slaven rally kot je tisti v Monte Carlu. Organizatorji bi morati dostop do nevarnih odsekov preprečiti že veliko pred prihodom prvih gledalcev. Tovarne, ki s svojimi ekipami sodelujejo v tekmovanju za SP bodo kmalu pripravile televizijske spote, v katerih bodo v deželi, v kateri bo na sporedu rally, opozarjali gledalce na nevarnost taksnega početja. Mosley tr- di, da je treba izobraziti tako gledalce kot organizatorje. Običajno velja, da televizijski prenosi znižujejo število gledalcev na prizorišču dogajanja, vendar je učinek lahko tudi obraten: v primeru rallyja bi to utegnilo pomeniti še veC nediscipliniranih gledalcev ob progi. Vendar bi s kakovostnimi komentarji tudi lahko dosegli želeni učinek. Mosley sicer nasprotuje splošnim varnostnim pravilom, ki bi veljala za vse organizatorje, saj se vsak rally odvija v drugačnem okolju z drugačno tradicijo. Mosley je nasprotnik uniformiranosti, vendar meni, da mora FIA storiti vse, da bi se možnost nesreče kar se da zmanjšala. Popolne varnosti pri rallyju tako ati tako nikoli ne bo. S tem se strinja tudi Cesar Torres, odgovorni organizator rallyja, na katerem je pred osmimi leti prišlo do tragedije. Ker je bila to zadnja smrtna nesreča med gledalci, Torres meni, da je bilo glede varnosti v zadnjih letih veliko narejenega. Torres dvomi, da bi vozilo z opazovalci pripomoglo k bistveno večji varnosti. NajveCji uCinek pripisuje propagandnim spotom, za gledalce letošnjega portugalskega rallyja pa je dal natisniti 100 tisoč opozorilnih letakov. Bolj kot v policijsko zaščito nevarnih predelov verjame v opozorila, ki bi gledalce prepričala, da morajo sami skrbeti za svojo varnost. Težava je le v tem, da lahko en sam neodgovoren gledalec za Ayrton Senna in Michael Schumacher se srečujeta le ob uradnih priložnostih Kaj razkriva govorica teiesa o Schumacherju in Senni? Dr. Heidrun Brauer, psihologinja in izvedenka za govorico telesa v Hamburgu, o obeh voznikih pravi: »Michael Schumacher na fotografijah z Ayrtonom Senno deluje zelo distancirano, vzvišeno, kot da je že samo srečanje zaigrana prijaznost. Senna si želi miru, kajti Čuti medsebojno napetost. Njegov pogled je odprt in sproščen. Schumacherjev pogled razkriva nasprotno: »Ti mi že ne boš nič govoril. Vseeno mi je, kaj misliš.« Daje vtis nezainteresiranosti in nezaupljivosti. Dokaz: Schumacher obrne Senni hrbet in ga ne pogleda v oci, Senna pa je dejaven tudi s telesom, skoraj očetovsko zavzeto se obrne k sogovorniku. Mož si je na jasnem. Želi sodelovati, pri tem deluje suvereno, prijateljsko in očarljivo. Dokaz: površine dlani so pri njegovih gibih obrnjene navzven, argumente želi izmenjati prijateljsko, ne z dvignjenim palcem. Vseeno je ta dlan pregrada med obema. Obnaša se zrelo, sproščeno in je pripravljen na sodelovanje. Schumacher se noCe spustiti v to. Njegov miselni svet je zaprt sistem in k sebi ne spusti nikogar. Schumacher je lačen uspeha in brezpogojno pripravljen izpolniti vse, kar drugi pričakujejo od njega. Vloge, ki jo igra, Se ne izpolnjuje. Moj sklep: Schumacher dirka, da bi dokazal, da je moški. Senna dirka, ker je moški.« rja nekakšen vzornik. Spet drugič je Senna z izgredi zunaj dirkališča pokazal, da se ima za naj-vecjega s scene formule 1, medtem ko se je Schumacher osredotočil izključno na tekmovanje, v katerem je iskal dvoboj. »Mladi vozniki, kot je Schumacher, potrebujejo tekmeca, na katerem se lahko brusijo,« pravi bivši svetovni prvak in Fer-rarijev svetovalec Niki Lauda. Poleg tega se po nenapisanem pravilu superzvezdnik v avtomobilističnem športu ne sme vdati v miroljubno sodelovanje z enako močnim tekmecem, kajti takoj bi mu očitati, da mu ni do uspeha. Gerhard Berger je to občutil, ko je pri McLarnu tri leta kot Sennin moštveni kolega brez jeznega rivalstva pridno vozil za Brazilcem. .. Ce se bo Schumacher vdal v vlogo Alaina Prosta, kot Sennin »sovražnik v vzvratnem ogledalu«, se bo samodejno uvrstil v tradicijo negativnih odnosov znotraj formule 1. Kajti najveCji tekmeci zadnjih desetih let se niso mogli prenašati in so svoje medsebojno spoštovanje izražati v obliki ža- litev. Brazilec Nelson Piquet je svojega rojaka Senno rad predstavljal kot »homoseksualca«, Angleža Nigela Mansella je označeval kot »idiota«. Manšeti se mu je oddolžil z izrazi »smrdeča riba« in »podgana«. Senna je Piqueta imenoval »strahopetec« in Mansellu pripisal »notorično neumnost«. V primerjavi s temi besednimi izpadi se zdi, da Schumacher in Senna prav dobro shajata. Vsaj za zdaj. (J. M.) Bi upali po tejle cesti peljati s hitrostjo 200 kilometrov na uro? sabo potegne množico. Tudi policija, zlasti francoska na rallyju v Monte Carlu, marsikje svojega dela ne opravlja, kot bi bilo treba, gledalci pa se zanjo sploh ne menijo. Torres je pri organizaciji letošnjega portugalskega rallyja cilj prestavil s sobote na petek. Razlog za to je zanimiv: meni, da ljudje ob koncu tedna, ko ne delajo, popijejo veC alkohola kot običajno, kar bi se odrazilo tudi med gledalci ob progi. Poleg tega so nekatere hitrostne preizkušnje iz okolice Lizbone prestaviti v redkeje naseljene kraje. Pravi paradoks torej: verjetno gre za edinstveni primer, da so organizatorji namenoma prestaviti kraj dogajanja z namenom, da bi si ga ogledalo Cim manj gledalcev. Eden od velikih navdušencev za rally je svoje poglede razložil takole: »Ce pešačiš eno uro, da prideš do najboljšega položaja za ogled dirke, se ne boš umaknil zato, ker bi ti organizatorji govoriti, da je mesto nevarno. Tudi avto z opazovalci ni rešitev. Kdo nas lahko zaustavi, da se ne bi pomakniti bližje progi, ko se bo avto odpeljal? Ob grožnji, da bo rally odpovedan, Ce bom stal na napačnem mestu, pa bi se verjetno res umaknil.« (S. D.) NOVICE NOGOMET / 1, SLOVENSKA LIGA - 21. KOLO Nogomet 1. SNL, moški, rezultati 21. kola: Optimizem - Rudar 1:0 (1:0), Publikum - Mura 0:4 (0:1), SCT Olimpija - Primorje 2:1 (1:0), Živila Naklo - AM Cosmos 2:0 (0:0), Maribor Branik - Istragas Jadran 3:0 (2:0), HIT Gorica - Mavrica 3:3 (3:0), Koper - Krka Novo-term 5:0 (1:0), Potrošnik - Izola 6:2 (3:0). Lestvica: 1. SCT Olimpija 21 17 3 1 61:14 37 2. Mura 21 15 4 2 45:11 34 3. Maribor Branik 21 11 8 2 35:15 30 4. Publikum 21 11 8 2 34:16 29 5, Koper 21 9 7 5 32:25 25 6. Živila Naklo 21 10 4 7 28:25 24 7. HIT Gorica 21 8 8 5 27:28 24 8. Potrošnik 21 10 3 8 40:30 23 9. Izola 21 7 6 8 37:35 20 10. Optimizem 21 6 5 10 19:37 17 11. Rudar 21 4 7 10 21:37 15 12. AM Cosmos 21 4 G 11 17:35 14 13. Primorje 21 4 5 12 22:37 13 14. Mavrica 21 3 7 11 22:40 13 15. Istragas Jadran 21 2 6 13 10:37 10 16. Krka Novoterm 21 1 6 14 8:37 8 Rokomet 1. DRL, moški, rezultati povratnih tekem Četrtfinala končnice: Omnikom Rudar - Celje Pivovarna Laško 23:27 (12:14), Goldstar - Andor Jadran 32:19 (16:8), Drava - Slovan 20:19 (12:11), Prevent - Gorenje Velenje (veCema tekma). 1. DRL, ženske, rezultati prvih polfinalnih tekem končnice - modra skupina: Krim Electa - Kočevje 33:20 (17:10), Belinka Olimpija - Mlinotest 21:17 (12:11); bela skupina, rezultati 9. kola: M-Degro Piran - 2RK Velenje 19:19 (9:9), Gama Novo mesto -Žalec 14:20 (7:8), Branik prost. Odbojka 1. DOL, moški, rezultati prvih polfinalnih tekem končnice: Vileda - Olimpija 3:1, Salonit - Vigros Pomurje 3:0; rezultati 6, kola končnice za obstanek v ligi: Fužinar - Ljutomer 1:3, Topolščica - Minolta Bled 0:3, Granit Preskrba - Žirovnica 2:3; 7. kolo; Minolta Bled - Ljutomer 3:1, Žirovnica - TopolšCica 3:0, Granit Preskrba - Fuzinar (v sredo 13. aprila). Vratni red: 1. Minolta Bled 28, 2. Žirovnica 28, 3. Ljutomer 24, 4. Granit Preskrba 14, 5. TopolšCica 10, 6. Fužinar 6. 1. DOL, ženske, rezultati prve polfinalne tekme končnice: Paloma Branik - Avtobdt Bled 3:0, Celje -Cimos 1:3; rezultati 6. kola končnice za. obstanek v ligi: Mislinja STELL - Novo mesto 0:3, SD Tabor -HIT Casino 2:3, HP Hobby Branik - Krim 1:3; 7. kolo: HIT Casino - Novo mesto 0:3, HP Hobby Branik - Mislinja STELL 3:0, Krim - SD Tabor (veCema tekma). Vratni red; 1. Novo mesto 30, 2. HIT Casino 24, 3. Krim 20, 4. HP Hobby Branik 16, 5. SD Tabor 8, 6. Mislinja STELL 8. Vaterpolo Rezultati 5. kola državnega prvenstva: Ljubljana -Maribor 24:6 (8:0, 4:1, 5:0, 7:5), Neptun Celje - Triglav 3:18 (0:6, 1:3, 0:5, 2:4), Kranj ’90 - Micom Koper (neodigrano). Vratni red: 1. Triglav 8,2. Ljubljana 8, 3. Micom Koper 6, 4. Kranj ’ 3, 5. Neptun Celje 3, 6. Maribor 0. Mura je »razbila« Publikum Rekordno število zadetkov SCT Olimpija »mučila« sebe in Primorje - Vlado Miloševič trikrat strelec Za Bežigradom so nogometni šampioni igrali zelo slabo (Foto: B. Plavevski / B+D) SCT Olimpija - Primorje 2:1 (1:0) LJUBLJANA - Stadion za Bežigradom, 600 gledalcev, sodnik Jamšek (Maribor). STRELCI: 1:0 - Vrabac (20), 2:0 - Novak (57), 2:1 -B. LuCiC (64,11 m). SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Podgajski, Pavlin (Hudarin), Milinovid, Dura-novič, Vrabac, Novak, Benedejčič, UbaviC, Lopez (Protega), Topič. PRIMORJE: Mavrič, Krečič (Kurtič), Mulahmetovič, Krmelj, Ibranovič, Adič (Mušič), B. Lučič, T. Lučič, Saija, Stanič, Fegic. Gostje iz Ajdovščine so bili povsem enakovreden nasprotnik nogometašem SCT Olimpije in malo je manjkalo, da ne bi prišlo do presenečenja. Povedli so domačini prek Vrabca. Po številnih priložnostih so povišali rezultat v 57. minuti, ko je Novak s strelom z desne strani presenetil včeraj odličnega vratarja Mavriča. Gostje so zmanjšali rezultat prek B. Lučiča z enajstmetrovko. Priložnost tekme je v 75. minuti zapravil Fegic, ko je po lepi podaji T. Lučiča z glavo streljal mimo gola. (A. D.) Publikum - Mura 0:4 (0:1) CELJE - Stadion v Skalni kleti, 2000 gledalcev, sodnik Tivold (Kranj). STRELCI: 0:1 - Belec (37), 0:2 - Gliha (61), 0:3 - Ilič (68, llm), 0:4 - Bakula (89). PUBLIKUM: Zupan, Turk, Bajkertirevič, Žilnik, Blatnik, Pranjič, Borovid, Romih, Golubiča, Pevnik, Goršek. MURA: Boškovič, Cifer, Slavic, Soukhov, Ilič, Breznik, Jermaniš, Belec, Gliha, Bakula, Kokol. Mura je po dveh letih končno dobila derbi, slabi Celjani pa so zelo razočarali. »To je bila igra na vse ali nič in zaradi poraza niti nisem razočaran, saj je evforije o Evropi konec,« je po tekmi povedal domači trener Zavrl. Zmago Sobočanov je učinkovito potrdil Bakula z golom s polovice igrišča. Zaradi udarcev brez žoge sta bila izključena Pevnik in Gliha. (2. Z.) Potrošnik - Izola 6:2 (3:0) BELTINCI - Igrišče v Beltincih, 800 gledalcev, sodnik Govedarevič (Ljubljana) STRELCI: 1:0 Kosič (5), 2:0 - Miloševič (20), 3:0 -Miloševič (32), 4:0 - Miloševič (46), 4:1 - Ružnič (56, llm), 5:1 - Džafid (70), 6:1 -Skaper (77), 6:2 - Zupanc (79). POTROŠNIK: Irgolič, Tratnjek, Šarkezi, Božič, Jengurazov, Neiman, Kosič, Cener (Hartman), Baranja, Skaper, Miloševič (Džafič). IZOLA: Sirotič, Cotar, Ča- čič, Ružnič, Bizjak, Cemdak, Stampfer, Zupanc, Tosič, Željko, Velkoski (Tičič). Beltinčani so imeli izrazito premoč vso tekmo in izdatno napolnili mrežo oslabljenih Izolanov. Najboljši igralec tekme je bil Vlado Miloševič, saj je dosegel tri zadetke, pohvaliti pa je treba celotno ekipo Potrošnika za borbeno in motivirano igro. (F. B.) Koper - Krka Novoterm 5:0 (1:0) KOPER - Stadion na Bo-nifiki, 400 gledalcev, sodnik Borošak (Maribor). STRELCI: 1:0 - Bajrič (18), 2:0 - Poljšak (58), 3:0 -Ribarič (73), 4:0 - Bajrič (77), 5:0 - Bajrič (86). KOPER: Masič, Sabadin, Ribarič, Pirc, Okčič, Poljšak, Gunjač, Radič (Kocjančič), Bajrič, Bečaj, Baruca (Re-Ijič). KRKA NOVOTERM: Pavič, Juršič, Zamida, Vuka- din (Vrhovec), Milanovič, NToko, Pirc, Perše, Mesojedec, Gruden (Androvič), Turk. Rumeno-modri so znova dosegli visoko zmago. Tokrat z Novomeščani, ki so od 32. minute naprej igrali z igralcem manj. Izključen je bil Juršič, ki je »pokosil« Bajriča v prodom. Gostje so se v drugem polčasu povsem predali in Koprčani so brez večjih težav še štirikrat zadeli v polno. (J. K.) Maribor Branik - Istragas Jadran 3:0 (2:0) MARIBOR - Stadion v Ljudskem vrtu, 2500 gledalcev, sodnik Klinc (Ptuj). STRELCI: 1:0 - Simundza (6), 2:0 - Bozgo (16), 3:0 -Stanič (5(J). MARIBOR BRANIK: Dabanovič, Stanič, Pešič, Galič, Sterbal, Križan, Binkovski, Zidan (Kotnik), Simundža (Sirec), Bozgo, Djurovski. ISTRAGAS JADRAN: Germek, Prosen, Pohlen, Sčulac, Ban, Marš, Maršič, Zonta (Bordon), Jesih, Kora-din, Pavič. Čeprav so od 9. minute, ko je sodnik izključil Milka Djurovskega, Mariborčani igrali z igralcem manj, so gostje vseskozi igrali podrejeno vlogo. Najlepšo potezo na tekmi je izvedel Klinton Bozgo v 16. minuti, ko je s 25 metrov s prostega strela spretno zadel gol Primorcev. (M. L.) Živila Naklo - AM Cosmos 2:0 (0:0) KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, 500 gledalcev, sodnik Jakopiček (Maribor). STRELCA: 1:0 - Mamšič (81), 2:0 - Gruškovnjak (85). ŽIVILA NAKLO: Lalič, Ahčin, Sirk, Kočevar, Murnik, Pavlin, Jerina, Oblak, Gruškovnjak, Vorobjev, A. Jošt (Mamšič). AM COSMOS: Grešak, Avguštin, Božičnik, Šporar, Judež, Zadravec (Božič), hasanagič, P. Vončina, M. Vončina, Kebe, Novak (Orelj). HIT Gorica - Mavrica 3:3 (3:0) NOVA GORICA - Igrišče v Športnem parku, 1300 gledalcev, sodnik Vidah (Kubed). STRELCI: 1:0 - Valentinčič (22), 2:0 - Debenjak (29), 3:0 - Valentinčič (33), 3:1 -Jerak (57), 3:2 - Deisinger (58), 3:3 - Jerak (83). HIT GORICA: Volk, Go-ga, Hlede, Srebrnič, Prelogar, Hadžič, Debenjak, Radovanovič, Vulič, Bratkič, Srebrnič. MAVRICA: Hrovat, Lorger, Pepelnak, Kržišnik, Todorovič, VVinterleitner, Hadžič, Kečan, Deisinger, Gajser, Begič (Kitič). Optimizem - Rudar 1:0 (1:0) ROKOMET / KONČNICA DRŽAVNEGA PRVENSTVA Pričakovani zmagi gostiteljic Favorizirani ljubljanski ekipi sta z zmagama na prvih polfinalnih tekmah korak bliže finalu Mateja Savicki (z žogo) se je razigrala (Foto: B, P./B+D) Krim Electa - Kočevje 33:20 (17:10) LJUBLJANA - Dvorana na Galjevici, 150 gledalcev, sodnika Lužar (Petrovče) in Kaučič (Celje). KRIM ELECTA: Solaja, Savicki 5, Verbinc 11 (3), Petrič 5, Tomšič 2, Klun 1, Arapovič 4, Rebol 3, Polajnar 2, Butala, Erčulj. KOČEVJE: Jovičič, M. Dragičevič 8 (2), Guštin 7 (2), Vuk, Lindič, Klančar 1, Kersnič, Mikulin 3, L. Dragičevič, Jesenko. V prvi polfinalni tekmi končnice državnega prvenstva so domače igralke brez težav visoko premagale gostje iz Kočevja. Te so brez njihove najboljše igralke, Rusinje Burjakove, korak z razpoloženimi igralkami. Krima Electe uspele držati le do 11. minute (4:4), nakar so varovanke trenerke Bono-ve v osmih minutah dosegle kar šest zaporednih zadetkov in praktično že odločile prvi polfinalni dvoboj. V drugem polčasu so igralke malce zanemarile igro v obrambi in se bolj posvetile napadu, o čemer priča tudi veliko število zadetkov. Svojo priložnost so zato dobile tudi mlajše igralke, ob odsotnosti poškodovane Mijatovičeve in Dolerjeve pa so se v vrstah Krimovk znova izkazale mlada Klunova ter obe rezervni vratarki Butala in Erčuljeva, ki sta uspešno zamenjali Šolajo. Razlika v kakovosti je torej očitna, zato so igralke Krima Electe favoritinje tudi na povratni tekmi v Kočevju. Belinka Olimpija - Mlinotest 21:17 (12:11) LJUBLJANA - Dvorana Tivob, 100 gledalcev, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Celje). BELINKA OLIMPIJA: Skopelja, Pohleven 3, Frešer 3, Mežek 2, Kurent 3, Mar-ton 4, Kapidžič 1 (1), M. Vinčič 5, Stefanišin. MLINOTEST: Jelenič, Ša-pla, Blaško 1, K. Volk, Pregelj, Kodrič 1, M. Volk 5, Uršič 2, Trebinjac 6 (5), Brahč 2, Brezovar. Marjeto Morton (z žogo) je štirikrat zatresla mrežo Jeleničeve (Foto: Boban Plavevski/B+D) Tudi rokometašice Belinke Olimpije so z zmago na prvi polfinalni tekmi potrdile vlogo favoritinj. Pod vodstvom trenerja Jerasa so tako že naredile prvi korak do finala, čeprav je treba priznati, da so se z Ajdovkami po napovedih pošteno namučile. Državne prvakinje so resda prve povedle, vendar je prvih 28 minut pripadlo go- stjam, ki so vodile že s tremi zadetki prednosti (8:11), a so nato z nekaj zaporednimi napakami poskrbele, da so Ljubljančanke zadele štirikrat zapored ih dobile prvi polčas. V drugem pa so domačinke v obrambi zaigrale precej bolj trdo in disciplinirano, k uspehu pa je pripomogla tudi razpoložena vratarka Stefanišinova. Igralke Mlinotesta so sicer več napadale, vendar so težko prihajale do zaključnih strelov. Tako so igralke Belinke Olimpije ves drugi polčas vodile z zadetkom ali dvema prednosti, odpor Ajdovk, ki bodo svojo priložnost iskale na povratni tekmi, pa so dokončno strle v zadnjih petih minutah tekme. Peter Butoln ŠPORT, ODBOJKA Ponedeljek, 11. aprila 1994 MOŠKA B2 LIGA / PO ZMAGI PROTI SED1CU Imsa Kmečka banka se še lahko poteguje za 5. mesto Odločilne bodo prihodnje tri tekme - Nerazrešen boj za play out Sobotna zmaga Imse Kmečke banke proti Se-dicu je bila le zadnje -in po svoje najmanj presenetljivo - presecenje večera v Standreški telovadnici. Prvo nepričakovano potezo je povlekel trener Zamo, ki je v začetno postavo uvrstil Paolettija namesto Lutmana. Skoraj gotovo je namreč, da Lutman prihodnje leto ne bo veC igral. Zato je hotel trener Goričanov prav na tako zahtevni tekmi preveriti, ali bi lahko Paoletti v bno-doCe primerno nadomestil bolj izkušenega Lutmana. Mladi center je pokazal, da lahko ekipa raCuna nanj in to je, gledano v perspektivi, zelo pomembno. Drugo presenečenje, Ce hoCemo še večje, je bilo v tem, da je poleg Ferija in Populinija tudi Marchesini serviral v skoku. Kaže, da je se za to odločil zaradi neke vrste stave. In Čeprav v tej prvini ne dosega Po-pulinijeve eksplozivnosti ali Ferijeve natančnosti, je vseeno nekajkrat postavil v težave Se-dicov sprejem. Tekma je vsekakor ponudila publiki obdobja velike napetosti. In prav odločilni peti set je bil na začetku pravi boj živcev. Valovci so namreč dobro zaceli in povedli 4:2. Takoj nato pa je Sedico osvojil štiri točke zaporedoma. Pri stanju 6:4 so domačini spet prišli do servisa, na vrsti pa je bil Populini. Ta se je obrnil do trenerja in ga vprašal, ali naj tvega servis v skoku. Zamo mu je brez pomi- slekov pritrdil. In pokazalo se je, da je imel prav, kajti valovci so s Populinijem na servisu dosegli serijo sedmih točk in tudi z izredno igro Stabileja, ki je v tie breaku dosegel 7 točk, osvojili zmago, nasprotniku pa odvzeli domAla vse možnosti, da bi se še potegoval za prestop v višjo ligo. Z novima točkama ostajajo imsovce v boju za končno peto mesto na lestvici, saj imajo Vi-serba, Bussolengo in Riviera le dve točki veC od Goričanov. Prav v naslednjih treh tednih Čaka Goričane serija izredno zahtevnih tekem. Najprej se bodo v Veroni in Forliju pomerili z Bussolengom oz. Viser-bo, nato pa na domačih tleh s Chioggio, ki je doslej, kakor Imsa, dosegla 22 točk. Ce je za 5. mesto prvenstvo še odprto, je boj za 11. mesto še hujši. Rum baker ima namreč dve točki veC od Pitta-rella in Lunazzija. Vse tri ekipe, pa se borijo pred izpadom. Od teh se bosta morali dve, skupaj s Pallavolom Trieste, ki je že matematično izpadel, seliti v nižjo ligo, enajsta pa bo igrala dodatne tekme za obstanek v tako imenovanem play outu. Odločilni bosta ravno zadnji koli, ko se bosta najprej pomerila Pitta-rello in Rum baker, nato pa Rum baker in Lunaz-zi. Najugodnejši spored tekem do konca sezone ima Pittarello, a manjka še pet kol in vsak preobrat je še možen. (A & D) Stabile je bil proti Sedicu odličen; samo v 5. setu je dosegel sedem točk (foto S.R.) izidi in lestvice Moška B2 liga IZIDI 21. KOLA: Imsa Kmečka banka - Sedico 3:2; Lugo - Rojalese 3:1; Rovigo - Baker Cus Ts 3:0; VBU Videm - Porto Ravenna 3:0; Lu-nazzi - Bussolengo 1:3; Pallavolo Trieste - Vi-serba 1:3; Chioggia - Riviera 3:1. VRSTNI RED: Rovigo 36, VBU Videm 34, Sedico Belluno in Lugo Ravenna 30, Viserba, Bussolengo in Riviera del Brenta 24, Chioggia in Imsa Kmečka banka 22, Porto Ravenna 18, Rum Baker Trst 10, Lunazzi Treviso in Pittarello Reana del Rojale 8, Pallavolo Trieste 2. PRIHODNJE KOLO (16.04.94): Riviera - Sedico; Baker Cus Ts - Lugo; Lunazzi - Chioggia; Rojalese - Rovigo; Bussolengo - Imsa KmaCka banka; Porto Ravenna - Pall.Trieste; Viserba -VBU Videm. Ženska C1 liga IZIDI 21. KOLA: Bor Tombolini - Ghemar 3:0; Battisti - Fontane 3:0; Koimpex - Gemona 2:3; Biadenese - Arco 3:1; Cus Padova - Vivil 2:3; Tarcento - Kennedy 3:0; Heraclia Noventa -Mogliano 3:0. VRSTNI RED: Ghemar Piove di Sacco 38, Battisti Trento 36, Noventa Heraclia 34, Tarcento in Gemona 32, Bor Tombolini in Fontane Villorba 24, Biadenese 22, Koimpex 18, Kennedy Videm 14, Vivil Villa Vicentina in Arco Trento 8, Cus Padova 4, Mogliano Veneta 0. PRIHODNJE KOLO (16.04.94): Mogliano -Ghemar; Gemona - Battisti; Cus Padova - San Dona; Fontane - Koimpex; Vivil - Bor Tombolini; Arco - Tarcento; Kennedy - Biadenese. ŽENSKA C1 LIGA / DO KONCA PRVENSTVA MANJKA SE PET KOL Boj za vrti še naprej negotov Najboljše napadalke naših ekip Katja Vodopivec (Bor) 236 Irina Pertot fKoimpex) 210 Erika Skerk (Koimpex) 197 Betty Nacinovi (Bor) 184 Katja Fabrizi (Koimpex) 183 Barbara Gregori (Koimpex) 175 Rossana Benevol (Bor) 170 Saška Ažman (Bor) 166 Tamara Vidali (Koimpex) 144 Tanja Pitacco (Bor) 138 Alenka Sosič (Koimpex) 112 Paola Gregori (Bor) 84 Martina Flego (Bor) 76 Karin Starc (Koimpex) 52 Vodilne ekipe v ženski Gl ligi ne popuščajo. Vseh pet je doseglo sicer pričakovano zmago, največ pa se je morala truditi Gemona na Opčinah, kjer je slogašicam prepustila dva seta, ostali kandidati za napredovanje v B2 ligo pa so zmagali brez izgubljenega seta. Boj za vrh je še zelo negotov, ker so v zadnjih petih kolih na vrsti še štirje neposredni dvoboji: 22. kolo: Gemona - Battisti; 24. kolo: Ghemar - Battisti; 25. kolo: Noventa -Ghemar; 26. kolo: Ghemar - Tarcento. Te tekme bodo verjetno tudi odločilne, saj se doslej ni zgodilo ravno pogostokrat, da je kakšni od ostalih šesterk uspelo ugnati vodilne. Natančneje se je to pripetilo trikrat. Borovke in slo-gašice so po enkrat premagale Tarcento (3:2 oz. 3:1), Fontane pa Noventa (3:2). Delno bi torej lahko usodo pri vrhu prikrojili tudi naši šesterki. Slogašice bodo Cez dva tedna v Centi igrale proti Tar-centu, 7. maja pa še v Trentu proti Battistiju, borovke pa bodo v 24. kolu gostile Noventa, v zadnjem pa še Battisti. Po treh zaporednih porazih ostaja bo-rovkam kot cilj lahko kvečjemu ohranitev sedanjega šestega mesta, slogašice pa bodo težko izboljšale svoje sedanje deveto mesto. Stvari pri dnu so že zdavnaj jasne in za obstanek v ligi bo letos zadostovalo rekordno nizko število točk. ŽENSKA C1 LIGA / VODILNA EKIPA SE JE V TRSTU PREDSTAVILA Z ZELO DOBRIM SERVISOM IN BLOKOM Trenerjeva navodila se tokrat niso obresatovala (foto Debernardi/KROMA) Bor Tombolini - Ghemar 0:3 (4:15, 6:15, 6:15) BOR TOMBOLINI: Flego 0+4, Nacinovi 1+3, Benevol 1+7, Gregori 3+1, Vodopivec 1+0, Cok 1 + 2, Ažman 0+2, Pitacco 1+4, Gruden 0+0, Grbec 0+0, Fai-rnann, Guštini. TRAJANJE SETOV: 15, 17 in 18 minut; SER- Ghemar vešče izkoristil precej slab dan borovk Plave so preveč grešile, da bi lahko ogrozile gostje je bila po zadnjih nastopih na meddželnem mladinskem finalu na Gardskem jezeru za marsikoga tudi pričakovana. Tudi trener Marko Kalc zaradi poraza ni bil posebej zaskrbljen. S prikazano igro ni bil zadovoljen, toda za poraz ni iskal posebnih opra-vileil: »Tokrat smo res igrali slabo, toda zavedati se je treba, da so bila dekleta po zadnjih številnih obveznostih tudi psihično izčrpana. Poleg tega se paC v prvenstvu vsaj enkrat zgodi, da zaigraš precej pod svojimi sposobnostmi, kar pa ni nic tragičnega. Mi smo zaigrali slabo proti najboljšemu v ligi in zato je bil naš poraz toliko bolj prepričljiv.« (rg) VIS (tocke/napake): Bor 3/13, Ghemar 9/8; NAPAKE: Bor 19, Ghemar 8. Srečanje med Borom Tombolini in vodilnim Ghemarjem ni izpolnilo pričakovanj sicer ne preveč številnega občinstva v telovadnici šole Suvi-ch. Prave borbe praktično ni bilo, vodilni Ghe- mar pa je do novih točk prišel z veliko lahkoto. Toda gladek poraz borovk ni toliko posledica velike kvalitetne razlike med ekipama, kot predvsem zelo slabega dne celotne ekipe plavih. Servis, ki labko predstavlja izredno moCno orožje, je bil neučinkovit, poleg tega pa so borovke pri začetnih udarcih napravile vse preveč napak. Po drugi strani pa so gostje zelo dobro servirale in stalno spravljale v težave Borov sprejem, posledica tega pa so bile tudi predvidljive akcije v napadu, ki jih je odlični blok Ghemarja velikokrat uspešno zaustavil. Ghemar se je v soboto predstavil kot izredno zanesljiva ekipa, ki zelo malo greši. V napadu igra precej enostavno in napada predvsem s kril-nib položajev (v celi tekmi so gostje v soboto izvedle eno samo hitro kombinacijo na centru), ima pa zelo dober blok, kar jim v veliki meri olajša tudi igro v obrambi. Sama kronika tekme ni preveC zanimiva, saj je Ghemar tako v prvem kot v drugem setu visoko povedel (10:2 in 13:3 v prvem, 10:3 in 12:4 v drugem). Borovke so sicer poskušale spremeniti potek srečanja, toda pri tem so veliko grešile, dostikrat pa so njihovi napadi končali v zelo dobro postavljenem bloku Ghemarja. Nekoliko bolj izenačen je bil začetek tretjega seta. Ghemar je sicer povedel s 5:1, toda borovke so takrat reagirale in se gostjam približale na 5:6, vendar so potem spet popustile in dovolile Ghemarju, da je najprej povedel z 9:6 in nato po nekaj menjavah srečanje pripeljal do konca. Seveda poraz s prvim na lestvici ni nikakršna tragedija, slabša igra pa Pokrajinska prvenstva NA GORIŠKEM 1. ženska divizija: 01ympia - Azzurra 3:0 (15:12, 15:5, 15:13) 1. moška divizija: Naš prapor - Corridoni 3:1. NarašCajnice: Staran-zano - Posojilnica So-vodnje 1:2. NA TRŽAŠKEM 1. moška divizija: Pre-venire - Sloga 0:3 (7:15, 5:15, 10:15). 1. ženska divizija: Vir-tus - Sokol 3:1 (15:4, 15:0, 13:15, 15:10); Pallavolo - Kontovel 3:1 (15:, 15:5, 6:15, 15:13) 2. ženska divizija: Sloga - Ricreatori 3:1 Naraščajniki: Sloga -Bor 0:3 (8:15, 9:15, 7:15). NarašCajnice: S. An-drea - Breg 0:3 (3:15, 5:15, 5:15); Virtus -Sloga B 3:0 (15:3, 15:5, 15:5); Bor - Oma Trst 2:1 (15:8, 15:9, 12:15); Kontovel - Al-tura 0:3 (8:15, 9:15, 6:15) Ponedeljek, 11. aprila 1994 ŠPORT, ODBOJKA izidi in lestvice Moška C2 liga IZIDI 21. KOLA: Rozzol - Fagagna 3:0 (15:8, 15:11, 15:9); San Vito - Porcia 3:2 (5:15, 10:15, 15:5, 15:1, 15:8); Koimpex - Prata 3:1 (14:16, 15:3, 15:12, 15:8); VBU Videm - Bor Omse 1:3 (11:15, 10:15, 15:12,*14:16); Flebus - Mossa 3:0 (15:10, 15:7,15:7); Soča Sobema - Ipem Buia 3:0 (15:5, 15:5, 15:13); Natisoma - 01ympia Cdr 3:0 (15:9,15:10,15:8). VRSTNI RED: Koimpex 38, Pav Natisonia in Flebus Povoletto 32, SoCa Sobema 30, Oljmpia CDR 28, Prata in Mossa 26, Ipem Buia 18, San Vito 14, Rozzol, Porcia, Fagagna, Bor Omse in VBU Videm 10. PRIHODNJE KOLO (16.04.94): 01ympia Cdr -Fagagna; Prata - San Vito; Flebus - Pav Natisonia; Porcia - Koimpex; Mossa - Rozzol; Bor Omse - Soča Sobema; Ipem Buia. Ženska C2 liga IZIDI 21. KOLA: Mossa - Fiume Veneto 1:3 (13:15, 15:13, 13:15, 8:15); Altura - Porcia 0:3 (12:15, 12:15, 4:15); Arsa - Kmečka banka 2:3 (15:13, 13:15, 10:15, 15:8, 4:15); Torriana - Mar-tignacco 3:1 (16:14, 15:12, 13:15, 15:8); Breg -Peliini 1:3 (6:15, 15:10, 7:15, 10:15), Sagrado -Cus Videm 0:3; Codroipo - Sokol Indules 3:1 (10:15, 156:2,15:12,15:4). VRSTNI RED: Cus Videm 36, Domovip Porcia in Fiume Veneto 30, Codroipo, Sokol Indules in LIbertas Martignacco 26, B-meters in Kmečka banka 22, Sagrado 16, Mossa Candolini, Peliini Tržič in Torriana Gradišče 14, Breg 10, Altura Trst 8. PRIHODNJE KOLO (16.04.94): Sokol Indules -Fiume Veneto; Kmečka banka - Altura; Breg -Codroipo; Porcia - Arsa; Monfalcone - Mossa; Martignacco - Sagrado; Cus Udine - Torriana. MOŠKA C2 LIGA / V BOJU ZA NAPREDOVANJE 0lympia CDR zdaj že out Soča Sobema pa še vztraja Goričani proti Natisonii vsekakor niso razočarali - Sočani zlahka Pav Natisonia - 01ym-pia CDR 3:0 (15:9, 15:10, 15:8) OLVMPIA CDR: Simon Terpin 7+17, Janez Terpin 3+10, Anderj Terpin 0+2, Maraž, Komjanc 2+4, Bensa 1 + 1, PovSe 1+5, Andrej Vogrič 2+3, Marjan Vogrič 0+0, Pe-tejan 5+12. Skupno točke: 45:27. 01ympii torej ni uspel podvig v Natisonii in go-riška ekipa se je praktično poslovila od zadnjih možnosti za napredovanje. Kljub gladkemu porazu pa so Goričani odigrali solidno tekmo. Zanesljivi so bili v sprejemu servisa, tako da so redno desegali menjave. Težave pa so imeli pri doseganju točk, saj niso bili najbolj uspešni v bloku, poleg tega pa niso izkori- ŽENSKA C2 LIGA / PO PORAZU S PELLINIJEM Brežanke vse bolj tonejo Devet zaporednih porazov je odvzelo igralkam vso voljo Breg - Peliini Tržič 1:3 (6:15, 15:10, 7; 15,10:15) BREG: Brišnik 2+1, Čarmani 0+0, Daniela Ciocchi 4+3, Suzana Ciocchi 6+9, Ferlu-ga 0+0, Fonda 1+0, Kocjančič 1+0, Kosmi-na 1+1, Laurica 0+0, Milič 0+1, Spacal 6+7. Servis (točke/napake): Breg 9:18; Peliini 12:22. Breg si je v soboto zapravil eno zadnjih priložnosti, da se otrese predzadnjega mesta na lestvici in tako upa na obstanek. Tokrat ga je pemagal Peliini, ki je bil proti Bregu uspešen tudi v prvem delu prvenstva na domačih tleh. Zal smo tudi tokrat mimo rezultata samega pri Bregovih odbojkaricah pogrešali zlasti borbenost in zagrizenost. Zgleda, da so se igralke že vdale v usodo in predčasno vrgle puško v koruzo. Skoda, saj Breg sploh ni slabsi od tržiske ekipe, kot je jasno doka- zal v drugem setu, ki ga je osvojil brez večjih težav. Zal pa je bil ta set tudi edini, v katerem so naše igralke zadovoljile, saj so bile v preostalih preveč apatične in so tako pravzaprav same omogočile Tržičankam, da so prišle do lažje zmage, kot so pred samo tekmo mislile. Po tem porazu imajo Brežanke na lestvici že štiri točke zaostanka za neposrednimi tekmeci za obstanek. S svojimi močmi se skoraj že ne morejo več rešiti, ostaja samo (realno) upanje, da bi jih po končani sezoni ponovno vključih v ligo, ker bo iz višje Cl lige število izpadov manjše od načrtovanega. Pogoj za to pa je, da zadnjeuvrščena Altura na lestvici ne prehiti Brega oziroma, da se v četverici ekip, ki se bodo selile v D ligo znajdeta tudi Torriana ali Mossa, ki nimata več pravice do ponovne vključitve v C2 ligo, ker sta to možnost izkoristili že lani. Andrej Terpin (Olympia) stili vseh protinapadov, ki so jih imeli na razpolago. K temu pa je treba še dodati dejstvo, da je domača ekipa izredno izkušena in je naredila izredno malo napak. V tem kolu pa je bila tudi izredno motivirana, saj bi se v primeru poraza napredovanje zanjo oddaljilo. Potek tekme je bil v posameznih setih precej podoben. V vseh setih si je namreč Natisonia takoj nabrala štiri ali pet točk prednosti, ki jih je potem obdržala do konca. 01yin-pia je bila sicer v nadaljevanju enakovredna domačim, toda ni se jim uspela približati. Trener Petejan pa po tekmi ni bil razočaran: »Igrali smo dobro, zato nimam kaj očitati igralcem, ki so se potrudili. Skoda za rezultat. Zdaj je prvenstvo za nas končano, med tednom pa se moramo domenitit, kako naprej. Zdaj bi bilo verjetno bolj produktivno, če bi vključili nekaj mlajših igralcev v ekipo in jim dali možnost igranja.« Soča Sobema - Ipem Buia 3:0 (15:5, 15:5, 15:13) SOCA SOBEMA. Kle-de 3+9, Tomšič 2+0, Petejan 5+6, Koršič 4+11, Gravnar 4+8, Braini 4+8, Mučič 2+2, Battisti, S. Cotič, I. Cotič, Pahor. Skupno točke: 45:23. Trajanje setov: .17, 20 in 27 minut. Servis (točke/napake): 7/15. Bloki: 7+4. Z dobro igro celotnega kolektiva so sočani brez večjih težav premagali sobotne goste. V prvih dveh setih je bila premoč gostiteljev več kot očitna. Zaigrali so res dobro v vseh elementih, posebno oster je bil servis, učinkovito pa sta delovala tudi napad in obramba. Prijetno je presenetil mladi Kristjan Gravner, ki je že od vsega začetka v diagonali s podajalcem nadomestil kapetana Stefana Cotiča in zaigral kot pravi veteran. Prelahka zmaga v prvih dveh setih je v vrstah slovenske šesterke povzročila padec zbranosti, na drugi strani pa so se gostje prebudih in precej izboljšali svojo igro, tako da so bili večji del tretjega seta v vodstvu (8:4, 10:8, 12:11). Sočani so v drugi polovici seta ustrezno reagirali. Zelo posrečena je bila zamenjava Peteja-na z Mučičem, ki je pripomogel k boljšemu sprejemu servisa in nekajkrat tudi zelo učinkovito napadel. Pri 13:13 se je Petejan vrnil na igrišče in takoj dosegel 14. točko, 15. pa so z napako podarili gostje in bojazen, da bo potrebno igrati 4. set, se je razblinila. KOIMPEX / PRED SLAVJEM Še štiri točke Koimpex - Prata 3:1 (14:16, 15:3, 15:12, 15:8) KOIMPEX: Riolino 15+16, Cisolla 7+13, Božič 2+9, Aljoša Kralj 4+1, Sgubin 3+0, Cač 4+1, David Kralj 8+8, Delise 0+2, Pulitano 0+0, Strajn 0+0. Skupno točke: 59:39. Servis: 7/11. Blok: 10+3. Koimpex je vedno bliže napredovanju v Cl ligo. Tokrat je premostil še eno resno oviro - Prato, ki zaseda šesto mesto na lestvici, tako da mu zdaj do matematičnega napre-danja manjkata le še dve zmagi. Slogaši v soboto sicer niso odigrali zelo briljantne tekme in naredili nekaj preveč napak. Upoštevati pa je treba tudi to, da je Prata odigrala solidno tekmo z zelo zagrizeno obrambo. Kljub ne najboljši igri pa je zmaga slogašev povsem zaslužena, saj so bili stalno v vodstvu in tudi prvi set so si sami zapravili. Začeli so namreč odlično in bili tudi v visokem vodstvul0:3, tako da se je zdelo, da ne bodo gostitelji imeli večjih težav. Tedaj pa so slogaši izgubili koncentracijo in naredili nekaj napak, tako da se je Prati uspelo približati. Kljub temu so imeli slogaši pri stanju 14:11 odlično priložnost, da zaključijo set. Odigrali so lepo kombinacijo v napadu, toda Aljoša Kralj je žogo udaril v out. Gostom je nato uspelo nadoknaditi zaostanek in presenetljivo osvojiti set. V drugem nizu je trener Blahuta zamenjal tokrat nerazpoloženega Aljošo Kralja z Davidom Kraljem, ki je bil na mreži precej učinkovit. Slogaši so zopet strnili svoje vrste in povsem nadigrali goste. Tretji set je bil znova izenačen, gostitelji pa so spet začeli delati preveč napak in na primer zgrešili tudi tri zaporedne servise. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu,-Prata pa je zadnjič vodila pri rezultatu 12:11, nato pa so se gostitelji zopet zbrali, ujeli nekaj žog v obrambi in tako uspešno zaključili set. Četrti set je bil izenačen le do polovice, ko so gostje vodili pri stanju 7:6. Trener Blahuta je v tem delu srečanja opravil nekaj uspešnih menjav, tako da se je slogašem uspelo oddaljiti od Prate, ki so ji gostitelji do konca pustili le eno točko. Gostje so se sicer borili in naredili precej menjav servisa, toda točk jim ni uspelo doseči. Idealni postavi 21. kola Brisco (Kmečka b.) L. Masten (Sokol) Vižintin (Kmečka b.) avadlal (Kmečka b.) Zotti (Kmečka b.) Brumat (Sokol) Gravnar (Soča) Cisolla (Sloga) Riolino (Sloga) Šema (Bor) 5. Terpin (Olympia) Tomšič (Soča) _________ŽENSKA C2 LIGA / V DVOBOJU S CODROIPOM____ Sokol Indules prekinil serijo šestih zmag in se oddaljil od viha lestvice Kmečka banka je z zmago v Arsi dohitela B-meters na sedmem mestu Codroipo - Sokol Indules 3:1 (10:15, 15:2, 15:12,15:4) SOKOL INDULES: Tanja Masten 4+4, Vidah 1+0, Košuta 4+6, Brumat 6+5, Marucelli 1+3, Lara Masten 4+7, Lupine 3+0, Vižintin, Kosmina. Skupno točke: 55:33. Servis (točke/napake): Codroipo 12/8, Sokol 13/15. Napad: 11+23, blok 0+2. Napake: Codroipo 10, Sokol 20. Po šestih zaporednih zmagah je Sokol odšel poražen z igrišča. S tem porazom pa je za sokolovke verjetno tudi konec sanj o napredovanju, saj sta tako Porcia kot Fiume Veneto z zmagama utrdili drugo mesto na lestvici. V Codroipu so sokolovke naletele na črn dan, tako da je zmaga gostiteljic povsem zaslužena. Sokol je pravzaprav igral le v prvem in tretjem setu, nikoli pa ni imel iniciative v lastnih rokah. Prvi set je bil izenačen do rezultata 8:8, nakar so sokolovke prišle v vodstvo s pozitivno serijo servisov Karmen Brumat. Drugi set so gostiteljice zmagale, sokolovke pa so igrale slabo, zgrešile preveč servisov, naredile tudi nekaj neumnih napak. Igralke pa so bile na igrišču premalo odločne, tako da niso znale izkoristiti vseh priložnosti, ki so jih imele. Tretji set je bil nekoliko bolj izenačen, če- prav je igro vodil vedno Codroipo, tako da njegova zmaga ni bila vprašljiva. Trener Sain zaradi poraza ni preveč zaskrbljen: »Igrali smo slaho, toda prepričan sem, da je to bila le epizoda, naleteli smo pač na črn dan. Drugo mesto se je zdaj res oddaljilo, toda mi nismo nanj nikoli resnično računah. Čeprav so se v prejšnjih kolih odprle možnoszti za napredovanje, ni to nikoli hil naš cilj.« B-Meters - Kmečka banka 2:3 (15:13,13:15,-10:15,15:8,4:15) KMEČKA BANKA: Brisco 3+3, Zavadlav 9+1, Vižintin 12+11, Zotti 12+10, Bresssan 6+6, Černič 3+1, Braini 0+0, Miklus 5+2, Tomšič. Skupno točke: 57:66. Servis: Kmečka banka 14/21, B-Meters 13 točk. Blok: Kmečka b. 11 točk. Kmečka banka je dosegla lepo zmago in je tako na lestvici dohitela B-Meters. Tekma je bila sicer povprečna, za goriško ekipo pa so bila značilna nihanja, tako da je pokazala občasno zelo lepo odbojko, sledile pa so neverjetne napake. Omeniti velja nastop mlade Katje Zavadlav, ki je uspešno nadomestila poškodovano Barbaro Luvisutti in igrala kot veteranka z zelo majhnim številom napak. Gostovanje v Arsi se za igralke Kmečke banke ni začelo najbolje. Zaradi napake gostiteljev so namreč prišle v telovadnico le pol ure pred začetkom tekme, tako da se niso mogle primemo ogreti. Tako so bile gostiteljice stalno v vodstvu do rezultata 12:9, nakar je Go-ričankam uspelo prehiteti nasprotnika pri rezultatu 13:12, v končnici seta pa so bile gostom usodne štiri napake. Tudi drugi set se ni začel najbolje, saj je prvi povedel B-Meters s 6:4. Trener Jerončič je nato poslal na igrišče Miklusevo in Brainijevo, ta poteza pa se je obrestovala predvsem v obrambi. Kmečka banka je tako 'najprej izenačila pri rezultatu 8:8, potem povedla pri stanju 13:12 in v končnici bila uspešnejša. Tretji set je goriška združena ekipa osvojila brez težav, odlikoval pa se je predvsem dober blok. Po začetnem vodstvu Kmečke banke s 4:1 se je v četrtem setu igralk polastila nekakšna nervoza. B-Me-ters je izkoristil zmedo v goriških vrstah in izsilil tie break. V petem setu pa ni bil rezultat nikoli v dvomu. Gostje so najprej povedle s 3:0, gostitelji so dosegli eno točko, potem pa je Kmečka banka z Eriko Brisco na servisu dosegla devet zaporednih točk, tako da je bilo tekme kmalu konec, ELEKTRONSKI MEDIJI Ponedeljek, 11. aprila 1994 PRIVATIZACIJA RADIJA V AVSTRIJI Zapletena operacija Lani so v Avstriji sprejeli zakon, ki pomeni demo-nopolizacijo dotlej edine in javne RTV - ORF. Sprejeli so zakon, ki sprošča razdelitev radijskih frekvenc zasebnim ponudnikom, TV pa bo še naprej monopolna. Vendar je frekvenc le malo. Za vsako zvezno deželo so razpisali le po eno regionalno frekvenco. Edina izjema je Dunaj, kjer sta na voljo dve. Sredi aprila bo potekel rok za prijave, ki ga je razpisala novoustanovljena uprava za regionalni radio, ki jo sestavlja 20 v državnem zboru izvoljenih osebnosti. O zbranih prijavah naj bi odločili do poletja, zasebne in komercialne postaje pa naj bi začele oddajati program predvidoma jeseni. Mrzlično iskanje radijskih profesionalcev Zadnje mesece poteka v Avstriji mrzlično iskanje radijskih profesionalcev in poslovnežev, ter seveda delničarjev nove, po mnenju mnogih obetavne in celo donosne industrije. Nekateri potmdniki so najeli celo iste poslovneže (Hans Mahr je pripravil projekte za Radio Eins na Dunaju in Priva-tradio Burgenland GesmbH), ponekod nastopajo v finančni konstrukciji isti meceni. Čeprav so se na legalizacijo komercialnega in zasebnega radia v Avstriji pripravljali sedem let, je še veliko nejasnosti. Zaenkrat je ustanovljenih nekaj nad ducat skupin in podjetij, ki so za- prosile za licence. Jeseni naj bi Avstrijce razveseljevalo in zabavalo deset novih radijskih postaj, ki se bodo poleg ORF potegovale tudi za oglase. Komercialni radio se bo financiral izključno z reklamami. Veliko konkurenco pričakujejo zlasti na Dunaju, kjer naj bi se -tudi zavoljo prelivanja frekvenc iz sosednjih dežel Gradiščanske in Spodnje Avstrije - slišalo kar deset postaj. Poznavalci napovedujejo srdito bitko in v doglednem Času tudi poslovne ranjence in mrtve. Kandidati za radijske licence so pretežno založbe in reklamne agencije ter skupine zasebnih investitorjev. Dunajski Radio Eins, ki mu pripisujejo eno od zanesljivih koncesij, sestavljajo na primer založnik Dichand (Kro-nen Zeitung) s 26 odstotki, Bank Austria s 36 odstotki (ker sme posamezni imetnik imeti največ 26 odstotkov delnic, za preseženih 10 odstotkov še iščejo lastnika), Oskar Bonner (Der Standard) 10 odstotkov, medijsko podjetje Fellner AG 10 odstotkov, založba Metro 8 odstotkov in založba Styria, ki izdaja Časnik Die Presse, 10 odstotkov. Malo manj zanesljivo je, komu od dveh preostalih ponudnikov, med katerimi se v ozadju omenja tudi strankarski kapital, bo pripadla druga dunajska koncesija. Kolikšen bo zaslužek? Poznavalci menijo, da bi morala kakovostna in donosna radijska postaja zaslužiti z reklamami med 80 in 100 milijoni šilingov letno, kar bi omogočilo amortizacijo naložb v treh do štirih letih. Vendar tudi največji optimisti ne pričakujejo tolikšnih iztržkov. Po mnenju poznavalcev bo mogoče naložbe (vsaj 30 do 40 mili- jonov šilingov) v najboljšem primeru izplačati v petih letih. Tukaj pa je že težava, kajti koncesijo oddajajo samo za pet let in utegne se zgoditi, da.je istemu ponudniku ne bodo (mogli) obnovili. Časovna razsežnost je le ena od kočljivosti. Tudi oddajniki v Avstriji so (kot v Sloveniji) v upravljanju javne RTV - ORF. Avstrija je izrazito gorata dežela. Ce za pokritje signala na Dunaju zadostuje en sam oddajnik, je na Tirolskem, Koroškem in Sol-nograškem za enak učinek potrebnih 40 do 60 naprav. Za vsako pa je treba plačati najemnino -ali pa postaviti lastni oddajnik, kar je za zasebnika seveda še večji strošek, zaradi razvite ekološke zavesti pa ponekod do- mala neuresničljivo podjetje. Najemnina za oddajnike je visoka, seveda zanjo kritiki obtožujejo predvsem skriti monopol ORF, v resnici pa je le dokaz, da tudi radijsko oddajanje ni tako poceni podvig, kot so si mnogi predstavljali. Medtem ko se na Pre-darlskem, na Štajerskem, v Zgornji Avstriji in na Gradiščanskem za prosto frekvenco poteguje samo po eno podjetje, pri Čemer bo morala regionalna uprava preveriti le ustreznost ponudnika in zadostiti formalnim, vsebinskim, gospodarskim in tehničnim pogojem, je v Salzburgu, na Dunaju in na Koroškem več kandidatov, med njimi tudi interesenti iz vrst slovenske manjšine. Načeloma oddajajo izključno regionalne frekvence, ki naj bi pokrile zvezne dežele. Zakon izrecno odklanja možnost povezovanja regionalnih omrežij. Vse razpoložljive frekvence so v obsegu nad 104 Mgh, kar je blizu območja frekvenc zračnega prometa. Optimalna moč oddajnikov za pokritje takšnih območij bi bila 100 kilovatov, vendar bo treba zaradi zračnega prometa ponekod jakost omejiti. Na nekem oddajniku v Salzburgu so dovolili izhodno moč pičlih 100 vatov, kar ustreza moči ene same žarnice. 1. SALZBURŠKA ZASEBNA RADIJSKA DRUŽBA 2. RADIO MELODV, SALZBURG 3. DRUŠTVO .SVOBODNI RADIO SALZBURG.. ZGOR N J E AVSTR! J S KA ZASEBNA RADIJSKA DRUŽBA RADIO VORARLBERG ZASEBNI RADIO SPODNJE AVSTRIJE (RPN) REGIONALNA ADl/SKA DRUŽBA GRADIŠČANSKE REGIONALNA RADIJSKA DRUŽBA TIROLSKE KOROŠKA (še negotovo) ŠTAJERSKA REGIONALNA RADIJSKA DRUŽBA Nizozemci osvajajo Evropo Nizozemska TV producenta John de Mol in Jo-op van den Ende menda nista ravno prijatelja. Vendar oba povezuje sla po oblasti in veličini. Ze dlje Časa sta se pogajala o združitvi njunih podjetij. Do združitve pa je prišlo Sele konec lanskega leta. Pogodbo sta atletsko grajeni yuppie de Mol (38 let) in previdni in tihi van den Ende (51 let) podpisala v New Yorku. Z združitvijo so Nizozemci dobili največjega zasebnega TV producenta v Evropi. Iz delavnic tega podjetja prihajajo skoraj vse TV uspešnice na nemškem govornem področju (kontaktna oddaja »Traumhochzeit«, nanizanka »Stadtklinik«, realitv show »Notruf« in podobne). V letošnjem letu naj bi podjetje obrnilo kar milijardo nemških mark. Zanimivo pa je, da velja pogodba med TV producentoma samo za tujino, medtem ko na domačem trgu Se vedno tekmujeta. Skupno podjetje vodi neodvisni menežer, katerega naloga je skrbeti za nenehno rast iztržka po načelu - ena in ena je tri (John de Mol). Rast pričakujejo predvsem na tujem. Ze prihodnje leto naj bi 80 odstotkov prihodka pridobili od prodaje programov tujim TV postajam (lani je ta delež znaSal 49 odstotkov). Da bi bili Cim bolj prodorni, bodo poleg sedanjih predstavništev v Luksemburgu, Londonu, Ko-elnu in New Yorku ustanovili Se podružnice v Belgiji, Skandinaviji, na Japonskem in Kitajskem, ki naj zagotovijo prodajo nizozemskih solzavih nanizank in zabavnih oddaj. Seveda pa je zanje največje tržišče Nemčija in njene komercialne postaje. Med njimi je prvi odjemalec RTL. Kontaktno oddajo RTL »Sanjska poroka« vodi sestra solastnika podjetja Linda de Mol, pogodbeno pa oskrbujejo RTL kar s 500 urami igranih programov, nanizank in iger - na ključ. Vendar pa prodimjo iz Nizozemske na trg elektronskih medijev tudi drugi producenti. Med njimi je tudi podjetje NOB iz Hilversuma, ki je Najuspešnejši nizozemski TV producent Van den Ende doslej proizvajalo predvsem za nizozemsko javno televizijo. Letos je NOB odprl v Koelnu, v zapuščeni tovarniški dvorani, 10 tisoč k\'adratnih metrov velik studio, v katerem naj bi snemali lahkotne serije. Nizozemci so trn v peti nemškim, fran-coskim in britanskim pro- ducentom. Proizvajajo ceneje in hitreje, o njihovi kakovosti pa imajo poznavalci različna mnenja. Predvsem so se specializirali za tako imenovano blago za široko potrošn jo (lahkotno in celo pogrošno blago, ki mu zlobneži pravijo tudi televizija na metre). ATLANTA 1996 / INTERAKTIVNI PRENOSI Servis za gledalce Z velikim pompom so v ameriški strokovni reviji za trženje »Advertising Age« napovedali visokoleteče načrte TV mreže NBC (National Broadca-sting Company). Omrežje naj bi načrtovalo tako imenovane interaktivne prenose olimpijskih iger v Atlanti 1996. Toda, vsaj zaenkrat, ne gre za nic več kot reklamno domislico: pod tehničnim pojmom intera-ktivnost razumejo pri NBC odprtje telefonske številke, prek katere bodo zainteresiranim posredovali podrobnejše podatke o izdelkih, ki jih bodo v tem času reklamirali prek TV. Vendar pa je tudi ta domislica NBC naletela na zanimanje gospodarstvenikov. 2e pri prvih poizkusih NBC na področju telemar-ketinga, kot se strokovno imenuje ta prijem, so namreč gledalci množično sodelovali: med športnim prenosom, ki sicer ni pritegnil večjega gledalstva, je zavrtelo telefon več kot 10 tisoč gledalcev in se dalo nadrobneje poučiti o modelu novega avtomobila Chrysler, ki so ga med tekmo oglaševali. NOVA PREDNOST TELEVIZIJE? Američani so ugotovili, da televizija pomirja ljudi Pri ameriški zdravstveni reviji Health so prišli do zanimive ugotovitve: TV očitno pomirja ljudi. Svojo trditev opirajo na raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki so jih križno primerjali s podatki o gledalskih navadah v posameznih deželah. Ugotovili so, da v državah, kjer ljudje prebijejo veliko Časa pred TV zasloni, zaužijejo bistveno manj pomirjeval kot tam, kjer je čas gledanja TV krajši. Tako na 100 Dancev kar 11,1 ljudi vsak dan zaužije pomirjevalo. Danci gledajo TV v povprečju 1,58 ure na dan. V Nemčiji seže po pomirjevalih 4,1 odstotka prebivalcev, povprečen čas gledanja TV pa je 2 uri in 13 minut. . V ZDA se »opira« na pomirjevala 3,3 odstotka in na Japonskem 3,4 odstotka ljudi, vendar povprečni Američan dnevno gleda televizijo kar 7, Japonec pa celo 9 ur na dan! SLOVENSKI PROGRAMI fr SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 ® Koper OtO Hrvaška 1 Otroški parlament 1993: Proti nasilju - Za prijateljstvo Hci morskih valov, 6., zadnji del norveške nadaljevanke Znanje za znanje: Učite se z nami Kraljestvo ruskega medveda, 2/6 del angleške pzn serije Poročila Slovenski magazin Športni pregled Video strani Akcent, ponovitev Video moda: Seks in moda Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Tacek: Žaga Zimska tekmovanja. 21/26 del francoske risane serije Slike iz Sečuana, 6. oddaja Svila 101 Regionalni studio Maribor Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme. Šport Sedma steza Gospodarska oddaja: 10 000 obratov Omizje TV dnevnik 3, VPS 2230 Sova Vampir, 1/5 del angleške opere Odletel bom, 9/16 del ameriške nadaljevanke Sence preteklosti Video strani SLOVENIJA 2 A KANALA Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik Film: college (kom.. It. ’84), vmes (11.00) dnevnik, 11.45 risanke U22 Nan.: Blue jeans Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Aktualno: Prisma Dok.: Kvarkov svet Nan.: Saranno famosi Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik 1 Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Grazie Mille!!! (vodi Nino Frassica) Vreme, dnevnik, šport Film: Arma letale 2 (krim., ZDA ’89, r. R. Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover) Dnevnik 1 Aktualno: NajlepSa dekleta na svetu, 23.00 Ore 23 (vodi G. Borelli) Gassman bere Danteja Nabožna oddaja Dnevnik in vreme Dok. DSE - Sapere Film Video strani Forum TV mernik Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Obzorja duha Sova, ponovitev Odletel bom, 7/16 del ameriške nadaljevanke Časovne stiske Sanje v najem, 3/6 del Španske nadaljevanke Po romanu Gabriela Garcie Marqueza Kdo je Alma? Odletel bom, 8/16 del ameriške nadaljevanke Vsakdo ima svojo resnico 4X4 Dnevnik 2 T. Bičat: Izmenjava ognja, 2., zadnji del angleške drame 2 Studio City Koncert Big Banda RTV Slovenija, 2. del Video strani I RAI 2 Borza dela Video strani Na velikem platnu Lue svetlobe, ponovitev 140. dela ameriške nadaljevanke A-Sbop Helena, ponovitev oddaje Pozitiv +, ponovitev Bdrza dela CMT Spot tedna Na velikem platnu CMT Pustolovščine Viljema Tella, pon. am. zgod. Ulma Igrajo: Will Lyman, Jeremy Clyde, Harry Crawford, Melinda Mullins in drugi; režija George Mihalka. LuC svetlobe, 141. del ameriške nadaljevanke Poslovni dosje, 4. del Poročila Popspot Brlog, 7. del Španske serije Kup laži, ameriška kriminalka Igrajo: Ellen Burstjm, Teri Garr, Alan Bates, Sammi Davis in drugi; režijaAnthony Page. Poročila Ameriških 10, glasbena oddaja Spot tedna Na velikem platnu CMT Borza dela Video strani Spoznavajmo biblijo V kraljestvu narave Za najmlajše Dnevnik Euronevvs Zidovska kultura Nan.: II medico di cam-pagna Nad.: Quando si ama Dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Santa Barbara I suoi primi 40 anni, 14.45 nad. Beautiful Dnevnik Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik, 17.05 TG2 -Zenska stran Pogum življenja Športne vesti In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Nan.: Lbspettore Derrick Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme Pogum življenja Film: II settimo velo (dram., VB ’45) RAI 3 KOPER Slovenski program EKSF KOROŠKA Zvezna dežela danes Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Odprta Sola Kulturna odd. Tortuga Dok. oddaja Zenith Parlato semplice Dnevnik TGR E - O gospodarstvu Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Italija Šport: Derby, nogomet C in B lige, 16.15 Vivicitta Dok.: Alfabeto TV Aktualno: Fantastica mente Znanstveni dnevnik Dok.: Geo Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Blob, Una cartolina Aktualno: Dan na preturi Dnevnik in vreme Aktualno: Milano, Italija Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario I Nanizanka, 8.00 nad. Pic-cola Cenerentola, 9.15 Valentina, 10.00 Guada-lupe, 11.00 Febbre d’amore, 11.45 Maddale-na, 12.30 Antonella, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 15.00 Pri-mo .amore, 15.30 Princi-pessa, 16.00 Camilla Kviz: La verita Dnevnik Rubrika o lepoti Aktualno: Luogo comune (vodi D. Mengacci) Funari news, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Milagros Film: Angel Heart-Ascen-sore per Tinferno (dram., ZDA ’87, i. M. Rourke), vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska Film: II merlo maschio CANALE 5 3 Na prvi strani 51 Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum SO Dnevnik TG 5 Euronews - TV novice Atelje, pon. 1/8 del italijanske nanizanke Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio in drugi; režija Vito Molinari. Tedenska notranjepolitična rubrika TVD Slovenski program: Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program: BigFoot in divji deček, Darovi narave, dokumentarna serija Ponedeljkov športni pregled Tam, kjer se začne dan: Podobe z otokov Fidži, dokumentarni film TV dnevnik Slovenski program: Primorska poje, posn. iz Postojnske jame Človek in glasba: Mozart gre svojo pot, angl. oddaja Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.35 Beautiful A/ Kviz: Sara vero? Agenzia matrimoniale Otroška oddaja, vmes ri- Dnevnik TG 5 Avstrija i Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della Cas v sliki fortuna (vodi Mike Bon- Sporni primeri giorno) Poročila iz parlamenta Dnevnik TG 5 Nemirna kri, pon. angle- Striscia la notizia škega filma Film: Ghost (fant., ZDA Živalski raji ’90, i. P. Swayze, Demi Cas v sliki Moore, W. Goldberg) Mi Variete: Maurizio Costan- Družinske vezi zo Show, vmes (24.00) Dr. Kulani-zdravnik na dnevnik Havajih Sgarbi quotidiani Amirjevo pismo, pon. Otroški program: Mapetki ^J> ITALIA1 Smrkci Štiri zadene Kremenckovi Wurlitzer Otroški variete Cas v sliki Nanizanke Kralj nageljnov Odprti studio Znanost Otroški variete Cas v sliki Odprti studio Športna arena Varieteja: Non e la RAI, Pogledi od strani 16.00 Smile Bella Block, nemški film Nan.: I ragazzi della pra- Cas v sliki teria, 17.05 Agli ordini Normani prihajajo, ame- papa riški zgod. film Šport studio FBI, serija: Nan.: Power rangers, Siamska mačka 18.30 Bayside School, Poročila 19.00 Genitori in blue jeans TisoC mojstrovin Poročila Šolski spored Dober dan, uCenci Veliki vrtiljak Narava: Vremenska prognoza Glasbena vzgoja Ob vrtiljaku še nekaj novega Angleščina za najmlajše: Play and Speak Sandokan, 9/26 del risane serije Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 65/199 del mehiške nadaljevanke Prava igralca, 4/14 del humor, nanizanke Ciklus filmov Jamesa Steivarta: Življenje je Čudovito, ameriški cb film, 1946 Igrajo: James Stewart, Donna Reed, Lionel Barrymore in drugi; režija Frank Capra. Monofon Učimo se o Hrvaški Poročila Modul 8, otroška oddaja Otrok, šola, dom Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 684. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Arena, oddaja o športu Gruntovcani, 9/10 del hrvaške dramske serije Poročila Hrvaška in svet Slika na sliko Poročila v anglešCin Sanje brez meja Hrvaška 2 Radio Londra Variete: Karaoke Film: Mutande pazze (kom., It. ’92, i. M. Geur-ritore, E. Grimaldi) Variete: Mai dire gol di lunedi Nogometni pokali A tutto volume e™* Avstrija 2 # TELE 4 22.05 Dogodki in odmevi Stefanel - Reyer Caffe dello šport Misiot MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Schiava e signora Variete: Tappeto volante Film: Teste di cuoio Glas. kom.: II giorno del-la tartaruga TisoC mojstrovin: Sonia Delaunay: Električne prizme Musikantenstadl Izlet v preteklost Zakladnica Avstrija, arheološka oddaja Lipova ulica, serija: Neljubi gosti Pri Huxtablovih: Vse pod nadzorom Novo v kinu Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Bavarec na otoku Riigen, serija General in njegov brat, južnoafriška saga VeCemi studio Zgodba O., animirani film Poljub, kratki film Tihi dnevi v Clichyju, danski film Cisto gola banana, nizozemski animirani film TV-koledar Sandokan, 9/26 del risane serije Vrnitev domov, pon. 3/42 dela nadaljevanke Paiižanka. francoski film Košarka NBA: Detroit - Boston, posn. Risanka Dnevnik Četrti rajh. 1/4 del južnoafriške nadaljevanke, 1990 Po knjigi Hansa Strvdo-ma Dežele Evropske skupnosti, 4/6 del dok. serije: Francija in Grčija Murphy Brown, 23/26 del am. hum. nanizanke Palomino, ameriški film, 1991 Električni kavboj Video strani Madžarska Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Gez dan Riviera, serija Disneyjevo dopoldne Igra Opoldanski zvon Welcome to Hungary, magazin J. Haydn: Simfonija v G-duru Glorija, angleška serija Dan poezije 1994 Vaška TV Dnevnik Živijo med nami, portret Simboli Zrcalo Zunanje zadeve, serija Zapuščina Vklopi, otroški program Kolo sreče Večerna pravljica Dnevnik Drogerija, tv-igra Volitve Neomejena ljubezen, ameriški film PREMIERE 21.55 NOVE TEŽAVE Z JACKOM, ameriški film, 1992 Režija Jay Sandrich igrajo: Jack Lemmon, Talia Shire, Joanna Gleason in drugi. Starejši milijonar namenoma zapravi vse svoje imetje, da bi ponovno okusil napetost boja za preživetje in da bi se maščeval nad neobčutljivostjo in sebičnostjo družine. Far Richer, Far Poorer ali Nove težave z Jackom je film, ki je bil namenjen predvsem kabelski televiziji, zato ni nikoli prišel v naše kinodvorane. RAI 1 20.40 GHOST - FANTASMA, ameriški film, 1990 Režija: Jerry Zucker, igrajo: Patrick Swayze, Demi Moore, Whoopi Gol-dberg in drugi. Sam in Molly se straSno ljubita, a njega nepričakovano ubijejo. Njegov duh ostane pri ljubljenki, a ne more z njo komunicirati. Ko Sam odkrije, da je zasedo pripravil njegov najboljši prijatelj Carl, hoče obvarovati Molly, zato išče sodelovanje prerokovalke Ode. Film je zanimiva zmes fantastičnega in trilerja in je doživel lep sprejem tako pri občinstvu kot pri kritikih. KANAL A 20.40 KUP LAŽI, ameriška kriminalka ' Režija: Anthony Page, igrajo: Ellen Burstyn, Feri Garr, Alan Bates, Sammi Davis, Ronald Hines, Daniel Benzali, Clive Swift in drugi. V majhnem kraju blizu Londona živi družina Jackson, nasproti njih pa njihova prijatelja Helena in Peter. Poznajo se že tri leta, zato so Jacksonovi zelo presenečeni, ko ju obtožijo sodlovanja s KGB-jem. Sprašujejo se, ali je bilo njihovo prijateljstvo res ' resnično. 00 TV SLOVENIJA 1 15.55 VIDEOMODA, Seks in moda To počnejo ptički, to počnejo čebelice in to počnejo kreatorji, kadar trčita skupaj seks in moda! V oddaji boste videli, kako so erogene cone razkazovali skozi stoletja, videli kdo je seksi zvezda modnih stez, seznanili pa vas bomo tudi z najnovejšimi modnimi smernicami. Oglejte si torej, kako s seksi obleko do uspeha! GO V-/ TV SLOVENIJA 1 17.10 RADOVEDNI TAČEK, Žaga Poznamo ločno žago ali iokarico, lisičji rep, žago za železo, žago za rezanje kamna, žago za rezanje ledu in tudi pojočo žago. Kdaj pa Taček žaga kot motoma žaga? O tem bo svoje povedal Marko. Scenarij Boštjan Korbar, sodelujejo Nace Simončič, Marko Okorn in Matija Terlep. Dramaturg Jože Rode, glasbena oprema Ivo Meša, redakcija Irena Struna Arko, režija Andreja Humar Gruden. TV SLOVENIJA 1 20.35 10.000 OBRATOV, gospodarska oddaja Če je bila oddaja v. marcu namenjena predvsem novostim v svetovni avtomobilski industriji in zanimivostim z ženevskega salona avtomobilov, pa bomo tokrat namenili več prostora domačim dogajanjem, novostim in zanimivostim. Aktualni dogodki in priprave na začetek gradnje avtocestnih odsekov, kako poteka sanacija slovenskih železnic, prihodnji razvoj Luke Koper, obiskali bomo tudi celjski sejem Avto in vzdrževanje - to je le nekaj tem iz tokratne oddaje z domačega terena. Iz sveta pa: kakšni so učinki skrajšanega delovnega tedna v Volkswagnu, kakšno je hrvaško avtomobilsko tržišče, z nekaj zanimivostmi se bomo še enkrat pomudili v Ženevi. Oddajo pripravlja in vodi novinar Tone Smolnikar. TV PRIMORKA/ NOVOSTI Nova televizija na Goriškem Biti, imeti medij, posebej televizijski, in to v Času, ko smo tudi v našem prostoru našli možnosti za ustanavljanje manjših, regionalnih in lokalnih televizij, je zagotovo izziv. Ko pa se takšne televizije loti ekipa, ki ji je ta medij posebej blizu, je uspeh že skoraj zagotovljen.Kar nekaj uspešnih slovenskih televizijcev se je z veliko željo in v pričakovanju odločilo, da poskusijo s svojo televizijo. In tako je na Goriškem nastala TV Primorka, ki je resnično zaživela s predvajanjem prvih oddaj v ponedeljek, 4.apri-la, pod budnim očesom direktorja Antona Venclja.Se-veda pa je tudi TV Primorka televizija, katere dejavnost omogočajo komercialni programi.Sicer pa bodo ostale oddaje uvrščene v uredništva, ki bodo skupaj sestavljala program, namenjen najširšemu krogu gledalcev. Seveda tistih, ki ta program lahko vidijo preko 67.kanala oddajnika na Tr-stelju. To pa zagotovo pomeni, da bo program TV Primorka regionalno obarvan, da bodo vsebine takšne, da se bodo v njih našli ljudje, ki jih bodo tudi pomagali sooblikovati. In kdo so ti gledalci? TV Primorka bodo lahko spremljali v Vipavski dolini, Braniski dolini, Novi Gorici z okohco, v Goriških Brdih, pa tudi v italijanski Gorici z zale-djem.Program TV Primorka pa bo vseboval informativne oddaje. Med temi je morda najzanimivejša prav JV PRIMORSKA Dnevnik z re-gionalnimi novicami, ki bo na sporedu vsak dan od ponedeljka do sobote, vedno ob istem Času. Med informativne oddaje pa sodijo tudi posebne tematske oddaje, ki bodo predvidoma na sporedu dvakrat tedensko, namenjene pa bodo širši predstavitvi aktualnih problemov zlasti na področju severnoprimorske regije. Te oddaje pa bodo zajemale vsa področja življenja in dela. Naslednje vsebine sodijo v informativno razvedrilni program. To so rubriCne oddaje, namenjene najširšemu krogu gledalcev: od skrite kamere, kulinaričnega kotička, minut za računalništvo, oddaj o hišnih ljubljencih do kmetijskih, zdravstvenih in pravnih nasvetov. V okviru tega programa pa bodo pripravljali tudi daljše oddaje, kot so Športni ponedeljek, Otroški kotiček, mladinske oddaje, oddaje o ekologiji in podobno Seveda pa vsaka prava televizija skrbi tudi za zabavo in na TV Primorka ne bo nic drugače. Oddaje z zabavnimi vsebinamo bodo na sporedu trikrat tedensko, ko se bodo gledalci lahko preizkusili v spretnostih, znanju ter prisluhnili glasbi, opremljeni z videospo-ti.Skratka, TV Primorka je regionalna televizija z lastnim programom, ki ga ustvarja profesionalna ekipa, seveda tudi s profesionalno tehniko. Prav slednje omogoča sodelovanje z drugimi profesionalnimi televizijami v Sloveniji, pa tudi drugod. TV Primorka je namreč povezana z ostalimi regionalnimi televizijami v Sloveniji v konzorcij, kar bo omogočalo vidnost propagandnih in drugih oddaj v širšem prostoru Slovenije ter v delu Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.TV Primorka je torej zaživela v svojem okolju, ki bo programe te televizije zagotovo pomagalo soustvarjati. Ta televizija je namreč namenjena predvsem gledalcem in vsi, ki jo bodo ustvarjali, se bodo iz dneva v dan, ob nedeljah in praznikih, podnevi in ponoči trudili, da bo Cisto zares postala primorska televizija. Srečno. ESaa m SAusmm MUSiC TELEVISION 06.00 Awake on the Wild Side; 09.00 Video; 12.00 SoulOf MTV; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Hrt Ust UK; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Unplugged: Pie Cure; 21.30 Unplug-ged: REM; 22.00 Real Wortd II; 22.30 Beavis & Buttfiead; 00.00 Hit Ust UK; 02.00 Video SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The PyramidGame; 12.00SallyJessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Čipke, 1. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19,30 E Street; 20.00 Reklame; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 X-Files; 22.00 Code 3; 22.30 Seinfeld; 23.00 Ponovitve PRO 7 05.10 Serije, ponovitve; 11.10 Pri Huxtablovih; 12.10 Agentka s srcem; 13.05 Hotel; 14.00 Dinastija; 15.55 Popolna tujca; 16.30 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Naš hrupen dom; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Huxtablovih: 20.00 Poročila; 20.15 Voznik tovornjaka, avstralski triler; 22.05 Jeklena pravica, am. akcijska kriminalka PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 Velika dekleta ne jočejo, am. film; 10.10 Sostanovalka, am. film; 12.00 Voung Distance, ital. drama; 13.10 Kino '94; 15.00 Dolga pot v ZMjenje, am. film; 18.05 Alien 3, am. zf film; 20.00 Poročila; 20.15 The Man Insi-de, am. triler; 21.55 Nove težave z Jackom, am, komedija; 23.25 Sence in megla, am. kriminalistična komedija EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Umetnostno drsanje; 11.00 Atletika, berlinski maraton, pon.; 12.00 Motociklizem; 13.00 Moto šport, magazin; 14.00 Nogomet, afriško prvenstvo; 16.00 Kolesarstvo; 17.00 Eurofun, magazin; 17.30 Avtomobilizem, lndy Car; 18.30 Motociklizem; 19.30 Športna poročila; 20.00 Speedvvortd; 22,00 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.00 Eurogol magazin SATI 09.00 Ponovitve serij; 11.50 Kolo sreče; 12.30 Pod kalifornijskim soncem, 1/325 del am. serije; 13.30 Ladja zaljubljencev; 15,25 Alf; 16,00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Re- gionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.19 Šport; 19.30 Kolo sreCe; 20,15 Bavarec na otoku Rugen, 4. del; 21.15 Prosim, javi sel; 22.10 Alarm!, magazin; 23,00 Novice in zgodbe; 23.50 Kanal 4 RTL 09.05 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala; 17.00 Kdo je šef? 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi Časi; 20.15 Matchball, 1/13 del nemške serije; 21.15 Peter in Paul; 22.15 VroCi stol, televizijska debata; 23.00 Deset pred enajsto; 23.30 SK-15, magazin; 00.00 Poročila RTL 2 05.25-16.55 Ponovitve serij; 16.55 Družina Robinson; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročita; 19.00 Wolf, 7. del; 20.00 Poročila; 20.15 Natančno orožje-Ostri ovinki, serija; 21.20 Rokoborba; 22.25 Poročila; 22.30 Toma, 4. del; 23.40 Groza se plazi skozi noC, am. grozljivka SKY MOVIES 14.45 The Hawaiians; 17.00 The Secret War Of Hany Frigg; 19.00 A Premise To Keep; 21.00 K2; 23.00 White Sands MOVIE CHANNEL 15.05 Red Garters; 17.00 The Treasure; 19.00 Mis-sing Pieces; 21.00 Contract For Murder; 23.15 Point Break FILMNET + 16.00 K-TV; 18.00 Radio Flyers; 20.00 With A Ven-geance; 22,00 The Diamond Fleece SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Kulturni koledar; 20.00 Magazin z novicami; 21.00 Pričam o videu; 22.00 Poročila; 22.30 Poslovne novice; 22.50 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Šhow CNN 06.00-23,00 World News; 07.30 MoneyUne; 11.30 World Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15.00 Larry King U-ve; 17.30 Cnn 8c Co; 20.00 World Business To-day; 21.00 International Hour; 23.00 VVorld Business Today Update; 23.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z n ami; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevka tedna; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202; 15.30 Dogodki in odmevi; 14.00 Kulturne zanimivosti; 17.50 Šport; 19.30 Ameriška country lestvica; 20,00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22,00 Poročila; 10.05 Kulturna panofama; 13.05 Igra za otroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncerti Euroradia; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne infromacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 11.00 Pregled rezultatov športnega vikenda; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu Igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Parlamentarna kronika; 17.00 Bia, bla radio; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30-23.15 Večerni prorgram Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30/ 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, •15.30, 19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 9.05 Rande-vous; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Osebnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Ulica velikih vrtov; 11.00 Ola, America lati-na; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Zoo station; 16.00 Modri val; 18.00 Svet krojijo Zenske; 18.45 Cro-nos Ouartet. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.20 Naj naj; 8.00 Dopoldanski RGL; 8.15 Napoved; 8.30 Jutro je lahko tudi takšno; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarski gost; 14.00 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 16.55 Loto; 17.00 Anketa; 18.15 Aktualnosti; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Zenske in lepota; 22.00 Sršeniada. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Točke, metri, sekunde; 18.20 juke box; 19.30 Večerni program do 24.00. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9,05 Štajerske miniature; 10.05 šport; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila, osmrtnice; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočja, 22.00 Zrcalo. Radio Študent 11.00 Vžig; 11.30 K4 odpira ventile!; 14.00 OF (24 ur-info); 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja ; 17.00 Joculator; 17.30 You-Rock Iti; 19.00 Tolpa bumov: Donnisulana; 20.00 Alter-mozaik; 2100- 24.00 Alter/Techno. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (r. M. Sosič, 29. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 13.50 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 lOtroški kotiček; 14.40 Potpuri; 15.00 Slovenske gore, slovenski ljudje: 15.20 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pregled oceanografskih raziskav v Tržaškem zalivu; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 12.30 Odd. brez naslov a (prof. S. Pahor, nato odd. v italijanščini (P. Parovel); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Loža v Operi. Radio Koroška 18.10-18.30 Od Mož-berške pridige do današnje potrebe po predstavitvi slovenstva: Pred kultrunim tednom v Feldkirchnu. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel: 061/ 222-815 Danes, 11., in v torek, 12. aprila, ob 20. uri: Beth Henley - ZLOČINI SRCA (SD). DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 Danes, 11. aprila, ob 19.30: H. Ibsen - RO-SMERSHOLM, za abonma dijaški 10 večerni in izven. V sredo, 13. aprila, ob 18.30 in 21. uri: D. Jovanovič - ANTIGONA, za abonma dijaški 8 večerni. V Četrtek, 14. aprila, ob 19.30: W. Bauer -CHANGE, za abonma dijaški 5 večerni in izven. V petek, 15. aprila, ob 18. uri: W. Shakespeare -KRALJ HENRIK IV., za abonma dijaški 1 popoldanski. V soboto, 16. aprila, ob 19.30: G. Feydeau - DAMA IZ MAXIMA, za izven in konto. MALA DRAMA V torek, 12. aprila, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Predstava bo še v sredo, 13. aprila, ob isti uri, za izven in konto. V Četrtek, 14. aprila, ob 20. uri: I. Torkar - BALADA O TASCICI, za izven in konto. V petek, 15. aprila, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven OPERA, tel.: 061/331-950 V sredo, 13. aprila, ob 19. uri: R. Strauss - ARI-ADNA NA NASKOSU, za izven in konto. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 11. aprila, ob 19.30: A. P. Cehov - GALEB, za abonma študentski C. V torek, 12. aprila, ob 19.30: R. Hooward -GARDEROBER, za abonma mladinski 4. Predstava bo še v sredo, 13. aprila, ob 20. uri, za abonma E in v Četrtek, 14. aprila, ob 15. uri, za abonma sreda popoldanski, ob 19.30 pa za abonma mladinski 3. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V sredo, 13. aprila, bo ob 8.30 do 13.30 ure tradicionalno srečanje ljubljanskih ljubiteljskih lutkovnih skupin. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V sredo, 13. aprila, ob 19.30 uri: E. Fritz - BRE-GARICA IN LJUDSKA OBLAST ALI KROMPIR, za abonma red E in izven. V petek, 15. aprila, ob 19.30: P. Ustinov - KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za izven. V soboto, 16. aprila, ob 17. uri: D. Totheroh-A. Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. kd spanski borci, tel.: 061/1404-183 V Četrtek, 14., in v petek, 15. aprila, ob 20. uri: Bernard Slade - OB LETU OSOREJ. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 11. aprila, ob 10. uri: C. Goldoni- A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma 2. šolski in izven. V torek, 12. aprila, ob 9.45: A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, za ahonma Sr. rudarska Sola Velenje. Predstava bo Se v sredo, 13. aprila, ob 15.30, za abonma 1. šolski in izven. V Četrtek, 14. aprila, ob 12. uri: B. Veras - ZELENA KAPICA. Dobrodelna predstava za otroke beguncev. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V Četrtek, 14., ih v petek, 15. aprila, oh 19.30: Ray Cooney - ZBEŽI OD ŽENE. V soboto, 16. aprila, ob 19.30: Igor Torkar - RE-VIZOR’93. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V petek, 15. aprila, ob 19.30: Marjan Pungartr-nik - VODNI MOZ IN POLONA, premiera. DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 11. aprila, ob 20. uri: v Minoritski cerkvi M. Vezovišek - JERMANOVO SEME, za abonma in izven. Predstava bo še v sredo, 13. aprila, ob isti uri, za red študentski in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 15. aprila, ob 20. uri: A. Strindberg -OCE, za red petek zeleni in izven. Predstava bo Se v soboto, 16. aprila, ob isti uri, za red sobota zeleni in izven. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 V torek, 12. aprila, ob 20. uri: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG - Danes, 11. t.m., ob 16.00 (red H) in v petek, 15. t.m., ob 20.30 (red F) ponovitev Molierove komedije »Zdravnik po sili«. SSG gostuje jutri, 12., v sredo, 13. in v Četrtek, 14. t.m., ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani s predstavo R. Hanvooda »Garderober«. Verdi - Dvorana Tripcovich Od 23. t. m. do 8. maja bo na sporedu Rossinijeva opera »Pepelka« (La Cenerentola). Režija Lii Jia. Predprodaja vstopnic za predstavo prične jutri, 12. t.m., pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12 in 16-19). Gledališče Rossetti Tržaški velesejem - Paviljon F (vhod na Trgu De Gasperi) V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za predstavo »Intrigo e amore« F. Schillerja, ki bo na sporedu od 13. do 24. t. m. V zvezi s predstavo »Intrigo e amore« bodo danes, 11. t. m., ob 20.30 in 22.30 v gledališču Miela predvajali film »La marchesa von« Eriča Romherja. Abonenti stalnega gledališča imajo prost vstop. Za realizacijo je poskrbela tržaška Banka CRT. Gledališče Cristallo-La Contrada Danes, 11. t. m., zaprto. Jutri, 12,- t.m., ob 16.30 ponovitev komedije »Cepiča s kraguljcki« Luigija Pirandella. Nastopa skupina Teatro Slabile iz Catanie - Turi Ferro in Ida Carrara, režija Turi Ferro. Predstave bodo trajale do 17. t. m. BOUUNEC Gledališče F.Prešeren-mala dvorana SSG gostuje v soboto, 16. t.m., ob 20.30 z enodejankama »Ne jaz» in »Poslednji trak* Samuela Becketta. Režija Mario Uršič. KOROŠKA BEDAK 20. uri - G. Fillei »Daleth« - plesni teater. Studijski oder (Kellertheater) - Jutri, 12. t. m., ob Predstave bodo trajale do 16. t. m. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V torek, 12. aprila, ob 19. uri: predavanje PAVLA KOZJEKA in MARJANA KOVAČA - Peru, bela veriga gora (KD). Ob 19. uri: predavanje iz cikla Verska kulturna dediščina JOŽETA SNOJA - Domoljublje: da ali ne? (E3). V sredo, 13. aprila, ob 19. uri: predavanje VILIJA RAVNJAKA o sorodnosti med gledališko predstavo ter religijskimi in magijskimi rituali ter o obrednosti v sodobnem slovenskem gledališču (SD). KLUB CD V torek, 12. aprila, ob 19. uri: Sovenski etnografski muzej se predstavi. Na veCeru bosta sodelovala IVAN SEDEJ in INJA SMRDEL. FILOZOFSKA FAKULTETA V torek, 12. aprila, ob 19. uri: v predavalnici 233 predavanje ZVONKA POŽGAJA o vzponu na K2. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, tel.: 064/ 620-200 V Četrtek, 14. aprila, ob 19. uri: predstavitev knjige PRIMOŽA SKOBERNETA - Učbenik stabilnega življenja. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL V sredo, 13. aprila, ob 20. uri: ameriški film TATOVI TELES. V četrtek, 14. aprila, ob 20. uri: ameriški film PESJAN IN GLORIJA. V petek, 15. aprila, ob 16. uri: iluzionist MIRAN CANAK in spomladanske Čarovnije. TRŽIČ KNJIŽNICA TONETA PRETNARJA, Balos 4 V torek, 12. aprila, ob 18. uri: predstavitev knjige dr. JANEZA MAVERJA - Vizija ustvarjalnega podjetja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Trst Gregorčičeva dvorana V petek, 15. t. m., ob 18. uri prvo predavanje iz ciklusa o sodobni slovenski književnosti. Boris Paternu bo spregovoril na temo »Pogled v sodobno slovensko poezijo«. Visoka šola za modeme jezike (Ul- Alviano 15) V Četrtek, 14. aprila, ob 17. uri predavanje prof. Matjaža Kmecla na temo »Prvo obdobje slovenskega romana«. Prof. Kmecl bo predaval tudi 21. in 28. t. m. Danes, 11. aprila, bo ob 19. uri v pizzeriji Kalvan na Dunajski 9a in v torek, 12. aprila, ob 21. uri v galeriji Stopnišče na Nazorjevi 12 v Ljubljani otvoritev fotografske razstave JANKA PRELOVCA RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava ANTONYJA GORMLEYJA - Evropsko polje je na ogled do 24. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava FRANCETA GRUDNA. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 V torek, 12. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave MIRKA BRATUŠE Kipi mesečniki. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik VIDE FAKIN je na ogled do 28. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA ŠOU, Kersnikova 4 Razstave DRAGA MLINARCA in VANINE TOPIČ, je na ogled do 15. aprila. GALERIJA ZALA, Gosposka 7 Razstava slovenskega impresionista MATEJA STERNENA je na ogled do 27. aprila. KULHJRNO-INFORMACrjSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava Od arhitekturnega elementa do arhitekturne kompozicije je na ogled do 16. aprila. KNJIŽNICA BEŽIGRAD, Glinškova ploščad V sredo, 13. aprila, bo ob 17. uri otvoritev razstave otroških ilustracij slikarke ROZE PIŠČANEC. Razstava bo na ogled do 17. maja. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik KARLA ZELENKA je na ogled do 26. aprila. JELOVŠKOV SALON, Zaloška 61 Razstava prostorsko barvne instalacije SKENDE-RJA BAJROV1CA in rdeče sence zvoka KARLA AHAČIČA je na ogled do 30. aprila. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 7 Razstava DUŠE KAJFEZ je na ogled do 17. aprila. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 27. aprila. CEUE KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1 V Levstikovi sobi knjižnice je na ogled razstava Slovaška kultura pri Slovencih. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI, Trg celjskih knezov 9 Razstava risb in slik METKE KRAŠOVEC je na ogled do 12. maja. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Prodajna razstava akvarelov slikarja SEADA ČERKEZA je na ogled do 22. aprila. MENGEŠ RAZSTAVIŠČE ORANŽERIJA, Šolska 4 V torek, 12. aprila, bo ob 19. uri otvoritev samostojne razstave instrumentov IGNANCA ZALETELJA. Razstava bo na ogled do 17. aprila. MARIBOR SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava slik in risb ŽARKA VREZCA je na ogled do 23. aprila. NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ul. 30 Razstava ROMEA ŠTRAKLA Strip je na ogled do 21. aprila. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava MARIJE MOJCE PUNGERČAR je na ogled do 2. maja. PIRAN MESTNA GALERIJA,Tartinijev trg 3 Razstava Zimski likovni salon ’94 je na ogled do začetka maja. MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 Razstava risb HERMANA PEČARIČA je na ogled do 6. maja. TRŽIČ PAVILJON NOB Razstava PTFRA CONESTABA Barvni signali je na ogled do 9. maja. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL, Kosovelova 4a Razstava SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava ekslibrisov z versko vsebino je na ogled do 16. aprila. ŽJRJ GALERIJA SVOBODE ŽIRI Razstava slik DUŠANA SEDEJA je na ogled do 24. aprila. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TGalerija Do 12. aprila je na ogled razstava Ani Tretjak »Trst - trigonija elementalov«. Kulturno združenje Mysotis Do 24. t. m. bo na ogled razstava slikarja Ah Ceh Chilam. Muzej Revoltella Na ogled je razstava Vidiki - Punti di vista. OPČINE V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja. KOROŠKA DUNAJ Galerija Rondula - Do 15. t.m. je na ogled razstava slik Valentina Omana. CELOVEC V Galeriji Ritter razstavlja do 29. maja Haim Steinbach. V Deželni galeriji (Burggasse 8) razstavljajo Julius Deutschbauer (do 1. maja); Heimo Zo-bernig (do 29. maja); Haim Steinbach (do 29. maja). BELJAK Galerija Widmanneum (Ringmauerstr. 33: na ogled je spominska razstava oh 90-letnici Wernerja Berga. BEGUNJE Galerija Avsenik- na ogled je razstava »Misel in korenine«. ROŽEK V Galeriji Sikoronja razstavlja do 17. t. m. Drago DruškoviC. TINJE V galeriji Tinje je na ogled razstava slik Milana Volovska iz Argentine. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 11. aprila, ob 21. uri: koncert CHARLIE HADEN WEST QUARTET. V sredo, 13. aprila, ob 19.30: koncert V. GLOBOKARJA - Govor o oranju železnega hriba za orkester. Simfoniki RTV Slovenija. V Četrtek, 14. aprila, ob 20. uri: večer slovenskih šansonov JERICE MRZEL. SLOVENSKA FILHARMONIJA V torek, 12. aprila, ob 19.30: koncert ALEKSANDRA MA- D2ARJA - klavir. Program: Scar-lati, Brahms, Ravel. V Četrtek, 14. aprila, ob 19.30 komorni koncert TAMARE ČOHA - flavta ob klavirski spremljavi DIJANE TANOVIC in kvarteta flavt: MATEJ GRAHEK, NEVENKA TRŠAN, JASNA NA-DLES in ŠPELA MOČILNIK. Program: Gabrijelčič, Doppler, Desportes, Kumar, Bozza. K4, Kemikova 4 V sredo, 13. aprila, ob 21.30: koncert skupine MET. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Danes, 11. aprila, ob 20.30: koncert MOJCE ZLOBKO - harfa in CVETA KOBALA-flavta. KRIŽANKE, tel.: 061/226-544 V torek, 12. aprila, ob 19.30 v Križevniški cerkvi koncert komornega orkestra PRO ARTE. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 v Viteški dvorani koncert MARI-ANNE SCHRODER - klavir. NOVO MESTO Danes, .11. aprila, oh 19.30 v Kapiteljski cerkvi otvoritev Slovenskih glasbenih dnevov ’94. TRBOVUE V petek, 15. aprila, ob 19.30 v poroCni dvorani gradu koncertni veCer s citrami in KATARINO GUZEJ. VELENJE DVORANA GLASBENE SOLE Danes, 11. aprila, ob 19.30: koncert CIRILA ŠKERJANCA - violončelo in MldUKO OTAKIJA -klavir. Program: Beethovnove sonate. FJK TRST Glasbena matica V Četrtek, 14. aprila bo na sporedu prihodnji koncert. Nastopil bo Godalni kvartet in pianist M. Devetak. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert. Nastopil bo orkester Festivala iz Brescie in Berga- Gledališče Miela Jutri, 12. t.m., ob 21. uri bo na sporedu koncert klavirskega dua Paolo Craglietto in Dino Sequi v organizaciji Zadruge Bonaventura in s sodelovanjem Associazione musi-cale sonora. Prihodnji koncert Zadruge Bonavventura bo v petek, 22. t.m., ob 21. uri nastopila skupina Roberto Giotti Blues Band. Tržaški jazzovski krožek: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.45 bo nastopil pevec Phil Guy ob spremljavi skupine Blues Gang Daria Lombarda. Pivovarna Forst Do 7. junija bo na sporedu šesto glasbeno srečanje z naslovom »Tržaški avtorji«, ki ga prireja tržaška pokrajina. BBC Club (Ul. Donota) Danes, 11. t. m., ob 21. uri nastop kvinteta Mimma Cafiera. MIUE Gledališče Verdi V soboto, 16. t. m., ob 20.30 bo nastopil Vičtor Lewis Quintet. GORICA Katoliški dom V nedeljo, 17. aprila ob 11. uri bo nastopil Komorni orkester dežele Furlanije-Julijske krajine. Dirigent Romolo Ges-si, pri klavirju Francesca Cec-carello in Barbara Popazzi. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Ponedeljek, 11. aprila 1994 NOSTRADAMUS [LtlU Kvartina VII. 22 Besno se bodo ljudje iz Iraka lotili prijateljev iz španske Katalonije. Igre, obredi, pojedine -uspavanka taka! Papež ob Rona, Rim zavzet in ves svet Ausonije. Od papeževega bega pojdimo zdaj za trenutek k povzetku bolj splošnih podob. Vse tako kaže, da je invazija že dosegla jugovzhodno Evropo in se prek jugovzhodnega dela Španije širi proti jugozahodu. Nostradamus identificira zavojevalca z vzhoda kot »državljane Mezopotamije«, se pravi Iraka, in s tem daje vedeti, da niso niti sužnji niti prisilni naborniki, marveč nemara avtonomni člani kakšne republike. Ker je malo ve- ri l I U I I Ml M Kli k rjetno, da bi lahko Irak sam kdaj predstavljal tako resno grožnjo, je pravi pomen verza najbrž v tem, da so invazijske horde -kakor smo že nakazah - iz bolj vzhodnih dežel. Na svoji poti bodo šli skozi Irak in se nemara za nekaj Časa ustavili na Srednjem vzhodu, preden bodo nadaljevali pot proti zahodu. Ta postanek bi se lahko ujemal s tistim, omenjenim v X. 72, ki je bil namenjen oskrbi za nadaljevanje invazije. Kakorkoli že, to gotovo ne bo še ena zalivska vojna. Italijani so popolnoma nepripravljeni in še vedno predani »kruhu in igram«, kar sicer danes postaja običajno za vsa zahodna mesta. Ko se bodo prebudili, bo njihova dežela [»Ausinia«) že v rokah zavojevalcev, ki bodo (kot smo že videli) povsem nepričakovano vdrli prek Albanije. Z dejstvom, da je papež pobegnil in, podobno kot njegovi predhodniki v 14. stoletju, konCal nekje ob Ronu (»Rhones« ni veC krinka za Rim), pa smo se že seznanili. Četrta vrstica je lep primer Nostradamusovega nagnjenja do telegrafskega stila, h kateremu ga včasih sili sam prostor štiri vrstiCnice. Kvartina II. 72 Francoske sile v Italijo hitijo, težek boj in hude izgube na vsaki strani, Francija odbita, iz Rima bežijo, na Ticinu ali Rubikonu meja se brani. Francija, ki je začutila nevarnost na svojih mejah, je zapoznelo priskočila Italiji na pomoč. Vendar ni uspela, umakniti se mora v severovzhodno Italijo, kjer se utrdi ob reki Ticino blizu Pavie, da bi preprečila to, kar utegne postati prekoračenje Rubikona, toda v nasprotni smeri. Kvartina IV. 90 Na zidovih nihče več se ne brani, Milano in Pavio rušita strah in trepet. Ni kruha, niti sledu o hrani, lakota in Zelja, v vseh dvom zaklet. Dvema branečima se ar- madama - najbrž francoski in italijanski - je preprečen umik. Občutek imamo, da so bližnja mesta obkoljena in najbrž oblegana. Ker so oskrbovalne poti presekane, v njih trpijo lakoto. Kvartina Vlil. 39 Poveljnik vojaških sil iz Francije se bo znašel našel v pasti in v skrbeh za hrano in zavetje. Tujci iz Genove ga imajo v oblasti. Poveljnik francoskih sil v Italiji, ki je očitno demoraliziran, išCe priložnost za umik, ko nanj pritiskajo invazijske sile okoli Genove. (Se nadaluje) PREROK VSEH PREROKOV NOSTRADAMUS, naslednjih petdeset let Knjiga izide 15. maja 1994 Obseg: 280 strani; format 12 x 20 cm; cena: 1390 SIT Cena v prednaročilu: 890 SIT Naročam........ izvodov knjige Nostradamus, naslednjih petdeset let po prednaročniški ceni 890 SIT. Znesek bom poravnal v 8 dneh po prejemu položnice. Ime in priimek / naziv podjetja:................... Naslov: EMSO: Podpis: Naročilnico pošljite na naslov NIA d.o.o.. Slovenska 54, Ljubljana, s pripisom »Nostradamus« LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja... -------------------------------- Ime in priimek^ Telefonska številka: Naslov:___________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop zapisal B. R. K. M (M OVEN 21. 3. - 20. 4.: Garali boste čez vsako mero, samo da bi se izkazali pred predpostavljenimi, podrejenim pa dokazali, da vam niso zaman podrejeni. Kaj pa dokazujete sebi? BIK 21. 4. - 20. S.:Vaše počutje ne bo ravno na nivoju, zato se boste pri marsičem prehitro izčrpali. Ne boste se gnali, saj vam bo jasno, da forsirana dirka ne bi trajala dolgo. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Čili boste in zdravi, zato vas bo na trenutke razganjalo kot pubertetnika. Majsko vzdušje se bo nekam hitro zavleklo pod vašo kožo. Kako lepo! RAK 22. 6. - 22. 7.: Zalučali boste knjige v kot in naredili križ Cez visoko znanost. A ko se bo sivi prah suhih podatkov polegel, boste v njem ugledali zlato zrnce modrosti. LEV 23.7. - 23.8.: Se ura razmišljanja, pa vam bo »vampir« na dlani: imenuje se strah pred minljivostjo. A nikar se preveč ne bojte. Nobena izjema niste - prav vsi smo večni. DEVICA 24 8. - 22.9.: Spoznali boste, da smo prav vsi ujetniki; najvecje zadovoljstvo ujetega je v spoznanju ujetosti, najvecja sreča pa v odločitvi za svobodo. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Vsakdanje obveznosti in naloge boste opravljali s tolikšno lahkoto, da se vam bo včasih zdelo, kot da se urejajo same od sebe. Nekatere se prav zares. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Spoznali boste, da je vašega simpatično tečnega izzivalca motila nedostopna zamišljenost vaše duše, gnala pa zagledanost v lepoto vašega telesa. STRELEC 23.11, - 21. 12.: Uvideli boste, da je nekdo, ki vam je skušal skaliti srečo, mučila huda zavist. Pokazali mu boste, kako se razprejo krila in poletela bosta skupaj. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Zdelo se vam bo, da vam stvari uhajajo iz rok, zato se boste podvizali ter jih skušali prehiteti. Marsikaj se da prehiteti, le samega sebe nikdar. VODNAR 21.1. -19. 2.: Smejalo se vam bo vse, razen denarja in ljubezni. A denar vas bo vsekakor počakal, ljubezen pa je nekaj, kar se v vaši deželi spreminja kot aprilsko vreme. RIBI 20.2. - 20.3.: Dvom ruši zgolj tisto, kar je postavljeno na silo. Ce je tudi vaša odločitev taka, naj se kar upraši; iz njenih drobcev bo zrastel nerušljiv steber. KRIŽANKA Vodoravno: 1. belgijski skladatelj iz 16. stoletja (Orlando di), 6. poljski slikar (Eugeniusz), 9. veliko finsko jezero 10. krilo rimske konjenice, 11. francoska pisateljica (George, Mala Fadette), 12. puC, prevrat, 13. pod, 14. tropska papiga, 15. kemijski znak za nikelj, 16. nemški skladatelj in pianist, mojster romantične simfonije (Johannes), 17. videz, 19. kajenje, 20. temen dežni oblak, nimbus, 24. bojna igra v Čast mrtvemu junaku pri starih Slovanih, 26. ekvator, 29. obdelovanje zemlje, 30. ime Češkega pisatelja Jiraska, 31. zastarel naziv za vrv, 32. slovenska popevkarica (Neca), 33. telesna poškodba, 34. kratka palica z odebeljenim koncem, 35. barva kože, ten, 36. osebni zaimek, 37. frigij-ski kralj v grški mitologiji, ki se mu je ob dotiku vse spremenilo v zlato. Navpično: 1. koš za prenašanje listja, 2. ugotavljanje posameznih sestavin kemijske spojine ali zmesi, 3. glavno mesto države na jugu Arabskega polotoka, 4. huda jeza, bes, 5. kratica najvecje športne prireditve, 6. neprijeten duh, 7. znamenje za preplah, 8. hrvaški slikar (Vjeko-slav), 12. delavec v javni oziroma državni službi, 14. švedsko zimskošportno središče, 16. strehica nad kolesom, 18. začetnici temnopolte pop pevke Jones, 21. predlog, 22. slovnično število, 23. nizozemski polami raziskovalec, ki je odkril Spitsberge (Willem), 25. zver iz družine mačk, 26. ljubkovalna oblika imena Rafael, 27. ime francoskega avtomobilskega dirkača Prosta, 28. sposobnost hotenja, 31. rimski pesnik, ki ga je cesar Avgust izgnal v Tome ob Cmem morju, 33. slovenski biolog (Miroslav), 35. kemijski znak za tulij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 supiiAj ‘buo Tura} ‘Ipj ‘utaz ‘a?o ‘srojv ‘-10 ‘^iuabi ‘uuziri ‘quiiu ‘b[b5[ ‘p8]Szt ‘suipuig ‘ijq ‘bibjb ‘up ‘repn ‘pueg ‘B|B ‘tibui ‘^ez ‘ossBg :ouABropo/\ Aausaa ŠAH a b c tl e f g h Van Wely - Bronstein / Reykjavik 1994 Oba nasprotnika imata po dvojnega kmeta na šahovnici, vendar pa je beli dvojnik na d liniji bolje zavarovan kot Cmi na b liniji. In prav ta motiv je bil odločilen za razplet, ki ga je odigral beli, ki je na potezi. Beli pa je izkoristil tudi neroden položaj Črnega kralja in zmagal! Rešitev naloge Da bi odprl pot do črnega kralja in dvojnih kmetov na b liniji beli uspešno žrtvuje kvaliteto l.Tc6:! bc6 2.Tc6: Td8 3.Tb6: Prvi del naloge je uspešno opravljen. 3...f4? Razplet, ki se konča s hitrim porazom črnega! 4.gf4 Kf5 5.fg5 Le7 6.Sc3! V napad na črnega kralja prihaja beli skakač. 6...Ta5 7.Se4! in črni se je vdal! Grozi 8.Kf3 in Sg3 mat ali pa izguba figur. a b G d e f g h Mohr - Rotstein / Maribor 1994 Beli je nevarno zagrozil po odprti h linji in Črni se želi iznebiti tudi neprijetnega belega skakača na polju e5. Beli, ki je na potezi, pa še stopnuje pritisk na Črnega kralja. Kako mu to. uspeva je potrebno ugotoviti po temeljiti analizi pozicije na šahovnici! Rešitev naloge V napad na črnega kralja je Mohr uspešno vključil tudi lovca s potezo 1-Lg4! Se5: 2.Le6:+ Kh8 3.Lc8: in beli je osvojil kvaliteto. 3...Sc4 4.Thel Df7 5.Le6! Beli lovec se vrača v igro in z napadom na črno damo odločilno prispeva k lepi zmagi. 5...Df2: 6.Te2! Mohr se uspešno brani in obenem napada! 6...Df4 7.Th2 Dc7?7 Črni je pozabil na trdnjavo! 8.Df8:mat! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1678 Valvasorjevo vabilo na Bogenšperk Janez Vajkard Valvasor, avtor Slave vojvodine Kranjske, si je za uresničevanje svojih timbici-oznih načrtov na Bogen-šperku uredil bakrorezno delavnico in tiskamo. K sodelovanju je pritegnil lepo število risarjev in bakrorezcev, ki so pod njegovim vodstvom pripravljali za tisk potrebne bakrorezne plošče. Na lastne stroške jih je 12. aprila 1678 poklical na Bogenšperk in jih tam tudi vzdrževal. Umetniška družba, ki jo je Valvasor zbral na gradu, je bila dokaj pisana. Med risarji je bil najpomembnejši in najprizadevnejši Valvasor sam, drugi je bil Ivan Koch, med bakrorezci pa je izstopal Andrej Trost, je zapisal v 6. knjigi Slave Valvasorjev 'lektor in sodelavec Erasmus Francisci. V enajstih letih je v delavnici nastalo devet bakrorezno opremljenih del; šest topografskih in tri dela, s katerimi je imel Valvazor ožje umetnostne namene. Izdelanih je bilo več kot 1000 slik, nekatere od njih po kakovosti ne zaostajajo za najboljšimi nemškimi deli. Za nas so danes neprecenljive vrednosti, saj kažejo podobo naših krajev v zadnji četrtini 17. stoletja, torej še pred časom, ko je nastop baroka spremenil in pokvaril marsikatero starejšo cerkev, grad ali naselbino. PREBLISK Za vsak uspeh je najprej potrebna močna volja. Ronald Schlesinger Ponedeljek, 11. aprila 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/SPREMENUIVO ALPE JADRAN / OBLAČNO IN DEŽEVNO DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 10-30% 10-30 30-50% 30-60 50-80% 666 *** nad 60 nad 80% VETER Vremenska slika: Nad Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val se zadržuje vzho- topla ba -i. o IT’" fronta fro dno m severno od našin krajev. S severozahodnimi vetrovi v nižjih zračnih plasteh doteka k nam neko- 5-10 m/s okluzija MEGLA nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA SNEŽNE RAZMERE SNEŽNE RAZMERE Sonce bo vzšlo ob 5.24, zašlo pa ob 18.43. Dan bo dolg 13 ur in 19 minut. Luna bo vzšla ob 5.19., zašla pa ob 19.28. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Gorenjskem so večinoma zasnežene, ponekod je potrebna zimska oprema. Drugod po Sloveniji pa so ceste večinoma mokre in spolzke, občasno pa Se dežuje. Zaradi nevarnosti plazov je zaprta cesta Cez VrSiC. FURLANIJA-JK Piancavallo —/—cm Fomi di Sopra —/—cm Zoncolan —/-—cm Trbiž —/—cm Nevejsko sedlo 20/230 cm Sauris —/—cm VENETO Sappada 30/70 cm SLOVENIJA Kanin 140 cm Krvavec 40 cm Rogla do 50 cm Velika planina do 40 cm Vogel 90 cm Po daljšem suhem in toplem obdobju je aprila vreme dosti bolj spremenljivo. V Julijcih je zapadlo do 25 cm novega snega, drugod do 10 cm. Novi sneg je mehak, zato je v visokogorju povečana nevarnost plazov. Danes: ob 4.33 najnižje -50 cm, ob 10.41 najvisje 32 cm, ob 16.18 najnižje -31 cm, ob 22.24 najvisje 50 cm. lutri: ob 4.59 najnižje -52 cm, ob 11.10 najvisje 30 cm, ob 16.40 najnižje -26 cm, ob 22.44 najvisje 49 cm. / Slovenija: Padavine bodo Sosednje pokrajine: V sose-postopno ponehale, veter se dnjih pokrajinah bo spre-bo polegel, ponekod se bo menljivo do pretežno obla-delno razjasnilo. Popoldne Cno z občasnimi plohami. Na bodo manjše krajevne plohe, območju Alp bo snežilo. V Sloveniji: V torek se bo na- Obeti: V sredo prehodno ja-deljevalo spremenljivo do sno z vec sonca, pretežno in razmeroma hladno vreme. Občasno bodo še manjše padavine. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 2/6 TRST............ 7/10 CELOVEC...... 0/4 BRNIK............ 2/6 MARIBOR...... 3/5 CEUE............. 3/5 NOVO MESTO... 5/9 NOVA GORICA.. 5/10 MUR. SOBOTA.. 3/7 PORTOROŽ..... 6/10 POSTOJNA..... 5/8 ILIRSKA BISTRICA. 6/- KOČEVJE...... 2/10 ČRNOMEU...... 4/7 SLOV. GRADEC.. 2/2 BOVEC........ -/- RATEČE....... -1/4 VOGEL........ -6/3 KREDARICA.... -12/8 VIDEM........... 4/10 GRADEC....... 1/5 MONOŠTER..... 1/6 ZAGREB...'... 6/11 REKA............ 8/12 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -4/9 STOCKHOLM.... 0/11 MOSKVA....... 3/8 BERLIN.......... 2/11 VARŠAVA...... 2/13 LONDON....... 2/9 AMSTERDAM.... -1/8 ' BRUSELJ.... 0/7 PARIZ........... '3/9 DUNAJ........... 3/14 ZuRICH....... 2/8 ŽENEVA....... 1/8 RIM............. 9/12 MILAN........... 2/12 BEOGRAD...... 6/12 BARCELONA.... 10/22 ISTAMBUL..... 9/14 MADRID....... 10/18 LIZBONA...... 12/18 ATENE.......... 11/19 BUCAREST..... 6/10 MALTA...:...... 12/17 PRAGA........... 1/11 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Kraljica Elizabeta ni več najbogatejša LONDON - Najbogatejša v kraljestvu ni vec kraljica Elizabeta, žezlo sta ji odvzela dva švedska priseljenca. To vsaj trdi zadnja lestvica najbogatejših v Veliki Britaniji, ki jo je včeraj objavil Sundav Times. To seveda pa ne pomeni, da je kraljica Ebzabeta obubožala, njeno premoženje je še vedno vredno 5 milijard funtov, a brata Gad in Hans Rausing sta bogatejša. Zahvaliti se morata svojemu oCetu Rubenu, ker sta po njem podedovala patent tebapaka, posebne plastične ali lepenkaste embalaže, ki jo najdemo v vseh hladilnikih zahodnega sveta. Leta 1980 sta se pred švedskim davčnim sistemom zatekla v Veliko Britanijo in iz leta v leto večala premoženje, tako da je njuno premoženje sedaj vredno 5, 2 milijarde funtov, 2 milijona funtov veC kot kraljičino. Sunday Times je začel objavljati lestvico najbogatejših leta 1989 in kraljica Elizabeta je bila vedno na prvem mestu. Časi pa se spreminjajo tudi v Veliki Britaniji, ki je znana po svoji bogati in mogočni aristokraciji. Sedaj pa se dvigajo v »nebo« tudi na-v a d n i smrtniki in celo priseljenci kot sta brata Rau-sing. Lani je bil življenjski prostor na Olimpu najboga-t e j š i h enakovredno porazdeljen med tako imenovane »dedne« in »self-made« milijonarje. Novih bogatinov je na Olimpu vedno veC in odločno izpodrivajo aristokrate. Teh je na seznamu 500 imen najbogatejših le 28%, ostati so »novi bogatini«. Med aristokrati je še vedno na uglednem mestu westminstrski vojvoda, ki je med najbogatejšimi britanskimi latifundisti. Sunday Times pa je letos ugotovil, da so bogataši iz leta v leto bogatejši. Leta 1989 je skupno premoženje 200 najbogatejših znašalo 38 milijard funtov, danes ima teh 200 že 54, 3 milijarde funtov. V začetku je bilo na lestvici le 200 bogatašev, ki so imeli vsaj 20 milijonov funtov premoženja, danes je teh že 500, prihodnje leto pa jih bo nedvomno še več. Kdo koga pelje na sprehod po mestu V teksaškem Galvestonu hodi Bethany Lyon na sprohod s svojima sinčkoma in kar s štirimi psički, ki veselo skakljajo pred otroškim vozičkom, kot da bi oni gospo in njuna sinčka peljali na sprehod (Telefoto AP) v>' Med podlimi našel svoje ime LONDON - George Hovvell, 76-letni britanski veteran iz 2. svetovne vojne, je ostal borben kot nekoč. Od gloucestr-ske občine zahteva namreč, naj izbriše njegovo ime s spomenika padlih za domovino. Hovvell je pomoto opazil, ko je na spomeniku zaman iskal ime svojega med umikom iz Dunker-quea padlega brata, a je v zameno našel svoje ime. Neki afrodiziak pospešuje akte LONDON - Kot je zapisal včerajšnji Sun-day Times so znanstveniki baje dokazali, da aids povzroča tudi amilnitrit, ki je kot afrodiziak priljubljen med homoseksualci in mladino. To mamilo, ki povzroča evforijo in sprostitev, ima dramatičen stranski učinek, ker uničuje imunološki sistem, tako da odpira pot aidsu. Odpravili slisk roke po tekmah WASHINGTON - Šolske oblasti v kalifornijski Venturi so sklenile, da bodo odpravile tradicionalni stisk roke med moštvi po končanih šolskih športnih tekmah. Ta stisk roke, ki naj bi pomenil neke vrste spravo med zmagovalci in poraženci, se je namreč v zadnjem času spremenil v pretvezo za medsebojno žaljenje in celo za pretepe. Za sedaj bodo stisk roke poskusno odpravili le na območju Ventu-re in to po nogometnih, košarkarskih in baseballskih tekmah. Šolski nogometni trener John Crow je povedal, da se v nogometu sni nasilje. Številne tekme so se izrodile v splošne pretepe, nevzgojen pa je pogled na starše fantov poraženega moštva, ki zasledujejo sodnika, da bi ga pretepli. Jim Martin, ki trenira baseball na Westlake High Schoolu, je posredno nakazal vzroke tega nasilja. Šolska mladina ne gre več na igrišče, da bi se kot nekoč zabavala, stalno misli, da je med publiko kak iskalec športnih talentov, ki bi jim lahko zagotovil bleščečo kariero. Večina Američanov se ogreva za še večjo omejitev kajenja VVASHINGTON - Večina Američanov je mnenja, da bi morale za prodajo cigaret veljati podobne omejitve kot za vse snovi, ki povzročajo zasvojenost (mamila in alkohol). To izhaja iz ankete revije Times in televizijske mreže CNN, ki navajata, da je kar 61% intervjuvancev mnenja, da bi bilo treba prodajo cigaret omejiti. 35% anketirancev zahteva prepoved kajenja na delovnem mestu, 59% pa jih predlaga ustanovitev posebnih prostorov, kjer bi se lahko nemoteno kadilo. Kar 73% jih je mnenja, da je kajenje grda razvada, a da je kajenje stvar svobodne izbire. Anketa je obenem dokazala, da kar 42% Američanov ni nikoli kadilo.