Lei© mi, štev. 181 Ljubljana, sreda 1!. avgusta 1926 Poštnina pavsanrana. Cena 2 Oin = Izhaja ob atjutraj. asa Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarif u. (JpedniStvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. s/L Telefon štev. 72, ponoči tud' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštv«) LJubljana, Pre4etncrr» ulica ŠL 5*. — Telefon U «6 Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it t - TrirfoTi ti «qs Podružnici: Maribor, Hai tulla ullo it. 1. — CeJie. Aleksandrova cesta. Račun prt postnem tek. uvoda t L|ut>-jana št. 11.841 • Praha čisio 7&.180. Wiea,Nx. 105.241. Ljubljana, 10. avgusta. Danes se je v štirinajstič, odkar je r veljavi ustava z dne 25. februarja 1875., sestala v Versaillesu francoska ustavodajna Narodna skupščina ali Kongres, kakor se kratko naziva. Enajst kongresov je bilo sklicanih samo v ta namen, da izvolijo predsednika republike. Samo dvakrat sta se zbrala senat ln poslanska zbornica v versailieski kraljevski palači z namenom, da kaj spremenita ali dodata k veljavni ustavi. To se ie zfodilo leta 1879. in leta 1884. Preteklo je tedaj dva in štirideset let po zadnjem revizijonističnem kongresu. Ni torej čudno, da ima današnje zasedanje v Versaillesu nenavaden pomen in da je štirinajsto zborovanje francoske ustavodajne Narodne skupščine prvovrsten politični dogodek. Kongres se je sestal izključno z namenom, da z vso slovesnostjo odobri od senata in poslanske zbornice že sprejeti zakon o ustanovitvi samostojne blagajne za upravo in odplačevanje francoskega državnega dolga. Ministrski predsednik Poincare je smatral za dobro in potrebno, da ta ukrep, ki ga je zasnoval že Caillaux, dobi oficijelno sankcijo ne samo vsake zbornice posebej, marveč tudi pritrdilo Kongresa, to je v Versaillesu na skupni seji zbranega senata in poslanske zbornice. Poincard je sklicanje Kongresa utemeljil tako-le: •Parlament je dal ogromno večino za naše delo finančne obnove, katere rezultati se poznajo — morda prehitro za nekatere kroge — na kurzu franka. Poslanska zbornica je odobrila ustanovitev blagajne za upravo obrambnih bonov. Hotela je predvsem skrčiti obseg visečega dolga, ki je najnevarnejši. To delo bo doseglo svoj namen samo tedaj, če se obstoj blagajne in njeni dohodki zagotove s slovesnim jamstvom. Naša dežela in inozemstvo morata biti zagotovljena, da ne zahtevamo zaman žrtev za končno sanacijo in da se prejemki blagajne za odplačilo javnega dolga ne bodo uporabljan v druge namene. Ta garancija bo podana s tem, da se vpiše posebni člen v ustavo.» Tako senat kot poslanska zbornica sta odobrila vladno stališče, prvi z 267 glasovi proti 16, druga s 395 proti 131 glasovom. V Burbonski palači so nastopili proti Poincarejevi vladi v bistvu samo socijalisti in komunisti. Eni kakor drugi žele izrabiti priliko, da pridejo v Versaillesu na dan z raznimi predlogi demagoške vsebine in tendence. Ogromna večina, ki jo je Poincare dobil v obeh zbornicah parlamenta, je jamstvo, da bo socijalistično-komuni-stična demonstracija ostala brez praktičnih posledic, da Ustavodajna skupščina ne bo jemala v pretres predlogov, ld težijo za revizijo ustave in se bo omejila samo na slovesen sprejem ustanovitve blagajne za upravo in amortizacijo javnega dolga. Po tem prazničnem aktu se bosta obe zbornici še enkrat sestali v Parizu, da slišita naredbo o od-goditvi in odideta na počitnice. S tem se začasno zaključi parlamentarno delo velike Poincaržjeve nacijo-nalne vlade, ki se ji je v kratkem času svojega obstoja posrečilo ne samo ustaviti padec franka, marveč tudi znatno zboljšati narodni denar in vrniti deželi zaupanje samo vase. V parlamentarnih počitnicah bo Poincarejevo ministrstvo, oboroženo z zaupnico obeh zbornic in z vero dežele, nadaljevalo svoje sanacijsko delo. Čakajo ga še težke naloge. Najkočljivejše med njimi je vprašanje ureditve zunanjih dolgov. Washington-ske in londonske pogodbe sedanje zasedanje parlamenta še ne bo odobrilo. Obe pogodbi se zdita veliki večini francoskega naroda pretežki in zato neizvedljivi. Parlament želi ratificirati samo take obveznosti, o katerih je prepričan. da jih more dežela izpolnjevati. Zato se cela zadeva odgodi na jesen. Amerika pa s svoje strani na vso moč pritiska, da se washingtonska pogodba čim prej odobri, ln grozi v nasprotnem slučaju z represalijami. Ce pride do re-presalij, je jasno, da se bodo najprej čutile na borzi, v tečaju franka. To bo najtežja borba, ki jo bo bil Poincarč. Če francoska vlada uspe v tej veliki bitki, bo to uspeh tudi cele Ameriki dolžne Evrope, ki v enaki meri čuti ogromno moro finančne sužnosti starega sveta napram novemu svetu. Francosko-rumunska prijateljska pogodba Berlin, 10. avgusta, d. Iz Pariza poročajo, da bo v najkrajšem Casn podpisana francosko - rumunska prijateljska pogodba. O tej pogodbi piše med drugim, da je Francija pristala na rumunsko zasedbo Besarabije, dočim Italija tega 5e ni storila radi svojih zvez z Moskvo. Francija ima velik interes na tem, da se važno vprašanje Besarabije reši v prijateljskem sporazumu z Italijo. Zopet atentat Ba:dad, 10. avgusta, k. Nameščenec carinske uprave je danes napadel ministrakega predsednika Iraka, ko je ta šel v_svoj urad. Ministrski predsednik je bil z nožem ranjen na licu, čelu in na rokah. Napadalec je bil aretiran. Ministrski predsednik, ki so ga prepeljali v bolnico, bo okrevaL Očividno gre za osebno maščevanje. IzroCitev naše note v Sofiji Potrdila še ni. — Minister Ninčič na Bledu. Beograd, 10. avgusta, p. Ves dan ni bilo dobiti potrdila, ali je bila naša nota danes v Sofiji izročena ali ne. Izgleda kakor da bi bile v zadnjem momentu nastale nepredvidene ovire. Minister Ninčič je snoči odpotoval na Bled. V zvezi s tem se je razna-šala govorica, da nota radi tega še ni bila izročena ker jo hoče g. Ninčič najprvo predložiti kralju v odobrenje. Bled, 10. avgusta, d. Danes opoldne je prispel zunanji minister Ninčič na Bled ter le bil popoldne sprejet v daljši avdijenci. Minister Ninčič ostane nekaj dni tu, iz česar se da sklepati, da se ne predvidevajo v zvezi z izročitvijo note nikaki zapletljaji. Zagreb, 10. avgusta n. Z današnjim jutranjim brzovlakom je potoval skozi Zagreb na Bled zunanji minister dr. Momčilo Ninčič v spremstvu šefa oddelka za Društvo narodov, g. Dušana Gjorgjeviča. G. dr. Ninčič potuje na Bled v avdijenco, ostane pa tam več dni. Na vprašanju zagrebških novinarjev glede note bolgarski vladi je izjavil g. minister »Novine pišejo o tej stvari več, nego lc!« Na vprašanje, kaj je v noti, je odgovoril dr. Ninčič: »Reči va.n morem samo to, da je ostala naša vlada tudi to pot dosledna ideji svoje zunanje politike, a to je miroljubnost in delo v cilju ureditve prilik na Balkanu. Mislimo, da je došel čas, da prično balkanske države z resnim delom na svoji gospodarski in socijalni ureditvi. Razume se, da smatramo mi naše državne meje za nedotakljive, in da ne moremo tolerirati vpadov oboroženih ljudi na naše ozemlje.« Bobič se ne pokorava Izjavlja, da vztraja pri svojem programu in da ostane zvest radikal. — Skrb v radikalski stranki, — Intervencija pri Pašiču. Ninčič o strujah v NRS. — Razcep med radičevci napreduje? Beograd, 10. avgusta p. Ožji glavni odbor radikalne stranke je imel danes popoldne sejo pod predsedništvom g. Ace Stanojevi-ča. Na seji so razpravljali o raznih nasprot-stvih v strankinih organizacijah. Sklenjeno je bilo, katere od več vloženih radikalnih list za občinske volitve v Tetovu, Kuma-novu in Čačku se priznajo kot oficijelne. Predstavnike oddvojenih list pa v teh treh mestih niso izključili iz stranke. Z ozirom na sklep ožjega glavnega odbora radikalne stranke, da se Bobič in njegovi kandidati za občinske volitve v Beogradu izključijo iz radikalne stranke, izjavlja Bcbič v »Politiki«, da bo s svojimi ljudmi izdal poseben proglas na beograjske radikale, ker hočejo on in njegovi kandidati še nadalje ostati člani radikalne stranke, katere voditelj je Nikola Pašič nikakor pa nočejo biti člani frakcije Bože Maksimoviča-Bobič celo obžaluje da se je min. predsednik Uzunovič na radikalnem shodu v hoteln »Parizu« postavil odkrito na stran Bože Maksimoviča in protikandidata Karajovano-viča. Pravi, da bi storil večjo uslugo radikalni stranki, ako bi kot šef vlade, v kateri je Maksimovič minister policije, storil vse, da se zajamči zborovalna svoboda ter zaščitijo čuvarji skrinjic in kandidati drugih list pred pritiskom policije. Končno objavlja Bobič v »Politiki« pisma, ki dokazujejo, da se vrši na njegove kandidate in čuvarje skrinjic pritisk na različne načine, da bi se odpovedali svojim funkcijam. Nekateri so bili celo policijsko kaznovani. Boj med beograjskimi radikali je v polnem teku. Stranka se boji, da bo nedelja za njo nesrečna. Danes je odpotoval iz Beograda v Monte Carlo dr. Momčilo Ivkovid sekretar glavnega odbora radikalne stranke. G. Ivkpvid potuje v zadevi beograjskih občinskih volitev k Nikoli Pašiču, da mu poroča o spo- ru med Bobičem in Karajovanovičem. V radikalskih krogih trdijo, da je jako verjetno, da dr. Ivkovič uspe pri g. Pašiču, da dobi od njega jasno izjavo, da se strinja z odločbo glavnega odbora v zadevi izključitve Bobiča. Radikali mislijo, da bodo mogli to stvarno izjavo g. Pašiea objaviti še pred volitvami in na ta način dati poslednji udarec g. Bcbiču. Samostojna demokratska stranka je pod-vzela v Beogradu živahno akcijo ' za občinske volitve. Med zbori, ki se vrše po raznih delih mesta, bo v petek, 13. t. m. veliko zborovanje v Imperijalu, kjer bo govoril tudi Miloš Savčič in podal svoj program komunalne politike v mestni občini. Zagreb, 10. avgusta, n. Novinarji so ministra Ninčiča izpraševali na kolodvoru o razmerah v radikalni stranki ter zlasti o tem, koliko je resnice na vesteh o treh strujah v radikalskem klubu. Dr. Ninčič je odgovoril: «Baš citam v zagrebških novinah senzacijo-nalne vesti o razdorih in o strujah v našem klubu, od katerih eno vodi minister Boža Maksimovič, drugo jaz, v tretji pa da so Pa-šičevi ljudje. Te ve9ti absolutno ne odgovarjajo resnici. Kategorično trdim, da v našem klubu ni nikakih struj (II), ki bi jih vodili Maksimovič, jaz itd. Jaz sem v ostalem toliko zaposlen z zunanjo politiko, da nimam časa, baviti 6e še z notranjo.> Beograd, 10. avgusta, p. beleži, da je v beograjskih političnih krogih začela v pondeljek uporno krožiti verzija, da 6e utegne od radičevcev v kratkem odcepiti nova skupina, ki ni zadovoljna s strankinim vodstvom po izključitvi dr. Nikiča in njegovih tovarišev. Na čelu te nove skupine ne-zadovoljnikov je posl. Nikola Preka. Naravno, da pravoverni radičevci to verzijo pobijajo z zatrjevanjem, da je navadna spletka njihovih političnih nasprotnikov. -SžS- Minister saobračaja o novem projektu Jadranske železnice Beograd, 10. avgusta, n. Vaš dopisnik je imel danes priliko razgovarjati se z mini. strom prometa g. Vasom Jovanovičem z ozirom na načrt, o katerem se zadnji čas razpravlja, glede proge Pančevo«Beograd« Split, katero posebno želita Bosna in Dal« macija. G. minister je rekel, da je strokov, na komisija res dala nepovoljno mišljenje, a treba je povdariti, da to velja Ie glede predlagane trase. Predloženo je enostavno ravno linija BeogradsSpIit z nebroj tuneli in skozi neobičajno težak teren. Taka pro. ga bi prišla za nas predraga in je treba to» zadevnih modifikacij. trdi, da stavka na severu 70 %. Kaj se godi v sovjetski Rusiji? Zmedene in nasprotujoče si vesti. — Trockij in Zinovjev voditelja upera? — Angleški dvomi in ruski demantiji. London, 10. avgusta. I. Časopisi vidijo v vesteh, ki prihajajo iz Varšave, Bukarešte in Berlina čedalje večja nasprotstva. Vso to negotovost je na koncu povečal še telegram agencije Tass, ki demantira vse vesti, ki so bile priobčene v zunanjem časopisju. Iz Moskve pa ni nobenih poročil, razen tistih, ki gredo skozi cenzuro, ta poročila so pa stiiizirana po navodilih sovjetske vlade. Glasom vesti, ki so prispele v zadnjem času, je Zinovjev baje v Kronstadtu, Trockij pa v Odesi. Vsak od teh dveh mož vodi prevrat v svojem področju. Trockij si je izbral okolico ob črnem morju, med tem, ko pritiska Zinovjev od nasprotne strani proti Moskvi. Kontrola nad dogodki pa je nemogoča posebno radi tega, ker prihajajo vsa poročila iz Kronstadta skozi Varšavo, vse vesti ki se tičejo Ukrajine, pa iz Bukarešte. Zadnje vesti iz Varšave vedo poročati, da se vojskujejo pri Kronstadtu ruske čete med sabo. Ta poročila je izkoristila varšavska vlada, ki je vrgla veliko število vojaštva v obmejno ozemlje. Med tem, ko preži Varšava proti Rusiji, so pripravlja Ru munija na vzhodu in posveča posebno pozornost dogodkom v obližju Odese. Na bes-arabski ineji so koncentrirani močni oddelki in tam si je ogledal vojsko celo rumunski vojni minister, iz česar se lahko sklepa, da je položaj zelo delikaten. Kakor izhaja il napadov boljševiškega tiska, se zdi da je začel povzročati nerede proti sovjetski vladi v glavnem Zinovjev. O tem so več ali ma;;j prepričani vsi angleški listi, ki komentirajo dogodke s poročili v tem smislu. Rusko poslaništvo v Londopu uradno demantira vse vesti o ka-koršnemkoli uporu ter poroča, da so glasovi, ki so se raznesli o položaju v Ljenin-gradu in Kronstadtu, pooolnoma brez podlage. Bukarešta, 10. avggsta (brž) Kakor se poroča, se sliši vzdolž Dnjestra močno grmenje topov. Revolucija se je razširila na pokrajine Iservika, Vimika in Proskurov. London, 10. avgusta (brž) »Daily Tclc-graph« poroča, da ie Rusija zaprla vse svoje meje. »Madridska pogc^a" Za ravnotežje v Sredozemskem morju. Rim, 10. avgusta s. A" diplomatskih krogih se je nodpis italijansko-španske prijateljske pogodbe, ki sc bo imenovala v zgodovini madridska pogodba, vzela z zadovoljstvom na znanje. London, 10. avgusta (brž) Listi se bavijo obširno z italijansko-špansko prijateljsko pogodbo. Splošno se povdarja, da pomenja ta pogodba pametno rešitev sporov med Francijo in Španijo. Kakor poročajo italijanski listi, vsebuje pogodba nad 12 členov in je sestavljena po vzorcu prijateljske pogodbe Italije s Češkoslovaško in Jugoslavijo z razliko, da je sestavljena na veliko širši podlagi. Pogodba se nanaša posebno ra interese Španije v Sredozemskem morju in v Južni Ameriki. Za seda: tekst pogodbe ne bo objavljen. Vendar pa se izve, da vsebuje pogodba nevtralitetno klavzulo, glasom katere ostaneii pogodbenici v slučaju nezakrivljenega napada 1:2 eno izmed pogodbenih držav nevtralni. Velika železniška nesreča v Italiji Milan, 10. avgusta o. Med postajala Ca-veria in Gallarate je danes zjutraj Skočil s tira brzovlak. Večje število vagonov se je zvrnilo v prepad ter se popolnoma razbilo. 23 potnikov je bilo težko ranjenih. Število mrtvih doslej še ni znano. Promet na progi Cavaria-Gallarate je ukinjen. Carigrad svobodna iuka London, 10. avgtk.U. s. Po vesti is Carigrada, je vlada sklenila izpremenki Carigrad v svobodno tranzitno lata* Začetek klerikalnega volilnega manevra proti organiziranemu trgovstvu in obrtništvu Ivan Jelačin mL in Ivan Ogrin kot eksponenta in pomočnika klerikalne liste za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. — Za danes vabita kot predsednika Zbornice klerikalne trgovce in obrtnike ter njih pomagače na prvi volilni sestanek. Štirinajst dni se je klerikalno časopisje trudilo zabrisati neugoden utis dr. Koroščeve izjave v Domžalah, s katero je naznanil, da je SLS na volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo tako »zelo interesirana.-, da smatra boj pri teh volitvah za svoj strankarski boj, ki naj prinese čim več moči v konsumarske roke. Da bi prikrili in zabrisali zlasti oni del dr. Koroščeve izjave, v kateri je pozival gospodarske kroge, da naj bodo pri tem »našem« (SLS) boju gospodarski krogi samo »pomočniki«, so ves ta čas v potu svo;ega obraza znani bivši napred-njaki, ki hočejo potom SLS priti naprej, pisali članke seveda proti SDS in proti dr. Žerjavu. Silno so si prizadevali, da bi s slepomišenjem s stanovskimi interesi trgovsrva in obrtništva odvrnili pozornost trgovcev in obrtnikov, da pripravlja SLS za zbornične volitve svoj naskok. Dr. Korošec je v tem oziru že v drugič postavil »Siovenca« na laž, prvič ga je v Domžalah, sedaj pa v Trebnjem. Na shodu, ki ga je imel zadnjo nedeljo formalni šef SLS v Trebnjem, je namreč z enim makom pomedel celo lažnjivo zgradbo o strokovnosti kleri-kaino-politične liste. Dejal je, da je »politika danes povsod« in da je »vsak opredeljen«. Večina strank da pojdei z SLS. G. Korošec je odklonil stanovsko organizacijo, češ SLS je reprezentanti-nja slovenskega ljudstva in hoče delati za ves narod. SLS ima svoj program, ki ga hoče uveljaviti tudi preko zbornice. Ne zadržuje drugih strank od nje, a sama hoče tudi vanjo. Tako trdi g. Korošec. SLS hoče torej v zbornico, drugi — katerim dr. Korošec sicer odreka zastopstvo slovenskega ljudstva — pa ji naj pri tem pomagajo. Kdo so ti drugi, ki o njih trdi g. Korošec, da so »večina strank«? To je Jelačinova »stranka«, menda tudi dr. Ravnihar, morda tudi nekateri novopečeni pucljevci odnosno prepeluhovci. Tem strankam so torej klerikalci namenili vlogo pornagačev, da pride Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pod komando SLS. Vsekako smo g. Korošcu hvaležni, da je vse povedal. Dejal je z drugimi besedami: Stanovske organizacije, roko stran od zbornice, pač pa SLS roko v zbornico! Ker SLS sama nima trgovcev, obrtnikov in industrijalcev niti za dobrih 10 mandatov, zato mora pred volitvami slepomišiti, da ulovi na svoje limanice naivnih kalinov. Zato pripravlja SLS po vzorcu klerikalno-komunistične Zveze delovnega ljudstva, pred katero je svojčas vpregla za slepilo volilcev dr. Periča, za zbornico volilni manever, v kojem bo igral kot »pomočnik« klerikalcev g. Ivan Jelačia mL čegar naloga naj bi bila, da kot dosedanji predsednik Trgovske in obrtne zbornice prevzame vodstvo in organizacijo kandidatske liste SLS. Zadnje dni smo prejeli od več zavednih trgovcev in obrtnikov, ki niso somišljeniki SDS, potrdilo resničnosti te Jelačinove akcije za SLS. G. Ivan Jelačin ml. k£t predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter g. Ivan Ogrin kot podpredsednik te zbornice sta razposlala 6. t. m. na razne trgovce in obrtnike, o katerih sodita, da klerikalnega manevra ne bodo razumeli, »strogo zaupno«(!I) okrožnico, v kateri vabita na sestanek, ki ga sklicujeta za danes, v sredo 11. avgusta ob 10. dopoldne v ljubljanskem hotelu Štrukelj. Ta dva eksponenta SLS pravita v svoji okrožnici, da smatrata za potrebno. da se o volilnem nastopu in volilnih pripravah porazgovorimo, češ da hočeta ustvariti »čim enotnejši nastop vseh trgovcev in obrtnikov«. Današnji sestanek pri Štruklju — kamor je bil sklican s prozornim namenom, da bi se zakrilo klerikalno kopito — je tore prvi začetek nemoralnega in nepoštenega volilnega manevra SLS. Nekaj nečuvenega je, da se pusti predsednik Trgovske in obrtne zbornice porabiti za to, da sklicuje kot tak-obrtnike in trgovce za volitve v zbornico, dasi mu je znano, da so to akcijo že začele stanovske in strokovne organizacije. Čemu naj so potem še te organizacije, ako niti pri volitvah v svoj stanovskih zastop ne bi smele biti me-rodajne? Kdo ima pravico nastopati kot zagovornik m zaščitnik trgovcev in obrtnikov, ako tako prezira in omalovažuje važne in zaslužne stanovske organizacije, kakor g. Jelačin, ki sklicuje današnji sestanek za SLS in proti organiziranemu obrtništvu in trgovstvu. In nadalje! Dr. Korošec ie v Trebnjem dejal, da bo kot pomočnica SLS pri teh volitvah nastopila »večina strank«. Zakaj SLS ni sklicala teh strank. Zakaj sklicuje njihove pristaše g. Ogrin, ki je predsednik politične Zveze klerikalnih obrtnikov, in g. Jelačin? Morda zato, da bo g. Jelačin kot predsednik zbornice slepomišil z nad-strankarstvom liste, ki jo pripravlja v resnici SLS? Kako zahrbten in neiskren je klerikalni volilni manever, je razvidno tudi iz tega, da k sestavi nadstrankarske liste SDS niti povabljena ni bila, dasi bi imela po številu svojih somišljenikov med trgovci, obrtniki in industrijalci do vabila vsaj štirikrat toliko pravice kot SLS z ostalimi, ki tvorijo po dr. Korošcu »večino strank«. Mi smo že ope-tovano povdarjali, da smo bili že od prvega začetka za izločitev zborničnih volitev iz političnega boja. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi preprečili nastop političnih strank kot takih ter da bi omogočili enoten nastop privrednikov brez njih. V to svrho so se vršiii tudi izvei»>trankarski razgovori med pristaši SDS in SLS, ki pa radi intransigentaosti od strani SLS niso vodili do zaželjenega uspeha. Očitno je bilo, daje SLS od prvega počet-ka hotela Zbornico za trgovino, obrt in industrijo pobasati v svojo konsumar-sko malho. Pripominjamo izrecno, da so pristaši SDS, ki so se razgovarjali z gospodi od SLS, izrecno zahtevali, da naj ss nova zbornica postavi na popolnoma stanovsko in gospodarsko stališče. Oni so predlagali izdelavo skupnega delovnega programa, pri čemer naj bi bilo vsako nadglasovanje izključeno. Zato so se postavili na stališče popolne paritetičnosti odseka, ki naj bi tak program izdala!. Zahtevali so nadalje, da kandidature postavljajo stanovske organizacije. A klerikalci so hoteli imeti politično nadvlado v zbornici in tako so razgovori končali negativno. Ali naj zato stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov se odrečejo svoji pravici, ker zahtevajo klerikalci, da mora Zbornica biti pod njihovo komando in da morajo slovenski trgovci in obrtniki postati sluge konzu-marjev? Volilni manever klerikalcev je tako prozoren, da mu nasedejo samo oni, ki še nikdar niso nič slišali o strupenem sovraštvu SLS proti naprednemu trgovcu in obrtniku. Kdo bo danes pomagal sestavljati klerikalno listo — to se sprašujejo širom Slovenije zavedni trgovci in obrtniki. Energična obramba ministra Ninčiča Beograd, 10. avgusta p. Znano je, da se že dali časa širijo v politični javnosti govorice, da ie položaj zunanjega ministra dr. Ninčiča omajan, ker ga hoče Maksimovide-va gru.pa spraviti iz kabineta. Zlasti se je to govorilo povodom vesti o kombinaciji z davidovidevci in pripovedovalo se je, da bi Ninčičevo mesto imel zasesti dr. Marinko-vič. Vesti o ogroženju Ninčideve pozicije so naravno napravile precejšen vtis saj ie splošno znano, da Je baš dr. Ninčid 1 v vladi i pr! drugem odločilnem faktorju Jako trden. Današnje »Vreme« se Je lotijo posla, da vse neugodne govorice o dr. Ninčidu energično zavrne. PriobčuJe obširen članek »Kampanja proti dT. Ninčidu« v katerem pravi med drugim: Inozemska publika lahko smatra to kampanjo za nerazumljivo in bo naporno iskala tudi njene vzroke. Za informirane pa je ta kampanja dovolj prozorna, ker je tendenca očitna in s tem tudi brezznačajna. Cela stvar ne bi bila vredna besede, ako bi šlo samo za državnikovo osebnost ter za njegov ugled v državi. A druga stvar je, ako gre za osebnost zunanjega ministra in v tem primeru baš specijalno za dr. Ninčiča, ki mu Je med prvimi našimi politiki uspelo doseči zavidljiv položaj v mednarodni zajednici in ki že Ima reputacijo ne samo ozkega balkanskega temveč tudi evropskega politika. Pri vseh mednarodnih sestankih, pri vseh manifestacijah v inozemstvu, kjer mora država nastopiti kot modna in odločilna avtoriteta, je osebnost našega zunanjega ministra igrala odločilno vlogo. Zasedanja Društva narodov v Ženevi in Rimu, nekateri sklepi ambasadorske kon ference, več mednarodnih vprašanj, pri katerih so bih" naši interesi izredno angažirani — vse to Je dalo dovoli prilike, da se je jasno opazil prestiž, ki ga Je dr. Ninčid pridobil naši državi aa Balkanu, v Mali an-tanti ter v Srednji Evropi. Vsa kampanja bi bila neresna ter brezpomembna ako se ne bi javljala baš v trenotku, ko naša država vodi več važnih pogajanj na razne strani in ko Je za zunanjega ministra potrebna pomoč m soglasje celega naroda. »Vreme« navaja naš spor z Bolgarijo ta zasedanje Društva narodov, za katero se kot najresnej ši kandidat za predsednika imenuie predstavnik naše kraljevine in na kateri se bodo razpravljala Izredno važna vprašanja za našo državo. Inicijatorji kampanje dnevno lansirajo vesti v nestabilnem položaju dr. Ninčida v vladi ter mu prorokujejo padec. Ne samo v vladi — povdarja »Vreme« — marveč tudi v obeh strankah, ki tvorita vlado, oživa dr. Ninčid zavidanja VTeden ugled In malo Je državnikov, Id bi si biU pridobili tako soliden položaj po zaslugi svojega dela in njegovih rezultatov. Senzacionalna hišna preiskava Beograd, 10. avgusta, n. Danes je polici, j a iavršila hišno preiskavo v stanovanju voditelja bolgarskih emigrantov g. Nedelj. ka Atanasova in mu zaplenila korespondenco. O razlogih hišne preiskave ne daje policija nikakega obvestila. Politične beležke Drugi sestanek «p ro tiger en tskih» strank V ponedeljek se je vršil »Pod lipo« drugI sestanek zastopnikov strank, ki naj bi po mišljenju sklicateljev uvedle skupno akcijo za ljubljanske občinske volitve. Kakor znano, se je že pri prvem sestanku prošli teden pokazalo, da socijalističue grupe po vdčini z vse odločnostjo odklanjajo sodelovanje s klerikalci. Prišlo je takrat do prav temeljitega medsebojnega razračuna-vanja in klerikalni zastopniki so sestanek s protestom zapustili. Na drugi sestanek Jih sploh več ni bilo. Navzoči socijalistični delegati so v daljši debati razmotrivali možnost enotne delavske fronte, a rezultad te debate baš niso vzpodbudni. Iz cele akcije Je skušala SLS kovati kapital ter organizirati, kakor se sedaj trudi za volitve v Trgovsko zbornico, za občinske volitve »medstrankarsko« fronto, katero bi o n a komandirala. Seveda so delavci to nakano prav naglo spregledali in klerikalcem povedali kar jim gre. SLS se sedaj tolaži, da bo s pomočjo svojih domačih zaveznikov med radikali in radičevci že dosegla odgoditev občinskih volitev na »boljše čase«. Med tem se je z vso vnemo vrgla na Trgovsko zbornico, ki Jo hoče s pomočjo svojih intrig, ki pa so vendarle preveč prozorne, spraviti v svojo pest. Ni dvoma, da bodo zavedni trgovci in obrtniki klerikalcem ravno tako odločno pokazali vrata, kakor so to storili delavci. Kako je hotela SLS pomagati delavcu? Dr. Korošec je izjavil na shodu klerikalne stranke v Trebnjem, da Je Davidovi-deva stranka, v kateri so sedeli štirje klerikalni ministri, hotela pomagati delavcu z znižanimi tarifi za prevoz žita, pa je žal SLS morala prezgodaj oditi iz vlade. Menda ni dr. Korošec mislil pri tem na slovite tovorne liste, ki jih Je takratni prometni minister Sušnik izdal na ime Zadružne zveze in ki Jih je potem Gospodarska zveza prodajala vsakomur, kdor ji Je plačal primerno provizijo, a se pri tem od nikogar ni zahtevala obveza, da bo prodajal moko za toliko ceneje, kolikor Je g. Sušnik dal popusta na železnici. Gospodarska zveza Je z znižanimi tovornimi listi trgovala, namesto da bi uvažala po znižani tarifi žito in ga za toliko cenejše tudi prodajala. To so že davno ugotovljena dejstva, pa Je zato vprašanje, kakšen dobiček bi imeli delavci, ako bi Gospodarska zveza v škodo države pobasala težke milijone, plačevati pa bi morali kruh prav tako drago kakor prej. Ce bi bilo klerikalcem res kaj na pocenitvi kruha, potem bi moral prometni minister Sušnik splošno znižati železniške tarife za prevoz žita v Slovenijo, ne pa samo privlligi-rancem na račun konzumenta, pa tudi trgovcev, ki znižanih tovornih listov niso dobili in so bili torej krivično zapostavljeni. Na krščanskem temelju V Trebnjem so na dr. KoroKevem shodu sprejeli resolucije, ki pozivajo vse Slovence, naj se oklenejo stranke SLS, ki edina sloni na »krščanskem« temelju in ki bo »zmožna« varovati interese naših najdragocenejših svetinj tudi v parlamentu. Vprašanje je, zakaj vabijo resolucije samo Slovence in Hrvate v klerikalno stranko, ki edino sloni na »krščanskem« temelju, zakaj ne vabijo tudi Srbov? Ali Srbi niso kristjani, ali za srbske kristjane ni mesta v stranki, ki edina sloni na »krščanskem« temelju in je edina zmožna varovati interese verskih svetinj tudi v parlamentu. In kai nai naredimo z muslimansko stranko, s katero skupaj je klerikalna stranka sedela v vladi Ln tudi še sedaj sodeluje ln v kateri se mnogi njeni pristaši smatrajo za Hrvate? Hrvatskih muslimanov vendar ne moremo postaviti na krščanski temelj edino zveličavne klerikalne stranke! In kaj naj rečemo končno o sigurnosti »krščanskega temelja«, če ga je samo klerikalca stranka s svojimi dvajsetimi poslanci zmožna varovati? To je vendar zapostavljanje katoliške in tudi vsake druge krščanske cerkve! Ali ni morebiti vse to, kar proglašajo trebanjske resolucije klerikalne stranke, krivoverstvo?! SLS «ni» klerikalna stranka Na shodu v Trebnjem sta govorila duhovnika gg. Korošec in Kulovec, resolucijo pa je predlagal g. kaplan, ki je tamoš-njemu g. župniku postavljen za nadzorstvo. Kmetje so kimali, a ne vsi. Premnogi so zmajevali z glavo. Mi in Italija G. Korošec je v Trebnjem povedal, da Je »naša vlada odpria Italijanom pot v našo državo.« (Klici ogorčenja.) italijanska trgovina in industrija bo prodira'a k nam, prišli bodo za njimi italijanski deiavci; naše naravno bogastvo bodo želi tujci, naš narod, pa se bo moral izseljevati. (Ponovno ogorčenje.)« Tako poroča škofov list Mi smo skupaj z g. Korošcem in SLS ogorčeni, radi bi pa le dostavili da ie prav te pogodbe, ki iih Je g. Korošec tako ostro napadel v Trebniem, z Italijo zaključila vlada g. Davldovida, v kateri Je bil podpredsednik in minister prosvete g. dr. Anton Korošec, minister prometa g. Sušnik, poljedelstva dr. Kulovec, agrarne reforme pa g. Ve s eni a k . . . Zarota proti kristjanom v Transjordaniji Pariš, 10. avgusta, d. Krščanski prebivalci med arabski mi plemeni Med želi in Ban! Saki so poslali emirju in angleškemu vrhovnemu poglavarju proteste proti nameravanemu pokolju kristjanov, ki naj bi se pričel v Keraliu. V zaroti proti kristjanom je udeleženih tudi več vladnih uradnikov. Angleški rezident je prepovedal vse demonstracije in vsa zborovanja. Nad Kerak so priplula angleška vojna letala. Senzacijonalna Ciemen-ceaujeva intervencija Odprte pismo starega tigra predsednika Coolidgeu o zadevi francoskih vojnih dolgov. 1 Pariz, 9. avgusta. V nedeljo je stopil stari *tiger» nepričakovano iz svojega zatišja v Van-deji na politično plan in vznemiril vso francosko in evropsko politično javnost. Izročil je namreč listom svoje odprto pismo predsedniku ameriških Ze-dinjenih držav (o katerem smo poročali med brzojavkami v včerajšnji številki, op. ur.), kjer očita Ameriki nič manj kot koristolovstvo v vprašanju evropskih vojnih dolgov. To je storil Clemen-ceau brezdvomno v prepričanju, da bo francoska vlada že te dni zahtevala od parlamenta ratifikacijo washingtonske-ga dogovora. Njegovo odprto pismo predsedniku Coolidgeu se glasi: Med državami in velesilami, ki so se borile v svetovni vojni raino ob rami, so nastala nesoglasja giede ureditve odplačevanja dolgov. Ta nesporazumljenja ogrožajo bodočnost vseh narodov zavezniških držav in sploh prihodnost vsega kulturnega sveta. Če bi narodi ne bili nič drugega kot trgovske hiše. bi se usoda sveta uredila z bančnimi računi. Vi zahtevate odplačilo dolga, ki ni trgovski, marveč vojni doig, čeprav dobro veste, da imamo prazno hišo. V analognih slučajih je dolžnik primoran podpisati menico in baš to je. kar zahtevate vi od nas. Treba bi bilo, da bi i Vi i mi mogli verjeti v sistematizacijo denarja in v odplačevanje dolgov po natančno začrtanem programu; a tajnost komedije je baš v tem, da gre za nedoločena odplačila, ki nas lahko pripeljejo do novega ameriškega posojila z dobrimi hipotekami na naših ozemljih kot n. pr. v Turčiji. Tega, gospod predsednik, to moram povdarjati, mi ne bomo nikoli sprejelL Francija se ne prodaja niti svojim prijateljem. Bila je neodvisna vedno in bo tudi vedno ostala neodvisna. Od predsednika Monroa dalje bi ne bili Vi nikoli sprejeli rešitve v drugem smislu za ameriški kontinent. Če bi Francija morala izginiti radi združenih naporov svojih prijateljev in neprijateljev. bi ostalo od nje v svetu komaj ime. In sploh, kaj smo zagrešili, da nismo storili svoje dolžnosti? Mar smo hoteli izročiti naše trdnjave Nemcem, ko jih je Nemčija zahtevala od nas pod kaznijo vojne napovedi? Kdo bo vstal in povedal. da smo baš mi premagali vse ovire in storili nemogoča dejanja? Verdun ne priča, da smo se borili baš slabo! Prelivali smo kri in trosili smo denar, kakor so to storili Anglija in Zedinjene države. Toda. dočim je ostalo ozemlje teh dveh držav nedotaknjeno, je vojna pustošila po Franciji in za tri težka leta, ki smo jih prestali in prenesli z največjimi žrtvami, dobimo sedaj od Amerike besede: »Francija je fronta svobode.« Tri leta smo krvaveli in izdajali denar. Pridite vendar v naše vasi in čitajte sezname mrtvecev, potem bomo lahko primerjali. Ali je vsa ta izgubljena mladost mogoče navaden bančni račun? Kakor je sklenila Rusija v Brest Litovskem separatni mir, tako je tudi Amerika sklenila separatni mir z Nemčijo in ni pri tem upoštevala razmer, v katerih žive njeni zavezniki izza svetovne vojne. To je krvavi mir s skupnim sovražnikom. Zdaj gre še za sklenitev denarnega miru med zavezniškimi in njim priključenimi državami Kako da nismo tega. kar se sedaj dogaja, nikoli predvidevali? Na tej točki smo se torej morali ustaviti, da skliče-mo upravni svet listih, ki so se okoristili zato. da bi se še nadalje lahko branili z najlepšimi pridobitvami zgodovine. Laž o nemških reparacijah se torej sedaj kvitira kratkomalo z ameriškim vnovčevanjem. Govoril sem svobodno, spoštovanemu poglavarju velikega naroda, kateremu sem bil skozi 50 let najboljši prijatelj in o katerem sem se nadejal, da bo dvignil na ščit velike ideale člove-čanstva. Sedaj se mora poglavar ameriške države razkriti in če sem se v svoji presoji zmotil, mi ne ostane pač nič drugega, nego da se umaknem v molk. Daslravno so vladni in politični krogi ze!o skeptični glede posledic Cle-mencaujevega apela, vendar mislijo, da bo poučil ameriško javnost o upravičenih francoskih zahtevah, ki ovirajo Poincarčju svobodno odločitev v tem važnem vprašanju. Clemenceau je hotel opozoriti Ameriko, da ne gre samo za številke, temveč za cel kompleks med-zavezniških vojnih dolgov ne samo z materijalnega. temveč tudi in predvsem z moralnega stališča. Največji francoski patrijoti odobravajo Clemenceaujev korak, ki ga je storil stari tiger brezdvomno v nadi, da bo koristil Franciji. Silno pa so zamerili socijalisti in komunisti, ki smatrajo, da je Clemenceaujev nastop v zvezi s francoskimi fašistovskimi naci-jonalisti, ki so nedavno potom svojega glasila izjavili, da je Clemenceau edini mož, ki more rešiti Francijo pred pogubo. Na vsak način pa je Clemenceau-jeva intervencija važna točka v vprašanju finančnega sporazuma z Ameriko, saj jo je »zagrešil« star preizkušeni politik, ki je še do včeraj trdil, da je največja čednost molk in umik iz političnega življenja. Pariz, 10. avgusta (brž.) Zunanji odbor zbornice je odložil odhod poslanika Berengerja v Washington na nedoločen čas. Važne izjave zun. ministra dr. Beneša Važne Izjave zunanjega ministra dr. Beneša. Praga, 10. avgusta, s. V nedeljo se je v Košicah vršilo javno zborovanje, ki so ga priredili češki in slovaški nacionalisti, ki so manifestirali za generala Gajdo. Zborovanje je poslalo predsedniku republike in generalu Gajdi pozdravno brzojavko. V Trenčinskih Toplicah se je vršil le-gijonarski kongres slovaških socijali-stičnih legijonarjev, na katerem so navzoči burno pozdravili zunanjega ministra dr. Beneša. Dr. Beneš je imel predavanje o češkoslovaški narodni revoluciji, ki nikakor še ni končana. Boj za ohranitev, ie dejal dr. Beneš. bo tudi v bodočnosti še zelo težak. Ne gledam pesimistično v bodočnost, vendar pa vidim le eno: Naša država mora imeti boljšo vojsko, kakor jo je imela bivša avstro-ogrska monarhija. Osebni in strankarski interesi morajo napraviti prostor interesom države. Danes je vsak klic proti levi ali proti desni samo gibanje enega dne proti onemu, kar smo doživeli v vojni. V osmih letih našega obstoja smo postali znan narod ter igramo v evropski politiki tako vlogo, kakor si jo je zamišljal predsednik Masaryk. Ako primerjamo to dejstvo z raznimi gesli v zadnjem času. moramo ta gesla označiti kot nemožno hujskanje. Kongres je končno sprejel resolucijo, v kateri se odklanjajo vsa vabljiva gesla, naj prihajajo od katerekoli strani. Resolucija izreka popolno zaupanje predsedniku Masaryku in zunanjemu ministru dr. Benešu. Po kongresu je dr. Beneš na povabilo predsednika Ma-saryka odpotoval v spremstvu Marko-viča v TopolčanL Spor med Vatikanom in Argentinijo Vatikansko glasilo »Osservatore Romano* demantira časopisne vesti o bližnjem sporazumu med Vatikanom in Argentinijo. Kakor znano, tvori jedro spora med Argentinijo in Vatikanom vprašanje imenovanja novega nadškofa v Buenos Airesih. Nedavno je namreč predsednik argentinske republike de Alvea predložil narodni skupščini imenovanje d' Andrea za nadškofa, ki ga je narodna skupščina brez nadaljnega sprejela. Toda Vatikan, ki stoji na stališču, da je imenovanje novih škofov njegova izključna pravica, tega imenovanja načelno ni hotel vzeti na znanja, češ. da nobena država ne sme predlagati novih škofov. Radi tega spora tudi noče Vatikan imenovati svojega nuncija pri argentinski vladi. Zdi se, da ta spor še dolgo ne bo rešen, ker argentinska vlada nikakor noče priznati vatikanskega stališča glede imenovanja škofov. Idealni sklepi francoskega učiteljstva Paril, 10. avgusta, d. Francoski učiteljski kongres, ki se vrši v Strasbourgu, je sprejel resolucijo, v kateri pravi: 78.000 francoskih učiteljev In učiteljic, ki so prepričani, da tvori zbližanje po vojni nahujskanih narodov vzgojno sredstvo, je sklenilo, da bodo i vsemi močmi delovali na to, da seznanjajo mladino g tujimi narodi in tako podpirajo mirovno organizacijo. Njihovo tozadevno delovanje bo vodil locarnski duh, kakor ga je definiral Briand. Resolucija spominja nato načela, ki jih je sprejelo tudi Društvo narodov, po katerih je treba v šolskih knjigah odstraniti ali vsaj omiliti v?e sestavke, ki vzbujajo v mladiui sovraštvo do drugih narodov. Mladina se mora zavedati, da nima dolžoosti samo do svoje družine in domovine, temveč tudi do vseh narodov. Proslava Nazarija Saura v Kopru Trst, 10. avgusta o. V Kopru se Je vršila danes proslava domačina Nazarija Saura, ki so ga avstrijske oblasti 10. avgusta 1. 19lč. obsodile na smrt kot italijanskega mornariškega častnika radi bega k sovražniku. Sauro ie bil vjet na eskpediciji proti avstrij ski obali v Istri. Proslavi so prisostvoval: minister za javna dela Giuratti. zastopnik senata Salatta in zastopnik zbornice posl. Giunta, nadalje mnogoštevilni zastopniki oblasti in tržaški škof Fogar. Slavnostni govor sta imela senator Salatta in minister Giuratti. Bankrot iiladel&jske razstave Filadelfija, 10. avgusta, (brž.) Tukajšnja razstaTa se bliža bankrotu. Dosedanji defi« cit znaša že 4 milijone dolarjev. Briandovo sporočilo Nemčiji Pari*, 10. avgusta. 3. Zunanji minister Briand je obvestil nemfikega poslanika von Hoescha, da Je Francija pripravljena znižati število zasedbenih čet ter jih pregru-pirati pod pogojem, ako nemška vlada onemogoči nevarno propagando renskih nacljo-nalističnih organizacij ter ako ne bo proti prebivalstvu izvajala nobenih represalij. Viljemova posestva v Južni Afriki Capetown, 10. avgusta, d. Sodišče v Wlndburhi, bivšem glavnem mestu nemške južne Afrike, je zavrnilo tožbo bivšega nemškega cesarja giede dveh njegovih zaplenjenih posestev. Državno pravdništvo je sklenilo, da cesarju ni treba plačati sodnih stroškov. © © Žalostne slike vsepovsod Vode v Sloveniji padajo, — Kolpa S m nad normalo. človeški žrtvi. Dve Tako prijazno je sijalo solnce včeraj ves dan, da bi človek skoro ne verjel v grozote nedelje, ako ne bi pričale o tem prekinjene železniške proge, še vedno po polju stoječa voda, razne drobne vesti, ki se kolportirajo od ust do ust in strahoten utis, ki živi še v številnih oškodovancih. V nekaterih krajih v okolici Polhovega (iradca in nižje doli po ravnini, dalje polja posestnikov pod hribi v kamniškem okraju, po Gorenjskem in tudi na Dolenjskem s:; posamezne njive naravnost pokrite s si lami, kamenjem in peskom, kar vse so valili deroči hudourniki. Voda na polju časi izhlapeva, vendar je ponekod izdoil zemljo in bodo tamkaj bržčas ostali m bajerji, ker voda nima odtoka. Mnogi tra . niki in njive so ravno radi tega izgubili prt tej na vrednosti Drugod zopet so njivi razritc. poljski pridelki iztrgani iz zen; . in le/c po jarkih in na travnikih. Vode so se prijele tekom včerajšnjega dne usedati nižje v svoje struge, vendar še niso dosegle normalc Sava je padla za pol metra, padla jc tudi Ljubljanica, ki pa je še vedno zelo kalna, nrnirili so se tudi vsi stranski potoki, kakor Gradaščica, Glinščica, Mali graben, l.ščica itd. V Gra-daščici leži nizdol po strugi v vodi silno veliko izpodkopanih večjili in ma :;ili dreves. Včeraj je bil že na vseh piugali vzpostavljen normalen promet, vendar pa so imeli vlaki še vedno zamude, ker morajo radi zrahljane zemlje voziti počasneje. Opustošenja v Polhograjskem pogorju Ravno ob obletnici strahovite povodnji, ki je zahtevala toliko človeških žrtev, so Polhograjsko pogorje zadele zopet težke poplave. Vse njive in travniki so pod vodo, jesenski pridelki uničeni, uničena otava in drugo. Najbolj so prizadete vaši Hrasteni-ca, Log, Belca, Dvor in Dol. vas. Letina je bila letos radi neprestanega deževja že tako zelo slaba, sedaj pa je povodenj uničila kmetom še zadnje nade. Ljudstvo Je silno obupano in potrebuje nujne pomoči. Skrajni čas je že, da se regulira posebno Beljski graben, od koder prinašajo hudourniki ob nalivih vedno ogromne množine gramoza na polja. Plaz v Hrastniku Nedeljsko deževje je napravilo v Hrastniku in okolici zelo veliko škodo. Velik plaz je potegnil v Rošovean sadovnjaku nad Pintarjevo gostilno in ogrožal hišo, kakor tudi falski veliki steber nad njo. Cesta od »Meketa« do brvi čez Brnico Je na dveh mestih podsuta, na Brnici je Izpodkopala voda drog Zadružne elektrarne, potok Boben pa je ponagajal zopet pri gradbi Bir-tičevega mostu, odnesel par vrtov in raztrgal veliki Jez na Rošev mlin. Hrastniku se obetajo slabi časi. V smeri proti Suhadolu je hudournik lz-podjedel cesto meter globoko pri železniških zapornicah pri gostilni Krajšek. Cestni promet proti Hrastniku Je nemogoč. Kolpa 8 m nad normalo Kolpa je dosegla v noiči od ponedeljka na torek pri metliškem mostu svojo kulmina-cijsko točko 6.90 m nad normalo. Do zjutraj je padla na 5.70 m. Ves kompleks vode je navalil proti Karloveu, kjer so se razlile Kolpa, Mrežnica in Korana. V Karloveu je dosegla Kolpa kulminacijsko točko 8.30 m nad normalo, kar že desetletja tamkaj ne pomnijo. Včeraj od 10. zjutraj do opoldne je bila stagnacija, nakar je začela voda padati. Ob 19.50 je padla za 34 cm. Dopoldne je bilo sploh nemogoče priti peš do kolodvora, ker se je okoli 8. zjutraj voda razlila na Baniji čez cesto. Vojaška oblast je dala za reševalna dela na razpolago inženjerski bataljon ter 37. peš-polk. Voda je udrla v spodnje prostore raznih tvomic, ter je bilo vsako obratovanje onemogočeno. Nesreč sicer ni bilo nobenih, škoda pa je zelo znatna. Ponekod se vrši promet s čolni. Kakor Kolpa, je pričela padati včeraj tudi Korana. Smrt v povodnji V Jutranjih urah, v ponedeljek, je v Celju na Dolgem polju, kakor smo že poročali, utonil slikarski pomočnik I. Vengust Očividci pravijo, da je hotel preplavati ve- letok, ki je nastal na Dolgem polju, a so ga zagrabili valovi in je utonil. Najbrže ga je zagrabil v mrzli vodi krč. Škoda, ki jo je povzročila povodenj v Celju in okolici, je ogromna. Kleti so bile skoro brez izjeme vse polne vode in so imeli gasilci dosti posla, da so jo izčrpali. Vrtovi so razdrti, sadovnjaki so na mnogih krajih unfčeni, mestni park pa je znat-| no poškodovan. Treba bo vsekakor misliti na regulacijo naših vod. Denar za to se mora najti Voda odnesla štiri ormoške mline Ormož, 10. avgusta, t. Vsled strašnih nalivov v nedeljo je Drava v noči od 9. na 10. avgusta tako visoko narastla, kakor i ljudje že davno ne pomnijo. Deroča Dra* va je okrog 1. ure ponoči nosila mimo Or, moža velike množine odplavljenih reči, za, kaj v istem času je naenkrat pri dravskih mlinih grozno zavreščalo, nato pa se je začulo lomljenje, pokanje ter velik šum. Plavajoče grede in hlodi so bržkone zadeli ob vodno napravo g. Zadravca, ki so jo odtrgali. Ta je zopet potegnila s seboj mlin g. Lesničarja, obe napravi pa sta odtrgali vedno napravo, oziroma cel mlin g. Jere« miča, nazadnje pa še mlin g. Šefa. V par minutah ni bilo od štirih dravskih mlinov in vodnih naprav ničesar več. Kolikor se ni takoj potopilo, se je razdrobilo ob drav, skem mostu. Škoda znaša nad 600.000 Din. Najhujše sta prizadeta gg. Lesničar in Sef, ki jima je odnesla voda mlin in vso za, logo zrna ter moke ter ima vsak škode nad 200.000 Din, ostala dva pa vsak nad 100 ti. soč Din. Mlinar Lesničar je spal v svojem mlinu. Ko je dospel do dravskega mostu, se je zbudil ter skočil skozi okno v dero« čo Dravo. Po daljšem plavanju med lesov, jem razbitega mlina se je oklenil bruna, ki ga je nosil do Središča ter ga tam vrgel na suho. Tako je revež, četudi mu je voda vzela vse premoženje, vsaj živ ostal. Na Murskem in na Spodnjem Ptujskem polju so bili nalivi strašni. Narastla Ščav-nica je spravila celo ljutomersko okolico pod vodo, ki je preplavila Sršenov log, kjer bi se moral vršiti prleški dan, z vsemi sosednjimi travniki in njivami, pa tudi polji na obeh straneh nove železnice. Pod vodo je bila cesta iz Ljutomera na Krapje in Cven. Prizori iz ozemlja v z nega okolici Sava, Drava in Dunav so dosegle radi zadnjih nalivov zopet izredno višino. Dočim je bila Sava v nedeljo zvečer v Zagrebu, takoj ko se je utrgal oblak, 30 cm nad normalo, je bil v ponedeljek vodostaj že 3.60 m, v Podsusedu pa celo 4.40 nad normalo. Močno je bil ogrožen že celo železniški nasip, ker je bila voda znatno višja, kakor ob priliki zadnje povodnji. V ponedeljek zvečer so prispeli zato v Zagreb vojaki 35. pešpolka, da priskočijo prebivalstvu na pomoč. Močan oddelek je bil odposlan tudi v Dugo Selo, ki je bilo posebno ogroženo. K sreči je pričela Sava včeraj padati tako, da je najhujša nevarnost minula. Radi porasta vod v' Sloveniji more Sava v svojem doljnjem toku eventualno le še minimalno narasti. Vsekakor pa so za vsak slučaj pripravljeni ob obali številni rešilni čolni. Med nedeljsko katastrofo v Zagrebu je prišlo na več krajih do pretresljivih prizorov Nekega dečka, ki se Je vračal iz zoološkega vrta, je zajel hudournik in ga nesel nekaj časa s seboj. Prijel se je nato za steber pri vhodu v Maksimir, toda valovi so ga kmalu odtrgali in deček Je izginil v vodi. Nadstražnik Korica, ki je opazil, da Je deček v življenjski nevarnosti, je gazil do trebuha v vodi, prišel srečno do njega in ga potem z lastno nevarnostjo prinesel na rokah do najbližje gostilne. Ko Je dečkov oče videl, da je sin rešen, je ponudil nad-stražniku 1000 Din nagrade, kar pa je ta odločno odklonil, češ da ne sme brez vednosti policijske direkcije prevzeti nobenega daru. V Slovenski ulici je delavec Gjuro Jelen-čič iz tvornice cementa v Podsusedu zavo-zil z dvovprežnim vozom v neko jamo. Bi- la je nevarnost, da vsi utonejo. V nem trenotku je priskočil redar, ki je osvobodil konje in rešil tudi voznika, voz pa je ostal do naslednjega dne v Jami. Najhujša povodenj je bila med kolodvorom Sava in Slovensko ulico, kjer je hudournik razoral zemljo in je brizgala voda do 2 m visoko. V gostilni »Parovoz« je stala voda v kleteh 4 m visoko, v stanovanju pa 70 cm. Prizor je bil tako strašen, da ga ni mogoče opisati. Treba je bilo samo vse videti. Gasilci so sesali vodo v nedeljo celo noč in »še v ponedeljek vse dopoldne. Na Černomercu je voda porušila hišo A. Marlin. Za časa najhujše poplave je pomagala vojska po- vsem Černomercu. V Ilici št. 248 se je na dvorišču zrušil zid tamkajšnje hiše in močno poškodoval prostore gostilne Kontilovič. Med nevihto je trešči v hišo Edvarda Jurička na Trnjanskl 1 vendar od stanovalcev ni bil nihče ■dovan. zoološkem vrtu so tamkajšnje živali n: J neurjem divje tulile in bile silno preplašene. Umaknile so se vse pod streho in bile tako zbegane, da se jih je lahko vsakdo dotaknil, a se niso niti ganile. Tamkajšnji nameščenci so imeli čez glavo dela. Ko so se zvečer umaknili iz zoološkega vrta, jih je moral Slovenec Franc Globočnik, ki je služil poprej po zverinjakih v Nemčiji ln Belgiji, nositi po vrsti na hrbtu, ker je bil park globoko v vodi Oblak se je utrgal tudi nad Splitom Med strašno nevihto, grmenjem in bliskanjem se je v nedeljo popoldne utrgal oblak tudi nad Splitom in okolico. Treskalo je, da je bilo strah in groza. Najhujše je trpel otok Šolta. V Solinu je ponovno treščilo v električne droge ter v restavracijo Gašpič, kjer je bilo zbranih .nnogo gostov. En otrok je bil ranjen, restavrater Gašpič pa ožgan po obrazu in očeh. V restavraciji Je nastala silna panika. V Gornjem Selu na otoku Šolti Je divjal tako strašen vihar, da selja-kl ne _ pomnijo že dolga leta kaj podobnega. Odkrival in odnašal je strehe ln oljkl-na drevesa rtrval s koreninami vred iz zemlje. Skoro vsi oljkini nasadi na otoku se popolnoma uničeni 83,650.000 hI vode je padlo na Zagreb Zagreb, 10. avgusta, n. Dane« se je vr» šila na mestnem magistratu izredna seja mestnega zastopstva in vseh interesiranih krogov. Gradonačelnik Heinzl je poročal o položaju v Zagrebu, o strahovitih poplavah zadnjih dni. Navedel je interesantno dej« stvo, da je po računih strokovnjakov padlo ni ozemlju mesta Zagreb v nedeljo 83 mi» lijonov, 650 tisoč hI vode. Po mnenju stroa kovnjakov je glavna krivda poškodb v mestnem centru ta, ker ovirajo železniške proge na eni strani mesta odtok vode. Iz, voljena je bila posebna komisija, ki bo po« pisala in preštudirala škodo, ki je bila pri, zadeta meščanstvu. Akcija Rdečega križa za poplavljene© v Vojvodini Beograd, 10. avgusta, p. Gospodarsko fi« nančni odbor ministrov je imel danes pot poldne sejo, kateri so prisostvovali tudi de, legati Rdečega križa in Narodnega .odbora za pomoč poplavljencem. Na seji se je go, vorilo izključno o razdelitvi zbranih pri« spevkov v denarju in naturi. V Bački in Banatu je okoli 1000 porušenih hiš. Na seji je bilo sklenjeno, da se sestavi posebna ko« misija, ki jo tvorijo pomočnik ministra so, cijalne politike in delegati Rdečega križa ter pokrajinskega odbora. Ta komisija od« potuje takoj na mesto nesreč, da prouči načine gradnje novii. hiš. Siromašnim lju« dem bodo zgradili hiše na stroške tega od« bora, imovitejši r>a bodo prejeli dolgoročna posojila. Seja ministrskega sveta Beograd, 10. avgusta, r. Vsled velikih po« plav je predsednik vlade Uzunovič sklical danes nujno sejo ministrskega sveta, na ka« teri se je razpravljalo o ukrepih, ki se ima« jo podvzeti, ako bi došlo do novih nalivov in poplav. Po izjavah ministrov je železni« ški most pri Bogojevu odnesla voda. Nasip je voda nanovo podrla ter poplavila več tisoč oralov plodne zemlje. Prometni mini* ster Vasa Jovanovič je očrtal težavni polo« žaj zaradi škode, ki jo je povzročila voda. Vsi vlaki, ki so doslej vozili preko mosta pri Bogojevu, so morali na drugo progo in sicer preko Sombora in Subotice. Same še danes ob: 4my 7« "II JB, AGliAD^ ii 9. UR*i orjaški vpletilm a OPOV rim arabskih noči v 2 delih naenkrat 11 dejanj v glavni vlogi čudoviti akrobat DOUGLAS FAIRBANKS Kr>iati konj! Leteča preproga! Senzacija sedanjosti! KIRO s,LJUBLJANSKI DVOR" — Najmodernejši kino Slovenije. Izven sporeda se predvaja Odkritje spomenika kralju Petru I. v Kranju Kaca Pariza Kača Pariza Zaključek kongresa jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu Kongres Udruženja jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu je bil v ponedeljek pozno zvečer po 3dnevnem zborovanju zaključen. Največje zanimanje je vladalo zadnji dan za volitve. Splošno sc je opažalo, da učitelji niso imeli nobenih kongresnih značk. Gtiklonili so jih namreč v znak protesta proti temu, ker so imele naslov: »Udruže-no učiteljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev«, mesto »Udruženo jugoslovensko učiteljstvo« kakor do sedaj. Mnogi so zahtevali odločno pojasnilo, ali je bila to samo slučajna pogreška, ali pa poizkus proizved-be novega političnega kurza. Dopoldne je bivši predsednik Udruženja Milutin Stanojevič referiral o razvoju jugoslovenske ideje med učiteljstvom in se s toplimi besedami spominjal glavnih njenih tvorcev Mihajla Joviča, Jovana Jovanoviča in pokojnega Janka Veselinoviča iz Srbije, pokojnega Ivana Fiiipoviča in Davorina Trstenjaka iz Hrvatske, ter ravnatelja Luke Jelenca Iz Slovenije. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika UdTUženja Vlada Petrovič, za podpredsednika Tihomir Kostič, za tajnika Jovan Milijevič, za urednika »Prosvete« pa Vujica Petkovič. V odbor so izmed Slovencev izvoljeni Anton Gnus, Anton Hren in Josip Lapajne za ljubljansko poverjeništvo, za beograjsko poverjeništvo pa med drugimi tudi Slovenec Pavle Flere. Glede prosvetne politike je bila po daljši razpravi sprejeta sledeča resolucija: 1. Predloži naj se enoten zakon za osnovnošolski pouk. 2. Nobeni sklepi o prosvetnih vprašanjih, ki se nanašajo na osnovni pouk, naj se ne izvrše brez zaslišanja UJU. 3. Osigura naj se stalnost službe in avtonomija šole. Angleški list o Sloveniji Slovenija — eldorado za ribiče. — Slovenci — »najšarmantneiše ljudstvo v osrednji Evropi«. Londonske »Times« so priobčile 4. t. m. velezanlmiv članek, ki se nanaša na naše slovenske kraje in govori naravnost z navdušenjem o prirodnih krasotah naše zemlje in o narodu, ki živi v tem ozemlju. Angleški dopisnik izvaja: »Večletne izkušnje v raznih krajih kažejo, da je Jugoslavija prva zemlja v Evropi, kar se tiče lova na postrvi, a Slovenija najsladši kraj v Jugoslaviji in poprišče najboljšega današnjega ribolova. V Zagrebu, ki je v juliju pravi pekel dušečega prahu in vročega asfalta, so Hrvatski prijatelji tekmovali s šarmantnim in vnetim zmesom gostoljubja in govorniškega daru, ki je značilen za Slovane, da pokažejo nadmoč vsega, kar je hrvatsko, nad vsem, kar je srbsko. Tako gostoljubnim ljudem, kakor so Hrvati, je Anglež s slovanskimi simpatijami in s posebno pasijo za ribolov zadostna redkost, da postane vsaka njegova želja zapoved. Pravili so mi, da ima Slovenija najboljši ribolov na svetu in da je Slovenija to, kar je Hrvatska, o tem da se bom sam prepričal. In neko soboto popoldne so me odpeljali na avtomobilu z 8 cilindri proti neznanemu cilju v Julijskih Alpah. Kot vodnika so mi dali je naš prihodnji orjaški pustolovni film v dveh delih, naenkra 13 dejanj po romanu .Otroci s ceste. Prvič v Ljubljani. Popolnoma novo! Premijera v kratkem! KINO , Schillerjev cDon Car-los> ter Goethejev , Galsworthvjeva {Lojalnosti, Frac-carollijeva , Langerjeva , Ehrenburgovo , Kla-bundov cKredni rog» ter Zeromskega , Dumičičeva , Ogrizovičevo ter novejše drame Pecije Petroviča, Milana Be-goviča, Miroslava Krleže in Milana Marjano-viča. Opera prinese na oder najnovejše delo skladatelja Krešimira Baranoviča , Wagnerjeve , Debussyjev balet <škatlja igračk> in Pergolesejevo cServo - padrono». Nanovo se naštudirajo: Wagnerjev cVečni mornar>, Verdijev od Kalmana ter Fallovo delce tšpanski slaveo. Ansambel zagrebške opere in drame je le malenkostno izpremenjen. Opera je pridobila za 6talnega člana tenorista Josipa Rijavca, ki bo pel, menjavaje se s Šimencem, vse glavne tenorske uloge. Za pomožnega režiserja je letos angažiran Alfonz Verni, ki je v Zagrebu že pred enajstimi leti režiral Tagorovo cChitros ter tloffmansthalovo -Blazno in smrb>. Prva režija Vernija bo Shakespearjev _ . Sezona se prične 1. septembra, radi Zagrebškega zbora pa se gledališče otvori že 15. avgusta. Rabindranath Tagore odpotuje v kratkem na Norveško, kjer bo imel več predavanj v Norveškem društvu za orijentalske jezike. Književna štiridesetletnica dr. Nikole Andriča. Hrvatski pisatelj, bivši pomočnik prosvetnega ministra dr. Nikola Andrič bo obhajal sredi avgusta štiridesetletni«) svojega književnega delovanja. Kralj je podpisal ukaz, na podlagi katerega bo dr. Andrič odlikovan z redom sv. Save Ii. reda. Baritonist Covič na Dunaju in v Sah-burgu. Prof. Gruber, bivši direktor dunajske Volksopere in prejšnji vodja Wagnerjevih svečanosti v Bayreuthu, je otvoril na Dunaju nov operni oder, ki obeta postati glasbena atrakcija za razvajene Dunajčane. Med 6vojim ansamblom ima Gruber tudi Jugoslo- i vena baritonista čoviča, ki je nastopil z velikim uspehom v ter v . : V pondeljek zvečer se je pela opera se je te dni vrnil iz Južne Srbije v Beograd. Manojlovič se je mudil zadnji mesec dni na jugu države, kjer je zbiral narodne motive ter zabeležil nad 80 doslej nezapisanih na-pevov. Te melodije namerava porabiti za solistovske in zborovske kompozicije. Slerežkovskij v sili. Angleški P. E. N. klub je naslovil na svoje podružnice in člane apel, s katerim poživlja na pomoč ruskemu pisatelju Dimitriju Merežkovskemu, avtorju znanega romana »Vstajenje bogov>. Merežkovskij živi že več let v emigraciji na Francoskem in se nahaja v obupnih denarnih razmerah, posebno odkar ne prejema več nagrad za dela, ki se ponatiskujejo v Rusiji. Razstava Cona Amieta v Lausanni. Dne 1. avgusta se je otvorila v Lausanni razstava slikarskih del slikarja Cuna Amieta. Umetnik je razstavil nad sto oljnatih slik in prav toliko radirank ter plastik. Literarna kriza v Italiji. Ko je odložil senator Albertini ravnateljsko mesto pri milanskem cCorrieru della Seras, se je globoko oddahnila vsa mlajša publicistična in literarna Italija. Zakaj? Albertini je bil znan pristrigovalec pisateljev, ki so imeli na 3. strani lista svoj stalen prostor. Albertinije-vo mesto je zasedel sedaj Ugo Ojetti. V njeni je pozdravila mlajša literarna Italija idealnega reformatorja, ki bo prekvasi] razmere. Kako veliko je bilo to pričakovanje, si lahko predstavimo, če pomislimo, da prejme avtor za prispevek v «Corrieru> 600 do 1000 lir. Nekaj časa so se stvari res izpremeniie. Ojetti je skušal vpeljati razne precenove in je uvedel poleg literarno - umetnostne tre tje strani še 5. stran s slično -vsebino. Toda baš ko je bil na delu, da svoj posel častno izvede, je izšla naredba o skrčenju obsega italijanskih listov in danes je radi tega polovico sotrudnikov kr. brod »Galeb«, kr. brod »Kobac«, tor-dovka »T 2« in torpedovka »T 5«. Na bro Ii so ukrcani gojenci brodarske in strojne doficirske šole pod vodstvom fregatnega petana Kubina in poručnika bojnega bro-.i Rumenoviča. V sredo jih je posetila sku-na ljubljanskih skavtov, ki so bili zelo lju-tznjivo sprejeti. Ladje ostanejo del} časa v Splitu, kjer čakajo na velike manevre, ki se bodo vršili prihodnji mesec oa Jadranu pod vrhovnim poveljstvom admirala Dra-gutina Priče. * Prispevek za delavsko zbornico, ki se je od delavcev potom delodajalcev pobiral doslej v znesku 0.5% zavarovane mezde, je od 1. avgusta naprej znižan na 0.3%. Znaša torei' toliko, kakor prispevek za borzo dela. * Obrtna šola železniških delavnic v Nišu. V smislu odredbe prometnega ministrstva se sprejme letos v obrtno šolo železniških delavnic v Nišu 50 novih učencev, da se izuče za ključavničarsko, strugarsfco, kovaško. modelirsko, mizarsko in tapetarsko obrt. Pouk traia tri leta. Ko napravi kandidat teoretični in praktični izpit, prejme spri čevalo, da je dovršil to šolo in da Je položil izpit za pomočnika. Učenci dobivajo tndi dnevnino (v prvem leto 12, v drugem 14, v Petjem 18 dinarjev). Sprejemajo se kandidati, ki so dovršil osnovno šolo v starosti 13 do 17 let. Prošnje za sprejem naj se predlože »Upravi železniške radionice v Nišu« med 25. in 27. avgustom. * Redukcija prvaka zagrebške drame. Po 45. letih delovanja na hrvatski pozornici ie bil prvak zagrebške drame, Dragutin Freudenreich te dni trajno upokojen. * Naši vojaški gojenci v praški filmski de iavnfci. Naše vojno ministrstvo pošlje kot naša vojaška gojenca v filmsko delavnico ministrstva za narodno obrambo v Pragi artiljerijskega podporočnika Božidarja La-zareviča in inžerjerskega podporučnika Iv. Krstiča. * Obrtni tečaji v Sioveniij. V ministrstvu za trgovino in industrijo je odobren kredit v znesku 25.000 Din v svrho dodeljevanja podpor za prirejanje obrtnih tečajev In razstav v Sloveniji. * Nov most čez Kolpo v Sisku. Gradbeno ministrstvo ie odobrilo za nadaljevanje grad benih del pri izgradnji novega mostu čez Kolpo v Sisku 4 milijone dinarjev kredita. * Naše davčne oblasti in lesna trgovina. Iz trgovskih krogov nam pišejo: Gospod trgov, minister se bavi z vprašanjem, kako naj bi se grozeča finančna in gospodarska kriza v naši državi ublažila. V trgovini in industriji je splošna stagnacija, naravnost v katastrofalnem položaju pa Je posebno lesna trgovina. Le naša davčna administracija na Bregu je še vedno drugega mnenja. Trdijo namreč da je imela lesna trgovina v Sloveniji in Jugoslaviji dobička 10% v tuzemstvu, 4% pa pri eksportu. To stališče davčne administracije je tembolj čudno, ker Je celo netrgovcem splošno znano. da Je Imela lesna trgovina lani več milijard izgube. Dobro bi bilo, da bi se g, minister malo zanimal za čudno stališče naše davčne administracije. * Nov konzum. Pod imeno.-n kmetijskega društva se je v Javorniku osnoval nov klerikalni konzum. Treba je uničiti trgovce, ki pa naj vseeno pod vodstvom g. Jelačina glasujejo za SLS pri volitvi v Trgovsko zbornico. * Carinske anomalije našega tujskega prometa. »Jutro« je priobčilo dne 18. julija v št. 162. pod gornjim naslovom članek, v katerem ie stalo zabeleženo, da ie bilo neki dami radi sitnosti s carino v Makarski ukradenih par čevljev. Naknadne preiskave in poizvedovanja radi navedenega slučaja so dognale, da ie bila dotična ugotovitev prenagljena in ker je bilo v zvezi z dogodkom grajano postopanje carinskih organov s potniki, odpadejo samo ob sebi umetno tudi vse konkluzije, ki so bile izrečene na podlagi nepravilne domneve. To loialno popravljamo, ker nimamo namena nikomur delati krivice, še mani pa koga grajati brez pravega vzroka. * Lovsko srečo je imel dne 9. t. m. gosp. Mihael Tomšič, veleposestnik ta industrijalec na Vrhniki, ki je ustrelil krasnega srnja-ka-desetaka v vrhniškem lovišču. Lovski blagor! * Ogromna električna centrala v Omišu. Po vesteh iz Splita se zgradi v naši državi v bližnji bodočnosti ogromna električna centrala s 100.000 konjskimi silami in sicer v Omišu pri Splitu. Električna centrala bo služila v prvi vrsti tovarni cementa in karbida Delniškega društva za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije. Gradbeni del tega velikega podjetja se Je pričel že leta 1912., dovršen pa je bil pred početkom svetovne vojne. Centrala bo izkoriščala vodno silo reke Cetinje. Dela prevzame znana tvrdka Ganz & Comp., ki ie izdelala tudi načrte in prvi del centrale. Hidrotehnični del je bil že pred vojno projektiran za 100.000 HP, a bili sta ta čas postavljeni samo dve turbinski skupini po 18.000 in 20.000 HP. Ker je ta energija postala že nezadostna, se raz širi sedaj z dvema strojnima skupinama po 30.500 HP, tako da se poveča sila na okroglo 100.000 konjskih sil. Ta električna centrala bo torej največja na Balkanu in bo pre skrbovala z električnim tokom razen tovarne tvrdke »Sufid« tudi mesto Split in vso njegovo okolico. * Spomenik žrtvam svetovne vojne. V Bohinjski Beli bo prihodnjo nedeljo odkrit spomenik padlim žrtvam svetovne vojne ter umrlim vojakom jugoslovenske vojske iz Bohinjske Bele. Načrt za spomenik, ki bo stal tik ob glavni prometni cesti pred žup-no cerkvijo, je izdelal arhitekt Vurnik. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v pondeljek popoldne v visoki starosti 81 let g. Viljem T r e o, arhitekt in mestni stavbenik. Pokojnik Je zgradil celo vrsto večjih stavb v LJubljani, med drugimi tudi bivši deželni dvorec, sedanjo univerzo. Pogreb bo danes ob 15.30 iz Gosposvetske ceste ŠL 10. — V Hrastenici pri Škofji Loki Je umrl dne 7. t. m. g, Pavel B o ž n a r, posestnik in lesni trgovec. Pokojnik je bil zelo podjeten človek in blagega srca. — Dne 9. t. m. Je umrl v Ljubljani po kratki bolezni v cvetu svoje mladosti g. Karel G r u n t a r, dijak VI. razreda realke. Pogreb se bo vršil danes, ob 16.30 iz mrtvašnice deželne bolnice. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Turisti! V Malnarievi koči pod črno prstjo je pozabil neki gospod klobuk in volnen šal. Dobi vse pri oskrbnici koče. * Premo vanje plemenskih konj se bo vršilo letos v ljubljanski oblasti v sledečem redu: 14. t m. v št. Jerneju ob 8. dop., 15. t. m. v Krškem ob 8. dop., 23.'na Igu ob 8. dop., 24. t m. v Lescah ob 9. dop., 25. t m. v Kranju ob 8. d op., 26., v Št. Vidu r.ad LJubljano ob 3. dop. in 26. t. m. v Mengšu ob 2. popoldne. * Planinski dan v Bohinju. Povodom kongresa Planinskega Saveza se bo vršil dne 4. In 5. septembra celokupni planinski dan! Zbirališče v soboto 4. septembra v Hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, kjer se bodo razkazale nove naprave Slov. planin, društva in se bo vršil tudi radio-koncert. Iz hotela Zlatorog se bodo aranžirale pod vodstvom SPD za izvežbane planince ture na Triglav (s sestopom v Aljažev dom) oziroma k Triglavskim jezerom in na Kanja- vec, splošno pa izleti k slapu Savice in po divni okolici. * Slovensko planinsko društvo popravlia s pomočjo velikodušnega dobrotnika svoja planinska zavetišča. Aljažev dom v Vratih je že gotov. V soboto 14. avgusta zvečer se bo vršil v Aljaževem domu prijateljski sestanek Triglavu zvestih planincev. Odhod iz Ljubljane najbolje z dopoldanskim vlakom. V nedeljo 15. avgusta izlet v kraljestvo Triglava. * Maturanti in maturantinje ljubljanskega državnega učiteljišča iz I. 1916 se sestanemo 18. avgusta ob 16. v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani. 1130 * Ogromen sulec v Dravi. V Dravi je ujel preteklo nedeljo pri Ptuju g. Podhajski izredno velikega sulca, ki je tehtal 16 kg. * Od doma je ušla dne 30. junija nekoliko slaboumna Jožefa Repoluk. Je okroglega obraza ter svetlih las. O njej ni sledu. Ako bi bilo komu kaj znano o njej, naj sporoči to Ludviku Repoluku v Rušah pri Mariboru. * Nagla smrt. V pondeljek popoldne se je sekcijski svetnik pri zagrebškem velikem županstvu Vladimir Derkos podal na Inspek ciisko potovanje v Veliko Gorico, kjer ie inspiciral urade kotarske oblasti. Nenadoma mu ie pri uradnem poslovanju prišlo slabo in kmalu se ie mrtev zgrudil na tla. Zadela ga je kap. * Zasut. Pri novosadski smodnišnici ie delavca Karla Katoviča pri kopanju zemlje zasula plast. Pomoč je prišla prekasno in se je nesrečnež zadušil. * Dobrovoljec-kolonist zblaznel. V okolici Novega Sada je v nedeljo na pristavi »Marija« zblaznel dobrovoljec Stevo Radoj kovič. Oborožen z revolverjem in dolgim nožem ie letal po novosadskih ulicah ter ogrožal pasante. Policija ga Je končno obvladala in spravila v bolnico. * Postajonačelnik, ki strelja na orožnlško patruljo. Postajenačelnik v Temerinu v Vojvodini Stojan Marjanovič, ki ie je dalj časa suspendiran, nI hotel urada izročiti svojemu nasledniku. Prošll pondeljek je streljal celo na orožniško patruljo, ki je asi-stirala komisiji. V njegovi blagajni so našli primanjkljaj v znesku 6000 Din. Danes! Danes! lipe® m. telil Petru I. Mila v Kranju. Velike svečanosti v Kranju dne 1. avgusta 192S. Danes izven programa predvaja Kino jsLJsiissJsrcski dvor" * Žena obsojena na smrt. Pred sodnim stolom v Petrinji se je prošlo soboto vršila obravnava proti Jagici Lazič iz Dublje, ki je leta 1912. ustrelila svojega moža iz zasede, potem pa ga v kleti zakopala. Mož se Je tačas ravno odpravljal v Ameriko in to ugodno priliko je žena izrabila ter ga umorila, sosedom pa je pravila, da ie mož Anton šel v Ameriko. Ko je ustrelila moža, je dala posestvo prepisati nase. Zločin je prišel na dan šele letos meseca maja. Izdala jo je Katica Kostič, ki ie Jagici pomagala zakopati moža v domači kleti. Jagica ie zločin hladnokrvne priznala. Sodišče Jo je obsodilo na smrt. * Sumljiv požar tvoruice v SuboticL Pred par dnevi je Izbruhnil v Subotici v Farkičevi tvornici za umetno cvetje požar, ki Je bil sicer kmalu udušen. Policiji se le zdelo sumljivo, da je nastal ogenj ravno sredi tvornice, kjer ni bilo nobenega gorljivega materijala. Ker ie tvonrica neposredno pred kbnknrzom, se Je še povečal sum, da je bil zanfeten ogenj najbrže radi zavarovalnine v znesku pol milijona dinarjev. Pri hišni preiskavi v stanovanju direktorjev so našli preko 40 velikih vreč gotovega blaga. Policija je nato aretirala vse ravnatelje podjetja, ki pa odločno zanikajo vsako krivdo. Aretacije so izzvale v mestu veliko senzacijo. * Preiskava v kokainski in falziSikatorskl aieri v Zagrebu ie bila včeraj zaključena. Materijal o zaslišavanju le naravnost ogromen. Samo zapisnik z Josipom Kraljem zna ša okoli 20 tiskanih strani. Danes bodo vsi aretiranci izročeni drž. pravdništvu. * Samomor zaradi smrti žene. V Zemu-nu Je Izvršil samomor tamkajšnji trgovec Franjo Katičič. S svojo ženo ie živel v sreč nem zakonu. Nedavno pa mu je žena umrla kar je moža tako potrlo, da ie Iz žalosti posegel po revolverju ter se na groba svoje žene ustrelil. * Velika tihotapska afera v Brodil. V zvezi z veliko tihotapsko aiero, o kateri smo že poročali, sta bila razen Stjepana Zrniča v zadnjih dneh še aretirana carinski uradnik Stjepan Šterk v Brodu in veletrgo-vec Albert Gaon v Zagrebu. Šter je bil aretiran na podlagi nekega pisma, ki so ga ob priliki hišne preiskave našli pri Zrni-ču, uradniku tovarne vagonov, ki je vtiho-tapljeno blago deklariral na tovarno vagonov. Zrniču je oblast zaplenila 100.000 Din Zahvala Podpisana Marija Dukič sem prejela kot deseti kupec čevljev pri tvrdki «Doko», Ljubljana, Prešernova ul. 9, dvorišče, brez» plačno in po lastni izbiri par ševro čevljev. Najtopleje se zahvaljujem tvrdki za ta dar ir! ga vsakomur prav toplo priporočam. MARIJA DUKIČ 1129 Ljubljana, Dunajska cesta. gotovine, nov avtomobil in dragoceno pohištvo. Vsi aretovanci so bili izročeni sodišču. Država je pri tej aferi oškodovana za 17 milijonov dinarjev. Iz Ljubljane u— Umrli v Ljubljani. Zadnje štiri dni so bili Javljeni sledeči smrtni slučaji: Karolina Iglič, zasebnica, 70 let; Jakob Trdina, gostilničar, 69 let; Alojzija Hrašar, žena kočarja 40 let; Frančiška Jemec, hči tobačnega delavca, 10 mesecev; Frančiška Je-celj, aelav. tob. tov., 55 let; Fran;a Majer zasebnica, 65 let, Ivan Žvokelj, pastir, 10 let; Alojzija Kocijančič, vdova okrajnega tajnika, 63 let; Jera Zupan, občinska uboga, 76 let; Ivana Belaj, dninarica, 32 let; Viljem Treo, stavbenik 80 let; Anton Koderman, sin delavke 2 mes.; Katarina Habjan, obč. uboga 78 let; Josip Šime, kroj. vajenec, 20 let; Marija Kališnik, užitkarica, 50 let; Fr. Smolenc, delavka, 25 let. u_ Sestanek »Društva Treznosti« v Ljub Ijanl se bo vršil kot običajno v moškem učiteljišču (pritličje) danes dne 11. t. m. ob pol 19. Dnevni red: Dosedanje delo med počitnicami in delo v bodoče. Vabimo vse člane in sploh vse, ki se zanimajo za absti-nentsko gibanje, da se sestanka gotovo udeleže. u— »Ljubljanska »Edinost« priredi v nedeljo 15. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu gostilne Kolezija. Spored: ples, šaljiva pešta itd Sodeluje društveni tamburaški orkester. Vabljeni vsi prijatelji in somišljeniki demokratskega pokreta. — V nedeljo igra »Edinost« Ljubljana proti »Edinosti« Hrastnik nogometno tekmo na prostoru SK »Jadrana«. Začetek ob 14.30. Sestanek športnega odseka ljubljanske »Edinosti« v petek ob 20. Gajeva ulica 2/1. — Načelnik. u— Dr. Ivan Jenko ne ordinlra do 24. avgusta. 1126 u— Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. avgusta 1926 pri Novaku, po domače pri Lozarju v Štepanji vasi vrtno veselico. Na sporedu je petje, godba, ples, srečolov, šaljiva pošta itd. Začetek ob 16. urL K obilni udeležbi vabi odbor. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. u— Policijske prijave. Od pondeijka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek vmešavanja v službene zadeve straže, 2 izgreda, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek nevarne grož nje 1 popadljiv pes, 1 prestopek pijanosti, 1 nezgoda, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek nošnje orožja brez dovoljenja, 3 prestopki kaljeoja nočnega miru in 19 prestopkov cestnega policijskega reda. u_ Tatvina kolesa. Kolesarski tatovi so naravnost ianatično navdušeni za svoj po-seL Tekom tekočega meseca so odpeljali lastnikom, lahko bi se reklo naravnost izpred nosa okrog 15 koles. Včeraj dopoldne Ji bilo ukradeno 1500 Din vredno kolo Antonu Kebru iz Ljubljane in sicer izpred neke gostilne v Kolodvorski ulici. Iz Maribora a_ Zopet v solnčnih dneh... Okrog Maribora imamo po nedeliski povodnji najlepše solnčne dneve. Vode padajo ta ljudje pridno delajo, da dohitijo zamujeno. Okopavajo, čistijo in žanjejo v zemljo zabita žitna polja da vonja posušeno snopje in cvetoča trava na ceste. Vkljub napojem zemlji orjejo za jesen, sejejo repo in ajdo, ki ponekod že Itpo razgrinja svoje prve klice nad razmočenimi grudami. Po vinogradih žanjejo travo, škropijo in sekajo predolge vrhove vinskih trt, ki so zrasli nad kolje. Toplo solnce preganja obupne misli kmetom in meščanom, ki hite v večernih urah med sočne njive proti Kamnici, Limbušu in Slovenskim Goricam. Na trgu nam odseva dan na dan letina, ki bi lahko bila bogata in v srečo ljudem, po teh težkih davčnih dneh. če je ne bi sproti uničila voda. Sedaj je mariborski trg še poln vsega dobrega, bogat in pester, cene znosne. Posebno našega sladkega sadja se lahko vsakdo navžije po mili volji. V dolgih vrstah stoje od ranega jutra do večera polni kmečki vozovi na trgu. Solnce poigrava na barvah in kmetice dajejo za dinar do 6 rdečkasto-rumenih hrušk in ja-jafcolk, polno pest sliv, neštetih vrst in barv Zelenjave je na kupe, ravno tako perutnine in mleka, vsega ponujajo ljudje v blatnih čevljih da dobe vsaj za najpotrebnejše dj-nar. Le kako bo življenje v jeseni in pozimi, ko nam bo vsem v mestu in na deželi zazijala v obra* strahota sedanjih njiv. Kako vse drugače nam bi bilo, če bi imeli več takih solnčnia dni, kakor so sedanji. a— Prosta stanovanja. Mariborsko stanovanjsko sodišče bo dodelilo sledeča prosta stanovanja:" 1.) Ciril Metodova ulica št. 12 0. nadstr. 4 sobe, kabinet za služkinjo, kuhinjo fa pritikline od stranke Niko Vrabia. 2.) Razlagova ul. 11, I. nadstr. 2 sobi in kuhinja od stranke Marija Modrinjak. 3.) Frankopanova ul. ?5., I. nadstr. 2 sobi in kuhinja od stranke Tomaža Namestnika. 4.) Studenci Kralj Matjaževa ul. 9. 1 soba in kuhinja od stranke Matije Rusa. 5.) Pobrež-je Zerkovška ulica 11, 1 soba in kuhinja od stranke Franca Ploja. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 12. avgusta. a_ Železniška direkcija in nameščanje uslužbencev. Z ozirom na našo notico »Železniška direkcija in nameščanje uslužbencev« z dne 8. t. m. nas prosi železniška direkcija za objavo sledečega pojasnila. Zakon o državnem prometnem osobiu pred plsuje izpite samo za prestop iz pripravljalne skupine in za dosego stalnosti, nikakor pa ne za namestitev osobja. Osobje se po zakonu namešča brez izpitov, ako izpolni vse v zakonu vsebovane pogoje in so siste-mizirana mesta na razpolago, nakar se šele pripušča k izpitom. Izjeme se dovoljujejo le, ako to interes službe zahteva. V slučain ki ga omenja predmetna notica, je direkciis postopala v popolnem skladu s predpisi in zakonom. a— Napredna obrtna mladina v okolici. Naše agilno in izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo ob 15. v Kam niči pri Mariboru veselico na vrtu gostilne Lavrenčič. Ker je na dnevnem redu pestra zabava, upamo, da bo naše narodno občinstvo številno obiskalo pridno mladino. Iz Celja e— Velikanska škoda v Celju in okolici. Škoda, katero ie povzročila zadnja povodenj, znaša na milijone dinarjev in se ne da za enkrat niti približno ugotoviti. V pritlična stanovanja je udrla voda, podpridična stanovanja, kleti in shrambe so pa bife do vrha z vodo zalite. V teh prostorih je pohištvo, posteljnina in živež popolnoma uničen. Javna boLnica je bila nad meter visoko poplavljena. Zdravniki in pomožno osobje je oj>ravljalo svojo službo boso. V kleteh bolnice je nad 750.000 hI vode, vsa zaloga živil je uničena. V mestni klavnici je odnesla voda 4 vagone premoga iz dvorišča. Gostilničarju Reberšaku na Zelenem travniku je izteklo v kleti vse vino, zidovje je na eni strani globoko izpodjedeno. Ceste v okolici in mestu so globoko razrite, vrtni plotovi podrti in odplavljeni, vrtovi sami pa zasuti z gramozom in cestnim blatom. Nič boljše ni na polju in travnikih okoli mesta. Po nekaterih krajih je voda zalivala celo nadpritlična stanovanja, tako, da so morali bežati stanovalci v podstrešje. Trgovec Šmidt je moral predreti steno, da se jc rešil v višje nadstropje, zobozdravnik dr. 3runo Sadnik, kateri se je zbudil šele, ko je voda udrla v stanovanje, ie zlezel po lestvi na pod na dvorišču. Takih slučajev je bilo zelo mnogo. e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS za Ceije-okoiico se bo vršil v četrtek dne 12. t. m. ob 8.30 zvečer v gostilni Permoser v Gaberjih. Sestanek je zelo važen in se pričakuje jjolne udeležbe članstva e— Lovska veselica, katera je radi polave odpadla v nedeljo 8. t. m. se bo vršila prihodnjo nedeljo ob dveh popoldne v Gozdni restavraciji z istim popoldanskim progrrt-mom. Vstopnina na to prireditev je prosta e_ Posledica prenapornega dela. Kleparski pomočnik Jožef Mlakar je neumorno dola! pri reševalni akciji celo noč in dan ir vsled izčrpanja moči onemogel ter padel v nezavest. Sreča, da ie bil pri roki tako-zdravnik, ki ga je po dolgem času zopet spravil k zavesti. Nahaja se v domači oskrbi. e— Umrla Ja v Gaberjih gospa Apih, soproga bivšega kavarnarja v Dobrni. Bolehala je že dalj časa. Naj v miru počiva! Maši onstran granic p— Altruistična Reka. Fašistov ski tajnik liuauVcnturi je napisal v reškem listu «La Vedetta d' Italia» zanimiv članek »Fiume« Yriestc«Venezia». Druga pristanišča so že dosegla in presegla svoj predvojni promet, Reka pa je še daleč proč od svojih pred* vojnih tonažnih milijonov. Tisti čas, ko so se Rečan; borili za svoje odrešenje, so si druga pristanišča prisvajala del reškega pro meta. Težave so, ker niso ratificirano po« godbe. Po naravi čaka reško pristanišče posebna funkcija napram Jugoslaviji in Madžarski. « Večji del reške delavnosti so odvzele notranje težkoče ali bolje italijan« ske ovire«. Ako raste promet počasi je odvisno to tudi od podrejenosti, v kateri se nahaja reško pristanišče v primeri s pri« stanišči Trsta in Benetk. Mnogo blaga se ne more prevoziti, ker ni pomorskih zvez, (ločim imata redne Trst in Benetke. Trža« ški Lloyd se izogiblje Reke. Treba dalje določiti interesno cono v zaledju med Tr« stom in Reko, kakor se je to zgodilo med Trstom in Benetkami. «Vedo pa naj vsi, ne sarao v Julijski Krajini, marveč v vsej Italiji, da je bila borba za združitev Reke z Italijo izvršena z altruističnim duhom z očitno materijalno škodo za Reko. Mi smo bili prepričani, da bi si bila Reka, ako bi nc bila politično in ekonomsko združena z Italijo, ustvarila monopol jadranskega prometa v škodo Benetk in v prvi vrsti Trsta. Reka, priKijučena Italiji, je obram« ba za te dve pristanišči*... Kako sprejme« jo Host«Venturijeva izvajanja v Trstu, Be« netkah in v Rimu, bomo poročali, p— Obmejna straža. O. Cavara opisuje v milanskem «Gorriere della Sera» nedelj« sko slavnost v Gorici povodom desetletni« ce zavzetja mesta po italijanskih četah. Bi« lo je zelo slovesno in stari Bombig je ne« prenehoma dopovedoval Italijanom, kaj je žev se pretrpela Gorica in kako zasluži, da se upoštevajo vse njene želje. Cavara pra« vi. da ' goriško situacijo skrbno premotri« vajo v Rimu. Podeljena je Gorici zlata ko« lajna za zasluge. Gorica čaka, da se po« vrne do svoje stare veljave kot velik em« porij kmetijskih pridelkov (pa ne furlan« skih, kakor ineni Cavara, napačno infor« miran, ampak slovenskih) in kot sedež raz« nih in cvetočih industrij. Straža na meji se počuti duševno dobro, kadar se počuti tu« d: telesno dobro. Poročnik Aurelio Baruz« zi, kateremu je bilo podeljeno častno ob« čanstvo goriškega mesta, ker je pred dese« timi leti prvi razvil italijansko zastavo v Gorici, je skupno z bivšimi bojevniki in dobrovoljc poslal na ministrstvo nacijonal« ne ekonomije brzojavko, da naj se zagoto« vi »gospodarski razvoj najbolj italijanske straže*. Ali bo kaj zalegla ta brzojavka? p— Klana, mali kraj v kvarnerski pro« vinci, se je odcepila od Matulj in postala samostojna občina. Tem povodom je bik v Klani velika svečanost. Prišel je tudi pre« fekt z Roke Vivorio, ki ie imel na nove občane nagovor, ki ga je zaključil z vskli« kom: «Naj živi kralj in kraljica, ki je va« še krvi in ki govori vaš jezika. p— Toča in ples. Dan na dan čujemo, kako je letošnja toča po številnih krajih na pravila tako škodo, da skrbni kmetovalec 7. obupom zre v bodočnost. Dan na dan pa tudi čujemo o Dlesih, kako se še mno« žijo po občinah kljub vsemu bednemu go« spodarskemu položaju. Oblast v Gorici je imela jasen trenotek pa je prepovedala ples, ali le za hip. kajti pleše se zopet na pretege, kakor da bi se moralo pohiteti, da se spravi slovanski rod v skrajno bedo in se ga nato požene z rodnih tal. p— Kulturne prireditve. Društvo «Stol» v Sroenici na Bovškem je doseglo s svojo prireditvijo lep uspeh. Igra «Dom» ni lah« ta pa je bila izvedena prav dobro. Pevski zbor ie ugajal. Društvo je svojo predstavo ponovilo, kar najbolje priča, kako je po« trebno in kako jc razumevano kulturno de« lovanje med našim ljudstvom. Izobraževal« no društvo «Napredek» v Vrtojbi proslavi dne 5. septembra dvajsetletnico svojega obstoja. Pripravlja se zanimiv vspored. Društvo «Cvetoči Slavnih* v Podgorju v l:.tri priredi 22. t. m. veselico na prostem. Sodelovala bodo sosedna društva. Društva obeh zvez napovedujejo oziroma so že ime !a svoje prireditve v zadnjem času. Kultur« no delovanje je ponekod vedno enako ži« vahno, po nekaterih krajih ne more več oživeti, vmes pa padajo udarci, ki ubijajo kulturno stremljenje med našim ljud« stvom. Razsodna oblast bi kulturna priza« devanja ie toplo podpirala! p— Kameri s Svete gore so zročili mar« šalu Cacorni v San Giorgio di Nogaro po« vodom odkritja spomenika v vojni padlim domačinom. Pri slovesnosti so bili navzoči številni oblastni zastopniki. Cadorna je na potu na vzhodno mejo, ogleda si tudi vsa nekdanja bojišča po Krasu. p— Jadrnice. Lastniki jadrnic so imeli v Trstu zborovanje. Povedali so si med se« hoj, da njihov položaj ni baš ugoden. Kljub ■ seinu razvoju brodov so jadrnice še ved« no potrebne ali mora se uvesti službeni cd in organizirati se imajo, kakor zahteva as. S fašistovske strani se jim je takoj zagotovila pomoč in ureditev obrežne ■lužbe. p— V Opatiji se vršijo sedaj, ko je tam polno tujcev, dan na dan drzne tatvine. Gospodom kradejo spretni tatovi zlate ure :n verižice, gospem, ko se kopajo, pa izgi« jajo dragocenosti in denarnice. Varnostni :gani iščejo tatove pa jih ne najdejo, k— Iz Koroške. V seji deželnega kultur« .ga sveta 5. t. m. je predsednik Supers« "g poročal o konferencah predsednikov, ki živo zadevajo domače gospodarstvo. Glede izvoza lesa. se dolofa, da naj bo prost, na okrogli les bo iz\ znine 2 zlati kroni, za vlačni les 1.60, prostih pa je 400 tisoč m, s čemur je vpoštevana industrija z žagami. Koroški deželi ne more biti v c-eno, ali se delo na žagah ubije in prepusti Italijanom! Naglašalo sc je, da je prodaja živine vedno težja in carina v Nemčiji se je znova zvišalu. Govorilo se je tudi o po« trebi ustanovitve mlekarske šole. V Celov« cu bi morala delovati cc irala mlekarn. Kredita za mlekarstvo je 5 milijard. Ali bo kaj uspešnega dela za kmetovalca? — Brez poselnih je sedaj na Koroškem 1455 oseb: v Celovcu 946, v Beljaku 235. Nezaposle« ni so iz kovinske, gradbene in oblačilne stroke, trgovsko in pisarniško osobje, gle« dališko osobje in pomožni delavci. — Neki gospod iz Nemčije je na letovišču na Ko« roškem. Ob meji proti Italiji je naletel na napis «Italia» na eni strani, na drugi pa «Austria». Tako mu je bilo, kakor bi ga kdo zbodel v srce. Oni gospod sedaj lah« ko razmišlja, kako so koroški Nemci lepo pohlevni in ponižni pred Italijani! Ramon Uov&rr® s v i Iz Trbovelj t— Otežkočen promet na Vodah. Dela pri g. Skaletu na Vodah, kjer se je zru« šila na desni strani velika betonska škar« pa in nad njo cesta v Trboveljšico, napre« dujejo zelo počasi. Ovirana so posebno radi nedeljskega neurja. Ker je Trboveljši« ca na tem mestu do polovice zajezena, se jc pričela naraščajoča voda zajedati v levi bieg potoka in to tako grozeče, da so mo« rali vse tamošnje barake pritrditi z vrvmi, da bi jih ne bi odneslo. Cesto na tej strani je voda tako obdelala, da se ne morejo vo« zovi izogibati in se vrši promet z veliko težavo. Nerazumljivo nam je, zakaj ni bi« lo zvečer nobene luči na ogroženem mestu; več oseb se je spotaknilo ob vrveh in se poškodovalo. — Petelinova vas, kjer nare« de nalivi naj\cčjo škodo, se je tokrat še precej izkazala. Zahvaliti se ima nonovo izpeljani kanalizaciji. t— Izlet rudniških nameščencev. Pretek« lo soboto se je odpeljalo okoli 60 rudni« ških nameščencev na Sušak na izlet. Imeli pa so smolo, kajti nedelja je bila deževna in viharna in so morali pretičati v javnih lokalih. Od izleta so torej imeli prav ma« lo V Trbovlje so se povrnili v pondeljek pozno zvečer preko Zagreba in Zidanega mosta. t— Izzivanje nacijonalne zavesti. Tukaj« šnji javni organi so naznanili pristojni obla« sti nogometni klub Svobode II. iz Hrast« nika radi nošnje nove športne obleke, ki je črno«rm^na«rdeča. V teh oblekah so že opetovano nastopili, tako v nedeljo 1. t. m. v Hrastniku proti Krekovi mladini. Kakor jc znano, so člani Svobode II. večinoma Nemci, ki delajo pri steklarni t— Konzum mesa v Trbovljah. V pre« teklem mesecu je bilo poklanih 143 glav ži« vine. Cene so bile do 20 Din kg. t— Pred polnim zaposlenjem. S 7. t. m. so pričeli na dnevnem kopu s polnim za« poslenjem. Praznovanja se ne bodo več vr« šila. Pričakovati je, da prenehajo tudi pri rudniku s praznovanji. Odkrivanje premo« ga na dnevnem kopu je po poplavi zelo olajšano in je združeno z najmanjšimi ma« tcrijalnimi stroški. t— Izplačevanje rudarskih mezd. O iz« plačevanju mezd pri TPD vsakega prvega v mesecu še ni padla odločitev. Bržkone bo še nadalje ostalo v veljavi 14 dnevno izplačevanje vlakega 1. in 15. v mesecu. t— Nov most pri Majdiču. Pri Majdiču v Hrastniku so pričeli postavljati nov most preko Bobna. Prejšnjega so morali podreti, Ker ga je uničila poplava. t— Na Dolu pri Hrastniku je umrl pre« tekli teden 961etni posestnik Bantan, p. d. Sever. Pokojnik je bil dolgo vrsto let slep, sicer pa še dokaj čvrst; težo svojih zadnjih let si je kratil s tem. da je rad zapel kak« šno veselo pesmico. Bil je menda daleč na okoli najstarejši človek. Blag mu spomin! S S i Potovanja po Švici. Vsakovrstna pojasnila in znižane vo zovnice pri dmtliches Schweizer Verkeftis Mireau Wien I., Schwarzen-bergpiatz 18. I72a TVVffff Tff Yfv* Iff\f£ itt *** A;« Iffžtžtti Itt ŽK. 'A' "ftT^: Izjava in svarilo! Podpisani izjavljam, da je g. Pavel Kre« sal z današnjim dnem izstopil kot moj ti« h: družabnik. Imenovani ni upravičen spre« jemati nikakega dela, kakor tudi ne inka« sirati ali izdajati kakršnekoli račune, dopi« se in naročila v imenu moje tvrdke. Ljubljana, 10. avgusta 1926. ADOLF MLINAR pleskarski in ličarski mojster Celovška c. 50, Ljubljana VII. l?i*emensko poročil® .:u:c-lti » muDHeii- 10 avgusta 1926 i^aitim. n.! 08.. Kraj Cas um. Temner. Sei vloge . o/o Smei vetra n brzina v m Goliti nos 0—10 Vrsta padavine J IBdiOVaiVl . mm iu me opazovani a / 7 766 2 110 88 S\V 2 0 Ljubljana .J 8. 7r6'l 12 5 84 NE 1 0 (dvorec ; 14. 764-2 222 50 NE 2 6 21. 764-0 18-2 69 SW 1 1 Maribor . . . 8. 765-6 18-0 70 W 2 2 Zagreb . . . 8. Beograd . . . 8. Sarajevo . . . 8. 17-0 67 Skop!je . . . 7. (59-2 W 2 10 9.0 Dubrovnik . . 7 Praga . . 7 766-7 12-0 — mirno 0 03 Poročila iz Zagreba, Beograda, Sarajev* ln Dubrovnika niso dospela. V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 2.6 mm. Solnce /haia ob 4*54 zahaja oh 19-15 una «*hai» ob 06-26 tabaja ob 20-30 Dunajska vremenska napoved za sredo: Najbrže Se jasno in topleje. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahki vzhoduo-severovzhodni vetrovi, nebo spremenljivo in večinoma jasno, temperatura od 18 do 26 stopinj, morje mirno. S&ort r Drago Gruntar Sporočamo svojemu članstvu in ostalim ■|x>rtnikom tužno vest, da jc nenadoma preminul naš zvesti član Drago C untar, gojenec Trg. akademije. Rajnki sc jc z ve« •eljcm in naskalje;:'m mladeni kim idealiz« iiiom < členil športnega pokreta ter se udej« stvora! v nc^ metu in lahki atletiki. Vsled ■vojega skromnega, pa udteega in odkrite« ga značaja si je pridobil veliko prijateljev. Rajnki je deloval tudi v slovenskih snortnih organizacijah Jul. Krajine ter po« meni radi tega njegova nenadna smrt tež« ko izgubo tudi za našo narodnost v Julij ski Krajini. Pozivamo članstvo, da sc polnoštevilno udeleži pogreba, ki sc vrši danes ob pol 17. iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu. Ohranimo ga v trajnem spominu! Akad. S. K. Primorje. Finale tekma za kraljev pokal Jugoslovenski nogometni savez je dobil obvestilo maršalata dvora, da je kralj odo« bril predlog, naj se finale tekma za kraljev pokal odigra v Ljubljani. Kralj bo sam iz« roč;l pokal zmagovalcu v tej tekmi, ki sc vrši na igrišču Ilirije pri državnem kolo« dvoru. Igrišče se bo za to tekmo primerno ure« dilo. Zlasti se bo povečalo število sedežev, ker je pričakovati velikega navala. Iz Beo« grada in Zagreba bodo posebni vlaki pri« peljali »drukerje*. Vsekakor bo nedeljska tekma ena največjih športnih prireditev v Ljubljani. Medklubske kolesarske dirke ASK Primorje ASK Primorje priredi 15. avgusta med« klubske kolesarske dirke. Propozicije so sledeče: Proga: Ljubljana » Grosuplje « Kr« ka » Stična » Ljubljana « Kranj « Mengeš « Ljubljana (km 145). — Štart: ob 7. uri zju« traj na Kongresnem trgu. — Cilj: približ« no ob 11.30 na Dunajski cesti, km 1.200. Prijavnina 15 Din. — Nagrade: Zmagoval« cu časten pokal in diploma. II. in IIL dari« lo in diploma, od IV. do VIII. kolajne in diplome. Vsi v maksimalnem času in si« cer eno uro za prvim, časovne kolajne. — Prehodnji pokal: Najboljše klasificirane« mu klubu in to najmanj s tremi tekmoval« ci. Pokal postane last dotičnega kluba, ki ga pridobiti dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Ob 10.30 se vrši dirka juniorjev na km 10. Proga: Dunajska cesta 1.200 « Ježica in na« zaj. Pravico startati imajo dirkači, kateri šc nimajo pri cestnih dirkah prvega mesta. Dirka novincev (km 10). Pravico startati imajo vsi kolesarji, ki še nimajo nobene nagrade. Prijavnina 10 Din. Nagrade: L Srebrno kolajno in diplomo. II. III. IV. in V. kolajne in diplome. Splošna določila: 1. Pravico startati ima« jo člani klubov, včlanjenih v K. S. za SHS. 2. Vozi se po pravilniku K. S. 3. Prijave s prijavnino sprejema g. Fr. Brumat, Ljub« Ijana, kavarna «Zvezda», do 13. t. m. Po« znejše prijave proti dvojni prijavnim. 4. Vrstni red prijave je vrstni red na startu. 5. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in riziko; v slučaju kršitve cestno«policij» skega reda ali nezgode, odklanja klubovo vodstvo vsako odgovornost. 6. Kolesa ima« jo biti opremljena z zvoncem in zavoro. 7. Vsi dirkači se imajo javiti najkasneje pol ure pred pričetkom dirke vodstvu. 8. Dir« kačem v pomanjkljivih dresih je start za« branjen. Vodstvo si pridržuje pravico spre« membe razpisa. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. Tekme za pokal dr. Perka. Danes 11. t. m. se odigra na igrišču Ilirije finalna tekma za dr. Perkov pokal med Slovanom in zmagovalcem v včerajšnji tekmi Hermes : Jadran. Prične se točno ob 18. uri popol« dne. K te.i zanimivi tekmi se vljudno vabi« io športniki in športu naklonjeno občin« stvo. Razdelitev daril se izvrši na zabav« nem večeru v soboto 14. t. m. v gostilni Štor v Vodmatu. Službeno iz LNP. Danes, v sredo ob 20. seja k. o., na katero se poživlja igralec Praunseis (ASK Primorje). Ob 20.30 seja p. o., ob 21. seja u. o. Vse seje v Narodni Kavarni. — Tajnik. Kolesarska sekcija ASK Primorje ima danes ob 20. v restavraciji pri Uranu od» borovo sejo in • sestanek dirkačev. Vsled važnosti nedeljske prireditve se odborniki gg. Seme, Vospernik in Moran strogo po« zivljajo, da se seje sigurno udeležijo. — Tajnik II. Ljubeljska konkurenca. V naknadni seji je ugotovila Sportno«tehnična komisija Avtomobilskega kluba po poročilih funk« cijonarjev, ki so imeli službo na progi in na cilju, da je bil g. E. Rosa, ki je vozil na tekmi motocikel znamke Rudge«\Vhit« worth in je imel startno številko 15, pomo« toma dvakrat ustavljen, tako da je število njegovih dobrih točk v končnem rezultatu 44 in ne 34, kakor je bilo včeraj javljeno. G. Rosa je prispel torej na cilj brez kazen« skih točk. Podpisana tvrdka izjavlja, da je g. Pri« vi at nehal s 1. avgustom tega leta delovati za tvrdko Fratclli Ghiron, Roma. Kot za« stopnik navedene tvrdke naznanjam cenj. dobaviteljem tvrdke, da odklanjam vsako odgovornost za kupčije, ki bi jih g. Privrat sklenil za tvrdko Fratelli Ghiron, Rim, ali za mene. MARIO BUDA. zrstorn k tvrdke Fratelli Ghi-on, T? » J U C" najbo]j'še..najirp(Z.tn<2jše. zato najctn&j se. rr Gospodarstvo Stanje hmeljskih nasadov v inosemstvu Zelo slabo »tanje v Nemčiji. Nemško Jirrieli irsko društvo v Miinrhenu poroča iz okoliša Hallertau dne 4. avgusta naslednje: Iz Žatca (Češkoslovaška) poročajo dne 8. avgusta: cHmeljski nasadi so sedaj v najlepšem cvetju. V nekaterih vrtovih cvet že prehaja v kobuie. Danes se o stanju hmeljskih nasadov ne dd kaj več povedati, ker se mora počakati, kako se bo vršilo okobuljanje, kar je odvisno od vremena. Cene za lanski hmelj se gibljejo med 2800—3050 Kč za 50 kg. Za letošnji pridelek se ponuja v predprodaji 3000—3100 Kč za 50 leg (to je 99.20 Din za 1 kg).» Tržna poročila Novosadska blagovna borza (10. t. m.). Pšenica: baška, nova, okolica Novi Sad, 2 vagona 265. Ječmen: baški, 66 kg, X vagon 170. Turščica: baška, 6 vagonov 175—180. Moka: baška, <0gg», nova, 1 vagon 465; banatska, <6», nova, 1 vagon 260. Otrobi: banatski, v jutastih vrečah, 6 vagonov 110; baški, v jutastih vrečah, 1 vagon 115. Živinski sejem v Mariboru (10. t. m.j. Dogon 10 konj, 11 bikov, 180 volov, 394 krav, 19 telet, skupno 553 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7.50—8, poldebeli 6.50—7, plemenski G, biki za klanje 6—6.50, klavne krave debele 608, plemenske 5—6, krave za klobasarje 3 do 4.50, molzne in breje krave 5—6, mlada živina 5—8 Din. Prodanih je bilo 320 komadov; od teh v Avstrijo 83. Mesne cene: govedina 9—18, teletina 10—20, svinjina 20.50—27 Din za kg. Kupčija je bila živahna. Dunajski goveji sejem (9. t. m.). Dogon 2457 gliv; od tega iz Jugoslavije 383 komadov. Zaradi ponovno zmanjšanega dogona je bila tendenca čvrstejša. Voli in krave so se podražili za 10 grošev, biki in slaba živina pa za 5 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.55—1.70 (izjemno 1.75—2). II. 1.30—1.50, III. 1.15—1.25, biki 1—1.55, krave 1 —1.55, slaba živina 0.55—0.85 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (9. t. m.). Tržišča se ravnajo sedaj popolnoma po vremenskih prilikah. Kakor je podoba, so bile v preteklem tednu spravljene zlasti v Madžarski večje količine Žita, ker se je ponudba povečala. Ta teden se je začela v Budimpešti mlačna tendenca, vendar ni v Budimpešti kakor na Dunaju prišlo do sprememb cen. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih : pšenica: domača 38.50—40, madžarska potiska 42—43; rž: 28—27; ječmen: prvovrstni 35—40; turščica: 25 do 26; oves: rumunski 26—27. -- Konjska in vinska razstava v okviru obrtne in kmetijske razstave v Ormožu. Včeraj sta se vršili v Ormožu konjska in vinska razstava. Bilo je razstavljenih 128 komadov konj noriške in belgijske pasme. Lepo izbrana kolekcija, izključna last ko-njerejcev iz ormoškega okraja, je bila prvovrstna. Razstavljeni konji bi delali čast vsaki razstavi tudi drugod. Klasifikacijo je izvršila komisija, sestavljena iz članov Ko-njerejskega društva za mariborsko oblast. V dvorani gostilne Skorčič je bila istočasno vinska razstava, kjer je bilo razstavljenih 144 vinskih vrst izvrstne kakovosti. Obisk obeh razstav je bil prav lep. Vinski razstavi je zelo škodovalo ukinjen je železniškega prometa na mnogih železniških progah, zaradi česar veliko število interesentov ni moglo posetiti razstave. Kljub temu pa Je moralen uspeh popoln. Obrtna in kmetijska razstava bo trajala Se do nedelje. 2e sedaj beleži razmeroma lep obisk. Dvorano, v kateri je bila vinska razstava, je okrasil učitelj gosp. Papst z lepim številom slik vinskih goric iz ormoškega okraja. = Ponudbe posojil iz inozemstva. Iz Beograda poročajo, da so tjakaj dospeli zastopniki neke ameriške finančne skupine, ki ima poslovne zveze v Evropi, da-proučijo možnost plasiranja enega ali več posojil v naši državi. Denar bi se ne dal državi, temveč izključno le občinam in hipote-kamim zavodom. Med drugim je ta skupina, ki razpolaga z glavnico okrog 100 milijonov dolarjev, ponudila Državni hipotekami banki posojilo v znesku 20 milijonov — Iz Zagreba poročajo, da je neka angleška bančna skupina s posredovanjem nekaterih zagrebških bank medla pogajanj.!, da bi dala naši državi kredit v znesku 10 milijonov funtov štei iingov. = Ustanovile« peuuiejik« rafinerije v Zagrebu. Po vesieii iz ZagTt :,.:, namerava Shell Ci/mp. etablirati \ Jugoslaviji moderno petrolejsko rafinerijo. Zadevna pogajanja se že vršijo in kakor se glasi, se bo ta rafinerija nahajala blizu Zagreba. = Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema 265. Drugače običajna j>ovpraševanja ln ponudbe. ZAGREB. Prav malo zaključkov v banE-nih in industrijskih vrednotah. Tudi zanimanje za Vojno škodo je bilo precej slabo; tečaj nespremenjen. — Dinar v Curihu malce slabši. Francoski frank je zopet malo močnejše oslabel. Malo slabša je tudi lira Na zagrebški borzi se je trgoval franko po 162 napram 170 včeraj in tudi lira je mlačnejša pri zaključku 190.5. Druge devize brez spremembe. Skupni promet 8.6 milijona Din. Notirale so devize: Amster dam izplačilo 2279—2289, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček 799.15—S03.15, Berlin izplačilo 1349.5—1353.5, ček isto, Budimpešta (zaključek 0.0794). Italija izplačilo 189.65—190.85, London izplačilo 275.05 d» 276.25, ček 275.037—276.237, New York ček 56.467 —56.767, Pariz izplačilo 161—163. Praga izplačilo 167.38—168.38, ček isto, Švica izplačilo 1094.8—1098.8, ček isto; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Litorale 0—12, Narodna 0—4100, Poljo 14.5—loi Sve-opča 102—104, Hipo 54.5—0, Jugo 91—92, Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 55.5 do 56, Praštediona 867.5—870, Slavenska 50 do 52, Srpska 130—132; industrijski: Dubro-vačka, zaključek 305, Šečerana Osijek 250—0, Isis 50—53, Niiiag 12—15, Gutmann 195—205, Slaveks 114—li5, Slavonija 31 do 32, Trbovlje 340—345, Eksploatacija 9—10.5: državni: investicijsko 74—76, agrarne 40 d" 42.5, Vojna škoda promptna 295.5—296, za avgust 296—297, za september 301—303. Beograd. Devize: Dunaj 800.5—800.75. Berlin 1349.5—1350.5. Bruselj 164—0. Budimpešta 0.0795—0.07955, Bukarešta 25.75 do 25.9. Italiia 190.5—191, London 275.45 do 275.5, New York 56.58—56.59. Pariz 164 do 164.5, Praga 167.75—167.8. Švica 1095.75 do 1096.25. CURIH. Beograd 9.115, Berlin 123.075. Ne\v York 517.125, London 25.1475, Pariz 14.80, Milan 17.35. Fraga 15.325. Budimpe šta 0.007235. Bukarešta 2.385. Sofija 3.75. Varšava 57, Dunaj 73.15. DUNAJ. Devize: Beograd 12.45—12.49 Berlin 168—168.50. Budimpešta 98.77—99.07 Bukarešta 3.2325—3.2525, London 34.33 do 34.43. Milan 23.50—23.70, New York 705.75 do 708.25, Praga 20.90—20.98, Sofija 5.0973 do 5.1375. Varšava 77.10—77.60. Curih 136.47—136.97; valute: dinarji 12.47 do 12.53, dolarji 703.25—707.25. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.47, v Berlinu 7.40, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (9 f. m. po borzi) 1.76 in četrt. ii najboljše zgodovinske comf šte emo Sudsloi Križev pot Petra Kupljenika. J a vest se godi u protestantski dob na Slovenskem. j:ia iroš. 17"—. «ez. 27"— aošfnim Naroči a«. ■Djigami Tiskovne zefinige v J ZTV. Zagonetna usoda lorda Kitchenerja Uradno poročilo angleške admiralitete. O žalostni in zagonetni usodi angleške križarke »Hampshire«, ki ie v 1. 1916 vczila lorda Kitchenerja in njegovo spremstvo v posebni misiji v Rusijo, so krožile najrazličnejše verzije. Končno je s poročilom, ki ga je 9. t. m. izdala admiraliteta Y »belem listu«, vsa zadeva pojasnjena. Poročilo je zelo obširno ln vsebuje vse podrobnosti, ki so se mogle zbrati o tej tragični epizodi. Vest, da je bilo Kitchenerje-vo truplo naplavljeno na skandinavsko obal in tam pokopano, se je izkazala za popolnoma nemogočo. Poročilo omenja, da se je odhod Kitchenerja iz varnostnih ozirov določil za dan preje, kot je bil nameravan. Zbrala se je pot, ki se je zdela najbolj vama. Križarko sta spremljala dva torpedna rušilca. Zdelo se je, da ie napad podmornikov na ladjo nemogoč, ker je bila križarka zavarovana z varnostno mrežo proti torpedom. Zato sta dobila torpedna rušilca nalog, da se vrneta domov. V tem trenotku je sledila pri križarki Hampshire strahovita eksplo-jija, ki je popolnoma raztrgala spodnji del Jadje. Križarka ie zadela na mino, katero je položil nemški podmornik številka 75. To mino so položili Nemci pomotoma, ker so menili, da je pot, katero je vozila križarka Hampshire, običajna za angleške voj ne ladje. Bilo je tedaj skoro izključeno, da bi katera angleška vojna ladja zadela na mino. Le nesrečen slučaj ie hotel, da je ta žalostna usoda zadela križarko »Hampshire«. Posadka Hampshireja je bila v trenotku eksplozije na krovu in je stala na strani, da pusti mimo Kitchenerja, ki se je ravnokar pcdajal v spremstvu svojega generalnega štaba na prednji del ladje. Od tega trenotka dalje ni ničesar znanega. Od dvajsetih mornarjev, ki so po tem strahovitem dogodku ostali živi, ne ve nihče povedati, kaj se je zgodilo s Kitchenerjem in njegovim spremstvom Vse vesti, da je Kitchener dcsegel skandinavsko obal so popolnoma brez podlage. Končno povdarja admiraliteta v svojem poročilu da je bila Hampshire v najboljšem stanju. Pot po kateri je imela voziti, je bila zbrana z vso previdnostjo od poveljnika in je popolnoma odgovarjala tedanji težavni situaciji. Pogin križarke je pripisati edinole mini, katero je položil nemški podmornik štev. 75. Iz poročila preostalih je razvidno, da Nemci niso ničesar vedeli o misiji Kitche nerja. Tudi ne izhaja iz gornjih poročil, da bi se Kitchener rešil. Kar je bilo pokopanih trupel, so vsa izvirala iz bitke pri Jutlandu. Končno povdarja poročilo angleške admiralitete, da nihče od mrtvih mornarjev Hampshireja ni bil identificiran in ne pokopan na skandinavski obali, (brž.) Biološko osvetljevanje Minuli mesec so nemški listi oznanjali, d i je neki njih doktor iznašel svetilj-ko s kremenjakom, s katero se dado na mali ugotoviti ponarejeni bankovci. Strokovnjakom zveni ta novica, kakor da je nekdo vnovič odkril Ameriko. Kdor imenuje svetilnico z belkastim kremenom, imenuje ultraviolično luč, saj imajo te svetilnice baš namen, da precejajo žarke prav kratke valovne dolžine. Pri teh izumih so imeli svojo besedo Francozi Dastre. Billon-Da-guerre, D. Berthelot. Ta »potegavščina« vsebuje pa vendar to ugodnost, da se javnost ponovno opozori iia «uviol» (ultravioletno izža-rivanje), čigar uporaba v kratkem doseže pomen sorodnih Roentgenovih žarkov. Daniel Berthelot je n. pr. z uvi-olom na umeten način sestavil neke organske snovi kot sladkor, do vrhu pa še nekatere kvaternarne substance, takorekoč početke žive tvarine . . . Sedaj pa naj bi ti tajinstveni žarki še služili za razkrinkavanje ponarejkov: novčanic, paljenk, umetniških del ali starin! Poglavitno korist pa nudi uviol v področju fiziologije. Če je premočna in trajna, ubija ultraviolična luč življenje («abiotična», kakor je dejal Dastre) — zato pokončuje mikrobe — v pravi meri podana pa poživlja. Posebno učinkuje na kožo. Nevšečen je pri solnča- rici, blagodejen pri lečenju nekih der-matoz. Njej se moramo zahvaliti za ogorelost polti, ki se najhitreje pojavlja v čistem zraku, ob morju, v planinah. Orjavelost polti pa ne drži dolgo, ker ultravioletni žarki prodirajo komaj za ulomek milimetra pod kožo. Spričo tega je pravo čudo, zakaj dejstvuje dejanski mnogo globlje, na mišice in kosti, n. pr. pri angleški bolezni, skrofulozno-sti itd. Silno pospešuje rast slabotne dece. Zastareli, neodpravljivi kožni izpuščaji so se že pregnali z njo. Skratka, helioterapija ali zdravljenje s solncem kaže čudežne uspehe. Ti žarki se dado proizvajati v posebnih svetiljkah. Kdo ve, če ne bodo prej ali slej nastanili po šolskih dvoriščih, po javnih trgih odsevnikov ali reflektorjev, ki bodo lili čvrste solnčne prhe na šibko mladež? To pa kot zdravilna ali pa kot odvračalna naredba. Bolje je namreč preprečiti nego lečiti. Vsekakor pa se omenjena metoda izkorišča v živinoreji. Koder se živina krmi stalno v hlevih, se tu pa tam uvajajo svetilnice z ultravioletnimi žarki v prospeh teletom in pujskom, ki jim ta naprava izborno streže. Zakaj ne bi pomagala tudi nedoraslim dvonožcem? Dokler se ta sen ne uresniči, pa se gib-Ijimo dosti na solncu. V hiši ne zapiraj-mo oken: steklo, če ni iz kremenjaka (kvarca), prestreza dobrotvorne žarke. Zapomniš si to morda z besedno igro: samo kvarc ni «kvarec» (škodljivec). Zaporedje treh blagodejnih življev je pravilno določil že pokojni Rikli na Bledu: Voda zdravje prinaša, zrak jo prekaša, svetloba rešitev je naša. __E. G. Davki ea Francoskem Francoske finančne zadrege, trdijo ponekod frankofobi, izvirajo odtod, ker državljani ne marajo plačevati dovolj davkov. Da to ni res. je ondan pokazal Marcel Marion, prof. francoskega kolegija (ljudskega vseučilišča). Evo nekaj zgledov v okroglih številkah. Globalni davek se začenja na Francoskem pri 7000 frankih, na Angleškem pri 50 tisoč fr. (2000 šterlingov), v Zedinjenih državah pri 70.000 fr. (14.000 dolarjih) Najvišja mera obdavčenja znaša v Franciji 60 odst., v Angliji 33.33 odst., v Uniji 20 odst., v Italiji 10 odst., in sicer se ta maksimalna mera uporablja šele pri 1 milijonu dohodkov . . . Francoz, ki ima 10.000 fr. dohodkov, plača 72 fr., Anglež in Američan pa nič. Milijon dohodkov plača: na Francoskem 475.272 frankov, na Angleškem 242.800 frankov, v Zedinjenih državah 270.100 fr., v Italiji 100.000 fr._ Američanka preplavala Rckavski preliv Koncem prošlega tedna so novine javile nov plavalni rekord, ki ga je dosegla topot ameriška dama, plavalka Ederle. Miss Ederle je prva svojega spola, ki se je z uspehom lotila velike naloge in jo pogumno izpeljala do kraja. V vodo se je podala zjutraj ob sedmih na francoski obali pri rtu Gris Nez ter je dospela na cilj zvečer ob 21. uri in 39. minut v Kingstownu na Angleškem. Plavala je torej celih 15 ur in 35 minut ter je dosegla svetovni rekord. Miss Ederle je rodom iz Newyorka ter izhaja iz nemške rodbine. Izkazala se je kot plavalka že svojčas na pariški olimpijadi, vendar ji ni nihče prisodil, da bi se ji kdaj posrečila ta zmaga, katero je izvojevala sedaj. Že lansko leto se je pripravljala na preplavanje, a je morala stvar opustiti na tretjini pota, ker se je prekmalu izčrpala. Letos ji je bila sreča do zadnjega trenutka naklonjena in pravijo, da se je počutila, ko je na Angleškem zlezla na kopno še tako sveže, da bi lahko plavala še naprej. Doslej je preplavala Rokavski preliv pet plavalcev: kapitan Webb. dne 23. avgusta 1875. Rabil je za preplavanje kanala 21 ur in 45 minut. Sledil mu je Borgess dne 5. septembra 1911, v 23 urah 40 minut, za njim je prišel 5. avgusta leta 1923. Sullivan v 23 urah; 12. avgusta 1923. pa Tiraboschi v 16 urah 23 minut in Toth dne 8. septembra 1923. v 16 urah in 50 minutah. Sedanja rekorderka je še zelo mlada dama. Šteje namreč jedva 19 let in se je imela na svojem rekordnem plavanju boriti z velikimi težavami. Ko se je bližala angleški obali, je deževalo in valovi so se tako vzdigovali, da niso ljudje na bregu pričakovali, da bo dama uspešno dosegla cilj. Razume se, da so jo potem, ko se je to zgodilo, ljudske množice tembolj navdušeno pozdravljale. Občudovalci njene vztrajnosti so ji celo prižgali na nabrežju kres. da je vedela in videla, kje se lahko skobaca iz vode. Mrtvi vstajajo... Koncem prošlega tedna je imelo Osojsko jezero na Koroškem zelo viharne dneve. V petek popoldne ob 17. je nastala nevihta, deževalo je, kakor bi se trgali oblaki drug za drugim in kmalu nato se je valila voda po strugah ter je gnala svoje umazane valove v doline in jarke. Na tem potu ni prizanašala ne ljudem, ne živini. Nekemu trgovcu v bližini Osojskega jezera je odnesla celo posestvo, zasula pa je tudi hišo, v kateri je bila trgovina in poslopje, kjer je družina bivala. Skladišča, kjer so se nahajale velike količine blaga, je povodenj izpraznila in uničila ter zasula prostore s peskom in zemljo. V neki okoličanski vasi je voda težko poškodovala župnišče ter popolnoma razdejala pokopališče. Razorala ga je dva metra na globoko. Priplavale so iz grobov rakve in mrliči, katere je potem voda vlekla s seboj v dolino. I? cerkve so plavale klopi kaor čolni. Prizori so bili strašni . . . Ker je bila velika nevarnost, da bodo v nalivu in povodnji tudi ljudje izgubili svoja življenja, se je morala uvesti na brzo roko reševalna akcija. Iz Beljaka so odhiteli k Osojskemu jezeru pijonir-ji, ki so začeli prevažati ljudi na varno ter oskrbeli, da se ni živina zadušila v vodi. Pri tej akciji so morali pomagati celo letoviščarji, kajti v mnogih primerih so bila ogrožena tudi njih življenja ter njihovo imetje. Škoda, katero je povzročilo letonšnje nevreme, je ogromna in presega lansko škodo, ki je bila ob Osojskem jezeru tako občutna, da se je prebivalstvo jedva opomoglo. Žrtev svojega poklica V Parizu je preminul te dni sloviti radiolog dr. Menard, ki se je že pred dalje časa otroval s skrivnostno radije-vo snovjo. Pokojnik je bil šele 54 let star, komander častne legije in se je moral radi svoje bolezni podvreči večkratnim amputacijam. Kot izvrsten rentgenolog in radiolog ter predstojnik Cochinove bolnišnice v Parizu je bil prof. Menard v vseh znanstvenih krogih znan in priznan kot pi-jonir v svoji stroki. Nastopil je svojo težko in mučno pot še v dobi, ko je bila rontgenologija in radiologija v prvih povojih. V početkih radija in skrivnostnih rontgenovih žarkov niso zdravniki nikoli vedeli, kdaj bodo zadostno zaščiteni pred opasnostmi. Mnogo jih je umrlo v najlepših letih sredi znanstvenega razvoja. Šele pozneje se je izvršilo doziranje rontgenovih žarkov in tajne svetlobe, ki jo izžareva radij. Toda v tem času so si bili številni učenjaki že nakopali nevarna obolenja. Med temi žrtvami poklica je bil tudi dr. Menard: sledil je slovitemu Parižanu dr. Infrottu. ki je umrl pred par leti, potem, ko je bil 20-krat pod zdravniškim nožem. Cela francoska javnost obžaluje pokojnika, ki je toliko storil, da bi z radijem ustvaril boljše pogoje človeškemu življenju. ječasno zabeležili, nemški kinematografi nemoteno predvajali, notem so se začeli nad filmom razburjati nemški nacijonalci in so dosegli, da je vlada film zabranila. Prejšnji trden smo slednjič čitali v listih, da je cenzurna oblast dovolila predvajanje filma, pod pogojem, da se nekatera izra* žito tendencijozna mesta črtajo. To se je zgodilo; tlim je par dni nemoteno tek«*-, dokler ga ni pred nekaj dnevi policijska obla vnovič prepovedala. X Niagarski slapovi so v nevarnosti. Razpoka v skali, kamor se izgublja del vo» de, je vzrok. Državna oblast je določila več tehnikov, ki bodo preiskali zadevo in pred« lagali pomoč. Slovenija in njeni zunanjepolitični problemi X Uganka. «Zakaj se misli na to, da bi križali golobe sek- s papigami?« — «Da bi golobje znali govoriti. Kadar bi zašli, bi mogli vprašati za pot.® X «Potemkin» v Nemčiji. Ruski revolu« cijonarno propagandni film aPotemkin® po vzroča nemški cenzuri obile skrbi. Sprva so ga, kakor smo v naši filmski rubriki svo» V 5. snopiču mesečnika »Le Monde Slave«, ki izhaja v Parizu, je priobčil lektor francoskega jezika na ljubljanskem vseučilišču g. R e n e Ma r-tel informativen članek, ki zasluži po svoji temeljitosti in simpatiji do našega naroda vso pažnjo. Članek je izšel pred kratkim tudi v ponatisu. Uvodoma navaja avtor zgodovinsko važna dejstva, iz historije slovenskega naroda do svetovne vojne. »Za časa velike vojne so se Slovenci z vsemi sredstvi borili zoper svoje zatiralce: nekaj jih je pobegnilo in ustanovili so prostovoljne čete, drugi so spretno služili interesom Antante in si pridobili odličnih zaslug zanje. Ta žilav, potrpežljiv in delavni narod ie slednjič učakal konec svojih dolgotrajnih preizkušenj in stopil v veliko slovansko rodbino, zdru-živši se s svojimi krvnimi brati Srbi in Hrvati.« Dalje podaja pisatelj geografski opis zemlje in ugotavlja, da je Slovenija sicer docela poljedelskega značaja, da pa je postala že industrijska dežela in spada danes med najbogatejše in trgovsko najbolj razvite pokrajine v državi. Slovenci, pravi pisec, prebivajo še dandanes v nekaterih predelih predvojne Benečije. Goriško-Gradiščanska je po 62 odstotkih slovenska dežela. Tretjina Trsta je slovenska, njegova najbližja okolica pa ie popolnoma slovenska. Slovenci žive tudi v severni Istri. Pisatelj navaja tudi jezikovno mejo med Slovenci in Furlani oziroma Nemci in Madžari. V drugem delu razprave razpravlja avtor o dveh poglavitnih zunanjepolitičnih vprašanjih, ki zadevajo Slovenijo. Avstrijsko vprašanje je na dnevnem redu. V slučaju, da se Avstrija združi z Rajhom, Jugoslavija ne bi mogla ostati križem rok in dopustiti, da pride pod Nemčijo 100.000 koroških Slovencev. Senžermenska pogodba in z njo rezultati koroškega plebiscita bi v tem hipu prišli ob svojo veljavnost. Priključitev Avstrije Nemčiji bi pomenila popolno obkolitev Slovenije, nemški klin bi se zasadil med severne in južne Slovane. Stara nevarnost Berlin-Bagdad bi se pojavila z novo silo. Smrtnonevarna bi postala nova situacija posebno za Slovence. »Nemški most do Adrije« je bila najdražja misel avstrijske diplomacije. Nemčija, ki bi zasedla Koroško, bi se znova lotila ideje prodiranja na Balkan. Prva žrtev bi bil slovenski narod, ki zapira dve važni poti: pot na Vzhod in pot na Jadran. Ogroženi bi bili vsi južni Slovani. Nemčija na Koroškem bi pomenila tudi neposredno ogroževanje za Italijo. Od Karavank do Trsta je komaj 80 km zračne črte in prometne linije so speljane vse tako, da so naravnost zvezane z rajhovskimi železnicami. V slučaju vojne bi Koroška postala za Italijo nevarno napadalno središče. Otež-kočena bi ji bila obramba Brennerja in Gornje Adiže. To je tudi vzrok, čemu Italija tako silno nasprotuje vsaki misli o združitvi obeh nemških držav. Po. vojni je ostalo kakih 100.000 Slovencev v avstrijski republiki, a 500.000 Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Na te žrtve Jugoslavija ne more pozabiti. Plebiscit leta 1920 je Koroško prisodil Avstriji. Kako je razločiti ta čudni rezultat, ko je bila vendar večina prebivalstva slovenskega pokoljenja? Vzroki so bili predvsem gospodarska odvisnost od nemškega dela dežele in pa močni uspehi germanizacije. Dalje so bili vzrok predsodki zoper novo državo Jugoslavijo, pri mnogih strah pred vojaško službo, dalje živahna propaganda in denarna pomoč iz Rajha, številno nemško uradništvo, teror in končno lokalne politične razmere. Slovenski manišini na Koroškem so v teoriji zajamčene izvestne pravice v jezikovnem in kulturnem pogledu. V praksi je to čisto iluzomo in germani- zacija napreduje na vsej črti. Vendar narodnjaki ne obupavajo. Misel na bližnjo svobodno Slovenijo jim je nada in tolažba. Koncem svetovne vojne je Italija zasedla »neodrešene pokrajine«. Prekoračila je narodnostno in jezikovno mejo, zasedla Gorico, Trst in Istro. Pozabila ni tudi na bogate živosrebrne rudnike v Idriji. Mlada, še neorganizirana Jugoslavija se ni mogla upreti s silo. Italijanska armada je ustvarila fait accompli, s katerim je bilo treba računati. Slovani so popolnoma zaupali Wil-sonovemu narodnostnemu principu; toda principi so slabotni, kadar se vanje zadene sila, pravi člankar. Italijanizacijska politika je takoj začela delovati. Najprej so se novi gospodarji vrgli na šolstvo. 149 slovenskih, oziroma hrvatskih ljudskih šoi Italijani sploh niso odprli. »Gentilejeva reforma« je uvedla pouk italijanskega jezika v prve razrede ljudskih šol. Fakultativne slovanske ure so odpravljene popolnoma. Učitelji se smejo posluževati samo italijanščine. V deželi, kjer živi čisto slovanski rod, učitelj ne razume učencev, ti pa ne njega. Odstotek analfabetov, ki je bil prej minimalen, mora na ta način zrastl. Pred vojno je bilo za Slovane določenih osem srednjih šol jn več učiteljišč s 25.000 gojenci. Gentilejeva reforma ie vse odpravila. V Vidmu se je sicer ustanovil nov tip srednje šole, kjer se poučuje slovenščina, a v tem zavodu ie danes komaj 14 gojencev. S sistematičnimi napadi so italijanski nacijonalisti dne 13. julija 1920 do tal požgali Narodni dom v Trstu in ga oropali, dne 27. januarja 1921 so izro-pali Srbsko čitalnico v Trstu, dne 24. marca pa knjižnico v Voloski. Dne 11. aprila je bil napaden Narodni dom pri Sv. Ivanu poleg Trsta, dne 2. oktobra so ga popolnoma požgali. Dne 8. oktobra so zažgali zadrugo v Rojanu, 12. marca pa Narodni dom v Barkovljah itd. Nadaljnjih napadov in požigov avtor niti noče naštevati, ugotavlja le, da leta 1922 od vseh teh društev ni ostalo ničesar več. Koncem 1. 1925 so napadli in oropali »Edinost« v Trstu. Društva so pod strogim nadzorstvom. Uradniki ne smejo biti člani slovenskih društev. Večina slovanskega uradništva pa .ie bila ali odpuščena ali premeščena v Italijo. Na mesta domačinov so prišli Italijani. Posebno justič na uprava je skrbno »očiščena« slovenskega uradništva. Zakon z dne 15. okt. 1925 je uvedel obligatorično uporabo italijanskega jezika na sodiščih. Slovanski jezik preganjajo povsod: v cerkvi, kjer skušajo slovenske in hrvatske duhovnike nadomestiti z italijanskimi, preganjajo ga celo na — pokopališčih. Izgnali so slovenske kongre-gacije frančiškanov in kapucinov, za-branjene so gledališke predstave v slovenščini, prepovedali so celo otrokom daiati slovenska krstna imena. Situacijo Slovencev pod Italijo gornji navodi jasno očrtavajo. Dalje govori avtor sam: »Slovanski element v italijanskih pokrajinah trpi in čaka. Ne zahteva politične neodvisnosti, zahteva samo spoštovanja za svoj jezik, za svojo kulturo in civilizacijo. Skupna nevarnost, nemška pogibelj, združuje obe državi, italijansko in jugoslovensko. Toda sporazum med vladama ostane krhek, če se ne opira na medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov. Današnja politika italijanizacije do skrajnosti strelja preko ciljev, ko se obrača proti miroljubnemu in razorožfe-nemu ljudstvu, čegar edina želja je, ohraniti svojo večstoletno dedščino.« Članek g. Reneja Martela kaže, da je pisec mnogo točnejše informiran o naših prilikah, nego je to običajno opaziti pri propagandnih spisih, kjer navadno navdušenje nadomešča točnost in pravilnost. Zato smo piscu za ta lepi in s toplino pisani sestavek res odkritosrčno hvaležni. Benvenuto Maraschini. Obračun V trenutnem razpoloženju je pristal bankir Lazaro Casati, da se oženi z Gi-no Poli. Bil je človek v najboljših letih ali tako preobložen s svojimi bankirskimi posli, ki jih je opravljal z vso strastjo, da mu je ostajalo prav malo časa za druge stvari. Ni mu bilo mar niti za ženske in ker je vsa njegova velika in ugleftna žlahta smatrala za potrebno, da se oženi, je pristal na to, da se poroči z Gino Poli nekega dne, ko je borza počivala. Dočim mu je vse zavidalo, da je Gina njegova, je rekel on svoji ženi že naslednjega dne: «Gospa, jaz sem človek posla. Smatram, da so ženske razkošne stvari, ki niso neobhodno potrebne, zato se nikar ne čudite, ako vam posvetim samo tisti čas, ki mi preostane od drugih, nuj-nejših poslov. Moram takoj dodati, da redkokdaj nisem preobložen z važnimi opravki. Ali da bi vam ne bil dolgčas, ker ste že moja žena, bom izplačeval vse vaše račune, kar jih boste napravili . . . Zbogom 1» In tako ni videla Gina svojega moža čestokrat po cele mesece. Prve čase ji je bilo to vseeno, potem pa se je vzbudil v nji ponos lepe žene; ona tako lepa in on, da bi ne obračal nji nobene po- zornosti! Zato je iskala razvedrila drugod in ni bilo dneva, da bi se ne bila pojavila v kakšnem salonu. Odveč je povdarjati, da jo je zasledovala cela četa oboževateljev . . . Zasledovali so jo resni moški kakor mladeniči, ki so bili komaj mesec prej uvedeni v družbo. Gina se je zabavala z vsemi, ali nihče se ji ni mogel približati. Sama sebi je namreč rekla, da ni to nikakšna umetnost in nikakšno zadoščenje prevarati moža, ki se za ženo ne briga. Moževa ravnodušnost je začela vzbujati v nji mržnjo in nekega dne ji je prišlo na misel, da bi se možu osvetila in ga prisilila, da občuti, kaj pomeni izgubiti ženo, kakršna je ona. ^Imenujte to kakor hočete, iaz nočem biti smešen.» Iz dneva v dan je Lazaro Casati posvečal vedno več pazljivosti svoji ženi, kateri je žrtvoval vsak prosti trenutek. Celo stvar je pritiral tako daleč, da se je nazadnje zaljubil v svojo ženo. In nekega dne je klečal pred Gino. «Gina, jaz te ljubim. Pogrešil sem, povej, kaj naj storim, da mi oprostiš.® Avstrijo. — Znižane ccne na avstrijskih in tudi diu gih želenicah in na Donavi. 57; Vsakovrstna pojasn la in .eleseimsko izkaznico vse za 40 Dir se dobi pri WIENER-IHESSE A. G., Wlen VII., 1 pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani, Turjaški trg 4, !.-i Tujsko-prometni zvezi, Aleksandrova cesta štev. S in pri Josipu Zidarju, Dunajska cesta 31. •JUTRO, it 182 8 = = Sreda 11. VIII. 1926 Oevre Richter Frich: 9 Rdeča megla Roman. Strojniki so hiteli na svoja mesta, eden izmed krmarjev je prevzel poveljstvo, vijaki so se zavrtili iznova in silna ladja se je brez obotavljanja spustila za razbojniki. A novofundlandske megle so bolj muhaste od lepih žena. Kmalu so ogrnile ladjo novi hlapovi, solnce je spet izginilo in parnik je klical na pomoč kakor prej. Onemoglo tipaje je ležal na vodi. Telegrafisti so izkušali dobiti zvezo s Codskim rtom, toda izkazalo se je, da je nekdo prestrigel oddajno mrežo. Ničesar ni bilo moči storiti. Treba je bilo čakati, da se dvigne megla... Na veleparniku je počasi zavladal red. Komodora Evansa ni bilo nikjer; tudi prvi kapetan je bil izginil in kakih deset mož je umiralo v lazaretu. Toda nevarnost se je zdela odstranjena in vzlic izgubi mnogih milijonov, ki je zadela potnike, so se vsi oddahnili Saj niso vedeli, da leži globoko spodaj v najobčutljivejših delih ladje peklenski stroj, napolnjen z razstreljivom, ki je bilo strašnejše od dinamita in inelinita. Nihče izmed njih ni vedel, da jim je živeti le še nekaj minut. XII. Na valovih. Tega, kar se je zgodilo potem, ni videlo nobeno človeško oko in nihče ni mogel pričati, kako je postal najponosnejši brod sveta žrtev najbolj nizkotnega naklepa, ki se je kdaj porodil v možganih velikega zločinca. Da pa je zletel «The Eagle* v zrak ter izginil z vsem, kar je bilo na njem, je dejstvo. Vsa znamenja so kazala, da se je ladja nenadoma razklala na več kosov in se je potopila v nekaj trenutkih. čez leto dni po tem so prijeli Sullivana, enega izmed Mortonovih pajdašev; ko se je izkazalo, da je bii član gusarske tolpe in se je tistega usodnega dne nahajal na krovu jahte «Jaap van Huysman», so ga brez odlašanja posadili na električni stol. Ta Sullivan je bil hladnokrven lopov. Ko je že sedel na stolu in je izvršitelj prijel za ročnik, ki naj bi spustil toliko in toliko tisoč voltov v njegovo grešno telo, je odgovorU na svečenikovo vprašanje, ali se kesa: »Da, kesam se! Zal mi je tega, da nismo krenili bliže k avi, strojepisja ter po ! možnosti stenografije, se prejme takoj v Ljubljani, i — Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Industrija 80». 21884 T. RABIČ 5. Ljubljana . šgOVORSKNj^ (dobeV Vajenca ki bi imel oskrbo pri starših .prejme takoj Lovro Rozman, ključavničar in izde-lovatelj tehtnic, Ljubljana, Križevniška ulica štev. 9. 21823 Pek. pomočnika b 5000 Din kavcije sprejmem .takoj v stalno delo Ponudbe na oglasni oddelek < Jutra. pod Šifro »Takoj 50». 21850 Jugo agencija Beograd. Skopljanska ulica 8 išče žensko in moško osobje 8 pravilnimi dokumenti za vse vrste dela in »lužbe. 20368 Učenca poštenih staršev in s primerno šol. izobrazbo sprejme takoj Travizan £ Eemic. Mirna peč. a11 21811 Šofer samec, ee takoj sprejme pri »Avtotakei Laško*, Marija-grajska cesta štev. 182. 21803 Plačilni natakar samostojna mlajša moč, s Ia referencami, kavcije zmožen, se sprejme 20. avgusta ali 1. septembra. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Plačilni*. 21801 Služkinja se sprejme takoj k zakoncema brez otrok. Prednost imajo take. ki znajo kuhati in šivati. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». Mizar, vajenca sprejme I. Vidmar, Zgornja Šiška 2. 21869 Mlajšo devojko pridno iu pošteno, ki zna tudi kuhati, sprejme takoj drufina 2 oseb. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 21866 Volonterka se išče za takojšen nastop. Ponudbe z navedbo referenc na oglasni oddelek »Jutra* pod »štev. 100». 21864 Vajenca za brivsko obrt sprejme takoj Albin Šinkovec, brivec na Viču. 21872 2 mizarska vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 21. 21862 (iš£ejo> Gospodična Strojnik-rnonter išče mesto strojnika ali strojnega momerja v kakem večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Strokovnjak 21789 Trgovski pomočnik izurjen železninske tn špecerijske stroke, vešč slov. ter nemškega jezika. službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv 97». 21797 Stenografinja za slovenščino in nemščino, spretna, išče mesto v odvetniški ali notarski pisarni. Ponndbe pod značko »Spretna 88» na oglasni oddelek »Jutra* 21888 Krasen gramofon velik (EngeLmarke), igra 5 plošč z enkratnim navitiem, skoro nov. z večjo količino (Caruso, Butistini iu dr. umet ) plošč, ter nekaj olj-i natib slik boljših inozem mojstrov, se radi selitve ceno proda. Ogleda ee od 2.-6. popoldne v Stross-maverjevi ulici 5/1. 21901 3 kompl. posteljo vi mehkega lesa, malo rabljene, 1 zložljivo jK>ste-Ijo, 1 belo pleskano omaro in divan prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku «-Tutra*. 21857 Posteljo ((ritterbett) ra dva otroka, prodam v Gradišču Št. 7, | pritličje, desno. 21863 Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del, želi premeniti mesto Motorno kolo Lavrin & Element. 2% HP, s 1. septembrom — Dopise : dobro ohranjeno, prodam pod »Vestna 56» na ogla*- za 1200 Din. Naslov pove ni oddelek »Jntra* 21856 oglasni oddelek »Jutra*. 21844 vešča vsega pisarn, z večletno praks« _____ posla, Z. »CUICIUU pi »kso, išče primernega nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek tJutra* pod »Slavonka». 21833 Tvornica čevljev i? če čistilca, ki zna enažiti tudi s kombiniranim čistilnim 6trojem. Ponudbe na: »Ilirija*, tvornica cipela — Bjelovar. 21766 Prodajalca samostojnega — i 15 e pod ugodnimi pogoji modna trgovina za gospode v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21765 B h Fotograf, vajenca »prejme Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvasorjev trg. 21409 Čevljar, pomočnik Ka šivano in zbito delo se sprejme takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21899 Brivski pomočnik vešč vsemu poslu, tudi stri-lenju na «bubi» ter event. onduliranja, se sprejme s 1. septembrom. Oskrba v hiši. več po pismenem dogovoru. Sokoli imajo prednost. Josip Novšak, brivec - Laško. 21891 Geometer ki je dovršil rudarsko šolo z dobrim uspehom, l S č e službe. Neoženjen, star okoli 30 let. — Dopise na oelasni oddelek »Jutra* pod »Naklon št. 5553». 21800 Zastopnik Vrlo poverlrfvo, šče zastopništvo za Beograd za poset lekara, drogerij, kavarn in slaščičarn. Cenjene ponudbe je poslati na: Budimir S. Radosavljevič, Beograd — hotel «Moskva». 21892 Knjigovodkinja bilancistinja, perfektna slovenska, srbohrv., nemška in deloma tudi ^ italijanska korespondenco ja, popolnoma samostojna moč, išče mesta Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Samostojna 75». 21675 Katera fina, starejša, osamljena dama bi vzela inteligentno vdovo s dečkom za dru-žabnico, ozir. gospodinjo. — Grem tudi k majhnemu otroku za vzgojiteljico. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «Za-I upanje 68». 21868 Invalid zanesljiv in pošten, išče mesto nočnega čuvaja, in-kasanta ali kaj sličnega. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21875 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke Kupujem, zamenjavam Popravila vseh znamk hitro, poceni in — eksaktno Specialni mehanik Jos Pukl, Celje. Kra^ Ija Petra cesta 4. 183 Elegantno kočijo majhno, enovprežno prodam — Kapiteljska ulica 7fl. Tovorni avto 2—3 tone prodam ali zamenjam za luksusnega. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Avto 29*. 21829 Novih zabojev okoli 250 lepih — velikost 85 X 83 cm in globokih 83 cm prodam po 12.50 Din komad franko postaja Ormož. — Rudolf Anderlič, Ormož. 21799 Več stelaž in pultov po ugodni ceni prodam. Ogleda se v trgovini H. Kenda, Ljubljana, Vreče v?eh vrst in jutino embalažo kupimo. — Ponudbe z navedbo cene in množine pod »Vreče 20» na oglasni oddelek »Jutra*. 20671 Autogenski aparat za varjenje, z vsemi pritiklinami, nov ali rabljen, kupi takoj St. L a m u t, Vransko. 21895 Oficirsko sablo (pesadij6ko) in ešarpo kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Rez. oficir* na oglasni oddelek »Jutra*. 21876 Moško kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Bicikel* na oglasni oddelek »Jutra*. 21879 Mestni trg 17. 21646 Osebni avto «Puch», tipa XH. s 6 obroči, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na naslov: Elektrarna. Ruše 20817 2 omari za obleko po zelo nizki ceni prodam. Pred Prulami 23, pritličje, od 12.—13. ure. 21816 Radi preselitve danes v sredo ob 3. uri popoldne prostovoljna javna dražba Pred škofijo 21, n. nadstr. Postelje, sobne omare in trgovske omare 8 steklenimi šipami, velika ogledala, kuhinjska kredenca in razno drugo blago. 21883 Jedilnica kompletna in drugo pohištvo po nizki ceni naprodaj v Vilharjevi ulici l/I. 21882 Kočijo skoraj novo, proda po nizki ceni Cerar, Poljanska cesta 25. 21860 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Peber». 21881 Mešalnico za beton 40—60 m* kapacitete, dobro ohranjeno in takoj uporabno, kupimo Ponudbe na: Ljubljanska gradbena družba z o. z., Ljubljana, Slomškova ulica štev. 19. 21854 Mizarsko orodje kupi I. Vidmar, Zg. Šiška št. 2. 21870 Posestva Od agrarne reforme 6e dobi od ogromnih posestev 560 oralov posekanega gozda po nizki ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Blizu glavno ceste, pol ure od postaje in sela, gričevito, nekaj ravnin, brez kamenja, rodovitno. Za parceliranje lahko dobiti Slovence in Hrvate, denar dobro naložen. Za informacije priložiti 5 Din v znamkah. — Ivan Uratnik i druff, Pivnica kod Virovitice, Slavonija. 21804 Posestvo Proda *e v Trbovljah v tr-fru veliko posestvo, obstoječe iz hiše, v kateri st- nahaja dobro idoča zaloga piva Zagrebške pivovarne — poprej Puntigam, z vsem inventarjem vozovi, konji, steklenicami, aparati, sploh, kar se rabi pri trgovini e pivom. Dalje gospodarsko poslopje, ribnik, njive, travniki, na najbolj lepem kraju ob glavni cesti Trbovlje. — Travniki in njive so primerne za stavbne parcele. Trgovina s pivom se lahko vodi takoj naprej Oziralo se bo le na resne kupce. Cena nizka, plačilo zelo ugodno Več se poizve pri lastniku {r. Ivanu Orešnik. posestnik m za!agatelj piva, Trbovlje 63. 21544 Lep lokal ua Aleksandrovi cesti odda takoj Pokojninski zavod v. Ljubljani. 21873 Prazno sobo iščeta zakonca 6 1. septembrom Ponndbe pod šifro »Nujno 6* na oglasni oddelek »Jutra*. 21841 Veliko solnčno sobo z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom iz pred sobe, zelo zračno, z balko nom na cesto, oddam solid. nima akademikoma s 15 avgustom Event. z zajtrkom Ogleda se lahko viženitev! Lepa bodočnost se nudi samskemu, izobraženemu, agil-nemu trgovcu s potrebnim kapitalom v sporazumu z mojo v trgovini z mešanim blagom izočeno hčerko. — Dopise z natančnim pojasnilom na ogl oddelpk .Jutra« pod značko .Slučaina pri-ženitev«. 21822 Izobražena dama stara 33 let, trgovka in po-sestnica v Lj., išče resnega znanja z distingviranim go-spodom 45—50 let starim v ugledni poziciji Cen/ dopise pod «Dama» na oglasni oddelek .Jutra., 21708 Ne odlašajte! Sreča je vsakemu dostopna. -Vsak deseti kupec prejme en par čevljev po svoji izberi brezplačno pri .D O KO', Prešernova 9, dvorišče. Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, opremljeno, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 21861 Tihega družabnika ali družabnico e 50—100.000 Din iščem v svrho razširjenja obrata pri dobička^ nosnem podjetju Mala režija! Velik promet. Kapital le v obrati Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Procvitajočo podjetje 99». 21812 Trg. z grozdjem išče poštenega družabnika ali odjemalca-prekupovalca za trgovino z izbranim dalmatinskim grozdjem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 21848 | Dami, ki potuje : čez Mflnchen v Nemčijo, ' bi se pridružila mlada dama, ki potuje v Baden-Baden. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Potovanje 80». 21880 Egiptovski grafolog prorokuje iz črt na rokah in rokopisa karakter, pre-i teklost in prihodnjost ter družinske zadeve. — Hotel .Nova pošta* v Kranju 21890 IV oglasnem oddelku «Jutra» naj te dvignejo sledeča pisma Antikvitotb. Avgust 80, 15. avgust-naj^mnina. Avto 62, ; Blagovest, Carmen, Dobro vpeljan. Delikatesna trgovin« Dobra moč 85, Diskretnost 77. Drva, Dobra prilika. Dragica Gorišek, S Horvat, Instrukcije, Indi-an, Jugoslavija, Ivka 321, Inozemec, Kotel, Konfek- cija 100, Kavcija 91, Kapital ali jamstvo, Kompa-njon SO, Lepa bodočnost 38, Lep lokal Ljubljanski dvor, Ljubljana 12, Mirna 39, Mozart. Motorček. Mir sreča zadovoljnost, Obrtnik in posestnik, Quo va. dis, S. Perko, Priden in pošten. Pri boljši gospej, Poštena kuharica 63. Poštenost 24, Resna kupčija, Resnost in harmonija. Samostojna 73. 8pretnost, Sreča 82. September 18. Silva 2. Spasavajte duše. Šofer 14, Trgovka 15, Trgovina 46, Takoj 64. Takoj VU, Ubogljiva 95, Uradnik 99, Ugodno in zanesljivo, Ver-cesi. Vzgojitelj, Vrnitev zajamčena 45. Zadovoljna bodočnost. Zmožen 5, Zamena 86, Zmožna samostojno voditi, Značajnost. Klavirje harmonij« na obroke Is posodo svetovno najbolj!«: Šteto w»y, HSlzeL, BOten-dorfer, FBrster, Stingl original etc dobite 1? t liki zalogi in izhf-kovnjaka in bivšega »Glasbene Ma'' ALFONZ BREZA i a Ljubljana, Mestni trg it. S (poleg magistrata). 154/1 Klavir res dobro ohranjen, knpim. Pismene ponudbe na ogluni oddelek cjutra> pod .1010». 21560 Abonente sprejmem na dobro domačo brano r Tavčarjevi aHel 4, U naditr. 20667 Zastopstvo vpeljano, Inozemske ek»-portne tvrdke odstopim proti primerni odstopnini. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* poo šifro «Ko-lonijale 2500». 21900 Izjava. Obžalujem neresnične žaljive beeede, H sem jih pisal. Obenem se zahvaljujem Mici Praprotuik, da opusti sodnijsko postopanje — Leopold Brvar, Vransko 21889 PREMOG—ČEB1N WoltoT> IHL — Telefon 56 1/18 Zlata zapestnica se je izgnblU Pošten najditelj naj jo prinese v oglasni oddelek proti nagradi. 21E77 Ročna torbica te Je Isgvbii* v t«ntpet*r-skem okraju. Odda naj se ▼ oglasnem oddelku Jutra. 2188S Češko vUollno s krasno resonanco, dobro preigrano. v etuiju, ugodno prodam za 500 Din Ogleda se lahko vsak dan od 18. do 14. urt N uov v oglasnem oddelku 'Jutra* 21814 g^lu rti«*}*** največji »elesejetn ivetai 11.000 rautavljilcev u 21 delti 160.000 kupcev it 44 dežel Jesen 1926: 29. »vjjuata Jo 4. septembra Tudi n V« j* »twt rtfUtft ^mna! Podrotn« pojasnil« Jt)«i Častno zastopstvo Stegu in drugi, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8. Bukova drva brusni les. bukov, gabrov, hrastov okrogel ln rezan les kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod .Bukovina 3000* na oglasni oddelek . 21865 Hišo z gostilno trgovino, gosp. poslopjem in vrtom, na Gorenjskem zamenjam za hišo, po možnosti s hlevom v Ljubljani (tudi na periferiji). Ponudbe pod .Vrednost 250.000» na oglasni oddelek «Jutra». 21826 Stanovanjsko hišo s prostim stanovanjem najmanj 3 sob io kuhinje z elektriko, kupim v centru mesta ali predmestju. Posredovalci izključeni. Ofprte pod šifro .Do inn.nno Din* na oglasni oddelek .Jutra* 21859 1 ali 2 dijaka vzamem na stanovanje >n dobro hrano. Električna razsvetljava Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21679 Sobo s polno oskrbo iščem za sedmošolca pri boljši družini Ponudbe na »Kendovo gTajsko upravo* na Bledu. 21896 Mesečno sobo oddam. Naslov -v oglasnem oddelku »Ju.tra». 21886 Oddam sobo z uporabo kuhinje tistemu, ki odkupi št-edilnik. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21887 Stanovanje lin. z konfortom v novi hiši, 5 minut od pošte, cena 1800 Din mesečno, se zamenja za enako, ev. tudi dražje, iz 4 sob in pritikfin. s 1. oktobrom ali novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »St. 852». 21852 Prazno sobo snažno in mirno, e posebnim vhodom ter z elektr razsvetljavo, išče za takoj mirna in solidna, ves rVi odsotna gospodična — P" nudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Snažna 5» 21845 Tužnim srcem naznanjamo preža 'ostno vest, da nam je danes dne 9. avgusta ob pol 4. pop. naš iskren« s-icni oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod VIUEI1 TREO arhitekt in mestni stavbenik 81 let star, previden s tolažili svete vere po. dolgi in mučni bolezni boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika se vrši v sredo, 11. avgusta ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 10. na pokopališče k Sv. Križu, kier ga položimo v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. 5835 a V Ljubljani, dne 9. avgusta 1926. Viljem Treo, okraini glavar v pokoju, Ing. Alfons Treo, sinova. Zugenle Mietens, Milena bar Zois, Avgusta Leskowitz, Aima Pakltsch, Wilma Svoboda, Ina Orosel in Erna Linlnger, hčere. Klementina pl. Fichtenau, sestra. — Vsi zeti, sinahe, svaki, svakinje in vnuki. 1 Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja FraD Jezeršek. Za inseratai del le odgovor§n Alojzij Novak. Vsi i Ljubljani.