V tnr»a, t*trt«k iruiVlnt« iihjja in velja v Man-
t.uru brni pdUjiftftJa iu Jam ta VM iMo M irl. — k. /4 pol UU ..*„-,. It •'•■•tri IrU . il ,. -'O ,,
I'.. pO-1 i : Za »se Irlo 10 gl. — k. M pol I * t.»    I ,,  — „ M ••»trt IrU * ,, i;0 „
Vredništvo in D ar* VB litri j« ni atulneni tr^ntl«.....-
platr.) lili. it. 17».
Era IRi,
(»/niiiiii
Za navadno .IreaRpn
vr.-i.i »a pladnje's 1 kr., i» aa natiina lkrut S kr. it aa tlaka »krat 4 kr. (a sa tiska Škrat, vete pinnmke »» plaću -
jejo po prostori.
Za vaak tiaek j« plakat -kolek (»tempelj) za mi k.
Kokopiii ae ne vraiajo, dopiai naj ne blagovoljno franknjajo.
!-Jt. lOl.
V Alaridboi-u 28. avgusta 1869.
TeoaJ II.
Naše in nemške volitve.
V nekterih dneh bo dva meseca, kar je iz državne, t. j. ljudske blagajnice živeča in od vlado podpirana dunajska „Drbatte" pisala o Slovencih in Čehih : „Spol-niti sicer večidel fantastično in meglene tirjatve teh obeh narodov, bilo bi toliko, kakor da bi so podvrgla inteligenca zverinski (brutal) sili, kakor da
letih niso učili slovenski brati, ki toroj tudi sedaj pri vsoj dobri volji do slovenskoga naroda sodijo naše razmere kroz očale, ktero jim vsak dan natikajo korumpirani nemški listi. Dakako no morejo biti njih nazori o Slovencih uajboljši: motni viri, motna voda. Ko pa bi se hoteli potruditi in poglodati ter primeriti slovensko politično življenje z nemško-avstrijskim, gotovo bi nam pritegnili, da morajo Nemci iti k Slovencem v politično šolo. Nočemo
bi se nravni in znanstveni napredek žrtvoval na ljubav surovosti, nevednosti,!segati daleko, ne bomo n. pr. omenjali klasične nekdanje volitve gosp. dr. in največ« zagovednosti (hornirtheit), bilo bi to toliko, kiikor da bi so kou-|Razlaga v Cclji, kjer so vsi volilci prišli k volitvi (razen enega bolnika in
čabi obrtna pridnost in delavnost na ljubav lenobe in nevkretnosti. Ko bi so Slovencem in Čehom spolnile njih trjatvo, vrgla bi se Avstrija nazaj v kulturno stanje, ktero ima že nekoliko stoletij za hrbtom, bila bi to proti naravnost, kakoršne si ne moremo večo in hujše misliti. Ne bilo bi to mnogo drugače, kakor da bi so ua primer prvotnim amerikanskim prebivalcom izročilo gospodarstvo nad indogennanskiriii naselniki v Ameriki." Ko bi hoteli še več dokazov razjarjene strasti nemških in nemškutarskih, v vladni ljubezni iu milosti izhajajočih časnikov navajati, ne trebalo bi so nam širo ozirati: vsak dan nam jih prinese novih, in česki rodoljubi so bili nedavno iz to era-rične grede potrgali najboljvoneće cvetke švabškega psovanja in zasramova-nja proti avstrijskim Slovanom ter je poklonili gospodom dunajskim ministrom.
Dan za dnevom so Btakimi in enakimi proizvodi plačanega napuha napaja in pači javno mnenj o ter vzrokuje, da so avstrijski narodi med seboj ne morejo porazumeti in sprijazniti, kajti na nemški strani se jo vsled nem-ško-časnikarskega hujskanja precenjevanje lastne — nemške — veljave in vrednosti vsakdanje in nevsakdanjo filistersko občinstvo tako omotilo , da se Nemci ne lo v znanstvenih, ampak tudi v političnih, nravnih in socijalnih zadevah kujejo v zvezde, na Slovane pa se s zaničevanjem ogledujejo, kakor na zverinjad nevredno človeškega društva. Bila bi naloga najboljšega moža vredna, sneti našim nemškim sodržaljom črno mreno i/, njihovega političnega očesa, da bi oni mogli sebo in Slovane videti v nepokvarjeni podobi iu enega kakor drugega ceniti po njegovi pravi vrednosti brez strasti, samoljubja in predsodkov. Kakor pa bi bila tudi ta naloga častna iu hvalo vredna , no moro nas in nobenega slovenskega časnikarja mikati. Ne le, da Nemci slo vanskib časopisov no bero, ker jih brati ne morejo in da torej morajo glede naših tirjatev in potreb ostati nepodučeni iu enostranski, toraj tudi krivični: BHJo hudič pokvarjenega nemškega časopisja toliko lulikc v pošteno avstrijsko politično žito, da mora konečno tudi najpoštenoji Nemec obupati, ka bi usamljen po tnalom poravnal, kar na debelo kvari kupljono in brezznačajno, breznačelno nemško časnikarstvo. Edini — dokazivno dovolj za nemško korupcijo, da ud moramo reči „edini — dr. Schuselka je prišel pri taki po-tkttšnji ob vse ime, ob vso popularnost, in nemški (?) Dunaj, ki je prod no-kterimi leti še častil poštenoga Schuselka in z mačnicami zametaval njegovega nasprotnika od vetn i k a Bergerja, pozabil je dandenes svojega ljubljenca Schuselka in na kolenih leži pred ministrom Bergerjein.
Nemški napuh bi mi lahko prepustili samemu njemu, ker vemo, da ga prej ali kasnoj doleti zaslužena kazen po njihovem pregovoru: hocbinulh koiamt vor dem falle (napuh se konča v svojih lastnih zanjkah). A ima tudi med nami mnogo poštenih slovenskih duš, ki se pa v svojih mladih
njegovega zdravnika) in soglasno volili dr. Razlaga. Pozorno pa moramo činiti svoje čitatelje ua dvoje volitevj, kterih eno so vršili Nemci in drugo Slovenci.   Na Dunaji jo bila volitev dež. poslanca v predmestji
I.oopoldstadt. Dunaj velja v Avstriji Tii izven Avstrije kot merodajno politično mesto, in ni tega davno, ko je eden ministrov žugal z dunajsko rcvolto, ko bi se ne potrdila postava v državnem zboru sklenena. Dunaj je zdaj Cis-lajtanija, Dunaj je pol Avstrije. In kako politično zrelost je pokazal Dunaj pri svoji zadnji volitvi V Da so nam ne bo očitala pristranska slepota, naj omenjamo sodbo, ktero jo o njej storil odločno nemški list, ki pravi: „Ža-lostneja kakor ta volitev, je bila težko kedaj ktora. Ko bi bil kjo padel pi-sker cvetlic raz okna, ko bi bila ubožala papiga ali kak kanarček, ko bi se bil spodtaknil konj na cesti , ali pa celo , ko bi bili zaprli kako žensko v fclužbi cipriško boginje, gotovo bi bilo to dunajsko duhovo bolj raznelo, vzbudil .i več gibanja na ulicah, kakor pak volitev ljudskega zastopnika, voljenega za šest let."
(ilasnoje še, kakor ta izdihljaj nemškega časnikarja, govore številke same. Izmed 2000 volilcev jih je prišlo volit samo 250. Iu to v političuo-zrelem Dunaji | Stvar ni bila nikakor tako brezveljavna, kajti ravno isti časnik pomenljivo dovolj piše: dajo bil dan volitve dan politično važnosti, tega ni moglo najbistrejše oko opaziti.
Zdaj pa pogledimo iz ošabnega Dunaja na pohlevno, mnogo obreko-vano Kranjsko. Tudi tu smo imoli volitev. Volili so se odborniki kupčijsko zbornico. Volitev so je torej vršila v najbolj kozmopolitičnem razredu kupčije iu obrtnije, kjer se ljudjo no navdušujejo toliko za teorijo in idejo, ampak navadno le za ono blago, ki izpod palca tečo — za petico. Znano jo, da ravno kupčijskomu stanu velja po svetu geslo: Naj gre politika navskriž ali počrez, samo da gro kupčija — naj bo poslanec in odbornik Peter ali Pavel. Pa ravno ta kozmopolitični stan je na Kranjskem pokazal, kako izvrstno so odlikuje od svojih vrstnikov po drugih deželah, ravno on jo pokazal svojo politično gibčnost in zrelost, ktero naj hi si vzel celo ošabni Dunaj v izgled. Kakor je našim čitateljem znano, udeležilo so jo izmed 11 tisoč volilcev volitve 5014 veljavnih volilcev, neštevši onih glasov, ki so zgubili zarad nemškutarskih sleparij svojo veljavo. Dasiravno jo volilni okraj za kupčijsko zbornico raztegnen po vsoj deželi, poslužila so je polovica opravičenih ljudi na Kranjskem svoje politično pravico in dolžnosti, ua Dunaji pa, kjer so volilci na nekterih štirjaških sežnjih vkup stanovali, kjer imajo pred vsakim pragom skoraj svojo šolo, kjer se jim politični dnevniki skoraj v posteljo donnšajo, kjer se politični shodi brez posebnih stroškov, žrtev in ovir opravljajo pri vrčku večernega piva, tam so je udoležil tako eminentno važ-
Mstelt
Prva natisnena Preširnova pesen.
Prva Preširnova peson je bila natisnena 1827.1. v. listu „Ulirisches Blatt" N'r. 2. V »poezijah doktorja Franceta Preširna" se zelo popravljena, imenovana: „dekletam" čita na 1. strani. V „ilirskom listu" se zove: „dekeleam", na strani l nemškim prilogom, podpisana pod nemškimi besedami s pismenom: Prelog je torej samega Preširna, ki takrat ni bil še doktor. Cita-tfljem podajemo izvirno slovenske besedo in prolog, ker je tako izvrsten, da l»i se ž njim mogel ponašati najvpči nemški pesuik.
D c k o 1 c a in. Padala v pusavi mana, Izraelce je redila; Cn ni kmalo bla pobrana, Se zastonj je raztopila.
Ko srebro se rosa bliska, £e mladi so žarki zlati, bel j vročina čo pertiska, Rosa moro koj božati.
Rožice cveto vesele bfi oh času letne mlade; leto grom in piš perpele, bepo cvetje preč jim pad o.
Roža, rosa ino mana "voja je lepota, dvica! bekelca, ne hod zaspana,
Dokler ti ovetejo lica!
A n d i o M ii d c h e n. Manna gab Gott in der \veiten, Oedcn Wiiste Jakobs Sprossen ; Sammelten sic's nielit bci Zeiten, So zcriloss os uugenossen.
In dos juugen Morgons Kiihle Blinkt der Thau so froh und helle; Kaum doch naht desTagos Sclnvullo, AVoicben muss er auf der Stollc.
Lustig treibon ihre Bluthen Dlumen in des Lenzes VVotter; Koinmt der Sonnner-Stiirmo NViithcn, Welk und diirr sind ihre Bliitter.
Wohl dem Thau, dem Manna gleichct, Bluraeu gleiohtderSohSoheitPrangen. Niitzt sic, Miidchen, eh' sic weichet, Eh' crblcichl das Roth der \Vangen.
Fante zbč-raš si prevzetna, Dokler raseš v' *) lepoti; Varji, varji, de preletna So ne jokaš v' *) samoti.
Korbchen llicilt man ohn'Erbarmen, Spriid und stolz, so lang man bliihet; Einsam klagt ihr, lassteuch warnon, Wenn von euoh derReitz entfiiehet.
Petužkova ljubezen.
(Ituski spisal Ivan Sergejevič, poslovenil Podgoričan.) (Konec.)
IX.
„Nihče,u odgovori brž Onizim. — „Kdo bi bil tam ? . . . . kamo pa hočoto . . ."
„Ne, ne," — odreče Petuškov — trga se Onizimu iz rok: — „pusti, piisti me no, videl sem — no govori — videl sem tam — pusti . . . Vasi-liso I" — nenadoma vskrikuo in obledi.
„No, no, zakaj no stopiš bliže ?" — naposled spregovori. „Stopi leseni, Vasilisa, stopi noter.   Jako vesel sem, ker si prišla."
Vasilisa pogleda Onizima in stopi v sobo. Petuškov se jej približa . . . iz globočino dišo in redko.   Onizim pazi na-nj.
Vasilisa skrbno pogleda oba.
„Sedi, Vasilisa", zopet spregovori Ivan Afanasić. „Hvala ti, ker si prišla. Odpusti, zato ker som tak . . . kako bi rokol . . . ker je polastila se me taka nespodobnost. Neseni mogel nikakor naprej vedeti ... to znaš sama.  Sedi, mi, sem-lo na divan . . ."
*) Obakrat čitaj:   \l> (s poglasnikom), kakor so tudi v Voduikovih i.....n i ii čostu
nahaja , v no\ ujatvj dobi po nojiotrebi, po nepremišljenem sovraštvu do poglas-nika čisto opuščeno, na kvar pesnikom, ker so jim s tem jemlje pravica, katero jim jezik podaja. Pristaviti jo sumo to, da lii v takih slučajih polglasniku tudi trebalo posebnega znamenja, kajti pisanje: v', k' itd. jo nedovoljeno ino no-ukrotno.
nega političnega čina samo osmi del onih lindi, ki so imeli takn pravico kakor dolžnost izbirati si svojega poslanca.
Vsaki osmi Dunajčan se torej poslužuje iu zaveda svojih pravic, na Kranjskem pak so tega zaveda in poslužuje vsaki drugi trgovce in obrtnik. Pravi se, da so številke naj bolji dokazi. Tu imamo številko, ki za nas govore, kakor bi no mogle bolje. Komur je za dokaze, naj se ozira na te številke, iu naj pri posameznih hibah, ki nas tu pa tam doleti'-, ne obupa prenaglo, ampak naj sodi svet kakoršen je, potem nam bo moral priznati, da smo Slovenci, ako h o č o m o delavni biti, vsaj štirikrat toliko politično zreli, kakor našo razvajeno, z vsem obdarovano dunajsko glavno mesto. Komur jo za dokaze, on bo tudi previde), da je velika laž, kar trde nemškutarji, ki pravijo, da ž njimi bodi ves kapital in vsa inteligencija. Volitev kupčijsko zbornico krnnjske je sijajno dokazala, da je obrtnija in kupčija — kapital in inteligencija -- na Kranjskem našu, narodna, delavno narodna. Kakor je to pokazal kupčijski stan z dejanjem pri volitvah, tako jo to pokazala kupčijska zbornica s svojo nezaupnico v bosodi. — Nasprotniki so o enem kakor o drugem nesramno molčali: najbolji dokaz, da niso našli nobenega lasa v tej zadovi. Z našim kupčijskim in obrtnijskim stanom smemo zadovoljni, nanj colo ponosni biti in ga kazati Dimajčanom: Pridite k nam v šolo! _
I) o p i s i.
Iz Vranskega, '24. nvg. [Izv. dop.| Skoraj se mi žo gnjusi, da moram zopet in zopet omenjati žolča, s kterim se vse, kar je narodnega, od nasprotne—nemškutarske stranko — sovraži; sto in stokrat so more v vseh slovenskih časopisih čitati, vsak dan se pri vsaki priliki v javno m življenji prepričati, da napuh te stranko proti Slovencem nima vrha ni meje; ni jim posamezni človek, ne prostak, ne izobraženec prepošten. da ga nebi vsak potepuh slobodno javno insultiral; ni jim družba prodostojna, ne mladina pro-nedolžna, da je ne bi vsak praznež slobodno psoval; no stan, no celi narod presvet, da ga ne bi slobodno in brez kazni nesramna svojbina oholih libo-raluhov gnjusila, strupeno pero vladnih najemnikov osramovalo. Tako so slovenski narod pripravlja, v najhujši duševni iu materijalni stiski; konec temu mora biti, naj že bode tedaj, kakor nam oni pretijo, da Slovencu mora biti hitra smrt, ker se počasi celo potujčiti ne damo, ali pa kakor šo so mi sploh nadejamo, v zmagoslavni bodočnosti. Slovensko ljudstvo! ako še nisi prepričano, kaj vrli sini slovenskega naroda trpijo, kteri so za Tvoje pravico neustavljivo borijo, pojdi v mesta iu trge, in pogledaj si, kako so tu z njimi ravna, kako oni pod kurupcijo nasprotne stranke trpijo. Ako bi Tvojo oči to vso vidile, tvojo ušesa slišale, tvoji čuti čutili, reklo bi se , da jo Bog zato Slovenca tako potrpežljivega in pohlevnega ustvaril, da vse grobo in težavo, ktero se na narod navaliti morejo, dobrovoljno nosi. V mestih in trgih, ktere bi moralo deželi s svojo inteligencijo, s poštenjem, v delu, s značaj-nostjo, lojalnostjo v dober izgled biti, zagnezdila so je najhujša korupcija, ktora proti vsemu slovenskemu divja kakor neumna zverjad. Skoro nam je žal, da moramo s takim uvodom priti do popisa dneva, na kterega bi se vsak dober državljan z radostnim srcem zmisliti moral, k rojstnemu dnevu našega presvitlega cesarja. Tudi mi smo so dolžno čutili, ta dan v našem narodnem zavodu, v čitalnici, častiti, in pri lepo osnovani veselici so jo zbrala v velikem številu tako izvrstna družba, da so vsako mesto ž njo ponašati more. Prvo hišo iz Vranskega, imenito familije aristokralov, kteri so so kakor jo znano, v naši krasni okolici v množini naselili, so ta dan našo čitalnico počastili, več voz iz bližnjih mest in trgov, kakor iz Celja, iz Bras-lovec in drugod so se z čast. gosti pripeljali, dijaki iz viših srednjih šol, in iz vseučilišč so od vseh krajev v množini prišli, po pravici se jo enoglasno roklo, da tako lepo družbo jo Vransko malokedaj videlo. Zunajno sijajnost pa je povikšalo zares gizdavo poslopje, pravi vilin dom, ktero vrli domoljub, g. Šentak, narodni čitalnici domoljubno in brezplačno prepušča, najzaljša dvorana, kakor jaz krasnejše med slovenskimi čitalnicami ne poznam. —
^^M^aMBBMMMaMMM«——Kt■ tmrnaMtucma^ MU II II«———
Vasilisa sede.
„No, knko se ti godi?" — govori daljo Petuškov. „S čem si so mudila minolo dni?"
„Hvala Bogu, meni so dobro godi; kako pa se vi imate, Ivan Afanasič?"
„Jaz! saj vidiš. Jaz sem uničeni uničen! Ali kdo mo jo zadušil? Ti si mo uničiln, Vasilisa! Ali ne hudobim se na-te za tega delj. Ali uničen sem; le poprašaj tega-lo (Petuškov pokaže Oni/ima.) Ne veruj lo, da sem samo pijan. Zato sem vinjen, ker sem pogubljen . . ., kar sem ti žo povedal. Vasilisa, umorjen! Veruj mil Jaz to nisem nikoli varal. Nu, kaj tvoja teta, ali je zdrava?"
„Zdravi, Ivan Afanasič, hvala!"
Petuškov jamo silno omahavati.
„Denes ste bolni, Ivan Afanasič, dajte, ležite!"
„0 ne, zdrav sem, Vasilisa. No trdi, da sem bolan; rajši reci, da som se Bpozabil — ter izneveril nravnosti, pa bodeš prav povedala. Temu pa se no ustavim."
Petuškov zopet jamo omahovati. Onizim skoči k njemu in vjerno ga.
„A kdo jo kriv tega? Če hočeš, pa ti povem. Jaz sem kriv, jaz prvi. Moral bi ti bil razodeti: Vasilisa, jaz te ljubim. Dobro! Ali mo hočeš vzeti? Ali bi me rada? Sicer si lo meščanka, ali do tega ni nič. Pri meni hi ti bilo dobro. Jaz sem dober človek, bogme da! No boj se tega, ker sem zdaj-le vinsk, temuč rajša mi pogledi v srce. Lo povprašaj tega-le človeka. Gotovo, jaz sam som kriv vsega. A zdaj? — do cela sem pogubljen zdaj!" Ivan Afanasič potrobujo večo in večo Onizimovc pomoči. „A vendar, tudi ti si pregrešila se, zelo pregrešila. Jaz sem te ljubil, želel sem si tobe, jaz ... no, kaj že! Meni je tudi zdaj šo zmerom prav, še zdaj bi s teboj rad stopil pred altar.   Ali ti jo po všeči to? Lo reci — da, pa hodeva kmalu
G. Šventner, tukajšnji častitljivi župan in predsednik čitalnice, je v tehtnem govoru razvil imenitost in pomen tega dneva , in ogromni živijo-klici zbrane množice so odmevali udanost Slovencev do našega presvitlega cesarja, dobrotnega vladarja. Krasne slovenske pesmi iz izurjenih in mladih grl in gorečih slovenskih prs so bili dalji del zabavnega programa, med kterimi so se patrijotični govori izvrstnih mož vrstili; temu jo sledila zabava s plesom, in dobra volja v najlepšem miru in soglasji do ranoga jutra; in družba se je tako zadovoljna razšla, da so nam imenitni gospodje in gospo svedočbo dalo , da še do sedaj niso slovenskega ljudstva od to strani tako dobro pognali , ali da so jim je tako prikupilo, ka ne morejo več tako o njem soditi, kakor ga naši protivmki — kakti strašno sirovega risajo.
Ta večer so se tudi tukajšni nemškutarji pri svojem krčinarji g. Klad-niku, se ve da pri pitji in javni pojedini, kakor vsaka nomškutarska družba, zbrati mislili in z navadnim uspehom. Ponudilo se jih je poprej 45 za občno jed, prišlo pa jih jo 18. To jo bila cela veselica in svečanost na čast rojstnega dneva našega vladarja. Ko pa jih jo v dolgočasji naša veselica motila, si tukajšnji dačni kontrolor iu glavni agitator g. Valentinič svojo jezo tako ohladi, da je očitno izrekel velikanske besede: „Vidite, kako smo mi tukaj veseli, v čitalnici pa so sami tujci in smrkovci!" Dobro zarjovel lev! Dakle tako g. Valentinič! smrkovci so pri Vas imenitne)rodovine. smrkovci in tujci lastni meščani, med kterimi slovenski kruh vživate, da lahko proti slovenskemu narodu divjate; smrkovci veljavni možje, kteri so najvišjo šolo dovršili, in zdaj važno službe opravljajo, zraven pa neutrudljivo pospešujejo razvoj narodni; smrkovci, mila učeča se nedolžna mladina, ki gori za svoj narod, in so izobražuje za njegov blagor in njegovo blagostanjo ; smrkovci slovenski kmetje, kteri s krvavimi žulji pripravljene petico na altar domovine polagajo, — smrkovci menda tudi tiste dobro duše, ktere so tudi nemšku-tarja usmilijo, ako jo v materijalni zadregi, kakor bi menda tudi Vi, gosp. V. tega ali onega v takratni veselici spoznali; smrkovci in tujci vrli sini slov. naroda, ki so si vzeli za nalogo, pospeševati razvoj narodni, in tedaj njegovo zadovoljstvo na oni podlagi, na kteri so razvijati mora, ako nočo duševno propasti. Vsega smo se od to stranko privadili , ali da nas ravno vladni uradniki brez vso kazni slobodno tako gnjusijo, to jo žalosten dokaz našega stanja, svedočba revščino za našo vladajočo sistemo, kteri ob skrajnem trenutku žo kličemo: vidcant consules! Naša dolžnost bi tirjala, da ')i tega žlahtnega gospoda pred sodnijo klicali, ali nam sc no zdi vredno, ker pregovor pravi: hoc scio pro certo, quoties cum stereore certo: vinco seu vin cor, semper ego maculor. (To vem za gotovo, ako so z nesnažnim bojujem, se vsikdar onesnažim, naj že zmagam, ali sem premagan.)
Dalje nas pelja ta slavni mož v zadevo, ktora se jo zadnji pondeljek dogodila. Volilo jo okrajno zastopništvo šolski okrajni odbor. Kakor sedaj zvemo, sc jo pri teh volitvah tudi ta gospod velike zaslugo pridobil. Po deželi soje vozil, in glaso nabiral za šolske oskrbnike od nemškutarsko stranke priporočano, da celo v pisarnicah so se volilni listi dolili. Ko ta dan volilci do trga pridejo, jih žo počakata g. Valontinič, in njegov poglavar, g. Schnuer, tukajšni dačovnik na cesti, in jo peljata potem k znanemu nomškutarju gosp. Brinovcu, kjer so jo vsa stranka sošla, kjer so 14 kmečkim volilcem volilne listo v roko stisnili. In ko so pride k volitvi, nam precej pravijo volilci: „mi jo žo imamo v roki, ktero bomo volili". Tako so jim je zares pogodilo, ker naši možjo na to zasado niso bili pripravljeni, da so sami noinškutarji izvoljeni namreč gosp. Schauer, dačovnik, g. Brinovc posestnik, g. ltančigaj in g. Bohinc kmeta, — zadnji trije še dobro pisati no znajo, — in pa tukajšnji župnik, g, Stuller, kteri jo zarad tega nemškutar postal, ker mu neki slov. list, na kterega so je naročil, ni htol imena z dvema 11 pisati. To jo tedaj tisti liberalen odbor, od kterega se našo šole dosti dobrega nadejati smejo.? — Bog obvari šolo nesreče. G. Rančignj, kteri so jo iz Kranjskoga sem naselil, jo lo s tem pogojem čast šolskega odbornika prevzel, ako ga nobena kazen no doleti, čo svojega posla ne bo opravljati zmožen. — Slobodno pa vprašamo, od kod imajo uradniki toliko časa, da so lohko po doželi vozijo
tamkeje ... Ali ti si me, res da, hudo zelo hudo, razžalila . . . Ko bi bila lo vsaj sama razodela so mi, pa si na nos obesila ti dobolušni babi vse. Saj vendar nisem imel nikakovega veselja, le tebe. Jaz sem vendar revež, siro-tec! Kdo bi mi zdaj zavidal . . .?" — Petuškov jame jokati. „Vasilisa, čuj kaj ti povem!" — govori dalje, „osvobodi, da posle smem k vam zopet hoditi tako, kakor sem hodil poprej. Nikar so ne boj, saj hodom tih, poslušen .. Hodi, kamor ti drago, jaz ti no bodem oponašal, ni besodico ti ne porečem Ali sinem ? čo je troba, pokleknem pred-te." — Zo Petuškov hoče zgrudil se na kolena, ali Onizim ga zadrži. „Pusti mol Kaj ti jo to na mari? -Zdaj so snuje vsega mojega živonja osoda, ali umeješ? pa mo oviraš . . •' Vasilisa sama no zna, kaj bi rekla.
„Ali nečeš? ...   I, kakor hočeš.   Z Bogom!   Zdrava tedaj, Vasi lisa: vošim ti srečo — blagost ... ali jaz ..." — Petuškov na glas in I'11 lestno jekne; Onizim ga z vso močjo podpira ... iz početka krivinči obra? naposled pak se udado joku. Tudi Vasilisa joče.
X.
Doset let po tem prizoru jo človek na ulicah mestica O . . . leh* videl večkrat suhega, rudonosega človeka v stari zeleni suknji s ponošeiini umazanim vratnikom. Bival je v majhni kolnici (vvagenschuppen) znano pe< niče. Praskovijo Ivanovne ni bilo več na svetu. Gospodinila jo v pečm njo bratranka —< Vasilisa, gospodaril pa Vasilisin soprog: rudolas, škikv meščan — Demofut po imenu.
Človek v zeleni suknji je imel le to slabost, da jo rad napil sc, sici pa jo bil poslušen in tih. Lahko ugeneš, bralec, da je bil to Ivan Afanasi kamo so je Onizim izgubil, to je zagrnila temna skrivnost.
in agitiralo - protinarodno ? Kak razloček pa bi bil, če bi se zvolili kmetje, kakor g. Sorn, g. Nusi in drugi. Ko sta ta dva kmeta na veselični večer javno govorila, se je vse čudilo, od prostega kmeta takih misli. take izobraženosti slišati. In rekel mi jo neki gospod, kteri je njuno izobraženost občudoval: da bi tujec sem prišel, kteremu jo slovenski narod neznan in bi slišal ta prosta moža govoriti, moral bi priznati, da jo slovensko ljudstvo z duševnimi zakladi obdarjeno, kakor nijeno drugo. Ali to so možje, kteri knjigo čitajo, časniko prebirajo, to jo sad slovenskih čitalnic! Naša čitalnica so kljubu vsem oviram in napadom /.mirom bolj razvija, in sploh bolj kropi, kmetje še se sploh vpisujejo, ker vidijo, da jim jo tukaj prilika dana, se izobraziti. Vaših narodnih zavodov namen je resnica, napredek, izobra-ženje slovenskega ljudstva, zatoraj ima ljudstvo zaupanje do njih. Javno hvalo pa si zaslužijo naši vrli domoljubi g. &ventnor, g. Šentak, g. Oset, g. Gradišnik in drugi, kteri imajo za narodno reč tukaj velike zasluge, in jih vso jako čisla in spoštuje; in zares pod njihovim vodstvom čitalnica lepo napreduje.
Iz tržaške okolice. 22 avg. [Izv. dop.J Spol njene so želje tržaških rogoviležev. 17. t. m. se je odvzela zastava našemu narodnemu bataljonu v veliko nezadovoljnost okoličanov. Da se jo slovesno odpravil ta bralni, zmirom zvesti bataljon , se je zapovedalo stražnikom, naj so zbero (iz strahu pred garibaldinci, namesto v tržaški kosami) na gmajni, imenovani Ravnina, med Prošekom in Opčino ob 9 uri zjutraj. To se je zgodilo; dospel jo tudi bataljon regimenta Franc Karol z obemi zastavama narodnega bataljona in s svojo godbo. Okoličani so tudi tu razpostavijo, potem pride feldmaršal NVozlar z mnogimi drugimi častniki, in mestni župan z enim delegatom in z onim magistratniin uradnikom ; tudi veliko ljudstva se jo k tej slovesnosti zbralo. Ko so vojaki in stražniki pozdravili g. \Vezlarja prenesli ste so k našim stražnikom obe zastavi, ki ste bile čez sto let njih lastnina, in obedvo godbi sto sviralo cesarsko himno.
Zdaj g. feldmaršal naznani, v nemškem jeziku, da so Nj. veličanstvo z najvišim potrjenjem 10. t. m. razpustili ta polk, ki je spadal, pravi on, tudi pod moje povelje, kar močno obžalujem, ker s tem razpustom zgubi armada oddelek hrabrih mladeničev, polnih vojaškega duha, poštenega obnašanja; oddelek, kteri jo bil zmirom zvest, in pripravljen žrtovati vse svoje moči, ohraniti si čast in zvestobo. Trdno zaupam — nadaljuje g. \Vezlar, - da tudi zdaj, ko so boste vrnili med družine, si bosto ohranili tisto čast, ki ste si jo znali pri vsaki priložnosti pridobiti. — Potem govoru se zahvali v imenu bataljona njih poveljnik g. Mauroner, iu prosi g. \Vozlarja, nuj Njih veličanstvu cesarju nnznani, da hoče on in vsi udje oddelka tudi v prihodnjo ostati zmirom zvesti prestolu Njih veličanstva, in svoj govor konča z besedami: „Zivi Njih Veličanstvo" in vso kar je bilo pričujočega je cesarju trikratni živio zaupilo.
Tudi mestni župan je izgovoril prav tehtno besedo; vsak okoličan želi, da bi so vresničile; govoril je uamreč o spravi okolice z mestom, ali bati se je, da bodo njogovo besedo lo prazno fraze, kar pa močno obžalujemo. To so jo pokazalo ravno pri tej priložnosti, ko jo poveljnik zaupil: živi župan? so sc med živio slišali glasi: nič! ostia, morda; in nazadnje, ko se je odvzela zastava in zopet izročila Franc Karlovcem, jo počelo šumonjo, da jo hočejo nazaj. Veseli smo da so ni hujega pripetilo.
Obžalovati jo pa, da so se dali naši okoličani tako slepo zapoljati in zdaj vsi skorej enoglasno trdijo, da so župani in zastopniki krivi, da jo bataljon razpuščen, i:i zdaj take reči uganjajo, da jo bila vlada prisiljena vojake po vsoj okolici razposlati, da se mir ohrani.
Okoličani! Vaši župani, posebno pa poslanci so so vselej veliko trudili in prizadevali si za Vaš blagor; prosili so tudi, naj bi so bataljon obdržal, kar bi Vam moglo biti dobro znano. Zupani Vam ne morejo nič dati, ako Vam vlada no dovoli; Vaši možjo Vam niso pri tem nič krivi, toraj pustite jih v miru, no delajte hruina in krivice nedolžnim ljudem. Vi imate šo mnogo potreb, za kar so bodo morali Vaši možjo boriti in potezati; čo so boste pa tako nespametno proti njim vedli, kdo se bo več za vas boril? Torej hodilo pametni in trezni, da ne nakopate šo voči nadlogo na svoj tužni narod. En okoličan, vaš zmirom z v o s t i prijatelj.
Iz Dunaja 2G. avg. [Izv. dop.J Deželni zbori so sklicani. Ali pridejo pred zbori slovenski poslanci skupaj na svetovanjo? Ali so bodo zo-dinili vsi, kranjski, štajerski, goriški poslanci v oni resoluciji, V kteri bodo slov. tirjatvo določno izrečeno?   Bog daj!
Da so deželni zbori tako ob različnem času sklicani, iščejo se razlogi različno. Dalmatinski zbor jo sklican tako pozno zato, ker bodo tam slovanska majnšina z vso odločnostjo vnela stari ogenj; — štajerski zbor pak se lehko že 9. začno, ker je opozicija žalibog mala, večina zbora pa pokorno vladna. Noprijeten je tudi zbor v Čehah, ki ga jo samo en kos. Zato so volitve tako na pozno razpisale se , da so moro začeti zborovanje šo lo ob konci meseca. Nektori drugi zboriči pa dela nimajo. Večkrat ste žo po-vtlarjali, da so dunajski gospodje deželnih zborov, tega prvega proroka in svedoka federalizma, bojo. Zate imajo tudi pri sklicevanji taktiko: divide et impera. Ravno ta „divido et impera" z vesoljem gleda „N. fr. Pr." nnšto-vaje, kako so Cehi brez zvez z druzimi avstrisjkimi Slovani. Kar so žoli, to se po starem izreku rado veruje. „Tudi zveza s Slovenci jo pretrgana" — pravi Giskra-IIerbstov list, — „dasiravno sc šo v čeških listih zdevajo slovenska razjasnila in razlaganja. Saj jo jasno, da so jo morala zveza tačas raztrgati, ko so Čehi nehali Slovaujo biti in so stopili kot česko-moravska, zgodovinska individualnost v politiko in so izrekli, da so no mešajo v razmere družili dežel." — Kako skrbna je na enkrat „N. fr.Pr." za nas „prois-g''gehene." Ali mi vemo, da bodemo imeli v Avstriji vendar-lo edino zaslombo »ii Slovanih, . ako sc no odvrnemo od njih. Prihodnost bo učila, da bomo '•»ali roko prek Slovakov na sever, prek Hrvatov na jug podajati in vemo, d« ho vsolej sprejeta. Zagozdc ktero s vkoljujejo med nas, niso železno, in 1(0 hi bilo; snela jih bode rja nenatornosti, ki jih skuša vsajati.
Ruske novino so iz povoda praznovanja spomina lublinsko unijo jako fazdrašone bilo nad avstrijsko vlado, ki dopušča, da so na ruski meji proti
Rusiji demonstrujoče svečanosti obhajajo. Vladon časopis dunajski „Wien. Abendpost" jo torej ua Beustovo povelje prinesel popis tega praznovanja, kteri ima Rusiji dokazati, da je vso bilo le malost, ubožuo in slabo. Torej tudi tu ja na rano Beust položil hitro flašterčok. Ne vem kaj bodo poljski in tisti poljskoljubi časniki temu oiicijozncmu popisu rekli, kteri so ondan trobili kake svečano jo vse bilo — vladni list pa pove, da jo bilo po ubožni svečanosti, ki bi bila imela praznovana biti od treh narodov (Poljakov, Ru-sinov in Litovcev), pri banketu komaj — 120 ljudi!
Iz Prage 25. avg. [Izv. dop.] Ker jo žo tudi „Slov. Narod" z vso pravico kazal svojim rojakom na to, da so bore za ostanek in prihodnost, za narodno življenje: naj jaz kratko omenjam kako Čohi o svoji bodočnosti sodijo. Tudi njih položaj jo tak, da jih lehko skrbi, tudi njim žugajo, da se vtono v Velikogermaniji. A zato jih ni velik strah. Narod imajo v vseh stanovih že tako olikan , da bi bila germanizacija nemogoča. „Narodu. L." pa tudi pravijo: „V krasuih sanjah o Velikonemčiji, sta dva madeža: Čehi pa Trst. — Dajte Gormaniji ono evotočo pozicijo, ki so jej pravi Češko, dajti jej na morji Trst — in videli boste, da korači Francoska z Rusko. Obe te oblasti in morda še nektere — bodo skrbelo da nemška drevesa ne bodo do nebes vzrastla." Tako pravijo Čehi. „N fr. Pr." jim jo očitala, da jim potom ostane še tretjo t. j. da pod Rusijo pridejo. O tem odgovarjajo češki listi, da o tem negovoro, ker mora jasno biti, kaj mislijo. „Poljska osoda nas ne straši. Z nami bi Rusijo no ravnala tako kakor s Poljaki, ker nismo jej vzroka dali, ker smo so Rusom nasproti obnašali vsolej kakor bratje, ker jo bila naša politika vsolej slovanska." „In daljo, pravijo „N. L." — ruska vlada je minljiva, a veliki ruski narod in drugi slovanski rodovi — to s i biii iu so naši zavezniki. Politika ruska z gotovim in trdnim korakom hodi po potu reform in ue bode trpelo dolgo, ko bode Rusija odlikovala so v cvetji izobraženja iu napredka, pa tudi svobode. Kaj jo bilo Nemško pred sto leti v političnem pogledu? Kaj je denes? Si hic, si ille — zakaj hi Rusko ne? Naj vzhaja dnn slovanstva! Do te dobe so ubranimo vsaki germanizaciji, i avstrijski i pruski. Ali mi imamo šo v Avstriji svojo mesto ... V Avstriji niso le vlado, temuč tudi narodi. S temi narodi ze-diniti se in korakati do svobode, to je tudi naša naloga, ktero bomo dosezali, dokler bo — mogoče." Tako govore Čehi. Mislim da si iz tega vsak vaših bralcev lehko posnemljo, kaj mi Slovenci porečomo in ka se nam je analogno, mutatis mutandis v političnih nazorih zadržati v istih vprašanjih.
Politični razgled.
Obe d o 1 o g a c i j i sto sprejelo zahtevani povzotni kredit za 1. 1869 ki znaša 3.790.000 gold. Debato so bilo ostre. Vojni minister jo rokol, da, ako delegati no dovolijo tega posebnega kredita, ne bilo bi prihodnjo spomlad mogoče vojske na nogo postaviti, kar jo mogoče, da bode treba. — Ta izrok vojuega ministra bodo gotvo tol-mačon kot napoved vojno.
Beust je svojo znano depešo, pruski vladi pisano, v kteri svojo nemško stališče preveč pokažo, začasnosicor umiril. Pruso, ni pa utrdil si prijateljstva francoskih vladnih mož, ki Pruso no morejo. — Ker Bismark zopet pride v Borolin, pričakuje so važna sprememba zunanjo politiko prusko države. —
Jugoslovanski (menda srbski in bolgarski) rodoljubi so imoli, ako so v „Corr. slavo" prav od srbske mejo poroča, posvetovanjo in sklonili, da jim jo gledo bližajočega se razmotanja vzhodnega vprašanja na vse pripravljenim biti.
Dalmatinsko vprašanje zopet pogostoma prihaja na dnevni red. Na Dunaji ne vidijo radi, da so hrvaški minister Bedckovič podpisuje: hrvaško-slavonsko-d a lina t in s k i. Ni dvombe, da bodo Magjari tudi po Dalmalciji s tisti energijo prijeli, kakor so po vojaški granici. To jo jasno iz vsoh magjarskib novin, ktero so bile v tem edino, bodi si da zastopajo levico ali desnico. Vendar so zdaj malo vtihnili, to pa lo zato, kor imajo za trenotok z granico opraviti.
Čohi so raztegnili svoj vpor proti vladi na novo polje. Oni no hote voliti krajnih in okrajnih šolskih nadzornikov. Na več krajih bi bile že imele volitve biti, pa so volilci izrekli, da no volijo. — Kar so državo-pravnega vprašanja in stanja tiče, podvizujojo se v novojšem času Čehi zatrjevati, da priznavajo pogodbo z Ogri.
V pol z en s ko trgovinsko zbornico voljeni čohi (ki so v veliki manjšini) volitev niso sprejeli, ker vlada ni potrdila protesta komisijo, ktora jo nepravilnosti pri volitvi dokazovala.
M ora vsk i - nemški poslanec dr. Sturm, eden glavnih podpornikov zdajnega ministerstva, kteremu sc dobri talenti in zgovornost odrekati no dado, naznanil je, da se po skončanih delegacijah odpove državnemu poslanstvu. Za razlog navaja da ima doma proveč opravka. Drugi pa menijo, da mož, ki je z Beustom mnogo občeval, premembe sluti in da so jim torej prej umakne, kakor sc hote drugi.
Romanski knjez sc je od svojega obiskovanja pri ruskem caru iz Livadijc v Bukurešt vrnil. Romanska zbornica začne zborovati G septembra. Kakšne so politično zvezn, ktero jo romanski knjez z Rusijo sklenil, in čo jih je, pokazala bode najbliža prihodnost, kader so resneji dogodki v vzhodu začno razvijati.
Med Poljaki v gališkem deželnem zboru vlada po trditvi „Gaz. Narodovo" nima nobeno stranko in jej jo nemogoče narediti si jo. Ziomial-kovskega stranka nikakor še ni vladna. Lo Rusini in nektori uradniki, ki so v veliki manjšini, šli bi z vlado. Kor jo stvar taka, potoval jo vodja c. kr. gališko namostnijc na Dunaj, da bi pozvedel pri ministerstvu, kako se ima kot vladon zastopnik v deželnem zboru vesti, ter da so vprašanje reši, h kteri stranki izmed teh, ktero so, naj vlada pristopi.
Na Francoskem novinam mnogo razgovora dajo pisma republikanskih političnih pregnancev, kteri Napoleonu naznanjajo, ila otl njega no hote sprejemati nikacega pomiloščenja; p miilosčenja je potreben lo on sam, ki svobodo francoskega naroda gazi, ne pa oni, ki so jo vsolej zvesto branili. — Ker Napoleon ni zdrav, so horse iieiniriie, ker se jim gotovo zdi, da bi po njegovismrti politično razmerje ves drug obraz dobilo.
Turčija je tudi poslala enega ivojih pal f Uvidijo ruskega carja pozdravit in romanskemu knjozu namero skušat zaprečiti.
Kazne stvari.
* (§• §• §• §• 11 §■ I §• §• §• §• §• §• 18-1« §•_§• §• !• §• §• M
Včeraj popoldne je bil podpisani vrcdnik zopet pred sodnijo poklican. Tu je zvedel, da jo 1) zarad članka „Slovenci galgenvogel" v 72. štev. tožen pregreška žaljeno časti po §§• 7. in 239. kazenske postavo, 'J) zarad članka „Kdo na Kranjskem vlada" v 88. štov. pregreška podhujskovanja po §§, 7 in 239. kaz. zak., 3) zarad dopisa „iz Ljubljane" v 92. štev. pregreška kaljenega javnega miru po §. 300. kaz. zak., 4) zarad dopisa „iz savinske doline" v ravno isti številki zločina motenja javnega miru po §. G5. a. in pregreška po §. 300. 5) zarad „razno stvari" v ravno isti številki pod na pisom: „Nemškega agitatorja" /ločina po §. G5. n. in (i) zarad „razno stvari" v isti številki z naslovom: „Dunajske veče novino" /ločina ali liudOflolMti H po §§. 7, 65, 239, 300, 302 kaz. zak. in §, 28. tiskovne postavo — gotovo lepa rešta. Pri takih nevarnostih bi gotovo zaslužili naj-večo podpore — duševne in materijalno — od strani slovenskega občinstva.
* (Svoboda.) Proti podpisanemu vredniku in nekterim drugim mariborskim rodoljubom se je pričelo preiskovanje zarati ščuvanja, kterega so so ti gospodje baje krive storili, ko so šli k sv. Trojici v Slov. gorice gledat, ali bi bilo mogoče v onih krajih napraviti slovenski tabor. Tro-jiški župan Wolf jo bil v tej zadevi že zaslišan — drugo tudi šo pride 1 — Ah! lo naprej, ah! le naprej, dokler jo še vetra kaj !
* (P o s n o m a n j a vredno.) — V seji 8. t. m. je si. županstvo v Črnomlju enoglasno sklonilo, da pošlje učitelja Jožefa Juvan-a na svojo stroško k III. splošnemu zboru avstrijskih učiteljev v Gradec.
* (Štipendije za gozdarsko šolo v o ne p o r k ti), ktora se 1. oktobra začno , je deželni odbor podelil sledečim mladeničem : Tomažu Kristnn-u, Francetu Padar-ju, Juliju Kosmač-u, Leopoldu Krjavc-u, Rajmundu Kren-u, Francetu Perlie-u, Antonu Jurman-u in Francetu Mayer-u.
* (Odbor družbo kmetijske) jo v svoji poslednji seji v v nedeljo obravnaval denarno podboro, ki jo jo za letošnjo leto prejela družba kmetijska od si. ministerstva kmetijstva v skupnem znesku 8750 gold., in sicer tako-le: 1) za preiskave bolezni svilnih črvi-čev potrebni mikroskop si je naročila po prof. Haberlaud - u, voditelju goriške preiskovalnicc; 2) da se donnr, dovoljen za nakup in razdelitev dobrega kmetijskega orodja poddružnicam družbinim in za tem tudi občinam prav obrne, se jo sklenilo najpred vprašati poddružnice: kakošno orodje (pluge, brane, osipavnike itd.) naj so kupi po potrebah deželnih ; 3) za po-vzdigo kranjskoga predivstva so jo sklenil razpis , kteri zadnjim „Novieam" na čelu stoji in na kterega pozornost obračamo rodoljubov naših, da pozve-damo tako mladeniče, ki so sposobni za to poslanstvo, iz kterega si dežela naša pričakuje koristi, in jih napotijo, da se oglasijo za to pri odboru družbe kmetijsko; želja pa se jo soglasno izrekla, da bi bralcem „Novic" dobro-znani gosp. Richard Doleuec, tudi hotel iti na Moravsko in bi ob svojem času bil popotni učitelj (VVauderlehrer) predivstva; 4) sestavo statistike glavnih pridolkov kranjskih jo prevzel gosp. Schollmajer; 5) zarad podpore so-seskinih trtnic ali zasadišč žlahnih trt so je vprašanje poslalo poddružnicam; — poddružniei radolsko-bleški so je za zasadbo sadnih droves ob cestah dalo 40 gold.; za slovenski natis Scldeicherjevc podučne izvrstne knjigo „o živalih polju in gozdom koristnih" priporočane po si. miuistorstvii so je odločilo 120 gold.; G) o delitvi premij za govejo živino in razdelitvi plemenskih bikov poroča v prihodnji seji poseben odsek; 7) o podpori svilorejni so bode dovoljenih 150 gold. obrnilo za nakup dobrega semena svilnih črvičev, med tem tudi hrastovih sviloprejk (Yama-ma'i)', in razglasilo se bode, naj prosijo za seme svilorejci, ki ga želijo; 8) o premijah za napravo prav narejenih gnojišč jo vitez dr. (Jutmannsthal odboru poslal načrt, o kterem v prihodnji seji poroča poseben odsek; isto tako 9) o ovcah jezerskega in trbiškega plemena, kterib naj se za 1000 gold. kupi in po deželi razdeli, poroča poseben odsek v prihodnji seji. —- Naposled je izrekel odbor, naj se županu v Črnem vrhu pošlje 7 gold. 70 kr. za vlovljeno in pokončane kobre, da jih razdeli osebam, ki jih jo družbi kmetijski naznanil. (Nov.)
* (Kranjska hranilnica) je razpisala za dijake viših tehničnih učilišč, kteri so na Kranjskem rojeni, za šolsko loto 18G9/70 štipendijo z letnim dohodkom 157 gld. 50 kraje. Dotičue prošnjo, kterim morajo priloženi biti rojstni in krstni list, šolska pričala iu potrjenjo potrebnosti in lepega zadržanja naj se oddajo pri uradnijskem predstojništvu ljubljansko hranilnico do 31. avgusta t. 1.
* (P i s ker ali petarda?) Kar smo pisali nedavno o neki novi petardi, poročalo se nam jo iz jako zanesljivega vira. Da pa ustrožemo posebni želji, oglasimo tu pojasnilo, ki nam je došlo i?, konsistorijalno pisarnice in so glasi; „V cenjenem listu „Slov. Narod" so v br. 88 o neki nove sorto petardi govori. Kjer so reč celo drugače ima, in nam resnica povsod in do vsakega sveta biti mora, naj so toraj tudi sliši zvona druga plat. —-V Črešnjem poleg Slov. bistrico jo nekdo na birmski dan v gostilnici sitnemu beraču, ki ga jo z loncem za pijačo nadlegoval, lonec iz rok zdrl iu skoz okno vrgel. V tem hipu pridejo milostljivi knez in škof memo. Ni bilo toraj nobenega atentata, nobeno novo petarde, nobonoga zlobnega namena, ampak samo primorljaj, čisto navadna reč, ki se vsakemu iu povsod pripetiti
zna' Tako so trdili možje črošenske fare v zgorni Polskavi, ki so zarad tega prigodka knezo škofa odpuščanja prositi hotli. Prosim popravite, kar se je od več pisalo." — To se je menda s temi Maticami storilo. — Sicer bi mi vedeli o toj stvari tudi šo kaj povedati, pa molčimo, ker se nam stvar ne zdi tolike važnosti.
* (Iz umazanih rok niti milosti ne.) Iz Bruselja naznanja telegraf, da jo Rogeard, ki jo pred nokterimi leti v tako imenovanih „razgo-vorih Labijenovih" prav ostro pisal proti fancoskemu cesarju Napoleonu in moral zato zapustiti svojo domovino, dobil od Napoleona ondan popoluo po-miloščenje t. j. amnestijo. Rogeard je zdaj iz Stutgarta, kjer v pregnanstvu živi, poslal pismo v Pariz, v kterem naznanja da tega pomiloščenja ne mara. „Ah", piše Rogeard, „vi govorite o amnestiji, jaz Vam odgovarjam z vojsko! T 1 a č o n i m je vojska dolžnost in črt — čednost."
* (D o ž m a n o v a slava.) Znano je, da je bil Dožmau za prve dobe deželnega zbora kranjskega voljen kot naroden poslanec idrijskega mestu. Njegovo nemškutarsko delovanje v tej dobi ga jo pri njegovih volilcih tako ob vsako čast spravilo, da si drugič v Idriji niti kandidirati ni upal , ampak obrnil so je v Tržič, a tudi tukaj ljudstvo ni maralo zanj. Njegova brezmejna slavohlepnost ga je vrgla potem velikemu posestvu v naročje, t. j. volilnemu razredu, v kterem je tako majhna čast biti izvoljenemu za poslanca, da so se n. pr. grofje Ant. Auersperg, Apfaltrern, Margberi, potom Uutnian-thal tej dvomljivi časti naravnost odrekli in da jo tudi pl. Wurzbach že često pripovedoval, ka bi poslanska čast lo onda imela kaj vrednosti zanj, ko bi ga hotelo ljudstvo izvoliti. Pa tudi zdaj šo ni konec Dežraanovih blamaž. Tudi v tem pribežališči propadlih ljudskih zastopnikov ga bo vedela poiskati ljudska nezadovoljnost. Kakor so nam iz jako zanesljivega vira pripoveduje, snuje so med ljubljanskimi meščani Dcžmauu nezaupnica, ktero mu pošljejo ljubljanski volilci kot mestnega župana namestniku. Seveda to vse še Dež-mana no bo motilo, da ne bi kričal: Ljudstvo je za nami. — Da, nam je znan samo on primorljaj, ko jo bilo ljudstvo za Dežmanom: —• na Janjcem!
* (P rak tika r j i.) Južna železnica jo izročila pošlo, da bi so dogovoril in pogodil s posestniki, po kterib zemljiščih ima iti prihodnja gorenjska železnica, nekomu odvetniku iz Celovca, ki no zna niti ono slovenske besede Zdaj si mora mož pomagati s tolmači — župani in župniki —, ki pa ne morejo nikakor zastopati železniških koristi. Naraven nasledek toga postopanja je, da g. celovški odvetnik s svojim delom no moro naprej, da še zdaj tiči pod Korenom in da jo tudi tu toliko opravil, kakor nič. Naj služijo te vrstico v dokaz, da so tudi z nemščino no moro po vsom svetu!
* (O K a i s e r f e 1 d u) beromo v dunajskem ,,'fagbl.", da je bil žo pripravljen prevzeti c. kr. namestništvo, pa so jo čez 24 ur premislil. Ni na prvo, pravi omenjoni časopis — da g. Kaisorfcld tik pred koncem spremeni svojo sklope. Kolikor o tem čujem, vzrok „zavoljo slabega zdravja" ne velja dosti. Kaiserfeld se lo noče zarad namestuištva s svojim prijateljem Gleispahom razdvojiti, kteri bi rad namestnik postal, in v svoji visoki starosti se noče novim napadom in bojem od straui slovonsko stranko izpostaviti. V spodnje-štajerskih okrajih ne zveni ime Kaiserfeldovo tako čedno kod drugod. Kaiserfeldovo pravo ime je PI o g a t n i ts c h e g g (tako Nemci pišejo Blu-gotinška) in on sam , kakor je zuano so jo imenoval že večkrat le rejonca (adoptiranega sina) nemškega naroda. Vse to ga jo najbrž odvračalo, da ni postal c. kr. namestnik.
* (Bela vrana.) Stirski deželni in državni poslanec Arnold 1'la-kensteiner jo dobil odlikovanje Franc-Jožefovega roda, in o tem šo le zvedel po časnikih. „Tagespošta" zdaj oglaša Plankensteinerjevo pismo na ministra dr. (liskro, v kterem mu naznanja, da namenjenega reda ne more sprejemati. Plankensteinor je s svojim pismom dal svojim tovarišem v državnem zboru svarilo, ali prav za prav javno grajo, ktero si naj dobro za uho zapišejo. Sploh Plansteiner ne sodi najprijaznejše o državni zbornici in znan nam jo eden njegovih izrekov, ki je pa preresničen, da bi ga prenašala naša tiskovna svoboda.
* (Kjer pojemov ni, o pravem času pokaže se beseda.) Morali smo misliti na ta nemški izrek, ko se nam je te dni pravil čin enega onih možiceljnov, kterim je beseda „svoboda" tako rada na jeziku, kakor za-nikorn pes okolo tujega ognjišča. Pri mariborskem mestnem županu je v mestnem oskrbovanji stoječ človek založil tukajšnjega nadzornika ulic in cest, da je slednji nekoliko za cestno porabo mu iročenoga orodja, n. pr. železnih sit, vozičkov itd. poskril, brez dovoljenja prodal in denar za-se obdržal Mestni župan jo ovaduhu naznanil, da no moro ničesnr storiti o tej zadevi, dokler se mu kaj natančnejega in zanesljivega no moro povedati. Ovaduh s tem ni bil zadovoljon, kor se jo baje nadejal bogate nagrade, in je nemudoma potrkal pri novoizvoljenemu srenjskemu odborniku g. Fricu Rrandstet-terju, čegar srbičica vtikati so v vsakako zadevo, je po mestu do sitosti znana. Fnfant tcrrible mariborskega javnega življenja jo ovado proti cestnemu nadzorniku z obema rokama zgrabil, kajti dala mu je dolgo pričakovano priliko pokazati svojo moč kot „mestni oče." V zvezi z dvema drugima odbornikoma zborov manjšino so jo mahoma podal v hišo ovadenega nadzornika in začol obširno hišno preiskovanje. Našel po našem poročniku m nič, pač pa jo soboj prinesel pisan protokol, kterega jo spisala ta čedna trojica. Kakor so nam verjotno poroča, bo pa ta zapisnik več škodoval novopečenomu velikemu inkvizitorju in njegovima tovaršema, nego mostnemu nad-ziraču. Proti g. Brandstettcrju se bo izročila tožba zarad žaljeno časti od strani ovadenega nadzirača in menda bo tudi mestni zbor vedel varovati svojo čast in dostojnost, da si no bo vsakdo smel brez poklica in naloge prisvojiti eksekutivno in kazenske oblasti, pa tudi da potolaži mostne prebivalce, ki niso noben trenotek varni, da bi jim gosp. Brandstettor na kako slepo ovaj<> no prilomastil v hišo in zapričol kakovšnokoli preiskavanje. Svoboda, ki začno Bkakati čez tako meje, neha biti svoboda in postaja premet kazenskega zakonika. *
Izilitielj in vreduik Anton Tomšlć.
Lastniki: Dr. Jože Vošnjak iu dragi.
Tiskar lilonnl Jan/.ir.