I T "Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIK L CHICAGO, ILL, PETEK, 20. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 20, 1943 LETNIK (VOL.) Lil, NEMCI IN ITALIJANI SE j UMICEJO IZ KALABRIJE Zavezniški stan, Afrika. — Sicilija je popolnoma zasedena od zavezniških čet. Vzelo je ravno 38 dni za zasedbo Sicilije. Če se upošteva, da je bilo treba vse od prvega moža in vse orožje prepeljati po morju, kakor tudi vse druge zaloge, so zavez- j niki svojo nalogo nad vse uspešno izvedli. S zasedbo Sicilije so zavezniki dobili zelo važne baze za nadaljne operacije proti osišču. Kako velikanski aparat je treba za tako invazijo naj pokažejo številke. V prevažanju čet, orožja in drugih zalog je bilo potreba do dva tisoč raznih ladij. Sodelovalo je do tisoč letal vseh tipov. Okrog 700 tankov. Nemci so imeli kakih 75,000 mož v Siciliji. Italijani do kakih 250,000. Od vsega tega so zgubili nad 200,000 mož. Nad 135,000 mož je bilo samo ujetih. Drugi so ubiti in ranjeni. Zavezniki so zgubili v tej borbi le okrog 25,000 mož. Od predsinočjem naprej težki dalekosežni zavezniški topo- V VRSTI. DA DOBIJO SVOJE ODMERKE NAJNOVEJŠA JUGOSLOVANSKA VLADA Obstoji iz samih uradnikov in vojakov; politika ni nobene-♦ ga notri. Šteje samo sedem ministrov; šest je Srbov, eden je pa Slovenec. Ta najnovejši kabinet se misli se ta mesec preseliti v Kairo, Egipt. Beograd, blizu Zagreba pa br-zovlak Zemun-Zagreb. Število žrtev je bilo zelo veliko. Dve hrvaški diviziji v zapad-ni in vzhodni Bosni sta pod komando nemških oficirjev. V Sarajevu so začeli formirati bosansko SS divizijo. V okraju Imotsko se nahaja SS divizija, sestavljena od pripadnikov nemške manjšine v Banatu. Angleži »o vspostavili zvezo z jugoslovanskimi patrioti London, 9. avg. (UP). — Vojaški krogi poročajo danes, da je britanska komand* na Srednjem Vzhodu stopila v zvezo z | vojskami patriotov na ozemljih Jugoslavije, Grčije, Albanije in Krete. Te skupine upornikov štejejtt skupaj približno 300,-000 mož, ki bodo mogli zaveznikom mnogo koristiti v trenot-ku invazije; Skupino patriotov v vseh teh štirih deželah se bodo zdaj ravnale po instrukcijah britanske komande, kateri stoji na čelu Si- Henry Maitland Wilson. Vsem tem skupinam so pri-deljeni zdaj zavezniški častniki. V Jugoslaviji so organizirane posebne gerilske edinice, ki neprestano napadajo čete osi-šča, dočim ostaja glavno jedro armade v ozadju, v pripravljenosti na zavezniško invazijo. Kakor moramo t Ameriki in kakor morajo v Angliji o gotovih časih stali ▼ vrsti in čakati na odmarjalne knjiiice. tako čakajo til® Arabci v Me d je« el Bab. Tunisija. da jim bodo nakazali razne zaloge. Rehabilitacijska misija je ustanovila postaje za živila po celi Tuniziji. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. ^—Šestdeset jugoslovanskih kmetov je bilo ustreljenih pri Kraljevu, poroča jugoslovanska zamej-na vlada. Nemci so jih obdolžili sodelovanja pri raastrelbi nekega železniškega mostu. Nemci so ustrelili tudi 12 . dečkov, omenja poročilo, ker so se upirali. — Sydney, Avstralija. — A. W. Faden, bivši avstralski prvi minister, ki je zdaj vodja opozicijske stranke je izjavil, da ako bodo opozicijske stranke navzoče na mirovni konferenci, da bodo zahtevali, da postane po vojni Singapore baza vseh Zedinjenih narodov v Pacifiku. Če bodo Angleži s tem zadovoljni, se še ne ve. — Washington, D. C.—Mornariški tajnik Frank Knox omenja v svojem poročilu, da šteje osobje vojne mornarice, marin-skega kora in obrežnih straž, skupaj z moštvom in častniki 2, 666,500 oseb. K številu so vključene tudi žene in dekleta, ki služijo pri Waves in drugih oddelkih. — London, Anglija. — Zadnje dni so Nemci v okupirani Holandski ustrelili zopet osem Holandcev radi sabotiranja. Tekom zadnjih dveh tednov je bilo ustreljenih 44 Holandcev radi sličnih pregreškov proti nazijem, omenja poročilo. Toda vkljub vsem ostrostim na-zijskih odredb, odpor med Ho-landci narašča. — Omaha, Nebr. — Vojni department je poslal v North Dakoto 5,100 vojakov, ki bodo pomagali taraošnjim farmarjem pri žetvi. Ta korak je bil potreben, ker letos farmarjem silno primanjkuje delavcev pri žetvi in mlatvi. — New Delhi, Indija. — A-meriški bombniki B-25 so izvršili zadnja dva dni obsežne napade na japonske pozicije v j centralni Burmi. Razbili so Japoncem več mostov, železniških prog in raznih skladišč. Na rekah so ameriške bombe zadele več malih parnikov 1n druge razne predmete. RUSKE RAKETNE BOMBE PREDSTAVLJAJO SILOVITO - HOVO OROŽJE Moskva; Rusija. — Ameriški in angleški poročevalci so zadnje dobili dovoljenje poročati o novem ruskem orožju, ki so neke raketne zračne bombe. Te bombe spuščajo na gotove predmete, na način kakor druge zračne bombe, le da so te narejene tako, da po notranjem mehanizmu slede . hkratu dve razstrelbi. Ena ima lastnost da razftene v okolico drobce, druga, da udari s posebno silo naprej in prebije do sedem palcev debele jeklene plošče. S temi posebnimi bombami drobe Rusi mogočne nemške ptrdbe in pred njimi Nemci ne morejo vzdržati. Tako torej ž^nijal-nost za iznajdbe ni doma samo pri Nemcih, tudi slovanski možgani niso brez nje. Financiranje partizanov "Schweizer Illustrierte Zei-tung" poroča v svoji številki od 16. junija o hrvaškem posojilu za narodno osvoboditev. Švicarski list poroča o tem posojilu: "Policija je te dni odkrila fi-nancijske operacije partizanov. Njihov ekzekutivni odpor je razpisal "posojilo za osvoboditev" od 500 milijonov kun. Amortizacija se razteza na 10 let, obresti so od tri in pol odstotka. _ . "Obligacije nosijo podpise najvažnejših partizanskih voditeljev." Novi Spori med Rumuni in Madžari "New York Post" z dne 10. avgusta navaja vest OWI, da je spor med Madžarsko in Ru-munijo radi Transilvanije zopet oživel, in sicer o priliki govora rumunskega predsednika Antonescu-a, ki je zahteval nazaj vse one kraje, katere je Hitler leta 1940 odstopil Madžarski. Madžarski minister za propagando Stefan Antal je na Antonescu-ovo zahtevo zelo ostro odgovoril. V Rumuniji so 18 in 19-letni fantje pozvani na zdravniški pregled za vojaško službo — tako poroča madžarska časni-ška agentura MTI v oddaji, katero je zabeležil urad Zedinjenih Držav za inozemske radio emisije. -t-o- ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! PODKUPOVANJE POLICIJSKIH UČITELJEV RAZGALJENO Chicago, 111. — Policijski komisar Allman je suspendiral sedem policijskih učiteljev, ki so tranirali prosilce za policijsko službo. Poročilo omenja, da so učitelji sprejemali od prosilcev za policijsko službo podkupnine in jim za iste izstavljali ugodilb spričevala za policijsko službo. KONFERENCA V KANADI J IN STALINOVA ODSOTNOST -- Quebec, Kanada. — Konferenca med predsednikom Roose-veltom in Winstonom Churchillom je v teku. Vojaška štabna zastopstva, kakor tudi mornariška in politična so navzoča. Vse skupine raznih strokovnjakov štejejo nad 400 oseb, omenjajo poročila. Ni dvoma, da gre na tej konferenci za velike načrte, ki se bodo izvajali v bližnji in daljni bodočnosti. Ene velesile na tej konferenci manjka. Ta velesila je Rusija. Radi njene odsotnosti je v vseh političnih krogih po svetu silno veliko šepetanja. V Berlinu so znali ta dogodek takoj izrabljati. Propagandni kričač dr. Goebbels vpije že ves teden z berlinske radio postaje in povdarja, da Jožef Stalin radi gotovih vzrokov ni hotel v Kanado. Stalin ni iskren, on ima druge načrte glede povojne Evrope, ki so drugačnejši, kakor pa angleški in ameriški. Zraven straši s komunizmom in strašilo v politični koruzi je popolno. To, da je to strašilo našemljen« od prefriganih Nem- ANGLEŽI IMAJO IZBORNE PROTIZRAČNE TOPOVE London, Anglija. — Vojaški strokovnjaki za protizračne topove so preizkušali včeraj na južno angleškem obrežju protizračne topove. Za poskušnjo so streljali na nemško letalo Messerschmith tipa, ki je krožilo sedem milj visoko. Streli so ga pogodili in razbili na dva dela. AMERIŠKI SENATORJI V KAIRO Kairo, Egipt. — Pet ameri-jških senatorjev je dospelo v to ; mesto v sredo in so bili sprejeti j po vojaških in diplomatskih predstavnikih. Senatorji so na potu, da si ogledajo in prepričajo o raznih akcijah in potrebah na zavezniških frontah. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI i Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, m SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BUY 1 *■» KUPUJTE VOflfE BOMDEJ STE V. (NO.) 129 Osiščne z gube v Siciliji visoke __________i -" "fež ' 'I' ~ ' ■ ---- vi že bruhajo ogenj na italijansko celino. Kako hitro bodo zavezniki invadirali italijansko celino še ni znano, zna pa priti vsak čas, ker celino od Sicilije deli komaj 2 milje širok mes-sinski kanal. Poročila omenjajo, da Nemci se umičejo iz južne Kalabrije, ki se nahaja na drugi strani messinskih ožin. Italijanske posadke ostajajo kot zadnje straže. Vsa važnejša italijanska mesta zavezniki stalno napadajo iz zraka in mnoga mesta so v j popolnih razvalinah. Glede italijanske kapitulacije še ni nobenega znamenja, kar kaže, da je Badoglio hotel le pridobiti! na čaau, ko se je pogajal s zavezniki pred dvema tednoma. BORBA MED NEMCI IN RUSI; 0 BOJffl VTTHEM MORHJ - i! Moskva, Rusija. — Na ruski fronti divjajo neprestano na- i prej boji med dvema največjima silama, kar jih je svet še kedaj videl. Nemci so zadnja dva dni privedli nova ojačenja na I: fronto zapadno od Harkova, kjer Nemci drže še vedno gotove dele utrjene okolice pred Har-kovem. S svežimi divizijami so skušali Nemci včeraj zaustaviti rusko napredovanje, kar se jim pa ni posrečilo. Onesli so krvave glave s težkimi izgubami. V okolici Brijanska so Rusi osvobodili zadnja dva dni do 65 vasi in naselbin, omenja poročilo, in se stalno bližajo Bri-jansku, ki je eno najvažnejših središč tamošnje fronte. Rusi so aktivni tudi na drugih delih fronte. Ruski poveljniki ugotavljajo, da imajo Nemci na ruski fronti še vedno okrog 210 divizij svoje vojske. Nima pa nemška vojska več tiste udarne sile, kakor jo je imela prejšnja leta. Ali pa je ruski odpor toliko sil-nejši in večji, da nemška sila proti njej ne more več dosti opraviti. Iz Avstralije poročajo, da so zavezniški letalci uničili japonsko zračno silo na Wewaku v Novi Gvineji. Japonci so imeli tamkaj 225 letal, od katerih so jim zavezniški letalqi uničili 215 letal. Tudi na morju zavezniki stalno potapljajo Japoncem razne ladje, dočim Japonci nimajo nobenih uspehov proti zaveznikom. cev, javnost le malo pomišlja. • Stalin ima lahko kake načrte. Pa je vendar tudi le resnica, da so tehtni razlogi zakaj ni Rusije zraven. Na tej konferenci se bodo razpravljali tudi načrti proti Japonski. S to pa Rusija še ni v vojni. In zdaj, ko se mora boriti z več, kakor 200 divizijami nazijskih hord ni ugoden čas, da bi Rusija šla v vojno ali pa isto izzivala z Japonsko. Treba je, da se korektno obnaša do Japoncev, ali pa bo imela dva sovražnika, enega spredaj, enega za hrbtom. Tega mnenja je tudi Roosevelt in ve zakaj ni Stalina na konferenco. Drugi krogi pa vpijejo in podžigajo. K solidarnosti zaveznikov to gotovo ne pomaga. STAVKARJI, KI BODO IZZI-I VALI VOJNI ODBOR BODO MOPIL1Z IRANI Washington, D. C\"— Predsednik Roosevelt je odredil in dal pooblastilo, da stavkarji, ki j se ne bodo ravnali po določilih Vojnega delavskega odbora, v katerega jurisdikcijo spadajo poravnave delavskih sporov, bodo vpoklicani v vojaško šluž-bo, če spadajo v določeno starost. Isto tako bodo prizadeti lastniki ali družbe tovarn in podjetij, ki bi se upirali proti odredbam in določbam Vojnega delavskega odbora na ta način, da bo imela za naprej vlada oblast taka podjetja in tovarne zaseči in obratovati na svojo roko. Tudi unije, ki bi bile neposlušne do odbora, bodo prizadete. Vladi gre v takih slučajih zato, da obrat v vojni industriji ne trpi vsled spolov I med delodajalci in delavci. NEMČIJA JE ZDAJ ODPRTA ZA ZRAČNE NAPADE London, Anglija. — General Anderson, načelnik ameriškega bombniškega oddelka v Angliji, je včeraj, ko se je vrnil z letalskega napada na Nemčijo izjavil, da Nemčija je zdaj na široko odprta za bombardiranje. Dalje je povdaril, da kljub temu, da še ni mogoče določeno reči kdaj pride nemški polom, je pa gotovo to, da Nemčija ne bo mogla dolgo vstra-t jati pod temi napadi. N AZIJSKO UMIKANJE ZNAŠA DOZDAJ 1900 MILJ I Messina, Sicilija. — Angleške vojaške oblasti junaške osme angleške armade, ki so začele z ofenzivo 23. oktobra 1942 pri Alameinu v Egiptu, so objavile včeraj, da so iz Egipta pa zdaj do Messine zasledovali umikajoče Nemce celih 1900 milj. Umikanje je šlo iz Egipta, skozi Libijo, Tunizijo, potem preko morja na Sicilijo, odkjer so bili včeraj končno izgnani. -o—.— i • Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh. Nova jugoslovanska vlada London, 11. avg. — Takoj, ko je odstopila vlada dr. Trifu-noviča, je bil sestavljen nov vladni kabinet, katerega je kralj Peter potrdil. Ministrski predsednik v novi vladi je dr. Božidar Purič, ki ima tudi portfolio ministra zunanjih zadev in je obenem tudi izvršni vojni minister. j Vojni minister je še vedno general Draža Mihajlovič, ki je ostal edini od prejšnje vlade in je tudi minister mornarice in zra koplo vstva. Minister za promet, šume in rude je pa Slovenec, mornariški kapetan Ivan Kern. Ostali štirje ministri so: dr. Sorgo Miroševič za javna dela in zdravja; Vladeta Milič^ričj za notranje zadeve, pošto in brzaj»v; $jre**awr z* | Ijedelstvo, prehrano in vzgojo ter dr. Milan Martinovič za fi-nanco, trgovino in industrijo. Tako je torej vsega skupaj v vladi 7 ministrov, šest Srbov in en Slovenec. Zakaj niso vzeli v kabinet nobenega Hrvata, ni znano. Značilno je, da je to nekaka uradniška vlada, torej ni v njej nobenega politikarja. To pomeni, da ta vlada ne bo rešila nobenega političnega vprašanja in bo najbrže ostala vse do časa, ko bodo v odrešeni Jugoslaviji nove volitve. Ce je ta sestava nove vlade dobra in pametna, bo pokazal čas. Jugoslovansko vprašanje bo ostalo na mrtvi točki vse dotlej, da pride j zavezniška armada v Jugoslavijo, ki bo vzela zadevo v roke in gotovo dala narodom priliko, da se izrazijo o načinu nove vlade. Ker se bo ta vlada podala še ta mesec v Egipt, je to znamenje, da odslej ne bo nobenega govora več o notranjem ustroju bodoče Jugoslavije, ampak bodo počakali okupacije zaveznikov. Novi ministerski predsednik dr. Božidar Purič je ugleden srbski diplomat. Pred leti je bil I jugoslovanski poslanik v Franciji. Bil je tudi prvi predstavi-telj Jugoslavije pri Ligi narodov v Ženevi, Švica. Pokojni Pašič, ki je bil za časa prve svetovne vojne predsednik srbske vlade, je bil dr. Puričev tast. i -o- Vesti iz DomOvine i V Šmartnem ob Paki v Savinjski dolini je umrl bivši poslanec in predsednik Slovenske Kmetijske Zbornice v Ljubljani, Martin Steblovnik. -o- Razmere v Jugoslaviji Vojno ministerstvo je prejelo naslednje vesti iz domovine: Okupator neprestano dova-ža nove kontingente nemških čet.' Pred kratkim je bil pognan v zrak vlak poln nemških vo-i jakov v bližini Sremska Mitro-I vica in brzovlak Budimpešta-; AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 20. avgusta 1943 Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. , Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja nak lorek in palak. Issued »very Tuesday and Friday. Izdaja in tiskar Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: G ANAL 5544 Phone: CANAL 5544/ Naročnina: Subscription« Za celo leto___________________________$4.00 For one year ---------------------.$4.00 | Za pol leta______________________2.00 For half a year--------------2.00 Za četft leta __________________________ 1.25 For three months----------- ----- 1-25 25a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za eelo leto____________-$4.50 For one year--------$4 50 Za pol leta_______________2.25 For half a year-------------2.25 Za četrt leta_______________________ 1.50 For three months--------1-50 POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so prošeni. da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ ___ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. PRED VELIKIMI SPREMEMBAMI Prva svetovna vojna je prinesla svetu velike spremeni- j1 be. Nastale so nove države iz narodov, ki so bili pred vojno | vključeni v druge države, v katerih so vladale tuje kultur- j ( ne in druge miselnosti. V skladu s tem se je med onimi narodi, ki so dobili prostost, začelo razvijati tudi novo kul- j turno, socialno in gospodarsko življenje. Tako je prva i vojna prinesla Evropi in tudi večinoma vsemu ostalemu i svetu velik preobrat. Kakor na nobeni njivi ne raste le žlahtno rastlinstvo, pač pa med njim bolj od prvega poga-j! nja in se razrašča ves mogoč plevel, tako so se tudi na nji- j ^ vah narodnega življenja vsakega naroda začele pojavljati , plevel j ski poganjki, ki so svetu rodili nove socialne, gospodarske in druge ideologije. Tako smo dobili v Rusiji boljševizem, vcepljen na radikalno komunistično vejo, v Italiji fašizem, v Nemčiji nazizem. Sedanja vojna bo več ali ; j manj izpodrinila vse tri. Fašizem in nazizem bo uničilo skupno zavezniško orožje, prenapet in preoster boljševiški komunizem pa se sam poslavlja in prehaja v zmernejše oblike. ; Vprašanje je, kaj bomo dobili po vojni, oziroma kaj bo nastalo po vojni. Neki novi izmi pridejo, ker brez izmov j družba nikoli ni in ne bo. Kakšni bodo novi izmi? Naj-1 brže taki, kakoršni bodo ljudje po tej vojni. Veliko in naj-brže vse bo odvisno v tem oziru, kak mir bo svet dobil po tej vojni. Mnogi so mnenja, da -je doba narodnostnih udejstvo-vanj v Evropi in po svetu že minila. Ti, ki tako mislijo, živijo pač prehitro in prehitro stopajo naprej. Nekoč ta j doba pride, a tako kmalu še ne. Narodi so še premladi in preživi, da bi se kar tako odpovedali svojemu narodnost-nema udejstvovanju. Drugi pa še vedno tičijo v okviru starih idej in se jim kar ne morejo odpreti oči, da bi videli, da se svet vrti naprej in ne nazaj. Izmed teh zadnjih bo marsikdo iznenaden, ko se bo čez noč znašel po tej vojni v čisto drugih razmerah. Tako n. pr. imamo v Ameriki med inteligenco ljudi, ki so še vedno navdušeni za izolacijo. So za to — saj pomagati si ne morejo, ker Japonci niso vprašali, hočete vojno ali ne, ampak so kar zahrbtno napadli Pearl Harbor, misleč, da nas bodo zdrobili in uničili takoj prve dni, — zato so za to, da se Japonce premaga in tudi Hitlerja. Dosti dlje pa ne gledajo, niti ne kako naj se uredi svet, da bo res varen v bodoče pred raznimi fašisti in drugimi takimi lopovi. Če bi vojna jutri jenjala, bi ti začeli na ves glas razširjati mnenje, naj Amerika skrbi le zase in se iz vseh drugih krajev umakne in opusti vsako sodelovanje. To je; ravno kar fašisti in naziji hočejo, da bi sami imeli proste roke nad svetom. Po tej vojni bo veliko spremembe. Vpliv raznih ideologij bo silovit. Ideologija demokracije in liberalizma anglosaškega tipa se bo še naprej uveljavljala, če bo za njo dovolj široko razumevanje za socialne in gospodarske potre- j be malega človeka. Če pa bo gospodarski liberalizem stal pred demokracijo in mu bo ta služila le za masko, potemj mase malih ljudi ne bodo ostale dolgo poslušne, marveč bodo raje prisluhnile drugim ideologijam, ki bodo prihajale Iz vzhoda. Državniki, vsaj upamo, to razumejo in jasno vidijo, ko-liko je ura v tem oziru. Če tega ne vidijo, jim bodo to razvojne razmere prej ali slej same pokazale. Nima vsak državnik tistega potrebnega daru, da bi gledal v naprej v bodočnost in videl,»kaj se pribilžuje z bodočnostjo. Hitler je skušal gledati v bodočnost in nekaj videl in govoril o tisoč letih v bodočnosti. Takih tisoč let, kakor jih je Hitler zamišljal za nemštvo, ne bo. Fašizem je že na mrtvaški postelji, nazizem mu bo sledil. Zapadna demokracija, ki še vedno deluje v tesnih zvezah z gospodarskim liberalizmom, bo oba preživela, a morala bo tudi ona sprejeti nove reforme, če bo hotela ostati privlačna, drugače ji znajo mase obrniti hrbet in iskati novo, boljšo deirlokracijo. V Angliji, kakor izgleda, nekateri voditelji vedo, koliko je ura v tem VELIKA PRIREDITEV V JOLIETU Joliet, 111. Prihodnjo nedeljo, 22. avgusta se vrši na farnem parku ve-1 lika prireditev v svrho pomoči našemu trpečemu narodu v stari domovini. . j • Omenjena prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena fare sv. Jožefa v Jolietu, s sodelovanjem vseh društev v naselbini. XV naši naselbini smo imeli že razne prireditve, ki so bile u-spešne, toda prihodnjo nedeljo pa obeta biti ena izmed najuspešnejših kar jih je še bilo. Pri tem bodo sodelovala, kakor že omenjeno, vsa društva v naselbini, brez izjeme. Zanimanje za to prireditev i postaja vsak dan večje in to pa vsled tega, ker bo za našo naselbino v resnici slovesen dan, ki se prične z bogatim programom. Ob 12. uri opoldne se prične sv. maša na prostem, to Je na farnem parku, ki jo bo daroval č. g. Rev. Francis Gabrovšek, ki bo na omenjeni dan nalašč dospel v našo naselbino iz New Yorka. Kot častna straža bodo nastopile tudi kadetinje Slovenske ženske zveze, žene in dekleta v narodnih nošah, kakor tudi mladinski krožek KSKJ. Ob drugi uri popoldne se ^prične program, ko bodo nastopili odlični govorniki, pevski zbor cerkve sv. Jožefa in pa slovita šolska godba. Kot govorniki bodo nastopili: Rev. M. J. Butala, župnik fare sv. Jožefa, Mr. Josip Zalar, tajnik JPO-SS, in slavnostni govornik bo pa Rev. Francis Gabrovšek, ki bo dospel v našo naselbino za omenjeni dan, kakor že poro-čano. C. g. Rev. Gabrovšek je bil v času najhujše bitke v rojstni domovini osebna priča neusmiljenemu klanju in vsled tega se lahko pričakuje, da bo njegov govor o položaju našega naroda v stari domovini zanimiv. Torej naj nihče ne zamudi tega programa! Da, označeni dan 22. avgusta je namenjen v plemeniti namen — za naš trpeči narod v 3tari domovini — in zato je tu-, di naša narodna dolžnost, da se vsi, prav vsi tega zavedamo in da se prireditve udeležimo, da s tem pripomoremo do zaželjenih uspehov. i Obenem tudi vabimo vse ro-> jake in rojakinje iz bližnjih na-! selbin, Rockdale, Aurora, Chicago in Elmhurst, da se udeležijo naše prireditve, ker zagotovljeno je, da bo dovolj poštenega razvedrila in vžitka za '|vse. < " Louis Železnikar, tajnik. ! --O- DOMAČ PIKNIK W&ukegan, III. Da bodo člani imeli nekaj /zabave in razvedrila v poletnem času, se je sklenilo na zad-1 nji seji dr. sy. Jožefa, štev. 53 KSKJ, da se priredi zabavo ali - domač piknik na šolskih pro-, štorih v nedeljo 22. avgusta. [ Veliko število članov danes del- ta po 48 in 60 ur na teden, to-raj ni več kakor prav, da se ne- ^ kaj napravi, da se lahko zabavajo po tem delu. Balinanje se prične ob 2. uri s in se bo igrale, dokler bodo j; člani in njihovi prijatelji pri! J volji igrati. Sobrata Martin Zu- 1 pec in Louis Košir bosta imela to igro v oskrbi, in oni kateri želijo igrati, naj se pri teh dveh prijavijo. Posebne nagrade bodo odločene za zmagovalne skupine. Ostali člani odbora za piknik so sledeči in ti imajo celi program v oskrbi: Frank Je-rina, Anton Bespalec, Joseph Zore, Johi* Heraver, Math Slana Sr., Jerry Remsgar, John Repp, Frank Zorc in Frank O-grin Sr. Odbor bo tudi preskrbel poseben prigrizek za ta dan, kakor poročano na zadnji seji, in vsi člani so vabljeni, da se gotovo udeležijo; Vsem članom mladinskega oddelka se bo jjalo nekaj prostih tiketov, ki^jih bodo lahko porabili za stvjpi, katere bodo njim na razpolago. Zvečer ob 8:80 se bo kazalo filmske slike v šolski dvorani, in na to predavanje lahko povabite tudi svoje prijatelje, da se kaj zabavajo. Program na 22. avgusta se bo vršil čeprav bo slabo vreme, ker prostor je napravljen tako, da se dežja prav nič ni treba bati. Pridite vsi člani, odrasli in mladi, vabljeni ste vsi! Odbor. -o- "ZA PRAVIČNI MIR" Cleveland, O. Bo javna molitvena ura pred I Najsvetejšim pri Lurški Mariji j v Providence Heights, Euclid, Ohio v nedeljo 22. avgusta 1943, od 3—4h popoldne! Tako so sklenila Oltarna Društva vseh Slovenskih župnij v Clevelandu in okolici. Vsa po-božnost bo v slovenskem jezi-kurin v slučaju dežja bo dovolj prostora za vse pod samostansko streho č. š. sester. Pokažimo z veliko udeležbo ta dan, da smo Ameriški Slovenci vredni nasledniki svojih prednikov, katerim je bila vera najdražji zaklad in neoma-jeno zaupanje v Mater Božjo Marijo največja opora za časno in večno srečo! Zato: PRIDITE, MOLIMO, .MARIJI SE IZROČIMO! Father Slapšak. KRATKE NOVICE IN ODMEVI Joliet, 111. • Novo šolsko leto se bo pričelo v bodočih par tednih in naša nadebudna mladina se bo vrnila v učilnice, da si nabere mnogo koristnih zakladov za. svojo bodočnost. Naših staršev dolžnost pa je, da pošljejo svojo deco v dobre šole. Pred vsemi drugimi pa so naše šole za našo mladino najboljše. Nobeden, naš otrok bi ne smel pohajati kake druge šole, kjer imamo naše. Svetovati je tudi naši mladini, naj gre skozi višje šole in kolegije, da se čim bolj : pripravi za svoje bodoče življe-Jnje, ker dandanes se gleda le na diplome In drage enake listine kadar kdo išče boljše službe. Izobrazba je dandanes najboljši pripomoqek do boljše bodočnosti. Smrtna kosa. — Umrl je Henry Šetina, 1113 Antram Ave., star 32 let, sin pok. Johna Šetine iz Rockdala. Zapušča vdovo in otroka. Družina spada v hrvatsko župnijo. — Dne 10. t. m. je umrla Mrs. Mary Musich, 457 Scott St., vdova pok. Martina Mušiča, stara do 75 let. Sem je pftspela še kot mala deklica k svojim staršem Šenica iz Črnomlja. Zapušča 3 sinove in 3 hčere. — Minuli teden je nagle smrti preminul u-rednik tukajšnjega dnevnika O. A. Anderson, star do 45 let. Iz nekega otoka v Tihem morju se poroča, da je bil na ondotnem bojnem polju ali vodovju ranjen John H. Vidmar, katerega dom je na 2319 Highland Ave. Ako se kaj več vozarimo na busih po drugih mestih, pridemo do zaključka, da so naši bu-si boljši od drugih, tudi vožnja | je cenejša, le 5c in lc za transfer. Zdaj se družba pogaja z mestom za dobo 25 let. Svoj vsakoletni piknik bo priredilo vodstvo demokratske stranke našega okraja na Delavski praznik in še dan pozneje v Rivals parku. VojnO zdaj čedalje bolj občutimo v našem mestu. Avtomobilov je vedno manjše število, pa tudi je opaziti mnogo praznih poslopij, kjer so prej obratovali razni obrtniki, ki so jih opustili vsled primanj kovanj a blaga in boljših delavskih razmer. Baseball, ki je pravzaprav najboljše razvedrilo za mlade in stare, čedalje bolj pojema, kar je vsekakor slabo znamenje sedanjega časa. Pred nekoliko leti smo imeli več klubov, ki so večkrat odnesli zmagoslavno zastavo ali pennant. V polu preteklosti ga so igrali na skoro vsaki cest^aft zemljišču, zdaj pa nič več, ker je vojna fu-rija odnesla igralce na bojna polja. Upamo, cfa se skoro vrnejo zmagoslavni. Doslednost dolarpatrijotov se je vidno pokazala, ko je Mussolini strmoglavil in so cene delnic na borzi zdrknile kot na "črni petek" 1. 1929. Ali morda to pomeni strah pred bližajočo se našo zmago? Mnogi trdijo, da mogotci na takozvanem Wall-Streetu predse dnika Roosevelta tako "ljubijo", da bi v slučaju njegovega padca delnice na borzi samega vese-, lja poskočile da kaj.* Vse kaže, da bo naš predsednik prihodnje leto kandidat za 4. termin in bo gotovo zopet izvoljen. Vederemo. Ali je resnica, da je Hitler že v kaki beznici, ali ga pa imajo na ražnju? Zdaj se so'začeli za to zanimati tudi veliki meščanski časopisi, ker tudi oni so pričeli dvomiti, da bi zamogel, on molčati že od lanskega no-i vembra, dasi je držal dolge go-1 vore na radio prejšne čase naj- j manj skoro vsak mesec. Nemci tajijo? Ker so minuli teden ruski zrakoplovi bombardirali Dunaj, je pričakovati čedalje bolj zanimivih novic iz južnih in iztočnih bojišč v Evropi. Kaj pa je z Italijani? Oni so bili vedno najbolj prefrigani lisjaški diplomatje (politiki). Kako namreč so Lahi imperti-nentno premeteni v mednarod-' ni diplomaciji nam očividno svedoči sledeče dejstvo: Dasi ! so Lahi zamislili, fašizem, ki ni j nič drugega kot nacizem, katerega se so Nemci baš od Lahov naučili, so zdaj pred dobrim letom laški kolovodje v Ameriki zamogli za svoje tukajšne rb-ijake izposlovati nekajto urad-jno pomilostitev pri naši vladi, I namreč, da se jih ne smatra za sovražne tujce (Enemy Aliens). Ali beleži kje svetovna zgodovina kaj podobnega? Pa, da niso Lahi neverjetno lisja- mi ____________j oziru. Zato pripravljajo novo socialno oskrbo, ki naj skrbi za -človeka od zibeli do groba. Tudi v Ameriki čujemo zadnje čase o novi socialni oskrbi. Z Rooseveltovim nastopom se je pričelo, in povdarja se, da je treba v tej smeri naprej. Vse to so znamenja, da se pripravljajo za povojni čas nove vsestranske reforme. Edino boljše in bolj liberalne socialne in gospodarske reforme bodo prinesle ljudstvom po vojni nekaj tiste zadovoljnosti, da ne bodo silila nezadovoljna v struge drugih mišljenj. Spremembe pridejo pa tudi za druge zadeve, in le tisti, ki čakajo pripravljeni na te spremembe, se bodo znali postaviti pravilno na delo k novim nalogam, ki jih jim bodo nove spremembe odkazovale. Vsled takih in enakih dejstev naj bi bili zdaj Slovani izredno previdni, da ne bodo po toči zopet v oblake streljali kozle. Ali še niso bili dovolj v preteklosti goljufani? Ce se bodo še v bodoče pustili tujim diplomatom za nosove voditi, so isti-nito, kakor včasih pravijo Sr-bo-Hrvatje: "Magarci!" Upajmo, da niso taki v premoči med našimi slovanskimi voditelji več. Naročnik. DOGODKI E ZA ROJAKE V STARI DOMOVINI j Joliet, UL Prihodnjo nedeljo 22. avgusta se bo na farnem parku vršila velika prireditev v svrho pomoči našemu trpečemu narodu v stari domovini. Ta prireditev se bo Vršila pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena fare sv. Jožefa s sodelovanjem vseh društev v naselbini. Prihodnjo nedeljo bo v naši cerkvi pri vseh mašah posebna kolekta za naš trpeči narod. Ta dan se *bo pokazalo, kako usmiljena in darežljiva so naša srca I Na svobodo vam je dano, da se sami odločite in sodite, koliko je vredno življenje vašega očeta, matere, brata, sestre ali katerega koli sorodnika. Da, od nas vseh zavisi, ali bomo lahko javnosti in našemu narodu v stari domovini s ponosom povedali, koliko sočutja imamo v sebi do njega. Karkoli boste prispevali in pomagali, za vse vam bo hvaležna cela fara ia narod. Torej vabimo vse iz Jolieta iij sosednjih naselbin, da se nam pridružijo na ta dan in nam pomagajo povečati našo priredi-* tev. Na svidenje! LouU Martincich, član dr. Najsv. Imena. RAZNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, UL V juliju smo imeli hudo vro-» čino; vse se je hotelo posušiti in farmarji so že kar obupava-li, a dne 2. avgusta je pa prišel dež, ki je spet poživel polja in vrtove. Pomaga no je vsem rastlinam, posebno pa turščici. To se že v\di, da žganjčkov nam ne bo manjkalo. Piknik dne 1. avgusta se je tako imenitno obnesel, da se boljše ne bi mogel. Imeli smo lepo vreme, čistega prebitka za cerkev pa smo pridobili, reci in zapisi $1,500. Veliko piknikov sem že obiskal, kar sem tukaj, ali takega pa še ni bilo. Ljudi je bilo kot Čebel. In kakor pridne čebelice znašajo med in ga spravljajo za zimo, tako so ude-* leženci na pikniku pomagali po svojih najboljših močeh, da bi se čim več nabralo za cerkev ■ sv. Roka, zato pa smo imeli tako velikanski uspeh. Hvala chicaškim možem in fantom, ki so prišli 100 milj da-i leč na naš piknik in nam veselo pripomogli. Hvala Slovencem . I iz Ottawa, 111. Mr. Fr. Less, go- ■ jstilničar na Ottawi, se je prav imenitno postavil. Hvala Slo- [ vencem iz prijaznega nam Oglesbyja, ki jih je prišlo lepo _ število na piknik ter so nam le-. po pripomogli, pa tudi skupaj j I peli slovenske pesmi. Tako tu-. di hvala granvillskim Slovencem Mr. in Mrs. Math Oven. ( Oh, kako so veselo skupno pre-. pevali. Prišli so k nam celo iz De Pue, III.; videli smo veliko ^ Slovencev od tam, med njimi Studi slavčka Mr. Joe Ambroža. ) Kako Veselo nam je prepeval! ■ j Hvala vam vsem. Naši sosedje - Slovenci iz Peru, 111., so prišli kar vsi. Hvala vam. r Največjo krono pa zaslužijo j naši rojaki iz La Salle. Hvala I j vam in Bog vas živi. Tako skupino je treba poprijeti vsakokrat, J kadar gre za cerkev sv. Roka. j Hvala vsem pridnim delavcem ' za baro, ki so prav pridno stregli ljudem. Enako vsem prid-t nim točilcem piva, pa tudi kuharicam za dobra jedila. Hva-' la našemu Mr. Charles Simku- | (Nadaljevanje na 4. str.) Poslovila se od Amerike New York, N. Yt — Malka Krekova, žena podpredsednika jugoslovanske vlade v Londonu, dr. Mihe Kreka, se je poslovila od Amerike. Pri odhodu je izrazila upanje, da se kmali povrne v svobojeno domovino Ujet v Italiji Cleveland, O. — Sgt. John Vrhovnik sporoča svojim staršem Mr. in Mrs. John Verhov-nik, 5801 Prosser Ave., da j€ bil zajet in odpeljan v ujetništvo 14. februarja. V armadi s€ nahaja že nad dve leti. Piše naj mu pošljejo kaj za jesti ir . kaditi. i Dodatna zahvala Pueblo, Colo. — Pri naznanilu in zahvali za Mihaela Miš-maš smo pozabili zahvaliti se društvu Slovan št. 3 ZSZ za venec in pa tajniku Mr. Josipu Spillerju za tako lep poslovilni govor pri odprtem grobu. Prav lepa hvala! Hvala pa tudi Mrs. J. Kastelic, ki je pomagala v kuhinji, da so bili postreženi oni, ki so prišli od drugod. Prav lepa hvala! — J. M. Ignacij Šmid umrl Chicago, 111. — V torek 17. avg. je bil iz cerkve Sv. Štefana pokopan rojak Ignacij Šmid, ki ga je 14. avg. pri delu zadela kap. Star je bil 67 let, doma pa je bil iz Selc pri Škofji Loki. Zapušča ženo in sina, ki je pri vojakih. Bil je stric naši pevki Justini Kosmach Cieblinski. Dopisovalec na počitnicah Paw Paw, Mich. — Poši-. ljam prav lepe pozdrave tiskarskemu bsobju in vsem čita- . tel jem Am. Slovenca iz mojih počitnic. — Martin Golobič. Toplomer kaže nad $6,000 Cleveland, O. — V skladu Pomožne akcije slovenskih župnij za hitro pomoč rojakom v stari domovini je že nad $6,000. Vojaška maša Cleveland, O. — V torek 17. avg. je bila v cerkvi sv. Vida opravljena sv. maša za pokojnim Pfc. Stanley P. Koshakom, ki je dal svoje mlado življenje na evropskem bojišču. Požar Chisholm, Minn. — Pri rojaku Antonu Pogorelcu na Balkanu je 1. avg. ob 10. uri zvečer strela udarila v hlev, kjer je imel okrog 100 ton sena. Preden so prišli gasilci iz 4 milje oddaljenega Chisholma, je vse pogorelo, le hišo so rešili. Škode je okrog $3000. 50-letnica poroke Soudan, Minn. — Mr. in Mrs. Joseph Žnidaršič sta pred kratkim praznovala 50-letnico svoje poroke. Leta 1893 ju je'poročil pokojni Rev. Joseph F. Buh v cerkvi sv. Martina. Slavij encema, o katerih sledi obširnejše poročilo v eni naslednjih izdaj Am. Slovenca, iskreno ča*» stitamo. Za svobodno Ameriko Pittsburgh, Pa. — List Srbo-bran poroča, da je od Pearl jHarborja že 19 ameriških vojakov srbskega porekla dalo življenje na bojiščih. Zadnji je bil Jovan Milič iz Detroita, ki | je bil 29. maja ubit nekje v Alaski. Sedmič darovala kri, Cleveland, O. — Mrs. Lottie Koprivec iz 7505 Aberdeen Ave., je po Rdečem križu že .sedmič darovala kri za vojake, pri katerih se nahaja tudi njen soprog Frank._____ ^___, Petek, 20. avgusta 1943 AMERIKAN5KI SLOVENEC Rfrfln S TURŠKO BREZNO Turške vojske so tedaj hrumele po naših krajih. Krog Potoka se je natepla tisoč mož velika tolpa, ki jo je vodil Ali Ben Ibrahim. Vsi prebivavci potoške doline so begali sem in tja. Z grozo so pričakovali prihoda! nevemikov in njih grozodejstev. Vsi zbegani se niti niso mogli zbrati, da bi se pripravili na obrambo. Nekega večera je dospela izvidniška četa sovražne armade do Potoka, ki je imel utrjen grad. Vojaštvo je izza obzidja • opazovalo premikanje turških čet. Poveljnik trdnjave je pregledal ves grad in svojo obrambno posadko. Prišedši v notranje prostore gradu, je dejal svoji hčeri Tereziji: "Kar spotil sem se! Butci so in šalobarde vsi skupaj. Močno sem jim moral pihati na srce, da sem jih pripravil do tega, da vztrajamo in se branimo do poslednje kaplje krvi." Slekel si je svoj debeli jopič in Terezija mu je pomagala se-zuti težke, jahalne škornje. "Oče," je dejala, "pravijo, da so Roberta Turki potisnili nazaj ..." Vprašujoče je pogledala očeta. Poteze, polne strahu, so se ji začrtale v njen lepi obraz. Bila je stasito dekle, vsa sveža in čvrsta, modrih oči in dolgih, plavih las v debelih kitah. Oče je mrko prikimal. "Večino mož njegove četice so Turki pobili. Njega samega in nekaj njegovih zvestih so . . Prekinil se je in se s skrbjo zazrl v obraz svoje hčere. Saj je vedel da je ona ljubila viteza Roberta, ki je bil z nekaterimi tovariši odrinil iz očetovega gradiča, da bi branil domovino. In zdaj naj bi svojega otroka z grozotno novico o njem ranil prav v dušo? A Terezija se je hrabro vzravnala in je mirno in odločno zrla očetu v oči. "Kaj se je zgodilo z njim in z njegovimi?" je trdo vprašala. "Ujeti so; v rokah Turkov so," je odvrnil oče. Saj se je skoraj svojih lastnih besed prestrašil. Njegovo sporočilo je bilo hujše, kakor če bi bil hčeri oznanil smrt njenega izvoljenca. Dekle je težko sopla. "In kaj še?" je slednjič vprašala. Stari graščak je počasi in oklevaje poročal: "Turška iz-vidniška četa se je utaborila v kapucinskem samostanu. Pred dvema urama so poslali posre-, dovavca k nam, ki je zahteval predajo te trdnjave in vse okolice. Na samem sem se pomenil z njim in ga vprašal, kako je z Robertom. Zaslišujejo ga." Spet se je graščaku ustavila beseda. Terezija ni odmaknila pogleda z njegovih oči. Nadaljeval je: "Prisiliti ga hočejo z j mučilnimi sredstvi, da jim izda skrivno pot za k trdnjavi. On pa je ne bo izdal." "In potem?" je komaj izustilo dekle skozi stisnjene ustnice. Njena vroča sapa je kar puhtela v očetovo lice. Stala je tik njega. "Potem . . ." je hotel govo- i riti, a besede mu niso mogle na dan. "Bog mu bodi milostljiv!" . je slednjič dehnil in naglo od- i šel iz sobane. ] Kapucinski samostan je stal 1 nedaleč Potoka, prav tik reke. : Turki so se nemoteno naselili i vanj, ker se samostan ni mogel braniti. Četovodja je bil v pri- i orjevi sobani. Ondi je sprejel i posredovavca, ki mu je prine- < sel sporočilo, da se Potok ne bo ] vdAl. j Ibn Mosul je malomarno pri- f kimal. "Dobro. Saj ni moja na- i loga, da bi Potok zavzel. Jutri c moramo odriniti dalje po doli- 1 ni." Posredovavec ga je p rešene- i čeno pogledal. "S trdnjavo za F hrbtom? Kako jo bomo mogli c obiti? Po tisti edini poti po do- r lini je nemogoče." c V črnih, žarkih očeh Turka t se je nevarno zabliskalo. "Se ' eno pot imamo. Ujeti stotnik jo i pozna. Pojdite z menoj!" Oba sta odšla v obokane pro- - store kleti. V ozadju so pod 5 mračnimi oboki smolnate pla-\ menice razsvetljevale zavite - hodnike. Ob steni so sedeli Tur-3 ki. V obširni kleti so ležali in i stali ujetniki. Poveljnik je nagovoril voja- Ei ka: "Torej? Kaj je?" n "Trdovratno se upira in noče a povedati, kje je tista pot.'* h "Tudi na natezalnici?" "Smo mu že zagrozili z njo!" o . "Potem pa ne odlašajte več v in mučite nevarne pse, dokler - ne bodo spregovorili," je zau-kazal poveljnik, ki se mu je pr- o votna hladnost spremenila v o hudo, naglo jezo. i, Posredovavec, ki je bil zaeno i, za tolmača, je prevedel jetni- 0 kom ukaz svojega poveljnika: "Če boste še molčali, vitez č Robert, bodo vas in vse vaše - mučili na najhujši način!" >. Vitez Robert je stal ko iz a kamna in se ni zgenil. Ponosno -;je zrl preko glave tolmača. Ničesar ni odvrnil. Kaj naj bi po-i- vedal? Ali mogoče resno mislili jo, da bi mogel svojce izdati? i- Da bi povedal za edino pot, ki n bi jo Turki uporabili, da bi za-t, vzeli trdnjavo in vse njegove... Napeto čakanje poveljnika i- na odgovor je prekinil vojak, :i ki je naznanil: "Neko dekle je j pravkar prišla' iz trdnjave in bi i- rada govorila z vami gospod!" v Turek se je zdrsnil. Zapove->1 dal je vojaku, naj privede tisto ■- dekle. Kmalu je vojak porinil i- dekle pred svojega poveljnika, i- Počasi, a odločno in brez n strahu je Terezija stopila pre-z denj, rekoč: 1 "Jaz vam bom pokazala ti-k sto pot, če boste izpustili stot- 0 nika Roberta in druge ujetni- - ke!" e Ibn Mosul je vprašujoče in " začudeno opazoval Terezijo. i Iz kota, kjer je stal ujeti stot-Vjnik, je zaječalo. Preden so mo-e.gli rabi j i to preprečiti, je vitez 1 Robert planil naprej in obstal e! tik Terezije. Zaničljivo in bo- - lestno ji je zabrusil v obraz: - "Izdajavka!" Zvezane roke je dvignil visoko nad glavo. Vide- j ti je bilo, ko da bi hotel z vročo molitvijo prositi Boga pomoči i ali kakor da bi hotel s smrtnim - udarcem pobiti nesrečno dekle 7 na tla. 1 Urno je dal poveljnik oba - odvesti. 1 * Drugo jutro je že zarana od- - rinila turška četa. Terezija je > morala jezditi naprej, zadaj pa ' ji je sledil vitez Robert. Tako i je določil Ibn Mosul. Prebrisa-l no je ugotovil, da bi bila dekle ■ in vitez uničena, če bi dekle na-; i lašč pokazalo napačno pot. i Četa se je vila nad dolino po griču navzgor. Neprodirna megla se je motovilila krog in krog. Jezdeci so mogli videti komaj svoje tovariše pred seboj. Neslišno, ko strahovi so se plazile sive, meglene koprene mimo. Zdaj pa zdaj je skozi to strahotno tišino zapeketalo kako konjsko kopito. Le tu in tam je bila kaka večja skala v ilovnati zemlji. Moštvu je bilo prepovedano govoriti in tudi Robertu in Tereziji je bilo strogo | zaukazano, da morata popol- . noma molčati. Poln grenkobe in žalostnih < misli je sledil vitez dekletu. Ali i ne bo nobene prilike, da bi iz-dajavko pokončal, preden bo ] povzročila to brezmejno gorje? In zakaj ravno tako? Ali ] ga zares tako malo pozna, da i misli, da bi bil on tako podel, £ da bi mogel skupno živeti s ta- j ko podlo žensko-izdajavko? 5 Napeto je preudarjal, ali i vendar ne bi mogel s silo pre- j prečiti nameravanega grozo- 1 dejstva. Tedaj je pa spoznal 2 nekaj, kar ga- je pretreslo v r dno duše. j Pot se je razcepila. Morali bi kreniti na levo, če bi hoteli priti v trdnjavo. Namesto tega pa je Terezija jezdila kar naravnost naprej. Robert je vzburjeno vzpodbodel konja. Dekle se je sklonila k njemu: "Na svidenje v nebesih!" je zašepeta-la. "Robert, ali sem te zdaj vredna?" Takoj jo je razumel in ko blisk ga je prešinila misel: ona žrtvuje sebe in mene, da bodo rešeni drugi in da bo mene osvobodila iz klešč sramotne, mukepolne smrti! Kakor v omotici je jezdil dalje, bil je od sreče in ponosa pijan. Le še nekaj poti je bilo pred brezdnom. Nehote je vzpodbodel konja. Zadaj so se sovražniki vznemirili, nič več jim niso zaupal^ začeli so groziti, kričati, priganjati konje v njih bližino. Terezija je divje, drzno, vriskajoče zakričala v blaženi pozabi nase. Brlizg. Alarm. Hu-ra! Vitez je zasadil ostroge v konja, da je ko strelica šinil i.naprej. Tik njega pa Terezija ko na oblaku. li Sovražniki so zatulili. Divja • j gonja je drevila čez drn in strn. ■Tedaj je mahoma zazijalo 11 brezno pred njimi. Najprej ■ i sta strmoglavila po spolzki ste-; ni Robert in Terezija vanj in 1 ' izginila v globini. Drugi so jima nehote sledili. Ilovnati , j obronek se je na vrhu odkru- \ šil in je pogoltnil ostalo četico, j 1 ki je v poslednjem hipu hotela pridržati konje. Grušč, pečine, ilovnata zemlja — vse je bes-neče zgrmelo nizdol. Z vsem tem pa so na nos na vrat butnili jezdeci in konji v globino. 1 Hrumenje padajočih 4 voda je j zaglušilo ječanje umirajočih. > Vsi so bili uničeni. Le eden je ostal in se s teža- s vo vlekel nazaj, dosegel jedro i vojske in podal poročilo. Ali a Ben Ibrahim, vojskovodja, je t prisegel maščevanje in je po- r slal trdnjavi obvestilo, da bo * vse do dna uničil, karkoli bo 13 videl. 1 Na čelu svoje vojske se je bližal. Že je stal kraj reke; po-i nosno sedečega na konju, ga je . bilo videti že od daleč. Bil je > ko podoba iz Tisoč in ene noči: j Ali ben Ibfahim, ves kraljevski, . na čudovitem blestečem se bel-L cu! Neki menih iz kapucinskega samostana se je bil skozi vrtno ' ograjo priplazil na to stran re-' ke. Pripravil je s^ojo mušketo, 1 pomeril in izprožil. Ali Ben • Ibrahim se je s prestreljenim i ' srcem zgrudir s konja. i • Tedaj se je njegovega moštva polastila nepopisna groza in začeli so divje bežati _in nikoli več se niso povrnili. Strmo pobočje Turškega brezna priča še dandanašnji o junaškem dekletu, ki je sebe in svojega izvoljenca izročila smrti, da je rešila domovino. Ka-meniti križ pa se dviga ondi, kjer je strel hrabrega meniha uničil turškega vojskovodjo. . ^ (E. K.). LISTNICA UREDNIŠTVA | Vsem našim dopisnikom, člankarjem, tajnikom in drugim, ki pošiljajo od časa do časa razne prispevke za list za objavo in želijo, da so objavljeni v gotovih številkah, sporočamo, j da začenši s septembrom se bo dostavljala v Chicagi v našem okrožju pošta le dvakrat na dan. Dopoldne in popoldne. Do-sedaj se je dostavljala trikrat. Poštnemu uradu manjka osob-ja, zato krči raznašanje pošte. Prosimo vse, da naj svoje prispevke pošiljajo tako, da jih dobimo z jutranjo pošto. In sicer za torkovo številko nam pošiljajte dopise, Članke in drugo vedno tako, da jih dobimo vsaj v četrtek, najzadnje pa v petek zjutraj. Kar bo došlo po- zneje, ne bo moglo v torkovo številko, ker ob sobotah tiskarna ne obratuje. Za petkovo številko pošljite tako, da dobimo že v torek, najzadnje pa vsaj do srede jutra. Kar bo došlo pozneje, ne bo moglo v petkovo številko. Zapomnite si ta določila vsi in ne prosite in ne zahtevajte postrežbe za objavo po tem času. Pri listu imamo zdaj samo enega stavca, ki ima svoj ;čas razdeljen za gotova dela j po potrebi. Izredne premenja-! ve vržejo določen čas iz reda. Sodelujte s tiskarno s tem, da svoje 'prispevke pošiljate listu pravočasno ob določenem času. Hvala vsem že v naprej! Uredništvo. ^ TAKO JE V VOJNI Vojna j« žalostno in resno opravilo. Tukaj vidimo, kako blizu bojišča dva tovariša nudila pomoč ranjenim Amerikancem, ki so se bojevali s Japonci na otoku Rendova. na Salomonih. Ranjenec v ospredju ima roko zravnano in povesano med dvema deščicama, pa tudi obraz ima obvezan. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA PATRIJOT ALI BIZNES-. MAN? Iz Myrtle Point, Ore., se je podal 12-letni Wayne Rainbolt v Portland za delom. Ni ga mogel dobiti, ker je bil premlad, i nazaj domov pa tudi ni hotel iti. Na neki ulici v Portlandu si je napravil oderček za snaže-nje čevljev, zraven je pa obesil napis, da drugim ne snaži j čevljev kakor vojakom, tem pa ; brezplačno. To ni bila tako slaba misel. Povprečno zasluži tri dolarje na dan. Noben vojak si ne pusti zlikati čevljev brezplačno. IZGUBLJENA SRAJCA Ko je delal na polju, je David Bennet, Brantsboro, N. C., našel tam srajco, notri denarnico, v denarnici pa $139. Notri pa je bilo tudi ime in naslov lastnika — Lieut. H. E. Hammond, Boise City, Okla. Farmar je vrnil lastniku denarnico in denar, ta pa je odpisal, da je izgubil srajco, ko se je v aeroplanu peljal nad tistim krajem. Bilo mu je vroče in je slekel srajco, a ravno tedaj je potegnil hud veter in mu jo je odnesel iz aeroplana. v HUMOR Neki živinorejec v Angliji ima izredno kravo, ki daje na leto 4500 litrov mleka in 244 kg masla. "Kako krmite svojo živino," ga je vprašal nekdo. — "S čisto vodo. Ampak devam jo v kravo, ne v mleko." S tem domislekom je hotel kmetovalec označiti, kolikega pomena je voda v prehrani molznic. Mleko vsebuje približno 87% vode in ako krava ne dobiva zadosti snažne vode, trpi pri tem dojenje. Velika krava za molžo potre- buje 120 do 130 litrov čiste vode na dan. TA IZNAJDBA GA JE VELIKO STALA Ker ga navadna ura budilka ni mogla zbuditi iz spanja, si je Emanuel Schrader, Tacoma, Wash., sam sestavil neko električno napravo, ki mu je celo posteljo tresla, kadar je bil čas za to. Nekaj časa je ta naprava delovala prav zadovoljivo, kar naenkrat pa se je neko noč sprožila veliko prezgodaj, ter ne samo tresla posteljo ampak jo tudi zažgala. Schrader si je rešil življenje, ali hiša mu je pogorela. CLUILCE ZA KRVNO PLAZMO Rayon, umetno sestavljena tkanina, narejena iz tekočin ki v njih bacrii ne morejo živeti, je končno rešil problem, kako precejati kri in krvno plazmo, ki jo nabira Rdeči križ za ranjene vojake. Armadni vrhovni zdravnik, Maj. Gen. Norman T. Kirk, je izjavil, da je ta plazma rešila več življenj kot vse drugo ameriškim ranjencem v Severni Afriki. Kri pa je treba najprej pre- j cediti skozi fino cedilce, da se izločijo majhni strjeni koščki, ki se napravijo v krvi iz fibrina j in belih krvnih celic, kar se vse nahaja običajno v plazmi in spravljeni krvi. j Ti strjeni koščki so tako1 j majhni, da jih je težko razlo-I čiti, so pa zadosti veliki, da zajezijo krvne žilice in povzročijo pljučnico. Je bilo nekaj smrt-; nih slučajev vsled tega. Najcenejše cedilce, narejeno iz jekla, ki ne zarjavi, stane okrog $3. Sedaj pa napravi Dr.| Milan Novak iz zdravniške fakultete na Illinoiški univerzi cedilce, ki stane manj kot 20c, pa je veliko boljše kakor katerokoli drugo. To cedilce ni nič drugega kakor 8 inčev dolg ž-a keljček, narejen iz rajona in obdan s celofanom. Ta ovoj iz celofana je močan, prozoren kakor steklo, in ga je lahko sterilizirati. Žakeljček gre na obeh koncih v majhno stekleno tubo, vse skupaj pa se prav lahko pritakne aparatu za transfuzijo. Celo novo cedilce ne stane več kakor 16c, torej manj kakor enkratno očiščenje jeklenega cedilca, ki ga je bilo treba očistiti po vsaki posamezni u-porabi. Cedilce iz rajona pa kratkomalo vržejo proč. PODORAL SENO Blizu Owosso, Mich., je imel Robert Hudson dva velikanska travnika, ki sta čakala na košnjo. Na enem je rastla alfalfa, za katero je že samo sejatev stala po $34 za bušelj, na dru-i gem pa je rastla timotejeva trava. Mož je celo pomlad skušal dobiti potrebne stroje za pospravljanje sena. Obrnil se je na svojega kongresnika v i Washingtonu, končno pa je pi- j sal samemu predsedniku Roose-veltu, pa ni vse skupaj nič po-I magalo. Ko je seno zrastlo, on I pa ni imel ne delavcev ne stroja, se je razjezil in oba travnika kratkomalo preoral, da bo 1 zemlja bolj pognojena in da bo I imel vsaj nekaj koristi za svoje I stroške in trud. Morda mu resi drugega ni kazalo, vendar, če j bi bil mož Slovenec, ki že kje i iztaknil kakšno koso in sam! kosil, dokler bi ne bilo vse po-!košeno. Ali ni tako? DOMAČA FRONTA AMERIŠKE KUHARICE SO SE PODALE V VOJNO Ameriške kuharice so odšle v vojno. Vsaka gospodinja stoji danes v fronti proti osišču. Njeno orožje so mastni odpadki njene kuhinje. S temi more ustaviti tanke, potapljati ladje in rušiti mostove. Mastni odpadki, katere gospodinje oddajajo dnevno Sirom države v mesnicah, v katerih kupujejo svoje deleže mesa, so v teku treh tednov predelani v glicerin in kmalu nato odhajajo na najoddalje-nejša bojišča kot granate, zavoji plinskih mask, sredstva za kamuflažo, dinamit in strelivo. Zaradi izredno važne, bistvene vloge, katero igrajo v tej vojni odpadki masti, poziva vlada vse ameriške gospodinje, naj tudi v bodočnosti shranijo vse odpadke masti. Gospodinja mora kot vojak na domači fronti skrbeti za to, da bodo njene kolone korakale naprej in mo- • ra prinašati svoje mastne odpadke v rednih presledkih svo- jjemu mesarju. Njen doprinos 1 bo pomagal pospešiti zmago! »i ; IŠČEMO ŽENE KI RAZPOLAGI GA JO S PROSTIM C ASOM 1j Ako ameriške žene ne bodo 5 priskočile na pomoč v vseh i onih občinah, v katerih je zavladalo pomanjkanje delavcev ^ v tovarnah konzerv, in prostovoljno odšle v svojem prostem času delat v te tovarne, bo za-"; laganje naše dežele z živežem — mogočno orožje v našem bo-J; ju proti sovražniku — trpelo. "( War Manpower Commission | poživlja žene v krajih, v katerih vlada pomanjkanje delavskih moči, naj gredo na delo- 1 prav posebno v onih občinah, kjer so tovarne za konzerve — tudi ako morejo posvetiti le del svojega času temu poslu. Ne-I varnost preti, da bomo izgubili l mnogo živeža, ako se ne bo pri-- javilo dovolj pomožnih sil, in sicer živeža, ki je namenjen H deloma našim vojakom, delo- • jma pa za domačo porabo. I Raci i tega je bistvene važno-■ sti, pravijo uradni krogi, da II spoznajo državljani resnost te-! ga problema in napno vse svo-' j je sile, da ga pomagajo razre- • šiti. Naš letošnji pridelek — j največji v vsej naši zgodovini . j — mora biti takoj konzerviran i in dehidriran. WAR BONDI — VAŠA NAJ-| BOLJŠA INVESTICIJA Vsem onim med vami, ki danes zaslužijo več kot prej, katerih zaposleni člani rodbine so danes številnejši kot kdajkoli prej, pač ne more biti zdaj težko kupovati več Victory War Bondov. Drugim zopet bo morda kupovanje dodatnih bondov težava in žrtev, toda nobena teh žrtev, katere prinašamo doma, se ne more primerjati z onimi, naših vojakov, ki dnevno tvegajo za nas svoje življenje! Vaša vlada nujno poziva vse rajo vsak posamezni dolar, katerega ne potrebujejo za svoje vsakdanje izdatke, v Victory War Bonde. Dodatni dohodki, ki gredo na črni trg ali katerp porabite za nepotrebni luksuz, podalšujejo vojno. Spravljajte torej od danes naprej svoje dolarje tja, kjer bodo najbolj koristni, namreč v War Bonde. Povečajte znesek, katerega porabljate za War Bonde, bodisi s pridržki od plače, bodisi z neposrednim nakupovanjem. Povečajte svoj doprinos k vojnemu naporu... AVTOMOBILISTI DOBE REZERVNE DELE ZA SVOJE VOZOVE War Production Board jamči 30 miljonom ameriških avto-mobilistov, da bodo imeli na razpolago zadostno število novih in popravljenih bistvenih sestavnih delov, potrebnih za vzdrževanje v dobrem stanju vseh bistveno potrebnih avtomobilov v letu 1944. Upoštevan je bil tudi problem, kako preskrbeti sestavne dele za vozove starejšega tipa, one osebne in tovorne avtomobile, ki bi bili v normalnih razmerah že zdavnaj odšli v staro železo. Uradniki WPB zdaj pravijo, da bo radi racionira-nja novih vozov potrebno, da ostanejo ti št ari v prometu —• vsaj toliko časa, dokler bodo njih poglavitni deli ostali po-rabni. Po določbah tega programa bodo morali posestniki avtomobilov v trenotku, ko bodo kupili nov ali popravljen sestavni del, oddati onega, ki bo nadomeščen. Ta postopek bo onemogočil posameznikom, da nakopičijo zaloge takih delov in bo dal vsem enako prilož-Amerikance doma, da investi-nost, da si preskrbe nove sveče, karburatorje, generatorje in druge bistvene dele. RACIONIRANJE DOMA KONZERVIRANEGA ŽIVEŽA Vsaka oseba vaše fodbine sme oddati do 50 kvartov doma konzerviranega živeža v teku enega leta, ne da bi zahtevala odgovarjajoče znamke za živež. Ako pa ta živež prodate, ga ne morete smatrati kot darilo, in v tem slučaju morate zahtevati znamke za živež, po 8 točk za kvart, ali 4 točke za funt. Doma konzervirana hrana, katero prispevate za šolske prireditve ali podobno, je vključena v omenjenih 60 kvartih. Preko 50 kvartov smete oddati le, ako poberete odgovarjajoče znamke za količine, ki presegajo to število. Znamke morate oddati svojemu domačemu ration boardu. Vi radi berete vesti iz dragih naselbin; drogi radi bero čajte novice in dogodke v "Am. novice iz vaše naselbine. Poro-Slovencu". Petek, 20. avgusta 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 4 RAZNE ZANIMIVOSTI PO DOMAČE Vojne razmere bo zbližale tudi trgovine, ki so med seboj tekmovale. V chicaškem predmestju Berwynu, sta na južni strani blizu skupaj dve pekarni, Vetter in Steier. Obema primanjkuje delavcev, zato je izgledalo, da letos nobena svojemu osobju ne bo mogla dati običajnih dvotedenskih počitnic. Toda pekarna Vetter se je odločila, da morajo delavci dobiti počitnice, pa naj stane kar hoče. V izložbeno okno je postavila tale napis: "Zaprto za 14 dni. V tem času naj naši cenjeni odjemalci blagovolijo kupovati pecivo v pekarni Steier." Zdaj bo pa pekarna Steier dala svojim delavcem počitnice in bo naročila odjemalcem, naj med tem časom hodijo v pekarno Vetter. službi. Pravijo, če je kje kraj, ki ima za svojo velikost več vojakov, naj stopi na plan. POVIŠANE PLAČE? V mestu New York je Delavsko ravnateljstvo dovolilo, naj dobijo prometni tiskarji $2 več plače na teden, to je $60.40 namesto dosedanjih $58.40. To jih je postavilo v višji davčni razred, da morajo zdaj vsak teden plačati $2 več davkov, kakor so jih prej. Toraj bi bili še vedno na istem. Toda za pokojninski sklad morajo plačevati zdaj 2c več na^ teden, za unijske prispevke pa 10c več. S tem, da so dobili $2 več plače na teden, v resnici prinesejo domov vsak teden 12c manj kakor prej. Vse to izgleda neverjetno, pa je res tako in bo ostalo tako do prihodnjega marca, ko bo vse lahko izravnano v končnem davčnem poročilu o osebnih dohodkih. TEDENSKI KOLEDAR 22. Nedelja — 10. pobrakostna 23. Ponedeljek — Filip Benicij, spoz. 24. Torek — Jernej, apostol 25. Sreda — Ludovik, kralj , > 26. ^Četrtek — Zefirin 27. Petek — Jožef Kalasanc 28. Sobota — Auguštin, škof Bolkfov V»rkhoro '"^ikharko Belgorod Valuiki remenchug Voroshilovgrad Krivci Rog REKORDNO ŠTEVILO Ni še dolgo, kar smo poročali med dopisi, da je mesto Eve-Ieth v Minnesoti izjavilo, da ima za svojo velikost več častnikov v oboroženih silah Z. D., kakor katerikoli drugo ameriško mesto. Med temi častniki je seveda doberšen del Slovencev. V kolikor nam je znano, je Eveleth v tem oziru še vedno na prvem mestu. Sedaj pa se je oglasila maj-narska vasica Morley v državi Tennessee. Šteje samo 225 duš, od teh pa jih je 60 v vojaški tastov O IZGUBAH LASTNIH IN SOVRA2N1H LETAL Zavezniški stan, Afrika. — Uradno poročilo od strani zaveznikov objavlja, da je bilo v bojih uničenih 422 nemških in italijanskih letal, odkar je začela invazija Sicilije. Zavezniki sami pa so zgubili 181 letal. K osiščnim zgubam niso prišteta uničena letala, ki so bila uničena na tleh. * kpkfcoFetsk ^ Kropo tkin Tukaj je prizorišče dvojne sovjetske zmage, največje v vseh dosedanjih ruskih poletnih ofenzivah, odkar se je sačela vojna. Naziji so morali prepustiti Rusom Orel in Belgorod. Zmagoslavne ruske čete so sačele takoj prodirati proti jugu, da od strani zajamejo Kharkov, industrijsko prestolnico Ukrajine, i njim pa tisoče nazijev. IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) vala v svojem govoru v Indianapolis, Ind., zadnjo spomlad, tudi jaz želim omeniti pri zaključku,- in sicer: "IMEJMO ZAUPANJE V BOGA IN MOLIMO ZA MIR IN ZMAGO!" in keifc velik narodnjak g. J sinko N. Rogelj pravi: "KRI NI VODA!" Torej, DAJ, BRAT, DAJ; POMAGAJ SESTRA! John L. Živet z. Zakaj jaz zgledam mlajša vsaki dan Veste za tajnost, zakaj zgledam mlada in v dobrem stanju? To dolgujem moji lastnici, ki mi daje posebno oskrbo v tem vojnem času. Da, ona je mala modra žena ... in vi bi tudi bili, če bi vaši električni ledenici dajali tako vojno oskrbo. Je čisto priprosto. Naj vam tu pokažem, kaj je za napraviti. ■ ■ r-*" ^f* Umivajte ledenico vsakokrat, ko jo zamrznite, rabite vodo z pecilnim praškom. Potem, ko jo umijete in osušite, obrišite prah z insuliranja z "talcum" praškom. Zaprite vrata! Imejte vrata ledenice zaprta, kolikor največ morete. To za bran ju je, da se ne nastaja zmrznina na zmrzu-jočih celicah in pomeni tudi manj pogosto zamrz-njenje. Dajte ji zraka — Skrbite, da je vaša ledenica postavljena za en palec od stene, tako, da je prosta cirkulacija zraka okrog kabineta. Ne nabasajte jestvine in steklenice proti zamrznje-valnim celicam. To povzroči, da mrzli zrak ne cirkulira znotraj v ledenici in preprečuje učinkovito delovanje ledenice Čas je, da zamrznite kadar led zadebeli za Va. in-če. Drugače vam ledenica prepogosto in predolgo obratuje. Ne devajte vroče vode v ledenico, da bi pospešili zamrznjenje. Bectricity has gone »o war—donH waste HI PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS su, ki je tako pridno kolo vrtel 1* pri tomboli in napravil lepo j< svoto denarja za cerkev. Hvalo v zaslužijo pa še sledeči odborniki: Mr. Joe Peletič, pa Mr. Joe Baznik, ki sta se oba veliko trudila, da je bilo vse priprav* r ljeno. Hvalo zasluži tudi Mr. John Kobal, dober faran, kot pokojni njegov oče. "Vse bom s storil," je imel navado reči po- v kojni Kobal, kadar je šlo za n cerkev. Zato je pa tudi sin John g veliko storil. . j- Veste, žene Slovenke, tudi v vam javna zahvala, ki ste spe- t kle 15 potic, kar je tudi prine- ^ slo lepo svoto za cerkev. Tako c tudi dekletom hvala, ki so na- r brale lepo svoto za cerkev. Za ^ kraljico je bila imenovana Miss ^ Irene Furlan, za podkraljico pa j Miss Florence Urbanch. Pridne j ste bile vse dekleta in hvala z vam. Končno, naj se zahvalimo T tudi vsem tistim, ki niso mogli r priti na piknik, pa bi bili radi t šli. Tistim pa, ki jih ni bilo tam, , pa bi bili lahko prišli, naj bo pa , do dna srca žal, zakaj tam sta j bila dva stara moška zbora, j namreč chicaška Kastrola in , lasallski Pisker. Rečem, to ti je ] bilo petja na bušlje. Hvala vam j pevci vsi. Vsem rojakom Slo- ] vencem najlepša hvala in Bog , plačaj! ] * Dne 25. julija sta obiskala • La Sal le Mrs. Margaret Kogov- . šek in njen sinček Evgen iz Clevelanda ter Mr. Joe Fajfar iz Chicage. Obiskali so Toneta na hribu, Mr. in Mrs. Joe Stru-kel, Mrs. Mary Furar in Jenko Brothers Grocery Store. Izrazi-• li so se, da imajo bratje Jenko zares lepo urejeno trgovino. Hvala za obisk. To so naši prijatelji. Mr. Joe Fajfar iz Chicage je prišel osebno Častitat generalu Tonetu na hribu, ki je zaslužil to imenitno čast pri zadnji kampanji Am. Slovenca. Rečem, da je g. Fajfar ves poln humorja, prijazen mož in izvrsten pevec. Hvala, Jože, se še vidimo! Naše žene, ki spadajo k podružnici št. 24 SŽZ, so bile Jako zadovoljne s proslavo 25. julija v Lemontu. Od tam so prinesle kaj polno mero' pozdravov. Hvala rojakom in rojakinjam. Mrs. Anna Shawer in JMrs. Joe Strukel so vnete de- lavke na društvenem polju svo- ( je organizacije. — Pozdrav \ vsem Slovencem! j Tone s Hriba. ] -o--. p GLOBOKO POSE2IMO V ŽEPE! Joliet, 111. i Z grozo v srcu prebiram ča- ] sopise, ki prinašajo razne no- J vice iz rodne domovine Slove- 1 nije o trpljenju in mučenju na- ' ših rojakov pod nemškim in ita- ] lijanskim režimom, ki hoče slo- j ž venski narod popolnima iztre- ' biti in uničiti. Ti ljudje zaupno M gledajo na Ameriko in čakajo j odrešitve. Čakajo pa tudi na našo pomoč, — saj je tukaj na tisoče in tisoče Slovencev, ki imajo v domovini" še sorodnike, I katerim je bilo preje mogoče pošiljati dolarje, da so si do-;! mači kupili najpotrebnejše, danes pa tega posameznikom ni,i mogoče narediti, zato imamo v to svrho organizirano Jugoslo-vansko pomožno akcijo, ki ima nalogo pobirati prostovoljne prispevke v korist in obrambo našemu trpečemu narodu v stari domovini. Ta odbor ima nalogo, da bo nabrani denar in blago pošteno razdelil revnim rojakom v domovini. Toraj naj j nobeden ne dvomi, da denar ne bo šel v pomoč našim rojakom v domovini, ampak naj vsak rojak pomaga kolikor mu je mogoče. Čim večja svota se bo nabrala, več bo vsak dobil. Večkrat se sliši, da po zadnji vojni ta ali oni ni bil deležen ničesar ali pa samo malo so naši dobili. Nihče pa ni vprašal, koliko milijonov ste pa nabrali in poslali v stari kraj po vojtai? —- Če bi bili milijoni, o potem bi že vsak revež nekaj dobil, če ni vsak dobil svojega deleža, ga zato ni dobil, ker ni bilo dovolj za razdeliti. Da ne bo ravno takega oporekanja tokrat, zato naj vsak globoko v žep poseže i in daruje v ta sklad. To priliko porabite prihod-s njo nedeljo 22. avgusta ko bode velika tozadevna prireditev na farnem parku. Pomenljivo je to, da so se - slednjič le Slovenci zjedinili in . hočejo skupaj delati in prispe-> vati za pomoč trpečemu naro- - du v domovini. Tukaj v Jolietu - se dosedaj še v ta namen ni i mnogo storilo, toda preteklost - priča, da jolietski Slovenci še niso nikoli za drugimi zaostajali; tudi zdaj hočejo storiti svojo krščansko, skoraj bi rekla, dolžnost, in popraviti, kar so zamudili. Zatoraj Slovenci v Jolietu in okolici vljudno ste vabljeni na i to prireditev. Pridite prav vsi na plan in s svojo navzočnostjo ; pokažite, da v vaših srcih še vedno gori plamen ljubezni do vaših trpečih sorodnikov in rojakov v domovini, ki so obsojeni na neizrečeno trpljenje, ne i po lastni krivdi, ampak vsled nemških in italijanskih krvo-| ločnežev. Pomagajmo kar je največ mogoče, da si ne bomo i pozneje očitali, da nismo izvršili dobrega krščanskega dela usmiljenja za naše trpeče brate Slovence v stari domovini. E. Plan in šek. MALO POPRAVKA West Allia, Wis. ^ "V zapisniku iz gl. urada SANSa vidim poročilo, ki jav- |' lja, da bo imela podr. SANS štev. 56 v Milwaukee svoj Slovenski dan dne 12. septembra. Želim pojasniti, da je to pomota. SANS res namerava imeti svoj Slovenski dan enkrat v jesen, toda 12. SEPTEMBRA I 1943 BO SLOVENSKI DAN IZKLJUČNO ZA. PRODAJO VOJNIH BONDOV (SLOVENIAN U. S. WAR BOND DRIVE). TO BO VELIKA PA-TRIJOTIČNA MANIFESTACIJA SLOVENCEV V MILWAU-! KEE IN WEST ALLISU S PARADO IN PREDSTAVO V S. S. TURN DVORANI." Pozdrav, J. Schlosar, načelnica slov. oddelka za prodajo U. S. Vojnih bondov v milwauskem okraju. •-o- KRI NI VODA! Joliet, I1L Kaj bi ne bilo lepo na tem svetu, ko bi vse dežele in narodi čutili in želeli e^en drugemu tako, kot se zadnje čase izražajo tukajšnji Slovenci o dru-igih naših naselbinah tu v Ame-Iriki? Povsod, kjer pridejo sku-ipaj, čestitajo in hvalijo druge slovenske naselbine za njih j močno zanimanje in prisrčno lojalnost napram svoji trpeči rojstni domovini, obenem pa . tudi z vso moč^o podpirajo na-. šo svobodno; Ameriko. Torej, čast ameriškim Slovencem po-i, vsod! " ;; Da, jolietski Slovenci, ki so ^tudi lojalni in pridni ameriški državljani in meščani, se tudi od'časa do časa izkažejo, da ljubijo in hočejo braniti našo svobodno zemljo — Ameriko, in kadar gre za izobljšalnje lokalnih in mestnih razmer, se tudi v lepem številu pridružijo, tako da so danes naši Slovenci tukaj visoko spoštovani. Od drugih narodnosti in voditeljev ; dobivajo čast in priznanje, ker znajo podpirati svoje imetje in i svoje ustanove* n. pr. svojo veliko cerkev, svojo šolo, svojo dvorano, svoj lastni park, svoje ! (če prav žalosten kraj) čisto in prav lepo urejeno pokopališče, svoja društva, so napredni trgovci, voditelji v javnih zadevah, in imajo lepe domove, iz katerih je že odšlo 600 naših 'čvrstih fantov in deklet, da se bojujejo in branijo našo svobodno Ameriko, ter da čim preje skončajo to svetovno prelivanje krvi, da rešijo naše trpeče in uboge ljudi tam v enkrat prelepi Sloveniji, tam odkoder ;so njih starši prinesli one lepe nauke in navade, one mile melodije. Da, in zato so naši Slovenci tukaj in povsod dosegli višje priznanje, ker ne zatajijo svojega naroda, ampak, kot pridni Slovenci, ob vsaki priliki in povsod stopijo v javnost za narodne kot za javne zadeve. Pregovor pravi: Priden NA-iRODNJAK je priden DRŽAVLJAN! i .; In kaj zadnje čase delajo tukajšnji Slovenci? Ravno kot po drugih naselbinah, kupujejo kolikor je le mogoče U. S. Vojne Bonde, in jih bodo še kupovali do zmage. Ob istem času pa primerno in z veseljem do-kladajo skupaj finančno pomoč za svoje enako-krvne brate in sestre v stari domovini, a tam, kjer jim je pela zibelka, kjer so njihovi tovariši, s katerimi so v svojih nepozabljenih fantovskih in dekliških letih skupaj delali in prepevali ter nastopili pri raznih narodnih predstavah, posebno luštno pa je bilo, ko so fantje hodili po vasi in zapeli pri oknih svojih deklet. — Zdaj pa, oh kako I žalostno mora biti, ko jim je vse to veselje, družabnost in prelepe navade prepovedano. I Družine so razdeljene in hudo tepene; mnogi so ubiti, ako se kaj branijo. Grozovito more to biti. Kaj: ne, da vas. srce ko mislite o vaših dragih in bivših tovariših, kako objokani in obupani prosijo za svoje stran vzete, soproge, sinove in hčere, i za svoje pogorele hiše in pri- delke. In gotovo je, da v svojih milih prošnjah prosijo Boga in nas tukaj v svobodni Ameriki in Jolietu: Pomagajte, pomagajte nam! Torej, tako se tudi pri nas dela v Jolietu. Naša Zveza slovenskih društev je izročila JPO-SS lepo svoto $400 iz dobička na izletu, prirejenem na farnem partu 4. julija. Torej, čast in hvala vsem onim, ki so kaj pripomogli k tej lepi svoti ter vsem, kateri so na katerikoli način pomagali do takega lepega uspeha. Da bi le bilo mogoče takoj naznaniti našertlu trpečemu narodu, ko se taka lepa svota določi in sprejme za njihov sklad in jim bo enkrat dana v pomoč. Vendar pa jim naj ob tej priliki zakličemo: MI SLOVENCI TU V AMERIKI VAS NISMO IN NE BOMO POZABILI. Še enkrat: Čast Zvezi slovenskih društev! Ves navdušen narod tukaj je j namenjen in se sedaj pripravlja na prihodnji velik dan, v nedeljo 22. avgusta in sicer na farnem parku, ko bo naše dr. Najsvetejšega Imena fare sv. Jožefa priredilo program v svrho pomoči našemu križane-mu narodu v stari domovini. Na omenjeni dan bo dospel v našo naselbino preč. gospod Franči-, šek Gabrovšek, do nedavno iz Slovenije — sedaj bivajoč v New Yorku, ki bo daroval slovesno sv. mašo ob 12. uri (poldan) na, prostem v našem farnem parku. Na popoldanskem programu bo pa nastopil kot slavnostni govornik "ter nam povedal in predstavil sedanjo grozovitnost, ki jo prenašajo naši ljudje v Sloveniji in Jugoslaviji. Nastopili kot govorniki bodo tudi Rev. M. J. Butala, župnik naše fare sv. Jožefa, in g. Josip Zalar, predsednik Lokalnih odborov JPO-SS in SANS-a. Pri sv. maši bode pel celi mešani zbor sv. Jožefa. Na popoldaAskent tu- i di zapel mešani in moški zbor. Nadalje bodo nastopile tudi naše "Kadetinje" od Slov. ženske zveze in Mladinski krožek KSKJ. Pripravljeni odbor, RUSKE ZMAGE Nedeljski pomenki mmmmm^ammmmmmSm——jj» J. M. Trunk ________ ČETRTA NEDELJA V AVGUSTU "Kar je njemu dopadljivo, to vedno delam" (Jan. 8, 29). Ne stoj ob strani, češ, kaj to meni mar? Grozno bi se varal. Ako se je maral sam Sin božji, se moraš tudi ti marati, kolikor je na tebi, ceniti moraš, kar je j j on tako visoko cenil in tako drago odplačal in vpoštevati ti je treba to, za kar je Kristus dal vse, kar je imel. Ne bodi jjffebrižen, saj bi le sebi škodoval, ker čast božja je namen tvojega življenja, tvoj namen kot stvari božje. Kvišku srce! Neznatna stvar si le in uboga, revna in nebo-gledna. Nič na tem, ker tak si. Ponižno priznaj vse to, ampak za izgovor ti ne sme služiti, da bi stal le ob strani. Za najvišjo čast si moraš šteti, da ti je dovoljeno in tudi mogoče pomno-ževati in razširjevati v družbi samega Sinu božjega čast neskončno velikega Boga. In če bi te res ne mikala tako visoka čast! Celo previsoka da bi se ti •I ., . , "1 ■ -» i... zdela. To bi bila huda napaka. Vzdramiti te pa mora in vzpodbuditi, da je tvoja dolžnost, edini tvoj namen, da daješ in skazuješ čast Bogu in edinole Bogu. Čast pri lastni časti bi te utegnila zapeljati, dolžnost te ne more, ker pri dolžnosti ni vidnega mamljivega dobička. Dolžnost je dolžnofet in edinole dolžnost. Zavedaj se tega. Kot človeku je pripadala Kristusu najvišja čast. On je bil res krona stvarstva. Pa si niti najmanj ni pridržal te časti, odkrito je priznaval, da izhaja, kolikor je je, le iz njegove božje narave, in se spodobi j le ti naravi. Kot človek pa je ;enako odkrito priznal: "Ako iščem svojo čast, moja čast ni nič!" Božja čast je tvoja čast, ampak to moraš skazovati res le Bogu, prizadevati se zanj le zaT radi Boga in za Boga. Drži se pri časti proč od sebe in od vsake stvari! ki sestoji iz zastopnikov vseh naših moških in ženskih društev, ima pripravljene tudi vsakovrstne druge zabave in zanimivosti. Ker je tukajšnji narod | precej navdušen za ta veleple-! meniti namen, se v resnici pričakuje velika udeležba. Torej, na svidenje v nedeljo 22. avgusta v Jolietu. In, kot je ga. Josephine Erjavec, gl. tajnica S2Z, opominjala in sveto- U Nt TED NATIONS ft VktaryMay far Ravnajte varno! Če lede-nični mehanizem pride iz uredbe in začne ropotati, pokličite strokovnjaka, da popravi in pregleda. Na ta način si boste prihranili denafr in sitnosti. Petek, 20. avgusta 1943 AMER1KANSKI SLOVENEC Stran S Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) - Ustanovljena 29. norembra 1914. ?Sedež: Joliet 111^ ; N«k geslo: "Vse sa vero, dom in narod; vsi u enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street. Joliet. Illinois L podpredsednik: Prank Tuahek, 716 Raub S t, Joliet. I1L 2. podpredsednik: Kathrme Bayuk, 528 Lafayette Su Ottawa. HL Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lixne Street. Joliet. Ill Zapisnikar: John Memanich, 650 N. Hickory St, Joliet, UL Blagajnik; Joseph Cepec. 903 Woodruf Rd., Joliet. I1L Puhovnl vpjjja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh. Pa. Vrh. sdravnik: Joesph A. Zalar, 351 No. Chicago St. Joliet. UL " NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. flat St., Chicago, I1L Joeeph L. Draaler. 1318 Adansa Street North Chicago, Illinois. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet HL POROTNI ODBOR: Jeeaph Pavlakovkh. 39 Winchell St. Sharpsbnrg, Pa. liar? Kovscich, 2294 Blue Island Ave.. Chicago, lit John Denia. 2730 Arthingtoa Ave., Chicago, ItL Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, 540 North Bluff Street Joliet. Illinois. URADNO GLASILO: ■AmarihansW Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago, HL Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in flanicam ter njih dedičem rasnih posmrtnin, poškodnin. bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosii do četrt milijona dolarjev. Društvo ca DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s »e manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan mo&kega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo ae različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost, katera ae vsako leto viša. Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeH. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno veno! Za vsa morebitna pojafnila in navodila se obrnite plamen« ali Sst-meno na gL tajnika: PRANK J. WED I C, 301 Uma St, Joliet. UL ZAPISNIK POLLETNEGA ZBOROVANJA GL. URADNIKOV DSD. Dne 29. julija 1943. Kmalu po pol-deveti uri so se i zbrali sobratje gl. nadzorniki, 1 Andrew Glavach in Joseph Jer- < man. Pa .kratkem pozdravu so j pričeli z revizijo knjig tajnika in blagajnika. Fronašli so, da ( se vse popolnoma strinja in je v f lepem redu. Po končanem delu < so se podali na banko, kjer so s pregledali vse bonde, druge li- _ stine in vrednosti Družbe. Na- « Šli so, da se vse popolnoma < strinja s knjigami tajnika in blagajnika, in da je vse v pra- ] vem in lepem redu. Popoldne ob tretji uri se je ] pričela seja glavnega odbora. < Predsednik je otvoril sejo z mo- < litvijo. Navzoči so bili sledeči: 1 Predsednik George Stonich, : tajnik Frank J. Wedic, blagajnik Joseph Klepec, nadzorniki Andrew Glavach in Joseph Jer- i man. Drugi nadzornik Joseph L. Drasler ni bil navzoč zaradi dela. Predsednik vpraša nad-j zornike, ako so pregledali knji-j: ge tajnika in blagajnika, in v kakem stanju so jih našli. Brat Glavach, predsednik nadzornega odbora, poroča, da so vse natančno pregledali in da se vse popolnoma ujema in je v jako lepem redu. Kavno tako poroča sobrat Jerman. Knjige so podpisali. Poročilo nadzornikov se odobri. POROČILO PREDSEDNIKA Cenjeni mi glavni uradniki, brat tajnik, blagajnik in nadzorniki : Po šestmesečnem poslovanju I tega leta sigo se zopet zbrali v uradu naše slavne DSD, da pre-' gledamo knjige tajnika in bla-| gajnika in vse posojilne listine ; in naložbe v bondih in vse premoženje, ki spada v naš delokrog. Iz tega namena vam izrekam svoj bratski pozdrav in se zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost in bratsko vzajemnost, vam kot glavnim u-raclnikom, p odre j enim'društvom in celokupnemu članstvu. Z veseljem lahko gledamo, kako lepo je DSD finančno napredovala v prvi polovici tekočega leta. Dosegla je 120,000 premoženja, kar je vse pohvale vredno, in vem, da se tudi žlanstvo veseli tako lepega napredka. Zato pa apeliram na naša cenjena društva in vse članstvo, da pridobimo več novega članstva pod zastavo DSD, posebno v mladinski oddelek, ki je prava podlaga za trajni obstanek vsake bratske podporne organizacije. Tu pa tam se še zmeraj dobijo ljudje, ki potrebujejo več zavarovalnine. Vse to dobijo pri DSD, ki izdaja najbolj moderne zavarovalninske izkaznice (policy) in kjer se lahko vsak zavaruje na vse mogoče načine, kakor sam hoče, vse to pa veliko bolj poceni kakor pri komercijalnih z a v arovalnin-skih družbah, ker pri tistih gre v prvi vrsti za velike dobičke in Še večje plače, vse to pa mo-priti iz žepa tistih, ki so zavarovani. Zaradi tega opozarjam naš delavski narod, naj se zavaruje pri' Družbi Sv. Družine, ki posluje že 27 let in še nikdar ni bila pred nobeno sodnijo, da ne bi izplačala bodisi smrtnine, bolniške podpore ali nakazila za operacije. To je moje poročilo, ki je bratsko prečitano na seji glavnega odbora 29. julija 1943. George Stonich, gl. predsednik DSD. Poročilo predsednika se vzame na znanje. Brat tajnik izjavi, da nima nič kaj posebnega poročati. V finančnem oziru smo lepo napredovali in tukaj smo imeli dela pri nakupu bondov in spremembah posojil, ker dandanes i je jako težavna stvar dobiti zanesljiva posojila in to po ugodnih cenah, da nam prinesejo potrebne dohodke. Pritožb nismo prejeli nobenih, kar pomeni da je članstve zadovoljno. Pristopilo je 26 novih članov in članic, umrlo jih je pa 5 Ampak; zdaj meseca julija sme I pa imeli eden smrtni sluča. vsled nesreče, namreč sluča. člana John Maichin v Jolietu ki je bil Merchant Marine in s< je utopil. Ta član je bil zavaro TUKAJLE JEI i Form lMt-M UMTED STATES *2r3l5SSKSUDttforof»o» of Estlmat*f /oconc end Victory Tog fry Indfvk/uals | / FOR CALIMDAt YIAR 1943 t C i'i m I Ummm mi Vfctwy T*> trn 1M3--------------------------------»--------- ^ (WWW . ! ' j / L Immm m4 Vit »»j Tii wtfUiild durag entire ywr......^.-....—........r..r.........--— 1 1 • X PTimTED TAX »hm J.Anlirt Ux withheld QUm I mmm* 2)---t----------------- * T i * i j r i H ' ' i *TTT_____________________________________________ llhewJhh—«11 H ill I Ux Q*—i3mimm item<)-...-------t L šmm1 nii el* tfcii fcchfiti— pi* lt» Ami mm IwE rf itf 5)........—--------t~~-----.............. HUNT MAMB Al«t» ASOSIM PLA1W.Y " ffj^"^* m 1 'iT. i* fir TTn Mfcril tin v^pttttttftofts laamd uMit MlWdty tiMftil* .,, yzg-j^^^^žjTb.Tiri "il" ■ ...........(STST nil' M*«?« «1 iiah) ^«in poznaš, si posodil tisočak, me-i ni pa še kovača nočeš!" "Da, moj ljubi, tebe pa do-, bro poznam!" i T NA LETOVIŠČU, k Letoviščarja: "Oče, kje ■ vendar imate tiste lepe golo- ■ be, ki so nas vsake počitnice l tako kratkočasili" Kmet: "Žal, jih ni več. Ae-p i roplan mi jih je povozil." IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA 3935 W. 26th Street, Chicago, ni. Iz area do srca Dne 7. avgusta je bil oddan j po radiu iz New Yorka v staro j domovino krasen govor Etbina Kristana. Tiste globoko zamišr i Ijene in prisrčne besede se gla- ■ sijo takole: j "Slovenija, majhna si, toda ^ tvoja duša je velika in močna. Temne sile hudobnosti grozijo tvo*jemu ljudstvu z uničenjem, ali tvoji možje in žene se borijo za življenje, za luč, za svobodo. Tvoj junaški odpor cenijo povsod, kjer hočejo ljudje biti svobodni in posebno iskreno v tem domu prostosti, v Ameriki. Bratje in sestre, vi veste, da je zmaga na pohodu in da bodo morale fašistične tolpe kmalu dati od sebe domove in zemljo svojih žrtev. Tedaj se Slovenija zopet dvigne zedinjena in svobodna kot članica nove, demokratične Jugoslavije. Na tisoče vaših rojakov je v oboroženih silah Strica Sama; drugi tisočeri izdelujejo orožje, hrano in druge potrebščine zaj naše in za Združenih narodov vojake, ker vedo, da pomeni zvezdnata zastava demokracijo in pravičnost za vse. Vem, da vas osiščna propaganda ne more zmesti in da razumete neprecenljivo vrednost i enotnosti za zmago. Med tem, ko se imamo bojevati proti fašizmu na bojnih poljanah, v tovarnah, v gorah in pod zemljo, moramo pa tudi preprečiti, da bi bila njegova propaganda uspešna. Tukaj smo združeni svobodni Slovenci, svobodni Srbi in svobodni Hrvatje v delovanju za en ideal, za demokratično Jugoslavijo, zgrajeno na načelih bratstva in svobode, ki , naj dobi svoje dostojno mesto v zvezi balkanskih narodov in v novem svetu, ki bo moral biti prost in močan, da lahko v kali zatre vsak poskus nasilnosti. Ce je bil nekdaj čas, ko so bili Slovenci in Jugoslovani sploh komaj znani v zunanjem svetu, se danes vaša imena v tej deželi izgovarjajo z ljubeznijo in spoštovanjem. Narodi, ki rajši umirajo, kakor pa bi bili sužnji, ne morejo poginiti in j s sedaj neizogibno zmago Združenih narodov se bodo uresničile Gregorčičeve besede: Pepelni dan ni dan več tvoj, ! tvoj je vstajenja dan! j Bratje in sestre, bodite pripravljeni, da pozdravite zvezdnato zastavo, kadar zavihra na vaših obalah v družbi s slavni-|mi zastavami drugih zaveznikov. Bodite pripravljeni, da pozdravite svoje prijatelje, ki se bojujejo za naše skupne ideale. Kakor so se oni tako tesno zbližali, da^peklenska sila ne more razbiti njihove sloge, tako pospešujte tudi vi vzajemnost v tej uri potrebe! Spomnite se na velika dejanja angleške vojske proti neizmerno močnejšim sovražnim silam v Afriki, n£ čudoviti odpor Avstralcev in Novozelandcev! Poglejte na mesta in bojišča na Daljnem vzhodu in ohranite v mislih neumrjočo zvestobo kitajskega ljudstva! Nikakor ne morete pozabiti imen Leningrada, Moskve in Stalingrada, niti ne slave rdeče armade, ki je za vekomaj spojena z njimi. In počastite Ameriko, ki je bila pred dvema letoma še v miru s svetom in nepripravljena za vojno, pa sedaj že zadaja udarec za udarcem nekdaj baje nepremagljivim trumam teme. Dolga je bila noč. Tako kakor je dejal Aškerc, saj čim temnejša kdaj si bila, tem svetlejši ti sledil je dan. Zarja rdeči vrhove vaših gora — dan ni več daleč. Slovenci, Jugoslovani, kadar doseže sonce svoj zenit, bo sijalo na nov svet, na svet svobode, enakosti in pravičnosti. S svojo hrabrostjo, s svojimi ogromiii»jii žrtvami, s svojo zvestobo ste si pridobili ljubezen in spoštovanje vseh svobodoljubnih narodov, med njimi Ze-dinjenih držav. To morate ohraniti za vse bodoče čase, ko bodo vaša polja zopet rodila, se belile vaše obnovljene vasi in po vaših mestih cvetela znanost in umetnost, vaši otroci pa bodo enakopraven narod med enakimi narodi sveta. Mi verujemo v vas ter vam pošiljamo pozdrave in srčne želje za zmago in svobodo. Živela zedinjena Slovenija v demokratični, svobodni Jugoslaviji! Članski imeniki naših podružnic Združeni odbor slovenskih, srbskih in hrvaških Amerikan-cev misli izdajati svoj buletin ter ga pošiljati vsem članom in Članicam naših podružnic. Zato je potrebno, da sestavi vsaka naša podružnica imenik svojega članstva—imena in naslove—ter ga pošlje čim prej semkaj v naš urad, brž ko prejme od nas nalašč za to izdelane pole. Nase gibanje Od 5. do 12. avgusta so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Štev. 1 SANS, Detroit, Mich., $100.00; štev. 6 i SANS, Ely, Minn., $14.75 ; štev. . 9 SANS, Willock, Pa., $5.67; . štev. 12 SANS, West Aliquippa, , Pa., $12.45; štev. 37 SANS, Joliet, HL, $222.00; štev. 45 i SANS, Sheboygan, Wis., $2.40; št<žv. 50 SANS, Denver, Colo., $21.; štev. 53 SANS, Johns-. town, Pa., $6.00; št. 65 SANS, Wprcester, N. Y., $17.25; štev. 67 SANS, Los Angeles, Calif., $26.50. Westmorelandska federacija SNPJ, Export, Pa., je nam po svojem blagajniku Aleksu Skerlju poslala prispevek od $50.00 tej organizaciji v podporo. Imenovani blagajnik je obenem poslal tudi $5.00, ki so jih darovali Jos. Britz iz White VaUeyja ($2.00), dr. štev. 317 SNPJ ($1.50) in on sam ($1.50). Dr. štev. 34 SNPJ, Indianapolis, Ind., ki je sklenilo, da bo prispevalo vsak mesec po $2.00, je nam poslalo $8.00. Shodi, seje, sestanki in prireditve Podružnica štev. 2 SANS, Chicago, 111., je na svoji zadnji seji sklenila, da bo imela dne 20. novembra v prostorih na 1638 N. Halsted Street veselico Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v prid.__ PRIPRAVNA LADJA ZA URNO IZKRCANJE Nova ladja, kakoršno imajo zdaj Z. XX za prislanje svojih čet, je bila prvič zares preizkušena pri vpadu v Sicilijo. Taki ladji pravijo Infantry Landing Craft. Ta je večje vrste. Kakor hitro xavoxi ta ladja v zadosti plitvo vodo. obesijo na obeh straneh omrežje is vrri pe katerem se vojaki spustijo ▼ vodo, potem p« stečejo, kar najhitreje morejo, na kopno. ________________________i_______ t ■ * .t - • * - . - v .; > , » : • Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Yam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija t Ameriki... Posluje že 50: leta Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 .,...-"'* - 1 . - ' ■ -- . ■ ■ ■ i i .i > SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŽA 127 J4% č« hotel dobra mU in tropin dragim, savaraj se pri najboljši, iiitmt in nsdsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JBDNOTI, kjer se lahko zavaruješ sa fw.iii.in^ rasne poškodbe, operacije, proti bolezni in ooaaogioati. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike ki ienske od 16. do 60. l*e; otroke p« takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja nsjmodsrnejis trsta certifikata sedanje dobe od 925&00 do 9&000<00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če is nisi dan aH te mogočne in bogata katolika podpoiaa organi- zacije, potrudi se in pristopi takoj. i * ' ' Za pojasnila o zavarovalnim in sa vse drage podioboosti se Obrnite na uradnike in uradnice krajevnih draitev K. S. K. Jednpte, sli pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351*353 No. Chicago Street, Joiiet, Illinois Stran 6 Petek, 20. avgusta 1943 iT: "Saj to je tisto. Cim ti da človek upati, takoj te mine ves strah. Zdaj bi me rad že kar ven pognal, češ, idi z Bogom. Le ne zanašaj se preveč na prizanesljivost božjo, batjuška. Samemu Bogu bo zmanjkalo potrpljenja zate. ZapuBti te, le pazi se, satan pa se razveseli in hlast! — pa bo v tebi! Na, vidiš ga, spet se treses! Ne škodovalo bi ti, ko bi popil sbiten (Vroča pijača z vodo, medom in dišavami). Popi j sbiten, batjuška! Tudi svoj oče je zvečer pil sbiten, Bog mu daj večni mir! In tudi tvoja mati, Bog daj mir njeni duši, je rada pila sbiten. S sbitom so jo tudi otrovali, prekleti Šujski!" Zdajci je nekaj potrkalo na okno, Ivan Vasiljevič je vztrepetal. Starka se je pokrižala s tresočo se roko. "Glej," je rekla, "dež se je vlil! Bliskati se pričenja! In treska tudi, batjuška, — usmili se nas, Gospod!" Nevihta je besnela čezdalje huje, bliskalo se je neprestano in venomer treskalo. Ob vsakem gromu je Ivan vztrepetal. "Vidiš, kako te mraz trese, batjuška! Počakaj nekoliko, dam ti zavreti sbiten!" "Ni treba, Onufrevna, zdrav sem .. "Zdrav! Saj si ves zelen! Legel bi na posteljo in se pokril z odejo. In kakšno posteljo imaš! Gole deske. Da se ti le ljubi! To naj bo carsko ležišče? To je za menihe, ti pa vendar nisi menih!" Ivan ni odgovoril. Nečemu je prisluškoval. "Onufrevna!" je rekel naenkrat prestrašeno; "kdo hodi tam po veži? Korake slišim." "Kristus Gospod s teboj, batjuška! Kdb bo sedaj hodil po veži! Zdelo se ti je." "Nekdo gre sem! Sem gre! Poglej, poglej, Onufrevna!" Starka je odprla vrata. Hladen veter je zapihal v sobo. Za vrati se je pokazal Maljuta. "Kdo je?" je vprašal car in planil pokonci. "E, tvoj rdeči pes je, batjuška!" je odgovorila dojilja, jezno gledajoč Maljuto. "Griška Skuratov; glej, kako te je prestrašil, prekletec!" "Lukjanovič!" je rekel car, vesel prihoda svojega ljubljenca; "dobrodošel, odkod prihajaš?" "Iz zaporov, gosudar. Bil sem pri mučenju, ključe sem prinesel!" — Maljuta se je nizko priklonil carju in postrani pogledal dojiljo. "Ključe!" je zagodrnjala starka; "ali te bodo pekli z razbeljenimi ključi na onem svetu, ti satan, ti! Bog ve, da si satan ! In tudi obraz imaš satanski! Tebi ne sme prizanesti večni ogenj, če le komu ne! Zareče ponve boš lizal, Griška, za vsa svoja obrekovanja! V smoli se boš kuhal, prekletec, zapomni si moje besede!" Blisk je razsvetlil strašno starko; s po-vzdignjeno palico in bliskajočimi se očmi je bila res strašna. Sam Maljuta se je malo ustrašil, toda . Ivana je ojunačila ljubljenčeva prisotnost "Ne poslušaj je, Lukjanovič," je rekel; "veš, kaj ti je storiti in ne poslušaj babjih govoric. Ti pa idi, stara norica, in naju pusti sama!" "Stara norica?" je ponovila; "jaz sem stara norica? Oba se me bosta spominjala na onem svetu, oba! Vsi tvoji petolizci, Vanja, dobe svoje plačilo, dobe ga še na tem svetu, — vsi, Grjazni, Basmanov in Vjazemski; vsak dobi po svoji zaslugi; a ta," — je nadaljevala, s palico kažoč na Maljuto, — "ta ne dobi svojega plačila, za njegova dela ni muk an svetu; njegove muke so na dnu pekla; tam ima že pripravljeno mesto; hudiči ga že čakajo in se vesele! In tudi zate je tam mesto, Vanja, veliko in toplo!" Starka je odšla iz Bobe, drsajoč z nogami in udarjajoč s kljukasto palico. Ivan je bil bled. Maljuta ni zinil besedice. Molk je trajal precej dolgo. "Kako je torej, Lukjanovič," je slednjič rekel car; "ali so Količevi priznali?" "Ne še, gosudar! A priznajo gotovo, meni se ne izmuznejo!" Ivan je pričel izpraševati podrobno o preiskavi. Razgovor o Količevih je dal njegovim mislim drugo smer. Zdelo se mu je, da bi lahko zaspal. Poslal je Maljuto proč, legel na posteljo in zaspal. Zbudil se je, kakor bi ga bil naenkrat nekdo sunil. t Barvaste svetiljke so slabo razsvetljevale sobo. Mesečina je prodirala skozi nizko okno ter se igrala po poslikanih peč-nicah. Za pečjo je bilo slišati cvrčka. Nekje je miš glodala les. Sredi te tišine je postalo Ivana Vasilje-viča zopet groza. Naenkrat se mu je zdelo, da se je dvignila deska iz tal in da gleda izpod deske zastrupljeni bojar. Take prikazni je imel Ivan večkrat. Pripisoval jih je prevaram pekla. Da bi pregnal prikazen, se je pokrižal. A prikazen ni izginila, kakor se je to dogajalo prej. Mrtvi bojar ga je še vedno gledal izpod čela. Starčeve oči so bile prav tako izbuljene, obraz takisto sivkast kakor pri obedu, ko je izpil poslano mu čašo. "2e zopet izkušnjava!" je pomislil car; "toda ne vdam se satanovim zvijačam, zlomim vragove nakane. Naj vstane Bog in razprše naj se sovražniki njegovi!" Mrtvec se je počasi dvigal izpod tal in se bližal Ivanu. Car je hotel za kričati, a ni mogel. Strašno mu je zvenelo po usesfy. "Pozdravljen, Ivan!" je rekel votel nečloveški glas; "klanjam se ti, ki si me u-monl po nedolžnem!" Te besede so se odzvale v najgloblji notranjosti Ivanove duše. Sam ni vedel, ali jih sliši od prikazni ali pa se njegova misel izrazila v ušesu s slišnim zvokom. A glej, odprla se je druga deska iz tal in izpod nje se je pokazal obraz okolničje* ga Danila Adaseva, ki ga je Ivan obsodi' na smrt pred štirimi leti.. Tudi Adašev se je dvignil izpod tal, s€ poklonil carju in rekel: "Pozdravljen, Ivan! Klanjam se ti, ki si me dal umoriti po nedolžnem!" Za Adaševim se je prikazala bojarka Marija, ki je bila usmrčena z otroki vred. Dvignila se je izpod tal s svojimi petimi sinovi. Vsi so se poklonili carju in vsak je rekel: "Pozdravljen, Ivan! Klanjam se ti!" Potem se je prikazal knez Kurljatev, knez Obolenski, Nikita Šeremetjev in drugi, ki jih je Ivan dal usmrtiti in ki jih je usmrtil sam. Soba se je polnila z mrtveci. Vsi. so se nizko klanjali, vsi so govorili: "Pozdravljen, pozdravljen, Ivan! Klanjamo se ti!" Glej, dvignili so se menihi, starci, nune, vsi v črnih kutah, vsi bledi, krvavi Glej, prikazali so se vojščaki, ki so bili z Ivanom pod Kazanjo. Imeli so po telesih strašne rane, ki pa jih niso dobili v boju, marveč ki jih jim je zadal krvnik. Prikazale so se devojke v raztrganih oblekah in mlade žene z dojenčki pri prsih. Deca je iztegovala proti Ivanu krvave ročice in jecljala: "Pozdravljen, pozdravljen, Ivan, ki si nas umoril po nedolžnem!" Soba se je bolj in bolj polnila s strahovi. Car že ni več mogel ločiti resničnega od prikazni. Besede prikazni so se ponavljale v stoterem odmevu. Istočasno so Se glasile molitve za umirajoče in petje pri črni maši prav nad ušesi Ivanovimi. Od froze so se mu jezili lasje. ~ , " .."**" ; ~----- ' " ' ' —.....kuMS (Dalje prih.); / J. M. Trunk ZAHVALA V šolski dvorani »v. Štefana to naju v soboto zvečer, dna 7. svy. itevilni prijatelji presenetili s tako svano "Surprise Party", sa najino 25 letnico zekonskega življenja. Veže naju torej prijetna dolžnost, da te tem potom prav prisrčno zahvaljujeva vsem. kateri sta to veliko skrb pre vseli na svoja rasna, vsem, kateri ste Žrtvovali čas in veliko dala. da ste samogli v splošno zadovoljno*! postreči tako veliki množici, okrog 500 gostov po številu. Najlepža hvala vsem cenjenim govornikom sa tako navdušene prijateljske čestitke in voščila; posebna hvala e. g. župniku Father Edvardu in Father Leonardu sa Vašo navaočnost in tako pomenljiv nagovor. Prav lepa hvala sa tako krasna darila, katerih sva sprejela v tako velikem številu, da sva Vam vsem sa tako velikodušno naklonjenost is dna srca hvaležna. X. ' » . ■ f -J*..;, -i .: ' Iskrena hvala vsem udeležencem te prireditve; najinim sorodnikom in prijateljem is daljne Canada, dobrim prijateljem is Michigan in Indiana; glavni predsednici Slov. Ž. Z. is Wisconsin; številnim prijateljem in snancem is Chicago in okolice, s eno besedo, lepe hvala vsem, kateri ste prihiteli od blizu in daleč, da ste nama iskasali toliko prijateljske poaornostL Ob« čudujeva Vas, da sta nama na ljubo doprinesli toliko žrtev in da ste v dvorani vkljub silni vročini ostali veselo razpoloženi. Ker je jesen najinega življenja že tukaj, zato na moreva obljubiti, ile bi Vam vsem kadej samogla povrniti to Vašo gostoljubnost, vendar, koliko bo v najinih močeh, bova vedno pri-pravljena povrniti "milo sa drago". Torej še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej sa Vaš trud. za Vaše tačko utrudno dalo. sa Vaša darov«, sa v tako veliki meri- izkaaano nama prijateljstvo, prisrčna zahvala in hvaležni tiog plačaj. Bodite prepficani, da nama bo ta večer ostal celo življenje v prijetnem spominu in da se Vas bova vseh vedno s hvaležnostjo spominjala. &» John Sever _ Matild* Sfcver. Chicago, Illinois. za njega, tam je papež, in to je glavno, da padajo bombe. Drugi dan po bombardiranju kopljem nekaj na vrtu. Nekdo pride. Drugače gleda na drugo stran, če gre mimo "papeževe ali farške naprave", kakršna je cerkev s farovžem in vrtom vred. Tokrat postoji. "Ali kop-ljete grob za papeža?" Najbolje je, da se nasmejiš. Srce pa mu je skočilo na jezik! Koliko je takih dvoživk in takih, katerim je malo za Hit-lera, Mussolinija, za Rim, za spomenike, za zmago, ali zmaga Amerika ali kak Kvizlipu-zli, vse jim je pa na tem, da so padale bombe na mesto, kjer je — papež! Dvoživke so čudne spake, pa so še druge spake, ki vse prenesejo, le — papeža ne morejo. * Mussolini je šel, kraljiček je prevzel. Ze pri prvi vesti pove vest, da bodo "nadaljevali". Jajce je jajcu podobno. Za Slovence bi bolje kazalo, če bi nadaljevali in bili potlačeni, bojim se pa radi Slovencev le, da bodo še — zavezniki ti prebrisani Lahr. PRODA SE po lastniku na novo prebarvana in okrašena dvo-stanovanj-ska hiša, lesena, vsako stanovanje s štirimi sobami. Hiša je podzidana z opeko. V hiši je centralna kurjava na gorko vodo, s "štokarjem", nova garaža, ki se odpira navzgor velikost 20x20. Suh basement. 50x 120, čisto. Cena" $6500. Za pojasnila se obrnite na 60th Place blizu Normal, Chicago. Ali pa kličite Englewood 4541. * * (2x20 & 24) Komunistična ideja je ▼ zra- : ku, kakor je bila nekoč "Špan- j ska". Ideja se ne da zatreti niti z najdaljšim mečem. Le čas odpravi to ,kar je na ideji zgrešenega, in obdrži se, kar je j pravilno, izvedljivo v danih razmerah. Ta proces se jasno zrcali v Rusiji, kjer je komunizem bruhnil na dan pod najbolj ugodnimi pogoji. Slabo je in ostane slabo, in naj se še takd razširi. Ljudske mase se oprimejo ideje, izločiti napačno stran pa je težavno delo. Nihče ne more odobravati tega, kar je zgrešeno, nihče toraj komunizma, kolikor vsebuje zablodne ideje. To stoji. Komunisti sami pa so se posta- j vili zoper zagrešene ideje v ko-1 munizmu. V Rusiji so popokale vse vezi. Ko je pa narod začel gniti, so bili komunisti prisiljeni nastopiti, ker bi bili sami zgnili. Ali so Sovjeti dobri, ker so se ohranili? To bi bil vrlo trhel razlog. Ali so dobri, ker bodo kakor izgleda, pred nemškimi roparji rešili Rusijo? Tudi to ne drži. Sovjeti so se ohranili, ker so izločili iz ideje komunizma zablode, in to bo tudi razlog, ako rešijo Rusijo, in še nadaljni razlog, če se ohranijo, ostanejo, in za obstanek imajo vse pogoje, kakor trdijo najbolj resni opazovalci. Komunizem je v zraku. Mor-J da je tu razlog, da nekaj vre med Slovani. Prav po Ameriki, na severu in jugu, so shodi, ki cikajo na pravcati — panslavi- ; zem. Taki, ki pod vsako ceno| udrihajo po komunizmu, kričijo, da je ta panslavizem komunizem najslabše vrste, in če so, kakor izgleda, Sovjeti za tem gibanjem, je to panslavističnp gibanje enako najslabše vrste, ker je v resnici le komunistično gibanje. Jaz sodim, da se bodo ti brezpogojni jurišarji na komunizem urezali, ako je neko pan-slavistično gibanje idejno morda v zvezi z idejo komunizma, pa &i le komunizem, kolikor je komunizem zabloda. Ce dober in zdrav panslavizem, ki pomeni zbližanje vseh Slovanov, prodre, bo te vrlo nespametne jurišarje pomedel, kakor po- mede vihar suho listje. * Fašistična trompeta trobi Lahom na ušesa. Bolj turoben je njen glas, ko so zatrobili Amerikanci Lahom neke "sicilijan-ske večernice". Tromba trobi, da morajo zdaj vsi Italijani iti v borbo za kulturo, civilizacijo in — katoličanstvo. O laški civilizaciji bodo vedeli nekaj povedati Slovenci, dokler bo kak Slovenec, ker še "turški strah" se mora umakniti pred to civilizacijo, in glede katoličanstva — well — vsa čast Lahom, ako so umirali mučeniške smrti za katoličanstvo, ampak Amerikanci jih ne bodo na ražnju pekli, kakor se je pekel sv. Lavrenc, le njegovo cerkev so malo popraskali,.ko so padale bombe na take laške katoličane, ki so se brez pomisleka zvezali s prav paganskim Berlinom. Ker padajo amerikanske bomber zavijajo oči. * Rim so bombardirali. Voja ška zadeva. Tiste dvoživke se zdaj "uncajo" sem in tja. Ne smejo reči, da bi se ne smelo bombardirati, radi bi pa tako rekli, ker bombe posredno padajo na Hitlera, in — well — Vsaj Anglija naj bi ne zmagala. Balaam je, hotel prekleti, pa je blagoslavljal! Hudo je dvoživkam. Drugi so pa taki, da jim je malo ua tem, kdo naj zmaga, samole na tem jim je, da padajo bombe na Rim, ker tam je sicer Mussolini, pa jim je šnupe »VI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak RiL, Chicago, HHnois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. IfalboU^^tomobm Mt jggrdbe^faga inUai^ PRODA SE trinadstropna zidana hiša s tremi stanovanji po 4 sobe. V hiši so vse udobnosti in hiša je v dobrem stanju. Za nadaljna pojasnila se obrnite na naslov: 2656 So. Sawyer Ave., Chicago in sicer po 6. uri zvečer, v soboto ves dan in v nedeljo dopoldne. Ob drugem času ni lastnika doma. (4x17, 21, 24, 28) POSLVSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. { DR. D. M. LANCASTER £ Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 l (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING 19 E. Jefferson Street, JOLIET, ILL. DRJOHN J. SMETANA Pregleduje oči In predpisqjeoesla 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avsoas TeL' Cenal 0523 Uradne urei vtak dsn od 9 /iutraj do 8:30 zvečer, i r>n---------mm AMfcfttkANSKl SLOVfeNEC KNEZ SEREBRJANI - ROMAN -Rusko — A. K Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič MEH ZA SMEH 1 ; - "Zakaj pa niste prinesli j moje prtljage v vagon, nosač? Saj vlak že odhaja." "S prtljage je že vse v redu, gospod. Le vi ste sedli v napačni vlak." MODERNA SOLA. Učitelj: "Zdi se mi, da ti je oče naredil to nalogo!" Učenec: "Res, gospod uči-! telj, toda jaz sem mu tudi po-! magaL" S _MOLČEČNOST. "Ali bi vam lahko nekaj zaupal ?" . 4 "Prosim. Znam molčati ka-icor grob." "Nujno potrebujem sto Din." "Evo vam roke. Zanesite se, stvar je, kakor da mi je niste povedali." """ . *! " ' ' " '-z. i ' .