63. štev. V Ljubljani, torek 15. marca 1921. Poštnina plačana v gotovini. j@tO Velja v Ljubljani in po pošti: 1 M do leto . K 360-— CJgg pol leta . . . „ 180 — tetri let* . . . „ 90-— lili! va Eies.ec . . „ 30’— III v ' BS la inozemstvo: Bi ctlo leto . K 480 — Pilil II« pol let*. , . . „ 240-— f.etrt leta . . „ 120 — |§g w ia mesec mo do Za Ameriko- celoletno polletno . četrtletno. ^mijalua knjižnica 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja ,ajO Ljubljana. i po |IVlauit.i>..- . Siet 1 mm visok ei 55 mm šiiok piosio it mkia i K za vetUra> nonnsi Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —štev. 8. Teleton štev. 44. ' Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1'60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranUnaio — " Rokopisi se ne vračajo. .... Sefa ustavotvorne skupščine. Beograd, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Ob 4.30 je otvoril predsednik dr. Ivan Ribar današnjo sejo ustavotvorne skupščine, ki so se je v obilnem številu udeležili poslanci vseh strank razun Radičeve. Po pre-čltanju in odobrenju zapisnika zadnje seje je prešla zbornica k interpelacijam. Posl. Brandner je vložil na ministrskega predsednika kot zunanjega ministra vprašanje, kaj more ?n hoče naša vlada ukreniti v varstvo naših rojakov proti divjaštvu fašistov. , Predsednik ustavnega odbora dr. Ninčič je prečital poročilo o odbo-rovem delovanju in predlagal, naj se podaljša odboru stavljeni rok do 5. aprila. Po kratki debati je bil predlog soglasno sprejet. Seja je bila zaključena ob 6. Sporazum z muslimani. Beograd, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Na podlagi sklepov sobotnega ministrskega sveta so nadaljevali zastopniki vlade, mlnl-»trt Pašte, Priblčevlč, Uzuriov ič In Trllkovič danes pogajanja z muslimani, katere so zastopali Vllovlč, Hrasnica, Karamel! tnedo v ič in dr. Sp-aho. V vseh točkah Jc dosežen sporazum. Vlada Je pristala na muslimansko zahtevo po odškodnini za kmetska selišča. Sporazumno se ie določila v ta namen vsota 1 milijarde kron. Zato pa so muslimani opustili svojo zahtevo po uklnjenju rt. in 7. Člena uaredbe o agrarni relonnl, ki govorita o begluklb. — O sporazumu bo sestavljen zapisnik, nakar sc bo sedanja vlada takoj spopolnila z muslimanskimi člani. Muslimani dObe mlnstr. za vere, za šume in rude In za narodno zdravje. Zahtovajo pa, da dobe mesto politično matij važnih resortev verstva ali zdravstva kako drugo, važnejšo ministrstvo, v prvi vrsti ministrstvo za trgovino in Industrijo. Ta vprašanja Se nteo rešena, od obeh strani pa zatrjujejo, da ne morejo ogrožati doseženega načelnega sporazuma. Državljanska vojska v Rusiji. Roljševiška strahovlada. Helsingfors, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Po brezžičnih brzojavkah, ki so jih vlovile tuje postaje, je začela sovjetska vlada zelo kruto nastopati proti upornikom. Ogromno število ljudi je bilo ustreljenih. Tudi so kmetom začeli odvzemati lastnino, ako se ne pogorijo vladi. LDU Varšava, 14. marca. V Odesi so bile manifestacije proti sovjetskemu gospodstvu z orožjem uduše-ne. pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. LDU Stockholm, 14. marca. »Nya Daglight Allebanda« priobčuje brzojavko iz krogov dobropoučenih ruskih izseljencev v Stockholmu, da ]e konjeniški zbor, generala Budjenija, ki šteje do 12.000 mož, dobil od bolj-ševikov povelje, naj koraka iz Južne Rušite proti Moskvi, da bi se eventuefno mogel uporabiti pri Kron-stadtu Zbor pa je pri mestu Orel prešel k revolucionarjem "Mesto Orel je v rokah ustašev. Sovjetska poročila o položaju v Kronstadta. Zveza med uporniki in Finci. Moskva, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Sovjetska vlada izdaja od četrtka dalje redna poročila o situaciji borbe s kronstadtskimi uporniki. Po njenih zatrdilih je upor omejen na mesto in luko Kronstadt in na par vojnih ladij, poskusi, zanesti pobuno v Petrograd in okolico, so se ponesrečili. Vse obrežje se nahaja v posesti sovjetskih čet. ki izvajajo nad Kronstadtom strogo blokado. Oni uporniški oddelki, ki so se bili utaborili pri Oranienbaumu. so se morali zopet umakniti v Kron-stadtu. V Kronstadtu vlada veliko pomanjkanje živil, kar vpliva demora-li7ujoče na mornarje in prebivalstvo. Živež poskušajo dovažati s finske obale. Prebivalstvo zapušča mesto in otok ter beži na Finsko, deloma pa tudi v Petrograd. Nad Kronstadtom krožijo sovjetska letala. ki z bombami obmetavajo zbirališča mornarjev. Zato si ne upa po dnevi nihče na ulico. Kot poveljnik upornikov fungira neki Burkov, ki ima svoj stan na oklopnici Petropavlovsk. Resnični voditelji ustaje pa so bivši čaristič-generali. Čete, ki so upornikom mož aD?ia?°’ ne Posegajo 20.000 zel° nezanesljive. V , , ^ so utrpele ogromne zgube docrni so žrtve na strani so-vjetskvh oddelkov razmeroma majh- ne. Ustaši so izgubili od šestih utrdb, ki so jih zavzeli na južnem in vzhodnem obrežju zaliva, že pet in se drže le še v mali utrdbici Kalpato od finski meji. Rdeče čete so zajele velike množine vojaškega materiala. Moskva, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Zadnje vesti iz Kronstadta javljajo naraščajoče nesoglasje med uporniki. Prebivalstvo nastopa sovražno proti častnikom bele garde. Poizkus upornikov pridobiti prebivalstvo na svojo stran z poročili, da bodo zapadne velesile posegle vmes, niso imeli uspeha. Moskva, 14. marca. (Izvirno po-ločilo.) Včeraj se je ugotovilo, da je več oseb iz Kronstadta prišlo na finsko obal in druge osebe iz Finske v Kronstadt. S tem je zveza upornikov z Finsko potrjena. O položaju v mestu Kronstadtu ni novih poročil. LDU Moskva, 14. marca. O položaju v Kronstadtu ni nikakih podrobnih poročil. Včeraj ni bilo slišati iz Kronstadta streljanja. Rdeči letalci so metali na mesto prokla-macije. Uporniki so jih brez uspeha obstreljevali Prebežniki iz Kronstadta poročajo, da so bili v Kronstadtu aretirani vsi komunisti. Obenem potrjujejo vesti o sporih med častniki in mornarji. Vsi so mnenja, da se bliža konec belemu Kronstadtu. PROGRAM KRONSTADTSKIH UPORNIKOV. Helsingfors, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Položaj v Kronstadtu se je Izboljšal. Uporniki odpošiljajo brezžične brzojavke in izdajajo list. Pro-Prntdevolucije je boj proti vsa-\i diktaturi od desne ali od leve pro-■! birokratizmu ter proti terorizmu iti zahteva po svobodni volitvi sovjetov, * ODGODENA VSERUSKA KOMU-NISTIČNA KONFERENCA. Moskva, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Za 15. t. m. določena vseruska komunistična konferenca je od-godena za nedoločen čas. RUSKA TRGOVSKA KOMISIJA V R8MU. } LDU Rim, 14. marca. Semkaj je dospela ruska trgovska komisija. DELO USTAVNEGA ODBORA. Beograd, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Predsednik dr. Ninčič otvorl sejo ustavnega odbora ob 10. dopoldne. Razpravljalo se je o poročilu ustavnega odbora, ki veli da je *mel odbor 30 sej, razen tega je imel ožji odbor večje število sej. Nadalje je odbor izdelal prehodne nared-be. Ustavni odbor bo zaprosil konsti-‘uanto, naj se mu podaljša rok za izdelovanje ustave do 5. aprila. NESKLEPČNA SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. Beograd, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Verifikacijski odbor bi moral danes popoldne imeti sejo. na kateri bi razpravljal o vprašanju mandata Stojana Protiča. Ker pa ni bilo prisotnih dovolj članov, se Je seja od-godila na,popoldne. SPORAZUM O SOCIALNO - GOSPODARSKIH USTAVNIH DOLOČBAH. Beograd, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne sta imela zastopnik demokratov Juraj Deme trovič in zastopnik zemljoradulkov Avramovič sestanek, na katerem sta dosegla sporazum o III. oddelku ustavnega načrta, ki govori o soci-alno-ekonomskih odredbah. AVSTRIJSKI PROBLEM NA LONDONSKI KONFERENCI. LDU London, 14. marca. Komisija strokovnjakov se je sestala v soboto popoldne ob 15. Avstrijski zvezni kancelar dr. Mayr je poročal o finančnih potrebah Avstrije, ki Jih je za tekoče leto cenil na 55 milijonov dolarjev. Navzočni delegati zaveznikov so izjavili, da želijo natančnejše podatke o avstrijskih poti ebah, posebno kar se tiče žita, moke itd. Sklenili so, da bo dr. Mayr podal komisiji danes natančno poročilo o resnični potrebi Avstrije, o avstrijski trgovski bilanci in o garancijah, ki bi jih mogla dati Avstrija za posojilo, ki bi ga mogli potrditi zavezniki. LDU Pariz, 14. marca. »Les Neu-velles« poročajo k londonskim pogajanjem v avstrijskem vprašanju: Ves potek konference kaže da zavezniki še nimajo trdne politične smernice v tem vprašanju. Obstoja pa nujna potreba, najti rešitev, kajti avstrijski problem, ' ki so ga zadnji dve leti vedno odla.sali. ne inore biti več zavlačevan. Ognjišče nemirov, ki ogroža mir Srednje in Vzhodne Fvrope. mora izginiti s sveta. Upati je, da dovede konferenca do praktične rešitve tega vprašanja. »Hu-nianite« priobčuje daljši članek o stiski Avstrije, ki izvira iz razpada velike državne enote. DALJNJE ANTANTINE PRIPRAVE PROTI NEMČIJI. Predlog o zasedbi Berlina. London, 14. nl^yc^' (Izvirno poročilo.) Na jutrišnji seji spodnje zbornice bo posl. Bottomley predlagal, naj zavezniki zasedejo tudi Berlin, da se Nemcem pokaže, da so izgubili vojno. LDU Berlin. 14. marca. »Berli-ner Tageblatt« javlja iz Duisburga: Nocoj in prejšnjo noč So dospeli semkaj nadaljnji vojaški transporti. Vse kaže na to. da bodo zavezniki v prihodnjih dneh zasedli še nadaljnje kraje, predvsem bodo menda zasedli Muhlheim ob Ruhri. Od danes dalje bo v vsej Porenjski in Westfal-ski izvozni promet popolnoma ponehal. AMERIKA IN NEMČIJA. Washington, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Berlina javljajo, da je nemška vlada predlagala novi ameriški vladi, da se bi odposlala v VVashington neoficijelna nemška delegacija, ki bi imela isto nalogo, kot ameriška delegacija, ki je sedaj v Berlinu. Brat Oražen. V nedeljo smo pokopali dr. Ivana Oražna. Eden med nami je opravil svojo po«. Ne govorimo besedi ssnrtl možu, U vam le dihnil življenje. Tako je hodil kot hodimo ml vsi. Neopažen. Tu pa tam smo slišali njegovo Ime. Tako mimogrede, da so mislili, da se pISe Oražeoi. In šele ob smrti so zvedeli, da le Oražen. Prav tako kot Ime je tudi njegova oporoka. Nihče ni mislil nanjo, a prišla je tafco lasno povedana na zadnjo uro, da ni nobenega dvoma o volji človeka. Otrok Je iskal celo življenje otrOk, ki naj drže misel njegovo: plemenitost In lastno pot če/, vse zapreke 1 Tem otrokom je zapustil vse — bednim ki poštenim. Nikomur ne bi bil mogel brat Oražen bolje voliti svojega svetnega bogastva, kakor Je to storil, ko je vrgel on, otrok brez očeta, vse svoje svojim bratom v potrebi. Ne sicer na glas, ampak znan Je Oražen bil. Znan je bil srcem, ki edina gonijo življenje. Tiha postava, ki Je šla po svoji stezi Kolikor so ga Imenovali, jo bilo res Iz potrebe. Pa vse to, kot smo dejali, nas ne zanima. Oražen je danes ime, ki pomeni voljo naroda, voljo In moč naroda, ki se peka ter trpi kot mučenik že stoletja. In da je baS ta čas rodil naš rod človeka, ki je razgrnil vse svoje pred najmlaiše svoje brate, to je znak krvi, ki 9 silo bije po žilah tega naroda. MI stopamo ▼ bole pogumneje. Ob smrti se je razkrila misel našega moža. Pomoč, bratstvo! Bolj kakor sploh kdaj smo danes potrebni ljubezni. A najbolj Je ljubezni potrebna naša mladost. V uri težav jc dal tej mladosti novega soka človek, ki je umri. Veličanstvo smrti ščiti poštenost našega življenja. ROMUNIJA POZVANA NA LONDONSKO KONFERENCO. Bukarešta, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Angleška vlada je pozvala romunsko vlado, naj odpošlje svojega zastopnika k londonski konferenci. ODHOD TURŠKIH DELEGATOV IZ LONDONA. London, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Turško odposlanstvo odpotuje jutri iz Londona, da predloži vladi v Angori sklepe londonske konference. Pričakuje se, da se v enem mesecu zopet vrne v London. Grško odposlanstvo, ki je dobilo popolno svobodo za pogajanja, ostane v Londonu. Turško odposlanstvo je p rosilo zaveznike, naj podpirajo Turčijo pri prošnji za sprejem v zvezo narodov. Zapadna Trači ja ostane pri Grčiji. NITTI VODJA ITALIJANSKE OPOZICIJE. LDU Beograd, 14. marca. Pres-biro poroča iz Rima: Po informacijah iz zanesljivega vira, se opaža v parlamentarnih krogih močna struja proti delovanju grofa Sforze na londonski konferenci. Vodja tega gibanja je Nitti. Opozicija se čuti dosti močno, da vrže vlado, ki je pri zadnjem glasovanju imela samo večino 204 naprarn 150. Opozicija govori že o sestavi nove vlade in razpustu parlamenta ter novih volitvah, ki bi bile 5. junija. ZVEZA NARODOV PROTI MIROVNI POGODBI MED POLJSKO IN RUSIJO. Praga, 14. marca. (Izvirno poročilo.) »Tribuni« se poroča iz Pariza, da je mirovna pogodba, ki se sklepa med Poljsko in Rusijo v Rigi v nasprotju z intencijami Zveze Narodov, koje član je tudi Poljska. Večji del Zveze ravnanje Poljske obsoja. Zastopnik Anglije pravi, da Zveza Narodov te pogodbe nikdar ne odobri, ker Poljski ne gre za dosego miru, temveč za pridobitev velikanskega plena in to ne le na škodo svojega nasprotnika, temveč na škodo cele vrste drugih narodov, ki se niso udeleževali vojne proti Poljski. Je celo razpoloženje za izključitev Poljske iz Zveze Narodov, če ne spremeni svojega postopanja. Smatra se tudi za gotovo, da bo Zveza zahtevala in dosegla osvoboditev Litve in dela Vzhodne Galicije izpod poljske su-verenitete. ČEŠKO . MADŽARSKA KONFERENCA. LDU. Budimpešta, 14. marca. Ministrski predsednik Te!cky In minister zunanjih poslov dr. Gratz sta odpotovala v Bruck ob Litvi, kjer bosta s češkoslovaškim zunanjim ' ministrom dr. Bencšom in trgovinskim ministrom dr. llotovlnem obravnavala .vprašanja, ki so tičejo mirovne pogodbe. OBEŠENI SINFAJNOVCI. London. 14. marca. (Izvirno poročilo.) V Dublinu so danes zjutraj obesili sedem sinfajnovcev, ki so bili po prekem sodu obsojeni na smrt ARETIRANI MORILEC ŠPANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. LDU. Madrid, N. marca. Anarhist Ata-neo Petro Mateo ie bil aretiran. Priznal je, da Jo umoril ministrskega predscdulka Data In Je Imenoval tudi svoje sokrivce. STRAHOVITA POTRESNA KATASTROFA V KINI. London, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Iz severno . zapadne kitajske poročajo O strašnem potresu. Število mrtvih cenijo na več kot 10.000. SVOBODNA TRGOVINA S PREMOGOM NA ANGLEŠKEM. London, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Spodnja zbornica je v drugem branju sprejela z 277 proti 72 glasovom predlog, da se ukine državna kontrola trgovine s premogom. Ta sklep stopi v veljavo z 31. marcem. BORZNA IN TRŽNA POROČILA« 14, marca. Valute iu devize. Zagreb: Berlin 232—233, Italija 539.50—540, London 565—572, Ney York Cek 142—115, Pariz 1045—1048, Praga 191 da 192, Švica- 2425—2500, Dunaj 20.50—21.05, Budimpešta 35.25—0. — Valute: Dolarji 141.50—141.75, asvr. krone 21.50-^22.50, carski rubil 60—65, franc. Iranki 0—I0t>i), napolcondorjl 490—496, nemške marke 224 do 227, rom. leji 195—1%, ital. lire 532-535, bolg. levi 160—0, češkoslovaške krone 17* do 185. Beograd: Valute: Dolarji 35.50—36, funti 139—141, francoski franki 259—261, lire 134—135, leji 49.50—50, levi 42—44, marke 57.50—58, češke''krone 45—47, avstrijske krone 5.30—5.60, napoleondon 123 do 125; devize: London 133—134, Ženeva 616-620, Dunaj 5—5.20, Berlin 57—59, Tftl« „ lan 135—136. Dunaj: dolarji 676—680, marke 1090. 50—1096.50, funti 2655—2675, franc franki 4870—4910, Hre 2500—2520, dinarji 1850— 1870, poljske marke 87—89, švlc. Irank! 114.25—114.75, češke krone 907—913, madž. krone 167—163. Praga: marke 121.75, švlc. franki 1283.50, Ure 277, Iranc. Iranki 516.50, funti 298, dolarli 47.25, dinarji 199.50, avstrijska kron« 10.75, poljske marke 7.87. C u r 1 h : Berlin 9.47 In pol, New Yorfc 591 In pol, London 23.08, Pariz 41.70, Milan 21.77 In pol, Praga 7.82 In pol, Budimpešta 1.47 in pol, Zagreb 4, Varšava 0.68, Dunaj 1.77 In pol, avstrijske krone 0.85. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 960 do 1000, Jadranska 1775—0, Jugoslovanska 550—560, Llubljanska kreditna 905—915, Praštedlonlca 9220—9250, Riječka pučka 462—465, 63. štev. Pogreb dr. Oražna. Narava dela krute kontraste z našim duševnim razpoloženjem. V itedr’ i.uii je poslala najlepši, spomlad ntpovedujoči dan, a srca tisočerih Jugoslovanov so krvavela nad izgubo dr. Oražna, ki smo ga spremljali k pogrebu. Celo uro pred napovedanim časom so se napolnile ljubljanske ulice 7 občinstvom, ki je hotelo videti dr. Oražna zadnjo pot. Bilo je tu ljudi Iz cele Slovenije, iz cele Jugoslavije. Goste množice so valovale proti »Narodnemu domu«, da se še enkrat poslove od milega pokojnika. Ob treh so zapeli zvonovi. Sokoli so prinesli iz »Narodnega doma« belo krsto svojega najvišjega dostojanstvenika. Na prostem je imel dr. Ravnihar ganljiv govor, v katerem se je poslovil od pokojnika. Združeni pevci »01. Matice«. »Lj. Zvona« in »Slavca« so zapeli ganljivo »Vigred sc povrne«, nakar se je začel nad eno uro trajajoči sprevod ob turobnih žalostinkah godbe Dravske divizije pomikati proti sv. Krištofu. Od »Narodnega doma« pa do sv. Krištofa so stali gosti špalirji ljudstva na obeh straneh ulic. a sprevod sam je segal od glavne pošte do pokopališča. Pri tej ogromni množici ni bilo mogoče beležiti vseh skupin In deputacij. Jedro spremstva so tvorili Sokoli, na čelu jezdeci, za njimi je neslo 21 župnih zastopnikov napisne table žup s smrečnimi venci, nosilcev krasnih vencev je bilo 22, tem je sledila godba, nato je korakalo 50 sokolskih društev z zastavami, Sokoiice In naraščaj, pevska društva, pokrajinski zdravstveni svet z urad-mštvom. ter slušatelji filozofske ter medicinske fakultete tik pred krso. Mrtvaški voz so spremljali na obeh straneh Sokoli z golimi sabljami. Sledili so člani zdravniškega društva predsednik dež.elne vlade dr. Baltič. general Majster, poverjenik Ribnikar zastopniki pokrajinske vlade. magistrami uradniki in občinski svetniki, profesorji vseučilišča, častniki z divlzijonarjem. razna društva. Šolska mladina ter množica drugega občinstva. V cerkev pri sv. Krištofu je neslo rakev iz voza 6 polkovnikov. Po dovršenih obredih so dvignili krsto Sokoli. Ob grobnici so pevci zapet zapeli, nato pa je govoril podstaro-sta Sokolskega Saveza Lazar Car iz Beograda. Kot zastopnik ministrstva narodnega zdravja je govoril dr. Lo-bert. Nato je povzel besedo dr. Serko v imenu medicinske fakultete. Spregovoril je: »Ljubljanski medicinci so mi dali častni nalog, da se v njih Imenu poslovim od Tebe. veliki dobrotnik medicinske fakultete ljubljanske in Ti ob grobu povem njih globoko hvaležnost Prav to čisto hvaležnost sprejmi od nas profesorjev medicinske fakultete Mi vsi. dijaštvo kot profesorji, ki smo ena sama bratovska skupnost, zvezana po skupnem delu in stremljenju čutimo danes novo moč v najtežjih naših bojih in naporih. Silo te moči čutimo tem bolj. ker je prišel ta Tvoj velikodušni dar v prid našim revnim medicinccm iz Tvojih rek iuati kot dnevnik. Nato je pristav trgovsko-obrtrie zbornice g. Mohorič razložil zborovalcem veliko potrebo direktne zveze Slovenije z morjem. Najboljši načrt da je železnica Kočevje-Brod-Moravice. ki bi bila tudi v strategičnem oziru najnri-kladnejša. Izvajanja g. Mohoriča so sprejeli zborovalci z odobravanjem. — Ob pol 12. je g. načelnik zaključil zborovanje it + Zamenjava 10 kronskih bankovcev. Službeno se poroča, da se bo zamenjava markiranih 10 kronskih bankovcev zače'a v nekaj dnevih. Zamenjava eno in dvekr inskih bankovcev pa se bo začela, čim odobri vlada ukrepe, Id »o potrebni pri zame nja vl. + Glavna carinarnica II. reda v borovnici ie dne 2. t. m. v polnem obsescu začela uradovati na kolodvoru v Rakeku. + Nova tvornica za živila. V Šmarci prt Kamaiku se snuje delniška družba »Triglav«, ki ho ustanovila tvornico za žitno kavo, kavine surotmte. marmelado, testenine ter konzerve sadja in zeicniave. J niška zlavnica znaša 400.000 kron. + Razširjenje tvornlce za kekse In Suhor ▼ Rogaški Slatini. Tvornica za kekse In suhor v Rogaški Slatini je razširila obrat tor sl nabavila najmodernejše stroje za izdelavo keksov. Sedaj se bo lahko proizvajalo dnevno 2000 kg keksov. + Slaba letina se obeta na Murske«, polju. Ozlmina kaže zelo slabo. Posebno rž, ki Je bda pozneje sejana, Je zima «k^-raj popolnoma vzela. 4- Pro»« Izvoz kuponov a. o. papirjev. Generalna direkcija državnih dolgov lav-Ua, da Je po sklepu finančnega ministrstvi prost Iznos kuponov zastavnih pisem 4 •/. str o-ogrske banke bi kuponov drugih državnih in privatnih vrednostnih papirjev hivše Avstro-ogrske monarhije. — Zvišanje taril za slmplonski ekspres, Od 1. L m. so naše železnice zvišale tanre za potnike hi prtljago simplonskcga orieut ekspresa. Od tega dne Je vozni listek Iz Beograda v Trst, Milan, Lausanne ali Pariz za 74 frankov dražji. + Prepoved zvišanja cen piva v Saratova. Saralevski urad za pobijanje draginje Je prepovedal tamošnji pivovarni zvišati cene pfvu. Tudi gostilničarji Jo morajo prodajati po dosedanjih cenah, hi sic«v čašo po 3 K, vrček pa 6 K. + Copllnl tečaj za vlnogradniko. V č« trtek, 31. t. tn. priredi viši' vinarski naj-zornik g. B Skalicky pri dt^vni trtnicl v Bršllnu pri Novem mestu enodnevni tečni v cepljenju la stratificiranju ameriških trt. Radi velike važnosti tega dela za vinogradnike m trtni Carje se priporoča obilna udeležba. + Avstrijska potreba moke za L 1921. Avstrijska zaloga moke zadostuje samo do aprila. Za drugi del leta si bo dobavita m del na kredit, ki je odobren od Zedinjenih držav hi antante, drugi del pa sl bo morala dobaviti Iz drugih držav, posebno iz naše države bi Romunske. Avstrija bo potrebovala okoli 160.000 ton fhte moke 'n 40.000 ton koruze. Za to bo morala plačati po današnjih cenah okoli 10 milijard avstrijskih kron. + Češkoslovaška zniža Izvozne carine. Iz Prage se poroča, da namerava češkoslovaška vlada znižati Izvozne carine za 10», za nekatero blago celo za 12%. Začetek pomladi. Moj oče, ki jc danes že star mož, mi |c vsako pomlad znova pripovedoval pomladansko zgodbo svojega očeta, ki se je seveda že zdavnaj preselil v »nepovratni kraj«. Bilo je v marcu, natančno dne 12. marca, svetega Gregorja dan. — Travniki so bili že zeleni, živina se jc že pasla po zelenih pašnikih, celo drevje je že pognalo brstje. Iz katerega so se že pomaljali mladi svetlo zeleni lističi. Moj stari oče. mlad pastirček, je pasel krave in je po stari pastirski šegi in navadi splezal na mlado zelenečo brezo ter se je v pastirski prešernosti gugal na veji. Kar pride ix> poti mimo star berač, se ustavi pod brezo in se zagleda v gugajočega se pastirčka. veselo prerivajočega v smejoči se pomladanski dan. Tedaj pa potegne meni nič tebi nič svojo dolgo palico, zavihti in oplazi pastirja z vso silo po hrbtu, da mu je pesem v trenutku zamrla. »Na, da si boš zapomnil, kdaj si se na svetega Gregorja dan gugal na zeleni brezi!« In res sl je zapomnil stari oče, (oko zapomnil, da tudi moj oče ni pozabil in da še danes Jaz pišem o tem. Svetega Gregorja dan je namreč važen mejnik v kmetskem koiedar-jn: to je začetek pomladi, prvi pomladanski dan. Tako zgodnje pomladi. da bi bile že breze zelene, sicer mi ne pomnimo, ali da je o svetem Gregorju že pomlad v deželi, o tem vemo tudi v mestu že, ne le na kmetih. Napačno je mnenje, da se pomlad začne šele z 21. marcem. Ta termin je vzet iz astronomije, kajti ta dan spada med one najmarkantnejše štiri bičke solnčne poti, po kateri se vsa navidezna cesta razdeli na štiri oddelke. astronomsko pomlad, poletje. Jesen in zimo. Ta dan stopi solnce v znamenie ovna. eno izmed dvanajsterih ozvezdij ekliptike, to je solnčne ceste. To je oni dan. ko solnce na svojem potovanju od juženga povratnika k severnemu ravno prekorači ekvator, ko stoji nad njim v zenitu. Nahaja se zjutraj ob Šestih, ko izhaja, ravno na vzhodni točki neba In kdor je tako nazadnjaški, da ne pozna orijentacije svojega bivališča, naj se potrudi ta dan malo bolj zgodaj iz postelje, da vidi solnčni vzhod in si ob tej priliki na horizontu markira vzhodno točko. Takrat sta dan in noč enako dolga, to je torej pomladni ekvinokcij. To vse je vzeto iz astronomije. Za našo prirodo pa je solnce že pred to dobo poslalo toliko toplote, da se | že giblje življenje iz zimskega spanja. Kmet. ki ji je najbližii in Jo najboljše od nas opazuje, si je tudi za to vzbujanje prirode markiral gotove dneve, ki si jih je izbral seveda po svetnikih, svojem najzanesljivejšem koledarju. Sveti Valentin Ima ključe od korenin, to jc 14. februar; sveti Matija, led razbija, če ga ni, ga pa naredi. — to je 24. februar: sveti Gregor pa je kmetu prvi dan pomladi. Tudi meteorologi so na strani kmeta v tem oziru, kajti tudi meteorologija ne vzame astronomskega mejnika za začetek vigredi, marveč, računa ves marec k pomladi, dočim prišteva ves december k zimi. Meteorološko vzeto so sedaj december, januar in februar zimski meseci, marec. april in maj pa pomladni; dalje seveda junij, julij in avgust poletni, ostali trije jesenski meseci. To je vsekakor mnogo bolj v skladu s spremembami v ozračju, na zemeljski površini, v živeči prirodi, kakor astronomska meja. Saj so vendar dnevi od 1. do 21. decembra bolj zimski ko od 1. do 21. marca. Tako se sedaj meteorološko nahajamo že v pomladi od 1. marca, po kmetskem koledarju vstopamo vanjo že 12. marca s svetim Ore-gorjem. po astronomsko pa bi morali čakati nanjo še do 21. marca. — Priroda sama pa se seveda za te | umetne meje ne briga, in nam pride j s pomladjo v deželo, kadar se ji zljubi, včasih preje, včasih pozneje. —★— Glasbeni razgled. Na novo pojavljajoče se sile vedno jasneje prodirajo iz nazadtijaštva veličastnih reprezentantov, ki si v svoji okostenelosti trudoma prizadevajo, da bi še vedno po pentlji, svetinji in fraku cenili življenje in ga nadzorovali po listinah svojih starodavnih pravil. Kakor da čaka natura nanje, da se izobrazi v sebi primeren pojavi Ali narava hodi po svoje, ne glede na privilegirane Izvedence. ki bi imeli govoriti zadnjo besedo. Okoli nas je sicer še vedno zastarelosti dovolj in treba bo počakati. da še bolj dozori in nagnita od drevja odpade, vendar novo življenje raste. Ce pogledamo že samo v eno stran, zapazimo, da se Evropa presnavlja. Na muzikalnem polju je zadnje čase zrasla kopica revij, ki zastopajo rast novih moči. Da se omejimo na imena, so te revije sledeče: »Musikbiatter des Anbruch« v Avstriji. Internacijonalna revija »La * revne tnusicala« v Franciii: »Melosa v Nemčiji; »The Chesteriaiia na Angleškem in »The Musical Quatcrly« v Ameriki. »La revue musicale« je izdala zvezek v časten spomin umrlega Debussy-Ja z obširno prilogo, v kateri je priobčeno večje število kompozicij namjmodernejše sorte. Na Dunaju so si E.P. Tal & Co. postavili nalogo, izdaja’5 monografije (»Neue MtisikbUitter«) sodobnih glasbenih voditeljev. To se pravi, da pridejo na pravo mesto pravi Moderna dela se proizvajajo vedno pogosteje. Poleg koncertov, na katerih so se proizvajale skladbe francoskega komponista Maurica Ravela se je vršil na Dunaju koncert modernih, na katerem so bili poleg ravnokar imenovaega komponista zastopani Skrljabin z eno »Sonato«. Arnold Schonberg s »Komorno simfonijo«, njegov učenec Alban Bem pa tudi z eno »Sonato«. Skladbe je prednašal E. Stcuerinann. imeniten interpret, ki jc Schonbergovo sinfcimo za klavir sam tudi priredil. V Berlinu sc je vršil koncert Schre-kerjevih učencev, na katerem se je med drugim igral tudi »Klavirski koncert« pianistaRosenstocka. ki je kakor poroča »La revue musicale«, prav solidno delo. kar je tudi verjetna Marij Kogoj. —★— Dnevne vesti. — Žalna manifestacija. Velika žalna manifestacija vsled aneksije našega ozemlja po Italijanih sc bo vršila v Ljubljani v nedeljo dne 20. t. ni. Nutančneiši spored se še priobči. Vsa javnost in vse organizacije se žc sedaj pozivljejo, naj sc na la Jan vzdrže vseh zabav in vcselic, la tako pokažemo svoje žalovanje. Pozivliemo vsa društva, naj se po .svojih delegatih udeleže seje odbora za pripravljanje nedeljske žalne manifestacije. Seja se bo vršila v sredo dne 16. t. m. ob 20. v dvorani univerze v deželnem dvorcu. Tajništvo Jadranskega Zbora. — Za naše koroške brate. Gospod nar. poslanec Urandner nas prosi za objavo sledečih vrstic: Vsak dan se zRlašajo pri meni koroški begunci s težkimi pritožbami. V zadnjem času je bile odpuščenih večje število železniških t...avcev na progi KranJ-Jesenice. Tudi razna privatna podjetja. ki sc bomo ž njimi drugače pomenili. ako ne zaleže ta opomin, ne kaiejo posebnih simpatij do "koroških besmneev. pač pa zaposlujejo Nemce. t?ko. da sc ti mnogokrat zdi, kakor da bi bila naša podjetja v neinčurskih rok?li Mislim da je odveč povdarjati, da nikakor ne gre, da bi koroški Slovenci, ki so sc pri plebiscitu izpostavljali za Jugoslavijo in morali tadi tega zapustiti svojo deželo, v času. ko je treba izvajati represalije, tavali brez Gfcla in brez sredstev okoli v zasmeh našim represalijam, ki samo govorimo in pišemo o njih. Na Koroškem so vse naše delavce odpustili, pri čemur so se posebno odlikovali nemški socijalni demokrati. ki se na ztinaj imenujejo internacionalne. Zato bodi prva naša briga, da vse Neincc odpustimo Iz služb. Ne zanašajmo se vedno na vlado, temveč napravimo red sami, vsaj tam, kjer jc to lahko mogoče. — Brandrer. poslanec. — Pedrznost naših Kočevarjev prekaša vse druge nemčurske klike Mi na*. Dočim celo *Cillier Zeitung« priznava, da se gode Slovencem na Koroškem res krivice, pa kočevski listič »Ocnossenschafter«. ki bi moral biti le strokovni list. trdi. da za te krivice in nasilstva ve le slovensko časopisje. V zadnji številki sc h list mko drzno norčeval iz represalij in vladnih odredb, da je bil na dveh krajih konfisciran. — Za potovanje preko Spilja v Gornjo Radgono zahtevajo nemške oblasti za naše državljane iste potne listine in pristojbine, kakor za potovanje v notianjost Avstrije, a vendar potujejo naši ljudje iz lastne države v lastno državo. Nasprotno pa avstrijski državljani vstopajo neovirano v Gor. Radgoni v vlak, se peljejo v I.jutomer. od tam pa potujejo po naši državi, kamor hočejo. Nihče Jih ne vpraša za notne listine, nihče jim ne preišče prtljage. Carinski zakon določa v pasu 10 km na vsako stran meje posebne olajšave za osebni Promet, toda teh določb se drži samo Jugoslavija. Cemu taka popustljivost? — Radgonski Ne m d že preklinjajo Avstrijo in svojega odrešenika dr. Kamnikerla. Avstr, uprava je prepovedala uv<>7 večjih količin vina in sadjevca, tako da morajo Radgončani. ki imajo svoje vinograde in kleti v Jugoslaviji, le v steklenicah nositi voje vino čez most. Mesto ima na-•alje svojo opekamo na naši strani. i avstrijska carina na opeko je tako visoka, da ne morejo Radgončani dobiti niti ene opeke iz lastne opekarne — AH n) Novi sad v Jugoslaviji? Pri nas smo prisilili nemške časopise. da rabijo domača krajevna imena V Novem sadu Izhajajoči »Deutsches Volksblatt« pa piše dosledno »Agram. l.aibach« itd. — Ali do tja ne seže metla iz Beograda? — V kemični tovnmj t Mostah je k't ** vcllno v koroški nemčur-, v dni pre<^ Preobratom prepovedal KrtvUnii teJ<>^nsk° 20V0r,li Pozneje se ic delal Slovenca, a nemčur- ska žilica se m« Z -t meseci jc iniLivrvat^rb^ ^ ^ Jo „ bisci« lomi, sc je l.ttdo razburil. ceS. da še denar po nepotrebnem ven meče. Kaj ko bi t ejini ravnali po koroškem receptu n a^ecni aiegovo mesto s kakim potrebna koroSfctai beguncem? — Vsem Clrll-Melodovlm podružnicam: 40 ull,‘dno da v sv» “ rcvfcMraJo družblne nabiralni-" iC’ mna " ,^tav,ien!h *v^mu namen j Nattratafld reprezentirajo sedaj veliko veljav« » rvav l>| bilo. da sc vsi nepokvar-lent i*rw£e svojomu namenu ali p« se 4,,,. žlii vrnejo Pokvarjene nabiralnike nal dajo podružnice popraviti In naj lili Izroče potem onim, Id se obvežejo, da jih bodo delovanju izpostavili. Ker ima družba s svojin kulturnim delom sedaj veliko več stroška, kakor prod vojno, pozivamo podružnico k novemu Intenzivnemu delu. — Kmetskim posestnikom. Kakor lani, j tako razpolaga tudi letos »Državna posre- J dovalnica za deio« z večjim številom kmet- I sluh delavcev in poslov. Leto« je tudi preskrbljeno vse potrebno, da pridejo isti k nam v Cim največjem številu. Vsi, ki bi potrebovali takih poljskih delavnih moči, naj se obrnejo ustno ali pismeno na eno iztn.d podružnic državne posredovalnice za delo, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru la Ptuiu. — Praktikanti za drž. vinarsko In sud-Jarsko šolo v Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času. Poboji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskuiejo računski In jezikovni pouk. drugače delajo praic-tlčno v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanjc In hrano brezplačno ter Imajo prednost pri sprejemu za prihodnje Jonsko leto 1921—23 kot redni učenci. Pr>-šnle za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinairske In sadjarske Sole v Mariboru do 20. t. m. s sledečimi prilogami: krstni Ust, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško »pričevalo in spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. — Lovske kavcij« — zapravile««. Dražile! lovov pred ki med vojno so morali zalagati kavcije pri davkarijah. Te kavd- i Je so bile navadno last celib lovskih družb, toda odločilni faktorji pri davkarijah so kavcije enostavno podpisali za volna posojila Kdo bo nosil odgovornost, kdo povrne fikodo? , — Promoviral W na češki univerzi dne 10. t m. k Pa vet lanežlč za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! — Iz poštne prometne službo. Od 3. marca dalje se vrši na proiil Ljubljana-Rakek celokupni poštni promet začasno pod spiem-itv^m uslužbenca pošt ur. na Rakeku Dotičrt vlak odh.ija z Rakeka 06 14.14, prihaja pa v Ljubljano ob 16.05; iz Ljubljane odhaja pa ob 18.20 ter prihaja na Rakek 20.23 Z imemrvanima vlakoma so v poštni zvezi uradi Ljubi ana 1 in Liubliana 2 tet na drugi strani Preserje, Borovnic*. D01-nV Logatec (Hotoder&ica, Rovte) ter Rakek (Planina. Unec In Ceknfca). CerknRra Ima z Ljubljano dnevno dve po&tni zvezi: prvo čez Velike Lašče, drugo pa čez Rakek — Razširjenje paketnega In denarnega prometa. ()d L marca dalje sprejemno poštne pakete in denarne pošiljke nafdodnil poštni uradi: Andrejevica, Berane, Bar, Vlrpazar, Danilov grad. Kolašin, Nikšič, Podgorica. Rijoka, Stari Bar, Ulčinj, Cetinje in Nieguši; poštne nakaznice pa uradi: Andrejevica, Virpazar, Danilov grad, Rile-ka. Stari Bar, Ulčinj m Njegušl. — Primorski orožniki Iz Bosne in Albanije se nam pritožujejo, da jih pošiljajo v r.ajbuij divje gorate kraje, da«l so biti od doma vajeni milemu podnebju. Naj bi vlije oblasti tudi to upoštevale. — Poniževalno pozdravljanje. Naše hlapčevstvo kažemo posebno z puzUravl, Ki so nam ostali iz dobe graščinske robote. »Sluga ponižni« bi te v demokratični drža- vi ne smel rabiti, a v Ljubljani celo bo'!ši stoji vse križem »slngarljo« na ulicah. Prosti državljani ne maramo biti sluge ne dejanj-sko In ne v besedah. — Vojnih Invalidov Imamu v JugosiavlB okroglo 14.000, vojnih vdov 8000, vojnih Sirot pa 17.000. — Edin* nemški list, ki odločno obsoia protislovensko gonjo na Koroškem Je dtv sedaj »Marburger Zeitung«. — Društvo stanovanjski najemnikov za Slovenijo naznanja vsem Interesentom, da Ic pričelo poslovati In da na podlagi od vlade potrjenih pravil zastopa vse interesa tvojih članov najemnikov in brezstanova! cev. Člane sprejema po sklepih odborovih sej. Prijave sprejemata blagajnik Podboj Karol, Ljubljana, Sv Petra vojašnica soba 4 in tainik Pirc Ivan. Prisojna ulica 3—11. od 1. do 3. ure pojx>ldnc. Vpisnin« znaša 1 K, članarina mesečno 2 K. Vse dopise jc naslovit) na označena naslova. — Namesto venca na krsto dr. Ivana Oražna Je darovala rodbina Juraskova 50 kron Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. — Kolesarska nadloga. Helena Kovač 84 letna užltkarica Iz Trzina, je šla v nedeljo ziutraj v cerkev. Za njo pa je prklrvil nek neznan kolesar in Jo povozil. Pri padcu se je precej resno poškodovala. Kolesar je Izginil dalie, ženico pa 90 morali spraviU v ljubljansko bolnico. — Aretiran tat. 26 letni knjigovez Pr K ržen iz Krope le bil na cesti v Dravljah aretiran, ko Je nosil konjsko odejo, beti ai-taimi prt, dva ženska predpasnika In športno čcpico. Po daj&em Meuju je priznal, da Je vzel konjsko odejo pri Figovcu, oltarni prt v frančiškanski cerkvi, predpasnika In čepico pa nekje na Viča. — Vojaški begunci. Vojaške oblasti iščejo 20 letnega Janeza Bazeja iz Cerkelj pri Kranju in 22 letnega Janeza Oerjovlča Iz Vel. Obreža pri Brežicah. Prvi je pobegnil od 14. pešpuka v Podgorici, drugi pa od Umočkega art puka. — Dva nevarna tatova. Pred dobrim tnesecom jc bilo v Žalcu vlomljeno v VI-zoviškovo trgovino ter odnešeno raznega mamifakturnega blaga za 182.000 K. Tatvine sta sumljiva 42 letni pekovski pomočnik Ivan (Fric) Gregorec iz GotovelJ In 31 letni Mattja Zemljič Iz Boračove pri Gor. Radgoni. Gregorec Je velik, suh, pristriženih brk ter hodi okoli pekov za delo povpraševat, da dobi darilo. Zemljič se izdaja za rudarja, mehanika ali ključavničarja, Je velike močne postave in pristriženih brk. Ljul>?»ana. = Skupščina ljubljanske rikadem-phe omladlno v svrho volitve delegatov 7.a komrres v Pragi sc vrši danes, 15. t. m., ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Akademiki sc poživljajo, da se udeleže skupščine Polnoštevilno. = Protestni shod proti kulturnemu boju. ki gra je sklicala SLS v nedeljo v Union, se jc vršil ob precejšnji udeležbi. Policija se je Izkazala to pot zelo enerjrična in je vsakogar, ki je hotel zborovanje motiti, takoj otirala. Vendar pa policija ni mogla preprečiti izgredov po končanem zborovanju zunaj na ulici. Zlasti v Dalmatinovi ulici bi bilo kmalu prišlo do vsestranskega pretepa, da ni ponovno energično nastopila policija. Oovomikl na zborovanju Smodej, dr. Gosar in Borec so vsled energičnega nastopa policije lahko mirno govorili. Prvi in zadnji sta bila še precej zmerna, dočim je dr. Gosar neparlamentarno napadel Sokolstvo. Na zborovanju so bile sprejete resolucije. v katerih se med drugimi protestira proti temu. da bi se uvedla v Soli v 7 er o ja brez vere. Protestira proti vklepanju katoliške cerkve v okove kancelpara^rafov In podobnih določb Odločno se odklanja rešitev Šolskega vprašanja v ustavnem odseku. Resolucija protestira tudi pro-•J naredbi ministra Pribičeviča. s katero se tivaia Sokolstvo v šole. — Splošna gospdarska zadruga za Slovenilo. prodajalna v LfuMlani, Gosposvetska cesta št. 2 nudi za praznike svojim članom najflnrtio banaiko moko za pecivo po 16.80 K, z« kuho po 15.80 K, dobro kni*no moko po 14 K, belo ajdovo inoko po 17 K, rženo belo moko po 13.50 K. prvovrstne iz-luščcne lešnike po 84 K, roiine po 70 K. cvebe po 40 K, lino rožiievo moko za potice po 24 K, prvovrsten trtan med po 60 K, drugovrsten po 40 K. Poleg tega !ma razno drugo špecerijsko blago po najnlžjih cciv*h. Za Velikonoč lino prckuieno šunko po 49 K, prekajeno domačo slanino po 50 K, dobro namizno vlao po 24 K liter. Novi člani se sprejemajo vsak dan od 8. do 12 In 2. do 5. ure. Delež znaša 50 K, vpisnina 4 K. Jamči se z dvojnim deležem. Člane pr> tuno v njihovem interetu, da pri nakupovanju prinesejo s sebol nakupno knjižico. — Prašenje raz oken na ulice se je v Ljubljani nekoliko preveč udomačilo. Izte-pavalo se obleke, blazine, ponekod pa kar strgaio blato » čevljev na glave pasantom. Na nekem balkonu v Dalmatinovi utici so nedavno iztrkavaH matroce, da so stenice padale na mlmoidoie. Naj bi vendar policijska oblast z vso strogostjo nastopila! — t/giibfjeuo la najdeno. V drugi polovici m m. so Dile pri polic, ravnateljstvu prijavljene sledeče Izgube: 8 denarnic 1 vsebino 25—27.000 K, 1 damska srebrna zapestna ura z usnjato zapostnlco, 1 zlat uh m z veliko beto koraljo. 1 srebrna damska verižica, 4 otročke »like, I listnica s srednjo vsoto denarja, 3 usnjate ročne torbtcc z vsebino 20 do 300 K, 1 zlata zapestnica, 1 ček na Kreditni zavod. — V Isti dobi so bile najdete sledeče re3 n,u ie spodrsnilo In Je padel ter si zvil levo roko v rami. —Policijska kronik«. Za zadn)o node’'o je bilo podanih 30 policijskih ovadb. Hi sicer 18 zaradi cestno policijskega roda, 4 zaradi pijanstva Ui kalenja nočnega miru, 4 zaradi pasjega kontumaca, I poročilo zaradi prekoračenja policijske uTe In 3 razna poročila. _ K v Ionu v trgovino Švab In Bizjak. Kakor snto že na kratko poročali, jc v noii lf. t. m. policija preprečila vullko tatvino pri omenjeni tvrdki. Stražnik C. Je ob p>l 3. url ziutraj zaslišal v trgovini sumljiv ropot. Prisedi! Mižje, jc vidci vrata odjrU, obenem pa le zapazil tudi nekega okro« 20 let starega moškeea, ki le nese? po Dvomrm nasipu veliko balo. Na stražnikov klic je mož halo Izpustil ter zbežal proti Jurčičevem trgu. Istočasno »ta stekla po Dvornem nasipu še dva moška ter Izginila. Na Dvornem nasipu so pozneje našli 14 bai bhga v vrednosti 80.000 K, ki jc bilo vzeto iz omenjene trgovine. Tatovi so pustiH svoj ključ v vratih. — Volovska glava ukradena. Mcsarlu ’ Jos. Seidlu v Siškl Je nekdo v soboto p v 1 noči odnesel Iz klavnice volovsko glavo ■ — Klobuk le izgubil nekdo pri nedt-41-Skflt izgredih pred Unionom. Kdor ga pogreša, naj pride ponj v uredništvo Jugoslavije. Maribor. Stari dravski most. V jeseni lanskega leta Je bil razpisan natečaj za odstranitev starega dravskega mostu, Id se ne uporablja več Treba bi bilo vedeti, kaj Je vzri*k, da se podiranie mostu še ni pričelo. Ako so pogoj! za prevzetje dela bili nesprejemljivi, bodo merodajni činitelji pač moraill razmlMJatl o načinu, kako naj sc most van-darle odstrani Prentemba posesti Kakor sc čuje, Jc mariborski grad kupila od dosedanjega lastnika Twlckla Gospodarska banka za dva milijona kron. Dražbena oddaja. Mariborska pukovska okružna komanda razpisuje za 23. t 1». ob devetih dopoldne ustno licitacijo za prodajo raznega materijala kakor vreč, sodov, pločevinastih posod, stekla itd. v skJadlftču Južne železnice na glavnem kolodvoru. Kavcija znaša 10% ponudbene cene. Izlet v Strnišče priredi oa velikonočni ponedeljek delavska Izobraževalna zve/a »Svoboda« tz Maribora, ker priredc v Str-itišču primorski begunci veliko veselico z gledališko predstavo. Ako se prijavi dovolj udeležencev, priredi se poseben vlak. Obsoien slepar. Na mesec dni zapora je bil obsojen Josip Kučar Iz Tini. ker je v Pintarjevi trgovini v Slovenski Bistrici ogoljufal blagajničarko za 1000 K. Nakupil Je namreč za 1100 K blaga. Dobil je listek, s katerim bi moral plačati pri blagajni. V usodnem trenutku pa je prvo enoj-ko zbrisal in plačal samo 100 K. Pri večerni revizifi so prišli slepariji na sled in so se slučajno spomnili tudi na možakarja, katerega so takoj priporočili sodniji. Celie. Cone mesa. Odkar obstoja Izvoz živin? preko meje naše države, doživljamo redno, da smo mi dom« deležni najslabšega mesa, po 30 K kg, ker se prvovrstno meso Izvaža. Vem dobro, da se izvoz ne da sabramtl, menimo pa, da le dolžnost naših mesarlrv, da svoiih konsumentov ne Izrabljajo d«j skrajnosti. Vse Ima svoje me|e. Težko sc plačuje 30 K kg mesa; Ce pa le moramo plačali, pa tudi zehtevamo, da »e nam da, kar je uradno prepisano. Anarhija, kakršna je v tem oziru v Celju, kriči po najstroiii remeduri. Celjski Sokol je ob priliki Mlšičevesa dne, prirejenega 27. m. m. v veliki dvorani Narodnega doma, vpisal pokojnega vojvodo v Jugoslovansko matico In ji plača v ta namen 2000 K. — Namesto venca na itrob umrlega staroste Savcza dr. Oražna Je podaril Jugosiovanslcl sokolski matici 500 kron. Občni zbor Dijaškega podpornega društva * Ceijo se je vršil pred nekaj dnevi. Prolesor p. Jeršinovlč Je poročal o potrditvi prenibnienih društvenih pravil hi o prevzetju pom oženja bivšega •Unterstiitzungs-verelna«. O. dt. Vrečko je poročal o blagajniškem stanju in g prol. Reich o nabavi knjig. Društvo rabi v bližnji bodočnosti obilo podpore, da zamore nabaviti knjige za revne dijake. Izvoljen je bil stari odbor. Nokollko več obzirnosti V opoldanskih urah, ko je večinoma vse na ulici, se pometajo ulice tako, da se vzdigujejo cele megle prahu. Svoj čas se Jc v tem oziru zelo strogo gledalo na rod ta so pometači ulice dobro naškropBl z vodo. Cas bi menda le bil, da bi se vsaj v teh, lahko rečemo ma-luikostnili zadevah, povrnili v redue razmere. Hivšl brivski salun Josipa liianchija v Aleksandrovi ulici je kupil trgovec Franc Rozman la odpre v ujem manufakturno trgovino. Izpred celjske porote. Zaradi tatvine se Je v petek zagovarjal Anton Cveteršnlk. Kradel ie v okolici Celja obleko ta razne stvari, med temi tudi eno kravo. Obsojen je bil na tri In pol leta težke Ječe. — Istega dne sc je zagovarjal zaradi uboja Martin Lubej, Iri Je v Svctolkl pri Drajnljali z nožem razparal dne 20. ebr. L L gostilničarju Francu Solinar v prepiru trebuh, da Je Isti, vsled radobljene poškodbe v CclUkl Javni bolnici umrl. Prejel je za svoje dejale 4 leta težke joče. — V soboto so se zagovarjali radi raznih tatvin v Trbovljah m okolici Janez lljaš, Edvard Kamnar in Franc Amšek. Dobil je Ujai eoo leto Ječe, ostala dva pa sta bita oproščena — Krt zadnji slučaj se obravnava proti dr. Al. Bratkoviču In tov. Iz Slovcnjgradca, ki pa, ko to pBemo, Jc ni kouJaaa, Koroško« Nemci pioroltujejo Avstriji po* lom. Klobučar Biirger v Velikovcu se je nedavno bahal napram nekemu slovenskemu kmetu, da je v Astriji vse ccneje kot v Jugoslaviji, ker država doplačuje k živilom oo 60 milijonov dntvno Ko je kmet vprašal, kdo bo te milijone povrnil, se je Biirger odrezal: »Oh. nihče, država napravi bankerot. pa bo vse plačano!« Šport in turistika. Otvoritev nogometne sezone. Na prv stom S. K. Ilirije pred drž. kolodvorom se vrši na praznik \(>. t m. kot prva tek na letošnje sezone tekma Ilirija : Rapid. Maribor. V nedeljo 20. t. m. Igra nadalje Ilirija rez proti Hermesu, Ljubljana in lliriia I revanš Igro proti Raptdu. Sestanek nogometne sekcije S. K. Ilirije se vrši v torek 17 t. m. ob 20. ur ari Petanu. Udeležba obvezna za vso nogomi-taše Ilirije. Gledališče in glasba. Repertoar ljubljanskega gledališča. Drama: Torek, 15. (zaprto). Sreda. 16. »Golgota«, (A). Četrtek, 17. »Razvalina življenja«, ob znižanih conah (Izven). Petek, 18 »Bajka o volku«, (A). — Opera: Tore*, 15. »Tosca«, (A). Sreda, 16. (zaprto). Ce« trtek, 17. »Zlatorog«, (C). Potek, 18. »Thais«, (D). Koncert vlollosk« vlrtuozloje de Bart« le! do v e. 22. t. m. bo Imelo ljubljansko občinstvo priliko slišati v opernem gledaKču violinsko viftiiozinjo dgč. Amclijo de Bart-feldovo. Njeni konccrti, katere Je doseda) proizvajala žc po vseh vetjih mestih, kakor v Pragi, Budievicah, Zagrebu, Berlina, Draždinib itd., so blM tako od strani kritike, kakor tudi od strani umetnost ljubečega občinstva, najbolje »prejeti. Vspored s katerim s« slavna vfetuozlnja predstavi ljubljanskemu občinstvu. ]e Izbran in nam imuna kakor Smetana, Dvofak, Orleg. VVienl-awski. Sarasate itd., obetajo gotovo kar največji užitek. Natančen spored še objavimo Predprodaja vstopnic od 17. t. m. pri blagajni opernega gledališča ob navadnih opernih cenah. Pevski zbor Glasbene Matice. Vsled Bachovega »Pasijona« pevska vaja v tore* odpade. Prihodnja vaja se vrS v petek. 18. t m. za ženski zbor ob 6. n moški zbor ob 8. zvečer. Nadaljoe pevske vaje se bodo redno vršile vsak torek in petek ia slcor za ženski zbor ob 6. za moški zbor ob 8« »večer. Pokrajina. la Mi sl Inske dolkte se nam poroča, d« se nahaja sedaj v Gradcu iz Jugoslavije po bcgU Franc Puncaršdt Iz Pameč pri Slo- vcujgradcu. Putigeršek je prodal svoje posestvo nekemu Fricu Karničniku v Slovett!-gradcu za 1,000.000 kron. Kakor slišimo, s« baje radi tega posestva nahaja KamičniK v eolskih zaporih. Ni uam zuano, kaj tiči za to kupčijo vemo pač, da le Pungeršek bU strasten nemškutar, ki je med vojno in pozneje v Jugosiavij sovražil vse, kar jc slovanskega ia delal na to, da bi priili uašl kruli pod Avstrijo. O prlikl nesrečnih do godkov meseca maja 1919 na Koroškem s* Je takoj pridružni nemškim četam in ?. nemškimi vojaki hodil po slovenskih vaseh špl-jomrat in rekvirirat municijo, katero so aii-still Jugoslovanski vojaki. Od jugoslovanska uprave ie bil obsojen is še ima danes odsedeti 7 mesecev zapora. Ko jc slutil, da bo treba ta zapor nastopiti, le iskal kupca ua svoje posetvo tu vseh straneh in končno posestvo dobro prodal ter |o odkurš v Avstrijo. Merodajne oblasti namesto da bi !).!« Punserška zaprle, so začele preganjati kupca Karoičnika, dr. Bratkoviča ter Lobe.-4, ki so pogodbo pisali m jo podpisali Pun-geršek sedaj v Gradcu zapravlja denar, udriha črez Jugoslavijo in išče Slovence, ki pridejo po opravkili v Gradec, jih napada ta hujska nemško druhal in oblasti na itje. Prod kratkim ie bil v Gradcu g. Jrkob Vrečko, katerega je nahrulil: »W;n-mlscher Hund, diesen }ugoslawlschcn riund muss man einsperren« Itd. Ko je bU tz Ptuja g. Murko v Gradcu je nahujskal ljudstva In policijo na njega .da je komaj odnesel življenje. O. Murko ima od Puugerška terjati večjo svoto in ko je prišel v Gradec In ga prosil, naj mu tepUtča, ga Je začel pretepati in zmerjati. 'Proti Jugoslovanskim sodnikom, posebno proti državnemu pravniku v Celju Pungeršek strašno zabavlja, ker Je b3 obso;en radi streljanja na Slovence na 7 mesecev ječe. Pungcršek pravi, ako bi katerega v Avstriji sročal, ga takoj ustrdl. Tistih 7 mesecev naj obsedi državni pravnik sain, češ on (Punsreršek) I« že v naročju blažene Avstrije, ki ga ščiti O Puitgcršku bi sc lahko napisala c o1 a knjiga lumparij proti naši državi, kar bi pač našo oblasti morale upoštevati. — Popotnik. A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) To je pomoglo. Ključ se je obrnil v ključavnici, in njen obraz se je pojavil izza vrat. Doktor ie videl z začudenjem. da je v sobi tema. Takoj pridem ven, je dejala smehljaje; odleglo mi je nekoliko. Daj mi ostati pri tebi. dokler si povsem ne opomoreš. Stopila je k njemu na hodnik. Ako mi dovoliš le še deset minut počitka in samote, je rekla, bom spet toliko boljša, da bom mogla doli. Prosim, pusti me dotlej samo. Doktor bi bil pač lehko ostal in uveljavil svoje nove pravice, toda njenemu prosečemu pogledu se ni mogel upirati. Po dveh, treh besedah. s katerimi jo je skusil obodriti, je odšel. Nič kaj ga ni mikalo, da bi se vrnil med svate; že je bil na poti v svojo sobo, da bi se preoblekel, ko je stopil k njemu služabnik, ki ga je bila poslala gospa vprašat kako le z Marjeto. Oprostite, gospod doktor, ali so mlada gospa v svoji sobi? Kaj pa je? Zdaj je ne sme nihče motili. Hotel sem jim le povedati zaradi Marjete. Izkazalo se je, da je splon ni doma; takoj po večerji je odšla brez dovoljenja. Gotovo je mislila, da je niliče ne pogreši. Toda oskrbnica, gospa Fentonova, vidi in sliši vse, in — Potemtakem je sploh ni bilo tu, ko smo slišali krik? ga je prekinil doktor. Ne; ali Peter pravi — šel je namreč baš takrat po stopnicah — da se je slišal krik iz sobe mlade gospe. Moral se je zmotiti, saj vendar vemo, da ni bilo tam nikogar. Ali ni bila v sobi nekakšna ino-distka ali šivilja? Videl sem jo, ko is vstopila. Mogoče, ali potem je spet odšla; zakaj gospodična — hotel sem reči, gospa doktorjeva — je zaklenila vrata za seboj, ko je šla k poroki. Stal sem tu na mostovžu in videl na lastne oči; morda se spominjate tudi vi, gospod doktor. In res je Kameron pomnil, čeprav se mu okolnost ni zdela v tistem tre-notku bogve kako važna. Da bi skril pred služabnikom svojo osuplost, ga ie odslovil in hotel baš stopiti v svojo sobo, ko je začul izza hrbta ženin glas. Naglo se je obrnil in videl, da prihaja k njemu; pajčolan in rokavi-, ce je bila odložila. Izpremenila sem svoj sklep, je dejala. doteknivši se s prsti njegove roke. Prosim te, nikariva se več lic vračajva h gostom! Bilo bi pač nepotrebno; le poslušaj jih, kako dobro se zabavajo brez naju. Ako ti je prav, se odpeljiva takoj; ne morem ti povedati, kako si želim odtod. Kaj ne. da mi uslišiš prošnjo? Njen pogled je moledoval še nuj-neje od njenih besed. Kameron si ni vedel razložiti nepričakovane zahteve in se je nehote obotavljal z odgovorom. Kaj ne, popeljeva se v Washing-ton? je nadaljevala. Pot do Jersey City je dolga in naju sili itak, da se odpraviva zgodaj. Uvidel je, da bo tako najboljše. Ako misliš, je odgovoril, pa pojdiva, magari takoj. Oddehnila se je globoko. Kako sl dober! je vzkliknila s prisrčnim glasom. Samo popotno obleko vržem nase, pa pridem k tebi. Čakaj me v svoji sobi; mamo pokličeva, ko bova oba gotova. Prijazno mu je mahnila z roko in stekla k sobi. ne da bi pazila na krasno vlečko svoje poročne obleke. Pogled, s katerim ji je sledil zdravnik, je bil sicer mračan, a vendar poln nežnega čuvstva. Kaj za to, če mu je bilo njeno bistvo za zdaj še nepojmljivo? Očaralo ga je bilo tako, da si ni več mogel misliti življenja brež njenih pogledov in njene govorice. Bolelo ga je, da jo vidi trpeti — in vendar, mari je ni delala baš bolezen manj ponosne in nedostopne? Kmalu potem, ko je bila izginila v svojo sobo, jo je spet zagledal, kako se je prikradla na hodnik, ozrla se skrbno na vse strani ter smuknila nato s klobukom, potno obleko in torbico v roki naglo v sosednjo izbo. Spomnil se je, da se mora tudi on preobleči; toda nekaj ga je spravilo v zadrego. Vse je bil pustil doma, denar in kovčeg, in tudi voza ni imel. ker se je bil pripeljal z železnico. Preostajalo mu ni drugega, nego prositi gospo Grctorexovo, naj ukaže napreči zanj. To je bilo sicer neprijetno, ali vendar le neznatnost v primeri z vsem strahom in neprilikaml, ki so ležale za njim. Ko je gospa slišala, da je primoran odpotovati s soprogo prej, nego je bil namenjen, in prosi voza. je prišla osebno. Po mnogih ugovorih je nazadnje ustregla njegovi želji, dasi nikakor ni bila zado- voljna s tako nenadno izpremembo načria. Pripomnila bi bila gotovo še marsikaj, da se ni pojavila Genovefa v popotni obleki ter ju zmotila v razgovoru. Začudila se je. ko je videla moža in mater skupaj, in osuplo postavila torbo na tla. Kmalu pa se jp obvladala ter pristopila z brezskrbnim obrazom. Škoda je, mama, da morava tako naglo odtod, je dejala; saj veš. da bi rada še ostala med vami. Ali tisti krik me je preplašil tako silno, da se še zdaj ne morem pomiriti. Rajša odpotujem, dokler se čutim še pri močeh. Oprosti naju, prosim — saj se vidimo itak kmalu. Gospa Gretorexova ni odgovorila; ukvarjala sc je s hčerino obleko. Še nikoli ti ni pristojala obleka oljčne barve tako imenitno, je rekla nato, ko se je Genovefa nejevoljno odvrnila. Nova šivilja je res zelo spretna; vse, kar je napravila, se prilega kakor ulito. Niti madame Duboiseva ne bi znala bolje. Lepšo postavo imaš in zdiš se dosti stasi-tejša in polnejša nego drugače. Res, s to obleko sem jako zadovoljna. Mlada žena je zardela, kakor bi takšna ženska ničemurnost, zlasti pa še v trenotku slovesa, nikakor ne bila po njenem vkusu. Toda odgovorila ni niti besede, samo ustnice je podala materi v poljub, s tisto hlaa-uo in ccrcmonijalno kretnjo, ki je bila Kamcronu že znana. Do svidenja, mama, je zamrmrala, pozdravi mi tudi papana. Jaz — a kje je Peter? Potrebujem ga, da mi zanese kovčeg doli. Peter pride lakoj. Do svidenja, gospod zet. Vrnita se mi zdrava in vesela! je zaklicala gospa Greto-rexova ter jima mahnila z roko, češ, naj le gresta. Ali mlada žena sc je obotavljala. Počakati hočem tu. da pojde Peter po kovčeg. je rekla in ostala pri svojem sklepu, dasi je soprog nujno prosil, naj gresta zdaj, ko je baš malo ljudstva v veži. Ko je Peter prišel, je šla ž njim sama v sobo, pokazala mu kovčeg. ki je stal že pripravljen tik za durmi, ter gledala, ko ga je nesel ven. Le kje so služkinje? je dejala nejevoljno gospa Gretorexova. Sama bom morala zakleniti svojo sobo. (Dalle prih.) Trnite na revmatizmu in lrihtlčnili bolečinah? VdmPenie s pravim Fel-lerievim Elza-fluidom le takorekoč dobrodeino! 6 dvoinatih ali 2 veliki Šoeciialnl steklenici 42 K. Državna trošarina Dosebel. Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza-krog-liice izvršuieio svoio dolžnost! — 6 škatliic 18 K. — Zagorski sok zoper kašeli jn prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčuioča švedska tintura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina oosebei a naice-neie. Eueeu V Felier. Stubica donja. Eisa tre 252. Hrvatska. E. Mali oglasi. Proda se: KROMPIRJA več vagonov jedilnega prvovrstnega za oddati. »Columbia«, Maribor, Cvetlična ul. 8. 425 KLAVIR dobro oiiraatien se takoj po ceni proda. Vpraša se In na ogled, pri hišnici Maribor, Splavarska ul. št. 4. 430 50 VAG. ŽELEZNIŠKIH PRAGOV hrastovih bukovih in borovih žaganih 260 krat 25 krat 15 cm se kupi. Ponudbe s ceno naložene'v vagon na Polaoh, Ljubljana Mestni trg 9. 431 CEPLJENE TRTE, različnih čistih in rodovitnih mešanih sort ima po kron 4 komad prve vrste tudi ame-rikamskih korenjakov, in belo koreninjeno šmarnico, po nizki ceni posestnik Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. 408 CIGARETNI PAPIR Oileschau pravi z vojakom In vodenim tiskom, Abadie, Goinb, Altcsse. Vse vrste stročnice št. 2 in 3. Vence tn šopke za neveste. Velikonočne in umetne razglednice. Svilen in krep papir, pismen papai v mapah kasetah in 100-100. Peresa, svinčnike, radirke, kamenčke, tablice, kredo, pečatni vosek, črnilo in vse v papirnato stroko pripadajoče blago. Po solidni ceni razpošilja na debelo Uranus-Papirnica, Mestni trg 11. Ljubljana. , 410 100 ODSTOTNE SODE »LUKAVAC« V sodih po 50 m 100 kg v vseh količinah po 21 K franco Brod u-S. ter 120 odstotne sode more se dobiti pri Marku Balunoviču veletrgovcu Sarajevo. 415 VINOGRADNIKI POZORI Se Imam več tisoč ukoreninjene šmarnice na prodaj kojo ni treba nikoli z galico škropiti (garant. 10 let). Tone ZagoTšek, trtničar, Dornava, p. Moštanjci. 389 POSESTVA v Sloveniji od 4 do 400 oralov, paromlin, tovarna, hotel, gostilne, vile, hiše se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 368 MED (TRCAN) najfinejši namizni za pecivo, garantirano čebelni potanec kg a 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 240 K franko tam. Pošilja se po pošti In po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika. 214 i£ypi se: SIFONSKE STEKLENICE kompl. po 1 1. in 0.6 1 nove in dobre stare kupi takoj: Ig. Paar, Jesenice. 424 Službe: UCENEC Iz boljše kmečke hiše se sprejme v trgovino. Ferdo Skof, Mislinje. 426 MLADENIČ 24 let star, zmožen sloven. in nemščine sl želi kakoršnekol! zaposlenosti. Ponudbe Prosim pod »Lepa pisava« na upravo Jugoslavije. 428 IŠČE SE BOLJŠE DEKLE k trem otrokom od 6 do 12 let, ki zna šivati in je vajena v pospravljanju. Vpraša se Jo-sipina Kunc Ljubljana, Knaflova ul. 4. I. nad. 414 GOSPODIČNA slovenskega in nemškega jezika vešča, išče službo v lekarno ali drogerijo kot blagajničarka ali prodajalka prevzame tudi vsa defektna dela, v katerem ima večletno prakso. Naslov v upravništvu 416 Razno: TRGOVINA Z VSO OPRAVO, v večjem prometnem kraju blizu kolodvora, se da takoj v nojem. Pc mdbe pod »trgovina« na upravništvo lista! 427 KOMPANJONKO Iščem ki Ima veselje do pekarske obrti In pri gospodinjstvu z glavnico od 30 do 40 tisoč K, natančneja poročila daje naslovnik. Pismene ponudbe s sliko. Naslov na upravništvo pod »Kompanjonka«. 420 KOMPANJON Sprejme se v dobro idočo pekarno z glavnico od 50-60.000 K. Kje pove upravništvo lista. 421 SOLIDNA URADNICA Išče s 1. ali 15. aprilom meblovano sobo, eventuelno s hrano ako mogoče v bližini deželne vlade. Cenjene ponudbe prosi! pod »Uradnica« na upravo »Jugoslavije« 411 Zenitne ponudbe INTELIGENTEN MLADENIČ ncomadeževane preteklosti izobražen v gospodarstvu z večjim premoženjem želi znanja v svrho ženitve z primerno gospodično Resne ponudbe se prosijo na »lavno poštno ležeče Maribor pod št. 30. 429 Zn okrožje Loi ordlnlra dr. Raznožnik iz Velikih Lašč vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu na Blokuh ob 9. uri, na Blo&kl Polici ob 10. uri, v Ložu ob 11. uri. Katalog ŠTAMPILJE v p; ANT. ČERNE LJUBLJANA . 7 53 s--£vqbhi t (tuist Tapetniška In dekoracljska delavnica Miroslav Zor, Ljubljana, Kolodvorska ul. 39. priporoča se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva. Podgane, mili, stenice in drugi mies pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom OMnsIv. konecs. za potateiiie na V. juhi jim«, S(rilnr|eva u. 7/I1I Spričevala na razpolago. Najboljša voda usta. — Odstranjuje smjesta nengodan dah. E. M. PENKALA 1 drug, Zagreb v vagonih za oddati. Pismene ponudbe na; Prva mariborska tvornica briketov družba z o. z. Maribor, Grajski trg. Fini emajllak, lak za polituro, lak za pode, pristen kopallak, lak za železo, lak za usnje, lak za kočije in raznovrstni drugi laki fine kakovosti po nizkih cenah pri IVO PREMRL Ljubljana, Kolodvorska ul. 18. Najlepše in najcenejše darilo za vsafco priliko je loj zverinjak knjižica našim niu.im za zatavo in pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom. == Cena 20 kron. = Dobiva se v. Ljubljani: iZtezm knjigam,Mari|littrg8, »Zvezni tiski rni, Stari trg 19,1. ■I Parna žaga Fran Ravnikar Bi meaini tesnrski mojster LJUBLJANA, Llnhatova ulice štev. 25 kupuje po naj višjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. „Prl zlati lopati trgovina z železnino Vaivazorfev trg šf. 7 (nasproti križanske cerkve.) Kino - poslovodja je tudi državno izprašani kmo-operateur z večletno prakso išče nameščenja. Nastop eventuelno takoj. — Cenjene ponudbe pod štev. „262“ na upravništvo »Jugoslavije". Glavno zastopstvo Fockove tovarne ,Sri\a mila* Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. JURJEVO terpentinov© čistilo za čevlje l lliiBiil 1 Pred nakupom nai si vsakdo ogleda veliko razpošilja »lavna zaloga M.TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Telelon 530. jedilnega orodja, jeklenega^ in aluminijevega, potno košare, čev-jarskega orodja, rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse druge potrebščine za krojače, šiviljo, u jj čevljarje in sedlarje pri 11 ln Ptfii-i, Ljiiai, Sv. Pstra rissip 7. Najvočja izbira! Nizko ccue! K A VELIK© IN MALO ! tasmmm■masSd Čsšijvve, spono za kosu, ©kossnEcej Noževo, vilic«, žlice, lokclei Parfum, brkoma*. puder, brlljantln Veziva, čipke, vrpce; Žnirance, stile*!, neremnlcei BroScva, prafes la, nauSnka; Kopte, dupmeta, ctrukerag OIovskG!, pora, brEsaljka. Četice sve wrsffi I I ruu estaiu galanterijsku i nlrnberSku robul Prodaja samo na veliko! Prodaj® si* na e na veliko! Brata Svlelic, Zagreb Telefon 23 • 44. Petrlnjska ul. 5. Telefon 23 - 4«. Nadpaznik m paznik se sprejmeta za manjši premogokop na Štajerskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na upravništvo »Jugoslavije" pod „Premogckop“. — Oglasijo se naj le iz-vežbani rudarji. Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 Odgovorni urednik Anton PeaeJc Tiska »Učiteljska tiskarna« v. Ljubljani