ZA IZBOLJŠANJE USTA Vab ten v«k. U lilai Ntri^l" kli u VM »O kral GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CiTATELJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TKLEPIIONK: CHebe« 3—11*42 Km«+r*4 M Sfrewd (lam Matter Srptrmbfr 31st, 1993 mt the Past SfHcc at New York. X. Y„ under Aft of Congress of Marrb 3rd, 18». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 133 —Štev 133. new york, thursday, june 9, 1938 — Četrtek, 9. junija, 193a Volume XLvi. — Letnik XLVI. SPOMENICA 0 ZATIRANJU POLJAKOV V NEMČIJI Sporazum glede delavske predloge POLJAKOM V NEMČIJI SO STAVLJENE NA POT VSE OVIRE Po'jaki v Nemčiji se pritožujejo nad zatiranjem. — Varšavsko časopisje zelo ogorčeno. — o-- BERLIN, Nemčija, 8. junija. — Medtem ko skušajo Nemci pred očmi celega sveta naslikati kar najbolj črno sliko o teroriziran ju sudetskih Nemcev na Češkem, je Poljska liga v Nemčiji predložila dolg-> spomenico, ki dolži, da nemška vlada zatira Poljake v Nemčiji gospodarsko, kulturno in versko. V nekaterih slučajih se Nemci ce -rega kandidata odobruje. t Pre«t>ednik je rekel,'da dr- mi,J v FAŠISTI PREMENILI PRODIRANJE Zavzeli so vhod v doli* na, ki vodi do morja. — Zasedli so Adzaneto, 18 milj od Casteilona« HEN DA YE, Francija, S. junija. — Prednje čete general.* Franca so se prebile skozi vladno obrambno «>rt«» v Castellou provinci, in so stoipile v široko dolino, ki vodi v ('astellon •le la Plana. Fašistična armada je zavzela Aifczeiieto, milj o«I Caste'-Iona. S tem, da s«> republikanci opustili to vas, so pfM^tili odpr t»» p«»t nizki in rodovitni dolini il«i Casteilona. Ofenziva se je price la, zgodi j zjutraj in republikanci s«! zastavili vse svoje sile, da preprečijo fašistom pro«liranje po glavni cesti iz Teruela proti Valenciji. Nova ofenziva ima trojni «*ilj" popolna osvojitev More de Rubielos, 20 milj vzhodno o«I Teruela; bueena «le CV.} i>ti smeri in JAPONCI BODO BOMBARDIRALI KITAJ. MESTA PO JUŽNIH DRŽAVAH BODO NIŽJE PLAČE KAKOR NA SEVERU WASHINGTON, D. C., 8. junija. — Pristaši administracije, ki se zavzemajo za sprejem predlo- Z bombardiranjem mest Hočejo Japonci prisiliti Kitajsko, da se poda. glede minimalnih plač in maksimalnega delov- Čengčov bo kmalu pa-'nega časa, so kapitulirali pred skupino ljudskih zastopnikov iz južnih držav, kateri zahtevajo, naj bodo delavci po južnih krajih manj plačani kakor oo severnih. del. žavljan, ki je v državni službi.|Atl>ocae«*r, 22 milj severovzlio-še ne izgubi pravice izvrševati Jll° w,i Luwlle iu 1,5 ,,lUJ ,v,i voje državljanske dolžnosti. Inik je tudi izrabil u-«la se l>o senator Ui!- oje dn Predse«. Sredozemskega morja. Koneciii •ilj generala Franca pa j«k i'a-^tellon «le la Plana, pristanišče let te po volitvah je-eni zopet! j**žn«» od Atbocacerja in <*est-, vrnil v senat. vodijo v Valencijo. S tem je predsednik poka SrtH,i u* ofenzive pa so faš: zal, da bo Gijletta podpiral pri stični »*-tal« i bombardirali V;V S A Nlrll A J, Kitajska, S. ju nija. — Japonski admiral Nc a kuni Noiuura je rekel, da nameravajo Japonci taka mesta, k«»t Kanton iu Hankov, bom-'bardirati iz zraka še z mnogo v t«" jo >ilo. Admiral je rekel, o !<» Japonci nadaljevali z bombardiranjem, da prisilijo kitajski oblasti, «la spoznajo, «la je vso ujihovo 4'proti japonsko delo-vanje zaman'*. Pri japonski vladi so proti zračnim napadom na «-iviliio prebi-valstvo protestirale Anglija, Francija in Združene države. .Vilm. Nomura je rekel, da sta Kanton, skozi katerega pri-j haja milnici ja v južno Kitaj -s k« i, in Hanko.v, ki je presto1 i ca kit t r jen i pouči upravičeni jn bombardirati. Toda admiral Nomura je re kel, da bodo letalci kolikor uh -goče pazili, da Ikm1«» bomba nI:-raii saitio v«»jaške naprave. PRODAJA OROŽJA IN MUN1 CUE Nekaterim senatorjem je hj!<» naročeno, naj .Okušajo do/v«> -e- sporazumeli, naj l>o prvo ?n \V AS 111N < rTON, L). <_'.. T. drug«« leto minimalna plača na junija. — Meseca maja so pro severu in jugu ista, namreč 2o dale Združene države za — oziromt 30 centov na njo. Tre- »s>,5K*, 7o zivlienski -troski tam d«»ii ? inAri runi l mesti, vsle«l eesar so J:i- , .. .... /APlISJ.KNIH jesenskih volitvah, četudi je. pri primarnih volitvah porazil pristaša New Deal a «losedanje-:ra poslanca Wearina. Kakor pri primarnih volitvah v Peu*ylvaniji, ko je pod-governer v Pennsvlvaniji omas Kennedy, katerega i« ;po«lpiral generalni poštar i.i lencijo in Alicante. V Alicante je bilo ubitih oseb. v Valenciji «i*a "JO. SELASSIE JE PLAČAL CLA NARINO ŽENEVA, Šviea, 8. junija. - kor židovski dijaki Poljski delavci niso primorani pripadati k nem-1nwdmliiik demokratke stran '>v,ra' ^ J""^1" • i^i i • r . • . j d i • i V I -1 J L- J ke James Farlev, so tihli sedaj naro«lov sedaj nahaja ski delavski fronti, toda Poljak zelo težko dobi de- !llazadllja^bi lisin koll^\ v položaju, da je priznala Hail, i>h zaključku šolskega leta University v Broklvnu je govoril Frank 'Murphy, governer države Mi •liigti u. Ji^kel je, da ne smemo Jo, ako ni član nemške delavske fronte. Poljski jezik v uradih ni dovoljen in še v privatnem pogovoru so Poljaki izpostavljeni zasmehovanju. Spomenica se končuje s pozivom na nemške vlado, da popravi te krivice s tem, da se drži svoje pogodbe s poljsko narodno manjšino z dne 5. novembra, 1937. Ko je bila pogodba podpisana, je kancler Hitler sprejel tudi voditelje poljske manjšine, katerim je zagotovil novo dobo v postopanju z narodnimi manjšinami. Nemško časopisje te spomenice sploh ne o-menja. VARŠAVA, Poljska, 8. junija. — "Kako se naziji drznejo zahtevati teritorjalno avtonomijo za Nemce na Cehoslovaškem, ko neusmiljeno prega- t i vni kongres ni ki zagnali krik, češ, da je New Deal doživel v« -lik poraz. Selassiea kot al>etsinskega c«l a rja, kar se tiče abe-inskega (plačila članarine Ligi narodov, i#e«iteui ko je veliki „ižji. ZAPOSLENIH Senator Borah, ki je tudi j član posredovalnega «>«lbora. iel .... bil pr«»ti predlogu, naj se da iu | »a St" Johjl s 1 flnstrijaleem priliko dognati, ,v lBrokl-v,lu ^ liim mogoče vt-e plačati ali n — <'e je delavec prepričal , i . v . KANTON, Kitajska. S. juni- — je rekel Borah,— da bo sle.5-da je v deželi, ki ve ja. — Malo pred mrakom so |„jič ^aslnžil po šestnajst «lolar-1x'a za "ajWgatejso na svetu včeraj že dvanjasti zapore«hu' iev na teden, «la bo lnhko pr- !skoro Petnajst milijonov nez.i dan japonski aeroplani prile- iživel svojo družin«), pa mu pra jl,f>s,einl1- Nadalje k m dele elektrarno in <*elo me^t»'..bljubiti te plače, dokler se i Utežnih starcev, ter uiediiaro«lua naselbina Se-lpropriea. «V mu bo«lo g>,podar-! ~ ( V n<1 bomo tei11 1JluK'm min sta bila takoj v teuii. ske razmere dojmstile t«>liko p,reskl"hf'n z;>dostne jam^-ine Napad je prišel ob času, ko, plačat i. zacne «lelavec dvomit':,,za ~ ^ fleial- ~ bo so se Ijmlje zbrali na železni-[.V bo folaj «lobil p.. š«-t- mo imeh °^raVka z diktatu-ški postaji in ob morju, da so'najst »lolarjev na teden, odpeljejo i/, mesta, ln»ječ se no I Kongres bi se imel že v sob> j vili zračnih napa«lov. to o«lgoditi. toda de^>ata V 12 dneh bombardiranja je .niiiiimaluih plač bo «Kliro«lit» ^ bilo v Kantonu ubitih in ra najbrže preprečila, njenih nad «>l» IJU«Ii. j . ^ _ a večina L. -n fltrftl,; :/ GARNER JE IZGUBIL STAVO Diktatura je nemogo«ia le v jsti deželi, kjer narod v za«i«>-."olj-tvu iu udobnosti živi. — Diktator iuia oporo le pri •• stili, ki >e jim *labo godi in »ri tistih, ki se ga boje. GRUNT« >N. Conn., 7. junija. — V ladje«lelnici Electric Boat V REKORDNEM ČASU . Pl , cesarja. Poleg tega pa je tudi Ligiu svet o«lločil, da more v-a ka država, ki je članica Lige naroilov, priznati Italiji osvoj:-l ompany so spnstih včeraj v tev Abesinije, ako t«» služi nje-morje 299 čevljev dolg subma- .I zgrajen vre 'kov kot del a^inske aauar: kordnem ca^u in sicer v enem ne. Proti svojemu običajnemu letu in petindvajsetih dneh. BONNET PRI BULUTU ■^inHi članic priznalo italijai: žens in otroei izselii° . lsk€-g!i kralja -kot idiesinskegi.I™«*^ t Kraueija> 7 juuija _,voli|a ,vojUu da jim varsavsko Časopisje v zvezi z vročitvijo spomenice Francoski vnanji minister G. jo na orosto mogli kam odpeljati. Četudi je Liga narodov do- Kitajfcke oblasti se bavijo z mislijo, da bi za begunce posta WASHINGTON. IX C., * Weraj so Japonci trikrai1 junija. — Podpredsednik <>a»-bombardirali Kanton: uajpr.jjner je stavil z nekim «'asnika:-zgodaj z ju raj, nato sredi po- jem dva »lolarja, da se bo ežiili ua deželo, «lrugi pa v raznih Bonne! je skega po: Bullitta in i njim d nevtralcev za- !" ora-bljene za voja&k-!^ mnogo pomagano, kjer si je ogledal nasade čajev- namene ida hodo mogh utrdltl gorato Ca ter oljno in cementno iudu- | pokra ji no severno od Hanko- strijo. iS seboj je pripeljal šti-SANGHAJ, Kitajska, 8. ju ,va. ri Za1>oje steklenic georgijske- unija. — Navzlic hodim nali- j Kitajci so pri svojem umika- ga vina. Iz Rusije ge bo podal vom pri Kajfengu in Čengčovu juju odstranili z Lunghaj želez- v Bruselj, Iger *bo zastopal pri in poplav Bmene reke okoli j nice vee tračnice med Kajfen- belgijskem dvoru ameru&o vla-Lanfenga, japonska armada gom in Čengčovom. do. BIVŠI POSLANIK SE JE VRNIL S POTOVANJA MOSKVA. Sovjetska unija, (i. junija. — Bivši ameriški p«» slanfk Joseph E. Davies se je vrnil Za Četrt leta................ Z* New York za celo leto - . $7 00 Za pol leta ................$3.r0 Za Inozemstvo m celo leto .. |7.«W Za pol leta ................$3.50 Yearly $6_ "0LA8 NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV NARODA-, ti« WEST IStfa STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHetaea S—lUfu DOPISI »)rem podpisa tn osebnosti se ne priobCujeJo. Denar ca naročnino naj ae blagovoli poftlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da w nair tudi prejgnje blvslIMe naznani, da hitreje najde-«m» naslovnika. POLJSKA Poljaka jo eden najbolj negotovih faktorjev v evropski politiki. Izven ozkega kroga vladajočih poljskih generalov in politikov n i lire zagotovo ne ve, na katero >tran bo stopila Poljska v morebitnemu sporu med evropskimi demokracijam; in fašističnimi državami. Pred nekaj tedni se je zdelo, da se Varašava in Pariz zbližujeta. Nato je pa začel fioljski vnanji minister Beck ob iskovati Berlin, in nemški maršal Ooering je bil parkrat na Poljskem, (lovor ire o poljsko-francoskem zbližan ju so kmalu utihnile. Ko ni dosti manjkalo, da «o si Nemci in Čehoslovaki tfkočii! v la-re, je nemška vlada podpirala zahteve na Češkem živečih Poljakov po avtonomiji. — Nemčija in Poljska . oglašata, — je šlo od ust do ust. Kmal u nato so »pa začele prihajati pritožbe, da Poljaki zatirajo na Poljskem živeče Nemce, in svet zopet ni vedel, pri čem je. Nekaj je pa gotovo in sicer to, da se vrši na Poljskem velik« n azijska propaganda in sicer ne glede na narodnostna čustva |K)l„jwke večine. Pred nekaj tetini so voditelji nemške manjšine na Poljskem >klenili ustanoviti enotno stranko vseh na Poljskem ži večili Nemcev, |kxI geslom: "P^n nemški narod, ena stranka in en voditelj.*' Njen cilj je kontrolirati življenje in delova nje vseh [»oljskih Nemcev ter jih vzgajati v prinicipili narodnega socijalizma. Varšavi ni prijala ta idej a "države v državi*', toda nemška vlada je zagotmila poljski vladi, da bodo ti Nemci podpirali svojo domovino kot pravi patriotje, in poljska vlada se je vdala. Nemci pa gredo predaleč. Izdelali so zemljevide, na katerih je vse poljsko ozemlje, v katerem prebivajo Nemci, označeno kot nemško in obljulbljajo svojim rojakom na Poljskem, da ni več daleč čas, ko bodo pridruženi svoji domovini. Senatorja Wiesner in H a-bach igrata na Poljskem približno isto vlogo kot jo igra Henlein na Čelioslo vaškem. Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KEK2E pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ ................Din. 100 | 5.00............ Din, 200 $ 7.20............Din. 800 111.05............Din. 5u0 923.00 ............Din. 1000 945.00 ............ Din. 2000 V ITAtUO Za $ 6.35............Lir 100 $ 12.25............Lir 200 t 29.50 ............Lir 600 $ 57.00 ............Lir 1000 $112.50............Lir 2000 S107.SO............Ur 3000 ■■ ORNR SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI to MJto ptftj«. Izpla&la v ameriških dolarjih J 5.TS dobi v IA MAMAJKILA krajo IspUCilo ▼ dolarjlk. tL- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Odkot* in zakaj je vse to? H. V devetnajstem stoletju se je človeštvo pomnožilo okroglo za tri sto odstotkov v Evropi sami, v naših državah ■za tisoč tristo odstotkov. Kaj pa po ostalem svetu t Kadar govorimo o svetovnih problemih, je dovol'j, če govorimo o Evropi. Ona je bila kraljica vsega »veta, ona je vodila vse: ddbro in slabo. Amerika je bila skoro do včeraj kolonijal|na dežela in ima š t i modernega komforta. Vse je šlo gladko svojo pot. Še pred svetovno vojno je leto za letom prišlo v to deželo po milijon in več ljudi — vse se je neikako porabilo. Bilo je po večini trdo delo in majhne plače — in vsega tega je bil deležen posebno naš na^od. A je vendar vstrajal, napredoval, hranil — reševal svojce v stari domovini, tukaj pa sebe. Z vztrajnostjo, pridnostjo in varčnostjo je doisegel čuda. Vedno več ljudi na svetu je rabilo vedno več vi^esra. tako s farme kakor iz fabrike. Zemlja in industrija bi bila še stoletja pobirala vse ljudi, če bi ne bi4o človeškega duha. Ta dob je delal od nekdaj, kaikor dela Se danes: kako 'bi, da bi šlo boljše, hitrejše m seveda cenejše. In duh je tisti, ne politika ali kake stranke, ki je prizanesel vsa mogoča vprašanja in tudi rešitve na vse strani. Iznajdbe so človeku lajšale njegovo delo — zajedno pa mu jemale zaslužek. Vendar pa se je še nekako shajalo vse do tedaj, ko je prišla v industrijo ena ir/med največjih t* aj|d)b modernega časa. In ta je: porazdeljeno delo ali boljše: gotov produkt razčlenjen, razdeljen in standari-ziran. Ta iznajdba je poglavitni vzrok, da imamo krizo,' milijone nezaposlenih in vpra-1 Sanja, ki kakor globoka brfz-na zijajo pred vsem svetom. Računam, da ni nobena posamezna iznajdba in tudi v.-e skupaj vzeto, tako premen i la na svetu gospodarski red, kakor ta . Govorim o iznajdbi — a zdi se, da ne bo prav tako. Iznajdba po menja nekaj takega, kar se lahko patentira in zavaruje — more biti to stroj, id°ja, maiterijal ali posebna poraba — kar je n-a svetu kje za kako izboljšanje ali napredek. To pa — niti iznajdba ni, airjpak bi samo nov način — tako nekaj vesoljnega in enostavnega, da ne dobiš niti patenta za to. Navadno se smatra Ford za začetnika te metode, kar pa ri piavilno. Že pred njim je bil nekldo — mislim, da se je pisal Whitney, pa vendar ne vem za gotovo. Pred toliko in toliko leti som čital članek o tem in tedaj se mi vsa stvar ni zdela daleč talko važna, kakor je v resnici. Spominjam se pa do-,'bro. kako se je začela in rodila ta ideja j>orazdeljenega dela, ki jo pripisujejo Fordu. Bilo je tako: naša vlada je rečene-mu Wliitneyu — če se je res tako pisal — 'poverila izdelavo deset tisoč pušk. On je prevzel ogromno naročilo, ki je imelo pogoj, da mora biti izvršeno v dveh letih. človek s takim naročilom bi moral preti vsem iskati po svetu ljudi, ki so bili po poklicu pušikarji. Kakor vsaka stvar na svetu, so bile tudi puške tako poseben izdelek vsakega človeka, kakor so postavim stare gosli. Toda Whitney pa je šel z na-l^čilom domov in začel premišljevati nekaj drugega. Puška iima pred vsem kopito — tega bi lahko izdelovali nekje či"sto ■Zase in ga poslali sem. Nadalje ima cev. Petelina, sprožilnik, nekaj vijakov, iz-kratka: če pu&ko deneš čisto na dvoje, dobhš vsega skupaj kakih otem je pa gonil meh in koval — pred kovačnico -o je začel prikazovati počasi nov voz. povsod okovani in zraven 'ako lnp in trdno izdelan, da ga je bilo veselje pogledati. A to ni bilo še vse. Ko je bil vrz še ves končan, je prišlo na vrsto barvanje. In med splošno zeleno barvo so se vile d robne rdeče črte tako lepo in srečno potegnjene, rodili ki in Številni prijatelji, ter izrazila velike hvaležnosti do vas, ki ste se naju spomnili in nas preveč presenetili ob najini 25-obletnici zagonskega življenja. Kar najino srce čuta, pero ne more zapisati srčne hvaležnosti in primernih besed za vas, ki v resnici nisva pričakovala v življenju kaj takega. Pregovor pravi, če človek dolgo Živi, v življenju se mu vsakovrstnih primerov zgodi. Tako je tudi resnica, kar morava midva potrditi. Še ko človek premišlja preko dneva, saj to ni resnica, ampak kot da sanja, pa glejte, vse je bilo res, midva sva ti«sta, ki so nas pošteno potegnili. Na rojstni dan najinega starejšega sina so govorili, da mu pripravljajo nje-gwi prijatelji presenečenje. Midva z ženo sva mu kupila primerno darilo in nekaj domačega peciva, ter cel božji dan skrivala, da ne bo Louis videl za svoje presenečenje. Prideva v dvorano, ljudje pa proti nauna vsevprek kričijo: "suprajs!'* Ja, kje je pa naš Loufis. ker sva slišala suprajz, potem pa okoli naju ljudje v smeli. 4Za vaju s^lprajz!,, No, božji človidk. še sama sebi sva pomagala k presenečenju. Bila sva dvakrat v resnici presenečena, za tako veliko darilo (oprema jedilne sobe ter še drugih daril) podarjeno od v&s, naju bo vsaki dan spominjalo na najine velike do-brotmike. Midva z ženo ter tudi najini otroci pa liomo veseli, če vaon bomo mogli kdaj v sličnem primeru pomagati. Ničla* vam ne bojte, Trentova družina je pripravljena, kar obi-V-ite nas. Sprejmite naj prisrčne jšo zahvalo sledeči: Najini otroci, sorodniki sestra in svak Mr. in Mrs. John Spetich; brat Joseph Trenta ter družina iz Arstar-bule, O.; Mrev. Mary Koza ver iz Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Frank Spetich, stoloravnatelj Mr. Joserph Lekšan in družina. Kid o ne pozna Mr. Lekšana, nagega soseda že veliko let, koliko je že on dobrega storil v ilfcarbertora&i naselbini. Tudi midva sva trcu dala namesto počitka po dnevhem delu veliko skrivnih stopinj, ker on je bil glava za to veliko slavnost. Ravno tako hvala Mr. Fred UdoviehiU st., in njegovi družini. Nadalje se zahvaljujeva: Rev. Mediniu, za 11 advise gin-ljirt- govor, ki nama je bil namenjen, Mr. l^eo Walshu, post-mojstru, ki je tudi prišel na slavnost ter bil jako vesel, da no ga povabili (naš starejši sin Louis dela na potšti) zato ga je še tembolj veBelilo, da je bil povabljen. ' Hvala mu za lep govor ter pohvalo za nas Slovence. Hvala Mr. in Mrs. Fr. Žagar za njih iskreno željo, da ker sta že v drugič glavne priče najinega zakona, želita biti še v tretje na zlati poroki. Nadalje hvala deklici Frances Blazich za krasno deklamacijo ter šopek cvetlic, podarjeno cd vseh navzočih, naj nama te cvetlice ,v šopku povezane, pričajo s ljubeznijo povite pri jatelje. ter da čez 25 let za-komricega življenja se lepši šopek druga deklica bi dala. Hvala tudi če drugim govornikom, ki so nama iazrazili čestitke ter bodrilne besede. Nadalje naj velja najina zahvala sledečim požrtvovalnim, ki so pomagali za najino jjlav-noHt: Mr. m Mm. Louis Arko, Mr. in Mrs. Joseph Lokenč, Mr. in Mrs. Loka Može, Mr. in Mm Adolph Aiko, Mr. in Mis. John Stopar, Mr. in Mm. Fr. Fkter, Mr. in Mm. le, Mr. in Mrs. John Zalar ml., Mr. in Mrs. John Belčič, Mr. in Mrs. Joseph Ujčič, Tusc Ave., Mr. im Mrs. Louis Sham-rov, Mr. in Mrs. Jerry Zupec, Mr. in Mrs. Joseph Haims, Mr. in Mrs. Joseph Hiti, Mrs. Fr. Lah, Mrs. Frances Šabec, Mr. John Penko, Mrs. Frances Maček, Mrs. Angela Naglic Mr. Gregor Porok. Mre. Frances Bertoncel, Mr. Anton Polk, Mrs. Mary Otoničar, Mr. Joihn Ujčič, Mulberry St., Mr. in Mrs. Frank Beg, Mr. in Mrs. Frank Groom, Mr. in Mrs. J. Opeka, Mrs. Mary Železnikar, Mr. in Mrs. John Rupert, Mr. in Mrs. Anton Stopar, Mrs. M. Fidek, Mr. Joseph &kerl, Mrs. Mary Tancek, Mr. Anton Kaluža, 17th Street, Mr. in Mrs. Clias. Stnukel, Mr. in Mrs. R. Gainar, Mrs. Mary Mažek, Mr. Clias. Brunski, Mr. Fr. Mar-kovicli, Mr. in Mrs. Anton Va-lenčič, Mr. Jakob Casserman, Mr. in Mrs. John Ganbor, Mr. in Mm. Frank Likovich, Mr. in Mrs. J. Župec, Mr. Joseph Smuk, Mr. in Mrs. Ant. Devjak Mr. in Mrs. Yerman st.., Mr. Fr. Virant, Mr. in Mrs. Frank Merkun. Mrs. G. Podpečnik, Mrs. Mary Muhič, Mr. in Mrs. An torn Gerbec, Mr. in Mrs. Jakob Novak. Mr. 111 Mrs. Ma tevž Železnik, Mr. in Mns. Jos. 1 jipovee, Mr. in Mrs. Frank Šega, Mr. in Mrs. Pavel Palčič, Mr. Mike Serlej, Mr. John Smrdel, Mrs. Mary Mihelčič, Mr. in Mrs. John Prijatelj, Mr. Anton Peehirik, Mrs. in >Irs. John Šega, Mr. in Mrs. John Petrich, Mr. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Podlipec, Mr. in Mrs. Martin Kuniše, Mr. in Mrs. Jennie Okolish, Mr. in Mns. Frank Smrdel, Mr. in Mrs. John Krašovec, Mr. in Mrs. Vujovič Mr. in Mrs. John Pavel, Mr. in Mrs. John Lin-tol, Mr. in Mrs. Joseph Šega, Mr. in Mrs. Andrej Blazich, Mr. in Mns. Joseph Biščak, Mr. in Mrs. John Mis're, Mr. Jerry Geitbec, Mr. im Mrs. Gabriel Toth, Mrs. Mary Steiner, Mrs. Josephine Platnar, Mr. in Mrs. Rudolf Knaus Mr. Fr. Kranc, Mr. Jakob Penko, Mr. in Mrs. Peter Purger, Mr. in Mrs. Fr. Traha, Mr. in Mrs. Stanley Kalčič, Mr. in Mrs. Frank Čič, Mr. in Mrs. Joseph Oič, Mr. in Mrs. Joseph Gabrovšek, Mr. Frank Tonja, Mrs. Jennie Oz-bolt, Mr. in Mrs. Andrej Li-kan, Mr. in Mrs. George Žagar, Mr. AnfJon Kaluža, Mulberry St.. Mr. Joseph Mekina, Mr. Andrej BombacJi, Mr. in Mrs. Jakob Verhovec, Mr. in Mrs. John Obreza, Kenmore. Mr. Edvard Obreza, Mr. Andrej Dutka, Mr. Frank Poje mL, Mr. Joseph Petrioh, Mr. Anton Polk ml. Neimenovani 4 prijatelji iz Cleveland, O. Nadalje .se zahvaljujeva lovskemu klubu, lovcem in njih ženam, ki so delali in pripravili tako okusno večerjo. Ravno tako dekletom, ki so servi-rali. Še enkrat najina srčna hvala, če sva morda pomotoma katero ime izpustila, ali napačno inavedla prosiva da nam o-prostite. Ker vas je bilo tako veliko število, se pomota kaj rada pripeti. Vam hvaležna in pozdravljeni,, Mr. in Mrs. Štefan Trenta, 203—22nd St., Batberfcon, O. 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: Ely, Minnesota $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki. Skupna imovina: $2,260,028.00 "ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA.. • VESTI JZ PUEBLO, COLO. Anton Znidaršič se je ponesrečil v tukajšnji jeklarni in ridaj se zdravi- v Corwinovi bolnišnici. V (bolnišnici se nahajajo tudi Rose Pavlin, Mary Krasevec in Alojzija Hočevar. Zadnje dni je v Pueblo, Colo, mnerl FeKks Rivier. Pokopan je bil eivilno. V Clevelandu je preminula Mlikinja Mary Bittenc, roj. Petek, stara 57 let. Doma je bila iz vasi Rafolče pri Domžalah. V Ameriko je prišla 1. 1904. Tu zapušča ranjka žalujočega Soproga Franka, štiri hčere in štiri sinove. . * Po kratki bolezni je umrla v Clevelandu v Charity bolnišnici dobro poznana Frances Kroma r, roj. Ložar, doma iz vasi Prigorica pri Ribnici, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Tu zapušča žalujočega soproga Johna, hčer Frances por. Kewer in tri sinove John, Joseph in Frank, sestro Johanno Viwtar in enega brata ,v ^ari domovini pa dve -sestri. * Mrs. Angela Grill v Clevelandu je dobila žalostno, vest. tla ji je 1. jumija naigloma umrl brat Joe Hočevar v Ontario, Can. Rojen je bil v Dobrem polju na Dolenjskem. V Kanadi zaphiSča žalujočo ženo in tri nedorasle otroke. V starem kraju mater, v Clevelandu pa dve sestri. • Na Spominski praznik so našli v Cordonovem parku rojaka Mihaela Zadnika mrtvega. Varok smrti ni naveden. Star je bij 62 let in doma od nekod na Krasu. Poznan je bil kot miren in pošten človek in tu ne zapušča sorodnikov. V Rock Springs, Wyo., je umrl Lenart Potočnik, star 66 let in doma od Škofje Loke. Zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in brata. N^BREČA MIR. PODLIPCA V BAiRBERTTON, O. Afiiniogriede vam podam se nekoliko poročila, ni baš razveseljivo, morate ga vzeti na znanje, kakršno je, ker se drugače ne da pomagati. Upal sem, da bom še kaj več nabral, pa se mi ni posrečilo, zato morate kar čakali tiste, ki so že dolžni. Gre vedno po starem, sleherni reče, da bo vse poplačal in list obdržal. Na žalost pa vselej mi tako in nekateri t svoje Obljtobe ne drže. Kaj •pa Mr. Terček, se je kaj pozdravil? Rojaki in rojakinje po naselbinah ga gotovo pričakujejo, da jih ponovno obišče, pa kakor izgleda, to pomlad ne bo nič. Oglasil sem se tudi pri Mr. Fodlipcu, pri katerem je bil Mr. Terček gost pred dvema letoma, ko se je tukaj mudil. Rojak Podlipec je imel smolo in neterečo, ki ga je priklenila na postijo. Spodletel je na stopnicah in si zlomil nogo in tako mora sedaj v najlepšem letnem času adraviti bolno nogo in ven iz hiše ne more. Upati je, da bo kmialu ozdravel in ostal še dalje pri veselem življenju. Rojaka Podlipec in Vidergar sta velika prijatelja in često se zmenita o Petru Zgagi in kakor se mi zdi, bi se še rada sestala ž njim. Jaz sem jima pa tako pripomnil, da dokler je človek živ, se ga vedno lahko pričakuje in zato tudi ni izključeno, da bo -še prišel v Barber-ton. Če vam ni še nihče sporočil o Podlipčevi nesreči z nogo, vzemite to 11a znanje in objavite v listu. Mr. Terčku je Podlipčeva hiša dobro znama in tako tudi postrežljiva zakonca Podlipec. To je vse za sedaj. Želim vam boljšo bodočnost in več u-speha pri listu. Ostajam s pozdravom Frank Trolia. VABILO na PIC-NIC s KONCERTOM KATEREGA PRIREDI TAMBURAŠKI KLUB {MLADI IN STAREJŠI) V NEDELJO, 12. JUNIJA, 1938 V CHARLES GARDEN PARKU 6018 METROPOLITAN AVE., med Forest Avenue in Fresh Pond Road, RIDGEWOOD, L. I. (Začetek ob 2. popoldne.) VSTOPNINA 25f; OTROCI PROSTI Za obilno vdeležbo se priporočajo — Tamburaši. PIKNIK BROOKLYN. TAMBURASEV Zadnje dni je v Homedale, Idaho umrl Frank Cegnar, star 42 let in rojen v Dofarjih pri Skofji Loki. Zapupča ženo, več otrok in sestro. V Clinton, Ind., je 30. maja zadel mrtvoud Franka Knafi-ča. Se tistega dne je umrl. Star je bil 56 let in doma od Slivnice pri Mariboru. V Clin M1LWAU8KE NOVOSTI. Dne 23. maja je v Okrajni bolriišnici cv Milwaukee umrla Helena Erčul, stara 14 let in rojena tu. Zapušča mater in sedam bratov ter sester. Ferdinand Klančnik in žena sta zadnje dni obhajala srebrno poroko. Poročila sta .se Eugene Kiotz in Sophie Seršen. V sosednjem Shebovganu je umrl Frank Mešnik, star 55 ^m vi^u. , vim- let in bivši Milwaučan. V A-ton je prišel leta 1913 in tu|™eriki je bil 31 let in tu za-7.arai&nn tri sinove in: pušča ženo in dve hčeri. V nedeljo 12. junija prirede brooklynski tamburaši skupno z mladim narašča-jem piknik v •prijazliiemi vrtu Charles Beer Gardens v Ridgewood. Že dolgo vrsto let se Mr. Ivan Gerjovič trudd in muči, da iz naše mladine izuči dobre tamfburase. In to se mu je v popolni meri posrečilo. Starejši tamburaši zelo lepo in mojstrsko igrajo naše domače pesmi in poskočnice. lansko leto pa je Mr. Gerjovič zopet pričel z mlajšimi močmi, Čuditi se moramo Mr. Gerjoviču, s kako Vnemo deluje na tem polju in se ne v straši nobenega truda. Zato pa ima tudi tako velik u.ipeh. Godba veseli vsakega človeka, posebno pa mladino. Vsakega otroka boš razveselil, ako mu daš v roke kak inštrument. Zato pa vidimo pri naših mladih tamburaših, da se kaj na^ gk) aiauče 111 lepo napredujejo. Seveda je k temu potreben tudi dober učitelj, kot je Mr. Gerjovič, katerega pa diči tudi tudi učiteljska čednost, da je zelo potrpežljiv. Mi pa se moramo pri tem zavedati, ida imajo tamburaši z učenjem mnogo dela. Ako o-troku naložimo preveč dela, se ga naveliča, kajti za igrače je bolj vnet. Da pa' jim ohranimo dobro voljo pri učenju, jim moramo pokazati, da ceni- mo njihovo delo in to pokažemo s tem, da jih Obiščemo 11a njihovih prireditvah ter jim s tem damo pogu-m in navdušenje za nadaljnje učenje. Zato naj bi vsak rojak šel v nedeljo na piknik, da bodo tamburaši, mlajši in starejši, imeli tem večje veselje. Poročevalec. VLLE ROJENICE. Mr. 111 Mrs. Edvard Bajt v Cleveland, O., sta dobila obisk od vil rojenic, ki so pustile hčerko. Dekliško ime matere je (bilo Mary Skerl. NOVICE Jutri bo graduiral na Northern Illinois kolegi ju za doktorja oči, Frank Gradišek, sin znano in spoštovane Frank Gradiško-ve družine iz 28. ceste, Lorain, Ohio. c^p Znani polici jski poročnik iz Clevelanda, Mr. Paul Kekič, se i je moral te dni podvreči opc- | racij i. t ^P Na Holy Name višji' katoliški šoli in Notre Dame akademiji v Clevelandu so te dni graduiral i Stanley Bricel, Stanley .Krosel, Margarte Pavlin, Jose-I phi ne Hočevar, Mary Kužni k, j Helen Lautizar, Justine Mer-'var in Esther Verbič. f. zapušča zeno, hčer. Pred nekaj dnevi je v Aurora, Min. umrl Jos. Jakeš, star 74 let in doma iz Dol pri Litiji. V Ameriko je prišel pred 46 left in tu zapušča ženo, sina in hčer. • Za srčno hibo je umrl v Clevelandu rojak Frank Dolar, star 56 let. V Clevelandu je bival 35 let in je bil doma iz Ljubljane. Naročniki! Pasito n ŠTEVILKE poiec maltra, ki ta in krati« pa leU, Maj rum m 6.5.38 TO POMENI, a 5. junija, 1938 PaflJUe GLAS NARODA, 216 W. 16 St., New York SMRrr JE ZOPET ZAMAH NILA S SVOJO KOSO. V Indianapolis, Ind., je po dolga bolezni preminula Mary Lampert, vdova. Rojena je bila 25. marca 1869 v vasi Pota-VTh, fara Šmihei pri Novem mestu. Poprej se je pisala Novak, pri hiši so pa rekli po domače Muhar. V Ameriko je prišla 1. 1893 in sicer naravnost v Indianapolis ter se je še isto leto poročila s pokojnim Thomas Lamrpertom. ki je utorl 4. febr. 1934. On je prišel sem eno leto prej kot. ona. Bila sta med prvimi isloven^&Lmi naseljenci tukajšnje naselbine ifn prva Slovenca, ki sta stopila v zakonski stan ter bila poročena v tukajšnji inski župniji sv. Antona, v katero so tedaj zahajali vsi Slovenci, predno se je ustanovila slovenska župnija sv. Trojice, ,katere sta bila omenjena tudi zvesta podpornika. Rodilo se jkna je deset o-trok. Dva ata že umrla, osem je pa se živili in sicer hči Julia, poročena Hoff; dalje sinovi Uiomaa, George, Loads, James, Henry in Rudolph, ki so vfei ae odra&eni. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRI2 AR JI I. in II. zvezek, broš____$3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Sloventc Publishing Company 216 W. 18th Street New York v ? ^ " j i.Jt JL - A 4 . ri York — Thumfay, Jfciie THE LAB0EST SLOVENE DAILY IN IT. PIŠE JOŽE ZELENO (Vrhnika, Slovenija.) Že tri mesce je minulo od mo-*čeni dobitki kot šolske barvice* jega zadnjega poročila, toda tu v domovini se je «e težje pripraviti k pisanju kot v Ameriki, posebno sedaj v teh mescih ko je narava vsa v zelenju, človeka bolj ven na prosto vleče, kjer se vseprijetneje počuti ter tudi pero ne teče tako gladko, ko sorčni žarki skozi okno tako vabljivo odsevajo. Vreme imamo to pomlad pre cej muhasto in hladno ter smo dobili še na cvetni ponedeljek kravji zvonec, tičnica, mlad zajček, itd. Zatem pa se je šlo za glavni dobitek, ko so biie tablice prejšnjih dobitkov pregledane in- kontrolirane. Tablic ce so prodajali po pol dinarja., jo treba včasih boriti za vsako in kdor je kupil dve za en dt nar je v duhu preračunal koli-kokratno mu bo isti povrnjeuj če zadene glavni dobitek. Na-; daljno klicanje številk se je vršilo v naipeto pritajenem- razburjenju. Ta je čakal še na tri par inčev snega, ki pa je Ja^pa-"številke, obi na dve; drugemu lu izginil. Radi slane in poze-be, bo tudi sadja in orehov bolj malo po nekaterih krajih. Preživeli smo v zadnjih par mesecev zopet več lepih prazni • kov ter obujali spomine na o troška leta. O svečnici imajo otroci še vedno staro navado, da si s prižganimi svečami pri blagoslovljen ju i^tih še vedno eden drugem lase smodijo, ter imajo ma- je srce razburjeno utripalo, ko je skoro zadel "pri piki", po^ klicana je namreč bila 34 on pa j je čakal na do/bi tek z številko J35. Po kjatkem nadaljevanju zakliče eden na mostu: Tombola! Bil je fant iz Verda, ter mu je Cd veselja lice žarelo ko se je prerival proti mestu prirediteljev po glavni dobitek. Ko je bila talblica pregledana in kontrolirana, je bil po pred- Hitlerja v govoru, ko se je pripeljal zmagoslavno v Linz in zopet potem,. ko je. na Dunaj u slovesno proglasil priključitev Avstrije k Nemčiji, in to vse lefpo mirnim potom, ko *se je 'bi- tere dosti posla, da njim potem pisili do istega upravičen. tudi od voska okapane obleke očistijo, toda otrokom je to pač ueveta briga. Opa-zil sem to pomlad, da se dobe med podeželskimi otroci tudi drugače ibrihtne glavice. Ker vidijo večkrat pri gasilskih in drugih društvih prireditev tombole, so si na vasi štirje 10 do 12 let stari podjet-neži omislili: kaj ko bi tudi mi napravili eno tombolo. Rečeno, storjeno. Najprej so si napite že vsi radovedni kaj je predstavljalo glavni dobitek. Bil je lep veKk krofast golob. Fant je sam pri sebi računal, najmanj enega kovača je vreden. Ko ga eden prirediteljev vzame iz kletke goloba za izročitev, se mu isti izuauzne iz rok, zleti v zrak in daljavo gori čez Sveto Trojico. Kaj sedaj* — Komisija mladih strokovnjakov je konštati-rala, da je bil golob vreden brat bratu najmanj osem dinarjev, ter so morali prireditelji izplačati za glavni dobitek osem dinarjev v gotovim, kar je bila precejšnja rana pri dohodkih za prodane tablice, kateri so znašali skupno 46 dinarjev. Po odbitku za izplačani glavni dobitek pa je prišlo na štiri prireditelje vsakemu pol dinarja manj kot po enega kovača. Še večja sreča pri vsem pa je bila, da ni o tem prišlo financarjem na uho, ker bi bila v takem »slučaju zaplenjena vsa gotovina in mogoče še kaj kazni za nameček. Pa naj kdo reče, da ni današnja mladina podjetna. ped-zemlje tujih držav s preli vaujem krvi. Ljudstvo okro; njega, je kričalo kot da je po norela, nekateri pa so segli po revolverjih, ter si pognali kroglo v glavo, videčr da so zajeti kot v sredini gozdnega požara Kaj vse počenjajo sedaj tam s Židi in pristaši-prejšnjega re žima, itak zveste iz časopisov. Kar meni rie gre v. glavo, je, da človek s tako predrznostjo in takih zmožnosti ni dosegel v vojnem času več kot šaržo navadnega kaprola, sedaj pa milostno deli ministrska, diplomatska in generalska imenovanja. Pri nas v Jugoslaviji ni bilo videti radi tega nikakega posebnega razburjenja ter je šlo vse poslovanje in promet naprej kot da se ni ničesar spremenilo. Precej v neprijetnem položaju pa se nahajajo Čehi. Prvič je del njihove države za-gojzden precej globoko v Nemčijo, drugič njim pa delajo precej preglavic sudetski Nemci, katerih je na Češkem tri in pol miljona, ter oblastno zahtevajo svojo avtonomijo radi Hitlerjeve potuhe. Dasi je upati na mirno poravnavo, ne izgleda, da bi v slučaju nemškega napada pomagala Anglija in Francija Čehom z oboroženo silo. Samo grozeče besede pa i-tak nič pomenile ne bodo. Enak halo je bil sedaj, ko je obiskal Hitler svojega sovrstnika Mussolini ja,'ter so. potrošili ne vem koliko milijonov -samo za okrasen je ulic in druge priprave v Rimu in drugih me-stih Italije, koder sta se vozila, medtem ko si revni Lahi za pribojšek s sirom samo zobe namaže jo. vi m oglasili že prvi z ambami, to je tri številke v eni vrfti. Zn t« so b*h določeni dobitki kot uide* pip«, škatljtofebiksa, par v itd. — vmk>, ter Kot je bilo že poročano, je koncem februarja umrl v Ljubljani, Dr. Mihael Opeka, katerega so pripeljali na Vrhniko, v njegov rojstni kraj. Vrhnika takega pogreba še ni videla in ga najbrže tudi ne bo. Pogreb je vodil škof Dr. Rožman v spremstvu 9 kanonikov in številne duhovščine. Nosilci in častna straža so -mu bili gasilci, katerim je bil pokojni za kuratorja. Čudno naključje je bilo, da sera se oglasil .-v Ljubljani na stanovanj'u pokojnega eno uro pred njegovo smrtjo z veselo novico, da se je zdravje njegovega brata Franka Opeka v .Waufkeganu po težki bolezni precej izboljšalo. Novico so mu takoj sporočile njegove sestre ter mi ipovedale, da ga je to ze-lo razveselilo. Prosil pa je, da bi se pri njem oglasil kdaj cb drugi priliki, ako ozdravi, da bi se kaj več pogovorila. 'Par ur kasneje je njegovo smrt o-znanil veliki zvon tudi na Vr- medosedaj poznali samo potom bniki. Pokoipan je bil v grob — svojega očeta v bližini groba svoje matere, kjer si je še v življenju želel počivati. Mati mu je bila najdražja na svetu. Predpust smo imeli letos dolg, porok pa je bilo bolj malo. O menim naj le eno. Poročil se je Anton Verbič, Pekov iz Kačie vasi. Njegova iizvoljenk% je iz Žirov ter je trajala ljubezen še izpred vojnih let. O pustu so imeli pa otroci največ zabave z maškarami, letali so za njimi in jih kepali. Seveda je eden ali drugi tudi katero skupil, če ga je-mascara s palico dosegla. Pokopa vanje iPusta pa se je tudi letos na pepelnično sredo vršilo po starih običajih, namreč, da ga na mostu Ljubljanice zažgejo in v vodo vržejo. Tudi veselic je bilo več 'pred Pustom. Na pustno nedeljo pa je godec s harmoniko v vsak: gostilni, da se ljudje malo pc-vesele, četudi, je zaslužek bolj piče. Za tem pa smo nastopili dolg štiridesetdanski post. Kako je Hitler poba sal Avstrijo v svojo maihko 12. marca, ste zvedeli tam istočasno Po izklicanju nekaj številk sojkot eni tukaj. Napravil je na i- sti način kot v Porurju. Prišel je, zavzel, in nihče mu ni branil. Enako je bih> v Avstriji. Predno so se dobro zavedli, so TO:že propel ja i g par sto aercupla- ni cel bataljon vojakov z vojno opremo na Dunaj. In kakšen [moderno stanovanje, »a radio is in Avstrije. Slišali smo Lepega dne v marcu se pripelje pred našo hišo lepa Dodge sedan kara. Predstavijo se nam Mr. in Mrs. Birtloh iz Akron, O., ter povedo, da dopisov v "OL. N." ter .so napravili na .Vrhniko kratek iz-ježt. Odpeljali smo se vsi skupaj v Mravoovo gostilno. Okrog avto se je hitro nabralo precej mladine, katera si je z. aani manjem ogledovala elegantno ameriške kačo. Pri dobri kapl jici snso se spominjali naših znancev tam preko : Tone Terbovca, hotelirja Plevaikar Ciril Kunstla in drugih. Iz pogovora sen* tnridel, da sta Mr. in IMrs. Btrtieh pri ja-in salo družabna dvojica. V kratek čas se kam daj večkrat vidimo. Ostati na- meravata tu za stalna ter posojata pozdrave svojim prija-teujem v U. S. A. ne vaz*, v istih' vsajeno .cvetje. Po opravljenih: formalnostih se spustiva po serpentinah naprej. Na levi je videti visok j> Začetkom aprila sva jo ma- kr°gel stolp starodavnega gra-hntta Vrhniški veletrgov^e z dxL Vrh bri>a ima Italijan že zdravilni zelišči Edvard Pišler|?aravne utrdbe> Wjub temu pa in jaz na motornem kolesu v je ob cefeti žične ograje Trst. Vožnja tpo naših cestah Iin španske jezdece ter radi nasutega gramoza in cest-'a^rjGI^e zakope. Cesto med Pla-nega prahu ni posebno prijet- in Postojno so izboljšali na, ter človeka kar zavije v valitue je, ko je Ela vzlic temu pa ne moram nanj kiitžala njegovo pot v tropih, odgovoriti." na prvi pogled zaljubil vanjo "»Čenru ne morete odgovori-d'^ o visoki travi, o-pazeval a divje živali, ^e jim umikala, ali pa streljala nanje. SJike so se naglo menjavale, ('asih onioglo k tej njeni odločitvi itudi dejstvo, da ji jn bil mladi mož simpatičen, iz enostavnega razlega, ker dotlej še ni videla podobnega položaja v svojem življenju. (V *tari Afrika lici trdijo, da je velika razlika med ženskami v kolonijah in m«d tistimi, ki žive izven kolonij, bo to menda resnica. Ženska, ki j«* odrasla v koloniji, vidi življenje od či-to druge strani kakor ženska, ki živi v krotkem zatišju civilizacije. Odtod prihaja, da ceni žen-ka v koloniji hitro odločitev. Ženska, ki ne pozna t^ga življenja, zahteva, da s«* moški zanjo poteguje in prosjači za njeno naklonjenost. S tem nočem reči. da je tak-iia ženska sanjavo bitje, ki se ne zaveda trdot sveta o-koli sebe. Nasprotno takšna ženska vidi življenje mogoče bolj s trezne plati kakor njena sestra v tropih, kajti podza-vedno >e ngla.ša v njeni duši . parnikom "Geor- in skozi vso našo znanost gre nostjo opazovalca svojih last- J >ameni£U skriti. In v telil dej-ta |»oteza determinizma. Sko-'niJi liaiiiln v. Vsi zrk':ii. kij evu, pravi prof. Planck, leži raj bi celo r«'kli» da zna 11 o-1 ni jih lahko opuzu'e zunanji upa- dkrivno«t prostosti človeške nič drugega nego razvoj do če- zovalec. < stanejo delujočimu volje. dalje šiit-e posegajočega deter-1_________________________._ mm'rzma. Šele tam, kjer za-' konito-t tako d bro poznamo, 1 da nam je mogoče z njo njpo-1 vedatri bodcee stvari, lahko govorimo o piavi znan -ti. ; Kar se tiče uip rabe t« h misli glede problema človeške 1 proste volje, lahko trdinro. da! :uoie psiholog, ki od zunaj opa. ztuje človeka, računati vedno samo s trdnimi duševnimi za- koni. Seveda pa naša psih-olo i opremljevalca z urno kretnjo v "deluje v na- in za kar sami ne gija danes še ni toliko rszvita. stran, skočil na njegovo mesto »»nrenK> biti odgovorni? in streljal, ko je že začutil tik sebe nosorogov dih. Bil je čude' 11 strel: strel pogtimnega Znanstvenik, ki se od z una i prilizuje človeški duši, vidi v m jej vedno le zakonite poja- da bi mogla dognati res vse činitelje, ki so potrebni tudi za najmanjša človeška dejanja. Veriklar pa je psihološki (vpav.n- V« -ža, ki je zrasel .-redi nevar-,VP* ]V od trdnih valeč tak" rekoč že po ); iklicul VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno a nam prihranite netMitt-fliufcn nikii v \'aM-ci kraju ali |« kateremu izmH caxtofMiikov. koji'i imena m» tiskaua z debelimi črknmi. ker so upravt- čeni oliixknti tun; dnige na«w1liine. kjer je kaj naših rojakor na»"- Ijenih. Zastopnik ixi Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco. Jac«b La COIXJRAIMi: Pueblo. Peter Coll«. A. Kaftid Walaeulmric. M. 4. BajHk (KFtlANA: IndiaoaiKill«. Kr. ZopurtM ILLINOIK: CUIrago. J. Betčk Cicero, J. Fabian (Cbk-ajo, Cicero In IlMnois) Joliet. Jennie Bambieb Lm Halle, J. Hpelicb Maanmtab. Frank Aoguatin North Chicago in Wankegan. Wart* MARTLANO: Kiumiller, Kr. Vodopiw MICHIGAN: Detroit. L. MINNESOTA: Chiabolm. Prank Uoule. J. Lnkanlcii E If, 1cm. J. Pes bel Ereletb, Ixrala Goal« ..Gilbert. Loalt Veaael Hlbbing. John Porfle Virginia. Frank Brratlcb MONTANA: Roundup. M. M. Paniaa Waafaoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. B rode rick NEW TORE: UUU Valla, CI"' 'ZW'. OHIO: Bnrberton, Frank T roba Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Kar-linger. Jacob Resnlk. John Slapmk Glrnrd, Anton Nagode Lorain, I»uia Balaut. John Kumfie Yonngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: BeMsemer, John Jevnikar Brought on, Anton Ipavec neniaugh. J. Brezarec Corerdale in okolica. Mr*. Irana Rupnlk Export, Louis Supančj* FarrelL Jerry Okorn Furest City, Math Kmmin Fr. Blodnlkar Ureensburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Jqbnatown, John PotanU Krayn, Ant. TkufelJ' Luaerue. Frank Batloeh Midway. John Žost Pittsburgh in 6kollca, Pkilip progar Steelton. A. Hren Turtle Creek. FV. Sehifrer West Newton, Joseph J oran...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allla. Fr. Skofc Sheboygan, Jaaepi WYOMING: Rock Sprlnga. Lsnii Diamondvilie. Joe RoIKa OCBATA "OLA0 NABQDA" ^rorr '»ivjdi1 STaBprr no>ti v divjini. In bil je tudi uejanje mioža, ki je uniel brez premisleka žrtvovati -voje ži\-Ijenje za Manili jo dru^e^a. "Nu. in kako se je potem stvar končala?" je vprašal neki radovednež. "Nu, kaj imislite, kako se je zasukalo?" se je muzal major. 4 * I kako neki je povzel radovedneži. "Skleip je čisto enostaven. Ela je šla domov, si ponoči .premislila in odkrila, da prijpada njen-o srce tistemu, ki je imel v trenutku nevarno-ti več prisebnosti n poguma." "Tako -odijo po^ref-niki!" je rekel major. "Oprostite, ampak meni se zdi, da se sami preveč u-življate v vlc.^o te#a moža zmagovalca ter se čutite po-laskanega, da vam je mlada dama poklonila svoje srce.,? "iKak-o qja je bilo v resnici f" "V resnici in v življenju/' je dejal major, "je bilo takole.* Ela je cxi.sla domov in skle-pala: Henrik jo nedvomno dragocen mož. A koliko vrednejši od njega mora biti moj .spremljevalec, :ebe saino o WN-hingiono p«»ratn« «b>volj<*njr. KK KM KV PK11MIT »rpl najmanj en ni*M» Plftite torrj takoj rit bmplnfnn nn^>WII> lo »(inail)Mnn 4* huMl«* iHimij In iidutono polntuli SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) West I »tla Street New York. N. Y. DRAGULJI MED PERILOM. .Vfaidžarska devizna policija v bližini jugoslovanske državne meje je zasačila nekega ži-dovaketga draguljarja iz (Budimpešte, ki je šktkšal iztiho-tajp1*ti v Jugoslavijo nmogo briljantov, zlata in platine med starim »perilom. Zaplenjeni (predmeti so predstavljali Trednost nad 20 tisoč pengov. ŽRTVE STRUPENIH PLINOV. Pii Dionu je bila zaposlena! s čistilnimi deli v kanalih veeja skupina delavcev, katere so med delom omamili plini. Sest delavcev so morali odpeljati v bolnišnico -z znaki hudega zastrupi jenja. Dva od njih sta že umrla. iz bagdada v štambul 4 knjige, 3 slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begtt 2 Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« sem v Mekko romal. — Pr: ftaraarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 po divjem kurdistanu 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 pq pe2£li skipetarjev 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Al&džija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 v gorah balkana 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN IŠKARIOT l 2 knjig, s slikami, l 704 strani VSEBINA: Izseljenci, — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, I 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlita. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — 8ans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri 216 WEST 18th STREET Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? NEW YORK. N. Y. TI II Thursday, June 9, 1938 TUB LARGEST SLOVENE DATLY IN U. H. X. oj za ljubezen "Jft&JS'L'ieE* SOMAN IZ ZlYUEtiA Q ZA "6LAS IAJ10DA" PRIREDIL: I.N. 24 Taiko je r* «|iisaujem Rozana vedno odlašala, eedaj pa, ko so I^Mitbaunovi pričakovali obink. je vedela, da do tega prav gotovo ne bo prišla. Kar i>a jo je v csixju najbolj zanimalo, |e bilo »pričakovanje pisma, katero ji je Ralf TietVnbaoh bizo-javno obljubil. Kaj n^ki ji iuia sporočiti! Nobenega zadostnega \ v. rok a ne ntore najti za to, razun, da je bilo kaj .glede Uršble. Njegova 'brzojavka je morala Jiiti v zvezi ž njo. Toda oklene se njegovih bt-sed. Skrb brcz jK>trebe — vse dobro. Zato hoče opustiti vsako premišljevanje in bo mirno čakala na njegovo pismo. Mirno! Bolesten nasmeh spreleti njene ustnice. Kako je uio^la mirno čakati na kaj, kar ima priti od Ralfa Tiefen-baolia! Toda. mimo ali nemirno, svoje misli mora iiueti skupaj. da 1k> šlo vse dobro. Kajti ta obidk, to je >lutila, bo za l.jo ognjena preiskušnja njene zanesljivosti in zmožno- sti iu svoje dobre gospodinje ne sme razočarati, ker se je toliko zanašala na njo. Rozana *itoji v veliiki, hladni shraimbi za jevlila. Nahajala se je v kleti hi-še in tla so bila eeinentira-na. Veliki hladilniki >tali Ob stenah, in v tleh je bila precej velika jama. v kateri so hranili posebno občutljiva jedila v hladilniku. Bredi toga prestora je stala dokira iu široka miza in poleg nje stoji Rozana in naglo dela. Te*laj pa pride Marv. f'ee belo dblrko iz platna, toda tukaj v hladni .shrambi je vedno ob belo obleko iz platna, Ida tukaj v hladni -hrambi je vedno oblekla gorko jopico, ki je vedno visela pred vrati na kljuki. A nezaupljivim pogledom se ozira okrog in stopi k Rezani. 4'Kaj pa delate tukaj. Rozana "To-k* skhdo bom napolnila -s prati jami za gospico (iwendolin. Mr>. Laiuthain lni!a, je pisal v stiiiiiijjo je i4š]»anska hripa" in pru\i in v prozi v pismi Ji naslovljenih o nji, da j<* ne-reča, ki bo oskri; kralju Henriku II. Inila ime dežele živeče dotlej Francosko revoluciji) je pre- miru in pokoju, rokoval točno. V svojih proro j Vsa No-tredamova preroko-kovanjih je opozoril svet na to. vanja se dajo kontrolirati; ka da bodo 1. 1793 ljudje mislil da lahko izpremene način merjenja rasa. Zgodilo se bodo strašne stvari, v katerih bosta kralj in njegova žena izgubila glavo "*kozi le-eni okvir".,Na giljotino seveda ni mogel misli ti, ker jo takrat še ni bilo, vendar je v svojem preroškem du liu videl nji podobno morilno In za to vzameta ravno ono, 'kar ima milost I ji va gospa orožje. Pri tem pripominja Nona jraj*k*? Te^a ni treba. Rozana. (iwendolin more jesti jstreiožite vso to v omaro nazaj in napolnite ddedo s cenejšo vrsto." V tem slučaju pa se ji ne more vklouiti, ker je imela izrecno povelje svoje g< -polinje. "Obžuhijom, Mi^s Mary. t<-vedujem!" Tedaj pa se Rozana ponosno vzravna in Marv mimo. toda odločno pogleda. "Ne, Miš« Man* — napravila bom, kar mi je gospa zapo-vedala. Dnugače rada storim, kar mi svetujete — to da — xapovedovait-i mi ne smete. To is i dovolim samo pravi jasno iu iloločno. Mary puha vanjo kot razdražena mačka. "To si upat*--vi — vi uboga Nemka — pa meni, ki sem morali vrniti k staremu načinu žejo. kako točno so so doslej izpolnila. Nostredamus ima pa še druga prerokovanja, naii«.-šajoča se na dogodke, ki še; pridejo. Ce se bo izpolnilo vse, kar je videl Nostredamus svojem preroškem duhu, se Leta l.~>03 je bil rojen v San nina in -Stalina. Ob koncu voj-Remu v avignonskem okraju iz- ne pravi, da bo 44moral cesar reden elovdk po imenu Ihael de zapustiti cesarstvo iu pobegni-Nostredame, znan sodobnikom ti proti severni strani razšalje-in v poznejših letih po imenu ne dežele", < Holandska kot se- Nostredamus. Pečal se je s pri- ,tra Belgije) pri čemer ga bo lViJW , rnilK.anu Tramw rodnimi volanu, posebno z me- do skrajnosti }»odpirala njego- ft Ivl, kaU.ri hna jjH rib gostilno in trgovino. Ker je bil moj prihod nejav'ljen, sem ara hotel presenetiti. ( epir« sem j»otegnil na oči, vstopil kor prosjak in poprosil: Le pregol un norim sen za lavoro. .lože! i zakliče France. Tvoj glas Tej je izdal, dasi ga ni slišal že 10j et. Tam sem dobil dobrovoljne-j ga g. župnika Kovačiča iz K<: šaiie. in ko pride Pišler za nia no, na> je gosjja Karlinca p«» stregla z dobrim okrepčiloin, ter smo se z zagotovilom, da sv* še isti večer vrnemo, odpravili naprej proti Trstu. Ker je bil lep sončni dan. je bila vožnja zelo zanimiva sk«> zi kraška brda. Pot naju je vo- j di!a preko Bazovice. Saj sej spominjate one Bazovice, kjer I so Lahki našim zavednim sio j venskim fantom preti leti u VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENK) PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL L>EPT. 2JO W. 18lh St., New York. N. ¥. obetajo Evropi in beli rasi uir-'f,ali svinca v njih telesa. Neka-kaj razveseljivi časi. Sodeč pojk„ tesno mi je bilo pri srcu, k«, Nostredamovih prerokovanji'. .va vozila tam skozi in nedoS-nas čaka žalostna bodočnost. |«r0 pote:n smo ugledali našel .') Nostredamus prerokuje t ud; morje Adrijansko. ---------------.začetek nove svetovne vojne, ki] Trredrug a merjenja ca-sa, ko se bo pojavil bo baje izbruhnila v Franciji, i^.,,. xove Zavije. lope ceste, ve «xl druge strani Alp mož, ki b osvojil deželo, iz katert. je pri šel in ustanovil veliko cesarstvo. Tu gre oči v i dno za Napoleona, ki je prišel iz Franci T. jli.- S..l!:«-»l.. 1»1«>.--J.... v>. i»osfli:i. i 7.. Jri..*ti Južne Prog-^Iji \ trti i j«!-> »t< ri :r> rtoVlios'avnih iTiil.. »»•• v-.-t.. IH-tii«' (irr r. ii^pr« k< sIUŽIhi jaliskih l«lr». ui»» kr.ivih. vaf i»»ži\i m vuiti !tk»' m«»K*r-lu- k:il>in«-. \.-ii<:-.tsnn- ■•».»■lini'-. . russkošiif n«- pp'stor»*, M.* nailkriljlvo iirasto in iiei>rt'ko- VULGANU SATURNIA N:travri' ft v Jiig->st:tvijo: 25. junija: 9. julija: 30. julija: 13. avg.: 7. sep. REX C.O SAVOIA ROMA je kot Italijan, rojen na Korzi-liAruhnila ki, in ki je začel ustanavljati! I'riko Celina. 1&. jun.; 30. ju.i. 2. julija: 16. julija: 23. juliji Z i (xij^isnila vpra&tjtp jr»''»*n':i :Ui tiri Ita-m T^ine. «24 5th Ave . N Y.C Doslovno pravi, da bo "tretja Umestni promet. Značilno j,, vlada ljudstva vladala dalje o ! ,j;l številnih avtov in tak-i- druge, toda ne nad 73 let.*' ( V ]vv v lllestll no|HT1 1R> zatrobi, računamo tretjo republiko od to ker lle Klub temo leta 18,0, bo to pomenilo, da b«. ,ia >e VL.S promet pomika glad nova vojna leia ko naprej ]m stražnikih, aii j (prometnih svetlobnih signalih svoje mogočno cesarstvo s pre- "V mraku vlade cesarjev se|ml križiščih kot so v Ameriki. hodom preko Afcp iz dežele, zapadu nenadoma prikazal j pišler je šel iMUlajat va.....i katere je bil iprišel. i>olmesee ' — pravi Nostreda hra.-doveiia mahu za v Franci- Tiuli Napoleonov padec piv- wus. To bi pomenilo po jaz m >em s; mai0 mesto|sedneira prijateljev:, j,. >eda rokuje Nostredamus, ko pravi, ftemovi-m komentarju, da.se bo ogJedal. Ko se dobiva, grevrjlvnt je bilo poprej, da bo 4'malega moža velikega propadom zapadne kulture 31{l kosilt) v ^stilno, za katery Pot nazaj sinu vzeli čez Upči c*«ar>tva" uničila zima, da boj(ivi^ida moč islama. Poznej • jt. domneval, da jo vodi Slow- no. Že v temi pridemo pri O njegovo cesarstvo pozneje zm»- Nostredamus znova govori o nec% ,)a j^iega ni bilo več tam. jreliku do gostilne, iz katere - tno omejeno, obdano z vodo, potem se bo za še skrčilo. S tem je bil napovedan Napoleonov poraz v Rusiji, izgnanstvo rut Elbo in konec na otoku Sv. Ho-leue. Ni m ti tu i D ovojih ]»rerokovanjih 'pra- me>tu morate napraviti, i . . , . i. * Vi sam Nostredamus, da lx) svet grupo nosila na svojih rotkah? kar zahtevam!'' Rozana dobro opazi, da je Maiy hotela samo pokazati svo-'t°t ujHl razmižlJal Selc takrat' jo nice. Rezana mirno odpre omam in dene posodo na r>reiš- " nje mesto. **Naipolnjeno ^kit-do .s temi .pralijami bonu (postavila v so- To ^ tlK,i izPolnil°- bo Miss Gwendoline. (V ni .prav. Miss Marv, potem morete To ,azriler.Ki i zlatom in sre-to >ikledo zopet prinesti v shrambo in .jo naipoLniti s slaibšo ijrolu J1' nasta,° jota 1919 v stvarjo. Potem «em eaj izvršila naročilo." ,tem 'otu Je izdal Dane^ S temi besedam i se -kloni Rozana nad ledenico in hoče BiUestein prvi-e popolnoma No-posodo staviti na njo. Tedaj pa jo raztogotena Mary ta- stmJaniuva prerokovanja s ko-ko sune cd zadej, da Rozana pade na tla, .pokrov se odpre me'llarJi- »Samo po sebi se rain pral i je zvalijo po cementnih tleb. »Pri paidcu pa se zume' 4,a s° dotaiknila njego-1? zana tako ipobije na koleno, da ne more takoj vstati. va prerokovanja svetovne vo j -Tedaj ,pa se aMrv vendarle pre.slušate, kadar vam kaj rečem!? Saj lle vojne pogaženje belgijske vendar veste, da se.in v hiši prva za gos]xdinjo!" nevtralnosti. Nihče ne more re- Rozana je vslod bolečin zelo bleda. Z veliko težavo se či, oster rob ledenice, ženje belgijske nevtralno s t i Rana je procej velika in krvavi, tako da je bela nogavica vzrok, da je posegla v vojno poboma rdeča. najprej Anglija, pozneje pa šf J^udi Mar>' vnli rano m tedaj tudi sama prebledi. Amerika. O tem govori Nostrc- "Ah ste se kaj hudo ranili? Še toga se manjka, pa rav- damute z besedami, da bo "-ra- •___.. i.. .. " vojno v zraku. Upajmo pa, da se ta najstrašnejša Nostreda- ...........mova pro rokovanja ne bodo iz 'ko bo imelo zlato enajstkrat- Pol«il«-no vrednost vrednosti srebra naraščajoči moči islama. Dote- Xa ko-ilo je prišlo v ono r- - i je slišalo slovensko petje fan ga na j bi prišlo leta 1999, ko bo jstavracijo kakih .">0 Kitajcev. j tov. ter se jim pridružimo. T. baje nastalo "strašno preliva- Mislil >ein, da bodo v bližini jčijo tam liter vina za :: lire, U. nje nedolžne krvi, škropi jem- kake pralnice, pa nam natakar j je <» din. Pri na- pa ne dobiš na zemljo izpod neba". Do tega pove, da so prispeli v luko z! «iikak..i-«!iega iz[«>d 12 din 11 leta lahko pričakujemo strašno1 * "* ' KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ; 11. junija : Nieuw Amsterdam, Boulogiif lic\ t is* » llreuifD Chain|>1.-1111 % Havre l.r». junija : Normauijitr v Havre A«|iiitania v Cherbourg Hrt-uii'U v Kremen 18. juniju : l.'unlf « j 19. junija : De (Jias-e v Havre 21. junija : * J Kil ropu v Bremen j? 1TJ. Junij« : v <»IK-»'U Mary v eiu rtmurg lir «le Fraiirt' v Hnvre * 2T> junija : Vulmnirt v Tr*t Junija: New V-.rk r lliuuburg Niirniaiidie v Hnrre Aquitania v Cherbourg 1. julija: Nieuw Amsterdam, BoulognP Itreiuen v Ureinen | i'b;im(tluiii v Tlurre R.-X r Cenna • 5. juliju : i t S;ii iirui:i V« •leiulu m 1-. juliju " I r:i DEZERTER IZ BITKE NA MARNI. \rojaško sodišče v Lileu je te dni 6l>sodilo nekega o 1-letnega možii zaradi pobega z boji-šiča na dve leti ječe. Obtoženec je dezei"tiral z bojišča med bitko na Ma*rni in se je poslej celih tri in dvajset let skrival v stanovanju nekega prijatelja. Tičal jf* ves čas v kleti, ki je , _______ ____________- imela okno na dvorišče. Ko smatra za pravi začetek svetov- i9 njegov skri vae pred letom dm umrl, je moral begun za pus:tit)i skrivališče. Oblasti so postale pokorne nanj in so ga prijele ter |>osta.vile pred. sodišče. enim parnikoin. | tor. V tem oziru >•» tam preko i::, julija: Ker je po trgovinah vse c<- !> .\>iuil:mtu Nurmaiidie J."i. juliju : Siuleniiaiu 1 •». juliju : <'<>iile <11 Savoiu \ 1!». julija : Bremen v Itreuieu julija \ llumlMir; i iierl>c>ur^ Havre Boulogne iienou Te zanimiv dopis bo nadalj-j..Mar-V v clielbyur val g. Jože Zelene v f.rihodnji Ain>terdaui v Boulogu izdaji lista. in no sedaj, ko vaa vendar je vesela. Kajti vedela je, kako je sedaj potreibna pri hiši. Naglo se preofbJeče, ker je bila obleka, ki jo \e nosila, v>led ppidea uraaaana in je skozi njo fcudi prišla kri. Naglo posipravi umazane stvari, kajti mora doli, ker je že slišala v klanec prihajati avtomobil z gosti. Po stopnicah navzdol gre «še precej drtbro. dobro, toda si stiska zobe — pa vendar axe. Ko Rozana odide. Marv nekaj časa prestrašena stoji. In ------------- — £ vendar se mora potruditi, da pobere praline in jih postaviti novimi načini vojne tehnike in v hladilnik. Popolnoma prepričana je bila o tem, da jo bo naPove . (Palje prihodnjič.^ mus je najbrž mislil s tem Le- bi cesar razžalil malo deželo veliko žalost Neptuna (Ang je), ki bo prestopil morje zrak nasilnežu". Tako je Nostredamus prerokoval tudi vojno v zraku. Dalje pravi, da bo "cesar s srebrom označil mesto, 'kjer bodo njegovi vojaki". In to se jo res zgodilo, kajti nemški cesar Viljem je dal v začetku vojne kovati sretbrne kolajne z napisom: "Nemci osvajajo Pariz". Nostredamus se peča tudi EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW YORK t' IN OKOI.UI PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA (78 mnško) (/a ženske) Pogreb $110. in VEČ Prtnluo greste kam linijam, |»a ee je se tak«> pridite, ali pu telefo Dirajte nam za pojasnilu. Jamčimo, da boste z ii&ša postrežbo popohioina zadovoljni. 129 E. 7tb ST., med L Ave in Ave A 707 PROSrECT AVE, vogal 155 St NEW VOKUTel.: OKebard 1 B K O N X Tel.: M El rose .10577 SPOMIN NA STARO DOMOVINO Našj K raji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DQM Valeria znloqa slovenskih Knjig v Ameriki! V knjigarni ^'Glasit Naroda*^labko dobite vsakovrstne slovenske knjige * * i naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, J»reglja, Kmetovo? v - š Milčinskega, itd. . . V .nalogi imamo. prevode del svetovnoznanih mojatrovV "*> *• f Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige . . Igre, pesmi, semljevide K Ljubitelji lepe knjige naj pišejo p# cenik knjig, ki jih imamo y ralogu .N ieuw Amsterdam lies v Genua . .Clntiuplaiu v Uavre -•i. juliju : Kuruj»a v UreiUfU lil. juliju: New York v liuuiburt; ^."S. julija: lie ile France v U a r re iu. julija : V u!eaiiiu \ Trst IJansa v iiumburg Aapiirania v Clierbuurg Normandie tluvre 5. uv^iiMa: Stalen dum v Boulugnt' .. Bremen v Bremen ti. avgusta: »'••ute di Siivoiu v tienua tO. avgusta: Mary v CUertwrtirg 11. avgusta: 4'liaiuplain v Havre 12. avgii>ta : Kuropu v Ur emeu ]"!. avgusta : Satumiu v Trst lis. avgusta : \ieinv Amsterdam v Boulogue 17. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v CberbourK Hamburg v Hamburg avgustu : Res v Cenua lle de France v Havre Veendum v Hoult>tnie •Si. avgusta : Bremen v Bremen L'4. avjrusta: Paris v Havre ijiieeii Mary v t'lie rito ur g New York v Hamburg -7. avgnstu : Roma v <;euoa oO. avgusta: Kurojia v Bremen Sta I einla m v Boulogne De Urawe v Havre avgusta : Aquitnnia v Cherbourg Norma ndie v Havre