t.	■ *r
drobne VESTI IZSLOVENIJE Ministri končali sejo v Londonu
TRETJA OBLETNICA ZA-kak delavski komunističen pra-
711'TTA DPinnATM	««	•< a .	.	. , .
VZETJA BELGRADA. — 2o" oktobra so se v Belgraiju spominjali, kako je po težkih bojih ruska vojska na ta dan pred tremi leti zavzela Belgrad. S tem dnem je Tito postal gospodar Jugoslavije. Predno je bil zavzet zapadni del države je sicer trajalo še več kot pol leta, vendar se je s tem dnem začelo Titovo vladanje v Jugoslaviji. Ta dan se je komunizem polastil vse moči. Zapadne velesile še dolgo niso hotele tega verjeti, ampak so varale same sebe in druge, da je to demokratičen režim. Danes vedo prav dobro, da imajo opraviti s čistim komunističnim režimom, ki se trudi, da bi vse komunistične nauke do konca priklical v življenje. Prebivalstvo v deželi sami je vedelo, kaj pomeni titov režim. Zato se mu je upiralo in zato so tako mnogi pred njim bežali.
PROSLAVA RUSKE OKTO-BERSKE REVOLUCIJE. — Kako je sedanja Jugoslavija odvisna od Sovjetske zveze in kako je čisto obvladana po komunizmu, je pokazala proslava tridesetletnice ruske revolucije ppd Leninom leta 1917. Vsi listi v Titovim so<v t|stih dneh prinašali dolge kolone o tšj zmagi komunizma. “Ljudstvo” se je moralo spominjati
znik, lato je moral delavec ta dan več delati. Komunist praznuje z delom. Ker pa vlada v Jugoslaviji sama svoboda, zato morajo delati na tak praznik “prostovoljno” tudi tisti, ki ni-so komunisti. Kaj bi rekli vaši ameriški prijatelji komunizma, če bi jih kdo prisilil k takemu praznovanju?
“PROSTOVOLJNO” UDARNIŠKO DELO. — Naj navedem zgled “prostovoljnega” dela pod komunistično knuto. V nedeljo 12. oktobra so morali na splošno udarniško delo vsi prebivalci v škofjeloški oklici. Tako je bilo poprej oklicano v Kranju in Škofji Loki. Po vseh tovarnah in obrtnih obratih je bilo objavljeno, da morajo vsi nameščenci, delavci in, samostojni gospodarji na udarniško delo. Popravljati so morali iti cesto Poljane — Škofja Loka. Na delo so morale tudi ženske. Kdor se pozivu ni odzval, je izgubil plačo za en dan. Pa ne plačo za nedeljo, ker se na “prostovoljnem” nedeljskem delu itak zastonj dela, ampak plačo za delovni dan. — Taka je prostovoljnost in taka svoboda v svobodni Titoslaviji,
, KAKO PROSTOVOLJNO je bilo delo mladine na tako imenovani mladinski progi šamac
Razstava krasnih slik Iz domovine
Razne drobne novice b Clevelanda in te
Zaključili so zborovanje brez vsakega uspeha; ameri- okolio# ški državni tajnik Marshall dolži Rusijo, da je vsa u-
krivda na njeni Strani.	Društvo France Prešeren it.
London. — Zunanji ministri Velike Četvorke so vče-
17 SDZ je izvolilo za prihodne leto sledeči odbor: Predsednik Peter Srnovršnik, Jr., podpred-
raj zaključili svoje zborovanje, ne da bi prišli do kakega spo- gednik John Svekrič, tajnik John
razuma glede mirovne pogodbe za Nemčijo ali Avstrijo.
Ameriški državni tajnik Marshall je stavil predlog za zaključek zborovanja.
Nekateri mislijo, da je to začetek nove dobe, v kateri bo prišla napetost med S^getsko Rusijo in zapadnimi zavezniki še bolj do izraza. Pričakovati je, da bodo Zed. države,
Anglija in Francija zdaj same kakor hitro. mogoče izvedle unifikacijo zapadiu^Nemčije.
S to sejo so pri§|f| 25. novembra in imeli so 17 zasedanj. Vsaka seja je trajala po 3 ure, včerajšnja je pa trajala 3 ure in 45 minut.
Pri včerajšnji seji je ruski zunanji minister Molotov predlagal, da bi rešili problem Avstrije na ta način, da bi dali Rusiji dve tretjini vse oljne produkcije v Avstriji. Jasno, da ostali trije tega niso mogli sprejeti.
Pri zaključuj te konference ministrov je značilno to, da niso nič določili, če in kdaj bodo
Zalar, 1038 E. 70. St. tel. HE 7364, ki je bil izvoljen že 20. leto za isti urad, blagajnik Michael Krainz, zapisnikar Jack Ustaif,
Demokrafje so zavrgli ^ natri republikancev za Sabec-
■ n ■ i d ,,	^eje 80 vsako 2. nedeljo v mese-
pobijanje Inflacije
Republikanci niso hoteli dovoliti racioniranja, zato je predlog pogorel
Washington. — Republikanci so v poslanskj zbornici pogoreli s svojim načrtom za pobijanje inflacije. Ta načrt je bit. čisto drugačen kot ga je zahteval predsednik Truman. Ta je namreč zahteval od kongresa moč, da lahko vpelje ra-cioniranje živil in da ima popolno kontrolo nad cenami in
cu v SND.
Pozdravi iz Katifornije—
Bivši Clevelandčan Johnnie Zalaznilf pošilja prav lepe pozdrave vsem Clevelandčanom in Clevelandčankam iz zlate sončne Kalifornije z vzklikom: Ko vas v Clevelandu) mrzla burja brije, nam v Kaliforniji pa zlato son. ce sije ...”
Tretja obletnica— *
V sifedo ob 7:46 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Zakrajšek v spomin 3. obletnice njene smrti.
Zelo važna seja—
Zelo važno sejo ima v četrtek
mezdami. Republikanci so pa hoteli izvesti vse to na prosto- °b 8 zvečer v Slovensk^»rt dru-voljnem sodelovanju industrij štvenem domu na Recher Ave. je in producentov.	j društvo sv. Cirila in Metoda št
Radi tega so glasovali vsi J191

morali nje d seboj skušati, kdo bo več naredil na ta dan. Ker je spomin na to revolucijo ne-
e’ni iz dijaške!
Študentje, ki niso hoteli iti v Bosno na tlako. Tako je mno-
<M18 m t. «tmu>
1
ODBOR ZA BEGUNCE JE POSLAL LEPO VSOTO V RIM
Mr. Frank Mervar, na katerega pobudo se je vršila kampanja za odponjoč slovenskim beguncem, nam je sporočil, da sta z blagajnikom Antonom Grdi-nom odposlala na Socialni odbor za slovenske begunce v Rim $1,100. Ta denar je namenjen predvsem za to, da dobi vsak begunec v Italiji, zlasti v Senegal-liji, nekaj denarja za pisemske znamke. Nekateri namreč nimajo niti toliko, da bi mogli poslati pismo, ker nimajo za znamke.
Ker je v Senegalliji nad 500 slovenskih beguncev, bo torej prišlo od poslane vsote komaj okrog $2 na vsakega. Ni veliko, ampak nekaj bo že. Tisti, ki so k temu kaj prispevali, lahko vidijo, da so žrtvovali za res dobro stvar.
Kaj pravijo ilanISNPJ!
“Prosveta” je med velikim grmenjem, gromom in bliskom, v katerega je vpletla po svoji stari navadi tudi ploho žvepla — oznanila svetu, da je padla v krop, pod katerim je po polnoma sama kurila. Z mogočnim pridušanjem hoče prikriti, kako zelo se je opekla. Zakaj vendar ne pove članom SNPJ, kako se glasi tožba proti njej, kaj je zapisala, da se jo kliče zdaj na sodnijo, naj
RFC bo dobila takoj $150,000,000 za relif
Washington. — Kongress je dovolil RFC $150,000,000, da začne takoj dajati pomoč Franciji, Italiji in Avstriji. To bo na račun $590,000,000. ki jih bo odobril kongres za ta relif. ■'
JOHN liwiSJE ZOPET IZSTOPIL IZAFL
Washington, — John L. Lewis, predsednik unijskih premo-garjev, je svojo unijo spet vzel iz Ameriške delavske federacije. Prvotno je bila premogar-ska unija pri tej organizaciji. Potem se je Lewis sprl z voditelji, ustanovail CIO in se ji pridružil. Sprl se je tudi z CIO in peljal svojo unijo nazaj k AFL. Zdaj je spet "na svojem”. Kam se bo zdaj pridružil, še ni znano. Nekateri pravijo, da k uniji železničarjev.
Poročajo, da so s to Lewiso-vo akcijo zelo nezadovoljni pre-mogarji v državi'lllinois, ki ne morejo razumeti, kaj je zopet pičilo njih bossa. Toda ta oči-vidno počne z unijo, kar se mu zljubi.
Ameriški Židje bodo dab 238 milijonov
luKuur t
ne nedavno iz domovine. Vse slike so izrazito narodnega značaja, brez vsake politične povezanosti. Izražajo le momente pristnih narodnih običajev, kakršni so bili lastni našim starim Slovencem. Pri Kollandru lahko dobite tudi vsa pojasnila za nakup Idi slik. Gornja slika predstavlja eno teh v izložbi, toda to je samo posnetek in originalne sol precej večje; širina 12 palcev, višina 15 palcev. Te slike bi bile zelo lepo dkrilo in vsaki Mivki bile kras. Toda ker jih je le omejeno Število, naj pohiti z naročilom, kdor bi hotel kupiti katero teh slik.
Društva, tukajšnja in zunanja, ki bi hotela naročiti kaj več teh slik, ,naj pišejo za pojasnila na: Mr. Frank Cerar, 6419 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio.____
ROVI GROBOVI
John Kuhar
Po dolgi bolezni je umrl'v pondel jek zvečer ob 6:30 v mest. ni bolnišnici John Kuhar, 3620 E. 81. St., rodom Hrvat, v starosti 69 let. Poleg žalujoče soproge Antonije, roj. Nickel, zapušča sinova Frank in John, hčere: Antonia Dobies, Anna Mulh, Josephine LaPash in vnuke. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev Sv. Lovrenca ob 9 uri.
Nick Muza V sanatoriju na 8114 Euclid Ave. je umrl Nick Muza, star 62 let, stanujoč na 3873 W. 135 St... Umrl je danes zjutraj ob 6. uri... Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod.
Atlantic City. — Palestinski Židje so vprašali ameriško ži-dovstvo za $238,000,000 za pomoč v letu 1948. Od tega bo oblastjo, šlo $28,000,000 za nakup oro-jo Kucc ““»j	“'lij,, za iudejsko armado,
svoje pisanje tudi izpriča? '
Ali se boji povedati za kak- Ameriški delavci so veli-
Hoover pravi, da bo rdečim odzvonilo
New York. — Bivši predsednik Zed. držav, Herbert Hoover, je izjavil, da se bodo prej ali slej rešili verig vsi narodi, ki so danes še pod sovjetsko
KAZNJENEC JE PRIZNAL, DA JE UMORIL OTROKA
a
Madison, Wis. — Buford Sen. nett, star 20 let, ki je bil obsojen v zapor za vse življenje, ker je s svojim pajdašem umoril prošti mesec dijaka Carla Carlsona, je zdaj priznal, da je na 1. maja odpeljal z nekim drugim 8 letno dekletce Georgijo Jean Weckler. Dekletce je bilo doma s farme 6 milj od Fort Atkinson, Wis. Nabiralo je cvetlice na polju, ko sta jo topova zvabila v avto z namenom, da bosta zanjo zahtevala od staršev bogato odkupnino.
Pozneje sta se pa premislila, zapeljala dekletce v gozd ter jo
Rusija 10 bilijonov dolarjev odškodnine od Nemčije in sicer iz tekočih izdelkov.
Ko je državni tajnik Marshall predlagal zaključek konference, je rekel: “Tri delegacije nl| tej konferenci so kazale voljo, da bi prišli do sporazuma tukaj. Edino Sovjetska Unija tega ni hotela.”
Molotov je še v petek izjavil, da Rusija ne prosi, ampak zahteva 10 bilijonov vojne odškodnine od Nemčije. Tajnik Marshall je rekel, da edina odškodnina, ki jo more zdaj dati Nemčija, bi bila v industrijski opremi te ali one nemške odvišne tovarne, ničesar pa ne bi mogla dati iz tekočih industrijskih produktov, ki jih potrebuje za svoj življenski obstoj.
Ker sovjetski minister Mo-
.og Ž02 glasbvTproti pa 188. n» 55. cesti, severno od Superior Republikanci so sicer imeli ve- Ave. Poslopje bo stalo nad $400,-
čino, ne pa zahtevane dvetret-jinske večine.
Vsled tega je skoro gotovo, da ne bo v teni izrednem zasedanju sprejet noben tak predlog več, niti ta od administracije, ki zahteva za predsednika polno moč v pobijanju inflacije, kot zgorej omenjeno.
Kongres je pa včeraj odobril $597,000,000 za pomoč Franciji, Italiji in Avstriji, kakor je to priporočal predsednik Truman.
Iz raznih naselbin
000. Po mestu bodo zgradili več takih in ta v, naši naselbini bo ptvi.
Plačevanje asesmenta— Društveniki naj gledajo, da bodo imeli ob zaključku tega leta poravnan svoj društveni ases-ment, da bodo tajniki in tajnice lahko zaključili knjige ter dali nadzornikom v pregled. Ker bo na 24. dec. sveti večer, na 25. pa Božič, bodo tajniki pobirali prej ali pa pozneje. Največ jih bo pobiralo asesmente že na 23. dec. Ne odlašajte s plačilom do zadnjega dneva.
Darovi za begunce
Indianapolis, Ind. — Philip Bajt, star 37 let in sin slovenskih staršev, je bil po novem županu Al. Feeneyu imenovan za! Slovenske begunce in mestnega kontrolerja. - S. brezdomce so darovali v našem Škorjanc je 16. nov. prejel pi-
lotov ni hotel odnehati na nobeni točki in ker je bilo očitno, smo od sestre'iz stare«a kraJa> •**
da je vsako nadaljno zborovanje brez pomena, je ameriški državni tajnik Marshall predlagal zaključek zborovanja.
MATI PRIZNA, DA JE ZAŽGALA SVOJA DVA OTROKA
Warren, 0. — Mrs. Lillie Bell prisilila, da je zavžila obilico, je priznala šerifu Trumbu:!1 okra-uspavalnih praškov, za katerimi ja> je zažgala trailer, v katerem sta bila njena dva otroka, ki sta oba zgorela. Otro-
je obmejna straža na novi meji ustrelila nečaka Josef a Maraža iz števerjane pri Gorici. Dne 3. dec. pa je prejel pismo od svakinje, da je obmejna straža 17. nov. ustrelila njenega moža Jožeta Koršeta iz Huma pri Koj-skem, ko je hotel preko meje na obisk k ženi, ki je zbežala v šte-verjan predno je jugoslovanska armada zasedla Hum.
je umrla. Njeno truplo sta vrgla potem v reko Wisconsin. Več kot 50 oseb išče ob reki za tru- ka ata bila stara 2 to 4 leta.
pelcem otroka.
šne zaletelosti svojih uslužbencev v uredništvu Prosvete bodo morali člani SNPJ plačevati “težke tisočake,” kakor Prosveta sama trdi?
ko pridne jii
Pariz. — Strokovni časopis Jeune Patron je zapisal, da napravijo delavci od 3 do 5% več dela kot francoski.
Pasje licence je treba kupiti do 20 jan.
Vsak pes v okraju Cuyahoga mora imeti novo licenco do 20. januarja. Za pse je $1, za psice $3. Po 20. jan. bo treba plačati $1 kazni.
RtMhtalta!
BESEDNJAKE*. KERNA dokler je i* zaloga. Naročite ga lahko v na* šl upravi Pošljemo tudi po pošti, če pošljete »5.00. Naslov:
Ameriška Domovina «117 St Clair Ave. Cleveland 3, a
Mati je priznala, da sta bila oba z možem pijana in sta se sprla. V-jezi je potem mati zažgala trailer, v katerem so stanovali južno od tega mesta.
Vlada hoče kontrolo do 31. marca 1950
Washington. — Vlada zahteva od kongresa vso oblast, da lahko racionira živila in kurivo, določa cene in mezdo. Kongres naj bi ji dal to oblast do 31. marca 1950.
Pametna ideja, toda otroci bodo proti
St. Louis, Mo. — C. A. Phil-lpis, načelnik učiteljske zveze, je predlagal, da naj bi trajal |daruje za te siromake, šolski pouk-11 mesecev na le-
uradu* sledeči:
Msgr. Vitus Hribar je poslal ček za $30.00 in sicer so darovali po $5.00: Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, Mrs. Margaret Sodec, 1134 E. 168. St., Mrs. Frances Odlazek, 14520 Thames Ave., Mrs. Antonia Kness, 16118 Parkgrove Ave., Miss Anna Marinšek, 16118 Parkgrove Ave., Mrs. Julia Barrett, 16118 Parkgrove Ave.
Joseph Stampfel iz 1189 E. 76. St. je daroval $10.00 in JohnSimončič iz Bessemer, Pa. $1:50.
Iskrena zahvala vsem skupaj v imenu slovenskih revežev. Kdor le more, naj ob priliki kaj
to. To bi pomagalo, da bi bilo manj mladinskih zločincev, trdi Phillips.
Prvak v rokoborbi gre v pokoj
New York. — Joe Louis, svetovni prvak v rokoborbi naznanjaj da bo v juniju njegov zadnji nastop. Prvenstvo nosi od leta 1987 in ga je branil krat.
Petrolej ni [nravi za poaredovanje ’
Point Marion, Pa. — Zakonca King sta se sprla in začela drug v drugega metati petrolej. Pri tem se ^e ženi vnela obleka. Mož jo je pograbil in nesel iz hiše, pri čemer se je tudi njemu vnela oblek«. Žena je na opeklinah umrla, mož je 24 j pa v nevarnem stanju v oblniš-nici.
aonmiSKA domovina, december is, 1947
lep je obstal med sinovi in se lodcu zamoril komaj dno, zdaj-O	---------------------J zamislil. Prebito ga je grelo, le bi teklo vanj kakor po žle-
«>
O
O
O
o
o
o
o
o
o
o
<>
BELI MENIHI
Povest h prvo polovico XII. stoletja '
spisal IVAN ZOBEC /
Trlepi so že vse jutro imeli | V veži je večala punčka, sili-dosti skakanja za spodoben la je v hišo.' Ančka jo je nera-sprejem stiškega opata.	da prinesla noter.
“Ali vidite Trlepa, kako po-j Otročiček je stegoval ročice val. koncu hodi?” se je stiški jezik po Trlepu in njegovih fantih, strupeno spotikal.
“Ko bi se skrivati moral, če bi se sramovati še znal!”
"Kaj še! Saj je kar v hi* šo vzel tisto seme svojega greha!”
“Pa tistile njegovi burovži je nesla spet ven.
opat se je oziral proč, obraz mu je bil teman.
Trlep je opazil in je hudo zameril. “Kaj mu je storil otrok, da ga še pogledati noče?” ga je grizlo. Mignil je, Ančka ga
tudi niso kaj prida, punčko kar očitno prenašajo in si jo pulijo iz rok v rdke!”
A drugi, ki niso bili Stičani, so vedeli drugače.
“Nič ne pomaga, Trlepi so danes spet prav imenitni,” so si kimali.
“O, Trlep je tič, pa je.’”
‘,‘Lehko se napihuje, na njegovem svetu stoji cerkvica, nje-govov rod jo je sezidal pred več sto leti.” ,
“In opata samega in kdor še bo z njim, dobo po maši za mizo.”
‘“Le kako se naš pater opat more tako ponižati?” je zavidljivo usekal stiški jezik.
”Ker je svet mož,” je starec s Temenice pribelil. “Saj je tudi Jezus sam' kruh lomil z malopridnim cestninar j am.”
“Je, je, da bi ga spreobrnil; pater opat pa Trlepa nikoli ne bo..”
“Kaj pa je Trlep storil takega?” se je vteknil Matevžek, ki je med Stičani zaman iskal Nežo in ujel, kar so govorili. _“Kdo vpraša kaj tebe, zme-
Ali opat je mislil in besede že obračal drugam in je naravnost vprašal Trlepa:
“Kdaj prideta s Francetom snubit k Poberetu?”
“Kaj se mudi?”
“Mudi. Nograski bi vaju utegnil prehiteti.”
France je zinil, a rekel ni nič, le zardel je in prebledel.
“Če je tako, pa naj!” je Trlep godrnjavsnil. “Trlepi se za nikomur ne mečejo.”
‘No, no, kaj si voda, da precej planeš? Saj sem rekel le kar tako.”
“Že prav, ali Tone je starejši, za njim bi se ženil France,” ga je Trlep spretno spomnil.
“Da. Ondan sem govoril s Sotečanom,’ ’ga je opat precej razumel, ““pa ne da do sebe. Zaradi pisanja, ki ga Slabe neki spet hoče poslati cesarju, kar besni. Cesarski novi postavi, se ne ukloni, davščine*, tlako in desetino hoče še po starem in Toneta ne mara na Slabeto-vo domačijo.”
Tone je vzdihnil in pobesil glavo.
zamislil. Prebito ga je grelo, kar mu je opat povedal o Sote-čanu. Misli je predeval sem, tja, take pa, da b; dejal, tale je prava, si le ni mogel ukresa-ti.
“Tone,” se je naposled odlomil, “pokliči Vrbičevega got spoda, pokliči, morda jo ugene on, kaj bi bilo Slabetu storiti zdaj.”
“Hm, do okrožnega glavarja . Novem mestu naj stopi, pa bo,” je Vrbičev gospod svetoval. “Sotečan se upira cesarskim postavam, a glavarju je skrbeti, da se natančno izpol-nujejo vse cesarske postave.” “Tako menite, da bi glavar privil Sotečana?”
“Bi, posebno, če se Slabe ne bo krčil za nekaj goldinarjev;
Po kratkem posvetu so poklicali Matevžka in mu veleli, naj se urno napase in ne preveč napije.
“Do Slabeta jo ustrizi brez zamude,” mu je Trleppotlej za-bičeval, “prej ko prej naj pride v Mali Gaber, mu reci, veliko novico da mu moram povedati.”
Matevžku je dosti bilo do slavja, ki se je razživelo okoli cerkvice, ko so gospodje odšli. Križ božji, pil ni skoraj še nič, s tistim pol bokalom si je v že-
bu — na, pa te požene na pusto samošno pot.
"če pravite, že skočim,” je mencal, “a Vrbičev gospod bi to stvar opravil bolje in hitreje.”	11 (
“Meni je Sotečan gorak za pisanje, ki smo ga napravili, da bj ga poslali do cesarja,” je Vrbičev gospod zmajeval. “Sote-čanovi biriči bi me utegnili spraviti pod devet ključavnic, preden bi prišel do Slabeta.” “Da,” je Trlep razumel, “ni drugače: ti, Matevžek, moraš tja”.
(Dalje prihodnjič)
attention
Veterans-Civiliaps
DE SMO SCHOOL SHOE REPAIR
G. I. Approved
REGISTER NOW—DON’T DEM* Loam a Profitable Trade
CLASSES:
g A. M. to 1 P. M.
1 F. M. to « r. M.
C P. M. to 10 P. M.
Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542
.....................................................in........unit
A. PAUL TINCHER
Handwriting Expert
Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs
Nights—HE. 1622
_ GUARDIAN BLDG.	MAin 7696 |
7imiinninuiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiimiiiiiiiimiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim||i|m||i|||>'
poti se spravi!”
“Že res, pijancu in stiškemu opravljivcu se ogni tudi s senenim vozom!” je Matevžek pi-
do rekel, “kdo ima daljšo roko:
on ali cesar! če se bo krajinski gospod še kaj dosti rebril, utegne res še kako pisanje sfr-
nemm vozom: je	p----:	. „
kal. “Umaknem se tudi jaz, leti do cesarja.
11 l •	__a r„i; Tim’	Onat.i e molčal
samo vedel hi še rad, ali naj stopim po Trlepa, da mu y oči poveste, kar tako lepo veste.”
Stičani so onemeli, a sprožili bi nemara bili še kaj, pa je ljud zagnal glas: “Gredo, gredo, že gredo!”
Iz hoste pred vasjo je po cesti zdrdrala opatova kočija in se, še preden so se umirili in razmeknili, ustavila pred Trle povo hišo. Iz nje so stopili opat, dva patra in šentviški župnik Ignacij Sebastijan Kralj.
Trlep in sinovi so jih spoštljivo pozdravili in jim pripravi li posodo, da bi si umili roke, preden bi se namenili v cerkev.
“Kako je, oče Trlep?” je opat vprašal.
“Lep dan za vso sosesko, pater opat.”
“Ne mislim tega — kako je tebi, vprašam.”
“Dan bo prav lep zame, če po maši z gospodi ne odklonite nekoliko zajtrka v moji hiši. Za mizo potlej že najdeva še katero besedo.”
Opat je vabilo sprejel in se a gospodi napotil v cerkvico, a spotoma mu je v misli na obred in mašo vendarle uhajalo občudovanje: “Trlep je res Trlep! Kako ti spretno postavlja besedo in kako moško in gosposko vabi v goste!”
Po maši je z gospodi res sedel med Trlepi.
Opat je molčal; čez čas je rekel:
“Zgrda se taka stvar ne uravna rada. Bolje bi bilo potrpeti še kakov čas, a medtem Franceta kam priženiti, če se je Neži res že čisto skujal.”
“S Francetom sva že bila v Stični, Pobereta še ni bilo v Mali Gaber. Najprej je treba .zgladiti zdraho, ki je nismo zakurili mi.”	Ai
“Hm, trmoglavec je on, svoje-glavka je ona. Sicer pa vendar mora snubiti ženin, ne pa nevesta.”1
“Zakaj ne mečite tudi nje, pater opat?”
“Kaj veš, da je ne? Pa tudi sama se hudo pokori za tisto žlobudravost.”
“Brez muke ni moke,” je razumel župnik, “brez subitve ni ženitve.”
“Zdraho, kakor je nerodna, je vendarle treba ugladiti,” je Trlep gnal svojo.
Čez dolgo je opat vendar sprevidel, da se mož ne bo krivil in da se tudi France lepo mehča, le očitno ponižati se še nočeta.
XIX.
Okoli cerkve je postalo prav živo. Tudi godci so prišli od-nekod, le zagosti se niso upali, dokler gospodje ne umaknejo peta.
Gospod j e so se odpel j ali. Tr-
za prestopno leto^1948
To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Naj zanimivejša črtica je Meškotov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpljenju pod naziji. Črtici: “V TUJIH KRAJIH” m “SLOVENKA MED SPIRITISTI” (dogodek v Col-linwoodu) sta zajeti iz življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici: “SLEPI PASTIR” in “POTRDILO” in še mnogo drugih zanimivosti nudi Pratika.
Pratika stane samo 50 centov
kar pošljite v Money ordru, ali v gotovini. Znamk ije pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo naslovite na:
BARAGOVA PRATIKA
1857 WEST 21st PLACE	CHICAGO 8, ILL.
-AND THE WORST IS YET TO COME
cv
ANTON HIBLER
SLOVENSKI URAR
6530 St. Clair Ave.	EXpreu 8316
Velika izbira vsakovrstnih ur, zapestnic, verižic, križcev in vseh v to vrsto spadajočih predmetov. Zelo pripravna darila za božič.
Dalje je on iz starega kraja izučen urar, ki vam popravi vsako uro ter druge zlatarske predmete. Se priporoča. ‘	,

Z/ah'Oala
ob smrti naše ljubljene in skrbne matere
IDarije Zorman
ki je zapustila ta svet dne 15. novembra 1947. Po opravljeni slovesni zaduš-nici v cerkvi sv. Pavla smo jo položili k večnemu počitku na Calvary pokopališču dne 19. novembra.
Blagopokojnica je bila rojena 21. oktobra 1863 na Velikem vrhu pri Šmar-'ju'pod Ljubljano. V Ameriko je prišla leta 1893.
Želimo se kar najprisrčneje zahvaliti vsem, ki so nam na kateri koli način izrazili sožalje in sočutje in nam v teh žalostnih dneh vlivali v' srce tolažbo in uteho.
Prisrčno se zahvaljujemo darovalcem prelepih vencev: Mr. in Mrs. James Debevec, Mr. Matija Braidech in Dr. Frank Braidech, Mr. Jack Bon-cha in družina, Mr. in Mrs. Mike Verček in hčere, Mr. in Mrs. Anton Smoley ter Mr. in Mrs. Thomas Qua-te, Mr. Jakob Smole in družina, Mr. in Mrs. tMarian Mihaljevich, skupne družine Žele, Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Matthew Beros, Mr. Leo Kushlan, Mr. in Mrs. Anton Šraj, Mr. in Mrs. Joseph Brezovar, Mrs. Mary Nosan in sinovi, Mr. in Mrs. John Novak in družina, E. 112 St., Prijatelji iz Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave.: Dr. Matthew R. Beljan, Bohar’s Beauty Salon, Euclid’s Music House,, Dr. Anthony L. Garbas, Joseph Kalan, August Kollander, Leo Kushlan, Dr. John Metelko, Oražem’s Confection-, ery, Dr. L. A. Starce, John Tavčar, Agnes Jeric in Marie J. stefanic, Max Traven in Joško Penko, Millie Russ in Vickie Hočevar; — Mr. in Mrs. A. Doncevic, Mr. in Mrs. Stan Orzech,
ferty, Mr. in Mrs. A. Simens, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Addison Rd., družina Božeglav, družina Kalish, Dr. in Mrs. William Lausche, Helen Perdan in Jeanette Cahill, Vicki in Vida' Kmet in Alice Urbas, Mrs. Caroline Modic, Mr. in Mrs. Anton Amigani, Mrs. Dora Shutts, Mrs. Josephine Ogrin, Mrs. Josephine Mežnaršič, Mrs. Anton Novak in Anna, Edna Ave., Mr. in Mrs. Frank Janchar, Mrs. Paula Stampfel, Mrs. Anna Knaus, Helen Žlindra, Marie Oražem in Frances Novak, Mrs. Frances Jerman, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Mr. in Mrs. John Stos, Mr. in Mrs. John Mlaček, Mr. in Mrs. Anton Koren, Mrs. M. Strekal in Dorothy, Mrs. Mary Bradač, Mrs. Terezija Fink, Mrs. Tončka Jevnik, Mr. F. M. in J. M. Jakšič,, društvo sv. Vida, št. 25, K. S. K. J., pevsko društvo “Zvon,” pevsko društvo “Slovenija,” župnija sv. Lovrenca in Rt. Rev. kanonik J. J. Oman, Mr. Michael Verček, Mr. Frank Gliha in družina, Mr. Frank Snyder in družina, Mr. Anton Grdina in družina, St. Lawrence Junior Singing Club, Mr. August Kollander, Mladinski zbor fare sv. Lovrenca, Rev. Julius Slapšak, Rev. Rudolph Praznik, Mr. John J. Grdina.
I "*RfrfTnT5fr!T^n!^^cPonac!!a^*1Cn\
Robert Berning, Mr. in Mrs. Vince
Tolaro in hči, Mr. in Mrs. Jeff Shray-er, Mr. in Mrs. Carl Wight, Mr. in Mrs. Carl Basil, Mr. in Mrs. Robert Shoop, Mr. in Mrs. Fred Wetherell, Stare’s Park View Florists, društvo sv. Krunice župnije sv. Pavla, društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37 A. B. Z., pevsko društvo “Slovenija,” pevsko društvo “Zvon,” pevski zbor “Glasbena Matica,” Aircraft Worker’s Alli^r" Thompson Products Old Guard, Personnel Employees Cleveland Wire Works General Electric, Dr. F. J. Kern je daroval 10 dolarjev za begunce mesto venca, Mr. Michael I. Lah je daroval 10 dolarjev za otroško bolnico mesto venca, Mrs. Josephine Krašovec 5 dolarjev za otroško bolnico mesto venca.
Hvaležni smo vsem, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs; John Ponikvar, Mr. in Mrs. Valentine Mole, Mrs. Anna Smole, Mr. Frank Planinšek in družina, Mr. in Mrs. Leo Virant, Mr. in Mrs. Louis Simončič, Mr. George Mlachak in družina, Mr. in Mrs. John Skully, Mr. in Mrs. Al. Knappe, Mr. in Mrs. Thomas McCaf-
Najlepše se zahvalimo Rev. Jos. , Mišiču za lepo opravljene cerkvene
obrede, prav tako hvala Rev. Nekičtt in Rev. Cimpermanu za asistenco. Srčna hvala Mr. F. Vauterju za petje v cerkvi in še posebej za prelepe slovenske žalostinke. Hvaležni smo pevcem “Zvona” in “Ilirije” in njih dirigentu Mr. M. Rakarju, prav tako Mr.
F. Plutu, pevcem in pevkam “Glasbene Matice” za krasne žalostinke ob krsti drage pokojnice. Hvala Mrs. Erdelac in članicam Oltarnega društva “Krunice” za molitve.
Iskrena hvala Rev. Matt A. Jagru, Rev. Louis B. Bazniku in Rev. Gabrielu Rusu za molitve in spomin pri daritvi sv. maše. Najlepše se zahvalimo še posebej Rev. Jagru in Rev. Merkunu za udeležbo pri pogrebni sv. mašj.
Prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vzorno oskrbo pogreba, oskrba, ki je bila poleg vsega drugega tudi blažilno prijateljska in gostoljubna. Globoko smo občutili velikoduš- . . no pomoč in darežljivost, ki nam jo je izkazala Mrs. Ančka Jakšič. Nji in vsem naj ljubi Bog povrne-
Draga mama! Lepo število let ste dočakali na tem svetu. Doživeli ste marsikatero težavo in bridkost. Doživeli ste pa tudi mnogo veselih ur, polnih petja in cvetja in vesele, dobre volje. Hvaležni smo Bogu, da Vas je tako dolgo ohranil med nami in nas blagoslavljal z Vašo veliko materinsko skrbjo in ljubeznijo. Že leta 1912 je nemila smrt ugrabila Vašega nepozabnega soproga in našega očeta, Ivana Zormana. Zdaj se, zopet združena, radujeta pri Bogu v nebeških dvorih, kjer poslušata čudežno petje angelskih zborov. Na svidenje tam gori pri Vaju!
Žalujoči ostali:
IVAN, JOSEPH, CHARLES, RAYMOND, sinovi
PAULA MIHALJEVICH, hči
{
ter vnuki, pravnuki in številno drugo sorodstvo Cleveland, Ohio, dne 15. decembra 1947.
Ameriška Ponovim
AM«.. \«T	SLOVENIAN
FOREIGN IN Uh 9AM ONIY	•	MORNING NCWIRAPGR
FOREIGN IN LA.. JAM ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND S. 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 16, 1947
LETO XLIX-VOL. ZLU
DMBHEVCTizsiovHiutMinistri končali sejo v Londonu
TRETJA OBLETNICA ZA- kak delavski komunističen pra-
VZETJA BELGRADA. — 20. oktobra so se v Belgraiju spominjali, kako je po težkih bojih ruska vojska na ta dan pred tremi leti zavzela Belgrad. S tem dnem je Tito postal gospodar Jugoslavije. Predno je bil zavzet zapadni del države je sicer trajalo že več kot pol leta, vendar se je s tem dnem začelo Titovo vladanje v Jugoslaviji. Ta dan se je komunizem polastil vse moči. Zapadne velesile že dolgo niso hotele tega verjeti, ampak so varale same sebe in druge, da je to demokratičen režim. Danes vedo prav dobro, da imajo opraviti s čistim komunističnim režimom, ki se trudi, da bi vse komunistične nauke do konca priklical v življenje. Prebivalstvo v deželi sami je vedelo, kaj pomeni titov režim. Zato se mu je upiralo in zato so tako mnogi pred njim bežali.
znik, iato je moral delavec ta dan več delati. Komunist praznuje z delom. Ker pa vlada v Jugoslaviji sama svoboda, žato morajo delati na tak praznik “prostovoljno” tudi tisti, ki niso komunisti. Kaj bi rekli važi ameriški prijatelji komunizma, če bi jih kdo prisilil k takemu praznovanju?
"PROSTOVOLJNO” UDARNIŠKO DELO. — Naj navedem zgled “prostovoljnega” dela pod komunistično knuto. V nedeljo 12. oktobra so morali na splošno udarniško delo vsi prebivalci v škofjeloški oklici. Tako je bilo poprej oklicano v Kranju in Škofji Loki. Po vseh tovarnah in obrtnih obratih je bilo objavljeno, da morajo vsi nameščenci, delavci in, samostojni gospodarji na udarniško delo. Popravljati so morali iti cesto Poljane — Škofja Loka. Na delo so morale tudi ženske.
PROSLAVA RUSKE OKTO- Kdor se pozivu ni odzval, je
BERSKE REVOLUCIJE. — Kako je sedanja Jugoslavija odvisna od Sovjetske zveze in kako je čisto obvladana po komunizmu, je pokazala proslava tridesetletnice ruske revolucije pod Leninom leta 1917. Vsi listi v Titovini sojAtjstih dneh prinašali dolge kolone o tčj zmagi komunizma/ “Ljudstvo” o spominjati tega
izgubil plačo za en dan. Pa ne plačo za nedeljo, ker se na “prostovoljnem” n e d e ljskem delu itak zastonj, dela, ampak plačo za delovni dan. — Taka je prostovoljnost in taka svoboda v svobodni Titoslavjji.
KAKO PROSTOVOLJNO je bilo delo mladine na tako imenovani mladinski progi šamac evo, nam pripovedi
Razstava krasnih slik iz domovine
” Tovarne in rudniki so
morali med seboj skušati, kdo bo več naredil na ta dan. Ker je spomin na to revolucijo ne-
žehi iz dijaške kuhinje vsi oni,
študentje, ki niso hoteli iti v Bosno na tlako, tako je mno-
fD*Ue na t. strani)
ODBOR ZA BEGUNCE IE POSLAL LEPO VSOTO V RIM
Mr. Frank Mervar, na katerega pobudo se je vršila kampanja za od pomoč slovenskim beguncem, nam je sporočil, da sta z blagajnikom Antonom Grdi-nom odposlala na Socialni odbor za slovenske begunce v Rim $1,100. Ta denar je namenjen predvsem za to, da dobi vsak begunec v Italiji, zlasti v Senegal-liji, nekaj denarja za pisemske znamke. Nekateri namreč nimajo niti toliko, da bi mogli poslati pismo, ker nimajo za znamke.
Ker je v Senegalliji nad 500 slovenskih beguncev, bo torej prišlo od poslane vsote komaj okrog $2 na vsakega. Ni veliko, ampak nekaj bo že. Tisti, ki so k temu kaj prispevali, lahko vidijo, da so žrtvovali za res dobro stvar.
Kaj pravijo Hani SNPJ!
RFC bo dobila takoj $150,000,000 za relif
Washington. — Kongress je dovolil RFC $150,000,000, da začne takoj dajati pomoč Franciji, Italiji in Avstriji. To bo na račun $590,000,000. ki jih bo odobril kongres za ta relif. '
JOHN LEWIS JE ZOPET IZSTOPIL IZAFL
Washington. — John L. Lewis, predsednik unijskih premo-garjev, je svojo unijo spet vzel iz Ameriške delavske federacije. Prvotno je bila premoggr-ska unija pri tej organizaciji. Potem se je Lewis sprl z voditelji, ustanovail CIO m se ji pridružil. Sprl se je tudi z CIO in peljal svojo unijo nazaj k AFL. Zdaj je spet "na svojem”. Kam se bo zdaj pridružil, še ni znano. Nekateri pravijo, da k uniji železničarjev.
Poročajo, da so s to Lewiso-vo akcijo zelo nezadovoljni pre-mogarji v državi’Illinois, ki ne morejo razumeti, kaj je zopet pičilo njih bossa. Toda ta oči-vidno počne z unijo, kar se mu zljubi.
“Prosveta” je med velikim grmenjem, gromom in bliskom, v katerega je vpletla po svoji stari navadi tudi ploho žvepla __oznanila svetu, da je padla v krop, pod katerim je popolnoma sama kurila. Z mogočnim pridušanjem hoče prikriti, kako zelo se je opekla.
Zakaj vendar ne pove članom SNPJ, kako se glasi tožba pro-
ti njej, kaj je	ilo $28)000,000 za nakup oro-
Amerišid Židje bodo dali 238 milijonov
Atlantic City. — Palestinski Židje so vprašali ameriško ži-dovstvo za $238,000,000 za pomoč v letu 1948. Od tega bo

na St Clair Ave. »j! ne nedavno h domovine. V«e slike so izrazito narodnega značaja, brez vsake poiitiase povezanosti. Izražajo le momente pristnih narodnih običajev, kakršni so bili lastni našim starim Slovencem. Pri Kollandru lahko dobite tudi vsa pojasnila za nakup teh slik. Gornja slika predstavlja eno teh v izložbi, toda to je samo posnetek in originalne soi precej! večje; širina 12 palcev, višina 15 palcev. Te slike bi bile zelo lepo dturilo in vsaki hišvbi bile kras. Toda ker jih je le omejeno število, naj pohiti z naročilom, kdor bi hotel kupiti katero teh slik.
Društva, tukajšnja in zunanja, ki bi hotela naročiti kaj več teh slik, ,naj pišejo za pojasnila na: Mr. Frank Cerar, 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio._____________
Razne drobne novic« Iz Clevelanda in t«
Zaključi so zborovanje brez vsakega uspeha; ameri- okoKc« ški državni tajnik Marshall dolži Rosijo, da je vsa XKft p^.re„ *.
17 SDZ je izvolilo za prihodne leto sledeči odbor: Predsednik Peter Srnovršnik, Jr., podpred-
raj zaključili svoje zborovanje, ne da bi prišli do kakega spo- Jsednik John Svekrič, tajnik John razuma glede mirovne pogodbe za Nemčijo ali Avstrijo.
Ameriški državni tajnik Marshall je stavil predlog za
zaključek zborovanja.----------------------------------
Nekateri mislijo, da je to začetek nove dobe, v kateri bo1
krivda na njeni strani.
London. — Zunanji ministri Velike Četvorke so vče-
Zalar, 1038 E. 70. St. te!. HE 7364, ki je bil izvoljen že 20. leto za isti urad, blagajnik Michael Krainz, zapisnikar Jack Ustar,
prišla napetost med Sovjetsko Rusijo in zapadnimi zavezniki še bolj do izraza. Pričakovati je, da bodo Zed. države, Anglija in Francija zdaj same kakor hitro mogoče izvedle unifikacijo zapadne Nemčije.
S to sejo so pričeli 25. novembra in imeli so 17 zasedanj. Vsaka seja je trajala po 3 ure, včerajšnja je pa trajala 3 ure in 45 minut.
Pri včerajšnji seji je ruski zunanji minister Molotov predlagal, da bi rešili problem Avstrije na ta način, da bi dali Rusiji dve tretjini vse oljne produkcije v Avstriji. Jasno, da ostali trije tega nišo mogli sprejeti.
Pri zaključku te konference ministrov je značilno to, da niso nič določili, če in kdaj bodo zopet prišli skupaj, da re-
Demokrafje so zavrgli Anton *** nacrf republikancev za pobijanje inflacije
Republikanci niso hoteli dovoliti racioniranja, zato je predlog pogorel
Washington. — Republikanci so v poslanskj zbornici pogoreli s svojim načrtom za pobijanje inflacije. Ta načrt je bil čisto drugačen kot ga je zahteval predsednik Truman. Ta je namreč zahteval od kongresa moč, da lahko vpelje ra-cioniranje živil in da ima popolno kontrolo nad cenami in mezdami. Republikanci so pa hoteli izvesti vse to na prosto-
šek, Edward J. Zalar in Anton Šabec, vratar Anton Pogačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu v SND.
Pozdravi iz Kalifornije—
Bivši Clevelandčan Johnnie Zalaznik pošilja prav lepe pozdrave vsem Clevelandčanom in Clevelandčankam iz zlate sončne Kalifornije z vzklikom: Ko vas v Clevelandu) mrzla burja brije, nam v Kaliforniji pa zlato son. ce sije ...”
Tretja obletnica—
V sredo ob 7:46 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Zakrajšek v spomin 3. obletnice njene smrti.
Zelo važna seja—
Zelo važno sejo ima v četrtek ob 8 zvečer v Slovenskem dru-
iiuvcii izivcou voc iu im pavov«-. -	—--	• «w.v..u»viu
voljnem sodelovanju industri-jStvenem domu na Recher Ave. je in producentov.
Radi tega so glasovati vsi
društvo sv. Cirila in Metoda št 191 KSKJ. Navzočnost vseh je
HOVI GROBOVI
John Kuhar
Po dolgi bolezni je umrl'v pondeljek zvečer ob 6:30 v mestni bolnišnici John Kuhar, 3620 E. 81. St., rodom Hrvat, v starosti 69 let. Poleg žalujoče soproge Antonije, roj. Nickel, zapušča sinova Frank in John, hče-
KAZNJENEC JE PRIZNAL, DA JE UMORIL OTROKA
Madison, Wis. — Buford Sen. nett, star 20 let, ki je bit obsojen v zapor za vse življenje, ker je s svojim pajdašem umoril prošti mesec dijaka Carla Carlsona,
no vztrajal na1 tem, da dobi
Rusija 10’ bilijonov dolarjev odškodnine od Nemčije in sicer iz tekočih izdelkov.
Ko je državni tajnik Marshall predlagal zaključek konference, je rekel: “Tri delegacije nq tej konferenci so kazale voljo, da bi prišli do sporazuma tukaj. Edino Sovjetska Unija tega ni hotela.”
Molotov je še v petek izjavil, da Rusija ne prosi, ampak zahteva 10 bilijonov vojne odškodnine od Nemčije. Tajnik Marshall je rekel, da edina odškodnina, ki jo more zdaj da-ti Nemčija, bi bila v industrijski opremi te ali one nemške odvišne tovarne, ničesar pa ne bi mogla dati iz tekočih industrijskih produktov, ki jih po trebuje za svoj življenski obstoj.
Ker sovjetski minister Mo-
*-Wje bilo oddanih za pred-J* deli « nov	------
log 202 glasov, proti pa 188. na 55. cesti, severno od Superior Republikanci so sicer imeti večino, ne pa zahtevane dvetret-jinske večine.
Vsled tega je skoro gotovo, da ne bo v teni izrednem zasedanju sprejet noben tak predlog več, niti ta od administracije, ki zahteva za predsednika polno moč v pobijanju inflacije, kot zgorej omenjeno.
Kongres je pa včeraj odobril $597,000,000 za pomoč Franciji, Italiji in Avstriji, kakor je to priporočal predsednik Truman.
re: Antonia Dobies, Anna Mulh, je z(jaj primal, ,ja je na j, maja Josephine LaPash in vnuke. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev Sv. Lovrenca ob 9 uri.
Ave. Poslopje bo stalo nad $400,-000. Po mestu bodo zgradili več takih in ta v. naši naselbini bo ptvi.
Plačevanje asesmenta— Društveniki naj gledajo, da bodo imeli ob zaključku tega leta poravnan svoj društveni ases-ment, da bodo tajniki in tajnice lahko zaključili knjige ter dali nadzornikom v pregled. Ker bo na 24. dec. sveti večer, na 25. pa Božič, bodo tajniki pobirati prej ali pa pozneje. Največ jih bo pobiralo asesmente že na 23. dec. Ne odlašajte s plačilom do zadnjega dneva.
Darovi za begunce
Nick Muza V sanatoriju na 8114 Euclid Ave. je umrl Nick Muza, star 62 let, stanujoč na 3873 W. 135 St... Umrl je danes zjutraj ob 6. uri... Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod.
odpeljal z nekim drugim 8 letno dekletce Georgijo Jean Weckler. Dekletce je bilo doma s farme 6 milj od Fort Atkinson, Wis. Nabiralo je cvetlice na polju, ko sta jo topova zvabila v avto z namenom, da bosta zanjo zahtevala od staršev bogato odkupnino.
Pozneje sta se pa premislila, zapeljala dekletce v gozd ter jo
lotov ni hotel odnehati na nobeni točki in ker je bilo očitno, 3mo ot* sestre,iz starega kraja, da
Iz raznih naselbin
Indianapolis, Ind. — Philip Bajt, star 37 let in sin slovenskih staršev, je bil po novem županu Al. Feeneyu imenovan za! Slovenske begunce in mestnega kontrolerja. - S. brezdomce so darovali v našem Škorjanc je 16. nov. prejel pi-
da je vsako nadaljno zborovanje brez pomena, je ameriški državni tajnik Marshall predlagal zaključek zborovanja.

Ali se boji povedati za kakšne zaletelosti svojih uslužbencev v uredništvu Prosvete bodo morali člani SNPJ plačevati “težke tisočake,” kakor Prosveta sama trdi?
Ameriški delavci mo veliko pridnejši
Pariz. — Strokovni časopis Jeune Patron je zapisal, da na-
Hoover pravi, da bo rdečim odzvonilo
New York. — Bivši predsednik Zed. držav, Herbert Hoover, je izjavil, da se bodo prej ali slej rešili verig vsi narodi, ki so danes še pod sovjetsko oblastjo.
------o -...-
Pasje licence je treba kupiti do 20 jan.
Vsak pes v okraju Cuyahoga mora imeti novo licenco do 20. januarja. Za pse je 91, za psi-
MATI PRIZNA, DA JE ZAŽGALA SVOJA DVA OTROKA
Warren, O— Mrs. Lillie Bell prisilila, da je zavžila obilico je priznala šerifu Trumbull okra-uspavalnih praškov, za katerimi ja, da je nalašč zažgala trailer, v katerem sta bila njena dva otroka, ki sta oba zgorela. Otro-
je obmejna straža na novi meji ustrelila nečaka Josef a Maraža iz števerjane pri Gorici. Dne 3. dec. pa je prejel pismo od svaki, nje, da je obmejna straža 17. nov. ustrelila njenega moža Jožeta Koršeta iz Huma pri Koj-skem, ko je hotel preko meje na obisk k ženi, ki je zbežala v šte-verjan predno je jugoslovanska armada zasedla Hum.
je umrla. Njeno truplo sta vrgla potem v reko Wisconsin. Več kot 50 oseb išče ob reki za tru- ka sta bila stara 2 in 4 leta.
pelcem otroka.
pravijo delavci od 3 do 5% več ce $3. Po 20. jan. bo treba pla-dela kot francoski.	Ičati $1 kazni.
Neo«adto|te!
Nabavite ti
BESEDNJAK DR. KERNA dokler je 0« zaloga. Naročite ga lahko v nail upravi. Polijemo tudi po poiti, it pošljete |5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 SL Clair Avo. dovoland & O.
Mati je priznala, da sta bila oba z možem pijana in sta se sprla. V jezi je potem mati zali žgala trailer, v katerem so stanovali južno od tega mesta.
Vlada hoče kontrolo do 31. marca 1950
Washington. — Vlada zahteva od kongresa vso objast, da lahko racionira živila in kurivo, določa cene in mezdo. Kongres naj bi ji dal to oblast do 31. marca I960.
Pametna ideja, toda otroci bodo proti
St. Louis, Mo. — C. A. Phil-lpis, načelnik učiteljske zveze, je predlagal, da naj bi trajal šolski pouk/11 mesecev na leto. To bi pomagalo, da bi bilo manj mladinskih zločincev, trdi Phillips.
Prvak v rokoborbi gre v pokoj
New York. — Joe Louis, svetovni prvak v rokoborbi naznanja] da bo v juniju njegov zadnji nastop. Prvenstvo nosi od leta 1987 in ga je branil 24 krat.
uradu sledeči:
Msgr. Vitus Hribar je poslal ček za $30.00 in sicer so darovali po $5.00: Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, Mrs. Margaret Sodec, 1134 E. 168. St., Mrs. Frances Odlazek, 14520 Thames Ave., Mre. Antonia Kness, 16118 Parkgrove Ave., Miss Anna Marinšek, 16118 Parkgrove Ave., Mrs. Julia Barrett, 16118 Parkgrove Ave.
Joseph Stampfel iz 1139 E. 76. St. je daroval $10.00 in JohnSimončič iz Bessemer, Pa. $1:50.
Iskrena zahvala vsem skupaj v imenu slovenskih revežev. Kdor le more, naj ob priliki kaj daruje za te siromake.
------o------
Petrolej ni pravi za posredovanje ' Point Marion, Pa. — Zakonca King sta se sprla in začela drug v drugega metati petrolej. Pri tem se ^e ženi vnela obleka. Mož jo je pograbil in nesel iz hiše, pri čemer se je tudi njemu vnela obleke. Žena je na opeklinah umrla, mož je pa v nevarnem stanju v oblniš-nki.
nraaižKA domovina.
DECEMBER 16, 1947
... . ■ - - »
Ameriška Domovina
mc/ini-H
mBHSWm
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 SL Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_
NAROČNINA
Za Zeti. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3,00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
'United States $8.50 per year; $6
for 6 months; $3 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.50 for 3 mo.
nih otročiCev in krutqga Heroda, ki je hotel umoriti božje Dete. Padle so nedolžne žrtve, pa so žrtve postale mučenci. Slovenski narod šteje danes mnogo mučencev.. . Toda slovenski begunci kljub strašnim žrtvam živo verujejo, da Herod ne more preprečiti božjega kraljestva, ki bo tudi v našem narodu vstalo v novem sijaju, poveličano v krvi mučencev in v trpljenju pravičnih. In tej veri in temu zaupanju vlivate Vi, katoliški Slovenci v Ameriki, olja tolažbe, moči in zaupanja ter za vse to Vam: iskrena zahvala!
Vsem plemenitim dobrotnikom med katoliškimi ameriškimi Slovenci pošiljam podpisani svoj duhovniški pozdrav in blagoslov!
Tristach pri Lienzu, v decembru 1947.
Mons. Dr. Jože Jagodic, narodni delegat papeške misije.
BESEDA D NARODA
umnim...........*............
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Otlice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879._______________________
</..S3
No. 245 Tues., Dec. 16,1947
nič bolj gotovega kot to, da bo po vseh hudih bojih zmaga le Kristuiova in onih, ki »e borijo pod Njegovo zastavo. Mi pogrešamo 17 mladeničev. Opi so že prejeli venec zmage. A takrat, ko se bo prikazalo znamenje križa na nebu, ae hodo strnile vse vrste. 0. potem se pa snidemo vsi brez ločitve, veterani te domovine, kot veterani Kristusa Kralja.
Dr. sv.
MA,"*

DR. JOŽE JAGODIC:
Katoliškim Slovencem v U.S. A.
(Dr. Jagodic je določen od papeža za dušno oskrbovanje vseh beguncev iz Jugoslavije, ki so v Avstriji in ima vse škofovske pravice; op. ured.)
Dragi rojaki!
Ob božičnih pruskih se boste katoliški ameriški Slovenci po naši stari inlepi navadi zbirali v družinah pred ias'icami in peli ono vedno ganljivo božično pesem: “Sveta <CftaeJblažena noč."
Tudi slovenski begunci si bodo v mrzlih barakah postavljali svoje jaslice. Njihova bivališča so pravi betlehemski hievec. Morda bodo dobili kje tudi kako svečko in jo prižgali pred svojimi jaslicami, pri katerih bodo kljub vsemu tudi peli svojo begunsko božično pesem, saj Slovenec tako rad poje in to v veselih in bridkih urah. Pri tem pa se bodo v svoji žalostni zapuščenosti z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali svojih dragih rojakov in dobrotnikov tam v daljni "in svobodni Severni Ameriki, ki jim lajšajo s svojo ljubeznijo in darovi njih bedno življenje.
Dovolite, dragi nam ameriški katoliški Slovenci, ki ste z nami združeni v občestvu narodne in krščanske ljubezni, da Vam kot dušnopastirski voditelj katoliških slovenskih beguncev voščim prav vsem vesele, milosti polne božitpeJP^1^^!1^'
Tove, iz
ga uglednega 'glasila “Ameriške Domovine" odseva polno
dokazov, da med katoliškimi Slovenci v 0. S. A. močno gori plamen krščanske ljubezni, ki ga je zanetilo v človeštvu božje Dete. Ta Vaša ljubezen prinaša bednim beguncem,! pred vsem veliko tolažbe. Težko je trpeti v mrzli tujini la-1 koto, pomanjkanje in zapuščenost, še stokrat težje pa je, če trpeči ne najde umevanja in sočutja med brati. Katoliški ameriški Slovenci pa prilivate svojim bratom beguncem olja krščanske tolažbe s svojo ljubeznijo in s svojim razumevanjem begunskega trpljenja. Zavest, da jih je mnogo med Vami. ki nas razumejo, ki z nami sočustvujejo, da tako nismo pozabljeni in krivično obsojani, ta zavest nam je vsem beguncem v veliko tolažbo.
Mnogo duhovne moči in opore najdejo slovenski begunci v tolažilnih pismih, ki prihajajo iz Amerike, posebno pa, ko berejo v “Ameriški Domovini,” kako nas ta brani pred krivičnimi napadi in prinaša resnična poročila o nas in naši domovini. S svojimi darovi ste pa ameriški Slovenci lajšali našim beguncem njih bedno stanje. Storili ste, kakor je govoril naš Gospod: Nage ste oblačili, lačne nasi-čevali, jetnike — begunce — v duhu obsikovali in žalostne tolažili ... Naj Vas za vsa ta dela krščanske ljubezni božje Dete obilno poplača tu s svojim blagoslovom in nekoč z nebeškimi darovi. Bodite prepričani, da v srcih slovenskih beguncev živo cvete hvaležnost do njih dobroonikov in da bo njih molitev zanje rosila dobrotnikom obilo božjega blagoslova.
Štejem si za svojo veliko dolžnost, da se ob tej priliki zahvalim Vam vsem, ki z ljubeznijo sočustvujete z našimi begunci ter jim dejansko pomagate. Vsem posomcznikom, ki prinašate žrtve za svoje brate, vsem, ki zbirate darovo in jih sem pošiljate, vsem, ki organizirate karitativno akcijo, bi §e rad posebej zahvalil, pa mi žal to ni mogoče.
Portebno pa se mi zdi. da se posebej zahvalim “Ameriški Domovini,” njenim lastnikom in uredništvu, za vse, kar je storila za slovenske begunce. Ta list je najbrže prvi na svetu posvetil z vso resnico v dejanske razmere, ki so bile in še vladajo v mči domovini, brani! je slovenske begunce pred krivičnimi napadi ter na vso moč priporočal kariativino akcijo za naše begunce. V zgodovini slovenskega naroda bo ostalo ime “Ameriške Domovine" zapisano vedno z zlatimi črkami hvaležnosti za ves apostolat krščanske resnice in ljubezni, ki ga je vršila in ga še vrši.
Zahva!i‘i se moram Ligi katoliških ameriških Slovencev v Jolietu, tej odlični organizaciji krščanske ljubezni, in vsem. ki se v njenem okrilju trudijo, zbirajo darove in jih v raznih oblikah pošiljajo nesrečnim beguncem. Naj ljub'
Bog vsem stotero, tisočero poplača!
Z velikim zanimanjem in zadoščenjem zasleduieio begunci tud: •’kciio Kluba stoterih v Clevelandu, ki Ligo tako odločno podpira.
Naj vsem tem znanim in neznanim dobrotnikom pošlje božji Zveličar iz betiehemsjega hievca obilo milosti in blagoslova tre jim nakloni srečno novo 'eto.
Ogromna večina siovenskih beguncev nosi svoj križ v duhu žtoe vere. Kljub neprestanim težkim preizkušnjam in mukam ohranjajo rlno zaupanje v božjo Previdnost, ker se zavedajo, da trpe pred vsem zaradi svojega verskega prepričanja. Z jaslicami je tesno združena tudi zgodba nedolž-
Ob blagoslovitvi zastav v cerkvi sv. Lovrenca 9. novembra
Govoril Rev. J. Slapiak .
Komaj je minulo par tednov, ko so po poročilih v San Francisco doživeli nepopisen prizor. Pristanišče Zlatih Vrat so napolnili tisoči in tisoči ljudi vseh slojev. Kalifornijko zlato sonce se že pomika v zaton. Množica nestrpno pričakuje, kdaj se ustavi ladja, ki v vsej svečanosti pluje v spremstvu manjših ladjic v pristan. Glej, tam z mosta Zlatih vrat se vsuje na njo živo cvetje. Ladja pristane. V pozdrav ji zagrme topovske salve. Nihče ne more zdržati solz, ko iz krova ladje prneso krsto za krsto- ogrnjeno z zvezdnato zastavo. Množica obnemi, ko vojaška tromba zadoni “K počitku.” Da. k počitku! Borci se vračajo! Sončni žarki so se že strnili z zemljo, kot bi poljubljali in blagoslavljali to svobodno zemljo, v kateri naj bo zadnji dom, kraj počitka, tem, ki so dokončali za svobodo zlato. L Danes pa gleda-
za ta in oni svet. O, kako modro in prav je, ko so postavili
svojem geslu na prvo mesto Boga, ki je vsem začetek in ko- . nec: “Jaz sem začetek in ko- kakršnega si sami želite, nec”, so besede iz ust učlovečenega Boga.
Domovina: Kdor pa je zvest Bogu, je zvest tudi domovini.
Največji rodoljubi, le odprite knjigo življenja, zgodovine, in se prepričajte: največji domoljubi so bili tudi verni in večkrat tudi globoko verni. Bog sam je vsadil človeku v srce ljubezen do domovine, zato je ta ljubezen, do nje sveta. Tudi Jezus jo je ljubil! Zakaj se je ;jokal nad Jeruzalemom? Ali ne, ker je videl v duhu nesrečo, ki gti b(fzadela. Pa tudi obratno je res. Izdajalci vere, sovražniki Boga so bili tudi izdajalci svojega naroda Poglejte tja, kjer so zatrli vero, izgnali Boga! Ali je tem kaj mar usoda domovine? Vsak čas so pripravljeni, da jo za Judeževe groše prodajo. Tako je tam, kjer ni vere v Boga, ni ljubezni do rodne zemlje. A naši fantje nam s svojim zgledom zatrjujejo, da mislijo drugače. Ali niso zapisali na svoj
Cleveland, O— Članstvu našega društva naznanjam, da se bo vršila naša glavna ali letna seja 20. decembra v navadnih prostorih ob sedmih zvečer.
Na tej seji bodo tudi volitve odbora za leto 1948 in imate priliko, da si izvolite odbor Se posebej pa vam želim omeniti glede naše veselice, ki se bo vršila 27. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.; pridite, da se pogovorimo tudi o tem, kako se bomo zavrteli.
Upam, da vam je znano, da bomo imeli tudi božičnico za otroke, k; so člani SDZ in sicer 2li decembra v SND na St. Clair Ave. Obdarovani bodo od Miklavža ta večer. Več o tem pa boste brali v Glasu SDZ.
Torej na svidenje v soboto zvečer ob 7. uri na seji.
Frank Merhar, tajnik.
(l yilUAM?t
AL PA NE
“Gašper! Gašper!” sem stiskali iz sebe vročične glasove, ko sem butil v njegovo stanovanje. Morda mi bo katera spodnesla: kakšno izobrazbo »pa i-maš, da se dereš, kot bi metle prodajal, ko pa vendar s prijateljskim posetom počastiš starega prijatelja! Tem in takim bodi enkrat za vselej povedano, da je to neobhodno potrebno, keredrugače se ti ne bo odprlo. Tam ni tako, kot namiguje popevka: z levico bom odpirala, z desnico pa objemala. . . Ce je Gašper doma, potem gotoVo spi, če ga pa ni doma, no ja, tedaj je treba vpiti, da se koga prikliče, če se ga.
“Kaj pa je za en hudič,” se je Gašper naznanil tam z zofe, pa takoj pristavil: “O, si ti! Sem si dejal, kaj za ena duša se matra skozi vrata, ko sem v spanju slišal en premili glas
borce, ki šo še srečno vriMu'?).
strahotne vojne. Blagoslavljajo zastavi, ki naj jim bosta Znak — simbol zvestobe in ljubezni. Prva zastava domovine z zevzdami na modrem, jasnem nebu. Za to svobodno nebo, za fo blagoslovljeno zemljo, ^od njim so šli v boj in se vrnili kot zmagovalci. Ali ni pomembno prav za to uro naklu-čje: iz vseh bojišč se vračajo junaki — mrtvi; ti pa, ki se danes zbirajo kot KATOLIŠKI VOJNI VETERANI, pa se hočejo pod svojim praporom boriti še naprej — to je za Boga, očetnjavo in dom! For God, Country and Home.
Za Boga: Pod zastavo z znamenjem križa bodo branili najsvetejšo svetinjo, sv. vero; se borili za največjo dobrino, brez katere so vse druge brez pomena ; za vero, ki nas vodi v večni
mm
—•
“For Coul
očetnjavo svojo!
Dom:	Za tisto toplo gnez-
dece, kjer jim je zažarela luč življenja, je geslo vojakov veteranov, j Zato so se borili, zato tvegali svoje življenje za drage domače, ki so tako koprneli po nj|h, ki so tako molili za nje, ko je smrt s silnimi zamahi kosila med njimi. Nad tristotisoč in še več se jih je zgrudilo pod to smrtno koso, kakor mlado cvetje na livadi, ko v rosnem jutru zamahne kosec po njih. A tem je bilo prizaneseno! Zavedajo se, da jih je večkrat obvarovala božja roka. O, kako dobro se zavedajo matere, ko so sleherni dan trepetale za svoje sinove, molile in prosile zlasti k Mariji, da jih vrne in privede srečno domov. Uslišana je bila molitev, vrnili so se preiskušeni in prekaljeni.
mir in slavo. Danes po tolikih, -	....
človeških žrtvah, ko je uničenih | toliko zemeljskih dobrin, ta boj
še ni končan. Koliko je danes ljudi, ki radi verskega prepričanja trpijo pomanjkanje, so preganjani, zaničevani, teptani. Naši očetje nikoli niso bili bogati, v svoji dediščini pa so zapustili pridne roke, pošteno srce, a najdražje — živo vero. In to naj rod iz roda v rod podaja kot bakljo pri olmipijskih igrah. O, kako ljubek in dragocen nam je spomin na detin-ska leta, ko je vzela mati v svojo roko našo majhno ročico in nas prekrižala na čelu, ustih, prsih. S tem pa nam je nehote sejala v naša srca vero v Boga. In kar mati vsadi, se ne posuši, govori modrost naših očetov.
Zato s ponosom zremo danes te strnjene vrste naših fantov — junakov, da so ostali zvesti izrečilu svojih vernih mater. Kako veselje, da so se srečno vrnili! A še večja radost, ko stojijo tu vzravnani, kakor nekdaj v bojni vrsti, preiskušeni v ognju vojnih grozot, in se zbirajo pod zastavo z znamenjem križa—znamenje zmage. Bog in vera v Boga je edina podlaga srečnemu življenju
ste jim poklonile Ve — matere. V spomin naj bosta na prestane boje in zmago. A hkrati opomin, da se naprej borijo do končne zmage Križa. V resnici, tvegali so življepie za svoj dom, ker ljub in svet jim je. Mi pogrešamo 17 njih mladih tovarišev, ki so že dosegli svojo zmago, in darovali za njo svoje življenje. Slava njim, junakom! Dokončana je njih borba za svobodo zlato.
Za Boga, domovino, dom! Rodni krov, očetnjavo so rešili v tej borbi. Toda boj se še bije, boj za Boga. V nas samih naj poprej, potem v javnem življenju. Zdi se, da je celo vsak dan silnejši sovražnik proti Bogu. Sovražnik je (u. boj še ni končan. A zmagovit bo, kot je bil ta, iz katerega so se vrnili ti borci.
Zato so stopili in se strnili vaši sinov; pod zastavo, v znamenju križa blagoslovljeno, za križ častni in svobodo zlato pod zvezdnatim praporom. V boju za te vzvišene cilje: za Boga, domovino, dom hočejo s pomočjo božjo vztrajati do konca. Zato prosimo, da ostanejo zvesti do konca. Saj vemo, da ni
j^j^ijjmr^Josep
unfry” — za domovino! Park View Floris
Slovenska cvetličarna
Cleveland Newburgh), O. — Danes želim seznaniti naše rojake v fari sv. Lovrenca z rojakom, ki vodi cvetličarno v naši okolici, pa še ni dosti poznan med nami. To je družina Mr. in Mrs. Joseph Starca, ki s svo-Josephom mi. vodi ■pw*Tfm
row
Park View Florists,. to je na
vogalu E. 93 St. in Kinsman Rd. Naslov je 9320 Kinsman Rd. To je ako moderno urejena trgovina, kjer lahko dobite raz: cvetlice, šopke in vence.
Joseph Starc Sr. je prišel v Ameriko leta 1913 v Gilbert, Minn., kot mlad fant. Kmalu in dobro se je priučil angleškega jezika, ki ga sedaj prav dobro obvlada. Doma je iz Goriče vasi pri Ribnici; torej pravi Ribničan, če pa zna delati lonca, žlice in drugo suho robo pa ne vem, ker ga nisem vprašal, vem pa in sem tudi sam videl, da zna zložiti prav lepe šopke in napraviti umetne vence, saj je v tem poslu že več let. Pred 30 leti se je poročil z Miss Mary Keriš, ki je prav prijazna in po-strežljiva. V zakonu se ima je rodilo troje otrok. Ena hči je umrla, sin Robert je bil ubit v zadnji svetovni vojni na italijanskem bojišču, sin Joseph pa pomaga v trgovini. Joseph Jr., je velik in čedne postave, pa še “ledig in frej.’’ Pravi, da se md rav dopade samski stan. (Deteta, pozori).
Trgovino na Kinsman Rd., yodita že nad dve leti. Naročila sprejemajo vsak čas, naj bo podnevi ali ponoči, kadar pač kdo želi naročiti. Vse delo je garantirano, • na željo odjemalca dostavijo cvetlice tudi na dom ali kamorkoli.
Slovenci smo podjeten na rod. Imamo vsakovrstna podjetja. Zato je pa prav, da kupujemo svoje potrebščine pri svojih rojakih. In to ne samo zato, da jim damo s svojim nakupom nekaj zaslužiti, ampak tudi za to, da pokažemo svojo rojaško ljubezen do svojega rojaka. Držimo se gesla: Svoji k svojim. Kjer rojaki držijo skupaj, podpirajo drug drugega v potrebi, si pomagajo drug drugemu kjer si morejo, tam bo obstanek in napredek.
Podjetna družina Mi. in Mrs. Joseph Starc in sin naročajo vsem rojakom, poznanim in ne-j poznanim, najlepše
prima done, tj rečem. Absolutno nobenega pestjaka ni vmes. Edini, ki bi se znal kujati, bi bil tvoj svak Jože Zalokar. Pa ker je drugače fest fant, sem tudi njega potrdil.”
“Za Jožeta nič ne skrbi! Ce bi začel kaj sitnariti, ni treba drugega kot da mu kdo pokaže kvarte, pa bo voljan kot medna tepka."
“Torej ekspedicija je zdaj zagotovljena,” sem jaz vodil besedo naprej. “Kar meni roji zdaj po glavi je to, da bo treba nekaj posebnega potuhtati, da bo kaj zabave. Je že res, da bo fletno, Če bom komu razdrl posteljo, če katerega ponesemo v tisti tvoj studenček, če bi omagal pri mizi, če kdo najde zjutraj žabo v’čevlju in druge take nedolžne stvari, ampak kar bi jaz rad, je to, da bi vpri-zorili kaj izvanrednega, da bo
na pomaganje. Veš, malo sem res vredno smeha.”
zamižal, ki nisem imel ravno drugega dela,” se je opravičeval in me gledal, enčeš hitro o-pravi, kar imaš, da se bom vle-gel nazaj.
“Gašper, ekspedicija je zasi-gurana!” sem dal iz sebe, čeprav sem prej mislil, da bi nekoliko povlekel zadevo.
“Da je, praviš?” je bil Gašper takoj pri brihti, da bo sedel h konferenci. “Koliko si jih pa nabral in ali so vsi za na pot?”
“Za tri pode jih bo in same
vsem vesele božične praznike iri
no^o leto 1948.
J. Resnik.
Zahvala beguncev
Podpisana poročava s zadovoljstvom, da smo na našo prošnjo poslano približno pred tremi meseci, končno prejeli pet zavojev razne obleke in blaga in to iz Lemonta. Ker pa nismo prejeli nobenega naslova od do-tičnih plemenitih darovalcev, se tem potom obračamo na uredništvo, da bi potom Ameriške Domovine izrekli našo prisrčno zahvalo dotičnim dobrotnikom.
Mi smo to pošiljatev razdelili tako, da smo se v prvi vrsti, ozirali na družine, katerih svojci so bili ubiti za našo pravično stvar. Seveda, za vse ni bilo zadosti, radi tega so bili nekateri nejevoljni, pa smo jih potolažili, da bomo mogoče prejeli še kakšno pošiljatev ter bomo na ta način zadovoljili tudi one, ki niso mogH biti sedaj obdarovani.
S toplo zahvalo Vas in vse pelmenite darovalce prav iskreno pozdravljamo, ter hvaležni beležimo:
Suba Ciril,
Curk Jože.
Marina di Carrara, 15. nov. 1947.
Zdravniški pregled
“Ne vem, kaj bi,” meni Gašper, kar se mi je zelo čudno zdelo, ker sem ga poznal, da je z vsemi žavbami namazan.
“Jaz imam nekaj v načrtu,” sem priznal, “samo ne vem, kako bi šlo.”
“Ti kar razodeni, kar misliš, potem bomo pa že porinili, da bo šlo," sili vame Gašper.
“Dobro ti bom povedal, ampak samo pod pogojem, da bova za vsa stvar vedela samo midva. Drugače bo zadeva izgubila vso veljavo. Razen naju ne sme zvedeti o tem živa duša. gtT
pa ne misliš držati"jezika, pa
kar takoj povej.’
Če ti pa rečem, da bo ostalo med nama! Saj me poznaš, da znam držati besedo,” se gviša Gašper, ki je res že ves gorel pd firbca, kaj bo.
“Se reče, saj bi tudi tebi tega ne zaupal, pa ker igre ne morem sam izvesti, ne gre drugače, da te vzamem v skrivnost. Rečem ti pa samo to, da se še svoj živ dan nisi'tal;o smejal, leot se boš takrat, kadar bomo predstavljali to'mojo dramo, ali kakor naj že imenujemo to stvar.”
“Tok daj no že enkrat iz sebe, kar si pogruntal! Kaj se loviš z okolstavami in predgovori. Če bo količkaj podobno kakšni potegavščini, bomo izpeljali, da bomo imeli kratek čas. No in kaj imaš v mislih?”
“V mislih imam, le dobro poslušaj, da bi nekdo ogrnil nase tistole tvojo medvedjo kožo."
“Torej, da bi se šli maškare, kaj ne,” mi seže Gašper v besedo.
“Kakšne maškare! Počakaj, da ti povem vse. Medvedjo ko-bi dal nase, potem bi se pa skril v gozd. Čez nekaj časa zatem bi šla pa ostala družba tje. Eden v tisti skupini, to je tisti, ki bi šel nekoliko naprej in ta či, bi šel nekoliko naprej in ta ne bi smel vedeti, kaj ga čaka v grmovju, drugi bi pa vsi ve-
Neki slaven zdravnik za sr- jjf.l*' tarr^° ki pr* hi -^l6 .	, ,	. .	,,	,	, blizno tam, kjer bi čakal skrit
čne bolehni je zahteva od pa- y medvedji koži w skofi,
cijentov za prvi pregled 200 K	jB> mpčno
frankov, za vsak nadaljm pre-
gled pa 50 frankov. Neki bolnik, ki -nikakor ni hotel plačp-ti 200 frankov, je raje začel z drugim pregledom. Neki dan pride v zdravnikovo ordinacij-sko sobo in reče z neprisiljenim glasom:	e
“Gospod doktor, jaz sem tudi še tu.”
“Dobro, slecite se!”
Po vestnem pregledu pravi zdravnik:
“Dobro napredujete, nadaljujte z zdravljenjem, kakor j pozdrave; sem vatn zadnjič predpisal.” |
se zakadil v družbo.
zatulil in Ta, ki ne
bi vedel, ds to ni pravi medved, bi gotovo najbolj bežal. Tudi drugi bi moral nekaj časa bežati. Priporočljivo bi tudi bilo, če bi eden ali drugi vpil na po-magaje, kar bi dalo tistemu, ki bi bil tarča te potegavščine, zares strah V pete. .Tam pri hiši bj jih bilo treba nekaj na straži, da bi ga ustavili, ker sicer nam bi znal zdivjati m se ne bi prej ustavil kot v New Yorku. Kaj praviš nk to. Gašper?"
Bom jutri povedal, kaj vse sva ukrenila.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 16, 1947
Sin mrtvega
ROMAN
Karal Mauur
"Si s fantom zadovoljen?” “Ne morem s epritožiti. Kar v delo se je zagnal. Še nazaj ga moram držati. Konji so se ga privadili. Bolj ga ubogajo kakor mene.”
“Poglej no„’ se čudi Bregar. Nemara si najboljšega dobil. Poglajen se mi je pritožil čez svojega. Menda je siten in izbirčen. Rendar pravi, da bo do spomladi potrpel.”
“Ga bom moral jaz na pomlad tudi vrniti?” tiplje Klevž.
“Zapisano ni nikjer. Kakor se bo fant sam odločil. Vendar ga siliti ne smeš.”
“Pri nas mu ni hudega. Vsak dan je dobre vpije.”
“Mi je pravil. Dober bodi z njim, mogoče ostane. Dobrega sina bi dobil in dobrega gospodarja.”
Bregar vidi v Klevža.
“Bomo videli, kako bo,” se nenadoma splaši Klevž. “V trgovino moram še stopiti. S sladkorjem sem pri koncu. Torej zdaj je vse v redu?”
“Do spomladi vse”, ga spremi Bregar do vrat.
Klevž se kar oddahne, ko je spet sam na cesti, čeprav se ne more še sam zavesti. Kakor
misli in za Gradom krene za ozare.
Sele pri Krničarjevi njivi se unese. Pred njim in za njiy sama polja in preorana strpi-šča. Za Želeharjevim kozolcem je nekdo oral. Klevž ga ni mogel natančno razložiti. Pa pastirju bi sodil, da je Jere-tovec.
Potlej Klevž zavije proti Grmadi. Koj med prvimi prazda-mi sede na tla. Z obema rokama se zgrabi za glavo in bulji v dolino.
Tamle spodaj je njegova domačija. Vidi košaro streho, jagned in oreh. Vsa grapa je njegova, kamor stopi, stopi na svoje.
Toda Jernej!
Saj ni mogoče. Morda< sta si enaka v pisanju. Oba sta Jerneja, toda nikjer ni zapisano, da je Jernej ubitega sin. Ni samo en Preme na svetu. Pri vojakih smo bili trije Klevži, pa nič v sorodu. Preveč sem 3e ustrašil. Le kaj si je Bre-;ar mislil?
Klevž sedi in gleda v grapo.
Klevževina. Kakor samotna stara graščina je hiša. Za prst debela je videti voda v raki,
DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE
(Doli« pnko Trata)
' (Nadaljevanje e 1. etranl.) kmeta, da bi ubogal kakor Uka-gim študiranje onemogočeno. | zujojo komunist?- če zasledu-Vse v imenu svobode.
Z Bengalskih poljan
(Nadaljevanje)
DUHOVNA ZAVAROVAir
ic y o,vwuy.	j etn o hrvaške tiste, vidimo, ka-	» T ,, . ,.
PRISILNO DELO V GOZ- k° 9e Pritožujejo, da pri pobi-; NA DRUŽBA. Narodi, ki ŽIDOVIH. - V zagrebškem listu J ranju na kmetih ne dosčžejo	1	katolU
‘Vjesnik,” ki je glavno srlasilo ‘ toliko, kot je v .naprej določe-	nar JLti aino.
več upali kot bi smeli, pa jih v misijonu ni več .. . Vodo s seboj jemati je težko in ponavadi predrago. Osebno sem težavo na potovanjih rešil s tem, da med jedjo in po jedi zmeraj iz-pijem “vedro” čaja (Indija ga pridelava in je razmeroma poceni). Tako nisem skoraj niko-
*»■** >»*■«* H «»■ S »boj j.„lj,„ .opni
ljiva priča, beremo, kako stra-jso(* dovolj ljudi, ki bi hoteli iz-Šne so razmere me<} gozdar- PeHat* ukaze zagrebške komu-skim delavstvom. Ta list pravi nistične vlade. Ukazi ostanejo 8. okt., da morajo delavci v dr- na papirju, žavnih gozdarskih podjetjih’ TLAKA tN DESESTJNA. — delati tudi po 16 ur na dan. Kjer pa morejo vladni usluž-Pa jim teh nadur ne plačajo benci izpeljati ukaze, tam je za več kot samo za dve uri. Pri ;:meta huje jjot je bilo v starih
tem imajo delavci silno slabo hrano, še slabše pa je z obleko.
Kljub napornemu delu si morajo še sami kuhati in hoditi po plačo tudi 20 kilometrov daleč. — Tak je raj za delavce v “novi” svobodi. Komunistični valpti so tudi na Ruskem hujši kot so bili kapitalistični. Proti njim se ne da štrajkati, njim vaškem poznavalci razmer, se ni mogoče upreti, ker je vsa
časih, ko je moral kmet plačevati desetino in delati tlako. Tam je natanko vedel, koliko mora dati, tu pa se ukazi spreminjajo vsakih štirinajst dni. Tlako pa mora iti delat, kadar to pade v glavo komunističnim poglavarjem.
Tako opisujejo stanje na Hr-
zmeden zavije pri Ošbovcu pro- travnik je siv, v vrstah stoje ti Boltarju.	vrbe, v katerih so ptičja gnez-
Sladkor kupi lahko še drugi- da krat. Pri Peharčku za hip ob- Breg je na desn0i breg je na stane pred vrati. Potlej se pre- ieV0i za(jaj in spredaj je hrib.
Dva grunta bi se mogla stisniti v grapo.
Klevž iz grape.
Pod tem imenom ga poznajo tja do Kovarja in Zadrage. Klevžev. mlin.-
fiancee
^bpAeAoeA m BEST
|W |i
lli J.
oborožena sila v njih rokah.
ŽENSKE BRIGAD — “Hr-vatski dom” piše, da so na Hrvaškem osnovali tudi ženske brigade. Ženske hočejo izrabiti potom teh brigad tudi za težka, doslej moška dela. Tako so sestavili tako brigado žensk v Sisku, 185 žensk je tako zaposlenih pri izkopavanju zemlje za novi mestni vodovod. Svoj petletni načrt hočejo komunisti izpeljati z izrabo vseh ljudskih moči brez-ozira na posledice za bodočnost in pred vsem brez ozira na človeško osebo. Saj njim je človek samo govoreče orodje.
PASIVNI ODPOR HRV A-
4 V
lju, k® ljudje doma berejo o misijonih v (ujnih krajih, molijo zanje in jih denarno podpirajo, je njih vera zasigura-na.' Življenje in zdravje si zavarujemo z zavarovalno polico. Zakaj neki bi si ne zavarovali duš in vere? Udejstvovanje v
samovar, ki me je stal 50 centov in čaj je hitro pripravljen.
Ker smo že pri “pilu,” pa še nekaj o “jelu.” Pred kratkim sem šel obiskat svoje ovčice v bolj težko pristopno vas. Ker je bilo prvič, so bili ljudje tako veseli da me niso hoteli izpustiti ne da bi okusil njihove gosto-
ZLATI TITO GERINGOVIČ.
— Tako pravijo na Hrvaškem jugoslovanskemu diktatorju.
Tako živo jih Spominja na ranj-kega nemškega Hitlerjevega namestnika Goeringa. Goering po šestih dneh neprestane hoje
na zavarovalna družba, ki nas zavaruje proti brezbrižnosti, sebičnosti, posvetnosti, verski krmežljavosti, ali proti popolni izgubi vere.”
(“America”)
• • • • '
V BOŠTON1JU Fr, Sedej popravlja vaške kapelice. Fr. Gabrič tam mnogo potuje in spreobrača zlasti nezveste ovčice, ki se jih precej vrača v stajo. Takole opisuje svoja nedavna potovanja: Hodil sem od vasi do vasi. Ko sem
h tU PRE-WAR PRICE
GENUINE WATERLESS COOKWARE
r	- 7	>1
Por cooking delicious, appetizing mob the new wjteiltsj wfly, select De luxe ware by West Bend. Retain thorn of the garden freshness and original vitamins and minerals. Triple-thick aluminum heats evenly, is always kind to food. /
^ .
Flavo-Seai covet seals in the flavor and
natural moisture. Wide, flat bottoms are efficient on any range unit and cooking heat flows quickly to sides and cover, v
NORWOOD APPLIANCE &FURNFTURE
6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK

DO YOU GIT
VITAMINS)
gsrftCSFŽ
qunHoa K U »* •*!*«*" Vhomlna? A greet "“TJJT* do noi, and aa « reeA "•
MULTIPLE VITAMIN MK#13
irtssagsj
qulromanta In hua*
Set Ona-A-Ooy Vitami* OafUm Oof*.	,
paun uwaATonaLm
Dobro melje, toda J ur j evec iz Bistrice mu močno hodi v račune, že lani je mislil opustiti.
' Skoraj' cel mesec’ n!S* mIM, ’ pb-
i	Na‘
Ijtfučdkar pa je še Preme sto-1
pil v njegovo življenje, mu je bil mlin večkrat dražji od kmetije. Kadar so tekla vsa kolesa, se je Klevžu zdelo, da je Preme nekje daleč, da si ne upa priti v ropot. Le v nočeh, ko je voda nehala padati na lopatice, se je Preme zmuznil v hišo in v tišini pričel buditi Klevževo vest.
Zdaj je morda vzel sina mrtvega v svojo hišo. Ime je njegovo, obraz tudi. čez noč bo prihajal mrtvi oče, čez dan bo gledal živega sina, živo vest.
Klevž bi najraje do večnosti sedel na Grmadi, da bi nikdar ne prišel hip, ko bo moral spet videti Jernejev obraz. ’ Zaman se bori proti temu, kar vstaja v duši, zaman so vsa opravičila, zaman vse prošnje srca. Vest je neizprosna. S trdo, jekleno doslednostjo sodi in zavrača vsak- zagovor. Ni ga sodnika tako brez srca, kakor je Kiev-zeva vest že dobro leto. Iz noči vstane očitek in zaman je ves Klevžev upor. Dokler ne skloni glave in ne prizna obtožbe, toliko časa stoji Jernej Preme pri vratih in ga gleda. Šele ko prizna, se Preme umakne. Klevž ga natančno sliši, kako gre čez vežo skozi vrata. Potlej do jutra vrat v Klevža strahoviti zakaj, na katerega ne ve odgovora.
Samo kazalec je ukrivil in Preme je padel. Prisegel bi, I da ni bilo volje v njem. Ni ga mislil ubiti. Zakaj? Prvič ga je videl v življenju, nikdar ga ni sovražil. Sam se je bal za življenje, kako b imogel streči po drugem?
Prst sam se je ukrivil in počilo je. Klevž je čutil samo udarec na ramo.
Vstati mora. Preko grmičja vidi v grapo, prav na dvorišče. Jernej stoji ob raki, Neža koj zraven njega. Jernej z roko kaže proti Slemenu.
Kievž se zažene naravnost po bregu. Lovi se pb debla in grmičje, dokler upehan ne pade na svoj travnik.
(Dalj« prihodnjič)
je bil Hitlerjev namestnik, Tito je Stalinov. Goering je bil ves v medaljah in v zlatu. Tako tudi Tito. Ko je bil Tito nedavno v Zagrebu, je obiskal tudi železniške delavnice. Pravijo, da je bil tako v zlatu kot slavonska nevesta v starih dobrih časih. Tudi bele rokavice je imel okrašene z zlatom. Pa še v enem sta si podobna ta dva namestnika. Goering je bil rejen, Tito rad je in pije in se trudi, da bi- kmalu dosegel SKEGA KMETA. — Kljub Goeringovo debelost. Upajmo,
vsem pritiskom in kljub vsem načrtom pa komunistični režim
da bo tudi konec zlatega Gerin-
blagoslavljal zadnjo hišo v Pi-prekhaliju (pipre — mravlja), sem bil tako truden, da se skoraj nisem več mogel pokonci držati. Najprej gazi blato do čolna, potem osem milj po soncu Žeja! V neki vasi so mi dali vode, slane, umazane. Zdaj, ko ravno kolera razsaja . Tlesnil sem z jezikom ob nebes dva, trikrat in žejen šel dalje .. . Kraji kot puščava. Iztrebljena gošča. Zemlja je še zdaj s soljo nasičena tako da skoraj nič ne rodi. Nočilo se je. Prinesli so mi čaja, pa kakšne-
na Hrvaškem ne more prisiliti vega Goeringa. 'irtie-jlA................................
tujih misijonih je naša duhov- ljubnoati. Pripravili so jajca, na trdo kuhana. Pa j oj mene! Ro so bila skuhana, sta jih dve ženski s svojimi “čistimi”’ rokami začeli lupiti... V piskru je bilo nekaj mleka, še tega so mi ponudili. Olika je lepa stvar, a zdravje prej pride: "Dhiren, malona ogenj ga postavi, bom vročega pil.” Nevarnosti okužen j a torej ne bo! Pa sem se uračunal z Dhirenom. Še pred-no sem se zavedel, sem ga našel, kako lepo mleko preceja skoz svoj dhuti (kos blaga ki služi namesto sraječ, hlač in vsega), ki ga je ravno imel na sebi! Ne vem katerega svetnika sem klical na pomoč zoper bacile, pogoltnil dvoje jajc in meze zgrgral mleko, rešil oliko in — to šele zdaj vem ■— ohranil zdravje. Zmaji, ki preže na misijonarje so pač bolj mikro-skopični kot pa tisti, ki ga je ustrahoval sv. Jurij!
Ne vem, zakaj imajo kače Fr. Ehrlicha tako rade. Enkrat sva ponočj skupaj pobila čez meter dolgo kobro naočarko, ki je na svojo nesrečo začela smrčati še predno se je Fr. Janez vlegel. Ni še dolgo tega, ga je spet ena obiskala. Par takih obiskov pa sploh ni registrira nih. Jaz sem dozdaj imel
DELO DOBIJO
Polishers, Buffers.
Experienced Good hourly and piece work rate Advance Plating Co.
1947 W. 28. St.
•	(247)
MALI OGLASI
ŽENE, DEKLETA, FANTJE IN MOŽJE!
Pridite po lepa darila, kot te dobijo pri nat. Pri nat dobite vtakovrttno blago, kot te potrebuje pri družini; dobite za matere, očete, hčere, za Otroke, za male in velike.
Tudi fantom in dekletom te priporočamo, da pridejo k • nam po lepa darila, da ti jih kupijo in obdarujejo drug drugega. Za moške imamo noga- , vice, rokavice, kravate, trajce, jopiče; za žene in dekleta vea-kovritno tpodnje perilo, za otroke pa vte, kar potrebujejo od noge do glave.
Pri nat dobite tudi zelene znamke in kadar imate knjižico polno, dobite pri nat za 3 dolarje blaga zanje.
Kupujte pri nat in prihranite ti pot v mesto. Pri nat imate vte lepo razvrščeno pred seboj, da vam ni treba stikati po raznih nadstropjih za to ali ono reč. Pa tudi ceneje lahko damo pri nas, ker nimamo tolikih stroškov z vodstvom trgovine, blago je prav tako, če ne celo boljše.
Pridite k nam, te vam toplo priporočamo.
ANZLOVAR’S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVE.
goviča tak kot je bil Hitlerje- ga! Voda, ki je malo dišala po čaju, še bolj pa po prsti in ribah, ki so jih sinoči v loncu ku-

INA,	I ja! krava in tele sta me (udi par-
kjer deluje naš rojak Fr. Dem- krat že obiskala (posebno ka-
Iščejo stanovanje
Zdravnik v treniranju, s ženo in dvema otrokoma, želi dobiti v najem hišo ali apartment; vojni veteran, da lahko izvrst-
Rekordna trgatev. — Stika mm predstavlja trgače v vinogradih v Grevenimcher. Luxembourg, kjer je bila letošnjo jesen rekordna letim grozdja in je bil potreben vsak delazmožen moški in ženska, da so pridelek pospravili. Pravijo, da takega pridelka niso imeli že zadnjih SO let.
šar,1 lepo napreduje. Delo je tam omejeno predvsem na mu-čije, ki spadajo v kasto kožarjev in prekupčevalcev kosti. Misijonarji imajo težko delo pa lepe uspehe zlasti s šolo in mi-zafno. Letos so napravili tudi par stotisoč’ opek, s katerimi bodo prihodnje leto zidali samostan za bengalske misijonarke, Hčere sv. Ane, ki jih imajo razen Bošontija vse druge postaje tega okrožja.
« * •
RHARI
(Fr. Poderžaj.) Morda ne bo napak, če nadaljujem, kjer se konča zgornje bošontsko poročilo. Pitna voda je velik problem tega misijona. Vprašajte tega in onega misijonarja, od kdaj ga je začelo tresti in se je od takrat kot senca vlačil po misijonski postaji? Voda je kriva, vam bo odgovoril. Koliko misijonarjev je že bilo, ki so si
dar dežuje rada vedrita v sobi), enkrat pa so psi skozi sobo pripodili divjo mačko. Ker sem ravno bil pri jutranjem premišljevanju, sem že pobožno mislil, da živalica išče pri meni zavetja kot pri kakšnem sv. Frančišku, pa glej ga spaka — kar mimo nog mi švigne in pri drugih vratih ven. Še psom je u-šla! — Nisem pa vedel, da se imajo šakali tako radi. Mislim na,tisto mamco, ki smo ji v kanalu pred hišo pobili par mladičev. Tako lepo je naenkrat začelo dišati tam naokrog, da smo prebili del rova in našli več lepo jenih šakalčkov, zraven pa precej ostankov pojedine (kokoši, gosi, celo kozličjo kožo), ki jim jo je stara zvečer nosila. Rov smo spet zazidali in spredaj z mrežo zaprli. Tistega večera pa se je začel koncert. Vsak dan ob istem času okrog 9-10 zvečer je prišla stara tulit in se na vse mile viže dret. Šele čez par tednov se je naveličala, prišla potem čez mnogo časa še enkrat in potem nič več. Ne vem, če je bila ona kriva, ko mi je lepega jutra izpod košare zmanjkala mlada kukavica, ki se je bila že lepo udomačila in mi iz roke jedla. Našel sem samo še eno stegno, ki ga šakal v hitrici ni utegnil od vrvi strgati.
(Dalje prihodnjič.)
-------o-------
—Mrčes uniči vsako leto do 1,900,000,000 čevljev lesa, do-čim ga uničijo požari do 900,-000,000.
Drva naprodaj
Prodamo nova drva za spod-kuriti, kratke’ in dolge rezane; jako velik load za $8.00. Pokličite po 5 uri zvečer YE 1479.
-(246)
Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St.
._______________________w
Stanovanje iščejo
Veteran, in |ena bi rada dobila 4 sobe. Prosimo vas, da pokličete, če imate kaj primernega, EX 9629.	(245)
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
MAM OGLASI
v najem
V najem se odda spalno sobo dekletu. Vprašajte na 1119 Addison Rd. zgorej.
-(246)
Gornja slika je simbolična za razvijajoče se mesto New York. V ondju slike je
deti nen-vorške nebotičnike, ki kraljujejo nad stanovanjskim naseljem Brooklyn v ospredju kjer živi več ljudi kot v Manhattan1* sa mera.
Popravljamo kleti
Popravljamo in cementiramo kleti. Za informacije pokličjte F. Fala, PO 4186.	(249)
JOHN ZUliCH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. Went
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4W lkm NEFF ROAD
Radijski »parati, pršilniki in čistilci
popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh vrst
malzIlectric
6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Hollander
6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x)
TmreTflgA DOMOVINA, DECEMBER 16, 1947
<> --------------------------- — 4
<>
<0
O
O
<>
O
o
o
o
o
4>
BELI MENIHI
Pove*t is prva polovice XII. itoletjs spisal IVAN ZOBEC
Sinovi so pokorno odstopili, jezik in so se meniškim bajtar- ji
Vse je umolknilo “Trlep je povedal pravo,” se je oglasil Temeničan. “Tu res ni krčme ne svatbe, godete in plešete pa. Za vso sosesko bi bila sramota, če bi če kaj dlje vreli s pitjem in vpitjem.”

Tako se je Matevžek po bliž- ber.
jem kačjepično odrezovali.
“Menihi se nemara le pobe-ro iz Stične,” so se Stičani potlej menili. “Z ljudimi so bolj in bolj prijazni, kakor da jim poje ie za slovo.”
“Da, še pater opat se je zbo-
je vreli 5 pitjem lil vpluli..	DC r—--------; •
Trlep je molčal in grdo gle- gal s Trlepom, čeprav je dosih-
•1 y . • _._X 1  -J XX..noft>a PflVlA.
njicah napotil v Suho Krajino.
“Poloni reci . . .” je Tone skočil za njim, “aha . . tako ji reci ... da se je zmerom spominjam . .
“Če le ne pozabim,” je nejevoljni možiček kimal kar dalje gredoč. .
Ko je prišel do Krajinskih Sel se mu ni več mudilo: počiva je pri znancih in si pri-makal suhi jezik, a malo pred mrakom je že bil pri Slabetu.
Slabe ga-je molče poslušal.
“Kaj je Trlep bil dobre vo»je, ko ti je velel semkaj?’” je naposled vprašal, da bi sprevidel, ali bo novica dobra ali bo slaba.
“Kakove volje je bil, ne vem, a držal se je, kakor bi bil glistav; pa tak je zmerom, če ni tudi zagoveden in siten.”
“Hm.. Kar precej ne pojdem,” je Slabe poniglavo rekel. “Krava zdaj zdaj stori, ne mo-rem zdorru.”
“Veš, zdi se mi, da bi ti rad povedal nekaj o tvoji ženitvi.
‘■‘Čeprav, krave ne morem pustiti take, še obnjo bi bil.”
“Pa počakajva, saj menda res ne gori s tisto novico.”
“Ne, .jutri se vrni ti sam in povej, da pridem precej,” je odločil in stopil v hlev, da bi videl, ali se krava že pripravlja.
“Tudi zate imam novico,” se je Matevžek zdaj dobrikal Po
'Škoda,” mu je tiho hodilo na smeh, “še takih podobic bi potreboval, da bi z njimi mo-dril zaljubljene ljudi.”
Pa res. Mladost je norost, rajši skače čez vodo kakor hodi čez most. Kaj tak človek hoče, nikoli ne veš. Ali se dela, da mu je\več do krave ko do babe, ali\gj/očitno brenči in nori — kakor France in Neža . . .
“Kako se neki še razmota vse to?’” je premišljeval, ko ga je Polona poklicala k južini.
XX.
Tisto lepo nedeljo je France bil kaj slabe volje. Ujedalo ga je, ker med Stičani, ki so bili prišli v Mali Gaber, prav Neže ni bilo. . . O, danes bi se bil umečil, samo pogledala naj bi ga bila . . Zakaj ni prišla? Prav gotovo: Nograški se slini okoli nje . . . še pretenta jo, če je že ni!
“Vedeti hočem, kaj je!” ga je huda misel dregala prav do srca. “Samo vedeti, pa naj je, kar je.”
Rad bi bil spet Matevžka posla! na prežo, pa ga bilo ni. Tako se je odločil, da stopi sam.
“Vedeti hočem,” ga je čezda-lje huje grelo.” Le očetu še mora povedati, kam ga žene zbegano srce.
A Trlep je malo prej s Tonetom in Janezom godrnjaje šel na tratino pred cerkvijo. Sla-
dal, upirati se mu nihče ni več upal, Gruča za gručo se je trgala iz onemele množice, pred cerkvijo kmalu ni bilo nikogar več.
“Ali niste bili nekoliko pretrdi?” je Jeanezu bilo žal veselih ljudi.
“Sicer bi pater opat pestil mene,” je Trlep odmajeval, “in opravljivci vse gospoščine bi jezike brusili ob nas.”
“V Stično bi skočil,” je France zdaj povedal. “Kaj pravite?”
Trlep je molče pokimal. Všeč mu je bilo, da se sin meči. Prigovarjati mu ni Več hotel. “Sam naj si trebi steze,” si je mislil in še enkrat pokimal.
Francetu so se misli tja do Šentvida k^drčale v čudni zmesi. Ljubezen se je bola s trle-povsko občutljivostjo in z vročo ljubosumnostjo.
“Nič ji ni do mene,” si je vrtal po veliki srčni rani;“nič, sicer bi bila prišla.”
Sredi Šentvida je postal in togotno s peto udaril ob tla.
“Cernu bi še mil za njo, če j; do mene nič ni?”
Tako je stal in ni vedel, kaj bi. Nazaj ni smel, oče bi bili hudi; naprej ni hotel, ponižanja se je bal, še bolj pa resnice, da ga je Neža pozabila in se Nograškega zameknila.
S ll.Vl.v-.,	,
mal vanj ščuval patra Pavla, ki bi najrajši vse za lase zvlekel v nebesa.”
“Hoj, unesel se je opatek, unesel, sicer ne bi bil Trlepovi cerkvi podaril novega oltarja.
“Kajpa, sprevidel je, da ne užene zagovednega Trlepa, in se je lepo vdal.”
attention
Veterans-Civiliana
DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR
G. L Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY Leam a Profitable Trade
CLASSES:
s A. M. to 1 F. M.
1 F. M. to « F. M.
6 F. M. to 10 F. M.
Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 8542
-AND THE WORST IS YET TO COME
t-in najhnjše šele pride

V . ’!
levzett ZUaJ uvui iivax xu'jua	----»
imu^estregla^zjedjovje^kisejej^upaslo^mminn-

Iz velike krčme je grmel trušč glasnega govorjenja.
Stičani so se, gredoč iz Malega Gabra, tu ustavili, da bi si z vinom dušo privezali in da bi se po Stari navadi nekoliko ponorčevali s hi^dipii Šentvidci; tel'

mirno gieuantft ■tooij-'od stra-
je blebetal in lagal, kako je ni poslušal prevesele ljudi, na-
Tone mendral za njim in mu na- posted pa je stopil mednje jn
ročal pozdravov sto tin sto.
“Nekaj je res, nekaj se la-žeš,” je rdela vsa vesela.
“O, prav do semkaj bi bil pri-mendral, če je jaz ne bi bil ucvrl kar na ves splav, da bi ti jih prinesel še lepo mokre in gorke.”
Polona se je od sreče tiho smej ala.
Krava do drugega dne še ni storila. Slabeta je bolj in bolj skrbelo.
“O, da se prej nisem spomnil!” je Matevžek poskočil in si segel v žep. “Na tole podobico, blagoslovljena je nalašč za živinčad, v žrelo jo porini kravi, da jo požre, pa bo kmalu in vse srečno.”
“Kaj jo re simaš?” se je Slabe obveselil. “Saj sem takih podobic sam imel več, pa sem jih razdal sosedom.”
Matevžek je videl, da se mu
■ . _rf ^
se ujezil na glas:
“Stojte, ljudje božji, dosti, preveč je že tega hrupa — pred cerkvijo ste!”
“E, pusti jim veselje, cerkvice ti ne zapijo in ne požro!” se je upiral jezičen šentvidec.
“Aha; človek tako le malokdaj užije tren veselja,” je pritegoval veseljak. “Saj so menihi že mrknil; in za varuha krščanskih čednosti gotovo niso postavili tebe!” Vinjeni veseljaki so se poredno smejali. Tudi Trlepovi sinovi so čutili, kam te besede merijo, in so od togote puhali.
“Še katero tako mi zini, pa ti raztolčem smrček!” je France planil, bratje pa za njim.
“Mir! Nobenih nerodnosti!” jih je oče zadirčno ustavil. “A vi,” se je obrnil v ljudi, “si vendar dajte dopovedati, da ste na mojem svetu, če vam posve-
? K.S.K.JEDNOTA

★ ★ ★ ★ ★
. POSOJUJE DENAR {lanom in neilanom na zeml)ifta in posestva
This year, make ONE gift a gift L ~
permanent gilt Long after holly and mistletoe arc gone, the Maytag keeps right on, making work lighter, clothes whiter, and the whole household brighter. The
samemu vračati v Mali Ga- čena cerkev že nič ni.”
new Maytags are bigger than —	-------added (
ever, with so many added conveniences. Come in and arrange a Maytag Christmas.
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Maytag Master pictured here, only..
Other Maytags as Low as $114.95
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
Posojila so napravljena na tak način, da se na Qlavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Edward Sturgis Jr., predsednik “dy-dee service" poklanja Mr. in Mrs. John Walsh iz Quincy Point, Mass, paket plenic kot darilo v počast tretjemu paru dvojčkov, ki sta jih dobila v času dveh let. Papa Walsh pravi, da je v preteklem letu opral krog 15,000 plenic.
V BLAG SPOMIN
tretje obletnice smrti naše preuubuene in nikdar pozabljene SOPROGE IN MATERE
Johane Smole
ki ie saspala r Gospodu dne IS. deoembn 1944.
Počival v mira In Bog Ti daj sveti raj, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali;
JOHN SMOLE, soprog, in SINOVI. Cleveland. 0.10. dec. 1947.
Za pojasnilo, in informacije pilit« na:
GUVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS
mrumrinnii-imrtrmru^^
tTLrutrinjmrmrumiinrm^
AL VLLl
nunae t tuno ta
Kopalne banje, closets, sesedke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular seealke, boilerji, avtomatični plinski grelci.
15601 WaterloeRd.	KE7248
Vse potreMčine za grelne in monterake naprave.
frinnnnnnnnnjTfinjirianjiJTliiiJiJirLrLa
fi
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti, a tužnim arcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno veat, da je neizprosna smrt posegla v našo družino in nam odvzela ljubega "aoproga, predragega, nikdar pozabljenega očeta in starega očeta
Andrew Koren
, ki je vdan v božjo voljo, previden s av. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo 14. novembra 1947, v starosti 63 let. Blagopokojni je bil rojen v vasi Podgorje, Istrija, v Ameriki je bival 40 let.
Po opravljenih slovesnih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Štefana, je bil položen k večnemu počitku na sv. Jožefa pokopališču 18. novembra 1947.
Tem potom se želimo zahvaliti našemum župniku Rev. Leonard Bogolinu O.F.M., Rev. Jerome O.F.M. in Rev. Ambrose O.B.C., za opravljeno slovesno pogrebno sv. mašo, kakor tudi čč. gg. duhovnikom cerkve sv. Finbarr, župniku Rev. E. W. McKenny, Rev. Tom O’Connell in Rev. Gerald Frasier za udeležbo pri pogrebni sv. maši, za mnogokratne obiske na domu, sv. obhajila in tolažilne besede v času dolge bolezni rajnega. Prisrčna zahvala Rev. E. W. McKnny-u, ki so prišli pokojnega kropit, Rev. Leonardu za opravljene molitve v pogrebni kapeli in Rev. Jeromu za spremstvo na pokopališče.
Najtoplejša zahvala vsem, ki so ga obiskali v njegovi težki bolezni in vsem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo v teh bridkih in žalostnih dnevih. Posebno zahvalo naj sprejmeta Mr. in Mrs. Math Tursich za veliko pomoč za časa bolezni in smrti pokojnega.
Nasa iskrena zahvala naj velja vsem številnim sorodnikom in prijateljem, ki so tako požrt-vovalno darovali in okrasili zadnje bivališče pokojnega na tem svetu s tako lepimi venci in cvetlicami. Stokratna zahvala!
Globoko hvaležni izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj našega dragega rajnega. V štirih različnih krajih širom Amerike se bodo da-rovale večne maše; potem trideset velikih mrtvaških maš in okrog stopetdeset tihih maš je bilo darovanih, ki se bodo brale pri sv. Štefanu, v cerkvi sv. Finbarr in tudi v Lemontu. Vsem darovalcem naj Bog stotero povrne.
Iskrena hvala članom družbe sv. Mohorja, ki so molili ob krsti in se udeležili pogreba. Prisrčna hvala društvenim sobratom, ki so nosili krsto in ga položili k večnemu počitku. .
Najlepša hvala društvu Sosedje S. N. P. J., katerega članstvo je obiskalo pokojnega v kapeli, ga spremilo na pokopališče ter se tam poslovilo kot od rajnega sobrata. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago ob času pogreba. Vsem stoteri Bog plačaj, ki so prišli pokojnega kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili na pokopališče.
Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje potom pismov ali sožalnih kart. Prisrčna hvala prav vsem in vsakemu posebej, ki ste nam bili v pomoč na kakeršen koli način v najtežjih časih našega življenja.
Prav lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Žefran za vsestransko simpatično postrežbo in pomoč in tako lepo urejen pogreb.
Dragi soprog in oče — vse v solzah smo se poslovili od Tebe, ihtenje nam je zapiralo dušo, ko smo Ti želeli povedati še toliko ob ločitvi. Vse prehitro si odšel od nas, tužno zapuščeni se čutimo. Razblinjeni so naši upi,' strta, težka je bodočnost. V trdnem zaupanju, da nas čuješ, prihajamo dnevno v mislih na Tvoj grob, da Te prosimo: izprosi nam pri Bogu zaščite, priprošnje,, usmiljenje in božje milosti, da se bomo enkrat zopet združili s Teboj nad zvezdami. — — —
Žalujoči ostali:
MARY KOREN, žena
MARY PIKE, ROSE in ANNA STEINKE, hčere ALBERT PIKE in EDMUND STEINKE, zeta ANDREW JAMES, BONITA ANNE, ROSE MARY, BARBARA JEAN, vnuk in vnukinje JOHN KOREN, brat, in sestra v starem kraju ter več bratrancev in sestrična
V Chicagi, dne 11. decembra 1947.
gdAmš/jašaškup