/Primorski
Št. 34 (14.780) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST -ULMontecchi6-Tel. 010/7796600 GORICA - Drevored 24 moggk? 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
Hranilna pisma
Varni koraki vašega gospodarjenja
f
Vl«***f A
* L
7096 AA
60090201
CH)AD-UI.Ristai28-rel. 0432/731190.. ........................................ .... *.
7 mn I ID MOSTNINA PlAčANA V GOTOV1N 0,%'REDN JA K N .J.!. 1' N X U A
IJUULIK SPffi. IN ABB. POST. GR. 1 ISfft	.,	......	,A,
Ne
muM
enkratne
prifožnosti
POLITIKA / SKALJENA SVEČANOST PREDSTAVITVE SKUPNEGA Sl
S* ,.VXLHAR,JA TRG REVOLUCIJE 1 P. P-.132 66001 KOPER
Ob vprašanju kandidatur spor v naprednih vrstah
Zeleni in DZ zahtevajo korenito razčiščevanje stališč
Umri je dr. Franci Mter
b“do=„6S„egč
o nme, vladovala optin DrJadost, vCeri
SimkSjaVitVi skuj n ^°la’ Pa tudi p 8tai nasmeški
P^ala, so '	"
pmostavitvi P°d katerim boe Napredneg ^tva tekmoval tajSnjib politicr dejanje, ’ ^Vrstilo enote
Paradoksalno
lOjlo—- .
RIM - Napredno zavezništvo je vCeraj predstavilo simbol, s katerim se bo predstavilo na političnih volitvah. Predstavitev je bila v zamisli prirediteljev svečan trenutek, saj je skupni simbol vidni dokaz dogovora, ki je bil dosežen pred nekaj dnevi z deklaracijo o namenih. Toda svečanost so skalila nepričakovana in nenadejana razhajanja, ki so prišla do izraza z odsotnostjo Zelenih in Demokratičnega zavezništva, medtem ko so se krščanski socialci omejili na vlogo opazovalcev.
Trenja, ki jih deklaracija o namenih očitno ni povsem odpravila, so se zgostila ob vprašanju kandidatur. Zeleni, ki so še
že predsinocnjim ogradili od predlogov »podomizja za kandidature«, so poudarili, da bi premajhna prisotnost naravovarstvenikov med kakdidati ne jamčila do okolja prijazne politike. Zanikali so, da bi se borili za stolčke, ampak želijo dovolj krepak »biološki indikator«, ki naj jamči življenjskost organizma.
Demokratično zavezništvo pa dolži dosedanje sopotnike, da so pri določanju kandidatur izbrali lotizacijski pristop, predvsem pa niso osvojili niti ene od temeljnih programskih usmeritev DZ (nadaljevanje Ciampijeve sanacijske politike, prenovitev političnega predstavništva, in-
dikacija premiera).
Krščanski socialci, ki so se zaradi nastalih sporov omejih na vlogo opazovalcev, so se zavzeli, da bi se Cimprej spet seslo programsko omizje, da bi bila razhajanja pojasnjena. Zaenkrat ni znano, kdaj se bo seSlo in ob kakšni priložnosti, tako omizje. Morda bo priložnost za to vsedržavna konferenca Zelenih, ki bo zasedala jutri in v Riccioneju. Ce do razCišenja ne bi prišlo, pa bi bil za Napredno zavezništvo hud poraz in to ravno v Času, ko popularnost enega od glavnih tekmecev, medijskega magnata Silvia Berlusconija krepko raste.
Na 2. strani
PROGRESSISI'
CELOVEC - V 81. letu starosti je v sredo v koroški prestolnici umrl dr. Franci Zwitter, soustanovitelj in dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Bil je eden izmed najvidnejših slovenskih narodnih politikov v iztekajočem se 20. stoletju, njegovo delovanje pa je bilo vsa leta usmerjeno na preživetje slovenske narodne skupnosti ha avstrijskem Koroškem.
V različnih funkicjah je bistveno sooblikoval politično in kulturno delo med slovensko manjšino, po drugi svetovni vojni pa je stal vse do maja leta 1982 v prednji vrsti borcev za dosego enakopravnosti koroških Slovencev na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe.
Franci Zvvitter se je za pravice manjšin prizadeval tudi na mednarodni ravni: bil je sedemnajst let tudi predsednik Delovne skupnosti narodnih manjšin sosednjih dežel, sodeloval pa je-tudi v drugih mednarodnih manjšinskih organizacijah.
Uradna poslovitev od zaslužnega narodnega politika bo v prihodnji torek, 8. februarja v Celovcu.
Ob smrti dr. Zvvittra je svojcem in koroškim Slovencem vCeraj izrekla sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza.(I.L.)
Na 14. strani.
BOSNA IN HERCEGOVINA / ZARADI KOPIČENJA REDNIH CET
Zahod sedaj grozi z uvedbo sankcij tudi proti Hrvaški
Tudi včeraj so se na vseh bojiščih nadaljevali krvavi spopadi
SARAJEVO - Potem ko je novi poveljnik modrih Čelad v BiH, britanski general Michale Rose Srbom zagrozil, da bo uporabil oklepnike, Ce ne bodo mimo nadzorne točke v bližini Sarajeva spustili tovornjakov ZN, so ti vendarle popustili. Novi poveljnik modrih Čelad v BiH je tako le 24 ur po napovedi, da bo zaCel za uresničevanje nalog ZN uporabljati trše metode, Ce bo potrebno, to tudi uresničil.
O spopadih so danes poročali iz ŽepC in iz Gornjega Vakufa, kjer so po trditvah sarajevskega radia Hrvati napadali položaje bosanske vojske, pa iz Maglaja, kjer naj bi že potekali srditi poulični boji in iz Sarajeva, ki ga je spet obstreljevalo srbsko topništvo.
Največ agencijskih poročil pa je vCeraj kljub temu spremljalo predvsem odmeve na možno uveljavitev sankcij tudi proti Hrvaški, o Čemer je govoril španski zunanji minister Solana, ki se je po obisku španskih vojakov v sestavi sil ZN v Splitu in Medugorju za kratek Cas ustavil še v Zagrebu, pa italijanski zunanji minister Beniamino An-dreatta ob obisku hrvaškega kolega GraniCa v Rimu, ter danski zunanji minister Petersen, ki je dejal, da bi Evropska Unija utegnila od ZN zahtevati uvedbo sankcij zoper Hrvaško ali pa bi sama razmislila o ukinitvi trgovinskih preferencialov, Ce se bo izkazalo, da ta država v BiH zares pošilja predstavnike redne vojske.
Uvedbo sankcij zoper Hrvaško je od VS ZN zahteval tudi bosanski zunanji minister LjubijankiC, ki je dejal, da je BiH najmanj 20, 000 pripadnikov redne Hrvaške vojske. Kljub temu na Hrvaškem še vedno trdijo, da do sankcij ne bo prišlo in da je kampanja le del mednarodnega pritiska na Zagreb, da bi Muslimanom odstopil še del ozemlja. Poveljnik Unproforja v nekdanji Jugoslaviji francoski general Jean Got je hrvaško vojsko v BiH obtožil za obstreljevanje bosanskega dela Mostraja. Po njemu dostopnih podatkih so Hrvati na muslimansko stran samo januarja izstrelili 1.400 granat, na njihovo stran pa je priletelo le 75 granat.
Na 2. in na 19. strani
Boris Jelcin in Ševardnadze sta podpisala sporazum
TBILISI - Ruski predsednik Boris Jelcin in njegov gruzinski kolega Edvard Ševardnadze sta včeraj podpisala sporazum, s katerim bo Moskva okrepila svoj vojaški vpliv v tej zakavkaški republiki.
Le nekaj ur pred Jelcinovim prihodom pa so v terorističnem napadu ubili namestnika gruzinskega obrambnega ministra. Kljub nasprotovanju dume je Jelcin obljubil, da bo Moskva urila gruzinsko vojsko in jo oskrbovala z orožjem.
V zameno bo Rusija v Gruziji obdržala tri vojaške baze. Voditelji parlamentarnih frakcij dume nasprotujejo tesnim vezem Moskve in Tbilisija zaradi separatističnih teženj Abhazije in Južne Osetije. Jelcin je zato dejal, da sporazuma ne bo predložil dumi, dokler ne bodo spori s tema dvema regijama, ki zahtevata odcepitev, povsem rešeni.
(Reuter)
Na 6. strani
ODNOSI RIM-ZAGREB / ANDREATA IN GRANIČ O BOSANSKI KRIZI
POLITIKA / PREDSTAVITEV SIMBOLA NAPREDNIH^
Italija upa v možnost diplomatske rešitve
Parlament o umoru treh poročevalcev Raia
Spori že hromijo napredno zvezo
Zeleni in DZ zahtevajo drugačne kriterije za kandidature in programska jamstva
Zunanja ministra Granič (levo) in Andreatta med včerajšnjim srečanjem v Rimu. Med njima stoji tolmač (telefoto AR)
RIM - Italija upa, da bo mogoče obnoviti in izboljšati odnose med Muslimani in Hrvati, kar je predpogoj za možnost perspektivnejšega reševanja krize v Bosni in Hercegovini. Tako je poudaril italijanski zunanji minister Beniamino Andreatta po pogovoru s hrvaškim kolegom Matejem Grmičem v Rimu. Sestanek med šefoma obeh diplomacij je bil dogovorjen že dalj časa, do njega pa je prišlo v obdobju, ko so odnosi med državama skrajno napeti zaradi novic o aktivni prisotnosti rednih hrvaških enot v Bosni in zaradi nasilne smrti televizijske ekipe tržaškega sedeža Rai v Rimu. Včerajšnji pogovor najbrž ni zbližal stališč, vendar je vsaj omilil ostrino tonov.
Pogovor z Graničem sodi v okvir širše zastavljene italijanske akcije za novo
diplomatsko ofenzivo v Bosni, ki jo je Andreatta začel tudi v svojstvu tur-nusnega predsednika zunanjih ministrov KVSE. Danes se bo italijanski zunanji minister srečal z mednarodnima pogajalcema Davidom Ovvenom in Thorvaldom Stoltember-gom, v ponedeljek in torek pa bo v Bruslju, kjer bo prav kriza v Jugovzhodni Evropi ena od glavnih tem soočanja v Dvanajsterici.
Mate Granič je italijanskemu kolegu zagotovil, da v Bosni ni rednih enot hrvaške vojske, pač pa le okoli dva tisoč prostovoljcev. Dodal je, da je Zagreb naklonjen nadzorstvu nad mejami in dodal, da je njegov glavni cilj »konec vojne z načrtom Evropske unije«.'
Povsem prepričljiv šef hrvaške diplomacije najbrž ni bil, ker Andreatta ni kupil mačka hrvaške nev-
pletenosti v Žaklju. Italijanski zunanji minister je poudaril, da je treba razporeditev sil preveriti na terenu, ker so novice iz drugih virov v nasprotju z zagrebškimi trditvami. Vzel pa je na znanje Graničevo zagotovilo, predvsem pa izpostavil novico o možnem zbližanju med Hrvati in Muslimani.
Vprašanju krvave vojne v Bosni in Hercegovini je Andreatta posvetil tudi dopoldanski ekspoze v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice. Potem ko je poudaril, da bi se odnos mednarodne skupnosti in tudi Italije povsem spremenil, če bi se izkazalo, da je Zagreb s svojimi enotami neposredno udeležen v bosanski vojni, se je šef italijanske diplomacije zaustavil pri mirovnem načrtu in ostro kritiziral »idealizem, ki ne upošteva cene«. Po njegovem
Atentat na ganskega diplomata
RIM - Včeraj dopoldne je v središču Rima prišlo do atentata. Strašilna bomba je hudo poškodovala avtomobil španskega veleposlaništva in pri tem lažje ranila šoferja, t. j. italijanskega državljana Marca Formichello, ki se bo moral zdraviti predvidoma 15 dni. Avtomobil je bil sicer na razpolago vojaškemu letalskemu atašeju španskega diplomatskega predstavništva Fernandu Sagristanu. Do trenutka, ko poročamo, ni nihče prevzel odgovornoti za atentat. Preiskovalci poudarjajo, da je v zadnjih dveh letih prišlo do vrste podobnih dogodkov in sumijo, da gre ža delo basko-skih separatistov.
NOVICE
Danes se v Bologni začne kongres Severne lige
BOLOGNA - Severna liga »je prišla izzivat volka v njegovem brlogu,« kot je še pred časom napovedal Umberto Bossi. V »rdeči« Bologni se namreč danes začne drugi kongres Severne lige in že takoj je prišlo do polemik z občinsko upravo. Župan DSL VValter Vitali je namreč odrekel dovoljenje, da bi v središčnem trgu Maggiore namestili veliki ekran, preko katerega bi neposredno prenašali potek kongresa, na kar je Liga seveda ostro reagirala, češ da gre za cenzuro. Kongres bo. vsekakor potekal v »Evropski dvorani« kongresne palače. Delegatov je 452 (med njimi komaj 31 žensk) iz severnoitalijanskih dežel, prisotna pa bo tudi delegacija »Lige federalne Italije«, se pravi »Južne Severne lige«. Delegati bodo plačali vožnjo, hotel in hrano iz svojega žepa. Uradnih vabil niso poslali, razen predsednikoma obeh domov parlamenta in tujim veleposlaništvom.
Craxi: Occhetto in D’Alema sta »velika lažnjivca«
RIM - »Occhetto in D’Alema se potrjujeta kot velika lažnjivca.« Tako pravi bivši tajnik PSI Bettino Craxi, po katerem je »Gardini dal komunistom vse kaj drugega kot milijardo lir«, saj je leta financiral to stranko. Craxi je omenil interese Montedisona v Sovjetski zvezi in ponovil obtožbo (ki jo je svoj čas objavil neki ruski časopis) na račun sedanjega predsednika poslanske zbornice Napolitana, ki naj bi bil takrat nekakšen posrednik med voditelji Sovjetske zveze in Montedisonom.
mnenju je potrebna konkretnost. In pojasnil: »Ge je ločitev narodnostni pogoj za mir, je treba to pač vzeti na znanje v okviru - sicer izboljšljivega -evropskega mirovnega načrta«. Andreatta ni zanikal, da to ni v skladu z načeli morale in pravičnosti, toda zaustavitev spopadov je po njegovem mnenju glavna prioriteta.
Člani zunanjepolitične komisije niso soglašali z ministrovim nenačelnim pragmatizmom. »To bi bilo priznanje etničnega ločevanja, ki samo pospešuje sovraštvo in nasilje,« so poudarili Chiara Ingrao (DSL), Lucio Mani-sco (SKP) in Franco Russo (Zeleni), Carlo Fracanzani (Ljudska stranka) pa je zahteval »krepke politične in diplomatske pobude«. Vsi so tudi predlagali odpoklic italijanskega veleposlanik iz Zagreba zaradi »nujnih posvetovanj«.
Tako v pogovorih An-dreatta-Granič kot v razpravi v zunanjepolitični komisiji je bila smrt treh poročevalcev tržaškega sedeža Rai Marca Lucchette, Saše Ote in Daria D’Ange-la posebno poglavje. Granič je ponovil sožalje svojcem ubitih in obljubil zavzemanje hrvaške vlade za preikavo, »čeprav je težko ugotoviti, kdo ima interes za taka dejanja«.
V zunanjepolitični komisiji je Andreatta obnovil dinamiko dogodkov^ poudaril, da je bila granata izstreljena s področja pod hrvaškim nadzorstvom in dodal, da je ekipa hotela posneti dramo otrok brez imena. Tudi to sili Italijo, da osvaja in podpira tezo o Nobelovi nagradi za mir bosanskim otrokom.
Stisk roke med Ottavianom Del Jurcam (levo) in Achillejem Occhettom ob vče rajšnji predstavitvi simbola progresistov (telefoto AP)
RIM - Po radosti enotnosti hladna prha razhajanja. Zavezništvo naprednih sil je v nekaj dneh prešlo ob vzhičenosti ob soglasju okoli deklaracije o namenih, do veliko manj radostnega vzdušja razhajanj in sporov ob vprašanju kandidatur in konkretnih programskih usmeritev. Napetosti so se zaostrile ravno v trenutku, ki bi moral biti med najslovesnejšimi -predstavitvi simbola (bel krog z napisom Progressi-sti zgoraj in tribarvnim valom spodaj), s katerim bo Napredno zavezništvo nastopilo na političnih volitvah. Včerajšnje predstavitve se namreč niso udeležili ne Zeleni (kar je bilo delno predvideno) ne Demokratično zavezništvo (kar je bilo veliko presenečenje), krščanski-socialci pa so poslali samo opazovalca.
Odsotnost treh - od skupno osmih - komponent zavezništva je izzvala veliko vprašanj novinarjev, ki se niso zadovo-lili s pomirjevalnimi trditvami Achilleja Occhet-ta in s priložnostnimi nasmeški vseh ostalih prisotnih liderjev. Pojasnila so popoldne dali predstavniki Demokratičnega zavezništva, medtem ko so Zeleni pismeno sporočili svoje pripombe predsinočnjim in od danes v Riccioneju, kjer imajo vsedržavno skupščino, čakajo dosedanje sopotnike za programsko soočenje in razčiščevanje.
»Obvezujemo se, da ne bomo prikrivali nesoglasij in bomo javno govorili o spornih vprašanjih,« je po predstavitvi deklaracije o namenih zagotovil novinarjem voditelj DZ Ferdinande Adornato. Njegova trditev, ki je bila
POLITIKA / VELIKO NEZNANK V CENTRU
Spet Berlusconijev ultimat
tedaj samo hipoteticn javna obveza do jasnos > je v luči včerajšnjih d° godkov zadobila škod1) preroški prizvok. Jab°l spora je vprašanje kan datur, ob tem problem pa so se zgostile še ostal napetosti, ki se kljub de ^ raciji o namenih, nl razblinile. Zeleni P° stavljajo dva, med seb°) tesno povezana Pr?"7 ma. Prvi zadeva projek e> ki bi nevarno ogroža
okolje (hitre železniške povezave, nuklearki Montaltu di Castro i Gioi Tauro, širjenje avi°. cestnega omrežja), drug pa število kandidatov Ze^ lenih v sklopu Napredne ga zavezništva. Preokrnje no število polslancev n® ravovarstvenikov, trdi) Zeleni, ne bi jamčilo iz vajanja okolju prijazn politike. To ni zahteva p brutalnem udejanjan) priročnika Cencelli (ne^ napisana pravila o poj3? delitvi mest), zagotavljaj Zeleni, pač pa le zahteva, da »biološki indikator® zavezništva ne pade p° stopnjo, ki ne bi ve jamčila vitalnosti org3
»Do ponedeljka zavezništva, sicer grem v bitko sam«
RIM - Tajnik Ljudske stranke Mino Martinazzoli je bil s svojo brutalno u-činkovitostjo najbolj nazoren. »V teh dneh sem videl toliko ljudi, ki so prihajali in odhajali, da se mi je zdelo, da gledam zadnji prizor opere Boheme«.
Dinamika se v centru in na desni strani italijanskega političnega loka še ni umirila. Stranke se srečujejo in razhajajo, zbližujejo in oddaljujejo, dokončne koalicije še niso bile oblikovane. Včeraj so se na primer razširile govorice, da sta se koordinator Ljudske stranke v Lombardiji Roberto Formigoni in medijski magnat Silvio Berlusconi pogovarjala o morebitne zbližanju med Paktom za Italijo in nasta-tajočim gibanjem Forza Ita-lia. Berlusconijev glasnik je pozneje demantiral dober del teh domnev, medtem ko se je Formigoni omejil na potrditev pogovora, teme pa ni hotel razkriti.
Na te govorice se je na-
našal Martinazzoli, ki je dodal, da je »zelo oprezen«, vrata pa so kljub temu odprta. Sredinsko zavezništvo je »trdnjavica in ne bunker, vrata so odprta, direndaj prihajanja in odhajanja pa ni dopusten«, je menil Martinazzoli.
Previdna opreznost tajnika Ljudske stranke pa ni všeč Silviu Berlusconiju. Morda tudi v luči zelo ugodnih rezultatov javnomnenjskih raziskav
(Doxa pravi, da je najpopularnejši politik) je včeraj naslovil nov ultimat. »Dovolj z menueti. Do ponedeljka najpozneje želim vedeti, kdo bo tekmoval z mano, sicer se spustim v dirko sam«.
Nejasnost na politični sceni je spodbudila tudi in-dustrijce, da so naslovili poziv strankam in zahtevali odgovornost, jasnost in reforme, ki naj jamčijo visoko stopnjo upravljivosti.
nizma.
Demokratično zavez ništvo pa očita sop°._ nikom »lotizacijski Prl^ stop pri porazdelitvi kan
didatur«, ob tem p3/j dejstvo, da »ni b1 sprejeta niti ena od zahte^ vanih programskih ustne ritev« ( nadaljevanje Ciampijeve sanacijske politike, indikacija P1^ miera, korenita prenov^ tev političnega predstav ništva).	, _
Mreža in SKP sta Ze e nim že sporočili, da so
glašata z usmeritvijo ^ stranke in obljubljata prl sotnost na nedeljskem soočenju v Riccioneju-Demokratičnemu zavez ništvu pa je pisal sociahs Ottaviano Del Turco, odobrava »zahtevo n3) ima progresivni pol izra zit reformistični P®caČ obenem pa poudarja, se bodo socialisti zavim mali naj v bitki proti de snici »prevladajo razlog enotnosti nad razlikami, ki so neizogibne, ko s povezujejo tako razlicn sile«.
DSL: »Zbrali smo dokaze, da Carlo Sama laže «
RIM - DSL vztraja. »Zbrali smo dokaze, da Carlo Sama laze,« je včeraj na tiskovni konferenci poudaril član tajništva Claudio Petruccioli, ki je z zapisniki parlamentarnih sej dokazal, kako se je tedanja Komunistična partija Italije borila proti defiskalizaciji bremen Enimonta. Upravitelja Montedisona postavlja na lat tudi tednik Panorama, po katerem naj bi Cusani ne letel skupaj z Gardinijem v Rim na dan, ki ga je navedel Sama. Tajnik Demokratične stranke levice Occhetto pa je Samo obtožil »umazane igre in sramotne volilne kampanje«.
i
OKROGLA MIZA / SLOVENCI V ITALIJI PRED NOVO VOLILNO PREIZKUŠNJO
Bo v rimskem parlamentu še sedel slovenski predstavnik?
t , ° še Slovenec v rimskem parlamen-Ud l 1:0 vPraSanje so skušali odgovoriti v r eženci okrogle mize v sredo zvečer regorcicevi dvorani v Trstu. Priredila
zvez ^ovenska kulturno-gospodarska Budir
t'V6Za’ za njo pa so razpravljali Miloš
Dst ln V *menu slovenske komponente pa]c’.eIvo Jevnikar v imenu SSk, Klavdij
imenu SSk, Klavdij Sin ~ Za SKGZ, Rudi Pavšič v imenu j. . Venske komisije PSI ter Stojan Spetič raz Bredstavnik Slovencev v SKP. Med MavtaV^alci ^ napovedan tudi Marij er za SSO, a se večera iz drugih ob-e^nosti ni mogel udeležiti.
. imenu prirediteljev je večer uvedel SKG7VeZ0Val B*uSko Udovič. Dejal je, da D namerava s takšnimi pobudami vsem prispevati k boljšemu infor-stiran)u 0 političnem dogajanju, še zla-tud' .Sedan)em Času velikih sprememb na Vln Predvsem na volilnem področju, aterem so, kot znano, začela veljati da^h Pravda- Udovič je ob tem spomnil, orno v Furlaniji-Julijski krajini 27. ceM^	20 parlamentarcev, in si-
B Poslancev ter 7 senatorjev. Tri Če-
trtine le-teh, točneje 10 poslancev in 5 senatorjev, bomo volili z večinskim sistemom v enomandatnih volilnih okrožjih, ostale pa s proporčnim sistemom.
Slovenci smo kajpak strnjeno prisotni le v volilnih okrožjih, ki ležijo vzdolž državne meje od Milj do Trbiža. Toda nikjer ni naša prisotnost tako močna, da bi lahko sami s svojimi močmi izvolili parlamentarca. Udovič je opozoril, da bi slovenski kandidati imeli najveC možnosti za izvolitev v drugem senatnem volilnem okrožju, ki gre od Beneške Slovenije do Repentabra, ter v drugem poslanskem volilnem okrožju, ki obsega celotno tržaško pokrajino brez osrednjih tržaških mestnih rajonov. Seveda pa bi bilo treba najprej ugotoviti, ali se bodo tu slovenski kandidati sploh predstavili in s kom, saj bi bila izvolitev slovenskga kandidata odvisna od uspeha celotne volilne naveze, v kateri se bo morebiti pojavil. Prav zato je vprašanje, ali bo še Slovenec v rimskem parlamentu, vse prej kot retorično.
Sredina okrogla miza v Gregorčičevi dvorani v Trstu (foto KROMA)
Miloš Budin (DSL) Kdor bo na teh voliivah zmagal, bo zmagal zares
Miloš Budin je na ^rogli mizi potrdil, da namerava kandidirati v drugem senatnem volilnem okrožju prof. uarka Bratino, ki je bil, °t znano, elan senata udi v pravkar raz-PUšCenem parlamentu.
n tem je izpostavil ?1S®1, da gre za kandidaturo v okrožju, ki je oalaše zarisano na acjn, da bi bila olajšana izvolitev Slovenca.
eveda to ni zajamčeno zastopstvo, temveč Predvsem spodbuda Političnim strankam, oa upoštevajo prisotno-t slovenske manjšine, . katero se bo DSL pozitivno odzvala. Sicer Pa je Budin izrazil prepričanje, da bi se po-
sebno zajamčeno zastopstvo v izvoljenih telesih Slovencem v Italiji -pravzaprav politično niti ne izplačalo, to pa
zato, ker bi z njim prišla jasneje do izraza naša številčna šibkost. Po njegovem je za nas bolje in predvsem učinkoviteje, da se aktivno vključujemo v širše oziroma vsedržavne politične organizacije in gibanja. Budin je tudi podčrtal, da novi večinski volilni sistem ne dopušča, da bi se vse stranke po volitvah tako ali drugače prištevale med zmagovalce, kot se je doslej dogajajo. Kdor bo zdaj zmagal, bo zmagal zares, in Budin je izrazil upanje, da bomo 27. marca tudi Slovenci med resničnimi zmagovalci.
Ivo Jevnikar (SSk) Skupno bi se morali uveljaviti kot subjekt
Ivo Jevnikar je najprej opozoril na pozitivne, a tudi na negativne izkušnje, ki smo jih Slovenci doslej imeli z novo volilno zakonodajo. Ce je res, da smo se na zadnjih tržaških upravnih volitvah dobro odrezali, pa ni mogoče pozabiti, da je bilo naše izvoljeno zastopstvo na lanskih deželnih in pokrajinskih volitvah bistveno okrnjeno. A to je v navzkrižju s splošno priznano pravico narodnih manjšin do politične zastopanosti, zaradi Cesar se po Jevnikarje-vem mnenju Slovenci smemo in moramo zavzemati za zajamčeno minimalno zastopanost v izvoljenih telesih, ki ne
izključuje drugih oblik našega političnega uveljavljanja. Kar zadeva skorajšnje parlamentarne volitve, pa je deželni taj-
nik SSk dejal, da se slovenska stranka zavzema za uveljavitev odprtih sil in stabšC, a tudi za dejansko izvolitev slovenskih parlamentarcev. V tem smislu zdaj sodeluje v snovanju progresistiCne-ga volilnega zavezništva v FJK. Jevnikar je podčrtal, da bo ta povezava uspešna le, Ce bo sklenila tak ali drugačen sporazum s prenovljeno KD oz. z Ljudsko stranko. Kar zadeva Slovence, pa je deželni tajnik SSk opozoril na potrebo, da bi odločneje nastopali kot politični subjekt ter se v svoji sredi dogovarjati za skupne programe in kandidate.
Klavdij Palčič (SKGZ) Realistično delati v danih možnostih
Klavdij Palčič je me-nd’ da bi zajamčena zastopanost v izvolje-nia telesih gotovo Predstavljala za Slovence v Italiji pridobitev, dokler je ni, pa se moramo paC Cim bolje uveljaviti, realistično upoštevajoč obstoječa y°lilna pravila. Dejstvo )e, da Slovenci zdaj sa-uu ne moremo izvoliti uikogar v parlament, zaradi Cesar so nujno Potrebne volilne pove-Zave. To med drugim Pomeni, da bo slovenski kandidat izvoljen m, Ce bo sprejet tudi kot predstavnik tukajšnjega italijanskega kivija. O skorajšnjih Parlamentarnih volitvah je Palčic izrazil Prepričanje, da obstajajo zanje pravšnji kandidati. Mislil je na Senatorja Bratino in Ppil, da bi ga morali
vsi Slovenci podpreti, upoštevajoč tudi dejstvo, da ne moremo vsiljevati italijanski večini kandidate, o katerih bi se samo Slovenci dogovarjali. Predsednik SKGZ je naposled poudaril potrebo po dobri obveščenosti volilcev, za kar si bo SKGZ še posebej prizadevala.
Rudi Pavšič (PSI) Morali se bomo bolje dogovarjati
Tudi predsednik Slovenske komisije PSI Rudi Pavšič se je na okrogli mizi izrekel za Cim širšo podporo slovenskih volilcev skoraj gotovi kandidaturi prof. Darka Bratine v drugem senatnem volilnem okrožju. To je namreč zdaj treba rali-sticno sprejeti kot najbolj prerspektivno. Toda po parlamentarnih bodo prav kmalu na vrsti še druge volitve, med temi goriške občinske, tržaške pokrajinske in evropske in po Pavšičevem mnenju bi bilo potrebno, da bi se Slovenci pred njimi pravočasno dogovorili za skupne kandidate, sicer ne bi bilo nič čudnega, Ce bi se enotnost med nami razbila. Predsednik Slovenske komisije PSI je sicer tudi poudaril, da Bratino-
va izvolitev za zdaj ni še prav nič gotova. Veliko je namreč vprašanje, ali se bo napredno zavezništbvo sploh kje uveljavilo v naši deželi. To bo vsekakor veliko odvisno tudi od tega, ali bo to zavezništvo znalo skleniti volilni dogovor z Mar-tinazzolijevo Ljudsko stranko.
Stojan Spetič (SKP) Ni nujno samo en slovenski kandidat
Tudi Stojan Spetič je na sredini okrogli mizi poudarjal potrebo po političnem realizmu. Sicer se je novim volilnim pravilom vecinskga tipa na svojem nedavnem kongresu v Rimu sklenila Cim učinkoviteje prilagoditi celotna SKP, ki se je prav zato vključila v široko in pestro napredno volilno zavezništvo. Se veC. Spetič je soglašal tudi s potrebo, da bi zlasti v FJK napredno zavezništvo doseglo dogovor z Martinazzolijevo Ljudsko stranko, sicer grozi nevarnost, da bo povsod prevadala desnica. Iz političnih razlogov je treba izključiti možnost organskega volilnega sporazuma, možen pa bi bil dogovor, da bi napredno zavezništvo favoriziralo kandidata ILS tam, kjer
je ta močnejša in nasprotno. Poleg tega pa je Spetič poudaril, da bi se ne smeti zadovoljiti samo z eno slovensko kandidaturo, namreč tisto v drugem senatnem volilnem okrožju. Po Speticevem prepričanju bi Slovenec moral kandidirati tudi v drugem poslanskem volilnem okrožju.
Nekaj
posegov
publike
K okrogli mizi se je oglasilo tudi nekaj razpravljal-cev iz občinstva, ki resnici na ljubo ni bilo kdo ve kako številna. Prof. Darko Bartina je med drugim obrazložil, kako si je v senatu prizadeval, da sta parlament in potem vlada pri za-risovanju novih volilnih okrožij v FJK upoštevali prisotnost slovenske manjšine. Poudari je, da je z razširitvijo drugega senatnega volilnega okrožja na Beneško Slovenijo italijanska vlada prvič s pomembnim aktom priznala enovitost slovenske manjšine od Milj do Trbiža. Nekateri drugi razpravljale!, med temi bivši dolinski župan Edvin Švab in tržaški občinski svetovalec Andrej Berdon, pa so opozorili na razočaranje, ki ga je Severna liga povzročila demokratom, še zlasti Slovencem s svojim najnovejšim zadržanjem na vsedržavni ravni, a tudi in predvsem v Trstu, kjer se je v rajonskih sosvetih povezala celo s fašistično stranko. Po mnenju mnogih bo to SL prav gotovo precej stalo v bodočih volilnih preizkušnjah, začenši s parlamentarnimi volitvami. V tem smislu bi znalo vplivati tudi konstruktiv-nejše razpoloženje, ki se je v Trstu vzpostavilo z Illyjevo občinsko upravo.
DEŽELA
Petek, 4. februarja 1994
PORDENON / DELAVCI VČERAJ ZASEDLI TOVARNO
SPETER / DAN SLOVENSKE KULTURE ZA SLOVENCE NA VIDEMSKE^
Vlada je pritisnila na upnike Seleča
Rel, Sofin in Friulia naj se odpovejo terjatvi kreditov in toko pokrijejo Ionsko izgubo
PORDENON - Uslužbenci družbe Selečo, ki je največja civilna proizvajalka elektronskih naprav in aparatur v Italiji, so po predvčerajšnji splošni stavki, s katero jim je vse prebivalstvo v pokrajini izrazilo solidarnost, včeraj nadaljevali protest proti sklepu delničarjev, da se tovarniška vrata zaprejo. Pločevinasti bobni, po katerih so tolkli med sredino demonstracijo, in zvonovi, s katerimi je Škof Sennen Corra potrdil »zaslombo Cerkve nameščencem, ki se borijo zoper divjemu kapitalizmu«, so utihnili, toda delavci so se zbrali na skupščini za nedoločen čas in zasedli proizvajalne obrate. Ne samo, nekaj časa so zasedli tudi direkcijo, da bi preprečili poverjenemu upravniku Riccardu Vizialeju prenos računovodskih listin na sodišče, kar bi dejansko pomenilo takojšnjo likvidacijo.
Na strani delavstva so vse občinske uprave na Pordenonskem, katerih župani se bodo sešli v torek, da preverijo najustreznejše oblike pritiska na rimsko vlado, prav tako pokrajinska uprava, ki se je zbrala včeraj na izrednem zasedanju, a deželna vlada in skupščina sta prek predsednikov Renza Trava-nuta in Cristiana Degana že zaprosila ministrskega predsednika Ciampija za nujnosten sestanek. Danes bo obiskal delavce deželni odbornik za industrijo Lodovico So-nego (DSL), sploh pa so deželni upravitelji moč-
no angažirani za rešitev Seleča, o katerem menijo, da ga hočejo nekateri lobiji namenoma uničiti; kdo, se seveda ne ve, jasno pa je, da elektronski kolos hudo moti marsikatero multi-nacionalno družbo.
Iz Palače Chigi je prišla medtem spodbudna novica, da sta vladno predsedstvo in ministrstvo za industrijo potrdila veljavnost navodila, po katerem mora javna finančna družba Rel pokriti izgubo Seleča z dne 31. decembra 1993, ki znaša 76 milijard lir, in sicer tako, da se odpove terjatvi kreditov. Vendar naj Rel to stori samo pod pogojem, da enako ukreneta tudi druga dva delničarja Seleča, to je Rossignolov Sofin in Friulia, in da se glavnica pordenonske družbe dokapitalizira z nadaljnjimi 45 milijardami lir. Vlada si bo prizadevala, da se to zgodi čim-prej, piše v tiskovnem sporočilu s pripombo, da bo poskusila privabiti k operaciji še druge investitorje. Ce pa se Sofin ne bo odrekla svojemu deležu kreditov, bo ministrski svet začel izvajati postopek, ki ga predvideva zakon št. 95 iz leta 1979; to pomeni, da preide za zdaj Selečo pod komisarsko upravo, med katero naj bi rimske oblasti zagotovile zaščito proizvodnje in delovnih mest.
Takšna rešitev ni ravno po godu sindikatom CGIL, CISL in UIL, ki jo označujejo kot grobo napako, pač pa so rimsko potezo povoljno ocenili na včerajšnjem zase-
danju deželne svetovalske komisije za proizvodne dejavnosti, ki ji načeluje podpredsednik skupščine Gianluigi Pe-golo (SKP). Predsednik deželne vlade Travanut in odbornik Sonego sta orisala svetovalcem trenutne razmere pri Sele-cu in z zadovoljstvom vzela na znanje odločitev ministrskega sveta, do katere je prišlo po sestanku med šefom medministrskega odbora za probleme zaposlovanja Gianfrancom Borgh-i-nijem, ministrom za industrijo Paolom Savono in podtajnikom v predsedstvu vlade Antoniom Maccanicom. Okoliščino, da je do tega srečanja prišlo tako hitro, velja pripisati seveda strnjenemu nastopu porde-nonskih upraviteljev in prebivalstva, a tudi takojšnjemu posegu deželne uprave, ki ji zares ni mogoče očitati pasivnosti in ravnodušnosti do socialnih problemov. Odbornik Sonego je ocenil vladni ukrep kot obetaven korak naprej, ki dopušča stvarno možnost za rešitev Seleča in njegovih 1.770 uslužbencev, še posebno pa je pozdravil obvezo Palače Chigi za obvarovanje proizvajalne in za-poslenostne ravni. »Že danes bo deželna uprava preučila način, kako ukrepati, da se zadeva poravna v vsestransko korist,« je pripomnil odbornik.
Poznejša razprava je izzvenela v soglasno podporo delavstvu, sicer pa se je kdo tudi vprašal, ali bo družba Sofin sploh kos nalogi.
Ob ljudskem izročilu tudi visoka umetnost
Kvaliteten program proslave, ki bo prihodnjo soboto
SPETER - V soboto, 12. februarja, bo v Spetru praznik slovenske kulture, torej ena od redkih manifestacij, ki omogočajo neposreden stik Slovencev na Videmskem z »visoko« slovensko kulturo. Jezikovni položaj, predvsem pa finančna stiska in pomanjkanje ustreznih prostorov so glavni razlog, da je temu tako. Dve sta vsekakor izhodišči, na katerih temelji špetrska Prešernova proslava: ob ljudskem izročilu in sedanjem ljubiteljskem delovanju je treba gojiti tudi visoko kulturno ustvarjanje; Speter in Beneška galerija lahko opravljata pomembno vlogo v posredovanju furlanski in italijanski javnosti pomembnih slovenskih dosežkov na kulturnem podočju.
Sobotna kulturna prireditev, kot v vseh osmih letih doslej, se bo odvijala v dveh ločenih momentih: najprej, ob 19. uri, bo v Beneški galeriji otvoritev razstave, eno uro kasneje v občinski dvorani pa koncert s kratkimi literarnimi vložki. S svojim likovnim ustvarjanjem se bo
beneški in širši publiki predstavil Rudi Benetik, mlad slovenski umetnik iz Podjune na Koroškem, ki se ukvarja z različnimi zvrstmi od risbe in slikarstva do kiparstva. Prejel je celo vrsto priznanj in nagrad, za sabo ima številne skupinske in samostojne razstave. Med slednjimi naj omenimo razstave v Grazu, Celovcu, Ljubljani, Salzburgu, Dunaju, Benetkah, Trentu in Veroni. Benetik je že nekajkrat sodeloval na skupinskih razstavah v Spetru, z beneško stvarnostjo pa je prišel v stik z mednarodnim slikarskim natečajem »Podobe iz Nadiških dolin«. Vsakič je razstavljal izvirna in »izzivalna« dela in je torej vzbudil pri občinstvu željo se pobliže seznaniti z njegovim ustvarjanjem. Beneška galerija torej širi še naprej svoj prostor in zajema širše območje, predvsem pa skuša ustvariti bolj tesen in kontinuiran odnos med Slovenci na Videmskem in na Koroškem.
Na koncertu v občinski dvorani v Spetru bo nastopila znamenita
vokalna skupina Big Ben Quartet ^
Nove Gorice, ki bo v prvem programa predstavila nekaj naro'
delu
_______________ dnih
in avtorskih pesmi iz slovanskega sveta, v drugem pa splet znanih priljubljenih »spirituals«. Ob upoš vanju visoke kvalitete izvajalcev torej prireditelji špetrskega dne slovenske kulture letos presegli o vir »tradicionalne« klasične glaS, in se usmerili v glasbeno podroCJ > ki je verjetno bližje okusu mlajše pu
blike.
Za pestro in kvalitetno kulturo ponudbo se je treba zahvaliti Studh skemu centru Nediža in Društvu t>e neških likovnih umetnikov, ki s ^ 1986. leta prvič priredila dan sloven ske kulture v Spetru, in Zvezi slo venskih kulturnih društev, ki se JU® je kasneje pridružila. Naj na konc še omenimo, da so ob kulturne prazniku doslej razstavljali v Speu Zvest Apollonio, Negovan Nemec^ Riko Debenjak, Janez Lenassi, Bog dan Grom, Metka Krašovec, Klav J Palčič in lani Vladimir Makuc, (jn)
ČEDAD / S PREDSTAVITVE TRINKOVEGA KOLEDARJA
Sinteza dela Benečanov
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, N1A, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H. tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
45 milijard lir Evropske skupnosti tržaški in goriški pokrajini
TRST - Evropska skupnost je dodelila Furlaniji-fulijski krajini 45 milijard lir za razvojne pobude v tržaški in goriški pokrajini ter v spodnji Furlaniji. Finančna pomoč bo prišla iz sklada, ki je namenjen območjem z izrazitimi kriznimi žarišči v industrijskem sistemu.
Vest o tem je močno razveseljila podpredsednika deželne vlade oziroma odbornika za odnose z dvanajsterico Giancarla Pedronetta. Evropski prispevek, ki velja za triletno obdobje, je označil kot vzvod za pridobitev še dodatnega enakega zneska iz državnih in deželnih sredstev. Deželni upravitelji morajo zdaj čimprej zasnovati temeljit -četudi ne še podroben - program razvojnih ukrepov in to seveda sporazumno s krajevnimi ustanovami ter s predstavniki družbenih sil (podjetnikov in sindikatov). Dejansko bo treba angažirati celoviti »sistem Furlanija-Julijska krajina«, je poudaril Pedronetto in opozoril, da bo moralo biti razvojno načrtovanje enotno in ne bo smelo zajeti manjših, obrobnih pobud. Skratka, dežela bo morala dokazati, da je zrela za Evropo, da predstavlja »evropski sistem«. Seveda pa se bo treba medtem dogovoriti z rimsko vlado za sredstva, ki morajo priti iz državne blagajne.
Danes v Vidmu posvet o deželni avtonomiji
VIDEM - »Istitucionalne reforme za večjo avtonomijo Furla-nije-Julijske krajine«. To je naslov posveta, ki ga danes v videmski dvorani Ajace, s pričetkom ob 16. uri, prireja Furlansko avtonomistično gibanje (Laf), ki sodeluje v zdajšnji deželni večini.
Na posvetu, ki želi izpostaviti problematiko, ki je ta čas v središču pozornosti tudi v naši deželi, bodo spregovorili Gian-carlo Pedronetto, predstavnik Laf a in podpredsednik deželne vlade, prof. Marco Marpillero iz videmske univerze (govoril bo na temo ustavnih reform), prof. Mario Bertolissi z univerze v Padovi (fiskalni federalizem) in dr. Salvatore Čampo iz deželne uprave (reforma krajevnih uprav).
Na posvetu bo tekla beseda tudi o združevanju malih občin, o potrebi po zmanjšanju števila javnih ustanov in združenj ter o njihovi racionalizaciji in o vlogi, ki naj bi jo v deželnem okviru imele pokrajinske uprave.
(R.P.)
Rudi Pavšič
ČEDAD - Trinkov koledar želi biti sinteza dela in truda Slovencev na Videmskem ter njihovega iskanja in odkrivanja lastnih korenin ob uveljavljanju bogate beneške jezikovne in kulturne tradicije. Istočasno se Slovenci na Videmskem s tem zbornikom obračajo na širšo slovensko javnost z namenom, da pritegnejo pozornost nase, torej na del slovenskega narodnega telesa, ki je še vedno premalo v zavesti Slovencev v zamejstvu in v osrednji Sloveniji. Trinkov koledar je obenem sredstvo za spodbujanje plodnega sodelovanja, izmenjavo mnenj in ustvarjalnega dialoga z bližnjo tolminsko in idrijsko stvarnostjo.
S temi nameni je kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada pred tremi leti začelo ponovno izdajati Trinkov koledar, ki ima zelo bogato tradicijo, saj je prihajal v beneške družine preko 30 let, a se je bil v svoji prvi zasnovi izpel. Redakcija zbornika se je vrnila v Čedad, posodobili so vsebinski in oblikovni
t, vabili k sodelo-domače razisko kulturne delavce arjalce, ki so v do tevilu pristopili h
rt se postopoffl3
0	uresničuje. Le
koledar so pred' v Čedadu-in p° . številnih Prjs0L še bogatejši o irejšnjih, saj nu 1 zanimivega bra
1	predstavitvi, ki
e udeležil tudi ivnik slovenskega
rstva za kultur0 ir Premrl, je bi ° predvsem o na h možnostih raz
o temah, ki bi F
jših’ in strokov;
spevkih tudi Dvzetek v ita' . Drugi predlog
bi Trinkov k°'
irl ne le italijan 3mveč tudi fm a sosedu. Zelo a je bila izraže-da bi Trinkov irodrl tudi me Jloveniji.
d: predstavite Ofl flTia ^
TRST
Petek, 4. februarja 1994
'CJOLEMIKA
/ KAJ BO S TRŽAŠKIM LLOYDOM n
TRŽAŠKA OBČINA / PREDSTAVILI PRVI DEL VARIANTE
Sindikat proti načrtu Finmare
»Krizo je povzročil sam holding«
Načrt ne predvideva novega širjenja mesta
Drugi del variante naj bi dokončali v kratkem
Drago Gašperlin
Spet so nam jo zakuhali: takole cenjuje sindikalno zastopstvo pri paškem Lloydu novi načrt Finma-e)a o preureditvi javnih plovnih u?b, ki sta ga holdingov poverjeni Pravnik Alcide Rosina in predsed-k Michele Lacalamita v sredo ori-ga a deželnemu odborniku za indu-riJ° in prevoze Lodovicu Sonegu. °nec je drugačen, mineštra pa ista, a Jujejo člani Lloydovega podjetnega sveta, ali drugače povedano: Prvotni načrt je ostal, novost je samo ,enb da ga nameravajo začeti iz-a]ati čez poldrugo leto.
2rl	Ie znan°. hoče Finmare
ruziti tržaško družbo z genovsko a io v nekakšno navezo ob zagoto-ui da bo ohranila vsaka svoje ime, govsko mrežo, mednarodne plovne veze in - vsaj za dobo osemnajstih t esecev - ladje (!), pač pa naj bi bila a nepopolna celota razdeljena na t	Trstu in Genovi), od ka-
tik • ec^en skrbel za trgovsko poli-,,,°	drugi za upravne zadeve.
o bo odgovoren za eno in kdo za rtv >>^e vemo,« priznava sin-1 slist Umberto Manfredi, ki je razumljivo zaskrbljen zaradi usode službencev: »Zdaj imamo čez upravni, trgovski, tehnični in personalni sektor, če pa bi morali to zre-ucirati denimo na polovico, bi bilo reba marsikoga odsloviti.« Lloydo-va uprava zaposluje sedaj okrog 155 Uradnikov, katerim gre prišteti še Približno 340 pomorščakov, leta -90 pa je bilo v službi vsega 716 °seb (takrat je bilo 10 ladij, zdaj jih unajo le še 5).
»Rosina skuša na ta način samo zaščititi svoj stolček,« zatrjuje Man-edbki mu je rok 18 mesecev nerazumljiv: »V resnici se ne ve, ali hoče ln*nare s pomočjo predčasnih Upokojitev moških pri 55. in žensk Pri 50. letu, kot to dovoljuje zakon , '160, družbo reorganizirati in okapitalizirati, ali pa res namerava Ustvariti tista dva pola; v tem prime-a oi bil položaj uslužbencev zaskr-jujoč, saj ne bi imeli na voljo dovolj socialnih blažilcev.«
Manfredijev kolega Fulvio Fort: »Vlada oziroma ministrstvo za prevoze ter parlament Finmarejevega novega načrta k sreči še niso odobrili in upam, da ga bodo ravno tako zavrnili kakor prvega, saj ni med njima v bistvu nobene razlike.« Trdno je prepričan, da bi lahko Tržaški L-loyd in genovska Italia še naprej delovala samostojno, neodvisno: »Finmare nam je samo v breme!«
Resnici na ljubo je marsikdo mnenja, da je treba odgovornost za krizo naprtiti brezglavemu upravljanju in premnogim režijskim napakam, ki jih je zagrešil finančni holding na področju konzulenc pa še kako drugače. Zaradi tega naj ne bi bila Lloy-dova zguba 7-9 milijard lir posebno dramatična, pojasnjujejo v sindikalnih krogih ob zatrdilu, da bi se dalo družbo brez večjih težav dokončno sanirati, seveda ob razumnem upravljanju. Takšno je tudi mnenje podtajnika v zakladnem ministrstvu Sergia Colonija, ki je omogočil sprejetje letošnjega vladnega dekreta št. 22, ki nakazuje 65 milijard lir za dokapitalizacijo obeh družb - Lloy-du naj bi pripadlo 40, Italii pa 25 milijard. Tudi ni res, da je zdaj propadla vsaka možnost za privatizacijo, kakor zatrjujejo pri Severni ligi, kajti s tem denarjem naj bi prilili tržaški družbi svežega kisika, a to bi bilo kot nalašč za morebitnega kupca. Zaenkrat se zanjo zanima, kot vemo, Clou Container, zelo verjetno pa bi se pojavili še drugi interesenti, ki bi odkupili 30-, 35- ali večodstotne deleže Lloydove glavnice.
S tem soglaša tudi Lucio Bosco, ravno tako član podjetniškega sveta: »Milijarde iz državne blagajne so za dokapitalizacijo, ne pa za Rosino in Lacalamito!« Kaj bodo zdaj ukrenili sindikalisti? »Nastopati bomo začeli na raznih ravneh, tudi na politični, sicer pa se bomo obrnili najprej na deželno upravo, ki nam je preko odbornika za industrijo Sonega že priskočila na pomoč in ki si tudi sicer prizadeva za to, da ostane Lloyd v Trstu in neokrnjen.«
Nova varianta k sploš- od Barkovelj do Mirama-nemu regulacijskemu ra, itd.). Predvidena so načrtu tržaške občine za nova parkirišča (tudi pod produktivne dejavnosti	Trgom Unita), nekatere
ne predvideva širjenja	gospodarske dejavnosti
mesta (sedanje krize pač naj bi našle mesto na ni mogoče prezreti), svo- manjših prostorih (raz-jo pozornost usmerja k stavišče naj bi premestili valorizaciji trenutno o- drugam, v Barkovlje, kjer puščenih površin, polje- naj bi zasipali morje, pri delstvu, ki naj bi morda čemer pa znajo imeti bolj kot produktivna težave s podmorskim vo-dejavnost predstavljalo dovodom, zaprli naj bi zaščito teritorija, razvoju ribarnico), trgovske de-novega pristanišča, med- javnosti naj bi v krogu tem ko naj bi staro prista- razmestili okrog mesta in nišCe skupaj z Nabrežjem tako razbremenili promet služilo v turistične na- (kamnolom Faccanoni mene, prostemu času, namesto sedanjega trgov-potrebam mesta (zraven skega središča pri Feme-bi našla realizacijo pro- tičih, Domenichelli, jekt Polis 1 in Polis 2). Stock), pridobili naj bi To je le nekaj značilnosti več novih privezov, itd. variante, ki so jo včeraj Postopek za odobritev predstavili župan Illy, variante je precejh zahte-odbornik za urbanistiko ven: včeraj so povedali, Cargnello ter arhitekt da traja 8-12 mesecev. D’Ambrosi (slednji je skupaj z Monteganom načrt tudi izdelal). Sedaj manjka še drugi del variante, in sicer tisti, ki se nanaša na ves ostali del mesta in ki je bolj zahteven (izdelal ga je študij Portoghesi). Dokončali naj bi ga v kratkem, saj ju mora Občina do prvih dni marca predstaviti Deželi.
Kot smo dejali, je varianta o produktivnih dejavnostih usmerjena proti centru, pri čemer osnovno vlogo igrajo cestne povezave. Poudarili so, da je treba čimprej dokončati odsek hitre ceste nad Katinaro, druga vpadnica (Obalna cesta) pa naj bi bila namenjena bolj »mehkemu« prodoru v mesto, čeprav bo promet tekel hitreje kot danes (spremembe so predvidene po Nabrežju, zasuli naj bi odsek morja
Zupan llly predstavlja varianto (Foto Ferrari/KROMA)
ČRNA KRONIKA / DOBER TEDEN PO ROPU
Po hitrem postopku obsojeni štirje roparji trgovine COOP na Proseku
Na tržaškem kazenskem sodišču so včeraj po skrajšanem postopku obsodili četverico mladih zlikovcev, ki so v soboto, 23. januarja, oropali trgovino COOP na Proseku. Gre za 24-let-nega Giuliana Milossa in njegovo 22-letno ženo Fernando Lenzano ter za 30-letnega Luca Velisca in njegovo 26-Ietno zaročenko Omello Zennaro. Vsi štirje so Tržačani.
Sodišče je Milosso obsodilo na 4 leta in 6 mesecev zapora, Veliščka in Lenzano na 2 leti in 6 mesecev zapora, Zennarovo pa na 2 leti zapora. Spomnimo naj, da sta v proseško tr-. govino 22. januarja stopila z namenom, da bi jo oropala, le Milosso in Velišček, medtem ko sta ju ženski čakali zunaj v prižganem avtomobilu. Milosso je med drugim prodajalki in odjemalcem grozil s pištolo v roki,
poleg tega pa so preiskovalci ugotovili, da je treba njemu pripisati krajo avtomobila, ki so se ga za svoj zlikovski podvig ptislužili. Prav zato je Milosso bil obsojen na sorazmerno precej večjo kazen kot ostali. Lenzanovo je doletela nekoliko hujša kazen kot Zennarovo, ker je svojemu možu pomagala tudi pri kraji avtomobila.
Odvetniki četverice so včeraj takoj po razsodbi najavili, da nameravajo vložiti priziv. Sicer pa si je težko predstavljati, kaj bodo s tem dosegli, saj so policaji prišli zlikovskima paroma na sled že nekaj ur po ropu, praktično še med tem, ko je bilo zlikovsko dejanje v teku. Sploh je treba priznati, da gre za dokaj slabe roparje: ko bi jim zlikovski podvig uspel, bi nezakonito priposestvovali le nekaj več kot 2 milijona lir.
TISKOVNA KONFERENCA NOVINARJEV BIVŠEGA TRIESTEOGGI / ZAHVALA KOLEGOM
SODIŠČE / PROCES PAHOR
Zadnji zapleti nikakor ne bodo preprečili rojstva novega dnevnika
Jzsli bomo in to čim-frel<<- Člani zadruge, ki so 0 osnovali novinarji po jecaju dnevnika Trie-!euggi, so na včerajšnji ti-Y0Vni konferenci števil-
ni kolegom drugih me-
rl aRV Predvsem pove-’ da zapleti zadnjih dni
t j?0d° izničili njihovega j ada o pripravi novega
evnika. Pobuda bivšega dežel-	6
dn nove
nega odbornika Se-ana ie seveda prinesla 've nevšečnosti, vendar Kr dnevnik »La Cronaca T . rd Est - Giornale di *este« z redno tedensko niagazine« prilogo po vsej , erjetnosti izšel 10. fe-T^atja. Včeraj naj bi se žari1^ dokončno dogovorila , skupino podjetnikov, ki °d° časopis finančno Jj°dprli. Dnevnik bodo po-°bneje predstavili v na-
slednjihdneh.
Namen včerajšnje tiskov-e konference je bil dvojen:
po eni strani so člani zadruge želeli pojasniti zadnje zaplete v zvezi z afero Trie-steOggi, po drugi pa z deželnim sindikatom novinarjem opozoriti na nevarnost raznih manevrov, ki se pletejo v imenu svobodne informacije. S tem v zvezi poteza Sedrana, da bi za dva meseca vzel v najem ime časopisa in to pred pomembnimi volitvami, vzbuja upravičene sume o namerah novega izdajatelja in o trajnejšem obstoju dnevnika.
Razvoj dogodkov okrog TriesteOggi - je med drugim poudaril Fabio Amo-deo - sili torej tudi k splošnemu razmisleku o informiranju. Naglasil pa je tudi pomen zakona 416 o založništvu, na osnovi katerega so lahko ustanovili zadrugo in ki ga je tržaško sodišče dejansko podredilo zakonu o stečaju v izbiri postopka glede TriesteOggi. VValter
Udeleženci včerajšnje tiskovne konference v Novinarskem krožku (Foto KROMA)
Spreafico je potrdil, da je tudi zadruga, kateri v prvi fazi niso nakazali te možnosti, dala ponudbo za najem časopisa. Ne glede na izid »spopada« s Sedra-nom pa bo vsekakor izšel dnevnik, ker se je zadruga odločila za alternativne
rešitve. Spreafico se je tudi zahvalil vsem kolegom iz drugih medijev, ki so prispevali enodnevni zaslužek v solidarnostni sklad. Pomen solidarnosti med novinarji je naglasil tudi predsednik deželnega sindikata novinarjev Fulvio Gon, ki
je opozoril še na dve pobudi: med novinarji se je oblikoval odbor za uresničitev konkretnih pobud v spomin na ekipo RAI, ki so jo ubili v Mostarju, v sredo, 16. t.m., pa bo razprava o krizi tiskovne agencije ANSA. (bip)
Sedma (!) odložitev Spet v ponedeljek
Včeraj ni bilo pravega sodnika Obramba bo vztrajala pri premestitvi
Tudi sedma (!) obravnava ni prinesla nič novega, naslednja, osma, bo na vrsti že v ponedeljek, 7. t.m. Procesu proti prof. Samu Pahorju, ki ga tokrat obtožujejo upiranja javnemu funkcionarju, ni videti kraja. Na zadnji obravnavi, ki je bila prejšnji mesec, je manjkala zapisničarka, ki bi v slovenščini vodila zapisnik, včeraj ni bilo pravega sodnika, Maria Trampuša. Nadomestil ga je sodnik Patriarchi (javni tožilec je bil De Nicolo), a ker kolegija ni mogoče spreminjati, se novi odložitvi ni bilo mogoče izogniti,
Dogodek, ki je Pahorja pripeljal na zatožno klop, se je pripetil ob referendumu, ki je bil junija pred tremi leti. Pahor se je tedaj zglasil
na volišču pri Sv. Ivanu in v slovenščini vprašal za prevod referendumskega vprašanja. Njegove besede so naletele na gluha ušesa, predsednik volišča mu je dejal, naj odide ter poklical sile javnega reda. Slovenskega profesorja, ki se je pasivno upiral, so odnesli na hodnik, a med prerivanjem je nehote udaril agenta Cecchelina. Odvedli so ga tudi v zapor, kjer je ostal 48 ur.
Pahorjev odvetnik Bogdan Berdon je že lani zahteval, da se proces zaradi Slovencem nenaklonjenega vzdušja v Trstu nadaljuje drugje. Kasacijsko sodišče je zahtevo zavrnilo, Berdon je predstavil novo, z novimi argumenti, in je trdno odločen, da vztraja z zahtevo po premestitvi.
TRST
Petek, 4. februarja 1994
NOVICE
Mestno središče danes spet zaprto za promet
Ker je stopnja onesnaženosti zraka predvčerajšnjim že spet prekosila dovoljeno mero, bo danes mestno središCe ponovno zaprto za promet z osebnimi avtomobili. Prepoved bo veljala, kakor je že običaj, od 7. do 9. in od 16. do 20. ure. Tedaj bodo smeli na območjih A in B voziti samo avti z vgrajeno katalizatorsko napravo, lahko pa tudi tisti, ki so brez nje, vendar pod pogojem, da se bodo v njih peljale najmanj tri osebe, Ce je v vozilu prostora za štiri ali pet ljudi, oziroma dve osebi, Ce ima prostora za dva ali veC potnikov; v številu je vključen seveda tudi voznik, potniki pa so lahko odrasli ali otroci.
Poslanec Sergio Coloni o prihodnjih volitvah
Podtajnik v zakladnem ministrstvu Sergio Coloni je v zvezi s polemikami o sodilih za izbiro kandidatov in o trajanju mandatov, ki redno spremljajo vsako predvolilno kampanjo, navedel nekaj pravil, ki bi se jih bilo treba po njegovem nujno držati pred bližnjimi političnimi volitvami: nujna je vsesplošna obnova, na kandidatnih listah, pa naj bodo avtentični liderji, ki bi edini lahko udejanili demokratičen odnos z volilci na vsedržavni ravni in zajamčili prepoznavnost političnih sil. Glede pravila o treh mandatnih dobah je poslanec mnenja, da je seveda dobro, da pa tudi ne sme biti edino, »kakor skoraj ideološko misli kolegica Rosy Bindi«. Coloni naglasa, da bi veljalo prisluhniti modremu pozivu Martinazzolija, naj kandidati govorijo izključno o sebi in ne o drugih, nazadnje pa napoveduje, da ne bo več kandidiral, saj ima za sabo že sedem mandatov.
Ukradli večje število avtobusnih abonmajev
Pred nekaj dnevi, in sicer 31. januarja, je neznanec izkoristil trenutek nepazljivosti lastnika in iz tobakarne v Ul. Canova 29 odnesel kar 97 abonmajev mestnega avtobusnega podjetja ACT. Abonmaji veljajo za celotno omrežje. Preiskovalci so osumili nekega 30 let starega moškega, višje in moCne postave, ki ima težave z govorom (jeclja). Moški je namreč tistega dne stopil v stik s prodajalcem Časopisov v Ul. Pascoli in mu ponudil abonmaje. Kdor lahko nudi kakšen podrobnejši podatek, je naprošen, da se obme do kvesture (UPGSP), soba.št. 41.
Zakaj premestitev polk. Vite?
Komandant deželnega oddelka sodne policije finančne straže polk. Roberto Vita je bil na vrat na nos premeščen v Rim. Njegovo mesto je prevzel polk. Alfonso D’Auria. Zakaj tako nagla premestitev? To vprašanje je uradno zastavil deželni svetovalec SKP Monfalcon, ki se vprašuje, Ce ni premestitev povezana z dejstvom, da je sodna finančna straža zadnje Čase vodila preiskave v zvezi z nepravilnostmi pri javnem upravljanju. Medtem se je razširila vest, da je Vita, ki je svojCas služboval v Piemontu, preiskovan od tamkajšnjega sodišča v zvezi z goljufijo na škodo EGS ter nepravilnega trgovanja z mesom v Piemontu.
__________TRST / NA PREFEKTURI_______
Tamara Blažina včeraj prisegla
Slovesnost pred prefektom Canarozzom
Od včeraj je Tamara Blažina povsem polnopravno županja občine Zgonik. Včeraj opoldne je namreč svečano zaprisegla pred tržaškim prefektom Canarozzom (foto Ferrari). Vsekakor pa Tamara Blažina, ki ji je odgovorno nalogo pred dobrim tednom poveril zgoniški občinski svet, ni Čakala na svečano prisego, temveč se je takoj lotila dela. V prihodnjih dneh bo preostalim štirim elanom občinskega odbora porazdelila resorje, za katere bodo odgovorni. Glede na dejstvo, da mora odbor občinskemu svetu v teku tega meseca predstaviti proračun za leto '94, pa imajo županja in odborniki trenutno veliko dela z izoblikovanjem tega pomebnega finančnega dokumenta.
Licej Prešeren v spomin na svojega bivšega dijaka Saša
Tudi znanstveni licej France Prešeren tako v okviru pouka risanja, kot v doku-se je želel na neformalen, a prisrčen mentacijo raznim raziskavam, na primer način pokloniti spominu svojega bivše- o tržaški Rižarni. Slike, ki so nastale v ga dijaka Saša Ote. Nekateri profesorji so	letih 1973-75, so zbrali na panoju v veži
pobrskali po arhivu in našli številke	v sicer skromen, a zelo občuten spomin
slike, ki jih je Sašo - že takrat je bila foto- na bivšega dijaka, ki je padel med grafija njegov najljubši konjiček - posnel opravljanjem poklicne dolžnosti.
r OSREDNJA PROSLAVA

»Ljubim jih preproste besede«
Prikaz ljubiteljske kulture
___________Damam Ota	__
pihala Ricmanje, na odru pa bodo poleg le-*® nastopili še nabrežinski
MoPZ Igo Gruden, maC-koljansia MePZ Primor-
clrn in nnnnctri IVflfldlti'
S!
ske kulture, v nedeljo, 6. t.m., ob 17. uri, v Trstu in Gorici, bosta enaki v osnovni zamisli: ohranili bosta skupni izbor besedil Jurija Paljka in zamisel pobudnikov, da ta scenarij predstavijo kulturni delavci z ljubiteljskega področja. Avtorski a sta seveda režijski ob-lelavi, za katero je v Trstu poskrbel Adrijan Rusija.
Izhodišče tržaške odrske postavitve predstavlja razmišljanje o razburljivem Času, ki ga doživljamo: nedaleč od nas divja vojna, država, v kateri živimo, pa prestaja družbeno in politično preobrazbo. Vsi ti so dražljaji tudi našega vsakdana. Zato se režiser Rustja ni odločil za akademsko, v tradicionalnem smislu zasnovano proslavo, temveč izbral pot izpostavljanja kulture kot širšega pojma. Glavno sredstvo sporočanja pa ostaja umetniška beseda, govorjena in peta.
Poleg slavnostnega govora, Iti ga bo podala prof. Majda Kaučič -Baša, predsednica Slavističnega društva, bo v nedeljo nastopila skupina sedmih mladih reci-tatatorjev, ki se z gledališko dejavnostjo ukvarjajo nepoklicno. Danijel Malalan, Tanja PeCar, Sandra Poljšak, Ingrid in Sanja Sedmak, Ksenija Starec in Tomaž Susic bodo podali odlomke iz knjižnih del naših ustvarjalcev, izbranih po vezni niti krajev, v katerih živimo Slovenci v Italiji. Besedo pa bo dopolnila glasba: otvoritev bo že v preddverju ‘z nastopom Godbe na
una se razstavo kulturnih društev in skupin na Tržaškem od leta 1963 do danes. V sodelovanju z NSK in Tržaško knjigarno bo tako mogoče imeti zanimiv vpogled v vse, kar je v teh letih izšlo na pobudo »ljubiteljskih« kulturnih delavcev. Razstava bo povzela vse gradivo, Iri era hrani NfiK: HlOTO'
izvod priložene izdaje u1 društvene brošure vsakih izročijo osrednji knjižni' ci, da lahko ustvari cim-popolnejši arhiv tovrst-nAPA praHiva. TrŽBŠKB
no nasiti krajev in v deželnem obsegu. Dodatna zanimivost letošnje Prešernove prosi3' ve ie tudi animacija za
torej, posvečen najmlajšim, ki ga bodo ustvarile animatorke združe-
lajsim, Kt ga doqo rile animatorke združenja Lupusinfebula, Ponudba je torej dovolj pestra in bogata: animacija bo istočasno s proslavo, v mali dvorani fCnltnrneoa doma. raz-
stava m proaaja Knjig -bo začela že ob 16.30. približno Četrt ure pred
rtoioTrlJnnim
PO NEDAVNEM OBČNEM ZBORU
Krožek Istria predstavil javnosti svoj program
V ospredju pozornosti večje sodelovanje s sosedi

Predsednik krožka Istria Marino Vocci med tiskovno konferenco
Istro venetski kulturni krožek »Istria« je vCeraj predstavil javnosti svoj program za letošnje leto. Marino Vocci, ki je bil na nedavnem obenem zboru potrjen za predsednika krožka, je predstavnikom tiska orisal glavne smernice načrtovane dejavnosti, ki naj bi težila k širjenju poznavanja istrske kulture in njenemu ovrednotenju, hkrati pa k ustvarjanju pogojev za večje sodelovanje med različnimi narodnostnimi skupnostmi ter sosednimi državami. Pri tem je posebej podčrtal vlogo Trsta, ki mora navezati tesnejše stike z Istro ter z novimi državami na Vzhodu, zlasti s Slov eni j o in Hrvaško.
Kako doseči, da bo tukajšnja in Širša javnost bolje spoznala in cenila istrski svet? Na to vprašanje želi krožek Istria
odgovoriti z vrsto pobud, ki gredo od ustanovitve posebnih klubov istrskih študentov v Trstu do raznih promocijskih srečanj o istrski kulturi, okolju, navadah, gospodarskih dejavnostih, istrski kuhinji itd. V
načrtu je tudi ustanovitev posebnega observatorija za Človekove pravice. Vsemu temu gre dodati še vrsto predaval-nih, razstavnih, izletniških in drugih prireditev, ki se bodo vrstile skozi vse leto.
SEJA ODBORA / POZITIVNA OCENA DELOVANJA __
Bivši borci in aktivisti počastili spomin ubitih novinarjev RAI
Odbor Združenja aktivistov in Zveze vojaških invalidov narodnoosvobodilne borbe je na svoji prvi letošnji seji pod predsedstvom Srečka Colje počastil spomin treh v Mostarju ubitih tržaških radijskih novinarjev in televizijskih, snemalcev Sasa Ote, Marca Luchette in Daria D'Angela, ki so padli pri opravljanju Časnikarskega poslanstva seznanjati svet in vest človeštva s tragedijo bosanskih otrok v najbolj brezsmiselni, kruti in umazani vojni novejše zgodovine. Izrekel je sožalje njihovim svojcem in delovnim kolegom tržaškega sedeža Italijanske radiotelevizije.
V nadaljevanju je odbor podal oceno zadnjega tradicionalnega novoletnega srečanja v organizaciji Društva slovenskih
upokojencev ter Združenja aktivistov in Zveze vojaških invalidov NOB, ki je bilo 29..decembra v Prečniku. Soglasna je bila ugotovitev, da je srečanje izredno dobro uspelo. Udeležilo se ga je 187 elanov vseh treh organizacij, za Se kakšnih 100 pa ni bilo več prostora v sicer prostorni gostinski dvorani. Uspeh je zgovoren dokaz kako si ljudje takih srečanj želijo, saj predstavljajo eno redkih priložnosti za družabnost. Zato je odbor soglašal, da je treba s temi tradicionalnimi novoletnimi srečanji nadaljevati. V razpravi je bila navržena še misel, da bi skušali podobno srečanje po možnosti prirediti Se enkrat v zgodnjem poletnem Času v obliki piknika na prostem ali v obliki nekajdnevnega letovanja v soor-
ganizaciji z združenjem KRUT. Odbor bo o tem Se razmislil, bolj konkretno pa se je zavzel, da bi v krajšem Času prišlo do srečanja z goriškimi vrstniki. Ker pa je to še bil del razprave o bodočem delovanju, je tekla beseda tudi o vrsti pomembnih petdesetletnic, ki se bodo zvrstile letos, kot so na primer zaCetek delovanja krematorijske peci v zloglasni Rižani, ustrelitev talcev na Opčinah, zaCetek delovanja partizanske bolnišnice Franja in partizanske tiskarne Slovenija pod Vojskim. Omenjeno je bilo tudi »Gregorčičevo leto« kot priložnost za obisk krajev, kjer je primorski rodoljubni pesnik živel in deloval.
V nadaljevanju zasedanja se je odbor seznanil z nekaterimi novostmi na področju socialne-
ga in zdravstvenega var stva invalidov tako v Ha liji kot v Sloveniji, ki ne posredno zadevajo tudi elane obeh organizacij’
Posebej je poslušal infor macijo Nevenke Pečar ° izrednem in rednem ooC nem zboru Krožka za rekreacijo ter socialno zdravstveno dejavnos (KRUT), saj sta obe organizaciji bili njegova usta novna člana. Odbor je so glasno odobril imenovanje svojega elana v predstavniški del odbora KRUT-a.
Na koncu se je odbor poklonil spominu Karla Geča, elana Združenj3 aktivistov NOB, ki je v starosti 88 let umrl v Do mu upokojencev v Seža ni. Pokojni Karlo Gec J® bil skupaj s svojo ženo Angelo r. Udovič me najbolj zaupnimi in pr® daninimi aktvisti O med vojno v Trstu. (j-k-J

FILM / CAPPELLA UNDERGROUND_
Tržaški kinoklub se prenavlja
^ kratkem deželno priznanje ustanove
jj. 25. obletnici ustanovitve se na-(jer ava tržaški kinoklub Cappella Un-in Pr°und v dokajšnji smeri prenoviti T0 atl novega zagona svoji dejavnosti, na nuV° usmeritev so v bistvu začrtali na k nem zboru, ki je bil v sredo in nov a\erern so izvolili skoraj povsem Ie °dbor, ki mu predseduje Salvato-film ^^usi110- asistent za zgodovino a na tržaški univerzi, nik °Sec^anji odbor je svojim nasledil 0ln Pustil spodbudno dediščino, ne '6 SPelial precejšnji del pripravljal-svn' ^e^a za prenovitev, kot je v ^ poročilu dejala Rossella Pis-fjQ ,a’ ki je zadnjih deset let predse-
lub.ti je bilPelliH Z§0d0VinTfr.kin°k" HipH e Dl1 med prvimi v Italiji m se
Vaj r.edkimi lahko pohvali s petind-
boV tlrru leti neprekinjene dejavnosti,
Pot ^ 'lobil od Računskega dvora
pr 1 11°» da ga je Dežela priznala kot
tud^n° 0seba Za ta status je zaprosil
2 diSikk[nSll °pe8UjF dr bi.SkTU?-a’
ski v • * Jcin°klubi v Furlamji-Julij-p) Kra]iui lahko prevzel upravo 6 ne kinoteke. Ta pomembna
struktura, ki je bila ustanovljena z namenom, da omogoči najširši množici uporabnikov dostop do bogatega filmskega gradiva, ki ga hranijo razni deželni klubi, je sedaj zaprta, ker je edini uslužbenec, ki mu je bila poverjena, odšel v pokoj. V Cappelli Un-derground sedaj upajo, da bo končno mogoče skleniti konvencijo, po kateri bodo v delovanju Kinoteke sodelovali deželni Kinoklubi (med temi je tudi goriški Kinoatelje) in bo struktura res opravljala dejavnost, zaradi katere je bila ustanovljena.
Ta rešitev bi vsekakor omogočila tudi uporabo bogatega arhiva Cappelle Underground, ki je utesnjen v skromnih prostorih v Ul. San Cristoforo, odkar ni veC mogoCe uporabljati prvega sedeža kinokluba v Ul. Franca.
Poleg tega načrta pa ima Cappella Underground še veliko drugih, bolj ali manj dalnosežnih in ambicioznih, od Rižarni posvečenega niza »Zakhor! Pomni! Shoah med zgodovino in spominom« do obnovitve festivala znanstveno fantastičnega filma, (bov)
BRIŠČIKI / POBUDA VAŠČANOV
Stavba
spomenik
V teku zaključni operativni posegi - v načrtu brošura
Vaščani iz Brišči-kov so se s pospešenim ritmom lotili se zadnjih operativnih posegov za dograditev stavbe - spomenika v spomin na štiri padle vaščane v narodnoosvobodilnem boju. Pripravljalni odbor, ki načrtuje za konec šolskega leta slovesno predajo namenu tega prepotrebnega družbenega središča je januarja na posebni seji evidentiral, kaj morajo še postoriti in pripravil časovno uokvirjen program dela. Govor je bil o vsebinski zasnovi posebne brošure, ki jo bodo objavili ob tej priložnosti, odbor pa je sprejel sklep, da naroči domačemu o-
brtniku izdelavo kamnite plošCe, ki jo bodo pritrdili na pročelje družbenega poslopja.
V torek pa so elani pripravljalnega odbora iz Brišnikov seznanili županjo Tamaro Blažina in elane u-prave, kako poteka delovni plan in izrazili željo, da bi zgo-niška občina vključila v proračun za leto 1994 še zadnji finančni prispevek za kritje preostalih stroškov. Dotaknili so se tudi vprašanja upravljanja objekta, ki je ob prostovoljnem delovnem doprinosu celotne briškovske skupnosti zrastel na jusarskem zemljišču.
(B)
OPČINE / DRUŠTVENI OBČNI ZBOR
Neva Lukes
p ^ torek zvečer je bil v Prosvetnem domu na VPCmah 26. redni občni zb°r SKD Tabor. Društvo Z 8'.tem nekako kronalo » jT1 ne Pobudem in pri-1 ltve> ki so v pretek-!etu potekale v zna-enju praznovanja 25-Vamce delovanja društ-
obenem zboru ,,,, do volitev novega :	0ra’ zat° pa je zelo
rOPn° Prikazal bogato j lavnost društva v za-n Izletu, kar je, kot po ; Vat^\ Prišlo zlasti do Sp.aza 12 poročil prednika, tajnice, blagajna, odgovornih za dra-sk j §lasbeno in pev-i,° dejavnost, kot tudi Poročila krožka »Ob Potenju še kaj« ter ob-nega poročila o delo-!fnJ.u Knjižnice P. To-®ažic m tovariši. K te-u moramo seveda do-nm Se Poročila o števil-, h pobudah, ki pote-, )p v društvu, kot je iz-aa.|anie glasila »Gla-r p «> kot je razvejana Kreativna dejavnost, ki Za moške in ženske asPešno Vodi Mira ; °uk- in kot so številne sre, recitali, gostovanja, zna srečanja, stiki s šo-’ Predavanja in drugi nastopi.
bogati pregled števil-T k dejavnosti društva na- ?r ie zaCei predsed-Viktor Sosič, ki se je zaustavil tako ob proble-, m vzdrževanja doma, °t pri političnih spremembah tu pri nas in o alogah, ki jih mora a tvo opraviti, Ce hoCe svojo dejavnostjo us-Pešno nadaljevati.
Tajnica Kostanca Filipovič je v svojem posegu obširno spregovorila o delovanju društva ter podala obračun opravljenega dela na področju dramske ustvarjalnosti. Kot predstavnica ženskega zbora pa je poročala še o njegovi dejavnosti. Ob nekaterih, bolj pesimističnih ugotovitvah glede bodočnosti zborovske dejavnosti, je bilo nasprotno poročilo o dramski dejavnosti društva zelo pozitivno. Med drugim so zabeležili velik uspeh s Preglovim delom »Genij v kratkih hlačah«, v katerem nastopa 14 mladih igralcev, ki so nastopili kar 19-krat tu in onstran meje in snemali tudi za Radio Trst A. Za mlajše pripravljajo sedaj lutkovno igro Toneta Puntarja »Hruška gor, hruška dol«, pa tudi odrasla skupina igralcev se pripravlja na nov nastop.
O moškem pevskem zboru je podal bogato, a tudi kritično poročilo Dragotin Danev. IzCrpno je bilo poročilo Nives Košuta o glasbenih matinejah, ki potekajo v Prosvetnem domu. »Do nedavno smo bili mi tisti, ki smo morali iskati glasbene skupine za nastope. Sedaj si skupine same - tako slovenske, kot italijanske in druge - želijo nastopov pri nas. In ker smo od mestnega središča oddaljeni, se nam zdi prav,« je dodala Košutova, »da našo glasbeno dejavnost popestrimo tudi z nastopi že uveljavljenih ustvarjal-
SKD Tabor je kot svetilnik na področju ljudske kulture
Z občnega zbora SKD Tabor (Foto Ferrari/KROMA)
cev klasične glasbe.
Stanka Hrovatin je poročala o delovanju knjižnice, ki beleži vrsto uspelih srečanj, pa tudi sodelovanja s šolo in druge pobude. Posebne omembe vredna je pobuda knjižnice glede ponatisa knjige domačina Angela Vremca »Vas, ljudje in Cas - zgodovina Opčin«. Knjižnica namerava nadaljevati z delom, ki ga je zaCei Vremec in je v zvezi s tem imela 24. januarja sestanek s predstavniki domačih društev in posamezniki, ki bi poskrbeli za ponovni ponatis knjige, z nakaterimi popravki in dopolnili in z italijanskimi prevodi poglavij, ki naj bi zanimali tudi italijanskega bralca. Delo bo dolgoročno in bo zahtevalo široko ekipno delo ob pomoči strokovnjakov, je bilo mnenje
Hrovatinove. Blagajniško poročilo je imel Anton Feri, poročilo nadzornega odbora pa Ed-mund Košuta.
Sledila je razprava, v kateri so udeleženci dali marsikakšen predlog, ki ga bo moralo društvo upoštevati. Nato so sledili pozdravi.Tako sta poslala pismena pozdrava mešani pevski zbor Primorec Tabor, ki je imel prav isti veCer v Trebčah svoj nastop, in organizacija tabornikov »Rodu Modrega vala«. Osebno je občnemu zboru prinesel pozdrave pokrajinski predsednik ZSKD Boris Pangerc, ki je primerjal opensko društvo s svetilnikom, ki naj tudi v bodoče sveti vsem, ki delajo na področju kulture in ki se, saj se opensko društvo uspešno vključuje v številne dejavnosti - od
pevske, gledališke in dramske do knjižničarske, rekreativne in drugih. Svoj pozdrav je, v imenu domače sekcije VZPI - ANPI prinesel Zvonko Malalan, za Sklad Mitja Cuk je pozdravila Stanka Cuk, za športno društvo Polet Marta Milic, za krožek »Ob pletenju še kaj« pa Marija Sosič.
Se marsikaj je bilo povedanega na obenem zboru, kar daje vzpodbudno spričevalo vsem, ki v društvu sodelujejo, ter garancijo, da bodo elani in odgovorni za razne dejavnosti v društvu nadaljevali s prav tolikšno zavzetostjo, kot do sedaj. Naj še povemo, da so se udeleženci z enominutnim molkom spomnili tudi vseh svojih umrlih od zadnjega občnega 'zbora do danes.
□
ČESTITKE
Danes praznuje svoj 13. rojstni dan PAMELA PRE-DONZANI. Mnogo zdravja, sreče ter da bi se ji izpolnile vse njene zelje ji iz vsega srca želijo mama, papa, nona Marija ter sestrični Uljana in Iri-
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
4.	februarja 1994
ANDREJ
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide ob 2.00 in zatone ob 11.28.
Jutri, SOBOTA,
5.	februarja 1994
AGATA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje, zračni tlak 1014,7 mb pada, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alberto Nugnes, Gabriele Rovelli, Ste-fano Prodan, Enrico Ciacchi in Romeo Busdon.
UMRLI SO: 26-letni Ben-venuto Lozio, 85-letna Giu-ditta Barbana, 57-Maria Di Piero, 82-letni Mario Benbi-ch, 67-letna Giuseppina Scas-sano, 53-letna Maria Grazia Gal vi, 76-letni Evilelmo Bul-zieco, 90-letna Stefania Danieli, 81-letni Floriano Casse-ler, 91-letna Jolanda Colonna, 82-letni Gandolfo Gandolfo, 78-letni Mario Giubbilo, 87-letna Xenia Innocente, 88-let-na Livia Cristoff, 94-letna Li-dia VVeithofer
Prispevajte
za
Sklad
Albina
Bubniča
H
LEKARNE
Od ponedeljka, 31. januarja, do nedelje, 6. februarja 1994
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 ter od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere..
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored
1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 660438).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Jožka in Patricije Modic daruje družina Modic 1.000.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob obletnici smrti dragega očeta daruje hči 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Danile Kocijančič Slavec darujeta Egidija in Emil Zobec 25.000 lir za SKP občine Dolina. V isti namen darujeta Li-
dija in Miro Žerjal 25.000 lir za SKP občine Dolina.
Namesto cvetja na grob tragično preminulega Saše Ota darujejo Vera, Igor in Divna Cuk 100.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Paola Monda in Silvo Kodrič darujejo Vera, Igor in Divna Cuk 50.000 lir za SD Breg.
Ob 5. obletnici smrti dragega Borisa Cuka darujejo Vera, Igor in Divna Cuk 100.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Lidije Gregori daruje družina Natural (Gropada) 15.000 lir za SZ Gaja.
V	počastitev spomina Saše, Marca in Daria darujeta Dui-lio in Meri 30.000 lir za Foto Trst 80.
Namesto cvetja na grob Josipa Danieli darujeta Livija in Mariza z družinama 30.000 lir za DPZ Vesna iz Križa.
V	spomin na Sašo Ota darujeta Milena in Stanko Bole 100.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Sašo Ota daruje Elvi Sirico 100.000 lir za Foto Trst 80.
V	spomin na Sašo Ota daruje družina Suman 100.000 lir za PD Slovenec.
V	počastitev spomina Lidije Grgič darujeta Milena in Stanko Bole 50.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Lidije Grgič daruje Gizela Fonda 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Padrič.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega
Daria
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in vsem vaščanom, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Gianna in hčerka Nataly
Prosek, 4. februarja 1994
Zapustila nas je naša draga
Štefanija Danieli vd. Škerl
Pogreb bo jutri, 5. februarja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo sin Duilio, snaha Pia, brat Gabriele, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki.
Iskreno se zahvaljujemo prof. Curriju, zdravnikom in bolniškemu osebju I. geriatričnega oddelka bolnišnice Santorio.
Trst, Buenos Aires 4. februarja 1994 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob izgubi dragega očeta Mirka izrekajo Borisu Pernarčiču iskreno sožalje
bivši sosolci
Člani MePZ Primorec-Tabor izražamo prijatelju Sergiju Žvabu iskreno sožalje ob nenadni izgubi očeta.
SLOVENSKA	ZVEZA SLOVENSKIH
PROSVETA	KULTURNIH DRUŠTEV
vabita na
OSREDNJO PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
Ljubim jih, te preproste besede
(SreCko Kosovel)
po izboru besedil Jurija Paljka in v odrski postavitvi Adrijana Rustje
nastopajo:
godba na pihala Ricmanje, MePZ Primorsko, MoPZ Igo Gruden, Mladinski pevski zbor Vesela pomlad, recitatorji Danijel Malalan, Tanja PeCar, Sandra Poljšak, Ingrid in Sanja Sedmak, Ksenija Starec, Tomaž Susie.
Slavnostni govor bo podala prof. Majda KauCiC - Basa v nedeljo, 6. februarja 1994, ob 17. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu
V barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 bo
ALJOŠA ŽERJAL
predvajal svoje filme:
OD TIBETA DO PATAGONIJE
danes, 4. februarja, ob 20. uri.
Toplo vabljeni!
KD SLAVKO ŠKAMPERLE
Vrdeljska cesta 7
VIOLINE IN POETI
je naslov večera ob dnevu slovenske kulture, ki bo danes, 4. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Predstavili se bodo glasbenik Igor Kuret s svojimi gojenci, pesnika Irena Žerjal in Marij Čuk.
Vljudno vabljeni
KD SKALA iz Gropade
priredi jutri, 5. febmarja, ob 20.30 v društvenih prostorih
DAN
SLOVENSKE KULTURE
Nastopata 2PZ Ivan Grbec iz Skednja in domači pevski zbor Skala. Priložnostni nagovor Pavle Merku.
Vabljeni!
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Mr. Jones« i. Richard Gere, Lena Olin.
EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.30, 18.20, 20.20, 22.10 »The Snapper«, r. Stephen Frears.
NAZIONALE 1 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Robin Hood un uomo in cal-zamaglia«, r. Mel Brooks.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00,	20.05,	22.15
»Bronx«, r. - i. Robert De Niro.
NAZIONALE 3 - 16.30 18.20, 20.15, 22.15 »L’uo-mo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4 -16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Per-diamoci di vista«, r. - i. Carlo Verdone, i. Asia Argento.
GRATTACIELO
17.15,	19.35, 22.00 »Tra cielo e terra«, r. Oliver Stone.
MIGNON -	16.30
»Dennis, la minaccia«, i. W. Matthau. 18.45, 20.30, 22.20 »L’uomo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. '
EDEN - 15.30 - 22.00 »Porca....senza mutande« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
18.00,	20.00, 22.10 »De-molition Man«, i. Sylve-ster Stallone.
ALCIONE - 18.45, 21.30 »Gosi lontano, cosi vicino«, r. Wim VVenders, i. Otto Sander, Nastassja Kinski, Michail Gorba-ciov, Lou Reed.
LUMIERE - 18.00,
20.00,	22.10 »The Inno-
cent«, i. Anthonv Hopkins, Isabella Rossel-lini.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Segrete voglie bestiali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
'M PRIREDITVE
GLASBENA MATICA TRST - 3. abonmajski koncert solidarnostne sezone 93/94 v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30: VIOLINSKI RECITAL CR-TOMIRA ŠISKOVICA. Na sporedu: Tartini, Pagani-ni, Nardini, Merku, Sofia-nopulo, Honegger. Vljudno vabljeni!
KD SLAVKO ŠKAMPERLE - Vrdelska cesta 7 - VIOLINE IN POETI je naslov veCera ob dnevu slovenske kulture, ki bo danes, 4. februarja 1994, ob 20.30 v društvenih prostorih. Predstavili se bodo glasbenik Igor Kuret s svojimi gojenci, pesnika Irena Žerjal in Marij Čuk. Vljudno vabljeni!
SKD VIGRED vabi danes, 4. februarja, ob 19.30 v društvene prostore v Sempolaj na proslavo Dneva slovenske kulture. Program: predstavitev knjige o Igu Grudnu »Narcis širokega srca« ter srečanje z avtorjema, nastop učencev osnovne šole in moškega pevskega zbora I. Gruden.
V BARKOVLJANSKEM DRUŠTVU v Ul. Cerreto 12 bo Aljoša Žerjal predvajal svoje filme OD TIBETA DO PATAGONIJE danes, 4. februarja, ob 20. uri. Toplo vabljeni!
OBČINSKA UPRAVA V DOLINI s sodelovanjem kulturnih društev in Glasbene matice priredi ob dnevu slovenske kulture KULTURNI VEČER, ki bo v občin-
Slad
»Mitja Cuk«
vabi
v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo z Opčin na koncert vokalne skupine
KRILA
iz Ljubljane
v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah v soboto, 5. februarja 1994, ob 20. uri.
skem gledališču F. Prešeren v Boljuncu jutri, 5. februarja, ob 20. uri. Slavnostni govornik bo pesnik Ciril Zlobec.
SKLAD MITJA CUK v sodelovanju z župnijsko skupnostjo z Opčin vabi na koncert vokalne skupine KRILA iz Ljubljane v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah jutri, 5. februarja, ob 20. uri.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Doni-zetti 3, vabi ob Dnevu slovenske kulture jutri, 5. februarja, na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Spored: recital literarnih prispevkov, odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov z natečaja SKK ter razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev natečaja. Začetek ob 18.30. Vljudno vabljeni.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
Trst prireja v sredo, 9. februarja, ob 16. uri PREŠERNOVO PROSLAVO v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Uvodna beseda prof. J. Pečenko, recitacije S. Raztresen, glasba Trio kitar gojencev Glasbene matice, A. Močilnik, I. Rolich, C. Volpi.Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SRECKO KOSOVEL sporoča, da bo v torek, 15. februarja, od 15. do 18. ure v prostorih Dijaškega doma PUSTNO RAJANJE ZA NAJM-LAJSE.
~3 OBVESTILA
PREŠERNOV DAN -
Tržaška knjigarna in Združenje književnikov Primorske vabita v torek, 8. februarja, ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige Rafka Dolharja STEZICE. Sodelovala bosta prof. Zora Tavčar in Livio Valenčič.
FOTOKROŽEK TRST 80 obvešča, da poleg običajnega dnevnega reda je nujno rešiti vprašanje z vsedržavno zvezo fotografskih društev FIAF. Sestanek je v Gregorčičevi dvorani danes ob 20. uri.
SINDIKAT SPI-CGIL
Zahodnega Krasa vabi upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v Križu pri Bibcu (kmečki turizem) v ponedeljek, 7. februarja, od 16.30. Gost bo MPZ Vesna.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Doni-zetti 3 - razpisuje ob prazniku slovenske kulture tradicionalni LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Prispevke lahko izročite na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Doni-zetti 3) od 9. do 13. ure ali poverjenikom na šolah še danes, 4. februarja.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 govoril dr. JOŽE KRAŠOVEC na temo »Kolektivna kazen v stari zavezi«.
SKUPINA 85 vabi na predstavitev dela MARKA KRAVOSA: PO-
GLED V SKRITE ŽEPE TRŽAŠKE POEZIJE.
Predstavila ga bo prof. Marija Pirjevec. Prvi od ciklusa štirih večerov, ki želijo spodbujati stike in poznavanje med raznorodnimi obrazi tržaške literature, bo ob avtorjevi udeležbi v četrtek, 10. februarja, ob 19. uri v knjigarni Nuova Universitas v Drev. XX. septembra v Trstu.
a SPISKE VESTI
SSS - TAJNIŠTVO TRST sporoča, da je podaljšan rok za premestitve in sicer za vzgojiteljice do 5. februarja, učitelje do 10. februarja in profesorje srednjih in višjih šol do 5. februarja.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neučnemu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca -uradnika; 3. za prehod na 3. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge - pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. 307301.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Slavko Švara, Trnovca 14.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
OSMICO je odprla v Lonjerju 291/1 Marija Gombač. Ob prigrizku toči belo in črno vino.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo -Josip Berdon, Pulje pri Domju 123.
IŠČEM zazidljiv teren na Krasu v okolici Križa, Nabrežine, Sesljana, Proseka, Padrič, Trebč ali Opčin, približno 1.500 kv. m, za dve enostano-vanjski hiši. Tel. na št. 370947 - urnik urada.
PRODAM hišo z vrtom, potrebno popravil v Boljuncu. Tel. v večernih urah na št. 829698.
SLOVENSKI PROFESOR išče v najem hišico ali stanovanje na zahodnem Krasu ali na Opčinah. Tel. na št. 229351 od 8. do 9. ure zjutraj.
PRODAM fiat uno 45 GL fire po ugodni ceni. Tel. na št. 826459 v večernih urah - Ana.
KOLE IN DRVA za kurjavo prodajamo. Tel. na št. 420604 po 20. uri.
POHIŠTVO - ostanki
skladišča in neprodanih vzorcev prodam po zelo ugodni ceni. Tel. na št.
54390.
DIPLOMIRANA na
fakulteti tujih jezikov z izkušnjami poučevanja nudi lekcije iz angleščine in španščine. Tel. na št. 040 308089.
NA GORIŠKEM iščem delo kot čistilka ali hišna pomočnica. Tel. (0481)
882577.
NAS RECEPT se je pozitivno izkazal. Korektno spanje je najvežnejša stvar po prehrani. Bolečine v hrbtu, vratu in mnogo drugih nevšečnosti izhajajo tudi iz te pomanjkljivosti. Se strinjate? Za brezplačen sestanek tel. na št. 040 228779 ob uri obedov.
ZAGRAJ / Z ODSTOPOM KONČANA KRIZA
Predčasno bodo volili tudi v Zagraju
V občinskem svetu je ostalo samo sedem svetovalcev - Včeraj imenovali komisarje
Tudi v Zagraju bodo imeli predčasne občinske volitve. V sredo zjutraj je namreč šest svetovalcev odstopilo in s tem dejansko sprožilo postopek za komisarsko upravo. V majhnih občinah, kjer so bile volitve po večinskem sistemu, zamenjava svetovalcev, ki se odpovedo mandatu ali ki ga iz kateregakoli razloga ne morejo opravljati, ni mogoča. V občinskem svetu je tako zmanjkalo zadostno število svetovalcev, zato da bi lahko še sprejemal odločitve. Poleg šestih svetovalcev, ki so odstopili na zadnji seji, sta že pred kakšnim mesecem odstopila še dva druga. Od petnajstih elanov občinskega sveta je tako odstopilo osem, oziroma večina.
O krizi v zagrajski občini - zgleda sicer da podob-
na bolezen načenja tudi nekatere druge občine - je bil govor že lep čas. Razpust občinskega sveta so sicer napovedovali, vendar šele konec meseca, ko bo potekel rok za odobritev proračuna. Stvari pa so, kot kaže, šle hitreje, kar je navsezadnje dobro, saj bo morda mogoče razpisati predčasne volitve že do spomladi in s tem občini zagotoviti trdnejšo upravo v razmeroma kratkem času.
Veliko je in tudi bo ugibanj o razlogih, ki so privedli do takega zaključka. Na zadnjih upravnih volitvah je zmagala levičarska lista. Zatem pa se je formirala atipična koalicija med DSL in KD. Del DSL pa s tako usmeritvijo ni soglašal in začel se je razdor, katerega epilog smo te dni doživeli. Raz-
so se tudi v dem0^, iških vrstah, Pre^ im mesecem pa *
i.
Lavalci razmer op° še na nekaj drugm v, ki so pripornega nji položaj. Eden naj bi bila različna ja na prostorsko
je prvič, ud ;ko občino, ki s°
vodile levičarske
komisar. Ob tem vedati, da gre za
ClZ,mt/j4LVW
947 do junij8

4 PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ IZ STAN-DREZA vabi na pustni žur, ki bo v domu Andreja Budala 15. februarja ob 20. uri. Igral bo rock band America. Vpisovanje v kulturnem domu Andreja Budala vsak večer od 21.ure dalje.
SD SOVODNJE vabi na pustni ples, ki bo v soboto 12. februarja 94, ob 20.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah. Poleg zabave bo žrebanje nagrad in nagrajevanje najlepše maske. Vabila pri: Igorju Petejanu (tel. 882171), Gianniju Marsonu (tel. 882150), Lucianu Fajtu (tel. 882081) in Zdravku Kuštrinu (tel. 882523).
SKD KREMENJAK iz Jamelj vabi v torek, 8. februarja 94, ob 20. uri v Zupančičevi ulici 8 (pri Metnih), na kulturni večer s predstavitvijo knjige Biseri pod snegom in predavanjem z diapozitivi. Sodelovala bosta avtor knjige dr. Dušan Jelinčič in dr. Marko Marinčič.
□ OBVESTILA
SKD HRAST IZ DOBERDOBA sporoča, da kdor želi lahko knjigo Igrarija čarovnija iz zapuščine Franke Ferletič nabavi pri Stanku Ferfolji v Bratuževi ulici v Doberdobu, tel. 78262.
FOTOKLUB SKUPINA 75 sporoča, da bodo 13. februarja organizirali 1. fotografski ex tempore na temo Pust na Goriškem. Natečaj je odprt tako amaterskim kot poklicnim fotografom iz dežele FJK in iz Slovenije. Natečaj velja za dia filme. Vpisovanje in oddajanje filmov bo potekalo na korzu Verdi št. 87 zraven fotolaboratorija Foto Medeot od 9. ure do 19.15. Nagrajevanje in projekcija najboljših diapozitivov bo v soboto, 26. februarja, v dvorani kulturnega društva Briški grič v Ste-verjanu.
SKUPNOST ARCO-BALENO sporoča, da si lahko na njihovem sedežu v ulici sv. Mihaela 38 v Gorici sposodite pustne obleke in maske. Imajo obleke za predstavnike vseh starostnih skupin.
PRISPEVKI
Ob prvi obletnici srruh Pepce Brajnik daruje)0 svojci 100 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Zupančič.
KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.45' 22.00»Missis Dub Fire«
n LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv-Ani, Ul. Garzarolli 154, te •
522032.	T.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU	.
RISMONDO, Ul. E. ToO 52, tel. 410701.
POGREB!
Danes ob 11. uri Lmsa Azzarone iz splošne bolni niče v Tržič, ob 11. uri G10 vanni Bregant iz splošne
bolnišnice v cerkev sv.
Jožefa Obrtnika in na g«jV no pokopališče, ob 13.l Maria Decorti vdova Dean iz splošne bolnišnice v Ronke in ob 13.15 ElisabeV ta Medeot vdova Bregant m splošne bolnišnice v Moš-
GORICA
Petek, 4. februaija 1994

.gorica / sodni mlini meljejo počasi
Pred letom dni Afera Coop
7.e nekaj mesecev nobenih vesti
tom 3 ai^0 Pr®d enim le-af„ Se )e v Gorici začela Sa a ® et^e odprtja nove jie pP°strežne prodajal-
ulin- T°pconsumatori v
^Ungo Isonzo Ar-
«tiAfera i«. k»k™
Sn^ • C1 Prav gOtOVO nunjajo, povzročila ir> n1 Pretres na Občini a Pokrajini. Samopo-Kp?žno trgovino so sim-b°kcn° odprli 3. fe-nrt tarja’ vendar kupcev a takrat do danes Se ni Xalela. Zataknilo se je tni, 6 dovoljenja za obra-anje, skoraj sočasno ni le sodišče dvema inskima odborniko-n ,la občinski funkcio-vefrn P°slal° sodno ob-
bSl°- T° bil° H- fe-
li ^ ^krep so spreje-udi proti nekaterim arugim osebam, med tu- j1111 Pr°ti deželnemu
Predsedniku zadruge
loyuP'COnsumatori Tol-
r^PjSpdek je Se dodatno vnAia,al koalicijo, ki je ila gorisko občino in
ki je dokončno propadla nekaj mesecev zatem.
Kaj se je v enem letu spremenilo? Na prvi pogled nič. Samopostrežna trgovina v ulici Lungo Isonzo Argentina - foto Studio Reportage - ostaja zaprta. In bo najbrž ostala še dalj časa.
V pogovoru z nekaterimi od oseb, ki so takrat prejele sodno obvestilo smo izvedeli, da se od poletja sem po sodni plati ni premaknilo ničesar. To nam je v pogovoru povedal nekdanji odbornik Marijan Breščak, ki je že takoj po prejemu sodnega obvestila prosil za pogovor s sodnikom in tudi Sel na soočenje. To je bilo že davno. Po-tistem nisem-prejel nobenih drugih pozivov ne obvestil, nam je dejal včeraj po telefonu.
Podobno izjavo nam je dala tudi nekdanja pokrajinska odbornica Bombijeva. Sodno obvestilo je prejela sicer kot
uslužbenka občine vendar pa je bila prva (in edina) ki je takoj dala ostavko z mesta odbornika na Pokrajini. Po enem letu ima javnost menda pravico zvedeti resnico o zadevi, ki je dvignila toliko prahu ?
GORICA / PRAZNIK KULTURE
Osrednja
proslava
Prireditev bo v nedeljo v Katoliškem domu v Gorici
Proslavljanje Dneva slovenske kulture bo tudi letos potekalo v znamenju sodelovanja kulturnih organizacij in ob izpostavljanju domače ustvarjalnosti. Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice, Trsta in Benečije, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta bodo tudi letos zastavile svoje sile in pripravile skupno proslavo, ki bo potekala istočasno v nedeljo, 6. februarja, ob 17. mi v goriškem Katoliškem in tržaškem Kulturnem domu.
Kulturna manifestacija, ki bo uvedla vrsto Prešernovih proslav, ki jih načrtujejo naša kulturna društva po vaseh na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji, nosi naslov “Ljubim jih, te preproste besede”. Za izbor besedila je poskrbel Jurij Paljk, ki je upošteval dela Ivana Trinka, Alojza Gradnika, Filiberta Benede-
tiča, Ljubke Sorlijeve, Tomeka Vetriha, Vinka Beličiča, Iga Grudna, Jakoba Ukmarja, Miroslava Košute in Borisa Pangerca. Na goriški kulturni slovesnosti, ki jo je režijsko oblikoval Emil Aberšek, bodo sodelovali mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža (vodi ga Miran Rustja), mešani pevski zbor iz Podgore (Mirko Špacapan) in ženska glasbena skupina iz Rezije “Majave rože”.
Ob pevskih skupinah bodo nastopili tudi člani goriške Gledališke šole in Odra 90 Simon Dobravec, Luiza Gergolet, Sara Hoban, Vesna Tomšič, Tamara Košič in Jan Leo-poli. Za glasbeno spremljavo pa bo poskrbela Valentina Pavio.
Slavnostni govornik na nedeljski proslavi bo umetnostni kritik in ravnatelj slovenskga klasičnega liceja Primož Trubar prof. Milko Rener.
Kandidati še uganka
Odločilen bo prihodnji teden - Sinoči je bilo v Pordenonu srečanje predstavnikov Severne Lige
Vse kaže, da čas nekako prehiteva politične stranke in gibanja, ki se bodo predstavila na parlamentarnih volitvah 27. in 28. marca. Med srečanji, pogovori, bolj ali manj trdnimi sporazumi, pripravo programov, čas zelo hitro beži. Zadnji trd oreh za vse, ki se bodo udeležili volilnega boja, so kandidature. Pravzaprav bo to najbolj trd oreh, ki ga bodo morale stranke, oziroma koalicije streti že v zelo kratkem roku, kajti treba je upoštevati roke, ki jih določa zakon glede vlaganja kandidatnih list in drugih obveznosti. Odločilen bo s tega vidika prihodnji teden.
Sicer pa nekaj informacij, čeprav neuradnih, o kandidatih že kroži. Nekaj smo o tem (kandidatura Darka Bratine) zapisali tudi v včerajšnji številki. Vse bolj vztrajno pa se širi glas, da naj bi na listi Severne lige kandidiral znani univerzitetni profesor ekonomist, sicer naše gore list. Na naše izrecno vprašanje je pokrajinski koordinator Severne Lige Milan Koglot to zanikal. O kandidaturah šele začenjajo razpravo in sinoči je bil, prav glede tega vprašanja, sestanek v Pordenonu.
NOVICE
Hijacint Jussa predstavlja nov ciklus slikarskih del
Po odzivni razstavi del Davida Faganela, pripravljajo v Katoliški knjigarni novo likovno srečanje. Drevi ob 18. uri bodo odprli razstavo del "goriškega” Benečana Hijacinta Jusse. Slikarja bosta predstavila Lučana Budal in Joško Vetrih. Jusso-va dela bodo na ogled do 19. t.m. Dela, ki so na ogled so nastala prav v zadnjem obdobju in so del ciklusa v katerih avtor na svojstven način obeležuje del kulturne dediščine iz rodne Beneške Slovenije. Umetnik se je lotil nekakšne grafične katalogizacije beneških cerkva.
Pojasnilo Občine glede zadruge»AI Sole«
Pogodba z zadrugo ”Al Sole” glede upravljanja samopostrežne restavracije v javnem večnamenskem socialnem centru v ulici Baiamonti ni bila obnovljena, ker namerava občina razpisati novo licitacijo. Poleg menze, bodo dali v upravljanje tudi notranji bar. Občina pojasnjuje tudi, da so bili odnosi z omenjeneo zadrugo ves čas precej težavni tako glede rednega plačevanja dogovorjene najemnine kakor glede nekaterih drugih zadev. V krajšem sporočilu uprava obžaluje, da so se v tisku pojavile netočnosti in je bila zato prisiljena objaviti tudi informacije, ki jih sicer ne gre razglašati.
Ženske prirejajo danes zborovanje na Pokrajini
Za delovna mesta, za usklajevanje med družino in delom, za dejansko izvajanje pravic o enakosti. To so vprašanja o katerih bodo danes, ob 17.30 spregovorile ženske na javnem zborovanju v pokrajinski sejni dvorani in tako odgovorile na izmikanje Predsednice Pokrajine Marcolinijeve. Slednjo so že pred časom pozvale naj vendarle obnovi komisijo za izvajanje enakopravnosti, vendar so naletele na odgovor, ki ga najbrž niso pričakovale.
Predsednik zbornice pri poslancu Borghiniju
Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilac-qua se je v Rimu sestal s koordinatorjem vladnega odbora za gospodarska vprašanja, poslancem Bor-ghinijem. Na srečanju sta preučila celokupno problematiko, posebno pozornost pa namenila obravnavi vprašanj, ki so se v zadnjem času pojavila na območju Vileša, kjer se je v tenkem položaju znašlo kar nekaj podjetij. Govor je bil nadalje o vlogi državnih podjetij, ki bi lahko v večji meri pomagala premeščati krizo srednjih in manjših podjetij.
V Gradežu našli srebrni pribor iz nadškofijskega dvorca
Karabinjerji v Gradežu so med hišno preiskavo v Gradežu našli srebrni pribor, ki so ga neznanci pred tremi leti ukradli v nadškofijskem dvorcu v Gorici. Pribor sestavlja 96 kosov skupne teže približno 8, 5 kilogramov. Karabinjerji so prijavili sodišču 53-letnega R.M. in 46-letno F.M. zaradi posesti blaga sumljivega izvora. Karabinjerji upajo tudi, da bodo na podlagi izjav izsledili storilce, ki so pred tremi leti vdrli v nadškofijski dvorec.
ŠTEVERJAN /RAZPIS
festival narodno zabavne glasbe bo 2. in 3. julija
3Vrm^Urno društvo VpPD F-B. Sedej iz Ste-oV .na ie v teh dneh lcJaV^° razPis za sode-j, aa)e na 24. festivalu Jtfodnozabavne glasbe, ba I1a^tev’ ki se že nagi-i„i Crtstoletnem jubi-je. ’A° 2- in 3. julija in Vs 7anovainega značaja, belk nast°pajoči ansam-sti ,? Inoral zaigrati dve ni eno lastno, ki še Ua izvedena v javno-nj,ln eno skladbo zna-. ansamblov sloven-*e narodne glasbe, kot p? Slaki, Avseniki, t, a?Sarji itd. Festival bo , 1 tokrat potekal v delih, v soboto in k ,6 i0, V®i ansambli 0 nastopili v sobot-delu. Odvijal se bo j Pdreditvenem prosto-bni-V °orovcih. Za naj-)še ansamble so pred-
videne, poleg priznanj, tudi denarne nagrade. Nagrade bo podeljevalo občinstvo in posebna strokovna komisija. Ob prijavi za sodelovanje na festivalu, morajo člani ansamblov sporočiti točno ime in kratko zgodovino ansambla, naslov vodje ansambla, besedilo in notno gradivo izvirne skladbe, število članov ansambla in fotografijo ansambla. Prav tako morajo sporočiti naslov druge skladbe in avtorja. Za vse informacije naj se kandidati obrnejo na Franko Padovan, tel. 0481/884160, vsak dan razen sobote in nedelje od 15. ure dalje. Prijave je treba poslati do 31. maja na naslov SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode št. 6, 34070 Steverjan.
SGZ / PRVI REDNI OBČNI ZBOR
VZPI-ANPI / PREDLOG OBČINI V ŠTEVERJANU
Usmeritev dela in organizacija
V združenju deluje nad dvesto gospodarstvenikov v štirih sekcijah
Danes ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu, se bo v prostorih Trgovinske zbornice v Gorici vršil prvi redni občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici. V SGZ ki ga je v zadnjem letu, po smrti Antona Nanuta vodil Hadrijan Cor-si, je danes včlanjenih preko dvesto podjetnikov z Goriškega. Kot nam je dejal Igor Orel, direktor združenja, je število elanov v minulih letih rahlo naraščalo, lani pa se je rast, predvsem zaradi davčnih zakonov, ustavila.
V preteklih mesecih so člani posamičnih sekcij imeli svoje občne zbore in izvolili so nove odbore. Darij Bensa vodi obrtniško sekcijo, Avguštin Devetak gostinsko, Bene-
dikt Kosič sekcijo za malo trgovino, Igor Černič pa sekcijo zunanje trgovine.
Na Občnem zboru bodo po poročilih predsednika, direktorja in načelnikov sekcij izbrali smernice bodočega delovanja slovenskih podjetnikov na Goriškem. Sodelovanje Združenja s sorodnimi ustanovami, javnimi inštitucijami in bankami je na dobri ravni, v skupno korist pa jo bo treba še poglobiti in izboljšati.
Poleg opredelitve smernic pa bo glavna naloga Občnega zbora izvolitev odbora, ki bo naknadno na svoji prvi seji izbral novega predsednika Slovenskega gospodarskega združenja. (AWS)
Skupaj počastiti spomin talca Alojza Hledeta
Ustrelili so go 11. februarja 1945 v videmskem zaporu skupaj z 22 italijanskimi partizani
Goriški odbor VZPI-ANPI je te dni poslal šte-verjanski občinski upravi predlog, da bi počastili spomin pred 49 leti kot talca ustreljenega partizana Alojza Hledeta. Ustrelili so ga 11. februarja, skupaj z dvaindvajsetimi garibaldinci v Vidmu. V pismu odbor VZPI izraža pripravljenost sodelovati pri pobudah, ki jih namerava izpeljati Občina. Navaja tudi nekaj podatkov o pokojnem borcu, ki so ga zajeli decembra 1944 v Beneški Sloveniji ter ga zaprli v videmskem zaporu do ustrelitve. Lojze Hlede se je rodil leta 1918 v Ljubljani, kjer je bila družina v begunstvu. Istega dne so zajeli tudi drugega števerjanskega rojaka, Karla Koršiča in ga prav tako zaprli v vi-
demskem zaporu. Koršiča so poslali v uničevalno taborišče pri Nuern-bergu in je umrl med premeščanjem v Dachau. Glede Alojza Hledeta (uradno Glede) velja ugotovitev, da je bil edini slovenske narodnosti med 23. talci, ki jih je posebno sodišče za javno varnost obsodilo na smrt in je bila obsodba izvršena 11. februarja.
Odbor VZPI /ANPI navaja v predlogu občinski upravi, da sodi pobuda v sklop dejavnosti, ki jih ta organizacija namerava uresničiti v tem in prihodnjem letu, ko bo minilo petdeset let od zmage nad nacifašiz-mom. V istem pismu VZPI-ANPI navaja še vrsto podatkov o težkem davku, ki so ga v narod-
noosvobodilnem boju plačale družine Hlede in Koršič. Omenja se A Ima Hlede (roj. 1914), ki je umrla v taborišču Bergen Belsen, Anton Hlede (rojen leta 1917), ki je umrl za posledicami vojne, Hlede Ferdinand (rojen leta 1914), ki je padel v boju pri Cerovem julija 1944. Iz Korsičeve družine se omenja Jožef Koršič, ki je padel novembra 1943 pri Robe-dišCu in je pokopan v Kobaridu.
Odbor VZPI-ANPI je podobne pobude, dal tudi v drugih krajih na Goriškem. Tako naj omenimo vzgledno sodelovanje med občinsko upravo v Doberdobu in tamkajšnjo sekcijo VZPI-ANPI, ki je doslej pripravila že več odmevnih pobud.
SEŽANA / SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
NOVA GORICA / GRADNJA GLEDALIŠČA
Prevarani
kupci
Ponarejeni podpisi in še druge nepravilnosti sklada
Ena izmed sedmih točk interpelacije sežanskih delegatov je očitek izvrženemu svetu sežanske občine o vpletenosti v delovanje sklada stavbnih zemljišč. V odgovoru na pismo je predsednik IS zapisal, da je v preteklosti občinska vlada "obravnavala problematiko sklada enkrat na leto, in sicer poročilo o delu v preteklem letu in plan za tekoče leto, ki ga je pripravil upravni odbor sklada in ga potrdila občinska skupščina, ki je njegova ustanoviteljica. Tak način dela poteka že vse od ustanovitve sklada leta 1985. Noben član IS ni bil član upravnega odbora.
Da je nekaj narobe v zvezi z delovanjem, se je predsednik sežanskega izvršnega sveta prepričal v zvezi s prenosom lastništva nad zemljiščem pri Kačičah, na katerem je hotel Petrol zgraditi gostinski objekt. Tajnik sklada Ervin Rebec (ki mu je delovno razmerje prenehalo 31. decembra 1993) je prekoračil pooblastila in pripravil pogodbe in prenos pravice do uporabe zemljišča brez vednosti upravnega odbora in izvršnega sveta. »Ko sem kot predsednik IS 21. decembra lani odkril navedeno dejanje, sem še istega dne dal navodilo pristojnim službam, da se do reorganizacije sklada stavbnih zemljišč in kadrovske dopolnitve zaustavijo izplačila sklada stavbih zemljišč brez predhodne vsebinske kontrole sekretarja sekretariata za urbanizem, gradbene in stano-vanske zadeve in predsednika IS,« je zapisal predsednik občinske vlade
Iztok Bandelj.
Pregled poslovanja sklada je pokazal veliko napak: na primer neažuri-rano stanje na registrskem sodišču (v tem času je sklad dobil nov upravni odbor), neažuriran seznam podpisnikov na sodišču in SDK itd. Tajnik odbora si je »prisvojil« določena pooblastila, ki mu po aktih ne pripadajo. Obstaja sum, da je ponarejal podpise, potvarjal zapisnike upravnega odbora itd. Ce je to res, bodo ugotovili kriminalisti... Pripisujejo mu tudi samovoljno obnašanje glede prodaje (ali oddaje) tistih zemljišč, nad katerimi je bil razglašen moratorij po zakonu o denacionalizaciji. Ce k temu dodamo še težko dostopen arhiv sklada, ki je tudi hudo pomanjkljiv in ne bo v prid lahkemu odkrivanju nepravilnosti, je lahko verjeti napovedim, da bo preteklo kar nekaj časa, preden bodo prišli nepravilnostim do dna.
IS sedaj obžaluje, da sklada ni nadzodroval še bolj, ker bi napake odkril dovolj zgodaj in z instrumenti, ki jih je imel na voljo, še pravočasno preprečil nastajanje novih nepravilnosti in materialne, predvsem pa moralne škode. Predsednik IS Iztok Bandelj meni, da je sedaj naloga občinske vlade, da skupaj z novim upravnim odborom sklada čimprej uredi registracijo, obnovi akte, s pomočjo novega tajnika začne normalno delovati, določi nove in bolj jasne varovalne mehanizme in da jasno opredeli odgovornost posameznih služb.
Vojko Cuder
Kaže verjeti številkam?
Izvršni svet zahteva sejo gradbenega odbora in revizijo
»Ce hočemo dograditi stavbo Primorskega dramskega gledališča do konca, potrebujemo še 532 milijonov tolarjev,« je na seji novogoriškega izvršnega sveta izjavil direktor PDG Nova Gorica Tomiča Duman-čič. Številka je marsikomu zaprla sapo. Zlasti še, ker naj bi novogoriško gledati-ško hišo odprli že letos spomladi (21. aprila). Denar za gradnjo se zagotavlja po dogovorjenem ključu. 70 odstotkov prispeva iz državnega proračuna kulturno ministrstvo, 30 odstotkov mora zbrati občina. Za letošnje leto bo v ta namen iz Ljubljane prišlo 130 milijonov. Novogoriška vlada tem podatkom ne verjame povsem. Zakaj ne?
Ker je vsota denarja, s katero bi dograditi gledališko hišo, res velika. Občina
in republika (ministrstvo za kulturo) tudi s skupnimi močmi ne bi mogb priskrbeti te vsote. Nekatera dela do otvoritve ne bodo končana, ampak bodo počakala na »boljše čase«. Tako na primer ne bodo izdelali stranskega odra, nedokončan bo ostal predvideni amfiteater, tudi zunanja ureditev bo le zasilna. Samo postavka »ključ v roke« je »težka« kar 180 milijonov tolarjev, zanjo pa bo naročnik dobil jamstvo, da bo vse brezhibno delovalo.
Ne gre pozabiti, da od 1. januarja 1994 deluje PDG v prostorih (dvorana v Solkanu), ki so bili po zakonu o denacionalizaciji vrnjeni prejšnjemu lastniku. Z njim so sklenili dogovor, da jih mora gledabšče zapustiti do 7. marca. Te dni bodo v novi gledališki stav-
			H*
	Ifiil	Hi esf	ji di s iiSiiSL
(Pre)veliko in (pre)drago novogoriško gledališče (Foto: Vojko Cuder)
bi opravili tehnični pregled, sredi februarja je načrtovana selitev upravnega dela PDG iz sedanjega kulturnega doma v nove prostore, 1. marca pa bodo ponovno začeli s študijem otvoritvene predstave (Dominik Smole: Krst pri Savici v režiji Janeza Pipana). Po teh načrtih naj bi se otvoritev res zgodila v letošnjem aprilu. Visoke številke so člane občinskega izvršnega sveta spravile v
nemajhno začudenje. Podpredsednik Dragan Valenčič se je vprašal, ali jim sploh lahko verjamejo. Se pred začetkom gradnje so se širile govorice, da bo hiša stala 23 mihjonov nemških mark, sedaj pa so stroški narasti že na 32 milijonov.
»Objekt smo delali premišljeno in varčno,« mu je odgovoril direktor PDG Dumančič, »naš kvadratni meter stane 3600 nemških
mark, mariborski pa še e®
krat toliko.« Predsednic
izvršnega sveta Crt-011} Špacapan je menil, da morala tudi občina pr®r® čunati, kolikšen bo nje delež, saj že presegla oin njenih 30 odstotkov. 8 moramo ugotoviti čunprel Poleg tega mora izyrš? svet čimprej sklicati sej ___	________ik^vpo m S
SOSIČA DOLINA / TURISTIČNE TAKSE
Vsaj toliko, kolikor daš, naj bi tudi dobil
Ce naj bi turizem v severnem delu Soške doline - na območju tolminske občine -odslej več vlagal v turistično infrastrukturo in izboljšati (ali vsaj ohraniti na sedanji ravni), si mora zagotoviti denar. Tega pa lahko dobi le s turistično takso.
Tako so se dogovorili na nedavnem sestanku turistične zveze gornjega Posočja, na katerem so biti tudi predstavniki gostinskih in hotelskih podjetij ter zasebniki. Predlagali so, naj se turistična taksa v visoki sezoni (1. julij - 31 avgust in 21. december - 15 marec) poveča na 9 točk (sedaj 6), v nizki sezoni (1. septem-
ber - 20. december in 16. marec- 30. junij) pa na 7 točk (sedaj 4). Točka je vredna 8,5 tolarja. Tako naj bi gost za turistično takso odslej odštel 110,5 tolarjev za nočitev (ali 1,4 nemške marke), medtem ko je doslej 68 tolarjev (ali 0,88 nemške marke). Za primerjavo vzemimo Bled, Kranjsko goro in Bohinj: tam turistu »nabijejo« 11 točk ne glede na sezono (v Bohinju 7 točk v nizki sezoni). O povišanju turistične takse je razpravljal tudi občinski izvršni svet in ga potrdil, o njem pa se je enako izrekla tudi občinska skupščina. (V. C.)
CERKNICA / KNJIŽNICA
Potrebujejo strokovne delavce
Izposoja knjižničnega gradiva narašča, primanjkuje pa ljudi
Občinska knjižnica Jožeta Udoviča, ki ima svoje dislocirane enote v Starem trgu, Novi vasi in Ba-bnem polju, se že nekaj časa srečuje s problemom pomanjkanja strokovnih delavcev. Izposoja knjig in drugega gradiva narašča iz leta v leto. Lani so si bralci izposodili že 70.449 knjižnih enot. Naraščanje obiska je narekovalo tudi podaljšanje poslovalnega časa.
V knjižnici je trenutno zaposlenih 3,5 strokovnih delavcev, daljši čas poslovanja pa zahteva večje število zaposlenih.
Ker je redno zaposlova-
nje na področju družbenih dejavnosti omejeno, je knjižnica kadrovske težave v lanskem letu reševala s pomočjo javnih del. Deloma si bodo s tem pomagali tudi letos. Za nemoteno delo bi ta ustanova morala imeti še enkrat toliko zaposlenih, kot jih ima sedaj. Normativi in standardi namreč določajo po enega strokovnega delavca na vsakih 10 do 12 tisoč izposojenih knjig.
O kadrovskih težavah občinske knjižnice so spregovorili tudi na včerajšnji seji izvršnega sveta, na kateri je občinski oddelek za občo upravo in dru-
žbene dejavnosti pred gal sprejetje nove sistem® tizacije del in nalog knj ^ žnice. Ta predvideva do datno zaposlitev vsaj tre delavcev. Člani občins vlade so s sprejemom Pre dloga oklevali, saj bi pomenilo izdatek,, ki si g občinski proračun 0^ izvajanju sanacijskeg programa težko privoš r Ker pa letos pričakuje) sprejem nove zakonodaj na področju kulture, ki ^ financiranje zaposlenih
splošno-izobraževalm
knjižnicah prenesla n kulturno ministrstvo, 5 ^ sistematizacijo vseeno p° trdili. Mateja Godejša
KOPER / PRODAJA SLAVNIKA
Kljub pritožbam že znan novi lastnik
Feniks m TIB Terminal sta vložila novo tožbo
V torek smo poročali o pritožbi proti sklepu, s katerim je stečajni senat koprskega temeljnega sodišča dovolil prodajo Slavnikovih avtobusov podjetju I&I. Prav v torek pa je na podlagi s pritožbo spodbijanega sklepa stečajni upravitelj Slavnika Aliio Kocjančič s podjetjem I&I že podpisal pogodbo o prodaji. Podjetje I&I je tudi že vplačalo 25 odstotkov kupnine, kot je bilo določeno v razpisu, poleg tega pa so njegovi predstavniki tudi že začeli prevzemati posle v nekdanjem Slavniku. Med drugim so 30 delavcev servisnih delavnic že poslali na zavod za zaposlovanje.
Podjetja Feniks, d.o.o., Street Tour, TIB Terminal ter Iniciatvni odbor za ustanovitev Slavnik, d.d., so vložila pritožbo, ker menijo, da
je bil s sklepom stečajnega senata kršen njihov poslovni interes. Dokazujejo, da so bili v tem postopku Sla-vnikovi upniki oškodovani za 345.052 nemških mark. Nezadovoljneži menijo, da pogodba o prodaji sploh ne bi smela biti sklenjena, ker sklep sodišča še ni pravnomočen.
O tem smo vprašali Borisa Sušca, vodjo enote temeljnega sodišča v Kopru, ki je tudi sodeloval v stečajnem postopku.Povedal je, da po petem odstavku 10. člena zakona o stečaju, pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in je bila torej sklenitev pogodbe možna. Seveda pa bo pogodba razveljavljena, če bo višje sodišče ugotovilo upravičenost pritožbe.
Predsednik odbora Slavnikovih upnikov Srečko
Condič je izjavil, da je nenavadno, da se udeleženci natečaja zavzemajo za interese upnikov in da je odbor pravilno izbral najugodnejšega ponudnika. Nezadovoljneži pa dvomijo., da člani upniškega odbora in stečajni upravitelj, ki je magister ekonomije, ne obvladjo osnovnih računskih operacij, s katerimi bi lahko in bi tudi morali narediti izračun, ki prikazuje resnično vrednost posameznih ponudb.
Včeraj sta podjetji TIB Terminal in Feniks skupno vložili še eno pritožbo na sklep stečajnega senata. V pritožbi navajata, da sta skupaj za isto premoženje ponudila za 232.000 nemških mark več kot izbrani ponudnik I&I in še druge argumente za razveljavitev sklepa sodnega senata.
Boris Vuk
TRŽIČ / PIRŠ
Najpopolnejši telefonski imenik pri nas
Glavni urednik Slovenske knjige je s soustvarjala predstavil Poslovni imenik Republike Slovenije
»Pirš je najpopolnejši telefonski imenik v Sloveniji«, je na včerajšnji predstavitvi poudaril glavni urednik Slovenske knjige Martin Žnidaršič. Prisotnim predstavnikom medijev in gostom je skupaj s soustvarjalci predstavil osnovne značilnosti Poslovnega imenika Republike Slovenije, ki je letos izšel drugič, in to v 7 tisoč izvodih. V primerjavi z lanskoletnim imenikom gre za približno enak obseg, uporabnikom pa so tudi tokrat ponudili več možnosti -izdajo na papirju (v treh knjigah) ter na malih in velikih disketah. Bistvena značilnost letošnje izdaje pa je po besedah Žnidaršiča razvrstitev po izdelkih in storitvah, kjer je najti okrog 5 tisoč naslovnikov. Snovalci Pirša so se akcije
lotiti zelo obsežno, saj so, kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi v vili Bistrica, njihovi agenti obiskovati okrog 140 tisoč slovenskih podjetij in pri tem med drugim ugotoviti, da jih od teh dejansko deluje le okrog 80 tisoč, ostala pa so zgolj podjetja na papirju. Uredniški odbor, v katerem sta poleg Žnidaršiča sodelovala še Breda Vrhovec in Jože Čibej, je posebno pozornost namenil točnosti podatkov, pri tem pa jim je posebna komisija pomagala tudi pri reševanju problemov, ki nastajajo z uporabo slovenščine v poslovnem jeziku. Komisija je izdelala tudi nekaj povsem konkretnih predlogov, kako bi bilo možno nekatere tujke posloveniti.
Pirš se sicer razširja, saj je bilo včeraj na predstavi-
tvi poudarjeno, da je v uporabi tudi poseben stenski koledar in da bo imenik izšel tudi v 6 območnih izdajah: Ljubljana, Maribor z Mursko Soboto, Nova Gorica s Koprom, Kranj, Celje in Novo mesto. Kot novost pa so predstavniki Slovenske knjige včeraj napovedati tudi posebno knjižno zbirko Pirš, kjer bo kmalu izšel prvi naslov. Omenjeno pa je bilo tudi sodelovanje v projektu evropskega poslovnega imenika, ki sicer v 6 jezikih in v nakladi 600 tisoč izvodov izhaja v Parizu. Po zagotovilih predstavnikov Slovenske knjige se je za vključitev v imenik, ki naj bi koristil predvsem podjetnikom, ki iščejo dobavitelje, že izreklo okrog 700 slovensJdh podjetij.
Vine Bešter
CERKNICA^
Pustna
poslanica
coprnic
županu
Tudi letos se v tem no ranjskem mestu zavze aripravljajo na veliki ha sionalni pustni karneva di bolje nori pustni čas. lo ob številnih prireditv aotelcal kar šest dni. Uv0 i veselo pustno dogajaj ;e pričenja že danes. u Ll. uri bodo namreč pr® Sokolskim domom v sre ^ Sču mesta slivniške copm^ se pričakale ptujskega ^ rana, ki bo v Cerknico P^ Sel v spremstvu šestih ku ■entov. Gostje bodo cerkniškemu Zupanu Jan®z Dkolišu izročili posebn Doslanico, s katero naj nestu zaželeti vse dobro. 3ustno društvo Cerkmc^ Diipravlja čez teden dm, aetek, znameniti Butal6 ^ ieželni zbor, osrednja pj1 'editev pa bo v nedeljo, ko se bo na karnevalu predsta ril n ^07 ROPI maclf. f]VL
ZALOŽNIŠTVO / RAZGOVOR Z JAROM MIHELAČEM
PRODAJA OBUTVE
calzature
da piero ®
SEZONSKA RAZPRODAJA
ženske, moške in otroške obutve, torbic, usnjene galanterije, kovčkov.
IZREDNO ZNI2ANE CENE
Pozzuolo del Friuli - državna cesta Videm - Lignano (le 6 km od avtocestnega izvoza Udine Sud)
teh dneh stopa uradih. fl,a pot nova založba ki bo nasledila izdajam Založ-y ,a tržaškega tiska.
® inski delničar nove f‘°Zbe je ZTT, manjsin-
Li*h!?lo2ba Mihelač iz Ifbljane, upravni odbor M elane - Adrijan Igor Komel in Jaro 1 elac - slednji pa bo °v° založbo tudi vodil. sf FJn bo domoval v Trsti ^ Montecchi 6, pro-Te Pa pravzaprav šele Vejji6!0 oz- prirejajo.
Predstavlja se nova založba Devin naslednica Knjižnih izdaj ZTT
Večinski delničar nove založbe je ZTT, manjšinski pa ljubljanska založba Mihelač
Breda Pahor
hgoorisih že decem-Vl11* riapovedal Jaro ihelac, ki je bil lahko 3/ Se konkretnejši. fj	bodo označeva-
■ ,r;ie programi; prvi j aja iz tega prostora, ital-1 Zadeva izmenjave z in brskimi založbami laiite^e®u bi na kratko ko rekli komercialni . °gram. Prvi, ki je seve-z vidika predstavitve založbe najpome-®6bnejši, bo upošteval n unsko ustvarjalnost v
meH1Q(fil0ma dogajanj®
Slovenci v FJK in kar pobliže zadeva lUiovo življenje. Pro-o am se deli v dva dela: 1 je namenjen književ-; °S.b' drugi pa kulturni, j ‘kovni in zgodovinski edišcini. Predvideno je,
da bodo letno izšle štiri knjige »literarnega« dela in štiri knjige, ki bodo sodile v zbirko »dediščina«.«
S tem programom torej Devin prevzema »dediščino« Knjižnih izdaj ZTT, kaj pa ostala dejavnost?
»Poglavje izmenjave in koprodukcije z nekaterimi italijanskimi založbami je še v oblikovanju. Dogovarjamo se že s tremi italijanskimi založbami, in sicer z Einaudijem, Marsiliom in De Grassijem. Gre za različne oblike sodelovanja: tako smo npr. Einaudiju že ponudili pet slovenskih avtorjev (izšli naj bi seveda v italijanskem prevodu), v zamenjavo pa bi mi natisnili knjige petih italijanskih avtorjev. Z De Grassijem iz Tržiča se dogovarjamo za povsem drugačen projekt: skupaj naj bi izdali obsežno knjigo o arhitektu Fabianiju (avtor bo Marco Pozzet-to), ki bo objavljena v slovenščini in v italijanščini, obakrat pa bi bila podpisana oba založnika. Sodelovanje z Marsiliom pa bi zadevalo izdajo almanaha o Slovencih, ki bi prav tako izšel dvojezično v koprodukciji. Poleg nave-
denih so seveda še druge zamisli - npr. sodelovanje z Einaudijem glede otroških knjig - vendar pa je bistvenega pomena dejstvo, da bodo šle objavljene knjige v distribucijo. Založniki, s katerimi se pogovarjamo, imajo namreč lastno mrežo oz. so vključeni v distribucijski servis, ki pošilja knjige »v obtok«. Kar je bilo tiskanega v italijanščini pri ZTT, je namreč še vse na zalogi, ker ni imelo distribucije. Objavo slovenskih avtorjev v italijanskem, se pravi tujem jeziku, bo podprlo tudi ministrstvo za kulturo Slovenije, ki je obljubilo podporo tudi za osem knjig prvega programa.«
In še na kratko o tretjem, komercialnem programu.
»Komercialne knjige bomo tiskali, da zagotovimo obstoj založbe. Knjige tega programa so usmerjene na slovenski trg, razdeljevala pa jih bo založba Mihelač, ki je tudi generalni zastopnik Devina v Ljubljani. Ljubljanska založba je med drugim uvedla tudi »Mihelačev klub velikih ugodnosti«, preko katerega po ugodnih cenah ponuja knjige in med temi so tudi stare izdaje ZTT, ki so šle že s prvim katalogom (november ’93) dobro v prodajo. Založba Mihelač ima najveCjo distribucijo v Sloveniji, kar seveda omogoča, da pridejo izdane knjige v vse kraje.«
Knjige je torej treba znati prodajati...
»Osebno sem mnenja, da je najlažje knjigo narediti, najtežje pa prodati. Na tem izpitu pa je ZTT padel. Glede nove založbe sem optimist, Čeprav sem zaradi nekaterih podedovanih dolgov - veC knjig, ki so že prejele subvencijo, niso izdali -nekoliko razočaran, najprej bo namreč treba poravnati te dolgove, se pravi objaviti bo treba šest knjig (3 v slovenščini in 3 v italijanščini), šele nato bomo lahko zaceli z objavo publikacij iz novih programov. Rad pa bi še povedal, da nova založba nima nobene ideološke in politične konotacije in da so vsem avtorjem vrata
odprta. Osebno me nekoliko žalosti, če npr. Boris Pahor objavlja v Celovcu. Mislim, da je kulturna moC tega prostora izredna in prav bi bilo, da bi imeli slovenski avtorji FJK možnost enakega plasmaja kot ostali slovenski pisci.«
Pri ZTT pa je bila v okviru izdajateljske dejavnosti še vrsta pomembnih pobud.
»Jadranski koledar z zbirko, za katero smo se okvirno že dogovorili, bo seveda redno izšel in to prej kot doslej. Lahko že povem, da bodo v zbirki Rebulov roman (Kačja koža), Pozzettov prikaz Narodnega doma in pa priročnik dr. Hladnika Zdravljenje z domačimi zdravili.
Zelo verjetno bo Devin prevzel tudi mladinsko revijo Galeb, kateri bi tako omogočil prodajo po Sloveniji, možen pa je tudi dogovor glede nove revije Pretoki.«
GORICA / PRIJETEN NASTOP »DUNAJSKIH DAM«
Priljubljene dunajske melodije s članicami Damensalonorcheslrom
Glasbeni utrinek iz nekdanjega Dunaja, ko so v njem vladali člani Straussove družine, Lebar, Stolz in številni drugi. Takšen prijeten veCer so v prejšnji dneh goriški publiki, zbrani v dvorani »D. Savio« na pobudo Kulturnega združenja Lipizer,
ponudile »dunajske dame«, ki igrajo v ansamblu VViener Damensalonorchester (na sliki Studia re-portage). Pod vodstvom Evelyn Hokka so tako navdušileobcinstvo, da so morale program podaljšati še za kakšno priljubljeno melodijo.

BOSNA / OBLETNICA ZIMSKE OLIMPIJADE
Sarajevčani bodo pripravili nove igre, čeprav čez sto let
Spomini so postali mora, najvažneje je preživeti
SARAJEVO - Živordeče kaplje krvi polzijo po olimpijskih krogih. Taka je slika na plakatu, ki kroži po bosanski prestolnici ob deseti obletnici sarajevskega zimskošpor-• tnega spektakla. Simbolična podoba, ki priCa o tem, kako kruto je vqjna naCela slavno preteklost in spominu na olimpijski beli cirkus pustila grenak priokus.
Letošnje igre se bodo začele prihodnji teden v norveškem Lillehamme-rju. Športniki z vsega sveta se bodo spet zbrali, se ogrevali, preganjali tremo, merili moči in se nato veselili ali preklinjali. Medtem pa se nekdanja olimpijska prizorišča v mestu v osrčju Balkana spreminjajo v ruševine. Sarajevčani letošnjega februarja ne bodo preživeli pred televizijskimi zasloni. Iskali bodo hrano in
kurjavo ter se skrivali pred srbskimi granatami in ostrostrelci.
»Ljudje se sicer zavedajo obletnice, vendar se ne morejo obremenjevati še s tem, kaj šele, da bi jih zanimalo, kaj se dogaja na Norveškem,« je dejala Se-nada Krešo, ki je leta 1984 sodelovala pri organizaciji iger. »Naša olimpijada je bila nekaj najlepšega, kar sem kdaj doživela. Mesto se še vedno s ponosom spominja prireditve, vendar je zdaj naša prva naloga preživetje.« Juan Antonio Samaranch, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, je takrat Sarajevčane opisal kot najboljše in najgostolju-bnejše organizatorje v stoletni zgodovini zimskih iger. Prodali so več kot pol milijona vstopnic na prizorišča tekmovanj, nato pa se neizmerno veselili, ko je (takrat še) Jugoslovan
Jure Franko osvojil veleslalomsko srebro. Novozgrajeni športno-turistiCni objekti naj bi iz Sarajeva napravili eno najlepših zimskih letovišč v Evropi.
Sanje so se začele spreminjati v moro že proti koncu osemdesetih, ko so medetnične napetosti nevarno naraščale in grozile s katastrofo. Pred dvema letoma je dokončno počilo in od tedaj se po strmih pobočjih Bjelašnice in Ja-horine ne podijo več pisano oblečeni mladeniči. Smučarske kombinezone so zamenjale uniforme. Na ledenih stadionih Zetri in Skenderiji domujejo modre čelade. Rožnato pobarvani neobaročni olimpijski muzej je le še razvalina. Srbski vojaki, ki oblegajo mesto, so ugotovili, da je nekdanja bob-steza na Trebeviču odličen strelski jarek. Po porušeni olimpijski vasi na
Otvoritvena slovesnost na stadionu Koševo pred desetimi leti (Telefoto: AP)
ROMUNIJA / PIRATSKI VODNJAKI
Vaščani Brazija niso siti, so pa veseli, ker so odkrili nafto
Mojmilu se skrivajo muslimanski ostrostrelci...
Le en objekt še služi svojemu namenu. To je hotel Holiday Inn v središču mesta, kjer stanujejo tuji poročevalci, ki obveščajo svet o poteku vojne. Uporabljajo jedilni pribor z znakom olimpijade 1984.
Najmanj deset tisoč Sarajevčanov je v vojni izgubilo življenje, med njimi mnogo športnikov. Bosna pa je kljub temu sestavila ekipi za letno olimpijado v Barceloni in lanske mediteranske igre v Franciji. Udeleženci so pod krinko noči »potovali« na prizorišča prek prvih bojnih črt. Najsrečnejši so se vkrcali na letala mednarodnih mirovnih sil.
Tudi v Lillehammer bo s pomočjo donatorjev iz prijateljskih dežel prišlo devet bosanskih tekmovalcev. »Že samo sodelovanje na igrah bo za nas kot zlata medalja,« je povedal Izudin Filipovič, vodja olimpijskega komiteja.
»Dokazali bomo, da Bosna obstaja. Navkljub vsem, ki poskušajo uničiti naš šport, državo in prihodnost.«
Filipovič je ponosen zlasti na dejstvo, da so med potniki na Norveško tudi Srbi, razumniki in strpneži, ki še vedno upajo v preživetje večetnične skupnosti. Menda namerava v kratkem obiskati Sarajevo tudi gospod Samaranch. »Obljubil je, da nam bo po vojni pomagal obnoviti vse olimpijske objekte, da bomo lahko nekoč pripravili nove igre... Čez deset ali pa sto let, kadarkoli že.«
Mark Heinrich / Reuter
BRAZI - Na ulicah romunske vasi Brazi, la je od glavnega mesta Bukarešte oddaljena le nekaj kilometrov, so avtomobili prava redkost, vas ni obsijana s sončnimi žarki, a kljub temu so vaščani Brazija vese-U: odkrili so »cmo zlato«.
»Potrebno je narediti le kakih devet metrov globoko vrtino,« je povedal Geoge Raduta, ki iz vrtine kar na primitiven način - z vedrom pritrjenim na vrvico -»črpa« rjavozeleno tekočino. Takšni »mini gejzirji« so se pojavili v neposredni bližini rafinerij - nepravilno delovanje črpališč je onesnažilo nižje plasti zemeljske površine.
»To je sicer Sizifovo delo, a vredno se je potruditi,« je s prižgano cigareto povedal upokojenec, »stric Marin«. Suvereno je razložil, da je naftno črpališče Petro-transa v Braziju le dobrega pol kilometra.od vasi. »Potrebno je najti pravi kraj in šele potem se splača izkopati luknjo - drugače je ves
enotedenski trud zaman,« je dodal in pokazal od blata umazane roke. »Potem je potrebnih še osem ur trdega dela, da lahko napolnite dvestolitrski sod,« je poudaril Marin.
»Blaga« ni težko spraviti v promet, saj se s tako načrpanim gorivom ogrevajo bližnji prebivalci in tudi povpraševanje naključnih odjemalcev ni zanemarljivo. Cena je res dumpinška, saj stane sod »goriva« le tri dolarje, kar je desetkrat manj od uradne cene goriva. Cena je tako ugodna, da kupec pozabi, da je kakovost blaga precej oporečna. »Ne bom obogatel, a vsaj dostojno živim,« je izjavil George Raduta,
V rafineriji v Braziju se spominjajo, da so prve znake onesnaževanja okolja opazili že v 70. letih in da so za takšno stanje krive družbe za črpanje nafte. »Lju- ' dje, ki iz zemlje črpajo nafto, nam pomagajo pri čiščenju okolja,« je povedal direktor rafinerije Alexandru Flore-
Kmetje iz Brazija hodijo po nafto kar z vedri (Telefoto: AP)
scu. .Kljub temu pa opozarja, da so »iskalci črnega zlata« v nevarnosti, saj vdihavajo strupene pline, lahko pa pride tudi do požara in zemeljskih udorov. Rafinerija je zasnovala program za sanacijo onesnaženega ozemlja, ki pokriva 4000 hektarov. Izgradili naj bi nekakšne »vodnjake«, prek katerih bi iz zemlje črpali nafto, ki se je vpila v globlje zemeljske plasti. Že zdaj vsak mesec načrpajo 25 ton nafte, kar je
veliko več kot »piratski« vodnjaki, ki so jih postavili vaščani. Ti se ne zmenijo za opozorila ekologov; že več let so tudi v nekakšni živčni vojni s policijo, ki redno zasipava njihove vrtine. »Videli boste, da v nekaj sekundah le izničijo enotedensko delo, kajti jutri bom začel od začetka,« je zatrdil George. Dva bagerja sta namreč v prisotnosti kakih 20 prič zasula njegovo »črpališče«.
Calin Neascu / AFP
Na stadionu Zetra je bila pred desetletjem sklepna slovesnost, danes je tam pokopališče (Telefoto: AP)
ALBANIJA / NEKOČ NAJ BI BRANILI DRŽAVO^
Bunkerji postajajo udobna stanovanja
Najemajo jih tudi za delavnice in bifeje
TIRANA - V Albaniji so v Času komunistične vladavine zgraditi na tisoče bunkerjev, ki naj bi državo branili pred tujim vdorom. Zdaj so te bunkerje zasedli brezdomci.
Približno 300 tisoč bunkerjev - v gradnjo vsakega izmed njih so vložili prav toliko denarja, kot za dvosobno stanovanje - je dal zgraditi Enver Hoxha. Albanijo naj bi branili pred »imperializmom in revizionizmom«, posejani pa so predvsem na hribovitem območju. Na vsakih deset Albancev pride en bunker.
Po padcu komunizma je albanska vojska očistila bunkerje in njihovo okolico, predvsem tiste, ki ležijo v neposredni bližini meje z nekdanjo Jugoslavijo. Bunkerji v notranjosti dežele so porušeni -vendar jih ni porušila državna oblast, ker za to nima denarja: bunkerje so razstavili tisti Albanci, ki imajo orodje in ki posamezne dele bunkerjev lahko bolj pametno uporabijo. Veliko Albancev, predvsem tistih iz oddaljenih severnih predelov, si je v bunkerjih našlo bivališče, saj je v okolici glavnega mesta Tirane izredno veliko bunkerjev.
49-letni Jonuz Kasmi, ki je prišel iz pokrajine Pe-skopija, iz kraja, ki leži kakih 200 kilometrov vzhodno od Tirane, si je našel bivališče v bunkerju tik ob
glavni cesti.
»Uredil sem si dobro bivališče. Najprej pa sem bunker popravil,« je izjavil in dodal: »Zdaj si mora naša šestčlanska družina le še priskrbeti hrano.« Notranjost bunkerja je v dobrem stanju: v njem je zakonska postelja in tri druge, na katerih spijo otroci. V bunkerju je tudi štedilnik, televizijski sprejemnik in videorekorder, ni pa sanitarij - lete so zunaj. »Bunkerja ne bom zapustil. Vzdrževal ga bom, ker mi je nudil zatočišče v hudih časih. Bil mi je kot nekakšen prijatelj,« je povedal Kasim.
Kasim ima tudi nekaj zemlje, zato goji kokoši, ima tudi kravo in dvoje ovac, vendar pa to ni dovolj za preživetje. Moral si je najti dodaten vir zaslužka, zato ob cesti prodaja cigarete in piškote. »Na dan s prodajo zaslužim približno sto lekov (en dolar),« pravi Jonuz, ki je bil 32 let voznik tovornjaka na neki zadružni kmetiji.
»Ko sem prišel v mesto, sem upal, da bom našel zaposlitev, vendar pa jo je dandanes težko dobiti. Kljub temu pa živim bolje kot v domači vasi.«
Zaradi množičnega priseljevanja kmetov iz severnih delov je še bolj čutiti pomanjkanje stanovanj v prenaseljenih albanskih mestih. »Smo kot nekakšni begunci v rodni deželi,« je izjavil Adrian.
V zgodnjih 70. letih 1^ veliko Albancev opravi)3, lo prostovoljna dela p ^ graditvi bunkerjev in pre dorov, ki jih je oblaS. ukazala graditi, če bi P® šlo do napada«kapitahs i
Cnih sovražnikov«. Lju
so tudi urili, kako je P°^ trebno ukrepati v more 1 tnem zračnem napadu-Nekatere od bunkerjev kasneje zanemarili, v n]1 so se igrali otroci, bili p so tudi nekakšno skrivn shajališče zaljubljencev; ki so se hoteli skriti pre radovednimi sosedi- Z-3 nimivo je, da so nekatere celo preuredili v majhne delavnice.	..
Dalip Sehu iz kraja Gji' jokastra, ki leži kakih 23 kilometrov južno od Trra ne, je nek bunker spretne nil v bife. Dovoljenje mu J dala mestna oblast, vend pa mora plačati najemni no. Za nakup miz, stole in ventilatorja je moral0 šteti 250.000 lekov (2.5CJU dolarjev). »Naložba se mi obrestuje, ker imam vehk° rednih gostov, ki prihaja)0 v lokal,« je izjavil Sehu-»Potem, ko sem izgubi službo, sem dolgo premi šljeval, kaj storiti. Sel sem delat v sosednjo GrCijm privarčeval nekaj denarja in odprl lokal. Življenj® nas uči, kaj moramo sten ti. Ko postane življenje te žko, takšno, kakršnega smo tudi mi spoznali, J>° stajajo ljudje močnejši m pametnejši.«
Llazar Semitu / Reute
Na vsakih deset Albancev pride en bunker (Foto: Jože Suhadolnik)
_____FRANCIJA / NOVE TE2AVE ZA FRANCOSKO VLADO_
Ribiči poskušajo z nasiljem preprečiti uvoz rib iz tujine
Napadi na skladišča se vrstijo drug za drugim - Glavni krivci pa so manjše povpraševanje, poceni svinjsko meso in obrtniško ribištvo
tli' Kljub temu da , ° tako številni kot etje, so francoski ribiči so h C*ne^1 dokazali, da V n °.tajnosti borbeni. 0Cl na četrtek so nam-
eC zaradi njih v bolnisni-
Poslali še 15 policistov 8nw°Vzrocili ogromno li s^°do, ko so vdr-
nro? ton zmrznjenih rib, P^den so jih s solzilcem PnfPi9^6 Policijske enote, la t j?la Us°da je dolete-in UCJ1,stevilne ribarnice
maS6blag0Vnice v Nor-andi]i m Bretanji. Dan
dLi Pa 80 vdrli v skla-dit 6 V ^Orientu in se sr-o spopadli s policijo. sLj, . h 30 tisoč bretan-
bii ^normandijskih ri-6V (kmetov je več kot ra l°^ nasilno protesti-er koče od vlade izsi-
liti davčne in druge olajšave zaradi uvoza rib iz Norveške, Maroka, Rusije in Kanade. Pred dnevi so namreč odpravili minimalne zaščitne uvozne cene, ki jih je določila Evropska skupnost, tako da ribarnice in veleblagovnice sedaj uvažajo tuje ribe po izredno nizkih cenah.
»Kako bomo prodali naše trske, ko so dražje od norveškega lososa,« je razburjeno povedal neki ribič novinarju gospodarskega dnevnika »La Tribune«. Po mnenju izvedencev pa vsega ni kriv uvoz cenene tuje ribe, glavni krivec je padec povpraševanja po svežih ribah, nižje cene svinjskega mesa in previsoki stroški obrtniško vodenega francoskega ribištva.
Ribiči so se v pariškem osrednjem ribjem skladišču znesli nad zaboji rib iz uvoza (AP)
NOVICE
Znameniti »Big Ben« postaja prebetežen
LONDON - Londonski »Big Ben« je postal »betežen starček«, ki ni več kos svoji vlogi, tako da ga bržkone čaka pokoj. Ura na stolpu britanskega parlamenta, ki je bila znana po svoji točnosti, je zadnje čase začela pešati, kar skrbi Londončane in inženirje, ki že 134 let skrbijo za njen mehanizem. Včeraj opoldne so kazalci severne ure kazali točno 12. uro, kazalci vzhodne ure pa 10.35. Pred dnevi so se kazalci vseh štirih ur na vvesminster-skem stolpu za nekaj ur ustavili. »Ni pomoči, Big Ben je star,« je povedal neki inženir.
Raste število žrtev policistov roparjev
BANGKOK - Potem ko so prejšnji teden v Bangkoku onesposobili tolpo sedmih policistov, ki so ropali in ubijali azijske turiste, se iz dneva v dan veča število njihovih žrtev. Sprva so navajali le 15 umorov, včeraj pa so preiskovalci sporočili, da je bilo skoraj gotovo ubitih več kot 40 turistov. V glavnem so Kitajci iz Hong Konga in Tajvana, v sredo pa so našli tudi trupli dveh japonskih turistov. Po mnenju turističnih delavcev so zločinski policisti zadali hud udarec tajskemu turizmu.
Ekološko pokopališče z razgradljivimi krstami
LONDON - V Veliki Britaniji se bo morala tudi cvetoča pogrebna industrija prilagoditi ekološkim zahtevam. V letoviščarskem Brightonu je občinska uprava odprla prvo ekološko pokopališče, kjer pokojnike lahko pokopljejo le v popolnoma biološko razgradljivih krstah. Občina ponuja krsto iz lepenke, ki jo lahko vsakdo sestavi doma. Seveda lahko pokojnike pokopljejo tudi v lesenih krstah, a le tedaj, če so brez žebljev, lepil in lakov.
A RADI
POSNETKOV KRVAVEGA NAČINA LOVA
Užalil lovce na tjuljne
K0BENHAVEN - Človek, ki je eta 1988 obsodil način lova norveških lovcev na tjuljne, se danes z fužino skriva na Švedskem, je Poročala švedska televizija.
Odd Lindberg, Norvežan srednjih let, je bil svoj čas inšpek-™ za lov na tjuljne. Leta 1987 in 88 je v okolici otokov Svalbard Posnel nekaj prizorov lova na fiuijne, ki so za Norvežane simbol Nacionalne identitete. Posnel je UC1 nekatere hude prekrške lov-oov, ki med drugim pobijajo mla-iee, tako da jim zapičijo harpuno v lobanjo, nato pa jih takoj na-ovorijo na ladjo, ne da bi jih pu-? n1 izkrvaveti na ledu, kot do-°Ca zakon, tako da mnoge živali bistvu oderejo še žive.
Inšpektor je vse to obsodil in
pokazal nekatere prizore, v katerih lovci z brcami pobijajo mladice pred očmi nemočnih mater. Lindbergovo poročilo je prejela direkcija za ribolov, ki ga je kot običajno takoj spravila v arhiv. Inšpektor pa je poročilo poslal nekemu časopisu, ki ga je objavil. Nastal je škandal, zaradi katerega je Lindberg postal tarča nacionalistov. Lovci so njega in novinarje tožili zaradi obrekovanja. Thorvald Stoltenberg, ki je takrat bil zunanji minister, mu je celo telefoniral in ga skušal prepričati, naj umakne svoje obtožbe v imenu »državnih interesov«. Lindberg je postal »izdajalec nacionalnih čustev«. Človek, ki so ga intervjuvali na ulici, mu je celo svetoval, naj se obesi. Vrh
vsega so inšpektorja še obsodili, naj plača odškodnino pol milijona kron (100 milijonov lir) lovcem na kite, ki so se čutili obrekovane.
Lindberga so začeli dobesedno preganjati: potopili so mu čoln, preluknjali gume na avtu, hišo pa prelepili z lepaki, na katerih je bila njegova slika s krvavečo harpuno v lobanji. Končno so pričeli zasmehovati še ženo in sinova ter celo pljuvati nanje. Inšpektorja so dejansko primorali, da se je z družino odselil na Švedsko, kjer se sedaj skriva brez prijateljev ali znancev. Švedska oddaja ga je primerjala s pisateljem Salma-nom Rushdiejem, saj sta oba kriva žalitve, ki jo nestrpnost nekega naroda ne more požreti.
~zda7
/ ZGODOVINSKA RAZSTAVA n
Zobna proteza je Vtfashingtonu včasih nagajala
Oče ameriške revolucije je imel protezo iz slonove kosti in živalskih zob
washington - v
P.6”1 ie skrivnost neko-lko arogantnega našeška Georgea Wa-. ibgtona, prvega ameriškega predsednika? reprosto, oče ameriške Evolucije je imel zobno Protezo. In to ne kakršnokoli, bila je iz slonove osti in zob nekaterih 'Ovalifr, vse skupaj pa je u° vlito v svinec ter zvezano z jekleno žico. crav nič udobno, kaj? washington pa ni bil te-8a mnenja. Ko jo je mo-rsi izročiti zobarju, da ®u)° popravi, mu je tu-1 Pisal, naj se podviza, es da je nadomestna Proteza prevelika in ga
Njegovo pismo in obe Protezi so danes raz-stavljeni v muzeju Hče-
ra ameriške revolucije, razstava pa se imenuje »Pravi George VVashing-ton«. Na razstavi zvemo, da je bil VVashing-ton s svojimi 190 cm le za las nižji od, denimo, Clintona, Reagana in Busha. Kljub modi tistega časa si Washington ni nikoli nadel lasulje, pač pa je imel vedno, tudi na bojnem polju, napudrane lase, ki so sicer bili rdečkasti.
Prav njegovi lasje so te dni predmet raziskave FBI, ki bo analizirala DNK v laseh, ki naj bi pripadali VVashingtonu in ki jih razstavljajo v šestih različnih muzejih. S tem bi hoteli preveriti, ali razstavljeni lasje pripadajo res tej slavni glavi.
RUSIJA / SREČEN KONEC
Specialci aretirali ugrabitelja dveh otrok in učiteljice
Grozil je z ročno bombo brez varovala

Euro
Disney
žaluje
MOSKVA - V Rostovu na Donu so ruski specialci onesposobili ugrabitelja dveh ukrajinskih otrok in njihove vzgojiteljice. Nikolaj Skvorcov je nekaj ur prej z ročno bombo brez varovala vdrl v otroški vrtec v vzhod-noukrajinskem Suhodol-sku. Od oblasti je izsilil rešilca s šoferjem, dobil je tudi avtomatsko pištolo, ki pa jo je odvrgel, ko je ugotovil, da je neuporabna. Zahteval je tudi 500 dolarjev in letalo, ki bi ga moralo čakati v Rostovu na Donu, da bi ga odpeljalo v Združene države Amerike. Po odhodu iz Suhodolska so ukrajinske oblasti takoj obvestile svoje in ruske obmejne stražarje na komaj 10 kilometrov oddaljenem ru-sko-ukrajinskem mejnem
prehodu. Rešilni avto z ugrabiteljem in štirimi talci so spustili preko meje, saj so bile medtem obveščene tudi policijske oblasti v 160 kilometrov oddaljenem Rostovu na Donu, ki so ugrabitelju pripravile past. Ruski specialci so bili z lahkoto kos osamljenemu ugrabitelju, ne da bi prišlo do prelivanja krvi.
Včerajšnji dogodek je le slaba repriza podobnega decembrskega dogodka, ko je skupina oboroženih mož vdrla na neko šolo v Rostovu na Donu, izsilila 10 milijonov dolarjev in helikopter, s katerim so se zaman poskušali prebiti do Irana. Skvorcov jih je bržkone poskušal posnemati, a njegov beg je trajal le 160 kilometrov.
PARIZ / ZABAVIŠČE V VELIKEM DEFICITU
Hude težave za Eurodi$ney
Načrt bodo refinancirali, da bi se izognili katastrofalnemu stečaju
PARIZ - Zabavišča Eu-rodisney v okolici Pariza ne bodo zaprli kljub hudim finančnim težavam, v katerih se nahaja, pač pa bodo na njegovo pomoč prihitele banke.
Dnevnik »Le Monde« poroča, da potrebuje zabavišče od 10 do 13 milijard francoskih frankov. Ameriška VValt Disney Company in kreditne banke, med temi tudi nekaj francoskih javnih bank, so skoraj dosegle sporazum za dokapitalizacijo Eurodisneya, čeprav bodo podatki o finančnem stanju zabavišča znani šele čez dva tedna. Te dni so pri Eurodi-sneyju objavili tudi podatke o delovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta. Med oktobrom in decembrom lani je zabavišče izgubilo 553 milijonov frankov, leto prej pa jih je v istem obdobju izgubilo 423 milijonov. Tudi iztržek je za 12 odstotkov nižji, saj je padel od 944 milijonov na 828 milijonov frankov.
VValt Disney Company bi bila pripravljena vložiti 3 milijarde frankov, banke pa bi investirale podobno vsoto in bi se poleg tega odpovedale delu obresti. Disneyjevi družbi se ne splača zapreti zabavišča, kljub temu da naložba v Parizu zaradi spretnih finančnih potez ne presega 2 milijard frankov. Na kocki je ugled družbe v Evropi. Bankam se tudi ne splača zapreti tako dobrega objekta, kot je zabavišče.
V finančnih krogih menijo, da »imajo pri Di-sneyju velikansko odgovornost za to polomijo«, saj so zgradili prevelike hotele, najeli preveč osebja in niso upoštevali, da evropski turisti zapravljajo veliko manj v trgovinah in restavracijah kot Američani ali Japonci.
Dvorec
Trnjulčice
Euro Disney, ki upravlja »Začarano kraljestvo« pri Parizu, je imel v prvem polnem davčnem letu osupljivo izgubo
Čista izguba v dohodku
Dveletni obračun, v milijardah dolarjev
1992	1993
Opomba: Zabavišče so odprli 12. aprila 1992, zato številke v posameznih davčnih letih niso točno primerljive. AP/wm. j. casteiio

NOVICE
Avstrija - Izrael: sporazum o znanstvenem sodelovanju
JERUZALEM - Avstrijski vicekancler Erhard Bu-sek, ki se trenutno mudi na večdnevnem uradnem obisku v Izraelu, in izraelski premier Ytzak Rabin sta na slovesnosti v Jeruzalemu podpisala bilateralni sporazum o znanstvenem sodelovanju. Avstrijski politik se je včeraj sestal tudi s predsednikom države VVeizmanom ter tudi s predstavinik Palestincev.
Kralj Husein na Dunaju
DUNAJ - Jordanski kralj Husein je včeraj popoldne prispel na dvodnevni obisk v Avstrijo. Se včeraj se je sestal z zveznim predsednikom Thomasom Kle-stilom, danes pa je na sporedu uradnega obiska srečanje z zveznim kanclerjem Vranitzkym. Kot je bilo sporočeno, bo osrednja tema pogovorov razvoj mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu, avstrijska politika pa se bosta z jordanskim kraljem pogovarjala tudi o vojni v Bosni in Hercegovini (Husein je na Dunaj prispel iz Hrvaške, kjer je obiskal jordansko enoto modrih čelad - op. ured.J. Na državni obisk v Avstrijo pa je včeraj prispel tudi predsednik finskega parlamenta Souminen. Finski politik se bo srečal s svojim kolegom Fischerjem, glavna tema pa bo brez dvoma Evropska unija, saj se obe državi v Bruslju pogajata o članstvu v tej evropski skupnosti.
Obisk pri UNESCO in pri Svetu Evrope
PARIS/STRASBOURG - Predsednika pred nedavnim v Celovcu ustanovljenega interetničnega društva »Vinzenz Rizzi«, Mirko Wakounig in Bri-gitte Busch, se te dni mudita v Parizu, kjer se bosta srečala na sedežu UNESCA z odgovornimi funkcionarji te organizacije. Predstavila bosta medkulturne projekte, za katere skbrita kot strokovna izvedenca Sveta Evrope. Nadalje se bosta srečala na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu s strokovnimi sodelavci Sveta Evrope in predstavila projekte društva.
Pogovori s političnimi strankami na Koroškem
CELOVEC - Novi predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm je zaprosil predsednike vseh treh de-želnozborskih strank za razgovor, v katerem naj bi izmenjali mnenja glede delovanja tega manjšinskega gremija. Prvi razgovor je Sturm imel s predsednikom socialdemokratske stranke Koroške in namestnikom deželnega glavarja Petrom Ambrozy-jem, razgovoru pa so prisostvovali tudi socialdemokratski člani sosveta. Novi predsednik sosveta je ob tej priliki predstavil svoje poglede na bodoče delovanje sosveta in ob tem poudaril željo, da naj bi deželnozborske stranke bile bolj aktivno vključene v delo tega gremija. Kot poroča »Slovenski vestnik« bo v ta namen Sturm gojil redne stike tudi s poslanskimi klubi v deželnem zboru zatopanih strank. Seje sosveta naj bi se odvijale tudi na podeželju, tako da bi si člani tega gremija sosvet lahko ustvaril mnenje o konkretnem sožitju na podeželju. Naslednji razgovor bo predsednik sosveta imel z deželnim glavarjem Zemattom.
AVSTRIJA - ČEŠKA / KANCLER VRANITZKY NAPOVEDUJE:
»Boja proti JE Temelin še zdavnaj ni konec«
Odločen odgovorna izjave premierja V. Klausa
Ivan Lukan
DUNAJ /PRAGA - Načrtovana dogradnja jedrske elektrarne v Teme-linu na CeSkem z ameriškim posojilom je v zadnjih dneh občutno obremenila politične odnose med sosednjima državama. Prišlo je celo do resnih zapletov na najvišji politični ravni.
Na soglasen sklep avstrijskega državnega zbora, ki odločno odklanja dogradnjo nuklerarke, je najprej z nenavadno o-strino odgovoril češki premier Vaclav Klaus: »Avstrija naj vzame na znanje, da je odločitev dogradnje nuklearke dokončna«, je izjavil Klaus in Avstrijcem ob tej priliki hkrati očital, da se postavljajo samo proti jedrskim elektrarnam na CeSkem, ne pa tudi proti nuklearkam v Nemčiji in v Švici.
Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je svojemu Češkemu kolegu takoj in nedvoumno odgovoril: preko avstrijske televizije (ORF) mu je sporočil, da »boja proti JE Temelin še zdavnaj ni konec«. Avstrija da se bo prizadevala tudi za zaprtje ostalih jedrskih elektrarn v vseh sedenjih državah. Glede Temelina je Se dodal, da Avstrija načrtuje nadaljnje korake, da bi ji uspelo preprečiti dogradnjo nuklerarke. S tem v zvezi je napovedal intervencije tako pri češki vladi kot tudi v Združenih državah Amerike.
Kot smo že poročali, je avstrijsko-Ceški spor o dogradnji jedrske elektrarne Temelin aktualizi-
Kamen spotike med Avstrijo in Šeško: še ne dokončana jedrska elektrarna Temelin.
Sta bila Mock in Fischler v Bruslju uspešna?
BRUSELJ/DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock in minister za kmetijstvo Franz Fischler sta včeraj vodila postopna pogajanja na
sedežu EU v Bruslju-Fischler je poudaril, da se Avstrija ne bo sprijaznila s stališči EU o kmetijstvu in menil, da ne srne
priti do »kaznovanja avstrijskih kmetov«-Le-ti so so v zadnjih letih itak že občutno zmanjšali proizvodnjo.
Avstrija hoče na področju kmetijstva doseči postopno rešitev, taka da ne bi bila prisiljena takoj 2 vstopom v EU odpreti svoj trg.
ral sklep Ameriške banke za pospeševanje izvoza.
Le-ta se je namreč odločila, da prevzame jamstvo za posojilo v višini skoraj 4 milijard šilingov. Sklep, ki ga more potrditi še senat, pomeni, da bo -ameriški koncern za jedrsko tehnologijo VVesting-house lahko nadaljeval in tudi končal z gradnjo nuklearke.
Vest o prevzemu jamstva za posojilo ni samo vznemirjala uradno Avstrijo, povzročila je tudi ostre proteste pri nasprotnikih jedrske energije v ZDA in nenazadnje tudi na CeSkem. Povsod so napovedali akcije, s katerimi hočejo preprečiti nadaljevanje gradbenih del. Zvezna dežela Gornja Avstrija pa je koncernu VVestinghouse za slučaj nesreče celo že posredovala odškodninsko
zahtevo v višini 431 milijard šilingov.
Avstrija se ne bori samo proti dogradnji JE Temelin, ampak tudi proti izgradnji nuklearke Mo-hovce na Slovaškem - in prito nadaljnjim obratovanjem JE Krško v Sloveniji.
Glede nuklearke Mo-hovce je zvezna vlada že intervenirala pri Evropski banki za obnovo in razoj, da le-ta naj ne bi dala Slovaški na razpolago potrebna finančna sredstva za gradnjo nuklearke. Glede jedrske elektrarne v Krškem pa je avstrijski državni zbor šele sredi januarja letos soglasno zahteval njeno čimprejšnje zaprtje. V zvezi z JE Krško je Vranitzky povedal, da je avstrijska vlada že navezala tozadevne stike s slovensko vlado.
AVSTRIJA / HAIDER SE ŽE NI SPRIJAZNIL S PORAZOM PRI REFERENDUMU
Nova gonja proti tujcem
Akcijo »Najprej Avstrija II« bo osrednja temo svobodnjakov v volilnem boju zo državni zbor - Ostre reakcije ostalih strank in gibanja »SOS-sočlovek«
DUNAJ - Glavna tema pri letošnjih volilnih bojih avstrijskih svobodnjakov bo vprašanje tujcev. To je napovedal vodja FPO Jorg Haider, ki je povezovanje svojih restriktivnih zahtev v zvezi s tujimi delavci in imigranti z volilnim bojem označil kot nadaljevanko lanskega (spodletelega) referenduma FPO proti »navalu« tujcev. Ostale stranke so ostro kritizirale Haiderjevo napoved nove gonje proti tujcem.
»Najprej Avstrija!« -tako je Haider poimenoval referendum FPO, s katerim je populistična stranka nacionalistične desnice pred enim letom hotela mobilizirati Avstrijce za podporo zahtev, kot so: popolna ukinitev dotoka imigrantov, kon-
Igor Schellander
Na Koroškem proti manjšini,v Avstriji proti tujcem
postavila zdaj v ospredje svojega volilnega boja, je napovedal Haider, namesto podpisa pa naj bi zdaj volilna celica postala kraj obračuna z vladno koali-
tinuirano znižanje števila tujih delavcev, odgon ilegalno nastanjenih tujcev, ločevanje otrok tujcev in Avstrijcev v šolah, itd.
Iste zahteve bo FPO
cijo, ki da kljub nasprotnim obljubam dopušča nadaljnjo integracijo tisočih tujcev ob hkrati naraščajoči domači brezposelnosti. Volitve oz. akcija »Najprej Avstrija II« torej naj bi po Haiderjevi želji postali nekakšno nadaljevanje lanskoletnega referenduma, pri katerem je zbral samo nekaj nad 400.000 podpisi, čeprav jih je pričakoval nad milijon.
Vzrok za porazen rezultat pri referendumu so - po mnenju svobodnjakov - bile javne ovire ter politični in socialni pritiski, ki so odvrnili »številne potencialne podpornike od podpisa lanskega referenduma«.
Zdaj Haider in svoja FPO pozivata v volilno celico na tajni in tihi ob-
račun z vladno politiko -ali najbolje kar s tujci kot grešnim kozlom za gospodarsko krizo in socialne težave.
Predstavniki ostalih avstrijskih strank so ostro zavrnili in kritizirali Haiderjevo napoved. Zvezni poslovodja avstrijskih socialdemokratov Josef Cap je poziv označil kot prikriti referendum, s katerim naj bi svobodnjaki spet požigali predsodke proti tujcem in širili nemir v prebivalstvu.
Kot neodgovorno gonjo proti tujcem pa je svobodnjaško namero označila generalna sekretarka ljudske stranke (ČVP) Ingrid Korošec. Liberalni forum in Zeleni pa Haiderjevo napoved primerjali z dejanji »desnoradi-kalnih požigalcev«.
KOROŠKI
slovencTUH
Umri F. Mer
CELOVEC - V 81. letu starosti je v koroški prestolnici umrl dr. Franci Zvvitter, dolgoletni.predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (1955 - 1982),človek, ki je bil pojem za Koroško obeh narodov in ki je bil znan po vsej Avstriji, v Sloveniji in v celotnem prostoru Alpe-Jadran. Doyen slovenske narodnostne politike je na vodilnih položajih odločilno prispeval k preživetju slovenske narodne skupnosti in bistveno sooblikoval politično in kulturno delo med Slovenci severno od Karavank.
Že pred 2. svetovno vojno se je vključil v narodno politično in kulturno delo, po vojni pa je stal vse do leta 1982 v prednji vrsti borcev za dosego enakopravnosti koroških Slovencev na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Za pravice manjšin pa se je Zwitter prizdaval tudi na mednarodni ravni: med drugim je bil 17 let tudi predsednik Delovne skupnosti manjšin sosednjih dežel.
Narodno-politična pot rojenega Ziljana se je zaCela leta 1938. Postal je predstavnik študentov v Innsbruk-ku ter podpredsednik Slovenske prosvetne zveze. Po začetku druge svetovne vojne je moral Zvvitter v nemško vojsko in se znašel najprej v Franciji, nato v Grčiji in Črni gori. Od tam pa je odšel v partizansko vojsko, kjer je ostal do konca vojne.
Po vrnitvi na Koroško se je takoj vključil v politično in kul-
turno življenje. Zvvitt-rova velika zasluga pa je predvsem v tem, da je - kljub vsem tedanjim ostrim nasprotjem - skupaj s predsednikom NSKS J. Tischler-jem - vzpostavil neko osnovno sodelovanja med t.i. slovensko levico in desnico na Koroškem. Ta sposobnost k dialogo je bila tudi baza za doseženo soglasje v pomembnih vprašanjih slovenske manjšine (Spomenica koroških Slovencev
leta 1955).
Zvvittrova zasluga je tudi v tem, da je pluralizem znotraj manjšine postal samoumeven.S svojo tezo o
enotnem slovenskem kulturnem prostoru pa ni bil le vizionar,
temveč je s tem preprečil »folklorizacijo koroških Slovencev«, kot je to ob Zvvittrovi 80-letnici poudaril sedanji predsednik ZSO Marjan Sturm. S svojim vztrajanjem na zgodovinskem spominu, na antifašističnem odporu koroških Slovencev, pa je Franci Zvvitter slovenski manjšinizagotovd
tudi status političnega subjekta. Ivan Lukan
SLOVENIJA
Petek, 4. februarja 1994
VLADA 0 PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE
Elektriko bo občasno potrebno uvažati
Načrtovano poraba neposrednih odjemalcev je pretirana
^BLJANA - Vlada je
. raJ sprejela informaci-
ShnJaZmerah v elektrogo-
vn?štvStvu/n Prem°8°-stvu v letu 1993 ter
Za f° eneiBetske bilance Ma£t l994' Minister ril rt ia).lukar je poudari’ a naj bi poraba elek-, ne energije letos še ve-0j° narasCala in bo za 1,8 Nat. vec)a kot lani. bi S311]86 povečanje naj Ih ° Pri gospodinjstvih, vlaHt6m ko v industriji trn ^Pričakuje povečanje L° tab? elektrike za 2,6 rab' i a’ v komercialni n.kamor sodijo mala
3 9 ^a’ obrt itd. pa za oH, °dst°tka. Neposredni Pjemalci (Talum, Ruše, Cu V?nske železarne) ra-L: a)° z razmeroma viso-ti ?0VeCanjem (več kot HZ °dst°tkov), vendar vla-v °ceniuje, da je načrto-pi,a.Poraba pretirana. + dlko bo treba v neka-ti h ?lesecrb tudi uvaža-i ’ etaž samooskrbe pa
0	na ravni 97 odstotkov.
_ ar zadeva vrednostni
Cn’ l'e Tajnikar dejal, da , ,na stroškovni strani že Jnjučili sredstva, ki so po-ebna za formiranje sklatil^*™50 °b zaPr"
m sicer v višini T . milijonov tolarjev. Po a)nikarjevih besedah ni-i ? upoštevali stroškov, ki
1	nastali, če bi upoštevali Pnpombe mednarodnih . °rn^slj in Republiške
prave za jedrsko varnost. ^ padeva premogovniš-°’bo ylada z določenimi S-^ omogoCila obstoj anikov v Velenju in zla-v Zasavju. Pri politiki )e.Mada naredila dva nnarija: po prvem se ce-etos realno ne bi spredi m bi v glavnem Redile inflaciji; po drugem anariju pa so predvide-
vali določene spremembe cen tekom letošnjega leta. Vlada ocenjuje, da bi bilo možno ob prehodu z nižje na višjo sezono v gospodinjstvih aprila uveljaviti povečanje cen električne energije za 17 odstotkov. Elektriko naj bi letos podražili se dvakrat, prvič julija in drugič decembra, in sicer obakrat za pet odstotkov. Vlada meni, da je treba preučiti problem prometnega davka, ki se plačuje na električno energijo in v Sloveniji znaša 10 odstotkov. Ta je zelo visok, saj je v nekaterih državah bistveno nižji, ali pa ga sploh ni. Ta davek bi lahko znižali, na ta način ohranili maloprodajne cene elektrike na sedanji ravni in s tem pridobiti določena sredstva. Del sredstev naj bi se letos za EGS nabiral tudi iz proračuna. V vrednostni bilanci so upoštevali subvencioniranje cen rjavega premoga, za kar naj bi namenih 780 milijonov tolarjev. V EGS je precej tako imenovanih garantiranih obveznosti, za katere jamči RS, zlasti obveznosti, ki so nastale z izgradnjo JEK. V proračunu za leto 1994 naj bi zagotovili sredstva v višini 3,8 milijarde tolarjev za pokrivanje teh' obveznosti. Med omenjenima scenari-jima glede politike cen je, kar zadeva prihodek, razlika 7,4 milijarde tolarjev. Ge bi torej obveljal drugi scenarij, bi EGS zaslužila toliko več. EGS naj bi po Tajnikarjevih besedah tudi ob omenjeni korekciji cen in proračunskem pokrivanju garantiranih obveznosti letos poslovalo z izgubo v višini 4,45 milijarde tolarjev.
Mile Cuk
Vlada je sprejela tudi drugo besedilo zakona o investicijah v zdravstvu za obdobje 1994-1999. Dr. Božidar Voljč je ob tem omenil pomembno razliko, saj ne govorimo več o skladu o investicijah v zdravstvu, obdobje za te investicije se podaljša s prejšnjih štirih na Sest let. Pri tem se celotna vsota investicij v zdravstvo in tudi predvidene investicije v ničemer ne spreminjajo. To pomeni, da ne bo presežkov sredstev na zavodu za zdravstveno zavarovanje, ampak se bo denar zbiral izključno iz proračunskih sredstev, iz sredstev amortizacije za tiste ustanove, ki bodo beneficirale iz tega računa, in pa sredstev iz
prodaje stavb in morebi- milijarde tolarjev, zato tne donacije. Na ta način pa bo proračun dve leti je po Voljčevih besedah dlje pokrival investicije zmanjkalo približno Štiri v zdravstvu.
Statistika: Lani se je povečal promet v trgovini in turizmu
LJUBLJANA - Po podatkih državnega zavoda za statistiko je bila vrednost opravljenih del v gradbeništvu novembra v primerjavi z oktobrom višja za 12 odstotkov. V tem obdobju se je povečala vrednost opravljenih del na področju visokih gradenj za šest odstotkov, nizkih in hidrogradenj za 21 odstotkov, zaključnih in obrtnih del za 13 odstotkov in del za vzdrževanje prog za odstotek, medtem ko se je vrednost drugih gradbenih del zmanjšala za pet odstotkov.
Vrednost pogodbenih del, ki so bila dokončana v enajstih mesecih lanskega leta, znaša 80, 3 milijarde tolarjev in je bila glede na enako obdobje leto prej višja za 24 odstotkov. Vrednost opravljenih gradbenih del na vseh gradbiščih je v istem obdobju znašala 70 milijard tolarjev, največ na področju visokih gradenj, najmanj pa pri delih za vzdrževanje prog.
Po napovedih zavoda za statistiko bo vrednost opravljenih del v lanskem letu dosegla dobrih 80 milijard tolarjev, kar bo za 47 odstotkov več kot v letu 1992.
Promet v trgovini pa se je v lanskem decembru glede na november povečal, v turizmu pa zmanjšal, ugotavlja državni zavod za statistiko. In sicer, v trgovini na drobno se je decembra glede na mesec prej povečal promet za 18 odstotkov, v trgovini na debelo za sedem odstotkov, za odstotek pa se je zmanjšal odkup kmetijskih izdelkov. Celotni promet v trgovini na drobnmje bil v lanskem letu glede na leto prej višji za 36 odstotkov, v trgovini na debelo pa za 35 odstotkov. Odkup kmetijskih pridelkov je bil višji za sedem odstotkov.
Število gostov v lanskem letu glede na leto poprej se je povečalo za šest odstotkov, prav za toliko pa tudi število prenočitev.	(STA)
ADRIA CARAVAN / OBTOŽNI SPIS IZROČEN
Anžurjeva
privatizacija
Nekdanji direktorje osumljen finančnih nečednih kombinacij
LJUBLJANA - Konec minulega tedna je Marjan Anžur, nekdanji predsednik holdinga IMV in predsednik upravnega odbora Adrije Ca-ravan dobil v roke obsežen obtožni spis, ki mu očita, da si je z nedopustnimi poslovnimi potezami skušal spraviti v žep za kakih milijon dvesto tisoč mark denarja. Anžur, ki je bil po odhodu iz IMV direktor mariborske Metalne, se bo - vsaj za zdaj - zagovarjal s prostosti. Namestnik novomeškega javnega tožilca Franc Zunič meni, da ima tožilstvo v rokah dovolj dokaznega gradiva, tako da ni nevarnosti, da bi Anžur na prostosti dokazno gradivo uničil ali vplival na priče.
Preiskava proti Anžurju se je začela spomladi leta 1992, ko so obmejni organi pri pregledu avtomobila tega znanega slovenskega menedžerja odkrili dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je Anžur od podjetja Eurofi-nance dobil visoko denarno nagrado - za pomoč pri iskanju ugodnih posojil iz slovenskih virov. Slo naj bi za 50 tisoč francoskih frankov, ki naj bi bili nakazani na račun v celovški Hypobank.
Iz preiskave, ki je sledila in predstavlja osnov za obtožne spise, naj bi izhajalo, da je Anžur skupaj z direktorjem Adrie Andreasom Poschache-rjem leta 1991 ustanovil podjetje Adria International s sedežem v Parizu. Andreas Poschacher je bil nekaj časa direktor Adrije Caravan v Novem mestu in je bil menda Anžurjev prijatelj. Večin-
ski delež v tem novem podjetju je imela Adria Caravan (51 odstotkov), 46 odstotkov pa je bilo v lasti družbe Eurofinance iz Luksemburga. Za tem deležem so stali trije zasebniki, ki pa v resnici niso imeli lastnega kapitala, marveč so v posel vložili revolving posojilo v znesku 60 milijonov frankov. Očitno je, da bi moral Eurofinance skrbeti za priliv svežega kapitala v Adrijo Caravan, kar sicer ni greh, grešne pa so bile plače in provizije: ob 0, 6-odstotni proviziji še 50 tisoč mark mesečne plače za enega od treh solastnikov firme.
Se bolj grešna naj bi bila taktika prevzema nadzora nad Adrijo Caravan, ki je zagotavljala sveža posojila s knjigovodskim zmanjševanjem vrednosti Adrije Cava-ran in njenih izpostav v tujini ter z brezplačnimi prenosi kapitala iz družbenega sektorja v roke zasebnih partnerjev. Anžur in Poschacher, ki sta imela v lasti približno pet odstotkov firme Adria International, naj bi se tako polastila za kakih 52 milijonov mark Adrijinega premoženja oziroma natančno 1.235.579 mark protipravne premoženjske koristi. Operacija se je po formalni plati ponesrečila, ker je ustavno sodišče po predolgem čakanju vendarle prepovedalo brezplačne prenose kapitala, zaradi česar se je Anžur odločil, da se bo namesto v Pariz, kjer ga je že čakalo dobro plačano delovno mesto, raje odpravil v mariborsko Metalno.	(C. R.)
DIPLOMATSKA KRONIKA
ZDRUŽENA LISTA / O PRORAČUNU
Skandinavska turneja Lojzeta Peterleta
Z Islandijo in Norveško se bo pogovarjal o Natu in Efti
za Norveško pa podrobnosti programa še niso določene, znano pa je, da se bo zunanji minister udeležil tudi otvoritve zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju. Islandija je Slovenijo priznala že 19. decembra 1991 (večina drugih priznanj je sledila šele v letu 1993), močno pa so Slovenijo podprli tudi pri vključevanju v OZN, tam pa je bila podpisana tudi deklaracija o približevanju Slovenije državam Efte.
Slovenski veleposlanik v Italiji Marko Kosin, ki je hkrati tudi nerezidenčni veleposlanik Slovenije na Cipru, je včeraj izročil poverilnice ciprskemu predsedniku, ob tej priložnosti pa se je pogovarjal tudi z zunanjim ministrom ter predstavniki trgovinskega in gospodarskega ministrstva. Slovenski državljani sicer še vedno, tako
kot za Grčijo, potrebujejo vizume za potovanja na Ciper.
Danes se na Otočcu začenja tudi drugi sestanek mešane slovensko-italijanske komisije za kulturna in zgodovinska vprašanja. Komisija je bila ustanovljena, da bi raziskala spornosti v zgodovini odnosov med obema narodoma, pobudo zanjo pa sta dala zunanja ministra Lojze Peterle in Emilio Colombo.
Prihodnji teden se pričenjajo tudi pogovori med slovensko in rusko delegacijo, na katerih naj bi parafirali podpis sporazuma o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, do podpisa pa naj bi prišlo na obisku Lojzeta Peterleta v Moskvi, vendar za zdaj še ni dokončno potrjeno, ali bo do obiska v Rusiji dejansko prišlo.
Boštjan Lajovic
ZLSD hoče biti enakopraven koalicijski partner
Strankarski interesi ne bi smeli biti merilo za dodeljevanje sredstev
Rado Bohinc: Združena lista hoče enakopravno pozicijo med koalicijskimi partnerji in ne pristaja na to, da bi bodisi dnevni pragmatizem bodisi strankarski, to je vsakodnevni politični interesi, predstavljati merila za dodeljevanje proračunskih sredstev.
LJUBLJANA - Združena lista ne namerava igrati podrejene vloge v vladi in parlamentu, temveč hoče biti enakopraven koalicijski partner. Zato so proti temu, da bi dnevni pragmatizem in strankarski interesi predstavljati merila za dodeljevanje proračunskih sredstev. Večine proračunskih ciljev namreč ni mogoče podrejati vsakodnevnim političnim interesom, je na novinarski konferenci Združene tiste socialnih demokratov povedal dr. Rado Bohinc.
Dejal je, da je proračunski predlog ministrstva za finance nesprejemljiv, saj naj bi znanost in tehnologija dobiti milijardo tolarjev manj, kot so se dogovoriti koalicijski partnerji. Kot minister za znanost in tehnologijo v takšno
zmanjšanje sredstev ne namerava privoliti, pri tem pa ga podpira tudi stranka. Bohinc je opozoril na politizacijo in negativno kadrovsko selekcijo, ki sta vse bolj navzoči v državni administraciji. To je razvidno tudi iz selekcije zakonskih gradiv, od katerih nekatera nikakor ne morejo priti na poslanske klopi. Rado Bohinc je povedal, da je ministrstvo za znanost in tehnologijo v proceduro v državni zbor že lani poslalo tri zakonske predloge, niti enega pa še niso začeti obravnavati.
Glavnih tajnik ZLSD Dušan Kumer je demantiral izjavo predsednika vlade, da v koalicijski pogodbi ni določila o lokalni samoupravi. V pogodbi je namreč tudi določilo, ki govori o uveljavljanju lo-
kalne samouprave in motivacijski vlogi pokrajin. To pa pomeni, da so za zaplete z lokalno samoupravo odgovorni tudi koalicijski partnerji. Kumer je povedal, da je ZLSD podprla Drnovškov predlog za novega ministra za okolje in prostor, vendar pa izid glasovanja kaže, da bi morale
koalicijske stranke prej uskladiti svoja stališča o premierovem predlogu, čeprav to ni zapisano v koalicijski pogodbi.
Predstavniki Združene tiste naj bi se v kratkem se-šli z nekaterimi večjimi sindikati in se skušali z njimi dogovoriti o socialnem sporazumu.	(STA)

ASTRONOMIJA / REKAPITULACIJA NA PRVI POGLED
Hubblov
Ko bo nekoč sklenjena velika operacija meritev vesolja in bo dosežen napredek teleskopa, bo to priložnost, da se človeštvo dokoplje do univerzalne, jasne
Upodobitev prizora, v katerem astronavti zamenjujejo COSTAR, sklop za korekcijo optike na Hub-blovem teleskopu - levo zgoraj pa je logotip te slovite odprave; ilustracija, ki je bliskovito preplavila svetovne množične medije, toda hkrati moramo »primerjalno« pripomniti, da je... (Foto; NASA)
Tisočletna zgodovina astronomije zaznamuje razmeroma malo pomembnejših preusmeritev -»kopernikanskih obratov« ali »revolucij« -, znotraj katerih je sam razvoj znanosti o vesolju sprožil nov polet. Med takšne prelomnice zagotovo sodi tudi izstrelitev »Hubblovega vesoljskega teleskopa« (Hubble Space Telescope -HST) v orbito našega planeta, ali pa morda še bolj njegovo ponovno aktiviranje januarja letos, po naravnost fantastično opravljeni »remontni misiji« (v prvi polovici minulega decembra). Verjetno bo ničevosti lokalnih eksistenc že kmalu prekrila zavest o tem, da smo vsaj sodobniki tega epohalnega dosežka znanosti - zlasti zdaj, ko se nas rojak pripravlja na podobno odpravo.
Iz dna vodnjaka
Opazovanje vesolja iz našega planeta, pa čeprav z
velikih višin, nas nekoliko spominja na motrenje sko-. zi meglo ali gledanje proti površju vode iz dna vodnjaka. Med našimi najmočnejšimi opazovalnimi napravami in neizmernim vesoljem zeva velikansko prostranstvo, ki priduši ali zamegli elektromagnetne žarke, še posebej tiste v optičnem delu spektra.
Razvoj astronavtike je znanstvenikom omogočil, da so v orbito Zemlje poslali številne in različne astronomske inštrumente, s katerimi preučujejo okolico našega planeta v vidnem, infrardečem, ultravijoličnem, rentgenskem, radio ali v gama območju spektra. Astronomi so v preteklih desetletjih na osnovi meritev in drugih podatkov, zbranih s pomočjo teh instrumentov, zvedeli veC o vesolju, ki nas obdaja, kot so ljudje prej vedeli v vsej svoji zgodovini.
Ideja o izstrelitvi vesoljskega teleskopa v orbito,
ki naj bi bil po velikosti in zmogljivostih enak takšnim napravam na Zemlji, je sprva navduševala astronome, saj so pričakovali, da bodo končno lahko opazovali vesolje »do konca« in našli odgovore na zapletena teoretska vprašanja. Zato so teleskop imenovali po slovitem astronomu Edvvinu Hubblu (1889-1953), ki je odkril pri oddaljenih galaksijah pomikanje spektralnih črt proti rdečemu delu spektra in tako dokazal, da se naše vesolje pospešeno širi. To preprosto pravilo je v bistvu »Hubblov zakon«.
Že na začetku večletnih priprav na Hubblov vesoljski teleskop se je tega projekta prijel vzdevek »najveličastnejši znanstveni inštrument«, ki so ga dotlej namenili astronomiji. Ko pa se je 24. aprila 1990 vti-ril v orbito, so začeli govoriti o »največji vesoljski napaki«, pač glede na dejstvo, da je poldrugo milijardo dolarjev vredna naprava odnesla s seboj v vesolje tudi mnoge nepopolnosti, še posebej usodno »kratkovidnost«. Vendar so strokovnjaki na Zemlji s pomočjo »pametnih« računalniških operacij uspeli nadomestiti večji del napak, tako da se je Hubble pokazal kot resnično izvrsten teleskop. Toda napake so ostale, in Hubble ni mogel dovršiti nekaterih pomembnih operacij.
Zato sta se ameriška Nacionalna uprava za aeroko-zmiCne raziskave (NASA) in Evropska vesoljska agencija (ESA), družabnici pri graditvi Hubblovega te-
leskopa in njegovem vtirja-nju v orbito, takoj po izstrelitvi lotili priprav za »remontno misijo«.
»Remontna misija«
Misija v okviru programov Space Shuttle (»vesoljski čolniček«), pod imenom Endeavour, ki je v začetku lanskega decembra enajst dni zapolnila pozornost svetovne javnosti, je spominjala na že skoraj pozabljeno zlato do-
popravilo Hubblovega ve-soljsekga teleskopa v orbiti Zemlje.
Na tej čudoviti predstavi sta po dva astronavta vsak dan opravljala natančno planirane in pripravljene operacije na velikanskem teleskopu, ki je bil pritrjen v odprtem delu vesoljskega čolnička. Operacije so pred tem vadili več kot poldrugo leto, saj je vsak od astronavtov poleg vsega drugega opravil tudi približno 400 ur
Razvidnost črke na kilometersko razdaljo
NASA je v popravilo teleskopa vložila 300 milijonov dolarjev, Ce sem štejemo tudi stroške izstrelitve vesoljskega vozila Endeavour, ESA pa je zagotovila 40 milijonov dolarjev, ali 35 milijonov ecujev. Različno od kritikov, ki ameriški agenciji stalno grenijo življenje, v Evropi še nihče ni problematiziral udele-
astronomov do vesoljskega teleskopa.
V treh letih, koliko* Hubble obratuje, je bil° ta projekt vključenih v® kot 500 astronomov Evrope, medtem ko 1 Evropski center za koor * nacijo s programom H . (Garching, ZR Nemci]8 prejel celotne P0511?1., 25.000 opazovanj iz orbite-na več kot 400 optičnih 1 skih po 2 gigabyta. To J približno toliko kot bi 1 napisali na 200 milij0110
Nov pogled skozi kamero za slabe objekte (FOCJ: Središčno območje galaksije NGC1068, »prototip« f-J' Seyfertove galaksije 2. tipa, posneto s pomočjo FOC pred (levo) in po (desno) vgraditvi korektivnega sistema COSTAR. Velikanski temni oblaki prahu in plinov so ionizirani ali pa segreti z močnim žarčenjem iz izvorov v jedru galaksije, kjer verjetno krožijo okrog črne luknje, katere gravitacija onemogoča širjenje radiacije. Desna slika razkriva zapleteno strukturo z elementi in vozlišči v oblakih plinov blizu jedra, skozi katere se fragmentarno prebijajo precej difuzne emisije snovi. Slika bo omogočila razumevanje geometrije in fizike zagonetnega in presenetljivega območja v središču te živahne galaksije. (Foto: NASA)
bo astronavtike. Milijoni ljudi so po vsem svetu dnevno - preko televizijskih novic, posebnih oddaj ali preko neposrednih prenosov - spremljali večurne »sprehode« astronavtov iz plovila po vesolju in opazovali zapleteno
Nov pogled skozi Hubblova »očala«; Velika spiralna galaksija MlOO, posneta 31. decembra 1993 z na novo nameščeno širokokotno planetarno kamero (WFPC-2). Čeprav je galaksija oddaljena od Zemlje več deset milijonov svetlobnih let, je ostrina posnetka tako dobra, kot če bi pred Hubblom posneli kako bližnjo galaksijo v našem »lokalnem sistemu«, denimo, znotraj Rimske ceste ali trozve-zdje Alfa Centauri. Levo je foto-mozaik galaksije MlOO, ki je sestavljen iz treh fotografij, desno zgoraj pa posnetek središča galaksije, posnet s polno zmogljivostjo planetarne kamere. (Foto: NASA)
podvodnih vaj v posebni komori.
Izbrana posadka je bila doslej najbolj izurjena skupina astronavtov, z velikimi izkušnjami v vesoljskih plovilih, v katero so pritegnili same veterane - vsi so že bili vsaj enkrat v vesolju, nekateri pa celo trikrat. V posadki je bil poleg šestih ameriških astronavtov, ki jih je izbrala NASA, med njimi eno žensko, Kathryn Thornton, tudi eden iz agencije ESA, Švicar Claude Nicollier, specialist za robotsko roko, s pomočjo katere so namestili teleskop v tovorni prostor vesoljskega vozila in nato pet dni kasneje iz njega tudi dvignili.
Astronavti so v teleskop montirali nekaj novih korektivnih inštrumentov in drugih naprav, nekatere so zamenjali, opravili pa sd tudi običajni pregled in popravilo standardnih sestavnih delov sistema. S seboj so bili pripeljali skoraj štiri tone rezervnih delov in vgraditvenega materiala. Delo jim je olajšalo dejstvo, da so strokovnjaki NASA/ESA že od samega začetka programirali servisiranje HST. Zato so vsi vitalni deli pritrjeni na zunanji strani teleskopa, pri čemer so se posluževali zgolj enosmernih zavojev in vijakov iste vrste, kar je močno zmanjšalo število potrebnega orodja, pred izstrelitvijo pa so skupaj posneli 16.000 fotografij, dobesedno vsakega delčka naprave, da bi lahko bolje načrtovali in se lažje urili za posamezne operacije remonta.
žbe ESA v programu HST. Ta agencija je že na začetku izoblikovala skupino strokovnjakov za koordinacijo pristopov evropskih
listov papirja, ki bi jih lahko naložili enega na druga , ga v velikanski kup, vis°
20 kilometrov in	j
1.000 ton.
Črne luknje
Seveda niso povsem brez podlage trditve, da NASA s tem projektom ni popravljala samo orbitalni teleskop, am-pak tudi svoj omajani ugled in težavni finančni položaj, zaradi katerega je bila v bližnji preteklosti prisiljena skrčiti kar nekaj programov, vključno s programom »ameriško-mednarodne« orbitalne postaje Freedom (Svoboda), ki so ga zmanjšali do najmanjše različice. Krčenje svojih finančnih fondov je agencija deloma povzročila tudi sama, saj je za razvoj in izgradnjo novega vesoljskega »stranišča« p0®' bila 8, 3 milijarde dolarjev. Nobenega dvoma ni o tem. d8 je ta naprava za bodoče prebivalce postaje Freedom zelo pomembna, toda kritiki pravijo, »da je od stranišča težko pričakovati kak pomembnejši donesek znanosti in gosp0-darstvu na Zemlji«. Rezultati triletnega »obratovanja« Hubblovega teleskopa v orbiti na višini 600 kilometrov, s precej nemotenim pogledom v vesolje znotraj vidnega in ultravijoličnega spektra, so precej presenetljiv dosežek, ne glede na probleme, s katerimi so se na Zemlji spoprijemal astronomi, ko so z računalniškimi »kompenzacijami« obdelovali posnetke. Teleskop je posredoval na Zem|j° odlične posnetke Marsa, Jupitra in Saturna, M so tako dobri kot fotografije iz medplanetarnih sond, hkrati pa so še redni in dinamični. Posredoval je tudi posnetek, s kater^F je prvič razviden razloček med Plutonom in njegovim mesecem Baronom, ki nimata, kot je videti, skupnega porekla. S pomočjo Hubblovega teleskopa so preučevali rojevanje, evolucijo in umiranje zvezd Tako je posredoval posnetke zelo mladih zvezd, ki so od našega planeta oddal]6-ne 1.500 svetlobnih let, med katerimi so posamezne z®0 dinamične in izločajo v vesolje turbolentne curke plin®'; medtem ko so druge mirnejše in še vedno obdane z diski snovi, iz katerih so nastale in iz katerih se morda danes rojevajo planetoidi. V skupini galaksij je Hubble odkril su-permasivna in supergosta telesa, ki dobesedno »goltajo« materijo iz svoje okolice, verjetno velikanske črne luknje-Posredoval je tudi posredne podatke o navzočnosti črnih lukenj v jedrih Andromede M31 in M32 ter drugih g®6' ksij. Pa še enkraten posnetek diska vrelega plina, ki se spiralno vrti okrog jedra galaksije NGC 4261 v jati Virgo, z dvema simetričnima curkoma relativističnih delcev, kar tvori »šolski« opis okolice Cme luknje.

ZNANJE
Petek, 4. februarja 1994
17
ŽuTgodba o teleskopu nad vso preteklostjo
trenutek
V analitičnem pogledu, do česar bo prišlo na koncu obratovanja Hubblovega b zelo natančne podobe vsaj o vesolju, če ne že o celotnem »stvarstvu«
Ocibui nmtika na primerjalnih posnetkih središčnega območja galaksije MlOO. kije obšla svetovne medij«; Leva stiku je posneta 27. novembra 1993 s. prejšnjo šimkokatno kamero (WIPC-1), torej nekaj dni pred »remontno misijo«, desna pa 31. decembra lani z novo kamero WFPC-2, ki vsebuje korektivno optika. Na desni sliki so prtič vidne manjše galaktične strukture, ki niso večje od 30 svetlobnih let. (Foto; NASA)
napovedujejo možnost, da verjetno celo do 90 odstotkov materije ne oddaja svetlobe, zaradi Cesar je nedostopno za neposredno opazovanje. Na srečo lahko vpliv temne materije merimo glede na svetlobo iz drugih teles, denimo, kot pojav njenega »gravitacijskega ogledala«. S pomočjo teleskopa in opreme na Zemlji bo mogoCe opraviti obsežna opazovanja in statistične analize velikega števila posnetkov, na osnovi katerih bodo astronomi lahko izpeljali pomembne sklepe o naravi, količini in strukturi skrivnostne temne materije v našem kozmosu.
Teleskop nam bo torej v celoti pomagal določiti starost, velikost in stopnjo širjenja vesolja. Ko bo ne-
... skrbno načrtovana realnost daleč prehitela tudi najbolj drzne fantaste in druge »znanstvene preroke« - na pričujoči fotografiji trije astronavti natovarjajo Hubblov teleskop na tovorni prostor vesoljskega plovila Endeavour, kjer so ga v naslednjih dneh temeljito prenovili. (Foto: NASA)
koC sklenjena velika operacija meritev kozmosa in bo dosežen napredek v analitičnem pogledu, do Cesar bo prišlo na koncu obratovanja Hubblovega teleskopa, bo to priložnost, da se človeštvo dokoplje do univerzalne, ja-
sne in zelo natančne podobe vsaj o vesolju, če ne že o celotnem »stvarstvu«. Takrat bomo končno lahko celostno zaokrožili sliko njegove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Esad fakupovič (BZ)
k Tvorci programa so Hubblovemu teleskopu namenili razmeroma dolgo ^življenje«, saj naj bi deloval celih 15 let. Predvidevali so tudi, da ga bodo astronavti redno, v Časovnih razmakih tri do stiri leta, obiskovali in servisirali, kar je pomenijo, da bodo posamezne tehnično nepopolne ali zastarele dele zamenjali z
tjo misijo bodo opravili leta 1999, četrto pa verje-tno 2005. leta. Hubble bo torej še dobrih dvanajst let služil širitvi Človeških spoznanj o vesolju, ki nas obdaja.
Po popravilu, v Četrtem ciklusu opazovanj, bo teleskop verjetno še toliko zmogljiv, da bo zaznaval dvakrat manjša telesa in petkrat šibkejše signale
teleskopa, ki lahko zazna celo posamične fotone, ali snema tudi najbolj oddaljena telesa. V brezhibnem stanju lahko snema kozmična telesa, ki sevajo milijardokrat šibkejšo svetlobo kot je prag vidnega polja. Kamera ima tako velike zmožnosti, da prepoznava Črke na listu Časopisnega papirja, ki je oddaljen več kot kilome-
odstotkov manjšo skupno sposobnostjo.
Prava slika vesolja
Za opazovanja v novem ciklusu, ki bo trajal približno petnajst mesecev, so astronomi z različnih strani sveta zahtevali 8.300 obratovalnih ur, Čeprav vedo, da imajo vsi skupaj na voljo le 2.500 ur. Naj-
UresniCena upanja astronomov: Primerjalni posnetki supernove, ki je eksplodirala 19. februarja 1992 v ozvezdju Laboda (Nova Cygni 1992), posneti s kamero za slabe objekte pred (levo) in po (desno) vgradnji COSTAR-ja. Posredna navzočnost ljudi pri rojevanju nove galaksije kot posnetek neke resničnosti, ki je presegel neogibno matematizacijo astronomije. Sele na desnem posnetku je dobro vidna bela Pritljikavka, okrog katere se siri velikanska školjka plinov, ki so nastali ob termonukleami eksploziji pred dobrim letom, danes pa je široka med 120 in 150 milijard kilometrov. (Foto: NASA)
?todemejšimi napravami. v prihodnji »servisni mi-S1ji«, ki bo predvidoma Potekala leta 1997, bodo vgradili infrardečo teleskopsko kamero in visoko zmogljiv spektrograf. Tre-
kot danes. Naše vidno polje v vesolju se bo zato povečalo za desetkrat. Pri tem moramo upoštevati, da je kamera za bleda telesa, ki jo je izdelala ESA, najbolj prodorno »oko«
ter, ali posname novCiC na razdalji 100 kilometrov. Zaradi napake na primarnem ogledalu je doslej ta kamera delovala z dvajset odstotkov manjšo občutljivostjo in za petdeset
večji del razpoložljivega Časa bodo porabili za raziskovanja zunajgalaktiCn,e-ga prostora (53 odstotkov), preučevanje zvezd (21), najmanj pa za planetologi-jo (vsega 6 odstotkov). Pri tem velja upoštevati, da je HST namenjen predvsem preučevanju najbolj oddaljenih galaksij in celotnega vesolja, zaradi Cesar so ga tudi poimenovali po Hub-blu. Spričo svoje omejenosti s »kratkovidnostjo«, je do nedavnega lahko spremljal samo galaktično evolucijo zadnje tretjine vesoljske zgodovine. Z novimi »oCmi« ali »oCali« pa bo lahko pogledal mnogo globlje v prostor in preteklost, vse do obdobja, ko je bilo vesolje staro približno desetino svoje sedanje starosti.
S pomočjo te naprave bodo astrofiziki poskušali kaj veC zvedeti o temni materiji v vesolju. Dosedanja preučevanja namreč
Posnetki z neba, ki jih Hubble s pomočjo usmerjenih anten pošilja preko relejnih satelitov do sprejemne postaje v Novi Mehiki, od tam pa proti God-dardovemu centru za vesoljske polete v Greenbeltu (Maryland), od koder pa jih po zemeljskih komunikacijah pošiljajo do »končnih« uporabnikov. (Foto:
NASA)
ZA SPOMIN
Hubblova »osebna izkaznica«
Hubblov teleskop je pravzaprav velik, masiven in zapleten umetni satelit: dolg je 14 metrov, Širok 12 metrov in težak 12 ton; sestavljen je iz približno 400.000 delov. Za izdelavo te naprave in njeno delovanje so uporabili oziroma Se vedno uporabljajo množico najnovejsih tehnologij in tehničnih disciplin - zlasti elektroniko, mehaniko, optiko, kriogeniko, vakuumsko tehniko, fo-toelektroniko, servosi-steme, telemetrijo, računalništvo, kibernetiko in druga področja. Njeno združeno in kompleksno sposobnost opazovanja kozmosa tvorijo trije osnovni sklopi.
Prvi je teleskopsko-opticni (reflektorski) sistem, s primarnim ogledalom premera 2, 40 metra, ki je zelo natančno obdelano, tako da omogoča desetkrat boljše opazovanje in snemanje kot primerljivi teleskopi na Zemlji! Toda deformacija, po redu veličine enaka petdesetini lasnega premera, ki je nastala v proizvodnji, je povzročila sferno aberacijo ali »kratkovidnost«. V remontni misiji so to »miopijo« že »pozdravili«, kar pomeni, da so tehnične lastnosti ogledala izboljšali »skoraj do ravni njegovih originalnih sposobnosti,« kot je pojasnil Dcrek Eaton, direktor HST projekta pri agenciji . ESA. Vgrajeni korektivni del je dolg dva metra in težak 290 kilogramov. Gre za napravo, imenovano COSTAH (v prostem prevodu:	»korektivna
osna zamenjava vesolj-
skega teleskopa«), ki je sestavljena iz deset majhnih nesfericnih ogledal, velikih približno toliko kot kovanec, spoliranih do natančnosti stotega dela mikrometra, kakršna bo s svojo zapleteno strukturo in zmožnostmi za kombiniranje zagotovila natančno nadomestilo distorzije velikega ogledala teleskopa.
Drugi dejavnik je sistem za usmerjanje teleskopa (sest žirosko-pov, dva magnetome-tra in posebni senzorji za zvezde), Iti zagotavlja nadvse natančno nastavitev gorisča, s pomočjo katerega je mogoče fiksirati droben novčič, pa četudi bi bil 600 kilometrov oddaljen od naprave. Astronavti so zamenjali stiri žiroskope in oba magnetoinetra, ki delujeta kot kompasa in teleskopu omogočata, da se samodejno pomika po magnetnem petju Zemlje.
In končno, tretji dejavnik tvorijo znanstveni instrumenti za odkrivanje in analizo fotonov, ki so želo občutljivi, Se posebej pri raziskovanju znotraj vidnega in ultravijoličnega območja v elektromagnetnem spektru. Med tovrstne inštrumente sodijo: kamero za blede predmete (FOC), sirokokotna kamera za planete (-WFPC), visokozmogljiv spektrograf (-HRS), spektrograf za blede predmete (FOS) in fotometer za velike hitrosti (HSP), ki so ga astronavti demontirali. Ti instrumenti so večinoma nameščeni v zadnjem delu teleskopa, torej za glavnim zrcalom, skupaj s si-
stemi za usmerjanje in vodenje te avtomatske orbitalne naprave. Podatke, ki jih instrumenti zbirajo in deloma tudi analizirajo, posredujejo na Zemljo s pomočjo usmerjenih anten in relejnih satelitov.
Astronavti so zamenjali kamero WFPC, ki je tehtala 280 kilogramov. Gre ža radialni instrument s samostojnim optičnim korektivnim sistemom, ki je sestavljen iz množice zelo občutljivih CCD detektorjev, se posebej za področje ultravijoličnega sevanja. Za korekcijo preostalih kamer bodo skrbela korektivna ogledala CO-STAR-ja, ki je tako projektiran, da omogoča zelo natančno delovanje FOC, HRS in FOS, ki do nedavnega zaradi aberacij teleskopa niso delovali pravilno,
Kot je znano, so astronavti v »remontni misiji« v računalnik vgradili nov koproce-sor in tri spomine. V operaciji, ki so jo lahko videli vsi ljudje na Zemlji, so zamenjali Se dve pomični solarni krilci, prektiti z več kot 50.000 fotocelica-
Sli™«:
eno energijo, ki zagotavljata 4, 5 kilovatov jakosti, kar jo dovolj za" napajanje zanstve-nih instrumentov, ra-diooddajnikov in drugih sistemov teleskopa. Stari krili, ki sta zaradi velike spremembe temperature povzročali nezaželena pomikanja celotne naprave, so odvrgli proti Zemlji, ko je Endeavour na višini 593 kilometrov preletel Atlantik in Indijski ocean.
RUSIJA / SPORAZUM Z GRUZIJO
Jelcin širi svoj vpliv
Moskva bo urila gruzinsko vojsko in jo oskrbovala z orožjem
TBILISI - Sporazum, ki sta ga Jelcin in Sevar-dnadze podpisala skupaj s petindvajsetimi drugimi dokumenti, vključuje izdatno pomoč Moskve na gospodarskem in vojaškem področju. Rusija se je med drugim obvezala, da bo urila nove gruzinske oborožene Čete in jih oskrbovala z orožjem. V zameno ji bo Tbilisi dovolil, da obdrži tri močne vojaške baze v tej zakav-kaški republiki.
Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva je atentat povezal s politično opozicijo: »Kekelid-zejeva smrt v terorističnem napadu lahko koristi le tistim, ki nasprotujejo moCni gruzinski vojski.« Jelcinov obisk so obeležile tudi demonstracije, protestniki pa so nosili napise »Dol z ruskim imperializmom!« ali »Se-vardnadze - mesar gruzinske neodvisnosti«.
Jelcin je v Tbilisi odpotoval kljub nasprotovanju vseh voditeljev parlamentarnih strank, ki ne soglašajo z vsebino spora-
zuma. Voditelji parlamentarnih frakcij dume nasprotujejo tesnim vezem s Tbilisijem, kar bi Moskvo lahko proti njeni volji potegnilo v spore, ki pretresajo ta občutljivi kavkaški predel. Rusija se prav tako boji separatističnih teženj Abhazije in Južne Osetije, saj bi njima odcepitev v južno Rusijo naplavila val beguncev. Le nekaj ur pred podpisom je Jelcin izjavil, da sporazuma ne po posredoval dumi, da bi ga ratificirala, preden se spori v Abhaziji in Južni Osetiji ne bodo rešili.
Včerajšnji sporazum sodi v vrsto političnih potez ruskega predsednika Jelcina in zunanjega ministra Andreja Kozirjeva, da bi ponovno zagotovila luski vpliv v nekdanjih republikah Sovjetske zveze. Kozirjev je že pred tem dejal, da so ruske Čete pripravljene sprejeti vlogo mirovnih čet pod pokroviteljstvom Združenih narodov v Abhaziji, za to idejo pa se navdušuje tudi Sevardnadze. (Reuter)
NOVICE
Severna Koreja opozarja ZDA
TOKIO - Severnokorejski predsednik Kirn II-Sung je v Četrtek odgovoril na tajno sporočilo ameriškega predsednika Billa Clintona v zvezi s popuščanjem napetosti na korejskem polotoku. Čeprav tiskovni predstavnik Bele hiše Graham ni hotel komentirati vsebine pisma severnokorejskega predsednika, se je iz zanesljivih virov v VVashingtonu izvedelo, da je Pjongjang Združene države opozoril, da njegove grožnje o izstopu iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja niso samo prazne besede in to tudi ne bodo ostale, če VVashington ne bo prenehal s pritiski. (Reuter)
Egiptovski skrajneži prestrašili tuje diplomate
KAIRO - Zaradi vse pogostejših groženj islamskih skrajnežev in vse večjega vala nasilja so tuja predstavništva v Egiptu vse tujce in del uslužbencev na veleposlaništvih in konzulatih prosila, naj zapustijo državo. Poročajo tudi, da so številna zahodna veleposlaništva v Kairu poostrila varnostne ukrepe okoli poslopij. (Reuter)
Vnovič spopadi v Izraelu
GAZA - Na zasedenih ozemljih v Izraelu so se znova vneli spopadi med Palestinci in izraelsko vojsko. Pripadniki muslimanskih fundamentalistov skupine Hamas so v četrtek ubili dva Palestinca, ki so ju obtožili sodelovanja z Izraelci. V Hebronu, na zahodnem bregu, je izraelska vojska ubila nekega Palestinca, ki je hotel z motornim kolesom prebiti njihovo cestno blokado. V Rafa-hu v južni Četrti mesta Gaze pa so izraelski vojaki med demonstracijami mladih Palestincev ubili trinajstletnega dečka in desetletno deklico, tri Palestince pa ranili. (Reuter)
ANC popušča
JOHANNESBURG - Vodstvo Afriškega nacionalnega kongresa se je v četrtek odločilo, da bo popustilo pri nekaterih svojih zahtevah, tako da bi belske in Črnske konservativne stranke odpovedale bojkot na prvih demokraticnh volitvah v Južnoafriški republiki. ANC se tudi vse pogosteje sooča z bombnimi napadi na njihova poslopja. Tako je v četrtek, že tretjič v mesecu dni, podtaknjena bomba povzročila veliko gmotno škodo v pisarni ANC v zahodnem Transva-alu, johannesburškem predmestju. Vladajoča Nacionalna stranka predsednika de Klerka je že predstavila svoj volilni program, v katerem je še posebej izpostavila vprašanje rasnega razlikovanja v državi. Stranka se sicer ne zavzema za odpravo rasizma, ponuja pa nekakšno ublažitev razmer. (Reuter)
Estonija četrta članica Partnerstva za mir
BRUSELJ - Estonija je v četrtek podpisala listino o partnerstvu za mir. Listino je na sedežu Nata podpisal estonski minister za zunanje zadeve Juri Luik. Estonija je že četrta država, ki je podpisala omenjeno listino; pred njo so to storile že Poljska, Latvija in Romunija. Estonska vlada je zaskrbljena, ker med rusko-estonskimi pogovori, ki so se končali v sredo, niso določili točnega datuma umika zadnjih ruskih vojakov iz Estonije. Vlade baltiških republik so vznemirjene tudi zaradi naraščajočega nacionalizma v Rusiji. Luik je opozoril, da baltiške države ležijo na »frontni čili«, ki Evropi zagotavlja demokracijo in stabilnost.
»Zato je treba čim prej zagotoviti varnost teh držav, v najkrajšem času pa morajo postati tudi članice EU in Nata,« je izjavil Luik. »Varnost baltiških držav naj bi bil nekakšen preizkusni kamen uspeha evropskega združevanja in partnerstva za mir.«
Amadeo de Francis, namestnik in posebni odposlanec generalnega sekretarja Nata, je izjavil, da se podpisniki listine potegujejo za »nov evropsko-atlantski mirovni načrt in stabilnost, odnose med narodi pa naj bi urejali demokratično in z upoštevanjem človekovih pravic, ne interesnih sfer«.	(Agencije)
Estonija v številkah
! GEOGRAFSKI PODATKI: s 45.000 kvadratnimi kilometri sodi Estonija med najmanjše evropske države. Leži ob Baltiškem morju, v nižinski pokrajini je ‘ več kot 1400 jezer.
| ZGODOVINA: od 13. stoletja so v Estoniji vladali Nemci, od 16. do 18. stoletja je bila pod švedsko oblastjo, pozneje pa so oblast prevzeli Rusi.
Leta 1917 je Estonija postala samostojna država, leta 1940 si jo je nasilno priključila Sovjetska zveza. Neodvisnost je znova pridobila leta 1991.
finska'
PREBIVALCI: približno 30 odstotkov od 1,6 milijona prebivalcev je Rusov. Veliko se jih je naselilo po priključitvi k Sovjetski zvezi. Estonija zavrača ruske obtožbe, po katerih naj bi bila ruska manjšina zapostavljena.
Baltsko morje
-o:
■
LATVIJA
Z"
JBELORUSl
100 km pouSM
I RUSKE VOJAŠKE ENOTE: v Estoniji je še 2400 ruskih vojakov. Estonska vlada je z j nezadovoljstvom sprejela ruski predlog, po katerem naj bi vsi vojaki zapustili državo
GOSPODARSTVO: estonska valuta krona je od leta 1992 sorazmeroma stabilna. BDP se je lani povečal za tri odstotke, letos naj bi se celo za štiri. Estonsko gospodarstvo bi se tako od vseh evropskih gospodarstev razvijalo najhitreje.
_________VELIKA BRITANIJA - ZDA_________
Vodja političnega krila Irske republikanske armade je pretental London in VVashington
LONDON - Minister za Severno Irsko sir Patrick Mayhew napoveduje, da bo v dveh tednih predstavil nove predloge za politično rešitev severnoirskega problema. Predlogi naj bi vsebovati ideje za prenos oblasti, boljše obmejno sodelovanje med Severno Irsko in Republiko Irsko, predvsem pa naj bi oživiti pogajanja med severnoirskimi političnimi strankami in irsko vlado po zastoju, ki je nastal, ker Ira Se vedno ni odgovorila na mirovno deklaracijo, podpisano decembra v Londonu.
Pri tem gre tudi za poskus britanske vlade, da bi znova prevzela iniciativo in »zameglila« propagandni uspeh, ki ga je v New Torku doživel Gerry Adams, voditelj političnega krila Ire Sinn Fein. V Londonu so namreč z nemočno jezo gledali televizijske
posnetke Gerryja Adamsa, ki so ga ameriški mediji sprejemali kot veliko osebnost, medtem pa je Ira v Severni Irski še naprej napadala.
Britanska vlada je poskušala na različne načine preprečiti Adamsov obisk v ZDA, vendar mu je 48-urno vizo odobril predsednik Clinton, in to v nasprotju z nasveti veleposlanika v Londonu in drugih svetovalcev ter - kot trdijo v Britaniji - tudi v nasprotju z nasveti FBI.
Britanski novinarji pravijo, da je Clinton odobril vizo, da bi ugodil senatorju Ed-wardu Kennedyju in ameri-ško-irskemu lobiju, s tem pa je ogrozil odnose z Britanijo ter severnoirsko mirovno pobudo. Ogorčenje v Londonu je večje še zato, ker je bil istočasno kot Adams v ZDA tudi britanski zunanji minister Hurd, ameriški mediji pa so
pokazali precej večje zanimanje za Adamsa. V Londonu trdijo, da so ameriške televizijske družbe odpovedovale pogovore z ministrom Hurdom, ker se jim je Adams zdel »zanimivejši«.
Minister Hurd se je v ZDA sicer izogibal vsakemu javnemu sporu, videti pa je, da ima zasluge za veliko diplomatsko aktivnost. V pogovorih s podpredsednikom Gorom je namreč uveljavil britansko stališče. Rezultat tega je izjava predsednika Clintona, da podpira britan-sko-irsko mirovno deklaracijo in opušča idejo o svojem »mirovnem poslaniku« za Severno Irsko. Po vrnitvi iz ZDA je Hurd Adamsa imenoval »faliranega politika«, ki vodi »minimanjši-no«. Sinn Fein je namreč na zadnjih splošnih volitvah dobila le nekaj veC kot en
JAPONSKA / VLADNA KRIZA^
Socialisti grozijo z izstopom
Premier je moral začasno umakniti predlog reform
TOKIO - Japonski premier Morihiro Hosokava je nameraval parlamentu v četrtek predstaviti predlog davčne zakonodaje, ki naj bi pomagal oživiti japonsko gospodarstvo. Zaradi žolčnega napada socialistov in groženj njihovih predstavnikov, da bodo izstopili iz vladne koalicije osmih strank, Ce bo premier še naprej vztrajal pri omenjenem predlogu, je moral Hosokava razpravo odložiti.
Socialisti so najvecja posamezna skupina v sedanji koaliciji. Čeprav nji-, hov odhod ne bi ogrozil vlade, bi jo resno oslabil, tako da bi moral Hosokava sklepati precej neugodne kompromise, Ce bi hotel izpeljati kakršenkoli predlog. Predvsem pa oslabljena vlada najbrž ne bi bila sposobna zbrati dovolj glasov za sprejetje proračuna, trenutno najzahtevnejšo nalogo. Nekateri ministri, na primer minister za gradbeništvo Kozo Igaraši, so premiera zelo nasprotovali. »Premiera so najbrž zapeljali rezultati javnomnenjskih raziskav,« je Hosokavov predlog davčne reforme komentiral Igaraši. »Celo manj zagrizenim elanom koalicije se zdi, da poskuša premier s predlogom o uvedbi davka na premoženje vnovčiti politično prednost, ki si jo je priboril z izglasovanjem paketa političnih reform,« meni komentator Asahi Simbuna.
Ne glede na to, kako naj bi se novi davek imenoval, bo po mnenju finančnih strokovnjakov povečal sedanji triodstotni posredni davek na plaCe. Socialisti se proti temu davku zagrizeno borijo že od njegove uveljavitve leta 1989, češ da je nepravičen do najslabše plačanih delavcev. Davek na premoženje je osrednji del premierovega predlo-
Morihiro Hosokavva
ga o spodbujanju gosp0' darstva. S tem denarjem naj bi namreč zakrpali Sest bilijonov jenov (55 mi' lijard dolarjev) velik prl' manjkijaj, ki bi nastal z zmanjšanjem davkov na dohodke. To zmanjšanje naj bi spodbudilo domačo porabo in Japonski om°" goCilo večjo sprostitev uvoza, za kar se zavzemajo predvsem Američani, ki imajo z Deželo vzhajajočega sonca vse večji trgovinski primanjkljaj.
Zaradi omenjenega
zmanjšanja davkov na dohodek naj bi bila v obračunskem letu 1994/95, ki se na Japonskem začenja 1. aprila, gospodarska rast 0,75-odstotna, v letu 1995/96 pa enoodstotna. Domača poraba bi se s tem povečala za tri bilijone jenov oziroma 27,7 milijarde dolarjev, napovedujejo ekonomisti. Toda takšna rast najbrž ne bi bila dolgoročna, saj bi jo uvajanje nadomestnih davkov, s katerimi naj bi zakrpali proračunsko luknjo, v letih 1997 do 1999 upočasnilo. Kritiki Hoso-kavovega davčnega predloga tudi trdijo, da ta ni celovit, saj menda ne predvideva zmanjšanja vladnih izdatkov.
Gerry Adams med spornim obiskom v ZDA (Telefoto: AP) odstotek vodilnih glasov, torji se sprašujejo, kje je do-Gerry Adams pa je izgubil ber odnos, ki sta ga vzdrže-poslansko mesto.	vala nekdanji predsednik Re-
Na obisku v New Torku je agan in premierka Thatche-dosegel izreden propagandni rjeva. Položaj je negotov tudi uspeh in »prelisičil« britan- zato, ker je za konec meseca sko in ameriško vlado. Od- napovedan obisk premiera nosi med Britanijo in ZDA Majorja v VVashingtonu. so trenutno napeti, komenta-	Alja Košak

SVET
Petek, 4. februarja 1994
19
BOSNA IN HERCEGOVINA
Politiki Bele hiše se je uprl še en ameriški diplomat
Srbi na Jahorini pripravljajo svoje »olimpijske igre«
ft4^ASHlNGT0N’ SA-«AJEV0 - Med ameriški-uradniki, ki se ukva-)a)o z vojno na Balkanu, Vse več razočaranih ,au ameriško politiko sn . a vPrašanja. Doslej ^irje mlajši uradniki „. Zapustili delovna me-2Q.Zaradi protesta, ker so • ZoPer srbske agre-zno De ukrePa)° ustre-
Richard Johnson, ki je 6Uutno na enoletnem v rokovnem izpopolnje-ailju, po katerem bi se uoral vrniti v oddelek nanjega ministrstva, ki e ukvarja z vojno v BiH, i mbra kolegom ra-, Poslal 24 strani dolgo besedil0 (to je zdaj prišlo
v roke tudi novinarjem tiskovne agencije Reuter). V njem obsoja Clintonovo administracijo, Ceš da zanemarja dejstvo, da Srbi v BiH izvajajo genocid nad nesrbskim prebivalstvom.
»Višji ameriški uradniki dobro vedo za srbski genocid v BiH, vendar tega nikdar ne bodo imenovali s pravim imenom, ker se dobro zavedajo, da bi to povečalo pritiske javnosti za ameriško posredovanje,« je Johnson zapisal v uvodu besedila, ki ga je sestavil po temeljitem proučevanju problema in pogovorih s šestnajstimi državnimi uradniki, ki so se ali se še
so dva dni obstreljevali letališče v Tuzli, preko katerega aJ bi ZN v prihodnje dovažali humanitarno pomoč
ukvarjajo z vojno v republiki nekdanje Jugoslavije.
Johnson v besedilu med drugim opozarja, da so ZDA leta 1948 podpisale konvencijo ZN o preprečevanju in kaznovanju genocida ter da bi priznanje, da gre v BiH prav za to, zahtevalo takojšnje ukrepanje zoper povzročitelje.
Predstavniki bosanskih Srbov pa medtem napovedujejo, da bodo ob deseti obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu na Jahorini organizirali svoje olimpijske igre, na katere so med drugim povabili tudi predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha, vabila za udeležbo pa so že razposlali petindvajsetim nacionalnim olimpijskim komitejem.
Predsednik samozvanega olimpijskega komiteja samozvane Republike Srbske Ljubomir Zu-kovič je ob tem dejal, da bodo omenjene igre, na katerih naj bi športniki nastopili le v štirih disciplinah (slalom, veleslalom, tek na smuCeh in biatlon), »najboljši način za mednarodno promocijo nove srbske države«. Mednarodne humanitarne organizacije, katerih predstavniki so nastanjeni v Srbiji, se pritožujejo, da srbske oblasti zahtevajo plačilo kar 90-odsto-tnega davka na gorivo, ki ga uporabljajo za tovornjake, s katerimi razvažajo pomoč v BiH. Predstavnikom ZN v nobeni državi na svetu, kjer delujejo kot posredniki v posameznih mirovnih ope-
Bodi Indijec, kupuj indijsko
i
NEW DELHI - Neuspeh na prav-kar minulih volitvah je prisilil najmočnejšo opozicijsko stranko v Indiji, hindujsko nacionalistično stranko "haratiya Janata (BJP), k razmisleku 0 novi strategiji pridobivanja volilnih glasov. Visoki strankarski funkcio-narji menijo, da so neugodni izidi glasovanja v štirih zveznih državah dokazali, da je nekoč učinkovit mo-del igranja na verska Čustva hindujske večine preživel.
S politiko prikritega sovraštva do 120-milijonske muslimanske skupnosti v skoraj 900-milijonski Indiji Se je BJP proti koncu osemdesetih Povzpela iz anonimnosti v sam poli-hCni vrh. Njena priljubljenost je dosegla vrhunec leta ’92, ko so hindujski skrajneži porušili 400 let staro Ji^ošejo na severu države. V nemirih, ki so sledili, je umrlo najmanj 2000 ljudi. Premier Rao je nato razpustil vlade štirih zveznih dežel, kjer so bili na oblasti nacionalisti. Vodstvo BJP se je nadejalo ponovne pridobitve mandatov na novih volitvah, a se je uštelo. Izgubili so večino v treh pokrajinah, v dveh bo novi vladi sesta-vila Raova Kongresna stranka.
Po novem naj bi si BJP zagotovila Podporo državljanov s predlogi in načrti gospodarske politike, ki bi spodbijala ekonomske reforme vlade
premiera Narasimha Raa. »Doslej sicer se nobena volilna zmaga v indiji ni bila skovana na gospodarskih temeljih, pa vendar se nameravamo resno lotiti te teme,« je za Reuter povedal eden strankinih voditeljev.
Trenutno skupina strokovnjakov za BJP oblikuje stališča o vprašanjih, kot so Splošni sporazum o cenah in trgovini, ki mu nasprotujejo določeni vplivni krogi, velikanski zunanji dolg, ki znaša 85 milijard dolarjev, in Raove reforme.
»Sami o teh zadevah bolj malo vemo, zato si pomagamo z zunanjimi sodelavci,« priznava neki strankin funkcionar. »Mnogo se moramo se naučiti.« BJP pričakuje, da bodo novi ekonomski programi nared do maja, saj se morajo njeni kandidati z njimi podrobno seznaniti še pred koncem leta, ko se bo zaCela predvolilna kampanja v ostalih zveznih deželah. Uspeh začrtane strategije bi pomenil, da je stranka »na konju« pred splošnimi volitvami leta ’96.
Sedanja gospodarska politika BJP izhaja iz stališča, da je potrebno dati prednost razvoju domačega trga pred odpiranjem vrat tujim investitorjem, ki ga zagovarja premier. »Bodi Indijec, kupuj indijsko!« pravi slogan nacionalistov.
Rahul Sharma / Reuter
racijah, praviloma ni treba plačevati davkov.
(Reuter) Srbi so v svoje oborožene vrste v Bosni vpoklicali »nove moči« (Telefoto: AP)
Frančiškani proti Tudmanovi politiki do BiH
ZAGREB - Najostrejši kritiki Tu-dmanove politike v BiH so zagotovo bosanski frančiškani. Medtem ko opozicija na Hrvaškem niti ne poskuša napadati nacionalne enotnosti, ki je za hrvaške pogajalce verjetno eden najpomembnejših ciljev, se bosanski duhovniki ne skrivajo za frazami politike, ki svojo verjetno najtežjo krizo preživlja v osrednji Bosni, ozemeljsko pa je zaščitila predvsem Hrvate v Hercegovini.
»Glede politike, ki jo je HDZ oziroma njeno postavljeno vodstvo za BiH vodilo iz Grud, ni nihče ničesar vprašal cerkve v Bosni,« pišejo bosanski frančiškani na Čelu s svojim provinci-alom patrom Petrom Andelovičem. Tudi sarajevski škof Vinko Puljič ostro kritizira politiko HDZ v Sarajevu in osrednji Bosni. Od nekdanje Puljičeve nadškofije je ostala le še tre-
tjina, preostalo območje je porušeno, uničeno in razseljeno, banjaluška škofija pa je v celoti okupirana. Frančiškansko provinco Bosno Srebreno so prav tako skoraj povsem razbili, duhovniki pa so že davno pobegnili na Hrvaško.
»Enačba, ki jo Tudman nenehno ponavlja, se glasi: prvič - interes hrvaškega naroda v celoti in drugič - strateška varnost hrvaške države. Prvo točko rešujejo z naseljevanjem bosanskih Hrvatov na hrvaških ozemljih, od koder so se domačini izselili, drugo pa z zagrizeno obrambo Hercegovine,« frančiškani odkrito komentirajo politiko hrvaškega političnega vrha, ki trenutno ne najde odgovora na vprašanje, kako, razen s človekoljubno pomočjo, še pomagati z Muslimani obkoljenim hrvaškim enklavam v osrednji Bosni. Frančiškani tudi opozarja-
jo, da »javnost še vedno pomni, kako so isti politiki omenjenemu delu Hrvatov obljubljali nekaj, kar v resnici ni bilo niti najmanj podobno Beli cesti«. Konvoj človekoljubne pomoči za hrvaško bolnico v Novi Bili je namreč po njihovih trditvah »namesto v Novi Bili končal na Banskih dvorih«.
Tako lahko katoliško cerkev v BiH uvrstimo med najostrejše kritike politike hrvaške oblasti, ki je zaradi možnosti uvajanja sankcij proti Hrvaški trenutno na dnevnem redu večine mednarodnih institucij. Do ukrepov tokrat verjetno ne bo prišlo, Hrvaška pa bo dobila zadnji opomin. Frančiškani napadajo tudi hrvaško opozicijo, ki je po njihovih besedah »za to koncepcijo vedela že dolgo, vendar je vztrajno molčala in se skrivala za motom o neogrožanju splošnih hrvaških interesov«. Darko Pavičič
ZAIR / POROČILO ORGANIZACIJE AMNESTY INTERNATIONAL
Neovirano kršenje človekovih pravic
Predsednik Mobutu Sese Seku je odpustil guvernerja centralne banke
LONDON - Amnesty International je predsednika Mobuta obdolžila, da dopušča kršenje Človekovih pravic, mednarodno skupnost pa pozvala, »naj pritisne« nanj. Al zatrjuje, »da zairske varnostne sile nekaznovano kršijo človekove pravice« in da »so zagrešile na tisoče neutemeljenih usmrtitev in drugačnih umorov«.
»Do danes ne vemo za noben primer, da bi koga prijeli ali mu sodili za nasilna dejanja,« piše Al ter navaja oporečnike in novinarje, žrtve aretacij in nasilja, med njimi Felixa Mbayija Kalomba, svetovalca opozicijskega voditelja Etienna Tshisekedija, »ki je bil lani zaradi svojega prepričanja zaprt štiri mesece« in potem izpuščen na prostost brez sodnega procesa, takoj zatem pa so ga ranile krogle pripadnikov »varnostnih sil«. Al tuje vlade prosi, naj v Zair pošljejo predstavnike, ki bodo ugotavljali kršitve človekovih pravic, OZN in Organizacija afriške enotnosti pa naj imenujejo predstavnike, ki bodo ugotovili, kolikšna je zloraba oblasti.
Zairska televizija je sporočila, da je predsednik Mobutu zaradi izjalovljene denarne reforme odpustil guvernerja centralne banke. Za to se je odločil po objavi poročila upravnega odbora, ki poudarja, da je za neuspeh odgovoren njen guverner. Predsednik je takoj imenoval novega guvernerja in njegovega namestnika. Denarno reformo so zaceli izvajati oktobra lani: uvedla je novo valuto, tako da je novi zair vreden tri milijone starih. Svetovna banka, ki je zadnji večji vir tuje finančne pomoči, je že zaprla predstavništvo v tej državi, ki utegne zaradi bankrota izgubiti tudi članstvo v Mednarodnem denarnem skladu.	(Agencije)
Zairske stiske
Več tisoč ljudi v Zairu umira zaradi ozdravljivih bolezni in revščine, več sto tisoč pa jih počasi hira v begunskih taboriščih, kamor so se zatekli pred etničnimi spopadi pred dvema letoma.
Ekvatorialni
Kmetje v posameznih vaseh trpijo za boleznijo, ki jo prenašajo muhe ce-ce; nastopi visoka vročina, ki se konča s komo, nato pa kmalu nastopi
Gornji Zaire
Znova se je pojavila črna kuga. Zdravniki poročajo o devetih okuženih, decembra pa so zaradi kuge umrli trije ljudje.
Bunia
Samo v enem tednu je novembra zaradi griže umrlo 84 ljudi.
Shaba
Etnični spopadi na jugovzhodu Shabe so od leta 1992 prisilili od 450.000 do 500.000 ljudi, da so zapustili svoje domove in pobegnili v sosednji provinci Zahadni Kasai in Vzhodni Kasni____________________
Organizacije za človekoljubno pomoč nimajo natančnih podatkov o beguncih, ki so zapustili prebivališča zaradi etničnih konfliktov. Omenjene organizacije imajo veliko dela tudi z begunci, ki so v provinco Kivu pribežali zaradi etničnih spopadov v Rvandi.______
SLOVENSKI PROGRAMI
fr" SLOVENIJA 1	
	Silas, 5/12 del nemške nadaljevanke
	Rojen 4. julija, pon. ameriškega filma
	Ze veste
	Poslovna borza
	Poročila
	Umetniški večer, ponovitev: Modema umetnost: Vasilij Kandinski, angleška dokumentarna oddaja
	Jiri Kylian: Portret češkega koreografa
	Video strani
	Kam vodijo nase stezice, oddaja TV Koper-Capodistria
	TV dnevnik 1
	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
	Regionalni studio Koper
	Abc-itd, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Forum
	Predplačilo za umor, ameriški film, 1987, VPS 2025
	Glasbeni utrinek: M. Kozina: Na svoji zemlji
	Dnevnik 3, VPS 2225 Sova
	Ko se srca vnamejo, 9. epizoda ameriške nanizanke Civilna dolžnost
	Inšpektor Morse, 4/10 del angleške nanizanke Duh v računalniku, 2. del
	Lososove robide, nemški film, 1991, VPS 0020
	Video strani
SLOVENIJA 2
KOPER
Slovenski program
mmp KOROŠKA
® RAI 1
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: La ragazza del pa-lio, vmes (11.30) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Nancy. Sonny & C. Vreme in dnevnik 1 Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Week-end Dok,: Kvarkov svet Nad.: Diventerd padre, 5. Mladinski variete. Uno per tutti, vmes nanizanka, risanke, vesti Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Variete: Fortunatamente insieme
Nan.: ENG - Preša diretta Vreme, dnevnik, šport Film: Senza via di scam-po (dram., ZDA ’87, i. K. Costner, G. Hackman) Dnevnik
Film: L’insolito caso di Mr. Hire (dram., Fr. '89, i. M. Blanc, S. Bonnaire) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: II battesimo delle bambole
Kviz: Patente da campio-ni (vodi Demo Mura)
Video strani Pričevanja o zvestobi:
Slovenci v Argentini: Slovenski čudež, 5. oddaja Neverjetni četrtek:
Neverjetne zgodbe: Na pomoč, 6. oddaja
Sova, ponovitev
Hiša naprodaj, 17/21 del ameriške humoristične nanizanke Svetovalec za naložbe
Inšpektor Morse, 3/10 del angleške nanizanke Igrajo: John Thaw, Kevin Whatley, Amanda Hillvvood, Patri-cia Hodge in drugi; režija Alastair Reid.
Duh v računalniku, 1. del Znanje za znanje:
■ Učite se z nami Um Dnevnik 2
Marjan Kozina: Ekvinokcij, tv opera Akcent:
Portret Vladimirja Bartola Homo Turisticus Video strani
i RAI 2
A KANALA	
	Borza dela
	Video s bani
	MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
	Magnetoskop, ponovitev
	CMT
	Luč svetlobe, ponovitev 94. dela ameriške nadaljevanke
	A-Shop
	Spot tedna
	Drugačen svet, 247. del ameriške nadaljevanke
	Video strani
	Borza dela
	Video strani
	A-Shop
	Trojna prevara, ponovitev ameriškega akcijskega filma
	Luč svetlobe, 95. del ameriške nadaljevanke
	Pozabljeni otroci, dokumentarna serija
	Poročila
	A-Shop
	Videopetek, glasbena oddaja
	Teden na borzi
	Akcija, ameriški film Igrajo: Clive Wood, Baird Stafford, Robert Haufrecht in drugi; režija Romano Scavolini.
	Poročila
	Drugačen svet, 247. del ameriške nadaljevanke
	A-Shop
	Most tišine, ameriška drama
	Spot tedna
	Erotični film
	Borza dela
Cas v sliki
^ RAI 3	
	Jutranja odd.: L’altrarete
	Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC
	D SE - Zenith
	SP v smučanju: ženski smuk
	Dnevnik ob 12-ih
	Parlato semplice
	Dok.: Pozabljeno mesto
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti,dnevnik
	Figaro qua, Figaro la
	Dok.: Faraonovo oko
	Šport: zimski šport, košarka, odbojka, 17.20 Derby
	Nan.: Vita da strega
	Dok.: Geo
	Šport, Insieme, vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	BlobCartoon, Blob
	Una cartolina
	Dan na preturi
	Dnevnik in vreme
	Milano, Italija
	Aktualno: resnične zgodbe - Abitare una scuola
	Pregled tiska in vreme
RETE 4
fijt Koper
CANALE 5
Dok.: V kraljestvu narave Male in velike zgodbe Jutranji dnevnik 2 Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Kronike v živo (vodi Mita Medici)
Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. SampoJ Kronike v živo: Detto tra noi
Dnevnik in iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Aktualno: In viaggio con Sereno variabile Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: I fatti vostri . Aktualna odd.: Potrebujem te
Dnevnik in vreme Variete: Indietro tutta! Filmske novosti Film: UFO pioggia mor-tale (fant., ’90)
Variete: Videocomic
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Lasciate un messaggio Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale
Otroška odd.: risanke in variete
Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: La ruota d’oro Zanimivosti o filmu II si-lenzio dei prosciutti Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
# TELE 4
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
La leggenda di Custer | Speciale Magazine

MONTECARLO
19.30, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.00 Šport Film: Incontriamoci a St. Louis (’44, i, J. Garland) Variete: Tappeto volante Aktualno: Domino Film: Fuoco freddo (’90)“
ITALIA1	
	Otroški variete
	O di qui o di la
	Nanizanki
	Odprti studio
	Aktualno: Tu Italija
	Otroška oddaja
	Odprti studio
	Aktualno: Luogo comune
	Varieteja: Non e la RAI, 16.15 Smile
	Nan.: I ragazzi della pra-teria
	Šport studio
	Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Film: Linea mortale (fant., ZDA ’90)
	Aktualno: O di qui o di lh, Luogo comune, Sgarbi quotidiani, Qui Italia
	Šport studio
raHF Avstrija 2
Ml
Hrvaška 1
	Nanizanke: Una famiglia		TV novice	
	americana, I Jefferson,		»Meridiani« - aktualna	
	8.30 nad. Piccola Cene-		tema, ponovitev	
	rentola, 9.00 Anima per-		Achtung Baby! - kulturna	
	sa, 9.30 TG 4		oddaja	
	Sgarbi quotidiani		Do konca sveta - Ko spre-	
	Nad. Soledad, Febbre		govorijo slike	
	d’amore, 11.30 Maddale-		Slovenski program:	
	na, 12.30 Celeste, 13.00		Studio 2 - mozaična od-	
	Sentieri, 14.30 Primo		daja	
	amore, 15.00 Principes-		Primorska kronika	
	sa, 16.00 Camilla, vmes		TV dnevnik	
	(11.55,13.30) TG 4		Čarobna svetilka, otroški	
IrTul	Kviz: La verita, vmes		program	
H	(17.30) dnevnik		Stanje stvari - mladi	
	Rubrika o lepoti		Odprte strani - oddajo	
iianin	Funari News, vmes		pripravlja Rosanna T. Gi-	
gl	(19.00) dnevnik		uricin	
	Film: Occhio malocchio		V ospredju,	
	prezzemolo e finocchio		avtor Brano Agrimi	
	(kom., It. ’82)		TV dnevnik	
	Film: Un tranquillo		Juke Box,	
	vveekend di paura		glasbena oddaja v živo,	
	(dram., ZDA ’72), vmes		vodi AIex Bini	
	(23.30) dnevnik			
DMF Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Pri Huxtablovih
	Pustovske gilde, pon.
	Cesarski ples, pon. avstrijskega filma
	Živalski raji: Življenje v tihem barju
	Cas v sliki
	Družinske vezi
	Big Valley
	Mojstri jutrišnjega dne
	Otroški program
	Kritično stanje
	Black, serija
	Pierre in Isa, 5. del
	Cas v sliki
	Cisto vsakdanja blaznost
	Cas v sliki
	Derrick, serija
	Pogledi od strani
	Gospod, natakar, nemška komedija, 1991
	Cas v sliki
	Tretji dan, am. psih. kriminalka, 1965 Igrajo: George Peppard, Elizabeth ashley, Roddy McDowalI in dragi; režija Jack Smith.
	Miami Vice: Zadnja naloga, 1. del
	Poročila Tisoč mojstrovin
		
	Tisoč mojstrovin	
	Lipova ulica, serija	
	Glave, portret Tbeodorja	
	Billrotha	
	Titfield Ekspres, angleška komedija, 1952	E
	Živalski muzikanti: Ži-	ras
	valski orkester muzicira	m
	Pri Huxtablovih:	
	Gospa profesorica Tutti-	
	frutti	
	Milijonsko kolo	
	Regionalna poročila	
	Cas v sliki	
	Kultura	
	Izgubljeno kraljestvo Majev: Nova spoznanja o	
	Majih	
	Trailer, oddaja za ljubite-	
	lje filma	
	Večerni studio	
	Golden Globe; filmi, zve-	
	zde in njihove nagrade	Hgg
	Paul McCartney Live, New World Tour 1993	m
	Poročila Tisoč mojstrovin	m
Dobro jutro
Poročila
Otroški program
Odprta ura: Otrok, 5°‘a’
dom
Leksikon religije Nemški jezik W. Fend:
Moja knjiga o džungli Hov, hov, 2/8 del nadaljevanke Poročila
TV-koledar	.
Divja vrtnica, 20/199 del
mehiške nadaljevanke Državnik novega kova, 1/14 del ameriške hum°' ristične serije Ciklus francoskih kome' dij:
Zur II, pon. franc, filma Monoplus
Family Album, 15/26 del
Poročila
Mali veliki svet
Alpe - Donava - Jadran,
Slike iz srednje Evrope
Hrvaška danes
Poročila
Kolo sreče	.
Santa Barbara, 628. de
ameriške nadaljevanke
Dnevnik 1 Šport
V dobri družbi:
Drago Diklid, zabavnoglasbena oddaja Latinica, oddaja Denisa Latina Poročila
Hrvaški spomini: Milanovič, dok. oddaja Slika na sliko Poročila v angleščini Severna svetloba, ameriški film
Hrvaška 2
TV-koledar
Hov, hov, pon.2/8 del nadaljevanke Skrivnosti, serija Vlak obilja pelje na vzhod, pon. 4., zadnjega dela angl. nadaljevanke
j Sierra Nevada: Smuk (M), posnetek
I Risanka Dnevnik
Mladi Indiana Jones, 12/17 del am. nanizanke Intertekstil, reportaža Rock koncert Crash Encounters, dokumentarni film Delo na črno, 12/27 del ameriške nanizanke Igrajo: Bruce Willis, Cy-bil Shepherd, Alyce Bea-sley in drugi.
Hit Depo Video strani
Madžarska
Gez dan Riviera, serija Dallas, 163. del serije Boj se začne znova Igra
Opoldanski zvon Poslovni poročevalec Usode, magazin Tečaj nemščine Dnevnik Domače naloge Družinski kompjuter; računalništvo
Letni kolobarji, oddaja za upokojence Teka, koristni napotki Okno, služnostni program s prilogo Pravljica Dnevnik
Halo, petek, vikendski show program Regina, nemška serija Panorama, svetovna politika
Zidovi, madžarski cb film
Dnevnik BBC

TV SPORED
Petek, 4. februarja 1994
21
RADIO SLOVENIJA 3
13.05
KANTATA IN ZBOROVSKE PESMI, Bohuslava Martinuja
Bohuslav Martinu je značilni in hkrati svojevrstni Predstavnik češke dežele. V svojem obsežnem Ustvarjalnem opusu se ni nikoli povsem ločil od domačih tal. Vse življenje so ga najmočneje privedle različne možnosti glasbenega in izpovednega izraza opernega dela. Tri pesmi za meša-n' zbor boste slišali v izvedbi Praških madrigali-$tcv, kantato z naslovom »Legenda iz dima po Pečenem krompirčku« pa v interpretaciji Komornega zbora in instrumentalne skupine naše radijske postaje.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ V SOVI
TV SLOVENIJA 2	18.45
UČITE SE Z NAMI, žolčni kamni	
Zakaj nastanejo žolčni kamni še danes natančno ne vemo in te bolezni tudi ne znamo preprečevati.
Zdravniki smatrajo, da je edino pravilno zdravljene pri žolčnih kamnih, ki povzročajo težave, odstranitev žolčnika, to se pravi operativno zdravljenje žolčnih kamnov.
Koliko tovrstnih posegov na leto napravijo na Ki-riJrški gastroenterološki kliniki v Kliničnem centru v Ljubljani, boste lahko zvedeli v petkovi oddaji ZNANJE ZA ZNANJE UČITE SE z NAMI, ki bo na sporedu v petek, 4 februarja ob 18.45 na dru-9em programu TV Slovenija.
Oddaje pripravlja Andrej Smuč.
Zo vse tiste, ki imate težave z žolčem, ki.ste vča-sJh preveč razdražljivi in mnogokrat preveč živčni ter se vam ta bolezem lahko obeta, vam
svetujemo, da si ogledate oddajo, morda boste 'ohko tudi pri sebi in zase storili kaj koristnega.
Z;;;/;;;						
	KANAL A	23.20
	MOST TIŠINE,
	ameriški barvni film, 1989
R&ija: Karen Arthur
'9rajo: Marlee Matlin, Lee Remick in drugi.
nlm je zanimiv predvsem zaradi izredne igre obeh glavnih igralk. Mati s pretirano skrbjo do gluhonemo hčerke le povečuje prepad med njima. Odnos se skrha do te mere, da ji hočejo vzeti hčerko, češ da ni sposobna skrbeti zanjo...
TV SLOVENIJA 2	21.10
AKCENT, Vladimir Bartol	
Oddaja Akcent bo z različnih zornih kotov osvetlila fenomen pisatelja Vladimirja Bartola, tega pozno odkritega, a izjemno zanimivega in večplastnega ustvarjalca. Doslej smo ga poznali predvsem kot romanopisca, novelista in dramatika. Njegov znameniti roman Alamut je doživel velik uspeh v tujini, medtem ko ga domači strokovnjaki niso najbolj cenili ali vsaj ne uvrščali med slovenske klasike. Knjiga Zakrinkani trubadur, ki je pred kratkim izšla Pri Slovenski matici, pa odkriva Bartola tudi kot esejista, umetnostnega kritika in publicista, ki se je ukvarjal z biologijo, eksperimentalno psihologijo, Psihoanalizo, filozofijo, etiko in estetiko.
Skratka, najbrž ni naključje, da njegov opus prav v zadnjih letih zbuja tolikšno zanimanje. Oddajo bo vodila Alenka Zor-Simoniti, nastaja pa v Umetniškem programu TV Slovenija.
rf"*
RAI 1
22.50
MONSIEUR HIRE, francoski barvni film, 1989
Režija: Patrice Leconte
'9rajo: Michel Blanc, Sandrine Bonnaire, Andre m/ms in drugi.
Gospod Hire živi žalostno in samotno življenje. Njegova edina zabava je opazovanje sosede Aliče. Ko je priča zločinu, ki ga stori dekletov zaočenec, nire predlaga Aliči, da bi skupaj zbežala, a Hirevo budno obnašanje pritegne pozornost policije...
Film je Leconte režiral po istoimenskem romanu Ge-orgesa simenona, po katerem je Julien Duviver, si-Cer znani režiser filmov o Don Camillu in peppone-tu, že posnel film Panique leta 1946. Leconte je sicer avtor znanega Le mari de la coiffeuse. Njegov zadnji celovečerec, Tango, se prav te dni vrti v kinodvoranah.
Režija: John Boorman
'grajo: Burt Reynolds, John Voight, Ned Beatty in drugi.
Ned, Beatty, Ed, Lewis, Bobby in Drew si želijo vrnitve k naravi. Spustijo se s čolnom po apaški reki, vendar se prijetna pustolovščina spremeni v pravi coj za življenje. Napadejo jih namreč krajani, prijatelji enega od teh ubijejo in skrivaj pokopljejo, vendar nesreč še ni konec. Drew pade v slap in umre, Lewis pa se resno rani.
Boorman je s tem filmom hotel dokazati, da za človeka ni nevarna narava, temveč ljudje. Kljub veliki Pozornosti za fotografijo je režiser orisal precej shematične značaje igralcev.
Film Deliverance je nastal leta 1972.
Lososove
robide
Nemški barvni film, 1991
Scenarij in režija: Percy Adlon, glasba: Bob Telson fotografija: Tom Sigel, igrajo: K.D.Lang, Rosel Zech, Chuck Connors, Jane Lind, Oscar Kawagley, VVolfgang Steinberg
Nemški filmski avtor Percy Adlon se je gledalkam in gledalcem TVS predstavil kot avtor dobrih filmskih komedij. Svetovno slavo je požel s filmsko trilogijo, v kateri je glavno vlogo odigrala korpulentna in zelo simpatična Marianne Sage-brecht. To so seveda filmi Cukrček, Bagdad Cafe in Rosalie gre nakupovat. Poleg glavne igralke imajo vsi trije filmi Se neko skupno potezo - so namreč izrazito minimalistični filmi... V teh filmih nista prisotni zgodovina in politika, filmski ritem je ležeren, tako da so sestavni del zgodbe tudi za-molki detajli... S filmi je Adlon zaslovel, vendar je bil zlasti z zadnjim filmom v trilogiji deležen tudi kritik. Čeprav je Rosalie gre nakupovat simpatičen filmček, pa je njegova zgodba nekoliko neverjetna, zato celota učinkuje nekoliko hladno, brez tiste prisrčnosti in neposrednosti, ki sta prevevali filma Cukrček in Bagdad Cafe. Ne preseneča torej, da se je Adlon s svojim nasledjim filmom Lososove robide poslovil od komedije in Marianne Sage-bracht, ki sta v osemdesetih odlično zaznamovala njegovo delo, hkrati pa ga spravi-
li v ustvarjalno stisko. Seveda pa je film Lososove robide kljub svoji žanrski drugačnosti in sveži igralski zasedbi značilno adlo-novski film.
Minimalizem v pripovedi je tisti prijem, s katerim Adlon oblikuje svojo zgodbo. Pogosto pusti fotografiji pokrajine, da pripoveduje filmsko zgodbo. To pa je razumljiv postopek, kajti prizorišče filmske zgodbe je Aljaska! V arktičnem krogu leži kraj Kotzbue. Nekega poznega popoldneva vstopi v krajevno knjižnico dvajsetletni mladenič. Vznemirjen želi odkriti skrivnost o svojem poreklu. Njegovo ime je Kotz, Kotzbue. Tako se je pisal tudi raziskovalec, ki je daljnega 1816. leta odkril ta odmaknjeni košček sveta. Vendar je Otto von Kotze-bue natančno vedel, da je njegov oče slavni nemški dramatik August von Kot-zebue, nasprotno pa dvajsetletni Kotz ne ve ničesar o svojih starših. S svojim eksplozivnim obnašanjem dodobra vznemiri knjižničarko Roswitho. Toda še preden ta pokliče pomoč, mladenič izgine. Tudi njuno drugo srečanje je zelo vročično, Kotz se namreč težko
sprijazni s svojimi rahlo eskimskimi potezami. Toda Rosvvitha je v svojih argumentih neizprosna, zato se mladenič odzove s šokantnim dejanjem. Sleče se med knjižnimi policami in razkrije svojo skrivnost: v resnici je ženska! Samoza-nikovanje je samo še krepilo njeno izgubljeno identiteto. Toda srečanje s štiridesetletno Rosvvitho ji spremeni življenje. Tudi Rosvvitha ima težave s svojo identiteto: na Aljasko je pribežala iz Vzhodne Nemčije. S svojo zrelostjo, ranljivostjo in občutljivostjo predrami v Kotz povsem nova čustva... prijateljstvo... ljubezen. Film Lososove robide tako pripoveduje o iskanju lastne identitete. Mrzla, odljudna Aljaska je bila pravo okolje za Adlonovo rezko in vendar toplo zgodbo, za njeno asketsko predstavitev. Film, ki so ga snemali kar dva meseca v zelo težkih arktičnih pogojih, so 1991. leta predstavili v Londonu.
—							
	RETE 4	22.45
	DELIVERANCE, ameriški barvni film, 1972
ammi m mmmm
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side: 10.00 Video;
13.00	Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Pulse With Swatch; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthe-ad; 23.00 Ponovitve; 00.00 Video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 So-gun, 5. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Polna hiša; 21.00 Rokoborba;
22.00	Crime International; 22.30 Videnja; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi
PRO 7
05.40	Serije, ponovitve; 10.40 Tisoč milj prahu;
11.40	Roseanne; 12.10 Pri Huxtablovih; 12.40 Srečanje v Hongkongu, am. pustot film; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16.30 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Black Moon, am. akc. film; 22.05 Raven;
23.05	Poročila; 23,15 Mož s smrtonosnimi kremplji, am. akcijski film; 01.05 Kung Fu, pon. filma
PREMIERE
07.00	Romeo; 09.00 Blues Brothers, am. film;
10.05	Hitman-Cohen & Tote, am. film; 13.15 Kino '94; 14.40 Brodolomci, norv, film; 16.00 Zgodbe iz ječe, am. komedija; 17.25 Hotel k nesmrtnosti, nizoz, film; 19.15 Kino '94; 20.15 Odball Hall-Zdaj so bogovi čisto padli na glavo, am. kom.; 21.40 Love Crimes, am. psih. kriminalka
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Euroski, magazin; 10.00 Si-erra Nevada: Smuk ©. prenos; 12.00 Jahanje, preskakovanje ovir; 13.00 Akrobatsko smučanje, free s1yte; 15.00 Tenis, ATP turnir iz Dubaia;
19.00	Alpsko smučanje, vrhunci; 19.30 Poročita;
20.00	Motošport, Nascar serija; 21.00 Motošport, vrhunci rallyja: 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.00 Hokej, NHL
SATI
09.05	Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna
poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Nebeški ljubimec, am. komedija; 22.35 Ekspres v pekel, am. akcijska srhljivka; 00.35 Vroče počitnice, am. erot. komedija
RTL
09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Cas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach;
18.45	Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Miami Vice, 4/26 del am. tv kriminalke; 21.15 Cheese, humor, oddaja;
21.45	Pod eno odejo, 4/13 del; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Goftschalk; 00.00 Poročila
RTL 2
05.45-17.00 Ponovitve serij; 17.00 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Človek Bac-hmann; 20.00 Poročila; 20.15 Krčma pri Rdečem konju, am. vestern; 21.50 Poročila; 22.00 Zahodna izvidnica, am. vestem
SKY MOVIES
17.00 Popi; 19.00 Ernest Scared Stupid; 21.00 Nobody's Perfect; 23.00 Lock Up
MOVIE CHANNEL
17.00	Brer Rabbit; 18.00 The Canterville Ghost;
19.00	Cool As lee; 21.00 The Prince Of Tides; 23.10ThePlayer
FILMNET +
14.00	Missing Pieces; 16.00 K-TV; 18.00 Bright Angel; 20.00 Lethal VVeapon 3; 22.00 The Hord Way
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnje novice;. 19.00 Poročila; 19.30 Kultura; 20.00 Showcase; 21.00 Super šport; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorld News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorld Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorld Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorld Business Todcr/ Update; 22.30 Showbiz Today
Slovenija 1
4.30.5.00.	6.00.6.30.7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13,00, 14.00, 18.00,
19.00.	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga;
10.30	Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 11.45 Iz tujega tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti: 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri: 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
18.30	Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Gospodarski vestnik; 8,40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;
17.15	Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Igra; 22.20 Koncert: Velvet Undrground.
Slovenija 3
9.00,	10,00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22,00. Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; T1.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovske pesmii; 13.40 Galsb. tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Ti in opera;
19.30	Iz arhiva; 22.05 Igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Vsak dan je dober dan; 9.00 Informacije, prireditve; 9.15 Vreme; 9.45 Mnenjsko rešeto; 10.30 Primorski val 202; 11.00 Hladno toplo vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.15	Kaj je novega?;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Amerika, 2. del; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15. 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Ze-iiščarstvo; 11.00 Kulturna oddaja; 12.00 Romagna
mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Zgodovina in turizem; 16.00 Modri val; 18,00 Igra; 18.45 Folk .
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.40 Slov. novice; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12,15 Šport; 13,55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Anketa; 17.55 Špeckahla; 18.30 Oddaja BBC; 20.00 Maribora; 22.00 Rocko-teka.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; .19.20 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 19.30 Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr.
Radio Študent
11.00	Rec Rec News;
12.00	Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Joculator tedna; 18.00 Kinoburger;
19.00	Tolpa bumov: Paradise Lost; 20.00 Radio ropot; 22.00 Idealna godba; 0.30 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika: 8.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda (pon.); 8.40 Pot-puri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Oštri-geca (Marjan Tomšič, 7. del); 10.30 Intermezzo;
11.45	Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: Tržaški oktet; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo;
13.45	Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Poslušajmo, rišimo
' in pišimo; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00'Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slovenski izvajalci na laserskih ploščah; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
SLOVENSKI PROGRAMI
6	r SLOVENIJA 1
	Silas, 5/12 del nemške nadaljevanke
	Rojen 4. julija, pon. ameriškega filma
	Ze veste
	Poslovna borza
	Poročila
	Umetniški veCer, ponovitev: Modema umetnost: Vasilij Kandinski, angleška dokumentarna oddaja
	Jiri Kylian: Portret Češkega koreografa
	Video strani
	Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodistria
	TV dnevnik 1
	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
	Regionalni studio Koper
	Abc-itd, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Forum
	Predplačilo za umor, ameriški film, 1987, VPS 2025
	Glasbeni utrinek: M. Kozina: Na svoji zemlji
	Dnevnik 3, VPS 2225 Sova
	Ko se srca vnamejo, 9. epizoda ameriške nanizanke Civilna dolžnost
	Inšpektor Morse, 4/10 del angleške nanizanke Duh v računalniku, 2. del
	Lososove robide, nemški film, 1991, VPS 0020
	Video strani
IT SLOVENIJA 2	
	Video strani
	Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini: Slovenski Čudež, 5. oddaja
	Neverjetni četrtek: Neverjetne zgodbe: Na pomoč, 6. oddaja Sova, ponovitev
	Hiša naprodaj, 17/21 del ameriške humoristične nanizanke Svetovalec za naložbe
	Inšpektor Morse, 3/10 del angleške nanizanke Igrajo: John Thaw, Kevin Whatley, Amanda Hilhvood, Patri-cia Hodge in drugi; režija Alastair Reid. Duh v računalniku, 1. del
	Znanje za znanje: Učite se z nami
	Dnevnik 2
	Marjan Kozina: Ekvinokcij, tv opera
	Akcent: Portret Vladimirja Bartola
	Homo Turisticus
	Video strani
A KANALA	
	Borza dela
	Video strani
	MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
	Magnetoskop, ponovitev
	CMT
	LuC svetlobe, ponovitev 94. dela ameriške nadaljevanke
	A-Shop
	Spot tedna
	DmgaCen svet, 247. del ameriške nadaljevanke
	Video strani
	Borza dela
	Video strani
	A-Shop
	Trojna prevara, ponovitev ameriškega akcijskega filma
	LuC svetlobe, 95. del ameriške nadaljevanke
	Pozabljeni otroci, dokumentarna serija
	Poročila
	A-Shop
	Videopetek, glasbena oddaja
	Teden na borzi
	Akcija, ameriški film Igrajo: Glive VVood, Baird Stafford, Robert Haufrecht in drugi; režija Romano Scavolini.
	Poročila
	Drugačen svet, 247. del ameriške nadaljevanke
	A-Shop
	Most tišine, ameriška drama
	Spot tedna
	Erotični film
	Borza dela
® KOPER
18.00
Slovenski program
MM¥ KOROŠKA
19.30
Čas v sliki

RAI 1
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: La ragazza del pa-lio, vmes (11.30) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Nancy. Sonny & C. Vreme in dnevnik 1 Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Week-end Dok.: Kvarkov svet Nad.: Diventerd padre, 5. Mladinski variete. Uno per tutti, vmes nanizanka, risanke, vesti Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Variete: Fortunatamente insieme
Nan.: ENG - Preša diretta Vreme, dnevnik, Šport Film: Senza via di scam-po (dram., ZDA *87, i. K. Costner, G. Hackman) Dnevnik
Film: L’insolito caso di Mr. Hire (dram., Fr. ’89, i. M. Blanc, S. Bonnaire) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: II battesimo delle bambole
Kviz: Patente da campio-ni (vodi Demo Mura)
^ RAI 3

Jutranja odd.: L’altrarete Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC DSE - Zenith SP v smučanju: ženski smuk
Dnevnik ob 12-ih Parlato semplice Dok.: Pozabljeno mesto Znanstveni dnevnik Deželne vesti,dnevnik Figaro qua, Figaro lš Dok.: Faraonovo oko Šport: zimski Šport, košarka, odbojka, 17.20 Derby
Nan.: Vita dastrega Dok.: Geo
Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob Una cartolina Dan na preturi Dnevnik in vreme Milano, Italija Aktualno: resnične zgodbe - Abitare una scuola Pregled tiska in vreme
§8 RETE 4		S Koper	
	Nanizanke: Una famiglia		TV novice
	americana, I Jefferson,		»Meridiani« - aktualna
	8.30 nad. Piccola Cene-		tema, ponovitev
	rentola, 9.00 Anima per-		Achtung Baby! - kulturna
	sa, 9.30 TG 4		oddaja
	Sgarbi quotidiani		Do konca sveta - Ko spre-
	Nad. Soledad, Febbre		govorijo slike
	d’amore, 11.30 Maddale-		Slovenski program:
	na, 12.30 Celeste, 13.00		Studio 2 - mozaična od-
	Sentieri, 14.30 Primo		daja
	amore, 15.00 Principes-		Primorska kronika
	sa, 16.00 Camilla, vmes		TV dnevnik
	(11.55,13.30) TG 4		Čarobna svetilka, otroški
	Kviz: La verita, vmes		program
	(17.30) dnevnik		Stanje stvari - mladi
	Rubrika o lepoti		Odprte strani - oddajo
	Funari News, vmes		pripravlja Rosanna T. Gi-
	(19.00) dnevnik		uricin
	Film: Occhio malocchio		V ospredju,
	prezzemolo e finocchio		avtor Bruno Agrimi
	(kom., It. ’82)		TV dnevnik
	Film: Un tranquillo		Juke Box,
	weekend di paura	B	glasbena oddaja v živo,
	(dram., ZDA ’72), vmes	m	vodi Alex Bini
	(23.30) dnevnik		v
DtO
Hrvaška 1
CANALE 5
i	| RAI 2
	Dok.: V kraljestvu narave
	Male in velike zgodbe
	Jutranji dnevnik 2
	Nan.: Lassie
	Nad.: Quando si ama
	Kronike v živo (vodi Mita Medici)
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. Sampo)
	Kronike v živo: Detto tra noi
	Dnevnik in iz Parlamenta
	Pogum življenja
	Športne vesti
	Aktualno: In viaggio con Sereno variabile
	Nan.: Hunter
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: I fatti vostri .
	Aktualna odd.: Potrebujem te
	Dnevnik in vreme
	Variete: Indietro tutta!
	Filmske novosti
	Film: UFO pioggia mor-tale (fant., ’90)
	Variete: Videocomic
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Lasciate un messaggio Kviz: Sani vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale
Otroška odd.: risanke in variete
Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo š giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: La ruota d’oro Zanimivosti o filmu II si-lenzio dei prosciutti Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
# TELE 4

MMP Avstrija 1
<	> ITALIA1
	Otroški variete
	O di qui o di la
	Nanizanki
	Odprti studio
	Aktualno: Tu Italija
	Otroška oddaja
	Odprti studio
	Aktualno: Luogo comune
	Varieteja: Non e la RAI, 16.15 Smile
	Nan.: I ragazzi della pra-teria
	Šport studio
	Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Film: Linea mortale (fant., ZDA ’90)
	Aktualno: O di qui o di la, Luogo comune, Sgarbi quotidiani, Qui Italia
	Šport studio
	Čas v sliki
	Pri Hmctablovih
	Pustovske gilde, pon.
	Cesarski ples, pon. avstrijskega filma
	Živalski raji: Življenje v tihem barju
	Čas v sliki
	Družinske vezi
	Big Valley
	Mojstri jutrišnjega dne
	Otroški program
	Kritično stanje
	Black, serija
	Pierre in Isa, 5. del
	Čas v sliki
	Cisto vsakdanja blaznost
	Čas v sliki
	Derrick, serija
	Pogledi od strani
	Gospod, natakar, nemška komedija, 1991
	Čas v sliki
	Tretji dan, am. psih. kriminalka, 1965 Igrajo: George Peppard, Elizabeth ashley, Roddy McDovvall in drugi; režija Jack Smith.
	Miami Vice: Zadnja naloga, 1. del
	Poročila TisoC mojstrovin
Avstrija 2
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
La leggenda di Custer I Speciale Magazine
MONTECARLO
19.30, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.00 Šport Film: Incontriamoci a St. Louis (’44, i. J. Garland) Variete: Tappeto volante Aktualno: Domino Film: Fuoco ffeddo (’90)“
Tisoč mojstrovin Lipova ulica, serija Glave, portret Theodorja Billrotha
Titfield Ekspres, angleška komedija, 1952 Živalski muzikanti: Živalski orkester muzicira Pri Hmctablovih:
Gospa profesorica Tutti-frutti
Milijonsko kolo Regionalna poročila Čas v sliki Kultura
Izgubljeno kraljestvo Majev: Nova spoznanja o Majih
Trailer, oddaja za ljubitelje filma Večerni studio Golden Globe; filmi, zvezde in njihove nagrade Paul McCartney Live, New World Tour 1993 Poročila
Tisoč mojstrovin
Dobro jutro
Poročila
Otroški program
Odprta ura: Otrok, Sola-
dom
Leksikon religije Nemški jezik W. Fend:
Moja knjiga o džungli Hov, hov, 2/8 del nadaljevanke Poročila
TV-koledar	.
Divja vrtnica, 20/199 de
mehiške nadaljevanke Državnik novega kova, 1/14 del ameriške humoristične serije Ciklus francoskih komedij:
Zur II, pon. franc, filma
Monoplus	.
Family Album. 15/26 del
Poročila
Mali veliki svet
Alpe - Donava - Jadran-
Slike iz srednje Evrope
Hrvaška danes
Poročila
Kolo sreCe	.
Santa Barbara, 628. de
ameriške nadaljevanke
Dnevnik 1
Šport
V dobri družbi:
Drago DikliC, zabavnoglasbena oddaja Latinica, oddaja Denisa Latina Poročila
Hrvaški spomini: Milanovič, dok. oddaja Slika na sliko Poročila v angleščini Severna svetloba, ameriški film
Hrvaška 2
TV-koledar
Hov, hov, pon.2/8 del nadaljevanke Skrivnosti, serija Vlak obilja pelje na vzhod, pon. 4., zadnjega dela angl. nadaljevanke Sierra Nevada: Smuk (M), posnetek Risanka Dnevnik
Mladi Indiana Jones, 12/17 del am. nanizanke Intertekstil, reportaža Rock koncert Crash Encounters, dokumentarni film	.
Delo na Črno, 12/27 del ameriške nanizanke Igrajo: Bruce VVillis, Cy-bil Shepherd, Alyce Bea-sley in drugi.
Hit Depo Video strani
R Madžarska
I Gez dan [R Riviera, serija <0 Dallas, 163. del serije Boj se začne znova Igra
Opoldanski zvon Poslovni poročevalec Usode, magazin Tečaj nemščine Dnevnik Domače naloge Družinski kompjuter; računalništvo
Letni kolobarji, oddaja za upokojence Teka, koristni napotki Okno, služnostni program s prilogo Pravljica Dnevnik
Halo. petek, vikendski show program Regina, nemška serija Panorama, svetovna politika
Zidovi, madžarski čb film
Dnevnik BBC

RADIO SLOVENIJA 3
13.05
KANTATA IN ZBOROVSKE PESMI, Bohuslava Martinuja
ohuslav Martinu je značilni in hkrati svojevrstni ^fdstavnik češke dežele. V svojem obsežnem jjh/orjainem opusu se ni nikoli povsem ločil od ornačih tal. Vse življenje so ga najmočneje pri-dnČ'le različne možnosti glasbenega in izpove-. e9a izraza opernega dela. Tri pesmi za meša-zbor boste slišali v izvedbi Praških madrigali-°V kantato z naslovom »Legenda iz dima po Počenem krompirčku« pa v interpretaciji Ko-r2Brne0a zbora in instrumentalne skupine naše Oljske postaje.
TV SLOVENIJA 2	18.45
UČITE SE Z NAMI, žolčni kamni	
5*a/ nastanejo žolčni kamni še danes natan-no ne vemo in te bolezni tudi ne znamo preprečevati.
n/^°V* smatrajo, da je edino pravilno zdravlje-Je pri žolčnih kamnih, ki povzročajo težave, od-pnitev žolčnika, to se pravi operativno zdravje žolčnih kamnov.
tovrstnih posegov na leto napravijo na Ki-'Ski gastroenterološki kliniki v Kliničnem centru ?a/za an,z P°ste lahko zvedeli v petkovi oddaji ZNANJE ZA ZNANJE UČITE SE Z NAMI, ki bo na Poredu v petek, 4 februarja ob 18.45 na dru-uem programu TV Slovenija, ddaje pripravlja Andrej Smuč.
? vse tiste, ki imate težave z žolčem, ki.ste vča-čm+eveC razG,ra2/y;v/ in mnogokrat preveč živ-c\,Jer se vam to bolezem lahko obeta, vam inh.i emo- da si ogledate oddajo, morda boste oko tudi pri sebi in zase storili kaj koristnega.
KANAL A
23.20
MOST TIŠINE,
ameriški barvni film, 1989
^ež'/a: Karen Arthur
igrajo: Marlee Matlin, Lee Remick in drugi.
'm je zanimiv predvsem zaradi izredne igre obeh 9iQvn/b igralk. Mati s pretirano skrbjo do gluhoneme hčerke le povečuje prepad med njima. Odnos ® skrha do te mere, da ji hočejo vzeti hčerko, češ a° n' sposobna skrbeti zanjo...
TV SLOVENIJA 2
21.10
AKCENT, Vladimir Bartol
Oddaja Akcent bo z različnih zornih kotov osvetlila orl^en pisotelja Vladimirja Bartola, tega pozno odkritega, a izjemno zanimivega in večplastnega ustvarjalca. Doslej smo ga poznali predvsem kot omanopisca, novelista in dramatika. Njegov znameniti roman Alamut je doživel velik uspeh v tujini, medtem ko ga domači strokovnjaki niso najbolj cen/// ali vsaj ne uvrščali med slovenske klasike. Knijga Zakrinkani trubadur, ki je pred kratkim izšla P" Slovenski matici, pa odkriva Bartola tudi kot esejista, umetnostnega kritika in publicista, ki seje ukvarjal z biologijo, eksperimentalno psihologijo, Psihoanalizo, filozofijo, etiko in estetiko, kratka, najbrž ni naključje, da njegov opus prav v zoanjih letih zbuja tolikšno zanimanje. Oddajo bo °Pila Alenka Zor-Simoniti, nastaja pa v Umetni-skem programu TV Slovenija.
Bq	RAI 1	22.50
	MONSIEUR HIRE, francoski barvni film, 1989
r///Z>	
Režija: Patrice Leconte
'Sfojo: Michel Blanc, Sandrine Bonnaire, Andre Wilms in drugi.
Gospod Hire živi žalostno in samotno življenje. Nje-90Va edina zabava je opazovanje sosede Aliče, ko je priča zločinu, ki ga stori dekletov zaočenec, L™e predlaga Aliči, da bi skupaj zbežala, a Hirevo čudno obnašanje pritegne pozornost policije...
"m je Leconte režiral po istoimenskem romanu Ge-orgesa simenona, po katerem je Julien Duviver, si-?er znani režiser filmov o Don Camillu in peppone-iu. že posnel film Panique leta 1946. Leconte je sicer avtor znanega Le mari de la coiffeuse. Njegov žodnji celovečerec, Tango, se prav te dni vrti v kinodvoranah.
Zj			:		
	RETE 4	22.45
	DELIVERANCE,
r///Z>	ameriški barvni film, 1972
Režija: John Boorman
'9rajo: Burt Reynolds, John Voight, Ned Beatty in drugi.
Ned, Beatty, Ed, Levvis, Bobby in Drew si želijo vrnilo k naravi. Spustijo se s čolnom po apaški reki, vendar se prijetna pustolovščina spremeni v pravi ooj za življenje. Napadejo jih namreč krajani, prijatelji enega od teh ubijejo in skrivaj pokopljejo, vendar nesreč še ni konec. Drew pade v slap in umre. Lewis pa se resno rani.
Boorman je s tem filmom hotel dokazati, da za Člo-veka ni nevarna narava, temveč ljudje. Kljub veliki Pozornosti za fotografijo je režiser orisal precej shematične značaje igralcev.
Film Deliverance je nastal leta 1972.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ V SOVI
Lososove
robide
Nemški barvni film, 1991
Scenarij in režija: Percy Adlon, glasba: Bob Telson fotografija: Tom Sigel, igrajo: K.D.Lang, Rosel Zech, Chuck Connors, Jane Lind, Oscar Kawagley, VVolfgang Steinberg
Nemški filmski avtor Percy Adlon se je gledalkam in gledalcem TVS predstavil kot avtor dobrih filmskih komedij. Svetovno slavo je požel s filmsko trilogijo, v kateri je glavno vlogo odigrala korpulentna in zelo simpatična Marianne Sage-brecht. To so seveda filmi Cukrcek, Bagdad Cafe in Rosalie gre nakupovat. Poleg glavne igralke imajo vsi trije filmi Se neko skupno potezo - so namreč izrazito minimalistični filmi... V teh filmih nista prisotni zgodovina in politika, filmski ritem je ležeren, tako da so sestavni del zgodbe tudi za-molki detajli... S filmi je Adlon zaslovel, vendar je bil zlasti z zadnjim filmom v trilogiji deležen tudi kritik. Čeprav je Rosalie gre nakupovat simpatičen filmček, pa je njegova zgodba nekoliko neverjetna, zato celota učinkuje nekoliko hladno, brez tiste prisrčnosti in neposrednosti, ki sta prevevali filma CukrCek in Bagdad Cafe. Ne preseneča torej, da se je Adlon s svojim nasledjim filmom Lososove robide poslovil od komedije in Marianne Sage-bracht, ki sta v osemdesetih odlično zaznamovala njegovo delo, hkrati pa ga spravi-
li v ustvarjalno stisko. Seveda pa je film Lososove robide kljub svoji žanrski drugačnosti in sveži igralski zasedbi značilno adlo-novski film.
Minimalizem v pripovedi je tisti prijem, s katerim Adlon oblikuje svojo zgodbo. Pogosto pusti fotografiji pokrajine, da pripoveduje filmsko zgodbo. To pa je razumljiv postopek, kajti prizorišče filmske zgodbe je Aljaska! V arktičnem krogu leži kraj Kotzbue. Nekega poznega popoldneva vstopi v krajevno knjižnico dvajsetletni mladenič. Vznemirjen želi odkriti skrivnost o svojem poreklu. Njegovo ime je Kotz, Kotzbue. Tako se je pisal tudi raziskovalec, ki je daljnega 1816. leta odkril ta odmaknjeni koSCek sveta. Vendar je Otto von Kotze-bue natančno vedel, da je njegov oCe slavni nemški dramatik August von Kot-zebue, nasprotno pa dvajsetletni Kotz ne ve ničesar o svojih starših. S svojim eksplozivnim obnašanjem dodobra vznemiri knjižničarko Rosvvitho. Toda še preden ta poklice pomoC, mladenič izgine. Tudi njuno drugo srečanje je zelo vroCi-Cno, Kotz se namreč težko
sprijazni s svojimi rahlo eskimskimi potezami. Toda Rosvvitha je v svojih argumentih neizprosna, zato se mladenič odzove s šokantnim dejanjem. SleCe se med knjižnimi policami in razkrije svojo skrivnost: v resnici je ženska! Samoza-nikovanje je samo še krepilo njeno izgubljeno identiteto. Toda srečanje s štiridesetletno Rosvvitho ji spremeni življenje. Tudi Rosvvitha ima težave s svojo identiteto: na Aljasko je pribežala iz Vzhodne Nemčije. S svojo zrelostjo, ranljivostjo in ob-Cutijivostjo predrami v Kotz povsem nova čustva... prijateljstvo... ljubezen. Film Lososove robide tako pripoveduje o iskanju lastne identitete. Mrzla, odljudna Aljaska je bila pravo okolje za Adlonovo rezko in vendar toplo zgodbo, za njeno asketsko predstavitev. Film, ki so ga snemali kar dva meseca v zelo težkih arktičnih pogojih, so 1991. leta predstavili v Londonu.
MUSIČ TELEVISION
07.00	Avvake on the Wild Side; 10.00 Video;
13.00	Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Pulse With Svvatch; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthe-ad; 23.00 Ponovitve; 00.00 Video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 So-gun, 5. del; 16.00 Drugačen svet; 16,45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Polna hiša; 21.00 Rokoborba;
22.00	Crime International; 22.30 Videnja; 23,00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi
PRO 7
05.40	Serije, ponovitve; 10.40 Tisoč milj prahu;
11.40	Roseanne: 12.10 Pri Huxtablovih; 12.40 Srečanje v Hongkongu, am. pustot film; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16.30 Risanke; 17.55 Parker Levvis; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Black Moon, am. akc. film; 22.05 Raven;
23.05	Poročila; 23,15 Mož s smrtonosnimi kremplji, am. akcijski film; 01.05 Kung Fu, pon. filma
PREMIERE
07.00	Romeo; 09.00 Blues Brothers, am. film;
10.05	Hitman-Cohen & Tote, am. film; 13.15 Kino '94; 14.40 Brodolomci, noiv. film; 16,00 Zgodbe iz ječe, am. komedija; 17.25 Hotel k nesmrtnosti, nizoz. film; 19.15 Kino '94; 20.15 Odball Hall-Zdaj so bogovi čisto padli na glavo, am. kom.; 21,40 Love Crimes, am, psih, kriminalka
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09,00 Euroski, magazin; 10.00 Si-erra Nevada: Smuk (2). prenos; 12.00 Jahanje, preskakovanje ovir; 13.00 Akrobatsko smučanje, free style; 15.00 Tenis, ATP turnir iz Dubaia;
19.00	Alpsko smučanje, vrhunci; 19.30 Poročila;
20.00	Motošport, Nascar serija: 21.00 Motošport, vrhunci rallyja; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.00 Hokej. NHL
SATI
09.05	Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf: 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna
poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Nebeški ljubimec, am. komedija; 22.35 Ekspres v pekel, am. akcijska srhljivka; 00.35 Vroče počitnice, am. erot. komedija
RTL
09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach;
18.45	Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Miami Vice, 4/26 del am. tv kriminalke; 21,15 Cheese, humor, oddaja;
21.45	Pod eno odejo, 4/13 del; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila
RTL 2
05.45-17.00 Ponovitve serij; 17.00 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Človek Bac-hmann; 20.00 Poročila; 20.15 Krčma pri Rdečem konju, am. vestern; 21.50 Poročila; 22,00 Zahodna izvidnica, am. vestem
SKY MOVIES
17.00 Popi; 19.00 Ernest Scared Stupid; 21.00 Nobody's Perfect; 23.00 Lock Up
MOVIE CHANNEL
17.00	Brer Rabbit; 18.00 The Canterville Ghost;
19.00	Cool As Ice; 21.00 The Prince Of Tides; 23.101hePlayer
FILMNET +
14.00	Missing Pieces; 16.00 K-TV; 18.00 Bright Angel; 20.00 Lethal VVeapon 3; 22.00 The Hard Way
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnje novice;. 19.00 Poročila; 19.30 Kultura; 20.00 Showcase; 21.00 Super šport; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorld News; 06.30 MoneyUne; 10.30 World Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorld Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorld Business Today Update; 22.30 ShowbizToday ^
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13,00, 14.00, 18.00.
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga;
10.30	Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 11.45 Iz tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
18.30	Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;
17.15	Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Igra; 22.20 Koncert: Velvet Undrground.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovske pesmii; 13.40 Galsb. tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Ti in opera;
19.30	Iz arhiva; 22.05 Igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Vsak dan je dober dan; 9.00 Informacije, prireditve; 9.15 Vreme; 9.45 Mnenjsko rešeto; 10.30 Primorski val 202; 11.00 Hladno toplo vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.15	Kaj je novega?;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Amerika, 2. del; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30.
13.30,	14.30, 16.30, 17.30. Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Ze-liščarstvo; 11.00 Kulturna
\^oddaja; 12.00 Romagna
mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Zgodovina in turizem; 16.00 Modri val;
18.00	Igra; 18.45 Polk.
R. Glas Ljubljane
5.15.	7.15. 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.40 Slov. novice; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Anketa; 17.55 špeckahla;
18.30	Oddaja BBC; 20.00 Maribora; 22.00 Rocko-teka.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 19.20 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
19.30	Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - NočnLpr.
Radio Študent
11.00	Rec Rec News;
12.00	Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Joculator tedna; 18.00 Kinoburger;
19.00	Tolpa bumov: Paradise Lost; 20.00 Radio ropot; 22.00 Idealna godba; 0.30 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda (pon.); 8.40 Pot-puri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Oštri-geca (Marjan Tomšič, 7. del); 10.30 Intermezzo;
11.45	Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: Tržaški oktet; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo;
13.45	Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Poslušajmo, rišimo in pišimo; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Slovenski izvajalci na laserskih ploščah; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.	J
POP NOVICE
Novi single Jana Plestenjaka
Jan Plestenjak je pred dnevi izdal CD single z naslovom Ne ne ne. Naslovno skladbo je Plestenjak podložil z močnim plesnim tehno ritmom, zato je pesem namenjena predvsem diskotekam. Na plošči je poleg naslovne skladbe, ki se pojavi še v posebnem plesnem re-miksu in instrumentalni različici, še soul balada Želim si (zabeležena v vokalni in instrumentalni različici). Ploščo je Plestenjak posnel ob pomoči basista Janija Haceta in spremljevalne pevke Aliče Camare.
Duran Duran predelujejo rock in rap
Angleška skupina Duran Duran bo spomladi izdala novo ploščo, na kateri bodo zbrane njihove predelave starih rock in rap skladb. Na albumu bodo med drugim tudi VVhole Lotta Love skupine Led Zeppelin, 911 Is A Joke raperjev Public Enemy in VVhite Lines raperja Grandmaster Flasha. V kratkem pa bo izšel nova mala plošča, na kateri bo predelava pesmi Femme Fatale skupine Velvet Underground.
Vrnitev Arethe Franklin
Ameriška črnska soul pevka Aretha Franklin je posnela priredbo skladbe Pride - A Deeper Love (Ponos - globlja ljubezen). Pesem je nosilna tema drugega dela filma Nune pojejo, v katerem igra VVhoopi Goldberg. Franklinova pa pripravlja tudi album svojih največjih uspešnic, med katerimi so tudi dueti z Whitney Houston, Georgeom Michaelom in Euiythmics. Aretha Franklin je zaslovela v šestdesetih letih s soul hiti Respect, A Little Prayer in Spa-nish Harlem, v zadnjem času pa je njena kariera precej nazadovala.
Nova jazz televizija v ZDA
Letošnjo jesen bo začela svoj TV signal oddajati prva specializirana jazz postaja. Televizijo je ustanovila firma Black Entertainment TV, njihova želja pa je, da bi popularizirali jazz. Zato tudi želijo, da bi založbe posnele več jazzovskih video spotov in koncertnih posnetkov. V Ameriki v tem trenutku obstaja poleg MTV-ja še vrsta glasbenih TV postaj, med katerimi v zadnjem času še posebej uspevajo televizije, specializirane za counhy.
Raperji prodirajo
Razvpiti ameriški raper Ice Gube se je začel ukvarjati z režiranjem. Pred dnevi se je tako na televiziji pojavil njegov prvi video spot, narejen za skladbo Time And Chan-ce (Cas in priložnost) črnske soul skupine Color Me Badd.
Njegov raperski kolega Ice T pa se je začel ukvarjati z novinarstvom. V februarski številki revije Playboy je objavil članek z naslovom Živeti in umreti v Los Angelesu.
(M.K.M.)
Plošča predelav Davida Bowieja
David Bovvie bo spomladi dobil ploščo, na kateri bodo različni izvajalci predelali njegove stare skladbe. Pesmi naj bi predelale skupine kot Aerosmith, Pearl Jam, Suede in Smashing Pumpkins. Slednji so že pripravili svojo različico Bovviejeve skladbe Moonage Daydream (Sanjarjenje ob luni). Bovvie sam pa medtem nadaljuje svojo filmsko kariero. Pred kratkim je nastopil v filmu Reunion (Ponovno srečanje), v katerem igrajo tudi Gena Rovvlands, Ben Gazzara in Liza Minelli.
(Pripravil M. K. M.)
R. E. M.: Dead Letter Office (IRS/EMI, 1987-1993) CD, rock, 71 min. Distribucija NIKA, cena 2350 SIT, RecRec, Resljeva 2, Ljubljana.
Staro za novo ah novo za staro? Ne eno ne drugo, pač pa večno dobra glasba začetnega obdobja R. E. M. Velika založba EMI, ki ima pravice za izdajo plošč založbe IRS, je ponovno izdala prvih šest albumov R.E.M. pod skupnim imenovalcem »Izbor IRS let«. Tako so spet na voljo vsi CD - od prvenca Murmur (1983) in nadaljnjih izdaj Reckoning (1984), Fables of The Re-construction (1985), Lifes Rich Pageant (1986) do zgornje kompilacije, ki so ji dodali še prvi EP R. E. M. z naslovom Cronic Town iz leta 1982. Drugim izdajam so dodani večinoma še neobjavljeni komadi, pretežno posneti v živo, ah pa manj znane skladbe B strani sin-glov. Dead Letter Office je podobna zbirka B strani, re-miksov in izbora skladb z albumov, ki predstavljajo skupino v izrazito melodični glasbeni podobi. Sproščeni komadi izstopajo po preprostem in energičnem R. E. M,- Athens-Georgia kitarskem popu, ki ga dodatno razširi dober občutek za priredbe; na plošči so predelave skupin Aerosmith, Pylon in Velvet Underground ter Rogerja Millerja.
(D. C.)
MUZEJI / SLOVENSKE ŽELEZNICE
Kjer se človek res počuti majhnega
Železničarji so pripravili zbirko in »modele«, ki obiskovalca bliskovito vrne v otroštvo
LJUBLJANA - Slovenske železnice so včeraj predstavile knjigo Josipa Orbaniča Istrske železnice (peto v zbirki Tiri in čas), ki v poljudni obliki in z vrsto slikovnega gradiva opisuje bogato zgodovino železniškega (in s tem globalnega) razvoja Istre od leta 1876, ko so tiri pripeljali do Pule - in
se do današnjih dni menjajo tako gospodarji kakor vzponi in krize istrskih železnic.
Na včerajšnji tiskovni konferenci pa smo bili novinarji deležni tudi obhoda, ki bi ga lahko primerjali s šolskimi ekskurzijami ali z »industrijskim novinarstvom« pred leti -s to razliko, da lahko tudi
laiki zatrdimo, da smo se ob izvrstnem komentarju vodje muzeja Mladena Bogiča vrnili v otroštvo.
SZ se namreč resno pripravljajo, da naposled odprejo Železniški muzej, ki sicer že obsega stalno razstavo, manjka pa še nekaj malenkosti (ustrezno zavarovanje in osvetlitev). Železničarji pa ne mislijo ostati samo pri bogati zbirki opreme, ki sega od razvoja uniform preko rekonstruirane avstroogrske prometne pisarne do - delujočih - signalnih in komunikacijskih naprav: v šišenskih železniških delavnicah (kompleksu nekdanje kurilnice) nameravajo postaviti na ogled celotni »vozni park« zgodovine tirnega prometa na Slovenskem z še delujočimi lokomotivami in tistimi, ki so »se ulegle« (torej same ne bodo šle več v Trst). Stalna razstava na Kurilniški 3 že sprejema najavljene skupine, organizatorji pa se že lahko pohvalijo z mednarodnim ugledom.
Tone Vrhovnik
Lokomotiva tipa 17 (šesta po vrsti) (Foto: Tomaž Brate)
Pesniki -razprodano!
Pesnik Tomaž Šalamun (Foto: Bojan Velikonja)
LJUBLJANA - V sredo je v trnovskem KUD France Prešeren potekal prvi večer prvega festivala poezije naslovljenega Trnovski pesniški terceti, ki naj bi od letos naprej postali tradicionalni. Pesniški recital Aleša Debeljaka, Tomaža Šalamuna in Nika Grafenauerja je v dvorano, v kateri sicer domuje gledališče Ane Mon-ro, privabil približno sedemdeset obiskovalcev, med njimi tudi tiste, ki so ali bodo v naslednjih dveh večerih »zavzeli« v črnino odet oder trnovskega kulturnega središča. Izmed nastopajočih je po odzivih iz dvorane obiskovalce najbolj navdušil prevejani in v tujini najbolj znani izmed naših pesnikov Tomaž Šalamun, ki je tako kot njegov kolega Niko Grafenauer, za katerega so nastopi v javnosti prej izjema kot pravilo, znal pravilno oceniti dolžino nastopa in s tem »vzdržnostni prag« občinstva. Čeprav je prvi pesniški večer s svojo nekonvencionalnostjo in sproščenostjo v celoti uspel, pa se vendarle zastavlja vprašanje o interpretacijski ravni nastopajočih na podobnih večerih, saj se za slovenske pesnike večkrat zazdi, da bi bilo bolje, če bi branje lastnih pesmi zaupali tistim, ki se na te reči bolje spoznajo. Tokratna trojka se je v primem Šalamun in Grafenauer odlično odrezala.	(M.T-)
Pure Laine: 4 More (Getto Ton / Front Rock, 1993) CD - EP, rock, 20 min. Distribucija: Front Rock / Nika, cena 1150 SIT, RecRec, Resljeva 2, Ljubljana.
Se štirje komadi več in še ena izdaja avstrijske
skupine Fhre Laine za mariborsko neodvisno založbo Front Rock, ki je sočasno izšla v Avstriji in pri nas. Se nekaj dobre muzike, ki so jo Pure Laine iz Gradca začrtali že na svojem prejšnjem albumu Bum: gre za izrazito ameriško rockovsko melanholičnost s prelivi dobrih melodij in občasnimi nirvani-stičnimi vrivki zahodne obale ZDA.
Trije prialpski kavboji igrajo na način široko odprtih ameriških glasbenih prostorov, glasba je povsod; prej počasna kot hitra, bolj melodična in rahlo zasanjana kot glasna.
Poleg melodične valovi-tosti skupine izstopa še vokal, ki je navidez monoton, vendar je njegova kvaliteta prav v tej barvi. Nezainteresiran, precej lenoben glas je zaščitni znak skupine, je njena os in njeno vodilo.
Glasba Pure Laine je izrazito sodoben rock, zvočno aktualen in nalašč preprost, brez vsakih pretenzij po popularnosti ali duhu glasbenega časa in prav zato je tudi tako privlačen.
(D. C.)
IZŠLO JE /
Željko Bebek: Sve najbolje -17 hitova (Croatia records, 1993); CD; pop; naprodaj v vseh bolje založenih trgovinah.
Željka Bebeka seveda ni treba posebej predstavljati. Kot pevec skupine Bijelo dugme je poskrbel za nekaj najbolj legendarnih skladb jugoroken-rola, npr. Selma in Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac. Dugme je zapustil leta 1984. Njegova solo kariera je bila na začetku precej trnova. Album Mene tjera neki vrag je propadel, prav ta-
ko njegov projekt s Tifo, naslednjim pevcem skupine Bijelo dugme. Do prelomnice je prišlo Sele leta 1989, ko je posnel ploščo z avtorsko pomočjo izkušenih mojstrov hrvaške popevke. Na plošči Sve najbolje je zbranih 17 najuspešnejših skladb s treh njegovih albumov. Solistični Bebek je seveda nekaj povsem drugega kot Bebek pri skupini Bijelo dugme. Popevke na tej plošči le malo odstopajo od povprečnih skladb kakšnega Oliverja Drago-jeviča, kar bo nekaterim sicer všeč, vendar ta glasba ne bo navdušila ljubiteljev starih Belih gumbov, verjetno pa niti Bebeka ne. A od nečesa je pač treba živeti.
(M. K. M.)
CD PLOŠČE
David Bovvie: The Buddha of Suburbia -Original Soundtrack (BMG, 1993) CD; filmska glasba; uvoz: Losedia; prodaja: DZS - Plečnikova knjigarna, Šubičeva 1, Ljubljana; 2.416 SIT.
Buda iz predmestja oziroma v originalu Buddha of Suburbia je naslov nove knjige pisatelja Hanifa Kureishija, znanega po romanu in filmu London me ubija (London Kills Me). Kmalu po nastanku filma so posneli tudi televizijski film z istoimenskim na-
The Buddha of Suburbia
slovom, za glasbo pa so poprosili gospoda Davida Bovvieja. Ta je moral celotno glasbo napisati in posneti v pičlih šestih dneh. Glasba iz Bude iz predmestja zato seveda ne more biti velika avtorska mojstrovina, gre pa za delo spretnega, izkušenega skladatelja, ki se pri tem precej naslanja na svoj zadnji album Black Tie VVhite Noise. Glasbena podoba je mešana: pop (naslovna tema, kjer gostuje Lenny Kravitz) preide v plesne vode (Sex and the Church), naslednji trenutek pa že zaide v jazz, ambientalno glasbo, nevrotičnost, pa spet pop in tako naprej. Ce bi ocenjevali s številkami, bi si plošča zaslužila sedmico.
(M. K. M.)
Philip Glass: Hydrogen Jukebox, Libretto by Allen Ginsberg (Elektra None-such, 1993), klasika, CD, 73 minut; cena 2590 tolarjev, prodaja: Cosmopolis, Ljubljana.
Najnovejši izdelek skladatelja Philipa Glassa je glas-
beno popotovanje po Ameriki s pomočjo tekstov poeta Allena Ginsbeiga. Dva »velika uma« ameriške kulture sta pripravila projekt, v katerem sodeluje še skupina šestih glasbenikov, šestčlanski vokalni ansambel ter seveda oba avtorja. Allen Ginsberg poezijo na različne načine združuje z glasbo. Posnel je vrsto plošč na katerih se je spremljal na indijskim harmoniju in pel uglasbene pesmi, ali pa je spremljavo prepustil bolj izkušenim glasbenikom, tako kot pri enem od zadnjih projektov Lion For Real, kjer je pesmi le recitiral. Na plošči Hydrogen Jukebox je Ginsberg s svojim glasom že povsem v ozadju, saj je petje svojih pesmi prepustil vokalnemu ansamblu, ki nas s pomočjo Glassove glasbe in Ginsbergove poezije popelje na več kot 70 minutno popotovanje po Ameriki in njeni zgodovini od 50. let do današnjega časa. Gre za zgodovino, ki jo označujejo teme kot so protivojno gibanje, seksualna revolucija, droge, vzhodna filozofija, ekološki problemi in podobno.
(M. J.)
Mercedes Sosa: Sino (Polygram Discos, 1993), etnorock, CD, 49 minut; cena 2490 SIT, prodaja Cosmopolis, Ljubljana.
Mercedes Sosa je ena od najpomembnejših sodobnih argentinskih pevk, ki je zelo priljubljena tudi v Evropi. V času argentinske vojaške diktature je živela v eksilu in si s tem tudi izoblikovala politično prepričanje. Ker se je diktatura že pred časom umaknila tudi iz Argentine, se je Mercedes Sosa vrnila v domovino, njene pesmi pa so zdaj že manj politične, četudi še vedno aktualne. Tako svojo novo ploščo Sino konča z izvedbo pesmi njenega rojaka Leona Gieca z naslovom Cinco Ciglos Igual, ki govori o kruti usodi, ki so jo doživeli Indijanci po prihodu Spancev v Ameriko.
Plošča Sino je po svoji glasbeni podobi dokaj raznolika, saj Mercedes Sosa izvaja tudi pesmi avtorjev iz Brazilije ali Italije, hkrati pa lahko slišimo tudi njeno izvedbo enega najlepših argentinskih tangov La Ulti-ma Curda. Sodoben zvok, v katerem pa je še vedno čutiti vplive argentinske avtohtone kulture, ji je pomagal oblikovati producent in ro-ckovski glasbenik Fito Pa-ez, pri snemanju pa so ji pomagali tudi nekateri drugi svetovno znani argentinski glasbeniki kot je na primer Jaime Torres.
(M. J.)

NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 4. februarja 1994
	
Slovenija	
-SMRT
V^ARJEVDOM, tel.: 061/222-815
OfifiRn.?.’ 5' februarja, ob 21. uri: POMLADNO KfUJJE DAMIRJA ZLATARJA FREYA.
SNG, tel.: 061/221-511
4. februarja, ob 19.30: W. Shakespeare -
V	Oj"3 HENRIK IV., za abonma petek in izven.
Ma i? .°' 5' februarja, ob 19.30: G. Feydeau - DA-
MAXIMA, za izven in konto.
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
OtAI februarja, ob 20. uri: I. Torkar - BALADA
V	SnK za izven in konto.
DPadt*°’ 5' februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -izven ' XDEPARTED' DEAR HUSBANDS, za ... n m konto. Monodramski nastop Polone Ve-
angleščini.
0 ERa SNG, tel.: 061/331-950
ST Ir'4' februarja, ob 16.30: P. I. Čajkovski - HRE-jup Za i^en in konto.
Dan' tel': 061/210-852
0NARDQ?bmarja,ob 19-30: E-FUsar" PA bbi-
fRGOVSioi februaria’ ob 39,30: A' Ntiller -;
P0i°ne<feliek, 7. februarja, ob 19.30: L. Jagodic - M ven "B' Tadel" KLfNfKA TIV0LI d.o.o., 28 iz'
SfANSKI BORQ, tel;: 061/1404-183
drei d’ 4' februarja, ob 20. uri: Carlo Goldoni - An-
" SLUGA DVEH GOSPODOV-
^OlNKROOO^^i3, ob 16, ula: Preussfer" RAZ-
MN'|’|AK°BskO GLEDALIŠČE,
^0 061/312-860
n0vias’ 5,' februarja, ob 19.30: F. Levstik - D. Jova-
V	snL1' Partliic" MARTIN KRPAN, za izven.
Arh-, °l o’ 5’ februarja, ob 16. uri: A. Lindgren - V. stava k SUh " PKA NOGAVIČKA, za izven. Pred-izven °° Se V ne<delj°> 6. februarja, ob isti uri, za
\;*n®MLISCE GLEJ, tel.: 061/216-679
N’ROspA°’ 6' februarja, ob 21. uri: HAMLETS ^tiuri ^dstava bo še v torek, 8. februarja, ob
80 Oto, 5. februarja, ob 17.30: Jan Wilkowski -
(jURLA
TRDOGLAVCEK, za izven.
VELIKI ODER
V	soboto, 5. februarja, ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven.
CEDE
SLGC, tel.: 063/25-332
V	nedeljo, 6. februarja, ob 18. uri: C. Goldoni - A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za izven. Predstava bo še v sredo, 9. februarja, ob 10.30, za abonma Srednja ekonomska šola I Celje in ob 17. uri, za abonma Gimnazija Celje.
V	ponedeljek, 7. februarja, ob 16. uri: G. A. Burger - LAŽNIVI KLJUKEC, za izven.
DNEVI KOMEDP'94
Danes, 4. februarja, ob 19.30: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO. Gostuje MGL iz Ljubljane.
V	soboto, 5. februarja, ob 19.30: M. KleC - VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ. Gostuje SG iz Trsta.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 4. februarja, ob 19.30: Matija Logar - DOSJE, za abonma petek I, konto in izven.
V	torek, 8. februarja, ob 19.30:1. Torkar - REVIZOR '93, za izven in konto. Predstava bo še v petek, 11. februarja, ob isti uri, za izven in konto.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel.: 062/221-206
Danes, 4. februarja, ob 20. uri: v Minoritih M. Ve-zovišek - JERMANOVO SEME, za izven.
OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V	ponedeljek, 7. februarja, ob 19.30: ŠTIRJE LETNI ČASI - baletni triptih, za abonente in izven.
V	torek, 8. februarja, ob 19.30:-N. A. Rimski-Korsa-kov - CARJEVA NEVESTA, za abonma in izven. NOVA GORICA
PDGtel.: 065/25-326
Danes, 4. februarja, ob 20. uri: v Solkanu A. Ayckboum - NORČIJE V SPALNICAH, za izven. Predstava bo še v soboto, 5. februarja, ob 20. uri, za red sobota rumeni in izven.
V	soboto, 5. februarja, ob 11. in ob 16. uri: v veliki dvorani KD E. Fritz - GROFIC PRAŠIČ, za abonma velikega polžka.
NIJA-JULIJSKA KRAJINA
Ssr
kri" gostuje s Klečevo predstavo »Vsega je in V? Darjana Deržaj« danes, 4. t. m., ob 16. lQ“„20' uri v Brežicah ter jutri, 5. t. m., ob 19-30 v Celju.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: v soboto, 12. t.m., ob 20. uri nr v? sPoredu premiera H. Berlioz »Faustovo tuetaetstvo«. Dirigent Michel Tabachnik, rja Ivan Stefanutti, sodeluje zbor »I piccoli • aantori della citta di Trieste«.
Gledališče Rossetti
4' f' m'’ ob 20-30 (red prost) Gogol kcaimlv 8 ^ i^jedbi skupine Teatro degli
camminati. V abonmaju odrezek št. 5.
FW.es’ 4' 1' m-> °b 16. uri srečanje z igralcem ancom Branciarolijem.
V teku sta predprodaja in rezervacija vstopnic
za De Filippovo delo »Napoli milionaria.
Gledališče Cristallo-La Contrada
Zaradi tehničnih razlogov je »V. Palio teatro-scuola« (tekmovanje v gledališču) preneseno na april.
Jutri, 5. februarja, ob 20.30 gostovanje Italijanske drame z Reke z Goldonijevo komedijo »Sior Todero Brontolon«. Režija Gabbris Ferrari.
MILJE
Gledališče Verdi
Danes, 4. t. m.,ob 10. uri »Trnjulcica« z lutkami I Piccoli di Podrecca. Predstava za šole.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V Četrtek 10. in v petek, 11. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro Franco Parenti z delom »La Maria Brasca«. Režija Andree Ruth Shammah.
koros
KA
SEisVic
So!!*410 Sfsdališče: danes, 4. t. m., ob 19.30 C.
»Hase Hase« (Zajec, Zajec).
V m' a *'m'’ob 39,39 balet>>Peer Gynt«. lutlc eSt°Vem d°mu bo danes, 4. t. m., ob 9. uri 14 3nVI).a Predstava »Drevo nad prepadom«, ob ■du »Mi igramo zase...in za vas«.
ŠENTJAKOB
V	Farni dvorani bo danes, 4. t. m., ob 19.30 na sporedu komedija »Veter v vejah sasafrasa«.
2VABEK
V	Farni dvorani bo danes, 4. t. m., ob 19. uri »Koncert«. Sodelujejo PK Graška študentje.
RAZNE PRIREDITVE
[SLOVENIJA
^0DERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
centV°’ 9' februai1a-bo ob 19. uri v Informacijskem Dma V.°bv'ru prireditev Iz umetnikovega ateljeja P ustavitev najnovejšega kipa MIRKA BRATUŠE z laLu°VOrn Muzahomska. Ob tej priložnosti si boste Z*9® ogledali film o avtorju in njegovem delu.
FRANCE PREŠEREN, tek: 061/332-288 UUtiLJANSKI PESNIŠKI FESTIVAL:
.anes, 4. februarja, ob 20.30: KAJETAN KOVIC, JU-^ P°TOKAR, BORIS A. NOVAK.
HAIA TIVOLI
Dl ,s°b?te> 5., do nedelje, 13. februarja, je na dino adi Rred -p*v°b predstava in razstava
pL?VENSKI SOLSM MUZEJ,
Plečnikov trg 1
7r?*lek, 10. februarja, ob 18. uri: predavanje ^“NKE ZEBER - Navade in običaji ljudstva
ZKOS, Beethovnova 5
otek, 8. februarja, bo ob 16. uri strokovni po-
svet z naslovom LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE IN MEJNE GLEDALIŠKE OBLIKE NA SLOVENSKEM.
NOVA GORICA
DOM UČENČEV M. GORJUPA, Streliška 7
Danes, 4. februarja, ob 19. uri: predavanje KATARINE VELIKONJA - Razsvetijenje - pot ah cilj.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
Danes, 4. februarja, ob 20. uri: recital - PRIJA-TLI OBRODILE, Šaleški študentski klub.
V torek, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA. Program: Akademska folklorna skupina France Marolt.
TOLMIN
Danes, 4. februarja, bo ob 17. uri v rojstni hiši Simona Gregorčiča na Vršnem prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča.
[jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Trst
Ttžaska knjigama
J^eSernov dan: Tržaška knjigama in Združenje književnikov Primorske vabita v torek, 8. fe-riiarja, ob 17.30 na predstavitev knjige Rafka °lharja »Stezice«. Sodelovala bosta prof. Zora
Tavčar in Livio Valenčič.
Knjigama Nuova Universitas
V četrtek, 10. t. m., ob 19. uri bo Maria Pirjevec predstavila pesnika Marka Kravosa.
V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava Construxit & Fecit JANEZA SUHADOLCA
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Foto projekt Lepi - umazani - zli PRIMOŽA PREDALIČA in BOJANA VELIKONJA je na ogled do 20. februarja (Mala galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Danes, 4. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave Zimski salon 1994. S slikami, instalacijami in objekti se bodo predstavili umetniki: VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR. Razstava bo na ogled do 26. februarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca.
Razstava JOSEPHA BEUYSA je na ogled do 20. marca.
Razstava PEDRA CABRITA REISA - ECHO DER VVELT HI je na ogled do 27. februarja (Mala galerija).
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. februarja.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
Razstava RINALDA OLIVIERIJA je na ogled do 27. februarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava DUŠANA TRŠARJA - Objekti in risbe 1973-1983.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava akvarelov in male plastike NIKOLAJA LEHRMANNA je na ogled do 18. februarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na ogled do 12. februarja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 24. februarja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava slik VIDE SLIVNIKER-BELANTIC je na
ogled do 23. februarja.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36
Razstava pejsažev DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 17. februarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik NIKOLAJA BEERA je na ogled do 22. februarja.
TRST
TGalerija: na ogled je skupinska razstava »Srečanja«.
Art Galery: do 12. t. m. razstavlja Ennio Iaglitsch.
Muzej Sartorio: do 21. februarja je na ogled razstava slik iz Stavropulosove zbirke.
Galerija Bassanese: na ogled je razstava video-slik treh novozelandskih slikarjev.
Galerija Minerva: do 6. februarja je na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22
Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. februarja.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava del DUŠANA FIŠERJA je na ogled do 9. februarja.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7
Razstava RAJKA CUBRA je na ogled do 20. februarja.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. Razstava NAJ IGRAČA je na ogled do 15. februarja.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. februarja.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE,
Mestni trgi
Razstava slik BONJIA CEHA je na ogled do 10. februarja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7
Razstava del elanov Društva likovnih umetnikov
Prekmurja in Prlekije je na ogled do 28. februarja.
NOVA GORICA
GALERIJA REKA DEBENJAKA
Razstava fotografij JAKA ČOPA je na ogled do 12.
februarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni trg 37
Danes, 4. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik MIRE PREGELJ.
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do
16. februarja.
VELENJE
GALERIJA IVAN NAPOTNIK
Danes, 4. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave DUŠE KAJFEZ. Razstava bo na ogled do 2. marca.
VRHNIKA
GALERIJA VOJAŠNICE L CANKAR, Rakovec
Razstava akvarelov BRANETA PRAZNIKA je na ogled do 15. februarja.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
V	Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah« Mirne Pavlovec.
SVEČE
GorSetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V	galeriji v glavni Soli je na ogled razstava del Huga VVulza.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
V	sredo, 9. februarja, bo ob 20. uri v menzi Študentskega naselja v RoZni dolini koncert skupine PARADISE LOST. SLOVENSKA FILHARMONIJA,
tel.: 061/213-640
V	sredo, 9. februarja, ob 19.30: koncert TOMAŽA PETRAČA -klavir.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 4. februarja, ob 19. uri: VEČER PLANINSKIH PESMI (GD).
Danes, 4. februarja, ob 9. uri: otroški muzikal - BUCKA NA BROADWAYU. Predstava bo se v soboto, 5., in v nedeljo, 6. februarja, ob 11; uri.
kd spanski borci,
Zaloška 61
V	soboto, 5. februarja, ob 20. uri: koncert Papirniškega pihalnega orkestra - VevCe.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	sredo, 9. februarja, ob 18. uri: koncert ANAMARIJE TOMAC - flavta, VLADIMIRJA MLINARICA - klavir.
BLED
GRAND HOTEL TOPLICE
V	soboto, 5. februarja, ob 19.30: literamo-glasbeni večer KRST PRI SAVICI, recitacija ALEŠ VALIČ in glasba Godalni kvartet Tartini.
CELJE
BARFLY, Trubarjeva 1
Danes, 4. februarja, BALKAN ZUR.
V	soboto, 5. februarja, koncert -MAGNIFICO.
NOVA GORICA
KD NOVA GORICA
V	torek, 8. februarja, ob 20. uri: koncert STRUNE! MILO SE GLASITE. Nastopajo - moški pevski zbor PROVOX, dramska igralka JOŽICA AVBELJ, KATARINA PREKO VIC - flavta, MILENA VUGA - klavir.
ŠKOFJA LOKA
Danes, 4. februarja, ob 17.30 v Atriju SDK na Mestnem trgu BESEDE IN NOTE, nastopajo glasbeniki - UROŠ in DOMEN RAKOVEC, MARKO in ROK KRANJC ter pesniki AJDA BALDERMAN," AGATA TROJAR in NEJC BERNARD.
FJK
TRST
Kulturni dom
V	ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30, 3. abonmajski koncert solidarnostne sezone Glasbene matice. Nastopil bo violinist Črtomir Siskovic. Na sporedu Tartini, Paganini, Nardini, Merku, Sofianopulo, Honeg-ger.
Dvorana Tripcovich
V	nedeljo, 6. t. m., ob 11. uri koncert v spomin na novinarje RAI, ki so padli v Mostarju.
Gledališče Rossetti
26. in 27. t. m. koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri magajni gledališča Rossetti.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 bo nastopilAmerican String Quartet.
Gledališče Miela
V	sredo, 9. t.m., ob 21. uri bo na sporedu koncert skupine »Sirtos«, ki ga prireja Zadruga Bonavventura.
BBC (Ul. Donota 4)
Danes, 4. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert skupine 2227 iz Ljubljane.
MILJE
Gledališče Verdi
V	soboto, 28. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Joe Dio-rio Quaitet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 14. t. m., ob 20.30, koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta.
GORICA
Katoliški dom
Danes, 4. t. m., ob 20.30 bo nastopila pianistka Giorgia To-massi.
V	petek, 11. t. m., ob 20.30 bo nastopila Opera Giocosa Dežele Furlanije Julijske krajine: dirigent Severino Zannenni, violina - Emmanuele Baldini.
PERUGIA / FINALE ITALIJANSKEGA POKALA n
Daytona po štirih setih
NA GORIŠKEM / 1. MOŽKA DIVIZIJA, DERBI ESPEGO - OLYMP]A
V končnicah setov so bili gostitelji prisebnejši
Olympia je vodilo tako v L kot v 2. setu - Lahka zmaga Našega praporja - 7. ID: Morarese ni bil kos Olympii
PERUGIA - Daytona Modena je pozno sinoči sedmič v svoji zgodovini (prej šestkrat kot Panini Modena) osvojila italijanski odbojkarski pokal. V finalu za prvo mesto je namreč premagala Maxicono iz Parme s 3:1.
Milan in Edilcuoghji Ravenna sta računala na boj za končno prvo mesto, zato jih nastop v malem finalu ni mogel kdove kako motivirati. Milančani so igrali bolje kot v sredo, sicer pa, kot je dejal selektor azzurrov Julio Vela-sco,»slabše res ne bi mogli igrati«. Brazilec Tande je bil bolj učinkovit (razen v drugem setu), podajalec Stork pa je imel na voljo veliko veC uporabnih žog. Pri Ravenčanih je prišla do izraza utrujenost, potem ko so veCer prej igrali pet setov z Maxiconom. Giovane je večji del srečanja odsedel na klopi, mladi Rinaldi, Skiba in Bovolenta pa Se niso dovolj izkušeni, da bi se lahko kosali z milanskimi veterani.
Prav možno pa je, da se bosta Milan in Ravenna prej ali slej spet pomerila v tekmi za evropski pokal.
Rezultati
Finale za 3. mesto
Milan - Edilcuoghi Ravenna 3:1 (15:11,11:15,15:8,15:7)
Finale za 1. mesto
Daytona Modena - Maxicono Parma 3:1 (9:15,15:12,15:6,15:12)
DAVTONA: Bachi 0+1, Olikhver 3+21, Bertoli 1+1, Cuminetti 11+22, Lima 2+2, Cantagalli 9+14, Martinelli 11+20, Pippi 5+11.
MAXICONO: Giretto 2+5, Gravina 8+12, Giani 3+25, Corsano 2+7, Fari-na, Bracci 7+16, Carlao 5+22; Botti 0+11, Blangd 4+6.
Zlata knjiga
1979 Panini Modena, 1980 Panini Modena, 1981 Edilcuoghi Sassuolo, 1982 Santal Parma, 1983 Santal Parma, 1984 Bartolini Bologna, 1985 Panini Modena, 1986 Panini Modena, 1987 Santal Parma, 1988 Panini Modena, 1989 Panini Modena, 1990 Maxicono Parma, 1991 Messaggero Ravenna, 1992 Maxicono Parma, 1993 Sisley Treviso.
Valprapor Soča Espego - 01ympia 3:0 (15:13, 15:13,15:10)
VALPRAPOR SOČA ESPEGO: M. in S. Cemic, Devetak, Gravner, Makuc, Mužic, Radetti, Plesničar, Soban, Brisco, Uršič.
OLYMPIA: Lutman, Sfiligoj, Komjanc, Pintar, Mucci, Frandoli, Seni, Breganti, Spazzapan.
KonCni rezultat drugega letošnjega derbija v 1. diviziji je varljiv, saj je bil dvoboj v resnici nadvse izenačen. S tehničnega vidika tekma ni bila na kdove kako visoki ravni, saj je bilo na obeh straneh precej napak, toda zaradi številnih preobratov napetosti ni manjkalo.
V prvih dveh setih je 01ympia obakrat vodila, Denis Uršič (Espego), eden posebno bližja zmagi pa je protagonistov derbija	bila v prvem setu, ko je
NA GORIŠKEM / MLADINSKE LIGE
Naraščajnice še brez točke
Sovodnje včeraj izgubile s Tržičankami Mladinci: poraz Olympie v Marianu
Na Goriškem je bilo precej tekem v mladinskih odbojkarskih ligah odloženih zaradi nedeljskega deželnega občnega zbora, tako da v prvenstvih mladink in dečkov sploh ni bilo tekem.
MLADINCI
Intrepida - Qlympia 3:2 (15:8,9:15,12:15,15:10,16:14)
OLYMPIA: N. Pintar, E. in P. Komjanc, Mucci, Makuc, Frandoli.
Tekma je bila zanimiva, 01ympia pa je odigrale eno svojih najboljših tekeme v prvenstvu, posebej še Ce upoštevamo, da je igrala v okrnjeni postavi.
IZIDI 9. KOLA: 01ympia - Grado neodigrana, Valprapor Soča Espego - Tomana 3:0, Intrepida - Ronchi 3:2.
VRSTNI RED: Valprapor Soča Espego 18, Tomana 12, Intrepida 10,01ympia in Ronchi 6, Grado 2.
DEKT.TCE
NA TRŽAŠKEM / 1. ZENSKA DIVIZIJA
Breg zlahka do novih točk
Kontovelke klonile pred Killjoyjem po vodstvu z 2:0
Julia - Breg 0:3 (15:17, 6:15, 11:15)
BREG: Giorgi, Glavina, Pettiros-so, F., M. in S. Sancin, Slavec, Starman, Zeriali in Bandi.
Brežanke so razmeroma brez težav premagale šibko Julio. ZaCele so sicer slabo, pešal je predvsem sprejem, tako da so nasprotnice že vodile z 11:6. Nato so Brežanke reagirale in sicer ne brez težav set osvojile. V preostalih dveh setih so bolj ostro servirale, boljša igra v polju pa je omogočala izvajanje bolj prodornih napadov in zmaga ni bila več vprašljiva.
Kontovel - Killjoy 2:3 (15:8, 15:7, 9:15,12:15, 8:15)
KONTOVEL: Regent, Černe, Fišer, Stoka, Milic, Blazina, Sossa,
Škrk, Superina.
Kontovelke so doživele nezaslužen poraz. Igrale so požrtvovalno od začetka do konca, v prvih dveh setih pa so bile tudi izredno učinkovite. Zmagale so tako gladko, da so v 3. setu zaigrale nekoliko nezbrano, kar je Killjoy takoj izkoristil. Četrti set je bil izredno izenačen, v bistvu pa tudi usoden za Kontovelke, ki so bile stalno v rahlem vodstvu, v končnici pa niso izkoristile celo vrsto priložnosti za zmago, zgrešile pa so tudi precej servisov. V tie breaku pa so žal popustile.
Kontovelke po treh kolih še niso prišle do zmage, zdi pa se, da njihov položaj na lestvici nikakor ne odraža njihove prave moči.
najprej vodila s 6:2, po rezultatu 8:5, pa še z 11:7. Toda takrat se je gostom zataknilo in Valprapor SoCa Espego je izenačil pri 11. točki. Nato se je razvnel hud boj, ki je vrhunec dosegel pri rezultatu 13:13, ko je bilo potrebnih pet menjav servisa, preden so gostitelji dosegli zadnji dve točki. Začetek drugega seta je bil spet ugodnejši za goste (3:6), sredi seta so pobudo prevzeli gostitelji (9:7), pri rezultatu 12:11 za 01ym-pio pa je trener Valpra-porja Soče Espego Jakopič na igrišče poslal tudi Denisa Uršiča (ki sicer trenira z ekipo B2 lige), njegov vstop na igrišče pa je pomenil veliko okrepitev za napad domače ekipe, ki je nato v tretjem seta, precej lažje kot v prvih dveh, prišla do 15. točke in zmage-
»Igrali smo slabo, ker vsak teden imamo na igrišču drugačno postavo in je treba vse improvizirati«, pravi trenerka 01ympie Branka Kuk, Bojan Makuc, odbornik OK Val pa pri svoji ekipi pogreša večjo kontinuiteto v igri.
Torriana - Naš Prapor 0:3 (9:15, 5:15,13:15)
NAS PRAPOR: Mikluš, BevCar, Boškin, Devetak, Gulin, JuretiC, KoreCiC, Kovic, Leghissa, Paulin, Sošol.
To je bila lahka zmaga. Nekaj več odpora je Torriana nudila le v 3. setu, ko je Naš prapor zaigral v povsem spremenjeni postavi, toda tudi tedaj ni bila zmaga gostov nikoli pod vprašajem.
Pozno sinoCi je Naš prapor igral še tekmo 8. -
kola proti Caldiniju.
OSTALI IZIDI 7. KOLA: 01ympia - Acii Ronchi 3:1, Quarin Viagg1 Intrepida 3:0, Fossalon Mossa 1:3, Corridom -Valprapor Soča Espeg0 1:3, Caldini - Libertas Tur-riaco 1:3.
VRSTNI RED: Libertas Turriaco 14, Naš prapor in Valprapor Soča Espeg0 12, Quarin Viaggi, Mossa in 01ympia 8, Torriana in Ronchi 6, Caldini 4, Corri-doni, Intrepida in Fossa Ion 2. (01ympia ima tek; mo veC, Quarin Viagg1 ima tekmo manj)
1. ZENSKA DIVIZIJA
Morarese - 01ympia 0-(6:15,12:15,11:15)
OLYMPIA: K. in W-Corsi, M. in V. Černič, Bulfoni, Princi, Černe, Sošol, Capocdhiani.
01ympia tudi tokrat nj nasprotnicam predala ni seta, res dobro pa so dekle a zaigrale le v prvem setu-Morarese se jim je požrtvovalno upiral, kar velja zdajv bistvu za vse nasprotnic® GoriCank, ki jih igranje pr° prvemu na lestvici še do datno motivira. S tem se bo treba pač sprijazniti.
Jutri (ob 20. uri) bodo G°" riCanke spet pred težjo nalogo. Gostile bodo nanrre San Luigi, ki deli na lestvici drugo mesto s Staranzano® in ronskim Adijem, doslej pa je izgubil le proti Farri (3:1).
OSTALI IZIDI 6. KOLA: Azzurra - Staranzano 0:3, Ronchi - Corridoni 3:0, Far-ra - Libertas Cormons 2.3, San Luigi - Villesse 3:0.
VRSTNI-RED: OlymPja 12, San Luigi, Staranzano m Adi Ronchi 10, Villesse 6, Cormons in Corridoni 4,
VodeCa vrsta domovk tekme minulega kola z Azzurro ni igrala, danes pa bo v Kulturnem domu (pričetek ob 19.30) gostila Ronchi, vendar gre za anticipirano tekmo 14. kola. Na prošnjo nasprotnic so domovke spremenile datum še nekaj srečanj, tako da jih v tem mesecu Čaka pravi »tour de fbrce«, po katerem pa bi vseeno morale doseči uvrstitev v play off za naslov, saj so še edina nepremagana šesterka v B skupini.
1/11 JA 9. KOLA: Ronchi - Pizz. Italia 0:3, Sagrado - Mossa 3:0.
VRSTNI RED: Dom Imsa in Sagrado 12, Azzurra 10, Pizze-ria Italia 8, Staranzano 6, Ronchi 2, Mossa 0.
VRSTNI RED SKUPINE A: Morarese 12, Pieris in Fincantie-ri 10, Lib. Gorizia in Grado 8, Lib. Cormons in Pro Romans 2.
NARASCAJNICE
Skupina A
Uh. Carmans - 01ympia 3:0 (15:4,15:8,15:12)
OLYMPIA: Sfiligoj, Perše, Klede, Hlede, Petejan. Fabris, Ce-tul, Pipan in Benedetti.
Kljub porazu so pri 01ympii zadovoljni z nastopom svojih mladih igralk, saj so pokazale napredek v primerjavi s prvim nastopom proti Staranzanu. Igrale so vse, najbolje pa so se odrezale v tretjem setu, v katerem so že vodile z 11:3 in bile zelo blizu prvi prvenstveni točki.
Sovodnje - Fincantieri 34) (15:12,15:4,15:11)
SOVODNJE: Danielis, Tomšič, Terpin, Devetta, Vižintin, Ferletič, Zulian, Batistič, Marega, Zuccarino.
Sovodnje so včeraj popoldne vnovič potegnile krajši konec, če odmislimo res slab prvi niz, v katerem jim ni šlo prav nič od rok pa niso igrale slabo. V tretjem setu so celo vodile vse do desete točke (najvišje vodstvo 6:2), potem pa so izgubile, ker so pri mreži naredile preveč napak
OSTALI IZID 3. KOLA: Farra - Ubertas Gorizia 2:1. IZID 2. KOLA: Ub. Gorizia - Staranzano 2:1.
VRSTNI RED: Farra 8, Ub. Gorizia 6, Staranzano 4, Ub. Cormons in Fincantieri 3,01ympia in Sovodnje 0.
Skupina B
Azzurra-Dam 34) (1543,15:1,15:4)
DOM: Kocjančič, Uršič, Drioli, Kristančič, Scarpin, Gullo, Bukovini, Ambrosi, Branca.
Domovke so tokrat naletela na res objektivno boljšega nasprotnika, proti kateremu so se sicer trudile, a je bil zanje vendarle premočen, da bi lahko dosegle kaj več. Igralke Azzurre so visoke in zelo dobro obvladajo tehniko napada, tako da jih domovke niso mogle zaustaviti. Verjetno se bo Azzurra v tej skupini potegovala za 1. mesto na lestvici.
OSTALA IZIDI 2. KOLA: Torriana - Pieris 3:0, Volley club -Lucinico neodigrana. IZIl) 3. KOLA: Pieris - Volley club 1:2.
VRSTNI RED: Azzurra 6, Torriana in Volley club Tržič 5, Lucinico in Pieris 1, Dom in Villesse.
NA TRŽAŠKEM / MLADINSKA PRVENSTVA
Borovim »dečkom« ni uspelo
Tudi v povratni tekmi z vodečim Pallavolom so ostali praznih rok - Lahka zmaga slogašev Borovkam derbi mladink s Sokolom - Smola slogašic: po poškodbi jih je ostalo le pet
MLADINKE
Bor - Sokol 3:0 (15:4,15:2,15:1)
BOR: Gregori, Ažman, Cok, Flego, Faimann, Vodopivec, Pitacco, Guštini, Benevol, Gruden.
SOKOL: Švara, Legiša, Antonič, Peric, Brišček, Semec, RadetiC, Kralj, Visentin.
Tudi v povratnem derbiju s Sokolom je Bor prepričljivo slavil, vendar pa je rezultat prehuda kazen za borbene Nabrežinke, kajti kljub očitni premoči borovk se niso nikoli predale. Gregori in soigralke so od vsega začetka brez nepotrebnega podcenjevanja prijele vajeti igre v svoje roke, sokolovke pa so se v polju borile za vsako žogo, vendar proti izkušeni borovi še-sterki je bilo to premalo. (Dejan)
SGT B - Koimpex prekinjena
KOIMPEX: Dapretto, Grgič, Meriani, Perini, Stigliani, Zubalič.
V torek bi morale koimpexove mladinke igrati pri tržaški SGT B . Zaradi istočasne tekme v kategoriji deklic in gripe, ki v teh dneh razsaja, je na gostovanje šlo je šest igralk. Brez težav so osvojile prva dva seta (15:1 in 15:7 v korist naše ekipe), v tretjem pa si je pri stanju 5:3 poškodovala gleženj Maja Grgič. Ker ni mogla veC na igrišče, je sodnik tekmo prekinil, o njej pa se morala izreči tekmovalna komisija pri Odbojkarski zvezi. (Inka)
OSTALI IZID 11. KOLA: Prevenire - Palla-volo Trieste 0:3.
VRSTNI RED: Bor 18, Pallavolo 14, Sokol 12, Sgt A, Koimpex in Prevenire 6, Sgt B 0.
MLADINCI
Derbi med Koimpexom in Borom je bil odložen, na sporedu pa bo v torek, 8. februarja.
IZIDA 11. KOLA: S. Andrea - Nuova Pallavolo 0:3, Pallavolo Rufo - Prevenire 3:0.
VRSTNI RED: Pallavolo Rufo (9) 18, Nuova Pallavolo (9) 16, Koimpex (7) 10, Bor (9) 8, Sant’Andrea (9) in Volley club (8) 4, Prevenire (9) 0.
DEČKI
Sloga - Sant’Andrea 3:0 (15:7,15:8,15:0)
SLOGA: Corbatti, Drasič, Germani, Micales-si, Milič, Peterlin, Ritossa, Sosič.
Mladi slogaši so spet prišli do zmage. Naši fantje so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in vseskozi vodili, saj se jim gostje niso mogli upirati . Slogaši so bili odločno boljši predvsem v napadu in igri v polju. Dobesedno razigrali pa so se v zadnjm setu, v katerem Sant’Andrea ni osvojil niti točke. (Inka)
Bor - Nuova Pallavolo TS 0:3 (4:15, 12:15, 13:15)
BOR: FurlaniC, Cuk, Šušteršič, Pieri, Talotti, Smotlak, Pertot, mami, Seppi, Bosari, Krmec.
Bodočemu prvaku so borovci v drugem in tretjem seta nudili močan odpor, za kar jih gre resnično pohvaliti. Po zelo slabem in živčnem prvem seta, v katerem je zlasti pešal sprejem
servisa, so plavi zaigrali zagrizeno in objektivno boljšemu nasprotniku povzročali precej težav. Vodih so tako v dragem (8:4), kakor v 3. seta (13:12) in se borih do zadnje točke, tako da je njihov gladek poraz pravzaprav nezaslužen. (Dejan)
OSTALI IZID 11. KOLA: Pallavolo TS - Vol-ley club 0:3.
VRSTNI RED: Nuova Pallavolo (10) 20, Bor (9) 14, Volley club (9) 12, Sloga (8) 8, Runl baker (8) in SanVAndrea (10) 4, Pallavolo (10J 0.
DEKLICE
Zelo pomembna tekma za vrh lestvice bo drevi ob 18.30 v telovadnici šole Morpurg0 med vodečim Pallavolom in borovkami. Ce se še žehjo potegovati za naslov prvakinj, morajo plave nujno zmagati.
Virtas - Koimpex 3:2 (17:15, 8:15, 15:13» 10:15,15:9)
KOIMPEK: Ban, Criti, Kalc, Kocjančič, Ku-fersin, Marucelli, Sosič.
Koimpex je na gostovanju nepričakovano klonil tržaškemu Virtusu. Takoj moramo poudariti, da je bila ekipa zelo okrnjena in se igralke kar niso znašle na igrišču, saj so moral® nastopiti v povsem različnih vlogah kot običajno. Poleg vsega jih je s svojo zelo borbeno igro domača ekipa presenetila in spravila iz tira, tako da je bil poraz žal neizbežen. (Inka)
ŠPORT
Petek, 4. februarja 1994
SOfARKA
/ 14, KOLO PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
KOŠARKA / JUTRI DERBI V DOLINI
NOVICE
Prvi popravni izpit za Kontovel in Sokol Warm Cicibona brez težav?
Furlanova ekipa z vodilnim Scoglieftom
nna začetku pov Verf Promocijskega
‘r.juu nekaj izredno z . v'h tekem, med kate:
. 4- medtem ko bi mc
6n Cicibona proti St zurn	it*;___i
^d™°SiSf3
y: P^Cakovanju je Leg
’ aa sta se P1 tudi povzpeli na
da v, °jn 0benem P< ?a bo borba za vrh v
'zenacena.
. CtCffiONA; Ce Ko ^ fantje želijo ohra
meStO, mnrrnr, —
j„“u Ponoviti i ^o m prvega dela ’ Losov gosteh Zc lagali 7 qi •a'? izit
CicibonaSi bodo nastopili v popolni postavi, trener Kovačič pa mora le Se izbrati mladince, ki bodo dopolnili postavo.
KONTOVEL: Zaporedje štirih porazov neizogibno pokvari moralo in vzdušje v vsaki ekipi, pri Kontovelu pa so po sestanku na začetku tedna že v sredo na prijateljski tekmi s Cicibono pokazali večjo zagnanost in odločnost. S takim elanom se bodo spoprijeli tudi z vodilnim Scogliettom, kateremu bi se Furlanovi fantje tudi radi oddolžili za visok poraz (84:65) iz prvega dela prvenstva. Zmaga s prvim na lestvici pa bi nedvomno precej dvignila moralo v Kontovelovem taboru.
SOKOL: Podobno kot Bor v D ligi se je tudi Sokol navezal na serije zmag in porazov. Tri zmage, Sest porazov in spet dve zmagi je
dosedanji obračun Starčeve ekipe, ki si je zadala nalogo, da bo v povratnem delu precej bolj uspešna. Proti Inteju 1904 je Sokol zgubil z izidom 91:80 in ima torej jutri prvo priložnost za popravni izpit.
Izide tekem je tokrat napovedoval Kontovelov igralec Igor Vodopivec, ki si je na zadnjih tekmah priboril precejšnje trenerjevo zaupanje.
Cicibona - St.Azzurra
+23 (matchwinner: Giaco-mini; nad pričakovanjem: S.Cupin)
Scoglietto - Kontovel +4
(matchwinner: Civardi; nad pričakovanjem: Spadoni) Sokol - Inter 1904 +10 (matchvvinner: Sosič; nad pričakovanjem: Bajc)
Breg - Dom +5 za Breg (matchvvinner: Filipčič; nad pričakovanjem: Pavlica) (V.Jogan)
Breg ■ Dom brez favorita
V	prvi tekmi je Dom zmagal 87:80 - Odsoten bo le M. Salvi
V	goriški skupini promocijskega prvenstva je na sporedu povratni derbi med Bregom in Domom, ki se bosta tokrat pomerila v dolinski telovadnici. V prvi tekmi so goriški košarkarji zmagali z izidom 87:80.
DERBI: Ekipi bosta nastopih različno motivirani, saj so domovci vpleteni v boj za sam vrh lestvice in je vsaka zmaga lahko odločilnega pomena, Brežani pa nimajo videnjših razlogov za pogled na lestvico, radi pa bi se seveda oddolžili za poraz v prvem delu.
PERSPEKTIVE S KLOPI: Bregov trener Igor Canciani: »Kljub važni odsotnosti Marka Salvija bomo odločno štar-tali na zmago. Ključ za zmago je prav gotovo skok pod našim košem, saj le tako lahko predvajamo nam najbolj primemo hitro igro s številnimi protinapadi.« Trener Doma Ludo Miam: »Čaka nas izredno zahtevna tekma, saj so Brežani zdaj precej bolj nevaren nasprotnik. Mi bomo na vsak način skušali zmagati, saj želimo ostati v skupini najboljših. Prvič letos bomo zaigrali v popolni postavi, saj se bo po daljši odsotnosti vrnil v ekipo še Bric. Žal pa zadnje čase slabše treniramo, ker so številni posamezniki preobremenjeni z najrazličnejšimi zadevami, to pa se seveda občuti tudi na tekmah«.
DVOBOJI: Med posamezniki se najzanimivejši dvoboj obeta med Corbattijem in Orzanom ter Kneippom in Košuto, pod košema pa je prednost na strani Doma, saj bi zaradi odsotnosti Salvija Brežani lahko imeli precej težav proti trojki Jarc, Bric in Bordon. (VJ)
■
■
■
■

■
Ukrepi deželne nogometne zveze Vesna z največ kaznovanimi
Deželna nogometna zveza je v običajnem tedenskem sporočilu objavila sprejete disciplinske ukrepe, ki zadevajo nogometaše, trenerje, odbornike in posamezna društva. Od slovenskih ekip jo je tokrat najslabše odnesla Vesna, ki bo morala v nedeljo zaradi kazni nastopiti brez treh nogometašev, Očitno so slabši rezultati načeli živce nogometašev, ki zaradi tega večkrat nešportno reagirajo. Zaradi četrtega rumenega kartona bosta v vrstah Križanov morala eno nedeljo »počivati« Paolo Ricci in Paolo Soavi, s prepovedjo nastopa na treh prvenstvenih tekmah pa je bil zaradi žalitev sodnika po izključitvi kaznovan igralec Vesne Roberto Lako-seljac.
V	promocijski ligi je dobil četrti rumeni karton igralec Juventine Fabrizio Gandin, ki bo moral zaradi tega avtomatično preskočiti nedeljsko srečanje, vezni igralec Primorja Alessandro Presti-lilippo pa je bil v nedeljo izključen in zato ne bo smel igrati na dveh tekmah.
V	2. amaterski ligi je kazen doletela Primorec, ki bo moral zaradi nešportnega obnašanja navijačev po končani tekmi plačati denarno kazen.
Turnir Evviva il minibasket Dino Conti - Sokol 96:55 (40:35)
SOKOL: J. Rogelja 10, M. Jakič 5 (1:2), P. Rogelja, S. Jeric 15 (2:2), Sosič, Rebula 16, Kosmina 10, A. Hrovatin 2, Privileggi 8, P. Hrovatin. VADITELJ: Golemac. PON: Jakič.
Naši minikošarkarji so se izredno borili v prvih dveh čertinah. Naslednji dve četrtini pa so povsem popustih in nasprotniki so naše nadigrali in zmagali z visoko razliko. Nadpovprečno sta se izkazala v napadu Kristjan Rebula in Jurij Rogelja, v obrambi pa Primož Rogelja. (Marko Golemac)
LOKOSTRELSTVO / V SPILIMBERGU
Uspešen nastop Našega prapora
Delovanje društva se hitro obnavlja - že v nedeljo jih čaka nov nastop v Vidmu
Po daljšem obdobju, v katerem Se )e tekmovalna dejavnost lokostrelcev kluba Naš prapor osredotočila le na nekaj oseb, so sedaj začeli nastopati na tekmah še drogi plani društva.
Prejšnjo nedeljo jih je tako kar devet nastopilo na tekmi v Spi-imbergu. In čeprav ni nihče pričakoval posebnih rezultatov, sa) so nekateri strelci v nedeljo prvič nastopali na tekmah, drugi Pa se ukvarjajo s tem športom le nekaj mesecev, so se vsi precej dobro odrezali.
Tako so Janina Cotič in Simon Assi med najmlajšimi ter Quinta-na Lorenzo med dečki celo zma-gali. V istihkategorijah sta nasto-PUa tudi Silvia Quintana in Fabio soldi, ki sta tekmo končala na
sredini lestvice.
Poleg mladih pa je na tej tekmi nastopalo tudi nekaj članov. Lo-redana Cibini je med članicami zasedla odlično peto mesto, Franko Baradel in Joško Kuzmin pa sta se med preko štiridesetimi
člani urstila med petnajstim in dvajsetim mestom. V kategoriji com-pound pa je prvič nastopal Silvan Semolič, ki je zaradi tehničnih problemov na loku dosegel nekoliko
slabši rezultat.
Že v nedeljo bodo lokostrelci Našega prapora spet nastopili, in sicer v Vidmu, čez dva tedna pa je na programu tekmovanje v Kr-minu.
A & D.
piše: Giorgio Plettersech
Konjske dirke
Na dveh drikah v Firencah glavna favorita Unconn Don in Legaspi
1.	dirka (Firence): Uconn Don (skupina X) je konj, ki ga bo treba premagati. Možnosti za to imata Honkin Hanover (2), ki ima dober startni položaj, in Mint Di Jesolo (1), ki je v zadnjem Času v zelo dobri formi;
2.	dirka (Firence); Legaspi (2) skoraj nima nasprotnikov, čeprav bo moral dobro paziti na Innesta (X). Pozornost pa zaradi stalne forme po našem mnenju zasluži tudi Ottone (1).
3.	dirka (Rim): Mačk Fc (2) je izrazit favorit, Ce se bo izognil napakam na startu. Seveda pa nista povsem brez možnosti za uspeh Oberor As (X) in Meme Az (1);
4.	dirka (Bologna): končni izid je izredno negotov. Po našem mnenju je v rahli prednosti Nomin-
go (2), povsem v ospredju pa bi morala biti tudi Ora Vip (X) in Laghe-mar(l);
5.	dirka (Padova): Merannu (1) ležijo take vrste dirke, zato je obvezen favorit, toda ravno tako se lahko uveljavi Lincol Col (X). V boju s prvimi pa bo tudi Lacillotto R1 (2), ki je imel na zadnji dirke precej smole;
6.	dirka (Turin): Milo degli dei (2) je pred kratkim že zmagal na podobni dirki, bis pa mu bo skušal preprečiti Nissabi (1). Iz skupine X zasluži pozornost predvsem Oxaky.
Drnca tris
NASI FAVORITI: 14) I .netimo Om, 8) Misinia, 7) Musiča Jazz;
DODATEK ZA SISTEMISTE: 12) Orneruk, 9) Marracigal, 5) Lori-merLuis.
	
1. — prvi	X2
drugi	1
2,— prvi	2
drugi	XI
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	12
drugi	X
6. — prvi	2X
drugi	1
Nogomet / mit\jža ekipa izgubila
V zaostali tekmi visoka zmaga cicibanov Primorja
ClCIBAh
Primorj M:! (8:0)
Strelci z;
Milič 2.
PRIMO] Rante, Ai
Milič, Puz
Kakor i P°ve, so i
v JJJJ
nasprotn naSi mlac Rnajstkr;
oredeki
reč toli
butek odloči ko SO ] zadetk Pa so
večali.
detkov Puzerja, Kanteta, Antoninija in Miliča. (Gorazd)
CICIBANI CSI
Ponziana - Primorje 6:0 (2:0)
PRIMORJE: Treu, Kante, Siccardi, Stoka, Furlan, Doroteo, Kalc.
Razlika v letih (Tržačani so vsi rojeni v letu 1985, Prosečani pa v letih 1986-87) je v največji meri prispevala k visokemu porazu mlajših cicibanov Primorja. Kljub temu pa so Prosečani igrali dobro, dokler so imeli dovolj moči.V zadnjem delu tekme so fizično popustili, kar je nasprotnik vešče izkoristil in v zadnjih desetih minutah dosegel še tri zadetke. Za igro lahko pohvalimo vso ekipo, ki je kljub temu, da je komaj prišla s šolskega zimo-vanja, prikazala kar dobro igro. (Gorazd)
ŠE NEKAJ O POR O C ANJ U
Cilj je vedno čim bolj popolna informacija
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
Rado Gruden
Ugotovitvam, da zamejski šport predstavlja izredno pomemben del manjšinske stvarnosti, najbrž nihče ne nasprotuje. Do različnih pogledov, kar je seveda povsem razumljivo, pa prihaja ob poročanju o tej stvarnosti v medijih. Ce pustimo ob strani italijanske medije in se omejimo le na slovenske, se najbrž lahko strinjamo, da si je znal naš šport s stalno prisotnostjo v radijskih, televizijskih in časopisnih poročilih izboriti svoj del prostora.
O tem, kolikšen je ta prostor in kakšno težo ima, pa so mnenja že nekoliko bolj deljena. Kot so deljena tudi mnenja o tem, kateri športni dogodek, tekma, javna tribuna itd. zasluži več in kateri manj prostora.
V zvezi s tem smo vsaj na Primorskem dnevniku - mislim pa, da je podobno tudi v drugih medijih - morali izbirati med prizadevanjem, da bi nudili čim bolj popolno informacijo, in težnjami, da bi riali večjo vsebinsko težo športnim stranem našega dnevnika, tudi na račun tega, da bi zaradi tega kdo imel v časopisu manj prostora. Pri tem smo se zaradi več razlogov odločili za pr/o varianto. Na prvem mestu nas je vodilo prepričanje, da mora v dnevniku krajevnega značaja najti primeren prostor vsak naš športnik od najmlajših do najstarejših. Zavestno smo se v športnem uredništvu odločili, da bomo še tako nepomembni tekmi name-
nili določen prostor in vedno omenili tudi vse nastopajoče, pa naj se ti športni dogodki morda zdijo še tako nepomembni. Pri tem nam - tudi iz povsem objektivnih razlogov -seveda dostikrat ne uspe, »da bi bili povsod neposredno zraven.« Da nam to vsaj posredno uspe, gre zahvala našim številnim dopisnikom, brez katerih bi bilo redno poročanje skoraj nemogoče. Ocena o tem, koliko je kateri dogodek pomemben, je največkrat stvar zelo osebne presoje, kar še najmanj velja za uredništvo, ki skuša globalno presojati zamejsko športno stvarnost. Športna redakcija PD, v kateri so pristojnosti in zadolžitve zelo jasno določene, se ob jasni programski strategiji trudi, da bi številnim informacijam, ki vsakodnevno prihajajo, dala poudarek, ki ga po njenem mnenju zasluzi.
V zvezi z našim poročanjem smo pripravljeni na odkrito soočanje z bralci, ne moremo pa se strinjati z nekaterimi splošnimi ugotovitvami o neredu in programski zmedi na športnem področju. Zato naj še enkrat poudarim, da je naša usmeritev povsem jasna: veliko majhnih dogodkov, ki kdaj pa kdaj dobijo tudi večji poudarek, in manj tako imenovanih »velikih stvari.« Kaj pa je v zamejskem športu zares velikega, oziroma, kateri šport je najpomembnejši, pa je mnenj najbrž skoraj toliko, kot je športnikov in športnih delavcev.
Danes igra za vas Totocalcio
Cagliari - Foggia	1 X 2
Cremonese - Atalanta	1
Inter - Lazio	X
Lecce - Piacenza , 1 X Napol! - Genoa	1
Reggiana-Juventus	2
Roma - Milan	1 X
Sampdoria - Udinese	1 X
Torino - Parma	1	2
Ascoli - Andria	1
Modena- Ancona	X
Trento - Lecco	1
Trapani - Turris	1	X 2
Aleš Feri (letnik 71) je tolkač in kapetan odbojkarske ekipe Imse Kmečke banke, ki igra v B2 ligi. Odbojko je začel igrati pri 10 letih pri društvu Naš Prapor in tam tudi igral dve leti. Nato je prva leta igral v mladinskih ligah, po združitvi Vala in Našega prapora je postal član šesterke v D ligi, že naslednje leto pa si je priboril mesto v članski postavi v C2 ligi. Po Štirih letih je dosegel napredovanje v Cl, lani pa jim je uspel Se veliki met in prestop v B2 ligo. V zimskem času se Aleš ukvarja tudi s smučanjem, poleti pa ima najrajši odbojko na mivki. Prejšnji teden je Richie Callin pravilno napovedal 7 izidov.
Aleš
Feri
Obvestila
SD BREG
SMUČARSKA
SEKCIJA
obvešča, da avtobusni izlet na Kanzel, ki bi moral biti v nedeljo, 6. t. m., zaradi premajhnega števila udeležencev odpade.
		
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA	i—	NBA / ČEZ 10 DNI V MINNEAPOLISU
Buckler in Gibona
zlahka zmagala
Efes Pilsen ne popušča - Hud boj v Badaloni
»Ali Siars, slam dunks, 3 points«
Med »rookiji« tudi Kukoč in Radja
V sredo je bil Malines boljši od Barcelone (AP)
NOVICE
Rusi veliko boljši
OAKLAND - V prijateljski nogometni tekmi je Rusija s 4:1 (3:1) premagala Mehiko. Rusi so bili neprimerno boljši, Čeprav so nastopili brez 14 igralcev, ki so se uprli selektorju Sadnimi. Ta pa jih ne pogreša in jih tudi ne misH spet vključiti v moštvo, ce bi se premislib. Junak tekme je bil Borodjuk, ki je dosegel M zadetke. »Razočaran sem. Ce se na svetovnme prvenstvu hočemo upirati Italijanom, Ircem in Norvežanom, moramo pokazati mnogo veC«, pa je dejal selektor Mehičanov Meija Baron.

Maradono bi lahko obsodili na dve leti zapora
BUENOS AIRES - Diega Armando Maradona bi lahko obsodili na dve leti zaporne kazni, Ce bi ugotoviti, da je v torek zvečer res streljal na skupino novinarjev in jih pri tem šest lažje ranil, je povedal preiskovalni sodnik Francisco Lillo, ki je odredil hišno preiskavo na domu prenapetega argentinskega nogometaša. Policisti niso našli orožja, vendar pa nihče ne dvomi, da je poleg njegovih osebnih stražarjev tudi Maradona uperil orožje proti novinarjem. Mnogi Časniki so včeraj objaviti fotografijo, na kateri je moc opaziti, kako Maradona z zračno puško meri proti nezaželjenim gostom. Maradonov odvetnik Hugo VVortman je izjavil, da bo »pibe de oro« zahteval, da ga policija bolje zaščiti pred vsiljivimi predstavniki medijev. Agenti so medtem poostrili budnost pred Maradonovo hišo v Morem, 35 kilometorv od Buenoa Airesa, tam pa bolj kot Maradono ščitijo novinarje, ki so tarča (z brcanjem in oviranjem pri delu) napadov mladih nogometaševih navijačev.
Odlični Stane Rozman
C AT ANI A - Slovenski maratonec iz Celja Stane Rozman je na 30. mednarodnem maratonu Santa Agatha na Siciliji v teku na 11, 5 kilometra osvojil odlično 12. mesto. Sodelovalo je veC kot 50 tekmovalcev iz 15 držav, najhitrejši pa je bil Mathyas Ntvvalikure iz Ruande. Rezultati: 1. Ntwalikure (Rua) 33:20, 2. Silvio (Alg) 33:30, 3. Modica (Ita) 33, 50,... 12. Rozman (Slo) 35:01.
Samaranch v Splitu
ZAGREB - Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch bo 15. februarja dopotoval v Split, kjer se bo pogovarjal o vzpostavitvi olimpijskega premirja v Času ZOI v Lil-Iehammerju. Med enodnevnim bivanjem v Dalmaciji se bo Samaranch sestal s predsednikom hrvaške republike Herceg-Bosne Matejem Bobanom, naslednji dan pa bo odpotoval v Sarajevo, kjer se bo o istem vprašanju pogovarjal še z Alijo Izetbegovičem in Radovanom KaradžiCem.
VVilander premagal Borga
STOCKHOLM - Mats VVilander in Bjom Borg sta odigrala ekshibicijski dvoboj v Stockholmu. V spopadu med nekdanjima prvima igralcema na svetu je s 4:6, 6:2 in 7:5 slavil mlajši VVilander. Borg, ki je na Švedskem zadnjic igral leta 1980, ko je v finalu turnirja Stockholm Open premagal Johna McEnroa, je bil deležen bistveno daljšega aplavza s prepolnega Stadiona od zmagovalca. Oba igralca bosta v naslednjih dneh igrala še dve tekmi v Lundu na severu Švedske in Vaxju, rojstnem mestu VVilanderja, izkupiček pa bosta namenila za raziskave rakastih obolenj pri otrocih.
BADALONA - Kar dva podaljška sta bila potrebna Panathinaikosu, da je odnesel celo kožo v gosteh pri Joventutu. Tekma je bila izredno izenačena, saj so se tako prvi poljCas, -kot regularni Cas in prvi podaljšek končali neodločeno (34:34, 59:59 in 70:70). V drugem podaljšku pa so bili Grki boljši in na koncu zasluženo slaviti s 86:81. Najboljši strelec pri Panathinaikosu je bil Nik Galis s 33 koši, pri Joventutu pa sta bila najbolj učinkovita Villa-campa s 23 in Smith z 22 točkami.
Izredno pomembno zmago je dosegla Gibona, ki je v Pau premagala francoskega predstavnika Orthez s 106:81 (48:38). Zagrebčani so biti stalno boljši, najbolj pa sta se izkazala Zrnič s 23 in Mršič z 19 točkami. Gibona je s to zmago še ohranila možnosti za uvrstitev med prvo četverico v skupini.
Pričakovano zmago je dosegel Buckler iz Bologne proti Benfici iz Lizbone. BolonjaCani so sicer nastopili brez poškodovanega Daniloviča, kljub temu pa so dobesedno pregaziti Portugalce. Prvi del je bil Se precej izenačen (43:32), v drugem delu pa je Benfica dosegla samo še 25 točk, domačini pa 54 in posledica tega je bila visoka zmaga 97:57. Pri Bucklerju je bil najboljši Moretti z 21 točkami, pri Benfici pa Guimares in Santos, ki sta vsak dosegla po 14 točk.
Slabše pa je slo drugemu italijanskemu predstavniku v tej skupini Clearju iz Can-tuja, ki je doma izgubil z Efes Pilsnom iz Istanbula, ki je tako pše naprej presenetljivo sam na prvem mestu.
Včeraj pa je še vedno odmeval katastrofalni nastop evropskega prvaka Limoge-
Trenutno stanje v obeh skupinah
Skupina A
IZIDI 11. KOLA: Malines - Barcelona 77:71, 01ym-piakos - Benetton 80:65, Real Madrid -Limoges 81:36.
VRSTNI RED: 01ym-piakos 18. Malines in Real 14, Limoges in Barcelona 12, Benetton 10, Leverkusen 6, Guildford 0.
PRIHODNJE KOLO (10.2.): Malines - 01ym-piakos, Leverkusen -Real, Barcelona Guildford, Benetton - Limoges.
Skupina B
IZIDI 11. KOLA: Badalo-na - Panathinaikos 81:86, Clear - Efes Pilsen 54:58, Pau Orthez - Gibona 81:106, Buckler - Benfica 97:57.
VRSTNI RED: Efes Pilsen 18, Panathinaikos 16, Buckler 14, Badalona in Gibona 12, Benfica 10, Clear 4, Pau Orthez 2. PRIHODNJE KOLO (10. 2.): Efes Pilsen - Buckler, Panathinaikos - Clear, Badalona - Pau Orthez, Gibona - Benfica.
sa v Madridu, kjer so Francozi z Realom izgubili 81:36. Kako je Francozom v 40 minutah »uspelo« doseči samo 40 točk, najbrž tudi njim samim ni jasno, kot to tudi ni jasno trenerju-Maljkoviču, ki govori o sramoti, ki je še ni doživel. Za ilustracijo bo dovolj, Ce povemo, da so Francozi v prvem polčasu dosegli 20 točk, v nadaljevanju pa samo še 16, tako da so na koncu doživeti pravo katastrofo. .
NEW YORK - Naj večji košarkarski cirkus, dolgo, naporno, a izredno spektakularno in s finančnega vidika donosno prvenstvo NBA se v teh dneh obrača okoli boje, ki označuje polovico poti prvega, kvalifikacijskega dela prvenstva. Pred kratkim pa so tudi izbrali posameznike, ki se bodo pomeriti na tekmi »ali stars«, tiste, ki bodo na tekmovanju v metu za tri točke skušali seči po lovoriki najboljšega strelca in igralce, ki bodo zabavali gledalce z efektnimi zabijanji v koš. Pred tem bo na sporedu tudi tekma novincev, med letošnjimi najboljšimi »rookiji« pa sta tudi hrvaška reprezentanta Dino Radja in Toni Kukoc.
ALL STARS: Pred kratkim so določiti prvi peterki obeh ekip (Vzhod in Zahod), zatem pa so trenerji vseh ekip s preferenčnimi glasovi izbrali po sedem najboljših posameznikov v vsaki »konferenci« (dva branilca, dve kriti in enega centra ter še dva posameznika), pri Čemer niso smeti glasovati za svoje igralce. Prvi peterki Vzhoda (Anderson - NJ, Armstrong - Chi, Pippen - Chi, Coleman NJ, CNeal - Orl) so se tako pridružili še Evving (NY), Mouming (Cha), Grant (Chi), D.VVilldns (Ati), Blaylock (Ati), Priče (Cie) in Starks (NY), peterki Vzhoda (Richmond - Sac, Drexler - Por, Barkley - Pho, Kemp - Sea, 01ajuwon -Hou) pa D.Robinson (SA), K.Malone (Uta), Manning (Cii), GRobinson (Por), K.Johnson (Pho), Sprevvell (GS) in Stockton (Uta).
Kar šest izmed izbranih igralcev bo prvič nastopilo na tekmi zvezdnikov, veC pa jih je že pravih veteranov teh ekshibicijskih tekem: Olajuvvon je bil izbran že devetič, Barkley, Evving, VVilkins osmič, D.Robinson pa sedmič. Trenerja ekip bosta Lenny VVilkens (Atlanta) - Vzhod ter George Karl (Seattle) - Zahod. Tekma pa je na sporedu v nedeljo, 13. februarja, v Minneapolisu.
»3 POINTS«: V tekmovanju v metih za tri točke bo nastopilo osem posameznikov, ki se bodo za naslov ostrostrelca pomeriti po izločilnem sistemu. Pomerili se bodo Murdock (Mil), Kerr (Chi), Priče (Cie), Armstrong (Chi), Bar-ros (Phi), Richmond (Sac), D.Ellis (SA) in Majerle (Pho).
»SLAM DUNKS«: Sest nadpopreC-nih skakalcev se bo potegovalo za letošnjega kralja obročev in Miner (Mia). Christie (Lak), Kemp (Sea), Ridet (Min), Pade (Den) ter J.Robinson (Por) zagotavljajo spektakel z novimi, iznajdljivimi in akrobatskimi zabijanji.
ROOKIES: Trener Doug Collis bo vodil eno ekipo letošnjih novincev (VVebber, Radja, Kukoč, Rider, Hunter. Davis, Cassell in Russell), »coach« nasprotnikov (Bradley, Hardaway, Chea-ney, Mashbum, Mills, Van Exel, Bovvn in Jones) pa je K C. Jones. Res bo zanimivo videti, kako se bosta odrezala Dino in Toni, tudi ker je nasprotnikova ekipa vsaj na papirju zanesljivo boljša, oba pa imata lepo priložnost, da potrdita to, kar sta doslej že pokazala pri Bostonu in Chicagu.
IZIDI ZADNJIH TEKEM Sreda: Atlanta - Orlando 118:99 (VVilkins 26 točk v 25 minutah igral CNeal 22); Boston - Seattle 84:97 (Perkins 17; Brown 26); Charlotte - Indiana 112:124 (Hometsi brez Jhonsona in Mouminga; Miller 25); VVashington -New York 80:85 (Evving 29); Golden State - Denver 97:84 (Multin 22); Philadelphia - Cleveland 97:105 (VVeather-spoon 31; G.VVilkins 20); Detroit ' Mihvaukee 104:90 (druga zmaga Pi" stonsov v zadnjih 22 tekmah; Houston 28); Minnesota - Dallas 80:85 (četrta zmaga Mavericksov in že tretja proti Minnesoti; Mashbum 26).
VRSTNI REDI VZHODNA SKUPINA »Atlantic division«: New York 32-11, Orlando 26-18, Miami 21-21, NeW Jersey 20-22, Boston 20-25, Philadelphia 18-25, VVashington 14-29.
»Central division«: Atlanta 31-H> Chicago 30-12, Charlotte 22-21, Cleveland 22-21, Indiana 19-23, Mihvaukee 12-32, Detroit 10-33.
ZAHODNA SKUPINA »Midvvest division«: Houston 31-11. San Antonio 30-14, Utah 29-15, Denver 20-23, Minnesota 14-28, Dallas 4-40.
»Pacific division«: Seattle 32-10, Phoenbc 29-13, Portland 25-18, Golden State 14-18, Clippers 15-27, Lakers 14-27, Sacramento 13-29.
(Vanja Jogan)
ZADNJE SLOVO / V RAURISU
Več kot 5000 ljudi na pogrebu avstrijske smučarke Ulrike Maier
Med prisotnimi predsednik FIS in celotna avstrijska reprezentanca
SALZBURG - Več kot 5000 ljudi - med njimi celotna avstrijski smučarska reprezentanca, predsednik FIS Marc Hodler in predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja Leo VVallner -se je včeraj popoldne na pokopališču v Raurisu poslovilo od smučarke Ulrike Maier.
Dvakratna svetovna prvakinja in nosilka olimpijske medalje je po padcu na smuku v Gar-misch-Partenkirchnu z glavo udarila v nezaščiteno merilno napravo.
Poškodbe so bile tako težke, da je uspešna smučarka in mati štiriletne deklice umrla kmalu po prevozu v bolnišnico.
V imenu ženske smučarske reprezentance se je od tragično preminuli smučarke poslovila Monika Maierhofer. Anita VVachter z medaljami, ki jih je osvojila Ulrike Maier (lelefoto AP)
HOKEJ.....'
Hokejisti
Kača
prihajajo
vfoimo
CELOVEC Hokejisti celovškega KAC prihajajo v formo. V 14. kolu tekmovanja v 1. zvezni ligi so v sredo zvečer pred skoraj 5000 navdušenimi navijati remizirati proti vodeči ekipi EC Graz in s tem zmanjšati zaostanek za tretjeuvršče-nim	moštvom
Feldkirchom na eno samo točko. Tekma se je končala z rezultatom 5:5 (1:1, 2:1, 1:2). V drugi tekmi je beljaški VSV v gosteh premagal Feklkircb s 6:3. Prvenstvo se zaradi olimpijskih iger v Lillehammru nadaljuje šele 27. februarja. (I.L.)
Vrstni red po 14. kolu: 1. EC Gradec 21, 2. EC VSV 16, 3. VEU Feldkirch 13, 4. KAC 12.	_

strot llUducnega mini-dm^ S° nov Mrazeč za avcn° prijavo dohodkov Sno razredčin in ga davr1Za ‘ zmogljivostim
dvcnesa nh\7or,0~,_„ xt*
/ POENOSTAVITEV
Pripravljen popoln osnutek obrazca 740
Objavili naj bi ga 15. februarja
vrac^f 'Obrazec 740 se vkoplačevalcev, ki bodo stil ;	Opu- lahko pred objavo obrazca
0vp 6 oohodkovnik in v Uradnem listu, predvi-PoenCatZa .?PbCno branje, deno 15.t.m., lahko pred-bitke°S h V* odsek za od- lagali Se kako spremembo. ke 0 ’ 0 Pra^d vse podat- Zasnova novega davč-Vrsto ,ePro™dCniiiah in še nega obrazca pa je že zanlor, zamudnih in dokoCna in dokazuje, da , , emb stvari SVrati-o gg bile upoštevani vsi
predlogi ministra Galla, vključno z novimi, bistveno razumljivejšimi navodili. Poenostavitev izdajajo že samo štiri strani osnovnega obrazca 740, še bolj pa prihaja do izraza pri odsekih, ki so namenjeni neodvisnim delavcem in ki so sedaj na dveh, prej pa so bili na štirih straneh. Lahko bi celo rekli, da je novi obrazec 740 bolj kot staremu podoben novemu obrazcu 730, namenjenemu odvisnim delavcem in upokojencem.
Za vse davkoplačevalce, ki bodo za prijavo uporabili obrazec 740, bo velika novost že prvi odsek, kamor vnašamo osebne podatke. Vpisati bo treba davCno številko obvezan-ca in družinskih elanov v njegovo breme, ni pa več obvezno navesti anagraf-sko bivališče, Ce to v Času, na katerega se prijava nanaša, ni bilo spremenjeno. Novost je tudi pri izbiri prispevka 8 promil, ki se je z države in katoliške cerkve razširila tudi na valdeško evangeličansko cerkev, obrazec pa hkrati pojasni, kako je s to vsoto v primeru, ko njene namembnosti ne določimo.
Dobri obeti za mehansko industrijo
Zagon predvsem na račun izvoza
MILAN - Italijanski mehanski sektor naj oi že letos doživel
’ ““ se do ustavilo tudi upadanje zapo-
s»tve. To je predvide-Vani a
Vanie predsednika združenja Anima, v katerem so zbrana združenja mehanske * Z njo povezane industrije, Luigija Caz-zanige.
Notranji trg naj bi oživel v drugi polovi-C1.teta, izvoz pa se bo vecal postopoma in od 33-odstotnega de-teza v globalnem pr<
metli lafo 1 nno *	,
mu je v veliki meri otrovalo razvredno-enje lire) ob koncu ,^Porasel na skoraj /o. Na notranjem
r§u naj bi se raJhlo
Padal, globalno pa nal bi porasel za ok-^og 2% in dosegel 5.960 milijard lir. °t rečeno, pa se bo nadaljevala izguba plovnih mest, ki naj 1 Uh bilo ob koncu eta za 20 tisoč manj kotleta 1991.
k'trenutku zagona ™tilh in srednjih po-aletli ' opozarja Caz-zaniga - pa so žal od-Sotni veliki proiz-vf,alci, zlasti pri razi-Skovanill inmrom™ n n
sirijski kulturi, ki bi s® prenesla na ves si-® snu Velika indus-l)a bi namreč morala Prevzeti vlogo gonil-ne sile za osvajanje Vebkih trgov, ki so za j e proizvajalce nedostopni.
ZAKONODAJA / OD VČERAJ r
Bankir lahko postane vsak
Ob polovico manjši glavnici zadostuje že dovoljenje Bdi
RIM - Padajo še zadnje ovire, ki so v italijanskem kreditnem sistemu ovirale realizacijo »univerzalne banke«. Od vCeraj lahko namreč kdorkoli stopi v krog velike družine bank (vključno s finančnimi družbami), sami kreditni zavodi pa bodo imeli enake možnosti delovanja na srednji in dolgi rok in prodaje vrednotnic, kar je bilo doslej v pristojnosti samo dela denarnega sistema.
Navodila v tem smislu, ki jih vsebujeta dve okrožnici nadzornega organa Bance dTtalia, sodijo v okvir normativnega razvoja bančnega sistema in dejansko zaključujejo ciklus tim. primarne in sekundarne zakonodaje. Med glavnimi nameni nove discipline je večja konkurenčnost na kreditnem tržišču, kar dokazuje v prvi vrsti dejstvo, da za ustanovitev banke od včeraj zadostuje samo dovoljenje Bance dTtalia, medtem ko se je zahtevana glavnica zmanjšala za polovico (od 25 na 12,5 milijarde lir), za kmečke posojilnice pa zadostujeta že 2 milijardi. Za družbe, ki že obstajajo in bi se hotele spremeniti v banke, pa bo zadostovalo upoštevati pogoje, ki veljajo za ustanavljanje novih bank.
Druga velika novost je ta, da bodo lahko vse banke »delale vse« in torej tudi izdajale obveznice.
Tiste, ki so tradicionalno delale na kratki rok, bodo sedaj lahko posegale tudi srednjeročno in dolgoročno, vse bodo lahko družinam podeljevale srednjeročna in dolgoročna posojila, medtem ko bodo doslej za dolgoročna kreditiranja specilizirani zavodi lahko delovali tudi na kratek rok. Za srednje-dolgoroCna finansiranja podjetij pa velja obveza, da banke ne bodo smele posoditi veC kot 20 odstotkov zneska nabranih sredstev.
Sodni ukrepi: strogost Bdi
RIM - Bariča dltalia zagovarja skrajno strogo stališče do tistih upraviteljev v kreditnem sistemu, ki so podvrženi sodnim preiskavam. Direktiva, ki jo je emisijski zavod izdal ze 30. julija lani, predvideva suspenzijo upraviteljev, ki so bili aretirani ali podvrženi drugim preiskovalnim ukrepom.
Do previdnostne odstavitve lahko pride tako po samostojni odločitvi prizadetega, kot po sklepu upravnega sveta zavoda - opozarja nadzorna služba Bdi - saj vsaka omejevalna mera temelji na domnevi o resnih indicih za kršenje zakona, ki lahko privede do zaporne kazni, ki presega tri leta.
KOMENTAR / AMERIŠKA AFERA BNL
»Škandalček«
druge republike
Prva jih je imela v vsakem obdobju
Elio Fornazarič
Vsako obdobje v italijanski gospodarsko socialni zgodovini se lahko ponaša z vsaj enim pomembnim bančnim škandalom. V prvem obdobju po združenju je izbruhnila afera zavoda Banca Romana, po prvi svetovni vojni je stopila na plan afera zavoda Banca di Sconto, ki so jo utišali z ustanovitvijo treh novih bank »državnega pomena«, za Časa prve republike smo lahko sledili dogajanjem okrog zavoda Banca privata Italiana (se spominjate Sindone?) -Ce iz vsakega obdobja omenimo samo najbolj eklatantne primere. No, kaže, da tudi druga republika ne bo ostala praznih rok in da bomo prav kmalu doživeli epilog najnovejšega bančnega škandala, afere zavoda Banca Nazionale del lavoro.
Zadeva je znana: podružnica BNL v mestu Atlanta v ZDA je v osemdesetih letih, ko je zahodni svet -uradno - strogo nastopal proti Sadamu, podelila Iraku vrsto najstrožje prepovedanih posojil v skupnem znesku 3 milijarde dolarjev. Irak je posojila uporabil za nabavo orožja, ki so mu ga menda dobavili Američani, Angleži, Italijani in najbrž se drugi dobavitelji, vsi seveda tako ali drugače pristaši najstrožjega embarga proti Iraku. Zadeva pa je leta 1989 prišla na dan in nastal je velik halo. V naglici je bilo treba poiskati grešnega kozla in vso krivdo so zavalili na ravnatelja atlantske podružnice BNL, Chrisa Drogoula. »Nesrečnik« se je moral zagovarjati pred ameriškim sodiščem, ki ga je obsodilo na komaj 37 mesecev zaporne kazni, dobavitelji orožja, vsaj kar zadeva Italijo, pa so ostali v senci. Senatna komisija, ki je zadevo preiskovala, je izrazila mnenje, da je morala centrala zavoda
banca Nazionale del Lavoro vedeti za Drogoulove malverzacije in tako ni preostalo drugega, kot da so odslovili socialističnega predsednika Neria Nesija.
Chris Drogoul, ki je pri teh nečednih poslih poleg redne plaCe zaslužil Se 8 milijonov dolarjev »napitnine«, je nedvomno fant od fare, saj njegov življenjski curriculum beleži Se druge podobne dogodoviscine. Teza, ki jo te dni zagovarja druga senatna komisija v Rimu, da je namreč pri zadevi Sadam vse sam skuhal, pa se zdi na moC labilna. Je že res, da nihče v zahodnem svetu nima interesa, da bi se ozadje res osvetlilo in da bi svet dokumentirano izvedel za podtalne malverzacije, v katere so tudi v tem primeru poleg dobaviteljev orožja vpletene tudi tajne službe ZDA, Anglije, Italije in morda Se drugih držav. Trditi pa - kot to dela predsednik komisije, demokristjan Giampaolo Mora - da rimska centrala BNL ni niti od daleC vedela ali samo slutila, da njena atlantska podružnica zalaga Irak z dolarji za nabavo orožja, je le malo preveč. Dajte no!
Konec aprila bo Chris Drogoul v Italiji, kjer se bo moral zagovarjati zaradi domnevnih bilančnih poneverb. Videli bomo, kako se bo zadeva končala. Ce lahko sklepamo po vseh dosedanjih bančnih aferah v posameznih dobah italijanske gospodarsko socialne zgodovine, lahko potegnemo zaključek, da bo Drogoul paC odsedel (razen v primeru delne pomilostitve) svojo kratko zaporno kazen, nastala milijardna Skoda pa bo prešla v breme italijanskega davkoplačevalca. In tudi druga republika bo imela svoj prvi bančni »škan-dalcek«.
BANKE / POBUDNIKI ZA SEDAJ SE IŠČEJO USTANOVNE ČLANE
V Gorici snujejo novo banko ki bo usmerjena na Vzhod
Med pobudniki Gianni Bravo, Vinko Levstik in Giorgio Conetti
GORICA - Ljudska banka za vzhod (Banca popolare dell’Est), kakor naj bi se nazivala snujoča se banka v Gorici, naj bi po namenih pobudnikov dobila meddeželne razsežnosti. V tem Času sicer še iSCejo elane, ki bi hoteli prispevati k začetnemu kapitalu, vendar vztrajajo pri stališču, da bi zaupniki banke morali biti v vseh pomembnih krajih nase dežele in tudi v večjih središčih dežel Venelo, Lombardija in Emilija - Romagna. V zadnjih tednih so šli v široko akcijo zbiranja članov, med temeljne smotre banke pa postavljajo sodelovanje z bankami v Srednji in Vzhodni Evropi.
Čeprav so nameni pobudnikov nove banke privlačni, njihovo delo
Marko Waltritsch
ne bo lahko, saj se številne italijanske banke iz Veneta in drugih dežel zanimajo za tržiSCa v teh predelih Evrope, tako s samostojnim nastopanjem v teh krajih ali pa v sodelovanju z ze obstoječimi, trdno zakoreninjenimi bankami. Ti zavodi se želijo pridružiti go-riskim in tržaškim, ki imajo dolgoletne in uspešne izkušnje v poslovanju z vzhodnimi državami. Ob tem lahko dodamo, da bo videmska hranilnica GRUP že Cez kak teden odprla svoje predstavništvo urad v Novi Gorici, medtem ko je tržaška hranilnica CRT pred tem, da sklene pogodbo za delniško ude-
ležbo v neki zagrebški hranilnici.
Veliko truda bodo pobudniki nove banke morali vložiti tudi v zbiranje ustanovnih elanov delničarjev. Po italijanskih zakonih mora namreč za ustanovitev ljudske banke najmanj 200 elanov vložiti najmanj 10 milijard, kar pomeni, da mora vsak od njih vložiti 50 milijonov lir. Pred poldrugim mesecem smo objavili imena nekaterih pobudnikov, ki so bili odv. Michele Formentini, hotelir Vinko Levstik iz Gorice, podjetnik Stefano Camilleri iz Palerma, podjetnik Gianfranco Fantinel in nogometni trener Enzo Ferrari, oba
iz Vidma, in komercialist Paolo Todeschini iz Padove. Tem so se v pripravljalnem odboru pridružili še predsednik go-riskega Informesta Gianni Bravo, profesor na tržaški univerzi Giorgio Conetti, bivši komisar za tržaško občino Francesco Larosa in griški komercialist Et-tore Romoli.
Koliko elanov in kapitala so doslej zbrali, zaenkrat ni znano. Brez dvoma bo to delo zelo zahtevno. Sele ko bodo izpeljali to osnovno nalogo, bodo lahko vložili proSnjo na Banco dTtalia. Ta pa bo, kljub novim predpisom, ki temeljito sproščajo bančni sistem, najbrž Se naprej zelo preudarna pri izdajanju dovoljenj za ustanavljanje novih bank.
NOVICE
Rekordna prodaja delnic CRT
TRST - Operacija povišanja glavnice banke CRT-Banca se je že prvega dne javne ponudbe delnic izkazala za zelo uspešno. Kot beremo v tiskovnem sporočilu banke, so morali njeni uslužbenci včeraj delati brez premora, da so zadovoljili izredno veliko povpraševanje interesentov, ki so že od jutranjih ur stali pred okenci tržaške hranilnice. Glede na to, da je bil velik delež delniškega paketa že oddan, pri CRT predvidevajo, da bodo morali operacijo konCati pred predvidenim rokom.
Pooblastilo za montažo katalizatorjev v avtomobile
RIM - Ker je zaradi onesnaženosti zraka vse bolj pogosto omejevanje in celo prepoved avtomobilskega prometa, postaja nakup avtomobila z vgrajeno katahzatorsko napravo (za katere prepoved kroženja ne velja) ali pa montaža katalizatorjev na starejša vozila vse bolj nujna. Avtomehaniki, ki bi se hoteli specializirati za montažo »retrofitnih katalizatorjev« morajo prej zadostiti nekaterim administrativnim formalnostim. Uradni zastopnik delavnice se mora oglasiti v uradih Motorizacije s potrdilom o vpisu v seznam avto-popravljalcev na trgovinski zbornici in položiti svoj podpis. Po vgraditvi retrofita bo moral klient peljati svoje vozilo na pregled na motorizacijski urad in predložiti potrdilo podjetja, ki je opravilo poseg s podpisom uradnega zastopnika.
Pri dovoljenjih za zasebne podjetnike, da lahko opravljajo redne preglede in po zakonu predpisane revizije voznega parka pa je prišlo do odložitve, tako da bo ta postopek predvidoma stekel komaj Cez kakih pet let. (B)

NEMČIJA / DENARNA POLITIKA
Bundesbank ni znižala obresti
Nemška centralna banka ni uslišala ameriških prošenj
Guverner Hans Tietmeyer denarne politike ni prilagodil ameriškim željam (Telefoto: AP)
FRANKFURT - Nemška Bundesbank včeraj ni spremenila svojih ključnih obrestnih mer, čeprav se je obseg denarne mase decembra lani močno povečal. Vplivna centralna banka je sporočila, da bo diskontno in lombardno obrestno mero - znašata 5, 75 oziroma 6, 75 odstotka -ohranila na ravni, ki velja že od 22. oktobra lani. Zasedanje nemške Bundesbank so analitiki spremljali v pričakovanju sproščanja monetarne politike, ki je
delno temeljilo na izjavah samih predstavnikov banke, da se bosta letos zmanjšala obseg denarne mase in naraščanje inflacije. Vsebino včerajšnjega sporočila Bundesbank pa so vseeno predvideli, saj je bilo zaradi decembrskega povečanja denarne mase, ki je narasla za 8, 1 odstotka, znižanja obrestnih mer malo verjetno. Čeprav je nemška Bundesbank pojasnila, da je decembrsko zvečanje denarne mase izničeno z januarskim zmanjšanjem, ni
mogla prepričati denarnih trgov, da bo prišlo do večjih sprememb na tem področju. Analitiki poudarjajo, da si Bundesbank želi predvsem zanesljivih dokazov, da se je naraščanje količine denarja v obtoku zares upočasnilo, preden bo tvegala, da bi z morebitnim sproščanjem denarne politike ogrozila svojo kredibilnost. Se lani septembra je precej analitikov napovedovalo, da utegne Bundesbank konec leta 1993 vendarle doseči svoj cilj in da povečanje denar-
ne mase ne bo preseglo 6, 8 odstotka. Vendar so se ta upanja izjalovila s skokovitim naraščanjem denarne mase neposredno po tem, ko se je Bundesbank odločila, da bo 22. oktobra lani znižala svoji ključni obrestni meri za denarna posojila. Bundesbank ni popustila niti pozivom ZDA, naj z znižanjem svojih obrestnih mer pomaga pospešiti rast svetovnega gospodarstva. Predsednik švicarske centralne banke Markuš Lus-ser je v sredo v nekem intervjuju za radio izjavil, da
so Američani zlasti na nedavnem srečanju v Davosu pritiskali na predstavnike Bundesbank, naj znižajo svoje obrestne mere. Povedal je tudi, da so Švicarji nagovarjali Nemce, naj nikar ne popustijo pri vodenju svoje politike. Države, ki imajo podobno monetarno politiko kot Nemčija, denimo Švica in Avstrija, po sporočilu Bundesbank prav tako niso spremenile svojih obrestnih mer. Podobno je ravnala tudi Francija z intervencijsko obrestno mero, ki je ostala nespremenjena in znaša 6,2 odstotka.
Iz monetarnih krogov v Rimu poročajo, da bo tudi Italija svoje obrestne mere znižala šele takrat, ko bodo to storile druge države. Takrat bo tudi pripravljena sprostiti svojo monetarno politiko. Iz Lizbone pa so sporočili, da so se po novici iz Frankfurta zmanjšale možnosti za znižanje portugalskih obrestnih mer. (Reuter)
SKS SAMKA 6.6.
Tudi Švicarji včasih slabo naložijo denar
BERN - Švicarske oblasti so včeraj sporočile, da so zaradi utemeljenega suma prevare zaprle zasebno posojilnico, ki je stotinam lahkovernih vlagateljev obljubljala mastne dobičke. Zvezna komisija za nadzor barde (EBK) je v svojem poročilu zapisala, da je prepovedala dejavnost Klubu 2000 s sedežem v severovzhodnem švicarskem kantonu Thurgau, saj je brez dovoljenja opravljal bančne posle. EBK je tudi sporočila, da je zoper organizatorje kluba že vložila obtožnice. Klub 2000 je začel svojo poslovno dejavnost s ponudbo donosnih delnic investicijskega sklada, ki so jamčile vsaj 50-odstotni letni donos. »Svojim delničarjem je obljubljal neuresničljive in predvsem neprofesionalne letne donose, ki naj bi znašali 50 odstotkov na leto, zato so so pokupili delnice v minimalni vrednosti 1200 švicarskih frankov in vplačali provizijo v višini 300 frankov,« piše v poročilu EBK. Švicarski radio je povzel izjavo enega od predstavnikov EBK, ki je omenil, da ni povsem jasno, koliko posameznikov je pokupilo delnice omenjenega kluba, njihovo približno število pa naj bi bilo 300. Omenjeni predstavnik je tudi dodal, da je njihov denar skoraj zagotovo izgubljen. V poročilu EBK je tudi domneva, da je poslovanje Kluba 2000 temeljilo na sistemu tako imenovanega »učinka snežne kepe«, saj nikakor ni znal zadovoljivo pojasniti, kaj je počel z denarjem svojih delničarjev. Denar za izplačilo dobičkov je črpal iz vložkov novih strank, dokler je pač šlo. Poročilo EBK tudi omenja, da je Klub 2000 deloval podobno kot Kraljevi kljub, Id so ga švicarske oblasti zaprle lani avgusta. Obravnava o pritožbi zoper lanskoletni sklep EBK, ki so jo vložili organizatorji omenjenega Kraljevega kluba, pravkar poteka pred zveznim švicarskim sodiščem v La-usanni. »Švicarji ponavadi trikrat premislijo, kam naložijo denar, seveda pa je vedno mogoče najti tiste, ki imajo prebujno domišljijo in prevelike oči,« je izjavil eden od zuriških bančnikov.	(Reuter)
Rusija se pogaja z bankami upnicami
MOSKVA - Rusija se bo z bankami upnicami kmalu sporazumela o reprogramiranju svojega dolga, čeprav se z njimi še vedno pogaja o jamstvu, je včeraj v parlamentu sporočil minister za gospodarstvo Aleksander Sokin. »Sporazum z londonskim klubom bank upnic smo skoraj sklenili, čeprav se soočamo še z nekaterimi zakonskimi ovirami,« je dejal Sokin. »Banke za dolgove še vedno zahtevajo državno jamstvo oziroma jamstvo centralne banke. Naše stališče pa je, da je jamstvo vlade dovolj.« Sokin, ki je v prejšnji ruski vladi skrbel za pogajanja o reprogramiranju dolgov, je povedal, da bodo sporazum s pariškim klubom upniških držav verjetno sklenili do maja. »Dogovorili smo se že za štirimesečni odlog plačil za leto 1993, maja pa bomo sklenili zares dober sporazum o tem, koliko dolgov bomo odplačali v letu 1994,« je še dejal. Rusija, ki je podedovala dolgove nekdanje Sovjetske zveze po njenem razpadu leta 1991, se je lani s pariškim klubom dogovorila o reprogramiranju svojih dolgov. Dogovarjanje z bankami pa poteka nekoliko počasneje, saj te še naprej vztrajajo, naj Rusija omogoči zaplembo svojega premoženja, če dolg ne bi bil plačan. Rusija zahodnim posojilodajalcem dolguje približno 80 milijard dolarjev.	(Reuter)
EU / PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA]
Jeklarne bodo morale zmanjšati proizvodnjo
BRUSELJ - Evropska komisija je začela stopnjevati svoje zahteve, ki jih je postavila jeklarjem, da bi jih prisilila k večjemu sodelovanju pri načrtu Evropske unije (EU) za prestrukturiranje tega področja. »Težava je preprosto ta, da se jeklarska industrija nikakor noče lotiti sprememb, ki bi se jih morala, malo pa je sredstev, s katerimi bi jo lahko vanje prisilili,« je izjavo eden od diplomatov EU. Komisar Evropske unije za konkurenco Karel van Miert in komisar za industrijo Martin Bangemann sta v torek ostro kritizirala jeklarje, ker še zdaj niso predložili načrtov za zmanjšanje proizvodnje, s katerimi bi industriji zagotovili donosnost. Poziv Van Mier-ta je bil pravzaprav skrajno opozorilo tej industrijski veji. Kljub temu so v diplomatskih krogih EU prepričani, da ima dvanajsterica preče) zvezane roke, saj so njeni načrti močno odvisni od prizadevanja zasebnih jeklarjev za prestrukturiranje tega področja. Bangemann je celo zagrozil, da bo morala EU umakniti načrt o reševanju jeklarske industrije, kar pomeni tudi izgubo denarnih nadomestil za zaprta delovna mesta, izgubo možnosti za posojila in konec omejitev za uvoz jekla. EU bo ugodnosti za jeklarje odpravila, če to področje v kratkem ne bo bol) pripravljeno sodelovati.
Grožnja z umikom celotnega načrta je povsem resna, zagotavljajo uradni predstavniki komisije, ki bi lahko predlagala odpravo vseh omejitev za uvoz jekla iz nekdanje Čehoslova-ške. Komisija torej lahko umakne svojo ponudbo, da bo zagotovila 240 milijonov ekujev (26° milijonov dolarjev) kot nadomestilo za izgubo 50 tisoč delovnih mest v jeklarstvu. Toda predstavniki komisije so povedali, da so ta program vendarle začeli izvajati. V proračunu za let° 1993 so namreč že odobrili 60 milijonov ekujev (67 milijonov dolarjev) za tiste jeklarske družbe, ki so predložile rokovnike zapiranja svojih obratov in zmanjševanja svojih zmogljivosti. Tud vlade posameznih držav članic EU se že spopadajo za sredstva iz skladov, ki naj bi jih dobili odpuščeni delavci. Predstavniki komisije so sporočili, da so zasebni in državni jeklarji že predložili načrte o zmanjšanju svojih proizvodnih zmogljivosti za deset milijonov ton izdelkov iz valjanega jekla, zasebni jeklarji pa bi morali znotraj sedanje finančne sheme EU proizvodnjo zmanjšati vsaj še za nadaljnjih 10, 5 milijona ton in 0 tem zmanjšanju predložiti tudi podrobne načrte. Le tako bi namreč posamezne jeklarne, ki so razvrščene v tri proizvodne sklope, lahko zaprosile za posojila EU, s katerimi bi ublažile finančne učinke manjše proizvodnje.
Posamezne jeklarne morajo svoje načrte predložiti do 21. marca. Van Miert in Bangemann se bosta s predstavniki jeklarstva vnovič sestala 15-februarja v Bruslju, kjer bodo skupaj proučili sedanji položaj. Ce bo morala EU res opustiti omenjeni načrt o reševanju jeklarske industrije, se bo jeklarstvo neusmiljeno soočilo s konkurenco na prostem trgu. Komisija je na to že večkrat opozorila in predlagala, da tega položaja ne bo označila za »kriznega«, pač pa bo preprosto uvedla proizvodne kvote, kar ji navsezadnje dovoljujejo sklenjeni sporazumi. Analitiki menijo, da se evropske jeklarne, zlasti zasebne, upirajo zmanjševanju proizvodnje tudi zato, ker so Italija, Nemčija, Portugalska in Španija lani odobrile subvencije svojim jeklarnam.
Suzanne Perry / Reuter_
______AVSTRALIJA / OSVAJANJE NEZAS1CENIH TRGOV________
Azijski trgi skrivajo neslutene možnosti
V desetih letih se je avstralski izvoz v Azijo podvojil - Veliko povpraševanje po surovinah
CANBERRA - Nobena skrivnost ni več, da bo Avstralija svoje poglavitne poslovne partnerje iskala - v Aziji. Takšno "je tudi sporočilo o novih trgih surovin, ki ga je Avstralski urad za kmetijstvo in proizvodnjo surovin (ABARE) sprejel na letošnjem zasedanju.
V uradnih referatih in na neformalnih srečanjih so se pogovori sukali predvsem okrog vprašanja, kakšne priložnosti ponujajo novi trgi na Kitajskem, Tajvanu, v Indiji in Južni Koreji. »Industrija mora izrabiti nove priložnosti. Azija je največji izziv,« je izjavil avstralski minister za industrijo in energijo Bob Collins. »Podobna zasnova gospodarstva ter bližina Avstralije in razvijajočih
se azijskih držav izvoznikom ponujata neizmerne možnosti,« je izjavil Collins. Michael Roarty, analitik trga surovin pri ABARE, je v- svojem govoru omenil, da lahko avstralski izvozniki v letih 1998/99 pričakujejo realno 90-odstotno povečanje izvoznih količin svinca in cinka, saj bo večje tudi povpraševanje na azijsko-pacifiškem območju. V preteklih desetih letih se je avstralski izvoz v Azijo skoraj podvojil. V fiskalnem letu 1992/93 je bil delež izvoza v vzhodno Azijo (brez Japonske) že 33-odstoten, deset let prej pa je znašal 19 odstotkov. Celoten izvoz, vključno z Japonsko, pa zdaj zavzema že 60 odstotkov avstralskega izvoza.
Perspektiven in velikanski kitajski trg je odprl tudi možnosti za avstralske izvoznike zlata. Sleherni prebivalec Hongkonga ali Tajvana namreč kupi povprečno deset gramov zlata na leto, Kitajec pa 0,7 grama. »Možnosti za izvoz zlata na kitajski trg so dolgoročno ogromne: Avstralija je največji proizvajalec zlata v bližini tega trga, kjer povpraševanje po žlahtni kovini skokovito narašča.«
Na konferenci so sporočili tudi podatek, da se bo zaradi azijskih potreb povečalo tudi povpraševanje po govedini. Azija bo namreč kmalu nadomestila ZDA, doslej največjo uvoznico govedine, pa tudi na Japonskem, kjer bo znižanje
cene uvoženega mesa kmalu začelo spreminjati prehranske navade, se bo povpraševanje po govejem mesu zelo povečalo. Tudi Kitajska bo kmalu postala pomemben trg govedine, saj naj bi se poraba na posameznega prebivalca v naslednjih desetih letih s sedanjega 1, 6 kilograma povečala na 2, 6 kilograma letno. »Večja kupna moč prebivalcev bo povečala povpraševanje po govedini tudi na Tajvanu, Filipinih, v Hongkongu, Maleziji in Indoneziji,« je izjavil Russ Reynolds, ki vodi to področje pri ABARE. Povedal je tudi, da je Avstralija v minulih treh letih samo na Tajvan izvozila več kot 30 tisoč ton govedine.	(Reuter)
Avstralci v Azijo izvažajo tudi vse več mesa, saj se prehrambene navade spreminjdj0
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 4. februarja 1994
MENJALNIŠKI TEČAJI
3. februar 1994
~2lgnjglnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
AMTkPmcUblJana	77,55	77,95	10,92	11,04	7,63	7,95
AZKLiubljana	77,60	77,85	10,95	11,08	7,80	7,96
Sh-a Ljubljana*	77,55	77,75	10,95	11,00	7,85	7,95
^ur Grosuplje	77,65	77,80	10,98	11,09	7,84	7,98
						
BTciLl0bliana	77,50	77,80	10,85	11,05	7,85	7,97
Sežana Banka Vipa Nova Gorica	77,40	77,90	10,90	11,02	7,82	7,93
	77,46	77,70	10,92	11,05	7,84	7,93
p.						
^ome 2 us* 1 reditanstalt Nova banka U	77,63 77,50	77,81 78,00	10,98 10,97	11,04 11,08	7,83 7,80	7,96 7,99
u°m caffe Domžale*	77,60	77,85	11,02	11,12	7,85	8,00
j™«1 Globtour U						
	77,30	77,70	10,92	11,12	7,79	7,91
	77,65	77,80	11,00	11,05	7,85	7,98
c|os Kranj*	77,65	77,80	11,00	11,05	7,85	7,98
						
1 1	77,50	77,90	10,95	11,05	7,82	7,95
						
[]iPotekarna banka Brežice* H am Rožice, Mengeš*	77,70 77,30 77,55	77,75 77,90 77,75	10,99 10,95 11,01	11,02 11.07 11.08	7,91 7,82 7,86	7.95 7.96 7,96
						
Sknl ?Vlie*	77,54	77,92	10,90	11,05	7,86	8,00
kasln ,ana(WTC)	77,68	77,72	11,02	11,03	7,92	7,94
Hi ka Pnren,Gradec	77,46	77,83	10,94	11,00	7,83	7,94
1 to,no	77,46	77,75	10,80	11,00	7,80	7,92
tatana	77,57	77,69	10,92	11,00	7,89	7,93
"r|ka Jesenice hvest Škofja Loka a'design Nova Gorica	77,56	77,84	10,94	11,02	7,84	7,93
	77,40	77,85	10,92	11,05	7,75	7,98
	77,42	77,75	10,92	11,05	7,85	7,93
Klub Slovenijales U Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje*						
	77,60	77,70	10,96	11,02	7,80	7,95
	77,49	77,75	10,97	11,03	7,84	7,93
	77,49	77,75	10,97	11,03	7,84	7,93
Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin*	77,49	77,75	10,97	11,03	7,84	7,93
	77,49	77,75	10,97	11,03	7,84	7,93
kompas Hertz Bled*	77,49	77,75	10,97	11,03	7,84	7,93
• mpus Hertz Nova Gorica* Kompas Hertz Maribor* Kompas Holidays	77,49	77,75	10,97	11,03	7,84	7,93
	77,49	77,75	10,97	11,03	7,84	7,93
	77,65	77,85	10,90	11,05	7,85	7,95
						
^omercialna banka Trialav	77,55	78,55	10,96	11,09	7,83	7,99
£SnabankaNG	77,00	77,99	10,77	11,21	7,70	7,99
kreditna banka MB d.d.*	76,99	77,85	10,95	11,07	7,75	8,00
LB?nf'eLiUbJiana						
	77,62	78,02	10,98	11,09	7,83	7,99
splošna banka Celje LB splošna banka Koper	77,69	77,95	10,92	11,03	7,70	7,93
	76,52	78,13	10,82	11,03	7,66	7,90
LB komercialna banka NG	76,40	77,90	10,83	11,35	7,65	7,94
LD Dolenjska banka NM	-	-	-	-	-	-
Uud?knkKZafaVie'TrbovlJe	77,00	77,80	10,95	11,07	7,70	7,97
Ljudska banka d.d. U ubertas Koper*	77,60	77,87	10,99	11,07	7,80	7,97
	77,50	77,76	10,90	11,02	7,83	7,92
Ma Vir						
	77,55	77,80	10,96	11,08	7,81	7,99
Med,C"*NG’Sempeter*	77,42	77,70	10,92	11,00	7,88	7,94
	77,63	77,70	10,98	11,02	7,90	7,95
NiProm Ljubljana	77,65	77,70	11,00	11,03	7,90	7,94
						
'Otrol Ljubljana	77,73	77,80	10,93	11,00	7,85	7,93
poštna banka Slovenije*	76,31	77,77	10,68	10,99	7,66	7,94
&°^b'jana*	-	-	-	-	-	-
Pfobanka Maribor Rrgal Solkan* Rigal Ilirska Bistrica*	77,40	77,95	10,96	11,08	7,83	8,00
	77,35	77,68	10,87	11,01	7,88	7,95
	77,35	77,68	10,87	11,01	7,85	7,92
^gal Kobarid*	77,35	77,68	10,87	11,01	7,85	7,92
pih!!vunnLiubliana	77,66	77,69	11,00	11,02	7,91	7,93
um^e	77,50	77,75	10,96	11,04	7,83	7,91
Bublikum Krško Publikum Maribor	77,40	77,85	10,80	11,05	7,82	8,00
	77,40	77,73	10,97	11,04	7,80	7,93
Publikum M^rj6	77,40	77,85	10,95	11,05	7,80	7,98
Puh ium rovo mest°	77,40	77,90	10,85	11,00	7,75	7,90
Bubhkum Tolmin	77,41	77,74	10,92	11,00	7,84	7,92
pSUm Sevnica	77,50	77,85	10,96	11,06	7,82	7,95
Publikum Šentilj	76,50	77,80	10,70	11,08	7,80	7,98
p^jlKum Šentjur pri Celju	77,45	77,82	10,93	11,03	7,82	7,94
Publikum Trebnje	77,55	77,89	10,97	11,06	7,87	7,96
ublikum Žalec	77,42	77,78	10,92	10,99	7,80	7,92
D						
°iQ Ljubljana	77,50	77,77	10,97	11,05	7,80	7,98
^KBd.d. **						
	77,15	77,35	10,97	17,00	7,93	7,95
b!°v' Htan. in posojil. Kranj	77,54	77,70	10,96	11,02	7,89	7,90
Ž|°v- lnvest. banka U*	77,40	77,79	10,90	11,05	7,90	7,96
“jovenijaturist Ljubljana*	77,65	77,80	10,90	11,05	. 7,80	7,95
^ovenijaturist Maribor*	77,45	77,75	10,96	11,02	7,60	7,85
?'°venljaturlst Jesenice	77,60	77,90	10,94	11,02	7,83	7,93
^halaby Koper	77,50	77,75	10,93	10,99	7,86	7,93
lnRc®Llubljana	77,70	77,80	10,96	11,05	7,87	8,00
ZKB d.d. Ljubljana	77,60	77,85	10,94	11,04	7,87	7,99
						
•artarus Postojna	77,23	77,85	10,89	11,01	7,81	7,91
'entours Domžale	77,50	77,80	10,95	11,08	7,85	7,98
r°n Ljubljana	77,55	77,90	10,95	11,08	7,80	8,00
lin						
"BK Ljubljana	77,45	77,95	11,00	11,07	7,95	8,02
Pimo Ljubljana	77,66	77,72	11,00	11,03	7,85	7,93
^ečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
menjalnica hida 061/1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 025 z dne 3.2.1994 - Tečaji veljajo od 4. 2. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	95,6402	95,9280	96,2158
Avstrija	040	šiling	100	1096,5329	1099,8324	1103.13T9
Belgija	056	frank	100	372,9877	374,1100	375,2323
Kanada	124	dolar	1	101,1746	101,4790	101,7834
Danska	208	krona	100	1985,1054	1991,0786	1997,0518
Finska	246	marka	100	2423,3795	2430,6715	2437,9635
Francija	250	frank	100	2270,3767	2277,2083	2284,0399
Nemčija	280	marka	100	7707,9499	7731,1433	7754,3367
Grčija	300	grd	100	—	53,7106	53,8717
Irska	372	funt	1	—	193,0853	193,6646
Italija	380	lira	100	7,9254	7,9492	7,9730
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	123,7125	124,0848	124,4571
Nizozemska	528	gulden	100	6879,9619	6900,6639	6921,3659
Norveška	578	krona	100	1793,2545	1798,6505	1804,0465
Portugalska	620	escudo	100	76,5014	76,7316	76,9618
Švedska	752	krona	100	1696,9052	1702,0112	1707,1172
Švica	756	frank	100	9189,4178	9217,0690	9244,7202
Velika Britanija	826	funt šterling	1	200,4684	201,0716	201,6748
ZDA	840	dolar	1	133,8794	134,2822	134,6850
Evropska unija	955	ECU	1	149,8348	150,2857	150,7366
Španija	995	peseta	100	94,7847	95,0699	95,3551
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4. februarja 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A) ' tolarski del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV 10. MAJA 1994:
1,500,000
763,020
762,886
1,525,906
101,7360%	101,7182%	101,7271%
150,000
76,302
76,302
152,591
			
3. FEBRUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,25
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,60	13,00
Italija	Tržaška kreditna banka	12,60	13,00
		
3. FEBRUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1660,00	1710,00
nemška marka	965,00	985,00
francoski frank	282,50	291,00
holandski gulden	856,00	881,00
belgijski frank	46,40	47,80
funt šterling	2486,00	2560,00
irski šterling	2387,00	2459,00
danska krona	247,00	254,50
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1253,00	1290,00
japonski jen	15,35	15,80
švicarski frank	1145,50	1179,50
avstrijski šiling	136,50	140,50
norveška krona	223,00	229,50
švedska krona	210,00	216,50
portugalski escudo	9,50	9,80
španska pezeta	11,70	12,40
avstralski dolar	1189,00	1224,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,00
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
3. FEBRUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1665,00	1710,00
nemška marka	964,00	984,00
francoski frank	282,00	292,00
holandski gulden	856,00	876,00
belgijski frank	46,30	47,80
funt šterling	2490,00	2555,00
irski šterling	2385,00	2455,00
danska krona	247,00	254,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1255,00	1290,00
švicarski frank	1152,00	1172,00
avstrijski šiling	136,50	140,50
slovenski tolar	12,60	13,00
			
3. FEBRUAR 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.736	-
francoski frank		29.455	-
nizozemski gulden	-	89.258	-
belgijski frank	-	4.839	-
španska peseta	-	1.229	-
danska krona	-	25.754	-
kanadski dolar	-	1.312	-
japonski jen	-	1.605	-
švicarski frank		119.220	
avstrijski šiling	-	14.226	-
italijanska lira	-	1.028	-
švedska krona	-	22.015	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 4. februarja ? 994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kor u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih roseben	1110,6238 2299,5519 7807,0000 8,0272 203,0445 135,5998 raslih je možno ods doaovor.	1112,4732 2303,3810 7820,0000 8,0405 203,3826 135,8256 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	77,83 77,95 panje.	78,05 78,10
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 4. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD. ATS, LIT In CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu, * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, kt	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	77,85 77,85 77,85 77,85 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril iti In prodajati ogoje nakupa c	78,05 78,05 78,05 78,05 sčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih in nakupih ujo valuto po li prodaje.
			
3. FEBRUAR 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1690,330	—
ECU	—	1891,990	—
nemška marka	—	973,300	—
francoski frank	—	286,740	—
funt šterling	—	2528,900	—
holandski gulden	—	868,530	—
belgijski frank	—	47,134	—
španska pezeta	—	11,972	—
danska krona	—	250,620	—
irski funt	—	2431,030	—
grška drahma	—	6,764	—
portugalski escudo	—	9,666	—
kanadski dolar	—	1274,240	
japonski jen	—	15,622	—
švicarski frank		1160,940	
avstrijski šiling	—	138,460	—
norveška krona	—	226,420	—
švedska krona	—	214,210	—
finska marka	—	306,050	—
avstralski dolar	—	1207,740	—
		
2. FEBRUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	12,0000	12,5000
kanadski dolar	9,0000	9,4000
funt šterling	17,9500	18,7500
švicarski frank	823,0000	853,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	202,5000	211,5000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	689,2000	715,2000
italijanska lira	0,7000	0,7400
danska krona	177,0000	184,0000
norveška krona	159,5000	166,5000
švedska krona	150,0000	157,0000
finska marka	215,5000	225,5000
portugalski escudo	6,8500	7,2500
španska peseta	8,5000	9,0000
japonski jen	11,0000	11,4000
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,0000	0,0550
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Petek, 4. februarja 1994
__________TAJSKA________
Oaza gostoljubja v Inaokini m
Malajski polotok je sinonim zo paradiž
Prvi najin postanek je bilo mesto Nakhon Pat-hom. Tu kraljuje oranžno rjava zvonasta stupa, ki je z svojo višino 127 metrov najvišja stavba Tajske, hkrati pa tudi najveCji budistični spomenik sveta. Megalomansko zgradbo je dal preko starejSe razrušene stupe, ki je datirala v predsiamsko dobo, leta 1855 zgraditi kralj Mong-kut. Ker je vso svojo mladost do zrelih let, ko je zasedel prestol, preživel kot menih, je njegova skrb za verske objekte razumljiva. S kraljem menihom sva se ponovno srečala v mestecu Petchaburi, kjer si je
na griču uredil čudovito letno rezidenco v neokla-sicističnem stilu. Z observatorija, kraljevi konjiček je bila astronomija, je čudovit pogled na številne mestne templje in okolico. Sicer pa se južni del dežele po arhitekturi ne more primerjati s severnim, kjer se je rojevala tajska zgodovina. Je pa polotok sinonim za vse, o čemer sanjari romantična, a dostikrat premalo poučena evropska duša, ko si predstavlja raj na zemlji : •sinje morje, peščene plaže, toplo sonce, lepa dekleta.... S prijateljem sva se namerno izogibala kra-
jem, kot sta Phuket in Pat-taya, kamor se danes zliva množica agencijskih turistov, mesta, kjer se namesto skromnih ribiških hišic košati beton in jeklo in si izbrala otok Koh Sa-mui, ki je znal, verjetno zaradi odmaknjenosti, ohraniti še nekaj eksotične lepote.
Ekonomija otoka, poleg turizma v novejšem času bolj kot na ribolovu, temelji na kokosovemu orehu. Ta trdoživi sadež je pravi borec, ki lahko ponovno zaživi po večmesečnem namakanju v slani vodi.
Janez Jaklič (Se nadaljuje)
Plečnik
Dva do tri deci vina, to je bilo največ, kar je Plečnik spil, še to ponavadi pred večerjo. Pred kosilom je pil samo ob posebnih prilikah. Vina ni srebal. Napravil je požirek, potem pa je rad postavil kozarec na mizo in ga gladil z desnico od roba navzdol.
Poznal je veliko jedi. Celo kralj Aleksander je bil presenečen. Povabil ga je na kosilo v dvornem vlaku z zagotovilom, da bo jedel, česar ni še nikoli. A Plečnik je povedal, da je tisto že jedel in je povedal celo pravilno ime jedi. Govoril je tudi: »Kadar naročate jedi v gostilni, pazite, da boste naročili tiste, o katerih veste, da bodo dobro pripravljene. Pojesti morate
vse, nikdar ne smete pustiti jedi ali pijače.« Ob zaključku nekega večera so ostale na pladnju torte. Plečnik mi je naročil, naj se »šajdesen« lepo zavije. »Iz kruha se nikdar ne norčujte, ker ga boste sicer beračili. Kruhek je dar božji, naj bo kakršenkoli že!«
Na takih večerih je Plečnik vedno in družabno govoril. Prepričan sem, da je imel skrit namen preprečiti sleherno preklinjanje ali kvantanje. Tega enostavno ni prenesel.
Zgodilo se je tole: Bil sem z njim v gostilni. Vstopi in prisede znana oseba, ki se je tisti večer začuda velikokrat pridušala. Zdelo se mi je prav oditi. Videč moj namen
je Plečnik plačal in odšla sva. Komaj sva bila zunaj, mi je rekel: »Se vam ne zdi, da je gospod pijan? Se nikoli ni tako govoril. Povabim vas na črno kavo, saj imate še čas, žena ne bo huda, če pridete malo kasneje.« Pri veliki mizi v kotu velike kuhinje sva sedla. Posadil me je tako, da sem vse videl. Ko je pregledal pošto in časopisje, ki ga je čakalo na mizi, je Urška prinesla večerjo in Plečnik je začel jesti. Spregovorila nisva niti besedice. Bil sem v čedalje hujši zadregi. Vse sem že pregledal, pa sem začel opazovati Plečnika. Jedel je zbrano, ničesar bral, ampak gledal, kaj je in kako. Ko je pojedel, je odlomil košček kruha in počistil krožnik. Ostala ni niti drobtinica. Nato je rekel Urški, da bova pila kavo. Kuhati in pripravljati kavo jo je naučil sam. Kakšen namen je imel Plečnik s to čudno večerjo, ne vem.
Premišljeval sem: Kot otrok ni živel v izobilju. Spoštovanja do tega daru božjega so ga naučili starši. Ali na Dunaju bi se
IZLET ZA KONEC TEDNA
Sončna pobočja nasproti gorskih velikanov (2)
S travnikov pod Robmi se odpirajo čudoviti razgledi
Gozd se končno odpre in ko pridemo na obširne travnike, se zdi, kot da smo stopili na veliko igrišče narave. Sonce vabi v tek, dričanje in valjanje po snegu, na katerem lahko tudi odrasli vsaj za hip pozabimo na svojo programirano resnobo ter postanemo otroško sproščeni. Radost bivanja se prepleta z bleščavo naše velike zvezde in s toplo zimsko naravo, medtem ko rastejo nad dolino gorski velikani znanih imen, vendar s tega konca nekoliko nenavadnih oblik.
Ko si vzamemo čas še za strmenje, se na zahodu v daljavi pokažejo Vičarje in Kamniti lovec, del Mangarta in mogočne Ponče. Črni Vitranc, za katerim se na nebu ostri Jalovec, je že bliže, pod njim na smučiščih mrgolijo smučarji.
Nad Vršičem rastejo v sonce Mojstrovke in razpoznavni Prisojnik. Pogled splava preko Razo-rja čez razdrapane grebene gora Martuljkove skupine in se raztegne navzdol po Savski dolini, kjer se v daljavi belijo Storžič, Kalški greben in Stol. V takih trenutkih je človek povsem zadovoljen že s samo prisotnostjo v gorskem svetu zimskih pravljic. Na snegu, na široko, po zadnji plati, v zraku: kdo bi se bal težkih misli, tukaj ni prostora zanje.
Toplota razgretega lesa suši mokro obleko, sneg v laseh se je že zdavnaj stopil. Res bo: tisto, kar je najlepše, je zastonj.
Dario Cortese
(Konec)
Kukova špica v Martuljkovi skupini (zgoraj) in Razor, kakor ju vidimo s travnikov pod Robrni
-	—-------------------------------------------------------r ai
»•-•. *■ «<U*
VVR liMfeSM Vi. -V:.r ‘ «< 'M?--t»-»z-ir"; v	* f %&&#>**$**
jrnSfcžIltfMfc«	fr ■>>
■ ■
■> ** W ■> f * i
, . • ■ : •••
*
*£ {« - V
Kelih
lahko vsemu temu izne- dar samo dvakrat na dan. veril in se pokvaril. V Pri tem je pazil na po-Pragi je zlasti med vojno, poln red; ker je vedel, da po lastni izjavi, skoraj do je kosilo pripravljeno, je bolečine stradal. V Lju- bil tudi pravočasno do-bljani je jedel obilo, ven- ma.	(Se nadaljuje)
Danes goduje
Ansgar, apostol Severa
Ime Ansgar pomeni božje kopje, svetnika s tem imenom pa posvetna in cerkvena zgodovina ime-nujeta apostol Severa (severne Evrope). Bil je eden velikih srednjeveških misijonarjev, njegova biografija, ki jo je napisal njegov učenec in naslednik Rimbert, pa sodi med najboljše svetniške biografij6 9. stoletja.
Ansgar je bil rojen v Pikardiji v severni Franciji-Od leta 823 je učil in pridigal v samostanu Čorbi0 ob reki Weseri, leta 826 pa ga je tamkajšnji opat poslal oznanjat krščansko resnico na Dansko. Ud tam so ga kmalu pregnali, že leta 830 pa ga je S ve d" ski kralj Bjoern povabil v svojo deželo. Spremlja* ga je sobrat Vilmar. Ob jezeru Maelaren sta posta-vila prvo krščansko cerkev na Švedskem. Ko je ce' sar Ludvik slišal za njun uspeh, je za misijonsko delo v severnih deželah ustanovil oporišče v Hamburgu, Ansgar pa je bil postavljen za tamkajšneg8 misijonskega škofa in imenovan za papeškega legata za vso Skandinavijo. Danska in Švedska sta bu s tem vključeni v rimsko Cerkev.
Leta 845 so se Danci in Švedi uprli in Ansgar s0 je komaj rešil iz gorečega Hamburga. Vendar n obupal. Že čez sedem let je prišel v Sigtuno na Švedskem in kralja Olafa pridobil za krščansko vero. Po njegovi smrti leta 865 je vodstvo švedskega misijona in bremensko-hamburške nadškofij6 prevzel njegov učenec Rimbert.
(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Petek, 4. februarja 1994
^»2 STARIH ČASNIKOV / MATA HAR1 (1)
S ceste v posteljo prestolonaslednika
K^o je o vohunki pisala revija Življenje in svet
r liasiedmka vi
ZeSViSke§a- Na
mskem je v svoj zapletla minist
Predsednika van d ?aa-2 erotično i
-•'■lurje in višje g vsei Evropi i,
Najprej si je k
tnajstletnica pre Poiskala moža. I 8°spa Leodom, ž
tega V ni —
"laksova koholu pa je
kmalu greniti Margaretin zakon. Zaradi nenehnih moževih škandalov, ki jih je uprizarjal v družbi, sta se morala zakonca vrniti iz kolonije nazaj v Evropo. Brezposelni Maks se je domislil, kako bi najla-godneje preživel preostanek svojega zavoženega življenja. Denar naj bi prinašala Margaretina lepota. Ker pa Margareta le ni bila tako naivna, da bi s svojo privlačnostjo in zapeljivostjo preživljala še zapitega soproga, je pobegnila v Pariz.
Začela je na dnu, med številnimi pouličnimi prodajalkami ljubezni. Kmalu pa se je z ulice preselila v neko »uglednejšo« javno hišo. Njeni plesi, ki so spominjali na mistične obrede v azijskih svetiščih, so pričeli
vzbujati pozornost. Leta 1905 se je odločila za zveneče ime Mata Bari in začela plesati v hiši orientalskih misterijev Muse Guime. Dejstvo, da za ples ni bila preveč nadarjena, je ob njeni čutnosti, poltenosti in mistični ceremonialnosti zbledelo. Svoje je naredila še reklama. Poskrbela je za legende, ki so pritegovale pozornost Parižanov. Sledila so gostovanja po vsem svetu. Čedalje več svojih ljubimcev je spravljala v obup in nesrečo.
Tik pred prvo svetovno vojno je nastopala v berlinskem zimskem vrtu in se sestajala s policijskim predsednikom Jagowim. Kdaj je stopila v nemško vohunsko službo, ni natančno znano, ve pa se, da je prav takrat
Mata Hari
prodala svojo vilo v H označeval njeno ho-Neuillyju in ostalo ime- landsko poreklo, 21 pa je tje. Nemška špijonska bila njena redna kontrol-služba jo je vodila pod na številka, oznako H 21, pri čemer je	Marjeta Smolnikar
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja«, je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
f	LABIRINT ZNANJA
	
	
	
	Naslov-
	
	Glasbena Zelja:
	
	Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
	
Horoskop
H
Fi

zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4.: Ideja, da bi nekoga potegnili v svojo bližino z dragocenim darilom, vas bo spravila v slabo voljo, saj vam žep ne bo dovoljeval tolikšne razsipnosti.
BIK 21.4.-20.5.: Nikar se preveč ne izpostavljajte, kajti vaša fizična kondicija ni ravno na zavidljivi ravni, pa tudi na viruse niste tako zelo imuni, kot verjamete.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Vaš »pomočnik« in svetovalec bo pokazal svoje vampirske zobe. Se pravočasno ga boste razkrinkali in ga postavili na nepremagljivo razdaljo. Čestitke!
RAK 22.6. - 22. 7.: Svoj sum boste brez pomisleka naprtili življenjskemu sopotniku. Ne Čudite se torej, če se vam bo oddaljil, saj trenutno tudi on ni pri najboljših močeh.
liV 23. 7. - 23. 8.: Goreče se boste posvetili svoji ljubljeni osebi ter jo obdarili z laskavimi besedami. S hvaležnostjo vas bo pobožala po gosti grivi, da boste glasno zapredli.
DEVICA24.8.-22,9.:Bližnjemu boste pomagali pojasniti njegovo zamero. Uvidel bo resnico, nato pa se razgovoril o sebi ter vam razkril svojo najintimnejšo skrivnost.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Zanemarili boste svoje ljubezensko gnezdece, pa tudi prijateljev se boste le poredko spomnili. A jih boste že kmalu začeli pogrešati in se radostno vračali.
ŠKORPIJON 23.10.-22. Tl.: Zgrabili boste priložnost z vsemi štirimi, saj se boste zbali, da je to le srečno naključje, ki bo minilo prej, kot vam jo bo uspelo izkoristiti.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Za vikend na sre-Co ne načrtujete nove dirke. Se za spoznanje zmanjšajte paro in se pogovorite z nekom, ki s skrbjo opazuje vaše noro drvenje.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Svojega novega partnerja boste sprejeli kot prijatelja, saj boste želeli, da vam do konca razkrije čarovnijo. Vendar bo še naprej zavlačeval.
VODNAR 21.1.-19.2.: Začeli boste raziskovati, kako bi lahko med delom za vsakdanji kruhek napredovali tudi duhovno. Ne bo vam treba veliko razmišljati, saj vas krasi bister um.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Spoznali boste, da se na osebo, ki ste ji doslej le malo zaupali, lahko obrnete vselej tedaj, kadar vam bo pričel nagajati hudiček iz notranjosti.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. ljubkovalno žensko ime, 4. toplo vrhnje oblačilo, 8. novo naselje na Dravskem polju s tovarno glinice in aluminija, 11. jezero na severu Italije, 12. orientalsko žganje, 13. zemlja ali sneg, ki zdrsne s pobočja, 14. škotsko moško krilo, 15. mesto ob reki Kocher v Nemčiji, 17. nekdanji angleški tekač (Sebastian), 18. nadarjenost, 20. časovno zaključen del TV programa, 23. tekočina v žilah, 24. splošna oznaka za kuščarja toplih dežel starega sveta, 28. ime ameriške filmske igralke Turner, 30. poljski konjenik, 31. ime slovenskega književnika Cankarja, 32. živec, 33. puščavska pokrajina v Libiji z glavnim mestom Benga-zi, 35. podatki, dejstva, 36. germanski orel.
Navpično:
1. moštvo, 2. poljska reka, ki teče mimo Varšave, 3. vzor, 4. sosednji črki, 5. starosta, 6. ženske, ki perejo perilo, 7. nekdanji ameriški popevkar (Frankie), 9. okras v obliki razcvetele rože, 10. zbor osmih pevcev, 16. kača naočarka, 19. plitev morski zatok za peščenim nasipom, 20. razglas, 21. pripadnik etnične skupine v srednji in južni Indiji, 22. kraška planota na meji med Dalmacijo in Bosno, 25. cesta, obrobljena z vrsto dreves, 26. vojaško urejen mejni teritorij v času širjenja frankovske države, 27. ime ubitega egiptovskega predsednika el Sadata, 29. švi-carsko-francoski pisatelj (Claude), 34. kemijski znak za natrij.
ŠAH
a b c d e f g h
Guimard - Euwe / Groningen 1946
V blokirani poziciji ima črni protiigro po odprti h liniji in za pasivno trdnjavo bolj aktivnega skakača. Nekdanji svetovni prvak Euvve, ki je na potezi, je prav to prednost poučno izkoristil in belega prisilil na predajo. Pri reševanju pazite, da beli kralj ne uteče na damino krilo!
Rešitev naloge
Da bi prepredi umik belega kralja je Črni s potezo l...Sd2! zagrozil tudi z matom 2.Dh2 mat, saj na 2.Dd2: sledi 2...Dh2+ in pade bela dama. Na 2.Kf2 Se4:+ in Črni je osvojil trdnjavo, zato se je beli tudi vdal!
									
	1	2	3		4	5	6	7	
	8			9					10
	11				•	12			
	13				•	14			
	15				16	•	17		
				18		19			
	20	21	22						
	23			•	24		25	26	27
	28			29	•	30			
	31				•	32			
	33				34				
		35					36		
									
•ibb ‘ejep ‘B^feuaii^ ‘Aiau ‘ubaj ‘uepri ‘bub^ ‘buibSb ‘inf ‘eteppo ‘juajBj ‘903 ‘ug|bv ‘IIH ‘ZB|d ‘>[BIB ‘O0SI ‘OA93Upt){ ‘edol ‘TA3 lOUABJOpOA
A3usax
8
7
G
5
4
3
2
1
Spassky - Bilek / Moskva 1967
V obrambo črnega kralja, ki je ostal sredi šahovnice brez rokade, se je vključila tudi črna trdnjava. Cmi središčni kmeti predstavljajo prvo obrambno linijo in prav to mora beli, ki je na potezi, prebiti, če hoče ogroziti črnega kralja. Spasskemu je to uspelo - bo tudi vam!
Rešitev naloge
Za odpiranje linij in diagonal se je Spassky odločil žrtvovati lovca s potezo l.Ld5:! ed5 2.Tf6: Thg8 /zanimivo je 2...Tg4 3.Tel+ Le7 4.Te7:+ Ke7: 5.Sd5:+ Ke8 6.Tf8:+ Kf8: 7.De7+ Kg8 8.Sf6 mat. V partiji je sledilo 3.Sd5: Lg4 4.Tf8:+! Kf8: 5.Tfl+ Ke8 6.S/6+ in Črni se je .vdal!
Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1887
Premiera Othella v milanski Scali
»Aida je pomenila korak k svetlobi, z Ot-hellom pa se je Verdi dokončno otresel ustaljenih pravil. Njegov melodični tok je postal čist in poln, dekla-matorični deli opere pa se odlikujejo z nezmotljivim občutkom za resnico.« S temi besedami je eden od kritikov po premieri 5. februarja leta 1887 začel svoj zapis o operi Othello, ki je pomenila konec šestnajstletnega molka, ki si ga je naložil Verdi. Pravzaprav sprva sploh ni nameraval napisati opere. Sele libreto Ar-riga Boita, odličnega skladatelja, pesnika in kritika, poln dramatičnih zapletov, je Verdija pritegnil k odrskemu ustvarjanju.
Othello je bil senzacija. Poslušalci, glasbeniki in kritiki so se strinjali, da je to najboljši Verdi, da je skladatelj med dolgim molkom postal še večji in še bolj domise-len. Z Othellom se je Verdi vrnil v operni svet in spet - kot pred dvema desetletjema -postal najslavnejši skladatelj svojega časa v Italiji. Toda to je bil nov Verdi, so zapisali kritiki, to je bil Verdi, ki je bolj kot kdaj koli prej razumel dramatične vrednote in pomen odra.
PREBLISK
Slabost - ime ti je ženska.
Shakespeare
Petek, 4. februarja 1994
VREME -
ZANIMIVOSTI
- NOVICE
EVROPA / VZHODNO SREDOZEMLJE SONČNO	ALPE JADRAN / BOU POMLADNO
Vremenska slika:
Nad zahodno in delom južne Evrope je globoko območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se pomika proti severovzhodu, hladna pa se počasi bliža Italiji. Nad našimi kraji piha vlažen in razmeroma topel jugozahodnik.
C A
središče središče ciklona anticiklona
5
okluzija
DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
(g>: “ **
10-30%	5-10
A** ***
30-50%	10-30
AAAA\L>\1/\1/\L’
I :	••••'P »P 'f' 'f' Sš
50-80%	30-60
AAA *** AAA ***
nad 80% nad 60
t
5-10 m/s
NEVIHTE

t
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA	j j	SNEŽNE RAZMERE || SNEŽNE RAZMERE 11 PLIMOVANJE
Sonce bo vzšlo ob 7.21, zašlo pa ob 17.11. Dan bo dolg 9 ur in 50 minut Lima bo vzšla ob 1.58, zašla pa ob 11.24.
RAZMERE NA CESTAH
Promet po notranjosti države kakor tudi preko vseh mejnih prehodov poteka tekoče in brez zastojev.
FURLANIJA-JK Piancavallo	40/100	cm
Fomi di Sopra	30/90 cm
Zoncolan	50/100	cm
Trbiž	30/135	cm
Nevejsko sedlo	55/240 cm
Sauris	30/40	cm
VENETO
Sappada	35/100	cm
SLOVENIJA
Golte	do 40 cm
Kanin	od 40 do 240 cm
Kobla	od 30 do 80 cm
Kope	do 50 cm
Kranjska Gora od 20 do 50 cm
Krvavec	do 65 cm
M. Pohorje	do 55 cm
Roga	od 60 do 80 cm
Soriška planina	60 cm
Vogel	160 cm
Zatmik	do 40 cm
Zelenica od 20 do 80 cm
Danes: ob 3.13 najvišje 31 cm, ob 11.15 najnižje -28 cm, ob 18.18 najvisje 5 cm, ob 22.10 najnižje -2 cm.
Jutri: ob 4.49 najvišje 30 cm, ob 12.30 najnižje -38 cm, ob 19.29 najvišje 15 cm.
Slovenija: V vzhodnih krajih Sosednje pokrajine: Na bo delno jasno, drugod pre- Madžarskem, v vzhodni Hr-težno oblačno. Dnevne tem- vaški ter vzhodni Avstriji bo perature bodo od 6 do 11, razmeroma sončno, drugod na severovzhodu do 14 °C. bo pretežno oblačno.
V Sloveniji: Prevladovalo Obeti: Tudi v nedeljo se bo oblačno vreme. Občasno vreme še ne bo izboljša-bodo manjše padavine, ki lo. bodo močnejše v zahodnih in južnih krajih.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
7/7 8/9 0/7 6/5 5/15 8/10 9/1 5/6 9/12 7/8 5/6 6/8 8/' 11/1' 0/9 -/' 1/3 -21-2 -81-1 4/5
1/13 6/12 10/12 10/H
LJUBLJANA...
TRST.........
CELOVEC.....
BRNIK.......
MARIBOR.....
CELJE........
NOVO MESTO.... NOVA GORICA. MUR. SOBOTA...,
PORTOROŽ....
POSTOJNA....
ILIRSKA BISTRICA
KOČEVJE.....
CRNOMEU.....
SLOV. GRADEC.
BOVEC.......
RATEČE......
VOGEL........
KREDARICA...
VIDEM........
GRADEC.....
MONOŠTER....
ZAGREB.....
REKA.......
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI.....	-19/-15
STOCKHOLM....
MOSKVA.......	-12/-u
BERLIN.......
VARŠAVA......	0/4
LONDON....... 'J'
AMSTERDAM....	0I°
BRUSELJ......	1'“
PARIZ.............. g
DUNAJ........
ZuRICH.......	2/0
ŽENEVA.......	° v
rim.......... io25
BEOGRAD......
BARCELONA....	8'TJ
ISTAMBUL.....	6/u
MADRID....... II g
LIZBONA...... IS/®
ATENE........... 137“
BUCAREST.....	]([
MALTA............ 6/o
PRAGA........ I/C
ZDA / PRVI KORAK K IZGRADNJI ORBITALNE POSTAJE ALPHA
----------------------------------------- :t
Uspešno izstrelili Discoveiy z mešano ameriškofusko posadko na krovu
Na Discoveryju tudi Rus Krikaljov ter vesoljec slovenskega rodu Sega
VVASHINGTON - Izstrelitev ameriškega vesoljskega trajekta Disco-very (včeraj ob 13.10 po srednjeevropskem Času), v katerem je poleg petih ameriških astronavtov -od teh je eden slovenskega porekla po oCetu in dedu - prvič tudi en ruski kozmonavt - ocenjujejo v vodstvu Nase kot zgodovinsko misijo, saj gre za prvi praktični korak na široki poti h gradnji stalne mednarodne orbitalne postaje Alpha (prej načrtovane postaje Freedom ne bo!), ki naj bi jo zaceli sestavljati leta 1997, dokončno zgrajena pa bo v stalni, predvidoma naj-
manj desetletni uporabi od leta 2001...
V šestčlanski posadki Discoveryja so poleg izkušenega 35-letnega inženirja Sergeja K. Kri-kaljova- (rojen je bil 27. 8.1958 v Leningradu in je najmlajši elan posadke shuttla), ki je preživel pri tako imenovanem izven-ladijskem delovanju v skafandru na orbitalni znanstveni postaji Mir rekordnih 36 ur in 10 minut, še poveljnik Charles Bolden, ki je izjavil, da bodo izkušnje Krikaljova zelo koristile sedanjemu poletu (Krikaljov bo med drugim upravljal mehansko roko, ki bo iz tovor-
nega odseka izvlekla disku podobno raziskovalno »paleto«), pilot shuttla Ken Reightler, Franklin Ramon Chang-Diaz (prvič je poletel v času od 12. do 18.1.1986 skupaj z Beldenom), astronavtka Jan Davis in vesoljec dr. Ronald M. Sega.
Ded doktorja znanosti Ronalda Šege, Karel Sega se je v začetku stoletja iz okolice Loškega potoka z družino preselil v Ameriko. Iz vasi Travnik pri Loškem potoku izvira tudi osemdesetletna teta astronavtovega oCeta Pavla Benčina, rojena Rus, ki živi v Ljubljani in si dopisuje z njim (Johnom Šego) oziroma njegovo družino.
Dr. Ronald M. Sega je poročen z astronavtko dr. Bonnie Dunbar, ki je z vesoljskimi raketoplani doslej že trikrat poletela v vesolje in je po dolžini opravljenih poletov približno na šestem mestu med aktivnimi ameriškimi astronavti.
Polet Discoveryja, ki ga označujejo z oznako STS-60 (kar ne pomeni vedno, da gre za šestdeseti zapovrstni polet) bo trajal predvidoma osem dni, vesoljci bodo vtirili manjši nemški satelit (težak 63 kg in ima premer 48 cm) in začasno tudi - kot že omenjeno - posebno raziskovalno »paleto«.	Vojko Kogej

Sega prvi astronavt slovenskega rodu
Od včeraj se v zemeljski krožnici nahaja na krovu vesoljskega trajekta Discovery tudi ameriški astronavt slovenskega rodu Ronald M. Sega (Sega), vnuk slovenskega izseljenca Karla Šege, ki je iz okolice Loškega potoka odšel v Ameriko na začetku tega stoletja. Ronald Sega se je rodil leta 1954 v Clevelandu, leta 1970 je diplomiral na nordonski visoki šob Macedonia v Ohiu, leta 1974 je kot poročnik
prejel diplomo iz matematike in fizike na akademiji ameriških zračnih sil, leta 1975 diplomo za znanstvene dosežke iz fizike in leta 1982 doktorat iz elek-troinženirstva na univerzi Kolorado. Od leta 1989 do 1990 je služboval kot raziskovalni profesor za fiziko na houstonski univerzi. Januarja 1990 ga je izbrala vesoljska ustanova Nasa in v juliju naslednjega leta je Ronald Sega postal astronavt.
MASA
Dtacmt;
Discovery pred izstrelitvijo (Telefoto AP)
-‘L"
NOVICE
V	Cornwallu odkrili neobičajno oranžno žabo
TRURO (VELIKA BRITANIJA) - Neka cornvvall-ska družina je ulovila redek primerek oranžne žabe z rdečimi očmi. Biolog Mark Nicholson je ugo-tovil, da je to navadna žaba, ki pa nima zelenega pigmenta. Družina Fielder je Jaffo, kot so poime-novali žabo, darovala nekemu ekološkem11 združenju, ki bo dvoživko izpustila v naravnem rezervatu pri Trum.
V	trčenju na Modri reki več kot 70 pogrešanih
PEKING - Več kot 70 potnikov pogrešajo p° trčenju med rečno potniško ladjico in vlačilcem na Jangcenkiangu. Do nesreče je prišlo pri mestu VVarotiang v Sečuanu. Reševalcem je iz voda Mo-dre reke uspelo rešiti 75 potnikov, ostali so izgini' li v valovih.
Michael Jackson bo nastopil z družino
LAS VEGAS - Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson bo 19. februarja prvič nastopil v javnosti po lanskem novembm, ko ga je neki 13-letnik ob- j tožil spolnih zlorab. Jackson bo nastopil na dobrodelni predstavi »Jackson Family Honors« z ostali- . mi elani svoje družine, odsotna bo le sestra La Toya, ki je bila med najbolj vnetimi obtoževalo Michaela Jacksona. Nastop bo v ogromnem MGM Grand Hotelu v Las Vegasu, trajal bo dve uri, izkupiček pa bodo namenih žrtvam potresa v Los Angelesu. Njegov brat Jermaine Jackson je povedal, da bo to prvi nastop njihove družine po 20 letih.
V	ZDA ni umor, če človeka ubiješ, ker si misliš, da je tat
HOUSTON - Vrhovno sodišče v Teksasu je prekinilo sodni postopek proti Jefffeyju Ageeju, ki je pred zoro 7. januarja na hišnem pragu ubil Škotskega poslovneža Andrevva De Vriesa. Ta se je v družbi nekega sonarodnjaka vračal v svoj hotel v Houstonu, ko ju je nekdo prestrašil. De Vries je takoj pohitel k prvim vratom, da bi zaprosil, na) pokličejo policijo. Ko je Agee na trkanje odprl vrata in je zagledal prestrašenega Škota, je bil pr®' pričan, da je ropar in ga je kot pravi teksaški revol-veraš »prehitel«. Zaman je De Vriesov prijatelj poskušal dokazati, da nikomur ne bi padlo na um> da je njegov prijatelj ropar. Fiona De Vries, mati ubitega, je po razsodbi ogorčeno izjavila, da je upala, kako bodo v tem primera vsaj s sodnim p®" stopkom dokazali blaznost zakona, ki v ZDA urejuje posest strelnega orožja.