^QlCt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ ^ Pnvi ?hSOHOUNIK TFDNIX GORENJEC LETA lOOO PETEK, 29. DECEMBRA 2006 Leto LIX, št. 104, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Marija VolČ)ak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 23.000 IZVODOV WTl'W. G O REN IS KIC LAS .SI Pod streho Marija VolČiak še lahlco malce spreneveda- lahko pričakujemo s spre- Pred vstopom v novo leto Se nikoli nismo bili tako iz- li, pod skupno evropsko streho to ne bo več mogoče. membo načina mišljenja, Navaditi se bomo morali na Zdi se, kot da iz podežel- bistveno nižje zneske, tako razito obrnjeni v prihod- ske hišice vstopamo v mo- pri cenah kot pri plačah in nost, še nikoli nismo tako gočno katedralo. V kateri klo- pokojninah. Kar nekaj me-natančno vedeli, kaj nas pi bomo sedeli, bo odvisno secev bo potrebnih, morda celo leto, da si bomo v glavah ustvarili novo merilo čaka. V najdaljši noči bomo od nas samih, stvari bodo tolar zamenjali z evrom in težko je verjeti, da bi se zgodilo kaj nepredvidenega, saj so stvari določene do za- pregledne, nobenih skrivalnic ne bo več. Poleg tega se bomo morali navaditi na vrednosti. Morda bo najlažje, če si rečete: za juria do- skupne evropske denarne bim štiri evre, za deset jurjev dnjih podrobnosti. Navse- skrbi, ki smo jih doslej le slu- štirideset evrov ... za sto jur- zadnje smo denar že zame- tili. Ne gre samo za odnos z njalf v bistveno slabših oko« li^činah. Čemu nam ne M je v plače oziroma pokojnine štiristo evrov. Morda vam dolaijem in drugimi ugled- tiimi svetovnimi valutami, pomagalo, če si tečete: Go uspelo sedaj, ko so narav- skibi vzbuja precenjen evrov renjski glas dobim za en nost odlične. Vrednost tolar- primerjavi s kitajskim denar- evio, kar smo vam i2ra6ma-ja je dovolj nizka, da bomo jem, zato bo kitajsko blago za li na peti strani današnjega lahko konkurenčni pod ev- nas še cenejše. ropsko denarno streho. In Toda pustimo skrbi za Čas. Časopisa. Ob vstopu v leto 2007 vam prav naša konkurenčnost bo ko se bomo m evro navadili, želimo veliko uspeha pri ra-postala odločilnega pome- Če s samo zamenjavo denar- čunanjuzevrom in uresniči-na. Pod svojo streho smo se ja verjetno ne bo težav, jih tev vseh skritih želja. Četrtino Merkurja kupil Tuš Paradržavna sklacia SOD in KAD sta prodala 24,32-odstotni delež v trgovskem podjetju Merkur. Šthfan ŽARCI bosta paradržavna sklada Slovenska odškodninska za najvišjo ponujeno ceno, koncu dražbe pa so sporočili, kar je ob tako velikih zneskih da sta bila deleža prodana po Na včerajšnji družba in Kapitalska družba težko zagotoviti v treh dneh, tisoč tolarjev za delnico ali prodajo 24,32- svoja deleža prodala Merca- ki so bili na razpolago. Neu- skupno za 22.1 milijarde to- Lj ubijana dražbi za odstotnega deleža družbe torju, v prid takšnemu pre- radno se je izvedelo, da sta larjev. V upravi Merkurja so Merkur je prišlo do presene- pričanju pa je bila tudi zahte- SOD in KAD svoja deleža z izidom dražbe zadovoljni, čenja. Večina opazovalcev je va, da kupca pred začetkom ponudila po izhodiščni ceni saj Tuš podpira razvojni nabila namreč prepričana, da dražbe predložita garancijo 51 tisoč tolarjev za delnico, po črt Merkurja. SREČNO 2007 ^itAka f< pö^tahom vrstne pro^e! GERLITZEN Obratujejo vse glavne if £ nice In vlečnice. SrečnOr zdravo in uspešno novo leto 2007 • vam želi t Gorenjski Glas Naslednja številka Gorenjskega glase bo zaradi praznikov izšla v sredo, 3. januarja 2007. Vsak dan v letu je najboljši dan in tudi leto 2007 naj bo en sam dober dan. V njem je namenjeno veliko dobrih želja, ki niso zveneče, a $ seboj prinašajo kar največ sreče. z Pokrajinski odbor Socialnih demokratov za Gorenjsko. ir^ktno ni sinuiiH«. Zv«£er s smučmi do parkirišča: l»di OsmfVr • »nifr ]Udo za naročnike ^ta sab^vro. GORENJSKA Občina je v finančnih škripcih ^a s«ji trliSkdga občinskega sveta je )ilo največ govora o f5nanilo 1.2 m ev. 6 i RAZGLEDI : Partn&stvo ni torta \ Iskrenost je V odnosih na pfV«m me* ' stu. Od tu naprej jefMtovanje v vaiih : n^kah, pravi pedagoginja in sociolo- f ginja Mirjana Kavčič, vodja Savitre ^ : Centra za parmerstve v Ljübijani. 12 EKONOMIJA i VREME Peko tudi vvisoko modo [ Danes in jutri bo precgjasno. I V neddjo bo prttežno (Alačno, I zvečer bo lahko rahlo deževalo j cdi rosilo. Čez dan ho zapihal \ jimzahodni veter. Peko bo letos posloval z dobičkom* S tem se otresa neprijetnega slovesa podjetja v telavab* Za prihodnje leto načrtuje izdelovanje obutve za visoki cenovni raared. •'Za kupce smo postali pravi partner/' pravi predsednica uprave Marta Corjup Brejc. -9/4X 10 ; jutri: precgjasiio LTI O Vd \D M V Š i 2 POLITIK da n ica. zav rl @g'glas. si GORENISKI GLAS petek, 20. decembra 2006 Drugi spol o noveli i^lilne^ zako' iu-je peŠČica iensk, v vladi no je morala i?i h na samo dve ministrici, več žensk kandidatnih listah za pa najdemo na manj izpostav- letošnje iokalne i^oliti^ zagO' Ijenih mestih v ozadju tega po- tovljena 20-odstotna zastopa- gona. Enako velja za lokalno nost drugega spola, ob parla- raven, V urbanih okoljih so mentamih leta 200S pa naj hi bile v obänskih svetih že doslej bilo drugega spola že četrtina. tu4i svetnice in sos svojim de-Vsem je jasno, da v tem p rime- I ovanjem mord a prispevale k ru "d rugi spol" pomeni Žensk i. u ravnotežen i polil ik i. redkeje saj je doslej v politiki in tudi sfnojih videvale v tradicionalna drugih podroi^ik življenja nihpodeželskih okoljih. Poza-veljalo, da jih večinoma ob via- slugi z zakonom predpisanih duje "prvi spol", razen nekate- ž^skih kvot pa jih po letošnjih rih, ki so se zadnja desetletja lokalnih volitvah najdemo tudi močno feminizirala, s tem pa v pr^ tradicionalnih "mo^ih tudi materialno in sicer raz- trdnjavah". V občini Cerklje, vrednotila. Ob "drugem spo- denimo. 1^'er v treh dosedanjih lu\ki ga je letos tudi predsed- tnandatihše ni bilo svetniu, so nik parlamenta France Cuk- sedaj tri. izvoljene pa so bile jati povabil, naj pogumno tudi v vseh drugih gorenjskih kandidira na letošnjih lokal- občinah, razen na Jezerskem. n ih volitvah, mi p ride na m (s^I Žal pa ni ma po novem nobena knjiga s tem naslovom franco- od 27 gorenjskih obČin župa-ske pisateljice i n filozofinje Si- nj c. V pr^šnjem mandat u 5ta mone de Beauvoir. V svetu, ki dve od njih vodili ženski, Boga tako kot v njenih Časih (za- hinj in Domžale. Na poziv četek 20. stoletja) Še vedno ob- predsednika Cukjatija seje za vladuje "prvi spol", je gospa župansko kandidaturo na Go- bolj kot po svojih delih znana po tem, daje bila življenjska renjskem na letošnjih lokalnih volitvah opogumilo enajst sopotnica književnika in ßlo- žensk, od \'$ehs6 jek ena (vob- zofa Jeana Paula Sartra. Čifii Bled) prebita v drugi krog. In ravno za to gre, da smo izvoljena ni bila nobena. Na ženske bolj al i ma nj sopotn ice lokalni ravni v ospredju ali na in da tudi danes, feo so nam vrhu torej ni ženske, zahvalju- razmere že veliko bolj naklo- joč ženskim kvotam pa bo njene, poredko za vzamemo vi- "drugi spol" vsaj iz ozadja soke položaje v politiki, znano- morda vlekel nl^i in vplival na sti, gospodarstvu. V pariamen- pomembne odločitve. Sta ra Lo ka Drnovšek v centru slepih V torek je starološki Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Lokd obiskal predsednik dr. janež Drnovšek. Stanova cem je pri kosilu zaželel prijazne praznike in vse dobro v prihajajočem letu. zanimalo ga je tudi, kako živijo, sicer pa je bil obisk zasebne narave, saj ima v domu sorodnico. "Pohvalil je naše delo in sodelavce doma ter naše poslanstvo," pravi direktorica Stanka Vauh in dodaja; "Predsednik je popestri naš darv, saj so se stanovalci Še vse popoldne pogovarjali o visokem obisku." Predsednik je ob tej priložnosti povserr^ spontano obiskal tudi blagoslov konj v Stari Loki. B. B. Silvestrovo naših Kakšni so načrti nekaterih gorenjskih politikov za najdaljšo noč v letu? Največ jih je odgovorilo, da bodo praznovali v družinskem ali prijateljskem krogu, saj si po burnem letu želijo predvsem počitka. Danica Zavkl Zlebir jovic. Novi župan pa menda opušča znamenito tržiško Kranj - Nekateri bodo tudi silvestrovanje Korak pred eseljačUi, med njimi pred- dnigimi, ko so si občanke in sednik državnega sveta (a- obdani za novo leto nazdravi- nez Sušnik. "Božični prazni- li že teden dni prej. Borut ki vsako leto minejo doma» v Sajovic odgovarja: "Prej je krogu družine, kjer praznu- bilo to znamenito silvestro- jemo po starem običaju. Po vaiijevsakidveleti, vselej ka- hiši pokadimo in gremo zve- dar so bile volitve. Tržič čer družno k polnočaici. Za praznuje novo leto 1. januar- novo leto pa letos pričaku- ja tako kot vsa Slovenija in jem, da bomo šli na veselja- ves svet, novemu letu na- čenje, v neko širšo družbo v zdravljamo za novo leto. Komendo. Odločili smo se» Različne prireditve pavTrzi- da gremo enkrat na večjo ve- ču trajajo že ves december." selico in mislim, da se bomo Še en župan in poslanec janež Sušnik ter Borut Sajovic z ženo )anjo po slovesnosti v dobro imeli. Tam bomo do hkrati, Mihael Prevc iz 2e- državnem zboru. 1 f««. Tina dck jutra, naslednje dni pa se leznßcov, SLS, pa takole raz- bomo odpravili na Ambrož preda o svojih načrtih: "No-pod Krvavcem. Nataknili si bomo smučke in maio zavi- sveta. , vedno imamo družinsko PogaČar pa novoletno praz- benih posebnih načrtov ne praznovanje. Smrečico sem novanje ali vsaj del lega načr- delam. V hribih je menda postavil pred božičem, in to tuje skupaj s svojimi občani, jugali tudi po Krvavcu/' se že primerna količina snega, umetno, čeprav imam smre- "Praznoval bom v krogu dru- veseli predsednik državnega tako da bom šel malo smu- kovo živo mejo. Ko smo to žine in prijateljev, opolnoči Čat, mogoče proti Kredarici, redčili, pa smo dobili veliko pa se bomo skupaj udeležili mogoče proti Kotovemu se- vej, iz katerih so praznični silvestrovanja v Žirovnici, ki diu, mogoče proti Mojstrov- aranžmaji po hiši. Jaslice, ga prireja naš zavod za kul- ki. drugače pa sem prepotre' pri katerih vsako leto doku- turo in turizem. TakSno praznovanje prirejamo prvič," je povedal novi župan, ki bo opolnoči voščil občankam In občanom. Za praznike kar doma Prvak LDS in evropski po- ben počitka. Dejstvo je, da je pim kako novo figuro, sem slanec Jelko Kacin, Id se je te bil tale zadnji mesec v držav- postavil na podestu iz stare- dni vmil z dopusta v daljnih nem zboni zelo naporen, ko ga pohištva." krajih in ga je §e pestila Časo- so bile interpelacije, in to z vna razlika, je na naše vpra- mojega področja. Bil sem ve- župani skupaj z občani l^ogu domačih bo za novo šanje na kratko odgovoril: 'Praznoval bom v družin- hko prisoten, zaradi tega je trpelo tudi delo v občini. Za leto tudi Miro Koželj, župan "Letos sva nameravala za občine Šenčur. "Za praznike skem krogu," Kako bodo no- praznike bom več ali manj v ženo oditi na silvestrovanje v doma z družino se mi zdi še voletni prazniki minili po- družbi družine, domačih. Opatijo, vendar se je njene- najlepše. Sin je še majhen in slancu LDS in na novo tudi Silvestrovali bomo doma, mu podjetju (računovodski tega ne bi zamudil za nič na županu v občini Tržič Boru- opolnoči pa bom šel malo na servis in davčno svetovanje, svetu," pravi Koželj. V občini tu Sajovicu? Božič je bil dru- vas, kjer se krajani zberemo, op. avt.) ravno za praznične Šenčur skupnega praznova-žinski, novi župan pa se je kakšno rečemo in si privoš- dni napovedala revizija in nja na prostem že tretje leto udeležil tudi polnočnice, da čimo kakšno kuhano vino." sva tako prisiljena ostati bli- ne organizirajo več, ljudje pa pokaže Širino in spoštovanje Poslanec SDS MUenko Zi- zu doma. Zadnji hip pa tudi opolnoči vseeno pridejo ven do vseh. "Zadnji trije meseci herl iz Škofje Loke pa pravi: na Gorenjskem nisva našla in se spontano družijo na so bili izrazito delavni, vsak "Za novo leto bom doma. hotela ali prireditve, kamor novolemo noč. Damijan Perdan najmanj po 12 ur, zaradi Nedavno smo se preselili v bi lahko odšla praznovat, ne, župan mestne občine česar je trpela tudi družina. novo hišo v Zmincu, in ker Tako vse kaže, da bomo za Zato pa bodo zadnja dva smo tehnično še slabo oprem- novo leto kar doma. " je o Kianj, prav tako napoveduje, da bo del novoletne noči pre- dneva v starem in prvi dan v Ijeni, obstaja tudi mož- svojih novoletnih prazničnih živel z družino, opolnoči pa novem letu namenjeni iz- nost, da bomo šli k tašči v načrtih povedal Miran Zad- se bo pridružil občankam in ključno njim. Odpravljamo Kostanjevico na Krki, 1. ja- nikar, na letošnjih lokalnih občanom sredi Kranja pri se na krajši potep po Slove- nuarja pa k moji mami na volitvah znova izvoljeni žu- silvestrovanju na prostem, izreke 1 novoletno niji in tujini," svoje novolct- kosilo. Bo üsto po domače. pan občine Preddvor. Župan er ini ne načrte razkrije Bomt Sa- Že več let nismo nikamor občine Žirovnica Leopold voščdo CIani so premalo aktivni Mau Beätonceli na konec januaija. Narejenih girajo, a zaradi pravilnika je je bilo 17 novih ekspertiz, ne* problem pri verifikaciji kot Medvode • Sindikat azbest- kaj je še nedokončanih." poklicne bolezni. Zakaj takš- nih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček jepouda- ni pogoji? Problem je vedno (SABS) občina Medvode je ril, da SABS ni združenje az- v denarju, Pravice pacientov imel svojo 3. skupščino, na bestnih bolnikov in nadalje- so takšne, kot to dovoljuje proračun. Napaka zdravstvenega sistema je bila v slabem kateri sta bila prisotna tudi vaJ: "Smo pa edini sindikat» Bojan Goljevšček, predsed- ki se s tem ukvarja. Naše nik Zveze SABS, in dr. Jelka delo gre v smeri ustrezne za- odkrivanju, sedaj pa bi mora- Premelč, specialistka medici- Ščite zdravja delavcev in vseh li zbrati dovolj sredstev za ne dela in športa. Dragan prebivalcev." Zdravstvene obolele. Bolezen dokazati je Djukič, predsednik SABS ekspertize dela tudi dr. Jelka lahko, pokazati, da je poklic- Občine Medvode, je člane PremelČ iz ZD Medvode, ki na, pa težko." Dr. PremelČe- obvestil, da so v letošnjem je obrazložila svoje razume- va je podprla tudi Djukicev letu iz medvoškega občinske- vanje problematike verifika- apel, da bi se Člani sindikata ga proračuna za ekspertize dobili sedemsto jev, in dodal: "Vsi računi še cije poklicnih bolezni, ki so morali v večjem Številu udeleževati tudi protestov, ne pa da se včlanijo le zaradi brez- anju azbestu: 'Tudi interdisciplinar- niso plačani, bilanca bo zna- ne skupine te bolezni ne ne- plačnih ekspertiz. Ljubljana Plačna reforma neustavna Ustavno sodišče je te dni sprejelo odločitev o zakonodaji, ki ureja plače v pravosodju. Odločilo je. da večina določb plačne reforme nedopustno posega v ustavno načelo neodvisnosti sodnikov ter vladi in državnemu zboru nalaga, da neustavne določbe odpravijo v enem letu, plače (razen plače lokalnih funkcionarjev) pa bodo dotlej takšne^ kot so bile do n. marca letos. Plače sodnikov morajo biti urejene le z zakonom in ne z akti, ki so nižji od zakona. Ustavno načelo neodvisnosti sodnikov zagotavlja tudi njihovo materialno neodvisnost. D. Ž. ft 4 v GORENJSKi GLAS petek, 2o. decembra 2006 AKTU LNO i si 3 Veselo bo tudi brez snega Med novoletnimi prazniki bo le z veliko težavo mogoče najti prosto sobo v Bohinju, na Bledu in v Kranjski Gori, kjer pa pripravljajo bogat praznfčni program tako za goste kot domačine. Vilma Stanovnik Bohinj, Bled, Kranjska Cora • Čeprav navdušeni smučarji te dni zaskrbljeno pogledujejo proti nebu in nestrpno čakajo na sneg, pa so v gorenjskih turističnih središčih zadovoljni» saj odpovedi novoletnih počitnic turistov zaradi pomanjkanja snega skorajda ne beležijo. Tako bo vsaj v največjih gorenjskih turistični središčih zadnji hip le težko najti prosto hotelsko sobo, nekaj več možnosti pa bo v zasebnih namestitvah. Turisti so v Kranjski Gori te dni že okusili nekaj zimskih radosti, mnogi pa proste trenutke izrabijo za uživanje na soncu. Zabava v dvorani Danica "Ze te dni je bilo večino hotelov in zasebni! i sob do» bro zasedenih, še več gostov pa pričakuiemo danes in jutri. Zgodi se sicer, da kdo rezervacijo zadnji hip odpove, toda povpraševanja je veliko, tako da si obetamo, da bo med novoletnimi prazniki Bohinj poln. Čeprav snega ni, pa se gostje ne pritožujejo, saj smo jim omogočili brezplačen prevoz na Pokljuko, kjer je urejenih nekaj tekaških prog in smuüSCe vse. ki si želijo zabave. Naj- koč do zadnje postelje pa Veliko domačih gostov bolj bo živahno v dvorani bodo polni med novoletnimi Danica v Bohinjski Bistrici, kjer bo že danes ob 17. uri na prazniki. Letos so za turiste, dnevne obiskovalce in do-sporedu otroški inuzikal maČine pripravili še prav po-Gremo skupaj z Romano sebno bogat praznični de-Kranjčan, otroke pa bo obiskal tudi dedek Mraz. Od 21. Prenočitvene kapacitete, tako hotelske kot tudi zasebne sobe in apartmaji, so v Času božično novoletnih cember, čeprav morajo tudi praznikov • tako kot vsako z Bleda goste voziti na smu- leto - tudi v Kranjski Gori ure naprej bo za zabavo skr- ko na Krvavec, saj pretopio zelo dobro zasedene. V praz- bel ansambel Mambo Kings, futri zvečer bosta v dvorani Danica nastopila Nataiija Verboten in ansambel Sku- vreme ne omogoča zadostne zasnežitve smučišča na Stra- ničnem času v Zgomjesav-sko dolino prihajajo pred- ži. Potem ko so številni obis- vsem domaČi, angleški in kovalci minule dni uživali ob italijanski gostje. Od konca pri Jelki, prav tako pa vsak Karavanke ter, na silvestrovo pa bo go- prireditvi na kopališču, kier prejšnjega tedna je vsaj mal-ste od 21. ure naprei v dvora- so predstavili legendo o po- ce poskrbljeno tudi za smu-ni Danica zabaval ansambel topljenem zvonu, pa tudi ob čarje, saj obratuje vlečnica pa je brezplačen. V hotelu Bohinj silvestro- dan odpelje poln avtobus smučarjev na Krvavec. Velika popestritev je tudi novo drsališče v Bohinjski Bistrici, če bo vse po sreči, pa naj bi jutri začelo obratovati tudi smučišče Senožeta, kjer se zelo trudiio z zasneževa-njem; pravi Mihada Šporar iz Turističnega društva Bohinj, Id pa je hkrati zaskrbljena, saj se bo - če ne bo snega • Bohinj po novoletnih praznikih izpraznil. Zadnja leta sta bila namreč dobro zasedena tudi prva dva tedna v januarju, saj imajo sosedje podaljšane praznike, Hrvatje pa še počitnice. Tako so si v Bohinju obetali polne hotele in zasebne sobe vsaj do 13. januarja, kot kaže. pa ne bo nič, saj na zimske počitnice v Bohinj pač prihajajo turi- Krog prijateljstva Organizator zimskih zabavnih igrah» bo- Mojca II, od torka dalje pa Še vseh prireditev v dvorani Da- žičnem koncertu, obiskih Mojca ] in štirisedežnica Do-nica je Občina Bohinj, vstop dedka Mraza in novoletoem lenčev rut. "Gostom bodo na koncertu Godbe Gorje, bo danes zvečer z začetkom ob voljo različni animacijski programi: snowbiking, noč- vanje pripravljajo v restavra- 20. uri v festivalni dvorani no krpljanje, ledno plezanje, dji Center v RibČevem Lazu, na Bledu prireditev Veselo vožnja s huskyji in sevemi-kjer bo za večerjo, glasbo in po domače. Jutri od 12. ure mi jelenčki, motomo sanka-aperitiv treba odšteti 70 ev- naprej bodo ob Blejskem je- nje, sankanje, pohodi z barov, v hotelu Ski pa 60 evrov; zeru skušali skleniti krog klami ter novost v letošnji 70 evrov bo silvestrovanje v prijateljstva, na terasi kavar- zimi, snežni taxi, ki bo goste hotelu Zlatorog v Ukancu. V ne Park bodo pripravili raz- z ratrakom odpeljal v Kniico hotelu Bohinj bo jutri zvečer lične prireditve 2a otroke, ob ali Tamar, od koder se bodo ob 17.30 koncert Godalnega kvarteta slovenske filharmo- 17. uri pa se bodo izpred Kavarne Park odpravili m spre- v dolino lahko spustili s sankami ali smučmi ali se od- nije, v Kulturnem domu hod z baklami okrog jezera. pravili s krpljami," pravi Tja- |oža Ažmana" pa bo GledaiiŠ- Na zadnji letošnji dan bo ob Ša VÜman iz LTO Kranjska če 2B danes ob 20. uri pri- 11. uri na Blejskem gradu Gora in dodaja, da so za čas pravilo premiero gledališke graščakov sprejem, ob 15. uri božič no-novoletnih prazni- igre Sveta Živka se pc^ovar-ja z backi, ponovitev pa bo še jutri, prav tako ob 20. uri. sti, ki si želijo smuke. Bo pa zato te dni v Bohinju dobro poskrbljeno za pa se bo v trgovskem centru na Bledu začelo otroško silvestrovanje z dedkom Mrazom. Silvestrovanja bodo pripravili po hotelih (cene slavnostnih silvestrskih me- kov hoteli pripravili ugodne pakete, ki bodo gostom na voljo tudi za pusta. Sicer pa so gostje v Kranjski Gori zelo navdušeni nad <^edom živih jaslic, Id bodo Na Bledu so bili med bo- nijev so od 40 do 145 evrov), Se do jutri v Mlačci, na liz- žičnimi prazniki hoteli zasedeni do 80-odstotno, tako re- njekovi domačiji pa bo še do nedelje zanimiva muzejska razstava. Danes ob 20. uri bo V Grand Hotelu Toplice na Bledu pripravljajo sil ves- bodo nekaj gostinskih stoj- v dvorani Vitranc novoletni silvestrovanje na prostem pa se bo na blejski promenadi začelo ob 22. uri. Postavili trovanja kar na treh različnih lokacijah. V glavni restav nie, za zabavo bo skrbel DJ koncert Pihalnega orkestra ognjemet. Za vse. ki jim bo po naj- ob 19.30 pa bo v cerkvi Svetega Duha v Ratečah božično-novoletni koncert raciji holela gosti lahko pričakujejo najljolj razkošen meni, za katerega pripravo kuharji potrebujejo več dni. Meni odlikujejo vrhunske sestavine, sestavljeni krožni- daljši noči osGdo še kaj moči, ki in usklajenost okusov. Za plesno glasbo ob večerji že pa bo na BWu poskrbljeno Mešanega pevskega zbora tradicionalno skrbi zasedba Šok. Cena večerje na osebo ^^ ^ novoletni dan. Ob 11. Alojzij Plantau. Tradidonal- je 35 tisoč tolar}ev> rezervacije pa niso ve^ možne, saj je ^ novoletno bovlo no süvestrovanje na vasi ob hotel ie polno zaseden. Na večerji pričakujejo kar 90 teraso kavarne Park, ob Üvi glasbi se bo na trgu pred .. ... , , ; , , . , 15. un se bo v športm dvora- Turistično informaaiskim odstotkov tulih gostov, med btenmi bo največ Angle- ^ Kmij^ki Gori za- žev, sledijo jim llahjam ter Nemci. Slovenskih gostov bo 19. uri pa bo v Festivalni dvo- čelo v nedeljo ob 22, uri. za zgolj deset odstotkov. rani 16. novoletni gala kon- cert. glasbo pa bo poskrbel ansambel Arrow. Praznično na Jakobu Na Sv. Jakobu so počastili dan samostojnosti in enotnosti ter podelili častno priznanje Lojzetu Pete f! et u. Maja Bertoncelj Marsikdo me vpraša, zakai vsako leto prihajam sem. Tu- Brezovica • Prva slovenska se dogajajo pomembne vlada na čelu s predsedni- stvari, in čeprav je od plebis- kom Lojzetom Peterletom je cita minilo že 16 let, je spo- neuradne rezultate plebisd- ^ tisti čas vse močnej- ta 23. decembra 1990 priča- Priznanje, ki sem ga dobil kala na S05 metrov visokem danes, bi si prvi zaslužil dr. hribu nad Medvodami, na Jože Pučnik, brez katerega v Sv. Jakobu. Pri Umkajšnji smeri samostojnosti ne bi šli s takšno dinamiko," je med drugim povedal Lojze Peter- cerkvid od takrat dalje vsako leto na Dan državnosti in enotnosti poteka maša za do- I®« potem pa zapel skupaj s movino, nato pa kratek kul- P«vci s Katarine. Na Sv. Ja- turni program. Slavnostni kob so prišli ljudje z različ- govornik je bil vnovič Lojze ^^ koncev Slovenije ter naši Peterle, ki je v vseh teh letih zamejci, med njimi tudi na Sv. Jakobu manjkal le Marjan Terpin, predsednik dvakrat. Slednjemu je Orga- Slovenske skupnosti v Italiji, nizacijski odbor Sv. fakoba ^ je poudaril, da so se rudi nad Medvodami na čelu z Janezom Šušteršičem tokrat podelil častno priznanje. oni razveselili osamosvojitve Slovenije in so ponosni, da so Slovenci. Za konec je za« "2a srečanje na Sv. Jakobu gorel kres, Peterle pa je še ne potrebujemo vabil. Imam vtis, da nas ie vedno več. dodal: "Se vidimo prihodnje eto. Znova brez vabil/' Janez Sušteršrč je častno priznanje podeli! Lojzetu Peterletu, ki se vsa leta udeležuje praznovanja na Sv. Jakobu. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA 4* NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINAR)! - UREDNIKI: Boi^n eogatdj, Alenb Brun. Igor Kavčič, Jože Košnjek. Urša Pctemel. Stojan Saje, Vilma Star>ovnitc, Cveto ZapIWnik, Dsnica ZavH Žlebir, Sozana P. KovaČiČ, Šte^n Ža^. Mat^a Rant; stalni sodelavci: )»na Paladin, Marjeta Smolnikar, Mat^ Gregorič. Miha Nagii^ Mileria Mikiavčič, Simon Šubtc, Maja Bertoncelj, Igor Žerjav OB U KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, tehniCni urednik Gresa FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd Kavćid Gorazd Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA "RŽ E N^ COft^NjSKI CLAS |e registriran« bldfOvnd in itorrtv^n^ tn^rrk^ ped SI 9771961 pu Urddü RS intelektu9l/^Q J^sl^mo. Ustanovilel| ifi ižddidtelj: Corcr^jsLi (Iii, d o.e.^ Kron] ( Oaektoncd: Mšt\\i VolCjab / Naslov: Zorsovi 4000 Krar^; / Tel * 04/^0100. far 04/^01 42 ^mail: iM^^pfUi.^i; maii in Mmnnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem aa dvlpm^ukfm ^jr^niij 74 ut dnevno); oradne ur«: v^ak delpvnr d^n od 7. dc i;, ure / Goceaklddi a.ooe isvo^v / fted^e ptih^. Moja Ictopii CQrer)|5ka (ervkrat letno}^ Na poiep vn Md^m loL)lr\iK piv ^g I Trsk: SET, d.d . L|ijbl|dn& / Naro^nin^: tel. 04/701 42 41 / Cena s^ €US« lelr^a nafo^r^ina* (UR: Cene v valuta so prera£undne pe cen tninem paritetnem (e^aju {1 EUR Je 239, 64 SIT). Redm pla4riik< \miio 20^ 0opu^ta* letn % popusta; naročnina ?a tuji^: 124 SUR prete^gnano v i^\šf[t po srednjen% tečaju Ban^ ke Slovenije: v ctnt je vračunan DD V po slopnji %: n^ro^nina se up&ileva cd tcko£e Številke časopisa do pisnega pttkWc^. ki velja od z^ietk^ na^lednlega obra^unikegaoMobja 0|lasne stcribre. po conikv: 0£la%r>0 trier^ie: tel.: 04/ 201 42 4S. 77-2 i 4 GORENJSKA i nJb^B-glas. si GORENISKI GLAS petek, 1020. decembra 2006 KRATKE NOVICE IROVNICA Z novim letom nove cene S sklepom občinskega sveta v Žirovnici se z novim zvišuje povprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine za tretjo stopnjo opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja In brez cene stavb« nega zemljiSča. Ta po novem znaša 736,99 evra, kar je 2,4 odstotka več kot prej. To pomeni, da povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljilča na območju občine za tretjo stopnjo komunalne opremlj i in gostoto naseljenosti sto do dvesto prebivalcev na hektar znašajo TOj.iS evra za kvadratni meter koristne stanovanjske povriine, od tega za komunalne objekte in naprave v Individualni rabi 46,43 evra na kvadratni meter, za tiste v kolektivni rabi pa 56,75 evra na kvadratni meter. Prav tako se s sklepom občinskega sveta povišujejo povprečni stroški komunalnega opremljanja. Osnovni znesek stroškov je v letu 2006 znašal 8610 tolarjev na kvadratna meter, v letu 2007 pa bo znašal 8910 tolarjev oziroma 37,18 evra na kvadratni me- ter, kar je dobre Štiri odstotke več prej- Določene cene bodo veljale vse leto in najdlje do 31. marca 2008. Svetniki so sklenili Še, da se bodo v skladu z rastjo materialnih stroškov v povprečju za 2.1 odstotka zvišale cene pogrebno- pokopaliških storitev ter zimskega in letnega vzdrževanja javnih površin v občini Žirovnica, kar opravlja podjetje Jeko- In. A. H. B LE j s KA DOfi RAVA Velik praznik na Blejski Dobravi Letošnji god svetega Štefana je bil v tem kraju praznik, kot ga ne pomnijo. Cerkveni obfčaj blagoslova i spet dobiva vse večjo veljavo. svetega Štefana, zavetnika konj, je župnik France Oražem najprej daroval mašo za domovino. Sledil je blagoslov več kot 50 konj, ki so jih lastniki pri z Blejske Dobrave, Planine pod Golico, Jesenic, Koroške Bele, Bleda m drugih krajev. Na slovesno okrašenih vozovih sta bila v sprevodu tudi župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger rn župan nove občine Gorje Peter Torkar. Na praznični dan se je na prostoru zbralo več kot 500 domačinov in gostov. Ob tej priložnosti $0 predstavniki domaČe krajevne skupnosti razgrnili načrte za vaško jedro ob cerkvi. J. R. ili so jI, da Bohinjska Bistrica V komisiji TNP župan Kramar v začetku letošnjega leta je bila ustanovljena strokovna komisija za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku. Maloprej pripravi novo besedilo zakona, Bohinjci pa so odločeni, da bodo v njej glasno zagovarjali svoja stališča. Doslej je v komisiji sodelovala prejšnja bohinjska županja Evgenija KegI Korošec, na zadnji seji občinskega sveta pa so se odbčali o novem predstavniku. Predlagani so bllf Jožef Cvetek, Dušan VuČko, Milan Arh in župan Franc Kramar. Po daljši razpravi, v kateri so vsi po vrsti govorili o veliki vlogi zakona o TNP za prihodnost Bohinja, so se svetniki odločili, da bo interese občine v komisiji zastopal župan Kramar. V. S. bohinjshca Bistrica Občina ne bo kupila stanovanj v Mercatorju Največja gradnja v Bohinjski Bistrici je trenutno izgradnja trgovsko stanovanjskega objekta, ki ga gradi Gradiš, skupina C. Ta bo za Mercator zgradil samopostrežno trgovino v prl- u, ob njej pa bodo tudi spremljajoči trgovski in gostinski lokali- V prvem In drugem nadstropju in mansardi bo 46 stanovanj, v kleti pa 65 parkirnih mest za stanovalce. Trgovinski del objekta bo, po zagotovilih vodstva Cradisa, kon« čan aprila, stanovanjski del pa predvidoma avgusta prihodnje leto. Stanovanja bo investitor prodajal na trgu, cena pa še ni dokončno oblikovana. Će bi želela občina Bohinj stanovanja odkupiti po nekaj nižji ceni, bi v zameno Investitor odkupil parceie v RIbČevem Lazu, o čemer je bilo septembra že podpisano pismo o nameri med tedanjo županjo Evgeni-Kegl Korošec in predsednikom uprave Urošem Ogrinom. Svetniki občine Bohinj pa so na zadnji seji ugotovili, da pismo o nameri ni v tolikšno korist občine, kot naj bi pridobili pri pogajanjih za ceno neprofitnih stanovanj v trgovsko stanovanjskem objektu Mercatorja, zato so pismo s sklepom zavrnili, župan Franc Kramar pa je prevzel nalogo, da bo skušal najti ustrezno rešitev za nakup cenejših občinskih neprofitnih stanovanj v drugih objektih alf na drugih lokacijah. Po anketi Alpdoma naj bi občina Bohinj v prihodnjih letih potrebovala 14 neprofitnih stanovanj. V. S. i igencija i GOR težavah Razvojna agencija Zgornje Gorenjske bo letos poslovala z rdečimi Številkami. Rešitev v združevanju gorenjskih razvojnih agencij? Urša Pete rn el Čevanju plač zaposlerum. In Če pa bo poslovanje kljub se prijavljale na projekte, ....................................... kje tiči vzrok za tako slabo temu še naprej negativno, hkrati pa bi ohranile lastno jesenice • Razvojna agencija poslovanje? Po pojasnilu Ste- bodo nujni razgovori o pokri- organiziranost. Jeseniški žu-Zgornje Gorenjske RAGOR» va Ščavničarja je glavni raz- vanju izgube z vsemi petimi pan Tomaž Tom Mencinger ki ima sedež na Jesenicah, log v tem, da so porabili pre- občinami Zgornje Gorenj- pa je glede na očitke nekate- bo letos poslovala z izgubo, več časa za dela in naJoge, za ske, ki so ustanoviteljice rih občinskih svetnikov, češ Še pred tedni je kazalo, da se to pa premalo zaračunali, bodo rdečim številkam ven- RAGOR-ja. Ob tem je Boža da preostale štiri občine usta- In kaj tako slab poslovni re- Kovač tudi povedala, da glede noviteljice RAGOR-ja vse te-darle izc^ili» a kot je prejš- zultat pomeni za prihodnost bodoče organiziranosti pote- žave prepuščajo zgolj Jeseni- agencije? Boža Kovač, vodja kajo razgovori o povezovanju cam, dejal, da bo na nasled- nji teden povedal direktor Stevo Ščavničar. se letos ob oddelka za gospodarstvo na vseh treh gorenjskih razvoj- njem sestanku županov izpo- koncu leta ne obeta pozitiven Občini Jesenice, je dejala, da nih agendj, torej RAGOR-ja, stavil omenjeni problem rezultat Težave v poslovanju negativen rezultat pomeni Sore in BSC-ja. Po sedanjih in skušal najti skupni jezik so se sicer pojavljale že prek slabo popotnico za leto 2007. zamislih, ki pa so še v povo- z župani drugih štirih obleta, tako da so imeli tudi le- Direktor je po statutu dolžan jih, naj bi delale pod skupno čin glede nadaljnie usode žave pri pravočasnem izpla- pripraviti sanacijske ukrepe, streho, enotno nastopale in RAGOR-ja. Jubilej Folklorne skupine Bled Blejski folkloristi letos praznujejo šestdesetletnico delovanja, zato bo današnji koncert v Festivalni dvorani še posebno slovesen. Vilma Stanovnik Bled • Vsako leto 29. decembra člani Folklorne svojim humorističnim programom ter ansambel Gor- "Vodilo naše skupine je skupine Bled v domači Fe- bilo vedno Čim kvalitetnej- stivalni dvorani pripravijo Še ohranjanje plesne in prireditev Veselo po doma- glasbene kulture naših pra- če, na kateri sodelujejo na- dedov in prababic iz okolice rodno zabavni ansambli, Bleda. Želimo pa pogledad folklorne skupine, pevski tudi malo dlje, zato smo za zbori, pa tudi ljudski pevci jubilej pripravili nov splet iz Slovenije in sosednjih plesov iz Prekmurja, ki se držav. Tudi danes ne bo imenuie Preja," pravi pred- dmgače, le da bo prireditev, sednica Folklorne skupine ki se bo začela ob 20. uri, Bled Mateja Repe in doda- namenjena predvsem praz- ja, da trenutno skupino se- novanju 60-letnice Folklor- stavlja okoli 40 članov, med ne skupine Bled. Predstavi- niimi je tudi veliko mladih, Folklorna skupina Bled navdušuje doma In v tujini, danes pa li bodo folklorno dejavnost ki imajo veliko energije in bodo jubilej proslavili v Festivalni dvorani na Bledu, z ljudskimi pevkami ter veselja za ohranianje kul- godčevskim ansamblom, turne dediščine. Skupino tih letih so prepotovali velik društvom Bled iz Essna pa pridružili pa se jim bodo tudi Okrogli muzikantje s spremlja tudi instrumentalni ansambel. V šestdese- del Evrope, s slovenskim imajo podpisano tudi listi-kulturnim in umetniškim no o pobratenju. Brez finančne izravnave Radovljiška občina po novem zakonu o financiranju občin ne bo več upravičena do finančne izravnave, na račun tega bo ob 97 milijonov tolarjev prihodkov. cvito Zaplotnik jih pri odhodkih januarja in in rekreacijskega parka nančno velik zalogaj bo ....................................... februarja čaka zahtevno Radovljici ter še za nekate- gradnja ceste Za Verigo ter Radovljica - Župan Janko S. usklajevanje, saj izhodišča re druge namene. Okrog nove knjižnice in gledahšča Stušek je na izredni seji ob- za proračun izkazujejo za 200 milijonov tolarjev pri- v Radovljici. činskega sveta skupaj s so- prihodnje leto 1,3 milijarde hodkov naj bi pridobili s tudi razširitev ceste Otok- delavci predstavil svetni- tolarjev proračunske "luk- prodajo stavbnih parcel P od vin, ureditev priključka kom izhodišča za pripravo nje" in za leto 2008 še 660 Dolini v Lescah, zemljišč na regionalno cesto na Mla- občinskega proračuna za prihodnji dve leti. Prihod- onov ev. na območju severno od Či- ko, gradnjo parkirišč na Radovljiška občina po no* stibie naprave v Radovljici, kaciji Elga v Lescah, kanali- nje leto predvidevajo v obči- vem zakonu o financiranju stanovanj in garaž ter dru-ni 4,2 milijarde tolarjev pri- občin ne bo veČ upravičena gega občinskega premože- hodkov in v letu 2008 3,6 do finančne izravnave, na milijarde, od tega naj bi ne- podlagi razpisov pa pričakaj manj kot polovico de- kuje državna (in deloma narja porabili za zakonske tudi evropska) sredstva za nja. Največja naložba v prihodnjih dveh letih bo prestavitev letališke steze na zacije v Novi vasi ter vodovodov Hraše-Ledevnica in Podgora, uredhev rekreacijskega parka v Radovljici in igrišč v Lescah, gradnjo ali nakup vsaj desetih nepro- obveznosli, preostalo pa za obnovo Graščine in trškega Letališču Lesce in izgradnja fitnih stanovanj, obnovo naložbe. Medtem ko pri jedra Krope, gradnjo ceste nadomesüie hiše za Vovko- Klinarjeve hiše in izboljša- Za Verigo, ureditev dispan- ve. Nadaljevali bodo obno- nje razmer za delo zdrav- zeria v zdravstvenem domu vo Graščine v Radovljici, fi- stvene postaje v Kropi... ne pri o i 4 GORENISKI GLAS petek, 1021. decembra 2006 2007 si 5 letu 2007 Gorenjski glas bo oktobra prihodnje leto zabeležil 60-letnlco rednega izhajanja. Predhodniki so še starejši, prvi časopis je v Kranju izšel davnega leta 7900. Marija volčiai^ Leto 2007 bo za Gorenjski glas v znamenju visoke obletnice. Minilo bo šestdeset osmrtnic in vseh dmgih plačanih objav ostajajo nespremenjene. Le izpisane bodo v evrih, zaradi primerjave bodo v oklepaju Se vedno Prav tako ostajajo v veljavi Lokalne priloge vse druge ugodnosti za naročnike: brezplačni mali ) eseni smo poskusno izda- oglas vsak mesec, nezgodno ^^^ lokalnih časopisnih let, odkar vaš in naš časopis cene v tolarjih. zavarovan)e za pnmete najhujšega, popusti pri izletih, priJog (Kranjski glas, Radovljiški glas, Tržiški glas itd). izhaja redno. V tem času se S tem želimo prispevali k nakupih knjig in drugih ^^^^^ ^te jih sprejeli, je marsikaj spremeniio, Go- lažji zamenjavi tolarja za renjski glas pa je ostal pri- evro. Predvsem vas ne želi- stvari. PotrudÜi se bomo, da ^ sodelovanju s posa- bomo v jubüejnem letu do- meznimi občinami priprav-Ijubljen časopis, ki za vas mo razburjati in jeziti, saj dali nove ugodnosti in da se ljetno redno izdajanje lokal vztrajno beleži čas. bomo vsi skupaj imeli dovolj bo res splačalo naročati Go- ^ Pr^og, ki bodo brezplač- V jubilejnem letu rjam bo opravka z navajanjem na renjski glas. koledar §e posebej naklo- nove, precej manjše številke. njen, saj bo izšlo rekordnih Seveda ne samo pri cenah, 105 številk Časopisa. Gorenj- tudi pri plačah, pokojninah. Nova podoba časopisa se je 'prijela' no priložene Gorenjskemu glasu in dodatno razposlane v vsa gospodinjstva na območju posamezne občine. Začeli smo na Jesenicah, ski glas v zadnjih letih izhaja brez prazničnih prekini- gj^jj ^^^^ tev, saj se zavedamo, da ^a izvod časopisa ijnate takrat več časa za branje. Toda doslej smo jih na- Vse ostaja po starem tudi la veliko spremembo, tako Nadaljevali bomo v Kranju, šteli največ 104 številke Jet- pri popustih- Pri letni naroč- po oblikovni kot vsebinski kjer bomo ohranili Kranj- Te dni minevala dve leti, kjer ste pogrešali Zelezarja, odkar smo uvedli novo podo- zatö ste novo obliko svojega bo časopisa, ki je predstavlja- časopisa zelo dobro sprejeli. no, tudi letos, prihodnje leto nini je popust 25-odstoten, plati. čanko in uvedli Kranjski bo torej ena več. Nov denar, stara cena pri polletni 20-odstoten, prav tolikšnega popusta ste deležni naročniki, ki redno plačujete mesečno naročni- Nekateri ste jo hitro spre- glas, nato... Naj ostane skriv- jeli, drugi ste se težje navadili na novosti. nost, dokler stvari ne bodo povsem dorečene, vsekakor Zaradi zamenjave tolanev no. Po dveh letih lahko reče- se bomo potrudili, da bo lo-mo, da je bila pogumna od- kalnih Časopisnih prilog kar za evre ne bomo popravljali, Najbolj se vam seveda ločitev za novo podobo pra- največ. zaokroževali ali kako druga- splača letna naročnina, saj viliia, Zlasti v zadnjem letu Novosti pripravljamo tudi Če spreminjali cene časopi- izvod časopisa stane le 0,91 je več slovenskih Časopisov pri tematskih prilogah, vsak sa. Tako torkova kot petkova evra, pri plačilu polletne na- spremenilo podobo in lahko mesec bo priložena vsaj ena; številka bosta še naprej stali ročnine ali pri re^em plače- • se pohvalimo, da smo bili že znani prilc^ Na potep se 1,21 evra oziroma 290 tolar- vanju mesečne naročnine pa prvi, tako kot smo Gorenjci bosta pridružili prilogi Šport- jev. Tudi cene malih oglasov, 0,07 evra. nasploh pogosto. ni gjas in ZdravjeSJepota. Naročnina 1. LFTNA naročnina 105 številk X 1,21 evra (290) sit 127,05 evra (30.446,25 sil) - 25 % popusta 31,76 evra {7.610,95 sit) skupaj 95,29 evra (22.835,30 sit) 2. POLLETNA naročnina za 1. polletje 52 številk X 1,21 evra (290 sit) - 20 % popusta 62.92 evra (15.078,15 sit) 12,58 evra (3.014,65 sit) skupaj 50,34 evra (12.063,50 sit) 3. POLL£TNA naročnina za 2. polletje 53 številk X 1,21 evra (290 sit) - 20 % popusta 64,13 evra (15.368,10 sil) 12,83 evra (3.074.55 sit) skupaj 4. MESEČNA (9 številk) 51.30 evra (12.293,55 sit) (januar, marec, april, junij, julij, avgust, oktober, november, december) 9 številk X 1,21 evra (290 si • 20 % popusta skupaj 5. MESEČNA (8 številk) (februar, maj, september) 8 številk X 1,21 evra (290 sit) - 20 % popusta . 0,89 evra (2.609,65 sit) 2,18 evra (522,40 sit) 8,71 evra (2.087,25 sit) 9,68 evra (2.319,70 sit) 1.94 evra (464,90 sit) skupaj 7,74 evra (1.854,80 sil) Naročnino lahko plačate v naši nialooglasni oziroma na* ročniški službi na Zoisovi 1 v Kranju (nasproti sodišča) in se s tem izc^ete stroškom s položnico. Za vse. ki boste plačali letno naročnino, smo pripravili darila: izbirate lahko bralno lučko, dežnik ali knjigo iz naše založbe. Bi se strinajali steni» da bi imeli tudi Kranjčani svoj brezplačni regionalni časopis? 17.1% 10%- .1 0%' 3. 0,6% da. No b nujno bilo bi dobra ne, ga ne ne Kr^njčanka potrebujemo je dovolj n« vem N«322 Kmalu Kranjski glas Mar i ia Volčj ak prinaša tudi revijalne vsebi- to, objavljamo grafe vaših od- Na Jesenicah ste Jeseniške novice v časopisni obliki do- ne (nasveti, moda in lep>ote, družabna kronika itd.). KranjČanke ne bomo uJdnili, bro sprejeli, zato drugod po razvijali bomo njene revijal-Corenjskem že sprašujete, ne vsebine. Ob njej pa bomo kdaj bomo takšne priloge pri- uvedli Kranjski glas, ki bo govorov na tri najbolj zanimiva vprašanja. Anketa javnega mnenja je pokazala, da bi Kr a n j Čani dobro sprejel i Kranjski glas, ki bi prinašal informativne vsebine. Želite pravljali tudi za Kranj, Radov- imel regionalni doseg, zato pa si, da bi Kranjčanka izha- [jico, Trži^, Skofio Loko itd. bomo vanj prenesli informa- jala še naprej, še bolj kot do-Za lesenicami bo na vrsti tivne vsebine. Kranjčankabo slej pa naj bi postala revija. Kranj, kjer so razmere neko- tako kot doslej izhajala v prvi Dodajmo še to, da se je kar liko drugaine. Če ste na lese- polovici meseca. Kranjski polovica vprašanih spomnila nicah pogrešali Žeiezaria, ste glas pa v drugi. Kranjskega glasa, ki je po- se v Kranju v zadnjih letih KlicnicentersIepihizŠkof- skusno izšel septembra in navadili na revijo Kranjčan- je Loke je minuli teden v Kra- oktobra, kar dodatno potrju-ka, ki poleg informativnih nju izvedel telefonsko anke- je, da bi ga dobro sprejeli. Kako pogosto pa bi predlagali, da bi izhajal Kranjski Glas? A\ 20% A 10% vsak na 14 dni vsak teden ne vem drugo N»2S6 Se strinjate da bi Kranjski Glas pokrival informativne vsebine in občinske objave, Kranjčanka pa bi postala kot prava revija: > \o% 16.0% zelo dober predlog , bilo bi dobro nt poterbe ne vem vs«eno ml le v i 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 29. decembra 2006 KRATKE NOVICE n Preodvor Božično drevesce v jezero Turistično društvo Preddverje v sodelovanju s potapljaškim društvom SOM pri kranjskih poklicnih gasilcih že tradicionalno pripravila potop božičnega drevesca v jezero Črna-va. Letos je bila prireditev Še posebej dobro obiskana, saj so obiskovalci napolnili grajsko teraso do zadnjega kotička. Temperature letos niso bile tako zimske, kot Če sta sneg- Potapljači so poskrbeli za atraktivnost, saj so smreki-co v soju bakel peljali čez celo jezero, tako da je bil pogled nanjo res romantičen. Z dna jezera so se tudi oglasili z novoletnim voŠčilom in povedali, da ima voda štiri stopinje Celzija. Kulturni program je povezoval Brane Likozar, navzoče so pozdravili predsednica TD Mirjam PavliČ, župan občine Miran Zadnikar in poslanec Branko Grims. Program je obogatilo petje Kranjskega kvinteta z božičnimi pesmimi, pa tudi harmonikarja Štefan in Miha sta zaigrala nekaj lepih vtž. M. P. BUKOVŠČICA Letos blagoslovili 18 konj Letošnji blagoslov konj, ki ga vrsto let organizira Konjeniški klub Ratitovec Železniki, je potekal v BukovšČicI v Selški dolini (lani v Železnikih, prihodnje leto v Selcih), Organiziran sprevod konjenikov je iz Selc krenil ob 8. uri, Dolenji vasi pa so se jim pridružili še drugi Člani, ki so jih v BukovščiCf s pritrkavanjem pričakali domači zvonarji. "Blagoslov za obilo zdravja je tokrat prejelo 18 konj, sledila pa ja krajša zabava s plesom. Vse se je prehitro izteklo, saj smo morali z našimi konji Se odjezditi domov," nam je povedal janež Habjan, predsednik konjeniškega kluba Rati-tovec. B. B. škofja Loka Lionsi za loške gimnazijce Na pobudo staršev so pred Štirimi leti na Gimnaziji Skofja Loka ustanovili društvo Gaudeamus. Osnovna naloga društva je zbiranje sredstev za sofinanciranje obšolskih programov uspešnih loških gimnazijcev. "Nedopustno je, da se nadarjeni dijaki zaradi frnančno slabšega položaja ne bi udeleževali obšolskih dejavnosti." pravi predsednik Miha ješe Petkovo zgodnje popoldne je bilo za društvo Gaudeamus zelo uspešno, saj jim je Franc Sever iz ns kluba škofja Loka slovesno izročil Ček za tristo tisoč tolarjev. "Li- onsi smo sposoDn) in vojni darovati, Še posebej za izobraževanje, saj gre za najbolj konkretno naložbo," je ob izročitvi povedal Sever. Lionsi so v petih letih obstoja podelili Še štipendijo Gordani Buh, darovali za varno hišo, odvisnikom, za slepe in družinam v stiski. Predvideni letn proračun društva Gaudeamus znaŠa 1^5 milijona tolarjev oziroma šest tisoč evrov. zato mag. Ješe poziva starše gim« nazijcev in tudi druge občane, da s svojimi prispevki pomagajo pri uresničevanju pomoči dijakom. B. B. Llonlst Franc Sever predaja Ček v vrednosti tristo tisoč tolarjev društvu Gaudeamus, kl ga je sprejel MIha ješe. (r; RAD\<: raoio Cerkno, d. o. o, Platiševa uuca 39, 52a2CCRKNO tel.. 05/37 34 770 fax 05/37 34 771 pošta info^radjchodmev nct Na Trsteniku dom v krajevni skupnosti Trstenlk so na Štefanovo, ko praznujejo krajevni praznik, slovesno odprli po mnogih letih dograjen krajevni dom. Danica Zavrl Žlebir Trstenik • Graditi so ga začeli že v sedemdesetih letih na začeto delo dokončal kot grad]>eni podjetnik- Za sedaj je v domu KS urejena dvorana, v kateri so tudi pobudo takratnega kultur- proslavili krajevni praznik» nega društva Straža, vendar zgornje prostore in pročelje so takrat zgradili le temelje, bi radi dokončali v prihod- se je v prazničnem govoru nje. Tako se bo krajevna spomnil predsednik KS Tr- skupnost lahko preselila iz stenik Jože Lombar. Pozne» sosednje stavbe in tamkajš- je so stavbo sicer sezidali do nje prostore prepustila vrtcu, strehe, predsednik pravi, da Dvorana pa bo namenjena ob pomoči osnovne ioie Si- kulturnim prireditvam, dru- mona Jenka, nato je grad- Ženju, tudi kaki športni pri- njo zavrla denacionalizaci- reditvi, mladim, je napovedal ja, ko ie župni5če vložilo za- predsednik Lombar in se za- htevek za vrnitev svojega mestni občini Kranj za Cerkvi pomoč pri naložbi. Župan Zupan Mestne občine Kranj Damijan Perne )e predsedniku Damijan Perne, ki se je 5 so- ^^ Trstenik Jožetu Lombarju simbolično predal ključ doma premoženja v naravi, je potem odškodninska družba vrnila premoženje v delavci udeležil krajevnega krajanov.;p»«©:TiMDoki delnicah, dom krajanov pa slavja, je pohvalil prizadev- lahko krajevna skupnost nost TrsteniČanov. V tej kra- razmer (zaradi požara), sedaj jetno kulturno prireditvijo so gradila naprej. Lombar ob tem omenil še eno zaru- jevni skupnosti imajo veliko pa ie dom krajevne skupno- njegovo odprle poživili otro« pokazati, od urejene komu- sti. Zupan je Jožetu Lombar- ci. vsem pa je bila namenjc- mivost: dom je pred deset- nalne infi-astrukture do lepe- ju simbolično izročil kljiič na družabna prireditev, ka-letji še kot zidar gradil Sre- . ga vrtca, ki so ga morali pred novega doma. Dom je bQ de- kršnih bo v prihodnje tukaj čo Prestor z Bele, letos pa je kratkim sicer obnoviti po sili ležen tudi blagoslova, s pri- najbrž še veliko. Občina je v finančnih škripcih Dve uri sta minili, preden so tržiški svetniki prišli do osrednje točke dnevnega reda druge seje v tem mandatu, poročil o izvrševanju proračuna za leto 2006 In o finančnem stanju občine. Dakica Zavrl Žlebir ne, ki ga je pred primopreda- na govori zaradi tega, ker ne navadno plačanih še veliko ..............................................................................jo županske funkcije pod bo sposoben uresničiti svo- računov. Sajovic je vztrajal, Tfžič • Pavel Rupar (SDS) je drobnogled vzela revizijska jih predvolilnih obljub in se da je finančno stanje vredno oporekal seji tik pred novolei- hiša. Župan Bomt Sajovic je zato sklicuje na napake vse skrbi in pozomosti, svetnimi prazniki z obsežnim položaj prikazal kot skrb prejšnjega župana. Sajovic je nikom pa obljubil, da jim bo dnevnim redom 14 toČk (po zbujajoč, čeŠ da je občinski njegovem mnenju ne tako po- proračun zaradi zadolženo- postregel s podatki iz občinske finančne službe, ki ob postregel z obsežnim seznamom upnikov in izračimi, membnih, dane bi mc^epo- sti občine in neporavnanih koncu decembra kažejo na koliko so občino stali pravd-Čakati časa po novem letu) in računov v resnih Škripcih. 790 milijonov minusa in na ni postopki in dnigi stroški. Še dvema dodatnima, ki ju je milijarde 580 milijonov kredita, za Dialog med nekdanjim in predlagal župan Borut Sajo- larjih, zaradi česar bo mora- slednjega eni od bank obči- sedanjim županom se je na- vic. Želel je namreč, da bi na občina na letno plačuje 13 milijonov daljeval tudi pri volitvah čla- tej seji izvolili tudi nadzorni mostitveni kredit, da bo po- obresti, kar bi pomenilo že nov mandatne komisije. Sa- odbor, obravnavali pa naj bi $e ravnala (mnoge že zapadle) eno urejeno lokalno cesto. ustanovitev stavbne pravice za obveznosti. V razpravi se je Rupar je na to dejal, da je bil gradnjo parkirnih mest. O oglašal pretežno Pavel Ru- slednji so bili svetniki priprav- par, ki je omenjal številka Ijeni odločati, saj se mudi za» 515 radi razpisa, prvo o nadzor- zdi kar prevelika številka jovičev predlog, predliodno usklajen s strankami, naj bodo v njej Pavel Rupar (SDS), Jure Meglič (SD), biti škoda 13 milijonov na Marjan Špehar (LDS), Janez leto. Očital je, da je doku- MegliČ (DeSUS) in Andreja kredit najet za osnovno šolo in za otroke nam ne bi sme- nem odboru pa je Sajovic po stvu, da je občinski proračun ment le vmesno poročilo, ki Koblar (Športniki Tržiča), je daljšem dialogu z Ruparjem "težak" tri milijarde In da je lunakni) z dnevnega reda. bilo zadnje leto v občini veli- ne odraža realnega stanja občinskih financ, in da kaže sprejet s 13 (od 24) glasovi, o Rupajjevem, naj bodo v Največ razprave je bilo de- ko narejenega. Sajovicu je počakati na zaključni račun komisiji predsedniki strank, ležno finančno stanje obči- težavah proračuna, saj je konec leta potem niso glasovali- Snov i k Žive jaslice v Snoviku Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so v torek v t L Blzjakovih dolinah pred termami pripravili žive jaslice, eno-urno predstavo, k je or vabi a več kot tisoč ob skovalcev. "Zamisel o živih jaslicah smo dobili že poleti, saj okrog božiča v naši dolini doslej nI bilo podobne prireditve. Navdušeni smo, da seje našemu vabilu odzvalo toliko jjudl," je povedala Manja Žebaljec, scenaristka ter glavna organizatorka Žfvih jaslic. Sceno na hribčku so sestavljale prave lesene stavbe, vodnjak, hlevček in vrsta živih živali, za vzdušje pa je poskrbelo veČ kot štiridesetih nastopajočih domačinov iz vse doline ter pevci Pevskega zbbra Mavrica In cerkvenega zbora iz Šmartnega. Izvrstno osvetljeno nočno predstavo bodo organizatorji ponovili Še jutri, 30. decembra, žive jaslice pa naj bi v Snoviku postale tradicionalne.). P. I GORENJSKI GL\S petek, 20. decembra 2006 • •• vilma. $tan ovn ik @g-gias,si 7 Košarkarji pripravili spektakel Škofjeloška dvorana Poden je bila minuti torek zvečer polna do zadnjega kotička, kljub odsotnosti Marka Milica pa so organizatorji in košarkarji poskrbeli za privlačen spektakel. Vilma Stanovnik tat pri najmlajšili pionirjih Vzhoda in Zahoda izenačen z 90 ; 90, pa se je ekipa Vzhoda izkazala tudi na za-parket dvorane na Podnu Danijel Vujasinovič (Hopsi dnji tekmi dneva, članskem najprej stopili mladi košar- Polzela). M ed mlaj Šimi člani obračunu med Vzliodom in karji, rojeni leta 1991 in je ekipa Vzhoda s 121 : 114 Zahodom, ki se je končala z mlajši. Ekipa Zelenih je s 94 premagala ekipo Zahoda, na rezultatom 105 : 96. V ekipi žigrad). Tekmo med nuadin- ....................................... d Vzhoda in Zahoda so do- Skofja Loka • Prireditev se je bili fantje Vzhoda s 109 : 93, začela že dopoldne, ko so na najix)lj§i na parketu pa je bil : 85 premagala ekipw Belih, tekmi pa je najbolj blestel najbolj pa se je na igrišču iz- Malej Krušič (Alpos šentjut- Vzhoda je blestel zlasd igralec domžalskega Heliosa kazal Edo Murič (Parklji Be- jui). Medtem ko je bil rezul- Smiljan PaviČ, ki je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec osrednje tekme 16. dneva moSke košarke v Skofji Loki. Ta je bila "začinjena" z mnogimi dodatki, saj so nabito polne tribune gledalcev zabavale tudi plesno navijaške s tupi ne, akrobati (videli smo tudi atraktiven skok Trener Gašper Okorn je tokrat vodil selekcijo prek avtomobila), med od- Zahoda, sicer pa je mori pa z metanjem trojk in "dirigent" Uniona Olimpije. zabijanjem tudi košarkarji. Med atraktivnimi zabijalci je novi trener Uniona Olimpi- največ simpatij gledalcev in je Gašper Okom iz Medvod. komisije, ki so jo sestavljali poškodovani reprezentant Sašo Ožboit, legendami Peter Vilfan in Članski selektor Tudi zato, ker je Šest let preživel kot trener v loškem košarkarskem klubu. "Vsak si po svoje nabira izkušnje, jaz Aleš Pipan, požel Dejan Či» sem si jih ogromno nabral v goja (Geoplin Slovan), ki je v Skofji Loki, kjer sem treniral velikem finalu ugnaJ najhuj- tako mlajše ekipe kot žen- šega tekmeca, Gregorja Ma- sko in kasneje moško ekipo. lija. V metu za tri točke pa je Predvsem tieniranje ženske zame velika iz- bil najuspešnejši Žan Vreč» ekipe je }a, Čeprav se zavedam, da Še marsičesa ne znam. ko (Zlatorog). "Vesel sem, da je dan košarke potekal res v veselem Treba je nadaljevati korak vzdušju, tudi na osrednji po koraku in pri triintridese-tekmi pa rezultat ni bil naj- tih letih imam še nekaj pomembnejši. Všeč mi je, časa, " je še dodal Gašper Nabito polno dvorano gledalcev so košarkarji navdušili z atraktivno igro, blestela pa sta tudi temnopolti jam i I Terrell in Salih Nuhanovič. / ^»t^ ^«naooki da smo v Škof)! Loki videli Okom, ki je tokrat imel kopico dobrih košarkarjev, go trenerja ekipe Zahoda, tudi mladih fantov, kar je Ta je nastopila brez prvega dokaz, da ima naša košarka zvezdnika Marka Miiiča, ki epo bodočnost," je bil ob je bil zadržan zaradi družin- koncu prireditve zadovoljen skih obveznosti. Savski upi najboljši Celovcu Mladi nogometaši Save so se uspešno udeležili turnirja Mc Dor^ald's v Celovcu, kjer so v konkurenci dvanajstih ekip osvojil največji poka Vilma Stanovkik Viktring pri Celovcu * Minulo sredo so mladi nogometaši Save nastopili na 2. turnirju Mc'Donalds v Viktringu Celovcu. Na pot so odšli z dvema ekipama dečkov. Prvo so sestavljali fantje, rojeni leta 1997, nastopili pa so v postavi AljoŠa Sirk, Ur- ban Hartman, Kristjan Sre> dojevič, Jan Primožič, Predrag Dragojevič, Martin Prime, Ivan Mihajlinovič in Kristjan Česen Arh. Za drugo ekipo dečkov letnika 1999 pa so igrali: Mark Pod* logar, Jan Zadoik, Kristjan borbeno in požrtvovalno. Posledica tega je tudi prvo mesto ekipe Sava 1, pa tudi dejstvo, da je bil za najboljšega igralca turniija izbran Urban Hartman, za najboljšega vratarja pa Jan Primožič," je po turnirju poudaril trener ekip NK Save Žarko Mati jaše vič. Fantje so se tako domov vrnili s spominskim pokalom, poleg tega pa so za nagrado dobili bone za restavracijo Mc Donald's, spominsko sliko in žogo. V velikem finalu Najboljša igralec in vratar turnirja sta bila Urban Hartman je ekipa Save 1 z rezultatom 2 in lan Primožič. : o premagala ekipo KAC-a, v tekmi za 3. mesto pa je biJa Kovačevič, Jaka Primožič, zali sta se obe ekipi, tako da no pomoč pri nakupu eno- ekipa Murexin all stars S4: o Ne je Klemene. Marjan Bogataj. Gašper Lavrič, Bono B«de in Tim Bercko. "Izka- laliko pohvalim prav vse igralce. Prav tako se želim za tne opreme za obe ekipi, zahvaliti staršem in sorodni- boljša od ekipe SC Ebental-Ekipa Sava 2 je v svoji skupi- spodbujanie, pa nidi finanč- kom fantov, ki so igrali zares ni osvojila 5. mesto. HOKEJ jescnice Delovno slovo od starega leta Hokejisti Acronija |esenic so minuli torek zvečer v 32. krogu avstrijske lige gostovati pri ekipi KAC v Celovcu. Čeprav so veČino tekme vodili, so domačini hudo pritiskali na vrata Jeseničanov in izsilili podaljšek. Tik pred koncem je za Acroni zadel Aaron Fox in leseničanom pri novi dve točki. Tako trenutno na lestvici vodi ekipa Red Buli Salzburga z 28 točkami, druga je ekipa VSV Beljaka s 26 točkami, tretji Liwest Linz z 22 točkami, Acroni Jesenice na 4. mestu pa imajo 20 točk, Žal pa se nove zmage skupaj z ekipo ni mogel veseliti 26-letni vratar Acronija Jesenic Seamus Kotyk, ki si je na tekmi proti Innsbrucku minuli petek poškodoval levo koleno in je v sredo opravil pregled z magnetno resonanco. Pregled je pokazal, da gre za natrgan notranji ligament, zato bo eden najboljših vratarjev lige EBEL z ledene ploskve odsoten še najmanj dva tedna. Seamus bo v prihodnjih dneh s pomočjo fizioterapevta Acronija Jesenic Sebastjana Ogrisa in elek- trostimulacije opravljal terapijo, deset dni pa bo nosil tud opornico. Tako ekipi ne bo mogel pomagati na današnji zadnji tekmi v tem letu, ko v Podmežaklo prihaja vodilna ekipa Red Buli Salzburga. Srečanje se bo začelo ob 19.15. V. S. ODBOJKA Bled Prvaki za konec leta v Belgijo Odbojkarji Autocommercea so se ob za leta odpravili na tradicionalni mednarodni odbojkarski turnir Fortis cup, ki bo danes in jutri potekal v Belgiji. Blejci se letošnjega turnirja udeležujejo na povabilo organizatorja, domaČega kluba Noliko Maaseik, poleg teh dveh ekip pa na njem sodelujeta še dunajski Hotvofleys in francoski Tours VB. "Našim odbojkarjem bo turnir služil kot odlična priprava na nadaljevanje sezone, saj so prav vsa sodelujoča moštva udeleženke lige pn/akov, v svojih državah pa sodijo med najkvalitetnejše in najbolj uspešne klube, V prvi poffinalnl tekmi se bodo pomenli z domačim Nollkom, drugi polfinale pa bo med Dunajčani in francoskim Toursom," je pred odhodom Gregor Humerca. povedal izvršni direktor blejskega Po zaključenem turnirju bo trener Baltič igralcem preko novoletnih praznikov namenil nekaj prostih dni, od 3. do 8. januarja pa ekipa zaradi zasedenosti dvorane SCŠ Radovljica (kvalifikacije za EP kadetinj) odhaja na priprave v Umag. Naslednja uradna tekma Autocommercea bo na sporedu to. januarja, ko se bodo v pr^^i tekmi osmine finala pokala Top Teams v radovljiški dvorani pomerili s turškim Ferenbahce-iem. Povratna tekma bo teden dni kasneje v Istambulu. V. S. Ztft Odbojkarji praznovali tudi na igrišču Klub žirovskih študentov vsako leto konec decembra organizira tradicionalen novoletni turnir v odbojki, kjer se sreča- 0 stari odbojkarski mački in mlajše neuveljavljene ekipe. Gledalci so bili spet prtče kakovostnemu Igranju odbojke, tokrat trajalo več kot deset ur. Letos se je med seboj pomerilo dvanajst ekip, od tega enajst žirovskih in ena iz Medvod. V finale so se uvrstile Štiri žirovske ekipe, ki so se potegovale za prva tri mesta. Tretje mesto je tako zasedla mlada Študentska ekipa Mirakul, drugo mesto je pripadlo ekipi Eni jard, prvo pa ekipi Malarji. Vsi so prejeli praktične nagrade in pokale, prireditev pa je bila prijetna popestritev pred prazniki. P. M. B. » s i 8 ! vilma .stan ovnik (g^g-glas. $i GORENJSKI GLAS petek, 29. decembra 2006 VABILA, PRIREDITVE Novoletni turnir v Tržiču • ŠD )edro Tržič organizira danes, 29. decembra, tradicionalni novoletni Šahovski turnir. Odprlo tekmovanje bo potekalo v Paviljonu Ferda Majerja v Tržiču z začetkom ob 17. uri, prijave do 16.50. Igralo se bo krogov Švicarskega sistema hitro potez neg a 5aha - 5 minut časa za vsakega igralca. Vse rekvizite zagotovi organizator Informacije: Jože PraŠnikar, telefon: 04/5963 721, GSM: 040/238 150. O. O. Novoletni tek na Kalllče • PD Kranj bo danes, 29. decembra, pripravilo i. novoletni tek na KaliSče gor-dol-gor. Start bo ob n. uri nad vasjo MaČe pri Preddvoru» cilj pa pri koči na Ka« lišČu. §tela bosta dva vzpona in en spust, prijaviti pa se je mogoče danes po) ure pred startom. Informacije dobite na www.kalisce.com. V. S. Odbojkarski spored • Pred odbojkarji je sedaj nekaj dni počit' ^ saj se prvenstvo nadaljuje šele 20- januarja. V t. DOL Čaka ekipe še tretji del, ki bo prinesel odločitev atem, kater ekipi v prihodnji sezoni ne bosta veČ nastopali v 1. DOL. In če imata Calcit Kamnik In Astec Triglav kar lepe možnosti za ohranitev prvoligaškega statusa, pa slabše kaže obema gorenjskima ekipama v Ženski konkurenci, saj jima rezultati zadnjega krog niso šli ravno na roko. V 2. in 3. DOL ekipe od 20. januarja naprej čakajo tekme drugega dela. B. M. Državno prven^o v biatlonu - Na Rudnem polju na Pokljuki bo jutri, v soboto, potekalo državno prvenstvo v biatlonu s skupinskim startom. Prireditev se bo začela ob 9.30, po tekmovanju pa bodo biatlonci skupaj proslavili zaključek starega In začetek novega leta. V. S. Državno prvenstvo v smučarskih tekih • Smučarska zveza Slovenije in TSK Bfed bosta v torek, 2. januarja, na Rudnem polju na Pokljuki pripravila odprto prvenstvo Slovenije v teku na smučeh. Tekmovanje v klasiki se bo začelo s prvim startom ob ^o. uri. Sledilo bo Se tekmovanje v teku na smučeh za Pokal Sleda, ko se bodo pomerili otroci v mlajših kategorijah. Start bo ob n.30. V. S. SAH jeSCNICE Bajram Leonu Maziju v organizaciji ŠO Jesenice je KŠD Biser Jesenice organiziral 8. Bajramski Šahovski turnir. Tekmovanja se je udeležilo 46 iahistk In Sahlstov, ki so se pomerili v krogih švicarskega sistema. Zanesljiv in zaslužen zmagovalec je postal kranjski mednarodni mojster Leon Mazi (ŠD Ptuj - Veplas Velenje), ki je brez poraza osvojil 9,5 točke. Drugo mesto je osvojil hr- vaški MK Dean Zečevič, ki je imel pol točke zaostanka, tretji pa je btl jeseniški FM Vojko Mencinger FM (SD Gorenjka Lesce), ki je imel Še dodatne pol točke zaostanka za zmagovalcem turnirja. V posebni razvrstitvi bajramskih igralcev je bil najboljši jeseniški mladi up, MK Anel Hasanagič pred bratom Alenom. Zelo dobro igro je prikazal Hilmlja Ahma- tovrč, odlično tretje mesto. Najuspešnejša žen- je osvo ska je bila Škofjeločanka wFM Simona Orel, ki je osvojila 6, točke In v skupni razvrstitvi pristala na 14. mestu. Turnir je uspešno vodil Janez Egart. O. O. Lesce Kranjčani najboljši na novoletnem turnirju v klubskih prostorih ŠD Gorenjka Lesce je potekal tradicionalni novoletni šahovski turnir. Tekmovanja se je udeležilo 34 šahistov, ki so se borili v devetih krogih h it ro potez n e ga turnirja, kjer je imel vsak igralec na voljo deset minut Časa za odigrano partijo. Tokrat so vrh tekmovanja krojili igralci ŠS Tomo Zupan Kranj, Članska kranjska ekipa je letos osvo* jila T. mesto v prvi ligi zahodne skupine In si spet priborila uvrstitev v najelitnejšo državno Šahovsko ligo, kjer prevladujejo profesionalne ekipe. Po izredno zanimivih borbah je pn/o mesto zasluženo osvojil MK Blaž Kosmač, ki je osvojil osem točk iz devetih srečanj, pol točke zaostanka je Imel Peter Kovačič, še za dodatno polovtčko' pa je zaostal Aleš Drinovec. Prvi favorit turnirja FM Vojko Mencinger (ŠD Gorenjka Lesce) je tokrat igral pod pričakovanjem in zasedel le 4. mesto z osvojenimi šestimi točkami. Najuspešnejša ženska je bila ŠkofjeloČanka wFM Stmona Orel, ki je bila v skupni razvrstitvi deveta. Najboljši senior pa je bii Franc Ravnik (ŠD Jesenice), ki je osvojil u. mesto s petimi točkami. Med povabljenimi avstrijskimi šahisti je bil najboljši Horst Re-gatchnig, kl je osvojil 4,5 točke in zasedel 19. mesto. V. S. Blesteli tudi svetovni prvakinji V Železnikih so pripravili tradicionalni Božični turnir v kegljanju moških in ženskih dvojic, ki je edini te vrste v Sloveniji, zato odličnih kegljačev, kegljačic in rezultatov ni manjkalo. Maktan FUIS Železniki - Kegljaški klub Že-leznÜQ in bife "Pri Meru" sta priredüa tradidonaJni, letos že 14. Božični turnir v kegljanju na dvosteznem kegljišču v Železniidh. To je edini tak turnir v Sloveniji, zato je še posebej zanimiv in atraktiven tudi za najboljše keglja- Če. V dvanajstih dneh je nastopilo kar 156 kegljačev in kegljačic v 58 moških in 20 ženskih parih- V obeh kon-kurencah je bilo približno pol domaČih parov, pol pa iz bližnje in daljne okolice. Udeležba je bila tudi letos kvalitetna, kar se vidi po doseženih rezultatih, saj je bilo kar 14 rezultatov nad magično Številko 600. Organizatorji so bili še po- Zmagovalni ženski par v Železnikih: levo Brigita Strelec in desno Barbara Fidel sebno ponosni, da sta se turnirja udeležili tudi letoSnji Barbara Fidel skupaj v paru. Pri moških parih lahko za- kegljev manj. Na tretje me- svetovni prvakinji v ženskili sta tudi premočno zmagali v pišemo - nič novega. Že Še- sto sta se uvrstila Darko Biz-parih na tekmovanju v Ma- ženski konkurenci in tako stiČ zapored sta zmagala jak in Branko Bratina. Na 8. kedoniji, ki pa v Železnikih prvič osvojili to lovoriko. naSa odlična kegljača Pri- mesto se je uvrstil najboljši nista nastopili skupaj. Barba- Drugo mesto sta zasedli keg- mož Pintarič in Uroš Sto* domaČi moški par, Miha ra Fide! (655 podrtih kegljev) IjaČici Bresta iz Cerknice klas, ki tudi letos kegljata za Pintar in Jani KoŠmelj. in Brankica Pavlovič (631 po- Brankica Pavlovič in Tadeja dräh kegljev) sta tudi tokrat Gornik, tre^i pa sta bili keg-dokazali svoje kvalitete, obe Ijačici kranjskega Triglava hrvaške klube. Letos sta podrla vsak ^ Vsi najboljši pari so biJi na 3 keglje manj kot koncu turnima nagrajeni s lansko leto {Pintarič 663 in pokali in denarnimi nagra- pa je prehitela Brigita Stre- Silvana Belcijan in Silva Fle- Stoklas 657), a vendar pre- dami, ki so jih prispevali lec, Id je s 656 podrtimi keg- ishman. Najboljši domaČi pričljivo prehitela drugo uvr- glavni sponzorji turnirja: Al- ICI., KJ & U^U puUlLUiLl lAllIlIdil. I^eijuuijal UUllld' Iji postavila nov ženski re- ženski par, Jerneja Tolar i kord kegljišča. Ker sta bili Celjanki Brigita Strelec in no 5. mesto. in ščena kegljača iz Kranja • ples m Niko iz Železnikov odlič- Zdravka Štruklja in Karla ter DFDS Transport iz Škof- Boštarja, ki sta podrla 39 je Loke. Uspeti želi tudi lužo Dvanajstletni ]urij Repe iz Corij je član najmlajše slovenske hokejske reprezentance, že sedaj pa načrtuje, da bo hokej kmalu zaigral čez lužo. Vilma Stak ovni k Bled - Najmlajša slovenska hokejska reprezentanca se zadnja leta po tradiciji udeležuje največjega turnirja na svetu za mlade hokejiste v Kanadi. Tako imenovani "Quebec Intern alio n al Pee-Wee Hockey Tournament" je zato za mnoge mlade fante prva veliica stopnica v svet hokeja, v katerem želi • po zgledu Anžeta Kopitarja - uspeti tudi komaj 12-letni branilec Jurij Repe iz Spodnjih Gorij, ki hokej trenira pri HKMK Bled. Jurij Repe Kaj pa Šola, imaš ob trenira* nju kaj Časa zanjo? "Hodim v 7. razred, pohvaliti se ravno ne morem preveč, vendar za zdaj gre kar dobro. Odločil sem se sicer, da bom hokejist, vendar bi rad naredil tudi vsaj kakšno šolo, če me slučajno onemogoči poškodba." 4 Čeprav imaš 12 let, si že igral v Kanadi? "Ja, čeprav sem bil lani leto mlajši od vrstnikov, sem bil izbran v slovensko reprezentanco, kar pač pomeni, da sem dober." Kako dolgo si že navdušen Imaš kakšnega vzornika? Kako sle na prvenstvu na nad hokejem? II To je moj trener Valerij stopali lani? "Navdušil sem se, ko smo Šahraj, ki je prišel v Sloveni- 'Lani smo na prvi tekmi šli na rekreacijo na drsališče jo iz Ukrajine in je bil nekaj na prvenstvu zmagali, na na Bled in vpisal sem se v ho- časa tudi najboljši branilec drugi pa izgubili. Tako smo kcjsko šolo. Tega je že devet slovenske reprezentance, let in hokej imam vsako leto Občudujem seveda tudi An- kmalu izpadli iz glavnega tekmovanja in ostale so nam raje. Tudi starši me pri tem žeta Kopitarja, ki je res požrt- le še prijateljske tekme, podpirajo, vozijo me na tre- vovalno treniral in si za cilj Upam, da bo letos bolje, saj ninge, tako oČe kot mami me zastavil, da zaigra v NHL. To se mi zdi, da smo boljša eki-spodbujata, ko mi kdaj tudi m\i je tudi uspelo in upam, pa in da bomo lahko dlje ostali na glavnem turnirju." ne gre da bo nekoč tudi meni," SMUČARSKI SKOKi Prva tekma jutri v Oberstdorfu Čeprav naši smučarji skakale; letos še niso navdušili, je glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih Vasja Baje že prejšnj teden določil četverico, ki bo nastopila na novoletn turneji. Tako so na prvo tek- mo v Oberstdorf odpotovali Jernej Damjan^ Rok BenkO' vičf Primož Piki In Robert Kranjec. Očitno je odlično pripravljen Primož Piki, ki je na uvodni tekmi celinskega pokala v sredo v Engelbergu osvojili 4. mesto, kot kaže pa je trenutno v največji krizi Primož Peterka. Zaradi slabe forme je izpadel iz reprezentance in bo nekaj časa vadtJ po posebnem programu. Novoletna turneja se bo predvidoma začela že danes popoldne s kvalifikacijami, prva serija v kon» kurenci pa naj bi bila jutri z začetkom ob 15.30. Predvidoma se bo turneja nadaljevala na novoletni dari v Garmisch- Partenkirchnu, 4. januarja v Innsbrucku in se zaključila 7. januarja s fina no tekmo turneje v Bisc-hofshofnu. V. S. I o o OD/YEA H CNGINECBEĐ PRODUCTS COODY&AR ENCINEEREO PRODUCTS EUROPE, Drjžba za proizvodnjo gumertih tehničnih Izdelkov, d. o. o.» Kr«n| K sodelovanju vabimo samostojne, fleksibilne in timslte sodelavce z» delovno mesto: 1) STROJNI VZDRŽEVALEC (m/ž) Od kandidatov pričakujemo; * nđjmanj poklicno izobrazbe «trojne ali druge ustrezne tehnične smeri^ ^ zaž«ler)o poznavanje pnevmatskih in hidravličnih - zaželene delovne izkušnje na p odobril h delih, * primerne psiKofiziine lastnosti oz, sposobnosti. 2) SAMOSTOjNI SKUOlSČNIK (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: - sred rije S eis ko fzebrazbo tehnične aH ekonomske smeri, * zaželene de ovne IzkuSnje na podobnih * zaže en izpit za vili * obvladovanje računal ni ški h programov (MS Oi7ice)i * osnovno znance angiesxega * primerne psihofizične lastnosti oz. sposobnosti. Pisne prijave t dokazili pričakujemo v 8 dneh pe objavi na r^aslev GOODYEAR EPE, d. o. o., KADRI, Skofiebika c 6^000 Knnj. CCDZLfTI GLAS 2007 VI IZLETI Z izletom v praznično okrašeni Gradec smo dodali ljubko piko na i letoSnjim potepanjem naSih bralcev po Sloveniji in zamejstvu. Seveda bomo radovednost in naše potepuške navade gojili tudi v prihajajočem letu. Nadaljujemo z izleti» posvečenim? spoznavanju bližnje kulturne in naravne dediščine ter napovedujemo organizirane obiske zanimivih kulturnih dogodkov v Ljubljani, Mariboru, pa tudi v sosednjih državah. Več o Glasovih popo-tniških načrtih bomo objavili v dneh po novoletnih praznikih, za januar pa najavljamo obisk Trsta po znani for- « muli * kultura & nakupi (13. januarja 2007) in zadnje dni v mesecu novost • vikend v madžarskih toplicah. Dragi ljubitelji potepanj, lepo praznujte m kujte vabljive načrte za prihodnje dni. Za letos se poslavljamo s slovenskim pregovorom, ki je kot nalašč za neugnane popotnike: "Hudo je biti priklenjen, pa čeprav z zlato verigo." Gorenjski glas, Turistična agencija Linda in Petra Kejžar Slovenska športna revija JANUAR 2007 v otreADIh prispevkih te preiistavIMo: ŠpsrtoBd Ml 2006, Kasim Kamenica, Oavo Kamičar, Ermin R^covič, Klemen Lavrič, Ivica Jurkovič, Matej Žagar, Lea Murko, ActeU Šajn, Matej Juha/l. Drago Cotar, Tugo fOasinc« Justine Henin, Fa&io Canravaro, Lukas Podolskl. Lewis Hamilton... Astrid Matjevac. Sara Fritz, Klavdija Klemene, Oominika Komac (wvs^v.mlss-s{>orta.si) Prsstižna stevfllia slovenske športne revf)e ŠPORT (08 naslovnici $ta Petra in Matici vas čaka pri vasem prodajalcu časopisov. Revijo ŠPORT lahko naročite na 01/541 76 46 ali na e^Đort@sloi.ne1l ep Iti ki KOLEDAR 2007 ni{ )ti Vil Cena 900 SIT 375r naročnike 20% popust. cena samo 720 SIT 3 Rvta iKii i iriiRki ^iilu I UGODNA PONUDBA GG mali oglasi 04/20142 47, HX^ta: maliOQiasi^Q-alas ii Gorenjski Glas WSM Neverjetno razprodaja Največja avstrijska razprodaja razprodaja razprodaja i I na VSO posteljnino, zavese in rjuhe Na dostej veljavne prodajne cene. Velja do 5.1.2007 Ne velja za reklamne m akciFSke izdeike^ 31 na VSO zalogo ročno izdelanih orientalskih preprog ^^ Na doslej veljavne prodajne cene. Velja do13.1.2D07. Ne velja za reklamne m akcijske izdelke 41 razprodaja omeiengkotöina/ na na označene, ze znizane «I Na äosioj veljavne prodajne cene do 20.1.2007 r>a posebno oznaöene izdelke iz razprodaje v vseh postovalnicah kike Akcija ne velja za že skCenjena narodfa Kom&macija z drugimi ako^mi ni možne Ne veiia za reklamne m akcijske »zdelke. bozicne okraske in božične prte Na doslej veljavne pnsdaine cena 1 ^ v k Ponudbe veljajo do odpn)daje zalog. Tiskovne napake niso izključene. IcfJraKfogenfort- Celovec^ VölkermaHcterStra&e 165, tel. 0043/463/3M0. Odprto; pon kika Vlltach - BetlaK Kärntner Stra&e tel. 0043/4242/32111. Odpff*: pon. • pet. 9.00 pet. 9.00 • le.OO. sob. 9.00 «17.00 18.00. sob. 9.00 • 17.00. I IO I Ift I o si mon. su ß'g^ös. si GORENISKI GLAS petek, 1026. decembra 2006 Globe po uvedbi evra Do konca leta bo policija globe izrekala v tolarjih, in če bodo te plačane šele v prihodnjem letu^ bo moral plačnik sam pretvoriti tolarski znesek v evre. Kranj • Uvedba evra s 1. janu« arjem bo seveda vplivala tudi na plačevanje glob Ln stro- SiMON ŠUBic plačilnih nalogih BNi), ki se ...................................... preneha opravljati v tolarjih že 1. januarja in bo odtlej možno samo v evrih. Od 15. januarja naprej bo Skov postopka, ki jih v po- lahko kršitelj gotovinsko in stopkii o prekršku v plačil- negotovinsko izrečene globe nih nalogih in odločbah o in stroškov postopka plačal prekršku izreka policija kot samo v evrih. Za preračun prekrškovni organ. Tudi tu glob oziroma stroškov po-bo menialno razmerje tned slopka je ob plačilu oziroma evrom in tolarjem 230,64 to- predložitvi naloga za plačilo larja za en evro. Po zakonu o uvedbi evra po drugem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi evra od- se začne obdobje dvoinega govoren kišiielj (dolžnik), obtoka (tolarjev in evrov) i. opozarja policija. Če je biJa januarja in se zakljuÖ 14. ja- globa izrečena še letos, po- nuarja ob 24. uri. To pome- tem bo treba 5.000 tolarjev ni, da bodo lahko kršitelji, ki pretvoriti v 20,86 evra, za bodo globe in stroške po- tolarjev v 31,50 evra, stopka, izrečene v lolanih, v za 10 tisoč tolarjev v 41,73 tem obdobju plačevali 2 go- evra, za sto tisoč tolarjev v tovlno, te plačali v evrih 417,29 evra in tako naprej- tolarjili. izjema je negotovin- Policija bo od 1. januaria na- sko plačevanje izrečenih prej vse globe in stroške po- glob in stroškov postopka stopka o prekrSku določala v (po posebnih položnicah in evrih. š ko f|a Lo ka V Sori našli moško truplo v sredo popoldne so v enem od pretočnih bazenov reke Sore pod glavno avtobusno postajo v Škofjr Loki našit tru- plo. Policija je ugotovila, da gre za truplo 56-letnega doma- čina. živel v zabojniku Centra za socialno delo na pros- toru bivSe vojašnice na Kidričevi cesti. Pri ogledu kraja so na pobočju nad bazenom našli njegove bergle in sled zdrsa, zato sklepajo, da je bil pokojnik pred padcem v vodo na betonskem zidu nad strugo, kjer mu je pri hoji na poledenelem zemljišču po vsej verjetnosti spodrsnilo in je pade vodo ter se utopil. Na truplu niso naŠli nobenih drugih poškodb. S. Š. KRIMINAL BecuNjE Upokojenci ob računalnik Med božičnimi prazniki je nekdo vlomil v prostore društva upokojencev v Begunjah, od koder je odnesel računalnik. Društvo je oškodoval za približno 150 tisoč tolarjev. D A T R I s Kran j Pobral denar v noči na sredo je neznani storilec vlomit v stanovanjsko hišo na območju Kranja. Prilastil si je 135 tisoč to- larjev gotovine in denarnico, v kateri je bilo še 30 tisoč tolarjev in plačilne kartice. Pri alkoholu Policisti zagotavljajo, da v prazničnih dneh ne bodo milostni z vozniki, za katere bodo ugotovili, da so vinjeni. Ce boste za praznike odsotni, primerno zaščitite svoje premoženje. Simon Šubic da njihove stanovanjske hiše ne smejo že na daleč ne Lz- "Policistom smo dali usmeritve za preprečevanje kršitev tavneea reda in Kranj - Pred nami so novo- gledati prazne," opozarja SI-letni prazniki in policisti se mon Vindiš, vodja sektorja miru v gostinskih lokalih, nanje že intenzivno pri- uniformirane policije Poli- torej nedostojnega vedenja pravljajo. Izkušnje namreč cijske uprave Kranj. govorijo» da se v teh dneh Policija tudi opozarja ali celo pretepanja, do Česar pr ih a j a p red vs e m za rad i v p>oveča Število takih, ki pre- čane na previdnost, ko pri- prekomernega uživanja al-komemo pogledajo v koza- našajo v banke ali menjal- kohoia, zato bodo policisti rec in kl)ub temu sedejo nice večje količine tolarjev, dosledno ugotavljali tudi za volan, prav tako pa se da bi jih zamenjali za evre. odgovornost zaradi točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim. Nadzirali po kaj gredo v banke, saj se bodo tudi prisotnost mlaj-sicer lahko zgodi, da posta- ših od šestnajst let v gostin-ciste, saj se v Kranju in nejo žrtve roparske tatvi- skih lokalih po 24. uri, v tem obdobju poveča števi- "Občane pozivamo, naj čim lo vlomov. Prav slednji v manj transparentnokažejo, zadnjem obdobju precej zaposlujejo kranjske poli- okoliških naseljih pojavlja ne," svetuje Vindiš. predmet nadzora pa bodo v vse več vlomov v stanovanjske hiše. Na področju kriminalite- teh prazničnih nočeh tudi te gorenjski policisti nadzi- morebitna kršenja obratovalnih časov," napoveduje - Vindiš. Strogost in doslednost policistov bodo občutili Simon Vindiš / fo»- tim ooki Policija v prazničnih dneh ne namerava preprečevati uporabe pirotehničnih sredstev, bo pa dosledno ukrepala v primerih uporabe pirotehnike tam. kjer je to izrecno prepovedano - blizu šoi, v strnjenih |eta izvedla še nekaj po naseljih, na javnih prireditvah. ostrenih nadzorov. "Skupni imenovalec novoletnega vmiem Policija bo tako do konca njenost voznika, bodo ugo-iali tudi, kje se ga je napil in hkrati odgovornost natakarja in lastnika gostinskega lokala," je bil jasen Vindiš. Sicer pa so policistom Še "Prav zato naši policisti že rajo tudi gostinske lokale, in prekomerno uživanje nekaj Časa budno nadzirajo predvsem zaradi preprečit- alkohola, zato bo prav alko- Kranj z okolico, da bi prepre- ve preprodaje prepoveda- hol predmet obravnave v Čili nadaljnje vlome. Opoza- nih drog, po zadnjih dogod- vsakem policijskem poslop- praznovanja je pogostejše naložili, da morajo usotav- ati tudi druge kršitve cest-nopromelnih predpisov, ki botrujejo prometnim nesrečam s hudimi telesni- rjamo tudi vse občane, da v kih na Jesenicah pa tudi ku, ne glede na to kaj bo mi poškodbami. Posebno času svoje odsotnosd poskr- redno poizvedujejo o more- razlog za začetek policijske- pozornost bodo zato po- bijo za zavarovanje svojega izsiljevanjih lastni- ga postopka. Če hodo na svetili predvsem prekoračit« premoženja. Še vedno velja, kov gostinskih lokalov. primer policisti zaznali vi- vam hitrosti. Zagorelo zaradi rakete? hišo. Požar je omejilo in pogasilo 77 gasilcev Gasilsko reševalne službe Kranj ter prostovoljnih gasilskih društev Naklo, Podbrezje. Dup- V Nakiem sta v sredo zvečer gorela drvarnica in ostrešje stanovanjske hiše. so sporočili s po- Je požar zanetil ognjemet? . x ^ • Krimmahstj so še včeraj dopoldne ugotavljali, kaj je zanetilo požar. Med možnimi vzroki bi lahko bila tudi v bližini izstreljena raketa, ki je padJa na drvarnico. "Možnost, da je požar zanetilo pirotehnično sredstvo, obstaja. Kaj več pa bodo pokazali izsledki kriminalistične preiskave," je odgovoril tiskovni predstavnik Zdenko Cuizi. Simon Subic Naklo - V sredo nekaj po 22. uri je Damjana Starca z Na-klega zbudila tašča, in mu hitela dopovedovati, da gori. "Ko sem pritekel ven v copatah in pižami» sem videl» da gori zgornji del drvarnice, v kateri smo imeli shranjeno različno šaro. Kaj hitro sem izpraznil prvi gasilni aparat, čez čas še drugega. Vse se j p... i dogajalo v naglici, in ko sem nato začel prazniti prostore, me je moral sosed potegniti « 4 naza, sai "Ne znam vam povedati, ali ie požar res zanetila izstreljena raketa. So mi pa sosedje in tašča pripovedovali, da so uro pred izbruliom požara videli velik ognjemet, Damjan Stare je bil včeraj dopoldne hvaležen gasilcem za p^^,] p^ej pa je menda v no zame,'^ je Damjan opiso- posredovanje in seveda tudi sosedom ter prijateljem, neposredni bližini glai . ' . ki so pomagali čistiti pogorišče.Tinio©k * i.i;----1 val dogajanje dan po požaru, ki je po prvi oceni na objektu povzročil za 25 milijonov to- vi družiiii pomagali pogasiti larjev škode. K sreči so imeli požar, naslednji dan pa tudi djski center Policijske upra- počilo. A nič ne želim obtoževati," je dejal Damjan Na Operativno komunika- Stare. V sredo ob 1240 je zago- hiSo zavarovano. "Še dobro, da ogenj ni za- že pospravljati pogorišče. "Streho smo ravno lani za- ve Kranj je telefonsko obve- relo tudi v komori za sušenje stilo o požaru na stanovanj- mesa v mesariji Rešet v Hu- jel kritine iz tegole, saj so mi menjali. A kaj hočeš, sedaj ski hiši na Glavni cesti v Na- jah. Do požara je prišlo, ker gasilci dejali, da bi bilo po- bo treba še enkrat narediti tem še veliko huje. Ogenj se novo. Takoj bomo začeli de-je namreč z drvarnice na lati," je napovedal. Posledice ostrešje razširil pod zračni- požara si je že ogledal tudi mi kanali," je dejal Stare, ki nakelski župan Ivan Štular, je zelo hvaležen vsem gasil- ki je družini ponudi) tudi občem in sosedom, ki so njego- Činsko pomoč. klem prispelo ob 22.15 ogledu so kriminalisti torja kriminalistične pt ugotovili, da ie zagorelo skednju se je pri suženju slanine topila maščoba in kapljala na kurišče in je zato prišlo do vžiga. Pri tem je zagorela ce- stanovanjski loma komora za sušenje. požar pa se je razširi] Škodo so ocenili na približ- ostrešiu še na stanovanjsko no pol milijona tolarjev. Priloga Gorenjskega glasa H koncu gre zadnje tolarsko, na pragu je prvo evrsko leto. Sicer pa ni bilo leto 2006 nič posebnega. V njem se nam ni zgodilo nič zares hudega in tudi nič zares velikega. Bog daj, da bi bilo tako tudi v letu 2007! Da bi bila uvedba evra dogodek leta in da bi z novim denarjem shajali vsaj tako dobro, kot smo s starim. Zadne J a rs ko prvo evrsko eto mi ha Naglič Prištevam se k tistim, ki si želijo, da bi mi vsi, še zlasti pa slovenski intelektualci in novinarski ceh zmogli več pokončne in profesionalne drže. mezmki, ki doživljajo hude in z blagoslovom dr. Janeza milijona državljanov Repu- dično v iraSki začarani krog osebne tragedije in marsika- Drnovška. Predsednik repu- blike Slovenije prehitela sko- zapletejo še Iran, Severna Ko trdim, da se nam ni teri jih ne preživi. blike je tudi sicer skrbel, da v raj 200 milijonov državlja- Koreja in Še kdo? V tem pri- zgodilo "nič zares hudep", Ko zapišem "niČ zares ve- politiki ni bilo dolgčas. Nje- nov (vkljuäio z Romuni in meru se lahko ponovi naftna mislim na tiste najhujše Ukega'', mislim na tako veli- gova funkcija mu sama po Bolgari) v tistih držai'ah EU, kriza, globalne gospodarske reči, na naravne in družbene ke dogodke, kakršna je bÜa, sebi ne daje veliko politične ki pogojev za uvedbo evra konjunkture bi bilo hitro ko- katastrofe. Tisti, ki smo roje- denimo, slovenska osamo- moči, to nemoč pa je uspeš- bodisi Še niso izpolnili ali pa nec; in z njo slovenske, ki je ni po 2. sv. vojni, smo prav- svojitev, od katere je v letu no nadomestil s svojimi ne- ga nočejo. Včasih se zdi, da vanjo vpeta. Na Slovenskem zaprav ena srečna generaci- 2006 minilo že 15 let To je koliko nenavadnimi, a me- se veličine tega koraka pre- že skoraj petsto let ni bilo ja. Dano nam je živeti v dveh bil za naš narod dogodek ti- dijsko zelo odmevnimi na- malo ali sploh ne zavedamo, tako katastrofalnega potresa, stoletjih in tisočletjih, hkrati sočletja. V minulem letu pa stopi, v katerih se enkrat po- saj nas slej ko prej bolj zani- kot je bil tisti v letu 1511 2 pa (še) nismo doživeli vojne, kakršni sta bili obe svetovni. smo imeU samo dogodke leta. Na lokalnih volitvah javlja kotdržavnik, drugič ali ma vprašanje, "kako doevra epicentrom na Idrijskem; a hkrati pa kot karizmatični prid" kot "kaj evro je": je narava je nepredvidljiva in Bili so manjši potresi in po- smo izvolili nove (stare) žu- vodja sicer precej marginal- druga valuta na tem svetu, nikoli se ne ve, kdaj se bo plave, pa zemeljski plazovi, pane in svetnike, vlada, Id je nega Gibanja za pravičnost takoj za ameriškim dolar- spet potresla. Kakor se ne ve, toča in žled, a ne tako katas- trdno v sedlu, se je ob drugi trofalni kot drugod po svetu obletnici svojega vladanja m razvoj... Eden večjih dogodkov v jem. Valuta, v kateri se bo kdaj lahko Človeška malo-odslej merila tudi finančna mamost ali teroristični na- v novejšem času ali v naših pobahala s svojimi dosežki, letu 2007 bodo prav volitve moČ Slovencev, tako posa- pad povzročijo ekološko ka-deželah v nekdanjih Časih, gospodarstvo je v dobri kon- novega predsednika republi- meznikov, gospodarskih tastrofo, primerljivo s tisto v Ptičja gripa, s katero so nas diciji, rast BDP je skoraj 5- ke. Pa izbira skoraj povsem družb in nadje kot celote- Černobilu leta 19S6 ... Bog spomladi 2006 na veliko odstoma ... Gorenjski rojak strašili, se nam je to pot iz- dr. Franc Rode je postal kar- nove postave ustavnega sodišča. A to ne bo "zares veli- To je tisto. Česar si Želimo daj, da se ne bi zgodilo nič oziroma kar lahko predvide- takega, da bi se nam prime- ognila. Kar naprej nekaj go- dinal, skoraj vsi smo medij- ka" reČ. Uvedba evra v teh vamo. A kaj, ko vsega ni mo- drnjamo, v resnici pa nam še nikoh ni šlo tako dobro sko sodelovali v akdfi reše- krajih, ki se bo zgodila ravno goče predvideti. Vseh ne-vanja Toma Križnarja, taJd- na Novo leto 2007, pa je taka sreč. ki bodo prizadele posa- rile le zaželene, predvidljive, "normalne" reči! Na naravne in ekološke kol prav zadnja leta, To je se- sto Gorenjca, iz sudanskega reč. Z njo stopamo v območ- meznike in jih bo slej ko katastrofe ter na dogajanja veda zelo splošna ugotovi- zapora, v katerem je obtičal je, na katerem z evrom pla- prej veliko. Kaj, Če se zgodijo na kriznih žariščih po sve-tev, ki velja za statistično po neuspešni misiji, na kate- čuje več kot 300 milijonov novi teroristični napadi veli- tu, ki imajo lahko nepred-večino. Med nami so posa- ro se je podal na lastno pest Evropejcev. Pri tem sta dva kih razsežnosti in se posle- vidljive posledice tudi za nas, ne moremo Slovenci skoraj nič vplivati. Lahko pa bi marsikaj naredili za boljše stanje duha v lastni deželi, Duhovno ozračje, v katerem livimo, je zastrupljeno. Hvala bogu, da smo v Evropski uniji, ki nam narekuje določena pravila igre. Delitve na liberalne in konservativne, leve in desne, partizane in domobrance in kar je še takih, se v zadnjih letih vidno poglabljajo. Korenini- o v ločitvi duhov s konca 19. Stoletja, iz travmatičnega poboja domobrancev ob koncu 2. sv. vojne in iz poli* tičnega enoumja, ki je takrat nastopilo. Prištevam se k tistim, ki si želijo, da bi mi vsi, še zlasti pa slovenski intelektualci in novinarski ceh zmogli več pokončne in profesionalne drže. Prevzemna ihta bo popustila, "kadrovski cunami" bo minil, ljudje bomo ostali in tudi od nas samih je odvisno, kako se bomo držali. Upam, da bo v letu 2007 ta \ drža že boijša od te, ki smo ji priča zdaj in tako skrivenče- na že dolgo ni bila ... e 13 1 12 GORENISKl GLAS petek, 20. decembra 2006 OSAMLJENOST Razgledi Iskrenost je v odnosih na prvem mestu. Od tu naprej je potovanje v vaših rokah Partnerstvo ni torta Mirjana Kavčjč, pedagoginja in sociologinja 3f Največji Suzana P. Kovačič približno vedeti, kateri "kov- ....................................... čki" so bili v njegovem dose- V pra2ni^nem mesecu danjem Življenju pretežki, imamo običajno zvrhan ko§ Vsi polnimo kovčke že od želja in načrtov za prihodnje otroških let in nekateri so leto. "Nekateri ljudje pa so pretežki, ne moremo pa jih osamljeni. Njim iskreno že- zavreči, ker so naši. Tiste, ka- lim, da bi prepoznali v sebi, terih vsebina je najtežja, je kaj si želijo, in da bi se poda- treba odpreti, prevetriti in jih narediti lažje. Ti dolgi razgovori so zelo koristni." li na pot, na kateri bi nekoga spoznali. Samo ne sedite sami doma in ne objokujte svoje samote," pravi pedago- Kako polekajo srečanja? gin j a in sociologinja Mirjana "Pogovore vodim "ena na Kavčič, vodja Savitre- Centra ena" v prostorih našega cen-za partnerstvo v Ljubljani. tra v Ljubljani. Po mojih iz-Pogovor lahko napovemo kušnjah 50 to prijetna druže- kar z njenimi besedami: "Vsakdo si želi biti ljubljen. Vendar se redki zaveda- nja, ljudje veliko izvedo o sebi, najbolj pomembno pa je, da utrdimo partnersko sa- mo. da moramo za to nekaj mopodobo! Srečanja poteka-narediti. Sami- Mi vam pri jo enkrat na teden, ciklus tra- tem lahko le pomagamo," Zakaj so danes tako popularne ljubezni preko raču* nalnika? Si ne znamo več pogledati v očt? ja nekaj tednov. Vse poteka po določenih pravilih, brez ovijanja v vato, spoštljivo in na kulturen način. Vedno podam tudi svoje mnenje. Sele po zadnjem srečanju, moraš biti mikaven plen in vetrČek mora tudi v zakonu malo popihati. Na začetku zveze vedno vi- Se ne obnese! " II Pozdravljam vse načine, Če tako Želijo, posredujem te- dimo le najlepše, ampak bolj ja oziroma konkretna praksa imamo različne kriterije gle-mi veliko pove. In Še nekaj: de porabe denarja. Ženska nikar ne bodite to, kar niste! zrelih letih na primer spozna, da mora izkusiti še nekaj Življenja in si želi privoš- preko katerih se ljudje spo- lefonski kontakt (največ tri- pomembno v odnosu je do- Koliko Gorenjcev prihaja k čiti masaže, lepo garderobo. znavajo. Res pa poznam kar krati). In vedno kliče moški! ziranje in na tem področju vam? potovanja. Moški z leti posta- nekaj ljudi, ki imajo slabe iz- Dostikrat pa se zgodi, da so so moški boljši od žensk! "Približno 35 odstotkov in ja bolj varčen in tudi sicer naj kušnje z ljubeznijo preko ra- ljudje, ki gredo skozi naš Moški je že lovec, ampak stereotip o Gorenjcih kot bi v svojih primarnih vlogah zelo zaprtih ljudeh absolut- poskrbel za finančno preži-no ne drži! Največji kompli- vetje. Zato je treba ozavestiti čunalnika. Veste, spletna kle- proces, že toliko odprti, da so ženska je tista, ki se spusti v petalnica je velika fikcija in zmožni sami poiskali part- igro. Ženske v startu zahte- me še najbolj sp>ominja na nerja. Če kemije med poten- vajo preveč, so kot vihar, ki ment Gorenjcem, ki ga zdaj- "mostičke": tukaj lahko po- torto, ki jo gledamo skozi cialnima partnerjema ni, je vnamejo čustva. Moški pa le lahko povem, je. da so pri pustim, tukaj se lahko uskla- di po. II treba narediti rez in še malo imajo vrlino, da znajo dozira- Ljubljančankah celo zelo za- diva, tukaj pa ne... počakati. Najbolj vesela sem, ti po kapljicah in ko vzljubi- želeni." Savitra ni klasična ženitna ko mi rečejo, saj se ne mudi posredovalnica, kier na 1 ilU« ... Veste, na začetku bi vsi že- jo, so njihova čustva primarna. zdrava, Po vsem tem lah- Na drugem mestu je odnos do primarne družine in Kako veste, da ste uspešni? znotraj nje enakopravna lagi izpolnjenih obrazcev po leli takoj dobiti partnerja, ko rečem, da se pred moški-sredujete podati k sto vi ' *v, «iJtOJt« ^a t ut^t iSllKO povem, in zakaj si sploh žeU partner- ste? Šele ko gremo v naši tudi do osemkrat, že ima kupile nekaj, kar jimne pri- ski odnos, kar pomeni, da se J , ski odnos. Dobro je, da nam agendji skozi vse faze, razči- ozaveščene potrebe. Na staja. Ko pa najdejo tisto, kar kregava in ljubiva in tazprav- J6, 0,3 SO pn človek pove čim več o sebi, s ti j o, kakšen partnerski od- predzadnjem srečanju grem potrebujejo, potem to zgrabi- Ijava. Da nisva človeka, ki ži- pa ne zato, ker smo na agen- nos si želijo. Ljudje morajo z njim/njo tudi na večerio, jo z vso silo in so ... srečne." viva eden mimo drugega. J * 1 i« y 1 1 rsvi »1I4V iM Agcji- iiud ^cjj^v. j.)uujc iiiuiđ^v; L) U Dl] anC3n_Kdfl ciji tako radovedni, ampak spoznati, da je partnerski od- zato, ker ima vsaka izgovor- nos živa stvari Tudi človek, ki saj moram presoditi, kako se nekdo obnaša v realnem živ- T 1 ^<.1 uji« «ddj^a ^iva aivoi; i uui ul/vca, ru vuiiaaa « ki (^«cic imjyciwJc ic CcIO ZeiO jena beseda svojo moč. laz ni vreden greha, je čustveno ljenju; kako izbere gostilno, v partnerskih odnosih? Veste, že na urgenci ravna In kalere so največje težave črta pomeni konec. Ce vi ' ff kot nekdo, id se s človekom mrtev človek {pa to še ne po- kje določi mesto srečanja, ZdZclCill. ukvarjam, pa moram vsaj meni nezvestobe)! Vedno kako vodi pogovor. Ta večer- prepoznaš v partnerskem "Na prvem mestu je odnos odnosu, je dobro, da čim prej do denarja. Moški in ženske ukrepaš." I GORENISKI GUS p^tek, 29, decembra 2006 13 IZJEMNI DOSEŽKI Razgledi. Nedavno se je vrnil z Antarktike. Smučanje z gore Mt. Vinson je bilo zanj zadnje s sedmih najvišjih vrhov vseh celin. Povsod je smučal neprekinjeno do vznožja gora, kar še ni uspelo nikomur. To je dosegel Slovenec z Zgomjega Jezerskega. Smučar od ranega otroštva Davo Karničar, ekstremni alpinistični smučar Stoj an Sate loženo skoraj v zibko, sa) ste Kamičarievi otroci preživ- mur pravim alpinistično ....................................... smučanje, gre za to, da ni več Smučanje vam je bilo po- prijatelja v navezi. Ni drugega varovanja kot le lastna od-loätev, Zato moramo biti valjali veliko dni 5 staršema v jeni samohodstva, da se lah-Češki koči nad Zgornjim ko varno ukvarjamo s tem, jezerskim. Kdo od vas je imel več taJenta in zanimanja za vijuganje po snegu? "Imel sem srečo, da sem r' Na prvem mestu je pravilno ocenjevanje samega sebe in razmer, da fe akcija vama. Seveda tudi brez poguma ne M se rodil v družini, kjer sla gre hoja v gore in smučanje pomenila družinski Šport. Oče Z bratom Drejcem sla se Andrej je bU prvi učitelj smu- . leta 1995 vzpela na svoj prvi čanja na Jezerskem. Druga osemtisočak. Z Anapuroe sreča je, da so se pred menoj sta kot prva cia svetu smuča* rodili starejša brala in sestra, la. Kaj je lo pomenilo tedaj? Izidor, Irma in Lvkz so bili "Prvi osemtisočak naredi prej deležm starševskih na- svojevrsten vtis na vsakogar. Ozvo Karničar In Franc Oderlap po smučanju na Antarktiki. svetov in znahja o smučanju, Zame ta odprava zelo visoko za menoj pa Še mlajši brat kotira, na kar vpliva več dej- malno. Če ne bi bilo srečnih bratom Lukom, sem šel zno- / folo' aiKivO k Drejc. Težko bi rekel, kdo je imel več talentov. Starca ni- stev. Slovenci smo z najinim okoliščin • dovolj snega, lepe- va spomladi leta 2002 za po- stisnil bolj. kol sem pričakoval. Presenetile so me tudi pristopom na vrh končali ga vremena brez vetra in trebe projekta. Tedaj je bilo razmere za smučanje, saj II ^, , sta delala razlik pri poučeva- projekt 'štirinajstkrat 8000'. zdravja - se öslo smučanje ne moč smučati skoraj poldrugi sem pričakoval več kot dva ti-OD SrCCl In nju. Tako rekoč sla nas vse To je bilo za nas sila imenit- bi moglo zgoditi. Pred menoj kiJometervečkot prvič, lanu- soč metrov pršiča. Ker vetro- zasvojila s hribi in smuča- no. Z Drejcem sva uspela smučati v enem dnevu z sta bila vsaj dva poskusa arja 200; je sledila skoraj vi zbljejo sneg, zgornji del ni smučanja, ki sta mi veliko 7000 metrov visoka Aconca- bil enostaven. Šele spodnji praznovanjih njem. Očitno sem rad smučal, saj sem tako kot drugi to vrha Anapume do baznega pomenila. Francoz Tardivel gua v (užrd Ameriki. To je del smučanja je izpolnil pri- pO uspehu na obviadai pri treh letih, kar je tabora. To je bil za tedanji je smučal z južnega vrha, z gora, ki me je presenetila s čakovanja. 2 mano je smučal bilo za tedaj zelo zgodaj. Po- čas velik uspeh, ker so na višine 8700 do 6000 me- strukturo snega. Ob taljenju Franc Oderlap iz Mežice, ki Everestu S€ni membno je, dasmo vsi ime- vseh smučanjih v Himalaji trov. Težje dele li smuči. Najbrž so šle od dotlej ljudje vmes v višinskih zgoraj m spodaj je spustil, a sem vedel. zaradi stalnih vetrov nastaja- je dokončal projekt na klasi-jostolpiö.ki se proti vznožju čen način, 2 vzponi na se- že med enega clo drugega po veliko- taborih podvali, spali. Takrat da je moč velik del gore pre- gore večajo. Zgoraj sem lah- dem vrhov. To je pred njim sti- Doma še imam čevlje, ki sva bila v veliki dilemi, kako smučati Še bolj pomembno ko uporabil le kratke smuči, opravil že Vüd Grošelj, sestopom jih je naredil oče kot izučen je sploh s smučanjem nad je bilo, da se je Italijan Ka- nižje pa sem smučal na dol- Vemo za Američanko in Čevljar. Z njimi smo vsi sto- 8000 metri. Če plezaš, imaš mmerlander spustil z vrha gih. Isto leto sva šla poleti z dva Šveda, ki sta priplezala dereze in cepin. Tudi če ti je na sever, kjer je kilometer bratom Drejcem na roman- na vseh sedem vrhov. Pojav- slabo, na njih obstaneš. Na nesel smuči in spet smučal tično pot v Avstralijo, kjer sva Ija se vprašanje, kdo je z njih v Katmandu pili na prve smuči." prvič rekel, Najprej sle tekmovali v alp- smučeh pa imaš hitrost. Nis- Oba akterja sta veliko prispe- skem smučanju. Pozneje va vedela, ali se lahko ob na- vala k mojemu uspehu. Ob smučala z gore Mt. Kosci-uszko. Imela sva zelo slabo prvi korektno smučal. Ko govorimo o smučarski rešitvi da je vse ostalo ste se posvetili alpinistične- paid pri pomanjkanju kisika sreči in praznovanjih po vreme, a sva uživala v hitrem projekta, štejejo ponovitve. lahko mu smučanju. Ah je za dovolj hitro odzoveva nanjo, njem sem že med sestopom turnem smuku. Denali (Mt. jer smo smučali z najvišje slednje potrebno več znanja ali pa se vse nadaljuje v pad- v Katmandu prvič rekel, da je Mc Kinlev) v Severni Ameri- točke do vznožja gore. Torej in poguma? cu. Bilo je veliko strahov, ki vse ostalo laliko dosegljivo. V ki je gora, na katero bi še rad dosegljivo. "V moji mladosti so na [e- so se razblinili ob prvih zavo- nadaljevanju se je izkazalo, šel zaradi gostoljubnosti do- ne gre, kot rad rečem, za ne« kakšen triatlon plezanja. zerskem začeli organizirano delati v smučarskem klubu. zmrzlin na Anapumi izgubil V nadaljevanju . . . Pri enajstih letih sem prišel v osem prstov na nogah. Zato se je izkazalo, pionirsko selekdjo takrame je sledilo, kar se naše druži- jih. Na žalost je Drejc zaradi da ima vsaka gora svoje zako- mačinov, lepote gore in smu- smučanja in nošenja smuči, nitosti. Projekt ni trajal le dve leti, ampak Šest let, en mesec in 21 dni." da ima vsaka jugoslovanske reprezentance. V raznih starostnih selek- ne tiče, solistično nadaljeva- nje smučanj z osemtisoča- Kako se spominjate drugih čanja Štiri tisoč metrov višinske razlike. Zanimivo pa je, da je bilo na vrhu bolj mraz kot ob začetku smučanja na Everestu." cijah sem nato ostal osem kov. sicer bi to najbrž počela celin oziroma smučanja z a). najvišjih vrhov? gora svo]e zakonitosti. bro smučati. To je bil temelj. Še večja prelomnica je bilo vrsto najvišji vrh Afrike, Kili- tarktike, kjer ste končali Oba Šveda sta ponovila spomladi na Everestu. kar je prej naredil Kammerlander. En kilometer sla nesla smuči, kar ni korektna smučarska ponovitev. Enako se je na let, Dobil sem veliko priložnosti, da se naučim zares do- Pred nedavnim ste se vrnili južni strani letos dogajalo 2 Leto pozneje je prišel na iz Še bolj hladne dežele, An- da lahko danes počnem še Projekt ni trajal zahtevnejše stvari. Sicer pa vaše smučanje z Mt Evere-sta lela 2000. Ste se že takrat mandžaro. Nanj je dovoljena projekt Sedem vrhov. Ali ie le hoja peš. Zato je bilo sploh njsem zgodaj nesel smuči v odločili, da boste smučali z težko prinesti kratke smuä le dve leti, hribe! 2 osemnajstimi leti najvišjih vrhov vseh celin? Američanko, ki je pretežni del poti od vrha do Južnega sedla nosila smuä na nahrb-iniku. Čeprav so smučali prej, tega ne moremo šteli za ampak šest let, en mesec m sem postal alpinist. Kol plezalec sem se loteval vedno na vrh- Zelo drugačnih je "Šele sedaj, ko se pojavljajo bilo prvih 50 metrov smuča-poskusi ponovitve smučanja nja, kjer je bilo treba dvakrat to uspelo komu pred vami na enak način? "Antarktika je območje, prvo smučanje. Vsi, ki so kjer se ne moreš izogniti mrazu in nelagodju ob težjih smeri. Ko sem začel tr- z Everesta, se vedno bolj za- skoäti po skalah in se po njem. V Himalaji je zelo kati na samohodstvo in plezati težke smeri, sem se Šele vedam, kako izredno veliko drobnem vulkanskem pesku hudo, ko si visoko na gori. srečo sem imel z razmerami porivati do roba ledenika. To enaindvajset odločil, da grem s smučmi v na gori. Vse od opreme do je bilo gotovo najbolj eksotič- ampak ob vrnitvi v bazo so dom ače razme re. N a Anlark» oznanjali, da so bili prvi, seveda pripadajo večjim narodom, z več ponosa in večjimi možnostmi oglaševanja. Šeie pozneje se izkristalizira, kdo je to naredil v celoti, zato dni; strme stene. Pri kombinaciji moje priprave in organizacije no smučanje. Na Elbrus, kjer tiki ne moreš nikamor po- bo treba še malo počakati na alpinizma in smučanja, če- ekipe sem skušal izvesti opti- sva že poleti 1986 smučala z begniti. Hromeči miaz je priznanje mojega uspeha." H GORENISKIGIAS petek, 29. decembra 2006 ZNANJE Razgledi Za managerje prihaja v Slovenijo angleški način študija, ki ga izvaja Zavod IRC v sodelovanju z nottinghamsko univerzo. univerza oven Valerija Ćenčur Prejšnji petek je v Ljubljano na kratek obisk prišel docent df. Emil Helienelc iz jetji v Sloveniji, kot jle na primer podjetje Merkur. Dr, Emil Helienek je aka-demsld koordinator za izmenjavo Študentov iz Nemčije, Nottinghamske Trent uni- Avstrije in Čelke. Z Notting- verze v Angliji. Z Zavodom hamsko poslovno fakulteto, IRC • Izobraževalno Razvoj- ki je ena od danic Notting- nim Centrom, so v letu ham Trent University, je za- 2006 vzpostavili dolgoro6io čel sodelovati leta 1991 in ima partnerstvo in tako letos ok- več kol dvajset let akadem- tobra začeli izvajati program skih izkušenj pri učenju ma- nottinghamske univerze v nagemcnta in ekonomije na slovenskem in angleškem jeziku. slovaški, češki, poljski, bolgarski in angleški univerzi- Akademski vodja visoko- Nottinghamska univerza ima šolskega programa BA približno 24 tisoč študentov, (Hons) International Busi- kar je toliko, kot na§ celoten ness Adminsitradon / Med- visokošolski prostor. Dr. Emil namen študija je, da vsak štu- manti naše univerze bodo prednosti obslaja izredno ve-narodno poslovodenjc in Helienek in Anamarija Kej- denl pridobi kompetence so- imeli tudi zelo dobre možno- liko zanimanje za vpis v i. V S6 organizacija, ki ga bo izvajal žar sta nam pojasnila nekaj dobnega in uspešnega mana- sci za razvoj kariere, saj so di- letnik študija, saj so skupine že v prvem letu izvajanja loo-odstotno zasedene. Glede na globalizacijo in Zavod IRC. je dr. Bojan Pre- prednosti pri taki vrsti študl- gerja. Pomemben pa je tudi plomanti nottinghamske preda vatel) 6 trtar. prc^amska vodja pa je ja: "Diplomanti višješolskih vnos varovalnega mehaniz- univerze zelo iskani - so na Anamarija Kejžar. Zavod programov se lahko vpišejo ma za objektivno ocenjeva- prvem mestu po zaposljivosti bodo študentje spada med največje zasebne direkmo v tretji letnik in lako "je, saj ne bo ustnih delov iz- diplomantov glede na razis- internacionalizacijo podjetij izobraževalne zavode, ki iz- pridobijo visokošolsko izob- pita, kjer je ocenjevanje dosti- kavo, ki je bila izvedena letos se že nekaj let kaže, da so Klicali pO vaja pef višješolskih izobra- razbo hitieje, kot bi jo po slo- krat odvisno od volje profe- poleti v Angliji. Imeli bodo najbolj iskani kadri, ki obvk- ževalnih programov, in sicer venskih merilih, saj bi se mo- sorja. Vse predavatelje bodo tudi možnost naddjevanja dujejo področje mednarod- rali vpisati najprej v drugi let- študentje klicali po imenih in Študija, npn MBA ali strokov- nega poslovanja. Program nik. IRC bo izvajal program ne po nazivih, saj je tak od- ni magisterij." nottinghamske univerze bo imenih in ne program komerciaUst, po- . slovni sekretar, komunala, nik. IRC bo izvajal program ne po nazivih, saj je tak od- ni magisterij." nottinghamske univerze bo po nazivih, promet in računovodja ter že po angleških standardih; ve- nos veliko bolj sproščen. Štu» To bo v Sloveniji prva an- omogočil diplomantom, da , . pre| omeniem visokošolski lik poudarek bo predvsem na dentje se bodo lahko preko gleška visokošolska diploma, bodo v prednosti pri zaposlit- saj ]e tak odnos program Mednarodnega pošlo voden j a in organizacije. Pri strateškem izobraževa- veliko bolj pomoči študentom, na spod- intemeta povezovali tudi z pridobljena na domačih tleh. vi pri multinacionalkah, na-bujanju kritične presoje in dnigimi Študenti po vsem V naslednjem letu bo IRC Ših podjetjih, ki poslujejo s preudarnega razmišljanja, svetu, kot če bi Študirali v začel izvajati izobraževalne v v nju svojega kadra sodelujejo saj so to vešfine, ki jih dober Nottinghamu, torej imajo ne- sproscen. tudi z najuspešnejšimi pod- manager potrebuje - končni omejene možnosti. Diplo- akti vnos ri tudi na Gorenjskem. Zaradi vseh naštetih ali pa si žeEjo, zato je takšen študij izrednega pomena za vsakogar. Kibemetične čestitke 24 Računalnik in jaz še malo in Itto 2007. Vetjamem, da vas H hotno v a v malo manjšem obsegu. Vsa- ne da. koi drugo pa za to leto je napisala več kot jo Ce- uporabljamo drug način. Bolj http://iwwmieinoimiamat1S£oni in ^ittp://www, i2^greeting$. com večina že uživa prislužene stitk. Največ dela pa je imela z preprost, cenejši In hitrejši, ali praznike doma ali kje na lep- iskanjem naslovov. Vse skupaj VeČino mojih Čestitk razpo- iem. vsekakor pa v dobri in pri' ji je vzelo kar kakšni dve uri. saj Ujem po elektronski poti. To pa slovenska hHp://ivww.etrenäi.com/čestitke in hnp://wMv.naidisi/postcards. bernetični svet. Morda pa le niso pozabili na vas, morda pa so le v drugem svetu. Zc- kaj bi izpustili iz rok prijatelj- jetni družbi, ja, take proste nutke mora človek znati uiiti. saj ga napolnijo za nadaljnje dni, tedne in mesece. Praznič- ni dnevi so priložnost, da podarimo košček sreče tudi tistim. je morala napisali čestitko, zapakirati v kuverto, nanjo napisati naslov in nalepiti še prednosti. Besedilo Na teh portalih lahko pošilja- ima napišem samo enkrat, morda v dveh aii treh variantah. Na- stvo, poznanstvo. Če pa vas le to Čaka nekje v drugem svetu. te čestitke za različne prilož- Bodite tudi vi dtl njega, it ne znamko. In tako več kot ^o-krat. slove potegnem avtomatično nosti, za praznovanja in obletnice. Pri tem lahko izbirate letos, pa drugo leto. Čestitke, obdarovanja in iz baze mojih naslovov v računalniku in tako tudi ne za katere skozi leto ni i>ilo do- piše jo Čestitk, potem je to jo rabim kuverte ter znamke. Pa Predstavljajte si. da drugi prebivalec Slovenije na- med mnogimi motivi, ki so voščila so tisto zadnje, kar lahko risbice ali pa animirani mi. lahko dodate zeleno običajno postorimo ob koncu iztekajočega se leta. Staro leto Robert Gušns volj časa in priložnosti. Drobne milijonov kuverl. je to okvirno še poštarji z mano nimajo glasbeno podlago in izberete se poslavlja, zapomniti pa si pozornosti, majhna presemče- 1,5 milijarde tolaijev samo za znamke. Če dodamo Še strošek dela, saj se vse moje Čestitke tudi verz, ki naj se zapiše na ga velja le po lepih stvareh, razpošljejo samodejno, preko čestitko. Preprosto, hitro in saj so te tiste, ki nam dajejo nja in isKnu v srcu so tisto naj' več, kar lahko nekomu damo in podarimo. Božični in novo- je skupen strošek vseh Čestitk Hm čestitke narediti malo bolj bili komu poslati Čestitko, mu Še lepše prihajajoče leto. Novo za posamezno čestitko, potem internetnih povezav, če že- pouni. Tako, da če ste poza- motivacijo, voljo m ohete za letni prazniki imajo Še prav kot milijard tolarjev. osebne, jih lahko na računal- jo fahko pošljete preko teh leto naj nam vsem prinese poseben Čar, so prav posebno Ogromno, glomazno. Ja. poš- doživetje in ustvajjajo vzdušje, tarji iinajo v teh dneh res čez ki ga ni moč občutiti nikdar glavo dela. Bo pa Pošta od vseh niku oblikujem in dodajam risb ice. spletnih portalov. Kar brž. polno modrih odločitev, lepih Seveda pa je pogoj za takš- tren utkov i n srečn doživetij. Čestitke lahko razpoŠljem no pošiljanje Čestitk, da imate Že nasmeh na ustnicah je drugič. Vse do naslednjega teh čestitk kar lepo zaslužila, preko elektronske poŠte ali pa in m tisti na drugi strani, ra- dovolj, da je dan, da je leto leta, ob letu osorej. Pa proizvajalci čestitk in preko posebnih spletnih porta- Čunalnik, povezavo v internet lepše in bolj veselo. Zato poda Spomnim se moje mame, kuvert prav tako. In to samo v lov za pošiljanje Čestitk. Sveto- ter elektronski naslov. Mojo rite ljudem okrog sebe, ljudem kakoje vsako leto pred prazniki okvirno dveh. treh tednih. vno bolj poznani in uporMen i gen crac ija in ml ajši imamo ki jih i mate radi nasmeh, pridno pisala vošäla k sreči in Jaz pa se pisanja Čestitk ni- tcvrstmpartaii so na primer http:// vse potrebno in tudi vedno več jem in kanček svoje ljubezni, zdravju. To sicer počne še sedaj, kakor ne lotim. Kot prvo se mi unvw.americangreetings.com, starejših je že povezanih v ki- Srečno vsem, v GORENJSKI GLAS petek, 2Q. decembra 2006 15 ISLAM Razgledi Jutri, v soboto, 30. decembra 2006, se bo začel hadž oz. kurban bajram. To je drugi največji blagoslovljeni dan za muslimane in traja štiri dni za razliko od ramadanskega bajrama, ki traja tri dni. Jutri se začne hadž oz. kurban Ahmed PaSić več kot tisočletje. Ka bo sta tleh in tako odprl izvir vode. ....................................... zgradila Abraham (Ibrahim Izvir vode je Še danes tam Romanje v Meko je eden a.s.) in njegov sin Izmael in se imenuje Zern Zem. od petih stebrov musliman- {Ismail a.s.). Kasneje so v Gre za enega najmočnejših ske vere. Koran, islamska kot Ka be vgradili Še izvirov vode na svetu in se sveta knjiga, predpisuje, da mora vsak musliman, ki je HadŽerul'Esvved, kar pomeni "Črni kamen". Ta ka- nahaja v sklopu Velike mo-Še}e. Ima tudi zdravilno fizično sposoben in si lahko men je bil včasih bel, ven- moč, zato jo romarji pogo-finančno privošči potova- dar je zaradi človeških gre- sto po končanih obredih v nje, vsaj enkrat v življenju hov postal čm. Kamen med opraviti romanje v Meko, rojstni kraj poslanca Mohameda. Hadž je obvezen drugim označuje tudi zače» tek prvega kroga okrog Ka be, kar romarjem poma- plastenkah odnesejo tudi domov. Po vseh obredih si romarji ostrižejo tudi lase (nekateri popolnoma, drugi tako za moške, kot tudi za ga pri nadaljnji orientaciji, samo skrajšajo), medtem ženske, Romanje se je letos Po opravljenih sedmih kro- ko si ženske odrežejo samo začelo v četrtek, ko so se gih se romarji premaknejo majhen pramen. V soboto verniki iz vsega sveta zbrali proti prostoru, ki se imenu- bodo ravno tako obredno v dolini Mina blizu Meke. je Mekami (brahim. Tu se žrtvovali žival. Ponavadi je Meka - v središču je črna kocka Ka'ba. Pozlačeni del pred njo Danes ob zori so romarji lahko vidijo Abrahamove to ovca oz. oven, lahko pa je Mekami Ibrahim. krenili proti gori Arafat, (Ibrahimove) stopinje žrtvujejo tudi kravo, kozo kjer bodo ves dan preživeli kamnu. Mekami Ibrahim je ali kamelo. Meso se ponava- bolizirajo enakost vseh ljudi V času roman a v molitvi in prošnjah za od Ka'be oddaljen približno di razdeli med revne prebi- pred Bogom. Ko se romarji božje odpuščanje, potem pa šestdeset metrov. Verniki VSI romarji se bodo zvečer odpravili tu molijo nekaj Časa, potem .. - proti Muzdelifi. Jutri, zgo- pa se odpravijo proti griče- nosiio enako daj zjutraj, se bodo z Muz- ma Saffa in Merwa, ki sta vake po celem svetu. Tako ima obred tudi humanitarno in sociološko funkcijo. Sledila bosta dva obredna vrnejo domov, jih ostali muslimani, iz spoštovanja, kliče-hadži ali hadžija. Letos je prišlo na romanje fat bajrami". Ob bajramih pisa prebivalstva iz leta 2002. Muslimanom lahko čestitale z besedami "Bajram šerif mubarek olsim", medtem ko Albanci rečejo " - - - T^ v delife začeli spuščali proti od Ka be oddaljena približ- dneva, v katerih se verniki okrog Štiri miUjone ljudi z pripravijo tudi posebne slaš- ODI6KO. K.6CC SC Meki. Najprej bodo obiskali no petsto metrov. Romarji, simbolično odpovedo hudi- vseh celin. Največ jih pride Čice, kot so hurmašice, lut- bodoči hadžiji, morajo pot Ču s kamenjanjem kamni- iz Indonezije, Pakistana, ma, iokumi, tufahlje itd, za- med obema gričema preho- lih stebrov, ki predstavljajo Irana, Turčije in arabskih gotovo pa je najbolj priljub- Veliko mošejo (Harem) v samem središču mesta. Ta mošeja lahko sprejme več diti sedemkrat, kar simboli- hudiča. ji ihram in je SeStaViiena kot miUjon vemlkov. v sre- žira tek Hagare (Hadžere), Tukaj bi rad izpostavil le je letos odšlo na hadž skoraj kah. Pri pripravi baklave držav. Z območja Balkana Ijena baklava v različnih obli- - - I ... dim velikega kompleksa je ko je iskala vodo za svojega eno stvar. V Času romanja vsi IZ dVen Dellll, čma kocka, ki ji muslimani sina (zmaela (Ismaila a.s,), romarji nosijo enako obleko, odšlo rečejo Ka'ba, okrog katere enako velikih morajo romarji narediti se- Hagara (Hadžera) je namreč na tem mestu iskala Reče se ji ihram in je sestav- ljena iz dveh belih, enako ve- 12 Slovenije. dem krogov, kot so to poČe- vodo. Pri tem ji je pomagal likih delov, Enaka barva in « m ««v*»« v O • % * v p • ♦ ♦ ♦ f4 I v ^^4 4 • p t ^ ♦♦♦ * * ^ ^ J W w delov, le generacije pred njimi že angel, ki je s krili udaril po enake obleke romarjev sim- muslimanov po podatkili po- uporabljajo orehe in testo ter veliko sladke vode. Nekateri uporabljajo cele orehe, drugi spet zmlete. Zadnji dan hadž V Sloveniji živi 47.488 bajrama je v torek, 2. januar- dva tisoč ljudi, 2 njimi pa je tudi petindvajset fnuslimanov in muslimank a 2007. Novoletni čas nekoč Miha Naguč IZ STARIH ČASOV Zadnjič smo videli, kako kol le je raztrgal na drobne na cesta, pa je hreičala za lahko prikazala kakšna mrt- 50 iU na gorenjskem jugu v kosce. Če pa si vztrajal, daje letih okrog 1900 na boiični mežnar zazvonil dan, ti je si^eti večer "okoli ogla". Po- vrgel vrečo pod noge in godr- glejmo zdaj še, kako se je ta njaje odšel." njim, da je komaj odnesel celo kožo ..." Vrhunec božičnega vedeže- vaška glava ali kak drug strah, dokler nisem zaspal," Božičnemu sta sledila še vanja pa se mi zdi tak. "Če bi dva sveta večera, novoletni in večer nadaljeval. "Po večtrji Na sveti večer so torej pri' hotel izvedeti, koga pri' trikraljevski. "Na Silvestrov so prihajali sosedje in mimo- povedovali zgodbe, v katerih hodnje leto nesli na pokopaliŠ' večer je bil drugi božič. Zopet smo šli okoli vogla in opravi- ! vse kot na sveti večer. Na idoči Žirovskarji /prebivalci je nastopal sam hudič "Tiste če iz hiše, si moral le-to Žirovskega Vrha/ ter napol' čase se je večkrat prikazal krat ritensko obiti, na koncu nili hišo. Posedli so po klopeh in začeli pripovedovati zanimive reči: o moČi svete noči hudič. Mačkov hlapec, ki je vozil vsak teden z moko na- tovorjen voz iz Škofje Loke v ter o drugih nadnaravnih po- Žiri, je pravil, daje neke pa pri srednjem oknu vanjo novega leta dan smo morali nazaj Čez glavo pogledat in si zelo zgodaj vstati, če smo ho-tistega na parah zagledal. Vendar ni bil nihče tako po- i biti pndni Čez leto. CU-dalo seje tudi na to. kdo je javih in prikaznih. Ce si ra- temne noči na Fužinah pri gumen, da bi to res poskušal, prišel tega dne prvi v hišo: bil denar, si moral stali risu, ki si ga zarisal okoli sebe z enoletno leskovo mla- Šemončkovem znamenju se- ker se je bal. da sebe ne vi- moški bi prinesel srečo, žen- del na cesti velik čm maček, del." Tako so pripovedovali, ska smolo. Tretji božič je bil ki se ni hotel umakniti, ko je potem pa od^i k polnočnici. na večer pred sv. Tremi fera- Pranje Kopač^ Veselo novo diko na takem križišču, na prifural do njega. Udaril ga "Ko seje približal čas za pol- i/i. Kdor se je tistega dne po- ra^ednica, okrog 1930 katerem se ni slišal zvon, ki je z bičem, nakar sta bila ta- nočnico, se je hiša začela il, so mu prišli sv. Trije krO' je vabil k polnočnici. Opolno' koj dva. jezno je zaklel in prazniti in s staro materjo sva Iji tri dni pred smrtjo pove- velike rezine. Moral si jo na či je hudič prinesel polno vre- udaril vnovič - bili so štirje in ost« lo' som a no peči. Ona je dat. da ho umrl - da soje močo denarja in te začel na vse tako dalje, dokler ga ni postO' kimala in dremala, meni pa gel za potovanje na drugi iciČe in celo pojesti, da si oslal vse leto zdrav in mo- mogoče načine vabiti, da strah, da je skočil na voz so rojile po glavi pripovedke. svet primerno pripraviti. Na čan." /Povzeto po spominih stopil 12 nsa m si vzel denar. in u d an I po konjih. Mačja ki semjm malo prej slišal, bu- ta praznik je oče razrezal akademskega slikarja Pranja Bog ne daj, da hi to storil; ta' sodrga, katere je bila že pol- sem v okna. v katerih bi se podprtnik in nam razdelil Kopača.) i6 GORENISKI GLAS petek, 1032. decembra 2006 USODE Razgledi Nasilje je bilo del mojega življenja Reci mi kar ma Obrnil se je k miukamikiavčič in me začne pretepati, češ da vohunim za niim. Toli- ivercaii« preprodajali robo. punčko, ki se je po dolgih "Potem pa se je zgodilo, meni m me ft Sploh so biJi čudna dru§Či- in mučnih urah rodila- da je nekoč pripeljal mlado Aleks je bil tiste sorte ko časa me je tepel, da sem na. Ali pa sem bila Čudna Na srečo sta mi priskočili dekle. Ne vem, ali ji je bilo moški, ki je lahko brez sla- obležala v krvi, kajti z glavo jaz, ki sem bila, kljub udar- na pomoč dve medicinski Že petnajst let. Po porodu pOČSSi stisnil Z3 be vesti živel na račun žen- mi je butal ob lla in skakal cem, Še zmeraj slepo za- ske. Ana je delala v treh iz- po meni. V nezavesti so me l^ubliena vanj?" sestri, ena je bila moja sestrična, ki sta vedeli, v sem dolgo časa ležala, ker sem bila telesno zelo izčrpa- USt3. Potem je menah, vmes Še marsikaj našli njegovi prijatelji, on Žal je potem Ana še za- kakšnih razmerah živim, na in sem bolj malo hodila W A A ^ A _ ^ A ^ A « _ ^ __ __A ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ drugega, da je zaslužila vsai stiskal vedno pnbiižno dovoij zanj m zase. Velikokrat predvsem nosila. Bila je Še mlada, Pri Karitas sta našh nekaj po stanovanju. Nekoč pa le imela je kakšen mesec več najbolj nujnih stvari, da vstanem, ker so me začeli dni v bolnišnici, popol no- kot 18 let, Po svoje je bila sem lahko punčko odnesla motiti glasovi, ki so prihajali pa je ta Čas mimo spal na kavču ... Bila sem mesec bolj in vedno zanj. Kajti kmalu je spo- ma na tleh, brez volje, na srečna, saj je upala, da bo domov, " trpko razlaga Ana iz kuhinje. Za mizo sem močne e. znala, da denar ne izpuhti kar tako v zrak. srečo vsaj na samomor nisem nikoli mislila. Tako otrok njenega Aleksa streznil in da bo začel drugače, m SI, sem m t^a, grize ustnice. "Imela sva star pralni globoko še nisem padla," bolj zrelo, gledati na življenje. Med nosečnostjo je imela veliko težav zaradi Še eno tako, stroj, W je komaj Sezmogel je pripovedovala Ana. opravljati svojo funkcijo. Med najinim pogovorom da slišim od Cev, ki je odvajala vodo, se je dež vztrajno padal in krvnega tlaka, toda v bojaz- tebe in te bom je velikokrat staknila. Ne- hlad se je zažiral v kožo, ni. da bi bil lahko Aleks zagledala to ubogo dekle, Aleks in njegovi prijatelji pa Aleks jo je pričakal ves so se režali na vsa usta, ko divji. Normalno, saj je ve- so ji, zdaj eden, zdaj drug, v del, da mu je vsaj za nekaj časa usahnil bogat vir denarja, kajti toliko pa je kozarec dolivali pijačo. Ko me je Aleks zagledal, me je grobo porinil in ker koč, ko sem prišla v klet, je voda telda na vse strani. Ko toda nobena od naju se ni menila za to. Ana je potem opisala tre- nanjo jezen, si ni drznila bil pri pameti, da mu je bilo nisem hotela oditi, me je ostati niti en sam samcat jasno, da Ana kar Čez noč prijel za lase in me odvlekel dan na bolniški. Nosečnost nagnal cez sem se lotila dela, da bi jo Ana je potem opisala tre- dan na bolniški. Nosečnost ne bo mogla oditi nazaj v v spalnico. S pasom od ju- ustavila, izza zadnje strani nutke, ko ji je Aleks pove- je skrivala toliko Časa, do- službo. Bil je siten, nergav, tranje halje me je privezal pra^, mi je pralnega stroja, pade ploče- dal, da je narkoman, da kler se je dalo, kajti le ria nasilen, glasen, loputal je za posteljo in ko sem ga vinasta Škatla od piškotov. brez tega ne more, da se tak način je lahko delala z vrati in nekaj časa stiesal lepo prosila, naj me pusti ZaSrOZiL Povsem spontano jo, po- že dolgo drogira in da je tudi ponoči, kar ji je prina- jezo na predmete, ki sta pri miru, da bom lahko tem ko vse počistim, od- ne želi izgubiti. Le nemo sem prem, in vsebina me je "Mislila sem, da mi je to šalo nekaj več denarja. jih imela v bornem stano- nahranila punčko, mi je za- spravila v zadrego. V njej rekel zato, ker me Ij Se zmeraj sem morala vanju. Punčke ni hotel niti brusil, da bo otrok eno noč vsega dati Aleksu. Obljub- pogledati, saj se mu je že zdržal brez hrane. Tako prikimala, sta mu dve igU in še nekaj taka tepka sem bila! Danes, Ijal mi je. da bo sam naku- zdelo, da je neki nebodi- sem tisto dolgo noč poslu- Stvari, za katere sploh ni- ko brskam po preteklosti, pil vse potrebno za otroka, gatreba, ki ga bo prikrajšal Šala otrokovo jokanje in liste čudne glasove iz kuhi- kai ti res sa sem vedela, čemu služijo. se zavedam, da je v meni vi- vendar se to ni zgodilo. Po- za marsikaj. ' ^^ »A« — «i«« % d i A« i A «i«« « « « «i Brez zlih misli zvečer po- del le kuro, ki nese zlata jaj- rod me je presenetil, in ko BLl je rudi besen, ker mu nje, ko sem še kako dobro nisem hotela baram Aleksa, če kaj ve o ca, da njemu ni bilo treba so me iz službe odpeljali v Ana ni mogla nuditi spol- vedela, kaj se tam izgubiti... tej škatli. Ob mojih bese- delati. Veliko se je družil z porodnišnico, nisem imela nih užitkov, kadar mu je Pa mi Še ni bilo dovolj, Še dah se zdrzne, plane name nekimi cigani, skupaj so niti enega kosa perila za to padlo na pamet. sem vztrajala ..." Med sosedi 18 Slovenci za mejami Jože KoŠniex Železna Kapla ru avstrijski hrom. Kaplan Polde je pieu- ni in slovenščini," je povedal strani mejnega prehoda |e- redil župnišče tako, da se je po otroški polnočnid župnik zerski Vrh je v nedeljo, 24- župnik lahko premikaj na vo- Polde Zunder. decembra, spokojna pričako- ziČku, in vgradil dvigalo, (z "Moji praznični dnevi so vala sveti večer. Gostinski lo- kaplana je napredoval v žup- naporni in lepi obenem. Na- kali so bili večinoma zaprti, le trg in okoliška parkirišča so bila polna avtomobilov. Ob štirih popoldne se je namreč v farni cerkvi začela nÜQ, ki skrbi tudi za podružnični cerkvi na Ob i rs kern pomi SO zaradi številnih božičnih srečanj v podjetjih, (Ebriach) in na Rebrd {Rech- ustanovah in društvih, ki so berg) ter za mJadinsld center postala zelo moderna. Lepi Rebrca. Na Rebrci je nekdaj pa so zaradi jutranjih advent- maša, ki ji pravijo tudi "otro- delovala znana tovarna celu- nih "svitnih" maŠ, ki jih daška polnočnica". Cerkev je loze Obir. ki je bila v sloven- rujem v Kapli in okoliških bila polna do zadnjega kotič- ski in avstrijski lasd in je za- vaseh, in zaradi božičnega ka, po maši pa sla se pred cerkvijo mešali nemška in slovenska govorica, Kapelski župnik je Polde gotavljala v tem manj razvitem delu Koroške delo številnim koroškim Slovencem. praznovanja samega. Zame je Božič poseben praznik, saj zase obudim spomine na "Vsakoletna otroška polno- moje otroštvo, na čudovite Polde Zunder v župnijski «ricvl v Železni Kapli. Po otroški Zunder, rojen v Dobrli vasi v čnica je namenjena predvsem dogodke iz mladosti, obe- polnoč nie i v Kapli je od hitel maševat na Rebrco. / 1 Podjuni. Med Slovenci in otrokom iji vsem, ki ne uteg- nem pa opazujem matere, tudi med nemško govoreči* nejo ali zmorejo priti k polno- očete in otroke, ko prihajajo ti in razumeti sočloveka v sti- Železne Kaple, kasneje pa je mi verniki je zelo znan in čnici, ki se pri nas začenja ob k maši in uživajo v pra^nič- ski in da le nismo tako sebič- bil trener. Drugi pa je sodelo- spoštovan. V Železno Kaplo enajstih zvečer. Pri otroški nem okolju. To je nekaj ne- ni kot mislimo. Sedaj bodo vanje v igralski skupini Slo- je bil poslan kot kaplan v začetku osemdesetih let. Poma- polnočnid in pravi polnočnid popisno lepega. Božič je tudi je vzdušje enkratno. Tudi gal je župniku Štefanu Mess- druge maše so dobro obiska- praznik naše človečnosti» saj človeška duša ni nikdar tako po naše domove obiskovali koledniki in zbirali darove za enskega prosvemega društva Zaria. "Prihodnje leto naše misijonarje, ki delujejo bomo slavili loo-letnico neriu (bratu znanega koro- ne. Med verniki je veliko go- darežljiva kot te dni. Številne v manj razvitih delih sveta." škega slovenskega pesnika stov iz bližnjega hotela, lo uži- dobrodelne akcije, na primer Polde Zunder ima dva veli- društva. Pričakujem, da bomo na novo zaorali ledino." [anka Messnerja - op.p.), ki vajo v naši posebnosti, dvoje- Luč mim, pričajo, da smo ka konjička. Prvi je nogomet, je povedal prijazni kapelski se je hudo ponesrečil in ostal zičnosti. MaŠujem v nemšči- ljudje še pripravljeni darova- Kot kaplan je igral za moštvo dušrU pastir. i8 G0REN)SK1 GLAS petek, 20. decembra 2006 GLASBA Razgledi Dalmatinec Ivo Gulič, rojen leta 1935 v Sinju v Dalmaciji, je prevzel vodenje škofjeloškega pihalnega orkestra leta 1957. Pretekli teden se ie legendami "barba" kot kapelnik uradno poslovil od njega. oški lože ko^mek bilo v začetku sedemdese- obljubo, ki sem jo pred pol ..............................................................................tih let z Ivovim odhodom v stoletja da) prijatelju Janezu Z dirigiranjem Dalmatin- Ljubljano prekinjeno. Leta Severju. Orkester zapuščam ske koračnice se je na so- 1986 se je Ivo vrnil in ostal vesel Pred štiridesetimi leti bornem božičnem in novo- 2 godbo do konca letošnje- se nas je prav tu, v tem gle- letnem koncertu v dvorani ga leta, skupaj kar 37 let. V dališču, zbralo deset. Nismo Loškega odra od mestnega Času njegovega vodenja je imeli primernih glasbil, pihalnega orkestra Škof^a pihalni orkester moral biti VeČina jih je bila brez glas- Loka uradno poslovil dolgo- "škofjeloški pušeljc"» kar bene izobrazbe. Zaradi Iju- letni dirigent Ivo GuHč. mu je vsakič, ko sta se sre- bežni do glasbe smo vadili. Barba Ivo, Dalmatinec iz Si- čala, položila na srce Koše- Nihče ni vprašal za honorar, nja, je kot vojaški glasbenik ninova mama. Njen mož Mladega glasbenika je bilo leta 1952 prišel v Skoflo Peter je bil bobnar v orkes- treba vsaj eno leto pripravlja- Loko, kjer je takrat deloval tru, sm Peter pa igra v njem ti za igranje v orkestru. Da-vojaški orkester, in v na- pozavno. Nobenega dvoma nes je v orkestru 40 večino- slednjih desetletjih pomembno vplival na glasbe- ni» da bodo loški godbeniki ma mladih, šolanih glasbe- najmanj tako uspešni tudi nikov. Nekaterim orkester no življenje v Škofji Loki. V pod talctirko Guličevega na- sam plačuje šolnino na glas- Puštalu se je zagledal v Mi* slednika, odličnega glasbe- beni Šoli. Zagotovljene ima- . J leno Eržen. Oženil se je z nika, Romana Grabnerja. mo osnovne pogoje za delo- vPClllO sem njo in se preselil k njej. Ro- Upam, da bo na prihod- vanje: prostore, inštrumen- . . J . dila sta se jima dva sinova, njem prazničnem koncertu te. Le še lepše bi bili radi ob- VCrjClj Q3 Jure in Ivo, družinsko ra- na odru zaradi novih glas- lečeni, saj pravega godbeni- dost pa so obogatili vnuki glasbena Filip, Žan, Grega in Enja. Janez Sever starejši je leta govorica 1957 prepričeval mladega "Z glasbo enkrat izražamo veselje, drugič se z njo vojaškega glasbenika, naj poslavljamo od svojih najbližjih, da z njo univerzalna, da sprejme vodenje takratne kažemo svoja najgloblja čustva. glasba ne škofjeloške godbe. Ivo je pristal pod pogojem, če bodo v godbi lahko zaigrali Ivo CuliČ, rojen leta 193s v Sinju v Dalmaciji, povedal po -zadnjih taktih orkestru Ivo Gulič. "Ne bo mi od škofjeloškega pihalnega orkestra / siiba i. Koinjrb pozna meja njegovi učenci iz škoflelo- benikov še manj prostora, ka ni brez lepe obleke,'^ je odllčen^glas^n 1 k In aranžer številnih skladb, ob slovesu J J. ške Glasbene šole, v kateri je napovedal novi kapelnik meci naiOQl, jih je učU trobento, tenor, ob prevzemu dirigentske bariton, bas in pozavno, palice. dolgčas. V Ljubljani me va- nje in pomoč. Če me bodo balinanje. Že dolgo tekmu-verstvi, Dve leti kasneje se je to zgo- "Danes se moje poslan- bijo k raznim orkestrom. rabili, ne bom odrekel. Malo jem za moštvo iz Šiške. Bilo kulturami. II dilo. Za godbo se je začelo stvo končuje. Vsak začetek Tudi v škofjeloškem orke- več časa pa bom le imel se- mi je lepo in v novo uspešno obdobje, ki je ima svoj konec. Izpolnil sem stru me prosijo za sodelova- daj za mojo veliko ljubezen, tudi naprej tako ii Meka črnih gradenj SEDM ICA Maäjfta Smolnikar Agonija družine Sirojctn je, tri bivalne zabojnike. Pravza- mesec brez strehe nad glavo Magda Maj er nad ljubljansko vsaj za zdaj, končana. Drža- prav ji je zabojnike ielel po- tava po LJubljani. Nesrečna oblastjo upravičeno razočara- Tudi, kar se črnih gradenj tiče, če se bo oblast držala vajimje najprej porušila stre- dariti, o so mu samaritansko družina je za sprejem pri na, saj ji je bilo ob izselitvi iz pravil igre tudi v dru^h pri- ho nad glavo, takoj za tem pa jih je sprejela v svoje naročje in jih preselila v Roje, v eno-nadstropni zagrajeni objekt gesto preprečili domačini. Drugo je. da je predsednik dr- žave oziroma ^banja pri tem deloval mimo vlade in lokalne predsedniku države zaprosila ie sredi decembra, vendar dr. Kolizeja obljubljeno, da ji bo merih črne gradnje tako do- mesto preskrbelo nadomestno Janez Drnovšek zanje za stanovanje, ase toni zgodilo. zdaj ni našel časa. Čeprav občina razpolaga z logističnega centra, kjer jim Je oblasti, saj pri sebi. kolikor V bitki za pravico Stroja- večjim številom praznih sta- sledno kot v primeru Slrojan, bo padla Še marsikatera baraka. Ne samo baraka, ampak tudi vila. Primer Strojanje le na voljo dva n ajst sob. Ta ko je vem. ni i mel papirjev za za- n ov ih je po svoji h m očeh sode- nova nj, ga za druž ino Majer v rh leden e gore. LJu bija nska oytaf volk sit, koza pa cela. Pohvalno Je. da pri iskanju rešitve ni stal križem rok niii časno postavitev zabojnikov, loval tudi ljubljanski župan očitno, ni. Ampak, Magda Rakova Jelša, recimo. Je za Povedano drugače, dr. Janez Drnovšek je kot najvišja avto- Zoran jankovič in požel sorazmerni delež slave. Razen Majerje skromna ženska in črnograditelje prava Meka. bi bila. kot pravi, zadovoljna Menda pa tudi za kriminal- predsednik države dr. Janez riteta v državi ravnal proti tega, da je föfco rekoč svetil pri tudi s "kontejnerjem. Glede ce. Te črnograditeljske Meke Drnovšek. Koje država Stro- pravilom igre. če Je namera- iskanju nadomestnega doma na to, daje Drnovšek ponudil si ne upa nihče niti omeniti, janovim tik pred božičem, se val bivalnike postaviti brez za družino Strojan. česa več- kontejnerje Romom, upam. kaj šele porušiti. In vendar pravi, pred družinskim praz- dovoljenja občine. jega kot politik doslej ni storil, da ga bo tudi meni." treba tudi z Rakovo Jelšo nt- nikom brezvestno porušila Manj pohvalno je. da se pa seje kljub temu povzpel v Kaj bosta predsednik drža- kaj storiti; bodisi jo legalizira- streho nad glavo, se je pred- predsednik države z enako so- sam vrh priljubljenosti shven- ve oziroma Gibanja za pra- ti bodisi porušiti. Vsekakor je sednik države odpeljal na kraj čutnostjo ni zavzel za druži- jkiH poiitiiföM. Kaj si o Janko- vičnost in razvoj ter Ijubijan- Rakova Jelša za ljubljanskega vicevem posluhu za meščane ski župan storila v primeru župana Zorana jankovica in brez strehe nad glavo misli družine Majer. bomo šele vi- državo trši oreh od Strojano- "zloäna", sočutno objel glavo no Magde Majer, ki sojo v družine Jelko Strojan ter ji v začetku decembra na podlagi imenu svojega Gibanja za pravnomočne odločbe sodišča družina Majer. je seveda dru- deli. Vsekakor Je treba stvari in zato si ga nihče ne upa pravičnost in razvoj podaril izselili iz Kolizeja in že ves go vprašanje. Vsekakor Je meriti z enakim metrom, nitinačeti. C. GORENISKI GLAS petek, 1035. decembra 2006 EKONOMIJ) Stefan. zargi(g)g'glas.si 19 f Peko tudi vvisoko modo Tudi letos bo Peko posloval z dobičkom. Za prihodnje leto so pripravili butično kolekcijo obutve v visokem cenovnem razredu. Štifan Žargi Omenili ste spremembo v Kar neverjeten se sliši poda« Tudi Peko je del svoje prcn Tržič - Peko se z uspešnim poslovanjem vse bolj otresa programu. Imate dovolj naročil > tek, da je bilo letos v Evropo izvodnje selil v države s ce-iz Kitajske uvožene toliko nejšo delovno silo. Kakšno "Z veseljem lahko povem, obutve, da prideta povpre- je sedanje stanje? dolgoletnega slovesa podjetja da se pred novo sezono kaže, čno po dva para čevljev na "Našo proizvodnjo bi lah- V težavah, kaj potrjuje tudi da je večina naročil realizira- Evropejca. Je to sploli mo- ko delili na tri dele, na tri vse več zanimanja mladih za na tudi z vedno večjimi po- goče? tretjine. 1 mamo proizvodnj o zaposlitev v tej tovarni. Nekaj naročili, kar pomeni, da smo "Mislim, da je ta podatek v Bosni, v Indiji in doma. pomembnih dosežkov v le- za kupce postali pravi part- zelo blizu resnice, so pa seve- Pri tem naj poudarim, da v tošnjem letu nam je predsta- ner, ki se lahko ob dodatnih da med ljudmi v Evropi pre- tujini nismo ustanavljali vila predsednica uprave Mar- naročilih hitro in učinkovito cejšnje razlike. Nekateri ku- svojih podjeti}, pač pa iskali ta Gori up Brejc. Kako kaže pri poslovanju Peka v letošnjem letu? "Ne bi rada napovedovala posameznih številk letošnjega rezultata, vendar bomo leto zaključili z dobičkom, ki bo vsaj tolikšen kot lani. Tudi letos je kar nekaj sprememb v računovodskih standardih, zato bo iele letru obračun v februarju pokazal pravo sliko letošnjega poslovanja. Trend poslovanja je pozitiven, za kar gre zahvala celotni ekipi, vsem zaposlenim v Peko. Letos niso pokazali le pripadnosti in strokovnosti, pač pa tudi želio in voljo, da posta- Marta Cof|up Brejc zanesljive partnerje, ki delo dobro poznajo. V tujini šivamo predvsem zgornje dele obutve, končno montažo Čevljev, predvsem izdelavo zahtevnejših čevljev pa opravljamo doma. Tu je znanje, tu je tradicija, vse najdragocenejše. V poslovni sk\ipini Peko nas je trenutno zaposlenih približno 1.100, od tega približno polovica v Sloveniji. Polovica vseh je v trgovski mreži." nemo uspešno veliko evropsko podjetje." nizadji v preteklih letih nam Ste v letošnjem letu uvedli seda} omogočajo, da žanje- Kakšne načrte imate za prihodnje leto? "Vsekakor nadaljevanje prenove poslovnih procesov in obnove naše trgovske mreže. Omejene možnosti odzove. Spremembe v orga- pijo le en par čevljev na leto, ne dopužčajo, da bi prenovili drugi Šest in veČ parov. V Peku vseh 120 tigovin, kolikor ji odločeni, da bomo imamo, bomo pa na tej poti kaj pomembnih spre- mo uspehe. Izdelava za izvoz vztrajali pri stalnem razvija- vztrajali in nadalje uveljavlja- memb? v države, kjer rümamo svoje nju lastne kolekcije na podJa- "Naš največji projekt je prodajne nueže, se je v zad-prenova poslovnih procesov, njem letu povečal prav s po- gi poznavanja spreminjanja potreb in želja kupcev. To- i enotno celostno podobo Peka. kar smo sicer po malem po- naroČili. Večjo prožnost nam vrstne podatke Ln informad- Pred nekaj meseci je v jav-čeli že vsa ta leta, vendar smo omogoča izboljšan si.stem je pa dobivamo dnevno pred- nosti precejšnjo pozornost letos to močno pospešili, notranjega komuniciranja." vsem iz razširjene lastne ma- vzbudil predlog novega di- Bolj radikalno smo delali na spremembah programov, zmanjševanju stroškov in spremembah organizacije loprodajne mreže. rektorja Alpine iz Žirov o )e bilo kaj sprememb tudi pri kadru? Lahko rečem, da so nam povezovanju s Pekom. Od- bile zvezde letos naklonjene. "Ne. Nobenih večjih kadrov- Seznanili smo se z znanim tudi zalo, ker smo prenavlja- sldh premikov ni bilo, le obi- slovenskim oblikovalcem govora na to z vaše strani še nismo sliŠaJi. "V obutveni industriji je i informacijski sistem. čajne spremembe, ki jih prina- Milanom Gačanovičem in mnogo povezovanj, vendar V preteklih letih smo bili ša naravna fluktuadja. Z vese- prav v teh dneh predstavlja- morajo biti ta utemeljena na prisiljeni varčevati, zalo smo imeli zelo stare računalnike. Ijem pa ugotavljamo, da se nas mo novo moško kolekcijo zelo prepoznavnih predno* kader, zlasti mladi, tudi bolj obutve visokega cenovnega stih za naše kupce ter siner- celo lo do 12 let, ki so nam ambidozen, kot neperspektiv- razreda, podobno pripravlja- gijah pri poslovanju. Z go- povzročali kar precej proble- n^ podjetja ne izogiba veČ. mov. Letos smo jih nadome- mo tudi žensko kolekdjo. Pri tem hkrati vodimo a>tivno- spodom Lenassijem sva se srečala in predstavil mi je stili z novimi, kar je kar ob- Znano je, da je na evrop* sti, da ne bomo delali teh ko- svoje načrte, iz katerih pa čuten in vestici j ski zaloga j." skem trgu prav obutveno lekdj le za slovenski trg in sklepam, da namerava mar- V preteklih leti ste vlagali področje najbolj na udaru cenene konkurence z Vzho- trge, kjer imamo svoje pro- sikaj najprej postoriti znotraj dajalne, pač pa tudi za butiČ- Alpine, Vsekakor smo vedno predvsem v prenovo trgo- da. zlasti iz Kitajske, Peko ne prodajalne po Evropi." vin. Sle tudi to nadaljevali? Tudi. Letos smo v Sloveni- pa je v preteklosti izgubil nekatere pomembne trgov- ji odprli tri nove trgovine: v ce. Kako je s prodajo sedaj? Peko si pridobiva ugled do* bro oblikovane obutve. odprti za pogovore, vendar morajo biti povsem konkretni, z dobro preračunanimi uČirJd. Znano je, da smo se v Novi Gorici, Lescah in Mari- V Peko smo že pred tre- Omenjene novosti so torej preteklosti resno pogovariali boru - vse v novih trgovskih mi, štirimi leti prenehali usmerjene k eks tra vagane i? o skupni Šivalnid s tedaj še centrih, in temeljilo prenovili opravljati Ion posle, ki niso "Tako je. Mislim» da se po* živo Planiko in Alpino. pa se dve trgovini, in sicer v Kranju bili rentabilni, in iskali nove trjuje pristop, ki sem ga uve- projekt ni pokazal pcrspckti- in Celju, obe v starih mestnih kupce za povsem lastno ko- dla ob svojem prihodu, da ven. Prav tako imamo po- jedrih- Poleg tega smo odprli lekdjo in proizvodnjo. Bilo je naj našo obutev oblikujejo misleke, kako. v časih, ko je dodatno trgovino v Mostarju tudi kar nekaj stečajev tujih mešana ekipa notranjih obli- oziroma mora biti trgovska v Bosni in Hercegovini, ki trgovcev, kar je za nas seveda kovalcev in zunanjih sode- ponudba vse bolj speciallzi- dela nad vsemi pričakovanji, pomenilo izgubo, ietos lah- lavcev. Prav za podobo in ug- rana, združevati Športno po- ter dve trgovini na Hrva- ko rečem, da prvič dosegamo led podjetja oziroma blago- nudbo z modno obutvijo, škem: v Zagrebu iji na Reki. raven prodaje, podobno tisti vne znamke pa je potreben Naša vrata so odprta, vendar Nova trgovina je bila letos od- izpred nekaj let, vendar na Še korak dlje. Prepričani za pogovore o konkretnih prta tudi v Valjevu v Srbiji, bolj zdravih partnerskih raz- smo, da je tudi pri nas vse obojestransko koristnih pro- prav pretekli teden pa dodatna trgovina v Tetovu v Make- meriih oziroma povezavah, več ljudi, ki želijo biti bolj in- jektih. dodam, da smo Letos je bila uvedena tudi dividualni, bolj posebni, ki se, ko je bil naprodaj lastnin- doniji. Torej izredno investi- antidumpinška zaščita, ki se želijo razlikovati tudi po ski delež Alpine, na ta nakup cijsko intenzivno leto, v Še- nam je v pomoč, vse pa dela- obutvi. Takšne kolekdje so v Peku zelo resno priptavlja-stiJi 2etih, odkar sem v Peko, mo tako, da se na tako zašd- nadgradnja komerdalnim 11- U, vendar se po proučitvi raz- smo letos vložili največ," ne zanašamo. II ft 4 njiam. If mer zanj rüsmo odloČili. II r 9 V Elanu bodo zahtevali izbris hipotek Prihodnje leto na bi v Elanu izdelali vsako peto smučko in snežno desko na svetu. Štefan Zasgi tomih čolnov, program čarter bo ostal na ravni iz leta 2006. S tem bodo dosegli konsolidirano prodajo v viši-Elana, so sporočili, da se je v ni 51 milijonov evrov, kar torek sestal nadzorni svet in predstavlja 22-odstotno po-obravnaval rezultate pošlo- večanje glede na zoo6. Na Begunje na Gorenjskem • Iz Skimarja, krovne družbe vanja za 11 mesecev ter oceno do konca leta 2006. Ugo- področju storitev načrtuje Elan Inventa v 2007 20- tovili so, da so rezultati vseh odstotno rast prihodkov in družb v skupini Skimar v prodor na trge zahodne Ev- skladu z napovedmi. Plani- rope. Skupni prihodki so na- rana prodaja v zimski dejav- Črtovani v višini Šest milijo-nosti se bo v letu 2007 povečala za sedem odstotkov in nov evrov. Kot sporoča predsednik bo dosegla 81 milijonov ev- nadzornega sveta Anton Porov, pri čemer bo program gačnik, je svet znova obra-pod Elanovo blagovno vnaval vprašanje Elanovih hi» znamko dosegel 45 milijo- potek in se seznanil z dodat-nov evrov prihodkov, pod tu- nimi strokovnimi mnenjL jimi blagovnimi znamkami Ta potrjujejo dosedanje stapa 36 milijonov evrov. Naj- lišče Elana, da so vknjižene večji porast načrtujejo na hipoteke brez pravne podla-programu proizvodnje smu- ge in bo Elan vztrajal pri vseh či pod tujimi blagovnimi znamkami. Predvidena svojih zahtevkih v že odprtih sodnih postopkih ter dodat- skupna količina proizvodnje no vložil zahtevo na stečajni smuči v letu 2007 je 806 ti- senat Okrožnega sodišča v soč parov, kar glede na leto Kranju, pred katerim se Še vedno vod stečajni postopek zoper Elanovo stečajno maso. Zahtevali bodo, da ne- 2006 pomeni 25-odstotno povečanje, in predstavlja 18- odstotni svetovni delež v proizvodnji smuči. Snežnih mudoma odredi izbris vseh desk bodo v 2007 naredili hipotek iz zemljiške knjige. 304 tisoč in bodo predstav- Neupravičeno vknjižene hi- Ijale 20-odstoten svetovni poteke na premoženju pov- tržni delež. zročajo Elanu veliko Škode in Poslovni načrt morske de- uporabili bodo vsa razpolož- javnosti za 2007 predvideva Ijiva pravna sredstva, da za- prodajo 318 jadrnic in 54 mo- ščitijo svoje interese. GG mali oglasi 04/20142 47, e-poiia: malio^bv^^^lu.si www.oiM^ni^kkiUs.g HRANILKICA LON d d. O4/2M0'777 svww.lonjl Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Erfebnrstherme Warmbad« Beljak. www. 31 aender eck. At s pri: Inrt« s popustim pn: iPASSTRAVJELKr^i^kdeorft (n fu ai«toprcv2Aoicw ^ J aa Cctcni$kegd ^ I v Kniiju^ od do ty ure^ _ ^ ^ ^ 4 ^ oznffft^ c^polti jJj po telefonu. ^ ^ 1 Gorenjski Glas za vaa jii t/lmo fa J I 9 20 KMETIJSTVO cveto .zaplol n i g-das .si G0REN)SK1 GLAS petek, 29. decembra 2006 Uspešni pri podpori kmetijstvu Na Kmetijsko gozdarski zbornici so zadovoljni z etošnjim delom na skoraj vseh področjih. Matjaž Gregorjć programe za vse vrste živali ....................................... v skladu z letnirn progra- Ljubljana • Podpora kmetom mom dela, kontrolo prireje pri pridobivanju denarnih mleka in mesa pa izvaja na sredslev, izobraževanje za 5207 kmetijah s skupno odpiranje novih delovnih 82.720 kravami. Zaradi po-mesi in izpolnjevanje za- mena živinoreje se bo zbor-htev, obravnava številnih za- niča zavzemala tudi v pri-kotiskih in podzakonskih hodnje za financiranje stro-aktov, strokovno delo na kovnih služb na lem področju. Intenzivno delo KG Z S na vseh področjih kmetijstva in gozdarstva ter delo na pro- mociji so bili glavni poudar- podioćju obravnave zakono-ki letošnjega dela Kmetijsko daje na vseh področjih, s po-gozdarske zbornice Sloveni- udarkom na najzahtevnejši je. in najbolj obsežni davčni za- Kmeti j ska s vetovalna sluz- konodaji se odraza v uspeš-ba pri KGZS je v ininuJem no izpeljanem projektu sub-letu nudila podporo pri pri- vendjske kampanje in elektronskega vnosa vlog- Ob tem je zbornica podala ste- dobivanju evropskih ui onainih sredstev za sloven sko kmetijstvo in podeželje v vilne tehtne pripombe k skupni vrednosti skoraj 50 predlogu Programa razvoja milijard tolarjev. Poleg tega podeželja, aktivno sodeluje so v letu 2006 organizirah pri pripravi Programa razvo- 6950 predavanj in 2500 te- ja gozdov, skozi podane Čajev za 66.200 udeležen- predloge k Zakonu o gozdo- cev ter izvedli 167.000 sve- vih pa želi fwstaviti podlage tovanj z različnih podronj, za oblikovanje gozdarske Svetovalci so na lokalni in svetovalne službe pri KGZS, ki bi se predvsem ukvarjala z izobraŽevanjem lastnikov regionalni ravni organizirali 2250 razstav in strokovne ekskurzije za skoraj 6000 gozdov in tržnimi aktivnost-kmetov. KGZS izvaja reiske mi. KRATKE NOVICE Ljubljana Manjša poraba mineralnih gnojil Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu že drugo leto zapovrstjo upada. Po oceni je bilo v letu 2005 na hektar na pognojenih kmetijskih zemljišč v uporabi (kmetijska zemljišča v uporabi, brez travnikov in pašnikov 2 enkratno rabo ter brez skupnih pašnikov) porabljenih povprečno 133 kilogramov rastlinskih makrohranil, kar je za 9,4 odstotka manj kot v letu 2004. M. C. Ljubljana Prijava v kontrolo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvelča, da se morajo pridelovalci oziroma predelovalci, ki bodo v etu 2007 uveljavljali plačila za integrirano pridelavo in ekološko kmetovanje, prijaviti v kontrolo integrirane in ekološke pridelave oziroma predelave kmetijskih pridelkov oziroma Živil najpozneje do 31. decembra 2006- M. C. Pomembno je izobraževanje "Pri delu v gozdu nikoli ne zebe, tudi če se stopinje spustijo pod ničlo," pravi Miran jensterle, najskfbnejši lastnik gozda v letu 2006 območne enote Kranj, Bohi an Bogataj Podporezen • Miran jenster- le, po domače Plašajtar, je kmetijo na nadmorski višini 923 metrov od očeta prevzel ieta 19S5. Danes skupaj z ženo Nevenko in sitwm Andrejem, ki je kmetijo prevzel pred dvema letoma, skrbi za S7 hektarjev gozda in pet hektarjev travnikov. Hčeri sta se poročili v dolino, velikokrat pa ga obiščejo tudi štirje vnuki. Do PlaŠajtarja predavanj, javnih obravnav, vamem delu z žago in podobno. Kako pomembno je izobraževanje za delo v gozdu? "Zelo pomembno, Še posebej za gojitev gozda, da znamo redčiti gozd, siccr se vse zaraslo. Redčenje spada med najbolj zahtevna dela, ne sme biti preredko ne ^ pregosto, da Čez leta nekaj iz tega. Tako nastane ka-fH kovosten gozd tudi za poznejše rodove. Predvsem pa, da je mešan gozd. ki je bolj odporen proti zajedavcem, žledu, lubadarju, vetru ... manj bolezni je v mešanem "Morda bi lahko imeli da- nam prek tečajev in preda- gozdu, kot samo v smreko- vodi cesta s Petrovega Brda, )ensterle, po domače PlašajUr iz Podporezna kjer je med obema svetovni« m a vojnama potekala italijansko slovensko meja in je še danes meja med Gorenj- Ijinski vitel, da grem lahko vanj organizira redčenje, var- vem. II sko in Goriško. Cesta, ki tudisamvgozd,drugopaza- stvu pri delu in podobno, vodi do domaäje, je bila ob radi strmine ne pride v poš- Dobro sodelujemo." našem obisku zasnežena in tev zaledenela, zato smo morali Marsikdo si delo v gozdu predstavlja kot sečnjo lesa, Kasneje ste na kmetiji ku- vendar je še veliko več. Česa Prvo motorno žago ste na pili še traktor. To je bilo v ti- sle se vi lotevali v 20 letih? zadnjih nekaj metrov peš. kmetiji kupili že leta i960, stih letih še redkost? II Ogromno je tudi drugega Kako poteka življenje na Ali se morda spomnite, kako "Niti ni bUa redkost, ven- dela. Stalno je potrebno opa- gorski kmetiji, na skoraj 1000 metrov nadmorske vi* šine? "Precej nas pestijo dolge zime, predvsem takšne. je bilo pred tem, kako je p> dar so bili majhni traktorji, zovati. Letos je bilo, na pritekalo delo v gozdu? Koliko Za deio v gozdu smo morali mer. veliko lubadarja, saj s te takrat lahko posekali ? prej narediti vlake. Prej smo mu je oämo dobro dela po- "Prve motorne žage so ta- furali s konji, za njih ni bilo letna vročina. Potrebno je či- krat kupovali na Bledu. Ne- treba nič veliko naredid, za stiti kanale, saj so vlake str- je bila lani, ko je svoje zobe kdo jo je prinesel k sosedu, traktor pa je potrebno nare- me. Će redno ne vzdržuješ, kazala kar pet mesecev. Po očem pa je bil nov stroj všeč diti dobro vlako. Z leti so pri- pride naliv in odnese del takšnih zimah je naenkrat in ga je kupil. Prikazana žaga šli §e večji traktorji in ;e bilo poti. Seveda smo tudi sadili, kar preveč dela, Sicer sem pa v zimskem Času zadolžen za je bila še zelo težka, kasneje treba Še širiti." pa so se dobile tudi nekoliko Kaj za vas danes pomeni gozd? Vir prihodka ali tudi ohranjanje naravne dedišči* ne? pluženje ceste v dolžini treh lažje in oba s sosedom sta jo kilometrov, kolikor je še imela. Prej je šlo vse na roke, možno, pa delam tudi v goz- obvezno sta morala biti pri du, vsaj dokler ne zapade delu dva gozdarja- To je bil preveč snega. Tako je bilo cel obred. Še posebej zahtev- nike moramo marsikje še lani, ko je v dveh dnevih ko- no je bilo, če je bila v drevesu ročno pokositi, kljub strojni nec novembra zapadlo me- smola, večkrat so jo polivali s opremi pa vedno ostane Še pred zimo smo drevje zaščitili pred divjadjo, predvsem jelenjad nam povzroča ko Škode z lupljenjem. In to prav takrat, ko pričakuješ, da Glavni vir dohodka. Trav- bo začela lepo rasri. Tak les ter snega." petrolejem, da so žago dobili veliko ročnega dela." Še za celulozo slab." Ste tudi lovec. Kaj lahko naredite v tej smeri? "Premalo, saj imajo vsi Na leto povpreäio poseka- ven. Sicer pa je bila hitrost Ali je danes še v čem dni- dnigi več besede, kot tisb, ki te po 550 kubičnih metrov sečnje odvisna od debeline gače v gozdu kot pred leti? lesa. Predstavljamo si> da je debla, od nabrušenosti žage II V gozdu je vedno več ne- se z gozdom ukvarja." Kako se praznični čas po- lo na gorskem območju, kjer in terena. Če so takrat pose- mira. Veliko je divjakov s te- zna na gorski kmetiji; imate vi gozdove, izredno kali po 100 kubičnih metrov renskimi vozili in motorji, ki "Praznike seveda praznu- zahtevno opravilo? "Seveda je. Sicer je povsod v gozdu delo zahtevno, pri nas pa je razen tega še zelo strmo. Pomagamo si, kakor meje gozda? lesa na leto ie bilo veliko, uničujejo vlake, nihče pa se jemo kot vsi, tako božične zato se je v tem Času nekaj terena tudi zaraslo." ne vpraša, koliko dela, časa kot novoleme. Ne spomnim in denarja smo vložili v ure- se, da bi bilo kdaj tako slabo. Danes lažje ohranjate ditev. Vedno več je mdi kole- da ne bi mogli v Sorico k sarjev, saj tu vodi kolesarska rnaši il si najbolje znamo, veČ kot s "Pri nas je glavni dohodek pot. Ta je sicer urejena, ven- Ne glede na praznik je tre- pomočjo traktorja in vida pa gozda, zato lahko rečem, da dar kolesarji ubere jo bližnji- ba iti v hlev, tudi če je tu bo- ne gre. Naredili smo tudi ve- več, kot ga je. boljše je, ven-Uko vlak, zato je gozd danes dar ohranjamo gozd v svojih CO skozi gozd, direktno po vlaki. To bi morali nekako žič ali pa sLlvestrovo? II Prav gotovo. Malce sicer lepo odprt." mejah. Veliko sodelujemo 2 urediti. II prilagodimo in Ali si pti tem pomagate revirnim gozdarjem Mati- Iz podatkov Zavoda za goz- uro prej tudi s sodobnimi pripomočki ali ti ne pridejo v poštev? jem Okornom in vodjem Boštjanom Š kri epom, ki dove Slovenije je razvidno, da se vseskozi udeležujete (smeh) gremo kako uro prej, ampak treba je pa iti. Sicer Žival takoj protestira drobiž marsikaj dobiš. Od 1. januarja 2007 bomo plačevali z evri. Še posebej bodite pozorni na kovance» ki bodo precej vrednejši kot tolarski, saj bomo veliko manjših zneskov - tudi kavo g i ali dve • lahko plačevali z njimi. P BANKA SLOVKNIIE Evro-za vse nas evTofon 080 2002 w w VI/. e vro. si "V gozdu ni nikoli premrzlo, saj te delo hitro ogreje," pravi Plašajtar. / ^ot« conta Kavt-i d: i T f GORENISKI GLAS petek, 29. decembra 2006 FIN cveto.zapiotnik(§>g-gla$^5i 21 Odštevanje do velikega poka Na Združenju bank Slovenije ugotavljajo, da vsi trgovci niso dobro pripravljeni na ponovoletno vračanje gotovine v evrih, sistemi za brezgotovinsko poslovanje so pripravljeni, nekaj dni bodo nemogoče elektronske transakcije. Matiaž Gregorič Kranj - Do uvedbe evra nas loči le §e nekaj ur in potem se bo zgodil veliki pok, ko bomo začeli plačevati z novo valuto in začeli postopno pozabljati na tolarje. Prehod s tolarjev na evte naj bi povečini potekal brez večjih težav, so prepričani na Združenju bank Slovenije in pri Bankar-tu» kjer so nekaj dni pred koncem leta še enkrat orisali glavne dejavnosti, povezane z zamenjavo valute. katere bančne poslovalnice. Na Gorenjskem bosta poslovali dve na Jesenicah, po ena pa na Bledu, v Domžalah, Kamniku, Kranju, Mengšu, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. V tem Času razen menjave tolarskih bankovcev in kovancev za evre ne bo mogoče opravljati drugih bančnih poslov; količina menjave je omejena na 1500 evrov, večje menjave pa je treba naročiti vnaprej. Sicer pa so na Združenju bank opozorili še na slabo Po prepričanju bankirjev Po prepričanju Združenja bank so se ti^ovcl slabo založili založenost trgovcev z evrsko so vsi tehnični sistemi, od z evrsko gotovino, ki jo bodo morali s 1. januarjem vračati bankomatov. POS termina- potrošnikom./foto t,na doli lov do informacijskih sistemov za brezgotovinsko po- vnašanje elektronskih plačil-slovanje, pripravljeni na pre- nih naletov. Pri večini bank hod v plačilni sistem z novo elektronsko poslovanje ne bo znanka. Bankomati ob prehodu na evro ne bodo delova- gotovino. Medtem ko so začetni paked kovancev za prebivalstvo naleteli na izjemno zanimanje, so se nekateri trgovci slabo založili z evri, ki le nekaj ur, podobno bo jih bodo morali vračati po valuto. Banke bodo zadnjič mogoče vse do 2., pri nekate- tudi na bencinskih črpalkah, novem letu. Izjemno majh- letos odprte Še danes, 29. de- rih tudi do prvega delovnega cembra, nekatere bodo celo dne v novem letu, torej, do 5. kjer bo tik pred polnočjo in do ene ure v novem letu no zanimanje je mogoče pripisati deistvu, da založenost podaljšale delovni čas, opo- januarja. Kako bodo more- onemogočeno plačevanje s z gotovino predstavlja precej-zoriti pa je treba, da bo ome- bitno povečanje prometa na plačilnimi karticami. Tolar- Šen strošek, kar pa ne more jeno delovanje elektronskega zadnji letošnji delovni dan in sko gotovino bo mogoče me- bid opravičilo, saj se bodo tr- bančništva. To bo pri večini bank delovalo Se ves dan. takoj po novem letu prenesli njati tudi i. in 2. januarja, ko govci znašli v prekršku, Če sistemi spletnega poslovanja • bodo v 43 krajih po Sloveniji vendar bo časovno omejeno posamezriih bank, ostaja ne- od 10. do 14. ure odprte ne- potiošnikom ne bodo vračali zneskov v evrih. t^ueijANA Popis nepremičnin nad načrti Bliža se konec prvega meseca terenskega popisa nepremičnin, ki poteka hitreje od pričakovanj Geodetske uprave. Doslej je blio v popis predanih že 206.883 stavb in delov stavb, od tega jih je popisanih že 29,310. Odziv javnosti na vseh vzpostavljenih kanalih pomoči je velik. Na brezplačni telefonsk številki 080 21 66 so namreč do 27. decembra 2006 odgovorili že na 16.024 klicev, na elektronskem naslovu vpraša-nja@)popis-nepremicnin.si pa so prejeli 2046 elektronskih sporočil. Število obiskovalcev se povečuje tudi na spletni strani www.popis-nepremlcnin.si. ki si jo je v decembru ogledalo 65.453 različnih obiskovalcev več kot 8o-tisočkrat M. C. ljubljana Informacije o evru med prazniki Med 27. in 31. decembrom sta Urad za informiranje in Banka Slovenije postavila informacijsko evrostojnico na Prešernovem trgu v Ljubljani. Za vse, ki bi tudi v prazničnih dneh želeli dodatne Informacije v zvezi z uvajanjem evra, bo vsak dan med 9. in 19, uro na i center evrofon, na ka- terem bodo informatorji odgovarjali na vprašanja prek brezplačne telefonske Številke 080-2002 ali preko elektronske pošte: evrofon(g)gov.sl. M. C. L]UBL|ANA NLB uspešno s tujimi vrednostnimi papirji NLB je na slovenskem trgu uspešno Izvedla prvo prodajo prednostnih delnic v vrednosti 10.000.003 ^^^^ petletnih obveznic v vrednosti 10.000.000 evrov izdajatelja ita ske družbe KB1909. Te delnice in obveznice bodo kot prvi vrednostni papirji tujega izdajatelja v letu 2007 uvrščeni na organizirani trg Ljubljanske borze. Izdajatelj je finančni hol- ding, ki povezuje 23 družb, ki delujejo predvsem na obmej- nem pasu Furlanije-Julijske krajine v iji, Goriške In Obal- no'kraike regije v Sloveniji ter na trgih srednje in jugovzhodne Evrope. Dejavnost izdajatelja zajema finančno poslovanje, upravljanje finančnih naložb v družbah ter nepremičninske naložbe. M. G. KRATKE NOVICE 2l ROVN iCA Žrva slika Žirovnice na internetu Na spletni strani Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ki je zaživela jeseni, je od srede možen vpogled v živo sliko Žirovnice. Kot je pojasnil direktor zavoda Janez Dolžan, je bila to njihova želja Že od vsega začetka in je zelo pomembna pridobitev, "Z dovoljenjem hidrocentrale Moste smo kamero namestili na Vodostan nad Žirovnico- Pokrila bo območje od jesenic pa do Radovljice. Izbrali bomo pet točk, ki jih bo kamera približala, med njimi bodo zagotovo Bled, Triglav in Žirovnica. Za obhod 180 stopinj bo kamera potrebovala približno minuto in pol," je dejal Dolžan. A. H. UŠE Zbirali za otroško igrišče Pred božično-novoletnimi prazniki je krajevna skupnost Leše pripravila prireditev, s katero je želela zbrati Čim veČ prispevkov za ureditev domačega otroškega Igrišča. Ob nastopajo- : pevski skupini Dobrča. ansamblu Škafarji, lajnarju Debeljaku, klarinetistki Ani Krč, harmonikarjih Tilnu Valjavcu in Mihu Štularju, trobentaču Urbanu Štularju in pevki Sanji Kranjc se je odvijala licitacija zlatega slovenskega tolarja, štartne številke Robija Kranjca In dveh umetniških slik. Bila je zelo uspešna, saj so zlatnik prodali za 127 tisočakov, štartno številko za 16 tisočakov, sliko domačega slikarja Borisa Štera za 30 In akvarel škofjeloške kapucinske cerkve za 20 tisočakov. Otroke so pred prihodom Božička zamotili v delavnicah, kjer so krasili jelko, poslikavali obraze, urejali pričeske, izdelovali voščilnice In pravljične hiške. Svoje izdelke so za prostovoljne prispevke oddali na "domači tržnici'*. Skupaj s prostovoljnimi prispevki so na prireditvi zbrali 289 tisočakov. Župan Borut Sajovic, ki se je udeležil dogodka, je obljubil, da od občine dobijo še enkrat toliko denarja, kot so zbrali sami. Program sta povezovali domačinki Marja In Špela, tako da so v domu krajanov zadržali do zgodnjih jutranjih ur. Predsednica KS Leše Marjeta Kokalj se vsem nastopajočim, darovalcem in drugim, ki so pripomogli k temu Čudovitemu večeru, v imenu krajanov zahvaljuje in upa. da se konec marca spet srečajo ob postavljenih igralih. Če pa bi kdo Še rad pomagal, lahko svoj prispevek nakaže na TRR KS Leše 41, TržIČ: 01331-6450856829, s pripisom "za igrala". D. t. Z miško po Poljanski dolini Z novicami iz Poljanske doline vam po novem postrežejo tudi na posebnem portalu, posvečenem tej dolini. Mate}a Rant ke predstavitve oziroma glav- ..............................................................................ne značilnosti krajev, ki sodi- "Poljanski dolini ni bila jo v občino Gorenja vas-Po- doslej posvečena še nobena Ijane. "V prihodnje namera- spletna stran. Ker pa se v na- varno stran dopolniti tudi z ših krajih kljub temu precej informacijami za obiskoval- dogaja, smo želeli, da bi o ce od drugod, recimo s pred- tem kaj zvedeli tudi drugi," stavitvijo turističnih kmetij je razloge za vzpostavitev spletne strani o Poljanski dolini navedel administrator in gostinske ponudbe v naših krajih," je razložil Miha Lavtar. Kot zanimivost si je Miha Lavtar. Tako že dober na strani mogoče ogledati re-mesec obstaja portal o Po- dmo tudi to, kdo od registri-jjanski dolini, na katerem je ranih uporabnikov, ki jih je mogoče najti najrazličnejše novice in zanimivosti iz teh krajev. ta Čas okrog trideset, praznuje rojstni dan, občani pa se bodo mogoče lahko p repo- Portal so vzpostavili pov- znali tudi na kateri od našem spontano, in sicer je re- ključno posnetih fotografij v zultat pogovorov Studentov foto galeriji. V prihodnje bo Poljanske doline prek foni- na strani mogoče oddati še ma. Izdelave strani se je svoj glas za naj Poljanca in Miha Lavtar lotil sam, pri po- naj Poljanko. "Želimo, da bi sodabljanju novic in drugih vsi obiskovalci spletne strani. podatkov pa mu zdaj pomaga Se pet sodelavcev. Poleg na dan jih je okrog štirideset, dobili čim več različnih in- aktualnih novic iz njihove formacij, povezanih s Poljan- doline portal vsebuje še krat- sko dolino/' je sklenil Lavtar. »4« t« 9 Gorenjska 96 MHz radio z a R A D O v D N PREIELI SMO Praznovanje v ZabniCI ali StOII ^^^^ ^^ pnzganih svečkah v liko topline in ljubezni ob pričakovanju ... Ob zvezdah na udina zidana ••• rokah smo prw/unniii pesmici "Zvezdo po^. zvezdo pogig, kaie pravo pot. Zvezdo poglej. Piše se 20. december. Dopol- kaže ti pot. kjer deteu leži." dne, ko imamo k zadnjo vajo "Kjer bo luč, tja bom prišel," h oknih so mu pokazale m vrhu zunaj pred seje že vnaprej napovedal de- vrati naše šok, kaže na lepo dek Mraz. Prižga>\e sve^e na vreme, na lep večer. Zvečer se ho v Žabnici namreč dogajalo pot k nam in lepo je bilo sreča- nekaj zanimivega- Ves teden se že osebje podružnične šole trn - 'e z najmlajšimi. Ob zaključku smo bili vsi di, da bi s prireditvijo za naj- navzoči povabljeni v šolske mlajše razveselilo tudi starše in prostore, kjer smo druge obiskovalce. "Bdi cvet sredi snežnih jas, ^otik darovali drobna, a ču-nežno me pozdravljaj, dol z vi- dovita danla, delo žabniških sin gJcj na nas in naš dom hla- otrok in njihovih pridnih in Čaju. bonbonih in sladkih pi- vztrajnih mentoric. goslavljaj." Po prisrčnem uvodnem govoru ravnateljiu našelole je iz žabniškošolo in potrebujemo jo. ponosni smo na naso otročkih grl zadonela ta Čudo- Pa lep pozdrav in srečno v vita pesem. Nihče niti pomislil letu Z007. ni, da ga morda zebe. saj je v otroških pasovih izžarevalo to- Mafija (amnik iz Žabnice tu:^ Teli^ hoiicui d m u CKjx äo&vrfw v w k 22 HOROSKOP ZA LETO 2007 info@g-£las. $i GORENjSK! GLAS petek, 29. decembra 2006 Oven (21.3. • 21.4.) Znamenja, s katerimi se najbolj uzmete: Dvojčka {21.5, -21.6.) Znamenja, s katerimi se najbolj ujamete: Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: zmaj Element: ogenj Vodilni planet; Mars Kamen: ametist Kovina: jeklo, železo Roža: kovaČnik, osat, meta Drevesa: tmasta drevesa in grmičevje Bar\a: rdeća Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: konj Element: zrak Vodilni pbnet: Merkur Kamen: ahat Kovina: živo srebro Roža: šmamica, praprot Drevesa: drevesa 2 mi sddeži Barva: rumena Značilna lastnost: odzivnost Značilna lastnost: pogimi če ne prej. si morate poleti Čeprav se vam samo življenje vzeti ddijši dopust» še pose- ne bo zapletalo, boste za razne bcj, Če ste se mu lani odpove- zaplete poskrbeli kar sami. Na dali- Radi zapravljate čas za tem področju ste čarovnik in nepomembne stvari in oprav-Ijate razne n« nosti. umemik. Se posebej v prvih mesecih novega leta boste le s bistvu niso name- težavo ujeli ravnovesje. Ljubite njene vam. Med drugim vam občutek varnosti, pripadnosti je tudi zato v prejšnjem letu in zvestobe, po drugi strani pa zmanjkovalo Časa, ki bi ga posvetili samo sebi. Manjši poraz boste občutili na čus» I vene m področju in večkrat do spoznanja, da vse» ga ne moremo imeti in se je včasih kakšni stvari treba tudi odpovedati. Sredi leta vam bo uspelo narediti načrt, kako ne morete iz svoje Koze, sa) je vaš pustolovski duh željan svobode in vandrania. Na trenutke boste hoteli pozabiti na svo-ovornosti in se ujeli v zanke Šarma in romantike, a vedno vam bo uspelo še ob pravem času najti pravo rešitev. Čez celo ieto boste nizali mu ste. A najbolje izkoristiti vsako mi» poslovne uspehe in marsiko-nuto. Energije vam ne bo zmanjkalo, saj vas bodo obkrožali pozitivni ljudje. Zadnje mesece leta boste posveti- s tem stopili na pr- i če boste hotcU, se reševanju težav v družini oziroma med vašimi blitnji- ne boste utegnili ukvarjati z malenkostmi, ki pa tako ali lako samo pogrentjo življenje. Finance vam ne bodo delale te- mi. Mnogi od vas pričakujejo žav, Čeprav si boste večkrat, več. kot ste sposobni dati, a brez slabe vesti seveda, privoš- nikogar ne boste razočarali- Najljubši dan v tednu bo ponedeljek, vaše srečne številke so 3, 8. 9, n. 14, 21, čili kakšno ugodje. Najljubši dan v tednu bo četr- Lev (23.7. • 23.8.) Znamenja, s katerimi se najbolj ujamete: oven, škorpi; Ustremo znamenje kitajskega horoskopa: opica Element: c^enj Vodilni planet: Sonce Kamen: rdeči rubin Kovina: zlato Roža: sončnica, pasijonka Drevesa: lovor, oljka Barva: vse sončne barve Značilna lasmost: obilnost Čaka vas kar nekaj življenjskih lekcij, ki se jim ne boste mogli izogniti, pa to niti ne poskušajte, saj ne bi bUo dobro. S tem se boste namreč naučili, da prav nič ni samoumevno. Modrosti se naučimo v Šoli življenja, te pa ni nikoli preveč. Kar naenkrat vam bo postalo marsikaj jasno in nc boste postali samo htevni do sebe, ampak tudi do drugih. Pomembna je kakovost in to povsod- Mesec maj vam bo prinesel hrepenenje po romantiki in želje bodo postale resničnost. Končno. Poleti si boste pošteno odpočili in nabrali nove zalogo energije. ki jo boste potrebovali v jesenskih mesecih. Imeli boste občutek, da ste nepogrešljivi i!j v glavnem bo kar res tako. Vedno polni novih načrtov boste hiteli in uresničevali, saj ne boste dovolili, da gre kakršnakoli priložnost mimo vas. Poiskali vas bodo stari prijatelji- Najljubši dan v tednu bo to- Tehtntca (24.9.. 23.10.} n Strelec (23.11. • 21.12.) Vodnar Znamenja, s kataimi se najbolj Znamenja, s katerimi se ujamete: dvojček, vodnar Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: pes Element zrak Vodilni planet: Venera Kamen: safir Ko^a: baker Roža: vrtnice Drevesa: jesen, topol Barva: različni odtenki modre Značilna bstnosb očarljivost Čeprav tega ne kažete navzven, si želite, da bi se ljudje okoli vas spremenili. A ko to vztrajno pričakujete, pozabljate. da bi lahko najprej spremenili sebe. Začeli boste s kratkimi koraki, a boste nadvse začudeni nad rezultati, ki bodo posledica vaših sprememb. V poletnih mesecih boste večkrat prijetno presenečeni in obetajo se vara daljše poti,^ ki jih ne boste pričakovali. Na delovnem mestu boste imeli občutek odtujenosti in začeli se boste ozirati po novih priložnostih. Mesec avgust bo kar naporen iz več razlogov, a kljub vsemu boste kos vsem nalogam in bremenom, Glede čustev boste pri- jemo zmedeni, kot ponavadi, kadar se zavedate, da gre zares. Na osebnem področju boste slavili zmago. Seveda boste vložili tudi kar nekaj napora in različnih interesov, Aka-dar veste zakaj, vam nobena stvar ni pretežka. Najljubši dan v tednu bo pe- tek, v?k sre^e številke pa so rek, vaše srečne številke pa so tek» vaše srečne števUke pa so najbolj ujamete: lev, oven Ustrezno znamenje kitajsk^ horoskopa: podgana Elemeni: ogenj Vodilni planet: Jupiter Kamen: topaz Kovina: aluminij Roža: regrat, nagelj Drevesa: breza, hrast Barva: vijolična, modra Značilna lastnost: optimizem (21.1. • 19.2.) Znamenja, s kal najbolj ujamete: Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: tiger Element: zrak Vodilni planet: Uran Kamen: akvamarin Kovina: aluminij Roža: orhideja Drevesa: sadna drevesa Barva: turkizna Značilna lastnost: prijateljstvo Kot ste bili v prejšnjem letu Vedno se držite danih obljub poslovno uspešni, ste bili v m niKoii nikogar ne pustite ljubezni nasprotno razočara- na cedilu. A takšni ste samo ni. To leto vam prinaša precej do drugih, saj imate do sebe ravnovesja in s tem notranje- včasih kar mačehovski ga miru. Poslovno boste Še naprej nadvse uspešni m v mesecih maju, juliju in avgustu boste veliko odsotni, obremenjeni, a zelo zadovoljni. Čustva vam bodo pomenila veliko več. Zbližali se boste 2 oseba- mi, ki vam na kakršenkoli način veliko pomenijo in uspešno boste premagovali tudi nevidne ovire. Navdušeni boste nad raznimi načrti in boste z uresničevanjem le-teh. Seveda na vsakem koraku ne boste mogli vsem ustreči, zato imeli. Zaradi tega boste lažje tudi bodite pozorni na ljudi, zadihali in boste po dolgem pri katerih se že na daleč opazi njihova nevošČljivost. Veliki Na vseh področjih od sebe zahtevate največ in ne sprašujete za ceno. V letu, ki je pred nami, si boste dali obljubo, da boste do sebe takšni, kot ste do drugih in obljubo vam bo tudi uspelo izpolniti Finančno ste večkrat razočarani, sa potrošite več denarja, kot ga imate na razpolago in ste jezni sami nase. Sredi leta se vam bo okoli lega marsikaj spremenilo, saj težav z denarjem skorajda ne boste več času sproščeni. V ljubezni boste iskali razne odgovore in finančni podvigi se vam bodo ne bo vam jasno, kaj se z J, 8.12,13, in 36. 2. 6,7,13, 26, 30, 5, 6. 9,11, 22, 31 in 38. , a vseeno na) vas ne zavedejo posamezniki, ki živijo zgolj od obljub. Vi ste človek dejanj. Konec leta bo naporno. Vam najljubši dan bo sreda. Srečne Številke pa 10, 13, 14, ig. 22. 24 In 30. vami in boste zato pripravljeni tudi kaj storiti. Tako pač je. brez nič je nič in ni sprejemanja brez dajanja. Najboljši dan . Šte- vilke so 1, 3, 4, 25, 29, 34 in Bik (22.4. • 20.5.) Znamenja, s katerimi se najbolj ufamete: devica, kozorog Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: kača Element: zemlja Vodilni planet: lupiter Kamen: zeleni smaragd Kovina: baker Roža: vijolica, marjetica Drevesa: cipresa, jablana Barva: rožnata, zelena Značilna lastnost: odvisnost prvi polovici leta boste bolj i v tišini in ali manj miru, saj se vam ne bo dogajalo nič posebnega. nejši dogodki bodo pritegnili Rak (22.6. • 227.) Znamenja, s katerimi se najbolj ujamete: škorpijon, ribi, lev Ustrezno znamenje kitajske* ga horoskopa: koza Element: voda Vodilni planet: Luna Kamen: biser Kovina: srebro Roza: bela vrtnica Drevesa: javor Barva: dimnato siva, srebrno modra Značilna lastnost: zvestoba Ne boste se preveč ukvariaii s Devica (24.8. - 23.9.) Znamenja, s katerimi se najbolj ujamete: bik, kozorog Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: petelin Element: zemlja Vodilni pbnet: Merkur Kamen: rdeče rjavi sardotuks Kovina: nikelj Roža: spominčica, primožek Drevesa: grmi in drevesca z oreŠČki in orehi Barva: zeler^, temno rjava Značilna lasmost: natančnost Škorpi j Of) (24.10. • 22.11.) Znamenja, s katerimi se najbolj ujamete: rak. ribi Ustrezno znamen je kitajskega horoskopa: prašič Element: voda Vodilni planet: Pluton Kamen: mavrični opaJ Kovina: železo Roža: rododendron, geranija D revesa: glog Barva: temno rdeča Značilna lastnost: idealizem Kozorog (22.12. • 20.1.) Ribi (20.2. • 20.3.) Znamenja, s katerimi se najbolj Znamenja, s katerimi ujamete: oven, bik, devica Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: Element zemlja Vodilni planet: Saturn Kamen: ametist Kovina: svinec Roža: bršljan, mačeha Drevesa: vrba, bor Barva: črna in bela se najbolj ujamete: rak Ustrezno znamenje kitajskega horoskopa: mačka Element: voda Vodilni planet: Neptun Kamen: brezbarvni mesečev Kovina: platina Roža: lokvanj Drevesa: vrba Značilna lasmost neomajnost Barva: morsko zelena Pred vami je res dobro leto. Ce se doslej Še niste odločili za Blesteli boste na različnih po- tem, kako po čim lažji poti do- Naučili ste se ljudi sprejemati dročjih in ne boste se ozirali seči cilje, ampak se vara bo takšne, kakršni so, zato boste na poražence, ki ne bodo zna- pomembno, kakšen vašo pozornost. Obeta se vam bo ta cilj. Dobro se boste zave« sprememb. Čeprav dali, kaj je tisto, kar hočete in v prvi ste krat glas občutki ne bodo vedno . vam vsaka sprememba nekaj lepega. Bolj bo-ali zaupati sebi m več- i svoj notranji kontakta boste koliko lahko prispevate sami, je odvisno od drugih naključjem se ne bo samj s s zadovoljni. Po dnigi strani ste preveč odvisni od mnenja drugih, čeprav znate spoštovati svoja načela. Trdna ljubezen in odkrita čustva vam bodo bolj li prenesti in sprejeti vašega navdušenja. Težave, ki so vam ostale od prejšnjega leta, boste uspešno odstranili in za njimi ne bo ostalo nobenih sledov. Ste pogumni in vedno ste prepuščali, saj ste človek dala nove samozavesti, ki je ni bolj se boste zavedali svojega nimate srečo, ampak si jo sami najde- 2 naravo m * aktivnostjo ter posvečali več u m čut ju. Niste za ve. a v po ive nara te. uooro pa se da vsaka stvar pride ob svo- pravem času. V drugi leta se vam bodo za« nikoli preveč. V sredini leta se boste morali kar precej odločati in te odloätve vam bodo dale smer za prihodnost. Ob strupenega pika. Na poslovnem področju se vam preko celega leta obetajo dobre priložnosti in vaša trma vam bo svetu vas majala tla pod nogami in v se- svojih zmag. Znanje, ki ste ga pravih trenutkih boste znali večkrat prišla prav. Čustveno bodite pripravljeni, saj je prišel čas, ko boste morali sneti iti previdni in veseli boste bo nekdo preveč užalil. To vas kundi boste pozabili na vsa s pridom nabirali, vam bo pn- masko nikakor ne bo potrlo, ampak svoja načela in prepričanja. šlo bolj prav, kot si mislite. V le še bolj dvignilo in dalo nove Čustveno se boste odprii in prijateljskih odnosih se boste energije. Vsaka slaba stvar se prej izkaže za dobro. Na čustvenem področju vas bodo ljudje v znamenju in rakov večkrat v etu prijemo in zanimivo presenečali. Ne bo vam dolgča.^. Vaše srečne številke 8, jo, 30, 31. dan bo sreda. s boste presenečeni nad tem, kaj vse se je skrivalo v globini vaše duše. Nihče od nas ne ve ločno, kje in kdaj se nam križajo poti usode, zato se nobena priložnost ne sme zavreči, Ccš saj je še dovolj časa. Vaše srečne številke bodo 4. 6, 24. 27, 32.33. Najljubši malce preveč angažirali in boste na račun tega razočarani. m poKazati sv0)0 pra« vo naravo. Želite si ljubezni in biti ljubljeni, drugo pa vam priznati. A drugega izhoda tokrat ne boste imeli in dodatno izobraževanje, oziroma ste odlašali z njim, se boste v tem letu stoodstotno opc^- mili in nadaljevali s šolanjem. Lahko je to tudi šola v obliki raznih tečajev in delavnic Ne glede, ali bo to strokovno Šolanje ali pa na duhovTÜ ravni, boste prišli do novih spoznanj, s katerimi boste lažje potovali skozi življenje. Ker ste navajeni omejitev, bo to za vas veliko presenečenje, V minulem letu ste imeli kar nekaj slabih izkušenj, a uspelo vam bo odpusti* ti določenim ljudem, ki so vas prizadeli. Potreba po maščeva- maju in juliju večkrat prijemo nju se bo spremenila v pozitiv- presenečeni. Deležni boste no energijo in naredila spre- tudi raznih pohval, ki bodo membe. Najbolj aktivni boste upravičene, vam pa se bo do- Značilna lastnost: sočutje Silna želja po spremembah vas bo motivirala in v to smer boste vložili maksimalno energijo. Stranpoti vas ne bodo zavedle in nikomur preko celega leta ne bo uspelo, da bi vas odtegnil od zastavljenih načrtov. Dolgčas vas zamori in takšne sami sebe ne priznavate in prepoznate. Vsaka sprememba vam bo dobro- , saj znate ruoi iz man) dobrega narediti čudovito. Vsak prosti trenutek bosle posvetili ljudem, ki jih imate i in boste zato v mesecu Vaše dobre namene si bo ne- prav je tako. Spoznanje, da kdo narobe razlagal. Pred vami je dobro leto. polno raznih presenečenj, takih in drugačnih. Pestro. Vaše srečne številke bodo i, 2, 8, 10, 14, 16 in 20. Najljubši dan bo nedelia. dvoje lepše, vam bo dalo nove energije in vrednote, s katerimi je v življenju veliko lažje. Vaše srečne številke bodo 2,5, 7, 8,17, 20,30. Najljubši dan 13. 15.16,17. nedelja. v mesecu avgustu In septembru in boste ponosni na sebe in svoje dosežke- Na čustvenem področju se vam v poletnih mesecih obetajo lepe spremembe in prišel bo tudi čas za različne odločitve. Srečne številke bodo 2, 6, n, iši dan bo bro zdelo. V mesecu februarju se boste zamislili nad zdravjem in začeli počasi spreminjati svoj življenj ski slog- Radi se dobro počutite v svoji koži, zato vam to ne bo težko. Izzive pa tako ali tako obožujete. Vaše srečne Številke bodo 2, y, 10, 16, 19, 33 in 35- Pravi dan bo četrtek. i 9 f GORENISKl GLAS petek, 20. decembra 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA info(S>g-da$,si 23 Mangostin Boris Bergant Mangostin je kot jabolko Vanilije V sladoled z mangostinom velik rdeče-riav sadež 2 de- 4 osebe potrebujemo: 25 belo. trdo, skoraj leseno lu- äag skute. 1 zaviuk uanüij^- pino in s čašastimi listi udo S® sladkoija, )0 dag man^sU- pritrienimi na vrhu. V njem ^^ pribliino ene- so mehki beli segmenti, v ß'» i^^lograma sadežev, 50 ml nekaterih so temne pečke, ^^ndijc^a sladoleda. prefinjene arome, ki sporni- Skuto pretlačite skozi cedi- n,a na aromo breskev, ana- . ^^^ ^ izlu^čeni- nas a, marelice in jagode mi segmenti mangostina, 2 hkrati. Zame >ma mango- sladkorjem in S tin najboljši okus od vsega tropskega in netropskega sladkorjem. Vanilijev sladoled narežite na osem rezin. sadja, b sem ga kda)koU po- ^^ krožnike položite po eno kusil Domovina tega žlaht- ^^^^^ sladoleda, jo nadevaj- nega sadeža )e sicer Malez^ ^^ ^ nadevom iz skute in ja. pa vendar ga pri nas lahko kupujemo svežega, od maja do decembra tajskega. ponesete s koruznimi kos-pozimi m spomlad, pa bra- ^jg • jjie zilskega. Zahvaljujoč svoji debeli in trdni lupini odlično prenaša prevoz in shra- Mangostinov sladoled mangostina in pokrijte 2 rezino sladoleda. Sladico lahko približno enega kilt^rama sa- konjakom ali vinjakom dižcv, 0,5 dl konjaka, 25 dag zmiksajte v mešalniku. Do-sv^žega ananasa, i zrd man- dajte segreto želatino, dogo, 0.5 mdone, 1 banano, sve- bro premešajte in naložite v že stisnjen sok pol limone, me-tine lističe za okras. njevanfe, zato ni velike bo- Potrebujemo: jo dag mango- lazn., da bi se nam pokvaril. ^^^^ pnbUžno Ko kupujemo mangostin. kilograma sadežev. ,0 ga raje kupimo malo več, saj ^ ^^ , ^ ^ predstavila sadno meso le . ^^ ^^ ^^ ^^ štiri visoke kozarce menjaje po žlico sadja in žlico jogurta, Pri tem vsakič z žlico Ananas olupite in narežite spiralno potegnite, da dobi-na koščke velike za grižljaj, te lep vzorec. Na vrhu po-dodajte ravno tako narezan tresite prepražene mandlje mango in narezano banano. Polovici melone odstranite semena in z nožem za dol- strezite. in postavite za nekaj ur v hladilnik. Ko se strdi, po- slabo tretjino sadeža. V prodaji so vsi sadeži zreli, vendar si dovolimo tu in tam potrkati po kakšnem sadežu, če ta zazveni votlo, potem ga raje pustimo pri prodajalcu, sa; je izgubil že večino vode in je kot tak povsem neuporaben. No sadeže smo kupili in jih prinesli domov, kaj pa sedaj?! Olupimo ga tako, da ga malce zareže-mo in odluščimo lupino, pri smetane. segmente bcnje izdolbite krc^lice. Vse sadje pokapajte z limoninim ji^^tj^ j ^ sokom iri premešajte. Man- ^ mangostinom gostina zmiksajte v mešalni ku, jih dodajte v kozico sku gostuiom izluščite segmente in jih skupaj s konjakom Za 4 osebe polrebujetno: 50 zmiksajte v preliv. S tako pri- dag skute, nekaj žlic sladke kozarcih. paj s sladkorjem in zavrite. pravljenim prelivom prelijte smetane za razmetanje. 2 da se sladkor stopi, odstrani- sadje in postrezite v kokujl te z ognja in ohladite. Ohlajeni masi primešajte mleko, penasto umešana rumenjaka in stepeno sladko smetano. Vlijte v model ali strojček za sladoled in zamrznite. Ce Mangostinova krema z jogurtom Za 4 osebe potrebu lemoi^o dag v prahu. 1 zavojček vanilijevega sladkorja. 8 žlic mletih mandljev in jo dag mangosfinovega mesa iz približno enega kilograma sadežev. tem pazimo na segmente, ki zamrzujete v modelu, potem mangostinovega mesa iz pn- Skuto v mešalniku glad- so zelo mehki. Mangostin je vse skupaj občasno narahlo ^l^žno emgß kilograma sode- ko razmešajte skupaj z ne- najboljši ohlajen in ga lahko premešajte. jemo samega iz naravne skodelice, požlahmi pa nam jajnj i^oi^ajl rudi prav vsako sadno siadi- ^ mangostinovo omako co in se izjemno dobro ujema z jogurtom ter sladole- Za 4 osebe potrebujemo: jo dom. žev, 1 žlico konjaka ali vinjaka, kaj žlicami sladke smetane, 2 dag želatine, ki jo namočite v sladkorjem v prahu in vani-vodi, 1 navaden jogurt, 2 žlici lijevim sladkorjem. Zmes mandljeinh lističev. naložite v steklene kozarce, posujte z dobro zmletimi Mangostinom izluščite mandlji in obložite z seg- dag man^stinoveea mesa iz segmente in jih skupaj s menti mangostina. ZELENO CVETOČE icor Pavlič I" Mimoza F?'" M 1 kJL"'^«.^-v ti V naravi sedaj lahko naj> demo Čudovite ledene rože, ki jih dela ivje. V notranjih prostorih pa lahko gojimo tudi rože eksotičnih dežel dovko, tako da si jo kot tako lahko marsikdo privošči tudi v domači hiši. Te sorte tudi že dovolj zgodaj zacve- © tejo. Znanih je več sort, ne- " xf mm V \ In prav lepo nam bodo katere so grmi, druge dreve- nih legah, pogosto jo mora- zorijo plodovi. Torej, Če ste uspevale. Ena izmed rastlin sa. Rastlina izhaja iz Avstra- mo zalivati, posebej Čez po- zbiratelj eksotičnih okras- toplih krajev je mimoza. Ve- lije in iz tropskih delov Azi- letje, ko raste. Razmnoževa- nih rastlin, na Gorenjskem j ice mimoze že kmalu v tem je, Afrike in Amerike. Neka- ti je sami ne moremo, to vam bo uspevala mimoza, Času krasijo šopke. Zacveti tera drevesa imajo tudi trna- prepustimo vrtnarjem. Po- gojena kot posodovka, Po- januarja, saj poznate nežne te vejice, listi so trajni, pah- sebna vrsta je srebrnkasta leti jo imate lahko na sonč- vejice z rumenimi mehkimi Ijačasto razvejani. Rastlina akacija ali mimoza, ki raste ni strani hiše ali balkona, v cvetovi, združeni v glavice, cveti od januarja do marca v gorah Avstralije In je obli- jeseni pa jo preselite v sve- V Sloveniji ne uspevajo na in zaradi svojega zgodnjega kovana kot drevo, ki rasle do te) in hladen pro.stor, ki naj prostem, južno ob morju pa bogatega cvetenja v tem 15 metrov visoko. Drevo je ima tam do $ stopinj Celzi- so znane nekatere prezimno času izredno priljubljena v zanimivo tudi zaradi sive ja. Zakaj pa ne, če vam trdne sorte. Vendar jih vrt- cvetličarstvu. Ker je rasdina skorje in dlakavih vej. Ko uspevajo palme, citrusi ... narji vzgajajo tudi kot poso- sonca, lepo uspeva na sonč- odcvcti, tam do avgusta do- poskusite Še z mimozo. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: jota s kranjsko klobaso, kruh, drobno pecivo; silvestrska večerja: vlljamovka za aperitiv, tatarska jajčka, nadevana pečena gos, dušeno rdeče zelje, kruhov cmoki, sadna solata, orehova potica, drobno pecivo; proti jutru štajerska kisla juha. Ponedeljek • Kosilo: cvetačna juha, pečen odojek, radič s fižolom, dušena jabolka z brusnicami, domači prijatelj; Večerja: mesni narezek s kraškim pršutom in rezinami melone, suhe slive s slanino z žara, francoska solata, gobice v kisu, francoska itruca, drobno pecivo. Torek - Kosilo: zeienjavna juha z vlivanci, pečena piščančja bedra, zeljnata solata s krompirjem in majonezo, sadna kupa s smetano; Večerja: narezek z dimljenim lososom, kozjim sirom, oHvami In kislimi kumaricami, toast, mandarine. Sreda • Kosilo: zajčji paprikaš, dušen riž, motovileč z jajci in paradižnikom; Večerja: palačinke z orehi, kompot, Četrtek - Kosilo: dušen ohrovt z dimljenimi kranjskimi klobasami in prekajeno sianino, radič s krompirjem, sadni puding; Večerjat skutni Štrukelj, kompot ali kakav. Petek - Kosilo: porova kremna juha, pire krompir s sladkim zeljem (kuhano in stolčeno skupaj, kot blitva po dalmatinsko), sojini polpeti z zelenjavo in kosmiči, brstični ohrovt s parmezanom, motovileč v solati; Večerja: rižota z morskimi sadeži, rdeča pesa v solati. Sobota • Kosilo: čista goveja juha z zelenjavo iz juhe, goveja jetra na žaru, maslen krompir, mešana solata, "pijanček"; Večerja: jajčno cvrtje z bučkam n ementalcem, fižol s tuni- no. francoska Struca. "Pijanček** Potrebujemo: 8 jajc, 14 dag sladkorne moke. 14 dag drobtin, malo limonine fuptne, sok 1 limone. Poliv: 1 liter dobrega belega vina, pol litra vode, limonina lupino, skorjo cimeta, 75 dag sladkorja. Rumenjake penasto zmešamo s sladkorjem, dodamo trd sneg beljakov z vsemi ostalimi sestavinami ter rahlo premešamo: maso nadevamo v pomazan In z drobtlnami posut model (zelo primeren je model za kolač ali pa pudingov model) ter spečemo v srednje vroči pečici. Vino prevremo z vsemi dodatki ter ga polovico vlijemo na pečen narastek, ki ga zvrnemo v skledo. Ponudimo ohlajenega. Pred serviranjem prilijemo še preostalo polovico vina. Sadna solata s kardamonom 2 žlici sladkorja, 2 dl pomarančnega soka, pol čajne žličke zmletega kardamona, 1 kiselkasto jabolko, j hruška. 2 banani, velike jagode belega in Črnega grozdja, ki smo jih prerezali na polovico In odstranili peške (lahko po tudi drugo sadje, glede na sezono). Sladkor raztopimo v pomarančnem soku, dodamo karda- mon, vse skupaj dobro pomešamo, dodamo na kocke nare« zano in olupljeno sadje a, hruške) ter ostalo sadje znova premešamo ter postavimo vse skupaj za najmanj 30 minut v hladilnik. Sadno solato serviramo v kozarcih, ki smo jim rob ovfažili z limono, rob pomočili v sladkor in ga tako praznično okrasili s sladkimi 'kristali". 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijate!] RADIO SORA Radio Sora d^o.o., Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50. fax: 04/506 50 60, e-mail: info Ili i(ikii> DftQQnie<:>' MM Noe" sktop odlićnib interakhvnih Igor, ki ob upoštevanju sooznanj sodobne psihologija uCenjA predstavlja novo, otrokom prilagojeno tn prijazno didukti^no sredstvo. Odlikuje »e zLaftti po ncn&silni komunikaciji In pozitivnem sporočilu. Genaji^ »Gorenjskega «•giäSä 4*553,00 SIT ' j9.00c] Igrico lahko prevzamete na it6thi Gorenjskega glau, Zobova 1 v KranjUi all jo narrte po tel.: 04/201 42 od 7. do 1 S. urt ali po e^poiti: nan)cninc<^o*olasjL GG narocnwe 04/20142 4L epo^d: narocnlne^^g-glds.sl www.gorenjskiglas.si Koncert besniške i Grega Fiajnik Dotik je navdušil s pesmU ....................................... mi Zbudi se, Betlehem, Gesnica • Skupina dvanaj- Ritem srca, Mnogo poti, stih otrok z mentorji in Svetla luč pod vodstvom godci otroške folklorne Tine Urbanec. skupine Stu ledi iz Trsta Pred nastopom so mali je obiskala Besnico, kjer so Besničani popeljali tržaške jih pričakali otroci otroške prijatelje po Kranju in jim folklorne skupine Ajda iz prikazali mestne znameni-Besnice. Obe skupini in tosti. Obiskali so med drugim Prešernov gaj ter Gorenjski muzej. Otroci so si kratki delavnici naredili Mladinski pevski zbor Dotik iz StražišČa so naslednji dan priredili nepozaben božični koncert v okrašeni dvorani gasilskega doma v Še svečnik kot spominek. Mali besniški folkloristi Besnici. Otroci OFS Ajda so s svojimi starši pokazali diteljica in mentorica Mo- nim ploskanjem. Slavnost- sc nastopili v dveh starost- veliko gostoljubja. Ples in nika SuUi je veliko energije, no so zz-ptll ic dolinsko Na nih skupinah in prikazali glasba v prijateljskem fol- volje in svojega prostega gorici na placu ter kot bo- Splete ,Rega kva kva, Na klomem duhu sta bila tudi Časa v preteklih letih name- žično in novoletno voščilni- snegu, Izgubljena harmo- tokrat sredstvi za združe- nila raziskovanju primor- co, boljunsko nika, Postanimo prijatelji. vanje v veselem otroškem skih oblačil. Splet tržaških Ganljivi so bili zadnji tre- Otroci so tudi program po- razpoloženju. plesov in ljudskih pesmi, nutki večera, ko sla vodji vezovali sami in s svojimi OFS Stu ledi iz Trsta kot so Moja mate čuha kafe obeli skupin Monika Suhi najrazličnejšimi talenti pri- predstavlja ljudsko izročilo ter Komar se je uoženu so in Špela Eržen izme čarali gledalcem neponovljiv, Čaroben večer. MPZ prisotni nagradili z velikim darila in Človeka iz 20. stoletja. Vo- odobravanjem in dolgotraj- stvo skupin. V spomin Nackova mama (191 2-2006) Novembra smo se poslovili od Marije Potočnik, Nacko- ve mams s Hotavelj u Poljanski m. Stara je bila skoraj 95 let. Marija z dekliškim priimkom Jenko, fci smo jo klicali Mica, je bila rojena 2. februarja j 912, ob dveh Ig sama pogosto povedala, pri ponoči na Številki Kmcu v LajŠah pri Gorenji vösi. Že kot deklica je rada prepevala in recitirala, kasneje se je vključila v prosvetno društvo Orel, kjer je spoznala prikupnega Tomaža Potočnika in se z njim jeseni 1934 porodila. Dom sta si ustvarila pri Nack na Hotavljah. Rodilo se jima je osem oirok, pet sinov in tri hčere. Ker je bil mož veliko zdoma. Mica resnično podpirala tri hišne uogale in skrbela za otroke, ki so zrasli v poštene m ma ive Možu To- mažu ni bilo usojeno dolgo življenje. Med drugo svetovno vojno je bil v taboriiču, po vojni pa si je prizadeval za napredek vasi in bil upravnik kmetijske zadruge. Že leta je umrl. skrbi za otroke našla Nackova mama Micaje čas za svoje skrite ljubezni: za pisanje pesmi in iger, ki jih je samrt režirala na domačem odru, za pomoč pri gradnji zadružnega doma na Hotavljah. za delovanje v turističnem društvu Slajka in v gasilskem društvu, kjer je bila med ustanovnimi čioni, Vedela je, da se morajo ljudje po napornem delu tudi veseliti, sprostili. Zato je za vsako prireditev na Hotavljah napisala in zrežirala novo igro, kar je vsa leta privabljalo na hotaveljske prirc ditve veliko obiskovalcev, izjemne zasluge ima tudi pri gradnji hotaveljskega zadružnega doma, saj je opravila ogromno število udarnii^kih ur in nudila tudi drugo pomoč. Znana je zgodba o Mačkovem volu, kije opravil nad tisoč udarniških ur in zaio prejel pri odprtju doma venček okoli vraiu. Za svoje delovanje v dobro ljudi je prejela priznanje Turističnega društva Hotavlje, fera- jevne skupnosti Gorenja vas. občine Gorenja vaS'Poljane, Društva podeželskih žena Blegoš in Socialistične zveze delcvnega ljudstva. Odlikovana je bila z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo in z odlikovanjem domaČega gasilskega društva. Množica na njeni zadnji poti je bila dokaz spoštova^ "jfl' fc ^ uživala. Ob odp rte m gro b u ji je njena nekda nja igra Ika p reb ra I a pese m. ki jo je sama pogost o recitirala. Gregorčičevo Soči. Mojstrana Osvetljeni slap Peričnik če se odpravimo iz Mojstrane proti dolini Vrat, ki je naj- večja ledeniško preoblikovana dolina na severni strani ui()SK(n Alp, po treh kilometrih prispemo do brunarice. Še nekaj korakov in na desni strani se nam odpre prečudovit pogled na kar 52 metrov visok spodnji slap Peričnik, katerega si lahko tudi pobfižje ogledamo nekaj korakov po stezici navzgor, za ogled i6 metrov visokega zgornjega Peričnika pa je potrebna primerna oprema in nekaj truda več. Čeprav slap Pertčnik spada med najbolj znane in obiskane slapove v Sloveniji, so se v turističnem društvu Dovje-Mojstrana odločili Še za dodatno popestritev in ga v božično-novoletnem času v večernih urah osvetlili. V svetlobni preobleki njegova veličastnost in lepota Še bolj Izstopata in omogočita nepozabno nočno doživetje. Privabili so mnogo obiskovalcev, saj so za popolno zimsko idilo dobra družba, nočni sprehod z baklo po zasneženi pokrajini in k osvetljenemu slapu Peričniku pa odi čna izbira. A. B. Kranj Hvala donatorjem SENT - Slovensko združenje za duševno zdravje, enota Šen- t'k Kranj, je v letu 2006 izvedlo več delavnic v programu dnevnega centra, za sodelovanje pa so zaprosili več dona-tofjev, Odzvali so se naslednji: Avto Močnik, Kranj, Avto hiša Vrtač, Kranj, Pivovarna Union, Ljubljana, Pletilstvo Jakopina, Dvorje, Linceer, d. o. o.. Kranj, File, d. d.. Mengeš. Triglav konfekcija, Kranj. Gorenjska predilnica, Škofja Trgovina Astar, Kranj, Sukno, Preserje, Cobel, s. p., Čepin Breda, Škofja Loka, Zorman Bojan, s. p.. Zalog, Rešet, d. o. o., Huje, Mesarija Arvaj, Britof, Pekarna Orehek, Kranj, Tina, d. o. o., NasovČe. Mesarstvo Anton Čadež, Visoko, Žito Gorenjka, Lesce, Mesarija Kalan Franc, Kranj, Mesnica Kmečki hram, Cerklje, Pekarna Maček, Britof, Ribarnica Delfin, Kranj, Mercator. Naklo, Mesarija Kepic Ivan, Cerklje, Mesarija Gregore, Kranj, Eta, d. d., Kamnik, Merkur, d. Naklo, Mesarija Snedic, Orehovlje, Pekarna Umnik, Šenčur, Kranjski kolaček, Kranj, Pekarna Zevnik, Kra Commerce, Ljubljana. Vsi v Šem'ku se Iskreno zahvaljujejo za pomoč in jim želijo srečno v letu 2007 in uspešno sodelovanje Še naprej. 4 GORENISKI GLAS petek, 29. decembra 2006 HALO-HALO, KAŽIPOT ~ 25 HALO - HALO GORENJSKI GLAS te efon: 04 201 42 00 HV6l<\6 U »biJrO D« 'JiVi^u Dtf^QI 00. ih OSeblQ u ' * Krjrjuo/ (won.ti đC'm (fttI>3 M II OCurfi ponuQ!] v o^a i^postavft KRANJ« WVA^. ^k^tH» u SOBOTNA A\ATINEJA Gostuj Poman fretih-Romnnn Idrg« CA RO D E J ROMANO Sobota^ iO. ^«mber 2006i cb 10* url> v Pr«i«rnov*m al«đaliiCu _ Coreniskj Gas Giv tVffSa vo Tlres COOO^iA R Nagrajenci križanke VIESSMANN, ki je objavljena 8. decembra, so: i. Flis jopico prejme Kristina Šest, Dovje 86A, 42Z1 Mojstrana; 2. Kolesarsko torbico prejme Lojzka Vovk, Sp. Corje 209, 4247 2g- Gorje; 3. Majico in kapo prejme Valentin Jakelj, Gorenjska ul. 23, 4260 8ied. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: LIdo Benči-r>a, Kovor, Pod skalco 3, 4290 Tržič; Fani Božič, Novi svet 9, 4221 Škofja loka in Rozalija Lamovec, Goropeke 6. 4226 Žiri. Nagrajenci križanke AVTOHISA VRTAC • Gorenjski glas Št. 100: pravilno geslo nagradne križanke se glasi: NOVI CRAFTER • NEVERJETNO MOČAN. Med prispelimi rešitvami je komisija izžrebala sledeče nagrajence: 1. nagrado • enodnevno uporabo novega VW Tourana Ani Lo-višček. Zelenica 10, 4290 Tržič; 2. nagrado • enodnevno uporabo Škode Roomster janež Repe, Radovna 1, 4247 Zgornje Gorje; 3. nagrado • paket obvezne opreme prejme Magdalena Mrak, Poljane nad Škofjo Loko 60, 4223 Poljane. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Milan Vavpot, Britof i3'i,4000 Kranj; Boris Kokalj, Tatinec 12» 420^ Preddvor In Saša Weisseisen, Zlato polje 12c, 4000 Kranj. Nagrajencem iskreno čestitamo! LOTO ullati 104. kroga • 27. 12. 2 "i. 2, 15, 17. 2}. 24, 34 in 36 SEDMICE Nil ,otko: 2, 6,5, o LOTKA Nil sklad 105. kroga za Sedmico 000 SIT 1112.669,00 EUR edvideni sklad 103. kroga za Lotk 30,000.000 SIT / 125.1S77S EUR osmrtnica Sporočamo 2alost-no vest da nas je v 71, lelu starosti Vinko Drakslar, upokojeni mesar iz Druiovke ST. Pogreb pokojnika bo v družinskem 30. aecemora 2000.00 13. uri na Žara bo na dan pogreba od ure na tamkajSnjem pokopališču. Po zadušnica v cerkvi v Dmlovki bo Sv. maša ŽALUfOCi VSI NJEGOVI D m lovka, 27. decembra 2006 ja 26 MALI OGLASI I n/ö @ g'gias.si GORENJSKI GUS petek, 20. decembra 2006 KsKERN NEPREMIČNINE Maistra trg 12, 4000 TeL 04/20213 202 CSM OSI /320 7001 Ema^l infe<3>k3*kern $1 POSLOVNI PROSTORI: Oddama KRAN|: pisarne v izmeri pritlijju In 15$ fnz v nevljcno pf«d lo leti. lastna iiU, cen« v $ EUR/m2 ma v , ob^ r- KRAN): mestno jedro, 2 pisar nri6 m 20 012, souporaba V/C in ^ajne v L nad«, obnova 2002. primerno mirne (odvetnik servisi, «teritve), cena» 10 EUR/m2 {2.396.40 S T//n2}. KRAN)« Planina: poslovni prostor v samostojnem obfektü ^ t)12 in v pritličju, primerno za mrrno dejavnost, staro 22 let, cena » S EUR/mj (V9l7,ooSIT/ma). Predamo: KRANJ • proizvodno, skladiščni, tr* govsk! prostori v izmeri cca, 5.OOO m2 v pritličju in yooo rr\2 v 1, nad,^ letnik 1992, takoj na voljo, možnost nakupa po delih, cena » 410 EUl^/m2 za 1. nad, (100.643,80 SCT/ma) in 520 EUR/m2 za pritličje (124.612.80 S1T/m2}. HI^E: Pröda ma KRANJ • bližinar dvostar^ovanjska 1 : 30 let Starz hüa, obnovljena 2002, ^ na parceli 655 mi. Kila v izmeri ti 1: 10 m. ima klet, pritlič|e< nadstropje I in podstreha (ni izdelana), sončna lokacija s pogledom na hribe^ cena • mlo S(T (250.OOO EUR), BESNIG^: p let staro hiio na parceli 960 mz, hiSa trna klel, pritličje, nad* strcpje in podstreho, vsaka etaža 90 mz^ lojena je garaža 15 m2 in manjia brunarica, cer>a « 48.0 mlo SkT (200.300 EUR). HRATTIE: sUn, hiia 121.80. velikosti 11,90 I 8^6© m, na parcelt 637 m2, klet. pritličje in nadstropje^ Hia je prazna, cena » 7 mio SIT (245.000 EUR). DRULOVKA: stan. hiia stara 45 let. primerna tudi za dvodr^Žinsko KiSo, slan. površina 270 mz, velikost parcele 1.000 m2, cena = mio I SIT (229.510 EUR)- . V6LES0V0: stan, hi§a letnik 1979. cca 85 mz na etažo (K, P, N in ped* streife), parcela 681 m2, dva lo^na stanovanja, cena ■ 44^0 mlo SIT (18) 6o3 . SENČUR: stan hi!a, letnik 60, uporabne površine 20O m2. obr\ova v letu 2004, izdelana klet. pritličje in mansarda, parcela 900 m2, cena = 4S.0 mio SIT {187781 £UR). VIRMANE: stan, hüa vel 9:^11 m^ {klet, pritličje In mansarda}. parcela )20 m2, letnik obnovljena leta 2OO0 (streha, fasada, okna, vrata, ilaki), cena * 49,5 mSo SkT (206.559 u m n d« ,0 mio SIT V bližini TR2(CA Stan. hiia s tlori* som 10180 t M m, staro jo let, na I 700 ms, tmt stanovanje cca 100 mz v stropiui prrmerna za dve družini, hiia je podk^etena m izdelano pod* strehOi cena « (200.300 EUR), ZEMLjliĆA: Prodamo: Saielj* stav. pan:ele 1^50 m; z leseno brunarico ob potočku, po 17*973,00 SlT/m2 (75 EUfi/m2}. Brito^•Mve^Vo(e stavb^ parcela 717 m S plačanim komunalnim pn spev kom, cena = 43^135.00 SIT/m2 (180 EUR/m2). Coriče stavb, parcelo za stan htSo 938 m2 po 22.765,00 StT/m2 (95 EUR/m2}. STANOVANjA: Proda^^o: KRAN)i Planina I: dvosobno 60 m2 v 9, nad., letnik cena « 22.50 mfo SIT (95.890 EUR), KRANJe Planina >: trisobno 77.40 m2 v 9, nad./12 nad., letnik 74. cena * 25 000.000,00 SIT (10+323 EUR} KRANJ, Zlato polje tnsobno 79.6 mz v visokem pritličju, nizek blok, obnova 200J, cena « 28,$ rnio SIT (118.928 CUR}. ško1)a loka, Podlubnik: dvosobno 60 m2 v8. nad , letnik 82Južna !eca, prazno, takoj vse jivo. cena = 23,0 mio SiT (95977 EUR) Oddamo: Kranj, center: dvosobno ali trisobno stanovanje (po potrebi) cca, 70 mz, popolnoma prenovljeno leta 2003, z opremo, takoj na voljor cena ■ 79081 SIT* 83.874 SIT/mes. (330-350 EUR/mes, www,kvkern.$ alpO om^alcidom Tel • Q4 &37 4S DD wwwalpdom si ^IPDGfTl Alpđem. in2enrreio d 0 Radovljica Cankvjeva uka 1 tHO Radovljica. Si O QfMDWAZATRG POSAEOOVANiE V?1SVZEMUI$K0 KKJIGO INŽfNJRiNG UPRAVUANJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJA PRODAMO 8L£D: Alpska, garsonjera, 17,1 mz. I 1981, 4. nad,, soba, kopalnica wc, balkon, klet^ oprema Cena: 15.000.000 SIT (62.593,89 EUR), RADOVLJICA* Pr«ierr>ova. dvosobno, 59,^ mz, pc^lliije. 1199$, kuhh nja^ 2 sobi, kopalnica > wc^ klet. Cena: 23.500,000 SIT B ECU NJE: dvosobno, 60,69 T987,4 nad., kuhinjd, 2 sebi, kopal* niča + wc, balkoni, klel, nadstreSni« ca. Cena: 23.000.000 SIT (95»977i3 EUR), RAGHDVgiCA: Prešernova, tris no, 67i29 mz, 3, nad,, 1,1987. kuhi« nja, 3 sobCi kopaSnica ♦ wc, balkon, klet, shramba Cena. 27.000.000 SIT (112.669 EUR). RADOVLjICA: Prešernova, dvoln-po1 sobno, 72.94 n2J, 1990, priti 16 je, kuhinja, 3 sobe, kopalnica, wc, balkon, klet Cena: 28.000.000 sr (116.842 EUR}. RADOVgrCA' Pireiernova, tr^sob-79.89 mz, 2, nad., 1,1988, kuhinja, 3 sebe, kopalnica, balkon, klet. Cena; 32.000,000 SIT (133,533,63 EUR). KRAN): itirisobno, 94.08 m:, obnova 0$, streha ^ žlebovi 06, 1, nad,, dnevna ^ kghfnja, 3 sobe, ko^ palnlca, wc. shramba, balkon, klet, drvarnica. Cena: 33 ooo^ooo S!T STANOVANJA ODDAMO 6l£D: Triglav s k«, veliko dvosobno. 99,66 m2,2006. pritli^je^ kuhin|a+je-diinka. dnevna soba, 2 spalnici^ ko* palnica. wc, terasa, klel, vsa oprema, kliina. parkirno meslo, do maja 07. Sf («25.93 Cena: i$o 000 mes. (stroSki že v ceni). RADOVLJICA; Cankarjeva, trisobno. 77.43 m2,1. 2006, a, nad., dr^ev-na soba «v kuhinja, 2 spalnici, kopalnica * wc, loža. klet, delna oprema, varščina 3 najemnine, predplačilo 3 najemnine. Cena' 108.000 SIT (450 4 stroški, ZC, CORfE: dvosobno. 63,35 mz, I. 1965,1. nad., kuhinja, 2 sobi, kopalni* ca ^ wc. balkon, klet. dni^amica, vrt, delna oprema^ pr«dpla6lo 3 najemni* ne. Cena: 59.910 SIT (250 EUR)/mes. POSLOVNI PROrrOR PRODAMO RADOVgiCA: Kranjska, 24,79 m2, pritličje, pisarna, klet, 1.1961 r mirne dejavnosti. Cena: 7,500.000 SIT (31 296r94 EUR}, davek plača ku* pec, POSLOVNE PROSTORE ODDA^ MO MOCTE pri Žirovnici: Pritličje cca, 285 m z, mansarda cca. 320 mz, 12* 67 m2, obnova 05, v celota ali posamezno ^ mirne dejavnosti. Cena' 1,917 SIT (8 EUR) za mz mesečno * RADOVLjICA: Gorenjska 58,93 ma, 2. r>ad., L 2003, sprejemni ca, 2 pisarni, čajna kuhinja, souporaba wc, mirne dejavnosti. Cena* 1.917 SIT (8 EUR} za m2 mesečno ♦ stro- iku MEDVODE: ZbHjska. 176 i960, pritličje: i pisarni, sanitarije, 3 skladiiča. kiet: delavnica, 2 skladišča, garaža, razi. dejavnosti, v ce* loti, Cer^a: 359.460 SIT (1.500 itroikk KUPIMO PARC SLE Na območju Gorenjske zazidljivih parcel za K^ddtijo. 3mo več WW s s GG mali oglasi 04/201 42 47, e-posta: maliogtdsi@g-glas.5i www.gorenjskiglds.si domplan urbanem in eo^f^nftiP. RVt, blafWMM t4 fLt 041/947-433 M.: 20 68 700 STANOVANjE PRODAMO Knnj, Vedc^odrri stolp - dvoso^o. nadstr., v izrneri 56,54 mz. leto czpad* nje 1959, CK, telefon, cena 23,0 mio SIT .97749 EUR); vseJjivo po doeovonj. Krv^i Ptaninz III. • ^tlrisobno, lil. nad* Str., v izmen 90 ma, leto izgr. 1985, 2003r cena 36 mio SIT Bledi alpskj bloki, dvosobno ^ k \l nad-str-, v ^^mer^ 72 m2,1 fzgr, 1989, cena 40,6 mio Srr (169420^79 EUR). Sad, alpski blokf. dvosobno. IL nadstr., v izmeri 53 mi, L i2gr. 1989, cera 26J mio S1T (111410,00 EUR), Kranj. Kokrrca « dvosobno f kab.. v izmen 57 mz, prilli^e, leto i^. 1964, ogrevanje na (rda goriva, balkon, pokrit parkimi proftor, kabd, TV, tele^, delno obnovljeno. Cena 22,9 mio SI pnTraäi-garsonjera. Lnadstr, v izmen 17,79 L 1973, delno obnovljeno 2003, opremljeno, CK, KTV.teMbn, pokril parkirni prostor, sprotno plačilo, ena varičina, cena (650,00 EUR) ♦ HiSE«PRODAMO Sliüna Cofailj na Gorenjskem, na, tlorisa 12 k 11 nu na parcdiveJ^kosti 572 rna. L Izgradnje 1992, cena 39 mh SfT (162.74411 EUR). Gorenjska • Begunje, dvortadstropna, velikosti 730 m2> na 2370 m2, grajena e(a 1894 leto pren* ove 2003. oprema: ADSL CK, kabdskr ntemet, idima, več tele^nev, balkon. ganaa, terasa^ ve£ parkirnih mest, ure* ter\i zemljiib knjiga * bM\ lem^ dvorec z vsem sodobnim udobjem na atrab ifvni lokadji, v bližini dostop na avtocesto, pnnwno tako za stanovanjsko namembnost kot za po&lovrvo, zdravih stvo, zdravstvo, sanatorij. Cena 359460.000,00 srr (1.500000.00 EUR). Bttna Krat^* Briiof trojček* novogradnja. napai^i vdikosti 175^2, uporabne površine 140 mz zgrajene bodo do po* daljSanelll gr.iue. inja, jedih niča, dnevna soba. WC, shramba, predsoba (58 rnz), v nadstropju dve Otioikh sobi, spalnica, kopalnica ^9 mz), pod* streije« možnost dodatnega prostora* 2^ mz. Hiie bodo s leraso m balkonom^ ogrevane p/edvkjoma na pl m. Vsaka hiša ifiia tri parkirna mesta in vrtove: 35.45m2 , Cer^a Ai ■ 33789 9^6.00 SIT (141 jOO}/» EUR): A2 «32489 911,00 S IT (135578,00 EUR). DDV le 2e vkl|učen v ceno; kupec ne ^ L^fm^ priHična, d/ostanovanjska, v IV. gradbeni fazi, (kxisa 220 m2, na parceli ve^ikostf 5CO m2, voda, elektnka, CK, telefon, greznica, pripravljeno tudi za phklfüäek na kanalizacijo, garaža za dva avtomobj^a. Leto izgrzdn|e 2005/06, cena 65 000 ooo SIT (271.240.19 EUR) POSLOVNA PROSTOR * PRODAMO Knnji StraŽilče, vtsoko prrtlj^, vimeri 209 mz, leto izgradnje ^974, ddno ob- m2, za ti^ovmo al^ podobno dejavnost, cena 32 mio SFT {133.533,63 EUR). POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: tkotf» Ixk^ I, rudstr,, izmere 125 mz, leto izgr. 1990, za pisarne, mesečna na^ jemnina 299.550.00 SIT {1.250,00 EUR) in stroiki in 38 m2 v prtlii^u, kio izgr, 1990^ za mimo de]avT^o« meseč^ na najemnina 118.382,00 SIT (494.GO EUR) m stroitd. SUADISČNI PROSTORI • PROIZVODNE KALI* PRODAMO *NAj EM Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 mz, Starost 30 leL le^ ^zgr^dnje 1975* cena 102.5 SIT (427724,92 EUR), možnost tudi najema • cena 1 mio SiT/mesec + stroiki (4.172,9z EUR mesečno «^stroSki). PARCELA * PRODAMO KfVij, Rupa • zuid (va v umen 657 rru, cpna 20,5 m« srr 85.54498 EUR). ' Btisna Sko^ zaz^ljtva. v /zrnen fnz, (3na 263 mio SIT {n1.900.00 Javomiiki ^iovtnad jesenicami, v tzmeri 759 rn2, na parceli eWdnka fn relefon, sonäia, dostop z javr>e ceste, geodet* sko cdmeryena, celotna zazidljiva. 8 km od avtoceste, cena 9 mio SfT {37»556.35 EUR). Ske^ Loka • Poljanska dolina (Coren)a vas) v (zmeri 764 mz, lepa, sončna, cena 10,5 mio SIT (43816^0 EUR) PARCEU ZA VIKEND • PRODAhfO: Corenjske^ Srednja vas pri Gonča>i, v izmen 403 m2, cena 9 mio SIT (37,556,33 EUR)t posebej doplaMo za že t^no gradbeno dovoljenje m nairt za izdelavo bnjnaric«. Pafev&'&stnc» nad TržiČem, v izmcn 1,097 mz, cena 6.582.000,00 SIT 1 NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM TRISOBNO, opremljeno, renovirano, Stražišče, t lasinim Milurišćem, vpisano v ZK, cena 30.000,000 SIT, 8 040/533'^11 flOiow ODDAM POPOLNOMA, prenovljeno m opremljeno garsonjero v nizkih t>lokih na Planlr>l, • 040/41'20-2S »^mt ENOSOBNO, s kabinelom. 2i daljše obdobje, samskemu rnoškemu ali ženski. orosto 0Ö 1. 2. 07 naprej, 9 040/650-B52 «oitsM hitriKREDIT.com HIPOTEKARNI DO 100% DO 30 LFT 2A VSAK O. D. Triple A-InvesI Krarij, Kiflrićeva C 12 lel. 04/20 28 405 mob: 040/521 660 ŠTIRISOBNO, Stanovanj« na Črnilu pri 8ro2jah, cena po dogovoru^ 9 04/53093^77, 040/435*436 «oii263 NAJAMEM SOBO, na felaciji Krani - Jesenice, 9 SOBO. manjie stanovanje ah siaro riišo. samski mosKJ, HiSE PRODAM HI50. Železniki okolica v III. gr. novogradnja 2004, na sor>ćni parce ob robu Q02Cla, orikijuökl urejen 031/372-238 FR^ kSÜ c. S4/B. PE Succva 27, Kranj V 30, dneh prodamo vašo n epremi^n i no 04/2344080.041/626 S81 04Y/366a96,041/734198 34ur/dan I n«prpoSt«: fUl.nepreni!cnln«^$i^,ne< «Atfw, U'plus.sl ZAZtOUlVO PARCELO. Sk. Loka • Sv. Duh, SOO m2, vsa infrasbnjKTu ra v bližini. Cena 31.200 oz 130 051/681-104 somo&d POSLOVNI PROSTORI ODDAM GOSTINSKI LOKAL, v obratovanjih, v bližini Bleda, odkup uiveniarja, pr^ vz@rn lakoj, ugodno. 9 01/251-69-92 601 M9& MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS. nih vozit, golovinsko plačilo, Avto Kran;, d.o.o., Kranj, Sa«ka 34. Kranj, 04/20.11-413, 041/707-145, 031/231-353 001049' 10.4702 NMtt PC Mtekd mid 22.4202 NWQ MONTAŽ • ainonh2ef|^ hiin servis vc • avioopiiks vse/a podvc^jff vn^i - i^Duiri^ $isi^iTii Kaiai^aioni / U\ 0445 7« OM H WüMwww.Z ggd ntdf.$ AUDI A4 ks/avEn 1.9 TDi. I. 99. ocKć-rto ohranierr. vsa oD^^rr^a, evro pnitjop, sarvisna Knjiga, reg. celo leto. • 040/607-502 icvm Bhnv diesel Karavan, I. 96,1. lastnsK m 1, v Sloveniji, nove zimske in letne gurT>9. 9 041/695-675 ROVER ŽU SI, I. dd, 56.000 km, 4 vrata, Klima, odllčrto ohranjen, i. lastnica, S 04/513-71-40 »oii??i MOTORNA KOLESA PRODAy M0P8D APN 6, dobro ohranjen, cena: 65.000,00 SfT. 9 041/214- 500 Mii?ai AVTOPELI IN OPREMA PRODAH PLATIŠČA, in gum« za rvn« &d 13 do 16 col, nove in raMier>$ novqjieav^ 041/722^25 I dim. «tud^za KARA M DO Li RAN A VOZILA PROOAM CRYSLER VOJAGER 2.5. Oencmar. I 95. oKvaira motoric. OPEL CORSA, I. 93, 5 vrat. rahlo po-iKodovan spredaj desno, cene 80,000 SIT, « 040/607-502 «n?« KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi Totalka - ponuiam rtajveč, takojšen odkup, pra-vol 9 031/770^33 «oicm« GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SPOMLAOI. bom meniat šplčak na str«hl, ao&ro ohranjen ugodno prodam, Mlaka 1. 9 04/5W)7-777 KUPIM ELEMENTE, 031/233-050 šolanje in punte, eoii^u KURIVO PRODAM DRVA, metrska a« dostave. 9 041/716-019 , možnost BQ111QS LESNE, brfkete za kurjavo, ugodno, 04/53-31-648. 040/38-74-26 floiimo STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM REGAL, dnevne »t«, ciroiko poste- , m adjnsko sotx>. oir, voziček. 9 BOltSAS GOSPODINJSKI APARATI PRODAM JEDILNI, okrasni pribor 68 cfelni v kov-ćku. • 04/25^10-57 AOIIT'O ŠTEDILNIK, Kekec, dva plin in piinsKO bofubo, 9 04/255-63-63 eon? rs ZAMRZOVALNO, omens in hladilec mloKa, *041/57&-966 OGREVANJE» HLAJENJE PRODAM ELEKTRIČNE, marmorne radi8tor;e ugodno prodamo In montiramo EL-TERM, kamnosestvo In ogrevalna tehnika, d.o.o.. Zagrebška cesta 2Ü. Maribor. « 02/426-01-51.041/639-146 «0)010 RABUENO PEČ. Vrećek ogrevanje, na irde goriva, lortj. doDro ohranjena, 826 centralno .000 ka- GLASBILA UUBITEUI HARMONIKE, želde spoznati in Igrati frajtonarfco. 9 04/204- 1[!V29 «Okin; HOBI QRAMOrONSKE PLOŠČE, in razglednice, jih Imate kaj. so vam odveč -mi jih o^toprte. 9 041 /220-656 gOl12U KNJIGE, PUBLIKACIJE PRODAM ZGODBE SV. PISMA. K< >mpJel i8sno- pičov rz 19. n začetki i 20 solelja, cena 11.000 £UR, • 0 31/225-870 80ii2$a UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE, 3 kreacij e {47 izd), r^a temo Križev pol. Ocen)« mo na 35 mio sil. 9 031/225-870 80111*9 OBLAČILA PRODAM ČRN, zinuKi Kostim, ši. 42 in novopr^ grin^aFo za ud6Žno gamtturo za polovi CO kupne c«fie. V 04/202^2^8 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI KUPIM TRAKTOR, zetor, Univerzal pogon 4x4, od rasIniKa, 051/203-387 eoiioas PRIDELKI PRODAM OOMAČA. neäkropliena 04/574-32-94 DOMAĆA. neak;Dc«ena jabcta. ccru 60- 04/574-34-88 co i)?» KORENJE, za krmo, rdečo peso in med. « 041 / 517-551 «oi ^724 VINO CVIČEK, m modro 04/574-26-95. 041/984-691 VZRBJNB ŽIVALI PMOOAH Če eiKCA, starega U dni, 9 ĆB BIKCA, in Križanca. 041/347-475 7 dni, JARKICE, rjave in uras^, Hrase KRAVO, po drugom taletu in silazne bale, 9 04/25*2^^06 «msab MLADO, kravo aimer^talko, pc t«lityi, dobro mleKance, 9 041/812-096 6011^ NCSNICE, 19-ledenske na zalogi, «n dan star^ peruinir^a do naročilu, Ooma* Id, 9 04/530-94-94 dcnw ovce. za lako zakol MO PRAŠIČA, za zakol, domača K/ma, 04/61 ^2-876 «n?« PRAŠIČ A. za zakol m euhe botare. • ion PRAŠIČA, za zakeL domača krma. PRAŠIČE, različrro težke prodam m pnp&ijem na dom. • 041/724-144 TSLICO, za bika. 4 mes^e 6CIII2S7 TELIČKO, sifnentalko, 031/837-520 ^Odni, TELIČKO, sfmenlaiko, staro {ri todne, • 04/25-22-749 TELIČKO, sjmentalko, staro 14 dai in oraa^ca, 9 04/26-11-670 TELIČKO, wetnQ pasme staro en teden. 9 041/962-860 «np^i KUPIM BIKCA, simentalca aH križanca oz. means pasme, starega 10 dni. 9 BIKCA, amenta ca ali kn ga en teden Oo ^ meseca. 031/378-946 BIKCA, aimentsica 8(1 knžanca starega od 1 tedna do 1 mes. \n prod&m planir« no deako, • 031 /378-943 B^KCA, simantalca. starega do 14 dni, 9 04/25-91-269 BIKCA, simentah^a do 300 kg m brejo telieo, 8 021/604-918 MLADO, brejo kravo telieo eimentai- ko. 9 041/830-417 mmjä A v GORENJSKI GLAS Mtck, 29. decembra 2006 MALI OGLASI, ZAHVALE 27 POSLOVNI STIKI KREDITI Do 7 le^ nd osebni doboöek a potojpiino, (do 50 % obremenitve. Kredrti na osnovi vozila, tef (easingi za vozila stara do 10 let MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICEr PRIDEMO UIDINADOMl NUMEAO ÜNO Robert Ku1(0v«c Lp^ Mibdca lA. 22, Mar9»r Tel: mob! 041/750^560,041/331-991 TA KO J. (ran&OOd. IR E Franc s,p.» 041/747- voznika za domači po S(Ov«n]>i, izpit C Hroval •egunfskđ c. 25. Le^e, «eii3ir STORITVE NUDIM ZAPOSUM VOZNIKA, E-Kategorl|e. srevozi DO Evrooi, Bertoncelj Pavel s.p., Nd traH Lefice. 336 V KRANJU, zaposlimo teiebnisia/ko, delo od pon. do i:>et. od S. do 16. ure, izobrazba ni pomemDna, Fantorn intef* national, d.0.0., Ul. M. GrevenDroich 13. C^lie. • 051/435-14S ASTCRIKS SENČILA. Rozman Peter &D., Senrćno ?. Knžd, lel: 041/733*709; žaluzie, roioil, rolete, la- n^eirte zavese, phsa lavese, luDmamiki. marKize, mvw, sstenKs, r«! «oio^M smOt ^CAU dno., StniM 3a Krarv. .ram 041 /222'741 B»ii?io FESST PE mdt\m 5. Kranj Nudimo vse vr$te posojil, ugodne obresti ZAPOSLITVE NUDIU ZAPOSLIMO, riaukaoa/^co ZÄ t\eaof> Gosnna pn Danilu» RqIk« ^fo Uka. V 041 /710-748 aoi ZA NEDOLOČEN ČAS, Zaposlimo z^ stopnik« in vodi« skupin 2a ter^nsKo prodajo novih artiklov zi varovanje zdravia, pogoji \n uvalanje v SinKooa. G.o.o., Žirovnica 87. S 041/793-367, 040/666^45 AVTOMEHANIKA. z izkušniami zapo- 3iimo za nedoločen ćas. Avto moto c«ntar >l«riin ^uciQajeva c. lOa. KranI, « 04/201-53-10, 041/746-405 «11094 KLEPAR-KROVEC, dobi Otfloza n«d. Ć38. Zazelerr« n«Kdjletr« daL izK. r^ teh delih tn vozniiki fzpit sHmi^ ativen osebni dohodek, začetek dela takoj* Zoran Sodnik s.p., Gmajr^hca Komanda. • 041/719*499 mucu PRENAVLJAMO HIŠE. In starN»an>a v Kranju ^n okoHci • rvzorvir?^« svoj min, MegamathK, Stareuva ul 1011192 TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 30 % pnhnnka pn ogre* varju. Prepiha in prahu ni vecl Zman^ ian hnjp. 10 W garancije. 6E & MA. d.o*o., Eksiarjeva Kamnik, v 01/S3-15-0S7, 041/694-229 «OiP*«« ŽALUaiE. ncnvieina vmaco. z^vrw^^fi. anns, lamelfie n (te zai^i so^en ser^ ÜB, edelamo i m^reny). Rono se 041/611-684 v Golobic Loka, DUO ROLO, isce dalo na obleln«^, porokah z zabavno in rurodr>o gla^o, «041/224^907 eonoao ZASEBNI STiKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZA- UPANJE« posfMuj« U poštene 2vez9. 28 vse starosli po vaei SLO. Mnogo m lih je že spoznalo, nel se Vas $e večl, 031 / 505^95 6010465 V SPOMIN dragemu možu» očetu in staremu očetu Alojzu Lampetu Danes mineva leto dni, odkar te ni več med nami, a spomini na čas. ko smo živeli skupaj s teboj, še vedno ostajajo. Hvala vsem, ki z nami z lepimi mislimi delite in ch ran fate spomin nanj. Žalujoči: zena Francka ter hči Britta in sin Joža z dnižisama Kranj, Kokrica, 29, grudna 2006 7AHVALA V Srcu hotjcm zdaj počivam, tam se viha^ev ne bojim. Ljubezen Večnega uiivam, z nebeško himno ga častim. V 93. letu starosti je sklenil življenjsko pot nal dragi atek, dedi. pradedek, stric, tast in boter Jožef Skuber st. p. d. Makek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in ZB za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv . Hvala gospodu župniku Hamu, cerkvenemu zboru pevcem Smrtnik, zdravnikom, patronažnim sestram, fiziote rapevtki Majdi, čebelarskemu društvu Preddvor in pogrebn službi NavČek. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali In ga pospremili k večnemu počitku. ŽahjiočL* anCM Jure, loško in hä Beda z dnäxnami in ostalo sorodstvo jezosko. Ljubljana. Kranj, Šanghaj, Železna Kai^, C^ovec. Dunaj Vso dobroto in ljubezen, si »mm ZAHVALA do konca nahh dni. Svojo pesem miline, dobrote in ljubezni je v naSa mama Ivanka Ovsenik Blažunova mama iz Gore ni . letu sklenila Ostale so solze bolečine, padajoče na vezi večnega spomina. I skr ena zahvala vsem, ki ste z nami delili bolečino, vsem, ki sle mamo imeli radi, ji izkazali spoštljiv sp>omin in jo pospremili na njeni zadnji potL Z globokim spoštovanjem se zahvaljujemo g. župniku Francu Godcu za ganljiv pogrebni obred s tako lepo izrečenimi besedami, kakor da so jih govorili angeli iz nebes, mešanemu pevskemu zboru Musica Viva, trobentaču, praporščakom, nosačem in pogrebni službi Komunala Kranj, v času njene bolezni pa g. Lovru Kokotcu, gospema Marici in Lidiji ter sosedom za njihovo nesebično pomoč. Še enlaat iskrena zahvala vsem in vsakemu posebej. VSI NJENI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl Franc Lužovec upokojeni delavec Pošte Slovenije PE Kranj Na njegovo zadnjo pol smo ga pospremili v soboto, 23. decembra 2006, ob pokopališče v Cerkljah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. un na Delavci Pošte Slovenije, PE Kranj ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, babi in prababica Milica Kirbiš roj. Smuk, iz^Cranja, Župančičeva 16 Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo kolektivoma PoŠte Kranj ter Ljudske univerze Kranj, gospodu župniku za obred, prav tako pa tudi pogrebni službi Komunale Kranj. pevcem okteta Klas iz Predoselj ter trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni! Krani. 20. dčcembta 1006 OSMRTNICA Solza, ialost. bolečina Uzbudila ni, a ostaUi je ti^na, ki močno boli. V hudi bolečim sporočamo žalostno vest, da nas je v 76- letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari o^e Aleš Hladnik ključavničarski mojster v pokoju Pogreb pokojnika bo danes, v petek, 29. decembra 2006, ob 15-uri na pokopališču v Bitnjah. Na dan pogreba bo žara od S. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Po pogrebu bo Sv. maša zadušnica v farni cerkvi v šmartinu. Žalujoči: žena Berta, h6 Lidija s Petrom ter vnuk Jaka StražiŠče, 25, decembra 2006 ZAHVALA Po laatkotrajni bolezni nas je v Si. letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek. brat, stric in tast Franc Lužovec p. 2B12 <04) 2022 <051) (OA) 2012«* <04) 2ei2*220 (•po^n r atf i ok rmn^rud Ic^^kr anj spKotno «tTQnt www« r Adi^kr ^nj i neuuoLJ rosLusanR rrdusk^ postaja na GORtnjSKt/ny CG PRILOGA GORENJSKEGA GLASA n 02 PETEK 29.12.2006 GL SB AVSENIKOVA GLASBA V PRI JOZOVCU Na pr/em zborovskem koncertu Avsenikove glasbe je nastopilo več kot i6o pevcev. Prireditev je vodil Boštjan Romih. Maja Bertoncelj UD bratov Avse-nik je "Pri jožov-cu" pripravil prvi zborovski koncert. Program je sesiav- ijala izključno Avsenikova glasba, torej melodije, ki sta iih napisala brata Avsenik, vodil in povezoval BoStjan Romih, večer pa je snemala Televizija Medvode, ki je iz dveumega dogodka pripravila dve oddaji, ki vsebujeta tudi intervjuje z nekaterimi aranžerji ter Brigito in Slavkom Avsenikom. Prvo oddajo so premiemo predvajali 26. decembra, drugo pa si boste na TV Medvode lahko med niimi pa sta se znašli c^edali 2. januarja. Obe od-tudi dve skladbi, ki sta ju na- daji bosta na sporedu tudi pisala Slavkova sinova. Gre« gor in Slavko ml, Na odru je nastopilo devet zborov in skupin (oktet Deseti brat, komorni zbor Li mbar, vokalna skupina Metulji, oktet Podoglarji, MePZ Tratarski zvon, skupina sester Trobec Žagar s prijateljicami, kvintet brstov Smrtnik, vokalna skupina Solzice, MePZ Svoboda Šoštanj), skupaj več na drugih gorenjskih lokalnih televizijah: na GTV Kranj, ATM Kranjska Gora, Deželna TV Sko^a Loka in TV Plus Komenda. Pri Založbi Avsenik-Hohne r je pred dnevi izšla tudi zgoščenka, ki je bila posneta v živo, medtem ko bo TV Medvode v kratlcpm rivd kon- certa, ki bo poleg vseh skladb vsebovala že omenje- kot 160 pevcev. Koncert je ne intervjuje. Neisha m Duble Truble v Kranju Zavod za turizem Kranj vas vabi v petek» 29. decembra, na koncert Neishe. Od 26. do 30. decembra, vsak dan od 16. do )8. ure, bo na Glavnem trgu tudi pravljična dežela za najmlajše, s plesnimj utrinki, igricami in delavnicami. Tudi letos bo v Kranju silvestrovanje na prostem in sicer na Slovenskem trgu y družbi skupine Duble Truble. S. K. V RADI FOTOGRAFIRATE? Objavite vaše izdelke na razstavi! časopis Gorenjski glas bc v prihodnjem letu praznoval fiO-letriico iz* hajanja. Jubilej bodo spremljale §tevilne aktivnDsti, med drugimi prt-p avljamo lotogotsko ra/sisvo, ki bo v galeriji Gorenj^ege muzeja ns ogled v začetku marca 2007, Ob priprav tege dogodka tudi Vas, s)ostovani bralci, vabimo k sodelovanju! Vabimo Vas, da nam poHiete lotogratife. ki ste jh h posneli ali pa \h še boite, k) predstavljajo svetlo, prijazno in pozrtivno $tran žvijenja na Gorsniskem, $ poudarkom na življenju. Vsak petek b razpisana nova tema za nateiaj fotografij, povzeta po rubrikah Gorenjske^ glasa. . i RADOSTI iNUmk "DRUŽINA. iGRA. druga: ŠPORT', tretja: PRAZNOVANJE: 'DRUŽINSKA SREČANJA. KUUNARIKA. OKRAŠEVAt nova razpisana tema pa je: PRIREDITVE* [RU2ABNA SREČANJA' JI ur me Športne čim pfsj pobrskajte po wojem folografskem arhivu ah na novo posnemite čim vec fotografij na katerokoli izmed do sedaj ra2pi^ sanihtem, mi pa bomo med prispelimi izbrali najbotj^e. jih danar no nagradili, objavili v GDranjsksm glasu in na razstavi. «^^s^dortic^t ^ZfitotD t^gtećbf al no CDfj ^ own^io wAicio 1030 flRhtei $o Drf sfciywgv do^mx poiligp bhkotua WocF3f^ nvi'ifia^a ttm^a 1h K 21 CHX na roskx Gor^rififa^ 2ocm 1 4000 Kjcf^ c^ t^tai $ p^vovri Zfl te Voschmo Sn Vi^fW oWt^ m lO(OQr?ih|' Gorenjski Glas Primorskim fantom je evolucija bivanja v tujini prinesla amsterdamsko ploščo. Odkar nas sedem dni v tednu opozarjajo nase, je v našem rock morjecu plima glasbene kvalitete. JS Klemen Globočnik evin Koradin, Peter Kokotec in Gregor Jokac {Tid«) so se v sklopu fotografske razstave fotografinje Mance Gašpirc in prihajajočega kranjskega koncerta s Siddharto rock baru Down Town» kjer so dolgo v noč vrteli njihove videos pote in glasbo. Ljubitelji skupine pa so jim lahko prisluhnili zvečer na Prešernovem trgu s v Ljubljani. Moja interpretacija teksta vašega komada 'Not a whore' je, da je človek brez vrednosti v smislu denarja. V komadu 'Leave this place' obravnavate resno problematiko človeške eksistence. So teksti plod osebnih izku- Od takrat se vaša oot strmo Kevin: "An^eški jezik ču- angleškimi besedili. >zpenja. Čutite kakšen pri- tirno enakovredno sloven- izvajalce, ki jim \ispe mcdua- tisk, ko ustvarjate nov material? Kevin: šen) ali izhajajo bolj iz opa- rovani smo nov material, da skemu v smislu jasnosti izra-ianja, zato tudi imamo angleška besedila. Tudi sedem let življenja v tujini je prines- zovanja sveta, ki nam ga mediji posredujejo? mislimo, da bo to najboljša lo svoje. Iz tega vidika je laž-plošča na svetu, ki bo gotovo je komunicrati v intemado- rodni preboj, celo ojnalovažu-iejo in pišejo o njih slabe st/a-ri. Kot da bi hoteli, da smo samo lokalno usmerjeni." Peter:" Prednost te rume je s Siddhsrto ie. da Kevin: "Ravno omenjena nekaj stopničk viS;e od "Se- nalnem jeziku, Id ga ljudje začenjajo toČ2io ob 20. uri. Tako lahko pride več ljudi. Mogoče lahko tudi s terr komada sta napisana i2 oseb- \en days"." povsod razumejo. Tuje tižiš- nih izkušenj. Posebej "Leave Peter: "Ne prilagajamo se če je neprimerljivo večje. this place" ima nek "teenage nekemu določenemu geo- Koncerti se začenjajo ob angst" naboj, k: je eno izmed grafskemu in "ti zgodnejših urah, ljudje pri-bol j uporniških tekstov. Sicer pamo" naokoli, tako da tež- hajao na koncerte z name-komad nima pesimističnega ko čutimo kakrŠenkoU pri- nom, da poslušajo glasbo. Že n pn pomoremo k vzgajanju mla dine in pravega odnosa glasbe." ozadja, ampak izraža željo tisk po spremembi nekega pros- tora. "Not a whore" pa temelji na izkušnji iz Amsterdama in iz občutkov povezanih z opravljanjem nečesa iz- klučno zaradi denarja." Pred formiranjem skupine Tide ste bili nekateri člani v drugih bendih, kot sta Revolver in Valter brani Sara- naši jxižnl sosedje Imajo tovrstne stvari bolje organizirane na nekem državnem nivoju, imajo rock'n'roll skia- nosi, da Tide dobite tudi le- Peta najnovejša članica benda je tudi tonski mojster Tisa. Ali obstaja mož- de, prav tako se je v zadnjih letih večino zvezd iz teh raz- jevo, tako da imate izkušnje logov rajši odločilo za nasto-s koncerti doma kot v tujini, pe v Zagrebu kot pa v Ljub- stega člana, če se bi odločili za širjenje svoj^ zvoka? Kevin* "A mogoče iŠćeŠ službo? Definitivno si bomo Od izdaje prvenca Seven days se začenja drugo leto. Obstajajo slabosti in prednosti le teh? liani. Pri nas pa država ne ob poplavi turbo folka omis- podpira dovolj izvajalcev z lili harmoniko (smeh). II NOVIČKE Terceta verjetno ne bo Za ansamblom Gašperji je odlična sezona. Pred dvema tednoma so se vrnili s turneje po Nemčiji, poleg te turneje pa so Gašperji pogosto nastopali tako doma kot tudi v tujir>]. Ob rednem igranju ob sredah v Begunjah v gostilni Pri Jo-žovcu so izpeljali Miklavževa nie, Čaka jih silvestrovo, na migovanja, da naj bi zaradi preutrujenosti prišlo v anstim- blu do nesoglasij» potrdili pa so, da iščejo novega pevca in da nameravajo v kratkem izpeljati za to potrebno avdicijo. Ker iičejo pevca in ne pevko, je najbrž domneva, da bi duet rad; razširili v tercet, bolj majava. Res pa je, da se govori tudi to, da Vera doline menda ni najbolj zadovoljna z Danilom Lukanom. A. B. Bratie Zupan ob 40-letnici izdali zgoščenko cvetno nedeljo pa so skupaj s Slovenskim oktetom in foV Kvintet bratov Zupan iz Tržiča letos praznuje 40'letnlco d«- kiorno skupino Iskraemeco predstavili Velikonočni Čas. Prireditev, ki je bila v Medvodah, je nakazala eno Izmed lovanja. Ob tej priložnosti so Izdali zgoščenko z naslovom Na Gorenjskem smo doma. Na njej je 21 skladb, med kate- pjiliüünjU) usrnentev einsdrnbid. povezuv^nje njihovega tuni previddujejo narodne, na njej pa je moč najti tudi fran- koncertnega sporeda coske, španske in dalmatinske pesmi. "Posebnost zgoščen- z ljudskimi in verski- ke je, da so na njej zbrane pesmi, ki smo jih peli pred pet- mi prazniki, Šegami najstimi ali dvajsetimi leti. ko so blN na§i glasovi Še precej in običaji. Ob vsem tem se zastavlja vpraSanje, zakaj naj bi iskali nove- lepši. medtem ko danes niso več tako sveži," je de^al Daniel Zupan (drugi tenor, bariton), ki ]e pred mnogimi leti pr&dbgal ustanovitev kvinteta. Poleg njega ga sestavljajo I? trije bratje Zupan: Drago (prvi tenor), Muo [drugi bas) in ga pevca. O tem se je Srečko (prvi bas). Med njimi je Še Danielov nečak Andrej resda nekaj lušljalo, Zupan (prvi bas), ki se je kvintetu pridružil pred petimi leti zdaj pa na) bi menda zaradi Srečkove bolezni, "Med nami pa je vseh štirideset let resno razmišljali o zdrial tudi Franci Križaj, s katerim smo navezali zelo tesne tem. Gašperji pa pravijo, da zanikajo na- stike," je Še dejal Daniel Zupan in dodal, da bodo jubilejr koncert najverjetneje pripravili spomladi. A. H. 1047 PETEK 29.12.2006 TELEVIZIJ Anketa Čevapdd in harmonika Ana Hartman Le dva dneva nas ločita od najdaljše noči v letu» se bo staro leto prevesi o v novo. Kako bodo sifvestrovo preživeli znani ženski televi- obrazi, nas je zanina- lo v tokratni anketi. fMe Tinj Ookl. tr^fv TV Sld««niji Janja Koren: "Silvestrov© bom preživela v ozkem družinskem krogu, ob dobri večerji, novo leto pa bomo pričakali na pro' stem. Nič posebnega torej, saj bom delata Še zadnje tošnje Odmeve. Skušala se bom spočiti in si nabrati k« energi e za nove izzive ij • k J Katarina čas: "Včasih sem silvestrovanju posvečala velik pomen, v zadnjih ietlh pa ne več, ker se mi vse skupaj zdi zelo umetno. Mogoče bom $ld žur, ali pa bom kar na doma. Mi le povsem vseeno, ker je tako ali tako v tem tednu tol ko zabav." 1 lasna Kuljaj: "Delovna za silvestrovo ne bom, ker sem bila med letom pridna, haha. Najprej sem mislila odpotovati v Beograd. A ker tja hodijo vsi, sva se z bratom odloČila za Bosno. Rada imam dobre čevapčiče, južno glasbo in harmoniko," Nina Osenar: "Po dolgem času bom letos silvestrovo preživela doma. Najprej sva sicer s fantom nameravala odpotovati Berlin, a jc pred kratt*kM Za več vsebin posljHe SMS 2 vsebino P KRNEKI na 1919 PRAZNIČNI MOTIVI T$irruai rtu t null tiAUi 10 . OUUt tO tKUt A TTMAl ? >CUU1 aUUfl tć XLKAI r T itml) iimictu nMiutimm M »OSICIKl OZAfiHr K HltlKtX UAUCj U tH>Hi TDkh T ttAUti » MEL0DI3E & UVERTURE > ISMI m fitTAHOCl Mi'ViaIMM RPCkkiPM ptXJN)} tUmlrntmKtm »mft BM^muviasuai .OOAi fH wxno Wmr MM • I D«t1 M OMl PttlUNC») PM JlMClCl fSfitpgfmptf teu«M UMI MfiAjMIWLLkl ■XAjMnnwt ČH VtlMll OfiAi M UMlt Um IQM1 OH WltnAl MMM itMih^ tMi RMAi M iHWHhAS iMfta M««Ol« OH ourv^ mmPMMk KOttuv loira (Mg nUrütfTACM •MHI* EOOio u lOtlCJ t nbk \j cifWAC ♦ ♦ ^ t 04 PETEK 29.12.2006 KULTUR; Kranj Jasna 2006 v prostorih gimnasiie spodnji avli Gimnazije Kran| je te dni na ogled razstava likovnih del udeležencev likovnega srečanja Jasna ZooS, ki je letos prvič potekalo v Kranjski Gori, likovnike pa so gostili v Penzionu Lavtižar. Sedem likovnikov, ki največ delujejo na področju «Iikar<>tv4, jp sliicdlo predvsem motiviko tamkajšnjega edinstvenega naravnega okolja. Na Gimnaziji so tako na,ogled likovna dela Bo-leslava Čeruja (tudi glavni pobudnik srečanja), Vena Dolenca, Eda Gregoriča.Jake Kobala, Jožeta Potokarja. Andreja Štularja in Ivana Žlberta, Večina izmed ustvarjalcev, katerih likovno delo se med seboj zelo razlikuje, le v gorenjskem prostoru 2e uveljavljenih, saj imajo za seboj že več skupinskih in samostojnih razstav. Razstava bo na ogled še do 20. januarja. I. K. i i< 9 Ob umetnostni zgodovinarki Katji Mohorič, likovni ustvarjalci Veno Dolenc, Boleslav čeru in Ivan Žibert kranj Ljudske božične De profundisa Danes, v petek, 29. decembra, ob 13.30 bo v cerkvi sv. Martina v StražiSču pri Kranju koncert Komornega zbora Ce profundis. Zbor se bo pod vodstvom zborovodje Branke Potočnik Krajnik predstavil s slovenskimi ljudskimi božičnimi pesmimi v priredbah skladateljev Pavla Merkuja, Maksimiljana FeguSa, Janeza Močnika, Ubalda Vrabca in Egija Gašperšiča. Vstop je prost 1. K. VI Viessmann. d.0.0., C. XIV. divizije 116 a, 2000 Maribor Telefon: 02/480 55 50, telefaks: 02/480 55 60 http://www.viessmann.coni, brezplačna št.: 080 10 11, kiz@viessmann.com Z Z < 1 mm u > Iztok Kntfic področni vodja prodaje Viessmann C.XIV. divizije 116 a 2000 Maribor GSM: 041/6^4019 Faks: 04/253 5049 C-poita; kiz^vicssmann.com Prodajna podružnica: Tel.: 02/4S0 55 50 Faks: 02/480 55 60 Sedma predstava Lutkovnega gledališča Nebo ima naslov Take ljudske. Lutkovni etno, kakršnega dandanes redko zasledimo. Igor Kavčič e spominjate le» gendarne televi- lutkovnc jevanju občinstvo popdjeta v pripoved o tem, kako ta naj- priljubljena slovenska poljščina svojo pot za6ie, ko o kmet posadi in pmtane na serije Zverinice iz stopia, k]er )o njegova žena Rezije? Le kje proda (ooo» ti stari dobri mladosti danalnje srednje ^asi). Njuna pripoved o generacije so ostali volk, lisi- krompirju je zasnovana na ca, medved, zajček in Grdi- Uudski pripovedld Zajec dela 7a iisiiTo, ki ima korenine v Reziji, avtorja pa sta zgodbo začinila tudi s starimi mod- na . zven mce z lastnostmi. leseni ie mi SI- cer zaslediö ugodno ponudbo DVD-jevz omenjeno seri- rostmi in tudi nekoliko prejo, sem in tja si kdo od slo- delanimi pregovori, ki jih po-venskih lutkarjev zverinice vesU ali zapojeta ob sprem- upaposbvitina oder, z nekaj Ifavi posnete muzike iz pre- sreče ie moč sliSati kakšno prostih instrumentov. Za podobo predstave je vsekalcor odlično poskrbel multiinstrumenta-list in raziskovalec ljudskega glasbenega izročila Peter Kus. radijsko zvočno priredbo na ljudsko-glasbeno to temo ... to pa je tudi vse. "Ljudske pravljice so pri nas skoraj že nadrealizem»" podobno ugotavlja tudi Andrej štular iz Ludcovnega gledališča Nebo, v katerem že peto Pridni in delavni zajček v družbi svojih pomočnikov s krompirjeve njive /^eeo.»kiy lc n«bo Zajec je jasno tisti, ki prid- turgjji z mnogimi drobnimi prepričata, prav tako pa tudi s leto skupaj s Petro Slare in obdeluje njivo, medtem detajli, ki pod režisersko tak- pravim etnološkim muze- drugimi občasnimi sodelav- ko se lisica vselej izmuzne tirko Andreja Adameka poži- jem predmetov, ki jih akterja dogajanje na odru in prevažala na svojih stojnicah. ci pripravlja nekoliko dru- delu, češ tega pa ne znam. ne gačne lutkovne predstave. morem in podobno. Kakšna otroke vseskozi držijo v na- Takt ljudske je naslov njuni asociaaja z najn 1. prvič predstavila oktobra, pred ne- davnim pa sem si jo v ni Mini teatra, ki je skupaj s Forumom LJubljana kopro- ducent predstave, ogledal tudi sam. Zgodbica se začne na tržrud, kjer branjevca, zapisano sta tudi tokrat v vlo- im, eni so organizatorji drug^ delavci, aJi kot bi v jezi rekli, medtem ko eni lenarijo, drugi delajo. A zgodba le ni tako črno-bela, saj na koncu dobil zasuk k pravičnosti, do delitve pridelka namreč ne pride. Zajec sam pobaše svoj kup krompirja in izjsvi: "Kdor ima, kdor ne dela. petosti, Naj bo to podzemeljska ljubezen med kronpirie- Lutkovna igrica Take Ij skc ni zgolj čmo-bela moral- ka o dobrem in slabem, am- vima gomoljema ali pa zgolj pak je preplet ljudskih res-lisiČJdne vragolije na motor- nie, te so nekdaj sicer bolj ve-)u. Likovna zasnova in scena Ijale kot dan danes, ki sc v predstave sta povsem "Stular- svoji mnogo bolj demokratič- jevski", v predstavo jih je kakopak dodal Andrej Štular, Id ne kot najbolj pravna država, na katero se danes tako radi zna nekoč uporabnim in se- sklicujemo- Take ljud$ke so daj zavrženim predmetom nujno odrsko čtivo za naše znova in znova najti novo otroke, če hočemo, da nam la izkušena Petra in Andrej, nima." Predstava ima svojo delo. Motika-vol in kcpuJ'ca prodaiata krompir in v nada- nadgradnjo v mikrodrama- - koža nas o tem popolnoma bo čez dvajset let šlo bolje danes. Slikar in grafik Berko razstavlja v galeriji Inštituta Jožef Stefan. Igor Kavčič ma. vedno pa so tudi pove- da pa so času primemo na zana z aktualnim dogajanjem sveta, v katerem živi... Tako na njegovih novih podobah srečujemo detajle, kot so mobilni telefoni, ulični vrvež, množica avtomobilov ..., Id na neka način bržkone odražajo tudi njegov ko ne bi bila njegova dela osebni pogled na današnji razstavljena na katerem od Jas. S platen in grafik s foto» likar in grafik Berko, ki živi in dela v Škof) i Loki. velja za izjemno ustvarjalnega avtorja, saj skorajda ne mine dan v letu. eno od velikih zgradb aa Markovem trgu v Benetkah. Razstava bo na ogled še do razstavi izstopajoče njegove božične zvezde, v različnih postavitvah in kombinaci- 19. januarja, zamudniki pa jah, lahko tudi v digitalnem bodo marsikaj zanimivega printu, ko je eno takih bo- našli tudi na spletni strani žičnih zvezd projiciral na www.berko-slikar.si. domačih, v zadnjih letih pa vse bolj pogosto tudi tiijih . Ena izmed ob- realističnimi ki avtor vseie) aoaaja posamezne poudarjene detajle (močna šminka na ustnicah, oglasni zapisi, lu-bane razstav Berkovih slik in gra- vsebine ...), smo obiskovalci sežnejših razstav, ta trenutek pa tudi nam naj njegovih razstav nagovorjeni z različnimi cvetovi, drevesnimi listi, izložbami, po-na podlagi podob množič- dobami iz mestnega pro- fik je na ogled v Galeriji Inštituta )ožef Stefan v Ljub- . Berkova dela nastajajo nih medijev ii zasebnih fotografij iz družinskega albu- metnega vrveža ... Vse to je na ogled na "Štefanu", seve- Božična zvezda, akril na platnu, 200s J PFTFK 29.12.2006 NOMIN ▲ TOR 220 05 cor42dšln k » Ob tem čarobno lepem, je šel tudi okusen jelenov go* sončnem vremenu, je sicer laž, pod katere^ so se podpi- 2anuvid&tilepa.Atoplotnain- sail Kotnikovi, oče Jože pa se verzija, za ta čas previsoke je ponosno sdsnil ob čedno temperature zgoraj v hribih, hčerko Romano, ki je prav na smučiščih, jezijo vpete v 11- tako vpeta v družinsko delo. rizem, mvdušene nad äns\d- Pred leti, ko se je Jože Kotnik mi radostmi in trgovce. Pa Še poslavljal od županskega pra^aučnu lazpolož^iije bi^z iiidiidala, so ga odlikovali s snega ni tisto pravo. Oni dan, srebrnim grbom občine ko je prvič zadišalo po sn^u upanju, ker ;e še mlad, da po* in pravi zimi, od zgoraj so br- stori še kup dobrega in si čez lele obetajoče snežinke, sem leta prisluži Še zlati grb. Verse hitel odzvati vabilu Zgor- jetno je le vedno enako trdne- njesavskega gospodarstva v meni drago Kranjsko Goro. gd mnenja že drugič župan Iure Žerjav, ki se je v družbi Nikola, Zora Perkolić, Lidija, Brane justin Vabil je župan Jure Žerjav in župnika Janeza Avsenika, pri- mristično agencijo in apart-"Ta mali kamenčki iz Zgor« haja iz Šmartnega pod Šmar- maji. Nasmejana in barvno tržita nočno sankanje, motorne sani in ostale zimske rado- njesavske doline". Na vabQo no goro, kjer je Član planin- ujeta. Od 'ta velikih skal" pa sti, si zaslužita ponovno za-na drugo srečanje v gostišče skega druš^a in prvega "poli- sta vabilo sprejefa Aleš Topol- upanje. V pričakovanju prave- Pri Martinu, Darje in Iani>a Horvata, se jih je podpisalo de- caja" občine, komandiria Vinka OtDviča, nazdravil ob vese- šek, novidirektor Hit Alpinea, ga sneženja pa so za omizjem pred Časom je zamenjal "od* dnožno nazdravili Nikola Per- I % ti 5. y I Tanja in Damijan Perne in Sandi Murovec Muri nalc^, v kateri je dorise gra- je bolje, da se ne ve, dov prenesla na zlat nakit, pr- pozü'agol.dasekomunezgo- stan, zapestnico. Tomaž in Nina skrbita tudi za izvrstno podobo jedilnih listov v gostišču Bclkovih, oba navdušena di krivica v službi. Koledar je bil tokrat in edinkrat s pomoč- io tehnike javno predstavljen. Smeh ill solze. Tudi dnižba za lerca Kramar, Slavko MikliČ jože in Roniana Kotnik lanez Avsenik, ure Žerjav, Vinko Otovfč Ntna fn Tomaž Muri vctnajjt Mc jc "matnJ firbcc", Icm snidenju- Župnik jancz zakaj "ta mali" in kdo bi po- Avsenik je zelo dejaven in po- temtakem utegnil biti "ta velik*'. V znani, številni in nadvse dobio razpoloženi družbi sem dobil odgovor. Ta mali so . "privatniki". navkljub dolgoletni tradiciji v gostinsko-turistični olxti stopljeno" Marjano Novak in Marko Vidic, direktor hotela ljubljen v "&ri", župan Jure in Lek v Kranjski Gori. Katerim V-^I 7J1' "miličar" Vinko pa sta nepogrešljiva pn pripravi tekme Pokal Vitranc." Dokler snežin- Wp vijugajo ;n ifh odnaSa, np bo nič," je s smešno gesto na- koli je že padlo ločevati kamenčke, ta velki in tarnali so šli tokrat skupaj- In Še kako. Martinova, gostifrija Darja in Jani Horvat, sta s hipnim ku- kazal Gfm Beaedik, pred leti harjem Janijem Rosom, skr- količ z ženo Zoro iz penziona Lipa, kjer odlično skrbijo za kulinariko in vino, ter podjetnik Brane Justin z žerto Lidijo, I sta našla poslovno priložnost v agendjl SkiPass Travel, H trži koroSka smučišča. In Čeprav se obeta zima. nas je Nikola Pericolič z brandnom v Športno preživljanje časa 6:4, se je izkazala 2 darilom velikega razmisleka. Potem so Bes- niški fantje vžgali in noč je skoraj poslala jutio. (e šlo naokoli skoraj tako hitro panal Pa ga prejšnja oblast ni kot leto. haha. 1 n če se boste za znaJa izkoristiti, čeprav je na silvestrovo usedli pred tv za-arhitekturi diplomiral 2 nalo- slone, vas bo na nadonaüd za- dmučarja, pa sta veliko tudi na Krvavai. Tako kot Sandi Mu rovec za mn(^e prijatelje kar Muri. Zanj se mi je pred tremj leti, ob tradidonalni božičn "fešti" zapisalo: Muiija zi žu Kranjske Gore, za "b velike" Č)an prve zlate generadje bela, da je v hiši dišalo po testu in Škampovo omako go Kdesarske poti po Kranju. bavsda Ana Liza, Nataša Hč pa so prevzetno nadimenovali smučarjev, zdaj pa z ženo mesu 2 ognjišča in da je bilo skoraj odpeljal na morje. Mi je Morda bo sedanji župan Da- Ralijan. Del silvestrskega pro- veliki" turistični igrala siječe Mirjano, dekliško Vaupodč, skrbita za družinsko podjetje Rožle, v katerem sta dejavna s vasi, brez katere ne bi bilo niČ, če ne bi bilo prav teh "ta malih". Brez zamer se je teh devetnajst organizirano odzvalo in pripravili so si čudovit pred-novoletiu večer, Id bi jim ga morali zavidati najprej "laveli- kj", takoj zatem pa še vsi z Bleda, Bohinja, tudi Kranja. Nadvse domiseln jedilni list, v katerem se prav vsi sodelujoči predstavljajo z vsaj eno od jedi, je odlično zasnoval in opremil Jože Kotnik, dolgoletni gostinec in hotelir, dva mandata tudi župan Kranjske Gore, Od žganja, boroviiičev- ca. zas ke za dobrodošlico, in pršuta to* hobotnice v solati za predjed. Slavko Miklič, prav tako legenda kranjskogorskega turizma, je ob čutni spremljavi dtrarke Jerce Kramar, nagovoril povabliene, se zahvalil z željo, da je pred vsemi uspešno leto. "Ker žičničarjev ni, bo to moral biti dober znak. Najbil že delajo,..." je tisti večer upal Slavico Miklič s prav vsemi prisotrümi. Na-mislil je Še o "tamalih" in "ta-velildh" in vsem zaželel lepe praznike v upanju na tretje srečanjeobletaZa glavno jed Aleš Topolšek, Marico VidIc Grega in Miriana B€nedik f i razpoloženje "tapravo". Hor-vatova, Id skrbita za Kekčevo bilo žal, da nisem ostal dlje. mijan Perne pamemejši in grama se zgodi tudi Pri Matič- Morda kar do jutra. Ker zima nalogo za evre shranil pred ku na Primskovem, kjer sta deželo in z agendjo luJijana bo, pridem še. Bravo 'ta mali"! konkurenco. Med prvimi je Ani lizi v pomoč gosbtelj Darja, lani Horvat in Jani Ros Praznovalo se ie tudi pri Krištofu Mlajšemu BoUd, Toma- Matiček, Ana Liza in Lectarjev Jože prišel Miiriju voščit za Sport- Matjaž Frzar, naj nih in skromnih 40. v nov med kuharji in obratno, ter r žu. se je aiova obrnil koledar, mestrJ lokal GaJerija Dali kjer Jože Andrijaš iz gostilne Lee-štiri Čez Kristusova, da bodo se je obetala fešta na kvadrat z tarv Radovljice, ki je s svojimi vse zaskrbljene mladenke :ia dolgim zavojem "na kanto". orglicami vedno prepričljiv, tekočem. Povabil je m očetovo In imelo se je zgoditi marši- Joj, koliko smeha smo bili de-dotnačijo v Šmartno pod Kr- kaj. Od glasbe, daril, lepih vavec in ob dobro zakurjenem kaminu nam ni biio slabo. ležati. In, ker se o tem ni govorilo, ko se je pilo, se tudi ni misli. Prijatelj i so stopili vkup in mu poklonili Čudovito uro. grešilo, ker se ni omenilo, da Med prvitni mu je čestitala Naj rru bije počasi. Raritemo se je püo. Vsem čestitke. Vani KranjČarJca Nina LeviČnik, ki darilo I / v si tudi sama zasluži kompliment, saj je z najvišjo oceno diplomirala na arhitekturi pri prof. Suhadolcu. z zanimivo pa )e vseKaKor izjemen fotografsko-d izajnarski koledar, na katerem "nastopa" Murijevih 12 prijateljev. Jaka Rebdj, eden od njih, meni, da pa prijeten zdrs v novo leto, in vamo stopajte po poti novih izzivov, ve rado.sti in sreče. Lepo leto 2007 Imejmo! a. / ♦ 06 PETEK 29.12.2006 HUMOR / KRATEK 8rat vse vidi, Brat vse ve NOVOLETOVTRANSTURIST Za silvestrovo vTransturistu taborni ognji in izvirna romska muzika Kljub temu da je lokaciia v Šenlvidu za družino s Trojan sprejemljiva in jo le^ti zadnje dni že s pridom uživajo, pa od države dodeljen prostor nekako ni primeren za veliko novoletno zabavo, ki družina še poleti načrtovala za kraj Am Bruselj na Dolenjskem. Družina s Trojan namreč pripravlja vseromski prehod iz leta 2006 v 2007, bdj v goste vabijo šiiiiu toiii« sko popujaciio iz vse Evrope, zanima, predvsem ker ima lo osem tabornih ognjev, Ko so člani družine že precej hotel na wljo vsaj sto ležišč, medtem ko na dvoriSču pred obupano pogledovali v nebo, je to vendarle odprlo v Škofji Loki, Tamkajšnji dobri ljudje so obupanim prisk;»^* li na pomoč in jih povabili v svojo sredino. Naj praznujejo v Hotelu Transturist, ki že kaki dv^ leti sameva. Ko smo kar bo ob velikem številu gostov odločilnega pomena. Danes popoldan naj bi tako v veliki banketni dvorani že deželno televizijo predvidevajo velik kres, v katerega bodo ob polnoči metali različne izdelke, ki v z og- vgradilj lest velikih ražnjev, njem ustvarjajo hrup. Ob-kjer bodo preko celega silves- ljubljena je tudi izvirna rom- trškega večera vrteli odojke plemenitih pasem, medtem ska glasba ansamblov iz petih držav. Okolico Transturi- informacijo preverili pri dru- pa naj bi se glavnina večera sla so pred pol ure že začeli žini s Trojan, so nam ti potrdili, da jih lokacija še kako dogajala pred hotelom in v okralevali s prometnimi njegovi okolici, kjer bo gore- znaki (aluminij). Mali Brat TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka v prihodnjem tednu na SMS pod $if(o uganka, pripišite rešitev •*• ime in priimek na Številko 03i/69-ii-n, ali po poŠti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč odrasle". ugank za Zvezana, pribita, 2 mavcem obložena, bela ali v zlatu je podoba njena. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgo- vora (er^ega, ki ga bomo preieli preko SMS, in dru* gega. Kl ga bomo prejeli po poŠti). Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: pogled. Tokrat med odgovori nismo za-sledili pravega. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Ranina" ZnoifQ le obračam no fđs, da mi pomagate iz težav. Kaj delom norobc, da sc ml živo- se vam finančno stanje zelo odgovor. Včasih so življenj- uspeli dobro prodati in lahko izboljSa že v tem novem letu. Rel»ili se boste tudi nekega kredita, kar sicer ne pričakujete. Ko se vam vse to ............... "" čakujete. Ko se vam vse to n rtß ufetn,čujejo? Ce m kdaj ^^ ^^^^^^ ^^^avstve- bo tud' men! sreča kdaj na' klonjena? Prisrčen pozdrav. To ne pomeni, da se vam ne uresničuje, samo pravi čas se ni pr lel, Vem, težko ie ča- no precej boljše počutili. Strah, ki ga imate zaradi kati, da se tirnice obrneo v pravo smer, pa vendar tudi zdravja je odveč. Ni vse tako črno, kot vidite ta trenutek. Pa nikar ne mislite, da vas ne razumem. Vse bo ob pravem trenutku. ske poti zelo Čudne in ne zna se razložiti, čemu je temu tako. Križi, ki jih nosimo, se sicer med seboj razlikujejo, a vsak ima svojo težo. Res pa je tudi, da vsi nimamo enako močne hrbtenice, zato so tudi bremena različna. Ne v boste nadaljevali z gradnjo. Vse to boste seveda dočakali n ne smete izguom upanja je včasih edina opora. Po- tega, da bi vas kdorkoli sovražil. Gre za to, da do vas magal vam bo neki starejši moški, ki ste ga imeli bolj za nasprotnika kot ne. Ni se vam upal približati, saj imata Še osebne neporavnane račune iz preteklosti. Glede zdrav- a trenutek je to še ni dovolj. Potrebno je zelo blizu» zato nikar ne obupajte. Mislim na vas in že- m vam vse dobro. počakati še pravi vlak. Čas prihodi vlaka se vam prib žuje in tudi vi ste vedno bolj v sebi pripravljeni na spre- "Moj dom" membe, Pravijo, da se na dobro vsak hitro privadi. čutijo strah m se vas bo)i)o, ker se zavedajo, da ne priznavate laži in vas ni strah resnice. Vse to se vam je začelo dogajati, ko ste se nehali prilagajati in sprenevedati s navŠčino, V tem ne vidim nič narobe in Če prijatelji niso ja si ne delajte pretiran bi. Razen kroničnih zadev ne vidim nič posebnega. Obisk pri zdravniku vam prinaša dobre novice, Sodite še naprej tako pozitivni in verjemite v resnico. Čeprav je včasih boleča. Srečno! Ze večkrat sem ti pisala in ^jceno, če jih ni. Vendar to ne drži povsem. V ^^ Drugače pa je z vašim sinom "Vsem bralcem želim ksg praven trenutku boste na pravem mestu in ljubezen vam tckrat ne uide. Sreča pr njo. Zopet le pros:m za po- meč. ioj me zeio zanima, ... Da, našel bo pot do doma dobro v letu 2007. spregledal bo. Hčerka Naj fos spremlja dobro volja, kako se bo moje življenje od- ^^^ ^ p^jj^^^^ presenetila in m bodite do drugih takir^i, denarjj je opoleča, to veste ^'^ph noprtj. Najiepio hvalo. ^^ ^^^^ odstranili kot želite, da so oni do vas." sami in ne morem vam ob-[fubljatl milijone. Res pa, da Upam, da sem pravilno pre-bra a vašo šifro in boste našli temni oblaki, ki visijo nad vašo usodo. Zemlio boste Srečnol Tanja HOROSKOP TANJA in MARICA Mt- A Oven (21.3. • 214.) s prijatelji boste končno poravnali stare račune. Zamera 2e dolgo časa visi v zraku. Vseeno vam bo, pa čeprav ostane pri zadnji besedi. Ker ne boste upoštevali dobronamernih nasvetov, boste marsikaterega Šokirali. Pa kaj zato, odločitev je le vaša. Bik (224. - 20.5.) 2 denarjem še nekaj časa ne boste ravnali po svojih zmožnosti in še kar naprej boste Drelagail svoje obveznosti. Da se jih je precej nabralo, dobro veste tudi sami. Z določenimi osebami se morate pogovoriti, da ne bodo posledice še slabše. Dvojčka (21.5. • 2k6.) Ljubljena oseba vas bo potrebovala bolj kot do secaj, zato boste ves svoj prosti čas vso svojo energijo usmerili v nlo, saj je ljubezen in razdajanje balzam za dušo. Spor s prijateljem boste rešili tako, da ga boste povabili v družbo, ki bo koristila tudi vam. Rak (22.6. - 227.) Pri financah boste spet pretiravali, zato so tem primerne skrbi že na vidiku. Seveda se jih boste s svojim pozitivnim razmišljanjem lahko hitro znebili. A vseeno boste slej ko prej morali trezno pretehtati kako naprej. Obisk vas bo prijetno presenetil. Lev (23.7, • 23.8.) Eden za drugim se vam bodo vrstili dogodki, ki so sicer i ne. Odprtih bo veliko vprašanj in v pncaKovani. pa želji po odgovorih se boste zagnali v delo. Ob korcu tedna bodo mnogi od vas pričakovali več pozornosti, kot je boste sposobni dati. Devica (24*8. - 23.9.) Prišli boste do spoznanja, da lahko živite brez tega, da se vedno na nekoga opirate in zanašate. Začeli si boste zaupati in s tem bo zrasla tudi vaša notranja moč, ki vas zna zelo presenetiti. Presenetilo vas bo pismo od starega prijatelja. Tehtnica (24.9, - 23.10,) če ste v zadnjem času samevali in se na različne nač - ne izogibali samoti boste prav kmalu zažareli v vsem svojem sijaju, kot je tudi od tehtnice za pričakovati. Ne samo v Ijubezrt. prav na vseh področjih sevam odprajo nove poti • trdne in srečne. Škorpijon (24.10. • 22.11.) Neke govorice vas bodo spravile iz tira. Zadevi boste hoteli priti do dna in napeli boste vse sile, da temu naredite konec. Premalo se posvečate svojemu notranjemu jazu. Vzemite si čas in se poglobite v svojo preteklost, tam vas čakajo odgovori. Strelec (23.11.-21.12.) Malo bolj se boste morali potruditi, Če boste hoteli ljubljeno osebo obdržati, Vse preveč umevno, kar pa ne drži za vsakega bolj pomembne, kot si mislite. Na delovnem področju boste Čisto odpovedali. Kozorog (22.12.' 20.1.] Ker vas je zadnja slui^b;) prerej obremenjevala, vam je za osebne zadeve zmanjkalo Časa. Končno se boste odločili za daljše potovanje, ki ste ga že več} imti o^j). Prečna 10 ELTIRM Ljubljanska 13 partf^erji: Polta 4204 Golnik 1354 Horjul 4205 Preddvor 1240 Kamnik 4260 Bled 4240 Radovljica 1241 Kamnik 4228 Železniki 1216 Smlednik 1210 Ljubljana li.P, 0.0.0. Bevkova ulica 42 JEROV UM. Dražgoše 62 KOSEC TOMAŽ S.P. Valburga 5ča uuiec TOMAŽ S P. štula 3 LAMPE MIHA I P. Sp. Brnik 45 LUKAM EC MlUm IP. Tenetise 34 MART1MJAK BORIS S.P. Srednja vas. Gonće 3 OBUX ZUTKO SJ>. Smledniška cesta 43A 4000 Kranl 4207 Cerklje 4204 Golnik 4204 Golnik OMAN VIKTfifl SP. Pod gozdom 26 PUNSTAi. D.D. Industrijska ulica 1 POTOČNIK rrAN IP. Stirpnik 15 ŠmC ZDENKO S.P. Podreber 12 ŠTEBE LOJZE S.P. Brniška c. 48 TAL0OM aao. Demšaijeva 14 VAVTAR D.0<0. Uro Ljubljana Zvezna ulics 2b ZAPLOTNIK AMTON S.P. Sebenle 26 4290TfŽiC 4270 Jesenice 4227 Selca 4202 Naklo 1217 Vodice 1000 Ljubljana 4294 Krize 040 295 711 41 652 637 051 602 602 OSI 330 652 41 799 373 04 537 32 00 01 339 45 87 041 756 959 041 666 385 01 512 03 42 040 710 122 041 784 49 041 634 031 041 403 578 Odi 744 467 031 328 454 041 630 087 041 707 094 041 650 958 4220 Škofja Loka 041 615 021 01 520 75 80 041 703 604 Nagrajenci nagradne križan)«« ZAVOD ZATURFZEM KRAN|. M je bild objavljena 12. decembra, so: Ma- Škofja Loka; Marija Urankar, Trubarj^a 9. Mengeš ter Ivica Premrov, Zg. Bitnje 274. Žabnlca. Nagrajenci nagradne križance TURIZEM BLED» ki je bila objavljena 19. decembra, so: Dve vstopnici |ico TAK prejmejo: N/larietaCuderman.Tupaličez;, Preddvor; Renata Baje, Osojnic3 4. Ziri; Lido Benči-na. Pod skalco 3, Triič; Žiga Rupar, Kovorska c. 53. Tržič; Minka Demiar. Rudno 4$, Železniki; Damjana Zrim. C. jaka PlatiSe 19, Kranj; Tina Zucan. Crintovika ul, 43, za 16. NOVOLE GALA KONCERT prejmejo: jAKA NOVAK. Sp. Gorje 209. 2g. Cone; 1; Anica SenediČiČ. Frankovo nas, 68. j USTI N. Breg 123, Žirovnica ter TADEIA KONC, Letence 6. Golnik. 08 PETEK 29.12.2006 DRUZy BN KRONIKy Italijan zmagal v Nemčiji, Mariborčanka v Opatiji, Hanžek je postal ine leta, najlepša slovenska Bondova dekleta pa v skorajšnjem Evinem kostumu. Alenka Brun a. Kot Miki Minska ^ tudi s svoiimi HeWeti in fanti liki uspeh agencije na lepot- m tekmovanjih V jeziku Candyjevih stro- čena obdobja, vseeno pa osta- doma in v tujini. V Kristalni tudi on spremnjal skozi dolo- na lepotnih nih tekmovanjih, saj je pred dvema mesecema njihov ma- kovnjakov bi lahko rekli, da so jal isti. Na Ljubljanskem gra- dvorani hotela Kvarner v Opa- neken Jure Butorac v Domini- z novim pralnim strojem Can- du pa so pred Časom razglasili ««ft « je namreč pred časom lo« kansld republiki osvojil naslov dy Grando med dnigim olaj- Ime leta. ki je po mnenju po- letna Tlaša Vezjak iz Maribora Sali spravljanje perila v boben praln^ stroja in iz njega ter slušalcev Vala 202 najbolj zaznamovalo letošnje leto. Ime zmagala na mednarodnem nalu lepotnega tekmovanja 2006. Skoraj uradno je tudi, da bodo dvajseti ßnalnl izbor pranje večje količine perila na- leta je tako postal Ma^ Han- Miss Alpe Adria Intematio- Miss Alpe Adria International enkrat, kaj do 7.5 kil(^Tama. ždt, ki je zaradi kaznivega de- nal. Dnjga spremljevalka je 2007 organizirali Slovenci. Italijansa pralni stroj je bil v janja 'obrekovanja' vložil pred- postala Mateja Maric iz Švice, Mimogr^e • cvet slovenske Nemčiji razglašen za najbclj log za pregon pet poslancev prva pa Slovakinja Nicole Ko- lepote - ekološki pralni stroj. Seveda, SNS. Poslanci so bili avtorii sova. Med 24 predsta^cami Pinozo, Iris Mulej, Nino Ose- vse to ne bi zadostovalo za najbolj prestižno nemško nagrado PlusX. K njej so pripomo- sko ä\^jenje. gli še u6nkovita izraba energi« je ter zelo majhna poraba poslanskih vprašanj, ki so se nanašala na vaiuhovo dnižin- iz osmih evropskili drlav sta nar, Ka^o Majhenič pa je fotona lepotnem tekmovanju t>o- erafsko oko ujelo pred ljub* imen pa k porokam. |a-nuarja se nam obeta Že četrta razstava idej in tendenc Poročni utrinki, vse za poroko na enem mestu, ki bo tradido* naino potekab v Grand hotelu leg 180 centimetrov visoke TaŠe sodelovali Se Ines Kaitak Ij anskim Asom. Našo najbolj moško (posvo- In ko smo že pri nagradah in svetovTüh znamkah, bi lali-ko po<^i razglasili za 'ime leta' tudi najbolj znanega, kokakolinega' Božička, ki je vsako leto poskrbi Agencija ki jo vodi Barbara Misson. Si- Iclos praznoval že 75-lemico Misson, ki je vse uspešnejša cerpaieCozedrugiletošnjive- iz Izole in Nina Maiot iz Celja, jeno) revijo pa vsako leto janu-Vsa tri dekleta so osvojila naj- arja kraajo najlepše in izbra- viSja mesta na slovenskem iz« v Piranu meseu avgusta. Lastnik slovenske licence ne ' plejmej dce' lanskega leta. Tokrat je bila tema Bond, snemali so v lounge baru kranjskih Brionov. Dekletom je primanjkovajo' oblačil, ali pa tudi ne. Matjaž Hanžek in finalistki Moka Senčar (levo) ter Breda Junija so Valovi poslušalci izbrali za ime meseca skupmo Pečan (desno)ai»« roth SIddharta. / Fot»; Ai«t Rets Miss Alpe Adria International: Mateja Marič, TjaŠa Vezjak in Svetlolasa zajčica Rebeka Kosmač In Klara f^ozina - najbolj Nicole Kosova /'«^o Arhiv»tsfđ«»ui$s««> matematična zajčica, saj študira, /^»t» Nataša Kirn, Sanja Grohar in Rebeka Kosmač si podpisujejo Okronan cvet slovenske lepote: Sanja Grohar, Nataša Pino- letne PlaytK>yieve koledarje za spomin, f Fero sthiv »laytoyja za, Irls Mulej, Nina Osenar, Katja MajheoiČ /f«» At«iseib VRTIMO GLOBUS Umri nekdanji predsednik Ford v torek je v 93. starosti na ranču Rancho Mirage v Kalifornija umrl nekdanji amerilki predsednik Gerald Ford, je sporočila njegova soproga Bett/. Že neka] časa je bil Šibkega zdravja, po preboleli pljučnici je imel težave s srcem, sicer pa je bil rrajdlje živeči nekdanji predsednik ZDA, pa tudi edini neizvofjeni, saj je leta 1974 po aferi Watergate nasledil Richarda Nizona. Sedanji predsednik George Bush je ob tej priložnosti izjavil, da so prav Fordov zdrav razum, mirna roka in integriteta po aferi Watergate ozdravili deželo in vrnili zaupanje v predsednika. Boter soula je odšel Minuli ponedeljek, dan pred smrtjo Ceraida Forda, se je poslovil tudi eden najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja lames Brown, ki se je v zgodovino zapisal kot boter soula. V starosti 73 let mu je zastalo srce, dva dni pred smrtjo v bo nišnico zaradi pa so ga spre pljučnice. Njegovi bližnji so povedali, da je James čutil, da se bliža konec. Nekaj minut preden je mirno zaspal, se je poslovil z besedami "nocoj odhajam". Tudi Val dobil dve darili Val Kilmer, ki je rojen 31, decembra, je bil kot otrok vedno razočaran, saj je za novo eto in rojstni dan dobil ie eno skupno darilo. Staršem se je smilil, zato so se odloČili, da bodo rojstni dan praznovali sredi leta, in sicer 4. julija, na praznik neodvisnosti. Tako je tudi mali Val enako kot drugi otroci dobil darila dvakrat na leto. igralec pa dodaja, da se ie darres povsem razneži, ko na dan neodvisnosti vidi ognjemet. Božična poroka Lara Flynn Boyle, ki je poleg vlog v serijah Praksa in Twin Peaks še naj pozna vn a po svoji pre- postavi, se je na skrivaj poročila z Donaldom Rayem Thomasom. Obred je potekal na vrtu njegovega doma v San Antoniu v Teksasu. njena predstavnica pa je povedala le, da je Lara ekstatična in zelo, zelo srečnaZa 36-let-no igralko, ki so jo vedno privlačili starejši moški, je to drugi zakon, pred tem je bila v zvezi s kar nekaj slavnimi moškimi, tudi Jackom Nicholsonom. Blaž Drobn|ak trenutno zaključuje snemanje svojega CD-ja, se pa Jeseničan intenzivno pripravlja na sodelovanje na Narečni popevki 2007 in Slovenski popevki 2007» / P'Pđ"