SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 20 DE MAYO (MAJA) 1938. Núra. (Štev.) 71 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.'50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Prva jugoslovanska radio-ura vArgentini Prvikrat v zgodovini našega izseljeništva v argentinski republiki, so preteklo nedeljo bile otvorjene redne transmisije naše glasbe in našega petja na buenosaireški postaji LR2, Radio Argentina — Nameni te naše nove kulturne ustanove — Govor posla nika g. dr. Izidorja Cankarja — Ganljiva pisma in navdušeni komentari naših izseljencev To že niso več samo načrti in sanje, marveč je to resničnost, ki smo jo imeli priliko poslušati preteklo nedeljo: SVOJO RADIO-URO SMO DOBILI! Po valovih oddajne postaje LR2, Radio Argentina, se je 15. ma;'ii 1938 začela širiti naša pesem, naša glasba in naša beseda za izseljence v Argentini, v režiji društva Jugoslovanska radio-ura (Hora SOLZE RADOSTI Lepših besed za uvod k poročilu o PREPOROD Nismo navajeni delati poklonov. vendar pa, naj bo človek še tako oz-kosrčen v tem pogledu, rad bo pošteno priznal, da so se za naše izselje- i ništvo v Argentini prilike temeljito spremenile, odkar je prišel na odgovorno mesto predstavnika naše drža-1 ve v Buenos Aires kr. poslanik g. dr. Izidor Cankar, mož, ki je pokazal. \ Yugoeslava)ki se je pred kratkim da popolnoma razume misijo, radi ustanovilo v Buenos Airesu. katere ga je vlada poslala v eno izmed zaradi svojega slabega glasu najbolj razvpitih jugoslovenskih kolonij v svetu, in ki je svojim nalogam tudi popolnoma kos. V poldrugem letu je ta naša "najslabša" kolonija naredila čudeže: napredovala Je bolj in dosegla več nego v vsej prejšnji dolgi dobi od našega narodnega zedinjenja d(alje, do 1937. leta. Mnoge stvari, ki so se prej zdele nedosegljive, so se v poldrugem letu našega izseljeniškega preporoda a-stvarile. In s prav posebnim impul- f zom se je delo za napredek naše ko- j lonije začelo v prvih mesecih tekoče-1 ga le1(a, ko je kolonija dobila svoj i program, svoj delovni načrt. Radi priznamo, da smo bili polni dvomov, ko je g. poslanik na večerji, ki so mu jo priredila jugoslovanska društva iz Buenos Airesa in okolice Po njegovem povratku iz domovine, razvil delovni program naše kolonije za leto 1938: vsfoj še dve šoli, posten srbsko-hrvaški list in pa jugoslovanska radio-ura. To so bili cilji, nedeljski prvi transmisiji bi težko ki jih je dr. Cankar določil našemu našli, nego so one, ki jih je v pismii ^seljeništvu. ustanoviteljem radio-ure zapisal star Kako bi ne bili tedaj skeptični, ko jugoslovanskii zselejnec iz pokrajine smo kot dobri poznavalci tudi zaku- Santa Fe: lisne zgodovine našega izseljeništva Nestrpno sem čakal na uro, piše ta v Argentini dobro vedeli. cVa so se že naš stari izseljenece, ko je imel ne-neštetokrat prej brezplodno kovali vidni t»al prinesti prvikrat našo pena zaupnih sestankih in večerjah na- sem in r(ašo besedo. Po 38 letih moje-crti za ustanovitev srbsko-hrvaškega ga bivanja v Argentini ste me v dulcía, ki bi res služil koloniji, bil njej hu prenesli na mojo rodno grudo in v čast in korist ter bi ne živel od de- ¡ po mojem starskem licu so se vlile narja sovražnikov našega riaroda ali solze radosti. V pričakovanju prve-°d podlih intrig, nizkih osebnih mr- ga vala smo bili tako nestrpni, kakor senj in barabskih izsiljevanj? Kako i da se ima dogoditi nekaj izrednega. ne bili skeptični, ko nam je bilo In iznenftda je v sobi začela odmeva-znano, da je že več načrtov za jugo- ti naša koračnica in naša beseda. Jaz in žena sva bila tako ginjena, da ne vem, če sem kdaj prej v življenju doživel kaj takega. To je bilo neknj velikega, vzvišenega, najlepšega, kar more rodoljubno srce doživeti. Tako napeto smo poslušali vso uro, da ni nihče izmed nas spregovoril niti besedice, pač pa so govorile solze ra- Naš poslanik g. dr. Izidor Cankar govori izseljencem slovansko radio-uro splavalo po vodi ter so "izkušeni in ugledni" izseljenci razlagali na podlagi takih izkustev, da je stvar neizvedlljiva? Dejstva nam sedaj dokazujejo, da dvomi niso bili upravičeni. Skoro ves delovni program, ki ga je g. poslanik dr. Cankar začrtal v februarju ______, , 1-. je že sedaj izvršen: osnoval se dosti... Je informativen in vzgojen srbsko- Kakor ta naš izseljenec, tako so nrvaški list, ki kaže resna stremlje- bili gotovo ginjeni tudi tisoči in ti-nJa, ustanovilo se je društvo, ki bo soči drugih, ko se je med sviranjem skrbelo za širjenje naše kulture po- sokolske koračnice, ki si jo je naša tom radia in ki je že začelo s trans- radio ura izbrala za svojo karakteri-misijami, in v nedeljo se je odprla v stiko, oglasil speaker z besedami: «osariu nova jugoslovanski šola! "Dragi poslušalci! S koračnico, ki jo Vse to se je izvršilo v pičlih dveh .______ mesecih in pol! Kako se je zgodil ta čudež? Na ze- j trebni za začetek, naše izseljeništvo lo Preprost način. Naše izseljeništvo samo v Buenos Airesu zbralo v par v Argentini je pokazalo, da ni tako dneh, čeprav so se istočasno zbirali slabo in za nič, kakor so mnogi raz- f drugi tisočaki za jugoslovansko dvo-lagali, marveč, da je pripravljeno rano na Dock Sudu in čeprav so mno-Podpirati resne, koristne in nesebič- gi obremenjeni tudi z dajatvami za ne pobude, če jih sproži mož, v ka- ¡ šolsko udruženje in za druge naše terega ima zaupanje. Naš sedanji državni zastopnik si je znal to zaupanje pridobiti. Eden izmed dokazov, jn sicer računski dokaz, d£i je res ta-k°. je dejstvo, da je par tisočakov, ki so bili jugoslovanski radio-uri po- organizacije. Naše izseljeništvo, dolga leta polno nezaupanj^ in apatije, se je pre-rodilo in začelo sigurno stopati naprej, da se uvrsti med napredne kolonije v Argetini. slišite, začenjamo — prvi krat v tej deželi — s prenašanjem jugoslovanske radio-ure preko postaje LR2, Radio Argentina, v Buenos Airesu. Od danes naprej bomo prenašali preko te oddajne postaje rfi,š radio-pro-gram vsako nedeljo od 18. do 19. ure", Sledila je argentinska himna, peta po argentinskem tenorju Mirassou-u s spremljevanjem orkestra gledališča Colón v Buenos Airesu. nato pa naša himna. Za odsviranje teh himen je notranji minister g. Taboada izdal poseben ministrski dekret, s katerim je dovolil, da se prenašata argentinska in jugoslovanska himna, vpošte-vajoč, da se gre za slovesno otvoritev radio-ure, ki ima kulturne namene in pa dejstvo, da bo otvoritvi prisostvoval tudi diplomatski zastopnik eionales un pedacito de su primera Patria lejana, pero al mismo tiempo deseamos fomentar el afianzamiento de las relaciones de amistad entre el Gran Pueblo Argentino y la nación yuogeslava, haciéndonos conocer mejor a través de nuestra cultura y, en modo especial, a través de nuestras canciones en las cuales nuestro pue- rejo izvršiti umetniški del programa, Jugoslaviji in je lahko v ponos tudi koloniji sami. Skorij vsa jugoslovanska društva v Buenos Airesu so pokazala, da popolnoma razumejo važnost jugoslovanskega radija, in so brez obotavljanja stavila tehničnemu odbora svoje sile na razpolago, da mu pomo- blo acostumbra, desde los siglos más remotos, expresar sus sentimientos: llorar sus penas, gritar sus dolores y cantar sus alegrías. Y con el mismo propósito procuraremos también difundir breves conocimientos históricos, culturales y de todo otro orden sobre nuestro país. Para no divagar: Esperamos que. toda nuestra colectividad saludará con satisfacción el comienzo de nuestras transmisiones y esperamos tam jugoslovanske vlade. Brez takega do- bién que nos ayudará y alentará pa- ra que podamos proseguir y realizar nuestro deseo, depoder, más adelante, propalar la hora yugoeslava pollo menos unas cuantas veces por Semana. Agradeceremos nos comuniquen sus impresiones, dirigiendo las cartas a "Hora Yugoeslava", Radio Argentina, Bolívar 1356. Buenos Ai- voljenja je sviranje državnih himen dovoljeno aamo ob državnih praznikih. NAMENI RADIO-URE Po tem svečanem uvodu, je društvo "Jugoslovanska radio-ura" takole obrazložila svoje cilje in namene v govoru svojega predsednika, g. ( res. Jovana Ostoipa-Toškoviča, in sicer, v j y muchas gracias, skladu s predpisi, v kasteljanskem j jeziku: Queridos connacionales, amigos argentinos, estimados radio-escuchas: Por LR2, Radio Argentina, estamos propalando, por primera vez en este País hospitalorio, la hora yugoeslava. Al iniciar estas audiciones — las únicas audiciones eslavas en esta República — cumplimos con el muy grato deber de enviar nuestros más sinceros saludos a todos nuestros connacionales y a los amigos de la colectividad yugoeslava en este Gran País en el cual, desde hace muchísimos años, se están radicando nuestros inmigrantes, encontrando en él su segunda Patria, por cuyo siempre mayor y feliz engrandecimiento modestamente contribuyen con sus esfuerzos de laboriosos agricultores, buenos operarios, activos industriales, honestos comerciantes y distinguidos profesionales. Creemos sinceramente, que el día de hoy es un día muy liet({ para nuestra colectividad, porque al fin se han cumplido sus deseos de poder escuchar, por intermedio de una l nunciar unas breves broadeasting argentina, nuestras nombre de la Misión canciones, nuestra música y nuestra palabra. Si hoy hemos conseguido lo que muchas otras colectividades en esta tierra hospitalaria tenían ya desde muchísimos años, debemos a-gradecerlo, en primer término, a la iniciativa de Su Excelencia el Señor Enviado Extraordinario y Ministro Plenipotenciario del Reino de Yugo-eslavia, el doctor Isidoro Cankar, nuestro representante diplomático, a su palabra alentadora y fi su buen ejemplo. La Sociedad "llora Yugoeslava", en cuyo nombre tengo el honor de hablar, se ha propuesto propalar estas audiciones todos los domingos a esta misma hora, persiguiendo fines culturales que — «sí lo esperamos — encontrarán el aplauso de los estimados radio-escuchas que sintonizan esta onda. Pripalando nuestras canciones y nuestra música, nos proponemos brindar a neustros conna- za kar jim ne moremo biti dovolj hvaležni, zakaj umetniške sposobnosti nekaterih naših pevskih skupin so tako velike, da ne bodo samo nudile mnogo užitka jugoslovanskim poslušalcem radija, ampak bodo tudi častno kazale višino naše umetniške kulture pred ostalimi nacionalnimi občestvi v Argentini. In tako se naša davna želja izpolnjuje. Danes se bo prvikrat prenašala na nevidnih valovih naša beseda, naša pesem iz glavnega mesta republike po ogromnem argentinskem in južnoameriškem ozemlju in prenašala se bo v bodoče vsako nedeljo. Do stotisoč naših izseljencev, ki žive ponekod v večjih kolonijah, mnogokje pa tudi popolnoma osamljeni, daleč proč od svojega rodu in svoje rodne grude, bodo sprejemali našo besedo in našo pesem vsako nededeljo; s pesmijo in z besedo naj pride do Skupina članov kolonije z od borom Jugoslovanske radio-ure Po tem uvodnem govoru smo slišali "Istrsko koračnico", nakar je speaker naznanil GOVOR G. POSLANIKA Con motivo de la iniciación de las transmisiones de la hora yugoeslava, je začel g. dr. Izidor Cankar, en la Argentina, me siento feliz poder propalabras en Diplomática, cuyo jefe tengo el honor de ser. Los yugoeslavos, siguiendo el ejemplo de otras colectividades en esta líepúbli- njih tudi prepričanje, da niso osamljeni na tem velikem kontinentu, marveč da so člani jugoslovanske skupnosti, čvrsto medsebojno povezani, in to ne samo po isti zemlji, ki jih je rodila, po istem jeziku, ki ga govore, po isti' krvi, ki se pretaka po njihovih žilah, po isti zgodovinski usodi, marveč sedaj tudi z živimi, skoraj osebnimi odnosi, ki nam jih je omogočilo to sredstvo sodobne tehnike. Življenje vseh izseljencev je mno- ca maravillosa, están dando comien- gl)krat trpko in njihova borba, da zo, hoy, a las audiciones vugoesla- i ustvarijo sebi in svojcem lepšo bo-vas, movidos por el deseo de propa- j dočnost, je zmerom težka; težka tugar nuestra cultura y de fomentar la i di tedaj, ko je uspešna. Mi vsi želi-colaboración de todo orden y la i m0> da bi jugoslovanski radio krepil amistad entre el Reino de Yugoesla- !nage izseljence v tej težki borbi s vía y esta Gran República Argenti- ¡ tem, da jim bo vsako nedeljo prina-na, en la que tántos nuestros conna- j jal vsaj eno uro oddiha in milih spo-cionales viven trabajando honrada- | minov iz domovine. Mnogi naši iz-mente y educando a sus hijos para seljenci žive v prilikah, ki ne dopu-hacer de ellos buenos ciudadanos de ščajo nobenih kulturnih organizacij esta Nación amiga, a la cual me es jn ki jih onemogočajo, da bi sodelo-grato renovar, en esta oportunidad, Vali v razvoju našega prosvetnega mis más sinceros saludo^ 'življenja; mi vsi želimo, da naj na- Ko je pred nedavnim začela akci- ša radio-ura stalno seznanja tudi te ja. da se v Argentini osnuje jugoslo- naše brate s stanjem jugoslovanske vnnska radio-ura, katera želja se je že dolgo čutila med nami, je naša kolonija sprejela idejo z navdušenjem in v kratkem času jo je izvr- kulture, v naši koloniji in v naši domovini, in z njenim napredovanjem, ter da jih tako pritegne v naše skupno kulturno življenje. Prav šila s požrtvovalnostjo, ki je v čast posebno pa želimo mi vsi, da se z energijami radia, kamorkoli one pro-dro, širita bratska ljubezen in bratska sloga v našem izšeljeništvu, in pa krepka volja za skupno delo v gospodarski in kulturni prospeh naše kolonije in v čast naše daljne domovine. Želim odboru Jugoslovanske ra-dio-ure najlepšega uspeha in zaključujem z upanjem, da bo naše izselje-ništvo podprlo njegovo plemenito prizadevanje materialno in moralno ter da se bo tako ta naša mlada narodna ustanova kar najlepše razvijala. Usoda jugoslovanskega radia, Pozivu društvia, naj sporoče, kako so kaj slišali prenos, so se odzvali prav mnogi naši ljudje iz raznih krajev republike in nekatera kasteljan-ska pisma pričajo, da je naša pesem navdušila tudi mnoge Argentince, ki obljubujejo, da bodo prihodnjo nedeljo spet poslušali jugoslovansko uro. PROGRAM RADIO-TRANSMISIJE 22. maja 1938. 1). Kvartet "Jadran": Zrinj-sko Frankopanka. 2). Kolika je u Prijedoru čar- >ammxxsmmn wc -um. ymz >sm< m >as caeos*. mr. >a» aw yamsmn >s», :<♦>: nam m?.. .m< >zm m< :m< 9 CJ5 ■Pf^-w >3 PVH^. • Wi iw mBj iHK K mg¿ WWutWñ 2BS&I' ^Hv^JIH! Bj^ ■ i ^^ ll|i|¡:|íii Oktet društva "Tabor" bratje Jugoslovani, je v vaših ro-1 kah. SPORED PRVE TRANSMISIJE Kakor odgovor na apel g. govornika, naj bi naš radio širil tudi slogo v našem izseljeništvu, je kvartet "Jadran" zapel "Iz bratskog zagrlja-ja", nakar so sledile ostale točke sporeda: Potpuri priljubljenih melodij, zbranih pod naslovom "što svaki pjeva", izvajan po orkestru kraljeve garde v Beogradu; spet je nastopil "Jadran" s pesmijo "Bog i Slaveni", nakar smo slišali kvartet Lisinski v znani dalmatinski pesmi "Marjane". Kot spomin na domače kraje, kjer je sedaj drevje v cvetju, je Taborov oktet odpel "Ljubezen in pomlad" in še bolj milo se je človeku storilo pri srcu, ko je potem sli-štal tenorja Mijata Mijatovica v prelepi pesmi "Tamo daleko". Komu ni tedaj ušel spomin tja, preko morja? V realnost nas je spet priklical "Jadran", ki nam je zapel tango, jugoslovanski tjango "Marijana". Taborov oktet je nastopil še z "Vasovalcem", ker je bil zbor S.P.D. I zadržan v Villi Devoto, potem pa smo spet slišali hrvaško pesem "Na te mislim"; pel jo je tenor Josip Ba-tistič. Za konec smo čuli še venček slovenskih narodnih po kvartetu Je-lačinu ter zaključno karakteristično koračnico. šija (plošča). 3). Baraskapolka (plošča). 4). Gor čez izaro (ploščii). 5). Adio Mare (plošča). 6). Kvartet "Jadran": Curi-čica mala. 7). Narodni zbor (plošča). 8). Kvartet "Jadran": Sijaj, sijaj sončice. 9). Baletna muzika iz II. dejanja operete Ive Tijardo-vica. Male Florami, (plošča). 10). Sadila moma lojza (plošča). 11). Duet: g. Svičarevic in g. Miloš tič: Dalmatinski šaj-kaš. 12). Kraljevo Kolo (plošča). 13). Ko ptičica na tuje gre (plošča). 14). Kukavica (plošča). 15) . Angelina bela grkinja (plošča). ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A MOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 I I i 3*. k *mc <♦> •:«• ym< <♦> <«• >aec <♦>. •:♦> <♦:• •:«« >a* <♦:• <«• >:«• se- AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- * VORNEGA ZDRAVNIKA $ zatecite se k § Dr. A. G O DE L g AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 •a* mm mtmxMvmmm mm» a» mtmtmcmt v «5 Argentinske vesti >j*om» <♦> •:♦> ma <«• se- mmm®mmmm <«< >:♦> •»> >:♦> <♦> •:♦> <«• <♦> mt: m* •:♦>. mxmzvmmm-xm DELAVSKA STANOVANJA Komisija za cenene hiše bo v krat kem licitirala gradbo delavske stanovanjske hiše, v kateri bi delavci imeli ceneno stanovanje. Ta hiša bo stala v parku Patricios, naproti ulicama 24 de Noviembre in Rondeau. Imela bo tri nadstropja, pritličje in v njej bo 76 stanovanj po 2, 3 in 4 sobe. Stanovanja bodo moderna, ker vsako bo razpolagalo tudi s toplo vodo, kopalnico, štedilnikom na plin ali na elektriko, ter vse druge ugodnosti. V hiši bodo tudi 4 pralnice na azoteji, posebna terasa bo pa odmerjena za sušenje perila. Imela bo ta hiša tudi podzemeljne prostore, v katerih bodo nameščeni kotli1 za kur-javo. ta mrtev. Otrok se je zadušil. Oba je sedaj policija aretirala. • I Stanovanja bodo po 30 do 45 pe sov mesečno. Površina zemljišča, na katerem bo hiša stala, znaša 5.600 m2. Dvorišče pa bo obsegalo 250 kvadratnih metrov. ' Ker pa je gotovo, da se bo za ta stanovanja potegovalo veliko delavcev in nižjih uradnikov, bo določil žreb, kdo stanovanje dobi. Ta komisija ima v načrtu zgraditev še drugih takih sličnih hiš in sicer v Velez Sarsfield, ter kmetskih hiš v Chubutu, La Pampi in v Rio Negru, toda za sedaj manjka potrebni denar. MED UČENCI U LA PLATI SE JE POJAVIL TIFUS Med učenci šole št. 33, ki se nahaja v ulici št. 8 med 38 in 39, se je pojavilo več slučajev tifusa. Dva u-čenca sta tej bolezni že podlegla. Šolsko vodstvo je pozvalo šolske zdravnike da intervenirajo. Ta bolezen je izbruhnila tudi v San Javier, v 9 de Julio in S. Justo, prov. Sta. Fe, kjer je tudi več učencev zbolelo in je eden umrl. SLANA UNIČILA LETINO TOBAKA Mrzle noči zadnjih dni v provinci-ji' Tucuman so povzročile, da je v Paklinu skoro vsa letina tobaka uničena po slani. Radi tega je stanje to-bakarjev zelo kritično. RADIKALSKE NOTRANJE VOLITVE V PROVINCI BS. AIRES Dne 19., 26. in 29. prihodnjega meseca se bodo vršile v provinci Buenos Aires notranje radikalske volitve. Pri' teh volitvah bodo izvoljeni zastopniki stranke, ki bodo vodili posle 2 leti. kakor to zahtevajo njihova pravila. Volitve se imajo vršiti svobodno in pošteno, ne kakor zadnjič v glavnem mestu republike, pri katerih so se vršile velike sleparije, ki so imele za posledico, da je veliko radikalov zapustilo stranko in stopilo v opozicijo. * g mi. •mtmonK.m* -se- -ae- as- -se- ste- -as« <♦:• <«• mtom m¿ ROJAKI NE POMIŠL JAJTE DOLGO Vporabite priliko "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8,— STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2069 § _ pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Airea ZffOaBOOKK )MK >MC -3B- -3K- «; » -3» m* -3K- •»> -3K« -3K- SMRT OTROKA ZARADI NEPREVIDNOSTI STARŠEV j Grda navada je in to tudi skoro pri vseh naših družinah, da dajo o-troke spati k sebi na posteljo. Koliko otrok je bilo že ponoči v spanju zadušenih, ko se je mati nehote do-valila do otrokovega obraza, mu vzela sapo, da je tako postal žrtev njene neprevidnosti. Enak slučaj se jo dogodil v nedeljo v hiši št. 766 ulice Carlos Calvo. V tej hiši sta stanovala Oabino Auberia in njegova družica Rafaela Gramajo. V nedeljo zvečer, ko sta legla, sta dala kakor vedno na sredo postelje tudi 2 meseca starega otroka. Ko sta se zjutraj zbudila in pogledala otroka, je bil I RESTAURANT - CERVECERIA "MONFERRATO" Prenočišče za družine in potnike. Domača hrana ob vseh urah. Izvrstna tuja in domača vina. Priporočata se vsem slovenskim rojakom VUGA & SREBRNIČ LEANDRO N. ALEM 1862 U. T..41 -2771. - Buenos Aires (Štiri kvadre od postaje Retiro) NAŠ ROJAK SMRTNO PONESREČIL Pri postavljanju cementnih cevi pri potoku Maldonado, na avenidi J. B. Justo, je padla težka železna šina na Andreja Bikana, jugoslovanskega državljana, starega 34 let. Prepeljan je bil v sanatorij na ulici Maípú 757, kjer je po enotedenskem hudem trpljenju izdihnil. Nesrečnemu rojaku je šina zlomila levo nogo, zraven tega je imel tudi težke notranje poškodbe. Zadevo ima v rokah komisa-rija šte. 43. NESREČA PRI DELU Pri sličnem delu, piv katerem je našel smrt Andrej Bikan, se je ponesrečil 30 letni David Kosovac, jugoslovanski državljan. Ko je delal pri postavljanju cevi v potoku Cildañez, med ulicama Basualdo in Tapalqué. se mu je radi opolzkih tal spodrsnilo in je padel 18 metrov globoko. Tovariši so ga z vrvjo vsega pobitega privlekli na suho. Odpeljan je bil v bolnišnico Salaberrv, kjer je istega dne zvečer umrl. V sredo popoldne so ga pokopali. Y Evropi zapušča ženo in otroka. Naj bo nepozabni mamici lahka domača žemljica. Preostalim pa naše iskreno sožalje! ŠTORKLJA Karla in Marijo Kerševan je pred nekaj dnevi obiskala štorklja ter jima je podarila srčkano punčko. Čestitamo! NABRANI PRISPEVKI ZA POK. MIRKA RUDEŽA Po $ 5.— so darovali: Jan Kacin, Rado L?čen, Leopold Skrbeč, arhitekt Viktor Sulčič in Kristina Ma-kovec. Po $ .4.— : Stoka Emil. Po $ 3.—: Hilario Mariatti, Kjuder, J. S. in Jelka Špaeapan. Po $ 2.50: Olga. Po $ 2.— : Roza, Milica, Paula, Na-dica, Marija, Emilio Lozej, Milan Rogelja, Ivan Černe, Kovač Prane, Stanko Lisjak, Dominik Lisjak, Sil-van Pečenko, Ličen Anton, Ličen Leopoldo, Maks Bizjak, Franc Tomšič, Saussa, Valerio, Fihkar Leopoldo, Jožef Vidmar. Po $ 1.— : Keber Cvetko, Benkovič Anton, Janez Si-vee. Stanko Mihelj, Košuta Ivan, Franc, Stane Rijavec, Lojk Josip, Trebše Franc, Baretto, Stepančič, Pahor, Berginc, Popovič, Vider, Ba-del. Defrančeški, Švagelj, Andrej Skrbeč, Vicko Maričic, Petar Da-mjankov, Peter Capuder, Ante Vu-kovič, Anton Colja, Roje Josip, Slavko Turk, Komel Leopold, Rafael Turk, Birsa Peter, Karlo Krševan, Medvešček Mario, Justina Peric, Ja-j zbee Pavlo, Jožef Birsa, Pablo, i« I $ 0.50 Janko Koron. Skupaj $ 120.—j Tem potom se vdova Adela Rudez vsem darovalcem, ki so ji velikodušno priskočili na pomoč v največji potrebi, srčno zahvaljuje. ŠE ENA ŠTORKLJJA Pretekli ponedeljek je obiskala štorklja Valentina in Emilijo Gon-zales ter jima je podarila ljubko hčerkico, ki so ji dali ime Marija Kristina. Čestitamo! SMRTNA KOSA Preteklo sredo je nenadoma umrl Vuga Valentin, doma iz Solkana pri Gorici, star 40 let. Zapušča vžalošče-no vdovo ter dva mladoletna sinova. Bodi mu lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše sožalje! OPERACIJA Težki operaciji se je te dni podvrgla ter jo tudi srečno prestala Zo-Ta Humar por. Špaeapan. Nahaja se v bolnišnici Rivadavia. Želimo ji skorajšnjo okrevanje! ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Ludvik in Albin Nemec sta dobila žalostno vest iz domovine, da jima je dne 17 aprila umrla v Mirnu pri Gorici ljubljena mamica Frančiška Nemec, stara 66 let. Pokojna zapušča tu v Argentini dva sina Ludvika in Albina ter sina-ho Antonijo. V domovini pa zapušča sinova Jožeta ih Vančeta ter hčer Slavico in nevesto Lojzko. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA F. O., Bahia Blanca. — Dobite pismo. Pozdrav! P. Planine, Rosario. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! Ida B., Saavedra. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! L. K., Lanús Oeste. — List Vam bomo ponovno pošiljali. Vsekakor je glavni predpogoj za redno dobivanje točno plačana naročnina. Pozdrav! J. Šuklje, Chaco. — Na račun naročnine prejeli v redu. List Vam bo brezdvomno dopadel. Pozdrav! A. K., Llavallol FCS. — Bomo po: novno pošiljali. Če bi bili malo bolj pazljivi pri poravnavi naročnine, bi si prihranil sebi in nam neprijetnosti. Pozdrav! J. G., Córdoba. — Dobite pismo Pozdrav! F. M., Montevideo. — Bomo pogledali in uredili. Pozdrav! J. P., Bahía Blanca__Dela je vedno toliko, da včasih pozabimo na obljubo. Več v ptemu. Pozdrav! ODBOROVA SEJA Odbor Šolskega sveta v Villa Devoto vabi vse člane na sestanek, ki se bo vršil dne 22 maja popoldne v prostorih G.P.D.S. v Villi Devoto. Prijateljsko obvestilo! Najboliši tečaj ZA VAŠE DENARNE POŠILJKE svojim družinam v domovino. Največjo varnost ZA VAŠE HRANILNE VLOŽKE V NAŠI HRANILNICI Brez konkurenčne cene ZA NAKUP LADIJSKIH LISTKOV za vse paroplovne družbe. TO SO UGODNOSTI KATERE VAM NUDI EDINO SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. MITRE 234 U. T.'33-7013 FILIAIJKA: CORRIENTES 1900 Buenos Aires Ko je Državni šolski svet v zvezi z veliko kampanjo, ki so jo tukajšnji listi upravičeno začeli proti nekaterim tujim šolam, kjer se je gojencem vcepljal argentinski ustavi in argentinskemu mišljenju nasproten duh, začel z vse bolj strogim očesom nego doslej gledati na poslovanje šol in tečajev, ki niso odvisni od države, se je zgodilo, da je odredil tudi začasno zapretje naših tečajev za materinščino na Paternalu. Vzrok je bil, kakor vsi vedo, v tem, da so tečaji imeli svoje prostore v isti hiši kakor Tabor, ki je kot prosvetno in družabno društvo prirejal tam tudi svoje družabne večere in manjše prireditve. Državni šolski svet se je postavil na stališče, da morata društvo in šola pravka, ker so vsakemu, tudi takim, ki jih niso hoteli poslušati, razlagali na ves glas, da so oblasti šolo zaprle, ker je bila... fašistična, ker se je v njej uganjala politika in so se otroci vzgajali v nacističnem, diktatorskem, fašističnem, tiranskem in ne vemo še kakšnem duhu. Dobro so se zavedali, da lažejo, ampak voda je vsaj na videz tekla na njihov strankarski mlin, pa so si mislili: zakaj bi ne mleli, če se je flakšna prilika ponudila? In so mleli s svojimi jeziki. Sedaj, ko tečaji spet poslujejo, so se i ti poštenjaki lepo potuhnili, kakor da niso nikoli govorili proti pater-nalski šoli. S še večjo naslado so se bili vrgli na to kost že omenjeni laži-patrijot- Skupina šolarjev slovenske šole na Paternalu narazen; in odredil je, da se tečaji ne smejo nadaljevati, dokler se to ne izvrši. Ko je Tabor prepustil prostore šoli ter se je hiša vsa nanovo preple-skaXa, je Državni šolski svet poslal svoje nadzornike, ki so vse natančno pregledali, našli preurejene prostore v najlepšem redu in končno tudi u-gotovili, da vsi šolskoobvezni otroci obiskujejo že od prej državno šolo. O tem so poročali svojim predstojnikom in prejšnji teden je o stvari razpravljal Državni šolski svet, ki je Prišel do zaključka, da ni nobenega Razloga več, da bi se tečaji ne smeli nadaljevati ter je radi tega izdal dekret, s katerim dovoljuje, da se naša paternalska šola spet odpre. In šola je spet zaela, z nič manj- je. Takšno reč so uganjali, kakor da so zadeli v loteriji. Niti tuj človek, ki bi iz dna srca sovražil naš narod, bi se ne bil mogel zaradi nedolžnega incidenta s paternalsko šolo radova-ti bolj, nego se je tista desetorica ljudi, ki se v nekih "novinicah" — | in v veliko zabavo vseh normalnih ljudi v našem izšeljeništvu — pro-! gJiišajo sami sebe za "edine ugledne i člane in predstavnike kolonije" in ki na levo in desno bruhajo svoj žolč, ker ta prokleta kolonija mimo njih in proti njihovim svarilom ustanav-¡ lja šole, pošten list in jugoslovanski radio. Ti "patrijotje" so znali med drugim povedati, da je policija vdrla v paterrfalsko šolo, da je otroke vrgla iz šolskih klopi ter jiz razgna-la, pa še marsikatero hudo reč, o ka- Otvoritev šole v Rosariu V nedeljo 15. t. m. se je v Rosariu otvorila nova jugoslovanska šola, o-ziroma tečaji za učenje našega jezika. Lepo jesensko popoldne je še bolj povzdignilo radost vseh, ki so prisostvovali temu razveseljivemu dogodku. Več sto ljudi se je bilo odzvalo vabilu pripravljalnega odbora in tudi iz najbolj oddaljenih predmestij so prihiteli mnogi. Brž po prihodu g. konzula Branka Rubeše, je g. I. Medica otvoril sestanek, nakar je tajnik pripravljalnega odbora, g. Frane Kastelic, obrazložil program šole, priporočil staršem, naj svojo deco vpišejo v tečaje, da se bodo poleg predmetov, ki se jih uče v državni šoli, naučili dobro tudi našega jezika, srbsko-hrva-škega oziroma slovenskega, in pozval je vse navzočne, naj pristopijo v šolsko društvo kot člani, da bodo pomagali vzdrževati to prepotrebno ustanovo. Za njim je govoril rosarij- sa, ki je obenem s s. Terezo dajala vsa potrebna pojasnila navzočnim staršem, ki so v mnogih slučajih pripeljali s seboj tudi svoje malčke. Navdušenje navzočnih se je še povečalo, ko so ob 6. zvečer začeli poslušati prvi prenos jugosolvenske ra-dio-ure iz Buenos Airesa. Argentinsko himno so vsi stoje poslušali in prenos naše so spremljali s petjem. Pozdravni govor predsednika radio-ure je bil sprejet z odobravanjem in z najvejo pozornostjo so poslušalci sledili besedam g. ministra dr. Izidorja Cankarja. Pesmi Jadrana in Tabora so zelo navdušile vse prisotne. To nedeljo popoldne bo istalo v trajnem spominu vsem, ki so se ude-lečili slavnostne otvoritve prve jugoslovanske šole v Rosariu. * Redno poučevanje v rosarijski šoli se je že začelo 16. t. m. Starši, ki tega še niso storili, se pozivajo, da brez odlašanja vpišejo svoje otroke v tečaje za materinščino; otroci se lahko vpišejo v srbsko-hrvaški ali pa Vznemirjenje med našimi izseljenci Nekateri argentinski listi so pri-nesil vznemirljive vesti o novi finančni politiki, ki jo bo baje začela izvajati fašistična Nemčija. Ta finančna politika ima zajeti baje tudi nemške denarne zavode v inozemstvu, torej tudi v Argentini, če so te vznemirljive vesti utemeljene, namerava berlinska vlada zaseči velik del vlog v teh inozemskih nemških bankah. Seveda nekateri razlagajo da bi se takšne odredbe mogle nanašati samo na vloge nemških državljanov in ne na vloge tujcev. Drugi pa so spet zelo previdni in menijo, da se ni mogoče preveč zanesti na obzirnost fašističnih držav, saj je na primer Italija, ko je potrebovala denar za abesinsko vojno, kratkomalo zaplenila vse tisočake in petstotake ki so se nahajali v inozemstvu; storila je t&, s tem, da jim je vzela vrednost in ni pri tem nič vpraševala, v čigavem žepu so ti tisočaki in pet-stotaki, v žepu Italijana ali v žepu tujca. Nekateri tukajšnji listi, ne vemo s kakšno osnovo, so v zvezi s temi vestmi trdili, da bo posebno Banco Germánico prizadet zaradi nove finančne politike Hitlerjeve vlade. V nekem listu, v katerem prizadeta banka objavlja svoj oglas, čita-mo, da se je radi teh vesti polastilo veliko vznemirjenje tudi mnogih takih naših izseljencev, ki imajo tam Naložene svoje trdo zaslužene prihranke. List trdi, da to vznemirjenje ni upravičeno, ker da bi eventualni ukrepi berlinske vlade zadeli samo Nemce, ki imajo velike vloge v omenjeni banki. Ob otvoritvi naše šole v Rosariu ski konzul g. Branko Rubeša; pod- j črtal je važnost šole in čestital pripravljalnemu odboru, da je imel že v začetku tako velik uspeh, saj pomeni že velika udeležba pri otvoritvi tečajev izreden dogodek, ki bo ostal trajno zabeležen v zgodovini naše kolonije v Rosariu. Rekel je, da mora vsak naš človek, če se le količkaj zaveda važnosti te ustanove, podpreti' to našo novo šolo, da bo mogla lepo uspevati in se razvijati. Poučevala bo šolska sestra Alfon- v slovenski tečaj. Pouk je sedaj od 9. do 11. zjutraj in od 2. do 4. popoldne; po potrebi se bo urnik podaljšal. Za vse informacije naj se starši obrnejo na č. s. učiteljico, ul. Lapri-da 5758 (Avda. Arijón in Centenario). G.P.D.S. V VILLI DEVOTO priredi v nedeljo dne 29. maja domačo zabavo. Začetek ob 4 uri popoldne. V V nedeljo 22 maja vabi G.P.D.S. v Villi Devoto vse člane na članski sestanek. Ker je sestanek važen, se naproša vse člane za točnost. Odbor. Učenci in učenke pater šim navdušenjem kakor prej, kvečjemu s še večjim. In tako so se spet enkrat prevarili v svojih špekulacijah nekateri neprijatelji naših materin- j skih tečajev, ki so skušali iz prepro-8tega incidenta kovati kapital za ®v°je nepoštene namene. Pri taksnem poslu so se lepo našli skupaj nekateri paternalski komunisti in neka mala skupinica velikih laži-pa- , trijotov iz srbsko-hrvaškega dela ko-lonije. Prvim je dal incident mnogo o- I».__. IZKUŠENA BABICA t Filomena Beneš de Bilek ♦ diplomirana na univerzi v Pragi in ♦ v Buenos Airesu. Zdravi vso ženske t Položni, Sprejoma tudi noseče v po- ¿ polno oskrbo. "I Ofliniru od 1) uro zjutraj do 20 ure j zvečer. j LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23, Buen Ordon 3389 Buenos Alies ] nalske šole pri učenju teri ne otroci, ne policija, ne starši in niti šolske klopi ničesar ne vedo. Seveda nas vse to pušča popolnoma hladne; nas in šolo in vse naše izseljeništvo, ki bo tudi v bodoče šlo riaprej — veselo naprej — mimo teh "uglednih patrijotov", zaradi katerih bi naša kolonija na vekomaj o-stala med najbolj nazadnjaškimi v Argentini: brez resnih listov, brez tečajev za materinščino, brez delavnih kulturnih in podporniških organizacij, brez svojega radia — skratka: brez vsega, kar daje narodnostni skupini izpričevalo, da pripada kulturnemu narodu, kakršen je, hvala Bogu, naš jugoslovenski narod, in kakršen bi nikakor ne bil, če bi imel, kar Bog ne daj, mnogo takih sinov, kot so oni '' edini ugledni člani kolonije", ki sami sebi vsak teden v svojih "novinicah" izdajajo kaj žalostno izpričevalo nepoštenja in nekul-ture. plod svoje duševne abnormalnosti, katero jim pošteno priznavamo kot olajševalno okolnost v njihovem početju. V dobite najboljšo postrežbo Krojačnici LEOPOLD UŠAJ PRVA VELIKA KAMPANJA za „.SLOVENSKI UST« PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek. NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" Klinika Profesorja Dr. Carballo g Notranje bolezni, zunanje in krvne MOŠKI IN ŽENSKE žarki X - Zdravniška elektrika - Analize Bolniki so pregledani osebno po Dr. Carballo Sprejema od 16—20. Ob nedeljah od 10 do 12. Pregled $ 3.—. t G ARMEN DIA 4 94 7$ ¡y ¿Paternal — Buenos Aires . <♦> <♦> x ■»:■ •:«• mmmefi. 'meem >m •»:• :<♦>.: me me>. •»:• ■»:■. •:♦> . •:♦>. -;♦> •:♦> mee me. •:♦> meeme ss Vesti iz organizacij >:♦>• x«s£m me m •»>.. m me ms.mee mee mee mee m¿ Franja Tavčarjeva Naši čitatelji so že izvedeli, da je 7. aprila preminula v Ljubljani ga. Franja Tavčarjeva, častna dvorna dama in vdova po slovenskem politiku, državnem in deželnem poslancu, ljubljanskem županu in slovenskem pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Oa. Franja Tavčarjeva je bila dolga desetletja za del slovenskega ženstva vodilna osebnost. Pokojnica se je rodila dne 8. februarja 1868 v Ljubljani. Njen oče je bil nadtelegrafist Gustav Košen;-. ni. V zalo dekle se je tedaj zagledal ljubljanski odvetnik dr. Ivan Tavčar, ki jo je zasnubil. Franja Koše-ninijeva je bila že v nežni mladosti sirota ter so zanjo skrbeli strici in tete. Mlada Franja je uživala pri ljubljanskih uršul inkah dobro versko, pa tudi narodno zavedno vzgojo, zato ni čuda, da je vzljubila svojega zaročenca, mladega pisatelja dr. Ivana Tavčarja. Poročila sta se, ko je bilo Tavčarju 35 let, njej pa 19 let, namreč leta 1887. Zakon med dr. Tavčarjem in pokojno Franjo je bil srečen. Mlada gospa je dr. Tavčarju pogosto vlivala v srce ambicijo in voljo do dela in za marsikaterega svojih uspehov je moral bitit dr. Tavčar hvaležen svoji ženi. Podarila mu je pet otrok, od katerih je dr. Ivan odvetnik, Anton bančni ravnatelj, dr. Igor zdravnik in inž. Fran stavbenik, hčerka Pipa pa je poročena z zagrebškim industrijcem Arkom. Ga. Tavčarjeva je vedno stala svojemu možu ob strani v njegovi politični in pisateljski karieri. Sama je prevzela vodstvo ali sodelovanje v neštetih društvih. Ustanovila je Splošno žensko društvo, katerega predsednica je ostala do smrti, ustanovila je žensko telovadno društvo, sodelovala je pri raznih sokolskifc organizacijah, pomembno ipa je njeno dobrodelno delo, saj je sodelovala pri ustanovitvi otroške bolnišnice, otroškega doma, liceja, Mladike, doma visokošolk in doma Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Med svetovno vojno je pomagala organizirati pomoč ranjencem in pa vojakom na fronti. Že leta 1911 jo je pokojni kralj Peter I. odlikoval z visokim srbskim redom, ko je v imenu slovenskih žena prinesla prispevek za poplavljence v Srbiji. To odlikovanje je ohranila tudi med svetovno vojno. Po vojni sta ji pokojni kralj Aleksander I. in kraljica Marija izkazala vso naklonjenost ter je bila med drugim imenovana za častno Veliki zavod "RAMOS MEIIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozol'jíki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba .spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razSirjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. OREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, U8ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.1— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Na£ zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAIJSTI le edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE dvorno damo. Odlikovana je bila med drugim tudi z redom sv. Save 2, 3. in 4. vrste, s češkim redom belega orla ter z raznimi društvenimi odlikovanji, mestna občina ljubljanska pa jo je izvolila za častno meščanko. Vneto je bilo tudi njeno delo, ko se je osnoval v Ljubljani Rdeči križ, katerega odbornica je bila ves čas. Pred nedavnim smo slavili 201et-nieo tistih veličastnih dni, ko so zastopnice 200.000 slovenskih žena v Ljubljani izročale voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu podpise za majn>ško deklaracijo. Med vodilnimhi ženami tedanjih velikih dni je bila ga. Franja Tavčarjeva. Najhujši udarec v življenju je bil zanjo, ko se je poslovil od nje dr. Tavčar. Posvetila se je negovanju njegovega spomina. Dom na Visokem v Poljanski dolini, kjer počiva truplo pokojnega politika in pisatelja. je bilo njeno najljubše bivališče. Tam je preživljala poletne dneve v spominih na pokojnika in preprosto kakor nekdanje svobodnjaki-nje v tem poslopju. Svoje ljubezni do študirajoče mladine, ki jo je neštetokrat izkazala bodisi v Ljublja- ni, bodisi celo dijakom Slovencem v Pragi, na Dunaju in v Gradcu, ni pozabila tudi na Visokem. Sleherni potujoči študent, ki je potrkal na vrata na Visokem, je bil deležen njene gostoljubnosti. Nešteto je slovenskih inteligentov, ki se pokojne gospe Franje Tavčarjeve spominjajo kot vedre in duhovite žene, ki jim je rada postregla s kosom kruha in mesa ter s kozarcem vina. Marsikateri mladi kulturni delavec je bil presenečen, ko mu je gospa povedala: "O, vas pa že poznam! Brala sem vaš zadnji spis!" Pokojni univ. prof. dr. Prijatelj je z njeno pomočjo preiskal literarno ozadje Tavčarjevih spisov, toda od tedaj se gospa skoraj ni mogla otresti slavistov, dovršenih in študirajočih, ki so bili skoraj vsako leto maja meseca njeni gostje na Visokem. V lepem toplem spominu se bodo pokojne gospe spominjali vsi, ki so jo .poznali, posebno pa še oni, ki so prišli do svoje eksistence le po njeni zaslugi, ker so pri njej kot ubogi dijaki dobivali brezplačno hrano. Naj počiva v miru blaga gospa! Slovaki v Jugoslaviji Nastopali so skupaj z vojvodinskimi Srbi. navduševali se za ideale pansla-vizma in dosegli v prvem desetletju XX. stoletja viden političen uspeh, ko je b'.í izbran v novosadskem vo-livnem okrožju proti vladnemu kandidatu današnji ministrski predsednik češkoslovaške republike dr. M. Ilodža. V početku svetovne vojne so internirale oblasti vse vidnejše kulturne in politične slovaške delavce v petrovaradinski trdnjavi. Tedaj je Nobena pokrajina naše države ni narodnostno tako pisana kakor Ba-čka. Že v Sremu se začne narodnostna barvitost, vendar ko prestopimo na levi breg Donave, se stopnjuje skoraj v nepomirljiv raseg. Ne samo, da so prebivalci sosednjih občin in vasi razne narodnosti, ter običajno tudi razne vere, isto se ponavlja neštetokrat v vasi sami. Imamo razen Srbov Nemce, Madžare, Romune, Rusine in Slovake. Vsa ta narodnostna pisanost ita pestrost je zaradi tega, ker je bila Backa ponovno naseljena v osemnajstem stoletju, ko je Avstrija premaknila turško mejo na Savo in Donavo. Slovaki so kolonizirali v glavnem pas vdolž Donave od stare Pazove do Bača odnosno Sombora in prečni pas ob Tisi, ki je segel vse v Banat in današnjo Romunijo. Izven tega o-srednjega pasu imamo raztresene slovaške naselbine še po Sremu, v Podravini in najsevernejše pod Su-botico. Slovaška kolonizacija Bačke je trajala kakih šestdeset let od leta 1740. do 1800. Njihova največja občina je Bački Petrovec, kjer jih biva okrog 8000. Zato je bil Petrovec izbran za sedež vseh slovaških kulturnih ustanov. V mestu Stari Pazovi tvorijo Slovaki dobršno polovico. Vseh Slovakov je v naši državi šestdeset tisoč. Bačko so kolonizirali v pretežni večini Slovaki iz Tatranskega predgorja iz okolice Turčianskega sv. Martina in Liptova in to protestanti, ki so se hoteli izogniti s tem pritisku oblasti; da menjajo vero. Njihova selitev ima sličnosti s selitvijo solnograjskih protestantov v Prusi-jo. Odšli so iz stare domovine "gor- ne za kulturni razvoj v okviru narodne samobitnosti. Njihova narod-I na država pa jih podpira tako monje zemlje" v "dolnjo zemljo" s rahl° kakor tudi materialno pri vseh Tranoscijem, svojim molitvenikom v njihovih težnjah. Zato je razumlji-roki, pod vodstvom svojih pastorjev, i vo> da. Je v letih P° osvobojenju moč-Nove vas1 so postavili v krogu okrog ¡110 oživelo društveno življenje. Naj-svojih molivnic. Tu so slišali besedo 1 važnejša kulturna ustanova iz te do-božjo v domaČem jeziku, tu so usta- lbe ¿e vsekakor "Slovaška Matica" občinah) in madžaroni, v prvi vrsti | ki živi raztresena po slovaških obci-Židje, se je začelo med vojvodinski- nah. Pri narodnih slavnostih se sporni Slovaki narodno poltiično živi je- zna vajo med sabo in z gosti, ki pn-nje, ki so ga vodili učitelji njihovih 'dejo vsako leto na obisk iz stare do-eerkvenih šol in župniki, ki so veči- i movine. Zato ni čudno, ako se ob tej noma prihajali iz gornjih krajev, priliki spletejo tudi razne srčne vezi, ki najdejo včasih odmeva celo v inozemskih časnikih. Poleg "Slovenske Matice", ki je -skupna vsem jugoslovanckim Slovakom. so vsa ostala kulturna društva le lokalnega pomena, ker ne presega njihov delokrog meja domače občine. Toda kljub ugodnemu kulturnopo-litienemu položaju je slovaška manjšina zapisana poginu. Temu je vzrok odseljevanje v mesto, kjer zgube bila beseda "pansláv" smrtno ne-¡ Slovaki.v najkrajšem času svojo sa-varna psovka. Možje vojak j.pa , so • mobitnost. Že danes je Beograd ta-bežali na fronti in pristopali- v če-j ko poln slovaških služkinj, da je po-škoslovaške dobrovoljske legije, ki stal njihov lik stalna karakteristi-jih je organiziral Slovak general ka služkinje, k'akor je bila v pred-Stefánik. Tako je prišlo leto 1919. z i, vojnem. Berlinu karakteristika sluz-njim Jugoslavija ih Slovaki so po- j k.inje k otrokom dekle iz lužiškega stali iz zatirane manjšine manjšina Blata (Spreewalda). Za dekleti, 1 prijateljskega naroda. s se iz mesta ne vračajo, pa gredo tu- Nova država je dala Slovakom k' dÍ'fántÍe' p0Sebf° °dkar C fize-so prišli na njen teritorij, vse kuL ' '"T^T^T " JeSí- turne ustanove od otroškega zaba- j l,aeU->°C1 drUzbl tovaralskllt *** višča do gimnazije, ki so jim potreb- : ^ ^ y mesto pa ne bi škodoval, akó bi bil prirastek po rojstvih visok. Vendar ne le med izobraženci, tudi méd kmeti se širi sistem dveh otrok. Izjemo tvorijo le člani neka- novili za svoje otroke cerkvene šole, ki so jih branile pred potujčevanjem. Nekatere predele so naselili Slovaki katoliki. Toda za njimi so ostali le borni ostanki. Cerkev jih ni branila in bili so potujčeni. Leto 1848. je prineslo močan po-kret za odcep Madžarskih zemlja od Avstrije. Vojvodinski Slovaki se mu niso pri družili," čeprav jih je vabil v njihovi besedi sam njihov rojak Ko-suth, vodja upóra. Kakor njihovi sosedje Srbi so verovali v obljube dunajske Arlade, ki jih je po pogodbi z Madžari pustila na cedilu. Kljub silni madžarizaciji, ki so jo vodili državni uradniki, občinski notarji (to so zastopniki politične oblasti pri ar <♦> :<♦>: -a* ma :<♦>.: <♦> <«• :<♦>;: x«*: .<♦>; •:«• <♦> ;<♦>. i KROJAČNICA MOZETIČ I 5¡f če si nameravaš kupiti nove obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne § bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše ¿ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji $ ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke £ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires $ •»> <♦> •:♦> •:♦> •:«• <♦> <♦:• «■* <♦> •»> •:♦> (Slovenska Matica), ki skuša širiti prosveto in narodno zavest med slovaško manjšino tako s predavanji, kakor tudi s knjigo. V ta namen ima v Petrovcu svojo knjižnico in tiskarno, kjer izhaja poleg informativnega tednika "Narodna jednota" literarni mesečnik "Naš život". Razen tega izda letno koledar in manjše periodične publikacije. Zadnje čase je začela posvečati večjo skrb diletant-skemu odru in je začela prirejati v ta namen tekmovalna gostovanja posameznih podeželskih odrov. V avgustu vsakega leta pa prireja v zvezi s svojim občnim zborom dvodnevne narodne slavnosti'. Tedaj se zbere v Petrovcu vsa slovaška inteligenca. •Tir. $ i i CJ5 $ ÍJ5 § $ $ I $ <♦> <«• <♦> Ladijske vozne listke za vse parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. F Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. CAtCENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 terih protestantskih sekt. Tretje, kar vzbuja bojazen v življenjsko sposobnost slovaške manjšine. je izredno nizek obisk slovaške gimnazije v Petrovcu. Tu je vpisanih vsega 250 učencev, med nji»1 ena petina neslovakov. Ker je to edina popolna slovaška gimnazija, do-dokantje 3%r obiska proti 17%« v dr- ža vi'malo zanimanja in razumevanja za veliko kulturno važnost, ki jo "»a šola za • narod. Mitenja sem, da je narodnostna■ le-targija,' ki je spopadla slovaško manjšino, posledica prevelikega boja, ki ga je borila skozi desetletja za svoje narodne ideale ter pretrde borbe za obstanek, ki je nastala P° velikem gospodarskem udaru leta 1929., ko so bila uničena največja gospodarstva zaradi katastrofalnega padca hmeljevih cen. Šele, ko se bodo slovaški kmetje opomogli od tega udarca, moremo pričakovati obno\ nijhovega zanimanja za narodno ku -turno življenje. Kolikšen procent p» bo dotlej izginil med po jeziku i značaju sorodnimi jim Srbi, pa 11 vemo. . T Šestdeset tisoč Slovakov je v «»» goslaviji. Leta 1940 bodo praznova l dvestoletnico, kar so se naselili P° teh krajih. Pa so v svojem boju z» obstanek pozabili, da si postavijo smernice življenja v svobodi. Za tvorijo manjšinski,paradoks: naro -nostna manjšina, ki izumira zato, ke ni ovirana. Pregelj Bogo. ^ •:♦> •:«•; >at< •:♦>. •»> : | Ruska klinika $ za vse bolezni | i Za venerične bolezni, spolne bolezni $ bolezni krvi, splošno slabost razpola- >, $ ga klinika s posebnim konzul torijem, $ a kateri se nahaja pod vodstvom pozna- „, $ nega specialista za navedene bolezni £ a Dra. A. IZAGUIRRE-a. Á v • v ¿ Razpolaga z 10 specializiranimi v zdravniki za razne bolezni * S Imamo zdravnike specialiste za bo- £ *: lezni na pljučah, obistih, jetrah, ž6' • $ lodcu, živčevju itd. * Zii bolnike iz notranjosti imamo ro- ^ i zerviriine «obe (knkor zb ženske, ta- g r ko tudi za moSke) s posteljami. a § Cona od 1 $ dalo dnevno. jt A Dajemo nasvete pismenim potom. ^ $ za mali honorar. £ § Zdravniški pregled za vsako- g X vrstne bolezni $ 3.— | Órdiniramo: od 9—12 i 15—21-1 $' V nedeljah in praznikih od 9—12. S GOVORI SE SLOVENSKI 'i «¡5 IÜ I« 0 g Suipacha 28 ^ " >9» :mc >a»; >as» me s? ;-■> VELIKA PRIREDITEV SOKOLA DOCK SÜD - BOCA Jutri, v soboto 21. t. m. ob 9 uri zvečer priredi Sokol Dock Sud - Boca, veliko akademijo, na kateri nastopijo poleg članstva, moškega in žen-skeg{a naraščaja tudi znani in priljubljeni pevski kvartet "Jadran". Prireditev se vrši v dvorani poljskega društva, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sudu. Vstopnina za moške $ 1.—; za ženske pa $ 0.50. Odbor prosi, da se te akademije udeleže tudi rojaki Slovenci. CERKVENI VESTNIK Birmanska slovesnost v nedeljo še je vršila nepričakovano lepo. Birmo je podelil škof monseñor dr. Ant. Rocca. Birmancev je bilo 122, ki so bili skoro izključno Slovenci. Mašo je imel gospod škof med prelepim slovenskim petjem. Pozdravni govor na škofa je imel kaplan Hlad-nik. , Pred sv. birmo je imel škof zelo lep nagovor. Ves čas birme je bil pa vzoren red, katerega niti najmanjši niso veliko motili. Gospodu Kastelcu in Hla dniku so pomagali pri' slovesnosti tu di g. župnik iz cerkve sv. Roka in sa- lezijanski bogoslovec Slovenec Janez Ferletič in kamilski bogoslovec s Pa-ternala. Po končani slovesnosti je na dvorišču pozdravila škofa Irenea Vid-marjeva in mu poklonila šopek cvetja. Škof je bil naravnost očaran nad vzornim redom. Šel je med hvaležno deco, med tem ko je hitel fotograf Sava, da nas slika. Kdor bi želel kako fotografijo, ki so zelo lepo uspele, naj se oglasi ob priliki službe božje pri g. kaplanu Hladniku, v mestu pri Poto Sava, na ulici San Martin 609, ali pri g. Lak-nerju. * Slovenski kaplan Hladnik Janez živi sedaj v župniji Flores. Doma je razen ob sredah in petkih in nedeljah. Naslov: Pasaje Salala 60. Vprašajte za: padre Juan. Spoveduje vsako dopoldne v spovedniei na desni strani cerkve, prvi od zakristije. Telefon 63-2629. To nedeljo 22. maja maša in molitve na Avelalnedi. Tudi na Paternalu bodo molitve in vaja za petje v Lurdesu. V Lurdesu se zberemo 29. maja ob 3i/2 popoldne. 29. maja bo maša na Paternalu za umrlo usmiljeno sestro Hozano. Zapeli ji bodo pevci žalostinko. Drobne vesti iz naših krajev Bane. — Pred dnevi je zgorelo 15 tisoč kvadratnih metrov grmičevja in pašnika. Gorica. — Ponovno je bil potrjen adv. Pascoli, kateremu je pred kratkim časom potekla štiriletna poslovna doba. Kontovel. _ Anton Stare, star 52 let, je padel pri kopanju na njivi v jamo in si zlomil nogo. Reka. — Pred dnevi je umrl Josip Jelinčič, drž. gozdar v pokoju, star 75 let. Po rodu je bil iz Tolmina. Služboval je u trnovskem gozdu in v SI. Bistrici. Njegova žena je umrla točno pred enim letom. Vzgojil je 7 sinov in 1 hčerko. Sožalje! Repentabor. — S 15. oktobrom bodo otvorili tečaj za kamnoseške pomočnike. Poleg šolske sobe bodo imeli na razpolago tudf laboratorij za praktične lekcije. Škofije. — Z voza je padel 211etni Vesnaver G., ko je razkladal drva in si zlomil nogo. V bolnišnici bo ostal 7 tednov. Kaj bo s Čehoslovaško? PRIMORSKE VESTI KMETSKA POSOJILNICA V n VIPAVI Jé imela 19. t. m. svoj redni občni zbor, ki je sklepal o raznih tekočih zadevah. Zaradi zanimivosti naj o-menimo sklep, da posojilnica ne bo dala nikomur čez 5000 lir posojila, m še to le s trdnimi poroki. Iz poročila smo razvideli, da si je posojilnica v minulem poslovnem letu lepo opomogla iz raznih težav. Želimo, da bi tudi v bodoče, kakor nekdaj, požrtvovalno pomagala . našemu kmečkemu ljudstvu. i tudi nekaj prihrankov, ki so doma I tako potrebni. NEDOSTOJNOST, KI POVZROČA SMRTNE NEVARNOSTI Pó vsej Julijski Krajini se je zad- Razpasla se je prav nedostojna, Pohujšljiva razvada: avtomobil je Postal zatočišče raznih zaljubljenih Parčkov. Ako gotovi ljudje nimajo toliko dostojnosti in olike, da se ne sramujejo in se v svojih vozilih otj-našajo, kakor da bi bili v javni hiši, je to žalostno, vendar v bistvu zadeva njihovo osebno čast." Ker pa''pri takem početju pogosto trpi sigurna v°žnja avtomobila in so se zaradi takih zločinskih lahkomiselnosti že Prigodile smrtne nesreče, se nam zdi Potrebno opozoriti na to ravnanje čuvarje javne varnosti. Če so kaznivi Prestopki zaradi trobljenja, razsvetljave itd., bi morali biti še bolj kaznovani nedostojni lahkoživci, ki spravljajo v hudo nevarnost sebe, druga vozila in pešce. SVEŽ GROB Na Oslavju pri Gorici je po kratki bolezni nepričakovano izdihnil mladenič Oton Miklus, star 24 let. Bil je zaveden slovenski fant in dober pevec. Še pred par tedni je pel pri pogrebu svojega uglednega sovašča-na 1. Klanjščeka, danes pa že njega pokriva hladna zemlja. Naj mu bo lahka zemlja in naj v miru počiva ! POLOVIČNA VOZNINA Pred dnevi so v Beogradu slovesno otvorili izredno bogato razstavo italijanske portretne umetnosti. Naše državne oblasti so zbrale za to razstavo naj odličnejše tovrstne u-metnine raznih dob, ki vzbujajo v jugoslovanski prestolnici upravičeno občudovanje. Razstavo je otvoril ob navzočnosti propagandnega ministra Alfierija jugoslovanski kr. namestnik princ Pavle. Vodstvo državnih železnic sedaj razglaša, da dobijo vsi italijanski državljani, ki obiščejo to razstavo, iz katere koli železniške ■ postaje v državi polovično voznino do meje. Potujejo lahko preko Trbiža, Podbrda, Postojne in Reke. Čas I za obisk razstave je določen za dobo | od 30. marca do 6. aprila. Polovični |listek velja dvajset dni; obiskovalci razstave se lahko vrnejo domov poljubno po eni izmed navedenih štirih poteh. ZAVETIŠČE ZA SINOVE PADLIH LETALCEV Pred dnevi so v št. Petro pri Gorici slovesno otvorili zavod "Umber-ta Maddalena", ki je določen za sinove padlih letalcev. To vzgajališče, ki se sedaj nazivi je zavod "Umber-ta Maddalena", v spomin na znanega letalskega generala, ki se je pred leti ponesrečil, je bilo že pred časom Ustanovljeno v Št. Petru in je imelo svoje prostore v nekdanji palači sempetrskih grofov Coronini. Sedaj go tik nekdanje graščine sezidali novo, z vsemi modernimi sredstvi in udobnostmi opremljeno obsežno po-s'°pje, v katerem imajo svoje prijetno zavetišče sinovi padlih letalcev, ki obiskujejo razne goriške šole. DVA NOVA ŽUPNIKA 4. aprila sta bila umeščena na župnijo na Libušnjem tamošnji dosedanji upravitelj g. Karel Klinkov in za župnijo v Oorenji Tribuši tamošnji upravitelj g. France Bizjak. AVTOMOBIL UBIL RIBIČA Iz Devina poročajo: Zadnjo nedeljo popoldne se je sredi naše vasi pripetila strašna smrtna nesreča. Na križpotju, kjer se steka cesta s postaje državno cesto, je luksuzni avtomobil, ki je pridirjal iz Trsta in je bil namenjen v Trevizo, zadel ob nekega ribiča — nedomačina in ga do smrti ranil. Nesrečnega moža so sicer hitro naložili v drugi' Ivtomo-bil in ga odpeljali proti Trstti v bolnišnico, toda že na potu je izdihnil. Nesrežnež zapušča ženo z nepreskrbljenimi otroki. ZA ZASLUŽKOM Nedavno se je odpeljala skupina, 20 do 25 delavcev iz Idrije, Sp. IdrU Je, Čepovana, Cerkna in okoli,ce na delo na Sardinijo. Za zaposlitev brezposelnih naših fantov je poskrbel "sindikat za namesttive", ki je razposlal v ta namen povabila. Upamo, da si bodo naši krepki delavci s spojim težkim delom napravili; laljko Pozor Rojaki! Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 523 1, Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča. Vljudno se priporoča Ciril Podgornik Vodja nemške manjšine na Češko-" slovaškem se je mudil pretekli teden po nalogu iz Berlina v Londonu, kamor je šel poizvedovat, kaj bi Anglija napravila v slučaju, da bi Nemčija izvedla nov "Anschluss" na škodo Češkoslovaške. Znano je, da so Angleži zadnja leta bili precej gostobesedni, napravili pa niso nikoli nič pozitivnega, ko je prišlo do odločilnega trenutka, ker niso bili njihovi interesi direktno prizadeti. Francoskima državnikoma pa so bili dali pred kratkim nekoliko bolj zanesljiva zagotovila, in to je Nemčijo zaskrbelo. Mussolini je te dni goVoril v Genovi in vzbudil mnogo pozornosti ko je dejal, da je .malo upanja za uspešno pogodbo med Italijo in Francijo, "ker je Italija na eni strani barikade na Španskem, Francija pa na drugi", to je, da Italija želi zmago Franca, Francija pa zmago Barcelone. Za časa Hitlerjevega poseta v Italiji sta se oba diktatorja baje vendarle dogovorila, da se bo Italija pogodila s Francij.0 le, če odpove zvezo z Rusijo in prav isto zahteva Nemčija od Češkoslovaške. Baje mislijo v Londonu, da. bi bilo dobro, če bi Francija načeloma te zahteve sprejela. Če bi se to zgodilo, tedaj bi ostala Češkoslovaška popolnoma osa- "mljena in bi se mogla zanašati edino še na Rusijo. V tem slučaju bi Nemčija izvedla svoj načrt, ker bi bili Francija in Anglija nevtralni, Rusija sama pa bi najbrž ne tvegala vojne z Nemčijo, kakor posebno francoski in angleški konservativci želijo. Če bosta Francija in Anglija kapitulirali pred Berlinom in Rimom, tedaj je zapečatena usoda Španije in najbrž Češkoslovaške ter bi fašizem v Evropi dosegel nov in velik uspeh. Zaenkrat je še pretirano, kar je dejal ameriški državni tajnik Hull, da se demokratične države prav malo razlikujejo od fašističnih; vendar, če bo na strani teh le še popuščanja napram fašistični agresivnosti, potem je morda pričakovati reakcije v narodih samih. Francoska ljudska fronta še ni razpadla in tudi na Angleškem niso vsi zadovoljni s sedanjo vlado. Konrad Henlein zahteva, da se mora Češkoslovaška odpovedati zvezi z Rusijo. (Isto zahteva Mussolini od Francije). In da morajo dobiti su-detski Nemci popolno avtonomijo s čimer bi na pr. sudetska varnostna oblast dobivala navodila iz Berlina in ne iz Prage! To zelo jasno pove, kaj Nemčija hoče. Ali niso prav na ta način zasedli Avstrijo? Dva jubileja Srečka Kumarja Pomemben jubilej je obhajal 9. aprila naš slovenski- glasbenik Srečko Kumar. Srečal se je z Abrahamom, obenem pa — in to je za našo glasbeno kulturo še važnejše — obhaja 25 letnico svojega izključno glasbenega delovanja. Prav je zato, če se ob tej priliki nekoliko pomudi-mo ob postavi tega markantnega slovenskega muzika in ,se ozremo na njegovo plodno umetniško delo. Srečko Kumar se je rodil 9. aprila 1. 1888 v Kojskem v Goriških Br-dih. Ljudsko šolo je obiskoval doma, nižje šole v Gorici, učiteljišče pa je KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernió DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 tmasmrn KRO J AČ1NICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) m. xm >se< mv »se- vmzmm %« fdovršil v Kopru 1. 1909. Štiri leta nato je že končal konservatorij v Trstu ("Tartini") in se od tedaj posvetil izključno glasbenemu delovanju. Glasbene študije (zlasti klavir) je nato še nadaljeval deloma na Dunaju, deloma v Leipzigu (pri Pem-bauerju) ter se tako povsem usposobil za umetniški poklic. Vojna mu je pričeto javno delo doma pretrgala, a ga ni iztrgala iz glasbenega življenja. In tako je mladi umetnik po prevratu takoj zajadral v sredo glasbene reprodukcije v okviru klavirske umetnosti, zlasti pa v okviru zborskega petja. Po manjših pripravah v Dečinu in v Škednju je prevzel pedagoško mesto na tržaški Glasbeni Mati'ci in že je stal sredi razgibanega dela. Osnoval je zbor Učiteljske zveze Primorsko i« z njim prirejal koncerte v bližnjih in daljnih krajih — tja do Bologne. Obenem pa se je zavzemal tudi za iz-danja nove domače glasbene produkcije ter zbral in izdal sam več zbirk: "Novi plameni", "Otroške pesmi". PriTejal je koncertna potovanja tudi kot pianist. — Kmalu pa je prispel v srce Slovenije, prevzel vodstvo pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice in z njim koncertno nastopal. Še več uspehov pa je imel z ljubljanskim Učiteljskim pevskim zborom, katerega je nato vodil 9 let in mu ifcgladil umetniško pot; z njim je priredil lepe umetniške turneje po naši državi in po Češkoslovaški. — V naslednjem ga je vodila umetniška pot v Zagreb, kjer je prevzel vodstvo pevskega zbora "Kolo" — z njim je nastopil v Frankfurtu na mednarodnem festivalu za moderno glasbo — obenem pa je deloval kot klavirski pedagog na "Muzički akademiji" ter ureje- val list jugoslovanskih glasbenikov. Soustanavljal je tu glasbeno šolo '' Lisinski''; predvsem pomembno pa je postalo v tem času njegovo delo na polju mladinske glasbe, ki ji je sprožil močan razvoj iii podvig. V tem smislu je izdajal revijo mladinske glasbe "Grlico", pri kateri so sodelovali pomembni jugoslovanski skladatelji. Njegova neumorna gra-diteljnost ima svoj delež na ustanovitvi'.mladinskega zbora "Trboveljski sla^ček", kateremu je stal močno ob strani z nasveti in z interpela-cijsko oporo. V poslednjih letih se je Kumar umaknil iz Zagreba v Beograd, kjer nadaljuje svoje plodno glasbeno delo. Kot umetniška osebnost je Srečko Kumar zarezal vidno in tipično potezo v obraz slovenske glazbene kulture po svetovni vojni. S svojo u-inetniško potenco je dal zborovski reproduktivni umetnosti dostojno estetsko podobo. Ne le doma, tudi v tujini je bil ob svojih nastopih deležen visoke kritične sodbe. Najmočneje je kot dirigent zrasel in se tako i'ekoč zlil z Učiteljskim pevskim zborom ki je svojemu pevo-vodji zvesto sledil, z njim rastel, pa je pričel usihati kmalu, ko je Kumar opustil vodstvo. Tako je vsaj zaenkrat ta zbor povsem zvezan z osebnostjo Srečka Kumarja. Druga važna lastnost tega neumornega in ognjevitega dirigenta je bila vedno umetniška naprednost, s katero je doprinašal Kumar kot reproduktivni umetnik obilo k hitremu razvoju, kot - ga je moderna glasbena umetnost doživela na naših tleh. S tem je poganjal našo glasbeno kulturo iz filistrske zaostalosti v živo sodobnost. Morda je segel ta vzpon tu in tam predaleč. A prav s tem so bile premaknejne silnice celotnega razvoja in so obrnile stremljenje naprej v razvoju. Tretja važna poteza umetnikova pa je bilo njegovo živo zanimanje za mladinsko glasbo; in s to potezo je razgibal Srečko Kumar naše mladinsko petje, ki je od tedaj zaživelo v prav razveseljivem prav-cu vsevprek po riaši deželi. Z ljubeznijo je Kumar spremljal to gibanje, bodril delavce in dajal nasvete. Močno oporo temu gibanju je dal zlasti s tem, da je vzpodbujal skladatelje k resnemu ustvarjanju mladinskih skladb, ki so tako prestopile pot iz dotedanjega diletantizma v sfero resnega umetništva. Po učiteljih, ki jih je vodil, pa je odtekala vsa ta delavnost in vse to bistro snovanje po vsej slovenski deželi, in tako je segalo delo Srečka Kumarja iz slovenskega osrčja vse tja daleč prav do okončin naše lepe domačije. * Vse to umetniško delo, ki ga je opravil Srečko Kumar v orisani preteklosti, je tako veliko in za našo glasbeno kulturo toliko pomembno, da moramo ob tem jubileju hvaležno izraziti jubilantu prisrčne čestitke. ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič Kadar imaš ohcet; krst^ obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES ZANIMIVOSTi Ali mora biti mož starejši od svoje žene? Tud? čustveno življenje in ljubezen mora imeti svoje zakone. Filozofija in znanost sta se dovolj trudili, da bi našli bistvo teh zakonov. Filozofija brez uspeha, znanost pa vsaj z malenkostnim. Bili so tudi možje, ki so načeli vprašanje, kaj je ljubezen in ga skušali pojasniti z metodami obeh področij. Tako sloviti Weinin-ger, ki je trdil, da je zakon ljubezni povsem matematičen zakon, ki ga je mogoče celo natančno izračunati. Vsak moški, je trdil "VVeininger, je malo ženski, vsaka ženska ima v sebi nekaj moške primesi. Zakon ljubezni pa se glasi, da privlačuje ženskega moškega moška ženska in narobe. Idealna ljubezen in popolni zakon sta mogoča le tedaj, če se dobita raznospolna druga, katerih moška in ženska primes se dopolnjujeta. Moškost in ženskost, moška in ženska primes se morajo dopolnjevati stoodstotno. Če so Weiningcrju predložili sliko kakšnega dekleta, je na podlagi svoje teorije lahko natančno opisal moža, v katerega bi se z najboljšim uspehom zaljubilo to dekle. Stvar je le v tem, da je vendarle malo preveč nedoločno uvrščati obrazne poteze in lastnosti značaja v žensko ali moško rubriko. Samovoljnosti, in s tem zmot ni mogoče nikoli izključiti — s tem pa pade vsa lepa teorija v vodo, kajti ni mogoče zanikati, da bi v Weiningerje-vih nazorih ne bilo tudi zrna resnice. Weiningerju gre vsaj zasluga, da je pojav ljubezni iztrgal ozračju mistike in ga skušal razložiti z merilom in številom. Seveda pa nedostaja temu zakonu važni činitelj starostne razi like. Čudno je vendar, da so zakonski možje v vseh časih in vseh deželah v veliki večini vseh primerov nekaj starejši od svojih žen. Isti pojav je opažati v ljubezenskih razmerjih, a baš to -bi oporekalo pojasnilu, da je moški pač šele v višjih letih gospodarsko tako ustaljen, da mu je mogoče ustanoviti svoje gospodinjstvo. To pojasnilo bi veljalo za sklepanje zakonov, ljubezen pa je baš za takšne stvari slepa. Boljša razlaga bo v različnosti življenjske krivulje o-beh spolov. Dekleta so telesno in duševno veliko prej dozorela nego mladenič mož. To se pravi, da je tudi prej zrela za'ljubezen in zakon, dočim se mora mladenič pač še nekoliko razvijati in potrpeti. Različnost teh življenjskih krivulj pri obeh spolih se izraža nost tudi neoporečne metode, metode, ki se naslanjajo na izločevalno spolnim življenjem, delo notranjih žlez in so v zvezi s Tu se je pokazalo, da prenehajo te žleze v neki določni starosti pri ženski nenadno s svojim delom. Odslužile so, popolna sprememba osebnosti uvaja novo življenjsko dobo, dobo starosti. Drugače je pri moškem. Krivulja njegove zrelosti začenja sicer padati z vrha mladostne moči, toda normalno ne doseže nikoli ničle, niti v najvišji, patriarhalni starosti. Seveda ne smemo te trajne zrelosti moža postavljati v isto vrsto z mladostno silo, a vendar ostane dejstvo, da je moški dalje časa "mladosten" nego ženska. To je pa tudi tisto, kar dela baje slepo ljubezen sve-tlovidno in kar povzroča, da moški in ženske od vselej praktično sledijo in izkoriščajo zakon različnih življenjskih krivulj obeh spolov, ne da bi se tega v večini primerov niti zavedali. Paradoksen, toda resničen stavek: Ker se moški ne stara, mora bit? starejši... KOLIKO LJUDI JE NA SVETU Francoski osrednji statistični u-rad je na podlagi zadnjega ljudskega štetja posameznih dežel ugotovil, da na vsem svetu živi nič manj kakor 2116 milijonov ljudi. Največ prebivalstva ima Azija, kjer prebiva 1162 milijonov ljudi. Takoj za Azijo pa prihaja Evropa, ki ima 526 milijonov prebivalcev. Za njo prihaja Amerika, mi ima 261 milijonov, A- Praktični nasveti ZA NAŠE GOSPODINJE Smetanovo korenje. — Pol kilograma očiščenih, na tenke rezftie razrezanih korenčkov dušiš do mehkega v 8 dkg presnega masla, kjer je tudi sesekljan peteršilj. Nato žvr-kljaš četrt litra smetane, juhe in eno jajce in to poliješ na korenje. Oso- liš, pustiš, da zavre in daš na mizo. * Riževi kolači. — Na % 1 mleka skuhaš 18 dkg riža, da je gosto, malo soliš, osladiš in vlepeš dve jajci vanj. Ko se to shladi, narediš okrogle kolačke, ki jih povaljaš v snegu iz dveh beljakov in v drobtinah. V sredo kolačkov narediš jamico. Pečeš jih na vroči masti. V jamice daš nato mezgo in potreseš kolačke z va- nilijevim poprhom. * Švicarski krompir. — Skuhaš % kg krompirja v oblicah, olupiš, raz-režeš na rezine, pomešaš z zmesjo 8 dkg presnega masla, dveh jajc, malo soli in dosti sira ter pečeš 20 minut v pečici v posodi, namazani s presnim maslom. — Za spremembo izvrstna jed. * Sirove omlete, — Enake dele presnega masla, moke in mleka vplete-mo in primešamo tri rumenjake. Dodamo soli, popra, precej nastrganega sira in slednjič sneg iz treh beljakov. Na prav majhne, navadne omlete damo žlico tega testa in privihamo robove. Te zvitke položimo na dobro namazano pekačo in jih pečemo 10 do 15 minut v pečici. Te delikatne omlete damo lahko tudi za tako imenovano predjed. * Juha iz špinače s smetano. — Kuhaš pet minut % kg oprane in otre-bljene špinače v IVi 1 slane vode, Mrzle noge Mrzle noge so neprijetne, ker ne dado človeku zaspati in so tudi škodljive zdravju, ker pospešujejo prehladne bolezni. V posteljo ne pojdi nikoli z mrzli- mi nogami Poskrbi za toplo posteljo, ki si jo, uro ali poldrugo uro preden ležeš spat, na spodnjem koncu pogrej s steklenicami z vročo vodo ali ogre-valniki. Ko ležeš, pa moraš ogrevalne priprave odstraniti. Noge same poskusi prej ogreti s toplo kopel jo (kakšnih 37 stopinj), ki seže do meč. Traja naj pet do deset minut, potem je noge dobro osušiti in odrgniti s pudrom. Ozdravi si obolenja vsake vrste, kakor zaprtje, malokrvnost, tolšča-vost, mršavost, poteče se noge in podobno. Že jeseni nosi debele volnene nogavice, ki pokrivajo tudi meča, ga-maše, škornje in podobno. Obutev naj bo udobna in posebno spredaj široka, da ne bo ovirala krvnega obtoka. V mrzlih dneh si ovij prste na nogah pod nogavicami v časopisni papir in si omisli vložek ?z plutovine ali klobučevine. V moklem vremenu si natakni vrhnjo obutev, ki jo pa imej samo na prostem. Če si si na prostem zmočil noge, se doma takoj preobuj v suhe nogavice in obuvalo. Kadar sediš, glej, da boš imel noge 11a preprogi ali vreči ali pa si jih ovij z odejo. Podnevi potelovadi često s prsti 11a nogah, z zibanjem nog in podobno, najbolje z golo nogo na preprogi- Koristna je tudi diatermična ali galvansko-električna kura. S kopelmi za noge spremenljive frika 156 milijonov in Avstralija 11 ocediš in odstaviš. Špinačo razsek- 7 temperature prični rajši v toplem ■i*. 1 • 1 — .1.....«— .... r . lptnpiii r>nsn milijonov prebivalcev. Veliki britanski' imperij ima vsega skupaj 510 milijonov ljudi, torej nekako eno četrtino vsega prebivalstva naše zemlje. Na Kitajskem pa živi 437 milijonov ljudi, ki pa so seveda naseljeni 11a enotnem ozemlju ter je torej Kitajska največja država na svetu in Kitajci največji narod sveta. V Združenih državah severne Amerike živi 144. milijonov ljudi. ljaš, duši do mehkega na 5 dkg pre- | letnem času. snega masla in daš v Yo 1 mleka in malo juhe. Juho kuhaš 20 minut, pretlačiš skozi sito, žvrkljaš % 1 smetane in žlico moke, daš v juho, prekuhaš in zakuhaš drobtinove cmoke. • . SKRIVNOST VISOKE STAROSTI Turško časopisje je zadnje čase začelo prinašati poročila in podrobnosti iz življenja tistih starih Turkov in Turkinj, ki je o njih zadnje ljudsko štetje ugotovilo, da so nad tudi v poznejših letih. Za določevanje"100 let stari. Takih ljudi je na Tur-teh razlik je odkrila, moderna zna- škem 6240. Če torej smemo verjeti turškim listom, ženske na Turškem dalj časa žive kakor pa moški. Od 6240 ljudi, ki so nad 100 let stari, je 3985 žensk, torej samo nekaj manj ko dve tretjini. Najstarejši je vsekakor tisti Turek, ki je po podatkih ljudskega štetja star že 157 let ter se je udeležil že grško-turške vojne pred 110 leti in tudi krimske vojne pred 80 leti. ZA OBLEKE. POVRŠNIKE MODAS "JUSTA" Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta KUKANJA y PRINČIČ Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995 BUENOS AIRES * FOTOGRAFIJA» "LA MODERNA" ♦ ¡y Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbi- $ ni, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje de- § « lo, kjer se bo lahko vsak pre- v pričal o mojih neprekosljivih § 1 izdelkih. ,¿ 9 Drobtinovi smoki. — Zmešaš, da se peni: 5 dkg presnega masla, eno jajce, ščepec soli in 4 dkg drobtinic in pustiš počivati 10 minut. Prav preden zakuhaš cmoke v slano vodo, dodaš še 3 dkg drobtin, nekaj sesekljanega peteršilja, izoblikuješ majhne cmoke, ki jih daješ v vrelo vodo in kuhaš pet minut. Če jih ne pokriješ, bodo bolj trdi; pokriti pa narastejo in so bolj rahli. T; več ko stoletni starci in starke pa so postali tako stari samo zaradi tega, ker so v glavnem uživali le kislo mleko in kamilčni čaj, kakor namreč trde turški listi. Ti ljudje alkohola niti po imenu ne poznajo. Pač pa radi kade. Prav gotovo pa ima pri tem veliko zaslugo tudi ugodno podnebje. Zanimivo je namreč, da je največ teh stoletnikov v vzhodnih delih Male Azije. * RESTAURANT REKLAMNA CENA Casa JAIME Tapecirano pohištvo za spre-jemnico, 6 komadov $ 65.— AVDA. SAN MARTIN 2700 U. T. 59-0504 Buenos Aires (nasproti pošte) Za kratek čas Mož: "Draga žena, strašno obžalujem, da sem tako dolgo bolan. Kje bomo vzeli denar za zdravnika?" Žena. "Nikar si zaradi tega ne delaj skrbi. Saj mi bo zavarovlnica po tvoji smrti izplačala čedno zavarovalnino.,. . " * "Kako si vendar mogla dopustiti, da te je poljubil ta docela neznan moški?" "Saj mu v začetku nisem dovolila, da me poljubi, potem pa je izjavil, da me pozna... " * "Jaz nikakor ne trpim, da bi tuji ljudje poljubovali moje otroke!" "Vaše stališče, gospa, je lahko, ko imate še majhno deco. Toda moje hčere so stare 17 in 18 let, pa jim tega nikakor ne morem zabraniti!" V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 D O O K S U D ♦"•"♦•■»"«"♦-•"•"•••»"«"♦»•"«»»"«"••••"•••«••"«•'»•■««M"»" Konigsberškega filozofa Imanuela Kanta je nekoč obiskal neki slušatelj. Hotel je vedeti, kaj meni slavni predavatelj o zakonu. "Le mirno se oženite", mu je svetoval Kant. "Če dobite dobro ženo, boste prav gotovo srečen mož." "In če dobim slabo ženo?" je vprašal slušatelj dalje. "Če dobite slabo ženo, postanete morda še kaj vreden filozof." RECREO s"EL CANON"« I $ VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU v v Ne pozabite $ FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY * Av. SAN MARTIN 2579 $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires ■»:• m> •:♦> •»> « v«-«' v n $ Izvrstna domača hrana, prvo- ^ a vrstno pivo in vino. — Pro- v stori z vrtom, pripravni za § $ svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires a •:♦> •:♦> •:♦> -»:■ •:«• Naznanjam da sem otvoril vsem znano (¡ O S T 1 L N O 'Gruta de Postumia kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi 1. dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIC ! Av. Alcorta 2363 Bs. Aires T V šoli — Koliko imaš bratov? — vpraša profesor dijaka. — Enega, gospod profesor. — To je pa čudno. Tvoja Sestra mi je včeraj dejala, da ima dva. Otroci Tonček: "Striček, jutri ti pridem voščit za god. Samo umi j se, prosim." Stric: "Zakaj bi se pa moral umiti?" Tonček: "Ker mi je mamica dejala, da mi boš dal lepo darilo, če ne boš umazan..." * Prav?h pesimistov je zelo malo na svetu, kajti pravi pesimist postaneš, ko se prostovoljno posloviš od sveta. * Življenje je lepo «e zaradi tega, | ker se vsi bojimo smrti. Človek ne živi nikdar tako dolgo, da bi ne bila še vedno kakšna neum-,.«..«' nost. pred njim. RAZNE VESTI Znameniti nemški igralec tenisa von Wagram, je bil v soboto obsojen 11a 8 mesecev ječe, ker se je pregrešil proti morali. Pri motociklistični dirki Milan-Ta-rento se je motociklist Giovanni Agosto s svojim kolesom zaletel med gledalce. Dvanajst oseb je bilo ranjenih. Od teh je ena že umrla. Nevarno ranjen je tudi Agosto in je njegovo stanje brezupno. Italijanski kralj in imperator, Viktor Emanuel bo posetil Libijo. Dne 20. t. m. se bo vkrcal na eno izmed bojnih ladij ter se peljal v Tripolis, od koder bo nadaljeval svojo pot v notranjost kolonije. V Malagi je preminul bivši predsednik Francove revolucionarne vlade in sedanji inšpektor nacionalistične vojske, general Miguel Cabane-llas. V mestu Gorki na Ruskem je prišlo do boja med nasprotniki1 sedanjega režima, čeko in policijo. Načelnik krajevne čeke, Novikov, in njegov ubitarrátar zjstoa-eskefsyesat tao t pobočnik Krikun sta bila pri tem ubita, dočim je bil načelnik policije Sol-tikov težko ranjen. Mrtvi so obležali tudi trije protirežimovci. Sveta stolica je uradno priznala Francovo vlado ter je imenovala monsg. Gaetana Cipognanija za nuncija v urgosu. S svoje strani pa je n^-ioiialistična vlada imenovala za poslanika pri sv. stolici J. M. \ an-guesa, bivšega ministra pod diktaturo Pr.taa de Rivera. V Terminal-hotelu v Atlanti je nastal v ponedeljek proti jutru požar, ki je hotel popolnoma upepelil. P" tem je izgubilo življenje, kakor sodijo, najmanj 36 oseb. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Ker je vohunila v korist neke tuje države, je bila v Edinburgu na Škotskem obsojena na 4 leta ječe vdova Jess?e Jordan. Praška policija je aretirala veliko Nemcev, ker so nalepili po zidovih 111 razpečavali letake, v katerih so napadali češko vlado, vojsko in njene zaveznike. Kaj je nevarno Ni to nevarno, kar ženske glasno govore, temveč to, kar si šepečejo. * Presenečenje Ta je iz modernega časa in takšne so dandanes 11a dnevnem redu. V prijetni sobici, bolj gnezdu nego sobi podobni, je mladenič objemal in poljuboval dražestno žensko bitje. Naenkrat se odpro vrata, in vstopi mrkogled dedec z revolverjem v roki. Fantu je pri priči padlo srce v hlače. — Nikar ne streljajte, gospod, nikar ne streljajte! — je prosil in jecljal. — Oh, saj se bom poročil z njo! Samo streljati ni treba. — Čemu bi se poročil, — ga je na-hrulil dedec, — saj sem vendar jaz ž njo poročen. Pred tremi dnevi sem se poročil. « — Potem mi pa dovolite, da grem. Nikdar več se ne bom prikazal. Izg>; nil bom, da me ne bosta nikdar ves videla, niti vi, niti ona. — Ne ho nič iz tegn. Malo prenagel si, fant. .laz imam drugačen, leP' ši načrt. Če nočeš, da te na mestu pohladim, jo še enkrat objemi in jo toliko časa drži, da bom jaz posprn-v'l svoje stvari in izginil, da me ne bosta nikdar več videla, ne ti in ne ona. Vpliv Na izobraženega človeka boš vplival s svojim molkom, na cestno drhal pa s svojim nezmiselnim govoričenjem. Zaloga vina Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debelo in drobno. POSTUKžr.A TUDI NA DOM Priporoča se vsem cenjenim rojakom in gospodinjam 3TANTIČ STANISLAV Triunvirato 3984 — Bs. Aires U. T. 51—3226 ZANIMIVOSTI Vpliv hrane na človeka V severni Indiji so ugotovili nekaj zanimivega. Rodova Sikhov in Pa-tančev, ki raseta v isti umazanosti kakor preb.Valei Madrasa v južni Indiji, imata krepke^ zdrave in visoke može, ljudje iz*Madrasa pa imajo majhne in pokvečene postave. Si-ksi in Patanci se hranijo z mlekom, mesom, jedo mnogo zelenjave, krompirja in pšenUčnega kruha, v Madra-su pa jedo ljudje riž, papriko, tama-rinde in posušene ribe. Sir Robert McCarrison od indijskega zdravstvenega urada, ki je opazoval te stvari, je začel eksperimentirati. Neke podgane je hranil s hrano povprečnega angleškega delavca, z belim kruhom, mezgo, kuhanim mesom, bravino, ribo, kuhano zelenjavo in čajem, druge je hranil tako, kakor se hranijo Sikhi in Patanci, tretje pa kakor se hrani prebivalstvo Madrasa. Prve so se razvile v velike, težke živali z zelo bojevitim temperamentom, druge so bile okrogle in Prijazne ter so imele rožnate oči, po postavi so bile velike kakor "angleške", toda njih kožuhi so bili gladki in temperament jim je bil mehak. Tretje, "Madrasačanke", so bile zdrave, toda nič obilnejše od večjih miši. Tako je sir McCarrison na nazoren način pokazal, kak vpliv ima brana na temperament in rast. Eksperimentiral pa je še dalje. Nekim podganam je dajal mastno hrano, kakršne so navajeni Francozi, meso v finih obarah in solato z izvrstnimi pridatki. Te podgane so ostale majhne hi so bile v sredi široke, dlaka jim je bila navadna in brki so jim ^ >:♦> <♦> <♦> <♦:• >»>;: >:«< ,•:♦>.. m Expreso "Corizia" FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 stali pokonci. Njih sosede, "Japon-ke", ki so se hranile samo z ribami, luščenim rižem in tu fri tam s kakšnim rakom, so bile isto tako kratke, toda žive in nemirne, dlaka jim je bila trda kakor iz žice. Nihče, ki je vse te podgane videl, ni mogel ver-jetij da izvirajo vse, prav vse od istega parčka. Japoncem ni prav nič všeč, da so po postavi tako majhni in so zato izvršil; obsežne raziskave, da dože-nejo učinek diete na telesno velikost. Japonski ljudski hrani primanjkuje anorganskih soli, kakor tudi vitaminov A in B. Ravnatelj cesarskega prehranjevalnega zavoda v Tokiju je imel idejo, da je neke ribe, ki vsebujejo mnogo vitaminov in soli, posušil, jih zmlel v nekakšno moko in to moko so dajali štiri leta obedom skupine japonskih učencev. Uspeh je bil ta, da so bili ti otroci manj dovzetni za razne bolezni, da so tehtali povprečno 2 iin pol kilograma več nego drugi otroci in da so bili tudi nekoliko centimetrov višji. Tako se je pokazalo, da vpliva na človeško rast poleg cele vrste drugih okoliščin, kakor podnebja in podedovanja, v znatni meri tudi hrana. Hrana je lahko vzrok mnogih bolezni. Tako so želodci in črevje mnogih prebivalcev južne Indije polni oteklin. Tako n. pr. v Madrasu, toda v bližnjem Travancoreu, kjer se ljudje hranijo z mnogo čistega škroba, ki ga dobe v gomoljih tapi-ke, so razmere še slabše. V laboratoriju zgoraj omenjenega raziskovalca McCarrisona so ugotovili, da ima deset odstotkov podgan, ki so jih hranili s hrano Madrasanov, otekline v želodcu in črevesju, podgan, ki so jih hranili š travancorskimi tapika-mi, pa je bila več nego četrtina na. ta način bolna. Isto razmerje obstoji tudi med prebivalci obeh provinc. Kontrolne podgane, ki so jih hranili z normalno hrano, sploh niso dobile oteklin. Japonci so potem odkrili, da nastaja iz oteklin neozdravljivi rak, če traja način prehrane, ki te otekline povzroča, več nego pol leta. Če" se hrana v tem času spremeni, pa do raka ne pride in otekline sploh izginejo. Šest milijonov Sindov v severni Indiji, to je polovica sindskega ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 89 Oh, baronica, oprostite mi, — vzklikne Potemkin blago, — nočem Vas žaliti, nočem, da bi se spomnili na nekaj, kar vas boli! — Vi jočete? Ph> kaj sem storil? — Ba-r°nica, oprostite mi! — Knez, vstanite! — reče baroni-ko je vstala in preprečila, d,a se otemkin ni zgrudil k njenim no- kfeg1men°j vam treba ~~ Priznala vam bom resnico. Da, Je — nekoč sem doživela strašno nesrečo. Ta nesreča bi me bila uničila, ki sem ga tako zelo ljubila, Je zapustil, — ostala sem sama. otemkin se je ni upal pogledati, «aronica pa je molčala — bila je ^razburjena. jjjjp tronica —, ji zašepeče Potem-z neskončno nežnim in tihim — človeka, ki; se je tako gr-jskazal najbrž zelo sovražite! — ne sovražim ga — odvrne y' • in če bi danes stal pred me- mu rekla: bi ne~7 ^ree, ki te je ljubilo, kakor te je K ? n'kdar nobeno drugo ljubilo, Uo tvoja last! — Ubogi, nesreč- — ni človek, odbil si mojo ljubezen, — odbil si največji in najvzvišenejši božji dar! — Ti si berač! — Potem pa — tiho nadaljuje Ely, — potem bi odšla mimo njega in ga pustila samega z njegovo bolestjo, ki mu je morda že legla na srce. — Ko je Ely spregovorila te besede, je počasi šla mimo Potemkina in prispela do vrat — ter izginila. Aleksander Potemkin, junak večera, slavljeni ljubimec carskega dvora, je obstal bled in kakor da bi okamenel ter omahnil v naslanjač! — Elizabeta! — Elizabeta, — moja uboga, draga, ljubljena Elizabeta! — Vroče solze so polzele po Potem-kinovem obrazu! Potemkin se ni mogel premagovati. Bol, ki je glodala v njegovem srcu, mu ni dala miru. Planil je iz naslanjača in tekal kakor brez uma po sobi. — Elizabeta! — Ali si bila res ti? — Ha, zdi se m«, da je bil to tvoj glas, — a vendar — to ni mogoče! Ta lepa rdečelasa Turkinja, — ne, ne to nisi bila ti? — Če si bila pa le zares ti, — oh, Bog, tedaj sem še tisočkrat nesrečnejši, kakor sem bil poprej. Sedaj si žena Mehmeda Ali paše! — Toda ne, — ne, lepa Turkinja, ti si samo podobna Elizabeti, toda ti nisi ona! — Minulo je, — minulo! — Vem, — čutim, — nikdar več je ne bom videl! — Potemkin si obriše potno čelo. Potem pa je obstal in se umiril ter se napotil proti vratom. Tedaj pa se naenkrat opoteče, kakor da bi ga zadel močni; udarec s pestjo na čelo. Iz sosednje sobe zasliši Potemkin stršen krik, potem pa, potem pa naslednje besede: prebivalstva, trpi zavoljo kamnov v mehurju. Dr. McCarrison je svoje poskusne podganje krmil potem s hrano teh Sindov in z neverjetno naglico jih je polovica obolela za kamni. Drugo skupino podgan je hranil na isti način, dajal pa jim je vsak dan še žličko mleka. In živali niso dobile kamnov! Takšni eksperimenti kažejo, kako važno je proučevati vprašanje človeške prehrane od vseh strani. Pogostoma je mogoče samo z majhno spremembo v prehrani odvrniti mnogo zla. Spomnimo se samo, koliko žrtev je zahteval beriberi med Japonci, dokler niso raziskovalci u-gotovili, da izvira ta boleezn samo iz pomanjkanja vitaminov, kar je bilo spet posledica tega, da so se Japonci hranili s popolnoma luščenim rižem. Od kar se hranijo z napol luščenim, je ta bolezen med njimi skoraj popolnoma izginila. ZGODOVINA SVETOVNIH REKORDOV V POLETU NA DALJAVO Najnovejši rekord nemškega letala tipa Dornier, ki je v neprekinjenem poletu prepotoval 8500 km, nas opozarja na zgodovino svetovnih rekordov na velike razdalje. Prvi polet sta opravila 1. 1903 a-meriška brata Wrighta, ki sta v višini 3 m v 12 sekundah preletela 53 m. Že 1. 1905. sta ta svoj rekord podaljšala na 39 km, a "VVilburn Wright je 1. 1908 dosegel za tedanji čas ogromno daljavo 124.7 km. Seveda sta Wrighta vse te polete opravi- Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR izvršuje vsakovrstne kemične anaUze po zelo nizkih cenah, svojim starim kUjentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja anaUze potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK SU D la z navadnimi letali, kajti vodnih letal takrat še ni bilo. Pred 25 leti so potem Nemci z vodnim letalom o-pravljali lahko okoli 300 km, a do-čim se za rekordi s kopnimi letali poganjajo že od 1. 1906., poznamo svetovni rekord za povodna letala šele od leta 1922. Sicer je že 1. 1918., med svetovno vojno, neki veliki nemški hidroplan Dornierovega tipa preletel 725 km dolgo progo iz Friedrichs-hafna ob Bodenskem jezeru do Ord-neya in to je bil najdaljši polet, kar so jih bili opravili dotlej s hidro-plani. Po svetovni vojni se je začel, kakor se še vsi spominjamo, pravi lov na rekorde. Sprva so se tu z vojnimi letali za prvenstvo borili Američani in Francozi. V septembru 1925. so trije Američani na takšnem letalu opravili brez prestanka 2963 kilometrov dolgo pot i'z San Pabla v Kaliforniji do bližine Havaja. Poleteti bi morali do Honoluluja, pa jim je zmanjkalo prehitro bencina. Pet let pozneje so Francozi Mermoz, Da-bry in Gimie izboljšali rekord na 3173 km, s poletom od SaVnt-Louisa v Senegalu do Porta Natala v Braziliji. V decembru 1933. so Francozi dosegli nov svetovni rekord s 3697 km, a v oktobru 1935, so jim ga odnesli Američani s 5280 km. Lansko leto so si Francozi rekord priborili znova, in sicer s šestmotornvm hidro-planom "Lieutenant de Vaisseau, Pariš", ki je poletel 5780 km daleč. Že dva meseca pozneje, ob koncu decembra, so potem Italijani stopili na plan, in sicer je njih letalec Stop-pani preletel progo iz Cadiza v Španiji do Caravellesa v Braziliji, ki je dolga 7021 km. Na povratku je njegovo letalo zgorelo po prisilnem pristanku na morju in Stoppanija so rešili kot edinega člana posadke. In sedaj so Stoppanijev rekord prekosili Nemci a nič manj nego 1480 km. Njihov zmagoviti hidroplan je normalen serijski izdelek z dvema motorjema na težko olje. glavno mesto države Dunaj, temveč Berlin. Toda Hamburg ni več drugo največje mesto v Veliki Nemčiji. Na njegovo mesto je stopil zdaj Dunaj. Zugspitze, ki je doslej veljala za največjo goro v Nemčiji, je mo rala odstopiti prvenstvo 835 m višjemu Velikemu Kleku (Grossglock-nerju). Najdaljša nemška reka je postala Dunav, ki teče skozi Nemčijo v dolžini 997 km. Laba teče po nemškem ozemlju samo 761 km, Rena pa 698 km. v Poleg Rusije je Nemčija danes največja država v Evropi. Ima 554.5556 četvornih km površiine, do-čim ima Francija 550.986 četvornih km. Na četvorni km ozemlja v Nemčiji je prišlo doslej 140 prebivalcev, v Avstriji pa 81 oseb. Z vključenjem bivše Avstrije v nemško državno telo odpade na Jugoslavijo 311 km meje, na Italijo pa 430 km. Tudi relacije v pogledu narodnosti so zanimive. V ozemlju Ost-marke je prišlo na tisoč nemških prebivalcev 974 Nemcev, 8 Čehoslo-vakov, 11 Jugoslovanov in 3 Madžari. Zdaj se je to razmerje skrčilo. NEMČIJA DRUGA NAJVEČJA DRŽAVA V EVROPI Priključitev Avstrije k Nemčiji je v znatni meri spremenila geografske pojme o sedanji Nemčiji. Dijaki v Ostmarki se bodo morali posihmal učiti stvari, ki jih doslej niso vedeli, odnosno, ki so bile za njih brez vrednosti. Pa tudi za rajhovce so se mnoge stvari spremenile. Za Nemce iz Ostmarke ni zdaj več TRGOVEC Z DEKLETI IN TIHO-X TAPEC MAMIL Runmunjska policija je prijela že dolgo iskanega trgovca z dekleti in tihotapca mamil Nikolaja Minusca. Skrival se je v Konstanci s sedmori-co svojih pajdašev. Minusco je imel svoje ladje, s katerimi je prevažal ljudi in tovore po Črnem morju. Izvrševal je tihotapstva na debelo. Pri aretaciji so mu zaplenili velike količine kokaina in morfija, ki bi zadostoval za usmrtitev 20 tisoč oseb. Minusco je po podatkih, ki' jih ima v rokah policija, prodal v Južno Ameriko nad 400 mladih žen in deklet. Novootvorjeni RESTAURANT "Trst" Z lepimi zračnimi prostori, veliko zalogo prvovrstnih vin, domača hrana. Cenj. rojakom se priporočata brata GOMIZEL in BIZJAK Calle Blandengues 2447 Barrancas Belgrano, Bs. Aires —- Grof Orlov, pustite me, pustite me! — Ha, prokleti mar se drznete me dotakniti? — Poljubili bi me radi? — Na pomoč! Na pomoč! — Oh, Bog, kolika sramota! — —Ely! — Elizabeta! — Potemkin je planil kakor tiger, zletel preko praga in za vpil: — Baronica, kje ste, — kje ste? — Prišel sem, — in kaznoval bom nesrečneža, ki vas je razžalil! — 77. POGLAVJE Potemkinovo oko Potemkinu ni bilo treba dolgo iskati ljubljene žene, ki se je nahajala v nevarnost«. Sedaj je zaslišal njen vzkrik še razločneje in še glasneje. Čez trenutek je Potemkin zagrabil za kljuko vrat, za katerimi je slišal Elyn vzkrik. Vrata pa so bila zaklenjena. — Pustite me! — je Potemkin slišal, kako je vpila lepa Turkinja v zaklenjeni sobi. — Pustite me, jaz vas sovražim, jaz vas preziram! — Zdajci pa sezasliši Orlov glas: — Ah, lepa Turkinja, ti niti ne veš, kdo sem jaz. Lepotica, rotim te, poljubi me in dal ti bom vse, kar boš hotela! — — Vi ste človek brez poštenja in brez vesti! — je Potemkin zaslišal, ko je zavpila Ely. - Zato pa vem, kaj je lepo! — je zavpil Orlov. Vrata so se naenkrat stresla in se udala pod močnimi Potemkinovimi udarci z nogo. V naslednjem trenutku je Potemkin planil na Orlova; zgrabil ga je in ga potegnil od baronice, ki jo je hotel pravkar poljubiti. - Podlež! Strahopetnež! — Zagrmi Potemkin nad svojim smrtnim sovražnikom. Revni razbojnik! Ali je to tvoje junaštvo? Mar so to lovorike, na katerih sedaj počivaš? Da- li mi boste zadoščenje, ker ste se predrznih dotakniti se te dame! — Baronica, pomirite se! — Ta človek se vam ne bo več približal! — Ne bojte se, — ne bom vas zapustil. — Raj-še ubijem tega človeka, kakor pa da bi čakal da se Vas še enkrat dotakne! Lepa Ely se je držala z obema rokama za lase, kakor da bi jih hotela pridržati na glavi; bila je bleda kot smrt, omahnila je na stol. Potemkin se postavi pred njo, kakor da bi jo hotel obvarovati s svojim telesom. Orlov je dobil udarec s pestjo, o-potekel se je v kot sobe. Sedaj pa je skočil, se vzravnal in potegnil svoj meč. — Naposled je vendar napočil čas, ko se bo med nama vse razjasnilo! — je zaklical grof Orlov s strašno bledim obrazom. — Ha, že davno bi se bil rad pogovoril s teboj z mečem v roki! — Ubogi caričin miljenec! ti si rabojnik, ki mi je ugrabil Katarini-no srce! — Mar je nisi s svojim pri-lizovanjem ujel v svoje mreže? — Po tegni svoj meč, ti pravim, sicer te bom prebodel kakor psa! — —Grof, storil bom, kar želite! — zakliče Potemkin. — Nisem jaz kriv, če bova oskrunila caričine sobane z najinim dvobojom, ki mora končati s smrtjo enega izmed naju! Ko je Potemkin še govoril, se je moral že braniti pred srditimi Or-lovovimi udarci. — V imenu božjem! — vzklikne lepa Turkinja in plane drhteč s svojega stola ter poskuša, da bi se postavila med oba nasprotnika. — Ne, knez Potemkin, ne izpostavljajte se radi mene toliki nevarnosti! Rotim vas, ne borite se! — — Baronica Ely! pojdite proč pazite nase, rotim vas! — Prosim vas, mečev. — Ha, prokleti, ali¡ bi me rad zadel v srce? — Na, tu imaš, — to — in še to! — Potemkin je trikrat navalil na svojega nasprotnika, Orlovu pa se je posrečilo, da se je udarcu vedno u-maknil. Žvenket orožja, vpitje in ropota-nje, ter baroničin krik je privabil v dvorano zbrano družbo iz plesne dvorane. Čez trenutek je bil hodnik poln radovednežev. — To bi moral nekdo naznaniti carici! — je bilo slišati nekaj glasov. — Nehajte vendar, ti prostori vendar niso pripravni za dvoboje! Nehajta! — — Ta človek mora umreti! — je vpil Orlov kakor obseden. — Že dolgo ga sovražim! Rad dam potem svo jo glavo, samo, če se mi posreči, da ga ubijem! — Ha knez Potemkin, tvoj naslov "knez" bo edino dober, da ti ga bodo vklesali v nagrobni spomenik. Prvi boš in zadnji svojega kneževskega rodu! — Orlov je znova navalil na Potemkina, ki je čutil, da mu moči pešajo. Orlov je bil zares nevaren nasprotnik, kajti bil je neprekosljiv sabljač. — Vsemogočni Bog! — vzklikne lepotica, ki se ni premaknila od Potemkina. — Vidim, da ga moči zapuščajo. Knez Potemkin, rotim vas, pustite ta dvoboj, če me le malo ljubite! Nehajte vendar! — — Ne morem — odvrne Potemkin, — gre za mojo čast. — A1L vam življenje ni dražje od časti? — zakliče lepa Turkinja. — Tudi tedaj ne boste nehali, če vam rečem, da boste videli ono, ki ste jo ljubili nekoč? — Kaj pomeni to? Kaj pravite? — Pravim, da jaz nisem baronica temveč Elizabeta Voroncov. Jaz sem Ely, nisem žena Mehmeda Ali paše, ne izpostavljajte se udarcem najinih tvoja Elizabeta, ki te je vedno lju- SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA' mtimmimwmmím ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO STARA SLJIVOVICA BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH ■ M *LATKO BA0É1 PELINKOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. bila in te bo tudi ljubila vedno! — Potemkin se zdrzne, — in ta nepazljivost je rodila strašno posledico. Potemkin je strašno vzkriknil in se zgrudil na tla. — Orlov meé se mu je zadri v levo oko. Rdeča kri se mu je ulila iz rane in tekla po obrazu. — Zadel sem ga! — zavpije zmagoslavno Gregor Orlov. — Zmagal sem! — Ha, poglejte ga, kako krvavi, — zgrudil se je, — slep bo za vedno! — Aleksaider Potemkin; to je moje maščevanje, to ti bo neizbrisen žig! — Da, prav to sem hotel! — Ni treba, da bi umrl! Kaj bi bila tebi smrt? — Nič! — Hotel sem, da bi se vedno spominjal name! Pohabil sem te za vedno, Jaz — jaz pa poznam Katarino in vem, da ne bo imela slepega ljubimca. — Prezirala te bo, vrgla te bo iz tvojega visokega stališča, odvzela ti bo vse časti. Ti pa se boš povrnil v prah, iz katerega si se povzpel do vsega, kar si imel kot earičin ljubimec! —■ Orlov se je strašno zakrohotal. Potem pa je odrinil ljudi s praga in odšel iz sobe, Elizabeta se je nagnila nad Po-temkinom in položila njegovo glavo v svoje naročje. Vzela je svilen robec in obrisala okrvavljeni obraz. — Oh, ljubljeni moj —zašepeče Elizabeta Potemkinu v uho, — edini, dragi moj! Sedaj je nasprotnik dosegel, kar je hotel. Sveti bog, blesk tvojih lepih, milih oči je ugasnil ! — Oh, ne, ne — tvoja usoda ne sme biti tako kruta! — Potemkina ni več skelela zadob-Ijena rana. Elizabeta ga je objela in njen sladki glas je zvenel v Potem-kinovih ušesih. Čutil je dih njenih ust in to mu je delo neskončno do- bro. Naenkrat pa je nastalo med vsemi onimi, ki so se tiščali na hodniku, čudno permikanje. Ustnice so šepetale: — Njeno veličanstvo, carica ! Da, Katarina se je naenkrat pojavila na pragu. Bila je prestrašena in strašno bleda. Iz obraza ji je odsevala strašna bolest, pomešana s strahom in jezo. Katarina ni ničesar vprašala, ni slišala navdušenih vzklikov, ki so jo pozdravljali od vseh strani, bila je gluha in slepa za vse navzoče. Odhitela je k Potemkinu in omahnila poleg njega na kolena. — Oh, ljubljeni moj, kaj se je zgodilo? — Kri! — Kri! Vsemogočni Hog, saj ti si ranjen! — Nekdo ti je iztaknil oko? — Kdo je to storil? — Kdo je to storil? — To strašno vprašanje: "Kdo je to storil?" je petkrat presekalo grobno tišino, ki je vladala v sobi. Toda nihče ni carici odgovoril. Ko je carica vstopila, je Elizabeta vstala in se pomešala med ostale, ker ni hotela, da bi se srečala s svojo nasprotnico. Radi Potemkina se je morala umakniti, čeprav jo je zelo bolelo, da mora ljubljenega moža prepustiti drugi ravno v trenutku, ko bi ranjenec najbolj potreboval njeno negovanje in si želel njene bližine. Potemkin ni vedel, da ga je sedaj objelo dvoje drugih rok. Onesvestil se je, težko je sopel in ležal nepremično. Carica je ihtela. Katarina velika je plakala pri svojem ljubljencu. Minile so minute, ko 11? mogla spregovoriti besedice. Potem pa vpraša glasno in strogo: — Še enkrat vprašani, kdo je to storil? Odgovorite mi! Vedeti ho- čem ! Kdor mi zločinca zataji, ga boni kaznovala, kakor da bi sam storil ta zločin! — Sedaj izstopi iz množice radovednežev minister Panin, ki' je bil priča dvoboja med Potemkinom in med Orlovom, na žalost pa se mu ni posrečilo, da bi nasprotnika ločil in ju odvrnil od strašne namere. Minister se je priklonil in odgovoril na svoj poseben način, ki je na carico vedno pomirjevalno, vplival. — Veličanstvo —, reče minister Panin, — s težkim srcem vam moram priznati, da sem bil priča strašnega prizora med dvema možema, ki sta imela zares dovolj vzroka, da bi ohranila mir v prostorih te palače. M slini namreč kneza Potemkina in grofa (¡regorja Orlova. Prepir in dvoboj je pričel Gregor Orlov. — Videl sem samo, kako se je knez Potemkin branil. Na žalost pa se mi ni posrečilo, da bi nasprotnika ločil. Tako je knez Potemkin dobil poškodbo, ki ga bo spravila ob oko. — Kje je zdravnik? — vpraša ca* ržea. — Ali ste poslali po zdravnika?— Sedaj se je carici zdelo bolj važno, da bo zdravnik takoj povezal Potemkinovo rano, kakor pa, da bi se zanimala za zločinca. V splošni zmedi, ki je vladala v sobi in na hodniku, se ni nihče spomnil, da bi šel po zdravnika. Šele sedaj je car 5in paž hitel ponj. Carica pa se je medtem trudila, da bi ustavila kri, ki je tekla Potem-1 pinu iz rane. Ranjenemu Potemkinu se vrne zavest, njegove ustnice pa zašepetajo: — Elizabeta, — Elizabeta, torej sem te vendar zopet našel! Carica ni slišala njegovih besed, ker je prav v tistem trenutku s strašnim pogleflnm svojih plamtečih oči gledala na vrata, kjer se je pojavil orjaški človek. Prišlec je bil grof Gregor Orlov. Če bi ne bil ta lopov napol pijan, bi se prav gotovo ne predrznil po svojem zločinu prikazati se pred raz-srjeno carico. Njegovi prijatelji so ga hoteli zadržati. Orlov pa se jim je iztrgal ter stal na pragu, kljubovalno motreč Katarino. Zbrana družba se je odmaknila od Orlova, kakor da bi bil okužen. Vsi so vedeli, da bo prišlo med carico in med Gregorjem Orlovom do strašnegca prizora. Nihče ni dvomil, kdo bo podlegel. — Katarina bi Or-lovu vse oprostila. Gotovo bi mu tudi oprostila, če bi njej kaj storil. Ker pa je ranil in razžalil njenega mi-ljenca, mu Katarina tega ne bo nikoli pozabila; zato ga bo njena močna roka uničila. — Kdo mi je storil to? — vpraša carica še enkrat, ko je zagledala Orlova, ker je hotela, da bi slišala njegovo priznanje in premeri Orlova s strašnim pogledom. — Če hoče Veličanstvo zvedeti, kdo da je kaznoval tega-le tukaj —, zakliče Orlov s surovim glasom in stopi predrzno bliže, — tedaj vam odgovarjam: — To je storil Gregor Orlov! Bil je upravičen k temu! — — Od kedaj pa je tožit olj tudi I obenem sodnik? — odvrne Katarina, i — Gregor Orlov, vi morate molčali, dokler vas nisem vprašala! — — Sicer pa sedaj ni čas, da bi vas poslušala in ugotovila, v koliko sto se pregrešili proti mojim zakonom. — Izvali ste torej dvoboj v prostorih, kjer je to strogo prepovedano! Znane so vam posledice takega dejanja ! — Minister grof Panin, prosim vas, vzemite grol'rt Orlovu nj^gav meč! — Orlovov obraz je bil spačen od jeze, zdelo se je, da bo caričinemu \ povelju kljuboval. Grof Panin pa je že od nekdaj sovražil oholega grofa Orlova. Stopil je k njemu z nekakim notranjim zadovoljstvom in rekel hladno in P0' rogljivo: — Grof, prosim vašo sabljo! Črni grof je premeril ministra Panilla. V tem pogledu se je zrcalila strašna jeza in smrtno sovraštvo. Panin pa ponovi s,vojo zahtevo, toda tokrat strogo uradno in zapovedujo- y ce: — Grof, vašo sabljo, — na povelje Njenega Veličanstva carice! — — Daj mu svojo sabljo — mu zašepeče njegov brat Aleksij v uho. Ali bi nas rad vse uničil? Odnehaj, vsaj za zdaj. — Orlov potegne svojo sabljo z divj° kretnjo. To sabljo mu je poklonil-'1 ¿arija Katarina, ko je zmagal v neki veliki pomorski bitki. -t- Sedaj pa, grof Orlov, — nadaljuje Katarina, ki je držala Potemkinovo glavo ves čas v svojem naroe-jil,.-.— sedaj vam zapovedujem, da takoj zapustite zimski dvorec m od- idete v svojo palačo. Tam boste ostali do moje nadaljne odredbe! —• — Torej sem ujetnik? — zavpiJe Orlov. — Da ujetnik! — odvrne dostojanstveno Katarina, — in to za enkrat v svoji lastni hiši. — Grof_ Orlov, le pazite, da ne bom prisiljen'1 zapreti vas v katero drugo hišo. Orlov se vgrizne v ustnico tako da je pričela ustnica krvaveti; njegova orjaška postava je trepetala ()< Jeze. Aleksij pa ga je zagrabil za ro» in gn potegnil za seboj. Na pragu sta oba brata srečala earičinega telesnega zdi" nika. (Nadaljevanje prihodnji«! A