PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto Ul . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792.1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. TRST četrtek, 21. avgusta 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp^dlzione in abbon. postale Stev. 674 Govor Edvarda Kardelja v Ljubljani izvedba petletnega nadrla pomeni začetek nove zgodovinske dobe zo jugoslovanske narode Petletni načrt združuje jugoslovansko ljudstvo v eno samo delovno družino Ljubi j. raj Ed vj lana, 20. (Tanjug) — Vče- J« podpreda.-dnik zvezne vlade arc* Kardelj imel na Taboru _ ^ tično zborovanje zn svoje vo-j'Ce' tovoril je o petletnem načir. in uspehih, ki so iih dosegli v Polletju. Ud ^ba Petletnega načrta, je pori81,1* Kardelj, predstavlja za na-narode predvsem trden skaep. tal dolrončno izruli iz naših oiehemj ostanek izkorlščevalne-a “aPitaIist;čnega sistema tor do-ončno utrdili ljudsko oblast na jjj. ^"Lrrskem področju ter polo- * trdne temelje za ustvaritev eo-® fflna v našj državi. Predstavlja j, • tuib sklep, da bomo industria-, raJi in elektrificirali Jugoslavi- • tako da bomo iz nje napravil: ^ 2®er°ma napredno deželo z in-viii r'jakeSa 'ddika ter ji zagoto. ^ gospodarsko neodvisnost. Pa ot)?° naše poljedelstvo dvignili m , razvili zavest kmečkih sio-tio * ^>0s*av'*i bomo temelje za traj-^ zboljšanje življenjske ravni de- eSa ljudstva. Dvignil} bomo ^vest večji našega ljudstva, da se v čim meri osvobodi ideologičnega tiodVa kaPttalističnega sistema, da i)Ud° deIavct postali svobodni bod^-’ svobodno pripravljajo oenost zase in za svoje potom-trdili bomo dokončno obramb, bkžč naše države, ojačil: našo ■ no jugoslovansko vojsko, , ki 'n bo branila proti vsem ve-su' kt §a naš, narodi dovr- hov °a pod*a£i doseženih uspe- v narodno-osvobodilnj vojni. j^^Ptodsrdnik Kardelj je nato ,, , rit, da izvedba petletnega v a ni lahka in da samo brez. j,,,8 blebetači lahko mislijo, da 'vtn^° ve*'ke stvari, kakor je petini * nafirt. izvedejo samo s povr-4 1 in teoretičnimi načrti in ne it, aP°ri vs..ga delovnega ljudstva, Pa vlade d° zadnjega držav-tač ^ prav “to je petletni rt združil vse delavce v eno sa- ^ množico. nvorii je nato o raznih glasovih luj,* petlet!{i in dejal: Prvi zatr-f ’ ’ da je petletni načrt nestva-jh0 in 8leparski ter da obstoja sa-stih nno, pomen; držati našo drža- okupatorja in na protiljudski in (jf v “ostalosti, pomeni plačati reakcionarni del duhovščine, go v inozemstvu in živeti dra- J Za tem je Kardelj poudaril, da • Pomeni odtrgovati kruh od ust i je bila prva skupina sovražn.kov »Marshallova prazh ha" Pomola skrbi gnalesk m polit kom l.ti*0!,o». 20. — V iondonsk.h po-kr°8.h vztrajno kroži gias, Čai . ,vlaar*i predsednik Attlee po-, tavko. Kot naslednika ime-v Prvi vrst} sedanjega zun. ^vina ter Cnppsa in vladi p °^a ministra v sedanji Sa «E>a i° poročilu konservat.vnc-«ŽJiln y Maila* jo Attlee svojim ^fadi SQcie'avcem izjavil, da trna '"en 0 ,z^rav«tv=nih razlogov na-iš ha ^°Plti. Minister Morrison 1*11 ova,l konferenci dejal, da n.. **» nič ---------- - ____ 0*t. znanega o morebitni avkj V;, V 0s Att-leeja. p^iru-t^11 ^°ff0°(^a®'* Marshallovega ev-i68* ou nafrta- «FInanc:al Ti-,e' ^a je treba reš-ti to a bo tI K„8'0er bi bila nevarnost, ^Sleški , “časno še bolj skrčiti » '^181ešhlV°Z anrovin. 'Per;^ 1 Lisk skrbi, kakšne bodo stl8lI’‘šk'h^fltevč tekom angleško-4 1'8tcnu ančnlh podajanj v Wa-apeioi,' *bIew Chromcle* piše, Prnncn> mi Javn° mn 'nje ne b| v - 'tiska ’mcru moglo prenašati h/katljo „ , anSleško notranjo in itli^aia A 0' V tem prim<1ru P««noč?^ija 8ama brw ame‘ Ti o®, ln gJede na po- ,''S;U POložuj. «Financial ŠU s* 1e l)u|ozuj »a.,'10 razv>’2JenJa' da bi ted,vJ p,';' Šb QPila Kudn°tcnja šterllnga. in fjn ‘ kot posledica anglr- Tv'plornstniega polom!' n-dogled. jri posledice> drjn Pr;8Pel v London ame->V0^l Podtajnik jem je izjavil, da morajo zadevo dolarjev na vsak način nujno rešiti. Takoj danes popoldne so se vršili razgovori med Claytonom ln angleškim ministrom za trgovino Crippsom. Poučeni krogi so mr.e. uja, da so se razgovori nanašal} v prvi vrsti na položaj Anglije z ozirom na vprašanje dolarjev, na carinske tarife in pos bej še na prednostne tarife angleškega imperija. Finandni minister Dalton je danes po radiu sporočil, da je vlada zaradi zadnjih dogodkov sklenila začasno ukiniti večji del dogovorov, ki se nanašajo na zamenjavo šter-i:ngov v dolarje. Izjavil je, da se bo šterling lahko svobodno izme. njal v druge valute. Govoril je nato o dvigih iz ameriškega posoj la in dejal, da ne more iti tako dalje. Dalton je dalje izjavil, da sc bo treba pogajati za nove dogovore z drugimi državami, da bo možno obvladati položaj. Sporočil je, da so vsi minstri podvzeli ukrepe za izvajanje programa, k; ga je napovedali Attlee. Te ukrepe bodo naknadno javili. Pozval je nato britansko ljudstvo, naj zviša svoje prihranke in naj vlaga čim več denarja v bažike. Alžirski statut pred francosko zbornico Pariz, 20. — V francoski zbornici je pričela debata o novem sta. tu tu Al žira. Kakor a.auo, je izdelala vilada načrt, s katerim js dopustila Alži-ru delno politično in finančno avtonomijo. Za svoj načrt je dobila 22 glasov, proti njemu pa je glasovalo 21 poslancev, Posebna parlamentarna komisija je spremenila Varnostni svet sklenil, da se grško vprašanje spravi z dnevnega reda in preda glavni skupščini v septembru bosta komisija in skupina opazovalcev avtomatično razou-ščeni. Lie je izjavil, da je vprašanje brisanja grške zadev^ z dnevnega reda le vprašanje postopka, proti kateremu se ne more uporabiti velo. Dobro obveščeni krogi poročajo, da se bodo v kratkem začeli razgovori med Grčijo in arabsknn državami. Srednjega vzhoda za izvajanje skupne politike. Ne izključujejo pa možnosti, da bo pri tem prišlo do ustanovitve sredozemskega bloka pod prokrovitelj-stvom ZDA ter z udeležbo Francije in Italije. V Atenah pričakujejo prihod ameriškega senatorja Lodgeja, ki je na poti iz Ankare. Nekateri krogi so mnenja, da ta Trumanov odposlanec organizira grško-turško zavezništvo. Iz Belgije poročajo, da ameriški oficirji zlepa in zgrda zbirajo prostovoljce za Grčijo med «razseljeni-nii osebami*. To vest sicer v bel- javo, da so za tako stanje odgovorne angleške oblasti. Zakonodaja proti črncem v ZDA New York, 20. — V državi M!s» sissipi so odobrili zakon, ki odreka črncem volivno pravico. Na podlagi tega zakona morajo volivci, ki niso volili pri treh zadnjih volitvah izjaviti, da se strinjajo «z načeli stranke*, preden bodo volili pri vo-litvan za kandidate stranke. Po odobritivi tega zakona so funkcionarji demokratične stranke izdelali nekatera «načela», med katerimi je opozicija proti predlaganemu zakonu proti linčanju in pristop k tradicijam juga, ki vsebujejo tako imenovano doktrino' o nadoblasti belokožcev. Uradni predstavniki demokratične stranke bodo zahtevali, da mora vsak črnec, ki hoče voliti, pristati na ta načela. Francosko-poljski trgovinski dogovor Pariz, 20. — Danes so v Parizu podpisali dva francosko-poljska tr-gov'nska dogovora. Prvi dogovor, k; so ga sklenili za eno leto, se na Za enotno delavsko fronto na Poljskem Varšava, 20. — Na številnih zborovanjih poljske komunistične in socialistične stranke zahteva ljudstvo enotnost delavske fronte in izločenje vseh elementov, ki delujejo proti tej enotnosti. Mladinska proga -življenjska šola Beograd, 20. (Tanjug) — Češkoslovaški pisatelj Pleva, ki je b'val en mesec v Jugoslaviji,, je na tiskovni konferenci izjavil, da na mladinski progi napravi na vsakogar največji vtis delovni polet jugoslovanske mladine. Mislim, je dejal dalje Pleva, da je mladinska proga velika življenjska šola, kjer se mladina nauči toliko stvari in širi svoje znanje. Prvikrat v zgodovini se dogaja, da mladina različnih dežel skupno dela in utrjuje z delom vzajemno prijateljstvo. .... ._______ . — naša na zamenjavo blaga med obe- ta načrt in na pobudo komuoistov, giisklh krogih zanikujejo kakor se ma državama. Francija bo dobav- soc alistov in alžirskih poslancev , v, Amerika nikakor ne odneha1 Ijala Poljski kemijske izdelke, bar- la ani*oi 'lo nnlni’-ln a botonm nrl. , . , . . in skuša z vsemi sredstvi, z diplo-1 vano volno in material za lahko matičnimi in drugimi akcijami pri- industrijo v skupni vrednosti 1 mi-praviti svoj načrt za vedno večjo | Ujarde in 700 milijonov frankov. Sedem voinih zločincev oproščenih NUrnberg, 20. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo 19 nemških zdravnikov, ki so bili pro. glašcnl za vojne zločince. Sede-m jih je bilo obsojenih na smrt. Javni tožilec js ostro kritiziral oprostitev sedmih zdravnikov, med katerimi so nekateri delali poizkuse z interniranci v koncentracijskih taboriščih. Nemška policija nadzoruje sodno palačo v Niirnbergu, da b' are- Wiili z8 gospo- I tirala oproščme zdravnike, čim bo ‘am Clayton. Novinar-j do stopili iz sodne palače. je sprej la določilo, s katerim pri znava domačinom večje oravice kakor so predvidene v vladnem načrtu. Zaradi tega je vladni predsednik Rainad:er sporočil, da bo pri glasovanju o vladnem načrtu zahteval zaupnico. To je v nasprotju z resolucijo, ki je bila sprejeta na soclalističiRim kongresu v Llonu, s katero kongres priporoča predsedniku vlade, naj glede alžirskega statuta ne stavi parlamentu vprašanja zaupnice. Skupina levice in stranka MRP, ki so na vladi, se protivita osnut. ku parlamentarne komisije, češ da predstavlja nevarnost za obstoj francoskih državljanov v Alžlru. Voditelj MRP Schuman je izjavil, da njegova stranka ne bo podlegla nobenemu pirtisku. Debata o statutu se bo torej vršila v ozračju politične napetosti. Debata naravnost ogroža sestav sedanje vlade. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o alžirskem statutu. Neki muslimanski poslanec se je zavzel proti sistemu dveh zbornic. Alžirska komunistka Sportiose je poudarjala, da mora Francija prelomiti s preteklostjo, ker vladni predlog ne odgovarja alžirskim tež. njam. Zahtevka j« ukinitev mešanih občin, ločitev cerkve od države in volivno pravico za ženske. madžarska se ho rešila tistih, ki so jo že enkrat privedli na rob propasti PRAGA. — Od 21. do 31. avgusta bo v Pragi konferenca kolo-mailne mladine in mladine iz odvisnih dežel južno-vzhodne Azije. Konferenco je organizirala Sve. tovna zveza demokratične mladine. Budimpešta, 20. — Po vsej državi prirejajo razne stranke Itevilna volivna zborovanja. Na zborovanju stranke malih posestnikov je ministrski predsednik Diinnyes poudaril potrebo, da se sedanja koalicija ohrani tudi v bodoče ne glede na izid volitev. Pri. pomnil je, da skušajo reakcionarni elementi ustvariti nesoglasje med dvema največjima socialnima skupinama, med delavci in kmeti; to pa Jim ne bo uspTo, ker ti dve skupini nimajo nasprotujočih si interesov. Dinnyes je izjavil, da so po vsej Madžarski registrirali za prihodnje volitve 5,293.987 volivcev; 466.853 j h ni bilo vpisanih. Od teh pripada 170.000 nemški manjšini i a Madžarskem, katere položaj bo Priprave v Bolgariji za 70. obletnico osvoboditve Sofija, 20. (Tanjug) — 23. in 24. t. m. bodo po vsej Bolgariji proslavili 70. obletnico prve osvoboditve Bolgarije po ruski armadi. Za to proslavo delajo velike priprave. treba še urediti. Število vpisanih volivcev je za 130.000 višje od onega v letu 1945. Dinnyes je končno poudaril, da je treba preprečiti, da bi na bodočnost ljudstva vplivaj; tisti, ki so deželo že enkrat privedli na rob propasti. Groza in Taiarescu pojdeta \ Prago Praga, 20. (CTK) — 3. septembra bosta v Prago prispela romunski ministrski predsednik Groza in zunanji minister Tatarescu. Poljski izseljenci se vračajo Varšava, 20. (PAP) — Poljski izseljenci, ki so pred Jeti zapustili domovino in iskali delo v Nemčiji, se sedaj vračajo. V tem tednu bo prispelo 200 družin. Ob svojem povratku iz Pariza je ravnatelj urada za repatriacijo izjavil, da se bo na Poljsko vrnilo v septembru več Poljakov iz srednje in severne Francije. Med njimi bo mnogo kmetov. Za osem družin je rezerviran cel vlak, ker bodo vzele s seboj tudi 60 glav živine, 4 kamione, električne motorje in poljedelske stroje. V domovini bodo prejeli večja zemljišča. Dc> sedaj se je iz Franclje vrnilo 2.812 kmečkih družin, 2010 delavskih družin, 1380 rudarskih dru. žin in okoli 1000 trgovcev. V kratkem pričakujejo prihod 2000 rudarskih družin. Italijanski mladinci na mladinski progi Zenica, 20. (Tanjug) —■ Na mla/-dinsko progo Samac-Sarajevo je prispela prva brigada italijanske mladine «Eugenio Curlel», ki šteje 140 mladincev. Voditelj italijanske brigade Je iz-zrazil navdušenje svojih tovarišev nad uspehi, ki jih je nova Jugoslavija dosegla pri obnovi in Je izrazil tudi željo po prijateljskem sodelovanju med jugoslovansko in italijansko mladino. Italijanski mladinci so izročili jugoslovanskim mladincem več daril, ki so jim Jih poslali delavci iz Benetk, Genove in Florence. Po nesreči v Cidim Cadiz, 20. — Rešilne skupine nadaljujejo z odkopavanjem mrr.čev in ranjencev. Po prvih podatkih se zdi, da število mrtvih ne presega 600. Oblasti pa do sedaj ne morejo dati še točni podatkov. Jugoslovanski poslanik v razgovoru s Sforzo Rim, 20. — Italijanski zunanji minister Sforza se je danes v Rimu sestal z jugoslovanskim poslanikom. Razgovarjala sta se o ribolovu na Jadranu. Graditev cest in mostov v Albaniji Tirana, 20. (ATA) — Državni načrt za leto 1947 predvideva celo vrsto važnih gradbmih del, med katerimi graditev mostov in cest pculeg dograditve železniške proge Drač-Elbasan. Popravili bodo 2000 km cest ici zgradilj, nove državno ceste. Cesta Tirana-Drač bo asfaltirana in dolga 41 km. Razt-n tega' bodo zgradili 9 novih mostov in obnovili pristanišči v Draču m Po-|gradcu. Spremembe v vladi LR Slovenije Ustanovitev ministrstva za lesno industrijo' Izjave Ml~ be Marinka o oblastvenih organih v ljudskih državah Francovi zapori so polni političnih jetnikov London, 20. (AFP) — Baskijsk' informativni urad v Londonu poroča, da je sedaj v Španiji zaprtih 114.970 eseb ln tre 40.500, kakor bi hotel prikazati Francov tisk. Med 117.970 jetniki je nad 20.000 žensk in samo 8.721 za navadne zločine. T; podatki se naslanjajo na zaupno poročilo glavnega rav- Ljubljana, 20v— Predsedstvo Pre-zidija Ljudske skupščine LRS je na predlog predsednika vlade izdalo ukaz, po katerem se izločijo iz delokroga ministrstva za industrijo in rudarstvo m ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS posli iz področja lesne industrije in ustanovi posebno ministrstvo za lesno industrijo LRS. Predsedstvo je tudi sprejelo predlog predsednika vlade Mihe Marinka o delni rekonstrukciji vlade LRS in razrešilo dosedanjih dolžnosti člane vlade LRS: tov. LIDIJO SENTJURC, ministra za prosveto, tov. IVANA REGENTA, munstra za komunalne zadeve, tov. TONETA FAJFARJA, ministra za trgovino in preskrbo, tov- TOMA BREJCA, ministra za delo. Istočasno je predsedstvo Prezi-dija na predlog predsednika vlade postavilo nove člane vlade: tov dr. JOŽETA POTRČA za ministra za prosveto, tov. TONETA FAJFARJA za ministra za lesno industrijo, toV. LIDIJO SENTJURC za m.nistra za komunalne zadeve, tov. VIKTORJA REPICA za ministra za trgovino in preskrbo, tov . JOŽETA BORST-NARJA za ministra za lokalni promet, tov. IVANA REGENTA za ministra za delo, tov. JANEZ \ HRIBARJA, dosedanjega prrdsedn ka komisije za zadružništvo pri vladi LRS, za min.stra brez resorja. Predsednik vlade LRS Miha Marinko je zastopnikom tiska v zvez; z izpopolnitvami in spremembami v vladi izjavil med drugim: Predvsem smatram za potrebno, natelja španskih zaporov. Poročilo pojasnjuje, da je hrana neužitna in da naglasim osnovno razliko med da se po zaporih širi tukerkuloza. Poročili.) pravi dalje, da je v zaporih mnogo takih, ki se niso hoteli udeležit; zadnj ga referendu. ma. Mnogo družin je pribežalo v Fiancijo, ker so se bale preganjanja zaradi negativnega glasovanja al>. pa zaradi vzdržanja od glasovanja. oblastvenimi organi pri nas m med značajem vlad in ministrstev v kapitalističnih deželah. V kapitalističnih deželah so osnovna produkcijska sredstva v privatnih rokah, v rokah kapitalističnih trustov in koncernov, vladi pa Je prepuščena reprezentacija in zaščita interesov teh kapitalističnih organizacij. Pri nas pa so ta sredstva v rokah države in naloga naših upravnih organov je neposredno operativno vodstvo in upravljanje državnega gospodarstva in plansko usmerjanje vsega gospodarskega življenja v državi- Pri nas vlada in ministrstva kot neposredni operativni upravni organi nimajo toliko reprezentativnega značaja, marveč so predvsem delovni upravni organi. Pokazalo se je, da iz enega resorja ni mogoče voditi vse naše industrije kljub vsej subjektivni dobri volji in sposobnosti. Iz tega razloga je osnovanih nekaj novih ministrstev oziroma komisij ;n komitetov. Poudaril je nato, da se je pokazala potreba po ustanovitvi organa, ki bi usmerjal gospodarsko dejavnost ljudskih odborov in pomagal. Zato je b.io osnovano ministrstvo za komunalne posle, da bi vsa ta drobna in obširna gospodarska dejavnost imela v njem neposrednega operativnega usmerjevalca. Med komunalne posle, obrtništvo, industrijo in gospodarsko dejavnost ljudskih odborov spadajo n. pr. organizacija mest in naselij, regulacijski načrti, kanalizacija, vodovodi, razsvetljava, parki, mestni promet in podobno. Dalje skrb za zdravstvene potrebe prebivalstva, preskrba oziroma organizacija prehrane, vsa stanovanjska vprašanja, plansko usmerjanje us.užriostne obrti, planil anje in razvijanje celotne obrtne dejavnosti, zagotavljanje in plansko razdeljevanje surovin za obrtnike, usmerjanje obrtnih zdpužb in zadrug, politika cen za obrtne usluge in produkcijo. Nadalje spada v ta resor planiranje kapitalne izgradnje lokalne industrije, n ena proizvodnja in organizacija, oskrbovanje lokalne industrije s surovinami, razdeljevanje produktov, pomoč in usmerjanje pri finančnem planiranju lokalne industrije. Skrb za izkoriščanje lokalnih izvorov, evidenca in kontrola o delu in izgradnji lokalne industrije. Zato s; ni bilo mogoče zamisliti uspešnejšega razvijanja te raznotere dejavnosti lokalnega gospodarstva brez posebnega upravnega organa — ministrstva za komunalne posle. Lesna Industrija v Sloveniji Je izredno važna in obsežna gospodarska panoga. Doslej so se podjetja lesne indutrije nahajala pod upravo deloma ministrstva za industrijo, deloma ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Združenje te produktivne panoge, ki je v Sloveniji še posebej važna in ki ima perspektivo naglega razvoja, pod eno enotno vodstvo, bo vsekakor olajšalo izpolnitev velikih nalog, ki smo si jih zadali po planu v pogledu lesa in celotne lesne industrije. Prav tako je transport postal v našem gospodarstvu tako odločilen faktor, ki pa v sedanjem stanju n: mogel zadostiti svojim nalogam, ker ni imel krepkega vodstvenega organa. Potrebno je čim bolj racionalno izkoriščati razpoložljiva prevozna sredstva, brigati se za popravila, nabave, oskrbo prevoznih sredstev in organizacijo prevoza. V delokrog tega ministrstva bodo spadali vsi funkcionalni posli avtopro-meta republiškega in lokalnega značaja, kakor tud. privatnega, enotno upravljanje, obstoječih podjetij, transporta, reparaturn.h in montažnih podjetij ;n republiške avto-industrije, oskrbe z avtosredstvi, sestavnimi deli, gorivom in mazivom, potem evidentiranje vseh prevoznih sredstev, njihova pravilna razdelitev in uporaba, servisne postaje, izdajanje predpisov cestnega prometa, kakor tudi vzdrževanje cest, šole in kurzi za vzgojo šoferjev in mehaničarjev, obča kontrola prevoznih in reparatumih podjetij lokalnega pomena, koordiniranje in kontrola izvrševanja voznega reda, izdelava obče tarife, organizacijska instruktaža itd. V zvezi s snovanjem teh novih ministrstev so izvršene nekatere osebne spremembe. Vlada je v svojem predlogu za to delno spremembo zastopala le ta kriterij, da prevzamejo posamezne resorje tisti tovariši, ki so po svojih strokovnih in organizacijskih .zkustvih, po svojem poznanju problematike posla najprimernejši za vodstvo poverjenega iim resorja. PRIMORSKI DNEVNIK 21. avgusta 1947- Hoteli bi monopol tudi v prosveti Političnim krogom, k* so ustanovili ENAL( dosegli priznanje oe organizacije s strani ZVU in obenem tudi nje pravico do vsega Imetja bivšega fašističnega Dopo-lavora, nikakor ni všeč, da se delovno ljudstvo upira nestvarnim in protiljudskim ukrepom. 3ov*r,i. stično srce Lege Nazonale in nje glasilo je zaradi zahtev ljudstva, da se tozadevni ukaz ZVU prekl če, užaljeno in razburjeno. Zato se je včeraj «Voce libera® zaletela v krožek «Col» in trdila, da je večina delavstva pri ILVI za vstop v ENAL. Užaljeni so, da je bil ustanovljen ljudski kulturni krožek Col, katerega namen je. širit; kulturo in na ta način izobraževati najširše sloje delovnega ljudstva. Bojijo se pač, da ne bi bilo preveč sredstev za izpopolnjevanje kulturnega na-, predka delavstva v pravih rokah. Pač ne gre, da bi preprosto, in to celo delovno ljudstvo samo skrb e lo za svojo izobrazbo. To bi bilo za izkoriščevalce namene vseh privilegirancev preveč nevarno! Izobrazbo morajo po njihovem ♦vsega mogočnem mnenju» voaiti za to poklicani in izbrani. Seveda naj b; b;li ti poklicani in izbrani oni sami — Bega Nazionalc in tiste organizacije, katerih mehanizem Je prikrojen njihovim potrebam. To so one organizacije, ki se ns bodo nikdar drznile upirati nji. liovtmu šovinističnemu m'šljenju. V ta namen bi hoteli očrniti vse. kar le količkaj diši po ljudstvu. Verjetno pa jim je žal tudi za staro fašistično organizacijo Dopola-vorom in za tedanjimi časi. Njihova stara miselnost se je samo navidezno, samo po zunanjem izgle. du spremenila. Zato tolikšna gonja proti odločnemu stališču delovnega ljudstva, ki bi mu oni še vedno hoteši vse krojiti in ga usmerjati po svojih starih, izza doba fašizma preizkušenih receptih. Obračanje dejstev Po radijskem poročilu in notici v «Giornale di Trieste» se je zgodil v Sv. Križu pri Trstu neveri eten škandal. Vaščani so baje pognali in kamenjali učiteljico Scancer Vlasto, ki je bila poslana na šolo v ta kraj od ZVU, da bi učila tamkajšnje otroke v počitniškem tečaju. Ker poznamo način plsarenja omenjenega časopisa in njegovega stalnega preobračanja dejstev, je odšel naš član uredništva na lice mesta in poprašal po tem neverjetnem dogodku. 12. t. m- je prišla v vas omenjena učiteljica. Pri nji sta se oglasili zastopnici raditeljskega sveta in ASI-ZZ ter v imenu staršev dejali, da želita vedeti o vsakem učitelju, ki namerava poučevati njihove otroke. kdo in odkod da je, ker starši na noben način nočejo belogardističnih učiteljev, kakor sta bila Turel in njegova žena. Odgovorila je, da je že dve leti učila pri Sv. Ivanu in da tam ni imela do sedaj nobenih težkoč. Priznala je, da ni članica SIAU. Delegatki sta odgovorili, da bo morala v primeru neugodnih podatkov zapustiti vas. Vse to je potekalo mirno in v dostojnem tonu. V ponedeljek 18. t. m. pa so prišle v razred štiri matere in ji sporočile, da na podlagi pozvedb ne more učiti več njihovih otrok, ker Je bil njen mož domobranec in je pobegnil iz Jugoslavije. To Je Scancerjeva tudi priznala. Izjavila Je, da mora vršiti svojo službo. Ena izmed prisotnih mater je nato pozvala ostale matere, da odpeljejo svoje otroke iz razreda. Njej so pa velele, naj takoj zapusti vas. Planila Je v Jok in pričela pospravljati svoje stvari. Neka mati Ji Je nato dejala, da naj se ie joče, kajti ona Je jokala 25 let. Nato je učiteljica zapustila razred in se odpravila na postajo. Tudi tokrat ni padla nobena žaljiva beseda. Naslednji dan sta se zglasila na šoli dva civilna policista, ki sta iskala informacij o omenjenem dogodku. Spraševala sta, če jo niso ljudje Izgnali zaradi fašizma. Učiteljstvo ni dalo določenega odgovora, ker o stvari niso bili poučeni, pač pa so Izrazili mnenje, da verjetno zaradi sodelovanja z Nemci in Italijani v času vojne. Nižja gimnazija v Ajdovščini Popravni izpiti za IV. razred bodo 1. septembra, popravni izpiti za I. raz. bodo 2. septembra, za II. raz. 3. septembra, za III. raz. 4. septembra 5. in 6. septembra bodo naknadni sprejemni izpiti za I. razred. Vpisovanje za I. razred bo 9. in 10. septembra za vse ostale razrede pa 11., 12. in 13. septembra. Vsi izpiti se prlčno ob 8. uri. S 30 lirami kolkovano prošnjo je treba vložiti do 30. avgusta. Reden pouk se prične 15. septembra. TRŽAŠKI DNEVNIK Tržaška mladina bo pomagala graditi albansko mladinsko progo Tržaška demokratična mladina je že neštetokrat z dejanji pokazala, da se zaveda svojih nalog pri utrjevanju miru in bratstva med sosednimi narodi. S svojim delom doprinaša tudi k izgradnji gospodarske neodvisnosti sosednih držav, ker se zaveda, da le s tem delom pomaga utrjevati mir. Pred dnevi se je z mladinske proge Samac-Sa-rajevo vrnila že druga tržaška mladinska brigada, ki je bila ra delu proglašena dvakrat za udarno. Ta in so tržaški mladinci v sk ipnem delu z demokratično mladino vse. ga sveta utrdili zveze z demokratično albansko mladino. Tudi albanska mfladjna je na svojem III. kongresu v Tirani oktobra meseca lanske-ga leta sklenila, da začne v tem letu graditi mladinsko progo Drač-Elbasan. To progo, ki je dol. ga 83 km, je albanska mladina sklenila zgraditi v dveh letih. V letošnjem letu bodo zgradili polo. vico proge, in sicer 43 km. Za to mladinsko delo je ljudska albanska mladina povabila tudi eno tržaško bighdo k sodelovanju. Zveza antifašistične mladine je to vabilo sprejela in se že vršijo priprave za sestavo tržaške brigade, ki bo odpotovala prve dni septembra tega leta. Na progi Drač-Elbasan bodo mladinci STO-ja s skupnim delom utrdili zveze in bratstvo z albansko mladino in z ostalo mladino sveta, ki se bodo udeležile te gradnje. S svojim sodelovanjem bo tako tržaška mladina pomagala pri izgraditvi proge, ki je ogromnega gospodarskega, kulturnega in političnega pomena za ves albanski r.a-lOd, kajti razvilo se bo poljedel. stvo in industrija, ki sta do sedaj še v povojih. Izdelki iz rok delovnega ljudstva pa bodo Imeli lažjo pot do morja v svet. Mladinci vseh dežel, ki se združeni v svetovni mladinski federaciji bore za izgradnjo lastnih dežel in njihov gospodarski dvig, pa bodo s svojim delom na mladinski progi obogatili svoje znanje i« si v delu utrdili svojo socialno zavest. Skupina tržaških visokošoicev •e bo udeležila pariške olimpiade Izvršni odbor tržaške visokošolske zveze javlja, da je sestavljena športna delegacija STO-ja, ki se bo udeležila pariške visokošolske ol-napi a de. Delegacijo sestavljajo: košarkarji, plavači, lahkoatlet;, kolesarji in odbojkarji. V tovariškem duhu bodo tržaški visokošolci tekmovali s svojimi kolegi iz drugih dežel. S tem svojim sodelovanjem bodo naši v.sokošoic: prispevali, da bo ta mednarodna manifestacija, ki jo bo priredila mednarodna študentska zveza, čim bolj uspela. Kljub temu da so nekateri vodilni krogi univerzitetne visokošolske organizacije in visokošolskega športnega krožka na vse načine ovirali sestavo samostojne tržaške delegacije, bodo tržaški visokošolci častno zastopal svoje mesto. Izvršni odbor tržaške visokošolske zveze vabi visokošolce, ustanove in prebivalstvo, naj moralno in materialno pomagajo tržaški delegaciji-Tako da bo naloga, ki si jo je zadala tržaška visokošolska delegacija, uspela. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH®! V nedeljo, ti. t. m. bo na PROSEKU FIZKULTURNI DAN Pričetek ob li. uri. Program: Tek nu 100, S00, iOO m (moški in ženske), 1500 in 300 m (samo moški), štafeta i x 100 m (moški in ženske), košarka, vlečenje vrvi, tek v vrečah, telovadni nastop, kole-sorska dirka Prosek-Nabrežina-Sempolaj-Prosek (dvakrat). Med posameznimi točkami bodo peli pevski zbori in »virala godba. Društvo, ki doseže največ točk, dobi pokal. Vs-i prvaki bodo obdarovani. Ce bo slabo vreme, bodo tekme prihodnjo nedeljo. Kamioni bodo vozili iz Trsta, trg Belvedere od lt. ure dalje. Odloži vsakdanje skrbi in pohiti v nedeljo na Prosek, prijatelj športa in narave! PROCES UNRRINEGA SLADKORJA Priče potrjujejo krivdo obtožencev/ Ce smo v torek na sodni razpravi poslušal* razne tehnične zanimivosti, kako delujejo železniške kretnice, kakšna je naloga kretničarjev jtd., smo včeraj v sodni dvo. rani slišali izjave, ki so jasno pričale, da so obtoženci sodelovali pri tatvini sladkorja. Prva priča Ottorjno Nicol'r,o, brigadir civilne policije, k: je zaslišal obtoženca Soldana, je dal svojevrstno izjavo. Ko je povedal, da je pregledal železniške vozove v Sežani, ga je predsednik sodišča kapetan Leaning vprašal, ali je mogoče odpreti tovorni voz, ne da bi se odlomili svinčeni pečati na vratih vagona. Priča je potrdila, da se res tovorni voz lahkj odpre, ne da bi se pečati odlomili. Ko ga ...-.VV..S \ Ves koprski okraj govori o velikih množinah živil, ki jih je ljudska oblast odkrila n koprskem semenišču. Na sliki vidimo del teh živil, ki jih delavci nosijo iz tajnih skrivališč in nakladajo na voz. Mnogo živil je semeniška uprava pustila, da so se skvarila in so neuporabna. Istrski begunci se vračajo Grad in pristavo je obljubovala reakcija prebivalcem iz Pulja in drugih istrskih kraitv v začetku tega leta, da bi jih pregovorila za izselitev v Italijo. Mnogi so nasedli in bi se sedaj radi vmUi v svoje kraj. Nekateri so se že vrnili. Tudi Anton Ruda se je februarja meseca odpeljal z ladjo «Toscaaa» iz Pulja v Ancona Od tam je šel s transportom v Bologno in iz Bologne so ga spravili v begunsko taborišče v Bergamu. Prve tri mesece so jim dajali po 300 lir dnevne podpore m je za silo šla Potem pa so podpo-o znižali na 130 lir. Skušal si je najt; kakšno zaposlitev, pa so ga povsod zavrnili, da še za svoje nimajo dovolj dela. «Najprej domači, potem šele begune! '» Ce pa je kdaj zaradi tega protestiral, so mu očitali, da je re-voluc'onar. Ruda se je naveliča! tega šikaniranja in je sklenil, da se vrne domov. Pri odhodu b: mu morali po ministrskem odloku izplačat', 13.500 lir, kot jih izplačajo vsakomur, ki prostovoljno zapusti taborišče. Namesto tega pa so mu dali samo 7000 lir. Tam je še mnogo beguncev, ki bi se tudi radi vrnili, pa jim delajo vse mogoče zapreke in ovire. Ruda je srečno prišel v Trst, odkoder se je vrnil v cono B, kjer je takoj dobil delo. Tudi štirje begunci iz Rovinja, ki so prišli v Genovo, so se takoj vrnili domov, čim so jim znanci iz Genove povedali, kakšn so tamkajšnje razmere. I POD L JA ČERNOTIČE PRI KOZINI Smrt zaslužnega moža. Pretekli teden je železničar Furlan Jožef po nesreči padel iz vlaka in se težko ponesrečil. Takoj so ga prepeljali v bolnico v Rovinju, vendar je čez dva dni podlegal ranam in umrl. Truplo so pripeljali domov, kjer so mu priredili svečan pogreb, pri katerem je sodelovala tudi godba iz Pobegov. Tajnik tov. Furlan Ivan se je v kratkem govoru spomnil pokojnikovih zaslug. Pokopali so ga poleg brata, ki je padel v partizanski borbi. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. MAN2AN PRI KOPRU Nekateri predeli Istre so kaj malo primerni za pridelovanje pšenice, to pa iz vzroka, ker pozimi ne zapade sneg in so jesenske setve izpostavljene močni burji in mrazu, ki jih po navadi tako razredči, da se dob; komaj dvakratno sčrne ali pa še ta ne. Zato bi bilo kar prav, če bi po takih krajih opustili setev žita in posvetili več pažnje in skrbi vinogradom in češnjam. V nekih predelih pa bi prišla v poštev koruza In krompir, ki dasta v dobrih in mokrih letinah dober pridelek. Ker pridelamo res dobro vino, ga bomo v prihodnje lahko zamenjali potom zadrug za žito iz drugih krajev Slovenije. Potreba bo tudi misliti na traktorje, a katerimi bomo globoko preorali našo zemljo, da nam bo dala se več kot do sedaj. Naša istrska zemlja je dobra, treba jo je le dobro obdelati, pa bo dala vsega, kar potrebujejo ljudje in živina.. Začeti bo treba, takoj. Furlanič Anton. Istrski delavci na izletu v Sloveniji Za Veliki Šmaren so organizirali Enotni sindikati iz Kopra tridnevni izlet v Slovenijo, katerega se je udeležilo okrog 600 ljudi. Za vožnjo, prenočišče in za hrano je plača! vsak samo po 1500 lir. V petek zjutraj so se odpeljali z vlakom iz Hrpelj v Ljubljano, kjer so imeli kosilo in ogled mesta. Od tu so se odpeljali v Kranj, kjer so tudi prenočili. V soboto so si ogledali Planico in Jesenice. Tretji dan v nedeljo so obiskali sotesko Vintgar m Blejsko jezero, kjer so se Zabavali po mili volji. Ni manjkalo tudi dobrega vina in kranjskih klo-bis. Ponoldne so se preko Ljublja-ne vrnili zopet domov. Vsi izletniki so bili zelo navdušeni. Hvalili so lepoto Slovenije in delovni polet ljudstva pri izvrševanju petletnega načrta. Zal jim je bilo le, da je bil izlet prekratek m bi se radi zopet člmprej vrnili v > / ji V«- ...•«*• f 00 '■ , 'V*.- " * V Us $ ■ : .-. 4 < * f , - * . * f < f ^ Pretekli četrtek so sovjetski telovadci na orodju nastopiti na Ma-sarykovem stadionu v Pragi. S Vsi predsedniki in tajniki naj se svojimi vajami so dokazali, da v spremstvu člana ali pa simpati- spadajo v vrsto najboljših telovad-za tretji izločilni krog's sledečimi svojega društva udeležijo ceV na svetu. Na vseh orodjih tn izidi: serija A; Bellavista B-Toina- sestanka, ki bo v ponedeljek, 25. t. tudi pri prostih vajah so dosegli Žič 21:20 v seiji B; Standard A- m. ob 20. uri na sedežu ZDTV v velik uspeh. Sovjetskim fizkulturni-Corsi A 17:21, serija C; Delavstvo ul. Macchlavelli 13. Ker bo na se- kom je predsednik češkoslovaškega A-Konopljarna B 21:15, serija D; stanku govora o volitvah nove ko- Sokola izročil Tyrševe kolajne, r.a Konopljama A-Tovarna strojev j šarkarske komisije, naj se sestanka svoj nastop v Kladnu pa so dobili 21:6, serija E; Cot-Sv. Alojzij 21:18,'vsi udeleže. 1 srebrn pokal. Obisk v zaporu. Ponudila se nam je prilika za obisk okrajnih zaporov v Kopru. Vstopili smo v celico, kjer je bil zaprt mlad pripornik. Celica Je svetla in zračna, stene lepo pobeljene, postelja z žimnico, rjuhami in blazinico. Nobenega sledu po nesnagi ali mrčesa. Pripornik nam Je celo ponudil vina, ki ga je prejel od domačih. Tudi v oddelku za ženske je prijazno in svetlo. Hrana je razmeroma dobra, kaj tl za njo je odgovoren kuhar, ki strogo pazi na kakovost in snago v kuhinji. Tu in tam smo tudi videli cvetlice, posebno na vrtu, ki je pom clnij, aster hi drugih rož. MEDANA Poroka. Dne 9. avgusta t. !. sta se poročila predsednik KLO tov. Klinec Rudolf ;n tov. Kocir.a Mer-cede. Veseli svatje so se ob tej priliki velikodušno spomnili sirot «Otroškega donias v Kojskem ter nabrali v ta namen 3300 lir. Mlademu paru, želimo obilo sreče in zadovoljstva, vsem svatom pa se zahvaljujemo za dar ter jih priporočamo za zgled. Poročilo AlS-a z dne 19. t. m, trdi, da je b.lo v zvezi a stanovanjskim uradom potrebno izdati pojasnilo, in sicer zaradi tega, ker so nekateri ljudje dali tisku napačne informacije o tem uradu. Poročilo namiguje tudi na predlog o ukinitvi stanovanjskega ura. da, k- je padci v mestnem svetu in ugotavlja, da je tak ukrep v sedanjem trenutku naprjmereo. Verjetno ja, da se bo s tem namigom sprijaznil tud; mestni svet in obmolknil ter s tem dokazal svojo dosedanjo poslušnost. Pojasnilo jo zelo zanimivo pred. vsem zaradi tega, ker poskuša vzbujati videz, da izključuj^ v bodoče vsako jzbegavanje pred odgovornostjo s strani stanovanjskega in ostalih tozadevnih krajev, nih uradov. Toda vse skupaj ni prav nič razveseljivo, ker ‘itamo v omenjenem- pojasnilu-: «ZVU skuša opogumiti krajevne urade, da prevzamejo za svoje uradovanje popolno odgovornost®. Torej zopet sam «skuša opogumiti®, kar izzveni zelo dvoUmno in nejasno. ZVU je pri nas pač vrhovna u-prava, sicer res le začasna in s tem smo mi zelo zadovoljni. Jma ra kljub temu možnost, ne samo «sku. Šatt opogumiti®, temveč tudi dejansko opogumiti in oelo dekret'-rati, da od nje imenovani uradi prevzamejo za svoje uradovanje popolno odgovornost. Poročilo, ki sicer na dolgo 'n ši. roko razpravlja predvsem o formalnem postopku, ni zadovoljivo, in ne daje nobenega upanja, da bi »e stanovanjske razmere -obolj-šale in vsaj deloma uredile. da bo uprava oddelka za pljučne bolezni v umobolnici pri Sv. Ivanu prešla v roke Državnega zavoda za socialno skrbstva- Prav tako zahtevajo bolniki, da bi se o njihovih sedanjih težkih prehrambenih razmerah prepričala tudi ZVU in Državni zavod za socialno skrbstvo. Tatovi v drevesnici Tudi v bazoviško drevesnico so prišli tatovi. Pa ne morda, da bi si jo ogledali, ali da bi se zanimali za nove nasade. Mikal jih je samo tamkajšnji elektromotor za 3 konjske sile, italijanske znamke iz Milana, ki so ga odnesli s seboj. Pa licija je obvestila vse ostale policijske postaje, če b; morda kje izsledili motor ali tatove. G adovna stavka v bolirci pri Sv. Ivanu se nadaljuje Gladovna stavka, ki so jo včeraj zjutraj začeli bolniki oddelka za pljučne bolezni v umobolnici pri Sv. Ivanu, ker hočejo izboljšanje prehrane, se še vedno nadaljuje. Kaže da je ravnateljstvo združenih bolnic pripravljeno ugoditi zahtevam stavkajočih bolnikov, vendar pa so bolniki odločeni še naprej stavkati, dokler jim ne bo zagotovljeno. Kdor sam nič ne dela, napravlja delo drugim. Preskrba Delitev paketov AVISS za upokojence prične z današnjim dn?m v mestu na odrezek 24 c dodatne živilske nakaznice (osnova roza kroglice). Paket vsebuje 1 kg testenin, 1/2 kg masti ;n 1/2 kg slad. korja. Paket* delijo sledeče trgovine (La Provvida): ul. Flavlo Gioia 6, trg Vittorio Veneto, uš. Udine 73, ul. Girolamo Muzio (Sv. Vid), obrežje Ottaviano Augusto (postaja Čampo Marzio). Cena paketu je 380 lir. Delitev traja ao 31. t. m. Za upravičence s podeželja bomo o delitvi še poročali. Vrnitev otrok s počitniških kolonij Odbor za počitniške kolonije pa roča, da se bodo vrnili v petek, 22. t m! ob 17. uri otroci s počitniških kolonij v Skriljah, v Dobravljah, Gdjačevu, Vrhpolju, Vrtovinu iu Budinjih. V soboto, 23. t. m, ob 16, uri se vrnejo otroci iz kolonije Šempeter pri Gorici, ob 17. uri iz Portoroža in ob 20. uri iz Petrovega Brda (Tolmin). Pozivamo starše, da pridejo po svoje otroke v Dom pristaniških delavcev. Enotni sindikati Sindikat hotelov in menz sporoča svojim članom, da imajo z ozirom na mezdni sporazum pravico do dvojne mezde za praznik 15. av gusta. Za ribiče Prošnje za nafto, bencin, plin in druga potrebna goriva za ribiške ladje je treba vložiti na konzorciju za zaščito ribolova v Trstu. Zaradi nadzorstva nad količino rib, ki pridejo na trg ali zbiralna središča, bodo upravitelji polagali dnevno konzorciju za zaščito ribolova popis z imjnom lastnika ribiške ladje in ladje same ter količino rib, ki so bile ta dan predane. — Ta odlok je stopil v veljavo 15. t. m, Sestanek mornarjev Mornarji, k; so bili internirani v taboriščih ZDA in izpuščeni na častno besedo, so vabljeni od OSS da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 21. t. m. ob 18. uri na sedežu, ul. Duca D’Aoata 12. Zaradi obrav navanja važnih vprašanj se udeiež; te tega sestanka v '"m večjem številu. Zveza primorskih partizanov v Podlonjerju priredi v nedeljo 24, t. m. s pričetkom ob 18. uri vrtno veselico v prostorih krožka «Ste! la», Pcdlonjer 177. Služitelji javnih knjižnic dobijo z odlokom ZVU položaj začasnega civilnega osobja IV. skup: ne. Ta odlok velja od 18. t. m dalje. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 24. t. m, izlet k Belopeškim jezerom (Fuž: ne). Odhod ob 5. uri zjuiraj iz ul, F. Severo. — Vpisovanje pri Višini, ul. Roma 15 in Nadali, ul. Giulia ni 13. Letno gledališče pri Sv- Justu Danes ob 21. uri bo poslednja predstava Gounod-jeve opere Faust Parada policijske konjenice na Montebellu V sredo, 27. t. m. bodo ob 14.45 odprli nove hleve za policijsko konjenico Julijske krajine. Temu sledi ob 15.30 pregled konjenice ter razne tekme in skoki na športnem prostoru. Izlet na Mangart in na Belopeška jezera priredi C.A.T. v soboto, 23. t. m, z odhodom ob 15., v nedeljo, 24. m. pa izlet v Tolnun in Opatijo. One, ki so letovali v Trentski dolini, prosimo, da se zglasijo na sedežu v ul. Conti 11 zaradi nujnih sporočil. Pristojbine za električni tok se povišajo a) 50 cent. za vsako kilovatno uro potrošnje, če ne preše ga mesečno 15.000 kwli. Ta povišek ne velja: a) pri onih, ki proizvajajo električno energijo z lastnimi napravami za lastno uporabo; b) za centrale,, ki niso spojene z omre žjeim za razdeljevanje toka; c) za centrale, ki same trošijo energijo d) za državne železnice, ki uporabljajo tok za pogon; e) za pomežne razdeljevalnice. — Ta odlok je veljavi od 1. julija 1947. Četrtek, 21. avgusta Ivana, Mirjana Sonce uzhaja ob 6.10, ZB-haj* ob 20.01. Dolžina dneva 13-M- Jutri 22. avgusta Timotej, Zivoj Drž- slovenska gimnazija v Portorožu Dijaki in dijakinje, ki imajo pravne izpite, naj vlože do 1. tembra s 30 lirami kolkov«-« prošnjo za pripustitev k popravo^ mu izpitu. Prošnji je treba Pri žiti za vsak predmet kolek za 3U * ter zadnje šolsko spričevalo, ru pravni izpiti se bedo vršili 10. tembra. - Obveščamo vse one učence Mn nih šol, ki žele vstopiti v gun® zijo, a v junijskem roku se n* napravili sprejemnegla izpita, lahko opravijo izpit za prvi r“kU gimnazije v jesenskem ro • Prošnji, kolkovani s 30 lirami. P ložite rojstni list in zadnje sc' spričevalo. Sprejemni izpiti 0° 15. septembra. Kandidate za privatne in po«* j izpite obveščamo, da se bodo izpiti 12. in 13. septembra. kolkovane prošnje z _ rojstnim stom in zadnjim spričevalom vsemi potrebnimi podatki v najkasneje do 5. septembra os na ravnateljstvu. Promet v pristanišču Predvčerajšnjim je priplul V Žaško pristanišče ameriški Par ' <>-M.Y.T. Victorys> iz New YorK8 600 tonami različnega blaga ameriško vojsko. Vremensko poročilo e 20. t. m. Zračni tlak: f ' toplota 22.8 do 29, srednja 26.4, ter 18 k-m- na uro; nebo del oblačno; morje razgibano; top morja 26. Rojstva, smrti, poroke Dne 20. avgusta so se rodit otroci, umrlo je 7 ljudi, porok m je bilo 12. CERKVENE POROKE: trgjT? kapetan Peter Castro in uradn-Ada Smeraldi, uradnik »a — Zendaro in zasebnica Suzana Čič vd. Pousche, mizar Ez:° Ton' Sim0' ia rde- nit in zasebnica Lidija Zan*- . mehanik Tulilo Bellotto in. zaSfure-ca Lucija Lacchini, uradnik A lio Orsini in študentka Lucija ^ no, delavec Umbert Semolim 1^ uradnica Marija Maeabec, urai Pavel Duiz in uradnica Silva ScriC' trgovec Mario Bonifacio in_ ca Marija Treselli vd. Malar .j. mehanik Nikolaj De Palma l0per. vilja Lidija Isoia, pcki'omar ,ta ruccio Canciani in zasebnica J* Pavla Strizzl, pek Umbert fy4i-in tovarniška delavka Marij® r|jo tovec, mornariški kuhar M Rosso in šivilja Blanca Taddeo. UMRLI SO: 52-letni Krištof ^ ducin, 77-letni Jakob Colubi . letni Ivan Borghaus. 76-letm • s. DeirAslno, 57-letna Eleonora & sa roj. Etruia, 51-letna ,etiii Russo roj. Catagnottj in 38 Guido Diamantini. DAROVI IN PRISPEVKI Za politične pripornike ^8J2njif. delavci tvrdke A. Giacomelli wu Racfiisk* v četrtek, 21. avgusta-TRST II ^ 11.30 Dopoldanska glasba- ,,3: Sodobna Anglija. 12.10 Ru3j'' •» In pesmi. 12.45 Napoved cas ^ poročila. 13.00 Srbske in hrv .j.j) pesmi. 13.15 Ritmična gla3baAesu4 Salonski orkester. 13.55 KtB\?b glasba. 14.15 Zgodovina 19-ja. 14.28 Citanje sporeda, Glasba v miniaturi (prenos -z ,31) ma). 18.00 Radijska univerza-Ravel: Bolero. 18.30 Zenska .u. 19.00 Cesar Frank: Sonata y jp45 ru. 19.30 Glasbeni intermCCi. p,. Napoved časa in poročila. 20. sio-dijska povest. 20.15 Dvorako vanski pdeai. 20.30 Koncert j.;a-riistke Danice Lavrenčič, P jo.*5 virju prof. Mirca Sancinov8- ,'i-Slovenski pravopis. 21.00 Iz jvš hove dvorane. 21.30 Glasba ' ,-jeV' klavirja. 21.45 Slovenska k> nost. 22.00 Simfonična č» Večfrna glasba. 23.15 Napo _0re-sa in poročila. 23.30 Citan)? ltester da za prihodnji dan. 23.35 O . Adamič (prenos iz Ljubija« KINOPREBSTAUE ROSSETTI. 16.30: «Usodni P ni», P. Calvert in M. ^e.*ine ITALIA. 16.30: «Dogcdlvsr- planinah®. ALABARDA. 16.00: «KrižarJ* ^ Young In W!lcoxofi. MASSIMO. 16.00 :-«Rokovnj* March in F. Gaal. { & < NOVO CINE. 16.00: «40 tw gettj decev®, Grant Taylor >n Brvant. , ie IDEALE. 16.30: «V€ter m* pel pesem®. Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. ^ AF2 GuarnifJ uč.nkovlto sredstvo proti Generalno zastopstvo za JAS FARMACHIM, TRST, ul. Pol ure odsotna: 100.000 lir Na Veliki Šmaren Je bila 43-letna Ema Cattaruzza, ki stanuje v ul. Ferolli 3, samo za pol ure odsotna s svojega stanovanja. To priliko so porabili tatovi, ki so okrog 21. ure vlomili v njeno stanovanje m odnesli zlate zapestnice, verižico in uhane v skupni vrednosti nad lOd tisoč lir. Nepriporočljiva zaposlitev Ze več časa so se prebivalci hiše št. 7 v ul. Madonna del Mare prlta ževali, da nimajo miru ne podnevi In ne ponoči, ker stalno prihajajo in odhajajo zavezniški vojaki in mornarji v stanovanje Angela Ser- i po. Pritožbe so prišle na uho tudi | policiji in ta je pred dnevi nenado- ] ma obiskala stanovanje ter našla tam dve sumljivi ženski, Ti dve sta priznali, da sta v Serpijevem stana vanju sprejemali vojake in mu za to «uslugo» plačevale po 300 do 500 Ur na uro- Šerpo se je izgovarjal, da je brezposeln in da se Je hotel na ta način preživljati. Policija pa se ni strinjala z njegovim načinom življenja In ga je spravila v zapor zaradi javnega pohujšanja. ^.m&pjc\)i(LcL STRUNJAN PRI PIRANU (Istra) 4čh.asna detja. o& mohpj.. QcLphta vas saptetn.^ CELODNEVNA OSKRBA 700 METROLIR ali 500 JVGo1j1*" V NEDELJO, 24. t. m. ob 16. priredi * Prosveta® iz Grop® VELIK JAVEN PLES Dobiček gre za prosvetne potrebe. Za izbrano dobro LŠUUILTK gl C Zett pi U3Vt*l,rX JVUCDC. Lil |*UI Cf 1JV ^ bo priskrbljeno. Igra orkester iz Barkovelj. VABLJEN^ ZPP v ŠTANJELU priredi v NEDELJO. 24. AVGUSTA ples na prostem lllllllllllllllllHI' vgl' VABLJENI Igrala bo godba iz Prvacif-e. Velika likvidacija modulov fin ZNIŽANIH <‘