Leto LXVIII
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 2. avgusta 1940
Stev. 175 a
Cena 2 din
Naročnina meaečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Cekevntračua. Ljubljana številk* 10.650 in 10.349 u inserate.
Uprav«: Kopitarjeva ulica številka 6,
lelefoni uredništva to upravet 40-01. 40-02, 404)3, 40-04, 4041» — izhaja vaak dan s]utra) raze« ponedeljka to	p« prazniku
Naš vojni proračun
Tako je nazval minister financ g. dr. Juraj Šutej naše dvanajstine za dobo avgust 1940—marec 1941, ko je govoril v sredo zvečer najprej našim časnikarjem, nato pa vsej naši javnosti po radiu. V resnici zaslužijo naše nove dvanajstine, ki veljajo za dobo od 1. avgusta 1940 do 31. marca 1941, ta naziv, čeprav naša država ni zapletena v nobeno vojno, zahvaljujoč dalekovidnosti naših vodilnih državnikov. Kajti tudi pri nas se poznajo zle posledice vojne v Evropi. Naša zunanja tržišča so postala torišče bojnega delovanja, odrezani smo zaradi vojne v Sredozemskem morju od raznih prekomorskih nevtralnih držav in zaradi tega trpi vsa naša zunanja trgovina, tako uvoz kakor izvoz. Tudi v notranjosti države zahtevajo izredne razmere mnogo žrtev v gospodarstvu, kar se mora naravno poznati tudi v naših državnih financah.
Proračunska vsota, kakor jo prinašajo nove dvanajstine, je zopet znatno zvišana zaradi neodložljivih jx>treb države. Če primerjamo obe skupini dvanajstin, prve za 4 mesece io druge za nadaljnih 8 mesecev kot celotno proračunsko leto 1940-1941 s prejšnjim proračunskim letom 1939-1940, vidimo, da so narasli državni izdatki za 2.380 milijonov dinarjev, in dosega skupna vsota našega proračuna že 14.708 milijonov dinarjev. Če še k temu prištejemo izvenproračunske dohodke in izdatke, pooblastila za najemanje posojil itd., gibanje dohodkov in izdatkov raznih skladov, potem je dejansko delež državnih financ pri dohodku veliko večji, kot bi nam povedale samo proračunske številke. Kakor je v svojem ekspozeju povedal že sam finančni minister, povečevanje proračunov ni osamljen pojav samo pri vojskujočih se državah, temveč tudi v državah, ki stoje ob strani sedanji vojni, in vsepovsod vidimo ogromna nova davčna povečanja, uvajanja posebnih davkov. Še bolj pa se bo to povečalo, ko se bomo približevali koncu vojne, ko bomo stali pred prehodom v mirovno gospodarstvo. Tedaj šele bomo videli, kako strahotno velik račun bo predložila sedanja vojna Evropi, in velike bodo skrbi bodočnosti, kako najti za vse to kritje, ne da bi se zrušila vsa ogromna naša gospodarska in socialna stavba.
Povišanje proračuna za 2.380 milijonov dinarjev bo kril finančni minister iz povečanih dohodkov. Kot znano, so bile lansko leto in letos izvršene v našem davčnem sistemu znatne reforme in tudi na drugih poljih je država posegla po novih do-hodkih. Vendar pa ti ukrepi še niso tako radikalni, kot jih čujemo v drugih državah. Sicer so v drugih državah ostali šele pri predlogih, niso pa ti predlogi daleč od uresničenja, kajti čas beži hitro in izdatki se kopičijo iz dneva v dan. Tudi pri nas bomo morali misliti na to, da sedanji način financiranja državnih potreb ne bo prinesel vsega onega, kar še država potrebuje. Danes država poleg kritja z rednimi javnimi dajatvami še ne krije vseh potreb in se mora zadolževati pri Narodni banki, kar seveda ne more biti trajno, ker nas lahko pripelje v stanje, katerega si nikdar nismo želeli. Čas bo prišel kmalu, ko bo treba misliti na izpremembo sedanje prakse. Tega se tudi merodajni činitelji zavedajo, zaveda pa se tega tudi vsa javnost, ki pričakuje novih ukrepov. O teh ukrepih se je začela razprava, vendar pa si v celi stvari se nismo popolnoma na jasnem, ker so bila vprašanja marsikdaj postavljena napačno in ker je pri nas modra obravnava težkih vprašanj včasih res težavna. To pa zaradi tega, ker se cesto dogaja, da so mnogokrat zelo dobri in pametni predlogi obsojeni vnaprej na neuspeh, ker se takoj javi nekdo drugi, ki išče v predlogih nekaj, česar v njih ni. In končno se le ne moremo iznebiti preveč tiste čudne miselnosti, ki tudi vsako gospodarsko vprašanje presoja vnaprej s strankarsko-političnih vidikov. Vse to poleg še marsikaj drugega ovira gotovo tudi naše vodilne državnike, da si ne morejo pridobiti prave slike o mnenju in razpoloženju javnosti glede reform, ki jih pripravljajo.
Razveseljivo dejstvo nam je povedal tudi naš finančni minister, ko je za 1. september najavil povišanje prejemkov državnih uslužbencev. Pri današnji draginji, ki še poleg tega za enkrat ne kaže znakov popuščanja, so prejemki državnih uslužbencev na neizpremenjeni višini povzročili, da je bil prav za prav uslužbenski stan oni, ki je nosil najtežje breme sedanjih časov, kar vsekakor ni bilo pravično, če so potrebne žrtve, potem naj bodo za vse enake, še več, za vse primerno razdeljene. Nikakor pa ne gre obremenjevati samo enega stanu,, ki je že kazal zaradi tega znake popuščanja svoje delavnosti in bi to lahko občutno škodovalo vsemu našemu gospodarstvu in državi.
Seveda s tem naši finančni problemi še niso rešeni. Če bo šla sedanja draginja naprej, potem se bodo pojavile zopet nove zahteve za prilagoditev novemu stanju, in tako bomo šli po tej poti lahko v nedogled, kar tudi ne bi bilo koristno. Zaradi tega je potrebno sodelovanje vseh činiteljev pri ustalitvi razmer. Naj nam g. finančni minister ne zameri, če z njim v naslednjem nismo istega mnenja: dejal je namreč, da je stalno zahteval poostrene ukrepe proti draginji, katere ni čutil samo glede uradnikov, ampak tudi kot finančni minister za svoje materialne izdatke, ker je moral plačevati za nabave vedno višje cene. Mnenja pa smo, da mora k pobijanju draginje prispevati tudi on kot finančni minister, ki najema posojila. Danes je zadolžitev države pn Narodni banki že prešla visoko mejo in se vedno bolj veča. Njegova naloga je, da to ustavi, kajti na ta način bo z denarne strani prispeval k temu, da ne bo s te strani pritiska na cene navzgor. Saj ima povečanje državne zadolžitve za posledico tudi stalno naraščanje obtoka bankovcev, torej denarja, kar izziva tudi dviganje cen. če bo on s svoje strani doprinesel k temu, da z denarne strani ne bo več motorja za dviganje cen, potem bodo imeli tudi drugi ukrepi za pobijanje draginje uspeh. Le v sodelovanju vseh onih činiteljev, ki imajo vpliv na tvorbo cen, se da doseči ona stalnost, ki nam je potrebna in katero si želi tudi finančni minister v cenah m
zaslu žkih.	•
Končno je v zvezi z vojnim financiranjem tudi vprašanje potrošnje. Tega pri nas doslej še nismo uredili, prej ali slej pa bomo morali priti tudi v tem pogledu na jasno, kar nam kažejo zgledi drugih držav. Te ureditve konzuma nam ne narekujejo samo gospodarski in finančni razlogi, temveč tudi socialni razlogi, katere je treba v današnjih časih, ko se stavijo na posameznike in celoto tako velike zahteve, v največji meri upoštevati. D. P.
Ogromno oboroževanje Amerike
Predloženi so krediti za 450 milijard dinarjev za 200 novih vojnih ladij, 19.000 letal in za stoječo armado 2 milijonov mož - Pred uvedbo splošne obvezne vojaške službe - Anglija stavi velike upe v Ameriko
Washington, 1. avgusta. AA. DNB. Po razpravi, k,i je trajala tri ure, je predstavniški dom sprejel z vsemi proti enemu glasu nove dopolnilne kredite za državno obrambo v znesku 7 milijard 406 milijonov dolarjev (okrog 450 milijard dinarjev). To je največji kredit, ki so ga Združene države kdaj koli odobrile z enim samim zakonom. Načrt za čigar izvedbo naj bi služil ta kredit, predvideva med drugimi graditev okoli 200 vojnih ladij raznih vrst ter nabavo orožja in opreme za vojsko 1,200.000 mož kakor tudi za nabavko rezervne opreme za 800 tisoč mož, dalje graditev 19.000 letal vseh vrst, ter kredite ameriški industriji zaradi razširitve posameznih tovarn, ki proizvajajo orožje in vojni material. S temi naknadnimi krediti je proračun vojske zvišan na 4 milijarde 700 milijonov dolarjev, proračun mornarice 5 milijarde 200 milijonov dolarjev.
Zakon ponovno potrjuje predsedniku Združenih držav pooblastilo, da lahko še v mirnem času vlada prevzame v državne roke industrijska podjetja, ki so važna za državno obrambo. Takoj, ko je bil zakon izglasovan v predstavniškem domu, je bil j»oslan senatu. Politični krogi računajo, da bo senat sprejel zakonski predlog z ogromno večino.
Vojni minister
»o nevarnosti, ki bi nastala za Ameriko, ako bi bila Anglija zasedena po tridesetih dneh bojev«
Washington, 1. avgusta. AA. DNB. Vojni minister Stimson je na včerajšnji seji vojnega odbora predstavniškega doma zagovarjal obvezno vojaško službo ter izjavil med drugim: Združene države imajo sedaj 220 tisoč vojakov redne vojske in 243 tisoč vojakov nacionalne garde. Znano je, da je Nizozemska imela za vsako miljo svoje meje na razj>olago 1500 vojakov, Belgija pa 510, in to vojakov, iz-vežbanih za obrambo proti napadom. Združene države bi imele za primer, da bi morale braniti svojo mejo, na razpolago samo 47 vojakov za vsako miljo.
Kar se tiče nevarnosti, ki bi lahko nastala za Ameriko, mora vsak uvideven politik računati tudi s tem, da bi bila Anglija lahko zasedena po dnevih borbe in da bi angleška mornarica bila naenkrat pod kontrolo sovražnika. Poleg tega je na drugi strani Tihega oceana Japonska, katero veže močno prijateljstvo z Italijo in Nemčijo. Na osnovi vsega tega moramo popolnoma spremeniti svoje stališče glede naše prve obrambne čete. Ako bi Nemčija premagala Anglijo, bi imela močnejšo mornarico kot Amerika. Razen tega je treba upoštevati, da v Nemčiji gradijo šestkrat več ladij kot v Ameriki.
Vojni odbor senata je spremenil načrt o obvezni vojaški službi v toliko, da bodo novačenja obsegala od 21. do 31. lota namesto 18. do 64 leta, kakor je predvideval načrt.
Zakaj je Amerika prepovedala izvoz letalskega bencina
Bern, 1. avg. t. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Londona, da so tamkaj z veseljem vzeli na znanje prepoved ameriške vlade, da se ne sme izvažati iz Združenih držav Severne Amerike nobena količina letalskega bencina, razven v države na ameriškem kontinentu. V Londonu menijo, da Amerika gleda v bodočnost in da je razumljivo, da si hoče oskrbeti zadostne zaloge goriva za letalske motorje, ter da ta ukrep spada med ameriške obrambne ukrepe. Anglija sama da s tem ukrepom ni udarjena, češ, da bo letalski bencin še vedno lahko prihajal v Kanado, ki bo v Ameriki nakupovala potrebno gorivo tudi za potrebe angleškega vojskovanja. Sicer pa, tako pravijo v Londonu, Anglija sama še ne potrebuje ameriškega petroleja, ker je sama zadostno z njim založena in ker ima vse mož-
nosti, da ga poljubno uvaža iz vseh delov svojega imperija.
V	včerajšnji izdaji emo prinesli poročilo, ki pravi, da je Amerika prejjovedala izvoz letal in petroleja v vse države izven ameriške celine. To poročilo je treba v toliko popraviti, da ne gre za prepovedi izvoza letal in petroleja, marveč za prepoved izvoza petrolejskega goriva za letala ali letalskega bencina. Pogreško je povzročil nejasen tel— fonski prenos novice.
Angleški minister računa na pomoč Amerike
Washington, 1. avg. t. (Columbia BC). Listi objavljajo govor, ki ga je imel sinoči v Londonu angleški državni tajnik za Indijo Amery, v katerem je omenil tudi /Združene države Severne Amerike. Dostavek, ki ga je naslovil na ameriško državo, se glasi:
V	ozadju pa stoje, v mislih in čuvstvih z nami, čeprav niso zapletene neposredno v vojno, države Združenih držav Severne Amerike. Nismo je prosili, naj skupno z nami bije ta boj, ta naš boj, o katerem pa bi v nekem oziru mogli reči, da je tudi njen. Ako naj bo kri cena za zmago, smo pripravljeni to ceno plačati. Toda nri vemo, da je Amerika, čeprav v vojni neudeležena, nekaj več, kakor hladno ob strani stoječi gledalec. Naša moč od dneva do dneva raste, med tem ko je naš nasprotnik že dosegel višek v razvoju svoje moči in v porabi svojih sredstev. Uspehe, ki jih je imel, so mu povečali težave.
Kmalu bo pa prišel čas, ko ne bomo samo gospo« darji morja, ampak tudi gospodarji v zraku. Kadar pride ta čas, takrat bo našemu nasprotniku žal njegovih uspehov. Prihodnji tedni bodo za nas višek v življenju našega naroda. Ako Anglija vzdrži, te bo oddahnil ves svet. Amerika to ve in — ponavljam — vsi dobro vemo, da ona v tem boju, ki ga bijemo ni in noče biti brezbrižen opazovalec dogodkov, ki pletejo tudi njeno usodo.«
Ameriški listi sc vzdržujejo vsakega razlaganja tega govora, češ, da morajo dobiti v roke točno be«edilo. Nekateri listi menijo, da mora ameriška država protestirati proti takšnemu prikazovanju ameriške nevtralnosti, drugi listi pa, predvsem oni, ki spadajo v skupino Hearstovega tiska, naglašajo, da ne bodo prešli več dolgi meseci, ko bo tudi Amerika v vojni.
Amerika bo zasedla francosko otočje Martinique
Newyork, t. avgusta, t. Štefani. Polslužbeno javljajo, kakor poroča v »New York Daijyc, da bo ameriško vojno brodovje od plulo v karaib-sko inorje, kjer l*> prevzelo pod svoje varuštvo vse francoske otoke. Francoske vojne ladje, ki so usidrane v Inki v Martinique, bodo ra/.oro-žene, tistih 100 letal, ki so na krovu matične ladje »Bearn« pa bo Amerika kupila nazaj. So to letala, ki jih je Francija svoje dni kupila v Ameriki. Letala bi Amerika jjoiein prodala naprej Angliji.	«
Pred udarom na Anglijo
Nemško polslužbeno poročilo pravi, da Nemčija Anglijo že napada polnih pet tednov
Berlm, 1. avgusta. AA. DNB: Od časa, ko je bila končana vojna v Franciji, stoje popolnoma vojaške zadeve na drugem mestu za politiko, ker niso v izgledu nobene večje operacije. Kakor razlagajo tuji vojaški krogi, bi nastal lahko zaradi tega vtis, da Nemčija vodi vojno proti Angliji samo s polovično močjo.
Isti krogi izjavljajo, da bi bilo tako tolmačenje napačno. Nemčija vodi vojno proti Angliji enako odločno in e istim zaupanjem v zmago, kakor jo je vodila proti Poljski in Franciji. Vse breme te vojne sloni na ramenih nekaj tisoč ljudi in posadk podmornic, hitrih motornih čolnov in letal. Vojskovanje proti Angliji je, kakor se razume, drugačno, kot je bilo proti Franciji, kjer je stopila v akcijo miljonska armada. Sredstva, ki se sedaj uporabljajo v borbi proti Angliji, dovoljujejo zaradi posebne vrste orožja uporabo samo omejenega števila borcev. Nemške podmornice in borbeni čolni ter lovska letala se lahko sporejajo s koncem meča, ki se nahaja v rokah preizkušenega borca. Ta borec je nemški narod.
Ako se sliši vprašanje: kdaj bo končno Nemčija udarila, smemo na to reči: Ona udarja že pet tednov, od dneva premirja vsak dan in vsako uro. Vsak dan prinaša nove uspehe podmornic, uspehe napadov nemških hitrih borbenih čolnov, napadov letal in uspešne zračne borbe nemških lovcev nad Rokavskim prelivom in nad angleško obalo. Vse te akcije zahtevajo od udeležencev junaštvo in požrtvovanje v največji meri. Te akcije so občutno zadele Anglijo.
Angleške izgube v 5 tednih
Samo na osnovi poročila vrhovnega poveljni-štva od 25. junija do 31. julija t. 1. so nemške pomorske enote potopile 936.000 ton angleških trgovinskih ladij. Ta številka odgovarja povprečni tedenski izgubi 187.000 ton. Nemške zračne sile so sporočile istočasno potopitev 334,000 ton, tako da je bilo skupno v omenjenem času potopljenih angleških ladij s 1,270.000 tonami. Anglija izgube 250.000 ton tedensko ne bi mogla dolgo prenašati. Razen tega gre tu samo za najnižje številke, ker niso obsežene številne trgovinske ladje, ki 60
V sredo zvečer je sprejel v banski palači finančni minister dr. Š n t e j_ časnikarje ini je dal važno izjavo o novih proračunskih dvanajstinah in povišanju prejemkov drz. usiuznen-cem. — Slika ga predstavlja sredi časnikarjev
bil zaradi bombardiranja težko poškodovane.
Istočasno je Anglija izgubila do 870 letal. Stvarne izgube v letalih pa se lahko cenijo mnogo višje, ker številna zadeta letala niso več za porabo.
Italijanski list
o »bližajoči se uri odločilnega končnega udarca na Anglijo«
Turin, 1. avg. AA. Štefani: Današnja »Gaze ta del Popolo« objavlja članek svojega ravnatelja pod naslovom: »Izginilo bo kot Maginotova črta«.	.
Člaaek govori o sedanjem poteku vojne, ki jo izvajata državi osišča proti Angliji. Pisec članka pravi, da so v Londonu računali s tem, da Nemči|a in Italija po premirju s Francijo ne bosta začeli nobene večje akcije proti Angliji. Toda — nadaljuje člankar — državi osišča sta se spet oprijeli vprav tiste taktike, ki se je je nasprotnik najmanj nadejal. Letalstvo in mornarica držav osišča nastopata proti Angliji tako odločno in srdito, kakor sta nemška ar-tilerija in letalstvo prebili Maginotove utrdbe. Gibraltar, Malta, Aleksandrija, Haiia in Aden prenašajo čedalje težje italijanske udarce, kakor mora angleška obala nemške.. Sredozemsko morje je že zaprto za Angleže, ki so bili zdaj prisiljeni ustaviti promet in prevoz nekaterih svojih najvažnejših proizvodov na angleško otočje. Že so se na veliko začeli nemški napadi na britanske železniške proge in na glavna izvozna pristanišča angleške rudarske Industrije. Anglija je že zdaj izpostavljena osredotočenemu napadu na vseh straneh in na vseh točkah. V kratkem bo nastopila ura tudi odločilnega končnega udarca.
Na koncu članka prsec omenja naslednji zgodovinski dogodek: Po bitki pri Austerlitzu je nekdo pokazal angleškemu državniku William Pittu ml. zemljevid tedanje Evrope. Pitt je dejal: Odnesiie ta zemljevid. Anglija bo čez deset let potreboval nov zemljevid Evrope.
V Angliji
računajo na napad med k. in 5. avgustom
Washington, 1. avgusta, b. »United Press« poroča iz Londona, da so angleški merodajni krogi z velikim zanimanjem sprejeli izjavo nemške vlade glede Vojskovanja proti Angliji. V Angliji seveda tej verziji ne verjamejo in računajo, da bo Nemčija pričela napovedani napad proti Angliji med 4. in 5. avgustom, torej na dan 26. obletnice pričetka vojne Anglije proti Nemčiji v pretekli svetovni vojni.
Ctirih, I. avgusta, b. Dobro poučeni dopisnik »Nene Ziiricher Zeitung« poroča, da v krogih, ki so blizu vladi, že nekaj dni krožijo govorice, da je pričakovati v najkrajšem času napad
(Nadaiievanie na 2. strani)
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno skoro po vsej državi, razen v Primorju in v južnih krajih, kjer bo |ircvladovalo precej jasno vreme. Ponekod lx> nalahno deže-VttiO. Toplina so bo počasi dvigala.
Hrvatski tisk o načrtih vlade
Zagrebški »J u t a r n j i list« piše o napovedanih vludinih reformah in zaključuje svoj članek: »Kr. vlada bo menda v najbližnjem času objavila cclo vrsto socialno gospodarskih ukrepov, ki bodo v skladu z boli skupnostnimi in stanovskimi težnjami našega ljudstva. Ni še jasno, kakšen obseg bodo imeli ti ukrepi, toda z gotovostjo smemo računati s spremembami v položaju Narodne banke, s spremembami v davčni zakonodaji, s spremembami v delovni zakonodaji posebno v vprašanju dolžnosti dela 111 pravice do dela, nadalje s spremembami v so-sialni zakonodaji, z ureditvijo uradniškega vprašanja s posebnim ozirom na socialno slabei-še plasti uradništva, s ciljem, da bi ga bolj usposobile za službo narodu in državi. Današnja doba in naš današnji položaj ne dopuščata eksperimente. Tudi jmš narod jih ne želi. Naš narod želi boljše, bolj ljudsko in socialno, bolj pravično življenje. V okviru tega spoznanju naj se spremembe izvedejo in res vse tr.ko kaže, da bodo spremembe, ki Jih Ivo sprejela kr. vlada, tudi ostale v tem okviru.«
Tudi »Novosti« poročajo o namenih vlade in pravijo, da »nismo več daleč od časa, ko se bodo začele objavljati prve uredbe.« I oda napučno mislijo oni, pišejo »Novosti«, ki mislijo, da bodo že te črne uredbe dale določeno sliko nove družabne in politične ureditve države. Potrebno jc, da tako zamotane reforme ne stopajo v življenje kar čez noč. Kajti potrebno je, da se ohrani vse ono, kar narod smatra, da je dobro, kakor tudi to, kur je v skladu s sedanjim življenjem. Potrebno je. meni list. da se mora narodni sporazum izpopolniti, tako da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci imeli občutje. da imajo kot zasebne politične individualnosti popolno samostojnost v okviru naše države. Zagotavljajo nam, končuje list, da bodo te reforme uvedene prestopno.
Prosvetni nasveti »Dela«
Glasilo srbskih staro radikalov »Delo«, ki ga je šele .nedavno zapustil pravosodni minister dr. Laza Markovič, se zavzema za to, naj bi vse šole. osnovne, srednje, visoke, obrtne, niž.ie in srednje kmetijske, trgovske in sploh vse druge šole prišle |>od oblast in vodstvo prosvetnega ministra. Danes, da je število strokovnih šol zelo majhno v primeru s številom gimnazij, kar ima slab vpliv na naše gospodarsko življenje. Mnogo naše mladine bi šlo z veseljem v šole gospodarskega značaja, pa jim je dostop zaprt, ker teh šol ni zadosti in je sprejem učencev omejen, med tem ko so vrata v gimnazije na stežaj odprta. Le ko bi v«e šole bile pod vodstvom prosvetnega ministrstva, bi bila ustvarjena harmonija v šolah in bi bila mogoča načrtna prosvetna politika, ki bi vodila račune o življenjskih potrebah našega ljudstva.
Skrbimo za obrtni naraščaj
Zadnja številka »Domoljuba« objavlja članek, v katerem se zavzema za to, naj bi se z ozirom na svetovne prilike, ki se -.porajajo okrog nas,, pri n9s .Sjw{«M,jpvzemalj za načrtno "vzgojo dobrega, strokovnega izobraženega in narodnostno zavednega obrtnega naraščaja. List poziva vse merodajne oblasti in zasebnike, naj vprašanju vzgoje vajencev posvetijo kar največjo pozornost in skrb. Ustvariti moramo možnost, da bo čim več naše mladine mogli) brez gmotnih ovir in brez moralnih nevarnosti skozi načrtno uvodeno vajeniško dobo. Slovenskemu narodu lx> to samo v korist.
Loža »Zagreb«
(Nadaljevanje s 1. strani)
na A n g 1 i j o,, Čeprav so iz raznih virov razširjene govorice, da sc bosta Nemčija in Italija omejili predvsem na blokado Anglije in uničevanje njenih prometnih zvez, v Londonu tem zagotovilom ne verjamejo in so še vedno pre: pričanl, da je napad prav pred durmi.
»Neue Ziiricher Zeitung« objavlja razgovor maršala Gdringa z ameriškim časnikarjem Wi-gandom, v katerem je maršal G o r i n g med drugim dejal, da je nemško letalstvo popolnoma pripravljeno za napad na Anglijo. Nemško letalstvo čaka samo trenutek, ko bo dobilo povelje, da izvede napad na angleško otočje.
Tudi italijanska letala In vojne ladje bode sodelovale pri napadu na angleško otočje
Newyork, I. avgusta, b. »Press Association« poroča iz Berlina, da je državni kancler Hitler dovolil, da tudi italijanska vojska sodeluje pri napadih z Nemčijo in da so italijanska letala že prispela v severna francoska po^ dročja. Poleg tega je bilo odpremljenih tudi nekaj manjših podmornic čez Brenner v Nemčijo. Te podmornice bodo prav tako sodelovale v napadu na Anglijo. Včeraj so bile zaprte vse prometne zveze med Švico in Nemčijo kakor pred par dnevi v Franciji. Vojne priprave v severni Franciji so v polnem teku.
bojišč
Poročila z
Hudi letalski boji — Angleži javljalo izgubo rullloa Morska Mtka na Atlantiku
»Hrvatska straža« objavlja imena nekaterih članov framasonske lože »Zagreb«, ki ima svoje prostore v J u rišite vi ulici štev. 2. Iz tega zanimivega imenika objavljamo nekatera imena: dr. Vladimir Altmann, dr. Ilugo Bauer, Alfred Bondy. Slavoljub Deutsch-Macelski. dr. David Eisenstadter, Julij Fischer, ing. Laci Freund, Matija Freund, dr David Fuhrmann, Žiga Graf, Teodor Griinfeld, Lavoslav Ileimbsich, Marko Kleiner, Makso Ledcrer. dr. Benko Lo-vvinger, dr. Šelomo Lfivvv, dr. Sigmund Pordes, dr. Makso Scherhof, Arinin in Šandor Schneller, Julij Kiinig, Alfred Spick, dr. Beno Stcin. Lav ■Stern, Aleksander Szcmitz, dr. Lavoslav Seliick, Leo Tobolski, dr. Heinrich Wollak. Oto Lovy.
Vsi so po veliki večini industrialci, bankirji ali trgovci ali odvetniki. Kakor jc iz imen razvidno, so vsi masonski bratje »čistokrvni« Hrvatje
Nemške šole na Hrvatskem
Novosadski »Deutsches Volksblatt« se v daljšem članku bavi z uredbo hrvatskega bana glede nemških šol v banovini. Ta uredba dovoljuje ustanovitev nemškega razreda, kakor hitro se javi 30 nemških šoloobveznih otrok. List izraža zadovoljnost nad tem ukrepom, ki da daje banu vso moč, da nastopi proti »sabo-tažnim dejanjem podrejenih šolnikov«, to pa vsakokrat, kadar bodo nemški starši odločno zastopali svoje pravice. Na nemških starših da je torej ležeče, da banova odredba ne bo ostala na papirju. List obžaluje, da uredba nc določa nič glede otrok iz mešanih zakonov. Isti list izroča, da se je za nemško gimnazijo v Novem Vrbasu, do sedaj prijavilo že 300 dijakov in da še vedno prihajajo nove prijave za vse razrede nemške gimnazije.
Razdelitev premoženja SUZOR-ja na Hrvatskem
Zagrebški listi pišejo, da je banska oblast Banovine Hrvatske v sporazumu s hrvatskim Itadničkim savezom in z drugimi v poštev prihajajočimi ustanovami že izdelala načrt za raz delitev premoženja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev kakor tudi o novi organizaciji te ustanove. Ta načrt predvideva, da naj odslej na področju Banovine Hrvatske vse posle ministrstva za socialno politiko, kakor tudi SIJZOB-a, prevzame banska oblast v Zagrebu Premoženje naj bi se razdelilo nn vse vrste zavarovanja' ter na Pokojninski zavod SUZOR-evili nameščencev. Nepremičnine pa pieidejo v last nino nove delavske zavarovalne ustanove. Od posojil odpadejo na Banovino Hrvatsko samo tista posojila, ki so bila dana osebam, ki prebivajo na ozemlju Banovine Hrvatske. Od inventarja ostane na Hrvatskem vse, kar pripada kra *cvnim podorgani.zneijnm. poleg tega pa se odgovarjaj oči del inventarja osrednje palače
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 1. avgusta. AA. Štefani. Uradno poročilo t. 53 vrhovnega poveljstva državne oborožene sile se glasi:
Pri letal, napadu, ki so ca izvedla naša vojna letala 28. t. m. na sovražna pomorska oporišča v vzhodnem delu Sredozemskega morja, je bil potopljen en angleški rušilec.
Pri ogledniškem poletu na Malto je skupina naših lovskih letal stopila v boj z močnejšim sovražnikom. Pri tem spopadu sta bili sestreljeni dve angleški letali. Eno naše letalo se ni vrnilo.
V vzhodni Afriki smo z bombami težkega kalibra poškodovali tri letala na letališču Buna. Sovražnik je izvedel letalski napad na vojašnice. Prizadejal ie le neznatno škodo.
Boji nad Malto
Nekje v Italiji, 1. avgusta. AA. Štefani. Posebni dopisnik agencije Štefani navaja naslednje podrobnosti o letalskem boju, ki se je odigral o priliki zadnjih italjlianskifi ogltedniških poletov nad Malto: Boj se je začel ob 10.30 med formacija lovskih lelal, ki jih je spremljalo italijansko ogledniško trimotorno letalo ter močnejšimi skupinami britanskih lovskih letal tipa Glucester. Boj se je odigral od začetka do konca v višini 6 do 7 tisoč metrov. Angleška letala so izkoristila prednost, da so letela višje in so izvedla natiad na italijansko skupino, ki je odgovorila z izdatnim I ognjem. Pri tem spopadu je eno sovražno lovsko letalo bilo sestreljeno, medtem ko se je letalec skušal rešiti s padalom. Neko drugo letalo je zajel strojniški ogenj italijanskih letal ter se> je v zraku vžgalo. Zaradi tega se je tudi zaman poskušalo dvigniti višje. Vsa italijanska letala ra?en enega so se vrnila v svoja oporišča. Kljub ■sovražnemu odporu je italijansko ogledniško letalo v celoti izvedlo svojo nalogo.
Italijani zasedli Kurmuk
Rim, 1. avgusta. A A. DNB. Z zasedbo Kujr-m u k a so Italijani prodrli sedaj iz Abesinijo v zgornji del nilske pokrajino. Po zavzetju Ca -sale je italijansko bojišče razširjeno na južni del Sudana. Zasedbo Kurmuka so Italijani dolge* in skrbno pripravljali. Angleži so Kurmuk utrdili, in pripravili tu" vdlike količine streliva in"provijan-ta. Kurmuk obvlada rečne pokrajine Belega in Modrega Nila ki imata za Sudan in Egipt velik pomen. Kurmuk je bil za Angleže zaradi tega velike strategične važnosti. Italijanske čete so napadle Kurmuk z Gimske strani ter ga zasedle po srditih borbah. Pri tem so se odlikovale čete | askarijev in plemena Dubat. Cele askarijev so se v zadnjih dneh navzlic deževju stalno bližale Kurmuku. Ko so prešle v napad je nastopila tudi skupina italijanskih bombnikov. Po večurni borbi se je četam askarijev posrečilo zasesti utrdbo in ukorakati v mesto. Angleške čete so se kakor brez glave umaknile v begu proti za-padu. Z zasedbo Kurmuka je italijanskim četam odprla pot proti Belemu Nilu. Smer napada gre sedaj proti Belemu Nilu, da bi se zasedla nato iužnoželezniška sudanska proga, ki vodi od Ra-nada čez Senaro proti glavnemu mestu Sudana Kartumu.
streljeni trije. Sovražna letala, ki so preteklo noč metala bombe nad severno in zahodno Nemčijo, so povzročila le malo škode. Eno sovražno letalo, ki je letelo zelo visoko, je vrglo nekaj bomb na središče mesta Hannover, kjer daleč naokoli ni nobene vojaške naprave. Nekaj hiš je bilo hudo poškodovanih. Ubitih je bilo nekaj ljudi, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. Sovražnik je včeraj čez dan in ponoči izgubil skupno osem letal. Dve uaši letali sta izginili.
Angleška poročila
London, 1. avgusta, t. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja naslednje uradno poročilo:
Angleško letalstvo je včeraj bombardiralo vojaške naprave v severni Franciji in na Nizozemskem. Škoda je bila napravljena na letališču v Ostende, nadalje v Uerquedille pri Cherbourgui Stinglevert pri Boulogne, kjer so bile bombardirane letalske lope. Posamezne skupine bombnikov so napadle tudi obrežne baterije na norveški obali pri Stanvangerju. Napadli smo tudi nemško pomorsko oporišče v Emdenu. Eno naših letal se od teh dnevnih poletov ni vrnilo. Ponočni poleti naših letal pa so bili ovirani zaradi slabega vremena. Kljub temu pa smo napadli petrolejske rafinerije v Hamburgu in v Manheimu pri Diisseldorfu, nadalje blagovna skladišča pri Soestu ter letališče pri Duisburgu. Pri nočnih poletih nismo izgubili nobenega letala.
V mesecu juliju smo z gotovostjo uničili 240 sovražnih letal, kar predstavlja tudi izgubo okrog 600 častnikov in mož, mrtvih ali ujetih. Število uničenih letal je gotovo še višje, toda uradni podatki o sovražnih izgubah objavljajo samo številke, ki se dajo s polno gotovostjo ugotoviti.
Sydney, 1. avgusta, t, Uradno sporočajo, da je do sedaj že 185.000 avstralskih mož pod orožjem, okroglo 250.000 pa jih je zaposlenih v orožni industriji v Avstraliji.
London, 1. avgusta. AA. Reuter- Davi na vse zgodaj so sovražna letala na področju jugovzhodne Anglije metala zažigalne bombe žrtev pa ni bilo. Čeprav je padlo približno 6 bomb. vendar te bombe niso naredile nobene škode. Vse so eksplodirale zunaj na polju in yi bilo človeških žrtev. Le ena bomba je napravila malenkostno škodo. Sovražnih letal ni bilo videti in tudi protiletalska arliljerija ni nastopila.
London, 1, avgusta, t. Reuter. Nemška letala so napadla neko mesto na jugovzhodu Anglije. Bombe so razbile izložbena okna trgovin. Nekaj hiš je poškodovanih. Človeških žrtev ni, število ranjencev je majhno, Angleška lovska letala so sovražnika napadla.
Angleški rušilec potopljen
London, 1. avgusta AA. Reuter. Angleška admiraliteta je izdala tole sporočilo: tajnik admiralitete z obžalovanjem objavlja, da je bil rušilec »De-light« poškodovan ob priliki sovražnega zračnega napada in da se je takoj nato potopil. Število človeških žrtev je majhno. »Delight« je bil zgrajen leta 1930. Imel je 1375 ton, razvijal je hitrost 36 vozlov, posadka pa je v normalnem času štela 145 častnikov in mož.
Spopad na Atlantiku
London, 1. avgusta, t. Reuter. Admiraliteta
poroča:
Angleška pomožna križarka »Alcantara«, ki je davi priplula v Rio de Janeiro, je na svoji poti zadela na nemško vojno ladjo, ki jo je napadla. Razvila se je borba, v kateri je »Alcantara« sovražno ladjo zadela v strojni oddelek. »Alcantara« sama je dobila le manjše poškodbe ter ima dva mrtva in sedem ranjenih. Sovražna ladja se je zavila v meglo in odplula. Angleške vojne ladje jo zasledujejo.
Na poučenih mestih trdijo, da je imela nemška vojna ladja svoje skrivališče in oporišče ob nekem skalnatem otoku 700 milj daleč od Rio de Janeira, kamor so tudi tihotapili gorivo iz južnoameriški^ pristanišč.
Mednarodne delovne brigade v Angliji
London, 1. avgusta t. Minister za delo Bevin je objavil v spodnjem domu, da je angleška vlada med številnimi tujci, ki prebivajo v Angliji in ki so napram Angliji dobro razpoloženi, organizirala »mednarodno delovno brigado«. Tujci, ki bodo pozvani na delo, bodo morali seveda prej dokazati, da so Angliji lojalni. Vlada se je za to odločila, ker v angleških industrijah primanjkuje strokovno iž-vežbanih delavcev. S tem novim dotokom strokovnih delovnih moči bo angleška industrija zaposlila veliko število angleškega, strokovno še neizvežba-nega delavstva.
I
Nemška poročila
Berlin, 1. avgusta. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča:
Udejstvovanje letalstva je bilo včeraj znatno omejeno zaradi neugodnih vremenskih razmer. V Rokavskem prelivu in na morju zahodno od angleškega otoka Scilly so bile napadene posamezne sovražne trgovske ladje.
Preteklo noč so manjše letalske sile izvedbe napade na sovražne pristaniške naprave in re-flektorske oddelke. Slišale so se eksplozije in videli tudi požari.
Proti večeru je prišlo v bližini D o v e r a d,Q letalskega spopada med angleškimi letali vrste Spitfire in nemškimi >Messerschmitti«. Sestreljenih je bilo pet angleških letal in dva balona, med tem ko so se naša letala brez izgub vrnila na svoja oporišča.
Od angleških bombnikov, ki so včeraj letela nad Norveško, Holandijo in Dansko, so bili se-
Zastopniki podpornih ustanov v Belgradu
Belgrad, 1. avgusta, m. Včeraj in danes so se mudili v Belgradu zastopniki akcijskega odbora stanovskih humanitarnih ustanov za prenos pristojnosti nad vsemi temi ustanovami iz trgovinskega na socialno ministrstvg, Mpd njimi so bili tiidi številni zastopniki železniških podpornih skladov iz Ljubljane in Maribora in drugih podpornih ustanov iz Slovenije. Kakor znano, je trgovinsko ministrstvo leta 1938 izdelalo pravilnik, s katerim jc hoteli utesniti delovanje blagajn za starostno preskrbo ter podobnih ustanov. S tem pravilnikom bi bilo prizadetih poleg drugih tudi veliko železniških humanitarnih ustanov v Sloveniji. Zato se je ustanovil omenjeni akcijski odbor, da prepreči to omejitev za te stare humanitarne ustanove Po dveletnem zavlačevanju je bil nazadnje dosežen sporazum med trgovinskim in socialnim ministrstvom, da se pristojnost za vse stare stanovske humanitarne ustanove prenese na socialno ministrstvo. Zastopniki omenjenega akcijskega odbora so bili včeraj sprejeti pri socialnem ministru ter so ga prosili, da se čimprej izda iz tega ministrstva nov pravilnik o stanovskih humanitarnih 'ustanovah, po katerem bodo mogle nemoteno dalje delovati.
Slava pehotnega polka kraljeve garde
Belgrad, J. avgusta, m. Dnnes ie pehotni polk kraljeve garde v Belgradu imel slavo kot spominski dan na ustanovitev polka leta 1919. Slavi so prisostvovali zastopnik Nj. Vel kralja prvi adjutant divizijski general Nikola 11 r i-stič, vojni minister general Nedič, zastopnik prosv. ministra in predsednika senata dr. Korošca pomočnik prosv. ministra Boško Bogda-novič, gradbeni minister dr. Krek, ministra Budisavljevič in Fantič, načelnik glavnega generalnega štaba aTinadni general Peter Kosič s pomočnikom generalom Bodijem, poveljnik mesta Belgrada general Kostič, upravnik mesta Belgrada Drinčič ter mnogi zastopniki raznih ustanov. Po cerkvenih obredih je imel na prisotne govor poveljnik pehotnega polka kraljeve garde, v katerem je razlagal zgodovino
kraljeve garde. Nn koncu je pozdravil Nj. Vel kralja Petra in kraljevski dom ter čestital slavo svojemu polku. Sledil je mimohod pehotnega polka kraljeve garde, ki je strumno korakal mimo zastopnika kraija, nnimistrov in ostalih.
rr?T	■ - ■ - > - • 1 .'-.A ' ■ • ■ ' - ; - :
Novice
iz banovine Hrvatske
»Masoni se branijo«
Zagreb, 1. avg. b. Jutrišnja »Hrvatska stražam se pod naslovom »Jugoslovanska masonerija se brani« dotika poročil današnjih »Novosti«, ki trdijo, da lože v Jugoslaviji ne bodo razpuščene, temveč da bodo samo ustavile svoje delovanje. List podčrtava, da je to ponovni dokaz o zvezah tega jista s prostozidarji. Sprememba lastnika (da so namreč »Novostit od centralne oblasti prešle v upravo banske oblasti) — ni prav nič vplivala. Jugoslovanska masonerija hoče sedaj ustaviti svoje delovanje, to pa pomeni, da se bo še naprej trudila, da bodo lirez kazni ostali vsi oni, ki so odgovorni za zlobno delo masonerije. Masonerija hoče mirno ustaviti svoje delovanje v upanju, da bo to le začasno in da bo lahko izvedla protiukrepe nasproti vsaki masonski gonji. List obsoja delo teh prostozidarjev in smatra njene predstavnike za protidržavne elemente.
Navodila za varčevanje z zivljenskimi potrebščinami
Belgrad, 1 avg. AA. V zvezi z uredno o varčevanju z življenjskimi potrebščinami je minister za trgovino in industrijo dal naslednja navodila:
Določbe čl 1 uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami, določbe, po katerih je v brezmesnih dnevih v sredo, četrtek in v petek prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno, se ne nanašajo na klanje živine v omenjenih dneh, v kolikor lo klanje ne spada pod določbe čl. 3 uredbe, ki prepoveduje klanje telic in junic pod enim letom starosti. Prav tako uredba ne prepoveduje držati v brezmesnih dneh meso v mesarskih in gostinskih obratih zaradi ohrane.
2. V kolikor je v posameznih gostinskih obratih pripravljanje mesa v surovem stanju v petek za soboto potrebno ali v navadi, se to pripravljanje sme izvišiti v dotlčnem obratu, lastnik obrata pa je dolžan to prijaviti pristojni nadzorstveni oblasti V kolikor je pripravljanje svežega mesa v petkih po omenjenih obratih potrebno, da se
meso ohrani v svežem stanju, je to treba celo priporočati dotičnim obratom.
3,	Po določbah uredbe o spremembah in dopolnilih od 2. julija 1910, t, j. uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami, je prepovedano v sredo, čelrtek in petek servirati jedila s telečjim, govejim in svinjskim mesom po gostinskih obratih. Glede na to je v četrtkih prepovedana prodaja zaklanih prašičev in mesa od njih, kakor tudi poraba tega mesa f>o gostinskih obratih. Zaklane prašiče in njihovo meso je dovoljeno prodajati in uživati v gostinskih obratih edino ob nedeljah.
4.	Pod prepoved prodaje in porabe v smislu uredbe o varčevanju z živili, ne spadajo živalski deli, ki se smatrajo za meso v ožjem smislu besede. Ker se živalska glava in noge ne morejo smatrati kot meso v omenjenem smislu, je dovoljena njihova prodaja v mesarskih prodajalnah kakor tudi poraba v gostinskih obratih tudi v brezmesnih dneh.
Zagreb, 1. avg. b. 8. avgusta poteče obletnica smrti Stjepana Radiča. Pri tej priliki se bo organizacija hrvatske kmetske stranke pripravila na zadušnico, kateri bodo prisostvovali tudi predstavniki SDS.
Zagreb. 1. avg. b. Davi ob 6.15 je prišla iz Splita v Zagreb ekskurzija slovenskih župano", ki je ob 7 nadaljevala pol v Slovenijo.
Banjaluka. 1. avg. b. V zadnjem času so se v banjaluškeni in okoliških okrajih pojavile velike črede lačnih volkov, ki uničujejo drobnico in tudi govejo živino ter povzročajo kmetom velikansko škodo. Banska oblast je izdala sklep, da se bo 11. avgusta pričel velik lov na volkove, v katerem bodo razen lovcev sodelovali tudi orožniki in predstavniki gozdnih oblasti.
Belgrajske novice
Belgrad, 1. avg. ni. Napredovali so na meščanskih šolah v 7. skup. Anton Kumb v Št. Vidu pri Ljubljani, Danica Gruden-Hudalec v Senovem pri Rajhenburgu, Božidar Cernelč v Trbovljah in Antonija Masten v Ljubljani.
Belgrad, 1. avg. m. Današnje »Službene novinec objavljajo uredbo o brzojavnih pristojbinah za notranjost države ki so zvišane.
Belgrad, 1. avg. m. Z odlokom finančnega ministra se carinski oddelek v Dol. Lendavi, ki je doslej spadal pod carinarnico I. vrste v Kotoribi, prideli carinarnici v Gor. Radgoni.
Belgrad, 1. avg. m. Danes dopoldne je bila seja upravnega odbora Glavne zadružne zveze pod vodstvom njenega predsednika dr. Korošca. Na seji so govorili o tekočih zadevah.
Belgrad, 1. avgusta. A A. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo podpisal uredbo o spremembi točke 4 § 120 obrtniškega zakona. Po tej uredbi se pristojnost za izdajanje pravilnikov, navodil in odredb o ureditvi in higijeni lokalov prenaša v pristojnost ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje. Minister bo izdal omenjene predpise v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo.
Belgrad, 1. avg. m. V današnjih »Službenih novinalu je objavljena uredba za proračune dva-najstin za mesece avgust, september, oktober november, december 1940 in januar, februar, marec 1941 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu dvanajstin. Z današnjim dnem stopi proračun dvanajstin v veljavo za prihodnjih osem mesecev.
Preurejevanje na jugovzhodu
Veliko diplomatično delovanje v zvezi z Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo
švicarski glasovi o načelih nemške politike v Romuniji
Ženeva, 1. avg. i »Journal de Genevec
se v daljšem članku bavi z novim položajem na jugovzhodu Evrope in omenja v zvezi s tem različna poročila, ki krožijo po Švicarskem tisku glede načrtov, ki jih imata Nemčija in Italija glede preureditve tega prostora. List meni, da ima nemški kancler jasne poglede glede južnovzhodne Evrope, iz katere morajo izginiti vsi tuji vplivi, lako da bo južnovzhodna Evropa predstavljala obenem tudi trdno oporišče Velike Nemčije ne le v borbi proti angleškemu imperiju, ampak tudi vsakim drugim težnjam, ki bi se mogle pojaviti na evropskem vzhodu od Baltika pa do Črnega morja. List pravi, da zasleduje nemška politika glede Romunije štiri načela:
1.	Nemčija nc bo dovolila večjega razkosanja Romunije, ako bo slednja postala zaveznica Nemčije.
2.	Romunija mora ukiniti vsak nadaljnji izvoz v Anglijo.
3.	Romunska vojska naj takoj dobi nemške vojaške učitelje, tako da bi mogla v morebitni potrebi v bodočnosti sodelovati z nemško vojsko.
4.	V romunski vladi in državni upravi morajo izginiti vse osebe, ki so Angliji tako ali tako naklonjene.
List pa ni mogel dobiti potrdila govorice, da je stalo v ospredju tudi vprašanje, da bi romunski kralj Karol prostovoljno odstopil in bi zasedel romunski prestol njegov brat princ Nikolaj, ki je, kakor znano, v dobrih odnošajih z Železno gardo, ki uživa simpatije nemške vlade.
Cilj nemške politike na jugovzhodu Evrope je tudi — tako piše list — da bi se razkrojila
Balkanska zveza, ker nemški tisk zadnje čase itak zelo jasno naglaša, ter da bi sc na ta način nekako osamila Turčija, ki še vedno trdovratno drži z Anglijo. Turška postojanka da je namreč v objemu nemške politike v bodočnosti od velike važnosti.
Kaj pa Sovjetska Rusija
List na to postavlja vprašanje: Kaj pa Sovjetska Rusija? Na to vprašanje odgovarja, da je zadržanje Sovjetske Ru>ije odvisno od tega, kaj bo na južnovzliodnem prostoru storila Nemčija. Sovjetska vlada da nima nobene druge skrbi, kakor Romunijo in Dardanele, kamor so nči sovjetskih državnikov s srepim pogledom obrnjene. Poleg tega pa sovjetska vlada tudi skrbno pazi na ukrajinska žitna polja in na svoj petrolej na Kavkazu.
Vprašanje Karpatske Ukrajine
Ncwyork, 1. avg. t. Transocean: »New York Timesc objavlja poročilo iz Rima, da ip bil pri zanjih posvetih glede jugovzhoda tudi govor o K a r p a t s k i Ukrajini, ki jo je 1. 1938 pri razpadu češkoslovaške države dobila Madžarska. Poročilo pravi, da je bila Karpatska Ukrajina ponujena Sovjetski Rusiji, ako bi slednja izjavila, da pusti svobodno roko silam osišča, da po svoje preuredijo položaj na jugovzhodu Evrope. List sam pristavlja, da te novice prinaša z vsemi pridržki, čeprav ne izključuje možnosti, da ne bi Karpatska Ukrajina v kratkem postala predmet razgovorov med Sovjetsko Rus' > in Madžarsko.
Turčija ne pošilja čet na vzhod
Ankara, 1. avg. AA. Anatolska agencija je pooblaščena izjaviti, da so brez osnove vesti gotovih tujih agencij in radijskih postaj, da je turška vlada poslala čete v vzhodne kraje.
Sovjeti zbirajo čete ob Romuniji
London. 1. avg. >Exhange Telegraph< poroča, da so se odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Romunijo lopet zaostrili, zaradi česar je Sovjetska zveza zopet pričela zbirati čete na romunski meji.
Bolgarija - Romunija
Sofija, 1. avg. b. Tukajšnji romunski poslanik Filoti je odpotoval včeraj z letalom iz Bukarešte v Sofijo, kjer ga je sprejel predsednik bolgarske vlade Filov, nato pa še zunanji minister Popov. Nagli povratek romunskega poslanika, ki je bil na dopustu, spravljajo v zvezo s pogajanji med obema državama v vprašanju Dobrudže.
Angleški protest v Romuniji
Berlin, 1. avg. AA. DNB: Angleška vlada je po svojem poslaniku v Bukarešti protestirala pri romunski vladi proti odvzemu angleških ladij na Donavi, proti izgonu angleških inženirjev zaposlenih v petrolejskih podjetjh ter proti imenovanju romunskega vladnega komisarja, ki naj bi vodil petrolejsko družbo, katere kapital je angleški. Angleška vlada smatra, da bi bila morala romunska vlada glede vseh omenjenih vprašanj stopiti predhodno v zvezo z angleško vlado. Berlinski politični krog: izjavljajo v zvezi s tem, da se zdi da London pozablja, da bi Romunija lahko isto očitala Londonu, ki Bukarešte ni obvestil in ni stopil v stik z romunsko vlado, ko je pripravljal sabotažna dejanja na Donavi in v romunski petrolejski industriji. Romunska oblastva so preprečila sabotažo v zadnjem trenutku. Angleška vlada tudi pozablja, da je v Aleksandriji zadržala romunske ladje.
Molotov o zunanji politiki Sovjetske Rusije
Moskva, 1. avgusta, b. Danes ob 14 srednjeevropskega časa se je pričela v Kremlju seja vrhovnega sovjetskega sveta. Te seje pa ni smatrati kot glavni sestanek vrhovnega sveta, temveč le kot predkonferenco, ki je trajala do 16, nakar šele se je pričela seja vrhovnega sovjetskega sveta z vsemi ceremonijami. Pri tej priliki so bile vključene baltiške države v sestav SSSR. Pri svečanosti so bile navzoče ugledne osebnosti. Ob 16.30 srednjeevropskega časa je imel komisar za zunanje zadeve g. Molotov velik zunanjepolitični govor. Zastopniki Besarabije in severne Bukovine so bili sprejeti z velikimi vojaškimi častmi in narodnimi manifestacijami. t-
Molotov govori
Komisar za zunanje zadeve Molotov je imel — ob drugi točki dnevnega reda zasedanja vrhovnega sveta sovjetov — velik govor o zunanji politiki Sovjetske Rusije.
Uvodno je zunanji komisar omenil najnovejše pridobitve Sovjetske Rusije s priključitvijo Besarabije, Bukovine in baltiških držav. Po vreti je opisal način, kako je nastal z Romunijo spor glede Besarabije in zakaj je bila Sovjetska Rusija prisiljena, da nastopi kakor je nastopila. Sovjetska Rusija ni mogla trpeti v svoji bližini razna gibanja, ki so ogrožala varnost sovjetskega ozemlja. Kriza z Romunijo je trajala samo en dan, kajti Romunija je uvidela, da nima druge možnosti, kakor to, da sprejme sovjetske zahteve. Sovjetska Rusija se je s priključitvijo besarabijskih in bukovinskih Ukrajincev povečala za 3 in pol milijona prebivalcev. S tem je Sovjetska Rusija prišla spet do Donave, do tiste reke v Evropi, ki je gospodarska cesta za mnoge narode, ki ob njej živijo. Mislim da nikomur ne bo všlo, da je ta uspeh Sovjetske Rusije zelo pomemben.
Na to je prešel Molotov na opisovanje položaja na Baltiku. Razlagal je, da se po lanskih sporazumih z baltiškimi državami položaj tamkaj ni dobro razvijal. Sovjetska Rusija da je ugotovila, da se po baltiških državah pretakajo gibanja, ki so sovražna Sovjetski Rusiji. Odkrila je, da se med baltiškimi državami celo delajo poskusi za vojaško zvezo proti Sovjetski Rusiji. Za to vladi ni preostajalo drugega, kakor da nastopi, kakor je 6torila. Zahtevala je, da morajo baltiške države rdeči armadi dovoliti zasedbo svojih ozemelj. Ko je bilo to končano, je sovjetska vlada omogočila tem narodom, da so dobili svobodne volitve. Pri teh volitvah se je pokazalo, kakšno je stvarno razpoloženje baltiških narodov, ki so vsi v veliki večini glasovali za zedinjenje s Sovjetsko Rusijo. S to pridobitvijo je Sovjetska Rusija spet narasla skoraj za 6 milijonov prebivalcev. Prišla je do Baltika, kjer je že svoje dni bila, In nikdo ne bo zanikal, da je to dejstvo spričo sedanjega položaja na mednarodnem polju velikega pomena.
Molotov je nato govoril o Finski in o zadnjih pogodlbah, ki so bile ž njo sklenjene. Sovjetska vlada je dosegla demilitarizacijo Aalandskih otokov in tudi takšen razvoj notranje političnega življenja na Finskem, da sovjetski interesi niso več ogroženi.
Sovjetska Rusija je v teku zadnjih 12 mesecev skupino narasla za 20 milijonov prebivalcev in je dosegla 200 milijonov ljudi, ki danes prebivajo v Zvezi sovjetskih narodov.
Glede Norveške je Molctov dejal, da o njej •i mogoče ničesar reči, ker se nahaja v posebnem položaju zaradi zasedbe po nemški vojski.
Pač pa je .postal položaj S v e d s ke^opolno-
ma jasen. Obe državi imata interes, da živita v dobrem sosedstvu in da čim bolj uredita svoje medsebojne gospodarske odnošaje. Trenutno so tudi pogajanja v teku, ki bodo medsebojne gospodarske odnošaje postavila na zdravo podlago.
Na to je prišel Molotov v svojem govoru na odnošaje z balkanskimi državami Glede Romunije je ponovno poudaril, da ne vidi sedaj nobenega razloga več, da se ne bi odnošaji s to državo razvijali v popolnoma normalnih smereh.
Odnošaji z Jugoslavijo
Molotov je na to poudaril kot važen dogodek obnovitev diplomatičnih odnošajev z Jugoslavijo. Z Jugoslavijo se bodo obnovili tudi trgovinski odnošaji in on ima vse upanje, da bosta Sovjetska Rusija in Jugoslavija mogli na gospodarskem področju sodelovati tako, da bo koristno za obe državi.
O Bolgariji se je Molotov izrazil v prisrčnih besedah in podčrtal medsebojno povezanost obeh narodov ter dodal upanje, da bodo odnošaji tudi v bodočnosti ostali tako vedri in prisrčni.
Glede Turčije je Molotov povedal, da so se odnošaji ž njo od aprila meseca dalje nekoliko zatemniM, to pa zaradi nenadnih obiskov nekih nepoznanih letal, ki so priletela nad sovjetsko petrolejsko področje v Kavkazu. Sovjetska Rusija je morala odrediti ukrepe za povečanje čuječnosti. Poslala je tudi vprašanje v Turčijo, odkod prihajajo ta letala. Toda Turčija je odgoovrila, da nima nobene zveze z njimi. Listine, ki jih je objavila nemška Bela knjiga o namerah zaveznikov, da napadejo sovjetsko petrolejsko področje, so dokazale, da je bilo turško obnašanje popolnoma korektno. Sovjetska Rusija želi živeti s Turčijo v starih dosedanjih prijateljskih odnošajih in pričakuje, da za to ne bodo nastopile nobene ovire.
Glede Irana se je Molotov pritožil, da je bila iranska vlada soodgovorna za polet angleških letal nad kavkaško petrolejsko področje. Zato ni čudno, če je sovjetska vlada na tej meji odredila ukrepe za povečanje svoje varnosti.
Pač pa je sovjetska vlada z Afganistanom sklenila nove pogodbe, ki bodo jamčile za zdrav razvoj
medsebojnih odnošajev in medsebojnega sodelovanja na gospodarskem polju med obema narodoma.
Prehajajoč na Japonsko in Kitajsko je Molotov omenil željo sovjetske vlade, da z Japonsko živi v pravilnih sosednih odnošajih. V tej zvezi je omenil nedavni zaključek pogajanj za razmejitev med Sovjetsko Rusijo in Mandžurijo, odnosno med Mongolijo in mandžurskim cesarstvom. Razume pa se, je dejal, da Sovjetska Rusija zasleduje s pozornostjo program nove japonske vlade, ki se je začela zanimati za usodo raznih posesti evropskih držav na jugu azijske celine. Razume pa se tudi, da mora vsak poseg Japonske v urejevanje teh ozemelj imeti svoje posledice tudi na stališče Sovjetske Rusije.
Kitajski je Molotov sporočil — nekoliko hladno sicer — pozdrave Sovjetske Rusije in zagotovilo, da Sovjetska Zveza želi s kitajskim narodom živeti v prijateljskem soglasju. Sovjetska država se bo pokazala tudi z dejanji, ne samo z besedami.
Molotov je na to omenil Zdrnžene drža-
v e Severne Amerike ter dejal. da o odnošajih s to državo ne govori rad, ker nima nič povedati. Protestiral je, da se ameriška vlada vtika v vprašanje baltiških držav in da neki ameriški kapitalisti zadržujejo zlato baltiških držav, čeprav bi moralo sedaj preiti v lastnino Sovjetske Rusije. Takšno stanje mora imeti svoje posledice tudi za razvoj političnih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Ameriko.
Anglijo je omenil v isti zvezi in naslovil na njo nekaj pikrih besedi, češ, da se tudi ona zavzema za zlato baltiških držav in s tem svojim zadržanjem ovira razvoj boljših medsebojnih odnošajev.
Na koncu svojega govora je Molotov spregovoril nekaj besed o splošnem mednarodnem položaju, ki da je nastal po zmagovitem pohodu nemškega orožja. Anglijo je ta pohod spravil v vedno večje težave za nadaljevanje vojne. Francijo pa je potisnil v neizmerno nesrečo. Takšen položaj mora imeti svoj odmev v mednarodnem življenju. Napovedal je, da se bo vojna nadaljevala, ker da bodo morale tudi Združene države Severne Amerike poseči v boj ob strani Anglija toda Sovjetska Rusija se vojne ne bo udeležila. Sovjetska Rusija zasleduje z bistrim očesom razvoj tega položaja in se bo zavedala, da lahko ponosno govori v imenu 200 milijonov svojih prebivalcev, kadar bi bilo potrebno varovati njene življenjske interese.
Nova japonska politika
»Upoštevati je treba spremembe na Japonskem in v zunanjem svetu«
Tokio, 1. avgusta. AA. DNB. Japonska vlada je dala danes izjavo, v kateri najprej omenja, da je danes svet na zgodovinskem razpotju in da se pojavljajo nove oblike vladavine, prava in kulture. Japonska stoji pred nalogo kakršne dozdaj ni imela. Nove smernice v razvoju svetovne zgodovine se morajo same sprejeti in čimprej izvesti temeljno obnovo ter izpopolniti državno organizacijo za potrebo narodne obrambe. Formulirana so naslednja temeljna načela državne politike:
1.	Prizadevati se jc treba, da se zagotovi svetovni mir in novi red v Veliki Aziji na podlagi solidarnosti Japonske, Mandžukna in Kitajske. V ta namen je treba zastaviti vse narodne sile.
2.	Kar se tiče obrambe države in zunanje politike, je glavna naloga vlade ta, da bi se omenje-
Potres v Turčiji
Carigrad, 1. avgusta. A A. (DNB.) Še vedno ni mogoče dobiti točnih podatkov o številu žrtev, ki jih je zadnji potres zahteval v Ana-toliji. Področje, ki ga je zadel potres v srednji Anatoliji, ima slabe prometne zveze in zato ni bilo mogoče ugotoviti, koliko so bili prvi podatki o številu žrtev točni. Vsak dan pa prihajajo poročila o odkopavaniu novih trupel. Turške civilne in vojaške oblasti so poslale po-
možne oddelke v prizadeto pokrajino. Tja so poslali tudi zdravnike, življenjske potrebščine in šotore. Potresni sunki se od časa do časa ponavljajo.
Notranji minister je poročal predsedniku republike v Carigradu o ukrepih, ki so bili izdani za pomoč prizadetemu ljudstvu. Vesti, ki pravijo, da je potres zahteval nad tisoč žrtev, do sedaj še niso potrjene.
ni cilji mogli doseči. Zaradi tega je treba upoštevati razvoj razmer na Japonskem in v zunanjem svetu. Japonska zunanja politika, katere izhodiščna točka je novi red na Daljnem Vzhodu, stremi v prvi vrsti za tem, da se konča spor s Kitajsko, da se doseže narodna blaginja, zaradi česar je treba že vnaprej računati z velikimi spremembami v mednarodni politiki in o tvornih in nujnih ukrepih, ki jih je treba pod-vzeti.
3. Za obnovitev notranjega državnega življenja je potrebna popolna obnova celotne uprave. Sem spada v prvi vrsti organizacija državljanov, da služijo državi. Vzporedno s tem je treba opustiti vsa prizadevanja, ki gredo za osebno materialno koristjo. Nova politična oblika in nadzorovanje vseh vladnih poslov bo omogočilo sodelovanje med vlado in ljudstvom. Parlament mora postati organ, ki bo podpiral narod, bo pa reorganiziran.
Končno so postavljene smernice za narodno vojno gospodarstvo, ki gredo za tem da se razvije avtonomno gospodarstvo Mandžukua in Kitajske.
Odmev v Ameriki
Washington, 1. avg. b. Zaradi izjave japonskega zunanjega ministra Maouoke glede nove ureditve Azije izjavljajo ameriški vladni krogi, da se je Japonska zavezala, da ne bo spreminjala dosedanjega stanja, v kolikor bi hotela doseči kakšne spremembe bo Amerika takoj protestirala in ne bo pod nobenimi pogoii dooustila novih sprememb v Aziji.
Iz Francije
Obtoženci in obtožnic*
Vichy, 1. avgusta b. »United Press« poroča: Uradni list francoske vlade je objavil včeraj uredbo o ustanovitvi vrhovnega sodišča. Ako bo vlada prenesla svoj sedež v Pariz, bodo tudi vsi obtoženci odposlani v francosko prestolnico. Do sedaj obtoženi politiki so: Daladier, Cot, Champinchi, Gamelin, Reynaud in še nekateri drugi, vendar pa še ni bil nihče aretiran. Le Georg Champinchi in Daladier sta pod policijsko stražo v nekem marsej-skem hotelu. General Gamelin je še vedno na svojem posestvu v nezasedenem francoskem področju, ki se Ie nekaj kilometrov nahaja od nemške meje. Kot poročajo, je Gamelin zaposlen z velikim delom, ki se nanaša na n|egovo osebno obrambo General Weygand, ki je sodeloval z generalom Ga-melinom in je bil pozneje vrhovni poveljnik mednarodnih sil, bo v glavnem odgovarial za vojne priprave francoske armade in za vojni material od začetka napetosti. Dalje bosta Gamelin in Weygand odgovarjala za pasivnost francoske armade v prvih devetih mesecih pred veliko nemško ofenzivo. V vsem tem času je francoska armada le enkrat izvedla ofenzivne operacije. Ta poskus pa je bil že prvi mesec vojnih operacij opuščen in Gamelin je izdal naredbo, da se francoske čete umaknejo iz saarskega področja. Potem pa francoska armada ni nikdar več prešla v ofenzivo vse do 10. maja, ko so francoske in britanske čete prešle na nizozemsko in belgijsko področje, da prestrežejo nemško ofenzivo. Ta akcija pa se je končala z evakuacijo njihovih vojska pri Dunquerqueu. O zadnji stopnji umika Gamelina ne bodo spraševali, ker tedaj ni bil več poveljnik armade, ki je imela izvesti nadvse važne operacije proti prodirajočim nemškem četam. Čuje se, da bo general Gamelin predložil prepise poročil francoskih vojnih sil o odpremi vojne ekspedicije v Narvik. Dalje bo predložil poročilo, ki ga je poslal Daladieru in v katerem je zahteval ustvaritev novih oklopnih blindiranih divizij, ker je francoski generalni štab dobil obvestila o formiranju novih nemških oklopnih divizij. Iz objavljenega odloka se vidi, da bo generala Gamelina bržkone doletela dosmrtna robija, ne pa smrtna kazen.
Proti framasonom
Ženeva, 1. avgusta. AA. DNB: Petit Journal objavlja izjavo de la Roqua, v kateri zahteva, da se morajo prostozidarske lože v Franciji razpustiti. V njej pravi, da se o tem vprašanju nikdar ni zadosti govorilo. Če se to vprašanje ne reši, potem ne bo uničena najvažnejša klica zla, zaradi katerega je Francija mnogo pretrpela in še danes trpi. Vsa država pričakuje, da bo prostozidarstvo prepovedano.
Clermond-Ferrand, 1. avgusta. AA. Havas: Prvi vlak, s katerim se vračajo člani francoskega diplomatskega zastopstva v Londonu, je prispel nocoj v Clermond-Ferrand. Diplomatski zastopniki so odpotovali iz Londona 19. julija.
Clermond-Ferrand, 1. avgusta. AA. Havas: »Temps« objavlja besedilo spomenice, ki jo je fran-cosko-ameriški odbor poslal svojim zastopnikom onstran Atlantika. Spomenica poudarja, da je bila Francija prisiljena podpisati premirje, ker drugače ni mogla postopati. Prav tako stoji v spomenici, da je bila pred tem Francija skoro čist' prepuščena svoji usodi od strani Anglije.
Aizacija in Lorena bosta priključeni k Nemčiji
Berlin, 1. avgusta b. »Berliner Nachtausgabe« poroča, da bosta Aizacija in Lorena popolnoma priključena Nemčiji.
Za zaščito pravic
naših državljanov v Ameriki
Iz Združenih držav Severne Amerike, smo dobili poročila, da so se v državi West Virgi-nia smrtno ponesrečili trije Jugoslovani. Njihove družine, ki prebivajo v Jugoslaviji, pa ne dobijo nobene odškodnine, ker da so nekatere države izdale odlok, da uživajo podporo samo tisti člani ponesrečenčevik družin, ki prebivajo v Združenih državah.
Stal išče, ki so ga na škodo naših rojakov in njihovih družin zavzele nekatere države v Severni Ameriki so proti ustavne, ker so v nasprotju s snlošno veljavnim mednarodnim sporazumom, sklenjenim med Združenimi državami in našo državo. Osnovni sporazum glede pravic naših državljanov odnosno n jihovih družin je bil med Združenimi državami in kraljevino Srbijo podpisan I. 1882 in je bil pozneje razširjen na vso kraljevino Jugoslavijo, ta sporazum določa, da imajo naši državljani pravico na denarno odškodnino, v primeru da se njihov mož, odn. oče, od katerega so bili odvisni za svoje vzdrževanje, postane žrtev smrtne nesreče pri delu na ozemlju vseh Združenih držav Severne Amerike. Ta sporazum uklju-čuje tudi tako imenovano mednarodno veljavno klavzulo o »največji ugodnosti«, kar pomeni, da imajo vsi naši državljani pravico do enaklk ugodnosti kot jih Združene države Severa« Amerike priznava jo v svojih sporazumih z inozemskimi državami.
Zaradi tega bi bilo potrebno, da naše ministrstvo za zunanje zadeve stori potrebne korake za zaščito pravic naših državljanov, in da se pobriga, da bo vrhovno sodišče v Severni Ameriki, pred katerega ta spor mora priti, postavljeno v mogočnost, da o tem sporu odloča veljavno za vse ozemlje Severne Amerike in v skladu z mednarodnimi pogodbami.
Naši gospodarstveniki pojdejo na obisk k Sovjetom
Zagrebške »Novosti« poročajo iz Belgrada. da so na konferenci zastopnikov industrije mila sklenili, da pošljejo večjo delegacijo gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi obiskali Sovjetsko Rusijo in tamkaj proučili možnosti za nabavo tehničnih olj. Predlog je bil poslan tudi drugim industrijam Gospodarski strokovnjaki so po informacijah »Novosti« izjavili, da bodo potovali na lastne stroške.
»Zadružna mladina Jugoslavije«
Zagrebški »Ob zor« poroča iz Belgrada da je bilo tamkaj nedavno ustanovljeno gibanje »Zadružna mladina Jugoslavije«, ki da ima že nad 50 podružnic v državi, ta organizacija, da siri pismenost, organizira kmetijske tečaje, prireja zabave, organizira predavanja o zdravstvenih vprašanjih in dr. Društvo vzdržuje stalne zveze z bolgarsko mladino. Pravila pravijo, da ima ta organizacija nalogo, da s pomočjo tečajev poglabl ja zeml jepisno znan je ter poučuje svoje iMnne o zgodovini, gospodarstvu treznosti, nravstvenem pouku, jeziku in šahu.
GjOApO-doMtVJO
Nove preracanske dvanajstine
Iz ekspozeja g. finančnega ministra
Včeraj smo v izvlečku objavili ekspoze ministra financ g. dr. Jurija Šuteja, danes pa prinašamo iz njegovega ekspozeja računski del, ki kaže višino sedanjih dvanajstln v primeri s prej veljavnim proračunom (pri tem so prve 4 dvanajstine vzete skupno z nadaljnjimi 8 dvanajstinaml, tako da imamo skupno primerjalno sliko, vse vsote so navedene v tisočih dinarjev zaradi lažjega pregleda):
proračun	12 dva-
11)39-40	najstin 1940-41
vrhovna državna uprava 178.807	145.678
pokojnine in inval. podpore 1,050.000	1,312.605
državni dolgovi 1,144.574	1,538.740
ministrstva: pravosodno 365.510	398.151
prosvetno 743.011	839.382
zunanje 154.331	175.499
notranje 560.869	564.042
finančno 853.776	053.065
vojno 2,928.166	3,871.327
gradbeno 213.500	256.929
prometno 2,997.934	3,380.898
poštno 467.225	557.008
kmetijsko 113.190	137.090
trgovinsko 41.546	46.240
gozdov in rudnikov 253.623	257.417
socialne politike 202.520	210.401
fizično vzgojo 19.029	28.798
rezervni krediti 40.000	40.000 skupno 12,327.5)09 14,708.272
lz lega pregleda je razvidno, da 30 proračunski izdatki zmanjšani samo za vrhovno državno upravo, dočiin so vsi drugi resorji zabeležili znatno povečanje izdatkov. Največje je povišanje izdatkov za vojsko in mornarico, nadalje za državne dolgove ter za prometno ministrstvo ter za pokojnine in invalidske podpore. Odstotno so najbolj narasli izdatki ministrstva za telesno vzgojo naroda, ki so se podvojili. Če razčlenimo povišanje državnih izdatkov po dvanajstinah, vidimo, da so se s prvimi štirimi dvanajstinami državni izdatki povišali za 809.810.441 din, z naslednjimi osmimi dvanajstinami pa za 1.570.498.610 din, tako da je največji del povišanja prišel dejansko v prve štiri dvanajstine.
Vojne finance drugod
Glede na važnost ukrepov drugih držav na finančnem polju, iz katerih se lahko marsikaj naučimo, posnemamo še naslednje podatke iz guvora g. finančnega ministra:
Nemčija. Prvi ukrep Nemčije je bilo z začetkom vojne povišanje dohodnine za 50%. Nadalje so bile takoj tudi zvišane trošarine v obliki posebne vojne doklade na tobak, pivo, žganje, špirituoze in šampanjec. Nadalje so morale občine in pokrajine odvesti del svojih dohodkov državi v obliki posebnega vojnega prispevka. Nemčija z nastopom vojne ni imela potrebe p odvzemali kakšne posebne ukrepe, ker je bita finančno že prej pripravljena. S svojo popolno kontrolo cen je uspela vzdržati cene stalne in je s povečano'proizvodnjo povečala tudi narodni dohodek. Tudi davčni aparat je v Nemčiji na višku. Dohodki so tako zelo narasli v letu 1939.
Anglija. Še pred vstopom v vojno je Anglija uveljavila svoj prvi vojni proračun za 1939-1940 v svrho oborožitve. Po začetku vojne je bil proračun revidiran in povišan od 1322 na 1933, dočim je znašal za 1938-1939 samo 950 milij. funtov. Povišane so bile trošarine na pivo, vino, špirit in špirituoze, tobak in sladkor. Dohodnina je bila povišana na 35 in letos na 37.5%. Uveden je bil poseben davek na vojne dobičke, ki znaša 60% tako imenovanega standardnega dobička. Poleg tega so bili uveljavljeni še razni davčnotehničui ukrepi. Proračun za 1940-1941 znaša 2.667 milij. ali okoli 600 milijard dinarjev. — Prvo vojno posojilo je razpisala Anglija 12. marca 1940 za 300 milij. funtov po 3%, nato je bilo razpisano še eno novo posojilo z 2.5% obresti in je razpisano še tretje brezobrestno posojilo. Toda vse to ni dovolj in pred nedavnim je bil predložen nov dopolnilni proračun, ki povečuje pro račun na 3.467 milij. funtov. Dohodnina se bo zvišala na 42.5%, dopolnilni davek (supertas) se povečuje na dohodke nad 2000 funtov postopna tako, da država pri dohodku 20.000 funtov vzame 9 desetin za sebe. Nasledstvene takse se povečujejo za 10% in bodo v raznih primerih znašale do 65%. Povišane so takse od vstopnic v gledališču in nakupne takse. Povišana je carina na tobak in vino. Vendar se v Angliji govori še o možnosti inflacije.
Francija. Prvi vojni ukrepi Francije datirajo z aprilom 1939, ko je bila uvedena taksa za oboroževanje in uvedena minimalna stopnja dohodnine po zunanjih znakih (stanovanje, avtomobil, število služinčadi itd.). Dne 1. maja 1939 je bila uvedena 1% taksa za oboroževanje, ki stvarno predstavlja davek na poslovni promet. Posebno so obdavčeni dobički podjetij, ki delajo za državno obrambo. Čim la dobiček prekorači % naročila, se obdavči za 50%, kar se zviša pri višjem dobičku na 60%. Dobički nad 20% se konfisci-rajo v korist državne blagajne. Z začetkom vojne je bil ta davek poostren, tla se zniža minimalna stopnja dobička, ki se obdavči, na 2%, maksimalna pa na 8%, tu se namreč dobiček konfiscira. Davek znaša sicer 25—75%. Povišan je bil davek na dohodke nameščencev in delavcev od 2 na 4%, nemobilizirani plačajo 15%. Nadalje je bila stvor-jena reforma v tem, da se ta davek odbije že pri izplačilu. 14 dni kasneje je bil uveden vojni davek na vsa trgovska in ndustrijska podjetja brez ozira na to, ali delajo za potrebe državne obrambe ali ne. Vsekakor bo morala Francija nodvzeti nove davčne ukrepe.
"jk -1 "f ~
Belgija. Mobilizacijski proračun za 1940 je znašal 8.5 milijarde belg. frankov polog rednega proračuna, ki znaša 16 milijard frankov. Za kritje izdatkov mobilizacijskega proračuna se uvaja davek na izredne dobičke s stojmjo 70% in doklada na obstoječe davke. Prometni davek se povečuje od 2.75 na 3.5%, poleg tega pa so bili pritegnjeni v plačevanje tega davka tudi neki novi predmeti, ki dotlej niso bili podvrženi. Povišana je bila trošarina na bencin in naltine proizvode za 50 cen-timov, trošarina na vžigalice od 2.5 na 5 centi-mov, na tobak in njegove proizvode za okoli 12.5%, na kavo za 1 belg. frank in končnojroša-rina na kolonialne vode in pivo. Toda upoštevati je treba še dejstvo, da je dobil še pred začetkom vojne kralj posebna jiooblastila za manipuliranje vseh državnih izdatkov itd.
Holandija. Za kritje izrednih izdatkov tako imenovanega tretjega (mobilizacijskega proračuna) je moral holandski finančni minister povečati trošarine in takse.. Taksa na zapuščine je bila povišana, nadalje je bila povišana trošarina na bencin od 0.015 na 0.185 hol. gold., uvozna carina na kavo na 20 gold. za 100 kg in končno je bila povišana trošarina na sladkor za 10 centov. Predlog proračuna za 1940 je izkazal deficit v znesku 55.6 milij. gold. Za kritje tega primanjkljaja je bil povečan davek na dividende in tanti-jeiiie na ta način, da je bil ta davek, ki je znašal 2%, zamenjan z davkom na dohodek s stoimjo 10%. Polog tega je Holandija razpisala prisilno jiosojilo po 3%, česar Holandija v zadnjih 20 letih ni podvzeniala.
Švica je vpeljala januarja 1940 davek na vojne dobičke, večje od 10% napram povprečnemu dobičku iz prejšnjih let. Ta davek velja tudi za nazaj, za 1939. Davčna stopnja je progresivna in znaša 30—40%. Poleg tega so bile že prej povišane stopnje davka na j>oslovni promet in uvedena je bila posebna obrambna doklada. Ker pa to vse ni bilo dovolj, so začeli govoriti o davku na imovino, ki bi znašal 2—3% kapitala skozi nekaj let. Od toga se pričakuje letni efekt 500 milijonov frankov.
Romunija. Povečanje proračuna se je začelo
žo 1939-40 za 3017 milij. lejev. Značilno je. da je od skupnega povečanja proračuna odpadlo 09.8% na vojsko in oboroževanje. Povečanje se je krilo s povišanjem vojnih taks oseb, ki so oproščene vojaške obveznosti, povečani so bili ne-jiosredni davki zi 2% in povišana je bila taksa na petrolejsko proizvodnjo v notranjosti države. Uvedena je bila nova taksa 10%, ki zadržuje od loterijskih dobičkov in pri loterijskih obveznicah. Letos je bil proračun povišan za 3.363 milijonov lejev. Največ odpade na obrambo: 2.305 milijonov lejev. Kritje je bilo dobljeno v 2% davku na poslovni promet, v davku na alkoholne pijače in v davku na izredne dohodke vojnih dobaviteljev. To se nanaša vse na redni proračun, ki znaša 35.542 milij. lejev. Poleg tega po obstojajo posebni proračuni: vojni proračun 14.285 milij., proračuni raznih institucij 54.627 in proračun za iiosebne namene 1.999 milj., tako da znaša skupni romunski proračun 106.453 milij. lejev ali 30 milijard dinarjev.
Bolgariia je povečala svoj redni državni proračun od 7.6 na 8.45 milijarde levov. Uvedla jo poseben davek za drž. obrambo, tako da mora vsak državljan z letnimi dohodki nad 24.000 levov odstopiti državi svoj dvadnevni zaslužek, močnejši zavezanci pa morajo dati celo 11 dnevni zaslužek.
Turčija. Tudi Turčija je povišala davke, in sicer dohodnino za 20%. Prometni davek bank in zavarovalnic je podvojen. Povišana je trošarina na tobak in alkoholne pijače. Končno je povušana uvozna carina na sladkor. Od vsega povišanja pričakujejo d.2 milij. turških funtov.
Grčija. Tudi Grčija je povečala carino na razne uvozne predmete in uvedla nove carine za razne elektromehanične predmete. Izvozna carina na kože je bila uvedena letos. Uvedla je začasen dopolnilni davek (za leta 1940, 1041 in 1942) pri zgradarini, ki znaša 3—6%, pri uslužbenskem davku 6%, nadalje pri dividendah, tantijemah itd. Nadalje je uveden dojrolnilni davek na dohodke večje kot 25.000 drahem. Zgradarina, ki je bila v Grčiji ukinjena leta 1927, je bila zopet začasno uvedena. Uveden je tudi poseben davek na izredni dobiček trgovske mornarice. Poleg teh povečani pa ima grški proračun, ki znaša 15.513 milijonov drahem, še 602 milij. drahem primanjkljaja.
Madžarska je j>ovečala svoj letošnji proračun na 2.693 milij. pengo (za 18 mesecev), dočim je lanski proračun znašal (za 12 mesecev) 1.335 milijonov. Povečanje za 12 mesecev znaša 460 milijonov odnosno 24.66%. V letošnjem proračunu znaša deficit 130 milij. pengo ali 1.3 milijarde dinarjev, tako da bo Madžarska tudi prisiljena uvesti nove davčne ukrepe
Odprava konkurza Vzajemne pomoči. Ko je bil leta 1033 razglašen konkurz nad imovino Vzajemne pomoči, reg. pomožne blagu j ne v Ljubljani, ie bilo pričakovati, da se bo zadeva dolgo vlekla. In v resnici je šele dne 20. julija 1940 proglasilo Okrožno sodišče v Ljubljani, da je odpravljen konkurz, ker je bila razdeljena konkurzna masa.
Nova delniška družba. V trgovinski register v Belgradu je bila vpisana Mlava, d, d. z glavnico 1 milij. din. Družba se bo bavila z rudarstvom. Člani upravnega odbora so naslednji: Milivoj levrcniovič Pavle Mihajlovič, dr. b ran-io Druškovič, Staniinir Tonič in Vojislav Lal-kovič,
Borze
Letošnji položaj na hmeljskem trgu
Ker se obetajo letos za naše hmeljarje težki časi, je sklicala Kmetijska zbornica za dne 51. julija t. I. v svoj urad v Ljubljano posebno konferenco, ki se je jc udeležilo več zborničnih svetnikov s predsednikom Steblovnikom na čelu, zastopniki banske uprave, Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, hmeljarskih organizacij in še nekateri drugi strokovn jaki in interesent je. Prejšnja leta smo prodajali naš hmelj s posredovanjem Nemčije, zadnja leta pa tudi direktno v Ameriko. Ravno zato nam je povzročila sedanja vojna velike težave, zlasti ker jiridela Ame rika tudi soma veliko hmelja. Evcn-tuelno bi prišel preko Amerike v poštev še japonski trg. Ker ji' hmelj za naše hmeljarske okoliše edini dohodek, bi izpad izvoza povzročil pravo katastrofo. Možnost izvoza bi bila pa preko Sušaka v Ameriko vendarle še podana, ako bi država pritisnila na naše paroplovne družbe, da se tega posla lotijo in če se izvozniki združijo. Ako se pa politični položaj na Sredozemlju še poostri, potem bi zaradi prevelikega rizika za izvoz seveda ne bilo izgledov in tu bo nastopilo potem vprašanje, kdo naj pomaga našim hmeljarjem iz te krize.
Zborovalci so v intenzivni in stvarni debati ugotovili, da naj bi se s povišanjem uvozne carine na hmelj prisililo naše pivovarnarje, da porabljajo domač hmelj, čeprav je ta poraba le neznatna. Dalje naj vlada vsekakor opozori naše brodolastnike, da stavijo svoje ladje na razpolago za prevoz našega hmelja v Ameriko, a prometno ministrstvo naj skrbi, da bo v sezoni za prevoz hmelja do luke na razpolago dovolj vagonov.
Za financiranje izvoza v Ameriko bi bili izvoznikom potrebni izdatnejši krediti, da bi se hmeljarjem za prodano blago že pri prevzemu izplačalo kakih 20 din po kilogramu, kolikor znašajo produkcijski stroški za hmelj. Ostanek pa bi se izplačal potem, ko pride blago na svoje mesto. Izvozniki bi dobili kredit pri denarnih zavodih le proti popolnemu jamstvu, ki ga pa zaradi izrednih razmer danes ne morejo dati. Zato je potrebno, da prevzame banovina ali pa država garancijo, slično, kakor je dala jamstvo tudi že v drugih primerih. Treba je pa, da se tudi eksporterji čini prej združijo in s tem olajšajo izvoz. Sklenjeno je bilo, naj Kmetijska zbornica in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ukreneta vse korake, da se izvrše sklepi konference.
*
Pogajanja s Slovaško. Iz Belgrada poročajo, da potekajo gospodarska pogajanja med našo državo in Slovaško izredno ugodno. Pogajanja so sicer že zaključena, izdelati pa je treba še zaključni protokol. Verjetno je, da bo protokol podpisan že v soboto dne 3. t. m. Promet bo zelo znaten.
Prometno sodelovanje z Bolgarijo. V Belgradu je odobreno osnovanje delniške družbe »Balkan Koop-transport< z glavnico pol milijona din. Družba ima namen baviti se z mednarodnimi prometnimi, špediterskimi itd. posli, prvenstveno za zadružne organizacije Jugoslavije in Bolgarije. — .Ustanovni občni zbor bo 5. avgusta 1940.


Štirje novi rušil ci, ki jih j« Švedska kupil« od Italljs, so po več tednov trajajoči vožnji pripluli sa
svoje mesto.
Specialne takse za izvozna potrdila, katera izdaja ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Minister za trgovino in industrijo je s soglasjem z go-spodarsko-finančnim odborom ministrov izdal odlok s 1. julijem o specialnih taksah za izvozna potrdila, katera izdaja ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Odlok pravi, da se za potrdila, ki jih izdaja ravnateljstvo za zunanjo trgovino, za izvoz vse države brez razlike pobira tale taksa: sveže sladkovodne ribe 12 din za met. stot, sveže morske ribe 20 din za met. stot, ribje konzerve 40, soljene ribe 6, sladkovodni in morski raki 20, polži 5, pijavke 30, fino gosje in račje perje 150, navadno gosje in račje perje 70, dolgo perje 15, kokošje in puransko perje 5 din za met. stot, surove in suhe kože: konjska 12, goveje, kravje in junčje 15, svinjske 10, telečje 25, ovčje in jarčje 30. jagenjčkove 40, jarčje 50, kože divjačine 100, strojene kože vseh vrst 50, rogovi, kopita itd. 3, živalske dlake (razen prašičjih ščetin) 10, prašičje ščetine 200 in volna 30 din za met. stot. Te takse se plačujejo s posebnimi kolki, katere je nalepiti in uničiti na izvoznih dovoljenjih. S tem so se izpremenile dosedanje takse, ki so veljale od 20. decembra 1938. Nove takse so stopile v veljavo že dne 1. julija 1940.
Kako je s koruzo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na osnovi pritožb raznih združenj trgovcev zaradi pomanjkanja koruze in koruznih izdelkov naslovila tozadevno posebno vlogo na ministrstvo trgovine in industrije. Dne 27. julija 1940 je ministrstvo trgovine in industrije odgovorilo Zbornici tole: V zvezi z vašo predstav-ko z dne 6. julija vam sporočamo, da je bila vaša predstavka poslana Priv. izvozni družbi, da pod-vzame vse potrebno, da bi se dala koruza na dispozicijo tudi interesentom z zborničnega področja. Obenem opozarja ministrstvo zbornico, naj naslovi interesente, da se sami obrnejo neposredno Priv. izvozni družbi, ker družba sama daje potrebne dispozicije po zahtevah posameznikov in po pogojih družbinega poslovanja. Ta odgovor ministrstva trgovine in industrije je sporočila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vsem združenem trgovcem, da se naj interesenti obračajo neposredno na Priv. izvozno družbo v Belgradu.
Uvoz bombažne preje iz Italije. Ker pogajanja med našo in italijansko tekstilno industrijo na Bledu niso imela uspeha, so sedaj Italijani predlagali novo konferenco, ki pa bi bila uradna, v Milanu. Tu je verjetno, da se bo dal doseči spo razum, ker je znano, da dobavlja Italija bombažno prejo Madžarski in Romuniji po ceni 20—25 lir za kilogram.
Bombaž iz Italije. Italijanske pristojne oblasti so obvestile naše pristojne oblasti v Belgradu, da je odpravljena prepoved izvoza za nekatere količine surovega bombaža, ki se nahaja v italijanskih lukah, odn. carinskih skladiščih. Gre za količino 3100 bal, od katerih ima vsaka težo 280—345 kilogramov. Ta bombaž pripada tem-le tekstilnim industrijam v Sloveniji: Glanzmann & Gassner, Tržič, Jugobruna, Kranj, Inte, Kranj ter Hutter in drug, Maribor.
Maksimiranje cen premoga. Pričakovati je, da bo urad za nadzorstvo cen v kratkem maksimiral cene premoga v vsej državi. Cene premogu bodo odrejene franko rudnik. Preden bo to izvedeno, bo urad za nadzorstvo cen prekontroliral podjetja glede proizvodnih stroškov.
Alfa. separatorji in stroji za mlekarstvo, Zagreb. Glavnica 1.0. blinačna vsota 4.8 4.35), dobiček 0.008 (izguba v letih 1937 in 1933 0.073 milij. dinarjev.
Prcslica, tekstilna industrija, Zagreb. Glavnica 2.5, bilančna vsota 24.36, brutto donos 14.66, izguba 1.0 milij. din (podatki so za leta 1938).
Število radijskih naročnikov v naši državi. Po podatkih poštnega ministrstva je znašalo število radijskih naročnikov meseca junija letos v vsej državi 173.474. To število je bilo razdeljeno na posamezna poštna ravnateljstva takole: Ljubljana 22.152, Novi Sad 48.533, Zagreb 35.385, Belgrad 29.880, Split 13.870, Skoplje 12.974, Sarajevo 8420 in Cetinje 2260. Iz tega se vidi, da ima dejansko največ radijskih aparatov Vojvodina in da je zaradi tega območje belgrajske radijske postaje zelo močno.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Sevseka Ivana, trgovca v Janževskem vrhu št. 73, pošta Brezno, narok za sklepanje poravnave 4. septembra, oglasiti se je do 27. avgusta 1940.
Dne 1. avgusta 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.10—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,410.840 din, na belgrajski borzi je bilo v efektih prometa 38.000 din.
Ljubljana — uradni tečaj!
London 1 funt.......109.02- 172.22
Nevvvork 100 dolarjev .... 4425.00—4485,— Ženeva 100 frankov ..... 1008.06-1018.06
Ljubljana — svobodno tržišče
London 1 funt....... 209.05- 212.25
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520,— Ženeva 100 frankov..... 1245.70—1235.70
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka........14.70^14.90
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem........40 denar
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem........40 denar
Sofija 100 din......... 92.20-90.80
Curih. Newyork 440 (bankovci 457), Pariz 9.70 (bankovci 6.90), Berlin 175.62, register marke 51.50, trgovske marke 18.75, London 17.50 (bankovci 11.50), Milan 22.20, Sofija 5.25, Buenos Aires 96.375.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 439—444 v Zagrebu 440—443 v Belgradu 439—441
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 96.50 do 98, agrarji 50—51, voj. ško. pr. 439—444, begi. obv. 76.50—78, dalm. agr. 70.50—71.50 8% Bler. pos. 97—96. 7% Bler. pos 93—94, 7% pos. Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo 93—95. — Delnice: Nar. banka 7900—8000, Trboveljska 300—305, Kranjska industrijska družba 148 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 96 denar, voj. ško. pr. 440—443 (442), begi. obv. 77—78.50, dalm. agr. 70.50—71.50, 6% šum. obv. 69 denar, 8% Bler. pos. 97.50 denar, 7% Bler. pos. 93 den., 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Priv. agr. banka 192 blago, Trboveljska 300—303 <300), GUtmann 45—51, Sladk. tov. Osijek 245 do 250, Osj. livarna 165 denar, Jadr. plovba -M)0 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. po3. 97.50 do 98.50, voj. ško. pr. 439—441 (441, 440), begi. obv. 76.75—77.50, dalm. agr. 69.50-70.50 (70), 4% sev. agr. 51.50—52.50, 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7900 blago, Priv. agr. banka 192—194 (192).
Zitnl trg
Novi Sad. Za pšenico po uredbi določene cene. Moka Og, Ogg 400—410. Za ostalo moko ni cene. Fižol nima cene. Otrobi 171.50—175. — Promet majhen.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	Konjicah, dne 27. julija 1940; voli I. 9, II. 8, III. 7 din; telice 1 8, 11. 7, 111. 6 din-, krave I. 7,
II.	6, III. 5; teleta I. 9, II. 8 din; prašiči špeharji 14; pršutarji 14 din za 1 kg žive teže. — Goveje me6o: I. prednji del 16, zadnji del 16 din; II. prednji del 14, zadnji del 14; 111. prednji del 12, zadnji del 12; svinjina 18; slanina 20; svinjska mast 22; čisti med 20; neoprana volna 35; oprana volna 50; goveje surove kože 20 din kg; telečje surove kože 15 din; svinjske 6urove kože 6—7 din za kg. — Pšenica 003, ječmen 300, rž 300, oves 250, koruza 275, fižol 600, krompir 250, lucerna 30, 6eno 65, slama 30, pšenična moka 400, koruzna moka 250 din za 100 kilogramov. — Jajca 1 din za komad. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 450 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 dn za lter.
V	Kranju, dne 30. julija 1940: Dogon: 52 volov, 19 krav, 11 telet, 3 biki, 24 ovc in 143 prašičev. Prodanih je bilo: 39 volov, 11 krav, 11 telet, 2 bika, 3 ovce iti 77 prašičev. Cene so bile naslednje: voli 1. 9.25; II. 8.50; III. 7.25; telice I. 9.25; II. 8.50;
III.	7.25; krave I. 8.50; II. 7.25; III, 6; teleta I. 9; II. 8; prašiči špeharji 12—13, prašiči pršutarji 11—12 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. prednji del 16, zadnji del 16; II. prednji del 16, zadnji del 16; III. prednji del 14, zadnji del 14; svinjina 18—20, slanina 28, svinjska ma6t 23, čisti med 24— 26, neoprana volna 28-—35, oprana volna 38—42, goveje surove kože 12—14, telečje surove kože 18 do 20, 6vinjsfce surove kože 6—8 za 1 kg. — Pšenica 350, jčmen 300, rž 300. oves 250—300, koruza 235, fižol 500—700, krompir 200, seno 130, slama 0.75, jabolka II. vrete 12—14, III. 10; hruške II. 16, III. 8—12 din; pšenična moka 450—500; koruzna moka 350, ajdova moka 400—800 za 100 kg. _ Trda drva 120—140 za kub. meter, jajca 1 din za komad, mleko 2.50 din za liter, surovo maslo 34 do 38 za 1 kg.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Mariboru, dne 26. julija 1940:
Na sejem je bilo pripeljanih 195 svinj. Prodanih je bilo 123 svinj Cene so sledeče: Mladi prašiči 5— 6 tednov stari 110—145 din; 7—9 tednov 150—200; 3—4 mesece 210—320 ; 5—7 meseccv 350—470 din; 8—10 mesecev 480—610 din, 1 leto stari 750^-920 din komad: 1 kg žive teže 8—10.50 din; 1 kg mrtve teže 12—15 din kg.
Mariborski sejem 30. julija 1940. Prignanih je bilo 8 konjev, 9 bikov, 90 volov, 301 krav in 10 telet, skupaj 418 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voh 1 kg žive teže od 7 do 8 din; poldebeli voli 6—7, plemenski voli 6.50 do 8 din, klavne krave, debele 6—7, plemenske krave 5.30—7, krave za klobasarje 4—5; molzne krave 5.50—8, breje krave 5—7, mlada živina 6.50—7.75, teleta 6—7.50. Prodanih je bilo 257 komadov. — Mesne cene: Vo-lovsko mesto I. kg 14—16, II. 12—141 me6o od bikov, krav, telic 10—16; telečje meso I. 12—16; II. 10—14; svinieko me«n. sveže 14—18 din Kg.
V Monakovem je razstava nemških umetniških slik. Pričujoča
domovino,
slika predstavlja povratek vojaka v
Zlatomašniku
Jakobu Cingiaku v spomin!
Položili smo Te v milo Ti slovensko zemljo ptujskega mestnega pokopališča z globoko žalostjo v srcu. A notranje potolaženi smo zapuščali Tvoj grob s čisto spremenjenim pogledom na poprej tako zagonetno skrivnost Tvojega lihega življenja. Šele Tvoja smrt je razjasnila pomen Tvoje mnogim spodtikljive preprostosti in razodela vso današnjemu svetu nerazumljivo globino in prisrčnost Tvojega življenja, v katerem se tako lepo zrcali Tvoja globokoverna in ponižna duhovniška duša.
Bil si res pravi duhovnik. To skrivnost nam je razsvetlila šele Tvoja oporoka. Žrtvoval si svoje dvainpetdesetletno duhovniško življenje za blagor in zveličanje neumrljivih duš.
Celo v duhovniških bratskih vrstah so premnogi, četudi so Te ljubili in spoštovali Tvojo odkrito premočrlnost, obsojali na tihem ali celo v obraz Tvojo nepojmljivo skromnost in varčnost in ji pri-devali večkrat zbadljivo oznako skoposti. A vse to samo, ker niso poznali Tvojega blagega, za čast božjo gorečega ponižnega srca I
Hoiei si iiveu revno in preprosio, ker je tako
živel Tvoj vzor, Kristus! Zbiral si svojo skromno zemeljsko plačo ne za sebe, marveč za reveže, katerim si dajal vedno skrivoma, da ni vedela levica, kaj je dala desnica. Prav posebno pa si hotel »s krivičnim mamonom< podpirati svete misijone, prižigati poganom luč svete vere. Nisi maral torej lepiti oblek, ne uživanja, zabave in drugih veselic, samo da bi drugim pripravil večno veselje. Tako si si pripravil v nebesih neminljive zaklade dobrih del.
Triletna stroga vojaška služba po končanem gimnaziju Te ni najmanj pokvarila, marveč Te samo utrdila v preprosti možatosti. Bilo Ti je dovolj, da si postal duhovnik, dosegel svojo najpri-srčnejšo željo; doseči višje časti nisi nikdar želel, čeprav si premnogokrat dokazal, da imaš zanje velike zmožnosti. Ni Ti bilo na tem, da so Te mnogi krivo sodili po Tvoji suknji. Hotel si živeti revno, da bi umrl bogat na dobrih delih!
Že Tvoj grob je bil poveličan. Izkopali so ga med umrlimi ptujskimi prosti, še bolj Te poveličaj Večni plačnik nad zvezdami, kamor si vedno hrepenel sam z vsem srcem in vodil z vso gorečnostjo druge ne samo z lepo besedo, marveč tudi z vzornim svojim zgiedom!
Na levi: Ustanovitelj in prvi predsednik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Ivan P. Venca j z, odvetnik in državni poslanec, Rojen 26. junija 1844 v št. Vidu pri Stični,-umrl v Ljubljani dne 7. avgusta 1913. — V sredi: Sedanji predsednik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Ivun Suš ni k, stolni kanonik, biserni niašuik itd. — Na desni: Gen. ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Josip P e h a n i.
dikovanja, kateremu ob lepem jubileju vsi iskreno čestitamo. Posebno pa se veseli številno urad-ništvo, da more ob tem jubileju medseboj pozdraviti predsednika zavarovalnice g. kanonika Suš-nika Ivana, enega izmed petorice, ki so se udeležili tivolskega sestanka 3. decembra 1899, ko so bili ustanovljeni prvi temelji zavarovalnice, dosmrtnega predsednika, ki gleda vedno na to, da ostane med nami živ in nesmrtni duh tudi že pokojnih ustanoviteljev zavoda (navdušeno odobravanje). Žal pa so zapustili zavod: prvi predsednik in ustanovitelj Vencajz Ivan, ki je v prvih in odločilnih bojih izbojeval zmago podjetja, prvi pokrovitelj, naš rajni vladika dr. Jeglič Anton, ki je položil temelji kamen osnovne glavnice in premnogi drugi nesebični sodelavci. Vsem tem so zborovalci zaklicali »slava«.
vseh njegovih sodelavcev. Po tem sklepu je bilo vsemu uradništvu in nameščenstvu zavoda urejeno dopolitliuo pokojninsko zavarovanje, ki ga bo kril zavod s».:n na svoje stroške. Zunanjim zastopnikom pa je zavod zagotovil popolno starostno preskrbo in s tem kot edina in prva zavarovalnica v naši državi postavil zgled socialnega sočustvovanja do svojih sodelavccv in zastopnikov.
Končno je treba čestitati Vzajemni kot vzgojiteljici slovenskega človeka in voditeljici v samostojnost in napredek. Zato naj tudi v bodoče nudi Vzajemna našemu človeku pomoč v vsaki nesreči, ki utegne človeka zadeti, s posebnim zavarovanjem, tako da ne bo več med nami ponižnega reveža, ki bi ob kakršni koli nezgodi v življenju ali gospodarstvu pri svojih sosedih ali oblasteh beračil za podporo in miloščino, tako da bomo vsi Slovenci samostojni in zavedni gospodarji, ki iščemo in terjamo vedno in povsod le svojo pravico. S to mislijo in tako vzgojo slovenskega človeka bo Vzajemna poleg materialnih dobrin ustvarila še neizmerno večje idealno delo pri vzgoji slovenskega in jugoslovanskega človeka iz
Najvišje priznanje
Za tem je g. ban izročil kanoniku Sušniku Ivanu odlikovanje sv. Save III. stopnje ter ga mu pripel s čestitko, naj mu da liožja Previdnost milost, da bi še dolgo nosil to odlikovanje, ki je hkrati kakor vsa druga odlikovanje zavoda. Za tem je izročil g. ban red Jugoslovanske krone IV. stopnje generalnemu ravnatelju Pehaniju Josipu, odlikovanje sv Save V. stopnje jia dolgoletnemu uradniku Ignaciju Novaku. Zlate kolajne za državljanske zasluge pa so prejeli zunanji zastopniki, sami taki, ki že nad 30 let sodelujejo pri zavodu, tako Čebela Josip. Lavrenčif Anton, Kern Josip, Pugelj Ivan, Prašnikar Josip, Stanovnik Ivan, Poje Jernej. To|x>lnik Martin, Petrič Marko, Jakopič Anton, Črnoga Ivan, Kralj Štefan, Na-gode Janez in Simončič Ivan.
V imenu odlikovancev se je zahvalil predsednik kanonik Sušnik Ivan, ki je obljubil v imenu vseh 7.vestol>o in vdanost kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu, se zahvalil uradništvu ter prosil g. bana, naj tolmači na najvišjem mestu izraze globoke vdanosti vseli odlikovanrev. Prav tako se je predsednik zahvalil zastopniku hrabre jugoslovanske vojske, ki je v sedanjem težkem času z dostojanstvom prevzela vse težke dolžnosti in naloge, ki so ji bile naložene, kar so vsi navzoči sprejeli z velikim navdušenjem. Za tem je podpredsednik profesor Mlakar zaključil zborovanje.
Proslava 40 letnice Vzajemne zavarovalnice
f"	Ljubljana, 1. avgusta.
Danes je Vzajemna Zavarovalnica v Ljubljani slovesno praznovala 40 letnico, odkar je odprla svojo pisarno v Medijatovi hiši na Dunajski cesti. Ta slovesni jubilej je proslavilo uradništvo s skupno sv. mašo, ki jo je v zavodovi kapeli daroval škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci kanonikov Sušnika in dr. Klinarja Za tem je bila lepa spominska slovesnost v veliki dvorani v prvem nadstropju. Najvišji predstavniki državnih oblasti in uradov so prihiteli na slovesnost in ko je prispel ban g. dr. Marko Natlačen, ga je vsa dvorana navdušeno pozdravila.
Zborovanje je začel prvi podpredsednik prof. Janko Mlakar.
Ozadnje dvorane je bilo lepo okrašeno z zelenjem, s cvetjem in tribarvnicami pa je bil okrašen kip kralja Petra II, Za predsedstveno mizo so sedeli predsednik, podpredsedniki in ravnatelji, vso razsežno dvorano pa so poleg gostov napolnili številni uradniki in zastopniki Vzajemne. Prvi podpredsednik prof. Janko Mlakar je najprej pozdravil goste, bana dr. Marka Natlačena, divi-zijskega poveljnika Dragoljuba Štefanoviča, škofa dr. Gregorija Rozmana, župana dr. Adlešiča, zastopnika mariborskega škofa kanonika dr. Oster-ca, zastopnika hrvatskih zavarovalnic generalnega ravnatelja Croatie dr. Mihovila Nikoliča, tajiffva trgovinskega ministrstva dr. Dragoljuba Markoviča, načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Trstenjaka, podpredsednika Zveze zavarovalnic v Jugoslaviji dr. Josipa Dermastio, ravnatelja Josipa Pehanija in dr. Z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog, naj se odpošljeta vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu-na-mestniku Pavlu. Za tem so bile prečitane brzojavne in pismene čestitke, ki so jih poslali predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. Miha Krek, načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Boškovič, Prva češka pozavarovalna banka v Pragi ter predsednik Zveze zavarovalnih društev v Jugoslaviji g. Brzakovič, kar so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem.
Za tem je spregovoril drugi podpredsednik ljubljanski župan dr, J. Adlešič. Očrtal je postanek in razvoj Vzajemne zavarovalnice, orisal njene začetne težave in nasprotovanja, ki jih je doživela, ter podčrtal glavna vodila, po katerih se je Vzajemna ravnala in s katerimi si je pridobila zaupanje med slovenskim narodom. Prav to zaupanje je omogočilo, da praznuje danes Vzajemna zavarovalnica pomembno 40 letnico narodnega dela in popolne zmage narodne misli na gospodarskem polju. Porojena v najhujši borbi s tujim kapitalom, v borbi s političnim vplivom tujerodne države, je premagala vse ovire in se povzpela v 40 letih svojega delovanja na prvo mesto med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji. Ohranila je domovini težke milijone in okrepila s tem celokupno slovensko in jugoslovansko narodno gospodarstvo in narodno premoženje. Zato je današnja 40 letnica tudi jubilej nesebičnega in uspešnega dela za našega malega človeka. Prav tako praznuje Vzajemna danes 40 letnico pravega krščanskega človekoljubja. O tem bi mogla mnogo povedati naša karitativna društva, predvsem gasilska, dijaške ustanove itd.
Deset ustanov za srednješolske dijake
Prav za 40 letnico pa je Vzajemna sklenila, da se oddolži tudi slovenski inteligenci, ki je ob razvoju zavoda požrtvovalno sodelovala in mu takoj ob prvih letih delovanja izkazala svoje zaupanje. V ta namen je Vzajemna ustanovila deset dijaških ustanov po 5000 din letno. S temi ustanovami se bo šolalo deset dijakov skozi vso srednjo šolo. Ustanove so namenjene otrokom siromašnih zavarovancev. Poleg tega je pomembno tudi prosvet-•no' delo Vzajemne, katero opravlja z listom »Naša moč«. Poljubna izobraževalna vsebina tega mesečnika, ki gre vsak mesec v 115.000 izvodih med narod, se bere v zadnji vasi in v sleherni slovenski družini.
Zahvala živim in mrtvim sodelavcem
Vzajemna praznuje tudi praznik hvaležnosti do vseh svojih velikih mož in do vseh, ki so z ljubeznijo spremljali razvoj zavarovalnice. Vsi se danes vesele, da morejo medseboj pozdraviti g. bana dr, Marka Natlačena, predstavnika najvišje državne uprave, ki je ščitila zavod (navdušeno ploskanje), dalje visokega pokrovitelja škofa dr. Gregorija Rožmana, ki obhaja desetletnico svojega vla-
Vzajemna pa praznuje tudi praznik hvaležnosti vsem svojim sedanjim vestnim sodelavcem in nameščencem, zlasti svojemu generalnemu ravnatelju Pehaniju Josipu, ki načeljuje zavodu od prvega dneva do danes, prav tako pa je Vzajemna dolžna veliko zahvalo tudi vsem svojim vnanjim sodelavcem, ki so s svojim vestnim delom pomagali graditi to mogočno stavbo. Ta hvaležnost je narekovala sklep, ki je bil sprejet na včerajšnji seji nadzorstva in ki naj dokaže hvaležnost podjetja do
Škofja Loka, 1. avgusta.
Danes ob deveti obletnici ustanovitve I. jila-ninskega polka v našem mestu so naši vrli planinci priredili jirav prisrčno slovesnost.
; Okoli pol desetih so pričeli prihajati na lepo in okusno okrašeno dvorišče povabljeni gostje. Med ostalimi je bilo opaziti zastopnika okraj.
načelnika g. Jarca, starešino okraj, sodišča g. Ustarja, župana g. Z/lierla, kapucinskega gvar-dijana "p. KOčijiina in g. Čbpa kot zastopnika
jeseniške »Skale«, poleg ostulih vidnih zustoj)-nikov tukajšnjih javnih ustanov.
Prostrano dvorišče je bilo prav lejio okrašeno. V sredini je bil postavljen mikrofon in vesele koračnice so krajšale čas uvrščenim vojakom, preden so začeli obrede duhovniki vseh treh veroizpovedi. — Po prihodu polkovne zastave, ki so jo polkovna godba in vojaki svečano pozdravili, je razporejene oddelke obšel komandant polkovnik g. Kočič v spremstvu g. majorja Novaka in adjutanta. Gromko so odmevali vzkliki posameznih bataljonov: »Bog ti pomogaoc, ko jih je poveljnik pozdravljal. Za tem je najprej opravil cerkvene obrede katoliški duhovnik, za njim pa je imel sekanje kolača pravoslavni prota, zadnji pa je opravil svoje molitve muslimanski imam. , l'o opravljenih obredih je imel lep govor
na svoje vojake komandant Kočič. Klen je bil n jegov govor, prepoln ljubezni do naših krasnih planin. Pod orožjem moramo danes mi planinci praznovati svojo polkovno slavo, je dejal kj>-mandant, toda s prav tako ljubeznijo bomo branili naše vrhove mi, kot so jih branili naši dedje in pradedje. Pozval je svoje vojake, da tudi v bodoče stoje na straži v skalah naših planin, da branijo ono. kar jc bilo zgrajeno s potoki prelite krvi naših prednikov. Ob koncu svojega govora je pozval vojake, naj vzkliknejo svojemu vrhovnemu komandantu kralju Petru II. Ob pokanju petard, streljanju mitra-Ijezov in zvokih državne himne so izzvenele zadnje njegove besede.
Po kratkem času je bil mimohod vseh edi-nic polka. Mimohod jc vodil poni. komandanta g. podpolkovnik Mainula. Strumno korakanje in vzorna disciplina sta napravila na vse goste kar najlepši vtis. Ponosni moremo biti na naše planince, ki stoje noč in dan na straži naše državne meje v kraljestvu naših gora. — Po končanem mimohodu so bili gostje povabljeni na prigrizek. •— Popoldne pa se je na dvorišču vojašnice razvilo tradicionalno veselje. Vsa slava je bila en sain odsev domovinske ljubezni in ozke povezanosti naših planincev s prebivalstvom.
Težave naših zasebnih nameščencev
Naši zasebni nameščenci so dosegli v zadnjih dveh letih — po zaslugi našega političnega vodstva in Društva združenih zasebnih in trg. nameščencev Slovenije — prav lepe uspehe. Pokojninsko zava-rpvanje nameščencev se je razširilo na vso državo, v pokojninsko zavarovanje pri pokojninskih zavodih so bili pritegnjeni trgovski sotrucLniki, zobotehoiki in strojniki, urejeno je celo zavarovanje časnikarjev. Zasebni nameščenci v Sloveniji so dobili — edini v državi — zakonito urejene minimalne plače i. t. d.
Easebni nameščenci so s temi pridobitvami zadovoljni in bi v normalnih časih prav nič ne sitnarili. Toda razmere 60 se tako izpremenile, draginja tako narastla, da je zasebni nameščenec — podobno kot mnogi drugi stanovi — zopet v težavah, mnogokrat v velikih težavah.
Zato zasluži vso pohvalo naše agilno Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, ki se v teh težkih dnevih trudi, da zboljša življenjske pogoje svojemu članstvu in sploh vsemu nameščen6tvu. V zadnjem času je poslalo Društvo apel na vsa večja piodjetja in vse večje pisarne
s prošnjo, da naj zvišajo nameščencem njihove plače. Ta apei ni ostal brez uspeha. Od mnogih strani so prišla poročila, da so mnoga podjetja uslišala upravičeno prošnjo nameščencev in njihove organizacije. Nedavno je Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev naprosilo tudi Trboveljsko premogokopno družbo, naj zviša prejemke svojim nameščencem — zlasti nižjim (za te se je društvo zavzelo tudi radi dopustov). Dalje se je društvo prav posebno zavzelo za uradništvo Privil. agrarne banke radi zvišanja plač in da 6e preprečijo redukcije, ki bi v teh časih pomenile za nameščence pravo katastrofo. Pa tudi drugi denarni zavodi so bili naprošeni, da upoštevajo draginjo. Mnogi so zare6 to že upoštevali.
Te dni smo čitali poročilo finančnega ministra, da je vlada pripravila 700 milijonov dinarjev za zvišanje prejemkov državnih nameščencev. To je lepa in vse pohvale vredna gesta vlade. Želimo le, da bi jo posnemal tudi zasebni kapital in ustvaril nameščencu, ki je važen pridobitni činitelj v podjetju, življenje, ki je primerno za človeka.
Smersu R.
Palača Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
Dopolnilno pokojninsko zavarovanje uradništva in starostna preskrba zastopnikov
Polkovna slava planincev v škofji Loki
prosjaškega hlapca Jerneja v svobodnega zavednega in borbenega državljana. Zato naj Vzajemna živi, se krepi in napreduje,
čestitke g. bana
Za tem je spregovoril g. ban dr. Marko Natlačen. ki je poudaril, da kot predstavnik državnih oblasti v banovini izreka svoje najlepše čestitke 40 letnemu jubileju Vzajemne. Uspehi, ki jih je zavarovalnica dosegla, so tako lepi in izredni, du z veseljem in |>onosoni lahko gleda na svoje delo. Gospod ban je za tem izrazil srčno željo, da bi Vzajemna tudi v bodoče napredovala, rasla in se krepila in da bi vedno ostala mlnda, močna in jiolna življenja. Čestita vodstvu Vzajemne, ki je uspešno vodilo zavod, ki je lahko danes izreden zgled, kaj je mogoče s smotrenim in vztrajnim delom doseči, če je to delo združeno s |>ožrtvovnlnostjo in nesebičnostjo. Današnja proslava je tudi praznik zmage narodnih sil nad tujim kapitalom, kar je vredno posebnega poudarka. Ko se veselimo tega praznika, želimo, da bi mogli v Sloveniji praznovati še mnogo takih praznikov tudi na drugih poljih. V tem smislu želim zavodu tudi v bodoče čim večjih, lepših uspehov. Delo Vzajemne zavarovalnice je našlo tudi priznanje na najvišjem mestu. Na predlog ministra za trgovino in indust-ijo so kr. namestniki blagovolili odlikovati člane vodstva in mnoge sotrud-nik Vzajemne, k čemer jim iskreno čestita
$Jvo£tne novice,
Koledar
Petek. 2. avgustai Porciunkula. Alfonz M. Li«., Škof.
Solmta. 3. avpusta: Najdenje Štefana; Lidija, vdova. Mlaj ob 21.09, Herschel napoveduje lepo ob severu, dež ob jugu.
Dom nižjih poštnih uslužbencev v Laškem
Danes živimo v dobi, ko je Človek bolj kot kdaikoll navezan nase, rta svujo mod, svojo iznajdljivost In zmožnost, predvsem pa je na samopomoč v prvi vrsli naVežAna vsaka organizacija, ce hode. da ho uspevala.
Predsednik Društva nižjih poštnih uslužbencev g. Pen ko se je tega dobro zavedal lil dokopal se Je do zamisli in jo tudi izbeljal, kupil je za svojo organizacijo obsežno zemljišče v Laškem v izmeri 7718 m- Zemljišče ima prekrasno lego na vzpetini, kjer je bila stara pivovarna. Na tem zemljišču sB bo dvignil morda že letos, če drugače ne vsaj v surovem stanju — Dom nižjih poštnih uslužbencev. Zazidane ploskve bo 270 m-.
Dom je zamišljen kot nekako okrevališče, sanalorij, kajti društveni predsednik se je dobro zavedal, kakšno krizo doživlja ln preživlja naša bolnišnica in kitko težko je za nižjega poštnega uslužbenca v primeru daljši bolezni in če bolezen zahteva stalrtejse zdravniške in bolniške nege.
Oglejmo si le bežno načrt in takoj bomo spoznali, da je dcilt zamišljen res moderno in vsem sodobnim prepisom in potrebam odgovarjajoče, Dom bo s svojim zadnjim delom zagozden v hrib in bo s tetn pridobil kleti z zmerom euiiko temperaturo, kar je za okrevališče prav posebnega pomena. V kletnih prostorih je zamišljena tudi velika jedilnica, ki pa je odmaknjena v ospredje, tako da bi se mogla prištevati k pritličju. Pritličje ima velik hodnik, kopalnico, sobo za zdravnika, pet sob po dve postelji in teraso zu sončenje, kakršne poznajo danes vsa moderna zdravilišča, na pr. Golnik« Topolščicrt itd.
1'rvo nadstropje lina prav tako kopalnico, 8 sob s po eno posteljo iu le 2 sobi z dvema posteljama in pa seveda teraso v izmeri 24,34x11.10 m.
Načrte je napravilo stavbeno podjetje Kavka iz Ljubljane.
To bi bil le bežen oris načrta za najpotrebnejši vpogled v posrečeno zamisel, ki jo moramo poieg estetskega in narodno - gospodarskega pomena pozdraviti predvsem zaradi njene kulturno-huinaniiarne vrednosti. Društvo nižjih poštnih uslužbencev pod predsedstvom g, Penka je s to zamislijo pokazal«, da liiU ni za kake politične uspehe in ne za Itlpito razkrlfarte koristi.
Naglasi li pa moramo tudi, da je bila izbira kraja za Dom nižjih poštnih Uslužbencev več kot posrečeha. Saj je Laško že samo un sebi priznano Zdravilišče, ki bo svoje ugodnosti nloglo llUdlti tudi riegovahcem v Domu.
Odmaknjeni od hrupnega sveta bodo poštni Uslužbenci v tem donlU uživali vso lepoto narave, se okrepili, in kar je največ Vredtio, v Domu se bodo počutili domače, kajti vsak se bo lahko zavedal, da ga ie pitmagitl gradili tudi on salti. Ne smemo pa tudi pozabiti, da bo tlldi Laško Z illl-pozautno stavbo Hihogo pridobilo.
Bog daj. da bi se našlo k rt j dobrotnikov, ki bi s° spomnili Doma in z darovi pripomogli, da bo Dom svoj VZVlšcili nalnen čimprej dosegel. Upajmo, da je med Slovenci še dosti pleitienltill src, ki za plemenita dela radi žrtvujejo.
— Pri tožki stollci, napetosti, glavobolu vsled zaprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josofovc« grenke vode prebavne organe. »Franz-JnsCfOvo«: vodo lah-1 ko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg 8. br, 3M74/E5.
— Tujski promet na Bledu. Tujski promet se na Bledu kljub svoječasnemu pesimizmu, s katerim smo gledali na razvoj letošnje sezije, razvija dokaj zadovoljivo. Bled ima sedaj /< preko t0(M) gostov, med tijlittl tudi fi2 inozemcev. Vled Jugoslovani so na prvem mestu Belgraj-eani (30H), ki jilii slede Zagrebčani z 265 gosti. Voda V jezeru je topla 24—26 stopinj C. Zabavišča so minrtii ter je življenje na Bledu zelo družabno. Nn javlja se ved ti o več novih gostov, tako da moramo govofltj o dokaj dobri tujsko prometni seziji na Bledu.
drobnimi kvadratki, belim pasom in naramnicami na hlačah. Klvomoder suknjič a črtami In tem-nosiv suknjič, moder telovnik z belimi črtami, volnen temnoslv pulover z visokim ovratnikom, črn šal z belimi črtami ln par žpiiskih gojzeric. Komur je bilo kaj od navedenega ukradeno, naj sporoči to upravi ljubljanske policije.
—	Koža se ne obrllm in ne postane sveža, ako se pred turo urlba z GregoriCevlm »Borosn-noin«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogerlji Gregorič, Ljubljana, Prešernova.
—	S steklom se je obrezal 44-letni delavec tekstilne tovarne v Škof ji Loki PerSič Janez, doma iz Stare Loke Nesel je po cesti Sipe, ko ga je podrt motocikllst. Sipe so se seveda zdrobile in Pešičn hudo obrezale po desni roki.
Nova cerkev
Po vzgledu dobrih Vojničanov, ki so zadnji mesec prvačili menda v celi Sloveniji s prirejanjem romanj na Brezje in Treat na skupnih avtobusih, so se vzbudili tudi drugi kraji, da še pred začetkom obiranja hmelja opravijo svoje pobožftostl na romanjih. V nedeljo, dne ll. avgusta bodo preskusili združeni Vitacljčacii in Novo cerkovCani novo opremljeni 32 sedežni avtobus s skupnim romanjem na Trsat Z romanjem združijo Izlet na Plltvtčka ezera. Bog daj srečo in lepo vreme! Čaka še mnogo željnih romarjev, ki tokrat niso mogli priti na vrslol
Hodin|«ka delana
V našo lepo dolino se je priteplo zadnji čas mnogo temnih postav. So to večinoma potomci naših delavcev v tujini, ki so pa pristojni v naše kraje. Izgnani so bili iz tujine zaradi svojega nepoštenega življenja. Ti klativitezi kradejo zdaj . po vsej dolini riC samo poljske pridelke, ki še komaj dozorevajo, ampak zmikajo tudi po hišah zadnje kovače, ki jih imajo še kmetje skrile za sol in vsakdanje najnujnejše potrebšč!rtc. Oškodovanih je bilo mnogo revnejših kmetov in lastninarjev za zadnje prihranke. — Vojniško orožništVo je zasledilo že par takih tičev, ki niso nevarni samo tujemu imetju, marveč imajo na vesli tudi rovarjenje proti varho.;ti države. Z vso prili/njenostjo se približajo kmet,cm in preprostim ljudem, jim govorijo o zlatih gradovih in brezskrbnem življenju drugod. Medtem pa radi pijejo gostoljubno ponuja.no domačo — pijačo, jabolčnik. Med pitjem pa s« ogledujejo hiše in prilike, da bi se približali ob času, ko ne bo nikogar doma, m prebrskali po vseh skrivnih kolih za denarjem. — Kmetje, bodite pametni! Odženite nadležne ljudi hitro od vogala in ne bodite preveč zaupljivi in lahkoverni!
jem divjal strašen orkan. Pftdala je tudi debela tofia, ki je uničila vinograde in posevke. V vasi Dubravi je med nevihto treščilo v neki hlev. Strela le ubila krftvo in dve teleti, hlev pa je do tal pogorel. V vasi Dunjikovcu je kmet Matija Evačič kosil nn travniku. Ko jo pridivjala nevihta, je dal koso na rnme ln hotel oditi v zavetje. V tem trenutku je pa treščilo v koso in mož se je mrtev zgrudil na Ha.
*	Velik požar pri Jalžabetu. V noči od torka nn sredo je izbruhnil v vasi Novakovcu. občina Jnlžabet v varnždinskem okraju, požar, ki se je hitro širil. Na pomoč je prihitelo deset gasilskih čel. ki so z nadčloveškimi napori delale, da bi pogasile ogen|, ki se je vedno bolj širil in uničeval vse do temeljev. Gasilci so se morali omejiti nn lokallzaci jo požara, da bi obvarovali ostalo vas, ki |e bila v nevarnosti, da postane žrtev ognja Zgorelo jo več hiš z vselili gospodarskimi poslopji, šest skednjev, nad 100 tellc, veC svinj in en vagon pšenice. Ta nesreča Je spravila na be-raško palico deset kmečkih gospodarjev. Škodo renljo na pol milijona din. Zavarovan ni bil nihče.
*	Vsi zdravniki bolnišnice v Koprivnici odstranjeni. Nedavno je komisija hrvatsko baiiBke oblasti pregledala poslovanje mostne bolnišnice v Koprivnici In ugotovila, da poslovanje v medicinskem pogledu v tej bolnišnici ne odgovarja postavnim predpisom ln dn zaradi lega prebivalci mesta in okolice ne morejo Imeti od bolnišnice potrebne koristi. S tem v zvezi je pred nekaj dnevi banska oblast obvestila mestno županstvo s posebnim dopisom, da ta bolnišnica ne odgovarja svojemu pravemu namenu ln da je banska oblast sklenila bolnišnico reorganizirati in v ta namen imenovati zdravnike - strokovnjake. Istočasno je banska oblast odredila, da mestno županstvo razreši dosedanje dolžnosti vse zdravnike to bolnišnice, da bodo od baltska' oblasti imenovani strokovnjaki mogli nemoteno izvesti nameravano reorganizacijo te bolnišnice. Mestni župan je takoj sklical izredno sejo mestnega sveta, na kateri je bilo nekaj zdravnikov upokojenih, drugim pa je bilo odpovedano na 30 dni.
*	Na poti od vojakov domov — utonil. Iz škofje Loke se je; ko je dostuži) svoj kridrski rok, odpeljal proti svojemu domu 21-letni ltasau Iia-bič iz Cazina pri Bosanskem Novem. Babič se je pripeljal v Sunjo, kjer je izstopil, da bi počakal na drugi vlak, Wi bi ga odpeljal v Bosnnski Novi. Ker je bilo zelo vroče, se ie šel kopat v bližnji potoli pod železniški most. Babič ni znal plavati, zato se je, ko je zašel v globoko vodo, začel potapljati. V tem hipu je vozil čez most tovorni vlak in je strojevodja zapazil, da se H. Babič bori s smrtjo. Takoj je ustavil vlak, vzel dolg železni drog in ga pomolil Bablču, da bi ga rešil. Kavno v trenutku, ko je Babič prijel zn drog. je zakričal in izginil v vodi. Po dvemlietn iskanju so našli truplo nesrečnega mladeniča.
*	Smrt železniškega zaviraFa pod kolesi vlaka. Kakor poročajo Iz Bnnjnluke, se je med postajama Llesko in Dubočanofn nn železniški industrijski progi Prljedor—Ljubija—rudnik zgodila
Pozor i	Prvi film o	Pozor »
DOGODKIH IZ VOJNE 1939/40
ki nam prikazuje vojne dogodke začenši od vojne nn Poljskem, zavzetjem Danske, Norveške,
Nizozemske in Belgije do premll-jn v Cotllptegtteu. Blagajna {e odprta la preprodajo od 11. dO 12. ure in od 15.ure dalje! Predstave ob 10., 19. in 21. urit
KIHO UNION tel. 22-21
Zaradi veljkega zanimanja firfeflvhjhmft še vedno tudi barvani modni film!
Vojnik ■ okolica
V naši bližnji in daljnji okolici kažejo prav lepo vsi hmelji, ki niso bili prizadeti po toči dne 16. julija Čudno je ta sklestila nekatera hmeljišča do zadnjega steblička, a na drugi slrani, kakor bi odrezal z »ložem, najdeš skoro nepoškodovan hmellj. Vsi posestniki hiTneljišč pa se boje zaradi stalnega dežja, ki še menjava s soncem, da bo pritisnila že pred zorenjem na hmelj rja, čeravno ga škropijo prav pridno in vztrajno Rjavenje hmelja podpira tudi mnogokratna jutranja megla, ki je začela letos nastopati tako zgodaj, Ljudje se s skrbjo vprašujejo, kdaj pride letos vročina, ki nam bo dozo-rila naše poljske pridelke, ki drugače obetajo precej dobro. Nikdo si skoro ne upa sejati letos ajde, ker je pšenica dozorela tako pozno, kakor redkokdaj poprej. Danes, zadnjega julija še premnogi drugače zgodnji kmetje žanjejo pšenico. Svetovali bi sejati ajdo, a jo v pospeševanje hitrega cveta in zorenja gnojiti z umetnim gnojilom, s superfosfa-tom, ki je med najvrednejšimi umetnimi gnojili.
Drugače se je bati pozimi v naših krajih, kjer se šifi želja po boljšfem življenju, prave lakote, Naši kraji so pri vzrejonju živeža pasivni. Zato emo s skrbjo čilali v Sldvencu, koliko zahtevajo naši sosedje od naše države živeža. Pravičnost zahteva, da smo prfeskrbljeni najptvo mL Ostanek radi ^ro' damo.
Trije legsjonarii - trije muiftetirifi BI. del
Samo Se danes ob 10., 19. in 21, tiri
— Z zopetno uvedbo brzih vlakov št, 9 in 10, tako' imenovanih sezonskih brzovlakov na progi Ljubljana -Belgrad in nazaj, je Generalna direkejia zadostila v veliki meri želji potujočega občinstva, ki si je predvsem želelo kasnejšega odhoda iz Ljubljane ali pa prejšnjega prihoda v Ljubljano. Ta brzovlak od* govarja zlasti polrebam trgovskega in sploh gospodarskega sveta, saj lahko pred odhodom zvečer še opravi vse posle in povečerja, pri povralku pa je lahko zjutraj ob 8 že v pisarni. Prav posebno je pa ustreženo polnikom, ki pridejo z zadnjimi vlaki v Ljujbljano s podeželja, saj ima brzovlak M. 9, ki odhaja iz Ljubljane ob 22.10 res ugodne zveze. Dolenjski zadnji vlak prihaja v Ljublano ob delavnikih ob 20.21, Gorenjci lahko pridejo z vlakom ob 21.50, iz Kamnika je zadnji vlak ob 21, e Vrhnike pa zadnji vlak ob nedeljah ob 21.30. Tega vlrka se bodo gotovo posluževali potniki proti Gsijeku, saj traja njih postanek na postaji Striživojna-Vrhpolje le 6 minut Nadalje je ta vlak najprimernejši za potnike za Vojvodino, ker ima Za Novi Sad zvezo v Stari Pazovi s postankom 30 minut Tudi potniki, ki potujejo preko Belgrada dalje proti jugu, se bodo posluževali tega vlaka, ker je na ta način čakanje v Belgradu skrajšano le fia dobri dve uri. Radi manjše frekven-je je ta brzovlak tudi mnogo udobnejši, z njim potuješ v primernejšem času in brez gnječe. Brzovlak št. 10, ki odhaja iz Belgrada ob 20.58 in prihaja V Ljubljano že ob 7 40, ima pa tudi dobre zveze s slovenskim podeželjem, tako »la Gorenjsko ob 8, na Dolenjsko ob 7.50, v Kamnik ob 8.10 ter na Vrhniko ob 7.45.	,
— Čigava je zaplenjena obleka? Ljubljanska pnlirija je zaplenila nekemu prekupčevalcu kovčeg s slaro obleko. Prekupčevalec Je vso košaro kupil zn 500 din In je prav verjetno, da so bile obleke ukradene ali v Ljubljani ali pa v okolici, Vse no razmeroma dobro ohranjene in srednje kakovosti. Med njimi sla dva rjava suknjiča, eden s sivimi črtami. Dalje kompletna obleka temnosive barve
KINO SLOGA, tel. 27-30
1
p&> cu&gml
^itimnnmimi uuai !lnl^la^olmI9u^o^■'^tlu^^™»lllla', mjwfflnnituiuinm!ifiiHWBimiini niyuii mrnstatnei umiiiim! it un^." i iui»
*	Nnva cerkev sv. Cirila in Metoda na Sušhku. Kakor biiio že poročali, bodo na Sušaku zgradili novo župrto cerkev sv. Cirila in Metoda. Te dni Je imel pod predsedstvom g. škofa dr. Viktorja Bulica odbor za zgradbo cerkve sejo, na kateri so bili sprejeti idejni načrti za novo cerkev, ki jili je izdelal brezplačno Ivan Meštrovič. Po teh načrtih bo imela cerkev lip bazilike s tremi ladjami in tremi oltarji. Zvonik bo ločen od cerkve, vendar bo tvoril s cerkvijo in trgom, ki ga bodo uredili pred cerkvijo, harmonično celoto. Nad glavnimi vrati bo velik kip Kristusa Kralja, na obeh slrnnch pa kipa sv. Cirila in Metoda. Odbor je sklenil naročiti izdelavo podrobnih načrtov po idejnih načrtih Meštroviča. Ko bo rešeno vprašanje stavbtščn, bodo se letos položili temeljni kamen.
*	Nnva bolnlšnlrn v Zenici. V Zenici v Bosni Je danes okrog 6000 delavcev, ki imajo nad 10.000 družinskih članov. Kljub temu pa v zetilškein okraju, ki šteje okrog 40,0(K) prebivalcev, nI nobene bolnišnice. Sedaj pa je sklenila rudarskn Hrntovsk« sklatlnlca, da l>o zgradila bolnišnico, ki bo veljala sedem milij. din. Občina je dala na razpolago potrebno fltnvbISče, pa ne zastonj, kakor je lo navada, če gre za Inko socialno ustanovo, ampak po 80 din za kvadratni meter, tako da bo Rrtitovskn skladnim plnniln samo zn stnv-blšče 300,000 din. Bolnišnica bo koristila vsemu prebivalstvu, ki Je moralo Iskali zdravja v sarajevski bolnišnici, ki pa je zelo oddaljena,
*	Orkan nad Hrvatskim Zagorjem in Mnd-murjam. Pretekli torek je nad Hrvatskim Zagorjem in Medmurjeui ter deloma tudi nad Podrav-
huda nesreča, pri kaleri je zgubil življenje 40-lotni zavirač Sava Radič, oče treh nepreskrbljenih otrok. Sava je sedel poleg zavore nn vagonu, naenkrat pa je strmoglavit s svojega sedeža in padel med. vagonoma pod kolesa, ki so ga strašno razmrcvarila BU je seveda takoj mrtev, Mislijo, da je nesrečni Radič pri zavori zaspal.
*	V 100 m k'ohok prepad je ptulel. Blizu Jajca ie 10-letiii Rujko Martinovič pflsel ovce in koze. ker so se koze preveč približale globokemu prepadu jih je pastirček šel zavračat. Pri tem pa mu je spodrsnilo in ubogi deček je padel v 1Q() nietiov globok prepad ln obležal mrlev.
*	Skrivnostna smrt Ornogorke v llltlži. Junija meseca je umrla v Ilidži pri Sarajevu 50-letna žena Marija Pejanovič, rodolii iz Črne gore. Dva dni pred smrtjo j® prišla v Ilidže, z njo pa je bilo neko dekle, ki se je izdajata Za njeno hčerko. Dan pred smrtjo je ta »hčerka« kupila črno obleko in se Zanimala, če lahko pokopljejo na tamkajšnjem pokopališču tujo osebo, ki ni tja pristojna. Z dekletom je bil pri grobarju tudi neki mladenič, kateremu je dekle med pogovorom reklo: »ti bos zvečer odšel, kaj čem pa jaz z njo, če jutri umre?« te besede je razločno slišal grobar. Marija Pejanovič je res umrla irt so jo pokopali. »Hčerka« je no smrti matere šla v Sarajevo, kjer si je nakupila faznih predmetov za okrog 14.000 din. Nato se je z vlakom odpeljala proti Dubrovniku, Kmalu je prišla V Ilidže dopisnica, nu kateri je bilo napisaho samo: »Obdrži rec«. To se je Zdelo sumljivo in orožniki so začeli ZadeVo preiskovati. »Hčerko« so našli, rtledtelfl prt je prišlo pismo prave hčerke, v katerem poroča, da se je umrla žena pisala Marija Jankovič. Prava hčerka izraža bojazen, da je bila mati umorjena; Lažna hčerka, ki je v sarajevskih zaporih, je nato izjavila, da ni prava hčerka umrle žene, marveč da jo |e rajna vzela s seboj, da bi ji nesla neki zavoj z avlonom v inozemstvo. Policija je odredila, da se truplo rajne izkoplje in otiducira, notranje dele trupla pa bodo kemično preiskali, da bi pojasnili skrivnostno smrt te žene, Sum. da Je žena umrla nenaravne smrti potrjuje prazna steklenička strupa, ki so jo našli v sobi umrle žene.
*	Šef tlnvfne uprave zaradi nepravilnosti suspendiran. V Petrovgradu Je bil na zanimiv način suspendiran od službe šef davčne Uprave 2i-vojin Fantlfi. Pri njem je opravil revizijo višji kontrolor Vjekoslav Drinčlč, svetnik finančnega ministrstva, za katerega je PantIČ trdil, da ga mrzl, Paiitlč je pred dnevi poslal najvišjemu državnemu računovodstvu akt, v katerem trdi, dn ga Drinčlč mrzj In prosi za zaščito, ker se bo sicer moral sam braniti, kakor bo pač mogel. Poleg tega se je o DrlnČlČU Izrazil, da nI tak strokovnjak, dn bi mogel oprnvljnti tako visoko funkcijo. Nn podlagi tega, kakor 'turll tla podlagi najdenih nepravilnosti je bil Pnntlč suspendiran in Je moral svoje posle izročiti namestniku. Do končane preiskave ho dobival samo polovično plačo. Paiitič je proti Drinčiču vložil na sodni ji tožbo.
*	Dve trupli neznanih moških najdeni. Blizu Murskega Središču »o te dni našli truplo neznanega moškega, ki jo v Muri utonil. Star je bil okrog BO let, dobro razvit In oblečen v Čedno meščansko obleko. V denarnici so našli nekaj našega in nekaj nemškega denarja in zato sodijo, da je Mura truplo prinesln iz Nemčije, — V nekem gozdu pri Križevoili pn so tudi nnšll truplo neznanega moškega. Poleg trupla je ležala originalna steklhrtlč'ca strihnin«, v kateri je bilo Se okrog štiri grame strupa. Obdukcija je ugoioviin, da se je nesrečni človek zastrupil s strihninom.
Jjub^^
Radio Ljubljana
Petek, 2. avgusta. T Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče)--12 Po naših stezicah (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Nupovedi — 13.02 Koncert jugoslov. skladb (Radij, orkester) — 14 Poročila — 14.10 Turi-slični pregled — i') Napovedi in poročila — 1920 Nac, ura — 19.40 Objave — 20 Za planince _ 20.10 O ženi in zadružništvu (Angela Vode) —- 20.30 Koncert Radij, orkestra, vmes samospevi gtlč. Cordana GojkoviČ, pri klavirju prof. M Lipovšek — 22 Nupovedi in poročila 22.15 Kmečki trio.
Drugi programi
Petek, 2. avgusta: Belgradt 20 Simfonični koncert — Zagreb: 20.30 Rimski-Korzakovlje-ve skladbo — Bratislava: 21 Zabavna glasba — Praga-Brno: 21 30 Provaznikovi Češki plesi — Sofija: 19.50 Puccinijeva »Tosca« — Beromiin-stert 20.15 Prenos iz Curiha — Budimpešta: 20.53 Ciganski orkester — Stt)ckholm-Hflrbyi 20 Orkestralni koncert — Rlm-Florencat 21.30 Simfonični koncert — Kodanji 20 Harmonike
—	Sottens: 20,40 Zabavni koncert.
Belgrajskn kratkovnltia postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m)s 153 Oddaja za Južno Ameriko
—	3.00 Oddaja za Severno Ameriko,
Predavanja
Predavanje o povrtnini priredi dartes eb 20 v salonu gostilne Mrak na Rlhiski cesti Vrtnarski odsek podružnice SV D Ljubljana. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekelj o vzpnji pnrndiinikov, kumar in drugih vrtnih-plodnic. Vabljeni vsi člani in nečlani.
Lekarne
Nočno službo Imnjo leknfne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Rrtitior, Miklošičeva cesta 20. i it mr. Murinayer, Sv. Petra cesta 87.
Dokumentov pri njem'niso našli nobenih, razen enega izvoda časopisa in pa knjižice »Službeni red za delavstvo rudarskega glavarstva v Ljubljani«. Neznani moški je bil star 22 do 24 let, dobro oblečen, čnllh lds In majhnih brk. Pri njem so našli še 307 din.
*	Svinja izgrizla obraz triletnemu otroku. V bolnišnico v Glino so pripeljali triletnega dečka Mirka Žalac iz Cetllt-grada. Ko so zdravniki pogledali malčka, so se kar zgrozili. Ves obraz je bil na sama velika rana. Milko je bil S a Hi doma na dvorišču ko gn je najia lla stara svinja In mu izglizla obrrtz. Ce ne bi domači takoj prihiteli, bi svinja otroka gotovo usmrtila. Stanje malega Mirka je zelo resno. Ttidi če bo oslali pri življe-rtjti, bo imel strašno iznakažen obraz, ker 111U je svihja izgrizla meso do kosti.
*	Pod ruševinami hiše pokopana. Nedavno je v okolici Bosanske Gradiške divjal sileh Vihar, ki je povzročil veliko škodo. Vinar je podrl tudi neko hišo. Pod ruševinami te hiše je našla smrt 70-tetna vdova Kojič, ki se rti mogla več rešiti iz podirajoče se hiše.
*	Objesten fant Ustavil vlak. Nenavaden primer se je pripetil na železniški progi pri Osijeku. Strojevodja vlaka, kt je vozil iz Daljrt, je zapazil, drt je na progi mlad fant. Mislil je, da gre za samomorilnega kandidata in je Ustavil vlak. Med tem pa je fant skočil s tira in pobegnil. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila ihte tega fanta, ki se je pred svojimi tovariši, s katerimi je igral nogomel, bahal, da bo ustavil vlak, kar se je res zgodilo.
*	30.000 din is odnesel. V Subotici je vlomil v prostore zavarovalnice »Rosia Eortsier« neznan Vlomilec in odnesel Iz blagajne 30.000 dirt in zlato tobačlllco, ki je bila last ravnatelja zavarovalnice. Vlomilec je imel ključe od jiisarhe iti blagajne. Policija je vlomilcu že na sledi.
bbb| Kino Kodeljevo te/. 41-64 ^
Danes in jutri ob 2(>30, v nedeljo ter ponedeljek dva izbrana filma: Jean Pierre Aumont	Pierre Fresrtay
Cheri - @3bi
Tragedija iž življenja nit stllrt obsojehih
Križ ob potoku
Jirina Štepničkova — Mirko Eliaš
Češka umetnina polna narodnih motivov prekrasne glasbe in dramatične vsebine
IBjgggglgBBnBBBttBSflBBHMMMIiMi
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja do ponedeljka, 9;
avgusta dva odlična velefilma. V četrtek in v soboto ob pol 9 zvečer »Nanon«, v petek zvečer ob pol 9 skrivnostni kriminalni film »Dve fronti«. Dodatki — predfilmi.
Jeseniški Študentje, člani D. P. D. »Razora«, pripravljajo za nedeljo, 4. avgusta Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«.
Trbovlje .
Kolesarjenje v okolici kolodvora občina strogo prepoveduje, ker prCobjestnl kolesarji dostikrat ovirajo promet na stisnjenem prostoru okoli kolodvorskega poslopja.
Poostren pasji kontumac za pse ln mačke razglaša okrajno načelstvo, a ne zaradi mladih zajčkov, altlpak ker so V okolici Laškega zasledili steklega psa Re« pa je, da se ta nevarnost ponavlja vsako leto ob tem času.
Razširitev vodovoda, Ker je vode stalno primanjkovalo, se je občina odločila povečati vodovod In zajeti nove studence pod Sv. Planino v bližini dosedanjih. Zato se vrši kotnisionalnl ogled 8. t m, S posestniki, ki bodo zaradi zajetja i« napeljave \fade prizadeti trije mlini, bodo zgrabili vodno moč, pa se vršijo ie fcdaj razgovori in pogajanja na občini, želeti je- da se čim ugodnejše in čimprej zaključijo, da pridemo do prepotrebne vode.
Anekdoto
Gospodje fe spremstva kralja Friderika Velikega so se pritožili čez grofa Glockina, ker se je poročil s svojo nečakinjo ln s tem povzročil javno pohujšanje. Friderik je poslušal, pa nI ničesar rekel in tudi ni ničesar ukrenil proti grofu.
Čez neka) so gospodje ponovili svojo pritožbo, nakar je kralj dal poklicati grofa, Vel eo čakali, kako no kralj ozmer|al grofa.
Kralj je resno pogledal grofa In ga Vprašal: »Ali je res da ste 6e oženili s svojo nečakinjo?«
Grof Glockiin je potrdil.
»lako,« reče kraij in se obrne, da bi šel naprej, »ampak, da 6e mi to več ne zgodi!«
•N
P LJUBLJANA
JVf. Vis. hneginja Olga v Ljubljani
Preteklo sredo popoldne se je z avtomobilom pripeljala v Ljubljano Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne dame. Obiskala je več trgovin. Pri tvrdki Sport-Kmet se je zanimala za nekatere potrebščine za tenis, v Gorče-vi trgovini pa za razne športne potrebščine. Obiskala je nato še tvrdko Rokavičar, Gregorič in Avšičevo trgovino z manufakturo. Nato se je kneginja Olga odpeljala na Kongresni trg iu se tam oglasila v znani trgovini igrač in spo-minčkov domačega izdelku, katere lastnik je g. Josip Tabor. To trgovino je kneginja Olga obiskala že prej trikrat, poslednjič pred tednom dni, ko je prišla s hčerko princezinjo Jelisaveto. 'lakrat se je v trgovini zamudila skoraj celo uro in se prijazno pogovarjala z g. šefinjo, med tem se je pa mala princezinja Jelisaveta pridno igrala z raznimi igračkami, prav vse si je hotela ogledati in jih preizkusiti. Kneginja Olga se je zelo zanimala za domače izdelke in je pri vsaki igrački ali spominčku, preden ga je kupila, vprašala, če je res domačega izdelka. Nakupila je precej igračk, kakor oprave, omarice, skrinjice, mizice," stolčke itd. Tudi preteklo sredo je nakupila nekaj igračk in spominčkov, da s tem izkaže priznanje delu domačih rok in lepoti starega domačega sloga. Ze četrti obisk leneginje Olge_ je za domačo slovensko trgovino Tabor velika čast in priznanje, pa tudi najlepše priporočilo. Ko je Nj. Vis. kneginja Olga še pri Jurmanu v Šelenburgovi ulici kupila par naočnikov, se je odpeljala nazaj proti Gorenjski.
Mesarske tržnice so začeii graditi
Dne 8. julija je bila na gradbenem oddelku mestne občine licitacija za graditev mesarskih tržnic v Ljubljani. Te dni so bila šele oddana dela posameznim podjetnikom. Zidarska dela je dobilo stavbno podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je prav tako izlicitiralo krovska dela. Tesarska dela je dobilo podjetje Fran Ravnihar iz Ljubljane, dela iz umetnega kamna podjetje Sedej Ivan v Rožni dolini in mizarska dela podjetje Umek Ivan z Viča. Vsa ta dela skupaj bodo veljala okrog 2,700.000 din. Včeraj so že tudi nastopili prvi delavci, ki so začeli na mestu, kjer je svoj čas stala tržnica na Poga-čarjevem trgu kopati jame in zabijati kole, ob katerih bodo postavili ograjo, ki bo zapirala stavbišče in ga tako ločila od ceste. Kljub temu, da ni sedaj nobenega zadržka več, da bi se začelo z delom zares, ne bo mogoče sedaj še kaj veliko opraviti. Krivda leži na mesarjih, ki se še doslej niso preselili, tako da še cela vrsta stojnic ob Ljubljanici sloji nedotaknjena. Gradbeno podjetje bo težko čakalo z ograditvijo prostora, in kakor čujemo, mu je naročeno, naj zgraditev čimprej izpelje. Zaradi tega grozi nekaterim mesar j eni nevarnost, da bodo njihove stojnice ostale »za plankamic, če ne bodo vsaj v zadnjem trenutku pohiteli s selitvijo. Kakor čujemo, tržnic seveda ne bo mogoče dokončati še to jesen, ampak bodo dograjene spomladi. To je prav verjetno in razumljivo, saj čaka še cela vrsta licitacij za instalacije na razpis.
*
1 Seznami davčnih osnov za ljubljanske gostilne, knvarne, delikatese in vinotoče, za bra-lijarije in za trgovine s starino so od danes do vključenega 8. t. m., torej do prihodnjega četrtka razgrnjeni na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistruta v pritličju leve hiše na Mestnem trgu.
1 Moderen način utrjevanja ljubljanskih cest st
ogledajo člani Društva inženirjev v Ljubljani v ponedeljek, dne 5. avgusta 1940, s sestankom udeležencev ob 16 pred dramskim gledališčem. Ogledala se bodo dela na Erjavčevi cesti in v Gajevi ulici. V primeru slabega vremena se ogled odloži.
1 V nedeljo s Putnikom v Medijske Toplice.
1 Za red na električni cestni železnici. Pred kratkim 6mo brali pritožbo, da osebje električne cestne železnice premalo pazi na vstopanje in izstopanje. Pravilno je pritožba upoštevala vpoklice k vojaškim vajam, ki so gotovo vzrok marsikateri pomanjkljivosti, vendar se pa uprava cestne železnice prav dobro zaveda teh pomanjkljivosti in se z vso strogostjo prizadeva za red na cestni železnici in za vljudnost osebja. (Zato nam je uprava električne cestne železnice poslala pojasnilo, ki naj ga spozna vsa javnost, da uvidi prizadevanja električne cestne železnice za red in pravilno poslovanje uslužbe4i6tva Sprevodniki in vozniki imajo nalog, da na vsaki postaji — ne glede na to, da li je kali potnik za vstop ali izstop pripravljen, — ustavijo voz, hkrati pa tudi, da 6e pred odhodom voza s postajališča prepričajo, če ni v okolici še kak potnik, prav tako pa tudi, da se voz ne odpremi vse dotlej, dokler ni vstopanje in izstopanje popolnoma končano. Nadalje jim je naročeno, da morajo bili napram potnikom vljudni in uslužni, prav tako pa tudi, da morajo preslišati vse pikre opazke ter potnikom prijazno odgovarjati na vprašanja, ki se tičejo izstopnih mest. prestopov in tudi odhodov vlakov. Kakršnokoli drugo razgovarjanje, prerekanje ali celo prepiranje itd., je tramvajskim uslužbencem najstrožje prepovedano, Na V6e to so usluž-
benci opozorjeni pri vsaki šolski uri, torej gotovo vsakih 14 dni. Da bodo te in druge pomanjkljivosti odpravljene, naj občinstvo vsak konkretni primer prestopka prijavi upravi cestne železnice z navedbo časa, kraja, številke voza, številke denarne torbice sprevodnika in prič z natančnimi naslovi, da bo uprava mogla postopati proti kršiteljem predpisov. Le na ta nač:n bo mogoče vzgojiti uslužbenski kader, ki bo upošteval vse predpise, ter izločiti uslužbence, ki za vzgojo niso dovzetni. Potnike pa naprošamo, naj čim bolj naglo vstopajo in izstopajo ter poslušajo in se ravnajo po vseh navodilih službujočega voznega osebja, po6cbno pa, da naj opuste kakršno koli razgovarjanje z vozniki in sprevodniki. Vse občinstvo pa tudi prosimo za upoštevanje naporne službe tramvajskih uslužbencev, saj odpremijo po 30.000 potnikov in prevozijo do 5500 km ra dan.
1 Pri škropljenju cest in ulic se je res že tudi pripetilo, da je tega ali onega zadel curek in ga zmočil. Namenoma se to seveda zgodi le izjemoma, vendar naj pa v takem primeru oškropljeni takoj javi uslužbenca mestnemu cestnemu nadzorstvu hkrati s številko voza in s podatki, kdaj in kje se je zgodilo. V splošnem so take stvari seveda ne dogajajo, pač pa se večkrat primeri, da je kdo oškropljen na cestišču, če se škropilnemu avtomobilu ali tramvaju ne ogne. Škropilci imajo strogo naročilo, da morajo paziti na hodnike in škropiti predvsem le cestišče, toda ljudje se s cestišč ne umikajo, a voz mora hiteti ter škropilec lahko koga pregleda. Sedaj, ko manjka bencina in šoferjev, morajo avtomobili hiteti, da opravijo svojo nalogo, in zato tudi ne morejo tolikokrat poškropiti vseh cest kakor so jih škropili prej. Zato škropilne avtomobile le redko vidimo v stranskih ulicah, kjer je malo prometa, saj ie treba v prvi vrsti prledati na najbolj prometne ulice in ceste, da so poškrop-
ljene. Opozarjamo pa pešce, naj ne hodijo po cestiščih temveč samo po hodnikih, če nočejo biti deležni hladne prhe. Hkrati naj pa občinstvo u|>o-števa tudi izredne čase in pomanjkanje bencina ter šoferjev, ker je sedaj nemogoče natanko opraviti vse veliko delo.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec eu kozarec naravne »FRANZJOSKF« grenčice.
1 Karambol motociklista s tovornim avtomobilom. Včeraj popoldne «e je peljal iz službe 30-Iet-ni pisarniški uslužbenec pri prvi kurilnici državnih železnic Roš Anton po Dunajski cesti v smeri proti Stadionu, ko je privozil tovorni avtomobil iz Ko-stove ulice. Nesrečno naključje je hotelo, da je prišlo do karambola, pri čemer je dobil Roš precejšnje poškodbe po glavi. Pri sunku ob avtomobil so mu bile tudi 6trgane kite na nogi. Prepeljan je bil v bolnišnico.
1 Tatvina zlatnine. Bergant Kristi, stanujoči v Poljanskega ulici 10, jo neznan tat odnesel s stanovanja dve pozlačeni uri budilki, ženske rjavo snežke in dva kovača. Pred 14 dnevi pa je bila prav tam ukradena zlata damska zapestna ura, par uhanov s safirjem in zlat prstan s safirjem, tako da znaša celotna škoda 2300 din.
1 Tatovi koles ne odnehajo. Vsak dan sprejme policija po nekaj prijav o ukradenih kolesih. Tako je bilo 29. julija ukradeno žensko kolo, vredno 1300 din, Anžič Tereziji iz veže gostilne Anžič na poti na Fužine. — Moško kolo, vredno 1000 din, pa je bilo ukradeno Rolihu Francu na Cankarjevem nabrežju pred gostilno Sunara. — Prednje kolo od bicikla je ukradel nekdo Zadnikarju Antonu na dvorišču hiše na Peruzzijevi cesti. Videti je, da tatovi izbirajo kolesa in da se lotijo le dobro ohranjenih in še dosti vrednih biciklov. Deloma so krivi lastniki koles sami, ki ne zaklepajo koles, navadno zaradi tega ne, ker nimajo ključavnic. Tatvine zaklenjenih koles so mnogo bolj redke in se zato vsakemu kolesarju splača, da žrtvuje še za ključavnico potrebno vsolo.
MARIBOR
0 čem se bodo posvetovali predstavniki slovenskih avtonomnih mest
Poleg Zveze jugoslovanskih avtonomnih mest, jbstoja v Sloveniji še Zveza slovenskih mest, v kateri so včlanjena naša avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Zupani teh mest 6e večkrat sestajajo k posvetovanjem, poleg županov se ob takih prilikah posvetujejo ponavadi tudi strokovni referenti, včasih se pa spet 6estanejo referenti posameznih 6trok še posebej. Takšni posveti so nujno potrebni, saj imajo naša slovenska mesta celo vrsto skupnih vprašanj, ki jih je treba sporazumno reševati. Ponavadi se vršijo seje predstavnikov slovenskih avtonomnih mest v Ljubljani, te dni pa se bo po več letih vršila taka seja spet v v Mariboru.
Kakor smo že javili v »Slovencu«, bo seja Zveze slovenskih avtonomnih mest v Mariboru v soboto, dne 3. avgusta. Tega dne se sestamejo ob 10 dopoldne župani slovenskih mest s svojrmi strokovnimi referenti v meetni posvetovalnici dopoldne ob 10. O rezultatu sestanka bo izdan za javnost poseben komunike. Da pa bo naša javnost poučena o vprašanjih, ki se bodo razpravljala na sestanku v soboto, prinašamo v naslednjem dnevni red te eeje:
1.	zaščita pred napadi iz zraka;
2.	vprašanje rezervne prehrane;
3.	druga vprašanja, ki so nastala v zvezi z Izrednimi razmerami (podpora vojaškim obvezancem, zvišanje plač in mezd, oprostitev osebja itd.);
4.	6tališče slovenskih mest v Zvezi mest kraljevine Jugoslavije;
5.	podpiranje brezposelnih in pobijanje delo-mržnosti;
6.ukrepi	mest prot« beračenju;
7.	otroška vagajališča;
8.	emisija komunalnih posojil;
9.	sestava mestnih proračunov za leto 1941-42;
10. slučajnosti.
Kakor je iz navedenega razvidno, so vprašanja, s katerimi se bodo bavili predstavniki slovenskih mest, res mnogovrstna in zelo aktualna. Poročila za točke od 1 do 4 in za točko 9 poda mesto Ljubljana, za točke od 5—7 mesto Maribor, za točko 8 pa mesto Ptuj.
Seje se bodo udeležili tudi zastopniki kr. banske uprave, štaba Dravske divizijske oblasti in ba-novineki odbor Unije za zaščito dece v Ljubljani.
V zvezi 6 to sejo se bo vršil v soboto popoldne ogled mariborskega gradu, ki se adaptira v muzejske svrhe, ogled študijske knjižnice in ogled kopališča na Mariborskem otoku. S sejo bo nadalje združen izlet na Pohorje in sicer se udeleže predstavniki slovenskih mest slovesnosti otvoritve nove
pohorske ceste v nedeljo, dne 4. avgusta.
*
m Na Pohorju bo v nedeljo živahno. Kakor vse kaže bo v nedeljo na Pohorje prihitelo mnogo turistov. Tako se napoveduje mnogo Ljubljančanov, za katere je tainošnji Turing klub organiziral velik izlet avlomobilistov. Pravijo, da bo samo iz Ljubljane prišlo 30 avtomobilov. V nedeljo bo blagoslovljena tudi vila Planinka, ki so jo že skoraj povsem dogradili. Ob priliki teh slovesnosti se bo izvršila tudi blagoslovitev avtomobilov.
Most čez reko Loire popravljalo nemški pionirji
m Tudi poštarji imajo v nedeljo na Pohorju svoj praznik. V nedeljo bo pri Petraškem mostu na Pohorju otvoritev poštne in telefonske postaje, kar bo za Pohorje velikega pomena. Pohorske turistične postojanke so bile doslej od rednih poštnih postaj zelo oddaljene, kar je golovo neugodno vj>livalo na turiste ki so često navezani na hitre poštne in telefonske zveze.
m Lepa slavnost v gledališču. Včeraj je v gledališki pisarni sprejemal upravnik mariborskega gledališča g. Radovan Brenčič čestitke k svoji petdesetletnici. Osebno mu je častital v imenu gledališkega nadzorstva prof. dr. Domik. Ob pol 12 dopoldne mu je izrekel čestitke celokupen gledališki ansambl. v imenu katerega je govoril .predsednik združenja igralcev g. Rasberger ter izročil upravniku krasen srebrn lovorjev venec s 36 listi, na katerih so vgravirana imena vseh članov gledališkega ansambla. Čestitali so upravniku tudi zastopniki tehničnega osebja.
m Grofica Alberti umrla. V Limbušu je umrla v starosti 81 let grolica Frančiška Alberti, lastnica obširnih vinogradnih posestev ter hišna posestnica v Mariboru. Pokojnica je bila znana po svoji srčni dobroti in darežljivosti. Bila je teta mariborskega pivovarnarja g. Tschelligija. Svetila ji večna luč.
m Študijska knjižnica. S 3. avgustom začne Študijska knjižnica zopet izposojati knjigo. Izposojalo se bo do 10. septembra po dvakrat na teden: vsako sredo od osmih do pol ene, vsako soboto od osmih do dvanajstih.
m Nov »Planinka* že stoji. Letošnjo zimo je zadela Podravsko podružnico SPD v Rušah huda nesreča. Pri Ruški koči jc zgorela lepa depen-danca Planinka. Spomladi je začela ruška podružnica SPD s podporo dobrotnikov spet z gradnjo nove, lepše, modernejše in dosli prostornejše »Planinke*. Mogočna nova stavba je sedaj gotova ter bo v soboto, dne 3. t. m. slovesno blagoslovljena in odj>rta.
m Smrt ugledne gospe. V Mariboru je umrla ugledna gospa Marija Cujnik, rojena Uršič, soproga industrijskega obratovodja v pokoju. Pokojna je mati šolskega upravitelja Mirka Cujnika pri Sv. Jakobu in mati soproge sodnega starešine dr. Muhiča v Slovenski Bistrici. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 3. avgusta, popoldne ob pol 5 iz mrtvašnice v Pobrežju na magdalensko pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 7 zjutraj v maedalenski cerkvi. Naj v miru počiva sorodnikom naše iskreno so-žaljel
m Cvetoča jablana. Poleg nove turbinske žage lesnega trgovca Antona Bohma pri Vuhredu se je razcvela mlada jablana ter je sedaj polna lepega cvetja, kokor da smo sredi majnika. Zanimivo, da je ta jablana tudi spomladi v redu cvetela.
m Tudi tovarna Rosner omejuje obrat. Kriza je zajela vse mariborske tekstilne tovarne. Tudi iovarna Marko Rosrter je morala začeti z omejitvijo obrata ter je dobilo 80 delavcev odpoved.
m Dijaki-vojaki so končali svojo 9 mesečno vojaško vežbo ter so se v sredo poslovili od zavoda in Maribora. K zaključku je prišel tudi poveljnik vseh šol za rezervne oficirje z mnogimi častniki. Potem so se absolventi šole veseli v civilu razkropili po mestu ter primerno slavili zaključek napornega študija.
m Znan mariborski meščan umrl. V Marijini ulici 21 je umrl hišni posestnik in bivši medičar Jožef Dufek. Bil je popularen mariborski meščan, znan tudi na podeželju ter je dosegel slarost 81 let. Naj počiva v miru!
m Policijska naredba za fas naborov. V dneh 5., 6. in 7. avgusta liodo v Mariboru nabori. Policija je izdala naredbo, s katero se gostilničarjem prej>oveduje točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem.
m Smrt znane gostilničarko. Na Oreškem nabrežju v Melju je umrla znana costilničarka »Pri klavnici« gospa Ana Birlič, stara 50 let. Pokojnica je bila zelo popularna in priljubljena. Gostilna »Pri klavnici« je bila pod njenim strokovnim vodstvom priljubljeno zbirališče meščanov in okoličanov. Bila je velika dobrotnica siromakov, imela pa je vedno odprto srce in roko za vsako dobrodelno društvo. Položili jo bodo k večnemu počitku danes v petek ob 5 popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Zapušča soproga in dve hčerki. Svetila ji večna luč, preostalim naše globoko sožalje.
m Smrtna nesreča 9 letnega dečka. V bližini Brezna v Drav. dolini se je pripetila nesreča, pri kateri jo 9letni dečko plačal z življenjem kratko vožnjo na kolesu. 9 letni sin rudarja Kolarja iz Mežice je prišel na počitnice k svojemu stricu krojaču Poročniku na Brezno. V torek si je fantek brez vednosti strica izposodil kolo ter se odpeljal po cesti. Ko se je vračal nazai proti Brez-nem po strmini, mu in nasproti pripeljal težak tovorni avto traovca Hladeta. katerega ie šofiral
šofer Helbl Konrad pravilno po desni strani ceste.
Nesreča jo hotela da se je fantek s kolesom zaletel v avto. pri čemer si je razbil lobanjo, lako da so možgani kar brizgnili j>o cesti ter je obležal na mestu mrlev.
m Požar v kamniškem župniščii. V srodo proti polnoči je na župnijskem poslopju v Kamilici izbruhnil požar, ki je uničil dol strehe. Požar so takoj ob izbruhu opazili in ga jo zalo bilo mogočo hitro omejiti. Domnevajo, da ie pri izžiganju di umika kaka iskra padla na tram. ki je začel tleli in se končuo vnel.
m Letošnji absolventi vinarske in sadjarska šolo v Mariboru, šolo je končalo 27 absolventov in sicer: z odličnim uspehom: Rudolf Pen, Jožef Robnik, Franc Roškar, Leopold Snoj, Edvard Ste-blovnik, Vladimir Volčanšek; s prav dobrim uspehom je končalo 1 ti gojencev, t. dobrim uspehom 5.
m Zaključek šolskega leta na gozdarski šoli t Mariboru je bil dne 30. julija. Ob zaključku je gojencem spregovoril predsednik izpitne komisije inž. Franc Šulgaj in ravnatelj šolo Ziernleld. Sklepne izpite je napravilo 22 gojencev.
m Spet nemški balon. V Bukovcih na Dravskem polju je našel lovski paznik Blaž Toplak na travniku nemški vreinenoslovni balon z registrirnimi aparati. Tudi la balon ie priletel od aeronavtične meteorološko postaje v Lindbcrgu v Nemčiji do Dravskega polja.
m Okradena. ko sta bila na gostiji. Brata Anton in Jožef Majštor iz Sp. Ifoča nad Selnico ob Dravi sta bila na gostiji. Njuno odsotnost so izrabili zlikovci, ki so vdrli v stanovanje ter jima odnesli vso obleko, obutev, perilo in posteljno perilo, tako da znaša škoda več tisoč din. Orožniki so enega izmed tatov, ki so so udeležili vloma, že prijeli. Jo lo 40 letni bivši viničar Kos Rudolf, ki je priznal, da je izvršil vlom skupaj z znanim vlomilcem Alojzom Flajšerjem, katerega sedaj orožniki zasledujejo.
m Velike tatvine na pokopališčih. V loj dobi
so tatvine cvetlic na pokopališčih na dnevnem redu. Zadnje čase pa so zavzelo lo tatvino zlasti na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju prav velik obseg ter kradejo tatovi ne samo cvetlice, temveč ludi razne bronaste delo spomenikov, kakor kipe. vijake, črko itd., katero očividno prodajajo trgovceu s starimi kpvinami. Nadzorstvo na pokopališčih bi bilo treba poostriti.
Celjske novice
c V kapelici sv. Cirila in Metoda v Molički peči pod Ojstrico, pri »Mariji Pomagaj«, bo v nedeljo, 4. avgusta ob 10 sv. maša, ki jo bo opravil g. župnik Sunčič. Savinjska podružnica SPD vabi planince, da se sv. maše udeležijo. Ravno tako vabimo k udeležbi domače prebivalstvo iz Luč, Solčave in tamkajšnje okolice.
c Obisk tujcev v Celju se je dvignil. Meseca julija je obiskalo Celje 1216 tujcev in sicer 1158 Jugoslovanov in 58 inozemcev. V mesecu juniju letošnjega leta je število tujcev v Celju doseglo le 914, meseca julija lanskega leta pa 1188. I mrlo je v juliju v Celju 54 oseb, od teh 25 v bolnišnici, 9 pa v mestu.
c Gora Oljka vabi, 28. julija bi morala biti na gori Oljki lepa nedelja, ki pa je bila preložena na nedeljo, 4. avgusta. Slovesno opravilo bo imel novomnšnik g. Kasesnik Ivan iz Šoštanja. Pridigal bo g. p. Odilo llanjšek.
c Poroka. V Žreča|i sta se jKiročila podpre-glednik finančne kontrole g. šuman Alojzij in učiteljica gdč. Godnič Marica. Bilo srečno!
c Športni klub Jugoslavija v Celju jc ustanovil težko atletsko sekcijo. Vse prijatelje te panoge športa vabi sekci ja, da se udeleže prve-ga sestanka dne 7. avgusta ob 8 zvečer v Delavski zbornici.
c Beseda iz okolice Vojnika. ^Domoljub«
prinaša zanimiv dopis iz okolice Vojnika: »Poletje z vročino in z zlatim žitnim poljem je tu. Toda zopet letos, morda bolj kot druga leta, uničuje toča pridelke zemlje, kmet. kmečki človek tako ostaja: eno leto brez kruha, kako bo drugo leto? Kdo ve? Pomoči išče pri oblasti, pri sosedih: pa povsod je pičla ali pa je sploh ni. Samo pomoč? Zavarovanje proti toči? Predrago je, prispevki preveliki pri naših za\arovalni-cah. Obvezno zavarovanje proti toči bi nujno rabili. Saj izbira toča le nekatere predele, dočim se drugod le redko oglasi. Zavarovanje pro. ti toči se iz tega razloga razlikuje od zavoro-vanja proti požaru; le z obveznim zavarova-njem bi sc dalo doseči uspeh. Kmečka zveza, Kmetijska zbornica naj to čimpreje preučita Za letos pa bo fioinoč države, banovine in kmetijskih ustanov, kajli, če bo kmet danes pričel kii|>ovati žito, bo spričo draginje, ki vlada, upropastil sebe. Zašel bo v dolgove, iz katerih ne Ih> izhoda Tako grozi kmetu, v po toči prizadetih krajih, lakota ali propasl. Fno kot dru. go je neizogibno, zato jc pomoč oblasti potreb, na čimprej.«
c Mesto komercialista je izpopolniti na Drž dvorazredni trgovski šoli v Celju. Prednost imajo prosilci, ki so sposobni poučevati tudi stenografijo ali strojepis. Tozadevne prošnje, naslovljene na ministrstvo trgovine in industrije, je predložiti ravnateljstvu šole do 15. avgu-sta 1940,
c Nesreče. V Tolstem pri I.aškem je vol stopil ,na nogo 5letnemu sinu posestnika krajn« Leojx>ldu in mu jo zlomil pod kolenom. Ko M je Žfletni sin posestnika Ivan Stojan iz Sv, Primoža pri Šentjurju peljal s kolesom proti Šmarju, je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. Pri sekanju drv se je vsekal v le\o koleno 28lctni delavec Breznik iz. Mlač pri Lo. čah. Vsi sc zdravijo v celjski bolnišnici,
c Kolesa izginjajo. V Celju je bilo v zadnjem času več kolesarskih tatvin. Neznanec: je v soboto ukradel iz veže okrajnega načelstva novo kolo nekemu posestniku iz. Dramelj. ki ga je prišel prijavit, tzpred pisarne LKG na l)e-čko\em trgu pa je nekdo ukradel kolo tajniku g. Muleju. kolo ima št. 50495, znamke \\ affen-rad. Vredno 900 din.
Slovenska Krajina
Požar z dvema človeškima žrtvama sc je pripeti v vasi Gomilicc. Dne 29. t. m. je okrog 3 popoldne pribežala k Kolariču Matjažu sosedova ft let stara deklica, ki je bila vsa v plamenu. Sosed je strgal iz nje obleko, nato pa opazil, da je hiša njegovega soseda Čeha Jožefa vsa v plamenu. Ker ie začelo goreti gospodarsko poslopje, so iz hlevov živino in iz stanovanja še nekaj vrednejših predmetov rešili Nihče pa ni slutil, da je na gumnu 3 leta star deček §ele, ko so ogenj pogasili, je neki gasilec prinesel zogljenelo trupelce otrokovo iz <mo-jeline. Tudi sestrica je tako obžgana, da ni nobenega upanja, da bi ostala pri življenju. Škode je veliko, ker je revna družina imela pod streho že vea letošnji strmeni pridelek. Nesrečni Čchovš družini naše sožalje.
KULTURNI OBZORNIK
Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh
pa
Letošnji knjižni dar Slovenske Matice v Ljubljani jc kot tudi sicer druga leta izredno bogat tako glede na leposlovje kakor tudi na znanstveno književnost. Dobili smo namreč letos dva izvirna slovenska romana, Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh in Jožeta Pahorja roman Matija Gorjan ter Miroslava Goršeta monografijo o doktorju Valentinu Zamiku. Tako izpolnjuje in nadaljuje naša »matica< po zgledu češke in po svoji skoro že osemdesetletni tradiciji svoje naloge glede na izdajanje visoko kulturnih del iz lepe umetnosti in tudi iz znanstva do našega slovenskega izobra-ženstva in se tako dostojno postavlja ob stran drugih podobnih matic ter povrhu tega še skladno do|)olnjuje delo naše letošnje jubilantinje Mohorjeve družbe kajti ta skrbi predvsem za dobre knjige za naše preprosto ljudstvo. Le tako se moreta ljudstvo in izobraženstvo, to je celotni slovenski narod, vzajemno dvigati do vrhov današnje človeške kulture. Danes naj na tem mestu spregovorimo najprej o Miška Kranjca Povesti o dobrih ljudeh, ocene drugih dveh pomembnih knjig bodo v prihodnjih dneh prišle na vrsto, kajti vsaka posebej brez dvoma zasluži našo največjo pozornost in čim popolnejšo označitev.
Zunanji potek dogodkov v Povesti o dobrih ljudeh je Miško Kranjec postavil v hišo in okolico ob Muri, prav za prav na sam otok tako, da je na eni strani Mura, na drugi pa močvirna pokrajina ob nji, kjer šume topoli in pojo jelše obenem z reko svojo večno lepo pesem o naravi in življenju. In ta hiša z vso svojo osamelo okolico je prav zunaj same obljudene vasi, tako rekoč zunaj civiliziranega sveta, zunaj pokvarjenosti, skratka: pri dobrih ljudeh. Torej pri ljudeh ki so dobri, lepi, sveti in nad vse plemeniti. Tako prehaja v ti zgodbi Kranjec od realističnih, v večini dosedanjih povestih skoro povsem naturalističnih popisov sodobnega obmurskega in prekmurskega življenja in človeka k popisovanju dobrih in nepokvarjenih ljudi, takih ljudi, ki žive samo lepoti, resnici in dobroti. Sicer je tudi že v dosedanjih svojih delih težil za ustvaritvijo takih ljudi, a je v resnici ostal samo pri težnji, v pričujoči povesti pa je naravnost presekal s svojim dosedanjim načinom in stilom popisovanja in napisal, kot sam povsem pravilno naznači to v zadnjem jra-glavju pravo pravcato, »pravljico o dobrih ljudeh, ki so nekoč živeli na prelepem otoku pri Muri... Nekoč... lahko bi se začela ta povest s to besedo, zakaj, če bi kdo vprašal, ali danes ne žive več dobri ljudje, bi mu lahko odgovoril z nekim obotavljanjem: Morda še žive. Ako pa žive .tedaj gotovo tolčejo revščino v prelepih krajih ob Muri in sanjajo ob zimskih večerih o svetu, o katerem mislijo, da je tako bogat, in kakor jih vleče s toliko silo.« Da, zares čudno, tudi ti dobri ljudje v prelepih krajih ob Muri — niso vsi zadovoljni, kajti žive v revščini, žive (tako vsaj Marta!) prazno in vsakdanje življenje, pa zato tudi oni hrepene v svet bogastva in lepote in burnih doživljajev. V široki svet žele. Toda pisatelj jih zavrne, češ da v širokem svetu ni več dobrih ljudi. Ce pa so, meni pisatelj, so pa zopet to samo taki ljudje, ki so tudi revni, a obenem bogati, bogati z lepoto in usmiljenjem in dobroto.
Vsa povest je potemtakem visoka pesem lepoti in dobroti, morda nekoliko manj resnici, zakaj če bi pisatelj sledil tudi zadnji resnici, bi vse dobre ljudi vodil iz tega lepega sveta ob Muri ne toliko v široki svet, kolikor bolj k večni Lepoti in Dobroti. Tega zadnjega koraka Kranjec v ti povesti še ni storil, dasiravno se mu je mnogo mnogo bolj približal kot v katerem koli dosedanjem delu. Po ti poti hodi v pričujoči povesti edinole stara Ana Koštrčeva v svoji preprostosti, njen mož Jožet Koštrca pa ji na ti pravilni poti morda le prevečkrat ugovarja in tako bolj poudarja svojo moško miselnost z zelo močnim pridihom realizma in naturne razumske smeri proti Anini ženski čustvenosti, ki pa se mi zdi vendarle vse bližja dokončnemu dojetju Boga kakor pa Jožef, ki je obenem s pisateljem prišel samo do — boga. ker ga Kranjec očividno namenoma tako piše_ (neznanja slovenskega pravopisa si mu namreč nikakor ne usojam očitati!).
Kako zares visoko pesem lepoti je napisal Kranjec v tem delu, utegnemo spoznati že iz samih naslovov peterim velikim poglavjem v povesti: Povest o slepi deklici. Povest o razbojniku Petru Koštrci, Povest o mladi ženi, Povest o f>omladi. Četudi so prvi trije: Katica, Peter in Marta, resnične osebe iz povesti, vendarle so prav za prav sami — simboli, saj nas o tem potrjuje zgornji zadnji naslov zadnjega poglavja.
Kompozicija dogodkov v povesti je čisto preprosta: Stara dvojica Ana iu Jožet Koštrca živita mirno življenje ob Muri. Nekoliko se to življenje razburka, ko pridejo iz širokega sveta Korenovi: Ivan, Marta in Katica. Vendar je to razburkanje zelo majhno, kajti ta družina prihaja h Koštrčevim — vsako leto, tako da prav za prav spada k dobrim ljudem. Bolj pa razburka življenje ob Muri razbojnik Peter, pa tudi ta na koncu koncev ne spada v široki svet, marveč v neki samosvoj svet, = 31 njegovo razboiništvo prav nič ni enako razbojnikom in razbojništvu tega sveta, tistim namreč,
ki delajo hudo revnim. Prav tem ravno Peter pomaga! Razburkanje, ki ga napravi Peter, je druge vrste: Ivanovo ženo Marto razburi, jo vnatne za ljubezen in ji vzbudi hrepenenje za srečo, ki jo
' . >	t___ ..! J!	«» Jifnl/am ciifttn I\0
Marta napačno vidi — v širokem svetu, odide Peter, kmalu izgine v svet tudi Marta, da
bi o a našla, a Peter se vrne k drugi lepoti: k slepi deklici Katici. Široki svet, ki ga šteje za navadnega razbojnika, ga končno odkrije, čeprav je svoj videz zmerom prikrival in spreminjal, in tedaj odide za vedno iz krajev ob Muri tako, da tudi Katica ni doživela sreče. Ob slovesu ji je rekel: »Zbogom, Katica! Pričakuj me in potem jx)jdeva od tod. V svet odideva, v veliki in lepi svet! Trde so bile za Katico te besede, tako trde, da se je zgrudila v travo in se ni mogla potolažiti. Zares, gorje človeku, ki mu ostane samo upanie, za večno neutolažljivo in neutešeno upanje v le->oto in dobroto. Ali ne vodi nujno prav od tod, „jer se je pisatelj ustavil, pot od samega upanja do prave Lepote in Sreče in Dobrote?!
Zares edinstvena je Kranjčeva povest o dobrih ljudeh v naši književnosti, saj ji je mogoče najti enakih samo v najlepših Cankarjevih delih o lepi Vidi, v Hiši Marije Pomočnice, Milanu in Mileni in v Podobah iz sanj. Naravnost klasično je prikazan stari zakonski par Ane in Jožefa koštree. S kakim podrobnim realizmom riše pisatelj njuno življenje m njune pogovore, zlasti pogovore v za starega človeka dolgih nočeh brez zadostnega spanja pa prav tako tiste prelepe po^ govore ob ljubljenem in nepogrešljivem caju... Kaj podobnega utegnete brati samo še v klasični ali v slovanskih književnostih. Kranjčev epski talent je v teh prizorih brez dvoma dosegel svoj višek do sedaj, višek pa je dosegel prav tam tudi njegov jezik m slog s svojo neprimerno preprostostjo vn ljubkostjo. Jožefova preprosta, a prav zato izredno globoka miselnost, je v dialogih z ženo Ano dosegla tako visoko stopnjo popolne dovršenosti, kakor je pri nas še nismo brali in slišali. Oba stara človeka sta tako življenjsko resnično naslikana, da ob njiju skoraj pozabiš na simbol visoke pesmi, kar je sicer vsa povest od konca do kraja.	,	.
Druge osebe so vsekakor manj življenjske, saj bi se o spremembah, ki se dogode v Petru ali Marti ali Katici, dalo s psihološkega in logičnega zrelišča prav gotovo marsikaj ugovarjati, ker so življenjsko skoroda nerazumljive, ali tu hočeš—-nočeš—moraš z njimi stopiti v svet pesmi in lepote in ljubezni, v neresničnosti, v irealni svet. Ali bi se ne moglo ob tem dejstvu komu zdeti, da je tale povest o dobrih ljudeh tako zelo blizu Cankarjevemu Hlapcu Jerneju, ne morda po svoji snovi, marveč vse boij po svoji zamisli m razpletu, saj sta oba tako malo življenjska, a zato nič manj, bolje rečeno, prav zato še bolj — pesniška.^
Vsa knjiga nam priča, kako je Miško Kranjec globoko posegel v naravo in jo z vso veliko pesniško dušo tudi v resnici dožrvel, saj bi sicer nikakor ne mogel tako klasično lepo popisati lepot ob Muri, na otoku pa v močvirjih in na samotnem griču; vse to pa daleč od človeka, ker bi človek še to naravo prav gotovo pokvaril... Daleč od vasi poteka življenje naših dobrih ljudi, v vasi pa žive razen starega dobrega organista po večini sami pokvarjeni in slabi ljudje (pomislimo samo na sebične in nevoščljive cerkvene pevce, kako so se uprli, ko so zvedeli, da dobri organist želi, da bi v nedeljo pela na koru — nova pevka, slepa deklica Katica!). Naši dobri ljudje takih družabnih in socialnih grehov sploh ne poznajo, ljudje v vasi pa lepote — ne razumejo!
Pravljica je prav za prav ta povest, prisrčna, otroško dobra pravljica; najlepša se mi zdi prav: ljica o Ani, kajti v nji je bolj kot v katerem koli drugem človeku v povesti združena vsa preprostost in otroška dobrota z nepokvarjenimi jx>gledi,na življenje, zato pa združena z verskimi in religioznimi pogledi. Le ti namreč morejo jjokazati resnično dobrega človeka, takega, kakršnega je ustvaril — Bog! In tak človek je zares pravi človek, poln optimizma in vere v dosego večne Lepote in Dobrote. Vsak drugačen človek bi nujno moral ix>stati — pesimist.	,
To je prav dobro čutil tudi sam pisatelj, saj bi sicer ne mogel napisati takihle besed: »Svet že davno ne ve, ali Koštrčeva še živita ali sta_ že mrtva; in često se zgodi, da pride kdo z občine gledat, če nista umrla v svoji koči. Koštrčeva pa še živita: zdi se. da ne bosta nikdar umrla. In v tihih nočeh se še vedno pomčnkujeta; a ko pride nova pomlad, si morata spet in spet priznati veliko liubezen, ko ustnice zašepečejo: Rad te imam. Nekoč bodo ustnice poslednjič izrekle to brezmejno ljubezen in zvestobo, potem pa se bodo zanrle za vekomaj. Vendar ljubezen naibrže tudi takrat še ne bo umrla.« Gotovo, saj sta ljubezen in zvestoba — božji hčerki, ki gotovo ne bosta nikdar umrli, marveč celo v ljudeh v svitu božje ljubezni zažarpli — za večno v blaženstvu.
Miška Kranjca Povest o dobrih liudeh je potemtakem v resnici brez dvoma najlepše darilo Slovenske Matice v letu 1940. S tem delom pa ie obenem Kranjec napisal nedvomno svojo najboljšo dosedanio povest ne samo v idejnem, man^č še mnogo bolj v kvalitetnem pogledu.	F. J.
Nemško bojno letalo nad angleškim kanalskim otokom Jersey, ki so ga Nemci zasedli.
Nič ni norega pod soncem
Stenografija ni iznajdba naše dobe, čeprav je bila ta iznajdba več stoletij tako rekoč pozabljena. 2e stari Egipčani, Grki in Rimljani so poznali stenografijo. Stneca, ki je živel v davnem Rimu, je obvladal več ko 5000 stenografskih znakov. Prav do srednjega veka so se ohranili ti znaki. V davnem Rimu je pesnik Martial opeval spretnost ste-nografov, češ: »Naj bi besede vam hitele, roka hitrejša je ko te; preden jezik svoje delo opravi, ga dsnica že je izvršila.«
Tudi daktiloskopija, veda o prstnih odtisih, je bila v srednjem veku na Kitajskem že v navadi. Prstni odtis je bil kot drugi pečat zmeraj zraven podpisa na listinah, s čemer je bilo preprečeno potvarjenje podpisov.
Spanci pijejo najrajši vodo
Kakor je čudno slišati, pa je le res: v Španiji pijejo v prvi vrsti — vodo. Voda je v dežel, vina malage vse drugačnega pomena, kot si mi mislimo. V Španiji je voda dragocenost, katero spansko ljudstvo više ceni kot mi vino. Nič ni posebnega v Španiji, če kakemu gostu postrežejo z vodo. Tudi na cesti je voda primerno upoštevana. Moški m
ženske prodajajo na cestah vodo po kozarcih, ki jih natakajo iz velikih vrčev ali pa iz mehov. Take mehove jemljejo tudi na pot. Meh za vodo ima obliko blazine. Na vožnjah z vlakom utegneš v Španiji večkrat videti, kako Španec vzame iz svoje prtljage meh za vodo in postreže svoji izvoljenki.
9
Ljudje bivajo v ceveh
O Diogenu je znano, da je živel v kadi. A da živi kar celo mesto v lončenih ceveh, pa sjjada že k čudovitostim naše dobe. V Medeninu, to je v južnotunezijskem mestu v puščavi, kjer sonce po: dnevi vse neusmiljeno požge in kjer ponoči ni nobenega kuriva zoper precejšen mraz, si puščavski prebivalci narejajo dolge cevi iz ilovnate loncevine, ki ležijo večkrat druga vrh druge v več nadstropjih. Svetlobni predeli, ki segajo od najvišjega nadstropja do tal, omogočajo ljudem, da se morejo pre-gibati v notranjosti cevi. V tem mestu iz cevi, ki je bilo znano po legi že Rimljanom, živi krog 5000 prebivalcev, ki so v večnem boju z mučnim pomanjkanjem vode, saj nudi pomladanski dež le prav malo odvišne vode. Ta se zbira v edinem vodnjaku tega čudovitega mesta na robu skrajnih življenjskih možnosti!
ŠPORT
Janez Veider: Skaručina
Zadnje čase dobivamo Slovenci knjižice, ki so v njih popisane naše božje poti, posebno kar 6e tiče umetnostnih vrednost — stenskih fresk po dežel-skih cerkvah. Tako smo že dobili Vodič po Crngro-bu in Groblje, vse izpod peresa umetnostnega zgodovinarja Ivana Veiderja. Isti pisatelj am je sedaj napisal podobno knjižico, ki v nji popisuje umetniško vrednost božjepotne cerkve na Skaru-čini. V knjižici na drobno opisuje Skaručino samo, zgodovinsko skaruške cerkve, popisuje sedanjo eka-ruško cerkev in včliki oltar v nji, jedro knjižice pa vsebujejo poglavja o freskah na stropu, v prezbi-teriju in v ladji. Ob koncu govori še o božji poti sv. Lucije na Skaručini, o skaruških duhovnikih, o starih pobožnostih na čast sv. Luciji in dodaja še nekaj drugih skaruških zanimivosti. Vsa knjižica jc opremljena s prekrasnimi slikami, ki nam pona-zorujejo freske in druge lepote skaruške cerkve ter zgodovino kužnega znamenja v skaruški okolici. Tako knjižica nima samo kake lokalne vrednosti, ampak je pomembna za spoznanje vsega cerkvenega umetniškega gradiva, ki je v tako obilni meri ohranjeno po naših podeželskih cerkvah. Zato smo te
pomembne knjižice prav tako veseli, kakor Smo
veseli tudi pisateljeve obljube, da bo Skaručini sle-lila še marsikaka druga umetnostno zgodovinska i«ijiga, ki bo nadaljevala s popisovanjem lepote .n umetniškega bogastva na naši alovenski zemlji. Omembe vredno je tudi to, aa |e k«|1ko saloži. v„-diš-ki Fantovski odsek in je tako kot prvi izmed Fan-
tovskih odsekov prif>omogel k izdanju knjige, ki pospešuje našo domačo slovensko kulturo. Naj bi temu zgledu sledili še drugi Fantovski odseki. Knjižico prav toplo priporočamo. Stane samo 10 din!
Bogoljub št 8. Najnovejša številk« Bogoljuba prinaša na uvodnem mestu članek urednika Jos. Šimenca pod naslovom Bomba v francoski šoli, V tem članku razpravlja pisec o laičnih šolah na Francoskem pred sedanjo veliko vojno, ki je bolj kakor marsikaj dokazala zgrešenost vzgoje brez Boga. Članek izzveni v misel: Brez vere je vzgoja nemogoča. Na koncu se pa nam odkri je namen tega članka v besedah: >Sicer sem pa ta članek najUsal največ zato, ker je zdaj v Jugoslaviji gospodar prosvete — katoliški duhovnik!« — Marija Jelen objavlja pesem Blagoslovljena. — Alojzij Strupi govori pod naslovom Da prav razumemo o duhovnosti Katoliške akcije. Tudi druga" pesem. ki je izpod Neubauerjevega peresa, je posvečena Mariji: Ustavi boj. Marija. — Janez Kalan želi v članku Presneto Srce Jezusovo, usmili se umirajočih, da bi se med nami poživilo delo Bratovščine za umirajoče. — l)r. Roman Tominec v zaglavju K luči nadaljuje svoje večerne razgovore, to jiot o delovanju sv. Duha. — Na koncu so poročila Marijinih družb. Katoliške akcije, Krščanske družine, nadaljuje se listek Carstvo bre/,lwžnikov, zaključuje se r>a ia številka z zanimivosti i/. Cerkve in domovine iu raznimi drugimi drobnarijami.
Prvenstvo posameznikov SAZ
Jutri in v nedeljo popoldne bo-do ita Stadionu v Ljubljani zanimive tekme najboljših slovens^.h lahkoatletov za prvenstvo posameznikov. O tej lepi, športni panogi, ki je ravno v Sloveniji v zadnjih letih tako napredovala, bi bilo odveč govoriti, saj ie znano, da je lahkoatleteki šport ona telesna vaja, kateri je na vsakokratnih olimpijskih igrah odmerjenega največ časa, da je ona športna panoga, za katero vlada na takih svetovnih srečanjih največje zanimanje. Zato se ne smemo prav nič čuditi, če je po drugih državah in celo v drugih centrih nase države tolikšno zanimanje za ta šport.
Upajmo, da se bodo tudi pri nas v Sloveniji kaj kmalu razmere toliko spremenile, da ne bodo rfledali naših res prvorazrednih atletov samo sodniki, ampak tudi oni prijatelji naše mladine, ki se zanimajo za šport in zlasti za borben šport, med katerega spada v prvi vrsti lahka atletika.
Naši atletski borci — slovenski in državni prva!^ _ ki bodo zbrani v soboto in nedeljo popoldne na Stadionu, zaslužijo, da jih obiščemo v čim-večjem številu.
Nogometni turnir SK Marsa
Turnir prireja Mars v proslavo 200. tekme Zi-gona Staneta in 250. tekme Vrhovca Ivana. Pokroviteljstvo je prevzel Bonač Fran, vele.ndustnia ec in predsednik ljubljanskega velesejma. Drug pekal i je dar podpredsednika kluba J. Osenarja. Na turnirju sodelujejo: Jadran, Kranj, Korotan in prireditelji. Ob 9 Mars:Jadran, ob 10 Kranj :Korotan. Popoldne se turnir nadaljuje ob 16.
Dvoboj atletičark Nemčija : Italija 53 : 31
Lahkoatletinje Nemčije in Italije so se pomerile v Parmi v dvoboju, ki je prinesel zmago atletinjam iz Nemčije. Doseženi so bili tile posamezni rezultati:
100 m: 1. G. Winkels (N) 12,2. 2. C. Testoni (I) lo,4, 3, A. Rommel (D) 12,4. 4. I. Lucchini (I) 12.4. i '>00 m: 1. G. Winkels (N) 25,1. 2. T. Kurz (N) 25,2. 3. R. Cattaneo (1) 25,3 (rekord). 4. E. Ucrofina (I) 26,5 sek. — 80 m zapreke: 1. E. Biess (N) 11,4 (rekord). 2. C. Testoni (I) 11,4. 3. O. Valla (I) 11,6.
4	S. Prater (N) 11,6 sek. — V daljino: 1. C. Schulz (N) 5,87 m. 2. E. Bije k (N) 5,78. 3. A. Piccinini (1)
5	45. 4. M. Alfero (I) 5,24 m. — V višino: 1. T. Solms (N) 1.60). 2. E. Kami (N) 1,57. 3. G. Spaggiari (I)
| 1,50. 4. M. Sannazzari (I) 1,45 m. — Krogla: 1. G. Mauermayer (N) 13,44. 2. A. Piccinini 11,98. 3. G. Grossi (I) 11,85. 4. C. Kunicke (N) 11,09 m. -Disk: 1. G. Mauermayer (N) 45.65. 2. Kunicke (N) i 40.23. 3. E. Cordiale (I) 39,06. 4. G. Gabrici (I) 38,98 m. - Kopje: 1. L. KrUger (N) 42,81. 2. E. Bal-laben (I) 40,61 (rekord). 3. A. Matthiesen (N) 40,23. 4. A. Turci (I) 34,10 m. - 4 X 100 m: 1. Nemčija (Biess, Kurz, Rommel. ?Tater) 48,2 sek. 2. Italija (Cattaneo, Daverio, Valla, Testoni) 48.4 sek. (rekord).
Jutri in pojutrišnjem sc pa srečajo atleti omenjenih držav v Stuttgarlu.
Prvenstvo slov. nogometne zveze
Slovenski nogometni klubi se bodo pričeli boriti na zelenih poljanah dne 1. septembra t. 1. V domači ligi bo igralo vsega skupaj osem klubov, in sicer poleg Ljubljane še štirje klubi iz ljubljanskega, dva iz mariborskega ter eden iz celjskega področja. Žreb je določil naslednje igre:
1. sept.: Zelezničar-Kralj, Bratstvo-Mars, Olimp-i Amater, Ljubljana Maribor. I 8. sept.: Mars-Zelezničar, Bratstvo-Olimp, Ama-1 ter-Liubljana, Maribor-Kranj.
15. sept.: Zelezničar-Olimp. Mars-Kranj, Brat-stvo-Ljubljana, Amater-Maribor. fr* 22. sept.: Ljubljana - Železničar, Olimp - Mars, MaribOr-Bratstvo, Kranj-Amater.
29. sept.: Zelezničar-Maribor, Mars-Ljubljana, Olimp.-Kranj, Amater-Bratstvo.
6. okt.: Amater-Zelezničar, Manbor-Mars, Ljub-ljana-Olimp, Kranj-Bratstvo.
15. okt.: Železničar - Bratstvo, Mars - Amater, Olimp-Maribor, Kranj-Ljubljana.
Vsak klub bo odigral po sedem tekem, tako da bo prvi del prvenstva končan že 13. oktobra. Dne 20. oktobra se pa tekmovanje nadaljuje s povračilnimi tekmami v obratnem vrstnem redu.
Italijansko atletsko moštvo za Nemčijo
Dva močna nasprotnika v evropskem lahko-itletskem športu si bosta stala jutri in v nedeljo nasproti. Italijani namreč nastopijo proti Nemcem v Stuttgartu v Stadionu Adolfa Hitlerja. Italijanski zvezni vodja Marchese Ridolfi je svoje moštvo, ki je odjiolovalo v sredo iz Scliia, kjer je bilo na skupnem treningu, skrbno izbral. Vsi novi italijanski rekorderji so na listi. Poleg_ novih moči je mnogo starih znancev iz prejšnjih tekmovanj, ki bodo zopet nastopili proti Nemčiji v plemeniti borbi na zeleni trati. Borba bo kljub temu, da je že naprej računati z zmago Nemčije, zelo zanimiva, kajti italijansko moštvo se je za borbe, ki se prično jutri, dobro pripravilo.
Jeglicev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen l
Opozorilo vsem športnim organizacijam m klubom! Vse športne organizacije in klube opozarjamo, da se sprejemajo rokopisi za športno rubriko najpozneje do 17. (5.) ure popoldne. Pozneje dospeli dopisi bodo objavljeni šele naslednji dan. Le izredno važne in nujne športne vesti se sprejemajo po tem času.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Planina. V petek, 2. avgusta ob 8 zvečer sestanek plavalne sekcije v prostorih Akademskega doma.
SK Moste. Drevi ob 20 važen sestanek vseh aktivnih nogometašev. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega in nadzornega odbora. Radi važnosti dnevnega reda prosim sigurno in točno udeležbo.
Slovenska Atletska Zveza v Ljubljani. Službeno. Obveščajo se vsi klubi člani Slovenske atletske zveze, da se morajo dopisi za zvezo pošiljati na naslov Ljubljana Tavčarjeva I/IV. — Dopisi, ki bi bili drugam naslovljeni, se utegnejo zgubiti in zveza ne prevzame zanje nobene obveze.
Z D K
Zveza dekliških krožkov priredi na Stadionu od 1. do 20. avgusta t. 1. telovadni tečaj in sicer vsako sredo in petek od 5 popoldne dalje. Tečaj bo vodil Tone Klinar, k: je obiskoval Visoko šolo za telesno vzgojo v Belgradu. Izvajala se bo gimnastika, telovadne igre, srbski ples, lahkoatletika itd. Vabimo vse članice in mladenke dekliških krožkov, posebno pa vaditeljice. Obleka telovadna.
Oprema nemških padalcev
Iz Berlinu poroča United Press: Padalci tvorijo elito nemške letalske oborožene sile. Padalci so četa, ki so kar najbolje izvežbani in je njih oprema posebna in skrbno premišljena. Tako imajo na primer tisti padalci, ki skačejo na mesta, posebne aparate, ki jim pomagajo v bojih na strehah in po cestah. Tako imajo s seboj škarje za pločevine in posebne železne drogove, da morejo prestriči strešne došče in vdirati skozi podstrešna okna in vrata. )alje imajo pri sebi močne, svilene vrvi, ki imajo na koncu sidru podobne kavlje. da se morejo z njimi spuščati s streh in z višav na tla in da morejo priti čez strehe, ki so različno' visoke. Te ediniče padalcev so posebno izvež-bane za pristajanje nu strehah in za boje na njih.
»Pristanki na strehah«, tako je bilo s .poučene strani pojasnjeno poročevalcu United Pressa, »so zelo velikega pomena, ker nuja jo izborno kritje in možnosti za opazovanje in pa, ker je na strehah kaj malo branilcev.« Da so Nemci mogli te strokovne čete padalcev izuriti, so vzhodni del mesta Broinberga popolnoma izpraznili, češ da morajo dobiti prostora za izseljence iz baltiških pokrajin. Ta del mesta so nato čim najstrožje zastražili in ga izročili letalstvu, ki je začelo ve/bati te padalne čete. Vežbanje je slično tistemu za vojaške gorske' čete. Vojaki se urijo vseh mogočih plezalnih načinov in pa skakanja in so poučeni o uporabljanju plezalnih vrvi. ln zares so pokazali filmski posnetki bojev v Rotterdamu, kako plezajo
Štirideset nemških pisateljev je dobilo dovoljenje, da si ogledajo bivše zahodno bojišče in pa francoske kraje, kjer se jim nudi grozoten pogled na posledice vojne.
Potapljač \e izginil v mor*«
Med japonskimi potapljači, ki ,se spuščajo na dno morja po bisere, je zbudila veliko vznemirjenje skrivnostna smrt njihovega tovariša v morju v bližini otoka Darnley. Potapljač Masare Matsumo se je z ribiške ladje »Felton« spustil 75 metrov globoko na nekem mestu, kjer je dosti bisernih školjk. Ko je dal Matsumo znak, naj ga potegnejo kvišku, se je posadka na ladji silno začudila nad tem, da je potapljač naenkrat postal tako težak. Počasi so ga vlekli kvišku. V raznih globinah so postali za nekaj časa, da bi se privadil spremenjenega vodnega pritiska. Ko se je konec vrvi pokazal iz vode, so zagledali samo potapljaško čelado in kos prsnega dela potapljaške obleke ter košaro, polno bisernih školjk. Matsume pa ni bilo. Takoj so se spustili v globino drugi potapljači, toda kljub vestnemu iskanju niso mogli nikjer najti trupla svojega tovariša. Med japonskimi potapljači prevladuje mnenje, da je Matsumo napadla kakšna še neznana morska pošast, ga raztrgala in požrla.
V	Celju so spet aretirali predrznega vlomilca
Celje, 1. avgusta.
Celjska policija ima zadnje čase prav lepe uspehe. Zasledila je predrznega vlomilca Sotoška Avgusta, starega predrznega vlomilca in tatu ter ga izročila sodišču. Z njegovo aretacijo so bili pojasnjeni številni vlomi in tatvine v Celju, okolici in Savinjski dolini. Da se ne bi vlomi ponavljali in da bi se Celje za vselej iznebilo številnih po-stopačev in vlačug, ki prav ljubijo naše lepo mesto in Savinjsko dolino, sta policija in orožništvo v zadnjem času izvršila velike racije, aretirali so številne postopače in vlačuge, od katerih jih je bilo precej oddanih sodišču, mnogo pa tudi v bolnišnico. Pozornost posveča sedaj policija tudi otrokom, ki so se razvadili, da prosjačijo po mestu, nato pa zapravljajo denar v raznih slaščičarnah itd.
V	pretekli noči sta bila v Celju zopet dva vloma. Vlomilcu se je posrečilo vdreti v dve hiši, ko pa je nesel plen po državni cesti ob 2 ponoči, sta ga presenetila stražnika Koren in Zavrašek in ga aretirala Na policiji so ugotovili, da je to 33-letni Josip H., ključavničar, rodom iz Maribora. Potikal se je po južnih krajih naše države, zlasti v Belgradu, od koder je prišel v Celje. Pri zasliševanju je sicer trdil, da ne pozna celjskih lokalov, kar pa pobija njegovo delo. Najprej je vlomil 6kozi vrata v veži v slaščičarno Zimšek na Glavnem trgu in odnesel precej čokolade in bonbonier ter še nekaj dinarjev iz biljardne mize. Nato je vlomil še v pisarno celjskega odvetnika g. dr. Rakuna na Dečkovem trgu. Tu je razbil omare in odnesel 300 din gotovine ter več kolkov in znamk. Pri njem so našli več vlomilnega orodja. Dejanji je priznal. Ni izključeno, da mu bo policija pri zasliševanju še natančneje izpričali vasi is jpcjasnibi še druge vlome.
padalci čez strehe kakor mačke in so nevidni za nasprotnika.
Dalje so pojasnili, da je povsem odpravljena ena največjih nevarnosti, ki je ogražala padalce, da so bili namreč padalci pri skoku s padalom brž ranljivi. To je zdaj preprečeno s posebnim dimastim pajčolanom, ki ga ne po-vzročajo_ navadne kemikalije, temveč smodnik. Baje se je izkazalo, da se navaden dim prehitro razprši v vetru. Padalci so imeli ta smodnik s seboj v obliki zrnc, ki so jih imeli spravljene v neprodušnih posodah. Ta zrnca imajo različno velikost in ko jih ppdalec raztrese, se manjša zrnca takoj razblinilo v megle, medtem ko tvorijo večja meglo šele bolj spodaj. Na ta način se tvori cilinder iz megle, ki v njem padalci nevidno zdrknejo na tla. Teh zrnc ima padalec določeno količino v gumijasti mošnji s seboj in če ga obstreljujejo, se lahko zavije v meglo.
Vsi padalci so oboroženi s posebno lahko in brž delujočo Mauserjevo puško, to je s puško najnovejše konstrukcije, ki je opremljena s cevjo za streljanje na daljavo, ki je razsvetljena, da je moči streljati v temi. »Ta puška in pa temeljita izvežbanost v streljanju,« so strokovnjaki povedali, »usposablja padalce, da so to strelci, ki skoraj nikdar nc zgrešijo cilja.« Vendar pravijo Nemci, da je četa, ki je oborožena samo s puško, nezadostno oborožena, da bi se mogla dolgo upirati. Vse vrste orožja so tako zastopane, da se morejo padalci po ves dan upirati nadmočnim borbenim silam. Zatorej je prav tako važno, da so čete padalcev oborožene s težkim orožjem, kakor je pristanek sam
Luka v Anversu ima spet svoje staro lice.
in so za to uvedeni povsem novi načini. Zato ni to nobeno izdajstvo vojaških skrivnosti, če povemo, da se morejo s padalci izkrcati na tla pehotni topovi in drugo težko orožje.
Mesto bodočnosti - pod zemljo ?
Izkušnje iz svetovne vojne so bile velike, vendar se niti primerjati ne dajo z izkušnjami iz te vojne. Predvsem je ta vojna pokazala, v kakšni nevarnosti so ljudje v svojih mestih zaradi letalskih napadov. S strahom se je treba vprašati, kako se bo vse to predrugačilo do kake bodoče vojne, če se bo letalstvo še dalje tako razvijalo. Le kakšna usoda bo tozadevno zadela mestne prebivalce v letu 20001
Zal je odgovor zadosti resen: Takratni meščani bodo popolnoma izročeni pogubi z njihovimi stavbami vred. Brez dvoma bodo mesta bodočnosti zgrajena pod zemljo in to vprav zaradi letalskih napadov.
Tako bi ljudje bodočnosti imeli spet takšno življenje, kakršnega so živeli naši prapradedje. Saj so prvi prebivalci zemlje bivali v skritih hodnikih pod zemljo, v jamah, vdolbinah, luknjah, kjer so se mogli ubraniti zveri in sovražnih ljudi. Brez dvoma so se razvijala prva dejanja človeštva, tako prve tvorbe ročnih del, sadovi iznajditeljske zmožnosti, vse one preproste risarije, ki jih najdemo še dandanes v podzemskih bivališčih v Orientu, južni Franciji,
Španiji in severni Afriki vprav v jamah prvih stanovališč. Ko se je človek prvikrat upal stopiti na svetlo, je bilo to brez dvoma zelo
tvegano.
Ko si je človeštvo po preteku več tisoč let pridobilo take slabe izkušnje z nadzemskimi ,bivolišči, se je začelo spet spominjati preproste modrosti pračloveka. Že precej časa navajajo l^oderni..stavbeniki na čudovite možnosti življenja, ki bi se utegnilo razvijati v podzemskem mestu. Sodobna tehnika je tako razvita, nadaljnji napredek bo še tako izreden, da v kakem podzemskem mestu ne bo človek ničesar pogrešal. Z lahkoto bodo uvedli najboljše naprave za prezračevanje, za umetno sončno luč, za vse udobnosti domačega in javnega življenja. Vse bo potekalo s točnostjo in z brzino iznajdljivih tehničnih naprav. Ničesar ne bodo pogrešali!
Ali pa večina ljudi že dandanes ne preživlja svoje dneve skoraj brez neposrednega svežega zraka in sončne luči? Vsi tisti ljudje v velemestih, ki živijo dan na dan v tvornicah, v strojnicah, pisarnah, ozkih ulicah, ali imajo kaj lepše življenje, kot bi ga imeli pod zemljo? Kvečjemu, da morajo požirati več prahu, da trpijo več zaradi dežja, mraza, neviht, snega
ali vročine! Vseh teli nadlog pa bi ne bilo v podzemskem mestu. Tam bi bilo zmeraj prijetno vreme, znosno podnebje.
kdor pa ne bi mogel prebiti brez prirodnih lepot, bi jih imel bliže kot zdaj. Kar v dvigalo bi stopil in bi zagledal nad mestom lepe travnike, gozdove in rodovitne, njive. Počukajmo, nemara da le .še ne bomo tako nesrečni, dn bi bili primorani uživati krasote podzemskih mesti
Žalostna naloga generala Huntzingeria
General Iluntzinger, ki je prevzel žalostno nalogo, da je moral podpisati v compiegnskem gozdu trde pogoje premirja, jc eden nujzmož-nejših mož francoske armade.
šele ko je bil sklenjen mir po svetovni vojni, se je izkazal Iluntzinger, zlasti v Indokini, kjer se jc odlikoval z velikimi zmožnostmi v upravljanju kolonij.
Po tej nalogi je opravljal vojaško misijo v Braziliji in je I. 1933 postal general in prevzel poveljstvo v Levanti.
Koj po izbruhu te vojne je stopil general Iluntzinger na čelu armade. Vsi njegovi napotki «o bili uspešni. Zaradi svoje hrabrosti in spretnosti so se mogle njegove čete pod najhujšimi pogoji, jg^.navzlic, premoči vojaškega nasprotnikovega napada, uspešno vrniti z bojišča, kar jo bilo tako odlično izvedeno, da je vzbudilo
občudovanje tudi pri Nemcih.	___
Nepozabno je tisto dnevno povel je generala, ki vzpodbuja vojake v najstrašnejši povratni bitki vseh časov k največjim žrtvam, kjer jc z izbranimi besedami zadel vojakom naravnost v Srce.
Iluntzinger se je tudi književno udejstvoval i je v Siriji izdal knjigo »Le livre d'or« (Zlata njiga), delo, ki je posvečeno levantskim ju-aki
nukom.
To je nemara najvišje dejanje in najbolj občudovanja vredno junaštvo tega generala, da se je odpravil na težavno pot i/. Compiegna v Wiesbaden, kjer se na čelu komisije za premirje v dolgotrajnih, mučnih konferencah trudi, da bi mogel za svojo tožko preizkušeno domovino rešiti, kar se še količkaj rešiti da.

Oče poštne znamke
Ves kulturni svet se letos spominja očeta poštne znamke. V])eljavo poštne znamke pripisujejo Angležu Ser Hovvland llillu, kateri naj bi leta 1873 predlagal poenostavljenje poštne pristojbine, kasneje, leta 1839 je na pobudo tiskarja James Clial-inersa llill predlagal uporabo znamke. Kateri teh dveh je tedaj v resnici oče poštne znamke?
Leta 1837 je služil pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v Ljubljani kot računski ingrosist Lovrenc Košir. Po njegovi (Koširjevi) trditvi je on leta 1835 (torej še prod R. Hillom) v Ljubljani v pogovoru z nekim Angležem, po inienu (Jahvay, omenil sistem enostavne pisemske tarife, kar je, kakor je Košir sam pozneje zatrjeval, dalo povod llillovi reformi. To idtjo poštne znamke in tarifno reformo so Angleži uveljavljali vse do lota 1810, ko je bila reforma sprejeta in vpeljan nov poštni sistem. Ker pa je postajalo ime Rovvlanda llilla zaradi njegovega prvega sistema preveč popularno in si je llill lastil zamisel vpeljave poštne znamke, se je leta 1858, takrat kot namestnik državnega knjigovodje na Dunaju živeči Lovrenc Košir zavedel pomena in začel trdili, da je 011 izumitelj poštne znamke. Nato Koširjevo trditev je saksonsko finančno ministrstvo naročilo višjemu poštnemu ravnateljstvu v Leipzigu, da poizveduje o tej Koširjevi trditvi in potem poroča. Odgovor, ki ga je dobilo saksonsko fin. ministrstvo, je moral biti za Koširja zelo ugoden, ker so spisi, ki jih je Košir predložil višji poštni direkciji, jasno dokazali, da je Košir že leta 1836 poslal avstrijski vladi predlog, da odpravi pobiranje pristojbine v gotovini iu uaj uvede — poštne znamke.1
S tem je dokazano, da se je misel po vpeljavi in uporabi poštne znamke rodila v Koširjevi glavi in da,je moral Košir, če je že leta 1835 govoril o tem z Angležem Ualwayem, premišljevali že davno prej. Ce je Košir že leta 1830 stavil svoje predloge o poštni reformi avstrijski vladi in ti predlogi niso bili sprejeti, ne zmanjšuje to Koširjeve zasluge, kajti 011 kot državni uradnik ni mogel iu tugi ni smel vpeljavati novih reform, kar je bilo Angležema lahko, ker sta imela v tem oziru popolnoma proste roke. Če tedaj slavijo Angleža llilla in Ohal-tnersa, je vsekakor pravično, da se ob nju postavi oče poštne reforme in zaniislec vpeljave poštne znamke Slovenec Lovrenc Košir.
Nemško-saksonsko finančno ministrstvo in višja poštna direkcija v Leipzigu bi gotovo ne bila sprejela in potrdila predloženih Koširjevih dokazov, če bi ti ne bili resnični, in kar nam priznavajo celo tuja, nam ne preveč naklonjena oblastva, lega ne sinemo sami zavreči in zanemarjati.
Lovrenc Košir se je rodil 20. julija 1804 v Spodnji Luši št. 8 od očeta Janeza in Marije roj. Kaian. Ko se je Lovrenc rodil, jo bilo njegovemu očetu že nad 50 let. O njegovi mladosti ni ničesar znanega, pred odhodom v ljubljansko gimnazijo se je Košir učil najbrž doma ali pa je imel kakega sorodnika, ki ga je pripravljal za vstop v gimnazijo.
Kot 15 letni deček je prišel v Ljubljano iu leta 1819 vstopil v prvi razred gimnazije. Prvikrat srečamo njegovo ime v izvestju »Juventus Gyninasii acadeniici« leta 1820. Tega leta je imel prvi razred samo en oddelek, kajti v drugem razredu dobimo L. Koširja ali kakor so ga takrat pisali Koschier Laurentius, Carniola, Selzach in i. Sectione, in v prvem oddelku je ostal vse do leta 1825, ko je dovršil tudi oba humanistična razreda. Bil je prav dober učenec in je imel vsa leta šolanja v vseh razredih in predmetih prvi (1) red.
Kam se je bil Košir obrnil po dovršeni gimnaziji, ni znano, najbrž je bil v Ljubljani v zasebni službi in je šele kasneje vstopil v službo pri guberniju; kajti šemrov navaja v svoji knjigi: »Pregledujoč šematizme, sein naletel v letniku 1837 na računskega ingrosista pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v Ljubljani Lovrenca Koschierja v vseh letnikih do leta 1848.
Po razburkanem letu 1848 je bil Košir najbrž premeščen na Dunaj, kjer ga dobimo deset let kasneje kot namestnika državnega knjigovodje. Kdaj in kje je umrl in kje živijo njegovi sorodniki, to vse bo še treba izkopati iz pozabljenja. Iliša, v kateri se je Košir rodil, še stoji in nosi ime novega gospodarja »Fojkar*.
Letos ob stoletnici prve poštne znamke je dolžnost, da se mu prizna zasluga, katero si je pridobil s svojo idejo, in neizmerno koristil vsemu svetu. Menda ga ni po človeku naseljenega kraja na kulturnem svetu, kamor bi še ne bilo priromalo pismo 7. neznatnim lističem — poštno znamko, in duševni oče tega lističa jo bil Slovenec Lovrenc Košir.
Imamo može, pa jih ne poznamo, ker smo brezbrižni in brez boja prepuščamo slavo drugim.
Vse tozadevne poizvedbe vrši Filatelistični klub Ljubljana.	Kobal-Mame.
1 Viri: Sohvveiger-Lerchenfeld: *Das neue Rurh von der NVeltpost, stran 353. — Ernst Kiesskalt: »Entstehung der deutschen Post«, stran 278. — Fr. Šemrov: »Ljubljanska pošta 1927.< — Dr. Mal J. »Zgodovina slov. naroda«. — Izvestja Narodnega muzeja: »Juventus Gjmuasii acadeniici Labaci 1820 do 1825.<
Avtomobil nemške radio družbe v nekem Irancoskcm mestu.
Velika švedska razstava znamk
O priliki stoletnice pisemskih znamk je ravnateljstvo švedske pošte v svojem muzeju v Stockholmu priredilo razstavo, kjer je bila na ogled zbirka znamk, ki jo je podaril švedski Američan Lagerloff in ki je najbogatejša na svetu, saj ji> vredna baje 15 milijonov švedskih kron. Velikega pomena v tej zbirki je znamka, ki je bila prilepljena na prvem pismu, katero je bilo prvikrat na svetu poslauo z letalom po zračni pošti.
Športni drobiž
Kakor poroča «Paris Soir» bo v Franciji ves profesionalni šport prepovedan izvzemši kolesarskega.
Pri pogrebu Julija Kellnerja (Szolnok), ki je
1. 1896. na atenski olinipijadi zasedel tretje mesto v maratonskem teku, je bilo madžarsko športno vodstvo zastopano z državno deputacijo. Ob svežem grobu žaluje Kellnerjev sin, večkratni državni prvak v skoku na višino.
Novi francoski državni športni vodja Jean Borotra je dal naslednjo programatično izjavo: »Mladina naj se že v zgodnji mladosti uči sama graditi športno torišče, kjer se shajajo revni in bogati, meščanski in delavski sinov. Vsakdo dobi svojo posebno nalogo. Telovadba bo tvorila podlago za novo vzgojo. Novi generaciji je treba dopovedati, da ne moremo vzgojiti močnega rodu brez mišic. Nujno so potrebni red, disciplina in stadioni. Športnike je treba vzgojili tako, da bodo zaupali sami sebi. V šoli in na vseučilišču bo v bodoče imela telesna vzgoja isto mesto kakor intelektualna vzgoja.«:
Nemški državni športni vodja v. Tschammer und Osten bo — kakor pravijo francoska poročila — v kratkem obiskal Pariz zaradi francosko-nemških šjjortnih stikov.
Finale za srednjeevropski pokal je preložen.
Ker je Gradjanski izpadel od nadaljnjega tekmovanja za mali srednjeevropski pokal v finalu, bi se moral sestati s prvakom Madžarske Ferencz-vnrošein drugoplasirani klub Romunije Rapid iz Bukarešte. Medtem je bila ta tekma nekajkrat odložena in je bilo celo predlagano, da bi se ta tekma odigrala v Zagrebu ali v Belgradu. Madžarski nogometni vodje niso pristali na ta predlog, ker so bili prepričani, da se ho tekmovanje kmalu lahko nemoteno nadaljevalo. Ker je danes srečanje med Rapidom in Ferenczvarošem skoraj izključeno, je vodja madžarskega nogometnega športa predlagal, da se tekme odlože za nedoločen čas.
Lazek je pozval Neusela na dvoboj za naslov prvaka Nemčije v težki kategoriji. Neusel je borbo sprejel. Omenjena nasprotnika sla se že dvakrat borila leta 1908. Enkrat je zmagal Neusel, drugič pa Lazek.
Mali oglasi
V malih Mlulb iil|> raaka beaeda 1 dla: tenltovaajakt •irlaal I din Debslo tlakane naslovna bried« ae računajo dvojna. NaJmanJAl »pesek ta oiatl oicjaa U dla. • Mali •dami m platuieja takoj pri naročilo. . Pri orlaalh raklamnaca tnaftaja •« raAuna enokolonuka. I mm vlaoka •atltna »rutica po I din. • Za plamena odgovor« eteda malih adaaa« treba prlloilU anamko.
Otroški kot/ček
ZAČARANI GOZD
Dekle
Išče službo kot gospodinja, k samskemu gospodu.'Nastopi takoj. Dobra gospodinja. Zofl Resnlk-Golmajer, Golnik.	(a
i Absolvent
gozdarske šole, verzlran v vseh panogah gozdarstva in lesne Industrije, Išče službo. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 10877.
Absolventinja
z malo maturo In trgovskim tečajem gre brezplačno kot praktikantinja v trgovino ali pisarno. Jano, Sv. Petra cesta 42.
mm\
15 letno dekle
z malo maturo, se želi Izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10853.
Čitajte »Slovenca«
Lipski jesenski sejem 1940
od 25. do 29. avgusta
60 % popusta na nemikifa železnicah, znatni popusti ▼ drugih državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos. Bezjak, Gosposka ul. 25. Tel. 20-97
(267) Brž je zmašila Ančka Pe-terčku in Pucku v usta bombonček, in v hipu sta bila tako majhna kot palčka. Tudi sama je enega snedla, in glej I 2e pozna stezico, ki vodi k puščavnikr"" kočici. Ko je bila še velika, st	yi\o vse
čisto drugačno.
Srajce, sp. hlače, kravate
nogavice še vedno najceneje pri Tomšič na Sv. Petra cesti 38.	(1
20 koles
prvovrstnih, naprodaj po reklamnih cenah pri: Podobnik Franc, trgovina, Rudnik 123, Ljubljana. (1
Sveže slive, hruške in
jabolka Ia kg 4.50 din Iranko voznina pošilja: G. Dreclisler, Tuzla. (1
^Priij^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva B
telefon 20-59 Postraiba brezhibna
Stavbeni svet (parcele)
v Kranju po ugodni oenl prodam. Naslov v upravi pSlovenca« pod žt. 11244
ranimi]
V neizmerni boli javljamo, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama, sestra, teta, svakinja in stara mama, gospa
Ana Birtič
restavraterka
previdena s tolažili sv. vere.
Nepozabno pokojnico položimo k večnemu počitku ob strani njene ljube mame v petek, dne 2. avgusta ob 5 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Maribor, dne 1. avgusta 1940.
Neutolažljivi:
Ernest, soprog; Anica in Ida, hčerke; Alojzija, Amalija, Marija, sestre; Ignac, brat; Sine Petan in Pepi Leyrer, zeta; Vinko Pirš, svak; Darko, Fredi in Darija, vnuki — in ostalo sorodstvo.
Motorno kolo »Indltin«
600 ccm, zaradi smrti ugodno naprodaj. "Ogleda se pri Ivan Tcšar, Blatna Brezovica 27, p. Vrhnika.	<f
(268) Peterček je bil čisto osupel. Sedaj je bil čisto majčken, še pred nekaj časa pa je bil ptiček. Sčasoma ni ničesar več razumel in je šel ves potrt sedet na bližnjo drevesno korenino.
iliiibodobe
Frizerko
sprejmem. Salon »Mila tn Slaviea« Miklošičeva c. 6.
||Lastnik rudnika išče
družabnika
2 kleparska pomočnika
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11251.	<b
Čevljarskega pomočnika
za šivana in zblta dela in enega za popravilo čevljev sprejmem takoj. Frane Plevčak — Celje, Gosposka 9.	(b
I
Glasbe
Kromatično harmoniko
dobro ohranjeno poceni proda »ABC«, Ljubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška.	(g
Oskrbnik
z večletno prakso na ve-leposestvih, z dobrim zna nJem v naprednem poljedelstvu, živinoreji, trav-nlštvu in v tozadevnem knjigovodstvu se sprejme na veleposestvo na Gorenjskem s 1. septembr. Samski ima prednost. Ponudbe s prepisi spričeval v upravo »Slovenca« pod »Oskrbnik ne šafar« št. 11259.
Naročajte in širite »Slovenca« !
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
zaradi razširitve podjetja. - Premog prvovrsten. - Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Lepa bodočnost« št. 11262
»SLOVENEC", podružnica i Miklošičeva cesta si. S
Danes ob pol 12 dopoldne nas je zapustila v 68. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, naša ljubljena soproga, dobra mama, omama, teta in svakinja, gospa
Marija Cujnik roj. Uršič
soproga industr. obratovodje v pokoju
Pogreb naše nepozabne bo v soboto ob pol 5 iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 5. avgusta ob 7 v cerkvi sv. Magdalene. Priporočamo jo v blag spomin.
Maribor - Slov. Bistrica - Sv. Jakob v Slov. goricah - Beograd,
dne 1. avgusta 1940.
Franjo Cujnik, industr. obratovodja v pok., soprog; Vilko, Jelica dr. Mukičeva, Mirko, šolski upravitelj, Marinka, uradnica, otroci; dr. Franjo Mukič, sodni starešina, zet; Majda Cujnik, snaha. — Uršičevi: Franjo, študent medicine, Mirko, Zoran Cujnik, Miran, Lia, Entek Mukičevi vnuki in vnukinje.
Alplionse Daudet:	4
Jakec
Prevedel Fišer Franc
No in ko je kočija odpeljala, se je nesreč-nica naslonila v kot. pa ne več koketno, kot na sprehodu, temveč potrta in ihteča. V svilenih zavesah si je dušila jok in solze
Kakšna sramota! In zdaj naj komu pove, da so odklonili n jenega otroka in da jo je ta pater na prvi pogled spregledal, čeprav je mislila. da se je tako dobro skrila za krinko neoporečne matere!
Zdaj šele vidi, kakšna je prav za prav!
Ob sf>ominu na rektorjev fini pogled, ki je bil za njeno ranjeno samoljubnost nepretrplji-va kazen, ji je vsak trenutek pognalo vročino in rdečico v glavo. Spomnila se je, kako je brbljala in zaman lagala in tisti smeh, tisti nejeverni smeh, ki ga ni mogla vzdržati in ki jo je že po prvih besedah j>ojx)lnoma razkril.
Jakec je bil tih in nepremičen v drugem kotu kočije in žalostno opazoval svojo mamico. Ničesar ni vedel, zakaj je tako obupana, le to je vedel, da je on vzrok njenih skrbi. Strašno krivega se je [>očutil malček, a kljub veliki žalosti je bil tudi silno vesel, da ni ostal v zavodu.	. .
Pomislite vendar! Že petnajst dni niso drugega govorili kot o teh jezuitih. Mamici je moral obljubiti, ria ne bo jokal in da bo priden. Dobri štriček ga je naučil moliti. Konstanta je nakupila perila. Vse je bilo pripravljeno in določeno Živel in trepetal je samo ob misli na to ječo, kamor so ga vsi tiščali. No, in v zadnjem trenutku so se ga usmilili.
Oh če bi njegova mama ne bila tako žalostna.'kako bi se ji on zahvalil, kako bi se počutil srečnega, da je pri njej, skrit v blazinah te kočije, s katero sta napravila toliko lepih
sprehodov, in katere še tudi bosta. In Jakec se je spomnil popoldnevov v Gozdi., divnih voženj po tem blatnem in mrzlem Parizu, ki je bil za oba tako nov in ki ju je oba tako zanimal. Spomenik ob poti, najmanjši dogodek na ulici, vse ju je razvedrilo.
»Poglej, Jakec...«
»Poglej, mamiica . ..«
Bila sta kot otroka. Istočasno so se prikazali pri oknu mehki svetli kodri malčka in široko zastrti materin obraz ...
*
Obupan krik gospe de Barancy je surovo vrgel otroka iz. njegovih lepih spominov.
»Moj Ho g! Moj Bog! Kaj sem le storila,« ie dejala in sklenila roke, »kaj sem le storila, da moram biti tako nesrečna?«
Jasno, da ta vzklik ni našel odgovora, kajti mali Jakec je še manj vedel kot ona, kaj ie storila. Ker ni vedel, kaj bi ji dejal, kako bi jo tolažil, je tedaj boječe vzel n jeno roko in jo strastno pritisnil na ustnice kot pravi zaljubljenec.
Strepetala je in ga zmedeno pogledala.
»Oh, ti nesrečni. nesrečn; otn.k, koliko zla si mi prizadel, odkar si na svetu!«
Jakec je pobledel
»Jaz?... jaz sem storil kaj žalega?«
On je jiozna! in ljubil na svetu samo svojo mamico. Zanj je J)ila lepa, dobra, nenadkri-ljiva. In nehote, nfe da bi za to vedel, ji je storil zlo...
Ubožčka se je ob tej misli polastil obup toda ta je bil nem, kot bi ga bilo sram jiokazati svojo žalost, potem ko je bil priča njenega krčevitega ihtenja. Tresel sc je, zadušeno ihte! in nervozno drgetal.
Mati se je zbala in ga prijela za roke:
»Nikar, nikar ne bodi smešen... tako dete!.. Ne lx>di vendar tako občutljiv. Glej no. tak falotek. pa ga je treba zibati kot pužiko. Ne, ne, moj mali Jakec, ti mi nisi storil ničesar
hudega... Neumno je bilo od mene, da sem te m uči i a s takimi stvarmi... Ne jokaj vendar več... ali mogoče jaz jokam?«
In pozabila je na svoj stok in se pričela smejati na vse pretege, da bi spravila Jakea v dobro voljo. Je pač prednost teh lahkih j»ovrš-nih natur, da nobeno čustvo pri njih dolgo ne traja. Čudna stvar: solze, ki jih je pravkar pretočila, so ji dale še večji mladostni lesk kot ploha, ki zdrkne po grličinem perju in ga slika, da se blešči, ne da bi do nje sploh prodrla.
»Kje pa smo že?« je rekla in spustila do vrha oblateno okno ...
»Madeleine je že... Hitro smo prišli... Poslušaj! Kaj če bi ga ustavila pri Choses ... saj veš, tisti slavni slaščičar... Dajva! Obriši si oči, šema mala... kupila ti bom piškote.«
Izstopila sta in odšla v špansko slaščičarno, ki je bila takrat zelo v modi.
Polno ljudi je bilo.
Krznene obleke so se smukale, kajti dame so jedle slastno in hitro; njihove postave z do oči zavihanimi pajčolani so se odražale v ogledalih z zlatimi okvirji in belo-rumenkastimi zidnimi okraski. Vsa pestrost slaščičarne se je v njih zrcalila: mlečna belina skodelčnih podstavkov in kristalni kozarci,
Na gospo de Barancy in njenega sina so bih zelo jx>zorni. Zato je bilo presrečna Ta majhen uspeh, ki ga je doživela po pravkar prestani krizi, je povzročil, da je požrla celo kojio smetanovi in mandljevili kolačkov in jih zalila s španskim vinom, jakec jo je posnemal, toda bolj zmerno, kajti njegov srček je bil zaradi velike žalosti še poln zadušenih vzdihov in neprelitih solz.
Ko sta prišla ven, je bilo tnko lepo vreme, čeprav mrzlo in na trgu Maleleine je tako lej>o dišalo po vijolicah, da je Ida odslovila kočijo in se napotila peš. Držala je Jakca za roko in korakala živahno in malo zadržano, kot pač ženske, ki so nava jene, da jih občudu jejo. Hoja
na svežem zraku in pogled v razsvetljene izložbe sta ji končno povrnila dobro voljo.
Nato se je jjred neko izložbo, ki je bila bolj razsvetljena ko druge, nenadoma domislila, da mora iti nocoj na neko maškarado in še prej v restavrac o na obed.
»Bog se me usmili... in jaz sem skoraj pozabila... vidiš Jakec, kako sem vsa iz sebe., Brž, brž!«
Potreljovala je rož, šopek in nekaj malenkosti, ki jih je bila pozabila. In otrok, ki so ga takele njene brezpomembnosti vedno nadvse zanimale, ki je fino očarljivost njene elegance občutil skoraj tako kot ona sama, je skakal za njo in se navduševal ob misli na maškerado, čeprav je ne bo videl.
»Divno,... divno.,. Pošljite mi to domov, bulvar llaussmann.
Gospa de Berancy je vrgla tja svojo vizitko
in odhajaje navdušeno govorila Jakcu o svojih
važno:
»Predvsem si zapomni, kaj ti bom zdaj
JaJe
nakupih. Nato mu je dejala važno:
povedala. »Dobremu stričku« ni treba nič omeniti, da sem odšla na ples... je tajnost... da boš vedel!
»Pet je že ura... To bo Konstanta huda.«
Ni se zmotila.
Njen sobni faktotum je bila velika in močna oseba štiridesetih let, moške postave in grda ter je brž prišla, ko jo je slišala vstopiti.
»Plesna obleka je že tu... Kaj je treba, da ste prišli tako pozno ... Gospa ne bo gotova .,. saj ni mogoče obleči v tako kratkem času.«
»Nikar me ne zmerjaj, ljuba Konstanta...«
»Ko bi ti vedela, kaj se mi je pripetilo... Poglej vendar!«
Pokazala ji je fantka. Faktotum je bil videti užaljen:
»Kako! Jakec... vi ste se vrnili... grdo je to od vas, saj ste obljubili, da .. . ali naj vas z orožniki odpeljemo v to šolo... Seveda! Vaša mamica je predobra.«
Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Jož« Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Mrednik: Viktor CenčiB
\
Stev- 175A-	—	________________»SLOVENEC«, dne 2. avgusta 1940.
Sfran 7
^h^l HUBIIANA
Nj. Vis. hneginja Olga v Ljubljani
Preteklo sredo popoldne se je z avtomobilom pripeljala v Ljubljano Nj. Vis. kneginja Olga v spfremstvu dvorne dame. Obiskala je več trgovin. Pri tvrdki Sport-Kmet se je zanimala za nekatere potrebščine za tenis, v Gorče-vi trgovini pa za razne športne potrebščine. Obiskala je nato še tvrdko Rokavičar, Gregorič in Avšičev o trgovino z manufakturo. Nato se je kneginja Olga odpeljala na Kongresni trg in se tam oglasila v znani trgovini igrač in spo-minčkov domačega izdelka, katere lastnik je g. Josip Tabor. To trgovino ie kneginja Olga obiskala že prej trikrat, poslednjie pred tednom dni, ko je prišla s hčerko princezinjo Jelisaveto. 'lakrat se je v trgovini zamudila skoraj celo uro in se prijazno pogovarjala z g. šefinjo, med tem se je pa mala princezinja Jelisaveta prirlno igrala z raznimi igračkami, prav vse si je hotela ogledati in jih preizkusiti. Kneginja Olga se je zelo zanimala za domače izdelke in je pri vsaki igrački ali spominčku, preden ga je Kupila, vprašala, če je res domačega izdelka. Nakupila je precej igračk, kakor oprave, omarice, skrinjice, mizice, stolčke itd. Tudi preteklo sredo je nakupila nekaj igračk in spominčkov, da s tem izkaže priznanje delu domačih rok in lepoti starega domačega sloga. Ze četrti obisk kneginje Olge je za domačo slovensko trgovino Tabor velika čast in priznanje, pa tudi najlepše priporočilo. Ko je Nj. Vis. kneginja Olga še pri Jurmanu v Šelenburgovi ulici kupila par naočnikov, se je odpeljala nazaj proti Gorenjski.
Mesarske tržnice so začeii graditi
Dne 8. julija je bila na gradbenem oddelku mestne občine licitacija za graditev mesarskih tržnic-v Ljubljani. Te dni so bila šele oddana dela posameznim podjetnikom. Zidarska dela je dobilo stavbno podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je prav tako izlicitiralo krovska dela. Tesarska dela je dobilo podjetje Fran Ravnihar iz Ljubljane, dela iz umetnega kamna podjetje Sedej Ivan v Rožni dolini in mizarska dela podjetje Umek Ivan z Viča. Vsa ta dela skupaj bodo veljala okrog 2,700.000 din. Včeraj so že tudi nastopili prvi delavci, ki so začeli na mestu, kjer je svoj čas stala tržnica na Poga-čarjevem trgu kopati jame in zabijati kole, ob katerih bodo postavili ograjo, ki bo zapirala stavbišče in ga tako ločila od ceste. Kljub temu, da ni sedaj nobenega zadržka več, da bi se začelo z delom zares, ne bo mogoče sedaj še kaj veliko opraviti. Krivda leži na mesarjih, ki se še doslej niso preselili, tako da še cela vrsta stojnic ob Ljubljanici stoji nedotaknjena. Gradbeno podjetje bo težko čakalo z ograditvijo prostora, in kakor čujemo, mu je naročeno, naj zgraditev čimprej izpelje. Zaradi tega grozi nekaterim mesarjem nevarnost, da bodo njihove stojnice ostale »za plankamk, če ne bodo vsaj v zadnjem trenutku pohiteli s selitvijo. Kakor čujemo, tržnic seveda ne bo mogoče dokončati še to jesen, ampak bodo dograjene spomladi. To je prav verjetno in razumljivo, saj čaka še cela vrsta licitacij za instalacije na razpis.
* " 1
1 Seznami davčnih osnov za ljubljanske go-sfilne, kavarne, delikatese in vinotoče, za bra-njarije in za trgovine s starino so od danes do vključenega 8. t. m., torej do prihodnjega četrtka razgrn jeni na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu.
1 Moderen način utrjevanja ljubljanskih cest st
ogledajo člani Društva inženirjev v Ljubljani v ponedeljek, dne 5. avgusta 1940, s sestankom udeležencev ob 16 pred dramskim gledališčem. Ogledala se bodo dela na Erjavčevi cesti in v Gajevi ulici. V primeru slabega vremena se ogled odloži.
1 V nedeljo s Putnikom v Medijske Toplice.
1 Za red na električni cestni železnici. Pred kratkim smo brali pritožbo, da osebje električne cestne železnice premalo pazi na vstopanje in izstopanje. Pravilno je pritožba upoštevala vpoklice k vojaškim vajam, ki 60 gotovo vzrok marsikateri pomanjkljivosti, vendar se pa uprava cestne železnice prav dobro zaveda teh pomanjkljivosti in se z vso strogostjo prizadeva za red na cestni železnici in za vljudnost osebja. Zato nam je uprava električne cestne železnice poslala pojasnilo, ki naj ga spozna vsa javnost, da uvidi prizadevanja električne cestne železnice za red in pravilno poslovanje uslužben6tva. Sprevodniki in vozniki imajo nalog, da na vsaki postaji — ne glede na to, da li je kak potnik za vstop ali izstop pripravljen, — ustavijo voz, hkrati pa tudi, da 6e pred odhodom voza s postajališča prepričajo, če ni v okolici še kak potnik, prav tako pa tudi, da 6e voz ne odpremi vse dotlej, dokler ni vstopanje in izstopanje popolnoma končano. Nadalje jim je naročeno, da morajo bili napram potnikom vljudni in uslužni, prav tako pa tudi, da morajo preslišati vse pikre opazite ter potnikom prijazno odgovarjati na vprašanja, ki se tičejo izstopnih mest. prestopov in tudi odhodov vlakov. Kakršnokoli drugo razgovarjanje, prerekanje ali celo prepiranje itd., je tramvajskim uslužbencem najstrožje prepovedano. Na vse to so usluž-
benci opozorjeni pri vsaki šolski url, torej gotovo vsakih 14 dni. Da bodo te in druge pomanjkljivosti odpravljene, naj občinstvo vsak konkretni primer prestopka prijavi upravi cestne železnice z navedbo časa, kraja, številke voza, številke denarne torbice sprevodnika in prič z natančnimi naslovi, da bo uprava mogla postopati proti kršiteljem predpisov. Le na ta nač:n bo mogoče vzgojiti uslužbenski kader, ki bo upošteval vse predpise, ter izločiti uslužbence, ki za vzgojo ni60 dovzetni. Potnike pa naprošamo, naj čim bolj naglo vstopajo in izstopajo ter poslušajo in se ravnajo po vseh navodilih službujočega voznega osebja, posebno pa, da naj opuste kakršno koli razgovarjanje z vozniki in sprevodniki. Vse občinstvo pa tudi prosimo za upoštevanje naporne službe tramvajskih uslužbencev, saj odpremijo po 30.000 potnikov in prevozijo do 5500 km na dan
1 Pri škropljenju cest in ulic se je res že tudi pripetilo, da je tega ali onega zadel curek in ga zmočil. Namenoma se to seveda zgodi le izjemoma, vendar naj pa v takem primeru oškropljeni takoj javi uslužbenca mestnemu cestnemu nadzorstvu hkrati s številko voza in s podatki, kdaj in kje se je zgodilo. V splošnem so take stvari seveda ne dogajajo, pač pa se večkrat primeri, da je kdo os k ropi jen na cestišču, če se škropilnemu avtomobilu ali tramvaju ne ogne. Škropilci imajo strogo naročilo, da morajo paziti na hodnike in škropiti predvsem le cestišče, toda ljudje se s cestišč ne umikajo, a voz mora hiteti ter škropilec lahko koga pregleda. Sedaj, ko manjka bencina in šoferjev, morajo avtomobili hiteti, da opravijo svojo nalogo, in zato tudi ne morejo tolikokrat poškropiti vseh cest kakor so jih škropili prej. Zato škropilne avtomobile Ie redko vidnno v stranskih ulicah, kjer je malo prometa, saj je treba v prvi vrsti gledati na najbolj prometne ulice in ceste, da so poškrop-
ljene. Opozarjamo pa pešce, naj ne hodijo po cestiščih temveč samo po hodnikih, če nočejo biti deležni hladne prhe. Hkrati naj pa občinstvo upošteva tudi izredne čase in pomanjkanje bencina ter šoferjev, ker je sedaj nemogoče natanko opraviti vse veliko delo.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj Se na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Karambol motociklista s tovornim avtomobilom. Včeraj popoldne se je peljal iz službe 50-lct-ni pisarniški uslužbenec pri prvi kurilnici državnih železnic Roš Anton po Dunajski cesti v smeri proti Stadionu, ko je privozil tovorni avtomobil iz Ko-stove ulice. Nesrečno naključje je hotelo, da je prišlo do karambola, pri čemer je dobil Roš precejšnje poškodbe po glavi. Pri sunku ob avtomobil so mu bile tudi 6trgane kite na nogi. Prepeljan je bil v bolnišnico.
1 Tatvino zlatnine. Bergant Kristi, stanujoči v Poljanskega ulici 19, je neznan tat odnesel s stanovanja dve pozlačeni uri budilki, ženske rjave snežke in dva kovača. Pred 14 dnevi pn jo bila prav tam ukradena zlata damska zapesina ura, par uhanov s safirjein in zlat prstan s safirjem, tako da znaša celotna škoda 2300 din.
1 Tatovi koles ne odnehajo. Vsak dan sprejme policija po nekaj prijav o ukradenih kolesih. Tako je bilo 29. julija ukradeno žensko kolo, vredno 1300 din, Anžič Tereziji iz veže gostilne Anžič na poti na Fužine. — Moško kolo, vredno 1000 din, pa je bilo ukradeno Roliliu Francu na Cankarjevem nabrežju pred gostilno Sunara. — Prednje kolo od bicikla je ukradel nekdo Zadnikarju Antonu na dvorišču hiše na Peruzzijevi cesti. Videti je, da tatovi izbirajo kolesa in da se lotijo le dobro ohranjenih in še dosti vrednih biciklov. Deloma so krivi lastniki koles sami, ki ne zaklepajo koles, navadno zaradi tega ne, ker nimajo ključavnic. Tatvine zaklenjenih koles so mnogo bolj redke in se zato vsakemu kolesarju splača, da žrtvuje še za ključavuico potrebno vsoto.
MARIBOR
0 čem se bodo posvetovali predstavniki slovenskih avtonomnih mest
Poleg Zveze jugoslovanskih avtonomnih mest, jt)6toja v Sloveniji še Zveza slovenskih mest, v kateri so včlanjena naša avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Zupani teh mest 6e večkrat sestajajo k posvetovanjem, poleg županov se ob takih prilikah posvetujejo ponavadi tudi strokovni referenti, včasih se pa spet 6estancjo referenti posameznih 6trok še posebej. Takšni posveti so nujno potrebni, saj imajo naša slovenska mesta celo vrsto skupnih vprašanj, ki jih je treba sporazumno reševati. Ponavadi so vršijo seje predstavnikov slovenskih avtonomnih mest v Ljubljani, te dni pa se bo po več letih vršila taka seja 6pet v v Mariboru.
Kakor smo že javili v »Slovencu«, bo seja Zveze slovenskih avtonomnih mest v Mariboru v soboto, dne 3. avgusta. Tega dne se sestanejo ob 10 dopoldne župani slovenskih mest s svojrmi strokovnimi referenti v mestni posvetovalnici dopoldne ob 10. O rezultatu sestanka bo izdan za javnost poseben komunike. Da pa bo naša javnost poučena o vprašanjih, ki se bodo razpravljala na sestanku v soboto, prinašamo v naslednjem dnevni red te 6eje:
1.	zaščita pred napadi iz zraka;
2.	vprašanje rezervne prehrane;
3.	druga vprašanja, ki so nastala v zvezi z izrednimi razmerami (podpora vojaškim obvezancem, zvišanje plač in mezd, oprostitev osebja itd.);
4.	stališče slovenskih mest v Zvezi mest kraljevine Jugoslavije;
5 podpiranje brezposelnih in pobijanje delo-mržnosti;
6.ukrepi	mest proti beračenju;
7.	otroška vzgajališča;
8.	emisija komunalnih posojil;
9.	sestava mestnih proračunov za leto 1941-42;
10. slučajnosti.
Kakor je iz navedenega razvidno, »o vprašanja, s katerimi se bodo bavili predstavniki slovenskih mest, res mnogovrstna in zelo aktualna. Poročila za točke od 1 do 4 in za točko 9 poda mesto Ljubljana, za točke od 5—7 mesto Maribor, za točko 8 pa mesto Ptuj,
Seje 6e bodo udeležili tudi zastopniki kr. banske uprave štaba Dravske divizijske oblasti in ba-novincki odbor Unije za zaščito dece v Ljubljani.
V zvezi s to sejo se bo vršil v soboto popoldne ogled mariborskega gradu, ki se adaptira v muzejske svrhe, ogled študijske knjižnice in ogled kopališča na Mariborskem otoku. S sejo bo nadalje združen izlet na Pohorje in 6icer se udeleže predstavniki slovenskih mest slovesnosti otvoritve nove pohorske ceste v nedeljo, dne 4. avgusta.
*	- cflv
m Na Pohorju bo v nedeljo živahno. Kakor vse kaže bo v nedeljo na Pohorje prihitelo mnogo turistov. Tako se napoveduje mnogo Ljubljančanov, za katere je tamošnji Turing klub organiziral velik izlet avtomobilistov. Pravijo, da bo samo iz Ljubljane prišlo 30 avtomobilov. V nedeljo bo blagoslovljena tudi vila Planinka, ki so jo že skoraj povsem dogradili. Ob priliki teh slovesnosti se bo izvršila tudi blagoslovitev avtomobilov.
Most čez reko Lolre popravljajo nemški pionirji.
m Tudi poštarji imajo v nedeljo na Pohorju sroj praznik. V nedeljo bo pri Petraškem mostu na Pohorju otvoritev poštne in telefonske postaje, kar bo za Pohorje velikega pomena. Pohorske turistične postojanke so bile doslej od rednih poštnih postaj zelo oddaljene, kar je gotovo neugodno vplivalo na turiste ki so česlo navezani na hitre poštno in telefonske zveze.
m Lepa slavnost v gledališču. Včeraj je v gledališki pisarni sprejemal upravnik mariborskega gledališča g. Radovan Brenčič čestitke k svoji petdesetletnici. Osebno mu jo častital v imenu gledališkega nadzorstva prof. dr. Dornik. Ob pol 12 doj>oldne mu jo izrekel čestitke celokupen gledališki ansainbl, v imenu katerega ie govoril predsednik združenja igralcev g. Rasbcrger ter izročil upravniku krasen srebrn lovorjev venec s 36 listi, na katerih so vgravirana imena vseh članov gledališkega ansambla. Čestitali so upravniku tudi zastopniki tehničnega osebja.
m Grofica Alberti umrla. V Limbušu je umrla v starosti 81 let grofica Frančiška Alberti, lastnica obširnih vinogradnih posestev ter hišna po-sestnica v Mariboru. Pokojnica je bila znana po svoji srčni dobroti in dnrežljivosti. Bila je teta mariborskega pivovarnarja g. Tschelligija. Svetila ji večna luč.
m Studijska knjižnica. S 3. avgustom začne Studijska knjižnica zopet izposojati knjige. Izposojalo se bo do 10. septembra po dvakrat na teden: vsako sredo od osmih do pol ene, vsako soboto od osmih do dvanajstih.
m Nov »Planinka« že stoji. Letošnjo zimo je zadela Podravsko podružnico SPD v Rušah huda nesreča. Pri Ruški koči jc zgorela lepa depen-danca Planinka. Spomladi je začela ruška podružnica SPD s podporo dobrotnikov spet z gradnjo nove, lepše, modernejše in dosti prostornejše »Planinke«. Mogočna nova stavba je sedaj gotova ter bo v soboto, dne 3. t. m., slovesno blagoslovljena in odprta.
m Smrt ugledne gospe. V Mariboru je umrla ugledna gospa Marija Cujnik, rojena Uršič, soproga industrijskega obratovodja v pokoju. Pokojna je mati šolskega upravitelja Mirka Čujnika pri Sv. Jakobu in mati soproge sodnega starešine dr. Muhiča v Slovenski Bistrici. Pogreb blage po-kojnice bo v soboto, dne 3. avgusta, popoldne ob pol 5 iz mrtvašnice v Pobrežju na magdalensko pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 7 zjutraj v magdalenski cerkvi. Naj v miru počiva, sorodnikom naše iskreno sožalje I
m Cvetoča jablana. Poleg nove turbinske žago lesnega trgovca Antona Bohma pri Vuhredu se je razcvela mlada Jablana ter je sedaj polna lepega cvetja, kokor da smo sredi majnika. Zanimivo, da je ta jablana tudi spomladi v redu cvetela.
m Tudi tovarna Rosner omejuje obrat. Kriza je zajela vse mariborske tekstilne tovarne. Tudi tovarna Marko Rosner je morala začeti z omejitvijo obrata ter je dobilo 80 delavcev odpoved.
m Dijaki-vojaki so končali svojo 9 mesečno vojaško vežbo ter so se v sredo poslovili od zavoda in Maribora. K zaključku je prišel tudi poveljnik vseh šol za rezervne oficirje z mnogimi častniki. Potem so se absolventi šole veseli v civilu razkropili po mestu ter primerno slavili zaključek napornega študija.
m Znan mariborski meščan umrl. V Marijini ulici 21 je umrl hišni posestnik in bivši medičar Jožef Dufek. Bil je j>opularen mariborski meščan, znan tudi na podeželju ter je dosegel starost 81 let. Naj počiva v miru!
m Policijska naredba za čas naborov. V dneh 5., 6. in 7. avgusta bodo v Mariboru nabori. Policija je izdala naredbo, s katero se gostilničarjem prepoveduje točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem.
m Smrt znane gostilnifarke. Na Oreškem nabrežju v Melju je umrla znana gostilničarka >Pri klavnici« gospa Ana Birtič, stara 50 let. Pokojnica je bila zelo popularna in priljubljena. Gostilna >Pri klavnici« .Je bila pod njenim strokovnim vodstvom priljubljeno zbirališče meščanov in okoličanov. Bila je velika dobrotnica siromakov, imela pa je vedno odprto srce in roko za vsako dobrodelno društvo. Položili jo bodo k večnemu počitku danes v petek ob 5 popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Zapušča soproga iu dve hčerki. Svetila ji večna luč, preostalim naše globoko sožalje.
m Velike tatvine na pokopališčih. V tej dobi so tatvino cvetlic na pokopališčih na dnevnem redu. Zadnje čase pa so zavzelo te tatvine zlasti na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju prav velik obseg ter kradejo tatovi ne samo cvetlice, temveč tudi rnznc bronaste dele spomenikov, kakor kipe. vijake. Črke Itd., katere očividno prodajajo trgovceu s starimi kovinami. Nadzorstvo na pokopališčih bi bilo treba poostriti.
Najnovejša poročila Nemška vojna poročila
Berlin, 1. avgusta. AA. (DNB.) Neugodne vremenske razmere nad zahodno Lvroivo in Veliko Britanijo so tudi včeraj ovirale delovanje letalstva. Toda navzlic temu so nemška letalu izvedla uspešne polete. Omeniti je treba letalsko !>orl>o nad Kanalom in nad Dovrom, kjer so sc spopadla nemška in britanska lovska letala. Messerschmitti so ponovno dokazali svojo nadmoč nad Spitfiri. Nemška lovska letala so zbila pet britanskih lovskih letal, sama pu niso imela nobenih izgub. Na britanski strani so že večkrat trdili, da je konstrukcija Spitfirerjev lioljša od konstrukcije nemških letal in da jih prekaša tudi v brzini. To tolmačenje pn je ponovno demantirala akcija nemških letal zlasti nad vojaškimi objekti. Naša letala so metala bombe vsak trenutek zmerom na določene objekte, medtem ko so britanska letala dokazala, da so morali njihovo nalogo jiroti vojnim objektom čutiti na sebi civilisti. Angleška letala, ki so preteklo noč metala z velike višine bombe, niso jiovzročila nobene večje škode. Ubiti sta bili dve osebi, štiri pa ranjene, vendar se zdi, da se pod ruševinami nahajajo še druge žrtve.
Berlin, 1. avgusta. AA. (DNB.) Med neko nemško pomožno križarko, ki operira v Južnem Atlantiku in britansko jiomožiio križarko Alcantaro je prišlo do kratke borbo v kateri je bila britanska lad.ju večkrat to/ko zadeta ter je morala odnehati od borbe. Alcanfara se je umaknila v pristanišče, medtem ko je nemška kri/p.rka nadaljevala s svojimi operacijami proti britanskim trgovskim ladjam.
Nemški nspad na Norwich
London, 1. avgusta, t. (Reuter.) Danes popoldne se je iz oblakov nad angleškim mestom Nonvich nenadoma spustil nad sredino mesta kakšnih 120 m nizko nemški strmogla-vec. vrgel jc nekaj bomb. ki so ubile pet ljudi, več pa je bilo ranjenih. Ena bomba je porušila del nekega skladišča, druga pa je zadela sosedno hišo. Tretja bomba je razdejala sosedno restavraoijo.
Prostozidarji likvidirajo
Belgrad, 1. avgusta, m. Nocoj je bilo izda no sjioročilo ministrskega predsednika in zastopnika notranjega ministra, ki je pod 1-52.921 z dne 50. julija 1940 izdal odlok, da sc mora naredba notranjega ministrstva 1-64.515 z dne 17. maja 1940 o prepovedi shodov, sestankov in posvetov najstrožje izvajati glede lož. prostozidarjev. Zaradi tega je velika loža »Jugoslavija« sklenila ustaviti vsako delovanje in izvršiti likvidacijo svoje in vseh podrejenih lož na vsem področju kraljevine Jugoslavije.
^BmasaBammmmBmmmmmmmmmBmmmmmmm
Celjske novice
v c V kapelici sv. Ciriln in Mefoda v Molički
peči pod Ojstrico, pri »Mariji Pomagaj«, bo v nedeljo, 4. avgusta ob 10 sv. maša, ki jo bo opravil g. župnik Sunčič. Savinjska podružnica SPD vabi planince, da se sv. maše udeležijo. Ravno tako vabimo k udeležbi domače prebivalstvo iz Luč, Solčave in tamkajšnje okolice.
c Obisk tujcev v Celju se je dvignil. Meseca julija je obiskalo Celje 1210 tujcev in sicer 1158 Jugoslovanov in 5S inozemcev. V mesecu juniju letošnjega leta je število tujecv v Celju doseglo le 914, meseca julija lanskega leta pa 11SS. Umrlo je v juliju v Celju 34 oseb, od teli 25 v bolnišnici, 9 pa v mestu.
c Gora Oljka vabi. 28. julija bi morala biti na gori Oljki lepa nedelja, ki pa je bila preložena na nedeljo, 4. avgusta. Slovesno opravilo bo imel novomašnik g. Kasesnik Ivan iz Šoštanja. Pridigal bo g. p. Odilo llanjšek.
c Poroka. V Žrečali sta se jioročiln podpre-gle<dnik finančne kontrole g. Šunian Alojzij iu učiteljica gdč. Godnič Marica. Bilo srečiiol
c Športni klub Jugoslavija v Celju je ustanovil težko atletsko sekcijo. Vse prijatelje te panoge s|)orta vabi sekcija, da se udeleže prvega sestanka dne 7. avgusta ob 8 zvečer v Delavski zbornici.
c Beseda iz okolice Vojnika. »Domoljub« prinaša zanimiv dopis iz okolice Vojnika: »Poletje z vročino in z zlatim žitnim pol jem je tu. Toda zopet letos, morda boli kot druga leta, uničuje toča pridelke zemlje. Kmet, kmečki človek tako ostaja: eno leto brez kruha. Kako bo drugo leto? Kdo ve? Pomoči išče pri oblasti, pri sosedih; papovsod je pičla ali pa je sploh ni. Samo pomoč? Zavarovanje proti toči? Predrago je. prispevki preveliki pri naših zavarovalnicah. Obvezno zavarovanje proti toči bi nujno rabili. Saj izbira toča le nekatere predele, dočim se drugod le redko oglasi. Zavarovanje proti toči se iz tega razloga razlikuje od zavarovanja proti požaru; le z obveznim zavarovanjem bi se dalo doseči uspeh. Kmečka zveza, Kmetijska zbornica naj to čimpreje preučita. Za letos pa bo pomoč države, banovine in km«-tijskih ustanov. Kajti, če bo kmet danes pričel kupovati žito, bo spričo draginje, ki vlada, upropastil sebe. Zašel bo v dolgove, iz katerih ne bo izhoda Tako grozi kmetu, v jkj toči prizadetih krajih, lakota ali propast. F.no kot drugo je neizogibno, zato jc pomoč oblasti potrebna čimprej.«
c Mesto komercialista jc izpopolniti na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju. Prednost imajo prosilci, ki so sposobni poučevati tudi stenografijo ali strojepis. Tozadevne prošnje, naslovljene na ministrstvo trgovine in industrije. je^predložiti ravnateljstvu šole do 13. avgu-
c Nesreče. V Tolstem pri Laškem je vol stopil na nogo 5letnemu sinu jroseMnika Krojne Leoj>oldu in mu jo zlomil pod kolenom. Ko sc je 2jletm sin posestnika Ivan Stojan iz Sv. Primoža pri Šentjurju peljal s kolesom proti sninrju, je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. Pri sekanju drv se je vsekal v levo koleno 28letni delavec Breznik iz Mlač pri Lo-cah. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici,
c Kolesa izginjajo. V Celju je bilo v zadnjem času več kolesarskih tatvin. Neznanec je v soboto ukradel iz veže okrajnega načelstva novo kolo nekemu posestniku iz Dramelj, ki ga je prišel prijavit. Izpred pisarne LKG na Dečkovem trgu pa je nekdo ukradel kolo tajniku g. M n le j u. Kolo ima št. 30495, znamke \Vaffen-rad. Vredno 900 din.
KULTURNI OBZORNIK
Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh
Letošnji knjižni dar Slovenske Matice v Ljubljani je kot tudi sicer druga leta izredno bogat tako glede na leposlovje kakor tudi na znanstveno književnost. Dobili suto namreč letos dva izvirna slovenska romana, Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh in Jožeta Pahorja roman Matija Gorjan ter Miroslava Goršeta monografijo o doktorju Valentinu Zamiku. Tako izpolnjuje in nadaljuje naša »matica« po zgledu češke in po svoji skoro že osemdesetletni tradiciji svoje naloge glede na izdajanje visoko kulturnih del iz lepe umetnosti in tudi iz znanstva do našega slovenskega izobra-ženstva in se tako dostojno postavlja ob stran drugih podobnih matic ter povrhu tega še skladno dopolnjuje delo naše letošnje jubilantinjc Mohor-
L1
eve družbe kajti ta skrbi predvsem za dobre injige za naše preprosto ljudstvo. Le tako se moreta ljudstvo in izobraženstvo, to je celotni slovenski narod, vzajemno dvigati do vrhov današnje človeške kulture. Danes naj na tem mestu spregovorimo najprej o Miška Kranjca Povesti o dobrih ljudeh, ocene drugih dveh jjomembnih knjig bodo v prihodnjih dneh prišle na vrsto, kajti vsaka posebej brez dvoma zasluži našo največjo pozornost in čim popolnejšo označitev.
Zunanji jx>tek dogodkov v Povesti o dobrih ljudeh je Miško Kranjec postavil v hišo in okolico ob Muri, prav za prav na sam otok tako, da je na eni strani Mura, na drugi pa močvirna pokrajina ob nji, kjer šume topoli in pojo jelše obenem z reko svojo večno lepo pesem o naravi in življenju. In ta hiša z vso svojo osamelo okolico je prav zunaj same obljudene vasi, tako rekoč zunaj civiliziranega sveta, zunaj pokvarjenosti, skratka: pri dobrin ljudeh. Torej pri ljudeh ki so dobri, lepi, sveti in nad vse plemeniti. Tako prehaja v ti zgodbi Kranjec od realističnih, v večini dosedanjih povestih skoro povsem naturalističnih popisov sodobnega obmurskega in prekmurskega življenja in človeka k popisovanju dobrih in nepokvarjenih ljudi, takih ljudi, ki žive samo lepoti, resnici in dobroti. Sicer je tudi že v dosedanjih svojih delih težil za ustvaritvijo takih ljudi, a je v resnici ostal samo pri težnji, v pričujoči povesti pa je naravnost presekal s svojim dosedanjim načinom in stilom popisovanja in napisal, kot sam povsem pravilno naznači to v zadnjem jx>-glavju pravo pravcato, »pravljico o dobrih ljudeh, ki so nekoč živeli na prelepem otoku pri Muri... Nekoč... lahko bi se začela ta jwest s to besedo, zakaj, če bi kdo vprašal, ali danes ne žive več dobri ljudje, bi mu lahko odgovoril z nekim obotavljanjem: Morda še žive. Ako pa žive ,tedaj gotovo tolčejo revščino v prelepih krajih ob Muri in sanjajo ob zimskih večerih o svetu, o katerem mislijo, da je tako bogat, in kakor jih vleče s toliko silo.« Da, zares čudno, tudi ti dobri ljudje v prelepih krajih ob Muri — niso vsi zadovoljni, kajti žive v revščini, žive (tako vsaj Marta!) prazno in vsakdanje življenje, pa zato tudi oni hrepene v svet bogastva in lej>ote in burnih doživljajev. V široki svet žele. Toda pisatelj jih zavrne, češ da v širokem svetu ni več dobrih ljudi. Ce pa so, meni pisatelj, so pa zopet to samo taki ljudje, ki so tudi revni, a obenem bogati, bogati z lepoto in usmiljenjem in dobroto.
Vsa povest je potemtakem visoka pesem lepoti in dobroti, morda nekoliko manj resnici, zakaj če bi pisatelj sledil tudi zadnji resnici, bi vse dobre ljudi vodil iz tega lepega sveta ob Muri ne toliko v široki svet, kolikor bolj k večni Lepoti in Dobroti. Tega zadnjega koraka Kranjec v ti povesti še ni storil, dasiravno se mu je mnogo mnogo bolj približal kot v katerem koli dosedanjem delu. Po ti poti hodi v pričujoči povesti edinole stara Ana Koštrčeva v svoji preprostosti, njen mož Jožef Koštrca pa ji na ti pravilni poti morda Ie prevečkrat ugovarja in tako bolj poudarja svojo moško miselnost z zelo močnim pridihom realizma in naturne razumske smeri proti Anini ženski čustvenosti, ki pa se mi zdi vendarle vse bližja dokončnemu dojetju Boga kakor pa Jožef, ki je obenem s pisateljem prišel samo do — boga. ker ga Kranjec očividno namenoma tako piše (neznanja slovenskega pravopisa si mu namreč nikakor ne usojani očitati!).
Kako zares visoko pesem lepoti je napisal Kranjec v tem delu, utegnemo spoznati že iz samih naslovov peterim velikim poglavjem v povesti: Povest o slepi deklici, Povest o razbojniku Petru Koštrci, Povest o mladi ženi, Povest o pomladi. Četudi so prvi trije: Katica, Peter in Marta, resnične osebe iz pojesti, vendarle so prav za prav sami — simboli, saj nas o tem potrjuje zgornji zadnji naslov zadnjega pioglavja.
Kompozicija dogodkov v povesti je čisto preprosta: Stara dvojica Ana m Jožef Koštrca živita mirno življenje ob Muri. Nekoliko se to življenje razburka, ko pridejo iz širokega sveta Korenovi: Ivan, Marta in Katica. Vendar je to razburkanje zelo majhno, kajti ta družina prihaja h Koštrčevim — vsako leto, tako da prav za prav spada k dobrim ljudem. Bolj pa razburka življenje ob Muri razbojnik Peter, pa tudi ta na koncu koncev ne spada v široki svet, marveč v neki samosvoj svet, saj njegovo razboiništvo prav nič ni enako razbojnikom in razbojništvu tega sveta, tistim namreč,
ki delajo hudo revnim. Prav tem ravno Peter pomaga! Razburkanje, ki ga napravi Peter, je druge vrste: Ivanovo ženo Marto razburi, jo vname za ljubezen i>n ji vzbudi hrepenenje za srečo, ki jo pa Marta napačno vidi — v širokem svetu. Ko odide Peter, kmalu izgine v svet tudi Marta, da bi ga našla, a Peter se vrne k drugi lepoti: k slepi deklici Katici. Široki svet, ki ga šteje za navadnega razbojnika, ga končno odkrije, čeprav je svoj videz zmerom prikrival in spreminjal, in tedaj odide za vedno iz krajev ob Muri tako, da tudi Katica ni doživela sreče. Ob slovesu ji je rekel: »Zbogom, Katica! Pričakuj me in potem pojdeva od tod. V svet odideva, v veliki in lepi svet! Trde so bile za Katico te besede, tako trde, da se je zgrudila v travo in se ni mogla potolažiti. Zares, gorje človeku, ki mu ostane samo upanje, za večno neutolažljivo in neutešeno upanje v le-x)to in dobroto. Ali ne vodi nujno prav od tod, cjer se je pisatelj ustavil, jx>t od samega upanja do prave Lejx>te in Sreče in Dobrote?!
Zares edinstvena je Kranjčeva povest o dobrih ljudeh v naši književnosti, saj ji je mogoče najti enakih samo v najlepših Cankarjevih delih o lepi Vidi, v Hiši Marije Pomočnice, Milanu in Mileni in v Podobah iz sanj. Naravnost klasično je prikazan stari zakonski par Ane in Jožefa Koštrce. S kakim podrobnim realizmom riše pisatelj njuno življenje in njune pogovore, zlasti pogovore v za starega človeka dolgih nočeh brez zadostnega spanja pa prav tako tiste prelepe pogovore ob ljubljenem in nepogrešljivem čaju... Kaj jx>dobnega utegnete brati samo še v klasični ali v slovanskih književnostih. Kranjčev epski talent je v teh prizorih brez dvoma dosegel svoj višek do sedaj, višek pa je dosegel prav tam tudi njegov jezik m slog s svojo neprimerno preprostostjo m ljubkostjo. Jožefova preprosta, a prav zato izredno globoka miselnost, je v dialogih z ženo Ano dosegla tako visoko stopnjo popolne dovršenosti, kakor je pri nas še nismo brali m slišali. Oba stara človeka sta tako življenjsko resnično naslikana, da ob njiju skoraj pozabiš na simbol visoke pesmi, kar je sicer vsa povest od konca do kraja.
Druge osebe so vsekakor manj življenjske, saj bi se o spremembah, ki se dogode v Petru ali Marti ali Katici, dalo s psihološkega in logičnega zrelišča prav gotovo marsikaj ugovarjati, ker so življenjsko skoroda nerazumljive, ali tu hočeš—nočeš—moraš z njimi stopiti v svet pesmi in lepote in ljubezni, v neresničnosti, v irealni svet. Ali bi se ne moglo ob tem dejstvu komu zdeti, da je tale povest o dobrih ljudeh tako zelo blizu Cankarjevemu Hlapcu Jerneju, ne morda po svoji snovi, marveč vse bolj jx> svoji zamisli m razpletu, saj sta oba tako malo življenjska, a zato nič manj, bolje rečeno, prav zato še bolj — pesniška.
Vsa knjiga nam priča, kako je Miško Kranjec globoko posegel v naravo in jo z vso veliko pesniško dušo tudi v resnici doživel, saj bi sicer nikakor ne mogel tako klasično lepo popisati lepot ob Muri, na otoku pa v močvirjih in na samotnem griču; vse to pa daleč od človeka, ker bi človek še to naravo prav gotovo pokvaril... Daleč od vasi poteka življenje naših dobrih ljudi, V vasi pa žive razen starega dobrega organista po večini sami pokvarjeni in slabi ljudje (pomislimo samo na sebične in nevoščljive cerkvene pevce, kako so se uprli, ko so zvedeli, da dobri organist želi, da bi v nedeljo pela na koru — nova pevka, slepa deklica Katica!). Naši dobri ljudje takih družabnih in socialnih grehov sploh ne poznajo, ljudje v vasi pa lepote — ne razumejo!
Pravljica je prav za prav ta povest, prisrčna, otroško dobra pravljica; najlepša se mi zdi pravljica o Ani, kajti v nji je bolj kot v katerem koli drugem človeku v povesti združena vsa preprošlost in otroška dobrota z nepokvarjenimi jx>gledi na življenje, zato pa združena z verskimi in religioznimi pogledi. Le ti namreč morejo pokazati resnično dobrega človeka, takega, kakršnega je ustvaril — Bog! In tak človek je zares pravi človek, poln optimizma in vere v dosego večne Lepote in Dobrote. Vsak drugačen človek bi nujno moral postati — pesimist.
To je prav dobro čutil tudi sam pisatelj, saj bi sicer ne mogel napisati takihle besed: »Svet že davno ne ve, ali Koštrčeva še živita ali sla_ že mrtva; in često se zgodi, da pride kdo z občine gledat, če nista umrla v svoji koči. Koštrčeva pa še živita: zdi se, da ne bosta nikdar umrla. In v tihih nočeh se še vedno pomčnkujeta; a ko pride nova pomlad, si morata spet in spet priznati veliko ljubezen, ko ustnice zašepečejo: Rad te imam. Nekoč bodo ustnice poslednjič izrekle to brezmejno ljubezen in zvestobo, potem pa se bodo zaprle za vekomaj. Vendar ljubezen naibrže tudi takrat še ne bo umrla.« Gotovo, saj sta ljubezen in zvestoba — božji hčerki, ki gotovo ne bosta nikdar umrli, marveč celo v ljudeh v svitu božje ljubezni zažareli — za večno v blaženstvu.
Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh je potemtakem v resnici brez dvoma najlepše darilo Slovenske Matice v letu 1940. S tem delom pa ie obenem Kranjec napisal nedvomno svojo najboljšo dosedanio novest ne samo v idejnem, marveč še mnogo bolj v kvalitetnem pogledu.	F. J.
Nemško bojno letalo nad angleškim kanalskim otokom Jernej, ki »o ga Nemci zasedli.
Nič ni novega pod soncem
Stenografija ni iznajdba naše dobe, čeprav je bila ta iznajdba več stoletij tako rekoč pozabljena. Ze stari Egipčani, Grki in Rimljani so poznali stenografijo. Seneca, ki je živel v davnem Rimu, je obvladal več ko 5000 stenografskih znakov. Prav do srednjega veka so se ohranili ti znaki. V davnem Rimu je pesnik Martial opeval spretnost ste-nografov, češ: »Naj bi besede vam hitele, roka hitrejša je ko te; preden jezik svoje delo opravi, ga dsnica že je izvršila.«
Tudi daktiloskopifa, veda o prstnih odtisih, je bila v srednjem veku na Kitajskem že v navadi. Prstni odtis je bil kot drugi pečat zmeraj zraven podpisa na listinah, s čemer je bilo preprečeno potvarjenje podpisov.
Spanci pijejo najrajši vodo
Kakor je čudno slišati, pa je le res: v Španiji pijejo v prvi vrsti — vodo. Voda je v deželi vina malage vse drugačnega pomena, kot si mi mislimo. V Španiji je voda dragocenost, katero špansko ljudstvo više ceni kot mi vino. Nič ni posebnega v Španiji, če kakemu gostu postrežejo z vodo. Tudi na cesti je voda primemo upoštevana. Moški in
ženske prodajajo na cestah vodo po kozarcih, ki
jih natakajo iz velikih vrčev ali pa iz mehov. Take mehove jemljejo tudi na pot. Meh za vodo ima obliko blazine. Na vožnjah z vlakom utegneš v Španiji večkrat videti, kako Španec vzame iz svoje prtljage meh za vodo in postreže svoji izvoljenki.
Ljudje bivajo v ceveh
O Diogenu je mano, da je živel v k5di. A da živi kar celo mesto v lončenih ceveh, pa sf»ada že k čudovitostim naše dobe. V Medeninu, to je v južnotunezijskem mestu v puščavi, kjer sonce po: dnevi V6e neusmiljeno požge in kjer ponoči ni nobenega kuriva zoper precejšen mraz, 6i puščavski prebivalci narejajo dolge cevi iz ilovnate lončevine, ki ležijo večkrat druga vrh druge v več nadstropjih. Svetlobni predeli, ki segajo od najvišjega nadstropja do tal, omogočajo ljudem, da se morejo pre-gibati v notranjosti cevi. V tem mestu iz cevi, ki je bilo znano po legi že Rimljanom, živi krog 5000 prebivalcev, ki so v večnem boju z mučnim pomanjkanjem vode, saj nudi pomladanski dež le prav malo odvišne vode. Ta se zbira v edinem vodnjaku tega čudovitega mesta na robu skrajnih življenjskih možnosti!
ŠPORT
Janez Veider: Skaručina
Zadnje ča6e dobivamo Slovenci knjižice, ki so v njih popisane naše božje poti, posebno kar 6e tiče umetnostnih vrednost — stenskih fresk po dežel-sKih cerkvah. Tako smo že dobili Vodič po Crngro-bu in Groblje, vse izpod peresa umetnostnega zgodovinarja Ivana Veiderja, Isti pisatelj .am je sedaj napisal podobno knjižico, ki v nji popisuje umetniško vrednost božjepotne cerkve na Skaručini. V knjižici na drobno opisuje Skaručino samo, zgodovinsko skaruške cerkve, popisuje sedanjo ska-ruško cerkev in včliki oltar v nji, jedro knjižice pa vsebujejo poglavja o freskah na stropu, v prezbi-teriju in v ladji. Ob koncu govori še o božji poti sv. Lucije na Skaručini, o skaruških duhovnikih, o starih pobožnostih na čast sv. Luciji m dodaja še nekaj drugih skaruških zanimivosti. Vsa knjižica je opremljena s prekrasnimi slikami, ki nam pona-zorujejo freske in druge lepote skaruške cctkve ler zgodovino kužnega znamenja v skaruški okolici. Tako knjižica nima 6amo kake lokalne vrednosti, ampak je pomembna za spoznanje vsega cerkvenega umetniškega gradiva, ki je v tako obilni meri ohranjeno po naših podeželskih cerkvah. Zato smo te pomembne knjižice prav tako veseli, kakor smo veseli tudi pisateljeve obljube, da bo Skaručini sle-Jila še marsikaka druga umetnostno zgodovinska lonjiga, ki bo nadaljevala s popisovanjem lepote in umetniškega bogastva na naši slovenski zemlji.
L - ----t r, J* i o ifjniirfn *alozil vo-
MCUI1U	vi«*. ------- ----1-a-
diški Fantovski odsek in je tako kot prvi izmed fan-
tovskih odsekov pripomogel k izdanju knjige, ki pospešuje našo domačo slovensko kulturo. Naj bi temu zgledu sledili še drugi Fantovski odseki. Knjižico prav toplo priporočamo. Stane samo 10 dinl *
Bogoljub št. 8. Najnovejša številka Bogoljuba prinaša na uvodnem mestu članek urednika Jos. Šimenca pod naslovom Bomba v fran-ooski šoli. V tem članku razpravlja pisec o laičnih šolah na Francoskem pred sedanjo veliko vojno, ki je bolj kakor marsikaj dokazala zgrešenost vzgoje brez Boga. Članek izzveni v misel: Brez vere je vzgoja nemogoča. Na koncu se pa nam odkrije namen tega članka v besedah: »Sicer sem pa ta članek napisal največ zato, ker je zdaj v Jugoslaviji gos|>odar prosvete — katoliški duhovnik!« — Marija Jeleni objavlja pesem Blagoslovljena. — Alojzij Strupi govori jx>d naslovom Da prav razumemo o duhovnosti Katoliške akcije. 'Judi druga pesem, ki je izpod Neubauerjevega peresa, jc posvečena Mariji: Ustavi boj, Marija. — Janež Kalan želi v članku Presveto Srce Jezusovo, usmili se umirajočih, da bi se med nami poživilo delo Bratovščine za umirajoče. — Dr. Roman Tominec v zaglavju K luči nadaljuje svoje večerne razgovore, to j>ot o delovanju sv. Duha. — Na koncu so poročila Marijinih družb, Katoliške akcije, Krščanske družine, nadaljuje se listek Carstvo brezbožnikov, zaključuje se pa ta številka z zanimivosti iz Cerkve in domovine in raznimi drugimi drobnarijami.
Prvenstvo posameznikov SAZ
Jutri in v nedeljo popoldne bodo na Stadionu v Ljubljani zanimive tekme najboljših slovenskih lahkoatletov ea prvenstvo posameznikov. O tej lepi športni panogi, ki je ravno v Sloveniji v zadnjih letih tako napredovala, bi bilo odveč govoriti, saj je znano, da je lahkoatletski šport ona telesna vaja, kateri je na vsakokratnih olimpijskih igrah odmer-I jenega največ časa, da je ona športna panoga, za [ katero vlada na takih svetovnih srečanjih največje zanimanje. Zato se ne smemo prav nič čuditi, če je po drugih državah in celo v drugih centrih naše države tolikšno zanimanje za ta šport.
Upajmo, da se bodo tudi pri nas v Sloveniji kaj kmalu razmere toliko spremenile, da ne bodo gledali naših res prvorazrednih atletov samo sodniki, ampak tudi oni prijatelji naše mladine, ki se zanimajo za šport in zlasti za borben šport, med katerega 6pada v prvi vrsti lahka atletika.
Naši atletski borci — slovenski in državni pr-vaki, — ki bodo zbrani v soboto in nedeljo popoldne na Stadionu, zaslužijo, da jih obiščemo v čim-večjem številu.
Nogometni turnir SK Marsa
Turnir prireja Mars v proslavo 200. tekme 2i-gona Staneta in 250. tekme Vrhovca Ivana. Pokroviteljstvo je prevzel Bonač Fran, veleindustnjalec in predsednik ljubljanskega velesejma. Drug pokal | je dar podpredsednika kluba J. Osenarja. Na tur-j nirju sodelujejo: Jadran, Kranj, Korotan in prireditelji. Ob 9 Mars:Jadran, ob 10 Kranj-.Korotan. Po-} poldne se turnir nadaljuje ob 16.
Dvoboj atletičark Nemčija ; Italija 53 : 31
Lahkoatletinje Nemčije in Italije so se pomerile v Parmi v dvoboju, ki je prinesel zmago atletinjam iz Nemčije. Doseženi so bili tile posamezni rezultati:
100 m: 1. O. Winkels (N) 12,2. 2. C. Testoni (I) 1 2,4. 3. A. Rommel (D) 12,4. 4. I. Lucchini (1) 12.4. 200 m: 1. G. Winkels (N) 25,1. 2. T. Kurz (N) 25,2.
3.	R. Cattaneo (1) 25,3 (rekord). 4. E. Ucrofina (1) 26,5 sek. — 80 m zapreke: 1. E. Biess (N) 11,4 (rekord). 2. C. Testoni (I) 11,4. 3. 0. Valla (I) 11,6.
4.	S. Prater (N) 11,6 sek. — V daljino: 1. C. Schulz (N) 5,87 m. 2. E. Bock (N) 5,78. 3. A. Piccinini (I) 5.45. 4. M. Alfero (I) 5,24 m. — V višino: 1. T. Solms (N) 1.60). 2. E. Kaun (N) 1,57. 3. G. Spaggiari (I) 1,50. 4. M. Sannazzari (I) 1,45 m. — Krogla: 1. G. Mauermayer (N) 13,44. 2. A. Piccinini 11,98. 3. G. Grossi (I) 11,85 4. C. Ktinicke (N) 11,00 m. — Disk: 1. G.' Mauermayer (N) 45.65. 2. Kunicke (N) 40.23. 3. E. Cordiale (I) 39,06. 4. G. Gabrici (1) 38,98 m. — Kopje: 1. L. Kruger (N) 42,81. 2. E. Bal-laben (I) 40,64 (rekord). 3. A. Matthiesen (N) 40,23. 4. A. Turci (I) 34,10 m. — 4 X 100 m: 1. Nemčija (Biess, Kurz, Rommel, Trater) 48,2 sek. 2. Italija (Cattaneo, Daverio, Valla, Testoni) 48.4 sek. (rekord).
Jutri in pojutrišnjem se pa srečajo atleti omenjenih držav v Stuttgartu.
Prvenstvo slov. nogometne zveze
Slovenski nogometni klubi se bodo pričeli boriti na zelenih poljanah dne 1. septembra t. 1. V domači ligi bo igralo vsega skupaj osem klubov, in sicer poleg Ljubljane še štirje klubi iz ljubljanskega, dva iz mariborskega ter eden iz celjskega področja. Žreb je določil naslednje igre:
1. sept.: Zelezničar-Kralj, Bratstvo-Mars, Olimp-Amater, Ljubljana Maribor.
8. sept.: Mars-Zelezničar, Bratstvo-Olimp, Ama-ter-Liubliana, Maribor-Kranj.
15. sept.: Zelezničar-Olimp. Mars-Kranj, Brat-stvo-Ljubljana, Amater-Maribor.
sept.: Ljubljana - Železničar, Olimp - Mars, Maribor-Bratstvo, Kranj-Amater. .J29. sept.: Zelezničar-Maribor, Mars-Ljubljana, Olimp-Kranj, Amater-Bratstvo.
6. okt.: Amater-Zelezničar, Maribor-Mars, Ljub-ljana-Olimp, Kranj-Bratstvo.
15. okt.: Železničar - Bratstvo, Mars-Amater, Olimp-Maribor, Kranj-Ljubljana.
Vsak klub bo odigral po sedem tekem, tako da bo prvi del prvenstva končan že 13. oktobra. Dne 20. oktobra se pa tekmovanje nadaljuje s povračilnimi tekmami v obratnem vrstnem redu.
Italijansko atletsko moštvo za Nemčijo
Dva močna nasprotnika v evropskem lahko-itletskem športu si bosta stala jutri in v nedeljo nasproti. Italijani namreč nastopijo proti Nemcem v Stuttgartu v Stadionu Adolfa Hitlerja. Italijanski zvezni vodja Marchese Ridolfi je svoje moštvo, ki je odpotovalo v sredo iz Schia, kjer je bilo na skupnem treningu, skrbno izbral. Vsi novi italijanski rekorderji so na listi. Poleg novih moči je mnogo starih znancev iz prejšnjih tekmovanj, ki bodo zopet nastopili proti Nemčiji v plemeniti borbi na zeleni trati. Borba bo kljub temu, da je že naprej računati z zmago Nemčije, zelo zanimiva, kajti italijansko moštvo se je za borbe, ki se prično jutri, dobro pripravilo.
Jeglicev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen l
Opozorilo vsem športnim organizacijam in klubom! Vse športne organizacije in klube opozarjamo, da se sprejemajo rokopisi za športno rubriko najpozneje do 17. (5.) ure popoldne. Pozneje dospeli dopisi bodo objavljeni šele naslednji dan. Le izredno važne in nujne športne vesti se sprejemajo po tem času.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Planina, V petek, 2. avgusta ob 8 zvečer sestanek plavalne sekcije v prostorih Akademskega doma.
SK Moste. Drevi ob 20 važen sestanek vseh aktivnih nogometašev. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega in nadzornega odbora. Radi važnosti dnevnega reda prosim sigurno in točno udeležbo.
Slovenska Atletska Zveza v Ljubljani. Službeno. Obveščajo se vsi klubi člani Slovensko atletske zveze, da se morajo dopisi za zvezo pošiljati na naslov Ljubljana Tavčarjeva I/IV. — Dopisi, ki bi bili drugam naslovljeni, se utegnejo zgubiti in zveza ne prevzame zanje nobene obveze.
ZDK
Zveza dekliških krožkov priredi na Stadionu od 1. do 20. avgusta t. 1. telovadni tečaj in sicer vsako sredo in petek od 5 popoldne dalje. Tečaj bo vodil Tone Klinar, ki je obiskoval Viscko šolo za telesno vzgojo v Belgradu. Izvajala se bo gimnastika, telovadne igre, srbski ples, lahkoatletika itd. Vabimo vse članice in mladenk? dekliških krožkov, posebno pa vaditeljice. Obleka telovadna.