—    384   —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz spodnjega Šfajarja 27. listop. —k. Da vaše živinozdravilske bukve niso le vsakemu gospodarju v dobiček, ampak da so tudi celo za reči dobre, na ktere ne Vi ne gosp. Strupi niste mislili, Vam hočem razo-deti. Ko je v nekem kraji (očitno ga imenovati nočem) 19. malega serpana letos toča hudo ropotala, sta neki gospodar in njegov gost pod kozolcem iz starih bukev na glas brala in menda točo zagovarjala; žena na pragi stoje ju opominja bolj na glas brati, kar tudi storita. Ko pa vidi, da branje iz tistih bukev nič ne pomaga, «koči babna v hišo, vzame iz mize en papir, in hiti pod kozolc k možu rekoč: se to beri, morebiti bo to pomagalo! Mož začne počasi brati in toča sčasoma preneha; neumna žena pa gotovo misli in terdi, da je pravoreč zoper točo našla. In kaj mislite: kakšen papir je bil tisti? Ne prestrašite se! 4. del j^Zivinozdravništva^' stran 163: „od driske in griže!'' — Za čisto resDico tega sem Vam porok.
1% Zagreba 26. nov. Mika me, nekaj naznaniti, kar naj bo v izgled ljudem, ki, čeravno jih je mati slovenska rodila, ne vedo nič ali celo malo od maternega jezika, — kterim ni nič mar, gre le narod v svoji omiki naprej ali nazaj. Res je, da je Anglež poseben človek in da loti se najpred on kake nenavadne stvari: ali to omenjene rojake naše nič ne zagovarja; dosti, dajeptuj, ki trudi se cela leta, naučiti se slovanskih narečij. Je namreč neki Anglež, kterega tu omeniti hočem, ki je bil dalje časa v Gorici, da bi naučil se slovenščine,  in
pridobil si je toliko znanosti v nji, da razume vsa slovstvena dela; slovenščina pa mu sama ni bila dosti; že* lel je soznaniti se tudi z ilirskimi in serbskimi pesniki^ in prišel je v ta namen pred nekimi tedni v Zagreb, da bi tukaj prilastil si potrebne vednosti za razumljenje njihovih del in zamogel potem prestavljati to, kar je v njih lepega in posebnega, v svoj materinski jezik* Je li bi ne moralo to biti izgled mnogim našim rojakom ^^*), kterim ni celo nič mar za domače blago, ktero celo p tujci spoštujejo! Jeii bi nam ne smelo nasproti to tudi izgled biti, učiti se tudi p tuj i h jezikov, da bi bogatili svojega lastnega! Mislim da. —                               Prs.
Iz Ljubljane. Povedalo se nam je za gotovo, da el« ministerstvo nauka je v Idrii dovolilo napravo realne BO le. Naprava ta bi utegnila ravno za ta kraj posebno koristna biti. — Blaznikovi tiskarnici je ravno izročii slavnoznaul pisatelj slovenski gosp. Jožef Hašnik zbirko svojih pesem in tako spolnil že vec let glasno prošnjo mnogih svojih prijatlov. Mične Hašnikove pesmice, ktere so se že zdavno bravcem Novic prikupile in kterih veliko veliko živi v ustih našega naroda, ki jih radostno prepeva, so zdravi izvirki do-brovoljnega serca, in dobro došle bojo vsakemu prijatli^ domačega pesništva.
*) Da častiti „Neven" ne ho sopet tega opomina napak obračal, dostavljamo, da gosp. pisatelj meni rojake svoje slovenske.                                                                             Vred.