LETO XII. LJUBLJANA, JULIJ-AVGUST 1971 ŠTEVILKA 7-ti ' Osnutek samoupravnega sporazuma V eni preteklih številk našega glasila smo že poročali, da Je bil J mesecu februarju sprejet ZAKON O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU O MERILIH ZA USMERJANJE DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV. v javni razpravi Tedaj smo tudi govorili o polenu sprejetega zakona in kaj ta prinaša na to področje kvali-‘stivno novega. V maju so predstavniki slovaških sindikatov, Izvršnega sVta Slovenije in gospodarske gornice Slovenije podpisali Splovi družbeni dogovor o načelih m merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o de-’ltv> dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizaci-lah z določili zakona. Že v času oblikovanja splošnega družbene- dogovora, so bili zlasti sindikati pobudnik in organizator samoupravnega sporazumevanja, "se delovne organizacije v Slo-Vniji sklepajo blizu osemdeset samoupravnih sporazumov, ki so m^Pirani po panogah dejavnosti, ."saka grupacija je bila oblikovna na osnovi pristanka večine Podjetij posamezne skupine. Naše podjetje je uvrščeno v skupino kovinske in elektro industrije, ki jo sestavlja blizu 140 uelovnih organizacij in obrtnih Podjetij. V skladu z zakonom je bila v Piesecu maju imenovana devet-Pajstčlanska komisija za pripra-V samoupravnega sporazuma, ki ga kratko imenujemo tudi VII. sporazum. Komisija je najprej ?brala od podjetij kovinske in Nektro industrije nekaj osnov-Pjh podatkov o dohodku in oseb-Pih dohodkih, nato pa ob izredno 'utenzivnem delu do 15. julija ^delala prvi osnutek samouprav-n6ga sporazuma. Ta je bil vsem P°djetjem, bodočim podpisnicam sPurazuma, posredovan v javno obravnavo po postopku kot to Velja za druge splošne akte. O osnutku je razpravljal tudi ust-Vzni svet pri Zvezi sindikatov Slovenije. Ko vsa podjetja poda-,0 pripombe na osnutek sporazuma, komisija izdela v tridese-‘‘h dneh predlog in ga da v registracijo posebni komisiji pri !'ePubliškem sekretariatu za de-0 Tako je na kratko opisan postopek za sprejem samouprav-“sga sporazuma. Naj povzamemo vsebino VIL ?antoupravnega sporazuma, ki jo Od predmet javne obravnave v Pašem kolektivu. . Osnutek sporazuma najprej do-,?ca osnove za oblikovanje ve-■kosti t. im. kalkulativnih oseb-[‘‘n dohodkov. Gre za izračun , °ličine sredstev za osebne do-?°dke po sporazumu, glede na /Ratifikacijo oz. izobrazbeno trukturo zaposlenih. Ta izraču-PPna količina kalkulativnih oseb-fPn dohodkov se povečuje še s akterji stimulacije, od katerih de n izraža rentabilnost vlože-jh sredstev in stopnjo akumu-ativnosti poslovanja, drugi pa Rraža delež akumulacije v do-i 0c*ku podjetja. Če k tako obli-j°vani količini prištejemo še do-datke za delo v nadurah, za noč-p° delo in delovne pogoje, dobi-1(1 skupno maso kalkulativnih sebnih dohodkov, ki jo smemo /•Plačevati. Če bi hoteli povečati . sebne dohodke nad tako ugo-Ovljeno mej0 potem moramo v . kladu z zakonom odvesti v re-^dbliški sklad skupnih rezerv ""•spevek, ki pa je izredno pro-sresiven in se nam morebitno tirokoračevanje ne bi izplačalo. Za izračun kalkulativnih osebnih dohodkov so v sporazumu navedeni zneski za posamezne stopnje kvalifikacij in izobrazbe. Zneski pomenijo le količine za izračun kvote kalkulativnih osebnih dohodkov in nikakor ne pomenijo ravni osebnih dohodkov za posamezne kategorije delavcev, katerim se dohodki in prejemki oblikujejo na osnovi pravilnika o delitvi in so lahko nižji ali višji. Sporazum v skladu z zakonom vsklajuje oz. izenačuje nekatere osnove za osebne dohodke in pre jemke kot so kilometrina, dnevnice in terenski dodatki. Zmanjšuje pa tudi razlike v sredstvih za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcem, kot so npr. regres za oddih in prehrano ter sredstva za izobraževanje in stanovanjsko izgradnjo. Posebni del osnutka sporazuma ocenjuje poslovno učinkovitost posameznega podjetja. Po osnut- ku sporazuma podjetje ne posluje zadovoljivo takrat, ko ustvari manjši dohodek (ugotovljen po merilih tega sporazuma) kot znaša kalkulativni osebni dohodek. V osnutku je omenjen postopek za sprejem in izvajanje sporazuma, določbe o vskladitvi internih aktov s sporazumom ter še nekatera druga določila. Celotni osnutek lahko ocenjujemo kot kvalitativni premik na področju delitve. Sporazumevanje ima namen odpraviti tiste razlike, ki niso bile rezultat dela posameznih kolektivov. Prvi osnutek samoupravnega sporazuma daje zadosten okvir tudi našemu podjetju. Drugače povedano: smo znotraj sporazumu pri čemer je primerjanje naših rezultatov z merili sporazuma lahko le vzpodbuda za hitrejši razvoj notranjih razmerij, odnosov in kvalitativnih sprememb. K. V. Transport plašča cevnega mlina iz Litostroja Nova mlinica cementa Iz »Beočinske fabrike cementa« odpeljejo porabnikom od 30. maja 1971 vsako uro 40 ton cementa več kot pred tem dnem. Tega dne je namreč začela uspešno obratovati nova mlinica cementa s 100 % zmogljivostjo. P-44143 je bila številka naročila, za katerega smo v preteklem poldrugem letu v Litostroju izdelovali stroje za to milnico. Stolpec na litostrojski referenčni listi kompletnih mlinic za cement se je s tem povečal. Nova mlinica cementa nosi v referenčni listi številko 20. Razne težave in napake, ki so se pred leti pojavljale na opremi mlinic, smo na osnovi izkušenj in s trdim delom uspeli pretežno odpraviti. Omembe vredna so laskava priznanja predstavnikov Beočinske fabrike cementa ob spustitvi milnice v pogon. Manjše napake smo namreč odpravili že med zastoji ob vte-kavanju mlinice pri 50 in 80% polnitvi, tako da je pogon pri 100% polnitvi potekal popolno ma brezhibno in skoraj ni bilo potrebnih dodatnih posegov v opremo. Vtekovanje z materia lom je trajalo skupno vsega 5 dni. Strojno opremo celotne mlinice sestavljajo: — dozirna naprava — transportni gumi trak — cevni mlin s pogonom — mehanski separator (2 kom) — korčni elevator (2 kom) — okrogli vrečasti filter (2 kom) — polžasti transporter — jeklena konstrukcija — cevovodi — ročni tekalni žerjav — zračna drča (6 kom) — centrifugalni ventilator (6 kom) — merilni instrumenti Tej strojni opremi mlinice cementa pripada še popolna elektrooprema mlinice cementa vključno s stikalno omaro. Mlinica obratuje popolnoma konti-nuirno, posamezni stroji so po zmogljivostih prilagojeni drug drugemu in med seboj blokirani. Celotni sistem je pod podtlakom, mm Šiite LITOSTROJ * 4ipi ma* Nova obletnica S 1. septembrom letos bo dopolnjeno 24. leto obstoja našega podjetja. Ob njegovem sklepu pa se bo začelo jubilejno 25. leto, ko bomo čez leto dni slavili četrtstoletni jubilej naše delovne skupnosti. To bo naša prva večja jubilejna obletnica, za katero se bomo morali dobro pripraviti že v tem letu. Te priprave bodo pomenile za nas novo delovno prizadevanje in posebno delovno vnemo, da bomo v jubilejno leto vstopili še z lepšimi pogledi na preteklost in z večjimi upi za prihodnost. Vsekakor pa smo tudi ob letošnji obletnici, kakor ob vseh prejšnjih, lahko ponosni na doslej prehojeno pot, pa čeprav tu in tam ni bila brez zastojev in iskanja primernejših usmeritev naše proizvodnje. Kljub vsem težavam, kljub vsem objektivnim in subjektivnim pomanjkljivostim, na katere smo opozarjali tudi v našem časopisu s tehtnimi prispevki članov kolektiva o najboljšem usmerjanju našega proizvodnega načrtovanja in dela, lahko rečemo, da pomeni dosedanji razvoj naše tovarne nenehni vzpon. Tak občutek imajo predvsem vsi tisti člani naše delovne skupnosti, ki so v podjetju že od vsega začetka ali vsaj 20 let. S svojo začetno proizvodnjo, ki je v znatnem delu pomenila nadaljevanje bogate tradicije na Slovenskem, zlasti na področju vodnih turbin in črpalk, je tovarna začela postopno ustvarjati še svojo posebno tradicijo z raznimi drugimi izdelki, s katerimi se je uveljavila na domačem in zunanjem trgu. Prav v zadnjem času se je vsem že utečenim izdelkom pri- v Beočinu tako da kljub suhemu sistemu mletja ni prašenja. Še nekaj osnovnih podatkov o mlinici. Celotna teža strojne opreme mlinice je 313.000 kp. Od tega odpade na dobavo domačih in inozemskih kooperantov ca 6.000 kp, vsa ostala oprema pa je izdelana v Litostroju. V dobavo domačih koperantov spadajo centrifugalni ventilatorji in transportni trak, v dobavo inozemskih koperantov pa dozirne tehtnice in del merilnih instrumentov. Zanimiva je še procentualna primerjava vrednosti celotne strojne opreme mlinice glede na dobave kooperantov: oprema, izdelana v Litostroju 92,0% oprema domačih kooperantov 3,6% oprema inozemskih kooperantov 4,4% obseg celotne strojne opreme 100,0% Važno je pri tem še dejstvo, da so stroji v novih mlinicah že pretežno tipizirani, kar povečuje zaupanje cementarn v naše proizvode. družila še nova proizvodnja — montaža avtomobilov po pogodbi s francosko tvrdko Renault, ki je bila prav to leto dopolnjena z novo pogodbo. Ta ne pomeni le uspešne kompenzacije za uvoz avtomobilskih delov, temveč hkrati tudi novo razširitev naše proizvodnje z izdelovanjem zglobov za potrebe francoske tovarne. Po vsem tem zares lahko rečemo, da naše podjetje ne -spi na lovorikah-, ki si jih je pridobilo v preteklih letih s svojo temeljno proizvodnjo, temveč da se nenehno razvija, razširja in vzpenja. To so nedvomno svetle ugotovitve ob naši štiriindvajsetlet-nici. Bolj kot na to materialno plat našega razvoja pa bi hoteli na tem mestu še posebej opozoriti na zmeraj bolj vidno utrjevanje naše splošne tovarniške tradicije. Že to, da imamo v svoji sredi nad 500 — ali dobro šestino — sodelavcev, ki so pri nas najmanj deset let (nekateri pa tudi 15, 20 in celo 24 let), kaže, da si je Litostroj počasi že ustvaril neko -svojo- tradicijo, o kateri smo ob dvajsetletnici zapisali, da bi jo bilo treba še bolj negovati in tako našemu razvoju še globlje vtisniti pečat neprekinjene povezanosti našega dela z delom generacije, ki je že stopila ali stopa v pokoj. Pomena te tradicije ne poudarjamo iz neke litostrojske samo-Ijubnosti (saj vemo, da je v našem samoupravljalskem družbenem sistemu tudi litostrojska sa-moupravljalna skupnost samo del naše širše socialistične samo-upravljalske skupnosti), temveč predvsem zaradi pomena, ki ga ima pri tem človek. Tudi letošnji kongres samoupravljavcev v Sarajevu je odločno poudaril misel o zaupanju v našega delovnega človeka. In prav v tej zvezi bi želeli ponoviti, kar smo o našem delovnem človeku zapisali na tem mestu ob naši dvajsetletnici: -Za uspehi naše tovarne ... se skrivajo neštete neznane delovne roke ustvarjalcev teh naših delovnih uspehov — od navadnega do napol izučenega in visoko kvalificiranega delavca, preddelavcev, vodij posameznih skupin, obratovodij, tehnikov in inženirjev, projektantov in konstruktorjev pa vse do naših vodilnih delavcev v upravi podjetja in članov naših samoupravnih organov. Tu se že blesti nešteto imen oseb, ki imajo nedvomne zasluge za razvoj našega podjet- (Nadaljevanje na 2. strani) Naš barometer Minili so trije meseci, odkar smo zadnjič odčitali naš barometer. Tako je naša zamuda postala dokaj velika; dolgujemo odčitke za maj, junij in julij. To pa je že lepo obdobje v okviru poslovnega leta — in tokrat tudi zanimivo, saj vemo, da se z junijem leto prevesi in preidemo v drugo polovico leta. Zato nas v tem trenutku ne bo zanimalo samo stanje konec julija, temveč tudi, kako je bilo konec maja, predvsem pa konec junija, ko je bilo za nami ravno pol leta. Za to obdobje priporočamo proučiti tudi dokaj dobro podano poslovno poročilo, ki nas vsestransko obvešča o gospodarskem stanju našega podjetja in o poslovnih rezultatih prvega polletja. Mi pa bomo ohranili tradicijo in se ne bomo oddaljili od našega barometra, kajti poslovna poročila so bolj redka, barometrovi odčitki pa so le vsak mesec na razpolago. Ko smo konec meseca maja fotografirali barometer in ga primerjali s stanjem konec aprila in kasneje junijsko stanje primerjali z majskim ter končno julijsko z junijskim, smo ugotovili skoraj popolnoma enake značilnosti. Črni stolpiči na baro- Najbolj izpostavljena sta stolpiča, ki ponazarjata proizvodnjo avtomobilov, dokaj uspešno jima sledi stolpič fakturirane realizacije in če obidemo stolpič osebnih dohodkov, ki je vedno ravno pravšen, smo že pri snopu treh stolpičev, ki ponazarjajo skupno, finalizirano in odpremljeno proizvodnjo. Njihova medsebojna razlika je majhna in nepomembna. Bolj pomembna, toda žal nerazveseljiva je ugotovitev, da ti trije stolpiči zaostajajo za cel mesec! Zato tej neprijetni ugotovitvi hitro dodajmo še razveseljivo Odčitki za maj: Finančna realizacija fakturirana metru so imeli skoraj enak medsebojni položaj. Športniki bi dejali: kot da se je že formirala kolona. Zato objavljamo le zadnjo sliko, to je diagram za stanje barometra konec julija, ki izgle-da takole: vest: pri odpremi j enih avtomobilih smo po sedmih mesecih že izpolnili letni plan. Pri 3600 planiranih vozilih jih je že 4039 zavozilo skozi naša izhodna vrata. Toda ženini — brez panike, ka-trce bodo še vedno na voljo, v kolikor komu ne bi odgovarjala šestica, dvanajstica ali šestnajsti-ca, ki bodo prav tako še na izbiro. Sedaj pa naj spregovore številke. Lepo po vrsti bomo odčitavali naše rezultate iz barometra — za maj, junij in julij. % % 119,43 + 47,54 + drugače povedano, v sedmih mesecih smo proizvedli šele toliko, kolikor bi morali v šestih mese- Skupna proizvodnja konec maja: Talni transport Turbine Črpalke Žerjavi, reduktorji Hidravlične stiskalnice Cementarne Strojni deli Diesel motorji Orodje PE FI — skupaj Jeklena litina Siva litina Specialna litina Zvarjenci Odkovki PE Pl — skupaj Kisik in drugo Podjetje — skupaj Skupna proizvodnja konec junija; Talni transport Turbine Črpalke Žerjavi, reduktorji Hidravlične stiskalnice Cementarne Strojni deli Diesel motorji Orodje PE FI — skupaj Jeklena litina Siva litina Specialna litina Zvarjenci Odkovki PE Pl — skupaj Kisik in drugo Podjetje — skupaj Skupna proizvodnja konec julija: Talni transport Turbine Črpalke žerjavi, reduktorji Hidravlične stiskalnice Cementarne Strojni deli Diesel motorji Orodje PE FI — skupaj Jeklena litina Siva litina Specialna litina Zvarjenci Odkovki P E Pl — skupaj Kisik in drugo Podjetje — skupaj $3 8 8 ffl ig 8 'R $ S R 8 8 oo id vr <-*■)' —O od td tri 05 O **-rNrr)v#ir)tnravzaPrav tole, o čemer nameravam pisati, sploh ne spada v jako resen časopis kot je Litostroj; toda, kaj hočete: tu sem doma, a'- imam zveze in urednik je v počitniški stiski zagrešil že marš'kak “olgočasnejši greh, ne da bi ga zato postavljali ob zid. (Oprosti dra-Prijatelj — tudi to bo bralo le 3,7 % članov kolektiva.) In končno " v sedanji poplavi pogrošne literature (z obvezno seksualno tematiko) zaradi tele zgodbice o katri — svet ne bo prav nič slabši a*1 boljši kot je bil doslej. Prav to pa mi daje »korajžo.« ^sak začetek ni težak Začelo se je torej tistega dne, .° so mi povedali, da je zadnji Ca? za prijave. V hipu sem se odločil. ■Tovariš receptor, vpišite še jOone, lepo prosim!« Če imam že ^oto, Majdo, Stanko, Cvetko, Anico in Tatjanco, pa naj pride k hiši še katrca ... Ko sem pri kosilu tistega dne “'znesel« svoj sklep hišnemu »Kolikor let, toliko ur,« so govorili. Končno sem se po telefonu le dogovoril za prvo učno uro z inštruktorico (v sili vrag. še muhe žre). Pošteno dekle, moram priznati, kajti po dvajset minutah vožnje mi je odkrito povedala; »Razočarana sem nad vami,« (kot da jaz še nad nobeno nisem bil!) »prvič, ker sem po te- naše katre nik«, kot se temu reče. Zdi se mi, da pa sva se oba oddahnila, ko se je tista cestna telovadba uspešno končala ob prvem uradnem preskusu v Slomškovi. Zdaj pa na izlet Prva lastna testna vožnja je padla v mračno februarsko popoldne. Nismo začeli s polno obremenitvijo — 28 oseb, kolikor jih po Renaultovi propagandi v Parizu gre v 4 L — ampak nas je bilo skupaj samo sedem. Najmlajša je pregledala, če so vsa vrata zaprta, potem smo se še enkrat prešteli (zaradi event. manjka ob vrnitvi) in smerni kazalec levo, sklopka, plin, gremo ... Pred krajevno postajo milice kratko povelje, in kot bi odrezal, sta bili v zornem polju dve glavi manj. (To akcijo naša mladež odlično obvlada; nekoč ko nas je bilo v vozilu 11, je izglodalo komaj, tako kot da se pelje na izlet priletnejši zakonski par. Ker je dež vztrajno lil, zemljevida pa nismo imeli, smo se peljali kar naprej čez Peske skozi Polhograjsko dolino neznanemu cilju nasproti. Med vožnjo smo prepevali tako ganljivo, da so se šipe komaj sproti solzile. Toda — to samo v začetku, kajti ko smo se znašli nekje na Rupnikovi liniji v Smrečju na blatni in jamasti gozdni poti, so otroci sarfio še ugibali, kje je tisti lepi prehod v Poljansko dolino, o katerem je neprestano govoril oči. Žena je molčala, ker me dodobra pozna v takih trenutkih. Doma smo bili še pred temo z lepo opranim vozilom, saj je izdatno lilo vse do konca. jVetu, so bili začuda vsi navdu-Seni in soglasni. »Prima,« je de-lala Cvetka, »v nedeljo bomo 1 na izlet!« •Zdaj smo pa tam,« sem vzdih-jb* bolj zase kot za druge in za-j’®! iskati v PA zveze »za kas-bejšo dobavo«. (Saj veste, sred-»tva, krediti in podobno.) Ka-k°r vedno v življenju, sem tudi p.r' tem »uspel«, saj se dobil vo-?llo še isti dan kot sem ga plačal. . in potem je bil avto doma, ^°ig pa v banki in pri štirih — i0 tistega dne še — dobrih pri-toteljih . Stanovanjski problem ,. Lokacijo za garažo smo določi-1 kar brez urbanistov, tudi ogled ■*a mestu samem sva opravila z l*aimlajšo, Tatjanco, kar sama. f".® prvega jesenskega dežja je stanovanje za novega člana arUžine postavljeno. Zanj smo "^rabili veliko žebljev, nekaj sta-'h desk in tramov ter mnogo P'va (pri gradnji je sodeloval tadi sin). .Potem je prišla zima, dež je teta padala sodra, v vas je prišla plundra s svojim bližnjim a daljnim sorodstvom: meglo, Plazom, poledico itd., jaz pa sem ačel zbirati literaturo o prometom znakih in predpisih, kodek-na cesti, prvi pomoči in podobno strokovno čtivo. Vmes sem inštruktorjem ponujal svoje prak-*cno znanje v desetletni vožnji rt motornim kolesom, pa 6n od njih ni imel kaj B°sluha zanj. lefonskem razgovoru sodila, da bolje vozite in drugič, ker sem mislila, (upala?) da ste mlajši.« Tako! — Ne v prvem, ne v drugem se ni dalo kaj narediti, čeprav sem ji ob koncu nekaj let le zamolčal... Zresnil sem se, pa ne za dolgo — in vztrajal. Potem sva še večkrat vozila. Tudi pogovarjala sva se in si »sploh« imela veliko povedati; o čem, naj rajši ostane skrivnost, ker na promet in odnose med udeleženci v cestnem prometu vpliva samo posredno. Na življenje gledam že po naravi precej s športne strani — tudi v pisarni, toda o tem kdaj drugič. V tistem času pa mi je bilo v posebno veselje, kadar sva z inštruktorico na ledeni cesti malo zaplesala, jo ubrala po najkrajši poti iz ovinka ali sploh bila nekje med prvimi, ne da bi moja dobra vzgojiteljica ob takih priložnostih enkrat samkrat mogla zaustaviti naraven potek dogodkov. Sicer pa moram priznati, da je bila inštruktorica zelo zadovoljna z mano, čeprav me je proti koncu imela že »poln prtljaž- Prvi poljub Tako je šla naša katra na pot — »Življenja pot«. Žal smo ji pozabili zaupati še drugi del priporočila: »Varuj ... se zmot, življenja zmot.« Zgodilo se je nekega čudovitega pomladnega popoldneva — takrat, ko vse trepeta v naponu mladih sil, ko v srcu brsti in se odpirajo popki na vejah in se regratova semena odpravljajo na ples z vetrom. Naša katra je bila še rosno mlada — komaj nekaj čez tisoč km je štela. Čez cesto se ji je postavil potuhnjen VW. Začudena zaradi take izzivalnosti je obstala, dokler se ni napadalec »vzvratno« umaknil na svoj del cestišča, ter mu takoj zatem hotela uiti tik ob pločniku. »Ne boš!« je nenadoma zaškripalo ob njenem boku in skrivnost prve ljubezni je bila razkrita. Rečem vam — do solz ganljiv takle poljub na asfaltu! Potem je bilo veliko grdih besed tam okrog, čudovite pomladi pa na mah konec. Zavarovalnica Sava, ki zavaruje vse (—sprijaznite se s povišanimi premijami — kdo ve, kaj vse lahko še pride), je vzela v varstvo povzročitelja in tudi Korist športne rekreacije nobe- prida Kakor vsako leto ima tudi športna rekreacija svoje pomembno nalogo. Zelo se motijo tisti, ki trdijo, da je rekreacija pone- .........:...... I I ■ f.^ega julija je odšel v pokoj Ludvik Furlan, ki je bil zaposlen kot roinik v kisikarni. V Litostroju je bil od 28. 11. 1953. leta. Želimo mu mnogo vedrih dni! umljanje ljudi ali dopolnitev dolgočasja. Če upoštevamo znanstvena dognanja o tem, da je človeški razvoj prešel pot od človeka misleca do človeka delavca, ugotavljamo, da smo danes v fazi, ko je današnji človek nekakšen igrajoči se človek. Naša dolžnost je razvijati in krepiti to fazo človekovega razvoja. Prav športna rekreacija je tista, ki spodbuja človeka, da se včlani v razne formalne in neformalne organizacije, ki se v zadnjem času v tolikšnem številu pojavljajo po vsem svetu. Rekreacija naj bi bila nekakšna univerza, kjer bi se človek počutil svobodnega. Da, lahko bi celo rekli, da je rekreacija šola samoupravljanja, saj v rekreaciji ni anarhije, pač pa red in disciplina. Ta nam je dandanes na delovnem mestu še kako potrebna. Lahko bi dejali, da prav oddih odkriva našemu delovnemu človeku tiste stvari, ki bi jih brez rekreacije morda nikoli ne spoznal. V. M. Poškodbe v maju V mesecu maju smo imeli 56 poškodb, od tega 7 na poti v službo oz. iz službe. V MO je bilo 16 poškodb, v PK 8, v FI 23, v VET 3 in v sektorjih 6 poškodb. Zaradi poškodb smo izgubili 854 delovnih dni, 287 v MO, 101 v PK, 328 v FI, 47 v VET in 91 delovnih dni v sektorjih. Glavo si je poškodovalo 5 delavcev, oči 13, telo 4, prste rok 13, ostali de1 roke 12, noge pa si je poškodovalo 9 delavcev. Največ poškodb je bilo v sredo: 12, sledijo torek in četrtek z 10, ponedeljek in petek z 9 te rsobota s 6 poškodbami. V mesecu maju smo imeli 3 poškodbe več kot v istem mesecu lani. Ljubljana, 12. 7. 1971 Služba varstva pri delu Poškodbe v juniju V mesecu juniju smo imeli v našem podjetju 35 poškodb, od tega 2 na poti v službo oz. iz službe. V MO je bilo 11 poškodb, v PK 2, v FI 18, v VET 2 in sektorjih 2 poškodbi. Zaradi poškodb smo izgubili 756 delovnih dni, 254 v MO, 65 v PK, 300 v FI, 27 v VET in 110 delovnih dni v sektorjih. Glavo si je poškodoval 1 delavec, oči 9, telo 2, prste rok 7, ostali del roke 4, noge pa si je poškodovalo 12 delavcev. Največ poškodb je bilo v ponedeljek 8, sledijo torek s 7 poškodbami, sreda in četrtek s 6, ter petek in sobota s 4 poškodbami. V mesecu juniju je bilo 28 poškodb manj kot v istem mesecu lani. Ljubljana, 6. 8. 1971 Služba varstva pri delu »tretja oseba« je bila za miroljubno pot poravnave. Uboga katra je junaško pretrpela vse lepotne operacijske posege na svojem levem licu in se ponovno— komaj s skritim občutkom manjvrednosti — uvrstila v armado cestnih lepotic. Čast in spoštovanje litostroj-skemu servisu, ki ima pri tem glavno zaslugo! Prvih 10.000 Včeraj sem prevozil prvih 10.000. Za ta pomembni dogodek sem izbral Titovo cesto — eno redkih s štirimi voznimi pasovi. Šest parov otroških oči plus mojega pol je bilo uprtih v kazalno ploščo, ko je lepo po vrsti iz štirih devetič nastala ena sama enka. »Kaj bo tisto!« bo ta ali oni zamahnil z roko, meni pa se je v tistem trenutku zdelo, kot da sem stopil na vrh Triglava. In še misel ob tem: Kolikokrat je ta »pločevina« že menjala svojo osnovno »koto«, izraženo v dinarjih, medtem ko se je Triglav že davno stabiliziral na svoji 2863 — izraženi v metrih; iz tega sklepamo, da je za stabilizacijo ugodnejši metrski kot pa dinarski sistem. Da, da: mnogo in mnogovrstnih težav in nadlog je izkusil slovenski narod, oj, in jih bo še več; za tolažbo in povračilo v teh hudih časih pa so mu bogovi dodelili: avtomobilizem ... (Prosto po Cankarju). In še sklep Včasih sem imel navado za kaj najboljšega reči: »Non plus ultra«; zdaj pa pravim: »Čez katro ga ni!«. Tudi otroci so tega mnenja. Upam le še, da bom kmalu obnovil odnose s prijatelji iz odstavka »vsak začetek« ... ETO Tudi jaz sem rožica (Foto Tone Erman) Pohvala prizadevnemu delu Na drugem mestu objavljamo fotografijo zadnjega letnika naše industrijske šole. Moja želja je, da bi dopolnil pohvale šolskega vodstva s kratkim opozorilom na delo, ki so ga absolventi naše šole opravili v drugi polovici junija letos v Počitniškem domu Litostroja v Fiesi, kjer so pod vodstvom dveh strokovnjakov, tov. Zupančiča in tov. Kebra, zdaj žal že pokojnega, opravili zares odlično delo skrbne ureditve počitniškega doma pred prihodom gostov iz naše delovne skupnosti. Neutrudljivi so bili vsi: brez ugovorov so v najkrajšem času opravili vsa dela ureditve terena in okolice, obrezovanja gr- mov, nove ureditve vseh poti in prostorov pred domovi, glavne jedilnice in vsega okolja. Pokazali so vso spretnost v izpolnitvi najbolj zahtevnih nalog: od navadnega čiščenja prostorov in okolice do prepleskanja vseh drogov in sploh vseh naprav, ki spadajo k domu. Vsi, ki smo bili tedaj priče temu nesebičnemu delu naših diplomantov, se njihovega dela s hvaležnostjo spominjamo in menimo, da jih je treba za to delo tudi pohvaliti; prav tako tudi oba njihova mentorja tov. Zupančiča ip tov. Kebra. Naj bo to njihovo delo zgled diplomantom prihodnjega leta! B. V. Nagradna križanka Rešitve pošljite v uredništvo Litostroja do 15. septembra! Čakajo vas lepe nagrade! Moder je tisti, ki se iz pasti izvleče, še bolj moder je tisti, ki vanjo sploh ne pade. Dukič Če bi imela narava toliko zakonov kot država, ji še ljubi Bog ne bi znal vladati. Borne Starec je podoben človeku, jti je kosilo že pojedel, sedaj pa gleda, kako drugi obedujejo. Balzac Izbrane misli Prevelika modrost je podobna norosti. Afriški pregovor Bodi previden pri izbiri prijateljev, saj so nekateri podobni nalezljivim boleznim. Gorki Bodite hvaležni za nasvete, a ne za pohvale. La Fontaine Treba je jesti, da bi živeli, a ne živeti, da bi jedli. Platon Kdor posluša ženske, konča v peklu. Talmud Blato sicer lahko umaže dragulj, v blato ga pa le ne more spremeniti. Kitajski pregovor Jutri, ki se je začel že danes Današnji in jutrišnji način pro; izvodnje, ki sloni na vse večji avtomatizaciji, kibernetiki in diy-gih tehničnih pridobitvah, ki izključujejo vse večjo udeležb0 človeka v proizvodnem procesu, bo prinesel več prostega časa Pa tudi razna obolenja ožilja, srca itd. Če pomislimo na to, da sm° še pred 50 leti opravljali 80 odstotkov dela z rokami in da 8a danes opravljamo samo še 2 odstotka, ostalo nam opravijo str°; ji, se mnogo bolj zavedamo, M nam pomeni športna rekreacija Kdo je poklican v podjetju, da se ukvarja s tem problemom. Prostovoljne organizacije, športne sekcije in klubi pod strokovnim vodstvom, ki ga vodi sindikat prek svojih komisij, so lah; ko samo izvajalci programa, k1 ga pripravijo nekatere službe v podjetju. Drugje po svetu so socialni delavci in psihologi eni od ftavnih načrtovalcev športne rekreacije in dela z ljudmi. Skrajni čas je, da tudi v našem podjetju o tem problemu resno premislimo in omogočim0 našemu delavcu čim več nujn° potrebne rekreacijske dejavnosti. V. M, Osebni dohodki 1969 Zvezni statistični zavod je izdal izide svoje ankete o osebnih dohodkih glede na kvalifikaj rije za leto 1969. Z njo je zaje1 3500 delovnih organziacij s Prl' bližno 160.000 delavci. Povprečni osebni dohodki v tem letu 60 bili 1031 dinarjev. Uslužbenec 1 visoko strokovno izobrazbo je d°' bil 1961 dinarjev, s srednjo 120i' z višjo 1424, z nižjo pa 981 d*-nar jev. Kvalificirani delavec J® prejemal poprečno mesečno pi8i čo 997 dinarjev, polkvalificiran* 810, nekvalificirani pa 755 dinar-jev. Povprečni čisti prejemki v g°' spodarstvu so bili 995, v negosp0' darslcih dejavnostih pa 1211 dinarjev. Delavec z visoko strokov no izobrazbo je v gospodarstvu dobil 1952 dinarjev, v negosp0 darstvu pa 1968 dinarjev; če ) imel višjo izobrazbo, je v gosp0, darstvu dobival 1546 dinarjev, negospodarstvu pa 1319 dinarjev V okviru gospodarstva so im®^ največje prejemke v stavbarstvu — 1093 dinarjev, najnižje v F°' zdarstvu — 899 dinarjev. Indu strija je bila na četrtem mest — 980 din. Delavec z visoko str°' kovno izobrazbo je bil najbol), plačan v stavbarstvu — 2320 di narjev, najslabše v obrti — 1°° dinarjev; zaradi tega so bili n drugem mestu strokovnjaki trgovine in gostinstva — 2002 <* narjev, na tretjem mestu pa . industrije in prometa — 1950 0 narjev. Po Delu OBVESTILO UPOKOJENCEM LITOSTROJA Tudi letos bo sindikalna org® nizacija Litostroja organizirala svoje upokojence izlet v F*6:’ Odhod avtobusa bo izpred 1 varne Litostroj v soboto, 4. sep tembra 1971, od 15. uri; povra tek v nedeljo, 5. septembra. I" tu se lako pridružijo ožji druži ski člani, ki prispevajo 20.-—- d*. Prijave sprejema sindikat vključno 25. avgusta 197l, °®j e nih vabil no bomo pošiljali. v informacije dobite po teleio 56-021 int. 204. No morete biti dober prerok, če nimate dobrega spomina. Halifax Če bi bili vsi ljudje dobri, potem književnosti sploh ne bi bilo. Carson Lepota je neizčrpen vir radosti za tistega, ki jo zna ceniti. Hugo Najboljša leta pridejo šele takrat, kadar minejo dobra. Renč Clair Časopis »Litostroj« izhaja in®' sočno (s posebnimi prilogaml, v nakladi 5800 izvodov — Ur®" ja ga uredniški odbor — Glav' ni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pnu®1 Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 (h. c.l int. 246 Cena posamezni številki v pr0' daji 0,50 din — Poštnina P*8' čana v gotovini — Rokopis0 ne vračamo — Tiska tiskarn® ČZP »Primorski tisk« v Kopm