Leto LXIV i št. 55 Ljubljana, ponedeljek 9. marca I931 Cena Din i.— tohaja vsak dan popoldne, tevzemai nedelje ln praznike. — InaeraU do 80 petlt ADin 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji lnseraU petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNOTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122. 3123, 3124, 3125 in 312«. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. KATASTROFALEN POTRES V JUŽNI SRBIJI V sobotni noči je potres južno od Skopi ja povzročil veliko škodo — Več vasi porušenih — Mnogo ljudi ubitih in ranjenih — Železniški promet med Gjevgjelijo in Skopljem prekinjen Skoplje, 8. marca. AA. Po potresu T petek ponoči, ki ni bil katastrofalnega značaja, se je ponovil potres v sobotni noči ob 3* južno od Skoplja. Potres je imel katastrofalne posledice in sicer posebno južno od Demirkapije. Tako je vas Pirava pri Valandovu porušena in izenačena z zemljo. 19 prebivalcev je bilo ubitih, 22 pa ranjenih. Zelo poškodovane so vasi Karagjorgje-vo, Udovo, Drugoca, Mirovče in mestece Valandovo, kjer je večina hiš porušena ali pa tako poškodovana, da ni mogoče več v njih stanovati. Železniške postaje v Demirkapiji, Udovu in MirovČu so izenačene z zemljo. Železniški most na Vardarju pri Udovu je tako poškodovan in vržen z ležišča, da je prekinjen železniški promet med Skopljem in Gjevgjelijo. Tudi iz drugih krajev javljajo o materijalni škodi. Telefonske in telegrafske zveze so prekinjene. Trpeli so kraji med Karadarjem, Gjevgjelijo in Strumico. Radi prekinjenja zvez je zelo otežkoČeno sprejemanje podatkov. Državne oblasti so organizirale nujno pomoč ter dale na razpolago šotore za prebivalstvo poškodovanih in uničenih vasi, ker se ljudje ne smejo vračati v hiše. Tudi iz Skoplja je bila organizirana pomožna akcija in pošiljanje življenskih potrebščin. Ban Lazič je odpotoval s svojimi referenti na lice mesta katastrofe, da ukrene vse potrebno, o Beograd, 9. marca. Današnji beo* grajski listi objavljajo obširna poro* čila o veliki potresni nesreči, ki je za* dela južne kraje naše domovine. Mno* go vasi je porušenih do temelja. Vasi Bogdanci, Javato, Stojakovo, Bogoro* dinci, Grčište, Udovo, Gradec, Kara* gjorgjevac, Pirava, Valandovo in mno* gi drugi kraji v dojranskem srezu so popolnoma porušeni do tal. Podrobnih poročil še ni in se ne ve, koliko je člo* veških žrtev. V Strumici je veliko šte* vilo hiš porušenih. V Štipu je med prebivalstvom velika panika, ker se potresni sunki nadaljujejo. V Kava* darju, Kumanovu in Kočanih čl ove* ških žrtev ni, vendar pa je materijel* na škoda zelo velika Oblasti v Skop* lju so neprestano na delu, da organi* zirajo pomoč prizadetemu prebival* stvu. Kakor znano, je ban 2ika Lazič odpotoval v kraje, ki so od potresa najbolj prizadeti Beograd, 9. marca M. Predsedstvo vlade je izdalo naslednji komunike: Zaradi potresa v Južni Srbiji je vlada sklenila, da se nudi prizadetim krajem vsa potrebna pomoč iz državnih sredstev. Zato se ne bodo zbirali prispevki za prizadete ter *tudi ne sprejemali iz inozemstva. Beograd, 9. marca p. Po informacijah beograjskih listov je bilo v sobotni noči v južni Srbiji 24 novih potresov. Materijalna škoda je zelo velika. Kralj v potresnem ozemlju Beograd, 9. marca. p. Ko je doznal Nj. Vel. kralj za katastrofalen potres, ki je zadel južno Srbijo, je odpotoval včeraj v spremstvu predsednika ministrskega sveta generala Petra Zivko-vića osebno v prizadete pokrajine. Pred svojim odhodom iz prestolnice je še izdal povelje, da se naj dovoli vsem vojakom, doma iz prizadetih pokrajin, primeren dopust, da odidejo k svojim rodbinam. Beograd, 9, marca. AA. Iz Kotora poročajo, da je Nj. Vel. kraljica Marija snoči, ko je izvedela o veliki potresni nesreči v južnih krajih naše države, odredila, da se ustavijo vsi svečani sprejemi. Potres v Bolgariji Sofija, 9. marca. V soboto ponoči so občutili v mnogih krajih ponovne po« tresne sunke, zaradi katerih se je po* nekod zrušilo več zidov in dimnikov. V kraju Leski pri Nevrokopu je bila škoda največja. Nekaj hiš je bilo po* polnoma porušenih. Iz tega kraja po* ročajo o dveh smrtnih žrtvah. Dve osebi sta bili ranjeni. V mnogih kra* jih je med prebivalstvom nastala pa* nika. Prebivalci so zapustili svoje hiše. Potresna katastrofa r Grčiji Atene, 9. marca. Zaradi potresa se je v mnogih vaseh na ozemlju Soluna porušilo več hiš. V Dojranu se je zru* šila cerkev. Po vsej Macedoniji so se včeraj potresni sunki ponovili, in sicer do jugoslovenskozbolearske meje. Zla* sti močan je bil potres včeraj ob 4. zjutraj v Solunu, vendar pa škoda ni velika. V Vodeni, ldomeni in Kalin* driji sta bila poškodovana kolodvora. V Kavalariju in Kilkiču se je zrušilo 70 hiš. Podrobnosti iz province še manjkajo Potresi se nadaljujejo Beograd, 9. marca. Beograjski seis-mografski zavod je izdal danes naslednji komunike: Davi ob 5 uri 1 minuta 3 sekunde so zabeležili seizmografi na Tašmajdanu početek nove velike potresne katastrofe v daljavi 9000 km. Maksimum potresa so zabeležili v Beogradu ob 5 uri 40 minut 42 sekund, ter je znašal 772 mikrona. Konec potresa je bil ob 6 uri 37 minut. Ljubljana, 9. marca. Zavod za geodi-namiko in seismograftjc poročat Seismo-grafski zavod je zabeležil te dni več katastrofalnih potresov in sicer: 7. marca ob 1. uri 18 minut in 37 sekund v daljavi 1150 km, 8. marca pa ob 2. uri 52 minut in 11 sekund v razdalji 1220 km. Istega dne sta bila zabeležena še dva lažja potresna sunka. Davi ob 5.1.15 v daljavi 9170 km in ob 9. uri je seismografski aparat zabeležil nova močna potresa. Poročilo observatorija pod Triglavom Gorje, 9. marca. Včeraj 7. t. m. so zaznamovali potresomeri ob 1 uri 18 minut močan daljnji potres v daljavi 1000 km v smeri proti Solunu. — Prof. dr. A. Belar. Italijansko'francoski sporazum Poročila iz Rima demantirajo vesti o sestanku kralja Viktorja Emanuela in predsednika Doumerguea ter o pose tu italijanske mornarice v Franciji in francoske v I ta Uji Pariz, 9. marca. V zadniih dneh so se po Ustih razširile vesti o posetu italijanske vojne mornarice v Toulunu ter francoske mornarice v Speziji, kar na) bi tudi na zunaj manifestiralo doseženi italijansko-francoskl pomorski sporazum. Temu posetu obeh mornaric naj bi sledil sestanek predsednika francoske republike Doumerguea z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom. Po vesteh iz Rima označujejo v tamošnjih merodajnih krogih vesti o posetu italijanskega kralja v Parizu ter francoskega predsednika v Rimu kot prezgodnje. Pri tem naglašajo, da se moreio taki obiski izvršiti le tedaj, ko so popolnoma očiščena vsa sporna vprašanja med obema državama. To se bo zgodilo šele v pogajanjih, ki bodo sledila. Prav tako demantirajo v Rimu vesti o nameravanem posetu italijanskega brodovfa v Toulunu ter francoskega v Speziji. Pariz, 9. marca. AA. Vsebino fran-cosko-ifalijanskega pomorskega sporazuma bodo objavili v časopisih v sredo istočasno v Wa9hingtonu, Tokiu, Londonu, v Rimu in Parizu. Mednarodno posojilo Italiji London, 9. marca. >Financiel News« piše, da je mednarodno posojilo v iznosu 70 milijonov dolarjev za Italijo več ali manj sklenjena stvar. List piše dalje, da dovoljuje konec napetosti v odnošajih med Francijo in Italijo, kakor tudi med Italijo in Jugoslavijo, da se to posojilo ne naloži samo v Franciji, temveč na vseh finančnih trgih. Tudi Amerika bo najbrž prevzela transo posojila. Milijonar obsojen zarad ponarejanja potnih listov Pariz, 9. marca. AA. Nemčija je zahtevala od francoskih oblasti izročitev znane* ga milijonarja Storvza, ker ni plačal nem« škrm oblastvena 6 milijon v mark dohodnin* skega davka ter zbežal v Francijo. Fran* cosko sodišče je obsodilo Storvja na tri mesece ječe, ker se je posluževal ponare« jenih potnih listov. Odvetnik Storvja Tp* res je protestiral proti izročitvi, češ, da je prestopek političnega značaja. Bogata ležišča ztata na Kitajskem šanghaj, 9. marca. AA. Potniki, ki so se vrnili iz notranjosti Azije, pripovedujejo, da so našli v pokrajini Smkiang bogata ležišča. Pokrajina meji na Rusijo in Tibet V Altinu in v drugih krajih koplje zlato nad 50.000 ljudi. Zlato gre po večini v Rusijo. Poročajo, da bi se z modernimi sredstvi produkcija zlata v teh krajih zelo dvignila. Kitajska bi s tem zlatom lahko popravila svojo valuto in resila vse finančne probleme. Islandska na pan-evropski konferenci Ženeva, 9. marca AA. Islandska vlada je sporočila glavnem i tajniku Društva narodov, da je sprejela povabilo k sodelovanju na evropski konferenci. Ker sta Turčija in Sovjetska unija podobno povabilo že sprejeli, se bo razprav evropske konference udeležila se tretja evropska država, ki ni članica Društva narodov. Volitve v Španiji Madrid, 9. marca A A. Vlada naznanja, da bodo občinske volitve 12. aprila. Vp* lilna agitacija se prične formalno 22. marca. Poročajo, da bo časopisna cenzura nekaj dni pred. volitvami omiljena. Volitve v po* krajinske svete bodo mesec dni po občin« skih volitvah. Volitve v zakonodajno skup« sčino se bodo vršile sredi junija. Novi par« lame nt se sestane 15. julija na enodnevno zasedanje, na katerem bo podal kralj svojo izjavo, nakar bo odgođen do oktobra. Gandhi o sporazumu New Delhi, 9. marca. AA Gandhi je ooV govoril indijskim radikalom, ki nasprotni* jejo sporazumu z Anglijo, na javnem sho« du. Sporazum z lordom Irwinom bo pred* lož en nacionalističnemu kongresu v Ka» račiju. Kongres ga bo lahko sprejel ali pa odklonit Kdor ne soglaša z njim, naj predlaga nezaupnico. Oni, Id bodo zanj glaso« vali, naj prevzamejo vso odgovornost in vodstvo nadaljnjega dela. Angleška vlada je medtem izpustila prvo skupino 65 žena, ki so bile zaprte iz političnih razlogov in pomiloščene na podlagi sporazuma z Gan» dhijem. Rlovastal (Kalifornija, 9. marca. AA. Na kalifornijskem vseučilišču je bil vpi* san indijski dajak Savrampande. star 32 let Zadnje dni je nenadoma neznano kam izginil. Sedaj so pa ribiči našli njegovo truplo brez glave v reki Sacramento. Pre* Tskovama oblast je ugotovila, da so ga ne« znani morilo pred smrtjo mučili. Sodijo, da so ga umorili njegovi rojaki, ker je za« govarjal spravo Indije z Anglijo. Viharji in snežni zameti Kakor v Evropi, divjajo tudi v Severni Ameriki in drugod silni viharji, ki so povzročili veliko škode in zahtevali tudi mnogo človeških žrtev Budimpešta, 9. marca. Po vsem Ma* džarskem je divjalo zadnje dni silno neur* je. Zapade! je pol metra debel sneg. V Bu* dimpešt' je bik) najetih za. kidanje snega 2600 brezposelnih. Ustavljen je bil promet s tramvajem in z avtobusi. V pristaniščih Dunav i je bilo zaradi neurja več nesreč. Basel, 9. marca. V noči na nedelja je po vsej Švici pričelo zopet močno snežiti. Na mnogih krajih obstoji nevarnost pla* zov. Železnica na goro Rigd je morala usta* viti promet. Pariz, 9. marca. Položaj v seinski dolini, ki je nastal zaradi naraščanja rek, se je poslabšal. Seina je na mnogih krajih pre* stopila bregove ter poplavila več hiš. Nekaj hiš so morali izprazniti. London. 9. marca. Nad Anglijo so div* jaLi zadnje dni silni snežna viharji. V Lon* donu in vsej dežel: je biio 10 do 15 stopinj mraza. Na Škotskem in v severni Angliji so besneli veliki snežni viharji, dočim je vladalo v južnih krajih milejše vreme. Pra* vi jo, da bo danes mraz popustil. V Edin* burgu je zapadlo toliko snega, da so se smučali po ulicah. London, 9. marca. AA. Na cesti med Patterdalom in Grasmerom se je v silni nevihti prevrnil avto, s katerim se je vozilo 6 miadeničev in tri deklice. Ranjena sta bila šofer in neka deklica. Madrid, 9. marca. Na vzhodni obali Španije razsajajo silni viharji, ki so prisilili mnoge parnike in ladje, da so poiskali zavetja v pristaniščih. Boje se, da se je mnogo ladij na odprtem morju ponesrečilo. Newyork, 9. marca. Silni viharji so na Revolucija v Peruju Lima, 9. marca. AA. Peruauski revoluci-jonarni voditelji so sklenili ustanoviti osrednjo junto. Provizorično vlado je sestavil poveljnik Jimenez. Začasni predsednik polkovnik Sanchez Cerro je odložil svoje mesto ter odpotoval v Evropo. Newyork, 9. marca. AA. Položaj v Peruju je Se vedno zelo zapleten. Predsedniško mesto bo prevzel do novih volitev se-nor Ocampo. Ogromen požar v Londonu London, 9. marca. AA. V soboto je iz* bruhnil v. šest nadstropnem sklad šču na« sproti Towerju na drug? strani Themse požar, ki je po svojem obsegu nadkrilil po* žare zadnjih let. Požar je moralo gasiti 1100 gasilcev. Bila je velika nevarnost, da bodo plameni švignili na sosedne hiše in stavbe. Po večurnem naporu so gasilci ogenj lokaKzrrali. Škoda znaša 400.000 fun* tov šterlingov. Demonstracije zaradi Drevhiso-vega filma v Parizu Pariz, 9. marca. AA Čeprav gledališče Ambigue ne predvaja več filma »Drcvfu« sova afera« se demonstracije kljub temu nadaljujejo. Ko je bila predstava, so čla* ni levičarskih veteranskih udružen j ter pa* oifistične zveze vdrli v gledališče in prote* stiraK proti temu, ker ne predvajajo več omenjenega filma Lady Owen porodila v ječi Pariz, 9. marca. AA. Lady Owen, ki so jo obsodili pred 14 dnevi na 5 let ječe, ker je hotela umoriti ženo svojega ljubimca dr. Oastauda, so premestili iz versatfleskih zaporov v Žensko kaznilnico St. Lazare v Parizu. V versailleskem zaporu je postala fcady Owen mati. Dete je živelo le nekaj ur. Nov ženski letalski rekord Newyork, 9. marca. AA Le talk a Nuth Nichols je dosegla višino 9200 m S tem je postavila nov ženski rekord, ki pa bo po vsej priliki tudi absolutni višinski rekord. Nezgoda nemškega letala Berlin, 9. marca. AA. Letalo, ki prevaža potnike med Amsterdamom Ln Hannov-rom, je moralo v bližini meje zaradi motornega defekta pristati. Prebivalci bližnje vasi so prihiteli na pomoč in rešili potnike m posadko. Letalo je popolnoma zgorelo. Smrtni skok iz letala Tokio, 9. marca, AA. Med poletom iz Tokija v Osako je japonski potnik skočil is prometnega letala in padel v neki gozd, kjer so ga našli popolnoma razbitega. obali pn New Englandu v okolici Broo-klyna povzročili ogromno škodo. Kakor poročajo, se je ponesrečilo tudi mnogo ljudi. Kolikor je doslej znano, jih je bilo 5 ubitih, 20 pa ranjenih. Na mnogih železniških progah je prekinjen promet, škodo cenijo na milijon dolarjev. Newyork, 9. marca. Nad srednjo in zahodno Ameriko in preko tamošnjih jeze-rov razsajajo silni snežni viharji. Poročajo, da je v zametih našlo smrt 13 ljudi. V Chicagu je avtomobilski in železniški promet popolnoma onemogočen. Mestna uprava je zaposlila 20.000 brezposelnih za odstranjevanje snega. Na jezerih je plovba popolnoma onemogočena. Katastrosalen vihar na otoku Mauritius Kapstadt, 9. marca. Na angleškem otoku S. Mauritius so v zadnjih dneh ponovno divjali silni viharji, ki so povzročili ogromno škodo. Viharji so poškodovali mnogo hiš in tudi sladkornih tovarn. Vsi nasadi sladkornega trsa so bili uničeni. Pourt Louis, 9. marca. Vihar, ki je divjal na otoku Mauritius, je povzročil velike po* plave, ki so onemogočile na mnogih cestah vsak promet. Prebivalstvo je že od srede brez mleka in kruha. Ker je zvezdama že v sredo zjutraj opozorila ljudi na bližajo* Či se vihar, so takoj zapustili svoja biva* lisca, zaradi česar število smrtnih žrtev ni veliko. Vihar je narastel do brzine 130 km na uro. V pristanišču so kakor hiše visoki valovi odplavili velike množine blaga ter vrgli posamezne čolne na sredo javnega trga mesta. Znižanje plač v Nemčiji Berlin marca AA. Deželni glavar je pozval berlinsko občino, naj zniža prejemke svojih uslužbencev po primeru 6 % redukcije plač državnih uradnikov. Berlinska občina mora znižati plače svojih nameščencev od 4—10 % v roku od 1. aprila do 1. oktobra. Odličen angleški gost v Beogradu Beograd, 9. marca. V soboto je prispel iz Aten v Beograd angleški polkovnik Smith s svojo soprogo. Angleški gost, kd je bil v času svetovne vojne na francoskem bojišču težko ranjen ter se mnogo zanima za razmere na Balkanu, ostane več dfii v Beogradu. Proslava sv. Save v Strassbourgu Strassbourg, 9. marca. AA. V soboto je tukaj jugoslovenska akademska mladina proslavila sv. Savo. Proslave se je udeležilo mnogo povabljencev, med nj>mi stalni za* stopnik naše države pri mednarodnem uradu za intelektualno sodelovanje Lujo Vojnovič kot odposlanec našega poslani* stva v Parizu. Častno predsedstvo proslave je imel rektor univerze dr. Fister. Nesreče Ljubljana, 9. marca. Včeraj so pripeljala v ljubljansko bol* nico težki i poškodovanega rudarja Karla Peča iz Hrastnika, Bil je v družbi Josipa Pivca, s katerim sta se sprla, med prepirom je pa Prvec potegnil iz žepa britev in pre* rezal Peču vrat. Stanje nesrečnega rudarja je zelo kritično. Davi so v bolnico pripeljali strojevodjo Franca E., ki se je hotel v trenutku du* ševne zmedenosti obesiti. V bolnici so ga oddali na opazovalni oddelek. Težka nesreča se je pripetila včeraj na Verovškovi cesti 21. kjer je z balkona I. nadstropja padel mladoletni Vladislav Ro* gelj, srn dimnikarskega pomočnika m za* dobil precej težke notranje poškodbe. Dru* ga žrtev nesreče je bil Stanko Avsec, pri* pravnik finančne kontrole z Jesenic, kate* remu se je po nesreči sprožil samokres in ga je krogla zadela v stegno desne noge. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.m5—22.865 (22.835), Berlin 13.5375—13.5675 (13.5425). Bruselj 7.9387, Budimpešta 9.9272. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 798.83—801.S3 (800.33), London 276.25—277.05 (276.65). Newyork 56.74-^56.94 (56.84). Pariz 223.02, Praga 166.69, Trst 398.13—298.30. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.1260, Pariz 20.35, London 25.24375. Newyork 519.60. Rruseli 72.44, Milan 27.215, Madrid 56.50, BerMn 133.56, Dunaj 73.03, Sofija 3.7675, Prasra 15.3925, Varšava 58,15, Budimpešta 90.585, Bukarešta 3.08675. Sli au 2 >SLOVENSKI N A R O D<, dne 9. marca 1931 Stev. 55 Dan zborovanj in prireditev Včeraj fe bUo naše društveno življenje v znamenju zborovanj Včeraj je trti t Ljubljani da« prireditev in važnih zborovanj. Zborovala Je zdravniška zbornica, ki je zopet za predsednika izvolila mestnega ffe&a g. dr. Mavrici}* Rusa. Zobozdravniki so pa na svojem občnem zboru razpravljali o norm tarifah in o novem zakonu ter vznoU&l sa predsednika dr. Jožeta Tavčarja, »a podpredsednika dr. Ivana Oblaka, za tajnika dr. Lojzeta B r e n č i č a, za njegovega namestnika dr. Jure K a 11 a y a, za blagajnika dr. K a m b i č a, za odbornike pa dr. Lojzeta Kraigherja, dr. Gustava Rodo-š k a in dr. F u r i a n a iz Novega mesta. Pri > Mraku« je imela občni zbor Zveza bančnih uradnikov in nameščencev, ki se je vršil ob prav leni udeležbi članstva in delegatov is pokrajinskih mest. Zvezo društev privatnih m avtonomnih nameščencev je zastopal predsednik predsednik g. Žemljic, Pokojninski zavod za nameščence predsednik g. dr. Alojzij Vrtovee in pod-ravnatelj dr. Vrančić, prisil so pa tudi delegati centrale Is Zagreba. Pri volitvah bo bili v novi odbor izvoljeni Vrančič Vlado, Stih Ladorck, Golroaver Ciril, Sušnik Ivan, Polajnar, Turšič. Kunstek, Lesjak in Pati k. V nadzorstvo Franke, Pleštoo in Potočnik. V glavni odbor centrale t Zagrebu Golmaver in S kaza. V glavni nadzorni •dbor Vrančič. Za delegata na kongresu •aveza, ki bo letos v Splitu, pa Vrančič in Sušnik. V soboto zvečer je Jug©ak>ven&ko-češko-siovaška liga priredila izvrstno uspel večer v po čaščenje p rezident a Maearvka ob njegovem rojstnem dnevu. V lepo okrašeni dvorani Delavske zbornice so se zbrali člani Jč Lige z obema podpredsednikoma g. dr. Gustavom Gregor inom ln ravnateljem Rastom Pustoslemskom. Bilo je pa tudi mnogo članov Češke obce in drugih prijateljev bratskega naroda Bansko upravo je zastopal prosvetni Sef g. dr. Lončar, mestno občino sam župan g. dr. Puc, vojaško oblast pa komandant mesta g. general Popovič. Univerzo je zastopal prorektor g. dr. Dolenc. Ker je bil češkoslovaški konzul odsoten, je konzulat zastopal pod konzul g. Oihelka. Razen drugih uglednih dam je bila navzoča tudi soproga predsednika Lige in poslanika ga. Anči Kra-merjeva. Nadalje prvi podstarosta SKJ g. B. Oangi. s starosto Kajseljeai, predsednik deželnega sodišča g. Peter Kett&č, Intendant Narodnega gledališča g. Oton Župančič, podpredsednic odvetniške sbomice g. I. žirovndk, predsednik Glasbene Matice dr. Ravnih ar, prof. dr. Zalokar ln mnogo drugega odličnega občinstva. Po slavnostnem govoru podpredsednika g. ravnatelja Rasto PustoslemSka je nastopila operna pevka ga. Vera Popovič-Adlešičeva in sijajno zapela več pesmi. Pozornost je pa vzbudil mladi konservato-rist g. Uroš Prevoršek, ki je s spremljanjem g. Marijana Lipovška odsviral na vrjolino dve krasni točki. Tudi slovenski vokalni kvintet se je odlikoval, posebno simpatično je bila pa pozdravljena mlada pevka gdčna Lada Vedralova. Sploh je bila vsa prireditev skozi in skozi dostojno po-časčenje sivolasega prezid en ta. Razen drugih prireditev moramo omeniti Se uspeli večer Soče, kjer je predaval g. prof. dr. Ivan Lah o jugoalovenski ideologiji, Kralju Matjažu in kraljeviča Marku in se je v uvodu spomnil tudi pre-zidenta Masarvka. Med vsemi prireditvami so bila pa največje zborovanje in koncert Hubadove pevske župe, ki so privabile iz mesta m dežele nad tisoč pevcev v unionsko dvorano. Na zborovanju je bik) zastopanih 17 pevskih društev, župna uprava pa vodi evidenco nad 28 pevskimi zbori z nad 1300 pevci in pevkami. Župni pevovodja g. Zor-ko Prelovec je nagiasal, da je delovanje naših zborov v artistični smeri prav zadovoljivo, treba pa nam je zlasti dobrega pevovodskega naraščaja ter je izrazil željo, da vsako društvo izvaja vsaj eno skladbo jubilanta Patra Hugolina Satner-ja. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava in določena prva nedelja v marcu za vsakoletno skupščino. G .dr. Pavel Kozina je opozarjal na proslavo in odkritje spominske plošče bratom Gustavu Benjaminu in Josipu Ipavcu ter skladatelju Juriju Flajšmanu, dr. švigelj je pa sporočil, da je JPS odlikoval 64 članov, ki so 20 ali več let pri kakem društvu, z diplomami. Na popoldanskem koncertu je nastopilo 13 različnih zborov pod lastnimi pevovodji, da lahko to prireditev imenujemo tekmo naših zborov za prvenstvo v banovini, ki je nadvse lepo in impozantno uspela. Huda pokora postne nedelje Včeraj so nas višje sile opozarjale, da je predpusta konec In da je tre ba delati pokoro Ljubljana, 9. marca. Pratka pravi, da imamo sveti postni čas in moramo pač verjeti, da je tako. Z brioikp resnico se moramo sprijazniti, zo* per pratiiko 6e pač ne da ndč naredati. Zato pravimo tudi md, da je post, zaradi pusta pa je potrebna tolažba, ocvirki, seveda ne pregrešni in takšni, dia bi vzbujali še večjo žejo in žalost in še hujše kesanje ter na? lagali še težjo pokoro, kot je sploh potreb; no za post. Pa tudi tolažba mora biti zmer* na, v nobenem pogledu nc smemo biti postne dni razsipn:. zato pa nudimo takšno tolažbo le ob velikih, redkih dneh, kot so nedelje, odnosno ponedeljki. Sprejmite torej z odprtimi 6rci, kar vam pač nudimo, če vam nd za tolažbo, pa vzemite te spokome vrstice za pokoro. Včeraj — če še ne veste, je bil torej zopet lep postni dan. kot si ga lc moremo misliti, zgleden postni da«, blagoslovljen, kisel in čemeren kot poosebljena pokora, poln soLza, obupen in str h sen kot poslednja sodba. S tem pa še ni mnogo več poved a* no kot nič. Zato pa začnimo se lepo enkrart od kraja. Torej, včeraj je bila zopet nedelja, naj* važnejši dan vseh dna, sveti dan, dam po? kore, gospodov dan; saj veste, kako je to: zaradi nedjelje so vs: drugi dnevi, vse drus «e dni se dela, da lahko v nedeljo uživa* mo sadove dela, vse dni pričakujemo sa* mo nedelje, se z njimi tolažimo, si sladi* mo to tako vražje grenko življenje, vsa drugi dnevi so tako nesmiselni, bTez vseh višjih stvari in lepote, le v nedjeljo se ljudje »spomnijo, zakaj so na 6vetu ter da^ do ne le bogu, kar mu gre, temveč si tudi sami privoščijo, kar jdm diši — seveda ko* Ukor jim je pač mogoče. Povdariti pa mo* ramo. seveda, da postne nedelje nrk.tkor niso popolnoma takšne kot druge, še po* sebne namene in pomene jim moramo pri* pisati: še vse važnejše in pomembnejše so, četudfi se nrič ne zgodi in se nič ne »vrši« niti pregrešen ples, niti vzgojno ten; denčna prireditev. Res, povdariti je treba, Ljudje ne pojmujejo, kaj jc prav za prav postni čas in pokora in glede na to postne nedelje. No, ker je danes ponedeljek, pa lahko izpregovorimo mimogrede o tem kakšno, ki bo pretresla vsa zakrknjena srca. Seveda ljudje so dandanes strahovito malomarni, brezbrižni, pa se nikakor ne morejo zamisliti v kaj višjega — vse srna« t rajo za slučaj. Toda — samo malo pomi* slamo — nedelja je bila včeraj, in kakšna! — ali nas niso višje sile dovolj resno opomnile, da je čas pokore konec plesov, klobas, zadnji čas. da se spokorčmo ter za* mislimo v min L jo v ost vseh posvetnih slasiri grdega predpustnega časa, ki ga je po pra* tpki že zdrava a j vrag vzel, mi se pa še vedno ne moremo ločiti od njega? Strašna pokora se nam nalaga, od dne do dne strašneijša, mo pa miti s prstom ne ganemo. kot da nam je Uj deveta briga, lanski sneg. Pa res ni lanski, če je včeraj snežilo, ln v soboto, pa deževalo je tudi — vreme* na se pa ne zjasne in kredit za kidanje snega nima mladih! Huje smo prizadeti kot ubog: J ob in po pravici — ne zavemo, ne zganemo se pa ne in ne! Torej, kaj nam je storita? Ah, kaj, ne bomo vam nalagali hujše pokore kot je ta, da pročitate te vrstice ter da končno spo* znate, da je vreme zadnjih dni svarile« Aiiak v;šjih sil. Tega se je magistrat že za* vedel, zato je umLjivo, zakaj se ne bo do* takiijif*?n«ga in pokore v drugih oblikah. Tako vidimo, da se pokore ne moremo izogniti. In včeraj so se Ljubljančani po* steno pokorili — tist;, ki so prilezli na beli dan, se pravi, kakor tudi tisti, ki so bil* primorani ps>tatker za silo bom morda še dobra«. Po mojem odhodu iz opere pa do danes menda ni bilo take zadrege, da bi reflektiran na mojo zasilno pomoč, če ni btlo i z ven ljubljanskih gostov aH debu-tantk, so raje zaprli teater 3—4 krat na teden, vmes pa dajali operete. Po več kot 14 mesecih odkar sem pela zadnjič v operi (6. judija 1987.) pa mi je novi upravnik g. Oton Župančič pisal 12. septembra 1928 pismo, ki sem ga smatrala kot običajno vabilo na stalni angažma, ker v njem o kakem gostovanju »i bilo govora Tega poziva k sodelovanju takrat nisem več mogla sprejeta, ker sem hHa obvezana par tednov na to nastopiti že v Ameriki. (G. upravniku sem odgovorila, da sem za bližnjo bodočnost usmeriJa svoje delovanje drugam). In da bom odkritosrčna do kraja, naj povem, da bi tudi ne bila hotela znova v angažnm, ker je operno vodstvo v dobi preje omenjenih 14 mesecev dovolj jasno pokazalo, koliko bi mu bilo dobrodošlo moje sodelovanje. Ponudbo g. upravnika pa sem razumela le kot čin njegove osebne vljudnosti. Da me slutnja ni varala, dokazuje tudi dejstvo, da v zadnjih dveh ietih — odkar sem se vrnila i« Amerike — na različna javna vprašanja in opazke glede mojih nastopov odgovarja operno vodstvo samo z molkom, če pa komu odgovori z besedo, se sklicuje na to edino vabilo g. upravnika brez poja&nHa, da so md ga poslali tik pred odhodom v Ameriko. Ljubljana, 8. marca 19&1. Pavla Lov še to v a. Dijak prosjak Povedali je treba, da je to opereta, ki jo predvajajo v kinu Matici, ker jo ima tudi operno g£ed*tošče na repertoarju. SU cer je pa opereta ena in ista. Seveda razli« ka — tam oder, tu platno. In kdor hoče povdarjati razlike, jih lahko naeteje še mnogo. Toda namen in bistvo operete se lahko uveljavita tu m tam, le sredstva so raz* lična, zarada tega pa ne moremo govorici o konkurenci ... in reklami ... Oo4o na-kijučje, nič drugega ... Ker pa opereta ni več greh (smeh tudi na), zato tudi ni tako pregrešno, če se pove nekaj besed1 njej v prilog. Posebna takšna ne more brti nikomur v spdtiko, saj je sila stara, popularna in se vsak star greh — končno n> več greh. Pripomniti pa je treba, da »Dijak prosjak« ni zaradi tega medei, obrabljen, še vedno je mladostno svež; vsaj takega nam prikaže Kbn. Se pravd — igralci. Igralec pač lahko v vsem pokaže svojo umetnost, če je dober. Slabemu pa ne more pomagati še tako dober dia-log. odnosno drama ali tragedija... ki ljudje iščejo zabave — ker jo potre* bujejo. Je že tako, da je dandanes smeh mnogokrat potreb ne j« kot pa solze kesa« nja in spoznanja. Bolje je pozabljen je kot pa briga kako bi odpravili — brige ... Kljub vsemu je pa potrebno vsaj tako* rekoč — neznatno spoznanje pri tem, nam* reč, da brez posebne umetnosti ni tudi za* bave. Najmanjše zabave, kaj še operete. Priznati moramo že iz hvaležnosti, če smo se dobro zabavali. Ta misel se nam vsili, če nam je dobra volja količkaj dražja od solz svetožalja. Torej priznati je treba, da je vsaka dobra opereta za tjudi, ki so potrebni ne* prisiljene zabave, prijeten dogodek. In kdor je videl »Dijaka prosjaka«, bo tp poMB, kajti igralci v tej opereti so ustvarili tke, ki jih, bogme, ni enakih po originalnosti, dovršenosti, da, pa saj ni treba hvaliti. H. H. BoUmann, Jarmila No* vohna, H. Picha... To so vam nepozabne postave, imponira jo vam, četudi ste še ta* ko veliki sovražniki filma. »Dijak prosjak« je film, kakršnih je malo. Slovenci v Zagrebu V Zagrebu živi okrog 30.000 Slovencev. Da se pobliže seznanijo, je bilo lani v Zagrebu ustanovljeno društvo »Narodne čitalnice in knjižnice«, v katerem se zbirajo Slovenci. Včeraj je društvo polagalo bilanco svojega delovanja v prvem letu svojega obstoja. Skupščino je o tvoril dr. Fran Zavrnlk, ki je predlagal, da se posije Nj. Vel. kralju udanostna, ministrskemu predsedniku generalu živkoviču in banu savske banovine dr. Peroviču pa pozdravna brzojavka. Iz poročil je razvidno, da je bilo že prvo leto, ki je bilo večinoma posvečeno pripravljalnemu delu, zelo tispešno. Društvo šteje že okrog 1200 članov, uredilo si je knjižnico, ki ima 1500 knjig. Čitalnica pa 50 časopisov in revij. Društvo je razdeljeno na več sekcij. Prosvetni odsek vodi dr. Boris Zamik, vseučiliški profesor v Zagrebu. Odsek prireja predavanja, ki so večinoma dobro oibskana. Pevski odsek je pod vodstvom dr. R. Zalokarja in je zelo marljivo deloval. Da pospeši družabnost med članstvom, so bili ustanovljeni tudi plesni, zabavni in izletniški odsek. Predsednik prof. Zavrnik je v svojem poročilu poudarjal samo najvažnejše do-godbe v društvenem življenju in naglašal, da je smisel za disciplino in organizacijo, ki je baš pri Slovencih zelo razvit, omogočil nagli razvoj društva v popolni harmoniji in složnem delu. Po poročilih drugih društvenih funk-cijonarjev so se vršile volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika prof. dr. Zamik, poleg njega pa vsi stari odborniki ter 15 novih, ker je društvo znatno razširilo svoj delokrog. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. A. Arselin, V. Bizjak, tvorničar v Zagrebu, in vseučiliSki prof, dr. Fran Kogoj. Zmagovalca na plesnem turnirju ga. Stojković m g. Seunig Zidanje stanovanjskih hiš Dne 16. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertalna licitacija za zgradbo stanovanj* skfh hrš v Ljubljani. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobe od 15. marca na* prej pri direkciji državnih železnic v Ljub* ljani, Ljubljanski dvor, soba št. 115. Dne 14. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva jaona ofertalna licitacija za zgradbo 3 stanovanj* skih hiš v Ljubljani. Načrti, prroačuni in drugi podatki se dobe od 14. t. m. naprej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 115. Slovenci v Ameriki 14. februarja se je v Cbicagu pripetila precej težka avtomobilska nesreča. Z avto* mobi lom Ludviki Skale so se peljali za pogrebom patra Alfonza iMiklavčiča po* možni župnik Aleksander Urankar. orga* nist Ivan Račič in pogrebec Alojzij Žefran. Na križišču 22. ceste so hoteli z avtpmo; bilom prehiteti mrtvaški sprevod* da bi v Lemontu pripravili vse potrebno, Istočas; no je privolil z nasprotne strane drug av* tomobil, kateremu se je hotel Skala izogni* ti in je krenil na leto. zaletel se je pa v avtobus, ki je prdvozil z leve strani, dočim je od strani vanj butnil avtomobil, ki je hotel križati cesto Pri karambolu so biti vsi potnik' precej poškodovani. Radič si je prebil lobanjo, drobci razbite šipe so ga ranili na obrazu. Župnik Urankar si je zlo« mil Iew> roko, Žefran se je nevarno obrezal na glavi. doč;m je bil Skala lažje ppško* dovan. Avtomobil se je popolnoma razbil. Vse štiri ponesrečence so morali prepeljati v bolnico. V kraju Nopeming, država Minnesotta, so 30. januarja pokopali Terezijo Anuiče* vo, ki je podlegla jetiki. Pokojna je bila stara 36 let, doma je bila iz Luč v Savi n j* ski dolini. V Ameriki je bivala 10 let. Za« pustila je moža in sinčka. — V Chicagu je umrl 11. februarja Rudolf Gradišar. Zapu* stil je ženo in več otrok. — V Jolietu je 14. februarja preminul Anton MaThek v Sta* rost; 48 let. Zapustil je žalujočo ženo. — V Clevelandu je umrl France Horvat. — V Pueblu. država Colorado je umrl v febrtu arju France Zupančič. Pokojni ie bil d,pina iz fare Ambrus. Zapustil je ženo, 5 hčerk in tri sinove. V M*lwaukec država NViscom tis, je nenadoma preminul v nailepai moški dobi 28 let Simon Sluga. Pokojni T bil d<>; ma iz Stiražgonjcev pri Ptuju. V Ameriki je bival že 25 let. KOLEDAR. Danet: ponedeljek, 9. marca 1931, katoličan:: Frančiška; pravoslavni: 24. februarja: Dan i mir. DANAŠNJE PRIREDITVE: Drama: Divji lovec. A. Opera: Zaprto. Kino Matica: Dijak prosjak. Kino Ideal: Zaročenka Arizone. Ki«o Ljubljanski Dvor: Onstran Življenja. Predavanje za vajenec v Mestnem domu ob pol 10. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Tmkoezv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva oeeta. Iz gledališke pisarne DRAMA. Divji lovec se vprizori v ljubljanski drami ponovno danes v ponedeljek dne 9. t m. v običajni zasedbi m re&Aii prof. šesta. Predstava se vrši za red A. V torek ostane drama zaprta. Dom osamelih žena je naslov drami, katero je prevzela nafca drama za letošnji repertoar iz poljske literature. Premijera je bila v Varšavi lanskega leta z ogromnim uspehom. Na Poljskem jo igrajo stalno vsi dramski teatri. Od tam pa je prt-§la tudi na V6e droge slovanske odre. Spisala Jo je poljska pisateljica NaJkolska. V Ljubljanu režira to deko ga Marija Vera. Premijera se vr* v »red© dne 11. t. m. za red D. Japonski teater. Gotrtuje prvikrat t lOvropd tekom letošnje sezone. Obali so že vse večje evropske odre. Na svojem povratku v domovino preko Trsta pa se ustavijo v ponedeljek dne 16. t. m. tudn v našem opernem gledali§ču. Je to prvi slučaj, da je šla pristno japonaka gledališka skupina na pot. Skupino je sestavil in jo vo4t Mitro I to, ravnatelj enega največjih gledališč v Tokra. Njemu se je posrečilo, da je prvikrat pripeljal te igralce, ki nekako ljubosumno varujejo tra/lneijo svojega teatra v Severno Ameriko in od tam ▼ Evropo. Kostumi igralcev so slikoviti in bogatd, dekoracije pa nam kažejo pristni japonski kolorit. PriHko bomo imeli, da bomo občudovaM japonsko isro v originalu. Kakor je njihova igra svojevrstna in po-veem različna od naše, ravno tako tudi oderska slika Po večini je razdeljena v trd kote. Repertoar obsega krajše kom«-S L O V E N S K I N A R O D«, dne 9. marca 1931 Stran 3 Dnevne vesti _ Kraljeva zahvala reservairo oficirjem. Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani je pre-jela na udanosino brzojavko z rednega letnega »bora od gospoda ministra dvora po nalogu Nj. Vel. kralja zahvalo. _ Delegacija nase univerze v Prsgl. — Delegacija naše univerze v Pragi, ki jo je predstavil naš poslanik v Pragi dr. Albert Kramer v soboto prezddentu Masarvku, da mu je izročila diplomo častnega doktorata, je posetila v petek staromestni magistrat Spremljal jo je bivši češkoslovaški konzul v Ljubljani dr. F. Resi. Odlične goste je sprejel na magistratu županov namestnik dr. štula, ki jih je prisrčno pozdravil in jim razkazal magistrat Potem so odšli v praško mestno knjižnico, katero jim je razkazal ravnatelj dr. Thon. V soboto dopoldne si je delegacija naše univerze z velikim zanimanjem ogledala razne strokovne ustanove in posetila županovega namestnika dr. štulo. Po oficijelnem posetu ji je višji magistratni svetnik dr. Flelssig razkazal magistrat in mestno knjižnico. Delegacija je odpotovala iz Prage danes. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana sekund arij banovinske splošne bomioe v Ljubljani dT. Venčeslav Ar ko in sekundarij bolnice v Celju dr. France Pucelj, rz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil črtan okrožni zdravnik v pok. v Vitanju dr. Karol Koko-šinek, ker se je odpovedal izvrševanju zdravniške prakse. — Jngoslovenski dom v Pragi. Te dni se je mudil v Pragi sekcijski šef našega prosvetnega ministrstva g. Momčilo M i loše vic. ki je razpravljal s češkoslovaškim prosvetnim ministrstvom o nekaterih kulturnih vprašanjih, tičočih se obeh držav. S predstavniki češkoslovaako-jugosloven-ske lige se je pa posvetoval o zgraditvi jugoslovenekega doma v Pragi, v katerem bi stanovali tudi jugoslavenski študentje praških visokih šol. — Razpisane službe. Glavna direkcija državnega posestva Belje razpisuje natečaj za dva zdravnika. Poleg plače pripada zdravnikoma brezplačno stanovanje, kurjava in razsvetljava. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. Uprava moravske banovinske bolnice v ćupriji razpisuje natečaj za lekarnarja. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — OUZD v Bjelovaru razpisuje natečaj za mesto uradnika pisarniške stroke *cat. C, pol. 8; za ekspozituro v Virovitici mesto uradnika tehnične stroke kat. C, pol. 9; pri OTJZD v Bjelovaru mesto služiteljske stroke kat. D, pol. 9; pri ekspozituri v Koprivnici; mesto služiteljske stroke kat. D, pol 10 pri ekspozituri v Virovitici in mesto služiteljske stroke kat. D, pol. 10 za ambu-lanco v Bjelovaru. — Dr. čeda Mihajlovič v Pragi. V soboto popoldne je prispel v Prago bivši minister, zdaj predsednik Jugoslovenskega odbora za ohranitev miru in mirovnih pogodb dr. Ceda Mihajlovič. Na kolodvoru so ga sprejeli zmeni francoski publicist Andre Cheradame, ki se mudi v Pragi na studijskem potovanju, dalje pisatelj dr. Cenkov, urednik Hejret in ravnatelj Avgust Seifert. — OUZD v februarju. OUZD v Ljubljani je zbral statistične podatke za februar, iz katerih posnemamo, da je bilo vseh članov 86.731, in sicer 55.921 moških in 30.810 žensk. V primeri s februarjem lanskega leta je nazadovalo število članov za 4005 (3288 moških in 717 žensk). Bolnikov je bilo 2604, moških 1507, žensk 1097. Odstotek bolnikov je znašal 3. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 28.85, pri ženskah 20.17, skupaj 25.78%, celokupna dnevna zavarovana mezda pa pri moških 1,614.130, pri ženskah 621.372.80, skupaj 2,235.502.80 Din. V primeri s februarjem lanskega leta je nazadovala celokupna dnevna zavarovana mezda za 82.428.80. — Dražba lova. Lov krajevne občine Mavčiče se bo oddal v zakup na javni dražbi v uradu okrajnega glavarstva v Kranju 14. aprila ob 10. in sicer za dobo 5 let. — Tečaj za avtogeno varenje na Jesenicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi na Jesenicah v času od 16. do 25. marca t. L tečaj za avlogeno varenje. Poučevalo se bode v tečaju varenje enostavnejših predmetov, predvsem v železu, jeklu in aluminiju. Pri današnji gospodarski krizi je za kovinarskega obrtnika in pomočnika velike važnosti, da se izvežba v tej stroki. Z varenjem se dajo izvršiti mnoga popravila železnega orodja, strojnih delov, poljedelskega orodja, avtomobilskih blokov in karterjev, prelomljenih jermenic, osi, železnih konstrukcij i. t. d., ki bi se sicer ne dala izvesti. Spretnemu varilcu se zato odpira novo polje dela in s tem tudi zaslužka. Iz blejskega okoliša se je na poziv blejske obrtne zadruge prijavilo že precejšnje število udeležencev. Ker pa je Še nekaj prostora, opozarjamo kovinarje iz gorenje savske doline, da se pismeno prijavijo za ta tečaj, odnosno dne 16. marca t. 1. ob 9. uri zjutraj zglase v delavnici g. Antona Tršana na Jesenicah, kjer se bo tečaj vršil. — Kakor bi bila že pomlad se vidi človeku, ko gleda razglednice, ki nam jih je Ciril-Metodova družba pripravila za pi-ruhe. Cvetna nedelja z butarami, od pomladne poezije prevzeta deklica na griču, vriskajoča pnsttrčkova melodija in vsa blaženost praznika ob žegnu — to je Gaspari, vedno svež in spomladanski. Ksenija Prunkova je pa naslikala kmečko punčko presrčkani jabolček z metuljčki in zvončkom, sploh naša mlada talentirana umetnica je s tem okrogJim kmečkim otročkom vpodoblla samo pomlad, da tudi vi začutite pomladne sapice in zaaKšite velikonočne zvonove. »Bil vel'kl teden je. . dvakrat devetsto tri in trideseto... v Trnovo, t je sem uro šel deseto... v srce mi padla iskra je ognjena, ki vgasnit' se ne da z močjo nobeno«. Ali je mogoč še lepši piruh, kakor ga nam je dala gdč. Prunkova z ilustracijo tega Prešernovega soneta, že to je dosti, da se je spomnila aa to za našo poezijo najlepšo Veliko noč saj pred njo tega krasnega motiva se ni opazil nikdo. Julka je strašno pobožna te tudi hudo ošabna, prava gosposka hči ljubljanska, Prešeren je pa — zaljubljen, bridko zaljubljen. Gaspari je pohvale vajen, gospodični pa še prav posebne čestitke in mnogo korajže! — žrebanje loterije Jadranske Strane. V četrtek 12. t. m. se bo vršilo prvo žrebanje loterije Jadranske Straže, prirejeno v svrho nabave šolske ladje za našo mornarico. Vsi prodajalci srečk morajo najkasneje do 12. t. m. poslati denar za prodane srečke, neprodane srečke pa vrniti administrativnemu odseku v Beogradu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 18, v Splitu 13, v Sarajevu 11, v Mariboru 3.4, v Ljubljani in Beogradu 2, v Zagrebu 1 stopinjo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.9 mm, temperatura je znašala —1.2. — Samomor orožnika v Zagrebu. Včeraj ponoči se je na orožmški postaji v Zagrebu ustrelfl v glavo 27-tetni orožniški narednik Vasilij Kovačič. Njegovi tovariši so ga našh* s prestreljeno glavo nezavestnega in v mlaki krvi. Težko ranjenega orožnika so prepeljali v bolnico, kjer je pa včeraj dopoldne umrl, ne da bti se zavedel. Kovačič ie zapustil pismo, v katerem pravi, da gre v smrt, ker se je naveličal živiij en ja. — Kupčevanie z dekleti v Subotici. Suboti ska policija je te dni razkrila veliko nemoralno afero. Aretirate je več članov organizirane družbe, ki je kupčeva!a z dekleti. Policija je že delj časa opazovala, da prihajajo iz raznih krajev dunavske banovine sumljivi ljudje, ki so pod raznimi pretvezama iskali služkinje, vzgojiteljice itd., v Subotico. FoJioiia je strogo nadzirala vse sumljive tipe in opazita, da j«e v mestu družba, ki kupčuje z dekleti. Aretirala je več zvodmc, ki so lovile na promenad: in drugod dekleta v svoje mreže. Aretiranih je bilo 15 oseb, med njimi zvod-nicc Lajša Puškaševa, Julka Oravčeva in Bocka Blažekovićeva. Zvodnice so se največ zanimale za dekleta od 14. do 17. leta. V afero je baje zapletenih mnogo odličnih Subotičanov, večinoma starejših gospodov. —80-letni Don Juan. Pred novosadskim okrožnim sodiščem se je v soboto vršila zanimiva razprava. Zagovarjaj se je 80-letni Josip Tibold iz Odžavcev, ki je kljub svojim 8 križem še vedno zelo podjeten in pravcati Donc Juan. Starček se ie moral zagovarjati zaradi poskušenega posilstva, tožala ga ie 70-'Ietna Tereza Heimbur-ger iz Plavne. Pri raapravi je Tibold zatrjeval, da je bil pijan in da se ničesar ne spominja. Sodišče ga je oprostilo. Iz Ljubljane —lj Najnovejša hiša ns Kodeljevem. Sredi preteklega meseca so napravih de* Iavci v gramozna tla štirioglato jamo za betonsko temeljno podlago visokopritltčne cnonadstrpppe hiše. Pred štirinajstima dne« vi je bil betonski temelj gotov in železo« betonska plošča napravljena, na kar se je začelo hitro zidati z zidno opeko in je da« nes poslopje v grobem gotovo in pokrito. Sedanje vetrovno vreme dobro suši zi-dovje in bodo kmalu pričeli z ometava* njem notranjih in zunanjih sten. Poslopje, ki je namenjeno za tr! družine, bo že v maju porabno. Hiša bo last Pečarjevc orno« žene hčerke. Stanovanja bodo svetla in solnčna z lepim razgledom na Golovec in Kamniške planine. —1] Z naših ulic in cest. Gosposka ulica ima zdai čedno cestišče od Dvornega do Novega trga. Cestišče so posuli z gramozom in peskom, na kar je stopil v akcijo cestni valjar, da je cestišče izravnal in izgladi!. Na Dunajski cesti posipajo debel gramoz na cestišče, ob njegovi strani pa s. to je še veliki kupi d robne j šega grušča, ki ga bodo tudi raztrosili ter nato cestišče izravnali kakor hitro bo sedanje mrzlo vreme odnehalo. Zadnje dni so potresli de) obeh hodnikov ob Dunajski cesti ter posuli z gramozom cestišče v Društveni ulici pri Zaloški cesti ter podaljšek Povšetove utiče, ki vodi na Kodeljevo. —lj Ne bom več vozil krompirja. Iz hribov blizu Litije je pripeljal kmetovalec v Ljubljano nekaj krompirja. Na mitnici je plačal od 90 kg krompirja 16 Din trošarine. Za krompir je dobil 63 Din, v mestu se je mudil 4 ure, konje je moral nakrmiti in končno se je obrnil na naše uredništvo z vprašanjem, koliko je dobil za krompir. Ker tako težkih računov nismo vajeni, mu nismo mogli poetreči z odgovorom. Razumemo njegovo trditev, da v Ljubljano ne bo več vozil krompirja. —9 P. Hugolin Sattner je obogatil našo glasbeno literaturo s celo vrsto mešanih Ln mo§kih zborov, Izmed katerih so posamezni že 50 let stalno na repertoarju naših koncertov. Napisal je lepo število samospevov, izredno mnogo pa del, ki spadajo cerkveni glasbi. Posebna važnost nje-govega umetniškega dela pa obstoji v tem, da nam je napisal več velikih zborovskih del s spremievanjem orkestra. Tako je Glasbena Matica izvajala njegovo »Jefte-jevo prisego«, Vnebovzetje, V pepelnična noči m OLJKI. Orkestralno spremi je van je je n-aipisal tudi za njegov mogočni zbor O nevihti, pravkar pa končuje legendo Sv. Oicilije, ravnotako na zbor in orkester. Glasbena" Matica, ki je vsa njegova pomembnejša dela prvič isvaiaJa, izvaja sedaj za njegovo 80 letnico kantato OLJK? v četrtek, dne 12. t m. ob 20. ori v Unronu. Sedeže in programno knjižico dobite v Matični knjigarni. Vsem, ker se tiče vseh! Tovarna »Pekatete« ie začela izdelovati novo vrsto testenin z obilno jajci o primesjo. Tem testeninam je dala ime »Jaj-mne«. »Jajnine« so izbornega okusa in bodo teknile vsakemu celo raz vajencu. Prodajajo se samo v prozornih vrečicah po Vk £%. 4132 —II Razširjenje mestnega vodovodnega omrežja. Včeraj so začeli kopati v Kržiče-vi ulici, ki se izteka na Dunajsko cesto poleg taprričarske vojašnice, jarek, kamor bodo položili vodovodne cevi. —lj Piestri turnir za prvenstvo Slovenije. Na sobotnem plesnem turnirju za prvenstvo Slovenije, ki je bil zelo dobro obiskan, si je prvenstvo zopet priboril znani plesni par ga. Eilza Stojkovič in g. Stane Seunig, v lažja skupini je pa zmagal par Anton ToreUi ki Amalija Rebernjako va, dočim si je naslov kralja valčka priboril bivši major Poijanec s plesalko Rozo Baziiovo. Plesnega turnirja so se udeležili satno Ljubljančani in dva para iz Kamnika. —U Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo ima svoj 6. redni se stanek v torek, 10- t. m., ob 18. uri v pre da val niči Mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. doc. dr. A. Košir »O raku« in g. dr. B. Skertj o »indeksu reje-nosti in teoretični teži«. Na sestanek, na katerem se bosta obravnavala ta dva aktualna problema, vabimo Člane. Gostje do brod osli. —lj Obvestilo. Radi smrti svojega bra ta do četrtka 12. t- m. pacijentov ne spre jemam. Leopold SmerkolZvezder. V ciklu predavanj »Ljudska univerza-; pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu >0 pomorski organizaciji?. O tem predmetu izpregovorl hon. univ. profesor g. dr. L. Bobni. Gospod predavatelj je naši javnosti znan in priljub ljen govornik, ki se bo v tem svojem predavanju pečal z zanimivimi in aktualnimi vpra sanji, ki so v zvezi s pomorsko organizacijo. Ti problemi so pri nas še malo znani in ustreže predavanje pereči potrebi Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. 113-n —lj Pevkam in pevcem Lj. Zvona! Ta te d en od počitek. Drugi teden po navadi: po ne del jek ženski, sredo mešani, petek moški zbor. Pevovodja. —lj Redna letna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora RK. V nedeljo 15. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršila v sejni dvorani mestnega magistrata redna letna skupščina ljubljanskega odbora Rdečega kriza z običajnim dnevnim redom. b Celja e— Včerajšnja nedelja je bila v Celju nenavadno pusta in dolgočasna. Po ulicah sneg in brozga, tako da je bil vsak peš-izlet nemogoč. Poleg tega je Še ves dan polagoma naletaval sneg, vmes je pa deževalo. Nekaj iivljenja je bilo edino v kavarniških in nekaterih priljubljenejšib lokalih. Sobotni veliki ^Planinski sejem«, ki ga je priredila Savinjska podružnica SPD v Celjskem domu, je uspel nad vsako pričakovanje. Udeležba je bila ogromna in ni bilo enake prireditve Še več let. Manjkalo ni veselih gostov iz malone vseh večjih mest in krajev naše banovine. S to prireditvijo je menda letošnja sezona ma-škerad in zabav zaključena. e— Dežurno lekarniško službo t Celju ima tekoči teden do vključno petka 18. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c— V mestnem kinu v Celju se predava drevi ob pol 21- zadnjič zvočni film Dve leti ob suženjski obali Afrike*. Zanimivo predavanje bo spremljalo 82 skioptičnih slik. e— Celjsko učiteljske društvo je imelo svoje zborovanje v soboto dopoldne v tukajšnji mestni osnovni šoli pod vodstvom predsednika g. Josipa Gosaka, Šolskega upravitelja s Teharja pri Celju. Zborovanja se je udeležilo okrog 150 včlanjenih učiteljic in učiteljev is celjskega sodnega okraja. Na zborovanju bi bil moral predavati pisatelj-župnik g. F. S. Finžgar o slovenskem kmetu, pa se predavanje zaradi nenadne obolelosti predavatelja n! moglo vršiti. Namesto njega je predaval o ceJIskih zgodovinskih spomenikih umetnostni zgodovinar g. Marjan Ms-rolt. Sledile so še razne strokovne m stanovske zadeve. Pisatelj g. Finžgar bo imel svoje predavanje v Celju v maju. c— Posiv Sokolom! Celjsko Sokolsko društvo pozivu vse Hane, ki nameravajo nastopiti na letošnjem župnem zle tu in se v zadnjem času niso udeleževali telovadnih vat, da ttm prej sopet prieno s redno udeležbo pri vajah. e— Krajevni odbor UVI v Celju namerava tudi letos, kakor običajno vsako leto, prirediti svojo invalidsko tombolo in sicer v nedeljo 8. maja. Če bi bilo ta dan neugodno vreme, bi se tombola vršila v nedeljo 10. oziroma na praznik 14. maja, kar naj blagovolijo vpoštevati ostala celjska društva, ki naj ta dan puste prost za invalidsko prireditev. Sodobni umetnostni naiori in sodobno ljudsko naziranje o umetnosti (literaturi) in življenju Ljubljana. 9. marca. Prejeli smo: Nekoliko ljudstvo gotovo zanimajo sodobni umetnostni nazori, vsaj toliko kolikor ima sodobna umetnost stik z življenjem in ljudstvom. V koliko je g. predavatelj govoril iz src sodobnih umetnikov-literatov, ne vem, ker je dandanes gotovo prav toliko glav kot nazrraaj (se pravi — lastnih glav); predavatelj je estet, literarna kritik, no, morda pa tudi ve, kakšnega naziranja so dandanašnji umetniki, odnosno pozna zakone sodobne umetnosti in estetike in bistvo umetnosti. Tega tudi ne nameravam zanikati. Samo nekatera dejstva je treba povdariti, ker se mi nudi tako lepa prilika In najprej je dobro naglasiti, da nauk o lepem ni evangelij, ne dogma in da presojamo umetnost na podlagi tega nauka, z njegovima zakoni; estetika pa končno tudi ni modrost ln ne lepota sama po sebi. Kaj je umetnost, to je treba vsekakor opredeliti, toda, če hočemo govoriti tudi o življenju, ga moramo še vse bolj poznati kot umetnost. Vedeti moramo tudi kakšen pomen ima umetnost v življenju in če iz življenja izhaja, se pravi zakaj je v življenju, čemu služi (ali kaj in zakaj nji služi), v kakšnem odnosu je s človekom in če so ti odnosi nujni. Skratka, osnovni pojmi stvari nam morajo biti jasni, če hočemo pojmovati njeno 'bistvo — gre za pojme in za smisel stvari. Predavatelj o tem ni govoril. Povedal je, da živimo v dobi velikih dogodkov, na prelomu naznranj; umetniki žive mrzlično življenje v borbi, stremljenju za novo podobo sveta, za njene popolnejše oblike, za čistejšo resnico. Vsepovsod se kaže nezadovoljnost nad vsem starim, ki pa ni slučajno, njegove korenine so globlje. Naš čas je prelom med materijalizmom in idealizmom, napočila je doba novega idealizma, materijalističnemu individualizmu je odklenkalo. Z njim je človek (umetnik?) izgubil svojo notranjo svobodo, smer in središče v sebi. To je kaos matepijalistič-nega individualizma. Sedanji človek pa, ki je zaslutil veliko resnico, je začutil tragično stisko v tem kaosu, se zopet po vrača v sebe, je notranji človek, tragični človek, priznava ždvljensko celoto in totalitete ter stremi za harmonično urejenostjo odnosov med seboj, umetnostjo in življenjem. Priznava življenje kot organizem, njegov večni zakon, na čemer temelja njegov sodobni umetnostni nazor. Sodobni umetnik pa bi bil v zablodi, če bi skušal ustvariti novi esteticizem. Gre predvsem za to, kakšno mesto zavzema umetnost v or-ganičnem življenju, za presojanje njenih vrednot na podlagi njegovega gledanja na življenje — življenjske totalitete. Umetnost nI več toliko literarna zadeva kot življenska. Vendar pa je svobodna, absolutna nad človekom, ima svoje življenjske zakone, je neodvisna od vsakega iivljenja Zato pa sodobni umetnik zavrača liberalni larpurlatizem, kakor tudi vsak utilitarizem, umetnost pa tudi ne sme biti podvržena reMgrji (religijoznost jo pa mora vseeno prevevati...). Torej, umetnost je popolnoma neodvisna, vendar mora biti v skladu z življenjem (biti življenjska?), mora biti izraz umetnika, kot izraz človečnosti, a ne človeka, umetnik pa mora biti še vedno človek, ne pa njemu podvržen — umetnost ne sme služiti nikomur, vendar pa tudi ae sme gospodovati. Umetnost ni vse, ne more povsem u tešiti človeka ( to predavtelj priznava), vendar ji gre sila važno mesto v življenju. Itd. Mnogo jasneje je težko ponoviti njegova izvajanja zaradi proebširnosti in ker je osrednja misel predavanja bila nekoliko preveč skrita ter premalo utemeljena Ljudi pa predvsem zanimajo očitnejša dejstva in pomen vseh tistih »višjih« stvari, ki se (in zakaj se) odmikajo od njih — jih zanimajo, če se sploh zanimajo. Sila važno pa je za umetnike same, če se zanimajo ki sicer iz enostavnega razloga, ker so laiki prav za prav konzumenti umetniškega blaga. Abstraktnost umetnostnega naziranja pa jih gotovo ne zanima. Kot rečeno, gre samo za osnovne pojme in ko so nam ti jasni, nam je dovolj jasno vse drugo brez teoretiziranja. Ljudje se torej vprašajo kar naravnost, kaj je literatura, umetnost in zakaj je — brez slepomišenja in vaiokih besed. Mislim torej, če prepiše umetnik roman ali pesem — ga napiše gotovo z nekim namenom, gotovo za to, da bi ljudje njegov proizvod čitali, če ne, pa mora rokopis ostati neobjavljen. Torej je pisal za čitatelje, ne le zaradi svojih nekakšnih intimnih doživetij in užitkov. Seveda, umetnost je znati pisati, saj je končno še rokodelstvo nekakšna »umetnost« — a samo sa tistega, ki ga ne zna Kdor boce pisati, mora biti torej sposoben in če je sposoben, mu končno pisati ni umetnost In vrednost leposlovnih produktov in umetniške vrednote? To so zelo abstraktni pojmi. Vrednosti knjige v praksi ne določajo toliko umetnostna merila kot drugi, gospodarski činitelji, dočim ima taista knjiga za posameznike večjo ali manjšo vrednost ne glede na njeno gospodarsko vrednost. Odloča okus čitatelja, njegovo naziranje, vsebina proizvoda, stri pripovedovanja itd. Skratka, vrednost duhovnih produktov zavisi od čitatelja, zato pa je tudi umetnost, odnosno literatura, brez čita teljev prav za prav — nemogoča, si je ne moremo misliti. Zaradi tega — že samo zato! — se mi umetnost ne zdi tako absolutno avtonomna — ravnati se mora po življenju, Se hoče, da uspeva, življenje se ae ravna po nji! In os malo pomislimo, kaj je prav za prav umetniško izražanje, vidimo, da je to (več ali manj rafinirano) izražanje po-edincev, izražanje tega, kar v poedincu za- živi, kar on oblikuje s svojim čuvstvovanjem in z mislijo. Vse to izražanje nj< ves.'a čuvstvovanja in mišljenja pa ni nič drugega kot življenje, odvisno je od njegovega fizičnega, duhovnega ustroja n delovanja. To bi se reklo, da piše lahko ie živ človek, za to delo morajo biti Izpolnjeni izvestni pogoji, človeški OTga mora biti sposoben izvostnega dola, ta •• -lavec pa ne bo mogel nikdar v nobenem delu zatajiti svojih bioloških, fizičnih, psi* holoških sredstev. Zato si ne morem m umetnosti tudi brez njegovega fizičnega življenja. Umetnost izhaja Iz življenja. Pisal vanje ni nič drugega nego delo. In vsa It delo mora imeti neki namen, mora biti upravičeno, mora imeti svoj smisel — to je— služiti nekemu, biti zaradi nečesa p o-trebno. In komu naj služi umetnost, če ne človeštvu? In ali služi? Zakaj n*- sm*1 nikomur služiti? Kar izhaja iz življenja, se vsaj meni zdi, mora služiti življenju, Če pa ne služi — tedaj tudi nima v šiv ljenju mosta: Torej, predragi Izvoljenci, povejte ljudstvu. Če je literatura potrebna in zakaj je potrebna! Če Je potrebna, tedaj je svrha, služi nečemu, Če pa n:. tedaj je pa — nepotrebna, knr sn *»r.t vi, da nima V življenju mesta! če ;o potrebna, se pravi, da je koristna in kori« stnostna — utilitaristična! če Ima življenje smisel, tedaj ga ima tudi umetnost Poudariti pa moram, da mora življenjski mu smislu služiti vse, kar je, nI nobenega višjega smisla od tega. In umetniško delo ni nič drugega nego izživljanje — kako bi potem moglo M ti nad življenjem! Zato bi moralo veljati: umetnost za življenje, zaradi žhijenja. ne pa umetnost :v<\ umetnost, še manj pa življenje za umetnost! Ni umetnosti brez življenja, je pa lahko življenje brez umetnosti! Mimo Tega pa moram naglasiti še to, če stoji predavatelj na stališču, da ne sme biti omet* nost teudenčna — tedaj tudi ne sme izražati njegovih tendenc, poleg tega. da ne sme biti katoliška! Ker pa zagovarjam stališče, da mora literatura služiti človeštvu, žfvljenju, smatram, da mora vzgajati ljudi, ne sme biti opij za duha, mora človeka seznanjat: | skrivnostmi življenja, ga voditi k boljšemu, mu odpirati oc/i. S tem pa ni rečeno, da je leposlovje nemogoče (če še tedaj zasluži to ime), če služi ljudem le za zabavo ali podobne duhovne užitke kot, n. pr., glasba ali gledališče, vendar pa tedaj nima v življenju tistega pomena, kot če bi služila višjim smislom. In čimbolj bo koristna ter potrebna — tem bližja bo resničnemu življenju, tem bolj se bo bavila z realnim življenjem, s človekom. Ljudstvo ne razume ne tega ne onega -izma in so gotovo vsi -izmi v Kteraturi nepotrebni, gre pa le za to, ali je in kakšna literatura je potrebna — ne gre za modo, gre za namen, ne za imena, nego za pojme! Ne vprašujemo, kje se začne in kje konča umetnost, v kakšnem stilu naj bodo pisane knjige, čitatelju je merilo umetnostne in druge vrednote v njem samem: estetika je odvisna od okusa, okus pa od naziranja, vzgoje, inteligence, čustvovanja, značaja. Predavatelj je dejal, da so sodobniki (izvestni literati), zeio srečni, ker so se dokopali do tako velike resnice, da se jim je prav za prav odkrila zadnja resnica — da mora, ali da je umetnost avtonomna Itd Te sreče jim nikakor ne zavidam. Trdim, da se absolutna resnica še ni odkrila človeškim očem, dokončne njene oblike še ni, kot nI končne življenske oblike: vse v življenju raste ter se s tem Iz-preminja, nič ni absolutnega, vse je pred nami; kar se približuje resnici, živi, je lepo, ugajajoče. kar je pa nezdravo, prej ali slej izumre. Prav tako živi le tisto, kar je življenjsko, kar ni izven življonjskih zakonov; da je umetnost nekaj absolutnega, da so njeni zakoni popolnoma neodvisni od vsega življenja, se nam zdi popolnoma nemogoče po obstoječih življenjskih zakonih — drugih pa ne poznamo in tudi predavatelj nam jih ni obrazložil. Vemo pa, da je v abstraktni ni svetu marsikaj mogoče — kar ni v otipljivem Torej priznajmo življenje ali ^umetnost-— ali je, ali pa ni življenja, ker v njem ni »umetnosti«. Pri krojaču — Shšal sem, da si je dal moj sin pri vas delati obleko, pa vam je ni še plačal, čeprav jo nosi že nad leto dni. — Ab. to nič ne de, gospod svetnik. — No? Torej bi mogli tudi meni narediti obleko pod enakimi pogoji? Pogorelcl. — Gospod, usmilite se nesrečnih pogTjrelcev! — Ali imate potrdilo od občine, da je vam pogorelo? — Nimamo, gospod, vse je nam zgorelo, tudi potrdilo. Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, dne 9. marca 1931 Stev 55 C G. Norris, 73 Roman. dejala prijazneje, — da vam želim le — Kaj res ne uvidite, Tom, — je dobro — prijateljstvo med nama je vendar izključeno — m če bi me poznali bolje, hi bili razočarani. — Poslušajte me, prosim, — je dejal resno, — saj prosim tako mak). Obljubim vam, da vas ne bom več mučil. Ne boste imeli več povoda pritoževati se. Ne bom vas več nadlegoval, bodite brez skrbi. Kar so postale njegove besede vro-#e in izjecljal jih je s prosečim glasom. — Čujte, čujte, gospodična Marsh, čujte me! Moj stric John vas ljubi, ljubi vas, od kar vas pozna. Pripoveduje vsakemu, ki ga hoče poslušati, kako vas obožava in občuduje. Trpite ga, prijazni ste z njim. Zakaj odrekate meni, kar privoščite njemu? Ne sramujem se svojega čuvstva — ljubiti ni noben greh — zakaj naj bi bil za svojo ljubezen kaznovan? Bodite usmiljeni — glas mu je odpovedal in začel je loviti sapo, da bi mogel nadaljevati. — Nujno mi je potrebna vaša pomoč, vaše prijateljstvo. Moje delo »Dekla« je odvisno od vas. Da, da! Samo za vas lahko napišem to dramo. Če mi pa odtegnete svoj pogled in vzamete možnost videti vas tu pa tam in prečitati vam svoje delo, če mi ugrabite upanje, da nastopite v naslovni viogi »Dekle«, sem izgubljen. Zakril si je obraz z obema rokama. — Menda ni na svetu nič bolj smešnega kot zaljubljen moški. Saj vas prosim samo, da mi dovolite tu pa tam sestati se z vami, dokler ne bo moje deiO končano — potem pa, če vam ne bo po volji, mi lahko vse odtegnete. Zelda ga je nekaj časa otožno gledala, opazila je temne lise pod njegovimi očmi in bolestne poteze okrog njegovih ust. Kar se je spomnila, kako se je pred leti sama mučila. In ko je opazovala potezo njegovega spačenega obraza, so šepetale njene ustnice: »Mihael«. Potem je pa dejala resignirano: — Imenujte me odslej »Zelda«. * Je bilo to prav? Je ravnala dostojno? AH ne napoči dan, ko bo bridko obžalovala, da je privolila? Tega še sama ni vedela. V sledečih tednih, ko sta postala s Tomom kaj hitro intimna, so jo neprestano mučili dvomi. Prvotno je misMla, da se bosta sestajala bolj redko; trdno je bila sklenila, da bo z njim samo prijazna ui nič več. Toda kmalu se je pokazalo, da to ne gre. Njegovo delo je onemogočilo to in vsa presenečena je Zelda spoznala, da je zasnoval Tom dramo, ki se je 2dela samo čustveno zanimiva. Ko ji je neke nedelje pojasnil idejo svojega dela, je obsedela na svojem stolu nepremično, v napetem pričakovanju. . . . Nazadnje občinstvo ne bo vedelo, kaj je res in kaj so sanje, — je pravil ves v ognju. — In — kar mi je še najbolj pri srcu — ljudem bo to sploh vseeno. Upam, da dosežem svoj cilj. — Tom, Tom! — je vzkliknila Zelda, — Henry Meserve bi dal svojo dušo za tako delo! Morda drame ne razumem, toda zdi se mi prekrasna. Mladi pisatelj je kar žarel od sreče. — Tudi meni se zdi originalna. Upam, da je ne bom pokvaril, če jo napišem. Ne vem, ali jo bo Meserve sprejel aH ne, toda glavno vlogo morate brezpogojno igrati vi, Zelda. Obljubite mi to ali pa ne napišem nobene črke. — Obljubiti, ljubi Tom! Saj sem pripravljena plaziti se po vsem Brod-wayu po kolenih, samo da dobim tatco vlogo; upam seveda, da jo dobim. — Bože moj, Zelda, drama je vendar zasnovana nalašč za vas, vi ste mi dali idejo, okrog vas se vse suče. Tako se je začelo prijateljstvo in tako sta postala intimnejša. Korak za korakom. Na Štefanovo ga je srečala pred gledališčem in zmagoslavno ji je sporočil, da je prvo dejanje skoraj že napisano. Na Silvestrovo sta priredila zakonca Meserves veliko domačo zabavo in Zelda se je moral odzvati vabilu. Za spremljevalca si je izbrala Toma. — Ta je pa nebeško lep! — je šepetala Ned Zeldi. — To je pravi Ado-nis. Pridite čim prej k meni na čaj. Tad" Henrv je bil prijazen in vesel. Ko ga je Zelda predstavila, je dejila: — Avtor drame, v kateri bom Urala glavno vlogo, gospod Meserve. Henrv je pa pripomnil smeje: — Potem takem me sprejme za režiserja. Čez nekaj dni jo je povabila gospa Harnev na večerjo in John je bil tudi povabljen. In komaj je minilo nekaj dni, je prišlo zopet povabilo na intimno večerjo gori v sobanah gospe Harnev in brez Johna. Po kavi se ie gospa Harnev umaknila v svojo sobo. Tom je pa prečital Zeldi prvo dejanje svoje drame, ki jo je globoko pretreslo Glasno je plakala, ne morda od Eal^sr ne, bila je globoko ganjena in nestrpne je čakala vprizoritve, ker je vedela, da se bo dobro vživela v svojo vogo Zanos, s katerim je Tom čital, i d je še bolj podžgal. Tesno se mu je pribil?ala in pozabila je na pregrado, ki ju ie ločila, ko sta se pred hišo madame Bou-langer poslovila; v tistem hipu se ji je zdel tako čeden in privlačen, da se ni mogla premagati. — Neumnica, neumnica! — je šepetala potem sama pri sebi, ko je bila sama v svoji sobi, — saj nimaš nobene pravice do prijateljstva. To ne more dobro končati. Čemu neki tratiti še čas? Moški so vsi enaki. Začela si previdno imeti ga rada, pa ga vendar nočeš varati. Ko je pa zatisnila oči, hoteč zaspati, ni veljala njena zadnja misel nje nu, temveč njegovemu delu. — To je drama! To je drama. Bog daj, da bi mu šlo do konca tako posreči! * In res je kazalo, da pojde /se po sreči. Drugo dejanje Ji Je bilo enako všeč kakor prvo. Čutila in živela je z »Deklo«, postava pesnitve se je stopila z njeno dušo. Njene misli so bile zdaj zopet često v bolniški sobi št. 35 in klicala si je v spomin stare čarovnice, ki iih je bila spoznala v bolnici. Vedela je dobro, kako se bo morala obleči za vlogo in kakšna bo njena maska. Pristopajte k Vodnikovi družbi Školjke izdelujejo bisere na povelje Pred pariškim civilnim sodiščem se bo obravnaval zanimiv spor med trgovci z biseri Pred civilnim sodiščem v Parizu se bije hud boj med dvema taboroma. Sindikalna zbornica draguljarjev, zla* tarjev in trgovcev z dragulji stoji na eni strani, na drugi pa mlada sindikal* na zbornica trgovcev z umetnimi bi* seri Prvi tabor je najel tri najboljše pariške odvetnike, drugi pa mladega, zato pa enako zgovornega zagovornic ka. Spor med obema taboroma ima zelo zanimivo ozadje. Do leta 1922 je poznal svetovni trg samo tri vrste bi* serov, ponarejene, japonske in p ris t* ne. Naenkrat so se pa pojavili biseri, ki jih niso kontrolirali strokovnjaki in magnati s kraljem biserov Leonom Rosenthalom na čelu in ki so jih pro* dajali trgovci kot pristne, toda po niž* jih cenah. Zadeva je morala biti po* jasnjena in res se je končno izkazalo, da morajo uboge školjke izdelovati bi* sere na povelje in da pri lovu ni no* benega rizika več. V bistvu ni več razlike med biserom »fine naturelle« in biserom »fine de culture«. Dokler so ljudje poskušali izdelovati umetne bisere, so se jim smejali oni, ki so na račun biserov obogateli. Zavedali so se pač, da je z izdelovanjem biserov ta* ko, kakor z izdelovanjem zlata. Biser je že prastari okrasek žene. Žene imajo rade vse, kar količkaj diši po riziku. V našem primeru gre za te* žak in nevaren lov biseronosnih školjk. Lovci se morajo neštetokrat potopiti globoko na morsko dno, preden naj* dejo eno biseronosno školjko. To je najtežje delo, združeno s smrtno ne* varnostjo. In baš zato se biseri tako cenijo. Homer pravi, da je imela Ju* nona bisere v ušesih, Kleopatra je z zaničljivo kretnjo presenetila Marka Antonia s tem, da je vrgla velik biser, ki ga je nosila v ušesu, v kis in ko se je biser v njem raztopil, je kis popila. Biser je vedno mamil ljudi in vedno so ga visoko cenili. Leta 1904 so prodali v Parizu princesi Matildi biserno ogr* lico, v kateri je bilo samo 38 biserov, za 940.000 frankov Leta 1909 je bila prodana biserna ogrlica iz Polovcove zbirke za milijon frankov, čeprav je bilo v nji samo 176 biserov. Po vojni je bila prodana neka biserna ogrlica za 2 milijona frankov, leta 1923 pa je dosegla ogrlica gospe Thiersove, po* dar j ena Louvru, ceno 12 milijonov frankov. To je zadnji rekord. Od ta* krat je trg biserov pod vplivom umet* no »vzgojenih« biserov in cene nepre* stano padajo. Umetna »vzgoja« ali pridobivanje sloni na istem principu, kakor tako* zvani spontani biser. Pri naravnem bi* seru se školjka sama slučajno rani, sa* ma nekako pogoltne tuje telesce. Pri umetnem pridobivanju biserov pa od= pro školjko strokovnjaki in polože v njo droben košček bisera, ki ga školj* ka leta in leta oblikuje in ovija z le* sketajočo se snovjo, dokler ne posta* ne okrogel. To je delikatna operacija, mnoge školjke podležejo, mnoge pa vržejo tuje telo iz sebe, v nekaterih primerih se pa le posreči pripraviti školjko do tega, da izdela biser tako* rekoč na povelje. Toda praksa se lah* ko tako razvije, da bo umetno pridob* ljenih biserov v izobilju. Nedavno je našlo neko dekle v Marenni pri večer* ji v školjki 42 novih biserov brez umetnega procesa. Školjke nekaj let krmijo, potem jih pa vzamejo iz vo* de in pobero iz njih bisere. Biseri so večji ali manjši, bolj ali manj zaokro* ženi, kakor jih je pač mogla in znala oblikovati školjka. Ni pa nobenega dvoma, da gre v vseh teh primerih za pristne bisere. Težko je reči, kakšen bo izid spora. Najbrž bodo v bodoče draguljarji označevali bisere po izvoru. Umetno pridobljeni biseri so že zdaj 5 do 10 krat cenejši, z razvojem trgovine se pa še bolj počene. Razumljivo je, da se trgovci z orijentalskimi biseri na vse kriplje branijo konkurence. Leo Rosenthal, ki je prišel kot siromašen poljski žid v Pariz, zdaj je pa znaten del Champs Elvsees njegova last, se je še Dred leti smejal trditvi, da bi mogli biseri umetne kulture konkuri* rati pristnim, zdaj se pa ne smeje več, temveč zahteva, da se novi biseri ne smejo imenovati »perle fine«. Podzemne hiše Arhitekt G. W. Claudius objavlja znanstveno razpravo, s katero hoče odpreti nova pota gradnji hiš in organizaciji pisarn. Glavna njegova novost je, da projektira hiše, ki segajo v globino in ki nimajo oken. Po njegovem mnenju okna niso praktična, ker prihaja skozi nje zrak, v katerem so tudi bakterije. Okna pomenijo tudi večje izdatke za kurjavo. Z gradnjo hiš, segajočih v globino, se omogoči, da gre promet po njihovih strehah, kar je zlasti važno za trgovske okraje. Stanovalci »podzemnih hiš« bodo varni pred napadi sovražnih letal v primeru vojne. Z izdelovanjem umetnega zraka bo dana ljudem možnost vdihavati vedno čist in enakomeren zrak, kar bo imelo blagodejne posledice za človeški organizem. J^-oblem podzemnih hiš je odvisen od umetnega zraka in cenene električne razsvetljave. Ni izključeno, da bodo ljudje v prihodnjih stoletjih živeli pod zemljo, kakor je živel v predhistoričnih časih jamski človek. Zgodovina se ~ pač ponavlja. To je solidarnost! V sevillski tovarni vžigalic so začele delavke te dni stavkati. V tovarni je zaposlenih nad 2000 delavk in ravnatejstvo je eno po krivici odpustilo. Delavke so takoj sklicale zborovanje in sklenile solidarizirati se z odpuščeno delavko, obenem pa začeti stavko. Ogorčenje stavkujočih delavk je bilo tem večje, ker je ravnateljstvo kategorično izjavilo, da odpuščene delavke ne sprejme nazaj. Delavke so pa kategorično izjavile, da ne bodo delale, da pa iz tovarne ne odidejo. In res tudi v opoldanskem odmoru niso hotele zapustiti tovarne in svojci so jim morali prinesti obed kar v tovarno. Ravnateljstvo je upalo, da zapuste razjarjene delavke tovarno vsaj zvečer, pa se je zmotilo. Zvečer so prinesli možje in sorodniki delavkam večerjo v tovarne, mnogim materam so prinesli tudi dojenčke, da so jih podojile, in lahko si na-slimo. kakšno vrvenje je vladalo v tovarni, kjer je bilo poleg 2000 delavk še najmanj toliko njihovih svojcev. Ko so svojci odšli, so legle delavke k počitku in tovarna se je izpremenila v pravo nočno taborišče. Vodstvo tovarne je bilo brez moči, policija pa ni hotela posredovati. Drugi daii se je stavka nadaljevala in vse je ostalo pri starem. Končno ravnateljstvu -i preostalo drugega, nego kapitulirati in sprejeti odpuščeno delavko nazaj. Vzrok za ločitev zakona Dr. X. v Pragi bi se rad ločil in je iskal primernega razloga. Najrajši bi ujel kje svojo ženo in flagranti in je šel na delo na čisto poseben način. Na* jel je na borzi dela dva brezposelna delavca, jima ženo točno popisal in na* ročil, naj jo zasledujeta, če bi ostavi* la hišo. Za primer, da bi šlo vse, kakor si je želel, jima je obljubil dobro na* grado. In stvar je tako rekoč šla. Brez* poselna sta res videla žensko v rja* vem kožuhu, modrih oči in plavih las, ki je stopila iz doktorjeve hiše in izginila nekje v drugi hiši Čez eno uro je stopila iz nje v naj« boljšem razpoloženju. To se je pono* vilo tri dni zaporedoma. Četrti dan je šel tudi dr. X. z obema delavcema za njo. Potrkal je trdo na vrata hiše, v katero je bila ženska izginila. »Kdo je?« se je oglasil moški glas od zno* traj. »To vprašajte rajši damo, ki je z vami v sobi!« je bil odgovor. Končno so se vrata odprla. Sredi sobe je bila res dama v precejšnjem neredu s svo* jo obleko. »Pardon!« je rekel dr. X. in odšel z delavcema. Po poti ni rekel ne bev ne mev... no, seveda, če ko* ga žena vara in jo zaloti tako rekoč in flagranti... Zgubil se je v svojo hišo, ne da bi delavcema plačal obljubljeno nagrado. Toda čez nekaj dni je pre* jela doktorjeva žena pismo: »Gospa, če nočete, da bi pričala proti vam, pri* nesite ob 4. pop. sem in sem 400 kron. Videla sva točno, da ste bili takrat ob* lečeni samo v kožuhu. Smilite se nas ma, ker sva ugotovila, kakšen skopuh je vaš mož. Itd.« Gospa je res prišla, pa samo za to, da je povedla oba de* lavca k odvetniku, kjer so vse to lepo zabeležili. Prejela pa nista 400 kron, temveč 600 kron. In potem je vložila gospa tožbo za ločitev zako* na, ki si jo je tako želel — samo da ga bo sedaj nekaj stala, kajti gospa ni bila dama, ki jo je dr. X. zalotil »in flagranti«, temveč je bila neka vdo* va iz 3. nadstropja iste hiše, ki je bila gospe precej podobna in je imela enak kožuh. Nezaposlena detektiva sta ju bila enostavno zamenjala... Pri hemerovdalni bolezni, zagatenju, natrgani črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, Cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čase »Franc Jožef ove« vode. ^ Franc Jožef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah *i vseh špecerijskih trgovinah. Kletar, zadruga, Maribor, Cankarjeva 1 išče dobro izvežbanega POTNIKA b prodajo lastnega izdelka v Savinjski dolini in Kranjsko deželo. 971 Danes ob 1, 7. in 9. uri zvečer! DIJAK PROSJAK V glavnih vlogah najboljše pevske in igralske moči in sicer: Simon: BL HEINZ 30LL- MANN, komorni pevec v Berlinu Laura: JARMILA NOVOT- NA, primadona drž. opere v Berlinu Jan: FBITZ SCHTJLTZ Je S ar: HERMANN PICHA Bronislava: TRUTJS V. AALTEN Poleg tega krasen dopolnilni spored s prvovrstnim Paramountovim zvočnim tednikom in novo zabavno >Micky miško«. Predprodaja vstopnic od 10.—%13. Elitni kino Matica Telefon 2124 >mM.ali o£lc*si< Vsaka pamađa SO pmr- Plača se lahko nadi a Za odgovor znamko I ~ Na vprašanja bros 11 ■ ndaamaHaamm - Najmanjši oala* IMu MODROCE vrhne La afrik, močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo is blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija", d. z o. m* LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—96 Trg- učenca pridnega in poštenega, ki ima veselje do trgovine, z dobrim spričevalom sprejme Karel Rojnik, trg. mešanega blaga, Slo-venjgradec. 991 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 1$ priporoča svojo zalogo 3«*^?Vov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom HOTELSKA RESTAVRACIJA V SPLITU se daje v zakup Ima dve dvorani z vnemi drugimi potrebnimi prostori ter dvoriščem in vrtom za mize, v sredini mesta, Jako dobro obiskana. Eventualno tudi hotel z 20 in več sobami. Lastnik oddaja, ker potrebuje počitka. Za informacije se obrnite na hotel >Jadran«, Split. 994 DBVA, PREMOG, mizarski, stavbni les in ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici l/L 32/L J u grad Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. s. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35/1 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. — Za odgovc prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18. IHHHHHBHHHH'HHHHHHHHHS Pristopajte k „Vodnikovi družbi" V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc« dr. Iv« Matko: Protituberkuloznl dispenzar v službi socialno - bigiienske borbe uroti 'etiki kot liurlski in kužni bolezni. Veliko delo. ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Kniigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova ulica Stev. *. •Malim oglasom senc tto BREZ RAZLIKE, KAKŠNA JE NJIH VSEBINA /N KDO OGLASA, PLA* ČATE JIH PA LAHKO PO POSTI Z ZNAMKAMI tm del Usta: Oton Cbristof. — Vsi v LjubljanL