/Primorski
Št. 23 (15.125) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjenl Evropi.___________________________
TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600_______
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
itznn im postnna plačana v gotovn
IOUU LIK spb.INABB.POST.gr. 1/50%
TOREK, 24. JANUARJA 1995
Skromna,
vendar
stvarna
obvem
Bojan Brezigar
Hudomušno bi lahko rekli, da jo je Dini dodobra zagodel Berlusconiju. V petdesetih minutah dol-
jih je bivši predsednik vlade v zadnjih dneh razlagal italijanskiin volilcem s televizijskih ekranov. Za nameček pa mu je tudi povedal, da odslej tega ne bo mogel početi več, kajti prvi vladni ukrep bo zadeval prav 'par condicio/ to je enako pravico do pristopa k televizijskemu mediju za vse politične dejavnike, vseboval pa bo tudi ukrepe, ki jih bo mogoče takoj izvajati. Skratka, če bodo Vianello, Bongiomo, Ambra in dmgi v svojih varie-podpira-lata, bo
XII UlUgl V SVUJ1LL VCU1
tejsldh programih podpir Ji kakega kandidata, t
imel garant za informiranje možnost, da nemudoma zasenči tiste televizijske sporede in verjetno tudi mreže. Ob vsem tem pa je Dini predstavil program, ki si zastavlja enake olje, kot si jih je Berlusconi, govoril je o kontinuiteti s prejšnjo vlado in se v pozivu za zaupnico obrnil predvsem na kartel svoboštin. Berlu-
sconi je mrko gledal in ob koncu jezno dejal, da se bo kartel svoboščin morda vzdržal.
Tako se je tudi končal njegov umik Berlusconi je najprej dejal, da je on edini možni predsednik vlade; nato je sprejel mandatarstvo Dinija z besedami, da mora biti vnaprej določen datum vohtev. Sedaj je prisiljen ugrizniti v kislo jabolko, in omogočiti Diniju, da prejme zaupnico, čeprav novi premier besede volitve sploh ni omenil. Zagotovitve predsednika vlade, da bo vrnil mandat takoj po uresničitvi štirih Programskih točk, ne pomenijo mnogo. Prvič zato, ker beseda ’Cunpiej' ni časovno opredeljena, drugič Pa zato, ker to ne pomeni, da bo s tem Dini prenehal biti predsednik vlade, ozi- j roma da Scalfaro v tem Primeru ne bi imenoval drugega mandatarja Vendar je bilo to očitno vse, : kar je Berlusconi iztržil. Ce dobro pogledamo pa ni iz-trfilnic
Ob koncu še pripomba, ki nas pobliže zadeva Dini Se je v svojem govoru izmeno obvezal za obravna- j Vanje odprtih vprašanj aašcite jezikovnih manjšin. Ko so o tem govorih predsedniki vlade v preteldosti,
Je bila manjšinska problematika vključena v širši kontekst mednarodnih od-nosov in človekovih pra-Vlc- Tokrat pa je šlo za osamljeno obvezo, kar
kaže, da je bila natančno ^
premišljena. To nam daje Upati, da bo sedanja vlada, kljub napovedi o kratkem Življenju, le vzela naš dosje msno v pretres.
ITALIJA / V POSLANSKI ZBORNICI ZAČETEK RAZPRAVE O ZAUPNICI
Dinijev program obsežnejši od štirih napovedanih točk
V Dinijevem programu tudi obveza o zaščiti jezikovnih manjšin
RIM - Predsednik vlade Lamberto Dini je včeraj v poslanski zbornici predstavil program svoje vlade. Naj-večjo pozornost je namenil štirim programskih točkah, ki jih je napovedal že ob sprejetju mandata. Podrobno se je zaustavil pri pravici do enakega pristopa do televizijskega medija za vse stranke v predvolilnem času ter dejal, da bo treba ukrepe sprejeti do konca februarja, v tem času pa naj bi parlament odobril tudi novi volilni zakon za deželne volitve. Vlada bo čimprej pripravila predlog nujniho gospodarskih ukrepov, obenem pa bo pospešila pogovore s sindikati za pokojninsko reformo. Po odobritvi teh ukrepov bo Dini vrnil mandat predsedniku republike, prav tako pa bo vrnil mandat, če bi pri uresničevanju teh točk naletel na nepremostljive ovire v patlamentu. Dinijev program pa je mnogo širši in vsebuje tudi obvezo, da se spoprime z vsemi odprtimi vprapanji na področju zaščite jezikovnih manjšin.
Razprava v poslanski zbombici se bo začela, danes, glasovanje pa bo predvidoma jutri dopoldne.
Na 3. strani
Politična razjasnitev koristila liri
RIM - Ena od najvidnejših posledic razjasnitve na političnem obzorju in zaupanja v parlamentarni krst Dini j eve vlade je bila včeraj odločna okrepitev lire, ki se je ovrednotila do vseh glavnih valut. Glede na petkove tečaje je italijanski bankovec v menjavi z marko pridobil približno 10 lir, pri dolarju pa je »zaslužil« 13 lir.
Na 11. strani
Progresisti LS in SL za Dinija, SKP proti, Kartel se bo vzdržal
RIM - Stranke so se tako opredelile do Dinijeve vlade:
•	Kartel svoboščin se bo na glasovanju o zaupnici vzdržal. Sicer pa so bila izhodiščna stališča treh komponent kartela različna: Berlusconi je okleval, saj so bili nekateri v Forza Italia, med njimi koordinator Previti, za zaupnico, drugi pa za vzdržanje. Finijevo Nacionalno zavezništvo je bilo kompaktno proti
lasovanju za zaupnico in je kolcalo med vzdržanjem in glasovanjem proti, Krščansko demokratski center pa se je nagibal k opoziciji Dinijevi vladi.
•	Progresisti so napovedali, da
bodo glasovali za zaupnico. S tem so se vsi strinjah, začenši s tajnikom DSL D’Alemo.
•	Ljudska stranka bo glasovala za zaupnico, njen tajnik Buttiglione je zaman pozival Berlusconija, naj tudi Forza Itaba glasuje za Dinija in se tako pribbža centru.
•	Bossi je bil še najbolj navdušen: Dini je pravi predsednik vlade z res liberalnim programom.
•	SKP je potrdila nasproten glas tudi glede na Dinijeve izjave, po katerih se je treba pokojninske reforme lotiti v okviru brzdanja javnega deficita.
Na 3. strani
Tudi Tržačan prof. Presfamburgo član nove vlade
RIM - Tržačan Giorgio Prestamburgo je bil včeraj imenovan za podtajnika na ministrstvu za kmetijske dobrine. Novi podminister, ki poučuje na tržaškem vseučilišču, sodi med najboljše poznavalce deželne in predvsem tržaške kmetijske stvarnosti. Je uradni konzulent Zveze neposrednih obdelovalcev in tudi dolgoletni sodelavec Kmečke zveze. Obe stanovski organizaciji sta izrazili veliko zadovoljstvo nad njegovm imenovanjem.
Profesor Prestamburgo, ki ni strankarsko opredeljen, dobro pozna tudi problematiko slovenske manjšine, redno sodeluje s krajevnimi upravami, s Pokrajino in tudi s Kraško gorsko skupnostjo.
Na 4.strani
direktorja Agencije za sanacijo bank Janka Deželaka. O obeh kandidatih se bodo poslanci državnega zbora odločali na izredni seji v četrtek.
V prvi izjavi za javnost je kandidat za zunanjega ministra Zoran Thaler dejal, da se zaveda, da prevzema težavno nalogo. Thaler upa, da njegova kandidatura ne bo sprožila pretiranih polemik v politični javnosti, če pa bo izvoljen, bo kot minister skušal potegniti zunanjo politiko iz vrtinca notranjepohtičnih polemik. Njegov cilj bodo dobri odnosi s sosedi, Evropsko zvezo, srednjeevropskimi državami, Efto in Natom.
Na 13. strani
EZ STALIŠČE AGNELLIJEVE
Ni novih dejstev za pogajanja s Slovenijo
BRUSELJ, DUNAJ - Nova italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je včeraj v belgijskem glavnem mestu izrekla prepričanje, da zunanji ministri Evropske zveze na tokratnem srečanju ne bodo govorih o dovoljenju za začetek pogajanj med Slovenijo in EZ o pridruženem članstvu. Kot razlog za takšno stališče ministrov je Agnellijeva navedla »odsotnost novah dejstev« v odnosih med Rimom in Ljubljano.
Italijanska nunistrica je hkrati menila, da bo imenovanje novega slovenskega zunanjega ministra odprlo možnosti za obnovitev dvostranskih pogovorov o vračanju premoženja, ki je bilo odvzeto Italijanom po drugi svetovni vojni. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj v intervjuju za dunajsko Die Presse ocenil slovensko stališče v sporu med Ljubljano in Rimom glede premoženja »italijanskih izgnancev« kot »nepopustljivo«. Mock je zagovarjal Peterleta in njegovo sporazumevanje z Italijo, hkrati pa je povedal, da je že v preteklosti posredoval pri italijanskem kolegu, da bi »stvari spet spravil v gi-I banje«, ter da bo to znova storil.	Na 13. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Nadzorniki v Rimu o železarni
Nadzorniki ministrstva za industrijo bodo vzeli v pretres vprašanje prodaje škedenjske železarne
Stran 5
Osnovnošolci na Piancavallu
Kar 170 učencev osnovnih šol s Tržaškega je od nedelje na zimovanju na Piancavallu pri Pordenonu.
Stran 6
Štandrež: 30 let dramske skupine
Na proslavi ob 30-letnici dramske skupine PD Stan-drež so podelili priznanja zaslužnim elanom.
Stran 9
Umirjanje inflacije v januarju
Po podatkih iz vzorčnih mest je letna inflacijska stopnja zdrknila na 3,8 odstotka, potem ko je decembra znašala 4,1 odstotka.
Stran 11
Tudi Trst nagradil Dizdarevića
Film Magareće godine sarajevskega režiserja Nenada Dizdarevića si je zagotovil prvo nagrado tudi na tržaškem festivalu Alpe Adria Cinema.
r	Stran 15
VVochterjevo prvo, Pretnarjeva tretja
Avstrijka VVachter je zmagovalka veleslaloma v Gortini, Slovenka Pretnajeva pa je bila odlična tretja.
Stran 26
RIM / VLADA JE VČERAJ IMENOVALA NOVE PODTAJNIKE
V Dinijevi vladi ni niti enega pailamenlarca
Prvo izključno »tehnična« vlada v zgodovini republike
RIM - Dinijeva vlada je včeraj zjutraj imenovala 31 novih podtajnikov, od katerih ni nihče elan parlamenta. Tako je nova vlada dejansko prva izključni »tehnična« vlada v zgodovini italijanske republike, saj ni v njej niti enega parlamentarca.
Kot je že storil za ministre, je Dini skrčil tudi Število podtajnikov, ki jih je bilo v prejšnji vladi 39, v novi pa samo 34.
Podtajniki v Dinijevi vladi so torej naslednji:
Predsedstvo vlade: Lamber-to Cardia in Guglielmo Negri.
Zunanje zadeve, amb. Wal-ter Gardini in amb. Emanuele Scammacca.
Notranje zadeve: Luigi Rossi, Francesco Ignazio Cara-mazza, Corrado Scivoletto.
Pravosodje: Donato Marra in Edilberto Ricciardi.
Zaklad: Pietro Giarda, Car-lo Pace.
Obramba: Carlo Maria Santom, Stefano Silvestri,
Šolstvo: Luciano Corradini, Eteldedra Porzio Serravalle.
Javna dela in okolje: Paolo Stella Richter, Lucio Testa, Emilio Gerelli.
Prevozi: Giovanni Puoti, Carlo Chimenti.
Poste: Alessandro Frova.
Industrija: Giovanni Zanet-li.
Proračun: Giorgio Ratti in Alberto Carzaniga.
Finance: Giuseppe Vegas in Franco Caleffi.
Delo: Nicola Scalzini in Franco Liso.
Zunanja trgovina: Mario DTJrso.
Zdravstvo: Mario Condorel-li.
Kulturne dobrine: Mario D‘Addio;.
Univerza in znanstveno raziskovanje: Sergio Baraba-schi.
Kmetijstvo: Vito Bianco in Mario Prestamburgo.
Predsednik Dini z novimi podtajniki med včerajšnjo prisego (telefoto AP)
Govor predsednika Dinija, molk poslanca Berlusconija
Bog ve, kaj je mislil nekdanji predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je njegov naslednik Lamber-to Dini predstavil parlamentu svoj vladni program. Molče je sedel na svojem preprostem poslanskem sedežu, in poslušal, kar je Dini govoril z najvišjega vladnega stola, tik pod škrlatno oblečeno predsednico Pivettijevo.
Verjetno mu ni bilo najbolj prijetno tisto molčeče sedenje med parlamentarno čredo, delegitimi-rano povrh, kot je sam večkrat izjavil v dneh najhujše polemike s predsednikom Scalfarom.
Berlusconi je sedel med dvema anonimnima somišljenikoma, sirota, brez dvorne dame Giannija Lette in Cicciopotama Giuliana Ferrare (kot so jima zlobno izrekli
osovraženi časnikarji), ki sta ga bila spremljala >v bleščečih vladnih dneh. S televizijskih zaslonov je bilo kdaj pa kdaj videti, kako tipka s prsti po klopi; z namrščenim čelom, prikovan na naslanjač. Videti je bilo tudi, kako se je nasmejal, ko je Dini govoril o volilni propagandi po televizijah, a nasmeh je bil vsiljeno sarkastičen. Sedanji predsednik je bral parlamentarcem in državi z velikih pol papirja, nekdanji se je igračkal z lističi.
Morda prav to je Berlusconija včeraj na podvečer najbolj jezilo. Medtem ko je Dini 58 minut govoril pred žarometi, je bil Berlusconi prisiljen molčati. Za človeka, ki si je izmislil tri televizije, da bi lahko imel glavno besedo, so bile to Tan-talove muke. (M.K.)
EZ / AGNELLIJEVA O CILJIH NOVE VLADE -i
Poglavitna cilja sta večja integracija in jasnejši zakoni
BRUKELLES -Novoimenovani zunanji minister Susanna Agnelli (na sliki AP) je izjavila, da je cilj zunanje politike vlade Lamberta Dinija doseči popolno integracijo Italije v Evropi.
Agnellijeva se je udeležila svojega prvega medministrskega srečanja v sklopu Evropske Zveze. Izjavila je, da ne namerava spregovoriti o posameznih vprašanjih, dokler vlada ne bo dobila zaupnice parlamenta, vsekakor pa je za to vlado izredno po-mebno, da se Italija čimbolj približa Evropi. Poleg tega si bo italijanska vlada prizadevala doseči poenostavljenje evropskih zakonov, tako da bi jih mogli razumeti vsi državljani. Ministrica je v odgovor na neko vprašanje izjavila, da namerava Italija spoštovati vse predpise Maastrichtskega sporazuma, vključno s predpisi o monetarni uniji.
Potem ko je francoski zunanji minister Alain Juppe spregovoril o ciljih francoskega predsedstva Evropske Zveze, je besedo prevzela Agnellijeva, ki je med drugim dejala, da se namerava Italija v pričakovanju konference za revizijo Maastrichtskega sporazuma naslednje leto zavzeti za ohranitev dosedanjih dosežkov, obenem pa si bo prizadevala doseči spremembe, ki bi Zvezo približale državljanom. Ministrica je tudi poudarila potrebo po skupni zunanji politiki.
S tem v zvezi je podčrtala, da si mora EZ nujno prizadevati za čim-
prejšnjo rešitev krize v bivši Jugoslaviji, tako zaradi že predolgo trajajoče nestabilnosti kot zaradi tragične humanitarne situacije. Med drugimi cilji Evrope in Italije je ministrica spregovorila o potrebi po naglem nastanku struktur, za katere so se prejšnji mesec domenili na evropskem vrhu v Essnu in s katerimi nameravajo pospešiti ekonomijo, odpraviti brezposelnost, razširiti Evropsko Zvezo tudi na vzhod Evrope in okrepiti UEO tudi v sodelovanju z organizacijo NATO.
Glede Evro-mediteranske konference, ki bo novembra v Barceloni, je Agnellijeva dejala, da je za Italijo izredno pomembna, saj ji nudi možnost, da prispeva k demokratičnemu razvoju mediteranske države, kar je bistvene važnosti tudi za varnost Italije.
NOVICE
POVEZAVE Z MAFIJO / DOSMRTNI SENATOR ZANIKA OBTOŽBE
Sodna preiskava v Milanu: še zelo nejasna usoda Silvia Berlusconija
MILAN - Milansko tožilstvo, ki vodi preiskavo o domnevnih davčnih utajah bivšega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija, Se ni v stanju, da se izreče o nadaljnjem poteku preiskave. To je včeraj sporočil Berlusconijev odvetnik Ennio Ammodeo, ki je od tožilstva zahteval arhiviranje preiskave oziroma jasna stališča o njenem poteku.
Načelnik tožilstva Saverio Borrelli in njegovi sodelavci so si očitno vzeli še nekaj časa za dokončne odločitve. Preiskovalci namreč še čakajo na izide preiskave, ki jo v skladu z mednarodnim pravom vodijo švicarski kolegi. Silvio Berlusconi je, kot znano, osumljen, da je plačal finančni straži pokupnino v višini 330 milijonov lir v zvezi z domnevnimi davčnimi utajami nekaterih družb koncerna Fininvest, točneje Mondadorija, Videotima in Mediolanuma.
Bivši finančnik Mendella je spet v zaporu
LUCCA - Finančni stražniki so včeraj dopoldne znova aretirali nekdanjega finančnika Giorgia Mendello, ki je vpleten v številne preiskave in škandale. Po neuradnih vesteh kaže, da so Mendello tokrat pospremili v zapor zaradi stečaja finančne družbe Ifim. Sodniki ga obtožujejo goljufij pri stečajnem postopku. Mendella je bil svojčas v zaporu že zaradi ogromnega kraha družbe Intermercato.V pričakovanju sodne obravnave je bil najprej v hišnem priporu, do včeraj pa na začasni prostosti.
Andreottijev! tožniki zbirajo dokaze o vezeh z mafijo
Giulio Andreotti (telefoto AP)
PALERMO - Dosmrtnemu senatorju Giuliu Andreottiju se, baje, majejo tla pod nogami. Palermsko pravdništvo je zbralo toliko dokazov o njegovi domnevni povezavi z mafijo, da bo zagovornikom težko ovreči vse obtožbe.
V petek, 27. januarja, bo sodnik za preliminarne preiskave proučil obtožnico, ki jo je državno pravdništvo sestavilo. Državni pravdnik meni, da je dokazal s pomočjo pričevanja skesancev, da so obtožbe o odnosih med Andreottijem in mafijskim vrhom utemeljene. Obtoženec naj bi sistematično posegal pri predsedniku prve sekcije kasacijskega sodišča Carnevaleju, da bi »priredil« nekatere procese. Andreotti, trdijo sodniki, naj bi jamčil za odnose med najvišjimi vrhovi mafije in pohtično oblastjo. Te povezave se je zavedal že general Dal-la Chiesa, ki je vedel za tesne vezi med vrhovi mafije, poslancem Salvom Limo in Andreottijevo
strujo na Siciliji. Glasovi, ki jih je Andreottiju priskrbela mafija na Siciliji, so bili življenjskega pomena za interese demokristjan-skega politika, trdijo tožilci. V obtožnici je citiran tudi primer Pier-santija Mattarelle, o katerem pravijo skesanci, da ga je mafija ubila, ko se je slednji odprto postavil proti zločinski organizaciji in proti njenim referentom, pristašem Andreottija in Ciancimi-na, na Siciliji.
Vsaj od leta 1987, trdi javni tožilec, je Andreotti, kljub temu da je to uradno zanikal, bil tesno povezan s Corradom Carneva-lejem, s katerim se je sestajal zelo pogosto, tudi zato, ker sta bila oba med organizatorji nagrade Fiuggi. V obtožnici je nekaj poglavij, ki govorijo o vlogi, ki jo je Corrado Camevale imel v kasacij-skem sodišču. Sodnik je imel pri-ložnopst, da vpliva na odločitve prve sekcije, sodišča, saj je bila večina sodnikov njegovih pri-
stašev: kdor ga ni podpiral je bil prav kmalu premeščen, vanj pa so koopotirali tiste, ki so se strinjah s Camevalejevimi pogledi. O tem sta pričala sodnika Sgroi in Brancaccio, tožilci pa trdijo, da je Camevale izbiral poročevalce na procesih vedno med tistimi, ki so se strinjali z njim, tako da je pot do oprostitve posameznih mafijcev bila zglajena že od vsega začetka.
V obtožnici med drugim obtožujejo Andreottija, da se je med svojimi obiski na Siciliji večkrat izmuznil svojim telesnim stražarjem in se ob tistih priložnostih sestajal z visokimi predstavniki mafije.
Senator Andreotti pa v svoji današnji izjavi trdi, da je tarča namigujočega in neresničnega poročanja ter je zato pozval tiste, ki poročajo o vsej zadevi, naj stopijo do njega, ki jim bo Cmo na belem pokazal vso dokumentacijo, ki priča o njegovi nedolžnosti.
RIM / FORZA 1TALIA V ZADREGI, FINI ZAVRNIL MOŽNOST GLASOVANJA ZA ZAUPNICO
Dini si je zagotovil vzdržanje predstavnikov bivše večine
RIM - Zadovoljstvo Ljudske stranke, Severne lige in progresistov, zadrega Kartela svoboščin, negativna ocena SKP; tako bi lahko strnili prve reakcije na programski govor predsednika vlade Lamberta Dinija.
Najvecje zanimanje je seveda vladalo za ocene bivše večine: Dini ni zadovoljil Berlusconijevemu pogoju, da bi jasno navedel datum prihodnjih volitev, nasprotno, orisal je vladni program, ki bi za uresničitev terjal še vec kot eno zakonodajno dobo, po drugi strani pa je postavil tudi nekatere roke glede uresničitve štirih osnovnih programskih točk in s tem vsaj Polovično uslišal zahtevam Forza Italia in Nacionalnega zavezništva.
Odtod tudi zadrega bivših vladnih partnerjev, začenši z Berlusconijem. Bivši pre-niier je povedal, da je prišel na sejo poslanske zbornice v upanju, da bo lahko glasoval za Dinija, po programskem govoru, v katerem ni omenil datuma volitev, Pa še ne ve, kako ocenjevati novo vlado, jn da se mora posvetovati s svojo skupino in z zavezniki. Na izrecno vprašanje novinarja pa je Berlusconi priznal, da je najbolj verjetna hipoteza vzdržanje, saj bi to omogočilo vladi, da dela, Kartel svoboščin pa bi lahko podprl tiste programske točke, ki so mu po godu.
Koordinator Nacionalnega zavezništva
Le dva skupna aplavza...
RIM - Lamberto Dini je med včemjšnjim govorom v poslanski zbornici žel le dva skupna aplavza vseh poslanskih skupin. Z izjemo poslancev SKP, so mu vsi zaploskati, ko je prebral svoje poročilo in ko je potrdil, da tehniki ne morejo na noben način trajno nadomestiti izvoljenih politikov.
V preostalih enajstih primerih so mu pač poslanske skupine zaploskale, ko je bil v sozvočju s političnimi stališči le-teh. Prvi aplavz mu je namenila desnica, ko je poudaril bistveno vlogo ljudske volje in torej volilnega telesa, takoj zatem pa so mu burno zaploskali poslanci levice, LS in SL Dini si je prislužil njihovo odobravanje, ko je poudaril, da ima parlament pravico do tolmačenja ljudske volje.
Gianfranco Fini je bil še bolj kritičen in izključil možnost, da bi glasoval za vlado, ni pa izključil možnosti vzdržanja.
Še najbolj negativno oceno Dinijevega govora so dali predstavniki Krščansko demokratskega centra; eden od njih, bivši minister za šolstvo Francesco D’Onofrio, je bil mnenja, da bi bilo treba glasovati proti vladi že samo zaradi dejstva, ker ni Dini nikoli omenil, da je prejšnji vladi predsedoval Berlusconi. Koordinator KDC Pierferdinando Casini pa je poudaril, da bodo morali bivši vladni zavezniki skupaj oceniti položaj in enotno glasovati, pri Čemer pa je izključil možnost glasovanja za zaupnico. In dejansko so se najprej na ločenih sestankih FI, NZ in KDC in nato na skupnem sesranku (bivšega) Kartela svoboščin soglasno opredelili za vzdržanje.
Vsekakor pa so pogledi v vrstah bivših vladnih strank deljeni. Sam koordinator Forza Italia Cesare Previti, ki sicer velja za »jastreba«, je dokaj pozitivno ocenil Di-nijev govor, Ceš da je zanimiv glede vladnih perspektiv in da je premier pokazal velik Cut odgovornosti. Njegov strankarski kolega Raffaele Della Valle, ki velja nasprotno za »golobico«, pa je tokrat v celoti soglašal s Previtijem. Pozitivno sta Dinijev govor ocenila tudi bivši pravosodni minister Alfredo Biondi in bivši minister za zdravstvo Raffaele Costa, medtem ko se je lider reformistov Marco Pannella zavzel za glasovanje za zaupnico.
Na nasprotnem bregu pa so bile ocene z izjemo SKP, ki je potrdila svojo opozicijo novi vladi, dokaj enotne. Tajnik DSL Mas-simo D'Alema je potrdil, da bo Hrast glasoval za zaupnico, kasneje so se sestali pro-gresisticni poslanci, ki so potrdili to usmeritev. Tajnik Ljudske stranke Rocco Butti-glionepa je pozval Forza Italia, naj se ne vzdrži, ampak naj podpre predsednika Dinija.
Vodstvo Južnotirolske ljudske stranke je sklenilo, da bo glasovalo za zaupnico Diniju. SVP pozitivno ocenjuje dejstvo, da v novi vladi ni neofašistov, prav tako ceni zagotovila, da bo vlada posvetila »posebno pozornost posebnim avtonomijam in jezikovnim manjšinam«.
»Uresničim štiri točke, nato pa vrnem mandat«
RIM - »Uresničim te štiri točke, in se umaknem.« Tako je dejal novi predsednik italijanske vlade Lamberto Dini v včerajšnjem programskem govoru v poslanski zbornici. Njegov program pa je bil mnogo obsežnejši, in ko ne bi bilo tega stavka, bi lahko govorih o programu za vso zakonodajno dobo. Dini je namreč podal natančen prerez italijanskega gospodarstva in nakazal smernice, ki bi za mesnicitev potrebovale najmanj dve ali tri leta.
Vendar se je, kot je že ob sprejemu mandata, Dini posvetil štirim osnovnim točkam. Najprej je obravnaval vprašanje enake pravice vseh strank do pristopa k televizijskim medijem v volilni kampanji in napovedal določila, s katerimi bo ta pravica zajamčena, ter ukrepe, ki jih bodo pristojni organi v primeru kršitve lahko nemudoma sprejeli.
Druga točka je volilni zakon za deželne volitve, ki bodo predvidoma v maju. Dini o vsebini zakona ni spregovoril, ampak je le dejal, da bi kazalo sedanji proporcih sistem prilagoditi volilni zakonodaji za izvolitev parlamenta. Tako volilni zakon kot tudi določila o pristopu k televizijskemu mediju bo treba odobriti do konca februarja.
Tretja točka zadeva nujne gospodarske ukrepe za zajezitev inflacije, okrepitev lire in
zmanjšanje državnega primanjkljaja. Skupni znesek, ki ga bo zaobjel gospodarski ukrep, bo znašal 1 odstotek BMP; v mejah možnosti bo vlada predlagala zmanjšanje izdatkov, delno pa tudi povečanje izdatkov. Tudi to vprašanje bo vlada rešila hitro, seveda če bo parlament s tem soglašal.
Četrta točka je pokojninska reforma. Dini je napovedal takojšne začetek dogovarjanja s sindikati in tudi te ukrepe bi vlada lahko predložila v zelo kratkem Času. Vsekakor je novi premier potrdil veljavnost dogovorov s sindikati, ki jih je ob koncu lanskega leta podpisala Berlusconijeva vlada..
Ko bo izpolnila te štiri točke, bo vlada vrnila mandat predsedniku republike. Tudi ko bi vlada pri uresničevanju teh točk naletela na nepremostljive težave v parlamentu, bi predsedniku vrnila mandat. Dini pa ni omenjal možnosti volitev, prav tako ni nakazoval datumov volitev. V vsem svojem posegu, v katerem se je sicer skliceval na kontinuiteto s prejšnjo vlado, pa ni ihte enkraz izrecno omenil svojega predhodnega Silvia Berlusconija.
To je torej »nujnostni« program Dinijeve vlade, vendar se premier ni zaustavil pri tem. Čeprav je zelo natančno določil razmejitev med štirimi točkami, po uresničitvi katerih bo
odstopil, je namreč novi italijanski premier ponudil parlamentu rešitve številnih drugih vprašanj, še zlasti na gospodarskem področju. Z zelo natančnimi podatki o inflaciji in o zaposlovanju je dejansko ovrgel Berlusconijevo samohvalo o uspehih prejšnje vlade. Opozoril je, da se zelo mudi, in da je vsak zamujen dan lahko usoden. Sedaj je treba izkoristiti ugoden trenutek rasti proizvodnje in preprečiti, da bi inflacija izničila učinke povečanja izvoza. Govoril je o investicijah, o ukrepih za Jug, o skrbi za okolje in o sodstvu. Omenil je nedavne poplave v Piemontu in poudaril, da ne gre le za trenutno ujmo, ampak tudi za posledico dolgoletne brezbrižnosti, ko je šlo za vprašanja okolja.
O zunanji pohtiki je Dini govoril je mimogrede. Potrdil je privrženost Italije Evropi in zavzemanje za Čimprejšnjo ponovno vključitev lire v EDS. O drugih zunanjepolitičnih temah Dini ni govoril. Pac pa je nekoliko obširneje obravnaval federalizem, predvsem na področju davščin. Podprl je tudi deželno samoupravo, izrecno zagotovil ovrednotenje dežel s posebnim statutom in zagotovil, da je vlada pripravljena obravnavati »vsa odprta vprašanja v zvezi s posebnimi avtonomijami in z jezikovnimi manjšinami.«
NOVO ZGODOVINSKO DEJSTVO ALI LE ČASNIKARSKA RACA?
Stiki med Badoglievo vlado, Borghesejevhni fašisti in osoppovskomi partizani v obrambo italijanstva Trsta
Bojan Brezigar
Ah si je poleh 1944 elan Badogho-ve italijanske vlade admiral De Curten dopisoval s komandantom zloglasne udarne enote Salojske republike X. MAS Borghesejem, in ah se je slednji res dogovarjal z katohško partizansko brigado Osoppo, o takrat zelo aktualni temi: kako (s skupnimi modni?) zago-tovih itahjanstvo Trsta in Istre tudi po koncu druge svetovne vojne?
Ali so se ustaši, slovenski in hrvaški domobranci, z njimi pa tudi Ante Pavelič res nameravali pridružiti partizanom, ko bi se zavezniki izkrcah v Severnem Jadranu?
Ti dve vprašanji je odprla televizijska oddaja Dossier, ki jo je za drugo mrežo RAI-a pretekli četrtek pripravil novinar Achille D‘Ameba. Oddaja je bila namenjena Istri, prikazala je že znane italijanske teze, v glavnem je bila zelo blizu ocenam nacionahsticnih krogov, novost pa je pogovor s profesorjem modeme zgodovine na rimski univerzi Paolom Simoncelhjem.
Simoncelli na osnovi arhivskih dokumentov ugotavlja, da je prišlo do stikov med De Curtenom in Borghesejem ter Borghesejem in katoliško partizansko brigado že leta 1944; Italijani so takrat obtoževali nacistične okupatorje (Trst ni sodil pod njihovo Pristojnost ampak je bil glavno mesto province Adriahsches Kustenland, sestavni del Tretjega rajha), da vodijo Protutahjansko pohtiko, in da privilegira Slovane. V sporočilu vodstva fašistične stranke (PFR - fašistična stranka Salojske republike) iz Trsta Mussoli-Mju pa je tudi domneva, da bi se vsi Slovenci in Hrvah, ne glede na poli-
tično prepričanje, in kljub nedseboj-nim spopadom, povezah z namenom, da bi prepreCih povratek Italije v Trst.
To je edini vir, na katerega se opirata rimski zgodovinar in televizijski novinar. Kar nekajkratni poziv Sloveniji in Hrvaški, naj odpreta arhive, je seveda v podzavesti gledalcev potrdil te teze.
Vsekakor pa je dopisovanje med italijanskimi dejavniki zanimiva novost, čeprav se je o tem že dolgo šušljalo. Ta novost tudi dodatno pojasnjuje pokol v Malgi Porzus v Furlaniji, kjer so pripadniki partizanske (komunistične) divizije Garibaldi pobih enoto partizanske (katoliške) divizije Osoppo. Objava teh pisem pojasnjuje dogodek in potrjuje trditve o povezavah osoppovskih partizanov s fašisti, ki so jih partizani divizije Garibaldi vedno poudarjali kot razlog za pokol.
Ce je torej sedaj jasno, da se je "italijanski blok" že med vojno dokaj enotno pripravljal na 'obrambo ita-lijanstva Trsta, Istre in Dalmacije', je namreč vest o povezavah na slovenski in hrvaški stranki samo informacija tržaških fašistov, in je torej ni mogoče jemah kot dokaz. Gre le za namig, ki je zelo zanimiv in bi ga morah zgodovinarji preverjati. Iz oddaje to ni bilo razvidno. Avtorju oddaje je očitno prijalo, da je povezovanje na eni strani omilil s trditvijo, da se je na drugi strani dogajalo isto.
Sicer pa je bila vsa oddaja enostranska, izrazito nacionalistična, protislovensko in protihrvaško obarvana. Edino priznanje "krivde" na italijanski strani je zadevalo dvakratno bežno omembo raznarodovalne polihke v Času fašizma. Vse ostale "krivde" so bile na slovenski in hrvaški strani. ZaCe-lo se je z begom 300 hsoC Italijanov,
"katere so Slovenci in Hrvati s terorjem prisilili k begu," kar je bilo "prvo etnično čiščenje v zgodovini Jugoslavije". Italija je ob tem molčala, kajti "Cim manj je govorila o Istri, tem boljši so bih odnosi z Jugoslavijo". Osrednji del oddaje je bil namenjen fojbam: pokoh so se zaCeh že po 8. septembru 1943, ko partizani "niso ločevali državnih uradnikov od fašističnih veljakov," po vojni pa so od leta 1945 do 1948 Italijani stalno izginjali. Ljudje niso vedeh, kje so, in ko so se začele siriti govorice o fojbah se je začelo množično izseljevanje v Italijo. Italija danes ne zahteva mnogo: zahteva samo, da bi nekdanji lastniki lahko odkupih svoje hiše, vendar politika novih držav je drugačna: slovenizirati, hrvahzirah... Spreminjajo imena vasi (in na ekranu vidiš dvojezično tablo), ukrepov za gospodarski razvoj pa ni. In za konec še: 1. Istra je podobna Bo-
sni, k sreči pa Italijani niso podobni Srbom... 2. Obisk v italijanski soh na Hrvaškem in pogovor z dijakinjo (oCe Nemec, mah Slovenka), ki pravi, da ji je italijanščina všeč, slovenščina in hrvaščina pa ne. Njena mah jo sili, naj se nauci slovensko, vendar ona tega noCe... 3. popis prebivalstva v Motovunu: leta 1991 je bilo Italijanov 126, leta 1994 pa že 500; to pomeni, da si Italijani končno upajo na dan in zaradi tega sta Slovenija in Hrvaška še bolj jezni... 4. pogovor s predsednikom Istrskega demokratičnega zbora Ivanom Jakovčičem, ki se zavzema za Istro kot Evropsko regijo. In tu je oddaje konec.
Bolj kot na resno analizo spominja oddaja na propagandni pamflet. Avtor se ni potrudil, da bi slišal "drugo stran," kar je vendar osnova novinarskega pristopa. Prav tako ni imel časa ali volje, da bi poglobil dogajanja v fašishčnem Času, da bi opozoril, da živijo na drugi strani italijanske meje Slovenci, katerim so prav tako spreminjali imena vasi, ampak jim ne priznajo dvojezičnih napisov; katerim ni dano, da bi imeli na vsem svojem ozemlju javno šolo; ki so bili žrtev "etničnega čiščenja" že v dvajsetih letih. Pa tudi Ce bi se omejil samo na Istro, bi avtor lahko vsaj povedal, da je bil istrski Hrvat Vladimir Gor-tan prva na smrt obsojena in usmrčena žrtev posebnega fašishčnega sodišča. Oddaja, ki bi ponudila tudi drugo plat medalje, bi bila manj demagoška in bi verneje prikazala stanje. Vendar pa je vprašanje, ah je bilo avtorju do tega.
Torek, 24. januarja 1995
TRST
RAZVESELJIVA VEST ZA TRST IN ZA DEŽELO
IZREDNA KOMISARSKA UPRAVA
Mario Prestamburgo podtajnik v novi vladi
Zadovoljstvo KZ in Zveze neposrednih obdelovalcev
Vladni podtajnik za kmetijstvo Mario Prestamburgo
Agronom in univerzitetni profesor Mario Prestamburgo je podtajnik za kmetijske dobrine v novi vladi Lamberta Dinija. Prestamburgo, ki sodi v ožji krog najboljših poznavalcev tržaškega in deželnega kmetijskega sektorja, bo skupno z drugim podtajnikom Vitom Biancom pomagal ministru Wal-terju Luchettiju pri koreniti reorganizaciji ministrstva, ki se po ljudskem referendumu po novem u-radno imenuje Ministrstvo za kmetijske dobrine. Tako minister Luchetti - kot podtajnika Bianco in Prestamburgo - so splošno priznani kmetijski strokovnjaki, torej tehniki in nestrankarske osebnosti, kot sicer vsi elani Dinijeve vlade.
57-letni Prestamburgo je rojen v Messini, a že dolgo let živi in dela v našem mestu, kjer poučuje kmetijsko gospodarstvo v okviru Ekonomske fakultete. Je zelo poznan med kmeti, med strokovnjaki kmetijskega sektorja ter tudi med javnimi upravitelji. Novi podminister je namreč stalni sodelavec deželne in pokrajinske uprave, v preteklosti pa je večkrat priskočil na pomoč Kraški gorski skupnosti, Občini Trst ter okoliškim upravam pri oblikovanju razvojnih projektov na področju kmetijstva. Pogostoma nastopa na javnih srečanjih in simpozijih o kmetijstvu, bil je tudi med poročevalci na Kmetijskih dnevih v Bol-juncu.
Tiskovna agencija AN-SA predstavlja Prestam-burga kot rednega konzu-lenta Zveze neposrednih obdelovalcev-Coldiretti,
kar nam je potrdil tudi pokrajinski ravnatelj te organizacije Vito Rubert. »Naša Zveza iskreno čestita Prestamburgu za to ugledno in odgovorno imenovanje ter izraža zadovoljstvo, da je bil na to mesto imenovan človek, ki dobro pozna deželno in hkrati tudi tržaško kmetijsko stvarnost. Prestamburgo sodeluje predvsem z našimi vsedržavnimi telesi, vsakič, ko smo ga zaprosili, pa je priskočil na pomoč tudi nam«, nam je še dejal Rubert.
Ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev pri tem poudarja, da je Prestamburgo med redkimi strokovnjaki, ki zelo dobro poznajo in ki kažejo občutljivost do problematike neposrednih, torej majhnih kmetovalcev, ki vrh tega delujejo še v težkih in neprijaznih objektivnih pogojih. To velja posebno za tržaške kmete, ki po Ruber-tovem mnenju lahko zanesljivo računajo na podporo novega podministra.
Zelo zadovoljni z imenovanjem Prestamburga so seveda tudi na Kmečki zvezi. Tajnik Edi Bukavec se ob tej priložnosti spominja prve pokrajinske konference o krajevnem kmetijstvu, za katero je sredi sedemdesetih let dal pobudo tedanji odbornik Lucijan Volk. Na tem posvetu so položili temelje za Deželni urbanistični načrt (PUR), ki je poleg znanih Kraških rezervatov iz Belcijevega zakona prvič omenjal tudi Kraški park. Kmetje in njihove stanovske organizacije so takrat izrazile velike pomisleke nad tem projektom. Med poročevalci na konferenci je bil tudi Pre-
stamburgo, ki je s strokovnega vidika prvič neposredno prišel v stik z živo problematiko tržaškega kmetijstva.
»Od takrat je bil vedno dosledno na naši strani, predvsem ko smo poudarjali, da ima tukajšnje kmetijstvo svoje specifične probleme in težave, ki so zelo različni od vprašanj, s katerimi se sooča kmetijstvo v Furlaniji in drugod po deželi«, nam je še povedal tajnik Kmečke zveze. Novi vladni podtajnik je ta stališča dosledno zagovarjal na drugi pokrajinski kmetijski konferenci, ki jo je leta 1980 organiziral tedanji odbornik Marcelo Čok. Prestamburgo je bil stalni gost vseh pomembnejših posvetov Kmečke zveze, udeležil pa se je tudi zadnjega občnega zbora stanovske organizacije, ki sta ga zaznamovala posega deželnega od-
bornika za kmetijstvo Tiziana Chiarotta in tržaškega župana Riccarda Illyja.
Novega podtajnika za kmetijska vprašanja dobro pozna tudi strokovni sodelavec Kmečke zveze Mario Gregorič, ki je v začetku osemdesetih let sodeloval z njim pri oblikovanju študije o kmetijstvu v tržaški pokrajini. »Po nalogu Pokrajine smo takrat obdelali približno sto kmetijskih podjetij na Tržaškem in se seveda pogovarjali s kmeti ter z njihovimi družinami. To je bila edinstvena tudi človeška izkušnja, s pomočjo katere je Prestambrugo prišel v stik z našimi kmeti. Zelo sem zadovoljen s tem imenovanjem in mislim, da smo lahko zadovoljni vsi Slovenci, saj je Prestamburgo res prijatelj naše skupnosti«, nam je še dejal Gregorič.
S.T.
TAR je zavrnil odločitev o ESI
Zadovoljstvo svetovalcev DSL
Deželno upravno sodišče (TAR) je pred kratkim razveljavilo sklep deželnega odbora, ki je odstavil upravni svet Ustanove za razvoj obrti (ESA) ter na njegovo mesto imenoval izrednega komisarja. Deželna vlada predsednice Alessandre Guerre se je odločila za komisarsko upravo zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvedbi neke pobude v okviru znane športne priredtve Barcolana. Sklep Dežele je doživel ostro kritiko in naletel na nasprotovanje stanovanskih organizacij in združenj deželnih obrtnikov, med temi tudi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Zadovoljstvo nad razsodbo deželnih upravnih sodnikov so izrekli deželni svetovalci Demokratične stranke levice, ki so svojCas imeli zelo velike pomisleke nad sklepi pristojnega odbornika Roberta Antonio-neja in Alessandre Guerre. Čeprav še ne poznamo motivacije razsodbe TAR - so napisali v tiskovnem sporočilu - smo bili in smo še danes trdno prepričani, da je bilo imenovanje
komisarja na krmilu ESA prenagljena in v marsičem tudi neupravičena poteza, ki je močno okrnila operativnost in tudi načelo o notranji samoupravi, na katerem temelji poslovanje obrtniške ustanove.
Predstavniki DSL so takoj po imenovanju komisarja na vrhu ESA zahtevali, da se o tej kočljivi zadevi izreče deželna skupščina, kar pa se doslej ni zgodilo, Čeprav so nekatere svetovalske skupine vložile tozadevne interpelacije predsednici Dežele. Tudi spričo sedanje razsodbe upravnega sodišča je sedaj skrajni čas, da se o tej aferi spregovori tudi v deželnem svetu, ki ga doslej vlada sploh ni obvestila o poteku dogajanj.
Predsednik svetovalske skupine D’Alemove stranke Renzo Travanut se pri zahtevi po javnem soočanju sklicuje na pravilnik deželnega sveta, ki obvezuje predsednika Giancarla Cruderja, da v določenem časovnem roku obvezno vključi na skupščinski dnevni red svetovalska vprašanja oziroma njihove resolucije.
RAZDELJEVANJE BENCINSKIH BONOV
Jutri zaprt urad na Montebellu
Doslej se je v raznih uradih prijavilo 23 tisoč upravičencev
Po prvih dneh razdeljevanja bonov za neobdavčeni bencin so že naredili prvi »obračun«: v pristojnih madih se je od 18. do 21. t.m. predstavilo srednje-visoko število upravičencev, in sicer 23 tisoč, torej 5.500 na dan. V nekaterih uradih je prihajalo tudi do nepotrebne gneCe in slabe krvi (podobno kot prejšnja leta), kar je skoraj nerazumljivo, saj je Časa za dviganje kuponov precej: rok namreč zapade šele 18. februarja.
Za lastnike vozil s stalnim bivališčem v tržaški občini je vsak dan odprt urad na hipodromu pri Montebellu (med 8. in 13. uro ter od 15.30 do 20. ure). Kot sporoča Trgovinska zbornica, bo ta urad izjemoma zaprt samo jutri, in sicer zato, ker bo na Montebellu dirka tris. Na vsak način bodo kot običajno od 15.30 do 20.
ure odprte naslednje občinske izpostave: Sv. Vid - Staro mesto, Rojan, Greta-Barkovlje, Stara mitnica, Sv. Ivan. Omenjene izpostave so odprte od ponedeljka do petka z naslednjimi izjemami: Sv. Vid je zaprt ob ponedeljkih, Rojan, Barko vij e in Stara mitnica ob torkih, Vzhodni Kras na Opčinah ob sredah, Sv. Ivan ob četrtkih. Na openski izpostavi ali v mestu letos dvigajo bone tudi upravičenci z Zahodnega Krasa (Prosek, Kontovel, Križ). Doslej so po bone hodili na Prosek, do spremembe naj bi prišlo zaradi pomanjkanja osebja.
Brez spremembe pa bo potekalo razdeljevanje za zasebnike v občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Milje tera za podjetja, ustanove in inštitucije, ki bone dvigajo v Ul. Val-dirivo 2/b.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 -fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
OPČINE / SKLAD MITJE CUKA
ilustracije in risbe na razstavi
Prikaz ilustracij umetnice Magde Tavčar in risb Darje Čelik - Nastop zborov Vesela pomlad
Sinoči se je v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah na pobudo Sklada Mitja Cuk odvijal izredno zanimiv kulturni dogodek: odprtje razstave ilustracij naše znane umetnice Magde Tavčar in risb Darje Čelik iz Kopra ob ubranem petju dveh zborov Vesele pomladi z Opčin.
Po pozdravnem nagovoru predstavnice Sklada Stanke Cuk je Magdo Tavčar predstavila Jasna Merku. Poudarila je predvsem njeno večplo-skovno umetniško izraznost v likovnih zvrsteh, ki se v bogatem razponu nizajo od ilustratorstva, do oblikovalstva, tkalst-va, lutkarstva in scenografije v medsebojnem oplajanju.Posebej živa je sporočilnost njenih tokrat razstavljenih podob...
Spored se je odvijal
Od leve: Magda Tavčar, Darja Čelik in Stanka Čuk (Foto Križmančič/KROMA)
ob izredno dovršenem in in Mešanega mladinske- Franca Pohajača. občutenem petju Dek- ga pevskega zbora Vesela Drugo umetnico je liškega pevskega zbora pomlad pod vodstvom predstavila Stanka Cuk,
najprej z Darjinimi besedami: »Ime mi je Darja Čelik, stanujem v Kopru z mamo in nečakom-Stara sem 41 let in imam Downow sindrom.« Nato pa še z velikim občutkom za razsežnost dogodka, ki se je odvijal: Darjina dela nas zaradi radoživih oblik privlačujejo, silijo nas k razmišljanju... Njene besede nam odkrijejo še delček nepričakovano globokega modrovanja. Darja ni pasivni objekt dogajanja, suvereno se vključuje v naš svet, ki ni najbolj naklonjen drugačnosti, samostojno se mu postavlja nasproti in bi mu znala tudi kljubovati, če bi bilo to potrebno.
Po mnenju tistih, ki so se odprtja udeležili, gre vsekakor za razstavo, ki si jo je zaradi njene enk-ratnosti vredno ogledati-
GOSPODARSTVO / V ČETRTEK V RIMU
POMEMBNA ODLOČITEV
NOVICE
Železarna: seja nadzornikov
Čakajoč na Lucchinijevo ponudbo
Usoda škedenjske železarne je Se vedno v ospredju tržaške gospodar-sko-sindikalne kronike. Zadnja v sosledju kopice novic o bodočnosti objekta pod Skednjem prihaja iz Rima. Vse kaže, da bo odbor nadzornikov na ministrstvu za industrijo na svoji seji v Četrtek, 26. januarja, razpravljal tudi o železarni. Nadzorniki naj bi izrekli svoje mnenje o postopku za prodajo železarne.
Datum seje je sporočil Pino Fan-chiotti, eden od treh komisarjev, ki sedaj upravljajo železarno. Komisar je novinarjem izjavil, da bodo komisarji nadaljevali po dosedanji poti: iskali bodo rešitev za prodajo objekta zasebnikom. To pot je svojCas »blagoslovil« bivši minister za industrijo Vito Gnutti, ki se je zavzel, da bi pri kupoprodaji prišli do enakovredne rešitve v skladu z obstoječimi zakoni.
Za škedenjski obrat se »borita« dva zasebnika: grupa Bolmat in grupa Lucchini. Skupina Bolmat je že predložila svojo ponudbo; grupa bivšega
predsednika Confindustrie Lucchi-nija jo je že večkrat napovedala, a je ni še uradno predstavila.
Po nekaterih vesteh, naj bi to storila ta Četrtek, to je prav na dan rimskega sestanka. Pri tem pa velja spomniti, da je skupina Lucchini že večkrat najavila, kdaj bo predstavila svojo ponudbo, a se je še vsakič izneverila obljubi.
Komisarji tokrat ne dvomijo, da bo Lucchini vendarle povedal svoje in predstavil tudi ceno, ki jo je pripravljen plačati za odkup železarne. Dejstvo, da v teh dneh potekajo v železarni še nekatera tehnična preverjanja, dajejo slutiti, da bo - vendarle - res tako.
Pino Fanchiotti je zanikal, da bi spet prišlo do novih srečanj na Deželi, obenem pa je poudaril, da lahko železarna nadaljuje z delovanjem vse do konca marca, in to brez vsakršnih problemov. Komisarji so prepričani, da bodo do konca tega termina rešili sedaj še zelo zapleteno in negotovo zadevo.
Pomoč IACP delavcem
Nove olajšave za zaposlene v obratih, ki tvegajo zaprtje
Zavod za ljudska stanovanja IACP je na zadnji seji odobril nekatere olajšave za delavce - najemnike ljudskih stanovanj, ki so zaposleni v železarni ter v drugih obratih, ki se soočajo s krizo. Sklepe je upravni svet sprejel na predlog odbornika Giuliana Maurija, ki v vodstvu IACP zastopa sindikalne organizacije. Ustanova, ki upravlja ljudska stanovanja, bo v prvi vrsti z raznimi olajšavami priskočila na pomoč zaposlenim v škedenjski železarni, ki iz znanih razlogov, v pričakovanju jasnejše usode obrata, ne morejo redno plačevati stanarin.
Sejo upravnega sveta IACP je vodil podpredsednik Franco Zigrino, udeležil pa se je je tudi novoimenovani predsednik Giuseppe Erriquez, Cigar imenovanje so formalno potrdili šele na koncu zasedanja. Podpredsednik Zigrino je pred tem napovedal, da je zavod sklenil okvirni sporazum z deželnim odborništvom za finance v zvezi z imenovino nekdanje ustanove, ki je do pred kratkim upravljala nepremičnine istrskih beguncev.
Določili so tudi zneske najemnin za prvi semester tekočega leta, ki so nespremenjene v primerjavi z letom 1994. Gre pa le za začasne zneske, ki jih bo dokončno zakoličil bližnji odlok deželne uprave. Na seji upravnega sveta so tudi oblikovali lestvico nedavnega natečaja za sprejem v službo desetih tehnikov in uradnikov.
V GLEDALIŠČU MIELA POSVET O AKTUALNEM VPRAŠANJU
Nujna je reforma finančne straže
V gledališču Miela je bil, sinoči zanimiv posvet (na sliki-Foto KROMA) o vprašanju reforme oziroma korenite reorganizacije finančne straže, ki sta se ga udeležila tudi poslanca Komunistične prenove Martino Dorigo in DSL El-vio Ruffino. Odpadla pa sta napovedana posega bivšega podtajnika na finančnem ministrstvu Roberta Asquinija (Severna figa) ter poslanca Demokratskega zavezništva Giuseppeja Ayalo.
Skoraj vsi, ki so se oglasili v debati, so bili mnenja, da je treba nujno posodobiti finančno stražo,
da bo učinkoviteje kos naraščajočim davčnim utajam. Finančna straža šteje trenutno približno 60 tisoč pripadnikov, le 34 odst. pa je zaposlenih pri operativnih nalogah, medtem ko so vsi ostali angažirani pri uradniških ali birokratskih poslih. Iz uradnih podatkov izhaja, da znaša vrednost davC-nih utaj v državi približno 120 tisoč milijard lir letno. Z učinkovitejšim bojem proti utajam bi nedvomno izboljšali katastrofalno stanje državnih blagajn. Odtod zahteva po učinkovitejši vlogi finančnih stražnikov.
Debata o zdravstvu
Na pobudo svetovalske skupine Zavezništva za Trst bo jutri ob 18. uri v Hotelu Continentale v Ul. S. Nicolo 25 konferenca o preosnovi tržaškega bolnisniskega sistema ter zdravstvene oskrbe sploh. Razprava bo v prvi vrsti posvečena deželnemu zakonu o zdravstvu, ki je dvignil toliko prahu v vsej deželi, ter novemu deželnemu predlogu o preureditvi tržaških bolnišnic. Na konferenci, ki ji bo predsedoval občinski svetovalec Alberto Russignan, bodo govorili prof. Fulvio Camerini, arh. Gigetta Tamaro Semerani, dr. Ariella Pittoni in prof. Leopoldo Peratoner. V razpravo bo posegel tudi deželni svetovalec Paolo Ghersina.
Opazovalnica za prevencijo splava
Predstavnice deželnega odbora za obrambo državnega zakona št. 194 o splavu Ester Pacor, Lucia Starace in Uda Bertini so naslovile na predsednico deželne vlade Guerrovo ter na župane Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona pismo, v katerem prosijo za skupen sestanek, na katerem bi se dogovorili o vsem potrebnem za prevencijo splava v naši deželi. Odbor je že večkrat posredoval pri prejšnjih deželnih in občinskih upravah s predlogom, da bi ustanovili Observatorij za prevencijo splava, ki bi ga sestavljali predstavniki raznih združenj in ustanov, vendar doslej ni bilo pravega posluha. Predlagateljice upajo, da bo morda tokrat bolje in da bo prišlo do uresničitve nacrta, katerega glavni cilj je, da nobeni ženski ne bi bilo treba več splaviti, temveč da bi to predhodno preprečila z uporabo primernega kontracepcijskega sredstva.
Praznovanje zavetnika novinarjev
Tržaški novinarji praznujejo danes svojega zaveznika sv. Frančiška Šaleškega. Ob tej priložnosti bo ob 11. mi v cerkvi Beata Vergine del Rosario maša, ki jo bo daroval tržaški škof Bello-mi. Po mašnem obredu bo srečanje med škofom in novinarji ter predstavniki raznih mestnih oblasti.
Ogled Verdija v popravilu
Gradbena dela za popravilo gledališča Verdi se nadaljujejo. Danes si bosta gradbišče uradno ogledala občinska odbornica za javna dela Vi-viana de Grisogono in podžupan ter odbornik za kultmo Roberto Damiani, ki ju bodo spremljali občinski tehniki. Srečanje z občinskimi predstavniki bo ob 11. mi.
Zaprti uradi za gradbena dovoljenja
Kdor bi v teh dneh potreboval informacije, dokumente ali druga pojasnila glede gradbenih vprašanj, si ne bo mogel veliko pomagati z občinskimi uradi za gradbena dovoljenja, ogled urbanističnih inštrumentov ter arhiv map. Uradi bodo namreč zaprti tudi ves ta teden, ker so se preureditvena dela nepričakovano zavlekla. Odprli jih bodo spet v ponedeljek prihodnjega tedna.
Arfa
Spiegelman »Maus« v Rižarni
V Rižarni bomo jutri Ptica pomembnemu kulturnemu dogodku. Ob 17.30 bodo namreč od-Prli razstavo slikanic, ri-fb. osnutkov, fotografij in drugih dokumentov Atia Spiegelmana z naslovom Maus - My father bleeds history (Moj oce krvavi zgodovino). Razstavo prireja Tržaška občina v sodelo-vanju z mestnimi mu-Ze)i> tržaško židovsko skupnostjo, Deželnim institutom za zgodovino odporništva v F-Jk ter ob Podpori podjetij Trieste 2000r COOP, Adria Computers in Radio Re-setti. Maus je umetniška slikanica, ki prikazuje grozote nacističnega preganjanja Zidov, proicira-ne skozi sistem živalskih simbolov, pri Čemer upodabljajo Žide miši, Nemce pa mačke.
KLJUB OPROSTITIVI
Richetti in Cernitz spet pred sodniki
Bila sta obtožena onesnaževanja
Junija lani sta bila bivši tržaški župan Franco Richetti in bivši občinski odomik za javna dela Lucio Cernitz oproščena, ker »dejanje ni kaznivo«, javno tožilstvo pa se z razsodbo p retorice Manile Salva ni strinjalo in tako se je vCeraj proces nadaljeval pred prizivnim sodiščem. Nadaljevanje je bilo kaj kratko, obravnavo so odložili na april, ker morajo zaslišati nekatere priče.
Richetti in Cernitz sta se znašla vpletena v preiskavo o onesnaževanju, do katerega naj bi prišlo v industrijski coni. Marca 1992 je namreč luška kapitanija ob izlivu potoka Posar našla ostanke ogljikovodikov. Kasneje so ugotovili, da so ogljikovodike spustili v greznični sistem, ki je bil v komprenzoriju Ezita, v Ul. Caboto. Dejansko naj bi do tega prišlo, ker sta si Občina in Ezit zvraCala odgovornosti glede vzdrževanja greznic v industrijski coni. Prvostopenjski proces se je precej zavlekel, potrebnih je bilo pet obravnav, predno so izrekli razsodbo, ki je povsem oprostila obtoženca, vendar je Občini le naložila nalogo, da skrbi za vzdrževanje zbiralnikov.
Z motornim kolesom v tovornjak
Na prvem ovinku Ul. Destriero se je včeraj okrog 10.30 pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 63-letni motociklist Vincenzo D’Urzo (Ul. Molino a Vento), ki se bo na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice zdravil 40 dni. D’Urzo se je zaletel s tovornjakom, ki ga je upravljal 28-letni Luigi Scandiuzzi iz Ul. S. Servolo 13.
KONČAL JE V ZAPORU
Dokumente je slabo ponaredil
Policijski izvidnici s komisariata Devin-Nabrežina je pokazal osebno izkaznico, bila je na ime nekega Giancarla Marzija iz Milj. V centru za predelavo podatkov (CED) tega imena ni bilo, kar pomeni, da ni imel opravka s pravico. Agentom pa se je dokument zdel sumljiv, na fotografiji je manjkal žig, ki ga je nekdo poskusil vtisniti z zadnje strani, lepilo na fotografiji in na papirju je bilo različno, letnica rojstva (1954) je bila popravljena, vendar popravek ni bil overovljen z žigom, pri sami letnici 1954 pa je bilo opaziti, da je pod številko 5 bila zbrisana številka šest. Kmalu so ugotovili, da je bil sum vec kot utemeljen, moškemu je ime Gianni Vitto-relli in se je marsikdaj spozabil nad zakoni.
Vittorellija so ustavili v Naselju sv. Mavra v Sesljanu, bil je v avtomobilu alfa romeo turbo skupaj s 45-letnim Giorgiom Cartolarom iz Ul. Galileo Gali-lei. Cartolaro je star znanec poli-
cije, tokrat pa mu niso imeli kaj očitati. Zato pa jo je skupil njegov sopotnik. Agentom je poleg osebne izkaznice pokazal tudi vozniško dovoljenje. Tudi to dovoljenje je bilo izdano na ime omenjenega Marzija, a je imelo enake popravke. Poleg tega sta bili fotografiji enaki, Čeprav je bila osebna izkaznica izdana leta 1991, a vozniško dovoljenje leta 1986. Na komisariatu so ugotovili, da sta bila oba dokumenta ukradena.
Vittorelli sprva ni hotel povedati svojega imena, zato so poklicali načelnika devinsko-na-brežinskega komisariata Antoni-na Giusta, ki je moškega le prepričal, da je zaCel sodelovati (Cartolari jim ni bil v veliko pomoč, saj je dejal, da je sopotniku nudil le prevoz in da se imenuje Giancarlo). Ko so prave podatke vključili v računalnik, je prišlo na dan, da je bil Vittorelli poleg drugega obsojen na 13 mesecev zapora zaradi kraje, zato so ga odpeljali v koronejske zapore.
SODIŠČE / RAZSODBA
Sodišče zavrnilo zahteve obrambe
Razpravljali so o domnevnem prekupčevanju z orožjem
Marsikdo, ki je imel opravka z zadevo, s katero se je vCeraj ukvarjalo tržaško sodišče, je menil, da dogajanja že svojcas niso pravilno uokvirili in da so se znašle vpletene osebe, ki jih je kdo slučajno ali namenoma spravil v težave.
Afera je izbruhnila v mesecu septembru 1987, obtožba je govorila o prekupčevanju z orožjem. Kot dokazno gradivo naj bi bili nekateri teleksi z zahtevami po nakupu orožja. Na zatožni klopi se je znašel tudi Sergij Cesar, ki pa je vseskozi proglašal svojo nedolžnost in trdil, da se je podjetje Computel vselej ukvarjalo le z elektronskim materialom za civilno uporabo. VCeraj je njegov zagovornik Borean zahteval oprostitev ali zapadlost, obenem je predlagal tudi dogovarjanje. Sodišče se je odločilo za dogovorno kazen, in sicer eno leto in 6 mesecev pogojno ter 800 tisoč lir globe, medtem ko je po skrajšanem postopku drugemu obtožencu, Dragomiri! Pensi, ki se nikoli ni predstavil na sodišče, prisodilo dve leti pogojno ter milijon lir globe.
ŠOLSTVO / FEBRUARJA
SLOVENSKI KULTURNI KLUB / SLOVENIJA PARTY
Pripravljalni tečaj za učitelje
Tečaj prireja Sindikat slovenske šole
Ob obletnici priznanja slovenske neodvisnosti
Pester kulturni program - Ivan Oman častni gost večera
Ko je Sindikat slovenske šole novembra 1993 priredil pripravljalni teCaj za učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež, ga je na predvečer prvega predavanja pričakalo neljubo presenečenje. Takratna ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervo-lino ga je kar čez noč ukinila, »ker je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo natečaj prekasno«. Ves trud, ki ga je odbor Sindikata vložil v pripravo tečaja, iskanje in kontaktiranje predavateljev, izbira najbolj primernih tem, da bi udeležencem natečaja-nudili čim večjo pomoč, so bili zaman.
Natečaj so izvedli v naslednjem letu, uspešno ga je opravilo 17 učiteljev, ki so bili tudi septembra imenovani v stalež. Prednostna lestvica učiteljev je bila tako spet izčrpana.
V začetku lanskega decembra je ministrstvo za šolstvo razpisalo nov natečaj za italijanske učitelje. Tik pred začetkom božičnih počitnic je tržaški šolski skrbnik z odlokom razpisal tudi natečaj za slovenske učitelje. V prihodnjih mesecih bodo imeli torej kandidati za učitelje na slovenskih osnovnih šolah spet polne roke dela s pripravo na natečaj. Tudi tokrat jim bo Sindikat slovenske šole priskočil na pomoč. Spet je organiziral pripravljalni tečaj, ki bo stekel v prvih dneh februarja. .
Udeleženci bodo sledili osmim predavanjem. V petek, 3. februarja, bosta prof. Stanko Salvi in prof. Rosana Tul spregovorila o zadevi, ki je postala z letošnjim letom zelo aktualna: o novih oblikah ocenjevanja (predavanje bo od 16.30 do 18.30).
V	torek, 7. februarja, bo didaktični ravnatelj v pokoju dr. Jožko Baša predaval o Šolski zakonodaji s posebnim poudarkom na poverjene odloke. Isti predavatelj bo spregovoril tečajnikom tudi v četrtek, 9. februarja, in sicer o zgodovini našega šolstva in reformi osnovne šole (predavanji se bosta začeli ob 16.30).
V	petek, 10. februarja, bo predstavnica Sklada Mitje Cuka Martina Ozbič predavala o didaktični organizaciji pouka z učenci s specifičnimi težavami. V ponedeljek, 13. februarja, bosta na vrsti dve predavanji. Najprej (ob 16.30) bo raziskovalka Slovenskega razisovalnega inštituta Norina Bogateč govorila o analizi družbenih pojavov v okviru šole, za-
tem (ob 17.30) pa bo vzgojiteljica Sara Burolo predavala o vzgojno-učni kontinuiteti.
Vzgojno in učno načrtovanje učiteljev je naslov predavanja, ki ga bo imela učiteljica Mirjam Antodi-cola v torek, 14. februarja, dva dni kasneje pa bo prof. Vera Tuta Ban predavala o slovenščini kot učnem jeziku in kot učnem predmetu. Pripravljalni tečaj se bo zaključil v petek, 17. februarja, s predavanjem učiteljice Majde Mihačič o opismenjevanju v dvojezičnem okolju.
Vse informacije o pripravljalnem tečaju posreduje Sindikat slovenske šole. Ul. Carducci 8, tel. St. 370301.
V soboto je bilo v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti zelo slovesno in obenem prijetno in domače. Slovenski kulturni klub je namreč skupaj z Mladinskim odsekom Slovenske prosvete pripravil že četrti Slovenija party, to je slovesno proslavo ob obletnici mednarodnega priznanja neodvisne in suverene države Slovenije. Ko je namreč 18. januarja 1992 mednarodna skupnost po neštetih odlašanjih končno uradno priznala neodvisnost Slovenije, so mladi člani slovenskega kulturnega kluba odločili, da je treba dogodek slovesno praznovati in so priredili »party«. Takoj so pa spoznali, da bi bila sama družabnost premalo za tak dogodek in so ji zato dodali kulturni program, ime pa je ostalo.
Kot rečeno, so letos mladi že četrtič ponovili take vrste slovesnost in spet je naletela na veliko odobravanje, če to sklepamo samo po številu prisotnih, ki so dobesedno napolnili vse prostore sedeža.
Kulturni del programa so oblikovali člani Slovenskega kulturnega kluba, slavnostni govornik, prof. Tomaž Simčič, in mešani pevski zbor Mačkolje. Napovedovala sta Sara Balde in Matjaž Rustja.
Najprej je predsednica Slovenskega kulturnega kluba Francesca Simoni v pozdravnem govoru naglasila, kako tudi mladi Slovenci v zamejstvu prizadeto spremljajo vsa dogajanja v matični domovini, se veselijo njenih uspehov in si želijo, da bi bile odpravljene vse ovire na njeni poti v polno demokratizacijo in mednarodno uveljavitev.
Sledil je recital, ki so ga pod vodstvom in zamisli mentorice Lučke Susič oblikovali člani gledališke skupine SKK Andrej Maver, Erika Hrovatin, Mi-riam Čermelj, Ivo Krže, Valentina Destri, Erika Balde in Tomaž Susič. Splet proze in poezije, uglašene na tematiko razmišljanja o narodni zavesti in pomenu občutka pripadnosti svobodni domovini, je bil izbran iz dveh knjig, ki sta izšli v preteklem letu, to sta Severni križ Alojza Rebule in O domovina Toneta Kuntnerja. Vmesne glasbene utrinke je na kitaro zaigral Sandi Vatovani.
Slavnostni govornik Tomaž Simčič se je v svojem govoru' izognil vsakršni retoriki. Nasprotno, njegov govor je izzvenel izredno stvarno in je v slavnostno vzdušje večera vnesel trezno noto z analizo sedanjega kaj malo rožnatega zgodovinskega trenutka, ki za Evropo, Slovenijo in še posebej za naše zamejstvo pomeni verjetno konec ilu-
zije, da je za vedno konec diktatur, nacionalizmov in strankarskih razprtij. Posebno za naš prostor velja ugotovitev, da smo dosegli enega izmed negativnih viškov, kar zadeva izglede za naše bodoče kulturno, politično in sploh vsestransko udejstvovanje.
Častni gost večera je bil Ivan Oman, član I. Predsedstva neodvisne republike Slovenije in sploh eden od pobudnikov »Slovenske pomladi«. V svojem prisrčnem govoru je na kratko opisal svojo vlogo v osvojitvenem procesu Slovenije; obžaloval je, da je zgodovinski spomin na pomembnost dosežene državnosti večkrat preveč medel; v zvezi z raznimi aferami in političnimi razprtijami v Sloveniji je ugotavljal, da vsaka mlada demokracija potrebuje kar precej dolgo razdobje, da se vpelje in je zato neizogibno izpostavljena raznim pretresom. Vsi se bodo pač morali navaditi na to, da živijo v pluralistični družbi, kjer
ima vsakdo pravico do svojega prepričanja in mora obenem spoštovati in upoštevati prepričanje drugače mislečega.
Kulturni program je zaključil nastop mešanega pevskega zbora Mačkolje, ki je pod vodstvom Iva Lešnika zapel najprej slovensko himno, potem pa še štiri pesmi domačih slovenskih avtorjev, ki so Se bolj ogrele že tako prijetno vzdušje v dvorani.
Ob koncu so mladi postregli vsem prisotnim s kozarci penečega vina, da skupno nazdravijo tretji obletnici mednarodnega priznanja slovenske države. Sledila je družabnost ob izbrani in bogati zakuski, ki so jo tudi pripravili večinoma mladi sami, tako kot so poskrbeli za okusni cvetlični okras. V prijetnem vzdušju so se številni mladi zadržali v pogovoru z mlajšimi in starejšimi gosti, med katerimi je bilo mnogo predstavnikov prijateljskih organizacij iz Slovenije.
Breda Susič
Pred dnevi je izšel Sindikalni vestnik
Pred dnevi je izšla nova številka Sindikalnega vestnika, publikacije, ki ga za solnike izdaja Sindikat slovenske šole. V njem tajnica sindikata Živka Marc piSe o šolski avtonomiji, izpod peresa istega avtorja je tudi prispevek o zakonskem osnutku za reformo višje srednje Sole.
Nadja Debenjak je napisala članek o delovanju tržaških občinskih otroških vrtcev, poročala pa je tudi o mednarodnem posvetu, ki je bil novembra lani v Spetru.
V	Sindikalnem vestniku je tudi članek o slovenskih občinksih otroških jasli v Trstu. Sindikat si namreč že vrsto let prizadeva, da bi odprli jasli za slovenske otroke v Trstu.
V	drugem delu publikacije prevladujejo sindikalne vesti: o trajanju Šolskih ur, o izpopolnjevanju in ekonomskem priznanju, o premestitvah, o natečaju za slovenske učitelje, o odsotnostih učnega osebja v staležu, o začasnem pokoju, o fiskalnih zdravniških pregledih, o odsotnosti začasnih in letnih suplentov, prav na koncu pa so objavljeni časovni roki za predložitev Številnih prošenj.
ŠOLSTVO / OD NEDELJE
Zimovanje na pravljično zasneženem Piancavallu
Udeležuje se ga 170 osnovnošolskih učencev in 23 učiteljev
Pravljično zasneženi Piancaval-lo je v nedeljo sprejel v goste 170 učencev slovenskih osnovnih šol, ki bodo do petka na zimovanju v tem zimskem Sportno-rekreacij-skem letovišču pri Pordenonu. »Pričakalo nas je ogromno snega, drevesa so vsa obilno zasnežena, še nikoli, odkar prihajamo sem na zimovanje, ni bilo toliko snega, kot letos. Otroci so bili ob prihodu nadvse navdušeni,« nam je včeraj po telefonu povedala vodja zimovanja, namestnica svetoivanske didaktične ravnateljice Mirjam Mikolj.
Bela karavana je odpotovala iz Trsta, iz Brega in s Krasa na Pian-cavallo v nedeljo dopoldne. Starši so pripeljali otroke na zbirna mesta s smučarsko opremo, prtljago in, seveda, šolskimi torbami vred. Pot do Piancavalla se je iztekla, kot so organizatorji programirali: opoldne se je otrokom in 23 uči-teljem-spremljevalcem razprl pogled na prekrasen beli svet.
Po namestitvi po sobah so bili otroci, vešči smučanja, že na smučeh. Domači smučarski učitelji so morali namreč »preveriti« njihovo smučarsko znanje, da bi jih lahko nato porazdelili po skupinah. Tako so že prvi dan sestavili pet smučarsakih skupin.
Smučarskim veteranom so se včeraj na belih smučinah pridružili še novinci. Bela smučarska druščina je - kljub rahlemu pršenju - vadila dve uri pod strokovnim vodstvom smučarskih učiteljev, v popoldanskih urah pa je bilo na vrsti še prosto smučanje pod nadzorom učiteljev-spremljevalcev. Na podvečer so učenci končno potegnili iz šolskih torb in nahrbtnikov knjige in zvezke: učili so se dve uri, do večerje.
Zimovanja na Piancavallu se udeležujejo učenci 4. in 5. razredov osnovnih šol od Sv. Ivana, iz Rojana, Barkovelj, s Katinare, z Opčin, iz Bazovice, iz Gropade, iz
Trebč, s Proseka, iz Križa, iz Zgonika in iz Boljunca. Podravnatelji-ca Mikoljeva je poudarila, da se vsi dobro počutijo, vsi so zdravi in snega željni. Tisti, ki so se že udeležili tovrstnih zimovanj, so učiteljem izjavili, da je letos še lepše kot lani, pri čemer ima seveda svoje prste vmes tudi s snegom zelo radodarna narava.
Danes in jutri bodo otroci nadaljevali z osvajanjem novih smučarskih veščin. Pojutrišnjem, v četrtek, jih čaka sila resna preizkušnja: na Igrah na snegu bodo s smučmi tekmovali za lovoriko najboljših v posameznih skupinah. Poleg tega bodo na vrsti tudi Se druge družabne prireditve, da bi se otroci med samo čim bolj spoznali in spoprijateljili. V takem okolju, kakršno jih sedaj obdaja, bo verjetno to še lažje uresničiti.
Slovenski osnovnošolci bodo ostali na Piancavallu do petka. V Trst se bodo vrnili okrog 18. ure.
OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
Skupna manifestacija za slovensko kulturo
Priprave no osrednjo Prešernovo proslavo
Bliža se dan slovenske kulture in z njim se bližajo proslave, ki jih bodo, kakor vsako leto, priredila razna društva. Prvo bo proslavljalo Kulturno društvo v Barkovljah, ki je napovedalo prireditev ob dnevu slovenske kulture že za to soboto. Kot vsako leto pa je glavna pozornost naše javnosti usmerjena predvsem v osrednjo Prešernovo proslavo, ki jo skupaj pripravijo Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete. Letos bo praznovanje Prešernovega dne potekalo v posebnih okoliščinah, glede na hudo, zlasti finančno krizo, ki je zajela zamejsko kulturno stvarnost. Kulturne ustanove in organizacije delujejo v naraščajoči negotovosti in celo v strahu za svoj obstoj. Politične razmere so se namreč bistveno spremenile in centri odločanja vse vidneje prehajajo v roke slovenski manjšini nenaklonjenim silam. Na neki način se vračajo okoliščine, seveda v bistveno drugačni obliki, kakršne smo
doživljali v dvajsetih letih.
Prav zato bo letošnje proslavljanje (tako je vsaj v namenih prirediteljev) uglašeno na ta krizna vprašanja, s katerimi želijo seznaniti slovensko in italijansko javnost ter pri tem naglasiti, da je posebnost slovenske dežele v Furlaniji - Julijski krajini sestavni del kulturne podobe tega prostora in si zato zasluži družbeno priznanje, ki ne more biti odvisno od muhastih političnih vremen. Hkrati pa želijo opozoriti na vse to tudi Slovenijo in naglasiti, da je kultura Slovencev v Italiji sestavni del vse slovenske kulture in torej pomembna poteza duhovne podobe našega naroda.
Osrednja Prešernova proslava naj bi bila v nedeljo, 12. februarja v Ku±-turnem domu v Trstu, pri njej pa bodo sodelovale tudi druge kulturne ustanove, ki so trenutno se pod posebnim udarom finančne krize, kot so Sstalno gledališče, Glasbena matica, SLORI in Narodna in Studijska knjižnica.
Sporočili
dolinske
občine
'xT>
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
prireja danes, 24. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu
POTOVANJE OD VZHODA DO BENETK
Večer filmov ALJOŠE ŽERJALA
Uprava občine Dolina vabi prebivalce Boljun-ca, Kragelj in Doline, ki bi se radi priključili na metansko omrežje, naj dvignejo obrazec pri občinski telefonski centrali ob delavnikih od 8. do 13. ure.
Zainteresirani morajo vrniti občini izpolnjeni obrazec, do 31. januarja 1995.
Danes, TOREK,
24.	januarja 1994
FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 0.40 in zatone ob 11.08.
Jutri, SREDA,
25.	januarja 1995
SAVEL
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,1 stopinje, zračni tlak 1013,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 98-odstotna, padlo je 1 mm dežja, nebo Pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Umberto Scialpi, Billy Poropat, Gia-como Zorba, Federico Zet-to, Simone Ingenito.
UMRLI SO: 84-letna Te-resa Giacaz, 91-letna Maria Giurgevich, 87-letna Maria Serblin, 62-letni Elio Senno, 62-letna Adele Ravasi, 93-letni Silvio Pe-sle, 83-letna Evelina Nada-lin, 81-letna Simiča Krekic, 73-letni Nicolo De-marchi, 90-letna Floria Valenti, 58-letna Livia Clari-ch, 80-letna Clara Milelli, 09-letna Teresina Zacca-
Dolinska občinska uprava obvešča društva in ostale organizacije v občini, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prispevke načrtovanih pobud in dejavnosti v letu 1995.
Zainteresirani lahko dvignejo obrazec za prošnje v tajništvu občine vsak dan od 9. do 13. ure.
ron, 101-letna Maria Mat-tievich, 76-letni Giovanni Doglia, 77-letna Pierina Paolone, 94-letna Orsola angelini, 85-letni Emilio Paussi, 89-letni Livio Mi-col, 81-letni Remigio De-grassi, 80-letna Elisabetta Gregorat, 90-letna Ernesta Comari.
I ; LEKARNE
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po
telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).
Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »Once Were VVarriors«, i Rena Owen.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 "Sirene”, r. John Duingan, i. Hugh Grant.
EXCELSIOR AZZURRA
- 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 "Back Beat - Tutti hanno bisogno d’amore”, r. Jain Softley.
AMBASCIATORI
17.00,	18.40, 20.25, 22.15 »The Mask«, r. Jim Carrey.
NAZIONALE 1- 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Star-gate«, i. Kurt Russel.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Occhi nelle tenebre«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Inter-vista col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Perversa come tu mi vuoi«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30,
19.00,	20.30, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod.
Walt Disney.
ALCIONE - Samo danes: 18.00, 20.00, 22.00 »L’inferno«, r. Claude Chabrol; jutri: 18.00,
20.00,	22.00 »II mostro«, r-i. Roberto Benigni, i. Nico-letta Braschi.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.15, 22.00 »Night-mare before Christmas«, risan film.
B_____________IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah po. telefonu na št. 212859 in 226271.
a PRIREDITVE
KD V. VODNIK prireja večer o SVETU VISOKIH ANDOV v besedi in diapozitivi LOJZETA ABRAMA. Vabilo velja za jutri, 25. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v četrtek, 26. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20 na alpinistično predavanje ANAPURNA 4. Podvige koprske himalajske odprave bo s sliko in besedo prikazal Ivo Buda
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 26. januarja, ob 17.30 na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka NEMIR. O knjigi in avtorju bo spregovorila prof.a Nada Pertot.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA - Trst vabi na predstavitev publikacije HENRIK TUMA -PISMA. Osebnosti in dogodki (1893-1935) Trst, čitalnica NSK, Ul. sv. Frančiška 20, v petek, 27. t. m. , ob 19. uri. O delu bosta spregovorila urednik dr. Branko Marušič in prof. Jože Pirjevec.
SKD TABOR - OPČINE sporoča, da je koncert »Mix orkestra«, ki je bil najavljen v nedeljo, 29. t. m., prenesen na nedeljo, 5. februarja, z začetkom ob 17. uri. Dirigent Aleksander Vodopivec. Osvežujoči vonj srca, sonca, morja in Krasa s 3. Festivala slovenske zamejske popevke. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE prireja Dan slovenske kulture OB BESEDI IN GLASBI v nedeljo, 29. januarja na sedežu pomorskega kluba Sirena na barkovljanskem nasipu. Začetek ob 16. uri Vabljeni!-
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Bolju-nec na PRVO JAVNO PRODUKCIJO GOJENCEV glasbene šole Godbe. Nastopajo najmlajši gojenci iz razredov trobil, pihal in tolkal ter šolski pihalni orkester. Gost večera: mlade flavtistke Glasbene matice M. Kogoj iz Trsta.
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da so sindikalne organizacije sklicale sindikalno zborovanje za
danes, 24. januarja 1995.
Predvidevajo se zamude v operativi banke v prvih dveh urah.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO in KMETIJSTVO - TRST
POSEBNA USTANOVA »TRIESTE BENZINA AGEVOLATA«
V SREDO, 25. JANUARJA NE BO RAZDEUEVANJA BONOV
NA HIPODROMU
*	Obveščamo vse upravičence, da bodo jutri, v sredo, 25. januarja 1995, ves dan, zaprta okenca za razdeljevanje bencinskih bonov za leto 1995, na hipodromu MONTEBELLO, zaradi istočasnosti konjskih dirk »Corsa Tris«
*	Isti dan, v sredo, bodo odprte - kot običajno - v tržaški občini sledeče občinske izpostave z ojačenim osebjem, od 15.30 do 20.00: Sv. Vid - Staro mesto, Rojan - Greta - Barkovlje, Stara mitnica, Sv. Ivan.
*	Ostanejo nespremenjeni urniki in sedeži za privatnike iz okoliških občin Devin -Nabrežina, Dolina, Repentabor, Zgonik, Milje ter za podjetja, ustanove in institucije Pri posebni ustanovi »Trieste benzina Agevolata« Ul. Valdirivo 2/b.
OBVESTILO
BRALCEM
DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
VCERAJ-DANES
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
Krožek Kras vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v ponedeljek. 30. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu in v sredo, 1. februarja, ob 20. uri V Ljudskem domu v Trebčah.
H ŠOLSKE VESTI
UČITELJICE OSNOVNE SOLE P.Voranc v Dolini vljudno vabijo starše bodočih prvošolčkov na informativni sestanek, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 15. uri v prvem razredu osnovne šole.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga 22.2.1995.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljalni tečaj. Prvo srečanje bo v petek, 3.2.1995, ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta uč. Rosana Tul in uč. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavanja. Cena tečaja je 30.000 lir za člane SSS in 40.000 lir za nečlane.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča učno osebje otroških vrtcev, osnovnih šol nižjih in višjih srednjih šol, da je čas od 30. t. m. do 28. februarja 1995 za predstavitev prošenj za vključitev v lestvice za opravljanje su-plenc v šolskih letih 1995/96,96/97/,97/98. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301 ob urah poslovanja.
□ OBVESTILA
ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin zahod-nokraškega območja na področno srečanje, ki bo danes, 24. t. m., ob 20. uri na sedežu SKD Cerovlje-Mavhinje v Mavhinjah.
TEČAJ o zdravilnih zeliščih. V četrtek, 26. t. m., ob 15. uri osem predavanj v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, Ul. Morpurgo 9, tel. št. 281274 oz . 281402. Predava Chri-stel Garassich.
BRANI svoje zdravje, alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associazione club alcolisti in trattamen-to - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov) srečanja zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi boš “nov stil . Čakamo te na našem sedežu v Trstu, Ul. Foschiatti 1 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. št. 370690. Odloči se za obi-sk!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku.
SD POLET vabi člane in rij atelje na OBČNI ZBOR, i bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev.
spoznal
življenja”
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
UPRAVA OBČINE DOLINA vabi prebivalce Boljunca, Krogelj in Doline, ki bi se radi priključili na metansko omrežje, naj dvignejo obrazce pri občinski telefonski centrali ob delavnikih od 8. do 13. ure. Zainteresirani morajo vrniti občini izpolnjeni obrazec do 31. januarja 1995.
MALI OGLASI
MLADA gospa usposobljena kuharica išče poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. št. 816675 od 12. do 15. ure.
IŠČEMO prostor za urade od 50 do 100 kv. m v najem v pritličju ali prvem nadstropju na Opčinah. Tel. ob uri kosila na št. 226354
IŠČEM zazidljivo zemljišče na Krasu za dve enostanovanjski hiši. Tel. na št. 370947 - urnik urada.
TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO PODJETJE išče 20/30-letnega marljivega fanta, vojaščine prostega, z znajem italijanščine, slovenščine in po možnosti hrvaščine za uvajanje v tehnično/trgovski sektor. Prošnjo v italijanščini nasloviti na: Poštni predal št. 3631 - Trst.
TRGOVINA z avto deli v Gorici išče izkušenega prodajalca/ko z obvladanjem slovenščine in hrvaščine. Tel. št. (0481) 536991 ali 0481/536995.
PARCELO za 2-stano-vanjsko hišo, priključeno na vse napeljave, v dolinski občini nudimo v zameno za stanovanje v isti občini ali na tržaškem Krasu. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Parcela”.
PRODAM lepe mladiče nemškega ovčarja, Sama-torca št. 29, tel. št. 229105.
V	GORICI prodamo čistilnico odlično opremljeno. Oljašave pri plačilu. Poklicati ob urah obedov na tel. St. (0481) 522767.
V	KRIŽU prodajamo
dvonadstropno hišo (240 kv.m) z dvoriščem (90 kv.m), s pogledom na morje.	RIVIERA
040/224426.
BOŽJE POLJE: naprodaj je vila z lepim 1.000 kv.m. velikim zemljiščem in bazenom; stanovanjska klet, velika garaža in pritikline (140 kv.m); privzdignjeno pritličje: stanovanje s kuhinjo, salonom, tremi sobami, dvema kopalnicama in verando. RIVIERA 040/224426.
PRODAM fiat uno fire, rdeče barve, v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. št. (040) 229353 v večernih urah.
' V DEVINU dajemo v najem 4-sobno stanovanje v pritličju, na glavni cesti, primerno z poslovne prostore kot npr. urade, možnost polovičnega najema. Tel. na St. 229191 ali 208592.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
BERTO PREGARO je odprl osmico v Ricmanjh št. 118.
V	RUPI odpre osmico Salomon Tomšič. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju 291/1. Toči belo in črno vino s prigrizkom.
PRISPEVKI
V	spomin na pokojne daruje družina Bogateč
40.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Davida Battigelli darujeta Pepka in Ivan iz Gabrovca 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Za Skupnost Družina Opčine darujeta družini Križmančič 50.000 lir in družina Gregori 50.000 lir.
V	spomin na nečakinjo in sestrično Meri Petaros Rojc darujeta Marija Zahar in Marta Sancin 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in
50.000	lir za Sklad Stadion 1. maj.
V spomin na prof. Nevo Godnič daruje Marcela Fajt 50.000 lir za SKD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Silvanota Zuliani daruje Neda 50.000 lir za AIRC (Associazione italiana per la ricerca sul cancro).
Anica Čok daruje 20.000 lir za Sklad Stadion 1. maj.
Ob obletnici smrti drage mame daruje Justi 100.000 lir za popravilo strehe prosvetnega doma na Opčinah in 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj.
Družina Bradassi daruje
100.000	lir za Sklad Stadion 1. maj.
Namesto cvetja na grob Steliota Kebar daruje družina Gač 100.000 lir za Zadrugo Lonjer-Katinara.
Ob 50-letnici smrti prijateljice Zore Perello v nacističnem taborišču, se je vedno spominja Tatjana Smuc-Koren in daruje
100.000	lir za Združenje aktivistov in Zvezo vojnih invalidov NOB.
Ob 50-letnici smrti partizanskega borca iz Križa Emila Sedmaka daruje brat Srečko Sedmak (Devinšči-na) z družino 50.000 lir za diabetične otroke iz Sarajeva.
Namesto cvetja na grob Ondine Kerševan darujeta Breda Gruden in Sonja Tomšič 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja - Opčine in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
t
Mirno je zaspala naša draga
Ernesta Komar vd. Žuljan
Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Rino in ostalo sorodstvo
Log, 24. januarja 1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Dne 21. t. m. nas je nepričakovano zapustila naša draga sestra in teta
Emma Bajc
Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 9.20 na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalostno novico sporočajo sestri Rezi in Marija z družinama ter vsi sorodniki. Pridružuje
se tudi gospa Bruna Gionchetti
Trst, 24. januarja 1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Mesec dni je minil, odkar nas je zapustil naš dragi
Mario Šemec
Zahvaljujemo se g. župniku, Godbenemu društvu Nabrežina, zboru Vesna iz Križa, KD Vigred, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin.
Žena Anamarija in svojci
Prečnik,
24. januarja 1995
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.16	(R)	(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.10 7.45	(D) (D)	Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), Hrence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E)	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero-
		(9.18).			na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35	(D)*	Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08).	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
		Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.			
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45).
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).	14.35	(D)*	Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica
17.18	(R)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke			(13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.12	(E)	(19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	14.47 15.05	(IR) (R)	Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih..
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan.	16.27	(D)	
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado-		(IR)	(16.03).
		va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola	17.47		Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21),			(18.23).
		Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).	20.10	(R)	Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna	20.47	(IR)	(19.43).
		(3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).			Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40),Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grijanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica
		praznikih.			(7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži-	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica			praznikih.
		(11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu	13.56	(R)	Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24 13.20	(D) (R)	Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi	14.57 15.39	(R) (D)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)		15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.16	(D)	v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).	16.43	'(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob
		praznikih.			praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)		19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih.
18.30 19.25 20.00	(R) (D) (R)	(19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.58 20.39 21.28 21.56	(D) (R) (R) (D)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EKPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58).	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14).
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Opčine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC - lntercity	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak			D - Brzovlak		R Deželni vlak
GLEDALIŠČE / OD DANES DO ČETRTKA
Handkejeva igra za abonente obeh gledaliških sezon
Jutri, 25. (red A) in v Četrtek, 26. januarja (red B), s pričetkom ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici letošnja četrta gledališka predstava v abonmaju SSG za sezono 1994/95 in sicer delo Petra Handkeja: Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem, v režiji Giorgia Pressbur-gerja. Predstava je nenavadna odrska freska, pravzaprav “igra brez besed”, znamenitega sodobnega avstrijskega pisatelja, ki jo je Slovensko stalno gledališče iz Trsta pripravilo v koprodukciji z italijanskim Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine za Cedajski poletni
festival Mittelfest. Dogajanje na trgu malega mesteca v minevanju letnih časov in zgodovinskih obdobij s pisano galerijo podob so sedaj prilagojeno odru.
Naj pri tem’ Se dodamo, da bo že nocoj (ob 20.30) v goriskem Kulturnem domu ista predstava v italijanski verziji za abonente italijanske gledališke sezone. V tri predstave prirejata obe deželni stalni gledališči, slovensko in italijansko, s sodelovanjem Kulturnega doma iz Gorice.
Na sliki (foto Capellani) prizor iz Handkejeve gledališke igre
VZPI / PREDLOG UPRAVITELJEM
Mesto naj primemo počasti žrtve nacističnih pokolov
Predstavnik goriške sekcije VZPI Silvino Poletto je te dni naslovil pokrajinskemu odborniku za kulturo in njegovemu kolegu na goriški občini odprto pismo s predlogom, da bi v sklopu manifestacij ob 50-letni-ci osvoboditve in konca druge svetovne vojne osvetlili vrsto tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali predvsem obdobje med letoma 1944 in 1945. V tem okviru, predlaga VZPI, bi bilo koristno oživiti spomin na številne Goričane, ki so v teh tragičnih okoliščinah izgubili življenje. Poletto navaja napad na partijsko šolo v Cerknem januarja leta 1944 v sklopu nacistične ofenzive “Enzian” proti IX. korpusu. Nemci so takrat zajeli petdeset mladih slovenskih partizanov in partizank in vse pobili. Med temi mladimi žrtvami je bila tudi 19-letna Goričanka Milojka Štrukelj, dijakinja klasičnega liceja v Gorici in hčerka znanega solkanskega podjetnika Jožefa Štruklja. Prav bi bilo, da bi se mesto primerno spomnilo nje in številnih drugih, ki so padli za svobodo.
KINO
GORICA
VITTORIA 16.30-18.20-20.10-22.00 »The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Intervista col vam-piro«. Tom Cmise. Prep. mladini pod 14. letom.
GLEDALIŠČE
KULTURNI DOM V GORICI: Peter Handke, Cas ko nismo vedeli ničesar drug o drugem. Nocoj ob 20.30 predstava v abonmaju italijanske sezone, jutri in v četrtek predstavi za abonente SSG
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU, nocoj ob 20.30: Luigi Pirandel-lo, »II fu Mattia Pascal«. Režija: Marco Mattolini. Nastopa Flavio Bucci.
H RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU V GORIO je do 27. januarja odprta razstava slik Helmuta Jeraka. Ogled vsak delavnik od 9. do 12. ure in med prireditvami v domu.
V	GALERIJI KINA VITTORIA na Travniku razstavljata še danes mlada umetnika iz Catanie Ora-zio Foti in Filippo La Vac-cara. Ogled je med urnikom filmskih predstav.
V	KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona 13 razstavlja fotograf Roberto Marega. Ogled: torek, petek, sobota, nedelja 17.30-19.30 (sobota in nedelja tudi 10.30-12.30.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku je postavljena razstava fotografa Paula D. Redferna. Ogled do 10. februarja po urniku knjigarne.
a PRIREDITVE
SPD GORICA vabi jutri, 25. t.m., ob 20.30 na družabno srečanje ob 25-letnici zimovanja na Lažni. Posebej vabijo nekdanje tečajnike, spremljevalce in vzgojitelje. Zavrteli bodo dva kratkometražna filma iz društvenega arhiva. Srečanje bo v knjižnici D. Feigel.
V DIJAŠKEM DOMU SIMON GREGORČIČ v Gorici bo v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 predavanje psihoterapevta dr. Gustava Mariconde o Reichovi psihoterapiji.
MLADINSKI KROŽEK F.B. SEDEJ vabi na ogled diapozitivov o potovanju po Peruju in Ekvadorju, ki jih bo predvajal Rajko Pe-tejan v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Steverjanu.
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787.
DEŽURNA LEKARNA VSOVODNJAH
DR. M. ROJEC, Ul. L Maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes ob 10.20 Lucia Mastini por. Dadrio iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 11. uri Leopolde Vogrič iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 12.45 Giulia S auli vdova Strgar iz bolnišnice Janeza od Boga v Moš.
GOSPODARSTVO / POSVET
STANDREŽ / 30 LET DRAMSKE SKUPINE
NOVICE
180 podjetij iz osmih držav išče partnerje
Pobudnik je Informest
Dolgoletni igralci prejeli priznanja
Osrednja proslava 30-letnice je bila v nedeljo Nocoj okrogla miza o ljubiteljskem gledališču
V	petek v Štandrežu koncert narodnih in partizanskih pesmi
V	Štandrežu bodo v petek ob 20.30 v domu Andreja Budala priredili poseben pevski koncert, ki bo že nekakšen uvod v prireditve ob letošnji 50-let-nici osvoboditve. Koncert prireja Vsedržavno združenje partizanov Italije iz Gorice v sodelovanju s kulturnim društvom Oton Zupančič in z borčevskimi ter antifašističnimi združenji AVL, ANED in APPLA. Na koncertu narodnih in partizanskih pesmi bodo nastopili pevski zbori Oton Zupančič iz Standreža, Podgora in P. Salvador iz Ronk.
Predstavniki stoenai-nosemdesetih podjetij iz osmih držav se bodo udeležili srečanja malih in srednjevelikih podjetij, ki bo od 26. do 28. t.m. v Gorici, v organizaciji ustanove Informest (Center za dokumentacijo in za mednarodono gospodarsko sodelovanje) in družbe Mondimpresa, ki ima podobne cilje in katere glavna delničarja sta Zveza Trgovinskih zbornic in združenje Confindustria. Srečanje sodi v okvir načrta EU Interprise, ima pa tudi zagotovljeno podporo v okviru načrta Phare. Pristojna evropska komisija bo na srečanju prisotna s svojim uradom za infor-niacije in funkcionarji specifičnega področja za Ustanavljanje mešanih Podjetij. Mednarodno srečanje, ki se bo odvijalo na razstavišču v 'ulici della Barca, se bo pričelo v četrtek ob 15. uri z uvodnima posegoma predsednika Informesta Giannija Brava in podpredsednika Mondimpresa Gianfranca Zoppa-sa. Zatem bodo strokovnjaki z različnih področij predstavili problematiko ustanavljanja mešanih podjetij (joint-ventures) na območju srednje in vzhodne Evrope. V petek se bo mednarodno srečanje nadaljevalo s celodnevnim posvetovanjem na zelo zanimivo temo: o možnostih teritorialno majhnih državnih ah deželnih skupnosti da v prihodnjih letih, do leta dva tisoč, razvijejo izredno močno gospodarstvo. Prireditelji mednarodnega srečanja o gospodarskem partnerst-
vu so se na dogodek zelo dobro pripravili. Med drugim so poskrbeli za tisk in dostavo posebnega kataloga z imeni sodelujočih podjetij - partnerjev. Prav predstavniki teh podjetij naj bi od četrtka do sobote imeli možnost navezati neposredne stike ali priti do dodatnih informacij na goriškem mitingu.
Po številu udeležencev je vsekakor na prvem mestu Italija. Od 57 najavljenih podjetij jih bo 30 iz FJK, 22 iz Veneta, 1 iz Tridentinske in 4 podjetja iz drugih območij. Na drugem mestu so podjetja iz Slovenije (23), sledita Korzika in Estonija (po 21 podjetij), Bavarska (18), Slovaška (15), Madžarska (14). Zanimiva je tudi razvrstitev po posameznih branšah. Kar 40 podjetij razvija dejavnost na področju agroživilstva, 35 podjetij v gradbeništvu, 30 na področju lesne industrije in pohištva, 19 na področju tekstilne industrije in konfenkcije, 20 na področju informatike in 11 na področju turizma, športa in rekreacije. Prisotna bodo, čeprav v manjšem številu, tudi podjetja, ki imajo dejavnost na raznih drugih področij.
Da gre za prikaz možnosti sodelovanja malih in srednjevelikih podjetij, govori tudi podatek o dimenziji podjetij, oziroma številu zaposlenih: več kakor polovica podjetij (102) ima namreč manj kakor 30 zaposlenih, približno 14 odstotkov je podjetij, ki imajo od 30 do 100 zaposlenih.
V	župnijski dvorani A.Gregorčič v Štandrežu je bila v nedeljo slovesna proslava ob 30-letnici delovanja dramskega odseka Prosvetnega društva Standrež. Ob klavirski spremljavi Valentine Pavio so dolgoletni ter mlajši igralci predstavili nekaj prizorov iz najnovejše komedije, medtem ko je spomin za marsikoga segal nazaj na začetke dramske dejavnosti ter na mnoge sodelavce in člane, ki jih ni več.
V	imenu društva je občinstvo pozdravil predsednik Damjan Paulin, ki je podal kratko skico dolgoletnega delovanja s pomočjo sicer skopih podatkov, kot je število uprizorjenih del in gostovanj, njegovih igralcev, režiserjev ter raznih sodelavcev. Sledili so pozdravi in čestitke drugih društev ter ustanov, med katerimi omenimo društvo Oton Zupančič iz Standreža ter
Dramsko skupino iz Bilj. Pozdrav in čestitke so prinesli tudi Marij Maver za tržaško Slovensko prosveto ter Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice. Temu formalnemu delu so sledili najlepši prizori iz zadnjih iger in sicer iz Gospe ministrice, Odlikovanja ter Narodnega poslanca.
V zelo prijetnem vzdušju ter ob ganjenosti marsikaterega udeleženca so nato podelili zaslužena priznanja sodelavcem dramske skupine. Med temi je že od vsega začetka bil Standreški župnik Žorž, ki je bil v bistvu začetnik in glavni pobudnik dramske dejavnosti: zbiral je namreč mladino in tudi sam režiral. Posebna priznanja so dobili tudi režiserji, ki so v vseh teh letih delovanli s skupino. Srebrne in zlate društvene znake pa prejeli dolgoletni igralci, sodelavci in člani: Marko Brajnik, Marjan Breščak,
šepetalka Marinka Leban, Jordan Mučič, Majda in Damjan Paulin, Lucijan Pavio, Božidar Tabaj ter Silvana Žnidarčič. V tolikih letih so pomagali ohrnajevati živo slovensko besedo v tej vasi, ki postopoma spreminja svojo etnično sestavo, znali so pritegniti mlade člane, kar daje dobro upati tudi za prihodnost. Sami so namreč na koncu rekli: »Saj smo mladi in simpatični, brez strahu torej s predsednikom Paulinom do 50. obletnice! «
Niz prireditev ob 30-letnici se bo sklenil nocoj ob 20.30 v mali dvorani Gregorčičevega doma z okroglo mizo pri kateri bodo razni strokovnjaki s tega področja spregovorili o poslanstvu in perspektivah ljubiteljskega gledališča, (ej)
Na sliki (Fotostudio Reportage) podeljevanje priznanj zaslužnim članom dramske skupine
Rok za plačilo taks za reklame in zasedbo javnih površin
Goriška občina sporoča, da zapade 31. januarja rok za plačilo letnega taksa na reklame in za trajno zasedbo javnih površin, vključno z davkom na vhode za vozila (passi carrai). Upravljanje teh taks so letos zaupali družbi AJPA, ki bo v prihodnjih dneh dostavila obvezancem na dom položnice z navedeno vsoto,, ki jo dolgujejo. Informacije nudijo na sedežu ADPA v Ul. Cascino 3.
Občinski svet v Sovodnjah
V	Sovodnjah se bo občinski svet sestal nocoj ob 20. uri za županstvu. Ob odobritvi zapisnikov prejšnjih sej in raznih odborovih sklepov je predvidena tudi odobritev finančnega načrta za ojačenje omrežja javne razsvetljave.
Samotna smrt Ninija Šuligoja in potreba po socialni oskrbi
Goriška sekcija VZPI žaluje za 68-letnim Giovan-nijem “Ninijem” Sulligonijem, ki so ga, kot smo poročali, našli mrtvega v soboto v bedni hiši, kjer je živel sam v Drev. XX. septembra 134. Ta ponovni primer samotne smrti, ki so jo odkrili šele po nekaj dneh, opozarja na potrebo po učinovitejših oblikah solidarnosti in javne oskrbe priletnih občanov. VZPI se zato pridružuje že večkratnim zahtevam sindikata upokojencev SPI-CGEL, naj občina in druge pristojne uprave posvetijo večjo pozornost socialni oskrbi. Ob tem dogodku spominjajo na preteklost družine Sulhgoni oz. Šuligoj (priimek je bil poita-Ujančen pod fašizmom). Ninijev brat Jožef je padel 1. aprila 1945, ko mu še ni bilo dvajset let, pod streli republikanske straže pri Pevmskem mostu, ker se ni pokoril policijski uri, ki so jo vsili nacisti. Oblasti so umor označile za “naključen”, prav ta zločin tik pred osvoboditvijo pa je zaznamoval tudi Ninija.
Manjši požar v stanovanju
Gasilce so v nedeljo zvečer poklicali v UL del Pucino v Gorici, kjer se je vnel star papir in druga šara v stanovanju Licie Mian. Papir je bil spravljen v manjšem prostoru. S hitrim posegom so gasilci preprečili, da bi se ogenj razširil in zajel druge prostore v stanovanju, ki je sicer last Alda Germana.
Gradež: potopil se je čoln
V	gradeškem pristanišču se je včeraj okrog 12. ure potopil ribiški čoln San Vito. Plovilo, ki je posebej opremljeno za pobiranje školjk z morskega dna, je bilo že dalj časa ustavljeno. Štirinajst metrov dolg ribiški čoln so že včeraj popoldne dvignili na površje.
TRŽIČ / UGODNA VEST ZA LADJEDELNICO
Načelni dogovor o gradnji dveh ladij
V podjetju protest zaradi smrti Silvana Gona
Družba Fincantieri je Pred kratkim sklenila z družbo Gami val Corporation okvirni dogovor o gradnji dveh novih ladij 23 križarjenje. Naročilo za novi ladji je vredno 650 reilijonov dolarjev. Zgradili naj bi ju v Tržiču in Margheri. V Tržiču naj bi gradili ladjo z voč kot sto tisoč tonami nosilnosti. V Prihodnjih mesecih naj bi 86 v podrobnostih dogovorih tako o tehničnih zadevah kakor o drugih podrobnostih.
V tržiški ladjedelnici pa ie bila včeraj tudi protestira stavka zaradi smrti 45-letnega Silvana Gona, ki se ie ponesrečil na delu v soboto ponoči. Delavci so se zbrali na sindikalnem zborovanju, kjer so se z minuto molka spomnili tragično umrlega tovariša.
Poleg potrditve protestne stavke so na skupščini razpravljali tudi o na-dalnjih korakih, ki jih je treba narediti na področju zagotavljanja varnosti na delu. V kratkem naj bi
predstavniki delavcev sedli za pogajalsko mizo prav o tem specifičnem vprašanju. Razpravljali so tudi o raznih oblikah konkretne solidarnosti prizadeti družini.
Dopolnilne blagajne v SBE ne bo
V tovarni Societh Bulloneria Europea v Tržiču, kjer je v soboto ogenj povzročil za kakih dvesto milijonov lir škode, zaenkrat ne bodo posegli po ukrepu dopolnilne blagajne. Začasno odvečne delavce bodo prerazporedili po drugih o ddelkih ali pa jim bodo omogočih koriščenje dopusta. Peči, ki jih je v soboto precej poškodoval ogenj bodo čimprej spet usposobih, vsekakor pa bo šlo mimo kakih petnajst do dvajset dni. Obnoviti morajo električne inštalacije in druge naprave ter odpraviti škodo tudi na strešni strukturi hale. V vodstvu tovarne upajo tudi, da bodo posledice požara (pravzaprav dveh požarov) uspeli odpraviti še prej kakor v zgoraj navedenem roku. To seveda, če ne bo prišlo do dodatnih težav ali zakasnitev. V tem slučaju bo poseg po dopolnilni blagajni najbrž potreben.
DOBERDOB / PRIPRAVE NA VOLITVE
Sekcija DSL za potrditev skupne napredne liste
Pred nekaj dnevi se je v Doberdobu, kot smo že na kratko poročali, sestal odbor sekcije Demokratične stranke levice Jože Srebrnič, ki je vzel v pretres politični položaj v občini. Predvsem je bil govor o bližnjih pomladanskih volitvah, ki bodo odločale o novem občinskem svetu. Sekcija DSL iz Doberdoba je mnenja, da je še vedno treba gledati na izkušnjo občinske enotnosti kot zelo pozitivno in perspektivno, tudi v luči drugačnih razmer na levici, ki so že nekajletna stvarnost. V tej smeri bo treba še naprej graditi in sodelovati z drugimi naprednimi in demokratičnimi silami.
DSL se vsekakor ne zapira do drugih demokratičnih sogovornikov, s ka-
terimi je vedno pripravljena na izmenjavo mnenj. Veliko se je govorilo tudi o novem volilnem zakonu, ki v doberdobski občini med drugim predvideva dve odborniski mesti manj: poleg župana naj bi po novem občino upravljala le dva odbornika namesto sedanjih štirih. Zato bosta morala biti nova odbornika še bolj prizadevna in zavzeta za delo. V tej smeri bo teklo delo DSL, da se v kandidatno listo združijo najboljše sile v občini, ne glede na stara načela, po katerih je vsak zaselek prispeval svoje svetovalce v občinski svet. Vsekakor so to le nekateri od predlogov za nadaljne razgovore o sestavi liste kandidatov za občinske volitve. (MJ)
ZDRUŽENJE ZA USTAVO
Zaskrbljeni za demokracijo
Zeleni za varovanje ustavnih načel pred nezaslišanimi napadi desnice
Goriško združenje “Co-stituzione, pluralismo, democrazia” izreka v sporočilu za javnost zaskrbljenost zaradi napadov pola svoboščin na republiške institucije. Ti napadi so v nasprotju z ustavnimi vrednotami, pomenijo zaskrbljujoč signal nazadovanja političnega sloga in demokratičnega čutenja in žalijo vse, ki se v življenju in delu navdihujejo v vrednotah omike in demokracije. Združenje zato izreka solidarnost in zaupanje predsedniku republike in drugim organom, ki so bili v zadnjem času predmet ostrih žalitev s strani zagovornikov pristranskih interesov.
Zaskrbljeni za demokracijo v državi so tudi Zeleni, ki v teh dneh zbirajo
podpise v podporo ljudski peticiji proti napadom na ustavna načela in republiške institucije. Ti napadi se udejanjajo v poskusih delegitimiranja parlamenta, v napadih na predsednika republike in na avtonomijo sodstva, v poskusih, da bi vsilili Berlusconijevo “nenadomestljivost” na čelu vlade, v namenu, da bi s takojšnjimi vohtvami preprečili reformo televizijskega sistema in razpis referendumov o zakonu Mammi. Da bi •zaustavili te napade “avtoritarnega in neofašističnega navdiha” predlagajo Zeleni, naj predsednika senata in zbornice skličeta posebno zasedanje obeh vej parlamenta, kjer naj bi z vso potrebno odločnostjo potrdili ustavne vrednote demokracije.
k
TRST / VČERAJ JE OBISKAL NASE UREDNIŠTVO
Slovenski generalni konzul Šušmelj odhaja iz Trsla
Prevzel bo delovno obveznost na slovenskem zunanjem ministrstvu
Jože Šušmelj med obiskom v našem uredništvu (KROMA)
TRST - Po štirih letih in pol službovanja se Jože Šušmelj poslavlja od Trsta, v katerega je prišel kot generalni jugoslovanski konzul, po osamosvojitvi Slovenije pa je postal prvi generalni konzul Republike Slovenije za širše območje severne Italije. V mestu, v katerem se je počutil že kakor doma, bo predvidoma ostal do polovice februarja, nakar bo službeno odšel na zunanje ministrstvo v Ljubljano. Kakor je povedal na včerajšnji poslovilnem obisku v uredništvu našega dnevnika, ga je ob prihodu - in tudi ob odhodu se glede tega ni veliko spremenilo - prizadelo spoznanje, da sta Italija in Slovenija tako blizu, vendar tako od-
daljeni. Ce bi sodili po stopnji poznavanja, tudi Slovenija oz. slovenski Človek ni blizu slovenski majšini v Italiji, saj še vedno vlada prepričanje, da so člani slovenske narodne skupnosti v FJK priviligiranci (z vidika materialnih dobrin). In Ce smo že pri denarnih vprašanjih, je ravno gospodarski sektor tisti, kateremu se zaradi premajhnega števila zaposlenih - vsega na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu delajo štiri osebe - ne morejo dovolj posvečati.
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu s sedežem v Ul. Carducci - še vedno iščejo primernejše prostore -je namreC pristojen za širše severnoitalijansko
VIDEM / DEMOKRATIČNI FORUM SLOVENCEV
Predstavniku DFS mesto v vodstvu Sl
Deželni koordinator Sl podprl skupni zakonski predlog za slovensko manjšino
VIDEM - Deželno vodstvo stranke SI (Socialisti italiani) podpira izbire Demokratskega foruma Slovencev, ki se je ustanovil kot povsem avtonomna organizacija družbeno-politiCne vsebine. Takšen način organiziranja je namreč vodilo samega Sl-ja, ki se pripravlja na prvi deželni in vsedržavni kongres. O tem je tekla beseda v Vidmu na srečanju, ki so se ga udeležili deželni koordinator Sl-ja Sergio Tosolini, članica vodstva Rita Bertossi ter elana vodstva DFS Rudi Pavšič in špetrski župan Firmino Marinič.
Slovenska predstavnika sta izpostavila razloge, ki so botrovali, da se je dejavnost Deželne komisije slovenskh socialistov
usmerila v Demokratski forum. Podcrtala sta tudi, da se forum prepoznava v idejah in načelih socializma, družbene solidarnosti in skrbi za pošten in demokratičen razvoj države.
Na srečanju so se dogovorili, da bo predstavnik DFS sodeloval v deželnem vodstvu Sl-ja, to pa povsem avtonomno, kot je v načelih nove strankarske formacije, ki bo poglede in izbire foruma upoštevala predvsem, ko bp šlo za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost ter problematiko sodelovanja z bližnjo Slovenijo.
S tem v zvezi je deželni koordinator Sl-ja Tosolini podprl skupni zakonski predlog za slovensko manjšino, ki ga je obliko-
vala tudi DFS oziroma komisija slovenskih socialistov ter posredoval pri vsedržavnem predsedniku stranke Ginu Giugniju, naj zakonski predlog podprejo vsi parlamentarci te stranke. DFS pa je zaprosil naj izdela osnovna stališča v zvezi z manjšinsko problematiko, ki jih bodo vključili v zaključni dokument na bližnjem državnem kongresu Sl-ja.
Na srečanju je tekla beseda tudi o oblikovanju gibanja Demokratični pakt, ki združuje različne politične subjekte demokratičnega centra in zmerne levice z namenom, da bi se tudi v naši deželi ustvarili pogoji za manj travmatično dogovarjanje levosredinske stvarnosti.
območje, kjer je zanimanje za gopodarsko ita-lijansko-slovensko sodelovanje precejšnje. Vendar pa se mora osebje konzulata pretežno posvečati upravnim zadevam in Časa za druga vprašanja je zelo malo. Med upravnimi obveznostmi največ Časa pobere izdajanje tranzitnih vizumov državljanom bivše Jugoslavije oz. Srbije in Crne gore, ki imajo dovoljenje za začasno bivanje v Italiji (lani so jih izdali 21 tisoč), na konzulat se seveda obrnejo slovenski državljani, ki imajo kakšen pravni problem, precej dela pa je tudi z izdajanjem dovoljenj za prenos posmrtnih ostankov.
Z ozirom na politične spremembe tako na slovenski kot na italijanski strani so se prekinili nekateri že ustaljeni stiki in poznanstva, tako da bi morali - tudi na ravni upravnih teles - vzpostavljati nova. Glede tega, je podčrtal Šušmelj, prihaja do pozitivnih premikov, saj po precejšnjem zamrtju prihaja v zadnjem Času do pozitivnih premikov (prav v teh in naslednjih dneh bo v Trst prišlo vec vidnejših predstavnikov Slovenije). Uveljavlja se namreč spoznanje, da mora Slovenija ob relaciji Ljubljana-Rim vzdrževati tudi stike s svojimi neposrednimi sosedami, italijanskimi deželami. Samo preko tega neposrednega stika, bo lahko preseženo obojestransko nepoznavanje in bodo vzpostavljeni pogoji za tesnejše sodelovanje.
PISMO UREDNIŠTVU
0 profesorjih in novinarjih
Dragi Kemperle,
saj veš, kako sem ti najprej povedala, ko si me vprašal za mnenje o tistem pripravljalnem srečanju za proslavo 50-letnice obnovitve slovenskih šol, ki se ga profesorji nismo udeležiti: da bi mogli tvoj sobotni komentar kar obrniti in s parafrazo recimo povedati, da bi »tudi 50-letnice Primorskega dnevnika ne proslaviti, ko bi se takratni novinarji vedli podobno kot njihovi nasledniki«. Sicer pa tako vemo, da med novinarji in šolniki vsaj pri nas največkrat »ne teče prav dobra kri«. (Zdaj pa sem se še spomnila, kako razburjen in razočaran je bil takrat na Vrhu eden od organizatorjev proslave Partizanskega dnevnika, ko je povedal, da novinarjev nove generacije pri pripravah ni bilo na spregled, pa še na proslavo jih ni prišlo kaj dosti.)
Zato bi najprej povedala kolegom, da bi si tudi profesorji morati kdaj v razredu prihraniti poceni komentarje izrečene »kar poCez«, recimo o slabem jeziku Primorskega. Od Dnevnika pa pričakujem, da Ce že poroča o enem dogodku, potem pa bi poročal recimo tudi o tem, da smo imeti na Prešernu že nekaj popoldanskih srečanj s šolo Volta, ker pripravljamo z njimi, dijaki in profesorji, skupno kulturno prireditev, da smo imeti recimo že tri popoldanska predavanja za dijake iz ciklusa o novejši zgodovini, ki ga prirejamo tudi letos (a za letos nismo dobiti finančnega nakazila za honorarje gostujočim predavateljem, kot ga nismo dobiti za druge pobude).
Pa še recimo o tem, da smo letos na novo oblikovali naš ZVIN - Zavodni vzgojno izobraževalni načrt, da smo izbrati kolege, ki šolo zastopajo pri srečanjih o zdravstveni vzgoji, pri srečanjih za usmerjanje, sedaj še pri srečanjih o civilni zaščiti, v šolskem Centru za informiranje in svetovanje, na celoletnem seminarju o multikulturnosti, pri povezovanju z nižjo srednjo šolo, imenovati smo odgovorne za gledališko vzgojo, elane internih komisij za sestavo novega hišnega reda in za načrtovanje obšolskih dejavnosti za dijake, ki smo jih nekaj, npr. nekatere ekskurzije in obiske predstav, tudi že izvedli, idr.idr.
V februarju bodo k nam za teden dni prišli dijaki enega razreda gimnazije iz Velikovca, potem ko so preživeti naši iz 4.a razreda jeseni en teden pri njih. Pripravljamo se tudi na začetek dodatnega podpornega pouka, ki smo ga, sicer v manjši meri imeti na šoti tudi v preteklih letih. Pa tudi to je za bralce morda zanimivo, da imamo na šoti rekreacijsko telovadbo, ki jo vodijo kolegi profesorji telesne vzgoje, lani in prejšnja leta smo imeti tudi profesorski pevski zbor, ki je nastopal na šolskih Prešernovih proslavah ob dnevu slovenske kulture.
Kako pridni? S svojim delom in s šolo v resnici marsikdaj tudi sami nismo zadovoljni, a se o tem težko javno pogovarjamo. To nam najbrž škodi. Pa tudi za dodatno delo včasih poprimejo »vedno isti«.
Se kaj? Morda kdaj drugič. Predlog, ki sem ti ga v pogovoru povedala, pa le ni samo šaljiv: da bi kdaj profesorji in novinarji zamenjati vloge. Sicer pa smo itak obojni namenjeni podobnemu: usmerjanju in nadzoru tega, kaj ljudje znajo in kaj smejo znati... Pa tudi javnost, pri nas v Zamejstvu še posebej, o obeh kategorijah, o šolnikih in o novinarjih že dolgo nima najboljšega mnenja.
Lep pozdrav od nekdanje sošolke in sedaj včasih sodelavke-sogovomice.
Marta IvašiC
V SPOMIN NA DON ARTURA BLASUTTA
Duhovnik, Slovenec in protifašisf
Med tistimi, ki počasi postajajo legende za Slovence, živeče na obrobju narodovega telesa, je v Benečiji na posebnem mestu don Arturo Blasutto. Umrl je lani, 18. septembra, do zadnjega zvest svojemu narodu, za katerega je moral v življenju tudi veliko žrtvovati.
Arturo Blasutto se je rodil v vasi Viškorša, v zahodni Beneški Sloveniji. Kot duhovnik je od leta 1936 do leta 1945 leta kaplanoval v Reziji (Osojane). V tej majhni slovenski pokrajini se je kot človek z izjemno nadarjenostjo za jezik in narečja v zelo kratkem Času naučil rezijskega narečja. V njem je občeval s svojimi farani in jih kot uCenec mon-sinjorja Ivana Trinka-Zamej-skega, pisatelja in poeta beneških Slovencev, neutrudljivo spodbujal k ohranjanju rezijšCine kot ubrane in svojevrstne slovenske govorice. S tem hotenjem in željo je imel tudi uspeh. Re-
zijani so kot najbolj zahodni Slovenci, četudi so biti pod nenehnim asimilacijskimi pritiski, v veliki večini ohranili svoje narečje, pa ne le kot folklorno posebnost, marveč kot del svojega vsakdanjega življenja. Pomembno zaslugo za to ima pokojni don Arturo Blasutto.
Takšen je pokojni don Blasutto ravnal tudi v vzhodni Beneški Sloveniji. V ta del dežele, v vas Lesa pri Klo-dicu, je bil iz Rezije premeščen leta 1946 in je tam ostal do leta 1955. V tistih letih, ko je bil še v Reziji, je z besedo in dejanjem podpiral protifašistični in narodnoosvobodilni boj ter slovenske partizane, ki so se v okviru protifašistične koalicije spopadali s silami Osi. Slovensko vojsko je podpiral tudi zato, ker je dobro poznal zgodovino slovenskega naroda in Se posebej zgodovino beneških Slovencev. Tako pokončen in navdušen je opravljal svojo pastirsko
dolžnost v cerkvi in izven nje, med domačini, med farani. Gasi, zlasti prvih deset let po vojni, mu niso bili naklonjeni. V Beneški Sloveniji je divjala pravcata vojna proti vsem tistim beneškim Slovencem, ki so sodelovali v slovenski partizanski vojski, in proti tistim, ki so to vojsko podpirali, pa tudi proti tistim, ki so se upali spregovoriti v slovenskem jeziku v gostilni, na uradu, v šoli ali kjerkoli drugje v javnih ustanovah. Ta pohod na novo prebujenih fašistov, ki se je odvijal na celotnem ozemlju Beneške Slovenije in Rezije, je vodil poseben organ, ustanovljen menda že med vojno v Rimu. Politične osebnosti, ki so sestavljale politični vrh tega organa, so še med živimi in se danes bahajo, da so s takšnim dejanjem rešile vzhodno mejo domovine Italije.
V tem divjaškem pohodu italijanskih oboroženih enot, zlasti v prvih letih po vojni
pod oznako O in kasneje »Gladio« (meč) je pokojni Blasutto postal tarča napadov, poniževanja, zasledovanja in omalovaževanja. Leta 1955 je bil, kot pravi dekan iz Kobarida gospod Rupnik, pregnan iz farne cerkve na Lesah kot pes in ne kot človek. Sel je domov v Viškoršo, v svojo domaCo vas. Pa tudi tukaj mu niso dali miru. Gladiatorjem je uspelo zapreti celo cerkev, da ni mogel vanjo na molitev. Toda bolj kot to ga je bolelo dejstvo, da so ga zaceli napadati še domači izdajalci. Prav napadi kupljivih narodnih odpadnikov so bili tisti, ki so mu zaceli vidno jemati telesno in duhovno moč.
Največ teh gladiatorjev, preganjalcev zavednih beneških Slovencev, je bilo uvoženih iz Furlanije, pa tudi iz drugih krajev Italije. Bili so izjemno dobro organizirani, vojaško izurjeni, tehnično zelo podkovani in na splošno zelo sposobni ljudje.
Kot takšni so znali kaj hitro ugotoviti število domačinov udeležencev NOV in podpornikov OF. Oborožene tolpe teh gladiatorjev so jurišale po beneških vaseh in napadale zavedne domačine, kritje pa so jim nudile oblasti. V operativni načrt vodstva gladiatorjev je sodila tudi psihološka vojna, tako da se je pod psihološkim terorjem v povojnih letih ter zaradi groženj, trpinčenja in neprestanega političnega pritiska nad narodno zavednimi prebivalci beneških vasi umaknilo v Slovenijo veC kotlOOO ljudi, v glavnem tistih, ki so bili zavedni Slovenci in trdni protifašisti.
Pokojni don Arturo je v tej vihravi vojni živel pokonCo in neupogljivo. Z vso svojo duhovno in telesno močjo se je upiral temu divjaškemu pohodu. Vzporedno s tem je prosil svoje nadrejene in vse tiste, ki je poznal, naj mu v tem boju pomagajo. Toda dosegel je le malo. Pregnali so
ga tudi iz fare pri Klodiču in cerkvene oblasti mu niso povedale, kam ga bodo premestile.Samo tisti, ki niso bili vplivni in moCni so mu pri tem pomagati, toda to ni zadoščalo. Moral je iti iz vasi Lesa - iz njegove fare pri Klodiču. .
O tej grozljivki mi je pripovedoval, ko me je obiskal v Ljubljani, kasneje pa tudi v krogu rojakov: ž njim smo bili dr. Ivo Juvančič, don Lavrenčič, kaplan iz Stoblanka (Beneška Slovenija), prof. Avgust Černetič iz Ljubljane, tudi beneški Slovenec, don CenCiC, fajmošter v Gor. Tr-blju (vzhodna Beneška Slovenija), dr. Dušan Vršcaj iz Ljubljane (nekdanji borec v Benečiji) in še dva mlajša duhovnika iz Beneške Slovenije. Mnogi od teh bojevnikov za slovenstvo v Benečiji so zdaj že mrti. Vendar pa ne pozabljeni kot tudi ne bo pozabljen don Arturo Blasutto.
Jože Ošnjak-Joško
GIBANJA / ZAČASNI PODATKI
JUBILEJ / OB 50-LETNICI MENJALNEGA URADA
Brez običajnih podražitev se inflacija ohlaja
Letna stopnja padla na 3,8%
Guverner Fazio brani ekonomsko svobodo
Po podatkih centralne banke se je lani zmanjšalo zaostajanje Italije pri dolgoročnih obrestnih merah
BOLOGNA - Podatki o gibanju življenjskih stroškov v devetih vzorčnih mestih kažejo, da je inflacija v januarju kar krepko Pritisnila na zavoro: že bodo projekcije ob koncu meseca potrjene, potem Se bo inflacijska stopnja znižala od 4,1 odstotka, kolikor je znašala decembra lani, na 3,8 odstotka. Mesečna zvišanja stopnje življenjskih stroškov se gibljejo okrog 0,4 odstotka, z izjemo Milana pa so v vseh vzorčnih mestih nižja od zvišanj v lanskem januarju. Ce bo °b koncu meseca potrjena 3,8-odstotna letna tendenčna inflacijska stopnja, bo to najnižja januarska inflacija v zadnjih devetih letih.
Ce se vrnemo k mesečnemu zvišanju stopnje Življenjskih stroškov glede na lanski december, je to največje v Milanu, Turinu, Trstu in Benetkah z °>5 odstotka, v Firencah, Genovi in Neaplju dosega 0,4, v Bologni 0,3, v Palermu pa zgolj skromni dve desetinki odstotka. Povprečne letne stopnje pa so se najbolj zni-Zale v Bologni (od 3,4 na 3>1 odstotka), Turinu (od 3.7 na 3,3) in Trstu (od 4, P na 3,7), nekoliko skromnejše je bilo znižanje v Firencah (od 4,2 na 4,0 odstotka), Genovi (od 3,5 na 3,3), Palermu (od 3,1 Ra 2,9), Neaplju (od 4,5 na 4,4) in Benetkah (od
3,7 na 3,6), medtem ko je v Milanu povprečna letna inflacijska stopnja ostala na ravni iz lanskega januarja (3,6 odstotka).
Januarja lani se je mesečna inflacija občutno povečala zaradi davčnih zaostritev, ki jih letos (zaenkrat) nismo doživeli. Lanski podražitvi metana in pogonskih goriv se gre torej zahvaliti, da so primerjave z letošnjim januarjem tako ugodne, saj gre za mesec, ki je skupaj z oktobrom po tradiciji inflacijsko najbolj »-vroč«. Med sestavinami košarice, po kateri statistiki merijo stopnjo inflacije, kaže v tem mesecu največ živahnosti prehrana, ki se je podražila v praktično vseh vzorčnih mestih (v Trstu npr. za 0,7 odstotka). Stabilni o v glavnem izdatki za obleko in za gospodinjske dobrine in storitve, najvišji porast pa so dosegli stroški za stanovanje (v Trstu za 1,8 odstotka), kar je posledica običajnega trimesečnega prilagajanja stanarin indeksu Istat. Stroški za zdravje so v glavnem stabilni in ponekod celo nižji zaradi pocenitve nekaterih zdravil, naraščajo pa izdatki za energijo, prevoz, prosti čas in za preostale dobrine in storitve, ki so jih obremenile podražitve storitev javnih lokalov, hotelov in bank.
RIM - Petdeset let zgodovine za uveljavitev načel ekonomske svobode, ki je neobhodna za internacionalizacijo italijanskega gospodarstva in za evropsko integracijo. S temi besedami je guverner Banke Italije Antonio Fazio v svojem prispevku za zbirko, ki jo je ob svoji 50-letnici izdal italijanski menjalni urad UIC (Ufficio italiano cambi), povzel pol stoletja delovanja tega organa. Tako v režimu monopola nad menjavo, ki je veljal do poletja 1990, kot v režimu valutne sprostitve -piše Fazio - je UIC ustrezno in brez zamud izvajal naloge, ki so mu bile zaupane. Tudi takrat, ko je moral voditi obdobja valutnih restrikcij, je to izvajal v optiki začasne nujnosti in torej ni nikdar pozabil na cilj liberalizacije ekonomskih odnosov s tujino. Nič lažje niso niti današnje naloge menjalnega urada, ki se je z reorganizacijo prilagodil sprememnjenim ekonomskim in monetarnim razmeram. Njegove temeljne naloge zadevajo upravljanje valutnih rezerv, nadzorovanje finančnih posrednikov (ki preprečuje infiltracijo kapi-talov nezakonitega porekla) in statistično opazovanje in analiziranje monetarnih gibanj.
Banka Italije je izkoristila priložnost posega
guvernerja Fazia na simpoziju Forex za objavo preglednice o gibanju razkoraka med italijanskimi dolgoročnimi obrestnimi stopnjami in povprečjem, ki velja za sedem najbolj industrijsko razvitih držav sveta (G7). Lani je Italiji uspelo zmanjšati ta razkorak na 1,7 odstotka, potem ko je še leta 1993 znašal kar tri odstotke. V obdobju 1988-94 je bil povprečni razkorak 2,7 odstotka, medtem ko se je v obdo-
bju 1982-88 Italija ponašala z negativno razliko za 1,3 odstotka. Preglednica Banke Italije kaže tudi na lansko občutno skrčenje dolgoročnega razkoraka med italijanskimi in nemškimi obrestnimi merami: leta 1993 je razlika znašala 4, 5 odstotka, lani pa le še 2,8; v obdobju 1988-94 je bila povprečna razlika 2,3 odstotka, v obdobju 1982-88 pa je bila negativna v korist Italije za 0, 6 odstotka.
Državni svet odmrznil odlok o 15-odstotnem pokojninskem prispevku za profesionalce
TRST - Z več kot enoletno zamudo se je vendarle premaknilo z mrtve točke tolmačenje in izvajanje zakonskega določila St. 537/93, ki je 1. januarja 1994 uvedlo obvezno pokojninsko zavarovanje pri skrbstvenem zavodu INPS za tiste profesionalce in sodelavce, ki niso nikjer redno zavarovani in imajo dohodek od samostojne dejavnosti. Zakon predvideva, da bodo ti dohodki podvrženi 15-odstotnemu prispevku za socialne dajatve, ki bodo nakazane na »ad hoc« ustvarjeno zavarovalno pozicijo v okviru trgovskega pokojninskega sklada pri zavodu INPS.
Državni svet je te dni dokončno pregledal in odobril pravilnik ter izvajalne predpise, ki jih bodo predvidoma februarja objavili v uradnem listu, potem ko jih bosta podpisala pristojna ministra za delo in za zaklad. V pričakovanju uradnega besedila, ki bo opredelilo dohodke in kategorije zavezancev, je bilo potrjeno, da bodo profesionalci morali poravnati obveznost do konca maja, ko bodo uradno znani dohodki od samostojne dejavnosti v letu 1994, od katerih bo treba odšteti 15-odstotni prispevek. (B)
SLOVENIJA / KAKOVOSTNI PREMIK NA PODROČJU ITALIJANSKIH VLAGANJ
Grupa Bonazzi največji italijanski investitor v Sloveniji
Po nakupu kranjskega Tekstilindusa (zdaj Aguasava) se pravkar zaključuje prevzem ljubljanskega Vulona
ARGO - V Italiji imamo podjetnike, ki verjamejo v razvoj Slovenije.in v njeno hitro vključevanje v svetovne gospodarske tokove. Med njimi je tudi družina Bonazzi iz mesteca Are o v tridentinski pokrajini. Poleti leta 1993 je na dražbi kupila tovarno Tekstilindus v Kranju, za njen nakup in posodobitev naprav in strojev pa je porabila 30 milijard lir. Operacijo so izpeljali z ustanovitvijo slovenske družbe Aquasava in s tem imenom gredo zdaj izdelki kranjske tovarne v svet. Tovarna je bila pred dražbo na robu stečaja, saj se ne doma ne v tujini ni našel kupec, zato bi se bili delavci gladko znašli na cesti. Ob prevzemu tovarne je bilo v njej 319 zaposlenih, danes, Po komaj petnajstih mesecih, Pa jih je že 474. To pomeni, da je novo vodstvo znalo tovarno ponovno zagnati.
Dr. Giulio Bonazzi, menadžer srednjih let, ki je že poldrugo leto doma bolj v Sloveniji kot pa v domači Italiji, se bo zdaj z družino vsaj za nekaj let preselil v Slovenijo, kjer je našel možnosti za nadaljnje udej-
stvovanje. Tik pred sklenitvijo je namreč nakup tovarne kemičnih vlaken Yulon v Ljubljani. Slovenski delavci, tehniki in splošna zavzetost ljudi so ga namreč prepričali, da se loti tudi drugih poslov v tej državi. Grupa Bonazzi ima več kot deset tovarn po svetu. Največ jih je v Italiji, druge pa so v Belgiji, Nemčiji in na Hrvaškem. Izdelke teh tovarn izvažajo po vsem svetu, proizvodi iz kranjske tovarne pa gredo v Italijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in ZDA.
Med tovarnami, ki so se znašle na seznamu tistih, ki jih v Sloveniji privatizirajo, je tudi Yulon, ki je celo prva na spisku Agencije za privatizacijo. Za to tovarno se je grupa Bonazzi zanimala že pred časom, saj je hotela dopolniti svojo proizvodnjo in ponudbo. V nakup tovarne so sli skupaj z go-risko tvrdko Godiver (ustanovljena je bila leta 1988, dosedanja lastnika pa sta bila slovenska državljana Srečko Štrukelj in Sonja Marinič. Tvrdka se je ukvarjala predvsem z uvozno-izvozno dejavnostjo, na italijanski trg pa je plasirala tudi
izdelke Yulona. Bpnazzijeva finančna družba Acquafil iz Ar-ca je postala večinski delničar v goriski družbi Godiver, ta pa bo sedaj večinski, 57-odstotni delničar ljubljanskega Yulona. Preostalih 43 odstotkov delniškega paketa so deloma odkupili zaposleni, deloma pa ostaja v lasti državnih skladov, kot določa slovenska zakonodaja. Agencija za privatizacijo je zadevni sklep sprejela 31. decembra lani, italijanski podjetnik mora pogodbo zaključiti v roku enega meseca, torej do konca januarja.
V Kranju je grupa Bonazzi investirala 30 milijard lir, za nakup tovarne Yulon in za njeno modernizacijo pa bo v treh letih porabila 50 milijard lir in s temi sredstvi tudi dokapitalizirala finančno osnovo družbe. Z skupnim vložkom 80 milijard lir bo grupa Bonazzi postala najmočnejši italijanski investitor v Sloveniji. Doslej je ta primat pripadal podjetju Saffa, ki je investiralo v papirno industrijo 70 milijad lir.
Grupa Bonazzi bo z novo pridobitvijo ne le zaokrožila svojo
proizvodnjo, ampak bo postala največji proizvajalec tekstilnih vlaken v Evropi. Izdelki iz Kranja in Ljubljane bodo torej romali ne le na evropske, ampak tudi na svetovne trge.
Investicija je pomembna tudi zato, ker z njo prihaja do kvalitetnejših in velikih posegov italijanskih podjetnikov v Sloveniji. Tokrat ne gre za skromne investicije malih ali srednjih podjetij, ki jih je kar precej, namenjeni pa so malim proizvodnim podjetjem, v katerih je zaposlenih le po nekaj delavcev. Tokrat gre za res velik posel: če združimo oba posega, dobimo že sedaj skoraj 900 zaposlenih. To pa je že kar veliko, Se posebno ob dejstvu, da bo korenita posodobitev naprav omogočila visoko avtomatizacijo proizvodnje. Primer gupe Bonazzi pa bo nedvomno spodbudil tudi druge italijanske podjetnike k večjemu angažiranju v slovenskem gospodarskem prostoru, ki potrebuje ne le finančne injekcije, ampak v prvi vrsti novo tehnologijo in marketinške sposobnosti.
Marko VValtritsch
TOR SRE ČET PET PON					
	313	16- X	16,9	161	lljb 15S St	(9,0 158	5,9
				< •	■
10 DM	477	10 K	^ 8 / M H	10,3	10£	>6,2 104 N	73
Zaupanje v Dinija oživilo vse trge
MILAN - Finančni trgi so očitno optimisti glede Dinijeve usode v parlamentu. Njegov govor je včeraj pozno popoldne povzročil poskok tečajev BTP future, lira se je ovrednotila do vseh glavnih valut, milanska borza pa je sklenila sestanek s pozitivnimi indeksi. Pri dolarju je lira glede na petkov tečaj pridobila 13 točk, pri marki pa 9,5 točke, čeprav se je nemški bankovec po zaprtju menjalnega trga spet rahlo okrepil. Borzni indeks Mih je pridobil 1,23 odstotka, Mibtel je sestanek sklenil s porastom za 0,35, Mib-30 pa je napredoval za 0,66 odstotka.»
NOVICE
Evropsko finansiranje za projekt ČETA v Gorici
GORICA - Center za aplicirano ekologijo GETA v Gorici je zmagal na evropskem natečaju za najboljši projekt v okviru programa z naslovom »Raziskovanje, tehnološki razvoj in demonstracije na področju kmetijstva in agroindustrije«, na katerega razpis se je odzvalo dva tisoč skupin z vsega kontinenta. Goriški projekt, za katerega je bilo že nakazanih sto milijonov lir, bo posebno koristen za države proizvajalke olivnega olja, saj se raziskava nanaša na razvoj biološkega procesa za čiščenje odpadnih voda pri stiskanju oliv in za pridobivanje metana.
Sodelovanje med furianskim De Simonom in Vah Hoolom
VIDEM - Tovarna De Simon iz Osoppa, članica industrijskega konzorcija hibus, ki si je v osemdesetih letih zagotovil 40 odstotkov italijanskega trga avtobusov za javni prevoz, je sklenila sporazum o proizvodnem sodelovanju z belgijsko družbo Van Hool, enim največjih proizvajalcev avtobusov v Evropi. Sporazum zadeva tudi sodelovanje na trgovskem področju in pri tehnični sistenci, nanaša pa se na avtobuse s skrajno znižanim dnom, ki omogočajo lagodni vstop in izstop tudi za potnike z motoričnimi težavami. Družba De Simon v tis-skovni noti poudarja, da sporazum ponuja italijanskemu trgu družino mestnih avtobusov, ki so j ib že preizkusih v drugih evropskih državah.
V veljavi nov odlok o pomoči avtoprevoznikom
RIM - Z objavo v uradnem listu je včeraj začel veljati obnovljeni odlok o posegih v korist avtoprevo-zništva, ki določa za prvo polletje lanskega leta davčni kredit v znesku 285 milijard lir za podjetja, ki so pooblaščena za prevoz blaga za tretje osebe, in prispevek za avtoprevozna podjetja Evropske unije, ki je sorazmeren s porabo plinskega olja na italijanskem ozemlju.
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK

IZ ^.IIIBLIAN^ V pRANKFURT pONDON fy|IlNCHEN JSTANBUL jyj0SKV0 fcOPENHAGEN pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRANO QUNAJ ^URICH
Rezervacije in Informacije:
ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
KOBARID / KNJIŽNA NOVOST
»Koraki skozi meglo«
Avtor opisuje dogajanje na soški fronti v času od 1915 do 1917
V	kobariškem muzeju so predstavili novo knjigo o dogajanju na soSki fronti v Času prve svetovne vojne. Gre za drugo knjižno delo dr. Vasje Klavora z naslovom »Koraki skozi meglo -Soška fronta Kobarid-Tolmin 1915 - 1917«.
Knjigo je izdala Mohorjeva družba iz Celovca, njen izid pa je denarno podprla tudi avstrijska vlada. V kratkem bodo knjigo v nemškem prevodu predstavili tudi na Dunaju.
Knjiga Koraki skozi meglo je že drugo avtorjevo delo, v katerem opisuje dogajanje na Soški fronti. Pred tremi leti je izšel njegov književni prvenec z naslovom »Plavi križ«, v katerem je opisoval dogodke in razmere na severnem delu Soške fronte, na Bovškem, in priprave ter potek bojnih operacij ob takoimenovanem »kobariškem čudežu«, ob katerem se je sesula organizacija italijanske gajske in se je zaCel veliki umik, ki se je ustavil šele ob reki Piavi.
V	svoji drugi knjigi pa avtor na osnovi zbranih dokumentov, pričevanj in že napiseme literature opisuje dogodke, ki so se v istem Času dogajali na Tolminskem. S to knjigo je dr. Vasja Klavora - to je še posebej dragoceno - popisal pričevanja še živečih ljudi, ki so se bodisi udeležili opisanih dogodkov ali so jih kako drugače spremljali in se jih še spomninjajo.
Poglobil se je torej v Cas pred 80 leti, ko sta se po tolminskih gorah
in v tolminski kotlini, tedaj še delu Soške fronte, obe strani srdito spopadali in so v krvavih juriših ene in druge v vojno vpletenih strani padali vojaki in civilno prebivalstvo. Slednje zlasti v bombardiranjih.
Pri pisanju se je Klavora oprl na 56 naslovov knjižnih publikacij, okoli 320 zapisov ustnih virov in na veC kot šeststo Časopisnih člankov, ki jih je našel v avstrijskih in nemških ter italijanskih Časopisih, dokumentih in fotografskih zbirkah.
Knjiga »Koraki skozi meglo« ima enajst poglavij in zajema Cas od izbruha vojne do oktobra 1917. Vendar delo ni samo popisovanje vojnega dogajanja. Skozi delo se kot rdeča nit vleCe avtorjevo spominanje lastnih korenin, svojih prednikov in otroških let, ki jih je doživljal ob pokojnem očetu, ki mu je kot fantiču pripovedoval o krvavih bojih.
S knjigo »Koraki skozi meglo« je dr. Vasja Klavora, ki je po poklicu zdravnik - specialist kirurg v šempetrski bolnišnici - zaokrožuje s »Plavim križem« začeto pripoved o dogajanjih na Soški fronti v Gornjem Posočju.
Predstavitev istega dela bodo pripravili tudi v Novi Gorici, v Četrtek ob 19. uri v prostorih Goriškega muzeja v Kromberku. Tudi tam bo knjigo in avtorja, tako kot v Kobaridu, predstavil kustos Goriškega muzeja prof. Drago Sedmak.
Vojko Cuder
MARIBOR / TEHNOLOŠKI PARK
Izziv za 250 podjetnikov
V desetih letih naj bi zrasla velika podjetniška vas
V Štajerskem tehnološkem parku, ki ga je v Pesnici konec lanskega leta ustanovila Mariborska razvojna agencija s finančno podporo ministrstva za znanost in tehnologijo (stavbo in zemljišča pa je park brezplačno dobil od Surovine Maribor), je poslovne prostore za zagon podjetniške zamish našlo že sedem podjetnikov raznih strok.
A to naj bi bili samo skromni začetki. V naslednjih desetih letih naj bi namreč v Pesnici zrasla velika podjetniška vas. V tem Času naj bi se po predvidevanjih Štajerski tehnološki park iz sedanjih 400 kvadratnih metrov razširil na 16.500 kvadratnih metrov in omogočil zagonske korake 250 podjetnikom. In Ce bo vsak podjetnik zaposloval v povprečju denimo dva delavca, je v Pesnici pričakovati živahno gospodarsko življenje.
»Aprila bomo objavili razpis za zbiranje intere-
sentov. Pri izbiri podjetnikov, ki bodo dobili poslovne prostore v Štajerskem tehnološkem parku bo odločilnega pomena vsebina programa, predvsem z vidika možnosti za vključevanje na domači in tuji trg,« nam je povedal mag. Valentin Kropiv-šek, direktor Štajerskega tehnološkega parka.
»Tistim, ki imajo dobre podjetniške zamisli, zagotavlja park predvsem pomoč pri sami ustanovitvi podjetja, ugodno najemnino (osem mark za kvadratni meter), razna svetovanja, pomoč pri
iskanju poslovnih partnerjev, pomoC pri promociji tehnološko zanimivih izdelkov, predvsem pa povezanost z informacijskim omrežjem ARNES, to je podatkovno povezavo z mednarodnim informacijskim sistemom. Štajerski tehnološki park pa bo pomagal podjetnikom tudi pri sodelovanju na natečajih različnih ministrstev.«	v
Ce bo Štajerski tehnološki park želel doseči začrtano velikost, mora po besedah mag. Valentina Kropivška letno vložiti v razvoj dva milijona mark. Začetna sredstva naj bi zagotovila ministrstva, kasneje pa naj bi park zaCel sam ustvarjati prihodek, ki ga bo vložil v nadaljnji razvoj.
Janko Štruc
NOVICE S PRIMORSKE
Nadzorni svet v Kraškem vodovodu
SE2ANA - Z ukinitvijo dosedanje občine Sežana in ustanovitvijo štirih občin (Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina), je ukinjen tudi dosedanji nadzorni oigan, kakor ga zahteva zakon o javnih podjetjih. Bivša občina Sežana je bila tudi ustanoviteljica javnega podjetja Kraški vodovod. Nadzorni organ (svet) nad-zaruje vodenje poslovanja podjetja in ima šest elanov. Prejšnji IS je predlagal, naj bodo v njem najvišji predstavniki novih občin, torej župani. Ker Kraški vodovodi oskrbujejo tudi kraje v občini Miren-Kostanjevi-ca, so v nadzorni organ povabih tudi župana te občine Zlatka Marušiča. OS sežanske občine je na zadnji seji potrdil dr. Benjamina Jogana za elana tega organa.
Zdaj še Vipa Invest 2
NOVA GORICA - Na Banki Vipa d.d. so nam povedali, da so izredno zadovoljni z vpisom certifikatov, ki so jih do 17. januarja zbirali pri občanih. Po načrtih naj bi jih zbrah za 6 milijard tolarjev, dejansko pa jih je v njihovo družbo vpisanih sedem milijard tolarjev, ah za okoli 16 odstotkov veC kot so pricakovah. Svoje certifikate jim je zaupalo okoli 27 tisoC ljudi, pretežno s severne Primorske in Krasa, torej z območij, kjer ima banka svoje poslovne enote. V vodstvu banke pa so prepričani, da so jim ljudje zaupali tudi zaradi njihove investicijske politike v domača podjetja. Ker je zanimanje veliko, so se odločiti ustanoviti novo družbo Vipa Invest 2 z razpisanim kapitalom 2, 5 milijarde tolarjev. Certifikate bodo zaceli zbirati takoj po pridobitvi dovoljenja, najverjetneje v zaCetku februarja. Pozneje bodo oba sklada združili.
Lokalna uprava
SOLKAN - Zaradi nejasnosti glede delovanja lokalne samouprave so še lani konec novembra v Solkanu potrdili mandat svetu KS Solkan do konec junija letos. V kraju menijo, da bo takšna oblika delovanja samo v pomoč pri delu občinskega sveta mestne občine Nova Gorica.
Novice zbral Vojko Cuder
LJUBLJANA / ZELENI LJUBLJANE
Zaradi nezakonite sečnje pobuda mestnemu svetu
Osrednja točka včerajšnje novinarske konference Zelenih Ljubljane je bila pojasnitev pobude mestnemu svetu v zvezi z nezakonito seCnjo dreves na Golovcu.
Po besedah predstavnika Zelenih Ljubljane Aleksandra Marinka, je bila konec prejšnjega tedna na Golovcu izvršena nezakonita seCnja okoli 100 kubikov gozda, s strani dveh lastnikov. SeCnjo je ustavil področni gozdar, inšpekcijske službe pa bodo zoper kršiteljev ustrezno ukrepale. To območje, kjer je bila nezakonita seCnja, je zaščiteno kot zeleni pas z odlokom mesta Ljubljane. Kršitve mestnih odlokov o zava-
rovanju gozdnih površin pa morajo biti po njihovem mnenju ustrezno sankcionirane, da ne bi prihajalo do podobnih dejanj. Zato v svoji pobudi predlagajo mestnemu svetu pripravo strokovnih pogojev, da se gozdne površine, zajete v mestnem odloku, odkupi od lastnikov, s tem ukrepom pa bi se vzpostavil enoten režim ravnanja do gozdnih površin oziroma do zelenega pasu. Prav tako pa Zeleni Ljubljane menijo, da je eden od načinov, da se takšna dejanja prepreči, izdelava katastra dreves, v katerem bi bilo vsako drevo definirano po funkciji in vrednosti. (V. V.)
BOHINJ / OBČINSKI SVET
Župan uraduje v svoji dnevni sobi
Bohinjci bodo do grba in zastave prišli prek javnega razpisa
Predsednik občinskega sveta občine Bohinj Jože Cvetek je sklical že drugo sejo, na kateri naj bi govorili o žigu, grbu in zastavi občine Bohinj, se dogovorili o pripravi poslovnih prostorov na sedežu občine, določili podpisnike za žiroracun občine in soglašali z odprtjem postnega predala. Zapletlo se je že pri sprejemanju omenjenega dnevnega reda, o katerem so elani občinskega sveta razpravljali skoraj dve uri.
Niso se namreč mogli odločiti, ali dodatne točke sodijo pod točko razno ali jih bodo uvrstili na dnevni red kot samostojne. Ker se je razprava zavlekla, saj so o vsaki točki glasovali posebej, so o trenutno najbolj perečem problemu za Bohinjce -gradnji male hidroelektrarne, ki jo v neposredni
bližini hiš gradi podjetje Bistrica - razpravljali do polnoči. Kar nekaj Časa je tudi minilo, preden so pregledali in potrdili zapisnik prve seje občinskega sveta, nekaj zapletov pa je povzročila tudi določitev začasnega žiga občine Bohinj.
Tega so dali narediti že pred sejo, vendar ni bil
ustrezen. Kot so se pozanimali pri pristojnih organih na republiki, mora žig vsebovati sedež in ime občine, zato so ga določili kot začasnega. Zupan tudi še nima prostorov, v katerih bi lahko delal, zato uraduje kar v domači dnevni sobi, prav tako pa za zdaj plačuje vse stroške, ki jih ima s svojo novo funkcijo, kar iz lastnega žepa. Da bi Bohinjci dobili svoj grb in zastavo, so se odločili za javni razpis s 30-dne-vnim rokom in tremi nagradami po 80, 40 in 20 tisoč tolarjev.
Mateja Faletič
IZ POSTOJNE IN BISTRICE
Bo seje vodil župan?
POSTOJNA - Na drugi seji se bodo danes sestati elani postojnskega občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo več imenovanj in statutarnih sklepov, sprejeti pa naj bi tudi predlog začasnega poslovnika, ki ne predvideva izvolitve predsednika sveta, temveč določa, da seje sklicuje in vodi župan. Svetniki naj bi imenovali sekretarja občinskega sveta, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisijo za pripravo poslovnika in statuta Sprejeti naj bi tudi sklep o razporeditvi delavcev v občinski upravi, po katerem naj bi bilo na občini zaposlenih 22 ljudi. Ta sklep pa bo veljal le do sprejetja sistematizacije del in nalog delavcev, zaposlenih na občinah Pivka in Postojna. Na današnji seji naj bi podaljšali mandat gradbenemu odbora, ki bdi nad obnovo kulturnega doma v Postojni, nekaj Časa pa bodo namenili tudi pobudam in vprašanjem svetnikov.
Bistriški mesec kulture že osemnajstič
ILIRSKA BISTRICA - Bistriški tradicionalni mesec kulture, ki se uradno začne 19. januarja - ob rojstnem dnevu pesnika Dragotina Ketteja - poteka letos že ose-mnajstič. Od januarja do sredine marca se bo v Ilirski Bistrici in okoliških krajih zvrstilo veC različnih prireditev, med katerimi sta dve osrednji. Prva je bila v nedeljo na gradu Prem (rojstnem kraju pesnika Dragotina Ketteja), kjer so predstaviti pesniški prvenec domačina Jožeta Steguja. Draga osrednja slovesnost oziroma kulturni večer pa bo 8. februarja v Ilirski Bistrici. Predstaviti se bodo zbori iz Reke, Nabrežine in Ilirske Bistrice. Omenimo še gostovanje gledališke skupine s sežanske gimnazije, koncerta štirih pianistov iz Italije, operne arije dijakov solo petja iz reške GS ter predstavitev bosanskega prevoda Kettejeve poezije.
Pripravila Mateja Godejsa
SEŽANA / OBČINSKI SVET
Lastninjenje v BTC Terminal
Poslovno nepotrebna sredslva je BTC Terminal ponudil nekdanji občini
BTC Terminal Sežana je v svojem programu lastninskega preoblikovanja, ki ga je odobrila tudi agencija, opredelil del svojih sredstev kot poslovno nepotrebnih. Gre za pozidana in nepozidana zemljišča (skoraj 90 tisoč kvadratnih metrov) ter gradbene objekte in industrijski tir v skupni vrednosti 340 milijonov tolarjev. Občini je ponudil, naj jih prevzame v lastništvo.
Poslovno nepotrebna sredstva je BTC s pogodbo brezplačno prenesel še na nekdanjo občino Sežana. Ta pa bo formalnopravno veljavna šele, ko se bo Sklad za razvoj RS izjasnil, da ne bo uveljavljal prednostne pravice oziroma da ni zainteresiran za prevzem zemljišč in objektov. Z njimi je lahko občina prej samostojno razpolagala. Z nekdanjo obči-
no je BTC Terminal sklenil tudi pogodbo o občasnem najemu objektov. Pogodba je sklenjena za deset let, najemnina pa znaša 10 tisoč nemških mark na leto. Pravice obeh pogodb se prenašajo tudi na sedanjo občino Sežana. S takšno delitvijo premoženja je namreč BTC Terminal omogočeno lastninjenje, sicer bi vedno v podjetju dobil sklad za razvoj, saj je podjetje kapitalno intenzivno.
Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli pobudo BTC Terminal in določili tričlansko komisijo, ki naj v najkrajšem Času opravi razgovore na skladu. Svetniki so poudarili, da je v interesu občine postati lastnik zemljišč in objektov na tako pomembni točki ob državni meji, kot jo ima podjetje BTC Terminal. Vojko Cuder
Zbor se že pripravlja na proslavo petdesetletnice delovanja
ŠENTJUR - Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev, ki se v teh dneh pripravlja na snemanje kasete in vsakoletni spomladanski koncert, bo prihodnje leto praznoval petdesetletnico delovanja, ki jo bodo pevci proslaviti s koncertom izključno Ipavčevih pesmi.
Tradicija zborovskega petja je v Šentjurju močna ravno zaradi rodbine znanih zdravnikov in skladateljev Ipavcev, ki je tu ustvarila številne pesmi, samospeve in tudi prve opere. Le redko kdo ne pozna že skoraj ponarodelih pesmi
Slovenec sem; Bodi zdrava, domovina; Kje so moje rožice; Planinska roža Gustava Ipavca, njegovega brata Benjamina ter sina oziroma nečaka Josipa.
V moškem pevskem zboru Skladateljev Ipavcev poje 32 bolj ali manj stalnih elanov, ki jih vodi dirigent Franci Plohl. Zbor se udeležuje vseh občinskih in regijskih pevskih tekmovanj, že dolgo pa sodeluje tudi z mešanim zborom Erkel Ferenc iz Szegeda in z mešanim zborom Danica iz Sentprimoža na Koroškem.
Anita Zmahar
DOGOVOR
MED
LDS IN SKD
Konec obdobja politične nestabilnosti
LJUBLJANA - Pogajanja med Liberalno demokracijo Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati so se včeraj končala. Po besedah predsednika vlade naj bi se s tem končalo tudi obdobje politične nestabilnosti, saj naj bi doseženi sporazum zagotovil delovanje velike koalicije do naslednjih volitev. Dodatek h koalicijski pogodbi med LDS in SKD predvideva zamenjavo ministrstva za zunanje zadeve za ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
i
Zunanji minister naj bi postal liberalni demokrat Zoran Thaler, ki po ttmenju Drnovska kljub relativni mladosti izpolnjuje vse zahteve in pogoje za to mesto. Minister za ekonomske odnose in razvoj pa bo krščanski demokrat Janko Deželak, ki bo v Času Drnovškove odsotnosti opravljal tudi funkcijo Podpredsednika vlade. Davorin Kračun bo sporazumno odstopil z mesta ministra za ekonomske odnose in razvoj ter se najverjetneje vrnil med poslance (državni zbor bo moral zato zapustiti Rudi Moge), postal Pa bo tudi predsednik ekonomskega sveta vlade. Na izpraznjenem mestu predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose pa bo novega zunanjega ministra Zorana Thalerja zamenjal nekdanji vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Dogovor tudi predvideva, da bosta nova ministra obvezno zavrnila ponujene odstope sedanjih državnih sekretarjev v obeh ministrstvih. Tako zavrnjeni kandidat za zunanjega ministra Peter Ven-oelj Se naprej ostaja državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, Davor Valentinčič, Vojka Ravbar in Tone Rop pa državni sekretarji v mini-
strstvu za ekonomske odnose in razvoj. Krščanski demokrati, tako Drnovšek, lahko kandidirajo tudi za odprto mesto državnega sekretarja za turizem, v prihodnjih štirih mesecih pa se bo mogoCe spraznilo Se kakšno mesto.
Drnovšek ocenjuje, da se bodo med obema strankama š,e naprej kazala določena politična razhajanja, pričakuje pa, da bo koalicija delovala enotno zlasti pri gospodarskih vprašanjih in sprejemanju proračuna.
Izvršilni odbor SKD je včeraj dopoldne potrdil omenjeni aneks h koali-
o o o H|*
‘o;

Premier pričakuje, da bo koalicija delovala enotno (Foto; Srdan Zivulovič)
je bo na današnji seji cke, kot na primer vpra-odloCal svet SKD. Obe Sanje denacionalizacije, stranki morata v našle- lokalne samouprave, pednjih dneh uskladiti še nekatere programske to-
cijski pogodbi med LDS in SKD. Krščanski demokrati ne nasprotujejo kandidaturi Zorana Thalerja, o nadaljnji usodi koalici-
prave krivic in šolstva.
Mija Gačnik
Napovedi v medijih, da bo Drnovškov uradni kandidat za zunanjega ministra učinkoval kot presenečenje, so se pravzaprav uresničile, Čeprav moramo zapisati, da med bolj »presenečene« gotovo sodi tudi kandidat sam. Ime Zorana Thalerja se je v spektakularnem iskanju Peterletovega naslednika sicer tudi občasno omenjalo, vendar vedno z rezervo, k Čemur je precej prispevala tudi kandidatova zadržanost. Thaler je veljal predvsem za človeka prihodnosti, za politika, ki se zdaj kali v državnem zboru, ministrske dolžnosti pa naj prevzame v naslednji fazi kadrovske prenove v slovenski politiki. Vse veC je znakov (denimo izvolitev Jožefa SkolCa za predsednika DZ), da je ta faza nekoliko prehitela svoj«naravni tok« in da generacija zgodnjih tridesetletnikov že prevzema kljucne državne funkcije v Sloveniji. Ce pustimo ob strani pomisleke, da utegne biti tako zgodnja izstrelitev med najvisje zvezde tudi svojevrstna past za mlade politike, nekakšen dvorezen meC, pa velja zapisati, da Zoran Thaler na zunanje ministrstvo nikakor ne prihaja brez izkušenj v politiki, tako notranji kot zunanji. Nase je prvič opozoril, ko je kot dan
predsedstva ZSMS, odgovoren za mednarodno sodelovanje, v Slovenijo pripeljal kontroverznega italijanskega radikala Marca Panello, kar je bila v tistih Časih (1987) veljalo za provokacijo. Veliko je Thaler tvegal tudi tri leta kasneje, ko je deklariral svoje politične ter diplomatske ambicije in sprejel (provokativno) vabilo takrat demosovskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in postal njegov namestnik. V krogih opozicijske ZSMS -LS so Thalerjev pristanek razumeli kot izdajo, zato so bile njegove delnice v stranki vse do volitev 1992 zelo nizke. »Vrnil« se je Sele takrat, ko so levosredinske stranke spoznale, da je proces njihovega združevanja nujen, Ce želijo ohraniti in okrepiti svoje mesto na slovenski politični sceni. Postal je predsednik odbora za mednarodne odnose v državnem zboru, ki je kmalu postal poglavitno mesto razprav in polemik o razklanosti in pomanjkanju konceptov v slovenski zunanji politiki. Thaler posebej v zadnjem času, ko se je idila LDS - SKD tudi javno skrhala, ni varčeval s kritikami na delo zunanjega ministrstva in Se posebej ministra Peterleta.
Boštjan Lajovic
Bruselj: še vedno nič o pridruženem članstvu
BRUSELJ, DUNAJ - Nova italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je včeraj, kot poroča Ansa, izrekla željo, da bi »kar se da hitro« našli rešitev za tista dvostranska razhajanje med Italijo in Slovenijo, ki še nadalje zavirajo začetek pogajanj o asociacijskem sporazumu med Slovenijo in Evropsko zvezo. Kot je moC zvedeti, ministri vCeraj niso načenjali te problematike. Zaradi zasedanja italijanskega parlamenta je Agnellijeva predčasno zapustila Bruselj in je za zastopanje italijanskih stališč, Ce bi le prišlo do načenjanja vprašanj v zvezi s slovenskim pridruženim članstvom, pooblastila francoskega zunanjega ministra Juppeja, ki je predsedujoči ministrskih srečanj.
Ko je odgovarjala na vprašanja o svojem prvem nastopu v vlogi italijanskega zunanjega ministra v Bruslju - včeraj je bilo v belgijski prestolnici redno srečanje zunanjih ministrov Evropske zveze -, je Susanna Agnelli poročevalcem povedala, da zaradi »odsotnosti novih dejstev« ne pričakuje, da bodo njeni evropski kolegi postavili na dnevni red vprašanje slovenskega pridruženega članstva, da pa si želi, da bi kar se da hitro našli tiste rešitve, ki bi Italiji omogočile, da privoli v začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v EZ.
Ministrica je opozorila na to, da so razmere, ki so nastale med Slovenijo in Italijo, drugačne od tistih, ki vladajo med drugimi državami EZ. Pristavila je, da je minule dni to stanje že orisala svojemu francoskemu kolegu Alainu Juppeju, ki je tumusni predsednik srečanj. Italija po njenih besedah še posebej Caka na to, da bodo v Ljubljani sestavili novo vlado in da bo imenovan nov zunanji minister. To naj bi omogočilo obnovitev dvostranskih pogovorov o problemu vračanja premoženja, ki je bilo odvzeto Italijanom po drugi svetovni vojni.
Avstrijski zunanji minister Alois Mock pa je včeraj grajal stališče slovenske vlade v sporu med Ljubljano in Rimom zastran premoženja Italijanov, ki so bili izgnani - tako italijanska agencija, ki poroča o tem, v resnici pa ne gre za izgnance, marveč za optante - iz Istre po letu 1945. Mock je stahSCe slovenske vlade ocenil za »nepopustljivo«.
V intervjuju, ki ga je vCeraj objavil dunajski Časnik Die Presse, je Mock dejal, da so si »Slovenci spočetka pridobili mnogo naklonjenosti, da pa so naredili napak, ker so postavili na zatožno klop lastnega zunanjega ministra«. Die Presse v tej zvezi pojasnjuje, da je imel Mock v mislih sporazum, ki ga je Lojze Peterle sklenil z Italijo, ki pa ga je parla-mnent kasneje ocenil za pretiranega in ga je bojkotiral. Posledica tega je bila, piše Die Presse, da je Peterle odstopil, Itahja pa blokira sleherni stik Slovenije z Evropsko zvezo. Mock poudarja, da so pri sklepanju Peterletovega sporazuma z Italijani sodelovali tudi drugi predstavniki slovenske valde, tega pa, kot komentira Mock, ni moC poCeti. Avstrijski minister je tudi povedal, da je v preteklosti interveniral pri italijanskem kolegu, da bi »spravil stvari malce v gibanje«. Eden od predlogov, o katerih naj bi tekla beseda, se je nanašal na oblikovanje »operativnega koledarja«, podobnega tistemu, ki ga imata Avstrija in Italija v zvezi z Južno Tirolsko. Mock je svoje tokratne kritične besede na račun Ljubljane pojasnil s trditvijo, da ima namen v prihodnje »v Rimu še močneje intervenirati v prid Ljubljani«, poroča Ansa.	(C. R.)
Avstrijski veleposlanik v uredništvu Republike
LJUBLJANA - Uredništvo Republike je včeraj obiskal novi avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Karl VVagner, ki je konec minulega leta zamenjal veleposlanico dr. Jutto Stefan-Bastl. V pogovoru, ki je trajal dobro uro, se je avstrijski veleposlanik še zlasti zanimal za strukturo slovenskega medijskega prostora, za možnosti za zagotavljanje neodvisnosti medijev in za težave, ki nastajajo pri zagotavljanju nujnega pluralizma virov infomacij na tako omejenem trgu, kot je slovenski. Gost si je ogledal tudi prostore uredništva in delo v njem.
(C. R., foto Boban Plavevski)
Hitovci so v peticiji, ki so jo poslali poslancem, nastopili proti diskriminaciji zaposlenih v igralnicah
LJUBLJANA (STA) -Delegacija Odbora za peticije, ki predstavlja okrog 1.500 zaposlenih v podjetju Hit iz Nove Gorice, je vCeraj v državnem zboru predstavila peticijo, v kateri opozarjajo na neustreznost nekaterih določb predloga zakona o igrah na sreCo, ki bodo zavirale uspešno poslovanje Hita. Z delegacijo so se pogovarjali Danica Simšič, Breda PeCan, Janez Kopač, Igor Omerza, Zmago Jelinčič, Ivo Hvalica in Janez Podobnik.
Državni zbor bo o zakonu o igrah na sreCo, ki je v tretjem branju, odločal v okviru januarske seje, v njem pa so, kot je poudarila Katja Kogej, namestnica predsednika Odbora za peticije Hita, določbe, ki še bolj restriktivno urejajo področje igralništva in pri lastninjenju družbenega kapitala diskriminirajo zaposlene v igralnicah glede na zaposlene v drugih
gospodarskih panogah. Progresivni prometni davek od prometa igralnic, ki je v veljavi od 1. januarja lani, je doslej Hitu pobral vso akumulacijo in mu s tem onemogočil njegov nadaljnji razvoj, je še poudarila Kogejeva.
V peticiji poslancem DZ zaposleni v Hitu poudarjajo neustreznost nekaterih določb predloga zakona o igrah na sreCo, ki bo »dušil podjetniško iniciativo, demotiviral zaposlene in v državni proračun prispeval manj, kot bi lahko«. »Zakon, o katerem boste glasovali v naslednjih dneh, ni samo krivičen do podjetja in zaposlenih, paC pa je tudi škodljiv in zato nesprejemljiv, kar se zlasti odraža v določbah v zvezi s koncesijsko dajatvijo, lastninjenjem in napitnino. Iz zakona namreč sledi, da bomo morali plačevati koncesijsko dajatev državi tudi od prometnega davka, ki je pri-
hodek državnega prora-	v drugih dejavnostih ni	cem,« so še zapisali v
Cuna, oškodovani pa	del prihodka podjetja,	omenjeni peticiji,
smo tudi pri napitnini, ki ampak pripada delav- Foto: Bojan Velikonja
SOSEDNJE REGIJE
Torek, 24. januarja 1995
NOVICE
AVSTRIJA / DRAMATIČEN POLOŽAJ V KMETIJSTVU
Avstrija končno vzpostavila diplomatske stike z Makedonijo
DUNAJ/SKOPJE - Avstrija je včeraj uradno vzpostavila diplomatske stike z državo Makedonijo. Po zadnjih informacijah iz zunanjega ministrstva pa Se ni zano, ali bo Dunaj v Skopju odprl tudi ambasado, kajti zaenkrat bo zadeva opravljena Se preko Dunaja. Kot znano, Avstrija - v nasprotju z drugimi državami Evropske zveze, ki so bivšo jugoslovansko Republiko uradno priznale že konec leta 1993 -Makedonijo ni uradno priznala in tudi ni imela polne diplomatske strike s Skopjem. Avstrijsko zadržanje je bilo pogojeno s sporom med EZ in Grčijo. Slednja Makedonijo do danes ni priznala.
Poziv skupine »SOS-sočlovek«
DUNAJ - Skupina »SOS-sočlovek«, ki je konec leta 1993 v avstrijski prestolnici organizirala zborovanje proti Haiderjevi gonji napram tujcem z več kot
250.000	udeleženci, v posebnem pozivu od avstrijske zvezne vlade zahteva »obsežno politiko Človekovih pravic«. Dve leti po spodbudnem začetku z »morjem luCi« da se danes Avstrija glede svoje politike do tujcev nahaja v nekem »pohtic-nem bunkerskem vzdušju«, kritizira organizacija za spoštovanje človekovih pravic. Njen predsednik Schenker je temu še dodal, da Avstrija ljudi s potnim listom iz Tretjega sveta s pomočjo svoje restriktivne zakonodaje ne le diskriminira, temveč jim vrhu tega dela mnogo sitnosti.
Avstrijski gradbeniki so si zagotovili velik projekt v Rusiji
DUNAJ/MOSKVA - Avstrijski konzorcij gradbenih podjetij (STRABAG, Ast, Mayreder) si je v ruski prestolici zagotovil izvedbo donosnega projekta.Po-leg Kremlja (na območju nekdanjega carskega vrta) bodo dogradili hotelski in poslovni kompleks s
47.000	kvadratnimi metri površine. Vrednost naročila znaša 1,2 milijarde Šilingov. Stavba naj bi bila dograjena 1997. leta, ko bo Moskva praznovala svojo 850-letnico.
Češko podjetje »Bata« bo prisotno tudi na avstrijskem trgu
DUNAJ - Vodilni proizvajalec in prodajalec čevljev »Bata« - 1894. leta na Češkem ustanovljeno podjetje z današnjim sedežem v kanadskem Torontu - bo od zdaj naprej s prodajalnami zastopan tudi v Avstriji. Pretekli teden je bila odprta postojanka v predarlskem FeldMrchnu, sledili naj bi ji še ta mesec nove trgovine v Dombimu (Predarlska) in na Dunaju. Bata dnevno po vsem svetu proda milijon par čevljev.
Novo vodstvo v tiskarni Mohorjeve dražbe v Celovcu
CELOVEC - Milan Blažej je bil imenovan za novega vodjo Mohorjeve tiskarne. Nasledil je Hanzeja Isop-pa, ki je vodil tiskamo 25 let in z 20 sodelavci tiskamo leta 1980 uspešno popeljal iz Gutenbeigove svinčene dobe v dobo elektronske tehnologije. Hanzej Isopp, ki je vodstvo tiskarne oddal po lastni želji, je bil vseskozi sposoben, kompetenten in zanesljiv vodja tiskarne. Milan Blažej se je izhčil pok-lica v tiskarni »Drava« in pred štirmi leti prišel v celovško Mohorjevo tiskamo.
Dižava kmetom zagotovila izplačilo obljubljenih podpor
Novi minister za kmetijstvo Molterer pomirja in napoveduje reforme
Ivan Lukan
DUNAJ - Avstrijsko kmetijstvo se je po pristopu Avstrije k Evropski zvezi (EZ) znašlo v izredno težavnem položaju; -politiki-zagovorniki pristopa so prišli pod hud pritisk.
Novi minister za kmetijstvo VVilhehn Molterer zdaj skuša pomiriti napet položaj s tem, da je avstrijskim kmetom zagotovil, da bo država izpolnila vse obljube, ki jih je dala v zvezi z državnimi subvenciijami (izravnav-nimi plačili) pred referendumom o pristopu Avstrije k EZ.
V televizijski oddaji »Ura tiska« je Molterer poudaril, da bo vlada nadalje posrkbela tudi za
pravočasno izplačilo obljubljenega denarja, sporen da je le ključ glede razdelitve podpor med zvezo in deželami. Kot pristojni minister je menil, pa se bo to vprašanje dalo rešiti že v prihodnjih 14 dneh. Vse bolj glasno kritiko, češ da so kmeti bili slabo ali celo napačno informirani o posledicah pristopa k EZ, pa je Molterer zavrnil.
Glede bodočega razvoja dohodkov v kmetijstvu, ki so se s pristopom Avstrije s 1. januarjem letos dramatično znižaži, je pristojni politik dejal, da bo razvoj le-teh v prihodnosti slonil na dveh stebrih: na prodaji kmečkih izdelkov ter na vred-
Novi minister za kmetijstvo VVilhelm Molterer.
notenju njihovih storitev za okolje in narave. Potrebno pa bo poskrbeti predvsem tudi za nove
strukture (še posebej na področju predelave), kar bo kmetom omogočilo doseči višjo cene za njihove izdelke oz. storitve. Pri tem pa tudi ne bo šlo brez ukinitve nekaterih zadrug in mlekarn, je še dodal minister iz vrst ljudske stranke.
Kot smo poročali, avstrijsko kmetijstvo s posledicami pristopa Avstriji k Evropski zvezi nikakor ne more biti zado-voljnjo, saj so cene pri nekaterih izdelkih strmoglavile v doslej nepoznane nižine.
Zastopniki kmetov trenutno stanje in razvoj kmetijstva v Avstriji ocenjujejo z veliko zaskrbljenostjo in glasno zahtevajo nujne ukrepe za normalizacijo položaja -predvsem glede cen pri
mleku (le-te so padle celo pod ravan EZ), govedi, svinj in pujskov.
Predstavnika Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) v koroški kmetijski zbornici Stefan Domej in Janko Zwitter sta pretekli teden na tiskovni konferenci v Celovcu govorila o »katastrofalnem stanju« v kmetijstvuin da so kmeti popolnoma izgubili zaupanje v politike in njihove obljube. Zahtevala sta nujnjo spremembo struktur znotraj kmetijskih zbornic kot zastopstvu kmetov in napovedala da bosta tozadeven predlog vložila na današnjem izrednem obenem zboru zbornice. Ena od glavnih zahtev je, da se zastopstvo kmetov v prihodnosti loCi od močnega vpliva strank.
TURIZEM / PROJEKT ROSSKOFEL PROPADEL
Naravi prednost
CELOVEC - OdloCen odpor varstvenikov narave proti nadaljnji izgradnji smučarskega centra Mokrine ob av-strijsko-italijanski meji je bil - vsaj zaenkrat -uspešen.
Skupina koroških investitorjev se je po glasnem protestu tako številnih naravovarstvenih 'organizacij širom Koroške in Avstrije kot tudi skupini poslank vseh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank ter zelenih včeraj odpovedala načrtovani razširitvi smučarskega centra na nad 2000 metrov
visoko goro RoBkofel, goro, ki je za investitorje bil nekakšnem prestižni objekt.
Zastopniki turističnega gospodarstva so s tem v zvezi poudarili, da je projekt »zamrznjen« za tri leta, še naprej pa da vztrajajo pri nadaljnji izgradnji smučarskega centra na Kmi-ško planino (Gamitzen-alm), torej območje, kjer se pojavlja Wulfenia, roza, ki na svetu raste samo še na dveh drugih krajih.
Dejstvo, da se je turistično gospodarstvo odpovedalo izgradnji
smučarskega centra v smer gore RoBkofel, pomeni, da so se možnosti za realizacijo smučarskega cirkusa na Kmiš-ki planini povečale.
Koroška deželna vlada je namreč za ta načrt vec ali manj že dala »zeleno luC«, projekt pa predvideva tudi povezavo z italijansko stranjo, kjer naj bi bile prav tako načrtovane večje turistične investicije.
Konkretnih načrtov Italijani Korošcem sicer še niso predložili, brez bolečih posegov v naravo pa tudi tu zagotovo ne bo šlo. Ivan Lukan
KOROŠKA - SLOVENIJA / MANJŠINA
Med kulturnim ustanovam še najmanj problemov
CELOVEC - Na pobudo Generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja so se včeraj v Mladinskem centru na Rebrci sestali predstavniki obeh osrednjih kulturnih organizacija koroških Slovencev (SPZ in KKZ), Doma v Tinjah ter Mohorjeve družbe s predstavniki Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve Slovenije ter Zveze kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS).
S strani Slovenije so se prvega tovrstnega posveta udeležili državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, od kulturnega mi-
nistrstva Jože Osterman, za ZKOS pa Vojko Topar.
Udeleženci so bili edini, da je sodelovanje tako znotraj manjšine kot tudi med manjšino in matico na kulturnem področju še najbolj neobremenjeno in zato tudi najbolj učinkovito, da pa je še veliko možnosti krepitve sodelovanja znotraj manjšine in tudi v bilateralnih odnosih med Avstrijo in Slovenijo.
Glede promocije kulture koroških Slovencev v Sloveniji pa je bilo ugotovljeno, da bo tu treba ubrati novo pot, kajti dosedanje oblike predstavitve niso bili najbolj uspešne. (I.L.)
ISTRA
Zahteve po neločljivosti italijanske manjšine


Goran Moravcek
■H
REKA - Italijanska narodnostna skupnost, ki živi pretežno na Reki ter v hrvaškem in slovenskem delu Istre, noče pristati na to, da bi bila ločena. Tako so skleniti na skupščini Italijanske unije, ki bo Se naprej enotno branila interese Italijanov na Hrvaškem in v Sloveniji. Nedvomno bo taksen sklep podprl tudi Rim, saj tudi tam ocenjujejo, da bi bila lahko razdelitev Italijanov na »hrvaške« in »slovenske« usodna za obstoj manjšine na istrskem polotoku. Ocenjujejo, da živi na Hrvaškem in v Sloveniji približno 30 tisoč Italijanov, ki so zelo težko sprejeti novo državno mejo v Istri.
V Zagrebu kažejo nekaj naklonjenosti za sprejetje zamisli o neločljivosti Italijanov na območju nekdanje Jugoslavije in zahteve, da bi Italijanska unija ostala enotna organizacija manjšine v dveh državah. Nasprotovanje, kot pojasnjujejo na Reki, prihaja le iz Ljubljane, Italijani iz Istre pa še zdaj niso odpustili Milanu KuCanu, ki je zavrnil, da bi bil eden od pokroviteljev nedavne proslave ob 50-letnici Italijanske unije.
Večinska struja med hrvaškimi in slovenskimi Italijani je zavrnila zamisli skupine Alternativa, ki si je prizadevala za nove odnose znotraj italijanske narodnostne skupnosti. Po manjšinskem mnenju ni nujno, da bi morala biti Italijanska unija enotna in edina zastopnica interesov manjšine, saj bi jo lahko zastopale tudi druge zadruge in organizacije. Ezio Mestro-vich, direktor založniške hiše Edit, zatrjuje, da Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji ne morejo živeti »pod steklenim zvonom«. Morajo se odpreti proti večinskemu narodu in sodelovati na trgu. Mestrovich, ki je eden od voditeljev Alternative, je sklenil tudi sporazum z reško-puljskim dnevnikom Novi list-Glas Istre. Tega od nedavnega tiskajo na strojih, ki jih je Italija kupila za potrebe svoje manjšine in dnevnika v italijanščini La voce del popolo. Velja dodati, da je tudi Alternativa kot opozicija znotraj Italijanske unije podprla zahtevo večine, da je italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem integralni in nedeljivi subjekt. Ta nače-
la so zapisali tudi v deklaraciji, pričakujejo pa tudi, da bodo statut Italijanske unije s predlaganimi spremembami in dopolnili sprejeli marca.
Tako imenovano italijansko vprašanje na Hrvaškem je zelo zapleteno, saj so nekatere manjšinske ustanove, kot sta založniška hiša Edit in rovinjski Center za zgodovinske raziskave, z nastankom dveh novih držav ostale v »pravnem vakuumu«. Italijani so se zedinili za medsebojni kompromis ter osnovna naCela sporazuma z Zagrebom o prihodnjem statusu založniške hiše Edit. V skladu s predlogom, ki so ga prejšnji teden sprejeli na skupščini Italijanske unije na Reki, si bosta ustanovitvene pravice razdelili unija in hrvaško ministrstvo za kulturo, toda pod pogojem, da bodo imeli v upravnem odboru Edita absolutno večino Itatijani. Pričakujejo, da bo Zagreb tak kompromis sprejel, saj bo tako odstranjen tudi eden od kamnov spotike, v dosedanjih italijan-sko-hrvaških odnosih.
Očitno je, da si Hrvaška prizadeva ugoditi Italijanom, saj hoče Zagreb z
Rimom skleniti celo sporazum o vseh nerešenih vprašanjih. Tako so po številnih medsebojnih obtožbah razrešili spor med reškim Zupanom Slavkom LiniCem in Skupnostjo Italijanov v zvezi s plačilom najemnine v reški Palači Modello. V tej stavbi v središču Reke je sedež Skupnosti Italijanov, ki je mestni komunali dolžna približno 55 milijonov lir najemnine. Ta primer je postal predmet diplomatskega spora med Zagrebom in Rimom. Zupan Reke Linic je popustil, tako da bodo lansko neplačano najemnino za prostore v Palači Modello, ki jih reška Skupnost Italijanov uporablja že 50 let, plačali iz rezerve mestnega proračuna, obresti pa odpisali. S tem je spor rešen, končana pa je tudi politizacija, Čeprav odpis dolgov za italijansko skupnost na Reki ne pomeni tudi dokončne rešitve njenega statusa. Zupan Linic je predlagal, da naj bi tukajšnjim Italijanom brezplačno dodelili zemljišče za gradnjo novega sedeža, katerega stroške bi financiral Rim. Vendar tega predloga ni mogoče uresničiti
takoj, saj so nekateri Italijani prepričani, da je PalaCa Modello »zadnja trdnjava« italijanstva na Reki, v mestu, ki je šele leta 1947 formalno pripadlo takratni Jugoslaviji.
Razen omenjenih pa je še nekaj nerešenih vprašanj, okrog katerih se krešejo iskre. Med Zagrebom in »državo Istro« poteka ustavni spor v zvezi z dvojezičnostjo. Italijanska skupnost ob podpori Istrskega demokratičnega zbora (IDS) zahteva pravico do dvojezičnosti na celotnem istrskem polotoku, medtem ko so v Zagrebu drugačnega mnenja: dvojezičnost naj bi omogočili samo v tistih naseljih, kjer so Italijani večinsko prebivalstvo.
Hrvaško-italijanski odnosi se razpletajo, Čeprav sta zaradi travm iz preteklosti obe strani še zelo previdni. Zares spornih tem - vrnitve premoženja istrskim beguncem ali žrtev vojne na obeh straneh - sploh še niso naCeh, tako da velja gledati na sedanji napredek pri pogovorih z naklonjenostjo, hkrati pa s precejšnjo zadržanostjo.
FILM

Veliko, vendar ne samo o Sarajevu na šestem festivalu Alpe-Jadrana
Tatjana Dolhar
Pretekli teden je Trst gostil Šesto izvedbo filmskega festivala Alpe-Jadrana. Bogata ponudba najra-zlicnih filmskih izraznih zvrsti je zadovoljila okusu in radovednosti raznolike publike. Nalogo, da nagradijo najboljše filme iz zadnje produkcije srednje invzhodneevropskih držav, so poverili dvema ločenima komisijama. Eno so sestavljali univerzitetni študentje, drugo pa dijaki višjih srednjih sol. Predstavniki različnih tržaških licejev so izbrali kandidata za najboljši film, to nagrado je prispeval deželni odbor, in za nagrado »Trst za mir«, za slednjo je poskrbela pokrajinska uprava. Univerzitetaiki pa se niso mogli dokončno odločiti za najboljšega, tako da so nagrado »Trst za nov film«, ki jo prispeva tržaška občinska uprava, podelili ex equo. Sicer pa so ob zaključnem veCeru samo razglasili zmagovalce, nagrad niso podelili, kajti predstavnikov oblasti ni bilo na spregled.
Nagrado za najboljši film si je zaslužil bosanski film Magareće godine (Nehvaležna starost) sarajevskega režiserja Nenada Dizdarevića.
Poleg tega je bil iz uradne selekcije izbran Se en film in sicer »Cas Čarovnic« poljskega režiserja Pio-ba Lazarkievvicza, ki je prejel nagrado »Trst za mir« (na sliki prizor iz filma). Lazarkiewicz je bil že kot študent asistent velikih režiserjev kot je Agnieska Holland, od leta ’84 pa je samostojno pripravil že vec filmov.
Nagrado ex egup sta si delila kratkomebažna filma »The Sbeam«, nemškega režiserja Garry Lane in »Tik«, slovenskega umetnika Igorja Vrtačnika. Garry Lane ugotavlja, da je bosanska tragedija prisotna v televizijskih dnevnikih skoraj izključno s poročili o nasilju in posnetki uničenja, ki pa ne iz-spostavijo psi-hološkega uničenja, ki ga dolgotrajni spopad neizbežno zadaja celotnemu narodu. Zato se je odločil za pretresljivo zgodbo o materi, ki mora bežati s svojimi otroci in onemoglo taščo pred Četniki. Starka se bo morala žrtvovati, da se bo lahko
rešil mlajši del družine. Igor Vrtačnik pa se s prispodobo kaplje vode, ki pada, sprašuje o pomenu pričakovanja, upanja in vere v človekovem življenju.
Sploh je bil izbor kratkomebažnih filmov in dokumentarcev najbolj bogat, organizatorji pa so pri izbiri teh posnetkov posvetih posebno pozornost sporočilom, ki nam jih s to izrazno tehniko pošiljajo pozorni spremljevalci dogodkov v srednji in vzhodni Evropi. Veliko pozornost je med temi vzbudil profil neonacističnega voditelja (Neonacist po poklicu), ki danes Caka v jeti na proces. »Dal sem mikrofon Edwardu Althansu in mu sledil s kamero, ker sem želel razumeti, kaj privede relativno inteligentno mlado osebo, do tega, da začne podpirati najslabšo zamisel tega stoletja,« je gledalcem ob koncu filma objasnil svojo izbiro režiser Wienfried Bonengel. Nemški umetnik, ki benutno živi v Parizu, se je z vprašanjem nacizma ukvarjal dve leti. Posnel je tudi film o skesanem naciskinu, Ingu Has-selbachu, ki je svojo izbiro predstavil v knjigi »Dnevnik naciskina«.
Potek festivala sta poleg rebospektive albanskega filma in produkcije v bivši Nemški demokratični republiki popestrila tudi seminar o vezeh med nemško literaturo in filmsko produkcijo ter zaključni koncert romunske skupine Balanescu Quartet. Mednarodnega posveta so se v koordinaciji Elisa-bette D’Erme udeležili številni poznavalci nemškega filma, pisatelji in kritiki. Germanistka Anna Chi-arloni je osvetlila intelektualno življenje v sedemdesetih letih z zornega kota socialističnih intelektualcev, ki so s svojim delom želeli sodelovati pri oblikovanju javnega življenja, medtem ko jim je
kratkovidnost oblasti skušala to preprečiti.
Nekateri, kot na primer Crista WoIf, so se kljub temu, da bi jim oblasti rado-voljno omogočili odhod iz države, odločili, da ostanejo pri svoji publiki in poiščejo intelektualcem primerno vlogo v družbi.
INTERVJU

Nenad Dizdarevič: »Večina prihaja v Sarajevo zase...«
Tatjana Dolhar
Magareće godine (Nehvaležna starost) je glavni zmagovalec letošnjega filmskega festivala Alpe-Jadrana (na sliki prizor iz filma). Nenad Dizdarevič, sarajevski režiser je za omenjeni film že prejel nagrado, in sicer zlato palmo na XV. festivalu Sredozemlja v Valenciji.
Režiser je film posnel po romanu Branka GopiCa in ga ambientiral v študentskem zavodu v Bihaću tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Srednješolski študentje odraščajo skupaj, med njimi se izoblikujejo različni značaji, srečujejo se s prvo ljubeznijo, prvimi razhajanji in upori. Glas pripovedovalca pa pravi: »Ob koncu pomladi smo se vedno razšli, da bi se spet srečali ob začetku jeseni. Dokler ni prišel Cas dokončnega razhoda. Vsakdo izmed nas je krenil svojo pot, a vsi smo se v kratkem srečali z vojno. Takrat smo se vsi sošolci znašli na pravi sbani«.
Kako to, da ste se kljub vojnemu Času odločili za igrani film?
»S tem filmom sem hotel osvetliti največje žrtve vsake vojne, to so otroci, ki jim okoliščine nasilno odvzamejo otroštvo. V filmu sem poudaril možne paralelizme med preteklo zgodovino in trenutnim zgodovinskim benutkom. Usoda današnjih obok v Bosni je zelo podobna usodi protagonistov mojega filma. Sicer pa je to eden od tistih univerzalnih filmov, katere bi lahko gledali tudi Cez 50 let, ne da bi se pri tem njegov pomen zmanjšal. Vojna vihra pa tudi drugače pogojuje moje režiserske izbire, kajti do sedaj sem posnel že 30 ur dokumentarcev. Svoje življenje sem si zami-
šljal predvsem kot režiser igranih filmov, tako pa je naneslo, da se posvečam v veliki meri dokumentarnemu snemanju in tudi poučevanju na igralski akademiji.«
Kaj vi mishte o vojni v Bosni?
»Sarajevo se je danes spremenilo v najvecji center za skupinsko psihoterapijo. Večina od teh, ki pridejo kot prostovoljci, pridejo zaradi sebe. Sicer pa je beba vojno ustaviti v Bosni, drugače bo problem prerasel meje vzdržljivosti. Na svetu imamo 2000 etnij, ah bomo imeli tudi 2000 držav? Spopad v Bosni je razgalil vso nemoC mednarodne skupnosti, ki ni ob razpadu socialističnega bloka imela izdelane strategije, kako po novem uravnavati svetovna ravnovesja. Ze od vsega začetka je zavzela stališče »najmočnejši naj zmaga, potem pa se bomo pogovarjali dalje«. Vse skupaj pa je lahko zelo nevarno, prepričan sem, da novi Hitler tiči kje v Evropi in opazuje kako je OZN nemočna. Sicer pa se je Miloševič obnašal kot Hitler, ko je zasedel Sudete, »ker je Češkim Nemcem pretila nevarnost«. Sam teror so uvozih iz Srbije, najprej so namreč nasbadali tisti Srbi, ki so podpirali ostale etnične skupnosti, potem šele vsi ostali. Vso stvar pa so priravili pravočasno z memorandumom srbske Akademije znanosti in umetnosti, raznimi publikacijami itd.«
Nenad Dizdarevič je danes že spet v Parizu, kjer zbira sredstva za svoje režiserske projekte, ko pa se bo zaključil niz festivalov po Evropi, se bo vrnil k svoji družini v Sarajevo. Se enkrat mu čestitamo in želimo vso srečo!
Handkejeva scenska igra razkriva željo, da bi trg še bil kraj srečevanja med ljudmi
Predvčerajšnja predstava je v gledališču Ros-setti sklenila niz ponovitev italijanske verzije Handkejeve »scenske igre« Cas, ko nismo vede-h ničesar drug o drugem, ki je nastala v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Stalnim gledališčem Furlanije-Juhjske krajine. Delo je med italijanskim abonmajskim občinstvom vzbudilo deljena mnenja, kar je bilo ob neobicajnosh gledališke zamisli tudi pričakovati. Predstava je vključena v abonmajsko sezono SSG; premiera slovenske verzije bo v soboto, 28. januarja, v bžaškem Kulturnem domu.
Ob ponovitvah v Rossethju je italijansko deželno gledališče priredilo še spremni pobudi: srečanje s Handkejevim prevajalcem v italijanščino Rolandom Zorzijem, ki je bilo prejšnji Četrtek, in zanimivo okroglo mizo o trgu kot mestu sporazumevanja med ljudmi od starogrške »agore« do sodobnega »telematskega« trga, ki je bila v soboto pozno popoldne. Pod vodstvom Mariana Rigilla, edinim igralcem, ki ima v predstavi dar besede, so spregovorih režiser Gi-orgio Pressburger in izvedenci, ki so imeli o temi marsikaj povedah z različnih gledhšC: arhitekt Gigetta Tamaro, docent zgodovine gledališča Paolo Puppa, psihoanalitik Pavel Fonda, sindikalist Bruno Zvech in voditelj televizijskih oddaj Gianni Ippolid, ki je bil tudi zvezda srečanja. Naslov okrogle mize se navezuje na predstavo, ki prikazuje bg, po katerem ljudje hodijo eden mimo drugega, ne da bi se zares srečali, videli, spoznali in prepoznali. Čeprav je Slo za v mestu dokaj znana imena, srečanje ni privabilo prav veliko poslušalcev, za kar je bil morda kriv neprijeten dež in verjetno tudi
predstava sama, ki jo je badicionalnih uprizoritev vajeno občinstvo odklonilo.
Kakorkoli že, srečanje je sprožilo vrsto zanimivih razmišljanj o bgu kot zrcalu sveta, kraju misli in spomina, središču demokratičnega življenja, podobi svobode. O tem je z vidika urbanistike spregovorila bžaška arhitektka Gigetta Tamaro. Trge kot kraje občevanja med ljudmi imajo samo zgodovinska mesta. Dandanes niso vec prostor agregacije in srečanj, temveč le prehodne točke ah pa kraji, ki pokrivajo druge prostore, denimo parkirišča. Dandanes se ljudje srečujejo tam, kjer se mobilnost ustavi: na postajah, ob izhodih iz parkirišč, v veletrgovinah. V tem se izraža tudi sodobno življenje, trpljenje, ki ga povzoca stalno prihajanje in odhajanje, sodobna arhitektura pa je v tem nemočna in ena od oblik krize, ki jo doživlja, je prav v nezmožnosh, da bi ustvarila trg kot mesto agregacije.
Funkcije trga v preteklosti je podrobno opisal Paolo Puppa, docent za zgodovino gledališča na univerzi v Benetkah, ki je v svojem posegu izrazil tudi obžalovanje, da vodstvo ni pob-dilo Mimme Galline kot direktorice Stalnega gledališča FJK, in se začudil, da občinstvo ob tem ni dovolj glasno protestiralo. Puppa je uvodoma ugotovil, da trge in gledališče druži ista usoda postopnega izpraznjevanja in izrinjanja na rob. Najbolj bagicno pa je, da bi se nenadnega konca gledališča le malokdo zavedel, saj ni vec za človeštvo neobhodno pobebno hranivo. Kot trge so ga polagoma nadomestile podobe s televizijskih ekranov. V preteklosti so se na b-gu združevale bi različne funkcije: religiozna s
templjem, politična z vladarjevo palaCo in gospodarska s bžnico Tako so se zadovoljevale različne pobebe skupnosh, na trgu so se gradili družbeni odnosi.
Slovenski psihoanalitik Pavel Fonda se je najprej zaustavil ob naslovu Handkejeve drame, ki natančno odraža naše mesto kot bg, po katerem ljudje hodijo, ne da bi se srečali. Kot je agorafobija strah, da bi stopih ven, v neznano in zapustili varnost domačega gnezda, tako je masikaterga bžaškega Italijana sbah, da bi stopil Cez mejo, v kraje, ki jih občuti kot nepoznane. Ljubljana je Trstu najbližje večje mesto, a koliko Tržačanov ima tam znance? Ne samo, celo med bžaškimi Slovenci nimajo znancev. V dvajsetih letih našega stoletja, ko je med štirimi Tržačani eden bil Slovenec, italijanski intelektualci, kakršen je bil, denimo Italo Svevo, sploh niso zabeležili slovenske prisotnosti v našem mestu, kot da je sploh ne hi bilo. Nekaj takega nepoznavanja je sicer tudi na slovenski sbani, v Ljubljani, denimo, le malokdo razume italijanščino, pa sta mesti oddaljeni le eno uro vožnje z avtomobilom. Italijanski in slovenski narod že več kot tisočletje živita drug ob drugem, a doslej sta se večkrat spopadla kot srečala. Zato je Handkejev bg tudi želja, da srečanje ne bi bajalo le eno sezono.
Pokrajinski tajnik sindikata CGIL Bruno Zvech je predvsem povedal, kako sam doživlja trg, množico, ki se na njem srečuje na manifestacijah v okviru boja za delavske pravice. Režiser Giorgio Pressburger je opisal trg svojega rodnega mesta, Budimpešte, blizu katerega je stanoval kot obok. Podnevi je bila na njem po-
membna bznica, zvečer pa se je spremenil v nogometno igrišče, kjer so se igrah oboci in tudi takratni nogometni asi, ki so se vračali s be-ninga. Bilo je to srečanje med dvema generacijama, predvsem pa je hil to eden značilnih b-gov in bžnic, ki so bistveni za razumevanja dežel »Mibeleurope«. Vsekakor je bg mesto, kjer vsakdo nastopa v dvojni vlogi, kot zasebnik in kot elan skupnosh; Čeprav včasih občuti skušnjavo, da bi se zaprl v varno zasebnost, ne sme pozabih na svojo drugo vlogo, kajti ko je sam na varnem, veliko drugih bpi.
O »telematski« agori je provokativno spregovoril Gianni Ippolih, ki je poudaril, da televizija ni zrcalo resnice temveč hinavstva. Kot je na bgu veliko mešetarjev, ki te skušajo prevarah, je na televiziji veliko vnaprej pripravljenih oddaj, kot so denimo razni posneh kvizi, medtem ko so gledalci prepričani, da gledajo neposredni prenos. Voditelji oddaj imajo veC moti, kot uredniki vestnikov, za katere vsakdo ve, kakšno je njihovo politično stališče. Za voditelje oddaj je vse lepo, njihovi gostje se pojavljajo na vseh mrežah in stalno nekaj ponujajo, zadnjo knjigo, zadnjo ploščo, zadnji film, kot kramarji robo, ki je nihče noče. Voditelji take brezplačne goste pobebujejo, zato si seveda ne dovolijo kritike. Televizija je mehanizem splošnega konsenza, a gledalci nimajo možnosti izbire. Na bgu televizije vlada splošna zmeda, nadzora ni vec, kot na mestnem bgu, kjer so avti parkirani vsevprek, v gneti izginjajo denarnice iz žepov, dogajajo se nesreče, rešilni avto pa nikakor ne utegne pravočasno prihiteti.
Bojana Vatovec)
Torek, 24. januarja 1995
KULTURA
KULTURNA DEDIŠČINA/KAJ SE DOGAJA Z JAVNIMI SPOMENIKI IN OBELEŽJI
Zaščiteni in »odpihnjeni«
LJUBLJANA - Med vprašanji odnosa naše družbe do identitete mest in lastne zgodovine so tudi usode javnih spomenikov in obeležij, ki izhajajo iz prejšnje države in sistema. Podobo mest sooblikujejo tudi spomeniki, ki (hkrati z najrazh-čnejšimi obeležji, sistemom imenovanja ulic, ustanov...) skrbijo za to, da imamo določene izbrance neprestano v zavesti, druge pa prezremo. Izbrance je seveda potrebno izbrati, toda kdo je tista avtoriteta, ki si lasti pristojnost odločanja o tem, koga bo slovenski narod malikoval, in koga ne?
Spomeniki kažejo na to, v kolikšni meri je določena skupnost sposobna sprejeti svojo preteklost takšno, kakršna je in izstopajoče osebnosti v njej. Za Slovenijo je znano, da je zaradi številnih zgodovinskih okoliščin (izstopajo reformacija, tridentinske protireformacijske reforme, jo-žehnske reforme, Napoleon, burno 20. stoletje) izgubila veliko svoje umetnostne dediščine - veC, kot bi je sicer utegnil »požreti zob Časa«. Ob spremembi režimov vselej nastopi Cas uničevanja del, ki so nasprotna novi ideologiji - politika ne ločuje med ideološko vsebino in zgodovinskim ali umetnostnim pomenom, še zlasti ne pri javnih spomenikih političnih osebnosti.
Zato jih uniči, ob tem pa priredi še kakšno vigred. V najboljšem primeru jih preseli v muzeje (na primer v atrij Mestnega muzeja Ljubljana), da le niso na očeh neukemu ljudstvu, ki brez »varstva« politike res ni sposobno presoditi o tem, kdo je »naš«. V tem smislu lahko Slovenijo primerjamo s kako najstnico, ki iz zgodbe v zgodbo trga fotografije svojih nekdanjih ljubčkov, ali pa jih pospravi v kakšen skrit predal. Med nedavno volilno kampanijo je eden izmed (nesojenih) ljubljanskih Zupanov vključil odstranitev Kidričevega spomenika ob Cankarjevem domu (in preselitev v park zunaj mestnega središča) v predstavitev svojega programa, pri Čemer se ponuja vprašanje, ali je odstranjevanje spomenikov res v pristojnosti župana, ali pa je šlo zgolj (kot v še nekaterih primerih v istem Času) za nabiranje političnih točk. Kakšno je razmerje med stroko in oblastjo na tem področju? Podatke o tem nam je posredoval umetnostni zgodovinar Gojko Zupan, ki problematiko spremlja že dolgo - tako na Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine kot na Upravi RS za kulturno dediščino. Javni spomeniki predstavljajo poseg v prostor, zato njihovo postavljanje podleže vsej zakonodaji, lokacijskemu, gradbenemu dovoljenju in vsemu drugemu. Nekateri sp omenila so zaradi svojega pomena razglašeni za kulturne spomenike. V Ljubljani je zaščiten manjši izbor spomenikov. S posebnim odlokom, ki so ga sprejeli pred leti, so mednje uvrstili tudi spomenike Titu, Kardelju in Kidriču.
Odlok še velja - kdor bi želel te spomenike odstraniti, bi moral že na zakonski ravni poskrbeti, da se razglasitve prekličejo, kar pa lahko stori le tisti organ, ki je odlok sprejel. Ta organ je bil tedaj skupščina občine, zdaj pa je ta pristojnost prešla na mesto Ljubljana. Razglasitev ali njen preklic lahko predlaga vsak občan ali skupina, predlog pa obravnava strokovna organizacija, in sicer spomeniškovar-stveni zavod, ki je pristojen za določeno regijo. Zavod kot pooblaščena strokovna organizacija presodi, ali je predlog upravičen ah ni, in sklep posreduje občini, ki to potrdi ali ne. Končna potrditev je vselej politična. Naši spomeniki izhajajo iz mentalitete nacionalnih držav in so jih zaCeli intenzivno postavljati šele v prejšnjem stoletju. Posebnost Slovenije je, da so bili prvi spomeniki namenjeni zlasti pesnikom in pisateljem. Prvega spomenika v Ljubljani ni dobil Trubar, paC pa Vodnik, ki je bil širše sprejemljiv.
S postavitvijo in promocijo spomenika vselej neka skupina promovira samo sebe. Zdaj je aktualna postavitev spomenika slovenske sprave, ki naj bi ga postavili tako hitro, da bi stal že maja. V našem prostoru se je precejkrat zgodilo, da so zaradi politike postavljali spomenike v zelo kratkem Času (in zato diletantsko, kipi so propadali...).
Hudih političnih pritiskov na stroko v zadnjem Času ni veliko, strokovnosti je dovolj. Pritiski so bili okoli leta 1985 (spomenik osvoboditvi). Spomenike in obeležja odstranjujejo kampanjsko, a teh primerov ni zelo veliko. Navadno gre za nabiranje političnih točk. Ce spomenik ni na spisku zaščitenih kulturnih spomenikov, lahko zavod le svetuje, Ce pa je, je procedura znana, zakonsko urejena in pobudnik potrebuje za njegovo za odstranitev tudi soglasje zavoda. Tovrstne posege tudi evidentirajo.
Vojko Urbančič
RAZPIS / NATEČAJ ZA 1. ARITAS
Mini besedila -maksi modrosti
LJUBLJANA - V Šmarju pri Jelšah bo 19. maja 1. slovenski trienale satire Aritas, za katerega njegov pripravljalni odbor ni razpisal le likovnega natečaja (ki smo ga že predstavih), temveč tudi natečaj za sodobno besedno satiro - humor z geslom Mini besedila -maksi modrosti. Konkurirate lahko z aforizmom, epigramom, kratko basnijo in drugimi kratkimi, jedrnatimi besedili.
NateCaj ni namenjem le piscem aforizmov, temveč tudi pisateljem, pesnikom, dramatikom, novinarjem in neprofesionalnim piscem. NateCaj ni tematsko določen. Idejnost besedne satire - humorja je lahko angažirana, ah pa naj vsebuje splošno satirično - humoristično sporočilo.
Strokovna žirija, v kateri sta slavista dr. Milan Dolgan ter prof. Igor Gedrih in pisatelji Branko Gradišnik, Miloš Mikeln in Tone Partljič, bo ocenila li-
terarna dela, ki bodo prispela na natečaj, ter izbrala besedila za publikacijo (katalog). Podelila bo naslednje nagrade: zlati, srebrni in bronasti Aritas '95 (medalje bodo iz čistih kovin) in tri posebne nagrade - diplome ter eno Častno priznanje - diplomo starejšemu umetniku, ki je veliko prispeval k slovenski besedni satiri - humorju.
Vsak avtor lahko pošlje največ deset kratkih satiričnih besedil v šestih kopijah, ki naj bodo natipkane in podpisane s polnim imenom ter z letnico nastanka. Ce kakšen avtor ne želi konkurirati za nagrade, naj svojo odločitev sporoči prireditelju trienala, da bo zapisana v publikaciji (katalogu). Besedno satiro - humor pošljite s priporočeno pošto (s pripisom na kuverti Aritas '95) na naslov: Tone Kampuš, Zveza kulturnih organizacij, Dom kulture, 63240 Šmarje pri Jelšah. Vse informacije lahko dobite po telefonu (053) 821 - 236. Besedno satiro - humor lahko pošljete najkasneje do 1. februarja do 20. ure.	PR
FILM / 52. PODELITEV GLOBUSOV
Ganljivi, pa amerikanizirani in razočarani
LJUBLJANA - V nedeljo zjutraj po evropskem času so v Hollywoodu 52. zapored podelili zlate globuse. Podeljujejo jih v Hollywoodu akreditirani tuji novinarji, in za razliko od najprestižnejše ameriške filmske nagrade, Oskarjev, imajo zlati globusi tudi kategorijo za najboljšo TV nadaljevanko (daljšo in krajšo - komično), za TV film in seveda za glavno/stransko, žensko/moško vlogo na televiziji.
Najbolj ganljiv del »televizijskega dela« zlatih globusov je bila dodelitev nagrade za najboljšo moško vlogo v TV filmu The Burning Sea-son pokojnemu Raulu Julii za upodobitev Chi-ca Mendeza. Splošen vtis o nagradah pa je naslednji: tuji novinarji so se očitno Cisto amerikanizirali. Absolutnemu evropskemu ljubljenčku, na vse kriplje opevanemu, z zlato palmo ovenčanemu Sundu, so obrnili hrbet in mu, točneje kar režiserju Quentinu Tarantinu, namenili samo globus za najboljši scenarij.
Pa še potem je moral »ubogi« Tarantino vsakokrat, ko je film Forrest Gump dobil kakšno nagrado, poslušati, kako
krasen scenarij za Gum-pa je napisal Erič Roth.
Svoj odločni »da« so namreč tudi kritiki zaklicali sentimentalnemu, že sedaj, po komaj veC kot pol leta predvajanja, označenem kot klasika -filmu Forrest Gump. Zgodba o dobrem in naivnem Forrestu, ki kljub svoji preprostosti obogati, najveCja nagrada zanj pa je poroka z ljubljeno Jenny (Robin VVright), je svojevrsten prikaz tridesetih let ameriške zgodovine, ki je posejana z -roko na srce - desničarskimi oziroma republikanskimi nazori.
Ker so se s toliko nagradami poklonili Forrestu, je čudno, da so spregledali še en film o ameriški epski zgodovini: The Legends of the Fali
R. VVright in Tom Hanks v zmagovalnem Forrestu Gumpu
z našim najljubšim krvosesom Bradom Pittom v glavni vlogi.
Forrest Gump je dobil zlati globus za najboljši film, Robert Zemeckis kot najboljši režiser in Tom Hanks (drugo leto zapored, ampak letos vsaj zasluzeno) za glavno moško vlogo.
Ko smo že pri glasbi: Četico treh globusov si je »prirjovela« tudi Di-sneyjeva risanka Levji kralj: za najboljši film v v kategoriji komedija/muzikal, za najboljšo pesem (Elton John in Tim Rice za Can you fell the love tonight) in Hans Zimmer za originalno glasbo.
Med najbolj razočaranimi na podelitvi je bil vsekakor John Travolta (nominacija za Sund) in tudi pri Quentinu Tarantinu je bilo Čutiti, da si je bolj želel globusa za
režijo. In končno enkrat je ostala praznih rok tudi Jodie Poster. Najboljša igralka po mnenju kritikov je Jessica Lang za vlogo v filmu Blue sky.
Nasvet za prihodnje leto: nagrajenci, ne imejte tako dolgoveznih govorov. V Evropi gledamo stvar vendar v zgodnjih jutranjih urah! Monologov nista imela samo dva: razposajena Jamie Le Curtis (globus je dobila za najboljšo vlogo v komediji/muzikalu Resnične laži, enega pa ima doma za vlogo v tudi pri nas videni nadaljevanki Vse razen ljubezni) in Hugh Grant (ki je dobil globus za najboljšo moško glavno vlogo v komediji Štiri poroke in pogreb), ki je bil še bolj kot Fructalov sok simpatično poln samega sebe.
Irena Pirman
sttS/A:..
PRISLUHNITE
Bijelo dugme
Rock & Roli (Croatia Records, 1994) CD, rock, 48 min. Distribucija NIKA, prodajajo vse boljše trgovine z glasbo, 2.600 SIT.
Čeprav to še ni tisto pravo - na CD-jih bi morale iziti integralne verzije vseh plošč legend jugo rocka - je vseeno bolje kot niC. Na prvi kompilaciji skupine Bijelo dugme, ki je izšla malo pred tokrat predstavljeno plošCo, so bile zbrane bolj umirjene baladne skladbe skupine, druga pa prinaša to, kar oznanja z naslovom. Med skladbo Top iz leta 1974 do komada Napile se ulice je Časovni razpon 14 let, zapolnjen s skladbami odličnega zgodnjega obdobja in manj originalnim nadaljevanjem. Kompilaciji skušata zajeti obdobje, ki ga je težko spraviti na dva CD-ja, poleg tega pa imata obe zbirki precejšnjo napako. Namesto primemo informativnega bookleta, ki bi predstavil eno najpomembnejših (nekdanjih) jugoslovanskih skupin in ki bi si ga taki kompilaciji gotovo zaslužili, krasi vsako izdajo cenen enolistni ovitek, tako da poslušalcu ostane edino glasba. Znana in že tolikokrat slišana, vendar hkrati glasba, ki zdaj sega v drug Cas in prostor. Glasba, ki bo mnoge s kančkom nostalgije zapeljala dve desetletji v preteklost, drugim bo dala nekaj novega, zdaj že skoraj z eksotičnim »jugo rock« prizvokom, verjetno pa skoraj nihče ob njej ne bo mogel ostati ravnodušen. Rock & Roli Bijelog dugmeta simbolizira nekaj, Cesar že nekaj Časa ni veC, vendar bo kljub temu še vedno obstajalo. Države nastajajo in razpadajo, glasba pa ostane. (D. C.)
Dubravka Tomšič Srebotnjak
Dvojna laserska plošča pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, ZKP RTV Slovenija, Ljubljana 1994, 2.695 SIT.
Slovenska pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, prva dama slovenske in svetovne Cmo-bele klaviature, igra tokrat same drobne klavirske miniature enega najbolj priljubljenih romantičnih avtorjev Friderica Chopina (1810-1849). Preprost naslov Chopin pa v tem dvojnem CD-ju prinaša dobri dve mi odlične klavirske glasbe izpod prstov Dubravke Tomšičeve Srebotnjak. Tako po številnih umetničinih javnih nastopih-recitalih te in podobne glasbe na naših in tujih odrih, lahko slišimo prav »njenega« Chopina. Ne vsega, kajti ta značilni klavirski romantik je zapustil veliko preveč tovrstne literature, da bi se ji sedajle dalo oddolžiti s sicer kar dvema CD-jema. Pa kljub temu lahko prav na teh posnetkih in spet v odlični igri naše pianistke slišimo kompletne skladateljeve opuse (štirih) scherzov, impromptujev in balad. Zraven pa so še fantazija in nokturni; torej prav tista Chopinova pianistika, s katero si je pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak tako z živimi nastopi-kon-certi in številnimi diskografskimi posnetki doma in na tujem že postavila spomenik. Ta fragment Chopinove pianistike pa ji je spet kot nalašč pomagal do še enega (našega) odličnega diskografskega opusa na našem trgu. Prisluhnite! (F. K.)
M People
Bizarre Fruit, plesna glasba, BMG, 1994, 48 min., uvaža Nika d.o.o., naprodaj v RecRec, 2.700 SIT.
Bizarni sadeži za nekatere, debele denarnice za druge. Drugi album postavlja angleško plesno skupino M People v glavno vejo popa, potem ko je prvenec z naslovom Elegant Slumming požel eno izmed MTV-jevih nagrad. M People oziroma Mike, Paul in ena najlepših plesnih vokalistk dekade He-ather so začeli kot klasična DJ skupina, kakršnih je bilo v Angliji na pragu devetdesetih let kot listja in trave.
Takrat so se zaceli klubski DJ-ji zavedati, da obiskovalci klubov v devetih od desetih primerov ne vedo dobro, na kaj plešejo in da jim lahko zavrtijo praktično karkoli - tudi njihovo lastno produkcijo. Tako so se rodili Soul II Soul in marsikatera zasedba, ki danes pozira kot »acid jazz« zvezda, M People pa so ostali zvesti »disko je zanič« plesni usmeritvi, ki kombinira mestoma trde ritme s fun-kom, jazzy kadencami in pretresljivo dobrim ženskim vokalom.
Na albumu Bizarre Fruit sicer ne boste našli komada, kot je bila priredba funk-pop klasike Don’t Step Any Further na prejšnjem albumu, vendar bo deset skladb, ki jim manjka samo še kakšen jungle poskus, zadovoljilo tudi poslušalca, ki ve, kaj je plesna glasba, pa se mu ta trenutek ravno ne da v disko. (M. P.)
Black Crovves
Amorica, rock, BMG 1994, 58 minut, Nika d.o.o., Rec Rec, Digitalia, Vinihnanija, 2.700 SIT.
Tretji album Cmih vran z juga Amerike. Tretja rokerska avantura za zdaj že šestčlansko skupino na Čelu s kontroverznim pevcem Chrsom Robinsonom, avtorjem večine potez skupine, ki gredo ameriški »moralni večini« težko po grlu navzdol. Ce so se ameriški starši navadili, da večina idolov njihovih najstniških otrok kronično vleče marihuano, pa težje prenesejo sramne dlake na reklamnih plakatih rokerskih skupin. Black Crovves z Amorico nadaljujejo južnjaško rokersko pot, zastavljeno že leta 1990 s prvencem Shake Your Money Maker, ki je ljubitelje rocka presenetil z nekaj prav dodelanimi skladbami, skupini pa prinesel status finančno nedotakljivih. The Southern Musical And Harmony Companion je bil album, ki so ga mediji že pričakali s spoštljivo pozornostjo, publika zunaj Amerike pa ga je prav nespoštljivo ignorirale Amorica pomeni povratek na ameriško tržišCe, prizorišče večjih in manjših afer in aferic, kratenja človekovih pravic in podobnih stvari, ki jih je pred izumom rapa rock’riroll znal vedno dobro opisovati. Končno je tudi napočil Cas, ko so se Black Crovves hočeš noCeš ujeti v razpoznavno sliko samodefiniranega rokerskega zvoka, ki je stisnjen med The Allman Brothers Band, The Faces in občasne trše izbruhe, in tako zaprli sebe in svojo glasbo v hermetičen ovoj simpatične neinventivnosti. (M. P.)
GLASBA / PEDIATER IN PIANIST PROF. DR. PAVLE KORNHAUSER
NA KRATKO
Medicina in glasba spodbujata domišljijo
Prof. dr. Pavle Kornhauser pri klavirju z orkestrom v ljubljanski Narodni galeriji
LJUBLJANA - Zdravniški poklic sodi med tiste, ki terjajo celega človeka. Toda kljub temu ni presenetljivo, da imajo Številni ljudje v belem posebno nagnjenje do glasbe. Pravzaprav bi lahko rekli, da je muziciranje za njih značilno. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, bi lahko poiskali v razmišljanju pediatra prof. dr. Pavleta Kom-hauserja, ki je sam pianist in meni takole: »Ce se kot zdravnik ukvarjaš z bolnikom, se moraš zavedati, da Človeški organizem ni stroj. Medicina ni le egzaktna znanost, je tudi veda. Spodbuja domišljijo. Prav tako kot umetnost, zlasti glasba.«
Ime profesorja Komhau-serja tistim, ki vsaj količkaj spremljajo ljubiteljsko udejstvovanje zdravnikov na področju glasbe, ni neznano. Njegova ljubezen do glasbe je aktivno povezana s četrt stoletja memorialnih sestankov, imenovanih po anatomu profesorju Janezu Plečniku, in s skoraj dvema desetletjema delovanja kul-tumo-umetniškega društva dr. Lojz Kraigher na Kliničnem centru in Medicinski fakulteti v Ljubljani. Skupaj s prof. dr. Antonom Dolencem sta bila pobudnika pri njegovi ustanovitvi, sedaj pa je njegov predsednik. Društvo je še vedno zelo aktivno, ne samo na glasbenem, temveč tudi na drugih področjih umetnosti, zlasti na likovnem, Čeprav, kot pravi dr. Kornhauser, nekateri menijo, da so ljubiteljska kulturna društva nekakšna usedlina realsociali-zma. Ob tem poudarja ljubljansko »znamenitost«: to so »koncerti za bolnike«, k pripravi katerih vabijo amaterje in profesionalce. Nekaj
Časa je bila to vsakomesečna prireditev, zdaj pa žal niso več tako pogosti. »-Upam, da bomo s tem še nadaljevali,« pravi naš sogovornik, »kajti kaj takega, kot so redni koncerti za bolnike, tudi po svetu ne poznajo.«
Konec januarja bo v Ljubljani dvodnevni posvet z naslovom Umetnost v bolnišnici, ki ga sklicuje Unesco. Udeležencem bodo predstavili tudi izsek iz dejavnosti kultumo-umetni-škega društva KC in Medicinske fakultete: likovno razstavo, združeno z zdravniškim koncertom. Prof. dr. Kornhauser je zelo ponosen na tradicionalni zdravniški koncert, ki je vsako leto sklepna prireditev Plečnikovega memoriala. Spominja se vseh, saj je na večini kot pianist nastopal, skoraj vse pa jih je tudi pripravljal in vodil. Na teh koncertih vlada posebno vzdušje. Občinstvo ve, da ne nastopajo profesionalci, temveč »njihovi«, ki jim glasba pomeni vec kot uveljavljanje navzven. »To je tisto najbolj pomembno,« razmišlja dr. Kornhauser, »namreč, Ce ugotoviš, da si dobil stik s poslušalci, potem te to dvigne in lahko igraš še bolje. Doživel sem, da so mi po nastopu Čestitali s solzami v očeh; tega je »profesionalec« redkokdaj deležen.« Ljubiteljsko ukvarjanje in posvečanje glasbeni reproduktivni umetnosti pa ima po besedah sogovornika še eno pomembno prednost, to pa je, da si lahko izvajalec v sporedu izbere tisto, kar mu »leži«, in ob tem uživa.
Za sebe dr. Kornhauser pravi, da je imel srečo, saj je bila njegova mati pianistka in je z glasbo rasel od
otroških let. Čeprav ga je vleklo oboje, medicina in študij na glasbeni akademiji, odločitev ni bila pretežka, saj je bil klic po medicini močnejši. Glasba pa je ostala. Dejstvo pa je, kot pravi, da z leti spreminjaš okus oziroma nagnjenost do določene umetniške zvrsti. Zdaj ga najbolj priteguje komorna glasba. Za glasbeno ustvarjalnost druge polovice 20. stoletja pravi, da je »ni dojel«, in upa, da komponiranja ne bodo lepega dne vzeli v svoje roke računalniki. Glasba brez vsebine in melodije, ki gradi samo na zunanjih učinkih, ne more obstati. Pomanjkanje zamisli se ne da nadomestiti s poskusi v laboratorijih. Za izvajalce in poslušalce je seveda najbolj sprejemljiva glasba iz obdobja romantike, z navdihom melodij iz ljudstva, na primer Sukova Elegija ali Jesenska pesem Čajkovskega, kar si je za letošnji nastop na Plečnikovih dnevih izbral njegov komorni trio
Pro medico. Te skladbe izvaja tudi sloviti trio bratov Lorenz, pianist Primož Lorenz pa je mentor zdravniškemu triu.
Nic novega tudi ni, da lahko glasba zelo ugodno vpliva na boljše počutje bolnikov. Prof. dr. Komha-user je posnel desetminutni video film o vplivu glasbe na hospitaliziranega otroka v sodelovanju z vzgojitelji Pediatričnega oddelka kirurških strok na Kliničnem centru. S tem pristopom, ki ni mišljen kot muzikotera-pija, temveč kot enostaven naCin, kako pridobiti otroka v postelji ali igralnici za to, da se lažje vživi v bolniško okolje, je naletel na veliko zanimanje na mednarodnem simpoziju Otrok, medicina in glasba, ki je bil v Meranu v Italiji. Zanimiv je podatek, kako glasba združuje ljudi tudi onkraj državnih meja. Ko je dr. Kom-hauser nastopil kot pianist na koncertu ob zdravniškem kongresu v Gradcu v Avstriji, ga je dekan tamkaj-
šnje medicinske fakultete vprašal, ali lahko dobi sliko dr. Benjamina Ipavca, ki je bil prvi predstojnik »otroške kirurgije«, Pripravljali so namreč razstavo ob stoletnici bolnišnice. S pomočjo Narodne in univerzitetne knjižnice so v Gradec poslali njegovo fotografijo s kratkim življenjepisom s poudarkom, da je bil Benjamin Ipavec ne le ugledni zdravnik, temveč tudi odličen skladatelj.
Zdravniški koncert vsako leto znova priCa, da poustvarjalci izvajajo glasbo za svojo intimno sprostitev in da pri tem uživa tudi občinstvo. Prof. dr. Pavle Kornhauser optimistično napoveduje, da nam na podlagi dosedanjih izkušenj ni treba biti v skrbeh ne za nov naraščaj zdravnikov -glasbenikov ne za njihovo umetniško kakovost. Njegova skrita Zelja pa je, da bi kdaj zaigral Bachov koncert v f-molu z ljubljanskimi simfoniki...
Katarina Novak
Rotarujeva zmagala na tekmovanju skladateljic
LUDVVIGSHAFEN (dpa) - Romrmska skladateljica Doina Rotaru je v nedeljo, 15. januarja, v Ludvvigshafnu (Baden-VVurttemberg) prejela prvo nagrado (10.000 DEM) mednarodnega tekmovanja skladateljic 1994. Tekmovanja se je udeležilo nad dvesto skladateljic iz vrste držav. Drugo nagrado (7.000 DEM) so podelili skladateljici Vieri Janar-cekovi, rojeni leta 1941 na Češkoslovaškem. Izbrali so tudi pet skladateljic, ki so prejele nagrade sklada (po 2.000 DEM).
Velika Britanija -evropski Holywood
LONDON (Reuter) - Britanski igralec in režiser Richard Attenborough, 71, se je nedavno zavzel za ukinitev davkov za filmsko industrijo; meni, da bi lahko Velika Britanija postala nekakšen evropski Hollywood. Zadnje Čase britanski film spet doživlja vzpon, med filmi, ki žanjejo uspeh po svetu, so na prvem mestu Štiri poroke in pogreb, Čeprav se je vsota denarja, vloženega v filmsko industrijo, skoraj razpolovila. Filmski delavci obtožujejo za sedanje razmere konservativno vlado, ki zavrača vsakršno pobudo za ukinitev davkov na filmsko produkcijo.
Nekateri delajo s polno paro, drugi odhajajo
LJUBLJANA - Slovenski pop glasbeniki napovedujejo še v tem mesecu številne turneje, koncerte in izide svojih kaset in CD-jev, skratka dela polno novo leto. Mirjam Beranek in Maja Lešnik, ki predstavljata vse bolj priljubljeni duo M4M, pričakujeta v teh dneh izid svojega prvega CD singla, v februarja pa se bosta odpravili na radijsko turnejo po Nemčiji, Avstriji, Švici in deželah Benehuca. Ze nekaj mesecev uspešen avtor in izvajalec številnih priljubljenih popevk Adi Smolar napoveduje v prihodnjih tednih vec kot deset samostojnih koncertov, tako kot znani Šaleški fantje, ki se med drugim že pripravljajo na 25. obletnico delovanja, ki bo spomladi. Marela Show Band pa je zamenjal in pomladil svojo zasedbo, harmoniko in klaviature igra Sandi Jug, bas Marko Krajšek, pevka in bobnarka pa je Tjaša Fatur iz Ilirske Bistrice, ki odlično obvlada tudi klaviature. Vsi trije so enaindvaj-setlentiki, iz stare zasedbe pa sta ostala le pihalec Miklavž AšiC in vodja skupine ter kitarist Rado Čeme. Najbolj šokantna novica pa je nedavna napoved odhoda slovenskega mega zvezdnika Ma-gnifica z glasbene scene. (T. F.)
Televizijski program z neodvisnimi filmi
NEVV YORK - Po uspehu neodvisnih filmov, kot so Igra solz in Sund, je uspeh nizkoproraCunskih filmov, posnetih v neodvisnih produkcijah, strmo narasel. V skladu s povečanim interesom za tovrstne filme namerava ameriški televizijski kanal Viacom Inc.’s Shovvtime premium channel začeti s predvajanjem posebnega kanala Sundance Film Channel, na katerem naj bi predvajali filme s festivala neodvisnih filmov v Sundanceu. Viacom naj bi ga ustanovil skupaj z Robertom Redfordom, ki je tudi eden od organizatorjev festivala. (V. R.)
LIKOVNA UMETNOST / PEČARJEVE GLEDALIŠKE KARIKATURE
Stane Sever v različnih vlogah, kot ga je upodobil B. Pečar
Magični ris črte ohranja spomin na igralce
LJUBLJANA - V Galeriji Krka bo nocoj ob 19, uri Tone PavCek odprl razstavo gledaliških karikatur Boruta PeCarja, ki se poleg projektiranja že desetletja ukvarja s portretno karikaturo in knjižno ilustracijo. V kulturnem programu bo sodelovala tudi pianistka Kristina Babuder.
Pred otvoritvijo razstave je Borut Pečar povedal, da živi s karikaturo, saj ga to v njegovem življenju najbolj navdušuje. »Na razstavi, ki sem jo skrbno pripravil, bodo obiskovalci lahko oživili spomin na nekdanje gledališke predstave, ki so po mojem mnenju najbolj minljive kulturne postavitve, in na igralce. Med gledališkimi karikaturami je okrog 180 obrazov posameznikov v raznih vlogah ali v predstavah. V nekem smislu gre za pregle-
dno razstavo, saj razpon karikatur sega od najstarejših gledaliških igralcev, kot so med drugim Stane Sever, brata Potokar, Boris Kralj do današnjih mlajših igralcev.« Vsi slovenski in drugi obrazi, ki jih je Bomt Pecar gledal, videl, odkril in ujel v magični ris Črte, slike, podobe, v karikaturo, so z njim in v njem. Tone PavCek je ob gledaliških karikaturah Boruta PeCarja zapisal, da v njih ohranja igralce v predstavah, ki jih nikjer veC ni, samo še v zgodovini, samo še v spominu živečih gledalcev in kajpak na njegovi risbi. Pečarjeve karikature so narejene po tistem slavnem in znanem pravilu o portretih: Portret naj bo podoben obema - portretirancu in por-treistu, ali drugače rečeno: oba moraš prepoznati po njuni osebni iskri. (T. F.)
Ciuha v Gradcu
LJUBLJANA - Sezes-sion Graz (Strokovno združenje likovnih umetnikov) prireja enkrat na leto razstave likovnih del svojih elanov in gostov. Gre za skupinske in samostojne raz-stave.Tako bodo nocoj ob 19. uri bodo odprli v elitnem razstavišču Kunstlerhaus v središču Gradca (Avstrija) samostojne razstave štirih umetnikov.
Obiskovalci si bodo lahko v Času od 17. januarja do 1. februarja ogledali novejša dela slovenskega slikarja Jožeta Ciuhe, ki je že 30 let elan omenjenega strokovnega združenja. Tokrat bo razstavljal devet slik velikega formata v tehniki akril na platnu. Gre za izbor slik z velike razstave, ki smo jo lani februarja in marca lahko videli v Cankarjevem domu in v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani ter je bila na ogled tudi v galeriji Le monde
de Part v Parizu od začetka maja do konca junija lani. Razstava z naslovom Prosojnost telesa -teža duha bo v širšem obsegu (omejitev je tokrat narekoval profesor) nadaljevala pot po Avstriji in Nemčiji.
Od štirih umetnikov, katerih samostojne razstave bodo jutri odprli v
Gradcu, bo na ogled ena slika že umrlega nadrea- \ listicnega slikarja Franza Roglerja o zgodovini mesta Gradca.V tako imenovanem grafičnem salonu Kiinstlerhausa bo Eckart Schuster razstavljal umetniške fotografije. Renate Sterlika pa bo predstavila svoje tapiserije.	(S. R.)
SVET
Torek, 24. januarja 1995
BIH / NEVERJETEN PREDLOG
Sarajevo in Tuzlo za ozemlje
Karadžić bi se v zameno za Sarajevo in Tuzlo odrekel delu ozemelj
SARAJEVO (AFP, Reuter) - Radovan Karadžić je pripravljen muslimanski strani odstopiti tudi polovico bosanskega ozemlja, će bi bila nasprotna stran pripravljena Srbom predati Sarajevo in Tuzlo, je na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim dejal dolgolasi voditelj bosanskih Srbov. »Problem ni v količini, pac pa v kakovosti ozemlja,« je zahtevo utemeljil samozavestni srbski voditelj.
Včeraj so se že drugi dan zapored nadaljevala pogajanja med bosanskimi Srbi iri ameriškim mirovnim posrednikom in elanom skupine za stike Charlesom Thomasom, ki pa o podrobnostih ni želel spregovoriti, češ da se o tem s Srbi še pogajajo. Včeraj sta v bosansko prestolnico prispela še dva predstavnika skupine za stike, ki namerava ponovno oživiti pogajanja s sprtima stranema, še dva pa pričakujejo danes ali jutri. O občasnih spopadih so tudi včeraj poročali predvsem iz bi-haškega žepa ter iz Ribnice na cesti med Sarajevom in Tuzlo, nekaj strelov pa je bilo slišati tudi v Sarajevu.
Enaintridesetega januarja bo v Bosno predvidoma prišel nemški zunanji minister Klaus Kinkel. Tako bo postal prvi nemški politik, ki bo obiskal Bosno po razpadu nekdanje Jugoslavije. Bosanska vladna vojska pa je včeraj vendarle umaknila blokado okrog tuzlanskega oddelka Unproforja, potem ko so predstavniki ZN obljubili, da bo srbski oficir za zveze, zaradi katerega je prišlo do spora, odšel.
NOVICE
Konferenca o evropski varnostni politiki
BERLIN - Širitev zveze Nato proti vzhodu in prihodnja oblika partnerstva med Evropo in ZDA sta osrednji temi Konference o evropski varnostni politiki, ki se je vCeraj zaCela v Berlinu. Na povabilo organizatorja konference, nemškega obrambnega ministra Volkerja Riiheja, so se odzvali njegovi kolegi ter strokovnjaki in publicisti iz Avstrije, Danske in Norveške. Iz Poljske in Češke sta prišla namestnika obrambnega ministra. Med otvoritvenim govorom je Riihe navzoče opozoril na povezanost širitve Nata s širitvijo Evropske zveze. Vzhodnoevropske države pa morajo za vstop v obe organizaciji dokazati, da razvijajo demokracijo in tržno gospodarstvo. Nemški obrambni minister je nekaj besed namenil tudi odnosom med Zahodom in Rusijo. Riihe meni, da je sodelovanje med Zahodom in Rusijo nujno, vendar Moskava to obliko partnerstva resno ogroža s posredovanjem v Čečeniji, (dpa)
Atentat na španskega politika Ordoneza
MADRID - V baskovskem pristaniškem mestecu San Sebastian so včeraj neznanci ustrelili politika konservativne španske Ljudske stranke. Kot poroča policija, so napadalci Gregoria Ordoneza ustrelili v glavo v nekem gostišču. Ozadje aten- < tata ni znano, prav tako niso znani storilci. Ordoneza je prejšnji četrtek podprl vodja Ljudske stranke Jose Maria Aznar, in sicer kot enega izmed kandidatov za mesto župana San Seba-stiana. (dpa)
Srbija vabi na Kosovo nove priseljence
PRIŠTINA - Vladi Zvezne republike Jugoslavije in Srbije skušata vnovič kolonizirati Kosovo, saj v pokrajini živi le deset odstotkov Srbov. V ta namen naj bi do leta 1988 za Srbe zgradili 5640 stanovanj, prišlekom pa bi nakup olajšali z ugodnimi posojili. Rok odplačevanja bi bil 40 let. Letos je vlada za to že namenila 5,1 milijona dinarjev oziroma tri milijone dolarjev.
V omenjeni program resrbizacije Kosova sodi tudi brezplačna delitev parcel za gradnjo hiš. V okolici Djakovice, blizu meje z Albanijo, naj bi v ta namen razdelili 500 zazidljivih parcel in 894 hektarjev obdelovalne zemlje. Predstavniki nekaterih albanskih strank opozarjajo, da bo kolonizacija pripeljala do novih sporov, morda celo do razširitve vojne v ta del nekdanje Jugoslavije. Srbski viri poročajo, da je kosovska termoelektrarna v Obiliču lani proizvedla 3285 gigavatov električnega toka, katerega vrednost znaša 700 milijonov dolarjev. Ce upoštevamo, da od tega v pokrajini porabijo le od 20 do 25 odstotkov električne energije, ki jo je svojcas, ko je bilo Kosovo še avtonomno, nadzorovala Priština, potem je lani Srbija od Kosova dobila 500 milijonov dolarjev. (Blerim Shala)
OKREPITEV SIL OZN V BOSNI
Več držav je Unproforju v nekdanji Jugoslaviji ponudilo nekaj tisoč novih vojakov, na stotine oklepnikov in več kot trideset helikopterjev.

Enajst držav je pripravljenih prispevati vojake in opremo za okrepitev sil ZN v Bosni. Modre čelade bi za uresničevanje novoletnega premirja potrebovale vsaj še 6500 vojakov in veliko nove opreme.
ZAŠČITNE SILE ZDRUŽENIH NARODOV (UNPROFOR)
Vojaki	37,685
Neoboroženi vojaški opazovalci	692
Civilna policija in drugo osebje	5,280
SKUPAJ	43,657
y \
■ S'" "' m
--------\ /
^
X/
xz>
Vir: Unprofor
REUTER
PONUDBE
Država Ponujena Koliko vojakov pomoč že imajo v BiH
Bangladeš	Mehanizirani bataljon,	1,314
30 vojaških opazovalcev
V. Britanija	15 helikopterjev s	3,407
posadkami, 20 voj. opazovalcev
Nemčija	100 neoboroženih oklepnikov	
Italija	50 oklepnikov, poljska bolnišnica, vojaški opazovalci	
Malezija	Mehanizirani bataljon z 899 vojaki, Dve mehanizirani četi s 467 vojaki in več kol sto oklepnikov	1,596
Norveška	Oklepniki in pet vojaških opazovalcev	910
Pakistan	Mehanizirani bataljon s 1315 možmi, 20 vojaških opazovalcev	3,052
Španija	136 vojakov specialnih enot	1,302
Švedska	58 motornih sani	1,271
Turčija	Osem vojaških opazovalcev, skupina za	1,462
	nadzor poletov in radarska oprema	
ZDA	Osemnajst neoboroženih	890
helikopterjev,
50 neoboroženih oklepnikov, radijski oddajniki, radarska in druga tehnična oprema
Michael Rose je zmagoslavno odšel
SARAJEVO (Reuter, AFP) - Britanski general Michael Rose je enoletno poveljevanje modrim čeladam v BiH konCal zmagoslavno. Tik pred slovesom je lahko razglasil Se sklenitev novega sporazuma med Srbi in Muslimani o odprtju oskrbovalnih poti, kar naj bi se zgodilo prvega februarja.
Britanski general bo zadolžitve poveljujočega modrih čelad v BiH danes v Zagrebu predal ena-inpetdesetletnemu kolegu Rupertu Smithu. V slovo od Sarajeva so generalu Roseu zatulile gasilske sirene modrih čelad. Rose je iz Sarajeva odletel v Split, od tam pa v Zagreb.
Roseu pripisujejo zasluge za končanje srbskega obstreljevanja Sarajeva in sklenitev sporazuma med Hrvati in Muslimani. Kljub dobrim odnosom s Palami pa mu ni uspelo preprečiti srbske blokade ZN na tleh in v zraku.
Rose zapušča sarajevsko katedralo (Telefoto: AP)
Šešljev veliki sen se je spremenil v nočno moro
BEOGRAD - Ko je izbruhnila vojna v nekdanji Jugoslaviji leta 1991, je Vojislav Šešelj, ko je postavljal drugačne meje Srbije čez Hrvaško ter čez Bosno in Hercegovino, ki jo je izbrisal iz zemljevida, govoril v imenu številnih. Po štirih letih je srbski nacionalist sam in za rešetkami. Zapustili so ga njegovi gospodarji, na Zahodu so ga označili kot vojnega zločinca.
Njegov sen o Veliki Srbiji pa se je spremenil v moro, saj ga utegne, kot zatrjujejo v diplomatskih krogih, doleteti celo kazen. Po mnenju analitikov je upor Hrvatov in bosanskih Muslimanov, ki kljub temu »niso hoteli izginiti sami od sebe in izumreti«, zavrl napredovanje Srbov tik preden so prišli do tistih meja, o katerih so sanjali nacionalisti. Toda največji udarec srbskemu nacionalizmu je paradoksalno prišel s tiste strani, ki jo je Zahod obtožil, da je sprožila vojno in začela šovinistične čistke - s strani srbskega predsednika Slobodana Miloševiča.
»Miloševič je uporabil nacionaliste zato, da so zanj opravili vse umazane posle, predvsem pa utrdili njegovo oblast,« je izjavil profesor Vojin Dimitrije-vic, izvedenec za človekove pravice pri ZN. Po njegovem mnenju je Miloševič dodobra izčrpal možnosti memoranduma srbske Akademije znanosti in umetnosti, ki so ga njeni člani objavili leta 1986, z osnovno trditvijo, da
so bili Srbi v nekdanji Jugoslaviji žrtve represije.
Dokument je razpihal nacionalistična čustva prav v trenutku, ko se je v vzhodni Evropi začel rušiti komunizem. Kmalu zatem je razpadla tudi jugoslovanska federacija in ostanek države sestavljata le še Srbija in Črna gora, edini tvorbi, ki sta ohranili levico na oblasti, čeprav zaznamovano s skrajno nacionalističnimi poudarki. Nekateri člani srbske Akademije znanosti in umetnosti, vključno z Mihajlom Markovičem, vidnim članom MiloševiCeve vladajoče Socialistične stranke in po mnenju številnih enim od avtorjev memoranduma, je v zadnjem Času zelo zmanjšal svoje ozemeljske zahteve in utišal svojo nacionalistično retoriko. Predvsem je Markovič povedal, da je treba sanje o Veliki Srbiji za nekaj Časa preložiti. »Prvo in poglavitno naCelo srbske narodne politike mora ostati enotnost srbskega naroda.« Toda na zborovanju srbskih intelektualcev lani je priznal: »Tega cilja seveda ni mogoče doseči takoj.«
Od takrat se je Markovič zapletel v nesoglasja tudi z Miloševiče-vo soprogo Mirjano, zagnano marksistično aktivistko, ki ima po splošnem prepričanju velik vpliv na odločitve svojega moža. V enem nedavnih intervjujev se je Miloševič izognil vprašanju, ah je bil komunist. A politični analitiki so prepričani, da je še zmeraj pre-
dan komunizmu in da prav ta predanost igra glavno vlogo pri tem, da je obšel nacionaliste in njihove sanje o Veliki Srbiji. Mednarodni mirovni načrt, ki so ga sprejeli bosanski Muslimani in Hrvati, ne pa tudi Srbi, predvideva razdelitev Bosne na dve skoraj enaki enoti.
Miloševič je uvedel sankcije zoper bosanske Srbe, potem ko so ti omenjeni načrt lani avgusta zavrnili, da bi jih tako prisilil k spremembi stališča ter da bi si s tem pridobil omilitev sankcij ZN, ki so precej prizadele ostanek Jugoslavije. Analitiki tudi poudarjajo, da je bil ta ukrep uperjen zoper voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, ki mu je Miloševič hotel odvzeti nekaj moči, ki se je Čedalje bolj začela kazati tudi v Srbiji. »Miloševič noče z nikomer deliti oblasti. Pri tem je prav tako pomembno, da je Milo-ševičeva Srbija levo usmerjena država, medtem ko je KaradžiCe-va tvorba klerikalna, desničarska in skrajno nacionalistična. Zato je povezava med tema dvema tipoma oblasti politično nevzdržna,« je prepričan eden od beograjskih analitikov.
Velikanski problem predstavlja tudi krajina, ki jo zasedajo Srbi in predstavlja tretjino hrvaškega ozemlja. Miloševič bi lahko sklenil mir z Zagrebom, lahko bi priznal Hrvaško, a zato bi moral žrtvovati krajinske Srbe, čeprav bi v zame-
no za to dobil odpravo sankcij. Profesor Žarko Korač iz opozicijske Civilne zveze meni, da bo do medsebojnega priznanja prišlo že poleti, to pa naj bi po njegovem dokončno zaprlo pokrov na krsti nacionalizma. Toda grob za to krsto leži na Kosovu in ga ne bo mogoče izkopati, dokler Srbija ne bo začela pogajanj z Albanci na etnično nemirnem Kosovu, ki ga imajo srbski nacionalisti za zibelko svoje kulture. Bržkone bo Miloševič sprejel avtonomijo za srbsko Krajino in zajamčil podoben status tudi Albancem v delu Kosova, menijo nekateri zahodni diplomati v Beogradu.
»Miloševič je zdaj pred svojim sklepnim dejanjem, saj se je pravzaprav vrnil v izhodiščno točko; tja, kjer je začel, na sociahstičnih izhodiščih, vendar zdaj z močno utrjeno oblastjo,« meni Dimitrije-vič. Srbska opozicija je poražena, policijske enote imajo sto tisoč do zob oboroženih poheistov, vojska je trdno na vajetih in Miloševič obvladuje prav vse, bolj kot kdajkoli prej, še meni DimitrijeviC. »Zahod si zdaj želi, da bi ostal na oblasti kot edini udeleženec, ki je dovolj močan, da lahko pripelje do miru. V zameno za to je Zahod pripravljen zamižati na eno oko, ker Miloševič predstavlja edini komunistični sistem v vzhodni Evropi, ki je preživel,« je še prepričan DimitrijeviC.
Jovan Kovačič / Reuter
Francoski svef za medije bo vodil Herve Bourges
PARIZ - To je ena zadnjih pomembnih odločitev odhajajočega socialsitičnega predsednika Francoisa Mit-terranda. Na Celo vplivnega državnega urada je tako postavil enega najbolj levičarskih pristašev in nekdanjega direktorja državne televizije, ki je moral s položaja odstopiti leta 1993, ko je socialiste na splošnih volitvah hudo porazila desnosredinska zveza strank. Bourges bo imel na novi funkciji odločilno besedo pri izdajanju licenc radijskim in televizijskim družbam, razsojal pa bo tudi v zvezi s kršitvami kodeksov oddajanja.
EVROPSKA ZVEZA / V BRUSLJU ZASEDALI ZUNANJI MINISTRI PETNAJSTERICE
Rusija je dobila še eno priložnost
Novo Evropsko komisijo Jocpuesa Santerja so potrdili tudi zunanji ministri
BRUSELJ (dpa, Reuter, AFP) -Evropska zveza bo Rusiji ponudila še eno priložnost za zgladitev krvavega spora v Čečeniji, preden bo segla po gospodarskih ukrepih.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je včeraj med zasedanjem zunanjih ministrov EZ v Bruslju sporocU, da bo EZ o ukrepih razpravljala šele na začetku marca. »Rusiji nočemo groziti,« je dejal Kinkel, vendar se mora Moskva zavedati, da se bodo morale razmere v Čečeniji spremeniti. »Rusija potrebuje to priložnost in lahko le upam, da je ne bo zapravila.« Trojka EZ bo 9. marca odpotovala v Moskvo in tam podpisala sporazum o sodelovanju med EZ in Rusijo. Tehnične priprave bodo medtem potekale nemoteno. EZ
je v ponedeljek v skupni izjavi ponovila zahtevo po prekinitvi bojev v Čečeniji, zunanji ministri pa so sprte strani tudi pozvali, naj sedejo za pogajalsko mizo in naj omogočijo prost dovoz človekoljubne pomoči. Zunanji ministri so med drugim potrdili tudi novo Evropsko komisijo, ki bo danes prisegla v Luksemburgu, jutri pa že začela delati. Z imenovanjem 20-članske komisije so se zunanji ministri poslovili od dosedanjega predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa, ki ga bo nasledil dosedanji luksemburški premier Jacques Santer. Predsedujoči EZ francoski zunanji minister Alain Juppe je o Delorsu dejal: »Metoda Delors je dialog, pragmatizem in odprtost« Juppe je zbranim zunanjim ministrom petnajsterice predstavil cilje fran-
coskega predsednikovanja EZ. Naslednjih pet mesecev naj bi se politika EZ osredotočila predvsem na priprave za sprejem novih članic, držav srednje in vzhodne Evrope. Baltiške države naj bi že v prihodnjih mesecih z Brusljem podpisale sporazum o pridruženem članstvu Novi Članici Švedska in Finska sta posebej pozdravili evropski sporazum Estonije, Litve in Latvije, saj je to eden pomembnejših korakov do polnopravnega Članstva. Vendar pa vzhodnoevropska politika EZ ne sme tekmovati s sredozemsko, je včeraj menil Jupp6, obe področji se morata dopolnjevati. Veliko ministrov se je včeraj odločno izreklo proti temu, da bi gospodarsko rast in nova delovna mesta ustvarjali na račun varstva okolja ali socialne varnosti.
ČEČENIJA
Junaške bilke, čast in smrt
Želja po svobodi, sovraštvo do Rusov in naboj za spomin
OZEMLJE V ROKAH ČEČENSKIH UPORNIKOV -Bratje Ibrahim, Adat in Isa, ki živijo v vasi blizu čečenske prestolnice, s skoraj otroško zvedavostjo gledajo hollywoodski ep o Qdu s Sofijo Loren in Charltonom Hestnom v glavnih vlogah. V njem je veliko junaških prizorov, bitk, dvobojev iz časti in smrti. Zgodba kot nalašč za čečenske borce, ki so se za kratek cas umaknili iz boja. Ibrahim, Adat in Isa spremljajo program ruske televizije v dnevni sobi domaCe hiSe.
Kamnita hiša stoji na koncu mirne vasi, ob vznožju gozdnatega gorovja. Vas pokriva debela snežna odeja in Ce se ne bi od daleč slišalo zamoklo bobneje eksplozij, bi marksikdo prav lahko pozabil, da v deželi divja vojna. Tudi Ibrahim in Isa se bojujeta, doma ostaja le Adat, ki je ostal po nesreči pred sedmimi leti od pasu navzdol paraliziran. Nemočen leži na postelji, premika se lahko le s pomočjo rok Pri sebi ima pištolo in prepričan je, da je tudi sam vojak, Čeprav ne more iz hiše.
»Ce bodo prišli Rusi, bom vzel granato, jo deaktiviral in .. boom, vse bo razneslo,« pripoveduje. Približno trideset let star Adat je tako kot brata suhljat in bradat. Oce je padel v bojih v Groznem, kjer se bojujeta se dva brata. Adat, ki je obsojen na posteljo, veliko posluSa radio in spremlja televizijski program. Hoče biti na tekočem z vsem, kar se dogaja po svetu. V polomljeni angleščini vpraša, zakaj Američani in Angleži ne pomagajo Čečenom v njihovem boju za neodvisnost.
»Rusi so svinje! Hitler je naredil prav, da jih je napadel« Druga dva brata sta ogorčena, ker Moskva prikazuje Čečenske upornike'kot bandite in kriminalce. Ibrahim in Isa, oblečena v debele obleke, sedita na tleh s prekrižanimi nogami, poslušata bratova vprašanja. Cez dan ali dva se bosta vrnila v boj. Isa pripoveduje, da je v bližini vasi nedavno pristalo letalo s petdesetimi ruskimi vojaki. V snegu so se izgubili, lačne in premražene so kasneje napadli Se čečenski borci. NihCe ne more preveriti njegove pripovedi. Isa se nenadoma odloči, da zgodbe o Španskem junaku, ki se je boril z Mavri, ne bo več gledal. Zgodba o junaštvu in pogumni borbi bojevnika je vse prevzela, vendar pa je njihova naloga zdaj bolj pomembna. V sobo vstopi zajetna ženska in na mizo postavi hrano. Lahko bi bila njihova mati, vendar je nihče ne predstavi. Odide, mi pa sedemo za mizo in začnemo jesti Cm kruh, pečeno meso s Čebulo, zelnato solato, pijemo močan čaj s koščki limone. Neka jed iz vloženih Češenj je tako temna kot oči in tako močna kot volja, ki žari iz oči sogovornikov. Alkohola ni na mizi. Tako kot večina Čečenov so moji gostitelji muslimani. Ko pride Cas odhoda, vzame Adat knjižico z naslovi. Na začetek prazne strani z velikimi črkami napise London, kot bi isti dan pričakoval večje število obiskovalcev iz tega mesta. Napišem svoj naslov, Adat pa mi svojega zapiše na košček papirja, na koncu pa doda »Good bai«. Ker je strasten kadilec, mu poklonim plastični vžigalnik s sliko britanske zastave. Zasmeje se in mi da naboj iz svoje pištole. »Darilo,« mi reče.	Nicholas Doughty/Reuter
Triletni Moskovčan Viktor Čajkovski opozarja: »Dedki generali, ne ubijajte otrok« (Telefoto: AP)
Pot do vode in hrane je za prebivalce Groznega usodna
GROZNI - Trupli CeCenov, ki sta v vzhodnem delu Groznega v vrsti čakala na pitno vodo, sta dokaz več, da ruski vojaki pri zasedbi CeCenske prestolnice ne izbirajo ciljev. Ubil ju je ruski ostrostrelec, tretjega pa je huje ranil.
»Zakaj jih pobijajo? V tem delu so ostali le stari in otroci,« je razburjeno vprašal neki čečenski vojak. Kljub spopadom je v mestu ostalo veliko civilistov, ki se borijo za golo preživetje. Streljanje je postalo nekaj povsem vsakdanjega, in Čeprav ljudje večino časa preživijo v zakloniščih, morajo na ulice po vodo in hrano. V Groznem skoraj ni hiše, ki je ne bi zadela ruska granata, poškodovana je tudi mošeja. »Le po tej cesti lahko pridemo do hrane. Zakaj nam skušajo Rusi uničiti edini vodni vir?« je obupano spraševala Sapat Aliskanova in pokazala na dim, ki seje dvigal iz dveh vodovodnih rezervoarjev. Veliko ljudi je kratko premirje izkoristilo za iskanje hrane in vode. V jasnem, mrzlem jutru se je po neki ulici s kolesom peljal tudi 19-letni Ruslan Bibulatov. V roki je imel kala-Snikov, ki ga je vzel ruskemu vojaku; pojasnil je, da je bil sovražnik ranjen, zato ga je zlahka zadušil z golimi rokami.
»To je človekoljubna pomoč,« je dejal in odvzeto puško zmagoslavno dvignil v zrak. »Alah je z nami in pomagal nam bo Ruse zapoditi nazaj v Kremelj.« Nekatere dele mesta Se vedno držijo v rokah Čečenski vojaki, čeprav so se Rusi hvalili, da povsem nadzorujejo Grozni. Ruska televizijska postaja Ostan-kino je poročala, da čečenski »odpadniki« še vedno branijo nekatera nadstropja v predsedniški palači, čeprav so jo Rusi v četrtek zavzeti in je zaradi dolgotrajnega obstreljevanja skoraj povsem porušena. Ruslan je povedal, da je njegov brat umrl v bitki za palačo, simbol čečenskega upora. Ruska televizija je poročala, da je v Groznem še vedno približno 3500 CeCenskih upornikov, ki krepijo svoje položaje predvsem v vzhodnem in jugovzhodnem delu mesta. Tiskovna agencija In-terfaks je sporočila, da so v rusko vojaško oporišče Mozdok v sosednji Severni Osetiji iz Čečenije pripeljati trupla 39 ruskih vojakov. Vojaški zdravniki so pri pregledu mrtvih ugotovili, da so jih CeCeni mucih: nekateri padli ruski vojaki so imeti odrezana ušesa, ude ati spolne organe, nekaj pa so jih CeCeni celo skalpirali.
Konstantin Trifonov / Reuter
jUŽNJI VZHOD / ISLAMSKI SKRAJNEŽI SO RESNO OGROZILI POGAJANJA O PALESTINSKI SAMOUPRAVI
Izraelci objokujejo mrtve, skrajneži slavijo
»Arafatova obljuba tokrat ne zadostuje več«
JERUZALEM (Reuter) - Jezni, razočarani in užaloščeni Izraelci so se vCe-raj na pokopališčih poslavljali od devetnajstih ubitih. Medtem so pristaši Islamskega dzihada, ki je prevzel odgovornost za napad, v Gazi zmagoslavno plesali nad njihovimi grobovi in obiskovali domova samomorilskih napadalcev, ki sta po trditvah Dzihada Uspešno izvedla krvavo akcijo.
Med tistimi, ki so krvavo dejanje obsodili, je bil tudi voditelj PLO Jaser Arafat. Vendar pa izraelski predstavniki menijo, da bo tokrat moral storiti več kot doslej, če želi nasprotno stran prepričati, da še vedno resno misli z mirovnimi pogajanji in z nadzorom ozemelj, ki so mu jih odstopili v upravljanje. Strokovnjaki za vprašanja odnosov v tem vročem delu sveta pa opozarjajo, da so mirovna prizadevanja kljub zatrjevanju najvisjih predstavnikov obeh strani že resno ogrožena, saj islamski skrajneži med Palestinci se nikoli niso imeli toliko pristašev kot doslej, pa tuci njihove samomorilske akcije so čedalje uspešnejše.
Čedalje več Izraelcev se pridružuje mnenju tistih, ki zahtevajo, da je treba mirovna pogajanja s Palestinci vsaj začasno prekiniti. Tako mnenje je nekoliko presenetljivo izrekel celo izraelski predsednik Ezer VVeizman, sicer vztrajni zagovornik sporazumevanja. Tudi Mark Heller iz telavivskega centra za strateške študije meni, da bodo pogajanja za nekaj časa zamrznili. Sele umiritev razmer in zmanjšanje smrtonosnih napadov islamskih skrajnežev bi utegnila pogajanja znova pognati v tek. Ham as in Islamski džihad skupaj nimata več kot 150 fanatičnih borcev, ki so -za »sveto stvar« pripravljeni žrtvovati svoja življenja. Zdaj, ko so postale njihove akcije tako uspešne in odmevne, pa se jim pridružuje Čedalje več mladeničev, ki bi radi postati palestinski »svetniki« in »mučeniki«.
Razmere so neugodne tudi za Rabina, ki se je na oblast povzpel z geslom, da je le on dovolj močan, da bo mirovna pogajanja in palestinsko avtonomijo lahko speljal brez resnejših varnostnih težav. Na splošnih volitvah naslednje leto bi se s podobno trditvijo le težko uveljavil.
O čem pišejo drugje po svetu
O pokolu na Bližnjem vzhodu
»Morilski napad arabskih skrajnežev pri Tel Avivu nam prikliče v spomin besede Jicaka Rabina. Pred nekaj dnevi je dejal Jaserju Arafatu: 'Teror preprečuje napredovanje po poti miru.’ Ostra obsodba atentata s strani PLO Izraelu ne more zadostovati. Rabin je Arafata na njunem zadnjem srečanju jasno opozoril na dejstvo, da nezmožnost PLO za zagotovitev varnosti preprečuje nadaljnjo Širitev avtonomnih območij in umik izraelskih vojakov. Arafat je izrazil razumevanje za izraelske zadržke in odvrnil: ’2al nimam Čarobne palice.’ PLO se mora odločno zoperstaviti nasprotnikom miru na Bližnjem vzhodu.« (Die Welt, Berlin)
»Vsak teroristični napad ne kaže le odločnosti arabskih nacionalistov, temveč tudi nemoč Arafata. Postavlja se vprašanje, ati niso bile Nobelove nagrade za mir podeljene malo prehitro. Seveda se zavedamo dejstva, da ne obstaja nobena alternativa mirovnemu sporazumu z delno avtonomijo v Gazi in Jerihu. Uresničitev sporazuma iz leta 1993 bo verjetno imela določeno zamudo, toda kljub terorističnim napadom - ali morda celo zaradi njih - se mora mirovni proces nadaljevati.« (Rheinische Post, Diisseldorf)
»Islamski skrajneži natančno vedo, kje morajo udariti, da bi Izrael Cim bolj boleče prizadeti - enako seveda velja za mirovni proces. Zaradi terorističnega napada je izraelski premier Rabin prekinil zasedanje kabineta, katerega glavna tema je bila rešitev enega ključnih problemov mirovnega procesa - problema izraelske naselitvene politike. Rabin je dal Arafatu določena zagotovila glede tega. Zdelo se je celo, da Rabin do neke mere popušča pri izraelskem konceptu vele-Jeruzalema, katerega glavna posledica je Čedalje večje Sirjenje zidovskih naselij... Z vsakim morilskim napadom postaja za izraelsko vlado izpolnitev legitimnih zahtev PLO čedalje težja. Brez tega pa bi bil mirovni proces obsojen na neuspeh. Ostala bi le Se teror in človeško trpljenje.« (The Guardian, London)
»Izrael je - medtem ko se je pripravljal na slovesnosti ob 50. obletnici osvoboditve taborišča Auschvvitz - pretresel Se en teroristični napad islamskih skrajnežev... Izrael je zdaj v Soku - razpet med spominom na holokavst in radijskimi poročili o zadnjem pokolu. Nekaj ur se je zdelo, da bo obup premagal upanje. Predsednik židovske države Ghaim VVeizmann je celo javno zahteval prekinitev pogovorov s PLO.« (Corriere deUa Sera, Rim)
»Že spet krvavi madeži na mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci... Voditelj PLO Jaser Arafat ostro obsoja najnovejši napad islamskih skrajnežev, ki bi lahko resno ogrozil mirovna prizadevanja. Premier Rabin in njegova vlada sta pod močnim pritiskom izraelske javnosti, ki čedalje manj podpira popuščanje Palestincem... Celo predsednik VVeizmann, v preteklosti odločen zagovornik dialoga s PLO, zdaj govori o prekinitvi pogovorov s Palestinci.« (II Messaggero, Rim)
O Čečeniji
»Na ruševinah čečenske predsedniške palaCe se zdaj bohoti ruska zastava. To pa sploh ne pomeni konca bojev. CeCeni so v preteklosti večkrat dokazati, da niso narod, ki bi se kar tako predal. Pričakovati je treba krvavo in tudi odvečno partizansko vojno. Kremelj pa Caka predvsem politično čiščenje. Ce lahko sploh trdimo, da je v CeCenski vojni kaj pozitivnega, je to naslednje: vsaj nekaterim Rusom so se zdaj odprle oci. Upravičeno so zgroženi nad početjem ruske vlade.« (Mlada fronta dnes, Praga)
»Jelcin pogosto reagira na probleme z odpustitvami politikov, kar pa nikakor ne more nadomestiti nujne vojaške reforme. Glavni problem je ta, da se ruske vojaške sile Se vedno vidijo v vlogi, ki jo je imela Rdeča armada. Armadno vodstvo je še vedno obsedeno s pripravami na visoko tehnizirane spopade, ki jih je bilo pričakovati med hladno vojno. Nočejo zaupati novi ruski vojaški doktrini iz leta 1993, ki predvideva obsežne kopenske sile, premoč oklepnikov in prehod na fleksibilne enote za posredovanja na območju Rusije. Čečenija je pokazala, da je to velikega pomena.« (The Times, London)
O Hrvaški
»Odločitev predsednika Tuđmana, da Hrvaška ne bo veC podaljšala mandata mirovnim silam ZN, je podobna grožnji. Podobnega mnenja je tudi OVSE, ki ji trenutno predseduje madžarski zunanji minister Laszlo Kovacs. Kovacs je zato v Zagrebu izrazil zaskrbljenost zaradi hrvaške odločitve - odzval se je torej grožnji... V primeru, da bo Hrvaška skušala s silo znova priključiti krajino, obstaja nevarnost, da se bo Srbija vmešala v spor. To bi obenem pomenilo začetek druge srbsko-hrvaške vojne.« (Nepszabadsag, Budimpešta)
O vlogi novih komisarjev EZ
»Jacques Santer in njegovi komisarji morajo storiti več, kot pa le ohraniti tisto, kar so dosegli njihovi predhodniki. Z vso odločnostjo morajo preprečiti, da EZ razpade na zgolj prostotrgovinsko območje. Dokončati morajo gospodarsko in denarno unijo in Evropsko zvezo odpreti na vzhod. Nihče v Bruslju si ne dela iluzij glede težavnega prehoda v leto 2000. Jacques Santer bo delal s komisijo, ki bo od svojih predhodnic v veliko večji meri politična, saj skoraj vsi novi elani prihajajo iz prvih vrst domačega političnega prizorišča. Po uspešnem obdobju pod vodstvom Delorsa si bodo evropske vlade gotovo prizadevale, da bi Ministrski svet držal Evropsko komisijo na Cim krajših vajetih.« (Stuttgarter Zeitung, Stuttgart)
Torek, 24. januarja 1995
LJUDJE IN DOGODKI
JAPONSKA / ŽRTEV POTRESA JE VEC KOT 5.000
OBLETNICA / PREŽIVELE OSVOBODILA RDEČA ARMADA 27.1.1945-1
Ljudje sedaj dvomijo v japonski sistem
Nelagodje prišlo do izraza tudi v včerajšnjem padcu vrednosti delnic na tokijski borzi
TOKIO - Teden dni po katastrofalnem potresu, ki je terjal veC kot 5.000 življenj, se Japonska vedno bolj sprašuje, ne samo o mejah svoje tehnologije in protisizmiC-ne pripravljenosti, temveč tudi o mejah svoje družbene filozofije in sistema odločanja. To nelagodje je včeraj zgovorno prišlo do izraza na borzi, srcu japonskega gospodarstva, ki je doživela pravi polom, saj je indeks padel za 5,6 odstotka.
Vlada se je morala včeraj zagovarjati, ker je odklonila pomoč, ki jo je ponudilo kakih 38 držav. Do sedaj je pristala le na švicarske izvedence s svojimi lavinskimi psi (včeraj so se morali vrniti v domovino), na francosko in britansko pomoč ter na odeje in šotore ameriške vojske. Vladni predstavnik za tisk Kozo Igaraši je včeraj na kritike preživelih in tiska odgovoril s trditvami, da zakon ne dovoljuje tujim zdravnikom in inženirjem, da bi lahko delovali na Japonskem. Taka trditev pa je bosa, saj časopisje odkrito navaja, kako so japonske prehrambene in farmacevtske družbe pritisnile na vlado, naj ne sprejme tujih živil in zdravil. Včerajšnji Malniči je obenem zapisal, da niso sprejeli
tuje pomoči, ker Japoncem že v otroškem vrtcu vtepajo v glavo stavek: »Ko si v težavah, najprej stisni zobe, nato si poskušaj sam pomagati, če ti to ne uspe, poišči Japonca, ki ti bo pomagal.« Nekateri celo trdijo, da je Japonska zavrnila tujo pomoč, da ji ne bi bilo treba vračati usluge. Glede zamud pa je šef tokijskega kriznega štaba Kunihiko Hiraj povedal, da so Japonci po zaslugi konsensa pri odločanju in ocenjevanja tudi najmanjših podrobnosti izredni pri dolgoročnem načrtovanju. Ko pa je treba hitro odločati, ta sistem kolektivnega odločanja odpove.
Medtem so trije novi sunki ( od 4,2 do
4.5	po Richterju) še povečali strah med
1.5	milijona preživelih v Kobeju, ki so še vedno brez električne energije, plina in vode. Več kot 300 tisoč ljudi je preživelo že sedmo noč v zasilnih zbirnih središčih. Izvedenci so včeraj ugotovili, da je le 20% stanovanj primernih za bivanje, kakih 5% bo treba porušiti, ostalih 75% pa je že porušil potres. Več kot 26 tisoč ranjencev bodo morali evakuirati, ker postaja zdravstveno stanje iz ure v uro slabše.
Auschvvilz kot simbol množičnega pomora
Poljska skuša zmanjšati težo židovskih žrtev
BERLIN - Pred 50 leti,
27. januarja 1945, so enote Rdeče armade prispele pred Auschwitz. Sovjetski vojaki niso hoteli verjeti svojim očem ob grozotah, ki so jih našli v tej tovarni smrti tretjega rajha. Prav tem grozotam je nemški tednik Spiegel v svoji zadnji številki namenil kar 13 strani. Članke so opremili s strahotnimi fotografijami uničevalnega taborišča, ki je po besedah Spieglovega direktorja Rudolfa Augsteina »pečat sramote v nemški zgodovini«.
Auschvvitz, nemško ime za poljski Oswiecim, ki so ga priključili nemškemu rajhu po zasedbi Poljske leta 1939, je postal sinonim za »množični pomor«, ker so tu nacistični krvniki pobili od 1,2 milijona do 1,6 milijona ljudi. Spiegel je v svoji reportaži objavil tudi dramatično pričevanje sedaj sedemdesetletne
hamburške Židinje Esther Bejrano, ki je igrala v taboriškem orkestru.
Tudi nedeljski Welt am Sonntag je Auschvvitzu posvetil dve strani s slikami in z grafičnimi prikazi, ki pojasnjujejo nove ugotovitve o tem srhljivem stroju množičnega uničevanja. Nova videnja so omogočili dokumenti, ki jih je sovjetska vojska
zaplenila ob osvoboditvi Auschvvitza.
Kakih 90% žrtev uničevalnega taborišča Au-schmtz-Birkenau je bilo Židov, tako da preživeli zahtevajo, naj bodo komemoracije 27. januarja posvečene predvsem njim in ne posplošene na vse žrtve kot to predlagata poljska država in poljska Cerkev. Poljski pisatel Andrej Szy-piorski pa je v dnevniku Berliner Morgenpost zapisal, da je holokavst porušil prepričanje, da se lahko obnašanje ljudi razlaga samo v okviru »političnih in družbenih kategorij«. Ta razlaga ni prepričjiva in do skrajnosti šepa za morilce kot so bili esesovski poveljnik Heinrich Himmler, komandant Auschvvitza Rudolf Hoss in zdravnik Josef Mengele. »Samo ljudje in ne njihove ideje so odgovorni za dogajanja, ki so jih izvajali,« je zapisal poljski pisatelj.
ZDA / ZAČETEK SODNE OBRAVNAVE
OJ. Simpson se proglaša za žrtev okoliščin
18.00
Simpson in bivša žena Nicole odideta s plesnega nastopa hčerke v zahodnem Los Angelesu.
© 18.00
Kronologija
primera
Simpson
18.30
Nicole z devetimi drugimi osebami -med katerimi ni Simpsona - večerja v restavraciji Mezzaluna v Brentwoodu.
18.30 ■ 19.30
Lastnik hiše Brian “Kato" Kaelin je videl Simpsona v njegovem stanovanju in je govoril z njim.
OJ.	Nicole
Simpson Brovvn
Rimn_Qnn
Ronald
Goldman
(Nicolin
Kato	Allan
Kaelin	Park
(lastnik hiše) (šofer
20.30 ■ 21.00
Nicole Simpson odide iz Mezzaiune. Njena mati spije še nekaj kozarcev in nato odide.
00.10
Pes pripelje sosede do kraja, kjer ležita trupli Nicole
Simpsonove in njenega prijatelja Goldmana.
11 15	Pribl.
šsr i£A
in se	®r®c9
odpelje šoferJa-proti letališču.
22.56-22.57
Pri Simpsonovi hiši Park vidi belega moškega s svetilko v roki. Skoraj istočasno vidi visokega in težkega črnca v temni obleki prečkati cesto in vstopiti v hišo. Kakih 15 ali 20 sekund kasneje Park zopet pozvoni. Nekdo odgovori - Park misli, da gre za Simpsona - in zagotovi, da pride takoj.
22.55 Parkov šef sporoči šoferju, naj čaka pred
22.50
Sosed, ki je peljal p^eha
22.50 - 22.55
psa na sprehod, je videi belo psičko Akito, last Simpsonovo Simpsonove z ujšoH	okrvavljenimi
tacami, ki je lajala SV0j0 mater na pločniku blizu in nJat0 hiše Simpsonove, telefonira
šefu nadom.
zvoniti in po telefonu pokliče svojega šefa. Pokliče
22.41 -22.45
Kaelin odide ven, da ugotovi, odkod ropot. Pred vrtnimi vrati vidi limuzino.
22.40 Kaelin, ki je govoril pop telefonu, je slišal več udarcev. Park je po prihodu zvonil pri vratih, vendar ni odgovoril nihče.
22.25
Šofer
limuzine
22.15-
22.20
Sosed
21.50
Goldman odide iz
21.40 -21.45
Kaelin in
Man Park Simpsonove
Mezzaiune. Simpson
pride po Simpsona, da ga pelje na letališče, da bo z letalom ob 23.45 odpotoval v Chicago.
»jokajoče
lajanje«
psa.
se vrneta domov s hrano.
21.35
Nicole
Simpson
pokliče
Mezzaluno,
govori z
natakarjem
Ronaldom
Goldmanom
in mu naroči
pijačo.
21.15-21.25
Kaelin in Simpson se s Simpsonovim rolls royceom peljeta v McDonald’s in zapeljeta na parkirišče.
AP / kari Gude
Ito in mediji
LOS ANGELES - Sodna razprava na račun priljubljenega športnika OJ. Simpsona se pričenja šest dni pred Super Bovvlom in po sedmih mesecih pravnega boja, ki je bil v središču pozornosti sredstev javnega obveščanja.
Dokazano je, da se od 80 do 85 odstotkov porotnikov odloči, kako se bo izreklo na začetku sodne razprave. Sodnik Lance Ito je poklical poroto osmih žensk in štirih moških (oziroma tiste, ki jih bodo po potrebi nadomeščali) v majhno sobo brez oken v devetem nadstropju sodišča. Po navodilih porotnikom se je razprava tudi formalno pričela. Na televiziji jo bo spremljalo nekaj milijonov Američanov.
Tožilka Marcia Clark je odprla razpravo in najprej spregovorila o bremenilnih okoliščinah na Simpsonov račun. Clarkova se je v preteklosti odpo-
vedala odvetniški karieri, ker ni hotela zagovarjati zločincev. Simpsona bo prikazala kot moškega, ki je bil tako obseden z ženo, da jo je nazadnje ubil, ker je sam ni mogel več imeti in ni hotel, da bi jo imel kdorkoli drug. Uboju Simpsonove žene Nicole ni prisostvoval nihče, razen psa Akite, obstajajo pa dokazi na podlagi analize DNK krvnih sledi, ki so jih našli na kraju uboja, v Simpsonovem avtu in na krvavi rokavici. Slednjo so našli na Simpsonovi posesti in je enaka tisti, ki so jo odkrili na kraju uboja.
Za javnim tožilstvom bo spregovoril Johnnie Cochran, Simpsonov prebrisani glavni zagovornik, ki bo predvsem zagovarjal tezo, da je prava žrtev procesa ravno obtoženec. Simpsonovi odvetniki bi lahko poroti predstavili več teorij, na primer, da sta bila Nicole Sim-
pson in njen prijatelj Ron Goldman ubita v prepiru v zvezi z mamili (čeprav branilci ne bodo skušali dokazati, da sta žrtvi uživali mamila). Branilci bi njuno smrt lahko navezali tudi na podoben nerešen umor v Hollywoodu, do katerega je prišlo leta 1993. Končno bi lahko zagovarjali teorijo, da je bil žrtev napada v resnici Goldman. Kakorkoli že, se bo Simpson v vsakem primeru proglasil za nedolžnega.
Simsponovi zagovorniki so medtem obtožili policijo, da je prikrila nekatere dokaze, ki so vprid njihovemu varovancu ali ki bi vsaj lahko vzbudili dvome o njegovi krivdi. Gre za izjave hišne pomočnice Simpsonovih sosedov, ki naj bi videla obtoženca na njegovem domu že z zgodnih jutranjih urah, kar naj bi pomenilo, da ni imel časa, da bi umoril žene.
LOS ANGELES - Sodnik losange-leškega višjega sodišča Lance Ito je te dni najslavnejši ameriški pravnik, saj bo vodil proces na račun O.J. Simpsona. Njegovo sliko so objavili časniki vsega sveta, sam pa se tega ne veseli preveč.
Doslej je imel že več prepirov s sredstvi javnega obveščanja, češ da je njihovo poročanje nezaslišano, netočno in neodgovorno. Zaradi tega je tudi zagrozil, da ne bo dovolil televizijskega snemanja obravnave.
V zvezi s sodno razpravo je izja-
vil, da se bo držal treh načel. Predvsem se bo držal pravila, da je treba biti nadvse previdni in v primeru dvomov vselej molčati. Zatem bo upošteval načelo, da je treba molčati, tudi ko človeka zasrbi, da bi kaj izjavil. Končno se bo izogibal medijev, za katere trdi, da so veliko nevarnejši od mitoloških siren.
Ito se je rodil v Los Angelesu japonskim staršem in postal pravnik leta 1975. Do leta 1987 je bil odvetnik, nato pa je postal sodnik. Do višjega sodišča se je povzpel leta 1989.
ROSE KENNEDV JE DOČAKALA 104 LETA
Preminila je mati ameriške aristokracije
Štirje od devetih otrok so umrli nasilne smrti
HVANNISPORT, Massachusetts - Rose Kennedy, matri-arhinja najslavnejše ameriške politične družine, je pod streli atentatorjev izgubila dva sinova, toda nikoli si ni dovolila jokati v javnosti. V nedeljo je obkrožena s svojo družino umrla zaradi pljučnice v starosti sto Štirih let. V svojem dolgem življenju, polnem zmagoslavij in tragedij, je v težkih trenutkih vedno kazala pogum in milino ter ju spremenila v zaščitno znamko družine Kennedyjevih. »Niso pomembni dogodki, ampak kako se spopadeš z njimi,« je nekoč dejala.
Štirje od devetih Rosinih otrok so umrli nasilno. Najstarejši sin Joseph je padel med drugo svetovno vojno, hci Kathleen je leta 1948 umrla v letalski nesreči, predsednika Johna Ken-
nedyja so umorili v Dallasu leta 1963, senatorja Roberta Kennedyja pa leta 1968 v Los Angelesu. Rose med pogreboma Johna in Roberta ni jokala, Čeprav so milijoni Američanov odkrito kazali
svojo žalost. Verjela je, da je žalovanje nekaj zasebnega, kar počneš za zaprtimi vrati. Kot da smrt Štirih otrok ne bi bila dovolj, je Rose rodila tudi duševno zaostalo hčerko Rosemary, ki je zdaj stara sedemdeset let in živi v umobolnici. Rose je potihoma neutrudno pomagala drugim staršem z zaostalimi otroki. »Bog nam nikoh ne da pretežkega križa,« je pogosto dejala.
Rose Kennedy je bila hčerka katoliških izseljencev, ki so v 19. stoletju zbezali z Irske pred veliko lako-
to. Oce Fitzgerald je postal celo bostonski župan, mlada lepotica pa ga je spremljala na družabnih prireditvah in spoznala slavne osebnosti tistega Časa. Med številnimi snubci si je izbrala mladega odvetnika s Harvarda Josepha Patricka Kennedyja, ki je pri 28 letih postal najmlajši predsednik banke v zgodovini ZDA, si nabral veliko bo-
gastvo in pozneje postal veleposlanik v Veliki Britaniji. Rose pa je otroško sobo spremenila v miniaturni ameriški kongres, kjer so njeni otroci razpravljali o vseh pomembnih stvareh in se urili za prihodnje predsednike.
Rose je svojim sinovom neutrudno pomagala pri političnih karierah. Se pri devetdesetih letih je spremljala
senatorja Edvvarda po ameriških državah, ko je skušal neuspešno prevzeti Jimmyju Carterju demokratsko predsedniško kandidaturo.
Temen oblak nad podobo Kennedyjeve družine pa je spustila igralka Gloria Svranson, ki je v svoji avtobiografiji trdila, da je bil patriarh Joseph dolga leta njen ljubimec. Rose se je pred ja-
vnostjo branila, da je bil Joseph samo Gloriin poslovni svetovalec. Ce pa je v sebi vedela, da je Gloria najbrž govorila resnico, je našla tolažbo v katoliški veri. Vatikan jo je celo razglasil za papeško grofico.
Na slikah AP je Bose Kennedy v mladih in manj mladih letih.
Christopher VVilson / Reuter
Ženska za dolarske milijarderje
Z žensko, ki umre pri stostirih letih, je mogoče pokopati celo stoletje. Toda kot vsaka starka se je najbrž tudi Rose Kennedy najraje spominjala mladosti, mod in lepote, zato z njo bolj kot katerikoli drugi Cas dokončno umira Amerika dvajsetih, tridesetih in Štiridesetih let, obdobje povzpe-tništva mlade velesile. Rosin cas je bil tisti, ki so ga zgradili grobi, brezvestni dkaSki milijarderji in ga je bilo treba kot vsako obdobje povzpetnikov napolniti z lepoto in eleganco. Možje v mladosti Rose Fitzgerald so si želeli posnemati Astorje, Vanderbilte, Morgane, Camegije in Rockefellerje, hoteh so uspeti in obogateti ne glede na ceno v denarju ah življenjih, ki jo je bilo treba plačati. Amerika tistih let je bila že svetlobna leta daleč od jefiersonske idile poštenih far-merjev, tako zelo samozavestna, da ji ni bilo treba odgovarjati pred nikomer. Joseph Kennedy, s katerim se je poročila bostonska lepotica Rose Fitzgerald in mu rodila dva senatorja in predsednika ZDA, pa je bil najbolj sposoben povzpetnež od vseh. Zgodbe, ki jih pripovedujejo o Jose-phovem uspehu, so bile mogoče samo v tako divje svobodni kapitalistični državi, kakršna je bila Se v prvi polovici tega stoletja Amerika. Rosin mož je s svojim denarjem osvojil Hollywood in njegove najbolj slavne lepotice z Glo-rio Svranson na Čelu in igral poker z direktorjem FBI Hooverjem. S svojo avtoriteto nadvse prevejanega poslovneža je pomagal resiti Rooseveltov New Deal, zaradi njegovega denarja pa ga je stranka kronala tudi z veleposlaniškim mestom. Kennedyjevi so biti med tistimi, ki so znati do konca izkoristiti ameriške možnosti v najboljših in najslabših Časih. Zaradi prevladujočega družbenega, političnega in gospodarskega pesimizma se teh Časov danes tudi sami Američani komajda spominjajo. Barbara Kramžar
DRUŽINSKO DREVO KENNEDVJEV
Joseph Patrick Kennedy
(1888-1969)
Veleposlanik v Veliki Britaniji
p. 1914
Rose Elizabeth	Rose Kennedy, matriarhinja najslavnejše
Fitzgerald	ameriške politične družine
(1890-1994) je umrla v nedeljo pri stoštirih letih zaradi pljučnice
Joseph Patrick Jr
(1915-44) Umrl v nesreči vojaškega letala med drugo svetovno vojno
JOHN
FITZGERALD
(1917-63)
35. predsednik ZDA, ubil ga je Lee Harvey Osvvald
p. 1953 Jacgueline Lee Bouvier (1929-94)
_______1_________
-----j------T
Rosemary Kathleen
(1918-)
(1920-48) ubita v letalski nesreči
Eunice
Mary
(1921-) p. 1953
p. 1944 VVilliam Robert Sargent John Robert Shriver (1915-) Cavendish, markiz Hartingtonski (1917-44)
i	r a
/Irtvorojena Caroline	John	Patrick
hči 1956 Bouvier Fitzgerald	Bouvier
(1957-)	Jr	umrl
p. 1987	(1960-) kmalu po
Edvvin Arthur	rojstvu
Schlossberg	1963
Rose Kennedy (1988-)
Patricia	Robert Jean Ann
(1924-)	Francis	(1928-)
p. 1954 (loč. 1966)	(1925-68) P- 1956 Stephen
Peter Lavvford Ameriški senator, Edward Smith (1923-84)	ki ga je ubil	(1927-)
Jordanec Sirhan Sirhan p. 1950 Ethel Skakel (1928-)
1.	Robert Sargent
(1954-)
2.	Maria Ovvings
(1955-) p. Arnold Schwarzenegger
3.	Timothy Perry
(1959-) p. Linda Potter
4.	Mark Kennedy
(1964-)
5.	Anthony Paul
Kennedy (9165-)
Edvvard Moore
(1932-)
Ameriški senator p. Virginia p. Victoria Joan Bennett Anne Reggie (1936-) loč. (1954-)
1. Christopher 1. Kathleen Kennedy (1955-) Hartington (1951-)
p. Jean Edith Olsson
2. Sydney Maleia (dau) (1956-) p. Peter James McKelvy
p. David Lee Townsend
Tragedije so skoraj polovico stoletja zasledovale družino Rose in Josepha Kennedyja. Od devetih otrok, ki so se jima rodili, so štirje umrli nasilne smrti. Od 29 vnukov pa je David, sin senatorja Roberta Kennedyja, umrl zaradi prevelikega odmerka mamil.
REUTER
2. Joseph Patrick III (1952-) p. Sheila Brewster Rauch
3. Victoria Francis (1958-)	3 Robert Francis Jr
4. Robin Elizabeth (1954-)
(1961-)	4. David Anthony
(1955-84)
5. Mary Courtney (1956-)
6. Michael Le Moine (1958-) p. Paul Hill
7. Mary Kerry (1959-)
8. Christopher George (1963-) p. Sheila Sinclair Berner 9. Matthew Maxwell Taylor (1965-) 10. Douglas Harriman (1967-)
11. Rory Elizabeth Katherine (1968-)
1. Stephen	1. Kara Anne
(1957-)	(1960-)
2. VVilliam	2. Edvvard Moore
Kennedy (1960-)	Jr (1961-)
3. Amanda	3. Patrick
Mary, posvojena	Joseph (1967-)
(1967-)	
4. Kym Maria,	
posvojena (1972-)	
Vir: Debvrettovi Predsedniki združenih držav Amerike
PISMO IZ ŠVICE
lljj|jj|§
Zvone Petek
Med Ženevskim in Bodenskim jezerom nic novega, se mi je zapisalo. Ce bi bilo to povsem res, bi lahko svoje prvo Švicarsko pismo v novem letu mimo izpustil. Veliko novega resda ni: Švica je Se naprej najbogatejša (pa tudi najdražja) dežela na svetu, Se vedno ni Članica OZN, Se vedno se požvižga na snubljenje Evropske zveze, švicarski frank pa je kljub temu trden kot Matterhorn. Vendarle pa se je nabralo nekaj zanimivosti, ki govorijo predvsem, kot se za bogato deželo spodobi, o bogatih ljudeh.
Četudi bom v glavnem govoril o športu, pa zgodba nikakor ne sodi na športne strani Republike. Bolj kot za šport gre za denar, za velike denarje. Nobena skrivnost namreč ni, da ima v Švici svoj sedež cela vrsta pomembnih športnih zvez, od Olimpijskega komiteja, ki domuje v Lausanni, do vsemogočne svetovne nogometne zveze Fifa, ki svetovno nogometno sceno vodi z elitnega
Ziirichberga. Seveda se v vseh teh mednarodnih organizacijah obračajo veliki denarji in samoumevno je, da sedijo v pisarnah predvsem poliglot-ski Švicarji.
Eden najbolj znanih Športnih funkcionarjev na svetu je prav gotovo Joseph S. Blatter, ekonomist in strokovnjak za stike z javnostjo iz VVallisa, ki že od leta 1982 sedi v uglednem in donosnem fotelju generalnega sekretarja Fife. Ta položaj je že kar dedno v Švicarskih rokah, saj je bil tudi Blatterjev predhodnik (in tast) Helmut Kaser Švicar, pred njim pa je posle generalnega sekretarja opravljal njegov rojak Kurt Gas-smann. Švicarji so dobri (in vplivni) služabniki raznoraznih predsednikov vsakršnih narodnosti in opravljajo svoje delo solidno, precizno in diskretno. Ko je brazilski milijonar Joao Havelange pred dvajsetimi leti kot novoizvoljeni predsednik prvič obiskal sedež Fife v Ziirichu, je bil z delom (švicarske) strokovne
ekipe tako zadovoljen, da je bojda Blatterjevemu predhodniku in tastu dejal: »Ne vem, koliko zaslužite, toda od danes naprej boste dobivali dvojno plačo.« Sedem let pozneje je Havelange Kaser j a odslovil in mu kot popotnico dal milijon švicarskih frankov.
Z denarjem Fifa, njen predsednik, pa tudi njen, zdaj že vsemogočni generalni sekretar Blatter, ne skoparijo. Blatter sploh rad primerja svojo organizacijo z najvecjimi svetovnimi gospodarskimi velikani. »200 milijonov ljudi igra aktivno nogomet in na leto se z nogometom obrne 150 milijard dolarjev,« rad pove Blatter, ki je trženje svetovne organizacije zaupal (seveda) švicarski firmi ISL iz Luzerna. Nobena skrivnost ni, da je samo svetovno nogometno prvenstvo v ZDA prineslo Fifi 300 milijonov švicarskih frankov. 87 milijonov je Fifa milostno vrnila nogometnim zvezam držav, ki so se uvrstile na prvenstvo, 55 milijonov pa je za-
držala zase - s tem denarjem mora preživeti prihodnja štiri leta.
3, 8 milijona frankov stane samo »volontersko« predsednikovanje milijonarja Havelanga, ki potrebuje denar za svojo suito v naj dražjem zuriškem hotelu »Baur au Lac«, za svojo pisarno v Rio de Janeiru (350 tisoC frankov), za administrativne stroške (530 tisoč), za »mednarodne stike in darila« (1, 4 milijona) in za lokalne transporte in goste (570 tisoč). Tudi Blatter ni poceni, saj sam prizna, da zasluži toliko kot kak bankir (milijon frankov na leto!), poceni pa niso tudi njegovi (seveda švicarski) strokovnjaki za finance, organizacijo in stike z javnostjo. Dva od njih, Guida Tognonija, ki je bil zadolžen za stike z javnostjo in je Blatterju postal nevaren, in Miguela Galana, je prejšnji teden odslovil, vsakega s pol milijona odpravnine.
Blatterju se je bogato tapecirani fotelj ob bogato obloženi Fifini mizi začel namreč majati, potem ko je po-
kazal apetite, da bi želel nekega dne poleteti v sama nebesa in zasesti Ha-velangov prestol. Zdaj je obljubil, da leta 1998, ko mu poteče mandat, »nikakor ne bo kandidiral za mesto predsednika«. Tega mu nihče ne verjame. Veliki šarmer in svetovljan, ki je iz žrebanja skupin za svetovno prvenstvo naredil mega šov in sam postal medijska super zvezda, je preveC ambiciozen, da ne bi še enkrat skušal prodreti cisto na vrh.
P. S.
V Švici vse pogosteje govorijo tudi o kandidaturi devetih zimskošportnih središč za organizacijo Zimske olimpijade leta 2002. Med najbolj vročimi kandidati je seveda tudi švicarski Sion (VVallis), Slovenija pa ima po pisanju Švicarskega tiska v ognju kar dve železi: Propad v Visokih Tatrah in »Tarvisio«. Gre seveda za slovaški Propad in kandidaturo treh dežel, ki pa jima švicarski novinarji tako ali tako ne dajejo nobenih možnosti.
TV SPORED
Torek, 24. januarja 1995
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
10.00
10.15 10.30
10.50
12.35
13.00
13.05
13.50
14.05
16.15
16.45
17.00
17.10
17.35
17.45
18.00
18.45 19.13
Videostrani
Zverinice iz Rezije, 3/13 del lutkovne serije To je igra
Papirnati mesec, pon. ameriškega (cb) filma Izziv, poslovna oddaja, pon.
Poročila
Sedma steza, pon.
Video strani Sobotna noč, pon.
Mostovi
Podarim - dobim, pon.
Tv dnevnik 1
Otroški program
Sest ta pravih in novi mož, 3/6 del nemške nanizanke
Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi kljukec,
4/6 del gledališke predstave SLG Celje
Moja enciklopedija živali: Sova
Regionalni studio Koper
Lingo, Tv igrica
Risanka
Tv dnevnik 2, vreme, šport
Razjamikovi v prometu, 10., zadnji del tv nadaljevanke Zadnje novice, ameriška hum. oddaja, 1. del Osmi dan
Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport VPS 2200 Zarisce
Poslovna borza
Sova
Z eno nogo v grobu, 7/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 17/33 del ameriške nanizanke
IT SLOVENIJA 2
Adelboden: Veleslalom (M), 1. tek, prenos
Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodistria, pon.
Video strani
Adelboden: Veleslalom (M), 2. tek, prenos Australian Open, posnetek iz Melbourna Video strani
Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do Boeinga, pon.
Sova, ponovitev
Murphy Brown, 5. del ameriške nadaljevanke
Severna obzorja, 16/33 del angleške nanizanke
Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini
Velenje: Pokal EHF v rokometu (M): Gorenje - Prato, prenos
Med odmorom posnetek veleslaloma (M) iz Adelbodna
Podarim - dobim
Videospon
V zanki bolečine, 2., zadnji del plz oddaje Zelena ura Roka rocka
J. HubaC: Grad na Češkem, Češka drama Svet poroča, nato -še Video strani
4 KANALA
Video strani Spot tedna Na velikem platnu
LuC svetlobe, ponovitev 346. dela ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, ponovitev kontaktne glasbene oddaje
Video igralnica, oddaja o računalniških igricah
Spot tedna
CMT
Spot tedna Na velikem platnu
Dežurna lekarna, ponovitev 9. dela španske humoristične nanizanke
Bob Roberts, ponovitev filma Dogodivščine male koale, risanka Poročila Risanka
LuC svetlobe, 347. del ameriške nadaljevanke Rodeo, kontaktna glasbena oddaja Divje palme, 2. del ameriške nanizanke Poročila
Zadeto - igralništvo, oddaja o aktualnih dogodkih
Upravljanje, 14. del dokumentarne nanizanke o manage-
mentu
Spot tedna
Na velikem platnu
CMT
Video strani
HZYmmtV (62. kanal)
13.30
15.00
16.00
19.00 19.05
19.30
20.00 21.00
22.30 00.00 00.50 01.00
Video strani - panorama
MMTV shop, televizijska prodaja
Vesela nedeTa, glasbeno razvedrilna oddaja, pon.
Obvestila
Risanke
MMTV shop, televizijska prodaja Avtodrom MMTV, oddaja o avto-moto športu Manipulator, film Fair Play, film
MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche Welle
® RAI 1
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek Dnevnik
Nan.: Cuori senza eta Oddaja koristnih nasvetov Utile Putile Vreme in dnevnik SP v smučanju: 2. tek Dnevnik
Aktualno: TGl Motori Dok.: Kvarkov svet Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi)
Vreme, dnevnik in šport Aktualna tema: II fatto Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik
Velike bitke: Napad na Evropo
Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere:	Grčija,
zemlja Olimpije Aktualno: Sottovoce
RAI 2
7.00 7.50
8.40
10.00
11.30
12.00
13.00
13.45
14.15
15.35
18.10
18.35
18.45
19.45 20.20 20.40
22.35
23.30
0.40
0.15
Variete za otroke, risanke Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra le righe, 11.00 Lo sportello del cittadino
TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Variete: Quante storie ra-gazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi PaoneJ, vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme
Sereno variabile .
Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: 11 prezzo della vita (dram., It. ’94, i. S. Cavallari, O. Piccolo, 1.) Aktualno: Italija sprašuje Dnevnik in vreme Pregled tiska Avtorska glasba: Umbria Jazz ’94 - Marcus Miller Band
^ RAI 3
6.30
6.45
7.00
10.15
11.15 12.00
12.30 12.40
14.00
14.50
15.15
16.30
18.00
18.30 19.00
19.50
20.30
22.30
Pregled tiska L’altra edicola Oddaje DSE: Filozofija, angleščina, Videosapere, Zenske in glasbi, Euro-news
Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Šport: snovvboard, namizni tenis, rokomet Aktualno: Alfabeto TV, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo
Šport, Insieme in vreme Dnevnik. Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella)
Dnevnik in vreme
22.45
23.50
0.30
1.00
Aktualno: Speciale 3 Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
§3 RETE 4
Ul Koper
[j^jj Hrvaška 1
7.00
8.00 9.00
13.30
14.00 14.15
17.00
20.35
22.40
Nan.: Love Boat, 7.30 Jef-fersonovi
Nad.: Diritto di nascere, 8.30 Pantanal Variete: Buona giornata, vmes 9.05 nad. Guadalu-pe, 9.40 Manuela, 10.30 Catene d’amore,11.35 Febbre d’amore, 12.30 Lasciati amare, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik
Rubrika o lepooti Nad.: Sentieri, 15.10 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Una vedova allegra ma non troppo (kom., ZDA ’88, i. M. Pfeiffer) Film: II postino suona sempre due volte (dram., ZDA ’46), 23.30 dnevnik
CANALE 5
6.30
9.00
11.45
13.00 13.25 13.40 14.05
15.20
16.00 17.55 18.00
20.00
20.40
22.45
23.15
1.30
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Shovv
Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film: Un mondo senza sole (dram., ZDA ’93, i. P. Horton, T. Pollan) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
ITALIA1
	Otroški variete
	Nanizanke
1	Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti
I	Sport studio Otroški variete
1	Odprti studio Variete: Non e la RAI
	Variete: Smile
	Nan.: Star Trek
Variete: Talk Radio Nan.dl mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School
Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Nan.: Cobra investigazio-ni (i. M. Dudikoff)
Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani
# TELE 4
17.10
17.25
19.30
19.50
20.00
20.45
22.40
22.45 0.40 1.40
13.30
20.30
19.30, 22.25, 0.05 godki in odmevi Nadaljevanka
Do-
(•) MONTECARLO
14.00
10.00 14.10
20.00
20.35
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport SP v smučanju Film: II grande ammira-glio (dram., ’40)
The Lion Trophy Shovv Film: Playboy in prova
	Euronevvs
	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
	globus
	Slovenski program Studio 2 - pogovor
	Primorska kronika
	Tv dnevnik
	Tv šola
	Euronevvs
	Vsedanes - aktualnosti
	Rhythm & News - vodi Andrea F.
	V ospredju - avtor Bruno Agrimi
B1m	Vse danes - Tv dnevnik
	Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih
(□mp’Avstrija 1
09.05
09.30
11.15
13.00
13.10 13.35
14.00 14.50
15.00
17.00
17.10
18.00
18.05
18.30
19.30
20.15
21.15 21.25
23.00
23.05
01.15
Naš hrupni dom Sestanek s smrtjo, pon. am. srhljivke Smešna stran ljubezni, pon. am. komedije Cas v sliki Mi, pon.
Pravica do ljubezni Ordinacija Bulovvbogen Pogled od strani Otroški program Mini Cas v sliki VVurlitzer Čas v sliki
Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom:
Sladka skrivnost Cas v sliki, vreme, šport Hunter, am. serija Ali je bila cipa?
Pogledi od strani Hiša v Carrolovi ulici, ameriški triler iz leta 1987 z Kelly McGillis v glavni vlogi; režija: Peter Yates Cas v sliki
Nagrada, ameriška kriminalka. 1963 Igrajo: Paul Nevmian, El-ke Sommer, Edvvard G. Robinson in drugi Video strani
08.00
10.00
10.05
10.35
11.00
11.35
12.00
12.05 12.50
14.30
15.30
16.30 16.40
17.10 17.45 18.00 18.35
19.30
20.10
21.00
22.50
23.30
00.00
00.05
Dobro jutro Poročila Šolski program:
Voda - dar življenja Naravne znamenitosti Gorskega kotorja Mehanično vesolje Deklica iz prihodnosti, 2/24 del serija Poročila
Cesarica, 79. del serije Imeti ali ne, ameriški film, 1945
Igrajo: Humphrey Bogart, Walter Brennan, Lauren Bacal, Dolores Moran, Hoagy Carmichael, Marcelo Dalio in drugi; Hovvard Hawks Šolski program, pon. Otroški program Zgodbica
Trodnevni rok, 12/T3 del Iz arhiva »Malega sveta« Poročila
Živeti ob Dravi, dokumentarna oddaja Besede, besede, besede Hrvaška danes Kolo sreče
I Santa Barbara, 918. del Dnevnik, vreme, šport Vojaška policija, 1/2 del dokumentarne oddaje Parlament Slika na sliko Nature By Desighn, 4/6 del dokumentarne serije Poročila Sanje brez meja
Hrvaška 2
15.45
16.00
16.10
16.55
17.55
19.15
20.25
21.55
22.50
23.35
00.00
Video strani Tv-koledar
Steze slave, 1/4 nanizanke
Arena, oddaja o športu Rokometna liga prvakov: Badel 1862 Zagreb - Fo-tex
Vaterpolo - pokal prvakov:
Dukat Mladost - Posilli-po, prenos
Evropski košarkarski pokal:
Croatia osiguranje - Ira-klis, prenos iz Splita Steze slave, 2/4 del nanizanke
Sestre, 12/22 del serije Fluid Expo Video strani
imRiF Avstrija 2	
	Adelboden: Veleslalom (M), prenos 1. teka
	Športna arena, pon.
	Adelboden: Veleslalom (M), prenos 1. teka
	Tenis: Australian Open
	Lipova ulica
	Ljudje iz St. Benedikta
	MoC strasti, serija Nepričakovano srečanje
	Odkrivanje zemlje, dokumentarni film
	Orientacija
	Mi
	Tista stvar je, kviz
	Zvezna dežela danes
	Čas v sliki
	Kultura
	Žival človek, angl. serija
	Zunanjepolitično poročilo
	Večerni studio
	Ambo terna
	Klub 2
	Ne pozabite na Mozarta, nemški film, 1984
	Videostrani
(“™) Madžarska
	Igra, nad. ob 11.20
	Maigret in sobarica, kriminalka
	Mejno mesto, serija
	Zvon
	Posel
	Tenis: Australian Open
	Fizika za šolarje
	Poročila
	Analiza pesmi
	Gospodična, serija
	Koledar 1995, magazin
	Za boljši jezik
	Katoliška kronika
	Posel
	Maček v žaklju, kviz
	Pravljica
	Muza, novice iz kulture
	Dnevnik
	Zakaj ravno Aljaska
	Studio '95, kulturni tv -dnevnik
	Dnevi obleganja Budimpešte
	Vedno sam, francoski film
	Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1________20.05
RAZJARNIKOVI V PROMETU,
Za nas ni ovir
Režija: Igor Šmid
Direktor fotografije: Lenart Vipotnik Scenarij: Tatjana Trtnik
Igrajo: Maja Končar, Zvone Hribar, Simon Repnik, Dragan Erbida, Tisa Novak, TjaSa Meško, uslužbenci SPV, Majda Potokar, Judita Zidar, Roman Končar, Marcel Buh Lokacija: Potrčeva, Trdinova, SPV, Tomšičeva, Beethovnova, KS Vodmat, Župančičeva jama
TV SLOVENIJA / TV V SVETU
Strožja pravila za zasebne postaje
TV SLOVENIJA 1	20.30
ZADNJE NOVICE,
ameriška humoristična oddaja
Zadnje novice je ameriška parodija na osrednji televizijski dnevnik in na novice nasploh. Ustvarjalci humoristične oddaje so spretno zmontirali slavne osebnosti in resnične novice ter tako naredili nove novice vendar z drugega zornega kota. V oddaji pa ne nastopajo dvojniki, temveč resnični predsednik Clinton, Dan Quayle, kraljica Elizabeta, predsednik Bush, Madonna in drugi. Pa tudi v televizijski hiši, kjer nastajajo te ZADNJE NOVICE ni vedno vse tako kot bi moralo biti._______________________________
TV SLOVENIJA 2	21.45
GRAD NA ČEŠKEM, češka drama	
Scenarij: Jiri Hubač Igrajo: Jirina Jiraskova,
Karel Hermanek, Josef Vinklar, Tatjana Medvedca, Ivan Vyskočil Režija: Martin Holly Zgodba se odvija na Češkem v času od 1949. do 1959. leta. Leta 1949 praznuje grofica Elisabeth von Land-sdorg svoj šestdeseti rojstni dan. Elegantni in idilični večer prekinejo predstavniki »ljudstva«, ki so prišli zaplenit grad in vso opremo v njem.
Grofica se obnaša dostojanstveno, vendar svojim gostom obljubi, da bo čez deset let spet praznovala rojstni dan v gradu. Leta 1959 se je ljudska oblast že utrdila in slabo kaže, da bo grofica lahko izpolnila obljubo. Celo desetletje je živela v revščini in ponižanju, vendar ni izgubila svojega aristokratskega dostojanstva in časti.__________
TV SLOVENIJA 2________20.05
V ZANKI BOLEČINE, dokumentarna oddaja, 2. del
Skozi vrata rojstva smo stopili na pot življenja, skozi vrata smrti odidemo s te poti.
Vrata rojstva so nam odprli naši starši; o trajanju življenja pa odločata naša telo in duh. In prostovoljna izbira smrti, ni odločitev trenutka...
Scenarij: Alma Granič
^Režija: Brane Bitenc
	
Baa r,'"*	RETE 4	22.40
	POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT, ameriški film, 1946
Režija: Tay Gameti
Igrajo: Lana Turner, John Garfield, Cecil Kellaway in drugi
Med ameriško depresijo zaide potepuh Frank v restavracijo, v katero zahajajo vozniki tovornjakov. Frank in lastnica Cora postaneta kmalu ljubimca. Odločita se, da bosta ubila Corinega moža. Načrt sicer uspe, vendar Frank izda njuno skrivnost. Film je tretja verzija istoimenskega romana Jamesa Ca/na, ki je pred tem že omrežil 'italijanskega režiserja Luchina Viscontija. Pričujoča verzija se osredotoči na občutek, da so junaki nemočni pred usodo, ki je vsakemu dodeljena. Film je doživel velik uspeh. Leta 1981 so posneli novo verzijo, v kateri jgrata Jessica Lange in Jack Nicholson.___________________
	
Ban	RETE 4	20.35
	MARRIED TO THE MOB, ameriški film, 1988
Režija: Jonathan Demme
Igrajo: Michelle Pfeiffer, Matthew Modine, Dean Stockv/eii in drugi
Mafijski šef Tony Russo ima ljubosumno ženo in ljubico. Frank De marco, njegov najboljši »ubijalec« ima lepo ženi in ljubico - Tonyjevo ljubico. Da bi maščeval svojo čast, Tony ukaže, naj Franka ubijejo, a hode nato pomagati dragi Angeli. Angela pa bi ra-^jJa prekinila vsakršno zvezo z mafijo in se preseli.
H
KANALA	20.40
DIVJE PALME, ameriška nanizanka	
Pravnik Harry Wyckof odpove službo v ugledni Patentni pisarni, ogorčen, ker so ga spregledali Pri napredovanju, in se v ihti odloči za novega delodajalca. Vendar s tem delom prodira v svet ^virtualne resničnosti, kar postane nevarno._
Evropska unija pripravlja strožja pravila za zasebne tv postaje v Evropi. Tako med drugim načrtujejo bolj obvezujočo formulacijo spornih kvot za evropske produkcije, dodatne investicijske kvote in za razširitev radiodifuznih služb, ki doslej niso bile zajete. To je razvidno iz predlogov pristojne generalne direkcije za predelavo smernice »Televizija brez meja« Evropski komisiji.
Za Nemčijo ta trenutek ni ugoden. Od zveznega ustavnega sodišča pričakujejo v kratkem sodbo o vprašanju, ali je Evropska unija sploh pristojna za
urejanje radiodifuzije, saj sodi le-ta po temeljnem zakonu pod pristojnosti zveznih dežel.
Predlogi komisiji med drugim predvidevajo, da bi pojem radiodifuzije razširili na nove službe, kot so Video na priklic (Video on Demand) in njegovo predstopnjo Near Video on Demand, razen tega pa še na različne oblike nakupov preko tv ekrana (Teleshopping). Prav zdaj o tem v Nemčiji burno razpravljajo, saj imajo takšne in podobne oblike ponudbe le malo skupnega s starim pojmom o radiodifuziji.
Pojem »audiovizualna
dela«, od katerih mora biti več kot polovica evropska produkcija, naj bi zožili. Po tem bi verjetno tudi serije izpadle iz te definicije. Dodatek »vvhere practicable«, ki je doslej načelno obvezujočo kvoto relativiral in jo pripeljal do liberalne uporabe, naj bi črtali. Ce in koliko se bo večina zasebnih televizij lahko držala novo določenih kvot, je seveda vprašljivo. Dodatno ali alternativno k produkcijski kvoti pa je v predlogu generalne direkcije tudi še ne natančno določena investicijska kvota pri evropskih produkcijah.
TV STIK
Televizija za otroke da, toda...
... samo ob pedagoško visoko kakovostnem programu. To je rezultat ankete med 1000 Avstrijci, starimi nad 15 let, ki jo je o posebnem otroškem tv kanalu izvedel Inštitut za raziskavo tržišča v Linzu. Posebni otroški tv kanal bodo ljudje podprli samo v primeru, če bodo smernice in cilji pedagoško utemeljeni in pomembni. S tem pogojem je 56 odstotkov
vprašanih ocenilo otroški tv kanal kot dobro zamisel. To zamisel so predvsem podprli v gospodinjstvih z otroki (61 odstotkov) in pri maturantih oz. akademikih (67 odstotkov). V kolikor ta kanal ne bi imel izključno pedagoškega pomena, pa so vprašani bili bolj zadržanega mnenja; 35 odstotkov jih je za, relativna večina 38 odstotkov je odločno proti; v gospo-
dinjstvih z otroki kot tudi pri maturantih/akademikih pa je odstotek odklonitve takšnega programa celo zrasel na 43. oz 46 odstotkov. Vzrok za to anketo je bilo razmišljanje v Nemčiji, da bi uvedli plačan otroški tv kanal preko kabla ali satelita.
Vprašanje pa je, kaj bodo rekli tisti, ki zagovarjajo, da je gledanje televizije škodljivo.	TV STIK
r
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 The Soul; 13.00 Grecrtest Hlts;
14.00	Popoldanski mlx; 16.30 Coca Cola Re-port; 16.45 CineMatlc; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hlts; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End?
SKY ONE
11.00	Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Heroes, 3/4 del; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.;
21.00	Guns Of Honour, 1/2 del am. serije
RTI
05.30	Jutranji program; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski Idan; 15.00 llona Chri-sten; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami, 41. del; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 20.15 Kart To Hart, ameriška kriminalka; 22.05 Quincy; 23.10 Gottschalk
RTI 2
05.50 -17,30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umik;
18.30	Nasmehnite se, prosim; 19.05 21. Jump Street, 12. del; 20.00 Paočila; 20.15 Tekma z žetvijo, ameriška drama; 22.00 Skušnjava, avstralski fllm
PROZ
05.00	Serije; 11.30 Moško gospodinjstvo; 12.00 Hart; 13.00 Chariijevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 15.55 Hišica v preriji; 17.55 Kremenčkovi; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Usodna materinska ljubezen, nemški triler; 23.05 Kung Fu - v znamenju zmaja; 0.00 Vojna svetov; 00.55 Paočila; 01.05 Ponovitve
PREMIERE
14.00	Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Metusalem; 16.40 Petrovi prijatelji, angl. tragikomedija; 18.20 Premiere, napoved progama; 18.35 Zlobna kri, ameriški triler; 20.00 Program; 20.15 Morilčeva senca, am. triler; 21.50 Reka poje mi, ameriška drama; 23.50 Prosti pod, am. akcijski triler
SATI
07.30	Dopoldanski program; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Falcon Crest, 14.30 Tarzan;
15.00	Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 Macgy-ver; 17.00 Tvegajl 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.15 Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 MacGyver: Lov na zaklad iz Atlantide, am. akc. film; 22.00 Ulrich Meyer
EUROSPORT
08.30	Tenis, posnetek; 10.00 Veleslalom (M), prenos iz Adelbodna; 11.30 Tenis: posnetek iz Melbourna; 12,30 Veleslalom (M), prenos iz Adelbodna; 14.00 Tenis; 19.30 Športna poročila;
20.00	Olimpijski magazin; 21.30 Evroski; 22.00 Tenis; 23.00 Snooker; 01.00 Športna poročila
SKY MOVIES
14.50 Madame Bovary; 17.20 Crooks Anony-mous; 18.50 Murder So Sveet; 20.30 Glose Up: Map Of The Human Heart; 21.00 Dont Tell Mom The Babvsittefs Dead; 23.00 Husbands And Wi-ves
MOVIE CHANNEL
13.00	The Pleasure Of His Company; 15.00 The King And Four Oueens; 17.00 The Magic Riddle;
19.00	Stolen Babies; 21.00 Race To Freedom; 23.00Cyborg2
FILMNET +
12.00	Toys; 14.00 The Dlsappearance Of Nora;
16.00	K-TV; 18,00 Bloodline; 20.00 The VVoman Of VVindsor; 23.00 Jimmy Hendrk Plays
SUPER CHANNEL
05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap;
14.00	Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 ZMjenskl slog; 20.00 Entertainment X Press; 20,30 Dateli-ne; 21.30 Inside Edition; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno
CNN
06.00-23.00 Worid News; 07.30 Moneyline; 11.30 Worid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorid Sport; 01.30 Showbiz Today
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11,00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus;
8.30	Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.15	Ekološki kotiček;
17.00	Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 10.15 SP v smučanju;
11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, SP v smučanju; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Sport;
18.15	Fiesta latina; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Kulturni globus;
11.05	Človek in zdravje;
13.05	Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Big Band RIS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko Izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz)
6.00	Otvoritev; 8.30,
10.30,	13.30, 14.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve;,
9.45	iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna Modrega vala; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.45	Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Iz kulturnega sveta;
19.00	Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega v,;
22.30	Torkov koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30. 9.30, 10,30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9,50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
V 11.00 Kultura; 11.30 Ak-
tualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.45 Borza; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15,15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Tema; 22.00 Glasba.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva: Okno; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 10.40 Informacija, zaposli-vanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni program z. M. Bartolcem; 20.00911 Turbo.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik;
6.05	Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m Iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Studij In glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
9.00	Jajčkova lestvica;
12.00	Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije 8c Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Dub syndi-cate; 20.00 Undergorund International, Hard'n'Heavv; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zbori;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Grajski (F. Frančič, r. A. Rustja);
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami;
18.00	Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
Torek, 24. januarja 1995
NAPOVEDI PRIREDITEV
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD).
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 24. januarja, ob 18. uri: D. Jovanovič -UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 1 popoldanski. Predstava bo Se v četrtek, 26. januarja, ob isti uri, za abonma četrtek in izven. V sredo, 25. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma sreda in izven. Predstava bo Se v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za izven in konto. V petek, 27. januarja, ob 19.30: W. Bauer - CHANGE, za izven in konto.
MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511
V	četrtek, 26. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven in konto. V petek, 27. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven in konto. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: A. Nico-laj - PRVA KLASA, za izven in konto.
OPERA, tel.: 061/331-950
Danes, 24. januarja, ob 16.30: E. Wolf-Ferrari -ŠTIRJE GROBIJANI, za red petek in izven. V soboto, 28. januarja, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIA-TA, za izven in konto.
MGL, tel: 061/210-852
Danes, 24. januarja, 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma mladinski 3. Predstava bo Se v četrtek, 26. januarja, ob isti uri, za abonma Studentski D.
V	sredo, 25. januarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven. Razprodano! Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za izven in konto. V soboto, 28. januarja, ob 19.30: S. Makarovič - SHOW STRAHOV, za izven in konto. SMG, tel.: 061/310-610
V	sredo, 25. januarja, ob 17. uri: D.Z.F. - LEPA VIDA. Predstava bo Se v nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri.
V	četrtek, 26. januarja, ob 19.30: KLOVNI, premiera.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	petek, 27., in v soboto, 28. januarja, ob 20. uri: Zijah Sokolović - CABARES, CABAREI.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
V	četrtek, 26. januarja, ob 17. uri: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za abonma red U in izven. Predstava bo Se v petek, 27. januarja, ob 19.30, za izven in v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za abonma red sobotni in izven.
LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER
V	soboto, 28. januarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predsta-
va bo še v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, za izven.
KULTURNICA, Zidovska steza 1
V	četrtek, 26. januarja, ob 17. uri: N. Simončič -VELIKI KIKIRIKI, za izven.
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332
V	petek, 27. januarja, ob 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za III ljubiteljski kulturni abonma.
ODERPODODROM
V	soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. Mrožek - NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	četrtek, 26. januarja, ob 19.30: George Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma petek 2 in izven.
RAGTIME, Sejmišče 2
V	soboto, 28. januarja, ob 10. uri: JAZBEČAR TO-BIJA v izvedbi lutkovnega gledališča Kobanci.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
V	petek, 27. januarja, ob 19. uri: LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATO-RIO. V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO.
OPERA, tel.: 062/221-206
Danes, 24. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MA-NON, za red torek in izven. V ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri: G. Verdi - TRAVIATA. Razprodano!
MEDVODE
KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirniče 6
V	soboto, 28. januarja, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/ 25-326
V	petek, 27. januarja, ob 17. uri: R. Queneau -AVDICIJA, za abonma lipovega lista in izven.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	četrtek, 26, januarja, ob 19.30: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO, za rumeni gledališki abonma in v petek, 27. januarja, ob isti uri, za beli gledališki abonma.
VOJNIK
V	petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJKINO STANOVANJE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V soboto, 28. t. m. (red A in B) slovenska premiera ob 20.30 Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger.
Gledališče Rossetti
Od 27. do 29. t. m. gostovanje gledališke skupine Societa Teatrale Alfleri z delom Doris Lessing »Maudie e Jane«. Režija Lorenza Zambon. Predstava v abonmaju: predstava 2V (zelena).
Predprodaja vstopnic za predstavi »Maudie in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3) je v teku pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 28. t. m. do 5. februarja bo na sporedu
predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 25. t. m. (red A), in v četrtek, 26. t. m. (red B), ob 20.30 predpremieri Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«.
VIDEM
Gledališče Contatto
Od 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 24. t. m., ob 19.30 »Der Vetter aus Dingsda«. Ponovitev jutri, 25. t. m., ob 19.30.
BEUAK
Studijski oder (Kellertheater): danes, 24. trn., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Pono-
vitev jutri, 25. t. m., ob 20. uri. Paracelsussaal: jutri, 25. t. m., ob 19.30 predavanje »Florida«.
ŠMARJETA V ROŽU
V župnjišču bo v četrtek, 26. t. m., ob 19.30 predavanje »Mamila in alkohol - zakaj iščemo drugo?«.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 24. januarja, ob 10. uri: NOVA MUZEOLOGIJA IN EKOMUZEJI (E7). Ob 19. uri: predavanje RISTIDA HAVLICKA - Simboli in energije zodiaka (E8). Ob 19. uri: predavanje TONETA ŠKARJA m VANJE FURLANA - SI-KIM IN NJEGOVA HIMALAJA (KD).
V	četrtek, 26. januarja, ob 20. uri: izraelski film ZADNJA LJUBEZENSKA AVANTURA LAURE ADLER (1990).
V	petek, 27. januarja, ob 20. uri: izraelski film ŽIVLJENJE, KOT GA KAZE AGFA (1994).
KLUB CD
Danes, 24. januarja, ob 20. uri: večer z DARINKO KLADNIK.
VODNIKOVA DOMAČIJA,
Vodnikova 65
V	četrtek, 26. januarja, ob 19. uri: večer poezije MOJCE SVOLJSAK - Cmo je in-belo moje Uce.
GLEDALIŠKI KLUB KRKA,
Dunajska 65
Danes, 24. januarja, ob 19. uri: otvoritev razstave karikatur BORUTA PEČARJA.
Ob 19.30: srečanje z gledališkim ustvarjalcem TOMAŽEM PANDURJEM.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/747-230
V	soboto, 28. januarja, ob 20.30: film KRATKE ZGODBE.
PTUJ
V	petek, 27. januarja, Palacij na gradu Ptuj ob 20. uri: plesni projekt TRIO, predpremiera. Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob isti uri.
STANDREŽ
Danes, 24. januarja, mala dvorana župnijskega doma ob 20.30: okrogla miza na temo LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE - POSLANSTVO IN PERSPEKTIVE.
V sredo, 25. januarja, bo v klubu MKNZ v Ilirski Bistrici ob 22. uri koncert skupine HELIOS CREED
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja.
Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja.
Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVETITELJI je na ogled do 30. januarja. Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mab galeriji je do 12. februarja na ogled razstava Švedskega umetnika ULFA ROLLOFA.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA.
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in Andiasa Markosa je na ogled do 4. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja.
GALERIJA AVLA NOVE LB, Trg republike 2
Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja.
GALERIJA KOLIZEJ, Gosposvetska 13
Razstava del ZIVKA IRE MARUŠIČA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik članov Makedonskega kulturnega
društva Makedonija je na ogled do 26. januarja.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja.
KD španski borci, Zaloška ei
Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31. januarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9
Razstava ODSEV STILNIH OBDOBIJ je na ogled do 28. januarja.
IZOLA
GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20
Razstava slik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Razstava slik MARJANA BELCA je na ogled do 31. januarja.
MESTNA HIŠA
V	Stebriščni dvorani je na ogled razstava slik in plastik PETRA ABRAMA.
V	Galeriji Mestne hiše je na ogled razstave del KLAVDIJA TUTTE.
MARIBOR
GALERIJA V ZIDOVSKEM STOLPU,
Zidovska ulica
Razstava fotografij ŽIGA KORITNIKA - JAZZY GA!
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava del DALIBORJA JELA VICA je na ogled do 8. februarja.
Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA.
PTUJ
V	razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17. aprila je na ogled razstava »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: ob torkih in sredah med 16. in 20. uro, ob četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Rižama: jutri, 25. t. m., ob 17.30 otvoritev razstave ilustracij »Maus - My father bleeds history«.
Galerija Rettori Tribbio: do 3. februarja je na ogled razstava slikarke Elettre Metallino. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Art Light Hall: do, 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija.
Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«.
Studio Nadia Bassanese: do 7. februarja je na ogled razstava »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«.
Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/A):
do 5.2. je na ogled je razstava slikarke Mirne.
Studio PHI: do 31. t. m., je na ogled razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cattedrali-Stolnice«.
OPČINE
Dvorana openske Zadružne kraSke banke:
na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik.
MILJE
Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): v četrtek, 26. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Sergia Kostorisa.
GORICA
Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Jeraka Helmuta.
KOROŠKA
CELOVEC
Mohorjeva knjigama: danes, 24. t. m., ob 18.30 otvoritev foto-razstave »Planine v sliki«.
Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga VVillroi-derja.
BOROVLJE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13. febriuarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V sredo, 25. januarja, ob 19.30: koncert MLADI MLA-
DIM (KD).
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
Danes, 24. januarja, ob 19.30: koncert KVARTETA HAGEN, za srebrni abonma. Program: Schumann, Mozart, Schubert. V soboto, 28. januarja, ob 19.30: koncert ob 85-letnici
MARIJANA LIPOVSKA.
V nedeljo, 29. januarja, ob H-uri: koncert KOMORNEGA ANSAMBLA SLOVENICUM.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V četrtek, 26. januarja, ob 20.30: PIJANO BAR - ČAKAJOČ NA TOMA VVAITSA -JANI KOVAČIČ (kitara, vokal), NINO DEGLERIA (bas) in BLAŽ GRM (bobni, klavir).
GRAD TIVOLI,
Pod tumom 3
Danes, 24. januarja, ob 19. uri: koncert tria ALEŠ KACIAN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violina) in JERKO NOVAK (kitara). Program: Teleman, Handl in Kreutz.
CELJE
V	sredo, 25. januarja, koncertna dvorana Glasbene Sole ob 19.30: koncert HINKO HAA-SA (klavir). Program: Beethoven, Chopin.
IDRSKA BISTRICA MKNZ
V	sredo, 25. januarja, ob 22. uri: koncert skupine HELIOS CREED.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
V	petek, 27. januarja, ob 20-uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistko TANJO STERMAN, za glasbeni abonma in izven.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	ponedeljek, 6. februarja., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona
1994-95
Danes, 24. t. m., ob 20. uri (red E) Puccinijeva opera »La Boheme«.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 21. februarja, ob 21. uri enkratni koncert Fiorelle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne.
Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 30. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Gu-glielmo in J. Violante Gu-glielmo.
Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek Danes, 24. t. m., ob 20.45 nastop ameriškega trobentaSa Art Farmerja.
OPČINE
SKD Tabor - Prosvetni dom
Koncert »Mix orkestra« napovedan v nedeljo, 29. t. tu-, ob 17.30 je prenesen na nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri-Vodi Aleksander Vodopivec.
TRŽIČ
Občinsko gledališče V torek, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pace.
GORICA
Kulturni dom
V petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi' zer. Nastopil bo pianist GiO' vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praske pomladi« 1993.
MENJALNIŠKI TEČAJI
23. januar 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_A banka Ljubljana	80,60	81,40	11,43	11,61	7,55	7,89
__A banka Koper	80,20	81,70	11,30	11,62	7,52	7,85
__A banka Nova Gorica	80,60	81,60	11,31	11,63	7,57	7,86
Janka Celje d.d., t: 063/431-459	80,70	81,50	11,30	11,65	7,30	7,80
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,50	81,40	11,30	11,60	7,50	7,90
Janka Vipa NG, t: 065/ 28-51 1	80,50	81,48	11,18	11,65	7,60	7,74
Jund Ljubljana, t: 18-51-318	81,00	81,30	11,20	11,50	7,50	7,80
Come 2 us* Jel: 061/ 1542435, od 515, sob od 9-12	80,85	81,20	11,42	11,54	7,65	7,80
Jreditanstalt d. d.	80,60	81,50	11,40	11,70	7,60	8,00
J ros Ljubljana*, t: 13-17-197	81,10	81,20	11,45	11,53	7,70	7,80
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,05	81,08	11,49	11,51	7,70	7,75
Jlirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,03	81,06	11,49	11,50	7,76	7,78
Kompas Hertz Celje* Jel: 063/25515, od 7-19, sob od 7-15	80,85	81,30	11,41	11,53	7,50	7,75
Kompas Hertz Velenje let 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,85	81,30	11,41	11,53	7,50	7,75
Kompas Hertz Idrija* Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,85	81,30	11,41	11,53	7,50	7,75
Kompas Hertz Tolmin* let: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,85	81,30	11,41	11,53	7,50	7,75
Kompas Hertz Bled* lej: 064/741-519, od 8-12,17-19, sobod 7-16	80,85	81,30	11,41	11,53	7,50	7,75
Kompas Hertz Nova Gorica* Jel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19	80,85	81,30	11,41	11,53	7,50	7,75
Kompas Hertz Maribor* jel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	80,85	81,30	11,41	11,53	7,50	7,75
Java kreditna banka Maribor d.d.*	80,00	81,85	11,35	11,63	7,47	7,85
Jemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	-	-	-	-	-	-
Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,75	81,30	11,40	11,65	7,60	7,90
Joštna banka Slovenije*	79,50	81,50	10,90	11,51	7,22	7,74
Jublikum Ljubljana, t: 312-570	81,10	81,14	11,51	11,52	7,72	7,75
Jublikum Piran, t: 066/ 73-269	80,92	81,00	11,47	11,50	7,63	7,71
Jublikum Celje, t: 063/ 441-405	80,85	81,30	11,40	11,53	7,45	7,88
Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,90	81,40	11,47	11,50	7,40	7,80
Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,66	81,85	11,30	11,69	7,35	7,80
Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,90	81,30	11,45	11,60	7,63	7,70
Jublikum NM, t: 068/ 322-490	80,70	81,25	11,45	11,57	7,50	7,79
Jublikum Žalec, t: 063/ 715-1 14	80,20	81,30	11,40	11,60	7,20	7,80
Jublikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,50	81,30	11,35	11,53	7,30	7,85
Jublikum Kamnik, t: 061/832-914	80,80	81,30	11,44	11,54	7,61	7,84
Jublikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,90	81,65	11,42	11,56	7,63	7,80
Jjblikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,75	81,40	11,35	11,57	7,64	7,79
Jublikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,60	81,48	11,35	11,60	7,50	7,85
JKB d.d.,***	79,99	80,99	10,90	11,65	7,50	7,90
JHP Kranj, t: 064/331-741	80,60	80,95	11,45	11,50	7,70	7,78
JZKB d.d. Ljubljana	80,70	81,10	11,42	11,54	7,62	7,89
JBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,90	81,75	11,40	11,62	7,60	7,88
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,02	81,08	11,50	11,51	7,72	7,75
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:" *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"’
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
23. JANUAR 1995	v URAH	
__valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1560,00	1610,00
nemška marka	1038,00	1063,00
francoski frank	298,50	306,75
holandski gulden	921,00	947,00
belgijski frank	50,10	51,50
funt šterling	2480,00	2553,00
irski šterling	2460,00	2526,00
danska krona	261,75	- 270,00
grška drahma	6,50	6,95
kanadski dolar	1100,00	1133,00
japonski jen	15,60	16,10
Švicarski frank	1230,00	1267,00
avstrijski šiling	146,70	151,00
non/eška krona	236,00	243,00
Švedska krona	210,50	217,00
Portugalski escudo	9,90	10,30
Španska pezeta	11,90	12,35
avstralski dolar	1200,00	1237,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,20
_ hrvaški dinar-kuna	255,00	272,00
		
_J3. JANUAR 1995	v LIRAH	
_valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1563,00	1608,00
nemška marka	1036,00	1056,00
francoski frank	298,00	307,00
holandski gulden	920,00	938,00
belgijski frank	50,00	51,20
funt šterling	2478,00	2548,00
irski šterling	2459,00	2544,00
danska krona	261,00	269,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1099,00	1134,00
Švicarski frank	1234,00	1261,00
avstrijski šiling	146,60	150,60
slovenski tolar	12,70	13,20
-		
			
17. JANUAR 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnka Železna Kapla	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,35	9,30
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,70	9,40
Avstrija	Posojilnica ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,70	13,20
Italija	tržaška kreditna banka	12,60	13,20
			
23. JANUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.5145	
francoski frank		28.8860	
nizozemski gulden		89.1750	
belgijski frank		4.8506	
španska peseta		1.1480	
danska krona		25.3520	
kanadski dolar		1.0666	
japonski jen		1.5122	
švicarski frank		19.1500	
avstrijski šiling		14.2140	
italijanska lira		0.9546	
švedska krona		20.3180	-
ABANKA D.D. LJUBLJANA
TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 24.1.1995
1.	Redni letaj m DEM	82.14
2.	Tečaj za temimko-valutne pogodbe za DEM 81.04 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 24.1.1995
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 015 z dne 23. 1. 1995-Tečaji veljajo od 24. 1. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
94,9991
1160,8650
396,1511
87,1098
2070,5114
2635,5082
2359,1351
8167,0535
7,7962
123,5022
7282,9699
1867,2334
79,0408
1659,3820
9731,3709 196,1971 123,6900 154,4594 93,7578
94,2850
1164,3581
397,3431
87,3719
2076,7416
2643,4385
2366,2338
8191,6284
52,5903
195,0017
7,8197
2200,0000
123,8738
7304,8846
1872,8520
79,2786
1664,3751
9760,6529
196,7875
124,0622
154,9242
94,0399
95,5709
1167,8512
398,5351
87,6340
2082,9718
2651,3688
2373,3325
8216,2033
52,7481
195,5867
7,8432
124,2454
7326,7993
1878,4706
79,5164
1669,3682
9789,9349
197,3779
124,4344
155,3890
94,3220
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24. januarja 1995
št. dni do zapadlosti 1) BLAC	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM MAJNIŠKI ZAPIS	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
		, IZPLAČLJIV	12.5. 1995:	1,500,000	798,239	806,854	1,605,093
108		106.4319%	107.5805% 107.0062%	150,000	79,824	80,685	160,509
Vrednost. obr. ex kupon enotni papir	m.div.	Stdal(3) tečaj
Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih Papirić M Ljubljana
LA.uj.Ni sroa dchancl p<c St.: 13
Datum: 23. 1. 1995
LEKC	796	(4.5.931	11.000
PUB	1,000	(6,6,94)	15.723
SAL	500	(7)(29.8.94)	20.897
SKBR	458	(16.5.94.)	37.404
HUB
RSOl	8.0	4.(31.12.94)	99,9
RS02	9,5	8.(1.10.94)	106,9
RS08	5,0	3.(30.11.94)	92,2
RSll	7,0	4.(15.1.95)	100,4
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	99,4
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	105,OA
SKB1	10,0	4.(1.11,94)	98,4
nr*T9
BTBR	12.840
DAD	10.000	(1.6.94.)	162.003
FMD	(8)	21.283
GPGR	16.300
HMER	16.180'
MKZ	218	(30.3.93.)	9.425
NKR	4.000	(8)(10.6.94.)	5.487
m	(5)	798,2
azBESEBEBaa
KBTP	4000	(23.5.94)	43.045
PFNP	52.009
RGSP	[6)	2.920
UBKP	15.000
VE	41.200
ITTITtt
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	99,0
OZG	11,0	4.0.1.95)	87,OA
Pffi	12,0	6.(1.12.94)	102,9
PL)	12,0	7.(1195)	99,0
PG0	10,0	1,(1.6.94)	98,2!
RSGSl	10,0	4,(1.6,94)	97,4:
1ZVENBORZNO POSLOVANJE Odprti trt» C - Redne delnice
GEAR
GRDO
HBR0
ER
RDRO
RGSR
BHai
HBPO
EPI
EPP
UBKC
BH33
GORO
LOK
ML|0
OSMO
0LS0
0NM
0P0
LEK
VPIO
(8.3.94.)
C - Prednostne
SBI
10,0
9.(15.1.95)
(1.10.94)
(1.4.94)
(1.10.94) 81.9.94)
(1.8.94)
(1.9.94)
(15.10.94)
(1.10.94)
3.500|
3.471
18.000
633,6
JEHJ
3.110
44.916
5.000
96.0 90,3
85,2|
84.1 81,6
99,5
SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
BS2	99,2	14,11
BSl	99,5	3.11
BS3	98,7	7.10
BNB2	91,9	.22-	23.1	92,!|	92,3
B8M
B8MA	107,6
B8MB B8V B8VA B8VB
SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
24.389
3.453
%
sprem
10,23-
23,95-
14,79-
datum
19.1.
23.1. 23.1. 23.1.
23.1.
23.1.
16.1.
9.1.
20.1. 21.1, 23.1.
23.1.
23.1.
23.1.
17.1.
23.1. 23.1. 23.1. 23.1.
23.1. 23.1. 23.1. 23.1.
23.1.
18.1. 23.1. 30.12.
23.1. 20. L
18.1.
20.1.
23.1.
23.1.
23.1.
23.1
20.1
23.1
19.1
20.1
23.1. 20.1
17.1.
povptas
10S
15.651
20.90(
37.2«
99,!
106,7
83,5
91.0
99.1
98.1
12.851
156.051
20.2«
9.421 5.400 785,(
41.851
51.300
2.850
14.500
41,1«
1.5« 410,t 3.110 3.45! 5.«K 515,(
3.1«
4.0«
87,( 82,0 88,1 78,5
85.0
83.0
82.1 25,0 25,0
11.000
15.800
21.000
37.400
100,5
106,8
95.4
99.0 99,8
98.4
13.050
168.900
21.250
16.500 18,600
9.500 5.490
795.0
42.400
52.500 2.980 153)00 41.300
94,9
101,0
99,0
5.900
3.680
3.475
18.300
940,0
3.650
7.000
20.1	20.!
23.1	3.1
30.000
3.640
Max.
15.900
21.000
37.740
100,1
107,0
105.0 99,4
13.010
169.300
21.800
16,200
9.450
5.600
810.0
43.400
52.100
3.190
15.000
41.200
105.0 97,1
■
12.700
156.050
21.000
16.160
9.420
5.400
785.0
42.000
52.000 2.900
15.000 41.200
3.475
18.000
750,0
3.110
5.00C
85,3
Blagajniški
3.600
23.1.95	preišnii	d T	d%
1.364,69	1.368,60	-3,91	-0,29
Min.
laMT
15.610 1.148 20.310 9.613 37.170 17,094
3.470
16.000
550,0
3.110
3.110
85.0
51.8
Nakupni boi
3.400
1.581
1.981
1.239
1.735
2.388
31.753
617|
324
3.355
5.876
220
947
1.716
453
15
206
2.430
144
570
1.736
7.810
9.680
Vse pravice pridmiK .Opombe Okmke komeraalni zapisi in Uagatiisld zapisi kotirajo v odstotidh (osnova je najnizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih (bresti; enotni tetij je izračunan na podlagi tehtane aritmettove sredine; 10) - izkoriščava davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj borovi posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S • suspendirano trgovanje; Z ■ zadržano trgovanje; *-dosežena Itkdstotna dnevna spreiHnba tečaja;**-dosežena 3tkidstotna omejitev-trgovanje je zadržana Obveznice z anurtetnim odplačilom glavnice RSOl, RS06, RSll, SKB1, OZG, PCZ PGO. PL[. RGS1; ex kupon ■ številka kupova in datum zapadkrsti lelega; (3) - obveznice kodrajo brez kupona vldjurno 4 delovne dni pred zapadlo-stjo le-tega; (4) - dospele obresti od vkljumo kupona, id je zapadel Id. 93 dalje niso bile izplačane: (5] - od 12.4.94 del-nka kodra brez kupona za L93; (6) • od 2(L5Š4 dekrka kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7Mzpladlo akontacije divi-dende za L94; obr. m. - obrestna mera (cbveznke); div. - dividavta (delnice} v Srr, te ni navedcšvo drugače; max. - naj-višji tečaj ckkcaiegamdnoslnega papirja; min-iiajitoR tečaj dokrcenegavrednasdiegapap^
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 24. januarja 1995 od 00.00 ure dalje
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija	šiling	100	1171,8022	1173,2236
Francija	frank	100	2381,3618	2384,2504
Nemčija	marka	100	8244,0000	8254,0000
Italija	lira	100	7,8697	7,8793
V.Britanija	funt	1	198,0456	198,2858
ZDA	dolar	1	124,8554	125,0068
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede r trenutne tečoie na trgu deviz oz; poseben dogovor.__________________________
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih Je	DEM DEM nožno odstc	81,85 81,99 panje.	82,10 82,19
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 24. januarja 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni teče# za USD, ATS, UT h CHF so dola vejavrltečcjniciBcrikeStovente, pri drugih val oziroma zmcinSano za OŽSodktotne točke. T do ECU = 30.(n) na dan. Pri večfh privih in nak ' Banke, Id objavljamo tečejo, se zavezcjemc nem tečaju h v skladu s tekstom, Id dopoinjuje	DEM DEM DEM DEM DEM šeni na pode utah pa |e razi sčaj vejajo zc upih se tečaj kupovati In pogoje nakup	81,85 82,05 81,95 81,95 igi sredrjh tečaj meeje Banke Stovc ] odkup prifvov ir določi v sporazum xodaJati tujo vdr. ia aH predaje.	82,15 82,15 82,25 82,25 sv po trenutno snje povečano i prodejo deviz u. ito po objavlje-
			
23. JANUAR 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1585,980	—
ECU	—	1981,680	—
nemška marka	—	1047,610	—
francoski frank	—	302,610	—
funt šterling	—	2516,160	—
holandski gulden	—	934,140	—
belgijski frank	—	50,816	—
Španska pezeta	—	12,030	—
danska krona	—	265,590	—
irski funt	—	2493,000	—
grška drahma	—	6,726	—
portugalski escudo	—	10,139	—
kanadski dolar	—	1118,070	—
japonski jen	—	15,841	—
švicarski frank		1248,310	
avstrijski šiling	—	148,900	—
non/eška krona	—	239,480	—
švedska krona	—	212,700	—
finska marka	—	337,950	—
avstralski dolar	—	1219,940	—
		
21. JANUAR 1995	V ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,4500	10,9500
kanadski dolar	7,3500	7,7500
funt šterling	16,5500	17,3500
švicarski frank	819,0000	851,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	614,5000	638,5000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,6510	0,6850
danska krona	174,0000	182,0000
norveška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	139,2000	145,8000
finska marka	222,0000	232,0000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	10,4500	10,9500
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
j Tečaj velja za 100 enot. pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
ŠPORT
Torek, 24. januarja 1995
NOVICE
V Lausanni se predstavljajo kandidati za ZOI2002
LAUSANNE (STA) - Švicarski Sion se je na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v Lausanni predstavil kot prvi kandidat za organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 2002. Sledili pa bodo Se Salt Lake Qty (ZDA), Proprad (Slovaška), Jaca (Španija), Soči (Rusija), Gradec (Avstrija), Čstersund (Švedska), Quebec (Kanada) in Trbiž (Italiaj, Slovenija, Koroška) kot nosilec skupne kandidature treh dežel (Italija, Avstrija in Slovenija). Izmed devetih kandidatov bo MOK danes med 15. in 17. uro odločil, kateri štirje kandidati se bodo Se potegovah za organizacijo, končna odločitev pa bo padla 16. junija v Budimpešti.
Vodi Carlos Sainz
MONTE GARLO - Po Sesti hitrostni preizkušnji na 63. reliju Monte Carlo premočno vodi Spanec Carlos Sainz (subaru). Začasni vrstni red: 1. Sainz (Spa) subaru 1.53:11"; 2. Delecour (Fra) Ford Escort +44 sek; 3. Makinen (Fin) mitsubishi Lancer +1:38; 4) Auriol (Fra) toyota Celica +1:56; 5. Kankkunen (Fin) toyota Celica +1:59; 6. Thiry (Bel) Ford Escort +2:08; 7. Uatti (Ita) subaru +2:39; 8. Schwarz (Nem) toyota +2:48; 9. McRae (Vbr) Subaru +3:13; 10. Bu-galski (Fra) renault clio +4:19; 11. Aghini (Ita) mitsubishi Lancer +5:39.
Delegacija Hajduka pri papežu
RIM (STA/Hina) - Papež Janez Pavel II. je v svoji rezidenci v Vatikanu sprejel delegacijo splitskega nogometnega kluba Hajduk.Papež, Id se je v soboto vrnil z obiska po državah Daljnega vzhoda, je igralcem ter vodstvu kluba čestital za uspeSen nastop v evropskem pokalu prvakov, ti pa so mu hvaležnost vrnili s praktičnimi darili in povabilom, naj obišče Dalmacijo.
NBA: Kar štirje podaljški
BOSTON - Z »nemogočim« metom za tri točke ob zvoku sirene je Nick Van Exel omogočil Lakersovo prestižno zmago v Boston Areni, potem ko je Dino Radja same 2 sekundi pred koncem povedel Celtic-se v vodstvo 118:117.
IZIDI - petek: Boston - Lakers 118:120 (Radja 21; Ceballos 31, Campbell 30, Van Exel 29, Divac 8); Chicago - Minnesota 93:86 (Armstrong 22, Pippen 16, Kukoč 8 točk v 29 minutah); Utah - Cleveland 94:84 (K.Malone 28; Brandon 24); Denver - Orlando 108:112* (Mutombo 15; A.Hardaway 27, O’Neal 20); Detroit - Houston 96:106 (Mills; Olajuvvon 34); Dallas - New York 93:106 (Jackson 31; Evving 36); Clippers - Portland 97:108 (Sealy 20; Drexler 28); Charlotte - New Jersey 99:97 (Mour-ning 26; Anderson 26); Miami - San Antonio 114:115* (Rice 24; D.Robinson 26); Indiana - Atlanta 99:89 (Miller 15); Washington - Philadelphia 102:98 (Skiles 28, Cheaney 25; Barros 25).
Sobota: Atlanta - Boston 89:84 (Norman 29; VVilkins 15, Radja 2 v 15 minutah); Philadelphia -Lakers 117:113* (Barros 41; Ceballos 33, Divac 4 v 14 minutah); Dallas - Seattle 91:117 (Jackson 25; Payton 22); Denver - Cleveland 100:101** (Ellis 24; Mills 20); Clippers - Sacramento 86:92 (Vaught 21; Richmond 21); Mihvaukee - Detroit 120:100 (Baker 25; Dumars 29). Na Vzhodu vodi Orlando, na Zahodu pa Phoenbc (29-8) pred Seattlom (27-9) in Utahom (28-10). (VJ)
____ALPSKO SMUČANJE / 2ENSKI VELESLALOM V GORTINI D'AMPEZZO
Premoč Wachterieve
Spela Pretnar tretja
Avstrijka najhitrejša v obeh vožnjah, Pretnarjeva pa je zlasti blestela v drugi -10. mesto Katje Koren
GORTINA D’AMPEZ-ZO - Na zadnji zenski tekmi za svetovni pokal pred začetkom svetovnega prvenstva v Sierra Nevadi je Anita Wachter dosegla svojo enajsto zmago, drugo v tem mesecu in prvo veleslalomsko po januarju 1994. Sedemindvajsetletna Avstrijka je bila najhi-trejša v obeh spustih, na drugo mesto pa se je z devetimi desetinkami zaostanka uvrstila Švicarka Vreni Schneider. Izvrstno se je odrezala dvaindvajsetletna Spela Pretnar, ki je z odlično drugo vožnjo (po prvi je bila četrta)-, v kateri je dosegla drugi najboljši čas, bila pa je le za sedem stotnik sekunde počasnejša od Wach-terjeve, stopila na zmagovalni oder namesto Nemke Martine Ertl, ki je bila tretja po prvi vožnji. Smolo je imela Urška Hrovat, ki je bila po prvi voZnji na 7. mestu, a je v drugi odstopila. Katja Koren je z dvema solidnima nastopoma zasedla končno 10. mesto. Slabše so se odrezale ostale slovenske smučarke. Dovžano-va je odstopila že v prvi voZnji, Suhadolčeva in Bokalova pa sta v prvi vožnji zasedli 32. oziroma 39. mesto. Prvič po štirih letih se druge vožnje ni udeležila nobena Italijanka, saj je vzpon forme Deborah Compagnoni prekinilo vnetje želodčnih sluznic, tako da je izmučena odstopila že po 40 sekundah, ostale »azzur-re« pa so razočarale.
»V začetku
sem imele precej težav, toda čutim, da sem zdaj dosegla vrhunsko formo«, je po zmagi povedala VVachterjeva, ki bo v Španiji skušala osvajati tiste medalje, ki so se ji izmuznile na olimpijskih igrah v Lilleham-merju, ko je bil njen najboljši rezultat četrto mesto v veleslalomu.
Vrstni red veleslaloma: 1. Anita Wachter (Avt) 2:34.41 (1:21.28 + 1:13.13); 2. Vreni Schneider (Svi) 2:35.30 (1:21.88 + 1:13.42); 3. Spela Pretnar (Slo) 2:36.49	(1:23.29	+
1:13.20); 4). Martina Ertl (Nem) 2:36.76 (1:23.07 + 1:13.69); 5. Heidi Zeller-Bahler (Svi) 2:37.88 (1:24.49 + 1:13.39); 6. Astrid Loedemel (Nor)
2:38.31	(1:25.03	+
1:13.28); 7. Katja Seizin-ger (Nem) 2:38.33 (1:24.48 + 1:13.85); 8. Christina Meier-Hoeck (Nem); 2:38.63 (1:23.57 + 1:15.06); 9. Birgit Heeb (Lie) 2:38.80 (1:24.52 + 1:14.28); 10. Katja Koren (Slo) 2:38.83	(1:24.66	+
1:14.17);	11. Ylva
Nowen (Sve); 2:38.84 (1:24.85 + 1:13.99); 12. Ainhoa Ibarra Astelarra (Spa) 2:39.71 (1:25.06 + 1:14.65); 13. Gro Kvin-log (Nor) 2:39.82 (1:24.56 + 1:15.26); 14. Corinne Rey Bellet (Svi) 2:40.19	(1:25.14	+
1:15.05); 15. Eva Twar-dokens (Usa) 2:40.21 (1:24.94 + 1:15.27).
Svetovni pokal, veleslalom: 1. Zeller Bahler
Anita Wachter najhitrejša v obeh vožnjah (AR)
365 točk, Schneider 309, 3. Panzanini (Ita) 212, 4. VVachter 195, Ertl 180, 6. Heeb 164, 7. Kjorstad (Nor) 161, 8. Compagnoni (Ita) 160), 9. Seizinger (Nem) 150, 10. Pretnar 122.
Svetovni pokal, skupno: 1. Seizinger 799, 2. Zeller Bahler 744, 3. Schneider 662, 4. Ertl 540, 5. Street (Zda) 505, 6. Wachter 485, 7. Wi-berg (Sve) 439, 8. Lindh (Zda) 394, 9. Masnada (Fra) 289, 10. Kjorstad 287, 11. Compagnoni 285, 14. Pretnar 279, 17. FIrovat 264.
Danes v Adelbodnu
moški veleslalom
ADELBODEN - Alberto Tomba bi lahko v današnjem veleslalomu v Adelbodnu izenačil rekord Ingemarja Stenmarka, Jean-Claudeja Killyja in Marca Girar-dellija, ki so v v isti sezo-ni osvojili najmanj deset tekem za svetovni pokal. Tomba bi namreč lahko danes sedmim slalomskim dodal še tretjo zaporedno veleslalomsko zmago. Njegov najnevarnejši nasprotnik naj bi bil Švicar Michael von Griiningen.
TENIS / OSMINA FINALA ODPRTEGA PRVENSTVA AVSTRALIJE
Aaron Krickstein izločil Edberga
Izpadla je tudi Jana Novotna
sezone Aaron Krickstein seje veselil nenadejane zmage (AR)
TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA / V ANGLIJI
Kljub porazu proti Manchestru Unitedu ostaja Blackbum v boljšem položaju
Real Madrid neusmiljen - Nantes premočno vodi - Glasgow šestemu naslovu naproti
LONDON - V Angliji polovico tekem zaradi slabega vremena niso igrali, najpomembnejšo pa vendarle so. Manchester United je proti Blackbur-nu iskal zmago, ki bi mu še dopuščala upanje za naslov. Roversi so trenutno v boljši formi in so večji del srečanja tudi bili boljši tekmec, toda deset minut pred koncem jih je kaznoval Francoz Cantona, ki se je po številnih izključitvah spomnil, da je v prejšnjih dveh sezonah red devilsem pomagal predvsem z dobro igro. Tako pomemben gol pa seveda odtehta tudi dolgo serijo ničvrednih tekem. Gostje so nato zadeli v 90. minutu, . toda sodnik je gol razveljavil zaradi dvomljivega prekrška strelca Shervvooda. Stanje je kljub porazu še vedno veliko bolj ugodno za Blackburn, ki ima razen dveh točk prednosti tudi tekmo manj. Prav zaostalih srečanj se je nabralo kar precej: tokrat niso stopili na igrišče Liverpool, VVimbledon,
Leeds in Tottenham. Igrala sta Nottingham in Nevvcastle, toda povsem poprečno. Forest je kar doma prepustil zlata vredne točke Aston Villi, Newcastle pa po odhodu gol-geterja Andyja Colea z veliko težavo dosega gole in je na igrišču Wednesdaya izenačil 0:0. VRSTNI RED: Blackburn (-1 tekma) 55, Manchester Utd 53, Liverpool (-1) 45, Notton-gham in Nevvcastle (-1) 42, VVimbledon (-1) 35, Leeds (-2) 34.
Real Madrid ne pozna usmiljenja. V zadnjih štirih kolih je recimo dosegel Štirinajst golov, tokrat jih je štiri iz svoje mreže morala pobrati Celta. Strelca za madridske »merenguese« sta bila Hierro in 18-letni Raul po dvakrat. Raul je nasploh pravo odkritje letošnje sezone: lani je še igral pri Realovi drugoligaški ekipi, letos pa je že večkrat bil odločilen. Manj doneče je deloval Deportivo, pri katerem je med tednom predsednik Len-
doiro zavrnil odstop trenerja Iglesiasa. Toda tudi pri zadnjeuvrščenem Logronesu se Galježani niso kdove kako izkazali in zmagali z enim samim golom (Bebeta). Napeto je bilo tudi na sevillskem mestnem derbiju med Sevillo in Real Betisom. Boljši so bili »gostje«, ki so se tako povzpeli na za novinca odlično peto mesto. Athletic Bilbao je namreč doma podaril točko slabemu Valladolidu, čeprav je z Guerrerom povedel deset minut pred koncem. Zaragoza je še poglobila krizo Atletica Madrid, ki je zdaj na predzadnjem mestu. Začuda pa je letos predsednik Gil y Gil odstavil le enega trenerja in to že pred sedmimi koli. Barcelona je v Albaceteju dvakrat morala zasledovati domače, prvič je izenačil Amor, drugič pa pet minut pred koncem Abelardo. VRSTNI RED: Real Madrid 28, Deportivo, Zaragoza 25, Barcelona 23, Real Betis 22, Ath. Bilbao 21.
V Franciji so big-match med Nantesom in Parisom -SG odigrali že vnaprej. Za osvežitev spomina je kar na Parku Princev slavil Nantes, ki ima zdaj deset točk prednosti nad samim PSG-jem in Lyonom. Parižani morajo sicer nadoknaditi tekmo z zadnjeuvrščenim Sochauxom, a vse misli so letos usmerili v pokal prvakov in domače prvenstvo je verjetno na dnu spiska letošnjih ciljev.
Na Nizozemskem je Ajax le z 11-metrovko Kluiverta ugnal PSV Eindhoven. Vodi pa Roda Kerkrade, ki ima sicer tekmo več od suličarjev. Blizu je še Tvvente, tako PSV kot Feyenoord pa sta bolj oddaljena. Na Portugalskem je Sporting doma le izenačil in prvo stopničko prepustil Portu. Celotno premoženje pa bi lahko vsakdo stavil na zmago Rangersov na Škotskem: moštvo iz Glasgovva se bliža Šestemu zaporednemu naslovu. (dk)
MELBOURNE (STA, Reuter) - Največje presenečenje osmine finala teniškega turnirja za grand slam v Melbournu je pripravil Američan Aaron Krickstein, ki je v petih nizih premagal šestega nosilca, Šveda Stefana Edberga. Američan se je izvlekel iz nemogočega položaja, saj je Edberg v nizih povedel že z 2:0 in imel v četrtem nizu prednost 5:2. Krickstein je nato znižal na 5:4 in po sumljivi sodniški odličit-vi tudi izenačil. To je iz tira vrglo tudi sicer vedno hladnega Šveda, ki je nato po podaljšani igri niz izgubil, enako pa se mu je primerilo še v petem nizu. »Prepričan sem, da je bila tista žoga v četrtem nizu izven igrišča,« se je Se po dvoboju jezil Šved, ki pa je kljub temu pohvalil igro svojega nasprotnika. Edberg se tako prvič po osmih letih od avstralskega turnirja poslavlja še pred četrtfinalom. Podobno napet je bil dvoboj med Nizozemcem Jaccom Eltinghom in Američanom Patrickom McEn-roejem. Tudi v tem dvoboju, ki je trajal tri ure in pol, je Nizozemec povedel z 2:0 v nizih, a je Američanu vseeno uspelo izenačiti, medtem ko mu je za končno zmago zmanjkalo moči in koncentracije. Poleg Eltin-ghoma je popolno prevlado Američanov preprečil tudi Rus Jevgenij Kafel-nikov, ki je v treh nizih premagal lanskega finalista Todda Martina. Domačin Patrick Rafter je kljub pomoči avstralskih gledalcev prepričljivo izgubil proti drugemu nosilcu Andreu Agassiju. Američan je zmagal z rezultatom 6:3, 6:4, 6:0.
V ženskem delu tur-
nirja je presenečenje pripravila Mehičanka Angelica Gavaldon, ki je gladko premagala četrto igralko sveta Čehinjo Jano Novotno. »Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje igrala tako slabo,« je bila po dvoboju razočarana favorizirana Čehinja. 21-letna Mehičanka se bo v četrtfinalu pomerila s 47. igralko sveta, Američanko Marianne VVerdel Witmeyer, ki je s 6:2 in 6:3 premagala Avstrijko Barbaro Paulus. Poražena je bila tudi enajsta nosilka Mary Joe Fernan-dez. Premagala jo je 21-.letna Japonka Naoko Savvamatsu, ki se je na ta način prvič v svoji karieri uvrstila v četrtfinale kakega turnirja za grand slam. Prva nosilka Španka Arantxa Sanchez Vicario je s Slovakinjo Karin Habsudovo nekaj težav imela le v prvem nizu, drugega pa je dobila kar s 6:0.
Rezultati osmine finala, moški: Eltingh (Niz) - McEnroe (ZDA) 6:4, 6:4, 6:7 (7:9), 5:7, 6:4; Krickstein (ZDA) -Edberg (Sve) 6:7 (6:8), 5:7, 7:6 (7:5), 6:4; Kafel-nikov (Rus) - Martin (ZDA) 6:1, 6:4, 6:2; Agassi (ZDA) - Rafter (Avs) 6:3, 6:4, 6:0; ženske: Sanchez Vicario (Spa) - Hab-sudova (Sik) 7:5, 6:0; Sawamatsu (Jap) - Fer-nandez (ZDA) 6:4, 7:6 (7:5); VVerdel Witmeyer (ZDA) - Paulus (Avt) 6:2, 6:3; Gavaldon (Meh) -Novotna (Ceš) 7:5, 6:0. Pari četrtfinala, moški: Sampras - Courier, Med-vedjev - Chang, Krickstein - Eltingh, Kafel-nikov - Agassi; ženske: Sanchez-Vicario - Savvamatsu, Gavaldon - VVerdel, Zvereva - Pierce, Davenport - Martinez.
NAMIZNI TENIS / TURNIR ZA 2. KATEGORIJO
Pannova v finalu ugnala Bersanovo
Tržičanka je bila v predtekmovanju usodna tudi za Katjo Milič
Na drugem namiznoteniške državnem turnirju za drugo kategorijo, ki je bil konec tedna v Alassiju, je od Krasovih treh predstavnikov stopila v ospredje Ana Bersan (na sliki). V ženski konkurenci posamezno je osvojila drugo mesto. V finalu je klonila pred Tržačanko Marzio Parm, ki igra za veronski San Marco.
Pannova je bila za krasovke dvakrat usodna. Z njo se je srečala tudi Katja Milič v tekmovanju na direktno izločanje. Kljub začetnemu vodstvu 2:0 je krasovka z nevarno nasprotnico zgubila s 3:2. Sicer pa sta bili obe Krasovi igralki pred tem zmagovalki svoje skupine, kar pomeni, da sta pometli z vsemi nasprotnicami. Bersa-nova je imela v kvalifikacijskem delu azzurro Conciauro, Del Bo in Rosi-nijevo. Miličeva pa Schelkovskovo, Santinijevo in Pariettijevo. V osmini finala je Ana premagala Marino Conciauro, zatem zelo močno Ciaro Cre-spi in Pariettijevo ter se zatem srečala s Parmovo. V dvojicah sta oba ženska para Milič-Balboni in Bersan-
Avesani zasedla 5. do 8. mesto. Prvega je izločila iz nadaljnjega tekmovanja drugouvrščena dvojica Barbara Semenza Puricelli.
V Alassiju je nastopil tudi kraso-vec Igor Milič, v dvojicah z Mante-gazzom vendar brez vidnejših uvrstitev. Krasova drugokategomica Vanja Milič pa je bila zaposlena z nastopom v državni reprezentanci v evropski ligi. Italija je premagala Slovaško s 4:2 in se s tem uvrstila v finale. (J.J.)
V ŠVICI / TICINO
Na zimskih igrah AlpeUadran tudi člani ŠK Kras
Poleg namiznega tenisa še smučarske panoge in hokej
Švicarski kanton Tinino bo od danes do 27. januarja gostil okoli tisoč športnikov v okviru sedme priredbe zimskih mladinskih iger. Manifestacija se odvija vsake dve leti. Na njej sodelujejo športniki rojeni 1978 in mlajši v naslednjih panogah: alpsko smučanje, tek na smučeh, hokej in namizni tenis. Mladi prihajajo iz osemnajstih alpskih in treh jadranskih dežel, ki oblikujejo skupnost Alpe Adria: Madžarska, Nemčija, Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška in Švica. Furlanija Julijska krajina pošilja na prizorišče tri ekipe. Za alpsko smučanje so pripravili progo v Airolu za tek na smučeh v Olivone Campara in ekipo pingpongašev (Športni center Biasca). Slednjo v glavnem sestavljajo slovenski predstav-
niki igralci zgoniškega Krasa: Andreja Radini, Bojan Simoneta, Maurizio Bombače (Fincantieri), Ivana Stubelj, Katja Milič in Fran-cesca Gambini (Rangers Udine). Po natančno izdelanem programu bodo v pla-vorumenem deželnem dresu nastopili posamezno in v dvojicah Radini-Simone-ta, Milič-Stubelj in Gambi-ni-Bombace. Igralce bodo na veliki športni manifestaciji spremljali Roberto Milič, odgovorni pri deželem odboru za mladinski sektor Aldo Zanini, vodja za šport pri FJk in Livio Bastiani, tajnik CONI. Drevi bo otvoritvena slovesnost v športnem centru v Biascu, kjer bodo mlade športnike sprejeli krajevni predstavniki oblasti in športne osebnosti. Jutri pa se bodo pričela tekmovanja. OJJ
NOVICE
Umrl Sergio Pison, bivši nogometaš Padove in Triestine
TRST - V starosti 65 let je včeraj v Trstu umrl Sergio Pison, eden izmed najpomembnejših nogometašev Padove, ki je zaslovela zaradi svojega obrambnega sloga igre, ko jo je vodil Nereo Rocco. Pison je v letih 1950 in 60 igral tudi za Cagliari, Ascoh in Triestino, preden je postal trener ekip prve kategorije.
Juventus že predložil Figovo pogodbo na zvezo ligašev
TURIN - Juventusovo vodstvo je včeraj sporočilo, da je že 19. t.m. predložilo na zvezo italijanskih nogometnih Ugašev pogodbo glede najema portugalskega nogometašea Luisa Figa. Turinski klub je tudi sporočil, da je k pogodbi priložil tudi privoljenje društva Sporting iz Lizbone. Juventus je s tem sporočilom hotel očitno seznaniti javnost in predvsem Fiogevega mandažerja Josea Veigo, da ima na razpolago vso potrebno dokumentacijo.
Stefanel brez Bodiroge v Koračevem pokalu
MILAN - Milanski Stefanel bo jutri doma v četrtfinalu Koračevega pokala proti Panioniosu iz Aten igral brez Dejana Bodiroge, ki si je na nedeljski prvenstveni tekmi proti Filodoru 7 minut pred koncem zvil gleženj. Proti Grkom bo Tanjevičevo moštvo celo igralo brez obeh tujcev, saj poleg poškodovanega Bodiroge ne bo igral niti Američan VValter Palmer, saj je prepozno, da bi ga klub registriral za evropske pokale. Naj omenimo, da bo poleg Stefanela ta teden v evropskih klubskih pokalih nastopilo še osem drugih italijanskih ekip. V Koračevem pokalu pa vlada v Trstu veliko pričakovanje za jutrišnji prvi četrtfinalni spopad med domačim Hlyca£fejem in španskim Caceresom.
ODBOJKA / V PRVENSTVU MLADINK NA TRŽAŠKEM
Bor Friulexport tretjič zapored osvojil naslov pokrajinskega prvaka
V derbiju nepremaganih lepa zmaga Sloginih dečkov proti Volley Clubu Kontovelove deklice ugnale Muro v važni tekmi za uvrstitev v play off
Borove mladinke s trenerjem Kalcem in njegovim pomočnikom Colonijem (KROMA)
MLADINKE
Pallavolo Trieste - Bor Ftiulexport 0:3 (1:15, 9:15, 2:15)
BOR FRIULEKPORT: Martina in Ivana Flego, Pi-tacco, Zadnik, Gruden, Faj-tnan, Bogateč, Rogelja, Sed-lovski, Orel.
Borovke so s sobotno gladko zmago dve koli pred koncem že matematično tretjič zapored (in četrtič v žadnjih petih letih) osvojile Pokrajinski naslov med mladinkami. Letos je moral premoč priznati Pallavolo Trie-rie, edini nasprotnik, ki je Se miel nekaj upanja v boju za naslov. Na nedeljskem srečanju pa ni nikoli ogrozil zmagovitega pohoda borovk.
Ze po prvem setu, ko so varovanke trenerja Kalca pustile domačinke na enici, je oilo jasno, da jim naslov ne more uiti. Nato so sicer borovke popustile, domačinke so padec koncentracije naših okoristile, povedle 8:7, nato Pa se je Bor Friulexport spet zbral in z delnim 22:3 zapečatil usodo nasprotnic in Potrdil svojo absolutno pe-moc v tej kategoriji. (Dejan)
Sokol - S. Andrea 3:1 (11:15,15:13,15:8,15:8)
SOKOL: T. in V. Švara, Semec, Visintin, Franco, Kralj, Kobau, Gabrovec.
Sokol je nastopil z neko-fiko improvizirano postavo, zato je potreboval skoraj dva seta, da se je uigral, resnično slab pa je bil le prvi set. V zadnjih dveh setih so bile Pase igralke bistveno boljše m so zasluženo zmagale. POsebno pohvalo si zasluži Jasmina Kralj, ki je dobro servirala inpožrtvovalno rgrala v polju.
OSTALI IZID 12. KOLA: Nuova Pallavolo - Sgt n.p., Koirnpex ni igral.
VRSTNI RED: Bor Friu-lexport 16, Pallavolo Trieste M’ Sokol 12, Koimpex 8,
Nuova Pallavolo 6, Sgt 4, S. Andrea 0.
DEČKI
Koimpex - Volley club 3 K) (15:12,15:5,15:7)
KOMPEX: Babudri, Dra-sic 5+2, Milič 7+4, Peterlin 0+1, Ritossa 13+8, Stopar 1+1, Viezzoli 2+0.
V soboto sta se v Repnu pomerili še nepremagani ekipi prvenstva in povsem jasno je bilo, da se bije boj za osvojitev pokrajinskega naslova, pa čeprav manjka še eno kolo do konca prvega dela prvenstva. To so občutili tudi igralci obeh ekip, ki so tekmo priceh z zvrhano mero živčnosti, v glavnem iz strahu pred napako. Sam začetek prvega seta je pripadal gostom, ki so bili le nekoliko prisebnejši od Koimpexa. Naši fantje so zgrešili veliko servisov, pa tudi v polju so naredili več neobičajnih napak, tako da je Volley Club zasluženo povedel. Koimpex je izenačil pri stanju 9:9, nakar sta si bili šesterki izenačeni. Volley Club je povedel še s 12:11, nakar so pobudo prevzeli slogaši in set osvojili. Ta delna zmaga jim je vlila poguma in v nadaljevanju smo lahko spet gledali tako ekipo, kot smo je vajeni. Dobra igra v polju, dokaj oster servis in močan napad, so našim fantom omogočili, da so popolnoma strli odpor sicer zelo dobrih gostov in povsem zasluženo osvojili peto zaporedno zmago brez izgubljenega seta. (Inka)
Virtus - Bor 0:3 (7:15, 6:15,6:15)
BOR: Mauri, Bosari, Jančar, Krmec, Lunatti, Mi-col, Pečar, Pussini, Savarin.
Borovi dečki so proti skromnemu nasprotniku dose-gli svojo drugo prvenstveno zmago ter se tako na skupni lestvici nekoliko opomogli. Proti zadnjeuvrščeni še-
sterki, ki se je po vrhu predstavila le v šestih, naši niso imeli težav. Od vsega začetka so zaigrali zbrano, tako da je lahko trenerka Menija dala priložnot vsem igralcem. Vsi pa so pripomogli h končnemu uspehu. (Dejan)
OSTALI IZID 6. KOLA: Pallavolo Trieste - Volley 80 3:0, Ricreatori ni igral.
VRSTNI RED: Koimpex 10, Volley club 8, Pallavolo Trieste 6, Volley 80 in Bor 4, Ricreatori 2, Virtus 0.
DEKLICE
Skupim A
SGT - Sloga 0:3 (15:17, 11:15,12:15)
SLOGA: Canziani, Dago-stini, Ferluga, Kette, Milic, Sosič, Stranj, Žagar.
Mlade slogašice so prišle do svojih prvih prvenstvenih točk. Tržaška ekipa fizično absolutno prekaša našo, saj so vse njene igralke zelo
visoke, vendar pa tehnično precej zaostajajo za slogasi-cami, ki so sicer vse eno leto pod starostno mejo te kategorije. Preveliko spoštovanje nasprotnic je bil glavni razlog, da je Sloga v prvem setu že izgubljala z 0:8, potem so se naše igralke zbrale in z ostro reakcijo spravile set pod streho. Tudi preostala dva niza sta bila vseskozi izenačena, vendar je Slogi z boljšo skupnsko igro uspelo oba osvojiti, z osvojeno gladko zmago pa zaslužijo pohvalo prav vse igralke. (Inka)
Bor Friulexpart - Pallavolo Trieste 1:3 (15:5, 5:15, 9:15,5:15)
BOR: Bogateč, Orel, Ster-nad, Severi, Tomaselli, Flego, Macho, Rogelja, Sadlov-ski, Miličevič.
Borovke so morda nekoliko nepričakovano klonile pred Pallavolom. Vendar pa
izid v korist tržaške ekipe ne pušča dvomov, saj je Pallavolo v tem trenutku objektivno boljši od borovk. Razpolaga z dobro ekipo, boljše uigrano in homogeno in jz igralkami, ki so za leto dni starejše od Kalčevih varovank (razen Bogatčeve). Prvi set si je Bor zagotovil s servisom, saj je s tem elementom dosegel devet točk. Gostje pa borovkam niso nudile nobe-
nega odpora. Slika pa se je od drugega seta dalje povsem spremenila. Servis je te daj postal glavno orožje Pal-lavola, sploh pa so gostujoče igralke zaigrale odločno bolje. Pri borovkah pa je pešal predvsem sprejem. Najbolj izenačena ter za gle dalce zanimiva je bila sredina tretjega seta, ko so naše igralke po zaostanku 6:9 stanje izenačile 9:9. Na obeh straneh so se vrstile res lepe akcije, ko žoga ni zlahka padla na tla Nato pa so borovke popustile in niz predale gostjam, ki so v naletu osvojile tudi zmago. (Dejan)
VRSTNI RED: Pallavolo Trieste in Bor Friulexport 6, Ricreatori in Sloga 2, Sgt 0.
Skupim B
Altura - Kontovel 2:3 (3:15, 15:12, 10:15, 15:9, 13:15)
KONTOVEL: Sossa, Starec, Ferluga, Kobau, Škrk, Stoka, Obad, Businelli, Kante.
V zelo pomembni tekmi za uvrstitev v končnico so Kontovelke dosegle res lepo zmago. Naše igralke so se zavedale pomembnosti srečanja. Začele so s polno paro in brez napak osvojile prvi set. Altura je v nadaljevanju presenetila Kontovelke z organizirano igro v polju, naše igralke pa so bile boljše pri mreži. Solidno je deloval tudi servis. Po neko-
liko slabši igri v četrtem setu so se Kontovelke v petem nizu spet zbrale in bile po izenačenem začetku stalno v vodstvu, čeprav vedno z minimalno prednostjo. Bil se je ogorčen boj, saj sta obe ekipe dali vse od sebe, Kontovelke pa so si zmago resnično želele in so jo tudi dosegle.
Virtus - Breg 3:1 (15:11, 2:15,15:8,16:14)
BREG: Mauro, L in J. Sancin, M. in S. Zeriali, Rocco, Terčon, Rodella^Bedno, Garbom.
Brežanke so končno pokazale tisto borbenost, ki je manjkala v dosedanjih tekmah. To je bilo razvidno predvsem v drugem setu, ki so ga z dobrimi servisi gladko dobile. V prvem setu so bile Brežanke nekoliko negotove, kar je Virtus takoj izkoristil. Plave so v tretjem setu izgubile popolnoma koncentracijo, saj je prišlo do nepotrebnih napak. Sodnik je tudi piskal dvojne, tako da se plave niso mogle pravočasno zbrati. Četrti set je bil enosmeren za Virtus, dokler ni Breg, kljub napakam na servisu, izenačil na 14:14, vendar pa je Virtus vseeno zmagal. (S. Mauro)
OSTALI IZID 4. kola: Orna - Koimpex neodigrana, ker ni bilo sodnikov.
VRSTNI RED: Koimpex, Kontovel in Altura 6, Orna in Virtus 2, Breg 0.
1. divizija: združena ekipa Karting dobro začela
Sant’Andrea - Korting 0:3 (1:15, 4:15,1:15)
KORTING: Pulitano (6+3), Delise (5+6), Furlanič (3+1), Cuk (4+0), Veljak (4+l), Miot (4+2), Šušteršič (0+0), Glavina (0+0), Volčič (1+0), Smotlak, Micalessi, Germani.
Servcis (točke/napake) 6/9, Napake: Korting 6, S. Andrea 18. Trajanje tekme: 34 minut.
Krstni nastop združene ekipe Sloge in Bora pod imenom novega sponsorja je bil uspešen. Drasičevi varovanci, ekipa mladincev okrepljena z nekaterimi igralci Sloge, je dokazala, da spada med boljše v tem prvenstvu. V vseh treh setih so bili »rdeče-modri« bistveno boljši v vseh elementih. Nasprotnik ni po svoji zaslugi naredil niti točke, šest pa jih je pridobil zaradi nebistvenih napak naših. Korting je pokazal dober sprejem, odlično podajo
(izkazal se je Furlanič kot talentirani podajalec) in učinkovito zaključevanje. Nad pričakovanji je deloval blok, ki ga je vodil Delise. Kljub temu, da smo zabeležih devet napak so bili servisi zelo učinkoviti. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so se mladinci dobro vključili v novo skupino. Prav nič niso zaostajali za ostalimi. Tu treba pohvaliti tudi vse tri rezerve. V ekipi, ki naj bi v tem sestavu nastopala tudiv prihodnje, sta opazni resnost in vestnost, na kar do sedaj nismo bili vajeni. Združena ekipa bo že v prihodnjkem kolu imela priložost, da pokaže svojo pravo moč, ko s bo v repenski telvadnici pomerila s Pallavolom Trieste, torej z bržkone najvenarnejšim tekmecem v boju za sam vrh. (Marij)
OSTAU IZIDI 1. KOLA: Pallavolo Trieste - Le Volpi 3:0, Prevenire - Nuova Pallavolo 1:3, Volley club - Volley 80 3:0.
ŠPORT
Torek, 24. januarja 1995
izidi in lestvice
Nogomet Deželni mladinci
IZIDI 16. kola: Itala San Marco - Gradese 2:0, Ludnico - Cormonese 0:2, Ponziana - Juventina 1:1, Portuale - Fortitudo 1:1, San Canzian - San Luigi prek., San Giovanni - Ronchi 1:1, Staranzano -San Sergio 1:2.
VRSTNI RED: Ronchi 28, San Sergio in Ponziana 22, Cormonese 21, Itala San Marco 20, Juventina
18,	San Giovanni, Staranzano in San Canzian 16, Fortitudo 13, Lunicio 11, San Luigi in Gradese 7, Portuale 5.
PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - Juventina.
Pokrajinski mladinci
IZIDI 14. KOLA: Muggesana - Opicina 0:0, Vesna - Edile 0:6, Opicina - Domio 0:2, Porimorje - Zau-le, Don Bosco - San Marco, S. Andrea - Costalun-ga prekinjene.
VRSTNI RED: Opicina 23, Domio 22, Costalunga
19,	Olimpia 16, Muggesana 14, S. Andrea 13, Primorje 12, Edile, Zaule, Montebello Don Bosco in S. Marco 11, Chiarbola 10, Vesna 1.
PRIHODNJE KOLO: Primorje - Domio, Vesna -Chiarbola.
Naraščajniki
IZIDI 17. KOLA: CGS - Opicina 1:4, Costalunga -Zarja 0:7, Fortitudo - Chiarbola 5:0, Montebello Don Bosco - S. Sergio 5:3, Olimpia - Domio 2:0, Ponziana - Aurisina 7:1, Portuale - Muggesana 0:3, S. Andrea - Esperia 8:1.
VRSTNI RED: S. Andrea 32, Fortitudo 31, Zarja Adriiampex 27, Opicina 26, Muggesana in Domio
21,	Costalunga 19, Olimpia 18, S. Sergio in Chiarbola 15, Portuale 13, Montebello Don Bosco 11, CGS 9, Ponziana 8, Esperia 6, Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriiampex - Olimpia.
Najmlajši
IZIDI 16. KOLA: Bor Farco - Costalunga 3:0, Domio - Fani Olimpia 0:4, Esperia - S. Andrea 4:0, Fortitudo - Chiarbola 1:0, Opicina - CGS 4:0, Ponziana - San Luigi 0:2, S. Sergio - Montebello Don Bosco 3:0.
VRSTNI RED: Fani Olimpia 32, S. Sergio 28, Montebello Don Bosco 25, Bor Farco 24, Opicina
22,	Muggesana 17, Fortitudo 14, Esperia, Costa-limga in Domio 11, CGS in Chiarbola 10, S.Andrea 9, Ponziana 8, S. Luigi 6.
PRIHODNJE KOLO: Fani Olimpia - Bor Farco
Turnir v Romansu: Juventina in Mladost tesno izgubili
V soboto in nedeljo je bil drugi krog dvoranskega turnirja v malem nogometu za cicibane, ki se v organizaciji društva Pro Romans odvija v veliki športni dvorani v Romansu. Tudi v drugem kolu sta obe naši ekipi izgubili, in to tesno z 0:1. Juventina je izgubila z Aquileio, Mladost pa proti Mos-si.
IZIDI 2. KOLA: Itala San Marco - Staranzano 2:0, Por Gorizia - Pro Romans 5:0, Aquileia - Juventina 1:0, Pro Fiumicello - Ronchi 2:2, Muscoli Palmanova - Cormonese 5:2. Manzanese - Isontina 2:0, Lucinico - Piedimonte 4:2, Mossa - Mladost 1:0.
Kodeli: Konlovel zmagal v gosteh
Premagal je Don Bosco
Don Bosco - Kon-tovel 72:84 (39:40)
KONTOVEL: Jagodic 16 (6:11), Senizza 9 (3:6), Petaros 6 (2:4), Starc 17 (9:12), Slavec 7 (1:2), Caser 3 (1:2), Velinsky 17 (5:7), Stokelj 9 (1:3), trener Furlan.
PON:	Velinsky
(36).
Kontoveld so tudi vdrugic v tem prvenstvu premagali zadnjeuvršCeni Don Bosco, tokrat kar v gosteh, pa Čeprav so nastopih z okrnjeno postavo. Začetek ni bil niC kaj spodbuden za naše košarkarje, ki so v 14. min. zaostajali za 10 točk (19:29). Dotlej so bili v velikih težavah prosti conski razvrstitvi 3:2 gostiteljev. Nato pa so le našli pravo orožje za to »cono« in nadoknadili ves zaostanek ter sklenili polčas celo s točko prednosti. V drugem polčasu je bilo srečanje izredno izenačeno do 36. minute, ko so gostitelji se vodili z dvema točkama prednosti (50:48), nakar so se Kontovel-ci razigrali in z delno razliko 17:4 odločno povedli ter tudi zasluženo zmagali. Za pomembni točki je treba pohvaliti vso ekipo za požrtvovalnost in borbenost, po-sebno pa Petarosa, Velinskega in Stoklja. Kontovelci bodo igrali zaostalo tekmo z ekipo Latte Carso v četrtek, 26. t.m. Srečanje bo v tel-voadnici doma Ervat-ti ob 18.15.
KOŠARKA / V PRVENSTVU DEČKOV
Sokol uspešen v Ronkah Ostale naše ekipe izgubile
Nabrežinska ekipa je zmagala v Ronkah po podaljšku Bor osvojili derbi z Jadranom v prvenstvu »propaganda«
DEČKI
ACLJ Ronchi - Sokol 89:96 (40:30; 81:81)
SOKOL: Grilanc, Pavletič 46 (6:11), Šušteršič 20 (0:2), Rebula 5 (1:3), Do-gha 22 (4:13), Semec, Bogateč, Hrovatin.
TRI TOČKE: Doglia 2, Pavletič 1. PON: Rebula (45). SON: 26. PM 11:29.
Okrnjena Sokolova postava dečkov je po izredno intenzivnem boju le vknjižila novi prvenstveni točki. Srečanje se ni začelo na najboljši naCin za mlade fante, ki so v prvi polovici igrali pecej zbrano, tako da so si zapravih res visoko število žog. Domačini so brez večjih težav vodili dvoboj v svojo korist in skleniti polčas z 10 točkami naskoka.
Po počitku pa se je podoba tekme spremenila, saj so naši košarkarji prešli v agresivno obrambo po celem igrišču in se tako približati Adiju na same 4 točke (43:39). Žal pa so v nadaljevanju ponovno napravili nekaj naivnih napak, kar je botrovalo, da ob izteku tretje Četrtine se razlika med ekipama ni spremenila (61:51). Velik trud vseh mladih sokolov pa je obrodil svoje sadove v zadnjih minutah, ko so se gostje najprej z dvema trojkama Pavletiča in Doglie približati na sami dve točki. Nekaj sekund pred koncem pa je Pavletič zadel oba prosta meta in tako izenačil stanje po 40 minutah igre. V dodatnih petih minutah je Sokol odločno povedel z delnim izidom 7:0, kar je zadostovalo za novo zmago. Povedati moramo, da kljub visokemu številu točk nekaterih posameznikov, zasluži celotna ekipa pohvalo za prikazano borbenost. (A.T.)
Jadran - Ferroviario 81:89 (39:51)
JADRAN: leram 2, kale, Lakovič 12 (0:3), Špacapan 26 (1:2), Taučer 10 (0:1), Žagar, Gregori 15 (3:5), Kocjančič 18, Sibelja, L’ Abbate, trener Vremec.
Po zelo izenačeni in občasno tudi razburljivi tekmi je Jadran tesno izgubil s Ferroviariom. Za gostitelje je bil predvsem nerešljiva uganka odlični Lorenzo Accardo, ki je dal sam kar 39 točk in tudi odlično vodil igro svoje ekipe. Jadranovcem je bil usoden prvi polčas, ko so zaostajali za 12 točk. Proti koncu tekme so sicer tudi povedli za 4 točke, v preveliki želji, da bi osvojili svojo drugo prvenstveno zma-
go, so napravili nekaj napak in nato tudi izgubiti.
Poggi A - Bor Edi Auto 95:34 (44:16)
BOR: Kafol, Zobec (0:2), Verri 2 (0:2), Smilovich 3 (1:2), Stokelj, Opel-li, Sampi 16 (0:2), Floridan 2, Busani 6 (0:4), Trentino, Lovriha 5 (1:3), Košuta.
PM: 2:15; PON: Sampi v 36’
Proti drugouvrščeni ekipi Poggia A so borovci utrpeti tretji zaporedni poraz. V prvi četrtini so se borovci povsem enakovredno borili proti domačinom, ki pa so v drugi četrtini zbrali vse svoje moči in imeti po dvajsetih minutah 27 točk prednosti. Drugi del je bil enak prvemu. Za borovce, ki so tokrat igrati brez Gaburra in praktično tudi brez Stoklja, ki je zaradi gripe igral le nekaj minut, pa je bil visok poraz neizbežen. (Niko Stokelj)
Don Bosco B - Dom Unitecno 122:56 (67:22)
DOM: Gravner 2, Cozzuccoli (0:4), Bodiroža 16 (2:3), Pahor, Tacco 5 (1:6), Bresciani 17 (3:4), Gergolet 6 (2:2), Paraschos, Radikon 6 (4:6), Klanjšček, golob 2 (0:2), Colja 4 (0:2), trener Semolič.
PON: Bodiroža (33) in Radikon (38).
Domovi dečki so proti Don Boscu B odigrali svojo najslabšo tekmo letošnjega prvenstva. Že ob samem
začetku srečanja je bila razvidna velika razlika pri odnosu do igre s strani obeh ekip. Domačini so igrali zagrizeno, agresivno in hitro. Domovci pa zaspano in neborbeno, tako da je Don Bosco že ob polčasu imel kar 45 točk prednosti.
V drugem delu srečanja so se »be-lo-rdeči« delno zdramili in deset minut se povsem enakovredno borili, predvsm po zaslugi dobre igre Luke Bresciani in Saše Radikona. Zadnji del tekme pa je bil pravi monolog domačinov, ki so z veliko lahkoto polnili Domov koš in tako visoko zmagali.
Sobotno domačo tekmo Dom - UG Goriziana so preložili na torek, 31. t.m. ob 18. uri.
PROPAGANDA
SKUPINA A
Jadran - Bor Ediauto A 28:71 (7:36)
JADRAN: Hrovatin, Ferluga 1 (1:2), Švab 9 (1:2), Grilanc 2, Mitja Suhadolc 6 (0:2), Guštin 2, Piccini 8 (2:4), Viđali, Peric, Matjaž Suhadolc, Betičič (0:4), Pavat, trener Vremec.
BOR: Bettiolo 3 (1:2), Košuta 5 (1:2), Gaburro 18 (0:5), Kafol 9 (1:2), Krmec (0:4), Lovriha 8 (0:2), Stokelj 16 (8:11), Tolentino, Verri 5 (1:2), Romano 7 (1:4), trener Krečič.
PON: Guštin.
Borovci so po pričakovanju in visoko osvojili slovenski derbi proti jadranovcem, ki v tem prvenstvu nastopajo z igralci, ki so za leto mlajši (1983). Že po prvem polčasu je bilo jasno, kdo bo zmagovalec. Za požrtoval-no in borbeno igro je treba pohvaliti košarkarje obeh ekip. (N. Stokelj)
SKUPINA B
Bor B Autocarrozzeria Boris - Ri-creatori 55:29 (34:9)
BOR B: Mirceta 10 (2:6), Pison 2, Kodrič 13 (5:9), Sadloivski 3 (1:2), Premru 12 (0:2), Derganc 2 (0:2), Pitac-co 5 (1:4), Družina 2, Sunerga 6, trener: Caiiciani.
PM 9:25; PON: Pitacco in Družina
Borovci B ekipe so prvenstvo začeli na najboljši način z gladko zmago nad peterko Ricreatorija. Razen prve četrtine (10:5) so Cancianijevi varovanci stalno visoko vodili, tako da ni bilo nikakršnega dvoma o zmagovalcu. Od naših zaslužijo vsi pohvalo, posebno pa Mirceta in Premm za igro v napadu ter Kodrič in Pitacco za borbenost pod košema. (N. Stokelj)
NOGOMET / V MLADINSKIH PRVENSTVIH NARAŠČAJNIKOV IN NAJMLAJŠIH
KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI
Zarja Adriaimpex in Bor Farco potrdila svojo pravo vrednost
NARAŠČAJNIKI
Costalunga - Zarja Adriaimpex 0:7 (0:2)
STRELCI ZA ZARJO ADRIAIM-PEX: Ota (3), Lorenzi (3), Ostrouška
ZARJA ADRIAIMPEX: Tence ( Damjan Gregori), Križmančič, Zor-nada, Jan Gregori (Kariš), lozza, Gurman, Lorenzi, Šušteršič, Ostrouška, Ota, Damjan Gregori (Blažina).
Domača ekipa Costalunge, se je predstavila tokrat v nekoliko okrnjeni postavi, tako da je bila zmaga naše združene ekipe tudi pričakovano zelo visoka, čeprav bi lahko trditi, da je bila na papirju to za naše težka tekma, zlasti če upoštevamo, da je ekipa Costalunge prvo tekmo prvenstva v Bazovici celo zmagala. Toda na igrišču je bilo tokrat vse drugače, saj so naši popolnoma nadigrali domače igralce in takoj vodili z dvema goloma razlike, nakar je v nadaljevanju sledila goleada.
Končni rezultat 7:0 potrjuje realno stanje na igrišču in prave tekme sploh nismo videti. Naši nogometaši so potrdili premoč od prve do zadnje minute, biti so tako fizično kot tehnično boljši tekmec in že po prvih akcijah je bilo jasno, da ne bo visoka zmaga nikoli v dvomu.
Med posamezniki sta se tokrat še posebno izkazala požrtvovalni Ota in nedvomno najboljši mož na igrišču Lorenzi s tremi zadetki, rezultat pa je na 7:0 zaokrožil Ostrouška, katerega je sodnik nato po nepotrebnem (zaradi ugovarjanja) poslal predčasno v slačilnice.
Skratka, zarjani so v tem kolu nepričakovano prelahko zmagali in ponovno potrdili visoko uvrstitev na lestvici, (d.gr.)
NAJMLAJSI
Bor Farco - Costalunga 3:0 (1:0)
STRELCA ZA BOR FARCO: Zottich (2), Tul.
BOR FARCO: Jaš Gregori (Hrovatin), Guštin (Longo), Batič (Ka-
pun), Berce, grgič, Primosi, Zoma-da (Giraldi), Pahor, Zottich, Cemja-va (Tul), Škabar.
Združena ekipa Bora Farco se je na najboljši način oddolžila za poraz iz prvega dela prvenstva. Tokrat je na domačem igrišču nadigrala Costalunge in končni izid je povsem realen. Naši nogometaši so
imeti pobudo v svojih rokah od prve do zadnje minute srečanja in so svojo premoč potrditi predvsem v drugem polčasu, ko niso dopustili nasprotniku, da se nevarno približa njihovemu kazenskemu prostoru. Nasprotno so borovci diktirati dober tempo igre in s točnimi podajami kaj kmalu začeli prodirati proti vratom Tržačanov, ki so morali kapitulirati v polovici prvega polčasa, ko je Zottich neovirano uspešno streljal na vrata. Proti koncu polčasa so imeti še nekaj dobrih priložnosti, a najprej Pahorjev in potem še Zottichev strel sta šla za las mimo vrat. Borovoci so v drugem delu takoj podvojili in tekme je bilo praktično konec. Se najbolj veseli so bili »plavi«, ko je simpatični Tul proti koncu tekme dosegel svoj prvi gol v letošnjem prvenstvu in zaokrožili izid na 3:0.
Kaj nAša ekipa res velja pa bo bržkone pokazal nedeljski nastop proti prvouvrščeni in še nepremagani ekipi Fani Olimpia. (d.gr.)
Domovci se niso dovolj potrudili, da bi ublažili poraz
Poggi - Dom 128:54 (58:27)
DOM: Stefančič 10 (4:6), Hrovatin 13 (0:2), Fonda 6, Brundula 2 (0:2), Guštin 11 (2:4), Valente 5 (3:4), Mura, Pavletič, Grilanc, Bukavec 7 (1:4).
50N: Brundula (24), Grilanc (33); 3T: Hrovatin in Guštin po 1.
Sobotna tekma med izkušeno ekipo Poggija in Domom je bila povsem enosmerna. Že v prvih minutah je bilo razlika v kakovosti med ekipama zelo opazna. Domovci so bili objektivno šibkejši, nasprotniki pa so bili fizično masivnejši in to je tudi veliko vplivalo na izid tekme. Priznati pa vsekakor moramo, da domovci niso veliko storili, da bi poraz omilili. Tudi v naslednjem kolu čaka domovce težka tekma proti ekipi Don Bosco A. Upajmo, da se bodo na njej bolje odrezali kot tokrat.
MINIBASKET
Polet - UniveritEl Popolare 53:16 (26:10)
POLET: Starec 6, Stillani 8, L. Milič 5, D. Milič 4, Cunja 2, Ferfolja 12, Daneu 4, Waithi 4, Malalan 2, Rebecchi 2, Gregori 2, Iskra 2.
Mladi poletovci so povsem zasluženo zmagali proti skromni ekipi Universita popolare. Vremčevi fantje so vodili skozi vso tekmo, četudi so bili Poletov! nasprotniki dokaj šibki. Moramo pohvaliti celo ekipo, ker je pokazala dobro igro in visoko zmagala.
BOJ
ZA
KOROŠKO

ZANIMIVOSTI
Nedelja, 22. januarja 1995	2
Usodna bolezen ■ demoralizacija
Koroška je bila izgubljena iudi zaradi oklevanja, svetobolja in zanašanja na »pravični svet« j
Slovenski narodni svet na Koroškem je 17. oktobra 1918 sprejel razglas, v katerem je zapisal: »Zahtevamo kot sestavni del države SHS vse ozemlje dosedanje kronovine Koroške, kjer je prebivalo skozi zadnje stoletje slovensko ljudstvo. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito varstvo.« Nemško usmerjeni koroški deželni zbor je v nasprotju z razglasom slovenskega narodnega sveta na Koroškem sporočil na Dunaj, da živijo Slovenci na Koroškem na strnjenem ozemlju samo na Jezerskem in da je Koroška nedeljiva, na jugu naravno omejena z gorskimi grebeni. Štirinajst dni kasneje je za koroškega deželnega upravitelja izvolil Arthurja Lemischa, zagrizenega pangermanskega nacionalista in sovražnika koroških Slovencev.
Narodna vlada za Slovenijo je 1- novembra 1918 sklenila, da bo vojaško zasedla Koroško, »kakor hitro bo to mogoče«.
General Rudolf Maister, ki je preprečil nemško zasedbo Maribora, je ne glede na oklevanje naro-
ne jugoslovanske oziroma slovenske zahteve. Ko so ga v torek, 11. marca 1919, v ljubljanski unionski dvorani toplo pozdravili, je boroveljski župnik, koroški begunec Jurij Trunk, v zahvalni besedi med drugim dejal: »Minila je strašna
Slovenska vojska je konec aprila z velikovške-ga mostišča udarila proti Celovcu. Prvega dne je dosegla nekaj velikih uspehov, kar velja predvsem za tisti del bojišča, kjer je napadal celjski pešpolk. Ofenziva pa je bila slabo pripravljena in vodena, zaradi zaostajanja drugih enot so se morali umakniti tudi Celjani, nato pa je prišlo do pravega razkroja. Koroški Nemci so brez resnega odpora v nekaj dneh »zvaljali« slovensko fronto do Karavank in še čez, tako da jim je bila odprta prosta pot celo na slovensko Štajersko. Pobeg mariborskega in ljubljanskega pešpolka je najdražje plačal celjski pešpolk, Id je ostal odrezan na severni strani Drave in je utrpel hude izgube. Na demoralizacijo je vplivalo tudi močno protivojno razpoloženje v slovenskih enotah, ki so ga še okrepili v boljševiškem tonu napisani letaki skrivnostnega četovodje Oblaka.
dne vlade za Slovenijo začel zbirati prostovoljce. Z nadporočnikom Franjom Malgajem, ki je prodiral iz Celja, je začel zasedati Koroško. Slovenskim prostovoljcem je do 8. novembra uspelo obvladati nemirno Mežiško dolino, 23. novembra so vkorakali v PUberk, 30. novembra v Velikovec... Potem so Malgaja z bojišča poslali v Gustanj organizirat vojaško okrožje, namesto da bi ostal na fronti.
Pritisk Nemcev se je stopnjeval. »Zdramimo se!«, je zapisal Slovenec 8. januarja 1919. »Gasi so resni in skrb nas je, kaj bo z nami Slovenci, Ce se bo... bolezen, ki se zove demoralizacija, razpasla Se naprej... Gre... za življenje in smrt!«
Namesto orožja
so zbirali perilo
Poziv tako rekoč pet minut Pred dvanajsto, le da ni bil naslovljen na pravi naslov. Ko so v začetku januarja Nemci zasedb Borovlje, ko so prihajati obupni klici s Koroške, je bil še Cas za akcijo. Ampak ne predvsem za akcijo zbiranja perila za koroške borce, kot da je bilo perilo tisto, kar so tam najbolj potrebovali. General Mai-ster je zahteval splošno mobilizacijo, nove borce, orožje in municijo in ne zbiranja perila.
Koroški Slovenci so se obračati iudi na Beograd, da bi jih podprl v noju za prostor pod soncem. Jezilo jih je, ker so zavlačevati s sklicem državne zbornice, od katere so pričakovali odločno podporo. Ko pa 80 jo končno sklicati za 1. marec, 80 se v Beogradu blamirati z obvestilom slovenskim poslancem, naj Prinesejo s seboj posteljno perilo m odeje, ceš da je bilo glavno mesto v vojni povsem izropano.
Angleški kardinal Francisco Boume je bil eden redkih, ki so urez pomisleka priznati upravice-
vojska, a angel miru ni prišel s svojimi darovi v naše domove!«
Sledil je Cmi dan za Slovence, ko je pariški svet deseterice, »Eifflov stolp moderne umnosti in moralne moči«, na mirovni konferenci sklenil, da se morajo Jugoslovani odreci pravici do Goriške, Tr-
Koroškem samo 2.500 slovenskih vojakov, nemških pa Štirikrat več.
Slovenski dnevniki so 23. aprila objaviti razveseljivo sporočilo člana naše delegacije v Parizu prof. M. Slaviča, da je severna meja določena in da so Sv. Gotard, Radgona, Maribor in Celovec slovenski. Gez nekaj dni je sledila vest, da se slovenski kmetje na Koroškem uprti, da so ponekod pregnali nemško vojaštvo in nemške oblasti ter zaprositi za pomoč jugoslovansko vojsko.
Celjani so »rešili čast naroda«
Potem pa je v začetku maja kot strela z jasnega udarilo: Nemci so razbiti šibko slovensko fronto in prodrli do Slovenj Gradca. Slovenska vojska, takrat sestavljena pretežno že iz mobilizirancev, je namreč konec aprila z velikovSkega mostišča udarila proti Celovcu. Prvega dne je dosegla nekaj velikih uspehov, kar velja predvsem za tisti del bojišča, kjer je napadal celjski pešpolk. Ofenziva pa je bila slabo pripravljena in vodena, zaradi zaostajanja drugih enot so se morali umakniti tudi Celjani, nato pa je prišlo do pravega razkroja. Koroški Nemci so brez resnega odpora v nekaj dneh »zvaljati« slovensko fronto do Karavank in Se Cez, tako da jim je bila odprta prosta pot celo na slovensko Štajersko. Pobeg mariborskega in ljubljanskega pešpolka je najdražje plačal celjski pešpolk, ki je ostal odrezan na severni strani Drave in je utrpel hude izgube. Na demoralizacijo je vplivalo tudi močno protivojno razpoloženje v slovenskih enotah, ki so ga Se okrepiti v boljševiškem tonu napisani letaki skrivnostnega četovodje Oblaka. Slovenski Časniki so tedaj pisali: »Korošci kličejo na pomoč. Naša fronta se umika... Manjka municije. Nemški boljševiki divjajo. Velikovec je padel. Umik v smeri proti Pliberku... Domala vsa Koroška je izgubljena.« Naslednji dan je sledila pomirjujoča vest: »Na zahodni koroški fronti je mimo...« Poročati so, da so biti Nemci ustavlje-
krate) so Sele v začetku maja dojeti, da morajo svoje strankarske koristi podrediti interesu naroda. Končali naj bi »z obtožbami na levo in desno, z zmerjanjem, kot da so Slovenci sami veleizdajalci, banditi, sodrga«. Poslanec Fran Smodej je odkrito ugotavljal: »Naša najveCja narodna napaka je
ski odredi. Ta ofenziva je bila končno uspešna, nagel preobrat v bojni morali slovenskih vojakov, ki so še nekaj tednov pred tem »bežali kot zajci«, pa je bil uganka za številne opisovalce teh bojev. Sedmega junija je Slovenec že navdušeno poročal, da sta Celovec in Gosposvetsko polje jugoslovan-
Nadporočnik Franjo Malgaj
bila, da smo se ves Cas od razsula Avstrije zanašali predvsem na svojo pravico. Mislili smo, da je cel svet pravičen, kot smo pravičnimi...«
Ko je prišel vojaški preobrat, je bilo že prepozno
Sele po zlomu slovenske fronte je poveljstvo ljubljanske dravske divizije storilo tisto, kar je general Maister terjal že mnogo prej: izvedlo je splošno mobilizacijo, na fronto pa so bile poslane tudi srbske enote. Slovenija je bila razglašena za vojno ozemlje. Politična zborovanja so morala imeti dovoljenje vojnih oblasti. Redna
Vojaki celjskega pešpolka na Koroškem (prvi z desne Franc Leskošek - Luka)
sta in Istre. Slovenec je žalostno zapisal: »Modema morala ne mara revnih in betežnih, izroCa jih poginu, Ceš, močni imajo pravico do obstoja v boju za obstanek!«
Časnik je Cez nekaj tednov objavil bojni klic: »Vse straže zbeže, ko pride naša ura - Aleluja!« Dvajset dni kasneje je bil z naslovom Trezen preudarek spet previdnejši. Postregel je tudi z nic kaj optimističnimi številkami, Ceš da je na
ni (pravzaprav so se v glavnem sami ustaviti) in da so spet ponuditi premirje. (Veliko je bilo raznih premirij, v katerih se je nemška stran obnašala približno tako, kot se danes obnašajo bosanski Srbi.)
Predstavniki vseh strank (dr. Franc Kulovec in prof. Bogomil Remec za klerikalno SLS, dr. Ivan Tavčar in dr. Josip Breznik za liberalce ter Anton Kristan in Albin Prepeluh za socialne demo-
jugoslovanska vojska je konec maja »moško in temeljito... z orožjem... posegla v boj za misel našega plemena«. Štirje od petih odredov so bili pod poveljstvom srbskih višjih oficirjev, petega pa je uspešno vodil general Maister. V jugoslovanskih enotah je bilo približno 60 odstotkov Slovencev, le en odred je bil v celoti srbski; tudi težišče najhujših bojev je bilo v smereh, kjer so napadati sloven-
ska. Sledilo je še eno premirje, ki je bilo vedno le predah za nove akcije nemških nacionalistov. Bilo je prepozno, kajti medtem je kocka, od katere je bila odvisna usoda koroških Slovencev, že padla. Vzrok ni bil samo v majskem umiku slovenskih prostovoljcev, ki je nekako sovpadal s prihodom ameriške komisije, temveč je segal daleC v zgodovino. Urban Jarnik je v prvi polovici 19. stoletja zapisal, da je germanizacija potiskala mejo slovensko narodnostno mejo proti jugu - vsakih sto let za uro hoda. Celo v samem Celovcu je po navedbah dr. Janka Pleterskega še leta 1846 števna komisija ocenila delež slovenskega jezika na dve tretjini. Leta 1907, ko so nemški nacionalisti jezno pričakali avstrijskega cesarja z množico nemških zastav (»frankfurteric«), ker sem jim je zdel premalo »nemški«, je bilo stanje že bistveno slabše.
Ponovna vojaška zasedba Koroške pa ni mogla popraviti škode, ki jo je pomenil umik slovenske vojske v začetku maja. Ta je omogočil nemškim nacionalistom, da so v razmeroma kratkem Času docela zastrašili velik del prebivalstva. V dneh, ko je Koroško obiskal ameriški odposlanec Sher-man Miles, je zunanji videz navajal k ugotovitvi, da »ni bilo videti skoro nobenih Slovencev«. Slovenski narodni voditelji so deloma pobegniti pred nasiljem ati pa so biti v zaporu, zato so biti redki, ki so našli toliko poguma, da so stopiti pred komisijo in izjaviti, da so za priključitev k Jugoslaviji.
Koroški je manjkal general Maister
Koroška je v tistem kritičnem Času skratka pogrešala Človeka, ki bi po zgledu generala Maistra zanjo storil tisto, kar je Maister naredil za Štajersko. Ko je ameriški diplomat Miles na prošnjo štajerskega deželnega poglavarja dr. von Kaana obiskal slovenske kraje, je bil namreč Maister in ne kak vodilni slovenski politik tisti, ki mu je hitel naproti, da bi ga pozdravil »v trenutku, ko je stopil na naša slovenska tla«. Ce ne bi bilo njega, bi bil Nemec dr. Kaan edini, ki bi
spremljal Milesa, in Maribor bi bil zagotovo nemški.
»Koroška bi pripadala Jugoslaviji samo, Ce bi jo zasedli,« je po zatrjevanju Ivana Hribarja, dolgoletnega ljubljanskega župana, zaupno povedal eden od elanov ameriške komisije. Ko so Američani tistega usodnega leta 1919 obiskali Koroško, so se baje čudili, zakaj Jugoslovani niso zasedli ne Celovca ne Beljaka ter slovenskih krajev severno od teh mest. Meniti so, da so s tem pokazali nezainteresiranost za to ozemlje in v tem duhu so tudi poročali VVilsonu in ameriškim pogajalcem v Parizu.
Kljub jugoslovanskim pritiskom in nekoliko spremenjenemu mnenju ostalih velikih sil, je ameriški predsednik Se vedno vztrajal pri plebiscitu in je pristal le na manjše spremembe. Za plebiscit je bilo predvideno območje, iz katerega je po besedah dr. Aleša Beblerja prekanjena plebiscitna geometrija vnaprej izločila Ziljsko dolino, dolino Meže in del Dravske doline in je plebiscitno ozemlje tako ostalo brez pomembnejšega mestnega središča. Ostanek ozemlja, kjer je bil predviden plebiscit, pa je bil razdeljen na dve plebiscitni coni. Ce bi v južni coni (coni A), v kateri naj bi imeti Slovenci veC upanja na uspeh, zmagala jugoslovanska stran, bi plebiscit izvedli še v severni coni (coni B), v nasprotnem primeru pa bi veljalo, da obe coni pripadata Avstriji.
Štiri dni po vnovični zasedbi Celovca je 11. junija sledilo opozorilo slovenskih časnikov: »Usoda našega naroda se odloča.« V Lju-
»Koroška bi pripadala Jugoslaviji samo, če bi jo zasedli,« je po zatrjevanju Ivana Hribarja, dolgoletnega ljubljanskega župana, zaupno povedal eden od članov ameriške komisije. Ko so Američani tistega usodnega leta 1919 obiskali Koroško, so se baje čudili, zakaj Jugoslovani niso zasedli ne Celovca ne Beljaka ter slovenskih krajev severno od teh mest. Menili so, da so s tem pokazali nezainteresiranost za to ozemlje in v tem duhu so tudi poročali Wilsonu in ameriškim pogajalcem v Parizu.
bljani je bilo napovedano veliko zborovanje, na katerem naj bi ljudje protestirati proti krivični odločitvi pariške mirovne konference, vendar so ga jugoslovanske vojaške oblasti prepovedale.
Sledil je udarec, ki ga je Slovenec 13. junija poimenoval z besedami: »Največja laž v zgodovini -bo mir v Parizu! Brez nas sodijo in nas obsojajo...« Volja »sodnikov mirovnega sodišča, ki so delati meje«, je dopuščala žalost in bolečino, ni pa dopuščala pritožbe. Odločitev, da »proglašajo Maribor, Spilje in Radgono za jugoslovansko posest«, je bila le balzam na veliko rano.
France Trebcan
(VeC o plebiscitu v prihodnji Številki]
ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO
Torek, 24. januarja 1995
Z	Z
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.-M. 4: Bremenile vas bodo misli, M jih boste želeli odriniti v pozabo. Počenjali boste vse mogoCe, vendar brez uspeha. Sprejmite jih, pa bodo izpuhtele kot dim.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Omahovali boste med dvema enako privlačnima ciljema. Zavedali se boste, da ne morete doseči obeh hkrati, zato se boste odločili kar na slepo. Uspešni boste v obeh.
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: V navalu nestrpnosti boste delali deset stvari hkrati, vse ravno dovolj površno, da ne boste dokončali nobene. Nic hudega, že niso tako zelo pomembne.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Prvi porazi vam bodo odprli oči. Pometli boste s staro navlako, se sprijaznili s svojimi zmožnostmi, oklestili svoje želje ter se z gotovim korakom podali navkreber.
LEV 23.7. - 23.8.: V vaše ljubezensko gnezdece se bo vrnilo medsebojno spoštovanje. Spoznala bosta, da še ni vse izgubljeno, in da se prave priložnosti še sploh nista dotaknila.
DEVICA 24 8. -22.9.: Ce boste nadaljevali s takim tempom, boste že v kratkem pokurili preostanek energije, namesto na vzvišenem cilju pa boste pristali na nizki postelji.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: S partnerjem bosta zaplula v novo obdobje vajinega odnosa - obdobje iskrenih pogovorov ter treznih, samokritičnih pogledov vase. Izdajta svoj recept še drugim.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Plodno spopadanje z lastnimi težavami se bo izmenjavalo z brezplodnim obsojanjem zunanjih krivcev. Ce zatajite v prvem, nikar ne začnite obsojati še sebe.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Krivdo za poraz boste podtaknili nagajivcem, ki da nad vami izvajajo cmo magijo. Morda jo res, vendar njihove vraže na vas ne delujejo.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.: Ogreli se boste za osebo, ki vas po nevidni poti že lep Cas uvaja v nove svetove. Vaše zanimanje bo iskreno, zato vas bo poučevala z besedami in srcem hkrati.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: V kritičnem trenutku vas bo prevzela nenavadna šibkost. Ko boste na dnu, se bo iz vas dvignil mogočnež, vas potegnil v središče dogajanja in razdelil ukaze.
Rffil 20. 2. - 20.3.: Izmed idej za izboljšanje življenja boste izbrali tisto, ki zahteva najmanj napora, zato boste morali med potjo izbirati še večkrat. Najlažja pot je najdaljša.
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Ugoden vpliv Lune v Škorpijonu
Večje zanimanje za duhovno življenje - Navzočnost erotike in humorju
Tranzitno Sonce se giblje po prvi dekadi Vodnarja. To znamenje je njegov eksil, kar pomeni, da je njegovo delovanje tu najšibkejše.
Kljub temu bodo prišle do izraza tipične poteze tega znamenja, kot so človekoljubnost, bistroumnost in zanimanje za duhovno življenje. Seveda bodo občasno prišle na dan tudi nekatere ne-harmonicne lastnosti tega znamenja, kot so na primer svojeglavost in uporništvo - kar pa spet ni tako slabo, kajti dandanes se vse preveč podrejamo nesmiselnim zahtevam, ki nam jih postavljajo politiki, trg, vzgojitelji in drugi dirigenti našega življenja.
V teh dneh boste precej pogosteje vzeli v roke dobro knjigo in odkrivali nova, doslej prikrita obzorja. Naloge, ki so se vam še pred kratkim zdele pretežke, vam bodo to-
krat šle zlahka od rok. VeC pozornosti boste namenili tudi ljudem, ki jih sicer le bežno pozdravite.
V Vodnarju se poleg Sonca nahaja tudi Merkur, katerega gibanje bo 26. januarja postalo retrogradno. Tudi njegovo delovanje bo usmerjeno v duhovne sfere, še zlasti zaradi narave retrogradnosti.
24. januarja bo Luna v fazi zadnjega krajca, in sicer v znamenju Škorpijona. Navdajala nas bo z intuitivnimi prebliski, ki bodo občutno povečali naše mentalne sposobnosti. Glede na znamenje Škorpijona bosta močno navzoča tudi erotika in humor - prepustimo se torej tej soli našega življenja. Lunina mena v tem znamenju bo vsekakor pomagala zapolniti praznino zastopanosti planetov v vodnih znamenjih,-kjer bomo imeli sicer le Saturn (v Ribah). (A. O.)
LABIRINT manja
Ime in priimek:-----------
Telefon in naslov:--------
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
							
POČUTJE, ZDRAVJE							Hg^H|
sprostitev 			✓	/	o	o	o	X
šport 		..X	o	o	o	/	✓	z
post, dieta 		../	o	o	o	X	X	X
težja fizična dela 		,.X	X	o	o	o	/	z
izlet		..O	o	✓	✓	✓	o	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..X	X	o	o	o	o	z
domaCa zabava			X	X	o	o	o	o
družinski posvet 			✓	/	o	o	o	z
družabne igre		..o	o	✓	✓	✓	o	o
urejanje uradnih zadev	o	o	o	o	o	X	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje			✓	✓	o	o	o	X
naložbe in nakupi		..o	✓	✓	o	o	o	o
zamenjava službe		..X	X	X	o	o	o	X
izposoja denarja 		..o	o	✓	✓	✓	✓	o
igre na sreCo 			✓	o	o	o	X	X
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..o	o	o	/	✓	/	o
iskren pogovor 		..o	✓	✓	✓	o	o	o
zmenek 		..X	o	o	✓	✓	✓	z
ljubljenje			✓	o	o	✓	✓	z
prekinitev zveze 		..X	X	X	o	o	o	z
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje		..o	o	o	/	/	z	o
uCenje, širjenje obzorja.	..o	✓	✓	✓	/	o	o
raziskovanje 		..X	o	o	o	✓	z	z
umetniško ustvarjanje ,		✓	o	o	o	o	o
reševanje težav		..o	o	✓	✓	✓	z	o
LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan							
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
190	IZOBLIKOVANJE CELOTE IZ VEC DELOV	PREDNOSTNA NALOGA	RAZNEŽEN ČLOVEK	SL. GLASBENIK SOSS	TONE FORNEZZI	AVTOR: SIMON BIZJAK	BITJE, KI VZBUJA STRAH, ODPOR	HUDOBEN, NASILEN ČLOVEK	SOVJ. LETALSKI KONSTRUKTOR (OLEG)	TEŽKI IZOTOP VODIKA	JAPONSKI VULKAN NA KIUSUJU (IZ CRKOSAI	/	LOŠČILO, PASTA (STAR.)	ROD DO 60 METROV VISOKIH IGLAVCEV	ZORANA ZEMLJA	ETNIČNA SKUPINA V V. NIGERIJI	POVEZANI EKOSISTEMI NA VEČJEM OBMOČJU	KLIN, KI PRE-PRECUE KOLESU PADEC Z OSI	SKRAJNI KONEC POLOTOKA	ORIENTALSKA PREPROGA	POGLAVAR VOLKOV V -KNJIGI 0 DŽUNGLI.	VZVOD, ROCICA
MAJHNA MORSKA RIBA						KRATEK MEC BREZALKOH. PUACA						PREBIVALEC ŠTAJERSKE METROPOLE										
GR. MAT. IN GEOGRAF (IZRAČUNAL OBSEG ZEMUE)												VEDA 0 ARABSKEM JEZIKU IN KNJIŽEVNOSTI										
OPRAVLJANJE BREZ USPEŠNEGA DELA												PIVNICA, GOSTILNA V AM. OKOLJU							KRALJ ŽIVALI GRŠKA ČRKA			
GLAS, ZVOK				AMERIŠKI POLITIK (GARV)	PRERIJSKI VOLK						SKUPINA GOROVUV JZ. EVROPI	TONE VOGRINEC			ORODJE ZA DELANJE LUKENJ	POMIRJE- VALO						
POHORSKO SMUCISCE					ZEVSOVA ZENA V GRŠKI MIT.	BIVŠI SL. IGRALEC (ALI)						NEZNANKA V MATEMATIKI TROPSKI KUŠČAR				KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK	ŽUŽELKA, KI SESA KRI KOBALT					
NAPEV					PRIPADNIK NARODA V Z. PIRENEJIH	GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC	NEUMNEŽ JELKA (STAR.)											SPOJ ROKE STRUPOM	ŠPORTNO OBLAČILO	SL. PESNICA MUSER	DOLG LETALSKI NAPAD	SL. PISATELJICA (PAVLA)
KEMIJSKI ELEMENT, LANTANOID IYb)								TV PODOBEN APARAT POU. PISEC (STANISLAVIH														MODEREN PLES
PRIVESEK ŽIVALI ZA TIPANJE, PRIJEMANJE									PRETAKANJE SOLZ				RTV VODITELJICA BAS				FR. MESTO (PREPROGE)					
									MIKE POIVELL				LOJZE VODOVNIK				(AN FLEMING					
FIGURA PRI ČETVORKI				GLAVNO MESTO OREGONA						KMETUSKO ZEMLJIŠČE						IMENSKI SEZNAM						
MADŽARSKO MESTO S. OD BUDIMPEŠTE				ORODJE ZA KOPANJE						ZLITINA ZELEZAIN NIKLJA						PROČELJE STAVBE						
HUDA ZIMA NA SEVERU AMERIKE
Aljaški losi se selijo na meslne ulice
K temu jih sili lakota - Veliko jih povozijo vlaki
ANCHORAGE - Zaradi hude zime, med katero je Napadlo veliko snega predvsem na jugu Aljaske, se je veliko losov iz skrajnih severnih pokrajin »prese-hlo« v holj prijazna aljaška območja - na mestne uli-ee, parkirišča, avtoceste in železniške proge. Do zdaj )e bilo v različnih nesrečah v okolici Anchoragea, Polotoka Kenia in okrožja Matanuska-Susitna, ubi-bh že več kot štiristo losov.
Podatke je nedavno objavil aljaški urad za ribištvo in divje živali. Sa-^o decembra je poginilo toliko losov, kot jih obi-^ajno skozi vso zimo, je Poudaril predstavnik orada Bruce Barley. Vla-so lani na aljaških pro-gah povozili kar sto losov, v zadnjih desetih le-bh so vsako leto povpre-Ooo našteli manj kot štirideset takšnih primerov. Oblasti pričakujejo, da bo Podobna usoda doletela Se več losov, čeprav posebne helikopterske eno-
te skušajo odkriti in odstraniti lose s prog. Živali se zadržujejo na progah zato, ker se v globokem snegu težko premikajo.
»Prepričani smo, da bo letošnja zima zahtevala visok davek med temi živalmi,« je povedal predstavnik aljaških železnic Scott Banks. Letošnjo zimo so v Anchora-geu namerili že dvometrsko snežno odejo, kar je več kot meter od običajne. Tudi na polotoku Ke-nai in v pokrajini Matanuska-Susitna je letos
padlo precej več snega. Ker je zadnji dve leti v teh krajih padlo manj snega, so se losi precej razmnožili, zato zdaj primanjkuje hrane. Najbolj so ogroženi mladiči, ki so šibki in nimajo maščobne zaloge, ki bi jim pomagala preživeti zimo. Na polotoku Kenai so lokalne oblasti našle že dvanajst poginulih losovih mladičev, ki so žalostno končali zaradi pomanjkanja hrane.
Bruce Barley je dejal, da je večina losov lačnih, kar poznavalci teh živali opazijo že iz njihovih pogledov. Hude zime, kakršna je letošnja, najbolje prenašajo starejše samice. Urad za ribolov in divje živali je prebivalcem mest, kjer so se pojavih losi, sveto-
val previdno vožnjo.
»Prebivalci naselij naj se losov izogibajo. Zaradi pomanjkanja hrane so prestrašeni, zato naj otroci vanje ne mečejo snežnih kep, psi naj bodo privezani, vozniki naj ne trobijo,« opozarjajo oblasti. Nekateri povoženi losi so končali v klavnicah in njihovo meso so oblasti razdelile dobrodelnim organizacijam.
Yereth Rosen/Reuter
/JV. EH ZA SME
Judo vske šole
Itzig v sinagogi glasno jadikuje:»Ljubi bog, podari mi deset šilingov, samo deset šilingov, da bo svojim otrokom kupil kruha, le borih deset šilingov.«
Poleg njega moli bogat Jud, seže v žep in sikne: »Tukaj Ifflas deset šilingov, zdaj pa nehaj odvračati pozornost boga od mene.«
Kalman na jom-kippur, dan sprave, v molilnici zagleda svojega konkurenta in smrtnega sovražnika, mu v znamenje sprave pomoli roko in reče:»Zelim ti vse, kar želiš ti meni.«
»Mar že spet začenjaš?!« odvrne sovražno nagovorjeni.
Jankel si na sejmu kupi konja. Na poti domov se dvigne vihar, konj- se splaši in pobegne. Jankel začne moli-ti:>>Ljubi bog, če se bo vse dobro končalo in če se konj vr-ue, ga bom prodal in denar porabil za dobrodelnost.« Vihar se poleže, konj se vme in Jankel se spet pojavi na trgu. Na povodcu ima konja, pod pazduho pa kokoš. Pristopi kmet in vpraša: »Ah bi mi prodah konja?« »Seveda,« pravi kmet, »vendar pa samo skupaj s kokošjo.«
»In koliko računate za oboje.«
rablja za konja.«
^»Petdeset rabljev za kokoš in pol
GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH
Eduard Mdrike (1804-1875)
V Urachu, kjer se je Motike le z odporom prilagajal hišnemu redu, je bila njegova učna učinkovitost iz leta v leto slabša. Učitelji so bili sicer mnenja, da njegove sposobnosti niso slabe, vendar pa so se pritoževali čez njegovo nepozornost in zanikmost. Med enainštiridese-timi gojenci je bil na triintridesetem mestu. Tudi kot se-meniščnik v Tubingenu Morike ni blestel. Iz spričeval je moč razbrati, da so učitelji ocenjevali, da je njegova sposobnost dojemanja omejena, njegove zmožnosti za presojo pa zmedene; pričakovanj učiteljev ni zadovoljil v nobenem od ključnih predmetov, ki so bili hebrejščina, eksegetika in dogmatika. Za poskusno pridigo pa si je prislužil naslednjo oceno:»Njegova pridiga je bila povprečno razvita, neprimerno izvedena in neprijetno prednasana.«
Začuda mu je bilo za takšne ocene malo mar. Vtisa nanj niso naredile in enako neučinkoviti so bili mnoga opozorila in kazni z prepovedjo izhoda, ki si jih je nakopal zaradi zamud, potepanja, neprimernega oblačenja in prepovedanega kajenja v javnosti; bil je največkrat kaznovani gojenec v svojem letniku. Takšno stanje pa ga ni prizadelo zato, ker je živel v dragem svetu, v svetu, ki si ga je ustvaril skupaj s prijateljem. Slo je za sanjski svet, svet poezije, za otok, ki sta ga s prijateljem krstila za Orplid. Na tem otoku je potem zvečine skromno živel do smrti. Na njem je postal največji nemški lirični pesnik in za mnoge sploh največji lirik v svetovni književnosti.
Se nadaljuje
___SLOVENSKI IZGNANCI (5)__
Pozabljene žrtve?
Aretacije so nadaljevali zelo načrtno in aretirane zbirali po zaporih, kasarnah in dragih sprejemnih taboriščih. Začele so se obsežne priprave za izvedbo I. vala izgona. Zaradi porušenega mostu v Maribora so 7. junija 1941 iz Meljske kasarne s kamioni prepeljali 307 izgnancev na železniško postajo v Slovenski Bistrici in od tu v Srbijo. Temu je sledilo še 16 transportov, s katerimi so do 10. julija 1941 odpeljali v izgnanstvo v Srbijo 7.185 Slovencev.
Po ohranjenih virih so Nemci v h. valu izganjanja slovenske inteligence v času od 11. 7. do 27. 9. 1941 odpeljali v 21 transportih 9.822 Slovencev na Hrvaško in v Bosno oziroma takratno NDH. Izgon v tem valu se je zavlekel skoraj do tistega časa, ko bi po prvotnih načrtih moral biti končan izgon prebivalcev, predviden za 3. val.
Poleg zgoraj omenjenih duhovnikov, ki so bili izgnani že prve dni oziroma tedne okupacije so Nemci s transporti od 7. 6. do 5. 7. 1941 izgnali na Hrvaško že 165 škofijskih in 13 redovnih duhovnikov, 25 redovnih bratov in 1 bogoslovca iz mariborske škofije in 12 duhovnikov iz ljubljanske škofije. Skupno je bilo iz mariborske škofije izgnanih 284 škofijskih in 81 redovnih duhovnikov, od teh jih je bilo 6 ubitih v Jasenovcu. Iz ljubljanske škofije je bilo izgnanih 108 duhovnikov, večina teh se je z nekaj duhovniki iz mariborske škofije kasneje vrnilo v ljubljansko pokrajino. Skupno je bilo izgnanih 473 duhovnikov.
Z odredbo št. 53/1 z dne 18. 10. 1941 je Himmler odredil: »da bi se izpraznila obsavsko-obsotelski pas in brežiški trikot, je treba temkaj živeče Slovencev oziroma Vindišarje takoj izseliti oziroma prepeljati v stari rajh. O izselitvi tamkaj živečih Hrvatov (doseljeni Primorci-op. pisca) bo izšlo posebno povelje.« S tem se je začel množični izgon Slovencev s tega območja oziroma tkim. III. val. Po doslej zbranih podatkih in dokumentih so nacisti izgnali v 62 transportih 36.281 ljudi v preko 300 taborišč, ki so bila razmeščena v osmih deželah Nemčije, največ v Spodnji Sleziji in na Saškem. Spomladi 1942 so se nacisti lotih obsežnega etničnega čiščenja tudi na Koroškem, od koder so v času od 15. do 17. aprila 1942 izgnali v nemška taborišča 917 Slovencev.
Izgon Slovencev v III. valu so nacisti končali 30. julija 1942 in ukaz o prenehanju objavili v uradem listu.
Nemški povračilni ukrepi.
Z razvojem partizanskega gibanja so nacisti že spomladi 1942 začeli izvajati ostre povračilne ukrepe zaradi vse pogostejših napadov partizanov in vse močnejšega upora. Množično so streljali talce in družine partizanov in ubitih talcev pošiljali v nemška taborišča. Čeprav še niso zbrani in preverjeni vsi podatki, je znano, da so iz Mežiške doline poslali v taborišča 1.334 in z območja Gorenjske pa 4.185 družinskih članov partizanov in ubitih talcev, torej več, kot so jih 1. 1941 izgnali iz Gorenjske v Srbijo. Povračilne ukrepe nad družinami partizanov in ubitih talcev so nacisti izvajali tudi na Štajerskem, vendar pa podatkov o številu izgnancev ni znano, zelo verjetno pa jih je bilo več sto. Doslej je ugotovljeno da so množično izganjali družine partizanov in ubitih talcev v avgustu, oktobru in novembru 1942 ter marca in junija 1943. Na Gorenjskem in Spodnje Štajerskem so Nemci v treh mesecih pobili več talcev, kot v vsem obdobju okupacije skupaj. Z območja Spodnje Štajerske so poleti 1943 Nemci nehali pošiljati družine partizanov in pobitih talcev v Nemčijo, temveč so jih preusmerili v znano taborišče Strnišče pri Ptuju (sedaj Kidričevo). To taborišče je znano kot vmesna stopnja med delovnim in koncentracijskim taboriščem. Zelo brutalno so Nemci nastopali tudi na Primorskem, ko so po kapitulaciji Italije zasedli tkim. Ljubljansko pokrajino. O brutalnosti teh ukrepov govorijo podatki, da so Nemci požgali cele vasi in precej ljudi živih zmetali v goreče hiše. Samo 15. 2. 1944 so iz požganih primorskih vasi izgnali v nemška taborišča 1263 Slovencev, iz Branika in okoliških vasi pa so v okviru teh represalij izgnali 691 Slovencev.
Sklep:
Čeprav so vsi trije okupatorji obsodili Slovence na etnično uničenje, so bili nacisti najbolj nestrpni in dosledni. Zaradi spreminjanja razmer na vse bolj razpotegnjenih frontah na zahodu in še posebej na vzhodu in razvoja narodno-osvobodilnega gibnaja so bili prisiljeni, izvedbo generalnega načrta o izgonu 220 do 260.000 Slovencev odložiti za čas po vojni.
Se nadaljuje
G. K.
Chesterton
Čudni koraki tsi
Veljala je tudi tradicija, da mora biti juha lahka in nepretenciozna, kot preprosta in vzdržna vigilija, Preden se bodo začeli gostiti z ribo. Za mizo je tekel tisti nenavadni, lahkotni pogovor, ki vlada Britanskemu imperiju, ki mu vlada skrivaj, navadnemu Angležu pa bi komaj kaj povedal, tudi če bi ga lahko slišal. Kabinetne ministre z obeh strani so omenjali s krstnimi imeni in z nekakšno zdolgočaseno dobrohotnostjo. Radikalnega finančnega ministra, ki naj bi ga torijci preklinjali kot izsiljevalca, so hvalili zaradi njegove malo pomembne poezije ah zaradi izvrstne drže v sedlu. Pogovarjali so se o vodji torijcev, ki so ga menda vsi liberalci sovražili kot tirana, in ga v glavnem hvalili - zar adi rijegove liberalnosti. Nekako se je zdelo, da so politiki zelo pomembni. Vendar je kazalo, da je na njih pomembno vse - razen njihovih političnih stališč. Gospod Audley, predsednik kluba, je bil prijazen starejši
mož, ki je še vedno nosil ovratnike, kakršne je spravil v modo Gladsto-ne; bil je nekakšen simbol vse tiste nestvarne, pa vendar trdne družbe. Nikoli ni naredil nič - celo nič slabega ne. Ni bil lahkoživ; niti posebno bogat ni bil. Bil je preprosto eden od njih, in to je bilo vse. Nobena stranka si ni mogla dovoliti, da bi se zanj ne menila, in če bi si želel v vlado, bi ga zagotovo vtaknili vanjo. Vojvoda Chestrski, podpredsednik, je bil mlad politik, ki je veliko obetal. To se pravi, bil je prijeten fant gladkih plavili las in pegastega obraza, z zmerno inteligenco in velikanskimi posestvi. Njegovi javni nastopi so bili vedno uspešni, in njegovo vodilo je bilo zelo preprosto. Kadar mu je prišla na misel kakšna šala, jo je povedal, in rekli so, da je duhovit. Kadar se ni mogel domisliti nobene šale, je rekel, da trenutek ni primeren za zabavo, in rekli so, da je sposoben. Zasebno, v enem izmed klubov svojega razreda, je bil preprosto kar
prijetno odkrit in prismuknjen mladenič, ki je spominjal na šolarja. Gospod Audley, ki se s politiko ni nikoli ukvarjal, jo je jemal malo bolj resno. Kdaj pa kdaj je družbo celo spravil v zadrego z izjavami, ki so nakazovale, da je med liberalci in konzervativci tudi kaka razlika. Osebno je bil konzervativen, celo v zasebnem življenju. Cez ovratnik mu je segal svitek sivih las, tako kot nekaterim staromodnim državnikom, in če si ga videl v hrbet, se je zdel mož, kakršne imperij potrebuje. Ce si ga videl od spredaj, se je zdel kot blag, do sebe popustljiv neporočen moški - kar je bil.
Kot že rečeno, je bilo za mizo na terasi štiriindvajset stolov, pa samo dvanajst članov kluba. Zato so lahko sedeli kar najbolj razkošno, se pravi, da so vsi sedeli ob notranji strani mize in niso imeli nasproti nikogar, torej so se lahko nemoteno razgledovali po vrtu, kjer so bile barve še vedno žive, čeprav se je za
tisti čas leta kar nekam mračno večerilo. Predsednik je sedel na sredi mize, podpredsednik pa na desnem koncu. Ko se je dvanajst gostov prvič približalo svojim sedežem, je bilo v navadi (nihče ni vedel, zakaj), da je vseh petnajst natakarjev v vrsti stalo ob steni, kot bi bili četa, ki kralju izkazuje vojaške časti, debeli lastnik pa se je članom kluba priklanjal z izrazom žarečega presenečenja, kot da zanje ni še nikoli slišal. Toda preden so noži in vilice prvič zažvenketali, je vojska strezajev izginila, ostala sta samo eden ah dva, ki sta morala prinašati in odnašati krožnike in sta v smrtni tišini šinila zdaj sem, zdaj tja. Gospod Le-ver, lastnik, je seveda že davno izginil v krčih vljudnosti. Bilo bi pretirano, celo nespoštljivo, reči, da se je še kdaj zares prikazal. Toda ko so prinašali najbolj pomembno jed, ribjo, je bilo občutiti - kako naj se izrazim? - nekakšno živo senco, žar njegove osebnosti, kar je pričalo, da
je nekje blizu. Posvečena ribja jed je bila (v očeh navadnih smrtnikov) nekakšen pošasten kipnik, ki je po velikosti in obliki spominjal na poročno torto in v katerem je lepo število zanimivih rib dokončno izgubilo svoje od Boga dane oblike. "Dvanajst pristnih ribičev" je vzelo v roke svoje slavne ribje nože in vilice ter se lotilo jedi tako resno, kot bi vsak grižljaj kipnika stal prav toliko kot vilice, s katerimi so ga jedli. Pa saj je morda res toliko stal, kaj pa vem. S to jedjo so opravili željno, požrešno in molče; šele ko je bil njegov krožnik skoraj prazen, je mladi vojvoda izustil obredno pripombo: "Tega ne znajo pripraviti nikjer drugje."
"Nikjer, " je z globokim basom rekel gospod Audley, se obrnil h govorcu in nekajkrat pokimal s svojo častivredno glavo. "Zagotovo nikjer, samo tukaj. Rečeno mi je bilo, da bi v Cafe Anglais ...
Se nadaljuje
Torek, 24. januarja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NESTALNO Z OBČASNIMI PADAVINAMI ALPE-JADRAN / OBLAČNO IN NEKAJ PADAVIN
Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Skandinavijo in Baltikom. Hladna fronta se.bo čez dan umaknila proti vzhodu. Nad Atlantikom pa bo nastal nov ciklon s frontalnim valom, ki bo ob močnih zahodnih vetrovih prišel nad Evropo in s tem v naslednjih dneh vplival tudi na vreme pri nas. S severozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje hladnejši in prehodno tudi bolj suh zrak.
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta
C A
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod
srediSCe srediste ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
»** ***
30-50%	10-30
********
50-80%
O
nad 80%
30-60
*** *** *** ***
nad 60
VETER I NEVIHTE
1 f
5-10 m/s
BB25252223HH
Zjutraj bo Se čutiti vremensko obremenitev, ki bo dopoldne postopoma ponehala. Popoldne bodo razmere ugodne. Ponoči bodo vremensko občutljivi ljudje spet slabse spali.
Ceste so zaradi dežja večinoma mokre in spolzke. Za gorenjske mejne prehode je obvezna zimska oprema. Promet poteka tekoče m brez zastojev.
SNEŽNE RAZMERE dne 23.1.
cm
Rogla	20 do 80
Kope	do 40
Krvavec	do 50
Vogel	r o 95
Kranjska Gora	30 - 50
Mariborsko Pohorje do 80 Trije kralji	15 na 40
Kanin
Straža pri Bledu
Kandrse
Zelenica
Golte
Cerkno
Soriška planina
cm 5 na 70 , 30 do 50 20 do 50 15 na 40 5 na 50 - 70 60
Na Veliki planini, Kalku, Kan (lisah, Ubojah in Rog - Cnnosnjirah vremenske razmere danes ne dovoljujejo obratovanja naprav, na smudscu Zelenka obratuje samo sedežnica Ljubelj, na drugih omenjenih smurisrih pa naprave obratujejo. Na Mar. Pohorju in Straži na Bledu je možna nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Mar. Pohorju, Rogli, Golteh, Kopah in v Kranjski Gori. Dosinp na Mar. Pohoije, Soriško planino, Kope in Tri Kralje je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mar. Pohorje, Vogel Roglo, v Kranjsko Goro ter Cerkno. Kanim ZiCnica in sedežnid Sedlo in Graben obratujeta od 9 ure dalje.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.39 najvisje 35 cm, ob 10.13 najnizje -23 cm, ob 16.06 najvisje -1 cm, ob 20.41 najnizje -11 cm,
jutri; ob 4.00 najvišje 34 cm, ob 11.46 najnizje -32 cm, ob 18.25 najvisje 6 cm, ob 22.48 najnizje -6 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Oblačno bo, padavine bodo Oblačno bo z občasnimi pa-popoldne ponehale. ZveCer davinami, v nižinah kot dež. se bo ponekod prehodno Popoldne bodo padavine po-zjasnilo. Toplo bo. Tempe- nehale in zvečer se bo pone-rature bodo od 2 do 7°C. kod prehodno delno zjasnilo.
V Sloveniji:
Zmerno do pretežno oblačno bo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Spet bo zapihal jugozatho-dni veter.
Obeti:
V Četrtek bo v zahodnih krajih spet pričelo rahlo deževati.
TEMPERATURE	
ALPE-JADRAN	
vCeraj ob 7. in ob 13. uri	
LJUBLJANA		7/8
TRST		7/8
CELOVEC		1/10
BRNIK		5/6
MARIBOR		5/10
CEUE		8/9
NOVO MESTO		10/12
NOVA GORICA..	4/5
MUR. SOBOTA		9/10
PORTOROŽ		6/7
POSTOJNA		6/7
ILIRSKA BISTRICA.	7/8
KOČEVJE		9/-
CRNOMEU	-	11/11
SLOV. GRADEC..	-1/8
RATEČE		2/6
VOGEL	-	-o/o
KREDARICA		-5/-4
VIDEM		5/5
GRADEC		0/4
MONOŠTER		6/9
ZAGREB		9/H
REKA		9/10
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 7. in ob 13. uri	
HELSINKI		-6/-4
STOCKHOLM		1/2
MOSKVA		-11/-11
BERLIN		5/7
VARŠAVA		1/1
LONDON		3/8
AMSTERDAM		5/8
BRUSELJ		6/12
PARIZ		7/14
DUNAJ		-1/0
ZuRICH		9/8
ŽENEVA		8/9
RIM		9/15
MILAN		2/2
BEOGRAD		1/8
BARCELONA		11/18
ISTAMBUL		1/6
MADRID		1/10
LIZBONA		15/15
ATENE		8/H
BUCAREST		-7/-1
MALTA		9/16
PRAGA		5/6
PARIZ / SPET JE ZAVLADAL LUKSUS
at na tokra
PARIZ - Pariška visoka moda govori italijansko. Tako se radi pohvalijo Italijani ob tokratnih prikazih visoke ženske mode v Franciji in s tem nekoliko pozabijo na notranje spore o prestolnici italijanske mode. Ce je namreč res, da je v Italiji »haute couture« nekoliko zapostavljena v odnosu do tako imenovane pripravljene mode, je pa tudi res, da so zato italijanski mojstri množično prisotni v Parizu.
Valentino je od vselej zapisan luksuzni modi, katere nesporna prestolnica je Pariz. Njegov tokratni nastop na pariških defilejih je potrdil, da njegove modele lahko mirno uvrščamo med umetniške dosežke, ki pa seveda imajo svojo ceno [na sliki desno Claudia Schiffer z Valentinovim modelom, telefoto AP). Po njegovi oceni je visoka moda dvakrat pomembna: po eni strani so izdelki visoka umetnost, po drugi pa spodbujajo krea-torje k »Cisti« ustvarjalnosti. Njemu na tem področju dela ne manjka, saj so nekatere filmske igralke že naročile ekskluzivne obleke, s katerimi se bodo udeležile podeljevanja letošnjih oscarjev. Kot že pri drugih mojstrih je tudi pri Valentinu zelo opazen povratek k zelo dodelanim krojem oblek, ki so v
glavnem nežnih barv z dodatkom modre. Valentinovi modeli so na izgled izredno lahkotni in elegantni, k njim se podajo čevlji z visokimi petami. Pri svecanejših modelih je tudi veliko zelo dragocenih okrasov.
Ce se je Valentino s svojimi modeli vrnil v »dobre stare Čase prefinjene in drage elegance«, je Gianni Versace obudil leta ’50. Z njegovimi modeli so se pravzaprav pričeli letošnji prikazi visoke ženske mode za spomla-dansko-poletno sezono. Versace je potrdil, da ljubi izzivalno modo, saj so bili njegovi modeli skoraj prilepljeni na manekenke. Vendar pa se je tudi on, ki sicer ljubi odločne barve, tokrat odločil za nežnejše, pastelne odtenke.
Slovita modna hiša Nina Ricci je na nedeljskem defileju slavila tudi 30-letnico sodelovanja krea-torja Gerarda Piparta, ki je predstavil vrsto tilastih oblek nežnih barv, s katerimi bi se lahko ponašale vile in nad katerimi so se navdušile vse prisotne deklice. Glede na veliko količino tila in tančic, s katerimi so okrasili vse modele in ki se nabirajo prav na prsih, je večina izrazila dvome o njihovi praktičnosti. Vsekakor za tokratne modele Ricci bohotnost oprsja ni zaželjena (na sliki levo model Ricci, telefoto AP).
(Mkm