Političen list za slovenski narod.
poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gldM za četrt leta i fld., za en mesec 1 gld. 40 kr F administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 ;ld., za četrt leta
I fld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija, 8tolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvama".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrHta: 8 kr., če so tiska onkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno ziuanji«
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
«Štev.
V Ljubljani, v sredo 8. avgusta 1892'
l^etiiiU XX.
Baron Pražak.	i
■ -. t ■ J ■ j i 11 ■: - / ■. *	i
Nedavno je praška „Politik" poročala, da v kratkem odstopi minister baron Pražilk. Danes že pišejo listi, da je vložil prošnjo, kakor navadno v tacih slučajih, iz zdravstvenih ozirov.
Baron Praždk, katerega odstop se vsak dan pričakuje, je eden že redkih parlamentarcev iz leta 1848, ki si je kot mlad mož 28 let v tedanjem mo-ravskem deželnem zboru pridobil spoštovano ime. Bil je poročevalec komisije o peticiji, ki je bila sklenjena na nekem shodu v Pragi, da bi vse de-žele češke krone pošiljalo svoje zastopnike v jeden sam deželni zbor. On se je protivil tej peticiji, in sicer ne proti zgodovinski skupnosti dežela češke krone, temveč proti odpravi moravskega deželnega zbora. Predlog njegov je bil tudi soglasno sprejet. Ž njegovim sodelovanjem je bil sklenjen prvi volilni red, po katerem so mesta in kmečke občine dobile svoje zastopnike v deželnem zboru. V novem deželnem zboru je bil kot zastopnik Oger. Gradišča poročevalec o zakonu, da se odpravi tlaka na Mo-ravskem; po tem vzgledu je potem državni zbor , sklenil enak zakon za vse dežele. Leta 1848 je bil Praždk v državnem zboru odločen pristaš češke-fe-deralistiške skupine. V Bachovi dobi je b i dr. Pražak priznan voditelj moravskih Čehov. Od 1. 1861, torej že nad 30 let; zastopa v moravskem deželnem zboru okraje Boskovec, Blansko in Kunštut. Deželni zbor ga je poslal v državni zbor, katerega član je bil vedno do danes, izvzemši ono dobo od 1864 do 1873, ko 6e moravski Cehi neso udeleževali državnega zbora. S cesarskim pismom z dne 10. avgusta 1879 je bil poklican v Taaffejevo ministerstvo kot minister brez porifelja. Prihodnji teden bode torej 13 let, odkar je minister. Od tedanjih tovarišev grofa Tasffeja je torej poleg Pražaka le še poljedelski minister grof Falkenhayn v službi. Od
14. januvarija 1881 do 11. oktobra 1888 je bil dr. Pražiilc voditelj pravosodnega ministerstva, v tej dobi je bil odlikovan z redom železne krone prve vrste in povzdignjet« v baronski stan. Avstrijski Slovani, posebno Cehi in Slovenci, se morejo s hvaležnostjo spominjati barona P^áka kot načelnika pravosodnemu ministerstvu, kajti v teh letih je narodna jednakopravnost pri so d išči h storila lep korak do cilja, ki ga določajo dižavni temeljni zakoni Iz tega tudi izvira sovraštvo nemških krogov proti baronu Pražsiku. Vsled ministerskega ukaza z dne 19. aprila 1880 je bil notranjemu uradnemu jeziku sodišč in državnih oradov odmerjen tako širok delokrog, da je bila kršena ravnopravnost v mnogem oziru ter uveden sistem prevodov, ki je provzročal mnoge troške. Dne 23. marca 1886 pa je baron Pražak izdal znano jezikovno naredbo, s katero je odpravil sistem prevodov ter določil za področje deželuih nad-sodišč v Pragi in Brnu, da se mora v vseh slučajih obravnava vršiti v istem jeziku, v katerem 8e mora izdati rešitev, in sicer brez vsacib prevodov.
Vsled te naredbe morajo tudi sodišča v Šleziji in slovenskih pokrajinah vsprejemati nenemške vloge. Nemška levica je v državnem zboru strastno napadala barona Pražaka, ki pa se jej je odločno ustavljal. Dné 11. oktobra 1888 je baron Pražak odložil vodstvo pravosodnega ministerstva in moravski cesarski namestnik grof Schonborn je bil imenovan pravosodnim ministrom.
To je ob kratkem „curriculum vitae" barona Pražaka, ki se poslavlja z odličnega mesta v javnem političnem življenju na veliko veselje nemških liberalcev, kateri želč videti na njegovem mestu aktivnega moža, ki naj bi podpiral vlado pri razdeljevanju čeških sodiških okrajev.
In če vprašamo, kaj je uzrok odstopu ministra Pražaka, smemo pač i gotovostjo odgovoriti, da ga
ne teži toliko njegova starost, — Šteje namreč že 72 let, — marveč neznosno stanje, v katero ga je postavil poraz staroČeške stranke pri zadnjih državne-zborskih volitvah.
Dasi do skrajnosti potrpežljiv, ni mogel dalje prenašati vednih in hud'h napadov Mladočehov, ki so ga povsem krivično imenovali izdajico , naroda. Imel je dobro voljo, toda premalo vpliva, posebno od onega časa, ko so češki zastopniki sto-p li v skrajno opozicijo proti vladi. Prvotno je bil določen v ministerskem svetu kot zastopnik češkega . naroda in jedne treh strank, na katere se je opirala I vlada. Nekdanje desnice ni več iu baron Pražak I nima nobenih tal več za svoje mesto. Kot njego-I vega namestnika imenujejo v prvi vrsti sedanjega namestnika na Češkem, grofa Thuna, v drugi vrsti princa Ferdinanda Lobkovica. Vse kaže, da je vlada I zopet bolj kreuila na levo.
I "
Krištof Kolumb.
(Konec.)
Gotovo je Kolumb nauke o naravi združil z onimi vere ter si vzgojil svojega duha po zapovedih 1 prave katoliške vere. Iz tega vzroka je imel pred | očmi veliko množico ljudij, ki je tavala v žalostni temi, prazni veri in češčenju malikov, kajti iz astronomije in starih poročil se je bil prepričal, da se onkraj mej znanega sveta proti zapadu raztezajo še veliki in nepoznati kraji. Nesreča je živeti v divjem stanju, še večja nesreča, ne poznati najvišjih stvarij, pravega Boga. Ko je to premišljal, želel je pred vsem, razširjati na zapadu dobrote krščanske ljubezni, kar se more dokazati iz zgodovine njegovega podjetja. Ko je prvič prosil španskega kralja Ferdinanda in kraljico Izabelo, da bi pričela to stvar, iu se je bal zamere, naglašal je kot uzrok. da bodeta zaslužila nesmrtno slavo, če pričneta ime in nauk
LISTEK
Neron.
(Priredil Vilinski.)
(Dalje)
„Otrok, nesrečni! Kaj govoriš? Bogovi te bodo —"
„Jai verujem v enega Boga, v nebesih prebi-vajočega, večnega, vsemogočnega, vsevednega duha, edinega v bitju, trojnega v osebah: očeta, sina, sv. duba, in ti trije so eno. Sin je prišel na zemljo, ker so se mu smilili ljudje, da bi jih poučil, odrešil, ¡zveličal, vekovito osrečil. Bojen je bil — od device, ne od žene, nosil je podobo človeka, učil je ljudi modrosti in sreče, in kako je treba zaničevati posietno blago, io kako je hrepeneti po večnih dobrotah, po neminljivem, da se moramo ljubiti kot bratje, da moramo Ijnbiti tudi sovražnike, dobro j m teleti in storiti, če moremo, prizadevati si za mir, skrbeti la večno sieio. Kakor je učil, tako je delal; ta svoj nauk je umrl na križu, in tretji dan je od mrtvih vstal, kakor je rekel, ter šel v nebo k očeto. Pravijo mu Jezus, s pridevkom Kristus. — Jaz sem kristijinka, Lucin."---
.Kaj? Kaj taka je vera kristijanov? Tako vzvišena. tako nebeška in božja? Takega nauka vsi naši premodri učitelji ne vtmorejo. Taka wa more bogove pobiti. Mislil etm, da krutijaci so hudob-
neži, zavržeDci, brezbožniki, ki se na skrivnem shajajo, da počenjajo vsakoršna hudodelstva, otroke koljejo in nas zaničujejo."
„Obrekujejo nas, ker se nas boji, ker ne marajo naših naukov, ker so naši nauki zoper njihovo razkošnost. Križ bo zmagal, potlej bo konec grešnemu veličastvn, kraljestvu pregrehe, sovraštva, poboja, vojska, in nastopilo bo kraljestvo kreposti, ljubezni, miru."
„Kje imate vaše učilnice? Kje so vaši modro-slovei, plemenitodušni učitelji? Kako je ime učiteljem nove te preslavDe modrosti ?"
„Nimamo učilnic. Ne učč nas učeni možje, osiveli v tedi. Veselo oznanilo nam je prinesel ubogi ribič iz Galileje. Njemu je dal Gospod oblast, reševati in vezati. On je tistega gospoda Jezusa na zemlji namestnik. Ime mu je Skalar, Peter. Sprem-ljeval ga je drugi mož, poln doba božjega, močne vere. Ta mož je tem veljavnejši, ker je poprej preganjal to vero. Pridigal je tudi po Grškem, ustanovil več občin, bil je tudi v Atenah. Itnenoje se Pavel."
,Pavel? Slišal 6em o njem Govor.1 je v našem mestu. Moji rojaki so ga poslušali en čas. potlej so se naveličali, nato so se mu smejali, naposled so ma dali dober svet, naj jenjs. pa še kaj za droeiČ prihrani. Nekateri so dejali, da pametno govori; drogi so trdili, da je nevaren belenskemu verstvo: tretji to govorili, da otrobe vete; feirti so
se budovsli in tirjali, da se more prešibati iu potem iz dežele pogoati."
„On je poslanec, sel božji, apostol. Veliko je že trpel za vero božjo. Korinčanom je povedal v pi-mu, da se je veliko trudil, da je veliko prestal, da je bil večkrat v ječi in smrtnem strahu, da so ga rojaki petkrat bičali, da je bil trikrat šiban, s kamenjem metan, da se je ž njim trikrat ladija razbila, da je bil noč in dan v moreki globini, v strahu na vodi, na suhem, med razbojniki, v strahu po mestih in v puščavi, v lakoti in žeji, v zimi iu vročini, v goloti in Ledi. — Takih mSž, apostolov je dvanajst. Potujejo po svetu, oznanjujoč narodom, da se je približalo odrešenje, da naj se spreobrnejo, dado se krstit'."
„Kaj mi odkrivaš, Vijola? To mi je novo, to mi je skrivnostno. Kakor bi mi luske padale z očij, tako mi je, tako izpregledujem. Veš, Vijola, jaz bi tudi rad stopil v tako občinstvo, v družbo tako vrlih ljudij, svetih mož. Iščem miru po svetu, a med svetom ga najti ne morem. Siužiti hočem tvojemu Bogu, Bogu, ki je svet odrešil, ki je tako lepo učil."
„Bjg te razsvetli; pripelji te iz tmiue svet» k luči neba. — Se o: Vidiš, Melisa, moja gospa, mi je dala ta le pr&tau. naj ti ga daui."
„Pojdi, pa reci tvoji trospej, da se tabvalj«jem ta prijatuo^l m um jej prstau." — — — — — (Dalje sledi.)
Jezusa Kristusa razširiti v tako daljne kraje. Ko je pozneje dosegel svojo željo, rekel je, da prosi Boga, naj bi kralj in kraljica z božjo pomočjo evangelij zasejala na novem obrežju. V pismu, v katerem prosi od papeža Aleksandra VI. apostolskih mož, pravi:
„Upam z božjo pomočjo pr^sveto ime Jezusovo in evangelij če daleč razširiti." On je po naših mislih vrnivši se prvič iz zapadne Indije pisal Rafaelu Sanehezu, „da mora Boga zahvaliti, ker mu je milostno naklonil tako srečne vspehe; Jezus Kristus se mora veseliti v nebesih in na zemlji zaradi prihodnjega zveličanja neštetih ljudstev, ki so bila doslej v zmoti in pogubljenju".
Ko je prosil Ferdinanda in Izabelo, naj pridejo v novi svet le katoliki ter občujejo z domačini, navaja kot uzrok, „da s svojim podjetjem ue namerava druzega, kakor rast in čast katoliške vere". In to je bilo znano Izabeli, ki je razumela velikega moža; ta pobožna in možata ženska je gojila isti načrt. Rekla je o Kolumbu, da se bode pogumno izročil širnemu morju in v božjo čast izvrš 1 lepo delo. In Kolumbu je pisala po njegovi drugi povrnitvi: „Troški, katere ste in bodete porabili na indijskih ekspedicijab, so dobro naloženi, ker iz tega bode le slava katoliške stvari."
In ko bi Kolumba ne vodili višji kakor človeški nagibi, odkod pa bi jemal stanovitnost in duševno moč, da bi vse to prenesel, kar je moral trpeti do zadujega izdibljeja, in sieer nasprotna mnenja učenjakov. nepovoljui odgovori knezov, viharji na morju, vedne ponočne straže, ki so mu vzele luč očij, boji z divjaki, nezvestoba prijatelje? in tovarišev, grde zarote, zavist nevošljivcev, obrekovanje in krivična ječa. Takemu trpljenju bi mož moral podleči, ko bi ga ne poživljala zavest, da je storil lepo delo za krščansko ime in zveličavno za mnogobrojno množico. To potrjujejo tudi časovne razmere. Kolumb je odkril Ameriko ob času, ko je cerkvi pretil velik vihar. Kolikor človek sme iz dogodkov sklepati na pota božje previdnosti, bil je, zdi se nam, Kolumb rojen po posebnem sklepu božjem, da nadomesti zgube katoličanstva v Evropi.
Da Indijane spreobrne h krščanstvu, bila je seveda dolžnost in delo cerkve, in to delo je izvrševala ter v novejšem času prodrla do skrajne meje Patagonije. Toda Kolumb je bil prepričan, da evangeliju pripravlja pot, in s tem prepričanjem je tudi vse delal. Ko se je s Portugalskega in Genove moral vrniti brez vspeha na Špansko, pripravljal se je med zidovjem nekega samostana s tolažbo redovnika iz reda sv. Frančiška na svoje nameravano potovanje. Ko je čez sedem let hotel na morje, opravil je prej sv. spoved, prosil pomoči nebeško kraljico, naj bi mu pomagala in vodila vožnjo; in prej ni razpel jader, dokler se ni priporočil presveti Trojici. Na morju, ko je divjal vihar in so godrnjali mornarji, je v božjem zaupanju ohranil mir duha., Tudi imena novoodkritih otokov oznanjajo njegov namen; kedar stopi na otok, moli vsemogočnega Boga ter ga vzame v posest v „imenu Jezusa Kristusa". Kamor pride, zasadi najprvo sveti križ in on prvi nese božje ime Izveličarjevo, katero je tolikrat slavil na morju med šumenjem valov, na odkrite otoke; iz tega uzroka se na Hispanioli prične graditi cerkev in se vrSé veselice z verskimi obredi.
To je Kolumb n»meraval in storil v onih daljnih, tujih, nekultiviran h krajih, katerih civilizacija, moč in veljava je v hitrem teku dosegla ono višino, kakor jo danes vidimo. Velikost in pomen-ljivost dejanja, kakor tudi raznovrstni dobri nasledki velé nam, da moža slavimo s hvaležnim spominom in vsemi častmi; pred vsem pa treba priznati večni sklep božji, katerega je z zavestjo poslušal in zasledoval najdnik novega sveta.
Da se torej Kolumbova slavnost izvrši častno in resnici primerno, mora se pridružiti tudi verska slavnost. Kakor so tedaj po prvem poročilu o dogodku večnemu Bogu po vzgledu papeževem javno se zahvaljevali, tako naj se zgodi tudi sedaj ob spominski slavnosti. Ukazujemo torej, da se dné 12. oktobra ali, če je primernejše, prihodnjo nedeljo v katedralnih in kolegijatskih cerkvah na Španj-skem, v Italiji in Ameriki po sv. maši istega dcé daruje še slovesna sv. maša na čast presv. Trojici. Upamo, da bodo škofje isto odredili tudi pri drugih iiarodih. Kar je vsem na korist, naj se tudi od vseh slavi s pobožno hvaležnostjo.
V Rimu pri sv. Petru dné 16. julija 1892.
Papež Leon XIII.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. avgusta. Notranje dežele.
Dr. Rieger je bil te dni na Dunaju in se
; je posvetoval z grofom T^affejem in grofom Hohen-1 wartom. Ta pogovor ja vzbudil nekaj pozornosti I baš sedaj, ko gre baron Pražak in se bode razgo-I varjalo o tem, 'Če se imenuje še kak minister za , Češko in kateri. Kdo ve, če ni grof Taaffd sam , želel izvedeti v tej stvari mnenja starega češkega j rodoljuba.
' Mladočehi. Vašatyju je grozno težko, da ni j voljen v delegacije. On si je seveda domišljeval, da ] izmej vseh Mladočehov on najbolje razume vnanjo I politiko. Na volilnem shodu v Zlokomorovu se je j pritoževal, da ga klub prezira Tudi listi mu ne ! dajo več prostora, da bi mogel povedati svoje nazore, zaradi tega bode moral sklicevati shode, da pove svoje misli. Potem je pa obsojal mladočeško ; politiko, ki ni sposobna, da bi češkemu narodu pripomogla do njegovih pravic. Seveda Vašatyjevo zabavljanje drugim Mladočehom ne bode škodovalo. , Lani je nekoč pretil, da bode začel proti realistom : agitacijo po vsej deželi, ali letos pa že sam čuti, da njegov vpliv ni tako velik, da bi mogel komu dosti ponagajati. Vašaty je le tako dolgo kaj veljal, dokler je imel dr. Gregra za svoji strani, da so ga | potem poveličevali „Narodni Listy". i Strajk. V Koloneji je 150 tkalcev napravilo I strajk, ker jim neso hoteli tovarnarji zvišati plače in skrajšati časa za delo. Delavci so razgrajali jn i v tovarnah napravili mnogo škode. Žandarmerija je j naredila red in kolovodje zaprla.
Ogersko. Pred zadnjimi volitvami je vlada ; bila poslala 720.000 gld. raznim velikim županom, kakor se sodi, za volilne namene. To je opozicija ; izvedela od poštnih uradnikov in v zbornici inter-. pelovala vlado v tej zadevi. Proti tem uradnikom se je potem začela disciplinarna preiskava, ki se je sedaj končala s tem, da so jih prestavili
Vitanje države.
1 Bolgarija in Rusija. Vedno verojetnejše , postaia, da so diplomatični spisi, katere je priobčila „Svoboda", pristni. Bismarckovo glasilo, „Hamburger , Nachrichten", ki nikakor ni prijazno Bolgarom, piše, . da pač dotičuemu, ki je Bolgarom izdal diplomatične j akte, ni bilo treba spisov ponarejati, ker je imtl , dovolj prilike jih izmakniti pri ruskem poslaništvu v Bukareštu. Od druge stranij se pa poroča, da je te akte prodal Bolgarom bivši dragoman pri ruskem poslaništvu v Bukareštu, Jakobsen. Ta mož je igral I važno vlogo v ruskem delovanju proti Bolgariji. Naposled so Jakobsena Rusi odstranili in on je potem bival do zadnjega časa v Sofiji. „Svoboda" bode 1 „diplomatične spise" še dalje priobčevala, na koncu , pa v svetlotisku pr,nesla podpis vodje azijskega oddelka ruskega ministerstva vnanjih stvarij. ! Nemčija. V Jeni se je knez Bismarck proti vseučiliščnim profesorjem in drugim zbranim od-ličnjakom, ki so ga prišli pozdravit, izrazil proti absolutizmu in je proslavljal ustavno vladanje. Veljava državnega zbora se mora povzdigniti. Pač , čudno so se slišale te besede iz Bismarckovih ust. \ Dokler je^bil on kancelar, je vedno oviral parla-, mentarizem. Stranke, ki neso plesale, kakor je on godel, je kar proglašal za državne sovražnike. Ni-I kdar se ni obotavljal cesarske in kraljeve oblasti porabiti proti parlamentu. Sedaj, ko on nema več oblasti v rokah, bi pa rad imel močen parlament. Kje se pa hoče sedaj tak parlament vzeti! Po več ( kakor petindvajsetletnem piitiskanju je knez Bis-• marek pri mnogih politikih kar zatrl vsako samo-i stojno zavest. Sicer pa mislimo, da bi noben parlament ne šel za B smareka v boj, ko 6l tudi imel j dovolj samostojnosti in uporne sile. j Francija. Volitve v generalne svete bile so , za republikance jako ugodne. Od 1426 volitev jih i je nad tisoč ugodnih za republikance, 99 je ožjih i volitev, in od teh bode gotovo nekaj ugodnih za t republiko. Monarhisti zgubili so 127 mandatov in , le 217 obdržali. Republikanci zmatrajo to za ugodno znamenje za bodoče,volitve v zbornico. Radikalcem I izid volitev ni prav po volji, ker so napredovali le ! bolj zmerni republikanci.
I Maroko. Vstaši so vedno predrznejši. Po osemurnem boju so nabili vladne čete, ki so se umaknile v Tanger. Več vojakov je prestopilo že k ■ upornikom* Guverner v Tangeru je že oborožil prebivalstvo, da pomnoži posadko, ki je preslaba, da ! bi mogla mesto braniti proti upornikom. Vsak čas j se pričakuje, da vstajniki napadejo mesto. I Jupan. Dva japanska ministra poskušali so , nasprotniki ubiti, pa se napad ni posrečil. Napad-i niki so fanatični nasprotniki vsega napredka in sploh vseh novotarij. Ministra jim ne ugajata, ker j odpirata pot evropski kulturi.
Izvirni dopisi.
Qd Sv. Marjete pri Velikovcu, duč 1. avgusta. ( (Ž a 1 o s t n o !) Bilo je dnd 30. julija na predvečer • nedelji in prazniku sv. Ignacija, ko je tukajšnji po-I sestnik in gasilnega društva stotnik, Aut. Hermeter,
. po domače Laure, sklical od blizu ia daleč vse posestnike, kateri so v zadrugi tega društva, da bi naredili tukajšnjemu nadučitelju g. Ignaciju Skorčiču običajno podoknico. In res, ko sd je prvi mrak naredil, začeli so se zbirati poklicani ognjegasci v gostilni svojega „avtmana", kateri jim je poprej namazal suha grla.
Bilo je to tudi treba, kajti ob polu 10. uri se prikaže pred duhovniščem, katero je ob enem sta-novališče za duhovnika in nadučitelja, požarna garda in začne svoje izvežbane glasove v tihi noči po tihi dolini razširjati.
In strmi svet slovenski, kakšne pesmice so se glasile pod oknom slovenskega nadučitelja, rodom j Kranjca! Slovenski „avtmau" je namreč pevovodja cerkvenih pevcev in organist, ob enem pa vežba v petju tudi ognjegasce.	- ■
Ta večer pokazal je omenjeni „avtman" svoja mišljenje in čutenje kot koroški Slovenec, da je « svojimi pevci zapel štiri nemške in nobene slovenske pesmi za podoknico. Da bi blaženi nemški govorici še večjo čast kot „avtman" gasilnega društva naredil, je iz svojega stanovanja prišlemu in za izkazano čast se zahvaljujočemu nadučitelju tudi čestital v svojem in svojih pevcev imenu nemški in si je 8 tem kakor tudi s trikratnimi „hoch"-klici na godov-njaka slovenskega stekel neizmerno slavo za teptano in v Šmarjeti preganjano nemščino I
Ta tako odlično delovanje bi ne bilo odveč, da bi tega „avtmana" nemški „šulferajn" odičil z z usn;ato krono, narodni njegovi sosedje pa da bi si zdaj zapomnili, kdaj je Laure in zakaj je včasih Slovenec!
V taki občini naj bi pri volitvi, kjer se gre braniti in boriti za slovenske pravice, zmagal slovenski rod; to je nemogoče, ker lastni Mtovi tužnega Korotana so v'prvih vrstah, da pomagajo slovenskim nasprotnikom do zmage.
Dal Bog, da bi ne bilo več takih m6ž med dobrim koroškim narodom, kateri je po vzgledu takih veternjakov dostikrat ob svoje pravice prišel in je postal podlaga tujčevi p4ti. Zares žalostno!"' ___ Gojkovski.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. avgusta. -
(Presvetli cesar) je gasilnemu društvu v Šentvidu pri Vipavi podaril 80 gld.
(Zanimiva pravda.) Dn<5 1. julija se je v Gorici pred mestnim sodiščem vršila obravnava o treh tožbah, katere je vložil g. dr. Romih, učitelj na' meščanski šoli v Krškem, proti čast. gosp. dr. A. Mahniču, vredniku „Rimskega Katolika" v Gorici. Čast. g. dr. A. Mahnič namreč ni hotel sprejeti dveh popravkov, ker nista bila stvarna, iz tretjega pa je izčrtal nekaj nestvarnih točk. Gosp. dr. Romih je sam utemeljeval svojo tožbo, odgovarjal mu je točko za točko čast. g. dr. Mahnič,' 8 pravnega stališča pa je stvar pojasnil toženčev zagovornik dr. Frapporti. Obravnava je trajala nad 2 uri. Sodnik je oprostil čast. g. dr. Mahniča vseh treh tožb, g. dr. Romiha pa je obsodil na povrnitev troškov. — Z ozirom na neko opazko dostavimo, da mi ne moremo poročati o dogodkih, ki so nam popolnem neznani; nemogočih stvarij od nas veudar ne more nihče zahtevati. In kar se tiče one vrstice v 156. štev. našega lista o razporu mej slovenskim učiteljstvom in duhovščino, konstatujemo, da nam pri čitanju dotičnega dopisa ni hodila na misel no-, beaa določena oseba, najmanj pa čast. g. urednika „R. K,", in da se nam je pritoževal neki g. učitelj, kakor da bi hoteli z onimi besedami napadati nekatere učitelje, ker jih je govoril duhovnik, i
(Toča) se je usula v ponedeljek popoldne pri Vrhniki in Verdu. Škode posebne ni naredila, ker je strneno žito že požeto, vendar je precej oklestila fižol, zelje in koruzo.
(Pogorel) je včeraj v Betanjem pri Vrhniki ko-" zolec. Kdo je zanetil ogenj, ni znano. — 29. t. m. so otroci zažgali vinsko klet posestnika Mat. PoČa na Vrtači. Zgorelo je tudi vse poslopje Katarine Plot.» Vse škode je nad 2000 gld.
(Na nitji gimnaziji v št. Pavlo) v labudski • dolini na Koroškem so podučevali minulo leto poleg vodje E. Katz-a 4 profesorji, 2 suplenta, 2 pomožna učitelja. Dijakov je bilo 152 (in 1 privatist), in sicer 123 Nemcev, 26 Slovencev, 1 Hrvat, 1 Ceh, 1 Lah. 54 dijakov je bilo s Koroškega, 15 s Kranjskega, 6 s Primorskega, 45 8 Štajerskega, 1 iz Istre itd. 24 učencev dobilo je odliko, 105 prvi red >
20 drugi red, 1 tretji; 3 smejo napraviti preskušnjo. Letno izvestje ima na čelu spis: „Logisehe Operationen in der Mathematik und beim mathematischen Unterricht" (konec), spisal prof. L. Wenzel.
(Pojasnilo.) V predzadnji številki je naš gospod dopisnik omjnil o podobarju gosp. V. Proga r j u, da je prosil dula pri zgradbi uekega narodnega hrama. Stavbeno vodstvo novega deželnega gledišča nas prosi pojasniti, da je g. Progar pač prosil, naj bi se mu ob bolezni g. kiparja Alojzija Gangla še nedovršeno delo izročilo v izvršitev, da pa mu vodstvo ni moglo ustreči, ker je gospod A. GangI že v kratkem času okrevat in svoje delo dovršil. Druzega dela pa g. Progar ni prosil pri deželnem gledališču.
(Celovški žnpan.) Svetli cesar je potrdil gosp. dr. P oseh a za župana celovškega.
(Vrtno veselico) na korist družbe sv. Cir.la in Metoda so sinoči v prostorih gospoda Ferlinca pri „Zvezdi" priredili slovenski abitnrijentje ljubljanske in mariborske gimnazije v zvezi z abiturijenti hrvatskih gimnazij. Akoravno je neprestan dež jako nagajal, vendar se je veselica povoljno izvršila. Navzočega je bilo mnogo odličnega ljubljanskega in Vnanjega občinstva. Vojaška godba je igrala več slovanskih melodij, telovadbo in dramatični prizori so nadomestile mnoge točke hrvatskim tamburašev in domačih pevcev. Posebno je ugajala težka pa lepa slavnostna kantata „Slovo", katero je uglasbil g. A. Foerster. Abiturijent g. Šavnik se je v navdušenih besedah zahvalil na udeležbi gostom in hrvatskim tovarišem, v katerih imenu se je jeden zahvalil v izbranih besedah.
(Poskušen samomor.) Obesil se je, ¡kakor se nam poroča iz litijske okolice, dne 30. julija v gozdu posestnik Sto par iz Litije. Rešila sta ga dva mimoidoča dijaka, ki sta poklicala ljudi, da so ga odrezali. Vzrok nameravanemu samomoru je bila baje neka pravda. — V Postojini pa je v ponedeljek skočila neka ženska v Pivko. Dva moža sta to videla ter jo rešila.
(Uboj.) Poroča se nam, da so se neki sejmarji domov gredö s sejma v Šmartnem pri Litiji stepli v Veliki Kostrevnici ter ubili 68letnega moža, njegovega sina pa hudo ranili.
(O znižanja tovorne voznine), katero je dovolilo c. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic za leto 1892, in ki je razglašeno v naredbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo, naznanjamo to-le: Za kromokisli kalij in natron veljajo na progi iz Hrastnika do raznih postaj na Predarelskem in to pri prodaji vsake količine blaga od 1. janu-varija 1892 nadalje, najdalje pa do konca decembra 1892 gotova znižanja tovornih cen, katera ne iz-vrše potom kartiranja. Za cement je, ako se plača voznine od najmanj 10 000 kilogr. za rabljeni 4ko-lesni voz in vozni list, od 1. januvarija 1892 do preklica, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife na progi Kamnik - Trst južni kolodvor, Trst-Sv. Andrej, Trst prosta luka znižana na 41 kr., na progi Kamnik-Pulj na 52 kr. in Kamnik-Rovinj na 51 kr. od 100 kilogramov. Za drva je pod istimi pogoji in za isto dobo tovorna cena lokalne tarife za progo iz Trzina v Trst južni kolodvor, Trst prosta luka znižana na 31-8 kr. od 100 klgr., v Trst-Sv. Andrej na 34 8 kr., v Pulj na 43 kr., v Rovinj na 42 kr., v Kanfanar na 40 kr., v Pazin na 38 kr., v Buzet na 34 kr., v Herpelje na 31 kr.; iz Domža! v Trst južni kolodvor, Trst prosta luka na 32 8 kr., v Trst sv. Andrej na 35 8 kr., v Pulj na 44 kr., v Rovinj na 43 kr., v Kanfanar na 41 kr., v Pazin na 39 kr., v Buzet na 35 kr., v Herpelje na 32 kr.; iz Jarš-Mengiša v Trst južni kolodvor, Trst prosta luka na 33-8 kr., v Trst-Sv. Andrej na 36 8 kr., v Pulj na 45 kr., v Rovinj na 44 kr., v Kanfanar na 42 kr., v Pazin na 40 kr., v Buzet na 36 kr., v Hjrpelje 33 kr.; iz Kamnika v Trst južni kolodvor, Trst prosta luka na 35-8 kr., v Trst - Sv. Andrej na 388 kr., v Pulj na 47 kr., v Rovinj na 46 kr., v Kanfanar na 44 kr., v Pazin na 42 kr., v Buzet na 38 kr. in v Herpelje na 35 kr. od 100 klgr. Za les (izvzemši drva), kakor ga navaja točka 247., dela I. tarifne reforme, je tovorna cena do vseh tržaških postaj znižana iz Trzina na 34 kr. od 100 kilogramov, iz Domžal na 35 kr., iz Jarš - Mengiša na 16 kr. in iz Kamnika na 38 kr. Za les točke 246., dela I. tarifne reforme je tovorna cena do vseh tržaških postaj znižana iz Trzina na 38 kr. od 100 klgr. iz Domžal na 39 kr., iz Jarš-Mengiša na
40 kr. in iz Kamnika na 41 kr. Za ž e 1 e z o v palicah je pri oddaji vsake teže, toda le če po šiljatev prihaja iz Spodnjega Ljubelja in Windischa in je namenjena v Kropo ali Kamnogorico do preklica, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorua cena lokalne tarife na progi Celotec - Poduart znižana od 54 kr. od 100 klgr. na 41 kr. Za vse v razred C tarifnega dela I. uvrščene železne predmete je, če se plača voznine od najmanj 10.000 klgr. za rabljeni voz, nadalje, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife na progi Jesenice - Pontafel znižana od 37 kr. od 100 klgr. na 21 kr. Za staro železo (reno) znižana je tovorna cena na progi Trst Sv. Andrej Jesenice od 35 kr. od 100 klgr. na 33*6, na progi Trst presta luka-Jesenice pa od 36 kr. od 100 klgr. na 33 9 kr. Za staro železo in železne odpadke je tovorna cena do postaje Jesenice znižana z Dunaja od 70 kr. od 100 klgr. na 60 9 kr., iz Steyra pa od 58 kr. na 50 9 kr. od 100 klgr. Za vse pod točko 130 tarifnega dela I. uvrfčene železne predmete je, če se plača voznine od najmanj 10.000 kilogramov za rabljeni 4kolesni voz na progi Jesenice -Wartberg - Miirzthal ali nasprotno, nadalje, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena pri pošiljatvah, ki se v železniške vozove naložč, znižana od 52 kr. od 100 klgr. na 49 kr. in pri pošiljatvah, za katere stranka sama preskrbi vozove, od 52 kr. na 38 4 kr. od 100 klgr. Za vse pod točkami 121., 129. in 130., tarifnega dela I. uvrščene železne predmete je pri oddaji vsakatere količine blaga tovorna cena na progi Jesenice - Pou-tafel znižana od 50 kr. od 100 klgr. na 30 kr., če se plača pa od najmanj 500 klgr. na 30 kr., če se plača pa od najmanj 500 klgr. za rabljeni voz od 46 kr. na 25 kr. od 100 klgr. Za g 1 i n o v n a t i železovec (bauzit) je, če se plača voznine od najmanj 10.000 klgr. za rabljeni 4kolesni voz od
1.	januvarija 1892 do preklica, najdalje pa do konca decembra 1892. leta tovorna cena lokalne tarife na progi Lesce-Bled-Liesing znižana od 72 kr. od 100 klgr. na 62 kr. Za s m r e k o v i 1 e s je, če se plača voznine od najmanj 10.000 klgr., za rabljeni 4kolesni voz nadalje, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife znižana iz Spitala ob Dravi v Medvode od 40 kr. na 31 kr. iz Ktlhnsdorfa v Medvode pa od 50 kr. na 38 kr. od 100 klgr. Za oglje (premog) je, če se oddajo celi vagoni od 1. jan. 1892 nadalje, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife znižana v Kanfanar iz Trbovelj in Zagorja od 45 kr. od 100 klgr. na 43 kr. in iz Hrastnika od 46 kr. na 44 kr. Za žlindro je, če se odda najmanj 10.000 klgr., oziroma če se plača voznine od najmanj toliko blaga, kolikor ga rabljeni vozovi zamo-rejo nositi, nadalje, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife znižana iz Pon-talla na Jesenice od 16 kr. od 100 klgr. na 14 kr. in v Javornik od 17 kr. na 15 kr. Za s v e ž o žlindro in za v a 1 j a s t e o k u j e je, če se plača od najmanj 10.000 klgr. za rabljeui 4kolesni voz, nadalje, najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna cena lokalne tarife znižana iz Jesenic v Wartberg-Miirzthal ali nasprotno od 41 kr. od 100 klgr. na 38 kr. Zniža se v vseh slučajih potom kartiranja. Za špirit veljajo od 1. jan. 1892 do konca decembra 1892 od vseh postaj na Češkem, Morav-skem, v Sleziji in Bukovini do vseh postaj na Kranjskem gotova znižanja, ki se zvrše potom povračila.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za „Šal e-ško dolino" v Šoštanju imela bode svoj letni zbor dne 7. avgusta popoludne ob 4. uri v čitalničnih prostorih. Vspored: 1. Poročilo odborovo.
2.	Volitev novega odbora. 3. Vplačevanje letnine. 4. Razdelitev družbenih knjižic. 5. Vpisovanje novih udov. 6. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno	načelništvo.
(Vabilo) k slavnosti, katero priredi „Slovensko pevsko, društvo v Ptuji", s prijaznim sodelovanjem „Sokolskih društev" v nedeljo dud 14. avgusta 1892 v Šoštanju s sledečim vsporedom: A. 1. Ob 12. uri opoludne sprejem s posebnim vlakom došlih gostov na kolodvoru, potem odhod z godbo na slavnostni prostor pri gosp. Pečniku. 2. Ob l/t\. popoludne skupni obed; kuvert stane za osebo 150 gld.; pri obedu svira godba. 3. Ob 2. uri skupna pevska vaja. — B. Ob 4. uri popoludne v dvorani gosp. Pečnika VIII. redni veliki zbor „Slovenskega pevskega društva". — Č. Ob V»5. uri odhod „Sokolskih društev" z godbo na telovadni prostor na glavnem trgu, ter velika skupna in posamezna telovadba,
—	D'. Ob 6. uri veliki pevski zbor s sodelovanjem godbe „Prostovoljnega ognjegasnega društva v Zagrebu" pod vodstvom kapelnika gospoda Antona Stoekl-a s sledečim vsporedom: 1. Nedved: „Avstrija moja", moški zbor. 2. Volaric: „Grajska hči" mešani zbor s tenor-, sofran- in alt-samospevom. 3. Foerster: „Gorenjci, Gorenjci smo", moški zbor iz operete „Gorenjski slavček", s spremljevanjem orkestra. 4. Vilhar: „Domovina", mešani zbor.
5.	Nedved: „Venec slovanskih pesmi", moški zbor.
6.	Foerster: „Ljubici", mešani zbor. Med posameznimi točkami pevskega vsporeda svira izvrstna godba.
—	E. Po koncertu prosta zabava s petjem raznih pevskih društev in z godbo. — Vstopnina k koncertu znaša za 1. neude: 1 gld. za osebo, 2 gld. za obitelj; 2. podpirajoče ude: 50 kr. za osebo, 1 gld. za obitelj; 3. kmete in dijake: 30 kr. za osebo, 60 kr. za obitelj; 4. izvršujoči udje so ustop-nine prosti. — (Opazka: K tej slavnosti vozi posebni vlak iz Ljubljane v Šoštanj; vozni red in cena se bodeta pravočasno po časnikih razglasila.)
Narodno gospodarstvo.
Zgodovinske črtice o zboljšavah v poljedelstvu.
Spisal kulturni zemljemeree A. Čadež v Ljubljani.
(Dalje.)
Izmed papežev so se pečali z osuševanjem tega močviria Bonifacij VIII., Martin V., Leon X. in Sikst V. Poslednji je je podaril Medicejcem s tem pogojem, da bi je osuševali, kar so pa le po malem posirbovali.
Pij VI. je začeto delo (1788) krepko nadaljeval ; tudi za francoske vlade ni bilo zanemarjeuo tako, da je sedaj precejšnji del že osušen.
V novejši dobi so se vspešno poprijeti dela tudi v Ostiji in na iztokih reke Tibere.
Toskansko močvirje so že obdelali R mljani, bržkope pa še prej Etruščani.
Največ vspeha pri obdelovanju tega močvirja ee je doseglo v novejšem času za vzorne vlade nemškega velikega vojvode v „Ghianski dolini" ; poprej vsled vročega zraka okužene pokrajine so preobrazili v lepo, bogato deželo. Tako izborno se je obnesla uporaba „colmacija". S to uporabo naplavijo na zemljišča prodá,, ter jih tako vzvišujejo. Ta način obdelovanja je izumel slavuoznani fizik Toricelli. Minister Forsombroni, ki je vedno plodonosno deloval, uporabljal je prvi jako pogosto ta pripomoček, za kar naj mu bo hvaležen ves omikani svet. Cvetoča „Chianska dolina" ima odtod vse svoje blagostanje. Toricelli je nasvetoval to sredstvo tudi za obdelovanje pontinskega močvirja ter za lagune okrog Benetk.
Pisal je o tem spomenico, katero je priobčil po njegovi smrti Paleoncapa.
Na Španskem nahajamo zgodnjo uporabo umetnega osuševanja že za čase Rimljanov. Odlikovala se je osobito dežela Valencia. Tu se je naselilo (kakor govoré) po razrušenju Jeruzalema mnogo Judov, ki so to umetnost dobro umeli ter jo iz vzhoda tja zanesli. Ko so bili pozneje Judje preganjani, sprejeli so na videz krščansko vero, obdržali so pa po družinah svoje navade in običaje ter vedno še skrbeli za izobrazbo in obdelovanje dežele. V poznejšem času so se te naprave zanemarjale, odtod tudi nezdravo ozračje in obubožanje ljudsko.
Največ, kar so Mavri izvršili, je velikanski jez; ž njim so napeljali iz reke Guadalquivir vodo v glavno meoto Granada. Visok je ta most 18 metrov, širok 20 metrov ; dolžina njegova pa je 95 metrov. Jednakega ogromnega podjetja se je lotil Amerikanec Eldredge. ki je deloma že dokončano.
A n g 1 e š k o. Pod vlažnim podnebjem Angleške napeljujejo vodo samo na travnike, ker za polje namakanje ni potrebno. Namakanje je že zeló razvito, tako, da je skoro polovica košenin (kakih 523.000 ha) namakanih. Pogosto napeljavajo tekočino iz velikomestnih rovov in napravijo s tem mnogo dobička. Vspešno so uporabljali namakanje, kakor tudi odpeljevanje vode.
Angleško kulturno zgodovino sosebno bogaté ogromna osuševanja ter obdelovanja mlakuž in močvirja, ki se jih dokaj nahaja pod meglenim pasom Britanske.
2e R mljani so bili pričeli osuševati močvirje „Rornsey" in ukrenili neko postavo za obdelovanje močvirnatih pokrajin, katero je izvrševalo 24 izvoljen h porotnikov. Listine, katere so našli v raznih samostanih, pričajo, da je veljal ta zakon še 796. leta po Kristusovem rojstvu in bil zaznamovan kot „stara, potrjeua navada".
Ko so nastali za vlade Henrika III. okoli leta 1220 zaradi izvrševanja te postave prepiri, skrbel je kralj, da je Henrik Batho, imeniten pravnik, vso stvar preiskal in sestavil nove ukaze; ti zakoni so veljali dolgo časa kot pravilo, kako naj se ravná z močvirem in kalužnatim svetom.
Menihi so si pridobili na Angleškem mnogo zaslug, ker so skrbeli za obdelovanje in plodovitost močvirja, kar priznavajo tudi protestautski zgodovinarji.
Dasi je parlament in vlada krepko podpirala to požrtvovalnost ter ziinjo vnemala, vendar jih jo ovirala (kakor se i dandanes dogaja) večkrat počasnost oblastnikov.
V grofoviuah Lincole in Cambridge so osuše-vali in obdelovali že od starodavnih časov sem močvirnato zemljo; sosebno so se ukvarjali s tem sarno-staui. Zemljevidi tedanjih časov nam pričajo, da so v obližju reke Humber osušili kakih 20 000 ha in okrog reke Ancholme blizu 80.000 ha zeail|išča. Leta 1630 se je lotil Sir John Munsou osuševanja, katero je trajalo šest let. Za to delo je dobil 2300 ha zemlje kot darilo, prosto vsega davka in plačila. Cornelius Vermunden in dr. so napisali začetkom 17. stoletja sredstva, kako bi se Whittlesea in okolica osuševala in oplodila, skoro tako, kakor je ukazovala postava iz leta 1844	(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 3. avgusta. Grof Taaffe je v spremstvu finančnega ministra dr. Stein-bacha danes zjutraj odpotoval v Nalžov. Grof Kalnoky se popoldne za več dnij odpelje v IŠI.
Dunaj, 3, avgusta. Poročilo, da bode meja zaprta zaradi kolere v Vratislavi, jo neresnična. Meja ne bodo zaprta, ker ni nobenega zanesljivega poročila o koleri.
Peterburg, 2. avgusta. Kolera ob Volgi je ponehala, ob Donu pa se razširila.
Peterburg, 3. avgusta. Objavljeni zakon dovoljuje hebrejski naselbinski družbi delovanje.
Frankobrod, 2. avgusta. Pravda proti Rothscliildovemu blagajniku Jiigru in 14 tovarišem zaradi izneverjenja 1,700.000 mark se je danes pričela. Jäger večinoma vse prizna.
Lyon, 3. avgusta. Pri banketu na čast kongresu sredozemske pomorske vožnje je nemški delegat napil uljudnosti in prijaznosti Francozov.
Katanija, 2. avgusta. Ognjenik Etna se je pomiril. Podzemeljski grom je ponehal.
Umrli so:
29.	julija. Jožef Terpin, črevljarjev sin, 5 mesecav, Ulioe na Grad 8, katar v črevih. — Katarina Dulo, gostija, 53 let, Kravja dolina 11, sarcoma uteri. — Jožefa Kavčič, nadsprevodnika hči, 5 mesecev, Poljske ulice 38, atrofie. — Alojzij Ložar, livar, 19 let, Rečne ulice 6, jetika. — Emil Kalan, delavčev sin, 8 mesecev, Streliške ulice 11, božjast.
1. avgusta. Jakob Zupančič, zidarski mojster, 72 let, Kravja dolina 9, plučnica. — Amalija Birk, kurjaževa žena, 32 let, Resljeva cesta 16, gnojenje pluč. — Janez Zupan, profesor v pok , 47 let, Kravja dolina 11, kap.
V b olnišnici:
28. julija. Janez Ločnikar, gostač, 54 let, jetika.
30.	avgusta. Marija Lipovšek, sprevodnikova žena, 28 let,
jetika.
Tujci.
31. julija.
Pri Maliču: Marka Popper, trgovec, iz Prage. — Bahasz, Heller, Oser, trgovci; Wiener, učiteljica; Gross, urednik; Kraus, stavboni podjetnik, z Dunaja. — Suppcrsberger, poročnik, in Schreyer, potovalec, iz Beljaka. — Vitez Reya, Prokurist, in Krušič, zasebnik, iz Trsta. — Tittinan, zasebnik, iz Lipsije — pl. Jacolyin, zasebnik, iz Gorice. — Drecin s soprogo iz Škofje Loke. — Marija Kopplin s hčerjo iz Bero-lina. — Anton Schwab, inženir, iz Postojine. — Majar, duhovnik, z Gorenjskega. — Perko, trgovec z lesom, iz Celja.
Pri Slonu: Rihard Valmarin, potovalec; Prane Glanz-mann s soprogo in R. Schütz, trgovca, iz Trsta. — Leopold Sonnenberg, trgovec, z Ogerskega. — M. Eisler, trgovec, iz
Vol. Kaniže. — dr. Luka Jelič; Vekoslav Spinčič, poslanec, in Bondi, zasebnik, z Dunaja. — Viljemina llaffon, zasebica, z Brda. — Sehalk, zasebnik, in dr. Lowy iz Sevnice. — Fried; Hahnevvald z rodbino iz Draždan.
Pri Jninem kolodvoru: Josip Vyborny, železniški uradnik, s soprogo, z Dunaja. — J. Vittori, posestnik, iz Gorice. — Mihael Uyfalussy, duhovnik, z Ogerskega,
Vremensko sporočilo.
. H. «1VU.	U	i " «	»I
Srodnja temperatura 151°, za 4 7" pod nonnalom
Zalivala.	1
Preblagoiodni gospod Fran Gruden, posestnik in go- j stilničar pri sv. Trojici, blagovolil je podpisanemu izročiti dva goldinarja kot nagrado najpridnejšim učonoem tukajšnjo šole. | — Štejem si v prijetno dolžnost za ta velikodušni dar izroči mu v imenu šolske mladine svojo najtoplejšo zahvalo.
Veliko Lašiče, dne 1. avgusta 1892.
France Pešeo,
katohet.
Zahvala.
Povodom odlikovanja z zlatim križcem mi je došlo toliko čestitek, da so no morem vsakemu posebej zahvaliti. Nekatera voščila so me do solz ganila — Prosim torej, sprejmite preč. gg. duhovniki, ljubeznjivi bivši sotrudniki in dragi prijatelji tem potom mojo srčno jahvalo! Bog usliši Vaše blage želje!
Enako iskreno $e zahvaljujem našim gg. duhovnim pastirjem prečast. g. dekanu M. l5ovšetu, č. g. kapelanu Fr. Zakrajšku in č. g. dr. J. Kreku za vse izražene simpatije in trud.
Zahvaljujem se blag. gosp. okrajnemu glavarju, našim velecenjeniin gg. c. kr. uradnikom, gosp. graščaku Rudežu, našim vrlim Ribničanom za zelo obilo udeležbo pri banketu v slavnoznani go,stilni „pri Cenctu" in za prisrčna voščila!
Zahvaljujem se še slednjič prav toplo gg. pevcem ribniškim, zlasti njih pevovodji g. Carliju za prelepo ganljivo podoknico. Naj Vam vsem povrne ljubi Bog ves trud, troške in ljubezen, kojo gojite za svojega starega, Vam iz srca uda-
nega uSite,ja	Jos. Raktelj-a.
Ribnica, dne 29. julija 1892.
Ima«
Znamka S. O. BI. Najboljše laško namizno vino,
priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim. — Steklenica 1 gld.	J
Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani. Podpisani Vam potrjujemo s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz naših kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z volespoštovanjem
«7. «0 V. Florio. Palernio (Italija) meseca dec. 1891.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 6
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 57 zobozdravnik (7>
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
Ponudimo po najnižjih oenah:
zarezano vštricno ostrešno opeko
najboljše vrste,
(speoijaliteta),
w majolika peči "»d
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten).
Dalje prevzamemo po najnižjih cenah
tlakanje z asfaltom, s ehammottniini in cementnimi ploščami.
Odličnim spoštovanjem
J. P. VIDIC & Comp.
Ljubljana, Slonove ulice.
318
Dunajska 1>
orza.
Sni 3. avgusta
Papirna renta 516% davka . .	.
Srebrna renta 5%, 16% davka . .	.
Zlata renta 4%, davka prosta . . .	.
Papirna renta 5%, davka prosta . .	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.	.
95 gld. 70 kr.
Cesarski cekini . Nemških mark 100
Dni 2. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......110 gld.	60
Ogerska papirna renta 5%......100 „	40
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	25
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	50
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96 „	15
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4«/,*	100	„	25
Kreditne srečke, 100 gld.......191	„	60
St. Genois srečke, 40 gld.......63 „	—
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	»	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „	75	„
Salmove srečke, 40 gld........61 „	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....59 .	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	„	25	»
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v.	2800	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99	„	—	„
Papirni rubelj....................1	„	19'/,„
Laških lir 100 ....................45 „	85	„
jlJIU.....|imenjarnična_delniška
družba naDunaju,
J	I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
M" Razna naročila Izvrši se najtočnoje.
Za nalaganje kapitala v priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
4'/«% gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbacher) srebrne prioritete.
goldinarjev
dobi se z jedno
zemljiško-kreditno promeso
it 1 gld. in 60 kr. kolek, gtf*" Žrebanje že dne 16. avgusta!
Izdajatelj : Dr. Ivan Janeiiè.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tis'* ..Katoliške Tiskarn?" v Ljubljani.