tes PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje V • Štpvr 01 0 /1 "3m\ Poštnina plačana v gotovini ......... i -'-■‘■-3 ( l.nl.d) gpedizione in abbon. post. I. gr. ŽIVEL 8. SEPTEMBER dan splošne borbene mobilizacije primorskega in istrskega ljudstva za borbo proti fašističnemu okupatorju ! TRST četrtek 8. septembra I9k9 Cena 15 lir - 2.50 din POTEK VČERAJŠNJE RAZPRAVE PROTI "PRIMORSKEMU DNEVNIKU" PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM Pozivamo ves demokratični *kal@ri je pisal, tudi pred goif/ščem Za solidarnost vsega prebivalstva proti nedopustnim metodam oblastvenih organov - Danes bodo pričali pretepeni delavci, za katere narednik S.I.B.-a Spencer in inšpektor CP Lugnani trdita, da jih nista pretepla 1^^ iJHP MB — ■■»— Pvnrt ^rnia 4lri»8 cnHiipnni MO VTTT + 1 r-t i« nhramha trvf^oial nri cvnipm co ip vmpšal T_iUGNA.Nll «VcrictnO tudi PI*! IvHr S«HT)i VCStfi, Ste OSGfollO Videli TldSfiTflll od,QOVOTTl€TI1lL U <$MI SEPTEMBER ^ ^^19« pomeni voja- Jfu ie h>i * --*• , 1 Doljcai , Jasizetn. le še nem J je Ufi;, okut>irani Italiji. Za S1'«e Itj|jP,'io kapitulacije faši fatiogol Do nje je prU!o iz ■ us°v> zaradi katerih je \ 10 d0 L Aaraai Katerih je o0 ,aDitulacije nacistične L ‘•'je, nn , “'■»J«; ■laujnun , se bil. . ap‘iulacije je prišlo, ^ os en demokracije moč- >SJ vVaiUzma- -Italija kapi-Paši«*-- nacistična Nem-lril» Prli i?”a .dalija je kaoitu-°*%H jjl *r Je italijanska bur-N Leni« ,-a buržoazija, kakor »si' ““»ška h ° j' je bil° jasno’ v 5 k 7 ^urzoazija ne bo po- - 1 in da ne more ^ na imperialistične s h '«lCe K- tmyci IdllSULUC 1% h’ 5 bi jih ji odstopila S L z°aziJa- je italijanska JCf°-ija zapustila po- nacistično barko in > Jnv°J° roboto anglo-ame- i, 0 ie o a!istom- set>tember s stališča »i.1* sen*6rašlte huržoazije. N Dr0H, mher Pa je hkrati ^ Vttdstva StlČDe b°rbe del°V' nl^iln« u’ ZIna8a narodno in e jugoslovanskih J? Hm UsPeh vojnega zavezni-.^ovietsko zvezo in zasilni erialističnimi demoni lis' stn,.Prim°rske Slovence pa pomeni razbitje ™iru.-* državm»pa aparata, S*f>C®ber Xa. državnega ch&, k 54 Ha e oblas4i ‘n vse' tiXvr°dno-osvobodilno vsta' j,ktSa ljudstva. Osmi sep- Čt_liI1jj'lotrdil pravilnost poli-HteSik. komunistične Partije “trdil revolucionarne v «• i^oano-osvobodilnega Vbe jugoslovanskih % V,! H) in Po vsej Jug0’ S voi septembra prazno-mornarice kot spo-' ie u.Vitev Prvih partizan-1942 med nemško 'id* le‘a Jtemb >ru 1942 so iz malega J) % * Pristanišča Podgora / ti °>v0bJ,Ve iadje Jugoslovanki Wv°ina e vojske. Partizan-il6tev JhPrnarica je izvedla k,j^fStjib6 preko kontroliranili ^ Področij. Tako je n. vrč.pa varno nad 6 tisoč '-V , * «11147 IldU P UoUb tensu tisoč beguncev, po Sv°Wvln otrok ter starcev aj». !ijiv Udje‘®.otoke. Prve parti 'tO c^roil so bile majhne in tDnne’ so prepeljale tudi Sh.,Jlo i,., raznega blaga. Naj- 'S°val P*i °i StS v0;^° ie mlada jugoslo-a mornarica izvedla Gu PorCev V°ir-e s prevozom 'lii,., "n , ® bojišča v Istri. v0J:J50si°vanske vojske •’«n, a Usic9* Piše ob lei prili’ Nnv kih del polet ^i i.Hski avcev 11 vsa sredstva znal jugo-dati ju- 'ie za izvedbo svojih narodov in približal najširšim množicam perspektivo narodne osvoboditve in združenja v novi, Titovi Jugoslaviji, kar je omogočilo množično vstopanje v vrste Narodno-osvobodilne vojske, ki je povedla tudi primorsko ljudstvo k zmagi v maju 1945. V tej revolucionarni persoekti-vi narodno-osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov proti naci-fašističnim okupatorjem se je ustvarilo tisto borbeno bratstvo med slovanskim in italijanskim delovnim ljudstvom, ki predstavlja osnovno udarno jedro vsake široke in dosledno borbene proti-imperialistične fronte na tržaških tleh. Tako se moremo mi s ponosom spominjati osmega septembra. Tisti pa, ki niti po osmem septembru niso šli na linijo organizacije dosledno revolucionarne narodnoosvobodilne borbe, ker na to linijo niso šli niti pred osmim septembrom, tisti se morejo spominjati tega datuma kakor na zamujeno priliko - priliko, kakor so jih nešteto zamudili preje in pozneje, in kakor jih bodo dosledno zamujali tudi v bodoče, če bo oportunistično kompromisarstvo z razrednim sovražnikom ostalo še nadalje osnovno načelo njihove revolucionarne prakse. Bolgarski mladinci odklaiio vrnitev v Boigaiijo BEOGRAD, 7. — Tanjug javlja, da je bolgarska mladinska delovna brigada, ki sodeluje pri gradnji avtomobilske ceste Beograd-Zagreb, prišla v Beograd in izrazila željo; da ostane v Jugoslaviji. Brigada si je nadela ime bolgarskega narodnega heroja Krista Bo-teva. Člani te brigade so zaprosili za zavetišče v Jugoslaviji, da se rešijo preganjanja, ki so ga bili deležni v Bolgariji po objavi resolucije Informbiroja. Med njimi so razni častniki in člani bolgarske komunistične partije ter študenti, ki so bili izključeni iz licejev in univerz, ker sq odkrito izrazili svojo solidarnost z jugoslovanskim ljudstvom. Italija policijska urana RIM, 7. — Zaradi dogodkov v Šesto San Giovanni je izvršilni odbor Splošne zveze dela izdal poročilo, v katerem izraža svojo solidarnost z delavci «Brede» v Šesto San Gio-var.mi in izjavlja, da si pridržuje pravico predložiti vladi vprašanje rešitve ogroženih industrijskih podjetij. V poročilu se protestira tudi proti degeneraciji republikanske države v policijsko državo. Milanski demokratični poslanci so predložili Scelbi interpelacijo, da jim odgovori, na kakšni podlagi je milanska policija preprečila, z uporabo orožja, skupini delavcev «Brede» kretar.je po mestnih ulicah, in kakšne ukrepe namerava podvze-ti vlada za kaznovanje funkcionarjev, ki so odgovorni za incidente. Pred višjim vojaškim sodiščem se je včeraj ob 8.45 zjutraj nadaljeval proces proti našemu odgovornemu uredniku tov. Renku Stanislavu, ki se je pričel v petek 2. t- m. in ki je bil odgoden do včeraj zjutraj. Predsednik sodišča je mr. Bayliss, vojaški tožilec kapitan Dye, zagovornika pa advokata Ber-ton in Baša. Razprava, ki se vrši v porotni dvorani, se je pričela s tem da je predsednik sodišča Bay-liss še enkrat prečital obtožnico in vprašal obtoženega odgovornega urednika, če še vedno vztraja pri izjavi, da ni kriv. Naš odg. urednik je odgovoril, da vztraja . Nato je bila zaslišana prva obto-žilna priča načelnik tiskovnega urada major Sasson, ki je pričal o istovetnosti obtoženca in lista. Nato je tolmač prečital inkriminirani članek ((Primorskega dnevnika« od 30.VIII. t. 1. Ko je obramba dobila zagotovilo, da bo major Sasson ostal na razpolago sodišču med procesom. je tožilec Dye poklical drugo pričo, inšpektorja I.N-P.S. dr. L. Faccija. Na posebno vprašanje tožilca, če so zavarovani tudi uslužbenci «Bet£ora», t. j. civilni uslužbenci poveljstva britanskih čet v Trstu, je priča izjavila pritrdilno. Dalje je priča povedala, da se vodi skupen račun pod imenom an-gloameriške vojaške uprave za vse uslužbence ameriške vojaške uprave same in «BetIora» ter da je račun poravnan. Sledil je zagovornik Baša, ki je priči Facciju zastavil več vprašanj. Predvsem je hotel vedeti od priče, če se vodi samo skupen račun prispevkov za uslužbence vojaške uprave, «Betfora» in «Tru-sta». t. j. amerikanskih vojnih sil. Ameriške sile niso plačevale prispevkov za zavarovanje delavcev FACCl: «Račun vsebuje «Betfor» in vojaško upravo« BASA: «Vprašal sem, če tudi a-meriško komanub vključuje omenjeni račun« FACCI: «Ne, uslužbenci ameriških edinic niso vključeni«. BAYLISS: ((Britanske sile nimajo nič skupnega z vojaško upravo«. BASA: ((Vztrajam pri svojem«. FACCI: ((Imamo samo en račun, ki vsebuje uslužbence vojaške uprave in «Betfora» ne pa uslužbencev ameriških vojaških sil«. BASA: «Torej Amerikanci ne plačajo?«. V tem trenutku se je vojaški tožilec kap. Dye vprašanju uprl, češ da je pod obtožbo samo trditev, da engleško poveljstvo ne plačuje. Sodnik Bayliss je sprejel ugovor tožilca in prepovedal, da bi se o zadevi dalje razpravljalo. Druga priča, ki jo je predlagala obtožba, je bil narednik vodnik 93.. sekcije S .1. B. Anglež Spencer. Povedal je, da je preiskovalec in da je izpraševal uslužbence v zvezi s krajo bencina v RASC. To zasliševanje se je začelo 25.VIII. Dejal je, da je zasliševanje za nekatere uslužbence že končano, za druge pa še ne. Spraševali da so 25.VIII. t. 1. v uradih SIB v Trstu. V stvar je zapletenih 9 ali 10 uslužbencev, od katerih so b-li nekateri v zaporu. Na vprašanje tožilca, če je med spraševanjem on kega pretepal, brcal, udaril, ali poškodoval, ali če je videl koga to delati, ali če je videl koga od zaslišanih uslužbencev, da so bili pretepeni, obrcani itd., je odgovoril, da ne. Mr. Bayliss je v tem trenutku zapretil občinstvu v dvorani, ki se je začelo ironično smejati, da bo dvorano izpraznil. Priča Spencer je tudi izjavil, da ni bil z nobeno zaslišano osebo sam, temveč da so bili z njimi ali agent civilne policije ali tolmač ali pa kdo od britskih članov SIB. Se enkrat je poudaril, da nj nikdar videl, da bi bil med zaslišanjem kdo pretepan in poškodovan. Nato je na zahtevo branilca adv, Berto-na povedal imena ostalih članov pri zasliševanju in sicer so bili inšpektor Lugnani, potem neki agenti civilne policije, katerega imena priča ni vedela, tolmač Adriano Creattj in narednik Hate-ley. Inšp. C P L. Lugnani v protislovju s samim seboj Kot tretja priča, ki j0 je predlagala obtožba, je pričal inšpektor Livio Lugnani. Povedal je, da je inšpektor CID, od Civilne policije in dodeljen «Betforu». Zasliševal da je uslužbence RASC v zvezi s krajo bencina. Tudi on je dejal, da ni pretepal itd., da ni videl nikogar da bi to delal in da ni videl nobenega od zaslišanih, da bi bil pretepen ftd. Po tem uvodu priče ie vprašal zagovornik Ber-ton, če je priča sodelovala pri spraševanju Goatina Angela. LUGNANI: «Da» BERTON: «Tudi pri zaslišanju Saulija Giuseppeja?« LUGNANI; «Ne» BERTON; «In Lucija Ernesta?« LUGNANI: «Da» BERTON: «Ter Salvija Marija?« LUGNANI: «Da» BERTON: «Maurija Giovanija« LUGNANI: «Da» BERTON: «Romagnolija Angela?« LUGNANI: «Da» BERTON: «Je bil pri teh zasliše. vanjih navzoč tudi Spencer?« LUGNANI: «Se ne spominjam, ker sem tipkal«. _ Na ponovno vprašanje pa je priča odgovorila, da je videla Spencerja pri spraševanju Saulija in Zupančiča. Tu je priča prišla v kontradikcijo, ker je Prej izjavila, da ni bila pri zaslišanju Saulija, tu Pa je kar naenkrat izjavila, da je videla Spencerja pri zaslišanju Saulija in Zupančiča. BERTON: «Je bil pri zaslišanju Goatina navzoč tolmač Creatti?« LUGNANI: «Mislim, da je sedel na moji levici« Nato je priča povedala, da je spraševanje trajalo pribl. 7 minut ter da je na koncu spraševanja rekel zaslišancu, da ga bo še poklical pozneje ter da je bilo zaslišanemu prepuščeno, da je izjavil, kar je hotel. Dalje je inšpektor Lugnani pripovedoval, kdaj je bilo zaslišanje, da je bilo zjittraj, da se ne spominja ure, vendar da je bilo zjutraj, da je bil --vpisnik začasen in ne definitiven. Tu ga je dr. Baša vpra.al, če je bil de®'niliven v dejstvih, inšpektor Lugnani pa na to vprašanje ni hotel odgovoriti, češ da preiskava še ni končana. Ko je branilec Baša vztrajal pri svojem, se je vmešal predsednik Bayliss, češ da to ni važno, ker nima nobenega opravka z obtožbo. BASA: ((Alj pozna priča tolmača Billa?« LUGNANI: «Da» BASA: «Je bil Bill prisoten pri zaslišanjih?« LUGNANI: «Se ne spominjam, ker je bilo pred menoj več ljudi«. Na vpx-ašanje dr. Baše, kako se Bill piše, je priča odgovorila, da ne ve «ker ne zna angleški«. Ko pa je hotel branilec dr. Baša vedeti, če so bila zasliševanja ločena ali skupna. ga je prekinil predsednik Bay-liss, naj ne dela težav. BASA: «Kaj je hotela priča povedati, ko je izjavila, da so bili mnogi, ki so bili aretirani in ni mogel razločiti, če so bili zaslišani ločeno?« LUGNANI; «Zaradi soočenja«. BASA: «Tudi pri spraševanju Goatina?« LUGNANI: «Pri vseh spraševa- njih«. BASA: «Tudi pri Goatinovem?« LUGNANI: «Ne morem reči« BASA: «Saj ste to zdaj povedali«. LUGNANI: njem«. BASA: «Da ali ne?« LUGNANI: ((Verjetno je bilo«. BASA: «Je bilo pri Goatinu soočenje ali ne » LUGNANI: «Ne morem izjaviti s popolnostjo«. Dalje je Lugnani povedal, da so zaslišanci vstopali posamezno, ko je končaj s tipkanjem zapisnika in da v zapisniku ni besedice o soočenju, ker n; vedel, če bi to vpisal ali ne. «Na vsak način, da bi vpisal, če bi se po soočenju ugotovila« večja krivda osumljenca ali osumljencev. S tem so priče, ki jih je predlagalo tožilstvo, bile zaključene, in je predsednik sodišča mr. Bayliss dejal našemu odg. uredniku, naj odloči ali bo kot priča govoril v svojo obrambo. ODG. UR.; «Službo sem po svojem letnem dopustu nastopil 1. t-m. Po nekaj urah, ko sem bil v uredništvu, sem prejel obtožnico. Informiral sem se v uredništvu, kako je bil napisan ta članek«. BAYLISS: «Nočem, da bi govori, li o tem, kar ste slišali, 'temveč to. kar sami veste, ste osebno videli ali storili. Za druge stvari so druge priče«. ODG. UR.: ((Prevzamem odgovornost, ker sem odgovorni urednik«. BAYLISS: «Ste čitali članek?« ODG. UR.: «Da» BASA: «Ste čitali tudi druge liste in v kakšnem jeziku?« ODG. UR.: «Da. v italijanščini. Ko sem prejel obtožnico in povprašal. kako je prišlo do članka, sem zbral vse lokalne časopise, ki so pisali o tei zadevi od 27.VIII. t. 1. naprej«. Tu je dr. Baša predlagal sodišču. da sprejme časopise za dokazni postopek obrambe, kajti iz njih se vidi. da je ((Primorski dnevnik« napisal ta članek šele pozneje, ko vsi drusi časopisi, katere je naštel: «Unita», «Corricre di Trieste«, «Giornale di Trieste«, «Ultimissime». Vsi ti časopisi so pisali o dogodkih v RASC, t. j. o pretepanju delavcev, ki sta jih zasliševala Spencer in Lugnani. Tožilec Dye se je uprl predlogu, da bi bili ti časopisi sprejeti v dokazni postopek, preds. Bayliss pa je dejal, da se bo o tem izjavil pozneje. Preds. Bayliss spontano uvidel krivičnost svoje prepovedi uporabe slovenščine branilcem: toda našemu odgovornemu uredniku ?e nadalie postavljal vprašanja v italijanščini. (Mogoče bo kdo pripomnil, da to ni krivica, temveč absurd. Toda za nas ie in o stane krivica!) (Nadaljevanje na 2. strani): Prolibriianske ieiMSiniie oli pr BASA: ((Obtoženec je dejal, da je pričel preiskovati glede resničnosti članka. Rad hi vedel, kaj je ugotovil?« BAYLISS: ((Pozabiti ste vprašati obtoženca v slovenščinis. BASA: «BiI bi srečen, če bi ga smel izpraševati v slovenščini, g. predsednik, če bi mi t»i tb dovolili«. Protizakonit BONN, 7. — Danes je bila v Bonnu otvoritvena seja «Bundesrata» (zvezni svet), ki ga sestavlja okoli 40 predstavnikov dežel zahodne Nemčije, in «Bundestaga», (poslanska zbornica), ki ga sestavljajo 402 poslanca. Za predsednika Bundesrata je bil izvoljen vladni predsednik Porenja in Westfalije Karl Arnold, za predsednika Bundestaga pa dr. Karl Koebler. • V tem trenutku se je predsednik Bagliss najbrž bliskovito spomnil, da je na zadnjem procesu lani proti našemu odgovornemu uredniku njegovima branilcema advokatoma Kukanji in Ferlugi prepovedal posluževati se slovenščine v obrambi pred višjim vojaškim sodiščem z izgovorom, da je službeni jezik sodišča angleščina ter da se je_ on, odkar je v Trstu naučil italijanski, Zaradi tega sta oba advokata s posebnim ukrepom VV pozneje izgubila pravico obrambe pred vojaškim sodiščem v Trstu, češ da sta tedaj iz protesta proti nalogu predsednika sodišča pustila obtoženca brez obrambe. Zato je zamahnil z rokami in nekaj zamrmral. Nato pa je dejal: «Malo je manjkalo, da niste zmagali«. Iz te kratke, bliskovite epizode jasno izhaja, da je predsednik sodišča Bapliss sam v opisanem trenutku spontano uvidel vso krivičnost svoje lastne odredbe iz lanskega leta. ki ima za posledico, da mora. pred vojaškim sodiščem slovenski advokat slovenskega obtoženca izpraševati v italijanščini po tolmaču, ki je tudi Slovenec in ki mu vprašanje prevaja v italijanščino. Kljub temu pa ni ukrenil ničesar, da bi to krivičnost odpravil. Zato je advokat Baša tVASHINGTON, 7. — Danes sd se začeli finančni razgovori v Wa-shingtonUt Na tiskovni konferenci po končani seji je ameriški finančni minister John Snyder izjavil; da se bodo na konferenci izmenjale misli o vprašanju dolarskih dohodkov Velike Britanije v času; ko se bo ameriška pomoč zmanjšala. Izjavil je dalje, da ni bil še določen dnevr.i red in da so na prvi seij razpravljali o postopku. Ob prihodu v New York je Cripps izjavil, da se bo držal svojega zadnjega sklepa glede razvrednotenja funta. Bevin pa je izjavil, da bo treba na konferenci najti ukrepe, ki naj za stalno rešijo vprašanje. Dejal je, da je britanska delegacija prinesla s seboj «popoln program«. Ob prihodu britanske delegacije se je zbrala večja množica, ki je napravila proti njej demonstracijo. Demonstranti so nosili transparente, na katerih so bili napisi; ((Bojkotirajte blago Velike Britanije in severne Irske!« ((Anglijo pred vrata! Amerika je to povedala leta 177G, Irska Pa na tem vztraja danes!« Londonski tisk obširno komentira washingtonske razgovore. «Ti“ mes« piše, da bodo ti razgovori odločali za bodoča leta obliko gospodarskih odnosov med severno Ameriko in britanskim Commoa-vvealthom. Dalje pravi «Times», da je treba preučiti vprašanje raz--vrednotenja funta zaradi emoragi-jg dolarjev in zlata. «Daily Tele-grah« piše, da je konferenca pred ogromnimi težkočami. PANORAMA SINDACALE COIKFIIOISTI I8TBUTTIVI Sele 12. septembra bo začel parlament delovati. Takrat bodo izvolili predsednika zvezne republike. Politični urad enotne socialistične stranke je objavil manifest, v katerem izjavlja, da novi parlament in tudi vlada zahodne Nemčije nista zakonito veljavna. Ta parlament je rezultat kršitve potsdamskih -sklepov s strani angio-ameri-ških vojnih hujskačev. Dan 7. septembra je dan narodne sramote. Ostal bo v zgodovini kot dan izdajstva nad nemškim narodom. Toda nemško ljudstvo ne bo dovolilo razdelitve Nemčije s stranj anglo-ajneriških separatistov in njihovih nemških agentov. Napravilo bo kraj s separatističnim, protizakonitim in protinarodnim parlamentom v Bonnu. «E’ nostro obbligo d’onore di-chiarare che nella Jugoslavia ad ogni pasSo abbiamo constatato gli sforzi veramente democratici e socialisti dei popoli della Jugoslavia. Rechiamo con noi il ricordo di un enorme cantiere nel ouale tutto il popolo lavora con entusiasmo e fi-ducia per un proprio migliore av-venire«. Cosi i membri della brigata giovanile francese, che ha par-tecipato in Jugoslavia alla costru-zione deli’autostrada «Fratellanza e unita«. E un enorme cantiere sta diven-tando la periferia di Lubiana dove ha sede il grandioso e moderno eomplesso industriale chiamato ((Litostroj«. In questi giorni le filiali sindacali delPimmenso stabi-limento, in collaborazione con le autorita popolari, hanno preparato il festeggiamento del III anniver-sario della fondazione del ((Litostroj«. EntusiaStica e stata la parte- cipazione delle migliaia e migliaia di lavoratori occupati che vedono dallo sviluppo delle attrezzature, dai progetti per l’avvenire prossi-mo e nei grandiosi risultati ottenu-ti nella produzione di idroturbine, pompe per irrigazioni, pesanti gru e fantastiche caldaie, cosi come dalla costruzione di case per gli operai ed imp-egati, delle mense, complessi culturali, servizi igieni-ci tra i piu moderni, realizzate le aspirazioni della classe operaia. Lo sviluppo verso il socialismo della struttura economica della RFPJ unitamente al miglioramen-to delle condizioni generali di tut-ti i lavoratori della Jugoslavia hanno favorevole ripercussione nella situazione economica-politica e sociale del Circondario dellTstria. Vediamo ora un poco che cosa succede nel campo sindacale e del lavoro su di un tipieo terreno as-soggettato airimperialismo, in Ita- lia. Qui si sviluppano situazioni sindacali istruttive. La classe dominante ben puntellata ed incorag-giata da Washington, dalle forze della reazione clerico-fascista e da una serie di errori dei dirigenti dei partiti e delle organizzazioni sindacali di sinistra, si appresta a ten-tare il colpo di grazia alle liberta sindacali, sottomettere i lavoratori per imporre ad essi infine quelle condizioni che hanno dovuto cono-scere per tantissimi anni sotto la aominazione fascista. Gli industriali e gli agrari itaz liani credono che sia giunto il mo-mento di far varare dalle proprie ((maggioranze« parlamentari e se-natoriali la legge Fanfani sulla disciplina sindacale Q.uesto solone del sindacalismo corporativista presentera in breve alTapprovazio-ne il suo progetto che ha queste caratetrisiche: riconoscimento giu-ridico del sindacato con un minimd di iseritti in assoluto e non in per-centuale rispetto alla categoria; esclusione dal riconoscimento delle federazioni, confederazioni e Ca-mere di Lavoro in quanto non organi omogenei ma di coordinamen-to; valore obbligatorio dei contrat-ti collettivi per tutta la categoria elaborati pero con il concorso di tutte le organizzazioni riconosciute; misconosciuta di fatto la liberta a»0ti procesu J^sednii, u dnevniku ni 4S0o5kim stpv že tretjifi pred .. '•Sli - SOOlgPfnvi -lOrn/li rayno ((Primorski edini izmed vseh sia3* ((deUu?*^ bm zaradi <•** . V « Odar, atl mgovora -S? d‘em ^CgU Uredn“ ,.©v mestu glavni vzrok, da i‘c pi vrstj v tem, ker trltj r5ki d„ru..,s}l v tem, kei V °®ilnani59cijem£B »Ias‘lo p° ki se imenu.j< voia*im if fronta Itei *c imenuje \> ki je nastala, ko preživljal p0d zgodovine, Sl * -n*a*hf ’nr7n°m italijanske-v^.kega „blagodati” premnogih neukinjeni izrazito fašističnih zakonov, ki s (Continua in guarta pagina) s,,- v tup, -■-'-•ju nacizma. Sjj^i! 0° rnonolit!,°Vcnsk: narod čeno i organizacijo K^hikon. t0rb.o na strani Od* na strani {3ke zveze, mA« teA- , uJe za osvo ‘jnrma. V tej 'n lyi (“' ma. v tej 'no«81* ter LPrconal !e ki Ha je zemlje hotela ov pa se lo ib ^ I > r.i°Sa»erah „T' ‘ lela v Po-H UPr„0Cl rcž~ za- po- Sn?" izbili. angloameri- [‘H fliii h k- lst doseM «■ ^ Uj e dpr8 0r,li: P° 20- a D*J*tvo je nam- i ni'Z0Venci kli'Lb smo dosegli tl- c°ni šo ° 3e slovenski vedno deležen veljali v dobi, ko je vse Slovensko Primorje in Istra ječala več kot četrt stoletja pod fašističnim jarmom. Vojaška uprava noče namreč kljub stoterim protestom ukiniti teli izrazito proti interesom slovenskega živtja naperjenih fašističnih zakonov, čeprav so potekla že štiri leta od zmage nad fašističnimi razbojniki«. Naj naštejem le glavne nevki-njene fašistične zakonske določbe. Začel bom kar s postopanjem v tej palači, kjer v vsaki dvorani piše, da je ((Legge ugvale per tutti«. V zakonu o civilnem sodnem postopku in v zakonu o kazenskem sodnem postopku so glede slovenščine takšne določbe, da sc ie meni osebno, kot odgovornemu uredniku edinega slovenskega dnevnika cone A zgodilo, da mi ie predsednik sodišču izjavil, da nimam pravice govoriti v svojem materinem jeziku — «per diritto« — je dejal. Dejal je še, da bom kaznovan, če se dokaže, da obula dam italijanščino ter sc kljub temu poslužujem tolmača. Zdi se, da se je zdelo tud: njemu samemu to krivično, lujti zmignil je z rameni in dejal, da je pač zakon takšen in ko bo zakon spremenjen, bomo tudi Slovenci lahko govorili «per diritto » v sodni palači po slovensko. To krivico težko občutimo. Zanjo krivimo vojaško upravo, ker teh določb noče ukiniti. Naš dnevnik pa je prav zato tu. da proti krivicam, ki sc nam godijo protestira, da kritizira takšno poliVko V.U, ki je nasprotna, inte-rcaom slovenskega Kritizi- rati na mo ra iti o spoštljivo. Dalje je v veljavi zakon ki ne dovoljuje, da bi slovenski obe inski svetovalci u tržaški mestni občini Zakaj ravno „Primorski dnevnik"? smeli govoriti v svojem materinem jeziku, čeprav je Slovencev v Trstu ena tretjina. To krivico občutimo tem bolj, ker je VU pred nekaj dnevi ta zakon v toliko spremenila, da se slovenščina lahko uporablja v štirih občinah cone A samo vzporedno z italijanščino. Ta krivica pa bi bila razvidna toliko bolj, če pomislimo kakšen val protestov bi n. pr. vzdignil tukajšnji italijanski tisk, če bi bil n. pr. v veljavi zakon, ki bi prepovedal, da se tistih nekaj sto občanov italijanske narodnosti občine Devin-Nabrežina v občevanju s svojo občino ne b. smeli posluževati svojega materinega jezika. Prav gotovo bi jim bilo težko o tem pisati spoštljivo in neškodljivo za VU. Vidite, to se dogaja z nami slovenskimi občani tržaške občine, ki o-menjenega zakona noče ukiniti. To velja tudi za občino Milje, kjer je skoro vsa okolica razen Milj samih slovenska. . . . v, Resnično, o teh krivicah je težko pisati spoštljivo, če pomislimo, kaj bi storila n. pr. ena tretjina Ion-donskega prebivalstva, bt ji z zakonom prepovedali, da se ne sme .... annle- v svoji občini posluževati angleščine. Ali bi o takšni vladi u ščine. ah oi o («'•('“, 7,““" takšnem zakonu narod Cromtuela in Shakespara mogel pisati spoštljivo in «neškodljivo»? Prav gotovo ne! , Nam pa vojaški proglas oa 10. septembra 1947 to ukazuje, čeprav je poteklo že štiri in vol leta, od- Ukazuje kar se je končala vojna nam pod pretnjo milijonskih, glob in ukinitve edinega slovenskega dnevnika v Trstu. Vse to se dogaja kljub točnim določbam mirovne pogodbe z •Italijo, ki jo VU sistematično krši, pogodbi, katere tržaški statut točno jamči vse človečanske pra/vice nam tržaškim Slovencem, zlasti glede enakopravnosti našega jezika. In ker smo dali Slovenci za uzakonitev te enakopravnosti tako o-gromne žrtve kot noben narod u Evropi, smo v našem dnevniku to sistematično kršenje mirovne pogodbe tudi ostro kritizirali. To kritiko je vojaško sodišče smatralo za nespoštljivo in škodljivo, kajti obsodilo nas je na skoro trimilijonsko globo. Dalje je naš dnevnik kot dosledni branilec interesov naših osnovnih človečanskih pravic pod temi pogoji vojaškega proglasa prisiljen ostro kritizirati tudi krivico, ki nam jo dela VU s tem, da še vedno ni ukinila izrazito fašističnega zakona o nasilnem poitalijančevanju slovenskih priimkov. VU je sicer izdala proglas, po katerem morajo tisti, ki hočejo ponovno nositi svoje izvirne priimke, lepo prositi za to conskega predsednika .Naš dnevnik je proti poniževalnemu postopku prosjačenja za lastne originalne slovenske priimke protestiral ter zahteval ukinitev in brisanje brez sledu fašističnega nasilja nad našimi priimki. Toda zaman! Namesto tega je VU storila novo krivico in Je omenjeni ukaz o prošnjah za priimke z novim ukazom enostavno ukinila! Iz Krivice nam je na- pravila še večjo! Vsak objektiven ] človek bo priznal, da je za oznako i takšnih krivic težko najti spoštljive ’ in «neškodljive» izraze. Verjemite mi, da prav zaradi tega o tem najnovejšem krivičnem ukazu naš dnevnik še vedno ni pisal, čeprav bo kmalu mesec dni, odkar je ukaz izšel. V pogojih milijonskih glob to namreč ni lahko. Prav tako je zelo težavno pisati spoštljivo in «neškodljivo» o vseh ostalih neštetih krivicah, ki jih po krivdi VU prenašamo iz dneva v dan. Omenil sem le najnovejše. Povedati pa moram, da je nevarno zapasti v ((nespoštljivost in škodljivost)) tudi s pisanjem o fašističnem. zakonu, ki uzakonjuje rabo poitalijančenih imen za slovenske vasi, reke, hribe in doline. Tudi temu je kriva VU, ki je na naše vprašanje na neki tiskovni konferenci odgovorila tako, da tudi te krivice ne misli ukiniti. Krivda VU, o kateri moramo spoštljivo in aneškodljivo» pi sati, je tudi, da so v tržaški in miljski občini izkaznice enojezične, čeprav je naše ljudstvo s tisočerimi protesti zahtevalo dvojezičnost. Dalje: spoštljivo moramo pisati o tem, da nam VU ne da na razpolago dvoran za slovenske gledališke predstave, čeprav je v mestu dovolj gledaliških dvoran in med njimi tudi krasno občinsko gledališče, v katerem bi naše Slovensko narodno gledališče, ki je edino poklicno v Trstu, moralo imeti pravico vsaj na dve predstavi tedensko. Ne, po krivdi VU se mora potikati po pe-riferijskih dvoranah in prenašati celo policijsko cenzuro Shakespearovih komedij. Fašizem nam je uničil naše gospodarske. ustanove, banke, hranilnice, požgal Narodne domove itd. Naše ljudstvo je neštetokrat zahtevalo od VU povrnitev škode in obnovitev vsega, kar nam je fašizem uničil. Zahtevalo je zaman. Tudi to je krivica, o kateri moramo pisati spoštljivo. Predaleč bi me odvedlo, če bi v potankosti. našteval vse krivice, o katerih moramo pisati spoštljivo. Omenim naj le, da po krivdi VU ni na skoro nobenem javnem uradu dvojezičnega napisa, da ni nobene ulice s slovenskimi imeni, da ni niti sledu o slovenskih predavanjih na tržaški univerzi, da n. pr. v tramvajih lahko najdete poleg italijanskih opozorilnih napisov tudi angleške, medte m ko slovenskega zaman iščete, čeprav sedi v tržaškem občinskem svetu osem slovenskih zastopnikov, angleškega in ameriškega pa seveda ni nobenega. Vse to pa je izraz tiste asplošne politične linije«, kot jo imenuje v svojih poročilih Varnostnemu svetu poveljnik cone A gen. Airey, in ki se glasi: ((Priključitev Trsta k Italiji». Prav ta splošna politična linija je v popolnem nasprotju z interesi našega življa, ki o Italiji noče več slišati, ker ga je Italija hotela zbrisati s površja zemlje. Zato je naš dnevnik odločno nasproten tej politični liniji VU. in se proti tej li• niji odločno bon. Naš živelj skupaj z italijanskim demokratičnim življem je torej proti priključitvi k Italiji in je za spoštovanje mirovne pogodbe ter za uveljavitev vseh njenih demokratičnih določb, zlasti onih glede narodnostne enakopravnosti. Naš dnevnik piše zato proti kršitvam te pogodbe, ki jih počenja i-sakodnevno VU, piše proti krivičnemu vključevanju ((de jactO), Trsta v Italijo. Politična linija našega dnevnika je torej p odločnem nasprotju s politično linijo VU, ki je v nasprotju z interesi našega življa. Zato se_ dnevnik proti tej liniji bori, pri čemer pa je seveda prisiljen pisati spoštljivo in «neškodljivo». Dvoje je torej interesov: na eni strani interes in koristi slovenslce-ga življa in vsega demokratičnega prebivalstva, katerega glasnik je naš list; na drugi strani pa interes VU, ki je v ostrem nasprotju z našim. Zato se zdi, da je že ram obstoj glasila interesov, nasprotnih ((splošni politični liniji VU», ((škodljiv« in njegovo pisanje ((nespoštljivo«. Interesi VU pa so interesi njunih vlad. Zato ti interesi ne morejo biti interesi našega življa in tudi ne našega dnevnika Na drugi strani pa je naloga VU,'prav tako delati v interesu tukajšnjega življa ker ji to nalaga mirovna pogodba. na podlagi katere mora vladna,. v coni A. ,,yrnkV 3e p? mojem mnenju vziok, da je nas dnevnik tretjič pred tem sodiščem: naš list zastopa interese tukajšnjega življa, politika VU pa ne. To dovolj doka- ”ešieti še vedno veljavni fašistični ukazi, kakor tudi . ------------ kršit- ve določb mirovne pogodbe, če-prav .je VU. na oblasti ravno na ] podlagi določb te pogodbe, ki jo • sistematično krši. Zato smatra VU naše pisanje za škodljivo in nespoštljivo za razliko vseh drugih dnevnikov, ki zastopajo skupaj z VU politiko kršitve mirovne pogodbe, t. j. politiko VU. Edino na ta način si lahko razlagamo, zakaj ni VU postavila pred sodišče demokristjanskih dnevnikov ((Ultimissimc)) in «Gior-nale di Trieste«, čeprav sta oba dnevnika poročala o pretepanju delavcev na sedežu civilne policije. Ce bi torej naš list zastopal vladno politično linijo, danes ne bi bil že tretjič pred sodiščem, čeprav je poročal o tisti zadevi kot vladni list. V tem je vzrok, da se nam — kljub vse,mu trudu in naporom našega uredništva. da piše o takšni politiki VU spoštljivo in neškodljivo. pod težkimi pogoj i. anahronistične vojaške zakonodaje, pod pogoji t.ežle borbe za ukinitev vseh fašističnih zakonov, vseh krivičnih odredb in ukazov, — že tretjič sodi. Po sredi so torej življenjski interesi našega življa, katerega glasnik smo. In dokler obstaja in živi na tem ozemlju naš živelj, dokler obstajajo njegovi interesi, dokler bo vojaška uprava nasprotovala tem interesom s svojo politiko priključitve k Italiji in z ohranjevanjem fašističnih zakonov, vse dotlej bo VU smatrala naše pisanje za nespoštljivo, kot ga smatra za razliko od vladinega tiska tudi sedaj. To pa pomeni, da bo morala VU 'smatrati nujno za sebi škodljive tudi interese življa, ki ga mi zastopamo iz česar dalje sledi, da bo smatra-latudi sam obstoj tega življa za (Nadaljevanje na 2. strani^ Včerajšnja razprava proti ..Primorskemu dnevniku BI (Nadaljevanje e l. strani) ODG. UR.: «Rezultati mojega raziskovanja so sledeči: Takoj. že nrej ko sem nastopil službo. sem opazil., da naslov samega članka ni v redu, ker ne odgovarja tekstu. Ko senj prejel obtožnico. sem se o tepi informiraj in urednik, ki vodi drugo stran, je povedal, da ere za tiskarsko napako, t. j. na koncu naslova manjka vprašaj. Zato sem opozoril vodjo stavcev v tiskarni. Dejal je. da bi se to ne zeodilo. če bi razumeli slovensko, ker velja tudi za ostale stavce, ki sestavljajo naslove, Nato sem o zadevi govoril z urednikom druge strani... Tu je mr.Bayliss prekinil našega tov. odg. urednika naj pusti to, kar je slišal. ODG. UR.: «Kljub temu ti rad povedal nekai splošnih ugotovitev, ki se tičejo pogojev in položaja, v katerem se nahaja »Primorski dnevnik» glede spoštljivega in škodljivega pisanja. «Primorski dnevnik« je bU zaradi tega že dvakrat obsojen, in sicer lani na 2 milijona 800 tisoč lir. To je na vsak način velika vsota, ki bi lalf-ko uničil? naš list, če ne bj vse demokratično prebivalstvo s krasno nabiralno akcijo nabralo prostovoljne prispevke«. Predsednik Bayliss je tudi tukaj prekinil našega odg. urednika, češ da je to propaganda. ODG. UR.: «Ždi se mi, da moram kljub temu ugotoviti, zakaj je «Primorski dnevnik« že trikrat pred sodiščem«. Tudi tukaj je predsednik prekinil našega odg. urednika, češ da o tem že vemo. ODG. UR.: «Govoriti sem hotel ■o dejstvu, da je «Primorski dnevnik«, edini slovenski dnevnik, med tolikimi časopisi, že tretjič pred sodiščem. Govoril bom o dejstvih. Prvo dejstvo je, da je glasilo OF». Zopet je našega tov. odg. urednika prekinil mr. Bayliss, češ da to ni vzrok, da je pred sodiščem. ODG. UR.: «Bom razložil. Zato ker drugi listi«. Bayless ga zopet prekine, češ da to nima opravka z obtožbo. DG. UR.: »Zvezo im?, da sem že trikrat pred sodiščem, drugi listi pa ne«. Bayliss Vztraja, da stvar nima iopravka. ODG. UR.: «Hotel sem poudariti, da so globji vzroki, ne samo ta članek, temveč predvsem politična linija dnevnika, ki je v nasprotju s politično linijo vniaškp uorave«. Tudi tukaj je predsednik sodišča prekinil našega tov. urednika, češ da ni pred sodiščem zaradi tega in da je bil tudi prej pred sodiščem zaradi drugih stvari in povedal, zakaj je bil list prvič obsojen, med tem, ko se zg drugo obsodbo ne spominja. ODG. UR.: «S tem nisem mislil, da sem tu zaradi različnega mnenja. Preje nisem mogel dokončati svojih misli. Povedati sem hotel, da je «Primorski dnevnik« vedno prisiljen kritizirati linijo, ki je njemu nasprotna. Posledica te politične linije vojaške uprave je, da so ,v veljavi še mnogi fašistični zakoni. Lahko jih naštejem!« Predsednik sodišča je zopet prekinil, češ da tudj to nima nič opravka. ODG. UR.: »Povedati sem hotel, da je zaradi tolikih fašističnih določb težko pisati spoštljivo in neškodljivo. Poleg lega sem prejel n. pr. obtožnico samo v italijanščini in angleščini, čeprav je slovenščina enakopraven jezik.« Zaradi te ugotovitve o zapostav- I i jan ju slovenskega jezil: a je predsednik mr. Bayliss zopet prekinil obtoženca, češ da hoče uporabit; to sodno dvorano za to, da b; tu prinesel vse obtožbe Slovencev proti sedanjim zakonom, vojaški upravi, mirovni pogodbi itd. Tu je bil proces odgoden do popoldne. Na začetku popoldanske razprave je Bayliss povedal, da je pregledal časopise, kj jih je predložila obramba, in jih sprejme kot dokazila obrambe. OpG. UR.; «Ker mi g. predsednik ne dovoli, da bj dalje govori! o splošnih vzrokih pisanja in o pogojih, v katerih se nahaja ((Primorski dnevnik« v pogledu spoštljivega pisanja, bom govoril samo o članku, čeprav je »Primorski dnevnik« politično glasilo in se politika ne more ločiti od razpravljanja o tem članku. Omenil sem težki položaj uredništva ((Primorskega dnevnika« o spoštljivem in nespoštljivem pisanju. Sedaj pa naj omenim še previdnost v objavljanju vseh poročil, ki se tičejo vojaške uprave. Ze iz datuma, kdaj je bil članek objavljen, je to vidno. Naše uredništvo je vedelo za ježke dogodke v palači Dante že istega dne bilo pa je previdno in ni 26., 27. in' 28. VIII. t. 1. nič pisalo o zadevi. To je uredništvo pisalo šele 30. VIII.. ko je sledilo tisku in se o nadaljnjih dogodkih t. j. stavki itd. informiralo. Sele, ko je iz vsega poročanja sledilo, da se je dogodek res izvršil, zlasti pa dejstvo, da s strani odgovornih oblasti ni bilo nobenega demantija, je naše uredništvo to napisaio. Vojaška uprava pa je v primerih veliko manjše važnosti mnogo bolj hitra in ekspe-ditivna. Naj navedem primer. Pred enim mesecem je »Primorsk; dnevnik« na četrti strani spodaj na ne-važnem mestu objavil majhen članek z vestjo o graditvi nove ladje v okviru ERP. Takoj drugi dan so s tiskovnega urada telefonirali, kje smo izvedel, za to vest. Ko ni bilo demantija s strani vojaške uprave niti 26. niti 27. niti 28. avgusta, niti 29. avgusta, se je u-redništvo odločilo, da bo objavilo članek. Sele čez dva dni, t. j. ko je že ves tisk že pet ali šest dni pisal o tej zadevi in ko je zgražanje prebivalstva doseglo vrhunec, je tiskovni urad izdal poročilo, da so vse vesti o omenjeni zadevi v časopisu neresnične. Da bi objektivno poročali in da se sliši stališče obeh strank cR^vcev in delodajalcev — delodajalec je tukaj vojaška uprava — smo takoj objavili to poročilo v celoti, t. j. 2. t. m. samo štiri ure po prejemu. Isto poročilo sta dala »Corriere« in «Giorna’e di Trieste«. Obenem smo javili p procesu proti našemu odg. uredniku, listu «Corriere di Trieste« in o prepovedi lista «Unita» za 30 dni. Hkrati smo poudarili, da je ta u-krep drastičen in radikalen ter pokazali na dve meri. na diskriminacijo vojaške uprave.« Predsednik sodišča zopet prekine obrambo našega odg. urednika, češ da ga ne zanima kaj je bilo storjenega po 30. VIII. t. 1., da ne mara slišati, zakaj je on (naš odg. ur ) pred sodiščem, drugi pa ne. ODG. UR.: »Vračam se na sam članek. Obtožnica ne navaja točno inkriminirane stavke, temveč pravi, da je na splošno vsebina škodljiv« 'in nespoštljiva«. Sodišče je nato ugotovilo, da je škodljiv in nespoštljiv naslov, del podnaslova ter prvi, drugi, sedmi in osmi odstavek članka. ODG. UR.: »Potemtakem grem po vrsti. Zaradi naslova sem že povedal, da ne odgovarja tekstu in da manjka vprašaj. TRŽAŠKI DNEVNIK Dr. Maks Jerič Resnica ne more biti nespoštljiva in škodljiva »Prvi odstavek govori v glavnem o pretepanju delavcev, ki so jih obtožili tatvine. Glede pretepanja sem govoril z enim delavcem, ki mi je povedal, da je bil pretepen. Govoril sem tudi z drugimi delavci, kj bodo pričali. Obramba bo predložila imena in druge dokaze. Pozivam pa vse urednike tukajšnjih časopisov, naj pred sodiščem Izpričajo, kako so zvedeli o škandaloznem dogodku pretepanja, o katerem so pisali, ker sem prepričan. da so pisali resnico. Tudi obe sindikalni organizaciji sta zaradi pretepanja delavcev izdali proteste. Prepričan sem, da sta za Ut imeli dokaze in da bosta podprli obrambo. Vaz prevzemam odgovornost za članek, ker sem prepričan, da je zadeva s pretepanjem resnična. Resnica pa ne more biti nespoštljiva in škodljiva!** PREDS. BAYLISS: »Ali ste tud: prepričani, da milijoni kolonialnih narodov ječijo pod krvavim bičem?« ODG. UR.: «Vsi kolonialni narodi, ki nimajo svoje neodvisnosti, ječijo pod njihovimi vladami«. Predsednik Bayliss smatra, da obtoženec s tem «ni odgovoril na vprašanje«. ODG. UR.: ((Prehajam na drugi ed.dtavek. Rmatram, da je ta odstavek z ozirom na resničnost prvega odstavka umesten in da ni škodljiv ter nespoštljiv. O sedmem odstavku, v katerim »e trdi, da »delavci in nameščenci angloamcriške vojaške uprave nimajo nobene kolektivne pogodbe«, bosta pričala predstavnika obeh sindikalnih organizacij, ker je bilo o lem vprašanju razpravljano v zvezi s stavko teh delavcev. Tožilec kap. Dye in predsednik ugotovita, da ta stavek ne spada v obtožbo, temveč da v sedmem odstavku spada pod obtožbo samo trditev, da angleška komanda dolguje za zdravstveno zavarovanje nad 80 milijonov lir. ODG. UR.: «Glede tega odstavka o dolgu 90 milijonov lir angleške komande je že dejal sam g. predsednik sodišča, da ga je mogoče razumeti s prvim delom odstavka«. BAYLISS: «Dejal sem, da je treba iti nazaj, na začetek, da se razume kdo so ti delavci«. ODG. UR.: «Kaj je to angloame-riska vojaška uprava? Običajno mnenje je. da so vse sile ne glede na razporeditev in notranje organizacije mišljene pod angloameri-iko vojaško upravo«. BAYLISS: ((Mnenja, ne dejstva. Mene zanimajo dejstva«. ODG. UR : «Dejstvo je. da imata ustanova «Betfor» in angloameriška vojaška uprava en in isti r.ačun ?>ri INPS in da b| bilo logično da e v tem računu tudi TRUST«. Predsednik zopet prekine obtoženca, naj ne govori o tem kaj je logično. ODG. UR.: ((Uredništvo je vedelo za pismo, ki ga je ustanova INPS pisala, da je ameriška komanda dolžna 60 milijonov lir za dve leti.« Tu je Bayliss zopet opomnil obtoženca, da so Amerikanci neodvisni. ODG. UR.: »Hotel sem povedati, da je v tem stavku beseda „angle-ška” očitno lapsus in bi se očitno morala glasiti ,.ameriška”. Mislim, da bo sodišče ta lapsus upoštevalo, ker je očiten. Tu se ie razvil živahen besedni dvoboj med obrambo in predsednikom sodišča o tem, kdaj lahko imajo besede običajni pomen. Odvetnik dr. Baša je zahteval, da sodišče zaradi dokazanih dejstev upošteva ta očitni lapsus. ODG. UB.: «Obtožnica pravi, — ..vsebina članka”. Ta pa je v tem, da govori o vseh delavcih, ki so uslužbeni pri angloameriških vojaških silah. Vzeti je treba torej članek v celoti, ker rezultira, da imajo angloameriške oborožene sile 90 milijonov lir dolga. Cc sodišče lapsusa ne upošteva, potem ta trditev o dolgu gotovo ne more biti žaljiva za ameriške sile, ampak samo za angleške«. Proces se nadaljuje danes ob 8.45 uri. Zakaj ravno ,Primorski dnevnik"? (Nadaljevanje s 1. strani) škodljiv in nespoštljiv. Obstoj našega življa pa seveda ne more biti škodljiv. Zato tudi naše pisanje, pisanje, ki zastopa nje-, gove interese, ne more biti neškodljivo niti nespoštljivo. Kajti obstoj našega življa in njegov miren razvoj na vseh poljih: političnem gospodarskem in kulturnem, zadostitev potret) tega življa na vseh teh poljih, je edino v interesu tega občutljivega deia Srednje Evrope in eseh narodov ter človeštva sploh. Zato je bilo, je in bo tudi v bodočnosti, vse naše pisanje edino v interesu našega ljudstva. Zato naše pisanje ni škodljivo in nespoštlji po za nikogar, ki trdi — pa tud i ne za VU, ki trdi, da dela in uprav-lia to ozemlje v interesu tega življa Tudi članek, ki je pod obtožbo, je napisan v interesu tega življa, ker so o njem opisani dogodki,da bi se opozorila oblast na določene pomanjkljivosti na nedopustljive postopke njenih uslužbencev, trn posledice, ki bi jih delairstvo lahko imelo zaradi neizpolnjevanja določenih obveznosti itd. Vse v cilju, da se nedostatki odstranijo in stanje izboljša. Zato tudi ta članek ne more biti niti škodljiv, niti nespoštljiv. One 6'. t. m. je v sanatoriju v Nabrežini umrl znani tržaški advokat, slovenski rojak dr. Maks Jerič. Rodil se je na Opčinah 6. septembra 1325. Oče mu je kmalu umrl in mladi Maks je moral prehoditi vso trnjevo pot nekdanjega slovenskega študenta. Prebrodil je vse težkoče in leta 1928 je odprl odvetniško pisarno v Trstu, ki je delovala do njegove smrti. Ze kot dijak se je Maks Jerič udejstvoval pri delu na terenu s tistim prirojenim demokratičnim duhom, ki je vedno dičil tržaške Slovence. Bil je soustanovitelj akademskega društva «Balkan», ki st je posebno proslavilo z ustanovitvijo premnogih ljudskih knjižnic po vaseh tržaške okolice in bližnjega Krasa. Bil je delaven član in odbornik raznih drugih društev, posebno na Opčinah. Kot odločen antifašist je bil med zadnjo vojno dalje čas# interniran. Po vojni je bil posebno agilen kot Član in sodnik epuracijske komisije ter kot član zadruge vojnih o-škodovancev. V internaciji in pri svojem napornem delu si je nakopal bolezen, kateri je sedaj podlegel. Vsj smo ga poznali ne samo kot odvetnika in javnega delavca, ampak tudi kot odličnega samouka na področju biologije ter kot nenad-kriljivega veselega družabnika. Vsi smo ga poznali in vsi ga bomo o* hranili v trajnem lepem spominu. Naj mu bo lahka domača openska zemlja! ie dokazalo svojo solidarnost s prizadetimi šoferji RASC in lokalnimi časopisi Pokojni Maks je vedno ohranil svoj trdni in pošteni značaj. Qd leta 1942 je bil član Osvobodilne fronte. Njegovi nasveti so bili vsem aktivistom vedno dragoceni, ker je kot jurist znal vsako stvar pravilno oceniti. Kljub svojim letom in kljub svojemu stanu je ostal vedno z ljudstvom v najtežjih časih in je ostal zvest član Osvobodilne fronte do svoje smrti. Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje izreka svojcem pokojnika ob težki izgubi globoko sožalje. »Unita« e sempre al centro degli avvenimenti cittadini« piše včerajšnja «Voce Comuntsta« (s kate-rijn so za sebe ublažili ukrep vojaške uprave) «pozabljajcč» pri tem, da ne gre tukaj samo za ta časopis, temveč di* sta v vsej stvari še najbolj prizadeta časopisa »Primoraki dnevnik« in »Corriere d; Trieste«. od katerih prvi je že pred vojaškim sodiščem, proces proti drugemu pa je bij začasno odgoden. Ce ba šlo kominfurmistorn za to, da se resnično zaščiti svoboda ti*a ter da se odločno nastop* proti ukrepu vojaške uprave, bi potem prav gotovo ne pomišljali povsod in ob vsaki uriliki samo ukrep proti časopisu »Unita«, temveč bi odločno protestirali tudi proti temu. da se postavita pred vojaško sodišče dva lokalna časopisa, ki sta prav tako kot «Unita» branila interese prizadetih delavcev ter nastopila v njihovo zaščito. Toda kominformistom, zvestim svoji stari liniji, ni do takega stališča; zato proglašajo tudi vse protestne stavke, ki so jih izvršili tržaški delavci v znak solidarnosti s prizadetimi šoferji in prav tako tudi s prizadetimi časopisi (in ne amo »Unita«), kot znak solidarnosti edinole do časopisa «Uni(a». Veliko zanimanje za potek procesa proti našemu časopisu kot tudi razburjenje, ki vlada med poštenim demokratičnim prebivalstvom Tržaškega ozemlja, sta najboljši dokaz, da je delavstvo danes pripravljeno voditi še nadaljnjo borbo, samo da dokaže svojo solidarnost s šoferji kot tudi s prizadetimi časopisi. Delavska zbornica, ki je pred dnevi izdala za njo tako že preveč oster protest prot; ukrepu vojaške uprave, je pa popolnoma izpreme-nila svojo linijo. Nič več noče slišati o nekaki obrambi tiskovne svobode niti o skupni borbi vsega delavstva v znak solidarnosti s prizadetimi šoferji RASC. Boji se namreč, da b* še enkrat zgrešila «pra- Že mesec dni traja protestna stavka v Tovarni strojev Delavska zbornica ni „poučena" o tej stavki? - Čudno stališče urada za delo V Tovarni strojev se še vedno nadaljuje protestna stavka, ki traja že skoraj mesec dni. Delavci montažnega oddelka, ki so stopili v obrambo svojih najosnovnejših pravic, se nočejo vrniti na delo, dokler vodstvo tovarne ne bo ugodilo njihovim upravičenim zahte« vam. Zelo čudno pri vsej stvari je stališče Urada za delo, ki je pokazal pri reševanju tega tako važnega vprašanja tolikšno mero pasivnosti. Namesto da bi se na skupnih sejah, katerim prisostvujejo tudi voditelji tovarne, zavzel za interese prizadetih delavcev, ostaja popolnoma ob strani ter dopušča, da se vprašanje zavlačuje v nedogled. Vsem je že znano, da sta bila oba delavca montažnega oddelka odpuščena samo na podlagi prijave dveh delovnih nadzornikov, čeprav so proti tem prijavam pričali vsi tamkaj zaposleni delavci ter s tem dokazali, da vsebina teh prijav ne odgovarja resnici. Vodstvo tovarne je ne glede na te izjave odpustijo ba delavca, ne da bi se v tem vprašanju kakor koli pogovorilo in posvetovalo s tovarniškim odborom. Pod pritiskom odločnega stališča delavcev montažnega, oddelka je bilo vodstvo sicer prisiljeno kasneje ublažiti svoj krivični ukrep ter je izprensenilo odpust dveh delavcev v samo začasni odpust, kar pa tvari bistveno ne izpremeni. Razen že zgoraj omenjenega čudnega stališča Urada za delo pri reševanju lega vprašanja, je še bolj ■udno, aii lahko bi rekli ie za njih tradicionalno stališče voditeljev Delavske zbornice, ki postopajo tako, kot bi za protestno stavko niti ne vedel* oziroma tudi če bi bili 0 njej poučeni, bj se jih prav nič ne tikala. Pri tem pa seveda pozabljajo, da so se protestne stavke udeležili tud* njihovi člani, ki so s tem dokazali svojo solidarnost s krivično odpuščenima delavcema, katera sta se zavzela za obrambo pravic vsega delavskega razreda. Enotni sindikati so že pred časom poslal* Delavski zbornici poziv, da bi tudi ona pristala na pro-testno stavko, ko gre vendar samo za obrambo interesov delavskega razreda; toda t-* poziv je 06tal do danes brezuspešen. Delavska zbornica vztraja na svojem dosedanjem stališču ter s tem dokazuje, kako malo povezanosti je med vodstvom in njenim članstvom, ki mnogo bolje razume potrebe današnje odločne borbe v ofenzivi proti delodajalcem. Na vsak način se bo moralo vodstvo Delavske zbornice vendarle odločiti in pokazati pred svojim članatvom svoje pravo lice, ki je in ostane lice branilca interesov — delodajalcev. IMENOVANJE PROFESORJA OBIGONE TRST, 7. (PIO) — Z upravnim ZVU št. 51, ki je bil nedavno podpisan, je bil imenovan profesor Avguštin Origane, proferos javnega prava, za nadomestnega člana komisije za izpite pravnih prokuratorjev za leto 1949. Aa ukaz je stopil v veljavo 1 .septembra 1949. vo» pot ter zašla tja, kamor bi ji njeni gospodarji ne dovolili. Zato je tudj odločno nastopila proti vsakršnemu sklicanju protestnih stavk ter prepovedala tudi svojim članom, da bi se teh udeležili. Tako so se na primer zadnjih protestnih stavk v znak solidarnosti s šoferji RASC in s prizadetim časopisjem udeležili po večini le članj Enotnih sindikatov ter le nekateri člani Delavske zbornice. Toda kljub takšnemu stališču so te protestne stavke popolnoma uspele; naj omenimo samo, da so stavkali že delavci ladjedelnice v Bar-kovljah, uslužbenci Podjetja Koz-mann in delavci kamnoseka v Nabrežini. Med trajanjem protestnih sta-vk So imeli delavci tudi svoja zborovanja, na katerih so razpravljali o vprašanju šoferjev RASC in o ukrepu vojaške uprave proti lokalnim časopisom ter ao izglasovali tudi resolucijo v znak solidarnosti s šoferji, kot tudi s prizadetimi časopisi. Dijaki, pozor! Vsi dijaki kriškega kolektiva so vabljeni na#sestanek, ki bo jutri 9. t.m. v ul. R. Manna 29 ob 17. Razpravljalo se bo o važnih šolskih problemih. —O— Dijaki počitniške kolonije z Viča so vabljeni na sestanek, ki bo jutri 9. t.m. v ul. R. Manna 29 ob 17. Razpravljalo se bo o šolskih problemih. Pridite vsi! Delavci prehrambene industrije upajo na povoljno rešitev svojega položaja Ze več časa vodijo uslužbenci prehrambene industrije borbe, da b; dosegi* rešitev nekaterih bistvenih vprašanj, ki bi lahko pripomogla k izboljšanju njihovega življenjskega položaja. V svojih upravičenih zahtevah so predvsem izjavljali, da bi jim morala posamezna vodstva tovarn dajati mesečno določeno količino hrane, ki bi jo lahko brezplačno odnesli na svoje domove. Vodstva teh zahtev seveda niso hotela sprejeti, češ da so naročila v tavernah tako majhna, da bi pomenilo dajanje brezplačnih pridelkov preveliko žrtev. Borba za rešitev tega vprašanja se je v zadnjem času tako zaostrila, da so bili delodajalci prisiljeni pričeti pogajanja s predstavniki svojih uslužbencev na Uradu za delo. Dclgo časa so vztrajali pri svojem prvotnem stališču ter niso hoteli slišat* o predlogih svojih delavcev. Sele po dolg] borbi so se vendarle vdal; fer so izjavili, da so pripravljeni sprejeti zahteve svojih uslužbencev, toda samo pod pogojem, da bo tudi vojaška uprava pripravljena nuditi prehrambeni industriji svojo pomoč. V pričakovanju odgovora na ta predlog, so se pogajanja začasno zaključila. Na vsak način pa obstaja možnost, da bo vprašanje v čim krajšem času povoljno rešeno. Tramvaj so gasili Komaj se je v torek zvečer premaknil tramvaj št. 6 s postaje na trgu Liberta, že so nekateri potniki opazili, da se izpod koles nekam kadi. Hitro so na to opozorili sprevodnika in vozača, ki sta tramvaj takoj ustavila. Potniki so o-hranili mirno kri ter so takoj izpraznili vagon t.er pomagali tramvajskima uslužbencema pri gašenju ognja, ki se je že začel širiti. Kmalu so na mesto prihiteli tudi OBVESTILO STARŠEM Tržaški otroci iz okrevališč v Ponikvah in v Gozdu-Mar-luljku v Sloveniji in otroci, ki so ostali še iz počitniških kolonij, se bodo vrnili v ponedeljek 12. t.m. z vlakom, ki prihaja v Trst Ob 20.39. Starši naj jih počakajo na postaji. AVVISO Al GENIT0RI 1 baoibini chc si trovano nel-le case di cura a Ponikve e a Gozd-Martuljek in Slovenia e i barabini che sono ancora riraasti nelle colonie estive, torneranno lunedi 12. c. m. col treno in arrivo a Trieste alle ore 20.30. I genitori sono pregati di at-tenderli alta stazione. gasilci, ki so v kratkem času ogenj popolnoma pog?.sili. Ker so bile okvare bolj neznatne, je lahko tramvaj po hitrem popravilu nadaljeval svojo pot. Krik tovarišev ga je rešil V torek popoldne se je pripetila v tovarni zopet nesreča, pri kateri b* bil skoraj izgubil svoje življenje šestdesetletni kurjač Nicola De Fonso, stanujoč v ul. Fornace št. 3. Bil je zaposlen pri svojem delu, ko se je iz še neznanih vzrokov utrgal nad njim velik kos železa; krik prisotnih tovarišev je nesrečnega delavca opozoril, da se je v zadnjem trenutku toliko u-maknil, da ga železo ni zadelo z vso močjo, temveč ga je le nekoliko oplazilo. Zaradi poškodb, ki jih je pri tem zadobil. so ga z Rdečim križem prepeljali v bolnišnico, kjer bo moral ostati nekaj dni na opazovanju. Ponočna rokoMa aa trgu Havana Preteklo noč so službujoči policisti naleteli na trgu Cavana na tri vročekrvneže, ki so se na vso moč pretepali. Seveda so se policisti vmešali v to ponočno rokoborbo ter so odpeljali nadobudne pretepače na policijsko postajo. Pri zasliševanju sta prizadeta La-ghi Rudolf, star 28 let, stanujoč v ul. Commerciale 36 in Andrej Mar-zari, star 33 let, stanujoč v ul. Funta del Fono, izpovedala, da sta se mirno razgovarjala na trgu Cavana, ko se jim? je približal Silvano Glavina, ki ju je ogovoril ter se predstavil kot policijski a-gent ter zahteval od njiju osebne izkaznice. Zadržanje in postopa-Glavine je oba t?ko razburilo in razjezilo, da si nista mnogo obotavljala, temveč sta ga pričela tepsti; Glavina seveda ni ostal samo v defenzivi, temveč je tudi sam prešel kar v ofenzivo — in pretep je bil tu. Iz delovanja ASIŽZ V ponedeljek 5. t. m. so imele plenarni sestanek žene II. okraja, v torek 6. t. m. pa žene III. okraja. Na obeh sestankih je podala tov. Alma Rešičeva obširno politično poročilo in žene so se zelo živahno udejstvovale v diskusiji, zlasti so pokazale veliko zanimanje za problem Slovenske Koroške jn z vsem kar je z njo v zvezi z ozirom na njene meje, ki so ostale v glavnem po krivdi Sovjetske zveze nespremenjene. BRISANJE PRISEDN1KOV TRST. 7. (PIO) — Nedavno podpisani ukaz ZVU št. 182 je izbrisal iz seznama prisednikov porotnega sodišča, 155 oseb, ker so ali umrle, ali osebno zadržane aii nimajo stalnega bivališča na anglo-ameriškem področju STO. lllllllllllllllllllllll!lllllllll!Jllllllllll!l!IIIMIIIIIIIIIIIIIII!IUIII(llltll< V soboto 10. bm. --- gostovanje v dvorani P nega društva na Kontovelu z Goldonijevo komedij*] MirandoUnu Nočna služba Depangher, ul. Sv. 5u5ta.,| 94155; Gmeiner, ul. Giulia , 6108; Tamaro-Neri, ul. «aI'te, 7623: Signori, trg Ospedatej 93006; Harabaglia v Barko™*, 5728 in Nicoli v Skednju, tel’ imata stalno nočno služ^ J Zaradi počitnic so do zaprte sledeče lekarne: Df burg, Godina Enea, Prendi® te, Serravallo, Viclmetti- II RADIO i JUG. CONA , (Oddaja na srednjih val°v® ! aii 1250 ltc) ČETRTEK 8.9.19* ... 6.30: Jutranja glasba. jMLfj čila (v ital. in slov.). glasba. 12.00: Lahek *r(.ttt' spored. 12.30: Makedonski;, fine poje Bukovec Vilm®' ročila (v ital. in slov.)-hannes Brahms: Dvojni A-molu. 13.45: Našim rAfi ital.). 14.00: Igra zabaVfU^#; pod vodstvom Bo;””“ 14.30: Pregled tiska in r —, ital. in slov.). 17.45: Plesn®.. 18.00: Komorna glasba. tenorist Rudolf Francij* gjjš1 mladih (v slov.). 19-00- ^ medigra. 19.15: Poročil® ^ pd* slov.). 19.45: Slov narod®6, b 20.00: Teden hrvaške ____________• na H rodne pesmi igra na Marij Sancin. 13.15: BeS a 13.45: Češke in slovaške ‘i 14.00: Poročila. 14.15: gled tiska. 14.28: popoldabr«^' it.fio. t “t'” u» j*? ba. 17.30: Plesna glaS55i- ... *?«»•! Glasbeno predavanje. na za Slovence. 19.20: rak: Dumky trio. 19.< ba. 19.45: Poročila. glasba. 20.30: Okno v s“j; f Smetanove miniature. J, ski oder - Klabund: X „*»!) v treh dejanjih. 22.30: 'e »jf cert. 23.00: Plesna glasba- j; J ročila. 23.30: Kaj Vam f nji spored. 23.35: Polno01 KINO ROSSETTI. 16: »Zased® morja«. T. Povver, šr j( if EXCELSIOR. 16.30: «Sre°® T ono Tiirnnr RO” .ilffl I FENICE. 16.30: »Nepr em»l“ Gurk«, Wallace Beery- £ FILODRAMMATICO. “ i ITALIA. 16: »Pozdravljen .ji. po"Y Greer Garson, Robert p, p _ ALABARDA. 14.30: »CiU 1 1 Erol Flynn. «1*1 1MPERO. 16: »Sin strele*. v Don ali. 1 VIALE. 15: «Vohun SU)l£a J res Del Rio, G. Sander5'); GARIBALDI. 15.30: «0jet®11'*' J Povvor, Dorotky Lam»ur' jV MASSIMO. 16: «MariZ»»' 0’Brien, June Al))'®00’ ARMONIA. Zaprt. -.mi* NOVO CINE. 16: «R®ZD imena«, J. Hodiak. mi' SAVONA. 18: «Madame Garson ln Walter Pi4e°nv/' ODEON. 16: »Napisano Durbin. . . IDEALE. 16: «V mošvir)u - Andreys, A. Baxter. žil,{ MARCONI. 16: »Dogodi«1' Blissa«. »f*5 KINO OB MORJU. 16 / sprevod v Moskvi«. .[jpi* RADIO. 19.30: ((Gospod » f Jouvet in Suzy Del® VENEZIA. ((Tarzan m f ni®»- „rn» VITTORIA, 16: «NeV®‘ Gianni in Pinotto. . aZZURRO. 163.0: »A«**'v» ’ ADUA. 15: ((Mlddletofl0 M Rita Hayworth. . iiv BELVEDERE. 16.30: «V!* M. Scott. ( BJ GRAD SV. JUSTA. AUSONIA, 21.30: «M>r * thier«, Greta Garbo, „ft). ’ KINO V LJUDSKEM ’ jj »Kobra«, Marta Mon,f $ SKOLJET. - na prosti * «Vesela kmetija». «jr M* K GOSTILNA BROCCHE |t »Zmota boga Canga« 'lTiI)e* . KINO NA OPČINAH- D (C smatramo za %«litev n^**1 yPraJanj ravno Ha v našega zadružnega do- **» domu.: Ir> uitiljtv 0111 ie danes jasno delt nuj,8' da ie dogotovitev tega zaveda tn potrebna. Zlasti pa se Pravljj , talone mladina, ki prizma j,,. Saditvijo zadružnega sVoje bjj^^embnejši temelj za i° gospon delovanje ter za svo-4o sedj8*10 osamosvojitev. Ta-rišča(i od*15 1,0 ^eba Pustiti izkopi ju nekdanjih izžemalcev v “‘»st d0ga?,7tih' .kakor se je na W njihovim predni- I S v>" delo ga zadružni i® s r-ad je uspešno in naši t Poln udeležujejo z dobro f*j »slu j. „ ° *vdno. Pri današnjem ‘il ^ "s« i,eL°vaio 64 ljudi, ki so 1 s?be. samo da bo učinek m njihovega dela vidnejši. Postavili so 2It> metrov betona v dvorani kina ter na raznih drugih mestih. V prihodnjih dneh bodo dokončali se ostalo delo. S tem v zvezi želim obuditi na kratko spomin na preteklost naše vasi: 2. oktobra se bo povrnila že šestič prva oktobrska nedelja, ko so nam nacifašisti na najbolj barbarski način požgali domove, gospodarska poslopja, nas oropali in pognali iz vasi. To je bilo 2 oktobra 1843, in ta dan nam bo ostal za vedno v spominu. Od tedaj dalje smo se morali še poldrugo leto skrivati pred Nemci in fašisti, da bi nas, v kolikor se nismo mogli pridružiti NOB, ne polovili in odpeljali v taborišča smrti. Toda hkrati je pomenil ta dan pričetek še večjega odpora proti okupatorju in še neomajno odločitev, da moramo doprinesti in pretrpeti vse za dosego zmage. In po šestih letih hočemo dograditi ravno domači zadružni dom in s tein pokazati svetu, da smo obnovili ne le naše domove, marveč da smo postavili poleg vsega tega ponosno stavbo zadružnega doma, ki bo vršila v kulturnem in gospodarskem življenju našega kmetsko-delavskega ljudstva izredno važno vlogo. S prostovoljnim delom v pred- kongresni dobi pa smo hoteli posebej poudariti svojo hvaležnost do KP, ki je vso borbo za koristi našega ljudstva vodila in izvedla in ki tudi danes nenehno skrbi za napredek naših ljudskih množic. Istočasno, ko sq tudi mi veselimo njenih uspehov, hočemo v zadnjih dneh pred kongresom KP STO-ja s prostovoljnim delom nadalje pokazati, da je ni jsile, ki bi nas odtrgala od nje in njenega vodstva. Oddolžiti pa se ii hočemo saj deloma za vse njeno prizadevanje za skupno dobrobit. Vse tiste pa, ki blatijo, natolcujejo in podtikajo našemu delu neresnične nagibe, pa vabimo in pozivamo, naj pridejo 2. oktobra v Šmarje, kjer se bodo lahko na lastne očj prepričali, kako v Istrskem okrožju napredujemo. Jožko Stemberger Glem Tudi pri nas tekmujemo na čast kongresu KP Ljudstvo iz Glema je v počastitev II. kongresa KP STOja doprineslo 1595 prostovoljnih delovnih ur. S lem aktivom so pripravili 30 metrov kamenja, nakopali in pripeljali 50 metrov zemljč, 15 metrov gramoza, očistili so še 50 metrov cestnega jarka in sezidali 20 metrov zida. Toda to še ni vse. Očistili so tudi dva vodnjaka, od katerih je tako imenovani «Pesek» velikega pomena ravno zaradi svoje lege. Ta je namreč tako ugodna, da se tega vodnjaka poslužujejo lahko prebivalci vasi Glema, Skerljevcev in Boršta. Enako so s prostovoljnim delom izvršili nujna popravila na sedežu krajevnega LQ v Borštu, ostalo delo pa so napravili na cesti Glem-Boršt. Vaščani, ki spadajo pod KLO Boršt, so imeli izredni množični sestanek, na katerem so sprejeli važen sklep, da bodo cesto Giera-Boršt in cesto Skerljevec-Boršt delali skupno. Ker pa KLO Boršt v proračunu za leto 1949 nima predvidenih izdatkov za popravilo cest, so kmetje nadalje sklenili, da bodo v tem času opustili vsa nevažna kmetska dela in bo vsakdo od njih delal raje mesec dni na teh cestah. Domačini 50 tudi zadovoljni, da jim daje KLO zaradi velike suše, ki vlada letos, zaposlitev, v svojem kraju. Tako bodo dobili potrebne dohodke, ki jih bodo rabili za obdelavo zemlje in to po planu, kakor je predviden za teto 1950. Ravno v tem čuti naš kmet razliko: pod fašističnim režimom posebno v letih suše ni bilo mogoče, da bi kmet kaj zaslužil. Danes pa naša oblast skrbi ravno za to, da delovna sila ne ostane neizrabljena in da more dobiti vsakdo delo. Le tako je mogoče doseči izboljšanje življenjskih pogojev našega delovnega človeka. Nenehoma moramo obnavljati, graditi, proizvajati. Skoda xe, da imamo v svojih vrstah še majhen odstotek ljudi, ki jih že doseženi uspehi še vedno niso spametovali. Namesto, da bi stavili svoje delovne sile na razpolago in v korist domačih krajev, jo prodajajo še vedno v coni A predstavnikom kapitalizma in domačim izkoriščevalcem. Cas je, da uvidijo, da je njihova pot zgrešena in da se zavejo, da kdor dela za skupnost, bo ud skupnosti tudi prejemal. J. E. Korte V nedeljo polaganje temeljnega Kamna za zadružni dom V nedeljo bomo v naši vasi imeli dvojno zelo pomenljivo slovesnost. Polagali bomo temeljni kamen za zadružni dom in proslavljali prvo obletnico odkritja spomenika padlim borcem. Spored proslave je naslednji: Dopoldne prostovoljno delo, ob treh popoldne polaganje temeljnega kamna z govori, ob štirih igra »Gospodar« in nastop pevskega zbora narodne zaščite iz Kopra, pevske točke. Šoferski izpiti Vsi oni tovariši, ki so vložili prošnje za polaganje šoferskih izpitov, se v tem obveščajo, da se bodo izpiti vršili v Kopru dne 8. in 9. septembra od 8. do 13. ure. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tovariš Persico Jožef iz Sv. Tomaža št. 43 je 6. septembra izgubil na cesti od Sv. Tomaža do Kopra listnico z osebno izkaznico in 9000 din ter drugimi osebnimi dokumenti. Morebitnega najditelja prosi, da najdeno izroči na podružnici v Kopru. Osebno izkaznico proglaša s tem za neveljavno. Sv. Anton Slnuesno polaganje temeljnega kamna /.a zadružni dom V nedeljo 4. septembra dopoldne | kominformističnih dežel proti Ju-je bilo pri Sv. Antonu slovesno goslaviji, ki je prešla na gospodarsko polje. Ožigosal je tudi Vi-dalijevo razbijaško politiko, ki v isti vrsti s klerofašisti ruši enotnost kmelsko-delavske fronte ter se zavzema za priključitev STOja k De Gasperijevi Italiji. Spregovoril je še častnik JA in želel mnogo uspeha prj izgradnji zadružnih domov. V svojih nadalj-njih izvajanjih je opozoril, da je Žrtvoval naš narod 8 tisoč najboljših sinov za osvoboditev Trsta ter da je najboljše jamstvo za pro-evit Jugoslavije in Istrskega o-krožja povezanost ljudstva z TA. Med govori in po zaključku vsakega govora so zbrani navdušeno vzklikali Titu in KP, Polaganje temeljnega kamna za bodoči zadružni dom Y Sv. Antonu pomeni za našo vas vsekakor mejnik, ki bo dal pobudo za velik napredek naše okolice. Domače gospodarstvo in prosveta bosta kmalu po njegovi zgraditvi Čutila ugodne posledice. Zato strnimo se in delajmo čim vztrajneje za dosego tega cilja. O. A. polaganje temeljnega kamna zgraditev zadružnega doma. Gradilišče je bilo okrašeno z zastavamj in slavolokom. V imenu organizacije SIAU je pozdravil navzoče tov. Hrvatin Drago, ki se je zlasti zahvalil jugoslovanski vojski, katera se je prav tako udeleževala prostovoljnega dela za zgraditev našega zadružnega doma. Nato je prečital tov. Turk V. pergamentno listino, ki je bila vzi-dana v temeljni kamen. Clan okrožnega komiteta tov. Medica je y svojem govoru podčrtal pomen zgraditve zadružnih domov na splošno in borbo, ki jo vodi naše ljudstvo skupno z jugoslovanskimi narodi, od katerih je po krivdi imperialistov ločen. Pozival je, da se moramo še tesneje združiti in napeti vse sile, da si zagotovimo boljšo in srečnejšo bodočnost. Da smo se osvobodili fašizma je, bilo treba preliti mnogo krvi, toda končna zmaga nam je omogočila, da danes lahko gradimo novo in boljšo družbo. Končno je tov. Medica omenil gonjo S [[prosveta človeka duhovno dvigne Ji, anl* dramske družine iz Cežarjev - Pobegov v Bertokih 2? 9 ,r>enem sodobna. mor, £ljj' ft sledeča: Mati ni- slediti sodobnemu hčerka-mladinka in r stalno prepričujeta o rJ?0it,>voljrie(ja dela in iV^nv dku’ Mati ie zdo kjki r!ain raie verjame vra-'t t,ldi tej, da se lali- V*011^ * z dušami onega sve-\ tktanic z^beljivim besedam \ ** 9njJ' ki j* umakne klo-So 9*as d ?Ur*ek- skrit ono-Prepriča končno > 081 le ’ se sprijazni z na-!i,j Iffri jQ s e^i novemu času. 0 hpsprednjačUa ciganka, bo-Jo- ai. kretnjah in obleki. d," ‘tri, ' 5ledi 1 I \ bajala narav• vlo-Jerica in oče JI .Qlala mali, ki se je 4 Jo' ^^jeln ?ara!a prav J?**1 dobro svojo JC, <če'ka Jcrica m SO nekateri motili. vet S.'’ »?a b?sStv.ar b£cs *n so zato e * ‘9ra čimpreje kon- . Hi; T ' te potekal dobro, ^ bUi tisti< ki j‘m ja še 1 da ■. K*1* tSe 1? se tega, koliko lh- ;° »ost>af^Prinesli ‘oralci, da ” ’ igro na oder. in razvedrilu V‘,g< ki ml" s.e ,da j£ Ic Pr0' Predavanja za poljedelce Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo je napovedalo za v nedeljo 11. t. m. več zborovanj, za poljedelce, na katerih bodo strokovnjaki predavali o kulturi žitaric. To bo začetek obsežnega propagandnega programa za kulturo žitaric. Taka zborovanja bodo v Dolenjah, Bračanu, Borgnanu, Pe-tovljah (Foljanu), Ločniku in Standrežu. Strokovnjaki Pokrajinskega nadzorstva za poljedelstvo bodo na teh zborovanjih predvsem predavali o tehničnih pogojih kulture Vi *otrviii \‘n razvedrilu, ^ it, °» k; ->m° se ,cia je la pro-1« cii, , fca duhovno dvi-‘n stremljenje Ijud- Vangaiiel Jalovi in nelepi izgovori Kakor običajno ob nedeljah in deloma ob delavnikih, tako smo se tudi zadnjo nedeljo 4. septembra udeležili prostovoljnega dela pri gradnji našega domačega zadružnega doma. S tem smo se uvrstili še mi med vse tiste, ki tekmujejo v proslavo kongresa KP STO-ja. Toda na prostovoljno delo je prišlo le 19 oseb in 6 poklicnih zidarjev ter smo napravili 85 delovnih ur. V tem času smo izdelali 2 metra zidu in 2 metra betona ter prepeljali 103 metrov kamenja. Toda, če upoštevamo število prebivalstva naše občine, uspeh i niso taki, kot bi lahko bili. Resnica je sicer, da je zaposlenih v Kopru 72 naših ljudi, ki se udeležujejo prostovoljnega dela pri podjetjih, pri katerih so zaposleni. Poleg tega dajejo mnogi svoje sile na razpolago tudi Pri gradnji našega zadružnega doma, kar je vredno vse hvale. Nasprotno pa imamo tudi takšne, ki se sklicujejo v Vanganelu na to, da opravljajo prostovoljno delo v Kopru ali drugem kraju, kjer so pač zaposleni; če pa jih vprašaš o tem tam, kjer so zaposleni, pa se izgovarjajo, da se udeležujejo prostovoljnega dela v svojem domačem kraju. V resnici pa ne delajo ne tu, ne tam S tem izmikanjem dokazujejo ti tovariši samo to, da je njihova delavska zavest še na nizki stopnji in da ne pojmujejo pravilno važ nosti prostovoljnega dela, še man} funkcije zadružnih domov, Iti so ravno delavcu in kmetu za njego vo gospodarsko osamosvojitev tako krčevito potrebni. Koristi tega dela bomo uživali ne le mi, marveč tudi naši potomci, zato vabimo in pozivamo vse tiste tovariše in tovarišice, ki še niso napravili svoje moralne dolžnosti, naj se spomnijo gradnje našega zadružnega doma. Pridite, v enotnosti je moč, skupno bomo gradili, skupno se veselili uspehov. Le 1; žrtvovanju za skupnost bomo napredovali in bomo srečnil K. M. in ti lait a ihimoUfhi dmmik l jesensko-zimskih žitaric in o drugih poljedelskih problemih. Inšpektorat vabi vse poljedelce vasi, kjer se bodo vršila zborovanja, naj se jih v svojem interesu polnoštevilno udeleže. Za druga predavanja bo nadzorništvo pravočasno napovedalo dan, uro jn kraj teh zborovanj. Trenta se naglo spreminja v priljubljeno letovišče Predzadnjo nedeljo je planinsko društvo iz Bovca odkrilo na pokopališču na Logu v Trenti spominsko ploščo pionirju slovenskih gorskih vodnikov in enemu izmed naših najboljših planincev v preteklih časih Andreju Komacu. Za to priliko se je zbralo v Trenti veliko število turistov in izletnikov, članov bovškega planinskega društva in Bovčani pa niso imeli na programu le odkritje spominske plošče, temveč so z udarniškim delom zamenjali slabo elektriško napeljavo v planinsko postojanko «Zla-torog* in zgradili so tudi kos poti. Iz nekdanje vojaške postojanke se Trenta spreminja v pribljubljen letoviški kraj, ki je izhodišče številnih tur v Julijske Alpe. Bovško planinsko društvo je prvo pričelo s potrebnimi deli. Sindikalna podružnica Narodne banke iz Beograda pa si je tam že pred mesecem uredila prijazen počitniški d.om. Verjetno ji bodo sledile še druge ustanove, saj je v Trenti še mnogo bivših vojaških zgradb, ki se dajo preurediti v udobne počitniške domove. GORIŠKI N E V NI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Vse pogodbe podaljšane tudi za tekoče leto Lastniki ne morejo pogodb niti odpovedati niti jih spreminjati Danes seja občinskega odbora Občinski odbor bo na svoji današnji seji razpravljal o vprašanju čiščenja mesta, o pogrebih, o Lenassijevim zavodu, o zdravstveni službi, o občinskem osebju (med drugim tudi o tem, da se plačajo stroški v zvezi s službo tudi tistim uslužbencem, ki niso v sestavu tehniškega urada). Občinski odbor bo tudi proučil osnutek stroškov in načrt za gradnjo hiš za obinske uslužbence. Ppslanska zbornica je v zadnjih mesecih odobrila sledeče zakone, ki se tičejo polovinarjev, kolonov in zakupnikov, za katere jih tudi objavljamo: 1) Podaljšanje agrarnih pogodb (zakon 25.5.1949, št. 352). Vse pogodbe o polovinarju, o zakupu, mešanem zakupu in o soudeležbi se podaljšujejo tudi za tekoče leto. Iz tega sledi, da a) noben lastnik ne more podati odpovedi; b) prav tako ne more izrabiti odpovedi za spremembo delovnih pogojev; c) in končno ne more zahtevati spremembe pogodb (n. pr. zakupne ali polovinarske). 2) Polovinarstvo (zakon 25. 6. 1949, št. 352). Pridelki se razdele v tem razmerju: 53% kolonu in 47% gospodarju. Lastnik pa mora prihraniti 4 odstotke svojega deleža za izboljševalna dela; polovi-narji morajo kontrolirati, da se ta izboljševalna dela res opravijo. Delež 53 odstotkov velja za poljske pridelke kakor tudi za živino in proizvode (mleko, teleta, mlade živali sploh ter ostale živali). 3) Zakup (zakon 3. 8. 1949, št. 466). Tudi letos bo v veljavi 30% znižanje plačila zakupnine z žitaricami ali najemnine, ki se nanaša na ceno žitaric. Zaradi tega bo lastnik namesto 6250 lir prejel 4375 lir. 4) Mešani zakup. Poljedelsko ministrstvo je z aktom 11.070 z dne 14. julija 1949, naslovljenim poljedelskim nadzorstvom in pro-fektom. pojasnilo, da sc morajo pogodbe o mešanem zakupu ravnati po navodilih, ki so v veljavi za polovinarstvo ali za zakupnino. Zaradi tega velja, da se proizvodi razdele v razmerju 53% za zakupnika in 47% za lastnika; za del zakupnine pa velja 30% znižanje. Da bi oiroba nasitila sta kradla krompir Pred dnevi je v prvih jutranjih urah izvidnica orožnikov v Sovod njah opazila na neki stezi, ki pelje po tamkajšnjih poljih, dva moška, ki sta vsak s svojo vrečo na ramenu šla proti glavni cesti. Ker ni med sovodenjskimi kmeti običaj tako zgodaj delati na polju, so orožniki takoj zasumili, da ta dva nista domačina in da sta prišla tjakaj, da bj opravila delo, ki bi ga ne mogla storiti ob belem dnevu. Orožniki se jima približajo in pregledajo vreči. V njih je bilo nekaj krompirja, ki sta ga moža pobrala na tujih njivah. Bila sta namreč 35-letni Rudolf Grudina iz ul. Boschetto. Oba sta orožnikom povedala, da sta to storila, da bi vsaj za dan nasitila svoje otroke, ker da sta že namreč več časa brezposelna in brez vsakih sredstev za vzdrževanje Kljub temu pa so iu orožniki prijavili sodnim oblastem. Pregled motornih vozil Goriška prefektura obvešča vse interesente, da bo Pokrajinski inšpektorat za civilno motorizacijo in prevoz v mesecu septembru pregledoval motorna vozila v naslednjih dneh: V Gorici: vsak petek. V Tržiču: vsak četrti četrtek V mesecu. IZ SVOBODNIH KRAJEV Odkritje spominske plošče na hiši, hjer je zasedal PNOO Na Utiškem vrhu nad Idrijo so I izvršilnega odbora QF tov. France | še ogromno nalog, od katerih so že v soboto zagoreli taborniški Bevk, ki je bil v onem času pred- nekatere zelo lahko izvedljive, a ognji. Zveza borcev Idrije je namreč za prihodnji dan pripravila lepo spominsko svečanost na kraju, kjer je bil v času borbe sedež Primorskega narodno-osvobodilnega odbora. Na proslavi v nedelj,o je najprej govoril sekretar OK KPS Idrije tov. Skok, nato pa je predsednik Zveze borcev tov. Hvala odkril spominsko ploščo, ki je vzidana v hišo, kjer je bil 1- 1944 sedež PNOO-ja. Ta plošča bo kazala tudi poznejšim rodovom kraj, od koder se je organiziral še širši razmah vstaje primorskega ljudstva. Proslave se je udeležH tudi član sedniic Primorskega narodno-osvo- zaradi tega ne manj pomembne, bcdilnega odbora. Tov. Bevk je' imel. tudi govor. Za njim pa je govoril kapitan JA Petrovič, ki je, ožigosal informbirojevsko gonjo. Navzoči sc- oba govora sprejeli z navdušenim odobravanjem. Pohvaliti je treba pobudo okrajnega odbora Zveze borcev Idrije, da je s tem ko je dala vzidati spominsko ploščo na hišo, kjer je imel določeno dobo PNOO svoj sedež, pokazala, kako je treba na podeželju posvečati pozornost vsemu, kar spominja na najbolj junaško dobo naše zgodovine. Zveza borcev ima tudi na tem področju Se o omlil vene enega toka Odkar je od ponedeljka 5. f. m. v veljavi nova odredba o omejitvah uporabe električne energije, je Elektriška družba za Julijsko Benečijo (SELVEG) razdelila o-zemlje, ki mu dobavlja električni tok, na tri cone. V prvo spadajo občine Gradiška. Fara, Rcmans, Zagraj, Foljan, St. Peter ob Soči, Doberdob in Sovodnje; v drugo: Ronke, Tržič, Škocjan, Turjak in Starancan; v tretjo Krmin, Kopriva in vse ostale občine. Omejitve se izvajajo v sledečem redu: za prvo cono v ponedeljek in torek, za drugo cono v sredo in četrtek, za tretjo cono v petek in soboto. Zdi se, da se sedanje omejitve uporabe električnega toka ne bodo povečale, vsaj za nekaj časa. Tako je sklenila centralna komisija za urejevanje uporabe električne energije, ki je zasedala predvčerajšnjim v Rimu na ministrstvu za javna dela. V zadnjem času je namreč bilo v alpskih predelih nekaj padavin, ki so nekoliko izboljšale vodno stanje, če pa o naslednjih. dneh ne bo novih padavin, potem bo pa treba omejitve povečati na tri dni v tednu namesto dosedanjih dveh dni, uporabo toka v industriji z neprekinjenim delom pa zmanjšati od 70 na 50 odstot- kov glede na osnovo uporabe dvo-mesečja november-december 1948. Glede vodnega stanja je na konferenci omenjene komisije poročal njen predsednik ing. Visentini, da znaša na severu vodno stanje le 62 odstotkov normale, namesto 80 odstotkov kot je za ta letni čas običajno. Na jugu pa je razmerje 20 odstotkov proti 40 ali 45 odstotkom , kar bi bilo običajno. Za bližnjo bodočnost ni mogoče ničesar prerokovati, zlasti ker je september lahko zelo nestalen in bi mogle torej nenadoma nastopiti meteorološke spremembe. Težave pri dobovljanju električne energije pa bodo trajale najmanj do konca 1. 1951, če ne bo prihodnjo zimo močnih deževij. Proti koncu l. 1951 bi namreč morale pričeli delovati termične centrale, za katere bodo baje dobavah v Se stroje ZDA, toda ne pred letom 1950. Zadnji izlel goriških planincev Slovensko planinsko društvo v Gorici se pripravlja na svoj poslednji letošnji izlet. V soboto 10. t. m. se bodo goriški planinci odpeljali na Dogno pod stenami Montaža. Prijave se sprejemajo v trgovini nikdar plezal po k Lm in žival-h* J Q ste- ravnotako lep !?h‘ ^ ® A___ »• Z^tt^edavn11 ■ Čr,sa tudi da v, }c ne<>° v strmi C^J«ilepše očn>cc E0«« ^ nla T stenah, ven-8 dose0iy.,.n,ka Cvetka na 'C® z*postayjidi i,rez pic-Za 4“ TU" llc> ’ ako je Vidna riade- s krič(HinUo preglasni H, 9 prepodili. } i A, kaj i’. A nudi ple-JJhj .1,9in)j fh, ° nadomestlji-SJS1 ^^hrnlmi pano b s;'h dojiti breZ ne- 1,, ■ e 1 *t t, '1° *>c«r %■ 3^°, datIjl°Sno ne more & ileb aliT*kattri hi, Vlezm karhin do- Lš ! !c“. vendar pa 5 6 . 1 *o aL morskih zani-"'iahjl ^topne brez t„. t kaj ne- Gre torej Ze drug psihičen element kompliciranega človekovega bistva, ki tvori nagib in vzpodbudo k alpinizmu in ki ga lahko označimo kot borbo — ko', premagovanje nevarnosti. Občutek zmage, ki ga ima : icr-nar na visokem morju po prestanem viharju, ko se je zdelo že skoro nemogoče, da bo mogel re-šfti barko in sebe iz objema morskih valov, je podoben občutku alpinista, ki je preplezal nevarno steno. V športu imamo n r-varnostni moment tudi v drugih panbgah tako v. pr. pri jadranju, smuških skokih, skakanju s padalom, motociklističnih in avtomobilskih dirkah, Tisti nepopisni občuhek zadovoljstva, ki ga nudi prestam nevarnost, sem prvič imel, ko sem sr izkopal iz plazu, ki ga je sprožil tovarij nad menoj pod Ra-tetko Pončo. Zavest, da sem se Z lastnimi silami in naglimi gibi pravočasno izkopal iz snega in povzpel na bolvan sredi plazu, mi je dal občutek zmagovalca, ki je morda podoben občutku padalca ki je s padalom odskočil iz aviona in srečno pristal na ravnem terenu. Ko sem prvič v nevihti v električnem oblaku čul brnenje cepina in videl, kako so tovarišu radi električne napetosti vstajali lasje in občutil v nohtih in na glavi oni značilni dražljaj, ki sem ga poSnal od elektriziranja, zalučal cepin daleč proč od sebe in poiskal skalnato duplino, kjer sva nato počakala, da je nevihta prešla, sem imel. ob povratku v kočo podoben občutek prestane nevarnosti. Ta občutek sc še poveča po uspelem plezanju po nevarni steni. Cim večja je bila premagana nevarnost, tem močnejši je ob-čutek zmage, ki sc ga more morda najbolje primerjal z občutkom, ki ga ima borec po prestani uspešni borbi. Nevarnosti v Alpah so objektivnega ali subjektivnega značaja. Objektivnega značaja so one, ki niso odvisne od alpinistove volje, kakor neurje, padanje kamenja, plazovi, vremenske ncprilik? itd. Subjektivne pa so n. pr. nespretnost, neizkušenost, šibka telesna konstitucija, onuHica, popuščanje živcev slaba, oprema. Ze sam prestani napor nudi alpinistu zadovoljstvo kakor ga ima bolnik, ki je okreval od težke bolezni. Začetnik v plezalnem športu, Ici je prvič preplezal zavarovano planinsko stezo, ki je sicer popolnoma varna pod pogojem, da ne zgreši markacije in se bprijčmlje nadelanih oprimkov, klinov in žičnih vrvi, ima tak občutek zadovoljstva, ko jc zopbK stopil na udobno stezo, zavedajoč se, da bi bil zašel v težave, ako bi se mu izruval klin, utrgala Žična vrv, ga prijela omotica ali presenetila nevihta. Mnogo večji je občutek zado-voljsti-a, in sc do. dejanski primerjati zavesti zmage po prestani borbi, alpinista, ki je premagal strmo steno višje težavnostne stopnje, ko je bil morda v steni večk: 't na tCm, da Sc vrne in morda v skušnjavi, da bi 1 steni bivakiral, pa je le do iHCera preplezal steno ali pa je morda radi objektivne nevarnosti za ja* ušel smrti... Ta občutek je nepopisen in ga je treba doživeli, sicer je neplanincu nerazumljiv. Zgodi se, da se alpinist zapleza, da ne najde izhoda j* situacije in je tedaj potreben tl li jak psihičen napor, da napravi točen načrt in se odloči, kako bo z re- lativno najmanjšo nevarnostjo prišel iz zagate. Po hladnem in temeljitim premisleku, ko je pregledal ves teren, izbere nekoliko negotov oprimek, ki pa jc edini, preko katerega je moč povzpeti se na varno in udobno polico. Premagana nevarnost mu vlije v telo neslutene nove energije, tako da se mu zdijo mesta, sicer priznano težka, sedaj lahka, ker je prej srečng premagal bolj nevarno mesto v steni. Seveda bi bil ne smel sam in morda celo brez zadošlne plezalne opreme, plezalk, klinov, karabinerjev in vrvi, naskočiti tako težavne stene, toda tudi previdnemu planincu se zgodi, da sc zapleza in da mora iskati najmanj nevaren izhod iz nerodne situacije. Vsiljuje se nam vprašanje, ali. smemo mladini priporočati športno panogo, k( je združena s tolikšnimi objektivnimi in subjektivnimi nevarnostmi. Menim, da smemo; ob primerni previdnosti in dobri opremi ta šport ni prav nič bolj nevaren kakor n. pr. smuški skoki, motociklistične dirke, skakanje s pada'om Itd: Treba pa je mladino vzgajali v Plezalnih tečajih in jo ng nevar- nosti opozarjati. V človeku je, da pod i zvest-nimi predpostavkami in v nekih prilikah rad gre v nevarnost. Zaradi tega bo zlasti mladina vedno rada gojila ent varne« športne panoge. Nihče pa ne sme precenjevati svojih fizičnih sposobnosti in izkustev, in je zlasti priporočljivo, da planinec ne tvega nevarnih vzponov sam, temveč vedno v spremstvu zanesljivega planinskega tovariša in s primerno opremo. Kajti nenadoma lahko ndštopi omotica, oslabelost ali telesna poškodba in bi bita rešitev nemogoča, ako ni nikogar v bližini, k( bi pomagal ali stopil v dolino po pomoč. Moderna plezalna tehnika je povzročila, d.a so postale pristopne stene, ki so prej veljali: kot nt-prrplczljive. Zaradi tega pa plezalni šport ni nič Izgubil na svoji privlačnosti. Res je, da izraz «premagovanje nevarnosti« zven t nekam, avanturistično, vendar pa jc v preslanem naporu in občutku zmage toliko lepote in zdravja, da bi alpinizem težko vzporedili ?. drugimi panogami športnega udejstvovanja. Alpinistični šport krepi telo in živčevje, vzgaja k smelosti in borbenosti in tako ustvarja pogumnega novega človeka, k> bo kos številnim nalogam, k; „iu jih bo stavila nova socialistična stvarnost. BORIS KERMAVNER Rolih na korzu Verdi št. 5. Voznina stane za člane 650 in za nečlane pa 700 lir; za mladince člane pa 300 lir in za nečlane mladince 400 lir. Odhod bo s Travnika v soboto 10. t.m. ob 16. uri s povratkom v nedeljo zvečer. Planinke in planinci, udeležite se vsi zadnjega izleta, ki bo eden izmed najlepših, ki jih je društvo letos priredilo! Surovež, ki prelepa očeta Karlo Mozetič iz Sovodenj, star 42 let, se ae ni otresel grde navade, da pretepa svojega očeta. Pred dnevi so ga orožniki zopet morali kratiti, ker je svojo jezo znesel nad očetom in ga hudo pretepel, tako da je starček moral k zdravniku. V Trst sta hotela Pri Devinu so pretekli ponedeljek orožniki aretirali 29-letnega Vincenca Erzani in 18-letnega Jožefa Rabino oba doma iz Nizza Monferrato (Piemonte). Oba so namreč osumili nameravanega prehoda meje s Tržaškim ozemljem, ker so se vzdolž nje sumljivo sukali. KINO VERDI. 17; «Zakon srca«, M. O’ Brien. VITTORIA. 17: «V kozorogovem znamenju«, S. Peter. CENTRALE. 17: «Hladnokrvno«, E. Kayes. MODERNO. 17: «Ne varaj me 2 menoj«, G. Garbo. EDEN. 17: «Sin besa«, T. Power in G. Tierney. IZPRED SODiAČ A Ženske so kradle moški so sc ga prei/eč napili Včeraj je prišla pred gorlSko sodnijo v sodnih krogih že dobro poznana 22-letna Gilgio Ersilija iz Pulja, stanujoča v ul. Doti Bosco 12. Tokrat ji je obtožnica očitala, da je šla k svoji znanki Kumar Mariji, ki stanuje v isti ulici in jo pregovorila, da ji je ta izročila več obleke in perila v vrednosti 8000 lir, katero naj bi Ersilija nesla v bolnico sestrj Kumarjeve, ki je bila tam na okrevanju. Ersilija pa se je rta p.oti premislila in namesto da bi izročeno jj blago nesla v bolnico, jo je z njim popihala domov in naslednjega dne na delo v Tržič. Ko se je Kumarjeva zavedla sleparije, je mladenko takoj prijavila orožnikom, ki so jo pričeli zasledovati. Toda za to so porabili le malo časa, ker je Ersilija bita V Tržiču že po nekaj dnevih zopet za rešetkami, ker je tudi tam spet nekaj skuhala. Ko je odsedela kazen, ki ji jo je naložila tržtška sodnija, je morala z izgonskim listom v zapor v Gorico. Včeraj so jo tukaj kaznovali na 2 meseca in 20 dni zapora ter plačilo 2606 lir globe in poravnavo sodnih stroškov, vse pogojno. ff Ersiliji je sledila na zatožni klopi 34-letna služkinja Gorjan Leopolda iz ul. Carducci 12 skupno s 24*letno Čenric Tioroslavo iz Tržaške ulice št 13. Gorjanov« je dolgo let pošteno služila pri Eleonorj Savli iz ul. Garibaldi, ne da bi prišla kdaj z gospodinjo navzkriž. Toda nekega dne se je domislila, da je zelo revna ter da bj si lahko privoščila malt predujem na plačo Bilo je namreč prve dni novembra 1947 ih je že vs0 svojo plačo porabila. Nekega^ jutra jj ponudi lepa prilika. Gospodinja je namreč pozabila na mizi v kuhinji zlato verižico z obeskom in služkinja, ki je nujno potrebovala denarja, jo je vtaknila v žep. Nato je stekla na ulico jn krenila v prvi ber in tam takoj sklenila z natakarico Gornic <čoroslav0 kupčijo. Verižico j« pro-oala zg 2500 lir. Cim je gospodinja opazila, da verižice ni ysč, je Go-rjanovo kot osumljenko prijavila orožnikom. Orožniki sQ jo prj izpraševanju trdo prijelj in služkinja je med solzami gladko priznala svojo krivdo in povedala tudi, da je verižico prodala Cernicovi. Tako sta obe prišli pred sodnika in sicer prva pod obtožbo tatvine in drug* pa zaradi neprevidne kupčije. Gorjanovo so obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora ter 10.000 lir globe pogojno, medtem ko so Cere nicovi naložili samo 2400 lir globe. Obe pa sta dolžni poravnati sodne stroške. •■k Za dolgorokimi ženskami so prišli na zagovor trije vinski bratci. Vsi trije so zakon prekršili s tem, da so sl ga malo preveč nalezli. Prvi med njimi je bil 38-letni Ciodini Jožef s Cattarinijevega trga št. 5, kj so ga agenti javne varnosti neke noči letošnjega julija zasačili, ko je očitno vinjen v sredini mesta na ves glas vpil in se krohotal lastni drznosti. Tako so ga poleg pijančevanja obdolžili tudi molenja nočnega miru. Za vse skupaj g« je sodnik, potem ko *e jg Clodinj glasno izjavljal za nekrivega, obsodil na 2400 lir globe. (f Globo v znesku 1600 Ur so nato naložili 59-lelnemu Beltramu Jožefu Iz ul. Tur.isi 27. Tega so prav tako orožniki prijeli v ul. N. Sauro. ko je pijan podnevi razgrajal na ulici in molil mimoidoče. Po obsodbi se je Beltram grdo namrdnil. Tedaj ga je sednik opozoril, da če noče imeti opravka z orožniki in sodnimi oblastmi, naj si ne*e slrkle-nico priljubljene pijače v posteljo in naj se ga tam lopo napije, tako da ne bo nikomur v napotje. << Na založni klopi b| se nato morala javili 22-letni Bregant Alfred jz Podgore in 24-letni Battj Franco jz ul. Cocevja 10. Oba sta bila obtožena, da sta se mudila v noči 17. junija letos v ul Favetti v zelo vinjenem stanju in da st« z železnim drogom hotela podreti vrata pekarije de Slabile. Toda na zagovor je prišel samo Batti, ker je Bregant v tem času umrl. Batti-« ap obsodili n* 3200 lir globe. fjUUMORSKI DNEVNIK! — * — g. *ept«*9J PANORAMA SINDACALE COIFROITI ISTRCTTIVI (Contmuazione dalla prima pagina) di scioperare con 1’articolo 40 che fa discrim-nazione tra sciopevo eco-nomico e sciopero politico e ridu-ce dl diritto di sciopero a soli quei casi che possono essere contenuti in questa def-nizione: «Astensione dal lavoro, per ragioni economiche, fuori dal luogo di lavoro«. In piu 1’obbligo della procedura irvtroduttiva di dieci giomi di pre-avviso dopo aver obbl.gatoriamen-te tentata la conciliazione, escluso comunque il diritto di sciopero ad alcune categorie dello stato, escluso il diritto di sciopero per casi di or-dine soggettivo (vertenze origina-te dall’interpretazioni di norme contrattuali), niente scioperi bian-chi, scioperi intermittenti, illegali gii scioperi di protesta anche per brevissime sospensioni di lavoro. Autentica legge fascista, studiata anche al fine di favorire le orga-nizzazioni e i gruppi scissionisti, le minoranze che verranno subito ri-conosciute giuridicamente, per cui i gruppi della cosiddetta Libera CGIL, quelli della Federazione Ita-liana Lavoratori, i socialisti social-patrioti saragatiani e repubblicani, i giuliettiani e i dannunziani uni-tamente a cei-te equivoche forma-žioni s-ndacali deambrisiane trar-ranno dalla legge Fanfani il pre-mio della loro cancrenosa opera di devastazione dell’unita sindacale. Questi corroditori stanno infatti tramando ai danni della classe la-voratrice italiana e, salvo qualche gesuitica protesta, in parlamento, come sempre, daranno il voto ai loro padroni. La gravita delle leggi sindacali che si vogliono introdurre e parti-colarmente stabilita nel mancato riconoscimento delle iederazioni, confederazioni e Camere di Lavoro, per cui con simili leggi il solo sindacato verrebbe riconosciuto e la forza dell’istrumento sindacale derivata dalla coesione, coordina-zione e unita sul campo provincia-le e nazionale sarebbe ridotta e con essa ridotta 1’efficacia della difesa dei diritti dei lavoratori, che, nelle intenzioni della classe dominante, dovrebbero restare sindacalmente Isolati nelle rispettive organizza-zioni locali di categoria, e lacil-mente sconfitti .Aspetto gravissi-mo inoltre della legge Fanfani e la burocratizzazione della procedura per le vertenze sindacali per la partecipazione dei piu svariati «rappresentanti» di organizzazioni spurie ed artificiose, che comunque saranno riconosciute -Ccntro que-sto progetto di legge i lavoratori italiani devono compatti sollevarsi ed opporsi alla sua attuazione. Nella zona A del Territorio di Trieste, i lavoratori metallurgici delle grandi e piccole fabbriche so-no a quanto pare chiamati a strin-gere ancor di piu la cintola. Nono-stante l:interessato parere contra-rio della Camera del Lavoro, la si-tuazione nei coplessi industriali dei CRDA va male Ad. eccezione di San Marco, negli altri cantieri si parla di liquidazione o di riduzio-ne di mano d’opera. Da informazioni serie che si han-no, San Rocco sarebbe in liquida-zione e alla FMSA, -n vista dello esaurimento delle attuali commes-se, si prospettano licenziamenti e turni di lavoro di tre giornate su sei. La direzione dei CRDA, e 1’Asso-ciazione Industriali di Trieste ha disdettato, per ordine di Roma, lo acccrdo 11 .8. 1948 sulla costituzio-ne e funzionamento delle Commis-sioni Interne, certamente in vista appunto dell’applicazione della legge Fanfani, e non saranno certo le «assicurazioni» dei camerali a to-gliere la giusta preoceupazione al-le migliaia di metalmeccanici di Trieste e Muggia. Si sta delineando uno dei mag-igiori urti e conflitti di classe di questi quattr’anni di dopoguerra. 'I lavoratori triestini, quelli di Muggia devono stare ben all’erta. Devono vigilare sull’opera dei dirigenti dei Sindacati Unici, legati ad una politica non corrispondente ai particolari interessi dei lavoratori id Trieste. Legarsi alla CGIL, alla sorte dei lavoratori della Re- pubblica Italiana per trasferire Trieste, in danno dei lavoratori, le conseguenze di una situazione po litico-sindacale sfavorevole alle masse operaie, e politica errata. Per l’attuale dirigenza dei S.U., . lavoratori di Trieste stanno per dendo tutte le posizioni di avan-guardia e tutte le conquiste fonda mentali. Per essi avranno la situazione sindacale -mposta dalla rea zione italiana con la legge B’anfa-ni, saranno stretti nglla camicia Cf. forza che 1’imperialismo sta appre-stando al proletariato italiano. Questo avverra se i lavoratori di Trieste e specialmente quelli delle fabbriche non si opporranno ener-gicamente al definitivo aggancia-mento delle organizzazioni di lot-ta dei lavoratori tr-estini a quelle italiane. In I*'abbrica Macchine S. Andrea, alla sala montaggio, gli operai da settimane sono in isciopero bianco per difendere una questione di e-lementare diritto sindacale. La direzione dei CRDA abilmente ma-novra per ritardare la soluzione di questa vertenza modificando il ca-rattere del provvedimento ai danni dei due operai che da licenziati divengono «sospesi». Lo sciopero bianco cosi non puo essere siste-mato perche i lavoratori giusta-mente reclamano il ritiro del provvedimento .Ma i padroni tengono duro. Analizzata giustamente la situazione si puo credere che la direzione dei CRDA non abbia fretta, e, conoscendo il valore dei dirigenti dei Sindacati Unici di Trieste e la loro posizione rispetto alla lotta di classe nella zona A del Territorio. puntino, con la loro tat-tica, a stancare e sfiduciare gli operai in lotta e i loro compagni sostenitori per preparare il terre-no ancor meglio per mtrodurre le leggi sindacali fasclste ed iniziare i licenziamenti ed i turni di lavoro, e la liquidazione di S .Rocco. Infatti le questioni dl principio. i diritti della classe operaia nel campo sindacale come in quello politico non si difendono con i metodi da «principianti» adottati in questa circostanza. Non e alla sala montaggio della FMSA con uno sciopero bianco che si doveva e si deve affrontare i propositi della reazione capitalista, dopo che si sono abbandonate posizioni di pri-mo piano senza lotta, dopo che si sono abbandonate non solo ma de-nigrate le conquiste rivoluziona-rie dei lavoratori di Trieste, dopo che ci si e legati allo sciovinismo italiano rompendo il fronte unico e togliendo la fiducia ai lavoratori, deridendo la loro eroica lotta passata, isolandoli dalle solide for-ze dei lavoratori jugoslavi che han-no nelle loro mani il potere: la situazione politico-sindacale di Trieste sfavorevole alla classe operaia deve essere modificata da un cam-biamento radicale di indirizzo e di metodi di lotta, La tattica dei vidalisti, la loro linea politica porta alla disfatta; essi sono per 1’accettazione dei principi rev.sionisti del Trattato di pace e,.sono impegnati soltanto a realizzare l’obiettivo, che e comune alla Camera del Lavoro, che e lo obiettivo del nazionalismo -italia-no, della borghesia triestina, quel-lo di riportare a Trieste lo Stato italiano con le sue »democratiche« istituzioni che tutti i lavoratori di Trieste conoscono, e non a difendere gli interessi e le liberta della classe operaia triestina I lavoratori metallurgici di Trieste e di Muggia devono essere in prima fila nell’-azione da svolgere urgentemente per sistemare su di una solida base le forze piu com-battive della classe operaia triestina e guidare sulla linea tracciata dalla volonta dei lavoratori vitto-riosi nei congressi costitutivi del PC TLT e della Confederazione dei S .U. tutti i lavoratori di Trieste, che hanno forza, esperienza e ma-turita politica sufficienti per una lotta autonoma seppur inquadrata nella battaglia generale di tutti i lavoratori d’occidente* e d’oriente. Solo cosi si potra riconquistare tante posizioni abbandonate per colpa dei socialpatrioti vidalisti. B. P. Kronična prenatrpanost Nova številka revije "II Traffieo €€ u.m Pri škedenjski obali, med ladjedelnicami in plavži, leži pristanišče za les, ki že od nekdaj služi lesni trgovini. Tam imajo veletrgovci z lesom urejena svoja skladišča, vsak zase. Do teh so izpeljani druge potrebne naprave. Tu je vskladiščeno jjredvsem blago, ki ne bo takoj krcano. Prostora bi bilo dovolj, kakor pred vojno, ako ne bi bilo rekvizicij... Komu v zabavo mora biti prazni prostor v osP' ogfajen pa neizkoriščen? «Military necessity»? \^.W.V.W.V,y. - N ' -C.V • • : • • ••• •: Ob postaji na Proseku je bil večji zapuščen prostor, ki so ga malo izravnali. Ko opravijo z va|K_| bo nova »prosta cona za les« gotova. Malce preveč preprosto - kaj ne? Tiri s slike služijo r® j pr prometu in prometnik se jezi, da ni mogoče opravljati premik tovornih vagonov kakor nekdaj v stojni, kjer so lahko sprejeli do 250 vlakov na dan! Kakih 200 metrov naprej, levo ob progi proti Trstu je drug manjši prostor, kjer bo treba še • s* » kraško dolinico in poravnati teren. Od glavne proge so sem potegnili krajši rezervni tir ,n.. f pravljajo za ureditev drugega tira. Z delom pa se jim ne mudi. Ta tir delajo od aprila se® stjiB tile štirje, ki se ogledujejo okrog, menijo, da bo morda drugo leto kaj več. Ce pojde vse p0 e Pu i IA Vprašanje elektrike zopet v ospred Iz Rima poročajo, du je ing. Virgili, komisar za električno e-nergijo za Srednjo in Južno Italijo, potrdil, da je komisija za električno energijo v Severni l-taliji določila nove omejitve. Od 5. t .m. dalje bo ukinjena dobava toka tri dni na teden. Ta ukrep bo veljal za vse področje italijanske električne mreže. Za prihodnji teden bodo sklicali konferenco, ki bo obravnavala ukrepe, ki naj veljajo za vse omrežje. Italijanski politični in gospodarski listi posvečajo te dni mnogo prostora temu važnemu vprašanju. Levica pravilno obtožuje vlado, da ni bilo v tem pogledu nič storjenega za izboljšanje. Znano je namreč, da je električna mreža. Italije ter proizvodnja energije v rokah nekaj električnih trustov, ki po vojni, zlasti v letih 1946 in 1947, ko je parlament še preučeval možnost podržavi jen ja električnih central, niso hotele vložiti najmanjšega zneska za gradnjo novih objektov in popravljanje razrušenih. Tedaj so hotele razne male skupine zasebnikov, mestne in druge občine graditi lastne centrale, čeprav manjše. Toda električni trusti, ki so se pripravljali na restavracijo neomejenega kapitalizma V državi, so vse take poskuse zatrli v kali. Zato se je Italija lani in letos znašla v položaju, da je potrošnja električne energije o-gromno narasla v primeri s predvojno, proizvodni obrati pa so ostali v glavnem oni izpred vojne. Monopolistične skupine so pričele gradnjo novih central šele po izključenju levice iz vlade in po volitvah 18. aprila lani. Pomanjkanje energije je pač mo- ralo nastopiti ni bo trajalo, dokler ne bo zamujeno popravljeno. Glavne skupine, ki gospodarijo m področju proizvodnje električne energije in elektroindustrije, so; «SADE« (Societa A-driatica di Elettricita) s sedežem• v Benetkah. uMeridionale d; e. lettrica» v Neaplju, «Edison» d. d. v Milanu, ((Societa Idroelettri-ca Piemontese» (SIP) v Torinu. Vsaka skupina veže kot holding ,vrsto drugih družb in podjetij ter praktično tako obvlada vse področje, ki ji je odkazano po sporazumu med vsemi elektro-mo-nopolnimi skupinami. Družba «SADE« dobavlja energijo tudi Trstu. Njene centrale so na Piavi, Adiži, Ciasmonu, CordovoU, Livenzi, pri Margheri in drugod. Tudi soške elektrarne so bile njene. Njena mreža meri okrog 250 km v 15 pokrajinah. Ima okrog pol milijona naročnikov med 6 milijoni prebivalcev. Lela 1945 je njena mreža oddala 1.226.000.000 kwh, v 1946 pa 1.739.000.000 kwh. Potrošnja za razsvetljavo se je nasproti 1942 podvojila, za drugo domačo uporabo pa potrojila. Tudi vse druge kategorije potrošnikov beležijo porast porabljene energije. «SADE« je tudi vodila vse špekulacije v zvezi z industrijsko luko pri Benetkah t. j. Marghe- Obblada 65 raznih drugih od teh ffk ima 350 družb, 30 odst. osnovne glaV%! gjj f nikov-delničarjev je ^ ,j J -59,5 od*1; ii ra. družb, ki niso vse v zvezi s proizvodnjo električne energije. Njen kapital, ki je znašal v 1939 1 milijardo lir, je bil dne 20. maja 1947 povišan na 4 milijarde. Lastnikov družbe je mnogo, toda 40,5 odst. delniške glavnice 21.000), ki tvorijo nice. Med njimi je J0 žin, ki imajo 10,75 «0$ A pa ima povprečno oa njih 150 delničarjev tVj utfPjl Ostalih nad, 20.000 °Ll IH do 0.0009 odst. Od t1‘ji g udeleženi zlasti ci in Kanada ter ' ‘ , fflot družin so znane n tu tržaške podruznicc #S J čajni tržaški ma(l".f0ije y označujejo med na)J zirane monopolist^1' car itned« italijanskega financ Jugoslovani izvoz sliv° r V okviru trgovinskih , n v tr , , M . / j|L ra z Veliko Brilanjl0^no vansko podjetje <'oa „ l J stvo i podrumarstv0 0 t^| sklenilo z neico anO pogodbo za dobavlja'^sice ‘i sanske slivovke in • vače _ oAt Vršijo se PniPraVeiešlti tfX tev slivovke na a”. i„e04 s radi svojega Pri-?L »J ,, /j uživa slivovka ze iti gr ves na angleškem tri t1lit jo »odd čakuje, da ugodno sprejeli. ITRFDNISTVO* ULICA MONTECCH1 štev. 6, III. nad. — Telefon štev. 92-803. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefonska številka 83-51. nai ASP od 8 30 12 ln od 15-18 tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 60. osmrtnice 70 lir. OGLASI, od 8.30 12 m z flrj; Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. ......................... Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. Odg, urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur: Cona B lil FLRJ: 55. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inoze®3 Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska